Skip to main content

Full text of "Ljubljanski zvon"

See other formats


HlMtigľH:!' '«9l>rjiKI«MI4l«(| 




t * 



M 



^1 




' 




f9w 


x. 



Ljtjbljanski 

Zvon 



U i 






Vv^-.''i*r- -* 



/ľ-H": 



,Kd 



LJUBLJANSKI 



Z TT O 1:T- 



LEPOSLOVEN IN ZNANSTVEN LIST. 



-' <iŕ> '* W"<iii) ' 



IZDATEIiJl IK ZAXOŽNIKI : 

J. KERSNIK, FR. LEVEC, DR. IVAN TAVČAR IN JOS. STRITAR. 



ODGOVORKI UREDNIK; 

FRÄN LEYEC. 







1882. 




v LJUBLJANI. 

TISK „NÁRODNE TISKARNE' 






^„.,i*»«M4w***»í-rv*.v 




oesn 6 



I m e n i k 

dozdanjih gg. sotrudnikov .Ljubljanskega Zvona". 

1. Bele c Ivan, kaplán v Ziréh. 

2. Bezenšek Anton, ravnatelj birou navodnega zbranja v Sredri. 
'.^. B o 20 mi 1 na Dunaji. 

4. Brencé M., právnik na Dunaji. 

5. Bric Šimon, notai-ski kandidát v Logatci. 

6. — b— 

7. C im perm a n J o sip, pisatelj v Ljubljani. 

8. Cvetnič L., c. kŕ. poštni nradnik na Dunaji. 

9. D r. F r. De tel a, c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu. 

10. D r. Dol en e c Hinko, c. kr. dež. sod. adjunkt v Ljubljani. 

11. Dol en e c Rihard, ravnatelj deželno vinárske šole na Slapu. 

12. Erjavec F r., c. kr veliké reálke profesor v Gorici. 

13. Eržen Viktor f, pisatelj v Ljubljani. 

14. Franké Ivan, c. kr. gimn. profesor v Kranji. 

15. Gregorčič Siraon, vikár na Gradišči. 

16. Gorazd. 

17. Hlávka Fran f. pisatelj v Ljubljani. 

is. Hribar Ivan, načclnik banke ..Slavije" in mestni odborník v Ljubljani. 

19. Jen k o Ivan, c. kr. gimn. profesor v Gorici. 

20. Jesenko Janez, c. kr. gimn. prof. v Trstu. 

21. Jurčič Josip t, pisatelj v Ljubljani. 

22. Karlin Martin, c. kr gimn. profesor v Kranji. 

23 Kermavner Valentín, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. • 

24. Ker s nik Janko, c. kr. notár na Brdu. 

25. Dr Klemenčič Ignacij, vseučiliški docent v Gradci. 

26. Koblar Anton, knezoškofijski kaplán in ai'hivar v Ljubljani. 

27. Koder Anton, c. kr. poštni uradnik v Innsbrucku. 

28. Dr. Kos Fran, gimn. prof. v Gorici. 

29. Kragulj Andrej, gimn. prof. v Ljubljani. 

30. Kur alt Fran v Karlovci. 

31. L a h Evgen, cand. prof. v Ljubljani. 

32. Lazár Mihael. c. kr. gimn. prof. v Kranji. 

33. L e vec F r., xirednik „Ljubljanskemii Zvonu'" v Ljixbljani. 

34. Levstik Fran, scriptor v c. kr. licejalni kujižnici v Ljubljani. 

35. Malovrh Miroslav, modroslovec v Gradci. 
.36. Dr. Mencinger Janez, advokát na Krškem. 

37. Pagliaruzzi Josip, právnik v Gorici. 

38. Al O" Patrik v Wabashi v Severni Ameriki. 

39. Pirec A. A., modroslovec na Dunaji. 

40. Pleteršnik Maks, c. kŕ. gimn. profesor v Ljubljani. 

41. P o dg or šek Josip, kr. veliké reálke profesor v Rakovci. 

42. Pogaínik Ivan. právnik na Dunaji. 

43. Posavski v Ljubljani. 

44. Poznik Radivoj. c. kr. inženir v Kremsu. 

45. Rahne Janko, právnik na Dunaji. 

46. Remec F r., c. kr. brzojavni uradnik v Ljubljani. 

47. Resman Ivan, južne želenice uradnik na Rakeku. 

48. Rutar Šimon, c. kr. gimn. profesor v Spletú. ^gE% 
49.'Sen ekovič Andrej, c. kr. veĽke reálke profesor v*Ljubljani. 



II 



50. Dr. S e m e c Janko, advokát v Mariboru. 

51. Dr. Simonič F r., c. kŕ. ammanuensis v vseučiliški knjižnici na Dunaji. 

52. Solnce Ivan, bogoslovee v St. Franciscu v Severní Ameriki. 

53. Staré Josip, kr. veliké reálke profesor v Zagrebu. 

54. Stegnar Feliks, c. kr. učitelj v Ljubljani. 

55. Strekelj Karí, cand. prof. na Dunaji. 

56. Stritar Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji. 

57. Subic Ivan, realčni prof. v Ljubljani. 

58. Šubic Jurij, slikar v Parizu. 

59. Šuman Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji. 

GO. Š u m i Fran, urednik zborníku .,Arcbiv fiir Hoíinatlvundo" v Ljublj.ani. 

61. D r. Tavčar Ivan, advokaturski kandidát v Ljubljani. 

62. Tomšič Fran. ínženir v Imstu na Tirolskem. 

63. T on ej e c Matej S am ostal f, meščanski učitelj na Dunaji. 

64. Trdina Janez, kr. umirovljeni gimn. profesor v Novem Mestu. 

65. Ukmar Anton, c. kr. pomorstveni adjunkt v Trstu. 

66. Ullrich Vojteh f, modroslovec v Kranji. 

67. Valenta Vojteh, mestne blagajnice kontrolór v Ljubljani. 

68. Vesel Josip, slikarski akademik na Dunaji. 

69. Vodušek Matej, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 

70. Dr. Vošnjak Josip, priniarij, deželni in državni poslanec v Ljuldjani. 

71. Wiestlialer Fran, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 

72. Dr. Zarnik Valentín, advokát, mestni odborník in deželni poslanec v 
Ljubljani. 

73. Zbašnik Fr. , konceptní praktikant pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani. 

74. Z or n H. v Kamnjah. 

75. Župan Tomo, c. kr. gimn. prof. in ravnatelj knezoškofijskemu závodu 

„CoUegium Aloysianum" v Ljubljani. 

76. Železníkar Ivan, urednik ,,Slov. Národu" v Ljubljani. 

77. Žnidaršič Jakob, c. kr. gimn. profesor v Sarajevu. 

78. Zumer'Andrej, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. 

79. Žvab L o vr o, učitelj v Trstu. 



KÁZALO. 

I. Pesni. 

Na stráni 

Angelj Ijubezni. — b — 736. 

Bolnik. Goľazd 409. 

Brez doma. Gorazd . ' tí42. 

Brez hiše. S. Bric 290. 

Crni tm. S. Gregorcič 409. 

Dekliška tožba. P. . , 2 2 G. 

])ež. Gorazd (510. 

Drobiž. Jos. Stľitar b") 5. 

Glas vetrov. Gorazd- 724. 

Godec. A. A. P. Gíjó. 

Izgubljena «iladost. Nis Vodoran 669. 

Jurčiťu v spomin. Jos. Strifar . • 25. 

Kamneni hrám. — h — 450. 

Knjiga življenja. — h — 54 7. 

Kupčija vzpomladi. Dr. Janko Serme 354. 

Lobanja. Jos. Cimpertnan 450. 

Madonna. Gorazd 513. 

Mladému prijateljii. T. Župan 449. 

Mojemu grajalcu. S. Gregorcič 356. 

Na bojišči. Krilan- 1. 

Na domu. Gorazd 355. 

Najljubša želja. Krilan 546. 

Na potu. —h — 602. 

Národov grob. — h — 479. 

Naša pesen. Janko Kersnik 129. 

Na tuji zemlji 1 — 4. — h — 322. 

Nazaj ! Jos. Stritar 104. 

Negodni ptičici. S. Gregorcič , 321. 

Nemanič. S. Bric 612. 

Ôddihljaji 1 — 3. M. Posavski 736. 

Úljki. *S^ Gregorcič 227. 

Pesen Slovenca v Amerikancih. Al O' Patrik 560. 

Pogreta mladost. S. Bric 754. 

Po krivici. — b — 657. 

Pomladanski dan. — b — • . . . 229. 

Poslednji brat. — b — 577. 

Po slovesu. 1. 2. —b — 611. 

Pri jezu. S. Gregorcič 387. 



IV 



Nu iiiiitiii 

Pri križi. — h — 547., 

Pri mrtvaškem sprevodu. S. Oregoľčič (541. 

Pri pogrebii. S. Gregorcic (U 2. 

Pri Sotli. Oorazd 7 45. 

Prvi sneg. — h — ;)4. 

Samostanski zvon. — h — : , . . 161. 

Spomladi. I — IV. Jos. Stľitar 193. 

Tolažba. Jos. Sfritar 166. 

Tľioleti I— VI. Fr. Zbamik 25 7. 

Vaška lipa. Gontzd 705. 

V cerkvi. — h — 228. 

Večná luč. Goľazd . . 201. 

Vihar. —h — . . 514. 

V obrambo I. — XV. S. Gret/oľcic 420., 194. 

V Valvasorjevem gradn. L, II. — h — 6 75. 

Zaljubljeno niorje. Krilan . . . 385. 

Zakaj? — h— 726. 

Zapuščen. — -h — 258. 

Znamenje. S. GregOľcic 65. 

Znamenje Ijubezni. Jos. Cinqjeniiaii' • . . 2. 

Zvečer. Gorazd 194. 

Želje. Gorazd (5 74. 

Zivljenja cvet. —h — . . . • 479. 

II. Pripovedni spisi. 

Bájke in povesti o Gorjancih 1^—12.. Janez Trdiňa 38., 178., 241., 

302., 357., 410., 483., 542., 620., 670., 727. 
Izza níladih let. Dr. H. Dolenec .... 145., 209., 270., 337., 

593., (^8^, 719. 
Kuzovci. Slika iz národa. Dr. Ivan Tavcar .... -4^., 738. 
Luterski Ijudje. Povest. Janko Kersnik . . 99., 162., 229., 291. 

413., 474., 548., 613. 
Malo življenje. Povest. Dr. Fr. Letela . 3., 06., 131., 195., 259., 

- 324., 388., 451., 515.. 578.. 643., 706. 

]\Ied gorami. Ľr. Ivan Tavcar. I. Tržačan 33. 

II. Kako se mi ženinio 
III. Kočarjev gospod 

Mrtvaški Ijubec. B. Poznih 

Najdražja kupica vode na svetu. Dr. Fr. Simonic 
O prikaznih in diiliovih. Dr. Jos. Vošnjak . 

Ponkorčev oča. Janko Kersnik 

Po velikem požaru. Slika iz zivljenja dunajskega Jos. Sfritar 21.!. 

Slike iz goronskih planin. ToncjecSeľUiostal. I. V snogu . .s 9., 150. 
Slovenska Lenora, ali inrtvi pi-ide po Ijubico. S. Btitar . . . 402. 



16 7. 
276. 
609. 
2 7.!. 

:M(». 
is. 



x* stráni 

Slovenskí Faust. S. Rutar 535. 

Tiberius Pannonicus. Dr. Irán Taicar 404., 537. 

III. Književno - zgodOYiriSke vešti. 

Anastazij Griin o Preširnu 381. 

Andrej Einšpieler. Fr. Levec 755. 

Anton Nédved 60. 

Ave sancta chiismal (V. Vodník) 332. 

Daníčič Gjuro f F. Levec 770. 

Dramatično društvo 251. 

Dva verza Preširnova. V. Kermavner 690. 

Dve uii pri slovenskem pesniku (Jos. Virku). Fľ. Levec . . . 13. 

Dr. Šembera Alojz f 253. 

Hlávka Fran ý Fľ. Levec 3(59. 

Iz odbora za Wolfov slovar . 518. 

Iz Preširnovega življenja: III. Prešíren, študent na Dunaji. T. Župan 464. 

Jeran Luka 767. 

Jurij Dobrila f 123. 

Langus in Prešíren I — 11. Dr. Fľ. Kos in Fr. Levec . . . 567. 

Matej Tonejec-Samostal f. And. Zumer 365. 

Matica Slovenska 61., 186., 444., 507. 

Miklošič 639. 

Nov slovensk rokopis (vinogradskí zákon) 251. 

Obcní zbor „Glasbene Matice". 2*^. Stegnar 445. 

Od kod so Podmíljščaki? Fr. Sumi 630. 

Písma iz Zagreba V. (Avg. Šenoa). Jos. Staré 79. 

Poslednji „Kranjski Cebelar" (dr. Jarnej Levíčník'* .... 574. 

Prešíren v furlanščini. S. Rutar 769. 

Prešírnov napíš na Šentjoškem zvonu 253. 

Preširen v českeni prevodu. L'an Hrihar 376. 

Prilogi k Preširnoveniu životopisu. Fr. Levec. I. Dva lista Preširnova 

Celakovskemu 49., 110. 

Ríhar ali Richter. Fr. Levstik 253. 

Rihar Josip. Á. Kohlar 316. 

Rokopis Jenkovih poezij. M. Lazár 504. 

Slovenska elegija iz preteklega veka (P. Paškál Škrbinec) Fr. 

Wiesthaler 603., (566. 

Spominski list (Jurčič Erženu). Jos. Cimperman 703. 

Spominskí list (dra. L. Toraana). Fr. Levec 377. 

Svetoivanski evangelíj. S. Rutar 471. 

Senoa Avgust f (>o. 

Senoa v Italijanih 7 70. 

Vuk Vrčevič f. M. Mal&vrli 631. 

Zadnji sošolec Prešírnov (Jurij Gabrijan f) . . . . . . 508. 

Zlata knjiga I. H. (Gregorčičeve poezije). Fr. Levec . . 312., 436. 



VI 

N'a Kirani 

lY. Jezikoslovni spisi. 

Velésalo, subst. n., a ne Velésovo, adj. poss. n. Fr. Leostik . 480. 
Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592. Fr. Levdik . . . 562. 

Y. Zemljepisni, statistióni, zgodovinski in prirodo- 
znanski spisi. 

AU so Slovenci zares Hrvatje? 253. 

Bičarji in skakači na Slovenskom. S. liidar (j 8 4. 

Bosenskí grobovi. S. liutar . ^ 725., 768. 

Dva kranjska prirodopisca. Ivan- Subic .-505. 

Jedinstvo slovenskih dežel. S. Biitar. 26., 94., 157., 218., 284., ,'i50. 
Josipina pi. Kwiatkowska. Ivan Subic . . . . . . . 761. 

Nápis na husarskem spomeniku v Logu. Bih. Dolenec . . . 384. 

Nekoliko o kranjskih jezerih. E. Lah .746. 

O starosti človeškega rodu. Ivmi Subic 751. 

Slovenci za Karola Velikega. Dr. Fr. Kos 395., 460., 528., 598., 625. 

Solnčni mrak 17. mája 1882. M. Vodnseh 317. 

Solstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. Ant. Bezemek 246., 

309., 370., 564., 635. 
Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1. 1881. Eoyen Lah 173., 

424., 625., 687. 
Venerino prehajanje mimo solnca 6. dec. 1882. M. VoduŠek . 759. 
Zemeljski potresi XXI— XXX. Janez Jesenko 43., 106., 236., 297., 418., 

488., 553. 

YI. Književne ocene, naznanila in raznovrstne novice. 

Accademia Adamo Mickiewicz. Imn Hribar 127. 

Alphabetum Sclavorum. M. Malovrh 509. 

Ami Boué f 63. 

„Archiv fur Heimatkunde" 62., 187., 640. 

„Archiv f. sláv. Philologie". Fr. Levec .... 187., 432., 700. 

Bleiweisov spomenik 702. 

Celestínov „France Preširen" 125. 

Ceh o Ljubljani 188. 

pDalmatinova biblija 769. 

pavorin Jenkova opereta: „Vračara ili Baba Hrká." Fr. Levec . 435. 

Divič. L Ž. in L. Zváb . 318., 381. 

Dizionario biografico da Angelo de Gubernatis. Dr. V. Zaniik . (i -i. 

Dva národná praznika (spomenik Tonej'cu in Jurčiču) . . . 5 72. 

Erženov spomenik 702. 

Gotiški zlog v lirvatski 770. 

Gregoľčičeve „Poczije" . . . . . . 256., 315., 381., 444., 703. 

Hrvatska književnost. M. Malovrh 125., 189., 254., 318., 383., 509., 

575., 773. 



VJl 



Ka stráni 

Izmišljena tiskarnica v Kranji. Fr. Levstik 187. 

Jagŕčeva: Specimina linguae palaeoslovenicae. Fr. Levec . . . 429. 

Jankovičeva „Vrtnica". V. Valenta 702. 

Jan Matejko 704. 

Jos. Jurčiča zbrani spisi I. Deseti brat 380. 

Jurcičeva slávnosť . 02., áOít., r)73. 

Knjige „Matice Slovenské" 1. 1882.: 

I. Lavtaľjeva „ Geomctrija. " Ä. Sem-kouic 3 7 o. 

II. Ľľjavčeva „Somatologija^. /. Siihic 430. 

Lavrenčičev „Anton Alojz Wolf 380. 

Leskienov ^Stari srbsko-cirilski rokopis G 90., 762. 

Literarno-zabavni klub Ijubljanski . G2., 123., 253., 317., 702., 767. 

Literarno-zabavni klub v Kranji 447. 

Matičin poziv slovenskim pisateljem. (Inserati str. •2-2.) 

Munkacsy. Jos. Vesel . . . 182. 

„Narodni Dom" 186., 191. 

ísicola Tomaseo. M. Malovrh 318. 

Nová česká opera (Dvorakov Dimitrij). JJi: ]\ Zarnik . . . 760. 
Odbor za Bleiweií^ov spomonik (poziv njogov na závitku IV. zvezka). 

Pogovori I. Negoda 361. 

Poziv slovenskim pií^ateljem (Matica Slov.) 776. 

Preširnova ura. Fľ. Levec . . . . r>74. 

Pľvi slovenski narodni román (Ciglarjev Svetin) 570. 

Ruska književnost. Fr.^Iiemec in — n. . . . 64., 447., äll., 775. 

Rutarjeva „Zgodovina Tolminska" 442. 

Singerjevi „Beiträge zur kroat. Yolkspoesie. M. Malovrh . . 126. 
Slovanský Sborník. L Hribar in Fr. Levec . . . . 127., 768. 
Slovenska književnost. Fr. Levec 123., 184., 250., 315., 380., 442., 

507., 570., 637., 701., 767. 

Slovenska Talija 250. 

Slovenské muzikalije. i'**. Hlaika 58., 120. 

Slovenskí glasnik. Fr. Levec 60., 122., 184., 250., 315., 380., 442., 

507., 570., 637., 701., 767. 

Slovansko življenje v Parizu . . 771. 

Srbska književnost. M. Malovrh . . . . 190., 510., 575., 774. 

„Sub rosa" L Ž. 318. 

Šumanova knjiga „Die Slovenen". S. Riitar 53., 113. 

Valjavčev „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku" . , . 319. 

Yolkovega „Delo sv. Cirila in Metoda'' 122. 

Ugauke (na závitku VI., Yíl., VIU., IX., X. in XI. zvezka). 





LeposloYGii in znanstver^ list: 

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčar. 



Leto II. 



V Ljubljani, 1. januvarja 1882. 



Štev. 1. 




Na bojíšéi. 

Balada. 

í^^ačénja se bítva, topóvi grmé, 
Ňfc^ V grménje gredó mi junáci trijé. 



Na mlade obraze jim légel je rarák, 
Ter kameň pritíska jim srca težák. 

Potegne čez čelo se prvi z rokó, 
Skriváj iz očésa otáre solzó : 

„Ostavil sem drágo nevésto domá; 
Ljubíla sva z njó se, kot angeljca dvá. 

Že drúgič oklícal je n aj u vikár, 
Nedéljo prihôdnjo bi šla pred oltár. 

Srcé po devici vzdihúje mi zdaj ; 

Bog vé, če domov se povrnem še kdäj!" 

Potegne čez čelo se drugi z rokó, 
Skriváj iz očésa otáre solzó: 

„Pri materi stari na domu živím, 
Ter zánjo se trúdim, lepó jo gojím. 

Vse druge nesréčni pokôpal je čas, 
Jedíni ostal jej v zaslómbo sem jäz. 

Po materi srce vzdihúje mi zdaj; 
Bog,vé, če domov se povrnem še kdäj !" 

Potegne čez čelo se tretji z rokó, 
Skriváj iz očésa otáre solzó: 



J. Cimperraan: Znamenje Ijubezni. 



„Otrok neodraslih jaz troje imám; 
Umrla je žena, odrejam jih sám. 

Kdo jésti jim bode ter pítl dajál? 

In kdó jim v obrámbo z Ijubéznijo stál? 

Sirote uboge ! kam pójdejo zdaj? 

Bog vé, če domov se povrnem še kdáj !" 

Cez rávno se pólje molčé poženó, 
In v sečo krvavo nogé jih nesó. 

Ko zvezde nad póljem zvečér zagoré, 
Junáci na zémlji vsi tri je ležé. 

Porazil jih Ijuti je bôjni vihar, 
Kaj mati, nevesta in déca mu mar! 



Znamerge Ijubezni. 



Krilán. 



3^a z menój si bolj prijazna, 
*fe Kakor z drugimi Ijudmí; 
Kádar kúpa mi je prazna, 
Da jo polniš sama tí, 
Znamenje še ní, 
Da me Ijubiš! 

Rada sédaš poleg mene, 
Sala tvoja sméh budí 

In iz duše skrb prežéne; 
Vender vse, golóbče tí, 
Znamenje še ní, 
Da me Ijubiš! 



Róž si mi v spomín dajala, 

Druge tudi že darí, 
Si-ce je vriskálo: hvala! 
Toda vse, verjémi tí, 
Znamenje še ní, 
Da me Ijubiš! 

Le kadär očí se moje 
V lépe ti ozró očí, 
Bérem v njih vse čustvo tvoje, 
In ko me poljúbljaš tí, 
Čutim prevesél, 
Da me Ijubiš! 

Jps. Cimperman. 





Malo življenja 

Povest. 
Spísal dr. Fr. Detela. 

L 

lizu štajerské meje leži v zelenem zatišji vas Dolina. Malo 
ravnino, sem ter tjá vzbočeno po hribih in gričih, obdaje 
visoko in obrasteno gorovje, ki se le na jedni stráni nekoliko 
znižuje. Cez to sedlo drži glavna cesta dolinska, ki veže skriti kraj 
z drngim svetom. Kako po pravici nosi vas svoje ime, vidi se iz 
te leže, in če pogledaš z gore sv. Florijana, ki se dviga najviše nad 
Dolino, vidiš pod seboj majben kotel,' čega'r dno je nekoliko pokve- 
čeno in pri katerem pogrešaš nekaj obrobka. V znožji sv. Florijana 
izvira potoček Dolinščica, ki se zvedavo vije po dolini, kakor bi nerada 
zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa zgine v soteski in káže Ijudem, 
kod se tudi pride do veliké ceste, če se ravno komu ne mudi. Tu 
in tam stoj i na kakem griči bela cerkvica, okrog in okrog pa je raz- 
tresenih mnogo vasij, obstoječih iz treh, štirib, čaši tudi jedne samé 
hiše. Uljudni prebivalci štejejo se zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, 
kakor druščina nanese. Za to, kar se godi za gorami, ne menijo se 
dosti in sploli potrebuje kaka novica četrt leta, da doseže to dolino • 
kajti da bi Ijudje verjeli besedám staré Mete, ki vozi vsako sredo 
samotež v Ljubljano, tega še misliti ni. „Ženská je stará," pravijo, 
„rada govori in več pripoveduje, kakor je res." Tudi birič, ki ob 
nedeljah pred cerkvijo oklicuje, pripoveduje jim razen davkov malo 
novega. Jediná priložnost nekoliko sveta si ogledati, ponudi se Dolincu, 
kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar se vrne 
domov, pa pravi : „Lepo je tam v onib krajih, lepo ; pri nas je pa 
še lepše." Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, ne godi se 
jim slabo, in lehko in dobro od njih kupujejo kupci, ki jih obiskujejo 
na jeseň in po zimi. Dolinski župniki tičakajo sivé starosti, kajti 

1* 




Ďr. Fľ. Dctela: Malo življeuje. 



zdrav je zrak in dolinske duše pästi je pravá igrača. Če zaide kate- 
rikrat kakšen kozel v škodo, par besedij ga poboljša. 

Dasiravno je Dolina ■ — v ožjem zmislu besede — glavna vas 
vse doline, vender ne šteje mnogo številk. Hiše so s častnimi izje- 
mami neznatne. Sredi vaši stoji cerkev sv. Jurija, Dolincem priljub- 
Ijenega patróna ; na jedni stráni cerkve ima župnik svoje stanovanje, 
staro nerodno stavbo z debelim zidovjem in malimi okni, na drugi 
pa je šola, kjer se vaški mladini s šibo um bistri. Pred cerkvijo pa 
se košati mogočen kostanj in zbira vsako nedeljo pred službo božjo 
in po njej v svojo senco môže in fante, da se kaj pogovore in pokrat- 
kočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bil veter nanesel : ta tu, ona 
tam, ne dve na jedno strán obrneni, okrog cerkve in ob česti, ki 
drži po mnogih klanjcih in ovinkih, zdaj navkreber, zdaj navzdol, cez 
hrib do okraja dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skoz sotesko 
do veliké ceste. 

Dolinci so sicer tihi Ijudje ; a kadar mislijo, da iraajo kaj 
uzroka za to, pa zašume tem bolj. In teh mislij so bili menda ta 
dan, ko se začenja naša povest. 

Bilo je meseca avgusta leta 1858., ko je stari Primož, ki ima 
majheno hišo pod cerkvijo, omožil svojo hčer Franico na dom. Vsa 
vas je bila po konci. Iz Primoževe hiše se je razlegala glasna har- 
monika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna. 
Okrog olepšane hiše je.oglarila mladina, ki je bila še premlada za 
plesišče, in po svoji moci povzdigovala svatovski hrup. Zdaj pa zdaj 
prikázalo se je na pragu kako nališpano dekle ali kak praznično 
oblečen moški, ki je zaukal po vaši doli v dokaz, da se mu dobro 
godi. 

Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor 
reven kmet; bodi si, da ima ta res vec prijateljev kakor oni; ali p a 
da se bolj boji katerega razžaliti s tem, da bi ga ne vabil; ali pa 
hoče nemara vsaj jedenkrát pozabiti svoje reve in se práv oblastno 
veseliti. Nekaj mu gre se ve da tudi za čast, ravno tako kakor ubogi 
vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so 
jej odnesli Ijubega moža. 

Pri Primoži je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli 
svatje, v sredi med njima starešina in zraven njega priletni župnik. 
Ana, Primoževa žena, skrbno je gledala, da duhovni gospod ni trpel 
lakote. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



„Oh, gospod župnik. še to, pa še to," govorila je in polnila v 
jedno mer gospodu kupico in krožnik. 

Težko se je bránil gospod silnim prošnjam. Od druge stráni 
pa mu je pripovedoval starešina počasí in dostojno. da pôjde dež, ker 
se vreme tako kislo drži, da pa ne bo nič odveč, ker zemlja je suha 
in kako dobro znamenje je to, če dežiije na ženitovanjski dan. 

Ženin France je govoril zdaj s tem raožem. zdaj z onira, kajti 
nov gospodar je stopil v jedno vrsto z njimi. 

„Nevesta je pa v izbici z družicama," dejala je mati, kadar 
so povpraševali po njej. 

„Malo se mora pojokati, ker je že taká navada," menil je 
Rožanec, posestnik iz bliznje vaši Gorice. „Saj se je še Mina jokala, 
ki je mene dobila." 

„Jaz sem že vedela, zakajl" oglasi se hitro ženica od one stráni, 
„Franici pa ni treba." 

„Ali ste iztaknili, oča Rožanec?" smeje se župnik. 

Najveselejši izmed vseli pa je stari Premec, ženinov oče in sosed 
Rožančev. Po sredi sobe se vrti in klobúk, ves pokrit s pisanim 
papirjem, s šopki in traki, visi mu po stráni, kakor bi se smijal 
belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo. 

„Primojdunaj !" vpije sivi mož in ploská z rokama. „Ana, 
midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče." 

..Za staré Ijudi. ki se opotekajo," opomina žena, „je tu premalo 
prostora. " 

„Malo prostora imaš res, Primož, primojdunaj, malo! Kadar 
bo zopet kaka reč, prinesem ga s seboj od doma, ker prostora imam 
jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi! Smrt se te bo zbala, če vidi, da 
plešeš. Hojó! po konci, primojdunaj!" 

„Pojdi s kako mlajšo, mene pa pusti!" bráni se Ana; in polu- 
glasno pristavlja: „Kaj pa. preklinjaš tako v pričo gospoda župnika?" 

„Ha, kaj, primojdunaj, Ana!" odvrača Premec. „Ali misliš, 
da je to greh? — Gospod župnik!" ogovarja duliovnega gospoda, 
„vi i mate vse grelie zapísané, veliké in malé: ali je .primojdunaj' greh ? 
Kaj?" 

„Posebno lepo ni," smeje se župnik, „beseda odveč!" 

„Kar nič odveč!" ugovarja mož. „Dobro delo je, pravim jaz, 
dobro delo! Le poslušajte! Ce bi jaz rekel: pri moji duši, kar me 
pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



pa greh, to je kakor amen in tému se ne ustavljarn nič. A jaz ne 
pravim tako ; jaz zavpijem : primojdu — , hudoba me že sliši. Alo ! 
pa pero v krempije in piše : „Stari Premec se priduša. " Jaz pa pravim : 
dunaj ! Tri sto medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem 
hiidobo, da se jezi, in budiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, 
kakor če bi svetnika častil, primoj dunaj ! He, Ana pojdi plesat!" 

In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo 
mlajši svatje. 

V kótu na klopi šedi Premčev Mihá, ženinov brat, in neutrudno 
vleče harmoniko. Kupico vina, ki jo iraa zraven sebe, polnijo mu 
pridno svatje, on kima z razmršeno glavo in potrkava z nogo li 
godbi. Kadar se naveličajo plesalci, ali pa kadar mu žeja pride na 
misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo, da se mu smejejo in po- 
norčuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozná vse Ijudi, ki pre- 
bivajo po dolini okrog in povsod ga imajo radi in ne more se naslu- 
šati mladina njegovih sal. Sicer pa dolgi Mihá s svojiní razpraskanim 
obrazom ni posebno mikavna osobnost. 

„Hoj, Mihá, kaj počivaš!" zavpije Premec med vráti. „Nategni 
zdaj svojo ,neduho', pa zagodi polko staré sorte, primojdunaj !" 

In starec vrti v jedni roci klobúk, z drugo pa pelje staro Ano 
na ples in glasen smeh se vzbudi med svati. 

Zdaj se odpro duri in notri stopi mož visoke postave. Vseh 
oči se takoj obrnejo nanj in čudná dovolj je prikazen. Bledi, upadli 
obraz je zarasten, in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška 
kapiea. Slabá in raztrgana je vsa obleka, a tako divje se svetijo oči 
pod gostimi obrvmi, da bi lehko kdo sumil : ta človek je hudodelec, 
pa je kakemu beraču obleko pobral. 

Molčé sede tujec za malo mizo pri durih in reče na pol proseče, 
na pol osorno: „Jesti mi dajte!" 

„Sveti križ božji, Jurij !" vzklikne pri teh besedah mati Ana: 
kolena se jej pošibé in seséde se na prag. Premec jo spravlja po 
konci, svatje pa se vsujejo okrog tujca. Mati je prvá spoznala svojega 
siná in ko se vzdrami iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema 
s solznimi očmi. „O Jurče, Jurče, kako si reven, kako si shujšan!" 
tarna ženica in donáša jedil in pijače. 

„Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma?" tako ga vsi navskriž 
izprašujejo. 

Stari Primož pa prime siná za roko in reče : „Ali so te izpustili?" 



Dr. Fr. Detcla: Malo življenje. 



„Ne!" odgovori mu oni nejevoljno. 

„I, kakopa? Pa vender nisi usel?" govoľi skľbljivo oče, nesrečo 
sluteč. 

„E. kaj!" vpije Preniec. „Práv je, da si prišel ! Nič se ne boj! Ti 
si fánt. pľimojdunaj ! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje Ijudi. Na, pij !" 

\ komaj je Juľij, od vseh stranij izpraševan, použil košček 
krulia, stopita v sobo dva žandarja. Po patroli hode slišala sta godbo 
in ukanje v Primoževi hiši in prišla pogledat, če je vse v redu. 
Kakor obstane pes, kadar okrog ogla zavije in na mačka zadene, 
tako je ostrmel žandár, ko je zagledal Jurija. Le jeden trenutek 
ujele so se njijine oči, Jurij pa skoči po konci, kakor bi ga pičil 
gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo 
in kuhinjo na dvorišče. 

„Stoj! Držite ga!" kriči žandár, ki je stopil v sobo, zgrabi 
puško in steče za ubežnikom. Nemara ga je že na povelje iskal in 
takoj spoznal za uhajača, vsakako pa je moral onega beg izdati. 

Ko vidi drugi žandár, kaj se godi, obrne se urno in hiti pred 
vráta na dvorišče, da bi Jurija prestregel, a kakor blisk sine ta mimo 
njega, sune ga na strán in zgine v hlevu, preganjalca pa sta mu za 
petami. — Začudeni so se spogledali svatje pri tem dogodku ; zdaj še 
le jim je bilo jasno, kaj vse to pomeni in obce veselje umaknilo se je 
hipoma veliki žalosti. Oče Primož zdibuje, mati pa in nevesta, ki je 
liitro vse zvedela in pritekla, jakata na ves glas. Žene in dekleta 
skušajo ji tolažiti, a vsem je tako tesno pri srci, da ne morejo najti 
pravé besede. 

• Mnogo je prestopkov, katere prosto Ijudstvo vse drugače sodi, 
kakor pa sodnik, ki se drži zákona. Naj nastane kje kakšen poboj 
in naj se zgodi nesreča, da koga ubijejo, Ijudje bodo ubijalca skoro 
ravno tako milovali kakor ubitega. Oba sta nesrečna, pravijo, a kazen, 
ki prvega zadene, zdi se jim vselej preostra. Vprašaj pa kmeta. zakaj 
je toliko tatvine na svetu, rekel ti bo : „Zato, ker tako lepo ravnajo 
s tatmi ; po zimi jih redé, po letí pa izpuščajo, da liodijo krast. 
Obesiti tata, pa ne bo več kradel." In ne morejo se prečuditi Ijudje, 
zakaj je prepovedano na mestu ubiti požigalca, če ga zasačijo. 

V Primoževi hiši pac nikomur ni prišlo na misel, da bi pomagal 
zákonu, katerega zastopata žandarja, marsikomu pa se je vzbudila 
tiha želja, da bi vender Jurij ušel. 



Dr. Pr. Detela: Malo življcnje. 



„Predrta reč!" hudiije se Rožanec, „človek se nikjer ne more 
veseliti ; za vsakim oglora tiči birič, da postené Ijndi zaslednje kakor 
lovski pes. Zakaj smo ja pustili notri! Mi ne potrobujenio žandarjev 
med seboj !" 

„Bodi tiho!" prigovarja mu žena Mina. „Naj te kdo sliši!" 
„Práv imas, sosed Rožanec," vpije Premec, „primojdunaj ! Po 
meni vse zagomezi, kadar žandarja vidim. Našega Jurcka pa ne bodo 
vzeli, primojdunaj da ne! O Jurček, le počakaj, še bodeva okrog 
hodila po gozdib, pa ribe lovila in rake, primojdunaj, pa žabe tudi. 
Nimajo te še!" 

Pri tej pri či pripeljeta žandarja Jurija uklenenega v sobo. Iz 
nová začnó ženské jokati ; župnik pa stopi k ujetemu in ga opomina, 
naj krščansko prenáša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav 
videl svoje roditelje in svoj dom. 

„Jesti mi dajte!" prosí jetnik in prošnji župnikovi rad ustreže 
žandár in razklene zvezani roki. 

V hlevu sta ujela Jurija. K nesreči lestva na svisli ni bila 
pristavljena ; hitro skoči Jurij na žleb, od žleba na gare, z rokami 
pa zgrabi rob line, ki drži na blev in skúša se gori zavibteti; a 
kar se mu je prej tolikrat posrečilo, zdaj mu je nemogoče, zastonj 
se trudi, moci mu odpovedo, pred očmi se mu stemni in doli páde 
na tla, žandarja pa nanj in brez upora ga zvežeta. 

Zdaj pa mu streže mati, žalostná tako, da jo mora sin tolažiti. 
Ženin in nevesta sedita nemá poleg njega. Premec pa se je obrnil na 
žandarja, ki sta mu oba znana in se razgovarja ž njima in ponuja jima 
pijače. ' • 

Mihá je bil od druge stráni priaedel k Jurijn in tolažilne besede 
mu govori. „Nič ne maraj !" mu pravi. „Ce te malo pretepó, to pa 
nič ! Jaz jih doma za prazen nič toliko prenášam, da bi bil že lohko 
svetnik, če bi jih dobro obrnil. Poglej moja ústa: denes toden so mi 
dva zoba izbili, kar zastonj. Pri Mrčunu smo pili. Tomažetova dva 
sta pa na pragu stala in pogovarjala se. Jaz ja primem za lase. — 
tako-le — jednega s to roko, drugega pa sto, in potrkam dvakrát 
z glavama vkup, v tretje sta ae pa trda naredila: jaz izpustim in 
však na jedno strán sta odletela kakor snopa s polnega voza. Potí ej 
sta pa segla po meni; vidiš, zavolj také neumnosti!" 
Jurij pa ni bil pri volji poslušati ga. 



Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 



„Pusti me, Milia," mu pravi in ga odrine. Mihá pa se pridruž i 
Rožancu, ki se tiho poraenkuje z njegovim očetom; harmonika je 
hila pač obmolknila. 

„Zdaj gremo," reče žandár in uklene Jurija; jedenkrát se ta 
še ozre na svoje drage in tiho ga odpeljeta strážnika, katerima je 
tudi težko delo jokanje. 

Povedali smo, kako primerno ime ima Dolina, ki leži v dolini, 
zaprti od vseh stranij. Stari Ijudje trdé, da je ves dol pokrivaB svoje 
dni jezero in na Rebri so našli báje železen. v skalo udelan obod, 
kamor so gotovo v starih časih privezavali colne in ladije, in če 
slišijo — po navadi stari možje in žene — pod goro sv. Florijana 
nekaj bobneti, kaj more to pač biti, če ne voda, katere je ves hrib 
poln in' ki eaka le dúška, da se razlije po nižini? Cesta, ki drži 
cez hrib, vije se kakor bela kača sem ter tjá, gori in doli, in vaški 
geometri vedó dobro, da je prema črta čez sedlo ravno petkrat krajša, 
kakor okrajna pot: in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih potov, 
shodili so čez hrib mnogo, mnogo stranskih stezá, ki se več ali menj 
ujemajo s premo črto in tu in tam cesto križajo. Pes Ijudij vidiš 
malo po česti hoditi, razen če je deževno in blatno : le kak popotnik, 
ki teh bližnjic ne pozná, mora poslušati. kako ga vaščani jiomilujejo, 
da je storil toliko pota. Pol ure od vaši izgublja se cesta v lesu in klanjec 
se prične. Od kraja borovec, više gori pokriva bukev večji del gore, sem 
ter tjá pretrga kaka golina gosti gozd. Takšno golino naletiš. če gres 
kake četrt ure po gozdu. Reven spašnik obrasten je z robidami in 
malinjem, na konci goline pa stoji na pol skrito malo Podrto Znamenje 
in jerlna tistih dolinskih bližnjic pelje tu čez okrajno cesto. Podrto 
Znamenje. zidan spomonik, ki že od starosti in ker nikdo zanj ne 
skrbi, na kup leze. Slika Kristovega trpljenja se komaj še razločuje. 
Kar je pa ostalega zidovja, to je vse počečkano in popisano, kajti 
mladina, ki tod hodi in pase, poveličuje se tukaj in riše brez usmiljenja 
z barbarsko roko hodna svoja imona ná zid. Kdo bi se ne spominal 
znanega začetka perzijskih spomenikov: „Tako govori kralj Darjavuš." 
če bere na znamenji : „To pišem jaz Jaká Robovec: to pa Jože!" 
A noben Jaká in Jože bi ne šel po noci mimo znamenja, kajti tu 
straši. Pred štiridesetimi leti se je tam ubil, ali kakor drugi pravijo, 
ubili so tam grasčinskega gospoda iz Prapreč in od tedaj se Ijudje 
radi ogibljejo po noci tega kraja. Globoke jame okrog zidovja tudi 



10 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

pričajo, da so lehkoverni Ijudje že základov tod Ískali. Kdo pa je 
znamenje postavil in zakaj, to se ne ve; kajti da bi bil kdo pokopan 
pri spomeniku, ne smemo še sklepati iz napisa: „Ťukaj poeiva Janez 
Kos, kadar nese v malin." 

Precej pozno je že bilo, ko sta žandarja odgnala svojega jetnika, 
dež je začel gosteje padati in terna se je bila storila. Trdo za Jurijem 
korakata strážnika, puško z bajonetom na rami, roko na jermenii. 
Komaj se čuje stopinja v dežji in medlo se svetita čeladi. Po noci 
se vsaka pot daljša zdi, bodi si, da se kesneje hodi v temi, ali da 
smo menj razmišljeni, ker ne zadeva toliko utiskov ušes in očij. Mlaj- 
šemu žandarju se je zdelo, da se pot vleče. 

„Dolga bo," pravi tovarišu, ko prideta pod klanjec. 

„Dolga," odgovori oni, a videlo se mu je, da se mu ne Ijubi 
govoriti, in molčala sta oba. Hoditi sta pac morala po česti, prvič 
zavolj slabega vremena in potem, téma je téma in zapelje tudi izkuše- 
nega potnika. — Težko je dalje čaša zvesto pažiti na jedno in isto 
reč, če se nam usiljuje misel, da je pozornost nepotrebná. 

Žandarja sta izprva pazno gledala okrog sebe, kajti bála sta 
se nekoliko, da ne bi Ijudje kaj poskúšali ; a ko sta prišla tako 
daleč od Doline, brezskrbno sta se udala však svojim mislim. O 
vodniku Križanu so Ijudje govorili, da po noci bolje vidi ko po dnevu, 
toda najostrejší čut čaši zmoti človeka, ki se preveč nanj zanaša. 

Komaj sta žandarja mimo Podrtega Znamenja, skočijo trije možje 
izza zidovja. V jednem trenutku zvijeta dva žandarjema puške iz rok, 
tretji pa potegne Jurija v strán pod cesto. 

„Hudič, stoj !" vpije Križan in dere v hosto za ubežniki, a komaj 
je storil deset korakov, tresk! páde na tla. Nekdo je bil srobota 
napeljal od jednega debla do drugega in ta mu je izpodnesel noge. 
Predno se je pobral, bili so že óni, Bog ve kje. Tako nepričakovano 
se je zgodilo, da se je brez vsega boja in čuflno naglo iz vŕšil nápad. 
O preganjanji po noci in po gozdu, ko so bila tla po dežji že spolzka, 
še misliti ni bilo. 

„Pri moji veri!" roti se Križan. „Tega pa še ne! Da mi tak 
proklet smrkovec uide! — Ti tudi nič ne vidiš!" 

„Jaz nimam mačjih očij," odvrača mla-jši. „Kaj morem jaz, če 
so naju napadli ! " 

„Jezik za zobmi!" kriči oni. „Govori, kar te vprašam. Ali si 
videl katerega v obraz?" 



Dr. Fr. Detela: Malo življenie. 11 



„Kaj bom videl!" pravi tovariš, „saj še svoje loke ne vidim. 
To vem, da je bil ves črn." 

„Poberi puške, pa nazaj!" ukáže Križan in urno se vrneta 
proti Dolini. Križan je klel in se pridušal, da ga že pozná, da bo 
že dobil tega, ki jima je to napravil, tovariš je bil pa nejevoljen, 
da morata zopet nazaj, v tem času, pa v tem vremenu. — 



-Pľimojdunaj !" kričal je Premec pred Primoževo liišo. „Dobre 
volje bodite, Ijudje božji I Kaj pa to. če katerega cesarski mož odpelje I 
To se dan denes vsakemu poštenjaku lehko priineri. Zavoljo tega ni 
treba tuliti pa vekati, primojdunaj I" 

Zraven njega stoji Mihá s harmoniko in par fant<3V, ki se čudijo, 
zakaj stoj e vsi na dežji. 

„He, fante," pravi Premec, „saj nisi iz soli. Ta dežek je tako 
dober, da bi se mu morali odkriti. No, Rožanec. kaj praviš ti ? Stopiva 
tjá k Nacetu na en polič, ker je tukaj vse navskriž." 

„E, kaj bi hodil." odgovarja mu ta. „Notri je še vsega dosti, 
hvala Bogu, jedi in pijače: kaj bi zapravljal!" 

„O ti stiskačl" jezi se Premec. _Ali ne čutiš. da se je víno 
vse skisalo od samih kislih obrazov. Mihá, zagodi kako okroglo. da 
ne bomo slišali joka." 

Kar prisopihata žandarja. 

„Hentaj, gospod Križan!" rije se Premec naprej. ,.Ali ste že 
oddali svojega ptička? Zdaj pa le še pijmo, primojdunaj!^ 

Žandár se niti ne ozre v „starega bedáka." ampak hiti naravnost 
v sobo. „Kdo je zapustil hišo, ko smo mi odšli?" izprašuje Križan. 

„Kdo je hišo zapustil?" odgovarja Primož. „Gospod, ker pa ne 
vem. Vec jih je šlo, več. Gospod župnik so že tudi šli : potlej pa 
njih sestra, veste, tista, ki jim kuha. Vse se je razkropilo. Fantini 
so še ostali pa Premec, mislim. O ti božja milost. kje pa se je še kaj 
takega slišalo ! Pa na denašnji dan ! O Bog se usmili I " 

„Kje je gospodar France?" vpraša žandár. 

„Tudi ne vem povedati, gospod," pravi Primož. „Nič ne vem, 
kje bi bil." 

„Kaj je že to!" oglasi se zdaj Ana. „Ali hočete še njega od- 
gnati? Kar naju dva zvežita, midva sva najmenj potrebná na svetu, 
jaz pa Primož. Naju ne bo treba nič slediti pa zalezovati," 



12 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 



In jezno stopi stará žena pred žandarja; vsi svatje jej pritrjujejo 
in začno glasno rarmrati in ne bilo bi treba dosti vec kresati in ogenj 
bi se bil zanetil. Zdaj pride Premec zraven. Vsi so niislili, ta bo prvi 
začel prepir, kajti nagle jeze je bil stari mož in nobenega fanta se 
ni ustrážil, a z neko neumno radostjo otrese dedec svoj klobúk. 

„Dosti je dežja!" pravi. „Gospoda, vidva sta tudi mokra, zato 
ga pa pijmo pa pomenimo se lepo, ker nam ni sile." 

„Kje je vaš sin France," vpraša ga žandár. 

„Ha, ha, ha!" krohoče se Premec. „Vprašajte rajši, kje je Franica, 
pa bomo takoj vedeli." O pravem času stopi France v sobo in ostro ga 
začne Križan izpraševati, kje je bil, kod hodil in koliko čaša je izostal, 
toda oni dokáže, da je samo župnika spremil na dom, sicer pa da se 
ni gánil iz hiše. Žandarja se zopet napotita, med vráti pa se še obrne 
Križan na Premca, ki se je smijal na ves glas. 

„Premec," pravi mu, „midva bova imela jedenkrát še dolg 
račun, le zapomnite si." 

„Kdor ima čisto vest," odgovarja oni, „ta je, primojdunaj, 
zmerom pripravljen." 

„Zakaj ste vsi mokri?" vpraša na jedenkrát starca, ker se mu 
je precej sumnjiv zdel. 

„Zato, ker gre dež," mu odgovarja. 

„V sobi ne gre," pravi oni. 

„Mislite, da bom jaz v sobi tičal, ko vse vpije in kriči?" 

„Ali ste bili ves čas tukaj?" vpraša zopet žandár in se obrne 
na vso družbo, kakor bi njemu samému ne verjel. 

„I, kje pa!" odgovarja Premec in Rožanec mu pritrjuje in mnogo 
drugih, ki ga niso pogrešili. „Primojdunaj!" postavi se Premec na 
noge. „Tukaj sem bil in bodem še, dokler bo kaj pijače." 

Žandarja se obrneta in odideta. Kaj se je bilo pa zgodilo, znano 
je bilo že vsem in razen starega Primoža ni bil nobeden žalosten 
zaradi tega. Najbolj živ je bil se ve da Premec, ki je trdil, da ga 
bolj veseli, če jeden tak revež uide, kakor če bi bilo devetindevetdeset 
drugih ujetih. Kmalu pa je pobral Mihá svojo ,neduho' in v temi 
sta tavala z očetom proti domu. Drugi dan pa se je mnogo govorilo 
o svatovanji, o Juriji in o drugih dogodkih včerajšnjega dne. 

(Dalje prihodnjič.) 



rofr'mn(X^oe^oomfío^^^ 



' |S5SsfiQHQ'Q'<^^'QggiaQíag!gBl 



Dve uri pri slovenskem pesniku. 

Spisal Fr. Lev e c. 




eta 1879. bival sem o velikih počitnicah s tovarišem, vrlim 
mladim Srbom, ki se je te dni v daljnem Egiptu ulegel k 
večnému počitku v hladni grob, nekoliko dnij pri gostoljubnem 
g. Bavorinu Trstenjakii na južnoštajerski Ponikvi. Ko sem se spet, 
odpravljal k svoji obitelji v Konjiških goricah, reče mi g. Trstenjak : 
„Veste kaj? Potrpite še jeden dan! Jutri moji konji ne bodo imeli 
poljskega dela, velim jih upreci in moj hlapec Vas potegne do Loč. 
Tam je župnik moj prijatelj, Vaš kranjski rojak Jozef Virk, znani 
pesnik slovenski. Gospod Virk je jako blag in prijazen mož in gotovo 
ga bode veselilo, ako ga obiščete, osobito ker ste Kranjec kakor on." 

Ker sem bil od nekdaj rad tudi po obrazu poznati tiste vrie môže, 
ki so se, kadar koli si bodi, vestno brigali za splošno omiko národa 
slovenskega ter s svojimi proizvodi bogatili slovstvo naše, ni me bilo 
treba dolgo pregovarjati, da sem na Ponikvi počakal še jeden dan. 

Drugo jutro po zájterku spremi naju gospod Trstenjak do zele- 
nega gozdiča konec vaši; posloviva se s tovarišem od prijaznega 
gospoda in učenega pisatelja slovenskega ter sedeva na voz, ki 
naju je ondu čakal. Hlapec požene in konjiči zdirjajo z nama 
proti Ločam. Cesta od Ponikve do Loč sicer ni, da bi j o človek 
hvalil; izvóžena je, polna globokih kolovozov, peska in blata, klanjcev 
in ovinkov. A prelepo poletno jutro s svojim prijetnim hladom in 
rumenim solncem; lepi zeleni logi in travniki ob česti s svojim živim 
ptičjim petjem in sreberno roso; neznan kraj, po katerem, sva se vozila 
in neznani Ijudje, katere sva srečavala: vse to zanimalo naju je toliko, 
da nisva mnogo mislila na slabi pot in stresajoči voz. Kmalu smo 
bili na ravni veliki česti ob Dravini in ob 9. uri ustavili smo se v 
Ločah, v prijazni, malému trgu podobni vaši z lepimi belimi hišami, 
za katerimi se na desno razprostira rodovitno polje, a na levo dvigajo 
krásne vinorodne goriee. 



14 Fr. Levec: Dve urí pri slovenskem pesniku. 



Prvi pot nama je bil v farovž, staro, precej neznatno poslopje. 
V visokem parteru potrkam na vráta ter na prijazni „Ave!" stopim s 
tovarišem v sobo, kjer nájdem pri knjigi jako visokega, suhega, pri- 
jazno naju pozdravljajočega moža z modrimi očmi in lasmi kostanjeve 
barve. Zdel se mi je, da ima kakih 60 let ali pa še cez. Povem, 
kdo sem, kaj sem ter predstavim tudi svojega mlajšega tovariša. 
Potem pravim, da potujoč cez Loče, nisem mogel in hotel zamuditi 
prilike, da ne bi se oglasil pri znanem pesniku slovenskem, katerega 
bi bil že zdavna rad tudi po obrazu poznal. Komaj to izgovorim, 
nasmeje se Virk Ijubeznivo ter s prstom pokaže na mizico, stoječo 
sredi sobe rekoč: „Glejte, tukaj so moje pesmi, kakih 4000 jih bode. 
Vedno imam polno naročil za pesni. Kavno zdaj-le sem jedno zložil 
in malokakšen dan mine, da bi katere ne vrgel na papir." 

Res je na mizi ležalo XXIII zvezkov pesnij, zloženih in spisanih 
v raznih časih. Však zvezek je bil zaznamenovan z razločno rimsko 
števiko. 

Pohvalim njegove pesni v obce, a osobito njegovo, zdaj že 

narodno : 

Venček na glavi se 
Bliska ti iz kitice 
Rožic zelenih, 
Slovensko dekle! 

Omenim dalje pesni: „Naj viharja moč razsaja", „Slovenija 
milá, moj Ijubljeni dom", „Kdor koli pod milim nebom živi" itd., 
katere so postale pravá národná svojina in katere slovenski národ 
po vseh pokrajinah naše domovine s slastjo prepeva. 

Mož se prijazno nasmehne ter pravi : „Da, časih se mi je kakšna 
posrečila, a bolj ko te posvetne, slove zdaj moje „Marijine". Tukaj 
okolo samo moje „Marijine" pojó in za však Marijin praznik zložini 
posebno pesen." 

Potem naju v sosedno sobo povabi na kozarec vina. Jaz ugo- 
varjam, da je še malo zgodaj za vino. „E, kaj ! odreže se Virk, 
Kranjec ste in vsi Kranjci obrajtajo vinsko kapljo. Vrhu tega ste 
zdaj v vinorodnem kraji in tu se mora piti!" 

Zoper také temeljite razloge se mi res ni bilo možno dalje 
protiviti. Tudi se mi je čestiti gospod na prvi hip tako prikúpil, 
da sem vsaj kratek čas želel prebiti v njegovi druščini. 

Sedemo okolo bokala in kmalu smo v živem pogovoru. Slučajno 
omenim, da sem svoje mladostne dni prebil v Radomlji blizu Doba. 



Fr. Levec: Dve uri pri slovenskem pesniku. 15 

„Vidite, tudi jaz sem v tistem kraji doma," pravi Virk. „Bog Vas živi! 
Moji predniki so bili na Viru nekdaj bogati Ijudje. Gospodarili so 
Virkovemu domu ter tovorili so, ker takrat še ni bilo veliké ceste, 
blagó, osobito zlato vinsko kapljo s Stajerskega na Kranjsko. Tmeli 
so nad trideset konj in Virkova hiša je bila shajališče kranjskim in 
štajerskim tovornikom. Med Celjem in Ljubljano takrat ni bilo bolj 
sloveče krčme." 

„A prišle so turške vojske in druge nezgode in jeden mojih 
prednikov je vso imovino zadejal. Potem so ga še v vojake vzeli. 
Bil je s princem Evgnom 1717. leta pred Belim Grádom. Pri náskoku 
na trdnjavo se je tako hrabro vedel, d a mu je prinec Evgen podaril 
300 eekinov ter ga vrhu tega ižpustil od vojakov. S temi novci 
si kúpi posestvo na Količevem nad Virom. Videl sem v svoji mla- 
dosti še čelado, katero je ta moj prednik od vojakov prinesel in 
katero so na njegovem novem domu od roda do roda bránili." 

„S Količevega priženi se moj déd na Podreče k Pogorelcu, in tam 
sem se jaz rodil 16. marca 1810. leta. Koditelji moji so bili ubožni 
Ijudje. Jedini sin pustil sem malo domačijo svoji starejši sestri ter šel v 
šolo v Ljubljano, kjer me je podpirala teta moja in blaga rodovina 
pokojnega kirurgije profesorja Melcerja. Bili so takrat hudi čaši. 
V prvi soli bilo nas je 1825. leta 232 učencev. Cesar Franc I. 
je prišel jeden pot v šolo ter je rekel, da jih zdaj vse preveč študira, da 
naj kmet dela, ne pa v šolo hodi in da se mora študiranje mnogim 
zabraniti. Da-si sem bil dober dijak, vender sem z veliko silo in 
težavo zlezel v drugo šolo. V peti soli 1. 1828. in 29. bil mi je učitelj 
slávni Matija Cop, in od tega čaša izvira moje veselje do pesništva 
in do slovenščine. 

Cop nam je dal jedenkrát nalogo, da naj snov národne pesni 
„Pegam in Lambergar" však učenec na svoj način in v katerem 
koH si bodi jeziku obdela. Jaz sem po tej narodni zložil slovensko 
p e sen. Cop je moje verze jako pob valil ter s tem obudil mi veselje 
do slovenskega pesništva. V logiki in fiziki smo bili dijaki takrat 
jako veseli ptički. Hodili smo v Siško ter se ondu večkrat s šišen- 
skimi fanti do dobrega stepli. Tisti moj sošolec Artelj, ki je pozneje 
pri Vas v Eadomlji duhoven v pokoji umri pred kakimi dvajsetimi 
leti, bil je silno močan človek. Jedenkrát smo vse iz krčme pome- 
tali in tudi kri je tekla. Stvar se je ovadila policiji, a ker je bil naš 



16 Fr. Levec : Dve uri pri slovenskem pesuiku. 

soTiče.nec barón Sch., sin tedanjega guvernerja ilirskemu kraljevstvu, 
jeden najhujšili pretepaleev, ni se nam zgodilo nič." 

„Po dovršenih latinskih šolali hotel sem postatí duhoven in bil 
bi rad prišel v Ljubljansko semenišče, a bilo jih je preveč in niso me 
vzprejeli. Dobil sem pa štipendijo lavantinske škofije, a študiral sem 
še dve leti bogoslovje v Ljiibljani, 1. 1833. jeseni pa preselil se v Celovec. 
Takrat je Kranjska tri dežele preskrbovala z duhovni, Štajerská z 
graščinskimi oskrbniki, Koroška pa z biriči. V Celovci mi je bil 
špirituval S 1 o m š e k. Ne morem Vam povedati, kako nas je Slomšek 
bogoslovce vedno vzpodbujal ter nagovarjal, da bi kaj slovenskega 
pisali. Osobito meni ni dal mirú, da sem vedno kakšno pesen zložil 
in to je napósled delalo meni in Slomšku veliko veselja. Da pa takrat 
še nisem bil poseben „pisatelj" slovenskí, vidite lehko iz tega, 
da sem bogoslovec prvo pridigo svojo tako začel: „Kam vandraš, 
vandrovec moj?" Kaj ne, koliko lepše bi se bilo glasilo: „Kam si 
namenjen, popotnik moj ?" 

„31. julija 1836. bil sem posvečen in potem sem slúžil za duhov- 
nega pomocníka v raznih krajih: v Grebénu in Doberli Yasi na 
Koroškem; na Štajerskem pa v Vozenici, kjer sem bil tedanjega 
nadžupnika Slomška kaplán, dalje v Grižah in v Gornjem Grádu. 
Takrat sem bil silno vesel človek. Kamor sem prišel, moralo se je 
vse smijati — in péti. Ljudje so trdili: „Kjer ni gospoda Jozefa, 
tam ni veselja." Vsaki družbi sem bil dobro došel, vse me je Ijubilo. 
Tudi sam sem rad pel, in še pojem, dasi nobenega sluha nimam. A 
v Gornjem Grádu imel sem toliko dela, da sem začel kri bruhati. 
Pišem Slomšku, takrat že škofu: „Ako me hočete še pri življenji 
ohraniti, prestavíte me!" Res sem bil prestavljen najprej v Spodnjo 
Polskavo, potem v Crešnjevec in napósled v Olimje pri Podčetrtku, 
od koder sem posebno rad na Slatino zahajal. Iz Olimja sem 1. 1850. 
prišel za fajmoštra na Kalobje in od ondot 1. 1861. v Loče, kjer zdaj 
bivam že 18 let." — 

Tako mi je zgovorni gospod v kratkem opisal svoje življenje 
ter pojasnil je z obilimi zanimljivimi epizódami, katerih pa tukaj ne 
morem navajati. 

Govor se je potem zasukal na politiko, na šolske, cerkvene in 
narodno-gospodarske razmere med Slovenci. In iz vseh besed, katere 
je govoril Virk, videla se je brezkončna Ijubezen njegova do národa 
slovenskega in prvá dolžnost njegova zdela se mu je najprej dôstojne 



Fr. Levec: Dve uri pri slovenskem pesniku. 17 



služiti vsemogočnemu Bogu, a potem koristiti svojemu národu, kjer 
koli je mogel: v ceikvi, v soli, v občini, na političneín borišči. „Moje 
največje veselje bilo je od nekdaj med šolskimi otroki. V Vozenici 
smo bili takrat vsi učitelji : Slomšek, njegov prvi in drugi kaplán in 
v Olimji sem imel ob nedeljah šolarje po 30, 40 in 50 let staré; 
jedna šolarica imela je celo 52 let." 

Kako se je brigal za gmotno izboljšanje slovenskega národa, 
vidimo iz tega, da je bil v Ločah občinski svetovalec, šolski nad- 
zornik, odbornik kmetské posojilnice loške in hranilnice konjiške. 

V prijaznem pogovorii sta nam kmalii minuli dve uri in odpra- 
vila sva se s tovarišem na pot proti Konjicam ; a Ijubeznivi Virk naju 
o hudi poludanski vročini spremi še jedno uro daleč do sv. Dúha. 
Pri slovesu moral sem mu podati desnico ter mu obljubiti, da ga še 
jedenkrát obiščem. Ražne neprilike so mi branile, da svoje obljube 
nisem izpolnil. A kadar sem slišal prepevati lepe Virkove pesni, 
živo sem se domišljal blagega, veselega sedemdesetletnega pesnika. 
Srčno sem želel, da bi ga še jeden pot videl. Ali ko nekega zimskega 
dne pri zájtrku vzamem v roko „Slovenski Národ", čitam med domá- 
cimi stvarmi, da je Ijubeznivi pesnik po krátki plučni bolezni izdihnil 
svojo blago dušo 4. januvarja 1880. leta ob 1. uri zjutraj. Ne bodem 
pripovedoval, kako silno me je pretresla ta žalostná novica. 



Virk sicer ni jeden prvih, a vender jeden najljubeznivejših in 
priprostemu národu najpriljubljenejših pesnikov naših. On ni poznal 
pesniške tehnike, ter se ni ravnal po njej, a imel je ta prirojeni 
dar, da je v svojili pesnih navadno ubral pravi glas, ter z njim 
udaril v narodovem srci na pravo struno. Njegove pesni se tako 
rekoč samé poj ó. 

Zatorej so se te pesni priprostemu národu tako priljubile ter 
postale pravá národná svojina. In s tem je Virk občnemu napredku 
našemu morebiti ravno toliko koristil, kakor bi bil pél najumetnejše 
pesni, kajti pravi sin svojega národa, pel je tako, kakor je ugajalo 
tedanji občni omiki narodovi in baš zategadelj je ta národ njegove 
pesni tako hitro si osvojil. Preširen n. pr. bil je preumeten za svoj 
čas in za tega delj spoznal ga je národ naš še le trideset let po smrti 
njegovi, ko je v omiki že jako napredoval. Slovenské hvaležnosti 
vredno delo bi bilo te lepe pesni zbrati ter na svitlo dati. Morebiti 

2 



18 J. Kersmk: Pónkerčév oča. 

se loti tega koristnega posla g. Lendovšek, ki nam je že v ličnih izdavah 
podal Orožna in Slomška ; še Virk poleg teh dveh, to bi bila čestita 
družba ! 

In kadar v veseli dražbi slišim prepevati „Slovensko dekle", 
pesen, katera mi je od nekdaj posebno v srce sezala, zamislim se ter 
v spominu ponpvita se mi tisti srečni dve uri, kateri sem prebil pred 
dobrima dvema letoma v prijaznili Ločah pri Ijubeznivem Yirku. 

„Dokler človeški rod 

Ima po zemlji hod, 

Bode slovelo 

Slovensko deklo" 
poje Virkova pesen; a jaz završujem ter o njenem pesniku Yirku 

pravim : 

„Dokler slovenskí rod 
Ima po zemlji hod, 
Bode slovelo 
Tvoje imé." 




Ponkeréév oéa. 

Spísal Janko Kersník. 

am doli pod Kompoljskim grádom v zatišji dveh malih dolin, 
raztezajočib se na sever in na vzhod, delala je soseskina cesta 
mal klanjec. 

Preko ceste vrhu klanjca pa sta držali dve ozki stezi. 
Vsi grajski in kmetski lovci pripovedovali so, da je tamkaj na 
razpotji izvrsten stan za vsakovrstno divjačino. 

Zajec, gnan in pojan od tulečih psov, pripihati mora, kakor so 
pravili lovci, kar po česti, bodisi od desne ali leve; lisica priplazi 
in privleče se po ozki spodnji stezi, in nje je treba posebno pažiti. 
Srnjak pa prilomi skozi gosto, z robidovjem prerasteno grmovje; že 
na dve sto korakov ga lahlco čuješ, in na cesto pred puško mora 
priti. 

Izvrsten stan je bil to! Tudi za srnice, lehkonoge, živooke 



srnice 



J. Kersnik: Ponkerčev oča. 19 



A po teh streljati bilo je strogo prepovedano : grajski gospo- 
darji so varovali svojo divjačino. 

Bilo je septembra meseca, ko se je že zgodaj, v hladni rosi, 
odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega grada na lov doli v zatišje. 

Bilo jih je malo krdelce. Grajski gospodar je hotel imeti par 
zajcev, a sam ni utegnil iti nánje. Poslal je svoje lovske čuvaje, 
štirji so bili, in pridružil se jim je grajski ačitelj, odgojevalec gospo- 
darjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka spala do 
desetih, in do tedaj boteli so se vsi vrniti. Pozneje se je pac rosa 
posušila in sled se je izgubil. 

Učitelj bil je po svojem službenem stanu med denašnjimi naj- 
odličnejši lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto, tja na 
soseskino cesto na razpotje. 

Nič ne dé, če tudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam 
po brežinah in čuvaji imajo bistre oči, da paznouhca ugledajo lehko 
že na ležišči. 

Tam na obrobku vzhodne doline žarilo se je malo, ko je grajski 
učitelj prikorakal tjá na svoj stan. 

Lep mož je bil ta učitelj, in še mlad. 

Dolgo še ni bil v grádu in tudi ostati ni hotel dolgo, kajti 
študirati je mislil še dalje zase, in le počitnice svoje in morda še 
par mesecev več hotel je prebiti tukaj. In kaj ! Saj je bilo tudi dolgo- 
časno v tem grádu: v mestu je pač druga zabáva. 

Lov, to je bilo še jedino, to je bilo še nekaj tu v teh hribih. 
Ta še pomaga pozabiti nekoliko teh baronovih paglavcev. 

Grenák kruh je to učiteljevanje pri visokih Ijudeh — hvala 
Bogu, da se lehko osladi, dokler smo v mestih. Pa na deželi! 

Dobro uro že je stal učitelj tam na svojem stanu, in ustrelil 
je bil res jednega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa 
je ponosno obesil na suho vejo v bližnjem borovci. 

Gonjači so se bili s psi obrnili v drugo strán in učitelj je 
moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet proti njemu. 

Sedel je torej kraj ceste na odrušen kameň. 

Kar ga opozorijo labke stopinje, katere so prihajale po soses- 
kinem potu navzgor. 

Ällada kmetská deklica prišla je mimo. Bila je pa tudi vredna, 
da si jo je človek, in če tudi ni bil tako mlad, ko grajski učitelj, 
ogledal in ogovoril. 

2* 



20 J. Kersnik: Ponkerčév oča. 

A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle je samo postalo pred 
zajcem in radovedno vprašalo : 

„Ali ste ga tukaj ustrelili?" 

Učitelja še pogledala ni bolj nego površno. 

„Tukaj, tukaj!" reče oni, ki ni mogel z očesom od nje; „kam 
pa greš ti?" pristavlja, ker ona ga je že bolj zanimala, nego zajec. 

Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca. 

Zarudela je malo. 

„Na polje!" dejala je hitro in hotela dalje po česti. 

„čakaj malo, čakaj !" reče oni in stopi sredi pota pred njo. 
„Kako ti je pa imé?" 

Govoreč hotel j o je prijeti cez pas. 

A ona se mu izmuzne. 

„Však dan Uršika!" reče smeje se, in hiti navzdol. 

A on je naglo zopet pri njej, ter jo pridrži za roko. 

„Uršika? Cegava Uršika si?" dejal je. 

„Pustite me, meni se mudi!" reče ona malo nejevoljna, a vender 
silil jej je smeh v zarudelo lice. 

„Povej mi, čegava si, potení te izpustim, prej ne!" 

Govoril je to z resnim naglasoin, tako da se je videlo, da 
misii v istini izpolniti svoj namen. 

Deklica je vila sem in tja svojo roko, katero je on krepko 
držal, ter pogledala po česti gori in doli, da-li nikdo ne prihaja. 

Sramovala se je. 

„Ker ste že tako sitni," pravi naposled, „Tolstovršnikova sem. 
Zdaj me pa pustite v miru !" 

In on j o je res izpustil. 

Samo prej je še prijel j o hitro čez pas, in j o bliskoma poljubil 
na mala rudeča ústna. 

Odrinila ga je nejevoljno, in roko svojo na ustnih držeč stekla 
po cesti.> 

Kmalu je bila za ovinkom, a učitelj je še vedno stal na mestu 
in gledal za njo. 

„Tolstovršnikova Uršika!" dejal je sam pri sebi, „to si bomo 
zapomnili ; nisem videl še lopšega d(íkletca ; malo zábave bode morda 
vender v teh hribih!" 



J. Kersnik: Ponkerčév oča. . 21 

Kakih štirinajst dnij pozneje jel je ueitelj pogostoma hoditi 
zvečer na sprehod, kakor je sam dejal, in pozno se je vracal. 

Barón se ni menil mnogo zanj, ker večere je imel oni proste; 
tudi drugi pošli se niso brigali za učitelja: in če je tudi ta ali oni 
lilapec kako sumnjo izrekel o teh ponočnih učiteljevih sprehodili, 
gotovega nihče ni vedel povedati. 

Znalo se je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po dolini, 
na kiitere spodnjem konci, dobre pol ure daleč, je stala samotná 
Tolstovršnikova hiša. 

Cez dva meseca pa so barónovi odšli v mesto, in učitelj z njimi. 

Odslej se tndi med pošli ni govorilo več o njem. 

n. 

Kričal je in dri se na vse pretége, ko so ga nešli h krstu. V 
cerkvi pa so mladi župnik gospod Janez grdo gledali, ko so ga 
oblivali z vodo, in ko so mu polagali peščico soli na jeziček. 

-Ponkréc naj bo, Ponkréc!" dejali so potem gospod Janez, >saj 
níma očeta, da bi mu imena izbiral : danes je pa svetega Ponkercá 
god!« — 

Ni boter, ni botrinja nista hotela ugovarjati, čeravno je bil 
boter že zinil, da bi bil nasvetoval drugo ime: tako je bil krščen 
fantič za Ponkercá. 

In gospod Janez so v novic grdo pogledali v]irašajoči malo 
pozneje v farovži botra : „Koga bom pa za očeta zapisal?" 

„I, se bo že oglasil, če se bo hotel!" dejal je boter, in potem 
so gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi. kamor se 
ima zapisati očetovo ime, priimek in dostojanstvo. 

Kričečega Ponkercá pa so odnesli domov. 

Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik je že od jutra 
sem klel in hudoval se ókrog hiše. in ko se mu je zdelo dovolj, zadel 
je sekiro na ramo, ter odšel v gozd smrečje klestit. Cakati ni hotel 
da prinesó malega vnuka iz cerkve. Zelel in prorokoval mu je vse, 
samo dobrega nič. 

Stará Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze in kuhala 
juho za bolno hčerko. Tej je bilo slabo, silno slabo. 

„Na, Uršika," dejala je mati, prišed z malim loncem v izbo: 
-to-le juho izpij ; Anžiška mi je kokos poslala, tako lepo kokos, da 
jo je bilo škoda kláti; le pij, Uršika, dobro ti bo delo." 



22 J. Kersnik: Ponkerčév oča. 

V tem sta prinesla botra mladega krščenca. Položili so ga v 
zibel, in gugali jo sem ter tja, kajti kričal je še vedno. 

„Ali so gospod kaj rekli?" vpraša stará mati potilioma botra. 

„Dosti niso rekli," reče isti; „pa krstili so ga na denašnjega 
svetnika ! " 

„Kako pravite?" oglasi se bolno dekle, „kako so ga krstili?" 

„Ponkréc je, Ponkréc; denes je njegov god! Gospod Janez so 
tako hoteli!" 

„Oh, moj Bog!" zaihti mlada mati na glas in solze jo oblijó. 

„I, kaj boš jokala! V nebesá lahko pride, naj bo že Jože ali 
Jurij, ali pa to, kar je: z gospodom se nisrao mogli kregati!" reče 
botra, ter ziblje v jedno mer otroka. 

Tudi stará mati je brisala solze, a rekla ni nič. 

„Očeta so tudi hoteli vedeti!" pristavlja boter, tei ogleduje 
svoje umetno na kveder .šivane čevlje. 

„Oh, ti Ijubi Bog!" vzdihne Tolstovršnica. 

Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo jej je bilo, in 
tudi tako hudo pri srci. 

Botra sta kmalu odšla, in okolo poludne vmil se je tudi starí 
Tolstovršnik domov. Sekiro je zasadil na tnalo pred hlevom in potem 
ogledaval pod kozolcem voz in nekaj borovih plohov, ki so se tam 
sušili. Naposled je šel v hišo, a po bolni heerki ni vprašal. 

Pri kosilu so vsi molčali : gospodar, hlapec in dekla : matere 
ni bilo. 

Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliču. Tolstovrsnikova 
Uršika je bila umrla. 

Ko so jo pokopavali, bil je tudi stari Tolstovršnik med pogrebci 
in si je párkrát potegnil z desnim rokavom čez obraz. 

Stará mati pa je doma sedela in vzdihovala in jokala ter zibala 
malega Ponkercá. 

m. 

Minulo je trideset let. 

Na Tolstovršnikovem domu gospodaril je Ponkréc. 

Za starim očetom, ki je prvi šel s tega sveta, gospodinjila je 

stará mati, a ta je pred nekoliko leti izročila vse vnuku. Umrla pa 
je leto pozneje, ko se je oženil Ponkréc. 

Ta je sedaj kraetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred 

njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si je 



J. Kersnik: Ponkerčév oča. 23 

» 



čaši rad privoščil kozarec vina. če je bilo toliko okroglega pri hiši, 
rla se oni krajcarji niso poznali : kajti bil je priden in varčen mož. 

Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da je malokedaj 
oglasil se kakšen popoten človek tu ; a če je kdo prišel, Ponkréc 
nikogar ni podil od hiše: še jesti mu je dal in prenočil ga pod 
kozolcem, po zimi pa v hlevu. In vse to za dobro besedo. 

Bilo je okolo božiča, in mraz. da je škripal sneg pod nogo. 

Pri Tolstovršniko\nh so odvečerjali. kar pride hlapec pravit 
gospodarju, da na konci hleva sloni človek ob zidu. ki prosi preno- 
čišča, ker je tako oslabel, da ne more dalje. 

„Kdo pa je?" vpraša gospodar. 

„E, kakšen eapin mora biti: raztrgan je in skoro bos," meni 
hlapec nejevoljno. 

„Naj bo. kar hoče, v hlev na slamo mu pokaži!" 

Cez nekoliko čaša odloži Ponkréc svojo krátko pipo, in reče 
ženi. ki je otroke spat spravljala : 

„Pogledal bom pa vender, kakov capin je tam v hle\Ti; če je 
pravi, mi še kra vo ukrade". 

V hle\Ti, tam v zadujem kótu je na slami zleknen stokal star 
mož. Hlapec je bil vrgel raztrgan kožuh nanj, in v tega se je zavíjal 
stari capin. kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev, 
katere je kázal izpod kožuha, lezli so poleg palce v tudi drugi 
prsti. 

Rudeči njegov nos je kázal, da ni od samega mraza rudeč; na 
glavi je imel le malo las. in ti so bili sivi. 

„Ta ne bo krave kradell" mislil šije Ponkréc, kóje bil ogledal 
starca. 

.. Ali Vas zsbe?" vpraša potem glasno. 

-Zdaj je že bolje!" reče oni. „pa lačen sem, lačen!" 

„Pojdi k materi, Bolt," veli gospodar hlapcu; „nekaj večerje je 
ostalo!" 

_Ali ste Vi gospodar?" vpraša zdaj oni na slami. 

„Sem!" 

„Ali ste doma tukaj?" 

„Kaj pak!" deje Ponkréc, ki je gledal, ali je živini dobro 
nastlano. 

_Kje pa je tista Tolstovršnikova Uršika?" vpraša zopet oni 
počasi in ječé. 



24 J. Kersnik: Ponkerčév oča. 

» — 



„Uršika?" odgovarja Ponkréc osupneno, kajti ni se mogel takoj 
domisliti; „jaz ne poznám, — a Uršika! Tako je bilo moji materi 
ime." — 

Cudno se mu je zdelo, kaj povprašuje tujec. 

„Ali je že, ali so že umrli mati?" izprašuje zopet oni. 

„Takrat, ko sem se jaz rodil!" 

Tujec je malo premolknil in vzdihnil ; potem prične zopet : 

„Kje je pa Vaš — oča?" 

„Kaj hudirja povprašujete to?" zaropoče Ponkréc. 

A v tem je prišel hlapec, in prinesel nekaj ričeta v skledi. 

Tujec se je sklonil kvišku in zajel párkrát, pa potem zopet 
odložil žlico, ter legel nazaj. 

„Ne morem, slabo mi je!" reče ječé. 

„Umri bo!" krikne hlapec. 

Ponkréc se skloni cez starca. 

„Po gospoda teci," reče hlapcu, „saj bo res umri!" 

Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel 
sneg je ležal zunaj. Pa šel je vender urno. 

Cez nekoliko čaša odleglo je onému tako, da je zopet pričel: 

„Kje pa Vaš — oča?" 

Ponkréc se ni mogel več jeziti. Prisedel je na korito poleg 
bolnika in dejal : 

„Saj ga nismo poznali, — ne jaz in ne stará mati! Trideset 
let je tega." 

Capin se je po teh besedah vzpel na pol kvišku in zaječal : 

„Jaz sem tvoj oča!" 

Ponkréc je odskočil k zidu, te besede so ga preplašile ; mislil 
je, da se starcu biede. 

Stari capin pa mu je jel pripovedovati počasi, pretrgano, in 
ječé v jedno mer dolgo, dolgo povest, in Ponkréc je le poslušal, zinil 
ni besede. Vsega — vse lelikomiselnosti in nesreče — vsega tudi 
ni umel. 

In ko je končal starec, šel je Ponkréc molče ven iz hleva v 
hišo in je poklical ženo. 

Postlala sta v hiši posteljo, in z velikim trudom privlekla bolnika 
iz hleva. 

Zeni je Ponkréc le par besed rekel, potem ona ni več povpra- 
ševala. 



Boris Miran: Jurčifiu v spomin. 



26 



Ko so prišli gospod Janez, — saj so še vedno duše pasii v tej 
fari, — ležal je tujec že v čedni postelji v hiši. 

Hlapec Bolt je debelo gledal to izpremembo. 

Proti jutru je res umri — Ponkerčév oča. 

Pogreb je oskrbel in plačal sin. Nekoliko dnij pozneje pa je 
prišel še k župniku, h gospodu Janezu, položil križavec na mizo, ter 
rekel : 

„Za jedno sveto mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za — 
onega; saj veste za katerega!" 



Juréiéu v spomin. 



\n zdaj še ti I — Slovenec nima sreče. Slovan si bil po dúhu in telesi : 

^Kar dá mu, hitro spet mu vzame čas, V jeklenih prsih srce premehkó, 

Za tábo zľó nam zdaj oči roseče, Žar svetega navdušenja v očesi, 

Ki si tako prerano šel od nas! — Na čelu skromnosť, ponos združen z njo: 

Prisojeno je naši domovini: Bil redkih besedij si, brez zvijače. 

Kar boš Ijubila. naglo ti izgini! Svetinje niso bile ti igrače! 



A tebe ne milujemo; — nsoda 
Prijazna ni ti bila žive dni; 
Ubožen sin ubožnega národa 
Bridkosti mnogo si okúsil ti: 
S pogledom mračnim si po svetu hodil, 
In svet te mnogokrat je krivo sodil. 

Cvetic veselja nisi bral kraj pota, 
Nemiren potnik tí — deseti brat! 
Ti nisi tihega iskal si kóta, 
Kamôr ne pridi te nemir iskat: 
Ljubezen žene ni te grela — lica 
Ni gládila otročja ti ročica. 



Ne tebe, nas nesreča je zadéla, 
Ti srečno si dospel v pokoja kraj ; 
Nam dolgo bo še rana krvavela. 
Kedó na mesto tvoje pride naj? 
Izguba tvoja nam je preveliká. 
Slovenské zemlje ponos ti in dika! 

Tvoj dnh nam stvaril je podobe jasne, 

Kedó jih med Slovenci ne pozná 

In Ijubi? — Njim življenje ne ugasne. 

Krvi so zdravé, zdravega duhá. 

Ti mnogo nam si dal, še več bi radi, 

A bil si nam odvzet v najlepši nadi! 



In vender Ijubil si: ljubezen tvoja In vender tvoj spomin nikdar ne mine, 



Slovenskí národ dragi bil je sam; 
Zanj nisi bal se truda niti boja, 
Pľid njega bil je breme tvojih ram; 
Slovanstva srčno Ijubil vse sinove, 
Sovražil si sovražnike njegove. 



Hvaležen bode večno ti Slovén ; 
Zapisan v zlato knjigo domovine 
Ti svetiš poleg prvih se imén; 
Nevénljiv venec glávo ti obdava. 
In mi hvaležno te slavimo: Sláva I 

Boris Miran, 




'&^.''-y 




á%%-«P':^?-^W®.-í^'^-Áái 



pÉpÉÉÉijilj]! 



|2 ^^'W^WW^'^i^^i^^^^^^: 




Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stole tj a. 

Spísal Šimon Rutar. 
I. 
isprotniki našega národa trdé — in marsikateri Slovenec jim 
verjame — da Slovenci nimajo zgadovine, ker niso imeli 
jedinstvene, vse Slovence obsezajoče dŕžave. Se vé da, ako 
raziimevamo pod zgodovino samo gola poročila, doklej je ta ali oni 
národ vládal, s kom se je ženil, katere politike se je držal in s kom 
se je moral vojskovati, tedaj pac Slovenci nimajo jedinstvene zgo- 
dovine. Ali poleg te dinastiške zgodovine imamo še drugo, pravo 
narodno zgodovino, ki pripoveda, kako se je Ijudstvo na podlagi 
starili pravnih svojili običajev samo iz sebe razvijalo; po katerih 
zakonih se je vršilo njegovo napredovanje ; kakšne zapreke, zavirajoče 
morda za sto let njegov razvoj, moralo je premagovati; koliko je 
obstoječa vláda pospeševala ali ovirala narodni razvitek ; kako so pri 
tem druga, zlasti sorodna Ijudstva uplivala in s svojim vzglodom 
zaostalega soseda navduševala. 

Tako zgodovino imajo izvestno tudi Slovenci. 

Ní pa tako lahko vselej najti vodilno misel sloveiiski zgo- 
dovini. Mi známo, da vsa zgodovina obstoji samo v borjenji raz- 
ličnih idej. Ali ideje ne delujejo zunaj nas in brez nas, niti absolútno 
nas sileče. Da-li se zgodovina po idejali razvija, da-li se ideje v 
življenji uresničujejo, to je zavisno od tega, kako in koliko so te 
ideje med národom razširjene, razjasnjene in tolmačene ter vzprijete 
in razumene. To širjenje idej zahteva mnogo truda in boja z nešte- 
vilnimi protivniki. Ideja sicer mora konečno zmagati, ali le tedaj. 
ako so njeni zagovorniki prešineni od lúči in naudani s brabrostjo 
ideje samé. 

Zato naj si dobro zapomni naša mladina: V resnici bogat je 
samo tisti národ, ki je bogat na idejah; velik in plemenit je samo 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VIT. do XIII. stoletja. 27 

tisti, ki ima visoko in plemenito mišljenje : zapovedovati more le oni 
národ, ki zapoveduje z duhora: Ijudstvo brez narolnega dúha ne 
gospodari nad dnigimi, nego jim slúži (n. pr. Huni, Mongoli, Turki itd.). 

Žal, pri Slovencih ideje niso bile vedno zadostnO razširjene meď 
množico delajočih Ijudij. Národ v svoji celokupnosti ní bil zadosta 
prešinen od idej in zato ideje med Slovenci niso imele pravega 
življenja. Zato tudi boj za ideje ní bil vselej zmagonosen in boriteljem 
ostala je sama tolažba. da so se bojevali iz blagih namer za pra- 
vično stvar. 

V zgodovini Slovencev nahajamo torej le pojedine momente, ki 
nam pričajo o narodni samosvesti vsega Ijudstva. V teku stoletij 
prikazujejo se nam le pojedine bistrejše glave. ki so poskušale boj 
za Slovensko idejo. Ali ti momenti in te osobe dokazujejo kakor 
nehoté, da so se v toliko atómov razdeljeni Slovenci vender-le šmátrali 
kakor jedna skupina. Oni daj ej o zgodovini slovenskih dežel neko 
posebno, od sosednih različno podobo in napotujejo nas govoriti o 
zgodovini Slovencev. Taki skupni dogodki. ki se kakor rudeča 
nit vlečejo skozi vse posamezne zgodovine slovenskih dežel, pričajo, 
da so se Slovenci po svoje razvijali; také dogodke hoeemo v sledeči 
razpravi posebno poudarjati. 

Ali, ako hočemo vodilne ideje v naši zgodovini zaslediti. ne 
smemo misliti na malé njene oddelke. nego pregledati jo moramo v 
velikih. dolgotrajnih dobah. Saj je že Gervinus práv dobro opomnil 
(Geschichte des XIX. Jahrhundert^s, Einleitung): „Vsaka zgodovina 
v malih časovnih oddelkih premišljevana káže nam jednakovrstni 
značaj, katerega stvarja jeden gospodujoč upliv. Y večjih oddelkih 
pregledana zdi se nam. kakor neprestano omahovanje med nasprotnimi 
nagoni. ki se protivijo vsaki pretezi jedne ideje ali jedne vodilne sile. 
Ako pa pregledamo zgodovino v razvoji stoletij, opazujemo v onem 
vednem plimanji vender neprestano napredovanje v določeni meri in 
napredek jedne vladajooe ideje prikáže se nam jasno pred oemi." 

Tudi v zgodovini slovenskih dežel pokaz ala se nam bode ta 
vladajoča ideja, kakor mogočen protest proti tolikemu razko- 
sanju naše Slovenije. 

Zgodovina vsake zemlje spojená je pretésno z njenim naličjem. 
Peschel pravi (Abhandlungen zur Erd- und Vôlkerkunde I. 409): 
«Izobrazba zemeljske površine pospešuje (čaši tudi posiljuje) ali pa 
zakasnuje razvoj njenih prebivalcev, kakor~ugodni odnošaji prirodnih 



28 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 

pojavov činijo, da nekateri sadovi prej zore, nego drugi." Slovenské 
dežele ležijo sicer jako srečno na meji med severoiztočno in južno- 
zapadno Evropo in so natorno poklicane spajati dva nasprotna dela, 
kakor je že Vodnik Eirijo ,,prstan Evropin" imenoval. Ali na drugi 
stráni naličje našili dežel ne pospešiije, nego ovira izobraženje jedin- 
stvene dŕžave z natornim središčem in lepo okroženimi mejami. Naša 
zemlja namreč ní geologiška in zemljepisna celota, kakor n. pr. Ceska 
ali Ogerska. Pri nas nimamo jedne osrednje glavne doline ali kotline, 
v katero bi se od strán ij vec drugih stekalo. Zato se pri nas ní 
mogla izcimiti jedna sama politiška skupina, nego v vsaki dolini 
postala je večja ali manjša državica. S tem se práv dobro ujema 
značaj slovanskega ustáva in nagnenje vseh Slovanov do d e m o krá- 
ti škeg a življenja, kakor ga Procopios zove. Pojedine neodvisne župe 
združile so se namreč le redkoma in le siljene priznavale so nad- 
vlado jednega kneza. 

Kljubu tem neugodnim okolnostim stále so vender slovenské 
zemlje vedno v najtesnejši zvezi med seboj in če so tudi bile le mali 
del veliké dŕžave, smatrale so se vender kakor jednovrstna skupina. 
Da je bilo to mogoče, zahvaljevati se imamo jedino ideji národ- 
nosti. Prvé dŕžave bile so gotovo národne, t. j. v okrožji jedne samé 
národnosti utemeljene. Zato so bile národne meje ob jednem tudi 
politiške meje. Zato so tudi Franko-Nemci, ko so podjarmili slo- 
venské dežele, postavili vse pod jedno vrhovno upravo. Jedino tako 
si moremo tolmačiti, zakaj je I str a v X. — XIII. stoletji spadala h 
Koroški, a ne k bliže ležeči Italiji. Ceravno torej ideja národnosti 
v tistem času še nikakor ní bila razvita, vender so bas slovenské 
in samo slovenské zemlje sestavljale staroslavno Karantanijo. 
Práv tiste zemlje bile so tudi pozneje, ko so prišle pod Avstrijo, med 
seboj združené po imenom ,,Notranja Avstrija" (Inneroesterreich), ki 
je imela svojo jedinstveno vlado v Gradci vse do centralizuj očih 
reform Jozefa II. In skoro ravno tiste slovenské zemlje združili so 
Francozi, priznavajoč njih historiško in strategiško važnost, v pre- 
rojeno Ilirijo, katera je tudi pod Avstrijo nadalje trajala celo do 

1. 1848. 

II. 

Izvestno je, da so Slovenci jeden del tistega slovanskega ple- 
mena, ki se je bilo v V. stoletji naselilo na desni stráni dolenjega 
Dunava in se od tod sirilo deloma proti jugu v Mezijo, Tracijo in 



s. Rntar: Jedinstvo slovenslrih dežel od Vil. do XllI. stoletja. 29 



Macedonijo ; deloma pa proti západu ob Dirnavu in njegovih pritokih 
navzgor. (Glej Matičin letopis za 1. 1880 str. 95). To širjenje godilo 
se je počasno, malo po malem, kakor so odhajala ali omagovala 
poprej v Panoniji in Noriku naseljena Ijudstva. Zlasti po odhodu 
Langobardov v Italijo (spomladi 1. 569.) imeli so Slovenci zadosti 
prostora razširiti se ob Dravi in Savi. Način tega širjenja si lahko 
mislimo. Slovenci so poprej vedno stanovali v ravnini ali po nizkih 
brdih. Takega zemljišča so bili navajeni in za to jim je tudi v novi 
domovini najbolj ugajalo. Gorovitih predelov so se ogibali, dokler je 
bilo mogoče, kakor tudi Cehi niso hoteli posesti okrajnih gor svoje 
zemlje. Le kjer so se doline tako polagano vzdigale, kakor n. pr. ob 
Dravi in Savi, prodrli so Slovenci daleč v nje in tako jih nabajamo 
že 1. 592. na toplaškem polji v Tirolskí. Natančnejših podatkov za 
naseljevanje Slovencev nimamo. Samo to je gotovo, da so v letih 
569. — 592. posedli vso zemljo na západu in jugu srednjega Dunava 
pa tjá notri v Istro. Na Grajski koncil 1. 579., katerega so se bajé 
udeležili tudi .ško^e iz Tiburnije, Celeje in Emone, ne moremo se 
sklicevati, ker sta Muratori in Rubeis dotično ' listino že dávno pri- 
znala za nepristno in podvrženo. 

Ali v VI. in Vn. stoletji razširíli so se bili Slovenci daleč cez 
svoje denašnje meje proti západu in severu. Na Furlanskem po.sedli 
so vso dolino Bele (Fella) ter na južni stráni Vidma vso zemljo okolo 
veliké ceste iz Palmenove v Kodrojp tjá do T a Ij amen ta. Pa tudi še 
na desni stráni te reke nahajamo čisto slovenská krajevna imena, 
n. pr. Gradisca pod Spilimbergom, Sclavons pri Pordenonu, Car- 
nizai in Brische (Brišce) blizu izliva Medune itd. Zdi se mi tudi, 
da so se bili nekateri Slovenci naselili celo v okolici Feltre, od 
koder so se posamezni pomaknili v Primiero in Valsugano v 
južni Tirolskí. (Bidermann, Slavenreste in Tirol, Lukšič Slavische 
Blätter 1865 pg. 79 — 82.) V obce Slovenci v Tirolskí niso zavzeli 
samo vse Bistriške doline (Pusterthal ob gorenji Dravá in Rienti 
z bližnjimi postranskimi dolinami), nego tudi dolino Eisacke (okolo 
Bľiksna in Sterzinga): prekoračili so na dalje Brenner, naselili se 
v wipperski, dolnjeinski. zillerski in achenski dolini íer 
zlasti okolo Kitzbúchla. Tudi v gornji inski dolini okolo Imsta 
nahajejo se sledovi staroslovenskih naselbin. Ravno tako so morali 
Slovenci stanovati tudi okolo samo.stana Šarnice tik bavarske meje, 
ker je vojvoda Tassilo 1. 770. baš iz tega samostana vzel menihe 



30 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIH. stoletja. 

za novo utemeljeni samostan Innichen, da bi med poganskimi Slovenci 
širili krščanstvo v jeziku, katerega so se v Samici naučili. (Bieder- 
mann o. c. pg. 14 — 15; dalje Mitterrutzner, Slovani v Tirolih.) 

Tako so posedli Slovenci tudi skoro vse Salcburško, zlasti pa 
nekdaj h Koroški spadajoči Lungau, nadalje Pongau in Pinzgau 
(Winkelhofer, Slaven in Lungau, Carinthia 1820, Nr. 15; Kúr- 
singer, Lungau 755 — 64; Vierthaler, Wanderungen durch Salzburg 
L 164^ — 166). Celo zunaj Avstrije, v južnovzhodni Bavarski, naselili 
so se bili Slovenci ob Lmu in okolo chiemskega jezera. (Hoch- 
Sternfeld, Ueber den Wendepunckt der slavischen Macht im súd- 
lichen Bojarien, Passau 1825, pg. 161^ — 254). V gorenjo Avstrijo 
prišli so Slovenci izvestno iz Štajerské (preko Kottenmanna-Cir- 
minach, t. j. Červená) ter se naselili okolo Aniže, Stire (Stodor, 
Windischgarsten), Kremze, ter v Traungauu in Salzkammer- 
gutu. (Pritz, Geschichte des Landes ob der Enns, zv. I. 164 — 165). 
V dolenjo Avstrijo naselili so se slovenskí rodovi iz Panonije. Vec 
historiških in topograíiškili dôkazov nam priča, da je imela jedenkrát 
dežela pod Anižo mnogo slovenskih prebivalcev. Zlasti nahajamo slo- 
venské nuselbine ob rekah Orlava (Erlaf), Ips, Url, Biel ach, 
Traisen, Piesting itd. (Czôrnig, Ethnographie der oest. Monarchie, 
L pg. 94 — 97. in novo temeljito delo: Kämmel, Die Anfänge des 
deutschen Lebens in Mederôsterreich während des IX. Jahrht.). Ša- 
fárik misii (Sláv. Alterthúmer IL 341), da so bih slovenskega plemena 
tudi oni Slovani, ki so se bili naselili v gorenji Avstriji na levem 
bregu Dunava, med rekama Aist in Narn. Kako veliko število Slo- 
vencev je prebivalo v pokrajini Avstriji, vidi se iz tega, da se Karia 
Yelikega iztočna marka ni imenovala samo Avaria ali Hunnia, 
nego tudi Sclavinia-Slovenija! (Wiener Jahrbúcher der Lite- 
ratúr 1825. Bd. XXXL pg. 45; Bd. XL. pg. 3— 4.) 

Da so bili Slovenci celo denašnjo Štajersko in Koroško posedli 
in obdržali do druge polovice X. stoletja, to je obce priznaná resnica. 
O njej dvomijo le tisti nemški učenjaki, ki izvajajo ime Požárnica 
od nemškega plizzo-pfútze in Bi s trie a od keltiško-grške besede 
TpĹ'Cw ali TTpr((o — strido, murmuro (Eichhorn, Beiträge zur ältern 
Geschichte und Topographie in Kärnten IL pg. 98.) O slovenskih 
spomenikih in starinah na Koroškem nahaja se premnogo spisov v 
raznih listih starejših tečajev celovške „Carinthije". Kar se pa 
dôkazov za slovenstvo gorenje Štajerské tiče, pokazal je prof. Krones, 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od VII. do Xlil. stoletja. 31 



da je vsako starejše ime na Štajerskem slovenskega izvira. (Die Orts- 
namen Steiermarks, ter v popolnoma predelanem in razšiľjenem spisu: 
„Zur Geschichte der ältesten, insbesondere deutschen Ansiedelung des 
steiermärkischen Oberlandes, Graz 1879".) Iz njegovih preiskavanj 
vidi se, da so celo na videz polnoma nemška imena slovenskega 
izvora, kakor n. p. Aussee - v Jel.šah, Wildon-Vy dolu itd. 

Ali vec nego polovica nekdaj od Slovencev posedené zemlje je 
dan denes ponemčena. To ponemčevanje začelo se je bilo že hitro po 
osvojenji slovenskih dežel po Karlovem sinú Pipinu 1. 788. Previdni 
Franki (kakor tudi nekdaj Rimljani) sicer niso najedenkrat uvedli 
svojih, zákonov in ustanov v novo podjarmljene zemlje, nego pustili 
so jim staré običaje in staro upravo, dokler se niso nekoliko priva- 
dili običajev in ustav svojih zmagalcev. Ali vender so kmalu zame- 
nili domače kneze in poglavarje s svojimi zapovedniki. Ti so pri- 
peljali s seboj vojake in vedno za boj priprav! jene naselnike, ki so postali 
prvi živelj asimilacije Nemcev in Slovencev. To pa niso bile stalne 
vojske, kakor pod Rimljani, nego samo naselniki, katerim so frankovski 
kralji darovali zemljišča brez gospodarjev, šmátraj oč sebe za pravé 
gospodarje teh zemljišč. Ker so ležale slovenské zemlje na vzhodni 
meji frankovske dŕžave, bile so vedno v nevarnosti pred návalom od 
sosednih národov. Zato je bilo treba mnogo naselnikov v obrambo 
granic, ki so bile oddaljene od državnega središča. Tako so se zlasti 
Bavarci počeli seliti v velikem ste vilu med Slo venci. 

Ali za slabotne vláde Karlovih naslednikov, ob času prepira med 
Nemško in Veliko Moravsko ter v dobi napadanja Nemčije in Italije 
od stráni Madjarov, v tem času prenehalo je bilo nemško siljenje 
proti jugovzhodu. Se le po usodepolni bitki na leškem polji pri 
Avgsburgu 955. 1. odprle so se na novo závore nemški kolonizaciji 
med Slovenci. Kralji in škofje nemški pospeševali so na vso moč 
germanizacijo. Naselnikom so obečali obširna zemljišča, osvobojenje 
dávka in vojniške dolžnosti. Iz vseh delov Nemške, zlasti pa iz 
Bavarske, hiteli so naselniki kupoma v iztočne alpské zemlje. Slo- 
venské dežele so bile takrat nadá vseh Nemcev, kakor dan denes 
Amerika vseh Evrope sitih nezadovoljnežev. Samostani so vzeli v 
posest svojevoljno plodovita zemljišča, katera so jim še le vnuki zma- 
govalcev pravno potrdili. To je bil najprvotnejši in najpriljubljenejši 
način kolonizacije. Mnogokrat se naselnikom niti ní zdelo potrebno 
iskati potľjenja svoje nove posesti (Roth, Beneíicialwesen, pg. 69 sq.) 



32 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do XIII. stoletja. 

Zemljo so nemški kralji ali popolnoma darovali, ali pa kot beneficije 
razdelili. Zlasti salcburška in pasovská cerkev dobili sta pre- 
mnogo zemljišča ali v lastnino, ali v beneficij. Kar ní kralj izrečno 
in stalno razdelil ali podaril, to je ostalo tudi nadalje njegova lastnina. 
V X. stoletji napravili so cel kup ponarejenih listin, češ, da izvirajo 
od Karlovičev, v katerih so pomešane pravé daritve z izmišljenimi. 
Salcburški in pasovski škof množila sta svojo moč tako, da sta poma- 
gala svojim prijateljem in pristašem dobivati kraljevska zemljišča, 
Kadar jekdo dobil svoj kos, odpeljal je s seboj (čaši na kraljevo povelje) 
cel roj naselnikov, da so mu pomagali obdelovati zemljo in braniti 
j o. V ta namen so sezidali na njej več trdnjavic in grádov. Kakor 
so bili sploh po celi državi vsi za orožje sposobni možje dolžni v 
vojsko hoditi, tako je bila ta dolžnost še večja in strožja v mejnih 
deželah. Po teh je bila vojniška in stražarska služba urejena s poseb- 
nimi naredbami, ki nam pa sedaj niso več znane. (Búd in ge r, Oest. 
Geschichte I. 159.) Kadar je bila jedna strán dežele germanizovana» 
tedaj so se obrnili na drugo in nadaljevali v njej svoje delo im- šírili 
meje nemške oblasti proti jugovzhodu. 

Prvotni naselniki Slo venci postali so kmetje in r obi nemškili 
vazalov. Kakor povsod, tako se je uresničil tudi med Slovenci pre- 
govor: „Vae victis!" Nemec je skúšal svoj jezik širiti, da bi podjarm- 
Ijence tem ože s seboj spojil. Tako se je ponemčila brez prelivanja 
krvi, kakor v severni Nemški, in brez i hrupa v XII. in XIII. stoletji 
vsa periferija od Slovencev posedené zemljo, zlasti tudi zato, ker Slo- 
venci ondu niso bili tako gosto naseljeni, kakor v sredini okolo sre- 
dišča svoje nove domovine, Kako hudo se je godilo Slovencem, vidi 
se najbolje iz tega, da je njih plemensko ime kmalu toliko pomenilo, 
kakor rob, suženj (slav-sclav.) Že 1, 828. nalazimo v listini 
Ljudevita Pobožnega za samostan Kremsmúnster ime Sclavi v pomenu 
kmetje, hlapci: „Territorium, quod usque modo servi vel Sclavi 
ejusdem monasterii ad censum tenuerunt". (Urkundenbuch des Landos 
ob der Enns II, 11,) In še v XII. stoletji beremo o prodávanji slo- 
venskih robov, Vsled križarskih vojsk počela se je bila živahna kup- 
čija na Dunavu med Nemško in iztokom, V arliivu spodnjeavstrijskega 
mesta Stein ohranile so se zelo vážne listine o tej kupčiji in med 
drugiih tudi dve colni tarifi od 1. 1177. in 1178., v katerih se ime- 
nujejo kot izvožnje blago („eksportartikel") tudi „wendisch-slavische 
Mädchen" (Kanitz, Serbien, pg. 391.), Slovan — trpin! 



Dr, I. Tavčar: Med gorami. 33 

V središči, kjer ní bila kolonizacija in germanizacija tako silim, 
godilo se je Slovencem sicer nekoliko bolje in njih národná samosvest 
živela je še na dalje. Ali tudi tu je postajala njih zavisnost od 
nemškega življa vedno večja. Kakor pri drugih narodih, tako se je 
tudi pri Slovencih opetovalo postopno zatiranje slabej šega: od neza- 
visnih kneževin prišlo je do reunije in spojenja z veliko državo, 
od slobodnih posestev do uživanja in plačevanja najemnine, od 
trpeče pokornosti do robstva. 

(Dalje prihodnjič.) 



m 



Med gorami. 

Podobe iz 1 — pogorja. 

Spisal dr. Ivan Tavčar. 

I. 

Tržáčan. 

sa vas je dobro vedela, da ga na svetu ni hudobnejšega človeka 
od Vrbarjevega Matevža. V mladosti je bil pretepač. Pri neki 
priložnosti, ko je hotel Romovševemu Martinu nož v trebuh 
poriniti, spodrsnilo se mu je. in zvrnil se je po zemlji. Martin pa je 
tedaj tudi potegnil svoj nož in onému na tleh odrezal je desno uhó, 
da ga je od bridkih bolečin takoj zapustila življenja zavest. 

„Uho si pridržim, dejal je Martin veselo, sicer si ga Matevž 
zopet na sencé prišije, ter se obvaruje vsake škode!" 

Od tedaj je Vrbarjev Matevž hodil brez desnega ušesa, kakor 
svetopisemski hlapec, kateremu je apoštol Peter odsekal pregrešno uhó. 
Nekedaj sta se Tinče Muha, znan pijanček, in pa Matevž pre- 
pirala zavoljo poti do studenca. In ko je bil Muha Matevžu že vse 
povedal, kar se mu je hudega in grdega povedati dalo, postavil se 
je ponosno pred njega, pogledal ga temno, ter zakričal z globokim 
zaničevanjem : 

„Brez ušesa ne boš šel v nebesá!" Od takrat so te sicer nedolžne 
besedice Matevžu na plečih obvisele in ni ga bilo dneva, da bi jih 
slišal ne bil. Ce smo ga vaški otročaji opazili, ko je hosto pobiral 

3 



84 Dr. I. Tavčar: Med gorami. 

po gošči, razdelili smo se hipoma, ter se poskrili za drevesi. In 
kadar se je naš brezušesnik priplazil v naše središče, tedaj pričelo 
se je izza dreves, tu tanko, tam debelo, tu visoko, tam nežno, tu 
rahlo, tam razburjeno: brez ušesa ne boš šel v nebesá! 

In Matevž se je srdil in Martina je klel. A še tedaj mu ni 
odpustil, ko mu je ta na smrtni postelji z vsemi božjimi prisegami 
zagotavljal, da je odrezano uho zakopal v s veto zemljo na pokopa- 
lišči, „da človeško meso ni segnilo v posvetni prsti." 

Ker je bil Matevž okrog ušes tako čuden, h otelo ga v vaši ni 
nobeno dekle. In ko je Tratarjevo Rotijo, kateri so- gledali krivo 
izpod čeljusti zobje in je bila najgrša ženská v devetih farah na 
okrog, povprašal, če ga hoče v zákon, odgovorila je zbadljivo: „Ko 
bi ti že bili odrezali jedno nogo, ali jedno roko, potem bi te vzela. 
Ali brez ušesa! Ne morem!" 

Konečno jo je Matevž urezal na Zirovsko. A obraz si je obvezal 
z ruto, kakor da bi ga zobjé boleli, tako, da se mu ni videlo uho, 
— ki se mu tudi brez rute ni videlo ! V istini se ga je prijela že 
bolj priletna žirovska ježica, s katero je .stopil pred oltár. Ali zobje 
so ga boleli toliko čaša, dokler ni gospod Andrej dovŕšil svetega obreda. 
Potem pa si je Matevž sredi cerkve odvezal robec, pokazal ženi golo 
svojo desno strán, ter dejal hudobno: 

„Marušica, tega ušesa pa nimam!" Ona pa mu je tudi sredi 
cerkve hladno krvno odgovorila: 

„No, če bi t e bila zavoljo lepote jemala, bi te tako ne bila 
vzela! A vzela sem te zavoljo koče, in zavoljo tiste kravice, ki jo 
imaš pri jaslih!" 

In oba sta bila zadovoljna! 



Da tak zákon ni imel božjega blagoslova, to se vé. Mati gospo- 
dinja bila je léna in najrajša je ležala na peci. Matevž je moral še 
celo zakuriti, če se je hotela skuhati južina ali večerja. Mnogokrat, 
ko smo stopali mimo veže njegove, videli smo ga, kako je molíl svoje 
noge iz peci, ter čuli, kako je pihal v njej. Kadar pa je zanetil ogenj, 
zlezel je vzdihujé z ognjišea, popadel srdito že močno obľiibljeno 
polence ter hitel v hišo, kjer je ležala „ona" na peci. In s polenčkom 
jej je preštel kosti — a ženská pustila se je tepsti ter prespávala je 
dan za dnevom na peci. — 



Dr. L Tavčar: Med gorami. 36 

„To ni nič!" dejal je Matevž nekega dne, „to ni nič! Človek 
ne vé, čemu je oženjen! Jaz si bom sam napravil otroka!" 

Oprtil si je tisti košek, s katerim je zahajal spomladi pre- 
šičke kupovat po pogorji in odšel je v Trst, kjer so tedaj še otroke 
prodajali. Cez teden dnij prinesel je v resnici v koši otroče, šibko, 
slabotno, katero je potem raslo, kakor tráva na zemlji razsušeni. 
Tega otroka je Matevž ulačil okrog, izkazoval mu Ijubezen, kakor 
rodnému otroku, ter ga pital na vse kriplje, da se nam je že preveč 
zdelo te Ijubezni. 

„Tomažek! Moj Toraažek!" bila mu je vsaka druga beseda, 
kadar je govoril z nami. Otrok je rasel; a bil je tenak kakor bilka 
na njivi in bledih lic. S seboj pa je nosil dve lepi očesi, ki sta 
mu izpod rumenih las zrli v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene 
pšenice. 

Ze tedaj, ko je Matevž še rad imel otroka, že tedaj smilil se 
je nam ta otrok práv močno. In dejali smo, da ga bode umoril. 

A umoril ga je tudi ! 

Morda v petem letu svojega zákona, Bog ve, kako se je pri- 
merila ta nesreča, dobila je mati Vrbarjeva otroka, ali nekaj tacega, 
kar je ona otroka imenovala. Ce vam povem, da je bilo to otroče 
podobno — materi in očetu, potem mi ni treba še posebej naglašati, 
da je bilo to otroče práv grda stvar. Okrog ogla domače hiše je 
letalo v raztrgani, umazani srajci in z razritimi lasmi. Kričalo je 
pri vsaki sapici in se silno drlo, če smo mi vaški otročaji tu in tam, 
mimo hodeč, to grdobo „malo udarili". In ko je bilo staro komaj 
šest let, klelo je že kakor voznik na česti. No, pa smo ga tepli, 
če smo ga le mogli. 

Matevž je rad imel tega svojega otroka in če je malo zakričal 
zunaj, planil je iz hiše, razvnet in plašan, ter skrbno povpraševal: 

„Kaj ti je Tinče? Tinče! moj Tinče!" Od tistega čaša, kar se 
je bil pri Vrbarjevih rodil domači otrok, postal je tržaški Tomažek 
velik revež. Brezušesni Matevž hipoma zgubil je vso Ijubezen, katero 
je poprej gojil do tega otroka. Zavidal mu je však grižljaj, ter ga 
redil in pasel bolj s palico nego s kruhom. Gotovo ni zatonil dan, 
da bi ga ne bil pretepel jedenkrát ali dvakrát. Oblačil ga je skoro 
na isti način, kakor se oblači lilija na polji, ki nima nikake obleke. 

Sibko otroče moralo je trdo delati, ter prenašati bremena, da 
so kar pokale kosti v njem. Kar je ostalo brez udarca pod Matevževo 

3* 



86 Dr. I. Tavčar: Med gorami. 



ŕoko, to pretepla sta potem mati gospodinja in pa Tinče, moj 
Tinče! Jednega dne prinesel je doraači sinček novo brezovko domov. 
Poskusiti jo je hotel na Tomažkovi koži. A ta je stekel, ter hotel 
rešiti svoje meso, kakor je tako navada pri človeških bitjih. Tedaj 
bi vi morali videti Matevža, kako je planil za otrokom, ujel ga, 
potisnil med krivá svoja kolena, ter dejal rahlo: 

„Tinče, zdaj ga pa le!" 

In Tinče je tepel. Mati Zirovka mimo prišed.ši pa je tudi 
zagodla : 

„Le ga! le ga! le ga!" 

Samo dva dneva bila sta v letu, v katerih se je smel Tomažek 
do sitega najesti. To sta bila tista dneva, ko je Matevž pri gospodu 
Andrej i prejemal tržaške denarje. 

Tedaj utaknil je otroka v nedeljsko Tinčetevo obleko, ter ga 
vlekel v vas h gospodu Andreju. Med potjo pa mu je stokrát povedal, 
da ne sme imeti solz v očeh, kadar bodeta stala pred gospodom. 

Stopivši v gospodovo sobo, nagnil je Matevž glavo, razlil si po 
obrazu rahlo milobo, prijel otroka za roko in govoril takole: 

„Gospod duhovni oča, otročička sem pripeljal! To ubogo otroče, 
iz krščanskega usmiljenja sam je vzel k sebi, in sedaj je redim in 
■pasem! (Tomažek poljubi gospodu roko!) Gospod duhovni oča, tako 
ga imam rad, práv tako, kakor bi bil moj ! In koliko sne, gospod 
čestiti oča! Letošnjo zimo pozobal mi je dva mernika suhih hrušek, 
tistih sladkih repnic, ki se kakor led taj aj o pod zobmi. (No, tista 
hruška, ki rase takoj za hišo in se naslanja na streho!) In potri mi 
je dve četrtnici orehov! Kaj se hoče, kaj se hoče, otrok rad je — 
in človek ima dobro srce! Tomažek poljubi gospodu roko!" 

Komaj pa sta prišla od gospoda, premenil je Matevž takoj svoj 
obraz. Otroka spodil je osorno domov, sam pa jo vsekal v gostilno, 
ter ondu zapil polovico tistih tržaških denarjev. Zvečer prilomil se 
je vinjen pod svojo streho, metal denarje, kar mu jih je še ostalo 
bilo, po mizi, proklinjal vse „Tržačane", ter konečno prilomastil v 
temno, mokro sobo, kjer je spal Tomažek na plesnjivi slami. Z udarci 
je probudil spečega otroka, ter ga pretepel, da je vedel, „kako se jé 
kruh zastonj". 

In na peci oglasila se je „ona", ter kričala: 

„Le ga! le ga! 

A tudi Tinče dvignil se je v postelji, in raztegnil široká svoja ústa : 



Dr, I. Tavčar: Med gorami. 37 

„Oča, le ga! le ga!" 

To je bilo življenje! In to leto za letom! 

* 
* * 

Konečno je v istini pričel umirati. V deželo se je bila povrnila 
spomlad. Po dolini žarilo se je vse pod solnčnimi žarki: modra 
voda vila se je med zeleno livado, po česti, snežnobeli, podili so 
vozniki svoje vozové, kričali ter čutili v svojih žilah novo življenje. 

Na rebri poleg Vrbarjeve hiše pa je ležal Tomažek in samé 
kosti so ga bile. Oslabel je bil tako, da ga noge več niso nosile. 
Obsevali so ga solneni žarki, ter mu razgrevali tisto malo krvi, ki 
se mu je pretakala po bolnem telesu. Koperneče oziral se je v dolino, 
kjer smo skákali zdravi mi otročaji. lovili ribe po potoku, ter Ískali 
ščinkovčevih gnezd po vejah. Nikdo se ni menil za njega. Pod 
bruško je ležal, in strádal, in pričakoval zadnjega trenutka. Bog ve, 
ali se je kedaj zavedela uboga ti stvar. kako grozno krivico so mu 
napravili tisti, ki so ga v pregrešni Ijubezni rodili v življenje? 

Hodile so mimo vaške ženice. 

„Ali te kaj notri boli?" povpraševala je Maruša Repulja. «Ce te 
kaj notri boli, potem vzemi zdaj pa zdaj šop tráve v ústa in zveči. 
Tisto pomaga!" 

In šla je mimo. 

„Kaj pa glava?" vzdihovala je Mica Zdihovalka. „Tudi ni 
dobra? Hov! hov! najbolje bo pac, če umrješ, sirota uboga!" 

In šla je mimo. 

„Kaj pa želodec?" hotela je vedeti Marjeta Togotulja. „Ali 
moreš kaj jesti?" 

Ko jej je bolnik povedal, da bi rad, práv rad jedel, če bi kaj 
imel, odgovorila je dobrovoljno: „No, no, potlej pa še ni tako slabo! 
Če še ješ, potem še nisi pri konci!" 

In šla je mimo! 

Tako prišlo jih je mnogo, vsem se je smilil. a nikdo mu ni pri- 
nesel koščeka kruha, da bi mu potolažil sestradani želodec. 

Napočila je jeseň in dozorel je sad po vejevji. Nekega dne sem 
prišel na Vrbárjev vrt, „gledat, kako umira Tržačan". Solnce je močno 
pripekalo. Zastokal je pod bruško, da je žejen. Ko je pil iz lončka, 
uprlo se mu je oko na vejo, kjer je visela rumena hruška. 

„Ves dan jo že gledam! Ali pästi neče!" je vzdihnil. V tistem 
hipu potegnil je piš in rumeň sad — je cepnil na zeleno travo. 



38 J. Trdina: Bájke in povesti o Gŕorjancih. 

„Daj jo meni! daj jo mení!" Proseče je sklenil tanki ročici. Pri- 
nesel sem mu hruško. S prestrastno slastjo zasadil je zobe v njo. 
Tedaj prisopel je po rebri navzdol Matevž, ter imel oprtan koš otave. 
Takoj je posadil koš na zemljo, planil k bolniku in se zatogotil: ,,Kaj? 
Ti mi boš sadje pojedal, lenoba lenobasta!" 

Že ga je hotel pretepsti. Takrat pa je prinesl slučaj od nekod čev- 
Ijarčka Sadarjevega Korla. Kakor sapa bil je pri starem grešniku, 
podri ga na tla, ter ga po vseh pravilih poštenih pretepov do dobrega 
premlatil. Potem pa je odšel z zavestjo, da je izvršil zaslužno delo. 

Matevž se je ječé vzdignil, ter si brisal kri z obraza. Ondu na 
njivi kopal je Zavratarjev Mihola. 

„Miholca!" zastokal je, „ali si videl?" 

„Vidiš, Matevž," odgovoril je oni, „kadar nečem, da bi videl 
tedaj ne vidim. Denes ne vidim! Ničesar nisem videl!" 

„Pa si vender kaj slišal?" 

„Vidiš, Matevž, kadar nečem, da bi slišal, tedaj tudi ne slišim 
ne! Denes ne slišim! Práv ničesar nisem slišal!" 

In tako Vrbárjev Matevž še tožiti ni mogel, ker Zavratarjev 
Mihola tisti dan ničesar ni videl, niti slišal. 

Po noci potem pa je umri Tržaški Tomažek. 

Bájke in povesti o Gorjaneih. 

Spisal J. Trdina. 

1. Cvetnik. 

ekje visoko gori na Gorjaneih kipi črno pečevje. Med pečevjem 
pa se širi cvetnik, práv majhen vrtec, ves poln najlepših in 
najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko nájde, še teže pa 
se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdor koli je 
še zablodel v cvetnik, zamaknila in prevzela ga je krasota in dišava 
rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in 
tudi na povratek in je poginil ne čuteč nobene boli od predolgega bdenja 
in stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po sreči ali naključji 




J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 39 



kak cvet telí pleraenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji nevešti 
v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in Ijubezni do groba. 
Že jedno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi raz- 
prtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja 
ga nobena ježa in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik, 
ne predere nobena krogla. Zdaj p a čujmo krátko povest o tem gor- 
janskem cvetniku. ko mu ne najdemo para pod božjim solncem ! 

Vláh Elija bil je jako pošten in bogosliižen mož. Ko je sinove 
pooženil, hčere poomožil, dolgove poplačal in vse zámere poravnal, 
pustil je domačijo in se preselil na Gorjance, da bi brez zmotnjave 
Boga častil in se pripravljal za srečno smrt. Med črnim pečevjem 
sredi trnja. osata in kopriv postavil si je hišico, ki je imela ravno 
dosti prostora zanj in za prijazno kozo, katero je vzel s seboj za 
tovaršijo in da ga hrani s svojim mlekom. Razen mleka užival je 
zdravé gorjanske zeli in korenine, žejo pa si gasil z mrzlo studenčino 
izvirajočo izpod pečevja. O tej hrani in pijači živel je pobožni 
puščavnik veliko let v vednem zdravji in veselji. V samoti ga ni 
motil nihče. Kraj ni mogel človeka mikati : bil je tako odljuden, gol 
in púst, da se ga je popotnik že od daleč ustrašil. Pa niti Eliji se 
ni po Ijudeh nič tožilo. Trikrát v letu: pred božičem, pred veliko- 
nočjo in pred sv. Elijo prišel je k njemu sin in mu prinesel čutaro 
sladkega vivodinca. Razen njega ni videl nikoli žive duše, pozabil 
je svet, kakor je svet pozabil njega. 

V viharni noci, ko se je ravno ulegel, potrkala sta na vráta 
dva popotnika. dva bolna romarja. Elija jima je odprl in ja peljal 
v tesno kočico. Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal prenočišče 
in tudi, ee mu je moci, kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od 
truda, glada in bolezni. Mlajši popotnik še veli z otožnim glasom: 
„Romarjem se godi dan denašnji slabo. Prihajava iz svete dežele iz 
Nazareta in sva zdaj na potu v Marija-Celje ali moci naju zapuščajo, 
morala bova tukaj umreti, ako se naju ne usmilita Bog in ti, častiti 
starec! Po morji sva se vozila srečno. Mornarji so dobri Ijudje, 
dali so nama drage volje vse, kar so sami imeli. Zapusti vsi ladijo 
hodila sva več dnij po primorji. Primorci so bogati trgovci, ali skope 
duše. Brez plačila naju niso hoteli ne nasititi, ne voziti. Lačná in 
trudna prišla sva v Brod. Brojanci so dobri Ijudje, ali sirote. Poma- 
gali bi nama bili radi, ali niso imeli kruha niti zase, nikar za druge. 
Bog jim stokrát povrni blago voljo! Onemogla od lakote in bolna 



40 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

od hudega pota dospela sva bolj mŕtva nego živa v Kočevje. Kočevska 
gospoda je hudobná in beraška. Siromakii ne bi dala ni skorjice 
kruha, ko bi kruha tudi kaj imela. Ali udarila j o bo strašno šiba 
božja in takrat se bode pokesala, pa bo prepozno. Sam Bog je storil 
čudež in nama podaril toliko j akosti, da sva priromala do tvojega 
stanovanja." 

Pobožnému Eliji se udero solze, ko sliši toliko bridkost in 
revščino. Postregel je popotnikoma bolje nego sam sebi o naj- 
večjih praznikih. Spekel jima je svojo preljubo kozo in postavil pred- 
nja tudi čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Roraarja 
sta jedla in pila in ko sta se okrepčala, zahvalila sta prelepo svojega 
dobrotnika in sladko v njegovi postelji zaspala. Tudi puščavnik je 
spal sladko in dolgo na trdih tleh, kakor še nikoli ne, od kar je 
prebival na Gorjancih. V sanjah sta mu se prikázala sam Bog Jezus 
Kristus in njegov premili učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za 
roko in mu rekel: „Pogostil si svojega stvarnika in odrešenika in z 
njim velikega apoštola sv. Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala 
denarjev, ki jih niti ne želiš niti ne potrebuješ. Dajeva ti boljše 
povračilo; za ta svet svoj blagoslov, za oni svet svoj nebeški raj." 

Ko se Elija prebudi, bila sta popotnika že odšla, pustivši mu 
ves svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil vec starega in slabega : 
bil je zopet mlad in krepak, kakor kak štirindvajsetleten mladenič. 
Grda kočica je izginila in se izpremenila v prijazno belo kapelico. 
Puščavniku ni bilo treba žalovati ne po koži. ne po vinu. Ko je izpil 
svojo skledico mleka, napolnila mu se je precej z drugim. mnogo 
slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza in tako je živel odslej 
brez truda in brige, kako bi j o prehranil v svoji nerodoviti puščavi. 
Ko je prizdignil čutaro, bila je polna, in kakor v skledi mleka tudi 
v njej nikdar ni zmanjkalo vina in to vino je bilo še mnogo, mnogo 
bolj prijetno in dišeče nego tolikanj sloveči vivodinec. Okolo žalostne 
kolibe gonili so se poprej grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj pa so 
prepevali okolo ves?le kapelice neznani ptički s tako milim glasom, 
da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekamo 
izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih narastel je po 
noci cvetnik, kakeršnega noben grád ni imel, ves obsajen z nebeškimi 
rožicami, da takega čuda še nobeno človeško oko ni videlo. V stu- 
denci pod pečevjem je tekla bistra voda kakor prej, ali zdaj so 
mrgolele in se igrale po njih zlate ribice, ki so pozdravljale puščavnika 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 41 

z radostnim pluskanjem in celo s človeskim glasom. V tem pre- 
ki-asnem zemeljskem raji živel je pomlajen Vláh Elija v sveti molitvi 
in radosti še celih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli vec ne bolezen, 
ne starost. Umri je lahko in sladko, ker je vedel, da ga čaká na 
onem svetu še veliko večje veselje, nego ga je uzival po Kristusovem 
blagoslovu že na zemlji, ki ni bila zanj kakor za druge dolina solz. 
Bela kapelica, ki je toliko let v njej prebi val in Bogu slúžil, se je zdavna 
porušila : tudi neznane ptice in zlate ribice so brez sledu izginile ; 
jedini cvetnik je ostal in spričuje še dan denašnji božje povračilo, ki 
pride dobrému človeku čaši že na tem svetu, goto vo pa onkraj 
groba. 

2. Velikáni. 
Podgoree je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu 
Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel 
in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebudé debeli glasovi neznanih 
mož. Cudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje 
so bili štirje jednake velikosti, kakor najvišje smereke. Svetil je mešec 
in tako se je moglo lahko vse videti, kakovi so in kaj delajo. Veli- 
káni sedejo na trato in velé: Kamenčkajmo se, da se zabavimo. 
Pobrali so mlinske kamene in se z njimi kamenčkali. Naveličavši 
se igre velé: Napolnimo si pipe in kadimo! Iz žepov privleeejo 
pipe. veliké za zelno kad in jih napolnijo s tabakom. Zdaj pa se 
domislijo, da nimajo ognja. Jeden pravi: sklatimo si ga z neba! Veli- 
káni skočijo na noge in začno metati proti nebu mlinske kamene. 
Však si sklati zvezdo. Z zvezdami si prižgo tabak in zdajci zapu- 
hajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil pokril črn oblak. 
Ko pokade, pravi jeden : Čas je, da si pripravimo večerjo ! Velikáni 
se dvignejo in skočijo v globok prepad. Iz prepadá privale štiri sóde 
vina. Však sod jemal je -deset veder, še raj ši kak bokal več. Iz 
prepadá si priženo tudi svojo večerjo. čredo srditih volkov. Volkov 
je bilo osemindvajset, na vsakega sedem. Velikáni narede velik 
ogenj, nataknejo volkove na veliké ražnje in jih pekó. Ob jednem 
pa so tulili nekako pesen, kakor da se grom razlega in poskakovali 
okrog ognja. da se je kar zemlja tresla. Podgoree, ki je te strahote 
gledal in poslušal, priporočal je svojo dušo Bogu in vsem svetnikom 
v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dej ale na ražjnj 
morda tudi njega. Stisnil se je v klopčič kakor jež in se drznil 
komaj dihati. Poleg njega stala je čutara vina, ki jo je bil prinesel 



42 



J. Trdina: Bájke in povesti o Goťjancih. 



s seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost še babi in začne vleči. 
Ker je bil srčnosti tako krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in 
veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res najboljši 
tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. Ali taká 
malenkost Podgorca ne ujunači, zato se je velikánov tako bal in 
tresel. Zdaj pa je vrgel v globočino svojega želodca dva bokala na 
jedenkrát in ta obilni požirek mu je srce tako pridvignil in razvnel, da 
bi se bil šel metat s samim peklenskira rogatcem, kaj ne s takimi 
nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikáni ! Zdeli mu se niso nič več 
tako grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se jih 
je bil ustrašil. Predrzno jim se je grozil za grmom s pestjo in jira 
kázal osie in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in se usedli 
k večerji, zagodrnjal je skoraj na glas : Se pac vidi, da ste zarobljeni 
hribovci. ki nie še na volčjo pečenko ne povabite. Velikáni so raz- 
trgali in pohrustali volkove kakor kak lakomnik svoje čipe in težke 
záložke zamakali so z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je 
moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strasno kislo in čmerno. 
Jeden njih veli : Bratci, treba bo udariti spet v kak hrám in si napolniti 
posodo s sladko, človeško kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam 
ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov 
starega Šentjarnejčana. Podgorec, to čuvši, plané kvišku, ponudi 
velikanu čutaro in veli : Jeden bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti ! 
Bog ti ga blagoslovi ! Komaj pa je izustil božje ime, zaslišal se je udar, 
kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip ugasnil je tudi ogenj, pri 
katerem so velikáni sedeli in vse obližje pokril je najgostejši dim, 
da se dolgo čaša ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil 
in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kameňov, ne 
žarjavice, ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikánov ne. Noč in 
gora jih je dala, noč in gora jih je vzela, 

(Dalje prihodnjič.) 









L^^T^í^^5^-l^ 








Zemeljski potresi. 

Spisal J. Jesenko. 

XXI. 

Potres v Zagrebu 9. novembra 1880. 

redno ražne šunke potresov pregledamo in sistematično razvr- 
stimo. prijavimo še par popisov telí straliovitih pojavov. Pač 
piimerno bode, da začnemo z ondanjim potresom v Zagrebu 
(9. novembra 1880). 

Bilo je 9. novembra ob poluosmih zjutraj, ko je silovita nesreča 
zadela hrvatsko stolico. Močen potres, katerega valovito gibanje je 
prihajalo od jugozaliodne stráni, poškodoval je bolj ali menj vse 
zidane stavbe do temeljnih njih podstav in mnogo jih celoma porušil. 
Že po prvem šunku so se podirali dimniki. zidani opaži in okrajniki 
ter udirali skozi strebe, pokončavali strope in pokrivali ulice s sipom 
in grobljo. Vsled tega pokončavanja se je ulegel na celo mesto gost 
prah, podoben sivému oblaku, ki je očem bránil od daleč opazovati 
nepričakovano podiranje. To se je vekšalo po vsakem šunku skriv- 
nostne sile v podzemeljska rebra. V globoko grmenje in bučanje, ki 
se je sHšalo izpod zemlje, mešalo se je pokanje in razdiranje podira- 
jočega se zidovja in vikanje in vpitje silno prestrašenib Ijudij. Tu se 
stanovalci v gručab vale iz vrat pokajočih hiš, med njimi mnogo na 
pol opravljenih, kajti potres jih je nenadoma pregnal iz postelje. Tam 
hite cele družine, matere in oeetje z otroki v naróčaji iz nevarnih 
poslopij. Vsi bežé v gnečah na široké ulice in veliké trge, da bi oteli 
življenje ter ob varovali se poškodovanja od podirajočega se zidovja. Iz 
Kukovičeve liiše je skočil neki lovec iz prvega nadstropja na dvo- 
rišče ter si je nogo izpahnil. 

Pet minút po prvem potresu se je ponavljal drugi in malo pred 
poludevetimi tretji, a oba sta bila slabej ša od prvega in tudi nista 
tako dolgo trajala. To v najveojo srečo Zagrebčanom; kajti ko bi 
bila tako močna, kakor je bil ])rvi, zadela bi bila hrvatske Aténe 



44 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

žalostná usoda, ki je nekclaj pokončala starodávni Dubrovník, tedanje 
središče jugoslovanskega slovstva. A že tako je bilo mesto po neka- 
terih straneh opustošeno, da je bilo })odobno veliki razvalini. Reči 
se more, da nobeno količkaj visoko poslopje ni ostalo celo, a ve5 
hiš se je tako razpokalo, da so jih morali stanovalci precej zapustiti, 
ker se je bilo bati, da se bodo porušile. Veliko škodo je poseben 
odbor na drobno preiskal. Po tem je župan Mrazovic poroeal praš- 
kemu županu Skramliku: „nobena hiša v mestu ni popolnoma cela, 
dve tretjini jih je pa bolj ali menj močno poškodovanih ; posebno veliko 
so trpela vsa javna poslopja in cerkve. Stiristo družin je brez sta- 
novališč." 

V gorňjem mestu se je udri pri cerkvi sv. Marka zgornji del 
zapadne nje vrhne stene ter padajoč je razdrobil oder pri uhodih in 
ranil štiri delavce, ki so tam delali. Na zapadni stráni je cerkev 
tudi počila od strehe do tal in glavna stena je popolnoma ločena od 
drugega zidovja; jednako je počilo njeno svetišče. V sv. Kataríne 
cerkvi se je udri večji del strehe in visoki zid je zasul Jezuvitske 
ulice. Na stolni cerkvi se je odtrgal v drugem nastropji pod uro 
srednji steber okna in velik del oboka ter je poškodoval dragoceni 
veliki oltár. Rake v njej so se razpokale, tako da se je popolnoma 
videla krsta leta 1855. umrlega korarja Viznarja. Na nadškofovi 
paláci so utrli padajoči dimniki streho in krov steklenih hiš in nena- 
dejana nesreča je iz njega pregnala nadškofa in njegova gosta hrvat- 
skega ministra Bedekoviča in sonjskega škofa Posilovica. Zidovje 
se je močno napokalo, dvorišče in cerkev pa sta polni razdrobljene 
opeke in sipa. Hiša kanonika Mikoviča je tako oškodovana, da 
se bode morala do tal porušiti. V Dolgi ulici se je podrl zidani 
opaž na severni stráni novozidane hrvatske hranilniee in pádel na 
streho Kukovičeve hiše ter j o razbil. Na Zrinjskem trgu je med dru- 
gimi poslopji najbolj poškodovana krásna palača Vraničanijeva. Nasloni 
in podobe nad vrhnim okrajkom so se odtrgali ter popadali daleč v 
strán. Zvonik frančiskanske cerkve se je razpočil na vseh štirih 
straneh od vrhá do tal. Jednako poškodovan je starodávni stolp 
SV. Štefana in nekoliko nakrivljen. A odveč bi bilo naštevati še 
druga poslopja, javne závode in zásobné hiše, ki so trpele premnogo 
škode. Cudimo se le, da je bilo ra2merno malo Ijudij poškodovanih 
in ubitih; po omenjenem poročilu Mrazovičevem bila .'jta namreč 
2 ubitá, 23 pa jih je bilo vec ali menj ranjenih. 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 45 

Koliko škode je potres storil po raznih hišah in zavodih, po 
stanovališčih in prodajalnicah (zlasti s steklom, lončenino, porcelanino, 
laznimi tekočinami : vinom in vinskim cvetom. žganjem v steklenieah), 
ne da se popisati. V kemiškem laboratoriji se je večina dragocenega 
orodja. velikega in malega, pobila in polomila. Močno je potres poško- 
doval tudi drage zbirke n. pr. prirodoslovni kabinet in prirodopisno 
zbúko. Razsajal je tudi v muzeji narodnih starin, ki je v poslopji 
znanstvene akademije na Zrinjskem trgu. Koliko je trpelo to poslopje 
in zbirke v njem, poročajo Zagrebške novine tako le: „Prežalostno 
je pogledati notranje dele prekrásne te paláce, kajti v celem poslopji 
ne nájdeš sobe, katere stene bi ne bile močno razpokane. Najvee 
škode je trpel krásni stolpovnik na dvorišči veliké paláce. Židovi 
okrog njega so se večinoma razdrli, da posamezni stebri práv v 
zraku visé in se porušiti preté. Tam se je podrl visok dimnik ter 
je streho raztrl, tu je pádel drugi dimnik na dvorišče ter je razdrobil 
velik del šteklené strehe, ki je poki-iva. Se žalostneje je pogledati 
preddvor. ki je z razvalinami popolnoma pokrit. Izmed raznih zbirk 
imenitnih starin je najbolj poškodovana zbirka starogrških posod, med 
katerimi je mnogo j ako dragocenih popolnoma pobitih in razdrobljenih. 
Razbite so tudi vse starorímske šteklené posode iz primorskega Bakra. 
Jednako razbite so neste vilne starorímske lončene posode.. Na dvo- 
rišči stoj i imenitni starodávni Apolón iz palače Dijoklecijanove v 
Saloni: prvi potres je odbil marmornemu kipu glavo ter jo zalučil 
sredi dvora, a k sreči se ni nikakor poškodovala. Težki kameni 
s starorimskimi in drugimi napisi na dvoru narodnega muzeja so bili 
skoro vsi pomakneni s svojega stališča. S sten je padlo več zgodo- 
vinskih slik, zbirka starih in novih denarjev je bila vsa pomešana 
in ražne zbirke popolnoma pokrite z ometom, ki je s sten in stropov 
popadal. 

Tudi po okolici Zagrebški je potres močno razsajal ter jo silno 
razdejal. Yse večje zidane stavbe so na pol porušené. Lepa gotiška 
cerkev v Remetah in stará cerkev v Cučerji je toliko oškodovana, 
da se je morala zapreti, isto tako še več drugih božjLh krámov. 
Sv. Ivan je močno poškodovan. Stari grád grófa Draškovica je v 
vseh delih razpokan. Krásni grád sv. Helena g. Mikšica ni več za 
stanovanje, a stolpi so se sesedli. Močno je trpel tudi grád grófa 
Kulmerja in grád Jelačicev. Zelo poškodovana je nová cerkev in šola 
v Stenjevci, isto tako blaznica, na katere nesrečne prebivalce je 



46 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

potres kaj žalostne uplival. Lupoglav ima kaznilnico v močnih zidovih 
starega Pavlinskega samostana, a potres je raztrgal močni svod 
prebodni vsaj 40 metrov na dolgo in židovi kažejo neste vilno razpok, 
ki pričajo o str.ihovitem pokončevanji podzemeljske sile. Tudi drugodi 
po Hrvatskem je učinil potres mnogo škode, razkrival je strehe, podiral 
dimnike, razdiral zidove, in razdrobil okna in razno posodje, tako 
v Gradčanih, na Zelini, v Vrabčih, Berckovljanu, Karlovci, Sisku, 
Martinskí vaši, Križevcih itd. 

Odveč bi bilo opisovati, kako je potres pehal Ijudi, razburjeval 
njih domišljivost in razdraževal njih živce. Nikjer in nikdar pokoja; 
kamor so se obrnili, povsodi so gled.di le znamenja pretečega pokon- 
čevanja. Ali se bi čudili, če je med odrastlimi bilo malo tako bladno- 
krvnih, ki so sredi strabu in groze ohranili mir svojega duba. V tej 
splošni revi in nadlogi je nesrečne hrvatske naše braté lehko tolažila 
Ijubezen, s katero so jim Slovenci hiteli na pomoč. Celo priprosti 
Ijudje so izraževali globoko sočutje z nesrečnimi Zagrebčani, a 
izraževali so to sočutje ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. 
„Bili smo, rekel je dopuščen vojščak Ijubljanskega polka, daleč tam 
v gozdu ter smo delali. Povedali so nam, kolika nesreča je zadela 
naše braté in blago mesto Zagrebško, ki je nas na potu v Bosno 
tako srčno vzprejelo in dobro pogostilo. Povedali so nam, da pogre- 
šate krepkih rok. Nemudoma smo popustili svoja dela ter sem pri- 
hiteli. Pošteno in pridno vam hočemo delati in v vaši nesreči pomoci, 
da bodete gotovo zadovoljni z nami." Tako je govoril priprosti tesár, 
ki je bil s 50 tovariši na prvi klic prihitel v Zagreb. 

XXII. 
Lizbonski potres 1. novembra 1755. 

Za tem popisom sestavljenim po raznih časniških poročilib, 
navajam popis največjega potresa, katerega Ijudje pametijo, namreč 
potresa Lizbonskega od 1. novembra 1755. Angleški zdravnik Wolfall, 
kaj bistroumen in učeň mož, ki je sam bil dolgo čaša v Lizboni ter 
je prebil oni dogodek, poročal je precej obširno o njem kraljevi 
družbi vednostij v Londonu. To učeno društvo je v svojih obravnavab 
prijavilo ono pismo poleg drugih poročil. 

Po primernem úvodu piše Wolfall: ,,Morebiti bi pred vsem moral 
opomniti, da je bilo od leta 1750. tako malo dežja, kakor ga Ijudje 
ne pametijo; razen zadnje spomladi, ko je zopet obilo deževalo. 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 47 

Poletje je bilo hladnejše ko navadno; zadnjih 40 dnij smo imeli 
lepo jasno vreme, kar ni iiič posebnega. Prvi dan tega meseca okolo 
40 minút po devetib dopoludne smo čutili zelo močen potres; trpel 
je okolo 6 trenutkov. H kratu so se v mestu podrle vse cerkve in 
vsi samostani, podrla se je tudi kraljeva paláca, krásno gledališče za 
opere, s krátka, v vsem mestu ni bilo nobenega večjega poslopja, ki 
bi se ne bilo podrlo. Dobra četrtina vseh liiš se je porušila in pod 
njih razvalinami je poginilo najmenj 30.000 Ijudij. Le kdor je bil 
póleg, dobro ve, kaka groza obliaja človeka, ki zagleduje ubitá telesa 
ter zaslišava kričanje in vikanje onih nesrečnikov, ki so pod razvalinami 
na pol pokopani. To se ne da nikakor opisovati, kajti strah in zmešnjava 
sta bila tolika, da se celo najpogumnejši niso upali malo trenutkov 
muditi se in odvaliti malo kameňov raz svojih najljubših prijateljev. 
Marsikateri bi bil rešen, ko bi se bilo to zgodilo. A vsakdo je mislil 
le na svoje rešenje. Bežati na prostorne trge in široké ulice bilo je 
najvarneje. Stanovalci v gprnjih nadstropjih so bili v obce srečnejši 
od onih, ki so mislili bežati skozi vežna vráta, zakaj ti so bili z 
večino peščev pokopani pod razvalinami. Oni v vozeh so najlaže 
ušli, če práv so bili vozniki in živali močno poškodovani. Vender 
jih je poginilo po ulicah in hišah veliko menj kot pod razvalinami 
velikih cerkev. Bil je namreč ravno velik praznik (Vseh Svetnikov 
dan) in čas velikega opravila božjega. Natlačené so bile vse cerkve ; 
cerkvá pa je v tem mestu mnogo več nego v Londonu in Westminstru. 
Ker so bili tukaj zvoniki vsi zeló visoki, popadali so veČinoma na 
cerkve ter se s strelio udrli na tla. Tako je le malo Ijudij ušlo izpod 
njih razvalin. 

Ko bi bila s tem ponehala škoda, dala bi se bila vsaj nekoliko 
popraviti. Res da pobitih Ijudij ni bilo mogoče oživiti, a izpod razvalin 
bi bili večinoma izkopali neizmerne základe. Pa vse te nade so po 
večjem izginile, kajti dve uri po potresu je jelo na treh raznih krajili 
mesto goreti; vnelo se je bilo, ker je potres ogenj z ognjišč in 
pohišno opravo vse skúp zmetal. O istem času je vstal veter, pihal 
precej močno ter ogenj tako razpihal, da je konec tretjega dne bilo 
upepeljeno celo mesto. 

Res podoba je bila, kakor bi se bile zarotile vse prirodine sile, 
da nas hočejo pokončati. Kmalu po potresu, ki je bil nastal o času 
najbolj napete vode, naraslo je v trenutku morje 13 metrov više kot 
pri najvišji plimi ter je ravno tako hipoma upadlo. Ko bi se ne bilo 



48 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

zgodilo zadnje, poplavila bi bila voda vse mesto. Komaj smo se 
dobro zavedeli, kázala se je okrog nas smrt, sama smrt. 

Prvič nas je mučila strašná misel, da v občni zmešnjavi ne bode 
dovolj Ijudij, ki bi mrtvece pokopali; tako bode veliko število trupel 
pouzročilo kugo. A ogenj jih je použil ter je zabránil ono zlo. 

Drugič snio se močno báli veliké lakote ; zakaj Lizbona je žitnica 
vsej pokraj ini 50 milj (angleških t. j. 80 kilometrov) na okrog. Vender 
k sreči so se ohranile nek,atere založnice. Res je prvé tri dni po 
potresu stala rez (četrtina kilograma) kruha 10 goldinarjev v zlatu, 
a pozneje smo kmalu imeli obilo živeža ter smo bili srečno rešeni 
liude lakote. 

Tretjič smo se močno báli, da bi najzanikernejši del nizkega 
Ijudstva ne iskal v občni zmešnjavi svojega dobička ter ne pomoril 
in oropal onih redkih Ijudij, ki so kaj oteli si. Res se je to pripetilo 
sem ter tjá, A kralj je nemudoma ukázal okrog mesta pošta viti vislice. 
Ko so obesili okolo 100 teh zanikernežev (med njimi tudi nekaj angleških 
pomorščakov), ponehalo je tudi to zlo. 

Živimo pa še zmerom v največji nevarnosti in zmešnjavi, kajti 
po prvem močnem potresu smo čutili še 22 sunkov podzemeljske sile, 
vender ni bil nobeden toliko močen, da bi bil podiral hiše v onih 
krajih mesta, ki so bile prvi potres srečno prebile. Zato se še nobeden 
ne upa bivati v hišah; po večjem živimo pod milim nebom, ker 
nimamo potrebne tkanine, da bi si napravili šatore. Ce práv nas je 
ražne noci močil dež, vender sem opazoval, da so te težave in nadloge 
brez vse škode prenášali najnežnejši in naslabotnejši kakor najmocnejší 
in najzdravejši. Z nami je vse še v največji zmešnjavi, nimamo niti 
oblek, niti drugih ugodnih priprav, tudi ne denarjev, da bi jih kúpili iz 
drugih krajev. Vsa Evropa je pri tej nezgodi izgubila preveliko denarjev 
in blaga, a toliko ni izgubil nobeden národ kakor naš, ki je izgubil 
vse, kar je tukaj imel. Angležev je poginilo le malo v razmeri z 
drugimi narodi, a kaj mnogo jih je ranjenih; nesreča je tem večja, 
ker smo tukaj sicer trije angleški zdravniki, a nimamo niti orodja, 
niti obezil, niti oblačil, da bi jim pomagali. 

(Dalje prihodnjič.) 



t^'(r^-tä^~^#P^ ?KS 



ľ^íí-JB. 



íali " 



Prilogi k Preširnoveinu životopisu. 

Priobčuje Fr. Levec. 

Ko sem pred dvema letoma pisal v Stritarjevem „Zvonu" životopis 
Prešimov, bil mi je odmerjen tako tesen prostor, da nisem mogel porabiti 
vsega v ta n amen nabranega gradiva, ali pa sem ga mnogo porabil samo 
v kratkih izpisib. Našel sem tudi pozneje po raznih arhivih še marsi- 
katero listino, ki pojasnjuje to ali óno interesantno dobo iz življenja 
slavnega pesnika našega. Priobčiti hočem letos v „Ljubljanskem Zvonu" 
te priloge k životopisu Preširnovemu, nadeje se, da bodo zanimali vse, 
ki se brigajo za književno zgodovino slovensko. 

I. 

Dva lista Preširnova Čelakovskemu. 
Ta dva lista je g. P a t e r a našel v Ceskem muzeji, a v Ljubljano 
prepisana prinesel pokojni Aleksander Aleksandrovič Kotljarevkij 
1874. leta g. Levstiku, s čegar dovoljenjem sta tukaj natisnena. 

1. 

Wohlgeborner Herr und Freund! 
Sie werden schon aus der Ihnen mitgetheilten wie auch gegen- 
wärtig mitfolgenden Antikľitik der Kranjska Zhebeliza ersehen haben, 
dass die Beschränktheit unserer Jansenisten in derselben „der Sittlichkeit 
anstôssige Gedichte" gefunden hat. Seitdem Ihre wohlwollende Recension 
unser Untemehmen aucb bei Leuten, die kein eigenes Urtheil haben, in 
etwas akkreditirt hat, nehmen sich die Herm alle erdenkliche Muhe, das 
weitere Erscheinen unseres Bienchens zu vereiteln. Wir haben schon in 
voraus gehôrt, dass sie eine Protestation gegen die Drucklegung des 
4ten Bändchens durch das Búcherrevisionsamt einleiten wollen. Um ihnen 
hiezu keinen Anlass zu geben, hat der Bibliothekar Zhóp den Kasteliz 
bewogen, einige unschuldigen Volkslieder, die gerade die letzten in dem 
der Censursbehorde vorgelegten Cahier waren, herauszureissen, und hat 
nun, um ein Beispiel seiner Strenge zu geben, eine meiner Balladen wegen 
ein Paar derber Ausdriicke damnirt. Das hiesige Gubemium hat uber 
den Bericht des Censors nach seinem Antrage das Imprimatur ertheilt 

4 



BO Fr. Levec: Prilogi k Preširnoveinu životopisti. 



und das Heft dem Revisionsamte zur Vormerkung zugefertigt. Der hiesige 
Búcherrevisor, Namens Pavfhek (zugleich Professor der Philosophio, iibri- 
gens der bornirteste Jansenist) hat aber statt sein Amt zii handeln, einen 
in seiner Art einzigen Bericht an das Gubernium erstattet und im solchen 
um Suspendirung des Imprimatur und Recenserirung der Zhebeliza gebeten 
„indem sich in Dr. Prefhérn's GedicMen noch eine Menge der Sittlichkeit 
anstôssige Stellen befinden, die dem Censor Zhóp entgangen zu sein 
scheinen, íiberhaupt die Phantasie dieses Dichters ( — trotz einer wohl- 
gemeinten Warnung des Wienercensors — ) einen bedauerungswurdigen 
moralischen Stoss erlitten hat, da er von seinem Lieblingsstoffe, sit venia 
verbo ! dem Sauglockenläuten trotz der wohlgemeinten Warnung des Wiener- 
censors nicM ablässt." (Diese wohlgemeinte Warnung betraf folgende 
nur in einigen Exemplaren des 2ten Heftes, Seite 36 vorkommende, 
gerade wider den Pavfhek gerichtete Stelle: 

Saréf bi fhkoda blo, sdaj od nedelje 

Do druge, kolkrat fe ferzé jim vname ! 

In fhéga je, kdor pride pred, pred melje, 
bei der Kopitar, ohne sie jedoch zu streichen, die Bemerkung machte, 
dass sich die Krainerinnen uber diesen Anwurf mit Recht beklagen 
dúrften. Ich habe diese Stelle mit einer minder passenden vertauscht,*) weil 
der Professor Supan sonst seine von Ihnen fiir versificirte Prosa erklärten 
Gedichte zurúcknehmen wollte, indem er behauptete, seine geistliche 
Wúrde erlaubt ihm nicht, mit Leuten gemeinschaftliche Sache zu machen, 
die sich nicht scheuen, ein solches Scandalum zu geben. Unterdessen sind, 
weil ich auch nicht ganz nachgiebig gewesen, bei 10 Exempláre mit 
dieser scandalosen Stelle gedruckt worden (wovon gegenwärtig 1 mitfolgt). 
Einen ferneren noch grôsseren Anstoss, als mein angebliches Sau- 
glockenläuten gab eine gelungene Uebersetzung der Ballade : D e r A b t 
und der Kaiser von Dr. Tufhek, einem neuangeworbenen Jiinger. Der 
Bibliothekar Zhóp hat schon in seinem Berichte dem Skand.ale vorzu- 
beugen gesucht, und das Gubernium darauf aufmerksam gemacht, dass 
dieser Schwank schon mehrere saecula alt und die Bearbeitung desselben 
von Biirger nirgends verboten sei, auch davon bereits eine von einem 
geistlichen Herrn, dem Gorzer Canonicus Stanizh gemachte krainische 
Uebersetzung existire, úbrigens das Ansehen unserer Geistlichkeit zu wohl 
begrundet sei, als dass es durch einen so unschuldigen Spass gefährdet 
werden kônnte ; allein dadurch hat sich unser jansenistische Zelot nicht 



*) Kdor po-njc pride, jili k poroki peljo. Kr. Čeb. 11, 36, 13. Ured. 



Fr. Levec: Prilogi k Prešimovemu životopisu. 61 



irre leiten lassen und dagegen sehr geistreich bemerkt, dass zwar aller- 
dings, wie männiglich im In- und Auslande bekannt, ein glúckliches Bánd 
zwischen Hirt und Schafen bestehe, dass man aber desswegen um so 
weniger jungen Trotzkôpfen erlauben soli, es zu trennen. „Man weiss, 
was in Frankreich Voltairs Satyre bewirkt hat!" (Voltairs Satyre = 
Biirgers Ballade : der Kaiser und der Abt I) Und schloss beiläufig mit den 
Worten: das Gubemium moge nicht erlauben ein Werk zu drucken, des sen 
Lesung die Geistlichkeit von ihrem Standpunkte aus vei^ieten, 
wenn nicht gar verbrennen (scilicet die Lesung) miisste. Au<Jh. hat 
er das Gubernium darauf aufmerksam gemacht, dass man den Zhóp nie 
mehr zum Censor, hôchstens nur zum Mitcensor aufstellen kônnte. Dieses 
merkwurdige Aktenstucke, dessen Deutsch ich Ihnen nicht wôrtlich mit- 
theilen konnte, aber nach der Versicherung derjenigen, die es gelesen, 
mehrere noch frappantere Wendungen als die „die Lesungen verbrennen" 
enthalten soli, hatte einen theilweisen Erfolg. Der Mann Gottes hat nôch 
den Pfiff gebraucht, dass er den Bischof avertirte, man wolle etwas 
ohne jedoch sich dariiber genauer auszulassen, was, gegen die Geistlichkeit 
drucken lassen. Dieser gieng darúber zum Gouvemeur, der bei dem 
Umstande, dass beim ganzen Gubemium ein einziger Gubemialrath krainisch 
kann, den Antrag machte, das corpus delicti, jedoch ohne Anschluss des 
Pauschekischen Berichtes nach Wien vorzulegen ; und so ist unser Bienchen 
am 16. d. M. nach Wien geflogen, woher wir es vor 1 Monate nicht erwarten. 

Diess zur Entschuldigung, dass wir unser Versprechen, Ihnen die 
Zhebeliza binnen G Wochen zukommen zu lassen, nicht zugehalten. 

Damit Sie jedoch unseren guten Willen sehen, so uberschicken wir 
Ihnen den von Ihnen angezúndeten Abz-Krieg fúr Sie und Ihre Freunde. 

Die kärntnischen Volkslieder sind noch nicht erschienen. Nun 
noch eine sehr grosse Bitte: 

Smole wíinscht die von ihm und Vodnik gesammelten Volkslieder 
herauszugeben. Sie wurden von mir redigirt und sind bereits ins Reine 
geschrieben. Aus dem Vorausgesagten werden Sie begreiflich finden, dass 
wir solche hier nicht kônnen drucken lassen, wenn wir uns nicht zahl- 
losen Intriguen der hiesigen Obscuranten aussetzen wollen. Nachdem 
wir aber aus der Sammlung der von Ihnen herausgegebenen Volkslieder 
sehen, dass die Prager Censur gegen die hiesige sehr Uberal ist, so 
wúnschten wir, die Volkslieder in Prag drucken zu lassen, was jedoch 
nur mit Ihrer Beihiilfe môglich wäre. Wir wagen Sie daher, da Sie 
schon einmal das Protectorat der krainischen Muse angenommen, zu 

4* 



62 Fr. Levec: Prilogi k PreSimovemu životopisn. 



bitten, auch die krainische Volksspoesie unter Ihren Schutz zu nehmen. 
Die Samralung wúrde zwischen 6 bis 7 Druckbogen geben, wovon 1 
Bogen kúrzere, die úbrigen aber alle längere Lieder enthalten wiirden. 
Wir haben alles Zottenhafte môglichst vermieden, so dass die Lieder 
die Censur passiren durften, wenn sie auch strenger geworden sein 
sollte, als sie zur Zeit war, da Sie Ihre Sammlung veranstalteten. Wollten 
Sie die Múhe zur Vorlage derselben an die Censurbehorde, zur Ausfin- 
dung eines Druckers úbernehmen und zugleich die Correctur besorgen 
und nur das Honorár, das Sie dafiir verlangen wiirden, bestimmen; oder 
wiissten Sie sonst jemanden, an den man sich diesfalls verwenden konnte, 
so wiirden Sie uns sich zu sehr grossem Dánke verpfiicht.en. Wir wurden 
Sie bitten, mit einem Buchdrucker, der schone Lettern hat, zu sprechen, 
was er fúr den Druck 1 Bogens verlange, wie auch, was Sie fiir Ihre 
Múhewaltung begehren und Smole wiirde Ihnen zugleich mit dem Manu- 
scripte in duplo, den Betrag bar oder in einer Anweisung an ein dort 
akkreditirtes Handlungshaus mit grosstem Vergniigen und Dánke úber- 
mitteln. Das Papier denkt er von Wien aus dem Drucker zuschicken 
zu lassen. Ueberhaupt wiinscht er die Auflage so nett als moglich aus- 
statten zu lassen und beabsichtigt dabei keinen Gewinn. Die Auflage 
miisste wenigstens zwôlfhundert Exempláre betragen, indem wir darauf 
gefasst sein mússen, dass unsere Geistlichkeit einige davon verbrennen 
werde, wie sie es theilweise mit der Zhebeliza thut. Sollten in Ihren 
Druckereien keine langen Hacken fiir das krainische f aufzutreiben sein, 
so wiirde sich Smole nichts daraus machen, wenn der Buchdrucker die 
nothige Quantität schneiden und giessen liesse; nur wiirde er bitten, 
ihm vorläufig den diesfälligen Kostenanschlag bekannt zu geben. Auf das 
S wiirden wir verzichten, indem es ohnedies weniger beachtet wird und 
von Vodnik gar nicht gebraucht wurde. Auch wiirden wir Sie ersuchen 
uns bekannt zu geben, binnen welcher Zeit der Druck fertig sein konnte, 
wenn Sie sich der Sache annehmen wollten. Der Dienst, den Sie dadurch 
der krainischen Literatúr erweisen wiirden, Wcäre um so wesentlicher, als 
der Opposition unserer jansenistischen Obscuranten auf keine andere Art 
beizukommen ist, als dass man ihr zeigt, dass sie ganz vergebens sei. 
Ich beschäftige mich gegenwärtig mit der Uebersetzung der Byro- 
nischen Parisina, die auch in Krain vermuthlich nicht wird gedruckt werden 
kônnen, mit der ich mich auch aus diesem Grunde nicht besonders beeile. 
Kasteliz wartet auf den Beschluss der Censurhofstelle riicksichtUch seiner 
Zhebeliza. Zhóp hat einen wackern Strauss mit dem Abz- oder violniehr 



s. Ratar: Die Slovenen. 53 



Abd-Messias Metelko und dessen Propheten Burger begonnen. von 

dessen Fortgange und Ende Sie seiner Zeit einen nähern Bericht erhialten 

weľden. Indem icb Sie die Zumuthung, dass Sie der krainischen Volks- 

poesie ein solches Opfer bringen werden, durch den Drang der Umstände 

zu entschuldigen und Sie aucli fiir den Fall, dass Sie dies nicht thun 

kônnten, um eine baldige Beantwortung meines gegenwärtigen Briefes 

bitte, verharre ich mit Achtung 

Ibr 

Freund und bereitwilligster Diener 

D r. Franz X a v. Prefhérn m. p. 
Laibach am 2Í». April 1833. 

Zhóp und Kasteliz empfehlen sich bestens. 



„Die Slovenen." 

Tako se zove knjiga, katero je spisal profesor akademične gimna- 
zije na Dunaji g. Josip Suman s pomočjo gg. F r. F a s c h i n g a, F r. 
Hubada in Dr. F r. Simoniča, a na svitlo dal Karol Pro cháska 
v Tešnu. Takšno knjigo (samo nekoliko točnejšo) morali bi bili Slovenci 
oskrbeti že 1. 1848. Tako bi si bili prihranili mnogo nepotrebnega 
boľjenj* z zaslepljenimi sovražniki, ki nečejo niti očitnih naših pravic, 
sposobnostij in zahtev priznati in kateri nam celo zanekujejo opraviče- 
nost samostalnega osobnega razvoja. Z druge stráni bil bi svet mnogo 
bolje o nas poučen in ne veroval bi strastnim strankarskim lažem, kar 
se sedaj ne da vec popraviti, ker zaslepljena strast ne č- e resnice 
s 1 i š a t i. Zato moramo sedaj trpeti sramoto, da svet o nas to misii, 
kar piše S c h a c h t o v a geografija še v najnovejši izdavi o Slovencih 
(na str. 258): ,Die Slovenen sind mistrauisch und feindselig gegen ihre 
deutschen Landsleute, denen sie an Betriebsamkeit und Reinlichkeit, iiber- 
haupt an hôherer Kultúr nachstehen, träumen aber dessungeachtet von 
der Errichtung eines Zukunftsreiches Slovenien. — Ein gefeierter 
Mann aus Krain hat erklärt, dass man die ganze slovenische Literatúr 
in einem Schnupftuch davontragen kônne." — Da svet res to veruje in 
da se naši nasprotniki sedaj ne dajo vec poučiti, to dokazuje najbolje 
trditev „Neue freie Presse," ki v oceni ranjkega Bleiweisa zaslug za 
Slovensko slovstvo svojim vemim čitateljem pripoveda, da je Anastazij 
Griin v resnici vse slovensko slovstvo v robci prinesel v deželno 
zbornico kranjsko! 



54 S. Eutar: Die Slovenen. 



Vender ne bodimo tako pesimistični in upajmo, da bode Šumanova 
knjiga še marsikaterega sovražnika Slovencem izpokorila in sčasoma boljše 
názore o naših težnjah razširila. Zato pa z radostnim srcem pozdravljamo 
profesorja Šumana delo in hvaležni smo tudi založniku Prochaski, da je 
to delo med Ijudi poslal, čeravno bode imel že lep materijalen dobiček 
od tega. 

Ali naše veselje ní popolno. Kale ga neke občutne nedostatnosti knjige, 
katera ne podaje svetu popolné slike o našem národu. In to moramo 
z bridkim srcem potožiti brez ozira na osobe visokoučenih gospodov 
pisateljev, ki so izvestno svojega posla lotili se z najboljšo voljo Sloven- 
cem koristiti. Da svoje naloge niso popolnoma izvršili, tega niso oni 
sami toliko krivi, kolikor nedostatek dotičnih pripravljajočih in pomožnih 
del. Tu pa moramo zopet vsi literarno naobraženi Slovenci na svoje 
prsi trkniti in reči: „mea culpa!" 

Dva sta glavna nedostatka, katera moramo Sumanovi knjigi oči- 
tati: prvi, da ne podaje načrta zgodovine Slovencev, nego samo 
dežel, po katerih stanujejo Slovenci; drugi, da se v njej tako malo in 
na krátko omenja narodno slovstvo slovensko. 

Po tem, kar se tujec nauči iz g. Faschingovega pregleda zgodovine 
slovenskih dežel, mora pač pritrjevati stari „Pressi", ki je o ranjkem 
Bleiweisu pisala, da je še le on „ustvaril slovenskí národ", ter da so 
Slovenci „národ brez preteklosti, kakor tudi najbrž brez bodočnosti. " 
Kako za Boga hočete, da bode Nemec veroval v starodavno preteklost 
Slovencev, ki ni bila brez vse sláve, ako v tako strokovnjaški knjigi, 
ki jedino more v pravi svitlosti pokazati našo zgodovino, ne nahaja nikjer 
povedanega, da so se Slovenci kedaj čutili in vedli kakor jeden národ; 
da so stanovali v deželah, ki so bile nekdaj tudi politično združené, 
in da, ko se je ta vez pozneje pretrgala, ostali so vender še s kúpni odno- 
šaji med temi deželami do novejšega casa! 

Nemci (in tudi mnogi Slovenci) ne vedó, da so bile vse slovenské 
dežel e tudi po osvojenji od stráni Frankov in Nemcev združené v 
samo jedno administrativno celoto, v staroslavno vojvodino 
Koroško, ki je imela na vzhodu, jugovzhodu in vsem jugu (cez vso 
Frijulsko celo do Verone) svoje marke, torej dežele, ki so imele le 
gledé varstva mej samostalne zapovednike (mejne grofe), ki so pa bile 
v vsem ostalem popolnoma podréjene koroškemu vojvodi. Kdor ve, 
kako samostalna so bila vojvodstva nemškega cesarstva, kolikokrat so 
se cesarjem upirala ter jih navadno samo po imenu priznávala za svoje 



s. Rutar: Die Slovenen. 56 



gospodarje, ta bode tudi razumel, da Koroška vojvodina tudi po svojem 
združenji z Nemčijo ni bila nikakor ž njo spojená v jednotno državo z 
jednakimi zakoni in isto upravo: nego da so slovenské dežele obdržale 
svoje staré právne običaje in celo svojo mero in denár („lira sclavo- 
nesca" se na Frijulskem omenja še v XIV. stoletji). Za nemške nase- 
Ijence med Slovenci veljali so pac nemški (t. j. bavarski) zakoni. Še le 
ko se je med seboj pomešalo in deloma spojilo slovensko, bavarsko in 
rimsko pravo, nastali so iz tega 'deželni zakoni in pravilniki, ki so ostali 
v veljavi celo do sodnijske reforme Jozefa 11., torej do pred komaj 
sto let. 

Ko je bila Koroška vojvodina 1. 1077. razpadla ter so se od nje 
odcepile vse marke, in ko so bili skoro v vsaki večji dolini mogočnejši 
dinasti utemeljili svoje gospostvo, ki je navaduo obsezalo tudi knežjo 
oblast (kakor n. pr. pri Goričanih, Ortenburžanih, Hennburžanih in Celjanih), 
takrat je bila pač prenehala; celokupnost slovenskih dežel, čeravno se 
dajo še celo v tem času skupni odnošaji dokazati. 

To je trajalo tako dolgo, dokler niso prišle vse slovenské dežele 
v oblast Habsburžanov (od XIII. do XV. stoletja). Tedaj pa je njih pre- 
vidnost in politiška modrost zopet združila vse slovenské in le 
slovenské dežele (čeravno nekatere že deloma ponemčene) v jedno 
politično celoto in jim ustvarila v Gradci skupno „notranje- 
a v s t r i j s k o " v 1 a d o . pri kateri so imele vse slovenské dežele svoje 
zastopnike. Ta skupina slovenskih dežel ostala je vse do centralizacije 
Jozefa II., ko je ta cesar ustanovil nová namestništva in jih podredil 
dvomi kanceliji na Dunaji. 

Kaj more torej škodovati narodnostni ideji slovenski to. da so bile 
njih dežele od 1. 1783. do 1809. ter od 1813. do 1848. razkosane, brez 
vsake zveze med seboj in da so Slovenci vedno bolj pozabíjali svoje 
celokupnosti, dokler jih ni 1848. leto k novému navdušenju in novému 
življenju probudilo? AU so s tem izginile vse národne pravice, da se 
nekoliko let niso vršile, da so zunanje okolnosti národu branile poslu- 
ževati se jih? Ali so Slovenci torej res še le 1. 1848. poseben národ 
postali? — 

Iz zgorej v kratkem navedenega mislim, da se vsakdo o nasprotnem 
prepriča. 

Ne bodimo torej bojazljivi zajci in ne bežimo sami pred svojo 
preteklostjo ! Vzprejmimo in držimo v.saj toliko. kolikor so nam vestni 
nemški zgodovinarji sami priznali, kakor so Búdinger, Dúmmler 



66 S. Rutar: Die Slovenen. 



in Krones. Po preiskavanjih teh mož ne smel bi nikdo vec slovenské 
zgodovine tako pisati, kakor je to storil g. Fasching, ter dajati nasprot- 
niku nož v roke, s katerim bi nas rad zaklal. 

Ravno tako obžalovanja je vredno, da se gg. pisatelji „Slovencev" 
niso potrudili v posebnem oddelku obširno in dostojno bceniti naše 
narodno slovstvo. ' Pod naslovom „Sitten und Gebräuche der Slovenen" 
omenja pac g. Hubad tudi mnogo slovenskih pripovedij, ki ne spadajo 
práv za práv v ta oddelek. Tako nima krásna, z nemških planin k nam 
zanesená pravljica o Zlatorogu nič opraviti s slovenskimi šegami in 
običaji. Tudi g. Simonič omenja v oddelku „ Slovenische Literatúr" na 
str. 166. ob kratkém (na dve h straneh) Slovensko narodno pesništvo, 
spominaje se Zakotnika, Zupančiča, Korýtka in Grúna, ter láskavé 
pohvale nemškega lista („Ostdeusche Post, 1850, list 282) o priliki, ko 
je bil Grúň izdal nemški prevod slovenskih narodnih pesnij. V knjigi 
„Die Slovenen" spomina se torej naše narodno slovstvo jedva nekoUko 
bolje, nego v Matičinem „Slovanstvu" 1. 1874. 

In vender smo vsi jedini v tem, da je tradicijonalno slovstvo cvet 
narodovega života, da v njem odseva národov značaj, njegove prednosti 
in napake, ter sploh vsa njegova individualnost, ki se razlikuje od poseb- 
nostij drugih, tudi najbližnjih in najsorodnejših národov. „V narodni 
literaturi — piše Ferd. Kočevar v Novicah 1868. 1. 31. — leži tisočletna 
tradicija našega národa, ki se ní nikoli pretrgala. In kdor hoče razvi- 
deti preteklost našega národa do jedra, ta mora premozgati vso njegovo 
ustno tradicijo, kijoje v tolikem izobilji ohranil od roda do roda 
notri do naših dnij." 

Tradicijonalno slovstvo je v najtesnejší zvezi z notranjim in zunanjim 
životom dotičnega národa, ter njegov razvitek je odvisen od narodove 
zgodovine in dušnega napredka. Cim znatnejše je torej narodno slovstvo, 
tem večjo veljavo in zanimljivejšo zgodovino moral je ta národ prebiti. 
Zato je tradicijonalno slovstvo najizvestnejše merilo za kulturno stanje 
vsakega národa, ki še le stopa v kolo na vi'hunci omike stoječih 
národov. 

Kje pa hoče dobrohotni tujec to merilo najti, ako v knjigi, samo 
o Slovencih govoreči, ne nahaja nič drugega, nego si e do v e našega 
tradicijonalnega slovstva? Ali je bilo tako težko spisati zistematični 
njegov pregled ter našteti vsa mitologiška bitja, o katerih národ še 
vedno pripoveda; razdeliti naše pravljice in pripovedi na njih natorne 
skupine; oceniti národne vraže, zagovore, pregovore in uganjke; za 



s. Ratar: Die Slovenen. 57 



tem pondariti važnost naših narodnih pesnij, razbistriti njih mitologiški, 
historiški, epiški in liriški značaj ter slednjič povedati, kako se slovensko 
tradicijonalno slovstvo na jedni stráni dotika ne le ostalih slovanskih, 
nego sploh arijskih narodnih slovstev; a na drugi stráni pa vender 
razlikuje od vseh teh, tndi nam najbližnjega hrvatskega pesništva, tako 
da se Slovenci po pravici smatrajo kot samostalen národ s svojo 
posebno zgodovino in svojim posebnim slovstvo m. 

Pisatelj te ocene misii, da to ni bilo nikakor tako težko po tem, 
ko se nahaja v Krekovi pohvaljeni knjigi „Einleitung in die slavische 
Literaturgeschichte" izvrsten pregled in znanstveno razdeljenje za vse 
tradicijonalno slovstvo; potem ko je Trstenjak toliko v „Glasniku" in 
„Novicah" pisal o mitologiških bitjih med Slovenci, ter Krek v knjigi: 
„Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatúr als Quelle 
der Mythologie" ; potem ko imamo že precejšnje natisnene zbirke narod- 
nega blaga od Valjavca, Trdine, Križnika itd. ; potem ko je Urbas pisal 
o pregovorih in prilikah slovenskih („Novice" 1869 in 1870) ter potem 
ko so že o vrednosti in teoriji slovenskega narodnega pesništva pisali: 
Grúň (v predgovoru k svoji prestaví), Pajk (Zbrani spisi), Urbas („Die 
Slovenen" v programu tržaške državne reálke 1873), Zolgar (, Slovensko 
narodno pesništvo" v progi'arau celjske gimnazije 1. 1873.), in Krek v 
spisu „Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij („Slovenskí 
Xarod" 1873.) 

Narodno slovstvo, to je práv naše, jedino naše prenioženje, katerega 
nam ne more nihče oporekati, niti njegove vrednosti kratiti. Zato pa je 
bilo treba to našo imovino svetu javno pokazati ter udariti ob svojo 
torbo in reči: „To je naše!" To storiti bilo je v knjigi, o kateri govo- 
rimo, tem nujneje. ker iz narodnega slovstva bilo bi se lahko in praviono 
sklepalo, da národ, ki ima toliko svojega, ne more biti brez svoje zgo- 
dovine, brez svojih junákov in slávne preteklosti. Tako pa sta izostali 
iz omenjene knjige ravno dve najvážnejší poglavji in posledice te nemar- 
nosti ne bodo izostale. 

(Konec prihodnjič.) 







Slovenské muzikalije. 

Spisal Fr. Hlávka. 

I. 

„Glasbena Matica" slovenská izdala je 1881. leta naslednje muzi- 
kalije: 1. Transkľipcijo národne pesni „Luna šije", za glasovir zložil 
in visokorodni gospici Mariji Winklerjevi udano poklonil D a n i 1 o 
Fajgelj. 2. Zbirko slovenskih nápevov, ubranih za četvero ali 
petero moških glasov. Zvezek IX. 3. Lavór i ke IL del. — Zbirka slo- 
venskih nápevov obseza : Fr. Hlávka: Ukazi, četverospev in tenorsolo ; 
p. A. H r i b a r : Nagrobnica, zbor ; Gj. Eisenhut: San, zbor in bariton- 
solo; Dr. Gust. Ipavic: Večernica, zbor in tenorsolo ; Da n. Fajgelj: 
Gorska cvetica, četverospev; Kam. Mašek: Za Hrvate in Kranjska dežela, 
zbora; K. Knitl: Žežulinka, zbor; Iv. pi. Zaje: U boj, zbor; N. Stoos: 
Mojemu národu, četverospev; Da n. Fajgelj: Ljubezen do doma, zbor. 

Slovenci smo imeli došlé, če se práv spomínam, jedno samo tran- 
skripcijo národne pesni in sicer prekrasno „Po jezeru", katero je zložil 
g. A. Foerster. A v tej transkripciji nahajejo se po gosteni také tehnične 
zapreke, da je nepristopna vsakemu, kdor ni že nad dve tretjini umetnik 
na klavirji. Práv uradostila nas je tedaj Fajgljeva transkripcija národne 
pesni „Luna šije" zategadelj, ker komponist ni iskal zaslug v tem, da 
bi zložil transkripcijo kolikor mogoče v zvezi z neprebavljivimi tehnič- 
nimi ovirami in ker bodo ravno zavoljo tega, ker je transkripcija lahko 
umevna, vsi slovenskí glasbeniki in vse slovenské rodbine, ki se bavijo 
z glasbo, práv radi sezali po njej. Transkripcija „Luna šije" ima úvod, 
potem arijo Preširnove pesni ali thema in štiri varijacije te arije. 
G. Fajgelj je pokazal s to kompozicijo, da se z glasbo resno bavi in v 
njej močno napreduje. 

Zbirke slovenskih nápevov zvezek IX. ima večinoma lirične 
nápeve, katerih, mimogrede bodi rečeno, Slovenci še najbolj pogrešamo. 
Zeleti bilo bi samo, da bi „Glasbene Matice" odbor bolj strogo pre- 
sojal však nápev, katerega misii uvrstiti v to zbirko, da bi precital 



Fr. Hlávka: Slovenské muzikalije. 59 

pazljivo besede nápevom in gledal na to, da se tiská pravilen slovensk 
jezik, kakor ga pišemo zdaj. Práv zadovoljni pa smo s tem, da nam 
zbirka slovenskih nápevov podaje i hrvatskih pesnij in sicer nápeve prvih 
hrvatskih glasbenikov. O Fajgljevih napevih, kolikor jih vidimo v 
tej zbirki, ne moremo tako pohvalno govoriti, kakor o njega transkripciji. 
Pred vsem bode moral opustiti ono liričnim pesnim neprikladno se 
zvijanje posamičnih glasov, ki le preveč spomina na cerkev, in ki je 
petju in značaju pevanja našega národa največji sovražnik. Mislimo, 
da však skladatelj želi samo to, da bi njega kompozicije národ vzprejel 
za svoje. Zaman to želiš, ako ne znáš ubratí tiidi narodove strune. 
G. Danilo Fajgelj. kakor se iz vseh njegovih umotvorov vidi, veščak v 
glasbi, zaljubil se je nekako preveč v takozvani Palestrinijev — ali 
kakor bi ga bilo denašnjim razmeram bolj prikladno imenovati — v 
Wittov zlog — in tako se mu dogaja. da je vsaka njegova lirična 
skladba popolnoma podobná kakemu Wittovemu „Tantum ergo". Se ve, 
da so to umetno sestavljene kompozicije, a naš národ ne mora za ta 
zlog, ker je truplo brez duše. Zakaj pa so Jenko, brata Ipavca, Nedved 
in drugi postali res narodovi Ijubljenci? — 

„Lavorike" je izšlo došlé osem zvezkov, namreč po dva in dva 
za jeden glas. Kar je „Glasbena Matica" dala na svitlo v svojih zbirkab 
nápevov v partiturah, te in druge priljubljene nápeve prináša „Lavorika" 
v posamičnih glasovib. „Lavorika" podaje zd.aj slovenskému pevcu osem- 
deset večinoma izvirnih slovanskih nápevov. Koliko dragega čaša je 
došlé slovenski pevec potrosil prepisuje nóte! Ta nedostatek popolnoma 
odpravlja „Lavorika", katera bodi sploh živo priporočana. Vse delo 
stane 4 gld. ter se dobiva pri „Gl. M." blagajniku g. F. Stegnarji. 

n. 

26 Tantum ergo, ad IV. voces inaequales composuit et collegit 
P. Angelicus Hribar. O. S, F. Labaci. 1881. Sumtibus & typis haere- 
dum Blasnik. — Cerkvena glasba je zdaj ravno v dobi svojega razvi- 
janja. Kakor ni drugače mogoče, ločili so se i naši muziki v dve stranki. 
na jedni stráni stojé oni možje, ki se do zadnjega trudijo. da bi se v 
cerkev uvedla sama latinščina, a da bi se iz cerkve pahnil narodni jezik, 
hoteči v cerkvi imeti ono staro cerkveno petje, kakeršno so odobrili in 
določili ražni pápeži in cerkveni shodi. Vse pa bi moralo iti kar na 
hip. Kjer so še ravnokar peli Schiedermayerja, tam bi se morali precej 
poprijeti Witta ali kakega drugega novega glasbenega proroka. Pristašem 



60 Slovenski glasnik. 



tega programa nasproti stojé bolj hladno misleči naši glasbeniki; imajo 
povse isti program: tudi ti zahtevajo, da se v cerkvi uvede dostojnejša 
oblika petja, a polagano, počasi, od lalikoga do težjega, da se poslušalcu 
s časom ukus ublaži. Prvi točki tega programa so pa odločni protiv- 
niki in tu spremljajo te značajne lioritelje vse naše simpatije, kajti boré 
se za obstanek slovenskega jezika v cerkvi. Prvá stránka pravi: Pri 
slovesnih obredih v cerkvi bodi vse latinsko, ker samo ta jezik je litur- 
gični jezik. To je pa očitna pomotá, kajti slovenski jezik je tudi 
liturgični jezik, potrjen od papežev, smejo se tedaj v njem opravljati 
obredi celo pred oltarjem. Na zadnjem stališči stoji tudi naš izvrstni 
in marljivi cerkveni skladatelj g. p. A. H r i b a r. In zato, da se bode 
njega trud razumel in práv sodil, umestno je bilo zapisati spre- 
daj stoječe uvodne opazke. G. A. Hribar vidi svoj nalog v tem, pola- 
gano ublažiti v Ijudstvu ukus ter je privesti do razumenja pravega 
cerkvenega petja; a če mu bodeš v tu jem jeziku pel, ne boš tega 
nikdar dosegel. To uvidevši, krenil je g. A. Hribar sicer svoj, a pravi 
pot. On podaje slovenskim korom lehkó umevnih, v srce in posluh 
sezajočih, pri vsem tem pa dostojnih, pravih cerkvenih nápevov ali v 
domačem slovenskem ali latinskem jeziku, kakor ravno potreba nanáša. 
Zlasti o tej zbirki „Tantum ergo" moramo se brezpogojno pohvalno izreči. 
Naj bi g. p. A. Hribar vztrajal v svojera blagem trudu, naj pišejo neka- 
teri listi slovenski o njem, kar hočejo. 



Slovenski glasnik. 

G. Anton Nedveä, c. kr. učitelj godbe na Ijubljanskem učiteljišči in godbeni 
vodja tukajšnjemu íilharmoničnemu društvu je meseca novembra ravno minulega 
leta slávil petindvajsetletnico svojega miizikalnega delovanja v Ljubljani. Milostni 
cesar naš je g. Antona Nedvôda o tej priliki odličil z zlatim križcem za za- 
sluge, a však naobraženec, ki vé, kaj je Nedvčd Ljubljani, čutil je ob tem od- 
likovanji s slavnim godcem vred nekako zadovoljnost v sebi. In tudi národ 
slovenski, kateremu je Anton Nedvéd poklonil najkrasnejše cvetove 
svoje múze, kateremu je slávni umetnik tako rekoč še le ust varil ono pévanje, 
katerega se zdaj d r ži z vso svojo duš o, národ slovenski se iskreno raduje 
tega zasluženega odlikovanja. Kdo ne pozná divne Ncdvôdove „Popotnikove" ? 
Ta pesen, v katerej je združená največja umetnost naravnega zlaganja glasov 
z najglobšim čutstvom, ki je našemu národu iz duše vrezana: koga ni še 
očarala, koga ni s svojimi burnimi valovi popolnoma omámila? V spomin se 
nam vriva dolga vrsta drugih Nedvédovih slovenskih skladb, ki so postale že 
skoro národne tako n. pr. njegova prekrásna „Domovina, mili kraj !" Kje se po 



Sloyenski'glasnik. 61 



priliki ne poje njegova „Tam, kjer beli so snežniki?" Kdo še ni slišal prepevati nežne 
„Moji rožici" s pvekvasnim bariton-samospevom ? Kako navdušeno so bili vzprejeti 
vselej Nedvédovi samospevi s spremljevanjem na glasovirji! A Nedvéd je skrbel, da 
národ slovenskí dobi tudi 1 epili c er k v en ih p e sni j. Njegove slovenské maše so 
došlej nedosežene in po Kranjskej se je takoj cerkvenim pevskim zborom priljubilo 
njegovih „Osem cerkvenih spevov za mešane zbore," katere je g. Nedvéd 
že pred kakimi desetimi leti izdal v Pragi. Nedvéd je po pravici postal Ijubljenec 
slovenskih pevcev, a národu slovenskému je dober genij. ki mu na Ijubezniv način 
blaži ukus do petja. Iz vsega srca tedaj kličemo tudi mi umetniku Antonu Nedvédu: 
sláva ! ter spremljamo ta vzklic z iskreno željo : milá usoda ohrani nam še mnogo let 
skladatelja in umetnika g. Antona Nedvéda! Res, da g. Nedvéd je pevovodja 
filharmoniškega društva, ki žal ! goji samo nemško petje, a poleg tega g. Nedvéd 
vender nikoli ni pozabil, da je českoslovanske krvi. Zatorej ga pri nas časti in 
spoštuje Nemec in Slovenec. 

„Matica Slovenska". Šamanova ^Slovenska slovnica" je uže dotiskana. 
Obsezala bode, kakor se nam pripoveduje, kakih 22 tiskanih pol. Tudi Lavtarjeva 
„Geometrija za učiteljišča'' bode gotova po novem letu, kajti te 12 tiskanih 
pol obsežne knjige je dotiskane uže 7 pol. A kaj je s „Somatologijo?-' — 
Ko je proti koncu meseca mája vláda pozvala „Matico Slovensko", da naj da 
na svitlo j.Somatologijo," mislil je však človek, kdor pozná naše šolske in 
-književne razmere, da se bode Matičin odbor zaradi te knjige obrnil do pisatelja, 
ki je do sedaj spisal že več izvrstnih slovenskih šolskih knjig prírodopisné 
vsebine, do profesorja Erjavca v Gorici. To bi se bilo tako rekoč spodobilo 
in delo bilo bi izročeno najboljšim rokam, kajti prof. E. ni samo v svojem pred- 
metu strokovnjak na glasu, nego tudi slovenskí jezik ima tako v svoji oblasti 
kakor malokdo. A s praznim in prečudnim izgovorom „da jezik pri šolski 
knjigi ni glavna stvar (!!)", naložil je Matičin odbor Woldŕichovo .,Somatologijo" 
posloveniti gospodu, katerega sicer čisla in spoštuje ves národ slovenskí, ki 
pa šolskih razmer ne pozná toliko, da bi mogel pisati šolske knjige; kajti ravno 
pri teh je glavna stvar lep, lahko razumen, pravilen, a vender domač jezik ter 
točná in dovŕšená pisava, da se dijakom polajšuje učenje sicer težkega predmeta. 
Omenjeni gospod dovŕšil je tudi o pravem času svoj rokopis, a ko je bila po- 
stavljena prvá póla, bilo je treba toliko poprav, da se jih je ustrašil korektor 
Matičinih knjig ter je iskal sveta in pomoci pri profesorjih Vodušku, Pleteršniku 
Rajči, Levci in Kermavnarji itd., a nihče ni hotel, ni mogel prevzeti korektúre, ki 
bi bUa bolj zamudna nego vso khjigo na novo prelágati. Zatorej je odbor daljni 
tisk „Somatologije" ustavil, spet s praznim in ničeA/im izgovorom, da je Woldŕichova 
„Somatologija" prišla v novem natisu na svitlo, po katerem bode treba slovenskí 
prevod popraviti. — Ako se pa somatologija, za katero je vláda že z začetkom 
tega šolskega leta hotela uvesti slovenskí učni jezik, še jedno celo leto ne 
bode učila slovenskí, tega ni krív nobeden deželni šolski nadzornik, nobeden 
deželni predsednik, nobeden naučni minister, nego samo Matičin odbor, ki si 
je v svoji trmoglavosti oči zavezal in ušesa zamašil, da ni videl niti slišal, kar 
so mu drugi s prstom kázali in na glas pripovedovali. — 

Še jedno moramo denes povedati Matičinemu odboru. Književni odsek 
ukrenil je 15. decembra, da naj „Matica Slovenska" to leto na svitlo dá neko 



62 Slovenskí glasnik. 



slovnico — italijauskol Takó? — Tedaj vlaški uradi, vlaške šole, vlaška 
cerkev še ne povlašujejo dovolj národa slovenskega po Primorskem, pomagati 
mu mora pri tem raznarodovanji in potnjčevanji še prvi slovenskí književni 
závod, „Matica slovenská!" Izgovor, da je italijanska slovnica našemu 
národu potrebná za tega delj, ker trži s Trstom in Reko, ničev je in otročij ! 
Národ naš trži tudi z nemškim Gradcem, Lincem in Dunajem ; trži tudi s Kanižo 
in vso zahodno Ogersko. Po tem kosmopolitičnem načelu dala bode Matica naša 
najbrž bodoče leto na svitlo slovnico nemško inmagjarsko! Quousque tandem, 
Matica, abutere patientia nostra? — Potem naj pa odb^r z Matičine hiše v 
Zvezdi sname bahačasti zlatí nápis „Matica Slovenska" ter zapíše naj nanjo s 
črnímí črkamí: Závod za potujčevanje národa slovenskega. 

y,Mir" ímenuje se nov, slovenskému národu po Koroškem namenjen list, 
katerega bode po novem letu vsakega meseca 10. in 25. dan ízdavala tiskarnica 
družbe sv. Mohorja. List stane za vse leto 1 gld. Izvrstna mísel ! 

F literarnem in zabavnem klubu Ljubljanskem govorílí so dné 3. decembra 
prof. Levec o Preširnu in Čelakovskem, dné 10. decembra g. Grasselli in 
g. dr. Zarník o klasicizmu in realizmu po našíh, ruskih in amerikanskih srednjih 
šolah; dné 17. decembra cand. prof. g. Trtnik o rokopisu kraljedvorskem in dné 
29. decembra prof. Levec o umrših narodnjakih leta 1880. in 1881. — Dalje 
se je na klubovo prošnjo obrnil g. Grasselli do Brockhausa v Lipsku, da bi v noví 
natis svojega konverzacijskega slovarja vzprejel nekoliko životopisov pisateljev 
slovenskí h. Brockhaus je obljubil to prošnjo izpolniti, kolikor bode možno. 
Klub mu bode zatorej poslal životopis Trubarjev, Vodníkov, Prešírnov, Janežičev, 
Bleíweísov in Jurčíčev ter razpravo o slovenskem slovstvu. 

„Anastasius Griin's Lehrer, France Preširen, als deutscher Dichter" ímenuje 
se razprava Petra pi. Radiča, katero je príobčila dunajská „Heimat" v 
8. številki t. 1. Takó poznanje našega Preširna prodíra. v vedno širše kroge. O 
tej prílíkí opozarjamo naše písatelje, da naj pišoči o pesnikih naših ne rabijo 
národne, nego písno obliko krstnih ímen. Kdor píše F ranče Preširen, moral 
bi dosledno pisati tudi T ine Vodník, Simen Jenko, Martinec (Davorín) Jenko, 
Jurčič Joža ítd. Izgovor, da se je Preširen sam imenoval Franceta, ne velja, 
kajtí tudi Vodník se je podpisaval časí: Balant; a vender bi se dan denes ves 
slovenskí svet smijal tí stému, kdor bi govoríl o Balantu Vodník u. 

Archív fiir Heimaťkunde von Franz Schumi (síc!) L Bd., 1. Bg. De- 
cember 1881. Erscheint zwangslos. Tako se imenuje list, posvečen znanstvenemu 
raziskavanju slovenské, osobíto kranjske zgodovine. Prvá številka prináša sedem 
ízvimih latinskih listín o najstarejšem slovenskem županu (1. 777.), o razníh 
krajíh kranjskih, o Burhardu, mejnem grofu ísterskem ítd. ; objavlja tudi do 
sedaj nikjer ne natisneno ízvirno písmo Trubarjevo, katero je 5. mája 1575. leta 
iz Derendingena písal y nemškem jezíku deželnim stanovom kranjskím. Ozíraje 
se na to, da zdaj skoro nihče ne razískuje starejše zgodovine slovenské, veselí 
pozdravljamo podjetje g. Šumija ter list njegov toplo priporočamo vsem prija- 
teljem lepe domovine naše. Posamezne pole stanejo po 30 kr. Naročníno — za 
6 pol 1 gld. 80 kr. — prejema gospod Fr. Šumí v Ljubljaní, na Narodnem trgu 13. 

Dunajská „Slovenija" priredíla je 6. decembra m. 1. na Dunaji akademijo 
v spomíu Josípa Jurčíčaínv korist ustanove njegove. Sloveči pesník slovenskí 



Slovenskí glasnik. 63 



g. J o s. Stritar zložil je za to slovesnosť krásno pesen .Jurčiču v spomin", 
katera je z njegovim dovoljenjem ponatisnena denes v našem listu, a prof. A. 
Turkuš ,Slavospev Jurčiču^, katerega je nglasbil právnik Stanko Pirnat. 
G. drž. poslanec d r. Jos. Vošnjak govoril je slávnostní govor, opisujoč življenje, 
značaj, literarno in politično delovanje pokojnikovo. Udeležili so se tega velikega 
praznika slovenskega na Dunaji zastopniki vseh nai-odov slovanskih. 

Avgust Šenoa f sloveči pesnik in prvi romanopisec hrvatski, umri je po 
desetmesečni hudi bolezni dné 13. decembra m. 1. v Zagrebu, kjer je bil po- 
sebno slovesno pokopan 15. decembra. Pogreba se je udeležilo tudi deset zastop- 
nikov národa slovenskega iz Ljubljane. Obširno razpravo o življenji in o spisih 
slavnega pisatelja obljubil nam je za 2. št. „Ljubljanskega Zvona" pokojnega 
večletni prijatelj, g. ravnatelj Josip Staré v Belovaru. 

Ami Boué f porojen 1794. leta v Hamburku, znamenit prirodoznanec, 
osobito sloveč geológ, pravi član dunajské akademije znanostij, umri je pred 
nekoliko tedni na Dunaji. Ami Boué je bil prvi učenjak, ki je balkánski poluotok 
znanstveno raziskal ter v mnogih knjigah in spisih nevedni Evropa dokaaal, 
da najštevilnejši národ na tem poluotoku so Slov ani, a ne Grki in Turki, 
kakor se je do tedaj splošno mislilo. Njegove studije sta potem Hilferding in 
Kanitz nadaljevala ter tako evropsko Turčijo krščanskemu in slovanskému svetu 
osvojila. In še le na podstavi teh studij in njih vpliva na zabodno Evropo bilo 
je Rusiji možno z orožjem osvoboditi balkánske kristijane. Brez Bouéjevih, Hilfer- 
dingovih in Kanitzovih knjig, ki so osobito na Angleškem in Francoskem Slo- 
vanom sovražno občno mnenje izpreobrnile v Slovanom in kristijanom prijazno 
sočutstvo, zdihovali bi še dan denes Srbi in Bolgari pod turškim jarmom. 

„Osveta", najboljši česki mesečnik, ki prináša samo dovŕšené znanstvene 
razprave in beletristične spise, objavlja v 1 zvezku t. 1. tudi lep nekrológ „d r. Jan 
Bleiweis" od Jana Hudca. „Osveta" izhaja na elegantnem papirji v zvezkih 
po 6 tiskanih pol obsežnih v Pragi (ve Vinohradech, v Puchmajerové ulici č. 5) 
ter stane vse leto 7 gld. 20 kr., pol leta 3 gld. 60 kr. Letos nastopa „Osveta" 
svoje Xn. leto. 

Gróf Aleksander Fedro, znani dramaturg poljski, napisal je spet dve novi 
igri in sicer dramatično sliko v verzih „Poginil je od glada" in burko v jednem 
aktu „Smrt in žena". — Slávni poljski romanopisec I. I. Kraszewski dal je 
spet na svitlo román ^Szalona" v dveh knjigah. Roman je tendenčné vsebine 
ter slika temne stráni ženské emancipacije v Ruski. 

Dizionario hiografico degli scrittori contemporanei diretto da Angelo 
de Gubernatis. Firenze coi tipi dei successori Le Monnier 1879 — 1880, 
1276 stranij, 344 portrétov, med temi tudi podobo ruské pisateljice Olge Novikove. 
De Gubernatis je profesor in italijanski senátor ter slovi posebno za učenega 
orijentalista. Spisal je tudi imenitno delo o primerjajoči mitologiji. Nemci nimajo 
nobenega takega dela, da bi se moglo primerjati s tem životopisnim slovarjem. 
Nekoliko ima sličnosti s tem delom francoski „Dictionaire universel des con- 
temporains," ki ga je na svitlo dal Vapereau. 

De Gubernatisov slovar je izšel v trinajstih sešitkih in obseza dva zvezka. 
V njem so životopisi: 1842 italijanskih, 523 nemških, 487 francoskih, 264 an- 
gleških, 243 ruskih, 221 poljskih, 119 špauijolskih 161 amerikanskih, 91 českih, 



64 Slovenskí glasnik. 

85 magjarskih, 71 švicarskih, 59 švedskih, 59 novogrških, 45 holaudskih, 
41 norveških, 40 rumunskih, 39 portugalskih, 36 belgijskih, 33 danskih, 59 jugo- 
slovanskih (t. j. hrvatskih), 14 finskih, 9 srbskih pisateljev. Dalje obseza slovar: 
2 Arbanasa, 1 Islandca, 1 Turka, 4 Žide, 3 Jermence in 3 Bulgare. De Gubernatis 
je jeden najbolj slovečih sedanjih italijanskih znanstvenih pisateljev in član aka- 
demije „delia Crusca". Literarno-zabavni klub v Ljubljani poslal je g. de Guber- 
natisu Šumanovo knjigo „Die Slovenen" ter ga naprosil, da bode v svoj slovar 
vzprejel tudi nekoliko pisateljev slovenskih , katerih životopise mu hoče oskrbeti 
klub sam. Dr. V. Z. 

Rusko sZťwsífo. Tolkovyj slovar živagovelikoruskago jazyka. VI a- 
d i m i r Dalj. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Spt. 1882, izdanje M. O. Volfa. 
To delo važno je vsakako ne samo za Ruse, temveč za vse. ki se ruskega jezika 
uče. Odlikuje se od drugih razlagajočih slovarjev posebno v tem, da se pisatelj 
Dalj ne zadovoljuje samo s prostim razlaganjem in navajanjem posameznih 
besedij v raznih oblikah in pomenih, ampak da ob jednem tudi skoro pri 
vsakem izrazu navaja cel red zanimljivih podrobnostij iz življenja narodnega, 
ražne bájke, vraže, običaje itd. Zarad tega je že samo prebiranja tega slovníka 
ne samo poučno, ampak tudi zabavno. Sedaj prišel je na svitlo 3. zvezek obse- 
zajoč 576 stranij do črke P. Kritika izraža še o marljivem delu pisatelja Dalja 
in o knjigi sami posebno pohvalno in j o toplo priporoča. 

„Detskij Véstnik" zove se zabavni list s podobami za mladino, ki je 
v mesečnih zvezkih jel izhajati 1. 1881. v Moskvi; ureduje ga N. A. Istomin. 
Posebno pozornost obrača ta list naše s svojim od drugih ruskih listov za mladino 
razlikujočim se določnim programom. V tem ko drugi listi prinašajo spise 
vsakojake vsebine, odlomke iz raznovrstnih del in sploh niso preveč izbirčni v 
predmetih, postavil si je „Detskij Véstnik" za svoj nalog objavljati samo spise 
iz ruské zgodovine in narodnega življenja ter na tej podlagi vzbujati v mladini 
Ijubezen do domovine, uvaženje do ruské zgodovine in narodnega življa. Tem 
potem hoče on najpoprej mlada srca ublažiti, in prepušča učenje realnih pred- 
metov zrelej ši starosti. 

V Moskvi jel bode izdavati citrist profesor muzike F. B au e r po jedenkrát 
na mešec muzikálni list pod nazvanjem „Russkij Citrist". V tem listu pri- 
javljale se bodo note za igro na cítrah in druga muzikálna naznanila. 

V Kijevu izdaval bode g. Lebedincev nov zgodovinsk list pod naslovom: 
„Kijevskaja Starina" in v Harkovu sklenili so izdavati strokovnašk list 
„Veterinarnyj Vestník". , , R. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter 

stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstríjske dežele po 5 gld., za dijake pc 4 gld. na leto. 



Založniki: dr. I. TavCar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec. 
Uredniátvo : v Novih olicah 5. — (Jpravniátvo : na Marije Terezije česti 5. 



Tíska „Národná Tiskarna" v Ljubljani. 




^3|jubljaixsKU) 




Leposloveii in znanstver^ lisť 

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavear. 



Leto II. 



V Ljubljani, 1. februvarja 1882. 



Štev. 2. 




Znamenje. 



a polji znamenje stojí, 
Podoba krásna v njem žarí; 
Ni slika blažené Device, 
Svetmka ne in ne svetnice. 

Čeprav obraz svetnika ní, 
Čeprav svetnice sbka ní, 
Podoba ta je meni sveta, 
Častí jo moja duša vneta. 

Pred njó presvetlo luč gojím, 
Lepó, zvestó za njó skrbini, 
Naj sveti solnce, zvezde jasne, 
Pred sliko moja luč ne vgasne. 

In cvetek, ki lepó cvetó, 
S pobožno berem jej rokó, 
Pred njo pokladám kite krásne 
In zraven pevam pesni glásne. — 

Ni znamenje na polji tó. 
To moje je srcé gorkó, 
In ta obraz, prepoln miline. 
Je slika — moje domovine. 

Ta svetla luč — , moj srčni žar, 
Le njej plamtí in bo vsikdár, 
In z duše cvetjem plemenitim 
Njo kitil bom kot zdaj jo kitim. 

Njo prvi spev je moj slávil, 
Poslednji njej se bo glasíl, 
In zadnji glasi ti mi bojo: 
Bog cúvaj domovino mojo! 





Malo ž i v 1 j e n j e. 

Povest. 
Spisal dl". Fr. Detela. 

n. 

od Rožančevo hišo na Gorici drži po ravnem kolo vozňa pot 
do Premca. Po obeh straneh j o obdaje visok gozd, ki se odtod 
razprostira cez vse pogorje; le sem ter tjá ga nekoliko pre- 
trgajo plodne njive in samotne koče. Gozd je dolinski základ in vanj 
se zatekajo, kadar je treba davek plačevati ali hčer možiti ali cerkev 
popravljati. Na jednem kraji griča stoji Rožančeva hiša, na drugem 
Premčeva in od te drži pot zopet navzdol do zadnje goriške hiše, do 
Simnovega malina, ki melje, kadar Bog hoče; kajti potoček, ob 
katerem leži, je velik del leta komaj moker ; kadar pa začne deževati, 
pobrati hoče malinu vsa kolesa. 

Najslabša hiša je Premčeva in zato jo je menda v gozd skril. 
Trideset let jo gospodar že žida, a ni še dodelana. Samo jeden konec, 
kjer je stanovališče, je popolnoma obzidan in opažen, druga plat pa 
je odprta vsem vetrovom in le na oglih sta zidana stebra, ki nosita 
ostrešje, obito na tej stráni z deskami. Vsa hiša je podobná trdnemu 
sklepu mehkega človeka, ki se od začetka krepko zaleti, a kmalu mu 
pogum upade in moci opešajo. Jedno večjo in jedno malo sobo ima 
Premec; ognjišče pa je v veži, če se sme to veža imenovati, kar je 
práv za práv le velik napušč. Iz také kuhinje gre dim se ve da nerád 
skozi dimnik, kajti kamor si bodi mu je bolj na roke ; ni torej čuda, 
če je vse okajeno, kar je lesa v Premčevi hiši. 

V nedeljo po teh dogodkih, ki so vznemirili vso Dolino, bil je 
lep VTOČ dan. V Premčevi hiši je ležal na klopi zraven veliké peci 
Jurij in si podpiral glavo s komolcem, pri mizi pa je sedel Mihá in 
piskal na klarinet. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 67 

„Jaz pa res hitro však nápev poberem," pravi Mihá in odloži 
inštrument. „Jedenkrát ga slišim, drugo pot ga pa že znám." 

„A, pusti!" odvrača Jurij. „Kaj bi vedno cvilil! Pojdiva rajši na 
solnce, ker je tak lep dan!" 

Zdaj stopi v sobo Premec. 

„Dobro se vama godi v senci," pravi in prisede k Juriju. 

„Ali je že poludne?" čudi se ta in pogleda léno na stoječo uro. 

„Však čas bo zazvonilo. Jurij, primojdunaj ! zakaj nisi šel k 
deseti maši! Ti ne veš, kaj je oklieával birič. Dejal je, da se neki 
Jurij Kos, po domáce Primožev, todi okolo kláti, nevaren človek, 
uhajač; kdor ga vzame pod streho, bode ostro kaznovan; kdor ga 
pa prime in izroči gosposki, dobi trideset goldinarjev, kakor Judež." 

„Lehko jih zaslúžite, oča," smeje se Jurij. 

„Veš, takoj te še ne mislim prodati. Shranil te bom za hudo 
silo; kadar bo pa trdo za denár, potlej te pa zamenjam. — No, 
Miba, kaj pa ti? Kaj gledaš kakor muren iz luknje! Kosila na mizo!" 

„Kľuha ni več, oča," opomina Mihá in stopi v ,kuhinjo'. 

„E, kaj !" odvrača stari, „kdo pa vpraša po kruhu, če ima 
druzega dosti ! " 

Mihá prinese jedi na mizo. On je človek, ki vse zna in za 
vsako delo prime. Doma oskrbuje kravico in kozo, pospravlja po hiši 
in kuha, kar ima. Samo stanoviten ni pri delu : malo cepec, malo 
harmoniko, to mu ugaja. 

„Pa molimo no," pravi Premec in naredi velik križ. Potlej se 
pa vsedejo k priprostemu kosilu. 

„Samo premalo beliš," meni Premec. „Menda si tak kakor 
Tomažkova Metá, ki je slanino na cedilu cvrla in se čudila, da 
nima nič masti." 

Po kosilu si nabaše starec pipo in ponudi tudi Juriju tabaka, 
ki pa reče, da ne kadi. 

„Saj je menda res pametneje žvečiti ga," meni mož. „Menj ga 
gre v nič in več zaleže." 

„A jaz ga tudi ne žvečim," omenja Jurij. 

„Pa ga še boš!" odvrača Premec, in vsi trije gredo na travo 
pred hišo, da se v senci kaj pomenijo. 

Krasen dan je bil. Modro nebo se je razpenjalo nad temnimi 
smrekami in širokimi gabri in bukvami. Tiho je bilo vse in molčali 
so glasni prebivalci zelene ledine, zaspani po obilem kosilu. Na pol 

6* 



68 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



ležé, na pol šedé vleče Premec z neizrekljivo zadovoljnostjo dim iz 
krátke pipe; mlada tovariša pa postopata po gozdu. 

„Kako je to," izpregovori Mihá, „da te ni trpelo pri vojacih? 
Menda ni také sile tam. Koliko jih prestoji in však pride zdrav 
domov. " 

„To je že tako. Mihá," odgovarja oni. „Jaz ti ne morem po- 
vedati kako. Dela nisem imel skoro nič, pokorščine sem se bil tudi 
navadil; toda domač kraj je le domač kraj." 

„Kaj bo to hribovje, pa ti rovi! Drugod je vender lepši svet. 
Že proti Ljubljani mi bolj dopadá; kaj še le po Hrvatskem in Oger- 
skem! Saj ves, da sem bil šel ono leto z drvarji. To je zemlja, 
pravim, kakor po mizi in jedno brazdo imaš dosti dve uri orati. 
To je svet!" 

„No, in zakaj nisi doli ostal?" 

„Ker imam očeta tu, pa domačijo. Drugače bi se pa ne menil 
dosti." 

„Zdaj tako praviš. Mihá; če bi pa šlo jedenkrát za res in ne 
bi videl celo leto svojih kraj e v, potlej bi se ti pa zdehalo po zelenih 
travnikih in sanjalo bi se ti vse noci naprej in naprej o rakitah, ki 
ob Dolinščici rasto in o Šimnovem malinu, ki tu doli ropoče." 

„Jutri bo že zopet stal," pravi Mihá in iztrka pepel iz pipe. 

„V Dolini celo mŕtvi lepše stanuj ej o kakor drugod," nadaljuje 
Jurij. „Tako lepo imajo obrneno pokopališče, da zmerom lehko vidijo, 
kako gospodarijo njih mladi po dolini." 

„Fanta, ali gresta z menoj ?" oglasi se Premec in se zravna 
po konci. „Pojdimo malo v vas k Nacetu! Jaz sem žejen." 

„Veste kaj, oča?" pravi Jurij. „Jaz Vas ne bom dalje nadle- 
goval; stopil bom v službo. Mlatit grem in košnja bo kmalu tu." 

„Jurij!" odvrača Premec, „ti ne smeš raisliti, primojdunaj ! da 
sem te kakor si bodi sit, pa da te proč gonim. Toda če greš za par 
tednov, le pojdi, da dobiš kaj za obleko, ker zdaj si kar za v turšico. 
Ampak drúgo vprašanje je, če te bo vzel kdo v službo. Nekoliko se 
te bodo báli. Kam pa si se namenil?" 

„Na Pógled k Pozniču." 

„Ha, ha, ki ima tisto žalo hčer. Primojdunaj, ta služba je pa 
dobra. — Ali roke te še kaj bolé?" 

;,Nič več, čeravno ste z menoj ravnali kakor konjedirci." 



Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 69 



„Če bi bili bolj gledali nate, bi že denes zopet stopal za bobnom. 
Z zvezanimi rokami se ne da teči, kamor bi hotel. Srobot pa smo 
bili lepo napeljali, primojdimaj, kakor pajek mrežo." 

„Jaz bi se bil pa tndi kmalu ubil," omenja Jurij. 

„Ha, ha," smeje se starec, „ti čakáš raj ši, da te ustrelé ! " Jurij a 
je neprijetno genilo to govorjenje in Premec menda to upazivši po- 
tolaži ga. „Smrt je smrt," pravi, „naj bo, kakeršna koli. Krátka 
smrt, dolgo življenje je pa najboljše in ti še lehko petdeset let žandarje 
okrog pojaš. — Mihá, pojdi pa ti z menoj, da boš zagodel. Dolinke 
že pete srbé." 

A Mihá hoee raj ši spreraiti Jurij a. Ravno pride po kolo vozu 
proti njira Rožanec s puško na rami. 

„S tem tudi ne bo nič," mrmra Premec. ,,Ti pa na zajce?" 
ogovori soseda in skoči po konci. 

„Malo jih mislim preplašiti, da mi ne bodo v zelnik zahajali," 
odgovori mož in se ustavi. 

„Pojdi rajši z menoj v Dolino pogledat, kaj Francé dela. In 
ne čutiš v grlu nič súše?" 

„Kar sam pojdi!" bráni se oni. „Jaz ne grem. Zdaj tudi ne 
dobiš več tako dobrega vina, kakor ga je točil Nace časih." 

„Takrat, ko ti še nisi tako nakúp spravljal. Kaj ne?" norčuje 
se Premec. 

„Kaj boš spravljal!" vzdihne Rožanec, „ko pa nimaš kaj in ti 
davki vse požró." Tako potoži mož in se pridruži Juriju in Mihu, 
ki je bil skočil po harmoniko, in kmalu izginejo vsi trije v gozdu. 

Rožanec, gospodar prvé hiše na Gorici, je nekoliko mlajši od 
Premca. Nemirne njegove oči gledajo premeteno v božji svet; lasje, 
zakrivljeni ob sencih, osiveli so precej in suho lice bi ne bilo nepri- 
jetno, če bi se ústa ne bila obesila na levo strán, kamor je bila vedno 
obmena njegova pípa. Živel je Rožanec kakor mnogo drugih : delal 
v delovnik, molil v praznik, kadil pa vedno. Dubovské in deželske 
gosposke se je ogibal, kolikor je bilo moci. Kradel ni, sleparil ne; 
kako bi ne bil pošten! Na lov je pa rad zahajal, na lov. In zakaj 
bi ne hodil, po zimi, ko ni druzega dela in pa ob nedeljah? Ljudje 
so govorili, da on več zajcev použije kakor prapreški gospod, ki ima 
lov v najemu; in prigodilo se je že, da je ta graščak v gozdu zadel 
na kako struno, ki ni bila njemu nastavljena in neznansko je klel 
in razsajal, a zvedel ni nikoli, kdo nastavlja. Ljudje pa so ugibali, 



70 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



da bi jo bil bléz Rožanec izgubil. Ce se zajci na kaj tacega lové, 
naj si pac sami sebi pripisuj ej o. Zakaj pa je ta zverjad okrog Doline 
tako neumna! Ce je Rožanec sem ter tjá kacega dolgouhega jetnika 
rešil, kdo bi mu zamerjal! Pravični se tudi živine usmili. Puško je 
nosil le za strah in pa zaradi roparjev ; kaj pa ! Hiša stoji na samem 
in dobro je, če je človek pripravljen. Dolinska fara je sicer mirna, 
Rožanec pa je pogumen mož in iskat jih hodi s puško in Premec 
večkrat vidi, kako vleče po dva za ušesa s seboj : zelja sta mislila 
naropati, slabá vest ja je izdala in bežala sta ; Rožanec pa — ali 
jima je trikrát zavpil „stoj!" kakor je zákon, ali ne, tega ne vemo — 
poiskal in prestregel ja je s svincem. Kožice je pa nosil v Ljubljano 
prodajat. Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa vedno in vzdihoval o 
slabih časih, po vsem nasproten vedno veselému Premcu, ki vender 
marsikrat ni imel cesarske podobe pod streho. Da je Premec sosedu 
rad nagajal zavoljo njegove varčnosti, to je naravno ; najbolj pa ga 
je menil razžaliti, če mu je očital, da ni na Gorici doma, da je pri- 
hajač; kajti priženil se je bil mož k Rožančevi Mini, ki je bila že 
vdova takrat, ko se je on še s fantini pretepaval. Rožanec pa se je 
budoval večkrat nad Premcem, da čez mejo kosí, da mu njegova 
krava v deteljo zahaja itd. Tako sta se sprla zdaj pa zdaj, a ker 
Premec ni imel žene, ki bi mu jezo netila, nista ostajala dolgo 
sovražna in živela sta v oboroženem miru. Otrok pa Rožanec ni imel, 
in če so mu rekali oča, to je pač časten pridevnik, kakor ga daje 
mladina starej šim. 

Tiho so korakali naši znanci po gozdu, govoriti se ni Ijubilo 
nobenemu. Mihá je sem ter tjá potipal svojo občutljivo tovarišico, 
pa kamor je pritisnil, je zavpilo ; Rožanec je gledal po goščavi, Jurij 
pa je premišljeval svoje stanje. Veselila ga je prostost v domačem 
kraji, a veselje mu je grenila zavest, da ne more med Ijudi, da se 
mora skrivati in bati vsakega sovražnika ; zdelo se mu je, kakor 
bi bil zmerom še uklenen. Prvi izpregovori Rožanec: „No, Jurij, ali 
se ti še sanja o žandarjih? Danes mi je pravila stará, kaj ženské 
o tebi govore." 

„Kaj pa, oča Rožanec?" vpraša Jurij. 

„Moji Mini je pravila Rmanova Katra, da je zvedela od gluhe 
Lize, ki je sestra tiste Neže, ki kuha žandarjem, in tej je pripovedoval 
sam Križan, kako jih je strašilo. Štirje brez glav so prinesli rakev 
izza znamenja in jo j)oložili pred vas sredi ceste, vihar pa je nastal 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 71 



tak, da ste kar popadali kakor mnhe. A ko sta se žandarja vzdignila, 
tebe že nikjer ni bilo. Tako pravijo ženské." 

„In blizn tako je tudi bilo," nasmehne se Jurij. „Samo da 
ste bili le trije in ne brez glav. In kaj pravite Vi k takim govoricara?" 

„Jaz pravim ženskam, da je to vse mogoče in práv verjetno. 
Bog ne zadeni, da bi moja stará kaj slutila! Nobena živa reč jej ne 
udrži jezika in z najboljšim namenom bi me spravila notri. Zatorej, 
fanta, le tiho ! " 

Potem se začne razgovor o lovu, kako je slab po leti ; po zimi 
pa se poboljša, posebno če ima kdo srečo kakor Rožanec, kajti k 
njemn zver kar tišči. Saj je jedenkrát po nevedomá, ko je po zimi 
vráta, zapiral, dva zajca za ušesa pridurnOI 

„Taeega pa še ne!" smeje se Mihá. „To si móram pa zapomniti, 
da bom na kakem ženitovanji povedal." 

„Le povej, pa ti ne bodo verjeli," ugovarja Rožanec. 

„O saj jaz Vam tudi ne!" 

Pogovor se zasuče na poljsko delo ; Rožanec toži o slabih časih, 
pohvali Jurija, ker gre dela iskat in ga opomína, da naj bo priden 
v mladib letih, da si kaj prihrani za staré zobe. Potem jima želi 
srečen pot in zavije na strán. 

„Tému gre menda denár nerád izpod palca," omenja Jurij, ko 
je Rožanec odšel. 

„Večjega lakomnika ni," odgovarja Mihá. „Počakaj, da ti jedno 
povem, kako sem ga ujezil. Ves, pred tremi leti sem mlátil pri njem, 
pa še dva druga. O poludne pa se posedemo okrog sklede štrukljev, 
dobľi so bili. Mi jerao tako tjá v e^i dan, kar vrze na jedenkrát 
Rožanec žlico po mizi, pa narg^^iž. Kdor je božji, ta je sit, pravi, 
če hočete, pa pustimo to-lé,^omo imeli pa za večerjo. Rajši počim, 
pravim jaz in kar naprej smo segali. Stari nas gleda nekaj čaša, 
pobere žlico pa pravi: Ce boste pa vi, bom pa še jaz. Skleda je bila 
kmalu prazna, mene pa ne vzame za mlatiča nič več." 

IMladeniča zapustita zdaj gozd in krasen razgled se jima odpre. 
Stala sta ob róbu lesa m pod njima je ležala pisana dolina. Njive 
pripravljene tu za setev, tam za žetev, vrstijo se z zelenimi travniki, 
po sredi pa se vije in lesketa bistra Dolinščica. Senca se je bila 
razgrnila čez velik del doline, druga strán pa je solnčna in svetlo 
gledajo iz temne gošče bele cerkvice po gorah in hribih. Njima na- 
sproti vzdiguje se ponosno onstran vode grád Prapreče. Gost drevored 



72 Dr. Fr. Detela: Malo življenje, 

košatih kostanjev drži do obširnega poslopja, čegar brezštevilna okna 
goré v solnčni svetlobi. Vas Dolina se ne vidi, ker j o zakriva grič, 
a prijetno doné po dolu ubrani glasovi večernega zvonjenja. Jurij 
je bil ves zamaknen. Dolgo čaša je kar gledal in poslušal, Mihá pa 
je ravno tako dolgo maline obiral po meji. 

„Vidiš, Mihá!" izpregovori naposled Jurij. „Mene so daleč gnali 
in veliko sveta sem videl; pa takih krajev ne dobiš nikjer. Drugod 
imajo tudi hribe, pa previsoke ali pa prenizke, in vode ali nič, ali 
pa táko, da jim zemljo trga. A tu kamor stopiš, vse ti kliče, da 
nikar ne hodi proč. Poglej ! jaz tukaj okrog skoro vsacega človeka 
poznám, pa se malo pomenimo in kako hitro mine dan in kako mora 
iti delo izpod rok." 

„Delo?" začudi se Mihá. „Meni se kar nič ne nspeši, naj 
začnem, kar hočem; samo orglje, te me ubogajo. Pa ti misliš res 
dela se poprijeti?" 

„Res. Zdaj sem ves drugačen, zdaj sem pravo veselje dobil 
in komaj čakám službe, naj bo kakeršna hoče, samo v domačem 
kraji. " 

„Ostani vender rajši pri nas: boš pa nama pomagal." 
„Saj še sama nimata kaj opraviti. Ali hočeš, da ti mehove 
gonim?" 

„Veš, Jurij, jaz bi tudi kar s teboj sel; tako nerád se ločim 
od tebe; ali očeta pa tudi ne morem puščati." 
„In pa orgelj ne," pristavlja Jurij. 
„Kar je tebi Dolina, to je meni harmonika." 
„In poglej. Mihá, kako si ti srečen: harmoniko lehko povsod s 
seboj nosiš. Dolina pa ne gre za menoj. Zato móram pa jaz za njo 
hoditi." — 

Pógled je majhena vas in ima hise po griči raztresene, tako d a 
leži prvá v dolini ob česti, ki spremlja Dolinščico skoz sotesko, zadnja 
pa stoji visoko nad njo; in tako strmá pot ji veže, da se ne more 
po njej voziti. Ker sta naša znanca hodila po bregu, prideta na 
Pógled ravno pri zadnji hiši, ki je last veljavnega gospodarja Pozniča. 
Veliko ima Poznič polja, čeravno ne leži vse po ravnem, veliko lepe 
živine redi njegov hlev in prostorna gospodarska poslopja stoj é poleg 
čedne hiše. Velik hrast raste na trati pred hišo in pod hrastom je 
kamenitá miza in okrog nje šedé možje iz Pógleda in pijejo bokal 
reznega tolkovca. Krčme ni na Pógledu, zato je tudi vas mirna in 



Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 73 



hiše denarne. A starosť se rada razgovarja in pri Pozniči se menijo 
možje, kako je bilo časih; če pridejo še boljši čaši, ali pa če pride 
še vse slabše za nami. 

Jurij se obrne naravnost proti kamenití mizi ter stopi h gospo- 
darju, ki mu prijazno roko podá, in ga ogovori: „Ali ste že omlatili, 
oča? Vam je pšenica kaj navrgla?" 

„Nismo še pri kraji z njo, nismo. Zmeril pa še tudi nisem. 
E, pa pri nas rada trga; menda premajhene snope delamo. Ne bo 
iz vsacega nasadá mernik, ne. Ti bi bil pa dober mlatič, pridi no 
pomagat!" 

„I, zakaj pa ne?" pravi Jurij. „Začnete takoj jutri?" 

„O še danes," smeje se oni; „naj ga le Micika še jeden bokal 
prinese. " 

„Ne tako, oča! Jaz mislim za res, če potrebujete koga. Pri 
košnji Vam tudi ostanem, če hočete ; vi imate lepo otavo, kakor sem 
videl. Kar zdaj-le se pogovoriva, pa še domov ne grem nocoj!" 

„A! jaz sem se le šalil," pravi Poznič. „Saj ne potrebujem 
delovca; tisto malo, kar še imamo, bomo že sami počasi oklestili. 
S košnjo se nam pa še ne mudi. — Ampak Javornik tukaj išče 
hlapca. — Javornik! Če hočeš kacega delovca," obme se Poznič na 
soseda, „zdaj-le ga dobiš." 

„Res? kje pa?" pristopi oni hitro, a ko mu Poznič pove, da 
bi Primožev Jurij šel služit za hlapca ali pa za najetega, začne se 
Javornik za ušesi praskati. „Kaj! Jurij? Ali res?" pravi. „Glejte! 
dober delovec je, o nič reči! Jaz ga poznám. Veš, Jurij, práv rad 
bi te vzel; po pravici povem, da práv rad. Pa škoda, da se nisi 
malo prej ponudil ; zdaj mi je pa že jeden aro dal, veš, oné, tisti 
dolgi Janez. Práv škoda!" In več drugih mož, ki so prišli zraven, 
reklo je tako, da škoda, da niso prej vedeli, zdaj ga pa ne morejo 
več vzeti. Juriju pa se je vse zdelo, da se ga le ogibljejo in zelo 
potrlo ga je to spoznanje. 

Kmalu korakata zopet mladeniča molčé po rebri domov. Jurij 
je slabé volje in ves zamišljen, Milia pa bi tako rad govoril. Dolgo 
čaša se premaguje^ da ne bi motil svojega prijatelja, nazadnje pa 
le začne. „Jurij, ti si norec," tolaži svojega prijatelja. „Bodi vesel, da 
te ni vzel Poznič, da ti ne bo treba soka pa nezabeljenega kislega 
zelja jesti. Kar pri nas bodi! Poglej, kako te imava z očetom rada! — 
Saj tudi delaš pri nas ; to malo, kar dobiš, to si že zaslúžiš. Kar ostani!" 



74 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



„No saj menda bom res moral," pravi žalostno Jiiľij, „ker se 
me však boji." 

„Tako je práv. In kaj bolj varen si pri nas kakor pa drugod, 
kjer bi nikdo nate ne gledal! Jaz te pa lehko nekoliko varujem. Le 
poglej : Ce hodim jaz práv ves dan brez dela okrog, nobeden se ne 
bo čudil, ker sem len pa poreden in moja harmonika je dober potni 
list. Tako jaz vse vidim in vse zvem." 

„A, kaj bi se trudil zárae!" reče Jurij ne posebno prijazno. 

,,Misliš, da se trudim ? Jaz se še menda v svojem življenji nisem 
trudil. Ampak ti si denes malo púst pa siten. Toda to nič ne dé, 
prijatelja sva še vedno. — Kako sva se čaši rada imela. Ali se še 
spomínaš? Jedenkrát si se bil zame potegnil, pa ne bom jaz nikdar 
pozabil. Takrat, ko je bil moj oea zaprt — ne vem. zakaj, in kaj 
meni mari! — pa je v soli vstal tista griža, tisti Stojčev Jože, pa 
se je ústil, da mu je oča prepovedal zraven Premčevega Mihá sedeti, 
ker je njegov stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel k meni, ki 
smo te najrajši imeli." 

„Jaz se ne spominam več," pravi Jurij. 

„O jaz pa dobro, in zato te imam še zmerom rad in ti ostaneš 
pri nas. Veš kaj ? Spat iti je še prezgodaj, stopiva tu doli do Simna, 
pa lehko naloviva rakov, kolikor hočeva. Dobri bodo za jutri in ti 
ne boš mogel reči, da nič ne zaslúžiš ; zdaj se moraš našega dela 
poprijeti. " 

III. 

Po tem, kar se je Juriju čez dan pripetilo, res ni bil zaspan. 
Brez pravé volje hodi z Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod 
Gorico. Tam notri se skriva pohlevni in mirni málin starega Simna, 
ki mora kolesa vedno z vodo polivati, da se ne razsuše, kajti če tri 
dni ostane brez dežja, potaji se málin. Počasi se je motalo jedno 
kolo, ko prideta mladeniča do malina. 

„Sanja se mu," pravi Mihá, „ali je pa rosa nanj padla, pa 
misii, da je naliv. Cvili pa, kakor bi je dri. — Hoj, Šimen!" zavpije 
in potrka s kladivom, ki visi na vratih. „Odprite, Šimen! kolo Vam 
bo odneslo, tako se suče." 

Dolgo čaša preteče, predno se prikáže pri vratih suli, sključen 
starček z gorečo trsko v roki. Mihu posveti pod nos in zmaje z 
glavo. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 75 

„Ha, Mihá, ali si ti?" pravi Simen, golorok in gologlav. „Kaj 
pa kolovratiš oki'og po noci! Kdo pa je s teboj?" 

„Nobeden drugi," odgovori Jurij in stopi bliže. 

„Ha, ti si!" pravi starec. „Kaj pa iščeta in pa brodita tod. 
Zganja pa nimam nič vec." 

„Kaj se midva meniva za žganje," ponese se Mihá, „pojte z 
nama na ráke!" 

„Rake? Da bi rake šli lovit? Pozno je že, pozno in žito móram 
vsipati." 

„Vrzite ga perišče vkup notri, da bo mir: pojuter.šnjem bo 
pa mleno," prigovarja Mihá. „Pa če sami ne greste, dajte nama 
sake!" 

„Hem," premišljuje stari, „pa mi bosta vse potrgala, vse potr- 
gala." In po dolgem govorjenji sklene rajši sam z njima iti. kakor 
pa da bi jima prepustil svojo pripravo. Za malinom v hosti je majhen 
ribnik, skozi katerega teče nestanovitna Rača; preprežen je ves z 
vodnimi rastlinami; trstje in ločje ga pokriva. Po tem vodnjaku 
nastavijo svoje sake, v katere so polže za vado dejali. Mihá nabere 
po hosti drv in naredi ogenj, kajti pri ognji se raki veliko rajši 
lové. Okrog ognja pa se poležejo vsi trije. Temná noč je bila, ker 
ni svetil mešec; skozi drevje pa so lesketale zvezde. Mihá popravlja 
z gorjačo ogenj, Simen pa zažiga svojo pipico. 

„Zandarjem si pa lepo ušel, žandarjem," ogovori starec mla- 
deniča. 

Starec bi bil rad kaj natančnega zvedel o tej stvari; a Jurij 
ni bil pri volji govoriti. 

„Pri Podrtem Znamenji si jih preslepil, kali?" započne zopet 
radovedni mož. 

„Pri znamenji," odgovori Jurij. 

„Ti presneta reč," premišljuje Simen. „Kako govoré Ijudje okrog, 
pa kako pravijol No, pa Bog ve, če je vse res ali ne. Toda straši 
pa res gori, straši! Kaj, Jurij?" 

„Tega Vam pa res ne vem povedati, oča!" odvrne trdovratno 
Jurij. 

„Kakor hoceš! Ti že ves, zakaj molčiš." Starec obmolkne, ker 
vidi, da Jurij neče govoriti, in prižiga z nová pipo, ki mu je med 
govorjenjem ugasnila. Mihá pa je sklical sovo, ki se je pridno ogla- 
šala v gozdu njegovemu zvižganju. 



76 Dr. Fr, Detela: Malo življenje. 



,,Pa ves ti," povzame zopet starec ,,od kedaj straši gori pri 
znamenji?" 

„Ne, oča," odgovori Jurij. 

„In ves, zakaj je znamenje zmerom na pol podrto?" 

„Zato, ker ga nobeden ne popravlja," odgovori Mihá. ,,Naša 
hiša je tudi taká." 

„Tako misliš ti," reče starec, ,,ki še mlečnih zob nisi izgubil. 
Ali ga ni popravljal žiipnik? In Vrban je karaenje skúp vozil, da je 
končal konja. In koliko je že veljalo prapreškega gospoda. Pa je 
še zmerom tako, kakor sem je za mladih dnij videl. — No, da po 
pravici povem, spominam se še, da je bilo jedenkrát celo." 

In Mihá ga začne prositi, naj jima vender kaj pove, zakaj je 
znamenje táko in od kedaj straši in Simen začne pripovedovati o 
ranjkem prapreškera gospodu, ki je bil hud kakor sama zverina; da je 
grdo ravnal s kmeti in da se ga je vse bálo kakor živega vraga; srečo 
pa je imel povsod, toča mu ni nikdar pobila in nobeno živinče mu 
ni poginilo. Veden prepir pa je imel gospod z občino, katere hosta 
se je graščinskega gozda držala tako, da se ni vedelo, ali stoji zna- 
menje na grasčinskem ali na občinskem. Na jedenkrát pa pride gospodu 
na misel znamenje podreti; a kolikorkrat so prišli hlapci podirat, 
vselej so jih bili kmetje pretepli. Gospod pa se razsrdi in pride sam z 
rovnico nad znamenje: a skúpil je bil: težak kameň se zvali nanj 
in mu ulomi hrbet. Rjul je kakor obstreljen medved, o duhovnem 
gospodu pa ni hotel nič slišati : samo toliko je báje povedal, da je 
bil budiču zapisan trideset let in da mu je zlodej ukázal podreti to 
znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno ; malo zidu je razrušil, a popol- 
noma ga pa razdreti ni bilo moci. Gospodova duša še zdaj np moro 
najti počitka, znamenja pa tudi ne morejo popraviti. 

,,Ali je Vas že tudi katerikrat gori strašilo?" vpraša Mihá. 

,,Le počakaj," pravi Simen, „naj párkrát potegnem." Ogenj mu 
je bil zopet pošel; uprla se mu je pipa; kar ne vleče pa ne vleče. 
,,Miha, daj mi svojo!" reče starček, ,,boš pa ti jutri kadil." 

Mihá mu jo nabaše in prižge in počasi in premišljeno uživa 
Simen njegov dar. 

„Ali če me je strašilo?" začne z nová. „Kaj je bilo práv za 
práv, tega ne vem, ampak naj dá kdo deset goldinarjev pa reče, da 
naj grem po noci mimo znamenja. pa jih ne pogledam. Kar sem 
videl, to sem videl. Bilo je pa tako: Pri sinú sem bil še na domu, 



Dr. Pr. Detela : Malo življenje. 77 



pa smo imeli burkljastega vola, ki ni bil nikamor par, sicer pa dobra 
živina. Pa sem ga gnal na prodaj v Kamnik in prodal sem ga. 
Vesel sem bil in menda sem še malo pel, lanec mi je pa rožljal po 
hrbtu. Pa pridem do znamenja in se odkrijem. Bog se usmili duš 
v vicah, pravim. pogledam proti znamenju pa vidim, da psiček zraven 
mene teče, majhen, črn in kodrast. Psa jaz še nisem nikoli imel, 
pa si mislim, da je komu ušel, bo že našel pot domov; pokličem ga 
k sebi: Parizelj, na; parizelj, na! Nič. Podim ga, nič; poberem kameň, 
takrat me pa pogleda. In kake oči je imel! Kakor dva veliká tolarja, 
gorele so pa kakor špirit, če ga zažgeš. Bog in sveti božji križ, nad 
mano nima nobene moci! dejal sem pa tekel proti Dolini, da še 
nikdar ne tako. Pogledal nisem nič nazaj, zdelo se mi je pa, da je 
vedno na moji stráni. Vroče mi je bilo, da sem bil moker, kakor 
bi me bil iz vode potegnil, ustavil se pa nisem prej kakor pri Nacetu 
v Dolini; tisto noč nisem šel več domov, tako Mtro pa še nikdar 
nisem prišel čez klanjec. Tiste oči sem pa ves teden videl; koder sem 
hodil in kamor sem se obrnil, vedno so gledale váme, kakor tisti 
svetnik v desnem oltarji, ki tudi zmerom v človeka gleda." 

„Star mora človek bití in vero mora imeti," pravi Mihá, ^potlej 
pa marsikaj vidi." 

„Fánt!" posvari ga Simen „ti govoriš tja v en dan pa ne veš, 
kaj praviš. Ali sem jaz sam kaj videl? Kaj pa je mladi Srep povedal, 
ki je tudi tod hodil. Zelena miza, tako je dejal, stala je v gozdu, 
za njo pa je sedelo devet gospodov pa goreče vino so pili. Tu je bil 
komisár, ki je pred tremi leti umri, hud gospod je bil in veliko so 
Ijudje prebili pod njim, potem oskrbnik iz Prapreč, tisti, ki so pra- 
vili, da je po krivem prisegel, potem fajmošter, tu doli iz Logá, 
tisti bogati, in še več drugih bogatinov, ki jih pa ni hotel povedati." 
„Za reveža pa menda še budič ne mara," opomni Mihá in 
dregne z gorjačo v ogenj, da so iskre zletele kvišku. 

„Veš, Jurij," posmehuje se Mihá, „ta oča znajo čarati; prihod- 
nost ti povedd, če hočeš; če te trese mrzlica, kar prosi jih, pa ti j o 
zagovore in če ti kdo kaj ukrade, pokažejo ti tatu v zrkalu." 

„Le norčuj se!" jezi se Simen. „Sam bodeš ostal norec. Ti 
misliš, da kaj veš, pa nič ne veš. Iz bukev si se naučil malo brati. 
iz bukev ; a tistih črk pa, ki jih Bog piše, ne zbereš, ne ti ne drugi. 
Kako je Bog dejal? On je rekel, da v mojem imenu boste bolnike 
zdravdi pa hude dubové izganjali. Tega ti ne veš, zato pa kvasiš 



78 Dr. Fr. Detela : Malo žívljenje. 



neumnosti pa preklinjaš. Kadar prídeš v moja leta, boš pa drugače 
govoril." 

„E, ne vem, oča. Menda sem že prestar, da bi se poboljšal." 

„Kak preklinjavec je bil čevljar Polde pod Orehom! Ni veroval 
ne v Boga, ne v budiča. Kakšen je pa zdaj ? Vsej farí v vzgled. In 
kdo ga je bil izpreobrnil? Nobeden drugi kakor domáci maček." 

„Hentaj, oča, to morate pa povedati; nemara si še sam jednega 
oskrbim. " 

„Le poslušaj, potlej se pa smej! Ni še dolgo tega; onega leta 
je bilo, ko je zapadel tisti veliki sneg. Na sveti večer je bil posebno 
hud mraz pa burja je brila; pa pravi Polde svoji ženi pa hčeri: 
„Le napravita se, pravi, pa pojdita v cerkev, jaz bom pa čul doma." 
Pa gresta. Poldetu je bilo pa dolg čas; brati ni znal, moliti ni 
hotel, dasi je bil sveti večer. Pa mu pride na misel pa pravi: Bom 
pa te-le čevlje vkup stegnil. Vsede se na stolček in začne razbijati; 
maček se pa smuče okrog njega, črn maček, jaz sem ga bil šel potlej 
gledat. Maček se smuče pa voha po klopi okolo; na klopi je pa 
ležala svinjska kráča." 

„Ahá," nasmeje se Mihá. 

„Žena mu jo je bila pripravila pa je dejala: Kadar bo polunoči 
proč, Polde, takrat si pa odreži. Polde šiva tako dalje, večer se 
mu je pa zdel dolg, dolg, kakor večni kraj. Ce je bolj šlo na polunoči, 
bolj se je oziral na uro; pa kakor bi bili kazalci otrpneli, čas ni 
šel dalje. Takrat pa poide Poldetu potrpežljivost, zgrabi kračo pa 
nož in zakriči: Ura bij ! če ne bom rezal. Maček se pa oglasi zraven 
njega: Jaz bom pa jedel! pa tako čudno je zarezal, da so Poldetu 
lasje po konci stopili. Vse vrze od sebe, pa klobúk na glavo pa 
kožuh náse, pa teče v cerkev in za noben denár ne ostane vec na 
sveti večer doma." 

„O ti sneden maček," pravi Mihá, „da ni privoščil Poldetu krače." 
Jurij se je muzal na tihem vražnemu starcu, a žaliti* ga ni hotel 
kakor Mihá in da bi pokazal, k.ako mu vse verjame, prosi ga, če 
sme jedenkrát priti, da bi mu povedal, kaj ga čaká. Simen se izgovarja 
nekaj čaša, češ, da se hoče norčevati, a na resno prigovarjanje se 
vender uda. 

„Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili," pravi Ŕimen in vsi gredo 
po sake k ribniku. Precej rakov je bilo v njih. 



J. staré: Písma iz Zagreba. 79 



„Kar je lepših, dajta nieni,'" dejal je Šimen, „clruge pa vze- 
mita!" Fanta jih povežeta v rute, pogasita ogenj, da ne bi trpele 
duše v vicali, kakor je menil Simen. „Zato je toliko požarov," dejal 
je, „ker Ijudje ognja ne spoštujejo." 

Pozno po noci je bilo, ko lezeta fanta navkreber proti domu: 
od Rožanca sem se je slišalo hripavo petje starega Premca; dočakata 
ga in vsi se poležejo po slami. Jurij pa ni mogel spati, toliko mislij 
podilo se mu je po glavi. Skrivati se mora in pošteni Ijudje se ga 
ogibljejo. Kako se ga je bránil Poznič, kako je Javornik besedo 
izprevrgel! In kdaj se bode to predrugačilo? Nikdar. Do smrti ga 
bodo lovili in preganjali kakor sivega volka. Ali ni nobene pomoci 
zanj? — Pac, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bodo, zaprt 
bo in dolgo bo moral gotovo služiti. A jedenkrát bo vender prost, 
jedenkrát bo vender mirno mogel živeti v domačem kraji. Drugače 
pa išče zastonj pokoja. „Naj se zgodi, karhoče," sklene Jurij, „takoj 
jutri se grem oglasit. " Težak kameň se mu odvali s tem sklepom od 
srca in sladek spanec ga objame. 

(Dalje prihodiijič.) 



i.^< ^-»4^rvfi< fr' 



Pisma iz Zagreba. 

Piše Josip Staré. 

V. 

jjrideset let! Kaj je to v zgodovini národov? In vender, koliko 
se je zadnjih trideset let v narodnem našem razvoji zgodilo! 
Mladostno navdušenje ilirske dobe je nas, Slovence in Hrvate, 
zopet vzdramilo ter nas spomnilo, da smo si bratje jedne krvi, katere 
ne loči nič druzega. nego deželna meja. Vzbujena zavest je to mejo 
podrla, in „Ilirci" iz Kranjske in Štajerské, iz Slavonije in Dalmacije 
hiteli so v Zagreb, kjer je vsem zasijalo solnce lepše prihodnosti. 
Zagreb se takrat ni mogel ponašati s takšnimi palačami, kakor dan 
danes, ali prijazni griči z zelenimi gozdiči in lepimi vinogradi obda- 
jali so ga ravno tako, kakor zdaj. Za starodavno prestolno cerkvijo, 
ki že osem sto let s hrvatskim národom deli vse zgode in nezgode 




80 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 

ter ga vzbuja k stanovitnosti, vzdiguje se po malem holmec, ki mu 
že od starodavnih časov pravijo „Mirogoj". Tu so se v večernem 
hladu zbirali „Ilirci" okolo svojega očeta Gaja, ki je ondu imel svoj 
letni dvorec, ter se posvetovali o narodnih stvareli; tu je čarobni 
pogled na Zagreb, na Posavje ter na zagreb.ške gore in gorice mar- 
sikaterega mladega „Ilirca" navdušil, da je zapel pesnico, polno pre- 
lepih domoljubnih občutkov. 

Vse to je minilo. Nekoliko ličnih stezic te še spomina, da so 
tu nekdaj bili gosposki nasadi, ali večji del tega „Gajevega gaja" je 
posekan, kajti tam, kjer so se nekdaj zbirali živi, da bi obudili národ 
k novému življenju, tam je zdaj zbirališče mrtvih. „Mirogoj" je zdaj 
skupno groblje zagrebškega mesta. Nove gomile, novi spomeniki ti 
pričajo, da še ni dávno, kar so Zagrebčani ta lepi kraj odločili Ijub- 
Ijenim svojim pokojnim v dostojno počivališče, ali še bolj te bode pre- 
treslo, ko bodeš na tem novem groblji našel že toliko število dobro 
znanih, slavnih mož, in žalostno se bodeš prepriČal, da istá smrt le 
prerada seza po najlepšem cvetji. 

Stopivší na to s veto mesto, ozrl se bodeš nehoté na začeto 
zidanje od rudečih opek in belega kamenja. To so ti tako zvane 
„arkáde", ki se bodo vsako leto dozidavale, dokler ne bodo zagradile 
vsega groblja. Ce tudi nisi umetnik, vender bode pravilna stavbena 
oblika dobro dela tvojemu očesu in takoj bodeš spoznal, da je to 
osnovo izdelal práv dovršen umetnik. Se bolj bodeš osupnil, ko 
bodeš pod obokom, ki ga drže lični, kamnitni stebri, ugledal belo 
ženo v narodni hrvatski opravi, ki s solznimi očmi polaga venec na 
kamenitni grob. To je spomenik najslavnejšega hrvatskega pesnika 
Petra Preradovica. Usoda mu ni dala, da bi živel v Ijubljeni 
domovini, zatorej je želel, da bi vsaj po smrti počival v domačih 
tleh. To željo razodel je v pesni, v kateri prosi svojo domovino: 

„D tvom polju daj mi groba, 
Tvojim cvietjem grob mi kiti." 

Hvaležni národ mu je željo izpolnil, a domáci rezbárski umetnik 
Rendic jo je v kameň izklesal. Ona bela žena na grobu je lirvatska 
dežela, ki pesniku polaga na grob venec od domačih cvetlic. Ne 
moreš se ločiti od prelepe podobe, kajti delj ko jo gledaš, lepša je. 

Toda danes se ne utegneva muditi pri tem redkem plodu hrvat- 
skega uma in hrvatske roke. Poj divá na drugo gomilo. Brez števila 
vencev nam priča, da se še niso posušile solze, ki jih je hrvatski 



J. St;iré: Pisma iz Zagreba. 81 

národ rosil na tem najnovejšem grobu. Tu počiva Avgust Šenoa, 
ki je v tolikih in tolikih pripovedkah neprenehoma oživljal preteklost 
hrvatskega národa ter v sedanjem rodu budil narodni ponos, dokler 
mu nemilá usoda ni v najlepših letih pretrgala niti življenja. Dovoli 
nam, spoštovani čitatelj, da se na tem preranem grobu malo delj 
pomudimo ter da vernému prijatelju spletemo „venec spomína"; saj 
je plemenito njegovo srce vsacega Slovenca Ijubilo kot najbližjega 
mu brata, a lepih slovenskib krajev se je vedno spomínal s pesniškim 
navdušenjem. Ko ga je po lanskem potresu huda bolezen vrgla na 
postelj in mu nobeno zdravilo ni olajšalo velikih bolečin, tolažil se je, 
da bode na spomlad bolje. Takrat mislil je iti v Italijo, a potem v Prešir- 
novo domovino, da bi se v dobrem gorenjskem zraku popolnem okrepil. 
Ali zastonj je úpal. Ni vec okreval, in danes že leži v hladni zemlji. 
Avgust Šenoa se je dne 14. novembra 1838. porodil v Zagrebu, 
kjer je njegov oča bil slaščičar pri tedanjem kardinalu Juriju Hauliku. 
Po dovršenih glavnih šolah je leta 1850. prestopil na zagrebško gim- 
nazijo, na kateri se je kmalu potem začelo ono zloglasno ponemče- 
vanje, ki je lirvatsko mladino imelo izpreobrniti v trde Nemce. Pes- 
niške duše Senoine to nikakor ni motilo, ampak le še bolj je v 
mladem njegovem srci raznetilo domoljubni ogenj, ki ni vec ugasnil 
do zadnjega trenutka njegovega življenja. Saj ni pozabil burnih 
dogodeb ilirske dobe, ki so se globoko utisnile v otročji njegov spomin : 
saj je poznal moža, ki je z lepo donečim svojim glasom in z bistrim 
svojim pogledom tako čarobno deloval na hrvatsko mladino. Tudi 
njega je neka tajná moč vleklá k tému môžu, ali bil je še nezrelo dete. 
V tem se je marsikaj izpremenilo: ilirski ogenj se je utrnil, Ljudevit 
Gaj je utihnil ter se zaril med svoje knjige, bistroumni naš Avgust 
pa je rastel ter od dne do dne bolj razvijal prelepe svoje darove. 
Ľahko se je učil in ostajalo mu je čaša. Tedaj je blastno prebiral 
vsako knjigo, ki mu je došla v roke, ali le malokatera mu je ugajala. 
Dobro je vedel, kdo ima lepih knjig, ali kako priti do njega? Večkrat 
je šel mimo biše, ali ni se úpal čez prag. Nekega dne pa se ohrabri, 
hitro stopa po stopnicah, plané na vráta in stal je pred — Gajem. 
Prijazen pogled slavnega moža je mladému Avgustu dal nove moci, 
in z navdušeno besedo razkrO mu je vse svoje domoljubno srce. 
Zdaj mu je odleglo. Gaj je takoj izprevidel prelepe mladeničeve 
darove, dal mu je knjig ter mu rekel, da naj zopet po nje pride, in 
časib dal mu je tudi kak moder svet. 

6 



82 J. Staré; Pisma iz Zagreba. 

V soli se je bil Senoa sprijaznil s sinom slovenskega úradníka, 
akoprem se nista iijemala v nazorili o narodnih stvareh. V tem ko 
je Adolf vedno povzdigoval nemške pesnike in se navduševal za 
nemško literaturo, potegoval se je Avgust s tem večjim ognjem za 
slávne hrvatske pisatelje iz Dubrovnika ter razlagal, kar se je bil 
naučil iz Gajevih knjig. A vender sta prepirajoča se prijatelja o 
šolskih počitnicah šla skupaj na Gorenjsko, kjer je Senoa prvikrat 
videl krasote alpinskih krajev. V Kranji se je na „Stari posti" 
seznanil z deklico, ki je dobro poznala Preširna ter bránila zvezek 
njegovih poezij, katere jej je naš veliki pesnik sam podaril. Ta knji- 
žica je zdaj imela neko taj no moč za občutljivo pesniško dušo Senoino, 
in ni odjenjal, dokler mu deklica ni prepustila dragocenega spomina. 
Presrečen šel je na Preširnov grob, odtrgal ondu karanfil (nagelj) ter 
ga dejal v knjigo, katero je ves čas svojega življenja čuval kakor 
najdražji biser. Nikdar ni pozabil lepih dnij na Gorenjskem in pred 
nekoliko leti je o tem svojem potovanji napisal krásno pripovedko 
„Karanfil s pesnikova groba". 

Ko je Senoa 1. 1858. s sjajnim uspebom končal gimnazijo, slušal 
je na tedanji juridični akademiji v Zagrebu pravoslovne náuke, 
katere je potem nadaljeval v Pragi. Takrat je pesniške svoje prvence 
priobčeval v „Naše gore listu" in v „Slavonci" ter se podpisoval z 
izmišljenim imenom „Veljko Rabačevic". S pravim imenom se je 
prvikrat oglasil v podlistku „Pozora", kjer je vso svojo jezo na 
nemške birokrate izlil v „Večnem židu" ter pokazal ostro svojo sati- 
rično žilo. Prišedši leta 18G0. v Prago prebiral je marljivo ražne 
slovanské knjige ter vse svoje sile posvetil estetičnim studijam. Kmalu 
se je bil seznanil s českimi prvaki in književniki in zaliajal je tudi 
med Poljake, katerih je takrat mnogo bilo na českem vseučilišči, a 
drugi so v Pragi živeli v prognanstvu. Ceski se je bil v kratkem 
času tako dobro naučil, da je pisal prelepe članke v „Národne liste '^ 
in v „Zlato Praho", in zložil je časih tudi kako Česko pesen. 
Kakor čitanje klasikov in občevanje z veljavnimi možmi, tako je tudi 
gledališče obrazovalno delovalo na ukaželjnega kŠenoo. Kadarkoli si 
prišel v Česko gledališče, vselej si na levi stráni pod lóžami videl 
sloneti visokega plavolasega mladeniča v rudeče obšiti surki, s širo- 
kim posavskim klobúkom, po katerem si takoj spoznal Hrvata. Kakor 
hitro se je zagrinjalo odgrnilo, pazil je Senoa, da ne bi pregledal 
najmanjšega gibanja, niti preslišal najmanjše besedice predstavljajočih 



J. Staví' : Pisma iz Zagreba. 83 

umetnikov. Kar se je tu naučil, vse to je pozneje dobro došlo hrvat- 
skemu gledališču v Zagrebu. 

Marsikdo se je že predrznil Senoi očitati, da je v Pragi tratil 
čas ter zaiiemaril juridične náuke. Toda delal bi mu veliko krivico, 
kdor bi ga tako sodil. Da se je Senoa pečal samo s pravoslovjem, 
kakor drugi navadni učenci, dandanes bi bil imeniten gospod z veliko 
plačo in še mnogo let bi lahko srečno živel v krogu Ijubljene svoje 
rodovine; a ravno zato, ker tega ni storil ter je slušal, kar mu je 
srce velevalo, postal je slaven in koristen pisatelj, za katerim danes 
ves národ žaluje. Karkoli je Senoa v svojem burnem življenji kdaj 
videl, slišal ali izkusil, vse je znal upotrebiti za neumrie svoje knji- 
ževne plodové. 

V Pragi bilo nas je tedaj vec Slovencev, a med nami je tudi 
bil učeni, ali nesrečni naš rojak Lovro M ah n i č. Senoa se nam je 
pridružil, kadarkoli je utegnil, in rad se je udeleževal naših razprav 
ter pazno poslušal naše pogovore. Toda nihče ga ni toliko zanimal, 
kolikor Mahnič, ki je govoril skoro vse evropske jezike ter je v 
kratkem svojem življenji že mnogo bridkega skúsil. Senoa se je 
naposled preselil k njemu v stan in kar ni že prej vedel o domačem 
in kulturnem življenji Slovencev, to mu je zdaj razodel novi njegov 
prijatelj Lovro. Sad te tovaršije bil je lepi román „Prijan Lovro", 
ki ga je Senoa spisal po žalostní Mahničevi smrti v Spletú. V tem 
románu je Senoa usodo slovenskega dijaka tako dobro načrtal, da 
je nobeden slovenskí pisatelj ne bi mogel bolje; a kar nam v njem 
pripoveduje, vse je gola resnica, kajti „Prijan Lovro" je natančen 
životopis Mahničev. Tako je bistroumni Senoa iz resničnih dogodeb 
znal napisati najlepše pripovedke, in ravno zato, ker je vse značaje 
svojim románom jemal iz vsakdanjega življenja ali iz domače zgodo- 
vine, prikúpili so se njegovi književni plodovi národu takó, kakor še 
nobednega druzega pisatelj a ne. 

V Pragi se je torej Senoa mnogo učil in mnogo delal, kajti 
da bi se pri slabi podpori od doma mogel laze preživiti, pisal je 
práv pridno v české in hrvatske časopise. Pri tolikem náporu je 
večkrat bolehal, prsi so ga bolele in jel je pokašljevati. V tem ga 
Ábel Lukšic pozove'k sebi na Dunaj, da bi mu uredoval „Glasonošo" 
in „Slawische Blätter". Senoa je šel, ali naprtil si je še večje breme, 
kajti za oba lista moral je malo da ne čisto sára pisati vse članke. 
Dela je bilo preveč za jednega moža, plačila pa tudi ne toliko, da 

6* 



84 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 



bi si opomogel. Vkljub ternu je Šenoa častno izpolnoval težko nalogo 
ter že takrat pokazal obširno svoje znanje; a kakor hitro je on 
odstopil od uredništva, omenjena lista nista mogla dalje izhajati. 

Leta 1865. vrnil se je Šenoa zopet domov v Zagreb ter postal 
sodelavec tedanjega „Pozora", a dve leti potem dobil je pri mestnem 
poglavarstvu stalno službo. Zdaj se je v njegovem življenji začela 
nová doba, Srečen v zákonu z ženo, v kateri je v vsakem oziru 
našel svoj ideál ženstva, in rešen skrbij za vsakdanje potrebe, posvetil 
je vse svoje lepe darove beletristiki, v kateri se je v kratkem času 
tako oslávil, kakor pred njim še nikdar nobeden pisatelj na slovan- 
skem jugu. Kar so nenavadne prikazni v naravi, to je Šenoa v 
hrvatski književnosti : kakor fenomén se je na hrvatskem obzorji 
pokazal in izginil, in Bog ve, kdaj se nam bode zopet rodil mož, ki 
bode s svojim peresom znal tako lepo oživljati minule čase hrvatskega 
národa ter tako resnično risati veselé in žalostne zgodbe Ijudskega 
življenja. Šenoa je hrvatski román, zlasti historični, tako rekou še 
le ustvaril in ga tudi dovŕšil. Osnovo in razvoj dejanj je dobro 
izmišljeval, a značaje je tako izvrstno risal, da so ga hvalili isti Nemci, 
ki Slovenom ne priznavajo radi kake veljave. Poleg tega pa se skozi 
vse njegove pripovedke in pesni kakor rudeča nit vleče najčistejše 
domoljubje. Malo je mož, ki bi národ svoj tako Ijubili, kakor Senoa, 
ki je národu posvetil vse svoje moci ter mu naposled celo žrtoval — 
svoje življenje; kajti da je on mirno živel, kakor drugi vsakdanji 
Ijudje, prebolel bi bil tudi to bolezen ; ali naporno duševno delovanje 
oslabilo mu je telesne moci tako, da ga je prvá nevihta potrla. Ko 
se je po dovľšenih službenih opravilih ves utrujen vrnil v krog 
Ijubljenih svojih, ni mu bilo sojeno, da bi mirno počival, marveč 
se je pravo delo zdaj še le začelo. Okolo devete ure z večer se je 
navadno umaknil v svojo sobo in pisal je dan za dnevom do dveh 
ali treh čez polunoči. Takrat torej, ko je ves svet počival, ustvarjal 
je Šenoa najlepše svoje duševne plodové, od katerih so nekateri 
preloženi na slovenskí, česki, poljski, nemški, francoski, italijanski 
in celo madjarski jezik. 

Stopivší v zákon in v stalno javno službo dal je slovo poli- 
tiškim pisiirijam ter je odslej s svojim peresom podpiral le beletristične 
liste „Dragoljub" in „Vienac", dokler ni po smrti prezgodaj urarlega 
dr. Ivana Dežmana sam prevzel (1874) uredništvo „Vienca", kateremu 
je ostal zvest do zadnjega vzdihljaja. V „Vienci" je leta 18G9. priobčil 



J. staré: Písma i'z Zagreba. 85 

prvi svoj večji historiški román _Zlatarovo zlato", v katerem nam 
káže hrvatsko, zlasti zagrebško življenje v šestnajstem stoletji. V 
romann „Seljačka buna" nam je na tanko opisal vse dogodbe, ki 
so bile nzrok, da so se hrvatski in slovenskí kmetje konec šestnajstega 
stoletja vzdignili na nečloveške graščake, in povedal je tudi žalosten 
konec tega pravičnega boja. Hrvatsko gospodo osemnajstega stoletja 
nam práv dobro riše v svojem „Diogenu", v katerem tudi vidimo, 
kako je čarobna moč francoskih idej sezala celo na Hrvatsko. Veliki 
boj lirvatskega národa proti koncu XľV. in v začetku XV. stoletja 
pripoveduje nam v zadujem velikem románu „Kletvi". katerega je 
nadaljeval ves čas hude svoje bolezni; in mislil ga je do božiča 
leta 1881. dovršiti. da mu ni grozna usoda nekoliko tednov prej 
prestrigla življenja. Manjši román „Cúvaj se senjske ruke" káže nam 
razmere med Hrvati in Benečani ter nam pravično in resnično opisuje 
hrabre senjske Uskoke, katere so lažnjivi beneški poroče valci svetu 
razkričali za napoludivje Ijudi. Kdor se dandanes hoče brez truda 
seznaniti s hrvatsko preteklostjo, naj poleg Smičiklasove zgodovine 
čita Šenoine historične románe, in na tanko bo vedel, kako je nekdaj 
bilo na Hrvatskem. 

Ravno tako lepi in zanimljivi so tudi Senoini socijalni románi, 
katerih tu ne moremo vseh navajati. Največji od íeh je „Älladi 
gospodin", nekaka trilogija, ki nam opisuje lirvatskega kmeta, du- 
hovnika in plemenitaša. Kako je fevdalna in mestna gosposka nekdaj 
ravnala z ubogim kmetom in kako so gospoda kmete zapeljevali ob 
času volitev, vidimo v „Baronu Ivici" in v „Prosjaku Luki," V tem 
ko nam je „Vladimir" pravá živa podoba mladega „Ilirca", nam je 
pisatelj v pripovedki „Turci idu" pokazal starega krajiškega častnika, 
ki je však úkaz po besedi izpolnoval ter tako večkrat napratal naj- 
večje zmešnjave. Spomin na Slovensko Dobemo (Neuhaus), kamor je 
večkrat s svojo soprogo hodil krepit oslabelo zdravje, zapustil nam 
je v práv lični pripoverlki „Akvárium". Tako je Senoa o vsaki 
stvari znal napisati román, a posebno rad je v manjših pripovedkah 
z živimi črtami risal socijalne in domače razmere starega Zagreba. 

Senoini spisi se gladko beró. a Slovenec jih še zlasti zato lahko 
umeje, ker v njih ne nahaja turških besed, katerih v nekih starejših 
pisateljih kar rargoli : razen tega imajo nekatere njegovih pripovedk, 
kakor n. p. .IVíladi gospodin" bolj kajkavski kolorit: sploh pa spoz- 
navamo v Senoi takoj pisatelja svetsko izobraženega, ki razen domačega 



86 J. Staré : Písma iz Zagreba. 

hrvatskega jezika dobro poznáva tudi druga slovanská narečja ter 
mu niso tuji književni izdelki vseh glavnih kulturnih národov. 

Kakor pripovedke, tako so tudi njegove pesni po obliki in po 
vsebini dovršeni književni plodovi ter polni domoljubnega ognja. 
Da-si Senoa v vezani besedi ni toliko pisal, kolikor v nevezani, vender 
je ob raznih prilikah zložil lep šopek pesnij, katere je ravno name- 
raval zbrati ter jih izdati vse skupaj v jedni knjigi. V mlajših letih 
peval je lirične pesni, katere je pod že omenjenim pseudoniraom „Veljko 
Rabačevic" priobčil v raznih časopisih in koledarjih; toda v liriki 
se nikdar ni povzdignil do one visočine, kakor pozneje v svojih 
baladah, ki so praví biseri hrvatske poezije. Že leta 1871. je v „Opatu 
i žetelici" pokazal, da bode v baladi postal klasično dovršen pesnik. 
Kakor svojim pripovedkam, jemal je tudi baladám rad predmete iz 
hrvatske preteklosti ter jih navdahnil z najveôjim domoljubnim ognjem. 
Pevca Hrvata boli srce zarad krivie, ki se gode njegovemu národu, ali 
on ne obupa, ampak za gotovo se nadeje, da bode trpečemu národu 
kmalu zasijalo solnce lepše in srečnejše prihodnosti. Senoine balade 
orailile so se že zdaj vsakemu Hrvatu, zlasti mladini. Od leta 1874., ko 
je Senoa prevzel uredništvo „Vienca," množile so se od dne do dne 
njegove balade, druga lepša od druge. V veličanstveni „Prokleti 
klieti" riše nam nadloge hrvatskih kmetov in grozovitosti krvoloka 
Tahija, katere je leto potem opisal v románu „Seljačka buna". V 
prelepi „Munji od Gabele" káže nam tožno-ironički, kako Evropi 
ni mari trpljenje balkanskih slovanskih národov. V „Pokladni noci" 
strastno riše nasprotje med idealnim pesniškim življenjem in raaterija- 
lističnim, vsakdanjim svetom. Od drugih omenjamo samo še .Zmijsko 
kraljico", ki je največja in umetno najbolj dovŕšená balada Senoina. 
Ob raznih prilikah izpeval je Senoa „Pesem v slavo Zvonimira", „Himno 
Preradovicevo", „Smrt Petra Sva cica", „Klevetnikom Hrvatske". ..Hrvat 
Bosni", „Stánku Vrazu" i. d. Tudi pesni za pevanje znal je Senoa práv 
umetno zlagati, kar nam najbolj priča to, da jih po vsem Hrvatskom 
radi popevajo. Kakor njegove izvirne pesni, tako so tudi njegovi 
prevodi pravi klasični umotvori. Ni čuda torej, da Hrvati Senoo pri- 
števajo svojim največjim pesnikom ter ga postavljajo v jedno vrsto z 
lirikom Preradovicem in epikom Mažuranidem. Za dunajsko razstavo 
leta 1873. sestavil je antologijo hrvatskega pesništva in dddal jej je 
kratek návod o teoriji ])esništva, ki je za praktično in šolsko porabo 
za zdaj še zmerom najbolj ša knjižica. 



J. staré: Pisma iz Zagreba. 87 

Malokatero ime bode v kiiltiirni zgodoviiii Hrvatov tako lepo 
sijalo, kakor ime pesnika in romanopisca Avgusta Senoe. Toda krivo 
bi poročali, ko bi zamolčali, kako je Šenoa še dnigače koristil svojerau 
národu. Da so tako izobraženega in navdiišenega domoljuba rázna 
národná društva volila v svoje odbore, tega nam niti ne treba posebno 
poudarjati. Šenoi takšna odlikovanja nikakor niso bila po volji, kajti 
dobro je vedel, da ne more vsem kaj. Le dvema odboroma ni odtegnil 
svoje podpore, namreč odboru „Hrvatske Matice" in hrvatskega gle- 
dališča. Da je bil predsednik literarnega odseka „Hrvatske Matice", 
znano je Zvonovim čitateljem že iz I. nasega pisma. iz katerega se 
tudi vidi. koliko je v tej svoji časti mogel koristiti razvoju Matiči- 
nemu. Se večje zasluge pa si je pridobil za razvoj hrvatskega gle- 
dališča, za katero je prestavljal najlepše klasične igre drugih národov, 
dajal nasvete v gledališkem odboru ter pisal ostré in duhovite kritike 
v .,Vienci''. Teh kritik bomo po njegovi smrti ravno tako pogrešali. 
kakor njegovih románov, kajti ravno njegove kritike so mnogo pri- 
pomogle, da se je hrvatsko gledališče tako lepo razcvelo t«r povzdignilo 
na stališče pravé dramatične umetnosti. kar je prvi pogoj vsacega 
narodnega gledališča. Marsikaj bi bilo časih drugače, ko se ne bi bili 
ravnatelji in igralci báli Senoe, ki je z malimi, večkrat celo drastičnimi 
besedami jedenkrát na teden v „Vienci" vec povedal, nego dnevni 
listi v obširnih razpravah. Kakor je torej predstavljaleem bilo največ 
ležeče na „Vienčevi" sodbi, tako je tudi občinstvo radovedno čakalo, kaj 
bo o tej ali onej predstaví povedal „Vienac", v katerem mnogi niso 
druzega čitali, nego Senoine gledališke kritike. Sicer pa je Seno.i 
zadnjih deset let toliko povedal, da si bode hrvatsko gledališče tudi 
v prihodnje ohranilo svoj dobri glas, če bode hodilo po potih, ki jih 
je on nasvetoval. Z vso silo svojega estetično izobraženega dúha 
boril se je zoper operete, ki v občinstvu samo pačijo dober ukus in 
etična načela, a zato se je na vso moč poganjal za narodno opero, 
ki nam je razen večje svoje umetniške vrednosti tudi porok za čim 
daljši tem večji razvoj hrvatske glasbe sploh. Ravno tako Šenoa ni 
zadnji, kateremu gre hvala, da se je utemeljil penzijski základ za 
ude hrvatske dramatične družbe in da se bode zidalo novo hrvatsko 
gledališče. 

kSenoa bil je tudi dober govornik, ali on ni govoril ne na saborih, 
ne na taborih. ampak samo na shodUí, ki so bili zgolj književno- 
kulturnega pomena. O taksnih prUikah vzkipelo je domoljubno 



88 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 



njegovo srce do najvišjega vrhá navdušenosti, a besede njegove sezale 
so globoko v dušo poslušalcem, kakor so došlé iz globočine pleme- 
nite, ideálne duše. Od Bleiweisovfi in Vrazove svečanosti Slovencem 
gotovo še prijetno zvoni zvonek glas našega Senoe, ki je ves čas 
svojega življenja delal na to, da bi iskrená Ijubezen in književno 
jedinstvo postali narazdraživi veži med Hrvati in Slovenci. 

V mestni službi moral je Senoa po lanskem potresu voditi 
poverjeništva od liiše do hiše ter pregledavati vse kóte od podze- 
meljske kleti do podstrehe. Pogostoma je iz vroče sobe stopil med 
razpokano zidovje in v razdejano podstrešje, kjer je mrzla zimska 
sapa prepihavala ter mu zadávala smrtne udarce. V strašnih bolečinah 
mučil se je skoro leto dnij. Jediná tolažba bila mu je blaga, skrbna 
soproga z nadepolnimi otročiči, pri katerih je večkrat pozabil težke 
múke ter pisal dva romána. „Bránka" je dovŕšil, „Kletva" pa se 
bode po dani osnovi mogla dodelati. Večkrat se je veliki njegov 
dub mogočno povzdignil nad oslabele fizične moci in ako mu je roka 
omagala, narekoval je lepe duševne plodové svoji soprogi, ki mu jih 
je zapisovala. Dobrega prijatelja, zlasti tovariša iz mlajših let, bil 
je zmerom vesel, in v bolezni mu je celo odleglo, če se je mogel s 
kom pogovarjati o narodnih stvareh ali o svojih osnovah, katerih je 
imel še za kakih petdeset románov in manjših prijíovedk. Tako je 
delal in snoval še tisti dan pred smrtjo, dokler ni dne 13. decembra 
leta 1881. izdihnil veliké svoje duše. — 

„Venec spomina" je spleten ; položimo ga k tolikim drugim kot 
malo znamenje velikega spoštovanja in iskrené prijateljske Ijubezni. 
A kadar ti, čestiti čitatelj, prideš v Zagreb, pojdi na groblje in poišči 
gomilo, pod katero počiva prijatelj Slovencev, Avgust Senoa : saj 
je tudi on, kadar je bival na slovenskí zemlji, rad zahajal na grobe 
slavnih naših prednikov ter jim tako skazoval zasluženo čast. 




y^^ ^'ife — ^^ ^^^iz^ ^^^^^^^f ^^^ — ^^' — ^^^zz^^^r~^^ 




vj^ í'jC •jv v?ä^ "^jC 1^ ^ # wl^fflKar^^ ^jc ^ ^ VjC^jC TiC "^ 



^^!^^^^ -í^^^^^M |í=^?í=^^=^^=:^M 




Slike iz gorenjskih planin. 

Spisal Samostal. 

L 

V snegu. 

1. 

isem te vec pričakoval, Jože, mislil sem, da te je kaka nesreča 



zadela, zelo sem se tega bal. Ne bil bi vedel, kam bi te šel 
iskat, ko bi te zdaj noc ne bila dala," pravi v leseni kolibi 
na dolgi klopi sedeč plečast drvar, ko stopi pred vratca močan 
korenjak s piiško pod pazduho. 

„Dosti sem imel opraviti, da sem zopet tu, ker grdo je, kjer 
sem hodil, práv grdo," odgovori poslednji. Potrka si sneg s škorenj 
in stopi s pripognenim hrbtom skozi nizka vráta v kolibo, ter utakne 
puško na levo strán pod slamo v pógrad. 

Človek, ki je v kolibi sedel, na ogenj popravljal, tabak puhal 
in gledal, kako sneg gre izpod neba, bil je že zelo v letih in neobrit. 
Sivo brado je imel in precej veliko pleso na glavi. Da se ni toliko 
videla, bránili so lasje, ki so bili na vrhu čepine skupaj zviti in 
zvozlani. To, kar je še rástlo na zadnjem delu glave nad vratom. 
pustil je drvar tako, kakor je samo liotelo rasti; samo toliko si je 
gojil še lasene ostanke, da jih je zavozlal na temenu: menda za to, 
da ga ni zeblo v glavo. ali pa morebiti zato, da se je plesa nekoliko 
pokrila. Brado je nosil, kakor mu je rástla, česal je ni. samo njegovi 
koščeni prsti so večkrat pogladili po njej. 

Starec je marsikaj doživel, a vedel je večinoma le sam, kaj in 
koliko je prebil, od kar je jel po svojih nogah hoditi. Svojili Ijudij 
že v mladih letiJi ni vec imel, samo dve teti sta bili še živi, ko se 
je jel zarad vojaščine prikrivati. Umrli sta mu tudi oni dve, a revež 
jima še k pogrebu ni mogel priti z gore ; morebiti še vedel ni, ako je 



90 Samostal: Slike iz gorenjskih planín. 



slišal mrtvaško zvonjenje, da to njegovi sorodnici velja. Ime mu je 
bilo Gašper. 

Mlajši, ki je prišel s strelnim orožjem o vecernem mraku pred 
kolibo, bil je drvar in ropnik na divjačino. Prišel je z lova, toda pri- 
nesel ni drugega s sábo kot lačen želôdec in belega planinskega zajca, 
ki ga je tja na klop pred starca položil rekoč : „Pa ga omaji, da ne 
boš rekel, da ti ničesa ne prinesem." 

„Kje si ga počil, Jože?" 

„Ravno gori nad starimi kopišči, ko sem se hotel s hriba na 
pian zaviti, priskakal je sem preko róba; že zdaj na večer je pádel. 
Mislil sem, da si pok slišal." 

„Nobenega razlega nisem čul, saj ves, da mi ušesa ne dajo 
več, kakoľ časih. Človeka pač vse zapušča na staré dni; ko bi tega 
ne bilo, ne sedel bi tukaj ; gotovo bi bila prinesla kaj več, kakor 
tole živalco. Tako me je mikalo, ko si odliajal danes, da sem se 
práv težko premagal in ostal doma. Ne bil bi ostal tu, ali ta bedra 
šentana nečejo več storiti svoje dolžnosti, so pač leta in pa menda 
je tudi tisti drob, ki so mi ga nasuli jedenkrát v noge, ko sem bežal, 
kar so me mogle noge nesti. Bog ve, da so bili hudi čaši ! Ne želel 
bi si jih več, tistih let, ko sem bil noč in dan v strahu, da me 
zasačijo lovači in me tirajo od doma, čeravno nisem imel tako rekoč 
nikogar več svojih. Bal sem se vojaščine, ker le slabo so pripovedo- 
vali dosluženi vojaki, ki so prihajali domov, nekateri še le, ko so slúžili 
po štirinajst, šestnajst in šé več let. Le malo kdo se je otel, nekateri 
so si prste posekali, drugi so si zobe iz čeljusti izbili, a večina se 
je vender morala podati. Cim dalje pa so se skrivali, tem slabeje je 
bilo za nje." 

„Ravno preteklo soboto, ko smo sedeli pri Rantarji in pili, pravil 
je Stenovec, da te je jedenkrát dobil nad ježom za fužino, ko si strelni 
drob rezal si iz meč in si krvavé noge izpiral, ker so te lovači obstrelili." 

„Ravno ta drob je, ki mi še zdaj na staré dni ne da miru : 
še bolj pa čutim tu zgoraj nad kolenom, kamor me je srnjakovec 
zadel. Vsako slabo vreme mi bolečina v nogi že nekoliko prej naznanja, 
predno pride. To sem čutil tudi zdaj že dva dni sem, in vidiš nocoj 
imamo sneg. Menda ga bode padlo dovolj ; dobro da imava hrane 
za potrebo, vsaj bati se nama ni, da bi morala od lakote poginiti, 
ko bi jelo zametati in bi nam poti zapadlo, da bi ne mogli Ijudje 
ne v goro, ne z gore." 



Samostal: Slike iz gorenjskih planin. 91 



„Saj ne bo kaj tacega; dolgo bi moralo snežiti, da bi nama 
vse zaprlo ; in ko bi ga tudi debelo padlo, saj imam krplje. Navezal 
bi si jih na noge in šel bi naravnost proti domu. ko bi sila bila." 

„Zima je zima, in v gorah še vsa druga, tot v nižavah. Ti 
ne ves, kaj se pravi zapadenemu biti iň stradati v snegii. Že nekatere- 
krati sem skúsil to v gorah in ne želim si vec kaj tacega. Povedati 
ti hočem samo jeden tak dogodek in pripričan sem, da ga boš dosti 
imel." 

„Veš kaj, Gašper, povej mi rajši, kako je bilo tačas, ko si se s 
sekiro bránil in boril zoper lovače in kako so te obstrelili. Právd je 
sicer oni večer Stenovec, ko smo bil v gostdni, ali veselilo bi me, 
ko bi mi ti sam kaj povedal." 

„To ti je pac čudno, da sem jim jo upihal. Saj pravim. če 
pomislim nekoliko nazaj, moje delovanje res ni bilo druzega, kakor 
boj na življenje in smrt. Ko sem bil še mlad, bojeval sem se z lovači ; 
pozneje so me zalezovali lovci kakor divjino v skalovji. ti in oni 
so streljali name in čuda je, da nisem obležal. Srečo sem imel. tega 
ne smem tajiti, in morebiti ravno zato, ker sem se tiidi vselej bránil 
kot divja zver, ako mi je šlo za kožo. Tega sicer ne obžalujem, da 
sem se bojeval, ker drugače ni bilo mogoče : ali se tepi in bráni, ali 
pa se udaj, ko sem se jedenkrát na to življenje podal; vender mislim, 
da ni bilo pametno, da sem se jel skrivati. Toda čaši so bili zopet 
taki, da je človeka, ki ni mislil dalje, kakor od danes do jutri, kaj lahko 
zapeljalo in ga spravilo na mojo pot. Slo jih je veliko po nji, že 
pred mano in za mano, a le malo se jih je rešilo. V zadregi bi bil, 
ko bi ti jih moral naštevati, kateri so dosegli, česar so želeli. Večina 
se je morala vender udati, dosti pa jih je prišlo po nesreči v smrt; 
nekaj se jih je rešilo, toda s pohabljenimi udi. Trpeli pa smo vsi 
dovolj. Kar ti povem iz svojega življenja, vse je le boj ali trpljenje. 
Res da sem ostal prost, ali taká prostost je komaj prostosti podobná. 
To je prostost, ki jo ima divja koza tudi; še tolika ne!" 

„Rad ti verujem, da bi te to zdaj več ne veselilo, ali dokler je 
človek mlad — " 

„In zdrav, moraš pristaviti. Dá, dokler je človek mlad in zdrav, 
se ve, kaj hoče bolan, tak je časih, da bi se z vsem svetom roval. 
Se ve je tak, da mu nobena neumnost ni preveliká. Tak sem 
bil tudi jaz. Pa da ti povem, kako je bilo tačas, ko sem si rane 



02 Samostal: Slike iz gorenjskih planín. 

izpiral in si strelni drob rezal iz nog. Pri Stojanu za Bregom sem 
bil. Tedaj nisem imel vec prejšnjih tovarišev, kajti večina jih je bilo 
že polovljenih, drugi so se sami naveličali skrivanja, in nekateri so 
se pogubili, da sam ne vem, kam in kako. Vse drugo bi bil laze 
mislil, kakor da je nevarnost tako blizu kot je ravno bila. Nisem 
še dolgo sedel v hiši, ko pogleda dekla skozi vráta in pove, da lovači 
gredo sem cez polje in gori proti hiši. Kaj vraga! Kakor bi trenil, 
treščim skozi vráta, zavijem jo okrog hiše, bežim za hišo nekoliko v 
zavetji in naravnost proti vodi. Ali opazili so me ; ko bi bežal in 
tekel ne bil, ne bil bi se jim izdal. Da bi mi le do Radovine ne 
prišli za hrbet, jim j o bom že upihal, mislim si, in res niso me 
dotekli. Ko pridem do vode, puhnem naravnost v njo, a predno 
sem bil cez, bili so lovači tudi že na obrežji. Onkraj, na levem bregu, 
kjer sem iz vode zlezel, moker precej cez kolena, hočem se malo 
otresti, toda ni bilo čaša. Teči pa ravno tako ni bilo mogoče, ker 
je breg in hosta. Ta me je še nekoliko prikrivala. Kar poči puška, 
in speklo me je po nogah gori : notri v meča sem dobil strel. Bil je 
drob, kakeršnega imamo za zajce in srnje. Dva sta me prijela nad 
kolenom v stegno, ta dva sta šla najbolj globoko. Druge so menda 
škornji nekoliko odbili, sicer bi mi bili prišli notri do kosti, nad 
koleni pa ni bilo več usnja, in samé prtene lilače niso dosti varovati 
mogle. Kakor bi mi bil podkúril, tako me je spravilo zopet na noge. 
Bežal sem po grmovji ; čeravno je bilo v breg, šel sem vender, kakor 
bi še le bežati začel. Mislil sem si, da cez vodo ne pojdejo vsi za 
menoj, jeden sam bi pa dosti opravil ne bil, ko bi bil prišel, čeravno 
sem bil ranjen. Meril sem za Srednji Vrh, ker tam je bilo najbolj 
pripravno se skriti in opazovati, ali gredo za m<áno ali ne. Jeden 
je res skočil v vodo, bredel je ; a ko je videl, da sem zbežal v hrib, 
vrnil se je. Toliko sem opazoval, ko sem bil dovolj daleč, da sem 
videl, kam so se obrnili. Za máno niso šli, vrnili so se, jaz pa sem 
šel čez Srednji Vrh, da som videl doli na Tročino v Radovino. Precej 
dolgo sem tu sedel. Skornje sem si sezul, polni so bili vode in krvi. 
Precej sem jel drob izpod kože jemati z nožem. Prokleto me je začelo 
skleti in peci. To ne bode nič, k vodi moraš!" 

„Grem torej zopet po vrhu in gledam še vedno v dolino, kjer 
Radovina teče ; ko sem bil pripričan, da hi več nevarnosti bati se, 
spustil sem se po hribu doli skozi goščo bos, škornje sem v rokah 
nesel. V dolini sem se vsedel za grmom k vodi, noge sem utaknil 



Samostal: Slike iz gorenjskih planín. 93 



v njo in izrezal sem svinjec iz mesa, kolikor sem ga doseči mogel. 
Le nad koleni s tem so bili križi, ni ga bilo mogoče izpod kože 
dobiti. To sem trpel z njim! Ko so bile rane izprane, šel sem k 
planšarici na rovt pod Gabrije, tam sem dobil toliko platnenih ovojev, 
da so se noge obezati mogle. Precej dolgo sem nosil rane, vender 
se je vse lepo zacelilo. A bolečine še dandanes čutim, predno se vreme 
premem' in vsako leto je slabeje." 

„Toliko je bilo vedno sreče. da jim nisem prišel v roke, čeravno 
so me nekaterekrati práv hudo nasukanega imeli. Ne morem reči 
dnigače, kakor da sem srečo imel. in ra\nio zaradi tega, ker so me 
večkrat práv zelo nabranega in celo že zavarovanega imeli, ujeli me 
pa vender niso, začeli so se me nekako bati. Posamezen bi me ne 
bil nobetlen prijel, tudi po dva ne, ker raznesla se je govorica, da 
sem Bog vedi kako nevaren in neustrašljiv, ter da ni upati, da bi 
se podal. Dostikrat so Ijudje, ako so z lovači govorili, trdili, da 
Gašperja ne bode nikdo živega prijel, da se ga je treba bati, ker je 
kakor živina, če mu gre za kožo in bi mu ne bilo nič, če bi jednega 
ali dva posekal. Ko sem videl, da sami nimajo pravega zaupanja v 
sebe, postal sem toliko bolj strašen in naredil sem se, kakor bi mi 
res práv nič ne bilo, ako bi jednega ali dva do mrtvega nabrisal. 
To jim je delalo tak strab, da se niso upali blizu mene, ako so videli 
orožje v mojih rokah. Da sem se, ko mi je bilo to znano, lahko in 
tem bolj pogumno bránil, lahko si misliš." 

„Povedal ti bom jedenkrát, kar si omenil, kako sem se prebil 
s samo sekiro skozi štiri pomagače in dva biriča. Za nocoj naj bode 
dosti. Vidiš, kakor pravim, snega je vedno več in ni nemogoče. da 
naju západe'', sklene Gašper govorjenje, ko pogleda skozi kolibina 
vráta. 

Res, sneg je šel, da so se jele veje šibiti in podajati pod njegovo 
težo. Nobene zvezde ni bilo videti, le bela odeja po tleh in nekoliko 
svetlobe, kamor so lúčni žarki z ognjišča zadevali, sicer pa trda téma 
in popolnoma vse tiho okrog in okrog. 

(Konec prihodnjič.) 



^•^^<^<^^^m?ímam^^^^i^'i>'&'^- 



Prvi sneg. 



locoj vetľovi Tzeli so 
' Poslednjim rožam cvet 

In sneg prinesli beli so, 

Kľistale déli v led. 

Raván popréj krásna takó 
Mľtvaški nosi prt 
In vse, kar cvélo je lepó, 
Uničila je smrt! . . . 



O saj to snéžna ni raván, 
To moje je srcél 
O saj to róž ni cvet požgán, 
To náde so moje! 

A jeden hip jih stri je 
Kot tam vetrovi cvet, 
V temán jih grob zapri je, 
Da ni jih več med svet. 



Le en korak v življenja ples: 
Vse páde v prah zemljé. 
Kar zidalo je do nebes 
Poprej mlado srcé! 



-b- 




Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XlII. stoletja. 

Spisal Šimon Rutar. 
(Dalje.) 
III. 
^atura človekova je taká, da se rad drži starih ustanov, starih od 
pradedov izročenih mu običajev. To se godi tem vec tedaj, ako 
so te ustanove utemeljene na prírodné razmcre, ako je njih 




obstanek opravičen. Tako se staré, od prírode zaznanienovane meje le 
malo ízpremínjajo, akoravno se prebívalstvo dotičnih zemelj mnogokrat 
menja. Na tak način ostala je razlika med Panoníjo in Noríkom 
tudí potem, ko se je po obeh naselílo isto slovensko pleme. Meja 



s. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 95 

med terna pokrajinama ni bila nikoli natančno določena. Le toliko 
se more reči, da je bila Norik vi.?oka gorata, a Panonija nizka, 
ravna dežela. Zato je spadala Celej a še k Noriku, a Poetovio 
k Panoniji; Kranjska pa okolo Lj u bíja ne in Dolenjska prište- 
vala se je sedaj jedni, sedaj drugi pokrajini. 

Da je bila veliká razlika med Norikom in Panonijo, dokazuje 
najbolje slovenski jezik. Že v IX. stoletji razdelil se je namreč slo- 
venski jezik na dve narečji: na panonsko in karantansko. 
Razlika obeh narečij bila je po spričevanji Miklošičevem (Altslov. 
Formenlehre, Einleitung pg. VIII. X.) že takrat znatna. Meja med 
obema narečjema pozná se še dandanes práv dobro na štajerski zemlji 
in je ravno istá, kakor med Panonijo in Norikom (Karantanijo). 
Ta drži od gore H o ehe c k pri Feldbachu naravnost proti jugu do 
Múre, nekoliko vztočneje od Cmureka, in od tod preko Slovenskih 
goric do Sv. Martina na Dravi. Od tod se vleče cez Ptujsko 
pol j e blizu do Pragerskega in potem blizu Monšperka do Do- 
náške gore. Nadaljna meja bila je Sotla, kakor še dandanes med 
Slo venci in Hrvati. Štajerski Slovenci panonskega narečja stanu- 
jejo torej v sedemnajsterih farah dekanij Veliká nedelja, Ljutomer, 
Ptuj in Zavrče. ter v farah Sv. Andrej, Sv. Anton in Sv. Bol- 
fenk. Ze v obleki in običajih razlikujejo se ti Slovenci od svojih 
zapadnih sosedov. (Rudolf Puff, Die Slaven in Steiermark, Carinthia 
1843, Nr. 2 & 3.) Štajerská iztočna meja bila je v prvi polovici 
srednjega veka precej nedoločena. Še le okolo 1205. 1. pomaknili 
so jo bolj proti vzhodu, potem ko je bil ptujski gróf Friderik I. 
1. 1099. Madjare potolkel in jim vzel okolico ormožko, Ijutomersko 
in središko. Tako je postala deželna meja različna od meje narečij. 
Tudi na vzhodni stráni Sotl e in na južni Gorjancev stano- 
vali so Slovenci. Denašnjo národnostne mejo med Sloveno-Hrvati 
in pravimi Hrvati dela ravna črta od Reke do Siska in od tod 
dalje Sa v a. Ako pomislimo na način razširjevanja Slovencev od 
dolenjega Dunava in na mer njih potovanja, prepričamo se lahko, 
da so se nekatera krdela obrnila tudi obKolpi inUni navzgor. 
Kjer se je katera večja reka izlivala v Savo, našli so Slovenci pri- 
ložnost razširiti se kakor mahalica. Dúmmlerju se zelo verjetno 
zdi (Die älteste Geschichte der Slaven in Dalmatien, Sitzungsberichte 
der Wiener-Akademie der Wissenschaften Bd. XX. pg. 363), da so se 
Slovani že v drugi polovici VI. stoletja v Dalmacijo naselili, tedaj 



96 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od TU. do X 1.11. stoleiga. 



dolgo pred prihodom Hrvatov in Srbov. Tudi slávni hrvatski zgodo- 
vinar Rački je tega ranenja (Arkiv za povjestnicu jugoslavensku sv. 
1857. pg. 253 — 255). On trdi, da so predniki denašnjih Cakavcev 
že v drugi polovici VI. stoletja svoje denašnje zemlje zasedli. Ali 
moti se v mnenji, da so ti Slovani došli iz zakarpatskih dežel, 
od koder so vsi zgodovinarji (po Safaŕikovem vzgledu) izvajali tudi 
karantanske Slovence. O Istri verao izvestno, da so j o Slo venci že 
okolo 1. 000, napadali. Ti napadi mogli so biti obrneni samo proti 
primorskim mestom, ki so še do 1. 775. ostala v bizantinski oblasti, 
a notranjost zemlje zavzeli so Slovenci, ki so se s pozneje došlimi 
Hrvati pomešali. Tako so se tudi dalmatinski Slovenci pomešali s 
Hrvati in Srbi, in možno je, da se je bas na ta način izcimila 
čakavščina. 

Hrvatje trde, da je njih národ že s početka YII. stoletja posedel 
zemljo med Dravo in Savo ter v njej utemeljil „posavsko Hrvatsko", 
opiraje se na K. Porfirogenetove besede „At a Chrobatis, qui in Dal- 
matiam venerunt, pars quaedam secessit et Illyricum atque Pannoniam 
occupavit". Ali ko bi se smeli na to zanašati, morali bi misliti, da 
so Hrvatje ves Ilirik in vso Panonijo posedli, kar pa vender ní 
mogoče. Zdi se, da je Porfirogenet tu zamenjal Slovence in Hrvate, 
kar je bilo práv lahko mogoče zaradi podobnosti jezika. Pac so 
zavzeli Hrvatje razen Dalmacije še vso zemljo na južni stráni črte 
Senj-Sluin-Gradiška. Ali na severni stráni te črte ne ve zgo- 
dovina nič o kaki hrvatski državi, ker Ljudevit Posavski bil je 
Slovenec, kakor bomo skoro videli. Tudi Rački, ki je v hrvatskem 
zgodovinstvu avktoriteta, prepričal se je (Rad akademije jugosl. Ll. 
205), da hrvatska dŕžava nikoli ní tako daleko sezala, kakor stoj i 
zapisano v registru Sv. Petra pri Solinu, in kakor je on sam poprej 
trdil (v Radu kn. XXVE. 101.). Očitno priznáva, da so bili Obri (t. j. z 
njimi združení Slovenci še v Vili. stoletji „svedjer gospodari Pano- 
nije, i da za drugu dŕžavu hrvatsku u Panoniji, o kojoj 
umie sam Constantin pripoviedati, ne ima n i prostora, n í v re- 
meň a". (Rad LL pg. 17o.) 

Treba je torej popraviti Šafárikovo mnenje (II. 279, 283, 294) 
o panonsko-hrvatski ali mezirjetski državi v Panoniji 
Saviji. Ta zemlja je bila slovenská. Njeni veliki župan ali knez 
stoloval je v staroslavnem Sisku in bil pozneje odvisen od frankov- 
skega rektorja. Da so siščanski župani priznávali nadvlado koroških 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 97 

vojvod, vidi se iz pripovesti Valvasorja o uporu A vrel ij a in Droga 
proti Vladuhu okolo 1. 770. (Ehre d. H. Krain H. pg. 385). Ceravno 
utegne ta povest obsezati mnogo nehistori-škega, vender se iz nje 
vidi, da je bil Sisek jedno najvažnejšili mest v koroško-slovenski 
vojvodini. In ravno v Sisku, oddaljenem od tujih uplivov, obdržala 
se je najdalje slovenská národná zavest. Kajti ko so začeli Franki 
za naslednikov Karola Velikega Slovence stiskati in tlačiti, upri se 
je siščanski župan Ljudevit Posavski proti frankovskemu nasilstvu 
1. 819. V kratkem so bili pregnani tuji uradniki in njihovi pomoč- 
niki, vojaški naseljenci. Ali Ljudevit je vedel, da bodo Franki hitro 
poslali večjo vojsko proti njemu, in da tej se ne bode mogel sam 
upirati. Treba je bilo torej iskati pomoci in zaveznikov. Teh pa 
ní Ískal pri dalmatinskih Hrvatih, nego pri Kranjcih in Korošcih 
(kakor tudi pri bolgarskih Timočanih, ki .«!0 se bili 1. 819. v Srem 
preselili). Da, Hrvati pokazali so se ocitne sovražnike Ljudevitu. Zve- 
zali so se namreč s Franki proti upomikom in poslali jim v pomoč 
svoje dobre strelce. Ali kljubu silnému návalu Frankov, Sasov, Bavar- 
cev, Italijanov in Hrvatov, bránil se je Ljudevit hrabro tri leta. 
Skrbel je. tudi za utrjenje svojih mest in grádov. V ta namen je 
dobil od Grajskega nadškofa Fortunata, „patrijarha Istre in Vene- 
eije", zidarjev in rokodelcev. Zdĺ se torej, da so bili Ljudevitovemu 
podjetju prijazni tudi Bizantinei in njim udani patrijarh Fortunat, ki 
je moral pozneje zbežati v Carigrad pred frankovskim zasledovanjem. 
Se le 823. leta, ko je veliki župan hrvatski B orná ali Porin pripeljal 
izdatnejše pomoci, izgubil je Ljudevit svojo vojsko ter moral zbežati 
in sicer ne k Hrvatom, nego k Srbom. Kasneje ga ubije strije Borne, 
ki je bil poginil v bitki proti Ljudevitu. Tako je končalo veliko 
podjetje, ki je imelo namen osvoboditi Slovence od frankovskega 
jarma. (Einhardi annales ad a. 820, M. G. L 207.) 

Že Diimmler je trdil (Aelteste Geschichte der Slaven in Dal- 
niatien pg. 373 — 374), da, kolikor je iz zgodovine znano, stanovali 
.so vedno Slovenci v Slavoniji in tako imenovani provincijalni 
Hrvatski. Slavonija je izvestno dobila svoje ime po Slovencih, 
ker vse dežele, kjer so se Slovenci naselili, imenovale so se Sclavinia, 
Sclavonia = Slovenija. Pokrajina Slavonija obsezala je do XVL sto- 
letja tudi županije Zagreb, Križ, Varaždin, S v. Juraj in obe 
banski granični polkovniji (med Kolpo, Savo in Uno), ter za 
njenega največjega obsega tudi polovico tako imenovane turške 



98 S. Rutar: Jedinstvo slovoiiskili dežel od VTT. do XIll. stoletja. 

Hrvatske. Po razpadu velikomoravske dŕžave (905) prišla je bila 
Slavonija Ogrom v oblast in ti so jo šmátrali kakor svoji kroni pri- 
druženo vojvodino. Iz nje so razširili svoj upliv cez dalmatinsko- 
bosansko Hrvatsko (do 1. 1102.). Hrvatska imenovala se je še v 
XVI. stoletji tako imenovana Visoka Hrvatska (Gačka, Lika in Krbava), 
večji del hrvatskega Primorja, ostala polovica turške Hrvatske in 
nebenečanski del severne Dalmacije (Gyurikovich, Illustratio critica 
sitiis et ambitus Slavoniae et Croatiae). Severni del vojaške krajine 
nad Lonjo in Ilovo imenoval se je za Ferdinanda I. „slovenská" 
(vindiška) ali varaždinska krajina, in samo južni del hrvatska. 
V tem oziru je vredno opomniti, da najstarejši narodni pisatelji pro- 
vincijalne Hrvatske niso svojega jezika nikoli imenovali lirvatski, nego 
zmerom le „slovenski jezik". Trubarju so Hrvati Cakavci, kateri 
so slušali SV. mašo v slovenskem jeziku in rabili glagolitske knjige. 
(Nemški predgovor k I. delu Novega testamenta v hrvatskem jeziku 
1. 1562.). Njegov „crobatischer" prevoditelj je bil Istran. in prevod 
so pregledali ter popravili rodoljubi v Metliki. Zagrebški škof Nikolaj 
Zelniczi piše 1. 1599.: „Da Zagreb v Slavoniji leži, tega ne 
dvomi nobeden. Vem, da nekateri imajo ta predel g or en j e Slavo- 
n i j e za Hrvatsko, ali pogreška in pomotá ne more nobenemu vzkra- 
titi njegovega pravá." Tako piše tudi Valvasor (XH. 42): „Die Banische 
Grentz (sedaj županija Petrinjska) erstrecket sich zwolff Meilen in 
Crabaten und in das Windische Land (Slavonija), welches alles offters 
nur mit dem gemeinen Namen K rab a ten (Hrvatska) genanntwird: 
weil die Einwohner in Windisch- und Banisclier Sprach und Tracht 
mit denen Crabaten iibereinkommen." 

Ko so namreč Turki v letih 1463. — 1528. zavzeli skoro vse 
zemlje pravé Hrvatske in ko se je mnogo Hrvatov pred turško silo 
z juga proti severu pomaknilo ter v Slavoniji in Primorji naselilo, 
dobile so te zemlje ime Hrvatska. Tej premeni celo slično je me- 
njavanje imena najimenitnejše hrvatske obitelji Subic-Zrinj. Ta 
obitelj se je imenovala v severni Dalmaciji grófi bribirski (trogirski, 
šibeniški, skradinski, omiški itd.), ter ba n hrvatski in gróf ali 
knez dalmatinski. Ko je pa izgubila svoja dalmatinska posestva, 
preselila se je v Posavje ter pridobila posestva v Visoki Hrvatski in 
severni nižini ter po svojem grádu Zrinju imenovali so se grófi zrinj- 
ski. Iz pomešanja prvotnih Slovencev in novo prišlih Hrvatov postalo je 
tako imenovano slovenskohrvatsko ali provincijalnohrvatsko 



J. Kevsnik : Liiterski Ijudje. 9Ô 

narečje, ki seza proti jugu do Kolpe, a proti iztoku do Siska, Ivanica 
in Pitomače, ter še dalje v Slavonijo. 

AU tudi ti hrvatski Slovenci na južnoiztočni stráni od Sotle 
in Gorjancev morali so že v IX. stoletji govoriti nekoliko različen 
dijalekt od Slovencev v Karantaniji. Zato in zaradi različnosti zem- 
Ijišta počel se je pri njih politiški život drugače razvijati, nego v 
Karantaniji. Iz tega uzroka moramo tudi te, kakor sploh vse panónske 
Slovence izpustiti iz okvira naše razprave. 

(Dalje prihodnjič.) 




Luterski 1 j u d j e. 

Povest. 
Spisal Janko Ker sni k. 

Und mancber liesťs und denkt dabei 
Wo dieser jetzt, wo jener sei ? 
Doch kommt der Meister Schreiner, 
So bleibt von allen keiner ! 

P f iz er. 

]a steni nad menoj visi raala slika. Suhoparen opazovalec, ki pozná 
zgodovino slikarstva in umotvore raznih časov, dejal bode 

'takoj, da je slika stará blizu petdeset let in da je umotvor 
novej še vlaške šole; rekel pa bode tudi, da mojstra ne pozná, in da 
je v sliki nekaj posebnega, neopisljivega, — ter ločil se bode morda 
težko od nje, ne spoznavši, kaj daje podobi tako čarobno moč. 

Mala, na prvi pogled neznatna slika káže deklico, recimo, se- 
demnajstletno, v opravi, ki je bila navadna v boljših stanovih sredi 
prvé polovice tega stoletja. Podoba njena je dopersna in sloni v 
visokem oknu; oko njeno hiti živo, s earovitim svitom mimo opa- 
zovalca v daljavo. Barve so sicer zatemnele. in ona „svitla téma", 
katera znači dela slavnih, starih vlaških mojstrov, Correggija, bratov 
Carraccijev in drugih, slabo pristuje podobi, katera nehoté zahteva 
svitlih. ognjenili barv. Tako bi človek sodil; — pa morda ravno to 
daje sliki ono posebnost, katere ne morem opisati. Mnogokrat sem 
že zri v njo, in tudi sedaj, ko pišem te \Tstice, šili mi oko vedno 
gori k njej : dozdeva se mi, da jo je dihnil poseben genij na mŕtvo 
plátno. 

6* 



ÍOO ' j. Kersnik : Luterski Ijudje. 



O deklici, katere obrazek je naslikan tu gori nad menoj. in o 
ujem. ki ga je slikal, govori moja povest. 

Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more biti nikomur 
zanimljivo in ni nikakor v dotiki z dogodki, katere bom pripovedo- 
val: — pa ko sem j o dobil, prejel sem tudi nekaj starih listin in 
pisem, in te mŕtve priče nekdanje sreče in nesreče pripovedovale in 
razodele so mi, kar podaj am tu braleu. 

Pravih imen ne bom imenoval in ko bi jili tudi. malokdo bi 
se jih spominal. Cemu pa še ta spomin! 

Slika na moji steni je ostala; ona pa, katero tako čarobno 

predstavlja, in oni duhoviti mož, oni genij. ki jo je u.stvaril, in vsi 

njihovi, — oba, x vsi so se pogubili, potopili v nemirnih valovih bur- 

nega sveta. 

1. 

Goré Bpet gledara zaželjene, 
Veselje mi rosi okó ; 
Oh, bo še kdo se spomnil mene? 
Saj sem spremeail se močnó. 
Boris M i r an. 

Na Gorenjskem blizu večje vaši stoji ob postranskem potu 
kateri zavije kake pol ure pozneje na veliko cesto, na nizkem holmu 
prijazen gradič. Zidan ni redno, nego vidi se mu, kako sta stari 
oča in vnuk, praded in pravnuk, drug za drugim kot gospodarja 
prezidavala in rila po stenah in obokili ; tu je jeden nekoliko od- 
stránil in podrl, tam zopet drugi nekaj pridejal in prislonil; še okna, 
obrnená proti česti, niso v ravni vrsti stavljena. Zadnjim gospodar- 
jem pa tudi ni bilo veliko mari, kako je zidan gradič, pustili so ga 
večinoma v miru, tu in tam so ga zdaj pa zdaj ometali ali pobelili, 
ako je čas razoral po zidu prenevarne ali previdne rane, in tudi 
opeká na strehi káže v svojili raznih barvah delovanje takih površ- 
nih ranocelnikov. 

Okľog gradiča nasajen je na treli strancli mal \iric-. po ka- 
terem staré tepkp. in stari orehi pričajo, da je podoba tega pos(!stva 
že dolgo, dolgo jednaka. 

Za grádom pa se vzdiguje svet, in ob polagoma dvigajocem se 
hribu káže se gost les ; pa ta je mlad, in le tu in tam svedoči kaka 
redka, veliká hoja, da je bilo jedenkrát mnogo jednakih njenih sester 
tukaj, katere pak je podrla sekira. 

Tako je sedaj okrog gradiča, in v blizu petdesetih letih se ni 
mnogo izpremenilo: vrt in grád sta bila tedaj .skoro taká. ko danes; 



J. Kersnik: Luterski Ijudje. 101 

.saiiut vÍ8<(k in gust les ja je senčal na zadnji stráni, in kadar je 
pihal močan jesensk veter, vršale so nad robom grajske, zadnjestran- 
ske strehe veličastnft smreke v jednakomernem otožnem glasu. 

Bilo je zjntraj lepega. polefnega dné, ko' je ropotal po veliki 
cesaľski česti težki pôstni vo?; postiljon se je bil ravno vzdramil, 
ker se je bližal globokemu klanjcu; raoral je z voza stopiti in ko- 
lesu podložiti cokljo. Ko je dospel na" ravno, nastavil je svoj rog in 
tľobil veselo v jasno jutro. 

Voz je bil poln potnikov, kar je bilo tedaj navadno, ko še ni 
prepregala železná cesta našín krajev. 

Ko })ľiropoče voz do mesta, kjer se je ločil širok stransk kolo- 
voz od veliké ceste, potrka jeden potnikov postiljonu na ramo. 

Isti ústa vi konje. 

„A, Vi pôjdete tu gori proti Rodici," reče izstopivšemu, kateri 
mu je pomolil nekaj grošev. 

„Da!" pravi krátko oni in molčé pozdravi k sloves\i ostalo 
družbo v vozu, ter krene pes na stranski kolovoz. 

Bil je mlad, visokorasten mož, lepega, malo zarujavelega obraza : 
gosti kodrasti lasje kipeli so mu izpod širokega klobúka na ráme, in 
duhovite oči ozirale so se z nekakim radostnim izrazom po lepi 
okolici. Zakaj bi se tudi ne? Pred njim v daljavi dvigale so se vi- 
soke planine, v podnožji pa vent-ali so jib po nižjih goricah gosti 
lesoví. Solnce lesketalo se je v tisočerih rosnih kapljah po visoki 
obpotni trávi, in hladná jutranja sapa prinášala je potniku zaduje 
glasove postiljonovega rogu. 

Urno je korakal po kolovozu, in ko dospe cez mali griček, 
ugleda pod seboj veliko vas — Rodico jo je imenoval postiljon — 
in za njo kake četrt ure oddaljeni grád, o katerem smo govorili. 

Videlo se je, da je bil potovalcu kraj znan, kajti poiskal je tu, 
kjer je cesta storila vec ovinkov, kakor domač človek, vsako stran- 
sko stezo, katera je krajšala pot, in ravno sedaj je bil zopet krenil 
na tako stezico, ko mu udari klopot konjskih kopit na uho. Obrnivši 
se ugleda za seboj jezdeca v gosposki opravi, kateri je hitel mimo 
njega. Potniku dozdeval se je jezdec najbrž jako nenavadna prikazen 
v tem kraji, in nehoté je obstal ter pogledoval za jaliačem. 

A ta je takoj .še bolj vzbudil pozornost gledalčevo. 

Kakih sto korakov pred njim igral se je mal deček ob česti 
pred leseno kmetsko kočo, in ta se jezdecu menda ni povoljno hitro 



102 J. Kersnik: Luterskí Ijiuljc. 

ognil, kajti izpustivši konja dečku v bližino ndari ga z bičera cez 
pleca, da je isti od bolesti na glas zaviknil. 

„Kaj stojíš pri česti, osel neiimni? Drugič dobis še jedno," 
vpije jezdec raz sedla ter odbaja, dečku še jedenkrát z bičem zažugavši. 

Na otrokov vik in krik prihiti kmetská žena iz koče. 

„Za Kriščevo voljo, kaj pa je?" 

„Oni me je udaril," toži fantič in káže za jezdecem. 

„Ta grdoba te je? Oh, ta ni zastonj „luterš". Pa nič ne jokaj, 
Tine; čemu pa tudi laziš počešti, po prabu; v hiši bodi, slišiš; sem 
pojdi v hišo, če ne, te bo še večkrat udaril, ta škrijc luterski." Rekši 
hoče kmetica otroka od vešti v vežo. 

„Kdo pa je ta škrijc luterski, kakor mu praviš, Neža?" oglasi 
se naš potnik, ki je bil z jeznim obrazom gledal surovi čin jezdečev, 
in sedaj stopil pred vežo. 

Kmetica ga je osupneno pogledala; poznala ga ni, in kako more 
to biti, da ta tujec vé, da je bila ona krščena za Nežo. 

Tujec se nasmehne. 

„Kaj me gledaš tako, kakor bi se žive dni ne bila srečala, ali 
kakor bi najini materi nikdar ne imeli jednega in istega očeta?" 

Zdajci se tudi kmetici lice razjasni in prišlecu roko podavši 
vzklikne: „Oh, France, glej no, France, ti si! Pa kdo bi te spoznal 
precej ; vzrastel si, in lase imaš tako dolge, glej také, kakor Bog na 
križevem potu. Ostriži jih, ostriži; pol gorši boš, če jih ostrižeš." 

France, kakor ga je imenovala kmetica, je z dobro volj nim sme- 
hom poslušal prijateljski svet svoje sestričine. 

„Kaj pa mati moja; ali so zdravi?" povpraša. 

„Zdravi, zdravi; sinoči sem šla čez laz, ko so ravno pšenico do- 
želi; taká lepa pšenica, France! Pa stopi vender v hišo, kaj boš tu stal." 

„Ne, zdaj ne! Domov grem, pa ostanem nekaj dnij, in bom 
prišel pogledat k vam. Janeza ni doma?" 

„Ni ga ; pri grajskih na Potoku koši trdino. Nič kaj mi ni po 
volji, da hodi gori tem luterskim delat, pa saj veš, kako težko se 
kaj zaslúži." 

„Kakovi luterski so to? Je li stari gospod umri?" 

„Ni umri ; prodal je vse, grád, živino in tlačane in šel na Du- 
naj — ka-li! Vse to so pa kúpili neki Ijudje z Nemškega, pa lu- 
terski so." 

„In ta, ki je prej tvojega Tineta udaril, je li ta gospoday?" 



J. Kersnik: Lnterski Ijndjc. 103 

„Oh, ta grdoba! Ta ni; ta je sin gospodarjev?" 

Mali Tine, katerega je bil príhod tujčev tako osupnil, da je bil 
bolečine in solze pozabil, domislil se je v tem trenutku, da ga hľbet 
še pece, in ker se je pozornost govorečih obrnila nanj, jel se je zo- 
pet kremžiti. 

Mati ga odvede v hišo in France odide, glavni del vaških po- 
slopij na levi pustivši, proti gornjemu koncu vaši. 

Šest let je bilo minulo, odkar je bil zadnjikrat v domáci rojstni 
vaši, in če se je bil tudi izpremenil on, da ga sestričina ni spoznala, 
ni se izpremenil domáci kraj. Samo grád Potok dobil je druge go- 
spodarje. In ti so ga jeli zanimati. 

France Kosan, naš znanec, bil je najmlajši sin ne posebno 
imovitega kmeta v Rodici. Oče mu je umri, ko je bil France še 
otrok, in potem je mati sama gospodinjila in kmetovala s pomočjo 
dveh starej ših hčerá. Franceta pa je dal materin brat. duhovnik na 
Goriškem, v šole. Podpiral ga je, kolikor je mogel, in ko je opazil, 
da ima netjak njegov poseben talent za slikarstvo, poslal ga je v 
Renetke in v Rim. Äíladi mož — imel je sedaj štiri in dvajset 
let — izdelal je bil tam že par lepili slik, katere so vzbudile po- 
zornost večjih krogov, in vsi prorokovali so mu naj slávnej šo prihodnost. 

Kdo je bil tega bolj vesel, nego stari strijc duhovnik? Doma 
tega se ve da niso umeli. Kaj jim je bil najslávnejší slikar vec, nego 
vaški umetnik, ki je znamenja po križpotih belil in potem rudeče 
mazal. Pa ker je bilo strijcu duhovniku tako práv, bilo je tudi 
materi práv, zlasti ko je zvedela, da sin s svojimi podobami veliko 
zaslúži. / 

Nekako čudno j o je pa vender spreletelo, ko je stopil danes 
sin cez prag ter njej , ki je ravno polena v peci pripravljala, pomolil 
roko srčno rekoč: „Dober dan, mati!" 

Spoznala ga je takoj. 

„France, ti si! Kaj tak si!" vzkliknila je, potem pa se ga 
oklenila z obema rokama in solze so jo polile. 

In tudi sinú je gorko postalo pri srci. 

Ko je sedel nekoliko pozneje v hiši pri beli javorjevi mizi, 
in sta ga bili pozdravili že obe sestri, pripovedoval jim je o strijci, 
o Rimu in o vsem, o čemer je sodil, da jih zanima. 

(Dalje prihodnjič.) 



.<Xp^ 




Nazaj! 

-azaj, nazaj, moj duh, v deželo sveto, 

V deželo mislij mojih in željá; 
Kjer vedno jasno je nebo vazpeto, 
Kjer mir in pokoj, sreča je domá. 
Kraj rojstni moj je, pravá domovina 
Dežela ta, to čutim zdaj, jediná! 

Odkar zapustil tiho njeno krilo, 
Zašel sem v tuji mi viharni svet; 
Srcé nikjer se ni upokojilo. 
Sadu nobén mi ni obródil cvet; 
Zaman okúsil sem življenja slasti, 
Nič želj srcá ni moglo mi napasti. 

Vse ničevo, vse votlo, puhle pene, 
Le prazna paša srca in oči; 
Ce se trenutje ti smehljá — j)reméne, 
Nesreče boj se, ki polég preži. 
Nesľcča sama nam je zvesta — sreča 
Na bilki rosa jutranja blesteča! — 

Blagá posvetnega me blesk ne mika, 
Naj noč in dan se trudiio za njim ; 
Vsi molijo naj zlatega malika. 
Od daleč jaz jih gledam in molčim. 
Človeku rado bléšči se od zláta, 
Da veô trpečega ne vidi brata. 

Najboljših móž oči sijajna sláva 
Obrača, vleče silno za sebó; 
Ponosno dviga venčana se glava, 
Ko dnige vse se klanjajo pred njo: 
Vse to priklánjanje in praznovanje 
Otročje meni vidi se igranje. 

V svetišče pribežim prijazne koče, 
Za máno hrup je tržni in prepir : 
Otroka lice zorno mi cvetoče 
Zašije, blagi me objame mir. 

A ko naj se radujem tihe sročo, 

V skrbéh in strahu srce mi trepeče. 



Boris Mirau: Nazaj! 105 

Ko čujem smeh nedolžnega otroka 
In mislim : Bog mu zdravje, srečo daj ; 
Na sténo piše mi nevidna roka: 
Gorjé ti, srečni ! v sreči trepetaj I 
Kedor imá, on more izgubiti, — 
Kako se moreš sreCe veseliti? — — 

Kakó sem sam! Na vsem širocem sveti 

Nihče, da moje bi umel srcé; 

In jaz zastonj se silim nje umeti, 

Tuj mi je jezik, ki ga govoré ; 

Po tuji zemlji kot prognanec tavam. 

Bridkostim vsem v oblasti in težavaml 

Ko sam sedim zamišljen v tihi koči, 

Kaj poje, vábi, čuj ! tako Ijubó ? 

O jaz poznám ta glas! V božični noci 

Zvonovi mili vabijo takó. 

Okó se mi rosí, srcé se taj a, 

In domotožje sladko me obhaja. 

Po domu zapuščenem se mi toži, 

Po njem nemirno hrepeni srcé; 

Spominov broj se bolj in bolj mi množi, 

Podobe jasne dvigajo glavé: 

Sé znanim glasom govorijo meni: 

Domov se vrni, brat nam izgubljeni! 

In jaa se vračam. K vam, podobe vzorne, 

Resnice svete vé, moj duh hiti ; 

K vam, kjer vse sile rade so pokorne 

Lepoti večni, meni se mudí: 

V deželo, kjer Ijubezen je kraljica, 

Kjer solza bledega ne moci lica. 

Že vidi jo okó, deželo svéto. 
Deželo misUj mojih in željá; 
Kjer vedno jasno je nebo razpéto, 
Kjer mtr in pokoj, sreča je domá. 
Moj duh peróti čile že razvija, 
Tvoj, tvoj sem zopet, sveta poezija! 

Boris Miran. 



®^)t( ^sT )®( )i( )®( )^)i(' )i( V.i' ,éi r*' /w '*' '*> '»■■ ••> '»' '•' '•'' 

y l BiSHÍaSa5HÍŽ55HgSSB5E5a 5H 5H5Hgä sä 5E5^a 

is( sŕ nK )S( íg( ;» ■*' .«/ !•' '»■ '»' *' '•' le- *' ,"' '•' *' '•' 





Zemeljski potresi. 

Spisal J. Jesenko. 

XXII. 

Lizbonski potresi. novembra 1755. 

(Dalje.) 

va dni po prvem potresu so razglasili úkaz, naj prekopavajo 
razvaline in iščejo zasutih; res so jih izkopali kaj mnogo, ki so 
se zopet opomogli. Lehko bi vam poročal, kakó čudovito so 
bili nekateri rešeni; a še bolj čuditi se moramo, da nismo vsi poginili. 
Jaz sem bival v hiši, ki je imela 38 stanovalcev, izmed teh so se le štirje 
ľešili. V mestni ječarni je poginilo 800 Ijudij, 1200 v veliki bólnici; 
porušenih je mnogo velikih samostanov, ki so imeli po 400 prebivalcev, 
a vsi so poginili; poginil je tudi španjski poslanec s 35 postrežniki 
in uradniki. Premučno bi bilo naštevati druge podrobnosti, kajti dobil 
sem ta papir práv sliieajno ter pišem to na nekem vrtnem zidu. Ce 
hočete svoji družbi prijaviti to poročilo, prosim vas, naj bi je blago- 
voljno prej nekoliko olikali. 

K sreči je bil o potresu kralj s svojo rodovino v Belemu, veliki 
paláci, jedno miljo daleč od mesta. Kraljevi dvor v mestu se je 
porušil precej pri prvem potresu, sicer meščani tukaj trdijo, da je 
bila hiša inkvizicije prvo poslopje; ki se je podrlo. Potres so čutili 
po vsem kraljestvu, vender najmočneje ob morski stráni. Faro, 
Sv. Ubals in nekoja veliká trgovišča so če mogoče še več trpela kot 
mi, Porto pa je popolnoma nepoškodovan. 

Mogoče je, da je ta nezgoda izvirala izpod globočine zapadnega 
oceana. Ravnokar sem se razgovarjal z ladijskim poveljnikom, ki 
se mi zdi kaj razumen mož. Ta mi je pripovedoval, da je bil na 
morji 50 milj od mesta potres tako močen, da mu je zeló poškodoval 
krov ladije. Pri nepričakovanem dogodku mu je bila prišla misel, 
da je napačno določil točko morja, kje je, ter da je močno zadel v 
skalovje v vodi. Nemudoma so v morje izpustili najdaljši čoln, da 
bi se oteli; potem so vender z ladijo, če práv močno poškodovano, 
pripluli srečno v luko". Tako Wolŕall. 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 1"T 

Ko bi tu sem postavili zanimljivi Ilamiltonov popis o dolgem 
in silovitem potresu Kalabrijskem (leta 1783.), pojasnoval bi pac naj- 
očitneje raznovrstne učinke takih priroílnih pojavov. Ta učeni angleški 
poslanec v Neapolji (ki je bil tudi člen kľaljeve družbe v Londonu) 
peeal se je leta in leta neumorno z ognjeniškimi pojavi v Italiji ter 
je sam prehodil, pregledal in preiskal vse kraje pretresene Kalabrije ; 
z bistrim očesom in še bistrejšim razumom je pojasnil vse učinke ter 
o njih na drobno poročal kraljevi družbi v Londonu. A ta preobširni 
popis od 23. mája 1783. bi obsezal skoro celo polo „Ljubljanskega 
Zvona" ; toliko prostora bi mu pač urednik njegov goto vo ne pri- 
volil. Zato naj tu sledi le krajši popis potresa, ki je leta 1812. 
Karakas v Venezueli uničil. 

xxní. 

Potres v Karakasu 26. marca 1812. 

„Po vsej deželi v Venezueli so ta čas imeli veliko sušo. V 
Karakasu in 70 mirijametrov na okrog ni padlo kapljice dežja pet 
mesecev pred potresom, ki je pokončal glavno mesto. 26. dan marca 
je napočil kot izredno vroč dan, ozračje je bilo mimo in nebo čisto 
kot ribje oko. Bil je Veliki četrtek in Ijudje se bili večinoma po 
cerkvali. Nič ni naznanjalo preteče nesreče. Sedem minút po štirili 
popoludne so začutili prvo tresenje. Močno je bilo toliko, da so jeli 
zvonovi v zvonikih zvoniti; trpelo je le 6 do 6 sekúnd. Precej potem 
je prišlo drugo tresenje, ki je trpelo 10 do 12 trenutkov: v tem seje 
neprestano gibala zemlja kot vrela voda v kotlu. Že so mislili, da 
je minila nevarnost, kar zaslišijo močno bobnenje izpod zemlje. 
Primerno je bilo grmenju, a bilo je močnejše ter je dalje trpelo, kakor 
trpi na vročem pasu grmenje o letnem času hudega vremena. Pod- 
zemeljskemu grmenju je precej sledil tretji potres, ki je trpel 3 ali 
4: trenutke. Zemlja se je tresla navpik gori in doli, a ob jednem se 
je nekoliko dalje valovito zibala. Sunki so se čutili od nasprotnili 
stranij od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. 

Tému tresenju od spod navzgor in tému križ.ajočemu se gibanju 
se ni moglo nič ubraniti. Mesto Karakas je bilo popolnoma poru.šeno. 
Tisoč prebivakev (10 do 12 tisoč) je bilo h kratu pokopanili pod 
razvalinami cerkvá in hiš. Sprevod (procesija) se še ni bd začel ; a 
Ijudje so di-li tako zeló v cerkve, da jih je bilo okolo 4000 pod utrtim 



108 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

oboki pobitih. Cerkev sv. Trojiccí in cerkov Veliké milosti (alta giaciaj 
sta bili zelo 50 metrov visoki in njijini oboki so bili oprti na 4 do 
5 metrov debele stebre, í^ potres jih je tako porušil, da so razvaline 
delale le komnj dva metra visok ku]), tiidi so bile tako razdrobljene, 
da skoro ni bilo sledu ni opori ni stebrom. Skoro popolnoma je 
izginila vojašnica el cuartel de san Carlos (stanišče sv. Karia), ki je 
stala na severní straní od cerkve svete Trojice ob čestí k mitnici de 
la Pastora. V njej je bil zbraň cel polk pešcev z orožjem ter je 
ravno imel iti k sprevodu. Razen nekaterih mož so bili vsi pokopaní 
pod razvalínami velikega poslopja. 

Devet desetin lepega mesta Karakasa je bilo popolnoma podrtega. 
Katere hiše se níso podrle kot one ob ulici sv. Ivana (san Juan) pri 
kapucinskem samostanu. razdrte in razpokane so bile tako močno. da 
níso smelí vec v njih bivatí. Nekoliko menj opustošen je bil južní 
in zabodni del mesta med velikim trgom in klanjcera Karasnrliskim. 
Tu se je ohranila celo stolná cerkev z velíkanskiraí opornimi stebri, 

Ce so v mestu Karakasu našteli 9 do 10 tísoč ubítíh, med te 
še níso uvrstilí oníh nesrečnežev, kí so bili težko ranjení ter so 
nasleduje mesece poginilí zarad nedostatnega žíveža in slabé postrežbe. 
Noc od Velikega četrtka do Velikega petka kázala je neizrekljivo 
tugo in nezgodo. Polegel se je bil gostí prah, kí se je kadil nad 
razvalínami ter ozračje zamračil kot gosta megla. Tresenje je bilo 
nehalo in noc je bila tako svetla in tiha kot kdaj poprej. Skoro 
polna luna je razsvetljevala okrožene kope Sílske, a mimo nebo je 
bilo v stahovítem nasprotjí z zemijo pokríto z razvalínami in ôlo- 
veškimí trupli. Matere so nosile ubite otroke v naročají ter se varale 
z nádejo, da jíh bodo znova ožívile. Tugujoče rodbíne so pohajale 
po mestu, da bi našle brata alí očeta alí príjatelja, zakaj neznana 
jim je bila njegova usoda in míslílí so, da so ga v gneči ízgu- 
bílí. Gnetli so se po ulícah, katere so se poznale le po dolgili 
vrstah razvalín. 

V Karakasu se je tega groznega dne 26. marca 1812. ponovila 
vsa nesreča, ki so jo o jednakih dogodkih skúsili Lizbonjani, Mesi- 
njaní, Límljani in Riobambljaní. Pod razvalínami poko])aní ranjenci so 
klicalí in tužno prosili pomočí; res so jih nad dve tísoč izkopali in 
oteli. Usmiljenje se pač nikdar ni kázalo tako ginljivo-, reklí bi tako 
^znajdljivo kot pri teh Ijudeh, kí so se napenjalí, da bi rešilí nesreč- 
nike, katere so slišalí pod razvalínami vzdihovati in jeôatí. Ker níso 



J. Jesenko : Zemeljski potresi. 109 

imeli nikakeršnega oiodja, s katerim bi bili sip prekopavali in odme- 
tavali. delali so z rokami, da bile žive iiesrečnike odkopali. Ranje- 
nike in iz bolnice otete bolnike so prinášali k bregu malé reke Guayari 
ter jih tu pokladali na tla. kjer jih je v saj listnato drevje nekoliko 
bránilo. Pod razvaliuami so namreč bile pokopane postelje. plátno 
za obezanje ran, ranocelsko orodje, zdravila in vse najimenitnejše 
potrebščine. Prvé dni po potresu je pomanjkovalo vsega, celo naj- 
p otrebnejšega živeža. Tudi voda je v notranjem m^stu skoro vsa 
posla, kajti potres je bil deloma razdrl napeljane pretoke, deloma 
pa je bil razrušil zemljo, da se je vsedla in studence zamašila. Po 
vodo so morali hoditi k reki Guayari, kjer pa niso imeli zajemál. 
Bogaboječnost in skrb, da bi se ne vnela kaka kuina bolezen, vele- 
vali sta, naj mrtvecem izkažejo zadnjo Ijubezen. Ker pa ni bilo 
mogoče redoma pokopati toliko tisoč, deloma pod razvalinami zasutih 
trupel, ustanovili so se posebni odbori, ki so mrtvece sežigali. Naprav- 
Ijali so grmade med razvalinami ter jih zažigali. To so opravljali 
vec dnij zaporedoma. 

Sredi občne tuge in žalosti je opravljalo Ijudstvo verske obrede, 
s katerimi je upalo najprej potolažiti jezo božjo. Nekateri so hodili 
s slovesnimi sprevodi ter popevali kot pri pogrebih, nekateri so se 
pa popolnoma zmešane glave glasno spovedovah na ulicah. Prigodilo 
se je v tem mestu takrat to, kar se je bilo zgodilo v pokrajini 
Kvitski (Quito) po strahovitem potresu 4. februvarja 1797.; mnogo 
zákonov se je sklenilo med osobami, ki so došlej skupaj živele 
brez cerkvenega blagoslova: otroci so sedaj dobili roditelje, ki jih 
došlej niso hoteli za svoje spoznati ; blago povrniti so obečale osobe, 
ki jih kraje nikdo ni krivil; spravile in sprijateljile so se rodovine, 
ki so došlej živele v dolgem največjem sovi-aštvu med seboj. A če je 
čut o skupni nesreči nekaterim ublažil življenje in srce odklenil 
usmiljenju, imel je pri drugih ravno nasprotne nasledke: postali so 
trdosrčnejši in neusmiljenejši." Tako piše Aleksander Humboldt. 

(Dalje prihodnjič.) 




mSBSEEESESEEESESESSSESESESBSESESESESESESBSBSZn 














a5H5a5HSH5H5H5H5H5H5H5HSH5H5a5H5a5a5a5H5H5HS 



Prilogi k Preširnovemu životopisu. 

Priobčuje F r. Levec. 

S c h ä t z b a r s t e ľ F r e u n d ! 
Der Grund, warum ich Ihnen bis nun nicht geschrieben habe, liegt 
nicht so sehr in meiner Faulheit, die miľ gewôhnlich zur Last gelegt 
zu werden pflegt, .ils darin, dass ich Ihnen nichts Interessantes und 
selbst von dem Uninteressanten nichts Erfreuliches zu melden hatte. 
Wir bleiben noch immer in dem Zustande, in welchem uns die Kola- 
rische Muse gefunden hat. Die leeren Tafeln warten noch immer auf 
einen Griffel; ich meinerseits furchte, dass uns nicht so ergehen wiirde, 
wie dem Bal)yloner Kônige. Wenn wir gewogen und gezählt werden 
sollten, so diirften wir zu leicht befunden werden. Kasteliz hat die 
Ľľfahrung gemacht, dass ihm die ledendigen Bienen mehr eintragen als 
die literärische Zhebeliza; es ist ihm daher nicht zu verargen, dass er 
sich lieber mit dem Bienen- und Honighandel abgibt, als mit der Redaction 
der Zhebeliza. Zhóp, den die Fiille seines Wissens doch endlich genothigt 
hätte, sich eines Theiles seiner Schätze zu entladen, ist uns leider, ehevor 
als die Stunde der Geburt erschienen, entrissen worden. Ich als das 
schwankendste Rohr in der ^uste der krainischen Literatúr wúrde ein 
zweiter Johannes die Stimme erheben, und den Messias verkiindigen ; 
allein die Pharisäer und Schriftgelehrten lassen raich nicht zu Worte 
kommen, au ch behagt mir die Wur/el- und Heuschreckenkost nicht. Mein 
neuestes Produkt: Kerft per Savizi, das beiläuíig Ende März erschienen 
ist, bitte ich als eine metrische Aufgabe zu beurtheilen, mit deren 
Lôsung der Zweck in Verbindung stand, mir die Gunst der Geistlichkeit 
zu erwerben. Der TJebersetzer des heiligen Augustinus wird hoffentlich 
uber die Tendenz der wenigen Strophen kein Verdammungsurtheil fällen. 
Die geistlichen Herrn waren diessmal mit mir zufrieden und wollen 
mir auch meine vorigen Siinden vergeben; iibrigens wäre es mir lieber, 
wenn sie meine Poesien kaufen als loben wiirden ; fiir diessmal bin ich 
fur meine Kosten bereits gedeckt, indem nahé an 200 Exempláre ver- 
äussert worden sind und ich nicht mehr als 600 habe auflegen lassen. 



Fr. Levec: Prilogi k Prešímovemu žívotopisn. 111 

Um vvľiiigstens eiiien Yorzug vor <len ubrigen krainischen Scribenten zu 
haben, habe ich alle Exempláre auf Velinpapier drucken lassen. Eins der 
mitgehendeii Exempláre bitte ich dem Herrn Maha uud die uln'igeii zwei 
nach Ihrem Gutdiinken an allfällige Kranjizophilen abzugeben. 

Dio bis nun gesammelten Volkslieder .sind zu unkorrekt, als dass 
man sie an"s Tageslicht befordern kônnte. Kasteliz hat mich aufge- 
fordert mit ihm kúnftigen Herbst Krain zu bereisen und sie aus dem 
Munde des Volkes niederzuschreiben: ich glaube aber kaum, dass es 
geschehen wird. Murko hat sich durch die Herausgabe der Volkmeri- 
schen Lieder (Volkmerjove pefni in fabule) blamirt. Das Zeug ist 
sowohl in sprachlicher als auch in ästhetischer Rucksicht unverdaulich. 
Ein gewisser Zherovnik, der eine Vorrede zu einer schlechten Ueber- 
setzung von sehr kindischen Erzählungen des Aegidias Jays geschrie- 
ben hat, verspricht uns steiermärkische Volkslieder zu ediren : wir 
wollen hoífen, dass er nicht in die Fusstapfen des Slomfhek- (Ahazel) 
treten werde. Sollte Ihnen die Zeit zulassen, uns was weniges iiber den 
Aufschwung der čechischen Literatúr mitzutheilen, so werden Sie uns 
recht sehr verpflichten. Wir leben in Betreíf dessen, was bei unsern 
slavischen Briidern geschieht, wie Ihnen H. l)r. Amerling näher ausein- 
andersetzen wird, in gänzlicher Unwissenheit. Er hat uns einige Bôgen 
vor einer vergleichenden slavischen Grammatik mitgebracht, die uns hôchst 
willkommen sind; allein das Unternehmen kommt mir vor, als ein 
Anfang von einem Anfange. Die Dialekte, die der Herr Verfasser mit 
dem generischen Namen illyrisch benennt, sind zu wenig von einander 
geschieden und untersehieden. Der unsrige ist oífenbar zu oberflächlich 
behandelt worden. Bei solchen Gelegenheiten wäre meines Erachtens 
immer ein Landeskind zu Rathe zu ziehen. Die Yollendung des Jung- 
manischen Wôrterbuches erwarten wir mit Ungeduld. Der Patriarch 
Kopitar hat die slavische Welt mit dem Glagolita Clotzianus beschenkt. 
Wir haben gehofft, er werde der vaterländischen Bibliothek ein Präsent 
mit einem Exempláre machen, da es doch nicht geschehen ist, so hat 
Kasteliz ein Exemplár bestellt. Er zúrnt uns noch immer, oder um mich 
ľichtiger auszudriicken, er hat von uns sein gnädiges Antlitz abgewendet. 
Er meint, es sei nur in seinem Namen das Heil zu finden. Wir glauben 
zwar an ihn und seine Sendung, sind jedoch der Ansicht, dass es der 
Apostel mehrere gibt. Der rege Eifer, der bei den Čechen nach den 
Berichten des Herrn Professor Pressel, H. Maha, Dr. Amerling herrscht, 
eríúllt uns mit Freude und Hofinung auf eine bessere Zukunft fúr die Slaven ; 



112 Fr. Levec: Prilogi k PreŠimovemu životopisu. 



wir fiirchten nur, dass nicht eher unsere Nazionalität zu Grunde geht. 
Micli fľeut es, dass sich die Notiz, die wir íiber Sie in der allgemeinen 
Zeitmig gelesen haben, nicht bestätigt hat, ich habe ihr auch gleich 
anfangs keinen Glauben geschenkt. (Da pôjde C. na Rusko. Ured.) 

Was fur einen Fortgang hat ihre Opicula? Was macht der Letter- 
schniied Hanka? Hat Ihre Muse seitdem kein grôsseres selbstständiges 
Werk zu Táge gefordert? 

Ich trage mich gegenwätig mit einer Erzählung in dem Style der 
Zerrissenen herum. Wenn uber Jahr und Tag keine Zhebeliza erscheint, 
so diirfte ich eine Sammlung meiner pefme herausgegeben. Indem ich 
Sie bei Gelegenheit eine Empfehlung an Herrn Prof. Pressel und einen 
Gruss an Herrn Maha und seinen Reisegefährten auszurichten bitte, 
und Ihnen eine Empfehlung vom H. Kasteliz vermelde, verharre ich 
Ihr aufrichtiger Freund 

D r. Franz Prefhérn m. p. 
Laibach am 22. August 1836. 
Seiner Wohlgeboren 
dem Herrn Herrn Franz Ladislaus Čelakowsky 

Prag. 

D o sta vek. Rekel sem zadnjič, da sta bila tu natisnena lista 
Preširnova nájdená v Ceskem muzeji. Vsaj Kotljarevskij je tako pripo- 
vedoval. No, misleč, da se nioreliiti v tem slovečem závodu še kaj vec 
Preširnovih listov nahaja, pisal sem lansko leto slovenskému rojaku gosp. 
J. R — u v Prago, da naj pogleda, kako je s to stvarjo. G. R. mi je kmalu 
odgovoril, da ni našel ničesar. 

Te dni mi je pa poslal ta obširni odgovor: 

„Ko sem vzprejel lani Vaše pismo šel sem takoj v knjižnico Ceskega 
muzeja in povedal svojo željo gospodu Páteri. Dolgo je iskal in slednjič 
se vrnil rekoč, da ni mogel ničesa najti, da baš ne utegne, pa da bode o 
priliki vse pregledal. Nato sem pokazal g. Légu Vaše pismo in ono 
št. „Zvonovo", v kateri Vi pišete o teh pismih. On je bil sevéda ves 
po konci in mi je obljubil poiskati ta pisma. No, cez teden dnij mi 
je povedal, da sta z g. Vrtatkom preobrnila vso knjižnico, pa brez vspeha. 
G. Vrtatko sploh ni mogel verjeti, da je Kotljarevskij ta pisma tukaj 
eital, kajti on, dejal je, da pozná vso knjižnico, a tacih pisem ni še videl. 

Tudi imajo navado, kakor sem se saní prepričal, da mora vsakdo 
vsako knjigo, katero čita v knjižnici, posebej sam zapissiti v zapisnik in 



s, Rutar: Die Slovenen. 113 



uradnik potem zabeleži natanko, kdaj se je njemu vrnila knjiga zopet 
v roke. In poiskali so oni zápisník in tu so bile zapisane vse knjige 
in vsi mauuskľipti, katere je čital in kdaj jih je čital Kotljarevskij, a 
Preširnovih pisem ni bilo zabeleženih v zapisniku. Ce so torej ta pisma 
sploh bila v knjižnici, osvojil si jih je morebiti pokojni Kotljarevskij ; 
zbiral je namreč s posebno strastjo rokopise slavnih mož ter jih báje že 
takrat imel blizu tisoč." 

„Ce pa teh pisem v muzejalni knjižnici sploh nikdar bilo ni, kar 
se mi po mnenji g. Vrtatka zdi kaj verjetno, možno je, da jih je čital 
Kotljarevskij pri sinú pesnikovem, pri vseučiliščnem profesorji Celakovskem. 
Naprosil sem g. Léga, da naj povpraša g. profesorja Celakovskega. Ta je 
pa odgovoril blizu takole: 

„V veliki omari, katera je stala že od nekdaj pod streho, bilo 
je med drugo šaro tudi mnogo starih knjig in korespondence mojega 
očeta. Ko grem jedenkrát iskat tjá gori neke knjige, opazim, da je omara 
prazna. Premišljujem in povprašujem, kam bi bilo vse to prešlo in zvém 
po sosedih, da so delovci, ki so streho popravljali, hodili však večer 
vsi nabasani s starim papirjem k — sosednemu branjevcu! Brž ko ne 
so bila Preširnova pisma tudi med tem nesrečnim papirjem." — 



„Die Slovenen." 

(Konec.) 

Razen teh splošnih razmišljevanj imamo pa o knjigi „Die Slo- 
venen" še nekaj posameznostij opaziti. Prvi oddelek uvoda „Die Wohn- 
sitze der Slovenen" zdi se nam jako nedostaten, ker ne opisuje na- 
tančno mej, med katerimi Slovenci stanujejo, kar bi se bilo po Kozlerji 
in Czôrnigu vender práv lahko storilo. Naše národnostne meje točno opi- 
sati je zlasti dan danes tem važneje, ker se nasprotni pisatelji však dan 
trudijo, naše meje skrčiti in nas na kolikor mogoče majhen prostor 
stisniti. 

V drugem oddelku „Die Namen der Slovenen" moralo bi se bilo 
razložiti tudi značenje imena Slove n in poudarjati, da povsodi, kjer 
so se Slovenci naselili, imenovali so svojo zemljo Slovenijo (Sclavinia), 
tako v vlaški nižini, tako v Slavoniji in tako v dunajski kotlini. Iz 

tí 



ll-i Ŕ. Rutar: Die Sloveneíi. 



tega se vidi, da to ime ni novo, še le 1. 1848. izumljeno, kakor se nam 
tolikrat očitá. Najstarejša brezdvojbena oblika „Sclaveni" se ne nahaja 
še le pri Jordanu 1. 552., nego že v Cezarji iz Nazijanca 1. 525. (Ja- 
gic, Sláv. Archiv I. 294). Da se je specijalno ime „Sloven" razširilo 
tudi na druge slovanské národe in postalo splošno ime za vse slovan- 
sko pleme po uplivu ruskega letopisca Nestorja in po slovenskih litur- 
gičnih knjigah, to je tudi že Zeuss dokázal (Die Deutschen und ihre 
Nachbarstämme pg. 603 ff.). 

V tretjem oddelku „Alter und Ursitze der Slovenen" bilo bi dobro 
raztolmačiti tudi madjarsko poznamovanje za Slovene, t. j. „Toth". Ta 
izraz je isto kakor „Goth" in Madjari (kakor njih predniki Huni) ime- 
novali so zato Slovene ž njim, ker so jih našli zmerom blizu Gotov 
naseljene. Zdi se nam tudi, da bi se bilo moralo v tem oddelku mar- 
sikaj o Šafárikovi liipotezi izpustiti. Sličnost imen baltiških in jadran- 
skih Venetov ne more nikakor dokazati njih sorodnosti, ako se ne pri- 
družijo jezikoslovni dokazi; drugače bi morali tudi egipeanski Mameluccos 
sorodni biti brazilskim XVI. stoletja in genfskim 1. 1526. Pri Venetih 
je pa treba še to pomišljati, da so baltiške Venete drugi, tujci, tako 
imenovali, a jadranskí so si sami pridávali to ime. 

V drugem poglavji „Einwanderung der Slovenen in die heutigen 
Wohnsitze" pogrešamo letnico odhoda Langobardov iz Panonije v Ita- 
lijo, t. j. 569, ker ta je prevažná za določitev čaša, kedaj so se Slo- 
venci začeli seliti v svojo denašnjo domovino. — Šafárikovo nmenje, da 
so Slovenci tudi onstran Karpatov skupno stanovali s Hrvati in Srbi, 
bode najbrž resnično. Ob tem pogorji pa so se razdelili tako, da so se 
Sloveni obrnili južno, a Srbohrvati severno okolo Karpatov. Zato se 
mora zavreči Šafárikovo mnenje, ki misii, da so tudi Slovenci prišli iz 
denašnje Galicije. — V ogersko nižino so se naselili Slovenci že pred 
Obri, kakor svedoči Prokop, ko pripoveda (Bellum Gothicum IV) o Lan- 
gobardu Ildisgu, ki je iskal pri Slovencih pomoci zoper svojega tekmeca. 
To isto sledi tudi iz Jordána, ki piše, da so Slovenci 1. 552. že v oko- 
lici Vinkovcev stanovali. (Glej Matičin letopis 1880, str. 93 in 94). 

Dalje pogrešamo v tem poglavji omembe, kako so Slovenci tudi v 
Italijo silili, kako daleč so se bili posamezno naselili celo cez Taljament, 
in kateri kraji v Frijulski nižini so bili še v srednjem veku slovenskí. 
Tudi o slovenskih naselbinah v Tirolskí se nič ne omenja, dasiravno 
sta Biedermann in Mitterrutzner dosta o tem pisala. Kar se slovenskih 
naselbin v dolnji Avstriji tiče, ki so bile tako goste, da se je ta zemlja 



s. Eutar: Die Slovenen. 115 



časili tudi „Sclavinia" imenovala, dajeta mnogo važnih pojasnil Czôrnig 
(Ethnographie 1.94 — 97) in Kämmel (Anfänge deutschen Lebens in Ôester.). 
— „Pagus Chrouat" je zavzemal porečje gorenje Glane do St. Vida na 
Koroškem, a ne Pomurja med Ljubnim in Knittelfeldom, kakor je Feli- 
cetti prejasno dokázal (Beiträge zur steiermärk. Gesch. 1868). Iz tega 
ki'ajevnega imena pa ne smenio sklepati, da je bila tam naselbina Hr- 
vatov, kakor je to Šafárik mislil. — Središče Samove „zvezne dŕžave" 
moralo je ležati ob Dunavu, kjer so Slovenci stanovali, in zato imenuje 
Anonymus Salisburgensis Sama Karantanca, t. j. Slovenca. 

V pododdelku „ Culturzustände der heidnischen Slovenen" želeli bi, 
da bi se bila bolj natanko opisala važnejša mitologiška bitja, kakor so 
Vile, Sojenice, Skrat, Povodnji mož, Volkodlak i. t. d. — ô „kresu*^ 
praznovali so poganski Sloveni nekako ki'ščenje, (kakor je že Ravnikar- 
Poženčan dokázal) in zato imenujejo Slovenci sv. Janeza Krstitelja tudi 
„Kresnika". — V tem oddelku bi se bilo moralo ne le o zadrugah, 
nego tudi o župah in njenili ustavah kaj izpregovoriti. Župani so imeli 
veliko oblast med Slovenci in mogočnejši so mnogokrat združili po vec 
žup v jedno državico. Vsaka župa bila je za se nezavisna, tako da je 
vsa slovenská zemlja razpadala na samé župe. 

V poglavji „ Christianisierung der Slovenen" čuje se le malo o 
prizadevanji oglejskih patrijarhov za izpreobrnenje Slovencev. Saj so 
vender ti pokristijanili večino Slovencev in so v tem celo na Koroškem 
tekmovali s saligradskimi višjimi pastirji, tako da so bili nastali veliki 
prepiri, kaj spadá pod saligradsko, kaj pod oglejsko nadškofijo. Te pre- 
pire je razsodil Karol Veliki 1. 811. (a ne 1. 810.) s tem, da je postavil 
Dravo za mejo med obema nadškofijama. — Poleg brižinskih spomenikov 
imelo bi se bilo omeniti tudi evangelje sv. Marka iz samostana sv. Ivana 
pri Devinu (sedaj v kapitelskem arhivu v Cedadu). To evangelje šmá- 
tralo se je v IX. in X. stoletji kot autographon sv. Marka in spoštovalo 
se je torej kot veliká svetinja. Iz daljnih krajev potovali so celo knezi 
in kralji k sv. Ivanu poklanjat se tej svetinji in napisavat (ali dajat 
napisavati) svoje ime na prazne krajevce Markovega evangelja. Med temi 
nahaja se veliko število prekrasnih slovenskih imen, ki bi nam še zdaj v 
marsičem práv dobro slúžila. Cudim se le, da se slovenskí jezikoslovci 
še čisto nič niso zmenili za ta imena in da se ta prevážni jezikovni 
spomenik po naših slovstvenib zgodovinah nikjer nikoli ne omenja. To 
prevažno evangelje opisal je natančno in naznanil pripisana imena Beth- 
mann v knjigi „Neues Archiv f. ältere deutsche Gescbichte II. 113 Éf.". 

8* 



116 S. fi,utar: Dié Slovenen. 



Zgodovina velikomoravskega kraljestva, njegovi odnošaji in njega 
važnost za karantanske Slovence ne bode tako dolgo jasná, dokler si ne 
zabičimo, da središče te epohalne dŕžave ní ležalo v denašnji Moravski, 
nego na izlivu Morave v Dunav in da je obsezalo po priliki vso ta- 
koimenovano „malo ogersko nižino", z dunajsko kotlino in niorav- 
skim poljem. Na južno strán sezalo je torej najmenj do Bakonjske 
šume in severnega róba Blatnega jezera (čaši pa izvestno celo do Dravé), 
a na sever do podnožja Karpatov in k večjemu do južne denašnje Mo- 
ravské, nikakor pa cez vso to deželo, (primeri: Krones, Grundriss der 
oest. Gesch. I. pg. 1G8.). Iz Constantina Porphyrogeneta (de admiuistr. 
imp. cp. 13, 40 in 42, editio Bonn. III. 81, 173, 17 7) sledi jasno, da 
je Veliká Moravská ležala na de snem bregii Dunava in da je sezala 
do izliva Dravé v Savo. S tem se ujemajo tudi Annales Fuldenses, ka- 
teri imenujejo 1. 901. Panonijo „južni del moravské dŕžave" (Pertz M. 
G. I. ad a. 901). Za ležo Veliké Moravské je odločilna naredba nemških 
cesarjev, da vsa zemlja na južnovztočni stráni Golovca naj spadá pod 
saligradsko nadškofijo, a na severovztočni pod pasavsko. Znaro je, da 
denašnja Moravská ne leži na južnovztočni stráni Golovca in da se je 
samo saligradska nadškofija utikala v velikomoravske pošle ter zalite- 
vala, naj bode ta dŕžava v cerkvenem oziru od Saligrada zavisna. 
Glavno mesto Veliké Moravské bilo je Devin (Dovina,) dan danes Theben, 
v ogerskem okljuku med Moravo in Dunavom, blizu denašnjega Požuna 
(to ime je napačno, madjarsko, ker mesto se je s početka zvalo ..Bra- 
čislavo's-Burg" — Pressburg). Glej: Krones, Grundriss 164. 

Ako velikomoravsko državo na ta način omejirao in pomislimo, 
da so v njej Slovenci stanovali, tedaj nam ne bode težko razumeti, zakaj 
sta ss. brata Ciril in Metod pisala panonsko-slovenski, a ne česko-mo- 
ravski. Zato pa nam ni treba misliti, da so Slovenci stanovali tudi v 
denašnji Moravski ali v gorenjem porečji Vage (med pravimi Slovaki). 
Izvestno pa je, da so bili južni Slovaki Slovenci in da so se še le po- 
zneje nekoliko počešili. — Vse to vprašanje zdi se nam tako jasno, 
kakor beli dan in zato ne moremo umeti, zakaj g. Suman imenuje Mi- 
klošičev náuk „hypotliezo" (na str. 57.),- ko so vender že celo Nemci 
(Diimmler, Biidinger) tému pritrdili. 

V pododdelku „glagolitische und cyrilische Schrift" želeli l)i, da 
bi se poudarjalo, da so tudi pravi (karantanski) Slovenci zelo z gla- 
golico in moľda tudi s cirilico pisali, predno je bil Trubar udon)ačil la- 
tinico. To mnenje se od nekaterih stranij sicer pobija, ali izvestno je. 



s. Rutar: Dio Slovenen. 117 

da je bila glagolica med primorskimi Slovenci jako v rabi. Razen obilih 
pisanih dôkazov za to imamo tudi v kameň udolbene spomenike, tako 
n. pr. glagoliški nadpis na zvoniku v Dornbergu. Na rojstni hiši pi- 
salčevi (v Kvnu nad Tolminom. Ured.) stalo je na kameň udolbeno gla- 
golsko slovo I in ko sem svojega roditelja povprašal, kaj to pomeni, 
odgovoril mi je, da število 50. kar je po glagolski azbuki tudi res. Na 
grádu Gorenja 8e^'nica (Oberlichtenwald) nahaja se glagolki nadpis in 
v samostanu Olimje stoji v vseh važnejših jezikih napisano „Bog", med 
terai tudi slovenski s cirilskimi črkami. 

O četrtem poglavji: „Skizzierte Gesehichte der von Slovenen be- 
wohnten Länder" izrekli smo že svojo splošno obsodbo. K tému pa bi 
se morala še marsikatera posameznost opomniti. Tako Kranjsko ni bilo 
še le po letu 976. ozko s Koroškim zvezano, nego že pod narodnimi 
vojvodami Koroškimi, ker Kranjsko bilo je taki-at le denašnje G or en j- 
sko. Poleg Istre, t. j. pravega poluotoka med morjem in Slavnikovim 
pogorjem razlikovala se je še pokrajina Carsia, t. j. Kras s Pivko in 
bistriško dolino. Ta je bila do 1. 1374. goriška. potem je pripadla Av- 
stľiji. — Patľijarhi in goriški grófi si niso med seboj delili goriške 
grofije, katero jim je bil cesar Oton III. skupno daroval, nego patri- 
jarhi so jo popolnoma prepustili goriškim grófom za njih odvetništvo 
oglejske cerkve. (To krivo mnenje je razširil Czôrnig v svoji goriški 
zgodovini.) — Idrija je spadala le mimogredé (v XV. stoletji) pod go- 
riške grofe in to le kot del Tolminskega. Idrija pa ni bila do 1. 1783. 
s Tolminskim združená, nego že na Florijančičevi karti od 1. 1744. pri- 
stáva se Kranjskemu. (Tudi to je Czôrnigova napaka.) Tolminsko po 1- 
1508. ni vec menjavalo svojih gospodarjev (izimši čas francoskih vojen), 
ker razlic-ni grófi tolminski so bili le avstrijski glavarji te deželice. 
Gradišče utrdili so bili Benečani na goriških tleh in zatorej je to 
natorno pripadlo Avstriji po 1. 1500. AU iz oblasti Benečanov osvojili 
so ga Avstrijci 19. septembra 1511. (in ne še le 1516. 1.). 

V petem poglavji „Sitten und Gebräuche der Slovenen" opisuje 
prof. Hubad z veščim peresom značaj Slovencev, njih prednosti in na- 
pake, njih domáce življenje in pripovedovanje ob zimskih večerih, njih 
názore o natornih dogodkih in s temi združené Ijudske vraže; potem 
običaje in navade ob različnih letnih dobah in praznikih ter domačih 
svečanostih. Pri tem je marsikaj upleteno o naših narodnih pripoved- 
kah in pravljicah, toda vse to nikakor ne zadostuje za vredno oceno 
slovenskega tradicijonalnega slovstva. 



118 S. Rutar: Die Slovenen. 



V šestem poglavji „Die slovenische Sprache unci ihre Geschicke" 
govori g. Šuman o svojstvih slovenskega jezika, potem o priljubljenosti 
in razširjenosti slovenščine ter slednjič o njenem uvedenji v šole, úrade 
in javno življenje. V tem dobro sestavljenem oddelku pogrešamo samo 
ozir na historiški razvoj našega jezika, kako se je karantanska 
slovenščina ločila od panónske, kako se je potem izpreminjala od bri- 
žinskih spomenikov do Trubarja in od Trubarja do naših časov. Redki 
jezikovni spomini, čaši le pojedina osobná ali krajevna imena, katera se 
nahajajo po zgodovinskib listinah raztresena, dajo nam za tako razpravo 
zelo vážna pojasnila. V potrjenje tega naj sledijo tu samo nekateri 
vzgledi. Naš denašnji v moral se je še X. stoletji glasiti kakor nemški 
f (ff), ker nahajamo v listinah (in tudi v Štivanskera evangelji) naš v 
z y-om namesten, n. pr. Sclaf mesto Sclav. Neka vas pri štajerskem 
Belci (Wôls) imenovala se je 1. 1160. R^dnich, 1. 1316. pa že RžHenek. 
Ime Roswein priča, da so Slovenci nekdaj izgovarjali roz mesto raz. 
L. 1342. pisali so še Cholmitz (sedaj Humac) in v srednjem veku še 
Kulska t. j. Kolsko (sedaj Kojsko), kar priča, da se je takrat ol še čisto 
izgovarjal. L. 1467. bere se v listinah Líťogar, torej se je takrat že 
staroslovenskí nosnik a izgovarjal kot mo. 

Najobširneje v Šumanovi knjigi je sedmo poglavje „Die slovenische 
Literatúr" (sp. dr. Fr. Simonič), ker obseza več nego četrtino vse knjige. 
Iz tega se že vidi, da je ta oddelek nekoliko preobilen, zlasti ako se 
pomišlja, da je ta sestavek Nemcem in sploh tujcem namenjen, katere 
ne more zanimati vsaka podrobnost, kakor nas domačine. Zato bi se 
bilo moralo mnogo mnogo navedenih pisateljev izpustiti, mestu tega pa 
naše važnejše literate natančneje opisati. To velja zlasti o Preširnu 
(in nekaterih novejših pisateljih), kateri bi bili lahko vsakemu národu 
v ponos. Njega je zato treba mnogo dostojneje oceniti in poudarjati 
njegovo genijalnost, kakor tudi važnost za Slovence. Mislim, da bi bilo 
tudi na mestu kakor za vzgled podati katero nemških Preširnovih pesnij, 
da bi se však čitatelj, ki slovenski ne ume, lahko sam prepričal o pes- 
niški sposobnosti in vrednosti našega prvega pesnika. 

Pravi slovenski literaturi pridal je g. dr. Simonič tudi pregled knji- 
ževnosti kajkavskih Hrvatov. To je hudo razžalilo hrvatski „Vienac", 
češ, da so tudi Kajkavci pravi Hrvatje, ker se od nekdaj tako imenujejo 
in ker so Hrvatje po raznih deželah različna narečja govorili in pisali. 
Iz tega pa tudi natorno sledi, da so i karantanski Slovenci Hrvatje, kar 
vsa denašnja hrvatska mládež veruje. Ako je pa to res, |tedaj bi se 



s. Rutar: Die Slovenen. 119 

tudi književnost „karantanskih" Slovencev ne smela imenovati slovenská, 
nego hľvatska. To izvestno ne žali toliko Slovencev, ki se ne prepirajo 
za i m e. kakor žali Hrvate. ako jim Kajkavce jemlješ. Zato mislim, da 
bi bilo najbolje kajkavsko literaturo izpuščati iz pravé slovenské, kajti 
da-si so bili Kajkavci nekdaj Slovenci, imenujejo in smatrajo se zdaj 
vender Hrvate. 

Ósmo in zadnje (precej krátko) poglavje govori o gojitvi umetnostij 
in znanostij med Slovenci. V oddelku o glasbi in o slikarstvu morali 
bi se bili naši modei'ni umetniki malo bolje oceniti in njih obce pri- 
znaná dela poudarjati. Vec pa nego v umetnosti. storili so Slovenci 
v znanosti. In glede tega oddelka Sumanove knjige imamo opaziti, da 
bi se bile morale zasluge Slovencev za splošno znanost malo bolje opi- 
sati. Poleg Vege bilo je potrebno vsaj še o Popoviči, Kopitarji in 
Miklošiči natančneje govoriti. ker to so zares ,dike" našega národa, ki 
so bolj razšiľile slovensko ime med omikanim svetom, kakor vsi drugi 
možje naše literatúre. Neizrečeno težko pa pogrešamo med imeni slo- 
venskih nčenjakov one. od katerih se navadno misii, da so bili Nemci, 
a vender so se porodili v sredini našega národa in so torej pra\'i naši 
rojaki. Tu sem spadá v pr\i vrsti učeni zgodovinar jezuit Marko 
Ha n žič (Hansiz. roj. 1683 v Zrnovnici, škocijanske fare v Junski dolini). 
ki je vsemu učenému svetu poznan kot spisatelj „Germaniae sacrae" in 
še mnogo drugih zgodovinskih sestavkov (Prim: Drobtinice za 1. 1853. 
str. 133—139). — Tudi pogrešamo med profesorji graškega vseučilišča 
Slovenca Rojka (1744 — 1819, učenega cerkvenega zgodoA*inarja) in 
Gmeinerja (roj. v Studenci 1752. f 1824. profesorja kanoničnega pravá 
in cerkvene zgodovine). 

Toliko se nam je zdelo po vešti potrebno opomniti o knjigi .,Die 
Slovenen". Pisatelju teh vrstic bilo bi najljubše, ko bi bil mogel knjigo 
vseskozi le hvaliti, in ne omenjati tudi njenih nedostatkov. Ali ker to 
ni bilo mogoče, izrekel je odkrito svoje mnenje o njej. 

S. Rutar. 




s,'í^.'^. -y. ?..,?. 'i.íí.-J!. y„ ?. y. y. -žIb 



Slovenské musikalije. 

Spisal Fr. Hlávka. 

m. 

„Slovanská Jeka", moški in ženski četverospevi in zbori. Slávnemu 
gospodu dru. Janezu Bleiweisu, očetu slovenskega národa, posvetil skla- 
datelj Fran Gerbid. Op. 15. Tiskala Klein in Kováč. — Pod tem 
naslovom je znani slovenskí pevec — umetnik in skladatelj izdal lansko 
poletje tri in štirideset stranij obsežen zvezek nápevov za moške in ženské 
glasove. Četverospevi so: „Pred slovesom", besede Resmanove; ,,Ljubici 
pod oknom", besede dr. Jos. Vošnjakove; „Najlepša rožica", besede 
Kiirnikove; „Ukazi", besede Preširnove; „Zelja Slovenca na tujem", besede 
Urbasove; „Ľahko noč", besede Resmanove; „Pod prozorom", spjevao 
Iv. Zahar; „Milá si mi", spjevao I. Sundečid; „Na lipici zeleni", besede 
Resmanove; četverospevi za ženské glasove: „Slavčku", besede Janž- 
kove ; „Bčelar", iz Razlagove pesmarice ; „Na výsosti hvezdy svíti". basen 
od Bol. Jablonského. Zbori: „Zdravljica", besede Preširnove; „Zdravijca", 
besede Tomanove; „Kolo", spjevao Gj. Kovačevid; „Zagrebu", spjevao Avg. 
Šenoa; „Kdo mekkym je", z kosmickych pisni od J. Nerudy: „Dijaška". 
besede Volčičeve ; „Slovanski brod", besede skladateljeve. Kakor je videti, 
gradiva je g. skladatelj tu podal mnogo in svojim skladbám podložil ne 
samo slovenské besede, nego tudi hrvatske in české. Posebe hvaliti Grbi- 
cevih skladb ni umestno, kajti ima dosti zaslug na slovenskem glasbenem 
polji. Vender nam je omenjati, da je bil Grbidev veliki zbor „Slovanski 
brod" na koncertu meseca novembra m. 1. v Ijubljanski čitalnici sprejet 
izredno ugodno in z nenavadno pohvalo. — „Slovansko Jeko" prodaja 
g. skladatelj sam. 

IV. 

„Cuti v napevih". Uglasbil in neomahljivemu narodnjaku gospodu 
Ignaciju Gruntarju, c. kr. beležniku, posvetil J o si p Kocijančič. V Ljub- 
Ijani. Tiskala Klein in Kováč. 1881. — Poročati nam je o glasbenem 
delu slovenskega pevca, katerega je božja volja zgodaj, prezgodaj položila 



Fľ. HTävka: Slovenské mnzikalije. 121 

v hladili gľob. Kocijaučič jo slovťusktiinu svitu znaii kot (lol)ťľ skladatelj. 
V zbirki „Ciiti v napevih" so pa zbrani njega najboljši proizvodi. tu so 
istinito izraženi skladatelja najrahlejši čuti. V svojih izvirňih napevih 
ima Kocijančič nekaj posebnega, kar človeka takoj zanj pridobi. Omenjamo 
po priliki njegove „Popotne pesni", ki je v tej zbirki zadnja natisnena. 
Krátki stavki in odločni, harmonizovanje povse originalno, živ duh in 
pognni, ki vejeta iz tega napeva, to so prednosti te pesni, ki je že dolgo 
Ijubljenka Ijubljanskemu občinstvu. Posebe omenjati je tudi te zbirke 
predzadnje skladbe, nazvane ,.Oblačka". ki spričuje, da je Kocijančič po- 
puščal že diletantovstvo. Ta dva napeva se v zbirki posebno odlikujeta, 
a ostale nápeve moramo pohvaliti tndi še za tega delj. ker se posamični 
glasovi razvijajo naravno ter so práv lehko zloženi. Res je, da Kocijančiča 
ne smemo ocenjevati niti z umetniškega niti s tega stališča, da so njegove 
pesni zložené v narodnem dúhu. K. je bil samouk, muzika mu je delala 
sem in tja še težave, a v „Cutih v napevih" vzpel se je Naše, nego preje 
kedaj v svojih pesnih, — vse jedno pa mu je bilo tedaj težko vrhu tega 
pažiti še na to, da bi zlagal v narodnem dúhu, česar niti komponisti 
naši, stoječi na višji stopinji glasbene izobražeuosti. o svojih kompozicijah, 
ki še le piidejo na svitlo, ne trdé. In sploh je to tudi težko. Kakor je 
naš národ silno trpel v obce od potujčevanja, tako seje spremenil, 
potujčil v teku easa tudi našega národa pravi značaj pevanja, katerega 
moreš dan danes najti deloma samo še pri najstarših niamicah. To sem 
zato omenil. -ker je neznani poročevalec o ,, Cutih v napevih" v nekem 
tukajšnjem listu v jedni sapi tako modro trdil, da so K. spevi zloženi 
v narodnem dúhu, a je vender v njih našel sem in tjä kako tujo misel 
in ker se je predrznil K. izišle nápeve primerjati z nekimi še nena- 
tisnenimi ter na podlagi také nedovoljene primere Kocijančiču očitati, 
da je prepisaval. Razen navedenih dveh skladeb obsezajo „Cuti v 
nape\'ih" še: ,,Slovo-'. poluzbor. ..Majnik". zbor, „Spoved". zbor, „Vabilo", 
zbor, „Ľahko noč", poluzbor. in ,. Njega ni''. zbor. Besede so večinoma 
Stritarjeve. Vnanja oblika te zbirke je práv lepa, tisk jako razločen. 
„Cuti v napevih" dobivajo se po 1 gld. v ,.Narodni Tiskami" v Ljubljani 
in je čisti dohodek odločen Jurčičevi ustanovi. Blagi namen, v kateri 
se bode porabil čisti dohodek in res lepe kompozicije, nekatere tudi 
veliké vrednosti, to, nadejamo se. zadostuje, da bodo slovenskí pevci in 
naše čitalnice brzo sezali po tej zbirki. 







'^M^S^^HW^^^-^^^^^^^^^^^^^í^^^'^^^^S^^Ô^^Ô^^S^S^?^: 



Slovenskí glasnik. 



Frof. Jos. Stritar pridružil se je kot solastnik izdajateljem 
„Ljubljanskega Zvona", katerega bode odslej redno s svojimi spisi 
podpiral. 

Slovensko sJovstvo. Delo sv. Cirila i Metoda. V spomin 5. julija 1881. 
z ozirom na denašnje razmere. Spisal Jaromir Volkov. Založil pisatelj. Tiskal 
Franc Huala v Trstu 1881., v 8 ^\ 88 str. Ponatis iz „Edinosti". Cena45kr. — Tako 
se imenuje jako lepo, populavno in s patrijotičnim ognjem pisana knjiga, katera 
razpravlja v štirih oddelkih: 1. slovansko delo sv. bratov do Cirilove smrti, 
2. dobo do Metodove smrti, 3. usodo slovanskega dela naših blagovestnikov na 
cerkvenem in slovstvenem polji po Metodovi smrti, 4. zakaj in iz katerih uzrokov 
nam se je treba neprestano potezati za naš obredni jezik. Iz vsega srca želimo, 
da bi se ta lepa, potrebná in poučná knjiga med našim národom jako razširila. 

Jezičnik. Spisal J. Mam. XIX. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil 
Rudolf Milic 1881., v vel. 8^^, 62 str. Cena 60 kr. Prináša nam letos prezanim- 
Ijive životopise naslednjih slovenskih pesnikov in pisateljev : Jozefa Žemlje, Brnarda 
Tomšiča, Franca Malavašiča, dr. S. Klančnika, dr. Jozefa Rogača, Janeza Bonača, 
Matevža Lotriča, Leona Engclmana Nožarjevega in Franca Svetličiča. V Jezičniku 
je spet letos nabranega toliko novega književno-zgodovinskega gradiva, da ga 
bode však prijatelj našega slovstva z veseljem čital. 

„Jurčiču v spomin" imenuje se na posebnem listu natisnena in dve stráni 
obsezajoča pesen Borisa Mirana, katero je pesnik podaril dunajskí „Sloveniji", 
da jo v prid Jurčičevi ustanoví prodaja po 10 kr. iztis. Založil in natisnil jo je 
A. Keis na Dunaji. 

„Pedagogični letnik" bodo v letu 1882. izdali gg. ucitelji Fr. Jamšek, 
I. Lapajne, J. Ravnikar in B. Valenta. Knjiga kakih 200 str. obsežna obsezala 
bode v teoretičnem delu temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja 
sploh, razprave o raznih važnih šolskih in uôiteljskih vprašanjih, razmotravanja 
pedagogičnih in didaktičnih nafiel; a v praktičnem delu izborne članke o 
splošni in posebni metodiki in razprave o vseh predmetih sedanje Ijudske šole. 
Pridejan mu bode tudi imenik slovenskih učiteljev in šol z dotifinimi plačami. 
Naročnino (1 gld. za iztis) prejema do 1. aprila 1882. leta g. Božidar Valenta, 
nadučitelj v Krškem, a spise namenjene „Pedagogifinemu letniku" do 1. junija 
g. J. Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. 

Krátko poročilo o delovanji in stanji „podpiralne zaloge slovanskih 
vseučiliščnikov v Gradci" od leta 1872. do 1881. po zapiskih blagajnikovih in 
tajnikovih sestavil Jos. Lendovšek t. č. tajnik. V Gradci, 1881. Založil odbor. 
Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci, v 8i", 15 str. Vrhu zgodovinskih 



Slovenskí glasnik. 123 

novic o početku in dosedanjem delovanji podpiralne zaloge pripovednje nam 
knjižica, da ima sedanja záložná glavnica imovine 3300 gld. v vi-ednostnih pa- 
pirjih in 48 gld. v gotovini. To je pač malo, in premožnejši izmed slovenskih 
rodoljubov bi lehko nekoliko več storili za uboge slovenské dijake v Gradci. 

DruHvo „Narodni Dom" osnovalo se je te dni v Ljubljani. Namen mu je 
vsem narodnim droštvom v Ljubljani, ki se pečajo z uraetnostjo in znanstvom 
ali gojé družbinsko zabavo, sezidati in vzdržavati lep dom ter na tak način 
pospeševati narodno omiko in zabavo. O priliki boderao o tej velevažui stvari 
kaj več izpregovorili. 

V literarnem in zabavnem Hubu Ijubljanskem govovili so zadnje tedne: g. 
dr. J. Drč o zadušenji, g. Ivan Šubic o najnavadnejšem parasitu človeškem, 
g. I. Hribar o slovanskí akademiji na vseučilišči Bolonjskem. G. Evgen Lah 
predával je dvakrát o štatistik! prebivalstva po Kranjskera (spis izide v „Ljublj. 
Zvonu") in o Izraelitih po avstrijsko-ogerskí državi. 

Prof. Ivan Fravké razstavil je te dni v Kolmanoví prodajalnici v Ljubljani 
portrét malega dečka, siná g. Fr. X. Sovana ml. Slika, v vsakem ozíru dovršeno 
delo, odlikuje se osobíto pa točnem rísanji in krasnem koloritu. — Kezbar g- 
Fr. Zajec. ki je pred kratkim dovŕšil lepo podobo sv. Vincencija Pavlanskega, 
namenjeno rakvi usmiljenih scster Ijubljanskih pri sv. Krištofu. izdeluje zdaj iz 
kararskega marmorja doprsno podobo pokojnega škofa Legáta, katero misii 
stolní kapitel tržaški nekdanjemu svojema vladiki postaviti v stolní cerkvi 
SV. Justa v Trstu. 

Dr. Jurij Dobvila, vladika tržaško-koperski, pleraeniti rodoljub in požrtvo- 
valni podoniik slovanskega življa po tužni Istri, umri je 13 januvarja t. 1. ob 
polnsedmih zvečer v Trstu. Pokojnik, sin ubogíh roditeljev. bil je porojen 16. aprila 
1812. leta v Tinjanu v Istri. Početne in prvé štiri latinské šole dovi-šíl je v Pazinu, 
peto in šesto šolo v Karlovci, sedmo in osmo, kakor tndi bogoslovje v Goríci. 
V duhovnika je bil posvečen 11. sept. 1837. 1. Bil je pozneje katehet na ženskih 
šolah, potem profesor in vodja v semeníšči in naposled kanonik in župnik stolne 
cerkve sv. Justa v Trstu. Od leta 1857. do 1875. bil je škof poreško-puljskí, od 
1. 1875. dalje tržaško-koperski. Njegova presrčna želja je bila povzdignítí in 
pomnožiti slovansko duhovščíno po Istri in v ta namen podpiral je uboge, a 
nadepolne gimnazijalce ter nabii-al in iz svojega premoženja množil doneske, da 
bi v Pazinu osnoval slovanskim dijakom semenišče. Prejšnja leta spísal je molít- 
veno knjigo jOtče, budí tvoja volja!", katera je hrvatskemu národu v Istri 
zlata dušna hrana ; ne pogrešaš je v nobení hiši, in tudi ne na najmanjši ladíji 
hrvatskí. 

Prof. Viljem Urbas čítal je ne dávno v nemškem in avstrijskem planinskem 
društvu v Trstu razpravo o Číčarijí in Čičíh. 

Prof. S. Rutar v Spletú dovŕšil je „Tolminsko zgodovíno'". katera v 
kratkem izide na stroške znanega rodoljuba Tolminskega. Ker je g. pisatelj za 
svoje delo vrhu zuaníh in tiskanih vírov porabíl tndi mnogo do zdaj še nikjer 
objavljeníh listín iz razníh arhívov primorskih, nadejati se nam je v vsakem 
oziru zanímljive knjíge. — Že delj čaša ima prof. Rutar v rokopisu zgotovljen tudi 
,,Domovinski náuk o avstrijskem Primorji". Ta knjíga je namenjena osobíto 
učiteljiščema v Goríci in v Kopru. 



124 Slovenski glasiiik. 

Pľof. Janez Jesenko v Trstu pišc šolsko knjigo „Náuk o avstrijsko-ogerski 
clťžavi", kateľo menda bode še to leto izdala „Matica Slovenska". Knjiga bode 
našim sľednjim učiliščem kakor tudi slovenskému slovstvu v obce gotovo dobro 
došla. Isti neumorni pisatelj ima za tisk pripravljen „Zemljepis za prvi razred 
srednjih šol", katerega je dogovorno s šolskimi oblastvi osnoval po novem 
učnem náčrtu. 

„Pohozni vzdihi", maša za soprán, alt, tenor in bas, uglasbil Avgust 
Leban, 30. mája 1879. v Gorici umrli c. kr učitelj. Tako bode naslov latinskí 
maši, katera izide v Avgsburgu na Bavarskem, ako dobode ondotnji záložník 
povoljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeni strokovnjaki pohvalili, 
imela bode tudi nemšk in iašk naslov in bode stala za naročnike s partituro in 
glasovi vred 1 gld. 20 kr. Pozneje se bode dobivala v bukvarnicah po 2 gld. 
Gospodje, ki se mislijo na to glasbeno delo naročiti, naj se z listnico kmalu 
oglasijo pri brata skladateljevem, g. Janku Lebanu, učitelji v Lokvi 
(C or gn ale), via Divača. 

Ucitéljshi Tovariš izhaja po novem letu v nekoliko večji obliki. Ureduje 
ga zdaj spet njegov utemeljitelj, g. ravnatelj Andrej Praprotnik. Cena mu 
je za vse leto 3 gld. Toplo priporočamo ta prvi slovenski pedagogijski list, v 
katerem letos prof. Marn opisuje književne zasluge pokojnega dra. J. Bleiweisa. 
O tej priliki opozarjamo svoje čitatelje na „Vrtec", časopis s podobami za Slo- 
vensko mladino. Ta v vsakem oziru izvrstni list izhaja po jeden pot na mešec 
ter stane po 2 gld. 60 kr. za vse leto. 

Jurčičevi zbrani spisi začeli so se te dni tiskati v ,,Narodni Tiskarni", 

Odbor za Jurčičev spomenih razglaša danes v našem listu račun o nabra- 
nih novcih in stroških, kolikor jili je imel za spomenik. Novcev je bilo nabra- 
nih 1840 gld. 92 kr. ; stroškov je imel odbor 814 gld. 12 kr. S prebitkom 
znašajočim 1026 gld. 80 kr. založili se bodo Jixrčičevi zbrani spisi. 

Sliko d r. J. vit. Bleiweisa -T r ste n išk e ga po portrétu prof. F r a n k e t a 
v Kranji, v oljnato-barvcnem tiskú izdelano v Parizu, dal bode na svitlo meseca 
marcija trgovec Peregrin Kajzel v Ljubljani. Podoba, 03 0'" široká in 79 cm 
visoka, stala bode brez okvirja 4 gld. Ker se bode izdelalo samo gotovo število 
slik, prošeni so rodoljubi, da bi se že zdaj naročili nánjo pri g. Kajzelu. 

„Cretje z vrtor sv. Františka" imenuje se list, katerega v mesečnih, po 
dve poli v veliki osmerki obscžnih zvezkih letos že tretje leto daje na svitlo 
P. Evstahij Ozimek, frančiškan na Kostanjevici blizu Gorice. Celoletna na- 
ročnina mu je — po 70 kr. ! Ne omenjamo tega mesečnika, da bi ga priporočali, 
kajti ni mu treba nobenega priporočila, ker ima, kakor čujemo, že nad 5000 na- 
ročnikov! A omenjamo ga za tega delj. da bi slovenské jezikoslovee opozorili 
na ,,opazke, literárne, jezikoslovne in druge", katere na závitku tega časopisa 
objavlja prof. otec Stanislav Škrabec in katere so pisane tako korenito, da 
se jih je celo Jagicev ,,Archiv" že nekaterekrati spomínal. Posebnega pozora 
vredne zdé se nam razprave o naglaševanjí velevnega naklona v naši slovenščini. 
o besedah z dvema poudarjenima zlogoma, o hijatu v naši poezijí, o naglasníh 
in drugih diakritičnih znamenjih v znanstveni pisavi naše slovenščine, o jambih 
in trohejih v naši poeziji, o svojilnih zaimkih in še o nekaterih drugih manjših 
gramatikalnih in etimologiških stvareh. 



Slovenskí glasnik. 125 



Iz Zagreha se nam piše 18. januvarja: Hrvatska književnost lepo napreduje; 
zdaj izhajajo štirje leposlovni listi in sicer: ^Vienac", — „Hrvatska Vila", 
— jSlovinac", in ^.Hrvatski zabavnik". — „Vienac" je najimenitnejši list, 
ker so so zdaj v njem zopet oglasili : otec hrvatske metrike Ivan Trnski in naj- 
boljši stilist Josip Miškatovic. — Trnski izdaje zdaj tudi zbrane svoje spise, 
katere vscm Slovencem, hrvatskega jezika zmožnim, toplo priporočamo. Prvá 
knjiga izšla je te dni ter velja 80 kr. Vseh knjig bode báje deset. — F r. Š. 
Kiihač izdal je zadnja dva zvezka četrte knjige jugoslovanskih narodnih 
popevk. Gospod Kuhač izdal bode še peto knjigo monumentálne te zbirke, 
za katero je skoro vse svoje premoženje potrošil. Koliko naročnikov ima njegova 
zbirka v Slovencih ? I — Slavische Volkslieder aus dem Siiden. Gesam- 
melt von F r. Š. Kuhač. Uebersetztvon Georg Graf Jellačic. Cena 
GO kr. To knjižico moramo vsem onim práv toplo priporočati, ki niso hrvatskega 
jezika zmožni, kajti prevod je izvrsten; jezik je jako lep in verzi dovršeni. — 
Jelkin bosiljak, izvirna pripoviest Jenia Sisolskoga. Cena 80 kr. — Na do- 
borskijem razvalinam, pripoviest M. Vodopiča. Ponatis iz „Slovinca". 
Cena 1 gld. — Prvo uzdarje rodu: Pjesme Miloljuba Zagorskoga 
(I. Cebular). Cena 40 kr. Pesni svedočijo o gospoda zlagatelja lepem talentu, 
ali — jako mlad je še ! — Občina Družbovac i njezini usrecitelji ili 
primjeri, kako se môže ukresati, uzgojiti, učvrstiti i razširiti sviest národu i 
živo pregnuce za napredkom, ako se hrani vidljivimi djeli iskrenih rodoljuba. 
Napisao I. Stepanek. Nagradila je to delo „Matica Hrvatska-. Cena 70 kr. 
Jednako delo je tudi nam Slovencem krvava potreba; naj bi se Slovensko društvo 
za Stirsko zato pobrinilol — Gjuro Deželič spisal je „Obuéevnik za dobro- 
voljne vatrogasce". Cena 2 for. — 

Znanstveni književnosti v Hrvatih je središče jugoslovanska akademija. V 
seji matematično-prirodoslovnega odseka v 4. dan t. m. čital je pravi član vseuč. 
prof. dľ. Karlo Zahradnik „o krivuljah te vlastitosti, da je udaljenost 
kóje god tangente njezine od neke óvrste točke stanovitom funk- 
cijom njezinoga smjera", a vseuč. prof. dr. G. Janeček kot gost „o opre- 
dieljivanju atomne težine iz specifične topline". — Pravi član vseuč. 
prof. dr. Gj. Pilar izročil je odseku dve razpravi in sicer dr. M. Kišpatiécvo o 
„Tiahitih Fruške gore" in M. Sekulicevo „Oledenoj dobi sjeverne po- 
lutke". — V seji zgodovinsko-jezikoslovnega odseka v 18. dan t. m. čital je 
vseuč. prof. dr. F. Maixaer kot gost razpravo: „Izvori razgovorom pästi r- 
skimuKatančicevih f r úctu s aiictumnales'',aizročila seje odseku razprava 
dop. člana prof. L. Zoreta: ,Gradja za ocjenu Gunduličeve Arij adne-. — 
Vse te razprave se bodo tiskale v „Radu". — Kroatische Revue. Herausgegeben 
von Dr. Ivan Bojničič. Zakaj se ne imenuje časnik „Súdslavische Revue", nam 
ni znano. Clanek „Der slovenische Lyriker X. und seine Vorgänger" pisal bi se 
bil lehko bolje in temeljiteje. M. M. 

France Preširen. Napisao d r. F r. Celestín. S Preširnovom slikom. Pre- 
štampano iz „Vienca" god. 1881. U Zagrebu. Nákladom piščevom. Tisak Dioničke 
Tiskare 1882., v 8''>, 75 str. Knjižica obseza najprej natančen, po vseh dosedanjih 
virih vestno sestavljen životopis Preširnov, a potem pregled in oceno vseh po- 
sameznih pesnij njegovih. Prvi del nas je od konca do kraja jako zanimal, v 



126 Slovenskí glasnik. 



drugem delu se nam pa zdi, da je g. pisatelj po znani učenjaški navadi nekoliko 
predaleč zašel v minucijozne podrobnosti, za katere bodo g. pisatelju sicer hva- 
ležni književni zgodovinavji, a ne veliko občinstvo v obce, kateremu je napósled 
vender le knjiga namenjena. Sploh pa smo veselí knjige, ki Hrvate koreníto 
seznanja s prvim pesníkom našim, a priporočamo jo tudi Slovencem, osobito 
ónim, kí se še le nčé hrvatskega jezíka, kajti igraje bodo čítali hrvatskí písano 
knjígo, razpravljajočo znano jíni gradivo. Cena knjígí je po 50 kr. in prodaja jo 
g. pisatelj v Zagreba. 

„Slovinac" , ilustrovaní leposlovni list, ki po trikrát na mešec izhaja v 
Dubrovníku, prináša v svoji 24. št. 1. 1. obšírnejší nekrológ o pokojnem dr. Jan. 
vít. Bleiweisu Trsteniškem. „Slovinac" objavlja ízvrstne članke beletristíčne in 
znanstvene vsebíne, tískan je z latiníco in cirilíco ter stane vse leto 5 gld. 

Poviest Bosne do propasti kraljerstra. Napisao ju po prvíli vírih V. Klaió. 
U Zagrebu. Troškom piščevim, a tiskom Díouíčke Tískare 1882. 8", 352 str. 
Cíena 2 for. — Učení pisatelj, profesor hrvatske zgodovíne na vseučilišči zagrebškem, 
prípoveduje nam v tej knjígí z mirno, objektívno besedo, vedno opíraje se na 
prvé zgodovinske víre, polítíčno povest tužne Bosne od naj starej še dobe do 
propasti bosenskega kraljevstva 1. 1463. Toplo jo príporočamo vsem, kí se hoté 
poučíti o Bosní, kakeršna je bila pred turškim osvojenjem. Knjigo prodaja 
„Díoníčka Tiskara" v Zagrebu in g. pisatelj sam (Nikoličeva ulica br. 14). 

Betträge zur Literatúr der kroafíschen Volkspoesie. Von S. Sínger. Agram. 
Verlag von L. Hartman 1881. 8". 111. Takšen je naslov te dní mej Ijúdí dane in 
bívšemu zagrebškemu profesorju dr. I. 1. Hanélu posvečene knjížíce. Ti prílogi 
tískaní so bili v podlístku „Agramer Zeitung^ ; g. pisatelj pak tega na knjígí ní 
označil, kar se mi jako čudno zdĺ. Snov, po g. Singerji razpravljana je za polí- 
polítíčníh novín podlistek jako primerna in zanímljiva, a ponatísa ní vredna 
G. Sínger sícer mení, „dass er iiber diesen Zweíg der líterarischen Gescliíchte 
eíne Leístung geschaffen, welche als eine neue Etappe in der spärlichen Literatúr 
iiber diesen Gegenstand betrachtet zu werden verdient", a mení se to ne vidí. 

V predgovoru ponavlja g. pisatelj staro, a pravično tožbo, da imajo tujci 
o Slovanih čudne, časíh strašno bedaste názore. Naši pradedje príboríli so si naslov 
„antemuralís chrístianitatis"; oni prelívali so za vso Evropo svojo krv, ko so drugí 
evropski narodí mírno napredovali, Da se je v oni dobí večnega boja mogla v 
Dalmacijí porodití književnost, to je res fenomén; a da se ta književnost tako 
v zvezde kuje, kakor so to delali starí Ilirci, to je nespametno. Povsem neumevno 
nam je torej, kako more g. Sínger te fráze ponavljati. Prof. Pavič, katerega 
g. Sínger, kakor je íz „Beiträgov" razvídno, visoko čísla, ízrekel je že cesto svoje 
jedino pravo mnenje o tej stvarí. 

Prvá polovica g. Singerjeve knjížíce (1 — 65) izpisana je iz Jagičeve razprave 
„Gradja za slovinskú národnú poeziju^ (Rad XXXVII), česar pa níkder pove- 
dano ni. Jako čudno pa je, kako ima potem g. Sínger pogum o moži, kakeršen 
je Jagič, na 46. str. v opomnjí tako nesramno govoríti. — V dnigí polovici teh 
„Beiträgov'-' (65 — 111) govori g. Sínger o nemškíh, italijanskih, francoskih, an- 
gleških, slovanskih in madjarskíh prelagateljih srbskih alí hrvatskíh narodnih 
pesnij. — Tudi ta oddelek nima nobene absolútne vrednosti. Gospod Sínger 
mnogo prípoveduje, a ničesar ne pové. O vsakem prelagatelji nam vestno poroča, 



Slovenskí glasnik. 127 



kdaj se je rodil, kdaj se je -oženil in koliko otrok je imel, samo o vrednosti 
njiliovih prevodov nič ne vé. — Pag. 80. golčí g. Singer, da je MiklošiS pisal 
v „Oestcrreicliische Revne" o hrvatskem narodnem pesništvu; to ni istina, Miklošič 
pisal je o srbskem narodnem pesništvn, a ne o hrvatskem. Sploh se pa ta 
gospod povsod zadeva ob ime „Srb" ali „Slovenec". Čemu to? Na isti stráni 
čitam ta nezmisel : Ein . . . deutscher Dicbter, kein geringerer als Anastasius 
Griin, hat ein.... reiches Interesse fiir die Volkspoesie der Kroaten in den 

Bergländern Oesterreichs an den Tag gelegt Grúň pnblicirte eine 

biibsche Anzahl kroatischer Volkslieder in Uebersetzung." In potem govorite 
o slovensko-hrvatski vzajemnosti! M. Malovi'h. 

V Novem Sadu predstavljala se je v 26. dan decembra meseca nová trage- 
dija v petih dejanjih od Mite Popoviča „Car Jovan", a 27. dan istega meseca 
nová veselá igra v treb dejanjih od I. S. Popoviča „Pokondi pena tikva". 

„Accademia Adamo Mickieicicz di storia e letteratura polacca e slara" 
imenuje se društvo, katero so dijaki vseučilišča Bolonjskega po inicijativi 
profesorja Domenika Santagate ustanovili mája meseca 1879. 1. Namen tému 
društvu je ustanoviti slovansko knjižnico ter prirejevati vsako nedeljo članom 
sestanke, v katerih se imajo vi-šiti predavanja o slovanskih razmerab, razen tega 
pa prlrediti vsako leto javno predavanje o slovanstvu za širše občinstvo. 

Društvo šteje jako mnogo članov med vseučiliščno mladino ter je zanimanje 
zanje tudi pri ostalem izobraženem občinstvu italijanskem veliko, kar dokazuje 
okoliščina, da je prostorna dvorana, v kateri se prirejajo letná javna predavanja, 
vedno do zadnjega prostora polna. 

Prvi znamenitejši čin občnega zbora akademije pa je bil, da je poslal 
ministerstvu za prosveto v Rim prošnjo, naj se na Bolonjskem vseučilišči ustanoví 
stolica za slovansko zgodovino in literatúre. In res smo čitali baš te 
dni po novinah, da se je ondu osnovala stolica hrvatskemu (?) jeziku. 

Tako so se torej tudi Italijani, kateri so došlej o slovanstvu vedeli le jako 
malo ter so ga kot kulturno-nenapreden element prezirali, začeli zanimati za 
nas, prišedši do spoznanja, da Slovanom pripadá znamenitá kultúrna misija 
katero so čedalje bolje začeli izvrševati. 

Sbornik Slovanskí/. Da bi se med českim národom razširilo poznanje 
slovanskih razmer, sklenilo je literarno društvo „Slavija" v Pragi skrbeti za to, 
da izide vsako leto obšimejša knjiga, v kateri naj bi bili tiskani članki národo- 
pisní, kulturno- in literarno-zgodovinski ter spiši tikajoči se družbenega življenja 
pri posameznih narodih slovanskih. Prvi obšimi zvezek, ki je pod gornjim 
našlo vom izšel pod uredništvom Edvarda Jelinka, leži pred nami in priznati 
moramo, da obseza mnogo zanimljivega, ne le za spoznavanje slovanskih razmer, 
temveč tudi za slovansko vednost znamenitega gradiva. 

Le sem spadá prvi članek „hroby a mohyly pfedhistorické v Polsce, na 
Litve a Rusi", v katerem učeni pisatelj A. H. Kirkor, profesor krakovskega 
vseučilišča in neutrudljivi preiskovalec starih grobov in gomil po Poljskem, 
Litvi in Rusiji, opisuje svoja preiskovanja v teh deželah in objavlja mnogo za 
slovansko arheologijo znamenitega gradiva. 

Dmgi članek „Dvoboj Marka Miljanova s Pekom Pavlovióem" od J o s. 
Holečka je krásna v obliki pripovedke predočena nam slika o črnogorskem 



128 Slovenskí glasnik. 



junaštvu in veliki Ijubezni, katera veže posamezne junake, in zaradi katere je 
nepremagljiva kneževina podobná zložni rodbini. 

V tretjem článku ,.poljske gospe in gospodične" govori pisatelj Edvard 
Jelínek o onih plemenitih lastnostih poljskega ženstva, katere so mu pridobile 
spoštovanje in občudovanje vsega izobraženega sveta ter oboževanje vsacega 
pravega rodoljuba poljskega: o nežnosti, plemenitosti duba in mišljenja, od- 
loínosti in neusabljivem rodoljubji. Ob jednem nam predočuje življeuje in delo- 
vanje nekaterib znamenitej šib in slaAmejšib zastopnic poljskega krasnega spola. 

Izmed ostalili článkov omenjamo temeljite spise Josipa Koublega 
„literarno gibanje na Hrvatskem leta 1880.", Mi b. Hórnika „o poslednjem 
petiletji pri lužiškib Srbih", J. K. Stanka „V cárski javni knjižnici v Petro- 
gradu" in razpravo „Istra in istcrski Hrvatje*, ki je bila izvirno natisnena v brvatskem 
dijaškem almanahu „Velebit", katerega je pa pisatelj — sedaj profesor v nekem 
isterskem mestu — predno se je prestavil v česki jezik, izdatno pomnožil in 
odstránil iz njega nedostatke, ki so se prvi izdavi po pravici očitali. 

Razen teh večjih článkov podaja nam pa „Slovansky Sbornik" še celo vrsto 
manjšib spisov o vseb znamenitejših kulturnih pojavib med Slovani ter nas seznanja 
tudi s tem, kako so se neslovanski narodi začenjali zanimati za slovanstvo in 
njegov vedno rastoči napredek, tako da smelo rečemo, da je urednik g. E. Jelinek 
jako spretno rešil nalogo, ki jo je prejel od društva „Slavije", ter českému 
národu v resnici podal knjigo, ki ga temeljito more poučevati o vseb razmerah 
sorodnih mu národov slovanskih ter o vseb znamenitejših novejših dogodkih 
med njimi. Prvému zvezku ,.Slovanskega Sbornika" pa želimo še mnogo ná- 
sledníkov. I. H. 

„Lužica". Mesačník za zabawu a powučenje. Zbromadny organ serbskicb 
towarstwow. Tako se zove list, ki je pričel izhajati začetkom tega leta v Budišinu 
pod uredništvom dr. pbil. Ernesta Múke. List našteva v „pŕedslowu" mnogo 
znanih pisateljev, kí so obljubili svoje sodelovanje. Prvi list prináša mnogo jako 
zanímljivega berila, več sestavkov od znanega polítičnega in líterarnega vodítelja 
lužíčkíb Srbov, M. Horníka. M. B. 

„Niva" f prvi ilustrovaní ruski list, ki na leto prináša do 2000 slík ter 
šteje med svojimi sodelavcí prvé ruské pesnike in pisatelje, imela je lansko leto 
60.000 naročnikov. „Niva", ima však mešec modno prilogo s 500 in več modnimi 
načiii ter svojím naročnikom daje vsako leto za nagrado lepo izvirno msko 
sliko, delo kakega imenitnega ruskega slikarja. Za to leto odbrana je slika 
„Dragí gost" od prof. J. Jakobija. „Niva" stane po 8 rubljev na leto in naročnina 
se pošilja v Peterburg (bolšaja morskaja ulica d. br. 9.). 



„Ljutaljanski Zvon** 

ízhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerkí po jeden pot na mešec v zvezkíh, ter 

stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 16 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za díjake po 4 gld, na leto. 

Založniki: dr. L Tavčar in drugovi. — Za oredništvo odgovoren: Pr. LevôC. 
Urc<luiMtvo : v Novíh ulicah 5. — UpravuiátTo : na Marije Terezije česti. 



Tiská „Národná Tiskama" v Ljabljaní. 




jubljaiisKif) 




Leposloveii in znanstveii lisK 

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 



Leto II. 



y Ljubljani, 1. marcija 1882. 



Štev. 3. 



Naša pesen. 



'ú 



ekínov ste cesarskih sto 

Za pesen obljubili, 

Ki naj potoži vaše zlo, 

Izmišljeno po šili; 

In našla se je v kratkem res 

Popevka vam po gódi; 

„Odslej," tako kričíte vmes, 

„To naša pesen bodi!" 

Bilo je treba v roke stó 
Cesarskih zlatov šteti, 
Da mogel je popevko to 
Vaš nemški pevec peti. 
To pač ni gorka, čistá kri, 
Ki v vaših žilah teče: 
Za zlat rumeň še lé vzkipí. 
Za zlat še le kaj reče ! 

To pesen boste večkrat zdaj 

Po naših peli krajili; 

Češ, ta s strahoto jih navdäj ! — 

A taká ne navdá jih ! — 

Po naših žUah gorka kri 

Krepkó ima rodbino; 

Zal! — ž njo, oh, ž njo pisali mi 

Smo vaš o zgodovino! 

Kdo je dajál rose glavé 
Pod Lipskim, BelLtn Grádom? 
Polabsko bránil kdo poljé, 
Ustavljal se nápadom? 



ISO Janko Kersnik: Naša pesen. 

Kdo nemški Dunaj je otel, 
Porazil vam Madjara? 
Kdo Turku Ijuto moč je vzel, 
Ubránil vas Tatára? 

Za vašo vero in zemljó 
Mi kri smo prel i val i, 
A vi bolest in kri vso tó 
Za svojo ste prodali. 
Slovane v boj podili ste 
Za svojo domovino, 
Slovansko kri svojili ste 
Za n e m š k o zgodovino. 

Oh, tuje, tuje nam zemlje 
S krvjo smo mi gnojili; 
Domá, domá pa smo polje 
S solzami si rosili. 
In po ľudečih brazdali tam 
Moč vaša je zorela, 
Doma, doma pa rosná nam 
Le pesen je cvetela. 

Oh Bela Gora, Kosovo! 

To še pri nas odmeva 

Tako bridkó, — tako raehkól 

Srdí nas in — ogreva. 

In te ne plača ni cekin, 

Ni tisočerih hvala 

Ne plača pesni te spomin — 

Le kri jo je plačala! 

Ko vam napoči reve čas, 
Bo sama se rodila 
Popevka, ki bo vsako vas, 
Deželo vso dramila. 
Sedaj pa jasno se nebo 
Nad rodom vašim spenja ; 
Po drugih stopate trdó, 
Pri vas pa ni trpljenja. 



Slobodno pojte jo glasnó 

To pesen vašo, — zlato; 

Pri nas, pri vas, povsod vcdó. 

Da plačan je, kdor zná to. 

Mi vrnemo vam svoj „NaprejI" 

Poznat do zadnje koče ; 

Potem pa še ^Slovani, hoj ľ* — 

V dnu srca vam bo vroče. Janko Ivorsnik. 








p 


^ 


p 


iQ@ 


Mjg 


r^íí^ 


7-^^ 


1^1 


hI 


^i 


S^ 




Malo ž i v 1 j e n j e. 

Povest. 
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a. 

IV. 

olnce je že visoko stalo, ko se Jurij prebudí. Premec in Mihá 
sta bila zunaj po malih domačih opravkih. Vesel pozdravi 
starec Jurija. „Od danes," pravi, „boš pri meni za vélicega, 
hlapca pa za kočijaža, primojdunaj ! Zdaj kar gremo tjá v bukovje, 
cepcev sekat. Nace mi jih je bil naročil, zvečer bo pa pijača; pa 
rake bomo luščili.'' 

Sli so, in tako vesel je bil starec in Mihá také volje, da jima 
Jurij ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem 
gozdu sredi zelenja in poslušal radostno petje ptičje, zavriskal je 
tudi on iz prostih prsij in trdni njegov sklep se je stopU kakor sneg 
na gorkem solnci. Neroden iz prvá navadil se je hitro novega dela in 
kmalu je bilo cepcev nasekanih cela reč; nabrali so potem še gob 
in malinov, zase in za naprodaj, kajti v Dolini se je vse prodalo 
pri župniku, pri zdravniku in štacunarji, in denár se je dobil, kate- 
rega je Premec vedno potreboval. Tako odkritosrčno se je veselil 
Premec, da Jurij pri njem ostane, in tako presrčno je govoril Mihá 
s svojim prijateljem, da je bil ta kar ginen; zdelo se mu je, da je 
našel nov dom in na domu zvestega brata. Pred kosil om obsekajo 
kosmati les, popoludne odpravi se Mihá z očetom v Dolino, Jurij 
se pa še ne upa pokazati pri belem dnevu in krene v gozd. 

Ko se tako zamišljen sprehaja po gostem lesu, vzbudijo se mu 
zopet neprijetni spomini. Človek pac nikdar ni sam, misii spremljajo 
ga vedno kot zveste tovarišice, neprijetne so mu večkrat, nezveste 
nikdar; če jih hočeš odgnati, v druščino pojdi med hrumeči svet, 

9* 



Í3ä Ďr. Fr. Ďetela: Malo življenjé. 

iznebiš se jih za nekaj čaša; a kadar bodeš sam, bosite pa zopet vkup, 
obstopile te bodo zopet. Na samoti si najmenj sam. Ce hočeš 
ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto; menj vami so 
tatje na deželi kakor v velicih mestih. Tudi Jurij beži pred svojimi 
spomini in premišljuje, kam bi šel, da bi bil kraj.ši eas. Spomni 
se starega Simna in njegovih vraz in naravnost proti malinu se 
napoti. 

Kolo je bilo že obstalo in Simen je na solnci pest pšenice 
sušil. 

„Oča, to boste pa morali v možnarji stleči," pravi Jurij in 
pokaže na pšenico. 

„E, bo že Bog zopet dežja dal!" tolaži se stari. „Kaj pa ti?" 

„Kaj ste mi pa včeraj obljubili? Jaz nisem še pozabil. Danes 
mi morate povedati sreeo." 

„Fánt, kaj ti to pomaga, če pa ne verjameš!" 

„Kdo pravi to?" opravičuje se Jurij. „Le kaj pridá p'tvcjte, 
boste videli, če bom verjel ali ne." 

Simen se upira, upira, a na zaduje odvede Jurija v hišo. Tam 
odpre veliko pobarvano skrinjo, katere pokrov je ves pokrit s svetimi 
podobicami. Iz skrinje izvleče majhno ponev, trinogat stolček in v 
rudečo ruto zavite debele bukve s črnimi platnicami. 

„To so črne bukve?" vpraša Jurij. 

„To so svete bukve," odgovori oni in po ve, kako jih je skrival 
njegov oča in ded pred duhovnimi gospodi in kako je tudi njega 
župnik jedenkrát vprašal po njib. 

„Malo sem se bil zagovoril," pravi, „pa so me začeli poprije- 
mati in komaj sem utajil. Ti gospodje bi najrajši sami vse vedeli 
in znali." Potem pove o stolci, da je iz devet vrst lesa narejen, les 
pa se je sekal na sveti večer. Simen dene potem mnogovrstnega 
kadila v ponev in kadi in moli po kuhinji sem ter tja. 

„Kaj pa to, oča?" vpraša Jurij. 

„Kadilo prežene hudé dubové, da nam ne morejo škodovati." 

„Torej mislite, da se v Yaši knbinji tudi taki dobivajo?" 

„Z božjim dopuščenjem, fánt, liodi l)udol)a okrng in iščo. Vovaí 
bi požrl." 

Kaj bi se pač dalo v Simnovi kuhinji požreti. mislil si je Jurij 
in smeh ga je silil, a molčal je; stari pa vzame škarje in odreže 
Juiiju tri šopke las, od temena in od sene, potem pa mu reče iz 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. * 133 



hiše iti in vráta se zapró za njim. Jurij je slišal kako je starec 
godrnjal in molil in da je veliké bukve prebiral. Bog ve, če zna 
bratí, mislil je Jurij, a ni se úpal vprašati. Cez nekaj čaša pride 
Simen ven in pravi: „Fánt. ti boš dolgo živel na svetu. Ce misliš, 
da je to sreča, pa zahvali Boga." 

Potem se pogovarjata z Jurijem o tem in onem, in ponosno 
omenja starec, kaj je že tému in onému naprej povedal in kako se 
je natanko izpolnilo. 

„Kaj sem Vam pa zdaj dolžen, oča?" vpraša Jurij odhajaje. 

„E kaj boš dolžen! Pojdi pomagat, da kolo urediva, nekam se 
je zagozdilo, pa ne teče." 

„Oča, vode mu manjka, vode." 

„Za jedno kolo bi je moralo vender še dosti biti; to se je kam 
ujelo. Pojdi, da je vzdigneva in žleb malo iztrebiva ! Ti si še mlad 
in krepak. meni pa se že kolena opletajo." 

A naj se Jurij upira, kolikor hoče, liudomušno kolo se ne gane 
pa se ne gane, tako da se na zadnje sam Simen uveri, da je nemara 
res vode premalo. 

Mračilo se je, ko pride Jurij na svoj novi dom, tovariša sta 
bila že doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in mes^. 

„Hej, priraojdunaj, Jurček," kriči Premec, „danes bomo pa 
večerjali, kakor sam gospod župnik." 

Tako je ostal Jurij pri Premci, pomagal je in delal, kar je 
bilo okrog hiše in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo druzega 
dela, pa je vzel puško in prinesel sem ter tja kacega zajca ali pa 
veverico domov, po noci pa je šel <3asi v potok po rake. Metle vezati 
ni posebno umetno delo, a Premec ga je tudi naučil koše, jerbase 
in korbice plesti. Posebno fine róbe se ve da Premčeva fabrika ni 
izdelovala, a v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in kdaj se 
je bil Premec sam tega navadil, to se natanko ne ve, a Ijudje so 
ugibali, da bržčas takrat, ko je bil zaprt. Mihá je hodil z muziko 
po veselicah in bratovsko delil svoj zaslužek: celo Premec je postal 
nekoliko l)oljši, da ni posedal toliko čaša po krčmah: posebno rad 
je imel Jurij a,- bodi si da mu je dopadel od nekdaj drzni deček, ali 
pa ga je imel posebno zdaj za domačega, ko je njegov sin gospo- 
daril na Primoževini. Na večer obiskaval je Jurij tudi svoje roditelje, 
se ve da so bili takrat v vednem strahu in však trenutek je hodil 
Primož ven gledat, če je vse varno. Jedi, pijače in obleke je dobil 



134 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

doma, da pa po dnevi ni smel hoditi po vaši, to ga ni žalilo. Prost 
je bil in na svoj polož aj in na vojašôino ni mislil vec; tako se 
človek tudi nevarnosti privadi, če je moral delj čaša v njej živeti. 
Brezskrbno in zadovoljno je živel v veseli družbi. Kje navadno biva, 
tega sploh Ijudje natanko niso vedeli in tudi povpraševali niso ; tako 
so govorili, da se okrog Gorice potika; ne izdal bi ga pa nihče, in 
če bi bila tudi večja nagrada razpisana. Da bi pa kacemu voliunu 
sled zmešal, Juľij ni vedno pri Premci prenočeval, ampak sem ter 
tja si je izbral za ležišče kak kozolec, katerih je stalo mnogo od 
vaši sem po polji. 



Tako je prešlo poletje, prešla jeseň in zima je trkala na duri. 
Lehko je bil pospravil Premec pridelek svojega polja; žito je bil prodal 
in denár je pod njegovimi rokami hitro ginil. V samotni koči pa je 
bilo mraz in Premec svojega gozda ni imel razen par smrek okrog 
hiše. Sproti si je nosil subih drv iz gozda ; na zimo pa vesel človek 
po leti ne misii. Zdaj so se vrstili vsi trije in hodili však svoj dan 
po suhljad. Prijetno se ve da ni izpod snega vleči primrzneno vejevje 
in večkrat so ležali okrog mrzle peci in celo sal zbijati se jim ni 
Ijubilo. 

„Primojdunaj, drugo bi vse bilo," dejal je čaši Premec, „samo 
denarja ni." 

In trdo je res šlo zanj, zaslužek je po zimi redek, ko Ijudje 
za živež radi delajo in Mihova muzika je tudi marsikak teden poči- 
vala. Dolga je pot do Primoža v grdem vremenu in večkrat je 
Juriju, kadar jo je hodil, prišlo na misel doli ostati čez zimo; a če 
je premislil, kakih sitnostij bi utegnil nakopati svoji rodovini, -zbal 
se je. 

„Veste kaj?" pravi nekega dne Jurij k svojima tovarišema. 
„Jaz grem doli do Rožanca, pa si izposodim par goldinarjev. Po 
leti mu jih bom vrnil in če mu práv kaj obresti plačam." 

„Ha, ha! primojdunaj," zasmeje se Premec. „Vidi se, da ti 
moža ne poznáš. Ce ga sam Bog poprosi na posodo, brez poroka 
mu on ne da nič. On bi bil Kristusa za pol menj prodal kakor 
Judež." 

„O za pol več, oča," oglasi se Mihá. „Dober kup pa Rožanec 
ne da nič." 



Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 135 



„Jaz pôjdem vender; saj sva prijatelja in saj veste, kaj je 
storil zame." 

„O kaj pa!" pravi Premec. „To je kaj posebnega! Reči starému, 
naj se obesi mestu tebe, raj ši bo storil. kakor da bi ti kaj dal 
na posodo. Ce bi mu bil jaz rekel : daj deset krajcarjev, da rešiva 
Jurija, ki ga hočejo umoriti. ntisliš, da bi bil dobil? Nikoli ne." 

Tako je govoril Premec, a Jurija ni pregovoril. Napoti se k 
Rožancu in dobi gospodarja na dvorišči, ko je ravno butare delal. 

„Dober dan, oča Rožanec!" ga nagovori. „Vi pa butare?" 

„Butare," mu odgovori. „Od kod pa ti?" 

„E, od vseh krajev, oča." 

„Največ si pri Premci, kali?" 

„Zdaj tu zdaj tam; tako se klatim po svetu." 

„Práv iraaš! Malo moraš počakati, da te Ijudje pozabijo, potlej 
si pa dober: nobena živa duša ne bo vec po tebi vprašala. Ce 
hočeš, pojdiva v hišo! Kos kruha pa malo pijače imam zmerom pri 
rokah." 

„Ne, oča; saj se tukaj lehko pomeniva. Vest«, jaz sem po nekaj 
k Vam prišel." 

„No, kaj bo dobrega?" 

„Oča takole je: Jaz nisem slab delovec, kaj?" 

„O dober, dober; jaz te že poznám." 

-Po leti, glejte, bom leliko dobil dela, kolľkor ga bom hotel, 
če me práv letos še niso hoteli tako jemati. S časom Ijudje vse 
pozabijo, jelite!" 

„Tako je: noben človek ne bo več mislil na to, da si uhajač." 

„Vidite, zdaj pa dela ni in kdo me bo na zimo vzel? Po leti 
si bom pa kaj prislužil, po leti: in če boste kacega delovca potre- 
bovali, kar imate me." 

„To je že práv." 

„In delal Vam bom pridneje in tudi ceneje kakor však drugi. 
Mlatit Vam pôjdem in kosit po tri groše na dan." i 

„Kar v roko udari!" pravi mož veselo in iztegne svojo desnico. 

„Samo plačajte mi nekaj naprej!" — 

Osupnen ga pogleda Rožanec in pridna sekirica mu zastane. — 

„Veste," nadaljuje Jiirij, „potlej ne bom tako potreboval, zdaj 
sem pa res potreben in Vam je pač vše jedno, če daste zdaj ali 
ozi je." 



136 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



„Fánt, ti praviš: vse jedno? Kako more kmet, ubogi kmet, kaj 
denarja dati od sebe, če ni še prodal svojih pridelkov in svoje 
živine !" 

„Saj ste oni teden žita prodali!" 

„Kaj prodal ! Se ve da sem prodal ; toda, kako sem prodal ! V 
izgubo sem moral dati, v čisto izgubo. Ej, potreba, potreba, pa skrb! 
Fánt, ti nimaš še nič skrbij, ker si sam, kdor ima pa svojo zemljo, 
ta pa ni nikoli brez skrbij." 

„No, takih skrbij bi se jaz ne bal," omeni Jiirij. 

„Zato, ker jih ne poznáš. Ti še nisi nikdar plačeval dávka in 
ne ves, kaj se to pravi: hiša brez denarja, rubežen pa pred durmi." 

„Vaše posestvo vender lepe denarce nese." 

„Lebko bi jih, lehko; Bog ve, da lehko! Toda kaj ti pomaga, 
če vidiš lepo drevje v gozdu, da se ti ga srce veseli ; pa prideš drugič 
pogledat, pa vidiš, da je drugi posekal ! In kak krompir je bil zrasel 
na njivi! Debel kakor repa in kar usulo se ti ga je pod steblom; ko 
sem pa začel kopati, takrat sem pa vi lei, da je boljši že pobran. 
Potlej naj pa nese denarce kmetija! Koliko sem zložil žita v kozolec! 
Na tesno sem je dejal, snop pri snopu, samo lepo pšenico, trdo 
kakor jeklo in svetlo kakor led. Ko pa pridem z vozom nakladat, 
bilo je pa vse narahljano, skoro však drug snop je izginil!" 

„Kaj, da tako kradejo po Gorici!" začudi se Jurij. 

„Tako in pa še bolj ! Toda nekaj jih poznám in ker si ravno 
tu in menda večkrat Premca vidiš, reči starému : če ga jaz jedenkrát 
dobim v moji hosti, da bo drva sekal in škodo delal, ali pa okrog 
mojega kozolca kaj iskal, česar ni izgubil, posvetil mu bom z dvo- 
cevko, da bo imel za nekaj čaša dosti. Da móram ravno jaz tako 
tatinsko soseščino imeti!" 

„Oča, Premca menda po krivem dolžite," zagovarja Jurij svojega 
dobrotnika. 

„O kaj pa, po krivem! Le govori zanj! Meni so Ijudje pravili, 
' ki se ne lažejo in dolgo sem že potrpežljivo gledal, kako se ta nesnaga 
na moje stroške pase." 

Jurij se je bal, da bo starec zdaj, ko mu je najljubši predmet 
prišel na misel, o tem govoril brez konca in kraja, in zasukal je 
govor zopet na svojo prošnjo. „Hudo je, oča, hudo!" pravi. „Pa veste 
kaj? Zavolj tega bi mi vender lehko par goldinarjev posodili. Cez 
pol leta Vam jih pa odslúžim." 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 137 

„Oh, Ijuba duša," vzdihne Rožanec. „Cez pol leta! Kje je še 
to! Bog ve, če boš takrat še pri volji izpolniti svojo obljubo!" 

„Saj sem Vam segel v roko." 

„In Bog ve, če boš še mogel to storiti. Zandarji še vedno okrog 
lazijo in če te dobé, kdo mi bo povrnil?" 

„Bodo pa oča dali, ali pa France," 

„Ha, ha,* nasmeje se bridko Rožanec; „oča ali pa France! 
Saj poznám oba dobro ! Od teh pa denarja ne dobiš ; trda sta kakor 
gabrova grča. Ha, ha! da bi ta dva kaj plačala, na to še misliti ni!" 

„Pa jaz imam še nekaj dote!" 

..No, pa Bog ve, kedaj jo dobiš, ali pa nikolij Tvoj oča lehko 
še dalje živi kakor jaz." 

„Da bi le Bog dal!" 

„Ej, zlodja, Juľij ! kaj pa meni potlej vsa ta barantija pomaga? 
Jurček, kar pustiva te neumne marnje, pa pojdi z máno, da ga 
spijeva však jedno knpico hruševca, tacega, kakor ga ti še nisi pil." 

„Zahvaljujem, oča, res ne bom! — Vi mi torej nečete poma- 
gati?" 

,,Kaj, pomagati!" jezi se Rožanec. ,,Pomagam ti že, kjer hočeš ; 
ali če pa ne morem, pa ne morem. — Toda počakaj, zdaj-le sem 
se nekaj domislil." 

In stari vleče ponižnega Jurija čez dvorišče. Pod hišo v zemlji 
bila je prostorna klet, to Rožanec odklene in porine mladeniča notri. 

,,No, Jurij, kaj vidiš tu notri?" ga vpraša. 

,,Dve kadí zelja." 

.,Ha, ha," smeje se oni, ,,to je tudi notri, tudi. Pa poglej sem! 
Ob steni, kaj pa tu visi?" 

,,Zajčje kože." 

,.No vidiš! Samé lepe, suhe zajčje kožice. Petnajst jih je, in 
poglej Ijuba duša: v ponedeljek je v Ljubljani semenj, jaz ne morem 
iti, ker imam dela doma; ti pa lehko tjá stopiš, pa vzameš to-le s 
sábo. Če skriješ pod suknjo, noben človek ne bo vedel, kaj neseš. 
Klobučarji se bodo pa kar stepli zanje, tako lepe kožice so to. Recimo, 
da dobiš za vsako štiri groše — dobil boš pa lehko več, primaruha ! 
tako blago, le poglej jih — no, pa recimo, da štiri groše, in petnajst 
kožic, to je že blizu štirih goldinarjev." 

,,Ňe vem, če bo toliko, oča," ustavi ga Jurij in začne računiti. 
„To je menda samo tri goldinarje." 



138 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



„Ni mogoče!" zavpije Rožanec, „le štejva! Če bi jih bilo 
samo pet, že te bi znesie jeden goldinar; zdaj jih je pa petnajst, 
pomisli; petnajst!" 

,,No, in to je trikrát pet." 

,,Hentaj ! menda res. Teda ti jih boš veliko draže prodal ; ne 
smeš takoj prvému dati; poskusi malo, kakšen je kup in barantaj 
na žive in mŕtve !" 

Jurij ni vedel, ali bi se smijal dedcu ali bi se jezil : toda kaj 
bi bil mogel storiti? Ce odreče. ne dobi denarja nič, jeden dan ali 
dva se pa že roma po svetu, in kdo ga pozná v mestu ! 

,,Kar se bo dalo, bom storil," pravi. ,,Zanašajte se namel" 

„Tako je práv ! Kaj bi dobro robo zametaval ! Pot te skoro nič 
ne velja; zapravljati se ve da ni treba. Cez Savo se prepelješ na 
prvem brodu: po čolnu; na ladijo ti ni treba hoditi, ker je predrago. 
Sem in tjá boš plačal štiri krajcarje. V Ljubljani imaš pa petnajst 
krajcarjev čez in čez dosti." 

,, Petnajst krajcarjev, oča ! Kaj pa mislite! Toliko me stane 
če grem v Dolino." 

,,Ha! Ali hočeš po svetu hoditi pijan kakor muha? Glej, da 
se mi v Savo prebrneš ! — No pa vzemimo dvajset krajcarjev, ker 
SI že tako razvajen ; potlej boš pa živel kakor prapreški gospod. — 
Kar ti ostane, pa lepo domov prinesi, pa glej, da kaj ne izgubiš in 
da ti na semnji kdo kaj ne izmakne. Mestni Ijudje so vsi vražji in 
na tujca kar gledajo, kako bi ga osleparili. Poldrugi goldinar, polovico 
skupička, boš potlej meni dal, drugo polovico ti pa jaz posodim tjíi 
do SV. Jurija, tvojega patróna. Obrestij pa ne maram nič, ker jaz 
S3m kerščansk človek. — Tako, Jurij ! Kadar odrineš, pa mi pridi 
povedat, da ti blago izročim !" 

Kar tepel bi skopuha kakor ajdovo slamo, mislil si je Jurij. če 
bi ne bil ravno Rožanec. Toda le počakaj I 

YI. 

Grd dan je bil Ijubljanski ssmanji dan; deževalo je iu siieg je 
vmes naletaval, tako da so tla od mnogih nog razteptana kar plávala. 
Množica Ijudij valila se je sem pa tja; jedni hite po gotovih opravkih. 
drugi ogledujejo štacune in kráme in premišljujejo, ali bi .še kaj 
kúpili; ti .iščejo svojih znancev, oni so jih našli in glasno so raz- 
govarjajo z njimi; vmes pa ropočejo vozoví in bega živina. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 139 



Pri klobučarji na trgu je že dolgo kmetskí fánt od stráni gledal 
in čakal, da se odmaknejo kupci. Zdaj se približa, a ne pogumno in 
moško, kakor fantje njegovih let, ampak plašno in iirno, kakor bi se 
bal, da se skesa, ako bi hodil počasi. 

„Jaz imam zajčjih kož na prodaj," reče poluglasno Jurij, kajti 
on se je obrnil na prodajalca. 

Klobučar ga nekaj čaša pazno gleda, pa reče: „Pokaži!" 

Jurij razveže culico in razloži svojo robo. Dolgo j o ogleduje 
oni, vse predolgo za Jurija, naposled pa vpraša: „Po čem?" 

„Po štiri groše." 

„Fánt, ali si znorel?" pravi oni. „Po dva ti dam, če ho češ; 
pa kar pusti tukaj ! " 

„Ne, ne morem dati." 

„Kaj ne moreš dati, ko si vse zastonj dobil! Dva groša dobiš 
še po vrhu, pa nič več." In klobučar seže po rúti. 

„Ees ne morem," reče Jurij in prime za drugi konec. 

„Stoj, fánt I" pravi zdaj oni na glas. „Pridejo žandarji mimo, 
potlej boš pa lehko dal." 

A tako srpo ga pogleda Jurij in tako krepko mu stisne pest, 
s katero je robec držal, da je takoj izpustil. Jurij povije svoje blago 
in izgine med Ijudmi. Malo so bili za njim pogledali, ko je klobučar 
zadnje besede rekel, a kdo se meni za tuje Ijudi? 

Poludne je zazvonilo; vse Ijudstvo se odkrije in kjer je tropa 
skupaj, začne jeden glasno naprej moliti. Najglasneje pa moli tam 
na trgu star štacunar, ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se razlega 
njegov glas in nehoté tudi Jurij za njim moli in se počasi bliža. To 
mora biti dober človek, ki je tako pobožen, misii si in čaká, kdaj 
bo molitve konec. Zdavna je že odzvonilo, a rejeni klobučar še vedno 
našteva svetnike in svetnice, kakeršnih Jurij še nikdar ni slišal, in 
neutrudno odgovarjajo Ijudje okrog njega. Na zadnje pride vender 
„čast bodi" in velik križ sklene raolitev. „Ta je bila pa dolga," 
meni nekateri, „práv za deževen dan." Ljudje se začno razgubljati 
po krčmah in trg se prazni. Zdaj se Juriju zdi čas ugoden. Urno 
stopi k môžu in ga nagovori: 

„Oča, jaz sem tudi za Vami molil," pravi. „Zdaj bova pa kupčijo 
naredila. '^ 

„Práv je; jaz imam pa tudi najboljše blago." 



140 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 



„Jaz bi Vam nekaj prodal," seže mu Jurij v besedo, „zajčjih 
kozie, če jih potrebujete." 

„Kaj pa, da jih potrebujem. Le sem z njimi!" In zopet razgrne 
Jurij svoje blago in boječe gleda kupcu v obraz, kaj poreče. 

„Koliko hočeš imeti?" v prasa oni. 

„Ne veliko,'' odgovori Jurij. „Po štiri groše Vam jih pa dam." 

Mož premetava kože, mane jih s prsti, ogleduje od vseh stranij, 
potlej pa izvleče mošnjo. Aha! veseh se Jurij, nisem se varal. to jo 
pravičen in pošten mož. Stacunar našteje in pomakne denár Juriju : 
„Tu imaš, fánt!" 

Jurij pregleda pa vidi, da je samo dva goldinarja in dvajset 
krajcarjev naštel. 

„Oča, vi ste se zmotili," pravi Jurij. ,, Ťukaj manjka šestnajst 
grošev, za štiri kože ste mi utrgali." 

,,Prijatelj, te boš pa navrgel!" reče oni in grdo se zasmeje. 
,, Ťukaj je denár, vidiš? Zdaj pa tjá-le poglej !" 

Jurij se ozre. 

„Tam so pa žandarji! Také ptiče, kakor si ti, jaz poznám." 

Jurij se je ves tresel od jeze, zdaj je bil rudeč zdaj bied in prvá 
misel mu je bila, da bi v dedca skočil in mu kosti premél, a vedno 
bliže prihajata dva bajoneta. 

,,Vzemi ; če ne, vzamem jaz," pravi štaeunar in iztegne roko ; 
Jurij pa pobere hitro denár in odide. 

,,Bog bodi zahvaljen za dobro kupčijo," vzdihne klobučar in se 
odpravi h kosilu. 

vn. 

V predmestni kŕčmi se je vse trio pivcev in glasen pogovor 
so imeli med sábo. Možje so pili po storjeni kupčiji ali pa so jo 
nadaljevali, ženice so ogledavale in primerjale nakupljeno blago in 
dekleta so materam svete dajale, kaj bi se še práv dobro kúpilo 
zdaj, ko so že v mestu. Pri jedni mizi pa je sedela tropa preširnih 
fantov, ki so po vinu razgreti šále zbíjali na vse pretege. — V kótu 
pri peci sedel je Jurij in rezal svoj ogel belega kruha, ter j)il kozarec 
vina. Prisedel je bil k njemu star mož, in poleg njega mlado dekle, 
in položila sta svoji euli na klop k peci. Iz starčeve moleli so težki 
novi usnjati podplatí, dekličina pa je bila skrbno povitá in zvezana, 
da ni bilo moci soditi in uganiti, kaj je v njej. 

Sedeli so nekolíko čaša molče drng poleg dmgega. 



Dr. Fr. Betela: Malo življenje. 141 

„Odkod si pa ti doma?" povzame naposled starec besedo in se 
obrne k Juriju. 

„Tam pri Dolini, če veste," mu on odgovori. 

„Hentaj, pri Dolini? Potlej iraava pa jedno faro sv. Jurija. Jaz 
sem pa s Stime Peci pri sv. Florijanu. Ali si že bil katerikrat pri 
SV. Florijanu?" 

„Bil," odgovori Jurij, „pa ne velikrat. Torej je Vaša tista biša 
na samem, vrhu róba?" 

„Moja, in pri nas se pravi pri Pečárji. Kdaj greš pa domov?" 

„Ne bom čakal dolgo." 

„Vidiš ! nekaj opravka imam jaz še, potlej pa tudi odrinem in 
lehko gremo vknp proti domu; tvoj brod je samo pol ure bliže, kali? 
Nad Hotičem se prepeljujete Dolinci, jeli!" 

„No in do tja te spremiva z Lenčiko, ker imava tudi to pot. 
— To je moja hči tukaj, pa še ni bila prej nikoli v Ljubljani in 
ker me je tako prosila, sem j o pa vzel s sabo, zdaj jo pa noge 
bôle." 

„Oh, oča!" izgovarja se dekle in zarudi, „saj me nič ne." 

„Bodo te pa jutri, le počakaj !" tolaži jo oča. Pogovoré se še 
potem, kakor je navada, o letini; Pečar potoži, kako Ijudij za delo 
primanjkuje, ker neče nikdo več doma za drevo držati pa cepec 
sukati, ampak vse hiti železnice delat, premog kopat ali pa jih vzame 
vojaščina; kadar so bolni pa stari, vračajo se domov. „Pri nas bi 
tudi potrebovali jednega delovca," pravi, „toda kaj, ker so tako 
dragi. Jaz sem že star, da se težko ukvarjam, zemlje imam pa dosti ; 
samo v hribih je, v hribih." 

„Da, v hribih," pritrdi Jurij. 

-Také sile pa tudi ni, oča" bráni se dekle. „Kako pa Mala 
Loka lepo leži in Krátka Njiva!" 

Juriju je prišlo na misel, kaj, ko bi v to službo stopil. Mir 
bi imel nemara; toda v kake hribe bi prišel, in v kako zimo! Od 
svojih krajev bi bil vender ločen, in druščine bi ne bilo nobene. Ne, 
v ta dolg čas pa ne! 

Pečar se je bil poslovil s svojo hčerjo in tudi Jurij odide. 
Zamišljen hodi nekoliko čaša po mestu, a vsega je že naveliean. 
On ne pozná nikogar in nihče ga ne pozdravi in vender se mu zdi, 
kakor bi Ijudje za njim se spogledavali, kakor bi kázali nanj; če 



142 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 



dva vkupaj obstaneta, prepričan je, da govorita o njem. Proč, proč, 
Ijudem izpred očij ! Jurij pozabi Pečarja in svoje obijube in hiti, kar 
more, proti Zalogu in odtod dalje za hribom ob Savi. Tacega dne 
še ni imel za seboj. Kaj ko bi ga tukaj v neznanem kraji kdo izpazil ! 
Kam bi se obrnil in kje bi dobil zavetja? 

Zimski dan ne traje dolgo, zlasti če je oblačen; in temno je 
že postajalo, ko dospé Jurij do broda. Čim bliže je prihajal, tem 
hitreje je hodil oziraje se pogostoma nazaj, kajti vedno se mu je 
zdelo, da hiti kdo za njim. A megla se je bila razgrnila in komaj 
je razločil ribičevo hišico oiistran Save. Zanesljivejša pa so ušesa po 
noci in vedno glasneje se slišijo in vedno bolj se bližajo koraki brzih 
nog. Ternu človeku se mudi, misii si Jurij. Morda hodi za mano, 
ker sem mu sum vzbudil. Na pol v teku doseže Jurij breg. Coln 
je bil k sreči pri tem kraji, kajti ribičev fánt je bil ravno neko 
žensko prepeljal in že odriva, ko priteče Jurij. Na njegov klic pri- 
makne se zopet čoln in Jurij skoči vanj. 

„He! počasi!" vpije fánt. „Ce ne, bova zajela ali pa se pre- 
brneva oba." 

„Tiho bodi, pa vozi urno !" ukáže Jurij. Krepko se upre brodnik 
v drog in odrine čoln od kraja. 

Kmalu se začuje od brega sem močan glas: „He, ribič! stoj, 
vozi nazaj ! " 

„Takoj pridem, takoj," zavpije fánt in vozi dalje. 

„Nazaj, budiči Ce ne ustrelim," sliši se v drugo. 

„Žandár je," šepne brodnik in obrne svoj drog, kajti dobro 
znani pok petelina na puški je pričal, da se mož ne sali. Jurij se 
ni motil, hodil je nekdo za njim, bodi si nanj opozorjen, ali pa je 
plaha njegova osoba sama ob sebi obrnila sum naše. 

Zdaj ni bilo čaša premišljevati ; Jurij stopi k brodniku in mu 
zamolklo reče: 

„Fánt, če ne voziš dalje, zadavim te," in mu položi roko na 
ramo; a fánt ni bil strašljiv. 

„Kaj ti mene, ti, drvar!" zavpije in ga sune v obraz. Komaj 
se je bil Jurij umaknil. Zdaj pa zgrabi brodnika za prsi in ga potlači v 
čoln. Coln pa se prevaga in oba se zvrneta v Savo. Kakor bi trenil, raz- 
pustita se v hladnem elementu skušaje se rešiti ; čoln pa plavá rairno po 
Savi doli. Dasi je znal Jurij dobro plavati in ni imel daleč do brega, 
vender izleze le z največjim trudom ves otrpel iz vode : tacega mraza še 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 143 



ni užil in obleka ga še nikdar ni tako težila. Na krik je bil prihitel stari 
ribič. n Oho, oho!" vpije in razprostre roki proti Juriju, kakor bi 
ga hotel udržati, a niti mu je bila resnica, niti bi ga bil premogel 
in več mu je bilo na tem, da sinú iz vode pomaga. Daleč je bil že 
Jurij, ko prikolne fánt iz Save. 

„Da bi vse biriče zlodej vzel," huduje se. „Kje bomo pa zdaj 
čoln Ískali?" — 

,Ah, čoln!" tolaži ga stari. „Doli h Krivcu bom stopil in na 
ovinku ga bomo dobili v dračji; ti pa glej, da se posušiš!" 

Jurij pa je bežal v hrib, kakor obstreljena zver, ne oziraje se 
ne na desno ne na levo. Ves je bil moker in zeblo ga je; ko pa 
je lezel dobre pol uro navkreber po spolzki stezi, tekel mu je že 
vroč pot od čela doli. Tako hodi dolgo dolgo po poti, ki se je 
komaj poznala, nikdar se mu hrib še ni zdel tako visok, nikdar 
tako strm; komaj prekorači jeden vrh, že stoji drugi nad tem in 
zadaj zopet tretji brez konca in kraja. Kakor bi ga zel duh v krogu 
vodil, tako blodi sem ni tja po temoti. Naposled ugleda visoko nad 
sábo berlečo luč. Hvala Bogu! vzdihne, vender prídem do Ijudij, in 
poskusi pot naravnost proti lúči, a kmalu se prepriča, da je tod 
.svet zaprt: skoro na\i3Ík dviga se skala mnogo sežnjev visoko in 
nikjer ni nobene steze. Tu ne pomaga nobeno premišljevanje, obití 
.se mora strmina: Jurij se upira in upíra na vso moč in príleze 
slednjič na vrh. Kar nič ni vedel, kje je; razgled mu je vzela 
temná noč, in ne more se spomniti, da bi bil že katerikrat videl 
ta kraj in to hi§b. Komaj stori par korakov proti zaželjenemu pre- 
nočišču, kar zarjove nad njim velik pes in ga ustaví. 

„He, Ijudje božji!" vpije Jurij. „Alí ni nobenega doma?" 

Cez nekaj čaša se vráta nekoliko odpro, in kakor se do- 
zdeva Juriju, vpraša póstarna ženica: „Matija, ali si ti?" 

„Ne, jaz sem, jaz," odgovori Jurij. 

„Kdo pa je to?" 

„Nekdo, ki je pot zgrešil, pa prosí, da bi ga prenočíli." 

„E, Ijubí moj!" odvrne oni glas. ,Pri nas te ne moremo pre- 
nočiti ; pojdi tukaj-le doli do Šimona, četrt ure daleč, tam te bodo 
vzelí pod streho; pa glej. da v brezdno ne padeš, pot je nevarna." 

„He, matí, prenočite me, mraz je," prosí Jurij. 

„Ravno danes ne morem; kar pojdi tu doli, boš kmalu tam." 



144 hr. Pr. Ďeteía: Maío žlvljenje. 

„Toda psa pokličite k sebi! Ta zverina me ne pusti mimo." 
A tega ni bilo treba, kajti na jedenkrát pes glasno zalaja in steče 
na nasprotno strán in laja, priteče zopet k hiši in zopet izgine. 

„To sta pa naša dva," pravi žena, in kmalu se pokažeta dve 
osobi, moška in ženská. 

„Dober večer, Matija, dolgo vaju ni bilo," pozdravlja starká 
stopivší iz hiše. „Ťukaj je nekdo, če ga hočeš preiiočiti. " 

„Dober večer, oča!" izpregovori Jurij, a pes skoči zopet proti 
njemu in ga ne pusti dalje, dokler ga gospodar ne odžene. 

„Kdo pa si ti?" vpraša mož, ki se mu je reklo Matija. ^Pojdi 
no bliže!" 

„Oča, tisti je, ki je zraven naju sedel," šepne dekle, ki je spo- 
znalo Jurija. 

K Pečarju je bil prišel Jurij na Starmo Peč. 

„Glej ga, saj res!" pravi Pečar in podá Juriju roko. „Kod pa 
hodiš in kako prihajaš sem?" 

„Zašel sem bil." 

„No to pa ni nič čudno pri takem vremenu. Se jaz sem moral 
pažiti, ko sem že sto in stokrát to pot hodil. Sneg vse zmede. Zdaj 
pa kar hitro stopimo v hišo, da se ogrejemo." 

Tople' izbe še nikdar ni znal Jurij tako ceniti kakor zdaj. Mati 
prinese malo večerjo in tudi on mora prisesti. 

„Kakšen si pa, fánt?" vpraša Matija. „Saj se te vse drži, 
Tako hude megle pa vendar ni." 

Jurij pove svojo nesrečo, opravičuje se, zakaj ju ni počakal in 
Matija prinese dva otepa slame v izbo, da se mu naredi postelja. 

„Lenčika, kaj si pa vse nakúpila?" vpraša zdaj mati in Lenčika 
odpre korbico in razkaže svoje základe. Vsakemu je nekaj kúpila. 
„To je za mater, to za očeta, to za Simonovega Štefana, to pa za 
Anico." 

„Ali si tudi Stefanu kaj kúpila?" nasmehne se mati. 

„Saj móram, ker je tako siten," odvrne Lenčika. 

„Za našega gosta tukaj pa nimaš nič, Lenčika?" vpraša oča. 

Malo osupne deklica, kajti nenadoma je prišlo vprašanje; ko 
pa Jurij začne dokazovati, da se tudi njemu spodobi majlien „odpustek" 
za spomin, odvrne pogumno: „Bom pa tega dala, ki sem ga name- 
nila Stefanu." 

„Kaj bo pa Štefan dejal?" vpraša mati. 



Ďr. fl. Ďolenec : Izza mladih let. 145 



„Saj ne bo vedel. Dobo pa druzega," reče Lenčika in odide z 
materjo v drugo sobo k počitku, trudnega Jurija pa je že tudi spanec 
nepotrpežljivo čakal na slamnati postelji. 

Ko razsvetli drugo jutro solnce snežné vrhove, nájde Jurija že 
na nogah. Obleka je posušena in gospodar mu natoči kupico bri- 
njevca domačega pridelka k odhodu. 

„Ta ogreje dušo," pravi mož, „in po zimi ni boljšega zdravila." 
Potem mu pokaže najboljšo pot v Dolino in prijateljsko se poslo- 
vita. „Ce še katerikrat tod prideš," pravi Matija, „pa se še oglasi!" 

Mož odide živini klast, Jurij pa stopa urno proti domu. Da 
je skoro ves denár izgubil v vodi ali na potu, to mu ne dela mnogo 
skrbij; da je le zopet doma. Celo nekaka škodoželjnost se ga loti, 
ko pomisli, kako bo lakomni Rožanec skákal, kadar to zve. Ta 
Pečar je pa dober mož, misii si, da bi le ne bil v taki puščavf ! Ce 
bi bilo le malo niže doli, pa kar ostanem pri njem, Toda, hu! 
nikjer nobene vode; sam kameň pa sama skala! Sneg menda leži 
vse leto tukaj . Škoda tako dobrih Ijudij za tako púst kraj ! — Tako 
je premišljeval Jurij na svojem potu in hvalil Boga, da ni tukaj gori 
v tem mrazu doma. 

(Dalje prihodnjič.) 




Izza mladih let. 

Spisal dr. H. Dolenec. 
I. 
pospod Speetabilis, ki je nas „Zvonove" pisatelje koncern leta 
v „Slovenskem Národu" z razbeljeno mastjo polil, da smo se 
svetili kakor najbolj ukusni žganjci, zaželel si je, da bi mu 



jaz letos takoj jel praviti, kako je bilo takrat, ko sva se prvikrat z 
medvedom srečala. To opisovati bi ne bila težavno in v kratkem 
povedano, a s tem bi mu samo po jedni stráni ustregel, kajti njega 
zanimajo, kakor pravi, tudi naši domači origináli kakor n. pr. Mihá 
pa Vragov boter; a takih, in po moji sodbi še bolj besede vrednih, 
spoznal sem dosta, predno sem v medvedje kraje zašel ter iz njih ust 
marsikateri dober náuk poslušal in si ga moral zapomniti, da sem 

10 



146 Dľ. H. Ďolenec: Izza mladih let. 

dozorel za medvedarja in stal ko zid, ko je bilo skoro gotovo, da se 
bodeva s tem mogočnjakom našili gozdov na ozki poti srečala. 

Da ga torej seznanim s temi učenjaki svojega predmeta in se 
jim hvaležnega pokažem, — kajti njim gre zasluga, da je Spectabilis 
zame posebe še ponvico pogrel in debel ocvirk name stresel, — jel 
bom praviti od kraja. Ne bojte se pa, čitatelji, da bode to kaka ziste- 
matična razprava pričenjajoča s kemično analizo strelnega prahu in di- 
namično razpravo zajčjega skoka, ne, to ne! Bodo to pripovedke za nas 
in pri kozarci vina. Možje, katere vam bom predstavljal, bili so ali pa 
so še poštenjaki, ki so pili, peli in zeleň gozd Ijubili ter živalsko sled })0 
snegu rajši gleSali ko svilnat lišp med židovi in drobné črke na papirji. — 

Začel sem s samo torbico; na puško sem môral še dolgo čakati. 
Torbico so mi obesili, ko sem smel prvikrat spremljati očeta, ki je 
šel prepelice streljat. Bog ve kolikokrat mi je bilo rečeno: zmerom 
zadaj hodi in nikdar pred puško ne stopaj ! Dokler nismo torej na 
polje prišli, hodila sva zadaj jaz in Paksel, tako je bilo psu ime; 
ko smo do pravih njiv dospeli, zapustil me je Paksel na očetovo 
povelje in sam sem zadaj ostal. V ožjo dotiko sva zopet s Pakslom 
prišla, ko so jele prepelice padati, kajti vselej sva se jeden pred 
drugim zapodila, kdo jo bode prej pobral in posebno me je jezilo, 
da Paksel ni hotel nikdar pobrane prepelice meni podati, arapak 
vselej sem jo še le iz očetovih rok dobil, da sem jo potem v torbico 
dejal. Kadar so prepelice pogostoma padale, posmehoval se nama je 
oča, posebno Paksel si je dosti hvale pridobil; kadar je pa zastonj 
pokalo in ni bilo kaj pobirati, takrat se nama je pa hudo godilo, 
kajti vselej sva bila vsega midva krivá. Jaz nisem práv hodil, ali 
brez potrebe kaj govoril, Paksel pa ni práv iskal in predaleč odhajal 
in kadar je začelo naopak biti, postajalo je to zmerom huje, tako 
da jaz in Paksel že v resnici nisva vedela, kam bi se dejala in 
kako bi hodila. — Práv za práv sem najine grehe še le takrat spoznal, 
ko sem imel že sam psa in puško ter se prepričal, da taisti, ki 
strelja, ni nikdar kriv, ako zgreši, ampak vselej pes ali pa kak sprera- 
Ijevalec. Vsaj to so navadni izgovori, sicer jih je pa še dosti drnzih, 
tudi navadnih, ali pa takih, ki jih ravno prilika nanese; gotovo je, 
da lovec in jetnik nista nikdar krivá, prvi ne, da ni kaj pobratí, 
drugi ne, da so drugi njega pobrali. 

. Kadar je bil že nesrečen dan, hitro sem se kesal, da sem šel 
na lov. Solnce je pripekalo, žeja in lakota sta me stískali in še 



Dr. fí. Doienec: Izza mladili lét. 147 

tako kislih in griževih jabolk sem se razveselil kakor Izraelci mane 
v puščavi. 

Se od tistih časov imam češplje v visoki časti, zrele in tudi 
také, katerih se je komaj še moka prijela. Težko sem čakal, da je 
bilo kaj v torbico dejati, ali s časom in po vročini je postala torbica 
j ako nadležna. Zadaj sem začel ostajati ter v vsaki senci počivati, 
a žal! moral sem potem hitreje stopati za očetom. Pritožiti se pa 
lovec nikdar ne sme, da bi bil truden, šq menj pa, da težko nosi in 
zatorej sem se premagaval in trdil, da nisem truden, akoravno sem 
zmerom bolj zadaj ostajal. Najhuje je pa bilo po česti proti domu 
koračiti, in kakor nebeško prikazen sem pozdravil še tako reven 
vozíček, da je le še za fantiča prostora imel. Doma je bila pa zopet 
veliká korajža. Kázal in razkladal sem, kaj smo ubili in še posebno 
poudarjal, da nišem nič truden, a za lakoto sem se pač takoj udal in 
se tudi skazal potem, da sem resnico govoril. 

Tudi med prepelicami je že marsikateri zajček se potočil, vender práv 
za práv je zajec še le kasneje na vrsto prišel, in to je bila vse druga reč. 
Milo sem gledal za njimi, kadar je šlo več lovcev in tudi več psov z njimi 
na lov. Zelel in težko pričakoval sem čaša, ko bodem smel tudi jaz z njimi. 

To se je zgodilo potem, ko sem prvič iz šole na veliké počit- 
nice prišel. 

Mestu puse sem dobil palico ali pa dežnik, kakor je vreme 
kázalo in izročen sem bil tistemu, ki je pse gonjače vodil. To je bil 
takrat pri nas stari Janez, mož, ki je dober kos lovske zgodovine 
na Notranjskem in torej vreden, da se z njim dobro seznanimo, 
posebno tudi zato, ker pod njim sem si pridobil največ náuka in 
veselja do lova ter do dvaindvajsetega leta skoro le z njim na lov 
hodil. Ko sem pod Janeza prišel, imel je mož 65 let in slúžil je 
žejednoinpetdeseto leto pri naši biši. Janez je bil bolj majhne postave; 
bil je — kakor je sam, Bog ve kolikokrat, pripovedoval — ravno 
tako velik kakor Napoleon. Pravil je namreč, da se je Napoleon, ko je 
skozi našo vas prišel, ravno pri mitnici ustavil in s konja stopil; 
da se je pa takrat on zraven njega postavil ter se prepričal, da sta 
bila oba jednako veliká. Janez ni trpel ugovora ter je ta dogodek 
vselej za pravo istino trdil, dasiravno jaz še dan danes nisem prepričan, 
da bi bil Napoleon kedaj skozi našo vas jahal ; vozil pa se je jeden- 
krát. Ze to káže, da Janez je bil francoske dobe mož in omenjam že 
sedaj, da je med vsemi narodi Francoze in Angleže najbolj spoštoval. 

10* 



148 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 

Francozi so se mu za vselej prikúpili že prvikrat, ko so v naše 
kraje prišli. Zgodilo se je to tako : 

„Vedeli smo, pravil je Janez, da za malo dnij bodo Francozi 
pri nas. Naši so bili sicer še nastavljeni pod Nánosom in po Golem 
Vrhu, ali da Francoza ne bodo ustavili, to je bilo gotovo. Veleli 
so mi torej pokojni stari gospod upreči veliko kočijo, da sem odvédel 
potem gospo in četvero otrok na Skol, grád pri " Vremski dolini. 
Drugi dan potem, ko se povrnem, jelo je na vse jutro pokati, toda 
le malo čaša je trajalo streljanje, in naši umaknili so se hitro 
proti Postojini. V hiši smo ostali samo gospod, jaz pa dve dekli. 
Bal sem se, kaj bode, in tudi dekli sta se tresli, ali gospod so nas 
okarali ter nam zabičili, da moramo proti sovražnikom prijazni in 
postrežljivi biti. Komaj se prikažejo Francozi cez Zingarico, pri- 
jahajo pred hišo poveljnik in spremljevalci njegovi. Gospod jih 
pozdravijo in poveljnik jim reče, da za malo čaša se ustavijo ter da 
želé jesti in piti. Gospod reko, da jed, kakor je bila tudi resnica, 
je že pripravljena. Oficirji poskačejo s konj in gredó v hišo. Pose- 
dejo okolo mize, naš gospod med njimi; jaz sem pa stregel. Zmerom 
najboljšega sem nosil iz hrama, in za malo čaša je društvo. oživelo 
in gospod so bili med njimi kakor že stari znanec. Jaz sicer nisem 
nič razumel, ali po obrazih in po vsem veselem vedenji sem spoznal, 
da so ti Francozi prijazni Ijudje. Da se jim ni mudilo dalje, Bog 
ve, doklej bi bili še dobre volje, toda vstal je poveljnik in vsi za 
njim. Zahvalil se je gospodu in vprašal za račun. Gospod so pove- 
dali, da pri nas ni gostilne, da pa vsakemu radi postrežejo in nikakor 
nečejo nobenega povračila. Odpravijo se; jaz sem stal pred odprtimi 
vráti, in ko gredo ven, poveljnik prvi, stisne mi však po vrsti cekin v 
roko in jeden od njih je še kuharici v kuhinjo dar nesel. Hitro so 
bili na konjih in hajdi proti Postojini ! Jaz sem pa preštel 8 cekinov 
na roki. Nikdar prej in nikdar potem je ni bilo také zame pri hiši. 
Gospodu je bilo potem žal, da so gospo in otroke na Skol poslali. 
Francoze smo pa potem zmerom radi imeli." 

Z Angleži se je pa Janez seznanil, ko so hodili iz Trsta lovit. 
Največ je vedel praviti o Hebornu, ki se je gotovo vsako nedeljo ob 
lovskem času iz Trsta pripeljal, ostajal pa tudi ves teden pri nas, 
kakor je pravil Janez. Imel je posebno lepe konje in do 00 psov; na 
jedenkrát so jih izpustili in kadar so zajca zagnali, drvili so gospodje 
na konjih za njim, in ako le zajec ni v goščo zašel, dognali so ga. 



Dr. H Dolenec: T?:za mladih let. 149 

„Jaz sem vselej tistemu pomagal. ki je imel pse pod seboj in tolarjev 
sem dobival kar na pare. Po raenj ko po tolar ni tak gospod nikdar 
v žep segnil. Takih gospodov ne bode vec pri nas!" tako je vselej 
nehal Janez. 

Ľahko si mislite, kako smo mi mladina Janeza z odprtimi ústi 
poslnšali. kadar nara je také pripovedoval. Izpraševali smo ga, kakšni 
so ti psi bili. in on nam je pravil, da vsi jednaki. kakor toliko kraj- 
carjev, beli s temnimi lisami in tako izučeni, da, kadar je tisti gospod, 
ki je prišel prvi za njimi do ujete živali, z bičem počil, polegli so 
vsi na mah in čakali, dokler nista on in tisti, ki je imel pse pod 
seboj, na mesto prijahala. Najbolje pa da je znal jahati moj strijc 
Matija z Orehka: tému da ni bil nobeden jarek preširok in nobena 
preseká previsoka. Da, sam gospod Hebom — Janez je izgovarjal 
Eborn — in drugi Angleži so rekli, da tacega jahača še na Angle- 
škem ni. kakor so gospod Matija. No vidite, gospod Spectabilis, ali 
ni bil stari Janez originál? Že samo okolo njegove velikosti se 
veže in piete toliko in celo zgodovinske tvarine! 

Da si je bil Janez majhne postave, delal je vender stra- 
šanske knrake. Ako si ga le opazil in še tako daleč, spoznal si ga 
po hoji in ako bi ga po boji ne bil, moral bi ga po velikem dimu, 
kajti mogočna pipa Janezova se nikoli drugače po dnevi ni ohladila 
nego med mašo in jedjo : po noci pa ne vselej, kajti ako je Janez 
vstal in šel na vreme gledat, kar se je večkrat zgodilo. vselej si je 
zažgal svojo veliko pipo. Cevlje je pa Janez také imel, da razen 
strojarjev také malo kdo nosi. Podplatov je bilo za dober palec, 
zadaj potkove, cvekt)v pa po tri vrste, kakor topov na fregati. Janez 
je bil tudi nekakšno okorn, ako mu je bilo poteči : ampak v korak 
je pa stopal, kakor bi ga bili že omajeni čevlji za seboj vlekli. 
Postali so ti čevlji med nami za pregovor in najbolj zasloveli so, 
ko smo z Janezora ptiče lovili. 

Janez se za senice. čipe in také ptice ni menil, ampak poznal 
je le belorepce in čuka. Komur íii znano, pripovedujem, da belorepci 
se nahajajo po vsera Krasu in posebno dosti njih po Nánosu, koder ni 
gozda, torej zmerom med kamenjem. Nastavili smo brgone, čuk je bil 
na ,krocoli" in mladina in Janez za kako steno. Janez je imel vrvico 
v rokah, da je čuka vlekel in prvi pred nami klečal na jedni nogi. 
Gorje nam. ako se je kdo genil, ko so se začeli belorepci bližati, in 
jeziti na čuka. Strašen pogled nas je zadel in pomignil je Janez, 



150 M. Tonejec: Slike iz £roľenjskih planin. 



da bode brcnil. Bog obvaruj, da bi bil kdo nas prej vstal in skočil 
pobirat, kakor je to Janez storil, in zgodilo se je to potem vselej 
s tem, da je Janez strašno ob steno ali kak kameň s če vijem škravsnil. 
To škravs in pa Janezov okoren tek je nas vselej toliko zanimal 
ko ves lov. Večkrat se je prigodilo, je da oblepljen ptič z brgona pádel 
in potem skákal in da se je potem Janez za takim ptičem izpustil, 
in za njim škravsal prihuljen in s klobúkom v roki; to je bilo za 
nas cez vse. Ah misliš, da smo se Janezu na glas in vidno sme- 
jali? Tega ne, báli smo se ga in v strahu nas je imel, kakor kragulj 
piščeta. Ali ravno Janezova strogost in naša otročja spasenost sta 
bila kameň in kresalo za veden smeh. Kdo ve, kolikokrat smo Janezu 
prešteli cveke na čevlji, katerega je nazaj molil ! 



Slike iz gorergskih planin. 

Spísal M. Tonejec. 

L 
V snegu. 

(Konec.) 
2. 
astopilo je jutro; ne samo hribje, teravee vsa okolica je bila 
s snegom, novim snegom debelo pokrita. Koliba se je komaj 
■^videla iz njega. Nobena pot se ni več sledila, ne h kradara, 
v katerih so bila drva poravnana, ne kam drugam. Okrog in okrog 
je bilo vse zapadeno, in videlo se je, da v nižavab še vedno sneg 
gre. Gašper je trdil, da bode tudi v gorali še jelo snežiti. Ni 
bilo videti živali razen nekaterih ptic. Orešček ali stržek je prifrčal 
in se skril pod ostrešje, a zopet se je izgubil, gorske senice so 
skakale po smrekovih vejah ter iskale si živeža, skozi zamušnice 
pa se je kadilo iz kolibe; drvarja sta kurila. Dan je minul naglo, 
ker kratek je bil že. Proti večeru je bilo res vse podobno, da bode 
začelo zopet snežiti, ker ni se hotelo v mraz izpieobrniti. Drvaija 




M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín. 151 

sta si napravila pot, (la sta mogla do dela. Vender drugo jutro je 
bilo zopet zapadeno. Stiri dni se je tako ponavljalo, čeravno ga ni 
nobeno noc posebne sile vec padlo, vender vselej ga je bilo zjiitraj 
nekoliko novega. 

.,Zdaj nama pa res lehko še dosti naredi," pravi Gašper peti 
večer tovarišu, ko sta zopet sedela pri ognji in pušila. Vidi.š, da ga 
mora v nižavah debelo ležati, ker ni nobenega človeka sem gori. 
Gotovo ne morejo poti napraviti. Treba je skrbeti in tako gospodariti 
z živežem, da nama ne poide. Razdeliti ga morava na vec dnij in 
ne več. kakor toliko. kolikor pride na dan, smela bodeva porabiti." 

Kakor je Gašper nasvetoval, tako se je storilo, celo tabaka se 
ni smelo več pokaditi na dan, kakor toliko, kar se ga je odločilo. 
Jela sta pot delati, in naredila sta je však dan nekoliko. Jože je 
navezal krplje na noge, pa je gazil. Geravno ni šel však dan sneg, 
padlo ga je vender že toliko, da ga je bilo dosti. Hribje, doline, kotli, 
drevje, vse je bilo pod snegom; ko je prišel deseti dan. ni se videlo 
izpod kolibe nikamor, kakor naravnost kvišku. Bil je pa to lep dan, 
prikázalo se je solnce in tako prijetno je sijalo ; jasno je bilo in krásno 
podnebjftJ 

Ko je bilo delo dokončano, zakuri Jože na ognjišči in pravi : 
,Veš kaj, Gašper, zdaj bi ga pa imelo dosti biti, če ne, nama bode 
vse pošlo. Moke ni več kot za petkrat skuhati, zabele še toliko ne, 
kruh nama je potekel, tabaka imava ravno še za dva dni, treba je 
in zadnji čas, da se kako obrne na bolje. Čeravno sva však dan 
gazila in pot delala. vender nimava več narejenega in pregaženega, 
kot tri četľt ure liodá. Do doma, do prvih vasij je pač le daleč v 
tem ča.su." 

_Zdaj mislim, pravi Gašper, da se bode popolnoma zvedrilo. Nocoj 
je že dokaj bolj mraz, kakor je bilo do zdaj. Obnebje je bilo danes práv 
podobno, da ostane lepo vreme in moje noge mi tudi upanje dajó. 
Ni se bati hudega, ne bova od lakote poginila. Ni me pogreblo, ko 
sem bil jedenkrát sam štirinajst dnij zapaden, pa naju tudi zdaj ne 
bo. Takrat mi je že vse poteklo, ko sem prišel zopet z Ijudmi v 
dotiko. Však dan sem gazil in delal pot, pa nikamor nisem mogel, 
vedno sem se tako utrudil, da sem padol zvečer na slamo, kakor 
snop in sem spal kakor klada, čeravno nisem vedel, kaj bode prinesel 
prihodnji dan. Nobene stvari nisem več imel, ko sem bredel petnajsti 
dan v snegu; že prejšnji dan nisem več užil kot zadnjo peščico turščinili 



152 M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planiii. 

žganjcev, nezabeljenih, neosoljenih. Slab sem bil, kot otrok, ko so 
me dobili štirje delovci v snegu. Prišli so, ker so vedeli, da sem 
zapaden. Že noč se je delala, ko smo se naleteli. Triidni so bili, 
kakor jaz, vender lačni ne in ne tako premrtih údov kot jaz. Prinesli 
so živeža s sábo. To bi bil moral videti, kako mi je šel v slast črni* 
ovseni kruh in brinjevec, ki so ga imeli s sábo! Pa kako dolg je 
bil tisti čas! Zvečer sem prvé dni žlice delal, dokler še nisem pri- 
čakoval slabega, zadnji čas pa se mi ni več Ijubilo strgáti in obre- 
zovati, ker dan me je utrudil. Ako tedaj nisem poginil, tudi zdaj ne 
bova. V dveh dneh goto vo pridejo in naraa prinesó moke pa druzega 
s sábo." 

Jože je bil utolažen. 

3. 

Stari drvar se je nekoliko zmotil. Tisti dan, ko je mislil, da 
morajo Ijudje iz nižave priti, pádel je zopet sneg, vender samo v 
gorah, a nikogar ni bilo. Drvarja nista vedela, kako je niže doli, 
ker jima je svet zaprlo. Ko sta sedela brez večerje in brez tabaka, 
jame Gašper zopet pripovedovati prigodbo iz preteklih dnij. 

„Jedenkrát," pravi, „ko so me imeli práv hudo zavarovanega 
in nabranega, otel sem se práv čudno. Bilo je to že poznejša leta 
mojega skrivanja. Tedaj se je že govorilo in reklo, da sem kakor 
divja zver v nevarnosti. Lovači so mislili, kakor sem ti že pravil, da 
mi ni nič za človeka, ako bi ga tudi ubil. Bog vedi, kako se je 
zanesla ta govorica med Ijudi. Res je bilo samo to, da sem se vselej 
bránil, kolikor sem se mogel, ako mi je prišla nevarnost za hrbet, 
toda vedno sem se bal, da bi koga nesrečnega ne storil. Bežal sem, 
če sem mogel, ako je pa prišlo, da sem moral moč rabiti, se ve, ni 
bilo drugače, kakor na ta način se rešiti. Marsikrat sem katerega 
lovača podrl na tla, pa sem izginil. Da mora človeka na zadnje tako 
na pol divje življenje mrzeti, to si laliko misliš. Dostikrat mi ni 
bilo več mari, če bi jim tudi prišel v roke ; zato sem se držal, kakor 
brez vse skrbi pri kmetih. Ljudje pa so mislili, da nima nikdo več 
toliko srčnosti, da bi me ugrabil. Jeli so mi, kakor sem rekel, posebno 
moč pripisovati; te vere jim nisem hotel jemati. Cim neumnejši 
so bili in nevednejši v tej stvari, toliko bolje je bilo za me. Ako je 
vam práv, meni tudi, mislil sem si; in res mi ni škodovalo, da so 
imeli biriči in lovači nekak strah pred mano. Ko bi tega ne bilo in 
one prazne vere v neko posebno moč, katare pa jaz nikdar imel 



M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín. 153 

nisera, in prepričanja, da bi jaz biriča ali lovača tudi usmrtil, ko bi 
se drugače rešiti ne mogel, ujeli bi me bili. . Ravno takrat, ko sem 
se s sekiro bráni), bi me bili zvezali in peljali uklenenéga, ako bi me 
ne bila samo njih neumna vera rešila. In kako lahko bi me bili 
dobili v klešče! Le poslušaj, kako je bilo." 

„Znano mi je nekoliko," pravi Jože, ,,ako meniš tisto, na kar 
sem te oni večer opomnil. Otrok sem še bil, igrali smo se biriče, 
lovače in skrivače, in tedaj sem nekje slišal, kako jo je Gašper upihal, 
ko so ga ravno mislili zgrabiti. Pa le povej, také reči pa rad sliši 
nas jeden, če tudi po dvakrát in še po večkrat." 

,,Pri Podkritu sem bil v najemu," začenja Gašper. „Drva sem 
presekoval in cepil pred drvarnico. Kakor ves, Podkrit ni imel nikdar 
hlapca, za polje se ni posebno brigal, vozaril je, in ona je imela tako 
rekoč vse gospodarstvo v rokah. Njega ni bilo doma tisti dan, peljal je 
nekara, kaj vem kam, čreslo. Proti noci je bilo: sam sem bil na dvo- 
rišči, ona je v kuhinji imela delo, dekla pa v hlevu. Z dvorišča se 
ne more na več krajev bežati, kakor ti je znano. Ravno predno se 
je noč naredila, prileti deklica, jedna Potkritovih otrok, iz vaši in 
beži k materi v kuhinjo. Pravi jej, da je prišlo več možakov na 
vas. Zeni se je čiidno zdelo, da na večer dekletu neznani Ijudje pri- 
hajajo. Otroci pač vsacega domačega človeka poznajo. Prileti k 
meni in mi pove neprijazno novico. Ko se ozrem komaj dobro na 
to in ono strán, kam bi bilo bolje skočiti, vidim jih že na dvorišče 
prihajati. Sekiro sem še v rokah držal, nisem je dejal iz rok. Kakor 
bi me bilo nekaj pognalo, naravnost med možakarje sem jo udaril, 
sam nisem vedel, zakaj. Menda mi drugam ni kázalo skočiti, ker je 
bilo prepozno. Na obe stráni sem mahal s sekiro, kakor bi hotel 
vse pobiti; lovači pa so stali in nobeden ni imel toliko srčnosti, da 
bi me bil zgrabil ali da bi bil udaril po meni. Kogar bi bil zadel, 
to je res, ta bi bil dosti dobil, in tega se je menda však bal. Prišel 
sem skozi vse, kolikoi jih je bilo, da se me ni nobeden dotaknil. 
Ko sem bil nekoliko od njih, sem pa kar izginil. Oni so si očitali 
jeden drugemu, da ti pa ti bi ga bil lahko prijel. Če si tak, bi ga 
bil pa ti, rekel je zopet oni, ki se mu je reklo, da me ni. Ljudem 
domácim se je pa dobro in tudi čudno zdelo, kako je bilo mogoče 
uiti. Tako ga ne bodo več imeli, dejali so, dobro, da je ubežal. 
Jaz sem j o potegnil naravnost na rovte, in nikdo ni vedel, kam me 
je dalo, noč me je prikrila. Slišal sem pozneje, da še za mano niso 



154 M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín. 

šli. Ko sem se zakopal na nekih svislih v seno, jele so mi rojiti 
čudne misii po glavi. . Skoro sam nisem mogel vorjeti, kaj se je 
zgoclilo, da je bilo to sploh mogoče. Strah rae je pceletel pri mislih, 
da bi bil lahko katerega presekal, ko bi ga bil zadel, in zelo sem 
bil vesel, da se kaj tacega ni zgodilo. Nikdar vec bi ne bil imel 
mirne vešti, ko bi bil kriv, da sem koga nesrečnega storil. Od tistega 
čaša pa se mi zdi, da lovačem ni bilo več toliko mari za me, kot 
prej. Zdelo se mi je in nisem se motil, da rajši vidijo, ako ne nálete 
náme, kakor ko bi se imeli trgati z mano. Pravili so mi tudi 
dobri prijatelji in znanci, da je tako in da mi ni treba drugega 
stoľiti, kakor toliko ogibati se, da jim ne pridem ravno pod nos. 
Tako ima človek časib sreeo, ker to ni bilo drugega kakor moja 
posebna sreča, da se je takrat vse tako izšlo." 



Še dva dni sta minula, dvanajstikrat se je noč naredila : v kolibi 
ni bilo več živeža. Vse je pošlo. 

„Kaj bode jutri, Gašper!" pravi Jože. 

„Sneg bova zopet gazila," odgovori oni. 

„Samo, če ga bova mogla! Jaz sem že zdaj sestradan, da se 
komaj po konci držim, v ústa pa nimava kaj ncsti. Tega ne morera 
umeti, kako naju morejo toliko čaša pustiti, saj jim mora pamet dati, 
da ni drugače, kakor da pogineva, ako nama ne pomagajo iz tega 
zapora." 

„Res je, ali stvar je taká. Ko je začel sneg iti, nikdo ni mislil, 
da bi ga toliko padlo. Midva sama, kakor ves, tudi ne. Zdaj zaduje 
dni sem, ko se ga je toliko nabralo, mu človek več kos ni. Gotovo 
že pot delajo, ali dalje ne morejo, kakor midva ne; vender zaradi 
tega nama obupati še ni. Če ga je ravno včeraj in danrs zopet dokaj 
padlo, vender zdaj ne gre več. Morebiti so bili že danes Ijudje blizu 
naju, da pa niso več mogli dalje. Ako se tako vzdrži, kakor je zdaj, 
gotovo jutri ne bova več sama spala. Vodo pristavi in tisti planinski 
mah, kar ga je tu pod klopjo, da se bode skubal. Ker drugega ni, mora 
to dobro biti; vsaj želodec se bode nekoliko ogrel, če več ne. Jutri 
zjutraj pa precej s svitom vred na noge." 

„Skoda, da sva zajčje kosti požgala, zdaj bi se lehko juha 
naredila iz njih, ko bi bile. Ali ko bi .se vsaj kaka živíil prikázala, 
da bi jo pubnil, naj bi že bilo, kar si bodi!* 



Boris Miran: Drobiž. 155 



„To se ve, dobro bi bilo, ali ker ni, pa ni." 

Nekdo je poleti jedenki-at nekaj ])laninskega mahu prinesel in 
ga pustil pod klopjo. Zdaj je bil dober. Jože ga je skuhal in popila 
sta drvarja grenko pijačo. Trinajsti dan sta bila že v snegu in 
slabo se jima je godilo. Hud mraz je nastopil: prazen želodec ni 
mogel greti telesa, tudi moci ni bilo, kolikor bi se je bilo potrebo- 
valo. Od lakoti je hotelo telo opešati. Kmalu popoludne pa se je 
vse preobrnilo. Prigazili so nekateri možje do tja, do kamor je bilo 
preliojeno, do kamor sta drvarja gaz imela narejeno. Ti so povedali, 
da v nižavah še ne hodi dolgo tako hudo sneg, samo zadnje dni ga 
padlo debelo : poprej je sicer šel, vender le po malo. Prej ni nikdo 
mislil na Gašperja in Jožeta, zdaj pa jim ni bilo mogoče pregaziti. 
Že včeraj so bili trije zelo daleč, a vrniti so se morali, ker jih je 
noc hotela prehiteti. Tudi ni nikdo mislil, da bi bilo v gorah tako 
zapadeno, kakor je, sicer pa ni nikdo poskúšal iti v goro: však je 
odlašal, da drugi pot napravijo. Jedino to, ker se je raznesla vest, 
da so nekateri drvarji zapadeni, in da jim živež gotovo poteče, pri- 
sililo je župana, da je ukázal naglo iti pot delat. Razdelili so se 
Ijudje, ker na vec krajih so bili zapadenci, zato jili je moralo na 
vse stráni nekaj gaziti, in sicer kakor je bila daljava po trije, po 
pet in po vec. 



^S^^^í^^^^f^ 



Drobiž. 




1. 



o konci vrat in kviškii oči, 

Srcé plemenito pa glava bistra! 

Takó, prijatelj, pravimo mi, 

„S trebuhom za kruhom!^ je gaslo filistra. 

2. 

Ko dobro napasen vznak ležíš, 
Krepák, brez skrbi in v dobrí volji, 
Sveta se božjega veseliš. — 
On izmed vseb se ti vidí nabolji. 



156 Boiňs Miran : Drobiž. 



3. 
Preumno in modro vam se zdi 
To naše ubogo telo narejeno. 
Kakó? tri sto bolezni dobí 
Ľahko, a zdravje imá le enol 

4. 
Po logih cvetóčih, po gajih nekdaj 
ískali smo mi mladí poezije; 
Po blatu, močvirji je iščejo zdaj, 
Iz luže, gnojníce najlepše jim šije. 

5. 
Življenje vam kážem, kakor je res, 
Umetnik, samo že dosti je čudno, — 
A prosimo tudi kaj lepega vmés, 
Vse ni hudobno, grdó in ostudno. 

6. 
Pisatelj, naróda malega sin, 
Kaj moreš velicega ti spisati? 
Tu ni iraenitnih vprašanj, bolefiin, 
Ki mogle bi ti gradiva dajati. 

7. 
A nekaj slovenskí pisatelj tí 
Pa vender imaš gotovega v roki : 
Za slavo boj pretežák ti ní, 
„Med samimi slepci je kralj enooki." 

8. 
Roké in obraz umije si kmet, 
Lepó se napraví, ko ide k maši; 
Svet tudi je vaš opravek, za vzgled 
Yzemite si kmeta, pisatelj i naši! 

9. 
Slovenci smo kaj učeni možjé, 
Z jezikom se vkvarjamo korenito; . 
Srp brusimo vedno, kedaj pa užé 
Začnemo žeti rumeno žito? ^ 

10. 
Pusti mo že tiste starinske smetí. 
Nič pravega v njih ne najdemo zase; 
Kecimo: Slovenije bilo ni, 
Slovenija bodil — Na večne čase! 

Boris Miran. 




a55H5H5H5HSH5H5H5H5HEa5H5H5H5HSH5HSH5aHHSH5Ha 




□ H5a5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5HSaSH5H5H5H5 □ 




Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stolelja. 

Spisal Šimon Rutar. 
(Dalje.) 

rv. 

akor srao že rekli, stopila je bila po príhodu Slovencev na 
mesto starega Norika Karantanija (Carentania, Carinthia, 
Karentriche, Korutane, Gorotan). Ceravno se navadno trdi, 
da to ime izvira od keltskega car = pečina, ali c a r a n = pokrajina, 
vender je čudno. zakaj je to ime postalo baš po prihodu Slovencev, 
torej v dobi, v kateii se ne more vec govoriti o keltskih prebivalcih 
Norika. In zakaj se je staro, poprej veljavno ime Norik tako naje- 
denkrat pozabilo ter zamenilo s čisto drugačnim, ako niso bili tému 
uzrok novo prišli Slovenci? Iz Pavla Dijakona vsaj vemo, da njemu, 
za njegovo dobo dosta izobraženemu, ní bil znan izvir tega imena in 
da ga je izvajal od imena staronoriškega mesta Carnuntum blizu 
denašnjegaPetronellav dolenji Avstriji: „in Carnuntum, quod corrupte 
vocitant Carantanum." (De gestis Langobardorum V. 22). Torej keltsko 
izvajanje tega imena nikakor ne more biti stalno. 

Meje slovenské Karantanije pa niso bile práv tako obširne, kakor 
one rimskega Norika. Na západu zavzemala je pac vzhodni del Tirolské 
skoro do Eisacka. Ali na severu pripadal jej je od denašnje Salc- 
bur.^ke le Lungau in vsa gorenja Štajerská (brez okrožja Aussee). 
Vztočne meje Karantaniji bile so iste, kakor Noriku, in tako tudi južne, 
le da je tu vse Gorenjsko in Dolenjsko stalno pripadalo Karantaniji. 
Južni del Notranjskega prišteval se je Japydiji ali Car si j i (Kras), 
severní pa Carniji, pozneje goriškí grofiji. Prímorská in srednja 
Istra, Goriško in Frijulsko, te se sicer niso smatrale za karantanske 
zemlje, ali bile so vender upravno s Koroško združené, ker so tudi 
po njih Slovenci stanovali. 

V tem zmislu oliranil se je nam starí popis Karantanije na per- 
gamen tu v Bernu: ^Carinthia provincia est modica Germaniae in 



158 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do Xlll. stoletja. 

Európa. Habens Pannoniam ab oriente. Ab occidente Itáliám. Da- 
nubium a Septemtrione. Dalmáciám et Salmoniam (Sclavoniam) a 
meridie. Montibus in una parte cingitur et in alia marí adriatico 
terminatur et est terra fertilis in multis locis habundans feris pecun- 
dibus et jumentis," etc. („SI. Glasnik" V. 90.) 

V okrožji teh granic osnovali so bili Slovenci avtonomne župa- 
nije, ki so bile pa le časih in malo odvisne od velikega župana 
ali voj vode. Obri jih pri tem niso čisto nič ovirali, akopram so jim 
dali mnogokrat občutiti svojo surovo silo in nadsilsko okrutnost. Kakor 
nobeno nomadsko Ijudstvo, tako tudi Obrí niso uredili svojega gospo- 
stva pravno, stalno in povsodi jednako, nego zapovedovali so Slo- 
vencem le faktično, kakor n. pr. Skiti Medijancem, ali Mongoli ruskim 
velikim knezom. Obri so bili torej zadovoljni, da so dobivali od 
Slovencev davek in vojnikov. Ali še tega jim niso dajali prostovoljno, 
nego Obri so si morali siloma poiskati in sami vzeti. česar so potre- 
bovali. V ostalem pa so si bili Slovenci in Obri še celo prijatelji 
ter so se mnogokrat vkupno bojevali. Tako se Obri tudi niso utikali 
v avtonomne pošle slovenskih županij. Kadar so se Slovenci ojačili 
in združili, odleglo je obersko gospostvo, ali časih popolnoma prenehalo. 
(Muchar, Geschichte Steiermarks IV. pag. 277.) 

Nekaj takega se je dogodilo za vláde mogočnega Samona (623 
— 662). O tem junaku iraamo dva zelo različna vira: istočasni ali 
tuji Chronicon Francorum Fredegara in domači, dve sto let mlajši 
spis salcburškega anonyma „De conversione Bajoariorura et Ca- 
rentanorum". Prvi imenuje Samona „frankovskega kupca", ali kakor 
razlaga Palacky njegove besede, „oboroženega gosta", morda doma iz 
polabskih Veletov. Anonymus pa imenuje Samona „karantanskega 
Slovenca, doma iz Karantanije". Da Samo ni mogel biti Frank, ne 
priča le njegovo slovansko ime, nego tudi njegova osobná neodvisnost 
od frankovskih vladarjev. Da je bil Samo frankovski vazal ali državljan, 
izvestno bi ga bil D ag ober t reklamoval in zahteval, da prizná nje- 
govo nadvlado iz tega uzroka, a ne iz tistega, katerega navaja Fre- 
degar. Tudi bi bili Slovani težko zaupali tuje u vodstvo svoje usode. 

Samo torej osvobodi Slovane od oberskega jarma, kar priča, da 
njih moč ni bila tako strašná in neužugljiva, kakor se splošno misii. 
Ali katere Slovane je osvobodil Samo? Po vzgledu českili zgodovino- 
piscev smatra se dan danes Samova dŕžava kakor zveza slovanskih 
zemelj na severni in južni stráni Dunava (Krones, Oester. 



s. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od VH. do XHI. stoletja. 159 

Gesch. I. 252). Ali vsi Slovani niso potrebovali jednako Samove po- 
moci. Že Šafárik poudarja (11. S'Sl, 341 j, da so Obri najbolj stískali 
Slovene ob Dunavu in da so morali ti vse one grozovitnosti prebití, 
o katerih pripoveda Fredegar. Te Slovene v doljni Avstriji in zapadni 
Ogerski osvobodil je torej Samo in nad temi je tudí gospodoval. 
Morda je bilo središče Samove dŕžave ravno tam, kjer poznejše 
Veliké m oravské, t. j. v Devinu (Theben) blizu Požuna. To mnenje 
pa nikakor ne ízključuje možnosti, da je Samo razširil svojo oblast 
tudí nad českimi in karantanskimí Sloveni. Da je Samo tudí Slo- 
vencem zapovedoval, vidi se íz tega, ker so Frankí tudí Langobarde 
naščuvali proti Samonu. Ali kaj velikega niso mogli Longobardi 
opravití. ker njih zgodovinar Pavel Dijakon o tem popolnoma molči. 
Tudí je treba pomisliti, da so slovenské župe navzlic Samovi nad- 
vladi in navzlic njegovemu varstvu ostale svobodne kakor poprej in 
da se torej o Samovi vladi ni nič čutilo na slovensko-langobardski 
meji, kar bi bil Pavel izvestno zabeležil. Ker so bUi podunavskí 
Slovenci najbližji sorodníki karantanskíh Slovencev, in ker je Samo 
tudí Slovencem zapovedoval. imel je Anonymus pravico imenovati 
Samona „karantanskega kneza". 

Da Samova vláda nad Slovenci ni bila trdna, stalno urejena, 
priča nam najbolje to, da je z njegovo smrtjo ízginila tudi njegova 
zvezna dŕžava. Ob Dunavu dobili so Obri zopet svojo prevago in 
postavili celo ob rekí Kampi svoj utrjení „hring". Ali zaradí njih 
zveze z Bavarci zavojščil je na nje Karol Velikí uspešno ter jih po- 
tisnil nazaj do Rabe (780). Kmalu potem uniči Karol popolnoma 
njih moč 79.5 — 798. Tega popolnega uničenja niso bile krivé le Karlove 
vojske, nego bržkone tudi kuga, ki se je bila med Obri porodila. Zato 
praví Nestor o njih: „Vsi so poumrli in nijeden Ober ni ostal", 
ter v Rusiji je navaden pregovor : „Poginili so, kakor Obri". Nekateri 
Obri so izvestno tudi čez Tíso k Bolgarom pobegnili. („Hunnis 
trans Tizam fluviura fugatis", Einhardi annales ad an. 796.) 

Malo pred poginom Obrov izgubili so tudi Slovenci svojo svo- 
bodo. L. 774. uniči Karol langobardsko kraljevstvo v Italiji 
in raz.širi meje svoje veliké dŕžave do Slovencev. Vsakdo je lahko 
izprevidel, da ne bode tudi njim dolgo prizanašal. Ravno ob istem 
času pozove akvilejski patrijarh Paulin II. svojega dobrotníka kralja 
Karola, naj si podvrže .še Slovence, da jih bo mogoče pridobití za 
Kriščevo vero, kakor poprej nemške Sase. Karolu je ta misel dopadla 



160 S. Hntav: Jedinstvo slovenskllí dežel od Vil. do Xlll. stoletja. 

in 1. 788. pošije svojega siná Pipina na Slovence. Ti se niso znali 
zložno in skupno braniti proti tako mogočnemu sovražniku. Po kratkem 
boji bile so pojedine čete premagane in razkropljene ter clo 1. 789. 
vsi Slovenci podjarmljeni. Pri tej priliki podvrže si Pipin tudi 
vso Istro, Liburnijo, severno Dalmacijo in Panonijo (vso 
še le 1. 796). Tako so izgubili Slovenci svojo svobodo in morali za- 
menjati svoje staré poganske običaje za nove krščanske. Ves njih 
život se je izpremenil in njih národná samosvest je bila v veliki nevar- 
nosti. 

Mnogo srečnejši so bili panónski Slovenci. Akopram so bili 
Franki 1. 796. tudi Panonijo svoji državi priklopili, vender se njih moč 
v njej ni bila nikoli utrdila. Le v severozapadnem kótu staré Pano- 
nije in v vzhodnem delu pobrežnega Norika ugnezdili so se bili Franki 
stalneje, ker tu je osnoval Karol Veliki Vztočno marko in izročil 
v upravo posebnim krajinskim grófom. Toda tudi njih moč je pešala 
za Ljudevita Pobožnega, zlasti ko se njegov sin Ljudevit 
Nemec po 1. 830. ní toliko pečal za Bavarsko in z njo združené 
vztočne dežele, nego začel više hrepeneče naklepe gojiti. Od tega čaša 
dalje imel je knez Mojmir dosta prilike svojo deželo utrditi in raz- 
širiti. Središče njegove dŕžave moralo je ležati blizu izliva Morave, 
ker je po njej dobila irae Veliká Moravská. Glavni grád te dŕžave 
imenujejo fuldski letopisi 1. 869 in 871: „Urbem antiquam Rastizi" 
(Rastislav, naslednik Mojmira 846 — 870); ter „illam ineífabilem Ra- 
stizi munitionem et omnibus antiquissimis dissimilem". Isti letopisi 
povedo nam 1. 864. tudi ime grada: „Donina (Devin), id est puella". 
Ceski (Šafárik H. 461) in nemški zgodovinarji iščejo navadno ta 
Devin v denašnji Moravskí, dasiravno leži pri roci misliti na še 
danes obstoječe mesto Devin (Theben) blizu Požuna, kajti práv tu 
je bilo središče Veliké Moravské (prim : Krones, Grundriss der ôsterr. 
Geschichte L 164 in nasl.) Saj imarno dosta dôkazov, da je ta dŕžava 
ležala v severni Panoniji (n. pr. Constantin Porphyrogenet in bijo- 
graf škofa Klementa iz X. stôl.). Sploh se priznáva (Krones 1. c), 
da je bila severná meja Veliké Moravské Dija (Thaya) in južná 
Dravá. Najlaže si torej mislimo njen obseg, ako rečemo, da je le- 
žala v mali ogerski nižini, torej zavzemala tudi dunajsko kotlino. 

V Veliki Moravskí započelo je bilo ne le samostalno politiško 
življenje, nego tudi lastna duševná izobraženost, ki dela čast slovan- 
skému in zlasti slovenskému imenu, in katero je uničila nemška 



- b — : Samostanski zvon. 



161 



zavidnost ter madjarska surovosť (900 — 906). Koliko je to tudi na 
karantanske Slovence vplivalo, ne da se iiikakor določiti, ker nimamo 
nikakeršnih virov. Goto vo je le toliko, da se je tudi med Slovenci 
po nekaterih krajih v slovanskem jeziku sv. maša brala (in to še do 
XV. stoletja) in mnogi slovenski nadpisi z glagolico (n. pr. v grádu 
Sevnici, v Dornbergu, Kamnjih i. t. d.) prieajo, da so bili tudi Slovenci 
vzprejeli od sv.'Cirila izumljeno (ali popravljeno) pismo. Toda italijanski 
in nemški vpliv bil je premočen in ni pustil glagolici do razvitka 
ter obce veljave. Počasi so pozabili težko glagolsko pismo in popri- 
jeli se latinice, ali s tem tudi latinščine in nemščine, tako da je Trubar 
mislil, da pred njim ni noben človek slovenski pisal. 

(Dalje prihodnjič.) 



Samostanski zvon. 



íplocoj pa samostanski spet 
S'Zapel je zvon bridkó. 
In pel je v sneg in pel je v led 
Takó otožno in glasnó! 

Pač glas njegov je resen bil 
In žalostno temán, 
Kot pel bi smrtuo pesen bil 
In nosil jo čez plán! 

Pred mnogim časom zadnjikrät 
Takó je tožno pel, 
Ko od sveta poslednji brat 
Slovo je tiho vzell 



Od tákrat pa se zmajal je 
Zvoniku trdni zid, 
In mraz in dež uhajal je 
Podirat ga, kropiť! 

In javljat mu usodni hip, 
Ko mesto teh zidín 
Zavladal bode prah in sip 
Minulih dnij spomin ! 

Zamán se ma upirali 
Stebri mogočni so, 
O saj se prej podirali 
V tihoti nočni so! 



In z njimi pal je v mrzlo noč 
Iz stolpa zvon nocoj 
In si zvonil je padaj oč 
Otožno konec svoji 



— b— 



11 



Luterski Ij udj e. 

Povest. 
Spisal Janko Kersnik. 

II. 



Mädchen mit dem rothen Muiidcheii, 
Mit den Aeuglein siiss und klar, 
Du mein liebes, kleines Mädchen, 
Deiner denk ich immerdar. 

Heine. 




ilo je prejšnje leto konec junija, ko se je naš slikar sprehajal 
nekega lepega popoludneva po senčnatih vrtovih krasnih vil, 
katere se vrste na široko okrog Kima od mestnih vrat „Porta 
del popolo" do mostu „Ponte molie". 

Delal je bil že mnogo čaša neutrudljivo ter pripravljal večjo 
sliko, s katero je mislil stopiti v prvič pred širše kroge. Slika je 
bila skoro dovŕšená ; duševno in telesno utrujen iskal je slikar danes 
v krásni, cvetoči prirodi novih močij. 

Zašel je na sprehodu v goste, umetno nasajene loge, kateri se 
vrste za vilami, in dospel daleč od mesta na mali grič, od koder je 
oko nešlo pogled do daljnih modro bliščečih. se sabinskih gorá. Dolgo 
je stal pred košato pinijo, in misii hitele so mu daleč, daleč preko 
planin. 

Koraki po mali stezi iz doline navzgor vzbudili so njegovo po- 
zornost, in kako se začudi, ko ugleda deklico, spehano in razburjeno, 
hitečo po stezi proti njemu. 

Tudi ona je osupnila ugledavši tujca slonečega ob piniji. 

Pa le prvi trenutek. 

Osoba mladega moža ni bila, da bi se je ustrašil človek, in če 
je tudi mlado dekle. 

Obstala je par korakov pred njim, ki jo je uljudno pozdravil, 
ter ga ogovorila: 

„Gospod, zgrešila sem pravi pot v gozdu; povejte mi, prosim, 
kodi pridem najhitreje do vile Borgbese?" 

Slikarja je nenavadno srečanje prijetno iznenadilo. Deklica imela 
je komaj šestnajst let, in čeravno je bila drobnega, skoro otroškega 



J. Kersuik : Lutciski Ijudje. 163 

života, kázalo je njeno vedenje vender nekakovo samosvestno sigur- 
nost. Govorila je v čisti vlaščini, a slikar. zaradi mnogoletnega bi- 
vanja na Vlaškem in občevanja z mnogimi tujci dobro znajoč glasove 
vlaškega jezika, sodil je takoj, da je tujka. 

^.Dovolite, da Vam sam pokažem pot; prosím, idiva tu doli!" 
dejal jej je, in stopil na njeno strán. 

Šla sta nekoliko korakov molčé drug poleg drugega; ona ne- 
kako v zadregi, hoče li pričeti razgovor, ali ne, on vesel te izpre- 
membe na sprebodu. — Opazoval je od stráni lepi, sedaj malo 
spehani obrazek dekličin, in potem zopet naglo pogledavši elegantno 
njeno opravo, sodil je, da vsaj kaka markesa ali kontesa tiči v njej. 

Naposled vender ona, čuteča, da ne gre tako dolgo molčé sto- 
pati jeden tik druzega, povpraša: 

„Je-li še daleč do vile?" 

„Skoro pol ure, gospodična! Kako ste zašli tako daleč?" 

„Sprehajala sem se popoludne po parku in potem šla v go2d. 
Našla sem krásno, staro manjolijo, in to sem risala, in potem, ko se 
naveličam in se ozrem okolo, nisem znala več pota. Gozd je tako 
gost!" 

„A, Vi risate?" 

„Da, za kratek čas!" dejala je ona otročje. 

„Oprostite moje usiljevanje," menion; ker naivno odkritosrčno 
pripovedovanje storilo ga je pogumnega, „in dovoUte mi, da vidim 
Vašo lepo manjolijo!" 

Jeden trenutek šinila je nekova svojeglavna poteza deklici čez 
ústni ; a le za trenutek. 

„Mordä Vi tudi risati ali slikate?" reče ter ponudi radovednemu 
slikarju svojo risalno knjižico, katero je nosila v roki. 

„Tudi, pa ne za kratek čas!" pravi on smeje. 

Deklica se ozre vanj ; dozdevalo se jej je, da se tujec norčuje. 

A ta je pregledoval knjižico. 

„Drevo je lepo risáno, gospodična, pa glejte tu doli ta veja ne 
pristuje vsej podobi: če je morda tudi v prirodi taká, tukaj vender 
kazi podobo." 

Obstala sta za trenutek. 

„Dovolite," reče slikar. tor zbiiíe ono vejo in v kratkih po- 
tezab dá risani manjoliji drugo podobo. 

11* 



164 J. Kersnik: Luterski Ijudje. 



„Gledite, ali ne čutite, da je tako pravilneje?" 

Deklica pogleda risanje in potem slikarja, ki je z resnim obrazom 
stal pred njo. 

„Da, res je," reče, a potem jej sine misel v glavo: kaj ima ta 
človek moje risanje popravljati, in mala rudečica jo oblije. Skoro je 
bila razžaljena. 

Slikar zapre knjigo; opazil je utis na dekličinem lici in po- 
vpraša : 

„Ali sem Vas razžalil?" 

„Ne!" méni ona, in ko takoj potem obrne oko v mladega 
moža, tudi ni bilo vec sledu o prejšnji misii* 

„Idiva dalje, gospodična, že sva blizu Vaše vile!" 

„Ali že!" reče ona; skoro bi bila pristavila: „škoda!" 

Molčé sta stopala dalje ; na ovinku se je pokazalo ozidje 
lepe vile. 

Slikar je med potom že večkrat pobijal misel, da pozve, kdo 
je njegova spremljevalka; prišla mu je nehoté ta misel, a zavrnil jo 
je sam ; zanimalo ga je bolj, pu.stiti v svoji domišljiji večji krog kom- 
binacijam; srečanje je bilo nenavadno, prijetno in je imelo nekaj 
romantične barve, če tudi malo; čemu torej še to odbijati: „naj 
mislim, da je vsaj pricesinja, katero spremljam," dejal je Kosan 
sam pri sebi. Cudil se je skoro, da je tako domač ž njo. 

„Ťukaj je vila Borghese," reče on, ko sta bila dospela malo ne 
do vhoda v park. 

Tiho in mimo je bilo okolo; granati in girandole cvele so po 
vrtni meji, in tihoto je dramil le čaši lahki večerni piš, ki je za- 
zibal košaté pinij e onkraj pota. 

Deklica ni odgovorila. 

Obstala sta pri železnih vrtnih vratih in ona mu podá roko 
ter reče z mehkim, prijaznim glasom : 

„Hvala Vam, gospod!" 

Hotela je še nekaj pristaviti, a ko je dvignila oči in so se 
srečale s slikarjevimi, omolknila je in zarudela. 

Slikar je v prvič polno videl njene oči. Pregrelo ga je nekaj, 
sam si ni bil v svesti, kaj. Držal je njeno ročico in hotel se poslo- 
viti z daljšim stavkom, a dejal je le: „Z Bogom!" In potem, — ali 
je bilo to poslediea misii : saj je več ne vidim, in ne poznáva se tudi 
ne ; ali pak je hotel mladi mož res nekoliko več poezije za denašnjo 



J. Kersnik: Lnterskí Ijudje. 165 

srečanje, ali morda celo sam ni vedel, zakaj in kako se je zgodilo : — 
objel je drnbno stvarco z levico in ústna njijina so se srečala jeden 
trenutek. 

Rudeea kot roža izvila se mu je deklica, in ne vec ozrši se 
stekla po peščeni poti proti vili. 

Kosan je stal prvi trenutek kakor v sanjah za gosto mejo. 

Vzdrami ga ženski glas, ki je pri haj al iz veže, do katere je 
dospela deklica. 

^Kje si bila tako dolgo, Olga?" 

Bili so domači, slovenski glasi, kateri so udarili poslušalcu na 
nho. Dvignilo ga je kvišku, kakor bi hotel mejo preskociti, in v 
prvem hipu bi bil kmalu na glas zakričal: „Čakajte, gospodična, 
jaz tudi govorim slovenski I" 

A storil tega vender ni; ob čelo se je udaril ter dejal: „Glej 
ga, bedáka; kaj se nisem mogel predstaviti!" 

Tako so ga bile te slovenské besede osupnile — saj skoro 
pet let ni nobene slišal, — da še dekličinega odgovora ni bil čul. 
V tem pak sta odšli obe v hišo. 

Uveril se je, da je zdaj prepozno iskati novega znanstva in 
vrnil se je proti mestu. — ■ 

Sklenil je med potom, da vsakako pozve, kdo in od kodi so ti 
Ijudje, ki slovenski govoré v vili Borghese. Da je njegova znanka 
princesinja, tega si ni več domišljeval, a koliko Ijiibša in zanimlji- 
vejša mu je bila zdaj ! 

Nekaj dnij je imel Kosan toliko opravila, da ni mogel izvršiti 
svojega namena ter povprašati in pozvediti po svojih rojakih, in ko 
je teden pozneje pozno popoludné, — kajti ves dan je lazil po 
gozdih in parkih okolo vile Borghese, da bi našel svojo znanko — 
ko je pozno popoludné stopil z malo tesni m srcem v vilo in dobil 
hišnika samega. razodel mu je ta uljudno, a ne tako obširno, kakor 
si je želel slikar. — da so stanovali tukaj nekaj dnij Nemci, -Te- 
deschi" dejal je mož, a da so že odpotovali proti domu. Imena pak 
je bil Vláh že pozabil. 

Nejevoljen vrnil se je Kosan. Mnogokrat obšel ga je spomin 
onega sprehoda. in tudi pozneje, ko je lepi vspeli prvé njegove slike 
na razstavi prinesel mu mnogo, mnoiro lepili dnij. — onega lepega 
popoludneva pri vili Borghese ni mogel pozabiti. 

(Dalje prihodnjič.) 



xip^ 





T o 1 a ž b a. 

j tiho, tiho, sladko dete moje, 

Bolezen grda vzela je slovo; 

Žarí se zopet bledo lice tvoje, 

Jasní se kálno, mračno ti okó. 

Razvédri si obraz, 

Moj sinek, v kratek čas 

Pri postelji šedé ti mati poje. 

Le molči ! Zima zunaj še razsaja, 

Goló je drevje, gôlo je poljé; 

A led se že v svečana solnci taj a, 

Po Vľtih sneg je ves izkopnel že. 

Za starko zimo zád 

Že skriva se pomlád, 

In čaká, da pobegne že iz kraja. 

Ko pride ona trosit svoje cvetje, 
Tedaj pa, hajdi, s skočno ven nogô! 
Na polje, v gozd, kjer kosovo se petje 
Razlega, kjer vijolice cvetô. 
Vse zemeljske stvari. 
Kar koli jih živi, 
Razveseljuje zlato mladoletje ! 

I midva bodeva se veselila, 

Po meliki mladi trávi létala; 

Metulje bova písane lovila, 

Cvetice brala, vence spletala. 

Tedaj, nič se ne boj, 

Presrčni sinek moj, 

Pozabljeno bo vse, kar sva prebila! 



Boris Mi r a n. 



■áK 




•^it 







Med gorami. 

Podobe iz 1 — pogorja. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. 

n. 

K.ako se mi ženimol 




obalov Toma je ležal na trávniku ter poslušal brenčanje muh 
in bueel, katere so se obesale po cvetji okrog njega. 

Ko pa je Kobalov Toma obrnil svoj pogled proti tako 
zvanim slepira linam na vaškeni stolpu, obletavala je ravno mnogo- 
brojna tolpa črnih kavk cerkveni ta stolp. In potem so se vsedale 
krieeče ptice na stolpovo strelio, na „rože" okrog lin, na jabolko 
nad linami, na križ nad jabolkom in še celo na petelina nad križem. 
Tu sedeč izpuščale so tožne svoje glasove proti sinjemu nebu, sedela 
jedna pri dragi, ter se pritiskavale jedna k drugi. Casih poleteli sta 
dve pa dve v zrak. zibali se v modri višini ter konečno kakor kameň 
izpustili se v globoeino med čebljajote krdelo na stolpa svetli strehi. 

„Zenijo se!" vzdihnil je Toma. 

In iz slepih lin zavila sta jo v ist«m liipu dva vitka sokolica, 
šinila v ozračje ter se ondu kakor streli podila tjá in sem. 

„Zenita se tudi!" vzdihnil je Toma. 

Tako vzdibujoč imel je prepričanje, da bi morda ne bilo na- 
parno, če bi se ženil tudi sam. kakor se ženijo kavke in sokolici po 
zraku. Bil je jedini sin, dolga niso imeli, ali oča je bil star, in go- 
tovo se ne bode bránil odložiti bremena, katero je že tako težko 
prenášal na svojih plečih! Star mož in hud mož je bil in dobri nas 
Toma tresel se je pred njegovo besedo, kakor se trese pri najmanjši 
sapici trepetlika v prosu. Pa ženitev je konečno potrebná vsakemii 
človeku, kdor hoče pustiti kaj otrok za seboj, kadar umrje. V tistem 
trenutku je našemu Tomi nehoté prešinila pnjetna misel možgane 
(ki niso bili prebistri!), da ima Primoževa Rezika lepše oči kakor 
katero koli dekle v vaši. In bolj ko je premišljeval, bolj se mu je 



168 Dr. T. Tavčar: Med gorami. 

videlo potrebno, da mora ravno Reziko vzeti. Dote ne bode imela, 
ali kdo pri naši hiši po tej vpraša! V hladno raehko travo položil 
je kodrasto svojo glavo, zatisnil oči in v tej stvari se mu je vse 
tako naravno zdelo, da je pričel glasno govoriti. 

„Vzeti jo móram! Sedaj že ne morem drugače, da jo vzamem! 
Kaj pa, da jo bom vzel! Nespameten bi bil, če bi je ne! Že njena 
nsta so mi všeč, kadar jih pogledam. Práv taká so, kakor grah, 
cvetoč spomladi. Bog ve, kje je dobila te oči! No, pac jo móram vzeti!" 

Tedaj je prihajal nekdo po stezi. Ko se je Toma z zadovoljnim, 
širokim svojim obrazom vzdignil, stala je ravno tik njega — Pri- 
moževa Rezika, z belim predpasnikom in belimi rokavci, lepa in rii- 
deča kakor cvetoči mak! Tomi pa se je raztopil ves pogum, v lase 
je šinil s široko svojo roko ter zástokal nerodno: 

„Vroče je, Reza, vroče!" 

Obstala je pred njim. In če je imel količkaj razuma v zapu- 
ščenih svojih možganih, moral bi bil iz bliščečega njenega pogleda 
soditi na to ali ono. 

„Ni mraz, ne!" dejala je sladko. 

„To bode rástlo žito, če malo dežja porosi!" In zopet si je 
mešal z roko po gostih laséh. 

„Dober, bi bil dež, dober!" 

Debelo je gledal in ni vedel, kaj bi govoril. 

„Če dežja ne bo, bo pa — suša!" 

„Ze mogoče!" odgovorila je tiho. 

Oni skoro jezno pravi: 

„Kaj te kavke počenjajo okrog cerkve? Včeraj je naša mavra 
storila telička in isto tako črn je, kot ona sama! Pa saj vem, da 
se ti mudi! No jaz bom pa še malo poležal tu v trávi. Mehko je 
in dobro mi dé!" 

In zopet se je vlegel v travo in jezen je bil sam na sé in solze 
so mu stopile v oči, ko je gledal za dekletom, katero je počasi od- 
hajalo po trávniku. 

Ali nikar ne mislite, da je bil naš Toma vedno tak. Prišlo je 
poletje. Neko nedeljo napil se je v gostilni, pretepel Polonovčevega 
Matijčka, opraskal lica Kovačevemu Pavlihi, konečno pa zlezel na 
skladovnico pri Priraoževih ter Reziki povedal, da jo hoče vzeti. In 
deklé se ni ustavljalo in prepričana sta bila oba, da se morata 
vzeti. — 



Dr. I. Tavčar: Med gorami. 169 

Drngo jutro je Torao práv zelo glava bolela. Klaverno je sedel 
tik mize in še jesti ni raogel. Stari Kobal pa se je grdo držal. 

„Lepega otroka imava, Neža!" dejal je srdito, pretepača, ponoč- 
njaka, in grdega malopridneža ! No, pa tako se ne bo živelo vec, 
ee ne sva berača, preílen prideva v grob, Neža ! " 

In hlastno je zajemal iz sklede ter gledal kakor osat. 

,,Po jedi se praznično napravil Lazarjev Jakopé pride takoj 
in potem gresta k Zakobiljekarju pod Gôro. Včeraj sem govoril s 
starim in dejal je, da ti da svojo Fránico. Imela bo dvanajst sto dote. 
Hotel sem imeti še dva letná voliča, a o teh se še. nisva dogovorila. 
Dal jih bo tudi!« 

„Zakobiljekarjevo Franico I To naj vzaraem?" zajeeal je Toma. 
„Koze so jej razrile obraz in grda je tudil" 

>Ali bodeš z njenim obrazom dávke plačeval?" zatogotil se je 
oča. „Grde so vse, kadar so staré! O lepoti se nihče ne redil" 

„In tudi rasena ni, kakor ..." 

„Ameniš, da jo boš zavolje njene rasti jemal? Vzel jo boš zavoljo 
tistih dvanajst sto in zavoljo letnih voličev, ki ti jih bo pripeljala pod 
streho. Zdaj je knnec besedij: glej, da zlezeš v praznično oblekol" 

In Toma je tiho odšel, mehák kakor poparjen kruh ter zlezel 
v praznično obleko. Kmalu potem prišel je tudi Lazarjev Jakopé. 
Bila je to dolga, koščena prikazen, z zvitim obrazom. V mladosti 
je godel, a sedaj so mu bili izpadli zobje, tako da vec gosti ni mogel. 
Po vsej fari slovel je za imenitnega snubača. Kjer sta se hotela dva 
vzeti, utaknil je Lazarjev Jakopé gotovo svoje kosti vmes. ter porah- 
Ijal pot. vodečo do cerkvenega oltarja. 

Tudi danes je bil prišel, in kmalu sta jo rezala z našim Tomo 
po dolini proti Zakobiljekarju pod Goró. Po poljih dozorela je bila 
ravno pšenica, in v dolgih vrstah žele so vaška dekleta zlato klasje. 
Stopivši iz vaši dejal si je Jakopé klobuček „po stráni", tlesknil z 
dlanjo ob dlaň ter izpustil iz svojega grla ponižen poskus skrhanega 
ukanja. 

„Tako, zdaj však vé, da se ženiva, Toma!" 

Ravno tik pota želi so na farovški njivi. Med žnjicami opazil 
je Toma z bistrim svojim očesom po svetlobelih rokavcih Primoževo 
Reziko. Hotel je hitro mimo. Ali Jakopé, ki je imel slabo navado, 
da je rad búrke uganjal na račun svojih „ženinov", postal je pri 
njivi. 



170 Dr. I. Tavčar: Med gorami. 

„Hoj, dekleta!" vzkliknil je, „predzadnje leto svojega življenja 
rad izgubim, če bi vas smel takole gledati do sodnega dne! Toma, 
sem glej in bodi svojemii očetu pokoren! Dekleta poglejte ga, danes 
je tak, jutri bo pa — tak! Zeniva se in žala sva oba! Pod Gor(3 
nama raste rožmarin, in midva sva pa taká, da ga utrgava, kaj ne, 
Toma! No k Zakobiljekarju greva po lepo Franico in v adventu smo 
doma ! Juú ! " 

In kolovratil je dalje. V tistem trenutku se je pa Pri môže va 
Rezika práv globoko s srpom urezala. In ko je držala prštek kvišku, 
kapala je rudeča kri od njega in obrazek postal jej je tako bied, da 
so tovarišice menile, zdaj pa zdaj zapustiti j o mora zavest. 



Kadar pridejo snubači v pogorji v hišo, tedaj se dela vse, 
kakor bi nikdo ne vedel, čemu so prišli. Z resnim obrazom govoré 
se najnespametnejše laži. 

Dospevši pod Zakobiljekarjevo na holmu stoječo hišo, postalo 
je resno obličje Jakopetovo. Na njivi pod vrtom želi so Zakobilje- 
karjevi. Ko sta naša znanca mimo prišla, dejal je Jakopé važno : 

„Noó!" 

In mati Zakobiljekarica vzdignila je suhotni svoj obraz iz klasja, 
ter je nedolžno pogledala. 

„Kam pa?" vprašala je. 

„Na Ščetino!" odgovoril je Jakopé. „Menda greva práv?" 

„Práv gresta, práv!" In sklonila se jo zopet v klasje in pridno 
želá, kakor da sta to dva tujca, ki jej ne napravljata nikakili skrbij. 
In vse drugo je tudi želo in se delalo, kakor bi ničesar ne vedelo, 
dasi je prejšnji večer oča Zakobiljekar glasno povedal, da pride jutri 
Kobalov „našo Franico snubit." 

V nizki sobi čepel je Zakobiljekar. Pri oknu je prežal, kdaj 
prideta snubača. Ko ja je videl prihajati, izvlekel je izza podobe na 
steni staro Blaznikovo pratiko in prebiral jo s tako pazljivostjo, da 
niti ni čul, ko sta onadva vstopila. Ze v veži kričal je Jakopé svoj 
„noô" in stopivši v sobo dejal je še jedenkrát: „Noo!" 

Na to je pa Zakobiljekar tudi dejal: „Noô!" 

K mizi sta se vsedla, Tomi oblil je pot čelo in lice. Hišni 
gospodar pa je ročno odhitel iz sobe ter izostal dolgo čaša. Konečno 
je zopet prišel in prinesel je veliko skledo suhega mesa in mogočen 



Dv. I. Tavfar: Med gorami. 171 

hleb belega kniha. In to vse postavil je pred naša znanca ter ja 
potem resno vprašal : 

„Kam pa vender gresta?" 

Povedati moramo tudi, da se je bi] v tem preoblekel, in da je 
nosil sedaj praznično belo srajco. , 

„Kam greva?" odgovoril je Jakopé. „Pogledat sva prišla, kako 
pri vas solnce šije." 

Na to pa je z resnim obrazom pričel: 

„In živina? Ali se Vam dobro ravna?" 

„Bo žel" 

„In letina? (Tu si je Jakopé odrezal velik kos kniha.) „Ali 
ste zadovoljni ž njo?" 

„Bo že!" 

„Kaj pa zdravje pri hiši?" 

„Bo že!" 

»0d hiše se ve da ničesar ne prodaste?" 

„Ne vem." 

Tedaj so se vráta odprla inFranica pogledala je sramežljivo v sobo. 

„Oča, zaknrila bom!" rekla je tiho. 

„Le zakuri, le!" — 

In zginila je zopet. 

V tistem trenutku pa je Jakopé izpre videl, da se ima pripraviti 
k nápadu. Brez vsacega uvoda zakričal je hipoma: 

„Oča, dvanajst sto bo premalo! Voliči morajo biti!" 
„Ne vem!" 

„Kaj?" — in Jakopé se je delal strašno srditega — „Vi jih ne 
daste? Toma, pojdi sem! Vi jih ne daste? Toma, pojdi ven!" 

Li Toma je odšel in stopil v vežo. Ondu se je vsedel na 
ognjišče. Dekle nalivalo je lonce ter sedaj pa sedaj obracalo dopad- 
Ijive poglede k njemu. Toma je bojazljivi svoj obraz sukal proti 
okajenemu, saj astému stropu. 

„Pravijo, da bi se vzela!" vzdihnil je in pot mu je stopil na čelo. 

„Se pa!" odgovorila je ona sladko ter izlila korec vode v 
velik lonec pred sábo. 

„Ali bo za krave!" vprašal je tesno. 

„Junico imamo in tej však dan kaj skuhamo!" 

„Tako, tako! Moj oča imel bi rad pri doti še dva letná voliča! 
A tvoj jih dati neče!" 



172 Dr. I. TavCav: Med gorami. 

„Kaj! Dati neče !" 

„Pravi, da ju ne da!" 

„Bomo videli!" In dekle vrze togotno korec v škaf ter srdito 
odide v sobo. 

„Ali je res, da jih ne daste, voličev, oča?" Potem pa se jej 
vlije studenec hitrih besed iz ust in naštevala je, koliko mu je vsako 
leto prislužila, koliko poslov mu prihranila, koliko je trpela, koliko 
vode prenesla, kráv pomolzla, rezanice pripravila; kako je kopala, 
želá, strádala, slabo obleko nosila, in Bog ve, kaj še vse prebila! 
Svoj dokaz pa je sklepala s solzami, ki so se jej kot lešnik debele 
vsule po licih, tako da je stari konečno vender dejal : 

„Naj bo, naj gresta še voliča!" 

Pred adventom potem praznovalo se je glasno ženitovanje in 

zákon privezal je Kobalovega Tomo za večno k Zakobiljekarjevi 

Franici! — 

* 
* * 

Dve leti kasneje stala sva jaz in Toma na vrtu pod našo hišo 
ter zrla v vas, kjer se je zopet praznovalo šumeče ženitovanje. 
Piskali so godci in vse je hitelo k cerkvi, kjer se je poročevala 
Primožova Rezika z Brentačevim Janezom. Bogat ženin je bil to, 
nevesta pa revna, in práv ničesar mu ni prinesla k hiši. Govorilo 
se je, da že več let ni bilo tako zale neveste. Med svati je bil tudi 
Lazarjev Jakopé; ukal je in bil dobre volje. Vtikal je piščal med 
svoje čeljusti, da bi kaj zagodel — a tudi danes se mu ni hotelo 
posrečiti. Ukal je in pravil vsakemu, kdor je hotel slišati, da je tudi 
to ženitev „napravil". 

„Ali si zadovoljen v zákonu?" vprašal sem Tomo. 

Gledal je k cerkvi v dolino. Ko pa se je k meni obrnil, pri- 
lezla mu je debela solza iz očesa. 

„Kaj hočem? Franica res ni najgorših jedna. Ali če pogledam 
otroka, ki ga imava, ima ravno taká lica kot drugi Ijudjel" 

Obrisal si je oči ter odšel. Gospod Bog pa se ga je usmilil in. 
obsul ga je s celo tolpo lepih, dobro rejenih otrok, katerim se čisto 
nič ne vidi, kakšno lice ima mati, ki jih je rodila. — 




Statistiéne értiee o kraDJskem prebivalstvu 

1881. leta. 

Spisal Evgen L ah. 

eografična leža kacega kraja in okolica, ki ga obdaje, sta za 
njegove prebivalce veliké pomembe in skoro ravno tiste váž- 
nosti kot za vsacega posameznega človeka leža in soseska 
njegovega posestva. Obe prouzročujeta, da ima rijegovo posestvo večjo 
ali manjšo vrednost, od obeh je odvisen mnogovrsten vspeh, ki ga 
ima človek na različnih krajih z jednim in istim trudom, z jedno in 
isto delavnostjo ; obe slednjič podaj ata večjo ali manjšo gotovost v 
lasti. Kakor ni vse jedno, če leži hiša na živahnem trgu velikega 
mesta, ali pa na samem v zapuščenem kótu, ravno tako ni vse 
jedno, če obdajejo stanovanje celega Ijudstva bogato obljudene dežele, 
ali pa če je kako Ijudstvo osamljeno in okrog in okrog obdano od 
zapuščenih krajev. Kaj druzega je, če obdaje kako deželo visoko go- 
rovje, kaj druzega, če je s sosednimi deželami po ravninah v nepo- 
sredni dotiki. — • 

Važen faktor je tudi omika. Čim omikanejši je namreč národ, 
tem bolj obljudena je po navadi dežela, v kateri prebiva. To je tudi 
naravno. Zelo omikani franeoski národ n. pr., pri katerem so že 
vse vede in umetnosti bogato razvite, pri katerem lepo cveteta indu- 
strija in poljedelstvo, gotovo lahko preskrbuje več Ijudij z delom, 
kakor pa národ, ki stoj i na nizki stopinji omike. Tega nas prepriča 
tudi štatistika. Akoravno imata n. pr. Francoska in dežela donskih 
Kozákov jednako daljavo od ekvatorja, torej tudi precej jednake kli- 
matične pogoje, prebiva vender na Francoskem G9 Ijudij na 1 kv. 
km., pri donskih Kozakih pa samo 7. — Zadnja številka, akoravno 
primeroma že zelo majhna, se vender pri jednaki širini na sibirskem 
vzhodu še tako zmanjša, da prebivata tam največ po dva človeka 
na 1 kv. km. 

Kako je s prebivalstvom na Kranjskem? 



174 E. Lah: StatistiČne Črtíce o kľanjskera prebívalstva 1881. leta. 

Kranjska, ki zavzema s svojimi 10.000 kv. km. štirinajsto mesto 
od sedemnajstih provincij avstroogerske monarhije, stoj i glede abso- 
lútne populacije 481.200 Ijudij tudi na 14. mestu. Samo Dal- 
macija s svojimi 476.000, Koroška s 348.000 in Solnograška s 
163.000 dušami zaostajejo za njo. 

Veliko zanimljivejša je relativna populacija. Tu zavzema 
Kranjska 11. mesto v celi vrsti. Menj obljudene kot Kranjska s svo- 
jimi 48 Ijudmi na kv. km. so le še : Hrvatska, Sedmograška, Dalma- 
cija, Koroška, Tirolská in slednjič Solnograška. Nadnormalno rela- 
tivno populacijo, to je vec kot 59 Ijudij na kv. kra. imajo v Avstriji 
le: Dólenja Avstrija, Šlezija, Ceska, Moravská, Prímorská, Gališka in 
Górenja Avstiijska. Vse druge provincije, med njimi tudi Kranjska, 
imajo podnormalno relativno populacijo. 

Kako je prebivalstvo Kranjske po različnih okraj ih razde- 
Ijeno? Ce ne uštevamo Ljubljane, kjer prebiva na 1 kv. km. skoro 
1000 Ijudij, je najbolj obljuden Kamniški (politični) okraj s 64 Ijudmi 
na kv. km. ; za njim sta jednako obljudena okraja Krško in Ljub- 
Ijanska okolica z 59, potem Crnomelj s 55, Litija z 52, Kranj z 
51, Novomesto z 49, Postojina s 46, Kočevje s 36, Logatec z 32 
Ijudmi na 1 kv. km. Najmenj obljuden, s 24 Ijudmi na kv. km., je 
naj goro vitej ši Kadovljiški okraj. 

V primeri s povprečno številko vse Avstrije vidimo torej, da 
.je nadnormalno obljuden samo Kamniški okraj, normalno Krški in 

okraj Ljubljanske okolice, podnormalno pa vsi drugi. 

V primeri s predzadnjim štetjem iraa največji narastaj Ljub- 
Ijanska okolica, namreč za 4 Ijudi na 1 kv. km. Za 3 Ijudi na kv. km. 
so narástli: Kočevski, Litijski in Logatski okraj; za 2 Novomeški in 
Kamniški, za 1 Krški in Crnomaljski, jednak je ostal Postojinski, 
zmanjšala sta se pa Kranjski in Radovljiški, však za 1 človeka na 
kv. km. 

Ker stevilo rojenih povsod na Kranj skem prevladuje nad šte- 
vilom umrlih v letu, nam je uzroka tému zmanjšanju iskati le v iz- 
seljevanji. Sploh pa káže Kranjska narastaj nekoliko vec kot 2 
Ijudij na kv. km. 

V primeri z narastajem druzih avstrijskih provincij je Kranjska 
na 10. mestu. Največji narastaj, 20 Ijudij na kv. km., káže zopet 
Dólenja Avstrijska. Manjši narastaj kot Kranjska, to je po 2 ali 



E. Lah : Statistične črtíce o kranjskem prebiyalstvu 1881. leta. 175 

1 človeka na kv. km. imajo : Dalmacija, Hrvatska, Sedmograška, 
Solnograška, Koroška, Tirolská in Ogerska. 

Razloček med najbolj obljudenim Kamniškim in najmenj oblju- 
denim Radovljiškim okraj em še ni tolik v primeri z razločkom v 
druzih provincijah. Tako živi na Tirolskem v najbolj obljudenem 
okraji osemkrát, na Ceskem sedemkrát, v Bukovini in na Solno- 
graškem šestkrat, v Dólenji Avstriji brez Dunaja, v Gališki, Sleziji in 
Stajerski petki-at, v Dalmaciji in Górenji Avstriji tiikrat, v Moravski 
in Kranjski pa še ne práv trikrát toliko Ijudij, kot v najmenj oblju- 
denem kraji. — Kranjsko prebivalstvo je torej precej jednakomerno 
razdeljeno. — 

Se večji je razloček med najbolj in najmenj obljudenim okra- 
jem v Avstriji sploh. Najbolj obljudene okraje imamo v Avstriji v 
industrijalnih, najmenj obljudene v gorovitih planinskili provincijah. 
Najbolj so obljudeni česki in šlezki okraji: Riimburg, Gablonz, Reichen- 
berg in Freistadt s 36G, oziroma 269, 254 in 250 Ijudmi na kv. km; 
najmenj pa solnograški, tirolski in gorenještajerski okraji: Zell am 
See, Tamsweg, Imst, Landeck, Lienz in Lietzen z 12, oziroma 13 
in 15 Ijudmi na kv. km. Najbolj obljudeni rumburški okraj ima 
torej relativno skoro 31 krát toliko Ijudij, kot najmenj obljudeni sol- 
nograški okraj Zell am See. 

Zanimljiva je razmera med številom moškega in ženskega 
prebivalstva. Na Kranjskem prebiva 231.000 moških in 250.000 žensk, 
na 1000 moških pride torej 1081 žensk. Ta razmera ni posebno 
ekstremna, če pomišljamo, da pride v Sleziji na 1000 moških 1109, 
v Moravski 1107 žensk, na drugi stráni pa v Sedmograški 994, v 
Slavoniji le 992 žensk na 1000 moških. 

Na Kranjskem prevladuje ženstvo najmočneje na Kočevskem, 
namreč za 5000, tu se ve da najmenj 3000 Kočevarjev nima zaradi 
kupčije stalnega bivališča. Sicer največji razloček, namreč za več 
kot 3000, je v Kranjskem okraji; nad 2000 znáša še zmerom v Ljub- 
Ijanskem, Kamniškem in Crnomaljskem okraji, nad 1000 v Krškem, 
Novomeškem, Logatskem in Radovljiškem okraji, pod 1000 le v Litij- 
skem okraji. Več moških kot žensk, namreč za kakih 400, je samo 
v Postojinskem okraji. 

P or ó k je bilo lani na Kranjskem 3259, in sicer razen 3 pro- 
testantovskih in 3 pravoslavnih vse rimskokatoliške ; židovské ni bilo 
nobene. Največ porók, namreč 850 je bilo, kakor naravno, pred 



176 E. Lah: Statistiíne írtice o ki*anjskom prebivalstvn 1881. leta. 

pustom februvarja meseca, najmenj, namreč nobena, v postnem marciji 
in le 4 v adventnem decembru. Največkrat, namreč v SO^/o, vzela sta se 
fánt in deklé, potem vdovec in dekle v 13*'/o, potem fánt in vdova 
v 5 <'/o, najmenjkrat pa, namreč v 2 "/o, vdovec in vdova. 

Največ porok je bilo v okraji Ljubljanske okolice, namreč .392, 
torej však dan še po več, ko po jedna; potem zelo jednako, še zmerom 
pa nad 300, v Krškem, Kočevskem, Novomeškem in Kranjskera okraji ; 
nad 200 pa jih je bilo potem še v vsakem drugem okraji, razen 
Ljubljanskega mesta in Radovljiškega okraja, kjer pride na však 
drugi dan po jedna poroka. — 

Rojenih je bilo lani na Kranjskem 17.827 otrok, med temi 
52 "/o moškega in 48 "/o ženskega spola. Nezakonskih otrok je 
bilo od teh le 8 •'/o, in sicer dobri 4 "/o 'moškega, slabi 4 "/o pa 
ženskega spola. Mŕtva na svet prišla sta samo 2*^/0. — 

Največ otrok je bilo rojenih v okraji Ljubljanske okolice, naj- 
menj v Ijubljanskem mestu, 

Največ, namreč 1733 otrok ali skoro 10 "/o, je bilo rojenih 
meseca marcija, najmenj namreč 1315 ali le nekaj nad 7 "/o, meseca 
avgusta. Več otrok ženskega kot moškega spola je bilo rojenih 
samo v juliji. 

Izmed novorojenih otrok so bili 404, to je dobra 2''/o, dvojčki. 
Izmed teh 202 slučajev sta bila v 59 dvojčka oba moškega, v 82 
slučajih jeden moškega, jeden ženskega, v 61 slučajih pa oba žen- 
skega spola. Trojčki lani na Kranjskem niso bili nikjer rojeni. 

Umri o je lani na Kranjskem 13.281 Ijudij, torej za 4546 
menj, kot jih je bilo rojenih, imed teh dobrih 51 ^lo moškega, in 
slabih 49 "/o ženskega spola. 

Največ Ijudij, namreč 44 ^/o, umrje v starosti do 5 let. Izmed 
teh jih je 60 ^/o moškega in le 40 "/o ženskega spola. Od petega 
do dvajsetega leta jih umrje 10 "/q ; v tej starosti prevladuje sploh, 
posebno pa od 15. — 20. leta, število žensk. V starosti od 20. — 34. 
leta umrje skoro vsako leto več moških kot žensk ; od 34.-54. leta 
je število precej jednako; od 54. — 64. leta prevladuje močno število 
žensk, od tod dalje pa ves čas moški spol. Vender je bil lani naj- 
starší kranjski ženski mrlič 97 leten. 

Največ Ijudij je umrlo lani januvarja meseca, namreč 1310 
ali pa 10 "/o; najmenj, 900 ali še ne práv 7*'/o, pa junija meseca. 
Yeč žensk kot moških umrlo je samo v novembru. 



E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 177 

Največ Ijudij je iimrlo v okraji Ljubljanske okolice, najmenj v 
Radovljiškeín okraji. Stevilo iimrlih je bilo pa sploh po vseh okrajih 
manjše, kot število rojenih. Le Ijubljansko mesto dela zarad občne 
bolnice v tem obziru izjemo. — 

Na Kranjskem jili je umrlo lani navadne smrti 88*^/0, vsled 
epidemij 10 •'/o, silovite smrti pa slabá 2^0? izmed zadnjih 
trikrát vec moških, kot žensk. — Od teh je bilo 32 samomorov 
in sicer pri 25 moških in pri 7 ženskah. — 

Lani je bilo rojenih 3*8 ''/o vsega prebivalstva, umrlo jih je pa 
2.8 •'/o torej je narástlo prebivalstvo za 1 "/o, kar je zelo dosti, če 
pomišljamo, da je sicer narástlo prebivalstvo od predzadnje do zadnje 
štetve, to je v teku jednajstih let, še ne práv za 4 ^l^. 

Ako primerjamo dosedaj omenjene številke rojenih in umrlih na 
Kranjskem s povprečnimi številkami lanskega leta v Cizlajtaniji sploh, 
dobimo sledeče razmere: Dobra 2 "/o rojenih Cizlajtancev sta bila 
kranjska, ravno tako dobra 2 °/o umrlih. Vsaki jednointrideseti, ki 
umre v Cislajtaniji silovite smrti, je Kranjec, in ravno tako vsaka 
jednoin.štirdeseta Kranjica. Vsaki devetinosemdeseti cizlajtanski samo- 
morilec je Kranjec, in vsaka jednoinsedemdeseta samomorilka Kranjica. 

Vsakih 30 minút je rojen in vsakih 40 minút umre kak Kranjec. 
Ker je v Avstriji sploh vsakih 22 sekúnd kdo rojen in vsakih 
32 sekúnd kdo umrje, je torej vsaki dvainosemdeseti rojeni in vsaki 
petinsedemdeseti umrli Avstrijanec Kranjec. 

Od 26 cizlajtanskih velikih mest z vec kot 20.000 prebivalci, 
pripadá Kranjski samo jedno namreč Ljubljana, — s 24.()13 pre- 
bivalci. Po 6 tacih mest imata Gališka in Ceska, po 3 Moravská, 
po 2 nižja Avstrija in Primorska, vse druge provincije po 1, jediná 
Koroška nobenega. Translajtanija ima 20 tacih mest, od katerih 
jih pripadá 17 Ogrski, 2 Hrvatski, 1 pa Erdeljski. 

Razen Ljubljane ima Kranjska še 13 manjših mest, in sicer 
7 na Dolenjskem, 4 na Gorenjskem in 2 na Notranjskem, nad 20 
tľgov in 3263 vasij. Vsi ti kraji se dele v 345 občin, od katerih 
je samo 5 takozvanih „velikih občin" z vec kot 5000 prebivalci: 
Ljubljana, Sv. Mihael-Stopiče pri Novem Mestu, Vrhnika, Žužemberk 
in Krško. 

V primeri s sosednimi deželami je to število majhno imenovati, 
ker ima po prebivalstvu veliko manjša Koroška 4, Štajarska 7 in 
Primorska celo 21 velicih občin. 

12 



178 J. Trdina: Bájke injpovesti o Goijancih. 

Na Kranjskem imamo blizii 80.000 hiš v katerih stanuje blizu 
100.000 strank. Na vsako hišo pride torej po G osôb in na vsako 
stránke po 5 glav — kakor v Aystriji sploh. 

Razen malega števila protestantov, grških orijentalcev in židov, 
vseh skupaj komaj kakih 300, so vsi Kranjci rimski katoliki. V 
tem obziru jih samo še Tirolci presezajo, s Solnogradčani so pa 
skoro jednaki. 




Bájke in povesti o Gorjaneiii. 

Spísal J. Trdina. 

3. Gospodična. 

ihovski grád je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. 
Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in jej rekel: 
Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin. 
Gospa velí: Dobro vem, da je vse to božje in najino, uli se veseliti 
vender le ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po 
božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril 
ali hčer ali siná. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, 
da bom nevarno zbolela. 

Gospa se je kmalu po tem ulegla in je ležala sedem let in 
sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so hodili jo zdravit ali je niso 
mogli ozdraviti. 

Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli : Nekaj mi 
pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po na.ših prelepih 
Gorjancih. 

Gospod pa jej odgovori žalostno : Preljuba moja sirotica, kako 
se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji 
obmiti ! 

V grád pride star gobav berač. Hlapci zakriče : Poberi se hitro 
od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa. 

Gospa pa se oglasi : Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, 
da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu 
pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo. 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. ľ?ô 



Berač se v grádu naje, nápoji in naspi. Predno odide dalje, 
dobro gospo prelepo zahvali in veli : Nate za slabo povračilo gor- 
janski koreň. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. 
Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. 
Zdravému da moč, da ga noben junäk ne more premagati. Komur je 
umreti, živi od njega tri dni daljo, nego mu je namenjeno. Bolniku 
odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem 
let. Ta koreň Vam bo dal jakost, da se pôjdete, ako Vas bo volja, 
lahko še danes na Gorjance sprehajat. 

Gospa poskusi čudni koreň, skoči zdravá na noge in gre na 
Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. 

Kupica se počmi. 

Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do druzega 
studenca in zajame vode. 

Kupica se zakrvavi. 

Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega stu- 
denca in zajame vode. 

Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi naredi se rudeč nagelj in 
bela lilija. Gospa pije in pijača zdi se jej slajša od medu in mal- 
vazije. Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo nego je bila pred bo- 
leznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno nego je bila pred 
boleznijo. Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, 
ko je šla s svojim gospodom k poroki. 

Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije 
roke in obraz. Roke se jej pobelijo ko sneg, lica pa zarude ko poljski 
mak, in v vodi je sama videla, da jej je povrnil Bog vso lepoto prvé 
mladosti. Skakljaje in prepevaje teče protu domu nazaj. 

Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je 
ta krásna gospodična, ki gre proti grádu? 

Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla : Kaj me 
gledaš tako čudno, kakor da ne bi poznal svoje gospe ? Saj sem 
vedela, da bom gotovo srečna, če se sprehodim po Gorjancih. Zdaj 
pa mi nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere. 

Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je 
velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete. Podgorci so 
jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani. 

Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v 
spomin te prigodbe še dan denašnji Gospodična. 

12* 



l80 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



4. Ukleti grád. 

Sinú je zbolela mati. vŠel jej je iskat zdravilskih zelij na Gnr- 
jance. Ko izdere iz zeralje sladko koreninico, zagleda miško. 

Fánt pozdraví miško: Dobro jutro, ne bodi kaj huda, da te 
nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zelij. Miška 
mu velí prijazno : Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako 
dobro i)ogodil. Predno preteče štiriindvajset ur, bodo ti mati od te 
korenine tako ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni. 

Fánt se začudi takim besedám in vpraša miško : Kdo pa si, 
da mi prerokuješ tako srečo in s pravim človeškim glasom? 

Miška pravi: Jaz slúžim svoji gospé. Bog jo je kaznil, meni 
pa ni dalo srce, da bi jo bila zapustila. Ker pod zemljo ne bi 
mogla prebití v človeškem telesu, prestvaril me je Bog v miško. 

Fánt se začudi še bolj in velí : Jaz te ne razumem. Bazloží mi 
to skrívnost bolj na tanko ! 

Miška odgovorí: „Práv rada. Poslušaj pazljivo, kako in kaj je 
bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel in z menej vred mojo gospo 
omiloval. Jaz sirota sem ízgubila mater že za otročjih let. Usmiliia 
se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno 
deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja gospa je govorila vse 
drugo po pameti, delala je vse po pravici, alí berače je na vso moč 
sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevkĺ. V 
hišo jej je prišel imeniten berač, sam Jezus Kristus. Kristus prosí 
gospo za dar božji. Gospa pa se zadere samopašno in velí : Mísliš, 
da te ne poznám. Kaj skúšaš uboge Ijudi? Celí svet je tvoj pa te 
ni sram, da prosíš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo pre- 
bíralí SV. písmo gorjanski pastirjí, kar pa se tako brž ne bo zgodílo. 
To, vidíš, je bilo že pred več sto letí, ko ní znal se noben človek 
bratí razen škofov m se ni učil sv. pisma še noben dulioven razen 
jedínega pápeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila. 
Hotela je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. 
Kristus je preklel predrzno gospo in rekel : Prekleta bodi ti in preklet 
bodi tvoj grád, dokler ne bodo zač.elí gorjanski pastirji prebirati in 
se učiti SV. písma. Samo tak pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil. 
O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje 
grád. Jaz sem to grozo od daleč videla in moja blaga gospa se mi 
je smilila. Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 181 

pri njej ostati tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo 
in mi dovolil, da smem ostati pri gospi in da ne zadahnem, prestvaril 
rae je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz strkám svobodno sem ter tja 
in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. 
Po glavi jej rojijo strašne sanje, da neprenehoma ječi. Prebudila pa se 
bo še le takrat, ko pride nje rešnik : 'gorjansk pastir, ki bo tako učeň, 
da bo prebiral sv. pismo. Strah me je, daj jej bo treba še dolgo čakati. " 

Cuvši také novice začel je fánt od veselja vriskati in skakati 
in je rekel miški: Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri 
podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem 
ga bral ali sam za se na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej 
mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo! 

Miška se začudi in veli: Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki nama 
je poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meniinnjej, 
ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in té bo vzela za moža in 
z njo dobiš tudi graščino in neizmerne základe, ki se v njej naha- 
jajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi na- 
tanko ni znano. Pojdi z mano v grád, na mizi leže bukve, v teh 
bukvah boš našel — vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil. 

Miška mahne z repom po ključku, ki je tičal v skali in skala 
se odpre na stežaj, kakor veliká cerkvena vráta. Fánt gre za miško, 
ki ga pelje skozi tako krásne izbe in dvorane, da po njegovi misii 
ni lepšili niti v nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in 
bliščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapažil nič lesa, nič 
železa: vse pohištvo in orodje bijo je ulito iz naj žlalitnej šili rud in 
izdelano po vseh pravilih najvišje umetnosti. Fánt je strmel in zijal; 
ves osupnen in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič go- 
voriti, in skoro še dihati ne. Ko pa ga dovede miska v spalnico 
in zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako pre- 
vzame, da je obstal, kakor da bi okamenel in se zamaknil, kakor da 
se nahaja v nebesili in zamika v božje obličje. S silo ga potegne 
miska v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne bukve. 

Fánt začne brati, ali komaj prebere pol stráni, zruši se na ti a 
in zujoka tako bridko, da si "začne tudi miska solze brisati in ga 
vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo. 

Fánt pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. Bukve govore, 
da mora biti odrešenik n e dol ž en, on pa je zapravil svojo nedolžnost 
na paši že v dvanajstem letu. 



18?! . Jos. Vesel: Munkacsy. 

Miški se je milo storilo, ko je videla, da bota morali z gospo 
še na dalje ostati pod zemljo, vender jo je tolažilo upanje, da utegne 
priti v kratkem kak drug podgorsk pastir, ki ne bo prebiral samo 
SV. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nodolžnost.i. Fantu 
je rekla: Práv rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga 
povsod vidiš, ni moje, sama pa 'ti ne morem veliko dati. Razglejva 
smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se nájde v 
njili, se sme pobrati in odnesti brez grelia. To pruvico sem imela 
pri gospé zmerom. 

Miška in fánt prebrskala sta smeti in našla v njih bisérov in 
dragili kamenčkov za vec tisoč goldinarjev vrednosti. Vse kar sta 
našla, vzol je fanť s seboj domov. 

S sladko koreninico ozdravil je še tisti dan bolno mater, bisere 
in drage kamenčke pa je prodal in si kúpil gosposko pristavo in 
veliko kmotijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabiti svoje 
uklete, zanj za vekomaj izgubljene Ijubice. 



Munkacsy. 

v malem ogerskem mesteci Munkács porodil se je 10. októbra 
leta 1846. sin ubogim roditeljem, ki gotovo tedaj še niso mislili, kako 
imeniten bo še ta njih sin nekdaj na umetniškem polji. A roditelje mu 
je vzela revolucija 1848. leta in sirote se je usmilil strijc; vzredil je dečka 
in dal ga mizarstva učit. Srce mladega dečka pa so mikale druge stvari, 
kakor mizarstvo. Vedno je v prostih urah risal in slikal in prihranivši 
si nekaj novcev, odšel je na Dunaj na slikarsko akademijo. Toda strogi 
akadomični nazori mu niso nič kaj ugajali, sprl se je s profesorji in šel 
v Monakovo. Tam se je pri slikarji Franu A d am u kaj naglo izuril. 
Pozneje je šel v Diisseldorf, kjer sta na njega vplivala V au tie r in 
Knaus, da se je poprijel slik iz vsakdanjega življenja. Leta 18()9. 
zgotovil je sliko „Zadnje ure k smrti obso j enega". Ta je bila 
tako izvrstna, da je umetniku prinesla mnogo sláve. Dobil je za njo v 
Parizu zlato svetinjo. 

To sliko je kaj dobro prodal in z denarjcm odšel je leta 1872. v 
Pariz. Srpča mu je bila niila. Imel je vedno mnogo dela, bogato se je 
oženil in sedaj je jeden najbolj čislanih uraetnikov v Parizu, akopram je 



Jos. Vesel : Munkacsy. 183 



tujec. Francoska republika počastila ga je s tem, da ga je leta 1878. 
imenovala za oficirja častne legije. 

Te dni je na Dunaji razstava nekaterih njegovih del. Malokedaj se 
primeri, da bi bila razstava tako ugodna za razsodbo uraetnikovo. kakor 
je ta. Káže nani razvoj umetnika ne samo kot historijskega slikarja. 
nego tudi kot odličnega slikarja portrétov, slik iz vsakdanjega življenja 
in iz raznih pokrajin. Obžalovati je le. da je nesrečna konkurenca med 
društvom umetnostij (Kunstverein) in društvom dunajskih umetnikov 
(Kunstlergenossenschaft ) prouzročila delitev razstave. kajti podoba „Krist 
pred Pilátom", razstavljena je v umetniškem domu, druga dela pa v 
Schonbrunnski hiši v notranjem mestu. Kdor hoče n. pr. študirati samo 
zadnjo njegovo podobo „Krist pred Pilátom, " mora obe razstavi ogledati 
si, kajti skice in študije k tej podobi niso razstavljene tam, kakor 
podoba sama. „Krist pred Pilátom" je podoba 2 sežnja visoka, 3 — 4 dolga; 
skupine figúr so jako ukretne, razsvetljava fina, karakterizacija posamnih 
figúr izborna. Slika se nikakor ne more prištevati bibličnim: strogo 
historična je, kajti Krista je umetnik karakterizoval čisto izvirno ; ni se 
držal kanóna, ki so ga postavili umetniki renaisance. Munkacsyjev Krist 
je bolj blag človek, ki iz prepričanja trpi, kakor pa Bog; tudi nima 
konvenr-ijonalne svetlobe okolo glave in ne one božje lepote, kakor jo 
ima n. pr. Krist Tizianov. Vsa slika je bolj realistična, podobe farizejev 
so izvrstno individualno karakterizovane. Jedna najboljših podôb je Pilát. 
Vidi se kako delajo možgani prebrisanega Rimljana, ki se trudi, da bi 
z razsodbo zadovolil vlado in vpijočo množico. Tehnično je podoba izbomo 
slikana: ko bi človek ne videl mnogih skic in študij, ki jih je napravil 
umetnik za to podobo in ki nam kažejo njegov tmd, menil bi, da je 
igraje ustvaril to izvrstno umetuiško delo.*) 

Druge podobe razstavljene so v Schonbrunnski hiši. Posebno dopadá 
skica za podobo ..Milton in njegove h čer e'-, ker ima skoro finejši 
kolorit, kakor veliká podoba, ki jo je umetnik po tej skici napravil. 
Tudi podoba „Zaduje ure k smrti obsojenega"' se jako občuduje ; 
káže nam. kako iz\Tsten umetnik je ^lunkacsy že bil, ko se je še vadil. 
Y obce pa móram omenjati, da Munkacsy nikakor ne dela také senzacije, 
kakor Vereščagin. kar je pač lahko umevno. Vereščagin je zanimal vsacega, 
Munkacsy pa le bolj strokovnjake. Tudi je tvarina. ki jo obdeluje 
Vereščagin. preveč razločna od Munkacsyjeve, da Iň se ta dva mogla 
lahko primerjati. Jos. Vesel. 

*) Primeri, kaj Jurij Šubic piše o tej sliki v »Ljab. Zvonu" I. 513. Dred. 






Slovenskí glasnik. 



Slovensko slovstvo. Zbirkaljxibimskihinženitovanjskih(I)piscm. Po 
raznih izgledih sestavil F. H(aderlap). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 
1882, v m. 8^^', 80 str. Cena 30 kr. Natisnila Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. 
Potrebnosť svoje knjigeg. pisatelj opravičnje tako: „náuk zaspisovanjeljub'mskih in 
ženitovanjskih pisem je iz dveh ozivov potroben. prvič za také, ki ne najdejo sami 
pvavih besedij za svoje občutke, drugič za také, ki ne znajo popolnem pravilne 
slovenščine pisati ter iz tega vzroka iščejo izgledov. — Tak náuk ni pohujšljiv. 
kajti ženitovanjske pismaso samé na sebi potrebne, Ijubimske pisma pa so se 
pisale in se bjdo tudi brez tega náuka, samo da bodo vsled tega náuka morda 
lepši in nravnejši sestavljene, ko brez njega." — Knjiga ima v I delu začetne 
Ijubimske pisma, v II. pisma srefine Ijubezni, v III. pisma nesrečne Ijubezni' 
v IV. ženitovanjske pisma, v V. pisma o raznih prilikah in v VI. pesmi Ijubezni 
(Preširnove, Jenkove, Vrazove, Orožnove, I. Zupanove, dr. Vošnjakove, Kastelčeve, 
Cegnarjeve in národne), med katere je g. pisatelj práv po nepotrebnem najvoč 
svojih uvrstil; kajti kdor dan danes poje: 

Kaj nuca mi pušelc, 

K' se hitro posuši .... 

ali 

V m ani ľ ah ste takih zrejena, 

Ko bla bi princez'nja rojena itd. 

ta naj ne hodi med slovenské pesnike, ampak med kmetské fante, ki pod 

vaško lipo ukajo in pojó. V obce je knjižica dobro sestavljena in lepó natisnena. 

Spredaj jo lepša v barvanem tiskú lična podoba kranjske Slovenke v peCi. 

G. Filip Haderlap dal je nedávno na svetlo vrhu te „Zbirke" še nasleduje 
tri knjižice: 

Eno leto med Indijanci. Povest. V Ljubljani 1882, v m. S^\ 80 str. 
Cena 20 kr. 

Pod Turškim j armom. Povest iz vojske Gŕrkov zoper Turke. V Ljubljani 
1882, v m. 8W, 82 str. Cena 20 kr. 

Črni bratje. Povest. V Ljubljani 1882, v m. 8W. 80 str. Cena 20 kr. 

Vse tri priprostemu národu slovenskému namenjene povesti poslovenjene 
so práv po domače ; Kleinmayrjev tisk je lep in razloíen; vsaka knjižica okrašona 
je spredaj s čedno barvano naslovno podobo. Sploh smo z veseljem opazili, da 
Giontinijeva knjigarna, ki je tudi te tri knjige založila, zaduje čase vselej 
skrbi za to, da je vnanja oblika njenim knjigam prijetna. Tedaj napredek tudi 
v tem oziru ! 

Návod o hmeljarij i. Spisal Janez Hausenbichler. Tiskala ^Národná 
Tiskarna". — Založil pisatelj. — Ljubljana 1882, v 8''>, 20 str. Tej priprosto, 



Slovenskí glasnik. 185 

a zanimljivo pisani knjigi je namen, našega poljedelca pridobiti za hmeljarstvo 
ter ponžiti ga, kako je ravnati s to kultumo rastlino. In kdo bi ne sadil hmelja, 
ki prebere to knjižico? G. Hausenbichler trdi, da hmelj v slabih letih trikrát 
toliko vrze kakor pšenica v dobrih! V Savinski dolini pričel je 1. 1865. knez 
Salm z malim hmeljiščem, a zdaj obdeluje že 14 oral. Vsi slovenskí hmeljarji 
v Savinski dolini prideljujejo na leto do 200 metričnih centov hmelja, za katerega 
sknpijo do po 30.000 gld. in še več. Za našo okolico (Žalec), pravi g. H , je to 
lep denár, kateri ne koristi le posestniku, tudi ubozega prebivalca doletí marsi- 
kateri krajcar. Že otroci in ženstvo si pri obiranji prislužijo v 14 dneh sknpno 
do 2000 gld., ker jim od memika plačujemo po 6 kr. G. pisatelj trdí, da Dravsko 
in Savske polje. Kranjska in Goviška imata tej rastlini ugodno ležo. Kdor hoče 
o hmeljai"stvu kaj več zvedeti, obrne naj se do „Južnoštajerskega hmeljarskega 
drnštva^ v Žalcí nad Celjem (Sachsenfeld bei Cilli). 

Avstrijsko Primorje. Prestáva (Jos. Cimpermana) iz nemškega : 
,das ôsterreichische Kiistenlanď' od Karia Coroninija. Hilarijanska tískarna 
v Gorici v S^K 4 str. Čisti dohodek je namenjen bolnišnici v Grádu. Cena 5 kŕ. 
Lepa pesen, ki slávi avstrijsko Primorje, prišla je tudi v italijanskem in furlanskem 
prevodu na svetlo. 

Pôstni list Janeza Krizostoma, knezoškofa Ljubljanskega itd. Natisnila 
„Národná Tiskarna* v Ljubljani 1882, 4, 8 str. List govori o posvečevanji nedelj 
in praznikov ter priobčuje navadno postno postavo. 

PostnilistJakobaMaksimiljana, knezain škofa Lavantinskega itd. 
Tisk J. Leona v Mariborn 1882, v 4W, 7 str. Ta pastirski list govori o položaji, 
v katerem se vidni poglavar kat. sv. cerkve v rimskem mestu nahaja; razlaga 
zgodovinski postanek dedščine sv. Petra, opomína vernike k stanovitnosti v 
darežljivosti do sv. Očeta, ,.dokler se apostoljski stolici oropaní časní dohodki 
ne povrnejo*. 

Nove stenske table za prví pouk v branji, o katerih smo že v 
lanskem .,Zvonu" (I. 8. 510) govorili, dodelala sta ravno kar Ijudska učítelja v 
Ljubljani gg. Ä. Razinger in A. Žumer. Od starih stenskih tabel se posebno 
odliknjejo po velikosti črk. Črke so tolike, da jih vsi otroci tudi iz zadnjih 
klopij lahko beró. Za vsako črko je posebna tabla. Na vsaki tabli je polovica 
písane, druga polovica tiskane tvarine. Da si otroci laze zapomnijo glas črke, je 
na vsaki tabli upodobljena kaka stvar, ki se začenja z dotíčno črko. Tega do 
sedaj na stenskih tablah še nikjer ne nahajamo. Písaná tvarina je postavljena 
med črte (liníaturo), kar je jako ugodno za prepisovanje. Pisava črk in njih raz- 
vrstitev je vzeta iz Razinger-Žnmerjevega -Abecednika". Papir je jako močan in 
bel. Glede na te navedené prednosti te table priporočamo vsem slovenskim Ijudskim 
šolam, da jih uvedo, ker so od visokega naučnega ministerstva za rabo v 
Ijudski soli že potrjene. Tudi cena je jako nízka, kajtí vseh 25 tabel (po 76 c™ visokíh 
in 55 cm širokih) stane samo 2 gld. 50 kr. (pred kratkím v Pragi pri Tempskem 
na svetlo danih 18 nemških stenskih tabel velja 4 gld.). Dobivajo se pri gg. A. 
Razingerji in A. Žumerji v Ljubljani, Ck)jzova cesta, šolsko poslopje. Kdor 
bi pa želel imetí te table na debel papir napete. naj se ravno tam oglasi in dobi 
jih za 7 gld. (Tempskega veljajo 10 gld.) 



186 Slovenskí glasnik. 



„Naša pesen". Nemšk list na Dunaji razpisal je meseca októbra m. 1. 
100 cekinov nagvade pesniku za himno, iz katere bi avstrijski Nemci ,in ihrer 
heutigen bedrängten Lage" zajemali moč in tolažilo. Nagrada, za katero se 
je oglasilo 1570 pesnikov, bila je prisojena stud. med. Jos. Winterju za njegov 
„Lied der Deutschen in Oesterreich", za pesen polno nemške rabulistike in zgo- 
dovinske neresnice. Ravno tisti list razpisal je z nová 100 cekinov nagrade naj- 
boljšemu nápevu lej pesni. ^Naša pesen" v denašnjem listu je slovenskega pesnika 
odgovor k Winterjevi pesni; zložená je v tisti meri kakor ;,Lied der Deutschen in 
Oesterreich". Kakor se je našel slovenskí pesnik, da je Nemcu možato odgovoril, 
tako se morebiti nájde tudi slovenskí skladatelj, kí „Naši pesni" zloží prímeren 
nápev. 

„Narodni dom". To društvo je imelo 5. februvarja v Ljubljaní svoj prví 
obční zbor. G. dr. A. Mosch é je bil ízvoljen za predsednika, v odbor pa gospodje : 
d r. F r. Pápež, advokát; Josip Kušar, trgovec in trg. zbornice predsednik; 
d r. V. Zarník, advokát in dež. poslanec; d r. Karol vítezBleíweis, prímaríj ; 
F r. F or tuná, trgovec in mestnega župana námestník; P. Grassellí, dež. 
glavarja námestník; J. Hríbar, zastopa banke „Slavíje" náčelník; J. Murník, 
trg. zbornice tajní k; V. Petričič, trgovec in mestní odborník; prošt d r. A. 
Jarec; Ferd. S ovaň, trgovec; d r. J. Staré, posestnik in c. kŕ. fin. prok. 
adjunkt. — V nadzorni odsek so bili ízvoljení gospodje: advokát dr. Miinda, 
notár dr. Zupanec, trgovec Fr. Sovan ml., Janez Knez, in dr. Ivan Tavčar. 
Odbor je potem ízmed sebe ízvolil še posebni právni in agítacijskí odsek. — 
Društvení odbor namerava okolo 100.000 gld. nabratí z loterijo in s prostovoljnimi 
doneski, a še potrebnih drugih 100.000 na deleže vzeti na posodo, katerí bi se 
v 31. letih poplačalí tako, da bi bil „Narodni dom" potem lastnína „Matice 
Slovenské". A da odbor doseže veliko in težko nalogo, katero si je postavil, 
treba bode vztrajne delavnosti in požrtvovalnosti po vseh pokrajinah slovenskíh. 
„Národní dom" nam je potreben v Ljubljani, kakor ríbi voda ; brez njega se 
naše socijalno, književno in umetnostno življenje, kí je zdaj stisneno v tako tesne 
stene, nikakor ne more razviti, kakor bi se gotovo razvilo, ako sodimo po zdanjíh 
početkih. Slovenci v Ljubljani nimamo nití jedne liiše, v katerí bi se moglí 
dostojno postavljatí, ter tudí na zunaj kazati, da smo vredni zastopníki národa 
slovenskega. Najlepša národná slovesnost v Ljubljani zaradí nedostatnih prostorov 
ostaje brez posebnega in tudí v političnem oziru koristnega efekta, katerí bi 
gotovo dobrodejno vplival na ves národ slovenskí. „Národní dom" bi ne prerodíl 
samo Ljubljane, poživljal bi vso Slovenijo. Bil bi prvo vidno znamenje našega 
jedinstva. Zatorej : Bog daj srečo I 

Matica Slovenska. Društveni odbor ímel je te dni sejo, v katerí je ukrenil, 
da se družabnikom za leto 1881. dasta Šumanova „Slovnica slovenská" in 
„Letopis". — Vrhu tega bode izdala za letos še dve šolski knjigi: Lavtarjevo 
„Geometrijo," kí jo že natisnena in „Somatologijo", katore prevod bode piof. 
Erjavec v kratkem dovŕšil. — O Krížmanovi „Italijanski slovníci" se je ukrenílo, 
da jo Matica samo na svoje stroške založí ter potem prodaje, a družabnikom 
je ne bode razpošíljala. — Uredništvo „Letopisa" za 1. 1882. ízroči se gospodu 
Grassellíju, kateremu naj gg. písateljí pošiljajo primerne spise. Razen letopisa 
dala bode Matica na svetlo še životopis dr. víteza Janeza Bleiweisa v posebni 



Slovenskí glasnik. 187 



kujigi; pisatelj, ki bi ga hotel spisati. oglasi naj se do 15. t. m. pri g. Grassellijn. 
Prof. Šnklje obeta slávnostní spis o združenji Kranjske s Habsbursko dinastijo. 
— Za Bleiweisov spomenik določi se 200 gld. — Volila sta se tudi dva odseka, 
jedni, da preišče, kako naj bi se prenaredila Matičina pravila, drugi da stopi v 
dogovor z društvom ,Narodni doni^. — Kujigar J. Giontini prevzame sam trgo- 
vino z Matičnimi knjigami. 

Pľof. Fr. Celestína v Ljubljani sloveni Močníkovo avitmetiko in algebro 
za nižje gimnazije in reálke. .Matica Slovenska^ obljnbila je to potrebno šolsko 
knjigo založiti. — Prof. L. Lavtar v Maribom, ki je ravnokar zgotovil .Geo- 
metrijo" za nčiteljišča, poroča nam, da sestavlja Prirodoslovje (fiziko) za 
nižje gimnazije. reálke in učiteljišca. — Profesorji Ijubljanske gimnazije gg. Ker- 
mavner, Pleteršnik. Wiesthaler, Vodušek in Žakelj bodo v kratkem 
dovŕšili prestavo Rožkovega latinskega slovarja za „Historiae antiqnae" in Julija 
Caesarja. Ta veselá delavnost med našimi slovenskimi profesorji mora vsakega 
domoljuba presrCno veseliti. S tem, da se oskrbimo z vsemi potrebnimi šol- 
skimi knjigami vsaj za nižje razrede naših gimnazij in realk — in to bi nam 
morala zdaj pred vsem di'ugim biti prvá briga! — izbili bodemo svojim nepri- 
jateljem iz rok najostrejše orožje zoper uvedenje slovenskega jezika v srednja *6i- 
lišča. Zatorej : vivat sequens! 

Slikar g. Jurij Šubic v Parizn (Plače Pigalle 11) slika zdaj v atelierji 
svetovno znanega ogerskega slíkarja Munkacsyja. 

Izmišljena tiskamica v Kranji ni zapísaná samo na Knobljevih ^pesnih", 
nfego tudi še na neki drngačni knjížici, zvaní: -Ena Lepa lubezniva inu brania 
vi'edna Hiztoria od te po nadoužno ven izgnane zvete Grafne Genofefe iz 
tega mezta Pfalc. Je iz neražkiga na krajnzki jezik preobernena. Zkuz povelje 
vikši gospozki (sic!). V Krainju per Ignác Kremžarj^. (Brez létnice) v 8^, 79 str. 

Archív fur Heímathunfle. I. Bd. 3 Bg. Tega zanimljivega časopisa prišel je 
te dni 3. zvezek na svetlo. Vsebina mu je ta: 1. Laibach in der Windiselien Mark 
gelegen: 2. Eine Brautwerbung des Dr. Franz Prešern; 3. Pfarre Ker- 
stetten in Ostoberkrain : 4. Urkunden zur Geschichte Krains Hl. Folge. (Windische 
Mark. — Mark Istrien. — Friaul, Istríen, Krain. — Landstrass, Sichelburg. 
Oi-tenburg). Vsem prijateljera slovenské zgodovine bodi ta „Archív" lepo pripo- 
ročen. Naročnina — po 30 kr. za však zvezek — pošiljaj se g. ízdavatelju Fr. 
Šumiju v Ljubljano. 

Archív fur sľavísche Phil^logíe. Tega izvrstnega zborníka, na katerega 
smo že večkrat obracali svojih čitateljev pozornost, prišel je zaduje tedne na svetlo 
šeste knjige prví zvezek, ki prináša korenito písane razprave iz različnih 
strok slovanskega jezikoslovja od Hanusza, Semenoviča, Wesselofskega, Jagiča, 
Ogonowskega, Brucknerja, Pierlinga, Vetterja, Nehringa, Peiskerja in Sirkuja. Dasi 
je Jagičev zborník v prví vrsti namenjen strokovnjakom, vender so njega posa- 
mezni oddelki n. pr. .Kleiue Mittheilungen", in osobito „Bibliographischer 
Bericht", v katerem prof. Jagic poroča o vseh imenitnih novih knjígah slovanskih, 
písaní toli zanimljívo in poučno, da bi jih z velikim prldom mogli čitati tudi tistí 
omikani''rojaki naši, katerim jezikoslovje ni glavni poklic. Ta zvezek stane po 
po 6 mark = 3 gld, 60 kr. 



188 Slovenskí glasnik. 

Trst — na Hrvatslcem! Zagrebški „Vienac" (!) prináša v 6. št. sliko pri- 
proste kmetské Slovenke iz tržaške okolice z nápisom ^Hrvatica iz okolice 
trščanske". Ako bode Starčevičev evangelij na Hi-vatskem tako prodiral, kakor se 
káže zadnje čase, čitali bodemo v krátkom po hrvatskih novinah : Sinoči so 
Hrvatice iz Spodnje Šiške v Ijubljanski čitalnici krásno prepevale. Prof. Šuman 
je spisal „Hľvatsko slovnico", katero je dala na svetlo ^Hrvatska Matica" v 
Ljubljani. Prof. Miklošič letos na dunajskem vseuíilišči tolmači sintakso staro- 
hrvatskega jezika. Sinoči je bil v Ljubljani dnevnik „Hrvatski Národ" zasežen .... 
Est modus in rébus ! 

Čeh o Ljubljani. Cesta do Rima a dále do Neapole a Pompeje. Sepsal 
Bohumil Hakl, farár v Hoficích. Nakladem Déd. ss. Cyrilla a Methodéje na 
r. 1881. V Brne 1881, 8", 480. Z zgovorno besedo in postením slovanskim srcem 
pripoveduje župnik Hakl v tej knjigi, kaj je videl in prebil na svojem potovanji 
1. 1877. od doma do Neapola. Nas je zanimal osobito njegove knjige tisti del 
(str. 35 — 62), ki govori o národu slovenskem in o naši Ljubljani. G. pisatelj ne more 
prehvaliti, kako divno lepa je okolica Ijubljanska. Slovenci so mu visok, lep, 
zdrav národ ; polivalno omenja tudi naših žensk, da so veliké, lepo rastene in 
čednega obraza ter da se nosijo po konci; posebno dopadalo so mu naše pece, 
v katerih je dekleta videl birmo vezovati; hvali prekrásni razgled z Ijubljanskega 
grada ter posebno poudarja, koliko je Ljubljana v narodnem oziru napredovala 
od zadnjih 20 let sem, ko je našo stoiico zadnjič videl. Veseli ga, da priprosti 
národ in srednji stan tudi po ulieah govori slovenskí, da imajo trgovci in ulice 
slovenské nápise in da ima v obce naše glavno mesto naroden značaj. Nadalje 
opisuje presľčni sprejem y čitalnici ter na krátko omenja tudi nekaterih umrlih 
pisateljev slovenskih (Vodnika, Preširna) ter tistili domoljubov naših, s katerimi 
se je v kratkem času svojega bivanja Ljubljani seznanil. Iz vsake vrste veje 
slovanská dobrosrčnost; vender se je postenému môžu nekoliko práv smešnih 
primerilo; tako n. pr. naredil je g. Regalija za upokojenega c. kr. stavbnega 
svetovalca, a g. P o točni k a za mizarja in voditelja Ijubljanskih delavcev iu 
socijalistov ; v Ljubljani je našel ulice „Contrada Signori" iu Narodui(?) muzej, 
za katerega si je muogo zaslug pridobil še V o dni k (a ta je umri 10 let prej 
nego je Hohenwart osnoval zdanji deželni muzej); najbolj se je pa spekel mož s 
svojo etimologijo : „Pod Trančo" pvavi, da je spomin na francosko okupacijo ter 
da to ime zaznamenjuje: „Gasse unter den Tranchéen". Kaj pa še! „Pod Trančo^ 
národ po kranjskih mestih (n. pr. v Ljubljani, Skofji Loki) imenuje kraje, kjer 
so nekdaj stále m est n e ječe in beseda je pošteno slovanská, pr. stsl. traťb, 
custodia. Naša lepa Srna r na Gora (t. j. Šmárijina Gora, Marienberg), pravi 
g. Hakl, da je Sramna Gora, ,tolik co hora hanby, Galgenberg, sramota — 
hanba (!)." — 

Prof. dr. Fr. Miklosích dal je nedávno na svetlo zanimljivo razpravo 
„ R u m u n i s c h e U n t e r s u c h u n g e n.'' I. Istro- und macedo-rumunische Sprach- 
denkmäler, Wien, 1881, 4, 92 str. Cena 2 gld. Učeni rojak naš v tej knjigi raz- 
pravlja jezik isterskih Rumuncev ali Čiribircev, kateri so se, kakor je že poprej 
v svoji knjigi „iiber die Wandcrnngen der Rumunen in den dalmatinischen Alpen 
und den Karpaten" do dobra dokaaal, z Bolgarskega naselili po Istri tA- v svoj 
jezik vzprejeli mnogo bolgarskih, srbskih, hrvatskih in novoslovenskih besed. 



Slovenskí glasnik. 18d 



Med 1300 tolmačenimi rumunskimi besedami isterskih Čiribircev je 300 neposredno 
iz slovanskib jezikov vzetih. Leta 1850. bilo je pr uradnih poročilih v Istri še 
2953 Rumuncev, ki so pa že vsi kolikor toliko slovanski govorili. — Dalje je 
prof. Miklosich dal na svetlo razpravo: Beiträge zur Lautlehre der nirauniscben 
Diakcte. Vocalismus I. Wien 1881, 34 str. Cena 30 kŕ. V tej knjigi tolmači 
korenito glasoslovje macedo-, istro- in dako-rumunskega narečja. 

Iz Zaffreba se nam píše 15. febravarja: V „Ljubljanskega Zvona" posled- 
njem bľoji sem rekel, da je ^Vienac^ najlepší brvatski leposlovni list; zdaj se 
mi to več ne zdi. Na Sašaku poleg Reke začela sta namreč gg. Gavro Grunbnt 
in Avgust Harambašic izdavati nov, ^.Hrvatska Vila" imenovan list, 
katerega prvá številka je te dni prišla med Ijúdi. Vnanjost novega podjetja je 
sijajna, zadržaj izboren. .Hrvatska Vila* je veliká ko nemški list „Ueber Laud 
und Meer^. Prvega s<;šitka vsebina je sledeča: ^Pozdrav Hrvatskoj Vili" od 
Avgusta Harambašica ; — „Pavao i Virginija" od I. Hranilovíca ; — „Hrvatica 
Jelka" od I. K. O; — „Sitne pjesme" Tugomilove; — „Uspávanka" od B. K. — 
V prozi pisani so ti-le članki: „Primorci", román Jenija Sisolskega, ki je že zdaj 
na glasu izvrstnega romanopisca; — „O t«oriji novele- od J. Hranilovica; — 
,.Kuce broj 12" od N. Kokotoviéa; - , Nekrológ Avgusta Šenoe" od A. Haram- 
bašiéa; — „Literárni pokret italijanski godine 1881" od Fr. Afriéa; — .Rieka" 
od D. Hirca (s slikami). — Glasba: „Prvá Ijubav" od Fr. S. Koch-Kubača. — 
Literarno i modino poročilo. Vŕbu tega prinášala bode vsaka številka po jedno 
sliko iz biblijske zgodovine kakšnega slavnega slikarja. Prvi številki pridejano 
je na trdem papirji lepo izvedeno, Ij/j cm visoko 357i cm šii'oko „Uzačašée 
Kristovo" od Rafaela. Za premijo prejnio naročniki zuani dve Cermakovi sliki 
„Ranjeni Čmogorac" in „Bašiboznci vode Hercegovke na Pazar". Iz vsebine je 
razvidno, da je novému podjetju duševne podpore v obilosti na razpolaganje ; 
da se je pak v nekaterih dneb ves prvi natis (2000 eksemplarov) razprodal, to je 
dokaz, da mu tudi materijalne ne nedostaje. Želim, da ostane „Vila" vedno takšna, 
kakeršnaje. — Kako silno se je pa začelo hrvatsko občinstvo za literaturo zanimati, 
razvidno je iz tega, da se bode vsaka knjiga „Matice Hrvatske" letos tiskala 
v 6000 iztisihi Za tega delj so se tudi knjige za 1881 malo zakasnile. Kakor 
luvatske novine poročajo, kani Matica svojim diuštvenikom sledeče knjige dati : 
Dr. Boguslav Šulek: .Populárna kemija" s slikami, (22 tiskanih pol veliko 
delo); — Durruy: „Grška zgodovina'' preložil in dopolnil dr. Peter Tomic; — 
J. Jurkovic: „Sabrane pripoviesti" (drugi zvezek) in F. Miler: „Cvieta i Miljenko. 
Tragedija iz dubrovačke prošlosti".' — Tému spisu dosodila je „Hrv. Matica" 
Koturjevo nagrado od 300 gld. — Najlepší dar pak bodo gotovo „Izabrane 
pjesme Augusta Šenoe" z úvodom prof. dr. Frana Markovi ca. Izdava bode 
tako sijajna kakor ona Vrazovih pesnij. — Te knjige dobode však društvenik. Matica 
je pa ukrenila tudi zalagati prevode latinskih in grških klasikov. To leto izidó 
,,Djela Sallustija" od A. Veberja in ,, Homérova Odyssej a" od Tomislava Maretica. 
— Kakor je iz teb vrstic razvidno, izpolnjuje „Hrv. Matica" svoje obljube 
da bi jih lepše ne mogla. Samo prvega dela Smičiklasove „Hrvatske poviesti" 
še letos ne bode na svetlo, ker je g. pisatelj še ni utegnil dovršiti. Ako pa tudi 
še ni izšla celokupna zgodovina hrvatskega národa, to moramo vender reči, da 



190 Slovenski glasnik. 

se gradlvo za njo silno marljivo nabira. „Družtvo za poviestnicu jugoslavensko*', 
ki je izdalo 11 knjig „Arkiva", a potem za več let nič, prerodilo se je L 1878. 
Zdaj se zove „Hrvatsko arkeologičko družtvo"; pľedsednik mu je Ivan 
Kukuljevic Sakcinski. podpredsednik in urednik društvenega časopisa S. Ljubié. 

— „Viestnika", ki ga dľuštvo izdaje, izšli so trije tečaji ; té dni zagledal je beli 
dan četrtega tečajapvvi zvezek, ki je še bolj zanimljiv ko pvejšnji. — Zgodovinska 
knjiga je nadalje delo Fra Mije Batinica : Djclovanje Franjevaca u Bosni i Her- 
cegovini za prvih šest vjekova njihova bovavka (1235 — 1517.) I. Cena je 80 kr. 
Ta knjiga dopolnjuje in izpravlja najnovejše delo prof. Vj. Klaié.a: Poviest Bosne. 

— Hrvatsko Društvo sv. Jeronima izdalo je tega pisatelja ,.Opis zemalja u 
kojih obitavaju Hrvati". To je že drugi zvezek tega, Ijudstvu namenjenega dela. 
V tej knjigi opisuje se dična Dalmacija osobito lepo. 

V ,,Ljublj. Zvonu" omenil sem že novega, v Zagrebu izhajajočega, nemškim 
jezikom pisanega „Kroatische Revue" zvanega časopisa. Namen tému listu je, 
tujce, v prvej vrsti Nemce z našimi odnašaji, literarnimi in socijalnimi, upoznati. 

— Izdavatelj in urednik listu, dr. Ivan pi. Bojničic oznanil je nedávno, da bode 
izdaval list ,,Súdslavische Revue" ter da so mu najboljši pisatelji , jugoslovanski" 
svoje sodelovanje obljubili. A kako tó, da se imenuje list „Kroatische Revue"? 
Meni se vidí, da si je čestiti gospod doktor hotel samo naročnikov v Slovencih 
in Srbih dobiti, da bode potem ideje proroka Starčeviča prodajal. — Zadržaj 
prvega sešitka je sledeci: dr. I Frank: „Kvoatien im Gefúge des modernen Rechts- 
staates ; — Fr. Selák : Der slovenische Lyriker X und seine Vorgänger (Cf. Zvon 
n. 2. 125.) ; — Die Karsterscheinungen im westlichen Theile des Agramer Gebirges 
von dr. Dragutin Kramberger. — Zur geistigen Kultúr in Bosnien von S. Singer. — 
Der Buchdruck in Kroatien im XVI. und XVII. Jahrliundert von Ivan v. Kukuljevic. 

— Na tó slede iz druzih listov pretiskane ali preložené „kritike" in literárne 
vešti. — S 50 naročniki, ki jih do zdaj list ima, ne bode se menda vzdržal. 

— Predno svoje poročilo končam, naj bode še povedano, da je dobro znani 
hrvatski pisatelj gospod Josip Evgen Tomic našemu rojaku g Josipu Géclju do- 
volil preložiti na slovenski jezik svoj Ijudski igrokaz „Barón Franjo Trenk". 
Gospod Gecelj je delo že zgotovil ter te dni Dramatičnemu društvu v porabo 
poslal. Onega istega pisatelja nová igra „Matijaš Grabancijaš, djak" (napisana po 
stari slovensko-hrvatski igri istega imena) predstavljala se je dne 12. febr. 1882 
v Zagrebu. Jedna osoba v tej igri je „Kraiijac" in govori „kranjski" in sicer 
tako brutalno „krajnštinu", da se človeku gnjusi. Nadejemo se, da bode g. Tomič 
pred tiskom stvar predrugačil. 

V 7. dan meseca marcija slávil bode Adam Mandrovič, velezaslužni rav- 
natelj lirv. narodnega gledališča svojo petindvajsetletnico. Hrvatje prirejajo nmogo 
slavnostij njemu na čast. 

Andrija Palmovič, bivši župnik v Komarevu pri Sisku, jeden najgenijalnejših 
pesnikov hrvatskih, umri je v Zagrebu v 10. dan meseca februvarja 1882. v krepki 
moški dobi. 

Srbska knjižernost. Srbska knjigarna .brače Jovanoviča u Pančevu" 
zbira národne pesni ter jih urejene po pojedenih junacih ali dogodbah, kakor je 
to prof. Stojan Novakovič v „Kosovu-* svetoval, v zvezkih po 15 kr. izdaje. Do scdaj 
so izšli sledeči sešitki : Miloš Obilie, Car Lazár, Banovič Strahinja, Serdar Jaiikovié, 



Slovenskí glasnik. 191 

Visoki Stevan, Sibinjanin Janko, Car Dušan, Starina Novák, Ljutica Bogdan, 
Car Konštantín i Carica Jeleňa, Jakšiči i Propast carstva srbskoga. 

„Nizsrpskih pripovijedaka, veéinom o národnom sudjenju po Boki, 
Cmoj Gori i Hercegovini- zove se knjiga ki jo je izdal znani srbskí novelíst 
Vuk vítez Vrčevíé. Srbska kritika to delo močno hvali. (Cf. Zvon I. 12. 788.) 

Iz St. Francis, Miluaukee, Wis. v Severní Amerikí píše nam slovensk 
rojaii: Med tukajšnjímí Slovani, osobito Čehi, veje še ívrstejši duh nego med 
našimi rojaki „in the Old Country'. Samo Čehi vzdržavajo v Severní Amerikí 
10 časopisov in pošiljam Vam tukaj česki tednik „Slovan Americky", kí že 13. leto 
izhaja v Jowa City, Jowa. (Formát listu ima 55 cm dolgosti in 35 cm §irokosti. 
Ured.) — Ravno zdaj se skladajo novcí za višje Česko učilišče v Jowa 
City, Jowa in za česki samostan, združen z učiliščem v Nebraski. Višje Česko 
učilišče v Jowa City bode stalo 21.000 tolarjev. Profesorjev bode najmenj pet, 
ki bodo učiU: 1. česki jezik, Česko književnost in zgodovino, slovansko zgodovino 
in slovanskí národopis; 2. grški in latinskí jezik; 3. angleškí jezik in njega 
lít«raturo, amerikansko in občno zgodovino; 4. in 5. ražne reálne predmete. 
V prostih dneh (v četrtek in soboto popoludne) se bodo razen telí predmetov 
dijaki še učili gimnastíke, plesa, plavanja, deklamacije, godbe. Počitnice bodo 
meseca junija in decembra. Učítelji bodo stali na leto 8500 tolarjev; díjakov 
mislijo, da bode vsaj 170. ki bodo plačevali po 50 tolaijev šolnine. 



Slovenskému národu! 

Ní ga z lepo národa, kí bi živel v tako neugodnih okoliščinah, ko národ 
naš. Razdeljen na več upravnih teles in dotikajoč se národov, kateri so bili 
od nekedaj najhiijši sovražniki njegovemu razvitku, mora se z vsemi svojimi 
močmi in sicer mnogokrat nevspešno boriti za one naravne pravice, katere 
srečnejši narodí uživajo brez ugovora. 

In vender v tem vednem boji národ naš ní omagal in tudi omagal ne 
bode Porok zato nam je okolíščina, da se vrste narodnih naših boriteljev od 
leta do leta množe, in da si naša národná ideja pridobíva vedno več tal. 

Dasi se z ozirom na to moremo nekako potolažení ozirati v prihodnost, 
vender je dolžnost naša skrbeti za to, da bode ta napredek trajen in da se 
vzbudí in utrdi pri nas čedalje več narodnega ponosa. 

To pa se more doseči s tem, da se v našem središči — v beli Ljub- 
Ijani — ustanoví závod, iz katere ga bi se sveže národne življenje 
razširjalo po vseh krajih milé naše domovine. 

In v ta namen ustanovili smo podpísaní društvo „Národní 
dom" ter si postavili za nalog sezídati in vzdrževati poslopje, v katerem bi 
imela vsa národná društva Ijubíjanska stalno in dostojno bivališče. 

Poslopje to preíti ima v nekoliko letíh v lastnino „Slovenské Matice", 
postane torej lastnina vsega slovenskeg a národa, kateri bo razen 
druzili imel od njega tudi te koristi, da se bode polovica njegovih dohodkov 
porabila za literárne svrhe, polovica pa za ustanove slovenskim písateljem, umet- 
nikora in dijakom. 



192 Slovenskí glasnik. 

Zidanje narodnega doma iiima tedaj lokalnega, temveč spíošno slo- 
vensk pomen, zato se obračamo do vsoga slove nskega národa, da nas pri 
našem domoljubnem podjctji podpira, da nam pomaga postaviti ta sijajni spo- 
menik domoljubja, zavednosti in požrtovalnosti svoje. 

Narodni dom, ki se bode v Ljubljani mogočno dvigal v zrak 
in navdajal s ponosom vsacega Slovcnca, naj bode vidni dokaz 
celokupnosti našega národa. 

Pozivijamo torej vso domoljube po domovini slovenskí, naj našo namero 
podpirajo s tem, da nabir ajo prosto volj ne doneske za zidanje narod- 
nega doma. 

Naj ne bode na celem Slovenskera hiše, katera ne bi po svoji 
mogočností pospeševala tega vzvišenega namena; naj ne bode 
Slovenca, ki ne bi svojega daru položil na žrtveník domovine! 

Pač je med nami mnogo tacih, kí ne morejo veliko darovati, a tí naj se 
ne izgovarjajo s tem, da bi njihoví darovi bili preneznatni; však še tako majhen 
dar, in naj bi bil le krajcar, bode sc z veseljem sprejel in sicer s tem veíjim 
veseljem, čim težje ga je dotíčník daroval. 

Povsod pa naj se osnujejo družbe, katerih člení se bodo 
obvezalí však dan, však teden ali však mešec darovati gotov znesek. 
Tak prostovoljen davekpačnebodenikogartežíl,splošnonarodno 
podjetje pa bode znamenito pospeševal. 

Na delo torej, rojací! Pokažimo, da smo napreden národ; 
pokažimo, da nam ni požrtovalnost t uja! Del aj m o, zbírajrao, 
dokler ne bode stalo poslopje, katero bode na pročelji imelo 
po nosní nápis 

Narodni dom! 

V Ljubljani, februvarja 1882. 

Upravni odbor diuštva „Narodni dom": 

Dr. Alfonz Mosche, odvetnik, 

predseduik. 

Dr. Karol Bleíweís vítez Trsteniški, 

podpredsednikí 

Fran F or tuná, županov námestník in veletržec; Peter Grassellí, dežel- 
nega glavarja námestník in hišní posestník: Ivan Hiibar, glavní zastopník 
banke „Slavije": Dr. Anton Jarc, stolní prošt; Josip Kušar, predsednik 
trgovinsko-obrtnijske zborníco in hišní posestník; Ivan Murník, vítez Fran- 
Josipovega reda, tajnik trgovinsko-obrtnijske zborníce; Dr. Fran Pápež, 
odvetnik; Vaso Petričíč; mestni odborník, hišní posestník, in trgovec; Fer- 
dinand Souvan, veletržec; Dr. Josip Staré, c. kr. finančne prokuratúre 
adjunkt in hišní posestník; Dr. Valentín Zarnik, odvetnik, deželni poslanec 

in mestni odborník; 

odboruiki. 

„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter 

stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za díjake po 4 gld. na leto. 



Založnikí: di\ I. Tavčar in drugoví. — Za uredníštvo odgovoren: Pr. Levec. 
UredniMtvo; v Novih ulicah B. — Uprav uiétvo : na Maríje Terezije čestí 5 

Tiská „Národná Tiskama" v Ljubljani. 



jubljaT\5Kú) 





Leposloveri in znanstven, list: 

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Striíar, dr. Ivan Tavčar. 



Leto II. 



V Ljubljani, 1. aprila 1882. 



Stev. 4. 



S p O m 1 a d i. 



Prvi cvetici. 



frobna res si ti, cvetica, 
Že imena ti ne vem ; 
Vender si mi vseli kraljica, 
Ce tako ti reči smem. 

Prvá ti razveselila 
Željno moje si okó; 
Prvá si mi oznauila: 
Zima vzela je slovo. 



f 



II. 
Potoku. 



e-li, to ti je po volji, 
Da veí nisi v Icd vkován ; 
Prost sedaj hitiš po polji, 
Potok, bister in alasán. 



Glej, čebelica marljiva 
Tudi bliža se ti že; 
Po osrčji ti razriva, 
Išče si jedi sladké. 

Malo res je še zaspaná, 
Nekam hripavo brenči ; 
Ali krepka tvoja' hrana, 
Spet jo skoro poživí. 



Ribice po tebi tudi 
Zo vesel imajo ples ; 
Čas i njim miníl je hudi, 
Prišla je pomlad z nebés. 



c{Ô 



Tecí, teci, ti vodiča, 
Dalje tu ne múdi se; 
Mnoga pisana cvetica 
1 oleg tebe zbúdi se! 

m. 

o zakaj ne tudi ti P 



feselé se drobné ptice, 
^ Slavec poje in strnád; 
V solnci plešejo mušice, 
Ker prišla je spet pomlád. 



Jaz po polji se sprehajam, 
Ki veselo zeleni; 
Z rádostjo okó napájam, 
Ki navdaje vse stvari. 



13 



194 



Gorázd: Zvečer. 



V srce tudi naj pošije 
Radosti mi žar gorák; 
Notri v sľco, ki ga krije 
Žalosti temán oblak! 

Je-li to progrešna žclja: 
Enkrat še naj bom vescl ! 
Rad vesoljnega veselja 
Mali del bi svoj prejól. — 

Žalost, žena gubolica, 
Ali skťb to zovem naj? 
Púšti, zvesta me družica, 
Le za malo čaša zdaj ! 



Ti ne ganeš se od mene, 
Kakor senca greš z menój; 
Vse veselje dih prežene, 
Dih strupéni, smi-tni tvoj! 

Kamor tí si le stopila, 
Tam cvetice vse zvenô; 
Kadar ti si jih splašila, 
Ptice voč n(" zapojô. 

Čas beži, življenje gine. 
In živi se le enkrat; 
Predno v večne grem tcraine, 
Kdaj vcsél bi bil še rad! 



Glej, vse giblje se in poje, 
Veseli se, kar živi; 
Srce moje, srce moje, 
O zakaj ne tudi tí? 

IV. 
Pomlad v pomladi. 



<3^se je mlado, oj vse je lepó, 
\> Vendcr takó nič, dete Ijubó, 
Kakor je tvoje obličje cvetoče. 
Kar tu cvetic ob vodi cvetč 
Lépe so vse, a katera pač se 
Tvojim očem le primcrjati lioče? 



Dnovi mladí prenaglo bežé, 
Sreče, otrok, raduj se mladé, 
Skači, igräj po otročji navadil 
S čela oblak mi gine temán, 
Vender še lop doživel sem dan, 
Pravá pomlád si mi, sinek, v pomladi I 

B. M. 



^J 



Z V e é Ó r. 



SXlej! kmalu bode solncc pot 
Gf Po nebu dokončálo ; 
En liip — in več ne bo ga tod. 
Za gôro tam bo palo. 



O, naj le páde za goró, 
Očém naj trudnim zginel 

Ko krátka noč minila bó. 
Saj spet, saj spet zasiiie. 



A ko življenja pa večer, 
Prijatelj, náju loči — 

Kdó vé, kdó vé, če še kater 
Svidénja dan napoči? 



G o ráz d. 




Malo ž i v 1 j e n j e. 

Povest. 
Spisal dr. Fr. Detela. 

YIII. 
il je večer; nad mizo Premčevo brlela je svetilnica in razsipala 
vec dima okrog sebe nego liiči. Za mizo si je podpiral glavo 
Premec ; Jurij in Mihá pa sta sedela pri peci, ki se je ravno 
tako uspešno bránila dajati gorkote od sebe kakor luč svitlobe. 

„Mokra drva nerada gore," pravi starec. „Pojdi, Mihá, pa obrni 
štor!" 

Mihá uboga očeta in Jurij se tiidi vzdigne. „Jaz pa prinesem," 
pravi, „par storžev turšice, da se posuše." 

„Ni treba!" bráni Premec. „Saj se še mi ne moremo. Poliček 
vina bi nas pac drugače razgrel. — Kaj pravita, fanta," vpraša, ko 
je Mihá zopet zasedel svoj prostor, „kako bi uganili, da bi prišlo 
kaj denarja k hiši: pomislita!" 

„Sinoči sem bil doma," reče Jurij in gleda k tlom. 

„Aha, si pa starega po doti vprašal, — kali?" smeje se Premec; 
„tu si jo pa zavozil! Zakaj nisi meni prej povedal, da greš domov 
po denár, jaz bi ti bil povedal, kaj tvoj stari misii!" 

„Kaj?" reče Jurij. 

„Da ti bo dal doto takrat, ko bo umri! Tako je bilo tudi 
dogovorjeno, ko se je naš France ženil doli pri vas ! Stari si je toliko 
izgovoľil, da bo dal lehko tebi sam, kar ti gre ; in on ima še nekaj 
šmarnih petic skritih, da še domače miši za nje ne vedó!" 

Jurij je molčé zri pred se. 

„Kaj pa si vender zvedel doma?" vpraša čez nekoliko čaša 
Premec. 

„I — bhzu tohko, kohkor ste mi Vi zdaj povedali!" 

„No, vidiš!" reče zadovoljno Premec; „se ve da, ko bi bil tvoj 
ranjki brat Luka jedno leto prej umri, potem bi te ne bili v vojake 

13* 



í 



196 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



jemali, in ti bi lehko zdaj doma gospodaril ; naš Prance ]ji pa nama 
z Mihom kuhal tu gori, — in primojdunaj, tudi nama bi bilo bolje!" 

„Se ve da," godrnja Mihá nejevoljno, „jaz bi le rad vedel, s 
čim bi Vam bil France sok belil!" 

„Ti ga pa še ne soliš ne!" zavrne Premec. 

„Da, da, ko bi bil Luka prej umri!" vzdihne poluglasno Jurij. 

„E, kaj boš govoľil!" oglasi se stari zopet izza mize, „ko bi 
si bil Poravnétov Tomaž prej doma nogó zlomil, ne bili bi mu sinoči 
pri Nacetu treh zob izbili! Kar je, to je; namenjeno ti je bilo ! Sedaj 
raj ši pomisli, kako bi drugod kaj denarja dobili ; domáca dota ti ne 
bo ušla — čakal jo pa boš, čakal ! — Tvoj stari je trden kakor črni 
gaber ! " 

„Trije pári so na oklici," izpregovori Mihá. „Dva sta iz hribov, 
tam ne bo nič ; tretji je pa tudi tak, da bi kar na vrbovo piščal 
godel." 

„To ni vič," pravi stari in se zamisli. — „Sam Ijubi Bog ti 
meni pomagaj pa mamka Božja!" reče čez nekaj čaša, „kako bi pre-" 
varili pa zvili tega Kožanca! Primojdunaj, to bi bilo veselje ! Ta 
skopuh mi očitá, da mu po gozdu kradem in iz kozolca jemljem, ko 
ima vsa grmovja sešteta. Za vsako vejo ve in snope ima v kozolci 
vse zapečatené. O ti vrag požrtni! Na svete Višarje se obljubim, in 
pa še tebe, Mihá, če bi ga mogli kako prekaniti." 

„Oča, to si pa le izbijte iz glave!" pravi Mihá. „Starega lisjaka 
pa ne boste ujeli, posebno zdaj, ko se je Jurij eva kupčija tako slabo 
obnesla. Nate je hud, Jurij, kaj?" 

„Kakor sam pajek," odgovori Jurij. „Toliko da se nisva stepla, 
ko sem mu povedal o tistih krajcarjih. Hudo sem se moral prema- 
govati, ko me je ošteval. To pa še zmerom misii, da se mu lažem, 
da sem denár kar utajil." 

„Ne vem, kaj bi dal," pravi Mihá, „da bi bil njegov obraz 
takrat videl, ko si mu ti povedal to strašno izgubo dveh grošev. Ali 
so se mu pa ústa pobesila, kaj ?" 

„Jezi me, kadar se spominam," reče Jurij, „pa smejati se morara. 
Tega bi ne bil nikoli verjel, da je res tako lakomen. Kakor bi mu 
bil dušo jemal, tako hudo mu je bilo. Ves, od konca ni bil nič jezen, 
dokler je imel še kaj upanja. Oh, Jurček, dejal je, Ijuba duša, ti se 
misliš malo ponorčevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem star, ti si 
pa mladenič; daj mi denár nazaj, saj ti nisem zdaj zadnjikrat 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 197 



poinagal I — Jaz trdini, da sem denár izgubil, pridiišim se : on pa nič 
n i hotel verjeti, pa ni hotel. Kadar se pa jaz obrnem, da bi odšel, 
takrat pa skoči kvišku, skáče sem ter tjá kakor obseden, lasje so 
mu pri ušesih stopili po konci in tako je pihal, kakor pisan gad. Ti 
nehvaležnež. vpil je. jaz sem te rešil, in ti mi tako plačuješ? Poberi 
se izpred mojih očij ! — Na to pa pravim jaz: Oča! nikar se ne 
jezite! Kar je, to je; štirinajst dnij Vam bom delal zastonj, kadar 
boste hoteli. — Malo je odnehal dedec, mislil si je menda, bolje 
nekaj kot nič. Potlej je pa spet začel. Vpil je in klel tjá v en dan, 
jaz sem se pa izmuznil. Streljal bi me bU. če bi bil imel puško pri 
rokah; rekel mi je pa vse, kar je priimkov na svetu." 

„In ti si ga poslušal?" 

„Poslušal, zvesto, kakor dekleta zakonske oklice. Trdo sem se 
držal, pa neumnega sem se naredik da-si me je pest srbela, kakor 
ne vem kaj. Pa kaj sem hotel? Saj veste, kako je I" 

,Nič greha bi ne bilo," meni Premec, „če bi ga bil malo pre- 
tisnil. Le premisli, kak je ta cigán — človek mu ne more dobro 
reči! V kako nevarnost te je poslal s tisto tatinsko robo! Sam ni 
hotel iti, poštenjak: pa si je mislil: naj ta mladič záme gada ujame; 
če tega primejo, ni také škode. Ali je to lepo? Potlej te pa še dolži, 
da si mu denarje ukradel in tatu te imenuje! Oh, Jurij, ti ne veš, 
kako neznan-sko rad bi ga jaz ujel. Toda, kakó, kakó!" 

Dedec se zamisli in vleče počasi dim iz pipe; čez nekaj čaša 
vzame jo iz ust in pravi: „He, Mihá, pod kozolcem je vozič ajde 
naložen, kaj?" 

^Naložen," odgovori sin, „kadar hočete, pa potegnemo na pod, 
pa omlatimo." 

„Ta človek je tako lakomen, tako samogolten." razlaga Premec, 
„da mi je pol voza vem da že v mislih pozri. Oni dan je vohal 
okrog kozolca, pa sem ga hitro odpravil. No, in kaj mi reče! Ajde 
imaš pa res toliko, pravi, da je morala kar druga vrh druge rasti; 
kaj ne, prodal je boš pa še več? — Sekiro sem vrgel za njim. pa 
hudiľja ne zadeneš nikoli. — Ti, Jurij. moraš k njemu!" 

„Da me iz nová zapodi, ka-li?" ugovarja Jurij. „Kaj hočem jaz?" 

„Nič, ti moraš! Ježa se mu je že razkadila in zdaj on kar 
premišljuje, kako te bo priganjal k delu. Nič se ga ne boj ! Kar pojdi ! 
Ti ga moraš spraviti, da se bo moje ajde lotil." 



198 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

„Oh, kaj Vam prihaja na misel!" odvrne Jiirij. „Da bi sleparil 
pa legal okrog ; ne, tega ne storim ; kar pustite me ! " 

„Ti moraš! Ni drugače. Jaz hočem tega lisjaka zviti in ti, 
Jurček, mi boš pomagal. Pomisli, kako te je on izpeljal na ta somenj, 
kako te je zmerjal in da ne bo nič druzega pri vsem tera kakor 
smeh. Eeci mu samo, da je pri meni naložen voz ajde, velik voz 
in priročen, kakor bi se ponujal; drugo bo vse sam storil, ker misii, 
da je najmenj pol voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. Jurij, če 
rae imaš kaj rad, Jurček, sin moj, pojdi! Videl boš, kako se bomo 
smijali." 

„Saj to ni nič tacega," pristavi Mihá, „to že lehko storiš." 

„Jurček, če sem že katerikrat kaj záte storil," prigovarja Premec, 
„ubogaj me! Zmerom sva bila prijatelja." 

Dolgo se ustavlja Jurij, kajti zoperno mu je bilo sleparstvo in 
upiralo se mu je posebno zato, ker je proti Rožancu namerjeno moralo 
mu nakopati krivnjo nehvaležnosti ; slednjič ga vender zmaga skupna 
prošnja očeta in siná, ki sta mu bila dala že toliko dôkazov zveste 
udanosti. 

IX. 

V tem, ko se je ta naklep koval, sedel je Rožanec doma na 
čelešniku, kadil iz svoje pipe in pluval po izbi. Govoril pa je mož 
oblastno, in kaj bi ne, ko ima pred sábo samo žensko poslušalstvo ? 
Njegova hiša je namreč zbirališče, in njegova žena mogočna pokro- 
viteljica póstarnih samic, ki so po leti na delo hodile, po zimi pa 
kite pleto za slamnike in Ijudi opravljajo. Dubovne gospode in mlada 
dekleta, zakonske môže in vasujoče fante, vse prerešetajo in obdelajo 
ženice pri Rožanci. Popolno svobodo govorjenja pa imajo se ve da 
le bolj cez 'dan, ko Rožanca v liiši ni, kajti zvečer tudi on sam 
katero reče, ne da bi vedno poslušal. In zlato jedro je, kar on pravi; 
kajti vsekdar govori on z višjega stališča. Njegove obravnave se ne 
dotikajo nikoli posameznih osôb, to tukaj z veseljem zabeležujerao ; 
postave in naredbe, šege in navade, te on presoja in popravlja in 
prenareja, kajti takému môžu ni, da bi ugajalo vse vprek. 

„Ha, pravica!" tako modruje iznad čelešnika. „Za bogatina je 
dobra reč ta pravica: kaj hoče pa revež ž njo? Bogatina pravica 
varuje na vse stráni, reveže pa pritiska na vseh plateh. Kamor se 
ganeš, — stoj! zavpije kdo, tu je moja pravica; obrneš se proč, 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 199 

iistavi te že drugi; tu je zopet tega pravica, tam onega: tvoja pa 
iiilijerl" 

„Oh, kaj pa, revež je revež !" tarnajo žene kakor kor v grški tragediji. 

„Goveja živina gre na pašo," nadaljuje Rožanec, „pastir pa za 
njo. In ee vprašaš: čegava je ta telica? pravi ti: Rožančeva, in: 
čegava ona maroga? Potokarjeva, odgovarja se ti. In ta liska? 
Vrbanova. Vsaka ima svojega gospodarja, ki skrbi zanjo in jo pod 
streho jemljo. Hudiman!" pliine Rožanec po izbi. „Pa pojdi v gozd, 
pa vprašaj: ali ga vidiš, zajca? Cegav je? — Však se ti bo sraijal. 
Pa pojdi doli k potoku, pa vprašaj: čegava je ta riba? Pa oni rak? 
— Kdo ti bo odgovoril? Noben živ človek ne!" 

„Kaj bi pa tudi odgovarjal?" čudi se Älina za kolovratom. 

„Zlodeja bi odgovarjal!" buduje se mož na čelešniku. „Molčati 
mora, ko nima nič odgovarjati. — Bog," pravi Rožanec dalje, „izpustil 
je ribo pa raka v vodo, da plavata in lezeta sem ter tja, češ, kdor 
vaji dobi, tega sta pa. Zajca je zapodil v gozd. Kdor te ujame, 
tako je dejal, ta te pa ima. Gospoda je pa vse pozaprla. Med veda 
le ubij pa volka, ki graščaku škodo dela ; zajca pa pusti, ki ti zelje 
krade pa drevje lúpi. Revščina, ta je dan danes največji greh; čudo, 
da nas še ne zapirajo zavoljo nje." 

„Oh, oh, siromaka vse tare!" zdihujejo žene in pijo hruševko, 
ki je po večerji ostala. 

„Sveti Miklavž," govori Rožanec, ne meneč se za ženské vzdihljaje, 
„ta je najboljši svetnik za kmetskega človeka: on je bogatim jemal, 
pa revežem dajal." 

Rožanec bi bil še obširneje in temeljiteje razvijal svoje názore, 
da ni v tem trenutji potrkal nekdo na hišna vráta. 

„Janez, pojdi gledat, kdo je!" pravi žena, in Rožanec stopi 
počasi ven. Zenice pa staknejo porabivši prosti čas glave skupaj in 
ugibljejo, kdo bi to bil. — V izbo stopi Jurij. 

„Dober večer! vsem vkup," pozdravlja družbo. „Oča, tukaj Vam 
vrnem smodnika, ki ste mi ga oni mešec posodili." 

„E, saj ga ne potrebujem. Iraam ga še, imam," meni mož in 
iztegne roko po závitku. „Ce pa ni drugače, daj ga sem, da ne 
boš nalašč hodil." 

„Ali ste še kaj hudi náme?" 

„Grdo si me bil osleparil. grdol To voš, da meni ni za tiste 
krajcarje, da-si bi jih bil lehko bolje obrnil, ampak da si me imel 
tako za norca!" 



200 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

„Vi ste še zmerom nejeveren Tomaž. Počakajte! Drugače boste 
govorili, ko bova v logu kosila. " 

Zenice so skrivnostno pogledovale fanta in si kimale, Mina pa 
izpregovori in pravi: „Jurij, če se ti Ijubi hrašek, kuhanili, tukaj le je 
skleda!" 

Juriju se sicer ni Ijubilo posebno, vender se vsede in pokúsi. 

„Mraz je zunaj, mraz!" meni stará Jera zraven njega. 

„Mraz," pravi Jurij. 

„E, pa bo še bolj," opomni Rožanec, ki je zopet zlezel na peč, 
„danes imamo komaj prvi krajec. — Kje si pa ti bil?" 

„Doli pri Simnu v malinu," odgovori Jurij. 

„Okrog Premca te ženské večkrat vidijo, kaj?" 

„No, čaši se tudi tam oglasim." 

„Ves, kaj ti jaz povem? Jedenkrát sem ti Iňl menda že rekel, 
pa še ti rečem: Varuj se tega človeka! Nič ga ni pridá. Vse ječe 
je že odrgal in če bi šlo po pravici, še bi sedel. Starega grajskega 
gospoda, Bog mu daj nebesá! kdo drugi ga je ubil kot Premec? 
Se ve da pravijo Ijudje: vrag ga je vzel, vrag. Kaj pa da! Hudoben 
človek je tudi vrag, le meni verjemi, Jurij ! — Ej, Bog ve, koliko 
žita bi jaz imel v kašči in koliko sena na hlevih, če bi ne bil Premec 
moj sosed." 

„Kako pa grdo preklinja!" vzdihne jedna ženica, „kar strah 
obide človeka! Ali se mu ni že jedenkrát hudoba prikázala?" 

„Kaj jedna!" popravlja drugo ženišče. „Sto in tisoč hudob je 
videl, ko je kosil doli pri studenci. Zaklel je, pa se mu je zavalilo 
pod noge, kakor velik zeleň kuščar. Pa je udaril s koso, pa jib je 
bilo na jedenkrát vse zeleno, poln trávnik, Bog nas varuj! Potlej je 
pa znal moliti, potlej!" 

„To naj bo, kakor boče!" reče moško Rožanec. „Naj se mu 
prikáže, kdor boče in kjer hoče, samo moje posestvo naj pri miru pušča !" 

„Saj ima sam tudi dosti polja, ka-li," opomni Jurij, „da bi mu 
ne bilo treba jemati." 

„Dosti polja, se ve da! Kaj ima? Toliko, kar se krava obrne; 
če pa žene par volov vštric, mora pa jeden že po tujera stopati. Nič 
nima; pridelal bo pa, kakor však drugi." 

„Morebiti je pa zeralja njegova posebno rodovitna." 

„Zato, ker jo ptiči gnojé, ka-li?" 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 201 

„Kako bi mogel imeti tak grešnik kaj božjega blagoslova, to 
jaz vprašam," čivka jedna ženica. 

„No in zdaj sem šel pod njegovim kozolcem," pravi Jurij, „in 
lep voz ajde ima naložené." 

p Ti strela! meni jo je ukradel!" buduje se Rožanec. „Skoro 
vsa je moja. Pa da jaz te strele ne morem nikdar zalesti!" 

„Ce bi bil jaz na Vašem mestu," pravi Jurij, ,pa da bi vedel, 
kaj je mojega, jaz bi se pa kar sam odškodoval; kaj?" 

Rožanec misii in misii in svet mu dopade, da-si je precej nevaren. 

„Tako bi jaz naredil," povzame zopet Jurij, „Vi pa storite, 
kakor hočete. Toda kar je Vaše, mislim jaz, to je Vaše in naj ima, 
kdor hoče. Menite, da je to greh, če jaz komu nazaj vzamem, kar 
mi je ukradel?" 

„Ha! kaj bo greh!" pravi Rožanec. „Zgolj pravica je to, vender", 
— mož premišljuje zopet — „vender so sitnosti zraven." 

„Vi mislite," opomni Jurij, „da Vam pa nemara ni kradel. Da 
ste ga samo obdolžili in da ne veste za goto vo." 

„Ne, tega pa ne!" razvname se mož. „Da mi je kradel, na to 
pa prisezam, kadar kdo boče; samo videl ga nisem." 

„Kaj se pa potlej bojite? Pojdiva, jaz Vam pomagaml Však naj 
dobi svoje." 

„To je práv in pa Bogu všeč," odgovori Rožanec in skoči s 
čelešnika. „Samo počakajva malo, prezgodaj je še!" 

Ni trajalo dolgo, in Jurij in Rožanec peljeta malé sení po .škri- 
pajočem snegu. Nobeden ne izpregovori besede; Rožanec se veseli 
na tihem, da bo starému zoperniku jedenkrát dolg poplačal: Jurij 
se pa sramuje, da je tako povrnil svojemu nekdanjemu dobrotniku. 
Vest ga pece, rad bi zopet vse poravnal. 

„Oča!" šepne Rožancu, „počakajte!" — 

„Tibo, tiho, zdaj ni čaša," odvrne oni in hiti dalje. 

Jurij misii, kaj bi storil, a pot je krátka : že sta pod kozolcem. 

„Veste kaj, oča!" izpregovori zopet, a oni hiti na svoj voz 
nakladat. „Oh! pojva proč, pojva!" pravi Jurij. 

„Takoj, takoj!" šepne starec, „še dva snopa!" in ne more se 
ločiti od tujega blaga. 

Na jedenkrát se zasliši od hiše sem krik: „Tatje, tatjel Poma- 
gajtel" in Premec in Mihá pritečeta však od jedne stráni. Rožanec 
je kar obstal in še na misel mu ni prišlo, da bi bežal. 



202 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

„Ha, ti peklenski tat!" vpije Premec in ga prime. „Ti mi 
kradeš pridelke mojih žuljev. Počakaj, pred sodnijo se vidiva, zdaj 
pa z mano!" 

„Ti pôjdeš pa z mano, nisi nič boljši!" reče Mihá Juriju in se 
nasmeje na ves glas. V srce je zbodel Rožanca ta smeli, na jedenkrát 
mu je vsa zvijača jasná. Ce bi bil Jiirij vedel, kak pogled je nanj 
obrnil, mislil bi, da ga sam peklenščak meri, taká zloba in toliko 
sovraštva je bliskalo iz očesa. 

„Ahá, tako !" reče med zobmi. „Čakaj, to si zapomnim, dokler živim." 

Nič se ni bránil, ko so ga peljali v hišo. Premec se vsede 
široko za mizo. Mihá pa stoji z Rožancem in Jurijem sredi izbe. 

„Cesarska kraljeva sodnija," govori Premec, „začenja zd;ij pre- 
iskovanje. Pripeljite prvič starejšega hudodelca! — Kako tijeime?" 
vpraša porogljivo. 

Rožanec molči in se trese od samé togote. 

„Ce ne boš odgovarjal, kakor se pred gosposko spodobi," 
nadaljuje Premec, „velim te biriču odpeljati. Hoj, povej, koliko let 
imaš, grešnik sivi ! " 

„Molči, molči! norec stari!" reče zamolklo Rožanec. „Saj vem, 
da vsi trije od lakote cerkate in da vam je samo za denár. Povej, 
koliko potrebujete, da bo konec teh norostij!" 

„Oho, le počasi!" ustavlja ga Premoč. „Kaka sodnija bi bila to, 
ki bi tako imenitno reč tako hitro presodila. Počasi pa zložno, tako 
je sodnijska navada, če še ne ves. Povej ti. Mihá, kaj je zakrivil ta 
človek, ki tukaj stoji." 

„Kradel je," pravi Mihá, „Ajdo je jemal s tujega voza in tajiti 
ne more, ker smo ga zasačili." 

„Koliko je škode storjene po tvojem mnenji, Mihá?" 

„V okroglem številu in po kerščansko zračunjeno deset goldi- 
narjev; raj ši pa več!" 

„Koliko priznávaš ti, zatoženec?" 

Rožanec molči. 

„He, boš govoril, grdoba, če te sodnija vpraša!" 

Rožanec ne odgovori nič. 

„Ce bi ne bil jaz tako milostiv, kakor sem, moral bi plačati 
in še zapri bi te, posebno ker si tega mladega, neizkušenega človeka 
k tatvini zapeljal," 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 203 

„Koliko hočeš, hudič? Povej!" zavpije Rožanec togoten in tudi 
Juriju se je čedalje neznosneje videlo vse počenjanje. 

„Končajta!" reče tako, da se je znalo, da mu je resnica. 

„Ta kazen torej teh desetih goldinarjev," govori Premec, „se 
bo med zatoženca razdelila, kakor zahteva pravica. Však plača polo- 
vico. Rožanec, ti boš dal pet goldinarjev, in ker si starejši, še tri 
hlebe belega kruha in tri bokale vina. To se ima do jutri večer sem 
v to hišo postaviti. Toliko čaša ostane voz tukaj. Zdaj i)ojdi! Zapomni 
si pa, da ne sme nobeden drngim očitati tatvine, kdor sam krade." 

Rožanec omahnje iz sobe, ne pogleda nikogar in zaloputne duri 
za sabo; glasen krohot nastane, ko je odšel. 

„Bolje se mi zdi," pravi Premec, ,,da smo tega jazbeca ujeli, 
kakor íla bi mi kdo sto goldinarjev odštel, primojdunaj !" 

Samo Jurij se ne smeje ; srce mu pravi, da je grdo ravnal, in 
hudo ga teži zavest, da je on ponosnega mpža tako ponižal in potri. 

„Ti se bojiš tega pretenja?" vpraša ga Mihá. „To je prazen 
strah, verjemi mi," 

„Neumnost!" pravi Premec, „nič druzega. Dobrega ti še nikoli 
nič ni storil in kaj ti more škodovati? Meniš, da te bo izdal? Da 
bo sam sebi pást nastavil? O, tako nespameten pa ni." 

„Jaz se nič ne boj im, naj me ovadi ali ne," pravi Jurij, „ampak 
žal mi je, v srce mi je žal, da sem to storil ; po pravici povem. 
Kaj bi dal, da bi mi on ne bil pri Znamenji pomagal, da bi ne bil 
nič zavezan!" 

„Potlej bi ti bil pa res nevaren, potlej," pravi Premec. „Toda 
zdaj je, kar je." 

Tako žalostne noci pa Jurij še ni imel. Trdo sta že spala nje- 
gova tovariša, on pa je premišljeval in skúšal zagovarjati svoje 
ravnanje. A ni se dalo, ni se dalo in solze so mu silile iz očij. 

X. 

Tiha noč se je bila razgrnila po zemlji. Doli v Dolini brlé skozi 
zamrzla okna medle lučice; okrog pečij pa se stiskajo Ijudje in si 
kraté dolgi večer. Moški koljejo polena v treske in režejo zeljne štore, 
ženské predejo in pletó, otroci pa si igrajo sredi izbe in poslušajo 
staré pripovedke o razbojnikih in zmajih, o steklenih gradovih in 
zakletih kraljičinah, najrajši pa o divjem moži, ki je hodil pred mnogo 
mnogo leti v Prapreče. Hud je bil in kosmat in drva je hodil krast 
v graščino; toda graščinski gospod mu je posvetil! Medveda je 



204 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 

priklenil k skladalnici in sprijela sta se z divjim môžem in vrgla. Ni 
ga sicer zmogel medved, a divji mož tudi ni liodil več krast ; samo 
v malinu pod grádom se je še párkrát oglasil in vprašal, če iniajo 
gori še tisto hudo muco. — Zvedavo povprašujejo otroci, če še živi 
divji mož in kje biva in strahoma se ozirajo po oknih, če bi S3 ne 
prikázal, kar na jedenkrát s kolom na rami. A ni ga; pregrda mu 
je cesta, kajti goro in dol pokriva sneg, ki pa vedno še naletava. 
Dolgočasna je taká noč, če te zasači pod milim nebom, ko ne vidiš 
druzega ko zimo in sneg in slišiš le jednolično skovikanje sove in 
sem ter tja kak pok, če ulomi sneg kako vejo v gozdu. Kdor le 
more, drži se doma in peci, popotnik pa podviza svoje korake, da 
bi prej dospel do zaželjenega cilja. 

Tacega zaželjenega cilja pa menda ni imel Jurij. ko je»počasi 
stopal proti Gorici. Mudilo se mu je tako malo, da je celo daljšo 
pot ob gozdu ubral, mestu navadne po polji. 

Dolgo se je bil mudil na očetovem domu in natanko je moral 
vse dopovedati o Rožančevi lakomnosti in o zvijači starega Premca, 
kajti hitro se je bila raznesla ta vest po okolici. Mnogo smeha so 
vzbudilo Jurijeve besede in sam se je tudi smijal, in eedalje smcšnejši 
se mu je videl ves dogodek, kakor iraa človek sploh mnogo btíljši 
spomin za veselé kakor pa za žalostne stráni svojega življenja. 

Zadovoljno so živeli Jurijevi roditelji poleg novega gospodarja, 
in ker si je vsa hiša na roke šla, šlo je tudi delo vrlo izpod rok. 
Veselili so se vs''lej, kadar jih je obiskal Jurij in prigovarjali so mu 
večkrat, naj vedno pri njih ostane, in on je tudi že premišljeval, če 
bi ne bilo najbolje kar doma ostati. Dela bi imel sicer več kakor 
pa na Gorici, a tudi jesti bi dobil več in nadlege také bi ne delal 
doma, kakor pa pri tujih. Vender ga je zadrževal pomislek, da bi 
s tem nemara svojo družino spravil v sitnosti : in nekako nerád bi 
tudi zapustil veselega Premca in kratkočasnega Mihá, katcrih se 
je bil že dobro privadil; vse drugo bi bilo doma, a dolgčas bi bil 
pa tudi. 

Spoznilo se je bilo, ko se je vracal Jurij na Gorico. Brozskrbno 
je korakal svoj pot in mislil ni menda na nič, ko mu zadoni na 
ušesa oster glas klarinetov. Kaj pomeni to? misii si Jurij in obstane. 
Zopet zapoje piščal. To je Mihá, pravi Jurij, kaj neki dela ob tem 
času? Glas je prišel s poljskega pota, ki pclje iz Doline, in Jurija 
žene radovednost pogledat, kaj bi to bilo. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 205 



„Mihá, ali si ti?" zavpije, ko je prišel blizu pota. 

„Kaj pa, kaj pa, " odgovori znani glas. ,, Čakaj, prídem takoj k tebi." 

Kmalu se snideta piijatelja. 

„Danes ne smeš k nam." pravi Mihá in vleče onega s sabo 
proti gozdu. 

„Zakaj ne?" vpraša Jurij. 

„Zandarji so prišli. Ali so sami izvohali, da pri nas prebivaš. 
ali pa jim je kdo povedal." 

„I)a bi se bil Rožanec tako hitro znosil?" praví Jurij zamišljen. 
„Glejte, glejte!" 

„Trije so bili," nadaljuje Mihá. „Vráta so hoteli podreti, tako 
razbijanje je bilo. Oča gre odpirat, jaz sem se pa skril. Peč je pri 
nas tako narejena, da brez truda kako pečnico izmakneš in zopet 
nazaj vstaviš. To je časih dobro, in jaz sem bil kar hitro v peci. 
Da mi ni bilo posebno vroče, to si lehko misliš. V izbi pa kriči 
žandár nad očetom: Kje je uhajač? kam ste ga skrili. Po vseh kotih 
je šel: pod streho, v hlev in celo na kozolec, druga dva sta pa 
strážila okrog. Oča se je menda tresel v izbi, jaz pa v peci od 
samega strahu; pa ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe. Kaj bi bilo, 
če bi ti ob tem času v taki temi prišel domov! Sam angelj varuh 
te je pridržal! Saj ne vidiš človeka, predno se zadeneš óbenj. Povedal 
nisi nič, kam greš, zdelo se mi je pa, da si šel domov v vas. Kako 
rad bi te bil posvaril : varuj se, pa ti zlodeji so bili povsod. 
Vender sem se pa srečno izmuznil v temi in piščal je bila tudi 
dobra, ki sem jo imel v žepu, ker po noci ušesa dalje neso kakor 
oči. Ce ti je namenjeno, dejal sem, slišal me boš in razumel ; če ne, 
je pa tako vse zastonj." 

„Kaj praviš, kam bi šla zdaj?" vpraša Jurij. 

„K nam nikakor ne ; v Dolino pa tudi ne, tam je še bolj nevarno. 
Zunaj je pa tudi mraz, hu!" 

. „Veš kaj?" izpregovori Jurij. „Pojdi ti domu. jaz bom pa že 
tod kje prenočil. Jutri mi pa prídeš povedat, kako in kaj." 

„Toda kam?" 

„Bodi brez skrbi! Kar piščal vzemi, zapišči, pa se bova dobila." 

„Ne, jaz te ne zapustím," pravi Mihá, „in oča bi bil gotovo 
hud, če bi to zvedel." 

„Zmrznil boš," svári ga Jurij. 



206 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 

„Ze vem, kaj storiva," odgovori Mihá. „Jaz stopim doli k 
Francetu, da dobim kako plahto, da si bova mraz preganjala in 
nemara tudi kaj za zobe; ti pa pojdi tu doli do Rače v tisto jamo, 
ki sem ti jo bil jeseni pokazal. Tam je najmenj mraz in noben 
človek te ne nájde." 

S temi besedami se ločita. Jurij zavije v gozd, Mihá pa proti 
vaši. Oprezno stopa pívi proti omenjenemu kraju; večkrat se ustaví 
in nategne uho, če se ne sliši kaka hoja ; však šum ga preplaši, da skoči v 
goščavo in sapo náse vleče. Potem gre zopet dalje in se smeje sam sebi, 
ker je tako strašljiv. Tako pride do globocega jarka, ki deli strmo brežino 
v dva dela. V tej s smrekami in borovci gosto zarasli grapi izvira 
majhena Rača. Nekdaj je držala do studenca po gozdu steza in trhla 
brv nad jarkom je pričala, da so Ijudje čaši tod hodili, a opuščena 
pot se je hitro izgubila in hosta je zakrila nerodno brv. Juriju pa je 
bil kraj znan, Urno se izpusti po jarku doli do brvi, tam se prime 
za smreko, ki raste ob kraji in se zavihti pod brv. Globoko je šlo 
še do studenca doli in gosto drevje je skrivalo po letí prepad; zdaj 
pa se usuje težek sneg Juriju po ramah in upogneno vejevje strne 
se zopet nad njim. Na dnu šumlja studenec, ki ne zamrzne nikdar 
in o katerem Premec trdi, da je po leti hladen, po zimi pa gorak, 
Kaka dva čevlja nad vodo pa moli veliká korenina iz zemlje. Na to 
se vstopi Jurij izpustivši se polagoma ob meji in izgine v prostorni 
jami nad korenine. Več sežnjev daleč je zemlja razpočena in trda 
skala varuje od zgoraj, da se prst ne osiplje. Vhod je zametan s 
snegom, otlina pa je suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi 
primerno topia in bivalo bi se za silo notri, da ni nekoliko prenizka. 
Premec je bil našel to jamo, ko je hodil po vodo iz hoste in tako 
mu je dopadla, da se je večkrat hladil v njej, kadar je solnce hudo 
pripekalo, zdaj pa je Juriju práv prišla. Dolg čas mu je pač samému 
na samem in neprijetne misii ga oblegajo. Spomina se razkačenega 
Rožanca in reči si mora, da je vseh neprijetnostij sam kriv. Dolgo dolgo 
ni Mihá, naposled se vender pokažejo njegove noge in za njimi ostalo telo. 

„Dolgo me ni bilo, kaj?" pravi Mihá. 

„Dolgo," odgovori Jurij. 

„Oh, kaka zmešnjava je doli!" pripoveduje zasopen godec. 
„Zandarji so prišli in po vsej šili te hočejo dobiti. Tvoje Ijudi sem 
malo potolažil, ker so bili v velikem strahu zavoljo tebe. Vraga! 
da jim je ravno po zimi to prišlo v glavo! Gotovo te je kdo ovadil." 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 207 



„Le meni verjemi," pravi Jurij, ^da nihče drug kakor Božanec." 

„Nemara da res," potrdi Mihá. „In práv za práv je bilo res 
neumno. da smo ga tako izpeljali. Pa kdo misii na vse!" 

Zavijeta se v odejo, ki jo je bil Mihá prinesel s sabo in kmalu 
ja objame trden spanec. Ko se je zaoelo daniti, vzdrami ja mraz. 
Po kratkem preudarku skleneta, da Jurij ostane v svojem zavetji, 
Mihá pa ide gledat, kaj se godi. Komaj je bil Mihá odšel, že se 
vrne in pokliče tovariša. Ko prideta na odprt prostor, ustavi ga 
in pokaže s prstom proti Gorici. 

„Ali jih vidiš?" pravi. 

„Vidim," odgovori Jurij zagledavši žandarje, ki so šli proti 
Gorici. 

^Nič ne bo hudega," meni Mihá. „Zdaj gredo zopet k nam, 
čeravno niso vso noč dali miru. Ti kar hitro domov pojdi. da se 
malo okrepčaš in ogreješ, jaz grem pa za onimi, da bom videl, kam 
pojdejo. Ce bo treba, poklicala te bo moja piščal." 

Zelo je razveselil Jurij vse domáce, ko je prišel k njim, in Mihá 
je tudi kmalu prinesel poročilo, da so žandarji odšli. Vender pa Jurij 
ni bil vec tako brezskrben, kakor poprej in strah mu je ostal, da 
bi ga katerikrat vender utegnili dobiti in ni se úpal več prenočiti 
ne doma, ne pri Premci. Cez dan se mu pac ni bilo bati, naj je bil 
tu ali tam, tak čuvaj mu je bil Mihá, ki je zvesto pazil na vsako 
nevarnost, a kadar se je zmračilo, zapustil je druščino in poiskal 
svoje samotno ležišče. Zdaj je spal na kakem skednji, zdaj na kakem 
kozolci, a tako varen, kakor v gozdni jami, ni bil nikjer in dost 
strahu je prebil, kadar so hodili žandarji po patroli. Kakor bi jih 
bil naše vlekel, Ískali so ga vselej v tistem kraji, kjer se je skrival, 
in prepričan je bil, da ga nekdo zalezuje in ovaja in da ta ne more 
biti drug kakor Rožanec. A prestreči ga ni mogel nikoli. Nekaj 
čaša je hodil na Eožančev kozolee leč mislé, da ga tu ne bodo Ískali, 
če je njegova sumnja opravičena, in res je imel dolgo čaša mir. A ko je 
nekega dne zlezel iz svojega kóta, zapažil ga je Eožanec. Rekel mu 
ni nič, a nasmijal se je tako grdo, da si Jurij ni več ískal ondu 
prenočíšča. In ko je jedenkrát na domačem kozolci ležal, rešilo ga 
je samo to, da žandár gori ni mogel, kajti tramovje je bilo polzko 
od moče in kolikorkrat se je pognal mož, da bi prekoračil vprečni 
trám, vselej mu je izpodletelo, iz česar je sklepal, da nikdo ne pride 
gori brez lestve, in da torej ubežnik tu ne more biti. Mrzel pot je 



208 Dľ. Fr. Detela: Malo življenje. 



Jurija oblival, ko je čul, da nekdo žandarju ugovarja trdé, da vajen 
človek lehko gori zleze.. A tudi tej nevarnosti je odšel in hitro je 
zapustil svoje zavetje ter poiskal si svoje po Izemeljsko prebivališče. 

Tako se je bilo sliujšalo življenje Juriju in ni ga vcč zapustila 
neprijetna zavest, da ga preganja sovražnik, kateremu ne more do 
živega. Mihá ga je tolažil, da se bodo s časoma vender naveličali, 
a vse predolgo je trajala gonja, in da je bila zima pri kraji, pobegnil 
bi bil v goro. Kakor divja žival potikal se je po gozdu in še ognja 
se ni úpal narejati iz strahu, da bi se ne izdal. Da bi bil brez Miliove 
pomoci že ujet, to je dobro vedel in sram ga je bilo večkrat videti, 
kako Milia zavoljo njega lakoto trpi, mraz prebiva in pičli svoj 
zaslužek popušča. Prosil ga je, naj skrbi bolj zase, a pregovoril ga 
ni, da-si so se bili žandarji Imdo zagrozili Mihu in očetu, naj 
se varuj eta uhajača. Premca je to se ve da hudo užalilo, da kdo misii, 
da bi on kakor si bodi podpiral také Ijudi, katere zákon preganja 
in gospôda lové. 

„Jaz tega ne trpim, krátko in malo ne," dejal je, „da se tako 
o meni govori. Povejte mi obrekovalca, ki je te laži raztrosil, gospod 
Križan, jaz ga tožim na krvav péčat. In če bi bil jaz tak gospod, 
kakor ste Vi, jaz bi lažnivih govoric še poslušal ne." 

Tako je bránil Premec svojo čast, in da ni preveril žandarja, 
ni bila njegova krivnja. 

„Premec!" pravi mu Križan, „če boste menj govorili, bolje 
bode za Vas." 

„Za pravico se jaz zmerom potegnem," jezi se dedec, „naj stoji 
pred mano, kdor hoče." 

„Pustiva pravico, pri Vas nima dosti opravka," zavrne ga 
žandár. „Arapak nekaj Vam bom povedal, kar ni treba nikomur 
praviti. Premec ! meni se čaši sanja, da ste Vi jedenkrát pri nekem 
znamenji nekemu uhajaču pomagali uteči. Kaj pravite Vi?" 

„Ha, ha, ha!" smeje se Premec; njega bi pač nobena reč ne 
spravila več v zadrego. „Primojdunaj, to so pa res smešne sanje; 
takih pa še ne! Na te pa ne boste nič zadeli, sta vite, kamor hočete!" 

„E, Premec!" pravi Križan odhajaje. „Staivil ne bom nanje, 
ampak če mi jih le jeden sam človek razloži, videla se bova še!" 

(Dalje prihodnjič.) 






g-i'^'-í^Ží^® ®^ts* ^i^s^iiV 







... ?'-j^^ - / -c; ,.? 



äi'^-^^ŽXS) ®^ŕ®~©X: 




Izza mladih let. 

Spisal dr. H. Dolenec. 

n. 

da dopolnim Janezovo podobo, povedati mi je še, da je bil 
mož suhljat, a vender širokib pleč; imel je velik zakrivljen 
nos, zoba nobenega in desno roko prestreljeno, tako da je 
srednji prst na njej bil v dlaň pripognen. Ta izprijena roka ni 
nikdar mirovala, ako ni tudi Janez počival; kajti ako ni slúžila v 
podporo veliki pipi, ampak jo je v tem nadomestovala levica, tedaj je pa 
Janez z njo agiral; živaben kakor je bil, ni mu bilo skoro mogoče 
pripovedovatd, da bi ne bil tudi z roko zamaboval. Dostikrat je moral 
pripovedovati, kako je lovec postal in k naši biši prišel in pravil 
je tako: ^ 

„Ranjki stari gospod so bili dober pijatelj z dubovnim gospodom 
na Ubeljskem, ki je bO hud lovec. Ko se je lov pričel, prišli so 
gospod večkrat na Ubeljsko; lovec je pripeljal pse s seboj in sama 
s tem lovcem sta hodila gospoda pod goro na zajce in lisice. 

Oča moj so bili čevljar in tudi jaz sem bil namenjen tému 
rokodelstvu. kar pa meni nikakor ni prijalo. Vselej sem milo pogle- 
doval za gospodoma, kadar sta šla mimo naše hiše in za njima tro- 
pica lovskih psov. Gospod naš so sem ter tjá kakega cveka ali kake 
krpe pri čevljih potrebovali in o takovi priliki sem j im razodel, kako 
bi me veselilo z njimi na lov hoditi. Gospod so se nasmebnili, in pri 
tem je ostalo. A nekega dne pridejo stari gospod sami s psi in brez 
lovca na Ubeljsko in povedo gospodu, da lovca niso mogli s seboj 
vzeti. Dubovni gospod so póme poslali in peljal sem prvikrat pse z 
njima. Povedala sta mi, kje mi je pse izpustiti in kod in kako potem 
hoditi in kako pse klicati. Gotovo sem jima dobro ustregel: štiri 
zajce sta pobila in od takrat na dalje sem vselej jaz pse vodil. Iz 
početka mi je to zadostovalo ; ali ko se je večkrat pripetUo, da so mi 
psi zajca práv pod noge prignali, polotila se me je nehoté želja do 

14 



210 Dr. H. Bolenec : Tzza mladih ]oi. 



puške, katero sem gospodu o dobri priliki tudi razodel. Gospod so 
se smijali, cez nekoliko čaša sem pa vender le dobil stari štokovnik, 
katerega sem bil posebno vesel. 

Gospod so mi ga vselej nabili, ali streljal sem pa zmerom le 
zastonj in gospoda sta imela z menoj velik smeh, kajti kakor sem 
kasneje zvedel, svinca ni bilo nikdar v puši. Hotelo se je jedenkrát, 
da so gospod prah raztresli in pustili, kar ni bilo lahko pobrati : to 
sem jaz kasneje pobral in hranil. Pušo sem pa vselej prazno smel 
domov jemati in ko jedenkrát pri oknu šivam, skákala je senica 
ravno pred oknom po češplji; spomnim se hranjenega prahu, vzamem 
pušo, nabijem jo, ali vrhu prahu mestu svinca, katerega nisem imel, 
denem suhega graha, pomerim skozi okno, ustrelim in senica páde. 
Vsi pohišniki v hišo priteko, oča s palico; jaz jo potegnem skozi 
okno in tečem z mŕtvo senico naravnost h gospodu. Toda tukaj sem 
bil slabo naletel ! Ali sklep je bil pa ta moj trden, da puse ne popu- 
stím več. Eajši sem pohajal, ko šival, gospodoma sem ustrezal kakor 
sem le mogel in ko sem imel šestnajst let, vzeli so me stari gospod 
s seboj na Razdrto in ostal sem pri hiši." 

Kakor je to že navadno, Janez ni bil samo lovec ; postal je tudi 
kočijaž in poredni svet, ki je Janezu zavidal, očital mu je dostikrat, 
da njemu ni bilo nikdar slabo na svetu. Janez je pa také besede 
hudo zavracal in poudarjal, da, ako bi ne bil dosti trpel in ne imel 
velikih zaslug, ne bi ga že tretji rod pri hiši redil. Janez si je tudi 
svojo hišo napravil in se oženil, in kakor nam je mati dostikrat pri- 
povedovala, izbral si je bil najlepše dekle vse okolice za ženo. Jaz 
je pa ne pomnim drugačne, kakor da je vedno na ognjišči čepela, 
kavo kuhala in se zmerom z Janezom prepirala ; v naši hiši je nisem 
nikdar videl. Tudi Janezova Ijubezen je takrat že ugasnila; kajti 
omenil ni žene drugače, kakor kadar je zajca izgrešil in potera babe 
preklel, ki ga je že na vse zgodaj razdražila, da gotovo ni sreče 
tak dan. 

Janez je posebno dobro streljal na tekočo žival, slabše na leteče- 
vino. Da si je veliko zverij pobil, vedel je naštevati vse; pozabil sem pa 
število jeleňov in košut in volkov ; samo to še vem, da je ubil tudi 
dva risa in med jeleni največjega, kar se jih je pomnilo. Rogovi tega jeleňa 
so še zdaj nad vráti Senožeškega grádu nabiti in imajo 19 odrastkov. 

Janez je poznal do malega vse gozdove Kranjske. Bil je nam- 
reč strijc naš, Ceh Brezina, za francoskih časov nadzornik gozdom 



Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 211 

vse Ilirije. In tega je Janez spreinljal po njegovih uradnih potih. 
Pravil je, da čaši po 14 dnij nista pod streho spala in posebno 
poudarjal stiogost tega gospoda o gozdnih pregreških. Od mnogih 
piipovedek ostala mi je v spominu ta: 

Pod Francozom je bilo strogo prepovedano koze po gozdu pästi. 
Že prej jedenkrát smo zasačili Postojinskega kozarja s kozami v 
gozdu in že takrat so mu gospod zagrozili, da, ako se to še jedenkrát 
zgodi, bode ob vse koze. In ko smo neki dan zopet v tem gozdu 
piehajali in se približávali vrhu Javornika, začujemo že znano zvonč- 
Ijanje. Prestrašil sem se, kajti prepričan sem bil, da to pot kozarju 
in kozám ne bode prizaneseno. Spremljala sva gospoda jaz pa neki 
Postojinski logar Urban. Ko pridemo že blizu čede, zaslutili so nas 
psi in kozar, kakor bi vedel, kdo se bliža, skúšal je čedo odgnati. 
Toda dohiteli smo ga in gospod so mu ukázali čedo ustaviti. Kozar 
je kar na kolena pádel pred grozečim gospodom, ki je bil tem bolj 
razjarjen, ker je moral, težak in velik kakor je bjl, toliko čaša za 
čedo hiteti. Proti meni se obrne gospod in mi veli: „Janez, streljaj 
tuto kozu!" ter mi s prstom pokaže jedno kóz. Jaz se nisem gánil, 
toda gospod je k meni pristopil in tako zavpil náme, da sem bil 
prepričan, da se ni ubraniti, in torej sem napel in kozo podrl. 

Na to gospod zavpije Urbanu: „Urban, streljaj tuto kozu!" in 
s prstom pokaže drugo. Urban je ubogal in potem sem moral zopet 
jaz „tuto kozu" streljati in tako sva však tri pobila. V tem so psi 
strašno tulili in kozar je prosil in se veril, da nikdar vec ne bode 
po gozdu pasel. 

Nam se je kozar smilil in očitali smo Janezu, zakaj se je udal 
in koze streljal, on pa nas je hudo zavrnil, da ne vemo, kaj je strah 
in pokorščina; tudi je navadno pristavljal, da, ako bi bil še kakšen 
Brezina v deželi, ne bi kázali rebra že skoro vsi vrhovi in bilo bi 
še dosti jeleňov po gozdib. 

Janezu torej sem bil izročen, ko sem smel prvikrat in potem 
večkrat na zajčji lov, Dober napredek je bil zame, ko sem smel 
tudi pse voditi. V tem ko so se drugi nastavljali, prigovarjal mi je 
Janez še vedno, da naj mirno stojim in se ne ganem, kadar bodo 
psi zagnali; jaz sem zvesto poslušal, ali težko pričakoval trenutka, 
ko je bilo pse odvezati. Pomagal sem jih odvezavuti in ko so vsi 
odskákali, oglasil se je Janez. Kdor je glas slišal in njega ni videl 
morda nikdar, ne bi bil verjel, da je tému bolj malému starčku mogoče 

14* 



álSl Ďr. H. Dolenec: Izza mladih let. 



tako zavpiti. S hriba v hrib je donelo in ko so bili gostje na lovu, 
čudili so se vselej in hvalili Janezov glas, kadar smo se po gonji 
sešli. In to ne, da bi bili samo posamezni klici, Janez je znal celo 
vrsto pasjih in lovskih klieajev iz raznih jezikov sestavljenih, med te 
je pomešal še imena vseh psov in finále je bil strašanski: „ — ú — tana!" 
Ko hitro so psi zagnali, potisnil sem se za Janeza, Janez me je pa še 
jedenkrát ostro pogledal in mignil, da tiho. Oh, kako mi je srce bilo, 
kadar se je zajec proti nama pokazal ; kako veselje, kadar ga je 
Janez izpodnesel ! Psi so pridrveli, zajca sem jim kázal, da so se 
pristavili, Janez je pa zavpil: „Suvija, po druzega!" 

Kadar so bili večii lovi in tudi fantiči za gonjače najeti, imel 
je Janez pa v resnici težaven posel. Fantiči taki so navadno cvet 
malopridnosti in le prehitro so se na to navrgli, da so med svojim 
poslom tudi Janeza jezili. Večjih lovov se je udeleževalo tudi po več 
gostov, navadno so bili taki lovi gostom na Ijubo; gostje so bili 
tudi po lovu darežljivi in Janez, ki je bil na vse stráni previden, 
umel je tudi dobro, da dober dar je treba tudi vredno zaslužiti 
in torej se že iz začetka pravega pokazati. Vreden začetek je bil 
Janezov nagovor na fantiče. Vsi smo ta trenutek težko pričakovali. 
Fantiči, ki so moža že poznali, skrivali so se za novince, kajti gorje 
neresnobnemu, in mi smo se tudi tako nastavili, da nam ni bilo v 
obraz vi deti. 

Navaden začetek je bil: „Da vam zdaj povem v pričo gospodov, 
da, kdor ne misii práv storiti, naj gre raj ši zdaj domov, kasneje bo 
šel bolj težko, zato ker bo nosil svinec v zadnji oplatí! Nobeden iz 
vrste, rajši skozi steno ! Kjer bom videl dva skupaj, bom médnja 
ustrelil. Tebe, Zrjavov (to je bil jeden najmalopridnejših), si je sam 
vrag izmislil, ti boš gotovo na vešalih visel, ako te ne bom jaz danes 
ustrelil" itd. 

Janez se ni veselil šolskih počitnic in komaj je čakal, da „otroci", 
in to smo šebili, ko so nam že jele brke poganjati, zopet v šolo odidejo. 

Naj mu bode prizaneseno, on tega zla ni skúšal in torej n i 
vedel, da nam želi najhuje. Pravé zámere med nami vender ni bilo; 
pred odhodom smo vselej še Janezu tobaka kúpili in na počitnice 
je vselej jeden ali drugi Janezu novo pipo prinesel. Ko smo pa še 
bolj dorasli in postali že bolj sprotni lovci, po lovu tudi radi za 
vino dajali in še kako zravon zapeli, tedaj nas je bil Janez celo 
vesel in jel je tudi on popevati ; mi smo ga pa okrožili in mu napili 



Boris Miran: Po velikem požaru. 213 



in Janezu so se solze vlile; čulé so se besede: „tretji rod", in tudi 
nam je zašlo do srca. Vedno krepák doživel je Janez sedem in sedem- 
deseto leto. Žena mu je bila že poprej umrla; prepustil je bil domo- 
vanje sinú in se k nam preselil, in kadar iri bil čas za lov, nadzoroval 
je delovce. miroval pa nikdar. Tisti dan, ko je umri, bil je še z 
delovci na polji, vrnil se pa domov ter še šel hlapcem povedat, kam 
naj seno spravljajo, potem pa je legel na posteljo. Ne deset minút 
potem pride lilapec za njim povpraševat ga za neko delo, a našel je 
Janeza mrtvega. Jaz sem bil na poti z Ubeljskega proti naši vaši, 
ko zapojó mrtvaški zvonovi. Na deželi to človeka vselej prešine ; ugibal 
sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je šel po seno ; 
že od daleč mi naznani, da je „stari Janez" umri. Plali in pre- 
strašen sem hitel domov in našel Janeza mirno spečega za vselej. 



-D<S( 



Po vólikem požaru. 

Slika iz življenja clunajskega. 
Jerica. Pavle. Starká. Gospa. Siromaška soba. Noč. 



|erica (svetilnico popravljaje). Olje je pri kraji. O da bilo že 
vse pri kraji, vse, vse! — Koliko je? — Ura stoji; oča je 
niso navili sinoči, kakor po navadi. — Oča ! — (K oknu gré.) 
Nebo je svetlo; dani se. Ali je pa še od ognja! Zdaj je že vse v 
jeden kúp. — O Bog! — (V zibelko pogleda.) Kako mirno spi siró- 
tišče! Slednjič se je vender utešilo in od truda zaspalo. Najbolje bi 
bilo, ko bi se nikdar več ne vzbudilo. 

Pavle (premetava se nemirno po postelji). 

Jerica (bridko). Le premetávaj se le in valjaj, zdaj imaš dovolj 
prostora ! 

Pavle (grabi po postelji, kakor bi kaj ískal). Mati! 
Jerica. Zastonj grabiš in klieeš; sam si v postelji in sam ostaneš 
pač tudi na dalje. — — Ali morda je pa vender še mogoče. Saj 
pravijo, da človek ne sme nikoli obupati, naj mu bo še tako hudo. 



214 Boris Miran: Po velikem požaru. 



Ljudje imajo vsa usta polna tolažbe in lepih beséd, kadar se jim 
samim dobro godi. — AU je res kako mogoče na svetu, da bi se 
bila rešila? — Kako pa je že bilo? O glava, glava! — Sinoči, ob 
sedmih méroma je bilo. Za mizo smo sedeli pri večerji. To je : Pavle 
je glodal neko suho skorjo; jaz bi ne bila mogla jesti, ko bi bila 
tudi imela káj. Molčé sem sedela, pa. otroka zibala z nogo. In pa 
mislila sem ; dobro vem, kaj sem mislila. Dejala sem "feama pri 
sebi: Pravá sila je vama v gledališče hoditi; stará mati in otroci 
pa stradajo doma! Ta misel je bila greh, vem; vsaj ljudje tako pra- 
vijo, in tudi v soli smo se nekdaj tako učili. Ali lepo učiti je lahko 
in lahko je človek pobožen in dober in Bog vé kaj še vse, ko ima 
vsega zadosti. Ali je bila tista moja misel pregrešna ali ne, jaz se 
je nisem mogla iznebiti. Morebiti sem se z njo pregrešila, in tako 
bi bila jaz vse té nesreče krivá ! — Ko tako premisljam, kar se nekaj 
posveti, kakor bi se bilo zabliskalo. Pogledam skozi okno. Groza! Vse 
nebo rudeče! Ogenj, velik ogenj! Cez nekaj čaša potem že vse vé : 
Novo gledališče gori, ravno tisto, v katerem sta naš oča in mati ! — 
Novica za novico: Vse rešeno! Hvala Bogu! — Na to: Vse zgorelo, 
kar jih je bilo notri; vse zadušeno, strto, poteptano! Pet sto, sedem 
sto, tisoč mrtvih! — Bodi jih milijon; vse naj — ! Vender čakamo, 
od ure do ure. Nič, nič! — Zdaj pa človek tolaži in teši in pogovarjaj, 
ko nimaš sam nič upanja! Ali mordá pa vender! Káj ni mogoče, da 
sta se rešila, pa zdaj gledata, pomagata? — Otroci pa v strahu in 
trepetu doma? Ne, vsaj oča bi ne bili tega storili. To ni že več lah- 
komiselnost. Divja zver v gozdu bi kaj takega ne mogla. Ali res je 
pa tudi, d a človek more marsikaj, česar zver ne more. — — 

Hišna vráta se odpirajo. — Govori se. — Stopinje je čuti. — 
Ne k nam! — 

Zdaj bo vsaj mir, strahú in upanja konec. — In zopet mi roji 
misel po glavi: Ali je bilo tega treba? Ali je bilo to práv? „Spoštúj 
očeta in mater!" Lepa zapoved, ali težka čaši, strašno težka! Očetu 
še nič ne pravim, ali mati, mati! Ne mati, hvala Bogú, samo mačeha, 
pisana mati! O ko so še mati živeli! — 

Starká (vzbudivši se za pečjo): No, zdaj si vender spoznala, 
kako práv jaz govorim. Sinoči nisi hotela nič slišati, ti si še vedno 
nekako premekužnega srca, dasi bi si je bila že lahko malo utrdila ; 
prilike si imela dosti, dosti trdo se ti je že godilo. To si pač iz šole 
prinesla, kjer sedaj otrokom tako plemenite, gosposke náuke vcepljajo, 



Boris Míran: Po velikem požam. 216 



s katerimi otroci poteín v življenji ne vedó káj početi. Ubožnih otroci 
pravim, bogatim niso na potí. In pa v tiste boljše družbe, kakor 
pravijo, si zahajala. Vse nič za nas ; však po svojem stanu in vrabec 
ni slavec! — Jaz pa pravim, da imamo jezik za to, da govorimo: 
in kar je res, to se tudi reči sme. Zato govorim, kakor mislim in 
še jedenkrát pravim: Siba božja! Res je strašná ta šiba in zadela je 
tudi, najhuje zadela, vas. ki ste nedolžni. Ali tako je na svetu ! Koli- 
kokrat sem pravila, opomínala in svárila. To ne bo imelo dobrega 
konca. Bob v steno ! Dá, práv praviš, ko je bila še ranjka tvoja mati 
živa, moja Reza, Bog jej daj dobro! to se je še izhajalo. Martin je 
bil sicer od nekdaj na láliko strán, vedno klobúk na liho, ali ona ga 
je vedela v strah prijeti, kadar je bilo treba. Pameten je bil in spoznal 
je, da le njemu in otrokom na dobro, zato je mirno trpel, rad ali 
nerád, da je največ žena hlače nosila. Priden, uren in umetalen 
delavec je bil: malo takega ključaničarja v našem okraji. In tako 
je bilo zaslužka vedno dovolj. 

Jerica. O z veseljem se vedno spomínam tistega srečnega 
čaša ! 

Starká. In ko jo je Bog k sebí vzel, saj nísem zahtevala od 
njega, da naj tako ostane. Treba je bilo hiši gospodinje, matere 
otrokom. Ali le tiste razgaljene vabljenke ne, s tistimi postranskimi 
pogledi íz oníh debelih žarečih očíj ! Kako jíh je znala obračati in 
sukatí za njim, da ga je vsega omámila, kakor pravijo, da omámi gad 
žabo, predno jo pogoltne. Jaz sem ga svárila in svárila, vse zastonj ! 
Deklet je irael na izbíro. ali ravno ta je morala bití, nobene druge! 
— In — ona v híšo, sreča iz híše. Zdaj je bil však dan semenj. 
In on jej ni mogel ničesa odreči, svoji lepí, mladi ženici, ki se je 
znala tako sladko na smeh držati! Kar je cez dan pridelal, hajdidé! 
zvečer pa skozí grlo, z njo, svojo lepo, mlado ženíco ! Po krčmah, 
po plesíh, po gledališčih večer za večerom I Vse je moralo njeno bití ! 
Slednjíč mu tudi delo ni več dišalo. Začel je cez dan poliajkovati, 
zaéel je v žganjarije zahajati, ker ni bilo več denarja za vino. In 
začeli so se dolgovi, na up se je jemalo, kjer je bilo moci ; zastavljalo, 
prodajalo, dokler je bilo kaj. Potem toliko čaša čisto brez dela. 
Slednjič se mu še jedenkrát posreči; dela dobi, dobrega dela za več 
čaša. Zdaj so bili pa zopet vsi križi doli; zdaj je bil zopet vrabec v 
prosu ! Ni mu dala miru ; za zaduje krajcarje, ki stii jih še skupaj 
spravila, morala stíi v gledališče. Zdaj pa imata! — — 



216 Boris Miran: Po velikera požam. 

Jer i C a. O Bog, o Bog! 

Starká. Zdaj pa iraata, pravim! O, njima ni nič liudega. Pre- 
skrbljena sta, stradati jima ne bo vec potreba, in noben zob ne bo 
vec bolel ne njega ne nje. AU kaj bo Z vami? Kaj bo ubogi paglavec, 
kí ne vé še práv, koliko ima prstov na roki? Kaj bo ubogi mladič 
v zibeli, ki ne zna še druzega, nego ústa odpirati, da se mu kaj 
vanje vtakne ? Ti si že nekoliko godna, ti bi si utegnila že vender 
za silo sama pomagati; ali kako boš za zapuščene sirote skrbela? 

Jerica. In Vi, mati, kaj boste pa Vi začeli? 

Starká. Kaj jaz! Ta pešeica starili kostij, ki jih sama koža 
še skupaj drži, če se danes ali jutri razsujejo, ni me skrb, poberó 
jih že, da jim ne bodo na poti, ter spravijo tja, kjer bodo imele mir 
in pokoj za naprej. Bolje danes, nego jutri. Vsaj ne bodem videla 
vašega siromaštva. Dosti dobrega nisem užila na svetu, ali roke 
nisem nikoli še pomolila, da bi se mi kaj stisnilo vanjo. In predno 
vidim koga izmed vas, da berači, rajša pod zemljo! 

P a vi e (vzbudivši se). Ali še ni očeta in matere? Ali so pa že 
šli zopet z doma? Práv za gotovo se mi je zdelo, da mati poleg 
mene ležé, da sem slišal očeta govoriti ! O kako sem bil vesel ! Zdaj 
pa vidim, da so bile le sanje, ker se tako žalostno držiš, Jerica! 
(Joka.) 

Jerica. Le jokaj, ali pa ne jokaj, na tem svetu jih ne boš vec 
videla, siyota! (Začujejo se stopinje, cez nekaj čaša se vráta odpro in 
vstopi :) 

Gospa. Bog vas tolaži, Ijubi moji. Strašná nesreča vas je zadela, 
kaj bi vam jo prikrivala? Bolje, da na jeden hip zveste vso grozno 
resnico. 

Jerica. O, saj jo že tako vemo! Vender, kaj bi tajila, malo 
upanja sem vender še imela; zdaj torej je vsega konec! 

Gospa. Bogu bodi potoženo! Sama sem bila priča, na svoje 
oči sem ja videla, ko so ja ven nešli iz gorečega poslopja. Strašen 
pogled ! Vse moje žive dni mi ne izgine iz spomina. — In ko pomislira, 
da bi se bilo meni in mojemu môžu ravno tako godilo, da naju ni 
sam nebeški oča rešil v svoji neskončni milosti! Midva nimava navade 
v gledališča hoditi, ali včeraj je bil mojega raoža god, in dolgo prej 
sem že premišljala, káko veselje bi mu napravila. Kar mi sine nesrečna 
misel po glavi, naj kúpim, da ne bo nič vedel, dva sedeža za tisto 
novo igro, ki dela zdaj toliko hrupa po mestu. • Človeka je skoro 



Boris Miran: Po velikem požaru. 217 

sram, ko mora reči v kaki družbi, da je ni še videl. Res je bil raoj 
mož práv vesel, ko mu pokažem vstopnici. Hitro se napraviva. Voz 
je že čakal pred hišo. Zadnji čas je bilo, ko sva sedala v voz. Voznik 
požene, kakor blisk zdrčimo. Ali hipoma se voz močno potrese in 
potera nstavi. Kaj je bilo? Kolo se je bilo strlo. Izstopiti je bilo treba 
iz voza in peš dalje do gledališča! Ko tako greva, kar zaslišiva, 
da gori in to ravno v tistem kraji, kamor sva bila namenjena. 
Meni sine misel po glavi, ko bi bilo gledališče! Hipoma je bilo 
vse nebo riideče, ravno tam, kjer gledalisče stoj i. Vse je drlo proti 
tisti stráni. Gledalisče gori! šlo je od ust do nst. Ko pridemo na mesto, 
vidimo vse poslopje v ognji. Ali kaj poslopje, Ijudje, Ijiidje ! Ura je 
že skoro sedem, in gledalisče je moralo biti že malo ne polno, ko 
je začelo goreti. Vsakemu izmed nas se je kameň od srca odvalil, 
ko se hipoma začuje glas: Vse rešeno! Hvala Bogu, da so le Ijudje 
oteti, poslopje naj že gori v božjem imenu ! Tako smo mislili in mimo 
stali ter gledali grozno lepo prikazon. Jaz bi se kar ne bila mogla 
geniti z mesta. Kaj takega nisera videla nikoli prej. Ko tako stojimo, 
kakor zamakneni, kar se začne neko gibanje, nek čuden šum med 
množico. „Mrtvega človeka so prinesli iz gorečega poslopja." Torej 
vender ni vse rešeno! „Se jednega ! Tretjega, četrtega! Cela vrsta 
jih je!** Groza! Cez nekaj čaša razdelí se množica, in kaj vidimo? 
Dva moža neseta človeka, ravno pred nama; vse črn je bil in roke 
so mu doli visele. In za tem druzega, tretjega. Strah, in vender 
nisem mogla pogledati v strán. Zdaj prinesó dva, ki sta se še v smrti 
objemala; mož in žena ! In ta dva poznám! V tem hipu me potegne 
moj mož siloma v strán. Dovolj groze ! Crno se mi stori pred očmi. 
Cez nekaj čaša se zavém in nájdem v neki kavarni, kamor so me 
bili prinesli, ko sem bila omedlela. Zdelo se mi je, kakor da sem se 
vzbudila iz težkih sanj . Ko sem se bila nekoliko okrepčala, napotiva 
se z môžem proti domu. Doma ležem na posteljo opravljena, zaspati 
mi ni bilo moci. Hvalila sem Boga, ki naju je tako čudovito rešil, 
in mislila sem na vas, uboge sirote. Moj sklep je bil storjfen. Kako 
bi mogla bolje Bogu svojo hvaležnost pokazati nego če storiva 
za vas sirote, kolikor je v najini moci. Očeta in mater res vam ne 
moreva dati, ali skrbeti moreva za vas, biti vam moreva na mestu 
očeta in matere. Tudi midva sva izkusila, kaj je potreba ; ali s prid- 
nostjo in božjo pomočjo sva si pridobila toliko, da na staré dni lahko 
brez skrbi živiva, in tudi za koga druzega še laliko kaj storiva. Otrok 



218 S, Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 

nama Bog ni dal; bodite torej vi naraa otroci. Moj Ijubi mož me 
je od veselja objel, ko sem mu razodela svoj sklep. Rad vam bo za 
očeta, kakor jaz za mater. In Vi, žena — soseda, ostanete, to se vé 
da, pri svojih, kakor do sedaj, in naša bo skrb, da se Vam ne bo 
slabo godilo. — Tolažila vas ne bom ; jokajte in žalujte, ali v vsi 
svoji žalosti ne pozabite, da niste zapuščeni na svetu. 

J e r i c a, Gospá ! Jaz ne znám lepo govoriti ; samo to Vam 
pravim : Ce Vam je hvaležnost ubozih sirôt dovolj plačila, nikdar Vam 
ne bode žal tega, 'kar ste za nas storili. 

G o s p a. Dovolj ! Zdaj grem, ali skoro se bomo videli zopet. 

Boris Mira n. 



Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stoleya. 

spísal Šimon Rutar. 
(Dalje.) 

V. 




rnimo se zopet h Karantaniji. Svoje novo pridobljene 
dežele razdelil je Karol 1. 803. v Salcburgu, kjer je uredil tudi 
cerkvene razmere alpskih dežel. Podlaga tej razdelitvi bila je 
čisto zemljepisna, ki se je oslanjala nekoliko na prirodne razmere 
podjarmljene zemlje, nekoliko pa na zgodovinsko izročilo. (Dummler, 
Die súdlichen Marken des fränkischen Reiches, Archiv f. oest. Gesebiclits- 
quellen X. 10). Vsled tega ostala je Karantaniji istá vzliodna meja, 
kakor jo je imel poprej Norik. Severno pa je postavil Karol po gorali, 
ki ločijo še dan danes Stajersko od obeh Avstrij, samo da je okrožje 
Aussee pripadalo Avstriji, a grofija Pútten (m južni stráni dunaj- 
skega Novega Mesta) k Štajerskí. To je bila tudi cerkvena meja 
med škofijo pasavsko in salcburško, ker so sc takrat zaradi tesne 
zveze med državo in eerkvijo navadno strinjale politiške meje s cerk- 
venimi. (Felicetti, Steiermark im Zeitraum vom VIII. — XII. Jlidt. Bei- 
tľäge zur Kunde steierm. Gescliiclitsq. IX.) 



s. Ratar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 219 

Popolnoma driigačneira mnenja o severní meji Karantanije pa 
je prvi avstrijski zgodovinar Krones. V svoji knjigi „Handbuch der 
Geschichte Oesterreichs" L 274 jemlje za južno mejo Iztoene marke 
Dravo, opiraje se na cerkveno razdelitev 1. 811., ko je Karol postavil 
Dravo za mejo med salcburško in oglejsko nadškofijo. Po Krone- 
sovem mnenji je bila Karantanija središče, „das Kernland", Iztočne 
marke ! (Primeri tudi njegovo najnovejše delo : Grundriss der oest. 
Geschichte I. pg. 161 in 162). Ali ako je bila Karantanija središče 
Iztočne marke, zakaj se ní imenovala ta raj .sa Karantanija? Mi vema, 
da je Karantanija sezala tudi na južno strán Dravé, da je zav- 
zemala tudi Gorenjsko in Slovenjegraško okolico. Karantanija je 
imela na vzhodu, jngovzhodu in jugu svoje marke. Kako bi bilo 
to mogoče, ako bi bila Karantanija le del Iztočne marke? Kakor 
nam je znano, stanovali so grófi Iztočne marke ravno v tej zemlji, 
a ne v Karantaniji in nič nam ni znano, da bi bil kateri krajinski 
gróf ob jednem tudi na Koroškem zapovedoval. Iz vsega tega se 
vidi, da Karantanija ni pripadala Iztočni marki in da ta poslednja 
ni mogla sezati na jugu do Dravé. Nekateri nemški zgodovinarji 
(n. pr. Meiler, Denkschriften der Wiener Akadémie 1868) so skúšali 
dokazati, da se ni nikoli pretrgala vrsta mejnih grófov v Iztočni 
marki tudi po návalu Madjarov ne, temveč da so neprestano vládali 
od 907. do 95.5. 1. Ali to je temeljito pobil kritični Lorenz: „Ueber 
die sagenhafte Geschichtsschreibung des XII. — XTV. Jahrh. in Oester- 
reich*. (Drei Búcher Geschichte und Politik.) Po razrušenji velikomo- 
ravske dŕžave propadla je namreč tudi Iztočna marka in Madjari so 
poplavili vso ono važno kupčijsko cesto, ki je vodila ob Duna^^l iz 
Nemške proti iztoku. V Karantaniji se pa nič ne ve o madjarski 
vladi (razen mimogredočih návalov). Ako bi bila Karantanija res kos 
Iztočne marke, mogli bi se bili torej v njej rešiti in ohraniti kra- 
iinski grófi, kar se pa ni zgodilo, nego v Koroški nahajamo v tej 
dobi samé domače kneze. 

Karantanija bila je torej poleg Iztočne marke samostalna 
pokrajina in onacerkvena razdelitev od 811. 1. ni imela vpliva na 
politiško. Tudi se je Karantanija navadno zemljepisno ločila od Ba- 
varske. Diimmler celo trdi (Sudoestl. Marken pg. 17), da je bila vez 
Karantanije in njenih mark z Bavarsko v prvi četrtinki IX. stoletja 
popolnoma p retrgan a. Dabi podjarmljenega Ijudstva ne razdražil, 
Karol iz početka ni ustanovil v Karantaniji posebnih okrožnih grofij. 



220 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XĽI. stoletja. 

(Gaugrafschaften). Da, za Karlovičev ni bila nikoli v sa Koroška raz- 
deljena na také grofije, nego le tu pa tam podelili so kako posebno 
okrožje posameznemu grofu. AU s tera uradniški okraji še niso bili 
stalno urejeni. Previdni Karol pustil je iz početka Slovencera njili 
domáce kneze, samo da so se morali dati krstiti in obljubiti kralju 
zvestobo. Tako se je po jedni stráni laze krščanstvo širilo, po drugi 
pa se je Ijudstvo vedno bolj privajalo frankovski oblasti. Taki domáci 
knezi so bili na Koroškem: In g o (koncem VIII. stoletja; pozneje) 
Pribislav, Cemikas, Stojrair, Etgar i. t. d. Tudi oni Zvo- 
nimiľ (Wonimir), ki je bil 1. 796. šel na Avare v družbi s frijulskim 
vojvodom Erichom, bil je tak domač knez v Karantaniji, le da se 
ne more določiti, v katerem delu slovenské zemlje je vládal. Pac pa 
so Karloviči na vso moč podpirali naseljevanje Nemcev med Slovenci 
teľ tako počasi iz njih napravili odvisne podložnike in na pósled 
róbe. To pa se je dogajalo le polagoma, ne povsodi jednako in zlasti 
s pripomočjo cerkve. Kako so oglejski patrijarbi med Slovenci sveto 
vero širili, tega ne vemo; ali misliti si moremo, da počasi, ker je 
Alkuin svojega prijatelja Pavlina, oglejskega patrijarba, nujno opo- 
minati moral, da se pobrine za pokrščenje Slovencev. Ali ternu je 
bila izvestno veliká ovira to, da tujci misijonarji niso znali zadosta 
slovenščine. Latinščina veljala je za jedini cerkveni jezik in poleg te 
šmátrali so slovenščino, kakor tudi nemščino, za veliko zlo. Koncil 
v Mogunci 813. 1. ukázal je, naj duhovniki tudi očenaš in vero 
latinski moliti učijo, „et qui aliter non potuerit, vel in sua lingua 
discat". Ali istega leta je določil koncil v Túru, da naj S3 národu 
v domačem jeziku pridiguje, da se morajo škofove bomilije v narodni 
jezik pretolmačevati. Tako se je opravljala tudi izpoved po domače 
in ocitno izpoved molilo je vse Ijudstvo po pridigi v svojem jeziku. 
Také slovenské molitve ohranile so se nam v slavnili Brižinskih 
spomenikih. 

Ako so v središči Karantanije (denašnji Koroški) doraači 
knezi .še dolgo gospodarili brez po sebnega vtikanja frankovskih kraljev, 
ne velja to tudi o iztočnih in južnili mejnili deželab Karantanije. 
Te so potrebovale previdne, krepke roke v obrambo proti sovražnira' 
návalom. Slovenskí knezi niso imeli zadosti izkušenosti za toliko 
vojaško nalogo in zdeli so se Frankom tudi prenevarni, da bi jim 
mogli zaupati tako važno mesto. Zato je po.stavil Karol Veliki vse 
mejne dežele Karantanije pod oblast frijulskega voj vode 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VH. do XITT. stoletja. 221 

ki je upravljal tudi trevižansko (veroneško) marko. Na državnem 
zboru v Ratisboni 1. 788. izroči) je Karol obrambo vseh jugoiztočnih 
mej svoje kraljevine grofu Markám. Njerau je sledil 1. 795. Erik 
(Erieh) in ternu 1. 799. Cadalaus (Cadolach), ki je 1. 819. za mrzlico 
umri. Njegov následník Bal der ich moral se je boriti zoper upor- 
nega Ljudevita Posavskega. Najprej je upokoril „Kamijole ob Soči 
in Savi" (t. j. tolminske in gorenjske Slo vence), ki so se predali liitro 
potem, ko je Baldericli Ljudevita dvakrát potolkel (Einhardi annales 
ad an. 820, Pertz M. G. L 207). Tudi pozneje bila je Balderichu sreča 
milá, tako da je 1. 822. upokoril vso deželo med Savo in Dravo 
ter zagotovil v njej frankovsko oblast. Ti dogodki so imeli veliké 
posledice za slovenskí národ. V sled Ljudevitovega upora izgu- 
bili so Slovenci svoje domáce voj vode in dobili za vladarje 
frankovske grofe. Tudi je skúšal Ljudevit Pobožni Karantanijo in 
Panonijo tesnej e spojiti z Bavarsko. 

Ali Balderich ni srečno končal. Mestu Ljudevita počeli so nad- 
legovati njegove marke Bolgari. Ti so se bili razširili tudi v ogersko 
nižino, prekoračili Dunav in naseljevali. se ob dolenji Dravi in Sa vi. 
Njihovih návalov Balderich ni mogel odbití in zato ga cesar odstaví 
1. 828. Njegovo marko razdeli na štiri grofije, katerih imena pa nam 
letopisci niso zapísali. Tako nam ne ostane nič drugega, nego ugi- 
banje. Prvá je marala biti Frijulska sama (z Oglejem in Verono), 
druga Istra s Krasom, Notranjskím in Reko; tretja pa takoimeno- 
vana „Slovenska marka" ob Sa vi. Ta marka je obsezala na Sta- 
jerskem vse celjsko okrožje, na Kranjskem pa vse Dolenjsko 
do Snežnika (t. j. razen novomeškega okrožja še: Št. Vid, Šmarije, Lož 
in Obloke). Ta marka je imela različna imena : Marica Vinidorum, 
Marcha juxta Souvam (Savína), Saunia (Savinija) in morda tudi 
Savia. L. 838. se imenuje nje gróf Sa la ch o, zavisen od koroškega 
voj vode, posredo valec med Privino in Franki. On je bival „in arce 
Richenburg" (Reichenburg, Rihenberk ali Liberca ob Sa vi) in ta 
grád je bil središče Slovenské marke. 

Ali kje je bila četrta marka Karantanije? Ivrones misii (Hand- 
buch I. 839; Grundriss L 163), da je utegnila biti to Kranjska, 
t. j. denašnje Gorenjsko. Res je, da se ta zemlja čaši imenuje tudi 
„marka" (Chreina-Marche), ali navadno je v listinali govor le o „pagus 
Carniola" (Gau-Krain) z glavnim grádom Kranj (Krainaburg). V prí- 
merí z drugími tremi markami bila bi ta „Kranjska marka" mnogo 



222 S. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XHI. stoletja. 

premajhna. Tudi ona ne leži na meji Karantanije, nego njej na jugu 
imamo Istersko in Slovensko marko. Na Gorenjskem torej ni bilo 
potreba utemeljevati posebne marke in zato si moramo misliti, da je 
ostala ta zemlja še vse IX. in prvo polovico X. stoletja v zvezi s 
Koroško, kakor posebna župa te pokrajine. Cetrto marko Karantanije 
moramo torej drugodi iskati. Mi známo, dá so imeli Franki 1. 82H. 
še lep kos Panonije v svoji oblasti. AH niso morali tudi te zemlje 
nekam uvrstiti? Kar se tiče dežele med Savo in Dravo, kjer se je 
pa frankovska oblast hitro krčila, dá se misliti, da je spadala v 
področje slovenskega mejnega grófa. AH kaj je bilo s Panonijo 
med Dravo in Rabo? Saj je ta zemlja tudi potrebovala obrane proti 
Bolgarom in malo za tem proti Yeliki Moravski. Mi známo, da so 
Franki 1. 848. dali zemljo okolo Blatnega jezera Pri vi n i (f 800), 
ki si je sezidal v močvirnatem kraji svoj Blatni grád (Moosburg blizu 
Szalavara). Privininá kneževina sezala je proti západu daleč v denašnjo 
Stajersko, práv do nekdanje noriško-panonske meje, in zavzemala 
torej tudi okolico ptujsko. Severná nieja te kneževine je bila Repica 
in Raba, ki sta ob jednem d^lali mejo izmed pasavske in salcburške 
škofije. Ta iztočna strán Karantanije imenuje se tu pa tam v listinah 
„Iz točná marka Karantanska". Tako beremo, da je škof 
Adalvin posvetil 1. 874. cerkev pri Ptuji „in orientali Carinthiae 
termino". Da Ptuj ni pripadal Slovenski marki, je natorno, ker leži 
izven porečja Save. Ako vzamemo, da so Franki 1. 828. tudi iztočno 
marko Karantanije ustanovili, tedaj ne bomo mogli več dvomiti, kam 
je spadala srednja Štajerská in ne omahovati, kakor lírones, Hand- 
buch I. str. 323 in 333. Res je pa, da je ta iztočna Karantanska 
marka po Kocelovi smrti izginila in da so j o skoro potem Madjari 
zavzeli. Se le 1. 982. bili so Madjari potisneni čes Labnico in od 
takrat pa do danes je ta reka iztočna meja íStajerske. 

VI. 

Rekli smo že, da so Franki 1. 828. pridružili Karantanijo in 
njene marke b a var s ki vojvodini. Takrat torej izgubila je stará 
slovenská vojvodina za nekoliko čaša svojo samostalnost. Bavarsko 
pa (in torej tudi Karantanijo z markami) podelil je bil Ljudevit 
Pobožni avgusta mcseca 825. svojemu sinú Ljudevitu Nemcu (po 
deHlnem naČrtu iz 1. 817.). Ko so se pa začeli 1. 830. proti Ljudevitu 
Pobožnému puntati njegovi sinovi, pozabíjal je tudi Ljudevit Nemec 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do Xili. stoletja. 223 

vedno bolj svojega bavarskega kraljestva hrepeneč po višjih smotrih. 
Mestu njega vládali so Koroško palatinski grofje v Karnskem 
in Blatnera grádu na sevemi stráni Celovca. Ti vojvodini namestniki 
izvrševali so svojo kneževsko oblast po vsej Karantaniji in njenih 
markňh. V teh poslednjih imeli so mejni grófi svojo posebno upravo 
in večjo vojaško oblast, kakor je že bilo omenjeno. Vsa dežela pa 
je razpadala malo po malem na vec okrožnih grofij, katerih načelniki 
so naraestovali kralja, pobirali davek, upravljali kraljevska posestva, 
zapovedovali vojski in predsedovali rednim (však mešec), kakor 
izrednim sodnijam. Da niso prekoračili ali zlorabili svoje oblasti, 
nadzirali so jih strogo „kraljevi poslanci" (missi regis), 

Ljudevita Nemca sin Karlman spunta se 1. 861. proti svojemu 
očetu s pomočjo velikomoravskega kneza Rastislava. Ljudevit je 
bil dal že 1. 856. Iztočno marko (avstrijsko) Karlmanu in zdaj je 
ta hrepenel tudi po Karantaniji in bavarskem kraljestvu. Ali Ljudevit 
prišili hitro siná na pokorščino in tako tudi dve leti pozneje, ko se 
je bil Karlman drugikrat spuntal. Tedaj (863) podá se Ljudevit na 
Koroško, potolče upornega siná in ga premaga s pomočjo grófa 
G u n d a k a r a , ki je iz početka moral ubogati Karlmanu kakor svojemu 
gospodarju. Tému Gundakaru predá Ljudevit v zahvalo Koroško 
vojvodstvo. Ali že naslednjega leta pomiri se kralj s svojim sinom, 
povrne mu njegovo oblast in 1. 865. zagotovi tudi Bavarsko z vsemi 
iztočnimi zemljami. Slovencem prijazni Gundakar je nameraval svojo 
moč na Koroškem utrditi in morda Karantanijo odcepiti od Bavarske. 
Zato ga Ljudevit 1. 866. odstavi in Gundakar, da ne bi bil kaznovan, 
pobegne na dvor moravskega kneza Rastislava, kojega odpor proti 
Nemcem bil je práv tedaj najsilnejší. Po Diimmlerjevem mnenji dobi 
že tedaj Koroško Karlmanov nezakonski sin Arnulf. Ta se je 
mnogo mudil na Koroškem, stoloval v Blatnem grádu in imel vec 
nezakonskih sinov od postranskih žen slovenskega rodií. Bil je krepke 
postave, neupogljive volje in poln častilakomnosti. Hrepenel je, čim 
preje sesti na prestol svojega očeta in zato se je skrivaje pogovarjal 
z moravskim knezom Svetopolkom, s Tiaterim je moral Ljudevit 
Nemec 1. 874. skleniti neugodni mir v Forchheimu. Po Ljudevitovi 
smrti 876. dobi bavarsko kraljestvo njegov sin Karlman, ali Koroško 
s svojimi markami ostalo je kot posebni del Bavarske Arnulfu, ki 
je vedno deloval na oslabljenje nemške oblasti v vzhodnih zemljali 
(zlasti Tztočni marki). Njegova z veža s Svetopolkom postajala je 



224 S. Rutar: JedinstVo slovenskih dežel od Vil. do XII. stoletja. 

vedno ožja in z njegovo pomočjo spuntal se je proti svojemu strijcu 
Karolu Debelemu, ki je bil zjedinil ne le vso nemško državo svojega 
očeta, nego za nekoliko čaša celo vse frankovsko kraljevstvo in prejel 
tudi cesarsko krono v Rirau. Arnulf zbere vojsko Bavarcev in Slo- 
vencev ter prišili Karola, da se mu predá 1. 887. Naslednje leto pri- 
znajo vsa nemška plemena Arnulfa za svojega kralja. Ali kot tak, 
spoznal je nevarnost, koja je pretila Nemški od stráni Veliké Moravské 
in zato se je obrnil proti svojemu prejšnjemu zavezniku Svetopolku. 
Pridobil je najprej na svojo strán slovenskega kneza Braclava, ki 
je vládal nekdanjo Privinino kneževino, ali pa verjetneje zemljo med 
Savo in Dravo. Se hujšega neprijatelja Veliké Moravské pa je našel 
Arnulf v Madjarih, ki so bili práv tedaj prodrli v ogersko nižino. 
Tako je morala pästi najslavnejša slovenská kneževina (1. 905. — 906.), 
zlasti ker so se bile po smrti Svetopolkovi (894) porodile razprtije 
med njegovimi nasledniki. 

Kóje Arnulf zasedel bavarski in nemški prestol, izročil je Koroško 
grofu Rudpertu, ki je umri 893. leta. Njegov naslednik je postal 
Luitpold, nečak ali morebiti bratranec Arnulf ov in njegov veliki 
jubimec, ki je utemeljil vladarsko rodovino Scheiern -Wittelsbach. 
Ta je bil ne samo vojvoda koroški, nego tudi vrhovni oskrbnik Iztočne 
marke in upravitelj cele Bavarske. Njegova naloga bila je braniti 
Nemčijo od návalov madjarskih. Ali v veliki bitki ob Bunavu (mesto 
ni točno določeno) 1. 905. poginili so „skoro vsi Bavarci" in ž njimi 
tudi Luitpold. Nasledil ga je v njegovi časti naj starej ši sin Arnulf, 
obol in častiželjen mož, ki je dobro skrbel za učvrstenje svoje voj- 
vodské oblasti in zraven se tudi hrabro vojskoval proti Madjarora, 
katere je večkrat potolkel. V zavesti svoje moci protivil se je novo- 
izbranemu neraškemu kralju Konradu L (911 — 918) in tako tudi 
njegovemu nasledniku Henriku I. (918 — 936). Ta je bil prisiljen 
z Arnulfom pomiriti se (v Reznú 921) ter prepustiti mu v Bavarski 
in južnoiztočnih zemljah vse knežje pravice brez kraljevega vpliva. 
V Arnulfovem imenu vládal je Koroško njegov mlajši brat Berthold, 
ki je postal po bratovi smrti (937) vladár Bavarske. Mestu njega 
dobil je Koroško z markami po imenu nepoznan gróf. 

Ko je Berthold 1. 945. umri, porabil je kralj Oto I. to priliko, 
da bi pridobil vojvodstvo bavarsko svoji rodovini in tako utrdil svoj 
vpliv tudi v tem delu nemške dŕžave. Izključil je torej Luitpoldove 
naslednike od vojvodstva in podelil Bavarsko s Koroško in markami 



s. Rutaľ : Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do XHI. stoletja. 2Ž5 

svojemu éastihlepnemu polubratu Henriku Saksonskemu (23. de- 
cembra 1. 945.). Ta se ni le proti Madjarom hrabro bojeval, nego 
razšiľil je svojo oblast tudi proti jugu s tem, da je podvrgel .svoji 
vladi O g 1 e j s k i p a t r i j a r li a t. Ali proti njegovi krepki vladi dvignila 
se je veliká buna pod vodstvom odstavljenih Luitpoldovičev. Tudi 
oglejski patrijarh Engilfried in saleburški nadškof Heriold uprla sta 
se prevladi Bavarske (953 — 955). Ali Henrik premaga z bratovo 
pomočjo svoje sovražnike in maščuje se nad njimi nečloveško. Vsled 
tega spoji Karantanijo in njene marke ože nego poprej z bavarsko 
vojvodino. Ali to uničenje karantanske samostalnosti trajalo je le 
malo tasa. Po Henrikovi smrti (955) namreč prevzame vlado Bavarske 
njegov sin Henrik II. Prepirljivi. Ta se je upri Otonovemu 
mladoletnemu sinú Otonu II. (973 — 983) in nameraval s pomočjo 
českih in poljskih vojvod pridobiti si nemško kraljevsko krono. Ali 
mladi kralj ukroti svojega protivnika in ga prekliče z mnogimi 
njegovimi prijatelji (v Reznú 975). Da bi se Bavarska ne mogla vec 
protiviti nemški kraljevski oblasti, sklenil je Oto II. razdeliti jo in 
tako njeno moč uničiti. Pred vsem so Babenbergovci vzprejeli 
cesarsko milost. Prejeli so namreč od Otona „Nordgau" ob česki 
meji in „Iztočno marko" na meji proti Madjarom. S to poslednjo 
podelitvijo postavil je Oto II. temelj naši Avstrijski državi. Razen 
tega pa je odločil cesar Karantanijo od Bavarske in to vojvo- 
dino podelil drugi rodovini. 

Skoro poldrugo sto let (od 828. do 976.) bila je Karantanija 
vpč ali menj združená z Bavarsko. Ali tudi v tem času imela je 
Koroška zmerom svoje upravitelje, le malo odvisne od bavarskih 
vladarjev. Se bolj neodvisni pa so bili krajinski grófi v Frijulski, 
Isterski in Slovenski marki, po posebni ureditvi mejnih pokrajin. Vrhu 
tega počenjala je (v IX. in X. stôl.) na Frijulskem nová neodvisna 
kneževina, t. j. Oglejski patrijarhat. Že Karol Veliki je bil podelil 
(1. 801. ali 802.) oglejski cerkvi mnogo imunitet ter nasledniki 
njegovi pomnožili so svoboščine in oproščenja oglejskim patrijarhom 
(tako n. pr. Karlman 1. 879., da ima patrijarh pravico pobirati vse 
one davščine, katere so se poprej cesarju plačevale). Res, da so te 
imunitete veljale le za posestva cerkve oglejske in da ta po- 
sestva takrat še niso bila obširna. Ali ipak postavljen je bil temelj 
pozneje tako mogočnemu patrijarhatu, ki ni zavzemal samo Frijulske 
in Goriške, temveč nekoliko čaša tudi Istro in Kranjsko. Patrijarhova 

15 



226 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od "VTl. do Xlll. stoletja. 

neodvisnost ni bila po volji bavarskemu vojvodi Henriku, zato ga je 
z vojsko prisilil, da je priznal vojvodo za svojega kneza. Ali neraški 
kralji so vedno podpirali cerkvene kneze in pospeševali njih moč, 
da bi jim ti pomagali krotiti preoblastne vojvode. Iz tega uzroka 
podelil je cesar Oto I. 1. 902. vsem italijanskim škofom imuniteto 
in tiste pravice, katere so izvrševali poprej le grofje kot kraljevski 
uradniki. Nezavisnost Ogleja bila je tedaj zopet potrjena in od tega 
čaša je vrlo hitro narastala patrijarška dŕžava. Na jednak način 
izcimila se je na severni stráni Karantanije nadškofijska kneževina 
Salcburška, ki je obstajala celo do Lúnevillskega miru 1801. 1. 

Tako vidimo, da, akoprem je bila Karantanija s svojimi markami 
nekoliko čaša upravno spojená z Bavarsko, vender je tudi v tem 
času ohranila svojo samostalnost, svoje posebne vladarje in svoje 
staré ustanove. Le za vláde Henrika Saskega pretila je nevarnost, 
da se slovenské dežele stopíjo z Nemčijo, ali to ni imelo trajnega 
obstanka. Kakor smo poprej videli, niti nemška kolonizacija med 
Slovenci do 1. 955. ni bila posebno napredovala, nego da se je práv 
za práv še le po tem letu začela. Tako je ostalo do 1. 970. tudi 
narodno življenje slovensko precej nedotakneno in Slovenci so se še 
dobro zavedali razlike med seboj in Nemci. Njih imena bila so čisto 
slovenská, pomenljiva in lepoglaseča, kakor nam najbolje pričajo 
zapiski na Stivanskem evangeliji. (Glej podlistek ,,Soče" 1880, list 17.) 
Do 1. 970. torej slovenská samosvest ni bila še ni malo upešala. 

(Dalje prihodnjič.) 



^^m^.', 



Dekliška tožba. 



?i 



ik mene na klopico sél je, 
2^ In nisem mu rekla: nikar! 
Za róke me ráhlo prijél je, 
Braniti ni bilo mi mar. 



Govoril sladko mi je némi, 
In 7,rl tako milo je v mé. 
Besede so segle v srcé mi, 
Pogledi pvebôli srcé. 



Pľitisnil na prsi me svoje, 
Poljubil na ústa gorkó. 
Ni svóbodno svce več moje — 
Kaj morera sirota zato! 






,r:V^gžáV=. 



Oljki. 



Irevó, rastoče v vinskem bregu, 
'Lepó zeleno v belem snegu. 
Oj, drago oljkovo drevo, 
Pozdravljam te srčnó, srčnó! 
Kot ôtok travnat u puščavi 
Prijazno tukaj zeleníš; 
Vojak ponôsen se mi zdĺš 
Stoječ po bitvi na planjavi: 
Le njega bojni grom ni stri, 
Tovariše je vse podrl! 
Cemú je tébi smrtna sila 
Življenja moč in kras pustila? 
Da živ nagroben spomenik 
Iz mrtvih tal štrliš navpik? 

Nikakorl marveč to zelenje, 
Oznanja novo nam življenje, 
Ko spet pomládil bo se svet, 
Ko nov razvíl se bo nam cvet! 
Na té iz gôlih tam grmičev 
Zletava roj krilatih ptičev, 
Ter glásno v vej ah žvrgolí 
Menéč, da svet se že mladí, 
In, oh. kakó mudí rado 
Na téb' moje se okó! — 
Prijazno oljkovo drevo. 
Pomník nekdanjih dnij cvetočih, 
Prorok pvekrasnih dnij bodočih, 
Pozdravljam te, 
Prosia vlj am te! 
Ti v ráno vlívaš nam zdravila, 
Svetóstna nam delíš mazíla, 
Oživljaš nam telesno moó, 
Proganjaš z lučjo temno noč, — 

Proslavljam te! 
Mirú podoba Ijuba ti 
Ljudem si že iz davnih dnij! 



Naš rod se ves je bil pokváril 
In modri Bog se je kesäl, 
Da je človeško bitje vstvárill 
Tedaj pa ves naš rod končäl 

V vesoljnem, groznem je potôpti, 
Zanésel malému le trópu! 

Ves rešeni človeški rod 
Tačas en s am je nosil brod, 
Kdo vé, če ta vbeží pokôpu? 
Nad njim mračno, temno nebo. 
In krog in krog brezdanja voda, 
A rešnega uikjeri proda, — 

Strašnó, strašnó! 
Kdaj to brezmejno morje splahne? 
Kdaj srd neba se pomirí? 
Duh božji v vode tôplo dahne, 
In voda gine, padá, sahne, 
Kakor pred solucem sneg kopni. 
In, glej, iz vode se sušeče 
Drevo priraste zeleneče, 
Golobček bel se nanj spustí; 
Na drevu kljuva, kljuva, pika, 
In ko z drevésa odletí 

V rudečem kljunu zelení 
Mu — oljkovd mladíka! 
Kakó je pač brodár vesél 
Golóba z vejico vzprejél! 
To vej o z oljčnega drevesa 
So do človéškega rodu 
Poslala vblažena nebesá 

V poroštvo správe in mirú. — 
Mini simból si tudi nam ! 
Glej, oljčna prišla je nedelja, 
In polne srčnega veselja 
Vrvíjo trume v bóžji hrám. 
Odrasle zreš in otročíče 

16* 



228 



— h — : V cerkvi. 



Nesóče oljkove snopíče, 
Če ne, mladíke oljčne vsaj, 
Svetíšče zdĺ se — oljkov gaj ! 
Skoz okna solnce božje lije 
V ta gaj svoj zlati žai* z nebés, 
A bolj še sreíe solnce šije 
Otrokom z lica in očés 
Skoz senco oljkovih perés. 
Pristopi starček sivolás, 
In blagoslov nebeskí kliče 
Njegov srčnó moleči glas 
Na oljčne veje in snopiče: 
„O, naj te oljke, kjer bi bile, 
Bi blagoslov in mir delile ! " 
Da, oljkove mladíke té 
Mir bodo in blagóst rodíle, 
Ko hišo, vrte in poljé 
Blagoslovljaje poškropé. 
Glej po kropljenji njivo, trato, 
Kakó razvija nje se kras! 
Kako se dviga žito zlato, 
Kakó je poln pšeníčni klas. 
Pod srp že šili, šili v pas 
In drevje to, kakó bogáto ! 
Oj srečni kmetje, srečna vas! 
Pa, oh, kaj se temní nebo? 
Pod njim se megle temnosive 
Vale čez vrte, trate, njive, 
Grmeč groznó, preteč strašnó. 
Pred selsko kočico klečé 
Otroci, starčki in žene, 
Z boječim, sólznatim očesom 



K oblačnim, mračnim zró nebesom 

Glasnó ihtéč, 

K Bogú moléč. 
A hiše skrbni poglavár 
Mladíke oljkove sežíga, 
Da strašni vpokoji vihár; 
In sveti dim se k nebu dviga. 
In, glej, grozeči prej oblak 
Na polja vlije déž kroták ! — 
O, da bi tí, mladíka míla, 
Nevihto tudi vtolažíla, 
Ki bnrno hruje med Ijudmí, 
Ki v srci strastno nam besni, 
Da moje vsäj bi vpokojíla! 
Srcé mi pravi, da ga boš, 
Če prej ne, ko me boš kropila! 
Pred duliom vidim nizko sôbo, 
A v sôbi bledo svéč svitlôbo. 
Med svéčami pa spavá móž. 
Bied móž, ogi-nen s plaščem črnim, 
Ki s trakom je našít srebernim ; 
On trdno spí, nevzdramrio spí, 
Strudíla ga je težka hôja; 
Možá pa mnóžica Ijudij 
Z mladí ko oljkovo kropí, 
Zeléč mu večnega pokoja. 
Oj, bratje, ko se to zgodí, 
Tedäj končana pot bo môj a. 
In konec bo težáv in boja, 
Tedaj potíhne za vsekdár 
Sľcá mi in sveta vihár! 

X. 



V cerkvi. 



^red božjim oltarjem svotilke goré, 
"^Tam zunaj pa zvezde blesté se; 

V svitlobni temini molilke klečé, 

A z njimi družé i možjé se 

Različne starosti, različnih oprav 
Klečé tu v Gospodovem hrami ; 
Premnogo je bolnih, slabotnih postav, 
Premnogo očij se solzámi! 



Tu prósi niirú si prcbledo deklô. 
In támkaj za siná ženica, 
Kakó jej okó to obupano zré, 
Kakó v njem blestí se solzica! 

In tukaj vzdihuje za zdravje možák 
S tresočimi prosi rokánii; 
Tam mater bolehno mladcnič krepák 
Bogu priporoča s solzami! 



m 



— ^b— : Pomladanski dan. 



229 



„Milósten nam bodi, stv<aritelj nebes. 
Ki čaješ nad nami v Ijubavi ! 
Otôľi pekoce solzé nam z očeš 
In zemskih nadlog nas ozdraví! " 



Ne molijo glasno, le tiho kipé 
Pouižne želje jim v nebesá, 
Da veíni stvavitelj neba in zemljé 
Ozdravi jim dušo, telesa! 



In čuvstva vzkipé mi za mili moj rod 
In družim s prosilci se temi : 
,0j varuj ga, varuj nebeški Gospod 
K pokoju in sreči ga spremi! ..." 




-b- 



Pomladanski dan. 



"íriroda praznuje dan véliki svoj 
'' In zmago nad zime vetróvi ; 

In kamor le pôgled obrne se moj, 

Povsod kliJQ mi cvetóvi. 



Oživlja se vse — in uničeno je 
Odurne te zime vladárstvo ; 
Kar gôlo bilo je, odičeno je, 
Pomladi postavljeno varstvo. 



A kaj mi vse to, da zunaj se dan 
Pro^tira čez hribe, doline, 
Ce meni pa jaseň tako in krasán 
V obupauo dušo ne sine? 



—b 



Luterski Ijudj e. 

Povest. 
Spisal Janko Kersnik. 

m. 

Spolnile so so vroče želje, 
Spet zrejo srečne te očí; 
Pa kaj ni čisto mi veselje, 
K.*íj brídka kaplja ga greni? 
Boris Hiran. 

^ri dni prebil je mladi slikar doma, obiskal v tem vso bližnjo 
ľodbino, pozvedel vse novosti, bodi si zanimljive mu ali ne, 
=^ in po opoludanskem obedu četrtega dne stal je v vežnjih 
vľatih rojstvene hiše, ter pogledoval na desno in levo in gori v 
jasno poletno nebo: vedel ni, kaj bi pričel. Domáci so odhajali na 




230 J. Kersnik : Luterski Ijudje. 

poije, in kaj bi tudi ž njimi? Govoril je bil z raaterjo in sestrama 
skoro že o vsem svojem in njihovera življenji — novega ni nihče 
vec vedel; o dobri letini, o sosedovi telici in o najnovejši zaroki 
nekdanje farovške kuharice Marijane z mežnarjevim Jurijem govoriti 
pak se mu ni Ijubilo. Znanca ni imel blizu nobenega, s katerim bi 
se bil lehko poraenil tako, kakor si je želol, in kakor se je bil v 
zadnjih letih svojega skoro nemirnega življenja navadil. 

Tam gori v zakotji svetila se je sprednja stena Potoškega 
grádu, in nekoliko odprtih oken, v katerih so se zibala zelena zagrinjala; 
dajala so priliko slutnji, da tam morda biva nekaj Ijudij, s katerimi 
bi se občevalo tako, kakor zunaj po svetu, po mestih. Slikar se je 
ozrl nekolikokrat tja, in v mislih mu je bilo, da bi šel gori v grád. 

„Pa kaj!" dejal je sam pri sebi, „kdo vé, kakovi Ijudje so! 
In čemu znanstva iskati, ko kmalu odidem?" 

Stopil je nazaj v vežo, in šel potem po ozkih lesenih stopnjicah 
v svojo malo podstrešno sobico ter legel na postelj. . 

Pa tudi spati ni mogel. 

Vstal je zopet ter jel premetavati v omarici malé svoje stvari. 

„Najbolje bo, da grem; jutri ali pojutranjem! Kaj bi se človek 
sušil v tem dolgem času?" 

Vrnil se je zopet pred vežo. Se jedenkrát pogledal je gori proti 
Potoku in zamrmral: „Neumno bi bilo res, hoditi tja, ko človek ne 
pozná Ijudij ! " 

Obrnil se je na nasprotno strán in korakal počasi po ulicab v vas. 

Sredi Kodice, malo potisnena v levi breg, kateri se je polagoma 
izgubljeval v spodnjem ravnem polji, stala je jediná vaška krčma; 
„pri Petru" imenovali so jo kmetje, in slovela je zaradi dobrega vina 
po vsej okolici. 

Na desnem konci lepo pobeljene hiše rastel je star, košat oreh, 
in v njegovi senci stala je mala z deskami obočena lopa. Po leti 
obedovala je tam družina, in sedali so tja pivci; redki so bili se ve 
da v delavnik, zlasti v tem času, pa zato jih je bilo ob praznikih 
in nedeljah več. 

Kosan je to že vedel; zato se je tudi skoro začudil, ko je^ 
zavivši okrog ogla videl, da nese dekla vino in kruha iz hiše tja 
proti lopi. Postal je pred vežo in čakal, da se vrne dekla. Rad bi 
bil sedel tja v lopo, kajti v hiši — to je tudi vedel — bila je peč 
zakurjena, kakor po zimi. 



J. Kersnik: Luterski Ijadje. 231 

„Kdo je tam pod orehom?" vpraša deklo, ko se je bila \Tnila. 

.,Grajski so tamkaj !" reče ona. 

„Grajski?" ponavlja slikar. 

,,Ali prinesem vina?" vpraša dekla. 

,.Da, da, vina!" ukáže oni ter stopi proti orehu. 

V lopi sta sedela dva gospoda v lovski opravi; slekla sta bila 
suknji in odložila klobúka : jeden je ukazoval psu, ki je sopihal pod 
mizo, naj leže v kot pod klop. Vroče je bilo vsem. 

Slikar pri vstopu v lopo uljudno pozdravi, in ko zapazi začu- 
dene poglede, s katerimi sta ga pri odzdra^Ti merila ona dva, pri- 
stavi hladno: 

„Slikar Kosan." 

„Nadlajtnant Werner," reče jeden izmed onih dveh, ter potem 
pokazavši starej šega tovariša nadaljuje: „to je pa moj prijatelj pi. 
Berg, zasebnik iz Lipskega." 

Kosan je sedel na klop poleg nadlajtnanta ter obrnil pogled še 
jedenkrát vanj. 

„A, Vas sem pred nekoliko dnevi menda že videl?" reče ve- 
selo oni. 

„Da, jahali ste tam gori proti vaši," odgovori slikar. 

„Tam bi bil kmalu s konjem pohodil tistega fantalina sredi 
ceste, če bi ga ne bil odgnal z bičem," smeje se oni, ter jame pri- 
povedovati tovarišu, ki je v jednomer z robcera brisal svoje potnô 
čelo, kako je udaril malega dečka. 

Kosan je molčal ter natočil si vina, katerega je bila donesla dekla. 

.,Pa kako prihajate Vi v te zapuščene kraje?" vpraša nadlajtnant. 

„Domá sem tukaj !" 

„A, domá !" meni zategneno oni. 

,,Pa ne ostanem dolgo!" reče zopet slikar, katerega se je bilo 
pri zadnjih besedah nadlajtnantovih polastilo nekaj, kakor sramovanje, 
da je tukaj domá. 

,,Saj res ni, da bi človek ostal dolgo!" pritrdi oni, ,,kaj ne 
Berg, mi dva tudi odideva zopet v mesto, — kamor hočeš?" 

„Morda!'-' reče liladno ogovorjeni ter položi svoj mokri robec 
na klop in obleče zopet suknjo. „Mladih rac pač ne bom več iskal 
s teboj, — rajši ležim doma in štejem pajke in muhe po stropu!" 

j.Haha ! Jedenkrát sva šla, pa imaš že dovolj I Glejte, gospod," 
obrne se nadlajtnant k slikarju, ,,to Vam je lovec, ta moj prijatelj ! 



232 J. Kersnik: Lnterski Ijudje. 

Par ur sva hodila po Zalokah, in uničen je. In kaj hočete druzega 
tu početi, nego stikati po močvirji za divjačino, ko nimate niti naj- 
manjše zábave v tej puščavi?" Slikar je bi] malo prej tožil sam o 
dolgem času, a sedaj ga je vender jezilo, da ta tujec govori tako 
zaničevalno o rojstvenem njegovem kraji. 

Hotel je ziniti nekaj o prirodni krasoti kraja — druzega po- 
sebnega mu ni bilo tako hitro v mislih, ker se mu je govornik jako 
navaden človek dozdeval, kar zavrne Berg: 

„Meni tega mnenja ne smeš podtikati, prijatelj, — meni jako 
dopadá tu!" 

„Se ve da, domá," smeje se Werner, ,,pa ne na polji, v gozdu ; 
prijatelj je ženin moje sestre, in prišel nas je obiskat," obrne se oni 
k slikarju. 

,,Cestitam," odgovori ta malomarno. 

Pogovor se je zasukal, — kajti vodil ga je nadlajtnant, — 
na mestno življenje in mestne zábave, in pri tem je slikar zvedel, 
da je Werner sedaj le za kratek čas na dopustu pri očetu, in da 
je bodoči syak njegov porabil priliko, ter tudi zapustil mesto, da 
obišče nevesto svojo. Bival je sicer v Lipskem, ali pak v bližnjera 
obmejnem českem mesteci, kjer je imel večja posestva, in kjer je 
bil sedaj Werner v garniziji. 

Vse to je zvedel v kratkera slikar, in po vrhu še, da je Wer- 
nerjeva rodbina nemška — Saksonska, a da je njegov oča že zdavna 
na Kranjskem, kjer je imel pred malo leti še posestvo na Dolenjskem, 
pa ga je bil prodal, ko se mu je ponudila prilika kupiti Potok. 

Nadlajtnant je bil silno zgovoren, tovariš njegov pa molčeč ; 
pristavil je le tu in tam kako besedo. Tudi Kosan je večji del po- 
slušal, ker mu, kakor je dejal sam pri sebi, nobeden teh dveh gospodov 
ni bil posebno po volji. 

Dan se je bil nagnil, ko opomni Berg, da bode treba domov. 

Ona dva se odpravita in tudi Kosan, ki pač ni vedel boljšega 
pričeti, pridružil se je njima. Ovinek do doma ni bil tako velik, 
ako bi ja tudi dalje spremil, nego samo do grajske meje. 

Slikar je imel stoprav sedaj priliko ogledati si svoja znanca, 
ko so stopali drug poleg druzega po široké ra kolovozu. Bili sta to 
dve krepki veliki postavi, obe lepo rasteni. Nadlajtnant jako gibčen 
in živ, oni pa zmeren in premišljen ; pa dvoma ni bilo : Berg je nad- 
vladal. Obraz Wernerjev ni kázal nobene posebne lastnosti, samo iz 



J. Kersnik: Lnterskí Ijudje. 233 



vodenih očij sevala je neka malomarnost ; tovariševega lica pa si 
slikar ni mogel tolmačiti; imelo je nekaj orlurnega okrog usten — 
bodi si ono cinično brezozirnost, ki vidi le svoj egoističen smoter, — 
bodi si — slikar sam ni vedel kaj. a prvo je bila tudi prvá njegova 
raisel. Berg je bil videti kakih deset let starejši od svojega tovariša, 
ki je bil morda tridesetleten. 

Dospeli so kmalu do holina, kjer je dober streljaj nad njimi 
stal grád Potok. 

„Obiščite nas vender!" dejal je pri slovesu nadlajtnant. 

Berg je stal na stráni. 

„Hvala Vam, a ne vem, bom li še dolgo tu, morda že odidem 
jutri," reče slikar. 

„Pa vender, če še ostanete!" — 

Berg pozdravi mirno mladega moža in potem se razidejo. 

Kosan je krenil na desno cez malo brdo, ki se je izgubljalo v 
nizkem borovera gozdiči; tja skozi vodila je steza v ovinku zopet 
nazaj v četrt ure oddaljeno vas. 

Novo znanstvo ga ni posebno zanimalo. Starejši mu je bil do 
sedai tako rekoč zastavica, in on ni imel posebnega ali sploh nobe- 
negá razloga, reševati jo. Nadlajtnant pa je bil navaden človek, lahko- 
miseln, brez trdnih názorov, individuum, ki živi, ker je v življenje 
posajen. Tako ja je naglo razsodil Kosan, ko je stopal cez goste 
korenine, ki so preprezale stezo. 

„In pa ženin je oni!" nasmehne se sam pri sebi; „kakšna je pac 
nevesta, — ha!" 

Ob stezi je rastel gost drenov grm, in lepa, ravna šibina v 
njem zvábila je slikarja, da jo je odrezal. Režoč in gledajoč grče 
postal j o za trenutek na bližnjem razpotji. 

Lehki koraki pred njim od levice sem ga opozoré, in ko pogleda 
tja, poneha z rezljanjem za trenutek, trd in nem, kakor okamenel, z 
nožem v desnici, in z drenovo palico v levici! 

„Signora !" vzkliknil je v prvem trenutku, — a vec ni 

mogel izpregovoriti. Pred njim pa je stala njegova znanka iz vile 
Borghese. 

Ugledala ga ni bila prej, stoprav glas njegov jo je opozoril, 
da se je ozrla k višku; kajti steza je bila preprežena s koreninami 
in treba je bilo pažiti, kam stopi noga. 

Deklica je obledela malo, a takoj jej je kri zalila obraz. 



234 J. Kersnik: Luterski Ijudje. 

Pozdravila je na lahko in molčé ter hotela mimo slikarja. 

Sedaj še le se je ta vzdrarail. 

„Kakov slučaj!" dejal je; in potem se ga je polastil vesel 
smehljaj. „Kdo bi bil mislil, gospica, — da se tukaj srečava?" 

In tudi ona se je nasmijala. 

„Zares — čudno! Pa kako prihajate Vi semkaj ?" 

„Doma sem tukaj!" rekel je liitro slikar, a skoro mu je bilo 
žal, kajti spominal se je, da je danes že jedenkrát jednako odgo- 
voril in da bi se bil tedaj kmalu opravičeval zaradi tega domovja. 

Pa tega sedaj ni bilo treba! 

„A, to je lepo!" dejala je deklica, „tudi jaz sem tukaj doma." 

Slikar so je domislil, da bi bilo sedaj vender umestno predstaviti 
se, in storil je to na krátko. 

„Mi stanujemo tu gori v grádu, na Potoku," reče potem ona. 

Obrnila sta se pri tem oba po stezi navzgor, in slikar je spremljal 
deklico, kakor bi se to samo ob sebi umelo. 

„Seznanil sem se danes z dvema gospodoma iz grada," omenil 
je Kosan, — „nadlajtnant Werner — -" 

„Ta je moj brat!" reče ona blastno, „dolg čas mu je tu, in on 
vedno šili nazaj v mesto. Meni ni dolg čas, ako le morem ven v 
gozd, na polje; — ali ni lepo tukaj pri nas?" 

„Da, lepo je!" odgovóri on mehanično. 

„Lansko leto smo bili na Vlaškem, — letos pa smo ostali 
doma, in meni vender ni žal, da nismo šli nikamor. Ali ste Vi že 
dolgo v tem kraji?" 

„Nekoliko dnij," pravi slikar zamišljen. 

„In blizu?" 

„Tu doli v vaši!" 

„Obiščite nas!" reče zopet ona; „očeta jako veseli, ako kdo 
pride k nam. Tu nimamo nobenega znanca." 

Stala sta sedaj na istem mestu, kjer je pred malo časom poslovil 
se slikar od onih dveh gospodov. 

Kosanu je nekaj težilo prsi, in tudi deklica ni bila tako veselá, 
ko početkom. 

„Ce mi bode le mogoče, obiskal Vas bom; pa sedaj sam ne 
vem, kako bode z mojim odhodom od doma." 

Slikar je dejal to, da je v obce kaj rekel. Sedaj mu še v 
mislih ni bilo, odpotovati — niti jutri, niti pozneje. 



J. Kersnik: Lnterski Ijudje. 235 

Njej pa se je nekako mudilo. Podala je spremljevalcu roko in 
s kratkim „Na svidenje pri nas!" odšla je proti grádu. 

Slikar se je vrnil po prejšnji poti. Kako drugače mu je bilo 
sedaj pri srci, nego četrt ure prej, ko je bil šel ravno tod. Smijal 
se je bil prej sam pri sebi puhlosti nadlajtnantovi, — „in pa ženin 
je oni drugi!" dejal je tedaj porogljivo. Jeden trenutek sarno, in potem 
si je bil zaeel rezati drenovo šibino. 

Sedaj pa je šel hitro, razburjen po stezi skozi gozdič ; ni se 
smijal niti žvižgal pred se; v tla je zri, in čudno, — one porogljive 
besede spremljale s6 ga: bile so mu v raožganih in na jeziku. 

„Ženin, ženin!" mrmral je pred se; „in nevesta? Morda je še 
katera dniga v grádu ? Da bi bila ta ? — Ne, ne, ne ! Ni mogoče ! 
Bedak, zakaj nisi vprašal?" 

In vender se je spominal, da je hotel vprašati, a da se mu je 
ustavljal jezik, da ni hotelo cez ústna to vprašanje. Ko je tako pri- 
hitel na razpotje, kjer sta se bila srečala prej z deklico, krenil je na 
strán, od koder je bila prišla ona. Steza je vodila daleč po gozdu 
in se je naposled izgubila. 

Slikar je taval tam po gošči in vrnil se je stoprav o trdem 
mraku. Bil je zopet dobre volje, in pri večerji izpraševal je sestri 
svoji o grajskih Ijudeh. 

„Saj si ž njimi pil danes pri Petra!" reče mlajša. 

„Tam sta bila le dva!" odgovori on; „pa koliko jih' je vender 
na Potoku?" 

„I, le čakaj — gospodar, potem sin njegov in hči in jedna 
teta. Sedaj pa še jednega tujca vidim čaši." 

„In ta teta, — kakšna je ta teta? AH je stará?" 

„Kakor zemlja!" nasmehne se dekle. 

Slikarju se ni Ijubilo vec povpraševati. 

Malo pozneje je zopet v svoji omari premetaval obleko in perilo 
ter gledal, v kakem stanu je vse, kakor mladenič, ki hoče prvikrat 
na ples. 

Ko je ležal potem v postelji, poskúšal je dolgo brezuspešno, 
da bi zaspal, in še skoro tja v prvé sanje so mu zvenele sestrine 
besede: „Stará kakor zemlja!" 

(Dalje priliodnjič.) 




Zemeljski potresi. 

Spisal J. Jesenko. 

XXIV. 

Ražni učinki zemljskih potresov. Razpoke, razdori in 

brezdna v zemeljski skorji. 

(Dalje.) 

aj oči tn ej ši stanovitni učinki zemeljskih potresov so ražne razpoke 
zemljske skorje. Tresenje, bodi si navpično, bodi si valovito, ima 
največjo moč na skupnost zemeljske skorje, tako da se tu razpoči, 




tam se pa na široko razdere. Razpoke so po velikosti kaj različne : 
tu so komaj znatne, tam pa nam zevajo nasproti razdori, ki so vec 
sto ali tisoč metrov dolgi, več metrov široki in primerno globoki. 
Razpoke in razdori navadno drzé v je'^lno mer, časih so pa kljukasti, 
práv v rezkavico razviti in le redkoma krivočrtni. Ce je razpočena 
zemlja izkamenitih skladov ali iz zmesnega kamenja, ohranijo 
se one razpoke ter kot brezdna, propadi ali zijavke sem ter tja močno 
ovirajo promet med Ijudmi. Koder so pa razdori nastali v rahlem 
kamenji ali mehki zemlji, zasujejo se kmalu. Prej ali poslej se od 
stráni vsadi zemlja vanje ter jih napolni. Jednako deluje na nje tudi 
dež in zmrzav, voda in veter. 

Ker se podzemeljski sunki ponavljajo, ponavljajo se tudi one 
razpoke. Casih so se prvi razdori zopet sklenili ali zaprli, a pri 
tretjem šunku iz nová odprii ter se pri četrtem, petem šunku še bolj 
razširili. Skoro pri vseh močnih potresih so opazovali mnogo takih 
razpok in razdorov, ki so sem ter tja bili tako široki, da so se vanje 
pogreznili slučajno nad njimi stoječi Ijudje in živali, liiše in drevesa 
ter se popolnoma zmeôkali, če so S3 pri nasleduj ih sunkiii razdori 
zaklopnili. 

Pogostoma tudi močni potresi naklanj ijo in vzdigujejo poprej 
vodoravne in skupne sklade zemeljske skorje. Ker z veliko močjo 



J. Jesénko: Zemeljski potresL 237 



potisnejo na kakov oddelek kamenene skladbe, pretrgajo skladbo, vzdig- 
nejo oni oddelek ter napravijo tako iraenovane premete zemeljskih 
skladov. Ob razpoki se očitno vidi, kateri skladi so se prej držali 
vkup : vsled potresa so se pa skladi na jedni stráni znižali ali pa na 
driigi stráni zvišali ali vzdignili. 

Jednaki, če práv neznatni učinki potresa so se videli v okolici 
Zagrebški. Dr. Kramberger je blizu Resnika opazoval 19 stopinj dolgo 
razpoko, ki pa je bila koniaj 3 centimetre široká ter je držala od 
zahoda jugozahoda proti vzhodu severovzliodu. To razpoko so križale 
manjše. Isto je opazoval v grmovji Dubskem, le da je bilo manjših 
razpok mnogo vec, ki so križale glavno ter so držale proti jugu do 
vaši Zvanja Reka. Isti samovidec tudi poroča, kako seje 9. novembra 
^jutraj pri prvem močnem potresu zemlja na jednem kraji vzdignila. 
Kmet Filipovič je ves začuden rekel svojemu sosedu Pirinu, kako to, 
da sedaj po potresu stoji Pirinova hiša tako visoko, njegova pa nizko, 
ko sta prej obe stali ravno na planem. Kdo se ne spomina, kak 
krik so zagnali Ijudje o teh razpokah in onem nedolžnem blatu, ki 
ga je potres skozi razpoke zmetal ali potisnil na vrh: ..Zagreba bode 
konec ! Mesto stoji na podzemeljskem ognjeniku, ki se ima odpreti 
in nam jugoslovansko središče požreti !" A hladnokrvno preiskavanje 
je precej pokazalo, da je ono blato iz bolj vršnih plastij zemeljske 
skorje in da nima v sebi nobene ognjeniske tvarine, še žveplenega 
smradu ne, ki so ga prej ob razpokah pri Resniku, Drenji in Nartu 
vohali. Gola mehanična sila podzemeljskega gibanja ga je potisnila 
na vrh. Potres je najbrž raztrgal prodnato zemljo še pod gladino 
bližnje Save ; po tej še tako neznatni razpoki je prišla voda v prodnato 
podlago ; pri daljnem gibanji pa je pritisnilo z zemljo na vodo ter jo 
z glenom in grezom, práv močnatim blatom, po razpoki pognalo na 
površje zemlje. Po potresu se je voda v prodnato podlago zopet 
odtekla ter na površji zapustila one okrogle luknjaste kupce, katere 
je proglasila razjarjena domišljija in nedolžna nevednost za kaj po- 
menljive in nevarne blatobljuvne ognjenike! 

Že v najstarejših vekih so Ijudje opazovali také učinke močnih 
potresov ; po raznih krajih so se na nje oprte razvile lepe bájke, ki 
gotovo niso po vsem izmišljene, ampak imajo nekaj resnice v sebi. 
Kdo se ne spomina starodavnega bajnega poročila, da je močen 
potres odtrgal Sicilijo od Kalabrije, ki sta se prej držali druga druge. 
Jednako bajno pripovedko so izročili Pelazgi svojim naslednikom 



238 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 



Rojotjanom, cla je potres za nekaj čaša bil odpil podzemeljsko pretoko 
iz Kopajskega jezera v bližnje morje. Starodávni Grki so si tudi 
pripovedovali, da je inoeen potres pretrgal gorovje na severovzhodni 
stráni Tesalije ter napravil mnogo opevano cvetočo dolino Tempe. 
A prepuščajmo te in jednake starogrške in starorimske bájke našim 
jezikoslovcem, naj oni preiščejo in določijo, koliko so oprte na dejanske 
razmere. 

Tu naj navedemo le nekaj natanko opazovanih in dobro pover- 
jenih účinkov zemeljskih potresov iz zadnjib dveh stoletij. Ko se je 
leta 1692. Jamajka tako strahovito tresla, da se je njeno površje 
zibalo kot močno razburkano morje, naredilo se je pogostoma po sto 
razpok in razdorov h kratu, katerili se je nekoliko nagloma zopet 
zaklopilo in potem zopet odprlo. Vanje se je pogreznilo mnogo Ijudij, 
nekateri popolnoma, nekateri le na pol, še drugi so gledali le z glavo 
iz razpok. Ko so se razdori zaklopnili, zmečkali so Ijudi, ko so se 
pa iznova odprli, izmetali so jih iz sebe z veliko množino vode. Jednako 
se je zemlja razdrla na otoku Hajiti pri potresu 1770. O potresu v 
Riobambi (4. febr. 1797.) pa po poročilu imenitnega rastlinoslovca 
Don José Cavanillesa piše A. Humboldt (Kosmos IV. str. 221): „Raz- 
poke so sedaj se odprle, sedaj se zopet zaklopnile. Nekateri Ijudje 
so se rešili, da so nagloma raztegnili roke, da se niso vanje pogrez- 
nili. Cele vrste ježcev in obloženih mezgov (recuas) so nenadoma se 
pogreznile in izginile v širokih poprečnih razpokah. Najbiižnji deli 
zemlje so se tako močno sedaj zniževali, sedaj vzdigovali, da so Ijudje 
na 4 metre visokem kôru v cerkvi stopili naravnost na ulični tlak. 
Cele močno zidane hiše so se pogreznile ; stanovalci v njili so lehko 
odprli notranje duri, hodili sem ter tja iz sobe v sobo, prižgali luč 
in dva dni se hranili z živežem, ki so ga slučajno našli, ter se med 
seboj pričkali, ali jih bodo rešili ali ne." Pri močnem potresu Cilskem 
(1. 1822.) se je ondotno primorje iz golega granita raztrgalo v vzpo- 
redne razpoke, ki so na notranjo strán držale 3 kilometre daleč. 
Nekatere prikazni pri potresu v porečji Misisipija (leta 1812.) nas 
očitno spominajo na prej omenjene učinke pri Zagrebškem potresu. 
Zemlja se je vzdigovala v dolgih valovih, ki so se na vrhu razpočili. 
Iz razpok je mehanična sila izmetavala vodo, pesek in premogov 
drobiž. Flint je še čez 7 let opazoval mnogo zevajočih razdorov. Po 
nekodi so se Ijudje rešili smrti, da so veliká drevesa pokladali poprek 
čez razdore ter se na njih držali, da se niso pogreznili. Angleški 



T. Jesenko: Zemeljski potresi. 239 

prirodoznanec Lyell (Principles of Geológ. 44ó) je še leta 1846. opa- 
zoval mnogo takih razpok, če práv so jih v teku 34 let iiekoliko 
zasuli dež, zmrzav in povodeuj ; tudi veter je listja vanje nanosil 
ter jih precej napolnil. 

Hamilton, Grimaldi, Spalanzani in Dolomieii so na drobno opa- 
zovali in preiskavali jednake učinke silovitega potresa, ki je leta 1783. 
Kalabľijo razdejal. V pokrajini San Fili je opazoval Grimaldi 4 kilo- 
metre dolgo razjjoko, ki je bila 80 centimetrov .íiroka pa 8 metrov 
globoka. Jednako je meril pri Rozarni. V pokraji Plaisanski pa se 
je naredilo popolno debro, ki je bilo skoro 2 mi bodá dolgo pa 
84 metrov široko. Druga razpoka pri Cerzulli je bila 6 kilometrov 
dolga, skoro 50 metrov široká in 30 globoka. Na juznem oglu Kalabrije 
se je celo neka gora Zefirio iz apnenca prek srede razpočila. Blizu 
mesta Oppida, potresnega središča, požrli so široki razdori mnogo hiš 
tako popolnoma. da so izginile brez sledu. Isto se je zgodilo tudi pri 
Cannamariji, Terranuovi, Sv. Kristini in Sinopoli. V pokrajini Jero- 
carnski so razpoke od neke srednje točke držale stremenasto na vse 
stráni, kot drže razpoke na močni oknici, ki si jo z jednim sunkom 
ubil. Y Kalabriji so opazovali tudi zemeljske premete. V Terranuovi 
je potres močno vzdignil nekatere hiše, poleg njih stoječe pa so se 
močno znižale. V nekaterili ulicah se je zemlja ob hišnem zidu kvišku 
vzdignila, da, neki kaj močno zidan stolp se je razpočil po sredi in 
jedno polovico je potres porinil za 5 metrov visoko. 

Kakor okrog Zagreba, pokala se je zemlja tudi v Valahiji pri 
potresu leta 1838. Nekatere razpoke so bile po .500 do več tisoč 
metrov dolge, a komaj 20 do 30 centimetrov široké. Pri vaši Babeni 
blizu Slan Rimnika so se te ozke razpoke razširjale od dne do dne, 
kako da je njih širokost nazadnje merila po 5 in več metrov. Po 
nekodi so nastali tudi zemeljski premeti, vsled katerih so se nekatere 
hiše premaknile ali raztrgale ali popolnoma porušile. 

XXV. 

Razpoke med potresom bljujejo vodo, pesek, blato in 

ražne pare. 

Luknje, razpoke in razdori, ki se pri potresih narede, pogostem 
líljujejo vodo, pesek in blato, ražne pare in plinove. Tému se ni 
čuditi, kajti močni potresi prenarejajo ali premikajo zemeljske sklade 



240 J. Jesenko: Zemeljski potresí. 

ter tako pritiskajo na vodo v otlinali in žilah iu jo po razpokah 
siloraa kvišku poganjajo. To nam dovoljno pojasnjuje, zakaj pri po- 
tresih v Kumani vodnjaki bljujejo vodo, pesek in blato. Jednake 
učinke opazovali so kaj pogostoma tudi drugodi. Pri zadnjem potrosu 
Zagrebškem se je v gozdu Stubici pri Oľoslavji udrla zemlja skoro 
4 metre poprek in G metrov globoko. Ta globina se je neraudoma 
napohiila s toplo vodo. Drugi jednaki vsed so ondu opazovali 10. no- 
vembra 1880., katerega premer je pa meril le dobro IVs metra. H 
kratu je bil poln tople vode. Podzemeljska sila je pritisnila na vodne 
žile, ki napajajo bližnje kopeli Oroslavske, ter je po rahli zemlji 
nekoliko vode pognala v omenjeni brezdni ali okrogli razpoki. Na 
také silovite premembe v podzemeljskib vodnih žilah in pretokah 
káže tudi poročilo iz Oroslavja. Po tem so dan j>otresa bili topli 
vrelci kopeli večinoma neprimerno kalni ali motni ter so kaj nemirno 
iz Inkenj vreli. 

Med Kalabrijskim potresom je pri Seminári iz razpoke prišlo 
toliko vode, da je naredila malo jezero (lago del Tolfilo), ki je bilo 
skoro GOO metrov dolgo, 300 široko in 17 globoko. Pri potresu v Valabiji 
so razpoke bljuvale vodo s sivim in črnikastim poskom in grezom. 
Pri potresu v Kataniji (1818) se je pred prvim sunkom v mestu 
odprlo, práv za práv naredilo 14 vodometov; silno je vreščala voda 
iz njih. Leta 1702. in 1703. je potres silno razsajal v Abruzih ter 
mesto Aquilo skoro popolnem pokončal. Pri rečenem mestu se je 
odprlo vec brezden, ki so nabljuvala toliko vode in kamenja, da 
bližnjega polja niso mogli vec obdelovati. Iz sosednjib bribov so pa 
pubteli gosti sopari in plinovi, ki so se na zraku zažigali. Jednako 
puhtenje plinov so na Armenskem opazovali pri potresu leta 1840. 
(zlasti pri razpokah ob Araksesu in Karasu). Tudi ])ri potresu Lizbon- 
skem (175.5) so iz novih razpok v skalovji Alvidras pubteli plinovi, 
ki so se na vzračji zažigali; poleg njih se je iz razpok valil dim, 
ki je prihajal tem gosťejši, čim močnejše je bilo podzemeljsko bob- 
nenje. O jednakih opazbah so večkrat poročali iz Nove Granade in 

Venezuele. 

(Dalje prihodnjič.) 



■•fe^''^''í^i^^^'{wSIJ^<^^^*fe?-<3=<B^- 



(s^St-Š 




Bájke in povesti o Gorjaneiii. 

Spísal J. Trdina. 
B. Rajská ptiea. 

älil je imeniten gróf. Ta gróf šel je v Gorjance na lov. Veliká 
družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Gróf iigleda 
medveda in skoči za njim. Medved sine v goščavo, gróf za 



njim. Medveda zmanjka in gróf vidi, da se nahaja v neznanem kraji, 
po katerom še nikoli ni hodil. Ta kraj bil je najlepši gaj, kakeršnega ni 
videl ne v domáci, ne v tujih deželah. Z dreves visela so zlata jabolka, 
iz debel cedil seje iz nekaterih med, iz nekaterih dišeče kadilo; prelepo 
dišalo je v tem gaji vse : tráva, cvetice in celo listje na drevji. In če 
je pogledal gróf na zemljo, lesketalo se je okolo njega brez števila 
bistrih studencev, v katerili se je pretakala srebropena voda po zlato- 
peski glini. V senci krasnega gaja bilo je tiho, za čudo tiho. Poska- 
kovala je od veje do veje samo jedna ptičica. Nihče ne bi bil rekel, 
da je ptičica lepa, ko ne bi bila imela zlatega kljuna. Ali še lepši, 
stokrát lepši od zlatega kljuna bil je nje mili, sladki glas, katerega 
se gróf ni mogel naslušati. Ker se je bil utrudil, sedel je na klop, 
da se nekoliko odpočine, ob jednem pa kratkočasi z rajsko divnim 
petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor je mislil, 
dobro četrt, morebiti tudi pol ure. Práv nerád se je dvignil, ali se 
je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila in se zanj 
bála. Iz prijetnega gaja prišel je kmalu nazaj v goščavo in iz goščave 
na pian. Oziraje se na vse stráni klical je prijatelje in lovce, ali 
nikjer ni bilo žive duše : lovska družba je izginila, kakor da bi se 
bila pogreznila v zemljo. Gróf se je naveličal klicati in iskati, in šel 
domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoro več poznal. Koder je 
rasla poprej hosta, sprehajali so se po vinogradih veseli gorniki in 
koder so pasii pastirji drobnico, trudili so se zdaj pridni oratarji. 
Gróf je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil, da se mu 

16 



242 J. Trdhia: Bájke in povesti o Qorjancih. 

je pripetilo. Vprašal je gornike, če niso videli njegove družbe? Gorniki 
so se mu začudili in dejali: kakove družbe? Kdo pa ste? Mi Vas 
ne poznamo, ker Vas nismo še nikoli videli. Vprašal je tudi oratarje, 
kdaj so šli domov grajski gosti in lovci? Oratarji so se začudili in 
dejali: kaki gosti in lovci? Naš graščak ne lovi zverij, on lovi nas 
uboge kmete. Dokler je živel rajnki gróf, nismo vedeli, kaj je liudo. 
O slabih letinah dajal nam je živež zastonj. Na tlako nas ni nikoli 
silil. Desetino nosili smo mu v grád, kolikor smo sami hoteli. Od 
revežev ne bi bil vzel ne jednega klasa. V krčmah smo pili z njim 
in se gostili na njegov račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in 
jih Ijubil kakor svoje, da bi bil dal zanje svojo krščeno dušo. Blagi 
gospod šel je v Gorjance na lov in tamo ga je raztrgal medved. 
Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno zaslúžil. Njegovega 
praznega grádu polastil se je hmeljniški barón. Barón delal je s kmeti 
grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mestu njili orali smo mu 
polje mi, naše žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči 
in nas priganjali na delo z biči. Biči pa niso bili spleteni iz govejskih 
jarmenov, ampak iz kože, katero je urezal barón iz naših hrbtov. 
Desetino zahteval je od vsega, kar raste na polji in v vhiogradu in 
od vsega, kar se pitá in kŕmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo je 
od revežev, kakor od bogatinov, o slabih letinah ravno tako, kakor 
o dobrih. Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali. Barón pa je 
rekel zabavljivo: Naj se zgodi po vaši volji! Ce nečete dajati desetine 
vi meni, dajal j o bom jaz vam. In začel je jemati kmetom ves pridelek 
in priredek, puščal jim je samo borno desetino. Mi smo poginjali od 
lakote in se jeli puntati. Barón pa je nabral krdelo žolnirjev in šel 
na lov. To je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. Volkov, 
zajcev in druge živali se ni dotaknil, streljal in pobijal je samo 
kmete. Kadar so mu prišli prijatelji v gosti, napravil jim je tako 
igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. Igral je z njimi s kmetskimi 
glavami za kmetská dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj že veliko, 
veliko let. Ravno danes je trideset let, kar nam je vzel Bog dobrega 
grófa in z njim vred ves mir in vso srečo našega življenja. — Paz- 
Ijivo je poslušal gróf bridke tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da 
gajo zadrževalo sladko petje zlatokijune ptice ne dobro četrt ali 
pol ure, ampak celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem, spoznali 
so ga najstarejši med njimi in vsi so j)opadali pred njim na kolena in 
glasno zahvalili Boga za neskončno milost, da jim je povrnil dragega 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 243 



dobrotnika in odrešenika. Gróf jim je rekel: Vstanite in poiščite si 
orožja! V moj grád gre iz goščave pod zemljo skrivna pot, ki sem 
jo izdolbel s svojimi rokami in nisem povedal nikomur za njo. Jaz 
pôjdem pred vami; predno preteče 24 ur, bomo grád pridobili in 
vaše in moje sovražnike zasačili. Hmeljniški barón napravil je tisti 
dan veliko gostbo, na katero je povabil vse svoje prijatelje in biriče. 
Po pojedini začel se je z njimi igrati, ne s kvartami in za denár, 
kakor drugi, ampak po svoji stari navadi s kmetskimi glavami za 
kmetská dekleta. Iz grada pride na igrališče oznanilo, da se je odprla 
zemlja in bruhnila iz sebe drahal oboroženih kmetov in ranjkega 
grófa. Barón se je žakrobotal : Ta sala je vredna, da igramo na dalje 
však pot za dve dekleti, in ne le za jedno, kakor do zdaj. Grófovi 
kmetje ujeli so brez boja njega in vse njegove prijatelje in biriče. 
Gróf jili je upregel v pluge in brané in je oral in vláčil z njimi celo 
leto do zime. Na delo priganjal jih je z biči, ki niso bili spletení 
iz govejskih jarmenov, ampak iz kože, katero je izrezal iz njihovih 
hrbtov. Ko je nastopila zima, povabil je vse svoje kmete in jim 
napravil veselico, da také še nikdar niso uživali, niti zanjo čuli. Po 
veselici pa se je napotil z njimi na igrališče. Igrali so skupaj cel 
dan in celo noč z glavami hmeljniškega baróna in njegovih prijateljev 
in biričev in igrali bogme niso za svoje, ampak za graščine, denár 
in dekleta svojih mrtvih sovražnikov in krvnikov. 

6. Ptica Zlatoper. 

Na Gorjancih so se nabajale tri prečudne reči. V skriti dolini 
je stíilo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, v sredi sUen hrast, 
zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica, 
da se od zdolaj ni mogla videti. Okolo velikanskega debla ovijala se 
je od tal do vrhá vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje 
jej ni nikdar usahnilo in grozdje dozorevalo je na njej brez razločka 
letne dobe, po zimi kakor po leti. Tretje in največje čudo pa je bila 
ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanšimi 
vejicami visoke breze. Ta ptica ni zobala zmja in pila vode kakor 
druge ptice, živela je samo o rumenem grozdji, ki jej je viselo okrog 
gnezda in o nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper imenovali 
so j o za to, ker je imela v desni peruti zlato pero. Cudná moč 
je bila v tem peresu. Kdor bi napisal z njim tri prošnje, morale bi 
se mu izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi c'esarju ali papežu 

16* 



244 Trdina: Bájke iil povestí o (^oijancih. 

ali pa svojemu najhujšemu sovražniku. Veliko junákov je poskusilo 
priti na brezo, cla bi izpukali ptici dragoceno pero, ali do gnezda ni 
priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s polzke breze, popadali na lírastove 
in bukové veje in se pobili. V tisti dolini je prebival svet puščavnik, 
ki je poznal vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat., kako 
bi se dobilo zlato pero. On se jira je smijal in rekel : S koso in s 
trenii svetniki. Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da jiin 
se sveti mož roga. To je čul podgorec Mikec. Mikec je bil, kakíir 
so sploh podgoľci, čaši práv razumen fánt, da malo takih, čaši pa 
práv neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikeu 
dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za svet 
vprašal in je poslušal. Ta pot uganil je precej dobro, kaj mu je 
storiti. Dejal je: Bedakom se práv godi! Srečo naj skúša tisti, ki zna 
plezati, kakoľ jaz in ki razume puščavnika, kakor jaz. Mikec vzame 
koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo 
meglico, začel je kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokf>sil vse 
senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da 
je sezala cez bukev in hrast gori do breze in do bele nieglice. Sedem- 
krát je plezal v brezo in sedemkrát se mu je spodrknilo. Ker je pádel- 
vselej na mehko seno, storil si ni nič žalega, ali začelo ga je vender močno 
skrbeti, da utegne tudi njegov trud ostati prazen.^Zdaj se je domislil, 
da je izpolnil puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri 
svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki 
varujejo Gorjance : sv. Eliji, sv. Miklavu in sv. Jederti. Po molitvi začne 
plezati osmikrat in dospé brez truda do zaželjenega gnezda ptice 
Zlatoperja, Ptica ga je počakala in si dala brez straha izpukati zlato pero. 
Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od samé sreče 
se mu je tako v glavi vrtilo, da ni vedel, kaj bi počel. V tej omotici 
mu še mari ni bilo, da bi se pos vetoval najprej s pametjo. In tako 
je ukrenil na zaduje zgolj po svoji priprosti podgorski glavi, pa ni 
čudo, da je tiiko slabo pogodil. Sel je vprašat učenjake, kateri cesar 
je na svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, napisal 
je do tistega cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar 
se je silno začudil, ali se ni mogel braniti. Poklical je hčer in jej 
vse razložil, kaj in kako in da mora biti Mikčeva. Cesaričina se hudo 
razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorná očetovi zapovedi 
odide v podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor strah, 
nagajiva kakor skrat, ob.jednem pa uboga kakor beračica in vender 



J. Trdina : Bájke in povesti o Gorjancih. 245 

poželjiva vsake dobrote in zapravljiva, kakor da jej ne more nikoli 
nič zmanjkati. Mikec je dobil po očetu dve kmetiji. Jedno je pridržal 
sam, drugo je zaženil cesaričini. Razsipna baba je svoje zemljišče 
kmalu zadejala in jela potem zakopavati v dolg tudi njegovo. Také 
potrate se je Mikec ustrašil. in je vzel v roko zlato pero in napisal 
do cesarja drugo prošnjo, naj da hčeri cesarsko doto, da bo mogla 
živeti po svoji navadi, imenitno po cesarsko in za svoje. Cesar mu 
je prošnjo precej uslišal in poslal hčeri silno bogato doto, vec voz 
zlata in srebra, in najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla 
však dan v drugo, Cesaričina plačala je svoje dolgove, ali Mikcu ni 
dala ne krajcarja. Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. Ona 
se jo vozila v dragoceni kočiji, on pa je moral capljati za njo peš. 
In ko je tekel ves upehan za kočijó, vpila je na vse stráni: Podgorski 
možje in fantje! odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja moj 
mož, slávni Mikec, cesarjev zet? Ta sramota je pekla Mikca bolj, 
nego vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja 
svojo tretjo in poslednjo prošnjo, naj vzame svojo hčer nazaj. Cesar 
se je zasmijal in mu izpolnil iz srca rad tudi tretjo in poslednjo 
prošnjo. Bridko je žaloval Mikec po svoji lepi, tako brezumno zaženjeni 
in zapravljeni kmetiji, še veliko, veliko bolj pa se je veselil in Boga 
bvalil, da se je znebil samopašne in grde cesaričine. Odslej ni zametaval 
v nobeni reči več svetov svoje dobre podgorske pameti. Našel si je 
med domácimi dekleti drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je 
prinesla k hiši tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, zadovoljno 
in srečno do smrti. Ker so. mu sosedje preveč zabavljali in ga dražili 
s cesaričino, zapustil je podgorje in se preselil med Bele Kranjce, ki 
ga niso dosti poznali. Hato pero je nesel s sabo in ga na vso moč 
skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinú še le v sivi starosti, ko 
mu je izročil gospodarstvo. Rekel mu je : Na, sin ! tu ti dajem tvojo 
srečo ali nesrečo, tvojo čast ali sramoto, kakor si boš sam izvolil. 
Meni je prineslo to pero nesrečo in sramoto, ker je nisem znal 
rabiti, Bodi ti pametnejši od mene! Ne prosi z njim nikogar za ženo 
ali blago ali za posvetno ča.st! Ce hočeš poslušati svet svojega starega 
očeta, napiši prošnjo do nasega cerkvenega poglavarja, rimskega 
pápeža, naj bi bral zate sveto mašo, da te Bog razsvetli, da ti podeli 
svoj dar modrosti, s katerim ti bo labko pridobiti večno izveličanje 
pa tudi časno blagostanje. Sin je poslušal starca in napisal prošnjo 
do pápeža, kakor se mu je svetovalo. Pápež mu je drage volje izpolnil 



246 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 

pobožno prošnjo in hral zanj sveto mašo. Bog <zíi je obdaril potem 

s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako veliko 

premoženje, po smrti pa je sprejet bil med svetnike. Tudi njesovi 

otroci in vniiki so sloveli radi svoje odlične poštenosti in bistroum- 

nosti. Cudodelno zlato pero se naliaja še zdaj shranjeno nekje na 

Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi §e zmerom práv marljivo 

in uspešno. Poznám staro, jako čestito žcnico, ki bi, če bi trebalo, 

stokrát na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci svojo veliko razum- 

nost, možatost in spretnost za vsako delo po blagodatni moci Zlato- 

perjevega~peresa. 

(Dalje prihodnjič.) 



Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini 
Bolgarski. 

Po slnžbenih poročilih naučnega ministerstva sestavil A. Bezenšek. 

Novo ustrojená bolgarska kneževina more se sedaj svobodno 
zanimati s svojim obrazovanjem ali oliko; in za to ima občno národne 
razvitje v sedanji dobi veliko važnost za Bolgare ter je zanimljivo za 
druge posebno bratské národe videti, kako se je do sedaj razvijalo 
obrazovanje národa, in v kakem razvitji se nahaja sedaj. 

Dal sem si torej truda, svojim rojakom slovenskira opisati v sle- 
decih člankih, kolikor mogoče točno, pregled denašnjega stanja národne 
prosvete v kneževini Bolgariji. 

Odpiranje ucilišč in skrb za njibovp napredovanje ni kaj novega 
v Bolgariji. Cela zgodovina bolgarskega narodnega prerojenja, s čimer 
se je opozorila Evropa na bolgarski národ, in kar je dalo na konci 
pôvod osvobojenju Bolgarije, zajedno je tudi zgodovina bolgarskih šol. 
V dolgih iu težkih íasih turškega gospodarstva ni se nikdar pozabila 
slovanská knjiga v Bolgariji ; samostani in cerkve so vso to dobo zvesto 
varovali tradicije starobolgarske pismonosti. 

Prvá ufilišca po novovekovnem zapadoevropskem primeru, ki so se 
odprla v Bolgariji, bila se sicer grška, osnovana pod vplivora bizan^ske 
cerkovne oblasti, koja si je bila tačas razširila svoje'duhovno vladárstvo 
po vsem balkanskem poluotoku. A skoro so se pojavila tudi lu-ilišča čisto 



Ä. Bezenšek : Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 247 

bolgarska. Prvo oilpre O. Neofit Rilec 1. 1835. v Gabrovu. Deset let 
potem, 1. 1845., oživelo je v raznih pokrajinah bolgarske domovine že 
53 šol; a od tega čaša dalje do početka poslednje vojske množile so se 
té neprestano vsako leto. Skrl) za šole bil je najglavnejši del vsega bolgar- 
ske»a pokreta, in Bolgarom se je zdela občna omika, osnovana na narodnem 
temelji, jedino sredstvo, katero jih more rešiti in najsigurnejši pot do sreč- 
nejše bodočnosti. Naravno, da se to učiliško gibanje ni razvijalo sistema- 
tično, ker je izviralo od privatnega potĺka, od dela pojedinih osôb, društev 
ali občin, in ker se je imelo boriti z mnogobrojnimi in različnimi težavami 
od stráni tedanjih cerkovnih in svetskih gosposk. In tako je prišlo, da 
so nekoji okrogi, katerim je bilo laze občevati z vnanjim svetom, in kateri 
so se dalje vadili v obce narodnem razvitji, brzo napredovali, v tem 
ko so draga planinska in nedostopna mesta bila še čisto nepripravljena 
in neokretna v omiki, ko jih je obsejala zora nove svobodne dobe. 

Po vojski in osnovanji bolgarske dŕžave promenile so se te okol- 
nosti popolnoma. Zapreke, ki so do tačas bile na potn svobodnemu 
razvitku in razširjenju obrazovanja v domačem jeziku in v narodnem 
dubu, odstranile so se, in mnoge rečí, ki so se do tačas smatrale kot 
dobrovoljne izjave rodoljubja in národne samosvesti, postale so občne 
dolžnosti. Zajedno z bolgarsko državo napravi se (junija 1878.) tudi 
vrhovna upmva šolska, in v narodno prosveto se začne prvikrat uvajati 
zistení in ravnomemost. Od druge stráni ni čudno, da se je po ogromnih 
proménah v vseh okolnostib, stanovništvo počelo zanimati z mnogimi 
novimi vprašanji, koja so mu do tačas bila še nepoznaná; in tako so 
šole, ki so bile pred osvobojenjem Bolgarije zajedno s cerkovnimi stvarmi 
najvážnejší predmet narodnega negovanja, ostale za drugimi vážnejšími 
nujnimi predmeti občne pažnje. A vsled tega došlé so stvari tikajoče 
se národne omike v prehoden položaj, iz katerega ne bodo mogle tako 
skoro iziti: kajtí učiliško ustrojstvo je samo jeden del občnega držav- 
nega organizma, kateri je v Bolgariji še nov, in kateri treba čaša, da 
se razvije in ukrepi, kakor bi bilo želeti. 

Prví dve letí obstanka bolgarske kneževine, minili sta med nepre- 
staninii íu skoro perijodičnimi promenamí v državni ui»ra\'i. Naučno 
ministerstvo imelo je tečajem dveh let sedem ministrov, a ni jeden od 
teh ni bil na svojem mestu niti jedno šolsko leto. Ta nestalnost in 
goste promone osôb in uredb, pa tudi nedostatek zistematíčne zakono- 
dateljnosti, imelo je neugoden vpliv na organizacijo učilišč. No pri vsem 
tem šole so napredovale in še napredujo, ker v Bolgariji národná 



248 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 

prosveta ni umetniški napravljena stvar, koja bi se nalagala národu od 

vláde, nego národ sam želi si obrazovanja in se očividno briga za svojo 

omiko in svoj napredek. Ta napredek bodo najbolje pokazala statistiška 

števila. 

1. Obcinske šole. 

1. Šolski okrogi in nadzorniki. 

Začnimo s početnimi sólami. Po vseh prosvetljenih državah je 
obvezno početno ucenje za vse stanovnike. Zakoni teh dŕžav nalagajo, 
da trebajo učiti se vsi otroci v opredeljeni dobi najglavnejših predmetov, 
kakor so čitati, pisati, računati, materin jezikitd. To načelo 
vzprejeto je tudi v osnovnem zákonu (konstituciji §. 78.) bolgarske 
kneževine. 

Da se uspešneje uredi porotno učenje po celi državi, za to se ta 
deli na nekoliko šolskih okrogov s po jednim nadzornikom, kateri nadzira 
obstoječe šole po mestih in vaséh in nagovarja národ, da bi si odpiral 
nove šole v onih krajili, kjer jih še ni, ali pa jih je premalo. Prej za 
čaša ruské okupacije bilo je 5 takih nadzornikov, pozneje 9, a sedaj 
jih je 16; in to po sledečih mestih: Soíija, Trn, Kjistendil, Vidin, Lom- 
polanka, Rahova, Orhanije, Pleven, Lovec, Svištov, Trnovo, Ruščuk, 
Razgrad, Silistra, Sumen in Varná. 

Pri malem številu bolgarske inteligencije, katera jedva zadostuje, 
da se za silo popolnjavajo državne službe, težko se nahajajo za nad- 
zornike sposobne osobe. Sedanje ministerstvo národne prosvete gleda, da 
dobi za to službo posebno izkušene učitelje, kateri imajo mnogoletno 
praktiko in občni ugled, in kateri znajo vzbujati v národu veselje do šole 
in spoznanje vážnosti, ki jo ima omika za však národ. 

Plača inspektorjeva je po 4800 frankov na leto. 

2. Početne éole pred vojsko in pošle nje, 

Delavnost nadzornikov in občni napredek početnih šol bodemo raz- 
videli najbolje iz statističnih dat, katerih tukaj nekoliko priobčujem. 
Da začnemo z zapadnimi krajevi, kateri so bili v turških časih najbolj 
zaostali. 

V Kjistendilski okolici (49.706 stanovnikov) bilo je do vojske 
samo 8 bolgarskih šol, od katerih so bile samo 3 nekako urejene, a 
vse druge proste „kilije", kjer se je predávalo cerkveno pismo po naj- 
starejši metodi. 

Šolskega 1. 1879/80* odprlo se je že 23 moških in 1 ženská šola 
s 26 učitelji, 2 učiteljicama, s 743 učenci in 69 učenkami. A prošlega 



A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 249 

1880/1. šolskega leta bilo je 33 moških šol s 35 učitelji in 1 ženská 
šola z 2 učiteljicama, s skupno 1246 učenci in 104 učenkami. 

Sosedna Izvorska okolica (24.371 stanovnikov), nahajajoča se 
v planinah, kjer se stičejo tri nieje : bolgarska, srbská in turška, bila 
je pred poslednjo rusko-turško vojsko čisto zapuščena ter je imela samo 
4 najpočetnejše šole. V tej okolici, ki ima 3220 hiš, zna samo 111 od- 
raslih Ijudij malo čitati in pisati, tako da je mnogo vasij, kjer ne nahajaš 
niti jednega človeka, ki bi bil vešč pisanju ali čitanju. — A koncern 
1879/80. šolskega leta bilo je tam, akoprem je bila slabá letina, že 
8 šol z ravno toliko nčitelji in 287 iičencev; a 1. 1880/1. narasel je 
spet ta broj na 15 šol s 35 učitelji, 515 učenci in samo 4 učenkami; 
a zmerom je še 2095 otrok v letih šolske dolžnosti, ki ne hodijo v šolo. 

V Trnskem okrogu na srbski meji (64.680 stanovnikov) bilo je, 
ko se je prevzel pod bolgarsko upravo 1. 18 70., v vsem 16 šol z 
18 učitelji, 375 učenci in 12 učenkami. L. 1870/80. bilo je že 48 šol 
moških in 2 ženski s 54 učitelji, 3 učiteljicami, 1844 učenci in 176 učen- 
kami. L. 1880/1. bilo je v tem okrogu 50 moških in 2 ženski soli, 
55 učiteljev, 3 učiteljice, 1605 učencev in 208 učenk. 

V Lovčanskem okrogu bilo je 

1878/9. 1. 14 moških, 2 ženski soli. 
1879/80. „ 49 „ 2 „ 
1880/1. „ 62 „ 4 „ 

V Trnovskem okrogu (216.713 stanovnikov), kateri je jeden od 
največjih in najraz vitej ših, bilo je 

1878/79. 1. 148 moških, 16 ženskih šol. 
1880/81. „ 157 „ 19 „ 
Učiteljev 170 in učiteljic 42. 

V Varnenski okolici bilo je 

1878. 1. 13 moških, 2 ženski bolg. soli. 
1880/1. „ 31 „ 4 „ 
Ti podatki dobivajo več svetline, ako se primerjajo z redkini sta- 
tističnim materijalom, ki ga imamo o učililiščih v turških časih: 

V mestu Sumen (Šumia) bilo je 

1.1875/6: 11 nčit. 6 iičiteijit, plače vkiipno 68.200 groš.*) 859 oč. 418 uteiik. 

„ 1878/9: 11 „ 9 „ „ „ 83.200 „ 568 „ 382 „ 

„ 1879/80: 13 „ 10 „ „ „ 111.500 „ 895 „ 561 „ 

., 1880/1: 17 „ 12 „ „ „ 129.640 „ 1041 „ 671 „ 

*) 1 groš (piaster) = 8 kŕ. a. v. 



250 Slovenskí glasnik. 

V sedanjem Vidinskem okiogu bilo je 1. 1874: 51 šol, 50 uči- 
teljev, 1256 učencev, 93 učenk. A šest let pozneje šolskega leta 1880/1 : 
89 šol, 97 učiteljev, 3587 učencev, 439 ueenk. 

3. Obcni broj početníh šol. 

V vsej kneževini bilo je, kakor pokaznje jedna dosta točná štetev 
1. 1878/9., vkupno 1088 bolgarskih občinskih šol (zajedno z glavnimi 
učilišči), med temi 1027 moških in 61 ženskih, s 1247 učitelji, 132 uči- 
teljicami, 48.404 učenci in 8451 učenkami. . 

Učitelji so dobivali vkupno 735.533 frankov 40 sant. plače v 
denarjih, a v hrani 71.332 ok žita. 

Vsi troškovi občin v šolske in učiteljske svrhe znášali so 827.774 fran., 
156.290 fr. bil je prihod od cerkev, 80.561 fr. 60 sant. od nepokretnin, 
34.210 od učiliških kapitálov (ki predstavljajo ceno 263.354 frankov), 
in 556.712 fr. 40 sant. od šolskih nalogov (davkov), ki so se razdelili 
med davkoplačevalci. 

L. 1879/80. bilo je 1271 moških in 83 ženskih bolgarskih početnih 

šol, in razen teh 55 občinskih glavnih šol, t. j. 44 moških in 11 ženskih j 

torej v vsem 1409 bolgarskih občinskih učevnih závodov, t. j. 

321 vec, nego jih je bilo pred dvema letoma. Učiteljev je bilo okolo 1580, 

učiteljic pa 180. 

(Dalje prihodnjič.) 



Slovenskí glasnik. 

Slovensko slovstvo. — Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in 
iger, 50. zvezek. Na svetlo daje „Dramatično društvo" v Ljubljani 1881, 16, 
459 str. Ta osobito debeli zvezek prináša nam naslednje igre : 1. Precijoza. 
Igrokaz v 4 dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolf, preložil J o s. Cim- 
perman. 2. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Bábo, pre- 
ložil Jos. Cimperman. 3. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh dejanjih. 
Po Bayardu preložil Jos. Cimperman. 4. Zapirajte vráta! Italijanski 
spisal G. P. C ese nate, preložil V. E(ržen). 5. D r ag o c en a o vratní c a. Po 
italijanski „Ilvezzo ď opáli" preložil Viktor Eržen. 6. Pol vína, pol vode. 
Veselaigra v jednem dejanji. Spisal Kosta T ri fkovič, pi'cložil Viktor Eržen. 

7. Jedno uro doktor. Búrka v jednem dejanji. Poslovenil J. Alešovec. 

8. Srečno novo leto! Šaljiva igra v jednem dejanji. Po srbskí igri Kosto 
Trifkoviéa „Čestitam" poslovenil P. — Iz te vsebinc vidijo čestíti ('ilntolii 



Slovenskí glasnik. 251 

da je ^Slovenské Talije" 50. zvezek izdatno pomnožil repertoár našega gledalíšča. 
Igre so večinoma písane v lepem. čisfem jeziku. Posebno morarao pa odobravati, 
da je jDram. društvo^ začelo prelagati v slovenščino lepe veselé igre, katere 
je srbskí spísal pokojní Kosia Trifkovic, brez ugovora najboljši dramatiškí 
pisatelj na slovanskem jugn. Sploh bi želeli, da bi se naši prelagatelji nekoliko 
bolj ozirali na priznano dobre slovanské, osobito poljske veselé igre in ako 
prelagajo iz neslovanskih slovstev, da bi rajši po Mandelčevem vzgledu slovenili 
nam krásne francoske, nego okorne nemške igre. 

Truplo SV. Agapita mučeníka v Novi Cerkvi. Spisal Jarnej 
V oh, kaplán pri Novi Cerkvi. Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja". V Maribom 
1882, 8, 24 str. Tiskal Janez Leon. Založil pisatelj, pri katerem se knjižica 
dobiva po 8 kr. 6. Voh nam opisuje, kdo je bil sv. Agapit in kako je njegovo 
triiplo prišlo iz rimskih katakomb k sv. Ani v Konjicah in od ondot 1. 1793. 
k Novi Cerkvi in kakšnih duhovnih milostij se udeleže tisti, kí časté truplo 
SV. Agapita. Knjižico je zanimljivo čitati zaradí mnogih pridejanih zgodovinskih 
in biografičnih črtic o razmerah novocerkevske dekanije koncem minulega in v 
začetku sedanjega stoletja. 

Pôstni list Andreja, nadškofa Goriškega. Založila nadškofija. 
Hilarijanska tiskamíca v Gorici 1882, 4, 4 str. List govorí o češčenji D. Marije 
ter razglaša navadno postno postavo. 

Nov sJovensk rókopis. Ljubljanska c. k. licealna knjižnica hraní, kakor je 
znano, slovensko prelogo štirskega vinogradskega zákona, ízdelano 1644. 1. Te 
dni našel je g. Deschmann v nekí knjigí bivšega Dolskega arkíva (kateri je zdaj 
v kranjskem muzeji) tega istega zákona starejšo. do zdaj povsem ?ieznano pre- 
logo, kí je osobito zaradí jezika zanimljiva, kajti v njej se nahajajo í starinske, 
. še Trubarju neznane oblike i mnoge besede, dosedaj pogrešane, n. pr. . . . wie 
es in der Landshandvest begriffen íst . . . sloveni se tu: kakur je Vdefhelfkím 
rozhínu (ročínu) sapopadenn . . . (pag 14. cap. XX.) Naslov dragocenemu tému 
spomeniku, pisanemu na 27 listíh fol. je sledečí: „GORNIH BVQVI od 
krailaue Suetlostí offen ínnu poterien generál inu Priuilegium Is 
Nou u Slauenfki Jefigk fstulmazhan skufi Andrea Rezla Farmostra 
na Rakj. Anno M: D: LXXXII. — G. Deschmann je ta v formalnem in 
leksíkabiem oziru preimenítní rokopis slovenskí ízročil g. Levstíku, da ga 
znanstveno preišče. 

„Dramafišl-o društro" razpošilja te dní s svojimi knjigamí za 1. 1881. tudí 
tajnikovo poročilo o društvenem delovanji in blagajnikovo poročilo o di-aštvenih 
dohodkih in stroških za čas od 1. októbra 1880. do 1. októbra 1882. leta. Iz 
prvega posnemljemo, da je društvo v tej dobi priredilo štirí javne predstav* 
ter da z novčno pomočjo dež. odhora kranjskega namerava na svetlo dati obširno 
„Slovensko poetiko". Blagajnik nam poroča, da je imelo društvo v zgoraj imeno- 
vanem društvenem letu 1696 gld. 40 kr. dohodkov, a 1649 gld. 12 kŕ. stroškov; 
prebitka je tedaj 47 gld. 28 kŕ. Vkupne ímovine ima društvo 5940 gld. 35 kr. 
Mandelčev spomenik stal je 297 gld. 11 kr. Ker je društvo v ta namen nabralo 
samo 180 gld. 15 kr., ostaje še 116 gld. 96 kr. dolgá. katerega misii društvo 
poplačatí z dohodki od javníh beril. Imenik nam káže 220 družabuikov ; med 
njimi žal I pogrešamo dolge dolge vrste obce znanih in imovitih domoljubov. 
A kakor je videti iz računov, nití ta mala peščica družabníkov ne plačuje redne 



252 Slovenskí glasnik. 



letnih doneskov! — Da si prihrani nekoliko stvoškov, izdalo je letos društvo vseh 
osem iger v jednom zvezku, a društvo prodaje tudi posamezne igre. Čitalnicam 
in narodnim društvom sploh priporočamo, da si od vsake igre omislijo celo garni- 
túr o , t. j. toliko knjižic, kolikor jih je igralcem treba o provajanji. Cele tiskane igre 
učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, nego samo izpisane naloge, vrhu tega 
so pa še c e nej š e. Kdor od društva v s aj za 4 gld. knjig za jedenkrát naroči, po- 
pusti mu društvo 20% navadne cene, ki je naznačená na zavitkih vsacega zvezka. 

Nove šolslce knjige. Ne prof. Lavtar (kakov smo zadnjič poročali), ampak 
prof. Andrej Senekovič piše fiziko ali prirodoslovje za nižje gimnazije 
in reálke. Knjiga bode v rokopisu v kratkem dovŕšená. V terminologiškem delu 
se bode popolnem ujemala s prof. Celestinovo aritmetiko. — Naučno ministerstvo je 
odobrilo ľokopis šolske knjige ^.Domoznanstvo", katero je o avstrijskem Primorji 
spisal prof. Šimon Rutar. Knjiga je namenjena učiteljiščema v Gorici in Kopru. 

„Politik" objavila je v 5.^. listu t 1 članek „Ein neuer slovenischer Dichter", 
v katerem g. Fr. Selak jako pohvalno govori o našem pesniku X— u. 

Bihar ali Bichfer? Ocenjáje gospoda Julija pi. Kleinmayra „Zgodovino slo- 
venskega slovstva" v „Ljubljanskem Zvonu" lanskega leta govorím na 771. stráni 
„v jZgodovini slovenskega slovstva' na 72. str. mej presojevalci Japljevega in 
Kumerdejevega sv, pisraa čitamo tudi J. Riharja. Ali ta župnik sejeimenoval 
Josip Richter, a ne Rihar itd." — To je treba razreči ; kajti nn oménjenega 
SV. pisma III. delu (pars tertia), v katerem so bukve obeh kronik in drugo, 
(Labaci, typis Theres. Eger, viduae 1801.), nahajamo dva prelagatelja tega sveto- 
pisemskega kosa, imenovana takó: „per Josephum Richer, Parochum ad 
S. Petri in Commenda, et Modestum Schrey, Cap. Loc. ad S. Jacobi penes 
Savum". Na tega sv. pisma ónem delu, v katerem so Mali Proroki (Labaci 1800.), 
zopet čitamo: „per Josephum Schkriner, c. r. Par. ad Annunc. B. V. Lab., 
et Josephum Richer, Par. ad S. Petri in Commenda". Potem rečenega sv. 
pisma I. dél (evangelisti), drugič natisneii (editio secunda) v Ljubljani 1800. 1., 
(v Japljevem predgovoru) našega pisatelja zôve: „D. Josephus Richer, Car- 
niolusPillichgracensis." — Richterja nikder ní najti, in zatorej tudi Miklošičevo 
„Slovensko berilo za 8. gimn. razred" práv učí, ka tega duhovnika imenuje 
Riharja, o katerem jaz ne vém, kdaj se je porodil, kdaj li umri. Izmej starih 
imeníkov naše duhovščine (catalogus cleri) licejska knjižnica Ljubljanska hraní 
jednega s 1797. 1. Iz njega vidimo, da je Richer Josephus to leto v Ljubljani 
kaplanôval pri sv. Jakobu ter z njim vred poleg druzih i Valentín Vodník 
(Vodnig Marcell Valent. Franc. Benef. Demscher.) Duhovniški imeníki te dobe 
še ne pripovedujo, katerega leta se je kdo porodil. Neokretna pisava Richer 
je kríva, da seje Čop zmotil in zapisal Richter, namesto Rihar, česar potlej 
ní zapažil niti sam Kopitar, skozi katerega roke je 1831. 1. šel Copov rokopis 
o slovenskí književnosti v Novi Sad k Šafaŕiku. (J. Jireček na IV. str. 
svojega predgovora k Šafárikovi knjigi „Geschichte der sťidslawischen Literatúr," 
L, Prag 1864.) Takó je prišlo, da to Šafárikovo delo na 35., 109. in 192. str. 
imenuje našega pisatelja vedno Jozefa (Jos.) Richterja. Mislil sem tudi jaz, 
da je učenému Čopu, tedánjemu biblijotekarju Ljubljanske knjižnico, iz katere 
je največ prepísal, kar je dobil Šafárik od njega, in Riharjevemu vrstniku, S lo- 
venú Kopitarju, velicemu slavistu, ter za njima i Šafaŕiku trdno verjeti; a 



Slovenskí glasnik. 263 



vender sc je tnkaj pokazalo dnigače. Ali zopet sodini, da bi ta slučaj ntegnil 
biti jedíni, v kateroni jo pvoti Šafaŕiku obveljalo Jancžičevo mnénje, po- 
vpdano v ^Pregledu slovenskega slovstva," kateri je bil natisnen 1854. 1. v njega 
slovnici. Fr. Levstik. 

Jarno pi-edaranje osnovali so v korist Mandelčevemn spomeniku gg. dr. Ivan 
Tavčar. dr. V. Zarnik in Ivan Hribav v Ijnbljanski fiitaluici. Dné 19. marcija 
govoril je g. dr. Tavčar o poezijah Šimona Jenka: dne 26. marcija g. dr. 
Zarnik o svojom potovanji od Po n tebe do Vezuv a in dne 2. aprila g. 
Hribar o Puškinu in njegovih poezijah. 

V zabarnem in literarneín klubu LjuMjanskeín govorili so zadnje tedne : 
g. Železnikar o nekem zanimljivem kazenskem dogodku na južnem Štajerskem; 
g. Potočnik o poljskih razmerah po Gali c ij i 1. 1863.; g. Hribar o Puškinu 
in o Koseskega prevodili Puškinovih poezij: g. Subic o kranjskili prirodopiscih 
Skopoliji in Plemlji; g. Bež e k jeden večer o Madagaskarcih in drug večer o 
Turgenjevu in njega spisih. 

Dr. Alojzij Vojfeh Šembera f, profesor českega jezika in české književnosti 
na vseučilišči dunajskeni, c. kr. ministerskí tajnik in urednik českega državnega 
zakonika, znamen't učenjak in pisatelj česki, nrarl je 23. marcija na Dunaji. 
Porojen je bil Šembera 21. marcija 1807. leta v Visokem Mytú na Českem; 
gimnazijo je dovŕšil v Litomyšlu, modroslovne in pravoslovne studije v Pragi. 
Potem je slúžil najprej za avskult^nta pri magistrátu brnskem, potem za pro- 
fesorja na stanovski akademiji v Olomuci in v Brni, od koder je bil 1. 1848. 
poklican za učitelja českému jeziku na vseučilišči dunajskem. Od leta 1857. 
dalje uredoval je tudi državnega zakonika Česko izdavo. Šembera bil je jako 
rodoviten pisatelj česki. V svojih mladih letih pisal je v mnogo časopisov českih, 
pozneje je izdal več zuM.menitih zgodovinskih in krajepisnih monografij. Izmed 
najznamenitejših knjig njegovih so te: Vpád Mongolov v Moravsko (1841), Slovani 
v Dolnji Avsti'iji (1844), Ortografija Husova (1857), Zgodovina českega jezika in 
české literatúre (1858, tretje izdanje 1869), Zapadni Slovani v praveku (1868). 
V novejšem času dal je na svetlo dve knjigi, v katerih je pobijal pristnost 
rokopisa Kraljedvorskega ter se z njimi zapletel v hud literaren boj, ki je po- 
spešil smrt slavnega moža. 

Pre-iinior nam's, ki se nahaja na velikem zvonu pri Sv. Jošta in katerega 
je v .Slov." lani objavil g. Žlogar in za njim .Ljublj. Zvon" (I. 2. 127), bil je 
prvič natisnen že v H. Costovih ,Reiseerinnerungen aus Krain" (Laibach 1848, 
pag. 246). A ta knjiga ne pripoveduje, čegav je nápis. G. Žlogarju gre zasluga, 
da je korenito dokázal, da je nápis res Preširnov. 

Ali so Slorenň zares Hrratje? Znano je, da je Starčeviceva stránka v 
Hľvatski Slovence že dávno za ,.planinske Hrvate" proglasila po gaslu .Hrvati 
svi i svuda." Ta náuk se je na Hrvatskem že popolnoraa udomačii in prvi broj 
mesečnika jKroatische Revue" piše na str. 57., da se je .še v XVI. stoletji v 
Ljubljani hrvatski govorilo in da so 1. 1559. našega Trabarja uradno za 
Hrvata oklicali." Proti tej trditvi so brezuspešni vsi zgodovinski dokazi in 
glasovi vseh narodopisnih avktoritet. Kadar jim te navajaš, naredé se Hrvatje 
gluhi in slepi ter ti k večjemu odgovarjajo, da so vsi učenjaki, na čelu jim 
prof. Miklošič, nasprotniki Hrvatom in da kot tujci niso sposobni soditi o 
hrvatäkih razmerah. 



264 Slovenskí glasnik. . 

AH tudi domači, hrvatski učenjaki ne morejo pritrjevati starčevičjanski 
pretiranosti. Za vzgled podajemo danes svojim čitateljem mnenje prvega hrvat- 
skega jezikoslovca in učenjaka, po vsem svetu znanega slavista prof. Jagióa 
na Tiniverzi v Peterburgu. Ta je ocenil v svojem „Archivu fiir sláv. Philologie" VI. 
zv. pag. 148. Florjanskega delo „Konštantín Porfirodnyj kak pisatel o 
južnih Slavjanah." — V tej oceni zametava Jagié najpoprej razdeljenje Slovanov 
v sami dve veji, kar je že dávno kot napačno dokazano, a vender se po naših 
šolali še vedno tako uči. Potem razlaga Jagič, da so vsa slovanská plemena po 
svoji jezikovni sorodnosti jedno poleg druzega razvrščena, samo Hrvatosrbi 
zagozdili so se kot klin med druge južne Slovane. Práv lahko je dokazati, da 
Hrvatosrbi ne posredujejo med Slovenci in Bolgari kakor kakšen jezikovni 
most med njími, (kakor posredujejo n. pr. Lužičani med Poljaki in Čehi). Iz 
tega sledi torej, da Hrvatosrbov še ni bilo na južni stráni Dunava, ko so se 
Slovenci in Bolgari v svojo denašnjo domovino selili. Resnično pa je, da je 
hrvaščjna izmed vseh slovanskih jezikov najbližja slovenščini (in bolgarščini) in 
da sta si morali té dve plemeni sosedni biti že v stari pradomovini slovanskí. 

Nadalje se tudi Jagió popolnoma ujema z vsemi učenjaki, ki prištevajo 
zagrebške Hrvate Slovencem in ne Srbohrvatom. Jagic piše namreč od besede 
do besede tako-le: „Zu den westlichen Siidslaven (nach der heutigen Be- 
nennung Slovenen) rechne ich die Bewohner Kärntens, Krains, der Steiermark, 
Westungarns und des nordwestlichen Kroatiens." 

Za nas je torej stvar določena in jasná kot beli dan. Nečemo se pre- 
pirati, a toliko se nam je vender potrebno zdelo omeniti o tem vprašanji oziraje 
se na grobe besede, s katerimi je nedávno neki odlični list hrvatski zgrabil 
našega prof. Šumana zaradi njegove knjige „die Slovenen", katera o tej kočljivi 
stvari tako sodi kakor Miklošič in — Hrvat Jagič! . 

Iz Zagreba se nam piše 15. marcija: Ta mešec sicer ne morem poročati 
o Bog si zna koliko književnih novostih, ali to, kar kanim povedati, vsekako je 
zanimanja vredno — Najprej naj bode povedano, da je g. Fran Folnegovic sedanji 
urednik „Vienca" izdal „Poziv k predbrojki na pjesme Andrije Palmovica", o ka- 
terega pesnika prerani smrti je „Ljublj. Zvon" že poročal. Ves dobitek te izdaje 
namenjen je spomeniku, ki bi se imel postaviti na njegov grob. — Palmovič bil 
je pravi pesnik, pesnik po milosti božji in za tega delj priporočamo vsem prija- 
teljera hrvatske književnosti toplo to podjetje g. Fr. Folnegoviéa. — „Hrvatske Vile", 
velikega ilustrovanega časopisa lirvatskega, prišel je drugi sešitek med Ijudi. Za- 
dľžaj mu je sledeči: Pesni: Zagorju — A. Kovačic; Vienac — A. H. ; Sitne 
pjesme — Tugomil; Turobnice — I. M. Próza: Primorci — Jenio Sisolski; 
Môže li se tako živit? — Lukjanov-Milarov; O teoriji novele — J. Hra- 
nilovič; Ovjekovjenčana stranica — D. K.; Juraj Dobrila; Trst — V. S.; 
Čovjek i príroda — V. K.; Hrvatsko kazalíšte; Lístek. Slike: Juraj Do- 
brila; — Vienac; — Trst; — Skadarsko jezero; — Prediel iz Črnogore; — 
Dubovac kod Karlovca; — Nošnje za gospodje í djecu; — Hrístovo krštenje 
(fotografski svetlotísek kot priloga) in Bašibozucí vode hercegovačke djevojke na 
pazar (na závitku). 

Leta 1871. osnovali so si rodoljubni hrvatski učitelji pedagogijsko knji- 
ževno diuštvo, katercmu bi bila svrha, širití strokovno znanje in občo izobraženost 



Slovenskí glasnik. 265 

hrvatskih Ijndskih učiteljev in zastopati interese domačih Ijudskih šol brez 
razlike vere. Da se ta namen doseže, jelo je društvo izdavati šolski list „Napredak" 
in časopis za mládež ^Smllje" ; vrhu tega izdalo je 14 knjig za učitelje in 7 za 
mládež. Iz začetka imelo je društvo mnogo protivníkov, no zdaj šteje že 25 čast- 
nih, 65 pravih, 11 dopisujočih elánov, 320 utemeljiteljev in 1005 podpirateljev, 
a iractka ima 7927 gld. 27 kr. — Hrabro naprej I 

Jugoslovanske akademije filologično-zgodovinski odsek imel je v 16. dan 
fcbruvarja méseca sejo, v kateri je čítal prvosednik dr Fran Rački nekrológ 
dopisujočega člana in kijevskega vseučiliščncga profesorja A. A. Kotljarevskega, 
ki je lani 44 let star v Pisi umri. — V sednici matematično-prirodoslovnega 
razreda, dne 1. marca čital je pravi član J. Torbar izvadek večjega za tisek 
namenjenega poročila o potresu 9. novembra 1880. Poročilo razpada v štiri dele. 
V prvem najobsežnejšem delu navedení so potresni pojavi, kí jih je, ali komísija 
po akademiji sestavljena nabrala, ali kí so jih zanesljivi možje prijavilí ali so v 
časopisih tiskani. Slednji so najmenj zanesljivi. V drugem delu razpravlja aka- 
demik posebne pri velikem potresu opazovane príkazní. V tretjem delu razlaga 
teoretične zaključke na temílji opazovanih pojavov. Iz vsega tega ukrepa aka- 
demik, da je ogujišče potresa med Kraljevim Vrhom in Zelino okolo Planine v 
globini 124 km. V četrtem delu navaja akademik škodo, ki znáša po vsej 
Hrvatski 3,276.130 gld. 

Zadnje dní izložene so bile v prodajalnicí Bothejeví v Ilici slike dobro 
znanega hrvatskega umetnika Maši c a. Občinstvo se je zanje zelo zanimalo in 
kritika strokovnjaška jih je močno hvalila. Najboljša vseh slik je „Vrt v solnci"; 
Mašic obljubil je zagrebškemu .Viencu" nekoliko originalnih slik ter potuje v tó 
svrho po Slavoniji, da začne v slikah zbirati národne kostume. 

S Slovenskega prihajajo cesto naročila za hrvatske knjige, za tega delj 
mením, da je tu na mestu, ako priporočam knjigamo L. Hartmana (Kuglí i 
Deutsch) v Zagrebu. Ta knjigarna, ne samo da je do zdaj založila največ hrva- 
tskih knjig, izdaje tudi však mešec „Víestnik", v katerem se navajajo vse nove 
hrvatske (srbské) in slovanské knjige. M. M. 

Iz Prage se nam piše 18. marcija: Češke književnosti silno napredovanje 
more le tá presojati, ki ima príliko bivati v književnem sredíšči českega národa, 
v zlatí Pragí. Ker v ,Ljub. Zvonu* že dolgo nobenega dopisa ni bilo, míslim, da 
bodem bralcem ustregel, ako črhnem katero o českí literaturi slednjih tednov. Kar 
se beletristike tiče, moi"a však razboren človek príznati, da se divno rázovitá. — 
„Matice lidu" šestnajstega tečaja broj izšel je nedávno ter prinesel „Levo-hradecká 
povidka od Vacslava Beneše Tŕebizského." Tega pisatelja so že prej močno hvalili, 
toda vsi českí kritikí so zložní v tém, da je nová ta „povidka" njega najboljší 
dusní proizvod. Beneš Tfebizsky slika v tej povesti tožno, pretožno dobo české 
povestnice, dobo belogorske bitke. Zato je pa dobro, daje ízšla povest v „Matice 
lidu" ; tem potem prišla bode v národ in ga vzbujala in navduševala. — „Dvé 
povídky od Ä. Jiraska". Salónni bibliotéky č. 21. Prvá povest v tej knjižici opisuje 
díjaško žívljenje, a to tako lepo, verno in naravno, da mora dopastí. To isto 
velja tudi o drugi pripovedkí. Písatelj ima bujno fantazijo, ali se vender ne 
vzdiguje preveč raz realnega sveta, vrhu tega je pa njegov zlog tako lep, tako 
eleganten, da ga české novine ne morejo prehvaliti. — „Josef Kajetan Tyl. Obraz z 



266 Slovenskí glasnik. 



našeho života ve tŕech oddéleních. Napsal Ferdinand Šamberk. — Hudbu složil 
Ant. Dvoŕák." — To je igra napisana v spomin slavnega českega pisatelja in 
igvalca J. K. Tyla. Šamberkovo delo je krásno, ali Dvoŕákova glasba — divná ! — 
Adolf Ileyduk izdal je epično pesen „Díevorubec", katero je imenoval pesnik sam 
„Kresbou ze Šumavy". V njej opisuje dogodbo priprostega drvarja, a to je pravá 
tragedija iz življenja! 

Nestor českib zgodovinarjev, Vacslav Vladivoj Toraek, izdal je V. knjigo 
svojega dela, zvanega „Dejepis mesta Prahy". Koliko znanja in koliko truda je 
slávni ta učenjak v to monumentalno delo uložil, razvidno je iz tega, da se 
primerja s Palackega zgodovino Česko in Safaŕikovimi slovanskimi starožitnostimi. 

Omenjati mi je konečno tudi nekaterih posebno izvrstnili literarnih časo- 
pisov českih. Že v 1. številki „Ljubljanskega Zvona" priporočali ste mesečnik 
„Osvéto", katera v obliki znanih fraacoskili „Revue" prináša samo po oblikí 
in vsebini dovŕšené znanstvcne in leposlovne razprave prvih českih pisateljev 
in učenjakov. — Danes se mi je spominati „Svétezora". Ta v obliki ilustro- 
vanih nemških, francoskih in angleških novin izhajajoči, vselej po tri veliké tiskane 
pole obsežni tednik prináša lepe raznovrstne slike in imenitnih slovanskih mož 
portréte ter raznovrstne izvirne ali iz slovanskih jezikov preložené razprave 
znanstvene in leposlovne vsebine. Zanimljiv je dobro sestavljani krátki pregled 
o knjíževnem napredku in umetnostnih proizvodih vseh národov slovanskih. 
„Svétozor" stane za celo leto po 9 gld. 50 kr. — „Kvóty. Listy pro zábavu a 
poučení s časovými rozhledy" imenuje se mesečnik z ilustracijami, katerega v 
zvezkih po 8 tiskanih pol obsežnih uredujeta Svetopluk Čeh in dr. Servac Heller, 
a na svitlo daje Vladimír Čech. Četrtletna naročnina mu je po 2 gld. 50. kŕ. 
Tisk, papir, ilustracije prikupijo človeku list na prví pogled, a vse hvale vredni 
so tudi mnogovrstni znanstveni in leposlovni spisi, katere „Kvety" objavljajo. 
V prvi številki letošnjega leta priobčil je J. J. Toužímsky primeren nekrológ 
o dr. J. Bleiweisu. — Tretji čoski beletristični list je „Lumir", ki po trikrát 
na teden in vselej po dve poli obsežen izhaja v Pragi letos že deseto leto. 
Urednik mu je J. V. Sladek. Tudi ta list, okolo katerega so se zbrali nílajši 
česki pisatelji, zdi se mi v vsakem oziru priporočila vreden. 

— u — 

Krásne piruhe prejme slovenski národ za letošnjo Veliko noč. Sloveči 
naš pesnik X. izdal bode namreč te dni prvi, deset tiskanili pol obsežni zvezek 
svojih divnih poezij. Knjigo sta prekrasno natisnila Klein in Kováč. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter 

stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec 
IJredniáivo : v Novih ulicah 5. — Ilpra^ništvo : na Marije Terezije česti 5. 



Tiská „Národná Tiskama" v Ljubljani. 




feJ|jubljaT|5KÍ9 







Leposloveii in znanstveii lisK 



Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Lcvec, Jos. Striter, dr. Ivan TaTčar. 



Leto II. 



V Ljubljani, 1. mája 1882. 



Stev. S. 



Trioleti. 



^^aj morem revež jaz za tó, 
'^ Če tebe Ijubim, lepa deva! 

Moje srcé takó zahteva. 

Kaj morem revež jaz za tó! 

Ko tvoje me okó obseva, 

Takó milo, tako Ijubó — 

Kaj morem revež jaz za tó, 

Če tebe Ijubim, lepa deva! 

Če tudi stokrát mi veliš, 
Da tebe jaz ne smem Ijubiti, 
Tegá ne morem ti spolniti, 
Če tudi stokrát mi veliš! 
O, saj bi htel ti vse storiti, 
Le tega ne, kar zdaj želiš, 
Če tudi stokrát mi veliš. 
Da tebe jaz ne smem Ijubiti 1 

n. 

Po svetu tvoje bo imé slovelo, 
Ko jaz bom dávno v tihi jami spal; 
Ko mojega nihčé ne bo poznal, 
Po svetu tvoje bo ime slovelo! 
Glej, s slavo Julije ga bom obdal, 

V otožni pesni sladko bo donelo — 
Po svetu tvoje bo imé slovelo, 

Ko jaz bom dávno v tihi jami spal! 

Ko bom pozabljen jaz in moje rane, 
Bo nepozabljen živel tvoj spomin; 
Glasíl se v sredi poznih bo rodbín, 
Ko bom pozabljen jaz in moje rane! — 
Pel pesui sem iz srca bolečin, 

V plačilo sladká nadá mi ostane: 
Ko bom pozabljen jaz in moje rane, 
Bo nepozabljen živel tvoj spomin! 



m. 



Kakó pa češ, da srečen boš, 
Ko žélj srcá ne znáš krotiti. 
Ne znáš se zoper strast boriti, 
Kakó pa češ, da srečen boš? 
Na svetu moraš boje biti. 
In v boji bodi hraber mož! — 
Kakó pa češ, da srečen boš, 
Ko žélj srcá- ne znáš krotiti! 

Po nedosežnem zré srcé! 
In to je vir nam vse nesreče, 
Da bolj in bolj nam . hrepeneče 
Po nedosežnem zré srcé! 
Če srečo ímaš, češ še veče, 
Takó množí se ti gorjé . . . 
Po nedosežnem zré srcé, 
Li to je vir nam vse nesreče! 

IV. 
Odkar je drug cez té dobil pravico, 
Umira tvoje lice in bledí; 
Tvoje okó. plamteče prej, temní, 
Odkítr je drug cez té dobil pravico! 
Ko roža, ki jo slaná zamorí, 
Takó povešaš ti sedaj glavico — 
Odkíir je drug čez té dobil pravico, 
Umira tvoje licc in bledí! 

Ko strastno in goreče te objema, 
Drugjé so tvoje misii in željé; 
In večkrat sólze ti obraz rose, 
Ko strastno in goreče te objema! — 
Mrtvó je, mrzlo zanj tvoje srcé, 
Zastonj Ijubezni ogenj v tebi vnéma 
Ko strastno in goreče te objema, 
Drugjé so tvoje misii in željé! 

17 



258 



Fr. Zbašnik : Trioletí. 



Oditi iiisem mogel brez slovesa, 
Mogočno sem me gnalo je srcé! 
Še enkrat, draga, móram zreti v té, 
Oditi nisem mogel brez slovesa! 
O té naj te ne žálijo solzé, 
Ki siloma kipé mi iz očesa — 
Oditi nisem mogel brez slovesa, 
Mogočno sem me gnalo je srcé! 

V slovo le rôko mi podaj še belo, 
Potem ostáni zdravá vekomäj ! 
Pozábi, kar bilo je nekedaj — 

V slovo le rôko mi podaj še bélo! 
Da te ne motim, ta zapuščam kraj, 
Na tujem moje bo srcé trohnelo . . . 

V slovo le rôko mi podaj še belo. 
Po tem ostani zdravá vekomaj ! — 



VI. 

Kedor za strune práv ne zná prijéti, 
Ta naj pri miru rajši jih pustí! 
Le neprijetne glase nam budí, 
Kedor za strune práv ne zná prijéti ! 
Naj pomnili to pesniki bi vsí, 
Ki nam ponašajo se s trioleti : 
Kedor za strune práv ne zná prijéti, 
Ta naj pri miru rajši jih pustí! — 

Ko vbranih strún sladkodoneči glasi, 
Takó doní naj vselej triolét; 
Zdaj burno in glasnó, zdaj mirno spet, 
Ko vbranih strún sladkodoneči glasi I 
Veselje, rádost nosi naj med svet, 
A žalost, tiho hrepenenje čaši — 
Ko vbranih strún sladkodoneči glasi, 
Takó doní naj vselej triolet! 

Fr. Zbašnik. 




Zapušéen. 



^ogrebcev trop pred máno gré 
' Čez rožnato raván — 

Pokopat nt'sejo možjé 

Očeta v grob liladán. 

Za rakvo pa tako bridkó 
Sirote jokajo 
In srca j im, težká takó 
Od tóge pókajo. 



Oj srečni mož, ki ti čez grob 
Spomin krasán cveté 
In ves ta trop, pogrebcev trop 
V bolesti silni mré. 

Po meni pa solzá ne bo. 

Ne bo spomína mi, 

In spal bom sam, oj spal težkó 

Pod razvalinami ! 



In grob moj bode zapuščen 
Ko sem v življenji jaz 
In močil bo ga dež studčn 
In razdejal ga čas! 



—b- 





Malo ž i v 1 j e n j e. 

Povest. 
Spisal dr. Fr. Detela. 

XI. 




opet je preteklo nekoliko čaša, da Jurija niso Ískali, in pro- 
steje je dihal upaje, da je vsaj za zdaj konec ; pozneje se bode 
pa že kako napravilo. Obiskoval je zopet redno svojo rodovino 
in pomagal pri domačem delu tako, da se Ijudem ni pre vec kázal, 
ali pa je živel v svojem starem stänovanji pri Premci. Z Mihom sta 
pa ukrepala tako, da odrineta takoj vzpomladi na Hrvatsko ali na 
Ogersko. Potni list bi se že dobil na kako ime, dela se pa nahaja doli 
dosti in denarja dosti. 

„Vi še ne veste, kaj se pravi živeti," reče nekega popoliidne 
Mihá oblastno očetu in Juriju. „Ce se nnjeste soka pa zabeljene kaše, 
pa že mislite, da se vam dobro godi; kaj ne? Doli pa na Hrvatskem, 
najslabše, kar smo jedli, bili so žganci. In kaki žganci! Kar plávali 
so v masti. A tam jih malo drugače delajo, kakor pri nas. Ťukaj 
jih kuhate kakor krompir in na skledo za osem mlatičev prideta 
dva ocvirka: tam pa kar kotel na ogenj, noter pa masla cel lonec, 
v maslo pa žgancev namečejo. Kadar so ocvrti, pa na mizo, gledajo 
pa t<iko lepo iz maščobe kakor žabe iz mláke." 

„Kakor žabe, praviš?" čudi se Premec. 

„Naj me vzame, kdor hóče," zatrjuje Mihá, „če jih nismo 
ravno tako iz sklede lovili kakor žabe. Pa to je samo jed ; a denarja, 
Jurij, tega smo pa imeli! Da se ne bom nič legal, do krajcarja ne 
vem povedati, razumeš, ampak v okroglem številu: kakor rezanice ga 
je bilo." 

„Koliko si pa prinesel domov?" vpraša oča. 

„Kako ste čudni!" pravi Mihá. „Kaj bom nosil?" 

„Nič se ne boj. Mihá," pravi Premec, „pa povej, koliko je 
bilo, da bo Jurij tudi slišal." 

17* 



2é0 th*. Fr. Detela: Malo življenje. 

„E, kaj bi to govorili," bráni se Mihá. „Doli sem imel denarja, 
oča, doli!" 

„Ves, Jurij, ko je prišel domov, stresel sem vse iz njega in 
koliko je bilo, ugani!" 

„Kaj bi ugibal!" ugovarja Mihá. 

„Jurij, ugani!" zapove Premec ne meneč se za sinov ugovor. 

„Ne vem, koliko bi rekel," pravi Jurij. „Recimo, de.set goldi- 
narjev." 

„Ha, ha!" smeje se starec. „Ali si znorel ? Naš Mihá pa deset 
goldinarjev! Kako moreš kaj tacega vkup spraviti!" 

„Morebiti dva goldinarja," ugiblje Jurij. 

„Ne uganeš," pravi Premec, „že vidim. Jaz ne bom nič okroglega 
števila povedal, kar naravnost pa natanko. Petnajst krajcarjev je bilo 
vsega skupaj, pa nič več in nič menj. Ali ni res. Mihá?" 

„Naj bo, kolikor hoče," izgovarja se Mihá, kateremu se je to 
preiskovanje malo sitno zdelo, „doli smo pa le rožljali ob nedeljah. 
Samega srebra sem' imel, da so se mi žepi trgali." 

„To je pa res," opomni oča. „Ves raztrgan je prišel domov." 

„Za božji čas!" vzklikne na jedenkrát Mihá in skoči po konci. 
„Jurij, beži!" Komaj je izgovoril Mihá te besede, že je nekdo trdo 
trkal na vráta, katera je previdni Premec zaklepal, kadar je imel 
Jurija pod streho. Zaňdarji so prišli. 

„Kaj pa je?" povprašuje starec. 

„Zopet so tu," odvrne Mihá, ki je bil skozi okno žandarje 
zagledal. Zunaj pa je že razbijal Križan po zaklenenih vrátili in 
kričal, naj se mu odpre. 

„Takoj, takoj, možje pravice!" vpije Premec in leze počasi 
izza mize. A vráta, snéta iz stežajev, padejo predenj in Križan ])ri- 
lomasti v sobo. Po bliskovo mu šinejo oči j)0 vseh kotih , toda 
Juľija ni. Ravno je bil Mihá nazaj zavalil pečnico, ki je od})rla pot 
prijatelju. 

„He, tukaj je!" zakričí žandár, ki je strážil zunaj hiše, in Muv 
Križana. Jurij je bil izlezel iz peci in skúšal uiti v gozd, a ko zagleda 
izhod po stráži zastavljen, plané nazaj in izgine pod streho, kamor 
je peljala jn-islonjena lestva. Ko pritečeta žandarja zraven, ležala je 
lestva že na tleli in težka skrinja je zapirala vsaj za nekaj čaša vhod 
pod streho. Žandarja se posvetujeta, kaj je storiti. 

„Počakajva, da sam doli pride," meni jeden. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 261 

„Leliko Jolgo čakáva," godmja dnigi in ogleduje, kod bi se 
najlaže prišlo ubežniku do živega. Da podstrešje na drugem konci ni 
z deskami obito, ampak da je hiša do vrhá opažena, vedel je Križan, 
a še jedenkrát gre pregledat vso zidanje, ki ga prepriča, da more 
Jurij iz hiše le skozi streho ali pa po istej poti nazaj, koder je bil ušel. 

„Da se mi nobeden ne gane iz sobe!" zapreti Premcu in Mihu; 
potem odkáže tovarišu mesto, kje ima stražiti, vzame lestvo in jo 
prisloni na spodnji stráni hiše k strehi. Urno zleze žandár na streho 
in jo začne odkrivati, da bi „jazboca izkopal". Opeká za opeko leti 
na tla in nič ne pomaga kletev Premčeva, ki je bil iz sobe pritekel 
jezit se, da mu bodo vso streho raztrgali. 

Jurij pa je pod streho premišljeval, kako bi se rešil. Od začetka 
je mislil, da ga hočeta žandarja z gladom prisiliti, da se uda in sklenil 
je mimo čakati do noci, a Križanova namera izpremeni hitro njegov 
sklep. 

Da je Premčeva hiša malo razmršena in razpraskana, tému se 
še nikdo ni čudil intudi Križanu se je jako naravno zdelo in zaradi 
tega ni zapažil, da se nekam prepravilno pod vrhom dve vzporedni 
poki z drugima dvema križata. Ali je kak potres ali kaka druga 
zemeljska sila hišo tako poškodovala. tega ne vemo, a verjetno bi 
bilo, kajti razpočen je zid po teh črtiih skozi in skozi in kadar bi 
bilo Premcu ]»rišlo na misel vetriti svoje podstrešje, brez truda bil 
bi si lehko lino odprl. Ta hišina slabost pa je bila Juriju tudi znana, 
in ko je začul, da se lestva pristavlja, zavihti se na strešni trám, 
priveže zanj staro vrv in odvali kameň iz žida. Toliko je bil pomolil 
Križan glavo pod streho, da je videl, kako leze oni skozi odprtino 
iz svoje ječe. Urno skoči z lestve doli in zakriči tovarišu: a v naglici 
se človek ob vsako reč zadene in stari Premec je povsod na poti, 
tako da se je bil Jurij že skril med drevjem, ko je počila puška. 
Kaj pomaga zdaj Križanova ježa! 

„Zakaj puščate tega sumnjivega človeka iz sobe!" vpije nad 
tovarišem, ki se izgovarja, da mu je Premec pot zastavil. 

„Ha, stari grešnik!" obrne se na Premca. „Prazen ne pôjdem 
danes od Vaše hiše. Pripravita se na pot, z nama!" 

..Zakaj pa, primojdunaj !" buduje se stari. „To bi rad vedel. 
Onega pojta lovit, ki je ušel, onega!" 

„Kaj pa naša kravica?" opomni mirno Mihá, vesel, da se je 
Jurij rešil. 



262 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 



„Izročita jo, komur hočeta!" odvrne Križan in kmalu ja odženo 
žandarji. Kdor jih je srečal, radoveden se je ozrl za njirni. „Zopet 
sta se kje tepla," dejal je marsikdo. „Da se starcu le Ijubi pretepavati 
se s fantini!" Ko so pa zvedeli, zakaj ju kazen čaká, milovali so 
ja, češ, dobrega srca sta pa le. 

XII. 

Izmed goľá, ki obdajejo Dolino, najvišja je gora sv. Florijana. 
Proti Dolini je lepo obrastena ; vznožje jej krije borovec, više gori 
raste smreka in sem ter tja tudi macesen ; vmes pa se nahajajo veliki 
koši košatili kostanjev. Na drugo strán pa je hribovje pusto in 
skalnato in globoko pod njim teče zelena Sava. V nedeljo po binkoštih 
bere se maša pri sv. Florijanu, ki je najbolj oddaljena podružnica 
Dolinske far& in takrat pride pač tudi Dolinska mladina gori, da si 
ogleda cerkvico, katero je stari mežnar Ožbé, jedini sosed sv. Florijana, 
tako lepo opral in osnažil in po kateri tako ponosno sveče prižiga. 
Ce pride količkaj takih romarjev, ne laze se Ožbé trdeč, da je bila 
cerkev natlačeno polna in da je pol Ijudij še zunaj stalo. In kako 
oblastno razkazuje po svetem opraviln cerkev duhovnemu gospodu 
ali kakemu drugemu veljaku in ne pozabi povedati, kako čudo se 
je bilo ondu dogodilo pred nekaj leti. „Krovca smo imeli," pravi, 
„tistega Tineta, ki po stráni hodi. Ko je bil cerkev pokril, pa pravim, 
naj še zvonik malo pomaši, ki je tudi potreben. Pa grem v hišo po 
vrv, da bi ga privezal; toda Tine je že tak, srčan, da malo takih 
in v glavi se mu nikdar ne zvrti. O, pravi, oča! saj ni treba vrvi; 
tako pripravnega zvonika še nisem naletel; ves je pri tleh. Lop! 
prileti doli iz gornjih lin. Ali si videl, pri tleh? bilo mi je na jeziku; 
a premagal sem se in zaklical : sv. Florijan, pomagaj ! in Tine je 
zopet vstal. Malo bolj je še po stráni hodil, a kmalu je bil dober." 
Tako pripoveduje Ožbé in potrkava na mala dva zvona, oh! tako 
gonljivo, da njemu samému solze stopajo v oči. In kaj se je zvonoma 
pripetilo! Na goro sta prišla, tako pravijo Ijudje, dva tujca, malo- 
vredna človeka ; in kje se takih ne dobo ? Ogledala sta si cerkev in 
odšla. Ko pa je Ožbé o poludne hotel zvoniti, zvonov ni bilo nikjer. 
Hajdi! za potepuhoma; pri Litiji so ja dobili in zvonova pri njili. 
V tak i družbi izgubila sta zvonova se ve da vse blagoslove. V 
kosili sta ja nešla Ožbé in njegova žena Metá v Ljubljano zopet 
blagoslovit. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenjc. 263 

Sama zase ne stoji gora sv. Florijana, ampak po obeh plateh 
se vľste dragi hribi, komaj manj.ši od nje; in če zaviješ od cerkve 
proti vzhodu, pelje te steza malo navzdol, potem pa po ravnem 
skozi prijeten gozdič. katerega pretrgajo cez pol ure lioda njive in 
pašniki po širnem gorskem vrhu. Tu stoji na lepi trati prijazna hiša 
Peíarjeva. Skrilnata strelia se vidi po zimi iz Doline, po leti pa 
je skrita za drevjem. ki je nasajeno po vrtu. Hišica ni visoka, a 
široká je in dolga. Vráta ima od Doline obrnená in pred njimi stoje 
štiri visoke smreke. Kraj se imenuje Strmá peč, kajti kacih sto ko- 
rakov od hiše je svet pretrgan proti savski stráni in globoko doli 
zija velik prepad, čegar rob je na vrhu obdan s kameneno ograjo, 
pravim ciklopienim židom, brez malte sestavljenim. Kraj prepadá so v 
skalo vsekane priproste stopnjice, po katerih hodijo Ijiidje po dnevi, 
kadar ne polzi, in če ne iitegnejo daljšega in varnejšega pota nbrati. 
Posebno varno ni hoditi med skalovjem. kajti prigodi se večkrat, da 
s e kaka skala odtrga in zvali v prepad in pred nekaj leti je bilo ubilo 
ondu — lesen križ sredi pota spričuje — malo deklico pastarico, ki 
je pred dežjem Ískala zavetja pod skalo, Ce pa se skala nad tabo sproži 
in jo slišiš bobneti po pečevji, Bog ne zadeni, da bi nazaj skočil ali pa 
stekel naprej, obstani ali pa korakaj mirno svoj pot, tako pranjo Ijudje, 
ki morajo to vedeti. Kdor se pa ne more zanašati na svoje noge in na 
svojo glavo. ta naj se drži kolovoza, ki pelje mimo hiše po ravnem 
in se potem polagoma zavije doli proti zeleni Savi. Na tej poti stoji 
pod vrhom še jedna hiša, Simónova. Simón je Peearju najbližji sosed, 
a dasi stojita hiši komaj četrt ure narazen, vender ne spadata obe 
pod jedno faro. Vrhu hriba je meja fare Dolinske, kateri se Pečar 
prišteva, in fare sv. Andreja, ki obsega Šimonov dom. 

Tako lepe leže nima Simónova hiša kakor pa Pečarjeva. Zidana 
je v breg, tako da je stanova nje na jedno strán pri tleh, na drugo 
pa v prvem nadstiopji z vhodom po stopnjicali. Zemlja okrog je 
pusta : povsod moli skala iz tal in izpodriva rastlinstvo in kar je 
polja pri hiši. težko se obdeluje, kajti vse visi kakor streha in ka- 
menje ovira košnjo in oranje. 

Mraz je še svečana meseca zlasti po líribih, kjer oster veter piše 
in prileže se človeku gorka izb •.. Stopimo torej malo v Simonovo 
hišo. da se seznanimo z njenimi prebivalci. Za majhne Ijudi je na- 
rejena prostorna izba in ponižnosfci je vajena, prikloní se tedaj, ko 
vstopiš, da se ne zadeneš ob strop. Pri veliki peci sedí mati 



264 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

Šimonovka in vije prejo, zraven nje pa vleče sin Štefan tobak na vse 
pretege iz krátke pipe. Mladenič ima kacih pet in dvajset let in ni 
práv zdrav videti; bledí obraz in gosto pokašljevanje káže, da se je 
fantu plučne bolezni bati. 

„Anica!" ogovori Štefan svojo sestro, mlado dekle, ki je šivalo 
za mizo. „AH veš, kaj je pri Pečarji novega?" 

„Nič ne vem," odgovori dekle in šiva dalje. 

„Ali hočeš, da ti povem?" nadaljuje Štefan. 

„Le povej !" 

„Pa saj vidim, da rae ne poslušaš. — Ce mi kúpiš v nedeljo 
tobaka, pa ti povem." 

„O Štefan, Štefan!" oglasi se zdaj mati, „pusti kajenje in tobak I 
Jetiko boš dobil, boš videl." 

„Kaj jaz jetiko!" ponese se Štefan, skoči po konci in se potrka 
na prsi. „Le poslušajte, mati, kako to grmi! Jaz imam dvojne prsi." 
Kašelj mu ustavi te moške besede. „Nekaj imam v grlu," pravi, 
ko se je odkašljal, „pa sam ne vem, kaj." 

„Varuj se, varuj se!" svári mati. „In pri vsem tem ta razvada 
tudi dosti stane." 

„Kaj bo to, teh par krajcarjev, to in pa nič!" 

Zdaj se odpro vráta in noter stopi dekle, katero že nekoliko 
poznamo. 

„O dober dan, Lenčika!" vzklikne Anica, vstane izza mize in 
jej hiti naproti. „Kaj si pa ti prinesla?" 

„Dober dan, mati!" pozdravlja Pečarjeva hči Simonovko. „Vi 
ste pa vedno tako pridni. Nekaj kolin vam pošiljajo naši." 

„Dolgo te že ni bilo k nam, Lenčika," kára jo žena. 

„Saj tudi Anica ne pride nič k nam v vas." 

„Jaz imam ravno zdaj precej šivanja, " izgovarja seta, „kakor 
bo pa to zgotovljeno, videli se bodeva večkrat, če bo malo manj mraz." 

„Danes pa res práv nič mraz ni," smeje se Lenčika, dasi jej 
lica žaré od mrzlega vetra. „Ti si preveč zmrzla." 

„Tako rado me res zebe," pravi Anica, drobno bledolično deklo, 
ki se zraven krepke mdeče Lenčike še šibkejša vidi in mislil bi človek, 
da je ta čeden obrazek z velikimi modrirai očmi kake preoblečené 
gospodične, a ne v pustili hribih doma. 

„Lenčika!" pristopi zdaj Štefan. „Mene pa nič ne vidiš?" 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 265 

„O, glej gal" pravi Leneika. „Ali se ti tudi greješ? Ali te ni 
sram na tak lep popoluclan za pečjo?" 

„Kaj pa, da me je," pravi Štefan. „Mene pa )ie boš povabila 
v vas?" 

„O ne, saj vem, da sam prídeš." 

„Pa res," pravi mati. „Doma mu je hitro mraz, gori pa však 
dan leze. Saj se ga morate že naveličati." 

„O, zakaj? Se krajší čas nam je; ampak doma ga pogrešate. 
Zato bi bilo najbolje, da jedenkrát vi vsi gori prídete, potlej pa 
mi doli." 

„Kaj pa, kaj pa!" smeje se mati. „Hišo pa kar zaklenemo." 

„Počakaj, Štefan!" pravi zdaj Anica. „Meni bo pa Lenčíka 
sama povedala, kaj imajo gori novega." 

„Novega?" premišljuje Lenčika. „Ne vem, kaj bi imeli. Kaj 
misliš, Štefan?" 

„No, ali niste včeraj lilapca dobili?" 

,,A, tako? Saj res! Vceraj se nam je prišel nekdo ponujat in 
vzeli smo ga. Oče so že stari in potrebujejo pomagača in fánt bo 
menda príden." 

„Odkod pa je?" vpraša mati Simónovka. 

„Od Doline doli.^ 

„Ha, Dolinec!" zasmeje se Štefan. „Ne vem, če bo kaj pridá. 
Doli so Ijudje mehki, razvajeni, tukaj mora biti pa človek trd, železen, 
da ga ne prevrne vsaka sapica." 

„Tak kakor ti!" praví mati. 

„Ho, mati, kaj pa mislite?" poreče Štefan in se potrka na 
prsi. „Jaz se le zdĺm tako slab, pa sem trden in bolen še nisem bil 
nikoli. Cesa pa pogrešam, mati? Nič. K večjemu denarja, pa dekleta." 

„Boš tiho!" posvari ga žena. „Kako pa govoriš!" 

„Nič hudega, mati. Ampak, Lenčika, kadar bo začela burja brití, 
boš pa morala hlapcu kamilic kuhatí. " 

„O ne vem; prečvrst je in príden pa tudi, tako da bomo práv 
zadovoljni, če ostane zmerom tak. Toda zdaj móram pa iti. Z Bogom, 
mati ! Anica, skúsi vender, da nas kaj obiščeš. " 

„Počakaj, Lenčika," pravi Štefan, „jaz te spremim nekaj čaša." 

„O ni treba," pravi ta. „Zunaj je mraz, le ostani doma!" 



266 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

„He! kaj se pa jaz menim! Golorok grem s tabo, če ni drugaeo." 

„Nikar ne nori!" opomína ga raati a Štefan vrze suknjo naše 
in hiti za dekletom. 

„Lenčika, Lenčika, kaj pa tako tečeš?" vpije za njo in j o skúša 
dohiteti. 

„Zato, ker se mi mudi," odgovori ona. 

„Saj boš še prišla domov. Malo nô počakaj, nekaj lepega ti 
bom povedal!" 

„Kar gredoč povej!" 

„Lenčika, kaj praviš? kako ti misliš? kaj bi ti dejala, če bi 
ti jaz povedal, kako te imam rad?" 

„Smijala bi se ti," pravi Lenčika. „Zato pa rajši tiho bodi ! In 
to si mi že večkrat pravil in ni nič posebno lepega." 

„Ti mi nikoli ne verjameš!" toži Štefan in jo skušii uloviti za 
ľoko, a ne posreči se mu. 

„Kar pusti mojo roko!" pravi Lenčika. „Najbolje je, če ostane 
pri meni." 

„Oh, kako si hudobná!" 

„Štefan, pusti vender te neuranosti," jezi se deklica. ri^ovaj 
mi kaj pametnega, potem te bom rajša imela." 

„AU me boš res rada imela?" 

„Res, če ti rečem." 

„I, kaj bi ti pa povedal," premišljuje Štefan, „ko nič ne vem, 
čisto nič posebnega; samo nekaj vem, Lenčika, da me ti nimaš nič 
rada." 

V takem pogovoru prišla sta daleč od Šimonove hiše. Skoro 
sredi pota od Pečárja sem je velik studenec, iz katerega je napeljana 
voda na korito. Ta studenec tudi o največji súši ne usahne, in Pečar 
in Šimon gonita sem živino na vodo. Ravno je napájal Primožev 
Jurij Pečarjevo govedo, ko pride Lenčika s Štefanom. 

„Štefan, zdaj pa le pojdi domov!" pravi dekle, „da ne bodo 
rekli tako pa tako, da pri belem dnevu okrog postopava." 

„Kdo bo rekel! A, tam je vaš novi Idíupsc, ali se tega bojiš?" 

„Práv tega. Bog ve, kak človek je ; raorebiti rad Ijudi opravlja. 
Kar pojdi, z Bogom!" 

„Nič se ne boj, Lenčika! Če bo kaj rekel, jaz mu bom že 
pokazal!" 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 267 

„Ce ne greš, jaz bom huda!" zažuga mu deklica in Štefan se 
poslovi. „Drevi pridem kmalu ; slisiš?- vpije še za njo, a ona je 
bila že daleč in hitro je došla Jurija, ki je tiral rogate svoje pod- 
ložnike domov. 

xm. 

Juľij slúži na Strmi peci za lilapca. Večkrat mu je bilo prišlo 
na misel, zlasti ko so ga zaeeli loviti, da bi gori poskusil svojo srečo, 
kajti da ga Pečar vzame v službo, to je vedel. A na zimo vender 
ni hotel hoditi in malo ga je tudi strašil samotni kraj. Najbolj ga 
je pa odvracal od te misii stari Premec. 

„Oh, Jureek!" dejal je čaši, „bridke solze me hočejo obliti, 
kadar tako govoriš. Kaj hočeš, Ijubi moj, po onih puščavah! Ljudje 
sami nimajo kaj jesti, in ti hočeš pri njih kruha iskati? In kaki 
Ijadje so gori ! Dve besedi izpregovori však teden in odgovora ne 
dobiš od takega štora drugače, kakor če vanj skočiš. O dolg čas, 
dolg čas, da se Bogu smili. In mraz je gori, mraz, da vse poka; 
Mihá, daj mi kožuh s peci ! Veter pa tak, Jurij ! le počakaj, da ti 
povem. Samo jedenkrát sem bil zadnja leta gori, pa Bog me varuj 
še katerikrat! Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame veter klobúk 
pa ga nese doli v graben; jaz pa za njim. Pa sem ga iskal, pri- 
mojdunaj, Jurij ! in tri druge klobuke sem dobil v hosti, svojega 
pa ne." 

Tako je pregovarjal dedec Jurija ; ko so bili pa Premca žandarji 
odgnali, potikal se je Jurij celo noč in skoro ves drugi dan po gozdu. 
Z nočjo se je pa približal varno Premčevi hiši ; gledal je okrog sebe 
in pazil ; vse je bilo tiho in mirno. Splazi se bliže, nikjer nič živega ! 
Iz izbe ne vidi lúči, ne sliši Mihovih orgel in vráta so zaklenena. 
Jurij pogleda v hlev, a tudi tu ni staré kravice, ki se je sicer dolgo- 
časila pri jaslih. Dasi ni bil strahopet, groza vender obide Jtirija v 
tej samoti in grenek čut zapuščenosti se ga polasti. Na naglem ostavi 
Premčevino in hiti proti domu. Tam zve, kaj se je zgodilo, kako so 
odgnali Premca in siná njegovega. Prvá mis3l njegova je, da bi se 
sam žandarjem podal in rešil svoja dobrotnika, ki trpita zanj. A 
poučé ga, da bi to ouima pac nič ne pomagalo, ko je dokazano, da 
sta ga imela pod streho. Po večerji odide in krene nehoté proti 
Gorici. V Rožančevi hiši zagleda luč in to mu vzbudi silen srd, 



268 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

Premec je zaprt, on se mora tako skrivati okrog in vse zavoljo 
tega Iškarijota. Hi.šo mu zažgem, misii si v svoji jezi. A kraalii se 
spomni svoje nelivaležnosti, kako je svojega rešitelja prevaril in 
osramotil pred vsemi Ijuclmi. Po pravici trpim, pravi sam pri 
sebi in se obrne, práv se mi gocli. Premec tudi ni nedolžen in 
vrhu tega, Bog ve, če nas je res izdal Rožanec. Ce se me Ijudje 
ogibljejo kot uhajača, ali naj me še kot požigalca črté in zaničujejo? 
Ker Jurij ni bil hudobnega srca, lehko ga je odvrnil ta pomislek od 
nesrečnega sklepa. A zdaj še le, ko nima ne Mihá ne očeta njegovega, 
zdaj še le čuti, kako je sam, kako je izpahnen iz človeške družbe. 
Zadnjega prijatelja je izgubil in ves drugačen se mu vidi zdaj rojstni 
kraj. Živo mu stopi pred oči hiša na Strmi peci in prijazni njeni 
prebivalci. Tja pôjdem, reče si, domáco vas zmerom lehko vidim, 
nesreča pa me nemara ne bo dosegla. Zadnjič prenoči doma, svojega 
sklepa ne razodene nikomur in predno se dan zazna, vzame slovo 
od očetove hiše in mirne vaši, kjer je užil toliko veselja, prebil toliko 
žalosti. 

Ko dospé vrhu gore, obriše si pot s čela in se ozre nazaj . Solnce 
je bilo razlilo svoje Ž9,rke čez vso majhno dolino, tisoč in tisoč drobnih 
biserov je lesketalo po ravnini, po kateri se vije Dolinščica kakor 
srebern pas po belem krihi. Drugačen prizor pa se mu pokaže na 
drugi stráni. Gosta megla stoji do vrhá gore in on stoji na meji 
solnčne zem.lje, kakor na obrežjj temnega raorja. Torej v tej megli 
bomo živeli, misii Jurij in se obrne otožen proti domácemu kraju. 
Na jedenkrát pa zalaja nad njim Pečarjev pes in privábi gospodarja 
pogledat, kaj je. Vesel pozdraví Matija svojega znanca in ga pelje 
v hišo, kjer je Lenčika z materjo pripravljala zajutrek. Po jedi se 
hitro pogodé. Obleke si je največ izgovoril Jurij, kajti te je bil 
najbolj potreben in pa mirnega bivališča. Da je od Doline doma, 
to so vedeli, in da mu je Jurij iiiie. Materi se je čudno zdelo, da 
nima nič skrinje in da je vse v rúti s sabo prinesel, a Matija si je 
mislil, da je fánt j)ač izbirčen v službah in goste službe redke suknje. 
Lenčika ni rekla nič, ne da jej je po godu in ne narobe. 

Gospodar odkáže Juriju potem vsakdanje delo, pelje ga i)rvi 
dan po svojem posestvu, da mu razkaže meje in pove, kaj je tu, kaj 
tam nasajeno. Mnogo zemlje ima Pečar, a po ravnem je leži malo ; 
gozdi so lepi in mnogo bi bili vredni, ako ne bi bilo tako težko les 
izpravljati iz njih; zraven nekaj njiv in trávnikov razprostirajo se 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 269 

veliki pašniki ob gozdn in po hosti cloli, kajti ovčarstvo je glavni 
zaslužek Pečarjev. Zraveii liiše stoj i dvoje prostornih poslopij ; hlev 
za ovce in govedo in pa skedenj s shrambami kmetskega orodja. Vmes 
je vodnjak, iz katerega se napája živina, kadar ne more iz hleva. 
Trikrát na dan je bilo treba nakrraiti živino. Delo na polji se še 
ni bilo pričelo in če druzega opravila ni bilo, popravljal je Jurij 
orodje : drevo, brano, voz itd., kajti spreten je bil za to reč in marsikaj 
ga je bil naučil Premec, ki še zase ni imel denarja, nikar da bi ga 
dajal ľokodeleera. Od vseh stranij je bil ogledal svoje novo domovje. 
Kod pa je prišel gori tisto noč, ko je hodil iz Ljubljane, ni si mogel 
razložiti. Rad je šel pogledat v domáco vas, kadar jo je obsijalo 
vzhajajoče solnce, ali pa ko se je na večer v senco zavijala, toda 
čedalje menj se mu je tožilo po njej. Cez dan ni utegnil niti ni 
hotel postopati, zvečer pa, ko je bilo delo opravljeno, shajala se je 
vsa družina v hiši in med prijaznimi razgovori je hitro tekel čas. 
Gospodar Matija ni bil gostobeseden, a iz vsake besede gledala je 
odkritosrčnost in dobrohotnost, ki se hitro prikúpi. Zgovornejša je 
pa bila gospodinja Neža, in čisto materine nravi je jedini otrok, vedno 
veselá Lenčika. Ko je bil Jurij prvi večer v tej družbi, zdelo se mu 
je, da je zopet doma, da vidi poleg sebe očeta in mater, in da sliši 
zopet Ijubi smeh svoje sestre. Premčeve druščine vajen prišel je na 
jedenkrát na ves drugačen svet. Od začetka je mislil, da ne bo mogel 
pogrešati Premca in njegovega siná, a kmalu mu je bil pogovor s temi 
Ijudmi toliko dražji in lepši, da se je z nekako neprijetnim čutom 
spomínal zdaj svoje prejšnje zábave. Svet se mu je zdel ta pomenek 
proti onému praznemu besedovanju in tem hitreje se mu je priljubilo 
redno in zdravo življenje, ker je bil do grla sit nečimernega pohaj- 
kovanja. Od mladih nog vedno k dobrému napeljevan ohranil je bil 
še krepostno podstavo. in hudo ga je časih peklo, ko je videl, kako 
malo je razvit pri Premci čut pravičnosti. Nehoté je primerjal Premca 
Pečarju in kako neugodna je bila ta primerjatev za njegovega reši- 
telja in dobrotnika, ki mora celo ječo zanj trpeti! Žalilo je to Jurija, 
kakor boli vsacega človeka, če more biti hvaležen komu, kogar ne 
more čestiti. 

Pečí\rjevi so pa tudi skrbeli zanj, kakor bi bil domač. Mati je 
takoj videla, da Jurij perila pogreša in brž je naročila, kar je bilo 
treba, in Matija je poskrbel, da se mu je izgovorjena obleka hitro 
zgotovila, „da se fánt ne bo sramoval." Sentflorijanski cerkovnik, ki 



270 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 



je obiskoval ob nedeljah Pečarjeve, bil je krojač in šival Ijudem claleé 
po pogorji in posebno so ga cenili za iľhovino; nanj se je obrnil 
Matija. Klobúk mu je kúpil, ko je imel opravek pri komisiji in dal 
mu je svoje široké škornje, ker so raožu prizadevale preveč sitnosti 
pri obuvanji. Tako je bil Jurij kmalu nov od vrlia do tal. 

(Dalje prihodnjič.) 




Izza mladih let. 

Spisal dr. H. Dolenec. 
III. 

|uško dobil sem prvikrat v roke, ko sem dovŕšil prvo latinsko 
sólo. Bila je to mala pušica, lastnina strijca Poldeta, ki je 
vse otroke rad imel in marsikaterega s to puško razveselil. 
Sla sva z Janezom na lov; on je streljal prepelice jaz pa navadne 
ptiče. Toda ni jednega nisem mogel ustreliti. Janez se je tému čudil, 
jaz sem bil pa žalosten. Prideva skoro do vaši in ugledava na mali 
lesniki celo tolpo vrabcev. Prisilim Janeza, da mi nabije še jedenkrát 
puško in bližam se drevesu. Vrabci odletijo in le mladíček obsedi 
na veji. 

„No, tega boš vender le sklatil!" 

Jaz pomerím, merím in sprožím, a dasíravno ni bil vrabec tri 
sežnje od puse, 4)rebil je vender srečno nevarnost ter odletel. Obstojím. 
Zdaj Janez hud pristopí in mi velí pomeriti na kameň. Storim to, 
Janez pogleda za menoj po puši in potem meni y obraz in jame se 
na vsa ústa smijatí. Jaz gledam, kaj bi to pomenilo, in še le, ko se 
Janez do sítega nasmeje, reče mi: 

„Kaj ne pomežiš na jedno oko, kadar pomeríš?" 

Jaz debelo gledam Janeza in povem, da ne, Janez pa da po- 
mížatí móram, drugače da ní mogočíí práv pomeriti. Skúšal sem, ali 
ní šlo, in gotovo smešní so bili obrazí, ki sem jih napravljal s tem, 



Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 271 

da sem se trudil zamižati na jedno oko, kajti Janeza je kar vilo od 
smeha. Bila je to luida zavest, ustrašil sem se in bal, da morda 
nikdar se tému ne bodem mogel privaditi. Ali že za malo dnij sem 
prvo to težavo premagal in ptitem postal nevaren. Tri leta kasneje, 
ko pridem zopet na poeitnice, popeljal sem se z očetom v Trst in 
prinesel sem s seboj lepo jednocevko, katero mi je oča kúpil. Takoj 
drugi dan sva jo z Janezom poskušavala in Janez j o pohvali, da 
bode pravá. Dobil sem tudi rožiček za prah in mošnico za šibre in 
še tiste počitnice pobil sem pet zajcev. 

Ako ni bilo večje družbe, hodila sva z Janezom sama na lov. 
Nekega dne greva zopet pod Nanos ; imela sva s seboj par izvrst- 
nih istrskih gonjaeev. Jaz sem silil, da poj divá práv pod goro, 
Janez pa da ne, ker zajei so. le še bolj nizko, in da, ako psa v goro 
zaideta, bodeta lisico zagnala in ta jih bode odpeljala, Bog ve kam. 
Se ve, da sem se moral Janezu upokoriti, ali malo potem, ko je 
Janez pse izpustil, bila sta pri meni in jaz sem šel z njima narav- 
nost pod goro in psa sta v gori tudi kmalu zagnala. Gonila sta v 
skalovje in proti vrhu. Janez je prisopihal do mene in me takoj 
dobro oštel ter pristavil, da lova je konec za danes in da Bog obvari, 
ako bi psa, ki še kraju nista dobro privajena, kam prešla. Molčé 
sem poslušal hudega Janeza, ali zaslišim tudi psa in opozorim Janeza, 
da nazaj doli gonita. Tudi Janez ja zasliši in oba zreva v goro, kje 
bodeva žival in pse ugledala. Jaz prvi zapazim zajca, naravnost doli 
proti nama je kinkal po strugi med visokim skalovjem. Pokažem ga 
Janezu in ta takoj pošepeta, da doli do naju ne more priti, kajti 
kakor je bilo videti, ravno konec struge bil je velik prepad. Umolkneva 
in oba premišljujeva, kaj bode, ako psa po strugi zajca doideta. Ali 
vse hitreje, nego je mogoče to povedati, ugledava psa po strugi doli 
goneča in ob jednem velikanskega orla, ki se je iz visočine na zajca 
spustil. Ali zajee je zaskočil proti steni in se potajil. Orel se jame 
nizko krožiti, psa priženeta do mesta, kamor se je zajec potajil, in 
se zaletita še do konca struge, vrneta se in orel se začne na psa 
spuščati. Jaz sem bil ves zamaknen v ta prizor in le želel si biti 
na mestu, kjer sta bila psa, da bi orla streljal, Janez je pa jezusal 
pri meni, kaj bode, ako orel psa pobere ali ga pa čez prepad loputne. 
Psa se pristavita in začneta na orla lajati, ki se je krožil ne dva 
sežnja nad njima, in še zdaj bi ne vedel reči, ali si je hotel zajca 
ubraniti ali je v resnici mislil si ga z jednim izmed,psov nadomestiti. 



272 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 



Ker se je tudi mene polotil ^trali za pse, zniislim se, rečem to Janezu 
in ustrelira proti gori. Orel ni zmaknil in Janez bq mi smijal, vender 
je pa orel jel se zmerom bolj prizdigovati in se je naposled odpeljal. 
Psa pocneta zopet po sledu stikati, na jedenpot se pristavita tik 
mesta, kamor je zajec se potajil, gotovo sta ga zapažila, jeden skoči 
proti njemu, zajec pa doli po strugi, pes za njim, konec struge zajcu 
tál zmanjka in v velikim kolobaru se prevrne v nižino. Pes priletí 
do kraja, oba z Janezom ob jednim vzdahneva, toda vender se je 
še ustavil, dasi komaj, da ni pal za zajcem v globino. Janez je 
jel psa klicati in ob jednem je mene ošteval in mi očital, kaj bi 
bilo doma, ko bi se bil pes ubil in Bog ve, kolikokrat sem moral 
slišati, da otroci niso za lov. Psa prideta, Janez ja priveže, jaz mu 
rečem, da pojdiva gledat pod stene za zajca, a on mi odgovori, da naj 
grem, kamor hočem, on pa da gre domov. In to je storil in jaz sem 
šel za njim. Da bi bilo psov, ki sta tudi nas dosti stala, res škoda, 
bodi v dokaz to, da je leto kasneje bila psica kupljena in odpeljana 
na Dunaj v cesarski pasji hlev. 

Največ sem hodil na lov z že omenjenim strijcem Poldetom in 
njegovim lovcem Posežcem. Strijc je imel najboljše pse gonjače, sloveli 
so ne samo po Notranjskem in po sosednem Krasu, ampak rekel bi, 
skoro po vsej Kranjski, in Posežecje bil n aj bolj vstrajen in vešč brakir. 
Bil je Janezov bratranec, štiri leta mlajši od njega, ampak bolj krepak 
in pošta ven mož; j ako miren, dober in posebno dovtípen. Še otroci 
smo bili prepričani, da Matevž, to mu je bilo ime, zna tudi čarati. 
Noc ali dan, to je bilo Matevžu vse jedno. Ko smo ves dan lovili 
in bili vsi utrujeni, šel je Matevž še po noci na Nanos k svoji oglje- 
nici pogledat in na vse zgodaj, ako je bilo treba, skliceval nas je 
zopet na lov. Gotovo tretjino svojili dnij je Matevž pod milim nebom 
prenočeval ; pri sedemdesetih letih ni imel še sivega lasu na glavi, 
zobe pa še vse také, kakor bi bili iz slonové kosti izrezani. Kadar 
smo na lovu počivali, sedeli in ležali, pil in jel je Matevž stojé, in 
ko s;no na večer na voz poseli in Matevža j)oklicali, ni bilo nena- 
vadno, da nam je velel odpeljati se rekoč: „Bom že za vami prišel." 

Bog ve, kolikokrat nam je Janez pravil in tudi Matevž sam, 
da je jedenkrát zajca ves dan po snegu poganjal in na večer živega 
ujel. Janez se je rad polivalil, Matevž nikdar; tudi se ni nikdar jezil, 
znal je pa Janeza ujeziti kakor nobeden. Matevž je po solnci vedel 
za vsako uro dneva, ravno tako po luni in zvezdah za ponocni čas ; 



Dv. Fv. Simonif : Najdražja kupica vode na svetu. 



273 



za vsako vreme je imel svoja posebna znamenja in skoro vsaka skala 
in však vrh po Nánosu je bil poseben pripomoček k vsej tej vad- 
nosti. Ako je Matevža noga bolela, rekel je, da ga je krota brcnila, 
po obrazu ga je sova opraskala, lilače raztrgane mu je krt prérii, 
Nam mladini se je to vse kaj čudno zdelo, Janeza je pa jezilo, in 
dostikrat ga je zavrnil, zakaj tako pravi, kar ni nič; Posežec je pa 
Janezu odgovoril, da naj miruje, kajti sicer mu bode tako naredil, 
da nikdar vec ne bode zajca ubil. 

Ali Matevž je imel naglavni lovski greh nad seboj in ko ni 
dľuzega nič pomagalo, rešil se je Janez vselej s tem, da jo je na ta 
greli zasukal. Matevž je namreč jedenkrát pri Cenčkovih dolgo v noč 
vasoval in potem po ulici šel proti Ubeljskemu. Kavno tisto jeseň je 
hodil tudi medved z Nanosa na polje in ko Matevž pride do srede 
ulice med veliko cesto in ubeljsko potjo, skoči medved skozi preseko 
in ravno pred njega. Matevž hitro naproži, pomeri, ustreli in dobro 
zadene, kajti že onkraj ulice je padla in poginila Valavsova krava, 
ki je čez noč na paši ostala in v temni ulici Matevža premotila in 
v nesrečo spravila. Ta madež je obvisel na sicer previdnem Matevži 
in zlobni Janez je le prerad Matevžev dôvtip s tem zavrnil, da je 
povedal, kako je Matevž že rogatega medveda ubil. Nesreča je bila 
to za Matevža, ki se je takrat pogumnega pokazal, v tem ko bi se 
bil marsikdo drug tako prestrašil, da bi bil celo še puško pozabil 
in potera pa pravil, da je medveda videl, pa da je bil predaleč ali 
pa da je le prehitro čez ulico skočil. Pravé sreče Matevž že itak 
ni imel, sicer bi bil tudi zlato svetinjo nosil, tako jo je pa samo 
zaslúžil ; nosil jo je pa nekdo drug. To se je dogodilo tako : 



Najdražja kupica vode na svetu. 

Spisal dr Fr. S i m o nič. 

•ed dvesto leti razprostirala se je veliká Rusija samo na severu 
do moľskih obal z jedinim pristaniščem Arhangelskim, ki je 
le par mesecev v cclem letu ladijam pristopno, ves drug 
čas pa je krije ledena odeja. Na jugu in západu zapirala sta Rusu 

18 




274 Dr. Fr. Simonií : Najdražja kupica vode na svetu. 

pot v tuji svet mogočna soseda: ob Crnem morji čili Tatár pod 
vlado silnega Turka, k baltiškim zálivom pa severni velemožnik Sved. 
Veleumni car Peter Veliki premotril je z bistrim duhom svojim to 
neugodnost ter težil z vso močjo za pripravno morsko potjo v svojo 
prostrano deželo. Na jugu si je pridobil Azov, v severo-zupadu po 
dolgoletnih vojskah obale finskega zaliva. Blizu ustja široké reke 
Neve, ki se steká v rečeni záliv, izbral si je car mali otok ter ga 
utrdil. Na tem otoku še zdaj stoji trdnjava Petrogradska. Po nizkih 
obrežjih se zdaj razprostira imenitna prestolnica mogočnega carstva. 

Velikánski so bili napori, na teh močvirnatih tleh pozidati varno 
selo, ker je mogočna reka vzpomladi redoma poplavljala nizki obrežji. 
Iz silnih daljav notranje Rusije zvážala je téma „črnega národa" 

— kakor Eus ubogo trpeče Ijudstvo svoje zove — prst in kamenje* 
Ali v krátki dobi povzdignila se je najmlajša prestolnica evropska, 
v kar jo je že Peter YiJiki sam v 25. letu svojega vladanja 1713. leta 
odbral — v blizu najponosnejše mesto evropsko, polno velikanskih 
palae, kakor jih v tako ogromnih razmerali nima nobeno drugo mesto 
na svetu. Imenitni popotnik J. G. Kold trdi, da marsikaterega zásob- 
níka paláca Petrogradska ni menj obsežna in veličastna, kakor staro- 
slávni prestolni grád cesarski na Dunaji. 

Reka Neva je veličastnemu Petrogradu ne le vse, kar so drugim 
mestom njihove reke, nego še veliko vec. Nevina voda je čistá, temno 
zelena, kakor so le gorske vode, ker se je v velikem Ladoginem jezeru 
do dobrega očistila. Po Petrogradu se razliva v množini strug in 
strugic, kojih največje: Veliká in Mala Neva, Veliká in Mala Nevka, 
so dovolj globoke za silne parobrode. Po otokih — med njim naj- 
večji Vasiljski in Petrogradska strán, Kameni, Petrovski in Kre- 
stovski ostrov itd. — razširja se mesto, a levo obrežje zvano veliká 
strán, tik Neve osredje celega mesta z admiraliteto in „zimnim 
dvorcem" — pretekajo umetni vodotoki, kakor Mojka, Fontánka, 
Ligovka in drugi. Petrograd nima nobenega studenca, ker vlažná tla 
dajejo le grdo skvarjeno vodo; nima pa tudi vode po líramib nape- 
Ijane, kakor je navadno po velikih mestib. Za vodo jim služijo 
posebni vozoví, ki v jednomer dovažajo čisto rečnico v poslopja. 
Ker je Nevina voda tako čistá in zdravá, veseli se je však Petro- 
gradčan prišedši s pota domov, ako ne cen* še više narodnega „kvasa" 

— umetne, pivu podobne domače pijače. Za cárom Aleksandrom I. 



Dr Fľ. Simonič: Najdražja kúpa vode na sVctu. 275 

so jo na vseli potovaiijili v steklenicah dovážali, kakor za našo 
cpsarico v grád Gíidíillíi na Ogersko lepo studenčnico Schonbrunsko ! 
Petrogradski letni čas je zelo kratek, ker silná zima traje tam 
celih 6 mesecev. V vročem poletji posebno meseca junija in julija 
zibljejo se noc in dan nebrojni colnici in ladijice pod najjasnejšim 
modiim nebom. Vešči popotniki nam zatrjujejo, da razkoš takih petro- 
gradskih večerov preseza ono slavnoznanih beneških nočij in da kaj 
jednacega zastonj iščeš križem sveta. V ugodnem milem zraku uživaš 
tam dražestva prírode in umeteljnosti. Vsi na morji mogočni narodi 
šo v izbornih čolničkih zastopani. Veseli ruski brodar rahlo speva 
svojo miloglasno pesen, z bogataških ladijic pa se glasé umetno 
zbrani pevski zbori, «ajslaj.ša godba, čarobni rog presvira divne zvuke 
svoje v prekrasno noč . . . Hitro niinejo ugodni dnevi in Neva se 
zavije v ledeni plašč. Nekako v sredi novembra zmrzne reka in 
ostane zamrzncna do letnic, nekako do prvé polovice apríla. Radi 
hude zime je led ves čas tako močen, da ni treba mostov, ki so za- 
torej čez široké struge na ladije stavljeni, da jih pred ledom lehko raz- 
derejo, le jedini veliki Nikolajev železni most je stalno razpet čez 
Veliko Nevo na Vasiljev ostrov, da veže one stráni z osredjem mesta 
tudi v nevarnih časih tíijajočega se ledu. Vzpomladi vse željno pri- 
čakuje odplavo ledú. Dan za dnevom stavijo se visoke svote, kdaj 
bode led odplul, tako se vse zanima. Dokler ni bilo železnic, čakal 
je še željneje vsakdo rešenja, vsakdo novosti iz zapadnega sveta; 
vender še zdaj je odhajanje ledú, ki žuga mestu s poplavo, dovolj 
zanimljivo. Ce voda nenavadno in preteče narastá, naznanjajo topovi 
na Vasiljskem ostrovu nevarnost prebivalstvu, kakor postavim tudi 
na Dunaji, ako poplava preti nižjim ležam ob Dunavu, posebno Leo- 
poldovemu mestu. Kakor hitro pa se je Neva ledene odeje znebila, 
zagrmijo topovi v trdnjavi, poveljnik nastopi ladijo in se prepelje v 
kljub posameznim pločam ledu na nasprotno strán k zimnému dvorcu, 
to je prestolni palači cárski. V reči zajame kristalno čašo čisté vode 
ter jo ne.se carju poročat veseli dogodek kazaje mu labud-ladijo 
svojo, ki je prvá preplula oproščeno reko. Car vzame kupo in jo 
izpije na zdravje Petrogradu ter jo vrne običajno s suhim zlatom 
napolnjeno poveljniku, ki je od leta do leta z večjo kupo dohajal, 
dokler ni vladár daru določil na 200 (reči: dve sto) zlatov, kar je 
vsokako šo cárski dar in gotovo najdražja kupica vode na svetu! 



■rJB^x^}P'^j^s^^^^^y,''ff^^ji^jfg^!rz'-í^i'-'?, 



?yg;/t'^!i!glgľ^4^gľ^^-^^F'J^■rľg^4J4l^g^g^ 




5ľgoyr^/c?i:?raQ;. y. 'j^ g- ^■.>.^. y. vy.ii-. g. -y^ g. :ď. f<lji^s^.£^1^ ^Ct^i.'í^'íi.S^ií,Jli3íiiSiär.Jíi.íf^~ '-/- vr-s-Jm^f^ ^«s^ 




Med g o 1" a m i. 

Podoba iz 1- pogorja. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. 

in. 

Kočarjev gospod. , 

sako leto je prihajal domov. Po grmovji in po hosti je lazil 
ter Ískal polžev in druge také lezečine, trgal zeleno travo in 
pobiral mah po drevesih. Casih je slekel gosposko svojo 
súkno, vzel v roko koso in kosil, kakor najboljši hlapec, ki je bil 
kedaj v službi pod Kočai-jevo strelio. Kadar je bil v mestu, učil je 
otroke po šolah ter vlekel za to mnogo denarjev. Zensk ni hotel, 
in doma so si méli roké ter menili, da se ne bode oženil in da bode 
lahko kaj domov dajal. Ker tudi pri gospôskih je taká, da otroci in 
otročaji vse pojedó, kar si človek zaslúži in pridela! 

Prihajal je torej domov, in mi smo se ga skoro tako privadili, 
da ga nismo pogrešali, kadar je odšel in da se nismo začudili, 
kadar je zopet prišel. Da govorim resnico, móram povedati, da ni 
bil zal človek. Ker se ni bril, rástla mu je okrog obraza svetla, 
zmedena brada, da je bil grd, kakor so grdi čuvaji pri božjem grobu. 
Pa imel je še drugo slabo lastnost ! Ali mi skoro ne verujemo, da 
bi bila resnica! Pravili so, da si daje kuhati polže ■ — in da jih jé 
potem! Sedaj bi pa jaz hotel v naši vaši poznati dekleta, katero 
bi vzelo moža, ki bi prinesel v zákon grdo, zmedeno brado okrog ust, 
ter bi jedel polževo meso! Dosti je grdobij na svetu! Ali kuhani polž 
v žlici je pa vender grdobij a vseh grdobij ! No, pa Kočarjev gospod 
jih je menda le jedel! 

Pozneje ni več prihajal v vas. Kako se je stvar prigodila, ne 
verao. Toliko pa vemo, da je stopal lepega jutra Viniharjev Matevžé 
iz L — po prašni česti. Premišljeval je, kake številke bi se z luij- 
boljšim vspehom staviti dale. Ko je v „Kótu" zavil okrog robovja, 
obrnil se je s svojimi pogledi po vodi, peneči se med slxMlovjcrn. In 



Dr. I. TavCar: Med gorami. 277 

ko je bolj ostľo pogledal med tisto skalovje, opazil je človeško 
truplo, ki se je bilo za skalo ujelo. Bledi obraz pa se je sedaj iz 
vode prikázal, kakor da bi bilo še življenje v njem. Matevžeta polo- 
mila je groza, privzdignil je svoje podplate, pričel dirjati ter glasno 
moliti. Prihruniel je v vas. Na mestu pa smo dobili v vodi Komov- 
ševo Lenče, dobro, mehko in ralilo dekletee, ki je imelo v življenji 
dušo kot golobica in dve očesi, kakor dva oglja na ognjišči. Mnogo 
smo ugibali, čemu da je skočila v vodo, ali pravega nismo mogli 
uíranitil — 



Kdaj sta prišla skiipaj, ne vem. Sadarjev Korlé je pac pravil, 
da je videl, ko je nešlo nekdaj Lenče južino koscem na trávnik. 
Med potjo iztaknila je Kočarjevega gospoda. Pri tistem hrastu tik 
ceste, ki se je ono leto podrl na voz ter polomil konja in voznika, 
piilil je nekaj iz zemlje. Takoj je pristopil k mimo prišedšemu dekletu, 
ter pojal belo svojo roko okrog njenega lica ! Ali je pri tem kaj govoril, 
ni mogel Korle iimeti, ker je bil preveč oddaljen. Dobro je pa videl, 
da si je oni potem gladil svetlo svojo brado ter neprestano, tik ceste 
stoječ, zri za njo, ki je odliajala. Ali to še ni bilo tako čudno. 
Začudil pa se je Korle še le tedaj, ko je tudi dekle obracalo obraz 
proti onému, ki je metal črne poglede za njo. Mi smo dejali, da je 
to otročarija, in Korletu tudi práv verjeli nismo, ker je vsakdo dobro 
vedel, da rad laze. Ali tačas ni lagal! 

Nekaj dnij potem slonel je Koščakov Jurče na Zupanovem mostu, 
in ostré svoje poglede je tiščal na vodo. Ondu pod mostom v solnčno 
obsejani hitri vodi zvijal se je sulec. V čisti tekočini opazovalo se 
je práv laliko, kako je povodni ta velikán sedaj kakor kameň mirno 
obstajal, sedaj pa zopet bliskoma švigal za plenom tja in sem. 
In ko se je nasitil, zavil je tolsto svoje telo, napravil mogočen kolobar, 
pokazal Jurčetu črno pikasto svojo strán ter potem odplul proti 
tolmunu nekoliko korakov od mosta oddaljenemu, in se konečno izgubil 
v črni njega globočini. Jurčetu se je zbirala voda v ustili in vzdiho- 
vaje se je oziral po reki. Bil je v treh farah najimenitnejši ribič in 
najhujši sovražnik povodni živali! Ravno tedaj prišel je mimo Bolan- 
tačev Štefan, ki je bil tudi ribič. Da se z Jurčetom nista Ijubila, ni 
treba pripovedovati ! 

„Kaj gledaš?" vprašal je prijazno. 



278 Dr. I. Tavôar: Med gorami. 

„E, nič!" odgovoril je Jurče mrzlo. 

„Tu doli se časih še kak sulček dobi!" menil je Štefan. 

„E, nič se ne dobi!" 

„Kaj tisto! V Kotlu (tako pravimo tolmunu pod mostom) je 
zmerom sulec. Ko je še moj oča živel, videli so časih tacega, da je 
bil velik kakor tele, ter imel veliké krvavé oči in kot jabolko debele 
pike ob stráni ! " 

„E, nič!" končal je Jurče razgovor. „Kako mrene je noter in 
kakšen barbonček, ki ni vreden, da bi človek prste zmočil zanj ! V 
taki luži boš sulca iskal! Ti boš na vse zadnje še pod stresnim 
kapom sulce lovil!" 

Ponosno-zaničljivo odšol je po travnikih ob vodi. Kadar svo- 
jega nasprotnika ni več videl, zavil jo je med olšje, ujel ondu v 
potoku 'malo postrv, osnažil jo čedno ter jo zavil v listje zeleno. 

Okrog jednajste ure po noci stopil je Jurče iz svoje koče ter 
pazno lezel iz vaši, da bi ga pač nihče ne videl. Tihotapil je čez 
Županov most ter zlezel tik Kotla na staro vrbo, ki je razprostirala 
svoje gosto vejevje nad vodo. 

Med tem vejevjem je obtičal ter spustil vervico s trnikom v 
vodo in sedel kakor lesena podoba, da bi ga ne čutila riba, katero 
je hotel po noci ujeti. S prečudno potrpežljivostjo vláčil je vrvico 
gori in doli. Luna je prilezla izza goré ter obsejala vodo in most. 
Jurčeta je bilo skoro malo strah, ker, kakor vsa vas, veroval je 
tudi Kosčakov Jurče, da prihaja v tihi noci pekla gospodar na 
Županov most in da šiva na držaji sedeč peklcnsko svojo obleko. 
Kadar je kdo mimo prišel, čuli so ga pogostoma, da je štrbunknil 
v vodo. Jurčeta je bilo toŕej strah in práv v resnici zaježili so se 
mu lasje na glavi, ko je ozrši se proti mostu tik držaja opazil slonečo 
črno osobo. 

„Hudič!" je zastokal. 

A potolažiľ se je takoj. Z bistrimi svojimi pogledi -prepričal se 
je, da to ni hudič, nego samo Kočarjev gospod. Tedaj pa je Jurče 
hudo zaklel. 

„Sulca mi bo snedel! Kaj ga moti vrag sedaj po mostu!" 

Ali Jurčetu dana je bila kmalu priložnost opaziti, kako stoj i 
stvar. Po stezi od Romovša prihitela je tenká osoba, zavitá v 
ruto ter boječe stopila na most in pred Kočarjcvini sramcžljivo 
obstala. 



Dr. I. Tavíar: Med gorami. 279 

„Kako, da te tako dolgo ni?" vprašal je ernobradati. Povedala 
mu je, da ni niati liotela spat iti, in da ni mogla prej uiti. Hodila 
sta po mostu in Jurče je poslušal in čul vsako besedico. Čul je, 
kako joj je pravil, da jo bo vzel v mesto, da jej bo dajal gosposko 
obleko ter napravil iz nje, ne vem že kaj. 

Dekle se je smijalo vmes, da se je čutilo, kako jej dobro dejo 
te laži. 

„Ta revica mu res vse verjame!" mislil si je Jurče ter jezno 
ovil trnikovo vrvico okrog roke, da bi mu ne odpadla med tem, ko 
je poslušal. Pri nas ni navada, da si dva pritiskata ústa na lice, 
kadar se imata rada. AU Kočarjev gospod je tisti večer vender izrekel 
željo, da naj mu Lenče pusti, da bi položil obrástla svoja ústa na 
njeno lice. To se je pa Jurčetu tako nespametno in smešno zdelo, 
da je hotel to „lizanje" bolj natanko opazovati. Sklonil se je iz 
vejex'ja nad vódo, — ali v istem trenutku zasadil se je v globočini 
sulec na vabo, ter, čuteč železo v svojom žrelu, butil po vodi navzdol. 
Vrvica se je napela, in Jurče je popotoval z glavo naprej v Kotla 
vrtinec. Na vrbi se je lomila suhljad in valovi so se sklenili nad 
ubogim ribičera. Takoj vrglo ga je zopet na vršino in dobro je čul, 
kako je Lenče v istera hipu vzkliknilo : Jezus, Marija ! 

Ko je Jurče zlezel na suho, izginila sta že bila ona dva z 
mosta. Ali pozabil je njiju ter počasi vlekel vrvico k sebi. Pri tem 
pa je čutil, kako se je metal jetnik tja in sem. Privlekel ga je k 
produ. Bil je velik, jako velik, in z repom je tolkel po vodi, da 
se je čulo, kakor bi tleskala široká deska po njej. To je bil zadnji 
sulec, ki se je ujel po naših vodali, da je kaj telital! Sedaj pa ti 
ribiči in ribarji že vse polové, vsaka šivanka je dobra, če se le dobi. 
In potlej naj se sulci vzrede, če sa morejol 



Niuim diesea Lebeu uicht so eriist ! 

Recbt spasshaft isľs im AUgemeiiien . . . 

Jo besser du es kennen lernst. 

Je muutrer wird es dir ersclieineu. 

Kein Brania iaťs im grossen Stil — 

Wie du dir deukst — mit Scliiíld und Siiline, 

Ks ist eiu derbes Possenspiei 

Auf einer Dilettantenbiihne. Ijcuthold. 

Tivoli! beseda sladkega pomena! Kraj umazanega sladkorja, 
rumene káve in starega kruha, kdo te,na pozná v beli Ljubljani 



280 Dr. I. Tavčar : Med gorami. 

kdo si ne hrepeni po prijazni tvoji senci in po vitkih tvojih drevesih? 
Ali — bilo je pred dvajsetimi leti! Po Latermanovem drevoredu 
sprehajala se je množica Ijubljanske gospode. Po kostanjih oglašali 
so se vrabiči, ter grdo kričali. Pod kostanji pa so sloneli raztrgani 
beraei, kázali hrome svoje ude, ter grdo kričali. Po peščeni poti 
hodile so Ijubljanske gospice, streljale z očmi po topničarskih uni- 
formah, ter govorile o plesih, o oblekah, o klavirjih in o solnčnikih 
štirioglatih, katere je bila ravno tedaj privlekla nenkusna móda v 
naše drevorede ! Govorile so nemško, nekatere še celo angleško ! Samo 
slovenská beseda se ni čula nikjer, — ker pred dvajsetimi leti bila 
je pri nas angleščina mnogo potrebnejša od slovenščine! 

Pod Svicarijo tik grada godli so vojaki. Po bregu sedelo je 
zaljubljeno dijaštvo ter se kipeče oziralo po mladih dekletcih, ki 
so še skoro v otročjih oblekah tičala. Ali z očmi je ta drobiž že 
koketno bliskal, kakor površno oblečená, svojerau môžu nezvcsta 
gospa v salónu ! Okrog godbe stali so častniki, mladi uradniki, učitelji 
in druge neoženjene také stvari. Vmes pa so se poj ali psi, klali se 
ter grdo tulili. 

Visoka, zelo zgovorična gospica stopala je z mladim plemeni- 
tažem gori in doli. Ves čas sta se smijala ter metala roké po zraku, 
kakor da bi ja razgovor čez vse mere navduševal. Pristopil sem 
bliže, ter lazil za njima, da bi vsaj vedel, o čem taká dvojica govori. 

„Jaz rajša počasi hodim kakor hitro!" dejala je ona goreče. 

„„Jaz tudi, jaz tudi!"" odgovoril je gospod vitez. 

„Jaz le malokedaj hitro hodim!" 

„„Jaz tudi, jaz tudi!"" 

„Samo, kadar sem v družbi, tedaj pa zopet rajša hitro hodim!" 

„„Jaz tudi, jaz tudi!"" 

Vrglo me je na strán. Ali ona dva sta se še vedno smijala, 
in še vedno sta bila navdušena pri svojem razgovoru! 

Za grádom pod grmičevjem stala je družba práv moderaio oprav- 
Ijenih gospodov in nekaj vitkih dam, katero so opazovale mimo- 
hodeče. Dva veliká psa slonela sta ob stráni ter od golega dol- 
zega čaša odpirala zrelo. Družba letá l)ila je práv glasna. Kar so 
si imeli povedati, kričali so si na ušesa, da se je čulo tisoč korakov 
daleč. To je bilo Ijubljansko plomenitaštvo ! 

Nekoliko streljajev od aristokracije stalo je drugo krdelce lično 
opravljenih gospodičev. 'Tudi [ti so glasno .kričali ter z redko 



Dť. I. Tavčar: Med gorami. 281 

predrznostjo gledali v obraze mimohodečelnu ženstvu. Videti je bilo, 
da so hoteli po vsem posnemati sosedno plemenitaško družbo. Kakor 
je prestavljal nogo ta ali oni barón, prepriéan si bil lahko, da jo 
bode po ravno istem vzíjledu takoj prestavil ta ali oni iz te glasne 
družbe. Velikánske šestice krog ušes pričale so, da je bil to aristo- 
kratični zarastaj bogatih Ijubljanskili meščanov, ali pa nemških Ijub- 
Ijanskih uradnikov! — 

Tedaj prikázal se je okrog ogla moj prijatelj Janez Ziraovič. 
Zareče svoje oči metal je po ženstvu, kakor ris z veje, ee se mu 
približuje srna. Skoro však mešec rodila se je v njem nová Ijubezen, 
in srce njegovo bilo je kakor trávnik, na katerem se je Ijubezni 
cvetje na leto vsaj štirikrat kosilo. Prijel sem ga za suho podpazduho 
in počasi sva odšla po poti navzgor proti Svicnriji, da bi si ondu 
pokvarila želodce s slabim in kalnira pivom. Vsedla sva se k mizi. Pred 
nama dvigalo se je zeleno drevje in zapadajoče solnce skúšalo je tu 
in tam s svojimi žarki predreti vejevje. Casili prilezel je kakov žarek 
do najine mize ter se vsilil v kupo grenke pijaee. Ali takoj je 
izginil, kakor bi se bil ustrašil tekočine, v kateri se je hotel raz- 
širiti. Iz globoeine prihajali so godbe zaniolkli glasovi in občinstvo 
okrog naju je šumelo, kakor šume bučele v panji. Tik naju pri sosedni 
mizi sedela je že bolj jesenska gospa in kup različnolasih otrok okrog 
nje. Pri njej pa je sedel starí soprog, sladi:o se sraijal ter v jednomer 
govoril in silil v njo. Ali ona se je sedaj obrnila v strán, odprla 
rudeča ústa ter iz dna svoje duše práv odkritosrčno vzdihnila, kakor 
bi hotela reči, da pac ni dolgočasnejše družbe od starega svojega 
zakonskega moža. 

„Kaj ti je?" vprašal je skrbno zakonski ta nesrečnež. 

J „Ne yem. Skoro sem se malo prehladilal"" 

„Prehladilal Čaj moraš piti! čaj!" In takoj je letel v kuhinjo 
ter naročil gorke pijače. Povrnivši se, opazil je pri svoji ženici 
mladoga kavalírja ; njej pa je sijalo solnce raz obraza. 

..Ni treba čaja, predragi! sedaj mijebolje!" šepetala je veselo. 
In zopet je odhitel v kuhinjo, da niso pripravljali čaja za njo, ki 
jo je ozdravil mladi kavalir. Ali to v - .,..,1;!^ <., je pre,] dvajsetinii 
leti! — 

Prisedla sta k nama tudi Franjo Smola in pa Anžé Kovačev: 
prvi je pel pri vsaki priliki in nepriliki : hej ! juhej ! na planinici 
flťtno je ! — drugi pa je neizmcrno slabo tarokiral, a vender bil prepričan. 



282 Dr. I. Tavčar: Med gorami. 



da ga na svetu ni spretnejšega kvartopirca od njega. Piišel je tudi 
Tonče Digo, tisti, ki so ga vedno zobje boleli, in ki je za tega delj 
vedno tako grdo gledal, kot zmaj pod svetim Mihelom ! Konečno pri- 
lezel je tudi profesor .... Kočarjev gospod. Leta je scdaj že dávno 
mrtev. Oženil se je v Nemcili, in njega otroci letajo okrog in niti 
besedice slovenské ne umejo ! Tako je bilo pred dvajsetimi leti ! 
Sedeli srao, pili kavo in pivo, ter sodili o ženskah : koliko bode 
imela le-tá dote; kako se oni slabo podá klobúk; kako je le-tá 
grozovito prevezana cez pas ; kako veliko nogo ima ona ; kako 
srdito gleda ona „gospica z dežele," če se jej malo pogleda v 
obraz itd. — 

„Kako, da ne zahajaš več domov, Tine?" vprašal sem Kočarjevega. 

„ „Zakaj ne zahajam več domov?"" odgovoril je kislo. „ „Vi- 
dite, nekdaj sem pogladil lice mladému dekletu in sedaj mi visi na 
vratu ter hoče po vsej šili, da naj jo vzamem! lia! ha!"" 

Tudi družba se je smijala. 

„„Sedaj mi še v mestu ne privošei miru! Pisári mi!"" 

„Piše ti!" vpil je Janez Zimovič. „Na díin s pismom!" 

„Pokaži! pokaži!" kričal je tudi Franjo Smola. Oni privlekel 
je iz žepa zamazano pismo ter je oddal kričečemu Smoli. Le-tcá pa 
je pričel ironično-patetično čitati: 

„Preljubeznivi moj ! Z žalostnim srcem vzamem pero v svojo 
roko, da Ti par besedic o svoji Ijubezni napišem. S peresom mi ni 
mogoče popisati! AU tudi besedic nimam, da Ti povem Ijubezen. ki 
za té gori v meni. Ker srce mi tako pravi, da ni druzega Ijubega 
za mé na tem svetu! Polna sem veselja, kadur se spomínam Tvo- 
jega glasú in umreti bi morala, če bi me Ti več rad imeti ne hotel. 
Nikar me ne varaj ! Ako bi me pa hotel, poveij mi poin-ej, da bom 
vsaj malo pripravljena ! Prosim Te, odpiši hitro, da bolj natanko vem, 
če me še rad imaš. Prosim Te, da naj skrito ostane, ker nihče ne 
ve, da jaz Tebi pismo pišem. Sedaj Te pa presrčno pozdravljara ter 
Ti podajem roko čez hribe in doline, in želim biti — ako je mogoče 
in ako je Tebi Ijubo — Tvoja zvesta L. S. — Prosim Te še, ako je 
Tvoja volja, pošlji mi tiste bukve, ki se imenujojo „Glasnik". Tvoja 
zvesta L. S." — 

„ „Vidite, také težave imamľ*" In Kočarjev Tine naslonil je 
glavo na roko ter se zaspano oziral po šumeči družbi okrog sebe. 



Dľ. 1. Tavčar : Med gorami. 283 



Med nami ])a je bil smeh hipôma potihnil in občutke smo imeli, 
kakor bi čuli zaihije vzdihe uinirajo('ega človeškega srca! 



Sad je bil dozorel na vej i in rumena pšenica bila je že tudi 
dávno spravljena v shrambe. Casili smo opazovali visoko {)od nebom 
žerjave, ki so svoj triogelnik potiskali proti jugu. Po deblih lazil je 
dľobni plezavček ter gonil svoj jesensko-tožni čerí, čerí! 

Tiste jesenske dni se je bil zopet pripeljal v vas Kočarjev gospod. 
S sabo je vodil, tenko žensko v gosposki obleki. In če je hotela 
govoriti s Kočarjevimi, ni mogla, ker ni umelá našega domačega 
jezika. Po vsej dolini sta lazila ter pregledavala kraj in kraje. Prišla 
sta nekdaj tudi pred Romovša, od koder se vidi po dolgi dolini, in 
daleč po vodi, ki teče po naši dolini. 

Lenče se je bilo nekako čudno posušilo, kakor roža, če jej vode 
ne prilivaš. Na klopi pred hišo je presedavala solnčnate dneve in 
bila tako slabotna, da ni več delati mogla. Izpred Romovša gledal 
je torej s tujko, ki jo je bil vzel zi svojo ženo, v domači svet pod 
sabo. Opazivši dekleta na klopi, šinilo mu je nekoliko krvi v lice. 
Povesila je bledi obraz ter mečkala bsli predpasnik med koščenimi 
svojimi prsti. 

„Lenče!" izpregovoril je liladno, „zopet sem doma!" 

Počasi je dvignila trepalnice ter obrnila proti njemu solzno oko. 

„ „Ali res!" " vzdilmila je. 

„Poglej. to je moja žena!" 

Obrnila je solzni pogled proti gosposki ženski, ki je z zadovoljnim 
obrazom pri stráni ostala. 

„„Ali res!"" 

„Pred šestimi meseci sva se vzela." 

„„Ali res!"" 

Ko sta se potem ona dva skrila za ogel hiše, pretresla se je. 
in sklonila se po klopi. ter točila solze. ki so kakor srcna kri izvirale 
iz nesrečnega srca. Zvečer zavrela jej je kri po telesu, in bledla je 
in kričala, da jej glava gori ! Proti jutru, ko so zaspali domači, vstala 
je iz postelje t«r ušla iz hiše. Potem pa so jo dobili v vodi! 

Nikdo ni práv vedel, kaj jo je gnalo v smrt. Simen Godec, ki 
je zagovarjal bolno živino po pogorji, izpregovoril je v nedeljo pred 
deseto mašo. ko smo .stali pred cerkvijo. tako-le: 



284 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 



„Ha! Kaj jej je bilo? Kaj jej je bilo! To je lahka stvar! Jaz pa 
dobro vem, kaj jej je bilo. Slabá kri v spodnjem telesu se jej je strtlila; 
iz zgorejšnjega telesa pa je udarila mrzlica. Pri tem pa jej je gotovo 
tudi srčna mrenica nekoliko zatekla in žolč se jej je izlil po vseh 
žilah in tudi jetra so se ga napila. Da so se pluča vnela, in da je 
potem vse vrelo po njej, kakor v lonci, stoječem celi dan pri ognji, 
to vse je tako gotovo, kot amen v očenaši! Vidite, to jej je bilo! 
Da so mene poklicali, zvrnil bi bil na njo kake .štiri škafe vode (ki 
bi bili pogasili ogenj v njej), ali bi jej pa bil zagovoril, kar časih 
práv dobro pomaga. No, p a takrat, kadar je sila, se ne sporaninate 
človeka! Za tega delj pa umirate, kakor mube pred zimo! Práv 



vam je 



I" 



■ e^c ASíi55^^^^^>'3vj« 



Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stoletja. 

Spísal Šimon Rutar. 
(Dalje.) 

VI. 

eta 97G. odloôil je tedaj cesar Oton II. Karantanijo v njenem 
starem obsegu od Bavarske in podelil kot neodvisno vojvo- 
dino sinú 1.94-5. umršega Bertholda, t. j. Henriku Mlaj- 




šemu Luitpoldovcu. Od takrat bila je Karantanija le še dvakrát 
miraogrede pridružená Bavarski, ali bolje reíeno : njena vláda zdru- 
žená v roki bavarskega vojvode, t. j. od 1. 982. do 985. in od 989. do 
995. Henrik mlajši bil se je namreč že 1. 977. spuntal proti Otonu 
v nadi, da če pridobiti tudi Bavarko in tako združ iti vso dedovino 
svojega očeta. Ali pri Pasavu je bil potolčen in lišen njegove voj- 
vodine. Koroško je dobil mestu njega Oto Franko-Lotarinski, 
soľodiiik cesarjev. Ali pozneje se je Henrik s cesarjem pomiril in 
udobil od njega ne le Koroško, nego tudi Bavarsko 1. 982. Oto pa 
se je moral umakniti in obdržavši svoj vojvodski naslov prevzeti 
vlado frijulsko-veroneške marke (982 — 995). Tudi Henrik se je moral 
skoro odpovedati Bavarski (1. 985.), tako da mu je ostala le vojvo- 
dina Koroška. Po smrti tega zadnjega Luitpoldovca 1. 989. padla je 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 285 

Knioška zopet v roke Henrika Prepirljivega, ki je vládal Ba- 
varsko že od 1. 985. Toda že 1)9 5. umre ta Henrik in cesar loči 
zadnjikrat Koroško od Bavarske ter jo podeli zopet Otonu 
Frankolotarinškemu. Ne zna se, kako dolgo je ta vládal Koroško 
in kedaj je izročil vlado svojemu sinú Konradii L, ki je pa že v 
v prvem desetletji XI. veka (1. 1011.) odstopil z zgodovinskega prÍ2o- 
rišča. 

Od 1. 970. pa do 1077. prikazuje se nam Kar an tanij a 
zopet kotjedinstvena in eelokupna dŕžava. Pripadale so jej 
še vse marke, kakor nekdaj : Štajerská (kar je niso Ogri osvojili), 
Slovenska, Isterska in Frijulsko-Veroneška. Ta poslednja se je pač 
rada prištevala Italiji, zlasti primorje jadransko, kjer je italijanski 
jezik in živelj prevagoval. Tako vemo, da je Lotar kralj itali- 
janski postavil Trst pod vlado njegovih škofov 1. 948. Ali cesar 
Oton I. je 1.952. odločno odcepil od Italije Frijulsko, Akvilejo 
in Verono ter konečno pridružil vojvodini Koroški. Tako 
je bil tudi ta del Karantije obvarovan svoji materi zemlji. Zveza 
med Koroško in njenimi markami bila je práv v tej dobi najkrepkejša. 
One marke, ki so se zdele najnevarnejše in so pretile odcepiti se od 
Koroške, te so vojvode navadno sami upravljali, ali pa jili poverjavali 
svojim najbližjim sorodnikom, bratom ali sinom. To se je gajalo 
zlasti glede Istre, kjer je bil italijanski živelj na obrežji vedno močen 
in kjer so bili začeli Benečani svoj vpliv širiti. Da so dobili isterski 
krajinskí grofje večji odpor proti tem protivnim nameram, pomnožili 
so Koroški vojvode njih oblast ter jim podredili tudi Kranjsko (Go- 
renjsko), ki je bilo v XI. stoletji navadno združeno v isti roki, 
kakor Istra. Tému nasproti razdelila se je bila „marka ob Savi" na 
dva kosa, na pravo slovensko ali metliško marko (Dolenjsko) 
ter na savinsko marko (Saunia, dolenje Stajersko). Tudi metliško 
marko vládali so navadno isterski krajinskí groiQe in to iz jednacega 
uzroka, kakor Kranjsko. 

Ali čeravno je bila Karantanija popolnoma ločena od Bavarske 
in njena eelokupnost bolj priznaná, kakor kedaj koli poprej, vender 
je bila slovenská narodnost in Ijudska samosvest baš v letih 970 
— 1077 bolj v nevarnosti, kakor L 828. Uzrok tej nevarnosti je 
bila prvič nemška kolonizacija in drugič germánska fevdalna ustáva 
ter iz nje izvirajoče po.?ledice. O prvi smo že govorili na svojem 
mestu, ostiijc nam torej že drugi uzrok pojasniti. V XI. stoletji 



286 S. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIIl. stoletja. 

razpadla je namrec Karlova okrožna ustáva in fevdi postali so kmalu 
dedni. Vsled tega so izginila ona mala, sama zase šibka okrožja in 
združila se v jedni roki ter skúpila se v večje pokrajine. Med 
temi imamo v prvi vrsti cerkvene kneževine. O oglejskem patrijar- 
liatu smo že govorili. Tu moramo le še omenjati, da je obsezal v 
XI. stoletji ne le večji del Frijulske, nego tudi vse Goriško (od leta 
1001.), ves Kras in Notranjsko (od 1. 1028.). Natorno je, da so vsi 
ti deli postali skoro neodvisni od Koroške vojvodine (1. 1028.). Trst 
in njegova okolica tri kilometre daleč bil je mala republika pod vlado 
svojih škofov. Druge isterske škofije so imele le bolj neznatna po- 
sestva. Samo puljski škof je vládal v takoimenovani pulj ski grofiji 
ali Polesani. 

Razen telí domačili škofij imele so pa tudi tuje (zlasti bavarske) 
mnogo posestev na Slovenskem, katere so j im bili neraški cesarji 
malo po malem porazdelili. Tu moramo v prvi vrsti omenjati škofijo 
brižinsko, ki je bila v tem času najmarljivejša prisvojevalka zem- 
Ijišča po vseh iztočnih Alpah. Na Kranjskem si je bila pridobila 
(974—1011) lep del Gorenjskega okolo Skofje Loke, središča teb pri- 
dobitev. Na Koroškem je bila brižinska okolica vrbskega jezera, na 
Stajerskem pa okrožje „Chátra" v gorenjem Pomurji (okolo Belca = 
Wôlz). Naravno je, da je na Stajerskem največ posedovala nadškofija 
salcburška. Vsa dolina Aniže, Balte, gornje Múre, Murice, Rabe 
ter okolica ptujska in breška bila je v njenili rokah, tako tudi Krško 
na Kranjskem. Bamberška škoíija imela je na Koroškem okolico 
beljaško do goriške in frijulske meje, za tem skoro celo labodsko 
dolino (okolo Wolfsberga) ; na Stajerskem pa zemljišča v baltski in 
admontski dolini. Sebenska (Brixen) škofija pridobila si je na 
Kranjskem najsevernejši del Gorenjskega, Bohinj, Bied in Podkoren ; 
na Stajerskem pa Podčetrtek. L. 1075. utemeljena Krška škofija 
dobila je od sv. Herne bogato posestvo v dolini koroške Krke ter na 
Stajerskem okolo Kozjega, Podsrede, Planine in Vitanja. 

Premnogo posestev bilo je v rokah domačih in tujih samostanov. 
Koroški SV. Pavel (v labodski dolini), kSt. Jurij (am Lengsee) in osojski 
samostan (v Žibah) ; Štajerskí Admont, Goess, St. Lambert, Runa, 
pozneje tudi Ziški Klošter in Gorenji Grád ; kranjska Zatičina, Kostanje- 
vica in Bistra : goriški Rozač in kolegijatna cerkev v Čedadu niso imeli 
le v dotičnih zemljah svojih posestev, nego ta so bila raztresena po 
vsera Slovenskem. Mnogo od teh podelitev prejeli so samostani se 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XllI. stoletja. 287 

le v X U. in XllI. stoletji. Akoprem naši saraostani niso iraeli nikoli 
knežje oblasti, kakor škofije, vender so uživali na svojih posestvih 
popolné imuniteto, tako da ni imel ni kralj ni vojvoda ničesa opraviti 
na ."íamosfanskih zemljnli. Tudi ta posestva torej lahko smatramo 
kakor toliko neodvisnih državic. 

Ozrimo se zdaj na posestva svetnega plemstva. Tu opazujemo 
najprej staré, domáce plemiče, kat«ri so se bili radovoljno pod- 
vrgli Frankom Nemcem in dobili potrjenje za njih posestva. Tak pleniič 
je bil Negomir, Id je dobil 1. 965. Poreče (Virózach, sedaj Portschach) 
ob celovškem jezeru, in tako tudi tisti „Karantanec", ki je pose- 
doval tretjino Ptuja. ali jo moral odstopiti salcburškemu nadškofu, 
bržkone zaradi nelojalnega ponašanja proti Nemcem. L. 898. podeli cesar 
Arnulf svojemu nezakonskemu sinú Svetopolku (Zwentiboch) okrožje 
Breze (Friesach) ali Krško grofijo z glavnim grádom Seliče 
(Zeltschach) blizu Brež. S tem je postavil temelj preimenitni slovenski 
dinastiji Seliče-Breže, kateri ni pripadalo samo to okrožje, nego 
pridobila si je tudi bogata posestva v savinski dolini. Že I. 895. 
daroval je bil namreč cesar Arnulf „Karantancu" Yalhunu (^Valtun) 
razen trušenjske doline (Triexen) na Koroškem tudi okolico rihen- 
burško in krško ob Savi. Ta Valhun moral je biti bližnji sorodnik 
Svetopolka Seliškega, morda njegov brat in tudi nezakonski sin Ar- 
nulfov. To sledi iz tega, ker sta po smrti Valhuna in Svetoploka 
prišli Krška in Savinska grofija v iste roke, t. j. Vil helma I. Ne 
zna se, ali je bil ta sin Valhunov ali Svetopolkov. Vilhelma I. isto- 
imenski s^in nahaja se v listinah X. stoletja kakor gróf trus en j s ki in 
savinski ter imenujeta se njegova siná Vilhelm in Luitold (Hormayr, 
Beiträge zur Losung der Preisfrage II. Heft pg. 181). Morda ternu 
Vilhelmu III. je darovaľ cesar Oton 11. 1. 980. posestva okolo Vitanja. 
Izvestno pa je naš Vilhelm III. tisti, kateremu je daroval Henrik II. leta 
1015. mnogo kmetij okolo Kozjega, za tem ob Sotli, Mirni in Savini ; 
ter cesar Konrad II. 1. 1025. (in 1028.) zopet trideset kmetij v dohnali 
Koprivnice, Hodinje in Voglajine (Felicetti etc. pag. 40). Po vsej pravici 
sklepajo zgodovinarji, da so Valhun in njegovi nasledniki izvrševali 
grofovsko oblast v Savinski marki. (Tangl. Ueber den angeblichen 
Markgrafen P.opo Starchand von Soune, Mitth. d. hist. Ver. f. Steiermark 
IV.) Žena Vilhelma III. je bila pobožná Hema iz rodovine traungauskih 
(štajcľskih) grófov, katcro po pozneje za svetnico razglasili. Kakor se zdi, 
je ujen niož zgodaj umri in zapustil dva siná: Vilhelma IV. in Hartvika. 



288 Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XH. stoletja. 

Starejši sin je poginil 1. lOSO. v boji proti Eppensteincu Adal- 
beru, ki se je hotel v drugo polastiti koroškega voj vodstva, mlajši 
pa je moral še mlad umreti (pripoved priča, da je oba siná ubil neki 
rudokop). Zato je darovala vdova Hema vsa svoja posestva cerkvi 
ter utemeljila samostan Krk a (1042 — 1044), iz katerega je postila 
kasneje Krška škofija. Druga posestva Seličanov pripadla so njili 
sorodnikom. Med temi so bili najvážnejší grófi huenburski (raz- 
valine tega grada Huenburg ali Heunburg, slov. Obri, vide se še vedno 
nad Velikovcem), kateri niso podedovali le vso trušenjsko grofijo, 
nego tudi večino seličkih posestev v Saviniji s Celjem vred. Nekoliko 
teh posestev so darovali saraostanu St. Pavel, vse drugo pa je pri- 
padlo po izumrtji Huenburgov (1. 1322.) njih sorodnikom Celjanom. 

Eazen te slávne slovenské dinastije bilo je gotovo še drugih, 
ki so si znalé s svojim modrim ponašanjem pridobiti naklonjenost 
nemških vladarjev ter tako utemeljiti večjo ali manjšo kneževino na 
Slovenskem. Tako je vládal okolo 1. 1025. groíijo Muriško (Murzthal) 
gróf Turdegowo (Terdigoj?). Ali vselej ni mogoče določiti, katera 
dinastija je bila slovenská, katera ne, ker viri nam tega ne poročajo, 
po imenu samem pa ni mogoče sklepati, odkar so prišla v rabo 
nemška imena tudi pri slovenskem plemstvu. Izvestno je tudi, da 
so v drugi polovici XI. stoletja vedno bolj nemške dinastije stopale na 
mesto slovenskih. 

Taká nemška dinastija je Serapt-Ebersberg in njej so- 
rodna Weimar-Orlamúnde, kije vládala v Istri in na Kranjskem. 
Na Štajerskom so se ukoreninili Playn-Peilsteinci okolo Gradca, 
Lipnice, Sčavnice in Pilštanja. Severní del Štajerské prihajal je vedno 
bolj v roke traungauskih ali štirskih grófov, južno marko pa 
so vládali do 1. 1149. Andechs-Hohenwarti. Zelo vážna je di- 
nastija Eppensteinska, ki je iz doline Murice in Jablonice raz- 
razširila svoja posestva ob gorenji Muri (zlasti okolo Judenburga) in 
notor v Koroško. Ta rodovina vládala je dvakrát vojvodino Koroško, od 
1012 — 1035 in od 1073—1122, ter dávala Istri krajinské grofe. Za 
Eppensteinci dobila je to voj vodstvo dinastija Sp oňho im-Or ton - 
buľg 1122 — 12()1). Ta jo posedovala na Štajerskom okolico mari- 
borško in laško ter pridobila 1. 1001 posestva labodskih grófov v 
jednakoimenski dolini. Na Kranjskem so imoli Sponheimci skoro vse 
Gorenjsko. Mlajša je dinastija Ortonburgov, kí je bila naseljena 
okolo Špitala, Paterniona, Zabrdca (Afritz), Weissensteina itd. Na 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XlII. stoletja. 289 

Kranjskem je bilo ortenburško vse zemljišče med Soro in Kranjeín, stolp 
v Kranji, grád Kamnik, grád Wallenburg pri Eadovljici, na Dolenjskem 
pa gospostvo Ribnica, ki je sezalo na jugu preko Kočevja do Kolpe. 
Sosecije Ortenburžanov na Koroškera bili so lurnsko-bistriški 
grofje. Ti so imeli skoro vso gorenjedravsko dolino na Koroškem 
ter bistriško na Tirolskem. L. 1090. dobili so od svojega sorodnika 
Henrika Eppensteinskega grofij o goriško. Na Goriškem je ta dina- 
stija skoro razširila svoja posestva okolo Gorice, po Krasu, Notranjskem 
in Istri, a imela je razen tega tudi večji del južne Frijulske. 

To so le večji dinasti po Slovenskem. Razen telí bilo je še 
mnogo mnogo manjših, in tudi tuje vladajoče rodovine imele so po- 
sestva na Slovenskem n. pr. tirolskí Andechs-Merani v Istri in Kranjski. 
To je zadosta jaseň dokaz, kako razkosána je bila naša domovina 
in kako oslabljena vojvodská oblast. Pač nam káže zgodovina te 
dobe moža, ki je čutd tako sramoto ter skúšal staro karantansko 
vojvodino zopet ojačiti in okrepiti, ali njegovo prizadevanje se je 
razbilo ob odporu tujega plemstva. Ta mož je bil koroški vojvoda 
Adalbero, sin Markvarda Eppensteinskega. Adalbero znal si je 
pridobiti vojvodstvo Koroško 1. 1012. in začel krepko vladati. Njegov 
vpliv se ni poznal le na Koroškem, nego po vseh markali te vojvodine, 
da celo v oddaljeni veroneški marki. Znal je upokoriti po neodvis- 
nosti hrepeneče grofe in tako si je pridobil med njimi mnogo sovraž- 
nikov. Da je Adalbero gojil visoke namere, priča nam to, da je vzel 
za ženo sestro nemške kraljice, soproge Konrada U. Mislil seje tako 
zadosta močnega odcepiti Karantanijo od nemške dŕžave. 
Ali spominivši se usode Ljudevita Posavskega hotel si je pridobiti 
prijateljstvo njegove južne sosede, baš v tisti dobi mogočne hrvatske 
dŕžave. Iz nemških letopisov se da posnemati, da je bil Adalbero 
sklenil z vez o s Hrvatsko. Toda nemški plemiči so skoro izpre- 
videli namere Adalberove in jih poročili Konradu H. Tudi Vilhelm 
III. Seliški zavidal je Adalberu srečo. Ni mogel prenašati njegove 
krepke vláde ter šuntal Konrada proti koroškemu vojvodi. Kralj 
omeji Adalberovo oblast najpoprej s tem, da osvobodi 1. 1028. oglej- 
skega patrijarha in tridentinskega škofa popolnoma od vojvodské juris- 
dikcije. Za tem pregovori v Bambergu zbrane nemške kneze, da izre- 
čejo prokletstvo in progonstvo nad koroškim vojvodo. Sedaj se vzdigne 
vse nemško plemstvo proti Adalberu in ta mora zbežati iz zemlje 
1. lOo.j. Ali kmalu se je zbrala njegova stránka ter že naslednjega 



290 



Šimon Bric: Brez hiše. 



leta se vrne Adalbero na Koroško. Tu se maščuje nad Vilhelmom III. 
s tem, da ga da ubiti. Ali cesar ga z novega prekolne in Adalbero 
mora drugikrat v prognanstvo. Se le po smrti Konrada II. 1. 1039. 
poskúša Adalbero tretjikrat svojo srečo in se vrne na Koroško. Toda 
njegovi protivniki so bili tudi zdaj močnejši in Adalbero pogine v 
brezvspešnem boji in ž njim celokupnost Karantanije. 

Posledice Adalbero vega upora bile so žalostne za državno idejo 
Slovencev. Da bi moč Karantanije oslabila in vsako upornost uničila, 
začela je nemška cesarska politika ločiti marke od matere zemlje 
ter povzdigati jih do samostojnih kneževin. Najprej je 
ločil Konrad II. gorenjekarantansko marko (gorenjo Stajersko) od 
Koroške, odvzel njeno upravo Eppensteincem, ter j o predal grófom 
Wels-Lambach, od katerih so jo dobili 1. 1055. grofje traungauski ali 
štajerskí. Tudi južne marke ločile so se skoro od Koroške ter 
počele svoje samostalno življenje. 

(Konec prihodnjič.) 



Brez hiše. 



-.plaša je prosila mati: 
'-^"' „Šimon, slišiš, pojdi spat! 
Ni lepó, če fánt se kláti 
V noci preko tujih vrat." — 
Dober sin sem mater slušal, 
Voljno sem k pokoju šel, 
A zastonj sem spati skúšal, 
Ker sem Ijubico imcl. 
Skrivna moč me je gonila, 
Tihotapil sem do nje, 
Ki je moja zvezda bila, 
Moje solnce, moje vse! — 
In kako me je sprejela! 
Rekla mi je : „Nič ne bo ! 
Drugega si bodem vzela. 



Fanta s hišo in zemljó. 
Hiše nimaš in Študivaš. 
S časom stopiš pred oltár. 
Čemu znanja mi podiraš? 
Nisi sam svoj gospodar!" 

Dobro me je ohladila, 
Tihotapil sem od nje. 
Ki je moja zvezda bila, 
Moje solnce, moje vse. 
Mati mi sedaj ne pravi : 
„Šimon, slišiš, pojdi spatl" 
Ker se sam po svoji glavi 
Rad ogibljem tujih vrat 

Šimon Bric. 



'^^M^S^E ife, =^ :^g; áUSMggSggESESlSESEaíšá^ jäi. isg] ^ mm,M^^^ 



4 



Veéna lué. 



a polji širnem. glej ga tam! 
Stojí samoten božji hrám. 
Svetílka zlata v njera gorí. 
Gorí vse dní in vse nocí. 



Naj hrám ogrinja mrak temán, 
Naj krog divjá vihár strašán. 
Od znotraj luč ne vgasne mu, 
Obseva stene jasne mu. — 



Li nisem jaz tá božji hrám 
V življenja širnem polji sam? 
A srce svitel je oltár — 
Kaj mrak, nevihta njemu mar? 



Gorázd. 



L U t e r S k i 1 j u d j e. 

Povest. 
Spísal Janko Kersnik. 

IV. 



AUes das Neigen 
Vou Herz zu Herzeu, 
Ach, wie so eigen ! 

Xeniska uarodna. 




SHiľuzega popoludne sedel je Kosan že v piostonii grajski sobani, 



in zabával se z dokaj obilo diužbo v živahnem razgovoru. 
Ko se je bil zjutraj probudil,^ bil je sklep njegov gotov, 
da mora odriniti od doma : del je tudi veeino svojih stvarij v red 
ter vpra.šal sestro, kje bi se dobil voznik, da ga potegne v najkrajšem 
času do mesta. Proti poludne pa je sklenil, da še ne odide danes ali 
jutri; — čemu tudi, ko nima gotovih opravil zunaj na tujem. 

Po opoludanskem obedu stal je pa zopet nekoliko čaša na vežnem 
pragu ter zri gori proti Potoku in doli po vaški ulici. A kmalu 
vrnil se je v svojo sobico, opravil se v najboljšo obleko, katero je 
prinesel s seboj in pol ure pozneje sedel je v grádu v veliki pro- 
storni sobani poleg starega grajskega gospodarja Wernerja. 

19* 



292 J. Kersnik : Luterski Ijudje. 

Vzprejel ga je bil isti gostoljubno, skoro presrčno, in tudi nad- 
lajtnant oveselil se je jako slikarjcvega príhoda; Berg pa se je vedel 
tako, kakor prejšnjega dne. Teta, svakinja gospodarjeva, bila je res 
stará skoro „kakor zemlja," a vender živa, gibčna in veselá. Govorila 
je največ od vseh navzočnih. 

„Vi ste tu doma!" dejala je slikarju; „to sem že zvedela pred 
par dnevi; včeraj pa mi je Olga pripovedovala, da Vas je srečala, 
to se pravi, jaz sem uganila, da ste morda Vi bili ; dejala je, da ste 
jo spremili iz gozda do tu doli pod grád; pa kje je vender Olga?" 

„Na vrtu je," reče hladno Berg. 

Kosan se je bil malo zarudel pri opomnji staré tete o včeraj šnjem 
srečanji z Olgo. A pri slednjih njenih besedah prepričal se je, da 
teta ne ve ničesa o prvem srečanji njegovem z Olgo. In to spoznanje 
gnalo mu je skoro zopet kri v obraz. Pa premagal se je. 

„Res je!" reče naglo, „srečala sva se včeraj z gospodično, in 
jaz sem bil tako iznenadejan, kakor ona; kajti, kdo bi bil mislil 
srečati tu doli v gošči druzega človeka, nego kmetskega!" 

„Da, da, tako osamljeni smo tukaj," omeni gospodar, „da se 
sovrstnikov skoro strašimo, ako jih nenadoma ugledamo! Ha, ha, res 
je tako!" 

„Pa Vi vender ne bivate vedno tu?" vpraša slikar površno. 

„Casih potujemo v poletnem času," odgovori graščak ; „letos 
smo ostali doma ; prijetna družba na deželi je tudi več, nego nemirno 
vozarjenje po svetu." — Obrnil se je pri teh besedah proti Bergu. 

Kosan, ki si je bil zunaj med svetom pridobil že doberšen kos 
one lastnosti, ki daje človeku hitro spoznati v govoru druzega videz 
in resnico, čutil je nehoté, da za zadnjimi besedami gospodarjevimi 
tiči nekaj pikrega, njemu vender neumljivega. 

Berg pak se je mirno priklonil, a preko usten mu je šinil 
kratek zasmeh. 

„Gospod pi. Berg je ženin moje hčere Olge," reče sedaj Werner, 
ki seje bil domislil, da onega v tej lastnosti še ni bil predstavil slikarju. 

„O!" smeje se nadlajtnant, „gospod Kosan je že o vsem poučen ; 
storili smo to že včeraj ! " 

„Da, da, res je," reče Kosan ter se obrne k starému gospodu ; 
„ čestitam, česti tam ! " 

Dejal je to uljudno, kakor včeraj: samo ne tako mirno, nego 
skoro hlastno in gorko. 



J. Kersnik : Luterski Ijudje. 293 



Hotel je še nekaj pristaviti, kar vstopi Olga. Po prvih pozdravih 
pripovedovala je, da je bila na vrtu, a da vročina postaje neznosna. 
Liee jej je v istini gorelo. Sedla je na prazen stôl poleg slikarja, in po- 
govor vse družbe vil se je potem okolo raznih nepomenljivih predmetov. 

Kosan se je hotel kmalu posloviti, a stari gospod ga je pridržal, 
vabeč ga, naj ostane do večera: saj na deželi ni tako, kakor v 
mestih. — In slikar je ostal. 

Berg in nadlajtnant sta odšla ; prvi je hotel pisati domov, drugi 
je govoril o nnjnih opravilih, in tudi gospodar obrnil se je naposled 
h Kosanu, rekoč: „Ogledite si malo grád in vrtove! Pa kaj pravim, 
Vam je bilo vse že prej znano, nego meni. Vender bode sedaj zunaj 
prijetneje, nego tu; solnce se je nagnilo. Olga in teta Mara Vam 
radi pokažeta naše kraljevstvo!" dostavi smeje se. 

Vsem je bilo práv tako, in šli so na vrt; Werner je hotel priti 
pozneje za njimi. 

Po kratkem sprehodu ostali so v lopi naslonjeni konec vŕta 
ob stari zid. Teta je odšla za nekoliko čaša po poslih, in tako 
sta. ostala Olga in Kosan sama. Ona je zrla na pletenje v rokah in 
on je bil za trenutek v zadregi, o čem bi pričel govoriti. Menili so 
se bili o prejšnjem gospodarji Potoškem. in teta Mara pravila je o 
dolenjskem grádu, kateri je bil prej lastnina Wernerjeva. 

„Vi pač ne ostanete dolgo vec v tem kraji," povzel je slikar 
po kratkem molku ; „in potera Bog zna, kdaj se bodete zopet vmili. 
Tako daleč pôjdete, na Saksonsko, kakor sem čul!" 

Ona se je malo zarudela : o tem predmetu do sedaj še nista govorila. 

„Ah kaj !" reče potem živo ter upre svoje temno oko v mladega 
moža ; „ sedaj še ne mislim mnogo o tem. To je še daleč ! Oča in — 
in — gospod Berg pravita: prihodnjo pomlad ali jeseň; — in jaz — 
jaz pa v istini nisem mnogo mislila o tem." 

Slikarju se je nekaj posvetilo v možganih. Naravna, skoro najivna 
odkritosrčnost dekličina, in oni pikri odmev v graščakovih besedah, 
na katerega je bil prej pozoren postal, podala sta mu v trenutji ves 
položaj. Skoro bi bil jedno neumno zinil. Hotel je namreč reči: „In 
Vi ne Ijubite svojega ženina?" Pa zadusil je ta vzklik še o pravem 
času ter dejal: 

„Gospod Berg je pač že dolgo čaša znanec v Vaši hiši?" 

„Brat moj seznanil ga je z očetom našim! To še ni tako 
dolgo." Molčala sta jeden trenutek. 



294 J. Kersnik: Luterski Ijudje. 

„Ali se bodete Vi vrnili na Vlaško?" vpraša potem naglo ona. 

„Da, vrnil se bom!" 

„In kaj slikate sedaj? 

„Dela posebnega sedaj nimam; vrnil se bom morda v Rim, in 
tam daje prilika delo." 

„ Jaz tudi še vedno ľisam, kadar imam kaj čaša ; očetu sem 
naš grád narisala." 

„To mi bodete vender pokazali?" 

„Ne vem!" reče ona ter povesi oči na pletenje; „morda Vam 
zopet — " 

„Ne bode kaj po volji? Mislite?" smeje se Kosan ; „odpustite, 
gospica, ali sem Vas tedaj žalil?" nadaljuje resno. 

„Ne, ne!" reče ona; potem se ozre po vrtni stezi proti grádu. 
„Pa kam je šla teta, da je ni ňazaj? Opraviti ima res mnogo. Ali 
Vaši starši še živé?" vpraša zopet naglo slikarja. 

„Mati, — očeta nimam več!" Ljubo mu ni bilo, da se je pogovor 
zasukal; rajši bi bil govoril še o lanskem letu, in o vili Borghese. 

V tem je prišel Berg na vrt. 

„Tu je prijetneje sedeti, nego v opoludanskem solnci doli po 
močvirnih travnikih hoditi, — li ne?" vprašal je dobre volje. 

„Se ve da!" deje Kosan; „miloval sem Vas včeraj skoro; pravijo 
pa, da lovske težave tem bolj služijo, čim silnejše so ; jaz nisem lovec." 

„Jaz tudi ne pravi lovec!" smeje se Berg; „ako delo ni presilno, 
grem rad s puško na rami ven v gozd; in družbe je treba, družbe!" 

Sedel je pri teh besedah poleg svoje neveste, katera je molčé 
zrla v pletenje. 

„Ťukaj tudi ni pravega lova; pri nas v Nemcih je druga. Tam 
vsakdo čuva svojo divjačino, a tu je mnogo zanemarjenega, in kakor 
Albert pripoveduje, ima tu však kmet svojo puško v podstrešji skrito!" 

„No, tako hudo pac ni," deje Kosan. 

Pojdite vender," oglasi se Olga, „moj brat vso svojo lovsko 
nezgodo pripisuje vplivu lovskih tatov, ne da bi se samega dolžil ! 
Ako ničesar ne ustreli, pa pripoveduje, da so tatje pred njim vse 
iztrebili ! " 

„Tu je morda nekoliko resnice; škoda, da ga ni tu, da bi se 
opravičeval," smeje se Berg; „naj že bode lov tak ali jednak, to 
morate vender priznavati, da imamo pri nas te razmere bolje urejene. 
In tudi Ijudstvo! Kakov razloček med našim kmetom in tukajšnjim !" 



J. Kersnik : Luterski Ijudje. 296 

„Kakšen razloček menite?" vpraša pozorno slikar. 

„Gledé duševnih zmožnostij in glede olike nemški kmet preseza 
vender silno tukajšnjega slovenskega ! " 

„Nikakor ne, gospod pi. Berg!" oporeka resno Kosan. 

„ Vi se šalite ! Poraislite vender, pri nas imamo mnogo kmetov, 
ki so se naučili pisati in brati. A tukaj Ijudstvo, ko bi tudi umelo 
to, nima knjig, da bi porabilo to skromno vednost. Tako so mi 
pripovedovali." 

„Žal, da je nekoliko resnice v tem. Kar je še najti v tem oziru, 
pustili so nam Francozje ; — a kar se tiče zmožnosti našega Ijudstva 
— jaz dvojira, da imate gori na Saksonskem primeroma toliko Ijudij, 
ki bi se bili naučili v tako kratkem času francoskega jezika, nego 
tu pri nas. In Francoz je vender tudi vam gospodoval. " 

„Jaz umem, da se potezate za to Ijudstvo," reče skoro porog- 
Ijivo Berg; „Vi ste tudi iz njega — a kdo Vas je izobrazil nego 
nemška vednost?" 

„Res je to, toda le deloma, učil sem se tudi od drugih; toda 
ko bi se bil tudi samo od Nemcev, — to vender Nemcu ne daje 
pravice, da postane moj gospodar, ali da je meni zabranjeno, biti 
njegov sovrstnik! Je li učenec vedno nižji od učitelja?" 

Berg je mignil z rámami. 

„Jaz tudi mislim, da ni leliko najti boljšega in razumnejšega 
kmeta, nego je naš !" oglasi sa Olga, ki je do sadaj pazno poslušala. 
„Govori, obcuje se labko ž njimi, in kako dovtipni so ti Ijudje, in 
prijazni, odkriti!" 

Kosan je veselo upri pogled v njo; Berg je to zapažil. 

„Jaz se nadejem," dejal je obrnivši se k svoji nevešti,, „da Vam 
bodo naši še bolje ugajali ; živela bode va vender večinoma na deželi!" 

Kosan je s paličico brskal po pesku, in tudi Olga ni takoj odgo- 
vorila, a pri teiii je prišel grajski gospodar k njim v lopo. 

„Ah," klical je že pri vhodu stoječ, „krásno raisel imam, ako 
jo bode naš mladi znanec uresničiti hotel!" 

Vsi so uprli pozorne poglede vanj. 

_Kaj pravite, gospod Kosan, in ti Olga? O Vaši naklonenosti 
ne dvojím, gospod Berg! Vi nam hočete odpeljati hčerko, a sedaj je 
prilika, da vsaj nekaj nje obdržimo tukaj — ako je namreč gospôdi 
po volji?" — Stari gospod je govoril to z dobrovoljnira smehom. 

„Kaj mislite, oča?" vpraša Olga radovedno. 



296 J. Kersnik: Luteraki Ijndjp. 

„Kaj druzega, nego prositi gospoda Kosana, da tebe naslika. 
Ne mudi se Vára nikamor sedaj v vročem poletnem Času, in če bla- 
govolite. " 

„Izvrstno!" vzklikne Olga, „jutri že lehko pričnemo." 

„Vi me predobro sodite, gospod Werner," reče slikar, „izpove- 
dati móram, da sem še malo jednacega delal! Ako Vára je pa po 
volji, — iz srca rad se lotim te poskušnje!" 

Sam pri sebi pak si je v prvem trenutku mislil, da bode starega 
gospoda objel za to pomidbo. — Berg je smehljaje pritrdil. „Tako hitro 
vender ne bode mogoee pričeti," dejal je potem, „kajti gospod Kosan 
potrebne priprave gotovo nima doma, ker je prišel samo za neko- 
]iko dnij." 

„To se hitro preskrbi!* zavrnil je ta, in potera so določili, da 
bode grajski hlapec, ki ima iti drugega dne v mesto, prinesel vse s 
seboj, česar bode slikar naročil. 

Pozno je bilo, in mešec je svetil jasno na pešeeno, med koles- 
nicami malo zarastlo pot, ko se je po njem vracal slikar iz grada. 
Hladno je bilo, kajti sever je drobil na nebu lebke meglice, in trnjevo 
grmičevje, ki je stalo tu in tam na bregu nad potom, zibalo in gugalo 
se je na labko v sapi. V stari tepki nad vaškim pašnikom je žvižgal 
čuk, pod kolovozom v deteljišči pa je zapel časih prepeljak. 

Kosan ni čutil, da je hladno. Snel je klobúk z glave ter 
korakal hitro navzdol po potu. 

O denašnjih dogodkih ni premišljeval, niti o tem, bi li odpotoval 
ali ne, niti o Bergu — ženinu: jedino to mu je brodilo po mi.slih, 
da bo slikal njo, Olgo! In v grád pôjde sleherni dan, in sleherni 
dan jo bo videl. In kaj potem? Kaj potem? Tega ni vprašal, niti 
samega sebe, niti kar tako tja v jeden dan. — Kaj mu je bilo mari 
do tega! 

Tam na nasprotnem griči, onkraj Rodice ukali so fantje. Kosan 
postal je malo na ovinku nad domáco hišo inposlušal; zaukal bi bil 
skoro tudi on! 

(Dalje pvihodnjič.) 



'tSí^S^í^Ä^^^^^^í'W-'^'"^ 



i': V"?/: — ^ — ', — i'^"' 




Zemeljski potresi. 

Spisal J. J e sen k o. 

XXVI. 

Vpliv zemeljskih potresov na stúdence, reke, jezera in 

morja. 




|reveliko vpliva iraajo potresi in od njih proiizročene premembe 
na vodo, na stiidence, reke in morje. Tresenje ali gib:inje 
površnih zemeljskih plasti prenareja podzemeijske pretoke, tu 
jih razdira, tam razširja in razteguje ter tako močno vpliva na vrelce 
ali stúdence. Ti začnó časih bolj močno teči, časib se pa tudi zmanj- 
šajo ali pa popolnoma usahnejo. Casih se zmešajo z vodo pod zomljo 
ražne tvarine, prsti (glina) in okisi, in vrelci se potem skale, različno 
pobarvajo ali dobé tudi poseben ukus. Radi raenjajo tudi tempera- 
turo ali toplino, gorki studenci namree postanejo časih hladni, hladni 
pa časih gorki. > 

Ko je v juniji 1660. potres potresal Pireneje, razhladili so se h 
kratu vrelci v Bagneresu (katerih navadna toplina je 5 P C), da so 
kopalci morali nagloma iti iz vode. Nasprotno so opazovali v južni 
Italiji. Grimaldi poroča. da so topli vrelci pri sv. Evfemiji pri potresu 
Kalabrijskem postali še toplejai, isto tako vrelci na otolai Ischia pri 
Neapolji pri potresu leta 1818. O potresu Lizbonskem so se skalili 
ražni studenci v francoski pokrajini Provenci in nekateri so celo 
prenehali teči: takrat so se h kratu skaUli gorski vrelci v českih 
Toplicah, potem za nekaj čaša usahnili, a kmalu so jeli od železnega 
okisa porudečeni nenavadno močno hobotati. tako da so poplavili 
vsa kopališča in ceĽ) del predmestja. Jednako so se porudečili topli 
vrelci v Bristolu. Ob močnera potresu na Armenskem (1. 1840.) se 
je premenila žila imenitnega studenca s v. Jakoba, tako da sedaj izvira 



298 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

na drugem mestu; studenec pri Arguréi se je skalil ter dobil ukus 
po vodenčevem žveplenci; v okraji Nahičevanu pa je za nekaj čaša 
usahnilo okolo 30 vrelcev. Po Halaški se je po potresu na Ceskem 
(1. do 10. januvarja 1824.) napola voda v studencih in vodnjakih, 
v Algeriji so pa naslednje leto po potresu usahnili vrelci in vodnjaki. 
Že rečeno je bilo, da so po potresu v Zagrebu 9. novembra celi dan 
bili kalni topli vrelci v kopeli Oroslavski in da so kaj nemirno hobo- 
tali izpod zemlje. 

Začasne ali pa stanovitne premembe zeraeljske skorje na površji 
in v njenih površnjih plasteti vplivajo močno na potoke in reke, 
prenarejajo njih pretoko, zdaj h kratu pomnožujejo ali pa zmanjšu- 
jejo množino tekoče vode, zdaj jo pa nenavadno kale ali barvajo. 
Mnogokrat obračajo potresi pretoko v drugo strán, časih jo celo 
zagrade in tekoča voda se nabira v večje ali manjše jezero. Ce je 
tresenje pretrgalo ražne vodne žile, pomnožaje podzemeljska voda 
reke in potoke; če pa v pretoki nastanejo razpoke in -brezdna ali 
požiralniki, požirajo ti tekočo vodo, tako da reke in potoki časih 
nehajo tec-i, časih se pa le zel(3 zmanjšajo. Da se tekoča voda vsled 
potresov sedaj bolj, sedaj menj skál i in raznovrstno pobarva, pač 
ni treba posebno poudárjati. Ko so leta 1511. razsaj ali močni potresi 
po Kranjskem (poročilo v ohranjeni knjigi Biblia sacra), udri se je 
vsled hudega gibanja blizu Ljubljane lírib iz rudeče zemlje, tako 
da je 6. junija zjutraj bila Ljubljanica popolnoma porudeeena. — 
Po hudem potresu na Angleškem leta 1158. je prenehala teči reka 
Temsa in leta 1883. se je isto zgodilo reki Motali pri Linkopingii 
na južnem Svedskem; Ijudjo so lehko šli prek pretoke s siiliimi 
nogami. Hamilton je poročal, kako je v Teranovi kalabrijski potras 
odtrgal velikánske kosove nasproti si stoječih hribov. Zemlja je 
zdrsnila v dol in je reki pot zaprla; nad zagrado se je nabralo jezero. 
„O potresu je zginila reka kot pri Rozarni, a kmalu, nadaljuje 
Hamilton, prikázala se je zopet ter vso dolino poplavila dober meter 
visoko." 

Ker se pri potresih tresejo ali gibljejo tla jezerom, vznemiriti 
se mora tudi voda ter se ali le potresa in ob bregovih sedaj na- 
penja sedaj pa upadá, ali pa se v valovih giblje in čez bregove vali, 
če niso previsoki. Tako so bila med potresom v Lizboni silno vzne- 
mirjena vsa jezera po zabodni Kvropi ter so sedaj se napenjala, sedaj 
pa upadala, Tako se je močno napelo Neufchatelsko jezero ter poplavilo 



J. Jesenko: Zemoljski potresi. 299 



bregove; bližnje Murtensko jezero pa je bilo upadlo za 2 metra. 
Motno vznemirilo se je tudi Komsko jezero v severní Italiji; isto so 
opazovali pri Teraplirskem jezeru na Prusovskem in pri Wenerskem 
na Svedskem. Zeló napela so se tudi škótska jezera; Loraondsko in 
Nesko jezero sta segali celo meter visoko nad bregove. 

Ker podzemeljska sila potresa morská tla, trese se vsled tega 
tudi morje ter dela valové, ali se pa samo napenja in upadá kakor 
voda v posodi, ki si jo na jedni stráni nagloma prizdignil ali pa 
od spodaj v dno močno sunil. V zadujem slučaji se morje navadno le 
moĽUO potrese, nikakor se pa posebno ne vznemiri njegova gladina. 
Fizika práv naravno pojasnuje, da se to potresanje morsko č-uti tudi 
na ladiji, ki ravno plavá po potreseni vodi. Tako poroča Caldcleugh, 
da so med potresom Cilskem (20. febr. 1835. 1.) močni sunki čutili 
se na ladijah, ki so plavale IGO kilometrov (100 angl. milj) daleč 
od bregov. Kar je o jednakili sunkih v ladijo pravil prebrisani kapitán 
Wolfallu, omenil je ta v svojem popisu Lizbonskega potresa. A tudi 
pri SV. Lukarji se je zdelo pomorščakom, da so njih ladije nenadoma 
zadele na tla ali podmoŕsko skalovje. L3 Gentil se je jedenkrát peljal 
po Moluškem morji, kar je močni potres tako potresal morje ter suval 
v ladijo, da so težki topovi na Jijej odletovali in raztrgali lestvice 
iz vrvi. Leta 1837. (7. novembra) je potres Valdivijski našel kitolovca 
blizu otoka Ciloe in tako močno je suval v ladijo kifcolovnico, da so 
iz lukenj odleteli jadrniki ter se izgubili. Ker morje pokriva večino 
zemeljskega oblá, mora se pac kaj pogostoma potresati in gibati, 
zakaj ni ga uzroka, da bi se morská tla potresala bolj po redkem 
kot suha zemlja. Gotovo se trese zeló pogostem, a navadno ondu 
ne plavá nobena ladija, da bi zapažila ono tresenje. 

Drugače je to ob morskih bregovih, kjer morje vsled potresov 
upadá in se napenja ter v strahovitih valovili vali cez bližnjo suho 
zemljo. Njegova sila poplavi bregove, razruši ražne stavbe, zanese 
jih daleč v suho zemljo ali jih pa odstopaje vrze daleč v mórje. 
Wolfall je popisal, kako so štirje nenavadno visoki morski valovi 
pri potresu razsajali v Lizboni. Spanec don Antonio d" Ulloa je popisal, 
kako je morje takrat divjalo v Cadixu. Ob jednajstih dopoludne se 
je privalil val, ki je molil 20 metrov nad navadno morsko gladino 
ter je poplavil vse zidove ob morji in jih silno razrašil, skale kot 
malé in veliké koče je premikal po 50 stopinj daleč. Pri potresu v 
Limi (174:6) je planil 26 metrov visok morski val čez bližnje 



300 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 

pristanišče Callao in pokončal mesto in skoro vse prebivalce; od 28 ladij 
jih je 19 precej ugonobil, 4 pa je iz luke zanesel jedno uro daleč na 
suho. Jednako se je godilo pri potresu na Jamajki; morje je toliko 
narástlo, da je težko vojno ladijo iz luke v Port Royalu odneslo cez 
hiše ter jo sredi mesta postavilo na ravno strelio neke hiše. Darwin 
(Voyages of the Adventure and Beagle, ÍII, 370) poroea, kako je 
leta 1835. potres porušil Valdivijo in Conception ter mesto Talcahuano 
do temeljnih židov skoro popolnoma odplavil: vse ondotno obrežje 
je bilo cez in cez pokrito z bruni in hišnim orodjem in posodjem, 
kot bi bilo tam ob breg trčilo in razbilo se tisoč velikih ladij. O 
zadujem budem potresu na Peruvanskem (13. avgusta 18G8) poroča 
neki prebivalec iz mesta Iquique ter posebno živo popisuje pogubno 
morsko valovanje. „Ko se je zemlja nekoliko umirila, šel sem doli 
po stopnjicah ter pred cerkvijo našel vse zbegane ženské naše družine. 
Skúšal sem jih pomiriti, a zastonj. Bale so se, da nevarnost še ni 
minila. Zato sem jih peljal na most, s katerega se zahaja na ladije, 
ter jim zagotavljal, da so tu popolnoma varne, ko bi se podrla tudi 
vsa hiša. Da bi se ogenj ne vnel, ukázal sem postaviti dimnik, ki 
se je bil zvrnil. Nato sem šel v liišo pogledat škodo. Tu je bilo vse 
vprek. Po tleh so ležali kozarci, steklenice, benčini (lonci za cvet- 
lice) in rázna hišna oprava. Iz hiše prišedši na ogel, od katerega 
drži krátka pot do morja, zagledal sem strahoma, da je mali val 
morski ravno dosegel vráta kupčijske pisarne. Ob jednem so s prej 
omenjenega mosta privpile ženské ter z drugimi tekle v bližnje gore. 
Nehote sem se zmislil na Callao in sv. Tomaža. Ves prestrašen 
sem zapažil, kako je morje odstopalo, ne počasi kot se je prej nape- 
njalo, ampak siloma, da je človeka kar groza obhajala. Obrežje se je 
vzdigovalo, tako da morja tja do otoka ni bilo vec videti. Nekateri 
trdijo, da se je tu bilo popolnoma izgubilo. Kar sem ne daleč za 
otokom zagledal visok morsk val, ki se je nagloma valil proti suhemu. 
Nemudoma sem poklical prijatelja iz hiše ter jima pokazal pretečo 
nevarnost. A prijatelja sta mislila, da se bo val razbil na otoku. 
Zato smo toliko še čakali ter strméc gledali, kako je siloma drlo 
morje prek otoka ter vodo v nebo sikalo. Prišel je zadnji trenutek, 
če smo se hoteli rešiti. Strahovito je bučala voda, ko se je bolj bli- 
žala suhi zemlji. Sedaj smo začeli bežati. Za zadnjega, deset stopinj 
za nama, bilo je že prepozno, kajti voda ga je ugrabila in naprej 
pognala. Ko je ostal sredi razvalin na desni in levi podirajočih se 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 301 

liiš ter hotel si pomoci, zgrabila ga je voda znova ter dalje vrgla. 
Ko se je nazadnje uinirilo morje, ostal je na suhem ne vedoč kako. 
Res sem se zavedal nevarnosti, a kljubu tému sem po kratkem teku 
se ustavil, da bi videl, kako je morski val razsajal. Pac bi tega 
ne bil storil, ko bi bil slutil silovito njegovo moč. Zato se tako 
živo spomínam trenutka, ko je val dospel do sulie zemlje. Val ves 
umazan (ctn) od peska in blata, ki ga je na dnu razril, bil je dobro 
10 metrov visok (po drugih poročilih 13 metrov). Sezal je do pomola 
hišnega, a vodo in pene je sikal še cez hišo. 

Prej sem se nádejal, da se bodo mocne hiše ubranile silovite 
vode, a kako sem se varal. V jednem samem trenutku je izginila cela 
ulica de la Pantilla z najstrašnejším ropotanjem podirajočih se hiš, 
vender silovito morje ni izgubilo kar nič svoje moci ; če práv je pred 
seboj valilo cele hríbe lesa in razvalin, odplavilo je tudi naslednje 
hiše kot bi jih bilo oclpihalo. Le ko je val. dalje dri gori v napeto 
zemljo, pojemala je redoma njegova visokost in njegova sila. Tekel 
sem, kolikor sem mogel. Prišedši 200 stopinj dalje sem zagledal 
na desní stráni, kako je morje ob celem bregu odplavilo vse hiše 
ter z njih razvalinami neprestano dalje drlo. Sedaj sem ves one- 
mogel tudi obupal. Ker mi je bilo morje za petami ter mi je tudi 
od straní pretílo, mislíl sem, da sem izgubljen, ter sem se ustavil. 
A komaj dve stopinji od mene pustilo mi jé žívljenje. Ko sem se 
ozrl, že je bilo upadlo do navadne gladíne. Izginile so bile vse hiše 
in stavbe od mitníce do skrajnega konca ulice Pantílske : rešil se je 
le višji del mesta okrog cerkve." 

To nenadno upadanje in napenjanje morja ob bregovih so kaj 
različno pojasnovali. Mitchell je mislíl, da so pod morjem velikánske 
jame, kateríh stropje se pri potresih podere. Nato h kratu požró 
toliko morské vode, da se morje z bregov za nekaj čaša umakne, a 
potem val prišedši iz nasprotne straní plané čez nje. — Ker se pri 
potresu nenadoma vzdignejo bregoví in blížnja morská tla, míslíli 
so drugi, da se vsled tega mora morje umaknití; ko se pa zopet 
znižajo bregoví in morská tla, mora morje z največjo silo planití 
čez nje. — James Halí je mislíl, da potres h kratu prízdigne del 
morskih tal ter ž njimi nagloma kvišku požene na njih stoječe morje ; 
to sprva potegne vodo od bližnjih bregov, .čez malo čaša se pa ta 
siloma nazaj k suhi zemljí valí. Le malo drugače je Darwín pojaš- 
no val to príkazen. — Najbrže je Mallet jediní tu zadel pravo. Kadar 



302 J. Trdina: Bájke in povesti o Govjancih. 

se potresajo morská tla, pravi Mallet, narejajo se dvojni valovi. 
Potresni valovi v trdi zemeljski skorji (v morskih tleh) prebité potresne 
valové v morski vodi; zadnji dospé do suhe zemlje (bregov), ko se 
je ta že bila potresla. To teorijo je Mallet ustanovil na podlagi 
raznih primorskih in morskih potresov ter je ž njo pojasnil vse dotične 
prikazni. Z njo S3 ujemajo raznovrstne opazbe, da je morski val 
pridrl še le potem do suhe zemlje, ko se je ta že nehala tresti. 

(Dalje pľihodnjič.) 



i^^^i''-^-^- — 




Bájke in povesti o Gorjaneiii. 

Spisal J. Trdina. 
7. Vila. 

a Gorjancih so prebivale v staré čase Yile. Yile so bile pre- 
lepe, mlade deklice, ki niso poznale ne matere, ne očeta. 
Ljubiti in možiti se niso smelé. Oblačile so se v 
belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo do gležnjev. Vlas si niso 
spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi, zlatorumenimi 
kodri. Vender pa so se jako marljivo česale in to vselej o zarji. 
Takrat jih je človek najlaglje videl, ker so bile tako zamaknene 
v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo samé ali ne. Clo- 
veške družbe so se bale in ogibale, dasiravno Ijudij niso sovražile, 
ampak jim še dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj dobrega 
storile. Peti so znalé tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal 
poslušati, toda ni jim bilo po všeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so 
Ijubile, ali gorje si ga tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat nji- 
hovo kolo. Zivele so ob sadji, grozdji in gorskih zelih. Po navadi 
so samo večerjale, po dnevu pa niso drugače nič uživale, razen če 
jih je povabil kak junák in poštenjak, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih 
je videl na plesu ali pri jedi in jih poznal, kazaovale so ga brez milosti. 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 303 



Ustrelile so ga v roko ali v nogo. easih tudi v obe roki in nogi; 
če so se pa práv hudo ujezile. tudi v srce, da je kar preeej umri. 
Pod zeniljo so imele spravljene silne základe zlata, srebra in biserja 
in so jih varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče zaslediti in 
dvigniti. Če jih je našel kdo po naključji, niso mu prinesie sreče, 
ampak kvár in pogubo. Pravico se z njimi okoristiti, imela je samo 
nedolžua mládež. Splob ni ubranila človeka vilinske jeze nobena 
druga reč, kakor neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so Vile vzele svoje 
di-agotine iz podzemeljskih kletij in jázbin in so jih sušile na kakem 
prisojnem kraji. Ce se je nameril nanje nedolžen otrok, smel je 
ugrabiti brez kázni, kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile. 
Kmetje so se Vil po jedni piati močnó báli, po drugi pa tudi vese- 
lili. Kadar so se oglasile: Sejte! sejte! šli so sejat in seme jim je 
takrat vselej dobro obrodilo. Kadar so svetovale: Režite! koljite! 
vežite! kopljite! berite! napotili so se še tisto uro v vinograde in 
pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. Najrajše so imele 
junake, ki so se borili s Turki in prelivali svojo kri za krščansko 
vero. Dokler so hodili Uskoki v boj samo na Turke, prikazovale 
so se med njimi práv pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati, 
česa se ogibati. Pomagale so jim v vsaki šili, sosebno brižljivo pa 
so ozdravljevale rane iz vojne vrnivših se junákov. Dajale so jim 
piti vodo planinskih zelij ali pa so jim obezovale rane z dolgo, neznano 
travo in ubogi bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo okreval. Ko 
pa so se Uskoki podložili Svabi in se po njegovem úkazu jeli voj- 
skovati tudi s kristijani, pobegnile so srdite Vile za vselej z Gorjancev 
in zapuščeni vojaki umirali so od teh dob tudi za neznatnimi ranami. 
Samo jedna Vila je ostala na gori, da paži na základe, ali niti ona 
ni hotela Ijudem nič vec svetovati, kedaj in kako naj prično kak 
posel. tudi bolniki so jo klicali zastonj na pomoč. 

Med Uskoki je živel slávni junák Petrovič, ki si ni ogrdil rok 
nikdar s krščansko krvjo. Kadar je pridivjal besni Turčin, pádel je 
nanj kakor ognjena strela; zadržati ga ni moglo nobeno število so- 
vražnikov in nobeno število krvavih ran. Ce pa ga je klieal Švába 
na boj proti kristijanom, potulil se je prekanjeni junák in legel v 
posteljo. Kakor za smrt bolan, ležal in javkal je v postelji po dve 
in tudi po tri leta, dokler ni pregrešna vojska minila. Lepa Vila je 
to vedela in se v Petroviča zaljubila. Hodila je pogostoma mimo 
malega hrama, v katerem je popival s pobratimi sladko vivodino. 



304 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



Petrovič jo je ugledal in povabil v hrara, ne vede, kdo je in 
od kod. Pogovarjula sta se o raarsikaki reči. Junák ni čul še iz 
nobenih ust tako modi'ih besed kakor iz njenih in na nobenem obrazu 
ni opazil še toliko cvetja in žive lepote kakor na njenem. Cudne 
se mu je zdelo samo grlo mlade deklice. Bilo je tanko in prezorno, da se 
je razločila vsaka kapljica vina, ki je po njem pritekla. Po daljšem 
pomenku začel je Petrovič Vilo izpraševati, kdo je in kod. Onapa mu je 
velela, da naj je nikar po tem ne povprašuje, če mu je kaj mari, da bi še 
kdaj z njo govoril. Junák ni vedel, kaj bi o njej mislil, ali ta reč ga je 
tudi malo skrbela. V Vilo se je tako zaveroval, da bi mu bila ostala 
Ijubša od vseh deklet tega sveta, ko bi bil tudi zvedel, da je h^i 
najsirotnejše beračice. Jednako Ijubezen čutila je do njega tudi ona. 
Samo dve reči jej nista bili všeč : da ga ni mogla najti nikoli brez 
društva, še veliko menj pa to, da so vse deklice tako zaljubljeno 
svoje oči vanj upirale in mu tako zmotljivo namigovale. — Zgodilo 
se je, da je privihral v deželo zopet krvavi Tarčin. Petrovič je po 
svoji junaški šegi udaril naiij in pobil veliko nevernikov, ali dobil 
je tudi veliko grdih in nevarnih ran. Na pol mrtvega prinesli so 
tovariši domov. Vila je hodila Ijubimca zdravit. Prišla je vselej takrat, 
ko je spal, da je ni mogel videti. Laliko bi ga bila ozdravila v treh 
dneh, ali ni hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati, 
božati'in obezovati. Se bolj pa jo je veselilo, da ni bilo več zraven 
drugih deklet, ki so mu pred tako sladko namigovala. Imela ga je 
rajša bolnega v pQstelji, nego zdravega v hramu. Tako je preteklo 
več tednov in mesecev. Junák je zgubil bolečine že prvé dni, ali 
vstati ni mogel, ker ga slabost ni hotela nikakor zapustiti. Petrovi- 
čeva mati je imela dosti opravil zunaj hiše, da Vile nikoli ni zapa- 
žila. Junák pa je dobro vedel, da ga nekdo zdravi, ker je našeJ po 
spanji na ranah vselej nove obeze. Dolgo je premišljeval, kako bi 
spoznal svojega zdravnika in slednjič se je domislil. Ko je prišel 
čas, da bi zaspal, premagal se je, ali je zatisnil oči, kakor da spi. 
Vila stopi v izbo tiho kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, da 
trdno spi, izprala mu je rane in mu položila nanje nove obeze, potem 
pa se usedla k njemu in ga začela premilo gledati in božati. 

Petrovič je vse to dobro videl in čutil. Uveril se je, da ga 
zdravi deklica, katero je gostil v hramu in Ijubil. Spreletela ga je 
groza. Jelo mu se je dozdevati, da je ta deklica gorska Vila. Pol 
življenja bi rad dal, ko bi mogel zvedeti resnico. Postelje se je bil 



I. Šnbic: Dva kranjska prirodopisca. 306 



že strašno naveličal. Ko ga je prišla Vila zopet obezovat, rekel je, 
kakor da govori v sanjah: Se tri dni bom trpel; če mi ne odleže, 
da bi lahko vstal, vzel bom puško in se ustrelil. Vila je to čula in 
se prestrašila. Obezala mu je rane z dolgo, neznano travo, ki je junáka 
še tisti dan ozdravila. Petrovič je bil zdrav, ali ni hotel vstati. Vila 
prišla je drugi dan gle^dat, kako mu je: on pa se je zopet potajil, 
kakor da bi spal. Ran mu ta pot ni vec izpirala in obezovala, ampak 
ga je delj čaša samo milo gledala in božala potem pa tibo zopet 
odšla. Petrovič skoei iz postelje in hiti za njo, ali tako pazljivo, da 
ga ni mogla videti. Sel je za njo najpred v vinograde, potem v goščavo. 
Na kraji goščave je obstal in se skril. Vila je tekla k bistremu stu- 
denou, slekla se in skopala, potem pa se zopet oblekla, ulegla pod 
lipo na zeleno travo in zaspala. Petrovič prikoraka zlahkoma k njej 
in jo gleda. Tako krásna mu se ni zdela še ňikoli. Junaku začne 
srce utripati, rad bi se premagal, ali ni mogoče. Nagne se hrepeneče 
do nje in jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči kvišku in 
ustreli Petroviča v srce. Mŕtvi junák leži pred njo, ona zaplače in 
ustreli v srce tudi sebe. Ležala sta jeden poleg druzega kakor speči 
ženin poleg speče neveste. Ljudje so Ískali Petroviča noč in dan. Našli 
so ga še le čez nekoliko tednov daleč gori na Gorjancih pri bistrem 
studenci pod košato lipo vsega gnjilega in razjedenega. Poleg njega 
ležala je kepica snega. Ljudje so se začudili, ko so videli sneg o 
svetem Jakobu. Nihče ni pogodil, kaj pomeni ta bela kepica; nihče 
in vedel, da je ta sneg zadnji ostanek nesrečne Vile. 



Dva kranjska prirodopisca. 

Spísal Ivan S u b i c. 

rof. Vil jem Voss na Ijubljanski realki, ki se je v novejšem 
času mnogo pečal z rastlinskimi razmerami naše dežele in ki 
^ je znan med učenjaki za izvrstnega poznavalca kranjskib 
tajnocvetk (gliv), podal je pretečeno leto znanstvenemu svetu 
životopise in oceno dveh slavnih kranjskib prirodopiscev, Scopolija 

20 




306 I. Šubic: Dva kranjska prirodopisca. 

in Plemla; prvi je opisan v „Verhandlungen der k. k. zoologisch- 
botanischen Gesellscliaft in Wien, 1881," a ves sestavek je izšel tudi v 
posebni knjižici, ki ima naslov: „loannes Antoníus Scopoli. Lebens- 
bild eines ôster. Naturforschers und dessen Kenntnisse 
der Pilze Krains. Wien 1881." 

Iz te brošure posnemamo tu nekatere zanimivosti o tem slavnem 
moži, ki je toliko let deloval v naši deželi in ki jo je bolje poznal, 
kakor však drug pred njim. 

Scopoli se je porodil leta 1728. v mesteci Cavalese na 
Tirolskem ; roditelji njegovi so bili omikanega in precej imenitnega 
stanu. V 17. letu šel je na inomoško univerzo, kjer je postal cez 
tri leta doktor zdravništva. A da bi smel svojo prakso izvrševati 
po vseli avstľijskih deželah, delal je 1. 1753. vnovič izpit iz vsega 
zdravništva na dunajski visoki soli. Slávni vanSwieten predsedoval 
je izpraševalni komisiji in ker je videl, da je Scopoli izvrstna 
glava, podpiral ga je tedaj, kjer koli ga je mogel. Kraalu po izpitu 
podelili so Scopoliju novo ustanovljeni fizikat v Idriji — in 
tu se začenja njegovo delovanje na Kranjskem. Po raznih nezgodah 
dospel je mož v našo domovino 1. 1754. — (med drugim bi bil kmalu 
s svojo družino utonil v reki Innu), ter je šel skozi Ljubljano 
v Idrijo. O njej piše sam: „Ta kraj, ki je dobil ime od bližnjega 
lijaka, obstoji iz jako revnih, tja v hribe postavljenili koč rudarskih. 
Ko sem ga od daleč zagledal, polastila se je mojega srca slutnja vseh 
nezgod, ki sem jih potem skoro IG let prebivati moral v tej ječi. 
Mesto plače je imel zdravnik samotrštvo z vinom (Weinmonopol) ; 
jezik kranjskega Ijudstva mi je bil popolnoraa neznan ; želje rudarskega 
vodstva o zdravniku zatorej niso bile izpolnene z dvorno odločbo . . ." 
Také so čakale Scopolija samé neprijetnosti ; vrhu tega je dvakrát 
pogorel, ženko in dete je kmalu v Idriji pokopal — ni se torej 
čuditi, da je bil jako nesrečen. V tej bedi gnalo ga je prirodi v 
n a r o čaj ; že od mladih nog velik prijatelj prirodopisja, jel je popotovati 
sedaj okolo po deželi in nabirati rastline in živali. Obhodil je idrijski, 
Ijubljanski, loški in kranjski okraj, splezal na Storžič, šel na Nanos, 
ter prelazil gozde med Ljubljano in Kočevjem; proiskal je Cirkniško 
jezero, Planino in Kras, poznal je natanko bohinjske hribe in tudi 
obale jadranskega morja je obhodil, samo notranjskega Snežnika se 
je ogibal, ker so tam gospodovale mnogobrojne roparske čete. Pri 
teh izletih spal je mnogokrat pod milim nebom, ker ni bilo cest in 



I. Šubic: Dra kranjska prirodopisca. S07 

gostilen; živel je cele dni ob kruhu in mleku .... Kar je našel in 
videl — in gradiva je bilo dovolj — pridno je opisoval in izdal je 
mnogo knjig, ki so kmalu zaslovele po učeni Evropi ter raznesle 
ime naše domovine na vse kraje. Sčasoraa so se tudi Scopolijeve 
razmere nekoliko izboljšale; vláda mu je dala 400 gld. letne doklade, 
a on je moral za to imeti rudninoslovska predavanja za rudarske 
učence v Idriji ; oženil seje v drugič v Ljubljani s Katarino pi. Frauchen- 
feld.sko in si tako ustvaril zopet prijetnejše življenje. 

Ker se je njegovo ime med znanstvenim svetom jelo tako častno 
imenovati, dobil je ražne ponudbe na druge službe. L. 1766. so ga 
klicali na stolico mineralogije v Peterburg, kamor pa ni hotel 
iti: pac pa je prevzel rad 1. 1767. profesuro na rudarski akademiji 
v Sčavnici (Schemnitz), ter se je preselil na Ogrsko še tisto leto. 
Tu je imel silno mnogo opravkov, ženka mu je umrla in njegovo 
življenje zopet ni bilo srečno. Pozneje stopil je tretjič v zákon in 
čeravno se mu je matérijalno dobro godilo. želel si je vender proč 
iz dežele. Ponudili so mu 1. 1776. stolico kemije in botanike v P a vi j i 
in Scopoli je radostno pozdravil ta poziv ter je odpotoval na Vlaško. 
Tu je živel do smrti, vedno priden in knjige izdavajoč. Vsled dolgih 
mikroskopičnih del oslepel je mož konečno na desnem očesu, a že 
leto dnij po tej nesreči zatisnil je na veke oči (8. mája 1788), slavljen 
in obžalovan od znanstvenih svojih vrstnikov. — 

Scopoli je bil jako delaven in izvrsten opazovalec. Najlepša 
njegova dela tičejo se domovine naše; pisal je po navadi tiste dobe 
latinsko in izdal je 21 samostojnih znanstvenih knjig; potem pa 
imamo od njega še vec manjših spisov po raznih časnikih. Bil je ud 
petnajsterih znanstvenih društev v Evropi in dopisoval si je prijateljski 
z vsemi slavnimi možmi svojega čaša L. 1760. izšla je na Dunaji 
imenitna njegova knjiga: Flóra Carniolica, kateri je potem 
1. 1773. preskrbel drugo izdavo. V tej knjigi opisuje Scopoli 1251 
javnocvetk in 383 tajnocvetk kranjskih, med temi 141 takih vrst, 
katerih še celo njegov prijatelj in dopisovalec, pre- 
sláv n i Linné ni poznal — kar je velikansko pozornost vzbudilo 
in slavo krásne naše domovine po vsej Evropi razneslo. To delo je 
klasično in še vedno jedini vestni vir za kranjske rastlinske raz- 
mere; mnogo od Scopolija opisanih vrst nosi še sedaj njegovo 
avtoriteto po vseh znanstvenih knjigah. 

20* 



308 I. Šubic: Dva kranjska prirodopisca. 

L. 1703, dal je med Ijudi knjigo: Entomológia Carnio- 
lica exhibens insecta Carniolae etc. Vindobonae. Pozneje jel je 
izhajati k tej knjigi atlant s podobami, a Scopoli ga je kmalu ustavil, 
ker mu menda slike niso dopadle. Popisal je v tem delu cez tisor 
kranjskih žuželk z nenavadno bistroumnostjo in natančnostjo. Linné 
je poročal Scopoliju, da je iz te kranjske entomologije „ki jo je dobil 
z velikira trudom iz Belgije in dal za samé podobe 3 cekine, zajemal 
vec veselja, nego iz sto cekinov". . . Cuditi se morarao, da se niso 
novej ši dipterologi bolj ozirali na to tehtno in popolno delo; Angleži 
so v sedanjem času zopet obrnili pozornost nanj in je spravili v 
veljavo. 

Ko je Scopoli bival v Idriji, izdal je še drugo, za našo do- 
movino znamenito latinsko knjigo: O idrijskem živem srebru, 
idrijskem vitrijolu in o boleznih rudokopov v Idriji. Naslov 
tej knjigi se glasi: De Hydrargyra Idriensi, Venetiae 1701. 
Nadalje je v Idriji deloma dokončal zbirko manjših natoroznanskih 
sestavkov: Annus historico-naturalis, kjer naliajamo vec za našo 
deželo važnih spisov, na pr. o razširjevanji gozdov, nasvete o kranj- 
skem poljedeljstvu, potem o bučeli in njenem varstvu. Posebno 
zadnji ta članek je zaslovel in bil je pač glavni uzrok, da se je 
bučelarstvo jelo tako lepo razvijati na Kranjskem. 

Razen teh del, ki se tičejo ožje naše domovine, izdal je Scopoli 
še mnogo drugih knjig. A predaleč bi zašli, ko bi hoteli našteti in 
opisati tudi druge znanstvene sestavke tega slavnega moža. Ob svojem 
času so vzbudile Scopolijeve knjige občno priznanje in hvalo, bile so 
klasične za tisto dobo in še sedaj so učenjaku bogat, neobliodno 
potreben vir, posebno za poznavanje natornih bogastev kranjske 
dežele. Scopoli pa je bil oni, ki je že pred več nego sto leti ta 
natorna čuda razkrival v klasični obliki strmeči Evropi, ki je vzbudil 
že takrat občno pozornost za neusahljive natorne lepote in posebnosti 
krásne te zemlje. Zato moramo biti hvaležni Scopoliju in ako 
„Ljubljanski Zvon" prináša svojim čitateljem krátke te vrstice o 
slavnem, a pri nas skoro nepoznanem moži, poplača s tem vsaj po 
svoji moci nekoliko hvaležnosti, ki jo je dolžna vsa naša domovina 
nekdanjemu idrijskemu zdravniku, velikému učenjaku evropskemu. 

Drugi članek prof. Vossa izšel je v „Oesterr. botan. Zeit- 
schrift". Jahrg. 1881. Nr. 9, ter se hvaležno spomina znanega bota- 
nika župnika Plemla. Pod naslovom: Reliquae Plemelianae 



A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kueževiui Bolgarski. 309 

podaje Voss kratek životopis tega moža in omenja njegovili zbirk. 
Valentin Plemel se je porodil 7. januvarja l<s20. na Rečici pri 
Biedu na Gorenjskem. V 23. letu postal je duhovnik in potem je 
služboval po raznih krajih naše domovine. Konečno je bil lokalist na 
Koroški Beli v vznožji gorenjskih planin. Navečer 1. jun. 1875. 
je mož molil v svoji cerkvici — in tedaj je prijatelja natore in njenih 
prikaznij zadela smrtno najveličastnejša natorna prikazen — udarila 
je strela v cerkev in župnika tako ranila, da je vsled opekline umri 
9. junija. 

Kjerkoli je Plemel pastiroval, delal je vedno izlete in z nena- 
vadno marljivostjo nabiral rastline. Tako si je sestavil v teku let 
krasen herbarij in našel mnogo vrst. ki jih do tedaj niso poznali 
v deželi. L. 18G2. izdal je v S. letnem zvezku kranjskega muzealnega 
društva spisek 664 zelo redkih cvetic pod naslovora : Beiträge 
zur Flóra Krains, pozneje pa menda ni več pisaril. Na dunajskí 
svetovni izložbi razstavil je lepo zbirko rastlin in dobil je vsled tega 
svetinjo napredka v priznanje njegovega truda za pospeševanje 
kranjske cvetane. Zanimljivi ta herbarij hrani sedaj nadgozdnar 
Micklitz v Radovljici. 

Plemel ni toliko znan med znanstvenimi botaniki, a vender si 
je postavil kot priden in vesten nabiralee lep spomenik med pri- 
jatťlji deželne naše flóre, in kdor bode hotel opisati poslednjo, ternu 
bode žnanje Plemlove zbirke pač neobhodno potrebno. 

Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini 
Bolgarski. 

Po službenih poročilih naučuega ministei*stva sestavil A. Bez e n šek. 

(Dalje.) 
4. Stanje narodnih šol po okrogih. 
Ako pogledamo v obce na te za mlado državo dosta mnogobrojne 
šole, videli bomo, da mnoge še ne odgovarjajo zahtevam, ki se stavljajo 
dandanes na narodno šolo po naprednih deželah evropskih. No, ne smem 
pozabiti, da so stvari še v samem početku svojega razvitka, a vsaki po- 
čcítek je težek. Pri vseh teh nedostatkih moremo vender reči brez sumnje 



310 A. Bezeíišek : Šolstvo in prosvetiii zavodi v kiieževini Bolgarski. 

to, da se v teh skronmih okolnostih očividno razvija med národom 
povsod omika i književnost. 

Kar se tiče notranjega stanja početnih šol, dajo nam statistiški 
podatki jako poučno gradivo o nejednomernem položaji učenja v raxnih 
krajih Bolgarske kneževine. V Trnskem in Kjistendilskem okrogu (ki 
ležita najzapadnejé na srbski meji) iraanio jednega učenca med 35 sta- 
novniki, v Vidinskem med 25, v Vračanskem med 22, v Trnovskem 
med 17, v Svištovskem med 13, a v Sumenskem med 75 samo jednega. 
Poslednji okrog je namreč jako s Turki pomešan, in zarad tega tako 
neugoden položaj obraževanja pri tamošnjih Bolgarih. 

V obce vidimo iz gornjih številk, da se iztočni okrogi jako raz- 
ločujo od zapadnih. Zapadne stráni, bivša gubernija Sofijska i Vidinska, 
kóje so ležale prej skoro v sredini evropejskih provincij, pripadajočih 
Turkom, bile so odstranjene od važnejših cest in izključene od obče- 
vanja z venšnjim svetom, zaostalé so zarad tega na najdolnji sto{)inji 
omike. Jedinstveno ognjišče za prosveto v teh predelih bil je Rilskij 
samostan, kateri je imel jako blagodejen vpliv na bližnje stanovnike. 
Sicer pa še le sedaj Ijudje teh okrogov počasi začenjajo razumevati, kako 
korist ima človek od tega, ako zna čitati i pisati. Niso redki slučaji, 
da seljaci v teh predelih izbegavajo učilišéa in misie, da so ona škod- 
Ijiva, ker jim jemljo otroke od domačih in poljskih opravkov. 

V tem najzapadnejšem kótu bolgarske kneževine tudi nahajamo to 
posebnost, da roditelji nečejo na nobeden način svojih otrok ženskega 
spola v šolo pošiljati. V vsem Kjistendilskem okrogu, ki ima 143.365 
stanovnikov, hodi samo 321 deklic v šolo, in to skoro samo po mestih. 

No pri vseh teh težkočah omika v navedenih predelih po lehko 
napreduje, kakor je videti iz gori navedenih statističnih dat. V Kjisten- 
dilskem okrogu hodi v šolo sedaj 4.084 otrok, a 10.5'04 ne, torej 28*'/o 
od vseh otrok se uči. Razume se, da so to še jako malki odstotki, a 
vender so dosta znatni, ako pomišljamo, kako je bilo tam učenje pred 
poslednjo rusko-turško vojsko, in ako jemljemo v poštev, da v vsem 
okrogu, ki ima 18.570 hiš, ni vec nego 2.005 odrastlih Ijudij, ki bi 
znali čitati in pisati (a med temi je 326 Židov in 86 Turkov); in od 
vseh teh živi jih 1.464 po mestih, a 541 po selih. Tedaj v tem okrogu 
na 71 stanovnikov pride jeden človek, ki zna čitati in pisati; a ako 
vzamemo mesta posebej in sela posebej, to pride v mestih jeden takov 
na 13 stanovnikov, a po selih celo na 22í) stanovnikov. 



A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kňeževíni Bolgarski. 311 

Slabo je tiidi razširjeuo znunje čitanja in pisanja v Sofijskem 
okrogu. Ťukaj je naseljenje gosto, Ijudje so dosta premožni, a čisto ravno- 
dušni za šolstvo. Kjer šole obstoje, jako slabo so še urejene, a 72 vasij 
še nemá šol. 

Bolje je v tem obziru v Vidinskem okrogu (ob Dunavu). Tam po 
vaséh na l'2l Ijudij pride jeden, ki je vešrčitanju in pisanju. V Rahovskem 
je še bolje; tam 56 •'/q otrok hodi v šolo, a od odrastlih Ijudij po 
vaséh jeden zna čitati in pisati med 91. V Vračanskem, ob Balkánu, 
kjer so kraji planinski, a Ijudje siromašnejši, vender 50 "/o hodi v 
šolo, a na 212 Ijudij po vaséh nahaja se po jeden znajoč čitati. Okolo 
Plevno in Loveča, kjer živi tudi nekoliko poturčenih Bolgarov (Pomaki), 
bilo je ob turških časih izven mest učenje slabo, a turški natisek velik ; 
a pošle vojske umnožilo se je tudi tam število šol v veliki razmeri. 

V tej zapadni polovici kneževine bode trebalo sploh še mnogo 
truda, pasebno oi stráni ministerstva in inspektorjev, dokler se bode 
národ prodbudil in navdušil za šolstvo, kakor treba. Istina je, da národ 
je za učenje, samo še treba neprestane vzpodbuje. 

A drugače je v iztočni polovici kneževine Bolgarije. Tam je Iju- 
bezen do učenja že od nekdaj zakorenjena, i šola je postala v vsakem 
selu neobhodno potrebná reč, katero národ povsod sam dobro občuti 
in ocenjuje. Tam Ijudje misie tudi brez mnogih vzpodbuj na svoje šole 
in skrbe za učenje otrok, ter se ponašajo z dobrim vspehom šolanja. V 
Ruščuskem okraju hodi v šolo 58 "/o otrok, v Trnovskem 60 "/o, v Sviš- 
tovskem 64^/0, v Provadijskem 69 "/o, a v Šumnenskem celo 82*^/0. Od 
odrastlih Ijudij nahajamo v Trnovskem okrogu med 14. jednega, ki zna 
čitati in pisati, po mestih in trgih med 3. jednega, a po vaséh med 
68. jednega. V Svištovskem okrogu imamo po vaséh jednega med 95. 
stanovniki, v Šumnenskem med 50. jednega. V teh okrogih tudi sama 
šolska poslopja spominajo na šole drugih naprednih dŕžav, i učitelji so 
bolje naobraženi, nego v zapadnih krajih kneževine. 

(Dalje prihodnjič.) 







* 



:^i^m:^ji:.L^^ 



r_~i-x:_L j^?j 



Zlata knjiga. 

Poezije. Zložil S. Gregorčič. I. Založil Ig. Gruntav ; tiskala Klein in Kováč 
v Ljubljuni 1882, 8», 158 str. Cena po 1 gkl. 

I. 

Sedel sem nekega zimskega večera 1. 1870. poleg črne káve v 
Tropperjevi kavarni na Dunaji ter čakal urednika bas tiste tedne novo 
porojenega „Zvona". 

„Kaj je novega?" vprašam g. Stritarja, ko vštepivší sede k moji mizi. 

„Pesnika sem našel!" pravi nekako vesel. 

Ker sem znal strogo njegovo sodbo v takih stvareh ter spomínal 
se večkratnih najiníh poprejšnjíh pogovorov o tedanji líríški suší slovonski. 
moral sem se nejeverno posmehniti. 

„Ne verjamete ? — Res ! Post nubíla Phoebus ! Ta mož nekaj obeta !" 

Vprašam ga, kdo je, kaj je; a Strítar se izgovarja z uredníško 
tajnostjo ter daljni razgovor pretrga rekoč: „Kmalu boste brali in samí 
lahko sodílí, ímam lí práv, alí ne?" 

In kmalu smo brali v „Zvonu" kôpo kratkih, otožno-donečíh, 
krasníh pesníj, kažočíh ízreden líríšk ta-lent. Ugíbalí smo, kdo bi mogel 
ta „R. G." alí „Gorskí" bití, ter napósled s pomočjo goríškíh svojih 
rojakov na Dunaji pogodílí, da ta neznani pesník slovenskí je najbrž — 
Símon Gregorčič, tedaj kaplán v Kobarídu. . . . 

Minulo je nekolíko let. G. Strítar je znova začel ízdavatí svoj 
„Zvon" in znova se je oglasíl v njem s svojimi pesnímí naš neznani 
znanec. A kako se je izpremeníl v teh petíh letíb! Kako se mu je raz- 
šíríl njegov duševní obzor, kako so se uglobílí filozofiškí njegovi nazori 
o svetu in o človeštvu in kako je v tem času napredoval v — oblíki! 
Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; tí polní verzi, kako tí pre- 
tresajo srce in tí donečí stíkí, kako tí polneč uho objemajo vse tvoje 
čuvstvo! Ní čuda tedaj, da je naš pesník, naj seje že ímcnoval „X"." alí 
„Bojan" v kratkem osvojil si vse omikano občínstvo slovensko, katero 
um bode gotovo íz vsega srca hvaležno, da mu je te dni v lepí knjigi 
podal prví zvezek dívnih svojih poezij. 



Fť. Levec: Zlata knjiga. 313 



Ako skromní naš pesnik v „Úvodu" pravi, da je 
„Poet, le malo komu znan." 
nikakor ne more to veljati v pesnih njegovih, ki so že pred skiipnira 
izdanjem postale pravá narodova svojina, nego te besede se morejo 
ozirati samo na vnanje življenje njegovo. Ker pa vem, kako rad vsakdo 
duševnega svojega Ijubljenca tudi po lici pozná, zatorej mislira, da ustrežem 
čitateljem „Ljubljanskega Zvona", ako jim najprej, predno o njegovih 
poezijah izpregovorim kako besedo, podám kratek obris tihega, a plodo- 
vitega njegovega življenja. Kar tukaj pripovedujem, zvedel sem največ 
od čestitega gospoda F r. Smrekarja, vikarja na Libušnjem, prijatelja 
in sošolca našemu pesniku. 

Šimon Gregorčič je bil porojen 15. októbra 1844. leta na 
Vrsnem h. št. 17., pol ure nad Libušnjem, v prijazni pogorski vaši, ležeči 
pod starim sivim Krnom na levem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski 
svet med Kobaridom in Tolminom, med Kvnom in Matajurjem in lepo 
ga opeva naš pesnik v najkrasnejših pesnih svojih: 
„Oj pašniki solnčni, lesovje temno 
Vi viri, potoki studeni, 
Ti slap moj grmeči, ti selo mirnó, 
Pri srci ko nekdaj ste meni!^ 

Tudi zdaj, ko živi v solnčni vinorodni planjavi goriški, šili mu 
srcé „nazaj v planinski raj". Ne mikajo ga vinorodne gorice, niti južni 
cvet in sad. kajti mladostnih dnij spomin ga vleče na planine, nánje 
mu omedleva srcé, nánje obrača oko: 

Saj jaz planin sem sin! 

Našemu pesniku oča Jarnej Gregorčič gospodaril je srednjevelikemu 
posestvu; a bil je razumen, občespoštovan mož. Dokler je Yrsno spadalo 
k tolminskemu županstvu, bil je Jarnej Gregorčič dolgo vrsto let zapo- 
redoma Vrsenski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu, 
kjer so ga vsi njegovi tovariši zaradi njegove odločnosti in bistroumnosti 
jako spoštovali in še dandanes se Vrsenci o vseh važnejših občinskih 
stvareh posvetujejo ž njim ter ga vselej volijo za svojega pooblaščenca, 
kadar je treba pri uradih ali kje drugje zagovarjati občinsko stvar. 

Jarnej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošije svojega drugo- 
rojenega siná Šimona, ko ga je bil domači kaplán g. Anton Gregorčič 
(sedanji vikár v Št. Florjanu v Brdih) naučil nekoliko brati in pisati, 
v Gorico v nemške šole, iz katerih prestopi na gimnazijo, kjer leta 1857. 
z izvrstnim vspehom dovŕši prvo latinsko šolo. Slovenščina takrat v tera 
razredu še ni bila učni predmet. 



314 Fr. Levcc: Zlata kiijiga. 

Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugom razredu dobil za učitelja 
moža, po svojem znanji odličnega, po svojem značaji vzglednega Ivana 
Solarja, sedaj c. kr. dež. šolskega nadzornika v Zadru. Šolar svojih 
učencev ni samo temeljito učil, ampak tudi korenito jih vzgajal ter po 
očetovsko vodil in pripravljal za ozbiljno življenje. „Glejte, da boste 
prvaki v vseh predmetih ! Pridno se učite, da boste možje mogli poinagati 
svojemu národu, kajti brez znanja vam ne bode mogoče koristiti svoji 
domovini I " Kako so se taki in jednaki nauki prijeli rahločutnega Gregoľčiča, 
o tem na vec mestih pričajo njegove pesni. Osobito pa Giegorčič pripo- 
veduje svojim prijateljem, da mu je Solar odkril čudovito lepoto jezika 
slovenskega ter pokazal mu bogastvo njegovo, poleg tega pa tudi vcepil 
mu Ijubezen do starih klasikov grških in latinskih. 

V tretji soli prišel je Gregorčič v tedaj osnovano malo semenišče 
ter ondu poleg vec drugih vrlih dijakov našel tudi duhovitega in plemeni- 
tega Ivana Stresa. Kaj mu je bil ta zdaj že pokojni prijatelj, pripovedujt^ 
Gregoľčič sam v „Grobnem spomeniku" (103): 

„Ti bil mi nisi brat po krvi, 
A več si bil mi tisočkrat: 
Bil meni si prijatelj prvi, 
Po srei in po duliu brat." 

Z njim in drugimi jednakomislečimi prijatelji vadil se je Gregorčič 
v slovenskem spisovanji, učdl se srbskega in ceskega jezika, navduševal 
se je za klasične pesnike raznih národov, a osobito prebiral Pre š im a. V 
tistih letih začel je zlagati svoje prvé pesni in prvenci njegove Múze 
natisneni so v Janežičevem „Glasniku". Tako je prišlo leto 18G4. in ž 
njim matura, katero je izvrstno prebil. 

Po dovršenib latinskih šolah šel je v semenišče. In kakor na gim- 
naziji prof. Šolarja, tako je tukaj čislal blagega doktorja H rast a, vodjo 
osrednjemu semenišču goriškemu. „V velikem semenišči — piše mi c. gosp. 
vikár Smrekar — smo Gregorčiča Ijubili vsi : Vlahi, Hrvatje in Slovenci ; 
vsem se je prikúpil in však je želel ž njim občevati. Bil je vselej čistega, 
možatega značaja ; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro pre- 
soditi.ter v vsakem slučaji pravo pogoditi". Jednako izvrstno kakor 
gimnazijo dokončal je tudi '^ogoslovske studije. Posvečen je bil 20. októbra 
180 7. leta. Novo mašo je pel pri sv. Dúhu na Libušnjem 27. októbra 18(5 7.. 
a potem ostal še jedno leto v semenišči. 

Prvá služba mu je bila v Kobaridu. „Prestrašil se je sicer veliké 
cerkve in težavnega katekizovanja v dverazredni soli, toda udal se je 
ter bil v Kobaridu práv zadovoljen, Kobaridci pa ž njim še bolj. Bodi si 



Slovenskí glasnik. 315 

v cerkvi, bodi si zimaj cerkve, pokazal se je tam pravega moža na 
pravem mestu. Slišali so Ijudje tačas v cerkvi krásne govore njegove. 
Sam ga sicer nikoli nisem čul, a pravile so mi druge verjetne in razumne 
ivriče, kako poetično pridiguje. Za izvrstnega govomika poh valil ga je 
sam nadškof. ko je 1. 1872. v Kol)aľidu binnoval ter slišal Gregorčiča 
pridigujoč. Kako je bil ii je še v tukajšnjih krajih priljubljen govornik 
in dnhovnik, dokazuje tudi to. V Kobarid zahajajo Ijudje k službi božji 
iz Yseh bližnjih duhovnij vsega Kóta. Kadarkoli je v kateri teh duhovnij 
izpraznjena duhovniška služba, takoj si Ijudje želijo g. Gregorčiča. — 
In kaj je bil on Kobaridu v narodnem oziru I Bil mu je buditelj národne 
zavednosti in osnovatelj národne čitalnice, katera ga je nedávno iz liva- 
ležnosti imenovala za častnega člana svojega. Pod njegovim A-odstvom 
priréjala je ta čitalnica krásne besede za priprosto Ijudstvo. Večkrat je 
sam prevzel kakšen šaljiv ali poučen govor. Sam ima dober pevsk sluh 
in prijeten bariton, a izuril je tudi priproste pevce, da so dobro peli. 
Pri teh besedab se je Ijudstvo res kaj naučilo." 

Vzpomladi 1. 1873. pride za kaplána v prijazni Rifenberg v vino- 
ŕodni %-ipavski dolini, kjer občeljubljen in spoštovan ostane do lanjskega 
Božiča, tedaj nad osem let. Slabotno zdravje prisililo ga je začasno iti 
v pokoj; a hvala Bogu, kmalu se mu je spet toliko ukrepilo, da je 
mogel prevzeti lahko službo. vikarijat v neznatnem Gradišči poleg Prvačine. 
Ginljivo je bilo slovo od Rifenberga prvé dni apríla meseca. Ves Rifenberg 
je bil na nogah, šolska mladina in odrastli Ijudje in marsikateremu se 
je solza utrinjala v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda. 
Starešinstvo izvolilo ga je o tej priliki za častnega svojega občana in župan 
Robič, z vsemi občinskimi svetovalci in mnogimi odlic-nimi možmi spremil 
ga je do Dornberga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vzprejeli 
Gradiščani. 

To je kratek obris pesnikovega vnanjega življenja; kakšno je njegovo 
notranje, to pripovedujejo njegove poezije in o teh priho Injič. L. 

Slovenskí glasnik. 

Slopen^k-o sforstro. Poezije. Zložil S. Greg-orči c. I. V Ljubljani. Založil 
Ig. Gľuntar; tiskala Klein in Kováč 1882, 8", 158 str. Cena 1 iíKl. To krásno 
knjigo, o kateri obšimeje govorimo na dragem mestu, prodaje jedini založaik 
g. Ignacij Gruntar, c. kr. notár v Logatci (Loitsch), karta posebno poudai"- 



316 Slovenskí glasnik. 



jamo, ker se mnogi poštni iicaročniki zánjo oglašajo txidi pri uredništvu „Ljublj. 
Zvona". 

Pesmaričica po številkali za nežno mladino. Sestavil Anton For- 
ster. Založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani 1882, 8", 64 str. Cena 15 kŕ. 
Na vsakih 12 iztisov prilaga se po 1 iztis brezplačno. Razen teoretičnega dela 
obseza ta knjižica 64 najnavadnejših in najlepših šolskih pesnij. — Gospod skla- 
datelj piše v predgovoru : Razmere prostorov med raznimi tôni so mladini pri 
petji bolj jasne po številkah nego po notah; zatórej imajo številke to prednost 
pred notami, da morejo učenci brez teoretičnili težav takoj peti. Akoravno nežná 
mladina poje navadno po posluhu, t. j. brez not, vender številke učencem petje 
zeló polajšujejo, ker se le po posluhu in brez vsake naslombe naučené pesni 
lahko pozabijo. K ternu se mlad pevec igraje pripravlja za petje po notah, ker 
si že v prvih začetkih ne vadi samO uho, ampak tudi oko, kar mu je pozncje 
neobhodno potrebno. Petje po številkah, metóda trojice Galin-Paris-Chevé, 
je kot najlažji pouk v petji zeló razširjen po Francoskem in Nemškem. Posebno 
se priporoča ta metóda za Ijudske šole, ker se uči učenec pri njej misliti, 
na predmet pažiti, ter se prihrani učitelju in učencu veliko truda in čaša, kolikor 
ga je treba poučuje v petji le po posluhu. 

Venec Mariji Kraljici, zavetnici treh redov sv. Frančiška, v sporain 
TOOletnice njegovega rojstva. Zložil in sestavil P Angelik Hr i bar O. S. F. 
Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva in redovnega prednika. I. snopič. V tej 
zbiľki je 24 raznih Marijinih pesnij, med drugimi je tudi slávna sv. Kazimíra 
„Srčna hvala vedno gnala" (Omni die). — Cena 75 kr. pri Blazniku, po posti 
5 kr. več. 

Sloveiislce učne Tcnjige. Ker nekateri gg. odborniki „Matice Slovenské" delajo 
tako kisle obraze, kadar j im v misel vzameš kako Slovensko učno knjigo, dasi 
imajo za ražne nepotrebne slovnice (neslovenské) novcev na izobilje, pogodili so 
se nekateri slovenskí gg. profesorjí z Ijubljanskim knigarjem g. Otomarjem 
Bambergom, da bode založil naj potrebnej še učne knjige slovenské. Tako n. pr. 
začel se je že staviti „Latinsko-slovenski slovar" za 'á. in 4. gimn. razred in v 
kratkem pôjde v tiskarno Senekovíčevo „Prírodoslovje za malé gimnazije in 
malé reálke". Da to podjetje ne more bití tako nehvaležno, kakor si nekateri 
domišljajo, sodimo po tem, ker je g. Bamberg pisateljem obljubil lepe nagrade. 
Za tega delj vse gospode, kí za tisk pripravljajo kako učno knjigo Slovensko, 
opozarjamo na záložníka O. Bamberga. Bis dat, qui cito dat! 

Josip Bihar. Gospod Levstik praví v zadujem zvezku „Ljublj. Zvona" na 
str. 252. da o Jos. Riharji ne ve, kdaj se je porodil, kdaj li umri. Príobčim naj 
tedaj o njem sledečo črtíco, pobrano v knezoškofijskem arhivu Ijubljanskem. 

Josip Rihar se je porodil 1. 1759. -v Polhovem Gradci. Studiral je deloma 
v Ljubljani, deloma v Nemškem Gradci, kjer je dovŕšil po modroslovnih šolah 
bogoslovne v glavnem semenišči. Leta 1782 16. marcija, dobil je v škofovi 
domačl kapeli v Ljubljani prvo tonzuro. Blagoslovov pa ni prejel v Ljubljani, 
teraveč prej ko ne v Gradci, kjer je ímel v semenišči cesarsk „tituUim monsae". 
Posvečen je bil v duhovna 1. 1787. Tega leta pa v Ljubljani ni bil nihče ordi- 
niran, ker je bil prvo polovíco leta škof Karol pi. gróf Herberstein že bolehen 
in po njega smrti škofovski sedež izpraznjen od 7. októbra 1787. do 23. apríla 



Slovenskí glasnik. 317 

1788. leta. — Prvá služba Riharjeva (v zapisnikih stoji ^Richer" in ^Richar") 
bila je v Šent-Jarneji na Dolcnjskcm. Bil je on todi poldrugo leto subsidijarij 
in katehet, na to pa dmgi duliovski pomočnik. 

Značaj in vedenje 29letnega Riliarja naliajamo tako-le opisana: ^Ingenii 
videtuľ csse boni, sed tavdi et anxii; corpore non est omnimode sanus; in con- 
cionibus plus aequo longus, giatiam dicendi non habet. Amans est literarum, 
nec est dubium de suíficienti scientia. Mores videtur habere constanter laudabiles. 
Aniat vitam solitariam. Vitia nuUa habet. Apparet in suis officiis scrupulosus. 
De nullo scandalo constat. nunquam fuit adhuc correptus." 

L. 1792. pľišel je Rihar za kaplána k sv. Jakobu v Ljubljano in nakázala 
se mu je plača 250 gld. Ťukaj je on leliko pomagal prelagati sv. pismo na jezik 
slovenskí, ker je tu, tovariš Vodníkov, bíval 7 let; koncern 1. 1799. je pa dobil 
župnijo sv. Petra v Komendi. Župníkoval je Rihar v Komendi do svoje smrti. 
Poprosil je 1. 1802. za župnijo svojega rojstnega kr€Ja, a ní je dobil. 25. novembra 
1. 1807. si je spísal oporoko (katere prepis se nahaja v arhivu) in tri dní pozneje 
se je preselil v večnost. A. K. 

Literami in zabavniklub Ij ubljanski sklenil je 21. aprila svoj zimski tečaj, 
v katerem je bilo 26 klubovih večerov, od teh razen jednega vsi pri Tavčarjí. — 
Dva teh večerov imela sta po dve berili, devetnajst pa po jedno; tríje so bili 
brez berila. — Od beril, katerih naslovi in bralci so bili v , Zvonu" vselej 
objavljení, bilo jih je 8 líterarnega, 15 pa zabavnopoučnega obsega. Snov 
líterarníh beril je bila vselej slovanská Od 15 zabavnopoučnih beril bilo je 
5 popisov; po 2 sta bili humoristične, prírodopisné in statistične snoví, po 
jedno pa juristične, psihologične, mediciníčne in meteorologíčne. — Od članov 
brali so tríje po trikrát (Bežek, Lah, Leveď, dva po dvakrát (dr. Dolenec in 
Šubic) in deset po jedenkrát (Brencé, dr. Drč, Grasselli, Hríbar, Potočnik, Trtnik, 
Vľhovec, dr. Vošnjak. dr. Zarník, Železnikar). — Obískovaní so bili večeri veči- 
noma dobro, časíh še celo práv dobro. Obískovalcev so ímeli povprek po 35 
do 40; največ, namreč 60, ímel jih je prví, za njim po 56 dvajsetí in zadnjí; 
52 tretji, katerega so se udeležili v mnogobrojnom številu tudí gg. deželní poslanci, 
pôvodom sklepa deželnega zbora. Najmenj obískovalcev so ímelí, kar je naravno : 
dvanajstí večer (sveti večer) namreč le 15, scdemnajsti in osemnajstí večer v zadnjí 
tretjiní predpusta po 24. Predsedovali so klubovím zborom: 1. Potočnik. 2. dr. 
Vošnjak, 3. Murník, 4. dr. Mošé, 5. dr. Drč, 6. Zabukovec, 7. dr. Ambrožič, 8. Vo- 
dušek, 9. Hríbar, 10. dr. Tavčar, 11. dr. Rojíc, 12. Republika, 13. dr. Dolenec 
14. Valentinčič, 15. Železnikar, 16. E. Lah, 17. Republika, 18. Láponja, 19. Pleter- 
šník, 20. dr. Bleiweíss, 21. Levec, 22. dr. Štor, 23. Símčič, 24. Gogala, 25. Repu- 
blika, 26. Kragelj. E. L. 

Solnčni mrak dne 17. mája t. 1. Ťukaj podajemo častitim bralcem, kí se 
za astľonomijo zanímajo, posameznosti solnčnega mraka dne 17. mája t. 1., kakor 
se bode v Ljubljaní videl, in sicer mešec se dotakne solnca 

prvikrat (začetek alí vstop) ob 6. urí 47 min. zjutraj 
drugikrat (konec alí izstop) „ 8. „ 33 „ „ 

V sredi mraka, t. j. ob 7. urí 40 min. ko je mrknenje največje, je 0.39 
solnčnega premera alí 47 palcev pokvítih; mrak traja tedaj 1 uro 46 mín. in 
če tudi ni za Ljubljano toliko znamenit, poznal se bode vender na solnčni svet- 



318 Slovenskí glasnik. 

lobi precej. Mešec se približuje solncu na spodnji desni straní in zadene vanj 
blizu tam, kjer stojí petka na naših urah (natančneje 143"), ako si namreč mí- 
slimo solnce kot sprednjo ploščo ure, kjer so številke zaznamenovane in številko 12 
kot severno piko na solnci, kjer se števanje pričenja. M. V. 

Divii. S to besedo zaznamenujejo prebivalci okolo Pulja staro-rimski amfi- 
teáter, tako zvano „aréno". Pustil sem kola kod „diviča", govore Istrani. To je 
pravi slovanskí ízraz namestu besede „gledališ^e". I Ž. 

^Sub roscŕ. Marsikdo je čul in rabil ta ízrek, ne vedoč, od kod mu je 
izvor. V graščini v Račjem (Kranichsfeld) pri Mariboru nahaja se soba, na 
katere stropu naslikana je veliká roža. V tej sobi shajali so se Ivan Erazem 
Tatenbach, tedanji lastnik graščini in njegoví drugovi ter tajno posvetovalí se o 
svoji zaroti. 1. 1670. Však sestanek naznanil se je s tem, da pridejo ,sub rosa" 
vkupe, in kar se je v imenovani sobi ukrepalo, moralo je ostatí skrívnost, ker 
je bilo povedano „sub rosa". In tako se je od latinsko govorečih zarotnikov 
zaplodil ta ízrek med svet. I. Z. 

Nicola Tomaseo. V 22. dan marcija meseca razkril se je v Benedkah spo- 
menik slavoznanega dalmatinskega Hrvata in italijanskega pisatelja Nikole 
Tomasea. Sloveči ta mož porodil se je 1802. v Šibeniku. Gramatične in retoríčne 
svoje studije zavŕšil je Tomaseo bajé domá v Šibeniku, akoprem nekateri drugi 
pisateljí trdé, da v Spletú; potem odšel je na Italijansko. — Kot pisatelj je bil 
Tomaseo vrlo plodovit; najslavnejša dela so njegov slovník italijanskíh sinonim, 
in komentár Dantejeve nebeské komedije in njegova v Parížu ízdana povesť „II 
duca ď Aténa". — Tomaseo bavil se je tudi s politiko. V 18. dan januvarja 
meseca 1848. zaprli so v Benedkah njega in agitatorja Maninija, ker sta zahtevala 
tiskovno svobodo za Lombardijo in Venecijo ; osvobodil ja je iz temnice 17. marcija 
vzdignívši se upor proti Avstriji, a v 22. dan istega meseca bil je Tomaseo poklican 
v ministerstvo, katero so beneški uporniki osnovali. Po prevratu v 11. avgusta 1848. 
postal je Tomaseo še jedenkrát nauóní minister in dvakrát je popotoval v Pariz 
pomôči prosit. — Vkljub tému čutil se je Tomaseo vedno Slovana in tudi v 
hrvatskem jeziku napísal je malo delce „Iskríce" ki svedočí o njega Ijubezní do 
ožje domovine Dalmatinske in do národa hrvatskega. Osobíto lepó izrazil se je ta 
Tomaseo o narodníh pesníh srbskíh, katerih je tudi nekolíko na ítalíjanskí jezík 
preložil. Umri je 1. majnika 1874. in pokopan je v Firenci. — Svečanost v 
Benedkah bila je prekrásna. M. M. 

Iz Zagreha se nam píše 17. apríla: Dobili smo v roke vabilo na naročbo 
novega hrvatskega lista „Svj etlo", kí ga nameravajo nekateri mladí pisatelj í v 
Zagrebu izdavati. — List prinášal bode članke iz vseh delov društvenega in 
književncga žitja ter gojil domačo beletristiko in bode ozbiljen, resen tolmač 
vseh društvenih in književníh pojavov. Posebno ozíral se bode list na razvoj 
prirodnih in druzih pozitívnih in ekonomskih znanostij ter ímel posebno rubriko 
za dľuštveno, literarno in gledalíško kritiko. V vseh spisih iu razpravah se hočc 
držatí — „realístičkoga pravca". Kakor iz tega programa razvídno, hočejo 
nekateri nadarjení Ijudje s tém listom ugladiti pot — tistemu francoskemu rea- 
lizmu, ki ga gojí Emile Zola. Po našem mnenjí je to neumestno in škodljivo 
„Svjetlo" izhajalo bode po jedenkrát na mešec v osmini po 5 tiskanih pol in 
bode veljalo do konca tega leta 3 gld. 60 kr. Naročnína naj se pošilja gosp. 



Slovenskí glasnik. 319 



Miji Tkalčičn, odvctniku v Zagrebu. Dodajem samo iskreno željo, naj bi so 
Hrvatje zadovoljili s svojima krasiiiraa listoma „Viencem* i „Hrv. Vilo" ter naj 
bi ne cepili prcveč svojih močij. — Kakor se čuje, zgotovil je dalmatinski Hrvat 
dr. Jakob Chiudina v Spletú obširno italijanski spisano zgodovinsko delo : 
^.Storia sul Montenegro". O tém predmetu pisali so že Sir G. Wilkinson, Yriarte 
in Bľianialti : toda vsa ta dela niso po virih izdelana in za tega delj nas veseli, 
da se je tega lotil dr. Chiudina, kí sluje v Italijanih za izvrstnega pisatelja. 
— „Milan DragojcviĽ, pedagogijska pripoviest. Priredio Mijat Stojanovid, 
s predgovorom Stjepana Basarička". Knjiga X. „knjižnice za učitelje", ki jo izdava 
hrvatski pedagogijsko - književni zbor. Cena 50 kr. V svojem žam-u izvrstna 
povest, vredna da jo však učitelj vestno čita. — „Hrvatsko društvo umet- 
nostij" imelo je 19. marcija občni zbor. Podpredsednik dr. Fran Rački, 
prvomestnik jugoslovanske akademije, poročal je o delovanji ter poudarjal kolike 
znaraenitosti je izložba domačih obrtnin, katero je lansko leto društvo priredilo. 
Ta izložba bila je verná slika tekstilnega obrta v Hrvatih. — Posebno zaslugo 
za tó razstavo pridobil si je društveni tajnik, vseučiliški profesor dr. Izidor 
Kľšnjavi, kateremu je zbor zahvalo izrekel. — Iz srbské književnosti zabeležim 
naj sledeči dve knjigi: „Uspomena dr. Dane Medakoviéa držao u Matici Srpskoj na 
SV. Savu 1882, Emil Čakra, član književnog odelenja Matice Srpske. — V tej bro- 
šuri priobčil je g. E. Čakra nekoliko vrlo zanimivih vestij iz življenja pokojnega si 
prijatelja in srbskega pisatelja, lani v Zagrebu umršega dr. D. Medakoviéa. (Cf. Zvon. 
I. 787.) — V Belemgradu izšla je iz tiskame delavske zadruge nová knjiga: „Celo- 
kupna dela Svetozara Markoviéa, kniga prvá. " V tej knjigi ponatisneni so članki 
pokojnega Markovica ; nekoliko je tudi novih. Ta izdaja, ki jo preskrbuje uredništvo 
„Rada", urejena je kronologično. Zadnjemu, to je 24. ali 25. zvezku dodan bode 
pokojnikov životopis in njegova slika. V prvem zvezku natisneni so sledeči 
članki: „Srpskoj omladini. — Literárni večer. — Kako su nas vaspitali. — Pevanje 
in mišljenje-. Cena 50 kr. — Na zagrebškem vseučilišči predávali bodo v 
poletnem semestru 1882: dr. L. Geit ler: a) Tumač triebnika i psaltira glagolskih 
spomenika brda Sinaj. b) Vježbe litavske na temelju Schleicherove čítanke. 
c) Igor, pjesma staroruska, tumač i úvod, — prof. A. P a vi c: a) Korieni i osnove 
hrvatskoga jezika. b) Historija hrv. književnosti. c) Čítanje uajstarijih hrvatskih 
spomenika. — dr. F r. J. Celestín: a) Glavna pravila o ruskom akcentu. 
b) Osobitosti skladnje ruskog jezika. c) Oboje uz čitaiije odabranih ruskih štiva. 

M. M. 

„Kosat-ka djevojka" imenuje se slika, katero je po znaní srbskí národní 
pesní naslíkal hrvatski umetnik F. Kikerec. To 58 cm visoko in 79 cm gh-oko 
sliko izdala je firma Kočonda í Nikolič v oljnatem tiskú ter jo prodaje z 
okvirom vred po 25 gld. in na mesečne obroke po 28 gld. 

Prinos k naglasu u novoslovskom jezihu. Naglas u supstantiva ženskoga 
roda, b-deklinacíja. Napísao M. Valjavec. Prestampano iz LX. knj. Rada jugo- 
slavenske akademije znaností i umetností. V Zagrebu 1882, 8, IIC str. Tisak 
díoničke tiskare. Kakor je učení gospod pisatelj v svojih poprejšnjih razpravah 
pojasnil naglas pri moškega spola substantívíh in pri ženskí a-deklinaciji, tako 
nam tukaj opiraje se na muogoštevilne víre korenito tolmaéí naglas pri substantivih 



320 Slovenskí glasnik. 



ženské b-deklinacije. Knjiga bode vsem, ki se pečajo s tem teškim in temnim 
predmetom, gotovo doBťo došla. 

SrjJske Ilustrovane Novine. Omenjali smo že jedenpot v „Ljubljanskem 
Zvonu" tega izvrstnega lista srbskega. ^.Ilustrovane Novine" izhajajo v obliki 
največjih ilustrovanih listov na jako íinem papirji vsakega meseca 15. in 30. 
dan, vselej po dve tiskani poli obsežne ter prinašajo v svojem zabavno- 
poučnem delu pesni, povesti, románe, potopise iz srbskih krajev, prevode iz 
različnih slovanskih književnostij, poučné članke iz vseh delov náuke in umet- 
nosti. Vsaka številka je olopšana s 4 do 5 umetniški izdelanimi slikami iz srb- 
skega in občeslovanskega života. Iz dozdanjih listov smo se uverili, da „Srpsko 
Ilustrovane Novine" podpira lepo število prvih književnikov srbskih. List izvrstno 
ureduje Stevan V. Popovič, zalaga pa tiskarna A. Pajevica v Novem Sadu. 
Naročnina mu je po 4 gld. na pol leta. 

Slovanskí/ katalóg hihliograjjckij za rok 1880. Redakci Jos. Hovorky a Jos 
Záruby, vydal Spolek česko-slovanskych knihkupeckych účetnicli v Praze. Ročnik IV. 
Cetľto leto izhaja že ta zanimljiva knjiga, katero izdava dru.štvo českili knji- 
gotržnih vodij z namenom, da s tem vzbude splošno zanimanje za vseh slovanskih 
národov literatúre. Ta IV. ročnik obseza 7 slovanskih literatúr: I. Češka biblijo- 
grafija (sestavil Gustáv Francl v Pragi); II. Poljska (z ruské, pruské in avstrijske 
Poljske sestavil je Jurij Kuttala v Tešnu); III. Slovenska biblijograf ija 
(sestavil Ivan Tomšič v Ljubljani in B. Smilauer v Pragi) ; IV. Maloruska (sestavil 
A. N. Czerban v Lvovu) ; V. Srbska in VI. Hrvatska (sestavil obe A. Mi- 
chálek v Preravi) in VII. Srbsko lužiška biblijografija (sestavil M, Hornik v 
Budišinu). Razen tega so pri česki, poljski, rutenski in slovenskí biblijografijí 
znastveni pregledi, tako da se lehko primerja, koliko je storila in napredovala 
katera literatúra v posamnih strokah (teologiji, jurisprudenci, medicini, prirodo- 
znanstvu, jezikoslovji itd.) 

M. B. 

,,Alhuni malarzij Polskich". Pod tem naslovom začele so v založništvu 
M. Robiczka v Varšavi izhajati fotograíične reprodukcije vseh znamenitejših 
slik poljskih slikarjev. Prví zvezek, kí je izšel v elegantnih platnicah, obseza 
slike A. Kowalskega, A. Ajdukiewicza, M. Gottlieba, I. Brodowskega, \. Pruzskow- 
skega, H. Siemiradzkega, I. Brandta, I. Lessera, I. Simmlera, I. Maszynskega in 
I. Kozakiewicza. Ker imajo Poljakí mnogo in slavnih slikarjev, bode ta album 
gotovo najsijajnejši spomenik poljske umetnosti. I. H. 



„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter 

stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstríjske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 



Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec. 
IJredniálvo : v Novíh ulicah 6. — Uprav uištvo : na Marije Terezije česti 5. 

Tiská „Národná Tiskarna" v Ljubljani. 







■ oioi-'«^..ioi 




Leposlovert in znanstvert lisť 

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levee^ Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 



Leto II. 



V Ljubljani, 1. junija 1882. 



Štev. 6. 




Negodni ptieiei. 

,, ,j^^^,^_^akaj. zakaj, oj ptica milá, 

"•? i^'^ ^\^A tľdi svet se že podáš. 

•v fO^ Ko šibka še krijó te ki'ila. 

-5^ Iskat.i liľane še ne znáš? 

Olej, deček zlôbni že je piežal. 
Da z ľóko knito bi te vjél. 
Le mône vzvši plali je zbežal. — 
Zivljenje s teín sem ti otel. 

Odslej pa vsem nczgodam skrita 
Tu v izl)i boš ko v gnézdu prej. 
Skrbnó te lóka moja pitá. 
Ni niôgla mati te skrbnéj. 

A ko ti roka hrane daja. 
Oj drôbna moja ptica ti. 
Mi v duši misel tóžna vstíija, 
I u tóžne čute mi budí. 



Oh. kaj sirôt od majk odtrže 
Usoda že za mladili let. 
Iz toplega zavétja vrze 
Ko tébc jih med mrzli svet! 

Po tuji zemlji tóžna tava 

Ta zapušéôna sirotčád, 

Srcé bolést jej razoráva. 

Tré skrb in stvah jo, jad in gladl 

Kdo brídke jej obríše srage? 
Kdo réši rev jo in nadlog? 
Izróíam vam j o, duše blage, 
Izróčam tt'bi jo, moj Bogl 

Ti vsliši jo. ko vróče vzdiše, 
Otri jej z lic gorke solzé. 
Odpri jej duri dobre hiše, 
Odpri jej blágo v njej srcé! 



S. Gregorčič. 
21 



322 



— b — : Na tuji zemlji. 



Na tuji zemlji. 

' ' 1. Slovo. 

ko tukaj še enkríit stojím, Vrší, vrší mi na ulió: 

' Z očesom mokrim te motrím, „Naj claljni pot ti svečen bó 

Vzkipí srcé mi: „Z Bogom, dom. Pa vrni se, pa pridi spet, 

Ne vem, kdaj spet te videl bom!" Ko širni boš preméril svet!^ 



Vrší med tratami potok, 
Kot da glasán bi slišal jok, 
Kot da bi videl te solzé, 
Ki lijem jili, oj dom, za té. 



Oj potok moj svebernopén, 
Kakó mi je pogled meglén 
Kakó motvím — oli, zadnji pot 
Predragi dom, gvedóč od tod! 



S seboj pa nesel bom spomín 
Na daljno pot slovenskí sín 
In mislil bom, o dom, na té 
In jokal záte bom solzé! . . . 



'f)^é stólpa sem mi zvon doní, 
"^'Ko vlega mrak se po vasí — 
Le doni, zvon, iz temnili lin, 
Le vzbujaj mi na dom spomín! 

Le zvôni mi, takó glasán, 
In milo poj čez tujo pian — 
Dasi srcé mi trga jad, 
Zvonjenje tvoje slušam rad! 



2. Mrak. 



Pri glasili telí zazdí se mi. 
Da v daljni svoji som vaši. 
Kjer ni mi tuj noben obríiz 
Pozná mc však. vsak«)ga jtíz I 

Zato pa, zvon, le zvôni mi, 
Na tuji zemlji dôni mi, 
Ti zvon večerni, zvon iz lin 
Le vzbujaj mi na dom spomin! 



3. Jutro. 



32/(a gôrami dan svitá se 
5 Mogočen in krasán, 
In zora zmagovita se 
Prostrla bo čez pian! 

In drámila iz spanja bo 
Prirodine stvarí 
In broz mini, nehánja bo 
Morila mrak norí. — 

S solzámi gleda jo okó 
Na daljnili tujih tléli, 
Krog usten pa igrá bridkó 
In rezno mi posméh! . . . 



■ Le sijaj, si j aj zora mi 
In srce grej težkó, 
Saj tudi tam za gôrami 
Si grela je gorkó I 

To nič ne dé, čo drug je kraj. 
Ki zdaj stojim na njém, 
Le svéti mi, le mi smehljäj. 
Dasi bolesti mreml . . . 

Oj daleč tam zdaj oce bo 
Pľobndil se iz sanj, 
Ko sklenil pa tresoče bo 
Roké, tí siní uanj! 



— h — : Na tuji zemlji. 



Si:i 



In pravi mu,' kakó zamán 
Po njem želí srcé 
In pa kakó na tujo plán 
Bľidkó rosím solzé I 

In dvignil sivo glúvo bo — 
Oj zľéin ga pied sebó, — 
Iľi se ozľl v višavo bo 
Pľosi'ŕ lojió. troľkó : 



^jNebeški Oča, vodi ga, 
Kjťi- liodi vrh zemljé, 
Oj spremljaj tí povsodi ga 
In čuvaj mu srcé ! . . . " 

Dteši se, preskrbni mož. 
Jaz sem, ko prej som bil, 
Le jasnili misbj, divnih rož, 
Le téli je cvet. minill 



Pa krásno spet razcvél se bo, 
Ko bom domá, domá, 
In zore svit blostél se bo. 
Kot nekdaj do srcá! . . . 

^ 4. Ob reki. 

Wá voda globôka. zelena takó, 
'? Mogočna takó in vršečal 

Na tebe upíra se trudno okó, 

Ki solza rosí je blesteča! 

Povsodi je tilio — nihče ne bedí, 
Zapahnene trdno so diiri. 
Nikjeri, nikjeri ležišča pa ni 
Za mene o pólnoéni uri ! 

Oj voda globoka, zelena takó, 
Mogočna takó in vršeča, 
Naj pésen mi tvoja doní na uhó, 
Da mine mi žalost pereca I 

O národu pesen mi milo zapoj, 
Ki daleč od tukaj prebiva, 
Ki návod slovenski, ki národ je moj, 
Ki kakor jaz solze prelival 

Rosila si polja mu, trate lepé. 
Oj, reka, povej mi, kaj dela. 
Povej mi, povej mi besede sladké, 
Da moja bo duša veselá! 

Na bregu zelenem poslušal te bom, 
Oj voda zelena, vi-šeča! 
In v mislih na národ, na Ijubljeni dom 
Minila bo žalost skeleča! . . . 



— b— 



-8í>>í5>^^> 



D!-<3X» 



21* 



^^^^^^^^mmw^mm 



Malo življenje. 

Povest, 
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a. 

XIV. 




mnogimi Ijudmi ni imel Pečar znanja, iiajvo.č pa je obreval 
s sosedom Šimonom, eegar sin Štefan je skoro však dan 
pri.šel v vas. Pi'vi dan ga je Jiirij le malo videl iii samo po- 
vedali so mu, kdo je. Komaj pa so dnizega dne odveeerjali, že je 
prikadil Štefan moško k Pečarjevim. Poznalo se je mladenieu. d a 
je tukaj domač, po vsem ofenašanji; saj tudi pravijo, da je petelin 
na domačem dvorišči najpogumnejši in da pos okrog domaee liiše 
najhuje laja. Z neko ponosno dostojnostjo ogovori Jurija. „Kako 
ti je pa ime, fánt?" ga vpraša. 

Ko mu Jurij pové svoje ime, zasmeje se Štefan na ves glas. 
„Presneta reč!" pravi, „Dolinci pa menda ros ne ])oznate druzega 
svetnika kakor sv. Jurija." 

„Sveti Jurij je patrón kmetskega stanu, Štefan, če še ne ves," 
razlaga mati. 

„E, pa ga slabo varuje," ugovarja Štefan, „in če ne bo dnigat-e. 
morali si bomo druzega izbrati. Komu pa se slabše godi knkor kmetu 
na zemlji?" 

„Dokler nam ni večje sile," meni gospodar, „hvalimo Boga pa 
Ijubega zdravja ga prosimo!" 

„Zdravja, oča?" povzame Štefan. „Presneto I kje pa bodo Ijndje 
zdravi, če ne po gorali, kjer veter zrak čisti in bolezen odnáša. Le 
poglejte, kaki Ijudje so po dolini!" In Štefan pogleda Jurija po stráni. 
„Velik je pač, pa širok, a znotraj je otel in vsako težje delo ga 
užene. Z jedno roko ga suneš, pa páde. Kratek človek pa dobro 
podstavljen, tak je za v goro. ali ne res?" Pomilovalno obi ne se 
Štefan k visokemu, suhemu Juriju, ki kolje pri peci polena. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 325 

^ľi. kjfi >viicr iii, tu- Íl uiuia lii," oi)umni Matija. „Toda pustiino 
to govorjenje, ki ne velja nič. Povej rajši, če pojdeta z očetom na 
semenj k sv. Andreju tja drugi tedenl" 

„Ne veni še, mislim pa. da pojdeva." 

„Jaz ne bom mogel iti, morebiti bosta imela pa priliko zame 
kupiti par voličkov. mladili, da bi jih vzpomladi učil delati. Casi se 
je ondu dobro kúpilo." 

„Bom že povedal očetu," pravi Štefan in se obrne k Lenčiki. 
„No, Lenčika. ti pa nič ne govorišl" 

„I, saj ne morem vmes," odgovori dekle, „ker si ti tako zgovoren." 

„Zakaj pa bi ne bik dokler sem mlad? — = Jurij, kaj pa je v 
Dolini novega?" 

-Jaz ne vem nič posebnega," odgovori Jurij. 

,Kaj pa je s tistim fantom — čegav je že bil? Ti ga moraš 
poznati. Od vojakov je ušel. AU je doma?" 

Jurij se skloni po poleno, da bi skril rudečico, ki ga je oblila. 
čeravno bi je pri slabi lúči ne bil zapažil nikdo. 

..Nič ne vedo," pravi. „kje je sedaj." 

„Taki so fantini," modruje Štefan. „Kaj pa? Tepó se se kaj 
po noci?" 

„Po malem še zmerom." 

„Da se ta na vada ne da odpraviti!" pravi Matija. „Koliko 
nesreč se zgodi po tej neumnosti!" 

„E, kaj se bo zgodilol Nič!" ponese se Štefan. „Človek ima trdo 
butico, da .še sam ne ve, kako." 

„Zdravje se zapraylja," nadaljuje Matija. „In koliko pa je 
vredno delo tacega človeka, ki celo noč okrog oglari, cez dan pa 
dreralje? Ce bi imeli starši pa gospodarji resno voljo, bilo bi tega 
kmalu konec." 

„To mora hiti, oĹa. pa mora bitil" bráni se Štefan. „Kar svet 
stoji, hodili so mladi Ijudje v vas pa pretepavali se." 

„Oh, Štefan", smeje se Lenčika, „kaj bi rekli oča, če bi ti začel 
najedenkrat rjuti okrog hiše po noci? To je že bolje, da si modrejši." 

„I, pre.sneta reč!" pravi Štefan, „naj bi kdo drug poskúšal kaj 
tod oki'og, postavil bi se pa tudi po róbu." 

„Torej bi se?" vpraša Lenčika. 



326 Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 



„No in pa kako!" balia S8 Štefan. „Postenému človeku bi ne 
privoščil, da mi pride v pest. Ne bi se hitro pobral, če bi ga vrgel 
jaz ob tla." 

„Štefan, Štefan," smeje se dekle. „Ne smeš biti tako neusmiljen ! 
Kar nečeš,' da bi ti drugi storili, tudi ti njim ne stori. Ali bi ti rad, 
da bi te kdo tako stresel?" 

„Naj me, če me more! Nič mu ne branim, ampak svetovati 
pa ni nikomur. — Smijati se móram, kadar se spomnim, kako sem 
bil ongavega Florijana, ki je tudi tak kakor žrd, lepo na tla položil. 
S tistimi dolgimi rokami je začel mahati, kakor bi orelie klatil, jaz pa 
se mu zakadim pod noge in preč je ležal. " 

Ura je odbila devet in materi se je že zdelialo za kolovratom 
pri telí važnih pogovorih. Jurij je dokončal svoje delo in položil naklane 
treske na peč, da se posušé in tudi Štefan se odpravlja. 

„Še jeden šopek mi daj, Lenčika," pravi pri odhodu, „da bom 
bolj moški in da se bo vedelo, da sem bil v vaši!" 

„Kar zunaj si ga natrgaj," odvrne Lenčika. „V meji raenda 
koprive niso pozeble. — Pozdraví Anico in ona naj pride tudi kaj 
gori ! " • 

Jurij vošči vsem lebko noč in odide s Štefanom, Lenčika pa ja 
spremi do vrat. 

„Znáš ti zaukati, Jurij?" pravi Štefan in zavriska tako žalostno, 
da je Jurija smeh silil. „Zaukaj še ti!" pravi Juriju. 

„Ne, jaz ne znám," bráni se Jurij. „In kaj bi Ijudi budil iz 
spanja!" 

„Nikdo še ne spi ; kar zaukaj ! Kaj ne, Lenčika, da mora 
zaukati?" 

„No, Jurij, pa zaukaj še ti!" pravi Lenčika, „da bomo vedeli, 
če znáte doli bolje." In Jurij zavriska iz krepkih prsij, da zadoni 
Stefanu po ušesih in daleč po pogorji se razlega v tihi noci. 

„Vriskati pa znáš," pravi Štefan, „to me moraš navaditil" 

Od bleva sem pride počasi sultán, malia s kodrastira repom, po- 
volia Jurija in Štefana in koraka za njima. Jurij zleze v svojo spalnico 
nad hlevom. Štefan pa uka proti domu, dasiravno se mu skazi však 
poskus. Revež Štefan, mislil si je Jurij, kako je vender močen! Lenčika 
pa se je smijala Štefanu še bolj, zdaj ko ga je primerjala z Jurijom. 

Minil je dan za dnevom. Sobotni večer se je osiiažilo vse po- 
hištvo in pospravilo vse, kar bi preveč spominalo delavnika. Ob ne- 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 327 



deljali pa je bila navada, da je šel jeden del pľol)ivalcev na vse zgodaj 
k službi l)ožji k SV. Andreja, drngi pa v Dolino k maši ob desetih. 
Juriju je bilo dano na izbiro, iti, kadar bi hotel, izvolil pa si je 
zjutraj k sv. Andreju, kar je posebno dopadlo gospodarju. Tako 
je práv, dejal je, mlad se mora navaditi človek zgodaj vstajati. Po- 
klicati ni bilo treba Jurija nikoli. Preden je bil dan, kladel je veselo 
žvižgaje svoji čedi. In ko je to opravil, opravi tudi sebe, potem pa 
se napotita z gospodarjem proti sv. Andreju. Ko prideta do hiše" 
Simonove, oglasita se malo, ee bi šel nemara kdo z njiraa : Šimon 
in žena njegova se jima pridružita. Tma je še bila. ko zaení'i iti 
navzdol : kmaln pa more oko proti vzhodu razločevati gorske vrhove 
od neba in kakor svetlosiv trak razpno se po obzoru. Ozka pot pelje po 
hribu doli, cez nekaj easa pa se razširi, postaje menj strmá in kmalu 
se vzdigne na drngi stráni griček. ki tem bolj raste, éim niže 
prideš doli : in na jedenkrát si v tesnem grabnu in izgine svetli pas 
jutranje zarje. Na desno se potem zavije pot okrog griča in pokaže 
se ti mala dolinica in sredi nje bela eerkvica, obdĺina od nekaj malega 
priprostib hiš. Tu je pri sv. Andreji. Krásno se je nebo žarilo, ko 
so dospeli potniki do svojega eilja in kmalu jih povabi zvon v cerkev. 
Jurij še ni l»il nikdar tukaj in storilo se mu je inako, ko je slišal 
tuji zvon in se domislil, da dolinski njemu ne poje vec in da ne bo 
vec stal med znano mladino v domáci cerkvi. 

Maša je minila in dan se je naredil. Možje so stopili skupaj, 
da se pomenijo o domačih stvareb, in si vi župnik nagovarja iz cerkve 
gredoč tega pa onega. 

„Ho. ho, oča!" pravi smeje se Pečarju. „Ali Vam nisem že rekel, 
da nikar ne hodite iz svoje fare?" 

^Gospod župnik," izgovarja se mož, -drugi pa v našo hodijo, 
in Vi ste tako dobri, gotovo tudi z i nas molite. " 

„O, moji farmani so sami preveč potrebni," pravi župnik in 
odzdravi Simonu in Juriju. „Kacega čvrstega siná ima Šimon", mrmra 
sam i)ľi sebi odhajaje; zamenil je bil Jurija s Štefanom. 

V lepem jutru vrnejo se domov in če so prej tiho med sabo 
konikali. odvezal je bil svetli dan jezik posebno Šimonu in njegovi 
žeiii. Radovedno sta izpraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh. da 
jima je komaj proti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni bila 
posebno hutja. o vremenu, da bo vzpomlad skoro tu, o kupčiji, da se 
bo dobro prodajalo in o tem in onem, dokler iiiso prišli domov, kjer 



328 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

jili je čak il z ijatrek. L3neika in raati sta bili pripravljeni na odhod 
in ko S) izpi-egovorili pir bísaiic, pi-ide ji Štefan s svojo sestro 
klicat. 

„Lenčika, danes pa moraš dati kitico rožmarina," prosi Štefan. 

„O, kadar se gre na božjo pot," meni deklica, „spoJobi se bolj 
bľinje." 

„Jurij ga je tiidi bolj zaslúžil," pravi mati, „ker je bil tako 
pľiden in zgoden." 

„Vsik tťud je svojega plačila vreden," opomni Štefan, „in koliko 
se jaz trudirn, ko vaji spremljam pa varajem." 

„Ali pa ma tebe," odgovori Anica, „da ne obtičiš v Dolini." 

„O kaj pa! Mislita, če posedim malo pri kupici vina, da ne 
znám vec domov." 

„Znáš že, a predolgo hodiš," smeje se Leneika. „Da boš pa 
videl, da ssm boljšega srca, kakor ti misliš, dobiš jedno kitico. Jnrij 
pa tudi jedno." 

„Jurij, zakaj pa ti nečeš hoditi z nami?" vpraša Anica. 

„Ne utegnem práv," odgovori Jurij. „Preveč bi se zamudil doli 
in jaz tudi lehko vstajam." 

Lenčika prinese dva šopka in da jednega Štefanu. 

„Juriju ga pripnem pa jaz," pravi Anica in olepša njegov klobúk. 

„Le urno, le urno, da ne zamudimo!" priganja mati in moško 
odide Štefan s svojimi varovanci. 

Jurij gre po svojih opravkih, in ko pride cez nekaj čaša v hišo, 
nájde Matija pri ognjišči. 

„Danes pa Vi kuhate, oea?" nagovori ga. 

„Jaz," mu reče. „Ob nedeljah je že tako in vse zadene človeka 
v življenji. Mati je bila pripravila kosilo in jaz je pristavljam k 
ognju." Kakor skušen kuhar je prestavljal lonce, popravljal drva in 
prižigal svojo pipo. Jurij mu je donášal vode in pomagal pri tem 
in onem, pred vežo pa se je solnčil sultán in pomežikoval s svojimi 
dobrodušnimi očmi. — — 

Popoludne pa je solnee gorko sijalo in vidno se je tajal snog 
pod njegovimi žarki. Mati in Lenčika ])ili sta se že vrnili iz Doline 
in sedeli pred liišo, Jurij pa je ogledaval z Matijera kamenitno grajo, 
ko pride v vas cerkovnik od sv. Florijana. Ožbe, maj hen možiček pri- 
jaznega obraza, bratranec je Pečarjeve žene in rad liodi ob nedeljah 
obiskavat svojega soseda. 



Dl-. Fr. Detela: Malo življenje. 329 

„Dober dan vam Bog daj vsem vkup!" pozdravlja Ožba. „Očetu 
j»a še posebej par volov, materi nov kolovrat, Lenčiki pa brlikcga 
ženina. — Kje pa imate fanta, ki sem mu moral tako neutegoma 
obleko delati?" 

„Ravno gre z očetom sem," odgovori Lenčika. 

„Ha, fánt!" pravi Ožbe in ogleduje Jurija od vseli stranij, kako 
mu stoji njegov umotvor. „Ves kaj, ti si pa na dobri zemlji vzrastel ; 
visoko si se vzpel." 

„Na Vašem zvoniku ))i Jurij lebko od tal uro navijal," meni 
Lenčika. 

„Ne, tega bi pa sain sveti Krištof ne mogel, Lenčika," odvrne 
Ožbe. 

„E, Ožbe!" pravi mati. „Kako da bi ne mogel. če je pa pi- 
sano. da je bil dvanajst komolcev visok?" 

„Vse zastonjl" razlaga Ožbo. „Na naíem zvoniku bi ne mogel 
naviti ure, zato ker nobene ni." 

„Ah, na to pa nisem mislila," pravi smeje se mati in povabi 
Ožbeta v hi.šo, da bi pokúsil kolin. 

„No, Jurij," vpraša Ožbe, „ — saj za Jurija sem te slišal kli- 
cati — kako si zadovoljen z obleko?" 

„Na vso moč!" pravi Jurij. »Bolje bi ne mogla biti narejena." 

„Práv ima.5I" roče Ožbe vesel in seže Juriju v roko. „Tako 
se mora govoriti, naravnost pa po pravici. Kar se tiče irhovine, 
skúsim se jaz z vsakim, naj bode, kdor hoee in če tudi cesarju šiva. 
Le poglej, kako si ti polega!" 

„Veste, oča," podraži ga Lenčika, „Juriju menda vse dobro 
stoji, če je le količkaj narejeno." 

„Dekle, dekle!" žuga Ožbe. „Ali si to že tudi zapažila?" 

„Kaj bom zapažila!" pravi Lsnčika in steče v hišo. Kmalu za 
njo pride Ožbe, in izprazni svoje žepe. Lenčiki je bil prinesel lepih 
jabolk, očetu polič borovničevca in materi vsakovrstnib domačih 
zdravil, kakeršnih je nabiral po gori. Kaj t i Ožbe ni.samo cerkovnik, 
ampak tudi sloveč zdravnik. Daleč ga kličejo Ijudje k bolnikom in 
rad on pomaga, kolikor more. Zob izdere Ožbe bolje kakor však 
drug, Ijudje báje kar zadremljejo, kadar jim škrbine puli. Zdravi pa 
on živino ravno tako dobro kakor Ijudi. Večkrat se prigodi. da ])ri- 
nese kako živinče otekel gobec s paše, ker je je gad pičil. Ožbe })a 
pride, pa je namaže s škorpijonovim oljem in takoj mu mora odleči. 



330 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

Arnike, trepotčevega samena, stolčenih sladkih koreninic in druzih 
lekov zoper vsako bolezen se pri njem vedno dobi. — Kar on mež- 
nari, kadila .še tudi ni kúpil. Ampak .smole .si nabere, pravé smole, 
ki teče iz ranjone smreke: to zakoplje pot^m v mravljišea in pusti 
delj čaša ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima dub lepši in močnejši kakor 
katero si bodi kadilo in Ožbe trdi, da sami sveti Trije Kralji niso 
prinesli boljšega v dar. 

„Ožbe!" kára raati svojega gosta. ,,Zakaj ne pripelješ žene s 
seboj ? " 

„Veš, Neža," opravičuje se Ožbe, ..jeden mora biti vender doma, 
da hi.šo varuje. In žene ne smem preveč razvaditi, če ne, bo zmerom 
za mano tiščala." 

„Glej ga, glej ga! Le počakaj, jedenkrát ti jo izpeljem, da bo pri 
nas nekaj čaša: potlej jo boš pn rad prisel iskat in bolj'jo boš imel 
v čislih!" 

,,Moja Metá ))i mi še ne privoščila no, da bi malo posamoval." 

„Kaki so vender ti moški!" buduje .se Lenčika. ,,Le hvalaBogu, 
da nimam še tega križa!" 

,, Lenčika, nikar se ne pregreši!" svári Ožbe. ,, Na jedenkrát i)ľi- 
dejo snubci in po tebi bo. Ali že kaj pridá bodijo?" 

„Nič kaj ne, oča! Pripeljite vender Vi katerega, če veste za 
koga !" 

,,Kaj pa Šimonov Štefan? Ali je že zdrav?" 

„Zdrav pa zdrav," se ta oglasi in vstopi moško s sestro Anico. 
Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Ženské so se usedle skupaj 
in šepetanja in smeha ni bilo ne konca ne kraja. 

„Zdaj jib pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotijo !" meni 
Ožbe in prisede k moškim. Kmalu se vname živ pogovor, kajti rad 
je govoril Ožbe in zdaj je bila prilika razprodati vse, kar se mu 
je nabralo skozi cel teden, ko ni imel poslušaleev. 

,.Vi ste dosti doživeli, oča," pravi Jurij, ki ga je rad poslušal, 
„povejte nam kaj, kako je bilo v prej.šnjih časilil" 

„O, veliko sem skúsil, veliko," meni Ožbe in hvaležno pogleda 
Jurija, ki mu je tako po srci izpregovoril. To se mu je pač ma- 
lokrat posrečilo, da bi ga bil prosil kdo, naj pripoveduje. Kar objel 
bi bil fanta. Popra.ska se za ušesi in po dolgem úvodu, v katerem 
je vse razložil, kar je mislil, da bi bilo v pojasnjenjc treba, pride 
na svoja vojaška leta. Oh, kako so ga lovili in kako bi ga bili radi 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 331 



imeli! Koliko čaša se je moral skrivati in kako srečno je naposled 
pobegnil na Koroškn, kajti takrat sa je to še dalo, takrat, a dan 
danes je drugače. 

,,He, kaj I" vtakne se Štefan vmes. ,,Jaz sn le čudim, da ste 
se časih tako báli vojašcine. Jaz bi se pa nič ne menil. Bi snj po 
lepi priliki kaj sveta ugledal. Jaz se kar nič ne boj im!" 

,,Vem, da ne, dokler si za pečjo. Ce bi šlo pa za res, bi pa 
drugače piskal," zavrne ga Ožbe in pripovednjo dalje, kako se mu 
je godilo po Koľoškem, kako se je zopet povrnil domov in slúžil za 
hlapca ranjkemn sentandrejskemu žnpnikn. 

„Še to vam móram povedati." pravi. ..knkosem bil tam odvadil 
psa meso jemati z vilic. Pa so imeli gespod," pravi, „Bog jim daj veíni 
mir in pokoj ! — psa, majheno žival kakor podlasica, a prometeno 
in zvito, da nič tacega. Vse je znal belinček, samo govoril še ni in 
gospod so ga nad vse radi imeli ; jaz ])a nič, zato ker se je pošast 
vedno v me zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodn. Dobro 
se je psičku godilo, ko je z gospodom za mizo sedel; najrašji so ga 
pa imeli zato, ker je znal meso z vilic snemati tako lepo, kakor naj- 
imenitnejši gospod. Kadar je gospoda kdo obiskal, vselej so kázali 
to psetovo posebnost in však se je čudil. Da te vender, meni pa ni 
bilo povšeči, da bi pes jedel kakor človek, toda bil sem kar tilio. 
No, in tako je prišel gospodov god in od vseli krajev so se zbrali 
župniki in kaplanje gospoda vezovat. Poln Idev sem imel konj in 
veliká pojedina je bila pripravljena. Na, Ožbe, pravi kuharica med 
mašo, tukaj imaš kosilo, potlej ne bo čaša! To je že práv, pravim 
in se usedem, pse se pa k meni spravi, saj pri mesu je však pes 
sleden. Čakaj, belinček, pravim, danes boš moral kazati svojo uče- 
nost, kaj, ko bi midva prej poskusila? Na, rečem in mu ponudim 
mesa na vilicah. On lepo vzame, jaz ga pa dregnem v gobec, da 
je zacvilil. Ko ga pokličem drugič, že ni tako rad ubogal. Kličem 
ga, kličem in počasi vender prileze. Meso je le meso, mislil si je, 
in zapet mi vzame kos. Jaz ga pa zopet zbodem, da odskoči. V 
tretje ga pa nisem več spravil. Kar po kotih se je plazil in rep 
stískal med noge, })a cvilil, če sem mu pokazal vilice. O poludne 
je húíi pa gostija in jaz sem nosil vino na mizo. Beseda prinese 
besedo in tako vzaraejo v misel tudi učenega psa. Gosi)od se liočejo 
izkazati in nabodó mesa. Pes je pa zraven njili sedel. Na, belinček, 
pravijo in mu pomolé vilice, Kakor jili pa pes zagleda, pa zacvili 



332 Dr. Fr. Detela: Malo življenjc. 

in skor-i s stola in zbeži. Gosi)od ga klií'ejo in kliccjo, da zopet 
pride. Zopet se uséde k njim, a ko mu pokažejo vilice, pa poi)ihne 
spet, kakor bi bil obseden. Za nobeno reč ni hotel vee vzeti mesa 
z vilic. Gospuda so se komaj smeha vzdržali, žiipnik so bili pa lindi 
kakor sára sršen in nikoTi ver ni belinčok z njimi pri mizi jedel." 

,,Ce bi bili pa zvedeli, kdo jira ])sa tako lepo nei," pravi Ma- 
tija, „kaj bi bilo potlej ?" 

„Hentaj, potlej bi bila Inida ura. Kajti gospod so bili do))ľi, 
še predobľi, a nagli so bili pa tadi, ce jih je kaj ujezilo. Toda liitro 
spet dobri, in veseli so bili in zapeli so, da je bilo kaj. Pridiga jim 
je šla od rok, da nikoli tega in dasi so bili stari. zasiikali so S3 na 
peti kakor vrtalka. Drugače kakor pa zdaj nekateri dolgočasneži, 
ki jim za vsako besedo sapa nhaja in ki premišijujejo, ali bi pre- 
stavili jedno nogo za drugo ali obe na jedenkrát. Moj sivee doma je 
ravno tak: kadar ga izpustim na pašo, skač(í srborito okrog kakor 
mlad kozel; kakor pa deneš jarín nanj, ne spraviš ga nikamor več." — 

Ožbe je koneal in Anicn. ki je bila tudi pnslnsala, poprosi ga, 
naj še kaj pove. 

,.Pa še drngičl" pravi Ožbe in se poslovi s povabilom, naj 
oni pridejo jedenkrát k njenui. Jurij ga spremi nekoliko čaša in tako 
se je bil raožn prikúpil, da mu še posebno naroči, naj ga gotovo 
obišče. 

„Imam hruševca," pravi, „boljšega kakor dolenjsko žganje in 
orebov in medn." In ko gresta dalje, potrka ga na ramo. „No, fánt," 
pravi, „kako ti dopade Lenčika? Ali ni kakor jiigoda? Le glej, da 
se ne zagledaš!" 

„Nikar se ne bojte, oča!" odgovori Jurij resno. 

„In kaj bi pa tudi bilo?" reče zopet Ožbe, ko je molčal nekaj 
čaša. „Ali nisi zal fánt? In kaj bo ta revež, ta Štefan I Na smrt 
naj misii, nikar na ženitev I O jaz spoznám liitro človeka. V očeli 
mu berem bolezen in le pomni me, on ne bo tlačil dolgo zemije. — 
Ťukaj sva pa na pólu pota; torej srečno!" 

In starec se izgubi v gozdu. 

XV. 

Prismijala se je bila lahkoživa líčerka činerne mamke zime, 
Ijuba vzpomlad. Sneg je ginil pod njenimi nožicanii in beli zvonček 
je zapel pod grmovjem in klical s sestre trobentico zaspané to- 



Dr. Fv. Dotcla : Malo življoiijo. :i?,:i 

varišo \z postelj. Toloh jp olfrrnil svojo otlejo in bršlin jo kľppkfjn 
objo] svojega podpornika in se vzpel po lírastovem dohlu. CVlo po 
žihili staľo vibo začel so je urnejo pretakati sok in koniaj je sŕarka 
])roti odpiraka vráta radovednomu cvetju, ki je sililo na dan in lio- 
t.elo vedeti. kaj vrabci tako krieé. Ti pa so imeli velik prepir in 
piali sik^n Inuše in tiušč. Nekaj tnjcev se je mislilo nasoliti in la- 
stovka je letala okrog Pečíirjeve hiše in terjala nazaj svoje gnezdo, 
v kateiem so se košatili kričavi viabei. Glejte si no! vpili so ti 
doniačini, zdaj pridejo požemhi, ko je vsega dosti: po zimi jih pa 
ni bilo I Kar pojte, od koder ste prišli! 

Delo na polji se je bilo pričelo. Kadar je bilo lepo gorko, izgnal 
je Jurij ovce razen níladičev, da se izprebodijo in popasoval je tndi 
oziniino, če je prehitro rástla in se je bilo bati, da bo polegla. Tešče 
pa ni izpnščal drobnice na pašo, dokler je bilo liladno in držal jo je 
tndi v lilevn. kadar je bila zemlja po deževnem vremenu premočená, 
kajti ]>asniki se kvarijo in živina si náleze bolezni. Za jaro setev je 
oral njive in z Matijem sta delati vadila mlade voličke, ki jib je bil 
gospodar kúpil. Po vrtu pa je ol)ľezaval drevje in je čistil mahu in 
gosenic. Za vsako delo je imel spretno roko, sem ter tja je pa tndi 
nasvetoval kaj novega, ki se je bilo v Dolini že izkazalo, o čemer 
pa v hribili še ničesar vedeli niso. Tako je izprosil. da si je Matija 
mestu nerodnega lesenega drevesa omislil železen plug. Veliko prizadev 
je bilo treba : ko pa je poskusil gospodar pripravno orodje, ni mogel 
prelivaliti ne pluga ne Jurija. 

Yeiiko truda je tudi stalo vode iz vodnjaka s škafi donašati v 
Idev, kadar je ostajala živina cel dan doma, kajti posebno po zimi 
sf je večkrat zgodilo, da je ni mogoče zunaj napajati. Jurij pa je 
iz hrasta, ki ga je podrl vihar, izdolbel korito, postavil je v lilev in vanj, 
napeljal od vodnjaka sem leseno cev in vec ni bilo treba škafov. 

„Hentaj !" dejal je Matija, „vse pride tému fantu na misel in 
kar mu pride na misel, vse naredi." 

V čislih so imeli Jurija pri Pečarji, kakor tudi pri Simonu, kamor 
je prišel po kakem opravku. 

-Od nepotrebnih besed pa Jurij ne bo dajal odgovora," menil 
je zgovorni Štefan, „saj skoro nič ne govori. Trikrát na danreče: 
_() ne", in „kaj pa", potlej je pa v kraji". 

-Jvirij je pridnejsi z rokami kakor z jezikom," dejal je Šimon in 
tndi \ii!i:i šp ippntľ'jnila z;ínj trdt'. da lmivovI umneje kakor pa Štefan. 



334 Dr. Fr. Ďetela : Malo življenje. 

„Oh, jaz pôjdem tudi rajša zjutraj k maši k sv. Andreju," dejala 
je neko soboto z večer Anica materi. „Dan je tako kratek. če pri- 
demo še le proti dvema domov." 

„I, le pojdi," rekla je mati, „pôjdem pa jaz k deseti maši." 

Ko sta pa druzega dne na poti moža pretresovala vážne denarne 
zadeve, pomenkovala se je Anica z Jurijem o tisoč rečeli. Ni jej 
pošlo nikdar vprašanj ; vse je hotela zvedeti, če ima veliko dela, ée 
mu je kaj dolg cas, če je rad na gori itd. Zdaj je govorila resno, 
zdaj šaljivo, da si je Jurij mislil : s tem dekletom se je pa lehko 
meniti. In res mu je prišlo toliko besedij na jezik, da se je sam 
sebi čudil. Do zdaj je bil teh mislij, da zabavati se more práv za 
práv le med moškimi, in da ženská prijetno druščino le kazi ; zdaj 
se mu je pa zdelo, da je Aničina družba skoro prijetnejša kakor Prem- 
čevega Mihá. Tako domače je govoril ž njo, kakor le kedaj s svojim 
prijateljem in če je primerjal Anico z Lenčiko, zdela se mu je le-ta 
íiekoliko prevesela in preživa in mislil si je, da bi Anica ne zasrae- 
hovala tako hudo revnega Štefana, ker je boljšega srca. — In dobrega 
srca je res Anica: njemu je podarila šopek za klobúk in po poti je 
nabirala gredoč cvetic in spletala venček; ko sta šla pa narazen, 
naročila mu je, naj ga nese Lenčiki. A Lenčika ni bila nič posebno 
veselá, ko jej ga je prinesel. „Anica je šla za rana pa meni ni nič 
povedala. Zdaj bomo morali pa sami iti," dejala je in usteca so se 
jej zakrivila navzdol, da je bilo žalostno in smešno videti. „No Jurij," 
ogovorila ga je, „ti imaš pa tak šopek za klobúkom kakor metlo, da 
ga komaj nosiš. AH ga je tudi Anica naredila?" 

„Tudi," dejal je Jurij, Lenčika pa je odšla pripravljat .se za 
cerkev. „Kar pojrao, kar pojmo!" priganjala je mater, kar sicer ni 
bila njena navada. 

„Počakaj no ! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Šimonovka 
in Štefan," zadržavala jo je mati. 

Ko so pa prišli popoludne domov, bila je Lenčika slabé volje. 
„Oh, kakoje jrast ta Štefan, mati!" tožila jo. „Vedno šili v človeka 
in tako neslano govori." 

„Pa se mu zmerom smeješ in režiš," pravi mati; „in potlej i)a 
misii, da ti dopade." 

„Oh, mati, kaj pa hočem? Mi naj ga z grdo odženem?" 
„Ne, ni treba! Pa pogovôri se kaj pametnega z njini I Saj 
ni, da bi se v jedno mer smijala." 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 335 

„Oh, veste, mati? Jaz bi šla tudi raJSa k prvi maši. Zdaj 
že ni vec miaza in taká lepa pot je proti sv. Andreju." 

„To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na desno, 
ne na levo. Pri vsaki stopinji si lehko zlomiš nogo ; v Dolino pa 
z vozom prideš, če je treba. Toda stori, kakor liočeš!" 

Drugo nedeljo pa sta že sami dve mamki romaii v Dolino, kadar 
je mladi svet došel vesel in glasen od sv. Andreja : kajti tudi Štefanu 
se ni Ijubilo vec postavljati se pri veliki maši, ker ni vedel komu. 

„Ti reč, ti!" dejal je stari Šimon. „Naj bi jaz klical Štefana 
s palico, ne vzbudim ga v delavnik: v nedeljo pa kar sam vstane, 
predno zapoje petelin." Mladi družbi zdela se je pot vedno krátka: 
Jurij pa jo je še drugače obracal: nabiral je, kadar so šli proti domu, 
vrbovih šib in naganjal tudi Štefana, da mu jih je rezal; deklici sta 
pa pomagali nositi. 

„Ti že zopet nekaj nameravaš," dejal je Štefan. „Kaj pa misliš 
narediti?" 

„Boš že videl," odvrne Jurij. Ko pride domov, pa posuši šibe 
na solnci in si jih prireže za svojo rabo. Ko so pa zvečer vsi skupaj 
sedeli v izbi, razgrne svojo kramo in jo razvrsti ; potem se usede k 
njej in začne plesti. Dno je kmalu gotovo in delo gre hitro izpod 
rok. Še malo je treba počakati in Jurij podari materi trden jerbas 
in drugikrat Lenčiki lično korbico. 

„Jurij vse zna," tako so dejali. 

„Mene moraš tudi naučiti," prosil je Štefan in rad mu je Jurij 
pokazal, kar je sam znal in kolikor se je bil navadil pri Premci. 

Štefan pa ga je imel čedalje rajši in vse mu je zaupal. Povedal 
mu je, da je Lenčika njegova izvoljena in da jo bo morebiti še letos 
vzel ; kajti da bi ga ne marala, tega še raisliti ni mogel. „Kaj bi pa 
mogla imeti zoper mene?" dejal je. „Nič. Zdrav sem in krepak tudi. 
Ti si malo večji ; pa če bi se poskusila za moč, ne vem, kako bi ti 
izliajal. Veš, jaz sem koščen in v rokah sem posebno hud." 

Jurij pa je dejal: „Midva se ne bova nikdar skúšala pa tepla, 
Štefan. - 

„Zato, ker sva iz jednega kraja; kaj ne da? Toda naj kak 
drug gori pride! Kaj?" 

jGoľje mu!" dejal je Jurij in Štefan se je potrkal na prsi. 

Kakor domačega so iineli Jurija pri obeh družinah in nobena 
važnejša reč se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike izreči svoje 



íiťiG Dľ. Fľ. Detolu: Malo življenjo. 

inisLi. 01);i <:;()sj)()(l;irj;i^st;i bihi ]»ľiivitu;i iii uišTu lilcptdii po uijciii 
blufiu, niti z.ividala sroče f^oscdu. Zivela sta vedno zložiio in so |»od- 
]>iľala (lľu«í dľnz('<i;i v vscli rord). ("o so jo mudilo kako delo, po- 
niagali so vsi skupaj in če j(í jodon katerikrat kam šel, oskibol jo 
tndi sosodovfi stvari. Tako je iniel Jui'ij tudi pri Sinionu vedno kaj 
dela. Anica bi neizľočeno rada imela lopico pred liišo, kjor bi šivala 
o lopom vľoraenu ali pa za]>ola z Lenčiko kako poson. 

„Kadaľ Jnrij utogne, naj ti jo narodi!" dojal je Älatija in čo- 
ravno je Jnrij ngovarjal, da ne zna takili reeij dolati, nič mn ni po- 
magalo. Posknsil je torej in ni se mu izkazilo. 

„Strehe še nikoli nisem kril," dejal je Šimonu, ko ga jo ])ľosi]. 
naj mn jo pride popravit. A ni mn dal mim. doklor ni l)ilo dolo 
zgotovljeno. 

Potlej si jo pa mol Matija roko. „No, Šimon," dojal jo, „ali 
nisem rekol, da on vsc zna, če lo liočo. — Jnrij!" pi-iŕ^tavii jo, „p:i- 
moton bodi pa modor, kakor si bil dosihmal. ])a se ti bo še dobro 
godilo!" 

Štefan je bil dobrega srca in veselil se je, da so Jurija tako 
čislali. Sknšal ga je posnemati v vseh rečeh in starši so bili toli 
mislij, da Štefan še nikdar ni bil tako priden kakor zdaj, ko z Jurijojn 
sknpaj delata. Samo jedenkrát se je bil Jnrij malo zameril svojim 
prijatelj(!m. Uzrok je bil kaj malen-koston. Šimon je nekaj zidal in 
kor je rabil vode, da bi apno gasil, náloži polovnjak na voz iii gre 
z vôli na studenec. Tam natočí in lioče peljati domov. Ko pa vola 
speljeta, steče zadnje kolo cez velik kameň, voz se nagne in polovnjak, 
ki je bil menda slabo zadelan, zvali se z voza. Heiitaj, kako je bilo 
tožko naložiti ga zopet. Šimon pokličo Štefana. Oba vzdignjota in 
vzdigujeta, a polovnjak se ne gane. 

„He, Matija!" kliče Siraon, „pridi pomagat, pridi, da naložimo!'' 

Matija pride, a polovnjak neče na voz, dasi jo še Anioa prišla 
zraven in pritisnila. Kaj je storiti? Možje si brišejo pot in ogle- 
dnjejo nesrečen polovnjak. 

„Ob, skoči jeden, skoči po Jurija!" pravi IVIatija. 
Hitro steče Anica ponj in ga kmalu pripelje. 
„Oh, Juľij," pravi mu, „ti si še jediná naša tolažba. ])omagaj 
n am I " — 

Jurij gre okrog polovnjaka pa pravi: „Kar domov pojto! "V pólu 
ure pa vam postavim sam polovnjak vode pred hišo." 



Dr. H Dolenec: Izza mladih let. 337 

„Ti sam?" zavzame se Štefan, moža sta pa molčala in nevoljna 
sta bila na tiiko provzetno govorjenje. 

Jurij pa odbije polovnjaku veho, da voda izteče, náloži pot<*m 
prazno posodo brez trnda na voz in hitro zojjet nalije vode. 

„Tako bi })il pa tudi jaz znal narediti!" odreže se Štefan. Možev 
pa jo bilo malo sram, kar pa nista hotela pokazati. 

„Dobra misel pride vselej ])re])ozno!" pokima Matija in se na- 

smeje in za njim se sniejó tudi drugi. a nobeden tako iz srca kakor 

Anica. 

(Dalje priliodnjič.) 



Izza mladih let. 

Spísal dr. H. Dolenec. 

rv. 




lad mož lazil je Matevž, kakor mu je bila navada, nekega dne 
pod Nánosom okolo, kar ugleda štiri jezdece, avstrijske huzarje. 
Zašli so bili in gotovo bi bili prišli v roke Francozora, kateri so 
takrat še ves naš okraj v rokali imeli ; ali Matevž se približa huzarjem 
in jim dopove, da so v silni nevarnosti. Kaj storiti ? Nazaj niso vedeli 
kam, dalje niso smeli. Mat«vž si izmisli in odvede huzarje in konje v 
cerkev svetega Brica. ki stoji sredi gore. Sam revež je Matevž potem 
znášal in hranil vec dnij huzarje in konje in ko si ni vedel vec 
pomagati. potožil je .svoje težave glasovitemu muzikantu in larmarju 
Bravincu z í beljskega. Nosila in skrbela .sta potem .skupno, saj se 
ve. da kar najbolj skrivaj : kajti Francozi ni.so marali za dolge sodbe 
in bála sta se tej krátki sodbi priti v roke. Nekdo domačih je pa 
vender njiju skrivno prehajanje opazil in sicer največ po tem, ker 
sta moža le predosti kruha in vina ku})Ovala. Prijel ja je ostro in 
udala .sta se, da imata škrite huzarje in kje. In Bog ve, kako bi se 
bila reč izšla, da se niso ravno ob tistem času jeli Francozi iz naših 
dežel proti Vlaškemu odmikati. 

Koraaj so bili Francozi čez Zingarico, šel je Matevž po huzarje 
in ti veííeli in dobro spočiti odjašejo za Francozi. Po Yipavski dolini 



33í^ Ďr. H. Dolenec: Izza mlaclih let. 

SO jih Ijudje kakor prveiice naših čudno gledali, tem bolj ker Fran- 
cozi so ravno pred njimi odhajali in že v Yipavskem trgu so huzarji 
Francoze došli. Strah se je Francozov polotil in bežali so popu- 
stivši lonce pri ognjih ; kajti mislili so, da je cel oddelek naših že 
za njimi. Huzarjem so Vipavci napivali in osrčeni se poženó za 
bežečimi Francozi. Ko ti huzarje za seboj zapazijo, poskačejo s ceste 
na njive z vinsko trto zaprežene. Huzarji skušajo za njimi, toda 
trte jih ovirajo in Francozi začnô od vseh stranij nanje streljati in 
jednega res kakih 150 korakov od Marijine cerkve v Logu ustrele. 
Bil je to slavljeni Pavl Rostas, kateremu so kasneje lep .spome- 
nik postavili, ki ga še zdaj vidiš pred cerkvijo v Logu. 

Matevž in Bravinec sta za huzarje pri krčmarji račun plačevala, 
mož pa, kateri jima je na sled prišel, vedel si je za svoje zasluge 
zlato svetinjo pridobiti. 

Mene je Matevž posebno rad imel in imenoval me Anžek ; jaz 
in sploh mladina smo pa tudi Posežiča rajši imeli ko Janeza, kateri 
nas je le bolj v strahu držal. Posežič se je radoval, kadar smo mi 
kaj pobili, Janez pa, posebno ako ni bila tudi njemu sreča ugodna, 
očital nam, da se nam le primeri, kakor slepi kúri zrno. 

Le jedenkrát pomnim, • da sva se z Matevžem grdo pogledala 
in tudi to le za tr.enutek. Bilo je proti jeseni in medved je hodil 
z gore v stranske pašnike na hruške. Nekdo iz naše vaši, imenujmo 
ga Kolár, ki se je tudi s puško bavil in po noci s psom jazbece 
lovil, pove mi, da medved v pašnike zahaja, da on se je s Stranei 
že menil in tudi ti da mislijo, da pri polni luni in jasni noci bi 
bilo mogoče medveda dobiti. Jaz sem se te misii takoj poj)rijel. 
Kolarja pošijem v Stráne, da se z dotičnimi možmi domeni, sploh 
pa je bila tajnost med nami dogovorjena; prvič zato, da bi svet ne 
ne imel prilike šaliti se, ako se človek na medveda odpravlja in potem 
še zajca ne prinese; drugič in posebno zato, da ne bi moja mati o 
tem pozvedela, kajti ta bi gotovo ne bila dovolila v to ponočno 
ekspedicijo. 

Kolár se vrne in pove, da še za tisti večer je vse domenjeno: 
šest da nas bode, o polunoči da se bomo nastavili štirje od Bjave stene 
dalje proti gozdu, on in še jeden da bodeta pa šla s psi s pašnikov 
preganjat medveda, ki bode preplašen po na vädni poti v goro silil. 
Jaz sem bil razburjen. Bilo je j)rvikrat, da sem se na medveda odpravlja! 
in to še po noci. A človtk obrača, Bog i)a obrn(!: žo ]U'ol ])oludiiem 



hr. H. Dolonec: Izza mlatlih loi 33í» 

je mati pozvedela za našo s toliko previdnostjo domenjeno nakano : 
pozove me ter mi odločno reče, da ponoči in na medveda ne smem. 
Vse moje prizadevanja ni nič izdalo. Mati mi ni dovolila iti na 
medveda. i\Iene je to tem bolj peklo, ker mi je šlo za lovsko čast. 
Mladenič osemnajstih let iraa še poseben občiitek za také in jednake 
časti. Sklenil sem pri sebi, da grem in, ako bi dovoljenja ne dobil, 
tndi brez tega. Pri obedu sem skiišal mater še pregovoriti ali zastonj ; 
še le popoludne se je mati premislila, čemur sem se jaz skoro čudil. 

Ze ob 9. uri zvečer smo bili v Stranah zbrani. Yseh šest nas 
je sedelo v nasprotnem konci podolgate nizke sobe; pred seboj smo 
imeli polne kupice, na sredi mize je stal bokal, lojeva sveča je slabo 
svetila in kadilo se je iz šesterih pip. Z vsakim bokalom smo bili 
še bolj gotovi, da nocoj bode medved naš. Posebno Kolár je poudarjal 
zaslužke, katere bodeta on in njegov pes pri tem delu imela. Malioma 
se vráta odpro, nekdo vstopi, obstane in tanko, ostro zazvižga. Vsi 
smo zrli proti vratoni, da bi ga spoznali, pa ga nismo, dokler se ni 
oglasil in rekel: ^Ne boste ga sami drli, ne!" 

Zdaj še le smo spoznali Posežiča in ga k mizi pozvali. Pri 
ogljenici je imel ta dan opraviti, kajti ves črn je bil po obrazu. Skú- 
šali smo pozvedeti, kako je zaznal za našo nakano, Matevž pa pokaže 
bele zobe, nasmehne se in reče, da je to po krokarjili zvedel, ki so 
se nad ogljenico pogovarjali, da medveda nocoj zadnja ura čaká. 
Smijali smo se Matevževemu odgovoru, bil je dobro vzprijet in njemu 
na čast smo ga še par bokalov izpili, potem pa šli pod goro in proti 
gozdu. 

Mene so nastavili ravno pod Rjavo steno na malo planoto; pri 
hruški sem slonel. 

Ne bom rekel in trdil, da se kar nič nisem bal, ampak trden 
.sklep je pa bil, da umaknem se ne. Začujem znamenje, da so se psi 
odvezali in ob jednem tudi stopinje po poti in proti meni. Pride do 
mene — Matevž. 

Silno ga vprašam, kaj poliaja in išče. On se za mano ustavi 
in reče: „Ťukaj bom stal." 

Takrat Matevža grdo pogledam in ostro rečem, da pri sebi 
nol)enega ne potrebujem. 

Matevž na to práv mirno reče: -Mati so tako ukázali ľ^ 

Jaz se potolažim in konec je bil besed. 

22* 



340 Dľ. J. Vošnjak: O prikaznih in duhovili. 

Medved nam je po stráni in proti Suhi žagi ušel. Drug dan 
sem zvedel, da nas je Posežič ovadil ; kako nam je on na sled 
prišel, še dan danes ne vem. 

Mati, ki je previdela, da mi ni skoro ubraniti, da bi ne šel na 
ponočni lov, sporočila je Matevžu, da me samega ne sme i)ustiti. 

Se le po noci je Matevž z gore prišel in se ])otem odpravil za 
nami v Strane. — — 

Dasiravno na videz nasprotnika, vender sta se Janez in Matevž 
rada imela. Ko je Janeza smrt pokosila, bil je Matevž jjotrt in po- 
gostem je ponavljal besede, da zdaj je tudi on na vrsti. Le za jedno 
leto ga je preživel, jele so mu noge otekati in tudi on je lalik.o 
umri. Toda med nami, ki smo pod njima začeli loviti in lovci dorástli, 
ostala sta tudi na dalje in ostaneta v spominu, dokler nam zadnja 
ne bije. Med lovom in po lovu vselej sta bila v pogovoru. Kadar je 
bilo med nami različno mnenje, kako bi pognali in kako bi se nastav- 
Ijali, vselej smo se nánja sklicavali , vselej smo poudarjali : tako je 
Janez nastavljal v tem líribu in tod je Posežic s psi prehajal. Pre- 
obširno bi bilo, ako bi hotel navajati vse dogodke in lovske posa- 
meznosti, katere smo s téma starostama doživeli in o katerih smo 
se potem Bog ve kolikokrat zopet menili. Sem ter tja bom kako 
povedal, ko bo to ravno prilika nanesla. 



O prikaznih in duhovih. 

Spisal in v litorariio-zabavnom klubu Ijubljanskem rital dne ó. nov. 1H81. 1. 

Dľ. J o s. Vošnjak. 

L 

jregledujé te dni svoje staré listine, našel sem rokopis, kate- 
rega sem bil pred 25 leti spisal, a ga potem založil. Ko 
ga spet preberem, stopi mi živo pred oči dogodbica. katero 
sem tačas doživel in po j)rvem mogočnem utisu zabeležil. 

Ogromna večina človeštva je verovala, verujc še zdaj in bode 
menda verovala na netelesná, navadno nevidna bitja in na neko 
tajno zvezo živečili z mrtvimi, vsled katere se v izrednib, redkih slu- 




Dľ. J. Vošiijak: O prikaznih in duhovih. 341 

čiijili mŕtvi živečim prikazujcjo — na prikazni in duliovc. In ternu 
so ni čutliti. Dasi so vse znanosti in vednosti velikánske napredo- 
vak:" in dasi so odkriti gkivni zakoni, po katerih so godé izpremembe 
v prirodi, ostalo jo vender nereseno najimenitnejše vprašanje o pri- 
eotku in konci vsega, kar je; in človeški um se zastonj trudi umeti 
pomen besede: vec n os t. Z daljnogledora in drobnogledom preiskujemo 
vse stvari, kemično jili krojimo ter s fizikalnimi poskusi odkrivamo 
njih lastnosti, a vsa znanost je omejena po nepopolnosti preiskovalnih 
organov in sredstov in postane ravno tam, kjer želimo gotovosti, 
dvomljiva liipoteza. 

Cloveški um ničesar ne priznáva, kar se ne da razlagati po 
znanih naravnih zakonili, njemu ne ekzistujejo duhovi in strahovi, 
ubogo srcp pa le začne trepetati. kadar se kaj nenavadnega. umu 
nerazumljivega pripeti in mnogo je zeb) omikanih Ijudij, kateri trdno 
verujejo v tako krepko zvezo med živečimi, da je celo smrt ne pre- 
trga ter da se umrši prikazujejo živečim. 

In tako dogodbo hočem tu pripovedovati. 

Pred |)et in dvajsetimi leti -- bil sem tačas dovŕšil četrto leto rae- 
(licinskib študij - mudil sem se jescmi ls5(i. leta domá na počitnicab. 
Bili so krásni jesenski dnevi. ko mi ])ride na misel, obiskati svojega 
stľijca, tačas župnika pri sv. Martinu na Poliorji. Necega jutra za rana 
uprežem voz in drdram iz iSoštanja po Skalski dolini skozi Doberno 
in Konjice proti Slovenskí Bistrici. Na višini med Konjicami in 
Bistrico vidim pred seboj obširno Poborje, jedino v vseli Alpali gra- 
nitno gorovje. na obnožji obrasteno z žbibtno vinsko trto, do grebena 
pokrito z gostim zelenim gozdom. v katerem so losketajo l)ele cerkve 
z nizkirai stolpi. 

Proti večeru dospem v Slovensko Bistrico, kjer pustim voz in 
konja ter jo krenem na Poborje. Skoro dve uri bodá je od mesta do 
sv. Martina. Temno je že bilo, ko pridem na vrb in zagledam od 
daleč svetiti se prijazno vabljivo luč v oknib farovškili. IJtrujen, 
propihan od burje, ki jo na vŕbu silno razsajala, žejen in lačen komaj 
pričakujem, da vstopim v prijetno zavetje pri gostoljubnem župniku. 
Psí zalajajo. moj strijc pride sam bišna vráta odpirat in se srčno 
zvoseli inojega priboda. 

Imel je tačas kacili })etdeset let, IjíI je visoke, krepke postave, 
dobrorejenega rudočega lica, rad dobre volje in, kakor se bere na 
nekem z metelčico pisanem spomeniku Ijubljanskega pokopališča. 



342 Dr. J Vošnjak: O pi-ikaziiili in daliovili. 

„prijatelj slovenščini in homeopatiji." Toliko čaša mi pusti mini, 
da si okrepeam telo z obilno jedjó in dušo privežom z zlato kap- 
Ijico ritoznojsko, potem me izprašuje o tem in onem, kakor je že navada 
pri tacih pohodili, zlasti o raojili medicinskih študijali. Čas nama 
liitro poteka ... in zdaj naj dalje govori oraenjeni moj starí rokopis. 

II. 

Bližalo se je polnnoči. Župnik opomina, da je čas za spanje. 
Prižge svečo in rae spremi skozi vežo po stopnicah v zgornje nad- 
stropje. Po prostornem mostovži prideva v večjo sobo, spalnico žup- 
nikovo in skozi to v manjšo, za mene pripravljeno. Zupnik postavi 
svečo na mizo. Soba podolgasta, visoka in obokana dobivala je svet- 
lobo skozi dve z železnim okrižjem prepreženi okni. Nasproti dverim, 
skozi katere sva vstopila, vidim druge manjše dveri, z obe.šenico 
zaprte. 

— Kam peljajo te dveri ? vprašam župnika. 

— V kapelico. Po zimi, kadar sneg zamete cesto do cerkve, 
sme župnik v tej kapeli maševati. 

Opomniti móram, da farovž več streljajev proč od cerkve in 
práv samoten stoj i. 

— Tudi Vi čaši tukaj mašujete? 

■ — Zdaj nikoli in ne bodem, dokler sem čvrst in zdrav. Pa lansko 
zimo se mi je jedenkrát huda godila, zdrknil sem v globok, s snegom 
zasut jarek zraven ceste in ko bi na moje vpitje možjé ne bili pri- 
hiteli in me ne izvlekli na cesto, moral bi se bil zadušiti v snegu. 
Grda smrt, bolje je utopiti se v vinu, kakor pravijo o necem an- 
gleškem princi. 

Župnik zamišljeno gleda na zaprte dveri in čez nekoliko čaša 
dostavi : 

— Jaz teh dveric nisem nikdar odpiral in vender se mi je 
ravno tu nekaj čudnega pripetilo. 

— Kaj pa? vprašam zvedavo. 

— Ti si prirodoslovec. Tebi se mogoče zdi samo to, kar vidiš 
in kar se ujema z dozdaj znanimi zakoni vseli prirodinili prikaznij. 
Torej se ti bo neverjetno in nemogoče zdelo, kar ti bom pripovedal, 
dasi sem vse to videl s svojimi očmi, slišal na svoje uho. 

Zupnik se vstopi pred mene. 



Dľ. T. Vošiijnk : O jn-ikaznih in diiliovili. 843 

— Po vej mi, kaj misliš o prikaznih? O dušnem raportu? Ali 
Stí ti niogočo dozdeva. da je človek v jednem in istem trenutku tukaj 
in na drugem mestu, naj si bode to dnigo mesto samo nekaj stopinj 
ali na stotine milj oddaljeno? 

— Cudno vprašanjel Kako bi verjel na prikazni, ker se meni 
še nikoli ni nobena prikázala. 

— Hočeš tedaj vse sára videti in skušati, ter ti nič ne veljá 
spričevanje zanesljivih, verjetnili mož? In vender, koliko stvarij si se 
učil in imaš jih za resnične, če práv jih nisi niti kedaj videl niti 
skúšal. 

— Pa vse te stvari se dadó videti ali neovrgljivo dokazati, 
ako se je komu volja prepričati, da so istinite. Prikazni pa — pri- 
kazujejo se posameznerau človeku in tému, da bi verjeli mi vsi drugi, 
katerim sí^ nikoli nič ni prikázalo ? Dušni raport. odizem, spiritizera 
je samo iznajdba spekulativnili magnetizérjev, kateri s tem humbugom 
sleparijo lolikoverno Ijudstvo. 

Zupnik novoljno máje z glavo. 

— Tn magnetizem ali elektrika, odkod izvira? Delovanje člo- 
veških čutnic in možjanov, je-li to menj skrivnostno, kakor prikazni, 
katerih izvira ravno tuko malo ali nič ne poznamo? 

■ — A vse delovanje magnetizma, elektrike, vseh telesnih delov, 
odgovarjam, vrši se pa gotovih stalnih zakonih, kateri so natanko 
znani. Prikazni dubov se pa ne dado samovoljno ustvarjati, niso 
vezane na nobene prirodine zákone in so po mojem in po mnenji 
vsega izobraženoga sveta samo ])rodukt razburjene fiintazije. 

— Ce ti sam nisi bil v dušnem raportu, če sam nisi nikdar 
videl nobene prikazni, pa si gotovo slišal od druzih, ki so se jim 
pripetili taki. pripnznavam. za zdaj še nerazja^njeni dogodki? vpraša 
me župnik. 

— Da, čital sem jednake stvari iz starodavnih in novejših časov, 
pa vse so največ predmet pesnikom. a ne prirodoslovcem. Ce se 
je Brutu pred bitko pri Filipili prikázal dub umorjenega Julija 
Cezarja, zdi se mi to toliko verjetno, kakor Banquov dub v Shake- 
spoarjevem Macbetu, ali' kraljev dub v Ifamletu, ali duhovi, kateri 
plašijo kralja Ribarda III. Bela žena Grillparzerj^va straši po mnogih 
gradovih, pa le také Ijudi, ki na strahove verujejo. Neumna vzgoja, 
pripovedovanje otrokom o čarobijab, strahovanje z divjim môžem itd., 
vse to močno vpliva na otroško mišljenje in zakrivi, da se tudi od- 



344 Dr. J. Vošnjak: O prikaznih in duhovih. 

rástli ne morojo znebiti prazne vere v iiadprirodine prikazni. Zviti 
Ijudje pa sebi v prid obračajo človeško lehkovernost. Cagliostro, od 
kralja Friderika IT. iz Berolina izgnan, peljal .se je ob jôdni in isti 
uri iz vseh štirih vrat berolinskega mesta z jedno in isto ekvipažo in 
znani mistik gróf Svedenboľg je videl Štokholm goreti, dasi je sto 
milj bil oddaljen od mesta. 

— In je res gorelo mesto, ko se je njemu požar pokazal ? 

— Istina, pogorelo je par hiš, a Imdobni svet si je pri^tove- 
doval, da je to bila aranžirana komedija in hiše nalašč v to uro 
zapaljene. Ravno zdaj na dvoru Napoleonovom v Parizu Araerikanec 
Hume čudesa dela, cituje duhove, premika mize in stole, piše z ne- 
vidnim prstom na strop, rožlja z verigami, tolče na steno, izgine in 
se spet prikáže. 

— - To so glumaške sloparije, seže mi župnik v besedo. Ne, 
ne, na kaj tacega ne mislim, ampak na také prikazni, katere v red- 
kih slučajili celo zgodovina spričuje. Meni se vsaj dokazano zdi, da 
se je duh Cesarjev prikázal bil Brutu. Goto vo si tudi ti že bral ali 
slišal o jednac-ih dogodkih. 

— Ne tajim, pa dôkazov za resničnost ni in jili ne bode. Ne 
dávno sem čital v necem časniku o dveh prijateljifí, ki sta si prisegla, 
da, kdor bo prvi umri, bode se prikázal še živému ter mu povedal, 
kaj je našel po smrti. 

— In se je res vrnil po smrti? vpraša naglo župnik. 

— Yrnil se je, vsaj bral sem tako. Umri je jeden njiju naglo 
po noci in isti trenutek se je prikázal prijatelju ter žalostno vzkliknil: 
Ne skúšaj pozvedavati skrivnostij po smrti, prestrašné so! 

Župnik posluša s široko odprtimi očmi. 

— In ti tega ne verjameš? 

— Kako bi verjel, saj se ni meni prikázal ta duh. 

— Jaz sem preprican, da je vse to resnicno, da, resnično! Jaz 
sam sem doživel čudno, prečudno dogodbo, ravno tukaj v tej sobi, 
verjemi ali ne verjemi. Poslušaj in sodi I 

Jaz se usedem na konec postelje, župnik se vstopi k visoki 
zeleni peci ter po kratkem premišljevanji začne pripovedavati. 

m. 

Irael sem prijatelja, jedinega, do katerega so me vezali spomini 
mladosti, jednako mišljenje moških let. Bernard je bil moj sošolec 



Dľ. J. Vošiijak : O prikaziiih íii duhovih. 345 

V latinskih šolah, skupaj sva stopila v seminár in ko sva bila posve- 
čcna, posrečilo se je nama, da sva bivala na sosednili kaplanijah. 
Ko sem jaz dobil to faro, bil je malo easa potem Bernard ómenovan 
za žnpnika sosedne župnije. Odslej sva se obiskovala druír driizega, 
kadar so nama opravila dopuščala. Že v mladostnih letih sva se čutila 
najbolj nesreena, kadar sva si domišljevala, da bo jeden naju pred 
drngim umri in že tačas sva si sveto obljiibila. da se bo umir.ijoči 
v smrtni uri prikázal živemn, naznanil mu svojo smrt ter mu povedal, 
kedaj bo še živí za njim šel pod zemljo. 

Minilo je vec let. Pogostem sva se sliajala in se vselej ločila 
s srčno željo, da se kmalu spet vidiva. Lansko leto začne Bernard 
bolehati in vidno pojemati, da me je zabolelo v srce, ko vidim sta- 
rega prijatelja huje in huje pešati. V svoji bolehnosti se je Bernard 
večkrat spominal najine mladeniške obljube ter mi žugal, da bode 
on tisti, ki se bo meni prikázal po smrti. 

Ob praznovanji mojega godovanja počaste me mnogi sosedje in 
tudi Bernard, katerega že vec tednov ni bilo do mene, prišel je na 
goľo. Hitro nam poteče čas in že se je mračilo, ko se po odhodu 
dľugih gostov tudi Bernard odpravi. Tedaj poprimem kupico, da še 
jedenkrát skupaj trčiva za slovo. Imela pa sva od nekdaj navado, 
da je však imel pri prijatelji svojo posebno kupico, katera se nikoli 
ni komu drugemu na mizo dajala. Bernard trči z menoj in — kupiea 
mu poči v roki ter se razbije na tleh v drobné kose. 

— Ne bova ga več skupaj pila, reče žalostno. 

Jaz ga skúšam tolažiti : za dva prijatelja jedna kupiea zadostuje. 
A on ostane resen in otožen in ko se ločiva, podá mi še jedenkrát 
roko, stisne jo trdno in reče po znani pesni: „Bilo je poslednjikrat, 
da sva ga skupaj jňla." 

Odide. Skrbelo me je, da se mu med potom kaka nesreča ne pri- 
godi. Nemiren stopám po hiši, dasi je že pozno po noci bilo in je že 
vsa družina šla k počitku. Pregledujem časnike, potem vzamem luč 
in grem iz svoje spalnice v to sobo po brevir. Pihala in brila pa je 
tisto noč silná burja, še viharnejša kakor nocoj. Odprem vráta in 
vstopim. 

V tem hipu zápise burja, da se je vsa hiša tresla. Iste durí 
tam pa se kakor od vetra potisnene naglo odpró in meni nasproti 
stoji Bernard, kakeršnega sem videl še pred malo urami, le malo 
bledej ši . . . 



346 Dr. J. Vošnjak: O prikaznili in dnliovlli. 

Župnik potiline, globoko vzdihne in strmo upira oči v diiri, 
kakor cla bi však čas pričakoval, da se zopet odpn'). Cez nekoliko 
čaša nadaljnje : 

— Da, bil je Bernard, v obleki, v kateri me je bil zapustil, 
samo brez suknje in gologlav. Obrača v mé svoje žalostne oči, da 
tega tugepolnega pogleda nikdar ne bom pozabil ter reče s tresočim 
se, otožnim glasom: „Molí za me, moli, moli!" — 

Bernard ! zakričim v svoji strašni muki in liitim proti njemu. 
On pa vzdigne roki, ter zašepeta: „Cez tri leta ..." ostalili besed 
nisem slišal in duri se spet z ropotom zaprú. Skúšam jih odpreti, a 
zastonj jih tresem, kakor zdaj, visela je obešenica na njih, zarjavela, 
s pajčevino pokrita. 

Najedenkrat čujem vpiti v spodnji sobi, kjer je spala kuharica. 
Hitim na mostovž in vprašam, kaj se je zgodilo. Ona pravi vsa tre- 
soča se od straliu, da jo je iz spanja vzbudilo škripanje vrat in ko 
je izpregledala, da so sredi hiše stali gospod Bernard, a izginili. ko je 
zakričala. 

Da nisem očesa stisnil tisto noc, misliš si lahko. Prepričan 
sem bil, da Bernarda ni več in da mi je zvest najini obljul)i sam 
naznanjat prišel svojo smrt. 

— In je res umri tisto noč? vprašam radovedno. 

— Umri je! Ko se je svitalo, pride njegov cerkovnik in mi 
naznani, da je Bernard, kmalu po svojem prihodu na dom začel 
tožiti, da mu slabo pribaja. Slokel si je suknjo, usodel se v naslonjač 
še klical besede : „Moli! moli!" Najedenkrat se mu glava nasloni na 
prsi in mrtev je bil. Ob jednajsti uri po noci umri je Bernard in ob 
ravno istem času je hodil tukaj po hiši. — In zdaj mi reši uganjko, 
kako je mogoče, da je človek v jednem in istem tronutku na dveli 
različnih mestih. Ne ugovarjaj mi, da nisem v resnici videl Ber- 
narda, ampak da mi je samo moja fantazija predstavila njegovo 
podobo. Kaj pa kuharica? A čemu druzih prič? AU mi niso zadostne 
in najverjetnejše priče moje oči, moje uho? . . . „Moli za nie! V 
treli letih" — dostavi poluglasno župnik, da, da. v treh letih pridem 
za teboj. 

Župnik ne pričakuje mojega odgovora, vzanie svečo in gre v 
svojo spalnico. 

Jaz ostanem sam. 



Dr. J. Vošnjak : O pi-ikaznih in duhovili. 347 

Dasi po svojem znastvenem prepričanji si še misliti nisem mogel, 
da bi na prikazni bilo kaj bistvenega, vender se ni dalo tajiti, da 
je žiipnik resen, rcsnicoljuben mož in da je vso to čudno prigodbo 
tako živo opisal, da se mu je v istini nekaj nenavadnega moralo 
pripetiti. In konečno, kdo sme reči: To ni mogoče, tedaj nil Še 
zraeiom velja Hamletov izrek: Med zemeljo in nebom je dosti 
stvarij, o katerih se človeškemu umu še ne sanja. Ce magnetizem 
dejstvuje m tisoč milj. če iskra električna izprožena na drazem 
konci sveta prešine moje telo, ako sklenera kolo. zakaj bi ne mogla 
biti dva človeka v taki duševni zvezi — imenujemo jo simpatijo, 
dušni raport, odizem. živalski magnetizem, drugi vid *) — da čuti 
drug z dmgim, če je še tako oddaljen, kadar se vtopi, samovoljno 
vtopi v tako mišljenje. In k tému morebiti ni druzega treba, nego 
odločne trdne volje. 

Spomínam se, da sem nedávno čital v necem medicinskem čas- 
niku prigodbo, ki se je blizu New-Yorka pripetila in kakor je trdil 
časnik, bila po zanesljivib svedokih izpričana. Neki kapitán je odjadral 
s svojo ladijo iz New-Yorka, tam zapustivší mlado ženo. Obljubil 
jej je za gotovo, da se najdalje v pólu leta vrne: pa mine šest 
mesecev, mine celo leto in ni ga bilo nazaj. Žena v svoji žalosti 
gre k neeemu môžu, o katerem je slišala praviti, da ve od oddaljenih 
osôb naznaniti, kje so in kaj delajo. Žena prosi tega moža, pa on 
se bráni rekoč, da ga tako zvedovanje silno muči. Naposled se udá. 
Žena mu mora natanko opisati podobo kapitánovo. Potem gre v drugo 
sobo. Cez pol ure, ker vedeža še ni nazaj, pogleda radovedna žena 
skozi ključavnieo in vidi na tleli ležati vedeža z zaprtimi očrai, kakor 
da bi bil mrtev. Še le jedno uro pozneje pride vedež nazaj in pove 
ženi, da nje mož živi, da ga je našel v Londonu v kŕčmi med znanci, 
da ga je nagovoril in mu povedal, naj se kmalu vrne, ker žena silno 
po njem žaluje. Kapitán obljubi, da bode v malo dnevih domov 



*) Nemci pravijo : das zweite Gesicht. — Gothe pripoveduje (Aus iHeinem 
Lebeii. Wahrheit u. Dichtvuig) o takeín drugem vidii, ki ga je opazoval, ko je 
1. 1771. meseca avgusta jezdil iz Sesenlieima od svoje Friderike : „Nim ritt ich 
auf dem Fusspfade gegen Di-usonheini. und da iibei-fiel mich eine der sonder- 
barsten Ahnungen. Ich sah nämlich, nicht mit, den Augen des Leibes, sondern 
des Geistes. mich mir selbst. denselbeu Weg. zii Pfeí-de wieder entgegen koramen. 
iind zwar in einem Kleide, wie ich es nie getragcn : es wai* liechtgran mit etwas 
Gold. Sobald ich mich aus diesem Traum aufschuttelte, war die Gestíilt ganz 
hiuweg. Sonderbar ist es jedoch, dass ich nach acht Jahren in dem Kleide, das 
mir geträumt hatte, nnd das ich nicht aus Wahl, sondern aus Zúfali gerade trug, 
mich auf demselben Wege fand, um Friederiken noch eiumal zu besucheu." 



348 Dľ. J. VoSnjak: O pvikaznili in duliovili. 

odjadral. Cez nekoliko tednov se res srečno vrno in začuden sliši 
od žene, da je že vedela o njegovem prihodn. Kapitán gre potem 
sam k tistomn môžu in ko ga ugleda, prestraší se močno, ker se 
spomni, da je ob istem času, ko je žena bila pri vedeži, v kŕčmi v 
Londonu k njemu stopil njerau neznan mož ter ga vprašal, zakaj se 
tako dolgo ne vrne domov k svoji ženi. 

Te in jednake pripovedke so mi rojile po glavi, ko sem luč 
ugasnivši skúšal zadremati. Rurja je rjovela okolo hiše in tresla okna 
in duri, da me je vriš in šum vedno spet dramil in sem nekako plašno 
pričakoval, da se duri odpró ter kakšen duh prikáže. A ničesar se 
ni prikázalo. Slišal pa sem med vrišem glasove harmonično ubrané, 
kakor od orgelj prihajajoče, zdaj močneje zdaj rableje doneče. 

— Ta hiša je res začarana, nejevoljno mrmram, ])otegnem si 
odejo cez glavo in tŕuften od prigodeb tega dneva trno zaspim. 

Drugo jutro se pozno prebudim. Solnce je že obsevalo vse 
Pohorje, po dolini pa je ležala bela megla in samo tu pa tam se je 
nad meglenim morjem svetila kaka cerkvica ali biša na griči stoječa. 
Ko me župnik zagleda, vpraša: Ali si se dobro naspal? 

— Se precej, odvrnem, čeravno so me motili neki čudni glasovi. 
Ko bi ne vedel, da ni dubov in prikaznij, v tej liiši bi se res zbal, 
da se mi ne prikažejo. 

— Ne sali se, človeški um n i in nikdar ne bode vsega vedel 
in uganil. 

V tem bipu zapiše burja in jaz čujem nad sel)oj pri oknu tiste 
ponočne glasove. Pogledam in vidim zraven okna vzidano veliko ustno 
harmoniko. 

— To je teda j izvir ponočne godbe, vzkliknem veselo, da sem 
našel naravni pôvod. 

Zupnik se smehljá, o prikazni pa ni bilo več govora med nama. 
Ko se drugi dan od njega poslovim, stisne mi nekako otožno 
roko : Z Bogom, ne bodeva se več videla ! . . . 

IV. 

A videla sva se potem še dostikrat. Naselivši f<e 1. 18(50. v 
Slovenski Bistrici, našel sem svojega strijca župnika čilega, zdravega 
in zmerom pri najboljšem humorji. Kadar sem })o opravkib moral na 
Pohorje, vselej sem se pri njem oglasil iu marsikatero veselo uro v 



Dr. J. VoSnjak : O prikaznih in dnhovih. 349 

rijogovi (Inižbi pieživel. O čiulni prikazni ni nikdar besede omenil in 
xT'aj jaz sem popolnem pozabil vso dogodbico. 

Letíi 18G4. sredi julija pošije po mene, naj ga pridem pogledat, 
ker se že vec dnij bolnega čuti. Hitro grem. Žnpnika nájdem v sobi 
in ko ga pveiskujeni. spoznám, da nima nobene nevaine bolezni, 
am])ak samo neznatno vnetico v grlu. 

To so knšrarji, deje župnik, odpravil jih bom že brez vašili 
zdravil. 

Jaz mu s vetujem mrzle ohlapke okolo vrat.u, a on se mi 
smeje : 

— Kakor easi s toploto, zdaj vse z mrzloto zdravíte. Za ku- 
šcaije ni boljšega in gotovejšega zdravila, kakor ku.ščarji. ujeti v 
mesečnem svitu. 

JMislil sem. da se župnik le sali, zapíšem neka zdravila in 
odídem. 

Cez tri dni — 19. julija — spet póme pošije. Ko prídem, 
nájdem ga z ovitim vratom in na moje vprašanje, ali so mu dobro 
deli mrzli ohlapki. odvíjé si zavezo in mi pokaže v njej zavíta dva 
zelena kuščarja. 

— Moji Pohorcí so res dobrí Ijudje in močno za mene skrbé. 
Ko so slíšalí, da ímam ku.ščarje, precej so mi teh živalic na izbero 
poslali. Pomagalo pa mi je, nobenih bolečin vec ne čutim. 

Ukázal je vina prínesti, usedeva se in tudi on si da svojo ku- 
píco na mízo postavíti in pije po svoji navadi víno pomešano s ko- 
roško preblavsko vodo, češ, da s tem vinu moč jemlje. 

— Iz te kúpite ste že mnogo božjíh kapljíc užili. 
Župnik se zamislí. 

— Res stará je že in spomína me na príjatelja . . . Omolkne. 
— Jaz nisem babjeveren, pa ko bi se ta le kupica potrla — 

— Si boste pa drugo omislili. ta je že močno škrbinasta, zob 
ča.=!a jo je močno oglodal. 

— Kakor mene. No, povej mi, kaj meniš o slutnjahV 

- S slutnjami je, kakor s prorokí. Kadar se je kaj ])rigodilo, 
potem .še baliajo, da so vse to naprej vedeli in povedali, govoré pa 
v tacih temnih izrazili, da lebko izvijajo iz njih belo ali črno. Kdor 
je kaj šlutil, pove to vselej še le post festum. 

— 8 teboj se o tacili stvareh ne da govoríti. Ti hočeš, kakor 
nejeverni Toma/ vse .><am vidoti, skušati in tipati. Vprašaj vojake. kí 



350 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od 711. do XlII. stoletja. 

so bili v bitkah in však ti bo vedel za slučaje, v katerih so posa- 
mezni vojaki slutili, da dneva ne bodo preživeli. 

— Ker večino, če ne vseh, pred zaeetkom bitke smrtni strah 
obhaja. Kdor potem páde, pravijo, da je to že poprej slutil. 

Proti večeru začne župnik tožiti, da ga na prsih tišči, pa se 
ni hotel vleči, ampak ostal je po konci in usedel se k mizi, ko se je pri- 
nesla večerja. Kuharica gre potem še po vino in postavi dva kozarca 
na mizo. Zupnik hoče meni in sebi natočiti, pa začudeno pogleda, 
ko vidi pred seboj namestu svoje navadne kupice drug kozarec. 
Pokliče kuharico, ta se izgovarja, a konečno izpove, da je kupico 
našla v omari počeno, dasi se je ni bil nihče doteknil. 

Zupnik jo veli prinesti. Ko jo zagleda na dve polovici raz- 
poeeno, prebledi, vstane in tiho reče: „Bernard, Ti me kličeš." 

Ukáže posiati po kaplána, da ga previdi. Jaz ga skúšam tolažiti, 
pa spoznal sem, da je nastopila kriza. ker je začel težko dihati in 
so se prikázala znamenja plučnega ŕdema. 

Kaplán prihiti in po storjenem sv. obhajilu molita skupaj z 
župnikom molitve za umirajoče in potem v pričo vse družine oča- 
naš. Pri poslednjih besedali obrne župnik glavo k zidu in neha dihati. 

Sosedni kmetje so kmalu prihiteli in ko so videli svojega 
mrtvega župnika, dejali so: „Škoda za ]Sjé! Bili so čaši hudi, res hudi, 
pa radi so nam piti dali! Škoda za Njé!" 



'^'^'''■^''Xd!^!^^^^^^:^^^- 



Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 

Spisal Šimon Rutar. 

(Konec.) 

VII. 

XII. in XIII. stoletje je čas postaijka malih dinastičnih kneževin 

v okľožju staré Karantanije. Začetek tem samostalnim državnim 

stvorbam postavil je patrijarhat o g lej s k i. Ta je zadobil svojo 

s.imostalnost v veliki b or b i izraed rimske cerkve in nemške dŕžave 

poradi investitúre. V tej borbi skni)]j;il je cesar Honrik IV. vse 

elemente okolo sebe, ki .so bili količkaj v stanji podpreti njegovo 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od VII. do XHL stoletja. 351 

stranko. Na Koroškem n. pr. podpiral je Slovensko svečenstvo proti 
neinškemu. Posadil je na škoíijski prestol v Krki slovenskega ple- 
niita Bertolda iz Selič in tako je dal tudi proti salcburškemu nad- 
škofu izbrati Slovenca Bertolda iz Blatnega grádu za protiškofa in 
ta se je tudi obdržal na prestolu do 1. IIOO. (Hirn. Kirchlicbe und 
reclitliche Verhältnisse des Bisthums Gurk, Programm des Obergjm- 
nasiums zu Krems 1872, pag. 11.) 

Druga sredstva je upotreboval Henrik v Ogleji. Tu je vládal 
takmt patrijarh Sieghard. gróf Plaien-Peilsteinski (1068 — 1077). Ta 
je bil sicer prijatelj papežu Gregoriju VIL. ali vezali so ga mnogi 
obziri tudi na neniškega kralja. Zlasti po dogodkih v Canossi zaeel 
se je približevati Henriku. Cesar je potreboval silne pomoci proti 
svojemu protikralju Rudolf u íSvabskemu. Henrikovi protivniki 
zaprli so bili 1. 1070 vse poti izmed Italije in Neničije. Da bi imel 
vsaj jeden prebod cez iztočne Alpe, obrnil se je cesar do Siegharda, 
v čegar rokali so bili klanci Kadorskib in Karnškib Alp. Pri- 
kupiti hotel se je patrijarhu s tem, da mu je podelil 1. 1077 marko 
Frijulsko kot voj vodino in jo tako popolno 1 očil od Koroške. 
Ob jednem botel je pa tudi oslabili moc koro.ških vojvod, da bi se 
ne mogli protiviti neomejeni državni oblasti eesarjevi. Iz ravno tega 
uzroka odcepil je tudi I str o in Kranjsko od Koroške vojvodine 
ter podelil še istega leta Sieghardu. S tem je izgubila Koroška vse 
?voje južne marke. 

Nasledniku Sieghardovemu. patrijarhu Henriku (1077 — 1084) 
odvzel je sicer cesar Istro in Kranjsko ter izročil drugim rokam. Ali Fri- 
julska je ostala patrijarhom, ki so jo kmalu tako razširili, da je segala 
od Plavé do Logatca in Cerknice. Kranjsko inMetliško marko 
dal je bil cesar Henrik še jedenkrát patrijarhu Ulriku 1. 109 o. Ali 
v obce more se reči, da so ipak vládali Eppensteinci tudi to zemljo 
do njih izumrtja 1. 1122. Poznéje pa se je šmátrala Kranjska vedno 
bolj kakor posebna pokraj ina in ker je bila s početka del Koroške 
vojvodine, ostal je tudi njej ta naslov. Istra bila je tudi še do 
1. 1122. večinoma spojená s Koroško. Eppensteinci so jo dávali svojim 
drugorojŕ-nim sinovom kot apanažo. Po letu 1122. pa vládali so Istro 
ražni krajinski grofje, dokler ne pride 1. 1173. v roke tirolskih An- 
dechs-Merano v . Patrijarhi so mnogokrat zahtevali Istro za se in leta 
120U. povrnil jo je Otto IV. patrijarhu Wolfgeru. Toda patrijarhi so 
iiiieli bolj le naslov vladarjev isterskih, kakor pa pravo vlado, katera 



352 S. Rutar: Jedinstvo slovenskib dežel od VII. do XIII. stoletja. 

je malo po malem pri.šla v roke Benečanov. Le grofija Istra — 
to ime je dobila 1. 1112 okolica pazenska — ohranila se je pred 
Benečani. Vládali so jo s početka Andechs-Merani, potem pa Goii- 
čani, dokler iii prišla po dedovini v roke Habsburžanov 1. 1874. 

L. 1122. bila je tudi Veroneška marka popolnoma loíena 
od Koľoške. Tako je ostala ta vojvodina kakor od vetra ognljeno 
drevo skrčená malo ne na svoje denašnje meje. Le slovenjegradska 
in mnrauska okolica na Stajerskem ter bistriška dolina na Tirolskem 
spadale so takrat še h Koroški. Tudi Š t aj erska je postala v istem 
času samostalna. Traungausko-štajerski grofje so namreč malo po 
malem širili svoja posestva proti jugu njihove marke ter dobili L 1 14í). 
tudi „dolenjo marko" (južno Stajersko) in tako do leta llóS. združili 
skoro vse današnje ^Stajersko v svojili rokali. Ko je cesar Friderik I. 
leta 1180 odvzel Bavarsko Henriku Levu ter izročil jo Otonu 
Wittelsbachu, ločil je od Bavarske Traungau in štirsko okolico 
ter jih spojil s štajerskimi posestvi traungauskib groíov v novo voj- 
vodino Stajersko. Tako je postala druga neodvisna kneževina v 
okrožji staré Karantanije. Ali ker je štajerski vojvoda Otokar Ylll. 
umri brez naslednikov, sporoeil je s privoljenjem stanov svojo vojvo- 
dine Leopoldu Babenb er škemu in tako je bila Štajerská 
spojená z Avstrijo 1. 1192. 

Kmalu so se povzdignile še nove kneževine okolo Koroške. Kralj 
Henrik, sin Friderika II. Hohenstaufskega vzprejel je 1. 12H1 zákon, 
da more však knez svoje predpraviee, sodstva, grofijstva in dekanijstva 
mirno uživati po starib šegab dotične dežele. Ta zákon zaznamenuje 
prvikrat kneze kot deželske oblastnike, priznáva njili vlado kot 
jedino veljavno ter izključuje ce.sarsko oblast na onih zemljišrih. ki 
so bila knezom podložná. 

Ysled tega zákona počeli so se smatrati in vešti kot neodvisni 
deželski knezi najprej goriški gróf i j e. Ta lurnsko-bistri.ška rodovina 
znala je v XII. stoletji znatno razširiti svoja posestva po Frijulskem. 
(ioriškem in Istri. Odkar je bil postal patrijarh vojvoda frijnlski, 
bili so goriški grofje práv za práv od patrijarliov odvisni, morali so iz 
njih rok vzprejemati svoja posestva. .\li ker so bili goriški grofje ob 
jednem tudi odvetu i ki oglejske cerkve in nje posesti, dobili so 
(ioričani dosta prilike zdaj to, zdaj ono j)osestvo patrijarliov prisvo- 
jiti si. Ze 1. 1202. priznal je ])atľijarli neodvisnost Goriške (t. j. 
okrajnega glavarstva (íorice, Krása, Crnjana in Podgrada v Istri). 



s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VTI. do XHI. stoletja. 353 

Tako se je zaeel gróf Mainhard III. {12'20 — ll^ó^), ki je postal 
1. 12Ó4. tudi gróf Tirolskí, imcnovati „pokneženi gróf'' ter kovati 
svoj denár (okolo I. 1280). Od sedaj naprej so veljali goriški groQe 
kot državni k neži in udeleževali se tudi nemškega državnega 
zbora. Kot svojega vrhovnega vladarja priznávali so jedino le 
eesarja. Njemn so se klanjali ter obečavali podanost in zvestobo. 
V vsem drugem pa so bili neodvisni od eesarja in vojvode, pobirali 
so sami regalije po svojih posestvih, načelovali svoji vojski, napove- 
dovali vojno ter sklepali mir in pogodbe. 

Po vzgledu Goričanov postali so kesneje še drugi grofje deželski 
knezi. V to vrsto spadajo: Celjani, Heunburžani, Ortenburžani 
in Ptujčani. Dasiravno spadä njih pokneženje v poznejšo dobo, 
vender se mi zdi primerno že tu govoriti o teh rodovinah. Heun- 
buržani so imeli svoja veliká posestva ob stari česti iz Viruna skozi 
Juno v Celejo. Kot staroslávna rodovina ohranila si je vpliv v deželi 
in po 1. 1231 izvrševala je knežje pravice na svojih posestvih. AH 
že 1. 1322 umre poslednji člen te rodovine, gróf Hermann, in zapusti 
svoja posestva sestri Katarini, ki je Inla omožena z grófom Ulrikom 
Sounek (Savinek). Ta rodovina je bila doma v Zovneku (Sonn- 
egg) v občini Podgora pri Braslovčili. Morda izvira od katerega 
starega slovenskege plemiča, ker se nikjer ne omenja, da bi se 
bila iz Nemške doselila. Prvikrat se bere ime Sounekov v darilni 
listini samostana St. Pavel okolo 1. 1120, kjer se med pričami nahaja 
tudi „Gebhardus de Soune (k)". Od sedaj naprej srečujemo pogosto 
te plemiče in vidimo, da jim je bila sreča zelo milá glede pridobi- 
vanja posestev. Tudi Souneki so rabili odvetništvo gorenjegradske 
cerkve za pomnoženje svoje oblasti. Kakor dediči Heunburžanov po- 
stali so zelo mogočni in po svoji glavni pridobitvi začeli so se ime- 
novati „groíi celjski.'^ Kralj Ljudevik Bavarec potrdil jim je ta naslov 
1. 1341 in cesar Karol IV. priznal je 1. 1372 knežjo oblast Celjanov 
ter opredelil meje „grofovine celjske". 

Posestva Ortenburžanov bila so že opisana. Vleklá so se 
kakor širok pas od Spitala na Koroškem proti jugu in jugovzhoda 
do Kolpe na hrvatski meji. Zdi se, kakor bi imeli Ortenburžani v 
zgodovini nalogo spajati Kranjsko s Koroško. Na svojih posestvih 
bili so tudi oni brezdvojbeno neodvisni deželski vladarji ; bili so s 
Celjani sorodni in prijatelji Goričanom ter so tako posredovali razmere, 
ki so se bile zapotele v XIV. stoletji med téma najmogočnejšima 

23 



364 Dl*. J. Sernec: Kupčija vzpomladi. 

grofovskima rodovinama na Slovenskem. Ko so Ortenburžani 1. 1420 
pojnrli, pripadla so vsa njih obšírna posestva Celjanom. Menj vážni 
v slovenski zgodovini so Ptujčani. Njih rod je zelo star in omenja 
se med prvimi štajerskimi plemiči. Veejo važnost so zadobili še h 
ob času kralja Otokarja ÍL, ko je Hartnid Ptujski mnogo pripomogel 
k osvobojenju Štajerské od Madjarov in njegov sin Friderik Otokarju 
izdal zaroto štajerskili pleniičev. Najvažnejši gradi Ptujčanov so bili 
Ptuj, Borel (Ankenstein) in AVurniberg. Ko so 1. 14()!l izumrli, prišla 
so njih posestva v roke raznih štajerskih pleraiéev. 

Veliká torej bila je razkosanost slovenskih dežel, nekdaj lepo 
okrožene Karantanije. Ali vender tudi v Xlll. stoletji slovenská samo- 
svest še nikokor ni bila izginila. Zemlja čutila se je še slovenská, 
stari običaji še niso bili izginili pred tujimi ustanovarai. In kar je 
najvažneje, imeli so Slovenci takrat še svoje narodno plemstvo. 
V goriški in frijulski zgodovini tega veka omenja se čestokrat ple- 
menita rodovina B oj a n. L. 1280. nahajamo Pužmana Eibiswald- 
skega, 1. 136o Valhuna Bistriškega in še 1. 1472 Venka Lustal- 
skega. Kóje glasoviti „pevec Ijubezni" Ulrik L i ehtensteinski 
1. 1255 po Koroškem potoval, vzprejemalo in nagovarjalo ga je domáce 
plemstvo slovenski. V domačem jeziku vršilo se je tudi postavljenje 
koroških vojvod, kakor nam priča Ivan Viktrinjski okolo 1. 12HG. 
Do 1. 1-269 torej, ko je Otokar II. združil skoro vse slovenské zemlje 
v svojih rokah, ohranil se je bil še čvrsto slovenski živelj po vseli 
delili Slovenije. 



t,í^<^ 



Kupčija vzpomladi. 



g^vičakovana težko k nam Oglasi sc vijola zdaj, 

^ Prižlíi poinlád jo draga: Obljnlji liitľo vťavať: 

„Stvavij ponujam lepili vam. „„Baržuna kosek mcni daj. 

Izberite si blagal^ Z vonjavo hočoni plaíaf."" 

Zeleno plátno je lehkó In breskve. slive kiipijo 

Kar nagloma pi'odala ; Rudeío, belo svilo : 

A dragotino je tcžkó Med Mašami obljubijo 

V začetku spečevala. Obilno povračilo. 



Gor;izd: Na'cíomu. 



355 



.Lc vzí'iuito, vas žp poznaní. 
Phu'nice ste pošteuo ; 
Iz srca rada vso vani ilam. 
Naj lišpajo se žene I" 

..Plačila vender vašega 
Ne bodem učakala; 
Saj sestra jeseň vsakega 
Bo na vačnn pozvala." 



Že kásno trta priletí : 
,,„Daj čipke mi brizeljskel 
Obetám, polniti kletí 
Vipavske in bizeljskeľ*" 

,,Nas várala si dostikrat — 
„No, ker si zdaj nevesta, 
..Še tudi tebi hočera dať, 
.,Pa letos bodi zvestal" 

Dr. Janko Ser ne c. 



^^5íífc^:V. 



Na dómu. 

lódi pozdrávljen, dóm moj. srčnó 
Zopet te vidi moje okó; 
Vôs kakor nékdaj še se mi zdiš, 
Ko izmed drevja Ijubko blestiš. 

Bódi pozdrávljen, prístan moj tí, 
Prístan moj varui mladiii mi dni I 

V tébi sem sánjal sanje sladké, 
Tnje mi bilo življenja morjé. 

Ali zapustil tebe neják. 
Stopil sem k morju mlád in legák, 
Stopil v usóde klamni sem čoln, 
Véslal v življenje nádej sem pólu. 

V čolnu tem dolgo jaz že veslám, 
Kám me ponése, kám — še ne znám : 
Samo tó vém, da v mórski propäd 
Vtáplja se srčnih vedno več nad! 

Tebe le videť éukrat še vsaj. 
Prišel sem, dóm moj, zgúbljeni raji 
Ves kakor nékdaj še se mi zdiš. 
Ko izmed drevja Ijubko blestiš. 

Z rôsnim očesom móram od tód, 

V tuje spet kraje žene me pót; 
Zdrav mi ostaui, mili moj dom! 
Morda te videl nič več ne bom. 




G o r á z d. 



23* 



'[?— =^*^VlC=— T-íf-' TÍÍX — "kS^Í 



— ^-i5>i,_: 



te^ffSiSSíQBÍlSQMMMBMsM 






:•. r:^-- ^,-1 



— <v;er-— -3,-;-.c:-= 




jemu grajaleu. 



onížen šopíček cvetic sem nabral 
] Ter milému národu v dar ga podal. 
In ko sem gQ, spletal, 
Da vsem bi dopadal, si nisem obetal, — 
Kakó bi pač tega sc jaz nádejal? 
Oj, dobro, predobro mi znan je svet: 
Ta v jeden, ta v drug zaljubljen je cvet ; 
Ta Ijubi vijolice cvetje pobôžno, 
A drugemu zdĺ se prcskromno, pretóžno. 
In cvét je le všéč mu ponôsno odét, — 
Kakó bi vsem bilo ustrézati možno I 
Ker mojega srca skrivnostne gredíce 
Različne in mnoge gojíjo cvetíce, 
Da vsákdo bi zase v s aj nekaj dobil, 
Iz raznih cvetic sem svoj šopek povil, 
ískal sem cvetic, ki ne zvenejo ráno. 
Ki sveže bi bile, ko grm bo že suli, — 
Na barvo sem gledal, — še bolj na duli, 
Nabral-li sem pravili, to nl mi znanol 
To vem pa zatrdno. da cvetke strupéne 
V to kitico nísem vpletel nobenel 
In gledal sem tudi na tó, 
Oj gledal sem pazno, 
Da rožam bi trnje izdrl neprijazuo, 
Da ne bi se ranil nikdó. 
Oh, dobro vem sam, kakó skelí, 
Če trnje se v živo nam zasadí ! 
Gojíl sem zdaj up, da nikdó se ne zbôdo, 
Da níliče ne bode trpel mi škodo. 

A ničen moj up! 
Čuj, nékdo očítno in glásno mi tóži, 
Da zbodel pri mnogi se moji je róži, 
In môrda še misii, da v cvetkali je strnp. 
Ne boj se, ne boj, 
Strapá ni v nobeni, prijatelj moj! 
A ko bi kak trnček bil kje ostal, 
Ki zbodel te res je, mi srčno je žal; 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 357 

A upaiu, da luuil se nisi globôko 

Ne v srce ne v róko ! 
Ker barva cvetic vsakdanja ni, 
!Moľd;i pa le ])arva te bode — v očí? 
Če to je, te cvetke le večkrat preglej, 
Privádi okó so ti prej ali slej, 
In raôrda še dobra si bóva poznéj I 
Če meniš pa rés, da so rože bodéče, 
In da so ti rane zadale skeléče, 
Natančno mi triijeve róže naštej. 
Kakó so te zbôdle, nadrobno povej, 
In ako tvoj góvor bo miren in stvaren. 
Po tem za odgovor jaz skrben bom, — maren. 

S. Gregorčič. 





Bájke in povesti o Gorjancih. 

Spisal J. Trdina. 

8. Gluha loza. 
ľošnjarja Pavleta je dobro poznala vsa bela in dolenjska in 
še marsikatera druga krajina. Mož je izkusil po svetu veliko 
neprijetnega in hudega, ali tako strašnih rečij ni videl in do- 
živel nikjer kakor v „Glahi lozi" na Gorjancih. Zgovorni starec po- 
vedal mi je to dogodbo takole : 

Mislil sem iti zopet na Nemško, kakor smo mi dej ali, ali na Kva- 
karsko, kakor govori naš mlajši rod. Dva dobra znanca in nekdanja 
tovariša sta me spremila do Streklo vce v. Bil je vroč poleten dan 
in nedelja. Krošnjarji se odvadijo radi božje službe. Brez maše šli smo 
v Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno 
in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih. Koliko bokalov smo 
ga udusili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj 
preveč. V pijači se domisli človek vsake neumnosti. Tovariš mi je 
rekel: Pavle, narediva stavo I Jaz pravim, da ti nimaš toliko srca, 
da bi se drznil mahniti cez Gorjance kar od tukaj, brez ceste, cez 
hribe in goščave. Vem, da se bojiš Glulie loz e, ker pravijo Kranjci, 

Loza je v belokranjskem narečji hosta, gozd. 



358 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

da tako straši. Mene so te besede razžalile in vnele. Dejal sem: Tu 
je roka! Gluhe loze boje se babe, ne pa jaz. Stáva velja! Ce jo 
dobim, kar se bo gotovo zgoddo, dal mi boš desetak. Navlekli smo 
se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. Cez Gorjance jo bom 
udaril kar precej, da me boš lahko sam videl, če boš liotel. 

Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o sta vi še bolj na íanko 
pomenili, plačali smo račun, poljubili se in pozdravili in šli však 
sebi, jaz na levo, onadva na desno, nazaj proti Crnomljn. 

Iz Streklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. Bil sem takrat 
mnogo mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jeleň. Ob 
jednajstib, vsaj ne dosti kasneje, stal sem že na Gorjancih. Pred sabo 
sem videl globoko nižavo, za njo precej visok hrib, za hribom pa 
le nizke griče in hosto. Na zadnjem griči se je svetila kapiteljska 
cerkev novomeška. Po kratkem oddibanji sem rekel : Hajdimo dalje ! 
V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. Po tera je šlo zopet v 
goro, na tisti precej visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v 
svojo malo trgovino, pri katerem kupci bi jemal blago, kam bi ga 
nosil na prodaj in v druge také reči. Ko sem se teh mislij iznebil 
in se začel z nová ozirati, silno sem se začndil, pa tudi ustrašil. 
Svet okolo mene se je bil ves izpremenil. Iz jednega hriba se jih je 
naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor sem pogledal in za 
njimi molele so še višje gore. Nad Streklovci je ptičev vse mrgolelo. 
Peli in zvižgali so liščki, koši, kalini, konopljenke in še brez števila 
drugih. Koder pa sem zdaj hodil, ni bilo čuti ne jednega glasa. Bilo 
je mŕtvo in tiho kakor v grobu. Od groze izpreletavala me je zdaj 
zima, zdaj vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne kamo. 
Lezel sem počasno dalje kakor kak izgubljenec. Zdaj nisem raogel 
več dvomiti, da sem zablodil vGluho lozo, v tako hosto, kamor 
se ne sliši noben zvon, v liosto, katere ni posvetila ne noga 
nedolžnega otroka, ne molitev spokorjenega grešnika, v tisti ne- 
srečni kraj, ki ni prejel nikoli božjega blagoslova in 
božj e m ilosti. 

Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost ! 
Na vsakem koraku so mi se množile strahote in prikazni, kakeršnih 
nisem videl poprej nikjer, ne na slovenskí, ne na nemški zemlji in 
stopale so préd-me, le pomislite, po belem dnevu, katerega pravijo, 
da se vsi strahovi boje. Ce sem pogledal proti jasnému nebu, viselo 
je nad mano žalostno, krvavo solnce, ki me je žgalo v glavo, kakor 



J. Trdina: Bájke in povesti o Qorjancih. 359 



sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, zapažil sem novo čudo : 
izgubil sem senco I Brez sence in hlada stala je tudi loza okolo mene. 
Moralo je biti nekaj čez poludne, pa so zijali name s skál in dreves 
čuki in sove, kakor da je polunoči. Deževalo že ni cel mešec, po raz- 
pokanili tleli pa so se plazil i gnju>!ni močeradi. kakor po kakem ve- 
likem nalivu. Po tej hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira in vender 
je bila vsa pokvečena, škrambolasta, nagnena in polomljena. Stal je 
tu hrast. tamo bukev, gabor, javor, klen, ali vsako drevo je imelo 
črne veje, kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma 
prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano je bilo perje. 
Také žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jeseň. Ce sem potipal 
kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. 
To se je godilo. da ne pozabim povedati, sredi rožnika! Ali to še 
ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše reči. Po tleli ležale 
so sem ter tja človeške roke, noge in druge kosti vse raztrgane 
in krvavé, kakor da so jih oglodali ravno kar volkovi. Iz raz- 
poke v skalovji rezala je váme mrtvaška glava! Na tenki vejici 
je viselo za rudečo žilico gnjusno zatečeno oko. Na drugo oko sem 
skoro stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj na tanko ogledovati, 
izpremenilo se je — ^ v živega polža! Od vseh stranij so se mi páčili 
grdi obrazi, kakor predpustne šeme. Ce sem se ozrl na desno, od- 
skočili so na levo; če sem ])ogledal na levo, nagajali so mi na pol 
vidni in na pol nevidni na desni stráni. V vsakem grrau je tičala 
rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Ce sem" bliže stopil, izpre- 
vrgla se je v suho grčo ali pa y kolenčasto korenino. 

Tako me je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti : 
Za božjo voljo, to vender ni mogoče, da bi bila Glulia loza tako pro- 
stoma. Cerkve so v Rožnem Dolu, Lazah, Uršnih selih, Pod grádom, 
na Ljubnem in v Cerovci. Od nekod bi se moral že vender kak zvon 
čuti. Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš, ne pa 
naravnost proti Novému me.stu? Da spoznám resnico, privezal sem za 
vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej med drevjem po stari 
stezi. Ľahko si raislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet 
minút nazaj do traka! Hu, visela je na njem debela kaplja krvi! 
Ali zdaj sem se preveril, da se došlej že dolgo nisem pomikal več 
naprej nego v jedno mer na okolo I Precej sem zapustil stezo in 
okrenil v goščavo, naj že pridera, kamor hočem. Kmalu zagledam 
prelaz in za njim nizko, okroglo, prelepo zeleno dolinico. Okolo nje 



360 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

štrlele so visoke, črno pečine: v sredini dolca pa je rástla cvetoča lipa, 
Ko sem dospel v dolino, prikazale so se mi tri reči, ki so mi nov 
strah obudile. Pred nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj 
vidite, imel sem je preveč, ležala je okolo in okolo mene, bila je tedaj 
okrogla! Po vrhu pečin je bilo razgrneno nekaj belega, ki seje gibalo 
sem ter tja, kakor da se súše velikánske rjuhe in jih napihuje in pri- 
dviguje polóžen veter. Zrak bil je dragače tako miren, da se nobena 
bilka ni ganila, na lipi pa je v vejab tako vršalo kakor v sivem 
oblaku, predno se začne usipati toča. 

Ali dasiravno sem se nekoliko bal, šel sem vender le pod lipo 
in se ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in vročine 
so se mi oči kmalu sprijele, ali trdno zaspati mi ni bilo mogoče. 
Ležal sem omamljen in kakor otrpnen brez čuta in misii kakih deset 
minút. Po tem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih 
stranij bližali in se nedaleč od mene strnili in jcli vrtiti okolo lipe. 
Ob jednem pa se oglasi petje, tako sladko in milo petje, kakeršnega 
moja ušesa še niso nikoli čula. Slišal sem dostikrat ubrané, preumetno 
zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih cerkvah. Radostno sem 
poslušal lepe pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto pre- 
pevanje jedine deklice, ki me je na tem svetu zmotila. Ali vsi ti 
glasovi niso bili nič, práv nič proti tistemu petju, katero mi je donelo 
na ušesa v Gluhi lozi pod košato lipo. Takó pojo morda nebeskí 
angelji, ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta slast in milina. 

Ali zdaj pa čujte še jedno čudo, ki je bilo zaduje, zame pa naj- 
strašnejše. Mene dobro petje neizrečeno gane in prevzarae. Nobena 
druga reč me na svetu takó ne veseli, niti godba. Zdi mi se, da 
mi vzrastejo peroti in da bi lahko zletel pod oblake kakoz škrjanec. 
Pesme, katere sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da 
mi je kar sapo jemalo. Obbajala me je taká žalost in obupnost kakor 
še nikoli ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno bolan, slab in 
nesrečen. Najrajši bi bil umri. Huje, mislim, da ne more biti niti 
pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi 
so ti glasovi, ki mi zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali gledati 
mi je bilo težko, strašno težko. Pred očmi vleklá mi se je črna megla, 
po kateri so švigale ognjene strele. Bleščalo mi se je tako silno, da 
nisem razločil nič druzega kakor čeveljce, ki so poskakovali mimo 
mene. Ceveljci so bili spleteni iz pisanih gadov! O tem 
pogledu je kar kri v meni zaostala. Še le zdaj mi se je ruzjasnila 



Negoda: Pogovori. '^61 

pravá resnica . T a k o obúvalo n o s i j o v r a ž j e Vile. Spoz nal sem, 
da se nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko 
petje. Izpreletele so me vse človeške groze, ali tisti trenutek mi je 
vdihnil Bog tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno 
.sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češeenje, katero sem bil 
na potu. ne euvSi zvona, zanemaril. 

Ko sem končal molitev. padlé so z mene bipoma vse stiske 
in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po 
znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno 
eerkev sv. Vida. Vile in vsa druga strašila Gluhe loze so izginile, 
kakor da bi se bila v zemljo udrla. Prelmda vrotina je poneliala. 
ker je začel pihati hladni sever. Poleg sebe sem zagledal z velikim 
veseljem svojo Ijubo senco, ki je bila zdaj zopet taká, kakor mi jo 
je Bog dal. Brez neprilike korakal sem po gošči. V jedni uri sem 
prišel na cesto, v dveli urah potem pa v Novo mesto, kamor sem 
bil namenjen. Kakor vidite, dobil sem stavo, ali nisem botel vzeti 
ne krajearja. 

Moja povest je taká, to sam vem, da jej ni lahko verjeti. Morebiti 
se jej boste smijali. Jaz nisem lažnjivec ali na vero vas ne morem 
siliti. Pa recite, kar hočete, to mi morate potrditi vi in však pošten 
človek, da ima Bog se zmerom pravico in moč, grešnike kaznovati 
in da je nedelja za to ustvarjena, da kristijan moli in Bogu slúži, ne 
pa da pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana zver po 
samotnih brlogih in nezuanih gozdih. 



Pogovori. 
I. 

[ospod urednik! Lepo število pisateljev ste piidohili svojomu 
listu. Jaz bi še mislil ne bil, da jib imajo toliko vse slo- 
venské pokrajine: a da jih je moci toliko zvabiti in spraviti 
j)od jedno strelio, to je že celo podobno malému čudesu, s katerim se 
lahko pona.šamo pred vsem slovenskim svetom. Tako je práv : listu 
je potreba najprej mnogovrstnosti, in to je moci doseči z mnogo- 
vrstnimi močmi. Dvoje, troje pisateljev ne more vsega. Različni so 
„SV. Bulia darovi", vseli ni nobeden prejel, in kdor meni, da jih je 




362 Negoda: Pogovori. 

kdor si domišlja, da more „vsem vse biti", slepi samega sebe in 
druge. To je resno govorjeno, gospod urednik, zdaj pa nekaj kar je 
bolj na veselo strán. Lepo število pisateljev. pravim, pridobili ste 
svojemu listu, a ne samo, da stoje njih bolj ali menj slávna imena 
v zapisnilm listu na čelu, po vrsti kakor v litanijah, — možje tudi 
delajo in donašajo však po svoji moci. Ko tako sam pri sebi pre- 
mišljam to veselo prikazen, veste, kakšna misel mi čaši roji po glavi, 
silni muhi podobná. Menda ni práv pametno, da sem tako odkrito- 
srčen, tako naravnost, vender to je že tako moja stará lastnost in 
slabost, kateri se nečem ali práv za práv ne morem izneveriti, ko bi 
liotel. Torej brez ovinkov. Ali ni nobeni slovenskí du.ši prišlo na 
misel, da bi v tej dolgi sijajni vrsti pisateljev pogrešala mojega 
imena? Da bi dejala sama zase: kje je pa stari Negoda? Da bi 
vam celo malo, ustno ali pismeno, poočitali: Kako da niste pridobili 
našega pušča vniká z Golovca, tistega, ki je bil celo v deveti deželi? 
Ali ga še celo vabili niste, ali pa je mož tako muhast, da neče, ali 
kaj ? Tu se mi zdi, da vas práv vidim, kako vam je nasmeh za- 
blisnil po vašem resnem uredniškem oblieji. Ali to mene nie ne moti. 
Jaz da bi ne bil pisatelj ? „Ille ego, qui quondam ..." Ce jaz nisera, 
potem tudi mnogi drugi niso, kateri se prištevajo tej izvoljeni občini. 
Slovenskému listu urednik da bi bil mahoma postal tako izbirčen? 
Ne káže. Jaz si pa še vender domišljam v svoji pozabljenosti — 
pustite mi to siromaško tolažbo — da me je kaka verná dušica videla 
„med tistimi, ki jih ni," ter dejala: Kje je pa Negoda? 

Ali da primem stvar z druge stráni. Mnogovrsten je res vaš 
list, podoben lepo opravljeni mizi z različnimi jedili in pijačami; 
však gost nájde kaj za svoje grlo in hvali gostoljubnega gospodarja. 
Ali nečesa bi pa vender utegnil pogrešati kak razvajenee, to je tisto, 
s čimer se človek po kosilu rad malo „posladká", kar povživa samo 
„pour la bonne bouche", za dobra ústa, kakor pravi Francoz. Zlasti 
ženské in mladi Ijudje imajo kaj v čisli tako sladkarijo; in tera, po- 
sebno ženskim, liočete goto vo tudi ustrezati. Morebiti ste že uganili, 
kam merim: nekega listka, „feulletona", zdi se mi potreba „Ljubljan- 
skemu Zvonu''. 

Však kolikor toliko omikan človek mendá vé, kaj je feulleton, 
in kako visoko ga čislajo drugod po svetu, to je razvidno že iz tega, 
da je bil, kakor vam je znano, neki danajski list razpisal šest sto 
goldinarjev darila za najboljši spis (ali tri najboljše spise) té vrste. 



Negoda: Pon:ovori. 363 

To je že nekaj. Ta list namreč; mendá še ne práv utrjen, spoznal je 
in eutil, da mu je, ako hoče stopiti v vrsto z drugimi velikimi časniki, 
potreba dobrega feuilletona k}ikor slepou vida. Jaz sem bil práv rado- 
veden, kakíen bode vspeh tega nenavadnega razpisa. Spisov se je bilo 
nakopičilo sedem sto! Gorje ubogim sodnikom! Toda také grmade se 
je bilo nadejati. Nemcev je dovolj na svetu, in pisati zna do malega 
však, brez tistib, ki govoré in pišejo ta jozik, dasi niso Nemci po rodu. 
Ali kakšen bode najboljši spis, kakšen drugi in tretji? Nemci imajo 
toliko slavnih pisateljev, in darilo je bilo primeroma tako obilno, da 
se je laliko tudi kakemu prvaku vredno zdelo, da seže po njem. Prvi 
spis, „la créme de la créme," to bode gotovo kaj posebnega, vzor- 
nega ! Po pravici rečeno : ta spis ni bil nič kaj tako čudovitega. 
Ko bi človek ne bil vedel, v kakih okolnostih je zagledal beli dan, 
bral bi ga bil, kakor bere kak drug spis „pod črto" — v velikem 
dnevniku. In drugi in tretji primeroma ravno tako ! „Tant de bruit 
pouľ — un feuilleton." Ta prikazen je bila meni v nekako tolažbo: 
izprevidel sem namreč, da tudi Nemci „z vodo kubajo," kakor mi drugi 
ubožni Ijudjo. Mimo gredé naj tu še nekaj omenim. Jeden izmed 
natisnenih pohvaljenib spisov se je imenoval „Apoikis." Ta Apoikis 
je nekaka „Deveta dežela," moja deveta dežela, dostavljam z nekim 
pisateljskim ponosom — Bog mi ga odpusti I Samo da je blago malo 
filozofično obšito in obrobljeno, kar ga pa nikakor posebno ne pripo- 
roča. Ne da bi bil pisatelj posnemal ali tudi samo poznal mojo 
„deveto deželo", kaj takega mi ne prihaja na misel. Ali brez nekega 
vtisa name pa vender to naključje ni ostalo. Začel sem se nekako 
čuditi; dejal sem sam pri sebi : glejte si, če je tako, morda pa vender 
nismo, kar si bodi ! Vidite, že to vam káže, da imam nekaj pisa- 
teljskega na sebi, vsaj slabost, če že druzega ne. 

In zdaj hočem skleniti obroč ter po dolgem okoliši priti zopet 
na prejšnje mesto. Naravnost móram reči, da kaj takega še nameraval 
nisem, samo posrečilo se mi je. Seveda je nespametno, tako očitno 
povedati, da Človek piše brez pravega načrta, kakor se piše pismo 
prijatelju brez posebne priprave. Reči pa sem hotel to: listka (ta 
beseda mi ni práv po volji, ali kaj se hoče, vsaj slovenská je !) listka 
je potreba „Ljubljanskemu Zvonu": do sedaj se ni še nihče oglasil s 
takitn blagom, kaj ko bi Negoda posku.sil? Ali pa imaš. prijatelj, po- 
trebne zmožnosti? Ali ves kaj je feuUeton? Bog ne daj, da bi si jaz 
kaj posebnega domišljeval ; tudi bi mi ne bila nikdar prišla ta misel, 



364 Negoda: Pogovoi'i. 

ko bi ne bil videl mesta praznega. Ko ni belega kruha, tlober je 
ovsenjak, če ni človek od sile razvajen. Za silo bo že tudi Negoda. 

Tisto pa, kaj je feuilleton, zdi se mi, da precej dobro vem: 
vsaj pečal sem se, skoraj od mladih nóg, dovolj z njim : to je: bral 
sem lepo števdo raznih feuilletonistov, začenši od Jules-Janina v 
„Journal de Débats" ki mu pravijo oča feuilletona, do — do — zdaj 
pa ne vem, koga naj bi imenoval, recimo torej : do našega — Jaká! 
Tako zvesto, tako pobožno ne bere slovenská kmetica v nedeljo pri 
SV. božji službi iz svojih raolitvenih bukvic, kakor sem bral jaz nekdaj 
svojega E. Kossaka v „Kolonjskem časniku," čo S3-ne motim. Ta 
je bil svoje dni najboljši, morcbiti jedini dobri listkar v Nemcili. In 
še dan denašnji ne zamudim rad kakega dobrega podčrtnega sjíisa v 
dunajskih listih. V dunajskih, pravim, kajti to je gotovo, da so 
Dunajčani v feuilletonu ne samo dosegli, nego tudi prekosili vse druge 
feuilletoniste, tudi francoske. Veliki časniki dunajski so zlasti pred 
nekim časom kar tekmovali, hitali se s feuilletoni iz najboljših peres. 
In ne da bi možje samo posnemali, nekateri izmcd njih so práv iz- 
virni in skoro však ima svoje posebno obličje, tako da ga je že iz 
prvili vrstic lahko spoznati. Gotovo se tudi vi sami, gospod urednik, 
še spominate famoznega J. J. K. (Krassnigga). To je tisti, ki je nekdaj 
med drugim pisal : Ko bi se bralo v uradnem Dunajskem časniku 
pismo cesarjevo ; Ljubi J. J. K. ! imenujem Vas za svojega itd. Kakor 
bomba je bil nen .doma treščil med dunajské žurnaliste, ali recimo 
rajši, kakor meteor je bil prisvetil in zopet ugasnil kakor sijajna pri- 
kazen na nebu. To je bila izvirnost, to je bila „verve", duhovitost, 
humor, ironija, sarkazem in vse, česar človek more iskati v feuille- 
tonu. Ali mož je bil sijajen talent brez pravega značaja. Nenavadni 
sijajni vspeb je moža — Korošca kar upijanil in omotil ; brez trdne 
estetične in etične podstave zašel je v „manéro" in naposled zabredel 
v pravo capinstvo. Pravo svárilo vsem mladim literátom I 

Da, „manera"! Skoda, da nimamo slovenskega izraza tej spaki! 
To besedo namreč rabim tu v estetičnem zmislu ; v tem i)omenu je 
manera stilu, zlogu popačena sestra, pravá karikatúra njegova. Kar 
je v zlogu dobro, lepo, to je tu vse „pretirano" in tako izpremenjeno 
v svoje nasprotje. 

Hotel sem govoriti se o mnogih drugili listkarjili, u.i priliko o 
Spitzerji, Stettenlieimu, Zieglerji; ali s tem bi grešil zoper [)rvi zákon, 
ki velja v prostili pogovorili in ta je, da se govorica ne sme predolgo 
sukati ob jednem in istem predmetu. 



A. Žiimor : Matej Tonejec-Samostal. 365 

Zakaj pa govoiim toliko o ťeiiilletonih ? Ali se morebiti hoée 
Negoda kako meriti z njimi? Ľog no zadeiii! Pokazati sem hotel 
samo, da sem se mnogo peeal s to vrsto literatúre. Da bi pa 
jaz s kom tekmoval, posnemal ga, ali kaj jednakega, za to sem 
preskromen ali pa preponosen. Negoda je in bodi Negoda! Jaz 
se ne bodem nikdar páčil, nikdar delal se po šili dovtipnega in duho- 
vitega ; izkušal bodem govoriti naravno, prosto, kakor naj bi se si)loli 
povsod govorilo in pisalo, zlasti pa v feuilletonu. Ce hočete vzprejemati 
moje „pogovore", nameravam v njih svojim rojakom Čaši kako kratko- 
časno, čaši kako pametno povedati v prosti, lahki obliki, kakor se 
jiametni Ijndje pogovarjajo pri kozarci vina v veseli družbi. 

Negoda. 




I Matej Tonejee-Samostal. I 

Spisal A. Ž u m e r. 

né lá. mája ob poludveli popoludne umri je v Gorjali poleg 
Bieda na Gorenjskem Matej Tonejec, učitelj meščanski soli 
v Leopoldovem na Dunaji in c. kr. častnik v rezervi. Z imenom 
Samo stal bil je vsemu sloven.skemu svetu znan ])i.satelj ter Ijubezniv 
opisovalec in pripovedovalec. Pri njegovi gomili ne žaluje samo 
njegova rodbina in vsa fara Gorjanska, temveč ves národ slovenskí, 
kateri izgublja po neizprosljivi smrti list za listom. Kadar iz svoje 
družbe izgubimo zaslužnega sivolasega starčka, žalujemo po njem, 
vender nam je v tolažbo to, da je moralo tako priti, ker mu je po- 
tekel od prirode odmerjen čas. Kadar pa nas zapusti nadarjen in 
delaven mož najlep.še starosti, ki do svoje smrti .se ni druzega užil 
nego grenkobo in težave tega sveta, kateremu se je boljša prihodnost 
ravno odpirati začela, kateri je ravno zastavil svoje pero in zbirati 
jel bogate svoje moci, tako da nam je bilo od njega .še mnogo pri- 
čakovati : tedaj je naša žalost preveliká, neutolažljiva, ako premišljamo, 



36G A. Žumer: Matej Tonejec-Samostal. 

koliko bi bil še ustvaril dobrega in koristnega za- svojo domovino, 
za svoj národ. 

In tako se nam godi danes s Tonejcem, ko z solznimi ocmi 
stojimo ob gomili drazega prijatelja. 

Matej Tonejec je bil sin neimenovitih roditeljev. Porodil se je 
dné 9, septembra 184G.leta. Sedmo leto dopolnivši vstopil je v domáco 
šolo, katero je nekoliko let obiskaval. Tedanji Gorjanski učitelj 
L. Mencingar, spoznavši „Matevževo" nadarjenost, poučevalga 
je nekoliko posebej in vplival na njegove roditelje , da so ga 
dali dalje v šolo. Normalno šolo v Beljaku z izvrstnim vspehom 
dovršivšega peljali so oča v Kranj v „latinské šole". V kratkem času 
spoznali so njegovi učitelji v njem prayi biser, „gemma", kakor ga 
je imenoval njegov izvrstni učitelj Brodnik. Iz Kranja pride na vi.šjo 
gimnazijo v Ljubljano, kjer je bil vzprejet v Alojzijevišče. Však razred 
z odliko dovršivši prebil je leta 18()9. zrelostni izpit tudi z odliko 
in je vstopil kot jednoletni prostovoljec v 28. pešpolk v Pragi, kjer 
je ob jednem obiskaval vseučilišče. Izvolil si je filologijo, ker je imel 
posebno veselje do jezikov. Tam je slušal klasične jezike, sára pa se 
je učil češčine in francoščine. V slabem gmotnem stanji moral je po 
dokončanem vojaškem letu vseučilišče zapustiti ter októbra meseca 
1. 1870. vstopiti v Ijubljanski seminár, katerega pa je zaradi vojaščine 
zopet popustil. 

Takrat se je vsled novega šolskega zákona začela Ijudska in 
meščanska šola bolje razvijati. Za tega delj gre Tonejec v učiteljišče v 
v Celovec, kjer ga je njegov prijatelj in sorodnik profesor T. Schrey 
po svoji moci podpiral. Leta 1872. prebil je tam z odliko izpit za 
meščanske šole iz vseh predmetov razen risanja in postal je ob jednem 
suplent na realki. Tega leta dobil je službo na dekliški meščanski 
soli v Celovci, kjer je poučeval v realističnih predmetih. V tej službi 
bavil se je vedno s prirodopisjem in si napravil obširne zbirke, poleg 
tega pa je uredoval s prof. Schreyjem tedanjo Slovensko prilogo nem- 
škemu poljedelskemu listu, ki ga izdava koroška poljedelska družba. 

Misel na univerzo pa mu ni dala mirovati, dokler ni dobil 
leta 1875. službo učiteljsko na dekliški meščanski soli v Leopoldovem 
na Dunaji. Vkljub svoji težavni .službi vpisal se je na univerzo, 
kjer je obiskaval prirodoslovne predmete in inatematiko. Pretečeno 
jeseň je prebil protesorko preskušnjo iz teh predmetov. Med tem pa 
je dostal tudi stenografski izpit za srednje šole. Ni čuda, da je toli 



A. Žumer: Matej Tonejec-Samostal. 367 

diiševnega dela, -^ kajti v tera času je tudi pridno sodeloval pri lepo- 
sloviiih listih slovenskih — slabo vplivalo na njegovo telesno zdravje ; 
raogoče, da je tudi bosenská oknpacija, od katere je bil cez mešec 
dnij odpušcen, nekoliko pripomogla, da je začel hirati in d;i voč ni 
ozdravel. 

Kako iskreno je Ijubil svojo ožjo domovino in svoj národ, ne 
kažejo samo njegovi spisi, ki se vsi od prvega do zadnjega ticejo 
samo domaeih predmetov, temveč o tera priča vse njegovo življenje. 
Vse, kar se je naučil in kar je znal. imelo je le namen, koristiti 
svoji domovini: zato šije po dokončanili študijah najbolj želel dôstojne 
službe med národom svojim. Služboval je vedno v Nemcih, ali vse 
njegovo čuvstvo bilo je pri národu slovenskem. On je ostal, kar ga 
je mati rodila. Tudi njega je zadela šiba dunajskega mestnega zbora, 
ostrá graja, ker je pri Ijudskem štetji zapisal, da je njegov občevalni 
jezik — slovenskí. Ravno tako ga je nem.ški „ Schulverein " na Dunaji 
hotel ob .ime pripraviti, ker po svojem prepricanji ni mogel njega 
ud postatí. A vse je bilo zamanl Kjer j^ služboval, povsod so ga 
kolegi spoštovali in Ijubili kot čist značaj, otroci kot Ijubeznivega 
učitelja. V dokaz naj navedem le besede iz smrtnega lista, ki so 
ga izdali njegovi kolegi na Dunaji: „Mit ihm scbied ein aufopferungs- 
voller, allgemein verehrter Ijehrer, liebenswiirdiger College und edler 
Charakter." 

Neprecenljivo pa je njegovo delovanje za svojo rodbino in za 
svoj rojstveni kraj Gorje. Vedno je izdatno podpiral roditelje svoje. 
Pri skromnih dohodkih dal je svojo sestro v dekliško šolo' v Celovec 
in potem dve leti v Idrijo čipkarstva se učit. S tem postal je • velik 
dobrotnik dekletom revnih družin Gorjanskili, kajti pred dvema letoma 
počela je Tonejčeva sestra domáca dekleta poučevati v izdelovanji 
tipek, tako da jih je sedaj že kakih oO izučenih. Izdelke pa je on 
na Dunaji prodajal, in revnim družinám je bilo s tem jako poma- 
gano, dekleta pa so se tudi navadila marljivosti. 

Sam marljiv kakor bucela zanimal se je tudi za to našo dobrot- 
nico in je domáce Ijudstvo vzpodbujal k bučeloreji. Da bi dejal lep 
vzgled. ukvarjal se je o počitnicah, Jcatere je vselej od prvega do 
zadnjega dné doma _v Radovini" preživel, sam z bučelami. Koliko 
pa je še imel drugih idej za izboljšanje gmotnega stanja v svojem 
kraji! Po pravici, on ni bil učitelj le mladini, temveč učitelj mladim 
in starim, v pravem pomenu Ijudski učitelj, učitelj národa svojega. 



368 A. Žumcr : Matej Tonejec-Saraostal. 

Kar je delal, dalal je le za svoje Ijudstvo ; živel je le drugim, sam 
je bil vedno posledriji. Pri skromnem življenji pa je bil vedno dobré 
volje in poln dovtipa. Sovražnika ni imel niti jednega, prijateljet 
pa toliko, kolikor Ijudij ga je poznalo. 

Veliko prostega čaša prebil je tudi po gorenjskih planinah v 
triglavskem pogorji, katero je v vsakeni oziru tako dobro poznal 
kakoľ malokdo drug. Iz tega poznanja nastale so slike njegove iz 
gorenskih planin, s katerimi se je prvič oglasil v Stritarjevem „Zvonu" 
in katere bistro kažejo, kako se je pokojni uživil v vse čuvstvo pri- 
prostega našega národa, živečega po gorenjskih planinah. Te slike, 
žive priče o mišljenji in življenji planinskih Slovencev, pridobile so 
mu mnogo prijateljev v čitajočem občinstvu slovenskem. 

Kako obeeljubljen, čislan in spoštevan je bil pokojni, to je 
sijajno pokazal pogreb njegov dne 17. t. m. v Gorjah. Krasnih in 
dragocenih vencev je došlo lepo število od raznih prijateljev in iz 
raznih krajev. Omenjam posebno onih, katere so mu poslali njegovi 
dunajski kolegi, „Ljubljanski Zvon" in učenke njegove. Obilo nje- 
govih prijateljev iz Ljubljane, Radovljice, Bieda, Jesenic, Javornika it<l. 
sešlo se je k njegovemu pogrebn, katerega se je ndeležila tudi šolska 
mladina. Tudi ])riprosto Ijudstvo je z mnogobrojno udeležitvijo poka- 
zalo, kako zna ceniti svojega dobrotnika in prijatelja. Ako nas je 
lepo petje pred hišo in na grobu že ganilo, nastala je grobna tihota, 
ko je prof. Suklje, poslanec „Ljubljanskega Zvona", zaeel govoriti 
nagrobni govor, v katerera je z zgovorno in lepo besedo opisal živ- 
Ijenje blagega pokoj nika, kako se je boril z nemilo mu usodo, kako 
je delal in trpel, da bi koristil národu svojemu. Solze so žali vale 
oči vsem poslušalcem. Ko pa je zagrnila črna zemlja prijatelja prí- 
rode, obsula je mladina s svojimi venci grob njegov tako, da je bilo 
videti samo kup pisanih cvetic, kar je zopet množico do solz ganilo. 

Takoj po pogrebu osnoval seje odbor, ki hoče že do 15. avgusta 
pokojnému postaviti mal, dostojen spomenik. 

Nadejem se, da tudi čitatelji „Ljubljanskega Zvona" ne ])ozal)ijo 
pisatelja slovenskega Samostala, ter pošljojo po svoji moci mal obolos 
za njegov spomenik ali g. Janku Zorovniku nadučiteljn, ali pa 
g. J. Znmru županu v Gorjah pri Biedu. 



-^^ 



L.: Fi-an Hlávka. 369 



I Fran Hlávka. I 

v ;"). dan meseca iiiaja t. 1. ob 2. uri zjutraj zatisnil je v Ljubljani 
po ílolgem bolehanji, izpolnivši jedva svoje 2í>. leto, na veke svoje trudne 
oči Fran Hlávka, korektor Národne Tiskarne, „Slovenskega Národa" 
in tudi lanskega „Ljubljanskega Zvona". 

Porojen 28. marcija 1853. leta v Eadovljici na Gorenjskem iz českega 
očeta in slovenské matere preselil se je z roditeljema še dete v Ljubljano, 
kjer je oca bil sedlár, hišni posestnik in nieščan Ijubljanski. A v svojem 
tretjeni letu izgubi že svojega očeta, v petem svojo mater. Siroto vzele 
so tete v Kranj, kjer je dovŕšil Ijudske in prvé štiri latinské šole; peto 
in šesto šolo obiskoval je v Ljubljíini, potem pa prestopil na učiteljišče. 
A predno to do cela dovŕši, gre za pomožnega učitelja na Ig in potem 
v Veliké Lašče. Toda zaradi svojega vselej odločno narodnega mišljenja 
in delevanja, katero so tedaj učiteljem šteli v največji greh, in zaradi 
raznih, deloma ne zakrivljenih prepirov s šolskimi uradi ostavi učiteljstvo 
ter stopi 15. aprila 1878. 1. za korektorja v Narodno Tiskarno, kjer je 
bil ob jednem tudi sotrudnik pri „ Slovenskom Národu". Za Jurčičeve 
bolezni písal je večkrat sam pod Jurčičevim nadzorstvom ves redakcijski 
del in osobito o volitvah posrečili so se mu marsikateri dobri úvodní 
í'lankí in dopisí iz Ljubljane in iz učiteljskih krogov. V prostíh urah 
se je pridno pečal z glasbo, pel in pesni skladal ter písal glasbena po- 
ročila v ražne liste slovenské. Av gusta meseca 1881. je pa tako obolel, 
da je moral ostaviti svoje korektorské mesto. Lotila se ga je huda plučna 
bolezen, dokler ga ni napósled vzela letošnja pomlad in v 7. dan majnika 
meseca spremílí smo ga slovesne k sv. Krištofu. Sprevoda so se udeležila 
vsa národná društva Ijubljanska in lepe vence položili so pokojnému na 
krsto in na grob „Glasbena Matica", kateri je bil umrši odborník, „Sokol", 
„Slovenskí Národ", „Ljubljanski Zvon", dalje sorodnikí in prijatelji. 

Hlávka je imel lep muzikalen in písateljsk talent, a premalo resnobne 
volje, da bi ga bil harmonično dovršoval in razvijal. Sam Jurčíč mu je 
priznával, da bi bil lehko nadarjen žurnalist ; a bil je prenagel, prene- 
premišljen delavec brez tíste v s e obce omíke, katera je žurnalistu vrhu 
bistrega vída, jeklenega značaja, mladeniške navdušeností . in brzega, 
ostrega peresa največja potreba. Od tod mnoge híbe v njegovíh spísíh. 
Labka mu zemlja! L. 

24 



>/ oK' 







Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini 
Bolgarski. 

Po službenih poročilih naufinega ministerstva sestavil A. Rez en Sek. 

(Dalje.) 

5. Materijalno vzdržavanje šol. 

Materijalno vzdržavanje početnih šol je prepuščeno občinám saniini. 
Troškovi, kóje ima národ za ucilišča, jako so različni in se ravnajo po 
bogastvu in razvitku pojedinih okrofíov. Kjistendilski okroj/ s 143. B*};") 
stanovniki potrosil je 1. 1880/1. vsejía skupaj 80.778 fr. 28 ct. za svoje 
šole; torej pride na jednega ustano vniká ä (5 ct. Istega leta iniel je 
Trnovski šolski okrog s 181.504 stanovniki vseli troškov za šole i;54.;](;2 fr. 
31 ct.; t. j. tam pride na vsakega stano vniká 74 ct. šolskili troškov. 
Najglavnejši izvor šolskih prihodov so prostovoljni davki, ki so raz- 
deljeni in se zbirajo med samimi členovi občine. Razen tega tudi cer- 
kovni prihodí skladajo nekoliko v šolske svrhe (n. pr. v Trnovskem 2ít-í>"/(, 
od vsega). Tako je bilo pose])no za vojske, kajti učitelji bili so tedaj 
zadovoljni z jako malo plačo, tako da so ti prihodi v mnogih predel ih 
bili čisto dovoljni za vzdržanje učilišč. A sedaj so postali troškovi 
večji in razen tega treba, da se čaká rešenje vprašanja, kateri del teh 
prihodov bo pripadal cerkvi in kateri soli. Izmed vseh cerkovnih pri- 
hodov najvážnejší je ta, ki se dobiva od monopola za voščene sveče, 
kakor je postanovil kneževski úkaz 20. febr. 1. 1. Po lem monopolu pre- 
povedano je privatnim Ijudem líti in prodavati voščene sveče za cerkve. 
V vsaki okolici obstojí jedna okolijska livníca. Dve tretjini čistega 
dobička od prodavanja voščenih sveč imata se upotrebití za pomoč mestnim 
občinskím šolam, a jedna tretjína ostaje za cerkev. 

Najgotovejši príhod dobivajo šole od nepokretnega imetka in od 
kapitálov, od selskih ol)čnih njiv. vrtov, pašnikov. nialinov, gostilnic, od 
prostovoljníh podarkov in sporočil dobrodeljnih domoljubov. Takovega 
nepokretnega imetka imele so do osvobojenja samo mestne šole ; a naučno 
ministerstvo gleda, da preskrbí šolam i)Ovsod, kjer je mogoče, takega 
imetka, t. j. da se opredeli od obč'nskíh njív jeden del za šolske svrhe 



A. Bezénšek: Solstvo in prosv^tni zavodi v kneževini Bolgarski. Htí 

in (la se poseje od olyŕine. Na ta načiii dobivajo šole svoj stalen prihod 
in niso prepustené slucajnostira, katere se moiejo dogoditi, ako se vsako 
leto zbira od hiše do hiše, ali ako se davek vsakega leta deli in nalaga 
na občinarje. Bolgarska je se slabo naseljena. inia mnogo pustih. neob- 
delanih zeniljišô. katera se bodo povzdignila v ceni, ko se národ poninoži 
in narodno bogastvo poveča. 

Brigo za šolske prihode in troškove. kakor tudi za šolska poslopja. 
za redovno obiskovanje šole po otrocih in v obč-em vse šolske stvari 
nalaga občina šolskemu odboru (učiliško nastojatelstvo), ki obstoji od 
treh ali vec členov in se izbira od národa za jedno leto. Ta nacin ima 
mnogo neudobnostij, ker odbomiki so samo prostovoljni služitelji občinski, 
in nimíijo nikakeršne administratívne avtoritete. Posebno po selih zapadnih 
stranij ti odbori nikakor ne vspevajo: n. pr. v Kjinstendilskem okrogu je 
6 9 "/o odbomikov, ki ne umejo čitati in pisati. Zato se nanierja v pri- 
hodnje tako napraviti. da bode namestu posebnega odbora sama obŕinska 
úprava odgovoraa pred ministerstvom za šole: a za to se bode poskrbelo 
v novem občinskem zákonu. 

6. Solska poslopja. 

Šolske hiše napravljene so v nekojih mestih dosta lepo, a po 
drugili imajo le redko potrebne lastnosti. Še slabeje izgledajo po vaséh, 
kajti v turških (asih okolnosti niso dozvoljavale, da bi si kristjani 
napravljali uglednejša občna poslopja. V Rahovskem okrogu vidimo n. pr. 
v vsakem selu po jedno malko hišo. v kateri je šola in cerkva zajedno. 
V Vraeanskem nahaja se mnogo šol po bivših kulah, katere so imeli 
turški begovi po selih. A' iztočnih okrogih, po vaséh, kjer so bili poprej 
Čerkezi. nahajajo se šole neredko v polurazrušenih in malo pokrpanih 
džíimijah (turških cerkvah), a v zapadnih okrogih cesto so šole v naj- 
prostejših kolibicah. 

Zaradi tega skrbi ministerstvo, da se stroje, kjer koli je mogoče 
prilicna šolska poslopja, ako ravno so napravljena na prost način; 
glavno je, da so dovoljno svetla, prostrana i zdravá za prebivanje. Ko 
bodo imeli vsaj jedenkrát svoja šolska poslopja v redu, drugo potrebno 
se bo laze našlo. 

Kako se brigajo samé mestne in selske občine za zidanje šolskih 
poslopij. pokazujejo sledeče številke : Po vojski postavljenih je v Bolga- 
riji novih šol o27: 1. 1880/1. začelo se je zidati 115 šol. od katerih 
se je do konca leta dozidalo 79. a o*! zavŕšilo se jih bo še letos. 

24* 



372 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 



V Sofiji se žida sedaj nová krásna gimnazija v volikom štiiu, ki 
bo odgovaľjala vseni zahtevam pedagogije i liigijcnije, a ))odo ol) jodnoni 
okrašenje mesta, kakeršno se še v Avstriji redko nahaja. Isto tako 
stavi se lepo poslopje za realko v Lompalanki, itd. 

7. Vladine podpore šolam. 

Ministerstvo poniaga v nekaterih sluíajih občinám za solske stavbe, 
posebno ako so občine siromasne, od vojske upropaščene, ali pa ako je 
stanovništvo v omiki zeló zaostalo, ker samo podpore dane od vláde 
morejo podbuditi národ k večjemu negovanju šole. V to svrlio nazna- 
čená je svota pod nazivom „pomoci občinskim' šolam" v državnem pro- 
računu 1. 1880. s 350.000 franki, a 1. 1881. s 300.000 franki. 

V sledečili številih so naznačené vse podpore, kóje so se dale 
od dŕžave raznim bolgarskim šolam v kneževini, od kadar se je osno- 
vala vľhovna državna úprava za učilišča do 1. janiivarja 1H8-J: 



1. 


V 


Soíijskem okrogu 


3G.8O0 


frankov 


2. 


n 


Kjistendilskem okrogu 


44.G00 


n 


3. 


75 


Trnskem okrogu 


38.500 


» 


4. 


» 


Orhanijskem okrogu 


10.800 


» 


5. 


» 


Vidinskem okrogu 


29.100 


» 


G. 


J) 


Lomskem okrogu 


1.000 


n 


7. 


n 


Berkovskem okrogu 


11.000 


T> 


8. 


n 


Rahovskem okrogu 


4.400 


7> 


9. 


n 


Vračanskem okrogu 


7.400 


n 


10. 


v 


Plevnenskem okrogu 


9.000 


n 


11. 


J) 


Lovčanskem okrogu 


IG.IOO 


55 


12. 


n 


Svištovskem okrogu 


800 


55 


13. 


n 


Sevlievskem okrogu 


9.400 


55 


14. 


n 


Trnovskem okrogu 


27.450 


55 


15. 


7! 


Ruščuškem okrogu 


20.240 


55 


IG. 


n 


Silistrenskem okrogu 


11.400 


55 


17. 


y) 


Razgradskem okrogu 


7.50(» 


55 


18. 


n 


Eski-Džumajskem okrogu 


10.800 


55 


19. 


n 


Šumenskem okrogu 


23.900 


55 


20. 


n 


Provadijskem okrogu 


8.200 


55 


21. 


r) 


Varnenskem okrogu 

(Dalje pľihodnjič.l 


53.350 


55 



'>> B '^ •-^^^ '^-^'^-^^^'^^^'^^^-^'^ • 




^V'.^N^C J*•.^^^ ^•.^^^ ^M.^^r ^^.^Nr K'^^I t^/T../^, 7//:,.<a, '^f)^>^^^, ^'/^-'-eí. ^'',^<"?4, 1^.'' 
r?>, ^ •- *>>, _•> -?,,:•, t,, >•, "í-,, > •, B- -JH '■ - rt^ ''i .v** /<- .>-«T // .iS* ''- •^'^ U'. 



'' s '=^ -== — ^^^~ ' ^ íLi-J ^ ľ ' „ __ ^j^ 



!^S''''^^'''5ŕ^'«ís^'íj^'''«j*^'s)y',i»' _3*'*' ■' . • •^'«yr^^?''«^ 



Knjige „Matice Slovenské" za 1881. leto. 

Gcometrija za nčiteljišča. — Sestavil L. Lavtar, ces. kralj. profesor v Mariboru. 

Založila in na svetlo dala „Matica Slovenska." V Ljubljani 1882, v 8«^'. 204 stranij. 

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. Cena 1 gld. 20 kŕ. 



Pisatelj, katerí je leta 187!). spisal občno aritinetiko za učiteljišča, 
podaje naiii tnkaj geometrijo z jednakim namenom. Sestavljena je ta 
geometrija popolnoraa po Močnikovi knjigi: „Lehrbnch der Geometrie fiir 
Lehrerbildungsanstalten. " Pisatelj je to storil deloma na željo vladino, 
kateri je nekoliko Ijubša prestáva že uvedene nemške učne knjige, 
deloma tudi zbog tega, da je bilo zaradi zmanjšanja stroškov možno 
clichéje Močnikove knjige rabiti. 

Naša geometrija obseza isto tvarino, kakor Močnikova in nekoliko 
nedostatkov, kóji so poznani iz Močnikovega originala, prešlo je tudi 
v Lavtarjevo delo. 

Vender ne smemo L. Lavtarjevega dela prestave v ožjem pomenu 
besede imenovati. Rabil je sestíivljaje svoje delo tudi Schrammovo 
in Frischaufovo geometrijo; prvo pri izbiranji nalog, drugi pri ure- 
dovanji tvarine samé. 

V sledečih vrstah omenjati hočemo glavne razloc-ke nemške Močnikove 
in slovenské Lavtarjeve geometrije, tér izraziti svoje mnenje o teh po- 
pravah ali preinačbah. 

Obravnavaje stožkosečnice izpustil je pisatelj vse ono, kar 
ima ^ločnik na onem mestu iz analitične geometrije o koordinatah in 
jednačbab teh krivih ert ; — zato pa je najpotrebnejše stvari o koordinatah 
dodal v posebnem oddelku, kateri govori o šime tri j i in projekciji. 
To je hvale vredna prememba. Preverjeni smo, da jednačeb stožkosečnic 
ne razume pravo nobeden. kdor se ni prej učil jednačeb preme in kroga. 
Tudi ni umestno, obravnavaje jedno tvarino, recimo elipso, takoj v 
sredi svoje obravnave začenjati razgovor o čisto novem in drugačnem 
predmetu, kateri bi imel prvému še le pomožno služiti. Ako je Močnik 
hotel podati tudi jednačbe stožkosečnic, naj bi najpotrebnejše reči o 
koordinatah učil že popreje. 



374 Prof. A. S.: Knjipe ..Matice Slovenské"' za 1881. leto. 

Kar pisatelj govori o simetrični leži in projekciji, to mu 
odobrujemo ; vender bilo bi pripravneje o simetriji govoľiti še le v 
steroomotiiji ; ker pri tvorih v jedni in isti ravnini ))ľav za práv o 
simetriji govoriti ne moremo. Dva ravna tvora, katera bi po tej definiciji 
imela liiti simetrična, sta skladná. (Cf. Frischauf : Elemente der Geometrie.) 

V planimetriji uvedel je pisatelj tudi nov, do zdaj nenavaden 
pojem: sokotje. Sokotje krstil je tvor. katerega dobimo, ako se sečeta 
dve premi v jedni in isti ravnini ter tvorita sovršne kóte in sokote. 
ízrek: .,dve sokotji, kateri imata dva kóta paroma jednaka, imata tudi 
vse druge kóte paroma jednake" slúži pri dokazili o vzporednicah vrlo 
dobro ter nekoliko polajšuje dotične, navadno puste dôkaze. 

V stereometriji postavil je pisatelj „klin" na čelo. Uzroke, 
kateri so ga na to napotili, navaja v predgovoru. Ne moremo reči, da 
bi stvar s tem veliko pridobila ali pa izgubila. Mnenja gledé tega morejo 
biti različna. 

Prvému koraku dosledno uči nas pisatelj izmed teles najprej pira- 
mido potem še le prizmo, stožec, cilinder in kroglo. Po definiciji raz- 
ličnih prostorov bilo bi pa dosti bolj naravno, da bi pisatelj za piramido 
uvrstil stožec, za prizmo pa cilinder. V obce se nam dozdeva, da je 
stereometrija, posebno v prvem oddelku, v vsej knjigi najmenj dosledno 
obdelana. 

Odobrujemo pisatelju tudi, da uči geometrijski naris in mreže 
posameznih teles takoj na dotičnem mestu, ko je lastnosti ali svojstva 
jednega teh teles pokazal, — ne pa še le za vse skupno na konci 
stereometrije. Za učenca je dobro, da si zna rázna telesa narejati iz 
lepenke. Dôkaze, da so „prizme, oziroma piramide. prostornojednake, ako 
imajo jednake osnovne ploskve in jednake višine," kakor jih navaja 
Močnik, izpustil je pisatelj in nadomestil jih z drugimi priprostejšimi, 
tedaj tudi láže umljivimi. Omenjene izreke dokazuje namreč s premikanjem 
ravnih likov v prostoru. 

Pri krogli omenja in definuje ^ločnik v svoji geometriji tudi 
sferične kóte in sferične trikot nik e. V Lavtarjevi geometriji jih 
pogrešamo. Vender bi bilo primerno jih vsaj toliko omonjati, da učenec 
razume. kakšen pomen imajo časomerní koti, o katerih čuje v geografiji. 
Z nekaterimi vrstami in s pridejanima dvema likoma bi bilo o tem 
dovolj povedano. 

V trigonometriji definuje Močnik kotne funkcije najprvo pri 
pravokotnem trikotniku, Lavtar takoj splošno. Lavtarjevo postopanje kot 



Tiof. A. S. : Knjige „Matice Slovensko" za 1881. leto. 375 

splošneje nain bolj ugaja ter tudi delo krajša. Pri §. 207. bilo bi 
potrebno, da bi dodal pisatelj tudi formule, kako moremo izračunati vse 
drusje kotne funkcije, ako je dan kosinus, ali tangenta itd. ; — in to 
zbog tega. da bi imel učenec vse formule takej z))rane, ako katero izmed 
njih uporahlja in bi jih jne bil primoran še posebej računati. 

Veliké vážnosti v geometriji so naloge. Te pomagajo. ako so v 
pravi meri in dobro urejene, pri pouku marsikatero težkoto premagati, 
z njih pripomočjo morejo priučení izreki še le preiti v meso in kri. 
Razločujemo dvojne naloge, računske in naloge za načrtovanje. Prvé 
služijo, da se vadi učenec računati in ob jednem priučené geometrijske 
izreke praktično uporabljati: druge. naloge za načrtovanje, utrjujejo 
pridobljeuo znanost, razširjajo razumstvo in napeljujejo k dôslednému 
mišljenju. 

Nalog oboje vrste ima Lavtarjeva geometrija v obilni meri in sicer 
v mnogo večji meri nego Močnikova nemška. V planimetriji so računske 
naloge z decimalnimi in navadnimi ulomki: tudi so tako urejene, da 
služijo nekatere pri prvem pouku. druge n. pr. str. 4<j št. 35 do 45 še le pri 
ponavljanji v četrtem tečaji. V obce so naloge na pravem mestu uvrščene 
in razumstvu učencev primerne. Jedino v stereometriji so naloge o pro~ 
jekciji za učiteljišča odločno pretežke, ker spadajo v „opisno merstvo* 
(darstellende Geometrie). 

V planimetriji dodal jo jako mnogo nalog iz svoje bogate 
zbirke g. prof. Jos. Celestína, ozir jemaje posebno na to. da se pri 
teh vajah učenec uri ob jednem tudi v aritmetiki. Pri ualogah za na- 
črtovanje imeli bi še pohvalno omenjati, da pisatelj iz prvá strogo loči 
analizo, načrtovanje, dokaz in determinacijo, ter s tem učenou najpri- 
pravnejši návod daje, kako mu je tudi v drugem slučaji postopati, da 
pride najhitreje do zaželjenega smotra. 

Razen nalog v ožjem pomenu besede, ima pisatelj še v aj e; to so 
navadno vprašanja, katera imajó namen učenca k nataučnemu in vse- 
stranskemu premišljevanju napeljevati, ter tako njegovo znanje širiti 
in utrjevati. Také vaje so zelo koristne in njih uvrstitev med tekst je 
zelo primerna. 

V predgovoru pravi pisatelj, da sta njegov rokopis pregledovala 
in prenarejala po svojem prepričanji gg. prof. Jos. Celestína in And. 
Senekovič in da svoje knjige zarad mnogih ovir ni mogel po takih 
načelih spisati, kakor je bila njegova želja. Nam se dozdeva. kakor da 
bi hotel pisatelj nekako grajo izrekati, da je knjiga sedaj slabša. Mi pa 



376 Prof A. S.: Knjige „Matice Slovenské" za 1881. leto. 

sodimo, da je knjiga na vrednosti pridobila, (nekoliko tega smo že po- 
preje omenili), ker „vec očij vec vidi" ; pridobila pa je gotovo tem bolj, 
ker je pri sestavljanji terminologije, kakor vidimo iz predgovora, prijazno 
sodeloval tudi g. prof. Fran Levec, 

Kar se jezika tiče, so posaraesni izreki jasno, kolikor mogoče 
krátko in jedrnato povedani. Sem ter tjá mora se naše uho se ve da 
še le ternu jeziku privaditi; izkušnja nas bode učila nekatere besede 
drugače zasukati, da bodo ušesu lepše donele. Terminologija je v 
obce dobra in bode najbrž tudi obveljala. 

Omenjati hočemo vender nekoliko izrazov, ki nam čisto malo 
dopadajo; ti so: pregreznjula, iztaknjula in razsulja. Ti izrazi 
slovniško gotovo niso opravičeni, in tudi našim ušesom čisto malo prijajo. 
Če smo izreke krátko in jasno izražene imenovali, ne morerao tega o 
vsej stilizaciji trditi. Na nekaterih mestih je stilizacija prisiljena in 
težko umljiva. Omenjamo le na str. 145.: „OČrt in náčrt krogle sta 
kroga, jednaka največjemu kroglinemu krogu. Ako stoji kroglina os pravo- 
kotno na horicontalni vzmetni ravnini, je ocrt vsakega meridijana premer, 
náčrt jednega krog, druzega premer in ostalih elipse; očrt vzporednih 
krogov koncentrični krogi, náčrt vzporedne tetive." 

Ťukaj je treba razbirati in misliti, da bralec zve, kar je hotel 
pisatelj povedati. Kako bode učenec to razumel! 

Vnanja oblika knjigi je prijetna ter se dobro razločuje posebno 
gledé papirja od drugih knjig „Matice Slovenské". Gledé tiská hočemo 
omeniti, da v knjigi sem ter tja pregled ni možen. Naslovu posa- 
meznih pododdelkov je časih preveliko, časih premalo prostora odmenje- 
nega. Na pr. na str. 20. vidimo od daleč naslov „kot v polukrogu", a 
drugi važnejši naslov „medsebojna zavisnost stranic v trikotniku" je med 
vrstami celo skrit. Jednako se ponavlja še na pr. na str. 30, 31, 33, 34 itd. 

Naša končna sodba je ta, da smemo L. Lavtarjevo knjigo v marsičem 
izdatni poboljšek Močnikove geometrije imenovati. 

Od slávne vláde pa pričakujemo, da nje praktičnemu uvedenju ne 
bode stavila nobenih ovir. Prihodnjost bodo gotovo pokazala, da moremo 
geometrijo isto tako vspešno 'poučevati s slovenskim učnim jezikora 
kakor z nemškim. 

Prof. A. S. 



^^ ^iz4fe=:^^^"^^j^=^'^^ — ^^jterz^fe — t^^jí^t^:^ — Ä^i^ľľ^^^-^ 




Spominski list. 

Xa Velikega Šmarijina dan leta 1861. bilo je na blejskega jezera 
Otoku pri SV. maši zbrane vec odlične gospôde Ijubljanske, med njo tudi 
dr. L. To ma n. Poleg njega je iz svoje molitvene knjižice lepo molila 
Ijubezniva Anica Grumnik-Scribejeva, poznejša, a zdaj že pokojná 
soproga gospoda d r. Alfonza Mošeta. Odhajaje iz cerkVe pozabi mala 
deklica na klopi svojo molitveno knjižico. Cez nekoliko trenutkov prinese 
knjigo za njo dr. Toraan: a ko jo gospodična odpre. čita na prvi stráni 

zapisane te verze: 

Ančkil 
Deklica mala, 
Pridna in žala, 
Moli lepó! 
Gori v nebesá 
Svoja očesa 
Obracaj zvestó! 
Tak' boš veselá. 
Bodeš imela 
Dušo čisto I — 
Na Biedu 15. avgnsta 1861. Dr. Toman. 

Gotovo ustrezamo mnogim čestiteljem pokojnega doktorja Tomana, 
da tukaj priobcujemo ta dozdaj še nikjer ne natisneni spominski listek, 
katerega hrani g. dr. A. Moše v Ljubljani. L. 



Básne Františka Preširna 

preložil a životopisem básníkovŇ'm opatril Josef Penižek. 

Ta lansko leto že naznanjena knjiga prišla je ravnokar v založbi 
Ladislava Sehnala v Jičínu v lepi obliki na svetlo. Gospod Josef 
Penižek, o katerem je znano, da se živo zanima za našo literaturo, 
storil nam je s to knjigo veliko uslugo, kajti práv iz srca moramo biti 



378 I. Hribar: Basnč Františka Prešii-na. 

hvaležni onému, ki nam pripomore k ternu, da spozná šiľji svet našega 
duševnega velikána Preširna tor tako udobi ví^aj povišni pojem o po- 
membi naše literatúre, o kateri se iako rada izreka opovržljiva sodba. 

Priznávam sicer, da bi me veliko bolje veselilo, ko bi mogel reči, 
da je med Slovani duševná vzajemnost že tako razvita, da so prevodi 
iz jednega slovanskega jezika v drugi postali nepotrební: a žal! do 
tega čaša, ki prej ali pozneje vsekakor nastopiti mora, daleč je še in 
zavoljo tega mora posebno naš po številu najmanjši národ slovanskí 
hvalo vedeti onim, ki njegove razniere med ostalimi Slovani razkrivajo 
in na znamenite plode njegove sicer maloobsežne literatúre opozarjajo. 

Posebno pa nas mora veseliti, da naši bratje Čehi, ki po inteli- 
genciji spadajo med prvi slovanskí národ avstrijske dŕžave, ki imajo z 
nami zelo jednako usodo in ki so nam vedno izkazovali posebne svoje 
simpatije, dobivajo v tako izvrstnem prevodu duševne plode onega našega 
pesnika, čegar pesniški genij je že v njegovem razvitku spoznal neumrjoči 
njihov pesnik in znamenití estetik Fr. Lad. Celakovsky, kateremu se je 
že pred 50 letí zdelo potrebno seznaniti Česko občínstvo z nekaterlmi 
prekrasními plodoví múze Preširnove. 

A sedaj h knjigí sami. 

V úvodu podaja gospod J. Ponížek kratek, večínoma po prof. Lev- 
čevem v „Zvonu" príobčenem životopisu, posnet popis življenja Prešir- 
novega. Popis je kolikor mogoče natančen in sestavljen tako, da bode 
čítajočemu občinstvu lahko mogoče umetí pesní Preširnove; vriníla se 
je g. písatelju vanj le pomotá, da je iz „župníka" naredíl „župana" 
kopanjskega, kar je pa sicer brez vsake daljšo pomeml)e. 

Potem slede prevodi poezij. 

Príznavati móram, da sem z nekim svet im straliom vzel knjigo v 
roke, boječ se, da bi divnih poezij našega neumrjočega pesnika ne našel 
po slabem prevodu popačenih. Bal sem se tega temveč, ker mi je znano. 
kako težko je ravno česki jezik prilagoditi v pesnih slovenskému in ker 
sem svoje dni čital v lirvatskem, našemu najbližjem slovanskem jeziku. 
neprímerno slab prevod Prešírnovega „Krsta pri Savici'*'. A tak oj pri 
prevodu „motta" preletela mi je radost srce, kajti zadobil sem prepri- 
čanje, da je moj strah bil prazen in da imam pred sabo dovršen prevod. 
Naj častiti čítateiji sodijo sami: 

Já dlouho douťal a sc bál. 
Pak nádeji jsera výhost dal, 
Teď neštestím j sa rozechvčt, 
Zas strach i nadčj' volám zpét. 



I. Hribar: Basné Františka Preširna. 379 

Tako je pel Preširen. to so njegove misii izražene z njegovimi bese- 
dami v českem jeziku. In jednako dovrseno priložil je gospod Penížek 
petnajst pesnij Prešimovih, od katerih mi jediná „Sila spomina" ne ugaja 
popolnem, ker v njej gospod prelagatelj ni pridržal prvotne Preširnove 
pesniške mere. temveč jo nadomestil s českému jeziku bolje ugajajočim 
jambom. Posebno milodoneče preložil je pesni „Pod oknom", „Kam", 
;.ľkazi", _V spomin Andreja Smoleta" in „Nezakonska mati". 

Izmed balád in románe preložil je g. Penižek. _H(-erin svet", 
„Učenca", „Doktorja", „Zdravilo Ijubezni" in „Orglarja". Zadnji dve 
preloženi sta isto tako dovrseno, ko pesni; o prvih treh pa tega ne 
morem reči, kajti ra\iio tega. kar originál dela tako milodonečim in Iju- 
beznivim — aconance — ne nahajamo v prevodih. Obžalujem, da gosp. 
Penižek ni na njo ozir jemal, kajti vsled tega nam v sedanji obliki te 
tri poezije ne morejo jednako ostalim predstavljati izvirnika popolno. 
Razen tega pa je napačno umel izraz „jezični dohtar", ki ne pomeni 
-hovoŕivého doktora", kakor je to preložil, nego „advokáta". 

Izmed raznih poezij sta posebno krásno preloženi „Prvá Ijubezen" 
in „Slovo od mladosti". Pri poslednji imel bi prelagatelju očitati le to, 
da je popolnem izpiistil prekrásni Preširnov verz „Gradove svitle žida 
si v oblake"; a z ozirom na ostali v resnici mojsterski prevod, odpuščam 
mu to práv rad. S prevodom te pesni in .Vojaške" prekosil je gosp. 
Penižek nedvojbeno Fr. L. f'elakovskega. v tem ko je sonet 

jTak kakor hrepeni oko čolnarja" 
poslednji preložil dovršeneje, pridržavši po mogočosti Preširnove stike. 

Ako konečno omenjam, da je obe ga^eli in vseh petnajst sonetov, 
katere je gospod prelagatelj práv spretno odbral. preložil popolnem dovr- 
seno, dolžnost mi je še vse čestitelje našega Preširna — in kateri 
zavedni domoljub bi se jim ne prišteval? — povabiti, da si naroče to za 
nas Slovence v resnici znamenito knjigo (cena 70 kr.). Gospoda prelaga- 
telja pa. ki tako spretno zna prelagoditi odgovarjajoče české izraze slo- 
venskému pesniškemu govoru, prosim, naj bi nas kmalu razveselil s 
prevodom ostalih Preširnovih balád in veličastnega „Krsta pri Savici". 
Hvaležnost slovenskega národa mu je zagotovljena. 

1 v a n H r i b a r. 



Slovenskí glasnik. 



Slovensko slorsfvo. Josipa Juvčifa Zl)ľani spisi. Založil in na svetlo 
dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Fr. Lovec. I. zvczck: Deseti 
brat, vomaii. Natisnila Navodua Tiskavna v Ljubljani 1882, 8', 293 str. Cena 
1 gld Ta knjiga je te dni dovŕšená ter so })ode začela še ta teden po raznih 
knjigarnali prodajati. Dotični odbor je dal priljul)ljenega „Desetega brata" za 
tega delj najprej na svetlo, ker je ta roraan že blizu osem let do cela razprodan 
in ker Ijudje največ povprašTijejo po njem. Ostali zvezki prinášali bodo Jarčičeve 
zbrane spise, kolikor je možno, v kronologiškem redn : vsako leto pridejo na 
svetlo po trije od 18-20 pol obširni zvezki v srcdnji osmerki, tiskani z novimi 
Crkami na lepem, gladkem papirji. Prvih šest zvezkov obsezalo bode románe, 
povesti in novele ; sedmi zvezek dramatične spise in balade ; ôsmi studije, feuille- 
tone in nokatere politióne članke, dcveti literarno ostalino, osobito na pol dovŕšení 
román „Slovenskí svetcc in iičitelj^, deseti životopis s podobo in raznimi listi. 

^.Kratek návod, kako razumno izrejati sviloprej ke^. Spisal 
Janez Bolle, vodja c. kr. poskuš.ališca za svilorcjo in vinárstvo v Gorici. V 
Gorici natisnil in založil Paternolli 1882. 8, 19 str. Knjižica ima zadaj še dva veliká 
lista s podobami in načrti, iz katerih se natanko razvidi : 1) razvitek sviloprejke 
od izvaljenja do zapredanja, 2) izreja sviloprejke. Poleg tega ima knjižica skoro 
na vsaki stráni po vec podôb, ki kažejo, kar pojasnjuje l)erilo z besedami. Raz- 
laganje je práv jasno, preprosto in za tak predmet v ncnavadno lepi slovenšôini 
pisano. Knjižico vsem svilorejcem toplo priporočamo. „Soča". 

O knjigah „Matice Slovenské" poroíamo na drngem mesta. 

Anton AloJziJ Wolf, knezoškof Ijubljanski. V spomin stoletnice njegovega 
rojstva 1882. Spisal Ivan Lavrenčič Ponatis iz „Novic". Založil pisatelj. 
Tiskali Blaznikovi nasledniki 1882, 8", 58 str. Cena 45 kr. G. I. Lavrenčič, ki 
nas je oveselil v „Novicab" že z marsikatero zanimljivo ŕrtico iz cerkvene zgodovine 
slovenské, opisuje nam v tej knjigi življonje in delovanje ncpozabljivega vladike 
Ijubljanskega^A. A. Wolfa ter z Icpo, zgovorno besedo pripoveduje, kaj je ta 
genijalni mož in slovenskí mecén storil za cerkev, državo in národ slovenskí. 
Opisovanje opíra se ves čas na úradne in zgodovínske víre alí na ústna poročila 
Wolfovili sovrstnikov, znanoev in prijateljev, tako da nam podoba plemenitega 
škofa, ki je ustanovil Alojzijevišče, založil slovenskí slovar in sveto písmo Slo- 
vensko, ter svojo stolice in svojo vladikovino oblagodaril s tolikimí dobrotnimi 
ustanovami, živo stopa pred oči. Za tega delj in ker 12. junija t. 1. slavimo stolet- 
nico rojstva njegovega, iz vsega srca obilím čestiteljem pokojnega škofa prípo- 
ročamo lepo pisano in krásno natisneno knjigo, kateri je pridejana tudí dobro 
izdelana podoba Wolfova. Knjigo, katere čistí dohodek je namcnjen „Národnému 
domu" in Bleiweísovemu spomeniku, prodaja g. pisatelj sam v Ijubljanskem 
semenišči. 



Sloyenski glasnik. 381 



dregorčičevih „Poezij" pi'odalo se je do zdaj — tedaj v G tednili — že 
l'JóO izvodov. To je gotovo najlepší vspeh, katerega je sploli kedaj doživela 
katera si hodi knjiga slovenská ter ob jednem najkvepkejši odgovor vsega 
našega razumništva „Slovenčevim" — protestantom. 

Josip Vesel, slikavski učenec na dunajskí akademíji, po svojíh spisih 
tudi našim íítateljem dober znanec, razstavil je te dni pri Bambergii v Ljub- 
Ijani krásno z oljnatimí barvami na plátno narcjeno sliko, kí nam predstavlja 
star niálin stoječ ol) kataraktu v gloljoki dolíni. Slika vzbuja občno pozornost in 
strokovnjakí poudarjajo osobíto geníjalni način Veselovega slikanja. 

Celestinovo Aritnietiko za L in 11. gimn. razred, katero je nameravala 
izdati Matica Slovenska, založil ter do prihodnjega šolskega leta na svetlo dal 
bode tndí Otomar Bamberg v Ljubljaní, Ob jednem je g. Baraberg kúpil tudi 
založno pravíco Lesarjeve „Liturgike". 

Dicič. Zadnji ,.Ljublj. Zvon'' je goyoril o tej besedi. Opozarjam, da je že vele- 
znani g. J. Volčič v ^.Novicali" (1852, X, 396) písal tako: Divie, okroglo glediše, 
(das Amphitheater, besonders jenes zu Póla ; aber auch jedes Amphítheater). Prosti 
Ijudi to tako pripovedujejo : ,,Vile UCkarske so stavile z nekimi di-ugimi Vilami 
da bodo v Pulju v jedni noci z Učke karaenje noseč i kodeljo predoč do pete- 
linovega petja Divie sagradile, — ali kaj se zgodi? žena v Pulju pece kruh in, mešec 
ga, pleskne z rokamí po umesenemu hlebcu, zbudi peteline, tí počno peti, in 
Učkarske Vile so stavo zgubile, ga niso mogle dodelatí in ga níso smelé potí e 
pokriti. Se dva druga Divica sta na svetu, in tud ta dva so Vile sozidale. 
Divie od „Díva," = „Vila" ali od „diviti se". L. Ž. 

Tatennan bilo je pri starih Slovaníh ime božanstvenemu bitju, ki je imelo 
vodo v svoji oblasti (Hanuš, sláv. Mythus). To ime oliranilo se je do našili dnij 
po Gorenjskem. Pri vodnih koritih, ki so po vaséh, stoji na podolžni straní v 
sredí, ali pa ob konci korita navpično bruno, iz katerega molí žleb, po katerem 
pritaká voda. Ternu navpičnemu bruuu vele „taterman" in spominam se, da 
sem videl mnogo tatermanov, ki so imeli na vrhu primitivno obrisano človeško 
glavo. Navaden je tudi pregovor: „Drží se, kakor taterman", to je leseno. 

I. Ž. 

Nov časopis. G. Filip Haderlap začel je s 1. majem izdavati nov list 
„Ljudski glas", ki izhaja po dvakrát na mešec ter ima nalogo na krščanski 
in národní podlagi zagovarjati posebno obrtniški stan. Naročnina mu je za štiri 
mesece po 1 gld., do konca decembra po 2 gold. Želimo mu naročnikov, kakor 
listja in tráve že za tega delj, ker iz proste volje in dobrega srca nevedé tako 
lepo in kolegijalnost svojim bralcem priporoča tudi — ,Ljubljanski Zvon." 

Anastazij Gribi o Preširnu. G. P. pi. Radič je v dunajskí „Tribiini^ od 
2. mája 1882. razglasil zanimljiv članek: „Anastasius Griin uber die slovenische' 
Sprache", v katerem med drugimí stvarmi pripoveduje tudi to, da, ko se je 
1. 1849. „Slovensko društvo" v Ljubljani obnilo do A. Griina ter poprosilo ga 
doneska za Preširnov spomenik, odgovoril mu je ta dné 2. mája 1849. leta tako : 
„Meine Herren! Sie haben das schone, dankenswerthe Geschäft iibernommen, die 
Stelle, an welcher sich die ii'dischen Fussstapfen eines Unsterblíchen in die Gei- 
sterwelt verlieren, den Nachkommen zu bezeiclmen; Sie sammeln Bausteíne fór 
das Dcnkmal unseres trefflichen Preširen. Als ich Ihren Aufruf las, fiihlte ich 



382 Slovenskí glasnik. 

mich zu einer doppelten Pflichterfiillung aufgefordert ; icli folgo ilír niclit imr, 
um als Solin des Ijandos. dessen Volkssprache dor vatcrländische Sängpi- bovoichort, 
und veredelt hat. meinen Obolus fur dicson Todten beizusteuern, sondorii ioli 
míichte auch vor Ihnen. meine Herren, noch ein anderes Todtenopfer in dicses 
Grab senken, nämlich das des wärmsten, unatisloschlichen Dankes, den ein 
Schiiler dem einstigen Lehrer soiner Jugendtage schuldot. Wenii jemals der 
in der Knabenbrust sclilummernde Funke zur cdleren Flamine. der iinentwickelto 
Keim zur Blúthe wurde, so danke ich es ihm vor AUon I 
Der Mann. dessen odysseeischer Geist 

„Vieler Menschen Städte geselien uud Sitten gelornt liat" 

fúlilte es gar wohl, dass eine gebildete Volkssprache der wohlthätigc Strom 
sei, der in seinen Tiefen die Goldkorner jener hôhern Gesittung fiihre^ welche 
allein die in Krämpfcn 1 legende Welt endlich zu beruhigen und neuzugestalten 
vermag. 

In diesem Sinne hat der Verewigte in seinen Schriften eines der kost- 
barsten Vermächtnisse fur sein Volk hinterlassen. 

Thurn am Hart am 2. Mal 1849. 

Anton Alex. Aucrsperg m. p.- 

Ako pa g. pi. Radič v tej razpravi znano dogodbo, da je Dagarin požgal 
literarno ostalino Preširnovo, imenuje ^Märchen". zdi se nam ta trditev jako 
predrzna, dokler je ne more podpreti z boljšimi dokazi nego je ta. da se je 
jeden mešec pozneje ta ostalina nahajala v rokali znanega patrijota (dr. Blei- 
weisa). S čim hoče gospod Radič dokazati, da je Dagarin Bleiweisu res izročil 
v so literarno zapuščino Preširnovo':' Dokler tedaj ne bodemo čuli bo Ij šili 
dôkazov, ostanemo te misii, da je Dagarin res požgal literarno ostalino Prešir- 
novo, kakor je pisatelj ťbli vrstic opirajc se na poročila kováča Gogale, zdrav- 
nika Pirca in trgovca Killerja dokazati skúšal v Stritarjevem , Zvonu* (V, 5, 66 — 68. >. 
Ace ttavcta chrismal Bilo je Veliki četrtek med 1 1S03 — 18ur».. kadar so 
se v stolni zakristiji zbirali duhovniki, da pojdejo po škofa in mu strežejo pri 
posvečevanji krizme, krstnega in bolniškegä olja; kar se približa ranjki Valentín 
Vo dni k. tedaj profesor v latinskih šolah. nekemu tovarišu (morebiti celo M. 
Ravnikarju, vsaj on je to pozneje pripovedovali. češ, danes pa le paži, da 
ne zapoješ: Ave sane t a (nam. s a ne t u m) chrismal — Med posvečevanjem 
pride vrsta na Vodnika, kar jo on sam, učeni latinec, zapoje: Ave sa n c ta 
chrisraa! — Nadškof, bil je tedaj Mihael Brigido — se pomuza. pričujoči se 
zavzamejo. Vodnik pa kot zid obledi ter se za ušesom popraská. Po dokon- 
čanem opravilu ga v zakristiji tovariši s smehom obsujejo; ..Tine, Tine. danes 
si jo pa zakľožil!" On pa, pohleven in šaljiv. kakor je bil, pravi jim: 

„Nam stari pregovor resnico pové: 

Kdor mláti po druzih, ostane sam cep. 

Bil jaz sem dans cep ;. — Bog pa že ve, 

Kateri lisici da stopi na rep " (Slov. X. 30.) 

Cehi se vedno bolj brigajo za naše socijalne in literárne razmere. Ne- 
dávno je po Slovenskem potoval g. E. .Tel in e k, urednik , Slovanskému zbor- 
niku", ki je svojemu listu nabiral kultunio-zgodovinskih črt.ic. — Praški .Svctozor* 



Slovenskí glasnik. 383^ 

je v svoji 16. št t. 1. prinescl na českí jezik preloženega Tavčarj evega „Tr- 
žačana" liz 1. št. letošnjega ..Ljnbljanskega Zvona" i in v svoji 18. št. Kersni- 
kovega ..Ponkerčevega očeta', ki je bil natisnen tudi v 1. št. našega lista. Oba 
spisa je krasuo preložil g. Josip P e niže k, vrli literami posredovatelj med 
Cehi in Slovenci. Isti gospod pisatelj je na českí jezik preložil našega P r e- 
širna, kakor pripovedujemo na drngem mestu, in v kratkem izide pri Sehnalu 
v Jirinu tudi Jurčičev ,.Tugoraer' v njegovem prevodu. 

Iz Zagreba sredi mája. Veselih novic mi je danes dokaj poročati iz lepe 
Hrvatske, Najprej govoril bodem o lepí literaturi. — Matica Hrvatska razpo- 
šilja svojim članom knjige za leto 1881. Katere knjige je društvo izdalo, pove- 
dano je že v letošnjem ^.Ljublj. Zvonu- na straní 18Í>. — Gospod Bude Budi- 
sa vije vi č izdal bode prelepe lirske proizvode iimršega V u kel! c a. To je bil 
praví pesnik I G. Franu Cirakiju. dobroznanemu pesniku in prof. Petru Marko- 
vicu gre hvala, da sta to ízdajo omogočila. Knjiga veljala bode 1 gld. — Almanah 
^.Hrvatska za godinu 1881" ki jo je izdala ^.hrvatska mládež stránke pravá - 
izšla je nedávno Dodaná je slíka Vjekoslava Bacha. str. XXI i 257. — Naravna 
je stvar, da vsi tu natisneni proizvodi niso Bog si zna kolike vrednosti, ali prí- 
znavati mi je. da sem meiij pričakoval nego sem našel. Knjiga je jako elegantná 
in velja 1 gld. 20 kr. — Prof. dr. Izidor K r šn javí dal je íz „Narodnih 
Novín" ponatisniti svoje, za poznavanje hrvatske tekstilne obrtnosti uprav zna- 
menite , Liste iz Slavonije.- Cena 60 kr. — Vijenac gorskog i pitomog ftvijeca 
brvatsko-srbska. Pjesmarica. uredio .T. A. Kaznačiŕ. Drugo umnoženo izdanje. 
Cena 60 kr. — ..Grád Petrinja" zove se zgodovinska črtica Nikole Kosa. Za 
Petrinjanca je to deke vsakako vrlo zanimivo. — „Hrvatske Vile" prekrasnega 
tega lista izšel je 3. in 4. zvezek, oba polna interesantnega gradiva in z lepimi 
večinoma izvirnimi slikanii. Hrvatom moramo cestitati, da imajo takšen list: da 
pa .,Svjetlo'' ne bode izhajalo. to je pametno. — Kroatische Revue. Heraus- 
gegeben von Dr. Ivan von Bojničié. št. II. Zadržaj: Friedrich Pesty uber Kro- 
atiens Verhältniss zu Ungarn. (To so članki, ki jíli je slavnoznani dr. Fr. Rački 
spísal v ..Pozoru'", od koder so potem preložení in sem natisneni.) — Das Wechsel- 
gesetz vom Jahre 1876, von Dr. Wilhelm Winter. — Zur geistigen Kultúr in 
Bosnien, von S. Singer. Poleg druzih neznatnih poročil natisnene so tudi tri 
nemške pesní Petra Preradoviéa in odgovor prof. J. Š u ma n a na zlovoljno oceno 
njegove knjige „Die Slovenen". Hrvatje g. Šumann ne morejo pozabiti. da je 
Kajkavce imenoval — Slovencc. Gospod Šuman pozívlje se tu na dela Mikloši- 
éeva. Jagičeva, Kopitarjeva, Fikerjeva. Diimmlerjeva in tudi na „Ljubljanski 
Zvon" I. pag 114-)- 777, a uredníštvo imenuje vse te knjige „kroatenfeindlích". — 
Kaj ne. tak odgovor je temeljitl 

Hrám modrostí — jugoslovanska akademija zuanostij in umetnostij ! — 
naj tudi kaj o njej poročím. Žalostná vest je to, da te 25. apríla umri praví 
član akademije in predsodnik matematično prirodoslovnega odseka, dr. Josip 
Šloser vitez Klekovski. rodom Moravce. Pokojnik prišel je 1. 1 838. na Hrvatsko 
kot zdravnik, a na polji prirodinih znanostij bil je najplodovítejší pisatelj hrvatski. 
Njegovi spisi — deloma tiskani, deloma še v rokopisu — pravá so zakladníca 
hrvatske flóre in faune. Vječnaja mu pamjat! — V javni sejí íilologično-zgodo- 
vinskoga odseka jugoslov. akademije, v 10. dan apríla meseca čítal je vseučiliški 



384 Slovenskí glasnik. 

profesor Nadko Nodilo svojo razpravo: „Prvi Ijetopisci i daviia istorijografija 
dubrovaCka". Predmet razpravi so nekateri do zdaj nenatisneni letopisi diibrov- 
uiški. Stari ti letopisi, zdaj lastnina jugoslov. akademije, oskódni so po zadržaji 
in pisani v vrlo slabem jezikn, vážni so pa zategadelj, ker so najstarejši svcdoki 
zgodovino dnbroviiiškc. V isti sodnici izročil je pravi filan akademije S L j n 1) i c 
no.koliko stotin dubrovniškili pisem do bonotske republike od 14G1. do 17i)l. — 

V 10. dan majnika meseca imel je matematiCno-prirodoslovni odsek javno sejo 
in čital je pravi član dr. Bogoslav Šulek nekrológ pokojncga Bleiweisa. 
Dr. Sulek, ne poznavajoC slovenskih razmer, piše sicer o umršem našom vodji 
vrlo lepo, ali sem ter tja bi vender žclel, da se je malo bolj držal faktov. — 

V 25. dan apríla meseca imela je akademija tajno sednico in je pravi član 
profesor di*. L. Geitler izročil akademiji ona dva sínajska rokopisa, ki ja je on 
našel. Akademija je ukrenila, da se však rokopis posebej tiská; trebnik izšel 
bode še lotos, a prihodnjc leto tudi psaltir. Omenjeni uíenjak naprosil je tudi 
dnnajsko akadeniijo podpore za izdavo vclicega dela: „Das slavische und albane- 
sische Scliriftthum". Ternu dolu dodani bodo snimki kacih 50 rokopisov cirilskih 
in albanskili. Vsakako vzbudila bode ta paleografija velikánske senzacijo. Kakor 
gotovo vem, dodelana je tudi v rokopisn „Zgodovina bolgarskega jezika''. Tu 
skúšal bode prof. Geitler pobití Miklošičevo toorijo o stari slovonščini in dokazati. 
da sejo jezik, v katerem so najstarojši panonskoslovonski spomoniki pisani, govoril 
v Makodoniji. Kakor znano, potoval je dr. Geitler v to svrho nekoliko mosocov po 
Makedoniji. Vederorao! M. M. 

Najm na lopem kamenitom huzarskem spomoniku v Logu pri Vipavi, o 
katerem govori v denašnjem listu g. dr. H. Dolenoc v svojom spisu ,.Izza ndadih 
let", slove tako: 

„Paul Rostas, 

(les k. k. 5ten Huszareti llegiments Geraeiner, 

welcher am 3ten Október 1813 nobst vier Kamoraden, die Stellung des retirirondon 
Feindes ausspähend, mit edlem Entschluss die Vorposten allein angriflF, von 
60 Mann zu Fuss und 7 zu Pferd umgoben, Leonidas gleicli 1/4 Btunde zum 
Staunen der Gegnor foclit — bis 30 Kugeln sein Holdenlobon fiir Monarohen 
und Vaterland schlossen. 

Ihrem tapfern Waffenbruder, als wiirdigen des Andenkens, das k. k 5te 
Huszaren Regiment. " 

Jednak nápis je tudi v madjarskem jeziku poleg nemškega. 

R D. 



Zaradi raznih neprijetnih zadržkov moralo je v tej številki izostati 
nadaljevanje „Luterskih Ijudij" in poročila o Gregorčičevih pesnih. 

„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter 

stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta l*gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec. 

IJredništvo : v Novih ulicah 6. — lJi»ra>uišt,vo : na Marije Terezije česti 5. 

Tiská „Národná Tiskarna" v Ljubljani. 




J|jubljaT\5KÍ5)% í!^ 



^-r. 1 


l^":'.1 




\i 


ir- á k- ľ,- .-'.1 



p^^m^c^: 



■' ri..^9 



Leposlovert in znanstvert lísK 

Izdajatelji: Janko Kersník, Fr. Levec, .los. Stríter, dr. Ivan Tavčar. 



Leto II. 



V LJTibljaiii, 1. julija 1882. 



Štev. 7. 



Zaljubijeno morje. 

* Balada. 

-^--^ a mórje se vlégel je mrak tenián. 
-^^^Kipí in bučí vsa vodéna rav;ln, 
^ Na morski obáli plašnó iu solznó 
Stojí in ihtí dekletce mlado. 

„Moqé, morjé, ti mogočno raorjé, 
Dmíri razljučene svoje vode, 
Oh pusti, oh pusti ga sem na kraj, 
Oh pusti, oli pusti ga k meni nazáj!" 

A dívje se peni morjé in kipí, 
Zamolklo dekletu na brégn bučí : 
5, Oj molči, oj molči, otročja ti stvar — 
Naj moj, naj moj bo mladi momar! 

Jaz mnogo na dníi základov imám 
Kar hočeš, jaz rado za njega ti dám!"" 
In školjke lepé in svetle ko sneg 
Iz pene pred déklico vrze na breg. 

„Le hrani, le hrani ti školjke, morjé, 
Coniu níý mi bodo te školjke svitlé — 
Jaz njc'ga, jaz njega le, mórje želím. 
Oh pusti, oh pusti ga, da ga dobim!" 

A dívje se péni morjé in kipí, 
Zamolklo deklétu na brég bučí: 
„„Oj molči, oj molči, otročja ti stvar — 
Naj moj, naj moj bo mladi momár! 



25 



886 Krilan ' Zaljubljeno morje. 

Jaz mnogo na dnu základov imám, 
Kar hočeš, jaz rado za njega ti dám."'' 
In ribo čaróvnico, ribo zlato, 
Iz pene pred deklico vrze mlado. 

jlraej le čaróvnico, niórje, iméj, 
Hraní jo in čuvaj skopó še posléj — 
Mornarja, mornarja mi púšti na prod, 
Ki v srci ga nosim vseléj in povsod !" 

A dívje se péni morjé in kipí, 
Zamolklo deklétu na brég bučí : 
„,0j molči, oj niolči, otročja ti stvar — 
Naj moj, naj moj bo mladi mornár! 

Glej, kar jaz na dnu základov imám, 
Jaz vse, jaz vse za njega ti dám."" 
In kar le pokríva mu biserov vál, 
Vse vrze dekletu zdaj vrhu obal. 

Kakó to blestí, kako to žarí, 
Ubogi mladenki pobíra oči . . . 
Omámil dekletce blesteči je čar — 
Oj mladi mornár, oj mladi mornár! 

Pod brégom pa polje se mórje strastnó, 
In čáka željnó in čáka težkó . . . 
A dekle vzbudí iz omame se žé 
In palme darí zapeljíve v morjé. 

„Ne maram jaz tvojega, morje, čaru, 
Naj dalje še skrít ti počiva na dníi — 
Jaz rajša ko vse to mornarja imam. 
Za nič ti ga, mórje, za nič ga ne dám!" 

In mórje kipí, kipí in ječí, 
Z usmíljenjem strast se v morji borí — 
„Oj dobro morjé, oj mogočno morjé, 
Oh pusti, oh pusti ga sem na srcé!" 

Na sredi morjá, glej, vzdiguje se val, 
Na valu pa ziblje čolníček se mal. 
Coz movje priplúje val s colnom na kraj, 
Pľinose doklctii ljul)ljenca nazaj. 



Krilan. 



í3K 



Pri jezu. 



[akú limmíš in Šumíš, oj józ, 
Kakó valóvje drví se ti čezi 

Ta voda srdíta 
Vsa v kaplje in pene in prali je razbita : 
In sobica nebéškega svit 
Po pralin, po penah, po kapljah vazlít 
Na tísoce solnčnih se práškov drobí, 
Iz njili tisočéľuo iskrí! 

Oj živo žarí; 
A solnca podobe prvotne. 
Carôbne njegove lepote cclôtne 
Na jézu razpénjenem ní! 
Le šumí in hrumi, mogócni jez, 
Le vzpenjaj valovje bobneč se čez I 
Naj le tu valoví razbijajo se. 
Pod jozom bo konoc uemira: 
Tam doli razpršenu voda se zbira, 
Razdróbljeni žarki spet zlijajo se. 
Kakó iz valov tam smoliljn so uebó. 
In solnce žaréce 
In drevje teninózelenece 
In cvetje zlaló — 
Kakó je tam doli vse raehkó, 

Kakó mirnó! 
Ko v te se ozíram, se zdi mi, oj reka, 
Da gledam življenje, nsódo človeka, 

Clovéško srcé, 
Njegovo slast in strast in gorjé! 
Kot voda na jézu kipí uam kri, 
Takó nam srcá valovje hrumí, 
K o tisoč sovražnih ovír 
Zastavlja življenja težavni nam tír, 
Ko divja nam strast 
Srcá občutkc dobí v oblast 
Ter vreci nas lioče v brezdanjo propast 

Oh, stre se tedaj 
Nam solnce bliščeče 
Pokoja in sreče, 

Bog vé, če se žarki zberó .še kedaj, 
Če vmiri srcá se valovje kipéíe? 

Bog daj, Bog daj! 



26* 



388 Ďľ. Pr. Ďetcla rMalo življenje. 

Le v jasnem valovji pokojuoga srca 

Prekrasno nebo vesoljno se zrca, 

In zrca se v njem iiešteti cvet, 

Ki ž njim življenja breji; je otlet. 

O, blažcn, ki dajo nm dobra nebesá, 

Da mirno mu teče valovje srcá, 

Da prsij vihár mu sovražni ne stresa, 

On lju1)]jenec pač je neba. 

A konnír ta srpča ni dana od zgôri, 

On trpi niožáto, junaško se bori ! 



S. Gregoríič. 



Malo življenj e. 

■ Povest. 
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a. 

XVI. 




ižala se je Veliká noc, in mnogo mnogo dela so dobile ženské 
po kuliinjah, kajti prazniki se morajo spodobno praznovati. 
Jurij je povijal butaro za cvetno nedeljo. Dve je bil naredil: 
jedno zase in jedno za Štefana; z brinjem in bršljanom je olepšal 
vršičke leskove, deklici pa sta ji prepletli s pisanimi trakovi. Ponosno 
sta ji nešla k sv. Andreju, kjer ni imel noben fánt tako lepe; nazaj 
gredé pa je nabral Jurij gobe po drevji in jo potem posušil, in veliko 
soboto so poslali Štefana po blagoslovljenega ognja. Ko je prinesel na- 
zaj tlečo gobo, zanetili so z njo nov ogenj, ko je bil stari popolnoma 
pogašen, in zakurili so pod velikim kotlom za veliko nedeljo. Po- 
poludne je že na pol praznik. V izbi se je polnil jerbas, katerega je 
bil Jurij spletel, s pirubi in vsakovrstnini pečivom, kajti j utri ga 
ponese Lenčika blagoslovit. Jurij pa so je bil izgubil v gozd in dolgo 
ga ni bilo nazaj. Ko se je pa večer storil, prinese dva veliká šopka 
dišečih cvetic materi in Lenčiki za pirulie. 

„Meni pa nič?" vprašala je Anica, ki je bila prišla v vas, kakor 
zadnje dni večkrat. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 389 

„Ti vender vse iztakneš!" dejal je Štefan. „Kje si le vijolic 
dobil! Jaz jih toliko čaša že iščem — ravno, Lenčika, tebi sem jih 
hotel prinesti — pa ni jih bilo še dobiti nikjer. Ves sem se bil 
opraskal, ko sem lezel za njimi. Jurij, ti imaš nasejane." 

„Kako to vender lepo diši!" dejala je mati. „Vijolica je pa 
res preljuba cvetica. Tako ponižne barve je in tako daleč gre njen 
duh. — Le počakaj, Juiij, jutri ti vrnem piruhe, ker si se me spom- 
nil," in ni se mogla naduhati krasnega šopka. 

Anica pa je bila žalostná, da ona sama ne dobi nič. „Oh, 
Jurij," dejala je, „tako lepih piruhov sem ti bila pripravila, zdaj pa 
ne vem, če bi ti jih dala." 

Jurij se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je ni 
potolažilo. 

„Povej, kje si jih dobil!" rekla je; „sama si jih grem trgat." 

„Nič se ne méni, Anica!" pravi mati Pečarjeva. „Medve bodeva 
delili ; šopek je tako velik, da ga bo obema dosti. Juriju ne smeš za- 
meriti, da je bil malo pozabljiv. Ce mu boš pa piruhov dala, pa ne 
bo nikoli več. Kaj ne, Jurij '?" 

„I, kako pa!" pritrdi on, in mir je bil sklenen. 

Veliko nedeljo pa sta nešli obe deklici vsaka svoj jerbas z le- 
pim prtom pogrnen v cerkev k blagoslovu. Koder so dníščino Ijudje 
srečevali, vse si je voščilo veselé praznike, in radost jim je sijala 
povsod nasproti. 

„Anica!" prične Lenčika, ko se vračajo, „če bi bili medve sku- 
paj doma, skúsili bi se, katera bo najprej prinesla blagoslova domov. 
Saj ves, kaj to pomeni?" 

„Katera pride prvá domov, omoži se tisto leto; ali ne?" 

„Da, omoži. In ti veš, da sem jaz urnih nog; nemara bi te 
prekosila." 

„Oh, jaz bi se še skúšala ne," pravi Anica. 

„Ho, ho," smeje se ona, „to le tako praviš. Potlej bi pa le- 
tela kakor lastovka. Dobro, da se ni treba pehati." 

„Medve bodeva pač obe prvi domov prišli." 

„Pa res," pobere besedo Šimon. „Morda se omožita res obe še 
pred zimo. No, presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno? 
Kaj, Matija?" 

„Naj bode, kakor je božja volja," pravi ta. 



390 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

„Veš kaj? Nič čudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem, Matija. 
Poglej ja no, kaka fanta sta! Kakor dve smreki. Dekleti pa tudi 
čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba." 

Štefan se je vzpel po konci pri teh besedah in pogledal okrog 
sebe, če ga Lenčika vidi. Anica pa je zarudela in obrnila se proč; 
mislila je, da se Jurij po njej ozira; a ta je malo raziimel vse go- 
vorjenje in mirno korakal zraven Štefana. 

Najmenj po všeči so bile te besede Lenčiki. „Oh, oča!" odvrne 
naglo, „meni se še ne mudi tako hndo in Anici menda še tudi ne. 
Kaj ne, Anica?" In Lenčika se ozre nanjo. „Oh, oh," vzkhkne, 
„kako si pa rudeča! Ti, ti!" 

„Ker mi je vroče," odgovori ona, a na jedenkrát je izpregledala 
Lenčika in razumela popolnoma pomen Šimonovih besed. Za Jurijem 
gleda Anica, tako si je dejala in nejevolja jo je ob.šla. Da.siravno práv 
za práv Jiirija ni imela rada in je občevala z njim prijazno kakor 
z vsakim drugim, nevoščljiva je bila vender Anici. in čutila je ali 
vsaj mislila čutiti, da ima Jurija tudi rada. Cudno je čaši srce člo- 
veško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da se drugi pote- 
gujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladen čut; 
in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo zdaj visoko, zato 
ker je drugim všeč. 

„Meni pa ni nič vroče," odgovori ponosno Lenčika, in to je 
bil konec govorjenja. Molčé je stopala družba proti domu, in však 
je imel svoje misii. Deklicama se je stemnilo obličje in spoznali sta, 
da jima gre nekaj navskriž. Anica je pač dobro vedela, da njen brat 
nima posebne cene pri Lenčiki, a dasi je Štefanu to tudi čaši pove- 
dala, verjel jej ni nikdar. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga 
dekle, za katerim bi on pogledal, ne maralo. Sam sin, mislil si je, 
dom gotov in tak fánt! Zdaj vem, dejala je Anica sama pri sebi, 
zakaj ga ne mara in zakaj sta si z Jurijem taká prijatelja. Meni ni 
prinesel nič šopka! Práv nesrečna je bila Anica. Kako veselá je bila 
pred malo dnevi, ko so njeni starši v misel vzeli, da, kadar Štefan 
Lenčiko vzame, bodo tudi njo omožili, in da bi jim bil Jurij za zeta 
jako po godu. Oh, njej bi bil tudi! Toda zdaj pa on že na drugo 
misii. Nemara se je pa le ona vanj zagledala, tolažila se je Anica, 
in Jurij se nič ne meni zanjo. Saj mi je že povedal, da je rad v 
moji dľužbi in da rad z mano govori ; Pečarjevim mora se ve da 
bolj streči. Tako se je skúšala pomiriti. 



Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 391 

Lenčiko so pa tudi navdajale neprijetne misii. Anica dobi 
Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pustim človekom 
zadovoljna, s tem Štefanom ! Aha, zato hodi Anica zdaj tolikrat 
k nam. da se z njim i)omenkuje. Glejte, glejte, ne izbira slabo. 
Toda Jiirij je pa zanjo vender predober. In nekako zanjčljivo je 
premerila z očmi šibko postavo Aničino ; to pa je zdaj dobro vedela, da 
Štefana nima nič, práv nič rada. 

Jurij se je pa čudil, zakaj je zgovornima deklicama beseda 
tako hitro zastala, a ker samému ni bilo toliko do govorjenja, molčal 
je tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on uzrok te zámere. Ker 
ga je oboja družina rada imela, skúšal je vedno vsem ustrezati, a 
da bi se za katero deklic posebno brigal, zdelo se mu je brezumno. 
Saj je vedel, da je le za nekaj čaša varen, da bo le tako dolgo živel 
v miru, dokler ga Ijudje ne spoznajo in ne zapode. Kacemu dekletu 
pa buditi prazno upanje, videlo se mu je tem pregrešneje, ker je bil 
njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlepši 
praznik, skoro nikdo pa ni vedel pravega uzroka. Štefana je to se 
ve da malo motilo. Ce prej ne, pa pozneje ; saj fantovanje je tudi 
lepo, mislil si je in pirulie je pobiral in žvižgal in vriskal, da je bil 
ves hrii)av. 

„Lenčika, imaš kaj piruhov?" nagovori Jurij deklico, ko sta 
bila sama pred liišo. 

„Saj ti jih bo Anica dala," odgovori mu ta krátko. Jurij je 
postal in jo gledal. 

„Ti si huda name," pravi. „Zakaj pa?" 

„Nič huda." 

„Zakaj mi torej ne daš piruhov?" 

„Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti," odgovori Lenčika, 
steče v sobo in prinese jabelk in pomoranč. 

„Pa ne sraeš biti huda, Lenčika," pravi Jurij. „Ali sem ti kaj 
hudega storil?" 

„Kaj mi boš storil!" odgovori ona in se obrne in odide. Skoro 
vse popoludne pa jo je bolela glava. 

„Prehladila se je," rekla je mati in jej hladila vroče čelo. 

„No, Jurij, ali si že pobral piruhe?" vprašal je Matija Jurija. 

„Lenčika mi jih je že dala." 

„Kaj pa Anica?" pristavi mati. „Ta ti jih je tudi obljubila." 

-Nisem bil nič doli." 



392 Dr. Fľ. Detela: Malo življenje 

„Kak fánt pa si ti," ošteva ga Matija, „da se za nič ne meniš! 
O to je bilo časih dmgače! Po dve uri daleč smo hodili in i)o noci 
in potolčeni smo prišli domov. O, kje so tisti čaši!" 

„Tisti nerodni!" pokara mati. „Ali je kaj neumnejšega, kakor 
tako po noci laziti okrog!" 

„No, le tiho bodi, Neža, saj také sile ni bilo!" pravi zopet 
gospodar. „Ampak Jurij se premalo briga za to pa za to. Ves, Jurij, 
Anica ni slabo dekle in poštenih staršev hči. Ce utegneš, poj divá 
malo doli pogledat. Jaz móram tudi iti Jedenkrát v vas." 

„Medve bodeva pa sami; kaj ne?" oglasi se Lenčika, katero so 
bile poslednje besede posebno ujezile. 

„O le počakajta! Ne bo dolgo, bode pa Štefan tu!" 

„Zmeraj ta Štefan!" godrnja Lenčika, a kmalu se začuje glasno 
žvižganje, naznanjujoče prihod vsakdanjega obiskovalca. 

Jurij pa je šel z Matijem doli k Simonovim in mej potom je 
govoril gospodar o tem in onem in kako misii Šimon Anico na dom 
omožiti in da ima Jurij lepo priliko priženiti se, če se malo potrudi ; 
dobro hišo bi dobil in pošteno, pridno ženo ; samo Štefan se mora 
prej kam spraviti. „Na Lenčiko misii fánt; pa ni nič kaj zdrav. 
Bojim se, da ga bo jedenkrát zvilo. Jetika rada pobira mlade Ijudi. 
Počakajmo še malo!" 

Tako sta prišla k Simonovim, veselo vzprejeta od vse družine. 

„Ali si vender prišel po piruhe?" rekla je Anica Juriju in tako 
zvesto ga je pogledala, da mu je seglo do srca. „Vem, da ti je Lenčika 
lepših dala; pa vzemi, kar imam!" 

In podarila mu je svilen robec za okolo vratu, da on še nikdar 
ni videl tako lepega. Bránil se je nekoliko čaša, da je to preveč, 
da je predrago zanj, a moral je vzeti in tako prijetno sta se pogo- 
varjala, da mu je bilo, kakor bi sanjal. 

Za mizo je sedel Pečar med Šimonom in njegovo ženo in 
imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o gospodarstvu in 
svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi, kedaj bi se napravila ženitev, 
kajti to je bilo dognano, da Štefan vzame Lenčiko. 

„Stará sta že dosti," dejal je Šimon, „ali ne res? Pametna 
tudi ; kaj ? Matija, čas je za naju, da počijeva in mlajšim rokam 
izročiva delo." 

„Dobra sta oba in pridna," pritrjevala je mati. „Nič hudega 
ne bode starim, Matija, boš videl!" 



Dr. Fr. Detela; Malo življenje. 393 



„AH je pa fánt zflrav?" vpraša Matija. „Tako bied se mi vidi. 
Jaz se boj im, da ne bi kake j etike dobil." 

„Oh, Štefan pa jetika!" vzklikne mati. „Le nikar se ne boj. 
Jaz poznám svojega otroka : od nekdaj je bil že bolj medel, pa zarad 
tega ni slaboten. Trden fánt je. Práv rudečih Ijudij se prej prime 
bolezen kakor pa bledih, Tega se ni treba bati." 

„No, Bog nara daj zdravje vsem vkup!" pravi Matija, „pa srečo 
našim otrokom!" 

„Tako je práv govorjeno!" potrdi Simonovka. „Zakaj pa se 
trudimo po svetu, če ne za svoje otroke? Štefan pa Lenčika se pa 
vender tako lepo podaj eta vkup, kakor bi bila ustvarjena drug za 
druzega. Fánt j o ima vender tako rad, kakor ne vem kaj!" 

„No, in ona njega tiidi," meni Šimon. 

„Ne vem práv, kako dekle mi.«ili," pravi Pečar. 

„Ha, ha, ti je ne poznáš; jaz pa vera, kako je," smeje se mati 
Simonovka. „Le vprašaj jo na krátko, pa boš zvedel." 

Tako se je govorilo pri mizi, Anica pa je vodila Jurija okrog 
hiše in po vrtu in mu razkazovala to in ono. „Oh, pri vas je se ve 
da lepše," dejala je. „Lepši je kraj in boljša zemlja; pa tudi tukaj 
nismo v puščavi. Iz vŕta gledajo skale, pa drevje vender lepo raste 
in nam da dosti sadja in po leti prijetno senco. Naš studenec je 
boljši, ker nima tako mehke vode, kakor vaš. Burje ne užijemo toliko 
na tem kraji kakor gori in okrog hiše ni tistih nevarnih pečin. 
Zjutraj imamo malo megle, pa se hitro razkadi in po zimi nas 
Imdega mraza varuje. Ce je polje s kamenjem posuto in se teže 
obdeluje, leži pa bliže hiše. Kak lep gozd imamo, to si tudi že videl. 
In kako prijetna bo lopa, kadar se zaraste! Potí ej j o moraš priti 
pogledat; in Lenčika tudi. Kako, da je ni nič doli danes ?" 

„Glava jo nekoliko boli," pove Jurij. 

„Revica!- Móram pa jaz obiskati jo!" Hitro je čas minil Juriju 
in naprej in naprej bi bil še poslušal Anico, da ga ni poklical Matija, 
ki se je bil poslovil. 

„Lenčiko glava boli," dejala je Anica: „jaz grem z vama, da 
j o malo pozdraviml" 

„O saj ni nič sile," bráni Matija. „Zdaj je že goto vo dobro.* 

., Anica, kar pojdi!" pravi mati in vsi trije se napotijo. 

Doma pa je bila Lenčika jako slabé volje ; na nobeno vprašanje 
ni dajala rada odgovora, in ubogi Štefan je bil ob ves pogum. Otožno 



394 Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 

jo je gledal; kar je rekel, nič jej ni bilo práv. Ko pa je prišla Anica, 
začela j o je še' le práv glava boleti. Vsako govorjenje jej je težko 
delo in tako hudo si je želela miru, da sta Anica in Štefan kraalu 
odrinila. Žalostná je bila Anica videti, kako malo je ustregla pri- 
jateljici s svojim obiskanjem in tolažila se je s tem, da bode jutri 
pa drugače. A bilo je ravno tako in vec dnij zaporedoma držala se 
je rudečelična Lenčika tako čmerno in kislo, kakor gorenjsko grozdje. 
Z Jurijem ni govorila nič in z drugimi tudi ne dosti. 

„Sam Bog ve, kaj je deklini!" dejala je mati. 

„Nič jej ni," rekel je oča. „S Štefanom sta se nemara sprla 
kakor však teden dvakrát in zdaj kuha jezo." 

Juriju je bilo pa vse to veliká sitnost. Vedno so mu šle po 
glavi Matijeve besede o Šimonovih namerah in marsikaj mu je bilo 
zdaj očito, česar pred ni zapažil. Da ga Anica rada vidi, to je ugajalo 
njegovemu samoljubju in dobro mu je dela zavest, da vender jedno 
srce tudi zanj bije. Potem se je spomnil Lenčike in njenega čudnega 
vedenja. Da za Štefana ne mara mnogo, ni mu bila skrivnost, a zdaj 
se mu je dozdevalo, da ona tudi nanj misii. In kaj bode iz vsega 
tega? Kaj hoče storiti? Na ženitev misliti je norost. Ali naj bi šel 
proč? Toda kam? V tuje kraje, da ne bi videl več domačih hríbov 
niti zelene doline ? Ne, tega ne ! Da tu gori ostane, to se mu je zdelo 
namenjeno, toda ženitev iz glave ! Da bi imel Anico ali Lenčiko 
posebno rad, tega si ni mogel reči. Obe sta mu bili jednako Ijubi 
in s katero je ravno govoril, ta se mu je zdela lepša. Kako lehko 
mu je pustiti vse pri miru in živeti v prejšnji jasni brezskrbnosti ! 
Toda zakaj ne bi on užival sreče, vsaj dokler je pripuščeno? In 
potlej naj pride, kar hoče ! A deklico bi tudi zakopal v svojo nesrečo. 
Ne, to se ne sme zgoditi! In Jurij je sklenil z deklicama kar 
najmenj občevati in nikdar nobene besede ne izpregovoriti, ki bi se 
dala napak umeti. 

Z lelikim srcejn je opravljal Jurij zopet svoje vsakdanje delo, 
v liišo je zahajal redkeje in na samem ni govoril ne z Lenčiko no 
z Anico. 

„Moder fánt, moder mož," dejala si a nioža. 

„8koro premoder," m(!iiila je Šimonovka in tudi dcklicaina se 
je tako zdelo. 

Lenčiko je nejevolja zopet minila in bila jo zopet prejšnja veselá 
deklica, a tako samosvestno ni več govorila z Jurijem, boječa je bila 



Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 395 

v njegovi družbi in besecl jej je zmanjkovalo. Jurij pa, ki je gledal 
zdaj vse z drugačnimi očmi, zapažil je kmalu, kako si mu prizadeva 
postreči, bodi si, da se mu je res hotela priljubiti ali pa se je njemu 
tako zdelo. Xeobčutljiv se ve da Jurij tudi ni bil in da je Lenčika 
žala, to si je nioral obstati. 

„Kako dekle!" dejal je čaši. „Dolinske naj se kar skrijejo 
pred njo." In večkrat je njegovo počasno premišljevanje sklenila 
beseda : „ Skoda I " 

Anice že cel teden videl ni in kaj bi mislil nanjo, ko je vse 
zastonj. Spomnil se je je zopet, ko si je zavezal okolo vratu svileno 
ľuto, njeno darilo. 

„Glej ga Jurija!" ogovori ga na jedenkrát Lenčika, „kje si pa 
kúpil to gizdavo ruto? Saj ne greš nikamor." 

„To sem kar tako dobil," odgovarja Jurij. 

„Kje pa?" izprašuje Lenčika in njena radovednost raste. „Jaz 
ne dobim takó nobene reči." 

„Za piruhe se vse dobi, Lenčika." 

„Ah, tako! Torej Anica ti jo je dala, Anica," pravi dekle in se 

obrne in odide. Dolgo je Jurij ni videl; ko jo zopet sreča, zdelo se 

mu je. da ima objokane oči. In tako milo se mu je storilo, da bi 

se kar zjokal in stekel za njo in jej povedal, kdo je, kakšen človek, 

kako malo vreden, da le količkaj misii nanj. A bal se je následkov 

také izpovedi. Morebiti bi ga dali takoj proč, če bi z vedeli, da ga 

iščejo žandarji; in skúšal se je tudi preveriti, da se pa nemara moti, 

kar se tiče Lenčike. 

(Dalje prihodnjič.) 



Sloveiiei za Karola Velikega. 

Spisal (Ír. F ľ. Kos. 

nogo zanimljivostij podaje nam domača historija starejših in 
novejših časov, a gotovo naj interesantnej sa zdi .se mi brez 
dvoma zgodovina devetega stoletja. Radi se oziramo na te 
čase nazaj in v dúhu si predstavljamo podobe onih niož, ki so takrat 
delo val i slovenstvu in slovanstvu v prid. Komu ni znano ime posav- 
skega Ljudovita, ki je bránil z orožjem v desnici svoj dom zoper 




396 Dr, Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 

mnogobrojne sovražnike; komu ne imeni slovanskih blagovestnikov, 
svetega Cirila in Metoda, ki sta se trudila z besedo in peresom za 
dusno blagost slovanskih národov ? Od vec ne bo, če se tudi mi ozremo 
v one starodávne čase in se seznanimo vsaj z nekaterimi osobami, 
ki so takrat delovale med Slovenci. Moj namen je, podati tukaj čita- 
jočim Slovencem kos domáce zgodovine za Karola Velikega, ki je 
vládal od 1. 768 — 814. Vender predno začenjam pripovedovati, hočem 
nekaj malega izpregovoriti o slovenskí zemlji, njeni razširjenosti in 
njenih posameznih delih pred tisoč leti. 

1. Zemljepisní pregled sloveuske zemlje. 

Zemlja, v kateri so živeli Slovenci pred tisoč leti, zvala se je 
Slovenija ali Slavinija in zadnje zaznamenovanje naliaja se po 
gostem pri pisateljih in v listinah one dobe, navadno nekoliko izka- 
ženo v besedo „S cla vinia". Dobivajo se pa v starih spisih tudi 
drugi izrazi, s katerimi so se zaznamenovale slovenské dežele, kakor 
„partes Sclavorum, provincia Sclavorum" itd. (Gl. spis 
Conv. Bag. et Garant, v Monum. Germ. Scrip. XI., pag. 9, 10; Paul. 
Diacon. de gest. Langob. IV., c. 7. Listina od 9. sept. 878 in od 21. jul. 
1. 891 v Archivu fúr Kärnten, 1. Jahrg. str. 68 in 69.). 

Slovenska zemlja je bila razdeljena v več posameznih dežel, 
izmed katerih moramo najprej omeniti Koroško in Panonijo. Tudi 
neznani pisatelj za slovensko zgodovino jako važnega spisa „De 
conversione Bagoariorum et Corantanorum" (M. G. S. XI., p. 9.) od 
leta 871. loči Slovenijo v Koroško in Panonijo s temi besedami: . . . 
in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque infe- 
rioris Pannoniae. Iz teh besed je tudi razvidno, da je bila 
Karantanija le del Slovenskega, drugi del pa spodnja Panonija. Nekaj 
jednacega beremo v istem spisu na drugem mestu (1. c. p. 10), kjer 
nam neznani pisatelj nekoliko monj določno pripoveduje, da je Slo- 
venija obsezala Koroško in pa pokraj i ne na severnem bregu Dravé 
do njenega izliva v Dunav. 

Izmed vseh slovenskih dežel devetega stoletja zaslúži gotovo 
Koroško ali Gorotan, da o njem izpregovorimo najprej nekoliko 
besed. Koroška dežela je bila največja slovenská pokrajina tistega 
čaša in mnogo obširnejša kot danes. Bila je starim pisateljem jako znana, 
kar nam spričujejo pogostoma navedená imena dežele in njenih prebi- 
valcev pri različnih pisateljih od Pavla Dijakona (de gest. Lang. V. c. 22) 



Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 397 

v 8. stoletji, pri katerem se nahaja najprej beseda „Carantaniim", pa. do 
rnskega Nestorja v U. stoletji, ki imenuje Slovence „Horutane" in tudi 
l>n zgodovinarjih poziiejšega čaša. Kakor ruski Nestor, štúrili so dosti- 
krat pisatelji že pred njim in zaznamenovali z besedami „Qnarantani, 
Carantaiii, Carinthii" itd. ne samo K(^ro.šce, temveč sploh Slovence. 
Imeni Slovenec in Karantanec sta bili večkrat pri njih identieni. 
-om ter tja so se stari zgodovinopisci, ako so imeli v mislih slo- 
v.nsko zemljo ali pa slovenski národ, izraževali tako, da so najprej 
imenovali največjo deželo nekdanjih Slovencev, namreč Koroško, ali 
pa njene prebivalce in pristavljali zraven še besedo „c on fines", 
ki je pomenjala Korošcem sosedne Slovence ali pa koroški deželi 
>;osedne slovenské pokrajine (Piimerjaj „Conv. Bag. et Carant. M. G. 
S. XI., p. G, 10.). 

Iraena, katera se nahajajo pri starili pisateljih za koroško 
deželo, kakor „Carantanum, Carentanum, Carantania, Karantana, 
Quarantana, Korntane" itd. izpeljujejo se od slovenské besede „gora" 
in pomenjajo to, kar slovenski izraz „Gorotan", t. j. gorata dežela 
(Ankershofen v Archivii fiir Kärnten, 1. Jahrg. str. 129 — 136). 

Koroška dežela je bila pred tisoč leti večja, kot danes, ker je 
obsezala skoro vse Stajarsko, del Kranjskega, Tirolskega in Spodnje- 
avstrijskega. Meje so bile naslednje: Od Predela pa do tirolské meje 
ločile so Koroško in Fiirlanijo Karnske alpe, kakor še dandanes. 
Bistriška dolina na Tirolskem spadala je takrat pod Koroško, ki je 
sezalo na západu do izvira Dravé, do Innichena. Listina od 5. febr. 
1. 816 pravi, da Inniclien leži na meji liburnske ali tiburske pokrajine, 
ki je bila na zapadnem Koroškem (Arcliiv flir Kärnten, 1. Jahrg. 
str. 67). Od Innichena je šla meja proti severu, potem pa proti 
vzhodu do Gr. Glocknerja tako, da je bila Slovenska Matreja (Windisch 
Matrei) in njena okolica še na Koroškem. Na severu ločile so 
Koroško in Solnograško Visoke Túre, kakor še sedaj. Sveti Rupert 
moral je-prekoračiti Túre, ko je prišel Slovencem oznanovat sveto 
vero. Kar se tiče sedanjega Lungaua ob gornji Muri na Solnograškem, 
ne vé se natanko, spadal je li h koroški ali bavarski deželi ; Feli- 
cetti (Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg. str. 52) misii, da je 
prvo verjetneje. Od Lungaua dalje imel je stari Goratan tiste meje, 
ki dele še denašnji dan Stajarsko od Solnograškega in Gornjega Avstrij- 
skega; samo tega ne vemo, spadal je li Aussee s svojo okolico pod 
nekdanje Koroško ali ne. Tudi med Spodnjim Avstrijskim in Sta- 



398 Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 

jerskim ločila je denašnja meja nekdanji Gorotan od Avarije ali 
oberske dežele noter do Gollerberga na iztočni stráni znane božje 
poti „Maria Zell". Od Gollerberga dalje šla je meja do izvirov 
Piestinga blizo Guttensteina na Spodnjem Avstrijskem, dalje ob Pie- 
stingu do Wôllersdorfa blizu Dunaj skega Novega Mesta in potem 
od Piestinga do Litave nekoliko severno od Dunaj skega Novega 
Mesta, Vzhodnja meja koroške dežele šla je od Dunajskega 
Novega Mesta proti jugu prej ko ne po sedanji med Spodnjim Avstrijskim 
in Ogerskim do štajarske meje blizu Priedberga, dalje k Fischba- 
herskim planinám blizu Murice (Múrz) in potem menda po gorovji 
med Muro in Rabo do Cmureka na Muri. Odtod se je vleklá meja 
prej ko ne cez Slovenské gorice do Dravé med Mariborom in Ptujem 
in od tukaj k Sotli in Savi. Ptuj s svojo okolico je bil takrat še 
v Panoniji (Felicetti, Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahr- 
hundert, Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg.). 

Da se je raztegovala meja med Panonijo in Gorotanom od 
Cmureka pa do Sotle, spričuje različnost slovenskili narečij v onih 
krajih. Se dandanes se pozná med panonskim in karantanskim 
narečjem meja, katera seza od Cmureka preko Slovenskih goric do 
SV. Martina na Dravi in odtod cez Ptujsko polje do Donaíkf goro in 
potem do Sotle (Rutar, v „Ljublj. Zvonu*, II, 95.). 

V devetem stoletji bil je s Koroškim zvezan velik del sedanjega 
Kranjskega (Diimmler v Archivu fiir Kunde ()strr. Gesch. X. Bd. 
str. 15.), kar nahajamo tudi v naslednjera stoletji (Pr. listino od 
30. junija 974 in od 1. októbra 989, obe v Mittheilungen d. hist. 
Ver. ť. Krain, 1847, str. 22.). 

Kar se Kranjske dežele tiče, bila je pred tisoč leti veliko 
manjša, kot sedaj, ker nekdanja „Carniola", katero ime se nahaja že 
pri Pavlu Dijakonu v 8. stoletji (De gestis Langob. V., c. 52), obse- 
zala je le deželico ob Savi med Karavankami in Julskimi planinami 
(Ann, Einhardi, a. 820, M. G. S. L). Carniola ali, kakor se je zvala v 
desetem stoletji in tudi pozneje, Kranjska marka, Kranjska moja, 
„Chrainmarcha", takrat ni bila dosti večja, kot denašnje Gorenjsko. 
Listine iz te dobe nam imenujejo nekoliko na Kranjskem ležečih 
krajev, vender še premalo, da bi se dale meje določiti na vse stráni. 
Iz listin vemo, da so bili v Kranjski marki kraji : Loka, Zabnicá, 
Selca, Poljanska dolina do líotavelj, kraj med Soro in Savo, Stražišče pri 
Kranji, Bied itd. (Gl. listine od 30. jun. 974, od 1. okt. 989, od 24. nov. 



Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. 399 

1002, od 10. apr. 1004, tiskane v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 
1847, str. 22, 23.) Mogoče je, da je južná meja Kranjske marke šla 
od dolenjske Save pa do Cirknice na Notranjskem po gorah, ki ležé 
na južni stráni Ljubljane (Hitzinger v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 
1850, str. .33), potem pa proti severu k denašnji meji med Gorenjskim 
in Goriškim, in tedaj bi obsezala nekdanja Koroška, kamor je spa- 
dalo Kranjsko, vso gorenjsko strán in nekoliko krajev na Dolenjskem 
in Notranjskem. 

Druga dežela, v kateri so prebivali pred tisoč leti Slovenci, 
zvala se je Panonija, ki je imela za mejo na jugu Savo, na iztočni 
in severni stráni Dunav, na západu pa je sezala do Dunajskega Lesa 
in do nieje gorotanske (Diimmler, Siidostl. Marken, Archiv f. Kunde 
(isterr. Gesch. X., str. 11.). Delila se je v dva dela, katera sta ločili 
reki Repcze in Raba na južni stráni Nežiderskega jezera: severni 
del imenoval se je zgornja Panonija (Pannonia superior), južni 
pa spodnja (Pannonia inferior) (Beiträge zur Kunde steiermärkischer 
Gesehichtsqu. 9. Jalirg. str. 11 in d.). 

Dežela med Anižo in Rabo, tedaj tudi vsa zgornja Panonija, 
bila je v začetku devetega stoletja znana pod imenom „Avaria" ali 
„Hunnia," kamor je Karol Veliki naselil 1. 80.5. nekaj ostankov ne- 
kdaj tako mogočnih Obrov, da bi jih varoval pred slovanskimi na- 
padi (Ann. Einh. a. 805, M. G. S. L). 

V Panoniji živeli so Slovenci' pod oblastjo Obrov, dokler jih 
ni o.svobodil Karol Veliki ; a tudi po bojih z Obri ostalo je še mnogo 
med Slovenci name.šanih oberskih rodovin, ki so se sčasoma poizgu- 
bile in posľovenile (Conv. Bag. et Garant. M. G. S. XI, p. 9 ; p. 11.). 
Prebivalo je pa v Panoniji sploh le malo Ijudij, ker mnogi kraji 
izgubili so po večletnih bojih svoje prebivalce in postali pu.ščava. 
(Einh. Vitá Karoli M. c. 13, M. G. S. II, p. 449.). 

Jeden del slovenské zemlje spadal je pod Furlanijo, namreč vsa 
goriška strán in nekoliko Notranjskega. Istra je bila za Karola Ve- 
likega obširnejša, kot danes, ker obsezala je tudi južni del Kranj- 
skega (Hicinger v Novicah 1861, str. 08). 

Nekaj Slovencev prebivalo je tudi zunaj omenjenih mej, kakor 
na Gornjem Avstrijskem blizu Kremsmunstra, kajti bere se, da je 
bavarski vojvoda Tasilo daroval leta 777. .samostanu v Kremsmlinstru 
vec slovenskih krajev in družin (Schumi, Archiv f. Heimatkunde, 
I. Bd. str. 2 i. d.), potem na Spodnjem Avstrijskem ob Orlavi (Erlaf), 



400 Dr. Pr. Kos : Sloveiici za Karola Velikega. 

katere je kralj Ludvik dal v dar rezenski cerkvi (Verhovec, Uer- 
manstvo in njega vpliv na Slovanstvo, str. 22.), ob Dunavu (Diimmle) 
Siidostl. Mark. 1. c. p. 19.) in drugod (Gl. Rntar, „Ljublj. Zvon" II, 
sťr. 29, 30). 

Pred tisoč leti stanovali so Slovenci po vsem nokdanjem Goro- 
tanu, na mnogili krajili spodnje Panonije, v severni Istri in vzhodni 
Furlaniji. Da so bili Slovenci razširjeni po vsej dravski dolini do 
Tiinichena, po mur.ski dolini do Lnngana, ob Murici in Kabi in na 
niiiogih krajih Gornje in Spodnje Avstrije, da se laliko dokazati iz 
f'pisov starih zgodovinarjev ; še bolj pa nam spričujejo nekdanjo raz- 
širjonost Slovencev imena mest in vasij, dolin in gora, rek in po- 
tokov v vseh teh krajih. 

Kako so se selili Slovenci, prišedši v svojo sedanjo domovino, 
mislirao si labko. Stanovali so poprej vedno le v ravnini in po nizkih 
brdili. Takega zemljišča so bili navajeni in zato so tudi v novi do- 
movJiii poiskali takih krajev. Gorovitih predelov so se ogibali, dokler 
je bilo mogoče. Le kjer so se doline tako polagoma vzdigale, kakor 
n. pr. o1) Savi, Dravi in Muri, prodrli so daleč v nje in tako jih 
nahajamo že 1. 592. na toplaškem polji v Tirolski (Rutar v „Ljublj. 
Zvonu," II, str. 29). 

Kljubu tej raširjenosti bilo je število Slovencev vender le 
malo, kajti marsikatera pokrajina, pokrita danes z rodovitnim po- 
Ijem, bila jt^ takrat neobdelana in napolnjena s širokimi gozdi. A 
ravno ta okolščina bila je prvi in največji uzrok, da so Slovenci 
izgubili toliko zemlje v prid germanstvu. Po frankovskih nazorili 
pripadlo je kralju, kar je bilo zemlje neobdelane in brez gospodarja. 
Kar danes i; enujemo državno imetje, bilo je takrat kraljeva last- 
nina; tedaj t. ii vsa neobdelana zemlja, katero je laliko dal kralj, 
komur je hoiel (Verhovec, Germanstvo in njega vpliv na Slov. 
str. 20.). Yečji del jo je daroval svojim zvestim služabnikom in jih 
na ta način odškodoval za zasluge, ki so si jih bili pridobili. Ti .so 
šli potem na svoja podeljena posestva, vzeli s seboj celo krdelo vsa- 
kovrstnih delavrv in rokodelcev in začeli obdelovati pusto zemljo. 

Ľahko se leče, da takrat, ko so prišli Slovenci pod oblast 
Frankov, bilo je gotovo veliko vec kot polovica njih zemlje puste 
in pokrite s šuinnmi. Treba nam je samo pomisliti, koliko dolgo- 
trajnih bojev od rimijanskih časov pa do Karola Velikega niorale so 
prebití dežele ob Savi, Dravi in Mnri, koliko so trpele slovenské 



ľiľ. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikegä. 4(tí 

jKikľajine med Ijudskira pľeseljevanjem. Ľahko bi se navedlo še vec 
druzih dôkazov, ki spričujojo slabo obljndenost slovenskih dežel za 
Karola Velikega, vender ne káže, da bi jih ťukaj našteval. Tedaj 
več kot polovica slovenské zemlje postala je imovina frankovskih 
kraljev, ki so potem radodarno delili posestva svojim zvestim, kar 
nam dokazujejo mnogobrojno ohranjene listine. 

Karol Veliki posluževal se je še nekega drngega pripomočka, da bi 
laze ukrotil nemirne národe. Po vzgledu asirskih in babilon.skih kra- 
ljev, ki so preseljevali Izraelce, Jude in druge národe iz jedne de- 
žt l«^ v drugo, stoľil je tudi Karol Veliki z upomimi Saksonci. Več 
tisoč jih je moralo zapu.stiti svojo domovino, in te je Karol razdelil 
po različnih krajih svoje dŕžave, na njih mesto pa postíivil slovan- 
ské Obodrite (Ann. Einh. a. 804, M. G. S. I; Annalista Saxo, a. 
804, Eccardi Corp. hist. medii aevi, Tom. L). Prej ko ne naselil je 
frankovski kralj Saksonce tudi med Slo vence, česar spominjajo 
marsikatera krajevna imena po Stajerskem in Koroškem, n. pr. 
Sachsenburg na gorenjem Koroškem, Sachsenfeld (Zalec) pri 
Celji. 

Pa ne samo politična, tudi cerkvena gosposka skrbela je 
za to, da so se naselili med na pol poganske Slovence neraški 
kristijani, ker na ta način se je najhitreje razširjevalo krščanstvo. V 
prvi vrsti moramo tu omeniti solnograških škofov, oziroma nadškofov. 
Ti so nekoliko iz verske gorečnosti, nekoliko pa zarad dobičkarije 
oznanjujé sveto vero med Slovenci skúšali spraviti vse slovenské 
pokrajine pod svojo cerkveno oblast. Da so solnograški višji pastirji 
oznanjujé Slovcncem božji náuk hrepeneli po posvetnem dobičku, 
ni tcžko dokazati. Alkuin je pisal solnograškemu nadškoíu Arnu, da 
naj bi ta za svojega bivanja med Slovenci ne skrbel za izterjevanje 
desetin, temveč za njih pouk — „Esto praedicator pietatis, non de- 
cimarum exactor". Frankovski kralj je obljubil ravno tému 
Arnu pri njegovem odhodu na Slovensko tretjino vseh dohodkov ti- 
stih krajev, katere bo pridobil sveti cerkvi. Dalje je sebič-nost rodila 
prepire zarad mej med solnograškim nadškofom in oglejskim patri- 
jarhom in zavoljo koristolovja in dobičkarije vnelo se je tudi sov- 
raštvo solnograških nadškofov do Cirila in Metoda. 

Slovenci so morali plačevati desetino in druge dávke. Ker jih 
pa niso mogli vselej odrajtovati, izgubili so dostikrat zaradi tega 
svojo prostost, postali iz svobodnih Ijudij sužnji in bili navezani na 

26 



402 S. Rutar: Slovenska Lenora ali mŕtvi príde po svojo Ijnbico. 

zemljo, katero so obdelovali, kar je tudi nekoliko k hitrejšemu po- 
nemčevanju pripomoglo. 

Omenili smo, kako je prišlo posestvo za posestvom v tuje roke. 
Nemški naseljenci množili so se od dne do dne in kmalu je bilo 
njih število na sedanjem gorenjera Stajerskem in gorenjem Koroškem 
precej večje, kot prvotnih slovenskih prebivalcev; tudi na Kranjsko 
in spodnje Stajersko so dohajali, vender ne tako mnogobrojno. Ker 
je postal v severnih krajili nekdanjega Gorotana nemški živelj moc- 
nejší od slovenskega, ponemčili so se ondu stanujoči Slovenci; na 
sedanjih slovenskih tleh godilo se je nasprotno, ker tukaj so se nem- 
ški naseljenci navadno poslovenili. 

Da so nemški prišleci dobili v last večji del neobdelano zemljo, 
káže nam med drugim tudi to, da je bilo n. pr. na Kranjskem v 
goratih krajih največ nemških naselbin, kakor na Kočevskem, ki se 
je ohranila do danes, v Sorici itd. Na Koroškem utrdilo se je nem- 
štvo najbolj med gorami, kjer je bilo pred tisoč leti največ neobde- 
lane zemlje ; na spodnjem Koroškem pa, kjer so tla ravnejša in za 
polje pripravnejša, ohranili so se Slovenci. 

(Dalje pri h.) 

Slovenska Lenora ali mŕtvi pride po svojo Ijubieo. 

Poslal S. Rutar. 

nano je, da je Búrger vzel snov svoji baladi Lenori iz nemške 
národne pravljice. Istá snov je znana pri Skotih pod imenom 
„Viljelmov dub" ter se nabaja tudi pri Škandinavih, Litav- 
cih, Romanih, Grkih, pri Slovencih, Srbih," Bolgarih, Rusih in Odiili. 
Slovenci imajo popolnoma jednako narodno pesen „Anzelj", nati.s- 
neno v Valjavčevi zbirki „Národne pripovjedke u i oko Yaraž- 
dina", Varaždin 1858. Pa tudi v prozi pripovedujc naš národ isto snov. 
Za vzgled pripovedujem tu pravljico iz Hude Južine na Tolminskem, 
kakor mi jo je zapísal g. Kokos a r. 

Mlad fánt je moral v vojake. Imel je pa zvesto Ijubico in tej 
je prísegel, da se vrne nazaj, če ne živ, pa mrtev. Nasprotno mu 
je dekle obljubilo, da se neče možiti, dokler se fánt ne povrne. 




s. Rutar: Slovenska Lenora ali mŕtvi príde po svojo Ijnbico. 403 

Vojska je bila že dávno minila, ali fanta le ni bilo in ni bilo 
nazaj. Dekle je žalostno premišljevalo, kaj bi se bilo moglo njenemu 
lju])emu pripetiti. Neko noc sliši, da je zvonček pri hišnih vratih zapf^l. 
Mati, ki je z dekletom v isti sobi spala, hotela je pogledati, kdo 
tako pozno zvoni. A dekle jej reče, da je to njen posel in steče 
naglo po stopnicah v vežo. Ko odpre vráta, zagleda svojega Ijubega 
pred seboj in od veselja vzklikne. Ljubček, ki je bil na konji pri- 
jezdil, reče dekletu, naj se hitro opravi in gre za njim, ker se 
bodeta še nocoj poročila. 

Razveseljeno dekle zleti v sobo, opravi se naglo in zbere vse 
svoje vrednosti, zavije jih v ruto in dene pod desko. Na to se vrne 
k svojemu dragemu. Ta jo posadi za sé na konja in zdirja v divjem 
teku iz vaši na piano. In od todi jezdita dalje neizrečeno hitro mimo 
vasij in pokopališč. Mej potom ogovori veekrat ljubček svojo drago: 
gGlej, kako lepo mešec sveti in kako hitro mŕtvi jašejo! Ali te ní 
nič strah?" — Dekle mu je vedno odgovarjalo, da je ni strah, saj 
je on pri njej; a da mrtvih ni treba bnditi. 

Ko pridirjata do tistega pokopališča, kjer je bil fantov grob, 
krene j o ta kar naravnost proti njemu. Brez odloga skoči fánt v 
svoj grob in potegne za seboj tudi dekle za predprt. Ta pa se jej utrga 
in dekle od straha zbeži v mrtvaško liišico na pokopališči. Tu je 
ležal še nezakopan mrtvec in ta je bránil pribeglo dekle pred 
njenim Ijubim, ki je hotel siloma, naj bi šla z njim v grob. Ko 
je fánt videl, da nič ne opravi, reče svoji Ijubici : „Ako se hočeš do- 
mov vrniti, ,na cesto pej, na zvezde glej,' in ne bodeš zgrešila pota." 

Ko se je dan storU, napoti se dekle proti domu. Ali še le čez 
dolgo čaša je prišlo nazaj. V tem se je bilo doma že vse izpreme- 
nilo in nihče je ni več poznal. vŠla je k duhovniku in ta jej pove, 
da se je bilo pred dolgo leti neko dekle izgubilo iz svoje rojstne 
hiše. Pa tudi duhovnik jej ni veroval, da bi bila ona tista izgubljona. 
Vrne se zopet na dom in zahteva, naj jo pustijo v sobo, kjer je 
ona nekdaj .-ípavala. Ko so domači videli, da je tu res znana in da 
je izpodi deske izvlekla svoje nekdanje imetje, dovolili so jej, da je 
smela do smrti v hiši ostati. 



26* 



^^^ ,-^«fe_— yi^ ŕ(»^r~^p: .■^^■,_ ___ .-g^/. .^^r'~^p. Sp:. •'^^—^'^f^^s 







Wf^-^"^^'^^ 



Tiberius Pannonieus. 

Spísal dr. Ivan Tavčar. 
I. 




a tlaku pred Neronovo zlato palačo raztezavala sta nde rím- 
ska postopača Casca in Crispinus. 

„Slabi čaši, Casca!" vzdilmil je Crispinus. 

„„Slabi čaši, Crispine!"" pritrdil je oni. 

„Oj, ko je še nebeški Augustus živel, Casca!" 

„„Bogovi naj ga poveličajo blagega Oktavijana !"" 

In Casca je vstal, zavil se v zastarelo, dolgo svojo obleko, na- 
ši onil se ob steber ter zri na krásni cesarski dvor, ki se je ravno 
tedaj lesketal v žarkib zapadajočega solnca. 

„Kaj je ta Neron, Crispine?" vprašal je zaničljivo. 

„ „Res, kaj je ta Neron !" " ponavljal je Crispinus z glasom srditim. 

„Požeruli! Polovica dohodkov sveta izgine mu v neiznierni 
želodec ! " 

„„Drugo pa zazida v taká zidovja! Da bi ga kmalu videli 
Avema črni duhovi!"" 

„Naj mu pretrga Parka nit tolstega življenja!" 

„„Ali pa naj mu razbije Jovov blisk čepinjo!"" dodal je Cri- 
spinus. 

„Tam prihaja Pansa, senátor!" vzkliknil je v istem trenutku 
ter vstal s trdega svojega ležišča. Z obširnim trebuhom vlega se 
však dan k imperatorjevim skledam ! Bogovi, kaka sreča!" 

„Gaj Pansa! senátor!" kričal je prihajajočemu nasproti, doma 
berem v stari listini, da je moj oča nekdaj volil sorodnika tvojega 
za tribúna. Bodi livaležen in spominaj se siná sedaj ! Siná siromaka!" 

„„Senátor!"" oglasil seje tudi Casca, „„in jaz sem Minucius Av- 
relius Casca, sin Avrelija, ki je pri vsaki volitvi dajal glas tvojemu 
očetu! Usmili se tudi mene! Glad trpim!"" 

„Dii avertite omen!" godrnjal je trebušni senátor ter liitel 
mimo. Taki postopači ! Bogovi, varujte me srda ncbeškega imperatorja !" 



Dx". I. Tavčar : Tihcrius Paimouicns. 405 

Izgiiiil je med stebri krasnega jiortika. 

„Naj mu je v strup, vino falernsko, s katerim si bode zalival 
čeva!" siknil je Crispinus med zobmi. 

„„Ali vidiš, Crispine, taki so čaši sedaj ! Pod nebeškim Tibe- 
rijem polnUi so nam sklede, sedaj pa nam še cestnega prahu ne pri- 
voščijo ti psi!"" In Casca stískal je pesti. 

„Orka pošastí!" 

„„Smrt na nje!"" 

Umolknila sta ter povesila glave. V tistem trenutku vsula se 
je z iraperatorjevega dvora vojaščina ter potem pohajkovala okrog 
uhoda. Tu in tam pošalil se je Germán iz lenušnega proletarstva, 
ki se je bilo zbralo okrog Casce in Crispina. Takoj so se razburili 
dubovi. 

„„Naš mozeg nam sesajo iz kostij!"" priložil je Casca. 

„Sinovi naših robov!" 

„Pijavke!" vpilo je vse. „Da bi jih požrlo Pluta črno brezno!" 

„Ti barbar! rjul je Crispinus nad bližnjim strážnikom, v Judeji 
je upor, a ti lenariš, ter si pase.š tu želodec za naše denarje ! 

„„Ha I ha!"" oglasil se je Casca pri tej priči, „„kaj govoričiš^ 
Crispine, v boj in tako deviško dekliški obraz!"" 

„Koliko stavim, državljani rimljanski, zadrl seje nekdo iz družbe, 
da ume ta Germán bolje sklede prazniti, nego pa kopje sukati, dr- 
žavljani rimljanski!" 

Zasmehovanemu vojaku pridružita se tovariša, in vsi trije ob- 
stoje v srdu pred tulečim krdelom. 

„Cemu tu raztegujete ústa?" vprašal je tisti, Id so ga prej 
zasmehovali. 

„„Oj, sinovi črnega Orka,"" odgovoril je Casca, „„mi vam 
želimo vse hudo!"" 

* „Terencij, ali potegnemo iz nožnic!" 
. „„Nikari Livij, zavoljo krika nikari!"" 

In vojaki so se hoteli potolažiti. 

„Lenuhil" 

„„Bojazljivci!"" 

„Sinovi slabih očetov!" 

„„In še slabejših mater!"" 

Taki in jednaki kriki so jim doneli nasproti. Tedaj pa je pre- 
torijanec, imenovan Livius, potegnil kratek svoj meč. 



406 Dť. I. Tavcai-: Ti))Oľius Pannonicas. 

„Možje, možje!" kričal je Casca, „tu se pobijajo prosti líim- 
Ijanje!" Ročno se je vzklonil, izroval kameň iz tlaka ter ga z veliko 
močjo treščil vojaka v prsi. Streslo se mu je telo, odpadel mu 
meč; z rokaraa je grabil po zraku, potem pa telebnil na tla in ječé 
obležal. 

„Minerva neskončna! tovariši tu sem!" zavpil je Terencij. In pri- 
hitela je oborožena množica ter hotela z ostrimi meči napasti me- 
ščansko drulial. V trenutku bi bilo nastalo krvavo ruvanje ! Ali 
tedaj je priliitel iz portika krásno opravljen vojak, visoke postave, 
a otročje nežnega obličja. Izpod bliščeče čelade vsúvali so se mu 
dolgi lasje, črno-rujavi. 

„Kako se vedete, Terencij, Clavdij in ti Menenij !" vprašal je 
osorno. „Neoboroženemu Ijudstvu grozite z meči!" 

„Tribún!" odgovoril je Terencij, „začeli so ti! In Livija so s 
kameni pobili!" 

Livij je stokaje poskúšal vstati. Tribúnu razburilo se je srce. 

„Domov!" obrnil se je proti meščanom, „domov, malovredneži, 
in ne postopajte todi!" 

„„Malovredneži!"" oglasil se je takoj Crispinus, „„malovred- 
neži, ali čujete, prosti Rimljanje!"" 

„Potisni mu bodalce v trebuh, Crispine!" začul se je Casca iz 
množice. 

„„Potisni ga mu do ročaja, ternu rujavemu Germanu!"" pri- 
stavil je tretji. 

In Crispinus je vzdignil ostro orožje, ali ko blisk zagrabil mu 
je tribún roko ter j o trdo oklenil, 

„Tribún! tribún!" zaječal je Livij, „pri vseh olimpiških bogovib, 
zabodi ga z mečem, zabodi ga z mečem, da mu gre skozi goltanec 
čez tanko hrbtišče! Ta pes mi je zdrobil drob v telesu! O Jupiter!" 

Tribún je samo z roko stresnil in Crispinus je ležal na tfaku. 

Že so se hoteli z nová sprijeti, kar je razpodila rimljanske 
meščane nemilá usoda. Caesar Avgustus začul je hrup pred svojo 
palačo ter videl Ijudstvo v prepiru z vojaštvom. 

Razdivjan od srda planil je med prepirajoče. 

„Caesar Avgustus!" 

In vse je trepetalo, ko je stopil iz portika na ulice. 

„Napadli so nas, nebeški imperátor!" izpregovoril je Terencij. 

„„S kamenjem!"" vpil je drugi. 



Dť. I. Tavéúľ: Tibcľiiis runiioiiicus. 407 

„Z orožjeín I" pristavil je tretji. 

„„Ta je liotel umoriti tribúna Tiberija!" dejal je Terencij ter 
pokazal na Crispina, na tlaku kopernečega. 

„Umoriti tribúna! Napadli so mojo stražo! O večni bogovi!" 

Imperatorju napele so se žile po tolstem obrazu. Pristopil je k 
trepotaj očemu Crispinu, ki se od groze nitupal vstati. Pobral je bodalce, 
ki je bilo odpadlo Crispinovi roki. Potem pa se je vzklonil, pograbil 
s pestjo ležečemu za vrat ter mu z orožjem pretrgal lice, da je 
Crispinus v groznih mukah zaječal. Ali mogočni vladár ponosnega 
Rima še ni bil nasičen. Zabodol je konečno nesrečnežu bodalo z 
vso silo pod vratom v prsi ter je pustil v rani tičati! In še le 
potem je odšel s svojim spremstvom. Množica pa se je trepetaje 
razpršila, in vojaci so se smijali za njo. 

Crispinus je ležal dolgo čaša nem, brez zavesti. Ko se mu je 
povrnilo življenje, o Iplazil je proti ])alaei ter se zgrudil ondu v kótu 
debelega ozidja in čakal skoro pri polni zavesti trenutka, ko se mu 
izteče vir življenja. 

Hrup po mestu se je vlegel in na jasno nebo primigljale so 
svetle zvezde! — 

n. 

v visoki dvorani ležal je Neron, imperátor pri polnili skledah. 
Krog njega kadili so mu slavo njegovi privrženci ter si polnili trebuh 
z izbranimi jedili. 

Imperátor slonel je na bogati blazini in srd poprejšnji zginil je 
bil čisto na lahkoživnem tem obrazu. 

„Caesar Avguste, bogovi naj te ohranijo! zakričal je senátor 
Vitelij ter vlil v svoj strašni želodec za sedanje čas3 silno posodo 
sladkega vina. 

„„Kako otemnuje.š svoje prednike!"" vzkliknil je Galbn, pro- 
konzul, mastil so s tolsto pečenko, potem pa zadovoljno sam sebi 
pristavil: „Kako nebeško ukusna jed!" 

„Pregnal si Jova z Olimpa, rod juliškega rodu!" oglasil se je 
Lucij Telesinus. Bil je konzul tedaj. 

„In vzel Apolonu neumrljivo lirol" pristavil je Tigelinus. 

Ali imperátor je molčal, in le tu in tam vlil vina v sé. 

„Caesar, kričal je Atticus Vestinus, Vitelius pokončuje že drugo 
skledo ptic I " 



408 Dľ. I. Tavčuľ: Tibcľiiis Pf 



innoiiicus. 



In Neron je dobrovoljno smeje se pogledal proti oinejijcjieimi. 
Vitelij razbleknil je tolsta ústna, izpraznil polna ústa in dejal 
potení z glasom ponižnim: 

„Nebeskí plod neumrjočili bogov, ves sem tvoj verni sluga! 
Dľugi ti pokončujejo divjih Partov krvoželjne čete ter se vojskujejo 
z barbari, kojim zapoveduje krutí Vologes! Vsakemu svoje! íaz pa 
zaužívam vesel tvoje nebrojne darove in v sencí tvoje milostí ne 
zavidam drugím boj ne sláve!" 

„Ävguste!" dejal je prokonzul Galba, „pošli Vítelija na Parte, 
moľda jíli spraví v svoj grozní želodec!" 

Vse se je smíjalo in smeje se tudi Neron. 
„A jaz sem vesel imperatorjeve milosti!" odgovoril je Vitelius 
ter príčel zopet jestí. Potem pa je takoj vstal Tigelinus, jíograbíl 
velikansko kupo z vínom, postavil jo pred se, vzel vrtníco, trgal 
njeno rudeče perje ter je metal v kupo. 

„Nebeskí Avguste, v tvojo slavo!" In zvrnil je kupo v svoje 
grlo in to s tako spretnostjo, da so se začudilí víhskí bratje na okrog. 
Oddahníl se je ter dejal: 

„Divní Avguste! Tvoji verní hlapci želijo, da bi tí osramotíl 
Apolóna sebi v neskončno slavo, in nam v neizmerno radost!" 

Ta pozív dopadal je vladarju sveta. Vstal je vina poln, vzel 
líro ter prieel prebirati strune. In plesal je in divjal in metal ude 
po zraku, kakor srdita bahantinja. In sinoví slavnih očetov so ploskali 
v mehke roke ter občudovali smešnega svetu zapovednika, kot bi 
zrli neumrjočega boga. 

Ob straní pri stebru slonel je Tiberius Pannonicus, tribún, in 
zamišljeno gledal po razsajajocem dvoru. In globoke iskrené želje 
vtisníle so se mu v mladega líca mehke črte. Misii so ga hipoma 
postavíle med domáce gore, do domačíh voda in gozdov. Hrepenel 
je v domáco dolíno, kjer mu je stal priprosti dvor starega očeta, 
veljaka med sosedi. V srci storílo se mu je milo, da je zapustil to 
drago samijo, in da se je dal, po rimskem blesku preslepljen, v slabem 
trenutku v Emoní vvrstití med dvorno stražo. Zelel si je nazaj, in 
solza mu je prihítela v oko ter mu'^omočila líce cvetoče. 

(Konec prihodnjič.) 



Črni trn. 



'^j vije stéza v lírib se strin, 
í Oj steza kamenitá, 
Ob njej pri grmii raste gnn, 
In innog se že razcvíta. 

Oj, črni trn, oj, črni trn, 
Ob gorski stezi strmi, 
Tí prvi nôsiš cvet srebéťn 
Med drevi in med grmi? 

Razvíl se ní še lóže cvet, 
Še mŕtvo vídim trato, 
Ní gaj še svatovsko odét, 
'Le tí cvetéš baháto! 



To ní, to ní na gôro pot, 
To tvoje je življenje, 
In trnje, ki cvete ondód. 
To bridko je trpljenje. 

Ob stezi tej, ob stezi tej 
Ti trnje to bodéče 
Gosteje raste, cvéte prej 
Kot róže sólnčne sréče. 

In grm trpljenja vsi pije ti 
Na stezo tme mnôge, 
Da srce vbogo vtríplje ti. 
Da krvavé ti nôge. 



A cvet, ki prvi se žarí, A le naj rane krvavé, 

Oh, trnje le zakríva, Ti solz mi ne prelívaj. 

In pnst in trpek sad rodí, Zatri solzé, zatri tožbé, 

Kedó naj paí ga vžíva? Ce ne, jih vsaj — prikrivaj I 

Ne mara srečni svet solzá, 
Trpínov ne nmeje; 
Ko tóžbe čuje, — godrnjá, 
In solzam se le — smeje! 

S. Gregorčič. 



r 



<í4 



4 

^pla beli póstelji bolán 
i> Mladenič bied leží ; 
Život, poprej takó cvetíín, 
Zapuščajo močí. 

In séstrica pristópi zdaj 
S posti'éžnoj mu rokój, 

Z očij mu čita však migljaj. 
In s čela briše znoj. 



Bolník. 



In glej, bolezen gine že, 

Umíri lek mu krí; 
Še bolj Ijubezen pa sestre 

Povrača mu močí. — 

Káj pravim ti, deklé skrbnó? 

Bolník sem tudi jaz ! 
Ozdraví mene še takó, 

Ko brata si tačäs! . . . 



A ti deklé se smeješ mi 
Na ude zróč krepké; 

Bolezni ne umeješ mi, 
Ki tare le srcé! . . . 



Gorázd. 









ŤžfVj^yfti, lf/^)*Ji, V/^yftí, V/^yf>í, 7<^<V>t ^V.;N>^ ^"^H ^M'A>^ Js^Vt^^^ -5^.•'^^^ ST^ 
íiJ''^^:Á-5r /^ «■«; '•<- .v«r '4- 'V*^ '^-~ >v«^ ;»>. >•> r^/. >\ r^*. >v r^ú ^\ rŕ„ >\ |yj T x? 



Bájke in povesti o Gorjaneih. 

Spisal J. T r d in a. 
9. Volkodlak. 




mčika pasia je na Gorjancilh drobnico. Drugim pastirjem 
delale so nadlego in škodo divje zveri, njene čede pa se ni 
nobena polotila. V Lenčiko se je zaljubil volk, pa jej ni 
raztrgal nobene živali niti ni dovolil tega drugim zverira. Dolgo čaša 
mu ni dosti verjela in se ga je bála. Ker pa je ostal jej vedno 
zvest varuh, izgubila je sčasoma strah in S3 ga je privadila m se z 
njim sprijaznila. Ležal je poleg nje, gledal jo in se jej milil, kolikor 
je hotel. Ce je začutil nevarnost, planil je na sovražnika in ga 
odpodil ali pa raztrgal in ko se je vrnil pohvalila ga je Lenčika, 
lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno 
veselilo. Poslušal jo je raj.ši in izpolnjeval je nje úkaze bolj na tanko, 
nego najzvestejši in najprivržnejši pes. Hrane si je hodil sára iskat, 
svoji preljubi gospodinji ni prizadel ne sitnosti ne stroškov. Takega 
čuvaja zavidali so Lenčiki vsi pastirji. 

Ko pa je odrastla, pustila je pašo in volka in se jela priprav- 
Ijati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit jo je prišel 
tudi volk. Lenčika mu se je zasmijala in mu rekla: Jaz se nečem 
zameriti gorjanskim volčicam. Pojdi z Bogom ! 

Volk odide in jo pride drugi dan zopet snubit. 

Lenčika mu veli zastavno : Ljubi volk! saj veš, da se midva 
ne moreva in ne smeva vzeti. Izberi si za nevesto gorjansko volčico 
in ostani z Bogom! 

Volk odide in jo pride tretji dan zopet snubit. 

Lenčika se ga ustraši in mu veli: Ne hodi vec k meni! Brat 
se je zagrozil, da te bo ustrelil. Ostani zdrav in pojdi z Bogom! 

Volk odide ali še tisto noč pride po Lenčiko, zgrabi jo in 
odnese v svoj brlog. Bila je njegova žena tri lot i in tri mesece. 
Manjkalo jej ni nič. Jedki je však dan svinjino in br^vino, ob nedeljah 
teletino in v veliké praznike tudi srnino in kuretino. Zajcev in 



J. Trdinu: Bájke in povosli o Gorjancih. U t 



druíie fli-obne divjačine nanosil jej je mož, da je ni mogla pojestí, 
Živela je dobro za vse drugo, ali tožilo se jej je strašno po domu in 
po človeškem društvu. Iz biloga ni smela iti nikamor. Noc in dan 
je jokala in prosila Boga odrešenja. Volku je rodila siná, ki je 
bil na videz človeške podobe in lepega obraza, ali rástla mu je po 
vsem truplu voleja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga je pogle- 
dala. Dala mu je ime Volkodlak. 

Volkodlaka ni bilo treba tako dolgo zibati in pestovati kakor 
druge otroke. Eastel je hitro kakor volk, ali pamet mu je dohajala 
tako počasi kakor drugim otrokom. Ni še dopolnil dve leti, ko je 
jel že hoditi sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti surovo meso 
in piti gorko kri. Srce mu ni poznalo ne gnjusa, ne usmiljenja: 
vrglo se je v zversko, ne v človečje. Leneika ga je lepo učila in 
skrbno svárila, ali ni maral nič za nje besede in náuke. Ce se je 
nanj razjezila in ga pokarala, pokazal jej je voleje zobe, kakor da 
jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. Globoko se je 
zamislila in se tudi domislila. Nebála je jokati in žalovati in začela 
je preveselo plesati in se smijati. Volk se začudi. 

Lenčika pa mu veli : Presrčna ti hvala, preljubi mož ! Zdaj 
vidim, kako neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko 
slastne pečenke ne bi bila pojedla pri nobenem drugem moži. Z 
nobenim drugim ne bi bila mogla imeti tako čvrstega siná, kakor 
sem ga rodila s tabo. Matere trpe z otroki po deset, nekatere še po 
dvajset let in čaši tudi celo življenje. Moj Volkodlak pa mi ne 
dela ne skrbi ne truda. Spečo ne budi me nikoli z jokom in vpitjem ; 
hrano si dobiva sam in od Boga je prejel gorko oblačilo, ki se nikoli 
ne raztrga. Menda sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spo- 
znala veliké sreče, s katero si me nadaril. 

Volku so bile te besede jako povšeči. Rekel je Lenčiki : Ne 
zameri, da sem ti došlej bránil zapustiti brlog. Ker te iraam tako 
prisrčno rad, bal sem se, da mi ne bi pobegnila. Zdaj vidim, da si 
se me privadila, pa ti ne porečem nikoli več žale besede, če se boš 
hotela kaj sprehoditi. Ječa se ti odpira : pojdi, kamor ti drago : samo 
tega ne pozabi, da si moja žena in da je tvoja špalnica in tvoj dom 
moj prijazni in topli brlog! 

Takó je Lenčika volka prekanila. Se tisto uro šla je na sprehod. 
Pritekla je na svoj dom in velela bratú: Vzemi puško in pojdi z 
manol Brat vzame puško in j o spremi. Lenčika mu pokaže brlog 



412 J. Trdina: Bájke in povesti o Goi-jancih. 

in veli: Volku poznám navado pa vem, da se je ulegel sput. Leliko 
ti ga bo ustreliti, ali lepo te prosím, ne streljaj mi v Volkodlaka, 
mojega siná in mojo žalost! Naj živi, dokler bo božjavolja! Nečem, 
da bi mi očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zarad njega 
svojo dušo. 

Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak ostane živ in 
pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro videl, kako sladko 
se je smijala mati. Lehko je pogodil, kdo je najel in pripeljal oče- 
tovega morilca. Dvignil je proti materi pest in jej prisegel mašče- 
vanje. Lenčika pa se ni brigala za Volkodlakovo jezo. Veselá šla je 
z bratom domu in se jela pripravljati za možitev. 

Snubilo jo je veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni 
Hrovat Marko. Lenčika je tolažila domáce fante: če vzamem vas 
katerega, prišel bo Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom Marka, 
ki prebiva od tod tri dni hoda. Pri njem bom živela brez straha. 
Pa če Volkodlak tudi pride in me zaskočí, ubránil me bo lehko 
junák Marko s svojo blagoslovljeno puško. 

Lenčika se je poročila z Markom in se odpeljala z njim na 
Hrovaško. Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorji in ískal 
mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo za potrebo, zdaj je 
mesaril zívali in Ijudi tudi sít, iz srditostí ; izmenil se je v strašnega 
razbojníka. Lovci so prežali nanj noc in dan ali brez vspeha, ker 
se ga ni prijela nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še 
ni bil tolíko nevaren. Ali ko je preteklo vec let in mu se je začela 
razvijati človeška pamet, divjal je ne samo króto ampak tudi pre- 
míšljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotíl s tom vsakega 
preganjalca. Noben lovec ga ni več poznal. Ce so ga zasledílí in 
mislilí, da se ga bodo zdaj polastili, pridružil jim se je čedno opravljen 
in šel z njimi,- kakor da loví z njímí vred Volkodlaka. Po dnevi je 
pobíjal vse, na kar se je nameríl, zvečer pa je hodil po vaseh in 
poslušal pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. Na tak načín je 
utekel vsaki zanjkí in zasedí. Sovražníkom je zažígal hiše nepre- 
nehoma. Brez požara ni raínila skoraj nobena noc. Podgorje so 
vznemirjalí že mnogí razbojníki, ali premetení in srčni Podgorci so 
jih kmalu ustrahovali. Jedinému Volkodlaku se níkakor ni moglo 
priti do živega. Te sílovitosti in groze so trajale veliko let. Volko- 
dlaka ni bilo moci ugonobití ne s silo ne s prekano, dokler ga ní 
odnesla z Gorjancev strastna ježa na mater. 



J. Kersnik: Lnterski Ijndje. 413 

P(h1 oknom neke hiše slišal jo besede : Ko bi. Volkodlak vedel, 
da mu je mati omožena jn-i Marku ua Hrovaškera, gotovo bi udaril 
za ujó, dasiravno bi imel do uje tri dni hodá. Volkodlak zapustil 
je Govjance še tisti večer in se napotil ua Hrovaško. Sum ui letel 
uanj uikakeršen, kar se je bil oblekel po hrovaško. Markove hiše 
mu ui bilo treba dolgo iskati, poznal jo je však človek, ker je slo- 
vela na daleč okrog po svojem pošteuji in bogatstvu. V veži so se 
igrali trije otroci, ujegovi bratje. Volkodlak skoči nauje in jih podavi. 

Njiliov krič je slišala mati in pritekla gledat. Prvi hip spozná 
siná Volkodlaka in pokliče na pomoč junáka Marka. Marko nabije 
blagoslovljeuo pu.ško in ustreli Volkodlaka v srce. Volkodlak je po- 
giuil, ali še na smrti je preklinjal mater, da je ubila svojega moža 
in njegovega očeta. 



Luterski Ij udj e. 

Povest. 
Spisal Janko Kersnik. 

V. 

Molče ozré se ona name, 
Molče ozrem se jaz na njo ; 
Oko z očesom tii se vjaine 
In z iisti nsta se vjemó. 
Boris Mira n. 

Pdslej je hodil Kosan dan za dnevom na Potok; mnogokrat 
že zjutraj, navadno pa popoludne ; vracal se je vselej stoprav 
pozno zvečer. 

„Ali boš še dolgo imel opraviti tam gori?" vprašala ga je čez 
kakih deset dnij mati, ko je korakal ravno čez prag, da se napoti 
v grád. 

Ozrl se je naglo v njo, kajti v besedah njenih čutil je nekaj, 
kar mu ni bilo práv po volji. 

„Ne vem!" dejal je potem malo osomo ter odšel. 

Odslej ga pa mati tudi ni več o njegovih grajskih opravkih 
povpraševala. 

Gori na Potoku mineval mu je dan za dnevom, da sam ni 
znal kedaj; težlío in počasi vracal se je zvečer domov in štel ure 




414 J. Kersnik: Lnterski Ijudjp. 

do trenutka, ko bode druzega dne zopet prestopil grajsko mejo; in 
če se jo to imelo zgoditi še le popoludne, hodil je potem prej zjutraj 
po bližnjih gozdih in goiicah, ali pa je sedel doma zaprt v svoji 
gorenji sobi in slikal tamkaj malo podobo. 

Y zadnjem času je bilo menj družbe v grádu; Berg in nadlajt- 
nant odšla sta bila za nekoliko dnij v mesto, in ostali hodili so po 
svojih opravkih ; teta Mara je ukazovala in gospodinjila po hisi, 
grajski gospodar jo pogledoval po polji in pri tlaéanih, in Olga je 
v prostih popoludanskih urah, ko je prihajal slikar, imela dovolj čaša 
in prilike ostajati v prostorni, svetli sobi, katero je bil Kosan začasno 
uredil za svoj ateliér. 

Delo šlo mu je naglo od rok, čeravno sam konca ni želel. Med 
njegovim delom govorila sta z deklico navadno malo, le tedaj, kadar 
je prišla teta k njima, postal je razgovor bolj živahen. Ko je polegla 
zunaj vročina, odšla sta ona dva ali pa vsi trije ven na vrt, ali 
na kratek sprehod v okolico. 

Takega večera je bilo, ko sta stala Olga in Kosan po malem 
sprehodu na strmem róbu gori nad grádom, raz katerega se je odpiral 
lep razgled po Rodiški dolini. Debela, košatá bukev bránila je zadnjim 
solnčnim žarkom v zatišje pod sé. 

„Ah, kako lepo bi bilo, gospod Kosan, ko bi se moglajazkar 
tako na perutah prepeljati tja čez dolino!" vzkliknila je deklica po 
svojem otročjem načinu. „Glejte, kako zeleno je vse pod nama, kakor 
morje, in vse tako tiho in mimo!" 

„Varujte se," dejal je on ter prijel jo za roko. „Vi stojite 
preblizu prepadá, zdrsnilo bi se Vam lehko!" 

Spreletelo ga je nekaj zaporedom, kakor mraz in vročina, ko 
je tiščal na lehko njeno ročico. 

„O, ne bojite se!" áe']^ ona, ne da bi ga poglodala, ali za 
korak odstopila od strmega prepadá. Roko svojo pa mu je nehoté 
pustila, ter z drugo obsenčila si oči, kajti rudeč žarek zahajajočega 
solnca prodrl je bil bukové veje ter obsijal njen obraz. 

Slikar pa se še ozrl ni v dolino, le v deklico je imel uprte svoje oči. 

„Ali ni tako tukaj, Olga, kakor tam pri vili Borghese?" dejal 
je. Sam si ni bil v svesti da niti gledé panoráme niti gledé njenega 
položaja ni pravega sklepa v primeri. Isti dozdeval se mu je morda 
le za trenutek v možjanih. O njijinem srečanji v Lahih pn mioga 
večera na vrtu nista govorila. 



J. Kersnik: Lnterski Ijudje. 415 

Deklica se je ozrla vanj ter močno se zamdela; roko, kateio 
je on sedaj skoro stískal, hotela mu je na lehko izviti. 

A v istem trenutku tiščal jo je okleneno z obema rokama na 
svoje prsi, in ona položila mu je roki okolo vratu. Poljubila sta 
se — ne tako, kakor pri svojem prvem srečanji, ne, to je bilo sedaj 
čisto drugače. 

Pa tudi sedaj se mu je ona izvila; dvignila je svoje veliké oči, 
bile so rujave, temnorujave — k njemu. in iz njih sijala je slikarju 
Ijubezen, — nedolžna. zaupljiva Ijubezen. 

„Ali me Ijubiš, Olga?" 

„Da, — in ti mene?" 

„Cez vse!" 

In poljubila sta se zopet. 

„Domov morava," dejala je potem ona, 

Napotila sta se navzdol ter za roke stiskajoč se šla v dolino 
proti grádu. 

Tam doli, predno se je steza stekala ven na piano med njive, 
stala so še košatá drevesa kraj gozda. 

Tu je objel še jedenkrát deklico. 

„Kaj pa — Berg, gospod pi. Berg?" vprašal je polugla.sno, hlastno. 

„Ah kaj!" deje ona, „to ni vse nič, to je le tako govorjenje: 
jaz ga ne Ijubim." 

„In mene Ijubiš že dolgo?" vpraša on. 

„Da, da, dolgol" zašepeta ona. 

„Od — tedaj?" 

„Da, — od tedaj !" 

In poljubovala sta se v novic. 

„In — doma?" vpraša zopet on. 

„Ni še treba, da bi vedeli!" 

„Dobro!" 

Stopila sta ven na piano in med njivami stopala hitreje proti 
grádu, nego sicer. Molčala sta tudi — kajti denes sta vedela dovolj — 
jedna misel, jeden čut polnil jima je duši. 

Pred grádom se je poslovil slikar. 

„Ali že hočete oditi?" dejala je ona; za bližnjim plotom prilival 
je vrtnar svojim cveticam. 

„Oprostite, — mnogo opravil, — pisanje me čaká. Zaostal sem 
s pismil" 



416 J. Kersnik: Lxitevski Ijndjft. 

„Torej jntľi, gospod Kosaii!" 

„I)a, jutri." 

Podala sta si roki, kakor dingekrati prí slovesu, 1p sHsnila sta 
si ji dfíiies mehko — pa vondeľ tako gorko! 

„Lehko noc!" šepnila je ona. 

„Leliko noc!" prikimal je on. 

Sto korakov pod grádom srečal je giajski voz, katerega so konji 
težko vlokli navkreber. 

„AH gieste že domov?" klical je nadlajtnant Werner iz voza. 

„Da, opravila — - — " 

„Torej jutri na svidenje!" 

Berg je, kakor po navadi, Idadno pozdravil. 

VI. 

Klopúle I)0(lo klí'p na kli-p ! — 
licvstik. 

„No, mati Kosanova, dobro jutro!" dejal je nekaj dnij pozneje 
Peter Polenček, prišed zarano po ulicati iz vaši in ugledavši starko 
pred hlevom. Peter Polenček bil je nekakov vaški norec, pa, kakor 
so dejali Ijudje, bolj zloben nego neumen. Mati Kosanka mu prikima 
ter hoče ne meneč se za trapa v hlev. 

„Hohohó, mati Kosanka," krohoče se oni, „kaj ste povohali- 
denes, da se Vam tako mudi, kos kruha mi dajte, pa malo mleka, 
kislega ; Vam bom pa nekaj povedal, na ušesa se ve da, če niste 
podplatov našili nanje ; na očeh imate pac štibale — pravijo Ijudje!" 

„Spravi se mi, cigán gorjanski," vpije sedaj starká ter se obrne- 
ná pragu, „pijan si menda zopet v koprivah ležal, da si tako srborit!" 

„Hoho, koprive, kaj koprive! Kaj pijan, nič pijan! Mleka mi 
dajte, pa kruha, — pa se mi bo dobro godilo, kakor vrabcu v prosu. 
Ce pa ne daste denes, boste pa drugikrat, mati Kosanka! Povedal 
Vam bom pa vender sedaj le, zakaj pravijo, da ste si štibale na oči 
nataknili. Vidite, — Izpodreceva Urša je tako dejala sinoč, jaz sem 
pa tam za kašto ležal — spal pa nisem, ne, — ni treba misliti, da 
se mi je sanjalo! 

„Kaj je dejala?" reče sedaj Kosanka, „ter postaví nogo, s 
katero je bila že v hlev stopila, zopet nazaj na prag. 

„Hoho, da imate štibale, pravé štibale na očeh!" 

„Hodi, hodi, norec neumni. če ne, ti dam i)0 tvojili škľ))inah, 
dlaka ti prismojena!" rekši pobere grablje, Icžeče na tleh tik hleva. 



J. Kersnik : Lntevski Ijndje. 4 1 7 

„Čakajte malo, mati Kosanka," vpije Polenček tor odskočí na 
drngo strán ulic. „Veste, zakaj je tako dejala Izpodreceva Urša? 
Rekla je, da Vi svojega Franceta ne vidite, tistega ki svojih dolgili 
kodrov ne striže! Široko je obzinil, ta Vaš France, dejala je, pa 
požreti ne more. Jaz to le tako pripovednjem, kakor je ona Urša 
pravila, če Vam pa ni práv, si pa ozel v nito naredite!" 

„Kaj je s Francetom?" vpije sedaj starká vsa razjarjena. 

„Zinil je, obzinil je na široko, za tisto lutersko gospodo v 
gradn, ali za tisto punico lutersko, pa je požreti ne more! Hudič 
ga pa bo, pravim Vam, hudič ga pa bo požrl. Bršlinovega zelenja mu 
díijte pod postelj, da ga rogatec kosmati ne vzame, konjsko smrt 
mu pa pod vzglavje vtaknite, da bo druzih mislij!" 

y, Komu? Kaj? Kaj kričiš tu?" oglasi se nekdo pred hišo in 
France stopi na ulice proti Polenčku. 

„Oj, oj, joj, — nič, nič!" vzklikne ta ter, ko bi trenil, skoči 
skozi maklenovo grmovje na breg nad ulicami in zgine za robom. 

„Kaj pa je hotel ta norec?" reče France dobrovoljno ter koraka 
čez dvorišče proti materi. 

Ta je stala malo bieda in s stisnenimi ústni pred hlevom. 

„Slišal si ga lehko, če si nisi ušes mašil!" reče- jezno ter se 
obrne k sinú ; „to ti pa povem, bodi kar hočeš, stori kar hočeš, 
tega pa ne morem, da bi Ijudjeza menoj kázali! In tudi doma te 
ni treba, če misliš samo gori pri tistih grajskih zijala prodajati — 
pri tistih, ki še naše vere niso, — da bi jaz še jedenkrát odgovor 
dajala ! Bojim se jih pa tudi ne, in če hočeš, povem jim vse to na 
vsa ústa, saj jaz ne dajem desetine tjá gori! In da boš vedel — 
rajša bi ti bila na vrat stopila takrat, ko si se rodil, kakor pa do- 
živela, da bi mi ti luteranko v hišo vodil, in če bi bila — zlata ! " 

Rekši pobrala je grablje, zaobrnila se umo ter stopila v hlev. 

„I, kaj pa je vender?" dejal je slikar poluglasno za njo; pa 
gánil se ni z mesta. Zri je nekoliko pred se k tlora, a potem obrnil 
se ter odšel ven iz vaši v gozd. 

Ko ga tudi opoludne ni bilo domov k obedu, vprašal ni nihče 
(loiunčil) po iijf'111. in iiiolčé so se razšli vsi po svojih opravkili. 

(Dalje prihodnjič.) 



27 






Zemeljski potresi. 

Spisal J. J c sen k o. 

XXVII. 

Ali potres res prizdiguje in znižuje zemeljsko skorjo? 

a drugem mestu je bilo že rečeno, da potresi naklanjajo ali tudi 
vzdigujejo poprej vodoravne in skupne sklade zemeljske skorje 
ter napravljajo tako zvane premete. Posebno zanimljivo pa je 




vzdigovanje in nižanje suhe zemlje in podmorskih tal, ker se po tem 
preminja površje zemeljskega oblá, zlasti pa naličje suhe zemlje. Tu 
ne mislimo na ono počasno in redno vzdigovanje in nižanje, ki se 
godi v teku mnogih let ali vekov, ampak le na primerne prikazni, 
ki so jih potresi h kratu učinili. 

Najlaže se ta prikazen opazuje ob morji; ker se skoro nič ne 
prominja srednja visokost gladine vesoljnega morja, vreže to ob suhi 
zemlji ali bregu skoro povsodi tako natanko mejo med vodo in suhim, 
da se zlasti vsako vzdigovanje zemlje lehko spozná. A tudi sredi 
celin opazujemo lehko tako vzdigovanje in nižanje zemeljske skorje 
po raznih premembah na njej n. pr. po pádu in hitrosti rek, po večjem 
ali manjšem obzoru itd. Leta 1822. (19. novembra) je razsajal silovit 
potres po Cilskem ter mesti St. Jago in Valparajzo skoro popolnoma 
pokončal. Ravno takrat se je tam mudila glasovita angleška prirodo- 
znanka Mrs. Graham. Ta je poročila v Evropo, da po natančnih pre- 
iskavah je potres vzdignil primorje zelo 30 mirijametrov na dolgo. V 
V Valparajzu je vzdignil zemljo za jeden meter, pri Quinteri pa za 
1 Vs metra. Ob bregu so to spričevale tudi ražne morské živali (kame- 
nice, školjke in druge), ki so vsled tega prišle na suho in poginile. 
Reka pri malinu komaj poldrug kilometer od morja je na 100 metrov 
po potresu za 85 centimetrov / močneje padala, kar je zo})et očitno 
pričalo, da se je bila zemlja ondu še bolj vzdignila kot ob morji. 
Angleški rastlinoslovec Cruikshanks je takrat pri Quinteri opazoval 
grebenine iz zelenjaka, ki so pred potresom zmerom bile ]iod vodo, a 
po njem so molele iz vode. Navaja tudi, da so vsi ondotni ribiči 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 419 

tľilili, da jo morje ondii postalo bolj plitvo in da se je umaknilo od 
bregov. 

A evropski učenjaki niso verovali poročilu, ker še nikdar niso 
opazovali jednacega dogodka. Zatorej se ne bodemo endili, da so 
vsi prirodoznanci, ki so pozneje obiskovali čilsko obrežje, pregle- 
dovali rečene razmere, da bi ono poročilo potrdili ali pa izpod- 
kopali. Leta 1831. je prišel tja Meyen ter je pritrdil vsem besedám 
učene gospice Grahamové. Našel je še ražne navedené priče, kolikor 
so se mogle čez devet let ohraniti. Videl je še ob skalovji ostanke 
morskih rasílin in živalij, ki jih je bil potres prizdignil na suho. 
Isto so spričali tudi Freyer, Caldcleugli in Darwin. A če so kljubu 
ternu še nekateri dvojili o resnici, priznati so jo morali, ko je še mladi 
bistroumni Darwin poročal o jednakem dogodku iz Južne Amerike. 

Angleški ladiji Adventure in Beagle sta na potovanji okrog zemlje 
bili ravno v Valdiviji, ko je močen potres razsajal po ondotnem pri- 
morji (20. febr. 1835) ter nad svojim središčem popolnoma porušil 
mesto Concepcion. 4. marcija sta bila Darwin in učeni voditelj onih 
ladiji slávni Fitzroy že na pretreseni pokraj ini ter sta j o natanko 
preiskala in premerila. Dokázala sta, da je rečeni potres pokraj ino 
vzdignil za 100 do 130 centimetrov; res se je pozneje zopet nekoliko 
znižala, a v aprilu je bila še zmerom 70 do 90 centimetrov nad nek- 
danjo visokostjo. Isto sta spričala pri otoku sv. Marija, ki stoji 4 miri- 
jametre od celine. Ta otok se je iznad morja vzdignil na južni stráni 
za 2 Vž metra, na severni pa dobro za 3. Grezilo ali globomer je 
tudi pokazal, da so se v jednaki razmeri vzdignila podmorská tla, 
namreč za dobra 2 ^/a metra. 

Dve letí pozneje je potres vzdignil primorje pri Valdiviji 
(7. novembra 1837.) Pomorščak Coste je 5 tednov po potresu obiskal 
otok Lemus, a našel je, da so se podmorská tla vzdignila za 2 V2 
metra. Nekatere grebenine so bile poprej zmerom pod vodo, a sedaj 
so molele iznad morja ter so bile pokri te z gnijočimi ribami in 
školjkami. 

Ker je bilo dokazano, da so omenjeni potresi res prizdignili 
suho zemljo in ražne grebenine in podmorská tla, Ískali so potem 
dôkazov za jednako vzdigovanje zemeljske skorje v minulih časih. 
Že bistroumna gospica Grahamová je dokázala, da se je čilsko pri- 
morje v minulih časih večkrat vzdignilo. Zasledila je namreč ocitne, 
po večem vzporedne meje med morjem in suhim v preteklih časih, 

27* 



420 S. Gregorňič : V obrambo. 



Na dľobno in bolj korftnito jo isto dokázal Darwin na vzhoflni in 
zabodni stráni Južne Ameriko, Pozneje je v istem oziru preiskoval 
Alcide ď Orbigny vzhodno strán Južne Amerike zlasti porečje Laplate 
ter dokázal, da se je ondu večkrat zemlja b kratu vzdignila. Res dn 
nimamo zgodovinskega poročila, da so potresi todi prizdigovali subo 
zemljo, tudi ne poznamo čaša, kedaj se je to dogajalo, a po vsem 
smem