HlMtigľH:!' '«9l>rjiKI«MI4l«(|
t *
M
^1
'
f9w
x.
Ljtjbljanski
Zvon
U i
Vv^-.''i*r- -*
/ľ-H":
,Kd
LJUBLJANSKI
Z TT O 1:T-
LEPOSLOVEN IN ZNANSTVEN LIST.
-'<iŕ>'*W"<iii)'
IZDATEIiJl IK ZAXOŽNIKI :
J. KERSNIK, FR. LEVEC, DR. IVAN TAVČAR IN JOS. STRITAR.
ODGOVORKI UREDNIK;
FRÄN LEYEC.
1882.
v LJUBLJANI.
TISK „NÁRODNE TISKARNE'
^„.,i*»«M4w***»í-rv*.v
oesn 6
I m e n i k
dozdanjih gg. sotrudnikov .Ljubljanskega Zvona".
1. Bele c Ivan, kaplán v Ziréh.
2. Bezenšek Anton, ravnatelj birou navodnega zbranja v Sredri.
'.^. B o 20 mi 1 na Dunaji.
4. Brencé M., právnik na Dunaji.
5. Bric Šimon, notai-ski kandidát v Logatci.
6. — b—
7. C im perm a n J o sip, pisatelj v Ljubljani.
8. Cvetnič L., c. kŕ. poštni nradnik na Dunaji.
9. D r. F r. De tel a, c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu.
10. D r. Dol en e c Hinko, c. kr. dež. sod. adjunkt v Ljubljani.
11. Dol en e c Rihard, ravnatelj deželno vinárske šole na Slapu.
12. Erjavec F r., c. kr veliké reálke profesor v Gorici.
13. Eržen Viktor f, pisatelj v Ljubljani.
14. Franké Ivan, c. kr. gimn. profesor v Kranji.
15. Gregorčič Siraon, vikár na Gradišči.
16. Gorazd.
17. Hlávka Fran f. pisatelj v Ljubljani.
is. Hribar Ivan, načclnik banke ..Slavije" in mestni odborník v Ljubljani.
19. Jen k o Ivan, c. kr. gimn. profesor v Gorici.
20. Jesenko Janez, c. kr. gimn. prof. v Trstu.
21. Jurčič Josip t, pisatelj v Ljubljani.
22. Karlin Martin, c. kr gimn. profesor v Kranji.
23 Kermavner Valentín, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. •
24. Ker s nik Janko, c. kr. notár na Brdu.
25. Dr Klemenčič Ignacij, vseučiliški docent v Gradci.
26. Koblar Anton, knezoškofijski kaplán in ai'hivar v Ljubljani.
27. Koder Anton, c. kr. poštni uradnik v Innsbrucku.
28. Dr. Kos Fran, gimn. prof. v Gorici.
29. Kragulj Andrej, gimn. prof. v Ljubljani.
30. Kur alt Fran v Karlovci.
31. L a h Evgen, cand. prof. v Ljubljani.
32. Lazár Mihael. c. kr. gimn. prof. v Kranji.
33. L e vec F r., xirednik „Ljubljanskemii Zvonu'" v Ljixbljani.
34. Levstik Fran, scriptor v c. kr. licejalni kujižnici v Ljubljani.
35. Malovrh Miroslav, modroslovec v Gradci.
.36. Dr. Mencinger Janez, advokát na Krškem.
37. Pagliaruzzi Josip, právnik v Gorici.
38. Al O" Patrik v Wabashi v Severni Ameriki.
39. Pirec A. A., modroslovec na Dunaji.
40. Pleteršnik Maks, c. kŕ. gimn. profesor v Ljubljani.
41. P o dg or šek Josip, kr. veliké reálke profesor v Rakovci.
42. Pogaínik Ivan. právnik na Dunaji.
43. Posavski v Ljubljani.
44. Poznik Radivoj. c. kr. inženir v Kremsu.
45. Rahne Janko, právnik na Dunaji.
46. Remec F r., c. kr. brzojavni uradnik v Ljubljani.
47. Resman Ivan, južne želenice uradnik na Rakeku.
48. Rutar Šimon, c. kr. gimn. profesor v Spletú. ^gE%
49.'Sen ekovič Andrej, c. kr. veĽke reálke profesor v*Ljubljani.
II
50. Dr. S e m e c Janko, advokát v Mariboru.
51. Dr. Simonič F r., c. kŕ. ammanuensis v vseučiliški knjižnici na Dunaji.
52. Solnce Ivan, bogoslovee v St. Franciscu v Severní Ameriki.
53. Staré Josip, kr. veliké reálke profesor v Zagrebu.
54. Stegnar Feliks, c. kr. učitelj v Ljubljani.
55. Strekelj Karí, cand. prof. na Dunaji.
56. Stritar Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji.
57. Subic Ivan, realčni prof. v Ljubljani.
58. Šubic Jurij, slikar v Parizu.
59. Šuman Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji.
GO. Š u m i Fran, urednik zborníku .,Arcbiv fiir Hoíinatlvundo" v Ljublj.ani.
61. D r. Tavčar Ivan, advokaturski kandidát v Ljubljani.
62. Tomšič Fran. ínženir v Imstu na Tirolskem.
63. T on ej e c Matej S am ostal f, meščanski učitelj na Dunaji.
64. Trdina Janez, kr. umirovljeni gimn. profesor v Novem Mestu.
65. Ukmar Anton, c. kr. pomorstveni adjunkt v Trstu.
66. Ullrich Vojteh f, modroslovec v Kranji.
67. Valenta Vojteh, mestne blagajnice kontrolór v Ljubljani.
68. Vesel Josip, slikarski akademik na Dunaji.
69. Vodušek Matej, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani.
70. Dr. Vošnjak Josip, priniarij, deželni in državni poslanec v Ljuldjani.
71. Wiestlialer Fran, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani.
72. Dr. Zarnik Valentín, advokát, mestni odborník in deželni poslanec v
Ljubljani.
73. Zbašnik Fr. , konceptní praktikant pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani.
74. Z or n H. v Kamnjah.
75. Župan Tomo, c. kr. gimn. prof. in ravnatelj knezoškofijskemu závodu
„CoUegium Aloysianum" v Ljubljani.
76. Železníkar Ivan, urednik ,,Slov. Národu" v Ljubljani.
77. Žnidaršič Jakob, c. kr. gimn. profesor v Sarajevu.
78. Zumer'Andrej, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani.
79. Žvab L o vr o, učitelj v Trstu.
KÁZALO.
I. Pesni.
Na stráni
Angelj Ijubezni. — b — 736.
Bolnik. Goľazd 409.
Brez doma. Gorazd . ' tí42.
Brez hiše. S. Bric 290.
Crni tm. S. Gregorcič 409.
Dekliška tožba. P. . , 2 2 G.
])ež. Gorazd (510.
Drobiž. Jos. Stľitar b") 5.
Glas vetrov. Gorazd- 724.
Godec. A. A. P. Gíjó.
Izgubljena «iladost. Nis Vodoran 669.
Jurčiťu v spomin. Jos. Strifar . • 25.
Kamneni hrám. — h — 450.
Knjiga življenja. — h — 54 7.
Kupčija vzpomladi. Dr. Janko Serme 354.
Lobanja. Jos. Cimpertnan 450.
Madonna. Gorazd 513.
Mladému prijateljii. T. Župan 449.
Mojemu grajalcu. S. Gregorcič 356.
Na bojišči. Krilan- 1.
Na domu. Gorazd 355.
Najljubša želja. Krilan 546.
Na potu. —h — 602.
Národov grob. — h — 479.
Naša pesen. Janko Kersnik 129.
Na tuji zemlji 1 — 4. — h — 322.
Nazaj ! Jos. Stritar 104.
Negodni ptičici. S. Gregorcič , 321.
Nemanič. S. Bric 612.
Ôddihljaji 1 — 3. M. Posavski 736.
Úljki. *S^ Gregorcič 227.
Pesen Slovenca v Amerikancih. Al O' Patrik 560.
Pogreta mladost. S. Bric 754.
Po krivici. — b — 657.
Pomladanski dan. — b — • . . . 229.
Poslednji brat. — b — 577.
Po slovesu. 1. 2. —b — 611.
Pri jezu. S. Gregorcič 387.
IV
Nu iiiiitiii
Pri križi. — h — 547.,
Pri mrtvaškem sprevodu. S. Oregoľčič (541.
Pri pogrebii. S. Gregorcic (U 2.
Pri Sotli. Oorazd 7 45.
Prvi sneg. — h — ;)4.
Samostanski zvon. — h — : , . . 161.
Spomladi. I — IV. Jos. Stľitar 193.
Tolažba. Jos. Sfritar 166.
Tľioleti I— VI. Fr. Zbamik 25 7.
Vaška lipa. Gontzd 705.
V cerkvi. — h — 228.
Večná luč. Goľazd . . 201.
Vihar. —h — . . 514.
V obrambo I. — XV. S. Gret/oľcic 420., 194.
V Valvasorjevem gradn. L, II. — h — 6 75.
Zaljubljeno niorje. Krilan . . . 385.
Zakaj? — h— 726.
Zapuščen. — -h — 258.
Znamenje. S. GregOľcic 65.
Znamenje Ijubezni. Jos. Cinqjeniiaii' • . . 2.
Zvečer. Gorazd 194.
Želje. Gorazd (5 74.
Zivljenja cvet. —h — . . . • 479.
II. Pripovedni spisi.
Bájke in povesti o Gorjancih 1^—12.. Janez Trdiňa 38., 178., 241.,
302., 357., 410., 483., 542., 620., 670., 727.
Izza níladih let. Dr. H. Dolenec .... 145., 209., 270., 337.,
593., (^8^, 719.
Kuzovci. Slika iz národa. Dr. Ivan Tavcar .... -4^., 738.
Luterski Ijudje. Povest. Janko Kersnik . . 99., 162., 229., 291.
413., 474., 548., 613.
Malo življenje. Povest. Dr. Fr. Letela . 3., 06., 131., 195., 259.,
- 324., 388., 451., 515.. 578.. 643., 706.
]\Ied gorami. Ľr. Ivan Tavcar. I. Tržačan 33.
II. Kako se mi ženinio
III. Kočarjev gospod
Mrtvaški Ijubec. B. Poznih
Najdražja kupica vode na svetu. Dr. Fr. Simonic
O prikaznih in diiliovih. Dr. Jos. Vošnjak .
Ponkorčev oča. Janko Kersnik
Po velikem požaru. Slika iz zivljenja dunajskega Jos. Sfritar 21.!.
Slike iz goronskih planin. ToncjecSeľUiostal. I. V snogu . .s 9., 150.
Slovenska Lenora, ali inrtvi pi-ide po Ijubico. S. Btitar . . . 402.
16 7.
276.
609.
2 7.!.
:M(».
is.
x* stráni
Slovenskí Faust. S. Rutar 535.
Tiberius Pannonicus. Dr. Irán Taicar 404., 537.
III. Književno - zgodOYiriSke vešti.
Anastazij Griin o Preširnu 381.
Andrej Einšpieler. Fr. Levec 755.
Anton Nédved 60.
Ave sancta chiismal (V. Vodník) 332.
Daníčič Gjuro f F. Levec 770.
Dramatično društvo 251.
Dva verza Preširnova. V. Kermavner 690.
Dve uii pri slovenskem pesniku (Jos. Virku). Fľ. Levec . . . 13.
Dr. Šembera Alojz f 253.
Hlávka Fran ý Fľ. Levec 3(59.
Iz odbora za Wolfov slovar . 518.
Iz Preširnovega življenja: III. Prešíren, študent na Dunaji. T. Župan 464.
Jeran Luka 767.
Jurij Dobrila f 123.
Langus in Prešíren I — 11. Dr. Fľ. Kos in Fr. Levec . . . 567.
Matej Tonejec-Samostal f. And. Zumer 365.
Matica Slovenska 61., 186., 444., 507.
Miklošič 639.
Nov slovensk rokopis (vinogradskí zákon) 251.
Obcní zbor „Glasbene Matice". 2*^. Stegnar 445.
Od kod so Podmíljščaki? Fr. Sumi 630.
Písma iz Zagreba V. (Avg. Šenoa). Jos. Staré 79.
Poslednji „Kranjski Cebelar" (dr. Jarnej Levíčník'* .... 574.
Prešíren v furlanščini. S. Rutar 769.
Prešírnov napíš na Šentjoškem zvonu 253.
Preširen v českeni prevodu. L'an Hrihar 376.
Prilogi k Preširnoveniu životopisu. Fr. Levec. I. Dva lista Preširnova
Celakovskemu 49., 110.
Ríhar ali Richter. Fr. Levstik 253.
Rihar Josip. Á. Kohlar 316.
Rokopis Jenkovih poezij. M. Lazár 504.
Slovenska elegija iz preteklega veka (P. Paškál Škrbinec) Fr.
Wiesthaler 603., (566.
Spominski list (Jurčič Erženu). Jos. Cimperman 703.
Spominskí list (dra. L. Toraana). Fr. Levec 377.
Svetoivanski evangelíj. S. Rutar 471.
Senoa Avgust f (>o.
Senoa v Italijanih 7 70.
Vuk Vrčevič f. M. Mal&vrli 631.
Zadnji sošolec Prešírnov (Jurij Gabrijan f) . . . . . . 508.
Zlata knjiga I. H. (Gregorčičeve poezije). Fr. Levec . . 312., 436.
VI
N'a Kirani
lY. Jezikoslovni spisi.
Velésalo, subst. n., a ne Velésovo, adj. poss. n. Fr. Leostik . 480.
Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592. Fr. Levdik . . . 562.
Y. Zemljepisni, statistióni, zgodovinski in prirodo-
znanski spisi.
AU so Slovenci zares Hrvatje? 253.
Bičarji in skakači na Slovenskom. S. liidar (j 8 4.
Bosenskí grobovi. S. liutar . ^ 725., 768.
Dva kranjska prirodopisca. Ivan- Subic .-505.
Jedinstvo slovenskih dežel. S. Biitar. 26., 94., 157., 218., 284., ,'i50.
Josipina pi. Kwiatkowska. Ivan Subic . . . . . . . 761.
Nápis na husarskem spomeniku v Logu. Bih. Dolenec . . . 384.
Nekoliko o kranjskih jezerih. E. Lah .746.
O starosti človeškega rodu. Ivmi Subic 751.
Slovenci za Karola Velikega. Dr. Fr. Kos 395., 460., 528., 598., 625.
Solnčni mrak 17. mája 1882. M. Vodnseh 317.
Solstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. Ant. Bezemek 246.,
309., 370., 564., 635.
Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1. 1881. Eoyen Lah 173.,
424., 625., 687.
Venerino prehajanje mimo solnca 6. dec. 1882. M. VoduŠek . 759.
Zemeljski potresi XXI— XXX. Janez Jesenko 43., 106., 236., 297., 418.,
488., 553.
YI. Književne ocene, naznanila in raznovrstne novice.
Accademia Adamo Mickiewicz. Imn Hribar 127.
Alphabetum Sclavorum. M. Malovrh 509.
Ami Boué f 63.
„Archiv fur Heimatkunde" 62., 187., 640.
„Archiv f. sláv. Philologie". Fr. Levec .... 187., 432., 700.
Bleiweisov spomenik 702.
Celestínov „France Preširen" 125.
Ceh o Ljubljani 188.
pDalmatinova biblija 769.
pavorin Jenkova opereta: „Vračara ili Baba Hrká." Fr. Levec . 435.
Divič. L Ž. in L. Zváb . 318., 381.
Dizionario biografico da Angelo de Gubernatis. Dr. V. Zaniik . (i -i.
Dva národná praznika (spomenik Tonej'cu in Jurčiču) . . . 5 72.
Erženov spomenik 702.
Gotiški zlog v lirvatski 770.
Gregoľčičeve „Poczije" . . . . . . 256., 315., 381., 444., 703.
Hrvatska književnost. M. Malovrh 125., 189., 254., 318., 383., 509.,
575., 773.
VJl
Ka stráni
Izmišljena tiskarnica v Kranji. Fr. Levstik 187.
Jagŕčeva: Specimina linguae palaeoslovenicae. Fr. Levec . . . 429.
Jankovičeva „Vrtnica". V. Valenta 702.
Jan Matejko 704.
Jos. Jurčiča zbrani spisi I. Deseti brat 380.
Jurcičeva slávnosť . 02., áOít., r)73.
Knjige „Matice Slovenské" 1. 1882.:
I. Lavtaľjeva „ Geomctrija. " Ä. Sem-kouic 3 7 o.
II. Ľľjavčeva „Somatologija^. /. Siihic 430.
Lavrenčičev „Anton Alojz Wolf 380.
Leskienov ^Stari srbsko-cirilski rokopis G 90., 762.
Literarno-zabavni klub Ijubljanski . G2., 123., 253., 317., 702., 767.
Literarno-zabavni klub v Kranji 447.
Matičin poziv slovenskim pisateljem. (Inserati str. •2-2.)
Munkacsy. Jos. Vesel . . . 182.
„Narodni Dom" 186., 191.
ísicola Tomaseo. M. Malovrh 318.
Nová česká opera (Dvorakov Dimitrij). JJi: ]\ Zarnik . . . 760.
Odbor za Bleiweií^ov spomonik (poziv njogov na závitku IV. zvezka).
Pogovori I. Negoda 361.
Poziv slovenskim pií^ateljem (Matica Slov.) 776.
Preširnova ura. Fľ. Levec . . . . r>74.
Pľvi slovenski narodni román (Ciglarjev Svetin) 570.
Ruska književnost. Fr.^Iiemec in — n. . . . 64., 447., äll., 775.
Rutarjeva „Zgodovina Tolminska" 442.
Singerjevi „Beiträge zur kroat. Yolkspoesie. M. Malovrh . . 126.
Slovanský Sborník. L Hribar in Fr. Levec . . . . 127., 768.
Slovenska književnost. Fr. Levec 123., 184., 250., 315., 380., 442.,
507., 570., 637., 701., 767.
Slovenska Talija 250.
Slovenské muzikalije. i'**. Hlaika 58., 120.
Slovenskí glasnik. Fr. Levec 60., 122., 184., 250., 315., 380., 442.,
507., 570., 637., 701., 767.
Slovansko življenje v Parizu . . 771.
Srbska književnost. M. Malovrh . . . . 190., 510., 575., 774.
„Sub rosa" L Ž. 318.
Šumanova knjiga „Die Slovenen". S. Riitar 53., 113.
Valjavčev „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku" . , . 319.
Yolkovega „Delo sv. Cirila in Metoda'' 122.
Ugauke (na závitku VI., Yíl., VIU., IX., X. in XI. zvezka).
LeposloYGii in znanstver^ list:
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. januvarja 1882.
Štev. 1.
Na bojíšéi.
Balada.
í^^ačénja se bítva, topóvi grmé,
Ňfc^ V grménje gredó mi junáci trijé.
Na mlade obraze jim légel je rarák,
Ter kameň pritíska jim srca težák.
Potegne čez čelo se prvi z rokó,
Skriváj iz očésa otáre solzó :
„Ostavil sem drágo nevésto domá;
Ljubíla sva z njó se, kot angeljca dvá.
Že drúgič oklícal je n aj u vikár,
Nedéljo prihôdnjo bi šla pred oltár.
Srcé po devici vzdihúje mi zdaj ;
Bog vé, če domov se povrnem še kdäj!"
Potegne čez čelo se drugi z rokó,
Skriváj iz očésa otáre solzó:
„Pri materi stari na domu živím,
Ter zánjo se trúdim, lepó jo gojím.
Vse druge nesréčni pokôpal je čas,
Jedíni ostal jej v zaslómbo sem jäz.
Po materi srce vzdihúje mi zdaj;
Bog,vé, če domov se povrnem še kdäj !"
Potegne čez čelo se tretji z rokó,
Skriváj iz očésa otáre solzó:
J. Cimperraan: Znamenje Ijubezni.
„Otrok neodraslih jaz troje imám;
Umrla je žena, odrejam jih sám.
Kdo jésti jim bode ter pítl dajál?
In kdó jim v obrámbo z Ijubéznijo stál?
Sirote uboge ! kam pójdejo zdaj?
Bog vé, če domov se povrnem še kdáj !"
Cez rávno se pólje molčé poženó,
In v sečo krvavo nogé jih nesó.
Ko zvezde nad póljem zvečér zagoré,
Junáci na zémlji vsi tri je ležé.
Porazil jih Ijuti je bôjni vihar,
Kaj mati, nevesta in déca mu mar!
Znamerge Ijubezni.
Krilán.
3^a z menój si bolj prijazna,
*fe Kakor z drugimi Ijudmí;
Kádar kúpa mi je prazna,
Da jo polniš sama tí,
Znamenje še ní,
Da me Ijubiš!
Rada sédaš poleg mene,
Sala tvoja sméh budí
In iz duše skrb prežéne;
Vender vse, golóbče tí,
Znamenje še ní,
Da me Ijubiš!
Róž si mi v spomín dajala,
Druge tudi že darí,
Si-ce je vriskálo: hvala!
Toda vse, verjémi tí,
Znamenje še ní,
Da me Ijubiš!
Le kadär očí se moje
V lépe ti ozró očí,
Bérem v njih vse čustvo tvoje,
In ko me poljúbljaš tí,
Čutim prevesél,
Da me Ijubiš!
Jps. Cimperman.
Malo življenja
Povest.
Spísal dr. Fr. Detela.
L
lizu štajerské meje leži v zelenem zatišji vas Dolina. Malo
ravnino, sem ter tjá vzbočeno po hribih in gričih, obdaje
visoko in obrasteno gorovje, ki se le na jedni stráni nekoliko
znižuje. Cez to sedlo drži glavna cesta dolinska, ki veže skriti kraj
z drngim svetom. Kako po pravici nosi vas svoje ime, vidi se iz
te leže, in če pogledaš z gore sv. Florijana, ki se dviga najviše nad
Dolino, vidiš pod seboj majben kotel,' čega'r dno je nekoliko pokve-
čeno in pri katerem pogrešaš nekaj obrobka. V znožji sv. Florijana
izvira potoček Dolinščica, ki se zvedavo vije po dolini, kakor bi nerada
zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa zgine v soteski in káže Ijudem,
kod se tudi pride do veliké ceste, če se ravno komu ne mudi. Tu
in tam stoj i na kakem griči bela cerkvica, okrog in okrog pa je raz-
tresenih mnogo vasij, obstoječih iz treh, štirib, čaši tudi jedne samé
hiše. Uljudni prebivalci štejejo se zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce,
kakor druščina nanese. Za to, kar se godi za gorami, ne menijo se
dosti in sploli potrebuje kaka novica četrt leta, da doseže to dolino •
kajti da bi Ijudje verjeli besedám staré Mete, ki vozi vsako sredo
samotež v Ljubljano, tega še misliti ni. „Ženská je stará," pravijo,
„rada govori in več pripoveduje, kakor je res." Tudi birič, ki ob
nedeljah pred cerkvijo oklicuje, pripoveduje jim razen davkov malo
novega. Jediná priložnost nekoliko sveta si ogledati, ponudi se Dolincu,
kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar se vrne
domov, pa pravi : „Lepo je tam v onib krajih, lepo ; pri nas je pa
še lepše." Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, ne godi se
jim slabo, in lehko in dobro od njih kupujejo kupci, ki jih obiskujejo
na jeseň in po zimi. Dolinski župniki tičakajo sivé starosti, kajti
1*
Ďr. Fľ. Dctela: Malo življeuje.
zdrav je zrak in dolinske duše pästi je pravá igrača. Če zaide kate-
rikrat kakšen kozel v škodo, par besedij ga poboljša.
Dasiravno je Dolina ■ — v ožjem zmislu besede — glavna vas
vse doline, vender ne šteje mnogo številk. Hiše so s častnimi izje-
mami neznatne. Sredi vaši stoji cerkev sv. Jurija, Dolincem priljub-
Ijenega patróna ; na jedni stráni cerkve ima župnik svoje stanovanje,
staro nerodno stavbo z debelim zidovjem in malimi okni, na drugi
pa je šola, kjer se vaški mladini s šibo um bistri. Pred cerkvijo pa
se košati mogočen kostanj in zbira vsako nedeljo pred službo božjo
in po njej v svojo senco môže in fante, da se kaj pogovore in pokrat-
kočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bil veter nanesel : ta tu, ona
tam, ne dve na jedno strán obrneni, okrog cerkve in ob česti, ki
drži po mnogih klanjcih in ovinkih, zdaj navkreber, zdaj navzdol, cez
hrib do okraja dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skoz sotesko
do veliké ceste.
Dolinci so sicer tihi Ijudje ; a kadar mislijo, da iraajo kaj
uzroka za to, pa zašume tem bolj. In teh mislij so bili menda ta
dan, ko se začenja naša povest.
Bilo je meseca avgusta leta 1858., ko je stari Primož, ki ima
majheno hišo pod cerkvijo, omožil svojo hčer Franico na dom. Vsa
vas je bila po konci. Iz Primoževe hiše se je razlegala glasna har-
monika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna.
Okrog olepšane hiše je.oglarila mladina, ki je bila še premlada za
plesišče, in po svoji moci povzdigovala svatovski hrup. Zdaj pa zdaj
prikázalo se je na pragu kako nališpano dekle ali kak praznično
oblečen moški, ki je zaukal po vaši doli v dokaz, da se mu dobro
godi.
Bogatin nima po navadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor
reven kmet; bodi si, da ima ta res vec prijateljev kakor oni; ali p a
da se bolj boji katerega razžaliti s tem, da bi ga ne vabil; ali pa
hoče nemara vsaj jedenkrát pozabiti svoje reve in se práv oblastno
veseliti. Nekaj mu gre se ve da tudi za čast, ravno tako kakor ubogi
vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so
jej odnesli Ijubega moža.
Pri Primoži je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli
svatje, v sredi med njima starešina in zraven njega priletni župnik.
Ana, Primoževa žena, skrbno je gledala, da duhovni gospod ni trpel
lakote.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Oh, gospod župnik. še to, pa še to," govorila je in polnila v
jedno mer gospodu kupico in krožnik.
Težko se je bránil gospod silnim prošnjam. Od druge stráni
pa mu je pripovedoval starešina počasí in dostojno. da pôjde dež, ker
se vreme tako kislo drži, da pa ne bo nič odveč, ker zemlja je suha
in kako dobro znamenje je to, če dežiije na ženitovanjski dan.
Ženin France je govoril zdaj s tem raožem. zdaj z onira, kajti
nov gospodar je stopil v jedno vrsto z njimi.
„Nevesta je pa v izbici z družicama," dejala je mati, kadar
so povpraševali po njej.
„Malo se mora pojokati, ker je že taká navada," menil je
Rožanec, posestnik iz bliznje vaši Gorice. „Saj se je še Mina jokala,
ki je mene dobila."
„Jaz sem že vedela, zakajl" oglasi se hitro ženica od one stráni,
„Franici pa ni treba."
„Ali ste iztaknili, oča Rožanec?" smeje se župnik.
Najveselejši izmed vseli pa je stari Premec, ženinov oče in sosed
Rožančev. Po sredi sobe se vrti in klobúk, ves pokrit s pisanim
papirjem, s šopki in traki, visi mu po stráni, kakor bi se smijal
belim lasem, kako pridejo v njegovo družbo.
„Primojdunaj !" vpije sivi mož in ploská z rokama. „Ana,
midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče."
..Za staré Ijudi. ki se opotekajo," opomina žena, „je tu premalo
prostora. "
„Malo prostora imaš res, Primož, primojdunaj, malo! Kadar
bo zopet kaka reč, prinesem ga s seboj od doma, ker prostora imam
jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi! Smrt se te bo zbala, če vidi, da
plešeš. Hojó! po konci, primojdunaj!"
„Pojdi s kako mlajšo, mene pa pusti!" bráni se Ana; in polu-
glasno pristavlja: „Kaj pa. preklinjaš tako v pričo gospoda župnika?"
„Ha, kaj, primojdunaj, Ana!" odvrača Premec. „Ali misliš,
da je to greh? — Gospod župnik!" ogovarja duliovnega gospoda,
„vi i mate vse grelie zapísané, veliké in malé: ali je .primojdunaj' greh ?
Kaj?"
„Posebno lepo ni," smeje se župnik, „beseda odveč!"
„Kar nič odveč!" ugovarja mož. „Dobro delo je, pravim jaz,
dobro delo! Le poslušajte! Ce bi jaz rekel: pri moji duši, kar me
pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je
Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
pa greh, to je kakor amen in tému se ne ustavljarn nič. A jaz ne
pravim tako ; jaz zavpijem : primojdu — , hudoba me že sliši. Alo !
pa pero v krempije in piše : „Stari Premec se priduša. " Jaz pa pravim :
dunaj ! Tri sto medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem
hiidobo, da se jezi, in budiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim,
kakor če bi svetnika častil, primoj dunaj ! He, Ana pojdi plesat!"
In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo
mlajši svatje.
V kótu na klopi šedi Premčev Mihá, ženinov brat, in neutrudno
vleče harmoniko. Kupico vina, ki jo iraa zraven sebe, polnijo mu
pridno svatje, on kima z razmršeno glavo in potrkava z nogo li
godbi. Kadar se naveličajo plesalci, ali pa kadar mu žeja pride na
misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo, da se mu smejejo in po-
norčuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozná vse Ijudi, ki pre-
bivajo po dolini okrog in povsod ga imajo radi in ne more se naslu-
šati mladina njegovih sal. Sicer pa dolgi Mihá s svojiní razpraskanim
obrazom ni posebno mikavna osobnost.
„Hoj, Mihá, kaj počivaš!" zavpije Premec med vráti. „Nategni
zdaj svojo ,neduho', pa zagodi polko staré sorte, primojdunaj !"
In starec vrti v jedni roci klobúk, z drugo pa pelje staro Ano
na ples in glasen smeh se vzbudi med svati.
Zdaj se odpro duri in notri stopi mož visoke postave. Vseh
oči se takoj obrnejo nanj in čudná dovolj je prikazen. Bledi, upadli
obraz je zarasten, in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška
kapiea. Slabá in raztrgana je vsa obleka, a tako divje se svetijo oči
pod gostimi obrvmi, da bi lehko kdo sumil : ta človek je hudodelec,
pa je kakemu beraču obleko pobral.
Molčé sede tujec za malo mizo pri durih in reče na pol proseče,
na pol osorno: „Jesti mi dajte!"
„Sveti križ božji, Jurij !" vzklikne pri teh besedah mati Ana:
kolena se jej pošibé in seséde se na prag. Premec jo spravlja po
konci, svatje pa se vsujejo okrog tujca. Mati je prvá spoznala svojega
siná in ko se vzdrami iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema
s solznimi očmi. „O Jurče, Jurče, kako si reven, kako si shujšan!"
tarna ženica in donáša jedil in pijače.
„Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma?" tako ga vsi navskriž
izprašujejo.
Stari Primož pa prime siná za roko in reče : „Ali so te izpustili?"
Dr. Fr. Detcla: Malo življenje.
„Ne!" odgovori mu oni nejevoljno.
„I, kakopa? Pa vender nisi usel?" govoľi skľbljivo oče, nesrečo
sluteč.
„E. kaj!" vpije Preniec. „Práv je, da si prišel ! Nič se ne boj! Ti
si fánt. pľimojdunaj ! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje Ijudi. Na, pij !"
\ komaj je Juľij, od vseh stranij izpraševan, použil košček
krulia, stopita v sobo dva žandarja. Po patroli hode slišala sta godbo
in ukanje v Primoževi hiši in prišla pogledat, če je vse v redu.
Kakor obstane pes, kadar okrog ogla zavije in na mačka zadene,
tako je ostrmel žandár, ko je zagledal Jurija. Le jeden trenutek
ujele so se njijine oči, Jurij pa skoči po konci, kakor bi ga pičil
gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo
in kuhinjo na dvorišče.
„Stoj! Držite ga!" kriči žandár, ki je stopil v sobo, zgrabi
puško in steče za ubežnikom. Nemara ga je že na povelje iskal in
takoj spoznal za uhajača, vsakako pa je moral onega beg izdati.
Ko vidi drugi žandár, kaj se godi, obrne se urno in hiti pred
vráta na dvorišče, da bi Jurija prestregel, a kakor blisk sine ta mimo
njega, sune ga na strán in zgine v hlevu, preganjalca pa sta mu za
petami. — Začudeni so se spogledali svatje pri tem dogodku ; zdaj še
le jim je bilo jasno, kaj vse to pomeni in obce veselje umaknilo se je
hipoma veliki žalosti. Oče Primož zdibuje, mati pa in nevesta, ki je
liitro vse zvedela in pritekla, jakata na ves glas. Žene in dekleta
skušajo ji tolažiti, a vsem je tako tesno pri srci, da ne morejo najti
pravé besede.
• Mnogo je prestopkov, katere prosto Ijudstvo vse drugače sodi,
kakor pa sodnik, ki se drži zákona. Naj nastane kje kakšen poboj
in naj se zgodi nesreča, da koga ubijejo, Ijudje bodo ubijalca skoro
ravno tako milovali kakor ubitega. Oba sta nesrečna, pravijo, a kazen,
ki prvega zadene, zdi se jim vselej preostra. Vprašaj pa kmeta. zakaj
je toliko tatvine na svetu, rekel ti bo : „Zato, ker tako lepo ravnajo
s tatmi ; po zimi jih redé, po letí pa izpuščajo, da liodijo krast.
Obesiti tata, pa ne bo več kradel." In ne morejo se prečuditi Ijudje,
zakaj je prepovedano na mestu ubiti požigalca, če ga zasačijo.
V Primoževi hiši pac nikomur ni prišlo na misel, da bi pomagal
zákonu, katerega zastopata žandarja, marsikomu pa se je vzbudila
tiha želja, da bi vender Jurij ušel.
Dr. Pr. Detela: Malo življcnje.
„Predrta reč!" hudiije se Rožanec, „človek se nikjer ne more
veseliti ; za vsakim oglora tiči birič, da postené Ijndi zaslednje kakor
lovski pes. Zakaj smo ja pustili notri! Mi ne potrobujenio žandarjev
med seboj !"
„Bodi tiho!" prigovarja mu žena Mina. „Naj te kdo sliši!"
„Práv imas, sosed Rožanec," vpije Premec, „primojdunaj ! Po
meni vse zagomezi, kadar žandarja vidim. Našega Jurcka pa ne bodo
vzeli, primojdunaj da ne! O Jurček, le počakaj, še bodeva okrog
hodila po gozdib, pa ribe lovila in rake, primojdunaj, pa žabe tudi.
Nimajo te še!"
Pri tej pri či pripeljeta žandarja Jurija uklenenega v sobo. Iz
nová začnó ženské jokati ; župnik pa stopi k ujetemu in ga opomina,
naj krščansko prenáša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav
videl svoje roditelje in svoj dom.
„Jesti mi dajte!" prosí jetnik in prošnji župnikovi rad ustreže
žandár in razklene zvezani roki.
V hlevu sta ujela Jurija. K nesreči lestva na svisli ni bila
pristavljena ; hitro skoči Jurij na žleb, od žleba na gare, z rokami
pa zgrabi rob line, ki drži na blev in skúša se gori zavibteti; a
kar se mu je prej tolikrat posrečilo, zdaj mu je nemogoče, zastonj
se trudi, moci mu odpovedo, pred očmi se mu stemni in doli páde
na tla, žandarja pa nanj in brez upora ga zvežeta.
Zdaj pa mu streže mati, žalostná tako, da jo mora sin tolažiti.
Ženin in nevesta sedita nemá poleg njega. Premec pa se je obrnil na
žandarja, ki sta mu oba znana in se razgovarja ž njima in ponuja jima
pijače. ' •
Mihá je bil od druge stráni priaedel k Jurijn in tolažilne besede
mu govori. „Nič ne maraj !" mu pravi. „Ce te malo pretepó, to pa
nič ! Jaz jih doma za prazen nič toliko prenášam, da bi bil že lohko
svetnik, če bi jih dobro obrnil. Poglej moja ústa: denes toden so mi
dva zoba izbili, kar zastonj. Pri Mrčunu smo pili. Tomažetova dva
sta pa na pragu stala in pogovarjala se. Jaz ja primem za lase. —
tako-le — jednega s to roko, drugega pa sto, in potrkam dvakrát
z glavama vkup, v tretje sta ae pa trda naredila: jaz izpustim in
však na jedno strán sta odletela kakor snopa s polnega voza. Potí ej
sta pa segla po meni; vidiš, zavolj také neumnosti!"
Jurij pa ni bil pri volji poslušati ga.
Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Pusti me, Milia," mu pravi in ga odrine. Mihá pa se pridruž i
Rožancu, ki se tiho poraenkuje z njegovim očetom; harmonika je
hila pač obmolknila.
„Zdaj gremo," reče žandár in uklene Jurija; jedenkrát se ta
še ozre na svoje drage in tiho ga odpeljeta strážnika, katerima je
tudi težko delo jokanje.
Povedali smo, kako primerno ime ima Dolina, ki leži v dolini,
zaprti od vseh stranij. Stari Ijudje trdé, da je ves dol pokrivaB svoje
dni jezero in na Rebri so našli báje železen. v skalo udelan obod,
kamor so gotovo v starih časih privezavali colne in ladije, in če
slišijo — po navadi stari možje in žene — pod goro sv. Florijana
nekaj bobneti, kaj more to pač biti, če ne voda, katere je ves hrib
poln in' ki eaka le dúška, da se razlije po nižini? Cesta, ki drži
cez hrib, vije se kakor bela kača sem ter tjá, gori in doli, in vaški
geometri vedó dobro, da je prema črta čez sedlo ravno petkrat krajša,
kakor okrajna pot: in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih potov,
shodili so čez hrib mnogo, mnogo stranskih stezá, ki se več ali menj
ujemajo s premo črto in tu in tam cesto križajo. Pes Ijudij vidiš
malo po česti hoditi, razen če je deževno in blatno : le kak popotnik,
ki teh bližnjic ne pozná, mora poslušati. kako ga vaščani jiomilujejo,
da je storil toliko pota. Pol ure od vaši izgublja se cesta v lesu in klanjec
se prične. Od kraja borovec, više gori pokriva bukev večji del gore, sem
ter tjá pretrga kaka golina gosti gozd. Takšno golino naletiš. če gres
kake četrt ure po gozdu. Reven spašnik obrasten je z robidami in
malinjem, na konci goline pa stoji na pol skrito malo Podrto Znamenje
in jerlna tistih dolinskih bližnjic pelje tu čez okrajno cesto. Podrto
Znamenje. zidan spomonik, ki že od starosti in ker nikdo zanj ne
skrbi, na kup leze. Slika Kristovega trpljenja se komaj še razločuje.
Kar je pa ostalega zidovja, to je vse počečkano in popisano, kajti
mladina, ki tod hodi in pase, poveličuje se tukaj in riše brez usmiljenja
z barbarsko roko hodna svoja imona ná zid. Kdo bi se ne spominal
znanega začetka perzijskih spomenikov: „Tako govori kralj Darjavuš."
če bere na znamenji : „To pišem jaz Jaká Robovec: to pa Jože!"
A noben Jaká in Jože bi ne šel po noci mimo znamenja, kajti tu
straši. Pred štiridesetimi leti se je tam ubil, ali kakor drugi pravijo,
ubili so tam grasčinskega gospoda iz Prapreč in od tedaj se Ijudje
radi ogibljejo po noci tega kraja. Globoke jame okrog zidovja tudi
10 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
pričajo, da so lehkoverni Ijudje že základov tod Ískali. Kdo pa je
znamenje postavil in zakaj, to se ne ve; kajti da bi bil kdo pokopan
pri spomeniku, ne smemo še sklepati iz napisa: „Ťukaj poeiva Janez
Kos, kadar nese v malin."
Precej pozno je že bilo, ko sta žandarja odgnala svojega jetnika,
dež je začel gosteje padati in terna se je bila storila. Trdo za Jurijem
korakata strážnika, puško z bajonetom na rami, roko na jermenii.
Komaj se čuje stopinja v dežji in medlo se svetita čeladi. Po noci
se vsaka pot daljša zdi, bodi si, da se kesneje hodi v temi, ali da
smo menj razmišljeni, ker ne zadeva toliko utiskov ušes in očij. Mlaj-
šemu žandarju se je zdelo, da se pot vleče.
„Dolga bo," pravi tovarišu, ko prideta pod klanjec.
„Dolga," odgovori oni, a videlo se mu je, da se mu ne Ijubi
govoriti, in molčala sta oba. Hoditi sta pac morala po česti, prvič
zavolj slabega vremena in potem, téma je téma in zapelje tudi izkuše-
nega potnika. — Težko je dalje čaša zvesto pažiti na jedno in isto
reč, če se nam usiljuje misel, da je pozornost nepotrebná.
Žandarja sta izprva pazno gledala okrog sebe, kajti bála sta
se nekoliko, da ne bi Ijudje kaj poskúšali ; a ko sta prišla tako
daleč od Doline, brezskrbno sta se udala však svojim mislim. O
vodniku Križanu so Ijudje govorili, da po noci bolje vidi ko po dnevu,
toda najostrejší čut čaši zmoti človeka, ki se preveč nanj zanaša.
Komaj sta žandarja mimo Podrtega Znamenja, skočijo trije možje
izza zidovja. V jednem trenutku zvijeta dva žandarjema puške iz rok,
tretji pa potegne Jurija v strán pod cesto.
„Hudič, stoj !" vpije Križan in dere v hosto za ubežniki, a komaj
je storil deset korakov, tresk! páde na tla. Nekdo je bil srobota
napeljal od jednega debla do drugega in ta mu je izpodnesel noge.
Predno se je pobral, bili so že óni, Bog ve kje. Tako nepričakovano
se je zgodilo, da se je brez vsega boja in čuflno naglo iz vŕšil nápad.
O preganjanji po noci in po gozdu, ko so bila tla po dežji že spolzka,
še misliti ni bilo.
„Pri moji veri!" roti se Križan. „Tega pa še ne! Da mi tak
proklet smrkovec uide! — Ti tudi nič ne vidiš!"
„Jaz nimam mačjih očij," odvrača mla-jši. „Kaj morem jaz, če
so naju napadli ! "
„Jezik za zobmi!" kriči oni. „Govori, kar te vprašam. Ali si
videl katerega v obraz?"
Dr. Fr. Detela: Malo življenie. 11
„Kaj bom videl!" pravi tovariš, „saj še svoje loke ne vidim.
To vem, da je bil ves črn."
„Poberi puške, pa nazaj!" ukáže Križan in urno se vrneta
proti Dolini. Križan je klel in se pridušal, da ga že pozná, da bo
že dobil tega, ki jima je to napravil, tovariš je bil pa nejevoljen,
da morata zopet nazaj, v tem času, pa v tem vremenu. —
-Pľimojdunaj !" kričal je Premec pred Primoževo liišo. „Dobre
volje bodite, Ijudje božji I Kaj pa to. če katerega cesarski mož odpelje I
To se dan denes vsakemu poštenjaku lehko priineri. Zavoljo tega ni
treba tuliti pa vekati, primojdunaj I"
Zraven njega stoji Mihá s harmoniko in par fant<3V, ki se čudijo,
zakaj stoj e vsi na dežji.
„He, fante," pravi Premec, „saj nisi iz soli. Ta dežek je tako
dober, da bi se mu morali odkriti. No, Rožanec. kaj praviš ti ? Stopiva
tjá k Nacetu na en polič, ker je tukaj vse navskriž."
„E, kaj bi hodil." odgovarja mu ta. „Notri je še vsega dosti,
hvala Bogu, jedi in pijače: kaj bi zapravljal!"
„O ti stiskačl" jezi se Premec. _Ali ne čutiš. da se je víno
vse skisalo od samih kislih obrazov. Mihá, zagodi kako okroglo. da
ne bomo slišali joka."
Kar prisopihata žandarja.
„Hentaj, gospod Križan!" rije se Premec naprej. ,.Ali ste že
oddali svojega ptička? Zdaj pa le še pijmo, primojdunaj!^
Žandár se niti ne ozre v „starega bedáka." ampak hiti naravnost
v sobo. „Kdo je zapustil hišo, ko smo mi odšli?" izprašuje Križan.
„Kdo je hišo zapustil?" odgovarja Primož. „Gospod, ker pa ne
vem. Vec jih je šlo, več. Gospod župnik so že tudi šli : potlej pa
njih sestra, veste, tista, ki jim kuha. Vse se je razkropilo. Fantini
so še ostali pa Premec, mislim. O ti božja milost. kje pa se je še kaj
takega slišalo ! Pa na denašnji dan ! O Bog se usmili I "
„Kje je gospodar France?" vpraša žandár.
„Tudi ne vem povedati, gospod," pravi Primož. „Nič ne vem,
kje bi bil."
„Kaj je že to!" oglasi se zdaj Ana. „Ali hočete še njega od-
gnati? Kar naju dva zvežita, midva sva najmenj potrebná na svetu,
jaz pa Primož. Naju ne bo treba nič slediti pa zalezovati,"
12 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
In jezno stopi stará žena pred žandarja; vsi svatje jej pritrjujejo
in začno glasno rarmrati in ne bilo bi treba dosti vec kresati in ogenj
bi se bil zanetil. Zdaj pride Premec zraven. Vsi so niislili, ta bo prvi
začel prepir, kajti nagle jeze je bil stari mož in nobenega fanta se
ni ustrážil, a z neko neumno radostjo otrese dedec svoj klobúk.
„Dosti je dežja!" pravi. „Gospoda, vidva sta tudi mokra, zato
ga pa pijmo pa pomenimo se lepo, ker nam ni sile."
„Kje je vaš sin France," vpraša ga žandár.
„Ha, ha, ha!" krohoče se Premec. „Vprašajte rajši, kje je Franica,
pa bomo takoj vedeli." O pravem času stopi France v sobo in ostro ga
začne Križan izpraševati, kje je bil, kod hodil in koliko čaša je izostal,
toda oni dokáže, da je samo župnika spremil na dom, sicer pa da se
ni gánil iz hiše. Žandarja se zopet napotita, med vráti pa se še obrne
Križan na Premca, ki se je smijal na ves glas.
„Premec," pravi mu, „midva bova imela jedenkrát še dolg
račun, le zapomnite si."
„Kdor ima čisto vest," odgovarja oni, „ta je, primojdunaj,
zmerom pripravljen."
„Zakaj ste vsi mokri?" vpraša na jedenkrát starca, ker se mu
je precej sumnjiv zdel.
„Zato, ker gre dež," mu odgovarja.
„V sobi ne gre," pravi oni.
„Mislite, da bom jaz v sobi tičal, ko vse vpije in kriči?"
„Ali ste bili ves čas tukaj?" vpraša zopet žandár in se obrne
na vso družbo, kakor bi njemu samému ne verjel.
„I, kje pa!" odgovarja Premec in Rožanec mu pritrjuje in mnogo
drugih, ki ga niso pogrešili. „Primojdunaj!" postavi se Premec na
noge. „Tukaj sem bil in bodem še, dokler bo kaj pijače."
Žandarja se obrneta in odideta. Kaj se je bilo pa zgodilo, znano
je bilo že vsem in razen starega Primoža ni bil nobeden žalosten
zaradi tega. Najbolj živ je bil se ve da Premec, ki je trdil, da ga
bolj veseli, če jeden tak revež uide, kakor če bi bilo devetindevetdeset
drugih ujetih. Kmalu pa je pobral Mihá svojo ,neduho' in v temi
sta tavala z očetom proti domu. Drugi dan pa se je mnogo govorilo
o svatovanji, o Juriji in o drugih dogodkih včerajšnjega dne.
(Dalje prihodnjič.)
rofr'mn(X^oe^oomfío^^^
' |S5SsfiQHQ'Q'<^^'QggiaQíag!gBl
Dve uri pri slovenskem pesniku.
Spisal Fr. Lev e c.
eta 1879. bival sem o velikih počitnicah s tovarišem, vrlim
mladim Srbom, ki se je te dni v daljnem Egiptu ulegel k
večnému počitku v hladni grob, nekoliko dnij pri gostoljubnem
g. Bavorinu Trstenjakii na južnoštajerski Ponikvi. Ko sem se spet,
odpravljal k svoji obitelji v Konjiških goricah, reče mi g. Trstenjak :
„Veste kaj? Potrpite še jeden dan! Jutri moji konji ne bodo imeli
poljskega dela, velim jih upreci in moj hlapec Vas potegne do Loč.
Tam je župnik moj prijatelj, Vaš kranjski rojak Jozef Virk, znani
pesnik slovenski. Gospod Virk je jako blag in prijazen mož in gotovo
ga bode veselilo, ako ga obiščete, osobito ker ste Kranjec kakor on."
Ker sem bil od nekdaj rad tudi po obrazu poznati tiste vrie môže,
ki so se, kadar koli si bodi, vestno brigali za splošno omiko národa
slovenskega ter s svojimi proizvodi bogatili slovstvo naše, ni me bilo
treba dolgo pregovarjati, da sem na Ponikvi počakal še jeden dan.
Drugo jutro po zájterku spremi naju gospod Trstenjak do zele-
nega gozdiča konec vaši; posloviva se s tovarišem od prijaznega
gospoda in učenega pisatelja slovenskega ter sedeva na voz, ki
naju je ondu čakal. Hlapec požene in konjiči zdirjajo z nama
proti Ločam. Cesta od Ponikve do Loč sicer ni, da bi j o človek
hvalil; izvóžena je, polna globokih kolovozov, peska in blata, klanjcev
in ovinkov. A prelepo poletno jutro s svojim prijetnim hladom in
rumenim solncem; lepi zeleni logi in travniki ob česti s svojim živim
ptičjim petjem in sreberno roso; neznan kraj, po katerem, sva se vozila
in neznani Ijudje, katere sva srečavala: vse to zanimalo naju je toliko,
da nisva mnogo mislila na slabi pot in stresajoči voz. Kmalu smo
bili na ravni veliki česti ob Dravini in ob 9. uri ustavili smo se v
Ločah, v prijazni, malému trgu podobni vaši z lepimi belimi hišami,
za katerimi se na desno razprostira rodovitno polje, a na levo dvigajo
krásne vinorodne goriee.
14 Fr. Levec: Dve urí pri slovenskem pesniku.
Prvi pot nama je bil v farovž, staro, precej neznatno poslopje.
V visokem parteru potrkam na vráta ter na prijazni „Ave!" stopim s
tovarišem v sobo, kjer nájdem pri knjigi jako visokega, suhega, pri-
jazno naju pozdravljajočega moža z modrimi očmi in lasmi kostanjeve
barve. Zdel se mi je, da ima kakih 60 let ali pa še cez. Povem,
kdo sem, kaj sem ter predstavim tudi svojega mlajšega tovariša.
Potem pravim, da potujoč cez Loče, nisem mogel in hotel zamuditi
prilike, da ne bi se oglasil pri znanem pesniku slovenskem, katerega
bi bil že zdavna rad tudi po obrazu poznal. Komaj to izgovorim,
nasmeje se Virk Ijubeznivo ter s prstom pokaže na mizico, stoječo
sredi sobe rekoč: „Glejte, tukaj so moje pesmi, kakih 4000 jih bode.
Vedno imam polno naročil za pesni. Kavno zdaj-le sem jedno zložil
in malokakšen dan mine, da bi katere ne vrgel na papir."
Res je na mizi ležalo XXIII zvezkov pesnij, zloženih in spisanih
v raznih časih. Však zvezek je bil zaznamenovan z razločno rimsko
števiko.
Pohvalim njegove pesni v obce, a osobito njegovo, zdaj že
narodno :
Venček na glavi se
Bliska ti iz kitice
Rožic zelenih,
Slovensko dekle!
Omenim dalje pesni: „Naj viharja moč razsaja", „Slovenija
milá, moj Ijubljeni dom", „Kdor koli pod milim nebom živi" itd.,
katere so postale pravá národná svojina in katere slovenski národ
po vseh pokrajinah naše domovine s slastjo prepeva.
Mož se prijazno nasmehne ter pravi : „Da, časih se mi je kakšna
posrečila, a bolj ko te posvetne, slove zdaj moje „Marijine". Tukaj
okolo samo moje „Marijine" pojó in za však Marijin praznik zložini
posebno pesen."
Potem naju v sosedno sobo povabi na kozarec vina. Jaz ugo-
varjam, da je še malo zgodaj za vino. „E, kaj ! odreže se Virk,
Kranjec ste in vsi Kranjci obrajtajo vinsko kapljo. Vrhu tega ste
zdaj v vinorodnem kraji in tu se mora piti!"
Zoper také temeljite razloge se mi res ni bilo možno dalje
protiviti. Tudi se mi je čestiti gospod na prvi hip tako prikúpil,
da sem vsaj kratek čas želel prebiti v njegovi druščini.
Sedemo okolo bokala in kmalu smo v živem pogovoru. Slučajno
omenim, da sem svoje mladostne dni prebil v Radomlji blizu Doba.
Fr. Levec: Dve uri pri slovenskem pesniku. 15
„Vidite, tudi jaz sem v tistem kraji doma," pravi Virk. „Bog Vas živi!
Moji predniki so bili na Viru nekdaj bogati Ijudje. Gospodarili so
Virkovemu domu ter tovorili so, ker takrat še ni bilo veliké ceste,
blagó, osobito zlato vinsko kapljo s Stajerskega na Kranjsko. Tmeli
so nad trideset konj in Virkova hiša je bila shajališče kranjskim in
štajerskim tovornikom. Med Celjem in Ljubljano takrat ni bilo bolj
sloveče krčme."
„A prišle so turške vojske in druge nezgode in jeden mojih
prednikov je vso imovino zadejal. Potem so ga še v vojake vzeli.
Bil je s princem Evgnom 1717. leta pred Belim Grádom. Pri náskoku
na trdnjavo se je tako hrabro vedel, d a mu je prinec Evgen podaril
300 eekinov ter ga vrhu tega ižpustil od vojakov. S temi novci
si kúpi posestvo na Količevem nad Virom. Videl sem v svoji mla-
dosti še čelado, katero je ta moj prednik od vojakov prinesel in
katero so na njegovem novem domu od roda do roda bránili."
„S Količevega priženi se moj déd na Podreče k Pogorelcu, in tam
sem se jaz rodil 16. marca 1810. leta. Koditelji moji so bili ubožni
Ijudje. Jedini sin pustil sem malo domačijo svoji starejši sestri ter šel v
šolo v Ljubljano, kjer me je podpirala teta moja in blaga rodovina
pokojnega kirurgije profesorja Melcerja. Bili so takrat hudi čaši.
V prvi soli bilo nas je 1825. leta 232 učencev. Cesar Franc I.
je prišel jeden pot v šolo ter je rekel, da jih zdaj vse preveč študira, da
naj kmet dela, ne pa v šolo hodi in da se mora študiranje mnogim
zabraniti. Da-si sem bil dober dijak, vender sem z veliko silo in
težavo zlezel v drugo šolo. V peti soli 1. 1828. in 29. bil mi je učitelj
slávni Matija Cop, in od tega čaša izvira moje veselje do pesništva
in do slovenščine.
Cop nam je dal jedenkrát nalogo, da naj snov národne pesni
„Pegam in Lambergar" však učenec na svoj način in v katerem
koH si bodi jeziku obdela. Jaz sem po tej narodni zložil slovensko
p e sen. Cop je moje verze jako pob valil ter s tem obudil mi veselje
do slovenskega pesništva. V logiki in fiziki smo bili dijaki takrat
jako veseli ptički. Hodili smo v Siško ter se ondu večkrat s šišen-
skimi fanti do dobrega stepli. Tisti moj sošolec Artelj, ki je pozneje
pri Vas v Eadomlji duhoven v pokoji umri pred kakimi dvajsetimi
leti, bil je silno močan človek. Jedenkrát smo vse iz krčme pome-
tali in tudi kri je tekla. Stvar se je ovadila policiji, a ker je bil naš
16 Fr. Levec : Dve uri pri slovenskem pesuiku.
soTiče.nec barón Sch., sin tedanjega guvernerja ilirskemu kraljevstvu,
jeden najhujšili pretepaleev, ni se nam zgodilo nič."
„Po dovršenih latinskih šolali hotel sem postatí duhoven in bil
bi rad prišel v Ljubljansko semenišče, a bilo jih je preveč in niso me
vzprejeli. Dobil sem pa štipendijo lavantinske škofije, a študiral sem
še dve leti bogoslovje v Ljiibljani, 1. 1833. jeseni pa preselil se v Celovec.
Takrat je Kranjska tri dežele preskrbovala z duhovni, Štajerská z
graščinskimi oskrbniki, Koroška pa z biriči. V Celovci mi je bil
špirituval S 1 o m š e k. Ne morem Vam povedati, kako nas je Slomšek
bogoslovce vedno vzpodbujal ter nagovarjal, da bi kaj slovenskega
pisali. Osobito meni ni dal mirú, da sem vedno kakšno pesen zložil
in to je napósled delalo meni in Slomšku veliko veselja. Da pa takrat
še nisem bil poseben „pisatelj" slovenskí, vidite lehko iz tega,
da sem bogoslovec prvo pridigo svojo tako začel: „Kam vandraš,
vandrovec moj?" Kaj ne, koliko lepše bi se bilo glasilo: „Kam si
namenjen, popotnik moj ?"
„31. julija 1836. bil sem posvečen in potem sem slúžil za duhov-
nega pomocníka v raznih krajih: v Grebénu in Doberli Yasi na
Koroškem; na Štajerskem pa v Vozenici, kjer sem bil tedanjega
nadžupnika Slomška kaplán, dalje v Grižah in v Gornjem Grádu.
Takrat sem bil silno vesel človek. Kamor sem prišel, moralo se je
vse smijati — in péti. Ljudje so trdili: „Kjer ni gospoda Jozefa,
tam ni veselja." Vsaki družbi sem bil dobro došel, vse me je Ijubilo.
Tudi sam sem rad pel, in še pojem, dasi nobenega sluha nimam. A
v Gornjem Grádu imel sem toliko dela, da sem začel kri bruhati.
Pišem Slomšku, takrat že škofu: „Ako me hočete še pri življenji
ohraniti, prestavíte me!" Res sem bil prestavljen najprej v Spodnjo
Polskavo, potem v Crešnjevec in napósled v Olimje pri Podčetrtku,
od koder sem posebno rad na Slatino zahajal. Iz Olimja sem 1. 1850.
prišel za fajmoštra na Kalobje in od ondot 1. 1861. v Loče, kjer zdaj
bivam že 18 let." —
Tako mi je zgovorni gospod v kratkem opisal svoje življenje
ter pojasnil je z obilimi zanimljivimi epizódami, katerih pa tukaj ne
morem navajati.
Govor se je potem zasukal na politiko, na šolske, cerkvene in
narodno-gospodarske razmere med Slovenci. In iz vseh besed, katere
je govoril Virk, videla se je brezkončna Ijubezen njegova do národa
slovenskega in prvá dolžnost njegova zdela se mu je najprej dôstojne
Fr. Levec: Dve uri pri slovenskem pesniku. 17
služiti vsemogočnemu Bogu, a potem koristiti svojemu národu, kjer
koli je mogel: v ceikvi, v soli, v občini, na političneín borišči. „Moje
največje veselje bilo je od nekdaj med šolskimi otroki. V Vozenici
smo bili takrat vsi učitelji : Slomšek, njegov prvi in drugi kaplán in
v Olimji sem imel ob nedeljah šolarje po 30, 40 in 50 let staré;
jedna šolarica imela je celo 52 let."
Kako se je brigal za gmotno izboljšanje slovenskega národa,
vidimo iz tega, da je bil v Ločah občinski svetovalec, šolski nad-
zornik, odbornik kmetské posojilnice loške in hranilnice konjiške.
V prijaznem pogovorii sta nam kmalii minuli dve uri in odpra-
vila sva se s tovarišem na pot proti Konjicam ; a Ijubeznivi Virk naju
o hudi poludanski vročini spremi še jedno uro daleč do sv. Dúha.
Pri slovesu moral sem mu podati desnico ter mu obljubiti, da ga še
jedenkrát obiščem. Ražne neprilike so mi branile, da svoje obljube
nisem izpolnil. A kadar sem slišal prepevati lepe Virkove pesni,
živo sem se domišljal blagega, veselega sedemdesetletnega pesnika.
Srčno sem želel, da bi ga še jeden pot videl. Ali ko nekega zimskega
dne pri zájtrku vzamem v roko „Slovenski Národ", čitam med domá-
cimi stvarmi, da je Ijubeznivi pesnik po krátki plučni bolezni izdihnil
svojo blago dušo 4. januvarja 1880. leta ob 1. uri zjutraj. Ne bodem
pripovedoval, kako silno me je pretresla ta žalostná novica.
Virk sicer ni jeden prvih, a vender jeden najljubeznivejših in
priprostemu národu najpriljubljenejših pesnikov naših. On ni poznal
pesniške tehnike, ter se ni ravnal po njej, a imel je ta prirojeni
dar, da je v svojili pesnih navadno ubral pravi glas, ter z njim
udaril v narodovem srci na pravo struno. Njegove pesni se tako
rekoč samé poj ó.
Zatorej so se te pesni priprostemu národu tako priljubile ter
postale pravá národná svojina. In s tem je Virk občnemu napredku
našemu morebiti ravno toliko koristil, kakor bi bil pél najumetnejše
pesni, kajti pravi sin svojega národa, pel je tako, kakor je ugajalo
tedanji občni omiki narodovi in baš zategadelj je ta národ njegove
pesni tako hitro si osvojil. Preširen n. pr. bil je preumeten za svoj
čas in za tega delj spoznal ga je národ naš še le trideset let po smrti
njegovi, ko je v omiki že jako napredoval. Slovenské hvaležnosti
vredno delo bi bilo te lepe pesni zbrati ter na svitlo dati. Morebiti
2
18 J. Kersmk: Pónkerčév oča.
se loti tega koristnega posla g. Lendovšek, ki nam je že v ličnih izdavah
podal Orožna in Slomška ; še Virk poleg teh dveh, to bi bila čestita
družba !
In kadar v veseli dražbi slišim prepevati „Slovensko dekle",
pesen, katera mi je od nekdaj posebno v srce sezala, zamislim se ter
v spominu ponpvita se mi tisti srečni dve uri, kateri sem prebil pred
dobrima dvema letoma v prijaznili Ločah pri Ijubeznivem Yirku.
„Dokler človeški rod
Ima po zemlji hod,
Bode slovelo
Slovensko deklo"
poje Virkova pesen; a jaz završujem ter o njenem pesniku Yirku
pravim :
„Dokler slovenskí rod
Ima po zemlji hod,
Bode slovelo
Tvoje imé."
Ponkeréév oéa.
Spísal Janko Kersník.
am doli pod Kompoljskim grádom v zatišji dveh malih dolin,
raztezajočib se na sever in na vzhod, delala je soseskina cesta
mal klanjec.
Preko ceste vrhu klanjca pa sta držali dve ozki stezi.
Vsi grajski in kmetski lovci pripovedovali so, da je tamkaj na
razpotji izvrsten stan za vsakovrstno divjačino.
Zajec, gnan in pojan od tulečih psov, pripihati mora, kakor so
pravili lovci, kar po česti, bodisi od desne ali leve; lisica priplazi
in privleče se po ozki spodnji stezi, in nje je treba posebno pažiti.
Srnjak pa prilomi skozi gosto, z robidovjem prerasteno grmovje; že
na dve sto korakov ga lahlco čuješ, in na cesto pred puško mora
priti.
Izvrsten stan je bil to! Tudi za srnice, lehkonoge, živooke
srnice
J. Kersnik: Ponkerčev oča. 19
A po teh streljati bilo je strogo prepovedano : grajski gospo-
darji so varovali svojo divjačino.
Bilo je septembra meseca, ko se je že zgodaj, v hladni rosi,
odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega grada na lov doli v zatišje.
Bilo jih je malo krdelce. Grajski gospodar je hotel imeti par
zajcev, a sam ni utegnil iti nánje. Poslal je svoje lovske čuvaje,
štirji so bili, in pridružil se jim je grajski ačitelj, odgojevalec gospo-
darjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka spala do
desetih, in do tedaj boteli so se vsi vrniti. Pozneje se je pac rosa
posušila in sled se je izgubil.
Učitelj bil je po svojem službenem stanu med denašnjimi naj-
odličnejši lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto, tja na
soseskino cesto na razpotje.
Nič ne dé, če tudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam
po brežinah in čuvaji imajo bistre oči, da paznouhca ugledajo lehko
že na ležišči.
Tam na obrobku vzhodne doline žarilo se je malo, ko je grajski
učitelj prikorakal tjá na svoj stan.
Lep mož je bil ta učitelj, in še mlad.
Dolgo še ni bil v grádu in tudi ostati ni hotel dolgo, kajti
študirati je mislil še dalje zase, in le počitnice svoje in morda še
par mesecev več hotel je prebiti tukaj. In kaj ! Saj je bilo tudi dolgo-
časno v tem grádu: v mestu je pač druga zabáva.
Lov, to je bilo še jedino, to je bilo še nekaj tu v teh hribih.
Ta še pomaga pozabiti nekoliko teh baronovih paglavcev.
Grenák kruh je to učiteljevanje pri visokih Ijudeh — hvala
Bogu, da se lehko osladi, dokler smo v mestih. Pa na deželi!
Dobro uro že je stal učitelj tam na svojem stanu, in ustrelil
je bil res jednega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa
je ponosno obesil na suho vejo v bližnjem borovci.
Gonjači so se bili s psi obrnili v drugo strán in učitelj je
moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet proti njemu.
Sedel je torej kraj ceste na odrušen kameň.
Kar ga opozorijo labke stopinje, katere so prihajale po soses-
kinem potu navzgor.
Ällada kmetská deklica prišla je mimo. Bila je pa tudi vredna,
da si jo je človek, in če tudi ni bil tako mlad, ko grajski učitelj,
ogledal in ogovoril.
2*
20 J. Kersnik: Ponkerčév oča.
A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle je samo postalo pred
zajcem in radovedno vprašalo :
„Ali ste ga tukaj ustrelili?"
Učitelja še pogledala ni bolj nego površno.
„Tukaj, tukaj!" reče oni, ki ni mogel z očesom od nje; „kam
pa greš ti?" pristavlja, ker ona ga je že bolj zanimala, nego zajec.
Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca.
Zarudela je malo.
„Na polje!" dejala je hitro in hotela dalje po česti.
„čakaj malo, čakaj !" reče oni in stopi sredi pota pred njo.
„Kako ti je pa imé?"
Govoreč hotel j o je prijeti cez pas.
A ona se mu izmuzne.
„Však dan Uršika!" reče smeje se, in hiti navzdol.
A on je naglo zopet pri njej, ter jo pridrži za roko.
„Uršika? Cegava Uršika si?" dejal je.
„Pustite me, meni se mudi!" reče ona malo nejevoljna, a vender
silil jej je smeh v zarudelo lice.
„Povej mi, čegava si, potení te izpustim, prej ne!"
Govoril je to z resnim naglasoin, tako da se je videlo, da
misii v istini izpolniti svoj namen.
Deklica je vila sem in tja svojo roko, katero je on krepko
držal, ter pogledala po česti gori in doli, da-li nikdo ne prihaja.
Sramovala se je.
„Ker ste že tako sitni," pravi naposled, „Tolstovršnikova sem.
Zdaj me pa pustite v miru !"
In on j o je res izpustil.
Samo prej je še prijel j o hitro čez pas, in j o bliskoma poljubil
na mala rudeča ústna.
Odrinila ga je nejevoljno, in roko svojo na ustnih držeč stekla
po cesti.>
Kmalu je bila za ovinkom, a učitelj je še vedno stal na mestu
in gledal za njo.
„Tolstovršnikova Uršika!" dejal je sam pri sebi, „to si bomo
zapomnili ; nisem videl še lopšega d(íkletca ; malo zábave bode morda
vender v teh hribih!"
J. Kersnik: Ponkerčév oča. . 21
Kakih štirinajst dnij pozneje jel je ueitelj pogostoma hoditi
zvečer na sprehod, kakor je sam dejal, in pozno se je vracal.
Barón se ni menil mnogo zanj, ker večere je imel oni proste;
tudi drugi pošli se niso brigali za učitelja: in če je tudi ta ali oni
lilapec kako sumnjo izrekel o teh ponočnih učiteljevih sprehodili,
gotovega nihče ni vedel povedati.
Znalo se je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po dolini,
na kiitere spodnjem konci, dobre pol ure daleč, je stala samotná
Tolstovršnikova hiša.
Cez dva meseca pa so barónovi odšli v mesto, in učitelj z njimi.
Odslej se tndi med pošli ni govorilo več o njem.
n.
Kričal je in dri se na vse pretége, ko so ga nešli h krstu. V
cerkvi pa so mladi župnik gospod Janez grdo gledali, ko so ga
oblivali z vodo, in ko so mu polagali peščico soli na jeziček.
-Ponkréc naj bo, Ponkréc!" dejali so potem gospod Janez, >saj
níma očeta, da bi mu imena izbiral : danes je pa svetega Ponkercá
god!« —
Ni boter, ni botrinja nista hotela ugovarjati, čeravno je bil
boter že zinil, da bi bil nasvetoval drugo ime: tako je bil krščen
fantič za Ponkercá.
In gospod Janez so v novic grdo pogledali v]irašajoči malo
pozneje v farovži botra : „Koga bom pa za očeta zapisal?"
„I, se bo že oglasil, če se bo hotel!" dejal je boter, in potem
so gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi. kamor se
ima zapisati očetovo ime, priimek in dostojanstvo.
Kričečega Ponkercá pa so odnesli domov.
Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik je že od jutra
sem klel in hudoval se ókrog hiše. in ko se mu je zdelo dovolj, zadel
je sekiro na ramo, ter odšel v gozd smrečje klestit. Cakati ni hotel
da prinesó malega vnuka iz cerkve. Zelel in prorokoval mu je vse,
samo dobrega nič.
Stará Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze in kuhala
juho za bolno hčerko. Tej je bilo slabo, silno slabo.
„Na, Uršika," dejala je mati, prišed z malim loncem v izbo:
-to-le juho izpij ; Anžiška mi je kokos poslala, tako lepo kokos, da
jo je bilo škoda kláti; le pij, Uršika, dobro ti bo delo."
22 J. Kersnik: Ponkerčév oča.
V tem sta prinesla botra mladega krščenca. Položili so ga v
zibel, in gugali jo sem ter tja, kajti kričal je še vedno.
„Ali so gospod kaj rekli?" vpraša stará mati potilioma botra.
„Dosti niso rekli," reče isti; „pa krstili so ga na denašnjega
svetnika ! "
„Kako pravite?" oglasi se bolno dekle, „kako so ga krstili?"
„Ponkréc je, Ponkréc; denes je njegov god! Gospod Janez so
tako hoteli!"
„Oh, moj Bog!" zaihti mlada mati na glas in solze jo oblijó.
„I, kaj boš jokala! V nebesá lahko pride, naj bo že Jože ali
Jurij, ali pa to, kar je: z gospodom se nisrao mogli kregati!" reče
botra, ter ziblje v jedno mer otroka.
Tudi stará mati je brisala solze, a rekla ni nič.
„Očeta so tudi hoteli vedeti!" pristavlja boter, tei ogleduje
svoje umetno na kveder .šivane čevlje.
„Oh, ti Ijubi Bog!" vzdihne Tolstovršnica.
Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo jej je bilo, in
tudi tako hudo pri srci.
Botra sta kmalu odšla, in okolo poludne vmil se je tudi starí
Tolstovršnik domov. Sekiro je zasadil na tnalo pred hlevom in potem
ogledaval pod kozolcem voz in nekaj borovih plohov, ki so se tam
sušili. Naposled je šel v hišo, a po bolni heerki ni vprašal.
Pri kosilu so vsi molčali : gospodar, hlapec in dekla : matere
ni bilo.
Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliču. Tolstovrsnikova
Uršika je bila umrla.
Ko so jo pokopavali, bil je tudi stari Tolstovršnik med pogrebci
in si je párkrát potegnil z desnim rokavom čez obraz.
Stará mati pa je doma sedela in vzdihovala in jokala ter zibala
malega Ponkercá.
m.
Minulo je trideset let.
Na Tolstovršnikovem domu gospodaril je Ponkréc.
Za starim očetom, ki je prvi šel s tega sveta, gospodinjila je
stará mati, a ta je pred nekoliko leti izročila vse vnuku. Umrla pa
je leto pozneje, ko se je oženil Ponkréc.
Ta je sedaj kraetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred
njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si je
J. Kersnik: Ponkerčév oča. 23
»
čaši rad privoščil kozarec vina. če je bilo toliko okroglega pri hiši,
rla se oni krajcarji niso poznali : kajti bil je priden in varčen mož.
Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da je malokedaj
oglasil se kakšen popoten človek tu ; a če je kdo prišel, Ponkréc
nikogar ni podil od hiše: še jesti mu je dal in prenočil ga pod
kozolcem, po zimi pa v hlevu. In vse to za dobro besedo.
Bilo je okolo božiča, in mraz. da je škripal sneg pod nogo.
Pri Tolstovršniko\nh so odvečerjali. kar pride hlapec pravit
gospodarju, da na konci hleva sloni človek ob zidu. ki prosi preno-
čišča, ker je tako oslabel, da ne more dalje.
„Kdo pa je?" vpraša gospodar.
„E, kakšen eapin mora biti: raztrgan je in skoro bos," meni
hlapec nejevoljno.
„Naj bo. kar hoče, v hlev na slamo mu pokaži!"
Cez nekoliko čaša odloži Ponkréc svojo krátko pipo, in reče
ženi. ki je otroke spat spravljala :
„Pogledal bom pa vender, kakov capin je tam v hle\Ti; če je
pravi, mi še kra vo ukrade".
V hle\Ti, tam v zadujem kótu je na slami zleknen stokal star
mož. Hlapec je bil vrgel raztrgan kožuh nanj, in v tega se je zavíjal
stari capin. kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev,
katere je kázal izpod kožuha, lezli so poleg palce v tudi drugi
prsti.
Rudeči njegov nos je kázal, da ni od samega mraza rudeč; na
glavi je imel le malo las. in ti so bili sivi.
„Ta ne bo krave kradell" mislil šije Ponkréc, kóje bil ogledal
starca.
.. Ali Vas zsbe?" vpraša potem glasno.
-Zdaj je že bolje!" reče oni. „pa lačen sem, lačen!"
„Pojdi k materi, Bolt," veli gospodar hlapcu; „nekaj večerje je
ostalo!"
_Ali ste Vi gospodar?" vpraša zdaj oni na slami.
„Sem!"
„Ali ste doma tukaj?"
„Kaj pak!" deje Ponkréc, ki je gledal, ali je živini dobro
nastlano.
_Kje pa je tista Tolstovršnikova Uršika?" vpraša zopet oni
počasi in ječé.
24 J. Kersnik: Ponkerčév oča.
» —
„Uršika?" odgovarja Ponkréc osupneno, kajti ni se mogel takoj
domisliti; „jaz ne poznám, — a Uršika! Tako je bilo moji materi
ime." —
Cudno se mu je zdelo, kaj povprašuje tujec.
„Ali je že, ali so že umrli mati?" izprašuje zopet oni.
„Takrat, ko sem se jaz rodil!"
Tujec je malo premolknil in vzdihnil ; potem prične zopet :
„Kje je pa Vaš — oča?"
„Kaj hudirja povprašujete to?" zaropoče Ponkréc.
A v tem je prišel hlapec, in prinesel nekaj ričeta v skledi.
Tujec se je sklonil kvišku in zajel párkrát, pa potem zopet
odložil žlico, ter legel nazaj.
„Ne morem, slabo mi je!" reče ječé.
„Umri bo!" krikne hlapec.
Ponkréc se skloni cez starca.
„Po gospoda teci," reče hlapcu, „saj bo res umri!"
Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel
sneg je ležal zunaj. Pa šel je vender urno.
Cez nekoliko čaša odleglo je onému tako, da je zopet pričel:
„Kje pa Vaš — oča?"
Ponkréc se ni mogel več jeziti. Prisedel je na korito poleg
bolnika in dejal :
„Saj ga nismo poznali, — ne jaz in ne stará mati! Trideset
let je tega."
Capin se je po teh besedah vzpel na pol kvišku in zaječal :
„Jaz sem tvoj oča!"
Ponkréc je odskočil k zidu, te besede so ga preplašile ; mislil
je, da se starcu biede.
Stari capin pa mu je jel pripovedovati počasi, pretrgano, in
ječé v jedno mer dolgo, dolgo povest, in Ponkréc je le poslušal, zinil
ni besede. Vsega — vse lelikomiselnosti in nesreče — vsega tudi
ni umel.
In ko je končal starec, šel je Ponkréc molče ven iz hleva v
hišo in je poklical ženo.
Postlala sta v hiši posteljo, in z velikim trudom privlekla bolnika
iz hleva.
Zeni je Ponkréc le par besed rekel, potem ona ni več povpra-
ševala.
Boris Miran: Jurčifiu v spomin.
26
Ko so prišli gospod Janez, — saj so še vedno duše pasii v tej
fari, — ležal je tujec že v čedni postelji v hiši.
Hlapec Bolt je debelo gledal to izpremembo.
Proti jutru je res umri — Ponkerčév oča.
Pogreb je oskrbel in plačal sin. Nekoliko dnij pozneje pa je
prišel še k župniku, h gospodu Janezu, položil križavec na mizo, ter
rekel :
„Za jedno sveto mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za —
onega; saj veste za katerega!"
Juréiéu v spomin.
\n zdaj še ti I — Slovenec nima sreče. Slovan si bil po dúhu in telesi :
^Kar dá mu, hitro spet mu vzame čas, V jeklenih prsih srce premehkó,
Za tábo zľó nam zdaj oči roseče, Žar svetega navdušenja v očesi,
Ki si tako prerano šel od nas! — Na čelu skromnosť, ponos združen z njo:
Prisojeno je naši domovini: Bil redkih besedij si, brez zvijače.
Kar boš Ijubila. naglo ti izgini! Svetinje niso bile ti igrače!
A tebe ne milujemo; — nsoda
Prijazna ni ti bila žive dni;
Ubožen sin ubožnega národa
Bridkosti mnogo si okúsil ti:
S pogledom mračnim si po svetu hodil,
In svet te mnogokrat je krivo sodil.
Cvetic veselja nisi bral kraj pota,
Nemiren potnik tí — deseti brat!
Ti nisi tihega iskal si kóta,
Kamôr ne pridi te nemir iskat:
Ljubezen žene ni te grela — lica
Ni gládila otročja ti ročica.
Ne tebe, nas nesreča je zadéla,
Ti srečno si dospel v pokoja kraj ;
Nam dolgo bo še rana krvavela.
Kedó na mesto tvoje pride naj?
Izguba tvoja nam je preveliká.
Slovenské zemlje ponos ti in dika!
Tvoj dnh nam stvaril je podobe jasne,
Kedó jih med Slovenci ne pozná
In Ijubi? — Njim življenje ne ugasne.
Krvi so zdravé, zdravega duhá.
Ti mnogo nam si dal, še več bi radi,
A bil si nam odvzet v najlepši nadi!
In vender Ijubil si: ljubezen tvoja In vender tvoj spomin nikdar ne mine,
Slovenskí národ dragi bil je sam;
Zanj nisi bal se truda niti boja,
Pľid njega bil je breme tvojih ram;
Slovanstva srčno Ijubil vse sinove,
Sovražil si sovražnike njegove.
Hvaležen bode večno ti Slovén ;
Zapisan v zlato knjigo domovine
Ti svetiš poleg prvih se imén;
Nevénljiv venec glávo ti obdava.
In mi hvaležno te slavimo: Sláva I
Boris Miran,
'&^.''-y
á%%-«P':^?-^W®.-í^'^-Áái
pÉpÉÉÉijilj]!
|2 ^^'W^WW^'^i^^i^^^^^^:
Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stole tj a.
Spísal Šimon Rutar.
I.
isprotniki našega národa trdé — in marsikateri Slovenec jim
verjame — da Slovenci nimajo zgadovine, ker niso imeli
jedinstvene, vse Slovence obsezajoče dŕžave. Se vé da, ako
raziimevamo pod zgodovino samo gola poročila, doklej je ta ali oni
národ vládal, s kom se je ženil, katere politike se je držal in s kom
se je moral vojskovati, tedaj pac Slovenci nimajo jedinstvene zgo-
dovine. Ali poleg te dinastiške zgodovine imamo še drugo, pravo
narodno zgodovino, ki pripoveda, kako se je Ijudstvo na podlagi
starili pravnih svojili običajev samo iz sebe razvijalo; po katerih
zakonih se je vršilo njegovo napredovanje ; kakšne zapreke, zavirajoče
morda za sto let njegov razvoj, moralo je premagovati; koliko je
obstoječa vláda pospeševala ali ovirala narodni razvitek ; kako so pri
tem druga, zlasti sorodna Ijudstva uplivala in s svojim vzglodom
zaostalega soseda navduševala.
Tako zgodovino imajo izvestno tudi Slovenci.
Ní pa tako lahko vselej najti vodilno misel sloveiiski zgo-
dovini. Mi známo, da vsa zgodovina obstoji samo v borjenji raz-
ličnih idej. Ali ideje ne delujejo zunaj nas in brez nas, niti absolútno
nas sileče. Da-li se zgodovina po idejali razvija, da-li se ideje v
življenji uresničujejo, to je zavisno od tega, kako in koliko so te
ideje med národom razširjene, razjasnjene in tolmačene ter vzprijete
in razumene. To širjenje idej zahteva mnogo truda in boja z nešte-
vilnimi protivniki. Ideja sicer mora konečno zmagati, ali le tedaj.
ako so njeni zagovorniki prešineni od lúči in naudani s brabrostjo
ideje samé.
Zato naj si dobro zapomni naša mladina: V resnici bogat je
samo tisti národ, ki je bogat na idejah; velik in plemenit je samo
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VIT. do XIII. stoletja. 27
tisti, ki ima visoko in plemenito mišljenje : zapovedovati more le oni
národ, ki zapoveduje z duhora: Ijudstvo brez narolnega dúha ne
gospodari nad dnigimi, nego jim slúži (n. pr. Huni, Mongoli, Turki itd.).
Žal, pri Slovencih ideje niso bile vedno zadostnO razširjene meď
množico delajočih Ijudij. Národ v svoji celokupnosti ní bil zadosta
prešinen od idej in zato ideje med Slovenci niso imele pravega
življenja. Zato tudi boj za ideje ní bil vselej zmagonosen in boriteljem
ostala je sama tolažba. da so se bojevali iz blagih namer za pra-
vično stvar.
V zgodovini Slovencev nahajamo torej le pojedine momente, ki
nam pričajo o narodni samosvesti vsega Ijudstva. V teku stoletij
prikazujejo se nam le pojedine bistrejše glave. ki so poskušale boj
za Slovensko idejo. Ali ti momenti in te osobe dokazujejo kakor
nehoté, da so se v toliko atómov razdeljeni Slovenci vender-le šmátrali
kakor jedna skupina. Oni daj ej o zgodovini slovenskih dežel neko
posebno, od sosednih različno podobo in napotujejo nas govoriti o
zgodovini Slovencev. Taki skupni dogodki. ki se kakor rudeča
nit vlečejo skozi vse posamezne zgodovine slovenskih dežel, pričajo,
da so se Slovenci po svoje razvijali; také dogodke hoeemo v sledeči
razpravi posebno poudarjati.
Ali, ako hočemo vodilne ideje v naši zgodovini zaslediti. ne
smemo misliti na malé njene oddelke. nego pregledati jo moramo v
velikih. dolgotrajnih dobah. Saj je že Gervinus práv dobro opomnil
(Geschichte des XIX. Jahrhundert^s, Einleitung): „Vsaka zgodovina
v malih časovnih oddelkih premišljevana káže nam jednakovrstni
značaj, katerega stvarja jeden gospodujoč upliv. Y večjih oddelkih
pregledana zdi se nam. kakor neprestano omahovanje med nasprotnimi
nagoni. ki se protivijo vsaki pretezi jedne ideje ali jedne vodilne sile.
Ako pa pregledamo zgodovino v razvoji stoletij, opazujemo v onem
vednem plimanji vender neprestano napredovanje v določeni meri in
napredek jedne vladajooe ideje prikáže se nam jasno pred oemi."
Tudi v zgodovini slovenskih dežel pokaz ala se nam bode ta
vladajoča ideja, kakor mogočen protest proti tolikemu razko-
sanju naše Slovenije.
Zgodovina vsake zemlje spojená je pretésno z njenim naličjem.
Peschel pravi (Abhandlungen zur Erd- und Vôlkerkunde I. 409):
«Izobrazba zemeljske površine pospešuje (čaši tudi posiljuje) ali pa
zakasnuje razvoj njenih prebivalcev, kakor~ugodni odnošaji prirodnih
28 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja.
pojavov činijo, da nekateri sadovi prej zore, nego drugi." Slovenské
dežele ležijo sicer jako srečno na meji med severoiztočno in južno-
zapadno Evropo in so natorno poklicane spajati dva nasprotna dela,
kakor je že Vodnik Eirijo ,,prstan Evropin" imenoval. Ali na drugi
stráni naličje našili dežel ne pospešiije, nego ovira izobraženje jedin-
stvene dŕžave z natornim središčem in lepo okroženimi mejami. Naša
zemlja namreč ní geologiška in zemljepisna celota, kakor n. pr. Ceska
ali Ogerska. Pri nas nimamo jedne osrednje glavne doline ali kotline,
v katero bi se od strán ij vec drugih stekalo. Zato se pri nas ní
mogla izcimiti jedna sama politiška skupina, nego v vsaki dolini
postala je večja ali manjša državica. S tem se práv dobro ujema
značaj slovanskega ustáva in nagnenje vseh Slovanov do d e m o krá-
ti škeg a življenja, kakor ga Procopios zove. Pojedine neodvisne župe
združile so se namreč le redkoma in le siljene priznavale so nad-
vlado jednega kneza.
Kljubu tem neugodnim okolnostim stále so vender slovenské
zemlje vedno v najtesnejši zvezi med seboj in če so tudi bile le mali
del veliké dŕžave, smatrale so se vender kakor jednovrstna skupina.
Da je bilo to mogoče, zahvaljevati se imamo jedino ideji národ-
nosti. Prvé dŕžave bile so gotovo národne, t. j. v okrožji jedne samé
národnosti utemeljene. Zato so bile národne meje ob jednem tudi
politiške meje. Zato so tudi Franko-Nemci, ko so podjarmili slo-
venské dežele, postavili vse pod jedno vrhovno upravo. Jedino tako
si moremo tolmačiti, zakaj je I str a v X. — XIII. stoletji spadala h
Koroški, a ne k bliže ležeči Italiji. Ceravno torej ideja národnosti
v tistem času še nikakor ní bila razvita, vender so bas slovenské
in samo slovenské zemlje sestavljale staroslavno Karantanijo.
Práv tiste zemlje bile so tudi pozneje, ko so prišle pod Avstrijo, med
seboj združené po imenom ,,Notranja Avstrija" (Inneroesterreich), ki
je imela svojo jedinstveno vlado v Gradci vse do centralizuj očih
reform Jozefa II. In skoro ravno tiste slovenské zemlje združili so
Francozi, priznavajoč njih historiško in strategiško važnost, v pre-
rojeno Ilirijo, katera je tudi pod Avstrijo nadalje trajala celo do
1. 1848.
II.
Izvestno je, da so Slovenci jeden del tistega slovanskega ple-
mena, ki se je bilo v V. stoletji naselilo na desni stráni dolenjega
Dunava in se od tod sirilo deloma proti jugu v Mezijo, Tracijo in
s. Rntar: Jedinstvo slovenslrih dežel od Vil. do XllI. stoletja. 29
Macedonijo ; deloma pa proti západu ob Dirnavu in njegovih pritokih
navzgor. (Glej Matičin letopis za 1. 1880 str. 95). To širjenje godilo
se je počasno, malo po malem, kakor so odhajala ali omagovala
poprej v Panoniji in Noriku naseljena Ijudstva. Zlasti po odhodu
Langobardov v Italijo (spomladi 1. 569.) imeli so Slovenci zadosti
prostora razširiti se ob Dravi in Savi. Način tega širjenja si lahko
mislimo. Slovenci so poprej vedno stanovali v ravnini ali po nizkih
brdih. Takega zemljišča so bili navajeni in za to jim je tudi v novi
domovini najbolj ugajalo. Gorovitih predelov so se ogibali, dokler je
bilo mogoče, kakor tudi Cehi niso hoteli posesti okrajnih gor svoje
zemlje. Le kjer so se doline tako polagano vzdigale, kakor n. pr. ob
Dravi in Savi, prodrli so Slovenci daleč v nje in tako jih nabajamo
že 1. 592. na toplaškem polji v Tirolskí. Natančnejših podatkov za
naseljevanje Slovencev nimamo. Samo to je gotovo, da so v letih
569. — 592. posedli vso zemljo na západu in jugu srednjega Dunava
pa tjá notri v Istro. Na Grajski koncil 1. 579., katerega so se bajé
udeležili tudi .ško^e iz Tiburnije, Celeje in Emone, ne moremo se
sklicevati, ker sta Muratori in Rubeis dotično ' listino že dávno pri-
znala za nepristno in podvrženo.
Ali v VI. in Vn. stoletji razširíli so se bili Slovenci daleč cez
svoje denašnje meje proti západu in severu. Na Furlanskem po.sedli
so vso dolino Bele (Fella) ter na južni stráni Vidma vso zemljo okolo
veliké ceste iz Palmenove v Kodrojp tjá do T a Ij amen ta. Pa tudi še
na desni stráni te reke nahajamo čisto slovenská krajevna imena,
n. pr. Gradisca pod Spilimbergom, Sclavons pri Pordenonu, Car-
nizai in Brische (Brišce) blizu izliva Medune itd. Zdi se mi tudi,
da so se bili nekateri Slovenci naselili celo v okolici Feltre, od
koder so se posamezni pomaknili v Primiero in Valsugano v
južni Tirolskí. (Bidermann, Slavenreste in Tirol, Lukšič Slavische
Blätter 1865 pg. 79 — 82.) V obce Slovenci v Tirolskí niso zavzeli
samo vse Bistriške doline (Pusterthal ob gorenji Dravá in Rienti
z bližnjimi postranskimi dolinami), nego tudi dolino Eisacke (okolo
Bľiksna in Sterzinga): prekoračili so na dalje Brenner, naselili se
v wipperski, dolnjeinski. zillerski in achenski dolini íer
zlasti okolo Kitzbúchla. Tudi v gornji inski dolini okolo Imsta
nahajejo se sledovi staroslovenskih naselbin. Ravno tako so morali
Slovenci stanovati tudi okolo samo.stana Šarnice tik bavarske meje,
ker je vojvoda Tassilo 1. 770. baš iz tega samostana vzel menihe
30 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIH. stoletja.
za novo utemeljeni samostan Innichen, da bi med poganskimi Slovenci
širili krščanstvo v jeziku, katerega so se v Samici naučili. (Bieder-
mann o. c. pg. 14 — 15; dalje Mitterrutzner, Slovani v Tirolih.)
Tako so posedli Slovenci tudi skoro vse Salcburško, zlasti pa
nekdaj h Koroški spadajoči Lungau, nadalje Pongau in Pinzgau
(Winkelhofer, Slaven in Lungau, Carinthia 1820, Nr. 15; Kúr-
singer, Lungau 755 — 64; Vierthaler, Wanderungen durch Salzburg
L 164^ — 166). Celo zunaj Avstrije, v južnovzhodni Bavarski, naselili
so se bili Slovenci ob Lmu in okolo chiemskega jezera. (Hoch-
Sternfeld, Ueber den Wendepunckt der slavischen Macht im súd-
lichen Bojarien, Passau 1825, pg. 161^ — 254). V gorenjo Avstrijo
prišli so Slovenci izvestno iz Štajerské (preko Kottenmanna-Cir-
minach, t. j. Červená) ter se naselili okolo Aniže, Stire (Stodor,
Windischgarsten), Kremze, ter v Traungauu in Salzkammer-
gutu. (Pritz, Geschichte des Landes ob der Enns, zv. I. 164 — 165).
V dolenjo Avstrijo naselili so se slovenskí rodovi iz Panonije. Vec
historiških in topograíiškili dôkazov nam priča, da je imela jedenkrát
dežela pod Anižo mnogo slovenskih prebivalcev. Zlasti nahajamo slo-
venské nuselbine ob rekah Orlava (Erlaf), Ips, Url, Biel ach,
Traisen, Piesting itd. (Czôrnig, Ethnographie der oest. Monarchie,
L pg. 94 — 97. in novo temeljito delo: Kämmel, Die Anfänge des
deutschen Lebens in Mederôsterreich während des IX. Jahrht.). Ša-
fárik misii (Sláv. Alterthúmer IL 341), da so bih slovenskega plemena
tudi oni Slovani, ki so se bili naselili v gorenji Avstriji na levem
bregu Dunava, med rekama Aist in Narn. Kako veliko število Slo-
vencev je prebivalo v pokrajini Avstriji, vidi se iz tega, da se Karia
Yelikega iztočna marka ni imenovala samo Avaria ali Hunnia,
nego tudi Sclavinia-Slovenija! (Wiener Jahrbúcher der Lite-
ratúr 1825. Bd. XXXL pg. 45; Bd. XL. pg. 3— 4.)
Da so bili Slovenci celo denašnjo Štajersko in Koroško posedli
in obdržali do druge polovice X. stoletja, to je obce priznaná resnica.
O njej dvomijo le tisti nemški učenjaki, ki izvajajo ime Požárnica
od nemškega plizzo-pfútze in Bi s trie a od keltiško-grške besede
TpĹ'Cw ali TTpr((o — strido, murmuro (Eichhorn, Beiträge zur ältern
Geschichte und Topographie in Kärnten IL pg. 98.) O slovenskih
spomenikih in starinah na Koroškem nahaja se premnogo spisov v
raznih listih starejših tečajev celovške „Carinthije". Kar se pa
dôkazov za slovenstvo gorenje Štajerské tiče, pokazal je prof. Krones,
s. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od VII. do Xlil. stoletja. 31
da je vsako starejše ime na Štajerskem slovenskega izvira. (Die Orts-
namen Steiermarks, ter v popolnoma predelanem in razšiľjenem spisu:
„Zur Geschichte der ältesten, insbesondere deutschen Ansiedelung des
steiermärkischen Oberlandes, Graz 1879".) Iz njegovih preiskavanj
vidi se, da so celo na videz polnoma nemška imena slovenskega
izvora, kakor n. p. Aussee - v Jel.šah, Wildon-Vy dolu itd.
Ali vec nego polovica nekdaj od Slovencev posedené zemlje je
dan denes ponemčena. To ponemčevanje začelo se je bilo že hitro po
osvojenji slovenskih dežel po Karlovem sinú Pipinu 1. 788. Previdni
Franki (kakor tudi nekdaj Rimljani) sicer niso najedenkrat uvedli
svojih, zákonov in ustanov v novo podjarmljene zemlje, nego pustili
so jim staré običaje in staro upravo, dokler se niso nekoliko priva-
dili običajev in ustav svojih zmagalcev. Ali vender so kmalu zame-
nili domače kneze in poglavarje s svojimi zapovedniki. Ti so pri-
peljali s seboj vojake in vedno za boj priprav! jene naselnike, ki so postali
prvi živelj asimilacije Nemcev in Slovencev. To pa niso bile stalne
vojske, kakor pod Rimljani, nego samo naselniki, katerim so frankovski
kralji darovali zemljišča brez gospodarjev, šmátraj oč sebe za pravé
gospodarje teh zemljišč. Ker so ležale slovenské zemlje na vzhodni
meji frankovske dŕžave, bile so vedno v nevarnosti pred návalom od
sosednih národov. Zato je bilo treba mnogo naselnikov v obrambo
granic, ki so bile oddaljene od državnega središča. Tako so se zlasti
Bavarci počeli seliti v velikem ste vilu med Slo venci.
Ali za slabotne vláde Karlovih naslednikov, ob času prepira med
Nemško in Veliko Moravsko ter v dobi napadanja Nemčije in Italije
od stráni Madjarov, v tem času prenehalo je bilo nemško siljenje
proti jugovzhodu. Se le po usodepolni bitki na leškem polji pri
Avgsburgu 955. 1. odprle so se na novo závore nemški kolonizaciji
med Slovenci. Kralji in škofje nemški pospeševali so na vso moč
germanizacijo. Naselnikom so obečali obširna zemljišča, osvobojenje
dávka in vojniške dolžnosti. Iz vseh delov Nemške, zlasti pa iz
Bavarske, hiteli so naselniki kupoma v iztočne alpské zemlje. Slo-
venské dežele so bile takrat nadá vseh Nemcev, kakor dan denes
Amerika vseh Evrope sitih nezadovoljnežev. Samostani so vzeli v
posest svojevoljno plodovita zemljišča, katera so jim še le vnuki zma-
govalcev pravno potrdili. To je bil najprvotnejši in najpriljubljenejši
način kolonizacije. Mnogokrat se naselnikom niti ní zdelo potrebno
iskati potľjenja svoje nove posesti (Roth, Beneíicialwesen, pg. 69 sq.)
32 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do XIII. stoletja.
Zemljo so nemški kralji ali popolnoma darovali, ali pa kot beneficije
razdelili. Zlasti salcburška in pasovská cerkev dobili sta pre-
mnogo zemljišča ali v lastnino, ali v beneficij. Kar ní kralj izrečno
in stalno razdelil ali podaril, to je ostalo tudi nadalje njegova lastnina.
V X. stoletji napravili so cel kup ponarejenih listin, češ, da izvirajo
od Karlovičev, v katerih so pomešane pravé daritve z izmišljenimi.
Salcburški in pasovski škof množila sta svojo moč tako, da sta poma-
gala svojim prijateljem in pristašem dobivati kraljevska zemljišča,
Kadar jekdo dobil svoj kos, odpeljal je s seboj (čaši na kraljevo povelje)
cel roj naselnikov, da so mu pomagali obdelovati zemljo in braniti
j o. V ta namen so sezidali na njej več trdnjavic in grádov. Kakor
so bili sploh po celi državi vsi za orožje sposobni možje dolžni v
vojsko hoditi, tako je bila ta dolžnost še večja in strožja v mejnih
deželah. Po teh je bila vojniška in stražarska služba urejena s poseb-
nimi naredbami, ki nam pa sedaj niso več znane. (Búd in ge r, Oest.
Geschichte I. 159.) Kadar je bila jedna strán dežele germanizovana»
tedaj so se obrnili na drugo in nadaljevali v njej svoje delo im- šírili
meje nemške oblasti proti jugovzhodu.
Prvotni naselniki Slo venci postali so kmetje in r obi nemškili
vazalov. Kakor povsod, tako se je uresničil tudi med Slovenci pre-
govor: „Vae victis!" Nemec je skúšal svoj jezik širiti, da bi podjarm-
Ijence tem ože s seboj spojil. Tako se je ponemčila brez prelivanja
krvi, kakor v severni Nemški, in brez i hrupa v XII. in XIII. stoletji
vsa periferija od Slovencev posedené zemljo, zlasti tudi zato, ker Slo-
venci ondu niso bili tako gosto naseljeni, kakor v sredini okolo sre-
dišča svoje nove domovine, Kako hudo se je godilo Slovencem, vidi
se najbolje iz tega, da je njih plemensko ime kmalu toliko pomenilo,
kakor rob, suženj (slav-sclav.) Že 1, 828. nalazimo v listini
Ljudevita Pobožnega za samostan Kremsmúnster ime Sclavi v pomenu
kmetje, hlapci: „Territorium, quod usque modo servi vel Sclavi
ejusdem monasterii ad censum tenuerunt". (Urkundenbuch des Landos
ob der Enns II, 11,) In še v XII. stoletji beremo o prodávanji slo-
venskih robov, Vsled križarskih vojsk počela se je bila živahna kup-
čija na Dunavu med Nemško in iztokom, V arliivu spodnjeavstrijskega
mesta Stein ohranile so se zelo vážne listine o tej kupčiji in med
drugiih tudi dve colni tarifi od 1. 1177. in 1178., v katerih se ime-
nujejo kot izvožnje blago („eksportartikel") tudi „wendisch-slavische
Mädchen" (Kanitz, Serbien, pg. 391.), Slovan — trpin!
Dr, I. Tavčar: Med gorami. 33
V središči, kjer ní bila kolonizacija in germanizacija tako silim,
godilo se je Slovencem sicer nekoliko bolje in njih národná samosvest
živela je še na dalje. Ali tudi tu je postajala njih zavisnost od
nemškega življa vedno večja. Kakor pri drugih narodih, tako se je
tudi pri Slovencih opetovalo postopno zatiranje slabej šega: od neza-
visnih kneževin prišlo je do reunije in spojenja z veliko državo,
od slobodnih posestev do uživanja in plačevanja najemnine, od
trpeče pokornosti do robstva.
(Dalje prihodnjič.)
m
Med gorami.
Podobe iz 1 — pogorja.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
I.
Tržáčan.
sa vas je dobro vedela, da ga na svetu ni hudobnejšega človeka
od Vrbarjevega Matevža. V mladosti je bil pretepač. Pri neki
priložnosti, ko je hotel Romovševemu Martinu nož v trebuh
poriniti, spodrsnilo se mu je. in zvrnil se je po zemlji. Martin pa je
tedaj tudi potegnil svoj nož in onému na tleh odrezal je desno uhó,
da ga je od bridkih bolečin takoj zapustila življenja zavest.
„Uho si pridržim, dejal je Martin veselo, sicer si ga Matevž
zopet na sencé prišije, ter se obvaruje vsake škode!"
Od tedaj je Vrbarjev Matevž hodil brez desnega ušesa, kakor
svetopisemski hlapec, kateremu je apoštol Peter odsekal pregrešno uhó.
Nekedaj sta se Tinče Muha, znan pijanček, in pa Matevž pre-
pirala zavoljo poti do studenca. In ko je bil Muha Matevžu že vse
povedal, kar se mu je hudega in grdega povedati dalo, postavil se
je ponosno pred njega, pogledal ga temno, ter zakričal z globokim
zaničevanjem :
„Brez ušesa ne boš šel v nebesá!" Od takrat so te sicer nedolžne
besedice Matevžu na plečih obvisele in ni ga bilo dneva, da bi jih
slišal ne bil. Ce smo ga vaški otročaji opazili, ko je hosto pobiral
3
84 Dr. I. Tavčar: Med gorami.
po gošči, razdelili smo se hipoma, ter se poskrili za drevesi. In
kadar se je naš brezušesnik priplazil v naše središče, tedaj pričelo
se je izza dreves, tu tanko, tam debelo, tu visoko, tam nežno, tu
rahlo, tam razburjeno: brez ušesa ne boš šel v nebesá!
In Matevž se je srdil in Martina je klel. A še tedaj mu ni
odpustil, ko mu je ta na smrtni postelji z vsemi božjimi prisegami
zagotavljal, da je odrezano uho zakopal v s veto zemljo na pokopa-
lišči, „da človeško meso ni segnilo v posvetni prsti."
Ker je bil Matevž okrog ušes tako čuden, h otelo ga v vaši ni
nobeno dekle. In ko je Tratarjevo Rotijo, kateri so- gledali krivo
izpod čeljusti zobje in je bila najgrša ženská v devetih farah na
okrog, povprašal, če ga hoče v zákon, odgovorila je zbadljivo: „Ko
bi ti že bili odrezali jedno nogo, ali jedno roko, potem bi te vzela.
Ali brez ušesa! Ne morem!"
Konečno jo je Matevž urezal na Zirovsko. A obraz si je obvezal
z ruto, kakor da bi ga zobjé boleli, tako, da se mu ni videlo uho,
— ki se mu tudi brez rute ni videlo ! V istini se ga je prijela že
bolj priletna žirovska ježica, s katero je .stopil pred oltár. Ali zobje
so ga boleli toliko čaša, dokler ni gospod Andrej dovŕšil svetega obreda.
Potem pa si je Matevž sredi cerkve odvezal robec, pokazal ženi golo
svojo desno strán, ter dejal hudobno:
„Marušica, tega ušesa pa nimam!" Ona pa mu je tudi sredi
cerkve hladno krvno odgovorila:
„No, če bi t e bila zavoljo lepote jemala, bi te tako ne bila
vzela! A vzela sem te zavoljo koče, in zavoljo tiste kravice, ki jo
imaš pri jaslih!"
In oba sta bila zadovoljna!
Da tak zákon ni imel božjega blagoslova, to se vé. Mati gospo-
dinja bila je léna in najrajša je ležala na peci. Matevž je moral še
celo zakuriti, če se je hotela skuhati južina ali večerja. Mnogokrat,
ko smo stopali mimo veže njegove, videli smo ga, kako je molíl svoje
noge iz peci, ter čuli, kako je pihal v njej. Kadar pa je zanetil ogenj,
zlezel je vzdihujé z ognjišea, popadel srdito že močno obľiibljeno
polence ter hitel v hišo, kjer je ležala „ona" na peci. In s polenčkom
jej je preštel kosti — a ženská pustila se je tepsti ter prespávala je
dan za dnevom na peci. —
Dr. L Tavčar: Med gorami. 36
„To ni nič!" dejal je Matevž nekega dne, „to ni nič! Človek
ne vé, čemu je oženjen! Jaz si bom sam napravil otroka!"
Oprtil si je tisti košek, s katerim je zahajal spomladi pre-
šičke kupovat po pogorji in odšel je v Trst, kjer so tedaj še otroke
prodajali. Cez teden dnij prinesel je v resnici v koši otroče, šibko,
slabotno, katero je potem raslo, kakor tráva na zemlji razsušeni.
Tega otroka je Matevž ulačil okrog, izkazoval mu Ijubezen, kakor
rodnému otroku, ter ga pital na vse kriplje, da se nam je že preveč
zdelo te Ijubezni.
„Tomažek! Moj Toraažek!" bila mu je vsaka druga beseda,
kadar je govoril z nami. Otrok je rasel; a bil je tenak kakor bilka
na njivi in bledih lic. S seboj pa je nosil dve lepi očesi, ki sta
mu izpod rumenih las zrli v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene
pšenice.
Ze tedaj, ko je Matevž še rad imel otroka, že tedaj smilil se
je nam ta otrok práv močno. In dejali smo, da ga bode umoril.
A umoril ga je tudi !
Morda v petem letu svojega zákona, Bog ve, kako se je pri-
merila ta nesreča, dobila je mati Vrbarjeva otroka, ali nekaj tacega,
kar je ona otroka imenovala. Ce vam povem, da je bilo to otroče
podobno — materi in očetu, potem mi ni treba še posebej naglašati,
da je bilo to otroče práv grda stvar. Okrog ogla domače hiše je
letalo v raztrgani, umazani srajci in z razritimi lasmi. Kričalo je
pri vsaki sapici in se silno drlo, če smo mi vaški otročaji tu in tam,
mimo hodeč, to grdobo „malo udarili". In ko je bilo staro komaj
šest let, klelo je že kakor voznik na česti. No, pa smo ga tepli,
če smo ga le mogli.
Matevž je rad imel tega svojega otroka in če je malo zakričal
zunaj, planil je iz hiše, razvnet in plašan, ter skrbno povpraševal:
„Kaj ti je Tinče? Tinče! moj Tinče!" Od tistega čaša, kar se
je bil pri Vrbarjevih rodil domači otrok, postal je tržaški Tomažek
velik revež. Brezušesni Matevž hipoma zgubil je vso Ijubezen, katero
je poprej gojil do tega otroka. Zavidal mu je však grižljaj, ter ga
redil in pasel bolj s palico nego s kruhom. Gotovo ni zatonil dan,
da bi ga ne bil pretepel jedenkrát ali dvakrát. Oblačil ga je skoro
na isti način, kakor se oblači lilija na polji, ki nima nikake obleke.
Sibko otroče moralo je trdo delati, ter prenašati bremena, da
so kar pokale kosti v njem. Kar je ostalo brez udarca pod Matevževo
3*
86 Dr. I. Tavčar: Med gorami.
ŕoko, to pretepla sta potem mati gospodinja in pa Tinče, moj
Tinče! Jednega dne prinesel je doraači sinček novo brezovko domov.
Poskusiti jo je hotel na Tomažkovi koži. A ta je stekel, ter hotel
rešiti svoje meso, kakor je tako navada pri človeških bitjih. Tedaj
bi vi morali videti Matevža, kako je planil za otrokom, ujel ga,
potisnil med krivá svoja kolena, ter dejal rahlo:
„Tinče, zdaj ga pa le!"
In Tinče je tepel. Mati Zirovka mimo prišed.ši pa je tudi
zagodla :
„Le ga! le ga! le ga!"
Samo dva dneva bila sta v letu, v katerih se je smel Tomažek
do sitega najesti. To sta bila tista dneva, ko je Matevž pri gospodu
Andrej i prejemal tržaške denarje.
Tedaj utaknil je otroka v nedeljsko Tinčetevo obleko, ter ga
vlekel v vas h gospodu Andreju. Med potjo pa mu je stokrát povedal,
da ne sme imeti solz v očeh, kadar bodeta stala pred gospodom.
Stopivši v gospodovo sobo, nagnil je Matevž glavo, razlil si po
obrazu rahlo milobo, prijel otroka za roko in govoril takole:
„Gospod duhovni oča, otročička sem pripeljal! To ubogo otroče,
iz krščanskega usmiljenja sam je vzel k sebi, in sedaj je redim in
■pasem! (Tomažek poljubi gospodu roko!) Gospod duhovni oča, tako
ga imam rad, práv tako, kakor bi bil moj ! In koliko sne, gospod
čestiti oča! Letošnjo zimo pozobal mi je dva mernika suhih hrušek,
tistih sladkih repnic, ki se kakor led taj aj o pod zobmi. (No, tista
hruška, ki rase takoj za hišo in se naslanja na streho!) In potri mi
je dve četrtnici orehov! Kaj se hoče, kaj se hoče, otrok rad je —
in človek ima dobro srce! Tomažek poljubi gospodu roko!"
Komaj pa sta prišla od gospoda, premenil je Matevž takoj svoj
obraz. Otroka spodil je osorno domov, sam pa jo vsekal v gostilno,
ter ondu zapil polovico tistih tržaških denarjev. Zvečer prilomil se
je vinjen pod svojo streho, metal denarje, kar mu jih je še ostalo
bilo, po mizi, proklinjal vse „Tržačane", ter konečno prilomastil v
temno, mokro sobo, kjer je spal Tomažek na plesnjivi slami. Z udarci
je probudil spečega otroka, ter ga pretepel, da je vedel, „kako se jé
kruh zastonj".
In na peci oglasila se je „ona", ter kričala:
„Le ga! le ga!
A tudi Tinče dvignil se je v postelji, in raztegnil široká svoja ústa :
Dr, I. Tavčar: Med gorami. 37
„Oča, le ga! le ga!"
To je bilo življenje! In to leto za letom!
*
* *
Konečno je v istini pričel umirati. V deželo se je bila povrnila
spomlad. Po dolini žarilo se je vse pod solnčnimi žarki: modra
voda vila se je med zeleno livado, po česti, snežnobeli, podili so
vozniki svoje vozové, kričali ter čutili v svojih žilah novo življenje.
Na rebri poleg Vrbarjeve hiše pa je ležal Tomažek in samé
kosti so ga bile. Oslabel je bil tako, da ga noge več niso nosile.
Obsevali so ga solneni žarki, ter mu razgrevali tisto malo krvi, ki
se mu je pretakala po bolnem telesu. Koperneče oziral se je v dolino,
kjer smo skákali zdravi mi otročaji. lovili ribe po potoku, ter Ískali
ščinkovčevih gnezd po vejah. Nikdo se ni menil za njega. Pod
bruško je ležal, in strádal, in pričakoval zadnjega trenutka. Bog ve,
ali se je kedaj zavedela uboga ti stvar. kako grozno krivico so mu
napravili tisti, ki so ga v pregrešni Ijubezni rodili v življenje?
Hodile so mimo vaške ženice.
„Ali te kaj notri boli?" povpraševala je Maruša Repulja. «Ce te
kaj notri boli, potem vzemi zdaj pa zdaj šop tráve v ústa in zveči.
Tisto pomaga!"
In šla je mimo.
„Kaj pa glava?" vzdihovala je Mica Zdihovalka. „Tudi ni
dobra? Hov! hov! najbolje bo pac, če umrješ, sirota uboga!"
In šla je mimo.
„Kaj pa želodec?" hotela je vedeti Marjeta Togotulja. „Ali
moreš kaj jesti?"
Ko jej je bolnik povedal, da bi rad, práv rad jedel, če bi kaj
imel, odgovorila je dobrovoljno: „No, no, potlej pa še ni tako slabo!
Če še ješ, potem še nisi pri konci!"
In šla je mimo!
Tako prišlo jih je mnogo, vsem se je smilil. a nikdo mu ni pri-
nesel koščeka kruha, da bi mu potolažil sestradani želodec.
Napočila je jeseň in dozorel je sad po vejevji. Nekega dne sem
prišel na Vrbárjev vrt, „gledat, kako umira Tržačan". Solnce je močno
pripekalo. Zastokal je pod bruško, da je žejen. Ko je pil iz lončka,
uprlo se mu je oko na vejo, kjer je visela rumena hruška.
„Ves dan jo že gledam! Ali pästi neče!" je vzdihnil. V tistem
hipu potegnil je piš in rumeň sad — je cepnil na zeleno travo.
38 J. Trdina: Bájke in povesti o Gŕorjancih.
„Daj jo meni! daj jo mení!" Proseče je sklenil tanki ročici. Pri-
nesel sem mu hruško. S prestrastno slastjo zasadil je zobe v njo.
Tedaj prisopel je po rebri navzdol Matevž, ter imel oprtan koš otave.
Takoj je posadil koš na zemljo, planil k bolniku in se zatogotil: ,,Kaj?
Ti mi boš sadje pojedal, lenoba lenobasta!"
Že ga je hotel pretepsti. Takrat pa je prinesl slučaj od nekod čev-
Ijarčka Sadarjevega Korla. Kakor sapa bil je pri starem grešniku,
podri ga na tla, ter ga po vseh pravilih poštenih pretepov do dobrega
premlatil. Potem pa je odšel z zavestjo, da je izvršil zaslužno delo.
Matevž se je ječé vzdignil, ter si brisal kri z obraza. Ondu na
njivi kopal je Zavratarjev Mihola.
„Miholca!" zastokal je, „ali si videl?"
„Vidiš, Matevž," odgovoril je oni, „kadar nečem, da bi videl
tedaj ne vidim. Denes ne vidim! Ničesar nisem videl!"
„Pa si vender kaj slišal?"
„Vidiš, Matevž, kadar nečem, da bi slišal, tedaj tudi ne slišim
ne! Denes ne slišim! Práv ničesar nisem slišal!"
In tako Vrbárjev Matevž še tožiti ni mogel, ker Zavratarjev
Mihola tisti dan ničesar ni videl, niti slišal.
Po noci potem pa je umri Tržaški Tomažek.
Bájke in povesti o Gorjaneih.
Spisal J. Trdina.
1. Cvetnik.
ekje visoko gori na Gorjaneih kipi črno pečevje. Med pečevjem
pa se širi cvetnik, práv majhen vrtec, ves poln najlepših in
najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko nájde, še teže pa
se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdor koli je
še zablodel v cvetnik, zamaknila in prevzela ga je krasota in dišava
rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in
tudi na povratek in je poginil ne čuteč nobene boli od predolgega bdenja
in stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po sreči ali naključji
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 39
kak cvet telí pleraenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji nevešti
v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in Ijubezni do groba.
Že jedno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi raz-
prtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja
ga nobena ježa in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik,
ne predere nobena krogla. Zdaj p a čujmo krátko povest o tem gor-
janskem cvetniku. ko mu ne najdemo para pod božjim solncem !
Vláh Elija bil je jako pošten in bogosliižen mož. Ko je sinove
pooženil, hčere poomožil, dolgove poplačal in vse zámere poravnal,
pustil je domačijo in se preselil na Gorjance, da bi brez zmotnjave
Boga častil in se pripravljal za srečno smrt. Med črnim pečevjem
sredi trnja. osata in kopriv postavil si je hišico, ki je imela ravno
dosti prostora zanj in za prijazno kozo, katero je vzel s seboj za
tovaršijo in da ga hrani s svojim mlekom. Razen mleka užival je
zdravé gorjanske zeli in korenine, žejo pa si gasil z mrzlo studenčino
izvirajočo izpod pečevja. O tej hrani in pijači živel je pobožni
puščavnik veliko let v vednem zdravji in veselji. V samoti ga ni
motil nihče. Kraj ni mogel človeka mikati : bil je tako odljuden, gol
in púst, da se ga je popotnik že od daleč ustrašil. Pa niti Eliji se
ni po Ijudeh nič tožilo. Trikrát v letu: pred božičem, pred veliko-
nočjo in pred sv. Elijo prišel je k njemu sin in mu prinesel čutaro
sladkega vivodinca. Razen njega ni videl nikoli žive duše, pozabil
je svet, kakor je svet pozabil njega.
V viharni noci, ko se je ravno ulegel, potrkala sta na vráta
dva popotnika. dva bolna romarja. Elija jima je odprl in ja peljal
v tesno kočico. Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal prenočišče
in tudi, ee mu je moci, kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od
truda, glada in bolezni. Mlajši popotnik še veli z otožnim glasom:
„Romarjem se godi dan denašnji slabo. Prihajava iz svete dežele iz
Nazareta in sva zdaj na potu v Marija-Celje ali moci naju zapuščajo,
morala bova tukaj umreti, ako se naju ne usmilita Bog in ti, častiti
starec! Po morji sva se vozila srečno. Mornarji so dobri Ijudje,
dali so nama drage volje vse, kar so sami imeli. Zapusti vsi ladijo
hodila sva več dnij po primorji. Primorci so bogati trgovci, ali skope
duše. Brez plačila naju niso hoteli ne nasititi, ne voziti. Lačná in
trudna prišla sva v Brod. Brojanci so dobri Ijudje, ali sirote. Poma-
gali bi nama bili radi, ali niso imeli kruha niti zase, nikar za druge.
Bog jim stokrát povrni blago voljo! Onemogla od lakote in bolna
40 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
od hudega pota dospela sva bolj mŕtva nego živa v Kočevje. Kočevska
gospoda je hudobná in beraška. Siromakii ne bi dala ni skorjice
kruha, ko bi kruha tudi kaj imela. Ali udarila j o bo strašno šiba
božja in takrat se bode pokesala, pa bo prepozno. Sam Bog je storil
čudež in nama podaril toliko j akosti, da sva priromala do tvojega
stanovanja."
Pobožnému Eliji se udero solze, ko sliši toliko bridkost in
revščino. Postregel je popotnikoma bolje nego sam sebi o naj-
večjih praznikih. Spekel jima je svojo preljubo kozo in postavil pred-
nja tudi čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Roraarja
sta jedla in pila in ko sta se okrepčala, zahvalila sta prelepo svojega
dobrotnika in sladko v njegovi postelji zaspala. Tudi puščavnik je
spal sladko in dolgo na trdih tleh, kakor še nikoli ne, od kar je
prebival na Gorjancih. V sanjah sta mu se prikázala sam Bog Jezus
Kristus in njegov premili učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za
roko in mu rekel: „Pogostil si svojega stvarnika in odrešenika in z
njim velikega apoštola sv. Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala
denarjev, ki jih niti ne želiš niti ne potrebuješ. Dajeva ti boljše
povračilo; za ta svet svoj blagoslov, za oni svet svoj nebeški raj."
Ko se Elija prebudi, bila sta popotnika že odšla, pustivši mu
ves svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil vec starega in slabega :
bil je zopet mlad in krepak, kakor kak štirindvajsetleten mladenič.
Grda kočica je izginila in se izpremenila v prijazno belo kapelico.
Puščavniku ni bilo treba žalovati ne po koži. ne po vinu. Ko je izpil
svojo skledico mleka, napolnila mu se je precej z drugim. mnogo
slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza in tako je živel odslej
brez truda in brige, kako bi j o prehranil v svoji nerodoviti puščavi.
Ko je prizdignil čutaro, bila je polna, in kakor v skledi mleka tudi
v njej nikdar ni zmanjkalo vina in to vino je bilo še mnogo, mnogo
bolj prijetno in dišeče nego tolikanj sloveči vivodinec. Okolo žalostne
kolibe gonili so se poprej grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj pa so
prepevali okolo ves?le kapelice neznani ptički s tako milim glasom,
da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekamo
izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih narastel je po
noci cvetnik, kakeršnega noben grád ni imel, ves obsajen z nebeškimi
rožicami, da takega čuda še nobeno človeško oko ni videlo. V stu-
denci pod pečevjem je tekla bistra voda kakor prej, ali zdaj so
mrgolele in se igrale po njih zlate ribice, ki so pozdravljale puščavnika
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 41
z radostnim pluskanjem in celo s človeskim glasom. V tem pre-
ki-asnem zemeljskem raji živel je pomlajen Vláh Elija v sveti molitvi
in radosti še celih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli vec ne bolezen,
ne starost. Umri je lahko in sladko, ker je vedel, da ga čaká na
onem svetu še veliko večje veselje, nego ga je uzival po Kristusovem
blagoslovu že na zemlji, ki ni bila zanj kakor za druge dolina solz.
Bela kapelica, ki je toliko let v njej prebi val in Bogu slúžil, se je zdavna
porušila : tudi neznane ptice in zlate ribice so brez sledu izginile ;
jedini cvetnik je ostal in spričuje še dan denašnji božje povračilo, ki
pride dobrému človeku čaši že na tem svetu, goto vo pa onkraj
groba.
2. Velikáni.
Podgoree je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu
Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel
in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebudé debeli glasovi neznanih
mož. Cudni glasovi so bobneli, kakor če trkaš na prazen sod. Možje
so bili štirje jednake velikosti, kakor najvišje smereke. Svetil je mešec
in tako se je moglo lahko vse videti, kakovi so in kaj delajo. Veli-
káni sedejo na trato in velé: Kamenčkajmo se, da se zabavimo.
Pobrali so mlinske kamene in se z njimi kamenčkali. Naveličavši
se igre velé: Napolnimo si pipe in kadimo! Iz žepov privleeejo
pipe. veliké za zelno kad in jih napolnijo s tabakom. Zdaj pa se
domislijo, da nimajo ognja. Jeden pravi: sklatimo si ga z neba! Veli-
káni skočijo na noge in začno metati proti nebu mlinske kamene.
Však si sklati zvezdo. Z zvezdami si prižgo tabak in zdajci zapu-
hajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil pokril črn oblak.
Ko pokade, pravi jeden : Čas je, da si pripravimo večerjo ! Velikáni
se dvignejo in skočijo v globok prepad. Iz prepadá privale štiri sóde
vina. Však sod jemal je -deset veder, še raj ši kak bokal več. Iz
prepadá si priženo tudi svojo večerjo. čredo srditih volkov. Volkov
je bilo osemindvajset, na vsakega sedem. Velikáni narede velik
ogenj, nataknejo volkove na veliké ražnje in jih pekó. Ob jednem
pa so tulili nekako pesen, kakor da se grom razlega in poskakovali
okrog ognja. da se je kar zemlja tresla. Podgoree, ki je te strahote
gledal in poslušal, priporočal je svojo dušo Bogu in vsem svetnikom
v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dej ale na ražjnj
morda tudi njega. Stisnil se je v klopčič kakor jež in se drznil
komaj dihati. Poleg njega stala je čutara vina, ki jo je bil prinesel
42
J. Trdina: Bájke in povesti o Goťjancih.
s seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost še babi in začne vleči.
Ker je bil srčnosti tako krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in
veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res najboljši
tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. Ali taká
malenkost Podgorca ne ujunači, zato se je velikánov tako bal in
tresel. Zdaj pa je vrgel v globočino svojega želodca dva bokala na
jedenkrát in ta obilni požirek mu je srce tako pridvignil in razvnel, da
bi se bil šel metat s samim peklenskira rogatcem, kaj ne s takimi
nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikáni ! Zdeli mu se niso nič več
tako grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se jih
je bil ustrašil. Predrzno jim se je grozil za grmom s pestjo in jira
kázal osie in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in se usedli
k večerji, zagodrnjal je skoraj na glas : Se pac vidi, da ste zarobljeni
hribovci. ki nie še na volčjo pečenko ne povabite. Velikáni so raz-
trgali in pohrustali volkove kakor kak lakomnik svoje čipe in težke
záložke zamakali so z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je
moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strasno kislo in čmerno.
Jeden njih veli : Bratci, treba bo udariti spet v kak hrám in si napolniti
posodo s sladko, človeško kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam
ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov
starega Šentjarnejčana. Podgorec, to čuvši, plané kvišku, ponudi
velikanu čutaro in veli : Jeden bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti !
Bog ti ga blagoslovi ! Komaj pa je izustil božje ime, zaslišal se je udar,
kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip ugasnil je tudi ogenj, pri
katerem so velikáni sedeli in vse obližje pokril je najgostejši dim,
da se dolgo čaša ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil
in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kameňov, ne
žarjavice, ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikánov ne. Noč in
gora jih je dala, noč in gora jih je vzela,
(Dalje prihodnjič.)
L^^T^í^^5^-l^
Zemeljski potresi.
Spisal J. Jesenko.
XXI.
Potres v Zagrebu 9. novembra 1880.
redno ražne šunke potresov pregledamo in sistematično razvr-
stimo. prijavimo še par popisov telí straliovitih pojavov. Pač
piimerno bode, da začnemo z ondanjim potresom v Zagrebu
(9. novembra 1880).
Bilo je 9. novembra ob poluosmih zjutraj, ko je silovita nesreča
zadela hrvatsko stolico. Močen potres, katerega valovito gibanje je
prihajalo od jugozaliodne stráni, poškodoval je bolj ali menj vse
zidane stavbe do temeljnih njih podstav in mnogo jih celoma porušil.
Že po prvem šunku so se podirali dimniki. zidani opaži in okrajniki
ter udirali skozi strebe, pokončavali strope in pokrivali ulice s sipom
in grobljo. Vsled tega pokončavanja se je ulegel na celo mesto gost
prah, podoben sivému oblaku, ki je očem bránil od daleč opazovati
nepričakovano podiranje. To se je vekšalo po vsakem šunku skriv-
nostne sile v podzemeljska rebra. V globoko grmenje in bučanje, ki
se je sHšalo izpod zemlje, mešalo se je pokanje in razdiranje podira-
jočega se zidovja in vikanje in vpitje silno prestrašenib Ijudij. Tu se
stanovalci v gručab vale iz vrat pokajočih hiš, med njimi mnogo na
pol opravljenih, kajti potres jih je nenadoma pregnal iz postelje. Tam
hite cele družine, matere in oeetje z otroki v naróčaji iz nevarnih
poslopij. Vsi bežé v gnečah na široké ulice in veliké trge, da bi oteli
življenje ter ob varovali se poškodovanja od podirajočega se zidovja. Iz
Kukovičeve liiše je skočil neki lovec iz prvega nadstropja na dvo-
rišče ter si je nogo izpahnil.
Pet minút po prvem potresu se je ponavljal drugi in malo pred
poludevetimi tretji, a oba sta bila slabej ša od prvega in tudi nista
tako dolgo trajala. To v najveojo srečo Zagrebčanom; kajti ko bi
bila tako močna, kakor je bil ])rvi, zadela bi bila hrvatske Aténe
44 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
žalostná usoda, ki je nekclaj pokončala starodávni Dubrovník, tedanje
središče jugoslovanskega slovstva. A že tako je bilo mesto po neka-
terih straneh opustošeno, da je bilo })odobno veliki razvalini. Reči
se more, da nobeno količkaj visoko poslopje ni ostalo celo, a ve5
hiš se je tako razpokalo, da so jih morali stanovalci precej zapustiti,
ker se je bilo bati, da se bodo porušile. Veliko škodo je poseben
odbor na drobno preiskal. Po tem je župan Mrazovic poroeal praš-
kemu županu Skramliku: „nobena hiša v mestu ni popolnoma cela,
dve tretjini jih je pa bolj ali menj močno poškodovanih ; posebno veliko
so trpela vsa javna poslopja in cerkve. Stiristo družin je brez sta-
novališč."
V gorňjem mestu se je udri pri cerkvi sv. Marka zgornji del
zapadne nje vrhne stene ter padajoč je razdrobil oder pri uhodih in
ranil štiri delavce, ki so tam delali. Na zapadni stráni je cerkev
tudi počila od strehe do tal in glavna stena je popolnoma ločena od
drugega zidovja; jednako je počilo njeno svetišče. V sv. Kataríne
cerkvi se je udri večji del strehe in visoki zid je zasul Jezuvitske
ulice. Na stolni cerkvi se je odtrgal v drugem nastropji pod uro
srednji steber okna in velik del oboka ter je poškodoval dragoceni
veliki oltár. Rake v njej so se razpokale, tako da se je popolnoma
videla krsta leta 1855. umrlega korarja Viznarja. Na nadškofovi
paláci so utrli padajoči dimniki streho in krov steklenih hiš in nena-
dejana nesreča je iz njega pregnala nadškofa in njegova gosta hrvat-
skega ministra Bedekoviča in sonjskega škofa Posilovica. Zidovje
se je močno napokalo, dvorišče in cerkev pa sta polni razdrobljene
opeke in sipa. Hiša kanonika Mikoviča je tako oškodovana, da
se bode morala do tal porušiti. V Dolgi ulici se je podrl zidani
opaž na severni stráni novozidane hrvatske hranilniee in pádel na
streho Kukovičeve hiše ter j o razbil. Na Zrinjskem trgu je med dru-
gimi poslopji najbolj poškodovana krásna palača Vraničanijeva. Nasloni
in podobe nad vrhnim okrajkom so se odtrgali ter popadali daleč v
strán. Zvonik frančiskanske cerkve se je razpočil na vseh štirih
straneh od vrhá do tal. Jednako poškodovan je starodávni stolp
SV. Štefana in nekoliko nakrivljen. A odveč bi bilo naštevati še
druga poslopja, javne závode in zásobné hiše, ki so trpele premnogo
škode. Cudimo se le, da je bilo ra2merno malo Ijudij poškodovanih
in ubitih; po omenjenem poročilu Mrazovičevem bila .'jta namreč
2 ubitá, 23 pa jih je bilo vec ali menj ranjenih.
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 45
Koliko škode je potres storil po raznih hišah in zavodih, po
stanovališčih in prodajalnicah (zlasti s steklom, lončenino, porcelanino,
laznimi tekočinami : vinom in vinskim cvetom. žganjem v steklenieah),
ne da se popisati. V kemiškem laboratoriji se je večina dragocenega
orodja. velikega in malega, pobila in polomila. Močno je potres poško-
doval tudi drage zbirke n. pr. prirodoslovni kabinet in prirodopisno
zbúko. Razsajal je tudi v muzeji narodnih starin, ki je v poslopji
znanstvene akademije na Zrinjskem trgu. Koliko je trpelo to poslopje
in zbirke v njem, poročajo Zagrebške novine tako le: „Prežalostno
je pogledati notranje dele prekrásne te paláce, kajti v celem poslopji
ne nájdeš sobe, katere stene bi ne bile močno razpokane. Najvee
škode je trpel krásni stolpovnik na dvorišči veliké paláce. Židovi
okrog njega so se večinoma razdrli, da posamezni stebri práv v
zraku visé in se porušiti preté. Tam se je podrl visok dimnik ter
je streho raztrl, tu je pádel drugi dimnik na dvorišče ter je razdrobil
velik del šteklené strehe, ki je poki-iva. Se žalostneje je pogledati
preddvor. ki je z razvalinami popolnoma pokrit. Izmed raznih zbirk
imenitnih starin je najbolj poškodovana zbirka starogrških posod, med
katerimi je mnogo j ako dragocenih popolnoma pobitih in razdrobljenih.
Razbite so tudi vse starorímske šteklené posode iz primorskega Bakra.
Jednako razbite so neste vilne starorímske lončene posode.. Na dvo-
rišči stoj i imenitni starodávni Apolón iz palače Dijoklecijanove v
Saloni: prvi potres je odbil marmornemu kipu glavo ter jo zalučil
sredi dvora, a k sreči se ni nikakor poškodovala. Težki kameni
s starorimskimi in drugimi napisi na dvoru narodnega muzeja so bili
skoro vsi pomakneni s svojega stališča. S sten je padlo več zgodo-
vinskih slik, zbirka starih in novih denarjev je bila vsa pomešana
in ražne zbirke popolnoma pokrite z ometom, ki je s sten in stropov
popadal.
Tudi po okolici Zagrebški je potres močno razsajal ter jo silno
razdejal. Yse večje zidane stavbe so na pol porušené. Lepa gotiška
cerkev v Remetah in stará cerkev v Cučerji je toliko oškodovana,
da se je morala zapreti, isto tako še več drugih božjLh krámov.
Sv. Ivan je močno poškodovan. Stari grád grófa Draškovica je v
vseh delih razpokan. Krásni grád sv. Helena g. Mikšica ni več za
stanovanje, a stolpi so se sesedli. Močno je trpel tudi grád grófa
Kulmerja in grád Jelačicev. Zelo poškodovana je nová cerkev in šola
v Stenjevci, isto tako blaznica, na katere nesrečne prebivalce je
46 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
potres kaj žalostne uplival. Lupoglav ima kaznilnico v močnih zidovih
starega Pavlinskega samostana, a potres je raztrgal močni svod
prebodni vsaj 40 metrov na dolgo in židovi kažejo neste vilno razpok,
ki pričajo o str.ihovitem pokončevanji podzemeljske sile. Tudi drugodi
po Hrvatskem je učinil potres mnogo škode, razkrival je strehe, podiral
dimnike, razdiral zidove, in razdrobil okna in razno posodje, tako
v Gradčanih, na Zelini, v Vrabčih, Berckovljanu, Karlovci, Sisku,
Martinskí vaši, Križevcih itd.
Odveč bi bilo opisovati, kako je potres pehal Ijudi, razburjeval
njih domišljivost in razdraževal njih živce. Nikjer in nikdar pokoja;
kamor so se obrnili, povsodi so gled.di le znamenja pretečega pokon-
čevanja. Ali se bi čudili, če je med odrastlimi bilo malo tako bladno-
krvnih, ki so sredi strabu in groze ohranili mir svojega duba. V tej
splošni revi in nadlogi je nesrečne hrvatske naše braté lehko tolažila
Ijubezen, s katero so jim Slovenci hiteli na pomoč. Celo priprosti
Ijudje so izraževali globoko sočutje z nesrečnimi Zagrebčani, a
izraževali so to sočutje ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
„Bili smo, rekel je dopuščen vojščak Ijubljanskega polka, daleč tam
v gozdu ter smo delali. Povedali so nam, kolika nesreča je zadela
naše braté in blago mesto Zagrebško, ki je nas na potu v Bosno
tako srčno vzprejelo in dobro pogostilo. Povedali so nam, da pogre-
šate krepkih rok. Nemudoma smo popustili svoja dela ter sem pri-
hiteli. Pošteno in pridno vam hočemo delati in v vaši nesreči pomoci,
da bodete gotovo zadovoljni z nami." Tako je govoril priprosti tesár,
ki je bil s 50 tovariši na prvi klic prihitel v Zagreb.
XXII.
Lizbonski potres 1. novembra 1755.
Za tem popisom sestavljenim po raznih časniških poročilib,
navajam popis največjega potresa, katerega Ijudje pametijo, namreč
potresa Lizbonskega od 1. novembra 1755. Angleški zdravnik Wolfall,
kaj bistroumen in učeň mož, ki je sam bil dolgo čaša v Lizboni ter
je prebil oni dogodek, poročal je precej obširno o njem kraljevi
družbi vednostij v Londonu. To učeno društvo je v svojih obravnavab
prijavilo ono pismo poleg drugih poročil.
Po primernem úvodu piše Wolfall: ,,Morebiti bi pred vsem moral
opomniti, da je bilo od leta 1750. tako malo dežja, kakor ga Ijudje
ne pametijo; razen zadnje spomladi, ko je zopet obilo deževalo.
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 47
Poletje je bilo hladnejše ko navadno; zadnjih 40 dnij smo imeli
lepo jasno vreme, kar ni iiič posebnega. Prvi dan tega meseca okolo
40 minút po devetib dopoludne smo čutili zelo močen potres; trpel
je okolo 6 trenutkov. H kratu so se v mestu podrle vse cerkve in
vsi samostani, podrla se je tudi kraljeva paláca, krásno gledališče za
opere, s krátka, v vsem mestu ni bilo nobenega večjega poslopja, ki
bi se ne bilo podrlo. Dobra četrtina vseh liiš se je porušila in pod
njih razvalinami je poginilo najmenj 30.000 Ijudij. Le kdor je bil
póleg, dobro ve, kaka groza obliaja človeka, ki zagleduje ubitá telesa
ter zaslišava kričanje in vikanje onih nesrečnikov, ki so pod razvalinami
na pol pokopani. To se ne da nikakor opisovati, kajti strah in zmešnjava
sta bila tolika, da se celo najpogumnejši niso upali malo trenutkov
muditi se in odvaliti malo kameňov raz svojih najljubših prijateljev.
Marsikateri bi bil rešen, ko bi se bilo to zgodilo. A vsakdo je mislil
le na svoje rešenje. Bežati na prostorne trge in široké ulice bilo je
najvarneje. Stanovalci v gprnjih nadstropjih so bili v obce srečnejši
od onih, ki so mislili bežati skozi vežna vráta, zakaj ti so bili z
večino peščev pokopani pod razvalinami. Oni v vozeh so najlaže
ušli, če práv so bili vozniki in živali močno poškodovani. Vender
jih je poginilo po ulicah in hišah veliko menj kot pod razvalinami
velikih cerkev. Bil je namreč ravno velik praznik (Vseh Svetnikov
dan) in čas velikega opravila božjega. Natlačené so bile vse cerkve ;
cerkvá pa je v tem mestu mnogo več nego v Londonu in Westminstru.
Ker so bili tukaj zvoniki vsi zeló visoki, popadali so veČinoma na
cerkve ter se s strelio udrli na tla. Tako je le malo Ijudij ušlo izpod
njih razvalin.
Ko bi bila s tem ponehala škoda, dala bi se bila vsaj nekoliko
popraviti. Res da pobitih Ijudij ni bilo mogoče oživiti, a izpod razvalin
bi bili večinoma izkopali neizmerne základe. Pa vse te nade so po
večjem izginile, kajti dve uri po potresu je jelo na treh raznih krajili
mesto goreti; vnelo se je bilo, ker je potres ogenj z ognjišč in
pohišno opravo vse skúp zmetal. O istem času je vstal veter, pihal
precej močno ter ogenj tako razpihal, da je konec tretjega dne bilo
upepeljeno celo mesto.
Res podoba je bila, kakor bi se bile zarotile vse prirodine sile,
da nas hočejo pokončati. Kmalu po potresu, ki je bil nastal o času
najbolj napete vode, naraslo je v trenutku morje 13 metrov više kot
pri najvišji plimi ter je ravno tako hipoma upadlo. Ko bi se ne bilo
48 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
zgodilo zadnje, poplavila bi bila voda vse mesto. Komaj smo se
dobro zavedeli, kázala se je okrog nas smrt, sama smrt.
Prvič nas je mučila strašná misel, da v občni zmešnjavi ne bode
dovolj Ijudij, ki bi mrtvece pokopali; tako bode veliko število trupel
pouzročilo kugo. A ogenj jih je použil ter je zabránil ono zlo.
Drugič snio se močno báli veliké lakote ; zakaj Lizbona je žitnica
vsej pokraj ini 50 milj (angleških t. j. 80 kilometrov) na okrog. Vender
k sreči so se ohranile nek,atere založnice. Res je prvé tri dni po
potresu stala rez (četrtina kilograma) kruha 10 goldinarjev v zlatu,
a pozneje smo kmalu imeli obilo živeža ter smo bili srečno rešeni
liude lakote.
Tretjič smo se močno báli, da bi najzanikernejši del nizkega
Ijudstva ne iskal v občni zmešnjavi svojega dobička ter ne pomoril
in oropal onih redkih Ijudij, ki so kaj oteli si. Res se je to pripetilo
sem ter tjá, A kralj je nemudoma ukázal okrog mesta pošta viti vislice.
Ko so obesili okolo 100 teh zanikernežev (med njimi tudi nekaj angleških
pomorščakov), ponehalo je tudi to zlo.
Živimo pa še zmerom v največji nevarnosti in zmešnjavi, kajti
po prvem močnem potresu smo čutili še 22 sunkov podzemeljske sile,
vender ni bil nobeden toliko močen, da bi bil podiral hiše v onih
krajih mesta, ki so bile prvi potres srečno prebile. Zato se še nobeden
ne upa bivati v hišah; po večjem živimo pod milim nebom, ker
nimamo potrebne tkanine, da bi si napravili šatore. Ce práv nas je
ražne noci močil dež, vender sem opazoval, da so te težave in nadloge
brez vse škode prenášali najnežnejši in naslabotnejši kakor najmocnejší
in najzdravejši. Z nami je vse še v največji zmešnjavi, nimamo niti
oblek, niti drugih ugodnih priprav, tudi ne denarjev, da bi jih kúpili iz
drugih krajev. Vsa Evropa je pri tej nezgodi izgubila preveliko denarjev
in blaga, a toliko ni izgubil nobeden národ kakor naš, ki je izgubil
vse, kar je tukaj imel. Angležev je poginilo le malo v razmeri z
drugimi narodi, a kaj mnogo jih je ranjenih; nesreča je tem večja,
ker smo tukaj sicer trije angleški zdravniki, a nimamo niti orodja,
niti obezil, niti oblačil, da bi jim pomagali.
(Dalje prihodnjič.)
t^'(r^-tä^~^#P^ ?KS
ľ^íí-JB.
íali "
Prilogi k Preširnoveinu životopisu.
Priobčuje Fr. Levec.
Ko sem pred dvema letoma pisal v Stritarjevem „Zvonu" životopis
Prešimov, bil mi je odmerjen tako tesen prostor, da nisem mogel porabiti
vsega v ta n amen nabranega gradiva, ali pa sem ga mnogo porabil samo
v kratkih izpisib. Našel sem tudi pozneje po raznih arhivih še marsi-
katero listino, ki pojasnjuje to ali óno interesantno dobo iz življenja
slavnega pesnika našega. Priobčiti hočem letos v „Ljubljanskem Zvonu"
te priloge k životopisu Preširnovemu, nadeje se, da bodo zanimali vse,
ki se brigajo za književno zgodovino slovensko.
I.
Dva lista Preširnova Čelakovskemu.
Ta dva lista je g. P a t e r a našel v Ceskem muzeji, a v Ljubljano
prepisana prinesel pokojni Aleksander Aleksandrovič Kotljarevkij
1874. leta g. Levstiku, s čegar dovoljenjem sta tukaj natisnena.
1.
Wohlgeborner Herr und Freund!
Sie werden schon aus der Ihnen mitgetheilten wie auch gegen-
wärtig mitfolgenden Antikľitik der Kranjska Zhebeliza ersehen haben,
dass die Beschränktheit unserer Jansenisten in derselben „der Sittlichkeit
anstôssige Gedichte" gefunden hat. Seitdem Ihre wohlwollende Recension
unser Untemehmen aucb bei Leuten, die kein eigenes Urtheil haben, in
etwas akkreditirt hat, nehmen sich die Herm alle erdenkliche Muhe, das
weitere Erscheinen unseres Bienchens zu vereiteln. Wir haben schon in
voraus gehôrt, dass sie eine Protestation gegen die Drucklegung des
4ten Bändchens durch das Búcherrevisionsamt einleiten wollen. Um ihnen
hiezu keinen Anlass zu geben, hat der Bibliothekar Zhóp den Kasteliz
bewogen, einige unschuldigen Volkslieder, die gerade die letzten in dem
der Censursbehorde vorgelegten Cahier waren, herauszureissen, und hat
nun, um ein Beispiel seiner Strenge zu geben, eine meiner Balladen wegen
ein Paar derber Ausdriicke damnirt. Das hiesige Gubemium hat uber
den Bericht des Censors nach seinem Antrage das Imprimatur ertheilt
4
BO Fr. Levec: Prilogi k Preširnoveinu životopisti.
und das Heft dem Revisionsamte zur Vormerkung zugefertigt. Der hiesige
Búcherrevisor, Namens Pavfhek (zugleich Professor der Philosophio, iibri-
gens der bornirteste Jansenist) hat aber statt sein Amt zii handeln, einen
in seiner Art einzigen Bericht an das Gubernium erstattet und im solchen
um Suspendirung des Imprimatur und Recenserirung der Zhebeliza gebeten
„indem sich in Dr. Prefhérn's GedicMen noch eine Menge der Sittlichkeit
anstôssige Stellen befinden, die dem Censor Zhóp entgangen zu sein
scheinen, íiberhaupt die Phantasie dieses Dichters ( — trotz einer wohl-
gemeinten Warnung des Wienercensors — ) einen bedauerungswurdigen
moralischen Stoss erlitten hat, da er von seinem Lieblingsstoffe, sit venia
verbo ! dem Sauglockenläuten trotz der wohlgemeinten Warnung des Wiener-
censors nicM ablässt." (Diese wohlgemeinte Warnung betraf folgende
nur in einigen Exemplaren des 2ten Heftes, Seite 36 vorkommende,
gerade wider den Pavfhek gerichtete Stelle:
Saréf bi fhkoda blo, sdaj od nedelje
Do druge, kolkrat fe ferzé jim vname !
In fhéga je, kdor pride pred, pred melje,
bei der Kopitar, ohne sie jedoch zu streichen, die Bemerkung machte,
dass sich die Krainerinnen uber diesen Anwurf mit Recht beklagen
dúrften. Ich habe diese Stelle mit einer minder passenden vertauscht,*) weil
der Professor Supan sonst seine von Ihnen fiir versificirte Prosa erklärten
Gedichte zurúcknehmen wollte, indem er behauptete, seine geistliche
Wúrde erlaubt ihm nicht, mit Leuten gemeinschaftliche Sache zu machen,
die sich nicht scheuen, ein solches Scandalum zu geben. Unterdessen sind,
weil ich auch nicht ganz nachgiebig gewesen, bei 10 Exempláre mit
dieser scandalosen Stelle gedruckt worden (wovon gegenwärtig 1 mitfolgt).
Einen ferneren noch grôsseren Anstoss, als mein angebliches Sau-
glockenläuten gab eine gelungene Uebersetzung der Ballade : D e r A b t
und der Kaiser von Dr. Tufhek, einem neuangeworbenen Jiinger. Der
Bibliothekar Zhóp hat schon in seinem Berichte dem Skand.ale vorzu-
beugen gesucht, und das Gubernium darauf aufmerksam gemacht, dass
dieser Schwank schon mehrere saecula alt und die Bearbeitung desselben
von Biirger nirgends verboten sei, auch davon bereits eine von einem
geistlichen Herrn, dem Gorzer Canonicus Stanizh gemachte krainische
Uebersetzung existire, úbrigens das Ansehen unserer Geistlichkeit zu wohl
begrundet sei, als dass es durch einen so unschuldigen Spass gefährdet
werden kônnte ; allein dadurch hat sich unser jansenistische Zelot nicht
*) Kdor po-njc pride, jili k poroki peljo. Kr. Čeb. 11, 36, 13. Ured.
Fr. Levec: Prilogi k Prešimovemu životopisu. 61
irre leiten lassen und dagegen sehr geistreich bemerkt, dass zwar aller-
dings, wie männiglich im In- und Auslande bekannt, ein glúckliches Bánd
zwischen Hirt und Schafen bestehe, dass man aber desswegen um so
weniger jungen Trotzkôpfen erlauben soli, es zu trennen. „Man weiss,
was in Frankreich Voltairs Satyre bewirkt hat!" (Voltairs Satyre =
Biirgers Ballade : der Kaiser und der Abt I) Und schloss beiläufig mit den
Worten: das Gubemium moge nicht erlauben ein Werk zu drucken, des sen
Lesung die Geistlichkeit von ihrem Standpunkte aus vei^ieten,
wenn nicht gar verbrennen (scilicet die Lesung) miisste. Au<Jh. hat
er das Gubernium darauf aufmerksam gemacht, dass man den Zhóp nie
mehr zum Censor, hôchstens nur zum Mitcensor aufstellen kônnte. Dieses
merkwurdige Aktenstucke, dessen Deutsch ich Ihnen nicht wôrtlich mit-
theilen konnte, aber nach der Versicherung derjenigen, die es gelesen,
mehrere noch frappantere Wendungen als die „die Lesungen verbrennen"
enthalten soli, hatte einen theilweisen Erfolg. Der Mann Gottes hat nôch
den Pfiff gebraucht, dass er den Bischof avertirte, man wolle etwas
ohne jedoch sich dariiber genauer auszulassen, was, gegen die Geistlichkeit
drucken lassen. Dieser gieng darúber zum Gouvemeur, der bei dem
Umstande, dass beim ganzen Gubemium ein einziger Gubemialrath krainisch
kann, den Antrag machte, das corpus delicti, jedoch ohne Anschluss des
Pauschekischen Berichtes nach Wien vorzulegen ; und so ist unser Bienchen
am 16. d. M. nach Wien geflogen, woher wir es vor 1 Monate nicht erwarten.
Diess zur Entschuldigung, dass wir unser Versprechen, Ihnen die
Zhebeliza binnen G Wochen zukommen zu lassen, nicht zugehalten.
Damit Sie jedoch unseren guten Willen sehen, so uberschicken wir
Ihnen den von Ihnen angezúndeten Abz-Krieg fúr Sie und Ihre Freunde.
Die kärntnischen Volkslieder sind noch nicht erschienen. Nun
noch eine sehr grosse Bitte:
Smole wíinscht die von ihm und Vodnik gesammelten Volkslieder
herauszugeben. Sie wurden von mir redigirt und sind bereits ins Reine
geschrieben. Aus dem Vorausgesagten werden Sie begreiflich finden, dass
wir solche hier nicht kônnen drucken lassen, wenn wir uns nicht zahl-
losen Intriguen der hiesigen Obscuranten aussetzen wollen. Nachdem
wir aber aus der Sammlung der von Ihnen herausgegebenen Volkslieder
sehen, dass die Prager Censur gegen die hiesige sehr Uberal ist, so
wúnschten wir, die Volkslieder in Prag drucken zu lassen, was jedoch
nur mit Ihrer Beihiilfe môglich wäre. Wir wagen Sie daher, da Sie
schon einmal das Protectorat der krainischen Muse angenommen, zu
4*
62 Fr. Levec: Prilogi k PreSimovemu životopisn.
bitten, auch die krainische Volksspoesie unter Ihren Schutz zu nehmen.
Die Samralung wúrde zwischen 6 bis 7 Druckbogen geben, wovon 1
Bogen kúrzere, die úbrigen aber alle längere Lieder enthalten wiirden.
Wir haben alles Zottenhafte môglichst vermieden, so dass die Lieder
die Censur passiren durften, wenn sie auch strenger geworden sein
sollte, als sie zur Zeit war, da Sie Ihre Sammlung veranstalteten. Wollten
Sie die Múhe zur Vorlage derselben an die Censurbehorde, zur Ausfin-
dung eines Druckers úbernehmen und zugleich die Correctur besorgen
und nur das Honorár, das Sie dafiir verlangen wiirden, bestimmen; oder
wiissten Sie sonst jemanden, an den man sich diesfalls verwenden konnte,
so wiirden Sie uns sich zu sehr grossem Dánke verpfiicht.en. Wir wurden
Sie bitten, mit einem Buchdrucker, der schone Lettern hat, zu sprechen,
was er fúr den Druck 1 Bogens verlange, wie auch, was Sie fiir Ihre
Múhewaltung begehren und Smole wiirde Ihnen zugleich mit dem Manu-
scripte in duplo, den Betrag bar oder in einer Anweisung an ein dort
akkreditirtes Handlungshaus mit grosstem Vergniigen und Dánke úber-
mitteln. Das Papier denkt er von Wien aus dem Drucker zuschicken
zu lassen. Ueberhaupt wiinscht er die Auflage so nett als moglich aus-
statten zu lassen und beabsichtigt dabei keinen Gewinn. Die Auflage
miisste wenigstens zwôlfhundert Exempláre betragen, indem wir darauf
gefasst sein mússen, dass unsere Geistlichkeit einige davon verbrennen
werde, wie sie es theilweise mit der Zhebeliza thut. Sollten in Ihren
Druckereien keine langen Hacken fiir das krainische f aufzutreiben sein,
so wiirde sich Smole nichts daraus machen, wenn der Buchdrucker die
nothige Quantität schneiden und giessen liesse; nur wiirde er bitten,
ihm vorläufig den diesfälligen Kostenanschlag bekannt zu geben. Auf das
S wiirden wir verzichten, indem es ohnedies weniger beachtet wird und
von Vodnik gar nicht gebraucht wurde. Auch wiirden wir Sie ersuchen
uns bekannt zu geben, binnen welcher Zeit der Druck fertig sein konnte,
wenn Sie sich der Sache annehmen wollten. Der Dienst, den Sie dadurch
der krainischen Literatúr erweisen wiirden, Wcäre um so wesentlicher, als
der Opposition unserer jansenistischen Obscuranten auf keine andere Art
beizukommen ist, als dass man ihr zeigt, dass sie ganz vergebens sei.
Ich beschäftige mich gegenwärtig mit der Uebersetzung der Byro-
nischen Parisina, die auch in Krain vermuthlich nicht wird gedruckt werden
kônnen, mit der ich mich auch aus diesem Grunde nicht besonders beeile.
Kasteliz wartet auf den Beschluss der Censurhofstelle riicksichtUch seiner
Zhebeliza. Zhóp hat einen wackern Strauss mit dem Abz- oder violniehr
s. Ratar: Die Slovenen. 53
Abd-Messias Metelko und dessen Propheten Burger begonnen. von
dessen Fortgange und Ende Sie seiner Zeit einen nähern Bericht erhialten
weľden. Indem icb Sie die Zumuthung, dass Sie der krainischen Volks-
poesie ein solches Opfer bringen werden, durch den Drang der Umstände
zu entschuldigen und Sie aucli fiir den Fall, dass Sie dies nicht thun
kônnten, um eine baldige Beantwortung meines gegenwärtigen Briefes
bitte, verharre ich mit Achtung
Ibr
Freund und bereitwilligster Diener
D r. Franz X a v. Prefhérn m. p.
Laibach am 2Í». April 1833.
Zhóp und Kasteliz empfehlen sich bestens.
„Die Slovenen."
Tako se zove knjiga, katero je spisal profesor akademične gimna-
zije na Dunaji g. Josip Suman s pomočjo gg. F r. F a s c h i n g a, F r.
Hubada in Dr. F r. Simoniča, a na svitlo dal Karol Pro cháska
v Tešnu. Takšno knjigo (samo nekoliko točnejšo) morali bi bili Slovenci
oskrbeti že 1. 1848. Tako bi si bili prihranili mnogo nepotrebnega
boľjenj* z zaslepljenimi sovražniki, ki nečejo niti očitnih naših pravic,
sposobnostij in zahtev priznati in kateri nam celo zanekujejo opraviče-
nost samostalnega osobnega razvoja. Z druge stráni bil bi svet mnogo
bolje o nas poučen in ne veroval bi strastnim strankarskim lažem, kar
se sedaj ne da vec popraviti, ker zaslepljena strast ne č- e resnice
s 1 i š a t i. Zato moramo sedaj trpeti sramoto, da svet o nas to misii,
kar piše S c h a c h t o v a geografija še v najnovejši izdavi o Slovencih
(na str. 258): ,Die Slovenen sind mistrauisch und feindselig gegen ihre
deutschen Landsleute, denen sie an Betriebsamkeit und Reinlichkeit, iiber-
haupt an hôherer Kultúr nachstehen, träumen aber dessungeachtet von
der Errichtung eines Zukunftsreiches Slovenien. — Ein gefeierter
Mann aus Krain hat erklärt, dass man die ganze slovenische Literatúr
in einem Schnupftuch davontragen kônne." — Da svet res to veruje in
da se naši nasprotniki sedaj ne dajo vec poučiti, to dokazuje najbolje
trditev „Neue freie Presse," ki v oceni ranjkega Bleiweisa zaslug za
Slovensko slovstvo svojim vemim čitateljem pripoveda, da je Anastazij
Griin v resnici vse slovensko slovstvo v robci prinesel v deželno
zbornico kranjsko!
54 S. Eutar: Die Slovenen.
Vender ne bodimo tako pesimistični in upajmo, da bode Šumanova
knjiga še marsikaterega sovražnika Slovencem izpokorila in sčasoma boljše
názore o naših težnjah razširila. Zato pa z radostnim srcem pozdravljamo
profesorja Šumana delo in hvaležni smo tudi založniku Prochaski, da je
to delo med Ijudi poslal, čeravno bode imel že lep materijalen dobiček
od tega.
Ali naše veselje ní popolno. Kale ga neke občutne nedostatnosti knjige,
katera ne podaje svetu popolné slike o našem národu. In to moramo
z bridkim srcem potožiti brez ozira na osobe visokoučenih gospodov
pisateljev, ki so izvestno svojega posla lotili se z najboljšo voljo Sloven-
cem koristiti. Da svoje naloge niso popolnoma izvršili, tega niso oni
sami toliko krivi, kolikor nedostatek dotičnih pripravljajočih in pomožnih
del. Tu pa moramo zopet vsi literarno naobraženi Slovenci na svoje
prsi trkniti in reči: „mea culpa!"
Dva sta glavna nedostatka, katera moramo Sumanovi knjigi oči-
tati: prvi, da ne podaje načrta zgodovine Slovencev, nego samo
dežel, po katerih stanujejo Slovenci; drugi, da se v njej tako malo in
na krátko omenja narodno slovstvo slovensko.
Po tem, kar se tujec nauči iz g. Faschingovega pregleda zgodovine
slovenskih dežel, mora pač pritrjevati stari „Pressi", ki je o ranjkem
Bleiweisu pisala, da je še le on „ustvaril slovenskí národ", ter da so
Slovenci „národ brez preteklosti, kakor tudi najbrž brez bodočnosti. "
Kako za Boga hočete, da bode Nemec veroval v starodavno preteklost
Slovencev, ki ni bila brez vse sláve, ako v tako strokovnjaški knjigi,
ki jedino more v pravi svitlosti pokazati našo zgodovino, ne nahaja nikjer
povedanega, da so se Slovenci kedaj čutili in vedli kakor jeden národ;
da so stanovali v deželah, ki so bile nekdaj tudi politično združené,
in da, ko se je ta vez pozneje pretrgala, ostali so vender še s kúpni odno-
šaji med temi deželami do novejšega casa!
Nemci (in tudi mnogi Slovenci) ne vedó, da so bile vse slovenské
dežel e tudi po osvojenji od stráni Frankov in Nemcev združené v
samo jedno administrativno celoto, v staroslavno vojvodino
Koroško, ki je imela na vzhodu, jugovzhodu in vsem jugu (cez vso
Frijulsko celo do Verone) svoje marke, torej dežele, ki so imele le
gledé varstva mej samostalne zapovednike (mejne grofe), ki so pa bile
v vsem ostalem popolnoma podréjene koroškemu vojvodi. Kdor ve,
kako samostalna so bila vojvodstva nemškega cesarstva, kolikokrat so
se cesarjem upirala ter jih navadno samo po imenu priznávala za svoje
s. Rutar: Die Slovenen. 56
gospodarje, ta bode tudi razumel, da Koroška vojvodina tudi po svojem
združenji z Nemčijo ni bila nikakor ž njo spojená v jednotno državo z
jednakimi zakoni in isto upravo: nego da so slovenské dežele obdržale
svoje staré právne običaje in celo svojo mero in denár („lira sclavo-
nesca" se na Frijulskem omenja še v XIV. stoletji). Za nemške nase-
Ijence med Slovenci veljali so pac nemški (t. j. bavarski) zakoni. Še le
ko se je med seboj pomešalo in deloma spojilo slovensko, bavarsko in
rimsko pravo, nastali so iz tega 'deželni zakoni in pravilniki, ki so ostali
v veljavi celo do sodnijske reforme Jozefa 11., torej do pred komaj
sto let.
Ko je bila Koroška vojvodina 1. 1077. razpadla ter so se od nje
odcepile vse marke, in ko so bili skoro v vsaki večji dolini mogočnejši
dinasti utemeljili svoje gospostvo, ki je navaduo obsezalo tudi knežjo
oblast (kakor n. pr. pri Goričanih, Ortenburžanih, Hennburžanih in Celjanih),
takrat je bila pač prenehala; celokupnost slovenskih dežel, čeravno se
dajo še celo v tem času skupni odnošaji dokazati.
To je trajalo tako dolgo, dokler niso prišle vse slovenské dežele
v oblast Habsburžanov (od XIII. do XV. stoletja). Tedaj pa je njih pre-
vidnost in politiška modrost zopet združila vse slovenské in le
slovenské dežele (čeravno nekatere že deloma ponemčene) v jedno
politično celoto in jim ustvarila v Gradci skupno „notranje-
a v s t r i j s k o " v 1 a d o . pri kateri so imele vse slovenské dežele svoje
zastopnike. Ta skupina slovenskih dežel ostala je vse do centralizacije
Jozefa II., ko je ta cesar ustanovil nová namestništva in jih podredil
dvomi kanceliji na Dunaji.
Kaj more torej škodovati narodnostni ideji slovenski to. da so bile
njih dežele od 1. 1783. do 1809. ter od 1813. do 1848. razkosane, brez
vsake zveze med seboj in da so Slovenci vedno bolj pozabíjali svoje
celokupnosti, dokler jih ni 1848. leto k novému navdušenju in novému
življenju probudilo? AU so s tem izginile vse národne pravice, da se
nekoliko let niso vršile, da so zunanje okolnosti národu branile poslu-
ževati se jih? Ali so Slovenci torej res še le 1. 1848. poseben národ
postali? —
Iz zgorej v kratkem navedenega mislim, da se vsakdo o nasprotnem
prepriča.
Ne bodimo torej bojazljivi zajci in ne bežimo sami pred svojo
preteklostjo ! Vzprejmimo in držimo v.saj toliko. kolikor so nam vestni
nemški zgodovinarji sami priznali, kakor so Búdinger, Dúmmler
66 S. Rutar: Die Slovenen.
in Krones. Po preiskavanjih teh mož ne smel bi nikdo vec slovenské
zgodovine tako pisati, kakor je to storil g. Fasching, ter dajati nasprot-
niku nož v roke, s katerim bi nas rad zaklal.
Ravno tako obžalovanja je vredno, da se gg. pisatelji „Slovencev"
niso potrudili v posebnem oddelku obširno in dostojno bceniti naše
narodno slovstvo. ' Pod naslovom „Sitten und Gebräuche der Slovenen"
omenja pac g. Hubad tudi mnogo slovenskih pripovedij, ki ne spadajo
práv za práv v ta oddelek. Tako nima krásna, z nemških planin k nam
zanesená pravljica o Zlatorogu nič opraviti s slovenskimi šegami in
običaji. Tudi g. Simonič omenja v oddelku „ Slovenische Literatúr" na
str. 166. ob kratkém (na dve h straneh) Slovensko narodno pesništvo,
spominaje se Zakotnika, Zupančiča, Korýtka in Grúna, ter láskavé
pohvale nemškega lista („Ostdeusche Post, 1850, list 282) o priliki, ko
je bil Grúň izdal nemški prevod slovenskih narodnih pesnij. V knjigi
„Die Slovenen" spomina se torej naše narodno slovstvo jedva nekoUko
bolje, nego v Matičinem „Slovanstvu" 1. 1874.
In vender smo vsi jedini v tem, da je tradicijonalno slovstvo cvet
narodovega života, da v njem odseva národov značaj, njegove prednosti
in napake, ter sploh vsa njegova individualnost, ki se razlikuje od poseb-
nostij drugih, tudi najbližnjih in najsorodnejših národov. „V narodni
literaturi — piše Ferd. Kočevar v Novicah 1868. 1. 31. — leži tisočletna
tradicija našega národa, ki se ní nikoli pretrgala. In kdor hoče razvi-
deti preteklost našega národa do jedra, ta mora premozgati vso njegovo
ustno tradicijo, kijoje v tolikem izobilji ohranil od roda do roda
notri do naših dnij."
Tradicijonalno slovstvo je v najtesnejší zvezi z notranjim in zunanjim
životom dotičnega národa, ter njegov razvitek je odvisen od narodove
zgodovine in dušnega napredka. Cim znatnejše je torej narodno slovstvo,
tem večjo veljavo in zanimljivejšo zgodovino moral je ta národ prebiti.
Zato je tradicijonalno slovstvo najizvestnejše merilo za kulturno stanje
vsakega národa, ki še le stopa v kolo na vi'hunci omike stoječih
národov.
Kje pa hoče dobrohotni tujec to merilo najti, ako v knjigi, samo
o Slovencih govoreči, ne nahaja nič drugega, nego si e do v e našega
tradicijonalnega slovstva? Ali je bilo tako težko spisati zistematični
njegov pregled ter našteti vsa mitologiška bitja, o katerih národ še
vedno pripoveda; razdeliti naše pravljice in pripovedi na njih natorne
skupine; oceniti národne vraže, zagovore, pregovore in uganjke; za
s. Ratar: Die Slovenen. 57
tem pondariti važnost naših narodnih pesnij, razbistriti njih mitologiški,
historiški, epiški in liriški značaj ter slednjič povedati, kako se slovensko
tradicijonalno slovstvo na jedni stráni dotika ne le ostalih slovanskih,
nego sploh arijskih narodnih slovstev; a na drugi stráni pa vender
razlikuje od vseh teh, tndi nam najbližnjega hrvatskega pesništva, tako
da se Slovenci po pravici smatrajo kot samostalen národ s svojo
posebno zgodovino in svojim posebnim slovstvo m.
Pisatelj te ocene misii, da to ni bilo nikakor tako težko po tem,
ko se nahaja v Krekovi pohvaljeni knjigi „Einleitung in die slavische
Literaturgeschichte" izvrsten pregled in znanstveno razdeljenje za vse
tradicijonalno slovstvo; potem ko je Trstenjak toliko v „Glasniku" in
„Novicah" pisal o mitologiških bitjih med Slovenci, ter Krek v knjigi:
„Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatúr als Quelle
der Mythologie" ; potem ko imamo že precejšnje natisnene zbirke narod-
nega blaga od Valjavca, Trdine, Križnika itd. ; potem ko je Urbas pisal
o pregovorih in prilikah slovenskih („Novice" 1869 in 1870) ter potem
ko so že o vrednosti in teoriji slovenskega narodnega pesništva pisali:
Grúň (v predgovoru k svoji prestaví), Pajk (Zbrani spisi), Urbas („Die
Slovenen" v programu tržaške državne reálke 1873), Zolgar (, Slovensko
narodno pesništvo" v progi'arau celjske gimnazije 1. 1873.), in Krek v
spisu „Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij („Slovenskí
Xarod" 1873.)
Narodno slovstvo, to je práv naše, jedino naše prenioženje, katerega
nam ne more nihče oporekati, niti njegove vrednosti kratiti. Zato pa je
bilo treba to našo imovino svetu javno pokazati ter udariti ob svojo
torbo in reči: „To je naše!" To storiti bilo je v knjigi, o kateri govo-
rimo, tem nujneje. ker iz narodnega slovstva bilo bi se lahko in praviono
sklepalo, da národ, ki ima toliko svojega, ne more biti brez svoje zgo-
dovine, brez svojih junákov in slávne preteklosti. Tako pa sta izostali
iz omenjene knjige ravno dve najvážnejší poglavji in posledice te nemar-
nosti ne bodo izostale.
(Konec prihodnjič.)
Slovenské muzikalije.
Spisal Fr. Hlávka.
I.
„Glasbena Matica" slovenská izdala je 1881. leta naslednje muzi-
kalije: 1. Transkľipcijo národne pesni „Luna šije", za glasovir zložil
in visokorodni gospici Mariji Winklerjevi udano poklonil D a n i 1 o
Fajgelj. 2. Zbirko slovenskih nápevov, ubranih za četvero ali
petero moških glasov. Zvezek IX. 3. Lavór i ke IL del. — Zbirka slo-
venskih nápevov obseza : Fr. Hlávka: Ukazi, četverospev in tenorsolo ;
p. A. H r i b a r : Nagrobnica, zbor ; Gj. Eisenhut: San, zbor in bariton-
solo; Dr. Gust. Ipavic: Večernica, zbor in tenorsolo ; Da n. Fajgelj:
Gorska cvetica, četverospev; Kam. Mašek: Za Hrvate in Kranjska dežela,
zbora; K. Knitl: Žežulinka, zbor; Iv. pi. Zaje: U boj, zbor; N. Stoos:
Mojemu národu, četverospev; Da n. Fajgelj: Ljubezen do doma, zbor.
Slovenci smo imeli došlé, če se práv spomínam, jedno samo tran-
skripcijo národne pesni in sicer prekrasno „Po jezeru", katero je zložil
g. A. Foerster. A v tej transkripciji nahajejo se po gosteni také tehnične
zapreke, da je nepristopna vsakemu, kdor ni že nad dve tretjini umetnik
na klavirji. Práv uradostila nas je tedaj Fajgljeva transkripcija národne
pesni „Luna šije" zategadelj, ker komponist ni iskal zaslug v tem, da
bi zložil transkripcijo kolikor mogoče v zvezi z neprebavljivimi tehnič-
nimi ovirami in ker bodo ravno zavoljo tega, ker je transkripcija lahko
umevna, vsi slovenskí glasbeniki in vse slovenské rodbine, ki se bavijo
z glasbo, práv radi sezali po njej. Transkripcija „Luna šije" ima úvod,
potem arijo Preširnove pesni ali thema in štiri varijacije te arije.
G. Fajgelj je pokazal s to kompozicijo, da se z glasbo resno bavi in v
njej močno napreduje.
Zbirke slovenskih nápevov zvezek IX. ima večinoma lirične
nápeve, katerih, mimogrede bodi rečeno, Slovenci še najbolj pogrešamo.
Zeleti bilo bi samo, da bi „Glasbene Matice" odbor bolj strogo pre-
sojal však nápev, katerega misii uvrstiti v to zbirko, da bi precital
Fr. Hlávka: Slovenské muzikalije. 59
pazljivo besede nápevom in gledal na to, da se tiská pravilen slovensk
jezik, kakor ga pišemo zdaj. Práv zadovoljni pa smo s tem, da nam
zbirka slovenskih nápevov podaje i hrvatskih pesnij in sicer nápeve prvih
hrvatskih glasbenikov. O Fajgljevih napevih, kolikor jih vidimo v
tej zbirki, ne moremo tako pohvalno govoriti, kakor o njega transkripciji.
Pred vsem bode moral opustiti ono liričnim pesnim neprikladno se
zvijanje posamičnih glasov, ki le preveč spomina na cerkev, in ki je
petju in značaju pevanja našega národa največji sovražnik. Mislimo,
da však skladatelj želi samo to, da bi njega kompozicije národ vzprejel
za svoje. Zaman to želiš, ako ne znáš ubratí tiidi narodove strune.
G. Danilo Fajgelj. kakor se iz vseh njegovih umotvorov vidi, veščak v
glasbi, zaljubil se je nekako preveč v takozvani Palestrinijev — ali
kakor bi ga bilo denašnjim razmeram bolj prikladno imenovati — v
Wittov zlog — in tako se mu dogaja. da je vsaka njegova lirična
skladba popolnoma podobná kakemu Wittovemu „Tantum ergo". Se ve,
da so to umetno sestavljene kompozicije, a naš národ ne mora za ta
zlog, ker je truplo brez duše. Zakaj pa so Jenko, brata Ipavca, Nedved
in drugi postali res narodovi Ijubljenci? —
„Lavorike" je izšlo došlé osem zvezkov, namreč po dva in dva
za jeden glas. Kar je „Glasbena Matica" dala na svitlo v svojih zbirkab
nápevov v partiturah, te in druge priljubljene nápeve prináša „Lavorika"
v posamičnih glasovib. „Lavorika" podaje zd.aj slovenskému pevcu osem-
deset večinoma izvirnih slovanskih nápevov. Koliko dragega čaša je
došlé slovenski pevec potrosil prepisuje nóte! Ta nedostatek popolnoma
odpravlja „Lavorika", katera bodi sploh živo priporočana. Vse delo
stane 4 gld. ter se dobiva pri „Gl. M." blagajniku g. F. Stegnarji.
n.
26 Tantum ergo, ad IV. voces inaequales composuit et collegit
P. Angelicus Hribar. O. S, F. Labaci. 1881. Sumtibus & typis haere-
dum Blasnik. — Cerkvena glasba je zdaj ravno v dobi svojega razvi-
janja. Kakor ni drugače mogoče, ločili so se i naši muziki v dve stranki.
na jedni stráni stojé oni možje, ki se do zadnjega trudijo. da bi se v
cerkev uvedla sama latinščina, a da bi se iz cerkve pahnil narodni jezik,
hoteči v cerkvi imeti ono staro cerkveno petje, kakeršno so odobrili in
določili ražni pápeži in cerkveni shodi. Vse pa bi moralo iti kar na
hip. Kjer so še ravnokar peli Schiedermayerja, tam bi se morali precej
poprijeti Witta ali kakega drugega novega glasbenega proroka. Pristašem
60 Slovenski glasnik.
tega programa nasproti stojé bolj hladno misleči naši glasbeniki; imajo
povse isti program: tudi ti zahtevajo, da se v cerkvi uvede dostojnejša
oblika petja, a polagano, počasi, od lalikoga do težjega, da se poslušalcu
s časom ukus ublaži. Prvi točki tega programa so pa odločni protiv-
niki in tu spremljajo te značajne lioritelje vse naše simpatije, kajti boré
se za obstanek slovenskega jezika v cerkvi. Prvá stránka pravi: Pri
slovesnih obredih v cerkvi bodi vse latinsko, ker samo ta jezik je litur-
gični jezik. To je pa očitna pomotá, kajti slovenski jezik je tudi
liturgični jezik, potrjen od papežev, smejo se tedaj v njem opravljati
obredi celo pred oltarjem. Na zadnjem stališči stoji tudi naš izvrstni
in marljivi cerkveni skladatelj g. p. A. H r i b a r. In zato, da se bode
njega trud razumel in práv sodil, umestno je bilo zapisati spre-
daj stoječe uvodne opazke. G. A. Hribar vidi svoj nalog v tem, pola-
gano ublažiti v Ijudstvu ukus ter je privesti do razumenja pravega
cerkvenega petja; a če mu bodeš v tu jem jeziku pel, ne boš tega
nikdar dosegel. To uvidevši, krenil je g. A. Hribar sicer svoj, a pravi
pot. On podaje slovenskim korom lehkó umevnih, v srce in posluh
sezajočih, pri vsem tem pa dostojnih, pravih cerkvenih nápevov ali v
domačem slovenskem ali latinskem jeziku, kakor ravno potreba nanáša.
Zlasti o tej zbirki „Tantum ergo" moramo se brezpogojno pohvalno izreči.
Naj bi g. p. A. Hribar vztrajal v svojera blagem trudu, naj pišejo neka-
teri listi slovenski o njem, kar hočejo.
Slovenski glasnik.
G. Anton Nedveä, c. kr. učitelj godbe na Ijubljanskem učiteljišči in godbeni
vodja tukajšnjemu íilharmoničnemu društvu je meseca novembra ravno minulega
leta slávil petindvajsetletnico svojega miizikalnega delovanja v Ljubljani. Milostni
cesar naš je g. Antona Nedvôda o tej priliki odličil z zlatim križcem za za-
sluge, a však naobraženec, ki vé, kaj je Nedvčd Ljubljani, čutil je ob tem od-
likovanji s slavnim godcem vred nekako zadovoljnost v sebi. In tudi národ
slovenski, kateremu je Anton Nedvéd poklonil najkrasnejše cvetove
svoje múze, kateremu je slávni umetnik tako rekoč še le ust varil ono pévanje,
katerega se zdaj d r ži z vso svojo duš o, národ slovenski se iskreno raduje
tega zasluženega odlikovanja. Kdo ne pozná divne Ncdvôdove „Popotnikove" ?
Ta pesen, v katerej je združená največja umetnost naravnega zlaganja glasov
z najglobšim čutstvom, ki je našemu národu iz duše vrezana: koga ni še
očarala, koga ni s svojimi burnimi valovi popolnoma omámila? V spomin se
nam vriva dolga vrsta drugih Nedvédovih slovenskih skladb, ki so postale že
skoro národne tako n. pr. njegova prekrásna „Domovina, mili kraj !" Kje se po
Sloyenski'glasnik. 61
priliki ne poje njegova „Tam, kjer beli so snežniki?" Kdo še ni slišal prepevati nežne
„Moji rožici" s pvekvasnim bariton-samospevom ? Kako navdušeno so bili vzprejeti
vselej Nedvédovi samospevi s spremljevanjem na glasovirji! A Nedvéd je skrbel, da
národ slovenskí dobi tudi 1 epili c er k v en ih p e sni j. Njegove slovenské maše so
došlej nedosežene in po Kranjskej se je takoj cerkvenim pevskim zborom priljubilo
njegovih „Osem cerkvenih spevov za mešane zbore," katere je g. Nedvéd
že pred kakimi desetimi leti izdal v Pragi. Nedvéd je po pravici postal Ijubljenec
slovenskih pevcev, a národu slovenskému je dober genij. ki mu na Ijubezniv način
blaži ukus do petja. Iz vsega srca tedaj kličemo tudi mi umetniku Antonu Nedvédu:
sláva ! ter spremljamo ta vzklic z iskreno željo : milá usoda ohrani nam še mnogo let
skladatelja in umetnika g. Antona Nedvéda! Res, da g. Nedvéd je pevovodja
filharmoniškega društva, ki žal ! goji samo nemško petje, a poleg tega g. Nedvéd
vender nikoli ni pozabil, da je českoslovanske krvi. Zatorej ga pri nas časti in
spoštuje Nemec in Slovenec.
„Matica Slovenska". Šamanova ^Slovenska slovnica" je uže dotiskana.
Obsezala bode, kakor se nam pripoveduje, kakih 22 tiskanih pol. Tudi Lavtarjeva
„Geometrija za učiteljišča'' bode gotova po novem letu, kajti te 12 tiskanih
pol obsežne knjige je dotiskane uže 7 pol. A kaj je s „Somatologijo?-' —
Ko je proti koncu meseca mája vláda pozvala „Matico Slovensko", da naj da
na svitlo j.Somatologijo," mislil je však človek, kdor pozná naše šolske in
-književne razmere, da se bode Matičin odbor zaradi te knjige obrnil do pisatelja,
ki je do sedaj spisal že več izvrstnih slovenskih šolskih knjig prírodopisné
vsebine, do profesorja Erjavca v Gorici. To bi se bilo tako rekoč spodobilo
in delo bilo bi izročeno najboljšim rokam, kajti prof. E. ni samo v svojem pred-
metu strokovnjak na glasu, nego tudi slovenskí jezik ima tako v svoji oblasti
kakor malokdo. A s praznim in prečudnim izgovorom „da jezik pri šolski
knjigi ni glavna stvar (!!)", naložil je Matičin odbor Woldŕichovo .,Somatologijo"
posloveniti gospodu, katerega sicer čisla in spoštuje ves národ slovenskí, ki
pa šolskih razmer ne pozná toliko, da bi mogel pisati šolske knjige; kajti ravno
pri teh je glavna stvar lep, lahko razumen, pravilen, a vender domač jezik ter
točná in dovŕšená pisava, da se dijakom polajšuje učenje sicer težkega predmeta.
Omenjeni gospod dovŕšil je tudi o pravem času svoj rokopis, a ko je bila po-
stavljena prvá póla, bilo je treba toliko poprav, da se jih je ustrašil korektor
Matičinih knjig ter je iskal sveta in pomoci pri profesorjih Vodušku, Pleteršniku
Rajči, Levci in Kermavnarji itd., a nihče ni hotel, ni mogel prevzeti korektúre, ki
bi bUa bolj zamudna nego vso khjigo na novo prelágati. Zatorej je odbor daljni
tisk „Somatologije" ustavil, spet s praznim in ničeA/im izgovorom, da je Woldŕichova
„Somatologija" prišla v novem natisu na svitlo, po katerem bode treba slovenskí
prevod popraviti. — Ako se pa somatologija, za katero je vláda že z začetkom
tega šolskega leta hotela uvesti slovenskí učni jezik, še jedno celo leto ne
bode učila slovenskí, tega ni krív nobeden deželni šolski nadzornik, nobeden
deželni predsednik, nobeden naučni minister, nego samo Matičin odbor, ki si
je v svoji trmoglavosti oči zavezal in ušesa zamašil, da ni videl niti slišal, kar
so mu drugi s prstom kázali in na glas pripovedovali. —
Še jedno moramo denes povedati Matičinemu odboru. Književni odsek
ukrenil je 15. decembra, da naj „Matica Slovenska" to leto na svitlo dá neko
62 Slovenskí glasnik.
slovnico — italijauskol Takó? — Tedaj vlaški uradi, vlaške šole, vlaška
cerkev še ne povlašujejo dovolj národa slovenskega po Primorskem, pomagati
mu mora pri tem raznarodovanji in potnjčevanji še prvi slovenskí književni
závod, „Matica slovenská!" Izgovor, da je italijanska slovnica našemu
národu potrebná za tega delj, ker trži s Trstom in Reko, ničev je in otročij !
Národ naš trži tudi z nemškim Gradcem, Lincem in Dunajem ; trži tudi s Kanižo
in vso zahodno Ogersko. Po tem kosmopolitičnem načelu dala bode Matica naša
najbrž bodoče leto na svitlo slovnico nemško inmagjarsko! Quousque tandem,
Matica, abutere patientia nostra? — Potem naj pa odb^r z Matičine hiše v
Zvezdi sname bahačasti zlatí nápis „Matica Slovenska" ter zapíše naj nanjo s
črnímí črkamí: Závod za potujčevanje národa slovenskega.
y,Mir" ímenuje se nov, slovenskému národu po Koroškem namenjen list,
katerega bode po novem letu vsakega meseca 10. in 25. dan ízdavala tiskarnica
družbe sv. Mohorja. List stane za vse leto 1 gld. Izvrstna mísel !
F literarnem in zabavnem klubu Ljubljanskem govorílí so dné 3. decembra
prof. Levec o Preširnu in Čelakovskem, dné 10. decembra g. Grasselli in
g. dr. Zarník o klasicizmu in realizmu po našíh, ruskih in amerikanskih srednjih
šolah; dné 17. decembra cand. prof. g. Trtnik o rokopisu kraljedvorskem in dné
29. decembra prof. Levec o umrših narodnjakih leta 1880. in 1881. — Dalje
se je na klubovo prošnjo obrnil g. Grasselli do Brockhausa v Lipsku, da bi v noví
natis svojega konverzacijskega slovarja vzprejel nekoliko životopisov pisateljev
slovenskí h. Brockhaus je obljubil to prošnjo izpolniti, kolikor bode možno.
Klub mu bode zatorej poslal životopis Trubarjev, Vodníkov, Prešírnov, Janežičev,
Bleíweísov in Jurčíčev ter razpravo o slovenskem slovstvu.
„Anastasius Griin's Lehrer, France Preširen, als deutscher Dichter" ímenuje
se razprava Petra pi. Radiča, katero je príobčila dunajská „Heimat" v
8. številki t. 1. Takó poznanje našega Preširna prodíra. v vedno širše kroge. O
tej prílíkí opozarjamo naše písatelje, da naj pišoči o pesnikih naših ne rabijo
národne, nego písno obliko krstnih ímen. Kdor píše F ranče Preširen, moral
bi dosledno pisati tudi T ine Vodník, Simen Jenko, Martinec (Davorín) Jenko,
Jurčič Joža ítd. Izgovor, da se je Preširen sam imenoval Franceta, ne velja,
kajtí tudi Vodník se je podpisaval časí: Balant; a vender bi se dan denes ves
slovenskí svet smijal tí stému, kdor bi govoríl o Balantu Vodník u.
Archív fiir Heimaťkunde von Franz Schumi (síc!) L Bd., 1. Bg. De-
cember 1881. Erscheint zwangslos. Tako se imenuje list, posvečen znanstvenemu
raziskavanju slovenské, osobíto kranjske zgodovine. Prvá številka prináša sedem
ízvimih latinskih listín o najstarejšem slovenskem županu (1. 777.), o razníh
krajíh kranjskih, o Burhardu, mejnem grofu ísterskem ítd. ; objavlja tudi do
sedaj nikjer ne natisneno ízvirno písmo Trubarjevo, katero je 5. mája 1575. leta
iz Derendingena písal y nemškem jezíku deželnim stanovom kranjskím. Ozíraje
se na to, da zdaj skoro nihče ne razískuje starejše zgodovine slovenské, veselí
pozdravljamo podjetje g. Šumija ter list njegov toplo priporočamo vsem prija-
teljem lepe domovine naše. Posamezne pole stanejo po 30 kr. Naročníno — za
6 pol 1 gld. 80 kr. — prejema gospod Fr. Šumí v Ljubljaní, na Narodnem trgu 13.
Dunajská „Slovenija" priredíla je 6. decembra m. 1. na Dunaji akademijo
v spomíu Josípa Jurčíčaínv korist ustanove njegove. Sloveči pesník slovenskí
Slovenskí glasnik. 63
g. J o s. Stritar zložil je za to slovesnosť krásno pesen .Jurčiču v spomin",
katera je z njegovim dovoljenjem ponatisnena denes v našem listu, a prof. A.
Turkuš ,Slavospev Jurčiču^, katerega je nglasbil právnik Stanko Pirnat.
G. drž. poslanec d r. Jos. Vošnjak govoril je slávnostní govor, opisujoč življenje,
značaj, literarno in politično delovanje pokojnikovo. Udeležili so se tega velikega
praznika slovenskega na Dunaji zastopniki vseh nai-odov slovanskih.
Avgust Šenoa f sloveči pesnik in prvi romanopisec hrvatski, umri je po
desetmesečni hudi bolezni dné 13. decembra m. 1. v Zagrebu, kjer je bil po-
sebno slovesno pokopan 15. decembra. Pogreba se je udeležilo tudi deset zastop-
nikov národa slovenskega iz Ljubljane. Obširno razpravo o življenji in o spisih
slavnega pisatelja obljubil nam je za 2. št. „Ljubljanskega Zvona" pokojnega
večletni prijatelj, g. ravnatelj Josip Staré v Belovaru.
Ami Boué f porojen 1794. leta v Hamburku, znamenit prirodoznanec,
osobito sloveč geológ, pravi član dunajské akademije znanostij, umri je pred
nekoliko tedni na Dunaji. Ami Boué je bil prvi učenjak, ki je balkánski poluotok
znanstveno raziskal ter v mnogih knjigah in spisih nevedni Evropa dokaaal,
da najštevilnejši národ na tem poluotoku so Slov ani, a ne Grki in Turki,
kakor se je do tedaj splošno mislilo. Njegove studije sta potem Hilferding in
Kanitz nadaljevala ter tako evropsko Turčijo krščanskemu in slovanskému svetu
osvojila. In še le na podstavi teh studij in njih vpliva na zabodno Evropo bilo
je Rusiji možno z orožjem osvoboditi balkánske kristijane. Brez Bouéjevih, Hilfer-
dingovih in Kanitzovih knjig, ki so osobito na Angleškem in Francoskem Slo-
vanom sovražno občno mnenje izpreobrnile v Slovanom in kristijanom prijazno
sočutstvo, zdihovali bi še dan denes Srbi in Bolgari pod turškim jarmom.
„Osveta", najboljši česki mesečnik, ki prináša samo dovŕšené znanstvene
razprave in beletristične spise, objavlja v 1 zvezku t. 1. tudi lep nekrológ „d r. Jan
Bleiweis" od Jana Hudca. „Osveta" izhaja na elegantnem papirji v zvezkih
po 6 tiskanih pol obsežnih v Pragi (ve Vinohradech, v Puchmajerové ulici č. 5)
ter stane vse leto 7 gld. 20 kr., pol leta 3 gld. 60 kr. Letos nastopa „Osveta"
svoje Xn. leto.
Gróf Aleksander Fedro, znani dramaturg poljski, napisal je spet dve novi
igri in sicer dramatično sliko v verzih „Poginil je od glada" in burko v jednem
aktu „Smrt in žena". — Slávni poljski romanopisec I. I. Kraszewski dal je
spet na svitlo román ^Szalona" v dveh knjigah. Roman je tendenčné vsebine
ter slika temne stráni ženské emancipacije v Ruski.
Dizionario hiografico degli scrittori contemporanei diretto da Angelo
de Gubernatis. Firenze coi tipi dei successori Le Monnier 1879 — 1880,
1276 stranij, 344 portrétov, med temi tudi podobo ruské pisateljice Olge Novikove.
De Gubernatis je profesor in italijanski senátor ter slovi posebno za učenega
orijentalista. Spisal je tudi imenitno delo o primerjajoči mitologiji. Nemci nimajo
nobenega takega dela, da bi se moglo primerjati s tem životopisnim slovarjem.
Nekoliko ima sličnosti s tem delom francoski „Dictionaire universel des con-
temporains," ki ga je na svitlo dal Vapereau.
De Gubernatisov slovar je izšel v trinajstih sešitkih in obseza dva zvezka.
V njem so životopisi: 1842 italijanskih, 523 nemških, 487 francoskih, 264 an-
gleških, 243 ruskih, 221 poljskih, 119 špauijolskih 161 amerikanskih, 91 českih,
64 Slovenskí glasnik.
85 magjarskih, 71 švicarskih, 59 švedskih, 59 novogrških, 45 holaudskih,
41 norveških, 40 rumunskih, 39 portugalskih, 36 belgijskih, 33 danskih, 59 jugo-
slovanskih (t. j. hrvatskih), 14 finskih, 9 srbskih pisateljev. Dalje obseza slovar:
2 Arbanasa, 1 Islandca, 1 Turka, 4 Žide, 3 Jermence in 3 Bulgare. De Gubernatis
je jeden najbolj slovečih sedanjih italijanskih znanstvenih pisateljev in član aka-
demije „delia Crusca". Literarno-zabavni klub v Ljubljani poslal je g. de Guber-
natisu Šumanovo knjigo „Die Slovenen" ter ga naprosil, da bode v svoj slovar
vzprejel tudi nekoliko pisateljev slovenskih , katerih životopise mu hoče oskrbeti
klub sam. Dr. V. Z.
Rusko sZťwsífo. Tolkovyj slovar živagovelikoruskago jazyka. VI a-
d i m i r Dalj. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Spt. 1882, izdanje M. O. Volfa.
To delo važno je vsakako ne samo za Ruse, temveč za vse. ki se ruskega jezika
uče. Odlikuje se od drugih razlagajočih slovarjev posebno v tem, da se pisatelj
Dalj ne zadovoljuje samo s prostim razlaganjem in navajanjem posameznih
besedij v raznih oblikah in pomenih, ampak da ob jednem tudi skoro pri
vsakem izrazu navaja cel red zanimljivih podrobnostij iz življenja narodnega,
ražne bájke, vraže, običaje itd. Zarad tega je že samo prebiranja tega slovníka
ne samo poučno, ampak tudi zabavno. Sedaj prišel je na svitlo 3. zvezek obse-
zajoč 576 stranij do črke P. Kritika izraža še o marljivem delu pisatelja Dalja
in o knjigi sami posebno pohvalno in j o toplo priporoča.
„Detskij Véstnik" zove se zabavni list s podobami za mladino, ki je
v mesečnih zvezkih jel izhajati 1. 1881. v Moskvi; ureduje ga N. A. Istomin.
Posebno pozornost obrača ta list naše s svojim od drugih ruskih listov za mladino
razlikujočim se določnim programom. V tem ko drugi listi prinašajo spise
vsakojake vsebine, odlomke iz raznovrstnih del in sploh niso preveč izbirčni v
predmetih, postavil si je „Detskij Véstnik" za svoj nalog objavljati samo spise
iz ruské zgodovine in narodnega življenja ter na tej podlagi vzbujati v mladini
Ijubezen do domovine, uvaženje do ruské zgodovine in narodnega življa. Tem
potem hoče on najpoprej mlada srca ublažiti, in prepušča učenje realnih pred-
metov zrelej ši starosti.
V Moskvi jel bode izdavati citrist profesor muzike F. B au e r po jedenkrát
na mešec muzikálni list pod nazvanjem „Russkij Citrist". V tem listu pri-
javljale se bodo note za igro na cítrah in druga muzikálna naznanila.
V Kijevu izdaval bode g. Lebedincev nov zgodovinsk list pod naslovom:
„Kijevskaja Starina" in v Harkovu sklenili so izdavati strokovnašk list
„Veterinarnyj Vestník". , , R.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstríjske dežele po 5 gld., za dijake pc 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. TavCar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec.
Uredniátvo : v Novih olicah 5. — (Jpravniátvo : na Marije Terezije česti 5.
Tíska „Národná Tiskarna" v Ljubljani.
^3|jubljaixsKU)
Leposloveii in znanstver^ lisť
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavear.
Leto II.
V Ljubljani, 1. februvarja 1882.
Štev. 2.
Znamenje.
a polji znamenje stojí,
Podoba krásna v njem žarí;
Ni slika blažené Device,
Svetmka ne in ne svetnice.
Čeprav obraz svetnika ní,
Čeprav svetnice sbka ní,
Podoba ta je meni sveta,
Častí jo moja duša vneta.
Pred njó presvetlo luč gojím,
Lepó, zvestó za njó skrbini,
Naj sveti solnce, zvezde jasne,
Pred sliko moja luč ne vgasne.
In cvetek, ki lepó cvetó,
S pobožno berem jej rokó,
Pred njo pokladám kite krásne
In zraven pevam pesni glásne. —
Ni znamenje na polji tó.
To moje je srcé gorkó,
In ta obraz, prepoln miline.
Je slika — moje domovine.
Ta svetla luč — , moj srčni žar,
Le njej plamtí in bo vsikdár,
In z duše cvetjem plemenitim
Njo kitil bom kot zdaj jo kitim.
Njo prvi spev je moj slávil,
Poslednji njej se bo glasíl,
In zadnji glasi ti mi bojo:
Bog cúvaj domovino mojo!
Malo ž i v 1 j e n j e.
Povest.
Spisal dl". Fr. Detela.
n.
od Rožančevo hišo na Gorici drži po ravnem kolo vozňa pot
do Premca. Po obeh straneh j o obdaje visok gozd, ki se odtod
razprostira cez vse pogorje; le sem ter tjá ga nekoliko pre-
trgajo plodne njive in samotne koče. Gozd je dolinski základ in vanj
se zatekajo, kadar je treba davek plačevati ali hčer možiti ali cerkev
popravljati. Na jednem kraji griča stoji Rožančeva hiša, na drugem
Premčeva in od te drži pot zopet navzdol do zadnje goriške hiše, do
Simnovega malina, ki melje, kadar Bog hoče; kajti potoček, ob
katerem leži, je velik del leta komaj moker ; kadar pa začne deževati,
pobrati hoče malinu vsa kolesa.
Najslabša hiša je Premčeva in zato jo je menda v gozd skril.
Trideset let jo gospodar že žida, a ni še dodelana. Samo jeden konec,
kjer je stanovališče, je popolnoma obzidan in opažen, druga plat pa
je odprta vsem vetrovom in le na oglih sta zidana stebra, ki nosita
ostrešje, obito na tej stráni z deskami. Vsa hiša je podobná trdnemu
sklepu mehkega človeka, ki se od začetka krepko zaleti, a kmalu mu
pogum upade in moci opešajo. Jedno večjo in jedno malo sobo ima
Premec; ognjišče pa je v veži, če se sme to veža imenovati, kar je
práv za práv le velik napušč. Iz také kuhinje gre dim se ve da nerád
skozi dimnik, kajti kamor si bodi mu je bolj na roke ; ni torej čuda,
če je vse okajeno, kar je lesa v Premčevi hiši.
V nedeljo po teh dogodkih, ki so vznemirili vso Dolino, bil je
lep VTOČ dan. V Premčevi hiši je ležal na klopi zraven veliké peci
Jurij in si podpiral glavo s komolcem, pri mizi pa je sedel Mihá in
piskal na klarinet.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 67
„Jaz pa res hitro však nápev poberem," pravi Mihá in odloži
inštrument. „Jedenkrát ga slišim, drugo pot ga pa že znám."
„A, pusti!" odvrača Jurij. „Kaj bi vedno cvilil! Pojdiva rajši na
solnce, ker je tak lep dan!"
Zdaj stopi v sobo Premec.
„Dobro se vama godi v senci," pravi in prisede k Juriju.
„Ali je že poludne?" čudi se ta in pogleda léno na stoječo uro.
„Však čas bo zazvonilo. Jurij, primojdunaj ! zakaj nisi šel k
deseti maši! Ti ne veš, kaj je oklieával birič. Dejal je, da se neki
Jurij Kos, po domáce Primožev, todi okolo kláti, nevaren človek,
uhajač; kdor ga vzame pod streho, bode ostro kaznovan; kdor ga
pa prime in izroči gosposki, dobi trideset goldinarjev, kakor Judež."
„Lehko jih zaslúžite, oča," smeje se Jurij.
„Veš, takoj te še ne mislim prodati. Shranil te bom za hudo
silo; kadar bo pa trdo za denár, potlej te pa zamenjam. — No,
Miba, kaj pa ti? Kaj gledaš kakor muren iz luknje! Kosila na mizo!"
„Kľuha ni več, oča," opomina Mihá in stopi v ,kuhinjo'.
„E, kaj !" odvrača stari, „kdo pa vpraša po kruhu, če ima
druzega dosti ! "
Mihá prinese jedi na mizo. On je človek, ki vse zna in za
vsako delo prime. Doma oskrbuje kravico in kozo, pospravlja po hiši
in kuha, kar ima. Samo stanoviten ni pri delu : malo cepec, malo
harmoniko, to mu ugaja.
„Pa molimo no," pravi Premec in naredi velik križ. Potlej se
pa vsedejo k priprostemu kosilu.
„Samo premalo beliš," meni Premec. „Menda si tak kakor
Tomažkova Metá, ki je slanino na cedilu cvrla in se čudila, da
nima nič masti."
Po kosilu si nabaše starec pipo in ponudi tudi Juriju tabaka,
ki pa reče, da ne kadi.
„Saj je menda res pametneje žvečiti ga," meni mož. „Menj ga
gre v nič in več zaleže."
„A jaz ga tudi ne žvečim," omenja Jurij.
„Pa ga še boš!" odvrača Premec, in vsi trije gredo na travo
pred hišo, da se v senci kaj pomenijo.
Krasen dan je bil. Modro nebo se je razpenjalo nad temnimi
smrekami in širokimi gabri in bukvami. Tiho je bilo vse in molčali
so glasni prebivalci zelene ledine, zaspani po obilem kosilu. Na pol
6*
68 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
ležé, na pol šedé vleče Premec z neizrekljivo zadovoljnostjo dim iz
krátke pipe; mlada tovariša pa postopata po gozdu.
„Kako je to," izpregovori Mihá, „da te ni trpelo pri vojacih?
Menda ni také sile tam. Koliko jih prestoji in však pride zdrav
domov. "
„To je že tako. Mihá," odgovarja oni. „Jaz ti ne morem po-
vedati kako. Dela nisem imel skoro nič, pokorščine sem se bil tudi
navadil; toda domač kraj je le domač kraj."
„Kaj bo to hribovje, pa ti rovi! Drugod je vender lepši svet.
Že proti Ljubljani mi bolj dopadá; kaj še le po Hrvatskem in Oger-
skem! Saj ves, da sem bil šel ono leto z drvarji. To je zemlja,
pravim, kakor po mizi in jedno brazdo imaš dosti dve uri orati.
To je svet!"
„No, in zakaj nisi doli ostal?"
„Ker imam očeta tu, pa domačijo. Drugače bi se pa ne menil
dosti."
„Zdaj tako praviš. Mihá; če bi pa šlo jedenkrát za res in ne
bi videl celo leto svojih kraj e v, potlej bi se ti pa zdehalo po zelenih
travnikih in sanjalo bi se ti vse noci naprej in naprej o rakitah, ki
ob Dolinščici rasto in o Šimnovem malinu, ki tu doli ropoče."
„Jutri bo že zopet stal," pravi Mihá in iztrka pepel iz pipe.
„V Dolini celo mŕtvi lepše stanuj ej o kakor drugod," nadaljuje
Jurij. „Tako lepo imajo obrneno pokopališče, da zmerom lehko vidijo,
kako gospodarijo njih mladi po dolini."
„Fanta, ali gresta z menoj ?" oglasi se Premec in se zravna
po konci. „Pojdimo malo v vas k Nacetu! Jaz sem žejen."
„Veste kaj, oča?" pravi Jurij. „Jaz Vas ne bom dalje nadle-
goval; stopil bom v službo. Mlatit grem in košnja bo kmalu tu."
„Jurij!" odvrača Premec, „ti ne smeš raisliti, primojdunaj ! da
sem te kakor si bodi sit, pa da te proč gonim. Toda če greš za par
tednov, le pojdi, da dobiš kaj za obleko, ker zdaj si kar za v turšico.
Ampak drúgo vprašanje je, če te bo vzel kdo v službo. Nekoliko se
te bodo báli. Kam pa si se namenil?"
„Na Pógled k Pozniču."
„Ha, ha, ki ima tisto žalo hčer. Primojdunaj, ta služba je pa
dobra. — Ali roke te še kaj bolé?"
;,Nič več, čeravno ste z menoj ravnali kakor konjedirci."
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 69
„Če bi bili bolj gledali nate, bi že denes zopet stopal za bobnom.
Z zvezanimi rokami se ne da teči, kamor bi hotel. Srobot pa smo
bili lepo napeljali, primojdimaj, kakor pajek mrežo."
„Jaz bi se bil pa tndi kmalu ubil," omenja Jurij.
„Ha, ha," smeje se starec, „ti čakáš raj ši, da te ustrelé ! " Jurij a
je neprijetno genilo to govorjenje in Premec menda to upazivši po-
tolaži ga. „Smrt je smrt," pravi, „naj bo, kakeršna koli. Krátka
smrt, dolgo življenje je pa najboljše in ti še lehko petdeset let žandarje
okrog pojaš. — Mihá, pojdi pa ti z menoj, da boš zagodel. Dolinke
že pete srbé."
A Mihá hoee raj ši spreraiti Jurij a. Ravno pride po kolo vozu
proti njira Rožanec s puško na rami.
„S tem tudi ne bo nič," mrmra Premec. ,,Ti pa na zajce?"
ogovori soseda in skoči po konci.
„Malo jih mislim preplašiti, da mi ne bodo v zelnik zahajali,"
odgovori mož in se ustavi.
„Pojdi rajši z menoj v Dolino pogledat, kaj Francé dela. In
ne čutiš v grlu nič súše?"
„Kar sam pojdi!" bráni se oni. „Jaz ne grem. Zdaj tudi ne
dobiš več tako dobrega vina, kakor ga je točil Nace časih."
„Takrat, ko ti še nisi tako nakúp spravljal. Kaj ne?" norčuje
se Premec.
„Kaj boš spravljal!" vzdihne Rožanec, „ko pa nimaš kaj in ti
davki vse požró." Tako potoži mož in se pridruži Juriju in Mihu,
ki je bil skočil po harmoniko, in kmalu izginejo vsi trije v gozdu.
Rožanec, gospodar prvé hiše na Gorici, je nekoliko mlajši od
Premca. Nemirne njegove oči gledajo premeteno v božji svet; lasje,
zakrivljeni ob sencih, osiveli so precej in suho lice bi ne bilo nepri-
jetno, če bi se ústa ne bila obesila na levo strán, kamor je bila vedno
obmena njegova pípa. Živel je Rožanec kakor mnogo drugih : delal
v delovnik, molil v praznik, kadil pa vedno. Dubovské in deželske
gosposke se je ogibal, kolikor je bilo moci. Kradel ni, sleparil ne;
kako bi ne bil pošten! Na lov je pa rad zahajal, na lov. In zakaj
bi ne hodil, po zimi, ko ni druzega dela in pa ob nedeljah? Ljudje
so govorili, da on več zajcev použije kakor prapreški gospod, ki ima
lov v najemu; in prigodilo se je že, da je ta graščak v gozdu zadel
na kako struno, ki ni bila njemu nastavljena in neznansko je klel
in razsajal, a zvedel ni nikoli, kdo nastavlja. Ljudje pa so ugibali,
70 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
da bi jo bil bléz Rožanec izgubil. Ce se zajci na kaj tacega lové,
naj si pac sami sebi pripisuj ej o. Zakaj pa je ta zverjad okrog Doline
tako neumna! Ce je Rožanec sem ter tjá kacega dolgouhega jetnika
rešil, kdo bi mu zamerjal! Pravični se tudi živine usmili. Puško je
nosil le za strah in pa zaradi roparjev ; kaj pa ! Hiša stoji na samem
in dobro je, če je človek pripravljen. Dolinska fara je sicer mirna,
Rožanec pa je pogumen mož in iskat jih hodi s puško in Premec
večkrat vidi, kako vleče po dva za ušesa s seboj : zelja sta mislila
naropati, slabá vest ja je izdala in bežala sta ; Rožanec pa — ali
jima je trikrát zavpil „stoj!" kakor je zákon, ali ne, tega ne vemo —
poiskal in prestregel ja je s svincem. Kožice je pa nosil v Ljubljano
prodajat. Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa vedno in vzdihoval o
slabih časih, po vsem nasproten vedno veselému Premcu, ki vender
marsikrat ni imel cesarske podobe pod streho. Da je Premec sosedu
rad nagajal zavoljo njegove varčnosti, to je naravno ; najbolj pa ga
je menil razžaliti, če mu je očital, da ni na Gorici doma, da je pri-
hajač; kajti priženil se je bil mož k Rožančevi Mini, ki je bila že
vdova takrat, ko se je on še s fantini pretepaval. Rožanec pa se je
budoval večkrat nad Premcem, da čez mejo kosí, da mu njegova
krava v deteljo zahaja itd. Tako sta se sprla zdaj pa zdaj, a ker
Premec ni imel žene, ki bi mu jezo netila, nista ostajala dolgo
sovražna in živela sta v oboroženem miru. Otrok pa Rožanec ni imel,
in če so mu rekali oča, to je pač časten pridevnik, kakor ga daje
mladina starej šim.
Tiho so korakali naši znanci po gozdu, govoriti se ni Ijubilo
nobenemu. Mihá je sem ter tjá potipal svojo občutljivo tovarišico,
pa kamor je pritisnil, je zavpilo ; Rožanec je gledal po goščavi, Jurij
pa je premišljeval svoje stanje. Veselila ga je prostost v domačem
kraji, a veselje mu je grenila zavest, da ne more med Ijudi, da se
mora skrivati in bati vsakega sovražnika ; zdelo se mu je, kakor
bi bil zmerom še uklenen. Prvi izpregovori Rožanec: „No, Jurij, ali
se ti še sanja o žandarjih? Danes mi je pravila stará, kaj ženské
o tebi govore."
„Kaj pa, oča Rožanec?" vpraša Jurij.
„Moji Mini je pravila Rmanova Katra, da je zvedela od gluhe
Lize, ki je sestra tiste Neže, ki kuha žandarjem, in tej je pripovedoval
sam Križan, kako jih je strašilo. Štirje brez glav so prinesli rakev
izza znamenja in jo j)oložili pred vas sredi ceste, vihar pa je nastal
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 71
tak, da ste kar popadali kakor mnhe. A ko sta se žandarja vzdignila,
tebe že nikjer ni bilo. Tako pravijo ženské."
„In blizn tako je tudi bilo," nasmehne se Jurij. „Samo da
ste bili le trije in ne brez glav. In kaj pravite Vi k takim govoricara?"
„Jaz pravim ženskam, da je to vse mogoče in práv verjetno.
Bog ne zadeni, da bi moja stará kaj slutila! Nobena živa reč jej ne
udrži jezika in z najboljšim namenom bi me spravila notri. Zatorej,
fanta, le tiho ! "
Potem se začne razgovor o lovu, kako je slab po leti ; po zimi
pa se poboljša, posebno če ima kdo srečo kakor Rožanec, kajti k
njemn zver kar tišči. Saj je jedenkrát po nevedomá, ko je po zimi
vráta, zapiral, dva zajca za ušesa pridurnOI
„Taeega pa še ne!" smeje se Mihá. „To si móram pa zapomniti,
da bom na kakem ženitovanji povedal."
„Le povej, pa ti ne bodo verjeli," ugovarja Rožanec.
„O saj jaz Vam tudi ne!"
Pogovor se zasuče na poljsko delo ; Rožanec toži o slabih časih,
pohvali Jurija, ker gre dela iskat in ga opomína, da naj bo priden
v mladib letih, da si kaj prihrani za staré zobe. Potem jima želi
srečen pot in zavije na strán.
„Tému gre menda denár nerád izpod palca," omenja Jurij, ko
je Rožanec odšel.
„Večjega lakomnika ni," odgovarja Mihá. „Počakaj, da ti jedno
povem, kako sem ga ujezil. Ves, pred tremi leti sem mlátil pri njem,
pa še dva druga. O poludne pa se posedemo okrog sklede štrukljev,
dobľi so bili. Mi jerao tako tjá v e^i dan, kar vrze na jedenkrát
Rožanec žlico po mizi, pa narg^^iž. Kdor je božji, ta je sit, pravi,
če hočete, pa pustimo to-lé,^omo imeli pa za večerjo. Rajši počim,
pravim jaz in kar naprej smo segali. Stari nas gleda nekaj čaša,
pobere žlico pa pravi: Ce boste pa vi, bom pa še jaz. Skleda je bila
kmalu prazna, mene pa ne vzame za mlatiča nič več."
IMladeniča zapustita zdaj gozd in krasen razgled se jima odpre.
Stala sta ob róbu lesa m pod njima je ležala pisana dolina. Njive
pripravljene tu za setev, tam za žetev, vrstijo se z zelenimi travniki,
po sredi pa se vije in lesketa bistra Dolinščica. Senca se je bila
razgrnila čez velik del doline, druga strán pa je solnčna in svetlo
gledajo iz temne gošče bele cerkvice po gorah in hribih. Njima na-
sproti vzdiguje se ponosno onstran vode grád Prapreče. Gost drevored
72 Dr. Fr. Detela: Malo življenje,
košatih kostanjev drži do obširnega poslopja, čegar brezštevilna okna
goré v solnčni svetlobi. Vas Dolina se ne vidi, ker j o zakriva grič,
a prijetno doné po dolu ubrani glasovi večernega zvonjenja. Jurij
je bil ves zamaknen. Dolgo čaša je kar gledal in poslušal, Mihá pa
je ravno tako dolgo maline obiral po meji.
„Vidiš, Mihá!" izpregovori naposled Jurij. „Mene so daleč gnali
in veliko sveta sem videl; pa takih krajev ne dobiš nikjer. Drugod
imajo tudi hribe, pa previsoke ali pa prenizke, in vode ali nič, ali
pa táko, da jim zemljo trga. A tu kamor stopiš, vse ti kliče, da
nikar ne hodi proč. Poglej ! jaz tukaj okrog skoro vsacega človeka
poznám, pa se malo pomenimo in kako hitro mine dan in kako mora
iti delo izpod rok."
„Delo?" začudi se Mihá. „Meni se kar nič ne nspeši, naj
začnem, kar hočem; samo orglje, te me ubogajo. Pa ti misliš res
dela se poprijeti?"
„Res. Zdaj sem ves drugačen, zdaj sem pravo veselje dobil
in komaj čakám službe, naj bo kakeršna hoče, samo v domačem
kraji. "
„Ostani vender rajši pri nas: boš pa nama pomagal."
„Saj še sama nimata kaj opraviti. Ali hočeš, da ti mehove
gonim?"
„Veš, Jurij, jaz bi tudi kar s teboj sel; tako nerád se ločim
od tebe; ali očeta pa tudi ne morem puščati."
„In pa orgelj ne," pristavlja Jurij.
„Kar je tebi Dolina, to je meni harmonika."
„In poglej. Mihá, kako si ti srečen: harmoniko lehko povsod s
seboj nosiš. Dolina pa ne gre za menoj. Zato móram pa jaz za njo
hoditi." —
Pógled je majhena vas in ima hise po griči raztresene, tako d a
leži prvá v dolini ob česti, ki spremlja Dolinščico skoz sotesko, zadnja
pa stoji visoko nad njo; in tako strmá pot ji veže, da se ne more
po njej voziti. Ker sta naša znanca hodila po bregu, prideta na
Pógled ravno pri zadnji hiši, ki je last veljavnega gospodarja Pozniča.
Veliko ima Poznič polja, čeravno ne leži vse po ravnem, veliko lepe
živine redi njegov hlev in prostorna gospodarska poslopja stoj é poleg
čedne hiše. Velik hrast raste na trati pred hišo in pod hrastom je
kamenitá miza in okrog nje šedé možje iz Pógleda in pijejo bokal
reznega tolkovca. Krčme ni na Pógledu, zato je tudi vas mirna in
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 73
hiše denarne. A starosť se rada razgovarja in pri Pozniči se menijo
možje, kako je bilo časih; če pridejo še boljši čaši, ali pa če pride
še vse slabše za nami.
Jurij se obrne naravnost proti kamenití mizi ter stopi h gospo-
darju, ki mu prijazno roko podá, in ga ogovori: „Ali ste že omlatili,
oča? Vam je pšenica kaj navrgla?"
„Nismo še pri kraji z njo, nismo. Zmeril pa še tudi nisem.
E, pa pri nas rada trga; menda premajhene snope delamo. Ne bo
iz vsacega nasadá mernik, ne. Ti bi bil pa dober mlatič, pridi no
pomagat!"
„I, zakaj pa ne?" pravi Jurij. „Začnete takoj jutri?"
„O še danes," smeje se oni; „naj ga le Micika še jeden bokal
prinese. "
„Ne tako, oča! Jaz mislim za res, če potrebujete koga. Pri
košnji Vam tudi ostanem, če hočete ; vi imate lepo otavo, kakor sem
videl. Kar zdaj-le se pogovoriva, pa še domov ne grem nocoj!"
„A! jaz sem se le šalil," pravi Poznič. „Saj ne potrebujem
delovca; tisto malo, kar še imamo, bomo že sami počasi oklestili.
S košnjo se nam pa še ne mudi. — Ampak Javornik tukaj išče
hlapca. — Javornik! Če hočeš kacega delovca," obme se Poznič na
soseda, „zdaj-le ga dobiš."
„Res? kje pa?" pristopi oni hitro, a ko mu Poznič pove, da
bi Primožev Jurij šel služit za hlapca ali pa za najetega, začne se
Javornik za ušesi praskati. „Kaj! Jurij? Ali res?" pravi. „Glejte!
dober delovec je, o nič reči! Jaz ga poznám. Veš, Jurij, práv rad
bi te vzel; po pravici povem, da práv rad. Pa škoda, da se nisi
malo prej ponudil ; zdaj mi je pa že jeden aro dal, veš, oné, tisti
dolgi Janez. Práv škoda!" In več drugih mož, ki so prišli zraven,
reklo je tako, da škoda, da niso prej vedeli, zdaj ga pa ne morejo
več vzeti. Juriju pa se je vse zdelo, da se ga le ogibljejo in zelo
potrlo ga je to spoznanje.
Kmalu korakata zopet mladeniča molčé po rebri domov. Jurij
je slabé volje in ves zamišljen, Milia pa bi tako rad govoril. Dolgo
čaša se premaguje^ da ne bi motil svojega prijatelja, nazadnje pa
le začne. „Jurij, ti si norec," tolaži svojega prijatelja. „Bodi vesel, da
te ni vzel Poznič, da ti ne bo treba soka pa nezabeljenega kislega
zelja jesti. Kar pri nas bodi! Poglej, kako te imava z očetom rada! —
Saj tudi delaš pri nas ; to malo, kar dobiš, to si že zaslúžiš. Kar ostani!"
74 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„No saj menda bom res moral," pravi žalostno Jiiľij, „ker se
me však boji."
„Tako je práv. In kaj bolj varen si pri nas kakor pa drugod,
kjer bi nikdo nate ne gledal! Jaz te pa lehko nekoliko varujem. Le
poglej : Ce hodim jaz práv ves dan brez dela okrog, nobeden se ne
bo čudil, ker sem len pa poreden in moja harmonika je dober potni
list. Tako jaz vse vidim in vse zvem."
„A, kaj bi se trudil zárae!" reče Jurij ne posebno prijazno.
,,Misliš, da se trudim ? Jaz se še menda v svojem življenji nisem
trudil. Ampak ti si denes malo púst pa siten. Toda to nič ne dé,
prijatelja sva še vedno. — Kako sva se čaši rada imela. Ali se še
spomínaš? Jedenkrát si se bil zame potegnil, pa ne bom jaz nikdar
pozabil. Takrat, ko je bil moj oea zaprt — ne vem. zakaj, in kaj
meni mari! — pa je v soli vstal tista griža, tisti Stojčev Jože, pa
se je ústil, da mu je oča prepovedal zraven Premčevega Mihá sedeti,
ker je njegov stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel k meni, ki
smo te najrajši imeli."
„Jaz se ne spominam več," pravi Jurij.
„O jaz pa dobro, in zato te imam še zmerom rad in ti ostaneš
pri nas. Veš kaj ? Spat iti je še prezgodaj, stopiva tu doli do Simna,
pa lehko naloviva rakov, kolikor hočeva. Dobri bodo za jutri in ti
ne boš mogel reči, da nič ne zaslúžiš ; zdaj se moraš našega dela
poprijeti. "
III.
Po tem, kar se je Juriju čez dan pripetilo, res ni bil zaspan.
Brez pravé volje hodi z Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod
Gorico. Tam notri se skriva pohlevni in mirni málin starega Simna,
ki mora kolesa vedno z vodo polivati, da se ne razsuše, kajti če tri
dni ostane brez dežja, potaji se málin. Počasi se je motalo jedno
kolo, ko prideta mladeniča do malina.
„Sanja se mu," pravi Mihá, „ali je pa rosa nanj padla, pa
misii, da je naliv. Cvili pa, kakor bi je dri. — Hoj, Šimen!" zavpije
in potrka s kladivom, ki visi na vratih. „Odprite, Šimen! kolo Vam
bo odneslo, tako se suče."
Dolgo čaša preteče, predno se prikáže pri vratih suli, sključen
starček z gorečo trsko v roki. Mihu posveti pod nos in zmaje z
glavo.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 75
„Ha, Mihá, ali si ti?" pravi Simen, golorok in gologlav. „Kaj
pa kolovratiš oki'og po noci! Kdo pa je s teboj?"
„Nobeden drugi," odgovori Jurij in stopi bliže.
„Ha, ti si!" pravi starec. „Kaj pa iščeta in pa brodita tod.
Zganja pa nimam nič vec."
„Kaj se midva meniva za žganje," ponese se Mihá, „pojte z
nama na ráke!"
„Rake? Da bi rake šli lovit? Pozno je že, pozno in žito móram
vsipati."
„Vrzite ga perišče vkup notri, da bo mir: pojuter.šnjem bo
pa mleno," prigovarja Mihá. „Pa če sami ne greste, dajte nama
sake!"
„Hem," premišljuje stari, „pa mi bosta vse potrgala, vse potr-
gala." In po dolgem govorjenji sklene rajši sam z njima iti. kakor
pa da bi jima prepustil svojo pripravo. Za malinom v hosti je majhen
ribnik, skozi katerega teče nestanovitna Rača; preprežen je ves z
vodnimi rastlinami; trstje in ločje ga pokriva. Po tem vodnjaku
nastavijo svoje sake, v katere so polže za vado dejali. Mihá nabere
po hosti drv in naredi ogenj, kajti pri ognji se raki veliko rajši
lové. Okrog ognja pa se poležejo vsi trije. Temná noč je bila, ker
ni svetil mešec; skozi drevje pa so lesketale zvezde. Mihá popravlja
z gorjačo ogenj, Simen pa zažiga svojo pipico.
„Zandarjem si pa lepo ušel, žandarjem," ogovori starec mla-
deniča.
Starec bi bil rad kaj natančnega zvedel o tej stvari; a Jurij
ni bil pri volji govoriti.
„Pri Podrtem Znamenji si jih preslepil, kali?" započne zopet
radovedni mož.
„Pri znamenji," odgovori Jurij.
„Ti presneta reč," premišljuje Simen. „Kako govoré Ijudje okrog,
pa kako pravijol No, pa Bog ve, če je vse res ali ne. Toda straši
pa res gori, straši! Kaj, Jurij?"
„Tega Vam pa res ne vem povedati, oča!" odvrne trdovratno
Jurij.
„Kakor hoceš! Ti že ves, zakaj molčiš." Starec obmolkne, ker
vidi, da Jurij neče govoriti, in prižiga z nová pipo, ki mu je med
govorjenjem ugasnila. Mihá pa je sklical sovo, ki se je pridno ogla-
šala v gozdu njegovemu zvižganju.
76 Dr. Fr, Detela: Malo življenje.
,,Pa ves ti," povzame zopet starec ,,od kedaj straši gori pri
znamenji?"
„Ne, oča," odgovori Jurij.
„In ves, zakaj je znamenje zmerom na pol podrto?"
„Zato, ker ga nobeden ne popravlja," odgovori Mihá. ,,Naša
hiša je tudi taká."
„Tako misliš ti," reče starec, ,,ki še mlečnih zob nisi izgubil.
Ali ga ni popravljal žiipnik? In Vrban je karaenje skúp vozil, da je
končal konja. In koliko je že veljalo prapreškega gospoda. Pa je
še zmerom tako, kakor sem je za mladih dnij videl. — No, da po
pravici povem, spominam se še, da je bilo jedenkrát celo."
In Mihá ga začne prositi, naj jima vender kaj pove, zakaj je
znamenje táko in od kedaj straši in Simen začne pripovedovati o
ranjkem prapreškera gospodu, ki je bil hud kakor sama zverina; da je
grdo ravnal s kmeti in da se ga je vse bálo kakor živega vraga; srečo
pa je imel povsod, toča mu ni nikdar pobila in nobeno živinče mu
ni poginilo. Veden prepir pa je imel gospod z občino, katere hosta
se je graščinskega gozda držala tako, da se ni vedelo, ali stoji zna-
menje na grasčinskem ali na občinskem. Na jedenkrát pa pride gospodu
na misel znamenje podreti; a kolikorkrat so prišli hlapci podirat,
vselej so jih bili kmetje pretepli. Gospod pa se razsrdi in pride sam z
rovnico nad znamenje: a skúpil je bil: težak kameň se zvali nanj
in mu ulomi hrbet. Rjul je kakor obstreljen medved, o duhovnem
gospodu pa ni hotel nič slišati : samo toliko je báje povedal, da je
bil budiču zapisan trideset let in da mu je zlodej ukázal podreti to
znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno ; malo zidu je razrušil, a popol-
noma ga pa razdreti ni bilo moci. Gospodova duša še zdaj np moro
najti počitka, znamenja pa tudi ne morejo popraviti.
,,Ali je Vas že tudi katerikrat gori strašilo?" vpraša Mihá.
,,Le počakaj," pravi Simen, „naj párkrát potegnem." Ogenj mu
je bil zopet pošel; uprla se mu je pipa; kar ne vleče pa ne vleče.
,,Miha, daj mi svojo!" reče starček, ,,boš pa ti jutri kadil."
Mihá mu jo nabaše in prižge in počasi in premišljeno uživa
Simen njegov dar.
„Ali če me je strašilo?" začne z nová. „Kaj je bilo práv za
práv, tega ne vem, ampak naj dá kdo deset goldinarjev pa reče, da
naj grem po noci mimo znamenja. pa jih ne pogledam. Kar sem
videl, to sem videl. Bilo je pa tako: Pri sinú sem bil še na domu,
Dr. Pr. Detela : Malo življenje. 77
pa smo imeli burkljastega vola, ki ni bil nikamor par, sicer pa dobra
živina. Pa sem ga gnal na prodaj v Kamnik in prodal sem ga.
Vesel sem bil in menda sem še malo pel, lanec mi je pa rožljal po
hrbtu. Pa pridem do znamenja in se odkrijem. Bog se usmili duš
v vicah, pravim. pogledam proti znamenju pa vidim, da psiček zraven
mene teče, majhen, črn in kodrast. Psa jaz še nisem nikoli imel,
pa si mislim, da je komu ušel, bo že našel pot domov; pokličem ga
k sebi: Parizelj, na; parizelj, na! Nič. Podim ga, nič; poberem kameň,
takrat me pa pogleda. In kake oči je imel! Kakor dva veliká tolarja,
gorele so pa kakor špirit, če ga zažgeš. Bog in sveti božji križ, nad
mano nima nobene moci! dejal sem pa tekel proti Dolini, da še
nikdar ne tako. Pogledal nisem nič nazaj, zdelo se mi je pa, da je
vedno na moji stráni. Vroče mi je bilo, da sem bil moker, kakor
bi me bil iz vode potegnil, ustavil se pa nisem prej kakor pri Nacetu
v Dolini; tisto noč nisem šel več domov, tako Mtro pa še nikdar
nisem prišel čez klanjec. Tiste oči sem pa ves teden videl; koder sem
hodil in kamor sem se obrnil, vedno so gledale váme, kakor tisti
svetnik v desnem oltarji, ki tudi zmerom v človeka gleda."
„Star mora človek bití in vero mora imeti," pravi Mihá, ^potlej
pa marsikaj vidi."
„Fánt!" posvari ga Simen „ti govoriš tja v en dan pa ne veš,
kaj praviš. Ali sem jaz sam kaj videl? Kaj pa je mladi Srep povedal,
ki je tudi tod hodil. Zelena miza, tako je dejal, stala je v gozdu,
za njo pa je sedelo devet gospodov pa goreče vino so pili. Tu je bil
komisár, ki je pred tremi leti umri, hud gospod je bil in veliko so
Ijudje prebili pod njim, potem oskrbnik iz Prapreč, tisti, ki so pra-
vili, da je po krivem prisegel, potem fajmošter, tu doli iz Logá,
tisti bogati, in še več drugih bogatinov, ki jih pa ni hotel povedati."
„Za reveža pa menda še budič ne mara," opomni Mihá in
dregne z gorjačo v ogenj, da so iskre zletele kvišku.
„Veš, Jurij," posmehuje se Mihá, „ta oča znajo čarati; prihod-
nost ti povedd, če hočeš; če te trese mrzlica, kar prosi jih, pa ti j o
zagovore in če ti kdo kaj ukrade, pokažejo ti tatu v zrkalu."
„Le norčuj se!" jezi se Simen. „Sam bodeš ostal norec. Ti
misliš, da kaj veš, pa nič ne veš. Iz bukev si se naučil malo brati.
iz bukev ; a tistih črk pa, ki jih Bog piše, ne zbereš, ne ti ne drugi.
Kako je Bog dejal? On je rekel, da v mojem imenu boste bolnike
zdravdi pa hude dubové izganjali. Tega ti ne veš, zato pa kvasiš
78 Dr. Fr. Detela : Malo žívljenje.
neumnosti pa preklinjaš. Kadar prídeš v moja leta, boš pa drugače
govoril."
„E, ne vem, oča. Menda sem že prestar, da bi se poboljšal."
„Kak preklinjavec je bil čevljar Polde pod Orehom! Ni veroval
ne v Boga, ne v budiča. Kakšen je pa zdaj ? Vsej farí v vzgled. In
kdo ga je bil izpreobrnil? Nobeden drugi kakor domáci maček."
„Hentaj, oča, to morate pa povedati; nemara si še sam jednega
oskrbim. "
„Le poslušaj, potlej se pa smej! Ni še dolgo tega; onega leta
je bilo, ko je zapadel tisti veliki sneg. Na sveti večer je bil posebno
hud mraz pa burja je brila; pa pravi Polde svoji ženi pa hčeri:
„Le napravita se, pravi, pa pojdita v cerkev, jaz bom pa čul doma."
Pa gresta. Poldetu je bilo pa dolg čas; brati ni znal, moliti ni
hotel, dasi je bil sveti večer. Pa mu pride na misel pa pravi: Bom
pa te-le čevlje vkup stegnil. Vsede se na stolček in začne razbijati;
maček se pa smuče okrog njega, črn maček, jaz sem ga bil šel potlej
gledat. Maček se smuče pa voha po klopi okolo; na klopi je pa
ležala svinjska kráča."
„Ahá," nasmeje se Mihá.
„Žena mu jo je bila pripravila pa je dejala: Kadar bo polunoči
proč, Polde, takrat si pa odreži. Polde šiva tako dalje, večer se
mu je pa zdel dolg, dolg, kakor večni kraj. Ce je bolj šlo na polunoči,
bolj se je oziral na uro; pa kakor bi bili kazalci otrpneli, čas ni
šel dalje. Takrat pa poide Poldetu potrpežljivost, zgrabi kračo pa
nož in zakriči: Ura bij ! če ne bom rezal. Maček se pa oglasi zraven
njega: Jaz bom pa jedel! pa tako čudno je zarezal, da so Poldetu
lasje po konci stopili. Vse vrze od sebe, pa klobúk na glavo pa
kožuh náse, pa teče v cerkev in za noben denár ne ostane vec na
sveti večer doma."
„O ti sneden maček," pravi Mihá, „da ni privoščil Poldetu krače."
Jurij se je muzal na tihem vražnemu starcu, a žaliti* ga ni hotel
kakor Mihá in da bi pokazal, k.ako mu vse verjame, prosi ga, če
sme jedenkrát priti, da bi mu povedal, kaj ga čaká. Simen se izgovarja
nekaj čaša, češ, da se hoče norčevati, a na resno prigovarjanje se
vender uda.
„Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili," pravi Ŕimen in vsi gredo
po sake k ribniku. Precej rakov je bilo v njih.
J. staré: Písma iz Zagreba. 79
„Kar je lepših, dajta nieni,'" dejal je Šimen, „clruge pa vze-
mita!" Fanta jih povežeta v rute, pogasita ogenj, da ne bi trpele
duše v vicali, kakor je menil Simen. „Zato je toliko požarov," dejal
je, „ker Ijudje ognja ne spoštujejo."
Pozno po noci je bilo, ko lezeta fanta navkreber proti domu:
od Rožanca sem se je slišalo hripavo petje starega Premca; dočakata
ga in vsi se poležejo po slami. Jurij pa ni mogel spati, toliko mislij
podilo se mu je po glavi. Skrivati se mora in pošteni Ijudje se ga
ogibljejo. Kako se ga je bránil Poznič, kako je Javornik besedo
izprevrgel! In kdaj se bode to predrugačilo? Nikdar. Do smrti ga
bodo lovili in preganjali kakor sivega volka. Ali ni nobene pomoci
zanj? — Pac, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bodo, zaprt
bo in dolgo bo moral gotovo služiti. A jedenkrát bo vender prost,
jedenkrát bo vender mirno mogel živeti v domačem kraji. Drugače
pa išče zastonj pokoja. „Naj se zgodi, karhoče," sklene Jurij, „takoj
jutri se grem oglasit. " Težak kameň se mu odvali s tem sklepom od
srca in sladek spanec ga objame.
(Dalje prihodiijič.)
i.^<^-»4^rvfi<fr'
Pisma iz Zagreba.
Piše Josip Staré.
V.
jjrideset let! Kaj je to v zgodovini národov? In vender, koliko
se je zadnjih trideset let v narodnem našem razvoji zgodilo!
Mladostno navdušenje ilirske dobe je nas, Slovence in Hrvate,
zopet vzdramilo ter nas spomnilo, da smo si bratje jedne krvi, katere
ne loči nič druzega. nego deželna meja. Vzbujena zavest je to mejo
podrla, in „Ilirci" iz Kranjske in Štajerské, iz Slavonije in Dalmacije
hiteli so v Zagreb, kjer je vsem zasijalo solnce lepše prihodnosti.
Zagreb se takrat ni mogel ponašati s takšnimi palačami, kakor dan
danes, ali prijazni griči z zelenimi gozdiči in lepimi vinogradi obda-
jali so ga ravno tako, kakor zdaj. Za starodavno prestolno cerkvijo,
ki že osem sto let s hrvatskim národom deli vse zgode in nezgode
80 J. Staré: Pisma iz Zagreba.
ter ga vzbuja k stanovitnosti, vzdiguje se po malem holmec, ki mu
že od starodavnih časov pravijo „Mirogoj". Tu so se v večernem
hladu zbirali „Ilirci" okolo svojega očeta Gaja, ki je ondu imel svoj
letni dvorec, ter se posvetovali o narodnih stvareli; tu je čarobni
pogled na Zagreb, na Posavje ter na zagreb.ške gore in gorice mar-
sikaterega mladega „Ilirca" navdušil, da je zapel pesnico, polno pre-
lepih domoljubnih občutkov.
Vse to je minilo. Nekoliko ličnih stezic te še spomina, da so
tu nekdaj bili gosposki nasadi, ali večji del tega „Gajevega gaja" je
posekan, kajti tam, kjer so se nekdaj zbirali živi, da bi obudili národ
k novému življenju, tam je zdaj zbirališče mrtvih. „Mirogoj" je zdaj
skupno groblje zagrebškega mesta. Nove gomile, novi spomeniki ti
pričajo, da še ni dávno, kar so Zagrebčani ta lepi kraj odločili Ijub-
Ijenim svojim pokojnim v dostojno počivališče, ali še bolj te bode pre-
treslo, ko bodeš na tem novem groblji našel že toliko število dobro
znanih, slavnih mož, in žalostno se bodeš prepriČal, da istá smrt le
prerada seza po najlepšem cvetji.
Stopivší na to s veto mesto, ozrl se bodeš nehoté na začeto
zidanje od rudečih opek in belega kamenja. To so ti tako zvane
„arkáde", ki se bodo vsako leto dozidavale, dokler ne bodo zagradile
vsega groblja. Ce tudi nisi umetnik, vender bode pravilna stavbena
oblika dobro dela tvojemu očesu in takoj bodeš spoznal, da je to
osnovo izdelal práv dovršen umetnik. Se bolj bodeš osupnil, ko
bodeš pod obokom, ki ga drže lični, kamnitni stebri, ugledal belo
ženo v narodni hrvatski opravi, ki s solznimi očmi polaga venec na
kamenitni grob. To je spomenik najslavnejšega hrvatskega pesnika
Petra Preradovica. Usoda mu ni dala, da bi živel v Ijubljeni
domovini, zatorej je želel, da bi vsaj po smrti počival v domačih
tleh. To željo razodel je v pesni, v kateri prosi svojo domovino:
„D tvom polju daj mi groba,
Tvojim cvietjem grob mi kiti."
Hvaležni národ mu je željo izpolnil, a domáci rezbárski umetnik
Rendic jo je v kameň izklesal. Ona bela žena na grobu je lirvatska
dežela, ki pesniku polaga na grob venec od domačih cvetlic. Ne
moreš se ločiti od prelepe podobe, kajti delj ko jo gledaš, lepša je.
Toda danes se ne utegneva muditi pri tem redkem plodu hrvat-
skega uma in hrvatske roke. Poj divá na drugo gomilo. Brez števila
vencev nam priča, da se še niso posušile solze, ki jih je hrvatski
J. St;iré: Pisma iz Zagreba. 81
národ rosil na tem najnovejšem grobu. Tu počiva Avgust Šenoa,
ki je v tolikih in tolikih pripovedkah neprenehoma oživljal preteklost
hrvatskega národa ter v sedanjem rodu budil narodni ponos, dokler
mu nemilá usoda ni v najlepših letih pretrgala niti življenja. Dovoli
nam, spoštovani čitatelj, da se na tem preranem grobu malo delj
pomudimo ter da vernému prijatelju spletemo „venec spomína"; saj
je plemenito njegovo srce vsacega Slovenca Ijubilo kot najbližjega
mu brata, a lepih slovenskib krajev se je vedno spomínal s pesniškim
navdušenjem. Ko ga je po lanskem potresu huda bolezen vrgla na
postelj in mu nobeno zdravilo ni olajšalo velikih bolečin, tolažil se je,
da bode na spomlad bolje. Takrat mislil je iti v Italijo, a potem v Prešir-
novo domovino, da bi se v dobrem gorenjskem zraku popolnem okrepil.
Ali zastonj je úpal. Ni vec okreval, in danes že leži v hladni zemlji.
Avgust Šenoa se je dne 14. novembra 1838. porodil v Zagrebu,
kjer je njegov oča bil slaščičar pri tedanjem kardinalu Juriju Hauliku.
Po dovršenih glavnih šolah je leta 1850. prestopil na zagrebško gim-
nazijo, na kateri se je kmalu potem začelo ono zloglasno ponemče-
vanje, ki je lirvatsko mladino imelo izpreobrniti v trde Nemce. Pes-
niške duše Senoine to nikakor ni motilo, ampak le še bolj je v
mladem njegovem srci raznetilo domoljubni ogenj, ki ni vec ugasnil
do zadnjega trenutka njegovega življenja. Saj ni pozabil burnih
dogodeb ilirske dobe, ki so se globoko utisnile v otročji njegov spomin :
saj je poznal moža, ki je z lepo donečim svojim glasom in z bistrim
svojim pogledom tako čarobno deloval na hrvatsko mladino. Tudi
njega je neka tajná moč vleklá k tému môžu, ali bil je še nezrelo dete.
V tem se je marsikaj izpremenilo: ilirski ogenj se je utrnil, Ljudevit
Gaj je utihnil ter se zaril med svoje knjige, bistroumni naš Avgust
pa je rastel ter od dne do dne bolj razvijal prelepe svoje darove.
Ľahko se je učil in ostajalo mu je čaša. Tedaj je blastno prebiral
vsako knjigo, ki mu je došla v roke, ali le malokatera mu je ugajala.
Dobro je vedel, kdo ima lepih knjig, ali kako priti do njega? Večkrat
je šel mimo biše, ali ni se úpal čez prag. Nekega dne pa se ohrabri,
hitro stopa po stopnicah, plané na vráta in stal je pred — Gajem.
Prijazen pogled slavnega moža je mladému Avgustu dal nove moci,
in z navdušeno besedo razkrO mu je vse svoje domoljubno srce.
Zdaj mu je odleglo. Gaj je takoj izprevidel prelepe mladeničeve
darove, dal mu je knjig ter mu rekel, da naj zopet po nje pride, in
časib dal mu je tudi kak moder svet.
6
82 J. Staré; Pisma iz Zagreba.
V soli se je bil Senoa sprijaznil s sinom slovenskega úradníka,
akoprem se nista iijemala v nazorili o narodnih stvareh. V tem ko
je Adolf vedno povzdigoval nemške pesnike in se navduševal za
nemško literaturo, potegoval se je Avgust s tem večjim ognjem za
slávne hrvatske pisatelje iz Dubrovnika ter razlagal, kar se je bil
naučil iz Gajevih knjig. A vender sta prepirajoča se prijatelja o
šolskih počitnicah šla skupaj na Gorenjsko, kjer je Senoa prvikrat
videl krasote alpinskih krajev. V Kranji se je na „Stari posti"
seznanil z deklico, ki je dobro poznala Preširna ter bránila zvezek
njegovih poezij, katere jej je naš veliki pesnik sam podaril. Ta knji-
žica je zdaj imela neko taj no moč za občutljivo pesniško dušo Senoino,
in ni odjenjal, dokler mu deklica ni prepustila dragocenega spomina.
Presrečen šel je na Preširnov grob, odtrgal ondu karanfil (nagelj) ter
ga dejal v knjigo, katero je ves čas svojega življenja čuval kakor
najdražji biser. Nikdar ni pozabil lepih dnij na Gorenjskem in pred
nekoliko leti je o tem svojem potovanji napisal krásno pripovedko
„Karanfil s pesnikova groba".
Ko je Senoa 1. 1858. s sjajnim uspebom končal gimnazijo, slušal
je na tedanji juridični akademiji v Zagrebu pravoslovne náuke,
katere je potem nadaljeval v Pragi. Takrat je pesniške svoje prvence
priobčeval v „Naše gore listu" in v „Slavonci" ter se podpisoval z
izmišljenim imenom „Veljko Rabačevic". S pravim imenom se je
prvikrat oglasil v podlistku „Pozora", kjer je vso svojo jezo na
nemške birokrate izlil v „Večnem židu" ter pokazal ostro svojo sati-
rično žilo. Prišedši leta 18G0. v Prago prebiral je marljivo ražne
slovanské knjige ter vse svoje sile posvetil estetičnim studijam. Kmalu
se je bil seznanil s českimi prvaki in književniki in zaliajal je tudi
med Poljake, katerih je takrat mnogo bilo na českem vseučilišči, a
drugi so v Pragi živeli v prognanstvu. Ceski se je bil v kratkem
času tako dobro naučil, da je pisal prelepe članke v „Národne liste '^
in v „Zlato Praho", in zložil je časih tudi kako Česko pesen.
Kakor čitanje klasikov in občevanje z veljavnimi možmi, tako je tudi
gledališče obrazovalno delovalo na ukaželjnega kŠenoo. Kadarkoli si
prišel v Česko gledališče, vselej si na levi stráni pod lóžami videl
sloneti visokega plavolasega mladeniča v rudeče obšiti surki, s širo-
kim posavskim klobúkom, po katerem si takoj spoznal Hrvata. Kakor
hitro se je zagrinjalo odgrnilo, pazil je Senoa, da ne bi pregledal
najmanjšega gibanja, niti preslišal najmanjše besedice predstavljajočih
J. Staví' : Pisma iz Zagreba. 83
umetnikov. Kar se je tu naučil, vse to je pozneje dobro došlo hrvat-
skemu gledališču v Zagrebu.
Marsikdo se je že predrznil Senoi očitati, da je v Pragi tratil
čas ter zaiiemaril juridične náuke. Toda delal bi mu veliko krivico,
kdor bi ga tako sodil. Da se je Senoa pečal samo s pravoslovjem,
kakor drugi navadni učenci, dandanes bi bil imeniten gospod z veliko
plačo in še mnogo let bi lahko srečno živel v krogu Ijubljene svoje
rodovine; a ravno zato, ker tega ni storil ter je slušal, kar mu je
srce velevalo, postal je slaven in koristen pisatelj, za katerim danes
ves národ žaluje. Karkoli je Senoa v svojem burnem življenji kdaj
videl, slišal ali izkusil, vse je znal upotrebiti za neumrie svoje knji-
ževne plodové.
V Pragi bilo nas je tedaj vec Slovencev, a med nami je tudi
bil učeni, ali nesrečni naš rojak Lovro M ah n i č. Senoa se nam je
pridružil, kadarkoli je utegnil, in rad se je udeleževal naših razprav
ter pazno poslušal naše pogovore. Toda nihče ga ni toliko zanimal,
kolikor Mahnič, ki je govoril skoro vse evropske jezike ter je v
kratkem svojem življenji že mnogo bridkega skúsil. Senoa se je
naposled preselil k njemu v stan in kar ni že prej vedel o domačem
in kulturnem življenji Slovencev, to mu je zdaj razodel novi njegov
prijatelj Lovro. Sad te tovaršije bil je lepi román „Prijan Lovro",
ki ga je Senoa spisal po žalostní Mahničevi smrti v Spletú. V tem
románu je Senoa usodo slovenskega dijaka tako dobro načrtal, da
je nobeden slovenskí pisatelj ne bi mogel bolje; a kar nam v njem
pripoveduje, vse je gola resnica, kajti „Prijan Lovro" je natančen
životopis Mahničev. Tako je bistroumni Senoa iz resničnih dogodeb
znal napisati najlepše pripovedke, in ravno zato, ker je vse značaje
svojim románom jemal iz vsakdanjega življenja ali iz domače zgodo-
vine, prikúpili so se njegovi književni plodovi národu takó, kakor še
nobednega druzega pisatelj a ne.
V Pragi se je torej Senoa mnogo učil in mnogo delal, kajti
da bi se pri slabi podpori od doma mogel laze preživiti, pisal je
práv pridno v české in hrvatske časopise. Pri tolikem náporu je
večkrat bolehal, prsi so ga bolele in jel je pokašljevati. V tem ga
Ábel Lukšic pozove'k sebi na Dunaj, da bi mu uredoval „Glasonošo"
in „Slawische Blätter". Senoa je šel, ali naprtil si je še večje breme,
kajti za oba lista moral je malo da ne čisto sára pisati vse članke.
Dela je bilo preveč za jednega moža, plačila pa tudi ne toliko, da
6*
84 J. Staré: Pisma iz Zagreba.
bi si opomogel. Vkljub ternu je Šenoa častno izpolnoval težko nalogo
ter že takrat pokazal obširno svoje znanje; a kakor hitro je on
odstopil od uredništva, omenjena lista nista mogla dalje izhajati.
Leta 1865. vrnil se je Šenoa zopet domov v Zagreb ter postal
sodelavec tedanjega „Pozora", a dve leti potem dobil je pri mestnem
poglavarstvu stalno službo. Zdaj se je v njegovem življenji začela
nová doba, Srečen v zákonu z ženo, v kateri je v vsakem oziru
našel svoj ideál ženstva, in rešen skrbij za vsakdanje potrebe, posvetil
je vse svoje lepe darove beletristiki, v kateri se je v kratkem času
tako oslávil, kakor pred njim še nikdar nobeden pisatelj na slovan-
skem jugu. Kar so nenavadne prikazni v naravi, to je Šenoa v
hrvatski književnosti : kakor fenomén se je na hrvatskem obzorji
pokazal in izginil, in Bog ve, kdaj se nam bode zopet rodil mož, ki
bode s svojim peresom znal tako lepo oživljati minule čase hrvatskega
národa ter tako resnično risati veselé in žalostne zgodbe Ijudskega
življenja. Šenoa je hrvatski román, zlasti historični, tako rekou še
le ustvaril in ga tudi dovŕšil. Osnovo in razvoj dejanj je dobro
izmišljeval, a značaje je tako izvrstno risal, da so ga hvalili isti Nemci,
ki Slovenom ne priznavajo radi kake veljave. Poleg tega pa se skozi
vse njegove pripovedke in pesni kakor rudeča nit vleče najčistejše
domoljubje. Malo je mož, ki bi národ svoj tako Ijubili, kakor Senoa,
ki je národu posvetil vse svoje moci ter mu naposled celo žrtoval —
svoje življenje; kajti da je on mirno živel, kakor drugi vsakdanji
Ijudje, prebolel bi bil tudi to bolezen ; ali naporno duševno delovanje
oslabilo mu je telesne moci tako, da ga je prvá nevihta potrla. Ko
se je po dovľšenih službenih opravilih ves utrujen vrnil v krog
Ijubljenih svojih, ni mu bilo sojeno, da bi mirno počival, marveč
se je pravo delo zdaj še le začelo. Okolo devete ure z večer se je
navadno umaknil v svojo sobo in pisal je dan za dnevom do dveh
ali treh čez polunoči. Takrat torej, ko je ves svet počival, ustvarjal
je Šenoa najlepše svoje duševne plodové, od katerih so nekateri
preloženi na slovenskí, česki, poljski, nemški, francoski, italijanski
in celo madjarski jezik.
Stopivší v zákon in v stalno javno službo dal je slovo poli-
tiškim pisiirijam ter je odslej s svojim peresom podpiral le beletristične
liste „Dragoljub" in „Vienac", dokler ni po smrti prezgodaj urarlega
dr. Ivana Dežmana sam prevzel (1874) uredništvo „Vienca", kateremu
je ostal zvest do zadnjega vzdihljaja. V „Vienci" je leta 18G9. priobčil
J. staré: Písma i'z Zagreba. 85
prvi svoj večji historiški román _Zlatarovo zlato", v katerem nam
káže hrvatsko, zlasti zagrebško življenje v šestnajstem stoletji. V
romann „Seljačka buna" nam je na tanko opisal vse dogodbe, ki
so bile nzrok, da so se hrvatski in slovenskí kmetje konec šestnajstega
stoletja vzdignili na nečloveške graščake, in povedal je tudi žalosten
konec tega pravičnega boja. Hrvatsko gospodo osemnajstega stoletja
nam práv dobro riše v svojem „Diogenu", v katerem tudi vidimo,
kako je čarobna moč francoskih idej sezala celo na Hrvatsko. Veliki
boj lirvatskega národa proti koncu XľV. in v začetku XV. stoletja
pripoveduje nam v zadujem velikem románu „Kletvi". katerega je
nadaljeval ves čas hude svoje bolezni; in mislil ga je do božiča
leta 1881. dovršiti. da mu ni grozna usoda nekoliko tednov prej
prestrigla življenja. Manjši román „Cúvaj se senjske ruke" káže nam
razmere med Hrvati in Benečani ter nam pravično in resnično opisuje
hrabre senjske Uskoke, katere so lažnjivi beneški poroče valci svetu
razkričali za napoludivje Ijudi. Kdor se dandanes hoče brez truda
seznaniti s hrvatsko preteklostjo, naj poleg Smičiklasove zgodovine
čita Šenoine historične románe, in na tanko bo vedel, kako je nekdaj
bilo na Hrvatskem.
Ravno tako lepi in zanimljivi so tudi Senoini socijalni románi,
katerih tu ne moremo vseh navajati. Največji od íeh je „Älladi
gospodin", nekaka trilogija, ki nam opisuje lirvatskega kmeta, du-
hovnika in plemenitaša. Kako je fevdalna in mestna gosposka nekdaj
ravnala z ubogim kmetom in kako so gospoda kmete zapeljevali ob
času volitev, vidimo v „Baronu Ivici" in v „Prosjaku Luki," V tem
ko nam je „Vladimir" pravá živa podoba mladega „Ilirca", nam je
pisatelj v pripovedki „Turci idu" pokazal starega krajiškega častnika,
ki je však úkaz po besedi izpolnoval ter tako večkrat napratal naj-
večje zmešnjave. Spomin na Slovensko Dobemo (Neuhaus), kamor je
večkrat s svojo soprogo hodil krepit oslabelo zdravje, zapustil nam
je v práv lični pripoverlki „Akvárium". Tako je Senoa o vsaki
stvari znal napisati román, a posebno rad je v manjših pripovedkah
z živimi črtami risal socijalne in domače razmere starega Zagreba.
Senoini spisi se gladko beró. a Slovenec jih še zlasti zato lahko
umeje, ker v njih ne nahaja turških besed, katerih v nekih starejših
pisateljih kar rargoli : razen tega imajo nekatere njegovih pripovedk,
kakor n. p. .IVíladi gospodin" bolj kajkavski kolorit: sploh pa spoz-
navamo v Senoi takoj pisatelja svetsko izobraženega, ki razen domačega
86 J. Staré : Písma iz Zagreba.
hrvatskega jezika dobro poznáva tudi druga slovanská narečja ter
mu niso tuji književni izdelki vseh glavnih kulturnih národov.
Kakor pripovedke, tako so tudi njegove pesni po obliki in po
vsebini dovršeni književni plodovi ter polni domoljubnega ognja.
Da-si Senoa v vezani besedi ni toliko pisal, kolikor v nevezani, vender
je ob raznih prilikah zložil lep šopek pesnij, katere je ravno name-
raval zbrati ter jih izdati vse skupaj v jedni knjigi. V mlajših letih
peval je lirične pesni, katere je pod že omenjenim pseudoniraom „Veljko
Rabačevic" priobčil v raznih časopisih in koledarjih; toda v liriki
se nikdar ni povzdignil do one visočine, kakor pozneje v svojih
baladah, ki so praví biseri hrvatske poezije. Že leta 1871. je v „Opatu
i žetelici" pokazal, da bode v baladi postal klasično dovršen pesnik.
Kakor svojim pripovedkam, jemal je tudi baladám rad predmete iz
hrvatske preteklosti ter jih navdahnil z najveôjim domoljubnim ognjem.
Pevca Hrvata boli srce zarad krivie, ki se gode njegovemu národu, ali
on ne obupa, ampak za gotovo se nadeje, da bode trpečemu národu
kmalu zasijalo solnce lepše in srečnejše prihodnosti. Senoine balade
orailile so se že zdaj vsakemu Hrvatu, zlasti mladini. Od leta 1874., ko
je Senoa prevzel uredništvo „Vienca," množile so se od dne do dne
njegove balade, druga lepša od druge. V veličanstveni „Prokleti
klieti" riše nam nadloge hrvatskih kmetov in grozovitosti krvoloka
Tahija, katere je leto potem opisal v románu „Seljačka buna". V
prelepi „Munji od Gabele" káže nam tožno-ironički, kako Evropi
ni mari trpljenje balkanskih slovanskih národov. V „Pokladni noci"
strastno riše nasprotje med idealnim pesniškim življenjem in raaterija-
lističnim, vsakdanjim svetom. Od drugih omenjamo samo še .Zmijsko
kraljico", ki je največja in umetno najbolj dovŕšená balada Senoina.
Ob raznih prilikah izpeval je Senoa „Pesem v slavo Zvonimira", „Himno
Preradovicevo", „Smrt Petra Sva cica", „Klevetnikom Hrvatske". ..Hrvat
Bosni", „Stánku Vrazu" i. d. Tudi pesni za pevanje znal je Senoa práv
umetno zlagati, kar nam najbolj priča to, da jih po vsem Hrvatskom
radi popevajo. Kakor njegove izvirne pesni, tako so tudi njegovi
prevodi pravi klasični umotvori. Ni čuda torej, da Hrvati Senoo pri-
števajo svojim največjim pesnikom ter ga postavljajo v jedno vrsto z
lirikom Preradovicem in epikom Mažuranidem. Za dunajsko razstavo
leta 1873. sestavil je antologijo hrvatskega pesništva in dddal jej je
kratek návod o teoriji ])esništva, ki je za praktično in šolsko porabo
za zdaj še zmerom najbolj ša knjižica.
J. staré: Pisma iz Zagreba. 87
Malokatero ime bode v kiiltiirni zgodoviiii Hrvatov tako lepo
sijalo, kakor ime pesnika in romanopisca Avgusta Senoe. Toda krivo
bi poročali, ko bi zamolčali, kako je Šenoa še dnigače koristil svojerau
národu. Da so tako izobraženega in navdiišenega domoljuba rázna
národná društva volila v svoje odbore, tega nam niti ne treba posebno
poudarjati. Šenoi takšna odlikovanja nikakor niso bila po volji, kajti
dobro je vedel, da ne more vsem kaj. Le dvema odboroma ni odtegnil
svoje podpore, namreč odboru „Hrvatske Matice" in hrvatskega gle-
dališča. Da je bil predsednik literarnega odseka „Hrvatske Matice",
znano je Zvonovim čitateljem že iz I. nasega pisma. iz katerega se
tudi vidi. koliko je v tej svoji časti mogel koristiti razvoju Matiči-
nemu. Se večje zasluge pa si je pridobil za razvoj hrvatskega gle-
dališča, za katero je prestavljal najlepše klasične igre drugih národov,
dajal nasvete v gledališkem odboru ter pisal ostré in duhovite kritike
v .,Vienci''. Teh kritik bomo po njegovi smrti ravno tako pogrešali.
kakor njegovih románov, kajti ravno njegove kritike so mnogo pri-
pomogle, da se je hrvatsko gledališče tako lepo razcvelo t«r povzdignilo
na stališče pravé dramatične umetnosti. kar je prvi pogoj vsacega
narodnega gledališča. Marsikaj bi bilo časih drugače, ko se ne bi bili
ravnatelji in igralci báli Senoe, ki je z malimi, večkrat celo drastičnimi
besedami jedenkrát na teden v „Vienci" vec povedal, nego dnevni
listi v obširnih razpravah. Kakor je torej predstavljaleem bilo največ
ležeče na „Vienčevi" sodbi, tako je tudi občinstvo radovedno čakalo, kaj
bo o tej ali onej predstaví povedal „Vienac", v katerem mnogi niso
druzega čitali, nego Senoine gledališke kritike. Sicer pa je Seno.i
zadnjih deset let toliko povedal, da si bode hrvatsko gledališče tudi
v prihodnje ohranilo svoj dobri glas, če bode hodilo po potih, ki jih
je on nasvetoval. Z vso silo svojega estetično izobraženega dúha
boril se je zoper operete, ki v občinstvu samo pačijo dober ukus in
etična načela, a zato se je na vso moč poganjal za narodno opero,
ki nam je razen večje svoje umetniške vrednosti tudi porok za čim
daljši tem večji razvoj hrvatske glasbe sploh. Ravno tako Šenoa ni
zadnji, kateremu gre hvala, da se je utemeljil penzijski základ za
ude hrvatske dramatične družbe in da se bode zidalo novo hrvatsko
gledališče.
kSenoa bil je tudi dober govornik, ali on ni govoril ne na saborih,
ne na taborih. ampak samo na shodUí, ki so bili zgolj književno-
kulturnega pomena. O taksnih prUikah vzkipelo je domoljubno
88 J. Staré: Pisma iz Zagreba.
njegovo srce do najvišjega vrhá navdušenosti, a besede njegove sezale
so globoko v dušo poslušalcem, kakor so došlé iz globočine pleme-
nite, ideálne duše. Od Bleiweisovfi in Vrazove svečanosti Slovencem
gotovo še prijetno zvoni zvonek glas našega Senoe, ki je ves čas
svojega življenja delal na to, da bi iskrená Ijubezen in književno
jedinstvo postali narazdraživi veži med Hrvati in Slovenci.
V mestni službi moral je Senoa po lanskem potresu voditi
poverjeništva od liiše do hiše ter pregledavati vse kóte od podze-
meljske kleti do podstrehe. Pogostoma je iz vroče sobe stopil med
razpokano zidovje in v razdejano podstrešje, kjer je mrzla zimska
sapa prepihavala ter mu zadávala smrtne udarce. V strašnih bolečinah
mučil se je skoro leto dnij. Jediná tolažba bila mu je blaga, skrbna
soproga z nadepolnimi otročiči, pri katerih je večkrat pozabil težke
múke ter pisal dva romána. „Bránka" je dovŕšil, „Kletva" pa se
bode po dani osnovi mogla dodelati. Večkrat se je veliki njegov
dub mogočno povzdignil nad oslabele fizične moci in ako mu je roka
omagala, narekoval je lepe duševne plodové svoji soprogi, ki mu jih
je zapisovala. Dobrega prijatelja, zlasti tovariša iz mlajših let, bil
je zmerom vesel, in v bolezni mu je celo odleglo, če se je mogel s
kom pogovarjati o narodnih stvareh ali o svojih osnovah, katerih je
imel še za kakih petdeset románov in manjših prijíovedk. Tako je
delal in snoval še tisti dan pred smrtjo, dokler ni dne 13. decembra
leta 1881. izdihnil veliké svoje duše. —
„Venec spomina" je spleten ; položimo ga k tolikim drugim kot
malo znamenje velikega spoštovanja in iskrené prijateljske Ijubezni.
A kadar ti, čestiti čitatelj, prideš v Zagreb, pojdi na groblje in poišči
gomilo, pod katero počiva prijatelj Slovencev, Avgust Senoa : saj
je tudi on, kadar je bival na slovenskí zemlji, rad zahajal na grobe
slavnih naših prednikov ter jim tako skazoval zasluženo čast.
y^^ ^'ife — ^^ ^^^iz^ ^^^^^^^f ^^^ — ^^' — ^^^zz^^^r~^^
vj^ í'jC •jv v?ä^ "^jC 1^ ^ # wl^fflKar^^ ^jc ^ ^ VjC^jC TiC "^
^^!^^^^ -í^^^^^M |í=^?í=^^=^^=:^M
Slike iz gorenjskih planin.
Spisal Samostal.
L
V snegu.
1.
isem te vec pričakoval, Jože, mislil sem, da te je kaka nesreča
zadela, zelo sem se tega bal. Ne bil bi vedel, kam bi te šel
iskat, ko bi te zdaj noc ne bila dala," pravi v leseni kolibi
na dolgi klopi sedeč plečast drvar, ko stopi pred vratca močan
korenjak s piiško pod pazduho.
„Dosti sem imel opraviti, da sem zopet tu, ker grdo je, kjer
sem hodil, práv grdo," odgovori poslednji. Potrka si sneg s škorenj
in stopi s pripognenim hrbtom skozi nizka vráta v kolibo, ter utakne
puško na levo strán pod slamo v pógrad.
Človek, ki je v kolibi sedel, na ogenj popravljal, tabak puhal
in gledal, kako sneg gre izpod neba, bil je že zelo v letih in neobrit.
Sivo brado je imel in precej veliko pleso na glavi. Da se ni toliko
videla, bránili so lasje, ki so bili na vrhu čepine skupaj zviti in
zvozlani. To, kar je še rástlo na zadnjem delu glave nad vratom.
pustil je drvar tako, kakor je samo liotelo rasti; samo toliko si je
gojil še lasene ostanke, da jih je zavozlal na temenu: menda za to,
da ga ni zeblo v glavo. ali pa morebiti zato, da se je plesa nekoliko
pokrila. Brado je nosil, kakor mu je rástla, česal je ni. samo njegovi
koščeni prsti so večkrat pogladili po njej.
Starec je marsikaj doživel, a vedel je večinoma le sam, kaj in
koliko je prebil, od kar je jel po svojih nogah hoditi. Svojili Ijudij
že v mladih letiJi ni vec imel, samo dve teti sta bili še živi, ko se
je jel zarad vojaščine prikrivati. Umrli sta mu tudi oni dve, a revež
jima še k pogrebu ni mogel priti z gore ; morebiti še vedel ni, ako je
90 Samostal: Slike iz gorenjskih planín.
slišal mrtvaško zvonjenje, da to njegovi sorodnici velja. Ime mu je
bilo Gašper.
Mlajši, ki je prišel s strelnim orožjem o vecernem mraku pred
kolibo, bil je drvar in ropnik na divjačino. Prišel je z lova, toda pri-
nesel ni drugega s sábo kot lačen želôdec in belega planinskega zajca,
ki ga je tja na klop pred starca položil rekoč : „Pa ga omaji, da ne
boš rekel, da ti ničesa ne prinesem."
„Kje si ga počil, Jože?"
„Ravno gori nad starimi kopišči, ko sem se hotel s hriba na
pian zaviti, priskakal je sem preko róba; že zdaj na večer je pádel.
Mislil sem, da si pok slišal."
„Nobenega razlega nisem čul, saj ves, da mi ušesa ne dajo
več, kakoľ časih. Človeka pač vse zapušča na staré dni; ko bi tega
ne bilo, ne sedel bi tukaj ; gotovo bi bila prinesla kaj več, kakor
tole živalco. Tako me je mikalo, ko si odliajal danes, da sem se
práv težko premagal in ostal doma. Ne bil bi ostal tu, ali ta bedra
šentana nečejo več storiti svoje dolžnosti, so pač leta in pa menda
je tudi tisti drob, ki so mi ga nasuli jedenkrát v noge, ko sem bežal,
kar so me mogle noge nesti. Bog ve, da so bili hudi čaši ! Ne želel
bi si jih več, tistih let, ko sem bil noč in dan v strahu, da me
zasačijo lovači in me tirajo od doma, čeravno nisem imel tako rekoč
nikogar več svojih. Bal sem se vojaščine, ker le slabo so pripovedo-
vali dosluženi vojaki, ki so prihajali domov, nekateri še le, ko so slúžili
po štirinajst, šestnajst in šé več let. Le malo kdo se je otel, nekateri
so si prste posekali, drugi so si zobe iz čeljusti izbili, a večina se
je vender morala podati. Cim dalje pa so se skrivali, tem slabeje je
bilo za nje."
„Ravno preteklo soboto, ko smo sedeli pri Rantarji in pili, pravil
je Stenovec, da te je jedenkrát dobil nad ježom za fužino, ko si strelni
drob rezal si iz meč in si krvavé noge izpiral, ker so te lovači obstrelili."
„Ravno ta drob je, ki mi še zdaj na staré dni ne da miru :
še bolj pa čutim tu zgoraj nad kolenom, kamor me je srnjakovec
zadel. Vsako slabo vreme mi bolečina v nogi že nekoliko prej naznanja,
predno pride. To sem čutil tudi zdaj že dva dni sem, in vidiš nocoj
imamo sneg. Menda ga bode padlo dovolj ; dobro da imava hrane
za potrebo, vsaj bati se nama ni, da bi morala od lakote poginiti,
ko bi jelo zametati in bi nam poti zapadlo, da bi ne mogli Ijudje
ne v goro, ne z gore."
Samostal: Slike iz gorenjskih planin. 91
„Saj ne bo kaj tacega; dolgo bi moralo snežiti, da bi nama
vse zaprlo ; in ko bi ga tudi debelo padlo, saj imam krplje. Navezal
bi si jih na noge in šel bi naravnost proti domu. ko bi sila bila."
„Zima je zima, in v gorah še vsa druga, tot v nižavah. Ti
ne ves, kaj se pravi zapadenemu biti iň stradati v snegii. Že nekatere-
krati sem skúsil to v gorah in ne želim si vec kaj tacega. Povedati
ti hočem samo jeden tak dogodek in pripričan sem, da ga boš dosti
imel."
„Veš kaj, Gašper, povej mi rajši, kako je bilo tačas, ko si se s
sekiro bránil in boril zoper lovače in kako so te obstrelili. Právd je
sicer oni večer Stenovec, ko smo bil v gostdni, ali veselilo bi me,
ko bi mi ti sam kaj povedal."
„To ti je pac čudno, da sem jim jo upihal. Saj pravim. če
pomislim nekoliko nazaj, moje delovanje res ni bilo druzega, kakor
boj na življenje in smrt. Ko sem bil še mlad, bojeval sem se z lovači ;
pozneje so me zalezovali lovci kakor divjino v skalovji. ti in oni
so streljali name in čuda je, da nisem obležal. Srečo sem imel. tega
ne smem tajiti, in morebiti ravno zato, ker sem se tiidi vselej bránil
kot divja zver, ako mi je šlo za kožo. Tega sicer ne obžalujem, da
sem se bojeval, ker drugače ni bilo mogoče : ali se tepi in bráni, ali
pa se udaj, ko sem se jedenkrát na to življenje podal; vender mislim,
da ni bilo pametno, da sem se jel skrivati. Toda čaši so bili zopet
taki, da je človeka, ki ni mislil dalje, kakor od danes do jutri, kaj lahko
zapeljalo in ga spravilo na mojo pot. Slo jih je veliko po nji, že
pred mano in za mano, a le malo se jih je rešilo. V zadregi bi bil,
ko bi ti jih moral naštevati, kateri so dosegli, česar so želeli. Večina
se je morala vender udati, dosti pa jih je prišlo po nesreči v smrt;
nekaj se jih je rešilo, toda s pohabljenimi udi. Trpeli pa smo vsi
dovolj. Kar ti povem iz svojega življenja, vse je le boj ali trpljenje.
Res da sem ostal prost, ali taká prostost je komaj prostosti podobná.
To je prostost, ki jo ima divja koza tudi; še tolika ne!"
„Rad ti verujem, da bi te to zdaj več ne veselilo, ali dokler je
človek mlad — "
„In zdrav, moraš pristaviti. Dá, dokler je človek mlad in zdrav,
se ve, kaj hoče bolan, tak je časih, da bi se z vsem svetom roval.
Se ve je tak, da mu nobena neumnost ni preveliká. Tak sem
bil tudi jaz. Pa da ti povem, kako je bilo tačas, ko sem si rane
02 Samostal: Slike iz gorenjskih planín.
izpiral in si strelni drob rezal iz nog. Pri Stojanu za Bregom sem
bil. Tedaj nisem imel vec prejšnjih tovarišev, kajti večina jih je bilo
že polovljenih, drugi so se sami naveličali skrivanja, in nekateri so
se pogubili, da sam ne vem, kam in kako. Vse drugo bi bil laze
mislil, kakor da je nevarnost tako blizu kot je ravno bila. Nisem
še dolgo sedel v hiši, ko pogleda dekla skozi vráta in pove, da lovači
gredo sem cez polje in gori proti hiši. Kaj vraga! Kakor bi trenil,
treščim skozi vráta, zavijem jo okrog hiše, bežim za hišo nekoliko v
zavetji in naravnost proti vodi. Ali opazili so me ; ko bi bežal in
tekel ne bil, ne bil bi se jim izdal. Da bi mi le do Radovine ne
prišli za hrbet, jim j o bom že upihal, mislim si, in res niso me
dotekli. Ko pridem do vode, puhnem naravnost v njo, a predno
sem bil cez, bili so lovači tudi že na obrežji. Onkraj, na levem bregu,
kjer sem iz vode zlezel, moker precej cez kolena, hočem se malo
otresti, toda ni bilo čaša. Teči pa ravno tako ni bilo mogoče, ker
je breg in hosta. Ta me je še nekoliko prikrivala. Kar poči puška,
in speklo me je po nogah gori : notri v meča sem dobil strel. Bil je
drob, kakeršnega imamo za zajce in srnje. Dva sta me prijela nad
kolenom v stegno, ta dva sta šla najbolj globoko. Druge so menda
škornji nekoliko odbili, sicer bi mi bili prišli notri do kosti, nad
koleni pa ni bilo več usnja, in samé prtene lilače niso dosti varovati
mogle. Kakor bi mi bil podkúril, tako me je spravilo zopet na noge.
Bežal sem po grmovji ; čeravno je bilo v breg, šel sem vender, kakor
bi še le bežati začel. Mislil sem si, da cez vodo ne pojdejo vsi za
menoj, jeden sam bi pa dosti opravil ne bil, ko bi bil prišel, čeravno
sem bil ranjen. Meril sem za Srednji Vrh, ker tam je bilo najbolj
pripravno se skriti in opazovati, ali gredo za m<áno ali ne. Jeden
je res skočil v vodo, bredel je ; a ko je videl, da sem zbežal v hrib,
vrnil se je. Toliko sem opazoval, ko sem bil dovolj daleč, da sem
videl, kam so se obrnili. Za máno niso šli, vrnili so se, jaz pa sem
šel čez Srednji Vrh, da som videl doli na Tročino v Radovino. Precej
dolgo sem tu sedel. Skornje sem si sezul, polni so bili vode in krvi.
Precej sem jel drob izpod kože jemati z nožem. Prokleto me je začelo
skleti in peci. To ne bode nič, k vodi moraš!"
„Grem torej zopet po vrhu in gledam še vedno v dolino, kjer
Radovina teče ; ko sem bil pripričan, da hi več nevarnosti bati se,
spustil sem se po hribu doli skozi goščo bos, škornje sem v rokah
nesel. V dolini sem se vsedel za grmom k vodi, noge sem utaknil
Samostal: Slike iz gorenjskih planín. 93
v njo in izrezal sem svinjec iz mesa, kolikor sem ga doseči mogel.
Le nad koleni s tem so bili križi, ni ga bilo mogoče izpod kože
dobiti. To sem trpel z njim! Ko so bile rane izprane, šel sem k
planšarici na rovt pod Gabrije, tam sem dobil toliko platnenih ovojev,
da so se noge obezati mogle. Precej dolgo sem nosil rane, vender
se je vse lepo zacelilo. A bolečine še dandanes čutim, predno se vreme
premem' in vsako leto je slabeje."
„Toliko je bilo vedno sreče. da jim nisem prišel v roke, čeravno
so me nekaterekrati práv hudo nasukanega imeli. Ne morem reči
dnigače, kakor da sem srečo imel. in ra\nio zaradi tega, ker so me
večkrat práv zelo nabranega in celo že zavarovanega imeli, ujeli me
pa vender niso, začeli so se me nekako bati. Posamezen bi me ne
bil nobetlen prijel, tudi po dva ne, ker raznesla se je govorica, da
sem Bog vedi kako nevaren in neustrašljiv, ter da ni upati, da bi
se podal. Dostikrat so Ijudje, ako so z lovači govorili, trdili, da
Gašperja ne bode nikdo živega prijel, da se ga je treba bati, ker je
kakor živina, če mu gre za kožo in bi mu ne bilo nič, če bi jednega
ali dva posekal. Ko sem videl, da sami nimajo pravega zaupanja v
sebe, postal sem toliko bolj strašen in naredil sem se, kakor bi mi
res práv nič ne bilo, ako bi jednega ali dva do mrtvega nabrisal.
To jim je delalo tak strab, da se niso upali blizu mene, ako so videli
orožje v mojih rokah. Da sem se, ko mi je bilo to znano, lahko in
tem bolj pogumno bránil, lahko si misliš."
„Povedal ti bom jedenkrát, kar si omenil, kako sem se prebil
s samo sekiro skozi štiri pomagače in dva biriča. Za nocoj naj bode
dosti. Vidiš, kakor pravim, snega je vedno več in ni nemogoče. da
naju západe'', sklene Gašper govorjenje, ko pogleda skozi kolibina
vráta.
Res, sneg je šel, da so se jele veje šibiti in podajati pod njegovo
težo. Nobene zvezde ni bilo videti, le bela odeja po tleh in nekoliko
svetlobe, kamor so lúčni žarki z ognjišča zadevali, sicer pa trda téma
in popolnoma vse tiho okrog in okrog.
(Konec prihodnjič.)
^•^^<^<^^^m?ímam^^^^i^'i>'&'^-
Prvi sneg.
locoj vetľovi Tzeli so
' Poslednjim rožam cvet
In sneg prinesli beli so,
Kľistale déli v led.
Raván popréj krásna takó
Mľtvaški nosi prt
In vse, kar cvélo je lepó,
Uničila je smrt! . . .
O saj to snéžna ni raván,
To moje je srcél
O saj to róž ni cvet požgán,
To náde so moje!
A jeden hip jih stri je
Kot tam vetrovi cvet,
V temán jih grob zapri je,
Da ni jih več med svet.
Le en korak v življenja ples:
Vse páde v prah zemljé.
Kar zidalo je do nebes
Poprej mlado srcé!
-b-
Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XlII. stoletja.
Spisal Šimon Rutar.
(Dalje.)
III.
^atura človekova je taká, da se rad drži starih ustanov, starih od
pradedov izročenih mu običajev. To se godi tem vec tedaj, ako
so te ustanove utemeljene na prírodné razmcre, ako je njih
obstanek opravičen. Tako se staré, od prírode zaznanienovane meje le
malo ízpremínjajo, akoravno se prebívalstvo dotičnih zemelj mnogokrat
menja. Na tak način ostala je razlika med Panoníjo in Noríkom
tudí potem, ko se je po obeh naselílo isto slovensko pleme. Meja
s. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 95
med terna pokrajinama ni bila nikoli natančno določena. Le toliko
se more reči, da je bila Norik vi.?oka gorata, a Panonija nizka,
ravna dežela. Zato je spadala Celej a še k Noriku, a Poetovio
k Panoniji; Kranjska pa okolo Lj u bíja ne in Dolenjska prište-
vala se je sedaj jedni, sedaj drugi pokrajini.
Da je bila veliká razlika med Norikom in Panonijo, dokazuje
najbolje slovenski jezik. Že v IX. stoletji razdelil se je namreč slo-
venski jezik na dve narečji: na panonsko in karantansko.
Razlika obeh narečij bila je po spričevanji Miklošičevem (Altslov.
Formenlehre, Einleitung pg. VIII. X.) že takrat znatna. Meja med
obema narečjema pozná se še dandanes práv dobro na štajerski zemlji
in je ravno istá, kakor med Panonijo in Norikom (Karantanijo).
Ta drži od gore H o ehe c k pri Feldbachu naravnost proti jugu do
Múre, nekoliko vztočneje od Cmureka, in od tod preko Slovenskih
goric do Sv. Martina na Dravi. Od tod se vleče cez Ptujsko
pol j e blizu do Pragerskega in potem blizu Monšperka do Do-
náške gore. Nadaljna meja bila je Sotla, kakor še dandanes med
Slo venci in Hrvati. Štajerski Slovenci panonskega narečja stanu-
jejo torej v sedemnajsterih farah dekanij Veliká nedelja, Ljutomer,
Ptuj in Zavrče. ter v farah Sv. Andrej, Sv. Anton in Sv. Bol-
fenk. Ze v obleki in običajih razlikujejo se ti Slovenci od svojih
zapadnih sosedov. (Rudolf Puff, Die Slaven in Steiermark, Carinthia
1843, Nr. 2 & 3.) Štajerská iztočna meja bila je v prvi polovici
srednjega veka precej nedoločena. Še le okolo 1205. 1. pomaknili
so jo bolj proti vzhodu, potem ko je bil ptujski gróf Friderik I.
1. 1099. Madjare potolkel in jim vzel okolico ormožko, Ijutomersko
in središko. Tako je postala deželna meja različna od meje narečij.
Tudi na vzhodni stráni Sotl e in na južni Gorjancev stano-
vali so Slovenci. Denašnjo národnostne mejo med Sloveno-Hrvati
in pravimi Hrvati dela ravna črta od Reke do Siska in od tod
dalje Sa v a. Ako pomislimo na način razširjevanja Slovencev od
dolenjega Dunava in na mer njih potovanja, prepričamo se lahko,
da so se nekatera krdela obrnila tudi obKolpi inUni navzgor.
Kjer se je katera večja reka izlivala v Savo, našli so Slovenci pri-
ložnost razširiti se kakor mahalica. Dúmmlerju se zelo verjetno
zdi (Die älteste Geschichte der Slaven in Dalmatien, Sitzungsberichte
der Wiener-Akademie der Wissenschaften Bd. XX. pg. 363), da so se
Slovani že v drugi polovici VI. stoletja v Dalmacijo naselili, tedaj
96 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od TU. do X 1.11. stoleiga.
dolgo pred prihodom Hrvatov in Srbov. Tudi slávni hrvatski zgodo-
vinar Rački je tega ranenja (Arkiv za povjestnicu jugoslavensku sv.
1857. pg. 253 — 255). On trdi, da so predniki denašnjih Cakavcev
že v drugi polovici VI. stoletja svoje denašnje zemlje zasedli. Ali
moti se v mnenji, da so ti Slovani došli iz zakarpatskih dežel,
od koder so vsi zgodovinarji (po Safaŕikovem vzgledu) izvajali tudi
karantanske Slovence. O Istri verao izvestno, da so j o Slo venci že
okolo 1. 000, napadali. Ti napadi mogli so biti obrneni samo proti
primorskim mestom, ki so še do 1. 775. ostala v bizantinski oblasti,
a notranjost zemlje zavzeli so Slovenci, ki so se s pozneje došlimi
Hrvati pomešali. Tako so se tudi dalmatinski Slovenci pomešali s
Hrvati in Srbi, in možno je, da se je bas na ta način izcimila
čakavščina.
Hrvatje trde, da je njih národ že s početka YII. stoletja posedel
zemljo med Dravo in Savo ter v njej utemeljil „posavsko Hrvatsko",
opiraje se na K. Porfirogenetove besede „At a Chrobatis, qui in Dal-
matiam venerunt, pars quaedam secessit et Illyricum atque Pannoniam
occupavit". Ali ko bi se smeli na to zanašati, morali bi misliti, da
so Hrvatje ves Ilirik in vso Panonijo posedli, kar pa vender ní
mogoče. Zdi se, da je Porfirogenet tu zamenjal Slovence in Hrvate,
kar je bilo práv lahko mogoče zaradi podobnosti jezika. Pac so
zavzeli Hrvatje razen Dalmacije še vso zemljo na južni stráni črte
Senj-Sluin-Gradiška. Ali na severni stráni te črte ne ve zgo-
dovina nič o kaki hrvatski državi, ker Ljudevit Posavski bil je
Slovenec, kakor bomo skoro videli. Tudi Rački, ki je v hrvatskem
zgodovinstvu avktoriteta, prepričal se je (Rad akademije jugosl. Ll.
205), da hrvatska dŕžava nikoli ní tako daleko sezala, kakor stoj i
zapisano v registru Sv. Petra pri Solinu, in kakor je on sam poprej
trdil (v Radu kn. XXVE. 101.). Očitno priznáva, da so bili Obri (t. j. z
njimi združení Slovenci še v Vili. stoletji „svedjer gospodari Pano-
nije, i da za drugu dŕžavu hrvatsku u Panoniji, o kojoj
umie sam Constantin pripoviedati, ne ima n i prostora, n í v re-
meň a". (Rad LL pg. 17o.)
Treba je torej popraviti Šafárikovo mnenje (II. 279, 283, 294)
o panonsko-hrvatski ali mezirjetski državi v Panoniji
Saviji. Ta zemlja je bila slovenská. Njeni veliki župan ali knez
stoloval je v staroslavnem Sisku in bil pozneje odvisen od frankov-
skega rektorja. Da so siščanski župani priznávali nadvlado koroških
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. 97
vojvod, vidi se iz pripovesti Valvasorja o uporu A vrel ij a in Droga
proti Vladuhu okolo 1. 770. (Ehre d. H. Krain H. pg. 385). Ceravno
utegne ta povest obsezati mnogo nehistori-škega, vender se iz nje
vidi, da je bil Sisek jedno najvažnejšili mest v koroško-slovenski
vojvodini. In ravno v Sisku, oddaljenem od tujih uplivov, obdržala
se je najdalje slovenská národná zavest. Kajti ko so začeli Franki
za naslednikov Karola Velikega Slovence stiskati in tlačiti, upri se
je siščanski župan Ljudevit Posavski proti frankovskemu nasilstvu
1. 819. V kratkem so bili pregnani tuji uradniki in njihovi pomoč-
niki, vojaški naseljenci. Ali Ljudevit je vedel, da bodo Franki hitro
poslali večjo vojsko proti njemu, in da tej se ne bode mogel sam
upirati. Treba je bilo torej iskati pomoci in zaveznikov. Teh pa
ní Ískal pri dalmatinskih Hrvatih, nego pri Kranjcih in Korošcih
(kakor tudi pri bolgarskih Timočanih, ki .«!0 se bili 1. 819. v Srem
preselili). Da, Hrvati pokazali so se ocitne sovražnike Ljudevitu. Zve-
zali so se namreč s Franki proti upomikom in poslali jim v pomoč
svoje dobre strelce. Ali kljubu silnému návalu Frankov, Sasov, Bavar-
cev, Italijanov in Hrvatov, bránil se je Ljudevit hrabro tri leta.
Skrbel je. tudi za utrjenje svojih mest in grádov. V ta namen je
dobil od Grajskega nadškofa Fortunata, „patrijarha Istre in Vene-
eije", zidarjev in rokodelcev. Zdĺ se torej, da so bili Ljudevitovemu
podjetju prijazni tudi Bizantinei in njim udani patrijarh Fortunat, ki
je moral pozneje zbežati v Carigrad pred frankovskim zasledovanjem.
Se le 823. leta, ko je veliki župan hrvatski B orná ali Porin pripeljal
izdatnejše pomoci, izgubil je Ljudevit svojo vojsko ter moral zbežati
in sicer ne k Hrvatom, nego k Srbom. Kasneje ga ubije strije Borne,
ki je bil poginil v bitki proti Ljudevitu. Tako je končalo veliko
podjetje, ki je imelo namen osvoboditi Slovence od frankovskega
jarma. (Einhardi annales ad a. 820, M. G. L 207.)
Že Diimmler je trdil (Aelteste Geschichte der Slaven in Dal-
niatien pg. 373 — 374), da, kolikor je iz zgodovine znano, stanovali
.so vedno Slovenci v Slavoniji in tako imenovani provincijalni
Hrvatski. Slavonija je izvestno dobila svoje ime po Slovencih,
ker vse dežele, kjer so se Slovenci naselili, imenovale so se Sclavinia,
Sclavonia = Slovenija. Pokrajina Slavonija obsezala je do XVL sto-
letja tudi županije Zagreb, Križ, Varaždin, S v. Juraj in obe
banski granični polkovniji (med Kolpo, Savo in Uno), ter za
njenega največjega obsega tudi polovico tako imenovane turške
98 S. Rutar: Jedinstvo slovoiiskili dežel od VTT. do XIll. stoletja.
Hrvatske. Po razpadu velikomoravske dŕžave (905) prišla je bila
Slavonija Ogrom v oblast in ti so jo šmátrali kakor svoji kroni pri-
druženo vojvodino. Iz nje so razširili svoj upliv cez dalmatinsko-
bosansko Hrvatsko (do 1. 1102.). Hrvatska imenovala se je še v
XVI. stoletji tako imenovana Visoka Hrvatska (Gačka, Lika in Krbava),
večji del hrvatskega Primorja, ostala polovica turške Hrvatske in
nebenečanski del severne Dalmacije (Gyurikovich, Illustratio critica
sitiis et ambitus Slavoniae et Croatiae). Severni del vojaške krajine
nad Lonjo in Ilovo imenoval se je za Ferdinanda I. „slovenská"
(vindiška) ali varaždinska krajina, in samo južni del hrvatska.
V tem oziru je vredno opomniti, da najstarejši narodni pisatelji pro-
vincijalne Hrvatske niso svojega jezika nikoli imenovali lirvatski, nego
zmerom le „slovenski jezik". Trubarju so Hrvati Cakavci, kateri
so slušali SV. mašo v slovenskem jeziku in rabili glagolitske knjige.
(Nemški predgovor k I. delu Novega testamenta v hrvatskem jeziku
1. 1562.). Njegov „crobatischer" prevoditelj je bil Istran. in prevod
so pregledali ter popravili rodoljubi v Metliki. Zagrebški škof Nikolaj
Zelniczi piše 1. 1599.: „Da Zagreb v Slavoniji leži, tega ne
dvomi nobeden. Vem, da nekateri imajo ta predel g or en j e Slavo-
n i j e za Hrvatsko, ali pogreška in pomotá ne more nobenemu vzkra-
titi njegovega pravá." Tako piše tudi Valvasor (XH. 42): „Die Banische
Grentz (sedaj županija Petrinjska) erstrecket sich zwolff Meilen in
Crabaten und in das Windische Land (Slavonija), welches alles offters
nur mit dem gemeinen Namen K rab a ten (Hrvatska) genanntwird:
weil die Einwohner in Windisch- und Banisclier Sprach und Tracht
mit denen Crabaten iibereinkommen."
Ko so namreč Turki v letih 1463. — 1528. zavzeli skoro vse
zemlje pravé Hrvatske in ko se je mnogo Hrvatov pred turško silo
z juga proti severu pomaknilo ter v Slavoniji in Primorji naselilo,
dobile so te zemlje ime Hrvatska. Tej premeni celo slično je me-
njavanje imena najimenitnejše hrvatske obitelji Subic-Zrinj. Ta
obitelj se je imenovala v severni Dalmaciji grófi bribirski (trogirski,
šibeniški, skradinski, omiški itd.), ter ba n hrvatski in gróf ali
knez dalmatinski. Ko je pa izgubila svoja dalmatinska posestva,
preselila se je v Posavje ter pridobila posestva v Visoki Hrvatski in
severni nižini ter po svojem grádu Zrinju imenovali so se grófi zrinj-
ski. Iz pomešanja prvotnih Slovencev in novo prišlih Hrvatov postalo je
tako imenovano slovenskohrvatsko ali provincijalnohrvatsko
J. Kevsnik : Liiterski Ijudje. 9Ô
narečje, ki seza proti jugu do Kolpe, a proti iztoku do Siska, Ivanica
in Pitomače, ter še dalje v Slavonijo.
AU tudi ti hrvatski Slovenci na južnoiztočni stráni od Sotle
in Gorjancev morali so že v IX. stoletji govoriti nekoliko različen
dijalekt od Slovencev v Karantaniji. Zato in zaradi različnosti zem-
Ijišta počel se je pri njih politiški život drugače razvijati, nego v
Karantaniji. Iz tega uzroka moramo tudi te, kakor sploh vse panónske
Slovence izpustiti iz okvira naše razprave.
(Dalje prihodnjič.)
Luterski 1 j u d j e.
Povest.
Spisal Janko Ker sni k.
Und mancber liesťs und denkt dabei
Wo dieser jetzt, wo jener sei ?
Doch kommt der Meister Schreiner,
So bleibt von allen keiner !
P f iz er.
]a steni nad menoj visi raala slika. Suhoparen opazovalec, ki pozná
zgodovino slikarstva in umotvore raznih časov, dejal bode
'takoj, da je slika stará blizu petdeset let in da je umotvor
novej še vlaške šole; rekel pa bode tudi, da mojstra ne pozná, in da
je v sliki nekaj posebnega, neopisljivega, — ter ločil se bode morda
težko od nje, ne spoznavši, kaj daje podobi tako čarobno moč.
Mala, na prvi pogled neznatna slika káže deklico, recimo, se-
demnajstletno, v opravi, ki je bila navadna v boljših stanovih sredi
prvé polovice tega stoletja. Podoba njena je dopersna in sloni v
visokem oknu; oko njeno hiti živo, s earovitim svitom mimo opa-
zovalca v daljavo. Barve so sicer zatemnele. in ona „svitla téma",
katera znači dela slavnih, starih vlaških mojstrov, Correggija, bratov
Carraccijev in drugih, slabo pristuje podobi, katera nehoté zahteva
svitlih. ognjenili barv. Tako bi človek sodil; — pa morda ravno to
daje sliki ono posebnost, katere ne morem opisati. Mnogokrat sem
že zri v njo, in tudi sedaj, ko pišem te \Tstice, šili mi oko vedno
gori k njej : dozdeva se mi, da jo je dihnil poseben genij na mŕtvo
plátno.
6*
ÍOO ' j. Kersnik : Luterski Ijudje.
O deklici, katere obrazek je naslikan tu gori nad menoj. in o
ujem. ki ga je slikal, govori moja povest.
Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more biti nikomur
zanimljivo in ni nikakor v dotiki z dogodki, katere bom pripovedo-
val: — pa ko sem j o dobil, prejel sem tudi nekaj starih listin in
pisem, in te mŕtve priče nekdanje sreče in nesreče pripovedovale in
razodele so mi, kar podaj am tu braleu.
Pravih imen ne bom imenoval in ko bi jili tudi. malokdo bi
se jih spominal. Cemu pa še ta spomin!
Slika na moji steni je ostala; ona pa, katero tako čarobno
predstavlja, in oni duhoviti mož, oni genij. ki jo je u.stvaril, in vsi
njihovi, — oba, x vsi so se pogubili, potopili v nemirnih valovih bur-
nega sveta.
1.
Goré Bpet gledara zaželjene,
Veselje mi rosi okó ;
Oh, bo še kdo se spomnil mene?
Saj sem spremeail se močnó.
Boris M i r an.
Na Gorenjskem blizu večje vaši stoji ob postranskem potu
kateri zavije kake pol ure pozneje na veliko cesto, na nizkem holmu
prijazen gradič. Zidan ni redno, nego vidi se mu, kako sta stari
oča in vnuk, praded in pravnuk, drug za drugim kot gospodarja
prezidavala in rila po stenah in obokili ; tu je jeden nekoliko od-
stránil in podrl, tam zopet drugi nekaj pridejal in prislonil; še okna,
obrnená proti česti, niso v ravni vrsti stavljena. Zadnjim gospodar-
jem pa tudi ni bilo veliko mari, kako je zidan gradič, pustili so ga
večinoma v miru, tu in tam so ga zdaj pa zdaj ometali ali pobelili,
ako je čas razoral po zidu prenevarne ali previdne rane, in tudi
opeká na strehi káže v svojili raznih barvah delovanje takih površ-
nih ranocelnikov.
Okľog gradiča nasajen je na treli strancli mal \iric-. po ka-
terem staré tepkp. in stari orehi pričajo, da je podoba tega pos(!stva
že dolgo, dolgo jednaka.
Za grádom pa se vzdiguje svet, in ob polagoma dvigajocem se
hribu káže se gost les ; pa ta je mlad, in le tu in tam svedoči kaka
redka, veliká hoja, da je bilo jedenkrát mnogo jednakih njenih sester
tukaj, katere pak je podrla sekira.
Tako je sedaj okrog gradiča, in v blizu petdesetih letih se ni
mnogo izpremenilo: vrt in grád sta bila tedaj .skoro taká. ko danes;
J. Kersnik: Luterski Ijudje. 101
.saiiut vÍ8<(k in gust les ja je senčal na zadnji stráni, in kadar je
pihal močan jesensk veter, vršale so nad robom grajske, zadnjestran-
ske strehe veličastnft smreke v jednakomernem otožnem glasu.
Bilo je zjntraj lepega. polefnega dné, ko' je ropotal po veliki
cesaľski česti težki pôstni vo?; postiljon se je bil ravno vzdramil,
ker se je bližal globokemu klanjcu; raoral je z voza stopiti in ko-
lesu podložiti cokljo. Ko je dospel na" ravno, nastavil je svoj rog in
tľobil veselo v jasno jutro.
Voz je bil poln potnikov, kar je bilo tedaj navadno, ko še ni
prepregala železná cesta našín krajev.
Ko })ľiropoče voz do mesta, kjer se je ločil širok stransk kolo-
voz od veliké ceste, potrka jeden potnikov postiljonu na ramo.
Isti ústa vi konje.
„A, Vi pôjdete tu gori proti Rodici," reče izstopivšemu, kateri
mu je pomolil nekaj grošev.
„Da!" pravi krátko oni in molčé pozdravi k sloves\i ostalo
družbo v vozu, ter krene pes na stranski kolovoz.
Bil je mlad, visokorasten mož, lepega, malo zarujavelega obraza :
gosti kodrasti lasje kipeli so mu izpod širokega klobúka na ráme, in
duhovite oči ozirale so se z nekakim radostnim izrazom po lepi
okolici. Zakaj bi se tudi ne? Pred njim v daljavi dvigale so se vi-
soke planine, v podnožji pa vent-ali so jib po nižjih goricah gosti
lesoví. Solnce lesketalo se je v tisočerih rosnih kapljah po visoki
obpotni trávi, in hladná jutranja sapa prinášala je potniku zaduje
glasove postiljonovega rogu.
Urno je korakal po kolovozu, in ko dospe cez mali griček,
ugleda pod seboj veliko vas — Rodico jo je imenoval postiljon —
in za njo kake četrt ure oddaljeni grád, o katerem smo govorili.
Videlo se je, da je bil potovalcu kraj znan, kajti poiskal je tu,
kjer je cesta storila vec ovinkov, kakor domač človek, vsako stran-
sko stezo, katera je krajšala pot, in ravno sedaj je bil zopet krenil
na tako stezico, ko mu udari klopot konjskih kopit na uho. Obrnivši
se ugleda za seboj jezdeca v gosposki opravi, kateri je hitel mimo
njega. Potniku dozdeval se je jezdec najbrž jako nenavadna prikazen
v tem kraji, in nehoté je obstal ter pogledoval za jaliačem.
A ta je takoj .še bolj vzbudil pozornost gledalčevo.
Kakih sto korakov pred njim igral se je mal deček ob česti
pred leseno kmetsko kočo, in ta se jezdecu menda ni povoljno hitro
102 J. Kersnik: Luterskí Ijiuljc.
ognil, kajti izpustivši konja dečku v bližino ndari ga z bičera cez
pleca, da je isti od bolesti na glas zaviknil.
„Kaj stojíš pri česti, osel neiimni? Drugič dobis še jedno,"
vpije jezdec raz sedla ter odbaja, dečku še jedenkrát z bičem zažugavši.
Na otrokov vik in krik prihiti kmetská žena iz koče.
„Za Kriščevo voljo, kaj pa je?"
„Oni me je udaril," toži fantič in káže za jezdecem.
„Ta grdoba te je? Oh, ta ni zastonj „luterš". Pa nič ne jokaj,
Tine; čemu pa tudi laziš počešti, po prabu; v hiši bodi, slišiš; sem
pojdi v hišo, če ne, te bo še večkrat udaril, ta škrijc luterski." Rekši
hoče kmetica otroka od vešti v vežo.
„Kdo pa je ta škrijc luterski, kakor mu praviš, Neža?" oglasi
se naš potnik, ki je bil z jeznim obrazom gledal surovi čin jezdečev,
in sedaj stopil pred vežo.
Kmetica ga je osupneno pogledala; poznala ga ni, in kako more
to biti, da ta tujec vé, da je bila ona krščena za Nežo.
Tujec se nasmehne.
„Kaj me gledaš tako, kakor bi se žive dni ne bila srečala, ali
kakor bi najini materi nikdar ne imeli jednega in istega očeta?"
Zdajci se tudi kmetici lice razjasni in prišlecu roko podavši
vzklikne: „Oh, France, glej no, France, ti si! Pa kdo bi te spoznal
precej ; vzrastel si, in lase imaš tako dolge, glej také, kakor Bog na
križevem potu. Ostriži jih, ostriži; pol gorši boš, če jih ostrižeš."
France, kakor ga je imenovala kmetica, je z dobro volj nim sme-
hom poslušal prijateljski svet svoje sestričine.
„Kaj pa mati moja; ali so zdravi?" povpraša.
„Zdravi, zdravi; sinoči sem šla čez laz, ko so ravno pšenico do-
želi; taká lepa pšenica, France! Pa stopi vender v hišo, kaj boš tu stal."
„Ne, zdaj ne! Domov grem, pa ostanem nekaj dnij, in bom
prišel pogledat k vam. Janeza ni doma?"
„Ni ga ; pri grajskih na Potoku koši trdino. Nič kaj mi ni po
volji, da hodi gori tem luterskim delat, pa saj veš, kako težko se
kaj zaslúži."
„Kakovi luterski so to? Je li stari gospod umri?"
„Ni umri ; prodal je vse, grád, živino in tlačane in šel na Du-
naj — ka-li! Vse to so pa kúpili neki Ijudje z Nemškega, pa lu-
terski so."
„In ta, ki je prej tvojega Tineta udaril, je li ta gospoday?"
J. Kersnik: Lnterski Ijndjc. 103
„Oh, ta grdoba! Ta ni; ta je sin gospodarjev?"
Mali Tine, katerega je bil príhod tujčev tako osupnil, da je bil
bolečine in solze pozabil, domislil se je v tem trenutku, da ga hľbet
še pece, in ker se je pozornost govorečih obrnila nanj, jel se je zo-
pet kremžiti.
Mati ga odvede v hišo in France odide, glavni del vaških po-
slopij na levi pustivši, proti gornjemu koncu vaši.
Šest let je bilo minulo, odkar je bil zadnjikrat v domáci rojstni
vaši, in če se je bil tudi izpremenil on, da ga sestričina ni spoznala,
ni se izpremenil domáci kraj. Samo grád Potok dobil je druge go-
spodarje. In ti so ga jeli zanimati.
France Kosan, naš znanec, bil je najmlajši sin ne posebno
imovitega kmeta v Rodici. Oče mu je umri, ko je bil France še
otrok, in potem je mati sama gospodinjila in kmetovala s pomočjo
dveh starej ših hčerá. Franceta pa je dal materin brat. duhovnik na
Goriškem, v šole. Podpiral ga je, kolikor je mogel, in ko je opazil,
da ima netjak njegov poseben talent za slikarstvo, poslal ga je v
Renetke in v Rim. Äíladi mož — imel je sedaj štiri in dvajset
let — izdelal je bil tam že par lepili slik, katere so vzbudile po-
zornost večjih krogov, in vsi prorokovali so mu naj slávnej šo prihodnost.
Kdo je bil tega bolj vesel, nego stari strijc duhovnik? Doma
tega se ve da niso umeli. Kaj jim je bil najslávnejší slikar vec, nego
vaški umetnik, ki je znamenja po križpotih belil in potem rudeče
mazal. Pa ker je bilo strijcu duhovniku tako práv, bilo je tudi
materi práv, zlasti ko je zvedela, da sin s svojimi podobami veliko
zaslúži. /
Nekako čudno j o je pa vender spreletelo, ko je stopil danes
sin cez prag ter njej , ki je ravno polena v peci pripravljala, pomolil
roko srčno rekoč: „Dober dan, mati!"
Spoznala ga je takoj.
„France, ti si! Kaj tak si!" vzkliknila je, potem pa se ga
oklenila z obema rokama in solze so jo polile.
In tudi sinú je gorko postalo pri srci.
Ko je sedel nekoliko pozneje v hiši pri beli javorjevi mizi,
in sta ga bili pozdravili že obe sestri, pripovedoval jim je o strijci,
o Rimu in o vsem, o čemer je sodil, da jih zanima.
(Dalje prihodnjič.)
.<Xp^
Nazaj!
-azaj, nazaj, moj duh, v deželo sveto,
V deželo mislij mojih in željá;
Kjer vedno jasno je nebo vazpeto,
Kjer mir in pokoj, sreča je domá.
Kraj rojstni moj je, pravá domovina
Dežela ta, to čutim zdaj, jediná!
Odkar zapustil tiho njeno krilo,
Zašel sem v tuji mi viharni svet;
Srcé nikjer se ni upokojilo.
Sadu nobén mi ni obródil cvet;
Zaman okúsil sem življenja slasti,
Nič želj srcá ni moglo mi napasti.
Vse ničevo, vse votlo, puhle pene,
Le prazna paša srca in oči;
Ce se trenutje ti smehljá — j)reméne,
Nesreče boj se, ki polég preži.
Nesľcča sama nam je zvesta — sreča
Na bilki rosa jutranja blesteča! —
Blagá posvetnega me blesk ne mika,
Naj noč in dan se trudiio za njim ;
Vsi molijo naj zlatega malika.
Od daleč jaz jih gledam in molčim.
Človeku rado bléšči se od zláta,
Da veô trpečega ne vidi brata.
Najboljših móž oči sijajna sláva
Obrača, vleče silno za sebó;
Ponosno dviga venčana se glava,
Ko dnige vse se klanjajo pred njo:
Vse to priklánjanje in praznovanje
Otročje meni vidi se igranje.
V svetišče pribežim prijazne koče,
Za máno hrup je tržni in prepir :
Otroka lice zorno mi cvetoče
Zašije, blagi me objame mir.
A ko naj se radujem tihe sročo,
V skrbéh in strahu srce mi trepeče.
Boris Mirau: Nazaj! 105
Ko čujem smeh nedolžnega otroka
In mislim : Bog mu zdravje, srečo daj ;
Na sténo piše mi nevidna roka:
Gorjé ti, srečni ! v sreči trepetaj I
Kedor imá, on more izgubiti, —
Kako se moreš sreCe veseliti? — —
Kakó sem sam! Na vsem širocem sveti
Nihče, da moje bi umel srcé;
In jaz zastonj se silim nje umeti,
Tuj mi je jezik, ki ga govoré ;
Po tuji zemlji kot prognanec tavam.
Bridkostim vsem v oblasti in težavaml
Ko sam sedim zamišljen v tihi koči,
Kaj poje, vábi, čuj ! tako Ijubó ?
O jaz poznám ta glas! V božični noci
Zvonovi mili vabijo takó.
Okó se mi rosí, srcé se taj a,
In domotožje sladko me obhaja.
Po domu zapuščenem se mi toži,
Po njem nemirno hrepeni srcé;
Spominov broj se bolj in bolj mi množi,
Podobe jasne dvigajo glavé:
Sé znanim glasom govorijo meni:
Domov se vrni, brat nam izgubljeni!
In jaa se vračam. K vam, podobe vzorne,
Resnice svete vé, moj duh hiti ;
K vam, kjer vse sile rade so pokorne
Lepoti večni, meni se mudí:
V deželo, kjer Ijubezen je kraljica,
Kjer solza bledega ne moci lica.
Že vidi jo okó, deželo svéto.
Deželo misUj mojih in željá;
Kjer vedno jasno je nebo razpéto,
Kjer mtr in pokoj, sreča je domá.
Moj duh peróti čile že razvija,
Tvoj, tvoj sem zopet, sveta poezija!
Boris Miran.
®^)t( ^sT )®( )i( )®( )^)i(' )i( V.i' ,éi r*' /w '*' '*> '»■■ ••> '»' '•' '•''
y lBiSHÍaSa5HÍŽ55HgSSB5E5a5H5H5Hgäsä5E5^a
is( sŕ 0 nK )S( íg( ;» ■*' .«/ !•' '»■ '»' *' '•' le- *' ,"' '•' *' '•'
Zemeljski potresi.
Spisal J. Jesenko.
XXII.
Lizbonski potresi. novembra 1755.
(Dalje.)
va dni po prvem potresu so razglasili úkaz, naj prekopavajo
razvaline in iščejo zasutih; res so jih izkopali kaj mnogo, ki so
se zopet opomogli. Lehko bi vam poročal, kakó čudovito so
bili nekateri rešeni; a še bolj čuditi se moramo, da nismo vsi poginili.
Jaz sem bival v hiši, ki je imela 38 stanovalcev, izmed teh so se le štirje
ľešili. V mestni ječarni je poginilo 800 Ijudij, 1200 v veliki bólnici;
porušenih je mnogo velikih samostanov, ki so imeli po 400 prebivalcev,
a vsi so poginili; poginil je tudi španjski poslanec s 35 postrežniki
in uradniki. Premučno bi bilo naštevati druge podrobnosti, kajti dobil
sem ta papir práv sliieajno ter pišem to na nekem vrtnem zidu. Ce
hočete svoji družbi prijaviti to poročilo, prosim vas, naj bi je blago-
voljno prej nekoliko olikali.
K sreči je bil o potresu kralj s svojo rodovino v Belemu, veliki
paláci, jedno miljo daleč od mesta. Kraljevi dvor v mestu se je
porušil precej pri prvem potresu, sicer meščani tukaj trdijo, da je
bila hiša inkvizicije prvo poslopje; ki se je podrlo. Potres so čutili
po vsem kraljestvu, vender najmočneje ob morski stráni. Faro,
Sv. Ubals in nekoja veliká trgovišča so če mogoče še več trpela kot
mi, Porto pa je popolnoma nepoškodovan.
Mogoče je, da je ta nezgoda izvirala izpod globočine zapadnega
oceana. Ravnokar sem se razgovarjal z ladijskim poveljnikom, ki
se mi zdi kaj razumen mož. Ta mi je pripovedoval, da je bil na
morji 50 milj od mesta potres tako močen, da mu je zeló poškodoval
krov ladije. Pri nepričakovanem dogodku mu je bila prišla misel,
da je napačno določil točko morja, kje je, ter da je močno zadel v
skalovje v vodi. Nemudoma so v morje izpustili najdaljši čoln, da
bi se oteli; potem so vender z ladijo, če práv močno poškodovano,
pripluli srečno v luko". Tako Wolŕall.
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 1"T
Ko bi tu sem postavili zanimljivi Ilamiltonov popis o dolgem
in silovitem potresu Kalabrijskem (leta 1783.), pojasnoval bi pac naj-
očitneje raznovrstne učinke takih priroílnih pojavov. Ta učeni angleški
poslanec v Neapolji (ki je bil tudi člen kľaljeve družbe v Londonu)
peeal se je leta in leta neumorno z ognjeniškimi pojavi v Italiji ter
je sam prehodil, pregledal in preiskal vse kraje pretresene Kalabrije ;
z bistrim očesom in še bistrejšim razumom je pojasnil vse učinke ter
o njih na drobno poročal kraljevi družbi v Londonu. A ta preobširni
popis od 23. mája 1783. bi obsezal skoro celo polo „Ljubljanskega
Zvona" ; toliko prostora bi mu pač urednik njegov goto vo ne pri-
volil. Zato naj tu sledi le krajši popis potresa, ki je leta 1812.
Karakas v Venezueli uničil.
xxní.
Potres v Karakasu 26. marca 1812.
„Po vsej deželi v Venezueli so ta čas imeli veliko sušo. V
Karakasu in 70 mirijametrov na okrog ni padlo kapljice dežja pet
mesecev pred potresom, ki je pokončal glavno mesto. 26. dan marca
je napočil kot izredno vroč dan, ozračje je bilo mimo in nebo čisto
kot ribje oko. Bil je Veliki četrtek in Ijudje se bili večinoma po
cerkvali. Nič ni naznanjalo preteče nesreče. Sedem minút po štirili
popoludne so začutili prvo tresenje. Močno je bilo toliko, da so jeli
zvonovi v zvonikih zvoniti; trpelo je le 6 do 6 sekúnd. Precej potem
je prišlo drugo tresenje, ki je trpelo 10 do 12 trenutkov: v tem seje
neprestano gibala zemlja kot vrela voda v kotlu. Že so mislili, da
je minila nevarnost, kar zaslišijo močno bobnenje izpod zemlje.
Primerno je bilo grmenju, a bilo je močnejše ter je dalje trpelo, kakor
trpi na vročem pasu grmenje o letnem času hudega vremena. Pod-
zemeljskemu grmenju je precej sledil tretji potres, ki je trpel 3 ali
4: trenutke. Zemlja se je tresla navpik gori in doli, a ob jednem se
je nekoliko dalje valovito zibala. Sunki so se čutili od nasprotnili
stranij od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu.
Tému tresenju od spod navzgor in tému križ.ajočemu se gibanju
se ni moglo nič ubraniti. Mesto Karakas je bilo popolnoma poru.šeno.
Tisoč prebivakev (10 do 12 tisoč) je bilo h kratu pokopanili pod
razvalinami cerkvá in hiš. Sprevod (procesija) se še ni bd začel ; a
Ijudje so di-li tako zeló v cerkve, da jih je bilo okolo 4000 pod utrtim
108 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
oboki pobitih. Cerkev sv. Trojiccí in cerkov Veliké milosti (alta giaciaj
sta bili zelo 50 metrov visoki in njijini oboki so bili oprti na 4 do
5 metrov debele stebre, í^ potres jih je tako porušil, da so razvaline
delale le komnj dva metra visok ku]), tiidi so bile tako razdrobljene,
da skoro ni bilo sledu ni opori ni stebrom. Skoro popolnoma je
izginila vojašnica el cuartel de san Carlos (stanišče sv. Karia), ki je
stala na severní straní od cerkve svete Trojice ob čestí k mitnici de
la Pastora. V njej je bil zbraň cel polk pešcev z orožjem ter je
ravno imel iti k sprevodu. Razen nekaterih mož so bili vsi pokopaní
pod razvalínami velikega poslopja.
Devet desetin lepega mesta Karakasa je bilo popolnoma podrtega.
Katere hiše se níso podrle kot one ob ulici sv. Ivana (san Juan) pri
kapucinskem samostanu. razdrte in razpokane so bile tako močno. da
níso smelí vec v njih bivatí. Nekoliko menj opustošen je bil južní
in zabodni del mesta med velikim trgom in klanjcera Karasnrliskim.
Tu se je ohranila celo stolná cerkev z velíkanskiraí opornimi stebri,
Ce so v mestu Karakasu našteli 9 do 10 tísoč ubítíh, med te
še níso uvrstilí oníh nesrečnežev, kí so bili težko ranjení ter so
nasleduje mesece poginilí zarad nedostatnega žíveža in slabé postrežbe.
Noc od Velikega četrtka do Velikega petka kázala je neizrekljivo
tugo in nezgodo. Polegel se je bil gostí prah, kí se je kadil nad
razvalínami ter ozračje zamračil kot gosta megla. Tresenje je bilo
nehalo in noc je bila tako svetla in tiha kot kdaj poprej. Skoro
polna luna je razsvetljevala okrožene kope Sílske, a mimo nebo je
bilo v stahovítem nasprotjí z zemijo pokríto z razvalínami in ôlo-
veškimí trupli. Matere so nosile ubite otroke v naročají ter se varale
z nádejo, da jíh bodo znova ožívile. Tugujoče rodbíne so pohajale
po mestu, da bi našle brata alí očeta alí príjatelja, zakaj neznana
jim je bila njegova usoda in míslílí so, da so ga v gneči ízgu-
bílí. Gnetli so se po ulícah, katere so se poznale le po dolgili
vrstah razvalín.
V Karakasu se je tega groznega dne 26. marca 1812. ponovila
vsa nesreča, ki so jo o jednakih dogodkih skúsili Lizbonjani, Mesi-
njaní, Límljani in Riobambljaní. Pod razvalínami poko])aní ranjenci so
klicalí in tužno prosili pomočí; res so jih nad dve tísoč izkopali in
oteli. Usmiljenje se pač nikdar ni kázalo tako ginljivo-, reklí bi tako
^znajdljivo kot pri teh Ijudeh, kí so se napenjalí, da bi rešilí nesreč-
nike, katere so slišalí pod razvalínami vzdihovati in jeôatí. Ker níso
J. Jesenko : Zemeljski potresi. 109
imeli nikakeršnega oiodja, s katerim bi bili sip prekopavali in odme-
tavali. delali so z rokami, da bile žive iiesrečnike odkopali. Ranje-
nike in iz bolnice otete bolnike so prinášali k bregu malé reke Guayari
ter jih tu pokladali na tla. kjer jih je v saj listnato drevje nekoliko
bránilo. Pod razvaliuami so namreč bile pokopane postelje. plátno
za obezanje ran, ranocelsko orodje, zdravila in vse najimenitnejše
potrebščine. Prvé dni po potresu je pomanjkovalo vsega, celo naj-
p otrebnejšega živeža. Tudi voda je v notranjem m^stu skoro vsa
posla, kajti potres je bil deloma razdrl napeljane pretoke, deloma
pa je bil razrušil zemljo, da se je vsedla in studence zamašila. Po
vodo so morali hoditi k reki Guayari, kjer pa niso imeli zajemál.
Bogaboječnost in skrb, da bi se ne vnela kaka kuina bolezen, vele-
vali sta, naj mrtvecem izkažejo zadnjo Ijubezen. Ker pa ni bilo
mogoče redoma pokopati toliko tisoč, deloma pod razvalinami zasutih
trupel, ustanovili so se posebni odbori, ki so mrtvece sežigali. Naprav-
Ijali so grmade med razvalinami ter jih zažigali. To so opravljali
vec dnij zaporedoma.
Sredi občne tuge in žalosti je opravljalo Ijudstvo verske obrede,
s katerimi je upalo najprej potolažiti jezo božjo. Nekateri so hodili
s slovesnimi sprevodi ter popevali kot pri pogrebih, nekateri so se
pa popolnoma zmešane glave glasno spovedovah na ulicah. Prigodilo
se je v tem mestu takrat to, kar se je bilo zgodilo v pokrajini
Kvitski (Quito) po strahovitem potresu 4. februvarja 1797.; mnogo
zákonov se je sklenilo med osobami, ki so došlej skupaj živele
brez cerkvenega blagoslova: otroci so sedaj dobili roditelje, ki jih
došlej niso hoteli za svoje spoznati ; blago povrniti so obečale osobe,
ki jih kraje nikdo ni krivil; spravile in sprijateljile so se rodovine,
ki so došlej živele v dolgem največjem sovi-aštvu med seboj. A če je
čut o skupni nesreči nekaterim ublažil življenje in srce odklenil
usmiljenju, imel je pri drugih ravno nasprotne nasledke: postali so
trdosrčnejši in neusmiljenejši." Tako piše Aleksander Humboldt.
(Dalje prihodnjič.)
mSBSEEESESEEESESESSSESESESBSESESESESESESBSBSZn
a5H5a5HSH5H5H5H5H5H5H5HSH5H5a5H5a5a5a5H5H5HS
Prilogi k Preširnovemu životopisu.
Priobčuje F r. Levec.
S c h ä t z b a r s t e ľ F r e u n d !
Der Grund, warum ich Ihnen bis nun nicht geschrieben habe, liegt
nicht so sehr in meiner Faulheit, die miľ gewôhnlich zur Last gelegt
zu werden pflegt, .ils darin, dass ich Ihnen nichts Interessantes und
selbst von dem Uninteressanten nichts Erfreuliches zu melden hatte.
Wir bleiben noch immer in dem Zustande, in welchem uns die Kola-
rische Muse gefunden hat. Die leeren Tafeln warten noch immer auf
einen Griffel; ich meinerseits furchte, dass uns nicht so ergehen wiirde,
wie dem Bal)yloner Kônige. Wenn wir gewogen und gezählt werden
sollten, so diirften wir zu leicht befunden werden. Kasteliz hat die
Ľľfahrung gemacht, dass ihm die ledendigen Bienen mehr eintragen als
die literärische Zhebeliza; es ist ihm daher nicht zu verargen, dass er
sich lieber mit dem Bienen- und Honighandel abgibt, als mit der Redaction
der Zhebeliza. Zhóp, den die Fiille seines Wissens doch endlich genothigt
hätte, sich eines Theiles seiner Schätze zu entladen, ist uns leider, ehevor
als die Stunde der Geburt erschienen, entrissen worden. Ich als das
schwankendste Rohr in der ^uste der krainischen Literatúr wúrde ein
zweiter Johannes die Stimme erheben, und den Messias verkiindigen ;
allein die Pharisäer und Schriftgelehrten lassen raich nicht zu Worte
kommen, au ch behagt mir die Wur/el- und Heuschreckenkost nicht. Mein
neuestes Produkt: Kerft per Savizi, das beiläuíig Ende März erschienen
ist, bitte ich als eine metrische Aufgabe zu beurtheilen, mit deren
Lôsung der Zweck in Verbindung stand, mir die Gunst der Geistlichkeit
zu erwerben. Der TJebersetzer des heiligen Augustinus wird hoffentlich
uber die Tendenz der wenigen Strophen kein Verdammungsurtheil fällen.
Die geistlichen Herrn waren diessmal mit mir zufrieden und wollen
mir auch meine vorigen Siinden vergeben; iibrigens wäre es mir lieber,
wenn sie meine Poesien kaufen als loben wiirden ; fiir diessmal bin ich
fur meine Kosten bereits gedeckt, indem nahé an 200 Exempláre ver-
äussert worden sind und ich nicht mehr als 600 habe auflegen lassen.
Fr. Levec: Prilogi k Prešímovemu žívotopisn. 111
Um vvľiiigstens eiiien Yorzug vor <len ubrigen krainischen Scribenten zu
haben, habe ich alle Exempláre auf Velinpapier drucken lassen. Eins der
mitgehendeii Exempláre bitte ich dem Herrn Maha uud die uln'igeii zwei
nach Ihrem Gutdiinken an allfällige Kranjizophilen abzugeben.
Dio bis nun gesammelten Volkslieder .sind zu unkorrekt, als dass
man sie an"s Tageslicht befordern kônnte. Kasteliz hat mich aufge-
fordert mit ihm kúnftigen Herbst Krain zu bereisen und sie aus dem
Munde des Volkes niederzuschreiben: ich glaube aber kaum, dass es
geschehen wird. Murko hat sich durch die Herausgabe der Volkmeri-
schen Lieder (Volkmerjove pefni in fabule) blamirt. Das Zeug ist
sowohl in sprachlicher als auch in ästhetischer Rucksicht unverdaulich.
Ein gewisser Zherovnik, der eine Vorrede zu einer schlechten Ueber-
setzung von sehr kindischen Erzählungen des Aegidias Jays geschrie-
ben hat, verspricht uns steiermärkische Volkslieder zu ediren : wir
wollen hoífen, dass er nicht in die Fusstapfen des Slomfhek- (Ahazel)
treten werde. Sollte Ihnen die Zeit zulassen, uns was weniges iiber den
Aufschwung der čechischen Literatúr mitzutheilen, so werden Sie uns
recht sehr verpflichten. Wir leben in Betreíf dessen, was bei unsern
slavischen Briidern geschieht, wie Ihnen H. l)r. Amerling näher ausein-
andersetzen wird, in gänzlicher Unwissenheit. Er hat uns einige Bôgen
vor einer vergleichenden slavischen Grammatik mitgebracht, die uns hôchst
willkommen sind; allein das Unternehmen kommt mir vor, als ein
Anfang von einem Anfange. Die Dialekte, die der Herr Verfasser mit
dem generischen Namen illyrisch benennt, sind zu wenig von einander
geschieden und untersehieden. Der unsrige ist oífenbar zu oberflächlich
behandelt worden. Bei solchen Gelegenheiten wäre meines Erachtens
immer ein Landeskind zu Rathe zu ziehen. Die Yollendung des Jung-
manischen Wôrterbuches erwarten wir mit Ungeduld. Der Patriarch
Kopitar hat die slavische Welt mit dem Glagolita Clotzianus beschenkt.
Wir haben gehofft, er werde der vaterländischen Bibliothek ein Präsent
mit einem Exempláre machen, da es doch nicht geschehen ist, so hat
Kasteliz ein Exemplár bestellt. Er zúrnt uns noch immer, oder um mich
ľichtiger auszudriicken, er hat von uns sein gnädiges Antlitz abgewendet.
Er meint, es sei nur in seinem Namen das Heil zu finden. Wir glauben
zwar an ihn und seine Sendung, sind jedoch der Ansicht, dass es der
Apostel mehrere gibt. Der rege Eifer, der bei den Čechen nach den
Berichten des Herrn Professor Pressel, H. Maha, Dr. Amerling herrscht,
eríúllt uns mit Freude und Hofinung auf eine bessere Zukunft fúr die Slaven ;
112 Fr. Levec: Prilogi k PreŠimovemu životopisu.
wir fiirchten nur, dass nicht eher unsere Nazionalität zu Grunde geht.
Micli fľeut es, dass sich die Notiz, die wir íiber Sie in der allgemeinen
Zeitmig gelesen haben, nicht bestätigt hat, ich habe ihr auch gleich
anfangs keinen Glauben geschenkt. (Da pôjde C. na Rusko. Ured.)
Was fur einen Fortgang hat ihre Opicula? Was macht der Letter-
schniied Hanka? Hat Ihre Muse seitdem kein grôsseres selbstständiges
Werk zu Táge gefordert?
Ich trage mich gegenwätig mit einer Erzählung in dem Style der
Zerrissenen herum. Wenn uber Jahr und Tag keine Zhebeliza erscheint,
so diirfte ich eine Sammlung meiner pefme herausgegeben. Indem ich
Sie bei Gelegenheit eine Empfehlung an Herrn Prof. Pressel und einen
Gruss an Herrn Maha und seinen Reisegefährten auszurichten bitte,
und Ihnen eine Empfehlung vom H. Kasteliz vermelde, verharre ich
Ihr aufrichtiger Freund
D r. Franz Prefhérn m. p.
Laibach am 22. August 1836.
Seiner Wohlgeboren
dem Herrn Herrn Franz Ladislaus Čelakowsky
Prag.
D o sta vek. Rekel sem zadnjič, da sta bila tu natisnena lista
Preširnova nájdená v Ceskem muzeji. Vsaj Kotljarevskij je tako pripo-
vedoval. No, misleč, da se nioreliiti v tem slovečem závodu še kaj vec
Preširnovih listov nahaja, pisal sem lansko leto slovenskému rojaku gosp.
J. R — u v Prago, da naj pogleda, kako je s to stvarjo. G. R. mi je kmalu
odgovoril, da ni našel ničesar.
Te dni mi je pa poslal ta obširni odgovor:
„Ko sem vzprejel lani Vaše pismo šel sem takoj v knjižnico Ceskega
muzeja in povedal svojo željo gospodu Páteri. Dolgo je iskal in slednjič
se vrnil rekoč, da ni mogel ničesa najti, da baš ne utegne, pa da bode o
priliki vse pregledal. Nato sem pokazal g. Légu Vaše pismo in ono
št. „Zvonovo", v kateri Vi pišete o teh pismih. On je bil sevéda ves
po konci in mi je obljubil poiskati ta pisma. No, cez teden dnij mi
je povedal, da sta z g. Vrtatkom preobrnila vso knjižnico, pa brez vspeha.
G. Vrtatko sploh ni mogel verjeti, da je Kotljarevskij ta pisma tukaj
eital, kajti on, dejal je, da pozná vso knjižnico, a tacih pisem ni še videl.
Tudi imajo navado, kakor sem se saní prepričal, da mora vsakdo
vsako knjigo, katero čita v knjižnici, posebej sam zapissiti v zapisnik in
s, Rutar: Die Slovenen. 113
uradnik potem zabeleži natanko, kdaj se je njemu vrnila knjiga zopet
v roke. In poiskali so oni zápisník in tu so bile zapisane vse knjige
in vsi mauuskľipti, katere je čital in kdaj jih je čital Kotljarevskij, a
Preširnovih pisem ni bilo zabeleženih v zapisniku. Ce so torej ta pisma
sploh bila v knjižnici, osvojil si jih je morebiti pokojni Kotljarevskij ;
zbiral je namreč s posebno strastjo rokopise slavnih mož ter jih báje že
takrat imel blizu tisoč."
„Ce pa teh pisem v muzejalni knjižnici sploh nikdar bilo ni, kar
se mi po mnenji g. Vrtatka zdi kaj verjetno, možno je, da jih je čital
Kotljarevskij pri sinú pesnikovem, pri vseučiliščnem profesorji Celakovskem.
Naprosil sem g. Léga, da naj povpraša g. profesorja Celakovskega. Ta je
pa odgovoril blizu takole:
„V veliki omari, katera je stala že od nekdaj pod streho, bilo
je med drugo šaro tudi mnogo starih knjig in korespondence mojega
očeta. Ko grem jedenkrát iskat tjá gori neke knjige, opazim, da je omara
prazna. Premišljujem in povprašujem, kam bi bilo vse to prešlo in zvém
po sosedih, da so delovci, ki so streho popravljali, hodili však večer
vsi nabasani s starim papirjem k — sosednemu branjevcu! Brž ko ne
so bila Preširnova pisma tudi med tem nesrečnim papirjem." —
„Die Slovenen."
(Konec.)
Razen teh splošnih razmišljevanj imamo pa o knjigi „Die Slo-
venen" še nekaj posameznostij opaziti. Prvi oddelek uvoda „Die Wohn-
sitze der Slovenen" zdi se nam jako nedostaten, ker ne opisuje na-
tančno mej, med katerimi Slovenci stanujejo, kar bi se bilo po Kozlerji
in Czôrnigu vender práv lahko storilo. Naše národnostne meje točno opi-
sati je zlasti dan danes tem važneje, ker se nasprotni pisatelji však dan
trudijo, naše meje skrčiti in nas na kolikor mogoče majhen prostor
stisniti.
V drugem oddelku „Die Namen der Slovenen" moralo bi se bilo
razložiti tudi značenje imena Slove n in poudarjati, da povsodi, kjer
so se Slovenci naselili, imenovali so svojo zemljo Slovenijo (Sclavinia),
tako v vlaški nižini, tako v Slavoniji in tako v dunajski kotlini. Iz
tí
ll-i Ŕ. Rutar: Die Sloveneíi.
tega se vidi, da to ime ni novo, še le 1. 1848. izumljeno, kakor se nam
tolikrat očitá. Najstarejša brezdvojbena oblika „Sclaveni" se ne nahaja
še le pri Jordanu 1. 552., nego že v Cezarji iz Nazijanca 1. 525. (Ja-
gic, Sláv. Archiv I. 294). Da se je specijalno ime „Sloven" razširilo
tudi na druge slovanské národe in postalo splošno ime za vse slovan-
sko pleme po uplivu ruskega letopisca Nestorja in po slovenskih litur-
gičnih knjigah, to je tudi že Zeuss dokázal (Die Deutschen und ihre
Nachbarstämme pg. 603 ff.).
V tretjem oddelku „Alter und Ursitze der Slovenen" bilo bi dobro
raztolmačiti tudi madjarsko poznamovanje za Slovene, t. j. „Toth". Ta
izraz je isto kakor „Goth" in Madjari (kakor njih predniki Huni) ime-
novali so zato Slovene ž njim, ker so jih našli zmerom blizu Gotov
naseljene. Zdi se nam tudi, da bi se bilo moralo v tem oddelku mar-
sikaj o Šafárikovi liipotezi izpustiti. Sličnost imen baltiških in jadran-
skih Venetov ne more nikakor dokazati njih sorodnosti, ako se ne pri-
družijo jezikoslovni dokazi; drugače bi morali tudi egipeanski Mameluccos
sorodni biti brazilskim XVI. stoletja in genfskim 1. 1526. Pri Venetih
je pa treba še to pomišljati, da so baltiške Venete drugi, tujci, tako
imenovali, a jadranskí so si sami pridávali to ime.
V drugem poglavji „Einwanderung der Slovenen in die heutigen
Wohnsitze" pogrešamo letnico odhoda Langobardov iz Panonije v Ita-
lijo, t. j. 569, ker ta je prevažná za določitev čaša, kedaj so se Slo-
venci začeli seliti v svojo denašnjo domovino. — Šafárikovo nmenje, da
so Slovenci tudi onstran Karpatov skupno stanovali s Hrvati in Srbi,
bode najbrž resnično. Ob tem pogorji pa so se razdelili tako, da so se
Sloveni obrnili južno, a Srbohrvati severno okolo Karpatov. Zato se
mora zavreči Šafárikovo mnenje, ki misii, da so tudi Slovenci prišli iz
denašnje Galicije. — V ogersko nižino so se naselili Slovenci že pred
Obri, kakor svedoči Prokop, ko pripoveda (Bellum Gothicum IV) o Lan-
gobardu Ildisgu, ki je iskal pri Slovencih pomoci zoper svojega tekmeca.
To isto sledi tudi iz Jordána, ki piše, da so Slovenci 1. 552. že v oko-
lici Vinkovcev stanovali. (Glej Matičin letopis 1880, str. 93 in 94).
Dalje pogrešamo v tem poglavji omembe, kako so Slovenci tudi v
Italijo silili, kako daleč so se bili posamezno naselili celo cez Taljament,
in kateri kraji v Frijulski nižini so bili še v srednjem veku slovenskí.
Tudi o slovenskih naselbinah v Tirolskí se nič ne omenja, dasiravno
sta Biedermann in Mitterrutzner dosta o tem pisala. Kar se slovenskih
naselbin v dolnji Avstriji tiče, ki so bile tako goste, da se je ta zemlja
s. Eutar: Die Slovenen. 115
časili tudi „Sclavinia" imenovala, dajeta mnogo važnih pojasnil Czôrnig
(Ethnographie 1.94 — 97) in Kämmel (Anfänge deutschen Lebens in Ôester.).
— „Pagus Chrouat" je zavzemal porečje gorenje Glane do St. Vida na
Koroškem, a ne Pomurja med Ljubnim in Knittelfeldom, kakor je Feli-
cetti prejasno dokázal (Beiträge zur steiermärk. Gesch. 1868). Iz tega
ki'ajevnega imena pa ne smenio sklepati, da je bila tam naselbina Hr-
vatov, kakor je to Šafárik mislil. — Središče Samove „zvezne dŕžave"
moralo je ležati ob Dunavu, kjer so Slovenci stanovali, in zato imenuje
Anonymus Salisburgensis Sama Karantanca, t. j. Slovenca.
V pododdelku „ Culturzustände der heidnischen Slovenen" želeli bi,
da bi se bila bolj natanko opisala važnejša mitologiška bitja, kakor so
Vile, Sojenice, Skrat, Povodnji mož, Volkodlak i. t. d. — ô „kresu*^
praznovali so poganski Sloveni nekako ki'ščenje, (kakor je že Ravnikar-
Poženčan dokázal) in zato imenujejo Slovenci sv. Janeza Krstitelja tudi
„Kresnika". — V tem oddelku bi se bilo moralo ne le o zadrugah,
nego tudi o župah in njenili ustavah kaj izpregovoriti. Župani so imeli
veliko oblast med Slovenci in mogočnejši so mnogokrat združili po vec
žup v jedno državico. Vsaka župa bila je za se nezavisna, tako da je
vsa slovenská zemlja razpadala na samé župe.
V poglavji „ Christianisierung der Slovenen" čuje se le malo o
prizadevanji oglejskih patrijarhov za izpreobrnenje Slovencev. Saj so
vender ti pokristijanili večino Slovencev in so v tem celo na Koroškem
tekmovali s saligradskimi višjimi pastirji, tako da so bili nastali veliki
prepiri, kaj spadá pod saligradsko, kaj pod oglejsko nadškofijo. Te pre-
pire je razsodil Karol Veliki 1. 811. (a ne 1. 810.) s tem, da je postavil
Dravo za mejo med obema nadškofijama. — Poleg brižinskih spomenikov
imelo bi se bilo omeniti tudi evangelje sv. Marka iz samostana sv. Ivana
pri Devinu (sedaj v kapitelskem arhivu v Cedadu). To evangelje šmá-
tralo se je v IX. in X. stoletji kot autographon sv. Marka in spoštovalo
se je torej kot veliká svetinja. Iz daljnih krajev potovali so celo knezi
in kralji k sv. Ivanu poklanjat se tej svetinji in napisavat (ali dajat
napisavati) svoje ime na prazne krajevce Markovega evangelja. Med temi
nahaja se veliko število prekrasnih slovenskih imen, ki bi nam še zdaj v
marsičem práv dobro slúžila. Cudim se le, da se slovenskí jezikoslovci
še čisto nič niso zmenili za ta imena in da se ta prevážni jezikovni
spomenik po naših slovstvenib zgodovinah nikjer nikoli ne omenja. To
prevažno evangelje opisal je natančno in naznanil pripisana imena Beth-
mann v knjigi „Neues Archiv f. ältere deutsche Gescbichte II. 113 Éf.".
8*
116 S. fi,utar: Dié Slovenen.
Zgodovina velikomoravskega kraljestva, njegovi odnošaji in njega
važnost za karantanske Slovence ne bode tako dolgo jasná, dokler si ne
zabičimo, da središče te epohalne dŕžave ní ležalo v denašnji Moravski,
nego na izlivu Morave v Dunav in da je obsezalo po priliki vso ta-
koimenovano „malo ogersko nižino", z dunajsko kotlino in niorav-
skim poljem. Na južno strán sezalo je torej najmenj do Bakonjske
šume in severnega róba Blatnega jezera (čaši pa izvestno celo do Dravé),
a na sever do podnožja Karpatov in k večjemu do južne denašnje Mo-
ravské, nikakor pa cez vso to deželo, (primeri: Krones, Grundriss der
oest. Gesch. I. pg. 1G8.). Iz Constantina Porphyrogeneta (de admiuistr.
imp. cp. 13, 40 in 42, editio Bonn. III. 81, 173, 17 7) sledi jasno, da
je Veliká Moravská ležala na de snem bregii Dunava in da je sezala
do izliva Dravé v Savo. S tem se ujemajo tudi Annales Fuldenses, ka-
teri imenujejo 1. 901. Panonijo „južni del moravské dŕžave" (Pertz M.
G. I. ad a. 901). Za ležo Veliké Moravské je odločilna naredba nemških
cesarjev, da vsa zemlja na južnovztočni stráni Golovca naj spadá pod
saligradsko nadškofijo, a na severovztočni pod pasavsko. Znaro je, da
denašnja Moravská ne leži na južnovztočni stráni Golovca in da se je
samo saligradska nadškofija utikala v velikomoravske pošle ter zalite-
vala, naj bode ta dŕžava v cerkvenem oziru od Saligrada zavisna.
Glavno mesto Veliké Moravské bilo je Devin (Dovina,) dan danes Theben,
v ogerskem okljuku med Moravo in Dunavom, blizu denašnjega Požuna
(to ime je napačno, madjarsko, ker mesto se je s početka zvalo ..Bra-
čislavo's-Burg" — Pressburg). Glej: Krones, Grundriss 164.
Ako velikomoravsko državo na ta način omejirao in pomislimo,
da so v njej Slovenci stanovali, tedaj nam ne bode težko razumeti, zakaj
sta ss. brata Ciril in Metod pisala panonsko-slovenski, a ne česko-mo-
ravski. Zato pa nam ni treba misliti, da so Slovenci stanovali tudi v
denašnji Moravski ali v gorenjem porečji Vage (med pravimi Slovaki).
Izvestno pa je, da so bili južni Slovaki Slovenci in da so se še le po-
zneje nekoliko počešili. — Vse to vprašanje zdi se nam tako jasno,
kakor beli dan in zato ne moremo umeti, zakaj g. Suman imenuje Mi-
klošičev náuk „hypotliezo" (na str. 57.),- ko so vender že celo Nemci
(Diimmler, Biidinger) tému pritrdili.
V pododdelku „glagolitische und cyrilische Schrift" želeli l)i, da
bi se poudarjalo, da so tudi pravi (karantanski) Slovenci zelo z gla-
golico in moľda tudi s cirilico pisali, predno je bil Trubar udon)ačil la-
tinico. To mnenje se od nekaterih stranij sicer pobija, ali izvestno je.
s. Rutar: Dio Slovenen. 117
da je bila glagolica med primorskimi Slovenci jako v rabi. Razen obilih
pisanih dôkazov za to imamo tudi v kameň udolbene spomenike, tako
n. pr. glagoliški nadpis na zvoniku v Dornbergu. Na rojstni hiši pi-
salčevi (v Kvnu nad Tolminom. Ured.) stalo je na kameň udolbeno gla-
golsko slovo I in ko sem svojega roditelja povprašal, kaj to pomeni,
odgovoril mi je, da število 50. kar je po glagolski azbuki tudi res. Na
grádu Gorenja 8e^'nica (Oberlichtenwald) nahaja se glagolki nadpis in
v samostanu Olimje stoji v vseh važnejših jezikih napisano „Bog", med
terai tudi slovenski s cirilskimi črkami.
O četrtem poglavji: „Skizzierte Gesehichte der von Slovenen be-
wohnten Länder" izrekli smo že svojo splošno obsodbo. K tému pa bi
se morala še marsikatera posameznost opomniti. Tako Kranjsko ni bilo
še le po letu 976. ozko s Koroškim zvezano, nego že pod narodnimi
vojvodami Koroškimi, ker Kranjsko bilo je taki-at le denašnje G or en j-
sko. Poleg Istre, t. j. pravega poluotoka med morjem in Slavnikovim
pogorjem razlikovala se je še pokrajina Carsia, t. j. Kras s Pivko in
bistriško dolino. Ta je bila do 1. 1374. goriška. potem je pripadla Av-
stľiji. — Patľijarhi in goriški grófi si niso med seboj delili goriške
grofije, katero jim je bil cesar Oton III. skupno daroval, nego patri-
jarhi so jo popolnoma prepustili goriškim grófom za njih odvetništvo
oglejske cerkve. (To krivo mnenje je razširil Czôrnig v svoji goriški
zgodovini.) — Idrija je spadala le mimogredé (v XV. stoletji) pod go-
riške grofe in to le kot del Tolminskega. Idrija pa ni bila do 1. 1783.
s Tolminskim združená, nego že na Florijančičevi karti od 1. 1744. pri-
stáva se Kranjskemu. (Tudi to je Czôrnigova napaka.) Tolminsko po 1-
1508. ni vec menjavalo svojih gospodarjev (izimši čas francoskih vojen),
ker razlic-ni grófi tolminski so bili le avstrijski glavarji te deželice.
Gradišče utrdili so bili Benečani na goriških tleh in zatorej je to
natorno pripadlo Avstriji po 1. 1500. AU iz oblasti Benečanov osvojili
so ga Avstrijci 19. septembra 1511. (in ne še le 1516. 1.).
V petem poglavji „Sitten und Gebräuche der Slovenen" opisuje
prof. Hubad z veščim peresom značaj Slovencev, njih prednosti in na-
pake, njih domáce življenje in pripovedovanje ob zimskih večerih, njih
názore o natornih dogodkih in s temi združené Ijudske vraže; potem
običaje in navade ob različnih letnih dobah in praznikih ter domačih
svečanostih. Pri tem je marsikaj upleteno o naših narodnih pripoved-
kah in pravljicah, toda vse to nikakor ne zadostuje za vredno oceno
slovenskega tradicijonalnega slovstva.
118 S. Rutar: Die Slovenen.
V šestem poglavji „Die slovenische Sprache unci ihre Geschicke"
govori g. Šuman o svojstvih slovenskega jezika, potem o priljubljenosti
in razširjenosti slovenščine ter slednjič o njenem uvedenji v šole, úrade
in javno življenje. V tem dobro sestavljenem oddelku pogrešamo samo
ozir na historiški razvoj našega jezika, kako se je karantanska
slovenščina ločila od panónske, kako se je potem izpreminjala od bri-
žinskih spomenikov do Trubarja in od Trubarja do naših časov. Redki
jezikovni spomini, čaši le pojedina osobná ali krajevna imena, katera se
nahajajo po zgodovinskib listinah raztresena, dajo nam za tako razpravo
zelo vážna pojasnila. V potrjenje tega naj sledijo tu samo nekateri
vzgledi. Naš denašnji v moral se je še X. stoletji glasiti kakor nemški
f (ff), ker nahajamo v listinah (in tudi v Štivanskera evangelji) naš v
z y-om namesten, n. pr. Sclaf mesto Sclav. Neka vas pri štajerskem
Belci (Wôls) imenovala se je 1. 1160. R^dnich, 1. 1316. pa že RžHenek.
Ime Roswein priča, da so Slovenci nekdaj izgovarjali roz mesto raz.
L. 1342. pisali so še Cholmitz (sedaj Humac) in v srednjem veku še
Kulska t. j. Kolsko (sedaj Kojsko), kar priča, da se je takrat ol še čisto
izgovarjal. L. 1467. bere se v listinah Líťogar, torej se je takrat že
staroslovenskí nosnik a izgovarjal kot mo.
Najobširneje v Šumanovi knjigi je sedmo poglavje „Die slovenische
Literatúr" (sp. dr. Fr. Simonič), ker obseza več nego četrtino vse knjige.
Iz tega se že vidi, da je ta oddelek nekoliko preobilen, zlasti ako se
pomišlja, da je ta sestavek Nemcem in sploh tujcem namenjen, katere
ne more zanimati vsaka podrobnost, kakor nas domačine. Zato bi se
bilo moralo mnogo mnogo navedenih pisateljev izpustiti, mestu tega pa
naše važnejše literate natančneje opisati. To velja zlasti o Preširnu
(in nekaterih novejših pisateljih), kateri bi bili lahko vsakemu národu
v ponos. Njega je zato treba mnogo dostojneje oceniti in poudarjati
njegovo genijalnost, kakor tudi važnost za Slovence. Mislim, da bi bilo
tudi na mestu kakor za vzgled podati katero nemških Preširnovih pesnij,
da bi se však čitatelj, ki slovenski ne ume, lahko sam prepričal o pes-
niški sposobnosti in vrednosti našega prvega pesnika.
Pravi slovenski literaturi pridal je g. dr. Simonič tudi pregled knji-
ževnosti kajkavskih Hrvatov. To je hudo razžalilo hrvatski „Vienac",
češ, da so tudi Kajkavci pravi Hrvatje, ker se od nekdaj tako imenujejo
in ker so Hrvatje po raznih deželah različna narečja govorili in pisali.
Iz tega pa tudi natorno sledi, da so i karantanski Slovenci Hrvatje, kar
vsa denašnja hrvatska mládež veruje. Ako je pa to res, |tedaj bi se
s. Rutar: Die Slovenen. 119
tudi književnost „karantanskih" Slovencev ne smela imenovati slovenská,
nego hľvatska. To izvestno ne žali toliko Slovencev, ki se ne prepirajo
za i m e. kakor žali Hrvate. ako jim Kajkavce jemlješ. Zato mislim, da
bi bilo najbolje kajkavsko literaturo izpuščati iz pravé slovenské, kajti
da-si so bili Kajkavci nekdaj Slovenci, imenujejo in smatrajo se zdaj
vender Hrvate.
Ósmo in zadnje (precej krátko) poglavje govori o gojitvi umetnostij
in znanostij med Slovenci. V oddelku o glasbi in o slikarstvu morali
bi se bili naši modei'ni umetniki malo bolje oceniti in njih obce pri-
znaná dela poudarjati. Vec pa nego v umetnosti. storili so Slovenci
v znanosti. In glede tega oddelka Sumanove knjige imamo opaziti, da
bi se bile morale zasluge Slovencev za splošno znanost malo bolje opi-
sati. Poleg Vege bilo je potrebno vsaj še o Popoviči, Kopitarji in
Miklošiči natančneje govoriti. ker to so zares ,dike" našega národa, ki
so bolj razšiľile slovensko ime med omikanim svetom, kakor vsi drugi
možje naše literatúre. Neizrečeno težko pa pogrešamo med imeni slo-
venskih nčenjakov one. od katerih se navadno misii, da so bili Nemci,
a vender so se porodili v sredini našega národa in so torej pra\'i naši
rojaki. Tu sem spadá v pr\i vrsti učeni zgodovinar jezuit Marko
Ha n žič (Hansiz. roj. 1683 v Zrnovnici, škocijanske fare v Junski dolini).
ki je vsemu učenému svetu poznan kot spisatelj „Germaniae sacrae" in
še mnogo drugih zgodovinskih sestavkov (Prim: Drobtinice za 1. 1853.
str. 133—139). — Tudi pogrešamo med profesorji graškega vseučilišča
Slovenca Rojka (1744 — 1819, učenega cerkvenega zgodoA*inarja) in
Gmeinerja (roj. v Studenci 1752. f 1824. profesorja kanoničnega pravá
in cerkvene zgodovine).
Toliko se nam je zdelo po vešti potrebno opomniti o knjigi .,Die
Slovenen". Pisatelju teh vrstic bilo bi najljubše, ko bi bil mogel knjigo
vseskozi le hvaliti, in ne omenjati tudi njenih nedostatkov. Ali ker to
ni bilo mogoče, izrekel je odkrito svoje mnenje o njej.
S. Rutar.
s,'í^.'^. -y. ?..,?. 'i.íí.-J!. y„ ?. y. y. -žIb
Slovenské musikalije.
Spisal Fr. Hlávka.
m.
„Slovanská Jeka", moški in ženski četverospevi in zbori. Slávnemu
gospodu dru. Janezu Bleiweisu, očetu slovenskega národa, posvetil skla-
datelj Fran Gerbid. Op. 15. Tiskala Klein in Kováč. — Pod tem
naslovom je znani slovenskí pevec — umetnik in skladatelj izdal lansko
poletje tri in štirideset stranij obsežen zvezek nápevov za moške in ženské
glasove. Četverospevi so: „Pred slovesom", besede Resmanove; ,,Ljubici
pod oknom", besede dr. Jos. Vošnjakove; „Najlepša rožica", besede
Kiirnikove; „Ukazi", besede Preširnove; „Zelja Slovenca na tujem", besede
Urbasove; „Ľahko noč", besede Resmanove; „Pod prozorom", spjevao
Iv. Zahar; „Milá si mi", spjevao I. Sundečid; „Na lipici zeleni", besede
Resmanove; četverospevi za ženské glasove: „Slavčku", besede Janž-
kove ; „Bčelar", iz Razlagove pesmarice ; „Na výsosti hvezdy svíti". basen
od Bol. Jablonského. Zbori: „Zdravljica", besede Preširnove; „Zdravijca",
besede Tomanove; „Kolo", spjevao Gj. Kovačevid; „Zagrebu", spjevao Avg.
Šenoa; „Kdo mekkym je", z kosmickych pisni od J. Nerudy: „Dijaška".
besede Volčičeve ; „Slovanski brod", besede skladateljeve. Kakor je videti,
gradiva je g. skladatelj tu podal mnogo in svojim skladbám podložil ne
samo slovenské besede, nego tudi hrvatske in české. Posebe hvaliti Grbi-
cevih skladb ni umestno, kajti ima dosti zaslug na slovenskem glasbenem
polji. Vender nam je omenjati, da je bil Grbidev veliki zbor „Slovanski
brod" na koncertu meseca novembra m. 1. v Ijubljanski čitalnici sprejet
izredno ugodno in z nenavadno pohvalo. — „Slovansko Jeko" prodaja
g. skladatelj sam.
IV.
„Cuti v napevih". Uglasbil in neomahljivemu narodnjaku gospodu
Ignaciju Gruntarju, c. kr. beležniku, posvetil J o si p Kocijančič. V Ljub-
Ijani. Tiskala Klein in Kováč. 1881. — Poročati nam je o glasbenem
delu slovenskega pevca, katerega je božja volja zgodaj, prezgodaj položila
Fľ. HTävka: Slovenské mnzikalije. 121
v hladili gľob. Kocijaučič jo slovťusktiinu svitu znaii kot (lol)ťľ skladatelj.
V zbirki „Ciiti v napevih" so pa zbrani njega najboljši proizvodi. tu so
istinito izraženi skladatelja najrahlejši čuti. V svojih izvirňih napevih
ima Kocijančič nekaj posebnega, kar človeka takoj zanj pridobi. Omenjamo
po priliki njegove „Popotne pesni", ki je v tej zbirki zadnja natisnena.
Krátki stavki in odločni, harmonizovanje povse originalno, živ duh in
pognni, ki vejeta iz tega napeva, to so prednosti te pesni, ki je že dolgo
Ijubljenka Ijubljanskemu občinstvu. Posebe omenjati je tudi te zbirke
predzadnje skladbe, nazvane ,.Oblačka". ki spričuje, da je Kocijančič po-
puščal že diletantovstvo. Ta dva napeva se v zbirki posebno odlikujeta,
a ostale nápeve moramo pohvaliti tndi še za tega delj. ker se posamični
glasovi razvijajo naravno ter so práv lehko zloženi. Res je, da Kocijančiča
ne smemo ocenjevati niti z umetniškega niti s tega stališča, da so njegove
pesni zložené v narodnem dúhu. K. je bil samouk, muzika mu je delala
sem in tja še težave, a v „Cutih v napevih" vzpel se je Naše, nego preje
kedaj v svojih pesnih, — vse jedno pa mu je bilo tedaj težko vrhu tega
pažiti še na to, da bi zlagal v narodnem dúhu, česar niti komponisti
naši, stoječi na višji stopinji glasbene izobražeuosti. o svojih kompozicijah,
ki še le piidejo na svitlo, ne trdé. In sploh je to tudi težko. Kakor je
naš národ silno trpel v obce od potujčevanja, tako seje spremenil,
potujčil v teku easa tudi našega národa pravi značaj pevanja, katerega
moreš dan danes najti deloma samo še pri najstarših niamicah. To sem
zato omenil. -ker je neznani poročevalec o ,, Cutih v napevih" v nekem
tukajšnjem listu v jedni sapi tako modro trdil, da so K. spevi zloženi
v narodnem dúhu, a je vender v njih našel sem in tjä kako tujo misel
in ker se je predrznil K. izišle nápeve primerjati z nekimi še nena-
tisnenimi ter na podlagi také nedovoljene primere Kocijančiču očitati,
da je prepisaval. Razen navedenih dveh skladeb obsezajo „Cuti v
nape\'ih" še: ,,Slovo-'. poluzbor. ..Majnik". zbor, „Spoved". zbor, „Vabilo",
zbor, „Ľahko noč", poluzbor. in ,. Njega ni''. zbor. Besede so večinoma
Stritarjeve. Vnanja oblika te zbirke je práv lepa, tisk jako razločen.
„Cuti v napevih" dobivajo se po 1 gld. v ,.Narodni Tiskami" v Ljubljani
in je čisti dohodek odločen Jurčičevi ustanovi. Blagi namen, v kateri
se bode porabil čisti dohodek in res lepe kompozicije, nekatere tudi
veliké vrednosti, to, nadejamo se. zadostuje, da bodo slovenskí pevci in
naše čitalnice brzo sezali po tej zbirki.
'^M^S^^HW^^^-^^^^^^^^^^^^^í^^^'^^^^S^^Ô^^Ô^^S^S^?^:
Slovenskí glasnik.
Frof. Jos. Stritar pridružil se je kot solastnik izdajateljem
„Ljubljanskega Zvona", katerega bode odslej redno s svojimi spisi
podpiral.
Slovensko sJovstvo. Delo sv. Cirila i Metoda. V spomin 5. julija 1881.
z ozirom na denašnje razmere. Spisal Jaromir Volkov. Založil pisatelj. Tiskal
Franc Huala v Trstu 1881., v 8 ^\ 88 str. Ponatis iz „Edinosti". Cena45kr. — Tako
se imenuje jako lepo, populavno in s patrijotičnim ognjem pisana knjiga, katera
razpravlja v štirih oddelkih: 1. slovansko delo sv. bratov do Cirilove smrti,
2. dobo do Metodove smrti, 3. usodo slovanskega dela naših blagovestnikov na
cerkvenem in slovstvenem polji po Metodovi smrti, 4. zakaj in iz katerih uzrokov
nam se je treba neprestano potezati za naš obredni jezik. Iz vsega srca želimo,
da bi se ta lepa, potrebná in poučná knjiga med našim národom jako razširila.
Jezičnik. Spisal J. Mam. XIX. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil
Rudolf Milic 1881., v vel. 8^^, 62 str. Cena 60 kr. Prináša nam letos prezanim-
Ijive životopise naslednjih slovenskih pesnikov in pisateljev : Jozefa Žemlje, Brnarda
Tomšiča, Franca Malavašiča, dr. S. Klančnika, dr. Jozefa Rogača, Janeza Bonača,
Matevža Lotriča, Leona Engclmana Nožarjevega in Franca Svetličiča. V Jezičniku
je spet letos nabranega toliko novega književno-zgodovinskega gradiva, da ga
bode však prijatelj našega slovstva z veseljem čital.
„Jurčiču v spomin" imenuje se na posebnem listu natisnena in dve stráni
obsezajoča pesen Borisa Mirana, katero je pesnik podaril dunajskí „Sloveniji",
da jo v prid Jurčičevi ustanoví prodaja po 10 kr. iztis. Založil in natisnil jo je
A. Keis na Dunaji.
„Pedagogični letnik" bodo v letu 1882. izdali gg. ucitelji Fr. Jamšek,
I. Lapajne, J. Ravnikar in B. Valenta. Knjiga kakih 200 str. obsežna obsezala
bode v teoretičnem delu temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja
sploh, razprave o raznih važnih šolskih in uôiteljskih vprašanjih, razmotravanja
pedagogičnih in didaktičnih nafiel; a v praktičnem delu izborne članke o
splošni in posebni metodiki in razprave o vseh predmetih sedanje Ijudske šole.
Pridejan mu bode tudi imenik slovenskih učiteljev in šol z dotifinimi plačami.
Naročnino (1 gld. za iztis) prejema do 1. aprila 1882. leta g. Božidar Valenta,
nadučitelj v Krškem, a spise namenjene „Pedagogifinemu letniku" do 1. junija
g. J. Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem.
Krátko poročilo o delovanji in stanji „podpiralne zaloge slovanskih
vseučiliščnikov v Gradci" od leta 1872. do 1881. po zapiskih blagajnikovih in
tajnikovih sestavil Jos. Lendovšek t. č. tajnik. V Gradci, 1881. Založil odbor.
Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci, v 8i", 15 str. Vrhu zgodovinskih
Slovenskí glasnik. 123
novic o početku in dosedanjem delovanji podpiralne zaloge pripovednje nam
knjižica, da ima sedanja záložná glavnica imovine 3300 gld. v vi-ednostnih pa-
pirjih in 48 gld. v gotovini. To je pač malo, in premožnejši izmed slovenskih
rodoljubov bi lehko nekoliko več storili za uboge slovenské dijake v Gradci.
DruHvo „Narodni Dom" osnovalo se je te dni v Ljubljani. Namen mu je
vsem narodnim droštvom v Ljubljani, ki se pečajo z uraetnostjo in znanstvom
ali gojé družbinsko zabavo, sezidati in vzdržavati lep dom ter na tak način
pospeševati narodno omiko in zabavo. O priliki boderao o tej velevažui stvari
kaj več izpregovorili.
V literarnem in zabavnem Hubu Ijubljanskem govovili so zadnje tedne: g.
dr. J. Drč o zadušenji, g. Ivan Šubic o najnavadnejšem parasitu človeškem,
g. I. Hribar o slovanskí akademiji na vseučilišči Bolonjskem. G. Evgen Lah
predával je dvakrát o štatistik! prebivalstva po Kranjskera (spis izide v „Ljublj.
Zvonu") in o Izraelitih po avstrijsko-ogerskí državi.
Prof. Ivan Fravké razstavil je te dni v Kolmanoví prodajalnici v Ljubljani
portrét malega dečka, siná g. Fr. X. Sovana ml. Slika, v vsakem ozíru dovršeno
delo, odlikuje se osobíto pa točnem rísanji in krasnem koloritu. — Kezbar g-
Fr. Zajec. ki je pred kratkim dovŕšil lepo podobo sv. Vincencija Pavlanskega,
namenjeno rakvi usmiljenih scster Ijubljanskih pri sv. Krištofu. izdeluje zdaj iz
kararskega marmorja doprsno podobo pokojnega škofa Legáta, katero misii
stolní kapitel tržaški nekdanjemu svojema vladiki postaviti v stolní cerkvi
SV. Justa v Trstu.
Dr. Jurij Dobvila, vladika tržaško-koperski, pleraeniti rodoljub in požrtvo-
valni podoniik slovanskega življa po tužni Istri, umri je 13 januvarja t. 1. ob
polnsedmih zvečer v Trstu. Pokojnik, sin ubogíh roditeljev. bil je porojen 16. aprila
1812. leta v Tinjanu v Istri. Početne in prvé štiri latinské šole dovi-šíl je v Pazinu,
peto in šesto šolo v Karlovci, sedmo in osmo, kakor tndi bogoslovje v Goríci.
V duhovnika je bil posvečen 11. sept. 1837. 1. Bil je pozneje katehet na ženskih
šolah, potem profesor in vodja v semeníšči in naposled kanonik in župnik stolne
cerkve sv. Justa v Trstu. Od leta 1857. do 1875. bil je škof poreško-puljskí, od
1. 1875. dalje tržaško-koperski. Njegova presrčna želja je bila povzdignítí in
pomnožiti slovansko duhovščíno po Istri in v ta namen podpiral je uboge, a
nadepolne gimnazijalce ter nabii-al in iz svojega premoženja množil doneske, da
bi v Pazinu osnoval slovanskim dijakom semenišče. Prejšnja leta spísal je molít-
veno knjigo jOtče, budí tvoja volja!", katera je hrvatskemu národu v Istri
zlata dušna hrana ; ne pogrešaš je v nobení hiši, in tudi ne na najmanjši ladíji
hrvatskí.
Prof. Viljem Urbas čítal je ne dávno v nemškem in avstrijskem planinskem
društvu v Trstu razpravo o Číčarijí in Čičíh.
Prof. S. Rutar v Spletú dovŕšil je „Tolminsko zgodovíno'". katera v
kratkem izide na stroške znanega rodoljuba Tolminskega. Ker je g. pisatelj za
svoje delo vrhu zuaníh in tiskanih vírov porabíl tndi mnogo do zdaj še nikjer
objavljeníh listín iz razníh arhívov primorskih, nadejati se nam je v vsakem
oziru zanímljive knjíge. — Že delj čaša ima prof. Rutar v rokopisu zgotovljen tudi
,,Domovinski náuk o avstrijskem Primorji". Ta knjíga je namenjena osobíto
učiteljiščema v Goríci in v Kopru.
124 Slovenski glasiiik.
Pľof. Janez Jesenko v Trstu pišc šolsko knjigo „Náuk o avstrijsko-ogerski
clťžavi", kateľo menda bode še to leto izdala „Matica Slovenska". Knjiga bode
našim sľednjim učiliščem kakor tudi slovenskému slovstvu v obce gotovo dobro
došla. Isti neumorni pisatelj ima za tisk pripravljen „Zemljepis za prvi razred
srednjih šol", katerega je dogovorno s šolskimi oblastvi osnoval po novem
učnem náčrtu.
„Pohozni vzdihi", maša za soprán, alt, tenor in bas, uglasbil Avgust
Leban, 30. mája 1879. v Gorici umrli c. kr učitelj. Tako bode naslov latinskí
maši, katera izide v Avgsburgu na Bavarskem, ako dobode ondotnji záložník
povoljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeni strokovnjaki pohvalili,
imela bode tudi nemšk in iašk naslov in bode stala za naročnike s partituro in
glasovi vred 1 gld. 20 kr. Pozneje se bode dobivala v bukvarnicah po 2 gld.
Gospodje, ki se mislijo na to glasbeno delo naročiti, naj se z listnico kmalu
oglasijo pri brata skladateljevem, g. Janku Lebanu, učitelji v Lokvi
(C or gn ale), via Divača.
Ucitéljshi Tovariš izhaja po novem letu v nekoliko večji obliki. Ureduje
ga zdaj spet njegov utemeljitelj, g. ravnatelj Andrej Praprotnik. Cena mu
je za vse leto 3 gld. Toplo priporočamo ta prvi slovenski pedagogijski list, v
katerem letos prof. Marn opisuje književne zasluge pokojnega dra. J. Bleiweisa.
O tej priliki opozarjamo svoje čitatelje na „Vrtec", časopis s podobami za Slo-
vensko mladino. Ta v vsakem oziru izvrstni list izhaja po jeden pot na mešec
ter stane po 2 gld. 60 kr. za vse leto.
Jurčičevi zbrani spisi začeli so se te dni tiskati v ,,Narodni Tiskarni",
Odbor za Jurčičev spomenih razglaša danes v našem listu račun o nabra-
nih novcih in stroških, kolikor jili je imel za spomenik. Novcev je bilo nabra-
nih 1840 gld. 92 kr. ; stroškov je imel odbor 814 gld. 12 kr. S prebitkom
znašajočim 1026 gld. 80 kr. založili se bodo Jixrčičevi zbrani spisi.
Sliko d r. J. vit. Bleiweisa -T r ste n išk e ga po portrétu prof. F r a n k e t a
v Kranji, v oljnato-barvcnem tiskú izdelano v Parizu, dal bode na svitlo meseca
marcija trgovec Peregrin Kajzel v Ljubljani. Podoba, 03 0'" široká in 79 cm
visoka, stala bode brez okvirja 4 gld. Ker se bode izdelalo samo gotovo število
slik, prošeni so rodoljubi, da bi se že zdaj naročili nánjo pri g. Kajzelu.
„Cretje z vrtor sv. Františka" imenuje se list, katerega v mesečnih, po
dve poli v veliki osmerki obscžnih zvezkih letos že tretje leto daje na svitlo
P. Evstahij Ozimek, frančiškan na Kostanjevici blizu Gorice. Celoletna na-
ročnina mu je — po 70 kr. ! Ne omenjamo tega mesečnika, da bi ga priporočali,
kajti ni mu treba nobenega priporočila, ker ima, kakor čujemo, že nad 5000 na-
ročnikov! A omenjamo ga za tega delj. da bi slovenské jezikoslovee opozorili
na ,,opazke, literárne, jezikoslovne in druge", katere na závitku tega časopisa
objavlja prof. otec Stanislav Škrabec in katere so pisane tako korenito, da
se jih je celo Jagicev ,,Archiv" že nekaterekrati spomínal. Posebnega pozora
vredne zdé se nam razprave o naglaševanjí velevnega naklona v naši slovenščini.
o besedah z dvema poudarjenima zlogoma, o hijatu v naši poezijí, o naglasníh
in drugih diakritičnih znamenjih v znanstveni pisavi naše slovenščine, o jambih
in trohejih v naši poeziji, o svojilnih zaimkih in še o nekaterih drugih manjših
gramatikalnih in etimologiških stvareh.
Slovenskí glasnik. 125
Iz Zagreha se nam piše 18. januvarja: Hrvatska književnost lepo napreduje;
zdaj izhajajo štirje leposlovni listi in sicer: ^Vienac", — „Hrvatska Vila",
— jSlovinac", in ^.Hrvatski zabavnik". — „Vienac" je najimenitnejši list,
ker so so zdaj v njem zopet oglasili : otec hrvatske metrike Ivan Trnski in naj-
boljši stilist Josip Miškatovic. — Trnski izdaje zdaj tudi zbrane svoje spise,
katere vscm Slovencem, hrvatskega jezika zmožnim, toplo priporočamo. Prvá
knjiga izšla je te dni ter velja 80 kr. Vseh knjig bode báje deset. — F r. Š.
Kiihač izdal je zadnja dva zvezka četrte knjige jugoslovanskih narodnih
popevk. Gospod Kuhač izdal bode še peto knjigo monumentálne te zbirke,
za katero je skoro vse svoje premoženje potrošil. Koliko naročnikov ima njegova
zbirka v Slovencih ? I — Slavische Volkslieder aus dem Siiden. Gesam-
melt von F r. Š. Kuhač. Uebersetztvon Georg Graf Jellačic. Cena
GO kr. To knjižico moramo vsem onim práv toplo priporočati, ki niso hrvatskega
jezika zmožni, kajti prevod je izvrsten; jezik je jako lep in verzi dovršeni. —
Jelkin bosiljak, izvirna pripoviest Jenia Sisolskoga. Cena 80 kr. — Na do-
borskijem razvalinam, pripoviest M. Vodopiča. Ponatis iz „Slovinca".
Cena 1 gld. — Prvo uzdarje rodu: Pjesme Miloljuba Zagorskoga
(I. Cebular). Cena 40 kr. Pesni svedočijo o gospoda zlagatelja lepem talentu,
ali — jako mlad je še ! — Občina Družbovac i njezini usrecitelji ili
primjeri, kako se môže ukresati, uzgojiti, učvrstiti i razširiti sviest národu i
živo pregnuce za napredkom, ako se hrani vidljivimi djeli iskrenih rodoljuba.
Napisao I. Stepanek. Nagradila je to delo „Matica Hrvatska-. Cena 70 kr.
Jednako delo je tudi nam Slovencem krvava potreba; naj bi se Slovensko društvo
za Stirsko zato pobrinilol — Gjuro Deželič spisal je „Obuéevnik za dobro-
voljne vatrogasce". Cena 2 for. —
Znanstveni književnosti v Hrvatih je središče jugoslovanska akademija. V
seji matematično-prirodoslovnega odseka v 4. dan t. m. čital je pravi član vseuč.
prof. dľ. Karlo Zahradnik „o krivuljah te vlastitosti, da je udaljenost
kóje god tangente njezine od neke óvrste točke stanovitom funk-
cijom njezinoga smjera", a vseuč. prof. dr. G. Janeček kot gost „o opre-
dieljivanju atomne težine iz specifične topline". — Pravi član vseuč.
prof. dr. Gj. Pilar izročil je odseku dve razpravi in sicer dr. M. Kišpatiécvo o
„Tiahitih Fruške gore" in M. Sekulicevo „Oledenoj dobi sjeverne po-
lutke". — V seji zgodovinsko-jezikoslovnega odseka v 18. dan t. m. čital je
vseuč. prof. dr. F. Maixaer kot gost razpravo: „Izvori razgovorom pästi r-
skimuKatančicevih f r úctu s aiictumnales'',aizročila seje odseku razprava
dop. člana prof. L. Zoreta: ,Gradja za ocjenu Gunduličeve Arij adne-. —
Vse te razprave se bodo tiskale v „Radu". — Kroatische Revue. Herausgegeben
von Dr. Ivan Bojničič. Zakaj se ne imenuje časnik „Súdslavische Revue", nam
ni znano. Clanek „Der slovenische Lyriker X. und seine Vorgänger" pisal bi se
bil lehko bolje in temeljiteje. M. M.
France Preširen. Napisao d r. F r. Celestín. S Preširnovom slikom. Pre-
štampano iz „Vienca" god. 1881. U Zagrebu. Nákladom piščevom. Tisak Dioničke
Tiskare 1882., v 8''>, 75 str. Knjižica obseza najprej natančen, po vseh dosedanjih
virih vestno sestavljen životopis Preširnov, a potem pregled in oceno vseh po-
sameznih pesnij njegovih. Prvi del nas je od konca do kraja jako zanimal, v
126 Slovenskí glasnik.
drugem delu se nam pa zdi, da je g. pisatelj po znani učenjaški navadi nekoliko
predaleč zašel v minucijozne podrobnosti, za katere bodo g. pisatelju sicer hva-
ležni književni zgodovinavji, a ne veliko občinstvo v obce, kateremu je napósled
vender le knjiga namenjena. Sploh pa smo veselí knjige, ki Hrvate koreníto
seznanja s prvim pesníkom našim, a priporočamo jo tudi Slovencem, osobito
ónim, kí se še le nčé hrvatskega jezíka, kajti igraje bodo čítali hrvatskí písano
knjígo, razpravljajočo znano jíni gradivo. Cena knjígí je po 50 kr. in prodaja jo
g. pisatelj v Zagreba.
„Slovinac" , ilustrovaní leposlovni list, ki po trikrát na mešec izhaja v
Dubrovníku, prináša v svoji 24. št. 1. 1. obšírnejší nekrológ o pokojnem dr. Jan.
vít. Bleiweisu Trsteniškem. „Slovinac" objavlja ízvrstne članke beletristíčne in
znanstvene vsebíne, tískan je z latiníco in cirilíco ter stane vse leto 5 gld.
Poviest Bosne do propasti kraljerstra. Napisao ju po prvíli vírih V. Klaió.
U Zagrebu. Troškom piščevim, a tiskom Díouíčke Tískare 1882. 8", 352 str.
Cíena 2 for. — Učení pisatelj, profesor hrvatske zgodovíne na vseučilišči zagrebškem,
prípoveduje nam v tej knjígí z mirno, objektívno besedo, vedno opíraje se na
prvé zgodovinske víre, polítíčno povest tužne Bosne od naj starej še dobe do
propasti bosenskega kraljevstva 1. 1463. Toplo jo príporočamo vsem, kí se hoté
poučíti o Bosní, kakeršna je bila pred turškim osvojenjem. Knjigo prodaja
„Díoníčka Tiskara" v Zagrebu in g. pisatelj sam (Nikoličeva ulica br. 14).
Betträge zur Literatúr der kroafíschen Volkspoesie. Von S. Sínger. Agram.
Verlag von L. Hartman 1881. 8". 111. Takšen je naslov te dní mej Ijúdí dane in
bívšemu zagrebškemu profesorju dr. I. 1. Hanélu posvečene knjížíce. Ti prílogi
tískaní so bili v podlístku „Agramer Zeitung^ ; g. pisatelj pak tega na knjígí ní
označil, kar se mi jako čudno zdĺ. Snov, po g. Singerji razpravljana je za polí-
polítíčníh novín podlistek jako primerna in zanímljiva, a ponatísa ní vredna
G. Sínger sícer mení, „dass er iiber diesen Zweíg der líterarischen Gescliíchte
eíne Leístung geschaffen, welche als eine neue Etappe in der spärlichen Literatúr
iiber diesen Gegenstand betrachtet zu werden verdient", a mení se to ne vidí.
V predgovoru ponavlja g. pisatelj staro, a pravično tožbo, da imajo tujci
o Slovanih čudne, časíh strašno bedaste názore. Naši pradedje príboríli so si naslov
„antemuralís chrístianitatis"; oni prelívali so za vso Evropo svojo krv, ko so drugí
evropski narodí mírno napredovali, Da se je v oni dobí večnega boja mogla v
Dalmacijí porodití književnost, to je res fenomén; a da se ta književnost tako
v zvezde kuje, kakor so to delali starí Ilirci, to je nespametno. Povsem neumevno
nam je torej, kako more g. Sínger te fráze ponavljati. Prof. Pavič, katerega
g. Sínger, kakor je íz „Beiträgov" razvídno, visoko čísla, ízrekel je že cesto svoje
jedino pravo mnenje o tej stvarí.
Prvá polovica g. Singerjeve knjížíce (1 — 65) izpisana je iz Jagičeve razprave
„Gradja za slovinskú národnú poeziju^ (Rad XXXVII), česar pa níkder pove-
dano ni. Jako čudno pa je, kako ima potem g. Sínger pogum o moži, kakeršen
je Jagič, na 46. str. v opomnjí tako nesramno govoríti. — V dnigí polovici teh
„Beiträgov'-' (65 — 111) govori g. Sínger o nemškíh, italijanskih, francoskih, an-
gleških, slovanskih in madjarskíh prelagateljih srbskih alí hrvatskíh narodnih
pesnij. — Tudi ta oddelek nima nobene absolútne vrednosti. Gospod Sínger
mnogo prípoveduje, a ničesar ne pové. O vsakem prelagatelji nam vestno poroča,
Slovenskí glasnik. 127
kdaj se je rodil, kdaj se je -oženil in koliko otrok je imel, samo o vrednosti
njiliovih prevodov nič ne vé. — Pag. 80. golčí g. Singer, da je MiklošiS pisal
v „Oestcrreicliische Revne" o hrvatskem narodnem pesništvu; to ni istina, Miklošič
pisal je o srbskem narodnem pesništvn, a ne o hrvatskem. Sploh se pa ta
gospod povsod zadeva ob ime „Srb" ali „Slovenec". Čemu to? Na isti stráni
čitam ta nezmisel : Ein . . . deutscher Dicbter, kein geringerer als Anastasius
Griin, hat ein.... reiches Interesse fiir die Volkspoesie der Kroaten in den
Bergländern Oesterreichs an den Tag gelegt Grúň pnblicirte eine
biibsche Anzahl kroatischer Volkslieder in Uebersetzung." In potem govorite
o slovensko-hrvatski vzajemnosti! M. Malovi'h.
V Novem Sadu predstavljala se je v 26. dan decembra meseca nová trage-
dija v petih dejanjih od Mite Popoviča „Car Jovan", a 27. dan istega meseca
nová veselá igra v treb dejanjih od I. S. Popoviča „Pokondi pena tikva".
„Accademia Adamo Mickieicicz di storia e letteratura polacca e slara"
imenuje se društvo, katero so dijaki vseučilišča Bolonjskega po inicijativi
profesorja Domenika Santagate ustanovili mája meseca 1879. 1. Namen tému
društvu je ustanoviti slovansko knjižnico ter prirejevati vsako nedeljo članom
sestanke, v katerih se imajo vi-šiti predavanja o slovanskih razmerab, razen tega
pa prlrediti vsako leto javno predavanje o slovanstvu za širše občinstvo.
Društvo šteje jako mnogo članov med vseučiliščno mladino ter je zanimanje
zanje tudi pri ostalem izobraženem občinstvu italijanskem veliko, kar dokazuje
okoliščina, da je prostorna dvorana, v kateri se prirejajo letná javna predavanja,
vedno do zadnjega prostora polna.
Prvi znamenitejši čin občnega zbora akademije pa je bil, da je poslal
ministerstvu za prosveto v Rim prošnjo, naj se na Bolonjskem vseučilišči ustanoví
stolica za slovansko zgodovino in literatúre. In res smo čitali baš te
dni po novinah, da se je ondu osnovala stolica hrvatskemu (?) jeziku.
Tako so se torej tudi Italijani, kateri so došlej o slovanstvu vedeli le jako
malo ter so ga kot kulturno-nenapreden element prezirali, začeli zanimati za
nas, prišedši do spoznanja, da Slovanom pripadá znamenitá kultúrna misija
katero so čedalje bolje začeli izvrševati.
Sbornik Slovanskí/. Da bi se med českim národom razširilo poznanje
slovanskih razmer, sklenilo je literarno društvo „Slavija" v Pragi skrbeti za to,
da izide vsako leto obšimejša knjiga, v kateri naj bi bili tiskani članki národo-
pisní, kulturno- in literarno-zgodovinski ter spiši tikajoči se družbenega življenja
pri posameznih narodih slovanskih. Prvi obšimi zvezek, ki je pod gornjim
našlo vom izšel pod uredništvom Edvarda Jelinka, leži pred nami in priznati
moramo, da obseza mnogo zanimljivega, ne le za spoznavanje slovanskih razmer,
temveč tudi za slovansko vednost znamenitega gradiva.
Le sem spadá prvi članek „hroby a mohyly pfedhistorické v Polsce, na
Litve a Rusi", v katerem učeni pisatelj A. H. Kirkor, profesor krakovskega
vseučilišča in neutrudljivi preiskovalec starih grobov in gomil po Poljskem,
Litvi in Rusiji, opisuje svoja preiskovanja v teh deželah in objavlja mnogo za
slovansko arheologijo znamenitega gradiva.
Dmgi članek „Dvoboj Marka Miljanova s Pekom Pavlovióem" od J o s.
Holečka je krásna v obliki pripovedke predočena nam slika o črnogorskem
128 Slovenskí glasnik.
junaštvu in veliki Ijubezni, katera veže posamezne junake, in zaradi katere je
nepremagljiva kneževina podobná zložni rodbini.
V tretjem článku ,.poljske gospe in gospodične" govori pisatelj Edvard
Jelínek o onih plemenitih lastnostih poljskega ženstva, katere so mu pridobile
spoštovanje in občudovanje vsega izobraženega sveta ter oboževanje vsacega
pravega rodoljuba poljskega: o nežnosti, plemenitosti duba in mišljenja, od-
loínosti in neusabljivem rodoljubji. Ob jednem nam predočuje življeuje in delo-
vanje nekaterib znamenitej šib in slaAmejšib zastopnic poljskega krasnega spola.
Izmed ostalili článkov omenjamo temeljite spise Josipa Koublega
„literarno gibanje na Hrvatskem leta 1880.", Mi b. Hórnika „o poslednjem
petiletji pri lužiškib Srbih", J. K. Stanka „V cárski javni knjižnici v Petro-
gradu" in razpravo „Istra in istcrski Hrvatje*, ki je bila izvirno natisnena v brvatskem
dijaškem almanahu „Velebit", katerega je pa pisatelj — sedaj profesor v nekem
isterskem mestu — predno se je prestavil v česki jezik, izdatno pomnožil in
odstránil iz njega nedostatke, ki so se prvi izdavi po pravici očitali.
Razen teh večjih článkov podaja nam pa „Slovansky Sbornik" še celo vrsto
manjšib spisov o vseb znamenitejših kulturnih pojavib med Slovani ter nas seznanja
tudi s tem, kako so se neslovanski narodi začenjali zanimati za slovanstvo in
njegov vedno rastoči napredek, tako da smelo rečemo, da je urednik g. E. Jelinek
jako spretno rešil nalogo, ki jo je prejel od društva „Slavije", ter českému
národu v resnici podal knjigo, ki ga temeljito more poučevati o vseb razmerah
sorodnih mu národov slovanskih ter o vseb znamenitejših novejših dogodkih
med njimi. Prvému zvezku ,.Slovanskega Sbornika" pa želimo še mnogo ná-
sledníkov. I. H.
„Lužica". Mesačník za zabawu a powučenje. Zbromadny organ serbskicb
towarstwow. Tako se zove list, ki je pričel izhajati začetkom tega leta v Budišinu
pod uredništvom dr. pbil. Ernesta Múke. List našteva v „pŕedslowu" mnogo
znanih pisateljev, kí so obljubili svoje sodelovanje. Prvi list prináša mnogo jako
zanímljivega berila, več sestavkov od znanega polítičnega in líterarnega vodítelja
lužíčkíb Srbov, M. Horníka. M. B.
„Niva" f prvi ilustrovaní ruski list, ki na leto prináša do 2000 slík ter
šteje med svojimi sodelavcí prvé ruské pesnike in pisatelje, imela je lansko leto
60.000 naročnikov. „Niva", ima však mešec modno prilogo s 500 in več modnimi
načiii ter svojím naročnikom daje vsako leto za nagrado lepo izvirno msko
sliko, delo kakega imenitnega ruskega slikarja. Za to leto odbrana je slika
„Dragí gost" od prof. J. Jakobija. „Niva" stane po 8 rubljev na leto in naročnina
se pošilja v Peterburg (bolšaja morskaja ulica d. br. 9.).
„Ljutaljanski Zvon**
ízhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerkí po jeden pot na mešec v zvezkíh, ter
stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 16 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za díjake po 4 gld, na leto.
Založniki: dr. L Tavčar in drugovi. — Za oredništvo odgovoren: Pr. LevôC.
Urc<luiMtvo : v Novíh ulicah 5. — UpravuiátTo : na Marije Terezije česti.
Tiská „Národná Tiskama" v Ljabljaní.
jubljaiisKif)
Leposloveii in znanstveii lisK
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
y Ljubljani, 1. marcija 1882.
Štev. 3.
Naša pesen.
'ú
ekínov ste cesarskih sto
Za pesen obljubili,
Ki naj potoži vaše zlo,
Izmišljeno po šili;
In našla se je v kratkem res
Popevka vam po gódi;
„Odslej," tako kričíte vmes,
„To naša pesen bodi!"
Bilo je treba v roke stó
Cesarskih zlatov šteti,
Da mogel je popevko to
Vaš nemški pevec peti.
To pač ni gorka, čistá kri,
Ki v vaših žilah teče:
Za zlat rumeň še lé vzkipí.
Za zlat še le kaj reče !
To pesen boste večkrat zdaj
Po naših peli krajili;
Češ, ta s strahoto jih navdäj ! —
A taká ne navdá jih ! —
Po naših žUah gorka kri
Krepkó ima rodbino;
Zal! — ž njo, oh, ž njo pisali mi
Smo vaš o zgodovino!
Kdo je dajál rose glavé
Pod Lipskim, BelLtn Grádom?
Polabsko bránil kdo poljé,
Ustavljal se nápadom?
ISO Janko Kersnik: Naša pesen.
Kdo nemški Dunaj je otel,
Porazil vam Madjara?
Kdo Turku Ijuto moč je vzel,
Ubránil vas Tatára?
Za vašo vero in zemljó
Mi kri smo prel i val i,
A vi bolest in kri vso tó
Za svojo ste prodali.
Slovane v boj podili ste
Za svojo domovino,
Slovansko kri svojili ste
Za n e m š k o zgodovino.
Oh, tuje, tuje nam zemlje
S krvjo smo mi gnojili;
Domá, domá pa smo polje
S solzami si rosili.
In po ľudečih brazdali tam
Moč vaša je zorela,
Doma, doma pa rosná nam
Le pesen je cvetela.
Oh Bela Gora, Kosovo!
To še pri nas odmeva
Tako bridkó, — tako raehkól
Srdí nas in — ogreva.
In te ne plača ni cekin,
Ni tisočerih hvala
Ne plača pesni te spomin —
Le kri jo je plačala!
Ko vam napoči reve čas,
Bo sama se rodila
Popevka, ki bo vsako vas,
Deželo vso dramila.
Sedaj pa jasno se nebo
Nad rodom vašim spenja ;
Po drugih stopate trdó,
Pri vas pa ni trpljenja.
Slobodno pojte jo glasnó
To pesen vašo, — zlato;
Pri nas, pri vas, povsod vcdó.
Da plačan je, kdor zná to.
Mi vrnemo vam svoj „NaprejI"
Poznat do zadnje koče ;
Potem pa še ^Slovani, hoj ľ* —
V dnu srca vam bo vroče. Janko Ivorsnik.
p
^
p
iQ@
Mjg
r^íí^
7-^^
1^1
hI
^i
S^
Malo ž i v 1 j e n j e.
Povest.
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a.
IV.
olnce je že visoko stalo, ko se Jurij prebudí. Premec in Mihá
sta bila zunaj po malih domačih opravkih. Vesel pozdravi
starec Jurija. „Od danes," pravi, „boš pri meni za vélicega,
hlapca pa za kočijaža, primojdunaj ! Zdaj kar gremo tjá v bukovje,
cepcev sekat. Nace mi jih je bil naročil, zvečer bo pa pijača; pa
rake bomo luščili.''
Sli so, in tako vesel je bil starec in Mihá také volje, da jima
Jurij ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem
gozdu sredi zelenja in poslušal radostno petje ptičje, zavriskal je
tudi on iz prostih prsij in trdni njegov sklep se je stopU kakor sneg
na gorkem solnci. Neroden iz prvá navadil se je hitro novega dela in
kmalu je bilo cepcev nasekanih cela reč; nabrali so potem še gob
in malinov, zase in za naprodaj, kajti v Dolini se je vse prodalo
pri župniku, pri zdravniku in štacunarji, in denár se je dobil, kate-
rega je Premec vedno potreboval. Tako odkritosrčno se je veselil
Premec, da Jurij pri njem ostane, in tako presrčno je govoril Mihá
s svojim prijateljem, da je bil ta kar ginen; zdelo se mu je, da je
našel nov dom in na domu zvestega brata. Pred kosil om obsekajo
kosmati les, popoludne odpravi se Mihá z očetom v Dolino, Jurij
se pa še ne upa pokazati pri belem dnevu in krene v gozd.
Ko se tako zamišljen sprehaja po gostem lesu, vzbudijo se mu
zopet neprijetni spomini. Človek pac nikdar ni sam, misii spremljajo
ga vedno kot zveste tovarišice, neprijetne so mu večkrat, nezveste
nikdar; če jih hočeš odgnati, v druščino pojdi med hrumeči svet,
9*
Í3ä Ďr. Fr. Ďetela: Malo življenjé.
iznebiš se jih za nekaj čaša; a kadar bodeš sam, bosite pa zopet vkup,
obstopile te bodo zopet. Na samoti si najmenj sam. Ce hočeš
ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto; menj vami so
tatje na deželi kakor v velicih mestih. Tudi Jurij beži pred svojimi
spomini in premišljuje, kam bi šel, da bi bil kraj.ši eas. Spomni
se starega Simna in njegovih vraz in naravnost proti malinu se
napoti.
Kolo je bilo že obstalo in Simen je na solnci pest pšenice
sušil.
„Oča, to boste pa morali v možnarji stleči," pravi Jurij in
pokaže na pšenico.
„E, bo že Bog zopet dežja dal!" tolaži se stari. „Kaj pa ti?"
„Kaj ste mi pa včeraj obljubili? Jaz nisem še pozabil. Danes
mi morate povedati sreeo."
„Fánt, kaj ti to pomaga, če pa ne verjameš!"
„Kdo pravi to?" opravičuje se Jurij. „Le kaj pridá p'tvcjte,
boste videli, če bom verjel ali ne."
Simen se upira, upira, a na zaduje odvede Jurija v hišo. Tam
odpre veliko pobarvano skrinjo, katere pokrov je ves pokrit s svetimi
podobicami. Iz skrinje izvleče majhno ponev, trinogat stolček in v
rudečo ruto zavite debele bukve s črnimi platnicami.
„To so črne bukve?" vpraša Jurij.
„To so svete bukve," odgovori oni in po ve, kako jih je skrival
njegov oča in ded pred duhovnimi gospodi in kako je tudi njega
župnik jedenkrát vprašal po njib.
„Malo sem se bil zagovoril," pravi, „pa so me začeli poprije-
mati in komaj sem utajil. Ti gospodje bi najrajši sami vse vedeli
in znali." Potem pove o stolci, da je iz devet vrst lesa narejen, les
pa se je sekal na sveti večer. Simen dene potem mnogovrstnega
kadila v ponev in kadi in moli po kuhinji sem ter tja.
„Kaj pa to, oča?" vpraša Jurij.
„Kadilo prežene hudé dubové, da nam ne morejo škodovati."
„Torej mislite, da se v Yaši knbinji tudi taki dobivajo?"
„Z božjim dopuščenjem, fánt, liodi l)udol)a okrng in iščo. Vovaí
bi požrl."
Kaj bi se pač dalo v Simnovi kuhinji požreti. mislil si je Jurij
in smeh ga je silil, a molčal je; stari pa vzame škarje in odreže
Juiiju tri šopke las, od temena in od sene, potem pa mu reče iz
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. * 133
hiše iti in vráta se zapró za njim. Jurij je slišal kako je starec
godrnjal in molil in da je veliké bukve prebiral. Bog ve, če zna
bratí, mislil je Jurij, a ni se úpal vprašati. Cez nekaj čaša pride
Simen ven in pravi: „Fánt. ti boš dolgo živel na svetu. Ce misliš,
da je to sreča, pa zahvali Boga."
Potem se pogovarjata z Jurijem o tem in onem, in ponosno
omenja starec, kaj je že tému in onému naprej povedal in kako se
je natanko izpolnilo.
„Kaj sem Vam pa zdaj dolžen, oča?" vpraša Jurij odhajaje.
„E kaj boš dolžen! Pojdi pomagat, da kolo urediva, nekam se
je zagozdilo, pa ne teče."
„Oča, vode mu manjka, vode."
„Za jedno kolo bi je moralo vender še dosti biti; to se je kam
ujelo. Pojdi, da je vzdigneva in žleb malo iztrebiva ! Ti si še mlad
in krepak. meni pa se že kolena opletajo."
A naj se Jurij upira, kolikor hoče, liudomušno kolo se ne gane
pa se ne gane, tako da se na zadnje sam Simen uveri, da je nemara
res vode premalo.
Mračilo se je, ko pride Jurij na svoj novi dom, tovariša sta
bila že doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in mes^.
„Hej, priraojdunaj, Jurček," kriči Premec, „danes bomo pa
večerjali, kakor sam gospod župnik."
Tako je ostal Jurij pri Premci, pomagal je in delal, kar je
bilo okrog hiše in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo druzega
dela, pa je vzel puško in prinesel sem ter tja kacega zajca ali pa
veverico domov, po noci pa je šel <3asi v potok po rake. Metle vezati
ni posebno umetno delo, a Premec ga je tudi naučil koše, jerbase
in korbice plesti. Posebno fine róbe se ve da Premčeva fabrika ni
izdelovala, a v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in kdaj se
je bil Premec sam tega navadil, to se natanko ne ve, a Ijudje so
ugibali, da bržčas takrat, ko je bil zaprt. Mihá je hodil z muziko
po veselicah in bratovsko delil svoj zaslužek: celo Premec je postal
nekoliko l)oljši, da ni posedal toliko čaša po krčmah: posebno rad
je imel Jurij a,- bodi si da mu je dopadel od nekdaj drzni deček, ali
pa ga je imel posebno zdaj za domačega, ko je njegov sin gospo-
daril na Primoževini. Na večer obiskaval je Jurij tudi svoje roditelje,
se ve da so bili takrat v vednem strahu in však trenutek je hodil
Primož ven gledat, če je vse varno. Jedi, pijače in obleke je dobil
134 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
doma, da pa po dnevi ni smel hoditi po vaši, to ga ni žalilo. Prost
je bil in na svoj polož aj in na vojašôino ni mislil vec; tako se
človek tudi nevarnosti privadi, če je moral delj čaša v njej živeti.
Brezskrbno in zadovoljno je živel v veseli družbi. Kje navadno biva,
tega sploh Ijudje natanko niso vedeli in tudi povpraševali niso ; tako
so govorili, da se okrog Gorice potika; ne izdal bi ga pa nihče, in
če bi bila tudi večja nagrada razpisana. Da bi pa kacemu voliunu
sled zmešal, Juľij ni vedno pri Premci prenočeval, ampak sem ter
tja si je izbral za ležišče kak kozolec, katerih je stalo mnogo od
vaši sem po polji.
Tako je prešlo poletje, prešla jeseň in zima je trkala na duri.
Lehko je bil pospravil Premec pridelek svojega polja; žito je bil prodal
in denár je pod njegovimi rokami hitro ginil. V samotni koči pa je
bilo mraz in Premec svojega gozda ni imel razen par smrek okrog
hiše. Sproti si je nosil subih drv iz gozda ; na zimo pa vesel človek
po leti ne misii. Zdaj so se vrstili vsi trije in hodili však svoj dan
po suhljad. Prijetno se ve da ni izpod snega vleči primrzneno vejevje
in večkrat so ležali okrog mrzle peci in celo sal zbijati se jim ni
Ijubilo.
„Primojdunaj, drugo bi vse bilo," dejal je čaši Premec, „samo
denarja ni."
In trdo je res šlo zanj, zaslužek je po zimi redek, ko Ijudje
za živež radi delajo in Mihova muzika je tudi marsikak teden poči-
vala. Dolga je pot do Primoža v grdem vremenu in večkrat je
Juriju, kadar jo je hodil, prišlo na misel doli ostati čez zimo; a če
je premislil, kakih sitnostij bi utegnil nakopati svoji rodovini, -zbal
se je.
„Veste kaj?" pravi nekega dne Jurij k svojima tovarišema.
„Jaz grem doli do Rožanca, pa si izposodim par goldinarjev. Po
leti mu jih bom vrnil in če mu práv kaj obresti plačam."
„Ha, ha! primojdunaj," zasmeje se Premec. „Vidi se, da ti
moža ne poznáš. Ce ga sam Bog poprosi na posodo, brez poroka
mu on ne da nič. On bi bil Kristusa za pol menj prodal kakor
Judež."
„O za pol več, oča," oglasi se Mihá. „Dober kup pa Rožanec
ne da nič."
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 135
„Jaz pôjdem vender; saj sva prijatelja in saj veste, kaj je
storil zame."
„O kaj pa!" pravi Premec. „To je kaj posebnega! Reči starému,
naj se obesi mestu tebe, raj ši bo storil. kakor da bi ti kaj dal
na posodo. Ce bi mu bil jaz rekel : daj deset krajcarjev, da rešiva
Jurija, ki ga hočejo umoriti. ntisliš, da bi bil dobil? Nikoli ne."
Tako je govoril Premec, a Jurija ni pregovoril. Napoti se k
Rožancu in dobi gospodarja na dvorišči, ko je ravno butare delal.
„Dober dan, oča Rožanec!" ga nagovori. „Vi pa butare?"
„Butare," mu odgovori. „Od kod pa ti?"
„E, od vseh krajev, oča."
„Največ si pri Premci, kali?"
„Zdaj tu zdaj tam; tako se klatim po svetu."
„Práv iraaš! Malo moraš počakati, da te Ijudje pozabijo, potlej
si pa dober: nobena živa duša ne bo vec po tebi vprašala. Ce
hočeš, pojdiva v hišo! Kos kruha pa malo pijače imam zmerom pri
rokah."
„Ne, oča; saj se tukaj lehko pomeniva. Vest«, jaz sem po nekaj
k Vam prišel."
„No, kaj bo dobrega?"
„Oča takole je: Jaz nisem slab delovec, kaj?"
„O dober, dober; jaz te že poznám."
-Po leti, glejte, bom leliko dobil dela, kolľkor ga bom hotel,
če me práv letos še niso hoteli tako jemati. S časom Ijudje vse
pozabijo, jelite!"
„Tako je: noben človek ne bo več mislil na to, da si uhajač."
„Vidite, zdaj pa dela ni in kdo me bo na zimo vzel? Po leti
si bom pa kaj prislužil, po leti: in če boste kacega delovca potre-
bovali, kar imate me."
„To je že práv."
„In delal Vam bom pridneje in tudi ceneje kakor však drugi.
Mlatit Vam pôjdem in kosit po tri groše na dan." i
„Kar v roko udari!" pravi mož veselo in iztegne svojo desnico.
„Samo plačajte mi nekaj naprej!" —
Osupnen ga pogleda Rožanec in pridna sekirica mu zastane. —
„Veste," nadaljuje Jiirij, „potlej ne bom tako potreboval, zdaj
sem pa res potreben in Vam je pač vše jedno, če daste zdaj ali
ozi je."
136 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Fánt, ti praviš: vse jedno? Kako more kmet, ubogi kmet, kaj
denarja dati od sebe, če ni še prodal svojih pridelkov in svoje
živine !"
„Saj ste oni teden žita prodali!"
„Kaj prodal ! Se ve da sem prodal ; toda, kako sem prodal ! V
izgubo sem moral dati, v čisto izgubo. Ej, potreba, potreba, pa skrb!
Fánt, ti nimaš še nič skrbij, ker si sam, kdor ima pa svojo zemljo,
ta pa ni nikoli brez skrbij."
„No, takih skrbij bi se jaz ne bal," omeni Jiirij.
„Zato, ker jih ne poznáš. Ti še nisi nikdar plačeval dávka in
ne ves, kaj se to pravi: hiša brez denarja, rubežen pa pred durmi."
„Vaše posestvo vender lepe denarce nese."
„Lebko bi jih, lehko; Bog ve, da lehko! Toda kaj ti pomaga,
če vidiš lepo drevje v gozdu, da se ti ga srce veseli ; pa prideš drugič
pogledat, pa vidiš, da je drugi posekal ! In kak krompir je bil zrasel
na njivi! Debel kakor repa in kar usulo se ti ga je pod steblom; ko
sem pa začel kopati, takrat sem pa vi lei, da je boljši že pobran.
Potlej naj pa nese denarce kmetija! Koliko sem zložil žita v kozolec!
Na tesno sem je dejal, snop pri snopu, samo lepo pšenico, trdo
kakor jeklo in svetlo kakor led. Ko pa pridem z vozom nakladat,
bilo je pa vse narahljano, skoro však drug snop je izginil!"
„Kaj, da tako kradejo po Gorici!" začudi se Jurij.
„Tako in pa še bolj ! Toda nekaj jih poznám in ker si ravno
tu in menda večkrat Premca vidiš, reči starému : če ga jaz jedenkrát
dobim v moji hosti, da bo drva sekal in škodo delal, ali pa okrog
mojega kozolca kaj iskal, česar ni izgubil, posvetil mu bom z dvo-
cevko, da bo imel za nekaj čaša dosti. Da móram ravno jaz tako
tatinsko soseščino imeti!"
„Oča, Premca menda po krivem dolžite," zagovarja Jurij svojega
dobrotnika.
„O kaj pa, po krivem! Le govori zanj! Meni so Ijudje pravili,
' ki se ne lažejo in dolgo sem že potrpežljivo gledal, kako se ta nesnaga
na moje stroške pase."
Jurij se je bal, da bo starec zdaj, ko mu je najljubši predmet
prišel na misel, o tem govoril brez konca in kraja, in zasukal je
govor zopet na svojo prošnjo. „Hudo je, oča, hudo!" pravi. „Pa veste
kaj? Zavolj tega bi mi vender lehko par goldinarjev posodili. Cez
pol leta Vam jih pa odslúžim."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 137
„Oh, Ijuba duša," vzdihne Rožanec. „Cez pol leta! Kje je še
to! Bog ve, če boš takrat še pri volji izpolniti svojo obljubo!"
„Saj sem Vam segel v roko."
„In Bog ve, če boš še mogel to storiti. Zandarji še vedno okrog
lazijo in če te dobé, kdo mi bo povrnil?"
„Bodo pa oča dali, ali pa France,"
„Ha, ha,* nasmeje se bridko Rožanec; „oča ali pa France!
Saj poznám oba dobro ! Od teh pa denarja ne dobiš ; trda sta kakor
gabrova grča. Ha, ha! da bi ta dva kaj plačala, na to še misliti ni!"
„Pa jaz imam še nekaj dote!"
..No, pa Bog ve, kedaj jo dobiš, ali pa nikolij Tvoj oča lehko
še dalje živi kakor jaz."
„Da bi le Bog dal!"
„Ej, zlodja, Juľij ! kaj pa meni potlej vsa ta barantija pomaga?
Jurček, kar pustiva te neumne marnje, pa pojdi z máno, da ga
spijeva však jedno knpico hruševca, tacega, kakor ga ti še nisi pil."
„Zahvaljujem, oča, res ne bom! — Vi mi torej nečete poma-
gati?"
,,Kaj, pomagati!" jezi se Rožanec. ,,Pomagam ti že, kjer hočeš ;
ali če pa ne morem, pa ne morem. — Toda počakaj, zdaj-le sem
se nekaj domislil."
In stari vleče ponižnega Jurija čez dvorišče. Pod hišo v zemlji
bila je prostorna klet, to Rožanec odklene in porine mladeniča notri.
,,No, Jurij, kaj vidiš tu notri?" ga vpraša.
,,Dve kadí zelja."
.,Ha, ha," smeje se oni, ,,to je tudi notri, tudi. Pa poglej sem!
Ob steni, kaj pa tu visi?"
,,Zajčje kože."
,.No vidiš! Samé lepe, suhe zajčje kožice. Petnajst jih je, in
poglej Ijuba duša: v ponedeljek je v Ljubljani semenj, jaz ne morem
iti, ker imam dela doma; ti pa lehko tjá stopiš, pa vzameš to-le s
sábo. Če skriješ pod suknjo, noben človek ne bo vedel, kaj neseš.
Klobučarji se bodo pa kar stepli zanje, tako lepe kožice so to. Recimo,
da dobiš za vsako štiri groše — dobil boš pa lehko več, primaruha !
tako blago, le poglej jih — no, pa recimo, da štiri groše, in petnajst
kožic, to je že blizu štirih goldinarjev."
,,Ňe vem, če bo toliko, oča," ustavi ga Jurij in začne računiti.
„To je menda samo tri goldinarje."
138 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Ni mogoče!" zavpije Rožanec, „le štejva! Če bi jih bilo
samo pet, že te bi znesie jeden goldinar; zdaj jih je pa petnajst,
pomisli; petnajst!"
,,No, in to je trikrát pet."
,,Hentaj ! menda res. Teda ti jih boš veliko draže prodal ; ne
smeš takoj prvému dati; poskusi malo, kakšen je kup in barantaj
na žive in mŕtve !"
Jurij ni vedel, ali bi se smijal dedcu ali bi se jezil : toda kaj
bi bil mogel storiti? Ce odreče. ne dobi denarja nič, jeden dan ali
dva se pa že roma po svetu, in kdo ga pozná v mestu !
,,Kar se bo dalo, bom storil," pravi. ,,Zanašajte se namel"
„Tako je práv ! Kaj bi dobro robo zametaval ! Pot te skoro nič
ne velja; zapravljati se ve da ni treba. Cez Savo se prepelješ na
prvem brodu: po čolnu; na ladijo ti ni treba hoditi, ker je predrago.
Sem in tjá boš plačal štiri krajcarje. V Ljubljani imaš pa petnajst
krajcarjev čez in čez dosti."
,, Petnajst krajcarjev, oča ! Kaj pa mislite! Toliko me stane
če grem v Dolino."
,,Ha! Ali hočeš po svetu hoditi pijan kakor muha? Glej, da
se mi v Savo prebrneš ! — No pa vzemimo dvajset krajcarjev, ker
SI že tako razvajen ; potlej boš pa živel kakor prapreški gospod. —
Kar ti ostane, pa lepo domov prinesi, pa glej, da kaj ne izgubiš in
da ti na semnji kdo kaj ne izmakne. Mestni Ijudje so vsi vražji in
na tujca kar gledajo, kako bi ga osleparili. Poldrugi goldinar, polovico
skupička, boš potlej meni dal, drugo polovico ti pa jaz posodim tjíi
do SV. Jurija, tvojega patróna. Obrestij pa ne maram nič, ker jaz
S3m kerščansk človek. — Tako, Jurij ! Kadar odrineš, pa mi pridi
povedat, da ti blago izročim !"
Kar tepel bi skopuha kakor ajdovo slamo, mislil si je Jurij. če
bi ne bil ravno Rožanec. Toda le počakaj I
YI.
Grd dan je bil Ijubljanski ssmanji dan; deževalo je iu siieg je
vmes naletaval, tako da so tla od mnogih nog razteptana kar plávala.
Množica Ijudij valila se je sem pa tja; jedni hite po gotovih opravkih.
drugi ogledujejo štacune in kráme in premišljujejo, ali bi .še kaj
kúpili; ti .iščejo svojih znancev, oni so jih našli in glasno so raz-
govarjajo z njimi; vmes pa ropočejo vozoví in bega živina.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 139
Pri klobučarji na trgu je že dolgo kmetskí fánt od stráni gledal
in čakal, da se odmaknejo kupci. Zdaj se približa, a ne pogumno in
moško, kakor fantje njegovih let, ampak plašno in iirno, kakor bi se
bal, da se skesa, ako bi hodil počasi.
„Jaz imam zajčjih kož na prodaj," reče poluglasno Jurij, kajti
on se je obrnil na prodajalca.
Klobučar ga nekaj čaša pazno gleda, pa reče: „Pokaži!"
Jurij razveže culico in razloži svojo robo. Dolgo j o ogleduje
oni, vse predolgo za Jurija, naposled pa vpraša: „Po čem?"
„Po štiri groše."
„Fánt, ali si znorel?" pravi oni. „Po dva ti dam, če ho češ;
pa kar pusti tukaj ! "
„Ne, ne morem dati."
„Kaj ne moreš dati, ko si vse zastonj dobil! Dva groša dobiš
še po vrhu, pa nič več." In klobučar seže po rúti.
„Ees ne morem," reče Jurij in prime za drugi konec.
„Stoj, fánt I" pravi zdaj oni na glas. „Pridejo žandarji mimo,
potlej boš pa lehko dal."
A tako srpo ga pogleda Jurij in tako krepko mu stisne pest,
s katero je robec držal, da je takoj izpustil. Jurij povije svoje blago
in izgine med Ijudmi. Malo so bili za njim pogledali, ko je klobučar
zadnje besede rekel, a kdo se meni za tuje Ijudi?
Poludne je zazvonilo; vse Ijudstvo se odkrije in kjer je tropa
skupaj, začne jeden glasno naprej moliti. Najglasneje pa moli tam
na trgu star štacunar, ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se razlega
njegov glas in nehoté tudi Jurij za njim moli in se počasi bliža. To
mora biti dober človek, ki je tako pobožen, misii si in čaká, kdaj
bo molitve konec. Zdavna je že odzvonilo, a rejeni klobučar še vedno
našteva svetnike in svetnice, kakeršnih Jurij še nikdar ni slišal, in
neutrudno odgovarjajo Ijudje okrog njega. Na zadnje pride vender
„čast bodi" in velik križ sklene raolitev. „Ta je bila pa dolga,"
meni nekateri, „práv za deževen dan." Ljudje se začno razgubljati
po krčmah in trg se prazni. Zdaj se Juriju zdi čas ugoden. Urno
stopi k môžu in ga nagovori:
„Oča, jaz sem tudi za Vami molil," pravi. „Zdaj bova pa kupčijo
naredila. '^
„Práv je; jaz imam pa tudi najboljše blago."
140 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Jaz bi Vam nekaj prodal," seže mu Jurij v besedo, „zajčjih
kozie, če jih potrebujete."
„Kaj pa, da jih potrebujem. Le sem z njimi!" In zopet razgrne
Jurij svoje blago in boječe gleda kupcu v obraz, kaj poreče.
„Koliko hočeš imeti?" v prasa oni.
„Ne veliko,'' odgovori Jurij. „Po štiri groše Vam jih pa dam."
Mož premetava kože, mane jih s prsti, ogleduje od vseh stranij,
potlej pa izvleče mošnjo. Aha! veseh se Jurij, nisem se varal. to jo
pravičen in pošten mož. Stacunar našteje in pomakne denár Juriju :
„Tu imaš, fánt!"
Jurij pregleda pa vidi, da je samo dva goldinarja in dvajset
krajcarjev naštel.
„Oča, vi ste se zmotili," pravi Jurij. ,, Ťukaj manjka šestnajst
grošev, za štiri kože ste mi utrgali."
,,Prijatelj, te boš pa navrgel!" reče oni in grdo se zasmeje.
,, Ťukaj je denár, vidiš? Zdaj pa tjá-le poglej !"
Jurij se ozre.
„Tam so pa žandarji! Také ptiče, kakor si ti, jaz poznám."
Jurij se je ves tresel od jeze, zdaj je bil rudeč zdaj bied in prvá
misel mu je bila, da bi v dedca skočil in mu kosti premél, a vedno
bliže prihajata dva bajoneta.
,,Vzemi ; če ne, vzamem jaz," pravi štaeunar in iztegne roko ;
Jurij pa pobere hitro denár in odide.
,,Bog bodi zahvaljen za dobro kupčijo," vzdihne klobučar in se
odpravi h kosilu.
vn.
V predmestni kŕčmi se je vse trio pivcev in glasen pogovor
so imeli med sábo. Možje so pili po storjeni kupčiji ali pa so jo
nadaljevali, ženice so ogledavale in primerjale nakupljeno blago in
dekleta so materam svete dajale, kaj bi se še práv dobro kúpilo
zdaj, ko so že v mestu. Pri jedni mizi pa je sedela tropa preširnih
fantov, ki so po vinu razgreti šále zbíjali na vse pretege. — V kótu
pri peci sedel je Jurij in rezal svoj ogel belega kruha, ter j)il kozarec
vina. Prisedel je bil k njemu star mož, in poleg njega mlado dekle,
in položila sta svoji euli na klop k peci. Iz starčeve moleli so težki
novi usnjati podplatí, dekličina pa je bila skrbno povitá in zvezana,
da ni bilo moci soditi in uganiti, kaj je v njej.
Sedeli so nekolíko čaša molče drng poleg dmgega.
Dr. Fr. Betela: Malo življenje. 141
„Odkod si pa ti doma?" povzame naposled starec besedo in se
obrne k Juriju.
„Tam pri Dolini, če veste," mu on odgovori.
„Hentaj, pri Dolini? Potlej iraava pa jedno faro sv. Jurija. Jaz
sem pa s Stime Peci pri sv. Florijanu. Ali si že bil katerikrat pri
SV. Florijanu?"
„Bil," odgovori Jurij, „pa ne velikrat. Torej je Vaša tista biša
na samem, vrhu róba?"
„Moja, in pri nas se pravi pri Pečárji. Kdaj greš pa domov?"
„Ne bom čakal dolgo."
„Vidiš ! nekaj opravka imam jaz še, potlej pa tudi odrinem in
lehko gremo vknp proti domu; tvoj brod je samo pol ure bliže, kali?
Nad Hotičem se prepeljujete Dolinci, jeli!"
„No in do tja te spremiva z Lenčiko, ker imava tudi to pot.
— To je moja hči tukaj, pa še ni bila prej nikoli v Ljubljani in
ker me je tako prosila, sem j o pa vzel s sabo, zdaj jo pa noge
bôle."
„Oh, oča!" izgovarja se dekle in zarudi, „saj me nič ne."
„Bodo te pa jutri, le počakaj !" tolaži jo oča. Pogovoré se še
potem, kakor je navada, o letini; Pečar potoži, kako Ijudij za delo
primanjkuje, ker neče nikdo več doma za drevo držati pa cepec
sukati, ampak vse hiti železnice delat, premog kopat ali pa jih vzame
vojaščina; kadar so bolni pa stari, vračajo se domov. „Pri nas bi
tudi potrebovali jednega delovca," pravi, „toda kaj, ker so tako
dragi. Jaz sem že star, da se težko ukvarjam, zemlje imam pa dosti ;
samo v hribih je, v hribih."
„Da, v hribih," pritrdi Jurij.
-Také sile pa tudi ni, oča" bráni se dekle. „Kako pa Mala
Loka lepo leži in Krátka Njiva!"
Juriju je prišlo na misel, kaj, ko bi v to službo stopil. Mir
bi imel nemara; toda v kake hribe bi prišel, in v kako zimo! Od
svojih krajev bi bil vender ločen, in druščine bi ne bilo nobene. Ne,
v ta dolg čas pa ne!
Pečar se je bil poslovil s svojo hčerjo in tudi Jurij odide.
Zamišljen hodi nekoliko čaša po mestu, a vsega je že naveliean.
On ne pozná nikogar in nihče ga ne pozdravi in vender se mu zdi,
kakor bi Ijudje za njim se spogledavali, kakor bi kázali nanj; če
142 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
dva vkupaj obstaneta, prepričan je, da govorita o njem. Proč, proč,
Ijudem izpred očij ! Jurij pozabi Pečarja in svoje obijube in hiti, kar
more, proti Zalogu in odtod dalje za hribom ob Savi. Tacega dne
še ni imel za seboj. Kaj ko bi ga tukaj v neznanem kraji kdo izpazil !
Kam bi se obrnil in kje bi dobil zavetja?
Zimski dan ne traje dolgo, zlasti če je oblačen; in temno je
že postajalo, ko dospé Jurij do broda. Čim bliže je prihajal, tem
hitreje je hodil oziraje se pogostoma nazaj, kajti vedno se mu je
zdelo, da hiti kdo za njim. A megla se je bila razgrnila in komaj
je razločil ribičevo hišico oiistran Save. Zanesljivejša pa so ušesa po
noci in vedno glasneje se slišijo in vedno bolj se bližajo koraki brzih
nog. Ternu človeku se mudi, misii si Jurij. Morda hodi za mano,
ker sem mu sum vzbudil. Na pol v teku doseže Jurij breg. Coln
je bil k sreči pri tem kraji, kajti ribičev fánt je bil ravno neko
žensko prepeljal in že odriva, ko priteče Jurij. Na njegov klic pri-
makne se zopet čoln in Jurij skoči vanj.
„He! počasi!" vpije fánt. „Ce ne, bova zajela ali pa se pre-
brneva oba."
„Tiho bodi, pa vozi urno !" ukáže Jurij. Krepko se upre brodnik
v drog in odrine čoln od kraja.
Kmalu se začuje od brega sem močan glas: „He, ribič! stoj,
vozi nazaj ! "
„Takoj pridem, takoj," zavpije fánt in vozi dalje.
„Nazaj, budiči Ce ne ustrelim," sliši se v drugo.
„Žandár je," šepne brodnik in obrne svoj drog, kajti dobro
znani pok petelina na puški je pričal, da se mož ne sali. Jurij se
ni motil, hodil je nekdo za njim, bodi si nanj opozorjen, ali pa je
plaha njegova osoba sama ob sebi obrnila sum naše.
Zdaj ni bilo čaša premišljevati ; Jurij stopi k brodniku in mu
zamolklo reče:
„Fánt, če ne voziš dalje, zadavim te," in mu položi roko na
ramo; a fánt ni bil strašljiv.
„Kaj ti mene, ti, drvar!" zavpije in ga sune v obraz. Komaj
se je bil Jurij umaknil. Zdaj pa zgrabi brodnika za prsi in ga potlači v
čoln. Coln pa se prevaga in oba se zvrneta v Savo. Kakor bi trenil, raz-
pustita se v hladnem elementu skušaje se rešiti ; čoln pa plavá rairno po
Savi doli. Dasi je znal Jurij dobro plavati in ni imel daleč do brega,
vender izleze le z največjim trudom ves otrpel iz vode : tacega mraza še
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 143
ni užil in obleka ga še nikdar ni tako težila. Na krik je bil prihitel stari
ribič. n Oho, oho!" vpije in razprostre roki proti Juriju, kakor bi
ga hotel udržati, a niti mu je bila resnica, niti bi ga bil premogel
in več mu je bilo na tem, da sinú iz vode pomaga. Daleč je bil že
Jurij, ko prikolne fánt iz Save.
„Da bi vse biriče zlodej vzel," huduje se. „Kje bomo pa zdaj
čoln Ískali?" —
,Ah, čoln!" tolaži ga stari. „Doli h Krivcu bom stopil in na
ovinku ga bomo dobili v dračji; ti pa glej, da se posušiš!"
Jurij pa je bežal v hrib, kakor obstreljena zver, ne oziraje se
ne na desno ne na levo. Ves je bil moker in zeblo ga je; ko pa
je lezel dobre pol uro navkreber po spolzki stezi, tekel mu je že
vroč pot od čela doli. Tako hodi dolgo dolgo po poti, ki se je
komaj poznala, nikdar se mu hrib še ni zdel tako visok, nikdar
tako strm; komaj prekorači jeden vrh, že stoji drugi nad tem in
zadaj zopet tretji brez konca in kraja. Kakor bi ga zel duh v krogu
vodil, tako blodi sem ni tja po temoti. Naposled ugleda visoko nad
sábo berlečo luč. Hvala Bogu! vzdihne, vender prídem do Ijudij, in
poskusi pot naravnost proti lúči, a kmalu se prepriča, da je tod
.svet zaprt: skoro na\i3Ík dviga se skala mnogo sežnjev visoko in
nikjer ni nobene steze. Tu ne pomaga nobeno premišljevanje, obití
.se mora strmina: Jurij se upira in upíra na vso moč in príleze
slednjič na vrh. Kar nič ni vedel, kje je; razgled mu je vzela
temná noč, in ne more se spomniti, da bi bil že katerikrat videl
ta kraj in to hi§b. Komaj stori par korakov proti zaželjenemu pre-
nočišču, kar zarjove nad njim velik pes in ga ustaví.
„He, Ijudje božji!" vpije Jurij. „Alí ni nobenega doma?"
Cez nekaj čaša se vráta nekoliko odpro, in kakor se do-
zdeva Juriju, vpraša póstarna ženica: „Matija, ali si ti?"
„Ne, jaz sem, jaz," odgovori Jurij.
„Kdo pa je to?"
„Nekdo, ki je pot zgrešil, pa prosí, da bi ga prenočíli."
„E, Ijubí moj!" odvrne oni glas. ,Pri nas te ne moremo pre-
nočiti ; pojdi tukaj-le doli do Šimona, četrt ure daleč, tam te bodo
vzelí pod streho; pa glej. da v brezdno ne padeš, pot je nevarna."
„He, matí, prenočite me, mraz je," prosí Jurij.
„Ravno danes ne morem; kar pojdi tu doli, boš kmalu tam."
144 hr. Pr. Ďeteía: Maío žlvljenje.
„Toda psa pokličite k sebi! Ta zverina me ne pusti mimo."
A tega ni bilo treba, kajti na jedenkrát pes glasno zalaja in steče
na nasprotno strán in laja, priteče zopet k hiši in zopet izgine.
„To sta pa naša dva," pravi žena, in kmalu se pokažeta dve
osobi, moška in ženská.
„Dober večer, Matija, dolgo vaju ni bilo," pozdravlja starká
stopivší iz hiše. „Ťukaj je nekdo, če ga hočeš preiiočiti. "
„Dober večer, oča!" izpregovori Jurij, a pes skoči zopet proti
njemu in ga ne pusti dalje, dokler ga gospodar ne odžene.
„Kdo pa si ti?" vpraša mož, ki se mu je reklo Matija. ^Pojdi
no bliže!"
„Oča, tisti je, ki je zraven naju sedel," šepne dekle, ki je spo-
znalo Jurija.
K Pečarju je bil prišel Jurij na Starmo Peč.
„Glej ga, saj res!" pravi Pečar in podá Juriju roko. „Kod pa
hodiš in kako prihajaš sem?"
„Zašel sem bil."
„No to pa ni nič čudno pri takem vremenu. Se jaz sem moral
pažiti, ko sem že sto in stokrát to pot hodil. Sneg vse zmede. Zdaj
pa kar hitro stopimo v hišo, da se ogrejemo."
Tople' izbe še nikdar ni znal Jurij tako ceniti kakor zdaj. Mati
prinese malo večerjo in tudi on mora prisesti.
„Kakšen si pa, fánt?" vpraša Matija. „Saj se te vse drži,
Tako hude megle pa vendar ni."
Jurij pove svojo nesrečo, opravičuje se, zakaj ju ni počakal in
Matija prinese dva otepa slame v izbo, da se mu naredi postelja.
„Lenčika, kaj si pa vse nakúpila?" vpraša zdaj mati in Lenčika
odpre korbico in razkaže svoje základe. Vsakemu je nekaj kúpila.
„To je za mater, to za očeta, to za Simonovega Štefana, to pa za
Anico."
„Ali si tudi Stefanu kaj kúpila?" nasmehne se mati.
„Saj móram, ker je tako siten," odvrne Lenčika.
„Za našega gosta tukaj pa nimaš nič, Lenčika?" vpraša oča.
Malo osupne deklica, kajti nenadoma je prišlo vprašanje; ko
pa Jurij začne dokazovati, da se tudi njemu spodobi majlien „odpustek"
za spomin, odvrne pogumno: „Bom pa tega dala, ki sem ga name-
nila Stefanu."
„Kaj bo pa Štefan dejal?" vpraša mati.
Ďr. fl. Ďolenec : Izza mladih let. 145
„Saj ne bo vedel. Dobo pa druzega," reče Lenčika in odide z
materjo v drugo sobo k počitku, trudnega Jurija pa je že tudi spanec
nepotrpežljivo čakal na slamnati postelji.
Ko razsvetli drugo jutro solnce snežné vrhove, nájde Jurija že
na nogah. Obleka je posušena in gospodar mu natoči kupico bri-
njevca domačega pridelka k odhodu.
„Ta ogreje dušo," pravi mož, „in po zimi ni boljšega zdravila."
Potem mu pokaže najboljšo pot v Dolino in prijateljsko se poslo-
vita. „Ce še katerikrat tod prideš," pravi Matija, „pa se še oglasi!"
Mož odide živini klast, Jurij pa stopa urno proti domu. Da
je skoro ves denár izgubil v vodi ali na potu, to mu ne dela mnogo
skrbij; da je le zopet doma. Celo nekaka škodoželjnost se ga loti,
ko pomisli, kako bo lakomni Rožanec skákal, kadar to zve. Ta
Pečar je pa dober mož, misii si, da bi le ne bil v taki puščavf ! Ce
bi bilo le malo niže doli, pa kar ostanem pri njem, Toda, hu!
nikjer nobene vode; sam kameň pa sama skala! Sneg menda leži
vse leto tukaj . Škoda tako dobrih Ijudij za tako púst kraj ! — Tako
je premišljeval Jurij na svojem potu in hvalil Boga, da ni tukaj gori
v tem mrazu doma.
(Dalje prihodnjič.)
Izza mladih let.
Spisal dr. H. Dolenec.
I.
pospod Speetabilis, ki je nas „Zvonove" pisatelje koncern leta
v „Slovenskem Národu" z razbeljeno mastjo polil, da smo se
svetili kakor najbolj ukusni žganjci, zaželel si je, da bi mu
jaz letos takoj jel praviti, kako je bilo takrat, ko sva se prvikrat z
medvedom srečala. To opisovati bi ne bila težavno in v kratkem
povedano, a s tem bi mu samo po jedni stráni ustregel, kajti njega
zanimajo, kakor pravi, tudi naši domači origináli kakor n. pr. Mihá
pa Vragov boter; a takih, in po moji sodbi še bolj besede vrednih,
spoznal sem dosta, predno sem v medvedje kraje zašel ter iz njih ust
marsikateri dober náuk poslušal in si ga moral zapomniti, da sem
10
146 Dľ. H. Ďolenec: Izza mladih let.
dozorel za medvedarja in stal ko zid, ko je bilo skoro gotovo, da se
bodeva s tem mogočnjakom našili gozdov na ozki poti srečala.
Da ga torej seznanim s temi učenjaki svojega predmeta in se
jim hvaležnega pokažem, — kajti njim gre zasluga, da je Spectabilis
zame posebe še ponvico pogrel in debel ocvirk name stresel, — jel
bom praviti od kraja. Ne bojte se pa, čitatelji, da bode to kaka ziste-
matična razprava pričenjajoča s kemično analizo strelnega prahu in di-
namično razpravo zajčjega skoka, ne, to ne! Bodo to pripovedke za nas
in pri kozarci vina. Možje, katere vam bom predstavljal, bili so ali pa
so še poštenjaki, ki so pili, peli in zeleň gozd Ijubili ter živalsko sled })0
snegu rajši gleSali ko svilnat lišp med židovi in drobné črke na papirji. —
Začel sem s samo torbico; na puško sem môral še dolgo čakati.
Torbico so mi obesili, ko sem smel prvikrat spremljati očeta, ki je
šel prepelice streljat. Bog ve kolikokrat mi je bilo rečeno: zmerom
zadaj hodi in nikdar pred puško ne stopaj ! Dokler nismo torej na
polje prišli, hodila sva zadaj jaz in Paksel, tako je bilo psu ime;
ko smo do pravih njiv dospeli, zapustil me je Paksel na očetovo
povelje in sam sem zadaj ostal. V ožjo dotiko sva zopet s Pakslom
prišla, ko so jele prepelice padati, kajti vselej sva se jeden pred
drugim zapodila, kdo jo bode prej pobral in posebno me je jezilo,
da Paksel ni hotel nikdar pobrane prepelice meni podati, arapak
vselej sem jo še le iz očetovih rok dobil, da sem jo potem v torbico
dejal. Kadar so prepelice pogostoma padale, posmehoval se nama je
oča, posebno Paksel si je dosti hvale pridobil; kadar je pa zastonj
pokalo in ni bilo kaj pobirati, takrat se nama je pa hudo godilo,
kajti vselej sva bila vsega midva krivá. Jaz nisem práv hodil, ali
brez potrebe kaj govoril, Paksel pa ni práv iskal in predaleč odhajal
in kadar je začelo naopak biti, postajalo je to zmerom huje, tako
da jaz in Paksel že v resnici nisva vedela, kam bi se dejala in
kako bi hodila. — Práv za práv sem najine grehe še le takrat spoznal,
ko sem imel že sam psa in puško ter se prepričal, da taisti, ki
strelja, ni nikdar kriv, ako zgreši, ampak vselej pes ali pa kak sprera-
Ijevalec. Vsaj to so navadni izgovori, sicer jih je pa še dosti drnzih,
tudi navadnih, ali pa takih, ki jih ravno prilika nanese; gotovo je,
da lovec in jetnik nista nikdar krivá, prvi ne, da ni kaj pobratí,
drugi ne, da so drugi njega pobrali.
. Kadar je bil že nesrečen dan, hitro sem se kesal, da sem šel
na lov. Solnce je pripekalo, žeja in lakota sta me stískali in še
Dr. fí. Doienec: Izza mladili lét. 147
tako kislih in griževih jabolk sem se razveselil kakor Izraelci mane
v puščavi.
Se od tistih časov imam češplje v visoki časti, zrele in tudi
také, katerih se je komaj še moka prijela. Težko sem čakal, da je
bilo kaj v torbico dejati, ali s časom in po vročini je postala torbica
j ako nadležna. Zadaj sem začel ostajati ter v vsaki senci počivati,
a žal! moral sem potem hitreje stopati za očetom. Pritožiti se pa
lovec nikdar ne sme, da bi bil truden, šq menj pa, da težko nosi in
zatorej sem se premagaval in trdil, da nisem truden, akoravno sem
zmerom bolj zadaj ostajal. Najhuje je pa bilo po česti proti domu
koračiti, in kakor nebeško prikazen sem pozdravil še tako reven
vozíček, da je le še za fantiča prostora imel. Doma je bila pa zopet
veliká korajža. Kázal in razkladal sem, kaj smo ubili in še posebno
poudarjal, da nišem nič truden, a za lakoto sem se pač takoj udal in
se tudi skazal potem, da sem resnico govoril.
Tudi med prepelicami je že marsikateri zajček se potočil, vender práv
za práv je zajec še le kasneje na vrsto prišel, in to je bila vse druga reč.
Milo sem gledal za njimi, kadar je šlo več lovcev in tudi več psov z njimi
na lov. Zelel in težko pričakoval sem čaša, ko bodem smel tudi jaz z njimi.
To se je zgodilo potem, ko sem prvič iz šole na veliké počit-
nice prišel.
Mestu puse sem dobil palico ali pa dežnik, kakor je vreme
kázalo in izročen sem bil tistemu, ki je pse gonjače vodil. To je bil
takrat pri nas stari Janez, mož, ki je dober kos lovske zgodovine
na Notranjskem in torej vreden, da se z njim dobro seznanimo,
posebno tudi zato, ker pod njim sem si pridobil največ náuka in
veselja do lova ter do dvaindvajsetega leta skoro le z njim na lov
hodil. Ko sem pod Janeza prišel, imel je mož 65 let in slúžil je
žejednoinpetdeseto leto pri naši biši. Janez je bil bolj majhne postave;
bil je — kakor je sam, Bog ve kolikokrat, pripovedoval — ravno
tako velik kakor Napoleon. Pravil je namreč, da se je Napoleon, ko je
skozi našo vas prišel, ravno pri mitnici ustavil in s konja stopil;
da se je pa takrat on zraven njega postavil ter se prepričal, da sta
bila oba jednako veliká. Janez ni trpel ugovora ter je ta dogodek
vselej za pravo istino trdil, dasiravno jaz še dan danes nisem prepričan,
da bi bil Napoleon kedaj skozi našo vas jahal ; vozil pa se je jeden-
krát. Ze to káže, da Janez je bil francoske dobe mož in omenjam že
sedaj, da je med vsemi narodi Francoze in Angleže najbolj spoštoval.
10*
148 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let.
Francozi so se mu za vselej prikúpili že prvikrat, ko so v naše
kraje prišli. Zgodilo se je to tako :
„Vedeli smo, pravil je Janez, da za malo dnij bodo Francozi
pri nas. Naši so bili sicer še nastavljeni pod Nánosom in po Golem
Vrhu, ali da Francoza ne bodo ustavili, to je bilo gotovo. Veleli
so mi torej pokojni stari gospod upreči veliko kočijo, da sem odvédel
potem gospo in četvero otrok na Skol, grád pri " Vremski dolini.
Drugi dan potem, ko se povrnem, jelo je na vse jutro pokati, toda
le malo čaša je trajalo streljanje, in naši umaknili so se hitro
proti Postojini. V hiši smo ostali samo gospod, jaz pa dve dekli.
Bal sem se, kaj bode, in tudi dekli sta se tresli, ali gospod so nas
okarali ter nam zabičili, da moramo proti sovražnikom prijazni in
postrežljivi biti. Komaj se prikažejo Francozi cez Zingarico, pri-
jahajo pred hišo poveljnik in spremljevalci njegovi. Gospod jih
pozdravijo in poveljnik jim reče, da za malo čaša se ustavijo ter da
želé jesti in piti. Gospod reko, da jed, kakor je bila tudi resnica,
je že pripravljena. Oficirji poskačejo s konj in gredó v hišo. Pose-
dejo okolo mize, naš gospod med njimi; jaz sem pa stregel. Zmerom
najboljšega sem nosil iz hrama, in za malo čaša je društvo. oživelo
in gospod so bili med njimi kakor že stari znanec. Jaz sicer nisem
nič razumel, ali po obrazih in po vsem veselem vedenji sem spoznal,
da so ti Francozi prijazni Ijudje. Da se jim ni mudilo dalje, Bog
ve, doklej bi bili še dobre volje, toda vstal je poveljnik in vsi za
njim. Zahvalil se je gospodu in vprašal za račun. Gospod so pove-
dali, da pri nas ni gostilne, da pa vsakemu radi postrežejo in nikakor
nečejo nobenega povračila. Odpravijo se; jaz sem stal pred odprtimi
vráti, in ko gredo ven, poveljnik prvi, stisne mi však po vrsti cekin v
roko in jeden od njih je še kuharici v kuhinjo dar nesel. Hitro so
bili na konjih in hajdi proti Postojini ! Jaz sem pa preštel 8 cekinov
na roki. Nikdar prej in nikdar potem je ni bilo také zame pri hiši.
Gospodu je bilo potem žal, da so gospo in otroke na Skol poslali.
Francoze smo pa potem zmerom radi imeli."
Z Angleži se je pa Janez seznanil, ko so hodili iz Trsta lovit.
Največ je vedel praviti o Hebornu, ki se je gotovo vsako nedeljo ob
lovskem času iz Trsta pripeljal, ostajal pa tudi ves teden pri nas,
kakor je pravil Janez. Imel je posebno lepe konje in do 00 psov; na
jedenkrát so jih izpustili in kadar so zajca zagnali, drvili so gospodje
na konjih za njim, in ako le zajec ni v goščo zašel, dognali so ga.
Dr. H Dolenec: T?:za mladih let. 149
„Jaz sem vselej tistemu pomagal. ki je imel pse pod seboj in tolarjev
sem dobival kar na pare. Po raenj ko po tolar ni tak gospod nikdar
v žep segnil. Takih gospodov ne bode vec pri nas!" tako je vselej
nehal Janez.
Ľahko si mislite, kako smo mi mladina Janeza z odprtimi ústi
poslnšali. kadar nara je také pripovedoval. Izpraševali smo ga, kakšni
so ti psi bili. in on nam je pravil, da vsi jednaki. kakor toliko kraj-
carjev, beli s temnimi lisami in tako izučeni, da, kadar je tisti gospod,
ki je prišel prvi za njimi do ujete živali, z bičem počil, polegli so
vsi na mah in čakali, dokler nista on in tisti, ki je imel pse pod
seboj, na mesto prijahala. Najbolje pa da je znal jahati moj strijc
Matija z Orehka: tému da ni bil nobeden jarek preširok in nobena
preseká previsoka. Da, sam gospod Hebom — Janez je izgovarjal
Eborn — in drugi Angleži so rekli, da tacega jahača še na Angle-
škem ni. kakor so gospod Matija. No vidite, gospod Spectabilis, ali
ni bil stari Janez originál? Že samo okolo njegove velikosti se
veže in piete toliko in celo zgodovinske tvarine!
Da si je bil Janez majhne postave, delal je vender stra-
šanske knrake. Ako si ga le opazil in še tako daleč, spoznal si ga
po hoji in ako bi ga po boji ne bil, moral bi ga po velikem dimu,
kajti mogočna pipa Janezova se nikoli drugače po dnevi ni ohladila
nego med mašo in jedjo : po noci pa ne vselej, kajti ako je Janez
vstal in šel na vreme gledat, kar se je večkrat zgodilo. vselej si je
zažgal svojo veliko pipo. Cevlje je pa Janez také imel, da razen
strojarjev také malo kdo nosi. Podplatov je bilo za dober palec,
zadaj potkove, cvekt)v pa po tri vrste, kakor topov na fregati. Janez
je bil tudi nekakšno okorn, ako mu je bilo poteči : ampak v korak
je pa stopal, kakor bi ga bili že omajeni čevlji za seboj vlekli.
Postali so ti čevlji med nami za pregovor in najbolj zasloveli so,
ko smo z Janezora ptiče lovili.
Janez se za senice. čipe in také ptice ni menil, ampak poznal
je le belorepce in čuka. Komur íii znano, pripovedujem, da belorepci
se nahajajo po vsera Krasu in posebno dosti njih po Nánosu, koder ni
gozda, torej zmerom med kamenjem. Nastavili smo brgone, čuk je bil
na ,krocoli" in mladina in Janez za kako steno. Janez je imel vrvico
v rokah, da je čuka vlekel in prvi pred nami klečal na jedni nogi.
Gorje nam. ako se je kdo genil, ko so se začeli belorepci bližati, in
jeziti na čuka. Strašen pogled nas je zadel in pomignil je Janez,
150 M. Tonejec: Slike iz £roľenjskih planin.
da bode brcnil. Bog obvaruj, da bi bil kdo nas prej vstal in skočil
pobirat, kakor je to Janez storil, in zgodilo se je to potem vselej
s tem, da je Janez strašno ob steno ali kak kameň s če vijem škravsnil.
To škravs in pa Janezov okoren tek je nas vselej toliko zanimal
ko ves lov. Večkrat se je prigodilo, je da oblepljen ptič z brgona pádel
in potem skákal in da se je potem Janez za takim ptičem izpustil,
in za njim škravsal prihuljen in s klobúkom v roki; to je bilo za
nas cez vse. Ah misliš, da smo se Janezu na glas in vidno sme-
jali? Tega ne, báli smo se ga in v strahu nas je imel, kakor kragulj
piščeta. Ali ravno Janezova strogost in naša otročja spasenost sta
bila kameň in kresalo za veden smeh. Kdo ve, kolikokrat smo Janezu
prešteli cveke na čevlji, katerega je nazaj molil !
Slike iz gorergskih planin.
Spísal M. Tonejec.
L
V snegu.
(Konec.)
2.
astopilo je jutro; ne samo hribje, teravee vsa okolica je bila
s snegom, novim snegom debelo pokrita. Koliba se je komaj
■^videla iz njega. Nobena pot se ni več sledila, ne h kradara,
v katerih so bila drva poravnana, ne kam drugam. Okrog in okrog
je bilo vse zapadeno, in videlo se je, da v nižavab še vedno sneg
gre. Gašper je trdil, da bode tudi v gorali še jelo snežiti. Ni
bilo videti živali razen nekaterih ptic. Orešček ali stržek je prifrčal
in se skril pod ostrešje, a zopet se je izgubil, gorske senice so
skakale po smrekovih vejah ter iskale si živeža, skozi zamušnice
pa se je kadilo iz kolibe; drvarja sta kurila. Dan je minul naglo,
ker kratek je bil že. Proti večeru je bilo res vse podobno, da bode
začelo zopet snežiti, ker ni se hotelo v mraz izpieobrniti. Drvaija
M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín. 151
sta si napravila pot, (la sta mogla do dela. Vender drugo jutro je
bilo zopet zapadeno. Stiri dni se je tako ponavljalo, čeravno ga ni
nobeno noc posebne sile vec padlo, vender vselej ga je bilo zjiitraj
nekoliko novega.
.,Zdaj nama pa res lehko še dosti naredi," pravi Gašper peti
večer tovarišu, ko sta zopet sedela pri ognji in pušila. Vidi.š, da ga
mora v nižavah debelo ležati, ker ni nobenega človeka sem gori.
Gotovo ne morejo poti napraviti. Treba je skrbeti in tako gospodariti
z živežem, da nama ne poide. Razdeliti ga morava na vec dnij in
ne več. kakor toliko. kolikor pride na dan, smela bodeva porabiti."
Kakor je Gašper nasvetoval, tako se je storilo, celo tabaka se
ni smelo več pokaditi na dan, kakor toliko, kar se ga je odločilo.
Jela sta pot delati, in naredila sta je však dan nekoliko. Jože je
navezal krplje na noge, pa je gazil. Geravno ni šel však dan sneg,
padlo ga je vender že toliko, da ga je bilo dosti. Hribje, doline, kotli,
drevje, vse je bilo pod snegom; ko je prišel deseti dan. ni se videlo
izpod kolibe nikamor, kakor naravnost kvišku. Bil je pa to lep dan,
prikázalo se je solnce in tako prijetno je sijalo ; jasno je bilo in krásno
podnebjftJ
Ko je bilo delo dokončano, zakuri Jože na ognjišči in pravi :
,Veš kaj, Gašper, zdaj bi ga pa imelo dosti biti, če ne, nama bode
vse pošlo. Moke ni več kot za petkrat skuhati, zabele še toliko ne,
kruh nama je potekel, tabaka imava ravno še za dva dni, treba je
in zadnji čas, da se kako obrne na bolje. Čeravno sva však dan
gazila in pot delala. vender nimava več narejenega in pregaženega,
kot tri četľt ure liodá. Do doma, do prvih vasij je pač le daleč v
tem ča.su."
_Zdaj mislim, pravi Gašper, da se bode popolnoma zvedrilo. Nocoj
je že dokaj bolj mraz, kakor je bilo do zdaj. Obnebje je bilo danes práv
podobno, da ostane lepo vreme in moje noge mi tudi upanje dajó.
Ni se bati hudega, ne bova od lakote poginila. Ni me pogreblo, ko
sem bil jedenkrát sam štirinajst dnij zapaden, pa naju tudi zdaj ne
bo. Takrat mi je že vse poteklo, ko sem prišel zopet z Ijudmi v
dotiko. Však dan sem gazil in delal pot, pa nikamor nisem mogel,
vedno sem se tako utrudil, da sem padol zvečer na slamo, kakor
snop in sem spal kakor klada, čeravno nisem vedel, kaj bode prinesel
prihodnji dan. Nobene stvari nisem več imel, ko sem bredel petnajsti
dan v snegu; že prejšnji dan nisem več užil kot zadnjo peščico turščinili
152 M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planiii.
žganjcev, nezabeljenih, neosoljenih. Slab sem bil, kot otrok, ko so
me dobili štirje delovci v snegu. Prišli so, ker so vedeli, da sem
zapaden. Že noč se je delala, ko smo se naleteli. Triidni so bili,
kakor jaz, vender lačni ne in ne tako premrtih údov kot jaz. Prinesli
so živeža s sábo. To bi bil moral videti, kako mi je šel v slast črni*
ovseni kruh in brinjevec, ki so ga imeli s sábo! Pa kako dolg je
bil tisti čas! Zvečer sem prvé dni žlice delal, dokler še nisem pri-
čakoval slabega, zadnji čas pa se mi ni več Ijubilo strgáti in obre-
zovati, ker dan me je utrudil. Ako tedaj nisem poginil, tudi zdaj ne
bova. V dveh dneh goto vo pridejo in naraa prinesó moke pa druzega
s sábo."
Jože je bil utolažen.
3.
Stari drvar se je nekoliko zmotil. Tisti dan, ko je mislil, da
morajo Ijudje iz nižave priti, pádel je zopet sneg, vender samo v
gorah, a nikogar ni bilo. Drvarja nista vedela, kako je niže doli,
ker jima je svet zaprlo. Ko sta sedela brez večerje in brez tabaka,
jame Gašper zopet pripovedovati prigodbo iz preteklih dnij.
„Jedenkrát," pravi, „ko so me imeli práv hudo zavarovanega
in nabranega, otel sem se práv čudno. Bilo je to že poznejša leta
mojega skrivanja. Tedaj se je že govorilo in reklo, da sem kakor
divja zver v nevarnosti. Lovači so mislili, kakor sem ti že pravil, da
mi ni nič za človeka, ako bi ga tudi ubil. Bog vedi, kako se je
zanesla ta govorica med Ijudi. Res je bilo samo to, da sem se vselej
bránil, kolikor sem se mogel, ako mi je prišla nevarnost za hrbet,
toda vedno sem se bal, da bi koga nesrečnega ne storil. Bežal sem,
če sem mogel, ako je pa prišlo, da sem moral moč rabiti, se ve, ni
bilo drugače, kakor na ta način se rešiti. Marsikrat sem katerega
lovača podrl na tla, pa sem izginil. Da mora človeka na zadnje tako
na pol divje življenje mrzeti, to si laliko misliš. Dostikrat mi ni
bilo več mari, če bi jim tudi prišel v roke ; zato sem se držal, kakor
brez vse skrbi pri kmetih. Ljudje pa so mislili, da nima nikdo več
toliko srčnosti, da bi me ugrabil. Jeli so mi, kakor sem rekel, posebno
moč pripisovati; te vere jim nisem hotel jemati. Cim neumnejši
so bili in nevednejši v tej stvari, toliko bolje je bilo za me. Ako je
vam práv, meni tudi, mislil sem si; in res mi ni škodovalo, da so
imeli biriči in lovači nekak strah pred mano. Ko bi tega ne bilo in
one prazne vere v neko posebno moč, katare pa jaz nikdar imel
M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín. 153
nisera, in prepričanja, da bi jaz biriča ali lovača tudi usmrtil, ko bi
se drugače rešiti ne mogel, ujeli bi me bili. . Ravno takrat, ko sem
se s sekiro bráni), bi me bili zvezali in peljali uklenenéga, ako bi me
ne bila samo njih neumna vera rešila. In kako lahko bi me bili
dobili v klešče! Le poslušaj, kako je bilo."
„Znano mi je nekoliko," pravi Jože, ,,ako meniš tisto, na kar
sem te oni večer opomnil. Otrok sem še bil, igrali smo se biriče,
lovače in skrivače, in tedaj sem nekje slišal, kako jo je Gašper upihal,
ko so ga ravno mislili zgrabiti. Pa le povej, také reči pa rad sliši
nas jeden, če tudi po dvakrát in še po večkrat."
,,Pri Podkritu sem bil v najemu," začenja Gašper. „Drva sem
presekoval in cepil pred drvarnico. Kakor ves, Podkrit ni imel nikdar
hlapca, za polje se ni posebno brigal, vozaril je, in ona je imela tako
rekoč vse gospodarstvo v rokah. Njega ni bilo doma tisti dan, peljal je
nekara, kaj vem kam, čreslo. Proti noci je bilo: sam sem bil na dvo-
rišči, ona je v kuhinji imela delo, dekla pa v hlevu. Z dvorišča se
ne more na več krajev bežati, kakor ti je znano. Ravno predno se
je noč naredila, prileti deklica, jedna Potkritovih otrok, iz vaši in
beži k materi v kuhinjo. Pravi jej, da je prišlo več možakov na
vas. Zeni se je čiidno zdelo, da na večer dekletu neznani Ijudje pri-
hajajo. Otroci pač vsacega domačega človeka poznajo. Prileti k
meni in mi pove neprijazno novico. Ko se ozrem komaj dobro na
to in ono strán, kam bi bilo bolje skočiti, vidim jih že na dvorišče
prihajati. Sekiro sem še v rokah držal, nisem je dejal iz rok. Kakor
bi me bilo nekaj pognalo, naravnost med možakarje sem jo udaril,
sam nisem vedel, zakaj. Menda mi drugam ni kázalo skočiti, ker je
bilo prepozno. Na obe stráni sem mahal s sekiro, kakor bi hotel
vse pobiti; lovači pa so stali in nobeden ni imel toliko srčnosti, da
bi me bil zgrabil ali da bi bil udaril po meni. Kogar bi bil zadel,
to je res, ta bi bil dosti dobil, in tega se je menda však bal. Prišel
sem skozi vse, kolikoi jih je bilo, da se me ni nobeden dotaknil.
Ko sem bil nekoliko od njih, sem pa kar izginil. Oni so si očitali
jeden drugemu, da ti pa ti bi ga bil lahko prijel. Če si tak, bi ga
bil pa ti, rekel je zopet oni, ki se mu je reklo, da me ni. Ljudem
domácim se je pa dobro in tudi čudno zdelo, kako je bilo mogoče
uiti. Tako ga ne bodo več imeli, dejali so, dobro, da je ubežal.
Jaz sem j o potegnil naravnost na rovte, in nikdo ni vedel, kam me
je dalo, noč me je prikrila. Slišal sem pozneje, da še za mano niso
154 M. Tonejec: Slike iz gorenjskih planín.
šli. Ko sem se zakopal na nekih svislih v seno, jele so mi rojiti
čudne misii po glavi. . Skoro sam nisem mogel vorjeti, kaj se je
zgoclilo, da je bilo to sploh mogoče. Strah rae je pceletel pri mislih,
da bi bil lahko katerega presekal, ko bi ga bil zadel, in zelo sem
bil vesel, da se kaj tacega ni zgodilo. Nikdar vec bi ne bil imel
mirne vešti, ko bi bil kriv, da sem koga nesrečnega storil. Od tistega
čaša pa se mi zdi, da lovačem ni bilo več toliko mari za me, kot
prej. Zdelo se mi je in nisem se motil, da rajši vidijo, ako ne nálete
náme, kakor ko bi se imeli trgati z mano. Pravili so mi tudi
dobri prijatelji in znanci, da je tako in da mi ni treba drugega
stoľiti, kakor toliko ogibati se, da jim ne pridem ravno pod nos.
Tako ima človek časib sreeo, ker to ni bilo drugega kakor moja
posebna sreča, da se je takrat vse tako izšlo."
Še dva dni sta minula, dvanajstikrat se je noč naredila : v kolibi
ni bilo več živeža. Vse je pošlo.
„Kaj bode jutri, Gašper!" pravi Jože.
„Sneg bova zopet gazila," odgovori oni.
„Samo, če ga bova mogla! Jaz sem že zdaj sestradan, da se
komaj po konci držim, v ústa pa nimava kaj ncsti. Tega ne morera
umeti, kako naju morejo toliko čaša pustiti, saj jim mora pamet dati,
da ni drugače, kakor da pogineva, ako nama ne pomagajo iz tega
zapora."
„Res je, ali stvar je taká. Ko je začel sneg iti, nikdo ni mislil,
da bi ga toliko padlo. Midva sama, kakor ves, tudi ne. Zdaj zaduje
dni sem, ko se ga je toliko nabralo, mu človek več kos ni. Gotovo
že pot delajo, ali dalje ne morejo, kakor midva ne; vender zaradi
tega nama obupati še ni. Če ga je ravno včeraj in danrs zopet dokaj
padlo, vender zdaj ne gre več. Morebiti so bili že danes Ijudje blizu
naju, da pa niso več mogli dalje. Ako se tako vzdrži, kakor je zdaj,
gotovo jutri ne bova več sama spala. Vodo pristavi in tisti planinski
mah, kar ga je tu pod klopjo, da se bode skubal. Ker drugega ni, mora
to dobro biti; vsaj želodec se bode nekoliko ogrel, če več ne. Jutri
zjutraj pa precej s svitom vred na noge."
„Skoda, da sva zajčje kosti požgala, zdaj bi se lehko juha
naredila iz njih, ko bi bile. Ali ko bi .se vsaj kaka živíil prikázala,
da bi jo pubnil, naj bi že bilo, kar si bodi!*
Boris Miran: Drobiž. 155
„To se ve, dobro bi bilo, ali ker ni, pa ni."
Nekdo je poleti jedenki-at nekaj ])laninskega mahu prinesel in
ga pustil pod klopjo. Zdaj je bil dober. Jože ga je skuhal in popila
sta drvarja grenko pijačo. Trinajsti dan sta bila že v snegu in
slabo se jima je godilo. Hud mraz je nastopil: prazen želodec ni
mogel greti telesa, tudi moci ni bilo, kolikor bi se je bilo potrebo-
valo. Od lakoti je hotelo telo opešati. Kmalu popoludne pa se je
vse preobrnilo. Prigazili so nekateri možje do tja, do kamor je bilo
preliojeno, do kamor sta drvarja gaz imela narejeno. Ti so povedali,
da v nižavah še ne hodi dolgo tako hudo sneg, samo zadnje dni ga
padlo debelo : poprej je sicer šel, vender le po malo. Prej ni nikdo
mislil na Gašperja in Jožeta, zdaj pa jim ni bilo mogoče pregaziti.
Že včeraj so bili trije zelo daleč, a vrniti so se morali, ker jih je
noc hotela prehiteti. Tudi ni nikdo mislil, da bi bilo v gorah tako
zapadeno, kakor je, sicer pa ni nikdo poskúšal iti v goro: však je
odlašal, da drugi pot napravijo. Jedino to, ker se je raznesla vest,
da so nekateri drvarji zapadeni, in da jim živež gotovo poteče, pri-
sililo je župana, da je ukázal naglo iti pot delat. Razdelili so se
Ijudje, ker na vec krajih so bili zapadenci, zato jili je moralo na
vse stráni nekaj gaziti, in sicer kakor je bila daljava po trije, po
pet in po vec.
^S^^^í^^^^f^
Drobiž.
1.
o konci vrat in kviškii oči,
Srcé plemenito pa glava bistra!
Takó, prijatelj, pravimo mi,
„S trebuhom za kruhom!^ je gaslo filistra.
2.
Ko dobro napasen vznak ležíš,
Krepák, brez skrbi in v dobrí volji,
Sveta se božjega veseliš. —
On izmed vseb se ti vidí nabolji.
156 Boiňs Miran : Drobiž.
3.
Preumno in modro vam se zdi
To naše ubogo telo narejeno.
Kakó? tri sto bolezni dobí
Ľahko, a zdravje imá le enol
4.
Po logih cvetóčih, po gajih nekdaj
ískali smo mi mladí poezije;
Po blatu, močvirji je iščejo zdaj,
Iz luže, gnojníce najlepše jim šije.
5.
Življenje vam kážem, kakor je res,
Umetnik, samo že dosti je čudno, —
A prosimo tudi kaj lepega vmés,
Vse ni hudobno, grdó in ostudno.
6.
Pisatelj, naróda malega sin,
Kaj moreš velicega ti spisati?
Tu ni iraenitnih vprašanj, bolefiin,
Ki mogle bi ti gradiva dajati.
7.
A nekaj slovenskí pisatelj tí
Pa vender imaš gotovega v roki :
Za slavo boj pretežák ti ní,
„Med samimi slepci je kralj enooki."
8.
Roké in obraz umije si kmet,
Lepó se napraví, ko ide k maši;
Svet tudi je vaš opravek, za vzgled
Yzemite si kmeta, pisatelj i naši!
9.
Slovenci smo kaj učeni možjé,
Z jezikom se vkvarjamo korenito; .
Srp brusimo vedno, kedaj pa užé
Začnemo žeti rumeno žito? ^
10.
Pusti mo že tiste starinske smetí.
Nič pravega v njih ne najdemo zase;
Kecimo: Slovenije bilo ni,
Slovenija bodil — Na večne čase!
Boris Miran.
a55H5H5H5HSH5H5H5H5HEa5H5H5H5HSH5HSH5aHHSH5Ha
□ H5a5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5HSaSH5H5H5H5 □
Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stolelja.
Spisal Šimon Rutar.
(Dalje.)
rv.
akor srao že rekli, stopila je bila po príhodu Slovencev na
mesto starega Norika Karantanija (Carentania, Carinthia,
Karentriche, Korutane, Gorotan). Ceravno se navadno trdi,
da to ime izvira od keltskega car = pečina, ali c a r a n = pokrajina,
vender je čudno. zakaj je to ime postalo baš po prihodu Slovencev,
torej v dobi, v kateii se ne more vec govoriti o keltskih prebivalcih
Norika. In zakaj se je staro, poprej veljavno ime Norik tako naje-
denkrat pozabilo ter zamenilo s čisto drugačnim, ako niso bili tému
uzrok novo prišli Slovenci? Iz Pavla Dijakona vsaj vemo, da njemu,
za njegovo dobo dosta izobraženemu, ní bil znan izvir tega imena in
da ga je izvajal od imena staronoriškega mesta Carnuntum blizu
denašnjegaPetronellav dolenji Avstriji: „in Carnuntum, quod corrupte
vocitant Carantanum." (De gestis Langobardorum V. 22). Torej keltsko
izvajanje tega imena nikakor ne more biti stalno.
Meje slovenské Karantanije pa niso bile práv tako obširne, kakor
one rimskega Norika. Na západu zavzemala je pac vzhodni del Tirolské
skoro do Eisacka. Ali na severu pripadal jej je od denašnje Salc-
bur.^ke le Lungau in vsa gorenja Štajerská (brez okrožja Aussee).
Vztočne meje Karantaniji bile so iste, kakor Noriku, in tako tudi južne,
le da je tu vse Gorenjsko in Dolenjsko stalno pripadalo Karantaniji.
Južni del Notranjskega prišteval se je Japydiji ali Car si j i (Kras),
severní pa Carniji, pozneje goriškí grofiji. Prímorská in srednja
Istra, Goriško in Frijulsko, te se sicer niso smatrale za karantanske
zemlje, ali bile so vender upravno s Koroško združené, ker so tudi
po njih Slovenci stanovali.
V tem zmislu oliranil se je nam starí popis Karantanije na per-
gamen tu v Bernu: ^Carinthia provincia est modica Germaniae in
158 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do Xlll. stoletja.
Európa. Habens Pannoniam ab oriente. Ab occidente Itáliám. Da-
nubium a Septemtrione. Dalmáciám et Salmoniam (Sclavoniam) a
meridie. Montibus in una parte cingitur et in alia marí adriatico
terminatur et est terra fertilis in multis locis habundans feris pecun-
dibus et jumentis," etc. („SI. Glasnik" V. 90.)
V okrožji teh granic osnovali so bili Slovenci avtonomne župa-
nije, ki so bile pa le časih in malo odvisne od velikega župana
ali voj vode. Obri jih pri tem niso čisto nič ovirali, akopram so jim
dali mnogokrat občutiti svojo surovo silo in nadsilsko okrutnost. Kakor
nobeno nomadsko Ijudstvo, tako tudi Obrí niso uredili svojega gospo-
stva pravno, stalno in povsodi jednako, nego zapovedovali so Slo-
vencem le faktično, kakor n. pr. Skiti Medijancem, ali Mongoli ruskim
velikim knezom. Obri so bili torej zadovoljni, da so dobivali od
Slovencev davek in vojnikov. Ali še tega jim niso dajali prostovoljno,
nego Obri so si morali siloma poiskati in sami vzeti. česar so potre-
bovali. V ostalem pa so si bili Slovenci in Obri še celo prijatelji
ter so se mnogokrat vkupno bojevali. Tako se Obri tudi niso utikali
v avtonomne pošle slovenskih županij. Kadar so se Slovenci ojačili
in združili, odleglo je obersko gospostvo, ali časih popolnoma prenehalo.
(Muchar, Geschichte Steiermarks IV. pag. 277.)
Nekaj takega se je dogodilo za vláde mogočnega Samona (623
— 662). O tem junaku iraamo dva zelo različna vira: istočasni ali
tuji Chronicon Francorum Fredegara in domači, dve sto let mlajši
spis salcburškega anonyma „De conversione Bajoariorura et Ca-
rentanorum". Prvi imenuje Samona „frankovskega kupca", ali kakor
razlaga Palacky njegove besede, „oboroženega gosta", morda doma iz
polabskih Veletov. Anonymus pa imenuje Samona „karantanskega
Slovenca, doma iz Karantanije". Da Samo ni mogel biti Frank, ne
priča le njegovo slovansko ime, nego tudi njegova osobná neodvisnost
od frankovskih vladarjev. Da je bil Samo frankovski vazal ali državljan,
izvestno bi ga bil D ag ober t reklamoval in zahteval, da prizná nje-
govo nadvlado iz tega uzroka, a ne iz tistega, katerega navaja Fre-
degar. Tudi bi bili Slovani težko zaupali tuje u vodstvo svoje usode.
Samo torej osvobodi Slovane od oberskega jarma, kar priča, da
njih moč ni bila tako strašná in neužugljiva, kakor se splošno misii.
Ali katere Slovane je osvobodil Samo? Po vzgledu českili zgodovino-
piscev smatra se dan danes Samova dŕžava kakor zveza slovanskih
zemelj na severni in južni stráni Dunava (Krones, Oester.
s. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od VH. do XHI. stoletja. 159
Gesch. I. 252). Ali vsi Slovani niso potrebovali jednako Samove po-
moci. Že Šafárik poudarja (11. S'Sl, 341 j, da so Obri najbolj stískali
Slovene ob Dunavu in da so morali ti vse one grozovitnosti prebití,
o katerih pripoveda Fredegar. Te Slovene v doljni Avstriji in zapadni
Ogerski osvobodil je torej Samo in nad temi je tudí gospodoval.
Morda je bilo središče Samove dŕžave ravno tam, kjer poznejše
Veliké m oravské, t. j. v Devinu (Theben) blizu Požuna. To mnenje
pa nikakor ne ízključuje možnosti, da je Samo razširil svojo oblast
tudí nad českimi in karantanskimí Sloveni. Da je Samo tudí Slo-
vencem zapovedoval, vidi se íz tega, ker so Frankí tudí Langobarde
naščuvali proti Samonu. Ali kaj velikega niso mogli Longobardi
opravití. ker njih zgodovinar Pavel Dijakon o tem popolnoma molči.
Tudí je treba pomisliti, da so slovenské župe navzlic Samovi nad-
vladi in navzlic njegovemu varstvu ostale svobodne kakor poprej in
da se torej o Samovi vladi ni nič čutilo na slovensko-langobardski
meji, kar bi bil Pavel izvestno zabeležil. Ker so bUi podunavskí
Slovenci najbližji sorodníki karantanskíh Slovencev, in ker je Samo
tudí Slovencem zapovedoval. imel je Anonymus pravico imenovati
Samona „karantanskega kneza".
Da Samova vláda nad Slovenci ni bila trdna, stalno urejena,
priča nam najbolje to, da je z njegovo smrtjo ízginila tudi njegova
zvezna dŕžava. Ob Dunavu dobili so Obri zopet svojo prevago in
postavili celo ob rekí Kampi svoj utrjení „hring". Ali zaradí njih
zveze z Bavarci zavojščil je na nje Karol Velikí uspešno ter jih po-
tisnil nazaj do Rabe (780). Kmalu potem uniči Karol popolnoma
njih moč 79.5 — 798. Tega popolnega uničenja niso bile krivé le Karlove
vojske, nego bržkone tudi kuga, ki se je bila med Obri porodila. Zato
praví Nestor o njih: „Vsi so poumrli in nijeden Ober ni ostal",
ter v Rusiji je navaden pregovor : „Poginili so, kakor Obri". Nekateri
Obri so izvestno tudi čez Tíso k Bolgarom pobegnili. („Hunnis
trans Tizam fluviura fugatis", Einhardi annales ad an. 796.)
Malo pred poginom Obrov izgubili so tudi Slovenci svojo svo-
bodo. L. 774. uniči Karol langobardsko kraljevstvo v Italiji
in raz.širi meje svoje veliké dŕžave do Slovencev. Vsakdo je lahko
izprevidel, da ne bode tudi njim dolgo prizanašal. Ravno ob istem
času pozove akvilejski patrijarh Paulin II. svojega dobrotníka kralja
Karola, naj si podvrže .še Slovence, da jih bo mogoče pridobití za
Kriščevo vero, kakor poprej nemške Sase. Karolu je ta misel dopadla
160 S. Hntav: Jedinstvo slovenskllí dežel od Vil. do Xlll. stoletja.
in 1. 788. pošije svojega siná Pipina na Slovence. Ti se niso znali
zložno in skupno braniti proti tako mogočnemu sovražniku. Po kratkem
boji bile so pojedine čete premagane in razkropljene ter clo 1. 789.
vsi Slovenci podjarmljeni. Pri tej priliki podvrže si Pipin tudi
vso Istro, Liburnijo, severno Dalmacijo in Panonijo (vso
še le 1. 796). Tako so izgubili Slovenci svojo svobodo in morali za-
menjati svoje staré poganske običaje za nove krščanske. Ves njih
život se je izpremenil in njih národná samosvest je bila v veliki nevar-
nosti.
Mnogo srečnejši so bili panónski Slovenci. Akopram so bili
Franki 1. 796. tudi Panonijo svoji državi priklopili, vender se njih moč
v njej ni bila nikoli utrdila. Le v severozapadnem kótu staré Pano-
nije in v vzhodnem delu pobrežnega Norika ugnezdili so se bili Franki
stalneje, ker tu je osnoval Karol Veliki Vztočno marko in izročil
v upravo posebnim krajinskim grófom. Toda tudi njih moč je pešala
za Ljudevita Pobožnega, zlasti ko se njegov sin Ljudevit
Nemec po 1. 830. ní toliko pečal za Bavarsko in z njo združené
vztočne dežele, nego začel više hrepeneče naklepe gojiti. Od tega čaša
dalje imel je knez Mojmir dosta prilike svojo deželo utrditi in raz-
širiti. Središče njegove dŕžave moralo je ležati blizu izliva Morave,
ker je po njej dobila irae Veliká Moravská. Glavni grád te dŕžave
imenujejo fuldski letopisi 1. 869 in 871: „Urbem antiquam Rastizi"
(Rastislav, naslednik Mojmira 846 — 870); ter „illam ineífabilem Ra-
stizi munitionem et omnibus antiquissimis dissimilem". Isti letopisi
povedo nam 1. 864. tudi ime grada: „Donina (Devin), id est puella".
Ceski (Šafárik H. 461) in nemški zgodovinarji iščejo navadno ta
Devin v denašnji Moravskí, dasiravno leži pri roci misliti na še
danes obstoječe mesto Devin (Theben) blizu Požuna, kajti práv tu
je bilo središče Veliké Moravské (prim : Krones, Grundriss der ôsterr.
Geschichte L 164 in nasl.) Saj imarno dosta dôkazov, da je ta dŕžava
ležala v severni Panoniji (n. pr. Constantin Porphyrogenet in bijo-
graf škofa Klementa iz X. stôl.). Sploh se priznáva (Krones 1. c),
da je bila severná meja Veliké Moravské Dija (Thaya) in južná
Dravá. Najlaže si torej mislimo njen obseg, ako rečemo, da je le-
žala v mali ogerski nižini, torej zavzemala tudi dunajsko kotlino.
V Veliki Moravskí započelo je bilo ne le samostalno politiško
življenje, nego tudi lastna duševná izobraženost, ki dela čast slovan-
skému in zlasti slovenskému imenu, in katero je uničila nemška
- b — : Samostanski zvon.
161
zavidnost ter madjarska surovosť (900 — 906). Koliko je to tudi na
karantanske Slovence vplivalo, ne da se iiikakor določiti, ker nimamo
nikakeršnih virov. Goto vo je le toliko, da se je tudi med Slovenci
po nekaterih krajih v slovanskem jeziku sv. maša brala (in to še do
XV. stoletja) in mnogi slovenski nadpisi z glagolico (n. pr. v grádu
Sevnici, v Dornbergu, Kamnjih i. t. d.) prieajo, da so bili tudi Slovenci
vzprejeli od sv.'Cirila izumljeno (ali popravljeno) pismo. Toda italijanski
in nemški vpliv bil je premočen in ni pustil glagolici do razvitka
ter obce veljave. Počasi so pozabili težko glagolsko pismo in popri-
jeli se latinice, ali s tem tudi latinščine in nemščine, tako da je Trubar
mislil, da pred njim ni noben človek slovenski pisal.
(Dalje prihodnjič.)
Samostanski zvon.
íplocoj pa samostanski spet
S'Zapel je zvon bridkó.
In pel je v sneg in pel je v led
Takó otožno in glasnó!
Pač glas njegov je resen bil
In žalostno temán,
Kot pel bi smrtuo pesen bil
In nosil jo čez plán!
Pred mnogim časom zadnjikrät
Takó je tožno pel,
Ko od sveta poslednji brat
Slovo je tiho vzell
Od tákrat pa se zmajal je
Zvoniku trdni zid,
In mraz in dež uhajal je
Podirat ga, kropiť!
In javljat mu usodni hip,
Ko mesto teh zidín
Zavladal bode prah in sip
Minulih dnij spomin !
Zamán se ma upirali
Stebri mogočni so,
O saj se prej podirali
V tihoti nočni so!
In z njimi pal je v mrzlo noč
Iz stolpa zvon nocoj
In si zvonil je padaj oč
Otožno konec svoji
— b—
11
Luterski Ij udj e.
Povest.
Spisal Janko Kersnik.
II.
Mädchen mit dem rothen Muiidcheii,
Mit den Aeuglein siiss und klar,
Du mein liebes, kleines Mädchen,
Deiner denk ich immerdar.
Heine.
ilo je prejšnje leto konec junija, ko se je naš slikar sprehajal
nekega lepega popoludneva po senčnatih vrtovih krasnih vil,
katere se vrste na široko okrog Kima od mestnih vrat „Porta
del popolo" do mostu „Ponte molie".
Delal je bil že mnogo čaša neutrudljivo ter pripravljal večjo
sliko, s katero je mislil stopiti v prvič pred širše kroge. Slika je
bila skoro dovŕšená ; duševno in telesno utrujen iskal je slikar danes
v krásni, cvetoči prirodi novih močij.
Zašel je na sprehodu v goste, umetno nasajene loge, kateri se
vrste za vilami, in dospel daleč od mesta na mali grič, od koder je
oko nešlo pogled do daljnih modro bliščečih. se sabinskih gorá. Dolgo
je stal pred košato pinijo, in misii hitele so mu daleč, daleč preko
planin.
Koraki po mali stezi iz doline navzgor vzbudili so njegovo po-
zornost, in kako se začudi, ko ugleda deklico, spehano in razburjeno,
hitečo po stezi proti njemu.
Tudi ona je osupnila ugledavši tujca slonečega ob piniji.
Pa le prvi trenutek.
Osoba mladega moža ni bila, da bi se je ustrašil človek, in če
je tudi mlado dekle.
Obstala je par korakov pred njim, ki jo je uljudno pozdravil,
ter ga ogovorila:
„Gospod, zgrešila sem pravi pot v gozdu; povejte mi, prosim,
kodi pridem najhitreje do vile Borgbese?"
Slikarja je nenavadno srečanje prijetno iznenadilo. Deklica imela
je komaj šestnajst let, in čeravno je bila drobnega, skoro otroškega
J. Kersuik : Lutciski Ijudje. 163
života, kázalo je njeno vedenje vender nekakovo samosvestno sigur-
nost. Govorila je v čisti vlaščini, a slikar. zaradi mnogoletnega bi-
vanja na Vlaškem in občevanja z mnogimi tujci dobro znajoč glasove
vlaškega jezika, sodil je takoj, da je tujka.
^.Dovolite, da Vam sam pokažem pot; prosím, idiva tu doli!"
dejal jej je, in stopil na njeno strán.
Šla sta nekoliko korakov molčé drug poleg drugega; ona ne-
kako v zadregi, hoče li pričeti razgovor, ali ne, on vesel te izpre-
membe na sprebodu. — Opazoval je od stráni lepi, sedaj malo
spehani obrazek dekličin, in potem zopet naglo pogledavši elegantno
njeno opravo, sodil je, da vsaj kaka markesa ali kontesa tiči v njej.
Naposled vender ona, čuteča, da ne gre tako dolgo molčé sto-
pati jeden tik druzega, povpraša:
„Je-li še daleč do vile?"
„Skoro pol ure, gospodična! Kako ste zašli tako daleč?"
„Sprehajala sem se popoludne po parku in potem šla v go2d.
Našla sem krásno, staro manjolijo, in to sem risala, in potem, ko se
naveličam in se ozrem okolo, nisem znala več pota. Gozd je tako
gost!"
„A, Vi risate?"
„Da, za kratek čas!" dejala je ona otročje.
„Oprostite moje usiljevanje," menion; ker naivno odkritosrčno
pripovedovanje storilo ga je pogumnega, „in dovoUte mi, da vidim
Vašo lepo manjolijo!"
Jeden trenutek šinila je nekova svojeglavna poteza deklici čez
ústni ; a le za trenutek.
„Mordä Vi tudi risati ali slikate?" reče ter ponudi radovednemu
slikarju svojo risalno knjižico, katero je nosila v roki.
„Tudi, pa ne za kratek čas!" pravi on smeje.
Deklica se ozre vanj ; dozdevalo se jej je, da se tujec norčuje.
A ta je pregledoval knjižico.
„Drevo je lepo risáno, gospodična, pa glejte tu doli ta veja ne
pristuje vsej podobi: če je morda tudi v prirodi taká, tukaj vender
kazi podobo."
Obstala sta za trenutek.
„Dovolite," reče slikar. tor zbiiíe ono vejo in v kratkih po-
tezab dá risani manjoliji drugo podobo.
11*
164 J. Kersnik: Luterski Ijudje.
„Gledite, ali ne čutite, da je tako pravilneje?"
Deklica pogleda risanje in potem slikarja, ki je z resnim obrazom
stal pred njo.
„Da, res je," reče, a potem jej sine misel v glavo: kaj ima ta
človek moje risanje popravljati, in mala rudečica jo oblije. Skoro je
bila razžaljena.
Slikar zapre knjigo; opazil je utis na dekličinem lici in po-
vpraša :
„Ali sem Vas razžalil?"
„Ne!" méni ona, in ko takoj potem obrne oko v mladega
moža, tudi ni bilo vec sledu o prejšnji misii*
„Idiva dalje, gospodična, že sva blizu Vaše vile!"
„Ali že!" reče ona; skoro bi bila pristavila: „škoda!"
Molčé sta stopala dalje ; na ovinku se je pokazalo ozidje
lepe vile.
Slikar je med potom že večkrat pobijal misel, da pozve, kdo
je njegova spremljevalka; prišla mu je nehoté ta misel, a zavrnil jo
je sam ; zanimalo ga je bolj, pu.stiti v svoji domišljiji večji krog kom-
binacijam; srečanje je bilo nenavadno, prijetno in je imelo nekaj
romantične barve, če tudi malo; čemu torej še to odbijati: „naj
mislim, da je vsaj pricesinja, katero spremljam," dejal je Kosan
sam pri sebi. Cudil se je skoro, da je tako domač ž njo.
„Ťukaj je vila Borghese," reče on, ko sta bila dospela malo ne
do vhoda v park.
Tiho in mimo je bilo okolo; granati in girandole cvele so po
vrtni meji, in tihoto je dramil le čaši lahki večerni piš, ki je za-
zibal košaté pinij e onkraj pota.
Deklica ni odgovorila.
Obstala sta pri železnih vrtnih vratih in ona mu podá roko
ter reče z mehkim, prijaznim glasom :
„Hvala Vam, gospod!"
Hotela je še nekaj pristaviti, a ko je dvignila oči in so se
srečale s slikarjevimi, omolknila je in zarudela.
Slikar je v prvič polno videl njene oči. Pregrelo ga je nekaj,
sam si ni bil v svesti, kaj. Držal je njeno ročico in hotel se poslo-
viti z daljšim stavkom, a dejal je le: „Z Bogom!" In potem, — ali
je bilo to poslediea misii : saj je več ne vidim, in ne poznáva se tudi
ne ; ali pak je hotel mladi mož res nekoliko več poezije za denašnjo
J. Kersnik: Lnterskí Ijudje. 165
srečanje, ali morda celo sam ni vedel, zakaj in kako se je zgodilo : —
objel je drnbno stvarco z levico in ústna njijina so se srečala jeden
trenutek.
Rudeea kot roža izvila se mu je deklica, in ne vec ozrši se
stekla po peščeni poti proti vili.
Kosan je stal prvi trenutek kakor v sanjah za gosto mejo.
Vzdrami ga ženski glas, ki je pri haj al iz veže, do katere je
dospela deklica.
^Kje si bila tako dolgo, Olga?"
Bili so domači, slovenski glasi, kateri so udarili poslušalcu na
nho. Dvignilo ga je kvišku, kakor bi hotel mejo preskociti, in v
prvem hipu bi bil kmalu na glas zakričal: „Čakajte, gospodična,
jaz tudi govorim slovenski I"
A storil tega vender ni; ob čelo se je udaril ter dejal: „Glej
ga, bedáka; kaj se nisem mogel predstaviti!"
Tako so ga bile te slovenské besede osupnile — saj skoro
pet let ni nobene slišal, — da še dekličinega odgovora ni bil čul.
V tem pak sta odšli obe v hišo.
Uveril se je, da je zdaj prepozno iskati novega znanstva in
vrnil se je proti mestu. — ■
Sklenil je med potom, da vsakako pozve, kdo in od kodi so ti
Ijudje, ki slovenski govoré v vili Borghese. Da je njegova znanka
princesinja, tega si ni več domišljeval, a koliko Ijiibša in zanimlji-
vejša mu je bila zdaj !
Nekaj dnij je imel Kosan toliko opravila, da ni mogel izvršiti
svojega namena ter povprašati in pozvediti po svojih rojakih, in ko
je teden pozneje pozno popoludné, — kajti ves dan je lazil po
gozdih in parkih okolo vile Borghese, da bi našel svojo znanko —
ko je pozno popoludné stopil z malo tesni m srcem v vilo in dobil
hišnika samega. razodel mu je ta uljudno, a ne tako obširno, kakor
si je želel slikar. — da so stanovali tukaj nekaj dnij Nemci, -Te-
deschi" dejal je mož, a da so že odpotovali proti domu. Imena pak
je bil Vláh že pozabil.
Nejevoljen vrnil se je Kosan. Mnogokrat obšel ga je spomin
onega sprehoda. in tudi pozneje, ko je lepi vspeli prvé njegove slike
na razstavi prinesel mu mnogo, mnoiro lepili dnij. — onega lepega
popoludneva pri vili Borghese ni mogel pozabiti.
(Dalje prihodnjič.)
xip^
T o 1 a ž b a.
j tiho, tiho, sladko dete moje,
Bolezen grda vzela je slovo;
Žarí se zopet bledo lice tvoje,
Jasní se kálno, mračno ti okó.
Razvédri si obraz,
Moj sinek, v kratek čas
Pri postelji šedé ti mati poje.
Le molči ! Zima zunaj še razsaja,
Goló je drevje, gôlo je poljé;
A led se že v svečana solnci taj a,
Po Vľtih sneg je ves izkopnel že.
Za starko zimo zád
Že skriva se pomlád,
In čaká, da pobegne že iz kraja.
Ko pride ona trosit svoje cvetje,
Tedaj pa, hajdi, s skočno ven nogô!
Na polje, v gozd, kjer kosovo se petje
Razlega, kjer vijolice cvetô.
Vse zemeljske stvari.
Kar koli jih živi,
Razveseljuje zlato mladoletje !
I midva bodeva se veselila,
Po meliki mladi trávi létala;
Metulje bova písane lovila,
Cvetice brala, vence spletala.
Tedaj, nič se ne boj,
Presrčni sinek moj,
Pozabljeno bo vse, kar sva prebila!
Boris Mi r a n.
■áK
•^it
Med gorami.
Podobe iz 1 — pogorja.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
n.
K.ako se mi ženimol
obalov Toma je ležal na trávniku ter poslušal brenčanje muh
in bueel, katere so se obesale po cvetji okrog njega.
Ko pa je Kobalov Toma obrnil svoj pogled proti tako
zvanim slepira linam na vaškeni stolpu, obletavala je ravno mnogo-
brojna tolpa črnih kavk cerkveni ta stolp. In potem so se vsedale
krieeče ptice na stolpovo strelio, na „rože" okrog lin, na jabolko
nad linami, na križ nad jabolkom in še celo na petelina nad križem.
Tu sedeč izpuščale so tožne svoje glasove proti sinjemu nebu, sedela
jedna pri dragi, ter se pritiskavale jedna k drugi. Casih poleteli sta
dve pa dve v zrak. zibali se v modri višini ter konečno kakor kameň
izpustili se v globoeino med čebljajote krdelo na stolpa svetli strehi.
„Zenijo se!" vzdihnil je Toma.
In iz slepih lin zavila sta jo v ist«m liipu dva vitka sokolica,
šinila v ozračje ter se ondu kakor streli podila tjá in sem.
„Zenita se tudi!" vzdihnil je Toma.
Tako vzdibujoč imel je prepričanje, da bi morda ne bilo na-
parno, če bi se ženil tudi sam. kakor se ženijo kavke in sokolici po
zraku. Bil je jedini sin, dolga niso imeli, ali oča je bil star, in go-
tovo se ne bode bránil odložiti bremena, katero je že tako težko
prenášal na svojih plečih! Star mož in hud mož je bil in dobri nas
Toma tresel se je pred njegovo besedo, kakor se trese pri najmanjši
sapici trepetlika v prosu. Pa ženitev je konečno potrebná vsakemii
človeku, kdor hoče pustiti kaj otrok za seboj, kadar umrje. V tistem
trenutku je našemu Tomi nehoté prešinila pnjetna misel možgane
(ki niso bili prebistri!), da ima Primoževa Rezika lepše oči kakor
katero koli dekle v vaši. In bolj ko je premišljeval, bolj se mu je
168 Dr. T. Tavčar: Med gorami.
videlo potrebno, da mora ravno Reziko vzeti. Dote ne bode imela,
ali kdo pri naši hiši po tej vpraša! V hladno raehko travo položil
je kodrasto svojo glavo, zatisnil oči in v tej stvari se mu je vse
tako naravno zdelo, da je pričel glasno govoriti.
„Vzeti jo móram! Sedaj že ne morem drugače, da jo vzamem!
Kaj pa, da jo bom vzel! Nespameten bi bil, če bi je ne! Že njena
nsta so mi všeč, kadar jih pogledam. Práv taká so, kakor grah,
cvetoč spomladi. Bog ve, kje je dobila te oči! No, pac jo móram vzeti!"
Tedaj je prihajal nekdo po stezi. Ko se je Toma z zadovoljnim,
širokim svojim obrazom vzdignil, stala je ravno tik njega — Pri-
moževa Rezika, z belim predpasnikom in belimi rokavci, lepa in rii-
deča kakor cvetoči mak! Tomi pa se je raztopil ves pogum, v lase
je šinil s široko svojo roko ter zástokal nerodno:
„Vroče je, Reza, vroče!"
Obstala je pred njim. In če je imel količkaj razuma v zapu-
ščenih svojih možganih, moral bi bil iz bliščečega njenega pogleda
soditi na to ali ono.
„Ni mraz, ne!" dejala je sladko.
„To bode rástlo žito, če malo dežja porosi!" In zopet si je
mešal z roko po gostih laséh.
„Dober, bi bil dež, dober!"
Debelo je gledal in ni vedel, kaj bi govoril.
„Če dežja ne bo, bo pa — suša!"
„Ze mogoče!" odgovorila je tiho.
Oni skoro jezno pravi:
„Kaj te kavke počenjajo okrog cerkve? Včeraj je naša mavra
storila telička in isto tako črn je, kot ona sama! Pa saj vem, da
se ti mudi! No jaz bom pa še malo poležal tu v trávi. Mehko je
in dobro mi dé!"
In zopet se je vlegel v travo in jezen je bil sam na sé in solze
so mu stopile v oči, ko je gledal za dekletom, katero je počasi od-
hajalo po trávniku.
Ali nikar ne mislite, da je bil naš Toma vedno tak. Prišlo je
poletje. Neko nedeljo napil se je v gostilni, pretepel Polonovčevega
Matijčka, opraskal lica Kovačevemu Pavlihi, konečno pa zlezel na
skladovnico pri Priraoževih ter Reziki povedal, da jo hoče vzeti. In
deklé se ni ustavljalo in prepričana sta bila oba, da se morata
vzeti. —
Dr. I. Tavčar: Med gorami. 169
Drngo jutro je Torao práv zelo glava bolela. Klaverno je sedel
tik mize in še jesti ni raogel. Stari Kobal pa se je grdo držal.
„Lepega otroka imava, Neža!" dejal je srdito, pretepača, ponoč-
njaka, in grdega malopridneža ! No, pa tako se ne bo živelo vec,
ee ne sva berača, preílen prideva v grob, Neža ! "
In hlastno je zajemal iz sklede ter gledal kakor osat.
,,Po jedi se praznično napravil Lazarjev Jakopé pride takoj
in potem gresta k Zakobiljekarju pod Gôro. Včeraj sem govoril s
starim in dejal je, da ti da svojo Fránico. Imela bo dvanajst sto dote.
Hotel sem imeti še dva letná voliča, a o teh se še. nisva dogovorila.
Dal jih bo tudi!«
„Zakobiljekarjevo Franico I To naj vzaraem?" zajeeal je Toma.
„Koze so jej razrile obraz in grda je tudil"
>Ali bodeš z njenim obrazom dávke plačeval?" zatogotil se je
oča. „Grde so vse, kadar so staré! O lepoti se nihče ne redil"
„In tudi rasena ni, kakor ..."
„Ameniš, da jo boš zavolje njene rasti jemal? Vzel jo boš zavoljo
tistih dvanajst sto in zavoljo letnih voličev, ki ti jih bo pripeljala pod
streho. Zdaj je knnec besedij: glej, da zlezeš v praznično oblekol"
In Toma je tiho odšel, mehák kakor poparjen kruh ter zlezel
v praznično obleko. Kmalu potem prišel je tudi Lazarjev Jakopé.
Bila je to dolga, koščena prikazen, z zvitim obrazom. V mladosti
je godel, a sedaj so mu bili izpadli zobje, tako da vec gosti ni mogel.
Po vsej fari slovel je za imenitnega snubača. Kjer sta se hotela dva
vzeti, utaknil je Lazarjev Jakopé gotovo svoje kosti vmes. ter porah-
Ijal pot. vodečo do cerkvenega oltarja.
Tudi danes je bil prišel, in kmalu sta jo rezala z našim Tomo
po dolini proti Zakobiljekarju pod Goró. Po poljih dozorela je bila
ravno pšenica, in v dolgih vrstah žele so vaška dekleta zlato klasje.
Stopivši iz vaši dejal si je Jakopé klobuček „po stráni", tlesknil z
dlanjo ob dlaň ter izpustil iz svojega grla ponižen poskus skrhanega
ukanja.
„Tako, zdaj však vé, da se ženiva, Toma!"
Ravno tik pota želi so na farovški njivi. Med žnjicami opazil
je Toma z bistrim svojim očesom po svetlobelih rokavcih Primoževo
Reziko. Hotel je hitro mimo. Ali Jakopé, ki je imel slabo navado,
da je rad búrke uganjal na račun svojih „ženinov", postal je pri
njivi.
170 Dr. I. Tavčar: Med gorami.
„Hoj, dekleta!" vzkliknil je, „predzadnje leto svojega življenja
rad izgubim, če bi vas smel takole gledati do sodnega dne! Toma,
sem glej in bodi svojemii očetu pokoren! Dekleta poglejte ga, danes
je tak, jutri bo pa — tak! Zeniva se in žala sva oba! Pod Gor(3
nama raste rožmarin, in midva sva pa taká, da ga utrgava, kaj ne,
Toma! No k Zakobiljekarju greva po lepo Franico in v adventu smo
doma ! Juú ! "
In kolovratil je dalje. V tistem trenutku se je pa Pri môže va
Rezika práv globoko s srpom urezala. In ko je držala prštek kvišku,
kapala je rudeča kri od njega in obrazek postal jej je tako bied, da
so tovarišice menile, zdaj pa zdaj zapustiti j o mora zavest.
Kadar pridejo snubači v pogorji v hišo, tedaj se dela vse,
kakor bi nikdo ne vedel, čemu so prišli. Z resnim obrazom govoré
se najnespametnejše laži.
Dospevši pod Zakobiljekarjevo na holmu stoječo hišo, postalo
je resno obličje Jakopetovo. Na njivi pod vrtom želi so Zakobilje-
karjevi. Ko sta naša znanca mimo prišla, dejal je Jakopé važno :
„Noó!"
In mati Zakobiljekarica vzdignila je suhotni svoj obraz iz klasja,
ter je nedolžno pogledala.
„Kam pa?" vprašala je.
„Na Ščetino!" odgovoril je Jakopé. „Menda greva práv?"
„Práv gresta, práv!" In sklonila se jo zopet v klasje in pridno
želá, kakor da sta to dva tujca, ki jej ne napravljata nikakili skrbij.
In vse drugo je tudi želo in se delalo, kakor bi ničesar ne vedelo,
dasi je prejšnji večer oča Zakobiljekar glasno povedal, da pride jutri
Kobalov „našo Franico snubit."
V nizki sobi čepel je Zakobiljekar. Pri oknu je prežal, kdaj
prideta snubača. Ko ja je videl prihajati, izvlekel je izza podobe na
steni staro Blaznikovo pratiko in prebiral jo s tako pazljivostjo, da
niti ni čul, ko sta onadva vstopila. Ze v veži kričal je Jakopé svoj
„noô" in stopivši v sobo dejal je še jedenkrát: „Noo!"
Na to je pa Zakobiljekar tudi dejal: „Noô!"
K mizi sta se vsedla, Tomi oblil je pot čelo in lice. Hišni
gospodar pa je ročno odhitel iz sobe ter izostal dolgo čaša. Konečno
je zopet prišel in prinesel je veliko skledo suhega mesa in mogočen
Dv. I. Tavfar: Med gorami. 171
hleb belega kniha. In to vse postavil je pred naša znanca ter ja
potem resno vprašal :
„Kam pa vender gresta?"
Povedati moramo tudi, da se je bi] v tem preoblekel, in da je
nosil sedaj praznično belo srajco. ,
„Kam greva?" odgovoril je Jakopé. „Pogledat sva prišla, kako
pri vas solnce šije."
Na to pa je z resnim obrazom pričel:
„In živina? Ali se Vam dobro ravna?"
„Bo žel"
„In letina? (Tu si je Jakopé odrezal velik kos kniha.) „Ali
ste zadovoljni ž njo?"
„Bo že!"
„Kaj pa zdravje pri hiši?"
„Bo že!"
»0d hiše se ve da ničesar ne prodaste?"
„Ne vem."
Tedaj so se vráta odprla inFranica pogledala je sramežljivo v sobo.
„Oča, zaknrila bom!" rekla je tiho.
„Le zakuri, le!" —
In zginila je zopet.
V tistem trenutku pa je Jakopé izpre videl, da se ima pripraviti
k nápadu. Brez vsacega uvoda zakričal je hipoma:
„Oča, dvanajst sto bo premalo! Voliči morajo biti!"
„Ne vem!"
„Kaj?" — in Jakopé se je delal strašno srditega — „Vi jih ne
daste? Toma, pojdi sem! Vi jih ne daste? Toma, pojdi ven!"
Li Toma je odšel in stopil v vežo. Ondu se je vsedel na
ognjišče. Dekle nalivalo je lonce ter sedaj pa sedaj obracalo dopad-
Ijive poglede k njemu. Toma je bojazljivi svoj obraz sukal proti
okajenemu, saj astému stropu.
„Pravijo, da bi se vzela!" vzdihnil je in pot mu je stopil na čelo.
„Se pa!" odgovorila je ona sladko ter izlila korec vode v
velik lonec pred sábo.
„Ali bo za krave!" vprašal je tesno.
„Junico imamo in tej však dan kaj skuhamo!"
„Tako, tako! Moj oča imel bi rad pri doti še dva letná voliča!
A tvoj jih dati neče!"
172 Dr. I. TavCav: Med gorami.
„Kaj! Dati neče !"
„Pravi, da ju ne da!"
„Bomo videli!" In dekle vrze togotno korec v škaf ter srdito
odide v sobo.
„Ali je res, da jih ne daste, voličev, oča?" Potem pa se jej
vlije studenec hitrih besed iz ust in naštevala je, koliko mu je vsako
leto prislužila, koliko poslov mu prihranila, koliko je trpela, koliko
vode prenesla, kráv pomolzla, rezanice pripravila; kako je kopala,
želá, strádala, slabo obleko nosila, in Bog ve, kaj še vse prebila!
Svoj dokaz pa je sklepala s solzami, ki so se jej kot lešnik debele
vsule po licih, tako da je stari konečno vender dejal :
„Naj bo, naj gresta še voliča!"
Pred adventom potem praznovalo se je glasno ženitovanje in
zákon privezal je Kobalovega Tomo za večno k Zakobiljekarjevi
Franici! —
*
* *
Dve leti kasneje stala sva jaz in Toma na vrtu pod našo hišo
ter zrla v vas, kjer se je zopet praznovalo šumeče ženitovanje.
Piskali so godci in vse je hitelo k cerkvi, kjer se je poročevala
Primožova Rezika z Brentačevim Janezom. Bogat ženin je bil to,
nevesta pa revna, in práv ničesar mu ni prinesla k hiši. Govorilo
se je, da že več let ni bilo tako zale neveste. Med svati je bil tudi
Lazarjev Jakopé; ukal je in bil dobre volje. Vtikal je piščal med
svoje čeljusti, da bi kaj zagodel — a tudi danes se mu ni hotelo
posrečiti. Ukal je in pravil vsakemu, kdor je hotel slišati, da je tudi
to ženitev „napravil".
„Ali si zadovoljen v zákonu?" vprašal sem Tomo.
Gledal je k cerkvi v dolino. Ko pa se je k meni obrnil, pri-
lezla mu je debela solza iz očesa.
„Kaj hočem? Franica res ni najgorših jedna. Ali če pogledam
otroka, ki ga imava, ima ravno taká lica kot drugi Ijudjel"
Obrisal si je oči ter odšel. Gospod Bog pa se ga je usmilil in.
obsul ga je s celo tolpo lepih, dobro rejenih otrok, katerim se čisto
nič ne vidi, kakšno lice ima mati, ki jih je rodila. —
Statistiéne értiee o kraDJskem prebivalstvu
1881. leta.
Spisal Evgen L ah.
eografična leža kacega kraja in okolica, ki ga obdaje, sta za
njegove prebivalce veliké pomembe in skoro ravno tiste váž-
nosti kot za vsacega posameznega človeka leža in soseska
njegovega posestva. Obe prouzročujeta, da ima rijegovo posestvo večjo
ali manjšo vrednost, od obeh je odvisen mnogovrsten vspeh, ki ga
ima človek na različnih krajih z jednim in istim trudom, z jedno in
isto delavnostjo ; obe slednjič podaj ata večjo ali manjšo gotovost v
lasti. Kakor ni vse jedno, če leži hiša na živahnem trgu velikega
mesta, ali pa na samem v zapuščenem kótu, ravno tako ni vse
jedno, če obdajejo stanovanje celega Ijudstva bogato obljudene dežele,
ali pa če je kako Ijudstvo osamljeno in okrog in okrog obdano od
zapuščenih krajev. Kaj druzega je, če obdaje kako deželo visoko go-
rovje, kaj druzega, če je s sosednimi deželami po ravninah v nepo-
sredni dotiki. — •
Važen faktor je tudi omika. Čim omikanejši je namreč národ,
tem bolj obljudena je po navadi dežela, v kateri prebiva. To je tudi
naravno. Zelo omikani franeoski národ n. pr., pri katerem so že
vse vede in umetnosti bogato razvite, pri katerem lepo cveteta indu-
strija in poljedelstvo, gotovo lahko preskrbuje več Ijudij z delom,
kakor pa národ, ki stoj i na nizki stopinji omike. Tega nas prepriča
tudi štatistika. Akoravno imata n. pr. Francoska in dežela donskih
Kozákov jednako daljavo od ekvatorja, torej tudi precej jednake kli-
matične pogoje, prebiva vender na Francoskem G9 Ijudij na 1 kv.
km., pri donskih Kozakih pa samo 7. — Zadnja številka, akoravno
primeroma že zelo majhna, se vender pri jednaki širini na sibirskem
vzhodu še tako zmanjša, da prebivata tam največ po dva človeka
na 1 kv. km.
Kako je s prebivalstvom na Kranjskem?
174 E. Lah: StatistiČne Črtíce o kľanjskera prebívalstva 1881. leta.
Kranjska, ki zavzema s svojimi 10.000 kv. km. štirinajsto mesto
od sedemnajstih provincij avstroogerske monarhije, stoj i glede abso-
lútne populacije 481.200 Ijudij tudi na 14. mestu. Samo Dal-
macija s svojimi 476.000, Koroška s 348.000 in Solnograška s
163.000 dušami zaostajejo za njo.
Veliko zanimljivejša je relativna populacija. Tu zavzema
Kranjska 11. mesto v celi vrsti. Menj obljudene kot Kranjska s svo-
jimi 48 Ijudmi na kv. km. so le še : Hrvatska, Sedmograška, Dalma-
cija, Koroška, Tirolská in slednjič Solnograška. Nadnormalno rela-
tivno populacijo, to je vec kot 59 Ijudij na kv. kra. imajo v Avstriji
le: Dólenja Avstrija, Šlezija, Ceska, Moravská, Prímorská, Gališka in
Górenja Avstiijska. Vse druge provincije, med njimi tudi Kranjska,
imajo podnormalno relativno populacijo.
Kako je prebivalstvo Kranjske po različnih okraj ih razde-
Ijeno? Ce ne uštevamo Ljubljane, kjer prebiva na 1 kv. km. skoro
1000 Ijudij, je najbolj obljuden Kamniški (politični) okraj s 64 Ijudmi
na kv. km. ; za njim sta jednako obljudena okraja Krško in Ljub-
Ijanska okolica z 59, potem Crnomelj s 55, Litija z 52, Kranj z
51, Novomesto z 49, Postojina s 46, Kočevje s 36, Logatec z 32
Ijudmi na 1 kv. km. Najmenj obljuden, s 24 Ijudmi na kv. km., je
naj goro vitej ši Kadovljiški okraj.
V primeri s povprečno številko vse Avstrije vidimo torej, da
.je nadnormalno obljuden samo Kamniški okraj, normalno Krški in
okraj Ljubljanske okolice, podnormalno pa vsi drugi.
V primeri s predzadnjim štetjem iraa največji narastaj Ljub-
Ijanska okolica, namreč za 4 Ijudi na 1 kv. km. Za 3 Ijudi na kv. km.
so narástli: Kočevski, Litijski in Logatski okraj; za 2 Novomeški in
Kamniški, za 1 Krški in Crnomaljski, jednak je ostal Postojinski,
zmanjšala sta se pa Kranjski in Radovljiški, však za 1 človeka na
kv. km.
Ker stevilo rojenih povsod na Kranj skem prevladuje nad šte-
vilom umrlih v letu, nam je uzroka tému zmanjšanju iskati le v iz-
seljevanji. Sploh pa káže Kranjska narastaj nekoliko vec kot 2
Ijudij na kv. km.
V primeri z narastajem druzih avstrijskih provincij je Kranjska
na 10. mestu. Največji narastaj, 20 Ijudij na kv. km., káže zopet
Dólenja Avstrijska. Manjši narastaj kot Kranjska, to je po 2 ali
E. Lah : Statistične črtíce o kranjskem prebiyalstvu 1881. leta. 175
1 človeka na kv. km. imajo : Dalmacija, Hrvatska, Sedmograška,
Solnograška, Koroška, Tirolská in Ogerska.
Razloček med najbolj obljudenim Kamniškim in najmenj oblju-
denim Radovljiškim okraj em še ni tolik v primeri z razločkom v
druzih provincijah. Tako živi na Tirolskem v najbolj obljudenem
okraji osemkrát, na Ceskem sedemkrát, v Bukovini in na Solno-
graškem šestkrat, v Dólenji Avstriji brez Dunaja, v Gališki, Sleziji in
Stajerski petki-at, v Dalmaciji in Górenji Avstriji tiikrat, v Moravski
in Kranjski pa še ne práv trikrát toliko Ijudij, kot v najmenj oblju-
denem kraji. — Kranjsko prebivalstvo je torej precej jednakomerno
razdeljeno. —
Se večji je razloček med najbolj in najmenj obljudenim okra-
jem v Avstriji sploh. Najbolj obljudene okraje imamo v Avstriji v
industrijalnih, najmenj obljudene v gorovitih planinskili provincijah.
Najbolj so obljudeni česki in šlezki okraji: Riimburg, Gablonz, Reichen-
berg in Freistadt s 36G, oziroma 269, 254 in 250 Ijudmi na kv. km;
najmenj pa solnograški, tirolski in gorenještajerski okraji: Zell am
See, Tamsweg, Imst, Landeck, Lienz in Lietzen z 12, oziroma 13
in 15 Ijudmi na kv. km. Najbolj obljudeni rumburški okraj ima
torej relativno skoro 31 krát toliko Ijudij, kot najmenj obljudeni sol-
nograški okraj Zell am See.
Zanimljiva je razmera med številom moškega in ženskega
prebivalstva. Na Kranjskem prebiva 231.000 moških in 250.000 žensk,
na 1000 moških pride torej 1081 žensk. Ta razmera ni posebno
ekstremna, če pomišljamo, da pride v Sleziji na 1000 moških 1109,
v Moravski 1107 žensk, na drugi stráni pa v Sedmograški 994, v
Slavoniji le 992 žensk na 1000 moških.
Na Kranjskem prevladuje ženstvo najmočneje na Kočevskem,
namreč za 5000, tu se ve da najmenj 3000 Kočevarjev nima zaradi
kupčije stalnega bivališča. Sicer največji razloček, namreč za več
kot 3000, je v Kranjskem okraji; nad 2000 znáša še zmerom v Ljub-
Ijanskem, Kamniškem in Crnomaljskem okraji, nad 1000 v Krškem,
Novomeškem, Logatskem in Radovljiškem okraji, pod 1000 le v Litij-
skem okraji. Več moških kot žensk, namreč za kakih 400, je samo
v Postojinskem okraji.
P or ó k je bilo lani na Kranjskem 3259, in sicer razen 3 pro-
testantovskih in 3 pravoslavnih vse rimskokatoliške ; židovské ni bilo
nobene. Največ porók, namreč 850 je bilo, kakor naravno, pred
176 E. Lah: Statistiíne írtice o ki*anjskom prebivalstvn 1881. leta.
pustom februvarja meseca, najmenj, namreč nobena, v postnem marciji
in le 4 v adventnem decembru. Največkrat, namreč v SO^/o, vzela sta se
fánt in deklé, potem vdovec in dekle v 13*'/o, potem fánt in vdova
v 5 <'/o, najmenjkrat pa, namreč v 2 "/o, vdovec in vdova.
Največ porok je bilo v okraji Ljubljanske okolice, namreč .392,
torej však dan še po več, ko po jedna; potem zelo jednako, še zmerom
pa nad 300, v Krškem, Kočevskem, Novomeškem in Kranjskera okraji ;
nad 200 pa jih je bilo potem še v vsakem drugem okraji, razen
Ljubljanskega mesta in Radovljiškega okraja, kjer pride na však
drugi dan po jedna poroka. —
Rojenih je bilo lani na Kranjskem 17.827 otrok, med temi
52 "/o moškega in 48 "/o ženskega spola. Nezakonskih otrok je
bilo od teh le 8 •'/o, in sicer dobri 4 "/o 'moškega, slabi 4 "/o pa
ženskega spola. Mŕtva na svet prišla sta samo 2*^/0. —
Največ otrok je bilo rojenih v okraji Ljubljanske okolice, naj-
menj v Ijubljanskem mestu,
Največ, namreč 1733 otrok ali skoro 10 "/o, je bilo rojenih
meseca marcija, najmenj namreč 1315 ali le nekaj nad 7 "/o, meseca
avgusta. Več otrok ženskega kot moškega spola je bilo rojenih
samo v juliji.
Izmed novorojenih otrok so bili 404, to je dobra 2''/o, dvojčki.
Izmed teh 202 slučajev sta bila v 59 dvojčka oba moškega, v 82
slučajih jeden moškega, jeden ženskega, v 61 slučajih pa oba žen-
skega spola. Trojčki lani na Kranjskem niso bili nikjer rojeni.
Umri o je lani na Kranjskem 13.281 Ijudij, torej za 4546
menj, kot jih je bilo rojenih, imed teh dobrih 51 ^lo moškega, in
slabih 49 "/o ženskega spola.
Največ Ijudij, namreč 44 ^/o, umrje v starosti do 5 let. Izmed
teh jih je 60 ^/o moškega in le 40 "/o ženskega spola. Od petega
do dvajsetega leta jih umrje 10 "/q ; v tej starosti prevladuje sploh,
posebno pa od 15. — 20. leta, število žensk. V starosti od 20. — 34.
leta umrje skoro vsako leto več moških kot žensk ; od 34.-54. leta
je število precej jednako; od 54. — 64. leta prevladuje močno število
žensk, od tod dalje pa ves čas moški spol. Vender je bil lani naj-
starší kranjski ženski mrlič 97 leten.
Največ Ijudij je umrlo lani januvarja meseca, namreč 1310
ali pa 10 "/o; najmenj, 900 ali še ne práv 7*'/o, pa junija meseca.
Yeč žensk kot moških umrlo je samo v novembru.
E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 177
Največ Ijudij je iimrlo v okraji Ljubljanske okolice, najmenj v
Radovljiškeín okraji. Stevilo iimrlih je bilo pa sploh po vseh okrajih
manjše, kot število rojenih. Le Ijubljansko mesto dela zarad občne
bolnice v tem obziru izjemo. —
Na Kranjskem jili je umrlo lani navadne smrti 88*^/0, vsled
epidemij 10 •'/o, silovite smrti pa slabá 2^0? izmed zadnjih
trikrát vec moških, kot žensk. — Od teh je bilo 32 samomorov
in sicer pri 25 moških in pri 7 ženskah. —
Lani je bilo rojenih 3*8 ''/o vsega prebivalstva, umrlo jih je pa
2.8 •'/o torej je narástlo prebivalstvo za 1 "/o, kar je zelo dosti, če
pomišljamo, da je sicer narástlo prebivalstvo od predzadnje do zadnje
štetve, to je v teku jednajstih let, še ne práv za 4 ^l^.
Ako primerjamo dosedaj omenjene številke rojenih in umrlih na
Kranjskem s povprečnimi številkami lanskega leta v Cizlajtaniji sploh,
dobimo sledeče razmere: Dobra 2 "/o rojenih Cizlajtancev sta bila
kranjska, ravno tako dobra 2 °/o umrlih. Vsaki jednointrideseti, ki
umre v Cislajtaniji silovite smrti, je Kranjec, in ravno tako vsaka
jednoin.štirdeseta Kranjica. Vsaki devetinosemdeseti cizlajtanski samo-
morilec je Kranjec, in vsaka jednoinsedemdeseta samomorilka Kranjica.
Vsakih 30 minút je rojen in vsakih 40 minút umre kak Kranjec.
Ker je v Avstriji sploh vsakih 22 sekúnd kdo rojen in vsakih
32 sekúnd kdo umrje, je torej vsaki dvainosemdeseti rojeni in vsaki
petinsedemdeseti umrli Avstrijanec Kranjec.
Od 26 cizlajtanskih velikih mest z vec kot 20.000 prebivalci,
pripadá Kranjski samo jedno namreč Ljubljana, — s 24.()13 pre-
bivalci. Po 6 tacih mest imata Gališka in Ceska, po 3 Moravská,
po 2 nižja Avstrija in Primorska, vse druge provincije po 1, jediná
Koroška nobenega. Translajtanija ima 20 tacih mest, od katerih
jih pripadá 17 Ogrski, 2 Hrvatski, 1 pa Erdeljski.
Razen Ljubljane ima Kranjska še 13 manjših mest, in sicer
7 na Dolenjskem, 4 na Gorenjskem in 2 na Notranjskem, nad 20
tľgov in 3263 vasij. Vsi ti kraji se dele v 345 občin, od katerih
je samo 5 takozvanih „velikih občin" z vec kot 5000 prebivalci:
Ljubljana, Sv. Mihael-Stopiče pri Novem Mestu, Vrhnika, Žužemberk
in Krško.
V primeri s sosednimi deželami je to število majhno imenovati,
ker ima po prebivalstvu veliko manjša Koroška 4, Štajarska 7 in
Primorska celo 21 velicih občin.
12
178 J. Trdina: Bájke injpovesti o Goijancih.
Na Kranjskem imamo blizii 80.000 hiš v katerih stanuje blizu
100.000 strank. Na vsako hišo pride torej po G osôb in na vsako
stránke po 5 glav — kakor v Aystriji sploh.
Razen malega števila protestantov, grških orijentalcev in židov,
vseh skupaj komaj kakih 300, so vsi Kranjci rimski katoliki. V
tem obziru jih samo še Tirolci presezajo, s Solnogradčani so pa
skoro jednaki.
Bájke in povesti o Gorjaneiii.
Spísal J. Trdina.
3. Gospodična.
ihovski grád je spadal med največje in najmogočnejše v deželi.
Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in jej rekel:
Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin.
Gospa velí: Dobro vem, da je vse to božje in najino, uli se veseliti
vender le ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po
božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril
ali hčer ali siná. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim,
da bom nevarno zbolela.
Gospa se je kmalu po tem ulegla in je ležala sedem let in
sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so hodili jo zdravit ali je niso
mogli ozdraviti.
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli : Nekaj mi
pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po na.ših prelepih
Gorjancih.
Gospod pa jej odgovori žalostno : Preljuba moja sirotica, kako
se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji
obmiti !
V grád pride star gobav berač. Hlapci zakriče : Poberi se hitro
od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.
Gospa pa se oglasi : Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste,
da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu
pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. ľ?ô
Berač se v grádu naje, nápoji in naspi. Predno odide dalje,
dobro gospo prelepo zahvali in veli : Nate za slabo povračilo gor-
janski koreň. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo.
Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal.
Zdravému da moč, da ga noben junäk ne more premagati. Komur je
umreti, živi od njega tri dni daljo, nego mu je namenjeno. Bolniku
odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem
let. Ta koreň Vam bo dal jakost, da se pôjdete, ako Vas bo volja,
lahko še danes na Gorjance sprehajat.
Gospa poskusi čudni koreň, skoči zdravá na noge in gre na
Gorjance. Pride do studenca in zajame vode.
Kupica se počmi.
Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do druzega
studenca in zajame vode.
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega stu-
denca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi naredi se rudeč nagelj in
bela lilija. Gospa pije in pijača zdi se jej slajša od medu in mal-
vazije. Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo nego je bila pred bo-
leznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno nego je bila pred
boleznijo. Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat,
ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije
roke in obraz. Roke se jej pobelijo ko sneg, lica pa zarude ko poljski
mak, in v vodi je sama videla, da jej je povrnil Bog vso lepoto prvé
mladosti. Skakljaje in prepevaje teče protu domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je
ta krásna gospodična, ki gre proti grádu?
Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla : Kaj me
gledaš tako čudno, kakor da ne bi poznal svoje gospe ? Saj sem
vedela, da bom gotovo srečna, če se sprehodim po Gorjancih. Zdaj
pa mi nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere.
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je
velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete. Podgorci so
jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v
spomin te prigodbe še dan denašnji Gospodična.
12*
l80 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
4. Ukleti grád.
Sinú je zbolela mati. vŠel jej je iskat zdravilskih zelij na Gnr-
jance. Ko izdere iz zeralje sladko koreninico, zagleda miško.
Fánt pozdraví miško: Dobro jutro, ne bodi kaj huda, da te
nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zelij. Miška
mu velí prijazno : Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako
dobro i)ogodil. Predno preteče štiriindvajset ur, bodo ti mati od te
korenine tako ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni.
Fánt se začudi takim besedám in vpraša miško : Kdo pa si,
da mi prerokuješ tako srečo in s pravim človeškim glasom?
Miška pravi: Jaz slúžim svoji gospé. Bog jo je kaznil, meni
pa ni dalo srce, da bi jo bila zapustila. Ker pod zemljo ne bi
mogla prebití v človeškem telesu, prestvaril me je Bog v miško.
Fánt se začudi še bolj in velí : Jaz te ne razumem. Bazloží mi
to skrívnost bolj na tanko !
Miška odgovorí: „Práv rada. Poslušaj pazljivo, kako in kaj je
bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel in z menej vred mojo gospo
omiloval. Jaz sirota sem ízgubila mater že za otročjih let. Usmiliia
se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno
deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja gospa je govorila vse
drugo po pameti, delala je vse po pravici, alí berače je na vso moč
sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevkĺ. V
hišo jej je prišel imeniten berač, sam Jezus Kristus. Kristus prosí
gospo za dar božji. Gospa pa se zadere samopašno in velí : Mísliš,
da te ne poznám. Kaj skúšaš uboge Ijudi? Celí svet je tvoj pa te
ni sram, da prosíš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo pre-
bíralí SV. písmo gorjanski pastirjí, kar pa se tako brž ne bo zgodílo.
To, vidíš, je bilo že pred več sto letí, ko ní znal se noben človek
bratí razen škofov m se ni učil sv. pisma še noben dulioven razen
jedínega pápeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila.
Hotela je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič.
Kristus je preklel predrzno gospo in rekel : Prekleta bodi ti in preklet
bodi tvoj grád, dokler ne bodo zač.elí gorjanski pastirji prebirati in
se učiti SV. písma. Samo tak pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil.
O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje
grád. Jaz sem to grozo od daleč videla in moja blaga gospa se mi
je smilila. Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 181
pri njej ostati tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo
in mi dovolil, da smem ostati pri gospi in da ne zadahnem, prestvaril
rae je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz strkám svobodno sem ter tja
in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji.
Po glavi jej rojijo strašne sanje, da neprenehoma ječi. Prebudila pa se
bo še le takrat, ko pride nje rešnik : 'gorjansk pastir, ki bo tako učeň,
da bo prebiral sv. pismo. Strah me je, daj jej bo treba še dolgo čakati. "
Cuvši také novice začel je fánt od veselja vriskati in skakati
in je rekel miški: Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri
podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem
ga bral ali sam za se na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej
mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo!
Miška se začudi in veli: Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki nama
je poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meniinnjej,
ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in té bo vzela za moža in
z njo dobiš tudi graščino in neizmerne základe, ki se v njej naha-
jajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi na-
tanko ni znano. Pojdi z mano v grád, na mizi leže bukve, v teh
bukvah boš našel — vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil.
Miška mahne z repom po ključku, ki je tičal v skali in skala
se odpre na stežaj, kakor veliká cerkvena vráta. Fánt gre za miško,
ki ga pelje skozi tako krásne izbe in dvorane, da po njegovi misii
ni lepšili niti v nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in
bliščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapažil nič lesa, nič
železa: vse pohištvo in orodje bijo je ulito iz naj žlalitnej šili rud in
izdelano po vseh pravilih najvišje umetnosti. Fánt je strmel in zijal;
ves osupnen in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič go-
voriti, in skoro še dihati ne. Ko pa ga dovede miska v spalnico
in zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako pre-
vzame, da je obstal, kakor da bi okamenel in se zamaknil, kakor da
se nahaja v nebesili in zamika v božje obličje. S silo ga potegne
miska v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne bukve.
Fánt začne brati, ali komaj prebere pol stráni, zruši se na ti a
in zujoka tako bridko, da si "začne tudi miska solze brisati in ga
vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo.
Fánt pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. Bukve govore,
da mora biti odrešenik n e dol ž en, on pa je zapravil svojo nedolžnost
na paši že v dvanajstem letu.
18?! . Jos. Vesel: Munkacsy.
Miški se je milo storilo, ko je videla, da bota morali z gospo
še na dalje ostati pod zemljo, vender jo je tolažilo upanje, da utegne
priti v kratkem kak drug podgorsk pastir, ki ne bo prebiral samo
SV. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nodolžnost.i. Fantu
je rekla: Práv rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga
povsod vidiš, ni moje, sama pa 'ti ne morem veliko dati. Razglejva
smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se nájde v
njili, se sme pobrati in odnesti brez grelia. To pruvico sem imela
pri gospé zmerom.
Miška in fánt prebrskala sta smeti in našla v njih bisérov in
dragili kamenčkov za vec tisoč goldinarjev vrednosti. Vse kar sta
našla, vzol je fanť s seboj domov.
S sladko koreninico ozdravil je še tisti dan bolno mater, bisere
in drage kamenčke pa je prodal in si kúpil gosposko pristavo in
veliko kmotijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabiti svoje
uklete, zanj za vekomaj izgubljene Ijubice.
Munkacsy.
v malem ogerskem mesteci Munkács porodil se je 10. októbra
leta 1846. sin ubogim roditeljem, ki gotovo tedaj še niso mislili, kako
imeniten bo še ta njih sin nekdaj na umetniškem polji. A roditelje mu
je vzela revolucija 1848. leta in sirote se je usmilil strijc; vzredil je dečka
in dal ga mizarstva učit. Srce mladega dečka pa so mikale druge stvari,
kakor mizarstvo. Vedno je v prostih urah risal in slikal in prihranivši
si nekaj novcev, odšel je na Dunaj na slikarsko akademijo. Toda strogi
akadomični nazori mu niso nič kaj ugajali, sprl se je s profesorji in šel
v Monakovo. Tam se je pri slikarji Franu A d am u kaj naglo izuril.
Pozneje je šel v Diisseldorf, kjer sta na njega vplivala V au tie r in
Knaus, da se je poprijel slik iz vsakdanjega življenja. Leta 18()9.
zgotovil je sliko „Zadnje ure k smrti obso j enega". Ta je bila
tako izvrstna, da je umetniku prinesla mnogo sláve. Dobil je za njo v
Parizu zlato svetinjo.
To sliko je kaj dobro prodal in z denarjcm odšel je leta 1872. v
Pariz. Srpča mu je bila niila. Imel je vedno mnogo dela, bogato se je
oženil in sedaj je jeden najbolj čislanih uraetnikov v Parizu, akopram je
Jos. Vesel : Munkacsy. 183
tujec. Francoska republika počastila ga je s tem, da ga je leta 1878.
imenovala za oficirja častne legije.
Te dni je na Dunaji razstava nekaterih njegovih del. Malokedaj se
primeri, da bi bila razstava tako ugodna za razsodbo uraetnikovo. kakor
je ta. Káže nani razvoj umetnika ne samo kot historijskega slikarja.
nego tudi kot odličnega slikarja portrétov, slik iz vsakdanjega življenja
in iz raznih pokrajin. Obžalovati je le. da je nesrečna konkurenca med
društvom umetnostij (Kunstverein) in društvom dunajskih umetnikov
(Kunstlergenossenschaft ) prouzročila delitev razstave. kajti podoba „Krist
pred Pilátom", razstavljena je v umetniškem domu, druga dela pa v
Schonbrunnski hiši v notranjem mestu. Kdor hoče n. pr. študirati samo
zadnjo njegovo podobo „Krist pred Pilátom, " mora obe razstavi ogledati
si, kajti skice in študije k tej podobi niso razstavljene tam, kakor
podoba sama. „Krist pred Pilátom" je podoba 2 sežnja visoka, 3 — 4 dolga;
skupine figúr so jako ukretne, razsvetljava fina, karakterizacija posamnih
figúr izborna. Slika se nikakor ne more prištevati bibličnim: strogo
historična je, kajti Krista je umetnik karakterizoval čisto izvirno ; ni se
držal kanóna, ki so ga postavili umetniki renaisance. Munkacsyjev Krist
je bolj blag človek, ki iz prepričanja trpi, kakor pa Bog; tudi nima
konvenr-ijonalne svetlobe okolo glave in ne one božje lepote, kakor jo
ima n. pr. Krist Tizianov. Vsa slika je bolj realistična, podobe farizejev
so izvrstno individualno karakterizovane. Jedna najboljših podôb je Pilát.
Vidi se kako delajo možgani prebrisanega Rimljana, ki se trudi, da bi
z razsodbo zadovolil vlado in vpijočo množico. Tehnično je podoba izbomo
slikana: ko bi človek ne videl mnogih skic in študij, ki jih je napravil
umetnik za to podobo in ki nam kažejo njegov tmd, menil bi, da je
igraje ustvaril to izvrstno umetuiško delo.*)
Druge podobe razstavljene so v Schonbrunnski hiši. Posebno dopadá
skica za podobo ..Milton in njegove h čer e'-, ker ima skoro finejši
kolorit, kakor veliká podoba, ki jo je umetnik po tej skici napravil.
Tudi podoba „Zaduje ure k smrti obsojenega"' se jako občuduje ;
káže nam. kako iz\Tsten umetnik je ^lunkacsy že bil, ko se je še vadil.
Y obce pa móram omenjati, da Munkacsy nikakor ne dela také senzacije,
kakor Vereščagin. kar je pač lahko umevno. Vereščagin je zanimal vsacega,
Munkacsy pa le bolj strokovnjake. Tudi je tvarina. ki jo obdeluje
Vereščagin. preveč razločna od Munkacsyjeve, da Iň se ta dva mogla
lahko primerjati. Jos. Vesel.
*) Primeri, kaj Jurij Šubic piše o tej sliki v »Ljab. Zvonu" I. 513. Dred.
Slovenskí glasnik.
Slovensko slovstvo. Zbirkaljxibimskihinženitovanjskih(I)piscm. Po
raznih izgledih sestavil F. H(aderlap). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini.
1882, v m. 8^^', 80 str. Cena 30 kr. Natisnila Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani.
Potrebnosť svoje knjigeg. pisatelj opravičnje tako: „náuk zaspisovanjeljub'mskih in
ženitovanjskih pisem je iz dveh ozivov potroben. prvič za také, ki ne najdejo sami
pvavih besedij za svoje občutke, drugič za také, ki ne znajo popolnem pravilne
slovenščine pisati ter iz tega vzroka iščejo izgledov. — Tak náuk ni pohujšljiv.
kajti ženitovanjske pismaso samé na sebi potrebne, Ijubimske pisma pa so se
pisale in se bjdo tudi brez tega náuka, samo da bodo vsled tega náuka morda
lepši in nravnejši sestavljene, ko brez njega." — Knjiga ima v I delu začetne
Ijubimske pisma, v II. pisma srefine Ijubezni, v III. pisma nesrečne Ijubezni'
v IV. ženitovanjske pisma, v V. pisma o raznih prilikah in v VI. pesmi Ijubezni
(Preširnove, Jenkove, Vrazove, Orožnove, I. Zupanove, dr. Vošnjakove, Kastelčeve,
Cegnarjeve in národne), med katere je g. pisatelj práv po nepotrebnem najvoč
svojih uvrstil; kajti kdor dan danes poje:
Kaj nuca mi pušelc,
K' se hitro posuši ....
ali
V m ani ľ ah ste takih zrejena,
Ko bla bi princez'nja rojena itd.
ta naj ne hodi med slovenské pesnike, ampak med kmetské fante, ki pod
vaško lipo ukajo in pojó. V obce je knjižica dobro sestavljena in lepó natisnena.
Spredaj jo lepša v barvanem tiskú lična podoba kranjske Slovenke v peCi.
G. Filip Haderlap dal je nedávno na svetlo vrhu te „Zbirke" še nasleduje
tri knjižice:
Eno leto med Indijanci. Povest. V Ljubljani 1882, v m. S^\ 80 str.
Cena 20 kr.
Pod Turškim j armom. Povest iz vojske Gŕrkov zoper Turke. V Ljubljani
1882, v m. 8W, 82 str. Cena 20 kr.
Črni bratje. Povest. V Ljubljani 1882, v m. 8W. 80 str. Cena 20 kr.
Vse tri priprostemu národu slovenskému namenjene povesti poslovenjene
so práv po domače ; Kleinmayrjev tisk je lep in razloíen; vsaka knjižica okrašona
je spredaj s čedno barvano naslovno podobo. Sploh smo z veseljem opazili, da
Giontinijeva knjigarna, ki je tudi te tri knjige založila, zaduje čase vselej
skrbi za to, da je vnanja oblika njenim knjigam prijetna. Tedaj napredek tudi
v tem oziru !
Návod o hmeljarij i. Spisal Janez Hausenbichler. Tiskala ^Národná
Tiskarna". — Založil pisatelj. — Ljubljana 1882, v 8''>, 20 str. Tej priprosto,
Slovenskí glasnik. 185
a zanimljivo pisani knjigi je namen, našega poljedelca pridobiti za hmeljarstvo
ter ponžiti ga, kako je ravnati s to kultumo rastlino. In kdo bi ne sadil hmelja,
ki prebere to knjižico? G. Hausenbichler trdi, da hmelj v slabih letih trikrát
toliko vrze kakor pšenica v dobrih! V Savinski dolini pričel je 1. 1865. knez
Salm z malim hmeljiščem, a zdaj obdeluje že 14 oral. Vsi slovenskí hmeljarji
v Savinski dolini prideljujejo na leto do 200 metričnih centov hmelja, za katerega
sknpijo do po 30.000 gld. in še več. Za našo okolico (Žalec), pravi g. H , je to
lep denár, kateri ne koristi le posestniku, tudi ubozega prebivalca doletí marsi-
kateri krajcar. Že otroci in ženstvo si pri obiranji prislužijo v 14 dneh sknpno
do 2000 gld., ker jim od memika plačujemo po 6 kr. G. pisatelj trdí, da Dravsko
in Savske polje. Kranjska in Goviška imata tej rastlini ugodno ležo. Kdor hoče
o hmeljai"stvu kaj več zvedeti, obrne naj se do „Južnoštajerskega hmeljarskega
drnštva^ v Žalcí nad Celjem (Sachsenfeld bei Cilli).
Avstrijsko Primorje. Prestáva (Jos. Cimpermana) iz nemškega :
,das ôsterreichische Kiistenlanď' od Karia Coroninija. Hilarijanska tískarna
v Gorici v S^K 4 str. Čisti dohodek je namenjen bolnišnici v Grádu. Cena 5 kŕ.
Lepa pesen, ki slávi avstrijsko Primorje, prišla je tudi v italijanskem in furlanskem
prevodu na svetlo.
Pôstni list Janeza Krizostoma, knezoškofa Ljubljanskega itd. Natisnila
„Národná Tiskarna* v Ljubljani 1882, 4, 8 str. List govori o posvečevanji nedelj
in praznikov ter priobčuje navadno postno postavo.
PostnilistJakobaMaksimiljana, knezain škofa Lavantinskega itd.
Tisk J. Leona v Mariborn 1882, v 4W, 7 str. Ta pastirski list govori o položaji,
v katerem se vidni poglavar kat. sv. cerkve v rimskem mestu nahaja; razlaga
zgodovinski postanek dedščine sv. Petra, opomína vernike k stanovitnosti v
darežljivosti do sv. Očeta, ,.dokler se apostoljski stolici oropaní časní dohodki
ne povrnejo*.
Nove stenske table za prví pouk v branji, o katerih smo že v
lanskem .,Zvonu" (I. 8. 510) govorili, dodelala sta ravno kar Ijudska učítelja v
Ljubljani gg. Ä. Razinger in A. Žumer. Od starih stenskih tabel se posebno
odliknjejo po velikosti črk. Črke so tolike, da jih vsi otroci tudi iz zadnjih
klopij lahko beró. Za vsako črko je posebna tabla. Na vsaki tabli je polovica
písane, druga polovica tiskane tvarine. Da si otroci laze zapomnijo glas črke, je
na vsaki tabli upodobljena kaka stvar, ki se začenja z dotíčno črko. Tega do
sedaj na stenskih tablah še nikjer ne nahajamo. Písaná tvarina je postavljena
med črte (liníaturo), kar je jako ugodno za prepisovanje. Pisava črk in njih raz-
vrstitev je vzeta iz Razinger-Žnmerjevega -Abecednika". Papir je jako močan in
bel. Glede na te navedené prednosti te table priporočamo vsem slovenskim Ijudskim
šolam, da jih uvedo, ker so od visokega naučnega ministerstva za rabo v
Ijudski soli že potrjene. Tudi cena je jako nízka, kajtí vseh 25 tabel (po 76 c™ visokíh
in 55 cm širokih) stane samo 2 gld. 50 kr. (pred kratkím v Pragi pri Tempskem
na svetlo danih 18 nemških stenskih tabel velja 4 gld.). Dobivajo se pri gg. A.
Razingerji in A. Žumerji v Ljubljani, Ck)jzova cesta, šolsko poslopje. Kdor
bi pa želel imetí te table na debel papir napete. naj se ravno tam oglasi in dobi
jih za 7 gld. (Tempskega veljajo 10 gld.)
186 Slovenskí glasnik.
„Naša pesen". Nemšk list na Dunaji razpisal je meseca októbra m. 1.
100 cekinov nagvade pesniku za himno, iz katere bi avstrijski Nemci ,in ihrer
heutigen bedrängten Lage" zajemali moč in tolažilo. Nagrada, za katero se
je oglasilo 1570 pesnikov, bila je prisojena stud. med. Jos. Winterju za njegov
„Lied der Deutschen in Oesterreich", za pesen polno nemške rabulistike in zgo-
dovinske neresnice. Ravno tisti list razpisal je z nová 100 cekinov nagrade naj-
boljšemu nápevu lej pesni. ^Naša pesen" v denašnjem listu je slovenskega pesnika
odgovor k Winterjevi pesni; zložená je v tisti meri kakor ;,Lied der Deutschen in
Oesterreich". Kakor se je našel slovenskí pesnik, da je Nemcu možato odgovoril,
tako se morebiti nájde tudi slovenskí skladatelj, kí „Naši pesni" zloží prímeren
nápev.
„Narodni dom". To društvo je imelo 5. februvarja v Ljubljaní svoj prví
obční zbor. G. dr. A. Mosch é je bil ízvoljen za predsednika, v odbor pa gospodje :
d r. F r. Pápež, advokát; Josip Kušar, trgovec in trg. zbornice predsednik;
d r. V. Zarník, advokát in dež. poslanec; d r. Karol vítezBleíweis, prímaríj ;
F r. F or tuná, trgovec in mestnega župana námestník; P. Grassellí, dež.
glavarja námestník; J. Hríbar, zastopa banke „Slavíje" náčelník; J. Murník,
trg. zbornice tajní k; V. Petričič, trgovec in mestní odborník; prošt d r. A.
Jarec; Ferd. S ovaň, trgovec; d r. J. Staré, posestnik in c. kŕ. fin. prok.
adjunkt. — V nadzorni odsek so bili ízvoljení gospodje: advokát dr. Miinda,
notár dr. Zupanec, trgovec Fr. Sovan ml., Janez Knez, in dr. Ivan Tavčar.
Odbor je potem ízmed sebe ízvolil še posebni právni in agítacijskí odsek. —
Društvení odbor namerava okolo 100.000 gld. nabratí z loterijo in s prostovoljnimi
doneski, a še potrebnih drugih 100.000 na deleže vzeti na posodo, katerí bi se
v 31. letih poplačalí tako, da bi bil „Narodni dom" potem lastnína „Matice
Slovenské". A da odbor doseže veliko in težko nalogo, katero si je postavil,
treba bode vztrajne delavnosti in požrtvovalnosti po vseh pokrajinah slovenskíh.
„Národní dom" nam je potreben v Ljubljani, kakor ríbi voda ; brez njega se
naše socijalno, književno in umetnostno življenje, kí je zdaj stisneno v tako tesne
stene, nikakor ne more razviti, kakor bi se gotovo razvilo, ako sodimo po zdanjíh
početkih. Slovenci v Ljubljani nimamo nití jedne liiše, v katerí bi se moglí
dostojno postavljatí, ter tudí na zunaj kazati, da smo vredni zastopníki národa
slovenskega. Najlepša národná slovesnost v Ljubljani zaradí nedostatnih prostorov
ostaje brez posebnega in tudí v političnem oziru koristnega efekta, katerí bi
gotovo dobrodejno vplival na ves národ slovenskí. „Národní dom" bi ne prerodíl
samo Ljubljane, poživljal bi vso Slovenijo. Bil bi prvo vidno znamenje našega
jedinstva. Zatorej : Bog daj srečo I
Matica Slovenska. Društveni odbor ímel je te dni sejo, v katerí je ukrenil,
da se družabnikom za leto 1881. dasta Šumanova „Slovnica slovenská" in
„Letopis". — Vrhu tega bode izdala za letos še dve šolski knjigi: Lavtarjevo
„Geometrijo," kí jo že natisnena in „Somatologijo", katore prevod bode piof.
Erjavec v kratkem dovŕšil. — O Krížmanovi „Italijanski slovníci" se je ukrenílo,
da jo Matica samo na svoje stroške založí ter potem prodaje, a družabnikom
je ne bode razpošíljala. — Uredništvo „Letopisa" za 1. 1882. ízroči se gospodu
Grassellíju, kateremu naj gg. písateljí pošiljajo primerne spise. Razen letopisa
dala bode Matica na svetlo še životopis dr. víteza Janeza Bleiweisa v posebni
Slovenskí glasnik. 187
kujigi; pisatelj, ki bi ga hotel spisati. oglasi naj se do 15. t. m. pri g. Grassellijn.
Prof. Šnklje obeta slávnostní spis o združenji Kranjske s Habsbursko dinastijo.
— Za Bleiweisov spomenik določi se 200 gld. — Volila sta se tudi dva odseka,
jedni, da preišče, kako naj bi se prenaredila Matičina pravila, drugi da stopi v
dogovor z društvom ,Narodni doni^. — Kujigar J. Giontini prevzame sam trgo-
vino z Matičnimi knjigami.
Pľof. Fr. Celestína v Ljubljani sloveni Močníkovo avitmetiko in algebro
za nižje gimnazije in reálke. .Matica Slovenska^ obljnbila je to potrebno šolsko
knjigo založiti. — Prof. L. Lavtar v Maribom, ki je ravnokar zgotovil .Geo-
metrijo" za nčiteljišča, poroča nam, da sestavlja Prirodoslovje (fiziko) za
nižje gimnazije. reálke in učiteljišca. — Profesorji Ijubljanske gimnazije gg. Ker-
mavner, Pleteršnik. Wiesthaler, Vodušek in Žakelj bodo v kratkem
dovŕšili prestavo Rožkovega latinskega slovarja za „Historiae antiqnae" in Julija
Caesarja. Ta veselá delavnost med našimi slovenskimi profesorji mora vsakega
domoljuba presrCno veseliti. S tem, da se oskrbimo z vsemi potrebnimi šol-
skimi knjigami vsaj za nižje razrede naših gimnazij in realk — in to bi nam
morala zdaj pred vsem di'ugim biti prvá briga! — izbili bodemo svojim nepri-
jateljem iz rok najostrejše orožje zoper uvedenje slovenskega jezika v srednja *6i-
lišča. Zatorej : vivat sequens!
Slikar g. Jurij Šubic v Parizn (Plače Pigalle 11) slika zdaj v atelierji
svetovno znanega ogerskega slíkarja Munkacsyja.
Izmišljena tiskamica v Kranji ni zapísaná samo na Knobljevih ^pesnih",
nfego tudi še na neki drngačni knjížici, zvaní: -Ena Lepa lubezniva inu brania
vi'edna Hiztoria od te po nadoužno ven izgnane zvete Grafne Genofefe iz
tega mezta Pfalc. Je iz neražkiga na krajnzki jezik preobernena. Zkuz povelje
vikši gospozki (sic!). V Krainju per Ignác Kremžarj^. (Brez létnice) v 8^, 79 str.
Archív fur Heímathunfle. I. Bd. 3 Bg. Tega zanimljivega časopisa prišel je
te dni 3. zvezek na svetlo. Vsebina mu je ta: 1. Laibach in der Windiselien Mark
gelegen: 2. Eine Brautwerbung des Dr. Franz Prešern; 3. Pfarre Ker-
stetten in Ostoberkrain : 4. Urkunden zur Geschichte Krains Hl. Folge. (Windische
Mark. — Mark Istrien. — Friaul, Istríen, Krain. — Landstrass, Sichelburg.
Oi-tenburg). Vsem prijateljera slovenské zgodovine bodi ta „Archív" lepo pripo-
ročen. Naročnina — po 30 kr. za však zvezek — pošiljaj se g. ízdavatelju Fr.
Šumiju v Ljubljano.
Archív fur sľavísche Phil^logíe. Tega izvrstnega zborníka, na katerega
smo že večkrat obracali svojih čitateljev pozornost, prišel je zaduje tedne na svetlo
šeste knjige prví zvezek, ki prináša korenito písane razprave iz različnih
strok slovanskega jezikoslovja od Hanusza, Semenoviča, Wesselofskega, Jagiča,
Ogonowskega, Brucknerja, Pierlinga, Vetterja, Nehringa, Peiskerja in Sirkuja. Dasi
je Jagičev zborník v prví vrsti namenjen strokovnjakom, vender so njega posa-
mezni oddelki n. pr. .Kleiue Mittheilungen", in osobito „Bibliographischer
Bericht", v katerem prof. Jagic poroča o vseh imenitnih novih knjígah slovanskih,
písaní toli zanimljívo in poučno, da bi jih z velikim prldom mogli čitati tudi tistí
omikani''rojaki naši, katerim jezikoslovje ni glavni poklic. Ta zvezek stane po
po 6 mark = 3 gld, 60 kr.
188 Slovenskí glasnik.
Trst — na Hrvatslcem! Zagrebški „Vienac" (!) prináša v 6. št. sliko pri-
proste kmetské Slovenke iz tržaške okolice z nápisom ^Hrvatica iz okolice
trščanske". Ako bode Starčevičev evangelij na Hi-vatskem tako prodiral, kakor se
káže zadnje čase, čitali bodemo v krátkom po hrvatskih novinah : Sinoči so
Hrvatice iz Spodnje Šiške v Ijubljanski čitalnici krásno prepevale. Prof. Šuman
je spisal „Hľvatsko slovnico", katero je dala na svetlo ^Hrvatska Matica" v
Ljubljani. Prof. Miklošič letos na dunajskem vseuíilišči tolmači sintakso staro-
hrvatskega jezika. Sinoči je bil v Ljubljani dnevnik „Hrvatski Národ" zasežen ....
Est modus in rébus !
Čeh o Ljubljani. Cesta do Rima a dále do Neapole a Pompeje. Sepsal
Bohumil Hakl, farár v Hoficích. Nakladem Déd. ss. Cyrilla a Methodéje na
r. 1881. V Brne 1881, 8", 480. Z zgovorno besedo in postením slovanskim srcem
pripoveduje župnik Hakl v tej knjigi, kaj je videl in prebil na svojem potovanji
1. 1877. od doma do Neapola. Nas je zanimal osobito njegove knjige tisti del
(str. 35 — 62), ki govori o národu slovenskem in o naši Ljubljani. G. pisatelj ne more
prehvaliti, kako divno lepa je okolica Ijubljanska. Slovenci so mu visok, lep,
zdrav národ ; polivalno omenja tudi naših žensk, da so veliké, lepo rastene in
čednega obraza ter da se nosijo po konci; posebno dopadalo so mu naše pece,
v katerih je dekleta videl birmo vezovati; hvali prekrásni razgled z Ijubljanskega
grada ter posebno poudarja, koliko je Ljubljana v narodnem oziru napredovala
od zadnjih 20 let sem, ko je našo stoiico zadnjič videl. Veseli ga, da priprosti
národ in srednji stan tudi po ulieah govori slovenskí, da imajo trgovci in ulice
slovenské nápise in da ima v obce naše glavno mesto naroden značaj. Nadalje
opisuje presľčni sprejem y čitalnici ter na krátko omenja tudi nekaterih umrlih
pisateljev slovenskih (Vodnika, Preširna) ter tistili domoljubov naših, s katerimi
se je v kratkem času svojega bivanja Ljubljani seznanil. Iz vsake vrste veje
slovanská dobrosrčnost; vender se je postenému môžu nekoliko práv smešnih
primerilo; tako n. pr. naredil je g. Regalija za upokojenega c. kr. stavbnega
svetovalca, a g. P o točni k a za mizarja in voditelja Ijubljanskih delavcev iu
socijalistov ; v Ljubljani je našel ulice „Contrada Signori" iu Narodui(?) muzej,
za katerega si je muogo zaslug pridobil še V o dni k (a ta je umri 10 let prej
nego je Hohenwart osnoval zdanji deželni muzej); najbolj se je pa spekel mož s
svojo etimologijo : „Pod Trančo" pvavi, da je spomin na francosko okupacijo ter
da to ime zaznamenjuje: „Gasse unter den Tranchéen". Kaj pa še! „Pod Trančo^
národ po kranjskih mestih (n. pr. v Ljubljani, Skofji Loki) imenuje kraje, kjer
so nekdaj stále m est n e ječe in beseda je pošteno slovanská, pr. stsl. traťb,
custodia. Naša lepa Srna r na Gora (t. j. Šmárijina Gora, Marienberg), pravi
g. Hakl, da je Sramna Gora, ,tolik co hora hanby, Galgenberg, sramota —
hanba (!)." —
Prof. dr. Fr. Miklosích dal je nedávno na svetlo zanimljivo razpravo
„ R u m u n i s c h e U n t e r s u c h u n g e n.'' I. Istro- und macedo-rumunische Sprach-
denkmäler, Wien, 1881, 4, 92 str. Cena 2 gld. Učeni rojak naš v tej knjigi raz-
pravlja jezik isterskih Rumuncev ali Čiribircev, kateri so se, kakor je že poprej
v svoji knjigi „iiber die Wandcrnngen der Rumunen in den dalmatinischen Alpen
und den Karpaten" do dobra dokaaal, z Bolgarskega naselili po Istri tA- v svoj
jezik vzprejeli mnogo bolgarskih, srbskih, hrvatskih in novoslovenskih besed.
Slovenskí glasnik. 18d
Med 1300 tolmačenimi rumunskimi besedami isterskih Čiribircev je 300 neposredno
iz slovanskib jezikov vzetih. Leta 1850. bilo je pr uradnih poročilih v Istri še
2953 Rumuncev, ki so pa že vsi kolikor toliko slovanski govorili. — Dalje je
prof. Miklosich dal na svetlo razpravo: Beiträge zur Lautlehre der nirauniscben
Diakcte. Vocalismus I. Wien 1881, 34 str. Cena 30 kŕ. V tej knjigi tolmači
korenito glasoslovje macedo-, istro- in dako-rumunskega narečja.
Iz Zaffreba se nam píše 15. febravarja: V „Ljubljanskega Zvona" posled-
njem bľoji sem rekel, da je ^Vienac^ najlepší brvatski leposlovni list; zdaj se
mi to več ne zdi. Na Sašaku poleg Reke začela sta namreč gg. Gavro Grunbnt
in Avgust Harambašic izdavati nov, ^.Hrvatska Vila" imenovan list,
katerega prvá številka je te dni prišla med Ijúdi. Vnanjost novega podjetja je
sijajna, zadržaj izboren. .Hrvatska Vila* je veliká ko nemški list „Ueber Laud
und Meer^. Prvega s<;šitka vsebina je sledeča: ^Pozdrav Hrvatskoj Vili" od
Avgusta Harambašica ; — „Pavao i Virginija" od I. Hranilovíca ; — „Hrvatica
Jelka" od I. K. O; — „Sitne pjesme" Tugomilove; — „Uspávanka" od B. K. —
V prozi pisani so ti-le članki: „Primorci", román Jenija Sisolskega, ki je že zdaj
na glasu izvrstnega romanopisca; — „O t«oriji novele- od J. Hranilovica; —
,.Kuce broj 12" od N. Kokotoviéa; - , Nekrológ Avgusta Šenoe" od A. Haram-
bašiéa; — „Literárni pokret italijanski godine 1881" od Fr. Afriéa; — .Rieka"
od D. Hirca (s slikami). — Glasba: „Prvá Ijubav" od Fr. S. Koch-Kubača. —
Literarno i modino poročilo. Vŕbu tega prinášala bode vsaka številka po jedno
sliko iz biblijske zgodovine kakšnega slavnega slikarja. Prvi številki pridejano
je na trdem papirji lepo izvedeno, Ij/j cm visoko 357i cm šii'oko „Uzačašée
Kristovo" od Rafaela. Za premijo prejnio naročniki zuani dve Cermakovi sliki
„Ranjeni Čmogorac" in „Bašiboznci vode Hercegovke na Pazar". Iz vsebine je
razvidno, da je novému podjetju duševne podpore v obilosti na razpolaganje ;
da se je pak v nekaterih dneb ves prvi natis (2000 eksemplarov) razprodal, to je
dokaz, da mu tudi materijalne ne nedostaje. Želim, da ostane „Vila" vedno takšna,
kakeršnaje. — Kako silno se je pa začelo hrvatsko občinstvo za literaturo zanimati,
razvidno je iz tega, da se bode vsaka knjiga „Matice Hrvatske" letos tiskala
v 6000 iztisihi Za tega delj so se tudi knjige za 1881 malo zakasnile. Kakor
luvatske novine poročajo, kani Matica svojim diuštvenikom sledeče knjige dati :
Dr. Boguslav Šulek: .Populárna kemija" s slikami, (22 tiskanih pol veliko
delo); — Durruy: „Grška zgodovina'' preložil in dopolnil dr. Peter Tomic; —
J. Jurkovic: „Sabrane pripoviesti" (drugi zvezek) in F. Miler: „Cvieta i Miljenko.
Tragedija iz dubrovačke prošlosti".' — Tému spisu dosodila je „Hrv. Matica"
Koturjevo nagrado od 300 gld. — Najlepší dar pak bodo gotovo „Izabrane
pjesme Augusta Šenoe" z úvodom prof. dr. Frana Markovi ca. Izdava bode
tako sijajna kakor ona Vrazovih pesnij. — Te knjige dobode však društvenik. Matica
je pa ukrenila tudi zalagati prevode latinskih in grških klasikov. To leto izidó
,,Djela Sallustija" od A. Veberja in ,, Homérova Odyssej a" od Tomislava Maretica.
— Kakor je iz teb vrstic razvidno, izpolnjuje „Hrv. Matica" svoje obljube
da bi jih lepše ne mogla. Samo prvega dela Smičiklasove „Hrvatske poviesti"
še letos ne bode na svetlo, ker je g. pisatelj še ni utegnil dovršiti. Ako pa tudi
še ni izšla celokupna zgodovina hrvatskega národa, to moramo vender reči, da
190 Slovenski glasnik.
se gradlvo za njo silno marljivo nabira. „Družtvo za poviestnicu jugoslavensko*',
ki je izdalo 11 knjig „Arkiva", a potem za več let nič, prerodilo se je L 1878.
Zdaj se zove „Hrvatsko arkeologičko družtvo"; pľedsednik mu je Ivan
Kukuljevic Sakcinski. podpredsednik in urednik društvenega časopisa S. Ljubié.
— „Viestnika", ki ga dľuštvo izdaje, izšli so trije tečaji ; té dni zagledal je beli
dan četrtega tečajapvvi zvezek, ki je še bolj zanimljiv ko pvejšnji. — Zgodovinska
knjiga je nadalje delo Fra Mije Batinica : Djclovanje Franjevaca u Bosni i Her-
cegovini za prvih šest vjekova njihova bovavka (1235 — 1517.) I. Cena je 80 kr.
Ta knjiga dopolnjuje in izpravlja najnovejše delo prof. Vj. Klaié.a: Poviest Bosne.
— Hrvatsko Društvo sv. Jeronima izdalo je tega pisatelja ,.Opis zemalja u
kojih obitavaju Hrvati". To je že drugi zvezek tega, Ijudstvu namenjenega dela.
V tej knjigi opisuje se dična Dalmacija osobito lepo.
V ,,Ljublj. Zvonu" omenil sem že novega, v Zagrebu izhajajočega, nemškim
jezikom pisanega „Kroatische Revue" zvanega časopisa. Namen tému listu je,
tujce, v prvej vrsti Nemce z našimi odnašaji, literarnimi in socijalnimi, upoznati.
— Izdavatelj in urednik listu, dr. Ivan pi. Bojničic oznanil je nedávno, da bode
izdaval list ,,Súdslavische Revue" ter da so mu najboljši pisatelji , jugoslovanski"
svoje sodelovanje obljubili. A kako tó, da se imenuje list „Kroatische Revue"?
Meni se vidí, da si je čestiti gospod doktor hotel samo naročnikov v Slovencih
in Srbih dobiti, da bode potem ideje proroka Starčeviča prodajal. — Zadržaj
prvega sešitka je sledeci: dr. I Frank: „Kvoatien im Gefúge des modernen Rechts-
staates ; — Fr. Selák : Der slovenische Lyriker X und seine Vorgänger (Cf. Zvon
n. 2. 125.) ; — Die Karsterscheinungen im westlichen Theile des Agramer Gebirges
von dr. Dragutin Kramberger. — Zur geistigen Kultúr in Bosnien von S. Singer. —
Der Buchdruck in Kroatien im XVI. und XVII. Jahrliundert von Ivan v. Kukuljevic.
— Na tó slede iz druzih listov pretiskane ali preložené „kritike" in literárne
vešti. — S 50 naročniki, ki jih do zdaj list ima, ne bode se menda vzdržal.
— Predno svoje poročilo končam, naj bode še povedano, da je dobro znani
hrvatski pisatelj gospod Josip Evgen Tomic našemu rojaku g Josipu Géclju do-
volil preložiti na slovenski jezik svoj Ijudski igrokaz „Barón Franjo Trenk".
Gospod Gecelj je delo že zgotovil ter te dni Dramatičnemu društvu v porabo
poslal. Onega istega pisatelja nová igra „Matijaš Grabancijaš, djak" (napisana po
stari slovensko-hrvatski igri istega imena) predstavljala se je dne 12. febr. 1882
v Zagrebu. Jedna osoba v tej igri je „Kraiijac" in govori „kranjski" in sicer
tako brutalno „krajnštinu", da se človeku gnjusi. Nadejemo se, da bode g. Tomič
pred tiskom stvar predrugačil.
V 7. dan meseca marcija slávil bode Adam Mandrovič, velezaslužni rav-
natelj lirv. narodnega gledališča svojo petindvajsetletnico. Hrvatje prirejajo nmogo
slavnostij njemu na čast.
Andrija Palmovič, bivši župnik v Komarevu pri Sisku, jeden najgenijalnejših
pesnikov hrvatskih, umri je v Zagrebu v 10. dan meseca februvarja 1882. v krepki
moški dobi.
Srbska knjižernost. Srbska knjigarna .brače Jovanoviča u Pančevu"
zbira národne pesni ter jih urejene po pojedenih junacih ali dogodbah, kakor je
to prof. Stojan Novakovič v „Kosovu-* svetoval, v zvezkih po 15 kr. izdaje. Do scdaj
so izšli sledeči sešitki : Miloš Obilie, Car Lazár, Banovič Strahinja, Serdar Jaiikovié,
Slovenskí glasnik. 191
Visoki Stevan, Sibinjanin Janko, Car Dušan, Starina Novák, Ljutica Bogdan,
Car Konštantín i Carica Jeleňa, Jakšiči i Propast carstva srbskoga.
„Nizsrpskih pripovijedaka, veéinom o národnom sudjenju po Boki,
Cmoj Gori i Hercegovini- zove se knjiga ki jo je izdal znani srbskí novelíst
Vuk vítez Vrčevíé. Srbska kritika to delo močno hvali. (Cf. Zvon I. 12. 788.)
Iz St. Francis, Miluaukee, Wis. v Severní Amerikí píše nam slovensk
rojaii: Med tukajšnjímí Slovani, osobito Čehi, veje še ívrstejši duh nego med
našimi rojaki „in the Old Country'. Samo Čehi vzdržavajo v Severní Amerikí
10 časopisov in pošiljam Vam tukaj česki tednik „Slovan Americky", kí že 13. leto
izhaja v Jowa City, Jowa. (Formát listu ima 55 cm dolgosti in 35 cm §irokosti.
Ured.) — Ravno zdaj se skladajo novcí za višje Česko učilišče v Jowa
City, Jowa in za česki samostan, združen z učiliščem v Nebraski. Višje Česko
učilišče v Jowa City bode stalo 21.000 tolarjev. Profesorjev bode najmenj pet,
ki bodo učiU: 1. česki jezik, Česko književnost in zgodovino, slovansko zgodovino
in slovanskí národopis; 2. grški in latinskí jezik; 3. angleškí jezik in njega
lít«raturo, amerikansko in občno zgodovino; 4. in 5. ražne reálne predmete.
V prostih dneh (v četrtek in soboto popoludne) se bodo razen telí predmetov
dijaki še učili gimnastíke, plesa, plavanja, deklamacije, godbe. Počitnice bodo
meseca junija in decembra. Učítelji bodo stali na leto 8500 tolarjev; díjakov
mislijo, da bode vsaj 170. ki bodo plačevali po 50 tolaijev šolnine.
Slovenskému národu!
Ní ga z lepo národa, kí bi živel v tako neugodnih okoliščinah, ko národ
naš. Razdeljen na več upravnih teles in dotikajoč se národov, kateri so bili
od nekedaj najhiijši sovražniki njegovemu razvitku, mora se z vsemi svojimi
močmi in sicer mnogokrat nevspešno boriti za one naravne pravice, katere
srečnejši narodí uživajo brez ugovora.
In vender v tem vednem boji národ naš ní omagal in tudi omagal ne
bode Porok zato nam je okolíščina, da se vrste narodnih naših boriteljev od
leta do leta množe, in da si naša národná ideja pridobíva vedno več tal.
Dasi se z ozirom na to moremo nekako potolažení ozirati v prihodnost,
vender je dolžnost naša skrbeti za to, da bode ta napredek trajen in da se
vzbudí in utrdi pri nas čedalje več narodnega ponosa.
To pa se more doseči s tem, da se v našem središči — v beli Ljub-
Ijani — ustanoví závod, iz katere ga bi se sveže národne življenje
razširjalo po vseh krajih milé naše domovine.
In v ta namen ustanovili smo podpísaní društvo „Národní
dom" ter si postavili za nalog sezídati in vzdrževati poslopje, v katerem bi
imela vsa národná društva Ijubíjanska stalno in dostojno bivališče.
Poslopje to preíti ima v nekoliko letíh v lastnino „Slovenské Matice",
postane torej lastnina vsega slovenskeg a národa, kateri bo razen
druzili imel od njega tudi te koristi, da se bode polovica njegovih dohodkov
porabila za literárne svrhe, polovica pa za ustanove slovenskim písateljem, umet-
nikora in dijakom.
192 Slovenskí glasnik.
Zidanje narodnega doma iiima tedaj lokalnega, temveč spíošno slo-
vensk pomen, zato se obračamo do vsoga slove nskega národa, da nas pri
našem domoljubnem podjctji podpira, da nam pomaga postaviti ta sijajni spo-
menik domoljubja, zavednosti in požrtovalnosti svoje.
Narodni dom, ki se bode v Ljubljani mogočno dvigal v zrak
in navdajal s ponosom vsacega Slovcnca, naj bode vidni dokaz
celokupnosti našega národa.
Pozivijamo torej vso domoljube po domovini slovenskí, naj našo namero
podpirajo s tem, da nabir ajo prosto volj ne doneske za zidanje narod-
nega doma.
Naj ne bode na celem Slovenskera hiše, katera ne bi po svoji
mogočností pospeševala tega vzvišenega namena; naj ne bode
Slovenca, ki ne bi svojega daru položil na žrtveník domovine!
Pač je med nami mnogo tacih, kí ne morejo veliko darovati, a tí naj se
ne izgovarjajo s tem, da bi njihoví darovi bili preneznatni; však še tako majhen
dar, in naj bi bil le krajcar, bode sc z veseljem sprejel in sicer s tem veíjim
veseljem, čim težje ga je dotíčník daroval.
Povsod pa naj se osnujejo družbe, katerih člení se bodo
obvezalí však dan, však teden ali však mešec darovati gotov znesek.
Tak prostovoljen davekpačnebodenikogartežíl,splošnonarodno
podjetje pa bode znamenito pospeševal.
Na delo torej, rojací! Pokažimo, da smo napreden národ;
pokažimo, da nam ni požrtovalnost t uja! Del aj m o, zbírajrao,
dokler ne bode stalo poslopje, katero bode na pročelji imelo
po nosní nápis
Narodni dom!
V Ljubljani, februvarja 1882.
Upravni odbor diuštva „Narodni dom":
Dr. Alfonz Mosche, odvetnik,
predseduik.
Dr. Karol Bleíweís vítez Trsteniški,
podpredsednikí
Fran F or tuná, županov námestník in veletržec; Peter Grassellí, dežel-
nega glavarja námestník in hišní posestník: Ivan Hiibar, glavní zastopník
banke „Slavije": Dr. Anton Jarc, stolní prošt; Josip Kušar, predsednik
trgovinsko-obrtnijske zborníco in hišní posestník; Ivan Murník, vítez Fran-
Josipovega reda, tajnik trgovinsko-obrtnijske zborníce; Dr. Fran Pápež,
odvetnik; Vaso Petričíč; mestni odborník, hišní posestník, in trgovec; Fer-
dinand Souvan, veletržec; Dr. Josip Staré, c. kr. finančne prokuratúre
adjunkt in hišní posestník; Dr. Valentín Zarnik, odvetnik, deželni poslanec
in mestni odborník;
odboruiki.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za díjake po 4 gld. na leto.
Založnikí: di\ I. Tavčar in drugoví. — Za uredníštvo odgovoren: Pr. Levec.
UredniMtvo; v Novih ulicah B. — Uprav uiétvo : na Maríje Terezije čestí 5
Tiská „Národná Tiskama" v Ljubljani.
jubljaT\5Kú)
Leposloveri in znanstven, list:
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Striíar, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. aprila 1882.
Stev. 4.
S p O m 1 a d i.
Prvi cvetici.
frobna res si ti, cvetica,
Že imena ti ne vem ;
Vender si mi vseli kraljica,
Ce tako ti reči smem.
Prvá ti razveselila
Željno moje si okó;
Prvá si mi oznauila:
Zima vzela je slovo.
f
II.
Potoku.
e-li, to ti je po volji,
Da veí nisi v Icd vkován ;
Prost sedaj hitiš po polji,
Potok, bister in alasán.
Glej, čebelica marljiva
Tudi bliža se ti že;
Po osrčji ti razriva,
Išče si jedi sladké.
Malo res je še zaspaná,
Nekam hripavo brenči ;
Ali krepka tvoja' hrana,
Spet jo skoro poživí.
Ribice po tebi tudi
Zo vesel imajo ples ;
Čas i njim miníl je hudi,
Prišla je pomlad z nebés.
c{Ô
Tecí, teci, ti vodiča,
Dalje tu ne múdi se;
Mnoga pisana cvetica
1 oleg tebe zbúdi se!
m.
o zakaj ne tudi ti P
feselé se drobné ptice,
^ Slavec poje in strnád;
V solnci plešejo mušice,
Ker prišla je spet pomlád.
Jaz po polji se sprehajam,
Ki veselo zeleni;
Z rádostjo okó napájam,
Ki navdaje vse stvari.
13
194
Gorázd: Zvečer.
V srce tudi naj pošije
Radosti mi žar gorák;
Notri v sľco, ki ga krije
Žalosti temán oblak!
Je-li to progrešna žclja:
Enkrat še naj bom vescl !
Rad vesoljnega veselja
Mali del bi svoj prejól. —
Žalost, žena gubolica,
Ali skťb to zovem naj?
Púšti, zvesta me družica,
Le za malo čaša zdaj !
Ti ne ganeš se od mene,
Kakor senca greš z menój;
Vse veselje dih prežene,
Dih strupéni, smi-tni tvoj!
Kamor tí si le stopila,
Tam cvetice vse zvenô;
Kadar ti si jih splašila,
Ptice voč n(" zapojô.
Čas beži, življenje gine.
In živi se le enkrat;
Predno v večne grem tcraine,
Kdaj vcsél bi bil še rad!
Glej, vse giblje se in poje,
Veseli se, kar živi;
Srce moje, srce moje,
O zakaj ne tudi tí?
IV.
Pomlad v pomladi.
<3^se je mlado, oj vse je lepó,
\> Vendcr takó nič, dete Ijubó,
Kakor je tvoje obličje cvetoče.
Kar tu cvetic ob vodi cvetč
Lépe so vse, a katera pač se
Tvojim očem le primcrjati lioče?
Dnovi mladí prenaglo bežé,
Sreče, otrok, raduj se mladé,
Skači, igräj po otročji navadil
S čela oblak mi gine temán,
Vender še lop doživel sem dan,
Pravá pomlád si mi, sinek, v pomladi I
B. M.
^J
Z V e é Ó r.
SXlej! kmalu bode solncc pot
Gf Po nebu dokončálo ;
En liip — in več ne bo ga tod.
Za gôro tam bo palo.
O, naj le páde za goró,
Očém naj trudnim zginel
Ko krátka noč minila bó.
Saj spet, saj spet zasiiie.
A ko življenja pa večer,
Prijatelj, náju loči —
Kdó vé, kdó vé, če še kater
Svidénja dan napoči?
G o ráz d.
Malo ž i v 1 j e n j e.
Povest.
Spisal dr. Fr. Detela.
YIII.
il je večer; nad mizo Premčevo brlela je svetilnica in razsipala
vec dima okrog sebe nego liiči. Za mizo si je podpiral glavo
Premec ; Jurij in Mihá pa sta sedela pri peci, ki se je ravno
tako uspešno bránila dajati gorkote od sebe kakor luč svitlobe.
„Mokra drva nerada gore," pravi starec. „Pojdi, Mihá, pa obrni
štor!"
Mihá uboga očeta in Jurij se tiidi vzdigne. „Jaz pa prinesem,"
pravi, „par storžev turšice, da se posuše."
„Ni treba!" bráni Premec. „Saj se še mi ne moremo. Poliček
vina bi nas pac drugače razgrel. — Kaj pravita, fanta," vpraša, ko
je Mihá zopet zasedel svoj prostor, „kako bi uganili, da bi prišlo
kaj denarja k hiši: pomislita!"
„Sinoči sem bil doma," reče Jurij in gleda k tlom.
„Aha, si pa starega po doti vprašal, — kali?" smeje se Premec;
„tu si jo pa zavozil! Zakaj nisi meni prej povedal, da greš domov
po denár, jaz bi ti bil povedal, kaj tvoj stari misii!"
„Kaj?" reče Jurij.
„Da ti bo dal doto takrat, ko bo umri! Tako je bilo tudi
dogovorjeno, ko se je naš France ženil doli pri vas ! Stari si je toliko
izgovoľil, da bo dal lehko tebi sam, kar ti gre ; in on ima še nekaj
šmarnih petic skritih, da še domače miši za nje ne vedó!"
Jurij je molčé zri pred se.
„Kaj pa si vender zvedel doma?" vpraša čez nekoliko čaša
Premec.
„I — bhzu tohko, kohkor ste mi Vi zdaj povedali!"
„No, vidiš!" reče zadovoljno Premec; „se ve da, ko bi bil tvoj
ranjki brat Luka jedno leto prej umri, potem bi te ne bili v vojake
13*
í
196 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
jemali, in ti bi lehko zdaj doma gospodaril ; naš Prance ]ji pa nama
z Mihom kuhal tu gori, — in primojdunaj, tudi nama bi bilo bolje!"
„Se ve da," godrnja Mihá nejevoljno, „jaz bi le rad vedel, s
čim bi Vam bil France sok belil!"
„Ti ga pa še ne soliš ne!" zavrne Premec.
„Da, da, ko bi bil Luka prej umri!" vzdihne poluglasno Jurij.
„E, kaj boš govoľil!" oglasi se stari zopet izza mize, „ko bi
si bil Poravnétov Tomaž prej doma nogó zlomil, ne bili bi mu sinoči
pri Nacetu treh zob izbili! Kar je, to je; namenjeno ti je bilo ! Sedaj
raj ši pomisli, kako bi drugod kaj denarja dobili ; domáca dota ti ne
bo ušla — čakal jo pa boš, čakal ! — Tvoj stari je trden kakor črni
gaber ! "
„Trije pári so na oklici," izpregovori Mihá. „Dva sta iz hribov,
tam ne bo nič ; tretji je pa tudi tak, da bi kar na vrbovo piščal
godel."
„To ni vič," pravi stari in se zamisli. — „Sam Ijubi Bog ti
meni pomagaj pa mamka Božja!" reče čez nekaj čaša, „kako bi pre-"
varili pa zvili tega Kožanca! Primojdunaj, to bi bilo veselje ! Ta
skopuh mi očitá, da mu po gozdu kradem in iz kozolca jemljem, ko
ima vsa grmovja sešteta. Za vsako vejo ve in snope ima v kozolci
vse zapečatené. O ti vrag požrtni! Na svete Višarje se obljubim, in
pa še tebe, Mihá, če bi ga mogli kako prekaniti."
„Oča, to si pa le izbijte iz glave!" pravi Mihá. „Starega lisjaka
pa ne boste ujeli, posebno zdaj, ko se je Jurij eva kupčija tako slabo
obnesla. Nate je hud, Jurij, kaj?"
„Kakor sam pajek," odgovori Jurij. „Toliko da se nisva stepla,
ko sem mu povedal o tistih krajcarjih. Hudo sem se moral prema-
govati, ko me je ošteval. To pa še zmerom misii, da se mu lažem,
da sem denár kar utajil."
„Ne vem, kaj bi dal," pravi Mihá, „da bi bil njegov obraz
takrat videl, ko si mu ti povedal to strašno izgubo dveh grošev. Ali
so se mu pa ústa pobesila, kaj ?"
„Jezi me, kadar se spominam," reče Jurij, „pa smejati se morara.
Tega bi ne bil nikoli verjel, da je res tako lakomen. Kakor bi mu
bil dušo jemal, tako hudo mu je bilo. Ves, od konca ni bil nič jezen,
dokler je imel še kaj upanja. Oh, Jurček, dejal je, Ijuba duša, ti se
misliš malo ponorčevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem star, ti si
pa mladenič; daj mi denár nazaj, saj ti nisem zdaj zadnjikrat
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 197
poinagal I — Jaz trdini, da sem denár izgubil, pridiišim se : on pa nič
n i hotel verjeti, pa ni hotel. Kadar se pa jaz obrnem, da bi odšel,
takrat pa skoči kvišku, skáče sem ter tjá kakor obseden, lasje so
mu pri ušesih stopili po konci in tako je pihal, kakor pisan gad. Ti
nehvaležnež. vpil je. jaz sem te rešil, in ti mi tako plačuješ? Poberi
se izpred mojih očij ! — Na to pa pravim jaz: Oča! nikar se ne
jezite! Kar je, to je; štirinajst dnij Vam bom delal zastonj, kadar
boste hoteli. — Malo je odnehal dedec, mislil si je menda, bolje
nekaj kot nič. Potlej je pa spet začel. Vpil je in klel tjá v en dan,
jaz sem se pa izmuznil. Streljal bi me bU. če bi bil imel puško pri
rokah; rekel mi je pa vse, kar je priimkov na svetu."
„In ti si ga poslušal?"
„Poslušal, zvesto, kakor dekleta zakonske oklice. Trdo sem se
držal, pa neumnega sem se naredik da-si me je pest srbela, kakor
ne vem kaj. Pa kaj sem hotel? Saj veste, kako je I"
,Nič greha bi ne bilo," meni Premec, „če bi ga bil malo pre-
tisnil. Le premisli, kak je ta cigán — človek mu ne more dobro
reči! V kako nevarnost te je poslal s tisto tatinsko robo! Sam ni
hotel iti, poštenjak: pa si je mislil: naj ta mladič záme gada ujame;
če tega primejo, ni také škode. Ali je to lepo? Potlej te pa še dolži,
da si mu denarje ukradel in tatu te imenuje! Oh, Jurij, ti ne veš,
kako neznan-sko rad bi ga jaz ujel. Toda, kakó, kakó!"
Dedec se zamisli in vleče počasi dim iz pipe; čez nekaj čaša
vzame jo iz ust in pravi: „He, Mihá, pod kozolcem je vozič ajde
naložen, kaj?"
^Naložen," odgovori sin, „kadar hočete, pa potegnemo na pod,
pa omlatimo."
„Ta človek je tako lakomen, tako samogolten." razlaga Premec,
„da mi je pol voza vem da že v mislih pozri. Oni dan je vohal
okrog kozolca, pa sem ga hitro odpravil. No, in kaj mi reče! Ajde
imaš pa res toliko, pravi, da je morala kar druga vrh druge rasti;
kaj ne, prodal je boš pa še več? — Sekiro sem vrgel za njim. pa
hudiľja ne zadeneš nikoli. — Ti, Jurij. moraš k njemu!"
„Da me iz nová zapodi, ka-li?" ugovarja Jurij. „Kaj hočem jaz?"
„Nič, ti moraš! Ježa se mu je že razkadila in zdaj on kar
premišljuje, kako te bo priganjal k delu. Nič se ga ne boj ! Kar pojdi !
Ti ga moraš spraviti, da se bo moje ajde lotil."
198 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Oh, kaj Vam prihaja na misel!" odvrne Jiirij. „Da bi sleparil
pa legal okrog ; ne, tega ne storim ; kar pustite me ! "
„Ti moraš! Ni drugače. Jaz hočem tega lisjaka zviti in ti,
Jurček, mi boš pomagal. Pomisli, kako te je on izpeljal na ta somenj,
kako te je zmerjal in da ne bo nič druzega pri vsem tera kakor
smeh. Eeci mu samo, da je pri meni naložen voz ajde, velik voz
in priročen, kakor bi se ponujal; drugo bo vse sam storil, ker misii,
da je najmenj pol voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. Jurij, če
rae imaš kaj rad, Jurček, sin moj, pojdi! Videl boš, kako se bomo
smijali."
„Saj to ni nič tacega," pristavi Mihá, „to že lehko storiš."
„Jurček, če sem že katerikrat kaj záte storil," prigovarja Premec,
„ubogaj me! Zmerom sva bila prijatelja."
Dolgo se ustavlja Jurij, kajti zoperno mu je bilo sleparstvo in
upiralo se mu je posebno zato, ker je proti Rožancu namerjeno moralo
mu nakopati krivnjo nehvaležnosti ; slednjič ga vender zmaga skupna
prošnja očeta in siná, ki sta mu bila dala že toliko dôkazov zveste
udanosti.
IX.
V tem, ko se je ta naklep koval, sedel je Rožanec doma na
čelešniku, kadil iz svoje pipe in pluval po izbi. Govoril pa je mož
oblastno, in kaj bi ne, ko ima pred sábo samo žensko poslušalstvo ?
Njegova hiša je namreč zbirališče, in njegova žena mogočna pokro-
viteljica póstarnih samic, ki so po leti na delo hodile, po zimi pa
kite pleto za slamnike in Ijudi opravljajo. Dubovne gospode in mlada
dekleta, zakonske môže in vasujoče fante, vse prerešetajo in obdelajo
ženice pri Rožanci. Popolno svobodo govorjenja pa imajo se ve da
le bolj cez 'dan, ko Rožanca v liiši ni, kajti zvečer tudi on sam
katero reče, ne da bi vedno poslušal. In zlato jedro je, kar on pravi;
kajti vsekdar govori on z višjega stališča. Njegove obravnave se ne
dotikajo nikoli posameznih osôb, to tukaj z veseljem zabeležujerao ;
postave in naredbe, šege in navade, te on presoja in popravlja in
prenareja, kajti takému môžu ni, da bi ugajalo vse vprek.
„Ha, pravica!" tako modruje iznad čelešnika. „Za bogatina je
dobra reč ta pravica: kaj hoče pa revež ž njo? Bogatina pravica
varuje na vse stráni, reveže pa pritiska na vseh plateh. Kamor se
ganeš, — stoj! zavpije kdo, tu je moja pravica; obrneš se proč,
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 199
iistavi te že drugi; tu je zopet tega pravica, tam onega: tvoja pa
iiilijerl"
„Oh, kaj pa, revež je revež !" tarnajo žene kakor kor v grški tragediji.
„Goveja živina gre na pašo," nadaljuje Rožanec, „pastir pa za
njo. In ee vprašaš: čegava je ta telica? pravi ti: Rožančeva, in:
čegava ona maroga? Potokarjeva, odgovarja se ti. In ta liska?
Vrbanova. Vsaka ima svojega gospodarja, ki skrbi zanjo in jo pod
streho jemljo. Hudiman!" pliine Rožanec po izbi. „Pa pojdi v gozd,
pa vprašaj: ali ga vidiš, zajca? Cegav je? — Však se ti bo sraijal.
Pa pojdi doli k potoku, pa vprašaj: čegava je ta riba? Pa oni rak?
— Kdo ti bo odgovoril? Noben živ človek ne!"
„Kaj bi pa tudi odgovarjal?" čudi se Älina za kolovratom.
„Zlodeja bi odgovarjal!" buduje se mož na čelešniku. „Molčati
mora, ko nima nič odgovarjati. — Bog," pravi Rožanec dalje, „izpustil
je ribo pa raka v vodo, da plavata in lezeta sem ter tja, češ, kdor
vaji dobi, tega sta pa. Zajca je zapodil v gozd. Kdor te ujame,
tako je dejal, ta te pa ima. Gospoda je pa vse pozaprla. Med veda
le ubij pa volka, ki graščaku škodo dela ; zajca pa pusti, ki ti zelje
krade pa drevje lúpi. Revščina, ta je dan danes največji greh; čudo,
da nas še ne zapirajo zavoljo nje."
„Oh, oh, siromaka vse tare!" zdihujejo žene in pijo hruševko,
ki je po večerji ostala.
„Sveti Miklavž," govori Rožanec, ne meneč se za ženské vzdihljaje,
„ta je najboljši svetnik za kmetskega človeka: on je bogatim jemal,
pa revežem dajal."
Rožanec bi bil še obširneje in temeljiteje razvijal svoje názore,
da ni v tem trenutji potrkal nekdo na hišna vráta.
„Janez, pojdi gledat, kdo je!" pravi žena, in Rožanec stopi
počasi ven. Zenice pa staknejo porabivši prosti čas glave skupaj in
ugibljejo, kdo bi to bil. — V izbo stopi Jurij.
„Dober večer! vsem vkup," pozdravlja družbo. „Oča, tukaj Vam
vrnem smodnika, ki ste mi ga oni mešec posodili."
„E, saj ga ne potrebujem. Iraam ga še, imam," meni mož in
iztegne roko po závitku. „Ce pa ni drugače, daj ga sem, da ne
boš nalašč hodil."
„Ali ste še kaj hudi náme?"
„Grdo si me bil osleparil. grdol To voš, da meni ni za tiste
krajcarje, da-si bi jih bil lehko bolje obrnil, ampak da si me imel
tako za norca!"
200 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Vi ste še zmerom nejeveren Tomaž. Počakajte! Drugače boste
govorili, ko bova v logu kosila. "
Zenice so skrivnostno pogledovale fanta in si kimale, Mina pa
izpregovori in pravi: „Jurij, če se ti Ijubi hrašek, kuhanili, tukaj le je
skleda!"
Juriju se sicer ni Ijubilo posebno, vender se vsede in pokúsi.
„Mraz je zunaj, mraz!" meni stará Jera zraven njega.
„Mraz," pravi Jurij.
„E, pa bo še bolj," opomni Rožanec, ki je zopet zlezel na peč,
„danes imamo komaj prvi krajec. — Kje si pa ti bil?"
„Doli pri Simnu v malinu," odgovori Jurij.
„Okrog Premca te ženské večkrat vidijo, kaj?"
„No, čaši se tudi tam oglasim."
„Ves, kaj ti jaz povem? Jedenkrát sem ti Iňl menda že rekel,
pa še ti rečem: Varuj se tega človeka! Nič ga ni pridá. Vse ječe
je že odrgal in če bi šlo po pravici, še bi sedel. Starega grajskega
gospoda, Bog mu daj nebesá! kdo drugi ga je ubil kot Premec?
Se ve da pravijo Ijudje: vrag ga je vzel, vrag. Kaj pa da! Hudoben
človek je tudi vrag, le meni verjemi, Jurij ! — Ej, Bog ve, koliko
žita bi jaz imel v kašči in koliko sena na hlevih, če bi ne bil Premec
moj sosed."
„Kako pa grdo preklinja!" vzdihne jedna ženica, „kar strah
obide človeka! Ali se mu ni že jedenkrát hudoba prikázala?"
„Kaj jedna!" popravlja drugo ženišče. „Sto in tisoč hudob je
videl, ko je kosil doli pri studenci. Zaklel je, pa se mu je zavalilo
pod noge, kakor velik zeleň kuščar. Pa je udaril s koso, pa jib je
bilo na jedenkrát vse zeleno, poln trávnik, Bog nas varuj! Potlej je
pa znal moliti, potlej!"
„To naj bo, kakor boče!" reče moško Rožanec. „Naj se mu
prikáže, kdor boče in kjer hoče, samo moje posestvo naj pri miru pušča !"
„Saj ima sam tudi dosti polja, ka-li," opomni Jurij, „da bi mu
ne bilo treba jemati."
„Dosti polja, se ve da! Kaj ima? Toliko, kar se krava obrne;
če pa žene par volov vštric, mora pa jeden že po tujera stopati. Nič
nima; pridelal bo pa, kakor však drugi."
„Morebiti je pa zeralja njegova posebno rodovitna."
„Zato, ker jo ptiči gnojé, ka-li?"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 201
„Kako bi mogel imeti tak grešnik kaj božjega blagoslova, to
jaz vprašam," čivka jedna ženica.
„No in zdaj sem šel pod njegovim kozolcem," pravi Jurij, „in
lep voz ajde ima naložené."
p Ti strela! meni jo je ukradel!" buduje se Rožanec. „Skoro
vsa je moja. Pa da jaz te strele ne morem nikdar zalesti!"
„Ce bi bil jaz na Vašem mestu," pravi Jurij, ,pa da bi vedel,
kaj je mojega, jaz bi se pa kar sam odškodoval; kaj?"
Rožanec misii in misii in svet mu dopade, da-si je precej nevaren.
„Tako bi jaz naredil," povzame zopet Jurij, „Vi pa storite,
kakor hočete. Toda kar je Vaše, mislim jaz, to je Vaše in naj ima,
kdor hoče. Menite, da je to greh, če jaz komu nazaj vzamem, kar
mi je ukradel?"
„Ha! kaj bo greh!" pravi Rožanec. „Zgolj pravica je to, vender",
— mož premišljuje zopet — „vender so sitnosti zraven."
„Vi mislite," opomni Jurij, „da Vam pa nemara ni kradel. Da
ste ga samo obdolžili in da ne veste za goto vo."
„Ne, tega pa ne!" razvname se mož. „Da mi je kradel, na to
pa prisezam, kadar kdo boče; samo videl ga nisem."
„Kaj se pa potlej bojite? Pojdiva, jaz Vam pomagaml Však naj
dobi svoje."
„To je práv in pa Bogu všeč," odgovori Rožanec in skoči s
čelešnika. „Samo počakajva malo, prezgodaj je še!"
Ni trajalo dolgo, in Jurij in Rožanec peljeta malé sení po .škri-
pajočem snegu. Nobeden ne izpregovori besede; Rožanec se veseli
na tihem, da bo starému zoperniku jedenkrát dolg poplačal: Jurij
se pa sramuje, da je tako povrnil svojemu nekdanjemu dobrotniku.
Vest ga pece, rad bi zopet vse poravnal.
„Oča!" šepne Rožancu, „počakajte!" —
„Tibo, tiho, zdaj ni čaša," odvrne oni in hiti dalje.
Jurij misii, kaj bi storil, a pot je krátka : že sta pod kozolcem.
„Veste kaj, oča!" izpregovori zopet, a oni hiti na svoj voz
nakladat. „Oh! pojva proč, pojva!" pravi Jurij.
„Takoj, takoj!" šepne starec, „še dva snopa!" in ne more se
ločiti od tujega blaga.
Na jedenkrát se zasliši od hiše sem krik: „Tatje, tatjel Poma-
gajtel" in Premec in Mihá pritečeta však od jedne stráni. Rožanec
je kar obstal in še na misel mu ni prišlo, da bi bežal.
202 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Ha, ti peklenski tat!" vpije Premec in ga prime. „Ti mi
kradeš pridelke mojih žuljev. Počakaj, pred sodnijo se vidiva, zdaj
pa z mano!"
„Ti pôjdeš pa z mano, nisi nič boljši!" reče Mihá Juriju in se
nasmeje na ves glas. V srce je zbodel Rožanca ta smeli, na jedenkrát
mu je vsa zvijača jasná. Ce bi bil Jiirij vedel, kak pogled je nanj
obrnil, mislil bi, da ga sam peklenščak meri, taká zloba in toliko
sovraštva je bliskalo iz očesa.
„Ahá, tako !" reče med zobmi. „Čakaj, to si zapomnim, dokler živim."
Nič se ni bránil, ko so ga peljali v hišo. Premec se vsede
široko za mizo. Mihá pa stoji z Rožancem in Jurijem sredi izbe.
„Cesarska kraljeva sodnija," govori Premec, „začenja zd;ij pre-
iskovanje. Pripeljite prvič starejšega hudodelca! — Kako tijeime?"
vpraša porogljivo.
Rožanec molči in se trese od samé togote.
„Ce ne boš odgovarjal, kakor se pred gosposko spodobi,"
nadaljuje Premec, „velim te biriču odpeljati. Hoj, povej, koliko let
imaš, grešnik sivi ! "
„Molči, molči! norec stari!" reče zamolklo Rožanec. „Saj vem,
da vsi trije od lakote cerkate in da vam je samo za denár. Povej,
koliko potrebujete, da bo konec teh norostij!"
„Oho, le počasi!" ustavlja ga Premoč. „Kaka sodnija bi bila to,
ki bi tako imenitno reč tako hitro presodila. Počasi pa zložno, tako
je sodnijska navada, če še ne ves. Povej ti. Mihá, kaj je zakrivil ta
človek, ki tukaj stoji."
„Kradel je," pravi Mihá, „Ajdo je jemal s tujega voza in tajiti
ne more, ker smo ga zasačili."
„Koliko je škode storjene po tvojem mnenji, Mihá?"
„V okroglem številu in po kerščansko zračunjeno deset goldi-
narjev; raj ši pa več!"
„Koliko priznávaš ti, zatoženec?"
Rožanec molči.
„He, boš govoril, grdoba, če te sodnija vpraša!"
Rožanec ne odgovori nič.
„Ce bi ne bil jaz tako milostiv, kakor sem, moral bi plačati
in še zapri bi te, posebno ker si tega mladega, neizkušenega človeka
k tatvini zapeljal,"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 203
„Koliko hočeš, hudič? Povej!" zavpije Rožanec togoten in tudi
Juriju se je čedalje neznosneje videlo vse počenjanje.
„Končajta!" reče tako, da se je znalo, da mu je resnica.
„Ta kazen torej teh desetih goldinarjev," govori Premec, „se
bo med zatoženca razdelila, kakor zahteva pravica. Však plača polo-
vico. Rožanec, ti boš dal pet goldinarjev, in ker si starejši, še tri
hlebe belega kruha in tri bokale vina. To se ima do jutri večer sem
v to hišo postaviti. Toliko čaša ostane voz tukaj. Zdaj i)ojdi! Zapomni
si pa, da ne sme nobeden drngim očitati tatvine, kdor sam krade."
Rožanec omahnje iz sobe, ne pogleda nikogar in zaloputne duri
za sabo; glasen krohot nastane, ko je odšel.
„Bolje se mi zdi," pravi Premec, ,,da smo tega jazbeca ujeli,
kakor íla bi mi kdo sto goldinarjev odštel, primojdunaj !"
Samo Jurij se ne smeje ; srce mu pravi, da je grdo ravnal, in
hudo ga teži zavest, da je on ponosnega mpža tako ponižal in potri.
„Ti se bojiš tega pretenja?" vpraša ga Mihá. „To je prazen
strah, verjemi mi,"
„Neumnost!" pravi Premec, „nič druzega. Dobrega ti še nikoli
nič ni storil in kaj ti more škodovati? Meniš, da te bo izdal? Da
bo sam sebi pást nastavil? O, tako nespameten pa ni."
„Jaz se nič ne boj im, naj me ovadi ali ne," pravi Jurij, „ampak
žal mi je, v srce mi je žal, da sem to storil ; po pravici povem.
Kaj bi dal, da bi mi on ne bil pri Znamenji pomagal, da bi ne bil
nič zavezan!"
„Potlej bi ti bil pa res nevaren, potlej," pravi Premec. „Toda
zdaj je, kar je."
Tako žalostne noci pa Jurij še ni imel. Trdo sta že spala nje-
gova tovariša, on pa je premišljeval in skúšal zagovarjati svoje
ravnanje. A ni se dalo, ni se dalo in solze so mu silile iz očij.
X.
Tiha noč se je bila razgrnila po zemlji. Doli v Dolini brlé skozi
zamrzla okna medle lučice; okrog pečij pa se stiskajo Ijudje in si
kraté dolgi večer. Moški koljejo polena v treske in režejo zeljne štore,
ženské predejo in pletó, otroci pa si igrajo sredi izbe in poslušajo
staré pripovedke o razbojnikih in zmajih, o steklenih gradovih in
zakletih kraljičinah, najrajši pa o divjem moži, ki je hodil pred mnogo
mnogo leti v Prapreče. Hud je bil in kosmat in drva je hodil krast
v graščino; toda graščinski gospod mu je posvetil! Medveda je
204 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
priklenil k skladalnici in sprijela sta se z divjim môžem in vrgla. Ni
ga sicer zmogel medved, a divji mož tudi ni liodil več krast ; samo
v malinu pod grádom se je še párkrát oglasil in vprašal, če iniajo
gori še tisto hudo muco. — Zvedavo povprašujejo otroci, če še živi
divji mož in kje biva in strahoma se ozirajo po oknih, če bi S3 ne
prikázal, kar na jedenkrát s kolom na rami. A ni ga; pregrda mu
je cesta, kajti goro in dol pokriva sneg, ki pa vedno še naletava.
Dolgočasna je taká noč, če te zasači pod milim nebom, ko ne vidiš
druzega ko zimo in sneg in slišiš le jednolično skovikanje sove in
sem ter tja kak pok, če ulomi sneg kako vejo v gozdu. Kdor le
more, drži se doma in peci, popotnik pa podviza svoje korake, da
bi prej dospel do zaželjenega cilja.
Tacega zaželjenega cilja pa menda ni imel Jurij. ko je»počasi
stopal proti Gorici. Mudilo se mu je tako malo, da je celo daljšo
pot ob gozdu ubral, mestu navadne po polji.
Dolgo se je bil mudil na očetovem domu in natanko je moral
vse dopovedati o Rožančevi lakomnosti in o zvijači starega Premca,
kajti hitro se je bila raznesla ta vest po okolici. Mnogo smeha so
vzbudilo Jurijeve besede in sam se je tudi smijal, in eedalje smcšnejši
se mu je videl ves dogodek, kakor iraa človek sploh mnogo btíljši
spomin za veselé kakor pa za žalostne stráni svojega življenja.
Zadovoljno so živeli Jurijevi roditelji poleg novega gospodarja,
in ker si je vsa hiša na roke šla, šlo je tudi delo vrlo izpod rok.
Veselili so se vs''lej, kadar jih je obiskal Jurij in prigovarjali so mu
večkrat, naj vedno pri njih ostane, in on je tudi že premišljeval, če
bi ne bilo najbolje kar doma ostati. Dela bi imel sicer več kakor
pa na Gorici, a tudi jesti bi dobil več in nadlege také bi ne delal
doma, kakor pa pri tujih. Vender ga je zadrževal pomislek, da bi
s tem nemara svojo družino spravil v sitnosti : in nekako nerád bi
tudi zapustil veselega Premca in kratkočasnega Mihá, katcrih se
je bil že dobro privadil; vse drugo bi bilo doma, a dolgčas bi bil
pa tudi.
Spoznilo se je bilo, ko se je vracal Jurij na Gorico. Brozskrbno
je korakal svoj pot in mislil ni menda na nič, ko mu zadoni na
ušesa oster glas klarinetov. Kaj pomeni to? misii si Jurij in obstane.
Zopet zapoje piščal. To je Mihá, pravi Jurij, kaj neki dela ob tem
času? Glas je prišel s poljskega pota, ki pclje iz Doline, in Jurija
žene radovednost pogledat, kaj bi to bilo.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 205
„Mihá, ali si ti?" zavpije, ko je prišel blizu pota.
„Kaj pa, kaj pa, " odgovori znani glas. ,, Čakaj, prídem takoj k tebi."
Kmalu se snideta piijatelja.
„Danes ne smeš k nam." pravi Mihá in vleče onega s sabo
proti gozdu.
„Zakaj ne?" vpraša Jurij.
„Zandarji so prišli. Ali so sami izvohali, da pri nas prebivaš.
ali pa jim je kdo povedal."
„I)a bi se bil Rožanec tako hitro znosil?" praví Jurij zamišljen.
„Glejte, glejte!"
„Trije so bili," nadaljuje Mihá. „Vráta so hoteli podreti, tako
razbijanje je bilo. Oča gre odpirat, jaz sem se pa skril. Peč je pri
nas tako narejena, da brez truda kako pečnico izmakneš in zopet
nazaj vstaviš. To je časih dobro, in jaz sem bil kar hitro v peci.
Da mi ni bilo posebno vroče, to si lehko misliš. V izbi pa kriči
žandár nad očetom: Kje je uhajač? kam ste ga skrili. Po vseh kotih
je šel: pod streho, v hlev in celo na kozolec, druga dva sta pa
strážila okrog. Oča se je menda tresel v izbi, jaz pa v peci od
samega strahu; pa ne zavoljo sebe, ampak zavoljo tebe. Kaj bi bilo,
če bi ti ob tem času v taki temi prišel domov! Sam angelj varuh
te je pridržal! Saj ne vidiš človeka, predno se zadeneš óbenj. Povedal
nisi nič, kam greš, zdelo se mi je pa, da si šel domov v vas. Kako
rad bi te bil posvaril : varuj se, pa ti zlodeji so bili povsod.
Vender sem se pa srečno izmuznil v temi in piščal je bila tudi
dobra, ki sem jo imel v žepu, ker po noci ušesa dalje neso kakor
oči. Ce ti je namenjeno, dejal sem, slišal me boš in razumel ; če ne,
je pa tako vse zastonj."
„Kaj praviš, kam bi šla zdaj?" vpraša Jurij.
„K nam nikakor ne ; v Dolino pa tudi ne, tam je še bolj nevarno.
Zunaj je pa tudi mraz, hu!"
. „Veš kaj?" izpregovori Jurij. „Pojdi ti domu. jaz bom pa že
tod kje prenočil. Jutri mi pa prídeš povedat, kako in kaj."
„Toda kam?"
„Bodi brez skrbi! Kar piščal vzemi, zapišči, pa se bova dobila."
„Ne, jaz te ne zapustím," pravi Mihá, „in oča bi bil gotovo
hud, če bi to zvedel."
„Zmrznil boš," svári ga Jurij.
206 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Ze vem, kaj storiva," odgovori Mihá. „Jaz stopim doli k
Francetu, da dobim kako plahto, da si bova mraz preganjala in
nemara tudi kaj za zobe; ti pa pojdi tu doli do Rače v tisto jamo,
ki sem ti jo bil jeseni pokazal. Tam je najmenj mraz in noben
človek te ne nájde."
S temi besedami se ločita. Jurij zavije v gozd, Mihá pa proti
vaši. Oprezno stopa pívi proti omenjenemu kraju; večkrat se ustaví
in nategne uho, če se ne sliši kaka hoja ; však šum ga preplaši, da skoči v
goščavo in sapo náse vleče. Potem gre zopet dalje in se smeje sam sebi,
ker je tako strašljiv. Tako pride do globocega jarka, ki deli strmo brežino
v dva dela. V tej s smrekami in borovci gosto zarasli grapi izvira
majhena Rača. Nekdaj je držala do studenca po gozdu steza in trhla
brv nad jarkom je pričala, da so Ijudje čaši tod hodili, a opuščena
pot se je hitro izgubila in hosta je zakrila nerodno brv. Juriju pa je
bil kraj znan, Urno se izpusti po jarku doli do brvi, tam se prime
za smreko, ki raste ob kraji in se zavihti pod brv. Globoko je šlo
še do studenca doli in gosto drevje je skrivalo po letí prepad; zdaj
pa se usuje težek sneg Juriju po ramah in upogneno vejevje strne
se zopet nad njim. Na dnu šumlja studenec, ki ne zamrzne nikdar
in o katerem Premec trdi, da je po leti hladen, po zimi pa gorak,
Kaka dva čevlja nad vodo pa moli veliká korenina iz zemlje. Na to
se vstopi Jurij izpustivši se polagoma ob meji in izgine v prostorni
jami nad korenine. Več sežnjev daleč je zemlja razpočena in trda
skala varuje od zgoraj, da se prst ne osiplje. Vhod je zametan s
snegom, otlina pa je suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi
primerno topia in bivalo bi se za silo notri, da ni nekoliko prenizka.
Premec je bil našel to jamo, ko je hodil po vodo iz hoste in tako
mu je dopadla, da se je večkrat hladil v njej, kadar je solnce hudo
pripekalo, zdaj pa je Juriju práv prišla. Dolg čas mu je pač samému
na samem in neprijetne misii ga oblegajo. Spomina se razkačenega
Rožanca in reči si mora, da je vseh neprijetnostij sam kriv. Dolgo dolgo
ni Mihá, naposled se vender pokažejo njegove noge in za njimi ostalo telo.
„Dolgo me ni bilo, kaj?" pravi Mihá.
„Dolgo," odgovori Jurij.
„Oh, kaka zmešnjava je doli!" pripoveduje zasopen godec.
„Zandarji so prišli in po vsej šili te hočejo dobiti. Tvoje Ijudi sem
malo potolažil, ker so bili v velikem strahu zavoljo tebe. Vraga!
da jim je ravno po zimi to prišlo v glavo! Gotovo te je kdo ovadil."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 207
„Le meni verjemi," pravi Jurij, ^da nihče drug kakor Božanec."
„Nemara da res," potrdi Mihá. „In práv za práv je bilo res
neumno. da smo ga tako izpeljali. Pa kdo misii na vse!"
Zavijeta se v odejo, ki jo je bil Mihá prinesel s sabo in kmalu
ja objame trden spanec. Ko se je zaoelo daniti, vzdrami ja mraz.
Po kratkem preudarku skleneta, da Jurij ostane v svojem zavetji,
Mihá pa ide gledat, kaj se godi. Komaj je bil Mihá odšel, že se
vrne in pokliče tovariša. Ko prideta na odprt prostor, ustavi ga
in pokaže s prstom proti Gorici.
„Ali jih vidiš?" pravi.
„Vidim," odgovori Jurij zagledavši žandarje, ki so šli proti
Gorici.
^Nič ne bo hudega," meni Mihá. „Zdaj gredo zopet k nam,
čeravno niso vso noč dali miru. Ti kar hitro domov pojdi. da se
malo okrepčaš in ogreješ, jaz grem pa za onimi, da bom videl, kam
pojdejo. Ce bo treba, poklicala te bo moja piščal."
Zelo je razveselil Jurij vse domáce, ko je prišel k njim, in Mihá
je tudi kmalu prinesel poročilo, da so žandarji odšli. Vender pa Jurij
ni bil vec tako brezskrben, kakor poprej in strah mu je ostal, da
bi ga katerikrat vender utegnili dobiti in ni se úpal več prenočiti
ne doma, ne pri Premci. Cez dan se mu pac ni bilo bati, naj je bil
tu ali tam, tak čuvaj mu je bil Mihá, ki je zvesto pazil na vsako
nevarnost, a kadar se je zmračilo, zapustil je druščino in poiskal
svoje samotno ležišče. Zdaj je spal na kakem skednji, zdaj na kakem
kozolci, a tako varen, kakor v gozdni jami, ni bil nikjer in dost
strahu je prebil, kadar so hodili žandarji po patroli. Kakor bi jih
bil naše vlekel, Ískali so ga vselej v tistem kraji, kjer se je skrival,
in prepričan je bil, da ga nekdo zalezuje in ovaja in da ta ne more
biti drug kakor Rožanec. A prestreči ga ni mogel nikoli. Nekaj
čaša je hodil na Eožančev kozolee leč mislé, da ga tu ne bodo Ískali,
če je njegova sumnja opravičena, in res je imel dolgo čaša mir. A ko je
nekega dne zlezel iz svojega kóta, zapažil ga je Eožanec. Rekel mu
ni nič, a nasmijal se je tako grdo, da si Jurij ni več ískal ondu
prenočíšča. In ko je jedenkrát na domačem kozolci ležal, rešilo ga
je samo to, da žandár gori ni mogel, kajti tramovje je bilo polzko
od moče in kolikorkrat se je pognal mož, da bi prekoračil vprečni
trám, vselej mu je izpodletelo, iz česar je sklepal, da nikdo ne pride
gori brez lestve, in da torej ubežnik tu ne more biti. Mrzel pot je
208 Dľ. Fr. Detela: Malo življenje.
Jurija oblival, ko je čul, da nekdo žandarju ugovarja trdé, da vajen
človek lehko gori zleze.. A tudi tej nevarnosti je odšel in hitro je
zapustil svoje zavetje ter poiskal si svoje po Izemeljsko prebivališče.
Tako se je bilo sliujšalo življenje Juriju in ni ga vcč zapustila
neprijetna zavest, da ga preganja sovražnik, kateremu ne more do
živega. Mihá ga je tolažil, da se bodo s časoma vender naveličali,
a vse predolgo je trajala gonja, in da je bila zima pri kraji, pobegnil
bi bil v goro. Kakor divja žival potikal se je po gozdu in še ognja
se ni úpal narejati iz strahu, da bi se ne izdal. Da bi bil brez Miliove
pomoci že ujet, to je dobro vedel in sram ga je bilo večkrat videti,
kako Milia zavoljo njega lakoto trpi, mraz prebiva in pičli svoj
zaslužek popušča. Prosil ga je, naj skrbi bolj zase, a pregovoril ga
ni, da-si so se bili žandarji Imdo zagrozili Mihu in očetu, naj
se varuj eta uhajača. Premca je to se ve da hudo užalilo, da kdo misii,
da bi on kakor si bodi podpiral také Ijudi, katere zákon preganja
in gospôda lové.
„Jaz tega ne trpim, krátko in malo ne," dejal je, „da se tako
o meni govori. Povejte mi obrekovalca, ki je te laži raztrosil, gospod
Križan, jaz ga tožim na krvav péčat. In če bi bil jaz tak gospod,
kakor ste Vi, jaz bi lažnivih govoric še poslušal ne."
Tako je bránil Premec svojo čast, in da ni preveril žandarja,
ni bila njegova krivnja.
„Premec!" pravi mu Križan, „če boste menj govorili, bolje
bode za Vas."
„Za pravico se jaz zmerom potegnem," jezi se dedec, „naj stoji
pred mano, kdor hoče."
„Pustiva pravico, pri Vas nima dosti opravka," zavrne ga
žandár. „Arapak nekaj Vam bom povedal, kar ni treba nikomur
praviti. Premec ! meni se čaši sanja, da ste Vi jedenkrát pri nekem
znamenji nekemu uhajaču pomagali uteči. Kaj pravite Vi?"
„Ha, ha, ha!" smeje se Premec; njega bi pač nobena reč ne
spravila več v zadrego. „Primojdunaj, to so pa res smešne sanje;
takih pa še ne! Na te pa ne boste nič zadeli, sta vite, kamor hočete!"
„E, Premec!" pravi Križan odhajaje. „Staivil ne bom nanje,
ampak če mi jih le jeden sam človek razloži, videla se bova še!"
(Dalje prihodnjič.)
g-i'^'-í^Ží^® ®^ts* ^i^s^iiV
... ?'-j^^ - / -c; ,.?
äi'^-^^ŽXS) ®^ŕ®~©X:
Izza mladih let.
Spisal dr. H. Dolenec.
n.
da dopolnim Janezovo podobo, povedati mi je še, da je bil
mož suhljat, a vender širokib pleč; imel je velik zakrivljen
nos, zoba nobenega in desno roko prestreljeno, tako da je
srednji prst na njej bil v dlaň pripognen. Ta izprijena roka ni
nikdar mirovala, ako ni tudi Janez počival; kajti ako ni slúžila v
podporo veliki pipi, ampak jo je v tem nadomestovala levica, tedaj je pa
Janez z njo agiral; živaben kakor je bil, ni mu bilo skoro mogoče
pripovedovatd, da bi ne bil tudi z roko zamaboval. Dostikrat je moral
pripovedovati, kako je lovec postal in k naši biši prišel in pravil
je tako: ^
„Ranjki stari gospod so bili dober pijatelj z dubovnim gospodom
na Ubeljskem, ki je bO hud lovec. Ko se je lov pričel, prišli so
gospod večkrat na Ubeljsko; lovec je pripeljal pse s seboj in sama
s tem lovcem sta hodila gospoda pod goro na zajce in lisice.
Oča moj so bili čevljar in tudi jaz sem bil namenjen tému
rokodelstvu. kar pa meni nikakor ni prijalo. Vselej sem milo pogle-
doval za gospodoma, kadar sta šla mimo naše hiše in za njima tro-
pica lovskih psov. Gospod naš so sem ter tjá kakega cveka ali kake
krpe pri čevljih potrebovali in o takovi priliki sem j im razodel, kako
bi me veselilo z njimi na lov hoditi. Gospod so se nasmebnili, in pri
tem je ostalo. A nekega dne pridejo stari gospod sami s psi in brez
lovca na Ubeljsko in povedo gospodu, da lovca niso mogli s seboj
vzeti. Dubovni gospod so póme poslali in peljal sem prvikrat pse z
njima. Povedala sta mi, kje mi je pse izpustiti in kod in kako potem
hoditi in kako pse klicati. Gotovo sem jima dobro ustregel: štiri
zajce sta pobila in od takrat na dalje sem vselej jaz pse vodil. Iz
početka mi je to zadostovalo ; ali ko se je večkrat pripetUo, da so mi
psi zajca práv pod noge prignali, polotila se me je nehoté želja do
14
210 Dr. H. Bolenec : Tzza mladih ]oi.
puške, katero sem gospodu o dobri priliki tudi razodel. Gospod so
se smijali, cez nekoliko čaša sem pa vender le dobil stari štokovnik,
katerega sem bil posebno vesel.
Gospod so mi ga vselej nabili, ali streljal sem pa zmerom le
zastonj in gospoda sta imela z menoj velik smeh, kajti kakor sem
kasneje zvedel, svinca ni bilo nikdar v puši. Hotelo se je jedenkrát,
da so gospod prah raztresli in pustili, kar ni bilo lahko pobrati : to
sem jaz kasneje pobral in hranil. Pušo sem pa vselej prazno smel
domov jemati in ko jedenkrát pri oknu šivam, skákala je senica
ravno pred oknom po češplji; spomnim se hranjenega prahu, vzamem
pušo, nabijem jo, ali vrhu prahu mestu svinca, katerega nisem imel,
denem suhega graha, pomerim skozi okno, ustrelim in senica páde.
Vsi pohišniki v hišo priteko, oča s palico; jaz jo potegnem skozi
okno in tečem z mŕtvo senico naravnost h gospodu. Toda tukaj sem
bil slabo naletel ! Ali sklep je bil pa ta moj trden, da puse ne popu-
stím več. Eajši sem pohajal, ko šival, gospodoma sem ustrezal kakor
sem le mogel in ko sem imel šestnajst let, vzeli so me stari gospod
s seboj na Razdrto in ostal sem pri hiši."
Kakor je to že navadno, Janez ni bil samo lovec ; postal je tudi
kočijaž in poredni svet, ki je Janezu zavidal, očital mu je dostikrat,
da njemu ni bilo nikdar slabo na svetu. Janez je pa také besede
hudo zavracal in poudarjal, da, ako bi ne bil dosti trpel in ne imel
velikih zaslug, ne bi ga že tretji rod pri hiši redil. Janez si je tudi
svojo hišo napravil in se oženil, in kakor nam je mati dostikrat pri-
povedovala, izbral si je bil najlepše dekle vse okolice za ženo. Jaz
je pa ne pomnim drugačne, kakor da je vedno na ognjišči čepela,
kavo kuhala in se zmerom z Janezom prepirala ; v naši hiši je nisem
nikdar videl. Tudi Janezova Ijubezen je takrat že ugasnila; kajti
omenil ni žene drugače, kakor kadar je zajca izgrešil in potera babe
preklel, ki ga je že na vse zgodaj razdražila, da gotovo ni sreče
tak dan.
Janez je posebno dobro streljal na tekočo žival, slabše na leteče-
vino. Da si je veliko zverij pobil, vedel je naštevati vse; pozabil sem pa
število jeleňov in košut in volkov ; samo to še vem, da je ubil tudi
dva risa in med jeleni največjega, kar se jih je pomnilo. Rogovi tega jeleňa
so še zdaj nad vráti Senožeškega grádu nabiti in imajo 19 odrastkov.
Janez je poznal do malega vse gozdove Kranjske. Bil je nam-
reč strijc naš, Ceh Brezina, za francoskih časov nadzornik gozdom
Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 211
vse Ilirije. In tega je Janez spreinljal po njegovih uradnih potih.
Pravil je, da čaši po 14 dnij nista pod streho spala in posebno
poudarjal stiogost tega gospoda o gozdnih pregreških. Od mnogih
piipovedek ostala mi je v spominu ta:
Pod Francozom je bilo strogo prepovedano koze po gozdu pästi.
Že prej jedenkrát smo zasačili Postojinskega kozarja s kozami v
gozdu in že takrat so mu gospod zagrozili, da, ako se to še jedenkrát
zgodi, bode ob vse koze. In ko smo neki dan zopet v tem gozdu
piehajali in se približávali vrhu Javornika, začujemo že znano zvonč-
Ijanje. Prestrašil sem se, kajti prepričan sem bil, da to pot kozarju
in kozám ne bode prizaneseno. Spremljala sva gospoda jaz pa neki
Postojinski logar Urban. Ko pridemo že blizu čede, zaslutili so nas
psi in kozar, kakor bi vedel, kdo se bliža, skúšal je čedo odgnati.
Toda dohiteli smo ga in gospod so mu ukázali čedo ustaviti. Kozar
je kar na kolena pádel pred grozečim gospodom, ki je bil tem bolj
razjarjen, ker je moral, težak in velik kakor je bjl, toliko čaša za
čedo hiteti. Proti meni se obrne gospod in mi veli: „Janez, streljaj
tuto kozu!" ter mi s prstom pokaže jedno kóz. Jaz se nisem gánil,
toda gospod je k meni pristopil in tako zavpil náme, da sem bil
prepričan, da se ni ubraniti, in torej sem napel in kozo podrl.
Na to gospod zavpije Urbanu: „Urban, streljaj tuto kozu!" in
s prstom pokaže drugo. Urban je ubogal in potem sem moral zopet
jaz „tuto kozu" streljati in tako sva však tri pobila. V tem so psi
strašno tulili in kozar je prosil in se veril, da nikdar vec ne bode
po gozdu pasel.
Nam se je kozar smilil in očitali smo Janezu, zakaj se je udal
in koze streljal, on pa nas je hudo zavrnil, da ne vemo, kaj je strah
in pokorščina; tudi je navadno pristavljal, da, ako bi bil še kakšen
Brezina v deželi, ne bi kázali rebra že skoro vsi vrhovi in bilo bi
še dosti jeleňov po gozdib.
Janezu torej sem bil izročen, ko sem smel prvikrat in potem
večkrat na zajčji lov, Dober napredek je bil zame, ko sem smel
tudi pse voditi. V tem ko so se drugi nastavljali, prigovarjal mi je
Janez še vedno, da naj mirno stojim in se ne ganem, kadar bodo
psi zagnali; jaz sem zvesto poslušal, ali težko pričakoval trenutka,
ko je bilo pse odvezati. Pomagal sem jih odvezavuti in ko so vsi
odskákali, oglasil se je Janez. Kdor je glas slišal in njega ni videl
morda nikdar, ne bi bil verjel, da je tému bolj malému starčku mogoče
14*
álSl Ďr. H. Dolenec: Izza mladih let.
tako zavpiti. S hriba v hrib je donelo in ko so bili gostje na lovu,
čudili so se vselej in hvalili Janezov glas, kadar smo se po gonji
sešli. In to ne, da bi bili samo posamezni klici, Janez je znal celo
vrsto pasjih in lovskih klieajev iz raznih jezikov sestavljenih, med te
je pomešal še imena vseh psov in finále je bil strašanski: „ — ú — tana!"
Ko hitro so psi zagnali, potisnil sem se za Janeza, Janez me je pa še
jedenkrát ostro pogledal in mignil, da tiho. Oh, kako mi je srce bilo,
kadar se je zajec proti nama pokazal ; kako veselje, kadar ga je
Janez izpodnesel ! Psi so pridrveli, zajca sem jim kázal, da so se
pristavili, Janez je pa zavpil: „Suvija, po druzega!"
Kadar so bili večii lovi in tudi fantiči za gonjače najeti, imel
je Janez pa v resnici težaven posel. Fantiči taki so navadno cvet
malopridnosti in le prehitro so se na to navrgli, da so med svojim
poslom tudi Janeza jezili. Večjih lovov se je udeleževalo tudi po več
gostov, navadno so bili taki lovi gostom na Ijubo; gostje so bili
tudi po lovu darežljivi in Janez, ki je bil na vse stráni previden,
umel je tudi dobro, da dober dar je treba tudi vredno zaslužiti
in torej se že iz začetka pravega pokazati. Vreden začetek je bil
Janezov nagovor na fantiče. Vsi smo ta trenutek težko pričakovali.
Fantiči, ki so moža že poznali, skrivali so se za novince, kajti gorje
neresnobnemu, in mi smo se tudi tako nastavili, da nam ni bilo v
obraz vi deti.
Navaden začetek je bil: „Da vam zdaj povem v pričo gospodov,
da, kdor ne misii práv storiti, naj gre raj ši zdaj domov, kasneje bo
šel bolj težko, zato ker bo nosil svinec v zadnji oplatí! Nobeden iz
vrste, rajši skozi steno ! Kjer bom videl dva skupaj, bom médnja
ustrelil. Tebe, Zrjavov (to je bil jeden najmalopridnejših), si je sam
vrag izmislil, ti boš gotovo na vešalih visel, ako te ne bom jaz danes
ustrelil" itd.
Janez se ni veselil šolskih počitnic in komaj je čakal, da „otroci",
in to smo šebili, ko so nam že jele brke poganjati, zopet v šolo odidejo.
Naj mu bode prizaneseno, on tega zla ni skúšal in torej n i
vedel, da nam želi najhuje. Pravé zámere med nami vender ni bilo;
pred odhodom smo vselej še Janezu tobaka kúpili in na počitnice
je vselej jeden ali drugi Janezu novo pipo prinesel. Ko smo pa še
bolj dorasli in postali že bolj sprotni lovci, po lovu tudi radi za
vino dajali in še kako zravon zapeli, tedaj nas je bil Janez celo
vesel in jel je tudi on popevati ; mi smo ga pa okrožili in mu napili
Boris Miran: Po velikem požaru. 213
in Janezu so se solze vlile; čulé so se besede: „tretji rod", in tudi
nam je zašlo do srca. Vedno krepák doživel je Janez sedem in sedem-
deseto leto. Žena mu je bila že poprej umrla; prepustil je bil domo-
vanje sinú in se k nam preselil, in kadar iri bil čas za lov, nadzoroval
je delovce. miroval pa nikdar. Tisti dan, ko je umri, bil je še z
delovci na polji, vrnil se pa domov ter še šel hlapcem povedat, kam
naj seno spravljajo, potem pa je legel na posteljo. Ne deset minút
potem pride lilapec za njim povpraševat ga za neko delo, a našel je
Janeza mrtvega. Jaz sem bil na poti z Ubeljskega proti naši vaši,
ko zapojó mrtvaški zvonovi. Na deželi to človeka vselej prešine ; ugibal
sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je šel po seno ;
že od daleč mi naznani, da je „stari Janez" umri. Plali in pre-
strašen sem hitel domov in našel Janeza mirno spečega za vselej.
-D<S(
Po vólikem požaru.
Slika iz življenja clunajskega.
Jerica. Pavle. Starká. Gospa. Siromaška soba. Noč.
|erica (svetilnico popravljaje). Olje je pri kraji. O da bilo že
vse pri kraji, vse, vse! — Koliko je? — Ura stoji; oča je
niso navili sinoči, kakor po navadi. — Oča ! — (K oknu gré.)
Nebo je svetlo; dani se. Ali je pa še od ognja! Zdaj je že vse v
jeden kúp. — O Bog! — (V zibelko pogleda.) Kako mirno spi siró-
tišče! Slednjič se je vender utešilo in od truda zaspalo. Najbolje bi
bilo, ko bi se nikdar več ne vzbudilo.
Pavle (premetava se nemirno po postelji).
Jerica (bridko). Le premetávaj se le in valjaj, zdaj imaš dovolj
prostora !
Pavle (grabi po postelji, kakor bi kaj ískal). Mati!
Jerica. Zastonj grabiš in klieeš; sam si v postelji in sam ostaneš
pač tudi na dalje. — — Ali morda je pa vender še mogoče. Saj
pravijo, da človek ne sme nikoli obupati, naj mu bo še tako hudo.
214 Boris Miran: Po velikem požaru.
Ljudje imajo vsa usta polna tolažbe in lepih beséd, kadar se jim
samim dobro godi. — AU je res kako mogoče na svetu, da bi se
bila rešila? — Kako pa je že bilo? O glava, glava! — Sinoči, ob
sedmih méroma je bilo. Za mizo smo sedeli pri večerji. To je : Pavle
je glodal neko suho skorjo; jaz bi ne bila mogla jesti, ko bi bila
tudi imela káj. Molčé sem sedela, pa. otroka zibala z nogo. In pa
mislila sem ; dobro vem, kaj sem mislila. Dejala sem "feama pri
sebi: Pravá sila je vama v gledališče hoditi; stará mati in otroci
pa stradajo doma! Ta misel je bila greh, vem; vsaj ljudje tako pra-
vijo, in tudi v soli smo se nekdaj tako učili. Ali lepo učiti je lahko
in lahko je človek pobožen in dober in Bog vé kaj še vse, ko ima
vsega zadosti. Ali je bila tista moja misel pregrešna ali ne, jaz se
je nisem mogla iznebiti. Morebiti sem se z njo pregrešila, in tako
bi bila jaz vse té nesreče krivá ! — Ko tako premisljam, kar se nekaj
posveti, kakor bi se bilo zabliskalo. Pogledam skozi okno. Groza! Vse
nebo rudeče! Ogenj, velik ogenj! Cez nekaj čaša potem že vse vé :
Novo gledališče gori, ravno tisto, v katerem sta naš oča in mati ! —
Novica za novico: Vse rešeno! Hvala Bogu! — Na to: Vse zgorelo,
kar jih je bilo notri; vse zadušeno, strto, poteptano! Pet sto, sedem
sto, tisoč mrtvih! — Bodi jih milijon; vse naj — ! Vender čakamo,
od ure do ure. Nič, nič! — Zdaj pa človek tolaži in teši in pogovarjaj,
ko nimaš sam nič upanja! Ali mordá pa vender! Káj ni mogoče, da
sta se rešila, pa zdaj gledata, pomagata? — Otroci pa v strahu in
trepetu doma? Ne, vsaj oča bi ne bili tega storili. To ni že več lah-
komiselnost. Divja zver v gozdu bi kaj takega ne mogla. Ali res je
pa tudi, d a človek more marsikaj, česar zver ne more. — —
Hišna vráta se odpirajo. — Govori se. — Stopinje je čuti. —
Ne k nam! —
Zdaj bo vsaj mir, strahú in upanja konec. — In zopet mi roji
misel po glavi: Ali je bilo tega treba? Ali je bilo to práv? „Spoštúj
očeta in mater!" Lepa zapoved, ali težka čaši, strašno težka! Očetu
še nič ne pravim, ali mati, mati! Ne mati, hvala Bogú, samo mačeha,
pisana mati! O ko so še mati živeli! —
Starká (vzbudivši se za pečjo): No, zdaj si vender spoznala,
kako práv jaz govorim. Sinoči nisi hotela nič slišati, ti si še vedno
nekako premekužnega srca, dasi bi si je bila že lahko malo utrdila ;
prilike si imela dosti, dosti trdo se ti je že godilo. To si pač iz šole
prinesla, kjer sedaj otrokom tako plemenite, gosposke náuke vcepljajo,
Boris Míran: Po velikem požam. 216
s katerimi otroci poteín v življenji ne vedó káj početi. Ubožnih otroci
pravim, bogatim niso na potí. In pa v tiste boljše družbe, kakor
pravijo, si zahajala. Vse nič za nas ; však po svojem stanu in vrabec
ni slavec! — Jaz pa pravim, da imamo jezik za to, da govorimo:
in kar je res, to se tudi reči sme. Zato govorim, kakor mislim in
še jedenkrát pravim: Siba božja! Res je strašná ta šiba in zadela je
tudi, najhuje zadela, vas. ki ste nedolžni. Ali tako je na svetu ! Koli-
kokrat sem pravila, opomínala in svárila. To ne bo imelo dobrega
konca. Bob v steno ! Dá, práv praviš, ko je bila še ranjka tvoja mati
živa, moja Reza, Bog jej daj dobro! to se je še izhajalo. Martin je
bil sicer od nekdaj na láliko strán, vedno klobúk na liho, ali ona ga
je vedela v strah prijeti, kadar je bilo treba. Pameten je bil in spoznal
je, da le njemu in otrokom na dobro, zato je mirno trpel, rad ali
nerád, da je največ žena hlače nosila. Priden, uren in umetalen
delavec je bil: malo takega ključaničarja v našem okraji. In tako
je bilo zaslužka vedno dovolj.
Jerica. O z veseljem se vedno spomínam tistega srečnega
čaša !
Starká. In ko jo je Bog k sebí vzel, saj nísem zahtevala od
njega, da naj tako ostane. Treba je bilo hiši gospodinje, matere
otrokom. Ali le tiste razgaljene vabljenke ne, s tistimi postranskimi
pogledi íz oníh debelih žarečih očíj ! Kako jíh je znala obračati in
sukatí za njim, da ga je vsega omámila, kakor pravijo, da omámi gad
žabo, predno jo pogoltne. Jaz sem ga svárila in svárila, vse zastonj !
Deklet je irael na izbíro. ali ravno ta je morala bití, nobene druge!
— In — ona v híšo, sreča iz híše. Zdaj je bil však dan semenj.
In on jej ni mogel ničesa odreči, svoji lepí, mladi ženici, ki se je
znala tako sladko na smeh držati! Kar je cez dan pridelal, hajdidé!
zvečer pa skozí grlo, z njo, svojo lepo, mlado ženíco ! Po krčmah,
po plesíh, po gledališčih večer za večerom I Vse je moralo njeno bití !
Slednjíč mu tudi delo ni več dišalo. Začel je cez dan poliajkovati,
zaéel je v žganjarije zahajati, ker ni bilo več denarja za vino. In
začeli so se dolgovi, na up se je jemalo, kjer je bilo moci ; zastavljalo,
prodajalo, dokler je bilo kaj. Potem toliko čaša čisto brez dela.
Slednjič se mu še jedenkrát posreči; dela dobi, dobrega dela za več
čaša. Zdaj so bili pa zopet vsi križi doli; zdaj je bil zopet vrabec v
prosu ! Ni mu dala miru ; za zaduje krajcarje, ki stii jih še skupaj
spravila, morala stíi v gledališče. Zdaj pa imata! — —
216 Boris Miran: Po velikera požam.
Jer i C a. O Bog, o Bog!
Starká. Zdaj pa iraata, pravim! O, njima ni nič liudega. Pre-
skrbljena sta, stradati jima ne bo vec potreba, in noben zob ne bo
vec bolel ne njega ne nje. AU kaj bo Z vami? Kaj bo ubogi paglavec,
kí ne vé še práv, koliko ima prstov na roki? Kaj bo ubogi mladič
v zibeli, ki ne zna še druzega, nego ústa odpirati, da se mu kaj
vanje vtakne ? Ti si že nekoliko godna, ti bi si utegnila že vender
za silo sama pomagati; ali kako boš za zapuščene sirote skrbela?
Jerica. In Vi, mati, kaj boste pa Vi začeli?
Starká. Kaj jaz! Ta pešeica starili kostij, ki jih sama koža
še skupaj drži, če se danes ali jutri razsujejo, ni me skrb, poberó
jih že, da jim ne bodo na poti, ter spravijo tja, kjer bodo imele mir
in pokoj za naprej. Bolje danes, nego jutri. Vsaj ne bodem videla
vašega siromaštva. Dosti dobrega nisem užila na svetu, ali roke
nisem nikoli še pomolila, da bi se mi kaj stisnilo vanjo. In predno
vidim koga izmed vas, da berači, rajša pod zemljo!
P a vi e (vzbudivši se). Ali še ni očeta in matere? Ali so pa že
šli zopet z doma? Práv za gotovo se mi je zdelo, da mati poleg
mene ležé, da sem slišal očeta govoriti ! O kako sem bil vesel ! Zdaj
pa vidim, da so bile le sanje, ker se tako žalostno držiš, Jerica!
(Joka.)
Jerica. Le jokaj, ali pa ne jokaj, na tem svetu jih ne boš vec
videla, siyota! (Začujejo se stopinje, cez nekaj čaša se vráta odpro in
vstopi :)
Gospa. Bog vas tolaži, Ijubi moji. Strašná nesreča vas je zadela,
kaj bi vam jo prikrivala? Bolje, da na jeden hip zveste vso grozno
resnico.
Jerica. O, saj jo že tako vemo! Vender, kaj bi tajila, malo
upanja sem vender še imela; zdaj torej je vsega konec!
Gospa. Bogu bodi potoženo! Sama sem bila priča, na svoje
oči sem ja videla, ko so ja ven nešli iz gorečega poslopja. Strašen
pogled ! Vse moje žive dni mi ne izgine iz spomina. — In ko pomislira,
da bi se bilo meni in mojemu môžu ravno tako godilo, da naju ni
sam nebeški oča rešil v svoji neskončni milosti! Midva nimava navade
v gledališča hoditi, ali včeraj je bil mojega raoža god, in dolgo prej
sem že premišljala, káko veselje bi mu napravila. Kar mi sine nesrečna
misel po glavi, naj kúpim, da ne bo nič vedel, dva sedeža za tisto
novo igro, ki dela zdaj toliko hrupa po mestu. • Človeka je skoro
Boris Miran: Po velikem požaru. 217
sram, ko mora reči v kaki družbi, da je ni še videl. Res je bil raoj
mož práv vesel, ko mu pokažem vstopnici. Hitro se napraviva. Voz
je že čakal pred hišo. Zadnji čas je bilo, ko sva sedala v voz. Voznik
požene, kakor blisk zdrčimo. Ali hipoma se voz močno potrese in
potera nstavi. Kaj je bilo? Kolo se je bilo strlo. Izstopiti je bilo treba
iz voza in peš dalje do gledališča! Ko tako greva, kar zaslišiva,
da gori in to ravno v tistem kraji, kamor sva bila namenjena.
Meni sine misel po glavi, ko bi bilo gledališče! Hipoma je bilo
vse nebo riideče, ravno tam, kjer gledalisče stoj i. Vse je drlo proti
tisti stráni. Gledalisče gori! šlo je od ust do nst. Ko pridemo na mesto,
vidimo vse poslopje v ognji. Ali kaj poslopje, Ijudje, Ijiidje ! Ura je
že skoro sedem, in gledalisče je moralo biti že malo ne polno, ko
je začelo goreti. Vsakemu izmed nas se je kameň od srca odvalil,
ko se hipoma začuje glas: Vse rešeno! Hvala Bogu, da so le Ijudje
oteti, poslopje naj že gori v božjem imenu ! Tako smo mislili in mimo
stali ter gledali grozno lepo prikazon. Jaz bi se kar ne bila mogla
geniti z mesta. Kaj takega nisera videla nikoli prej. Ko tako stojimo,
kakor zamakneni, kar se začne neko gibanje, nek čuden šum med
množico. „Mrtvega človeka so prinesli iz gorečega poslopja." Torej
vender ni vse rešeno! „Se jednega ! Tretjega, četrtega! Cela vrsta
jih je!** Groza! Cez nekaj čaša razdelí se množica, in kaj vidimo?
Dva moža neseta človeka, ravno pred nama; vse črn je bil in roke
so mu doli visele. In za tem druzega, tretjega. Strah, in vender
nisem mogla pogledati v strán. Zdaj prinesó dva, ki sta se še v smrti
objemala; mož in žena ! In ta dva poznám! V tem hipu me potegne
moj mož siloma v strán. Dovolj groze ! Crno se mi stori pred očmi.
Cez nekaj čaša se zavém in nájdem v neki kavarni, kamor so me
bili prinesli, ko sem bila omedlela. Zdelo se mi je, kakor da sem se
vzbudila iz težkih sanj . Ko sem se bila nekoliko okrepčala, napotiva
se z môžem proti domu. Doma ležem na posteljo opravljena, zaspati
mi ni bilo moci. Hvalila sem Boga, ki naju je tako čudovito rešil,
in mislila sem na vas, uboge sirote. Moj sklep je bil storjfen. Kako
bi mogla bolje Bogu svojo hvaležnost pokazati nego če storiva
za vas sirote, kolikor je v najini moci. Očeta in mater res vam ne
moreva dati, ali skrbeti moreva za vas, biti vam moreva na mestu
očeta in matere. Tudi midva sva izkusila, kaj je potreba ; ali s prid-
nostjo in božjo pomočjo sva si pridobila toliko, da na staré dni lahko
brez skrbi živiva, in tudi za koga druzega še laliko kaj storiva. Otrok
218 S, Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja.
nama Bog ni dal; bodite torej vi naraa otroci. Moj Ijubi mož me
je od veselja objel, ko sem mu razodela svoj sklep. Rad vam bo za
očeta, kakor jaz za mater. In Vi, žena — soseda, ostanete, to se vé
da, pri svojih, kakor do sedaj, in naša bo skrb, da se Vam ne bo
slabo godilo. — Tolažila vas ne bom ; jokajte in žalujte, ali v vsi
svoji žalosti ne pozabite, da niste zapuščeni na svetu.
J e r i c a, Gospá ! Jaz ne znám lepo govoriti ; samo to Vam
pravim : Ce Vam je hvaležnost ubozih sirôt dovolj plačila, nikdar Vam
ne bode žal tega, 'kar ste za nas storili.
G o s p a. Dovolj ! Zdaj grem, ali skoro se bomo videli zopet.
Boris Mira n.
Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stoleya.
spísal Šimon Rutar.
(Dalje.)
V.
rnimo se zopet h Karantaniji. Svoje novo pridobljene
dežele razdelil je Karol 1. 803. v Salcburgu, kjer je uredil tudi
cerkvene razmere alpskih dežel. Podlaga tej razdelitvi bila je
čisto zemljepisna, ki se je oslanjala nekoliko na prirodne razmere
podjarmljene zemlje, nekoliko pa na zgodovinsko izročilo. (Dummler,
Die súdlichen Marken des fränkischen Reiches, Archiv f. oest. Gesebiclits-
quellen X. 10). Vsled tega ostala je Karantaniji istá vzliodna meja,
kakor jo je imel poprej Norik. Severno pa je postavil Karol po gorali,
ki ločijo še dan danes Stajersko od obeh Avstrij, samo da je okrožje
Aussee pripadalo Avstriji, a grofija Pútten (m južni stráni dunaj-
skega Novega Mesta) k Štajerskí. To je bila tudi cerkvena meja
med škofijo pasavsko in salcburško, ker so sc takrat zaradi tesne
zveze med državo in eerkvijo navadno strinjale politiške meje s cerk-
venimi. (Felicetti, Steiermark im Zeitraum vom VIII. — XII. Jlidt. Bei-
tľäge zur Kunde steierm. Gescliiclitsq. IX.)
s. Ratar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 219
Popolnoma driigačneira mnenja o severní meji Karantanije pa
je prvi avstrijski zgodovinar Krones. V svoji knjigi „Handbuch der
Geschichte Oesterreichs" L 274 jemlje za južno mejo Iztoene marke
Dravo, opiraje se na cerkveno razdelitev 1. 811., ko je Karol postavil
Dravo za mejo med salcburško in oglejsko nadškofijo. Po Krone-
sovem mnenji je bila Karantanija središče, „das Kernland", Iztočne
marke ! (Primeri tudi njegovo najnovejše delo : Grundriss der oest.
Geschichte I. pg. 161 in 162). Ali ako je bila Karantanija središče
Iztočne marke, zakaj se ní imenovala ta raj .sa Karantanija? Mi vema,
da je Karantanija sezala tudi na južno strán Dravé, da je zav-
zemala tudi Gorenjsko in Slovenjegraško okolico. Karantanija je
imela na vzhodu, jngovzhodu in jugu svoje marke. Kako bi bilo
to mogoče, ako bi bila Karantanija le del Iztočne marke? Kakor
nam je znano, stanovali so grófi Iztočne marke ravno v tej zemlji,
a ne v Karantaniji in nič nam ni znano, da bi bil kateri krajinski
gróf ob jednem tudi na Koroškem zapovedoval. Iz vsega tega se
vidi, da Karantanija ni pripadala Iztočni marki in da ta poslednja
ni mogla sezati na jugu do Dravé. Nekateri nemški zgodovinarji
(n. pr. Meiler, Denkschriften der Wiener Akadémie 1868) so skúšali
dokazati, da se ni nikoli pretrgala vrsta mejnih grófov v Iztočni
marki tudi po návalu Madjarov ne, temveč da so neprestano vládali
od 907. do 95.5. 1. Ali to je temeljito pobil kritični Lorenz: „Ueber
die sagenhafte Geschichtsschreibung des XII. — XTV. Jahrh. in Oester-
reich*. (Drei Búcher Geschichte und Politik.) Po razrušenji velikomo-
ravske dŕžave propadla je namreč tudi Iztočna marka in Madjari so
poplavili vso ono važno kupčijsko cesto, ki je vodila ob Duna^^l iz
Nemške proti iztoku. V Karantaniji se pa nič ne ve o madjarski
vladi (razen mimogredočih návalov). Ako bi bila Karantanija res kos
Iztočne marke, mogli bi se bili torej v njej rešiti in ohraniti kra-
iinski grófi, kar se pa ni zgodilo, nego v Koroški nahajamo v tej
dobi samé domače kneze.
Karantanija bila je torej poleg Iztočne marke samostalna
pokrajina in onacerkvena razdelitev od 811. 1. ni imela vpliva na
politiško. Tudi se je Karantanija navadno zemljepisno ločila od Ba-
varske. Diimmler celo trdi (Sudoestl. Marken pg. 17), da je bila vez
Karantanije in njenih mark z Bavarsko v prvi četrtinki IX. stoletja
popolnoma p retrgan a. Dabi podjarmljenega Ijudstva ne razdražil,
Karol iz početka ni ustanovil v Karantaniji posebnih okrožnih grofij.
220 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XĽI. stoletja.
(Gaugrafschaften). Da, za Karlovičev ni bila nikoli v sa Koroška raz-
deljena na také grofije, nego le tu pa tam podelili so kako posebno
okrožje posameznemu grofu. AU s tera uradniški okraji še niso bili
stalno urejeni. Previdni Karol pustil je iz početka Slovencera njili
domáce kneze, samo da so se morali dati krstiti in obljubiti kralju
zvestobo. Tako se je po jedni stráni laze krščanstvo širilo, po drugi
pa se je Ijudstvo vedno bolj privajalo frankovski oblasti. Taki domáci
knezi so bili na Koroškem: In g o (koncem VIII. stoletja; pozneje)
Pribislav, Cemikas, Stojrair, Etgar i. t. d. Tudi oni Zvo-
nimiľ (Wonimir), ki je bil 1. 796. šel na Avare v družbi s frijulskim
vojvodom Erichom, bil je tak domač knez v Karantaniji, le da se
ne more določiti, v katerem delu slovenské zemlje je vládal. Pac pa
so Karloviči na vso moč podpirali naseljevanje Nemcev med Slovenci
teľ tako počasi iz njih napravili odvisne podložnike in na pósled
róbe. To pa se je dogajalo le polagoma, ne povsodi jednako in zlasti
s pripomočjo cerkve. Kako so oglejski patrijarbi med Slovenci sveto
vero širili, tega ne vemo; ali misliti si moremo, da počasi, ker je
Alkuin svojega prijatelja Pavlina, oglejskega patrijarba, nujno opo-
minati moral, da se pobrine za pokrščenje Slovencev. Ali ternu je
bila izvestno veliká ovira to, da tujci misijonarji niso znali zadosta
slovenščine. Latinščina veljala je za jedini cerkveni jezik in poleg te
šmátrali so slovenščino, kakor tudi nemščino, za veliko zlo. Koncil
v Mogunci 813. 1. ukázal je, naj duhovniki tudi očenaš in vero
latinski moliti učijo, „et qui aliter non potuerit, vel in sua lingua
discat". Ali istega leta je določil koncil v Túru, da naj S3 národu
v domačem jeziku pridiguje, da se morajo škofove bomilije v narodni
jezik pretolmačevati. Tako se je opravljala tudi izpoved po domače
in ocitno izpoved molilo je vse Ijudstvo po pridigi v svojem jeziku.
Také slovenské molitve ohranile so se nam v slavnili Brižinskih
spomenikih.
Ako so v središči Karantanije (denašnji Koroški) doraači
knezi .še dolgo gospodarili brez po sebnega vtikanja frankovskih kraljev,
ne velja to tudi o iztočnih in južnili mejnili deželab Karantanije.
Te so potrebovale previdne, krepke roke v obrambo proti sovražnira'
návalom. Slovenskí knezi niso imeli zadosti izkušenosti za toliko
vojaško nalogo in zdeli so se Frankom tudi prenevarni, da bi jim
mogli zaupati tako važno mesto. Zato je po.stavil Karol Veliki vse
mejne dežele Karantanije pod oblast frijulskega voj vode
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VH. do XITT. stoletja. 221
ki je upravljal tudi trevižansko (veroneško) marko. Na državnem
zboru v Ratisboni 1. 788. izroči) je Karol obrambo vseh jugoiztočnih
mej svoje kraljevine grofu Markám. Njerau je sledil 1. 795. Erik
(Erieh) in ternu 1. 799. Cadalaus (Cadolach), ki je 1. 819. za mrzlico
umri. Njegov následník Bal der ich moral se je boriti zoper upor-
nega Ljudevita Posavskega. Najprej je upokoril „Kamijole ob Soči
in Savi" (t. j. tolminske in gorenjske Slo vence), ki so se predali liitro
potem, ko je Baldericli Ljudevita dvakrát potolkel (Einhardi annales
ad an. 820, Pertz M. G. L 207). Tudi pozneje bila je Balderichu sreča
milá, tako da je 1. 822. upokoril vso deželo med Savo in Dravo
ter zagotovil v njej frankovsko oblast. Ti dogodki so imeli veliké
posledice za slovenskí národ. V sled Ljudevitovega upora izgu-
bili so Slovenci svoje domáce voj vode in dobili za vladarje
frankovske grofe. Tudi je skúšal Ljudevit Pobožni Karantanijo in
Panonijo tesnej e spojiti z Bavarsko.
Ali Balderich ni srečno končal. Mestu Ljudevita počeli so nad-
legovati njegove marke Bolgari. Ti so se bili razširili tudi v ogersko
nižino, prekoračili Dunav in naseljevali. se ob dolenji Dravi in Sa vi.
Njihovih návalov Balderich ni mogel odbití in zato ga cesar odstaví
1. 828. Njegovo marko razdeli na štiri grofije, katerih imena pa nam
letopisci niso zapísali. Tako nam ne ostane nič drugega, nego ugi-
banje. Prvá je marala biti Frijulska sama (z Oglejem in Verono),
druga Istra s Krasom, Notranjskím in Reko; tretja pa takoimeno-
vana „Slovenska marka" ob Sa vi. Ta marka je obsezala na Sta-
jerskem vse celjsko okrožje, na Kranjskem pa vse Dolenjsko
do Snežnika (t. j. razen novomeškega okrožja še: Št. Vid, Šmarije, Lož
in Obloke). Ta marka je imela različna imena : Marica Vinidorum,
Marcha juxta Souvam (Savína), Saunia (Savinija) in morda tudi
Savia. L. 838. se imenuje nje gróf Sa la ch o, zavisen od koroškega
voj vode, posredo valec med Privino in Franki. On je bival „in arce
Richenburg" (Reichenburg, Rihenberk ali Liberca ob Sa vi) in ta
grád je bil središče Slovenské marke.
Ali kje je bila četrta marka Karantanije? Ivrones misii (Hand-
buch I. 839; Grundriss L 163), da je utegnila biti to Kranjska,
t. j. denašnje Gorenjsko. Res je, da se ta zemlja čaši imenuje tudi
„marka" (Chreina-Marche), ali navadno je v listinali govor le o „pagus
Carniola" (Gau-Krain) z glavnim grádom Kranj (Krainaburg). V prí-
merí z drugími tremi markami bila bi ta „Kranjska marka" mnogo
222 S. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XHI. stoletja.
premajhna. Tudi ona ne leži na meji Karantanije, nego njej na jugu
imamo Istersko in Slovensko marko. Na Gorenjskem torej ni bilo
potreba utemeljevati posebne marke in zato si moramo misliti, da je
ostala ta zemlja še vse IX. in prvo polovico X. stoletja v zvezi s
Koroško, kakor posebna župa te pokrajine. Cetrto marko Karantanije
moramo torej drugodi iskati. Mi známo, dá so imeli Franki 1. 82H.
še lep kos Panonije v svoji oblasti. AH niso morali tudi te zemlje
nekam uvrstiti? Kar se tiče dežele med Savo in Dravo, kjer se je
pa frankovska oblast hitro krčila, dá se misliti, da je spadala v
področje slovenskega mejnega grófa. AH kaj je bilo s Panonijo
med Dravo in Rabo? Saj je ta zemlja tudi potrebovala obrane proti
Bolgarom in malo za tem proti Yeliki Moravski. Mi známo, da so
Franki 1. 848. dali zemljo okolo Blatnega jezera Pri vi n i (f 800),
ki si je sezidal v močvirnatem kraji svoj Blatni grád (Moosburg blizu
Szalavara). Privininá kneževina sezala je proti západu daleč v denašnjo
Stajersko, práv do nekdanje noriško-panonske meje, in zavzemala
torej tudi okolico ptujsko. Severná nieja te kneževine je bila Repica
in Raba, ki sta ob jednem d^lali mejo izmed pasavske in salcburške
škofije. Ta iztočna strán Karantanije imenuje se tu pa tam v listinah
„Iz točná marka Karantanska". Tako beremo, da je škof
Adalvin posvetil 1. 874. cerkev pri Ptuji „in orientali Carinthiae
termino". Da Ptuj ni pripadal Slovenski marki, je natorno, ker leži
izven porečja Save. Ako vzamemo, da so Franki 1. 828. tudi iztočno
marko Karantanije ustanovili, tedaj ne bomo mogli več dvomiti, kam
je spadala srednja Štajerská in ne omahovati, kakor lírones, Hand-
buch I. str. 323 in 333. Res je pa, da je ta iztočna Karantanska
marka po Kocelovi smrti izginila in da so j o skoro potem Madjari
zavzeli. Se le 1. 982. bili so Madjari potisneni čes Labnico in od
takrat pa do danes je ta reka iztočna meja íStajerske.
VI.
Rekli smo že, da so Franki 1. 828. pridružili Karantanijo in
njene marke b a var s ki vojvodini. Takrat torej izgubila je stará
slovenská vojvodina za nekoliko čaša svojo samostalnost. Bavarsko
pa (in torej tudi Karantanijo z markami) podelil je bil Ljudevit
Pobožni avgusta mcseca 825. svojemu sinú Ljudevitu Nemcu (po
deHlnem naČrtu iz 1. 817.). Ko so se pa začeli 1. 830. proti Ljudevitu
Pobožnému puntati njegovi sinovi, pozabíjal je tudi Ljudevit Nemec
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do Xili. stoletja. 223
vedno bolj svojega bavarskega kraljestva hrepeneč po višjih smotrih.
Mestu njega vládali so Koroško palatinski grofje v Karnskem
in Blatnera grádu na sevemi stráni Celovca. Ti vojvodini namestniki
izvrševali so svojo kneževsko oblast po vsej Karantaniji in njenih
markňh. V teh poslednjih imeli so mejni grófi svojo posebno upravo
in večjo vojaško oblast, kakor je že bilo omenjeno. Vsa dežela pa
je razpadala malo po malem na vec okrožnih grofij, katerih načelniki
so naraestovali kralja, pobirali davek, upravljali kraljevska posestva,
zapovedovali vojski in predsedovali rednim (však mešec), kakor
izrednim sodnijam. Da niso prekoračili ali zlorabili svoje oblasti,
nadzirali so jih strogo „kraljevi poslanci" (missi regis),
Ljudevita Nemca sin Karlman spunta se 1. 861. proti svojemu
očetu s pomočjo velikomoravskega kneza Rastislava. Ljudevit je
bil dal že 1. 856. Iztočno marko (avstrijsko) Karlmanu in zdaj je
ta hrepenel tudi po Karantaniji in bavarskem kraljestvu. Ali Ljudevit
prišili hitro siná na pokorščino in tako tudi dve leti pozneje, ko se
je bil Karlman drugikrat spuntal. Tedaj (863) podá se Ljudevit na
Koroško, potolče upornega siná in ga premaga s pomočjo grófa
G u n d a k a r a , ki je iz početka moral ubogati Karlmanu kakor svojemu
gospodarju. Tému Gundakaru predá Ljudevit v zahvalo Koroško
vojvodstvo. Ali že naslednjega leta pomiri se kralj s svojim sinom,
povrne mu njegovo oblast in 1. 865. zagotovi tudi Bavarsko z vsemi
iztočnimi zemljami. Slovencem prijazni Gundakar je nameraval svojo
moč na Koroškem utrditi in morda Karantanijo odcepiti od Bavarske.
Zato ga Ljudevit 1. 866. odstavi in Gundakar, da ne bi bil kaznovan,
pobegne na dvor moravskega kneza Rastislava, kojega odpor proti
Nemcem bil je práv tedaj najsilnejší. Po Diimmlerjevem mnenji dobi
že tedaj Koroško Karlmanov nezakonski sin Arnulf. Ta se je
mnogo mudil na Koroškem, stoloval v Blatnem grádu in imel vec
nezakonskih sinov od postranskih žen slovenskega rodií. Bil je krepke
postave, neupogljive volje in poln častilakomnosti. Hrepenel je, čim
preje sesti na prestol svojega očeta in zato se je skrivaje pogovarjal
z moravskim knezom Svetopolkom, s Tiaterim je moral Ljudevit
Nemec 1. 874. skleniti neugodni mir v Forchheimu. Po Ljudevitovi
smrti 876. dobi bavarsko kraljestvo njegov sin Karlman, ali Koroško
s svojimi markami ostalo je kot posebni del Bavarske Arnulfu, ki
je vedno deloval na oslabljenje nemške oblasti v vzhodnih zemljali
(zlasti Tztočni marki). Njegova z veža s Svetopolkom postajala je
224 S. Rutar: JedinstVo slovenskih dežel od Vil. do XII. stoletja.
vedno ožja in z njegovo pomočjo spuntal se je proti svojemu strijcu
Karolu Debelemu, ki je bil zjedinil ne le vso nemško državo svojega
očeta, nego za nekoliko čaša celo vse frankovsko kraljevstvo in prejel
tudi cesarsko krono v Rirau. Arnulf zbere vojsko Bavarcev in Slo-
vencev ter prišili Karola, da se mu predá 1. 887. Naslednje leto pri-
znajo vsa nemška plemena Arnulfa za svojega kralja. Ali kot tak,
spoznal je nevarnost, koja je pretila Nemški od stráni Veliké Moravské
in zato se je obrnil proti svojemu prejšnjemu zavezniku Svetopolku.
Pridobil je najprej na svojo strán slovenskega kneza Braclava, ki
je vládal nekdanjo Privinino kneževino, ali pa verjetneje zemljo med
Savo in Dravo. Se hujšega neprijatelja Veliké Moravské pa je našel
Arnulf v Madjarih, ki so bili práv tedaj prodrli v ogersko nižino.
Tako je morala pästi najslavnejša slovenská kneževina (1. 905. — 906.),
zlasti ker so se bile po smrti Svetopolkovi (894) porodile razprtije
med njegovimi nasledniki.
Kóje Arnulf zasedel bavarski in nemški prestol, izročil je Koroško
grofu Rudpertu, ki je umri 893. leta. Njegov naslednik je postal
Luitpold, nečak ali morebiti bratranec Arnulf ov in njegov veliki
jubimec, ki je utemeljil vladarsko rodovino Scheiern -Wittelsbach.
Ta je bil ne samo vojvoda koroški, nego tudi vrhovni oskrbnik Iztočne
marke in upravitelj cele Bavarske. Njegova naloga bila je braniti
Nemčijo od návalov madjarskih. Ali v veliki bitki ob Bunavu (mesto
ni točno določeno) 1. 905. poginili so „skoro vsi Bavarci" in ž njimi
tudi Luitpold. Nasledil ga je v njegovi časti naj starej ši sin Arnulf,
obol in častiželjen mož, ki je dobro skrbel za učvrstenje svoje voj-
vodské oblasti in zraven se tudi hrabro vojskoval proti Madjarora,
katere je večkrat potolkel. V zavesti svoje moci protivil se je novo-
izbranemu neraškemu kralju Konradu L (911 — 918) in tako tudi
njegovemu nasledniku Henriku I. (918 — 936). Ta je bil prisiljen
z Arnulfom pomiriti se (v Reznú 921) ter prepustiti mu v Bavarski
in južnoiztočnih zemljah vse knežje pravice brez kraljevega vpliva.
V Arnulfovem imenu vládal je Koroško njegov mlajši brat Berthold,
ki je postal po bratovi smrti (937) vladár Bavarske. Mestu njega
dobil je Koroško z markami po imenu nepoznan gróf.
Ko je Berthold 1. 945. umri, porabil je kralj Oto I. to priliko,
da bi pridobil vojvodstvo bavarsko svoji rodovini in tako utrdil svoj
vpliv tudi v tem delu nemške dŕžave. Izključil je torej Luitpoldove
naslednike od vojvodstva in podelil Bavarsko s Koroško in markami
s. Rutaľ : Jedinstvo slovenskili dežel od Vil. do XHI. stoletja. 2Ž5
svojemu éastihlepnemu polubratu Henriku Saksonskemu (23. de-
cembra 1. 945.). Ta se ni le proti Madjarom hrabro bojeval, nego
razšiľil je svojo oblast tudi proti jugu s tem, da je podvrgel .svoji
vladi O g 1 e j s k i p a t r i j a r li a t. Ali proti njegovi krepki vladi dvignila
se je veliká buna pod vodstvom odstavljenih Luitpoldovičev. Tudi
oglejski patrijarh Engilfried in saleburški nadškof Heriold uprla sta
se prevladi Bavarske (953 — 955). Ali Henrik premaga z bratovo
pomočjo svoje sovražnike in maščuje se nad njimi nečloveško. Vsled
tega spoji Karantanijo in njene marke ože nego poprej z bavarsko
vojvodino. Ali to uničenje karantanske samostalnosti trajalo je le
malo tasa. Po Henrikovi smrti (955) namreč prevzame vlado Bavarske
njegov sin Henrik II. Prepirljivi. Ta se je upri Otonovemu
mladoletnemu sinú Otonu II. (973 — 983) in nameraval s pomočjo
českih in poljskih vojvod pridobiti si nemško kraljevsko krono. Ali
mladi kralj ukroti svojega protivnika in ga prekliče z mnogimi
njegovimi prijatelji (v Reznú 975). Da bi se Bavarska ne mogla vec
protiviti nemški kraljevski oblasti, sklenil je Oto II. razdeliti jo in
tako njeno moč uničiti. Pred vsem so Babenbergovci vzprejeli
cesarsko milost. Prejeli so namreč od Otona „Nordgau" ob česki
meji in „Iztočno marko" na meji proti Madjarom. S to poslednjo
podelitvijo postavil je Oto II. temelj naši Avstrijski državi. Razen
tega pa je odločil cesar Karantanijo od Bavarske in to vojvo-
dino podelil drugi rodovini.
Skoro poldrugo sto let (od 828. do 976.) bila je Karantanija
vpč ali menj združená z Bavarsko. Ali tudi v tem času imela je
Koroška zmerom svoje upravitelje, le malo odvisne od bavarskih
vladarjev. Se bolj neodvisni pa so bili krajinski grófi v Frijulski,
Isterski in Slovenski marki, po posebni ureditvi mejnih pokrajin. Vrhu
tega počenjala je (v IX. in X. stôl.) na Frijulskem nová neodvisna
kneževina, t. j. Oglejski patrijarhat. Že Karol Veliki je bil podelil
(1. 801. ali 802.) oglejski cerkvi mnogo imunitet ter nasledniki
njegovi pomnožili so svoboščine in oproščenja oglejskim patrijarhom
(tako n. pr. Karlman 1. 879., da ima patrijarh pravico pobirati vse
one davščine, katere so se poprej cesarju plačevale). Res, da so te
imunitete veljale le za posestva cerkve oglejske in da ta po-
sestva takrat še niso bila obširna. Ali ipak postavljen je bil temelj
pozneje tako mogočnemu patrijarhatu, ki ni zavzemal samo Frijulske
in Goriške, temveč nekoliko čaša tudi Istro in Kranjsko. Patrijarhova
15
226 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od "VTl. do Xlll. stoletja.
neodvisnost ni bila po volji bavarskemu vojvodi Henriku, zato ga je
z vojsko prisilil, da je priznal vojvodo za svojega kneza. Ali neraški
kralji so vedno podpirali cerkvene kneze in pospeševali njih moč,
da bi jim ti pomagali krotiti preoblastne vojvode. Iz tega uzroka
podelil je cesar Oto I. 1. 902. vsem italijanskim škofom imuniteto
in tiste pravice, katere so izvrševali poprej le grofje kot kraljevski
uradniki. Nezavisnost Ogleja bila je tedaj zopet potrjena in od tega
čaša je vrlo hitro narastala patrijarška dŕžava. Na jednak način
izcimila se je na severni stráni Karantanije nadškofijska kneževina
Salcburška, ki je obstajala celo do Lúnevillskega miru 1801. 1.
Tako vidimo, da, akoprem je bila Karantanija s svojimi markami
nekoliko čaša upravno spojená z Bavarsko, vender je tudi v tem
času ohranila svojo samostalnost, svoje posebne vladarje in svoje
staré ustanove. Le za vláde Henrika Saskega pretila je nevarnost,
da se slovenské dežele stopíjo z Nemčijo, ali to ni imelo trajnega
obstanka. Kakor smo poprej videli, niti nemška kolonizacija med
Slovenci do 1. 955. ni bila posebno napredovala, nego da se je práv
za práv še le po tem letu začela. Tako je ostalo do 1. 970. tudi
narodno življenje slovensko precej nedotakneno in Slovenci so se še
dobro zavedali razlike med seboj in Nemci. Njih imena bila so čisto
slovenská, pomenljiva in lepoglaseča, kakor nam najbolje pričajo
zapiski na Stivanskem evangeliji. (Glej podlistek ,,Soče" 1880, list 17.)
Do 1. 970. torej slovenská samosvest ni bila še ni malo upešala.
(Dalje prihodnjič.)
^^m^.',
Dekliška tožba.
?i
ik mene na klopico sél je,
2^ In nisem mu rekla: nikar!
Za róke me ráhlo prijél je,
Braniti ni bilo mi mar.
Govoril sladko mi je némi,
In 7,rl tako milo je v mé.
Besede so segle v srcé mi,
Pogledi pvebôli srcé.
Pľitisnil na prsi me svoje,
Poljubil na ústa gorkó.
Ni svóbodno svce več moje —
Kaj morera sirota zato!
,r:V^gžáV=.
Oljki.
Irevó, rastoče v vinskem bregu,
'Lepó zeleno v belem snegu.
Oj, drago oljkovo drevo,
Pozdravljam te srčnó, srčnó!
Kot ôtok travnat u puščavi
Prijazno tukaj zeleníš;
Vojak ponôsen se mi zdĺš
Stoječ po bitvi na planjavi:
Le njega bojni grom ni stri,
Tovariše je vse podrl!
Cemú je tébi smrtna sila
Življenja moč in kras pustila?
Da živ nagroben spomenik
Iz mrtvih tal štrliš navpik?
Nikakorl marveč to zelenje,
Oznanja novo nam življenje,
Ko spet pomládil bo se svet,
Ko nov razvíl se bo nam cvet!
Na té iz gôlih tam grmičev
Zletava roj krilatih ptičev,
Ter glásno v vej ah žvrgolí
Menéč, da svet se že mladí,
In, oh. kakó mudí rado
Na téb' moje se okó! —
Prijazno oljkovo drevo.
Pomník nekdanjih dnij cvetočih,
Prorok pvekrasnih dnij bodočih,
Pozdravljam te,
Prosia vlj am te!
Ti v ráno vlívaš nam zdravila,
Svetóstna nam delíš mazíla,
Oživljaš nam telesno moó,
Proganjaš z lučjo temno noč, —
Proslavljam te!
Mirú podoba Ijuba ti
Ljudem si že iz davnih dnij!
Naš rod se ves je bil pokváril
In modri Bog se je kesäl,
Da je človeško bitje vstvárill
Tedaj pa ves naš rod končäl
V vesoljnem, groznem je potôpti,
Zanésel malému le trópu!
Ves rešeni človeški rod
Tačas en s am je nosil brod,
Kdo vé, če ta vbeží pokôpu?
Nad njim mračno, temno nebo.
In krog in krog brezdanja voda,
A rešnega uikjeri proda, —
Strašnó, strašnó!
Kdaj to brezmejno morje splahne?
Kdaj srd neba se pomirí?
Duh božji v vode tôplo dahne,
In voda gine, padá, sahne,
Kakor pred solucem sneg kopni.
In, glej, iz vode se sušeče
Drevo priraste zeleneče,
Golobček bel se nanj spustí;
Na drevu kljuva, kljuva, pika,
In ko z drevésa odletí
V rudečem kljunu zelení
Mu — oljkovd mladíka!
Kakó je pač brodár vesél
Golóba z vejico vzprejél!
To vej o z oljčnega drevesa
So do človéškega rodu
Poslala vblažena nebesá
V poroštvo správe in mirú. —
Mini simból si tudi nam !
Glej, oljčna prišla je nedelja,
In polne srčnega veselja
Vrvíjo trume v bóžji hrám.
Odrasle zreš in otročíče
16*
228
— h — : V cerkvi.
Nesóče oljkove snopíče,
Če ne, mladíke oljčne vsaj,
Svetíšče zdĺ se — oljkov gaj !
Skoz okna solnce božje lije
V ta gaj svoj zlati žai* z nebés,
A bolj še sreíe solnce šije
Otrokom z lica in očés
Skoz senco oljkovih perés.
Pristopi starček sivolás,
In blagoslov nebeskí kliče
Njegov srčnó moleči glas
Na oljčne veje in snopiče:
„O, naj te oljke, kjer bi bile,
Bi blagoslov in mir delile ! "
Da, oljkove mladíke té
Mir bodo in blagóst rodíle,
Ko hišo, vrte in poljé
Blagoslovljaje poškropé.
Glej po kropljenji njivo, trato,
Kakó razvija nje se kras!
Kako se dviga žito zlato,
Kakó je poln pšeníčni klas.
Pod srp že šili, šili v pas
In drevje to, kakó bogáto !
Oj srečni kmetje, srečna vas!
Pa, oh, kaj se temní nebo?
Pod njim se megle temnosive
Vale čez vrte, trate, njive,
Grmeč groznó, preteč strašnó.
Pred selsko kočico klečé
Otroci, starčki in žene,
Z boječim, sólznatim očesom
K oblačnim, mračnim zró nebesom
Glasnó ihtéč,
K Bogú moléč.
A hiše skrbni poglavár
Mladíke oljkove sežíga,
Da strašni vpokoji vihár;
In sveti dim se k nebu dviga.
In, glej, grozeči prej oblak
Na polja vlije déž kroták ! —
O, da bi tí, mladíka míla,
Nevihto tudi vtolažíla,
Ki bnrno hruje med Ijudmí,
Ki v srci strastno nam besni,
Da moje vsäj bi vpokojíla!
Srcé mi pravi, da ga boš,
Če prej ne, ko me boš kropila!
Pred duliom vidim nizko sôbo,
A v sôbi bledo svéč svitlôbo.
Med svéčami pa spavá móž.
Bied móž, ogi-nen s plaščem črnim,
Ki s trakom je našít srebernim ;
On trdno spí, nevzdramrio spí,
Strudíla ga je težka hôja;
Možá pa mnóžica Ijudij
Z mladí ko oljkovo kropí,
Zeléč mu večnega pokoja.
Oj, bratje, ko se to zgodí,
Tedäj končana pot bo môj a.
In konec bo težáv in boja,
Tedaj potíhne za vsekdár
Sľcá mi in sveta vihár!
X.
V cerkvi.
^red božjim oltarjem svotilke goré,
"^Tam zunaj pa zvezde blesté se;
V svitlobni temini molilke klečé,
A z njimi družé i možjé se
Različne starosti, različnih oprav
Klečé tu v Gospodovem hrami ;
Premnogo je bolnih, slabotnih postav,
Premnogo očij se solzámi!
Tu prósi niirú si prcbledo deklô.
In támkaj za siná ženica,
Kakó jej okó to obupano zré,
Kakó v njem blestí se solzica!
In tukaj vzdihuje za zdravje možák
S tresočimi prosi rokánii;
Tam mater bolehno mladcnič krepák
Bogu priporoča s solzami!
m
— ^b— : Pomladanski dan.
229
„Milósten nam bodi, stv<aritelj nebes.
Ki čaješ nad nami v Ijubavi !
Otôľi pekoce solzé nam z očeš
In zemskih nadlog nas ozdraví! "
Ne molijo glasno, le tiho kipé
Pouižne želje jim v nebesá,
Da veíni stvavitelj neba in zemljé
Ozdravi jim dušo, telesa!
In čuvstva vzkipé mi za mili moj rod
In družim s prosilci se temi :
,0j varuj ga, varuj nebeški Gospod
K pokoju in sreči ga spremi! ..."
-b-
Pomladanski dan.
"íriroda praznuje dan véliki svoj
'' In zmago nad zime vetróvi ;
In kamor le pôgled obrne se moj,
Povsod kliJQ mi cvetóvi.
Oživlja se vse — in uničeno je
Odurne te zime vladárstvo ;
Kar gôlo bilo je, odičeno je,
Pomladi postavljeno varstvo.
A kaj mi vse to, da zunaj se dan
Pro^tira čez hribe, doline,
Ce meni pa jaseň tako in krasán
V obupauo dušo ne sine?
—b
Luterski Ijudj e.
Povest.
Spisal Janko Kersnik.
m.
Spolnile so so vroče želje,
Spet zrejo srečne te očí;
Pa kaj ni čisto mi veselje,
K.*íj brídka kaplja ga greni?
Boris Hiran.
^ri dni prebil je mladi slikar doma, obiskal v tem vso bližnjo
ľodbino, pozvedel vse novosti, bodi si zanimljive mu ali ne,
=^ in po opoludanskem obedu četrtega dne stal je v vežnjih
vľatih rojstvene hiše, ter pogledoval na desno in levo in gori v
jasno poletno nebo: vedel ni, kaj bi pričel. Domáci so odhajali na
230 J. Kersnik : Luterski Ijudje.
poije, in kaj bi tudi ž njimi? Govoril je bil z raaterjo in sestrama
skoro že o vsem svojem in njihovera življenji — novega ni nihče
vec vedel; o dobri letini, o sosedovi telici in o najnovejši zaroki
nekdanje farovške kuharice Marijane z mežnarjevim Jurijem govoriti
pak se mu ni Ijubilo. Znanca ni imel blizu nobenega, s katerim bi
se bil lehko poraenil tako, kakor si je želol, in kakor se je bil v
zadnjih letih svojega skoro nemirnega življenja navadil.
Tam gori v zakotji svetila se je sprednja stena Potoškega
grádu, in nekoliko odprtih oken, v katerih so se zibala zelena zagrinjala;
dajala so priliko slutnji, da tam morda biva nekaj Ijudij, s katerimi
bi se občevalo tako, kakor zunaj po svetu, po mestih. Slikar se je
ozrl nekolikokrat tja, in v mislih mu je bilo, da bi šel gori v grád.
„Pa kaj!" dejal je sam pri sebi, „kdo vé, kakovi Ijudje so!
In čemu znanstva iskati, ko kmalu odidem?"
Stopil je nazaj v vežo, in šel potem po ozkih lesenih stopnjicah
v svojo malo podstrešno sobico ter legel na postelj. .
Pa tudi spati ni mogel.
Vstal je zopet ter jel premetavati v omarici malé svoje stvari.
„Najbolje bo, da grem; jutri ali pojutranjem! Kaj bi se človek
sušil v tem dolgem času?"
Vrnil se je zopet pred vežo. Se jedenkrát pogledal je gori proti
Potoku in zamrmral: „Neumno bi bilo res, hoditi tja, ko človek ne
pozná Ijudij ! "
Obrnil se je na nasprotno strán in korakal počasi po ulicab v vas.
Sredi Kodice, malo potisnena v levi breg, kateri se je polagoma
izgubljeval v spodnjem ravnem polji, stala je jediná vaška krčma;
„pri Petru" imenovali so jo kmetje, in slovela je zaradi dobrega vina
po vsej okolici.
Na desnem konci lepo pobeljene hiše rastel je star, košat oreh,
in v njegovi senci stala je mala z deskami obočena lopa. Po leti
obedovala je tam družina, in sedali so tja pivci; redki so bili se ve
da v delavnik, zlasti v tem času, pa zato jih je bilo ob praznikih
in nedeljah več.
Kosan je to že vedel; zato se je tudi skoro začudil, ko je^
zavivši okrog ogla videl, da nese dekla vino in kruha iz hiše tja
proti lopi. Postal je pred vežo in čakal, da se vrne dekla. Rad bi
bil sedel tja v lopo, kajti v hiši — to je tudi vedel — bila je peč
zakurjena, kakor po zimi.
J. Kersnik: Luterski Ijadje. 231
„Kdo je tam pod orehom?" vpraša deklo, ko se je bila \Tnila.
.,Grajski so tamkaj !" reče ona.
„Grajski?" ponavlja slikar.
,,Ali prinesem vina?" vpraša dekla.
,.Da, da, vina!" ukáže oni ter stopi proti orehu.
V lopi sta sedela dva gospoda v lovski opravi; slekla sta bila
suknji in odložila klobúka : jeden je ukazoval psu, ki je sopihal pod
mizo, naj leže v kot pod klop. Vroče je bilo vsem.
Slikar pri vstopu v lopo uljudno pozdravi, in ko zapazi začu-
dene poglede, s katerimi sta ga pri odzdra^Ti merila ona dva, pri-
stavi hladno:
„Slikar Kosan."
„Nadlajtnant Werner," reče jeden izmed onih dveh, ter potem
pokazavši starej šega tovariša nadaljuje: „to je pa moj prijatelj pi.
Berg, zasebnik iz Lipskega."
Kosan je sedel na klop poleg nadlajtnanta ter obrnil pogled še
jedenkrát vanj.
„A, Vas sem pred nekoliko dnevi menda že videl?" reče ve-
selo oni.
„Da, jahali ste tam gori proti vaši," odgovori slikar.
„Tam bi bil kmalu s konjem pohodil tistega fantalina sredi
ceste, če bi ga ne bil odgnal z bičem," smeje se oni, ter jame pri-
povedovati tovarišu, ki je v jednomer z robcera brisal svoje potnô
čelo, kako je udaril malega dečka.
Kosan je molčal ter natočil si vina, katerega je bila donesla dekla.
.,Pa kako prihajate Vi v te zapuščene kraje?" vpraša nadlajtnant.
„Domá sem tukaj !"
„A, domá !" meni zategneno oni.
,,Pa ne ostanem dolgo!" reče zopet slikar, katerega se je bilo
pri zadnjih besedah nadlajtnantovih polastilo nekaj, kakor sramovanje,
da je tukaj domá.
,,Saj res ni, da bi človek ostal dolgo!" pritrdi oni, ,,kaj ne
Berg, mi dva tudi odideva zopet v mesto, — kamor hočeš?"
„Morda!'-' reče liladno ogovorjeni ter položi svoj mokri robec
na klop in obleče zopet suknjo. „Mladih rac pač ne bom več iskal
s teboj, — rajši ležim doma in štejem pajke in muhe po stropu!"
j.Haha ! Jedenkrát sva šla, pa imaš že dovolj I Glejte, gospod,"
obrne se nadlajtnant k slikarju, ,,to Vam je lovec, ta moj prijatelj !
232 J. Kersnik: Lnterski Ijudje.
Par ur sva hodila po Zalokah, in uničen je. In kaj hočete druzega
tu početi, nego stikati po močvirji za divjačino, ko nimate niti naj-
manjše zábave v tej puščavi?" Slikar je bi] malo prej tožil sam o
dolgem času, a sedaj ga je vender jezilo, da ta tujec govori tako
zaničevalno o rojstvenem njegovem kraji.
Hotel je ziniti nekaj o prirodni krasoti kraja — druzega po-
sebnega mu ni bilo tako hitro v mislih, ker se mu je govornik jako
navaden človek dozdeval, kar zavrne Berg:
„Meni tega mnenja ne smeš podtikati, prijatelj, — meni jako
dopadá tu!"
„Se ve da, domá," smeje se Werner, ,,pa ne na polji, v gozdu ;
prijatelj je ženin moje sestre, in prišel nas je obiskat," obrne se oni
k slikarju.
,,Cestitam," odgovori ta malomarno.
Pogovor se je zasukal, — kajti vodil ga je nadlajtnant, —
na mestno življenje in mestne zábave, in pri tem je slikar zvedel,
da je Werner sedaj le za kratek čas na dopustu pri očetu, in da
je bodoči syak njegov porabil priliko, ter tudi zapustil mesto, da
obišče nevesto svojo. Bival je sicer v Lipskem, ali pak v bližnjera
obmejnem českem mesteci, kjer je imel večja posestva, in kjer je
bil sedaj Werner v garniziji.
Vse to je zvedel v kratkera slikar, in po vrhu še, da je Wer-
nerjeva rodbina nemška — Saksonska, a da je njegov oča že zdavna
na Kranjskem, kjer je imel pred malo leti še posestvo na Dolenjskem,
pa ga je bil prodal, ko se mu je ponudila prilika kupiti Potok.
Nadlajtnant je bil silno zgovoren, tovariš njegov pa molčeč ;
pristavil je le tu in tam kako besedo. Tudi Kosan je večji del po-
slušal, ker mu, kakor je dejal sam pri sebi, nobeden teh dveh gospodov
ni bil posebno po volji.
Dan se je bil nagnil, ko opomni Berg, da bode treba domov.
Ona dva se odpravita in tudi Kosan, ki pač ni vedel boljšega
pričeti, pridružil se je njima. Ovinek do doma ni bil tako velik,
ako bi ja tudi dalje spremil, nego samo do grajske meje.
Slikar je imel stoprav sedaj priliko ogledati si svoja znanca,
ko so stopali drug poleg druzega po široké ra kolovozu. Bili sta to
dve krepki veliki postavi, obe lepo rasteni. Nadlajtnant jako gibčen
in živ, oni pa zmeren in premišljen ; pa dvoma ni bilo : Berg je nad-
vladal. Obraz Wernerjev ni kázal nobene posebne lastnosti, samo iz
J. Kersnik: Lnterskí Ijudje. 233
vodenih očij sevala je neka malomarnost ; tovariševega lica pa si
slikar ni mogel tolmačiti; imelo je nekaj orlurnega okrog usten —
bodi si ono cinično brezozirnost, ki vidi le svoj egoističen smoter, —
bodi si — slikar sam ni vedel kaj. a prvo je bila tudi prvá njegova
raisel. Berg je bil videti kakih deset let starejši od svojega tovariša,
ki je bil morda tridesetleten.
Dospeli so kmalu do holina, kjer je dober streljaj nad njimi
stal grád Potok.
„Obiščite nas vender!" dejal je pri slovesu nadlajtnant.
Berg je stal na stráni.
„Hvala Vam, a ne vem, bom li še dolgo tu, morda že odidem
jutri," reče slikar.
„Pa vender, če še ostanete!" —
Berg pozdravi mirno mladega moža in potem se razidejo.
Kosan je krenil na desno cez malo brdo, ki se je izgubljalo v
nizkem borovera gozdiči; tja skozi vodila je steza v ovinku zopet
nazaj v četrt ure oddaljeno vas.
Novo znanstvo ga ni posebno zanimalo. Starejši mu je bil do
sedai tako rekoč zastavica, in on ni imel posebnega ali sploh nobe-
negá razloga, reševati jo. Nadlajtnant pa je bil navaden človek, lahko-
miseln, brez trdnih názorov, individuum, ki živi, ker je v življenje
posajen. Tako ja je naglo razsodil Kosan, ko je stopal cez goste
korenine, ki so preprezale stezo.
„In pa ženin je oni!" nasmehne se sam pri sebi; „kakšna je pac
nevesta, — ha!"
Ob stezi je rastel gost drenov grm, in lepa, ravna šibina v
njem zvábila je slikarja, da jo je odrezal. Režoč in gledajoč grče
postal j o za trenutek na bližnjem razpotji.
Lehki koraki pred njim od levice sem ga opozoré, in ko pogleda
tja, poneha z rezljanjem za trenutek, trd in nem, kakor okamenel, z
nožem v desnici, in z drenovo palico v levici!
„Signora !" vzkliknil je v prvem trenutku, — a vec ni
mogel izpregovoriti. Pred njim pa je stala njegova znanka iz vile
Borghese.
Ugledala ga ni bila prej, stoprav glas njegov jo je opozoril,
da se je ozrla k višku; kajti steza je bila preprežena s koreninami
in treba je bilo pažiti, kam stopi noga.
Deklica je obledela malo, a takoj jej je kri zalila obraz.
234 J. Kersnik: Luterski Ijudje.
Pozdravila je na lahko in molčé ter hotela mimo slikarja.
Sedaj še le se je ta vzdrarail.
„Kakov slučaj!" dejal je; in potem se ga je polastil vesel
smehljaj. „Kdo bi bil mislil, gospica, — da se tukaj srečava?"
In tudi ona se je nasmijala.
„Zares — čudno! Pa kako prihajate Vi semkaj ?"
„Doma sem tukaj!" rekel je liitro slikar, a skoro mu je bilo
žal, kajti spominal se je, da je danes že jedenkrát jednako odgo-
voril in da bi se bil tedaj kmalu opravičeval zaradi tega domovja.
Pa tega sedaj ni bilo treba!
„A, to je lepo!" dejala je deklica, „tudi jaz sem tukaj doma."
Slikar so je domislil, da bi bilo sedaj vender umestno predstaviti
se, in storil je to na krátko.
„Mi stanujemo tu gori v grádu, na Potoku," reče potem ona.
Obrnila sta se pri tem oba po stezi navzgor, in slikar je spremljal
deklico, kakor bi se to samo ob sebi umelo.
„Seznanil sem se danes z dvema gospodoma iz grada," omenil
je Kosan, — „nadlajtnant Werner — -"
„Ta je moj brat!" reče ona blastno, „dolg čas mu je tu, in on
vedno šili nazaj v mesto. Meni ni dolg čas, ako le morem ven v
gozd, na polje; — ali ni lepo tukaj pri nas?"
„Da, lepo je!" odgovóri on mehanično.
„Lansko leto smo bili na Vlaškem, — letos pa smo ostali
doma, in meni vender ni žal, da nismo šli nikamor. Ali ste Vi že
dolgo v tem kraji?"
„Nekoliko dnij," pravi slikar zamišljen.
„In blizu?"
„Tu doli v vaši!"
„Obiščite nas!" reče zopet ona; „očeta jako veseli, ako kdo
pride k nam. Tu nimamo nobenega znanca."
Stala sta sedaj na istem mestu, kjer je pred malo časom poslovil
se slikar od onih dveh gospodov.
Kosanu je nekaj težilo prsi, in tudi deklica ni bila tako veselá,
ko početkom.
„Ce mi bode le mogoče, obiskal Vas bom; pa sedaj sam ne
vem, kako bode z mojim odhodom od doma."
Slikar je dejal to, da je v obce kaj rekel. Sedaj mu še v
mislih ni bilo, odpotovati — niti jutri, niti pozneje.
J. Kersnik: Lnterski Ijudje. 235
Njej pa se je nekako mudilo. Podala je spremljevalcu roko in
s kratkim „Na svidenje pri nas!" odšla je proti grádu.
Slikar se je vrnil po prejšnji poti. Kako drugače mu je bilo
sedaj pri srci, nego četrt ure prej, ko je bil šel ravno tod. Smijal
se je bil prej sam pri sebi puhlosti nadlajtnantovi, — „in pa ženin
je oni drugi!" dejal je tedaj porogljivo. Jeden trenutek sarno, in potem
si je bil zaeel rezati drenovo šibino.
Sedaj pa je šel hitro, razburjen po stezi skozi gozdič ; ni se
smijal niti žvižgal pred se; v tla je zri, in čudno, — one porogljive
besede spremljale s6 ga: bile so mu v raožganih in na jeziku.
„Ženin, ženin!" mrmral je pred se; „in nevesta? Morda je še
katera dniga v grádu ? Da bi bila ta ? — Ne, ne, ne ! Ni mogoče !
Bedak, zakaj nisi vprašal?"
In vender se je spominal, da je hotel vprašati, a da se mu je
ustavljal jezik, da ni hotelo cez ústna to vprašanje. Ko je tako pri-
hitel na razpotje, kjer sta se bila srečala prej z deklico, krenil je na
strán, od koder je bila prišla ona. Steza je vodila daleč po gozdu
in se je naposled izgubila.
Slikar je taval tam po gošči in vrnil se je stoprav o trdem
mraku. Bil je zopet dobre volje, in pri večerji izpraševal je sestri
svoji o grajskih Ijudeh.
„Saj si ž njimi pil danes pri Petra!" reče mlajša.
„Tam sta bila le dva!" odgovori on; „pa koliko jih' je vender
na Potoku?"
„I, le čakaj — gospodar, potem sin njegov in hči in jedna
teta. Sedaj pa še jednega tujca vidim čaši."
„In ta teta, — kakšna je ta teta? AH je stará?"
„Kakor zemlja!" nasmehne se dekle.
Slikarju se ni Ijubilo vec povpraševati.
Malo pozneje je zopet v svoji omari premetaval obleko in perilo
ter gledal, v kakem stanu je vse, kakor mladenič, ki hoče prvikrat
na ples.
Ko je ležal potem v postelji, poskúšal je dolgo brezuspešno,
da bi zaspal, in še skoro tja v prvé sanje so mu zvenele sestrine
besede: „Stará kakor zemlja!"
(Dalje priliodnjič.)
Zemeljski potresi.
Spisal J. Jesenko.
XXIV.
Ražni učinki zemljskih potresov. Razpoke, razdori in
brezdna v zemeljski skorji.
(Dalje.)
aj oči tn ej ši stanovitni učinki zemeljskih potresov so ražne razpoke
zemljske skorje. Tresenje, bodi si navpično, bodi si valovito, ima
največjo moč na skupnost zemeljske skorje, tako da se tu razpoči,
tam se pa na široko razdere. Razpoke so po velikosti kaj različne :
tu so komaj znatne, tam pa nam zevajo nasproti razdori, ki so vec
sto ali tisoč metrov dolgi, več metrov široki in primerno globoki.
Razpoke in razdori navadno drzé v je'^lno mer, časih so pa kljukasti,
práv v rezkavico razviti in le redkoma krivočrtni. Ce je razpočena
zemlja izkamenitih skladov ali iz zmesnega kamenja, ohranijo
se one razpoke ter kot brezdna, propadi ali zijavke sem ter tja močno
ovirajo promet med Ijudmi. Koder so pa razdori nastali v rahlem
kamenji ali mehki zemlji, zasujejo se kmalu. Prej ali poslej se od
stráni vsadi zemlja vanje ter jih napolni. Jednako deluje na nje tudi
dež in zmrzav, voda in veter.
Ker se podzemeljski sunki ponavljajo, ponavljajo se tudi one
razpoke. Casih so se prvi razdori zopet sklenili ali zaprli, a pri
tretjem šunku iz nová odprii ter se pri četrtem, petem šunku še bolj
razširili. Skoro pri vseh močnih potresih so opazovali mnogo takih
razpok in razdorov, ki so sem ter tja bili tako široki, da so se vanje
pogreznili slučajno nad njimi stoječi Ijudje in živali, liiše in drevesa
ter se popolnoma zmeôkali, če so S3 pri nasleduj ih sunkiii razdori
zaklopnili.
Pogostoma tudi močni potresi naklanj ijo in vzdigujejo poprej
vodoravne in skupne sklade zemeljske skorje. Ker z veliko močjo
J. Jesénko: Zemeljski potresL 237
potisnejo na kakov oddelek kamenene skladbe, pretrgajo skladbo, vzdig-
nejo oni oddelek ter napravijo tako iraenovane premete zemeljskih
skladov. Ob razpoki se očitno vidi, kateri skladi so se prej držali
vkup : vsled potresa so se pa skladi na jedni stráni znižali ali pa na
driigi stráni zvišali ali vzdignili.
Jednaki, če práv neznatni učinki potresa so se videli v okolici
Zagrebški. Dr. Kramberger je blizu Resnika opazoval 19 stopinj dolgo
razpoko, ki pa je bila koniaj 3 centimetre široká ter je držala od
zahoda jugozahoda proti vzhodu severovzliodu. To razpoko so križale
manjše. Isto je opazoval v grmovji Dubskem, le da je bilo manjših
razpok mnogo vec, ki so križale glavno ter so držale proti jugu do
vaši Zvanja Reka. Isti samovidec tudi poroča, kako seje 9. novembra
^jutraj pri prvem močnem potresu zemlja na jednem kraji vzdignila.
Kmet Filipovič je ves začuden rekel svojemu sosedu Pirinu, kako to,
da sedaj po potresu stoji Pirinova hiša tako visoko, njegova pa nizko,
ko sta prej obe stali ravno na planem. Kdo se ne spomina, kak
krik so zagnali Ijudje o teh razpokah in onem nedolžnem blatu, ki
ga je potres skozi razpoke zmetal ali potisnil na vrh: ..Zagreba bode
konec ! Mesto stoji na podzemeljskem ognjeniku, ki se ima odpreti
in nam jugoslovansko središče požreti !" A hladnokrvno preiskavanje
je precej pokazalo, da je ono blato iz bolj vršnih plastij zemeljske
skorje in da nima v sebi nobene ognjeniske tvarine, še žveplenega
smradu ne, ki so ga prej ob razpokah pri Resniku, Drenji in Nartu
vohali. Gola mehanična sila podzemeljskega gibanja ga je potisnila
na vrh. Potres je najbrž raztrgal prodnato zemljo še pod gladino
bližnje Save ; po tej še tako neznatni razpoki je prišla voda v prodnato
podlago ; pri daljnem gibanji pa je pritisnilo z zemljo na vodo ter jo
z glenom in grezom, práv močnatim blatom, po razpoki pognalo na
površje zemlje. Po potresu se je voda v prodnato podlago zopet
odtekla ter na površji zapustila one okrogle luknjaste kupce, katere
je proglasila razjarjena domišljija in nedolžna nevednost za kaj po-
menljive in nevarne blatobljuvne ognjenike!
Že v najstarejših vekih so Ijudje opazovali také učinke močnih
potresov ; po raznih krajih so se na nje oprte razvile lepe bájke, ki
gotovo niso po vsem izmišljene, ampak imajo nekaj resnice v sebi.
Kdo se ne spomina starodavnega bajnega poročila, da je močen
potres odtrgal Sicilijo od Kalabrije, ki sta se prej držali druga druge.
Jednako bajno pripovedko so izročili Pelazgi svojim naslednikom
238 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
Rojotjanom, cla je potres za nekaj čaša bil odpil podzemeljsko pretoko
iz Kopajskega jezera v bližnje morje. Starodávni Grki so si tudi
pripovedovali, da je inoeen potres pretrgal gorovje na severovzhodni
stráni Tesalije ter napravil mnogo opevano cvetočo dolino Tempe.
A prepuščajmo te in jednake starogrške in starorimske bájke našim
jezikoslovcem, naj oni preiščejo in določijo, koliko so oprte na dejanske
razmere.
Tu naj navedemo le nekaj natanko opazovanih in dobro pover-
jenih účinkov zemeljskih potresov iz zadnjib dveh stoletij. Ko se je
leta 1692. Jamajka tako strahovito tresla, da se je njeno površje
zibalo kot močno razburkano morje, naredilo se je pogostoma po sto
razpok in razdorov h kratu, katerili se je nekoliko nagloma zopet
zaklopilo in potem zopet odprlo. Vanje se je pogreznilo mnogo Ijudij,
nekateri popolnoma, nekateri le na pol, še drugi so gledali le z glavo
iz razpok. Ko so se razdori zaklopnili, zmečkali so Ijudi, ko so se
pa iznova odprli, izmetali so jih iz sebe z veliko množino vode. Jednako
se je zemlja razdrla na otoku Hajiti pri potresu 1770. O potresu v
Riobambi (4. febr. 1797.) pa po poročilu imenitnega rastlinoslovca
Don José Cavanillesa piše A. Humboldt (Kosmos IV. str. 221): „Raz-
poke so sedaj se odprle, sedaj se zopet zaklopnile. Nekateri Ijudje
so se rešili, da so nagloma raztegnili roke, da se niso vanje pogrez-
nili. Cele vrste ježcev in obloženih mezgov (recuas) so nenadoma se
pogreznile in izginile v širokih poprečnih razpokah. Najbiižnji deli
zemlje so se tako močno sedaj zniževali, sedaj vzdigovali, da so Ijudje
na 4 metre visokem kôru v cerkvi stopili naravnost na ulični tlak.
Cele močno zidane hiše so se pogreznile ; stanovalci v njili so lehko
odprli notranje duri, hodili sem ter tja iz sobe v sobo, prižgali luč
in dva dni se hranili z živežem, ki so ga slučajno našli, ter se med
seboj pričkali, ali jih bodo rešili ali ne." Pri močnem potresu Cilskem
(1. 1822.) se je ondotno primorje iz golega granita raztrgalo v vzpo-
redne razpoke, ki so na notranjo strán držale 3 kilometre daleč.
Nekatere prikazni pri potresu v porečji Misisipija (leta 1812.) nas
očitno spominajo na prej omenjene učinke pri Zagrebškem potresu.
Zemlja se je vzdigovala v dolgih valovih, ki so se na vrhu razpočili.
Iz razpok je mehanična sila izmetavala vodo, pesek in premogov
drobiž. Flint je še čez 7 let opazoval mnogo zevajočih razdorov. Po
nekodi so se Ijudje rešili smrti, da so veliká drevesa pokladali poprek
čez razdore ter se na njih držali, da se niso pogreznili. Angleški
T. Jesenko: Zemeljski potresi. 239
prirodoznanec Lyell (Principles of Geológ. 44ó) je še leta 1846. opa-
zoval mnogo takih razpok, če práv so jih v teku 34 let iiekoliko
zasuli dež, zmrzav in povodeuj ; tudi veter je listja vanje nanosil
ter jih precej napolnil.
Hamilton, Grimaldi, Spalanzani in Dolomieii so na drobno opa-
zovali in preiskavali jednake učinke silovitega potresa, ki je leta 1783.
Kalabľijo razdejal. V pokrajini San Fili je opazoval Grimaldi 4 kilo-
metre dolgo razjjoko, ki je bila 80 centimetrov .íiroka pa 8 metrov
globoka. Jednako je meril pri Rozarni. V pokraji Plaisanski pa se
je naredilo popolno debro, ki je bilo skoro 2 mi bodá dolgo pa
84 metrov široko. Druga razpoka pri Cerzulli je bila 6 kilometrov
dolga, skoro 50 metrov široká in 30 globoka. Na juznem oglu Kalabrije
se je celo neka gora Zefirio iz apnenca prek srede razpočila. Blizu
mesta Oppida, potresnega središča, požrli so široki razdori mnogo hiš
tako popolnoma. da so izginile brez sledu. Isto se je zgodilo tudi pri
Cannamariji, Terranuovi, Sv. Kristini in Sinopoli. V pokrajini Jero-
carnski so razpoke od neke srednje točke držale stremenasto na vse
stráni, kot drže razpoke na močni oknici, ki si jo z jednim sunkom
ubil. Y Kalabriji so opazovali tudi zemeljske premete. V Terranuovi
je potres močno vzdignil nekatere hiše, poleg njih stoječe pa so se
močno znižale. V nekaterili ulicah se je zemlja ob hišnem zidu kvišku
vzdignila, da, neki kaj močno zidan stolp se je razpočil po sredi in
jedno polovico je potres porinil za 5 metrov visoko.
Kakor okrog Zagreba, pokala se je zemlja tudi v Valahiji pri
potresu leta 1838. Nekatere razpoke so bile po .500 do več tisoč
metrov dolge, a komaj 20 do 30 centimetrov široké. Pri vaši Babeni
blizu Slan Rimnika so se te ozke razpoke razširjale od dne do dne,
kako da je njih širokost nazadnje merila po 5 in več metrov. Po
nekodi so nastali tudi zemeljski premeti, vsled katerih so se nekatere
hiše premaknile ali raztrgale ali popolnoma porušile.
XXV.
Razpoke med potresom bljujejo vodo, pesek, blato in
ražne pare.
Luknje, razpoke in razdori, ki se pri potresih narede, pogostem
líljujejo vodo, pesek in blato, ražne pare in plinove. Tému se ni
čuditi, kajti močni potresi prenarejajo ali premikajo zemeljske sklade
240 J. Jesenko: Zemeljski potresí.
ter tako pritiskajo na vodo v otlinali in žilah iu jo po razpokah
siloraa kvišku poganjajo. To nam dovoljno pojasnjuje, zakaj pri po-
tresih v Kumani vodnjaki bljujejo vodo, pesek in blato. Jednake
učinke opazovali so kaj pogostoma tudi drugodi. Pri zadnjem potrosu
Zagrebškem se je v gozdu Stubici pri Oľoslavji udrla zemlja skoro
4 metre poprek in G metrov globoko. Ta globina se je neraudoma
napohiila s toplo vodo. Drugi jednaki vsed so ondu opazovali 10. no-
vembra 1880., katerega premer je pa meril le dobro IVs metra. H
kratu je bil poln tople vode. Podzemeljska sila je pritisnila na vodne
žile, ki napajajo bližnje kopeli Oroslavske, ter je po rahli zemlji
nekoliko vode pognala v omenjeni brezdni ali okrogli razpoki. Na
také silovite premembe v podzemeljskib vodnih žilah in pretokah
káže tudi poročilo iz Oroslavja. Po tem so dan j>otresa bili topli
vrelci kopeli večinoma neprimerno kalni ali motni ter so kaj nemirno
iz Inkenj vreli.
Med Kalabrijskim potresom je pri Seminári iz razpoke prišlo
toliko vode, da je naredila malo jezero (lago del Tolfilo), ki je bilo
skoro GOO metrov dolgo, 300 široko in 17 globoko. Pri potresu v Valabiji
so razpoke bljuvale vodo s sivim in črnikastim poskom in grezom.
Pri potresu v Kataniji (1818) se je pred prvim sunkom v mestu
odprlo, práv za práv naredilo 14 vodometov; silno je vreščala voda
iz njih. Leta 1702. in 1703. je potres silno razsajal v Abruzih ter
mesto Aquilo skoro popolnem pokončal. Pri rečenem mestu se je
odprlo vec brezden, ki so nabljuvala toliko vode in kamenja, da
bližnjega polja niso mogli vec obdelovati. Iz sosednjib bribov so pa
pubteli gosti sopari in plinovi, ki so se na zraku zažigali. Jednako
puhtenje plinov so na Armenskem opazovali pri potresu leta 1840.
(zlasti pri razpokah ob Araksesu in Karasu). Tudi ])ri potresu Lizbon-
skem (175.5) so iz novih razpok v skalovji Alvidras pubteli plinovi,
ki so se na vzračji zažigali; poleg njih se je iz razpok valil dim,
ki je prihajal tem gosťejši, čim močnejše je bilo podzemeljsko bob-
nenje. O jednakih opazbah so večkrat poročali iz Nove Granade in
Venezuele.
(Dalje prihodnjič.)
■•fe^''^''í^i^^^'{wSIJ^<^^^*fe?-<3=<B^-
(s^St-Š
Bájke in povesti o Gorjaneiii.
Spísal J. Trdina.
B. Rajská ptiea.
älil je imeniten gróf. Ta gróf šel je v Gorjance na lov. Veliká
družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Gróf iigleda
medveda in skoči za njim. Medved sine v goščavo, gróf za
njim. Medveda zmanjka in gróf vidi, da se nahaja v neznanem kraji,
po katerom še nikoli ni hodil. Ta kraj bil je najlepši gaj, kakeršnega ni
videl ne v domáci, ne v tujih deželah. Z dreves visela so zlata jabolka,
iz debel cedil seje iz nekaterih med, iz nekaterih dišeče kadilo; prelepo
dišalo je v tem gaji vse : tráva, cvetice in celo listje na drevji. In če
je pogledal gróf na zemljo, lesketalo se je okolo njega brez števila
bistrih studencev, v katerili se je pretakala srebropena voda po zlato-
peski glini. V senci krasnega gaja bilo je tiho, za čudo tiho. Poska-
kovala je od veje do veje samo jedna ptičica. Nihče ne bi bil rekel,
da je ptičica lepa, ko ne bi bila imela zlatega kljuna. Ali še lepši,
stokrát lepši od zlatega kljuna bil je nje mili, sladki glas, katerega
se gróf ni mogel naslušati. Ker se je bil utrudil, sedel je na klop,
da se nekoliko odpočine, ob jednem pa kratkočasi z rajsko divnim
petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor je mislil,
dobro četrt, morebiti tudi pol ure. Práv nerád se je dvignil, ali se
je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila in se zanj
bála. Iz prijetnega gaja prišel je kmalu nazaj v goščavo in iz goščave
na pian. Oziraje se na vse stráni klical je prijatelje in lovce, ali
nikjer ni bilo žive duše : lovska družba je izginila, kakor da bi se
bila pogreznila v zemljo. Gróf se je naveličal klicati in iskati, in šel
domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoro več poznal. Koder je
rasla poprej hosta, sprehajali so se po vinogradih veseli gorniki in
koder so pasii pastirji drobnico, trudili so se zdaj pridni oratarji.
Gróf je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil, da se mu
16
242 J. Trdhia: Bájke in povesti o Qorjancih.
je pripetilo. Vprašal je gornike, če niso videli njegove družbe? Gorniki
so se mu začudili in dejali: kakove družbe? Kdo pa ste? Mi Vas
ne poznamo, ker Vas nismo še nikoli videli. Vprašal je tudi oratarje,
kdaj so šli domov grajski gosti in lovci? Oratarji so se začudili in
dejali: kaki gosti in lovci? Naš graščak ne lovi zverij, on lovi nas
uboge kmete. Dokler je živel rajnki gróf, nismo vedeli, kaj je liudo.
O slabih letinah dajal nam je živež zastonj. Na tlako nas ni nikoli
silil. Desetino nosili smo mu v grád, kolikor smo sami hoteli. Od
revežev ne bi bil vzel ne jednega klasa. V krčmah smo pili z njim
in se gostili na njegov račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in
jih Ijubil kakor svoje, da bi bil dal zanje svojo krščeno dušo. Blagi
gospod šel je v Gorjance na lov in tamo ga je raztrgal medved.
Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno zaslúžil. Njegovega
praznega grádu polastil se je hmeljniški barón. Barón delal je s kmeti
grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mestu njili orali smo mu
polje mi, naše žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči
in nas priganjali na delo z biči. Biči pa niso bili spleteni iz govejskih
jarmenov, ampak iz kože, katero je urezal barón iz naših hrbtov.
Desetino zahteval je od vsega, kar raste na polji in v vhiogradu in
od vsega, kar se pitá in kŕmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo je
od revežev, kakor od bogatinov, o slabih letinah ravno tako, kakor
o dobrih. Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali. Barón pa je
rekel zabavljivo: Naj se zgodi po vaši volji! Ce nečete dajati desetine
vi meni, dajal j o bom jaz vam. In začel je jemati kmetom ves pridelek
in priredek, puščal jim je samo borno desetino. Mi smo poginjali od
lakote in se jeli puntati. Barón pa je nabral krdelo žolnirjev in šel
na lov. To je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. Volkov,
zajcev in druge živali se ni dotaknil, streljal in pobijal je samo
kmete. Kadar so mu prišli prijatelji v gosti, napravil jim je tako
igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. Igral je z njimi s kmetskimi
glavami za kmetská dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj že veliko,
veliko let. Ravno danes je trideset let, kar nam je vzel Bog dobrega
grófa in z njim vred ves mir in vso srečo našega življenja. — Paz-
Ijivo je poslušal gróf bridke tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da
gajo zadrževalo sladko petje zlatokijune ptice ne dobro četrt ali
pol ure, ampak celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem, spoznali
so ga najstarejši med njimi in vsi so j)opadali pred njim na kolena in
glasno zahvalili Boga za neskončno milost, da jim je povrnil dragega
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 243
dobrotnika in odrešenika. Gróf jim je rekel: Vstanite in poiščite si
orožja! V moj grád gre iz goščave pod zemljo skrivna pot, ki sem
jo izdolbel s svojimi rokami in nisem povedal nikomur za njo. Jaz
pôjdem pred vami; predno preteče 24 ur, bomo grád pridobili in
vaše in moje sovražnike zasačili. Hmeljniški barón napravil je tisti
dan veliko gostbo, na katero je povabil vse svoje prijatelje in biriče.
Po pojedini začel se je z njimi igrati, ne s kvartami in za denár,
kakor drugi, ampak po svoji stari navadi s kmetskimi glavami za
kmetská dekleta. Iz grada pride na igrališče oznanilo, da se je odprla
zemlja in bruhnila iz sebe drahal oboroženih kmetov in ranjkega
grófa. Barón se je žakrobotal : Ta sala je vredna, da igramo na dalje
však pot za dve dekleti, in ne le za jedno, kakor do zdaj. Grófovi
kmetje ujeli so brez boja njega in vse njegove prijatelje in biriče.
Gróf jili je upregel v pluge in brané in je oral in vláčil z njimi celo
leto do zime. Na delo priganjal jih je z biči, ki niso bili spletení
iz govejskih jarmenov, ampak iz kože, katero je izrezal iz njihovih
hrbtov. Ko je nastopila zima, povabil je vse svoje kmete in jim
napravil veselico, da také še nikdar niso uživali, niti zanjo čuli. Po
veselici pa se je napotil z njimi na igrališče. Igrali so skupaj cel
dan in celo noč z glavami hmeljniškega baróna in njegovih prijateljev
in biričev in igrali bogme niso za svoje, ampak za graščine, denár
in dekleta svojih mrtvih sovražnikov in krvnikov.
6. Ptica Zlatoper.
Na Gorjancih so se nabajale tri prečudne reči. V skriti dolini
je stíilo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, v sredi sUen hrast,
zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica,
da se od zdolaj ni mogla videti. Okolo velikanskega debla ovijala se
je od tal do vrhá vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje
jej ni nikdar usahnilo in grozdje dozorevalo je na njej brez razločka
letne dobe, po zimi kakor po leti. Tretje in največje čudo pa je bila
ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanšimi
vejicami visoke breze. Ta ptica ni zobala zmja in pila vode kakor
druge ptice, živela je samo o rumenem grozdji, ki jej je viselo okrog
gnezda in o nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper imenovali
so j o za to, ker je imela v desni peruti zlato pero. Cudná moč
je bila v tem peresu. Kdor bi napisal z njim tri prošnje, morale bi
se mu izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi c'esarju ali papežu
16*
244 Trdina: Bájke iil povestí o (^oijancih.
ali pa svojemu najhujšemu sovražniku. Veliko junákov je poskusilo
priti na brezo, cla bi izpukali ptici dragoceno pero, ali do gnezda ni
priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s polzke breze, popadali na lírastove
in bukové veje in se pobili. V tisti dolini je prebival svet puščavnik,
ki je poznal vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat., kako
bi se dobilo zlato pero. On se jira je smijal in rekel : S koso in s
trenii svetniki. Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da jiin
se sveti mož roga. To je čul podgorec Mikec. Mikec je bil, kakíir
so sploh podgoľci, čaši práv razumen fánt, da malo takih, čaši pa
práv neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikeu
dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za svet
vprašal in je poslušal. Ta pot uganil je precej dobro, kaj mu je
storiti. Dejal je: Bedakom se práv godi! Srečo naj skúša tisti, ki zna
plezati, kakoľ jaz in ki razume puščavnika, kakor jaz. Mikec vzame
koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo
meglico, začel je kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokf>sil vse
senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da
je sezala cez bukev in hrast gori do breze in do bele nieglice. Sedem-
krát je plezal v brezo in sedemkrát se mu je spodrknilo. Ker je pádel-
vselej na mehko seno, storil si ni nič žalega, ali začelo ga je vender močno
skrbeti, da utegne tudi njegov trud ostati prazen.^Zdaj se je domislil,
da je izpolnil puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri
svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki
varujejo Gorjance : sv. Eliji, sv. Miklavu in sv. Jederti. Po molitvi začne
plezati osmikrat in dospé brez truda do zaželjenega gnezda ptice
Zlatoperja, Ptica ga je počakala in si dala brez straha izpukati zlato pero.
Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od samé sreče
se mu je tako v glavi vrtilo, da ni vedel, kaj bi počel. V tej omotici
mu še mari ni bilo, da bi se pos vetoval najprej s pametjo. In tako
je ukrenil na zaduje zgolj po svoji priprosti podgorski glavi, pa ni
čudo, da je tiiko slabo pogodil. Sel je vprašat učenjake, kateri cesar
je na svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, napisal
je do tistega cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar
se je silno začudil, ali se ni mogel braniti. Poklical je hčer in jej
vse razložil, kaj in kako in da mora biti Mikčeva. Cesaričina se hudo
razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorná očetovi zapovedi
odide v podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor strah,
nagajiva kakor skrat, ob.jednem pa uboga kakor beračica in vender
J. Trdina : Bájke in povesti o Gorjancih. 245
poželjiva vsake dobrote in zapravljiva, kakor da jej ne more nikoli
nič zmanjkati. Mikec je dobil po očetu dve kmetiji. Jedno je pridržal
sam, drugo je zaženil cesaričini. Razsipna baba je svoje zemljišče
kmalu zadejala in jela potem zakopavati v dolg tudi njegovo. Také
potrate se je Mikec ustrašil. in je vzel v roko zlato pero in napisal
do cesarja drugo prošnjo, naj da hčeri cesarsko doto, da bo mogla
živeti po svoji navadi, imenitno po cesarsko in za svoje. Cesar mu
je prošnjo precej uslišal in poslal hčeri silno bogato doto, vec voz
zlata in srebra, in najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla
však dan v drugo, Cesaričina plačala je svoje dolgove, ali Mikcu ni
dala ne krajcarja. Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. Ona
se jo vozila v dragoceni kočiji, on pa je moral capljati za njo peš.
In ko je tekel ves upehan za kočijó, vpila je na vse stráni: Podgorski
možje in fantje! odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja moj
mož, slávni Mikec, cesarjev zet? Ta sramota je pekla Mikca bolj,
nego vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja
svojo tretjo in poslednjo prošnjo, naj vzame svojo hčer nazaj. Cesar
se je zasmijal in mu izpolnil iz srca rad tudi tretjo in poslednjo
prošnjo. Bridko je žaloval Mikec po svoji lepi, tako brezumno zaženjeni
in zapravljeni kmetiji, še veliko, veliko bolj pa se je veselil in Boga
bvalil, da se je znebil samopašne in grde cesaričine. Odslej ni zametaval
v nobeni reči več svetov svoje dobre podgorske pameti. Našel si je
med domácimi dekleti drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je
prinesla k hiši tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, zadovoljno
in srečno do smrti. Ker so. mu sosedje preveč zabavljali in ga dražili
s cesaričino, zapustil je podgorje in se preselil med Bele Kranjce, ki
ga niso dosti poznali. Hato pero je nesel s sabo in ga na vso moč
skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinú še le v sivi starosti, ko
mu je izročil gospodarstvo. Rekel mu je : Na, sin ! tu ti dajem tvojo
srečo ali nesrečo, tvojo čast ali sramoto, kakor si boš sam izvolil.
Meni je prineslo to pero nesrečo in sramoto, ker je nisem znal
rabiti, Bodi ti pametnejši od mene! Ne prosi z njim nikogar za ženo
ali blago ali za posvetno ča.st! Ce hočeš poslušati svet svojega starega
očeta, napiši prošnjo do nasega cerkvenega poglavarja, rimskega
pápeža, naj bi bral zate sveto mašo, da te Bog razsvetli, da ti podeli
svoj dar modrosti, s katerim ti bo labko pridobiti večno izveličanje
pa tudi časno blagostanje. Sin je poslušal starca in napisal prošnjo
do pápeža, kakor se mu je svetovalo. Pápež mu je drage volje izpolnil
246 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
pobožno prošnjo in hral zanj sveto mašo. Bog <zíi je obdaril potem
s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako veliko
premoženje, po smrti pa je sprejet bil med svetnike. Tudi njesovi
otroci in vniiki so sloveli radi svoje odlične poštenosti in bistroum-
nosti. Cudodelno zlato pero se naliaja še zdaj shranjeno nekje na
Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi §e zmerom práv marljivo
in uspešno. Poznám staro, jako čestito žcnico, ki bi, če bi trebalo,
stokrát na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci svojo veliko razum-
nost, možatost in spretnost za vsako delo po blagodatni moci Zlato-
perjevega~peresa.
(Dalje prihodnjič.)
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po slnžbenih poročilih naučnega ministerstva sestavil A. Bezenšek.
Novo ustrojená bolgarska kneževina more se sedaj svobodno
zanimati s svojim obrazovanjem ali oliko; in za to ima občno národne
razvitje v sedanji dobi veliko važnost za Bolgare ter je zanimljivo za
druge posebno bratské národe videti, kako se je do sedaj razvijalo
obrazovanje národa, in v kakem razvitji se nahaja sedaj.
Dal sem si torej truda, svojim rojakom slovenskira opisati v sle-
decih člankih, kolikor mogoče točno, pregled denašnjega stanja národne
prosvete v kneževini Bolgariji.
Odpiranje ucilišč in skrb za njibovp napredovanje ni kaj novega
v Bolgariji. Cela zgodovina bolgarskega narodnega prerojenja, s čimer
se je opozorila Evropa na bolgarski národ, in kar je dalo na konci
pôvod osvobojenju Bolgarije, zajedno je tudi zgodovina bolgarskih šol.
V dolgih iu težkih íasih turškega gospodarstva ni se nikdar pozabila
slovanská knjiga v Bolgariji ; samostani in cerkve so vso to dobo zvesto
varovali tradicije starobolgarske pismonosti.
Prvá ufilišca po novovekovnem zapadoevropskem primeru, ki so se
odprla v Bolgariji, bila se sicer grška, osnovana pod vplivora bizan^ske
cerkovne oblasti, koja si je bila tačas razširila svoje'duhovno vladárstvo
po vsem balkanskem poluotoku. A skoro so se pojavila tudi lu-ilišča čisto
Ä. Bezenšek : Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 247
bolgarska. Prvo oilpre O. Neofit Rilec 1. 1835. v Gabrovu. Deset let
potem, 1. 1845., oživelo je v raznih pokrajinah bolgarske domovine že
53 šol; a od tega čaša dalje do početka poslednje vojske množile so se
té neprestano vsako leto. Skrl) za šole bil je najglavnejši del vsega bolgar-
ske»a pokreta, in Bolgarom se je zdela občna omika, osnovana na narodnem
temelji, jedino sredstvo, katero jih more rešiti in najsigurnejši pot do sreč-
nejše bodočnosti. Naravno, da se to učiliško gibanje ni razvijalo sistema-
tično, ker je izviralo od privatnega potĺka, od dela pojedinih osôb, društev
ali občin, in ker se je imelo boriti z mnogobrojnimi in različnimi težavami
od stráni tedanjih cerkovnih in svetskih gosposk. In tako je prišlo, da
so nekoji okrogi, katerim je bilo laze občevati z vnanjim svetom, in kateri
so se dalje vadili v obce narodnem razvitji, brzo napredovali, v tem
ko so draga planinska in nedostopna mesta bila še čisto nepripravljena
in neokretna v omiki, ko jih je obsejala zora nove svobodne dobe.
Po vojski in osnovanji bolgarske dŕžave promenile so se te okol-
nosti popolnoma. Zapreke, ki so do tačas bile na potn svobodnemu
razvitku in razširjenju obrazovanja v domačem jeziku in v narodnem
dubu, odstranile so se, in mnoge rečí, ki so se do tačas smatrale kot
dobrovoljne izjave rodoljubja in národne samosvesti, postale so občne
dolžnosti. Zajedno z bolgarsko državo napravi se (junija 1878.) tudi
vrhovna upmva šolska, in v narodno prosveto se začne prvikrat uvajati
zistení in ravnomemost. Od druge stráni ni čudno, da se je po ogromnih
proménah v vseh okolnostib, stanovništvo počelo zanimati z mnogimi
novimi vprašanji, koja so mu do tačas bila še nepoznaná; in tako so
šole, ki so bile pred osvobojenjem Bolgarije zajedno s cerkovnimi stvarmi
najvážnejší predmet narodnega negovanja, ostale za drugimi vážnejšími
nujnimi predmeti občne pažnje. A vsled tega došlé so stvari tikajoče
se národne omike v prehoden položaj, iz katerega ne bodo mogle tako
skoro iziti: kajtí učiliško ustrojstvo je samo jeden del občnega držav-
nega organizma, kateri je v Bolgariji še nov, in kateri treba čaša, da
se razvije in ukrepi, kakor bi bilo želeti.
Prví dve letí obstanka bolgarske kneževine, minili sta med nepre-
staninii íu skoro perijodičnimi promenamí v državni ui»ra\'i. Naučno
ministerstvo imelo je tečajem dveh let sedem ministrov, a ni jeden od
teh ni bil na svojem mestu niti jedno šolsko leto. Ta nestalnost in
goste promone osôb in uredb, pa tudi nedostatek zistematíčne zakono-
dateljnosti, imelo je neugoden vpliv na organizacijo učilišč. No pri vsem
tem šole so napredovale in še napredujo, ker v Bolgariji národná
248 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
prosveta ni umetniški napravljena stvar, koja bi se nalagala národu od
vláde, nego národ sam želi si obrazovanja in se očividno briga za svojo
omiko in svoj napredek. Ta napredek bodo najbolje pokazala statistiška
števila.
1. Obcinske šole.
1. Šolski okrogi in nadzorniki.
Začnimo s početnimi sólami. Po vseh prosvetljenih državah je
obvezno početno ucenje za vse stanovnike. Zakoni teh dŕžav nalagajo,
da trebajo učiti se vsi otroci v opredeljeni dobi najglavnejših predmetov,
kakor so čitati, pisati, računati, materin jezikitd. To načelo
vzprejeto je tudi v osnovnem zákonu (konstituciji §. 78.) bolgarske
kneževine.
Da se uspešneje uredi porotno učenje po celi državi, za to se ta
deli na nekoliko šolskih okrogov s po jednim nadzornikom, kateri nadzira
obstoječe šole po mestih in vaséh in nagovarja národ, da bi si odpiral
nove šole v onih krajili, kjer jih še ni, ali pa jih je premalo. Prej za
čaša ruské okupacije bilo je 5 takih nadzornikov, pozneje 9, a sedaj
jih je 16; in to po sledečih mestih: Soíija, Trn, Kjistendil, Vidin, Lom-
polanka, Rahova, Orhanije, Pleven, Lovec, Svištov, Trnovo, Ruščuk,
Razgrad, Silistra, Sumen in Varná.
Pri malem številu bolgarske inteligencije, katera jedva zadostuje,
da se za silo popolnjavajo državne službe, težko se nahajajo za nad-
zornike sposobne osobe. Sedanje ministerstvo národne prosvete gleda, da
dobi za to službo posebno izkušene učitelje, kateri imajo mnogoletno
praktiko in občni ugled, in kateri znajo vzbujati v národu veselje do šole
in spoznanje vážnosti, ki jo ima omika za však národ.
Plača inspektorjeva je po 4800 frankov na leto.
2. Početne éole pred vojsko in pošle nje,
Delavnost nadzornikov in občni napredek početnih šol bodemo raz-
videli najbolje iz statističnih dat, katerih tukaj nekoliko priobčujem.
Da začnemo z zapadnimi krajevi, kateri so bili v turških časih najbolj
zaostali.
V Kjistendilski okolici (49.706 stanovnikov) bilo je do vojske
samo 8 bolgarskih šol, od katerih so bile samo 3 nekako urejene, a
vse druge proste „kilije", kjer se je predávalo cerkveno pismo po naj-
starejši metodi.
Šolskega 1. 1879/80* odprlo se je že 23 moških in 1 ženská šola
s 26 učitelji, 2 učiteljicama, s 743 učenci in 69 učenkami. A prošlega
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 249
1880/1. šolskega leta bilo je 33 moških šol s 35 učitelji in 1 ženská
šola z 2 učiteljicama, s skupno 1246 učenci in 104 učenkami.
Sosedna Izvorska okolica (24.371 stanovnikov), nahajajoča se
v planinah, kjer se stičejo tri nieje : bolgarska, srbská in turška, bila
je pred poslednjo rusko-turško vojsko čisto zapuščena ter je imela samo
4 najpočetnejše šole. V tej okolici, ki ima 3220 hiš, zna samo 111 od-
raslih Ijudij malo čitati in pisati, tako da je mnogo vasij, kjer ne nahajaš
niti jednega človeka, ki bi bil vešč pisanju ali čitanju. — A koncern
1879/80. šolskega leta bilo je tam, akoprem je bila slabá letina, že
8 šol z ravno toliko nčitelji in 287 iičencev; a 1. 1880/1. narasel je
spet ta broj na 15 šol s 35 učitelji, 515 učenci in samo 4 učenkami;
a zmerom je še 2095 otrok v letih šolske dolžnosti, ki ne hodijo v šolo.
V Trnskem okrogu na srbski meji (64.680 stanovnikov) bilo je,
ko se je prevzel pod bolgarsko upravo 1. 18 70., v vsem 16 šol z
18 učitelji, 375 učenci in 12 učenkami. L. 1870/80. bilo je že 48 šol
moških in 2 ženski s 54 učitelji, 3 učiteljicami, 1844 učenci in 176 učen-
kami. L. 1880/1. bilo je v tem okrogu 50 moških in 2 ženski soli,
55 učiteljev, 3 učiteljice, 1605 učencev in 208 učenk.
V Lovčanskem okrogu bilo je
1878/9. 1. 14 moških, 2 ženski soli.
1879/80. „ 49 „ 2 „
1880/1. „ 62 „ 4 „
V Trnovskem okrogu (216.713 stanovnikov), kateri je jeden od
največjih in najraz vitej ših, bilo je
1878/79. 1. 148 moških, 16 ženskih šol.
1880/81. „ 157 „ 19 „
Učiteljev 170 in učiteljic 42.
V Varnenski okolici bilo je
1878. 1. 13 moških, 2 ženski bolg. soli.
1880/1. „ 31 „ 4 „
Ti podatki dobivajo več svetline, ako se primerjajo z redkini sta-
tističnim materijalom, ki ga imamo o učililiščih v turških časih:
V mestu Sumen (Šumia) bilo je
1.1875/6: 11 nčit. 6 iičiteijit, plače vkiipno 68.200 groš.*) 859 oč. 418 uteiik.
„ 1878/9: 11 „ 9 „ „ „ 83.200 „ 568 „ 382 „
„ 1879/80: 13 „ 10 „ „ „ 111.500 „ 895 „ 561 „
., 1880/1: 17 „ 12 „ „ „ 129.640 „ 1041 „ 671 „
*) 1 groš (piaster) = 8 kŕ. a. v.
250 Slovenskí glasnik.
V sedanjem Vidinskem okiogu bilo je 1. 1874: 51 šol, 50 uči-
teljev, 1256 učencev, 93 učenk. A šest let pozneje šolskega leta 1880/1 :
89 šol, 97 učiteljev, 3587 učencev, 439 ueenk.
3. Obcni broj početníh šol.
V vsej kneževini bilo je, kakor pokaznje jedna dosta točná štetev
1. 1878/9., vkupno 1088 bolgarskih občinskih šol (zajedno z glavnimi
učilišči), med temi 1027 moških in 61 ženskih, s 1247 učitelji, 132 uči-
teljicami, 48.404 učenci in 8451 učenkami. .
Učitelji so dobivali vkupno 735.533 frankov 40 sant. plače v
denarjih, a v hrani 71.332 ok žita.
Vsi troškovi občin v šolske in učiteljske svrhe znášali so 827.774 fran.,
156.290 fr. bil je prihod od cerkev, 80.561 fr. 60 sant. od nepokretnin,
34.210 od učiliških kapitálov (ki predstavljajo ceno 263.354 frankov),
in 556.712 fr. 40 sant. od šolskih nalogov (davkov), ki so se razdelili
med davkoplačevalci.
L. 1879/80. bilo je 1271 moških in 83 ženskih bolgarskih početnih
šol, in razen teh 55 občinskih glavnih šol, t. j. 44 moških in 11 ženskih j
torej v vsem 1409 bolgarskih občinskih učevnih závodov, t. j.
321 vec, nego jih je bilo pred dvema letoma. Učiteljev je bilo okolo 1580,
učiteljic pa 180.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenskí glasnik.
Slovensko slovstvo. — Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in
iger, 50. zvezek. Na svetlo daje „Dramatično društvo" v Ljubljani 1881, 16,
459 str. Ta osobito debeli zvezek prináša nam naslednje igre : 1. Precijoza.
Igrokaz v 4 dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolf, preložil J o s. Cim-
perman. 2. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Bábo, pre-
ložil Jos. Cimperman. 3. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh dejanjih.
Po Bayardu preložil Jos. Cimperman. 4. Zapirajte vráta! Italijanski
spisal G. P. C ese nate, preložil V. E(ržen). 5. D r ag o c en a o vratní c a. Po
italijanski „Ilvezzo ď opáli" preložil Viktor Eržen. 6. Pol vína, pol vode.
Veselaigra v jednem dejanji. Spisal Kosta T ri fkovič, pi'cložil Viktor Eržen.
7. Jedno uro doktor. Búrka v jednem dejanji. Poslovenil J. Alešovec.
8. Srečno novo leto! Šaljiva igra v jednem dejanji. Po srbskí igri Kosto
Trifkoviéa „Čestitam" poslovenil P. — Iz te vsebinc vidijo čestíti ('ilntolii
Slovenskí glasnik. 251
da je ^Slovenské Talije" 50. zvezek izdatno pomnožil repertoár našega gledalíšča.
Igre so večinoma písane v lepem. čisfem jeziku. Posebno morarao pa odobravati,
da je jDram. društvo^ začelo prelagati v slovenščino lepe veselé igre, katere
je srbskí spísal pokojní Kosia Trifkovic, brez ugovora najboljši dramatiškí
pisatelj na slovanskem jugn. Sploh bi želeli, da bi se naši prelagatelji nekoliko
bolj ozirali na priznano dobre slovanské, osobito poljske veselé igre in ako
prelagajo iz neslovanskih slovstev, da bi rajši po Mandelčevem vzgledu slovenili
nam krásne francoske, nego okorne nemške igre.
Truplo SV. Agapita mučeníka v Novi Cerkvi. Spisal Jarnej
V oh, kaplán pri Novi Cerkvi. Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja". V Maribom
1882, 8, 24 str. Tiskal Janez Leon. Založil pisatelj, pri katerem se knjižica
dobiva po 8 kr. 6. Voh nam opisuje, kdo je bil sv. Agapit in kako je njegovo
triiplo prišlo iz rimskih katakomb k sv. Ani v Konjicah in od ondot 1. 1793.
k Novi Cerkvi in kakšnih duhovnih milostij se udeleže tisti, kí časté truplo
SV. Agapita. Knjižico je zanimljivo čitati zaradí mnogih pridejanih zgodovinskih
in biografičnih črtic o razmerah novocerkevske dekanije koncem minulega in v
začetku sedanjega stoletja.
Pôstni list Andreja, nadškofa Goriškega. Založila nadškofija.
Hilarijanska tiskamíca v Gorici 1882, 4, 4 str. List govorí o češčenji D. Marije
ter razglaša navadno postno postavo.
Nov sJovensk rókopis. Ljubljanska c. k. licealna knjižnica hraní, kakor je
znano, slovensko prelogo štirskega vinogradskega zákona, ízdelano 1644. 1. Te
dni našel je g. Deschmann v nekí knjigí bivšega Dolskega arkíva (kateri je zdaj
v kranjskem muzeji) tega istega zákona starejšo. do zdaj povsem ?ieznano pre-
logo, kí je osobito zaradí jezika zanimljiva, kajti v njej se nahajajo í starinske,
. še Trubarju neznane oblike i mnoge besede, dosedaj pogrešane, n. pr. . . . wie
es in der Landshandvest begriffen íst . . . sloveni se tu: kakur je Vdefhelfkím
rozhínu (ročínu) sapopadenn . . . (pag 14. cap. XX.) Naslov dragocenemu tému
spomeniku, pisanemu na 27 listíh fol. je sledečí: „GORNIH BVQVI od
krailaue Suetlostí offen ínnu poterien generál inu Priuilegium Is
Nou u Slauenfki Jefigk fstulmazhan skufi Andrea Rezla Farmostra
na Rakj. Anno M: D: LXXXII. — G. Deschmann je ta v formalnem in
leksíkabiem oziru preimenítní rokopis slovenskí ízročil g. Levstíku, da ga
znanstveno preišče.
„Dramafišl-o društro" razpošilja te dní s svojimi knjigamí za 1. 1881. tudí
tajnikovo poročilo o društvenem delovanji in blagajnikovo poročilo o di-aštvenih
dohodkih in stroških za čas od 1. októbra 1880. do 1. októbra 1882. leta. Iz
prvega posnemljemo, da je društvo v tej dobi priredilo štirí javne predstav*
ter da z novčno pomočjo dež. odhora kranjskega namerava na svetlo dati obširno
„Slovensko poetiko". Blagajnik nam poroča, da je imelo društvo v zgoraj imeno-
vanem društvenem letu 1696 gld. 40 kr. dohodkov, a 1649 gld. 12 kŕ. stroškov;
prebitka je tedaj 47 gld. 28 kŕ. Vkupne ímovine ima društvo 5940 gld. 35 kr.
Mandelčev spomenik stal je 297 gld. 11 kr. Ker je društvo v ta namen nabralo
samo 180 gld. 15 kr., ostaje še 116 gld. 96 kr. dolgá. katerega misii društvo
poplačatí z dohodki od javníh beril. Imenik nam káže 220 družabuikov ; med
njimi žal I pogrešamo dolge dolge vrste obce znanih in imovitih domoljubov.
A kakor je videti iz računov, nití ta mala peščica družabníkov ne plačuje redne
252 Slovenskí glasnik.
letnih doneskov! — Da si prihrani nekoliko stvoškov, izdalo je letos društvo vseh
osem iger v jednom zvezku, a društvo prodaje tudi posamezne igre. Čitalnicam
in narodnim društvom sploh priporočamo, da si od vsake igre omislijo celo garni-
túr o , t. j. toliko knjižic, kolikor jih je igralcem treba o provajanji. Cele tiskane igre
učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, nego samo izpisane naloge, vrhu tega
so pa še c e nej š e. Kdor od društva v s aj za 4 gld. knjig za jedenkrát naroči, po-
pusti mu društvo 20% navadne cene, ki je naznačená na zavitkih vsacega zvezka.
Nove šolslce knjige. Ne prof. Lavtar (kakov smo zadnjič poročali), ampak
prof. Andrej Senekovič piše fiziko ali prirodoslovje za nižje gimnazije
in reálke. Knjiga bode v rokopisu v kratkem dovŕšená. V terminologiškem delu
se bode popolnem ujemala s prof. Celestinovo aritmetiko. — Naučno ministerstvo je
odobrilo ľokopis šolske knjige ^.Domoznanstvo", katero je o avstrijskem Primorji
spisal prof. Šimon Rutar. Knjiga je namenjena učiteljiščema v Gorici in Kopru.
„Politik" objavila je v 5.^. listu t 1 članek „Ein neuer slovenischer Dichter",
v katerem g. Fr. Selak jako pohvalno govori o našem pesniku X— u.
Bihar ali Bichfer? Ocenjáje gospoda Julija pi. Kleinmayra „Zgodovino slo-
venskega slovstva" v „Ljubljanskem Zvonu" lanskega leta govorím na 771. stráni
„v jZgodovini slovenskega slovstva' na 72. str. mej presojevalci Japljevega in
Kumerdejevega sv, pisraa čitamo tudi J. Riharja. Ali ta župnik sejeimenoval
Josip Richter, a ne Rihar itd." — To je treba razreči ; kajti nn oménjenega
SV. pisma III. delu (pars tertia), v katerem so bukve obeh kronik in drugo,
(Labaci, typis Theres. Eger, viduae 1801.), nahajamo dva prelagatelja tega sveto-
pisemskega kosa, imenovana takó: „per Josephum Richer, Parochum ad
S. Petri in Commenda, et Modestum Schrey, Cap. Loc. ad S. Jacobi penes
Savum". Na tega sv. pisma ónem delu, v katerem so Mali Proroki (Labaci 1800.),
zopet čitamo: „per Josephum Schkriner, c. r. Par. ad Annunc. B. V. Lab.,
et Josephum Richer, Par. ad S. Petri in Commenda". Potem rečenega sv.
pisma I. dél (evangelisti), drugič natisneii (editio secunda) v Ljubljani 1800. 1.,
(v Japljevem predgovoru) našega pisatelja zôve: „D. Josephus Richer, Car-
niolusPillichgracensis." — Richterja nikder ní najti, in zatorej tudi Miklošičevo
„Slovensko berilo za 8. gimn. razred" práv učí, ka tega duhovnika imenuje
Riharja, o katerem jaz ne vém, kdaj se je porodil, kdaj li umri. Izmej starih
imeníkov naše duhovščine (catalogus cleri) licejska knjižnica Ljubljanska hraní
jednega s 1797. 1. Iz njega vidimo, da je Richer Josephus to leto v Ljubljani
kaplanôval pri sv. Jakobu ter z njim vred poleg druzih i Valentín Vodník
(Vodnig Marcell Valent. Franc. Benef. Demscher.) Duhovniški imeníki te dobe
še ne pripovedujo, katerega leta se je kdo porodil. Neokretna pisava Richer
je kríva, da seje Čop zmotil in zapisal Richter, namesto Rihar, česar potlej
ní zapažil niti sam Kopitar, skozi katerega roke je 1831. 1. šel Copov rokopis
o slovenskí književnosti v Novi Sad k Šafaŕiku. (J. Jireček na IV. str.
svojega predgovora k Šafárikovi knjigi „Geschichte der sťidslawischen Literatúr,"
L, Prag 1864.) Takó je prišlo, da to Šafárikovo delo na 35., 109. in 192. str.
imenuje našega pisatelja vedno Jozefa (Jos.) Richterja. Mislil sem tudi jaz,
da je učenému Čopu, tedánjemu biblijotekarju Ljubljanske knjižnico, iz katere
je največ prepísal, kar je dobil Šafárik od njega, in Riharjevemu vrstniku, S lo-
venú Kopitarju, velicemu slavistu, ter za njima i Šafaŕiku trdno verjeti; a
Slovenskí glasnik. 263
vender sc je tnkaj pokazalo dnigače. Ali zopet sodini, da bi ta slučaj ntegnil
biti jedíni, v kateroni jo pvoti Šafaŕiku obveljalo Jancžičevo mnénje, po-
vpdano v ^Pregledu slovenskega slovstva," kateri je bil natisnen 1854. 1. v njega
slovnici. Fr. Levstik.
Jarno pi-edaranje osnovali so v korist Mandelčevemn spomeniku gg. dr. Ivan
Tavčar. dr. V. Zarnik in Ivan Hribav v Ijnbljanski fiitaluici. Dné 19. marcija
govoril je g. dr. Tavčar o poezijah Šimona Jenka: dne 26. marcija g. dr.
Zarnik o svojom potovanji od Po n tebe do Vezuv a in dne 2. aprila g.
Hribar o Puškinu in njegovih poezijah.
V zabarnem in literarneín klubu LjuMjanskeín govorili so zadnje tedne :
g. Železnikar o nekem zanimljivem kazenskem dogodku na južnem Štajerskem;
g. Potočnik o poljskih razmerah po Gali c ij i 1. 1863.; g. Hribar o Puškinu
in o Koseskega prevodili Puškinovih poezij: g. Subic o kranjskili prirodopiscih
Skopoliji in Plemlji; g. Bež e k jeden večer o Madagaskarcih in drug večer o
Turgenjevu in njega spisih.
Dr. Alojzij Vojfeh Šembera f, profesor českega jezika in české književnosti
na vseučilišči dunajskeni, c. kr. ministerskí tajnik in urednik českega državnega
zakonika, znamen't učenjak in pisatelj česki, nrarl je 23. marcija na Dunaji.
Porojen je bil Šembera 21. marcija 1807. leta v Visokem Mytú na Českem;
gimnazijo je dovŕšil v Litomyšlu, modroslovne in pravoslovne studije v Pragi.
Potem je slúžil najprej za avskult^nta pri magistrátu brnskem, potem za pro-
fesorja na stanovski akademiji v Olomuci in v Brni, od koder je bil 1. 1848.
poklican za učitelja českému jeziku na vseučilišči dunajskem. Od leta 1857.
dalje uredoval je tudi državnega zakonika Česko izdavo. Šembera bil je jako
rodoviten pisatelj česki. V svojih mladih letih pisal je v mnogo časopisov českih,
pozneje je izdal več zuM.menitih zgodovinskih in krajepisnih monografij. Izmed
najznamenitejših knjig njegovih so te: Vpád Mongolov v Moravsko (1841), Slovani
v Dolnji Avsti'iji (1844), Ortografija Husova (1857), Zgodovina českega jezika in
české literatúre (1858, tretje izdanje 1869), Zapadni Slovani v praveku (1868).
V novejšem času dal je na svetlo dve knjigi, v katerih je pobijal pristnost
rokopisa Kraljedvorskega ter se z njimi zapletel v hud literaren boj, ki je po-
spešil smrt slavnega moža.
Pre-iinior nam's, ki se nahaja na velikem zvonu pri Sv. Jošta in katerega
je v .Slov." lani objavil g. Žlogar in za njim .Ljublj. Zvon" (I. 2. 127), bil je
prvič natisnen že v H. Costovih ,Reiseerinnerungen aus Krain" (Laibach 1848,
pag. 246). A ta knjiga ne pripoveduje, čegav je nápis. G. Žlogarju gre zasluga,
da je korenito dokázal, da je nápis res Preširnov.
Ali so Slorenň zares Hrratje? Znano je, da je Starčeviceva stránka v
Hľvatski Slovence že dávno za ,.planinske Hrvate" proglasila po gaslu .Hrvati
svi i svuda." Ta náuk se je na Hrvatskem že popolnoraa udomačii in prvi broj
mesečnika jKroatische Revue" piše na str. 57., da se je .še v XVI. stoletji v
Ljubljani hrvatski govorilo in da so 1. 1559. našega Trabarja uradno za
Hrvata oklicali." Proti tej trditvi so brezuspešni vsi zgodovinski dokazi in
glasovi vseh narodopisnih avktoritet. Kadar jim te navajaš, naredé se Hrvatje
gluhi in slepi ter ti k večjemu odgovarjajo, da so vsi učenjaki, na čelu jim
prof. Miklošič, nasprotniki Hrvatom in da kot tujci niso sposobni soditi o
hrvatäkih razmerah.
264 Slovenskí glasnik. .
AH tudi domači, hrvatski učenjaki ne morejo pritrjevati starčevičjanski
pretiranosti. Za vzgled podajemo danes svojim čitateljem mnenje prvega hrvat-
skega jezikoslovca in učenjaka, po vsem svetu znanega slavista prof. Jagióa
na Tiniverzi v Peterburgu. Ta je ocenil v svojem „Archivu fiir sláv. Philologie" VI.
zv. pag. 148. Florjanskega delo „Konštantín Porfirodnyj kak pisatel o
južnih Slavjanah." — V tej oceni zametava Jagié najpoprej razdeljenje Slovanov
v sami dve veji, kar je že dávno kot napačno dokazano, a vender se po naših
šolali še vedno tako uči. Potem razlaga Jagič, da so vsa slovanská plemena po
svoji jezikovni sorodnosti jedno poleg druzega razvrščena, samo Hrvatosrbi
zagozdili so se kot klin med druge južne Slovane. Práv lahko je dokazati, da
Hrvatosrbi ne posredujejo med Slovenci in Bolgari kakor kakšen jezikovni
most med njími, (kakor posredujejo n. pr. Lužičani med Poljaki in Čehi). Iz
tega sledi torej, da Hrvatosrbov še ni bilo na južni stráni Dunava, ko so se
Slovenci in Bolgari v svojo denašnjo domovino selili. Resnično pa je, da je
hrvaščjna izmed vseh slovanskih jezikov najbližja slovenščini (in bolgarščini) in
da sta si morali té dve plemeni sosedni biti že v stari pradomovini slovanskí.
Nadalje se tudi Jagió popolnoma ujema z vsemi učenjaki, ki prištevajo
zagrebške Hrvate Slovencem in ne Srbohrvatom. Jagic piše namreč od besede
do besede tako-le: „Zu den westlichen Siidslaven (nach der heutigen Be-
nennung Slovenen) rechne ich die Bewohner Kärntens, Krains, der Steiermark,
Westungarns und des nordwestlichen Kroatiens."
Za nas je torej stvar določena in jasná kot beli dan. Nečemo se pre-
pirati, a toliko se nam je vender potrebno zdelo omeniti o tem vprašanji oziraje
se na grobe besede, s katerimi je nedávno neki odlični list hrvatski zgrabil
našega prof. Šumana zaradi njegove knjige „die Slovenen", katera o tej kočljivi
stvari tako sodi kakor Miklošič in — Hrvat Jagič! .
Iz Zagreba se nam piše 15. marcija: Ta mešec sicer ne morem poročati
o Bog si zna koliko književnih novostih, ali to, kar kanim povedati, vsekako je
zanimanja vredno — Najprej naj bode povedano, da je g. Fran Folnegovic sedanji
urednik „Vienca" izdal „Poziv k predbrojki na pjesme Andrije Palmovica", o ka-
terega pesnika prerani smrti je „Ljublj. Zvon" že poročal. Ves dobitek te izdaje
namenjen je spomeniku, ki bi se imel postaviti na njegov grob. — Palmovič bil
je pravi pesnik, pesnik po milosti božji in za tega delj priporočamo vsem prija-
teljera hrvatske književnosti toplo to podjetje g. Fr. Folnegoviéa. — „Hrvatske Vile",
velikega ilustrovanega časopisa lirvatskega, prišel je drugi sešitek med Ijudi. Za-
dľžaj mu je sledeči: Pesni: Zagorju — A. Kovačic; Vienac — A. H. ; Sitne
pjesme — Tugomil; Turobnice — I. M. Próza: Primorci — Jenio Sisolski;
Môže li se tako živit? — Lukjanov-Milarov; O teoriji novele — J. Hra-
nilovič; Ovjekovjenčana stranica — D. K.; Juraj Dobrila; Trst — V. S.;
Čovjek i príroda — V. K.; Hrvatsko kazalíšte; Lístek. Slike: Juraj Do-
brila; — Vienac; — Trst; — Skadarsko jezero; — Prediel iz Črnogore; —
Dubovac kod Karlovca; — Nošnje za gospodje í djecu; — Hrístovo krštenje
(fotografski svetlotísek kot priloga) in Bašibozucí vode hercegovačke djevojke na
pazar (na závitku).
Leta 1871. osnovali so si rodoljubni hrvatski učitelji pedagogijsko knji-
ževno diuštvo, katercmu bi bila svrha, širití strokovno znanje in občo izobraženost
Slovenskí glasnik. 265
hrvatskih Ijndskih učiteljev in zastopati interese domačih Ijudskih šol brez
razlike vere. Da se ta namen doseže, jelo je društvo izdavati šolski list „Napredak"
in časopis za mládež ^Smllje" ; vrhu tega izdalo je 14 knjig za učitelje in 7 za
mládež. Iz začetka imelo je društvo mnogo protivníkov, no zdaj šteje že 25 čast-
nih, 65 pravih, 11 dopisujočih elánov, 320 utemeljiteljev in 1005 podpirateljev,
a iractka ima 7927 gld. 27 kr. — Hrabro naprej I
Jugoslovanske akademije filologično-zgodovinski odsek imel je v 16. dan
fcbruvarja méseca sejo, v kateri je čítal prvosednik dr Fran Rački nekrológ
dopisujočega člana in kijevskega vseučiliščncga profesorja A. A. Kotljarevskega,
ki je lani 44 let star v Pisi umri. — V sednici matematično-prirodoslovnega
razreda, dne 1. marca čital je pravi član J. Torbar izvadek večjega za tisek
namenjenega poročila o potresu 9. novembra 1880. Poročilo razpada v štiri dele.
V prvem najobsežnejšem delu navedení so potresni pojavi, kí jih je, ali komísija
po akademiji sestavljena nabrala, ali kí so jih zanesljivi možje prijavilí ali so v
časopisih tiskani. Slednji so najmenj zanesljivi. V drugem delu razpravlja aka-
demik posebne pri velikem potresu opazovane príkazní. V tretjem delu razlaga
teoretične zaključke na temílji opazovanih pojavov. Iz vsega tega ukrepa aka-
demik, da je ogujišče potresa med Kraljevim Vrhom in Zelino okolo Planine v
globini 124 km. V četrtem delu navaja akademik škodo, ki znáša po vsej
Hrvatski 3,276.130 gld.
Zadnje dní izložene so bile v prodajalnicí Bothejeví v Ilici slike dobro
znanega hrvatskega umetnika Maši c a. Občinstvo se je zanje zelo zanimalo in
kritika strokovnjaška jih je močno hvalila. Najboljša vseh slik je „Vrt v solnci";
Mašic obljubil je zagrebškemu .Viencu" nekoliko originalnih slik ter potuje v tó
svrho po Slavoniji, da začne v slikah zbirati národne kostume.
S Slovenskega prihajajo cesto naročila za hrvatske knjige, za tega delj
mením, da je tu na mestu, ako priporočam knjigamo L. Hartmana (Kuglí i
Deutsch) v Zagrebu. Ta knjigarna, ne samo da je do zdaj založila največ hrva-
tskih knjig, izdaje tudi však mešec „Víestnik", v katerem se navajajo vse nove
hrvatske (srbské) in slovanské knjige. M. M.
Iz Prage se nam piše 18. marcija: Češke književnosti silno napredovanje
more le tá presojati, ki ima príliko bivati v književnem sredíšči českega národa,
v zlatí Pragí. Ker v ,Ljub. Zvonu* že dolgo nobenega dopisa ni bilo, míslim, da
bodem bralcem ustregel, ako črhnem katero o českí literaturi slednjih tednov. Kar
se beletristike tiče, moi"a však razboren človek príznati, da se divno rázovitá. —
„Matice lidu" šestnajstega tečaja broj izšel je nedávno ter prinesel „Levo-hradecká
povidka od Vacslava Beneše Tŕebizského." Tega pisatelja so že prej močno hvalili,
toda vsi českí kritikí so zložní v tém, da je nová ta „povidka" njega najboljší
dusní proizvod. Beneš Tfebizsky slika v tej povesti tožno, pretožno dobo české
povestnice, dobo belogorske bitke. Zato je pa dobro, daje ízšla povest v „Matice
lidu" ; tem potem prišla bode v národ in ga vzbujala in navduševala. — „Dvé
povídky od Ä. Jiraska". Salónni bibliotéky č. 21. Prvá povest v tej knjižici opisuje
díjaško žívljenje, a to tako lepo, verno in naravno, da mora dopastí. To isto
velja tudi o drugi pripovedkí. Písatelj ima bujno fantazijo, ali se vender ne
vzdiguje preveč raz realnega sveta, vrhu tega je pa njegov zlog tako lep, tako
eleganten, da ga české novine ne morejo prehvaliti. — „Josef Kajetan Tyl. Obraz z
266 Slovenskí glasnik.
našeho života ve tŕech oddéleních. Napsal Ferdinand Šamberk. — Hudbu složil
Ant. Dvoŕák." — To je igra napisana v spomin slavnega českega pisatelja in
igvalca J. K. Tyla. Šamberkovo delo je krásno, ali Dvoŕákova glasba — divná ! —
Adolf Ileyduk izdal je epično pesen „Díevorubec", katero je imenoval pesnik sam
„Kresbou ze Šumavy". V njej opisuje dogodbo priprostega drvarja, a to je pravá
tragedija iz življenja!
Nestor českib zgodovinarjev, Vacslav Vladivoj Toraek, izdal je V. knjigo
svojega dela, zvanega „Dejepis mesta Prahy". Koliko znanja in koliko truda je
slávni ta učenjak v to monumentalno delo uložil, razvidno je iz tega, da se
primerja s Palackega zgodovino Česko in Safaŕikovimi slovanskimi starožitnostimi.
Omenjati mi je konečno tudi nekaterih posebno izvrstnili literarnih časo-
pisov českih. Že v 1. številki „Ljubljanskega Zvona" priporočali ste mesečnik
„Osvéto", katera v obliki znanih fraacoskili „Revue" prináša samo po oblikí
in vsebini dovŕšené znanstvcne in leposlovne razprave prvih českih pisateljev
in učenjakov. — Danes se mi je spominati „Svétezora". Ta v obliki ilustro-
vanih nemških, francoskih in angleških novin izhajajoči, vselej po tri veliké tiskane
pole obsežni tednik prináša lepe raznovrstne slike in imenitnih slovanskih mož
portréte ter raznovrstne izvirne ali iz slovanskih jezikov preložené razprave
znanstvene in leposlovne vsebine. Zanimljiv je dobro sestavljani krátki pregled
o knjíževnem napredku in umetnostnih proizvodih vseh národov slovanskih.
„Svétozor" stane za celo leto po 9 gld. 50 kr. — „Kvóty. Listy pro zábavu a
poučení s časovými rozhledy" imenuje se mesečnik z ilustracijami, katerega v
zvezkih po 8 tiskanih pol obsežnih uredujeta Svetopluk Čeh in dr. Servac Heller,
a na svitlo daje Vladimír Čech. Četrtletna naročnina mu je po 2 gld. 50. kŕ.
Tisk, papir, ilustracije prikupijo človeku list na prví pogled, a vse hvale vredni
so tudi mnogovrstni znanstveni in leposlovni spisi, katere „Kvety" objavljajo.
V prvi številki letošnjega leta priobčil je J. J. Toužímsky primeren nekrológ
o dr. J. Bleiweisu. — Tretji čoski beletristični list je „Lumir", ki po trikrát
na teden in vselej po dve poli obsežen izhaja v Pragi letos že deseto leto.
Urednik mu je J. V. Sladek. Tudi ta list, okolo katerega so se zbrali nílajši
česki pisatelji, zdi se mi v vsakem oziru priporočila vreden.
— u —
Krásne piruhe prejme slovenski národ za letošnjo Veliko noč. Sloveči
naš pesnik X. izdal bode namreč te dni prvi, deset tiskanili pol obsežni zvezek
svojih divnih poezij. Knjigo sta prekrasno natisnila Klein in Kováč.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec
IJredniáivo : v Novih ulicah 5. — Ilpra^ništvo : na Marije Terezije česti 5.
Tiská „Národná Tiskama" v Ljubljani.
feJ|jubljaT|5KÍ9
Leposloveii in znanstveii lisK
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Lcvec, Jos. Striter, dr. Ivan TaTčar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. mája 1882.
Stev. S.
Trioleti.
^^aj morem revež jaz za tó,
'^ Če tebe Ijubim, lepa deva!
Moje srcé takó zahteva.
Kaj morem revež jaz za tó!
Ko tvoje me okó obseva,
Takó milo, tako Ijubó —
Kaj morem revež jaz za tó,
Če tebe Ijubim, lepa deva!
Če tudi stokrát mi veliš,
Da tebe jaz ne smem Ijubiti,
Tegá ne morem ti spolniti,
Če tudi stokrát mi veliš!
O, saj bi htel ti vse storiti,
Le tega ne, kar zdaj želiš,
Če tudi stokrát mi veliš.
Da tebe jaz ne smem Ijubiti 1
n.
Po svetu tvoje bo imé slovelo,
Ko jaz bom dávno v tihi jami spal;
Ko mojega nihčé ne bo poznal,
Po svetu tvoje bo ime slovelo!
Glej, s slavo Julije ga bom obdal,
V otožni pesni sladko bo donelo —
Po svetu tvoje bo imé slovelo,
Ko jaz bom dávno v tihi jami spal!
Ko bom pozabljen jaz in moje rane,
Bo nepozabljen živel tvoj spomin;
Glasíl se v sredi poznih bo rodbín,
Ko bom pozabljen jaz in moje rane! —
Pel pesui sem iz srca bolečin,
V plačilo sladká nadá mi ostane:
Ko bom pozabljen jaz in moje rane,
Bo nepozabljen živel tvoj spomin!
m.
Kakó pa češ, da srečen boš,
Ko žélj srcá ne znáš krotiti.
Ne znáš se zoper strast boriti,
Kakó pa češ, da srečen boš?
Na svetu moraš boje biti.
In v boji bodi hraber mož! —
Kakó pa češ, da srečen boš,
Ko žélj srcá- ne znáš krotiti!
Po nedosežnem zré srcé!
In to je vir nam vse nesreče,
Da bolj in bolj nam . hrepeneče
Po nedosežnem zré srcé!
Če srečo ímaš, češ še veče,
Takó množí se ti gorjé . . .
Po nedosežnem zré srcé,
Li to je vir nam vse nesreče!
IV.
Odkar je drug cez té dobil pravico,
Umira tvoje lice in bledí;
Tvoje okó. plamteče prej, temní,
Odkítr je drug cez té dobil pravico!
Ko roža, ki jo slaná zamorí,
Takó povešaš ti sedaj glavico —
Odkíir je drug čez té dobil pravico,
Umira tvoje licc in bledí!
Ko strastno in goreče te objema,
Drugjé so tvoje misii in željé;
In večkrat sólze ti obraz rose,
Ko strastno in goreče te objema! —
Mrtvó je, mrzlo zanj tvoje srcé,
Zastonj Ijubezni ogenj v tebi vnéma
Ko strastno in goreče te objema,
Drugjé so tvoje misii in željé!
17
258
Fr. Zbašnik : Trioletí.
Oditi iiisem mogel brez slovesa,
Mogočno sem me gnalo je srcé!
Še enkrat, draga, móram zreti v té,
Oditi nisem mogel brez slovesa!
O té naj te ne žálijo solzé,
Ki siloma kipé mi iz očesa —
Oditi nisem mogel brez slovesa,
Mogočno sem me gnalo je srcé!
V slovo le rôko mi podaj še belo,
Potem ostáni zdravá vekomäj !
Pozábi, kar bilo je nekedaj —
V slovo le rôko mi podaj še bélo!
Da te ne motim, ta zapuščam kraj,
Na tujem moje bo srcé trohnelo . . .
V slovo le rôko mi podaj še belo.
Po tem ostani zdravá vekomaj ! —
VI.
Kedor za strune práv ne zná prijéti,
Ta naj pri miru rajši jih pustí!
Le neprijetne glase nam budí,
Kedor za strune práv ne zná prijéti !
Naj pomnili to pesniki bi vsí,
Ki nam ponašajo se s trioleti :
Kedor za strune práv ne zná prijéti,
Ta naj pri miru rajši jih pustí! —
Ko vbranih strún sladkodoneči glasi,
Takó doní naj vselej triolét;
Zdaj burno in glasnó, zdaj mirno spet,
Ko vbranih strún sladkodoneči glasi I
Veselje, rádost nosi naj med svet,
A žalost, tiho hrepenenje čaši —
Ko vbranih strún sladkodoneči glasi,
Takó doní naj vselej triolet!
Fr. Zbašnik.
Zapušéen.
^ogrebcev trop pred máno gré
' Čez rožnato raván —
Pokopat nt'sejo možjé
Očeta v grob liladán.
Za rakvo pa tako bridkó
Sirote jokajo
In srca j im, težká takó
Od tóge pókajo.
Oj srečni mož, ki ti čez grob
Spomin krasán cveté
In ves ta trop, pogrebcev trop
V bolesti silni mré.
Po meni pa solzá ne bo.
Ne bo spomína mi,
In spal bom sam, oj spal težkó
Pod razvalinami !
In grob moj bode zapuščen
Ko sem v življenji jaz
In močil bo ga dež studčn
In razdejal ga čas!
—b-
Malo ž i v 1 j e n j e.
Povest.
Spisal dr. Fr. Detela.
XI.
opet je preteklo nekoliko čaša, da Jurija niso Ískali, in pro-
steje je dihal upaje, da je vsaj za zdaj konec ; pozneje se bode
pa že kako napravilo. Obiskoval je zopet redno svojo rodovino
in pomagal pri domačem delu tako, da se Ijudem ni pre vec kázal,
ali pa je živel v svojem starem stänovanji pri Premci. Z Mihom sta
pa ukrepala tako, da odrineta takoj vzpomladi na Hrvatsko ali na
Ogersko. Potni list bi se že dobil na kako ime, dela se pa nahaja doli
dosti in denarja dosti.
„Vi še ne veste, kaj se pravi živeti," reče nekega popoliidne
Mihá oblastno očetu in Juriju. „Ce se nnjeste soka pa zabeljene kaše,
pa že mislite, da se vam dobro godi; kaj ne? Doli pa na Hrvatskem,
najslabše, kar smo jedli, bili so žganci. In kaki žganci! Kar plávali
so v masti. A tam jih malo drugače delajo, kakor pri nas. Ťukaj
jih kuhate kakor krompir in na skledo za osem mlatičev prideta
dva ocvirka: tam pa kar kotel na ogenj, noter pa masla cel lonec,
v maslo pa žgancev namečejo. Kadar so ocvrti, pa na mizo, gledajo
pa t<iko lepo iz maščobe kakor žabe iz mláke."
„Kakor žabe, praviš?" čudi se Premec.
„Naj me vzame, kdor hóče," zatrjuje Mihá, „če jih nismo
ravno tako iz sklede lovili kakor žabe. Pa to je samo jed ; a denarja,
Jurij, tega smo pa imeli! Da se ne bom nič legal, do krajcarja ne
vem povedati, razumeš, ampak v okroglem številu: kakor rezanice ga
je bilo."
„Koliko si pa prinesel domov?" vpraša oča.
„Kako ste čudni!" pravi Mihá. „Kaj bom nosil?"
„Nič se ne boj. Mihá," pravi Premec, „pa povej, koliko je
bilo, da bo Jurij tudi slišal."
17*
2é0 th*. Fr. Detela: Malo življenje.
„E, kaj bi to govorili," bráni se Mihá. „Doli sem imel denarja,
oča, doli!"
„Ves, Jurij, ko je prišel domov, stresel sem vse iz njega in
koliko je bilo, ugani!"
„Kaj bi ugibal!" ugovarja Mihá.
„Jurij, ugani!" zapove Premec ne meneč se za sinov ugovor.
„Ne vem, koliko bi rekel," pravi Jurij. „Recimo, de.set goldi-
narjev."
„Ha, ha!" smeje se starec. „Ali si znorel ? Naš Mihá pa deset
goldinarjev! Kako moreš kaj tacega vkup spraviti!"
„Morebiti dva goldinarja," ugiblje Jurij.
„Ne uganeš," pravi Premec, „že vidim. Jaz ne bom nič okroglega
števila povedal, kar naravnost pa natanko. Petnajst krajcarjev je bilo
vsega skupaj, pa nič več in nič menj. Ali ni res. Mihá?"
„Naj bo, kolikor hoče," izgovarja se Mihá, kateremu se je to
preiskovanje malo sitno zdelo, „doli smo pa le rožljali ob nedeljah.
Samega srebra sem' imel, da so se mi žepi trgali."
„To je pa res," opomni oča. „Ves raztrgan je prišel domov."
„Za božji čas!" vzklikne na jedenkrát Mihá in skoči po konci.
„Jurij, beži!" Komaj je izgovoril Mihá te besede, že je nekdo trdo
trkal na vráta, katera je previdni Premec zaklepal, kadar je imel
Jurija pod streho. Zaňdarji so prišli.
„Kaj pa je?" povprašuje starec.
„Zopet so tu," odvrne Mihá, ki je bil skozi okno žandarje
zagledal. Zunaj pa je že razbijal Križan po zaklenenih vrátili in
kričal, naj se mu odpre.
„Takoj, takoj, možje pravice!" vpije Premec in leze počasi
izza mize. A vráta, snéta iz stežajev, padejo predenj in Križan ])ri-
lomasti v sobo. Po bliskovo mu šinejo oči j)0 vseh kotih , toda
Juľija ni. Ravno je bil Mihá nazaj zavalil pečnico, ki je od})rla pot
prijatelju.
„He, tukaj je!" zakričí žandár, ki je strážil zunaj hiše, in Muv
Križana. Jurij je bil izlezel iz peci in skúšal uiti v gozd, a ko zagleda
izhod po stráži zastavljen, plané nazaj in izgine pod streho, kamor
je peljala jn-islonjena lestva. Ko pritečeta žandarja zraven, ležala je
lestva že na tleli in težka skrinja je zapirala vsaj za nekaj čaša vhod
pod streho. Žandarja se posvetujeta, kaj je storiti.
„Počakajva, da sam doli pride," meni jeden.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 261
„Leliko Jolgo čakáva," godmja dnigi in ogleduje, kod bi se
najlaže prišlo ubežniku do živega. Da podstrešje na drugem konci ni
z deskami obito, ampak da je hiša do vrhá opažena, vedel je Križan,
a še jedenkrát gre pregledat vso zidanje, ki ga prepriča, da more
Jurij iz hiše le skozi streho ali pa po istej poti nazaj, koder je bil ušel.
„Da se mi nobeden ne gane iz sobe!" zapreti Premcu in Mihu;
potem odkáže tovarišu mesto, kje ima stražiti, vzame lestvo in jo
prisloni na spodnji stráni hiše k strehi. Urno zleze žandár na streho
in jo začne odkrivati, da bi „jazboca izkopal". Opeká za opeko leti
na tla in nič ne pomaga kletev Premčeva, ki je bil iz sobe pritekel
jezit se, da mu bodo vso streho raztrgali.
Jurij pa je pod streho premišljeval, kako bi se rešil. Od začetka
je mislil, da ga hočeta žandarja z gladom prisiliti, da se uda in sklenil
je mimo čakati do noci, a Križanova namera izpremeni hitro njegov
sklep.
Da je Premčeva hiša malo razmršena in razpraskana, tému se
še nikdo ni čudil intudi Križanu se je jako naravno zdelo in zaradi
tega ni zapažil, da se nekam prepravilno pod vrhom dve vzporedni
poki z drugima dvema križata. Ali je kak potres ali kaka druga
zemeljska sila hišo tako poškodovala. tega ne vemo, a verjetno bi
bilo, kajti razpočen je zid po teh črtiih skozi in skozi in kadar bi
bilo Premcu ]»rišlo na misel vetriti svoje podstrešje, brez truda bil
bi si lehko lino odprl. Ta hišina slabost pa je bila Juriju tudi znana,
in ko je začul, da se lestva pristavlja, zavihti se na strešni trám,
priveže zanj staro vrv in odvali kameň iz žida. Toliko je bil pomolil
Križan glavo pod streho, da je videl, kako leze oni skozi odprtino
iz svoje ječe. Urno skoči z lestve doli in zakriči tovarišu: a v naglici
se človek ob vsako reč zadene in stari Premec je povsod na poti,
tako da se je bil Jurij že skril med drevjem, ko je počila puška.
Kaj pomaga zdaj Križanova ježa!
„Zakaj puščate tega sumnjivega človeka iz sobe!" vpije nad
tovarišem, ki se izgovarja, da mu je Premec pot zastavil.
„Ha, stari grešnik!" obrne se na Premca. „Prazen ne pôjdem
danes od Vaše hiše. Pripravita se na pot, z nama!"
..Zakaj pa, primojdunaj !" buduje se stari. „To bi rad vedel.
Onega pojta lovit, ki je ušel, onega!"
„Kaj pa naša kravica?" opomni mirno Mihá, vesel, da se je
Jurij rešil.
262 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Izročita jo, komur hočeta!" odvrne Križan in kmalu ja odženo
žandarji. Kdor jih je srečal, radoveden se je ozrl za njirni. „Zopet
sta se kje tepla," dejal je marsikdo. „Da se starcu le Ijubi pretepavati
se s fantini!" Ko so pa zvedeli, zakaj ju kazen čaká, milovali so
ja, češ, dobrega srca sta pa le.
XII.
Izmed goľá, ki obdajejo Dolino, najvišja je gora sv. Florijana.
Proti Dolini je lepo obrastena ; vznožje jej krije borovec, više gori
raste smreka in sem ter tja tudi macesen ; vmes pa se nahajajo veliki
koši košatili kostanjev. Na drugo strán pa je hribovje pusto in
skalnato in globoko pod njim teče zelena Sava. V nedeljo po binkoštih
bere se maša pri sv. Florijanu, ki je najbolj oddaljena podružnica
Dolinske far& in takrat pride pač tudi Dolinska mladina gori, da si
ogleda cerkvico, katero je stari mežnar Ožbé, jedini sosed sv. Florijana,
tako lepo opral in osnažil in po kateri tako ponosno sveče prižiga.
Ce pride količkaj takih romarjev, ne laze se Ožbé trdeč, da je bila
cerkev natlačeno polna in da je pol Ijudij še zunaj stalo. In kako
oblastno razkazuje po svetem opraviln cerkev duhovnemu gospodu
ali kakemu drugemu veljaku in ne pozabi povedati, kako čudo se
je bilo ondu dogodilo pred nekaj leti. „Krovca smo imeli," pravi,
„tistega Tineta, ki po stráni hodi. Ko je bil cerkev pokril, pa pravim,
naj še zvonik malo pomaši, ki je tudi potreben. Pa grem v hišo po
vrv, da bi ga privezal; toda Tine je že tak, srčan, da malo takih
in v glavi se mu nikdar ne zvrti. O, pravi, oča! saj ni treba vrvi;
tako pripravnega zvonika še nisem naletel; ves je pri tleh. Lop!
prileti doli iz gornjih lin. Ali si videl, pri tleh? bilo mi je na jeziku;
a premagal sem se in zaklical : sv. Florijan, pomagaj ! in Tine je
zopet vstal. Malo bolj je še po stráni hodil, a kmalu je bil dober."
Tako pripoveduje Ožbé in potrkava na mala dva zvona, oh! tako
gonljivo, da njemu samému solze stopajo v oči. In kaj se je zvonoma
pripetilo! Na goro sta prišla, tako pravijo Ijudje, dva tujca, malo-
vredna človeka ; in kje se takih ne dobo ? Ogledala sta si cerkev in
odšla. Ko pa je Ožbé o poludne hotel zvoniti, zvonov ni bilo nikjer.
Hajdi! za potepuhoma; pri Litiji so ja dobili in zvonova pri njili.
V tak i družbi izgubila sta zvonova se ve da vse blagoslove. V
kosili sta ja nešla Ožbé in njegova žena Metá v Ljubljano zopet
blagoslovit.
Dr. Fr. Detela: Malo življenjc. 263
Sama zase ne stoji gora sv. Florijana, ampak po obeh plateh
se vľste dragi hribi, komaj manj.ši od nje; in če zaviješ od cerkve
proti vzhodu, pelje te steza malo navzdol, potem pa po ravnem
skozi prijeten gozdič. katerega pretrgajo cez pol ure lioda njive in
pašniki po širnem gorskem vrhu. Tu stoji na lepi trati prijazna hiša
Peíarjeva. Skrilnata strelia se vidi po zimi iz Doline, po leti pa
je skrita za drevjem. ki je nasajeno po vrtu. Hišica ni visoka, a
široká je in dolga. Vráta ima od Doline obrnená in pred njimi stoje
štiri visoke smreke. Kraj se imenuje Strmá peč, kajti kacih sto ko-
rakov od hiše je svet pretrgan proti savski stráni in globoko doli
zija velik prepad, čegar rob je na vrhu obdan s kameneno ograjo,
pravim ciklopienim židom, brez malte sestavljenim. Kraj prepadá so v
skalo vsekane priproste stopnjice, po katerih hodijo Ijiidje po dnevi,
kadar ne polzi, in če ne iitegnejo daljšega in varnejšega pota nbrati.
Posebno varno ni hoditi med skalovjem. kajti prigodi se večkrat, da
s e kaka skala odtrga in zvali v prepad in pred nekaj leti je bilo ubilo
ondu — lesen križ sredi pota spričuje — malo deklico pastarico, ki
je pred dežjem Ískala zavetja pod skalo, Ce pa se skala nad tabo sproži
in jo slišiš bobneti po pečevji, Bog ne zadeni, da bi nazaj skočil ali pa
stekel naprej, obstani ali pa korakaj mirno svoj pot, tako pranjo Ijudje,
ki morajo to vedeti. Kdor se pa ne more zanašati na svoje noge in na
svojo glavo. ta naj se drži kolovoza, ki pelje mimo hiše po ravnem
in se potem polagoma zavije doli proti zeleni Savi. Na tej poti stoji
pod vrhom še jedna hiša, Simónova. Simón je Peearju najbližji sosed,
a dasi stojita hiši komaj četrt ure narazen, vender ne spadata obe
pod jedno faro. Vrhu hriba je meja fare Dolinske, kateri se Pečar
prišteva, in fare sv. Andreja, ki obsega Šimonov dom.
Tako lepe leže nima Simónova hiša kakor pa Pečarjeva. Zidana
je v breg, tako da je stanova nje na jedno strán pri tleh, na drugo
pa v prvem nadstiopji z vhodom po stopnjicali. Zemlja okrog je
pusta : povsod moli skala iz tal in izpodriva rastlinstvo in kar je
polja pri hiši. težko se obdeluje, kajti vse visi kakor streha in ka-
menje ovira košnjo in oranje.
Mraz je še svečana meseca zlasti po líribih, kjer oster veter piše
in prileže se človeku gorka izb •.. Stopimo torej malo v Simonovo
hišo. da se seznanimo z njenimi prebivalci. Za majhne Ijudi je na-
rejena prostorna izba in ponižnosfci je vajena, prikloní se tedaj, ko
vstopiš, da se ne zadeneš ob strop. Pri veliki peci sedí mati
264 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
Šimonovka in vije prejo, zraven nje pa vleče sin Štefan tobak na vse
pretege iz krátke pipe. Mladenič ima kacih pet in dvajset let in ni
práv zdrav videti; bledí obraz in gosto pokašljevanje káže, da se je
fantu plučne bolezni bati.
„Anica!" ogovori Štefan svojo sestro, mlado dekle, ki je šivalo
za mizo. „AH veš, kaj je pri Pečarji novega?"
„Nič ne vem," odgovori dekle in šiva dalje.
„Ali hočeš, da ti povem?" nadaljuje Štefan.
„Le povej !"
„Pa saj vidim, da rae ne poslušaš. — Ce mi kúpiš v nedeljo
tobaka, pa ti povem."
„O Štefan, Štefan!" oglasi se zdaj mati, „pusti kajenje in tobak I
Jetiko boš dobil, boš videl."
„Kaj jaz jetiko!" ponese se Štefan, skoči po konci in se potrka
na prsi. „Le poslušajte, mati, kako to grmi! Jaz imam dvojne prsi."
Kašelj mu ustavi te moške besede. „Nekaj imam v grlu," pravi,
ko se je odkašljal, „pa sam ne vem, kaj."
„Varuj se, varuj se!" svári mati. „In pri vsem tem ta razvada
tudi dosti stane."
„Kaj bo to, teh par krajcarjev, to in pa nič!"
Zdaj se odpro vráta in noter stopi dekle, katero že nekoliko
poznamo.
„O dober dan, Lenčika!" vzklikne Anica, vstane izza mize in
jej hiti naproti. „Kaj si pa ti prinesla?"
„Dober dan, mati!" pozdravlja Pečarjeva hči Simonovko. „Vi
ste pa vedno tako pridni. Nekaj kolin vam pošiljajo naši."
„Dolgo te že ni bilo k nam, Lenčika," kára jo žena.
„Saj tudi Anica ne pride nič k nam v vas."
„Jaz imam ravno zdaj precej šivanja, " izgovarja seta, „kakor
bo pa to zgotovljeno, videli se bodeva večkrat, če bo malo manj mraz."
„Danes pa res práv nič mraz ni," smeje se Lenčika, dasi jej
lica žaré od mrzlega vetra. „Ti si preveč zmrzla."
„Tako rado me res zebe," pravi Anica, drobno bledolično deklo,
ki se zraven krepke mdeče Lenčike še šibkejša vidi in mislil bi človek,
da je ta čeden obrazek z velikimi modrirai očmi kake preoblečené
gospodične, a ne v pustili hribih doma.
„Lenčika!" pristopi zdaj Štefan. „Mene pa nič ne vidiš?"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 265
„O, glej gal" pravi Leneika. „Ali se ti tudi greješ? Ali te ni
sram na tak lep popoluclan za pečjo?"
„Kaj pa, da me je," pravi Štefan. „Mene pa )ie boš povabila
v vas?"
„O ne, saj vem, da sam prídeš."
„Pa res," pravi mati. „Doma mu je hitro mraz, gori pa však
dan leze. Saj se ga morate že naveličati."
„O, zakaj? Se krajší čas nam je; ampak doma ga pogrešate.
Zato bi bilo najbolje, da jedenkrát vi vsi gori prídete, potlej pa
mi doli."
„Kaj pa, kaj pa!" smeje se mati. „Hišo pa kar zaklenemo."
„Počakaj, Štefan!" pravi zdaj Anica. „Meni bo pa Lenčíka
sama povedala, kaj imajo gori novega."
„Novega?" premišljuje Lenčika. „Ne vem, kaj bi imeli. Kaj
misliš, Štefan?"
„No, ali niste včeraj lilapca dobili?"
,,A, tako? Saj res! Vceraj se nam je prišel nekdo ponujat in
vzeli smo ga. Oče so že stari in potrebujejo pomagača in fánt bo
menda príden."
„Odkod pa je?" vpraša mati Simónovka.
„Od Doline doli.^
„Ha, Dolinec!" zasmeje se Štefan. „Ne vem, če bo kaj pridá.
Doli so Ijudje mehki, razvajeni, tukaj mora biti pa človek trd, železen,
da ga ne prevrne vsaka sapica."
„Tak kakor ti!" praví mati.
„Ho, mati, kaj pa mislite?" poreče Štefan in se potrka na
prsi. „Jaz se le zdĺm tako slab, pa sem trden in bolen še nisem bil
nikoli. Cesa pa pogrešam, mati? Nič. K večjemu denarja, pa dekleta."
„Boš tiho!" posvari ga žena. „Kako pa govoriš!"
„Nič hudega, mati. Ampak, Lenčika, kadar bo začela burja brití,
boš pa morala hlapcu kamilic kuhatí. "
„O ne vem; prečvrst je in príden pa tudi, tako da bomo práv
zadovoljni, če ostane zmerom tak. Toda zdaj móram pa iti. Z Bogom,
mati ! Anica, skúsi vender, da nas kaj obiščeš. "
„Počakaj, Lenčika," pravi Štefan, „jaz te spremim nekaj čaša."
„O ni treba," pravi ta. „Zunaj je mraz, le ostani doma!"
266 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„He! kaj se pa jaz menim! Golorok grem s tabo, če ni drugaeo."
„Nikar ne nori!" opomína ga raati a Štefan vrze suknjo naše
in hiti za dekletom.
„Lenčika, Lenčika, kaj pa tako tečeš?" vpije za njo in j o skúša
dohiteti.
„Zato, ker se mi mudi," odgovori ona.
„Saj boš še prišla domov. Malo nô počakaj, nekaj lepega ti
bom povedal!"
„Kar gredoč povej!"
„Lenčika, kaj praviš? kako ti misliš? kaj bi ti dejala, če bi
ti jaz povedal, kako te imam rad?"
„Smijala bi se ti," pravi Lenčika. „Zato pa rajši tiho bodi ! In
to si mi že večkrat pravil in ni nič posebno lepega."
„Ti mi nikoli ne verjameš!" toži Štefan in jo skušii uloviti za
ľoko, a ne posreči se mu.
„Kar pusti mojo roko!" pravi Lenčika. „Najbolje je, če ostane
pri meni."
„Oh, kako si hudobná!"
„Štefan, pusti vender te neuranosti," jezi se deklica. ri^ovaj
mi kaj pametnega, potem te bom rajša imela."
„AU me boš res rada imela?"
„Res, če ti rečem."
„I, kaj bi ti pa povedal," premišljuje Štefan, „ko nič ne vem,
čisto nič posebnega; samo nekaj vem, Lenčika, da me ti nimaš nič
rada."
V takem pogovoru prišla sta daleč od Šimonove hiše. Skoro
sredi pota od Pečárja sem je velik studenec, iz katerega je napeljana
voda na korito. Ta studenec tudi o največji súši ne usahne, in Pečar
in Šimon gonita sem živino na vodo. Ravno je napájal Primožev
Jurij Pečarjevo govedo, ko pride Lenčika s Štefanom.
„Štefan, zdaj pa le pojdi domov!" pravi dekle, „da ne bodo
rekli tako pa tako, da pri belem dnevu okrog postopava."
„Kdo bo rekel! A, tam je vaš novi Idíupsc, ali se tega bojiš?"
„Práv tega. Bog ve, kak človek je ; raorebiti rad Ijudi opravlja.
Kar pojdi, z Bogom!"
„Nič se ne boj, Lenčika! Če bo kaj rekel, jaz mu bom že
pokazal!"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 267
„Ce ne greš, jaz bom huda!" zažuga mu deklica in Štefan se
poslovi. „Drevi pridem kmalu ; slisiš?- vpije še za njo, a ona je
bila že daleč in hitro je došla Jurija, ki je tiral rogate svoje pod-
ložnike domov.
xm.
Juľij slúži na Strmi peci za lilapca. Večkrat mu je bilo prišlo
na misel, zlasti ko so ga zaeeli loviti, da bi gori poskusil svojo srečo,
kajti da ga Pečar vzame v službo, to je vedel. A na zimo vender
ni hotel hoditi in malo ga je tudi strašil samotni kraj. Najbolj ga
je pa odvracal od te misii stari Premec.
„Oh, Jureek!" dejal je čaši, „bridke solze me hočejo obliti,
kadar tako govoriš. Kaj hočeš, Ijubi moj, po onih puščavah! Ljudje
sami nimajo kaj jesti, in ti hočeš pri njih kruha iskati? In kaki
Ijadje so gori ! Dve besedi izpregovori však teden in odgovora ne
dobiš od takega štora drugače, kakor če vanj skočiš. O dolg čas,
dolg čas, da se Bogu smili. In mraz je gori, mraz, da vse poka;
Mihá, daj mi kožuh s peci ! Veter pa tak, Jurij ! le počakaj, da ti
povem. Samo jedenkrát sem bil zadnja leta gori, pa Bog me varuj
še katerikrat! Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame veter klobúk
pa ga nese doli v graben; jaz pa za njim. Pa sem ga iskal, pri-
mojdunaj, Jurij ! in tri druge klobuke sem dobil v hosti, svojega
pa ne."
Tako je pregovarjal dedec Jurija ; ko so bili pa Premca žandarji
odgnali, potikal se je Jurij celo noč in skoro ves drugi dan po gozdu.
Z nočjo se je pa približal varno Premčevi hiši ; gledal je okrog sebe
in pazil ; vse je bilo tiho in mirno. Splazi se bliže, nikjer nič živega !
Iz izbe ne vidi lúči, ne sliši Mihovih orgel in vráta so zaklenena.
Jurij pogleda v hlev, a tudi tu ni staré kravice, ki se je sicer dolgo-
časila pri jaslih. Dasi ni bil strahopet, groza vender obide Jtirija v
tej samoti in grenek čut zapuščenosti se ga polasti. Na naglem ostavi
Premčevino in hiti proti domu. Tam zve, kaj se je zgodilo, kako so
odgnali Premca in siná njegovega. Prvá mis3l njegova je, da bi se
sam žandarjem podal in rešil svoja dobrotnika, ki trpita zanj. A
poučé ga, da bi to ouima pac nič ne pomagalo, ko je dokazano, da
sta ga imela pod streho. Po večerji odide in krene nehoté proti
Gorici. V Rožančevi hiši zagleda luč in to mu vzbudi silen srd,
268 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
Premec je zaprt, on se mora tako skrivati okrog in vse zavoljo
tega Iškarijota. Hi.šo mu zažgem, misii si v svoji jezi. A kraalii se
spomni svoje nelivaležnosti, kako je svojega rešitelja prevaril in
osramotil pred vsemi Ijuclmi. Po pravici trpim, pravi sam pri
sebi in se obrne, práv se mi gocli. Premec tudi ni nedolžen in
vrhu tega, Bog ve, če nas je res izdal Rožanec. Ce se me Ijudje
ogibljejo kot uhajača, ali naj me še kot požigalca črté in zaničujejo?
Ker Jurij ni bil hudobnega srca, lehko ga je odvrnil ta pomislek od
nesrečnega sklepa. A zdaj še le, ko nima ne Mihá ne očeta njegovega,
zdaj še le čuti, kako je sam, kako je izpahnen iz človeške družbe.
Zadnjega prijatelja je izgubil in ves drugačen se mu vidi zdaj rojstni
kraj. Živo mu stopi pred oči hiša na Strmi peci in prijazni njeni
prebivalci. Tja pôjdem, reče si, domáco vas zmerom lehko vidim,
nesreča pa me nemara ne bo dosegla. Zadnjič prenoči doma, svojega
sklepa ne razodene nikomur in predno se dan zazna, vzame slovo
od očetove hiše in mirne vaši, kjer je užil toliko veselja, prebil toliko
žalosti.
Ko dospé vrhu gore, obriše si pot s čela in se ozre nazaj . Solnce
je bilo razlilo svoje Ž9,rke čez vso majhno dolino, tisoč in tisoč drobnih
biserov je lesketalo po ravnini, po kateri se vije Dolinščica kakor
srebern pas po belem krihi. Drugačen prizor pa se mu pokaže na
drugi stráni. Gosta megla stoji do vrhá gore in on stoji na meji
solnčne zem.lje, kakor na obrežjj temnega raorja. Torej v tej megli
bomo živeli, misii Jurij in se obrne otožen proti domácemu kraju.
Na jedenkrát pa zalaja nad njim Pečarjev pes in privábi gospodarja
pogledat, kaj je. Vesel pozdraví Matija svojega znanca in ga pelje
v hišo, kjer je Lenčika z materjo pripravljala zajutrek. Po jedi se
hitro pogodé. Obleke si je največ izgovoril Jurij, kajti te je bil
najbolj potreben in pa mirnega bivališča. Da je od Doline doma,
to so vedeli, in da mu je Jurij iiiie. Materi se je čudno zdelo, da
nima nič skrinje in da je vse v rúti s sabo prinesel, a Matija si je
mislil, da je fánt j)ač izbirčen v službah in goste službe redke suknje.
Lenčika ni rekla nič, ne da jej je po godu in ne narobe.
Gospodar odkáže Juriju potem vsakdanje delo, pelje ga i)rvi
dan po svojem posestvu, da mu razkaže meje in pove, kaj je tu, kaj
tam nasajeno. Mnogo zemlje ima Pečar, a po ravnem je leži malo ;
gozdi so lepi in mnogo bi bili vredni, ako ne bi bilo tako težko les
izpravljati iz njih; zraven nekaj njiv in trávnikov razprostirajo se
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 269
veliki pašniki ob gozdn in po hosti cloli, kajti ovčarstvo je glavni
zaslužek Pečarjev. Zraveii liiše stoj i dvoje prostornih poslopij ; hlev
za ovce in govedo in pa skedenj s shrambami kmetskega orodja. Vmes
je vodnjak, iz katerega se napája živina, kadar ne more iz hleva.
Trikrát na dan je bilo treba nakrraiti živino. Delo na polji se še
ni bilo pričelo in če druzega opravila ni bilo, popravljal je Jurij
orodje : drevo, brano, voz itd., kajti spreten je bil za to reč in marsikaj
ga je bil naučil Premec, ki še zase ni imel denarja, nikar da bi ga
dajal ľokodeleera. Od vseh stranij je bil ogledal svoje novo domovje.
Kod pa je prišel gori tisto noč, ko je hodil iz Ljubljane, ni si mogel
razložiti. Rad je šel pogledat v domáco vas, kadar jo je obsijalo
vzhajajoče solnce, ali pa ko se je na večer v senco zavijala, toda
čedalje menj se mu je tožilo po njej. Cez dan ni utegnil niti ni
hotel postopati, zvečer pa, ko je bilo delo opravljeno, shajala se je
vsa družina v hiši in med prijaznimi razgovori je hitro tekel čas.
Gospodar Matija ni bil gostobeseden, a iz vsake besede gledala je
odkritosrčnost in dobrohotnost, ki se hitro prikúpi. Zgovornejša je
pa bila gospodinja Neža, in čisto materine nravi je jedini otrok, vedno
veselá Lenčika. Ko je bil Jurij prvi večer v tej družbi, zdelo se mu
je, da je zopet doma, da vidi poleg sebe očeta in mater, in da sliši
zopet Ijubi smeh svoje sestre. Premčeve druščine vajen prišel je na
jedenkrát na ves drugačen svet. Od začetka je mislil, da ne bo mogel
pogrešati Premca in njegovega siná, a kmalu mu je bil pogovor s temi
Ijudmi toliko dražji in lepši, da se je z nekako neprijetnim čutom
spomínal zdaj svoje prejšnje zábave. Svet se mu je zdel ta pomenek
proti onému praznemu besedovanju in tem hitreje se mu je priljubilo
redno in zdravo življenje, ker je bil do grla sit nečimernega pohaj-
kovanja. Od mladih nog vedno k dobrému napeljevan ohranil je bil
še krepostno podstavo. in hudo ga je časih peklo, ko je videl, kako
malo je razvit pri Premci čut pravičnosti. Nehoté je primerjal Premca
Pečarju in kako neugodna je bila ta primerjatev za njegovega reši-
telja in dobrotnika, ki mora celo ječo zanj trpeti! Žalilo je to Jurija,
kakor boli vsacega človeka, če more biti hvaležen komu, kogar ne
more čestiti.
Pečí\rjevi so pa tudi skrbeli zanj, kakor bi bil domač. Mati je
takoj videla, da Jurij perila pogreša in brž je naročila, kar je bilo
treba, in Matija je poskrbel, da se mu je izgovorjena obleka hitro
zgotovila, „da se fánt ne bo sramoval." Sentflorijanski cerkovnik, ki
270 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let.
je obiskoval ob nedeljah Pečarjeve, bil je krojač in šival Ijudem claleé
po pogorji in posebno so ga cenili za iľhovino; nanj se je obrnil
Matija. Klobúk mu je kúpil, ko je imel opravek pri komisiji in dal
mu je svoje široké škornje, ker so raožu prizadevale preveč sitnosti
pri obuvanji. Tako je bil Jurij kmalu nov od vrlia do tal.
(Dalje prihodnjič.)
Izza mladih let.
Spisal dr. H. Dolenec.
III.
|uško dobil sem prvikrat v roke, ko sem dovŕšil prvo latinsko
sólo. Bila je to mala pušica, lastnina strijca Poldeta, ki je
vse otroke rad imel in marsikaterega s to puško razveselil.
Sla sva z Janezom na lov; on je streljal prepelice jaz pa navadne
ptiče. Toda ni jednega nisem mogel ustreliti. Janez se je tému čudil,
jaz sem bil pa žalosten. Prideva skoro do vaši in ugledava na mali
lesniki celo tolpo vrabcev. Prisilim Janeza, da mi nabije še jedenkrát
puško in bližam se drevesu. Vrabci odletijo in le mladíček obsedi
na veji.
„No, tega boš vender le sklatil!"
Jaz pomerím, merím in sprožím, a dasíravno ni bil vrabec tri
sežnje od puse, 4)rebil je vender srečno nevarnost ter odletel. Obstojím.
Zdaj Janez hud pristopí in mi velí pomeriti na kameň. Storim to,
Janez pogleda za menoj po puši in potem meni y obraz in jame se
na vsa ústa smijatí. Jaz gledam, kaj bi to pomenilo, in še le, ko se
Janez do sítega nasmeje, reče mi:
„Kaj ne pomežiš na jedno oko, kadar pomeríš?"
Jaz debelo gledam Janeza in povem, da ne, Janez pa da po-
mížatí móram, drugače da ní mogočíí práv pomeriti. Skúšal sem, ali
ní šlo, in gotovo smešní so bili obrazí, ki sem jih napravljal s tem,
Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. 271
da sem se trudil zamižati na jedno oko, kajti Janeza je kar vilo od
smeha. Bila je to luida zavest, ustrašil sem se in bal, da morda
nikdar se tému ne bodem mogel privaditi. Ali že za malo dnij sem
prvo to težavo premagal in ptitem postal nevaren. Tri leta kasneje,
ko pridem zopet na poeitnice, popeljal sem se z očetom v Trst in
prinesel sem s seboj lepo jednocevko, katero mi je oča kúpil. Takoj
drugi dan sva jo z Janezom poskušavala in Janez j o pohvali, da
bode pravá. Dobil sem tudi rožiček za prah in mošnico za šibre in
še tiste počitnice pobil sem pet zajcev.
Ako ni bilo večje družbe, hodila sva z Janezom sama na lov.
Nekega dne greva zopet pod Nanos ; imela sva s seboj par izvrst-
nih istrskih gonjaeev. Jaz sem silil, da poj divá práv pod goro,
Janez pa da ne, ker zajei so. le še bolj nizko, in da, ako psa v goro
zaideta, bodeta lisico zagnala in ta jih bode odpeljala, Bog ve kam.
Se ve, da sem se moral Janezu upokoriti, ali malo potem, ko je
Janez pse izpustil, bila sta pri meni in jaz sem šel z njima narav-
nost pod goro in psa sta v gori tudi kmalu zagnala. Gonila sta v
skalovje in proti vrhu. Janez je prisopihal do mene in me takoj
dobro oštel ter pristavil, da lova je konec za danes in da Bog obvari,
ako bi psa, ki še kraju nista dobro privajena, kam prešla. Molčé
sem poslušal hudega Janeza, ali zaslišim tudi psa in opozorim Janeza,
da nazaj doli gonita. Tudi Janez ja zasliši in oba zreva v goro, kje
bodeva žival in pse ugledala. Jaz prvi zapazim zajca, naravnost doli
proti nama je kinkal po strugi med visokim skalovjem. Pokažem ga
Janezu in ta takoj pošepeta, da doli do naju ne more priti, kajti
kakor je bilo videti, ravno konec struge bil je velik prepad. Umolkneva
in oba premišljujeva, kaj bode, ako psa po strugi zajca doideta. Ali
vse hitreje, nego je mogoče to povedati, ugledava psa po strugi doli
goneča in ob jednem velikanskega orla, ki se je iz visočine na zajca
spustil. Ali zajee je zaskočil proti steni in se potajil. Orel se jame
nizko krožiti, psa priženeta do mesta, kamor se je zajec potajil, in
se zaletita še do konca struge, vrneta se in orel se začne na psa
spuščati. Jaz sem bil ves zamaknen v ta prizor in le želel si biti
na mestu, kjer sta bila psa, da bi orla streljal, Janez je pa jezusal
pri meni, kaj bode, ako orel psa pobere ali ga pa čez prepad loputne.
Psa se pristavita in začneta na orla lajati, ki se je krožil ne dva
sežnja nad njima, in še zdaj bi ne vedel reči, ali si je hotel zajca
ubraniti ali je v resnici mislil si ga z jednim izmed,psov nadomestiti.
272 Dr. H. Dolenec: Izza mladih let.
Ker se je tudi mene polotil ^trali za pse, zniislim se, rečem to Janezu
in ustrelira proti gori. Orel ni zmaknil in Janez bq mi smijal, vender
je pa orel jel se zmerom bolj prizdigovati in se je naposled odpeljal.
Psa pocneta zopet po sledu stikati, na jedenpot se pristavita tik
mesta, kamor je zajec se potajil, gotovo sta ga zapažila, jeden skoči
proti njemu, zajec pa doli po strugi, pes za njim, konec struge zajcu
tál zmanjka in v velikim kolobaru se prevrne v nižino. Pes priletí
do kraja, oba z Janezom ob jednim vzdahneva, toda vender se je
še ustavil, dasi komaj, da ni pal za zajcem v globino. Janez je
jel psa klicati in ob jednem je mene ošteval in mi očital, kaj bi
bilo doma, ko bi se bil pes ubil in Bog ve, kolikokrat sem moral
slišati, da otroci niso za lov. Psa prideta, Janez ja priveže, jaz mu
rečem, da pojdiva gledat pod stene za zajca, a on mi odgovori, da naj
grem, kamor hočem, on pa da gre domov. In to je storil in jaz sem
šel za njim. Da bi bilo psov, ki sta tudi nas dosti stala, res škoda,
bodi v dokaz to, da je leto kasneje bila psica kupljena in odpeljana
na Dunaj v cesarski pasji hlev.
Največ sem hodil na lov z že omenjenim strijcem Poldetom in
njegovim lovcem Posežcem. Strijc je imel najboljše pse gonjače, sloveli
so ne samo po Notranjskem in po sosednem Krasu, ampak rekel bi,
skoro po vsej Kranjski, in Posežecje bil n aj bolj vstrajen in vešč brakir.
Bil je Janezov bratranec, štiri leta mlajši od njega, ampak bolj krepak
in pošta ven mož; j ako miren, dober in posebno dovtípen. Še otroci
smo bili prepričani, da Matevž, to mu je bilo ime, zna tudi čarati.
Noc ali dan, to je bilo Matevžu vse jedno. Ko smo ves dan lovili
in bili vsi utrujeni, šel je Matevž še po noci na Nanos k svoji oglje-
nici pogledat in na vse zgodaj, ako je bilo treba, skliceval nas je
zopet na lov. Gotovo tretjino svojili dnij je Matevž pod milim nebom
prenočeval ; pri sedemdesetih letih ni imel še sivega lasu na glavi,
zobe pa še vse také, kakor bi bili iz slonové kosti izrezani. Kadar
smo na lovu počivali, sedeli in ležali, pil in jel je Matevž stojé, in
ko s;no na večer na voz poseli in Matevža j)oklicali, ni bilo nena-
vadno, da nam je velel odpeljati se rekoč: „Bom že za vami prišel."
Bog ve, kolikokrat nam je Janez pravil in tudi Matevž sam,
da je jedenkrát zajca ves dan po snegu poganjal in na večer živega
ujel. Janez se je rad polivalil, Matevž nikdar; tudi se ni nikdar jezil,
znal je pa Janeza ujeziti kakor nobeden. Matevž je po solnci vedel
za vsako uro dneva, ravno tako po luni in zvezdah za ponocni čas ;
Dv. Fv. Simonif : Najdražja kupica vode na svetu.
273
za vsako vreme je imel svoja posebna znamenja in skoro vsaka skala
in však vrh po Nánosu je bil poseben pripomoček k vsej tej vad-
nosti. Ako je Matevža noga bolela, rekel je, da ga je krota brcnila,
po obrazu ga je sova opraskala, lilače raztrgane mu je krt prérii,
Nam mladini se je to vse kaj čudno zdelo, Janeza je pa jezilo, in
dostikrat ga je zavrnil, zakaj tako pravi, kar ni nič; Posežec je pa
Janezu odgovoril, da naj miruje, kajti sicer mu bode tako naredil,
da nikdar vec ne bode zajca ubil.
Ali Matevž je imel naglavni lovski greh nad seboj in ko ni
dľuzega nič pomagalo, rešil se je Janez vselej s tem, da jo je na ta
greli zasukal. Matevž je namreč jedenkrát pri Cenčkovih dolgo v noč
vasoval in potem po ulici šel proti Ubeljskemu. Kavno tisto jeseň je
hodil tudi medved z Nanosa na polje in ko Matevž pride do srede
ulice med veliko cesto in ubeljsko potjo, skoči medved skozi preseko
in ravno pred njega. Matevž hitro naproži, pomeri, ustreli in dobro
zadene, kajti že onkraj ulice je padla in poginila Valavsova krava,
ki je čez noč na paši ostala in v temni ulici Matevža premotila in
v nesrečo spravila. Ta madež je obvisel na sicer previdnem Matevži
in zlobni Janez je le prerad Matevžev dôvtip s tem zavrnil, da je
povedal, kako je Matevž že rogatega medveda ubil. Nesreča je bila
to za Matevža, ki se je takrat pogumnega pokazal, v tem ko bi se
bil marsikdo drug tako prestrašil, da bi bil celo še puško pozabil
in potera pa pravil, da je medveda videl, pa da je bil predaleč ali
pa da je le prehitro čez ulico skočil. Pravé sreče Matevž že itak
ni imel, sicer bi bil tudi zlato svetinjo nosil, tako jo je pa samo
zaslúžil ; nosil jo je pa nekdo drug. To se je dogodilo tako :
Najdražja kupica vode na svetu.
Spisal dr Fr. S i m o nič.
•ed dvesto leti razprostirala se je veliká Rusija samo na severu
do moľskih obal z jedinim pristaniščem Arhangelskim, ki je
le par mesecev v cclem letu ladijam pristopno, ves drug
čas pa je krije ledena odeja. Na jugu in západu zapirala sta Rusu
18
274 Dr. Fr. Simonií : Najdražja kupica vode na svetu.
pot v tuji svet mogočna soseda: ob Crnem morji čili Tatár pod
vlado silnega Turka, k baltiškim zálivom pa severni velemožnik Sved.
Veleumni car Peter Veliki premotril je z bistrim duhom svojim to
neugodnost ter težil z vso močjo za pripravno morsko potjo v svojo
prostrano deželo. Na jugu si je pridobil Azov, v severo-zupadu po
dolgoletnih vojskah obale finskega zaliva. Blizu ustja široké reke
Neve, ki se steká v rečeni záliv, izbral si je car mali otok ter ga
utrdil. Na tem otoku še zdaj stoji trdnjava Petrogradska. Po nizkih
obrežjih se zdaj razprostira imenitna prestolnica mogočnega carstva.
Velikánski so bili napori, na teh močvirnatih tleh pozidati varno
selo, ker je mogočna reka vzpomladi redoma poplavljala nizki obrežji.
Iz silnih daljav notranje Rusije zvážala je téma „črnega národa"
— kakor Eus ubogo trpeče Ijudstvo svoje zove — prst in kamenje*
Ali v krátki dobi povzdignila se je najmlajša prestolnica evropska,
v kar jo je že Peter YiJiki sam v 25. letu svojega vladanja 1713. leta
odbral — v blizu najponosnejše mesto evropsko, polno velikanskih
palae, kakor jih v tako ogromnih razmerali nima nobeno drugo mesto
na svetu. Imenitni popotnik J. G. Kold trdi, da marsikaterega zásob-
níka paláca Petrogradska ni menj obsežna in veličastna, kakor staro-
slávni prestolni grád cesarski na Dunaji.
Reka Neva je veličastnemu Petrogradu ne le vse, kar so drugim
mestom njihove reke, nego še veliko vec. Nevina voda je čistá, temno
zelena, kakor so le gorske vode, ker se je v velikem Ladoginem jezeru
do dobrega očistila. Po Petrogradu se razliva v množini strug in
strugic, kojih največje: Veliká in Mala Neva, Veliká in Mala Nevka,
so dovolj globoke za silne parobrode. Po otokih — med njim naj-
večji Vasiljski in Petrogradska strán, Kameni, Petrovski in Kre-
stovski ostrov itd. — razširja se mesto, a levo obrežje zvano veliká
strán, tik Neve osredje celega mesta z admiraliteto in „zimnim
dvorcem" — pretekajo umetni vodotoki, kakor Mojka, Fontánka,
Ligovka in drugi. Petrograd nima nobenega studenca, ker vlažná tla
dajejo le grdo skvarjeno vodo; nima pa tudi vode po líramib nape-
Ijane, kakor je navadno po velikih mestib. Za vodo jim služijo
posebni vozoví, ki v jednomer dovažajo čisto rečnico v poslopja.
Ker je Nevina voda tako čistá in zdravá, veseli se je však Petro-
gradčan prišedši s pota domov, ako ne cen* še više narodnega „kvasa"
— umetne, pivu podobne domače pijače. Za cárom Aleksandrom I.
Dr Fľ. Simonič: Najdražja kúpa vode na sVctu. 275
so jo na vseli potovaiijili v steklenicah dovážali, kakor za našo
cpsarico v grád Gíidíillíi na Ogersko lepo studenčnico Schonbrunsko !
Petrogradski letni čas je zelo kratek, ker silná zima traje tam
celih 6 mesecev. V vročem poletji posebno meseca junija in julija
zibljejo se noc in dan nebrojni colnici in ladijice pod najjasnejšim
modiim nebom. Vešči popotniki nam zatrjujejo, da razkoš takih petro-
gradskih večerov preseza ono slavnoznanih beneških nočij in da kaj
jednacega zastonj iščeš križem sveta. V ugodnem milem zraku uživaš
tam dražestva prírode in umeteljnosti. Vsi na morji mogočni narodi
šo v izbornih čolničkih zastopani. Veseli ruski brodar rahlo speva
svojo miloglasno pesen, z bogataških ladijic pa se glasé umetno
zbrani pevski zbori, «ajslaj.ša godba, čarobni rog presvira divne zvuke
svoje v prekrasno noč . . . Hitro niinejo ugodni dnevi in Neva se
zavije v ledeni plašč. Nekako v sredi novembra zmrzne reka in
ostane zamrzncna do letnic, nekako do prvé polovice apríla. Radi
hude zime je led ves čas tako močen, da ni treba mostov, ki so za-
torej čez široké struge na ladije stavljeni, da jih pred ledom lehko raz-
derejo, le jedini veliki Nikolajev železni most je stalno razpet čez
Veliko Nevo na Vasiljev ostrov, da veže one stráni z osredjem mesta
tudi v nevarnih časih tíijajočega se ledu. Vzpomladi vse željno pri-
čakuje odplavo ledú. Dan za dnevom stavijo se visoke svote, kdaj
bode led odplul, tako se vse zanima. Dokler ni bilo železnic, čakal
je še željneje vsakdo rešenja, vsakdo novosti iz zapadnega sveta;
vender še zdaj je odhajanje ledú, ki žuga mestu s poplavo, dovolj
zanimljivo. Ce voda nenavadno in preteče narastá, naznanjajo topovi
na Vasiljskem ostrovu nevarnost prebivalstvu, kakor postavim tudi
na Dunaji, ako poplava preti nižjim ležam ob Dunavu, posebno Leo-
poldovemu mestu. Kakor hitro pa se je Neva ledene odeje znebila,
zagrmijo topovi v trdnjavi, poveljnik nastopi ladijo in se prepelje v
kljub posameznim pločam ledu na nasprotno strán k zimnému dvorcu,
to je prestolni palači cárski. V reči zajame kristalno čašo čisté vode
ter jo ne.se carju poročat veseli dogodek kazaje mu labud-ladijo
svojo, ki je prvá preplula oproščeno reko. Car vzame kupo in jo
izpije na zdravje Petrogradu ter jo vrne običajno s suhim zlatom
napolnjeno poveljniku, ki je od leta do leta z večjo kupo dohajal,
dokler ni vladár daru določil na 200 (reči: dve sto) zlatov, kar je
vsokako šo cárski dar in gotovo najdražja kupica vode na svetu!
■rJB^x^}P'^j^s^^^^^y,''ff^^ji^jfg^!rz'-í^i'-'?,
?yg;/t'^!i!glgľ^4^gľ^^-^^F'J^■rľg^4J4l^g^g^
5ľgoyr^/c?i:?raQ;. y. 'j^ g- ^■.>.^. y. vy.ii-. g. -y^ g. :ď. f<lji^s^.£^1^ ^Ct^i.'í^'íi.S^ií,Jli3íiiSiär.Jíi.íf^~ '-/- vr-s-Jm^f^ ^«s^
Med g o 1" a m i.
Podoba iz 1- pogorja.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
in.
Kočarjev gospod. ,
sako leto je prihajal domov. Po grmovji in po hosti je lazil
ter Ískal polžev in druge také lezečine, trgal zeleno travo in
pobiral mah po drevesih. Casih je slekel gosposko svojo
súkno, vzel v roko koso in kosil, kakor najboljši hlapec, ki je bil
kedaj v službi pod Kočai-jevo strelio. Kadar je bil v mestu, učil je
otroke po šolah ter vlekel za to mnogo denarjev. Zensk ni hotel,
in doma so si méli roké ter menili, da se ne bode oženil in da bode
lahko kaj domov dajal. Ker tudi pri gospôskih je taká, da otroci in
otročaji vse pojedó, kar si človek zaslúži in pridela!
Prihajal je torej domov, in mi smo se ga skoro tako privadili,
da ga nismo pogrešali, kadar je odšel in da se nismo začudili,
kadar je zopet prišel. Da govorim resnico, móram povedati, da ni
bil zal človek. Ker se ni bril, rástla mu je okrog obraza svetla,
zmedena brada, da je bil grd, kakor so grdi čuvaji pri božjem grobu.
Pa imel je še drugo slabo lastnost ! Ali mi skoro ne verujemo, da
bi bila resnica! Pravili so, da si daje kuhati polže ■ — in da jih jé
potem! Sedaj bi pa jaz hotel v naši vaši poznati dekleta, katero
bi vzelo moža, ki bi prinesel v zákon grdo, zmedeno brado okrog ust,
ter bi jedel polževo meso! Dosti je grdobij na svetu! Ali kuhani polž
v žlici je pa vender grdobij a vseh grdobij ! No, pa Kočarjev gospod
jih je menda le jedel!
Pozneje ni več prihajal v vas. Kako se je stvar prigodila, ne
verao. Toliko pa vemo, da je stopal lepega jutra Viniharjev Matevžé
iz L — po prašni česti. Premišljeval je, kake številke bi se z luij-
boljšim vspehom staviti dale. Ko je v „Kótu" zavil okrog robovja,
obrnil se je s svojimi pogledi po vodi, peneči se med slxMlovjcrn. In
Dr. I. TavCar: Med gorami. 277
ko je bolj ostľo pogledal med tisto skalovje, opazil je človeško
truplo, ki se je bilo za skalo ujelo. Bledi obraz pa se je sedaj iz
vode prikázal, kakor da bi bilo še življenje v njem. Matevžeta polo-
mila je groza, privzdignil je svoje podplate, pričel dirjati ter glasno
moliti. Prihruniel je v vas. Na mestu pa smo dobili v vodi Komov-
ševo Lenče, dobro, mehko in ralilo dekletee, ki je imelo v življenji
dušo kot golobica in dve očesi, kakor dva oglja na ognjišči. Mnogo
smo ugibali, čemu da je skočila v vodo, ali pravega nismo mogli
uíranitil —
Kdaj sta prišla skiipaj, ne vem. Sadarjev Korlé je pac pravil,
da je videl, ko je nešlo nekdaj Lenče južino koscem na trávnik.
Med potjo iztaknila je Kočarjevega gospoda. Pri tistem hrastu tik
ceste, ki se je ono leto podrl na voz ter polomil konja in voznika,
piilil je nekaj iz zemlje. Takoj je pristopil k mimo prišedšemu dekletu,
ter pojal belo svojo roko okrog njenega lica ! Ali je pri tem kaj govoril,
ni mogel Korle iimeti, ker je bil preveč oddaljen. Dobro je pa videl,
da si je oni potem gladil svetlo svojo brado ter neprestano, tik ceste
stoječ, zri za njo, ki je odliajala. Ali to še ni bilo tako čudno.
Začudil pa se je Korle še le tedaj, ko je tudi dekle obracalo obraz
proti onému, ki je metal črne poglede za njo. Mi smo dejali, da je
to otročarija, in Korletu tudi práv verjeli nismo, ker je vsakdo dobro
vedel, da rad laze. Ali tačas ni lagal!
Nekaj dnij potem slonel je Koščakov Jurče na Zupanovem mostu,
in ostré svoje poglede je tiščal na vodo. Ondu pod mostom v solnčno
obsejani hitri vodi zvijal se je sulec. V čisti tekočini opazovalo se
je práv laliko, kako je povodni ta velikán sedaj kakor kameň mirno
obstajal, sedaj pa zopet bliskoma švigal za plenom tja in sem.
In ko se je nasitil, zavil je tolsto svoje telo, napravil mogočen kolobar,
pokazal Jurčetu črno pikasto svojo strán ter potem odplul proti
tolmunu nekoliko korakov od mosta oddaljenemu, in se konečno izgubil
v črni njega globočini. Jurčetu se je zbirala voda v ustili in vzdiho-
vaje se je oziral po reki. Bil je v treh farah najimenitnejši ribič in
najhujši sovražnik povodni živali! Ravno tedaj prišel je mimo Bolan-
tačev Štefan, ki je bil tudi ribič. Da se z Jurčetom nista Ijubila, ni
treba pripovedovati !
„Kaj gledaš?" vprašal je prijazno.
278 Dr. I. Tavôar: Med gorami.
„E, nič!" odgovoril je Jurče mrzlo.
„Tu doli se časih še kak sulček dobi!" menil je Štefan.
„E, nič se ne dobi!"
„Kaj tisto! V Kotlu (tako pravimo tolmunu pod mostom) je
zmerom sulec. Ko je še moj oča živel, videli so časih tacega, da je
bil velik kakor tele, ter imel veliké krvavé oči in kot jabolko debele
pike ob stráni ! "
„E, nič!" končal je Jurče razgovor. „Kako mrene je noter in
kakšen barbonček, ki ni vreden, da bi človek prste zmočil zanj ! V
taki luži boš sulca iskal! Ti boš na vse zadnje še pod stresnim
kapom sulce lovil!"
Ponosno-zaničljivo odšol je po travnikih ob vodi. Kadar svo-
jega nasprotnika ni več videl, zavil jo je med olšje, ujel ondu v
potoku 'malo postrv, osnažil jo čedno ter jo zavil v listje zeleno.
Okrog jednajste ure po noci stopil je Jurče iz svoje koče ter
pazno lezel iz vaši, da bi ga pač nihče ne videl. Tihotapil je čez
Županov most ter zlezel tik Kotla na staro vrbo, ki je razprostirala
svoje gosto vejevje nad vodo.
Med tem vejevjem je obtičal ter spustil vervico s trnikom v
vodo in sedel kakor lesena podoba, da bi ga ne čutila riba, katero
je hotel po noci ujeti. S prečudno potrpežljivostjo vláčil je vrvico
gori in doli. Luna je prilezla izza goré ter obsejala vodo in most.
Jurčeta je bilo skoro malo strah, ker, kakor vsa vas, veroval je
tudi Kosčakov Jurče, da prihaja v tihi noci pekla gospodar na
Županov most in da šiva na držaji sedeč peklcnsko svojo obleko.
Kadar je kdo mimo prišel, čuli so ga pogostoma, da je štrbunknil
v vodo. Jurčeta je bilo toŕej strah in práv v resnici zaježili so se
mu lasje na glavi, ko je ozrši se proti mostu tik držaja opazil slonečo
črno osobo.
„Hudič!" je zastokal.
A potolažiľ se je takoj. Z bistrimi svojimi pogledi -prepričal se
je, da to ni hudič, nego samo Kočarjev gospod. Tedaj pa je Jurče
hudo zaklel.
„Sulca mi bo snedel! Kaj ga moti vrag sedaj po mostu!"
Ali Jurčetu dana je bila kmalu priložnost opaziti, kako stoj i
stvar. Po stezi od Romovša prihitela je tenká osoba, zavitá v
ruto ter boječe stopila na most in pred Kočarjcvini sramcžljivo
obstala.
Dr. I. Tavíar: Med gorami. 279
„Kako, da te tako dolgo ni?" vprašal je ernobradati. Povedala
mu je, da ni niati liotela spat iti, in da ni mogla prej uiti. Hodila
sta po mostu in Jurče je poslušal in čul vsako besedico. Čul je,
kako joj je pravil, da jo bo vzel v mesto, da jej bo dajal gosposko
obleko ter napravil iz nje, ne vem že kaj.
Dekle se je smijalo vmes, da se je čutilo, kako jej dobro dejo
te laži.
„Ta revica mu res vse verjame!" mislil si je Jurče ter jezno
ovil trnikovo vrvico okrog roke, da bi mu ne odpadla med tem, ko
je poslušal. Pri nas ni navada, da si dva pritiskata ústa na lice,
kadar se imata rada. AU Kočarjev gospod je tisti večer vender izrekel
željo, da naj mu Lenče pusti, da bi položil obrástla svoja ústa na
njeno lice. To se je pa Jurčetu tako nespametno in smešno zdelo,
da je hotel to „lizanje" bolj natanko opazovati. Sklonil se je iz
vejex'ja nad vódo, — ali v istem trenutku zasadil se je v globočini
sulec na vabo, ter, čuteč železo v svojom žrelu, butil po vodi navzdol.
Vrvica se je napela, in Jurče je popotoval z glavo naprej v Kotla
vrtinec. Na vrbi se je lomila suhljad in valovi so se sklenili nad
ubogim ribičera. Takoj vrglo ga je zopet na vršino in dobro je čul,
kako je Lenče v istera hipu vzkliknilo : Jezus, Marija !
Ko je Jurče zlezel na suho, izginila sta že bila ona dva z
mosta. Ali pozabil je njiju ter počasi vlekel vrvico k sebi. Pri tem
pa je čutil, kako se je metal jetnik tja in sem. Privlekel ga je k
produ. Bil je velik, jako velik, in z repom je tolkel po vodi, da
se je čulo, kakor bi tleskala široká deska po njej. To je bil zadnji
sulec, ki se je ujel po naših vodali, da je kaj telital! Sedaj pa ti
ribiči in ribarji že vse polové, vsaka šivanka je dobra, če se le dobi.
In potlej naj se sulci vzrede, če sa morejol
Niuim diesea Lebeu uicht so eriist !
Recbt spasshaft isľs im AUgemeiiien . . .
Jo besser du es kennen lernst.
Je muutrer wird es dir ersclieineu.
Kein Brania iaťs im grossen Stil —
Wie du dir deukst — mit Scliiíld und Siiline,
Ks ist eiu derbes Possenspiei
Auf einer Dilettantenbiihne. Ijcuthold.
Tivoli! beseda sladkega pomena! Kraj umazanega sladkorja,
rumene káve in starega kruha, kdo te,na pozná v beli Ljubljani
280 Dr. I. Tavčar : Med gorami.
kdo si ne hrepeni po prijazni tvoji senci in po vitkih tvojih drevesih?
Ali — bilo je pred dvajsetimi leti! Po Latermanovem drevoredu
sprehajala se je množica Ijubljanske gospode. Po kostanjih oglašali
so se vrabiči, ter grdo kričali. Pod kostanji pa so sloneli raztrgani
beraei, kázali hrome svoje ude, ter grdo kričali. Po peščeni poti
hodile so Ijubljanske gospice, streljale z očmi po topničarskih uni-
formah, ter govorile o plesih, o oblekah, o klavirjih in o solnčnikih
štirioglatih, katere je bila ravno tedaj privlekla nenkusna móda v
naše drevorede ! Govorile so nemško, nekatere še celo angleško ! Samo
slovenská beseda se ni čula nikjer, — ker pred dvajsetimi leti bila
je pri nas angleščina mnogo potrebnejša od slovenščine!
Pod Svicarijo tik grada godli so vojaki. Po bregu sedelo je
zaljubljeno dijaštvo ter se kipeče oziralo po mladih dekletcih, ki
so še skoro v otročjih oblekah tičala. Ali z očmi je ta drobiž že
koketno bliskal, kakor površno oblečená, svojerau môžu nezvcsta
gospa v salónu ! Okrog godbe stali so častniki, mladi uradniki, učitelji
in druge neoženjene také stvari. Vmes pa so se poj ali psi, klali se
ter grdo tulili.
Visoka, zelo zgovorična gospica stopala je z mladim plemeni-
tažem gori in doli. Ves čas sta se smijala ter metala roké po zraku,
kakor da bi ja razgovor čez vse mere navduševal. Pristopil sem
bliže, ter lazil za njima, da bi vsaj vedel, o čem taká dvojica govori.
„Jaz rajša počasi hodim kakor hitro!" dejala je ona goreče.
„„Jaz tudi, jaz tudi!"" odgovoril je gospod vitez.
„Jaz le malokedaj hitro hodim!"
„„Jaz tudi, jaz tudi!""
„Samo, kadar sem v družbi, tedaj pa zopet rajša hitro hodim!"
„„Jaz tudi, jaz tudi!""
Vrglo me je na strán. Ali ona dva sta se še vedno smijala,
in še vedno sta bila navdušena pri svojem razgovoru!
Za grádom pod grmičevjem stala je družba práv moderaio oprav-
Ijenih gospodov in nekaj vitkih dam, katero so opazovale mimo-
hodeče. Dva veliká psa slonela sta ob stráni ter od golega dol-
zega čaša odpirala zrelo. Družba letá l)ila je práv glasna. Kar so
si imeli povedati, kričali so si na ušesa, da se je čulo tisoč korakov
daleč. To je bilo Ijubljansko plomenitaštvo !
Nekoliko streljajev od aristokracije stalo je drugo krdelce lično
opravljenih gospodičev. 'Tudi [ti so glasno .kričali ter z redko
Dť. I. Tavčar: Med gorami. 281
predrznostjo gledali v obraze mimohodečelnu ženstvu. Videti je bilo,
da so hoteli po vsem posnemati sosedno plemenitaško družbo. Kakor
je prestavljal nogo ta ali oni barón, prepriéan si bil lahko, da jo
bode po ravno istem vzíjledu takoj prestavil ta ali oni iz te glasne
družbe. Velikánske šestice krog ušes pričale so, da je bil to aristo-
kratični zarastaj bogatih Ijubljanskili meščanov, ali pa nemških Ijub-
Ijanskih uradnikov! —
Tedaj prikázal se je okrog ogla moj prijatelj Janez Ziraovič.
Zareče svoje oči metal je po ženstvu, kakor ris z veje, ee se mu
približuje srna. Skoro však mešec rodila se je v njem nová Ijubezen,
in srce njegovo bilo je kakor trávnik, na katerem se je Ijubezni
cvetje na leto vsaj štirikrat kosilo. Prijel sem ga za suho podpazduho
in počasi sva odšla po poti navzgor proti Svicnriji, da bi si ondu
pokvarila želodce s slabim in kalnira pivom. Vsedla sva se k mizi. Pred
nama dvigalo se je zeleno drevje in zapadajoče solnce skúšalo je tu
in tam s svojimi žarki predreti vejevje. Casili prilezel je kakov žarek
do najine mize ter se vsilil v kupo grenke pijaee. Ali takoj je
izginil, kakor bi se bil ustrašil tekočine, v kateri se je hotel raz-
širiti. Iz globoeine prihajali so godbe zaniolkli glasovi in občinstvo
okrog naju je šumelo, kakor šume bučele v panji. Tik naju pri sosedni
mizi sedela je že bolj jesenska gospa in kup različnolasih otrok okrog
nje. Pri njej pa je sedel starí soprog, sladi:o se sraijal ter v jednomer
govoril in silil v njo. Ali ona se je sedaj obrnila v strán, odprla
rudeča ústa ter iz dna svoje duše práv odkritosrčno vzdihnila, kakor
bi hotela reči, da pac ni dolgočasnejše družbe od starega svojega
zakonskega moža.
„Kaj ti je?" vprašal je skrbno zakonski ta nesrečnež.
J „Ne yem. Skoro sem se malo prehladilal""
„Prehladilal Čaj moraš piti! čaj!" In takoj je letel v kuhinjo
ter naročil gorke pijače. Povrnivši se, opazil je pri svoji ženici
mladoga kavalírja ; njej pa je sijalo solnce raz obraza.
..Ni treba čaja, predragi! sedaj mijebolje!" šepetala je veselo.
In zopet je odhitel v kuhinjo, da niso pripravljali čaja za njo, ki
jo je ozdravil mladi kavalir. Ali to v - .,..,1;!^ <., je pre,] dvajsetinii
leti! —
Prisedla sta k nama tudi Franjo Smola in pa Anžé Kovačev:
prvi je pel pri vsaki priliki in nepriliki : hej ! juhej ! na planinici
flťtno je ! — drugi pa je neizmcrno slabo tarokiral, a vender bil prepričan.
282 Dr. I. Tavčar: Med gorami.
da ga na svetu ni spretnejšega kvartopirca od njega. Piišel je tudi
Tonče Digo, tisti, ki so ga vedno zobje boleli, in ki je za tega delj
vedno tako grdo gledal, kot zmaj pod svetim Mihelom ! Konečno pri-
lezel je tudi profesor .... Kočarjev gospod. Leta je scdaj že dávno
mrtev. Oženil se je v Nemcili, in njega otroci letajo okrog in niti
besedice slovenské ne umejo ! Tako je bilo pred dvajsetimi leti !
Sedeli srao, pili kavo in pivo, ter sodili o ženskah : koliko bode
imela le-tá dote; kako se oni slabo podá klobúk; kako je le-tá
grozovito prevezana cez pas ; kako veliko nogo ima ona ; kako
srdito gleda ona „gospica z dežele," če se jej malo pogleda v
obraz itd. —
„Kako, da ne zahajaš več domov, Tine?" vprašal sem Kočarjevega.
„ „Zakaj ne zahajam več domov?"" odgovoril je kislo. „ „Vi-
dite, nekdaj sem pogladil lice mladému dekletu in sedaj mi visi na
vratu ter hoče po vsej šili, da naj jo vzamem! lia! ha!""
Tudi družba se je smijala.
„„Sedaj mi še v mestu ne privošei miru! Pisári mi!""
„Piše ti!" vpil je Janez Zimovič. „Na díin s pismom!"
„Pokaži! pokaži!" kričal je tudi Franjo Smola. Oni privlekel
je iz žepa zamazano pismo ter je oddal kričečemu Smoli. Le-tcá pa
je pričel ironično-patetično čitati:
„Preljubeznivi moj ! Z žalostnim srcem vzamem pero v svojo
roko, da Ti par besedic o svoji Ijubezni napišem. S peresom mi ni
mogoče popisati! AU tudi besedic nimam, da Ti povem Ijubezen. ki
za té gori v meni. Ker srce mi tako pravi, da ni druzega Ijubega
za mé na tem svetu! Polna sem veselja, kadur se spomínam Tvo-
jega glasú in umreti bi morala, če bi me Ti več rad imeti ne hotel.
Nikar me ne varaj ! Ako bi me pa hotel, poveij mi poin-ej, da bom
vsaj malo pripravljena ! Prosim Te, odpiši hitro, da bolj natanko vem,
če me še rad imaš. Prosim Te, da naj skrito ostane, ker nihče ne
ve, da jaz Tebi pismo pišem. Sedaj Te pa presrčno pozdravljara ter
Ti podajem roko čez hribe in doline, in želim biti — ako je mogoče
in ako je Tebi Ijubo — Tvoja zvesta L. S. — Prosim Te še, ako je
Tvoja volja, pošlji mi tiste bukve, ki se imenujojo „Glasnik". Tvoja
zvesta L. S." —
„ „Vidite, také težave imamľ*" In Kočarjev Tine naslonil je
glavo na roko ter se zaspano oziral po šumeči družbi okrog sebe.
Dľ. 1. Tavčar : Med gorami. 283
Med nami ])a je bil smeh hipôma potihnil in občutke smo imeli,
kakor bi čuli zaihije vzdihe uinirajo('ega človeškega srca!
Sad je bil dozorel na vej i in rumena pšenica bila je že tudi
dávno spravljena v shrambe. Casili smo opazovali visoko {)od nebom
žerjave, ki so svoj triogelnik potiskali proti jugu. Po deblih lazil je
dľobni plezavček ter gonil svoj jesensko-tožni čerí, čerí!
Tiste jesenske dni se je bil zopet pripeljal v vas Kočarjev gospod.
S sabo je vodil, tenko žensko v gosposki obleki. In če je hotela
govoriti s Kočarjevimi, ni mogla, ker ni umelá našega domačega
jezika. Po vsej dolini sta lazila ter pregledavala kraj in kraje. Prišla
sta nekdaj tudi pred Romovša, od koder se vidi po dolgi dolini, in
daleč po vodi, ki teče po naši dolini.
Lenče se je bilo nekako čudno posušilo, kakor roža, če jej vode
ne prilivaš. Na klopi pred hišo je presedavala solnčnate dneve in
bila tako slabotna, da ni več delati mogla. Izpred Romovša gledal
je torej s tujko, ki jo je bil vzel zi svojo ženo, v domači svet pod
sabo. Opazivši dekleta na klopi, šinilo mu je nekoliko krvi v lice.
Povesila je bledi obraz ter mečkala bsli predpasnik med koščenimi
svojimi prsti.
„Lenče!" izpregovoril je liladno, „zopet sem doma!"
Počasi je dvignila trepalnice ter obrnila proti njemu solzno oko.
„ „Ali res!" " vzdilmila je.
„Poglej. to je moja žena!"
Obrnila je solzni pogled proti gosposki ženski, ki je z zadovoljnim
obrazom pri stráni ostala.
„„Ali res!""
„Pred šestimi meseci sva se vzela."
„„Ali res!""
Ko sta se potem ona dva skrila za ogel hiše, pretresla se je.
in sklonila se po klopi. ter točila solze. ki so kakor srcna kri izvirale
iz nesrečnega srca. Zvečer zavrela jej je kri po telesu, in bledla je
in kričala, da jej glava gori ! Proti jutru, ko so zaspali domači, vstala
je iz postelje t«r ušla iz hiše. Potem pa so jo dobili v vodi!
Nikdo ni práv vedel, kaj jo je gnalo v smrt. Simen Godec, ki
je zagovarjal bolno živino po pogorji, izpregovoril je v nedeljo pred
deseto mašo. ko smo .stali pred cerkvijo. tako-le:
284 S. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja.
„Ha! Kaj jej je bilo? Kaj jej je bilo! To je lahka stvar! Jaz pa
dobro vem, kaj jej je bilo. Slabá kri v spodnjem telesu se jej je strtlila;
iz zgorejšnjega telesa pa je udarila mrzlica. Pri tem pa jej je gotovo
tudi srčna mrenica nekoliko zatekla in žolč se jej je izlil po vseh
žilah in tudi jetra so se ga napila. Da so se pluča vnela, in da je
potem vse vrelo po njej, kakor v lonci, stoječem celi dan pri ognji,
to vse je tako gotovo, kot amen v očenaši! Vidite, to jej je bilo!
Da so mene poklicali, zvrnil bi bil na njo kake .štiri škafe vode (ki
bi bili pogasili ogenj v njej), ali bi jej pa bil zagovoril, kar časih
práv dobro pomaga. No, p a takrat, kadar je sila, se ne sporaninate
človeka! Za tega delj pa umirate, kakor mube pred zimo! Práv
vam je
I"
■ e^c ASíi55^^^^^>'3vj«
Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stoletja.
Spísal Šimon Rutar.
(Dalje.)
VI.
eta 97G. odloôil je tedaj cesar Oton II. Karantanijo v njenem
starem obsegu od Bavarske in podelil kot neodvisno vojvo-
dino sinú 1.94-5. umršega Bertholda, t. j. Henriku Mlaj-
šemu Luitpoldovcu. Od takrat bila je Karantanija le še dvakrát
miraogrede pridružená Bavarski, ali bolje reíeno : njena vláda zdru-
žená v roki bavarskega vojvode, t. j. od 1. 982. do 985. in od 989. do
995. Henrik mlajši bil se je namreč že 1. 977. spuntal proti Otonu
v nadi, da če pridobiti tudi Bavarko in tako združ iti vso dedovino
svojega očeta. Ali pri Pasavu je bil potolčen in lišen njegove voj-
vodine. Koroško je dobil mestu njega Oto Franko-Lotarinski,
soľodiiik cesarjev. Ali pozneje se je Henrik s cesarjem pomiril in
udobil od njega ne le Koroško, nego tudi Bavarsko 1. 982. Oto pa
se je moral umakniti in obdržavši svoj vojvodski naslov prevzeti
vlado frijulsko-veroneške marke (982 — 995). Tudi Henrik se je moral
skoro odpovedati Bavarski (1. 985.), tako da mu je ostala le vojvo-
dina Koroška. Po smrti tega zadnjega Luitpoldovca 1. 989. padla je
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIII. stoletja. 285
Knioška zopet v roke Henrika Prepirljivega, ki je vládal Ba-
varsko že od 1. 985. Toda že 1)9 5. umre ta Henrik in cesar loči
zadnjikrat Koroško od Bavarske ter jo podeli zopet Otonu
Frankolotarinškemu. Ne zna se, kako dolgo je ta vládal Koroško
in kedaj je izročil vlado svojemu sinú Konradii L, ki je pa že v
v prvem desetletji XI. veka (1. 1011.) odstopil z zgodovinskega prÍ2o-
rišča.
Od 1. 970. pa do 1077. prikazuje se nam Kar an tanij a
zopet kotjedinstvena in eelokupna dŕžava. Pripadale so jej
še vse marke, kakor nekdaj : Štajerská (kar je niso Ogri osvojili),
Slovenska, Isterska in Frijulsko-Veroneška. Ta poslednja se je pač
rada prištevala Italiji, zlasti primorje jadransko, kjer je italijanski
jezik in živelj prevagoval. Tako vemo, da je Lotar kralj itali-
janski postavil Trst pod vlado njegovih škofov 1. 948. Ali cesar
Oton I. je 1.952. odločno odcepil od Italije Frijulsko, Akvilejo
in Verono ter konečno pridružil vojvodini Koroški. Tako
je bil tudi ta del Karantije obvarovan svoji materi zemlji. Zveza
med Koroško in njenimi markami bila je práv v tej dobi najkrepkejša.
One marke, ki so se zdele najnevarnejše in so pretile odcepiti se od
Koroške, te so vojvode navadno sami upravljali, ali pa jili poverjavali
svojim najbližjim sorodnikom, bratom ali sinom. To se je gajalo
zlasti glede Istre, kjer je bil italijanski živelj na obrežji vedno močen
in kjer so bili začeli Benečani svoj vpliv širiti. Da so dobili isterski
krajinskí grofje večji odpor proti tem protivnim nameram, pomnožili
so Koroški vojvode njih oblast ter jim podredili tudi Kranjsko (Go-
renjsko), ki je bilo v XI. stoletji navadno združeno v isti roki,
kakor Istra. Tému nasproti razdelila se je bila „marka ob Savi" na
dva kosa, na pravo slovensko ali metliško marko (Dolenjsko)
ter na savinsko marko (Saunia, dolenje Stajersko). Tudi metliško
marko vládali so navadno isterski krajinskí groiQe in to iz jednacega
uzroka, kakor Kranjsko.
Ali čeravno je bila Karantanija popolnoma ločena od Bavarske
in njena eelokupnost bolj priznaná, kakor kedaj koli poprej, vender
je bila slovenská narodnost in Ijudska samosvest baš v letih 970
— 1077 bolj v nevarnosti, kakor L 828. Uzrok tej nevarnosti je
bila prvič nemška kolonizacija in drugič germánska fevdalna ustáva
ter iz nje izvirajoče po.?ledice. O prvi smo že govorili na svojem
mestu, ostiijc nam torej že drugi uzrok pojasniti. V XI. stoletji
286 S. Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do XIIl. stoletja.
razpadla je namrec Karlova okrožna ustáva in fevdi postali so kmalu
dedni. Vsled tega so izginila ona mala, sama zase šibka okrožja in
združila se v jedni roki ter skúpila se v večje pokrajine. Med
temi imamo v prvi vrsti cerkvene kneževine. O oglejskem patrijar-
liatu smo že govorili. Tu moramo le še omenjati, da je obsezal v
XI. stoletji ne le večji del Frijulske, nego tudi vse Goriško (od leta
1001.), ves Kras in Notranjsko (od 1. 1028.). Natorno je, da so vsi
ti deli postali skoro neodvisni od Koroške vojvodine (1. 1028.). Trst
in njegova okolica tri kilometre daleč bil je mala republika pod vlado
svojih škofov. Druge isterske škofije so imele le bolj neznatna po-
sestva. Samo puljski škof je vládal v takoimenovani pulj ski grofiji
ali Polesani.
Razen telí domačili škofij imele so pa tudi tuje (zlasti bavarske)
mnogo posestev na Slovenskem, katere so j im bili neraški cesarji
malo po malem porazdelili. Tu moramo v prvi vrsti omenjati škofijo
brižinsko, ki je bila v tem času najmarljivejša prisvojevalka zem-
Ijišča po vseh iztočnih Alpah. Na Kranjskem si je bila pridobila
(974—1011) lep del Gorenjskega okolo Skofje Loke, središča teb pri-
dobitev. Na Koroškem je bila brižinska okolica vrbskega jezera, na
Stajerskem pa okrožje „Chátra" v gorenjem Pomurji (okolo Belca =
Wôlz). Naravno je, da je na Stajerskem največ posedovala nadškofija
salcburška. Vsa dolina Aniže, Balte, gornje Múre, Murice, Rabe
ter okolica ptujska in breška bila je v njenili rokah, tako tudi Krško
na Kranjskem. Bamberška škoíija imela je na Koroškem okolico
beljaško do goriške in frijulske meje, za tem skoro celo labodsko
dolino (okolo Wolfsberga) ; na Stajerskem pa zemljišča v baltski in
admontski dolini. Sebenska (Brixen) škofija pridobila si je na
Kranjskem najsevernejši del Gorenjskega, Bohinj, Bied in Podkoren ;
na Stajerskem pa Podčetrtek. L. 1075. utemeljena Krška škofija
dobila je od sv. Herne bogato posestvo v dolini koroške Krke ter na
Stajerskem okolo Kozjega, Podsrede, Planine in Vitanja.
Premnogo posestev bilo je v rokah domačih in tujih samostanov.
Koroški SV. Pavel (v labodski dolini), kSt. Jurij (am Lengsee) in osojski
samostan (v Žibah) ; Štajerskí Admont, Goess, St. Lambert, Runa,
pozneje tudi Ziški Klošter in Gorenji Grád ; kranjska Zatičina, Kostanje-
vica in Bistra : goriški Rozač in kolegijatna cerkev v Čedadu niso imeli
le v dotičnih zemljah svojih posestev, nego ta so bila raztresena po
vsera Slovenskem. Mnogo od teh podelitev prejeli so samostani se
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XllI. stoletja. 287
le v X U. in XllI. stoletji. Akoprem naši saraostani niso iraeli nikoli
knežje oblasti, kakor škofije, vender so uživali na svojih posestvih
popolné imuniteto, tako da ni imel ni kralj ni vojvoda ničesa opraviti
na ."íamosfanskih zemljnli. Tudi ta posestva torej lahko smatramo
kakor toliko neodvisnih državic.
Ozrimo se zdaj na posestva svetnega plemstva. Tu opazujemo
najprej staré, domáce plemiče, kat«ri so se bili radovoljno pod-
vrgli Frankom Nemcem in dobili potrjenje za njih posestva. Tak pleniič
je bil Negomir, Id je dobil 1. 965. Poreče (Virózach, sedaj Portschach)
ob celovškem jezeru, in tako tudi tisti „Karantanec", ki je pose-
doval tretjino Ptuja. ali jo moral odstopiti salcburškemu nadškofu,
bržkone zaradi nelojalnega ponašanja proti Nemcem. L. 898. podeli cesar
Arnulf svojemu nezakonskemu sinú Svetopolku (Zwentiboch) okrožje
Breze (Friesach) ali Krško grofijo z glavnim grádom Seliče
(Zeltschach) blizu Brež. S tem je postavil temelj preimenitni slovenski
dinastiji Seliče-Breže, kateri ni pripadalo samo to okrožje, nego
pridobila si je tudi bogata posestva v savinski dolini. Že I. 895.
daroval je bil namreč cesar Arnulf „Karantancu" Yalhunu (^Valtun)
razen trušenjske doline (Triexen) na Koroškem tudi okolico rihen-
burško in krško ob Savi. Ta Valhun moral je biti bližnji sorodnik
Svetopolka Seliškega, morda njegov brat in tudi nezakonski sin Ar-
nulfov. To sledi iz tega, ker sta po smrti Valhuna in Svetoploka
prišli Krška in Savinska grofija v iste roke, t. j. Vil helma I. Ne
zna se, ali je bil ta sin Valhunov ali Svetopolkov. Vilhelma I. isto-
imenski s^in nahaja se v listinah X. stoletja kakor gróf trus en j s ki in
savinski ter imenujeta se njegova siná Vilhelm in Luitold (Hormayr,
Beiträge zur Losung der Preisfrage II. Heft pg. 181). Morda ternu
Vilhelmu III. je darovaľ cesar Oton 11. 1. 980. posestva okolo Vitanja.
Izvestno pa je naš Vilhelm III. tisti, kateremu je daroval Henrik II. leta
1015. mnogo kmetij okolo Kozjega, za tem ob Sotli, Mirni in Savini ;
ter cesar Konrad II. 1. 1025. (in 1028.) zopet trideset kmetij v dohnali
Koprivnice, Hodinje in Voglajine (Felicetti etc. pag. 40). Po vsej pravici
sklepajo zgodovinarji, da so Valhun in njegovi nasledniki izvrševali
grofovsko oblast v Savinski marki. (Tangl. Ueber den angeblichen
Markgrafen P.opo Starchand von Soune, Mitth. d. hist. Ver. f. Steiermark
IV.) Žena Vilhelma III. je bila pobožná Hema iz rodovine traungauskih
(štajcľskih) grófov, katcro po pozneje za svetnico razglasili. Kakor se zdi,
je ujen niož zgodaj umri in zapustil dva siná: Vilhelma IV. in Hartvika.
288 Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XH. stoletja.
Starejši sin je poginil 1. lOSO. v boji proti Eppensteincu Adal-
beru, ki se je hotel v drugo polastiti koroškega voj vodstva, mlajši
pa je moral še mlad umreti (pripoved priča, da je oba siná ubil neki
rudokop). Zato je darovala vdova Hema vsa svoja posestva cerkvi
ter utemeljila samostan Krk a (1042 — 1044), iz katerega je postila
kasneje Krška škofija. Druga posestva Seličanov pripadla so njili
sorodnikom. Med temi so bili najvážnejší grófi huenburski (raz-
valine tega grada Huenburg ali Heunburg, slov. Obri, vide se še vedno
nad Velikovcem), kateri niso podedovali le vso trušenjsko grofijo,
nego tudi večino seličkih posestev v Saviniji s Celjem vred. Nekoliko
teh posestev so darovali saraostanu St. Pavel, vse drugo pa je pri-
padlo po izumrtji Huenburgov (1. 1322.) njih sorodnikom Celjanom.
Eazen te slávne slovenské dinastije bilo je gotovo še drugih,
ki so si znalé s svojim modrim ponašanjem pridobiti naklonjenost
nemških vladarjev ter tako utemeljiti večjo ali manjšo kneževino na
Slovenskem. Tako je vládal okolo 1. 1025. groíijo Muriško (Murzthal)
gróf Turdegowo (Terdigoj?). Ali vselej ni mogoče določiti, katera
dinastija je bila slovenská, katera ne, ker viri nam tega ne poročajo,
po imenu samem pa ni mogoče sklepati, odkar so prišla v rabo
nemška imena tudi pri slovenskem plemstvu. Izvestno je tudi, da
so v drugi polovici XI. stoletja vedno bolj nemške dinastije stopale na
mesto slovenskih.
Taká nemška dinastija je Serapt-Ebersberg in njej so-
rodna Weimar-Orlamúnde, kije vládala v Istri in na Kranjskem.
Na Štajerskom so se ukoreninili Playn-Peilsteinci okolo Gradca,
Lipnice, Sčavnice in Pilštanja. Severní del Štajerské prihajal je vedno
bolj v roke traungauskih ali štirskih grófov, južno marko pa
so vládali do 1. 1149. Andechs-Hohenwarti. Zelo vážna je di-
nastija Eppensteinska, ki je iz doline Murice in Jablonice raz-
razširila svoja posestva ob gorenji Muri (zlasti okolo Judenburga) in
notor v Koroško. Ta rodovina vládala je dvakrát vojvodino Koroško, od
1012 — 1035 in od 1073—1122, ter dávala Istri krajinské grofe. Za
Eppensteinci dobila je to voj vodstvo dinastija Sp oňho im-Or ton -
buľg 1122 — 12()1). Ta jo posedovala na Štajerskom okolico mari-
borško in laško ter pridobila 1. 1001 posestva labodskih grófov v
jednakoimenski dolini. Na Kranjskem so imoli Sponheimci skoro vse
Gorenjsko. Mlajša je dinastija Ortonburgov, kí je bila naseljena
okolo Špitala, Paterniona, Zabrdca (Afritz), Weissensteina itd. Na
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XlII. stoletja. 289
Kranjskem je bilo ortenburško vse zemljišče med Soro in Kranjeín, stolp
v Kranji, grád Kamnik, grád Wallenburg pri Eadovljici, na Dolenjskem
pa gospostvo Ribnica, ki je sezalo na jugu preko Kočevja do Kolpe.
Sosecije Ortenburžanov na Koroškera bili so lurnsko-bistriški
grofje. Ti so imeli skoro vso gorenjedravsko dolino na Koroškem
ter bistriško na Tirolskem. L. 1090. dobili so od svojega sorodnika
Henrika Eppensteinskega grofij o goriško. Na Goriškem je ta dina-
stija skoro razširila svoja posestva okolo Gorice, po Krasu, Notranjskem
in Istri, a imela je razen tega tudi večji del južne Frijulske.
To so le večji dinasti po Slovenskem. Razen telí bilo je še
mnogo mnogo manjših, in tudi tuje vladajoče rodovine imele so po-
sestva na Slovenskem n. pr. tirolskí Andechs-Merani v Istri in Kranjski.
To je zadosta jaseň dokaz, kako razkosána je bila naša domovina
in kako oslabljena vojvodská oblast. Pač nam káže zgodovina te
dobe moža, ki je čutd tako sramoto ter skúšal staro karantansko
vojvodino zopet ojačiti in okrepiti, ali njegovo prizadevanje se je
razbilo ob odporu tujega plemstva. Ta mož je bil koroški vojvoda
Adalbero, sin Markvarda Eppensteinskega. Adalbero znal si je
pridobiti vojvodstvo Koroško 1. 1012. in začel krepko vladati. Njegov
vpliv se ni poznal le na Koroškem, nego po vseh markali te vojvodine,
da celo v oddaljeni veroneški marki. Znal je upokoriti po neodvis-
nosti hrepeneče grofe in tako si je pridobil med njimi mnogo sovraž-
nikov. Da je Adalbero gojil visoke namere, priča nam to, da je vzel
za ženo sestro nemške kraljice, soproge Konrada U. Mislil seje tako
zadosta močnega odcepiti Karantanijo od nemške dŕžave.
Ali spominivši se usode Ljudevita Posavskega hotel si je pridobiti
prijateljstvo njegove južne sosede, baš v tisti dobi mogočne hrvatske
dŕžave. Iz nemških letopisov se da posnemati, da je bil Adalbero
sklenil z vez o s Hrvatsko. Toda nemški plemiči so skoro izpre-
videli namere Adalberove in jih poročili Konradu H. Tudi Vilhelm
III. Seliški zavidal je Adalberu srečo. Ni mogel prenašati njegove
krepke vláde ter šuntal Konrada proti koroškemu vojvodi. Kralj
omeji Adalberovo oblast najpoprej s tem, da osvobodi 1. 1028. oglej-
skega patrijarha in tridentinskega škofa popolnoma od vojvodské juris-
dikcije. Za tem pregovori v Bambergu zbrane nemške kneze, da izre-
čejo prokletstvo in progonstvo nad koroškim vojvodo. Sedaj se vzdigne
vse nemško plemstvo proti Adalberu in ta mora zbežati iz zemlje
1. lOo.j. Ali kmalu se je zbrala njegova stránka ter že naslednjega
290
Šimon Bric: Brez hiše.
leta se vrne Adalbero na Koroško. Tu se maščuje nad Vilhelmom III.
s tem, da ga da ubiti. Ali cesar ga z novega prekolne in Adalbero
mora drugikrat v prognanstvo. Se le po smrti Konrada II. 1. 1039.
poskúša Adalbero tretjikrat svojo srečo in se vrne na Koroško. Toda
njegovi protivniki so bili tudi zdaj močnejši in Adalbero pogine v
brezvspešnem boji in ž njim celokupnost Karantanije.
Posledice Adalbero vega upora bile so žalostne za državno idejo
Slovencev. Da bi moč Karantanije oslabila in vsako upornost uničila,
začela je nemška cesarska politika ločiti marke od matere zemlje
ter povzdigati jih do samostojnih kneževin. Najprej je
ločil Konrad II. gorenjekarantansko marko (gorenjo Stajersko) od
Koroške, odvzel njeno upravo Eppensteincem, ter j o predal grófom
Wels-Lambach, od katerih so jo dobili 1. 1055. grofje traungauski ali
štajerskí. Tudi južne marke ločile so se skoro od Koroške ter
počele svoje samostalno življenje.
(Konec prihodnjič.)
Brez hiše.
-.plaša je prosila mati:
'-^"' „Šimon, slišiš, pojdi spat!
Ni lepó, če fánt se kláti
V noci preko tujih vrat." —
Dober sin sem mater slušal,
Voljno sem k pokoju šel,
A zastonj sem spati skúšal,
Ker sem Ijubico imcl.
Skrivna moč me je gonila,
Tihotapil sem do nje,
Ki je moja zvezda bila,
Moje solnce, moje vse! —
In kako me je sprejela!
Rekla mi je : „Nič ne bo !
Drugega si bodem vzela.
Fanta s hišo in zemljó.
Hiše nimaš in Študivaš.
S časom stopiš pred oltár.
Čemu znanja mi podiraš?
Nisi sam svoj gospodar!"
Dobro me je ohladila,
Tihotapil sem od nje.
Ki je moja zvezda bila,
Moje solnce, moje vse.
Mati mi sedaj ne pravi :
„Šimon, slišiš, pojdi spatl"
Ker se sam po svoji glavi
Rad ogibljem tujih vrat
Šimon Bric.
'^^M^S^E ife, =^ :^g; áUSMggSggESESlSESEaíšá^ jäi. isg] ^ mm,M^^^
4
Veéna lué.
a polji širnem. glej ga tam!
Stojí samoten božji hrám.
Svetílka zlata v njera gorí.
Gorí vse dní in vse nocí.
Naj hrám ogrinja mrak temán,
Naj krog divjá vihár strašán.
Od znotraj luč ne vgasne mu,
Obseva stene jasne mu. —
Li nisem jaz tá božji hrám
V življenja širnem polji sam?
A srce svitel je oltár —
Kaj mrak, nevihta njemu mar?
Gorázd.
L U t e r S k i 1 j u d j e.
Povest.
Spísal Janko Kersnik.
IV.
AUes das Neigen
Vou Herz zu Herzeu,
Ach, wie so eigen !
Xeniska uarodna.
SHiľuzega popoludne sedel je Kosan že v piostonii grajski sobani,
in zabával se z dokaj obilo diužbo v živahnem razgovoru.
Ko se je bil zjutraj probudil,^ bil je sklep njegov gotov,
da mora odriniti od doma : del je tudi veeino svojih stvarij v red
ter vpra.šal sestro, kje bi se dobil voznik, da ga potegne v najkrajšem
času do mesta. Proti poludne pa je sklenil, da še ne odide danes ali
jutri; — čemu tudi, ko nima gotovih opravil zunaj na tujem.
Po opoludanskem obedu stal je pa zopet nekoliko čaša na vežnem
pragu ter zri gori proti Potoku in doli po vaški ulici. A kmalu
vrnil se je v svojo sobico, opravil se v najboljšo obleko, katero je
prinesel s seboj in pol ure pozneje sedel je v grádu v veliki pro-
storni sobani poleg starega grajskega gospodarja Wernerja.
19*
292 J. Kersnik : Luterski Ijudje.
Vzprejel ga je bil isti gostoljubno, skoro presrčno, in tudi nad-
lajtnant oveselil se je jako slikarjcvega príhoda; Berg pa se je vedel
tako, kakor prejšnjega dne. Teta, svakinja gospodarjeva, bila je res
stará skoro „kakor zemlja," a vender živa, gibčna in veselá. Govorila
je največ od vseh navzočnih.
„Vi ste tu doma!" dejala je slikarju; „to sem že zvedela pred
par dnevi; včeraj pa mi je Olga pripovedovala, da Vas je srečala,
to se pravi, jaz sem uganila, da ste morda Vi bili ; dejala je, da ste
jo spremili iz gozda do tu doli pod grád; pa kje je vender Olga?"
„Na vrtu je," reče hladno Berg.
Kosan se je bil malo zarudel pri opomnji staré tete o včeraj šnjem
srečanji z Olgo. A pri slednjih njenih besedah prepričal se je, da
teta ne ve ničesa o prvem srečanji njegovem z Olgo. In to spoznanje
gnalo mu je skoro zopet kri v obraz. Pa premagal se je.
„Res je!" reče naglo, „srečala sva se včeraj z gospodično, in
jaz sem bil tako iznenadejan, kakor ona; kajti, kdo bi bil mislil
srečati tu doli v gošči druzega človeka, nego kmetskega!"
„Da, da, tako osamljeni smo tukaj," omeni gospodar, „da se
sovrstnikov skoro strašimo, ako jih nenadoma ugledamo! Ha, ha, res
je tako!"
„Pa Vi vender ne bivate vedno tu?" vpraša slikar površno.
„Casih potujemo v poletnem času," odgovori graščak ; „letos
smo ostali doma ; prijetna družba na deželi je tudi več, nego nemirno
vozarjenje po svetu." — Obrnil se je pri teh besedah proti Bergu.
Kosan, ki si je bil zunaj med svetom pridobil že doberšen kos
one lastnosti, ki daje človeku hitro spoznati v govoru druzega videz
in resnico, čutil je nehoté, da za zadnjimi besedami gospodarjevimi
tiči nekaj pikrega, njemu vender neumljivega.
Berg pak se je mirno priklonil, a preko usten mu je šinil
kratek zasmeh.
„Gospod pi. Berg je ženin moje hčere Olge," reče sedaj Werner,
ki seje bil domislil, da onega v tej lastnosti še ni bil predstavil slikarju.
„O!" smeje se nadlajtnant, „gospod Kosan je že o vsem poučen ;
storili smo to že včeraj ! "
„Da, da, res je," reče Kosan ter se obrne k starému gospodu ;
„ čestitam, česti tam ! "
Dejal je to uljudno, kakor včeraj: samo ne tako mirno, nego
skoro hlastno in gorko.
J. Kersnik : Luterski Ijudje. 293
Hotel je še nekaj pristaviti, kar vstopi Olga. Po prvih pozdravih
pripovedovala je, da je bila na vrtu, a da vročina postaje neznosna.
Liee jej je v istini gorelo. Sedla je na prazen stôl poleg slikarja, in po-
govor vse družbe vil se je potem okolo raznih nepomenljivih predmetov.
Kosan se je hotel kmalu posloviti, a stari gospod ga je pridržal,
vabeč ga, naj ostane do večera: saj na deželi ni tako, kakor v
mestih. — In slikar je ostal.
Berg in nadlajtnant sta odšla ; prvi je hotel pisati domov, drugi
je govoril o nnjnih opravilih, in tudi gospodar obrnil se je naposled
h Kosanu, rekoč: „Ogledite si malo grád in vrtove! Pa kaj pravim,
Vam je bilo vse že prej znano, nego meni. Vender bode sedaj zunaj
prijetneje, nego tu; solnce se je nagnilo. Olga in teta Mara Vam
radi pokažeta naše kraljevstvo!" dostavi smeje se.
Vsem je bilo práv tako, in šli so na vrt; Werner je hotel priti
pozneje za njimi.
Po kratkem sprehodu ostali so v lopi naslonjeni konec vŕta
ob stari zid. Teta je odšla za nekoliko čaša po poslih, in tako
sta. ostala Olga in Kosan sama. Ona je zrla na pletenje v rokah in
on je bil za trenutek v zadregi, o čem bi pričel govoriti. Menili so
se bili o prejšnjem gospodarji Potoškem. in teta Mara pravila je o
dolenjskem grádu, kateri je bil prej lastnina Wernerjeva.
„Vi pač ne ostanete dolgo vec v tem kraji," povzel je slikar
po kratkem molku ; „in potera Bog zna, kdaj se bodete zopet vmili.
Tako daleč pôjdete, na Saksonsko, kakor sem čul!"
Ona se je malo zarudela : o tem predmetu do sedaj še nista govorila.
„Ah kaj !" reče potem živo ter upre svoje temno oko v mladega
moža ; „ sedaj še ne mislim mnogo o tem. To je še daleč ! Oča in —
in — gospod Berg pravita: prihodnjo pomlad ali jeseň; — in jaz —
jaz pa v istini nisem mnogo mislila o tem."
Slikarju se je nekaj posvetilo v možganih. Naravna, skoro najivna
odkritosrčnost dekličina, in oni pikri odmev v graščakovih besedah,
na katerega je bil prej pozoren postal, podala sta mu v trenutji ves
položaj. Skoro bi bil jedno neumno zinil. Hotel je namreč reči: „In
Vi ne Ijubite svojega ženina?" Pa zadusil je ta vzklik še o pravem
času ter dejal:
„Gospod Berg je pač že dolgo čaša znanec v Vaši hiši?"
„Brat moj seznanil ga je z očetom našim! To še ni tako
dolgo." Molčala sta jeden trenutek.
294 J. Kersnik: Luterski Ijudje.
„Ali se bodete Vi vrnili na Vlaško?" vpraša potem naglo ona.
„Da, vrnil se bom!"
„In kaj slikate sedaj?
„Dela posebnega sedaj nimam; vrnil se bom morda v Rim, in
tam daje prilika delo."
„ Jaz tudi še vedno ľisam, kadar imam kaj čaša ; očetu sem
naš grád narisala."
„To mi bodete vender pokazali?"
„Ne vem!" reče ona ter povesi oči na pletenje; „morda Vam
zopet — "
„Ne bode kaj po volji? Mislite?" smeje se Kosan ; „odpustite,
gospica, ali sem Vas tedaj žalil?" nadaljuje resno.
„Ne, ne!" reče ona; potem se ozre po vrtni stezi proti grádu.
„Pa kam je šla teta, da je ni ňazaj? Opraviti ima res mnogo. Ali
Vaši starši še živé?" vpraša zopet naglo slikarja.
„Mati, — očeta nimam več!" Ljubo mu ni bilo, da se je pogovor
zasukal; rajši bi bil govoril še o lanskem letu, in o vili Borghese.
V tem je prišel Berg na vrt.
„Tu je prijetneje sedeti, nego v opoludanskem solnci doli po
močvirnih travnikih hoditi, — li ne?" vprašal je dobre volje.
„Se ve da!" deje Kosan; „miloval sem Vas včeraj skoro; pravijo
pa, da lovske težave tem bolj služijo, čim silnejše so ; jaz nisem lovec."
„Jaz tudi ne pravi lovec!" smeje se Berg; „ako delo ni presilno,
grem rad s puško na rami ven v gozd; in družbe je treba, družbe!"
Sedel je pri teh besedah poleg svoje neveste, katera je molčé
zrla v pletenje.
„Ťukaj tudi ni pravega lova; pri nas v Nemcih je druga. Tam
vsakdo čuva svojo divjačino, a tu je mnogo zanemarjenega, in kakor
Albert pripoveduje, ima tu však kmet svojo puško v podstrešji skrito!"
„No, tako hudo pac ni," deje Kosan.
Pojdite vender," oglasi se Olga, „moj brat vso svojo lovsko
nezgodo pripisuje vplivu lovskih tatov, ne da bi se samega dolžil !
Ako ničesar ne ustreli, pa pripoveduje, da so tatje pred njim vse
iztrebili ! "
„Tu je morda nekoliko resnice; škoda, da ga ni tu, da bi se
opravičeval," smeje se Berg; „naj že bode lov tak ali jednak, to
morate vender priznavati, da imamo pri nas te razmere bolje urejene.
In tudi Ijudstvo! Kakov razloček med našim kmetom in tukajšnjim !"
J. Kersnik : Luterski Ijudje. 296
„Kakšen razloček menite?" vpraša pozorno slikar.
„Gledé duševnih zmožnostij in glede olike nemški kmet preseza
vender silno tukajšnjega slovenskega ! "
„Nikakor ne, gospod pi. Berg!" oporeka resno Kosan.
„ Vi se šalite ! Poraislite vender, pri nas imamo mnogo kmetov,
ki so se naučili pisati in brati. A tukaj Ijudstvo, ko bi tudi umelo
to, nima knjig, da bi porabilo to skromno vednost. Tako so mi
pripovedovali."
„Žal, da je nekoliko resnice v tem. Kar je še najti v tem oziru,
pustili so nam Francozje ; — a kar se tiče zmožnosti našega Ijudstva
— jaz dvojira, da imate gori na Saksonskem primeroma toliko Ijudij,
ki bi se bili naučili v tako kratkem času francoskega jezika, nego
tu pri nas. In Francoz je vender tudi vam gospodoval. "
„Jaz umem, da se potezate za to Ijudstvo," reče skoro porog-
Ijivo Berg; „Vi ste tudi iz njega — a kdo Vas je izobrazil nego
nemška vednost?"
„Res je to, toda le deloma, učil sem se tudi od drugih; toda
ko bi se bil tudi samo od Nemcev, — to vender Nemcu ne daje
pravice, da postane moj gospodar, ali da je meni zabranjeno, biti
njegov sovrstnik! Je li učenec vedno nižji od učitelja?"
Berg je mignil z rámami.
„Jaz tudi mislim, da ni leliko najti boljšega in razumnejšega
kmeta, nego je naš !" oglasi sa Olga, ki je do sadaj pazno poslušala.
„Govori, obcuje se labko ž njimi, in kako dovtipni so ti Ijudje, in
prijazni, odkriti!"
Kosan je veselo upri pogled v njo; Berg je to zapažil.
„Jaz se nadejem," dejal je obrnivši se k svoji nevešti,, „da Vam
bodo naši še bolje ugajali ; živela bode va vender večinoma na deželi!"
Kosan je s paličico brskal po pesku, in tudi Olga ni takoj odgo-
vorila, a pri teiii je prišel grajski gospodar k njim v lopo.
„Ah," klical je že pri vhodu stoječ, „krásno raisel imam, ako
jo bode naš mladi znanec uresničiti hotel!"
Vsi so uprli pozorne poglede vanj.
_Kaj pravite, gospod Kosan, in ti Olga? O Vaši naklonenosti
ne dvojím, gospod Berg! Vi nam hočete odpeljati hčerko, a sedaj je
prilika, da vsaj nekaj nje obdržimo tukaj — ako je namreč gospôdi
po volji?" — Stari gospod je govoril to z dobrovoljnira smehom.
„Kaj mislite, oča?" vpraša Olga radovedno.
296 J. Kersnik: Luteraki Ijndjp.
„Kaj druzega, nego prositi gospoda Kosana, da tebe naslika.
Ne mudi se Vára nikamor sedaj v vročem poletnem Času, in če bla-
govolite. "
„Izvrstno!" vzklikne Olga, „jutri že lehko pričnemo."
„Vi me predobro sodite, gospod Werner," reče slikar, „izpove-
dati móram, da sem še malo jednacega delal! Ako Vára je pa po
volji, — iz srca rad se lotim te poskušnje!"
Sam pri sebi pak si je v prvem trenutku mislil, da bode starega
gospoda objel za to pomidbo. — Berg je smehljaje pritrdil. „Tako hitro
vender ne bode mogoee pričeti," dejal je potem, „kajti gospod Kosan
potrebne priprave gotovo nima doma, ker je prišel samo za neko-
]iko dnij."
„To se hitro preskrbi!* zavrnil je ta, in potera so določili, da
bode grajski hlapec, ki ima iti drugega dne v mesto, prinesel vse s
seboj, česar bode slikar naročil.
Pozno je bilo, in mešec je svetil jasno na pešeeno, med koles-
nicami malo zarastlo pot, ko se je po njem vracal slikar iz grada.
Hladno je bilo, kajti sever je drobil na nebu lebke meglice, in trnjevo
grmičevje, ki je stalo tu in tam na bregu nad potom, zibalo in gugalo
se je na labko v sapi. V stari tepki nad vaškim pašnikom je žvižgal
čuk, pod kolovozom v deteljišči pa je zapel časih prepeljak.
Kosan ni čutil, da je hladno. Snel je klobúk z glave ter
korakal hitro navzdol po potu.
O denašnjih dogodkih ni premišljeval, niti o tem, bi li odpotoval
ali ne, niti o Bergu — ženinu: jedino to mu je brodilo po mi.slih,
da bo slikal njo, Olgo! In v grád pôjde sleherni dan, in sleherni
dan jo bo videl. In kaj potem? Kaj potem? Tega ni vprašal, niti
samega sebe, niti kar tako tja v jeden dan. — Kaj mu je bilo mari
do tega!
Tam na nasprotnem griči, onkraj Rodice ukali so fantje. Kosan
postal je malo na ovinku nad domáco hišo inposlušal; zaukal bi bil
skoro tudi on!
(Dalje pvihodnjič.)
'tSí^S^í^Ä^^^^^^í'W-'^'"^
i': V"?/: — ^ — ', — i'^"'
Zemeljski potresi.
Spisal J. J e sen k o.
XXVI.
Vpliv zemeljskih potresov na stúdence, reke, jezera in
morja.
|reveliko vpliva iraajo potresi in od njih proiizročene premembe
na vodo, na stiidence, reke in morje. Tresenje ali gib:inje
površnih zemeljskih plasti prenareja podzemeijske pretoke, tu
jih razdira, tam razširja in razteguje ter tako močno vpliva na vrelce
ali stúdence. Ti začnó časih bolj močno teči, časib se pa tudi zmanj-
šajo ali pa popolnoma usahnejo. Casih se zmešajo z vodo pod zomljo
ražne tvarine, prsti (glina) in okisi, in vrelci se potem skale, različno
pobarvajo ali dobé tudi poseben ukus. Radi raenjajo tudi tempera-
turo ali toplino, gorki studenci namree postanejo časih hladni, hladni
pa časih gorki. >
Ko je v juniji 1660. potres potresal Pireneje, razhladili so se h
kratu vrelci v Bagneresu (katerih navadna toplina je 5 P C), da so
kopalci morali nagloma iti iz vode. Nasprotno so opazovali v južni
Italiji. Grimaldi poroča. da so topli vrelci pri sv. Evfemiji pri potresu
Kalabrijskem postali še toplejai, isto tako vrelci na otolai Ischia pri
Neapolji pri potresu leta 1818. O potresu Lizbonskem so se skalili
ražni studenci v francoski pokrajini Provenci in nekateri so celo
prenehali teči: takrat so se h kratu skaUli gorski vrelci v českih
Toplicah, potem za nekaj čaša usahnili, a kmalu so jeli od železnega
okisa porudečeni nenavadno močno hobotati. tako da so poplavili
vsa kopališča in ceĽ) del predmestja. Jednako so se porudečili topli
vrelci v Bristolu. Ob močnera potresu na Armenskem (1. 1840.) se
je premenila žila imenitnega studenca s v. Jakoba, tako da sedaj izvira
298 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
na drugem mestu; studenec pri Arguréi se je skalil ter dobil ukus
po vodenčevem žveplenci; v okraji Nahičevanu pa je za nekaj čaša
usahnilo okolo 30 vrelcev. Po Halaški se je po potresu na Ceskem
(1. do 10. januvarja 1824.) napola voda v studencih in vodnjakih,
v Algeriji so pa naslednje leto po potresu usahnili vrelci in vodnjaki.
Že rečeno je bilo, da so po potresu v Zagrebu 9. novembra celi dan
bili kalni topli vrelci v kopeli Oroslavski in da so kaj nemirno hobo-
tali izpod zemlje.
Začasne ali pa stanovitne premembe zeraeljske skorje na površji
in v njenih površnjih plasteti vplivajo močno na potoke in reke,
prenarejajo njih pretoko, zdaj h kratu pomnožujejo ali pa zmanjšu-
jejo množino tekoče vode, zdaj jo pa nenavadno kale ali barvajo.
Mnogokrat obračajo potresi pretoko v drugo strán, časih jo celo
zagrade in tekoča voda se nabira v večje ali manjše jezero. Ce je
tresenje pretrgalo ražne vodne žile, pomnožaje podzemeljska voda
reke in potoke; če pa v pretoki nastanejo razpoke in -brezdna ali
požiralniki, požirajo ti tekočo vodo, tako da reke in potoki časih
nehajo tec-i, časih se pa le zel(3 zmanjšajo. Da se tekoča voda vsled
potresov sedaj bolj, sedaj menj skál i in raznovrstno pobarva, pač
ni treba posebno poudárjati. Ko so leta 1511. razsaj ali močni potresi
po Kranjskem (poročilo v ohranjeni knjigi Biblia sacra), udri se je
vsled hudega gibanja blizu Ljubljane lírib iz rudeče zemlje, tako
da je 6. junija zjutraj bila Ljubljanica popolnoma porudeeena. —
Po hudem potresu na Angleškem leta 1158. je prenehala teči reka
Temsa in leta 1883. se je isto zgodilo reki Motali pri Linkopingii
na južnem Svedskem; Ijudjo so lehko šli prek pretoke s siiliimi
nogami. Hamilton je poročal, kako je v Teranovi kalabrijski potras
odtrgal velikánske kosove nasproti si stoječih hribov. Zemlja je
zdrsnila v dol in je reki pot zaprla; nad zagrado se je nabralo jezero.
„O potresu je zginila reka kot pri Rozarni, a kmalu, nadaljuje
Hamilton, prikázala se je zopet ter vso dolino poplavila dober meter
visoko."
Ker se pri potresih tresejo ali gibljejo tla jezerom, vznemiriti
se mora tudi voda ter se ali le potresa in ob bregovih sedaj na-
penja sedaj pa upadá, ali pa se v valovih giblje in čez bregove vali,
če niso previsoki. Tako so bila med potresom v Lizboni silno vzne-
mirjena vsa jezera po zabodni Kvropi ter so sedaj se napenjala, sedaj
pa upadala, Tako se je močno napelo Neufchatelsko jezero ter poplavilo
J. Jesenko: Zemoljski potresi. 299
bregove; bližnje Murtensko jezero pa je bilo upadlo za 2 metra.
Motno vznemirilo se je tudi Komsko jezero v severní Italiji; isto so
opazovali pri Teraplirskem jezeru na Prusovskem in pri Wenerskem
na Svedskem. Zeló napela so se tudi škótska jezera; Loraondsko in
Nesko jezero sta segali celo meter visoko nad bregove.
Ker podzemeljska sila potresa morská tla, trese se vsled tega
tudi morje ter dela valové, ali se pa samo napenja in upadá kakor
voda v posodi, ki si jo na jedni stráni nagloma prizdignil ali pa
od spodaj v dno močno sunil. V zadujem slučaji se morje navadno le
moĽUO potrese, nikakor se pa posebno ne vznemiri njegova gladina.
Fizika práv naravno pojasnuje, da se to potresanje morsko č-uti tudi
na ladiji, ki ravno plavá po potreseni vodi. Tako poroča Caldcleugh,
da so med potresom Cilskem (20. febr. 1835. 1.) močni sunki čutili
se na ladijah, ki so plavale IGO kilometrov (100 angl. milj) daleč
od bregov. Kar je o jednakili sunkih v ladijo pravil prebrisani kapitán
Wolfallu, omenil je ta v svojem popisu Lizbonskega potresa. A tudi
pri SV. Lukarji se je zdelo pomorščakom, da so njih ladije nenadoma
zadele na tla ali podmoŕsko skalovje. L3 Gentil se je jedenkrát peljal
po Moluškem morji, kar je močni potres tako potresal morje ter suval
v ladijo, da so težki topovi na Jijej odletovali in raztrgali lestvice
iz vrvi. Leta 1837. (7. novembra) je potres Valdivijski našel kitolovca
blizu otoka Ciloe in tako močno je suval v ladijo kifcolovnico, da so
iz lukenj odleteli jadrniki ter se izgubili. Ker morje pokriva večino
zemeljskega oblá, mora se pac kaj pogostoma potresati in gibati,
zakaj ni ga uzroka, da bi se morská tla potresala bolj po redkem
kot suha zemlja. Gotovo se trese zeló pogostem, a navadno ondu
ne plavá nobena ladija, da bi zapažila ono tresenje.
Drugače je to ob morskih bregovih, kjer morje vsled potresov
upadá in se napenja ter v strahovitih valovili vali cez bližnjo suho
zemljo. Njegova sila poplavi bregove, razruši ražne stavbe, zanese
jih daleč v suho zemljo ali jih pa odstopaje vrze daleč v mórje.
Wolfall je popisal, kako so štirje nenavadno visoki morski valovi
pri potresu razsajali v Lizboni. Spanec don Antonio d" Ulloa je popisal,
kako je morje takrat divjalo v Cadixu. Ob jednajstih dopoludne se
je privalil val, ki je molil 20 metrov nad navadno morsko gladino
ter je poplavil vse zidove ob morji in jih silno razrašil, skale kot
malé in veliké koče je premikal po 50 stopinj daleč. Pri potresu v
Limi (174:6) je planil 26 metrov visok morski val čez bližnje
300 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
pristanišče Callao in pokončal mesto in skoro vse prebivalce; od 28 ladij
jih je 19 precej ugonobil, 4 pa je iz luke zanesel jedno uro daleč na
suho. Jednako se je godilo pri potresu na Jamajki; morje je toliko
narástlo, da je težko vojno ladijo iz luke v Port Royalu odneslo cez
hiše ter jo sredi mesta postavilo na ravno strelio neke hiše. Darwin
(Voyages of the Adventure and Beagle, ÍII, 370) poroea, kako je
leta 1835. potres porušil Valdivijo in Conception ter mesto Talcahuano
do temeljnih židov skoro popolnoma odplavil: vse ondotno obrežje
je bilo cez in cez pokrito z bruni in hišnim orodjem in posodjem,
kot bi bilo tam ob breg trčilo in razbilo se tisoč velikih ladij. O
zadujem budem potresu na Peruvanskem (13. avgusta 18G8) poroča
neki prebivalec iz mesta Iquique ter posebno živo popisuje pogubno
morsko valovanje. „Ko se je zemlja nekoliko umirila, šel sem doli
po stopnjicah ter pred cerkvijo našel vse zbegane ženské naše družine.
Skúšal sem jih pomiriti, a zastonj. Bale so se, da nevarnost še ni
minila. Zato sem jih peljal na most, s katerega se zahaja na ladije,
ter jim zagotavljal, da so tu popolnoma varne, ko bi se podrla tudi
vsa hiša. Da bi se ogenj ne vnel, ukázal sem postaviti dimnik, ki
se je bil zvrnil. Nato sem šel v liišo pogledat škodo. Tu je bilo vse
vprek. Po tleh so ležali kozarci, steklenice, benčini (lonci za cvet-
lice) in rázna hišna oprava. Iz hiše prišedši na ogel, od katerega
drži krátka pot do morja, zagledal sem strahoma, da je mali val
morski ravno dosegel vráta kupčijske pisarne. Ob jednem so s prej
omenjenega mosta privpile ženské ter z drugimi tekle v bližnje gore.
Nehote sem se zmislil na Callao in sv. Tomaža. Ves prestrašen
sem zapažil, kako je morje odstopalo, ne počasi kot se je prej nape-
njalo, ampak siloma, da je človeka kar groza obhajala. Obrežje se je
vzdigovalo, tako da morja tja do otoka ni bilo vec videti. Nekateri
trdijo, da se je tu bilo popolnoma izgubilo. Kar sem ne daleč za
otokom zagledal visok morsk val, ki se je nagloma valil proti suhemu.
Nemudoma sem poklical prijatelja iz hiše ter jima pokazal pretečo
nevarnost. A prijatelja sta mislila, da se bo val razbil na otoku.
Zato smo toliko še čakali ter strméc gledali, kako je siloma drlo
morje prek otoka ter vodo v nebo sikalo. Prišel je zadnji trenutek,
če smo se hoteli rešiti. Strahovito je bučala voda, ko se je bolj bli-
žala suhi zemlji. Sedaj smo začeli bežati. Za zadnjega, deset stopinj
za nama, bilo je že prepozno, kajti voda ga je ugrabila in naprej
pognala. Ko je ostal sredi razvalin na desni in levi podirajočih se
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 301
liiš ter hotel si pomoci, zgrabila ga je voda znova ter dalje vrgla.
Ko se je nazadnje uinirilo morje, ostal je na suhem ne vedoč kako.
Res sem se zavedal nevarnosti, a kljubu tému sem po kratkem teku
se ustavil, da bi videl, kako je morski val razsajal. Pac bi tega
ne bil storil, ko bi bil slutil silovito njegovo moč. Zato se tako
živo spomínam trenutka, ko je val dospel do sulie zemlje. Val ves
umazan (ctn) od peska in blata, ki ga je na dnu razril, bil je dobro
10 metrov visok (po drugih poročilih 13 metrov). Sezal je do pomola
hišnega, a vodo in pene je sikal še cez hišo.
Prej sem se nádejal, da se bodo mocne hiše ubranile silovite
vode, a kako sem se varal. V jednem samem trenutku je izginila cela
ulica de la Pantilla z najstrašnejším ropotanjem podirajočih se hiš,
vender silovito morje ni izgubilo kar nič svoje moci ; če práv je pred
seboj valilo cele hríbe lesa in razvalin, odplavilo je tudi naslednje
hiše kot bi jih bilo oclpihalo. Le ko je val. dalje dri gori v napeto
zemljo, pojemala je redoma njegova visokost in njegova sila. Tekel
sem, kolikor sem mogel. Prišedši 200 stopinj dalje sem zagledal
na desní stráni, kako je morje ob celem bregu odplavilo vse hiše
ter z njih razvalinami neprestano dalje drlo. Sedaj sem ves one-
mogel tudi obupal. Ker mi je bilo morje za petami ter mi je tudi
od straní pretílo, mislíl sem, da sem izgubljen, ter sem se ustavil.
A komaj dve stopinji od mene pustilo mi jé žívljenje. Ko sem se
ozrl, že je bilo upadlo do navadne gladíne. Izginile so bile vse hiše
in stavbe od mitníce do skrajnega konca ulice Pantílske : rešil se je
le višji del mesta okrog cerkve."
To nenadno upadanje in napenjanje morja ob bregovih so kaj
različno pojasnovali. Mitchell je mislíl, da so pod morjem velikánske
jame, kateríh stropje se pri potresih podere. Nato h kratu požró
toliko morské vode, da se morje z bregov za nekaj čaša umakne, a
potem val prišedši iz nasprotne straní plané čez nje. — Ker se pri
potresu nenadoma vzdignejo bregoví in blížnja morská tla, míslíli
so drugi, da se vsled tega mora morje umaknití; ko se pa zopet
znižajo bregoví in morská tla, mora morje z največjo silo planití
čez nje. — James Halí je mislíl, da potres h kratu prízdigne del
morskih tal ter ž njimi nagloma kvišku požene na njih stoječe morje ;
to sprva potegne vodo od bližnjih bregov, .čez malo čaša se pa ta
siloma nazaj k suhi zemljí valí. Le malo drugače je Darwín pojaš-
no val to príkazen. — Najbrže je Mallet jediní tu zadel pravo. Kadar
302 J. Trdina: Bájke in povesti o Govjancih.
se potresajo morská tla, pravi Mallet, narejajo se dvojni valovi.
Potresni valovi v trdi zemeljski skorji (v morskih tleh) prebité potresne
valové v morski vodi; zadnji dospé do suhe zemlje (bregov), ko se
je ta že bila potresla. To teorijo je Mallet ustanovil na podlagi
raznih primorskih in morskih potresov ter je ž njo pojasnil vse dotične
prikazni. Z njo S3 ujemajo raznovrstne opazbe, da je morski val
pridrl še le potem do suhe zemlje, ko se je ta že nehala tresti.
(Dalje pľihodnjič.)
i^^^i''-^-^- —
Bájke in povesti o Gorjaneiii.
Spisal J. Trdina.
7. Vila.
a Gorjancih so prebivale v staré čase Yile. Yile so bile pre-
lepe, mlade deklice, ki niso poznale ne matere, ne očeta.
Ljubiti in možiti se niso smelé. Oblačile so se v
belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo do gležnjev. Vlas si niso
spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi, zlatorumenimi
kodri. Vender pa so se jako marljivo česale in to vselej o zarji.
Takrat jih je človek najlaglje videl, ker so bile tako zamaknene
v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo samé ali ne. Clo-
veške družbe so se bale in ogibale, dasiravno Ijudij niso sovražile,
ampak jim še dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj dobrega
storile. Peti so znalé tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal
poslušati, toda ni jim bilo po všeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so
Ijubile, ali gorje si ga tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat nji-
hovo kolo. Zivele so ob sadji, grozdji in gorskih zelih. Po navadi
so samo večerjale, po dnevu pa niso drugače nič uživale, razen če
jih je povabil kak junák in poštenjak, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih
je videl na plesu ali pri jedi in jih poznal, kazaovale so ga brez milosti.
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 303
Ustrelile so ga v roko ali v nogo. easih tudi v obe roki in nogi;
če so se pa práv hudo ujezile. tudi v srce, da je kar preeej umri.
Pod zeniljo so imele spravljene silne základe zlata, srebra in biserja
in so jih varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče zaslediti in
dvigniti. Če jih je našel kdo po naključji, niso mu prinesie sreče,
ampak kvár in pogubo. Pravico se z njimi okoristiti, imela je samo
nedolžua mládež. Splob ni ubranila človeka vilinske jeze nobena
druga reč, kakor neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so Vile vzele svoje
di-agotine iz podzemeljskih kletij in jázbin in so jih sušile na kakem
prisojnem kraji. Ce se je nameril nanje nedolžen otrok, smel je
ugrabiti brez kázni, kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile.
Kmetje so se Vil po jedni piati močnó báli, po drugi pa tudi vese-
lili. Kadar so se oglasile: Sejte! sejte! šli so sejat in seme jim je
takrat vselej dobro obrodilo. Kadar so svetovale: Režite! koljite!
vežite! kopljite! berite! napotili so se še tisto uro v vinograde in
pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. Najrajše so imele
junake, ki so se borili s Turki in prelivali svojo kri za krščansko
vero. Dokler so hodili Uskoki v boj samo na Turke, prikazovale
so se med njimi práv pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati,
česa se ogibati. Pomagale so jim v vsaki šili, sosebno brižljivo pa
so ozdravljevale rane iz vojne vrnivših se junákov. Dajale so jim
piti vodo planinskih zelij ali pa so jim obezovale rane z dolgo, neznano
travo in ubogi bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo okreval. Ko
pa so se Uskoki podložili Svabi in se po njegovem úkazu jeli voj-
skovati tudi s kristijani, pobegnile so srdite Vile za vselej z Gorjancev
in zapuščeni vojaki umirali so od teh dob tudi za neznatnimi ranami.
Samo jedna Vila je ostala na gori, da paži na základe, ali niti ona
ni hotela Ijudem nič vec svetovati, kedaj in kako naj prično kak
posel. tudi bolniki so jo klicali zastonj na pomoč.
Med Uskoki je živel slávni junák Petrovič, ki si ni ogrdil rok
nikdar s krščansko krvjo. Kadar je pridivjal besni Turčin, pádel je
nanj kakor ognjena strela; zadržati ga ni moglo nobeno število so-
vražnikov in nobeno število krvavih ran. Ce pa ga je klieal Švába
na boj proti kristijanom, potulil se je prekanjeni junák in legel v
posteljo. Kakor za smrt bolan, ležal in javkal je v postelji po dve
in tudi po tri leta, dokler ni pregrešna vojska minila. Lepa Vila je
to vedela in se v Petroviča zaljubila. Hodila je pogostoma mimo
malega hrama, v katerem je popival s pobratimi sladko vivodino.
304 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
Petrovič jo je ugledal in povabil v hrara, ne vede, kdo je in
od kod. Pogovarjula sta se o raarsikaki reči. Junák ni čul še iz
nobenih ust tako modi'ih besed kakor iz njenih in na nobenem obrazu
ni opazil še toliko cvetja in žive lepote kakor na njenem. Cudne
se mu je zdelo samo grlo mlade deklice. Bilo je tanko in prezorno, da se
je razločila vsaka kapljica vina, ki je po njem pritekla. Po daljšem
pomenku začel je Petrovič Vilo izpraševati, kdo je in kod. Onapa mu je
velela, da naj je nikar po tem ne povprašuje, če mu je kaj mari, da bi še
kdaj z njo govoril. Junák ni vedel, kaj bi o njej mislil, ali ta reč ga je
tudi malo skrbela. V Vilo se je tako zaveroval, da bi mu bila ostala
Ijubša od vseh deklet tega sveta, ko bi bil tudi zvedel, da je h^i
najsirotnejše beračice. Jednako Ijubezen čutila je do njega tudi ona.
Samo dve reči jej nista bili všeč : da ga ni mogla najti nikoli brez
društva, še veliko menj pa to, da so vse deklice tako zaljubljeno
svoje oči vanj upirale in mu tako zmotljivo namigovale. — Zgodilo
se je, da je privihral v deželo zopet krvavi Tarčin. Petrovič je po
svoji junaški šegi udaril naiij in pobil veliko nevernikov, ali dobil
je tudi veliko grdih in nevarnih ran. Na pol mrtvega prinesli so
tovariši domov. Vila je hodila Ijubimca zdravit. Prišla je vselej takrat,
ko je spal, da je ni mogel videti. Laliko bi ga bila ozdravila v treh
dneh, ali ni hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati,
božati'in obezovati. Se bolj pa jo je veselilo, da ni bilo več zraven
drugih deklet, ki so mu pred tako sladko namigovala. Imela ga je
rajša bolnega v pQstelji, nego zdravega v hramu. Tako je preteklo
več tednov in mesecev. Junák je zgubil bolečine že prvé dni, ali
vstati ni mogel, ker ga slabost ni hotela nikakor zapustiti. Petrovi-
čeva mati je imela dosti opravil zunaj hiše, da Vile nikoli ni zapa-
žila. Junák pa je dobro vedel, da ga nekdo zdravi, ker je našeJ po
spanji na ranah vselej nove obeze. Dolgo je premišljeval, kako bi
spoznal svojega zdravnika in slednjič se je domislil. Ko je prišel
čas, da bi zaspal, premagal se je, ali je zatisnil oči, kakor da spi.
Vila stopi v izbo tiho kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, da
trdno spi, izprala mu je rane in mu položila nanje nove obeze, potem
pa se usedla k njemu in ga začela premilo gledati in božati.
Petrovič je vse to dobro videl in čutil. Uveril se je, da ga
zdravi deklica, katero je gostil v hramu in Ijubil. Spreletela ga je
groza. Jelo mu se je dozdevati, da je ta deklica gorska Vila. Pol
življenja bi rad dal, ko bi mogel zvedeti resnico. Postelje se je bil
I. Šnbic: Dva kranjska prirodopisca. 306
že strašno naveličal. Ko ga je prišla Vila zopet obezovat, rekel je,
kakor da govori v sanjah: Se tri dni bom trpel; če mi ne odleže,
da bi lahko vstal, vzel bom puško in se ustrelil. Vila je to čula in
se prestrašila. Obezala mu je rane z dolgo, neznano travo, ki je junáka
še tisti dan ozdravila. Petrovič je bil zdrav, ali ni hotel vstati. Vila
prišla je drugi dan gle^dat, kako mu je: on pa se je zopet potajil,
kakor da bi spal. Ran mu ta pot ni vec izpirala in obezovala, ampak
ga je delj čaša samo milo gledala in božala potem pa tibo zopet
odšla. Petrovič skoei iz postelje in hiti za njo, ali tako pazljivo, da
ga ni mogla videti. Sel je za njo najpred v vinograde, potem v goščavo.
Na kraji goščave je obstal in se skril. Vila je tekla k bistremu stu-
denou, slekla se in skopala, potem pa se zopet oblekla, ulegla pod
lipo na zeleno travo in zaspala. Petrovič prikoraka zlahkoma k njej
in jo gleda. Tako krásna mu se ni zdela še ňikoli. Junaku začne
srce utripati, rad bi se premagal, ali ni mogoče. Nagne se hrepeneče
do nje in jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči kvišku in
ustreli Petroviča v srce. Mŕtvi junák leži pred njo, ona zaplače in
ustreli v srce tudi sebe. Ležala sta jeden poleg druzega kakor speči
ženin poleg speče neveste. Ljudje so Ískali Petroviča noč in dan. Našli
so ga še le čez nekoliko tednov daleč gori na Gorjancih pri bistrem
studenci pod košato lipo vsega gnjilega in razjedenega. Poleg njega
ležala je kepica snega. Ljudje so se začudili, ko so videli sneg o
svetem Jakobu. Nihče ni pogodil, kaj pomeni ta bela kepica; nihče
in vedel, da je ta sneg zadnji ostanek nesrečne Vile.
Dva kranjska prirodopisca.
Spísal Ivan S u b i c.
rof. Vil jem Voss na Ijubljanski realki, ki se je v novejšem
času mnogo pečal z rastlinskimi razmerami naše dežele in ki
^ je znan med učenjaki za izvrstnega poznavalca kranjskib
tajnocvetk (gliv), podal je pretečeno leto znanstvenemu svetu
životopise in oceno dveh slavnih kranjskib prirodopiscev, Scopolija
20
306 I. Šubic: Dva kranjska prirodopisca.
in Plemla; prvi je opisan v „Verhandlungen der k. k. zoologisch-
botanischen Gesellscliaft in Wien, 1881," a ves sestavek je izšel tudi v
posebni knjižici, ki ima naslov: „loannes Antoníus Scopoli. Lebens-
bild eines ôster. Naturforschers und dessen Kenntnisse
der Pilze Krains. Wien 1881."
Iz te brošure posnemamo tu nekatere zanimivosti o tem slavnem
moži, ki je toliko let deloval v naši deželi in ki jo je bolje poznal,
kakor však drug pred njim.
Scopoli se je porodil leta 1728. v mesteci Cavalese na
Tirolskem ; roditelji njegovi so bili omikanega in precej imenitnega
stanu. V 17. letu šel je na inomoško univerzo, kjer je postal cez
tri leta doktor zdravništva. A da bi smel svojo prakso izvrševati
po vseli avstľijskih deželah, delal je 1. 1753. vnovič izpit iz vsega
zdravništva na dunajski visoki soli. Slávni vanSwieten predsedoval
je izpraševalni komisiji in ker je videl, da je Scopoli izvrstna
glava, podpiral ga je tedaj, kjer koli ga je mogel. Kraalu po izpitu
podelili so Scopoliju novo ustanovljeni fizikat v Idriji — in
tu se začenja njegovo delovanje na Kranjskem. Po raznih nezgodah
dospel je mož v našo domovino 1. 1754. — (med drugim bi bil kmalu
s svojo družino utonil v reki Innu), ter je šel skozi Ljubljano
v Idrijo. O njej piše sam: „Ta kraj, ki je dobil ime od bližnjega
lijaka, obstoji iz jako revnih, tja v hribe postavljenili koč rudarskih.
Ko sem ga od daleč zagledal, polastila se je mojega srca slutnja vseh
nezgod, ki sem jih potem skoro IG let prebivati moral v tej ječi.
Mesto plače je imel zdravnik samotrštvo z vinom (Weinmonopol) ;
jezik kranjskega Ijudstva mi je bil popolnoraa neznan ; želje rudarskega
vodstva o zdravniku zatorej niso bile izpolnene z dvorno odločbo . . ."
Také so čakale Scopolija samé neprijetnosti ; vrhu tega je dvakrát
pogorel, ženko in dete je kmalu v Idriji pokopal — ni se torej
čuditi, da je bil jako nesrečen. V tej bedi gnalo ga je prirodi v
n a r o čaj ; že od mladih nog velik prijatelj prirodopisja, jel je popotovati
sedaj okolo po deželi in nabirati rastline in živali. Obhodil je idrijski,
Ijubljanski, loški in kranjski okraj, splezal na Storžič, šel na Nanos,
ter prelazil gozde med Ljubljano in Kočevjem; proiskal je Cirkniško
jezero, Planino in Kras, poznal je natanko bohinjske hribe in tudi
obale jadranskega morja je obhodil, samo notranjskega Snežnika se
je ogibal, ker so tam gospodovale mnogobrojne roparske čete. Pri
teh izletih spal je mnogokrat pod milim nebom, ker ni bilo cest in
I. Šubic: Dra kranjska prirodopisca. S07
gostilen; živel je cele dni ob kruhu in mleku .... Kar je našel in
videl — in gradiva je bilo dovolj — pridno je opisoval in izdal je
mnogo knjig, ki so kmalu zaslovele po učeni Evropi ter raznesle
ime naše domovine na vse kraje. Sčasoraa so se tudi Scopolijeve
razmere nekoliko izboljšale; vláda mu je dala 400 gld. letne doklade,
a on je moral za to imeti rudninoslovska predavanja za rudarske
učence v Idriji ; oženil seje v drugič v Ljubljani s Katarino pi. Frauchen-
feld.sko in si tako ustvaril zopet prijetnejše življenje.
Ker se je njegovo ime med znanstvenim svetom jelo tako častno
imenovati, dobil je ražne ponudbe na druge službe. L. 1766. so ga
klicali na stolico mineralogije v Peterburg, kamor pa ni hotel
iti: pac pa je prevzel rad 1. 1767. profesuro na rudarski akademiji
v Sčavnici (Schemnitz), ter se je preselil na Ogrsko še tisto leto.
Tu je imel silno mnogo opravkov, ženka mu je umrla in njegovo
življenje zopet ni bilo srečno. Pozneje stopil je tretjič v zákon in
čeravno se mu je matérijalno dobro godilo. želel si je vender proč
iz dežele. Ponudili so mu 1. 1776. stolico kemije in botanike v P a vi j i
in Scopoli je radostno pozdravil ta poziv ter je odpotoval na Vlaško.
Tu je živel do smrti, vedno priden in knjige izdavajoč. Vsled dolgih
mikroskopičnih del oslepel je mož konečno na desnem očesu, a že
leto dnij po tej nesreči zatisnil je na veke oči (8. mája 1788), slavljen
in obžalovan od znanstvenih svojih vrstnikov. —
Scopoli je bil jako delaven in izvrsten opazovalec. Najlepša
njegova dela tičejo se domovine naše; pisal je po navadi tiste dobe
latinsko in izdal je 21 samostojnih znanstvenih knjig; potem pa
imamo od njega še vec manjših spisov po raznih časnikih. Bil je ud
petnajsterih znanstvenih društev v Evropi in dopisoval si je prijateljski
z vsemi slavnimi možmi svojega čaša L. 1760. izšla je na Dunaji
imenitna njegova knjiga: Flóra Carniolica, kateri je potem
1. 1773. preskrbel drugo izdavo. V tej knjigi opisuje Scopoli 1251
javnocvetk in 383 tajnocvetk kranjskih, med temi 141 takih vrst,
katerih še celo njegov prijatelj in dopisovalec, pre-
sláv n i Linné ni poznal — kar je velikansko pozornost vzbudilo
in slavo krásne naše domovine po vsej Evropi razneslo. To delo je
klasično in še vedno jedini vestni vir za kranjske rastlinske raz-
mere; mnogo od Scopolija opisanih vrst nosi še sedaj njegovo
avtoriteto po vseh znanstvenih knjigah.
20*
308 I. Šubic: Dva kranjska prirodopisca.
L. 1703, dal je med Ijudi knjigo: Entomológia Carnio-
lica exhibens insecta Carniolae etc. Vindobonae. Pozneje jel je
izhajati k tej knjigi atlant s podobami, a Scopoli ga je kmalu ustavil,
ker mu menda slike niso dopadle. Popisal je v tem delu cez tisor
kranjskih žuželk z nenavadno bistroumnostjo in natančnostjo. Linné
je poročal Scopoliju, da je iz te kranjske entomologije „ki jo je dobil
z velikira trudom iz Belgije in dal za samé podobe 3 cekine, zajemal
vec veselja, nego iz sto cekinov". . . Cuditi se morarao, da se niso
novej ši dipterologi bolj ozirali na to tehtno in popolno delo; Angleži
so v sedanjem času zopet obrnili pozornost nanj in je spravili v
veljavo.
Ko je Scopoli bival v Idriji, izdal je še drugo, za našo do-
movino znamenito latinsko knjigo: O idrijskem živem srebru,
idrijskem vitrijolu in o boleznih rudokopov v Idriji. Naslov
tej knjigi se glasi: De Hydrargyra Idriensi, Venetiae 1701.
Nadalje je v Idriji deloma dokončal zbirko manjših natoroznanskih
sestavkov: Annus historico-naturalis, kjer naliajamo vec za našo
deželo važnih spisov, na pr. o razširjevanji gozdov, nasvete o kranj-
skem poljedeljstvu, potem o bučeli in njenem varstvu. Posebno
zadnji ta članek je zaslovel in bil je pač glavni uzrok, da se je
bučelarstvo jelo tako lepo razvijati na Kranjskem.
Razen teh del, ki se tičejo ožje naše domovine, izdal je Scopoli
še mnogo drugih knjig. A predaleč bi zašli, ko bi hoteli našteti in
opisati tudi druge znanstvene sestavke tega slavnega moža. Ob svojem
času so vzbudile Scopolijeve knjige občno priznanje in hvalo, bile so
klasične za tisto dobo in še sedaj so učenjaku bogat, neobliodno
potreben vir, posebno za poznavanje natornih bogastev kranjske
dežele. Scopoli pa je bil oni, ki je že pred več nego sto leti ta
natorna čuda razkrival v klasični obliki strmeči Evropi, ki je vzbudil
že takrat občno pozornost za neusahljive natorne lepote in posebnosti
krásne te zemlje. Zato moramo biti hvaležni Scopoliju in ako
„Ljubljanski Zvon" prináša svojim čitateljem krátke te vrstice o
slavnem, a pri nas skoro nepoznanem moži, poplača s tem vsaj po
svoji moci nekoliko hvaležnosti, ki jo je dolžna vsa naša domovina
nekdanjemu idrijskemu zdravniku, velikému učenjaku evropskemu.
Drugi članek prof. Vossa izšel je v „Oesterr. botan. Zeit-
schrift". Jahrg. 1881. Nr. 9, ter se hvaležno spomina znanega bota-
nika župnika Plemla. Pod naslovom: Reliquae Plemelianae
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kueževiui Bolgarski. 309
podaje Voss kratek životopis tega moža in omenja njegovili zbirk.
Valentin Plemel se je porodil 7. januvarja l<s20. na Rečici pri
Biedu na Gorenjskem. V 23. letu postal je duhovnik in potem je
služboval po raznih krajih naše domovine. Konečno je bil lokalist na
Koroški Beli v vznožji gorenjskih planin. Navečer 1. jun. 1875.
je mož molil v svoji cerkvici — in tedaj je prijatelja natore in njenih
prikaznij zadela smrtno najveličastnejša natorna prikazen — udarila
je strela v cerkev in župnika tako ranila, da je vsled opekline umri
9. junija.
Kjerkoli je Plemel pastiroval, delal je vedno izlete in z nena-
vadno marljivostjo nabiral rastline. Tako si je sestavil v teku let
krasen herbarij in našel mnogo vrst. ki jih do tedaj niso poznali
v deželi. L. 18G2. izdal je v S. letnem zvezku kranjskega muzealnega
društva spisek 664 zelo redkih cvetic pod naslovora : Beiträge
zur Flóra Krains, pozneje pa menda ni več pisaril. Na dunajskí
svetovni izložbi razstavil je lepo zbirko rastlin in dobil je vsled tega
svetinjo napredka v priznanje njegovega truda za pospeševanje
kranjske cvetane. Zanimljivi ta herbarij hrani sedaj nadgozdnar
Micklitz v Radovljici.
Plemel ni toliko znan med znanstvenimi botaniki, a vender si
je postavil kot priden in vesten nabiralee lep spomenik med pri-
jatťlji deželne naše flóre, in kdor bode hotel opisati poslednjo, ternu
bode žnanje Plemlove zbirke pač neobhodno potrebno.
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih naučuega ministei*stva sestavil A. Bez e n šek.
(Dalje.)
4. Stanje narodnih šol po okrogih.
Ako pogledamo v obce na te za mlado državo dosta mnogobrojne
šole, videli bomo, da mnoge še ne odgovarjajo zahtevam, ki se stavljajo
dandanes na narodno šolo po naprednih deželah evropskih. No, ne smem
pozabiti, da so stvari še v samem početku svojega razvitka, a vsaki po-
čcítek je težek. Pri vseh teh nedostatkih moremo vender reči brez sumnje
310 A. Bezeíišek : Šolstvo in prosvetiii zavodi v kiieževini Bolgarski.
to, da se v teh skronmih okolnostih očividno razvija med národom
povsod omika i književnost.
Kar se tiče notranjega stanja početnih šol, dajo nam statistiški
podatki jako poučno gradivo o nejednomernem položaji učenja v raxnih
krajih Bolgarske kneževine. V Trnskem in Kjistendilskem okrogu (ki
ležita najzapadnejé na srbski meji) iraanio jednega učenca med 35 sta-
novniki, v Vidinskem med 25, v Vračanskem med 22, v Trnovskem
med 17, v Svištovskem med 13, a v Sumenskem med 75 samo jednega.
Poslednji okrog je namreč jako s Turki pomešan, in zarad tega tako
neugoden položaj obraževanja pri tamošnjih Bolgarih.
V obce vidimo iz gornjih številk, da se iztočni okrogi jako raz-
ločujo od zapadnih. Zapadne stráni, bivša gubernija Sofijska i Vidinska,
kóje so ležale prej skoro v sredini evropejskih provincij, pripadajočih
Turkom, bile so odstranjene od važnejših cest in izključene od obče-
vanja z venšnjim svetom, zaostalé so zarad tega na najdolnji sto{)inji
omike. Jedinstveno ognjišče za prosveto v teh predelih bil je Rilskij
samostan, kateri je imel jako blagodejen vpliv na bližnje stanovnike.
Sicer pa še le sedaj Ijudje teh okrogov počasi začenjajo razumevati, kako
korist ima človek od tega, ako zna čitati i pisati. Niso redki slučaji,
da seljaci v teh predelih izbegavajo učilišéa in misie, da so ona škod-
Ijiva, ker jim jemljo otroke od domačih in poljskih opravkov.
V tem najzapadnejšem kótu bolgarske kneževine tudi nahajamo to
posebnost, da roditelji nečejo na nobeden način svojih otrok ženskega
spola v šolo pošiljati. V vsem Kjistendilskem okrogu, ki ima 143.365
stanovnikov, hodi samo 321 deklic v šolo, in to skoro samo po mestih.
No pri vseh teh težkočah omika v navedenih predelih po lehko
napreduje, kakor je videti iz gori navedenih statističnih dat. V Kjisten-
dilskem okrogu hodi v šolo sedaj 4.084 otrok, a 10.5'04 ne, torej 28*'/o
od vseh otrok se uči. Razume se, da so to še jako malki odstotki, a
vender so dosta znatni, ako pomišljamo, kako je bilo tam učenje pred
poslednjo rusko-turško vojsko, in ako jemljemo v poštev, da v vsem
okrogu, ki ima 18.570 hiš, ni vec nego 2.005 odrastlih Ijudij, ki bi
znali čitati in pisati (a med temi je 326 Židov in 86 Turkov); in od
vseh teh živi jih 1.464 po mestih, a 541 po selih. Tedaj v tem okrogu
na 71 stanovnikov pride jeden človek, ki zna čitati in pisati; a ako
vzamemo mesta posebej in sela posebej, to pride v mestih jeden takov
na 13 stanovnikov, a po selih celo na 22í) stanovnikov.
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kňeževíni Bolgarski. 311
Slabo je tiidi razširjeuo znunje čitanja in pisanja v Sofijskem
okrogu. Ťukaj je naseljenje gosto, Ijudje so dosta premožni, a čisto ravno-
dušni za šolstvo. Kjer šole obstoje, jako slabo so še urejene, a 72 vasij
še nemá šol.
Bolje je v tem obziru v Vidinskem okrogu (ob Dunavu). Tam po
vaséh na l'2l Ijudij pride jeden, ki je vešrčitanju in pisanju. V Rahovskem
je še bolje; tam 56 •'/q otrok hodi v šolo, a od odrastlih Ijudij po
vaséh jeden zna čitati in pisati med 91. V Vračanskem, ob Balkánu,
kjer so kraji planinski, a Ijudje siromašnejši, vender 50 "/o hodi v
šolo, a na 212 Ijudij po vaséh nahaja se po jeden znajoč čitati. Okolo
Plevno in Loveča, kjer živi tudi nekoliko poturčenih Bolgarov (Pomaki),
bilo je ob turških časih izven mest učenje slabo, a turški natisek velik ;
a pošle vojske umnožilo se je tudi tam število šol v veliki razmeri.
V tej zapadni polovici kneževine bode trebalo sploh še mnogo
truda, pasebno oi stráni ministerstva in inspektorjev, dokler se bode
národ prodbudil in navdušil za šolstvo, kakor treba. Istina je, da národ
je za učenje, samo še treba neprestane vzpodbuje.
A drugače je v iztočni polovici kneževine Bolgarije. Tam je Iju-
bezen do učenja že od nekdaj zakorenjena, i šola je postala v vsakem
selu neobhodno potrebná reč, katero národ povsod sam dobro občuti
in ocenjuje. Tam Ijudje misie tudi brez mnogih vzpodbuj na svoje šole
in skrbe za učenje otrok, ter se ponašajo z dobrim vspehom šolanja. V
Ruščuskem okraju hodi v šolo 58 "/o otrok, v Trnovskem 60 "/o, v Sviš-
tovskem 64^/0, v Provadijskem 69 "/o, a v Šumnenskem celo 82*^/0. Od
odrastlih Ijudij nahajamo v Trnovskem okrogu med 14. jednega, ki zna
čitati in pisati, po mestih in trgih med 3. jednega, a po vaséh med
68. jednega. V Svištovskem okrogu imamo po vaséh jednega med 95.
stanovniki, v Šumnenskem med 50. jednega. V teh okrogih tudi sama
šolska poslopja spominajo na šole drugih naprednih dŕžav, i učitelji so
bolje naobraženi, nego v zapadnih krajih kneževine.
(Dalje prihodnjič.)
*
:^i^m:^ji:.L^^
r_~i-x:_L j^?j
Zlata knjiga.
Poezije. Zložil S. Gregorčič. I. Založil Ig. Gruntav ; tiskala Klein in Kováč
v Ljubljuni 1882, 8», 158 str. Cena po 1 gkl.
I.
Sedel sem nekega zimskega večera 1. 1870. poleg črne káve v
Tropperjevi kavarni na Dunaji ter čakal urednika bas tiste tedne novo
porojenega „Zvona".
„Kaj je novega?" vprašam g. Stritarja, ko vštepivší sede k moji mizi.
„Pesnika sem našel!" pravi nekako vesel.
Ker sem znal strogo njegovo sodbo v takih stvareh ter spomínal
se večkratnih najiníh poprejšnjíh pogovorov o tedanji líríški suší slovonski.
moral sem se nejeverno posmehniti.
„Ne verjamete ? — Res ! Post nubíla Phoebus ! Ta mož nekaj obeta !"
Vprašam ga, kdo je, kaj je; a Strítar se izgovarja z uredníško
tajnostjo ter daljni razgovor pretrga rekoč: „Kmalu boste brali in samí
lahko sodílí, ímam lí práv, alí ne?"
In kmalu smo brali v „Zvonu" kôpo kratkih, otožno-donečíh,
krasníh pesníj, kažočíh ízreden líríšk ta-lent. Ugíbalí smo, kdo bi mogel
ta „R. G." alí „Gorskí" bití, ter napósled s pomočjo goríškíh svojih
rojakov na Dunaji pogodílí, da ta neznani pesník slovenskí je najbrž —
Símon Gregorčič, tedaj kaplán v Kobarídu. . . .
Minulo je nekolíko let. G. Strítar je znova začel ízdavatí svoj
„Zvon" in znova se je oglasíl v njem s svojimi pesnímí naš neznani
znanec. A kako se je izpremeníl v teh petíh letíb! Kako se mu je raz-
šíríl njegov duševní obzor, kako so se uglobílí filozofiškí njegovi nazori
o svetu in o človeštvu in kako je v tem času napredoval v — oblíki!
Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; tí polní verzi, kako tí pre-
tresajo srce in tí donečí stíkí, kako tí polneč uho objemajo vse tvoje
čuvstvo! Ní čuda tedaj, da je naš pesník, naj seje že ímcnoval „X"." alí
„Bojan" v kratkem osvojil si vse omikano občínstvo slovensko, katero
um bode gotovo íz vsega srca hvaležno, da mu je te dni v lepí knjigi
podal prví zvezek dívnih svojih poezij.
Fť. Levec: Zlata knjiga. 313
Ako skromní naš pesnik v „Úvodu" pravi, da je
„Poet, le malo komu znan."
nikakor ne more to veljati v pesnih njegovih, ki so že pred skiipnira
izdanjem postale pravá narodova svojina, nego te besede se morejo
ozirati samo na vnanje življenje njegovo. Ker pa vem, kako rad vsakdo
duševnega svojega Ijubljenca tudi po lici pozná, zatorej mislira, da ustrežem
čitateljem „Ljubljanskega Zvona", ako jim najprej, predno o njegovih
poezijah izpregovorim kako besedo, podám kratek obris tihega, a plodo-
vitega njegovega življenja. Kar tukaj pripovedujem, zvedel sem največ
od čestitega gospoda F r. Smrekarja, vikarja na Libušnjem, prijatelja
in sošolca našemu pesniku.
Šimon Gregorčič je bil porojen 15. októbra 1844. leta na
Vrsnem h. št. 17., pol ure nad Libušnjem, v prijazni pogorski vaši, ležeči
pod starim sivim Krnom na levem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski
svet med Kobaridom in Tolminom, med Kvnom in Matajurjem in lepo
ga opeva naš pesnik v najkrasnejših pesnih svojih:
„Oj pašniki solnčni, lesovje temno
Vi viri, potoki studeni,
Ti slap moj grmeči, ti selo mirnó,
Pri srci ko nekdaj ste meni!^
Tudi zdaj, ko živi v solnčni vinorodni planjavi goriški, šili mu
srcé „nazaj v planinski raj". Ne mikajo ga vinorodne gorice, niti južni
cvet in sad. kajti mladostnih dnij spomin ga vleče na planine, nánje
mu omedleva srcé, nánje obrača oko:
Saj jaz planin sem sin!
Našemu pesniku oča Jarnej Gregorčič gospodaril je srednjevelikemu
posestvu; a bil je razumen, občespoštovan mož. Dokler je Yrsno spadalo
k tolminskemu županstvu, bil je Jarnej Gregorčič dolgo vrsto let zapo-
redoma Vrsenski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu,
kjer so ga vsi njegovi tovariši zaradi njegove odločnosti in bistroumnosti
jako spoštovali in še dandanes se Vrsenci o vseh važnejših občinskih
stvareh posvetujejo ž njim ter ga vselej volijo za svojega pooblaščenca,
kadar je treba pri uradih ali kje drugje zagovarjati občinsko stvar.
Jarnej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošije svojega drugo-
rojenega siná Šimona, ko ga je bil domači kaplán g. Anton Gregorčič
(sedanji vikár v Št. Florjanu v Brdih) naučil nekoliko brati in pisati,
v Gorico v nemške šole, iz katerih prestopi na gimnazijo, kjer leta 1857.
z izvrstnim vspehom dovŕši prvo latinsko šolo. Slovenščina takrat v tera
razredu še ni bila učni predmet.
314 Fr. Levcc: Zlata kiijiga.
Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugom razredu dobil za učitelja
moža, po svojem znanji odličnega, po svojem značaji vzglednega Ivana
Solarja, sedaj c. kr. dež. šolskega nadzornika v Zadru. Šolar svojih
učencev ni samo temeljito učil, ampak tudi korenito jih vzgajal ter po
očetovsko vodil in pripravljal za ozbiljno življenje. „Glejte, da boste
prvaki v vseh predmetih ! Pridno se učite, da boste možje mogli poinagati
svojemu národu, kajti brez znanja vam ne bode mogoče koristiti svoji
domovini I " Kako so se taki in jednaki nauki prijeli rahločutnega Gregoľčiča,
o tem na vec mestih pričajo njegove pesni. Osobito pa Giegorčič pripo-
veduje svojim prijateljem, da mu je Solar odkril čudovito lepoto jezika
slovenskega ter pokazal mu bogastvo njegovo, poleg tega pa tudi vcepil
mu Ijubezen do starih klasikov grških in latinskih.
V tretji soli prišel je Gregorčič v tedaj osnovano malo semenišče
ter ondu poleg vec drugih vrlih dijakov našel tudi duhovitega in plemeni-
tega Ivana Stresa. Kaj mu je bil ta zdaj že pokojni prijatelj, pripovedujt^
Gregoľčič sam v „Grobnem spomeniku" (103):
„Ti bil mi nisi brat po krvi,
A več si bil mi tisočkrat:
Bil meni si prijatelj prvi,
Po srei in po duliu brat."
Z njim in drugimi jednakomislečimi prijatelji vadil se je Gregorčič
v slovenskem spisovanji, učdl se srbskega in ceskega jezika, navduševal
se je za klasične pesnike raznih národov, a osobito prebiral Pre š im a. V
tistih letih začel je zlagati svoje prvé pesni in prvenci njegove Múze
natisneni so v Janežičevem „Glasniku". Tako je prišlo leto 18G4. in ž
njim matura, katero je izvrstno prebil.
Po dovršenib latinskih šolah šel je v semenišče. In kakor na gim-
naziji prof. Šolarja, tako je tukaj čislal blagega doktorja H rast a, vodjo
osrednjemu semenišču goriškemu. „V velikem semenišči — piše mi c. gosp.
vikár Smrekar — smo Gregorčiča Ijubili vsi : Vlahi, Hrvatje in Slovenci ;
vsem se je prikúpil in však je želel ž njim občevati. Bil je vselej čistega,
možatega značaja ; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro pre-
soditi.ter v vsakem slučaji pravo pogoditi". Jednako izvrstno kakor
gimnazijo dokončal je tudi '^ogoslovske studije. Posvečen je bil 20. októbra
180 7. leta. Novo mašo je pel pri sv. Dúhu na Libušnjem 27. októbra 18(5 7..
a potem ostal še jedno leto v semenišči.
Prvá služba mu je bila v Kobaridu. „Prestrašil se je sicer veliké
cerkve in težavnega katekizovanja v dverazredni soli, toda udal se je
ter bil v Kobaridu práv zadovoljen, Kobaridci pa ž njim še bolj. Bodi si
Slovenskí glasnik. 315
v cerkvi, bodi si zimaj cerkve, pokazal se je tam pravega moža na
pravem mestu. Slišali so Ijudje tačas v cerkvi krásne govore njegove.
Sam ga sicer nikoli nisem čul, a pravile so mi druge verjetne in razumne
ivriče, kako poetično pridiguje. Za izvrstnega govomika poh valil ga je
sam nadškof. ko je 1. 1872. v Kol)aľidu binnoval ter slišal Gregorčiča
pridigujoč. Kako je bil ii je še v tukajšnjih krajih priljubljen govornik
in dnhovnik, dokazuje tudi to. V Kobarid zahajajo Ijudje k službi božji
iz Yseh bližnjih duhovnij vsega Kóta. Kadarkoli je v kateri teh duhovnij
izpraznjena duhovniška služba, takoj si Ijudje želijo g. Gregorčiča. —
In kaj je bil on Kobaridu v narodnem oziru I Bil mu je buditelj národne
zavednosti in osnovatelj národne čitalnice, katera ga je nedávno iz liva-
ležnosti imenovala za častnega člana svojega. Pod njegovim A-odstvom
priréjala je ta čitalnica krásne besede za priprosto Ijudstvo. Večkrat je
sam prevzel kakšen šaljiv ali poučen govor. Sam ima dober pevsk sluh
in prijeten bariton, a izuril je tudi priproste pevce, da so dobro peli.
Pri teh besedab se je Ijudstvo res kaj naučilo."
Vzpomladi 1. 1873. pride za kaplána v prijazni Rifenberg v vino-
ŕodni %-ipavski dolini, kjer občeljubljen in spoštovan ostane do lanjskega
Božiča, tedaj nad osem let. Slabotno zdravje prisililo ga je začasno iti
v pokoj; a hvala Bogu, kmalu se mu je spet toliko ukrepilo, da je
mogel prevzeti lahko službo. vikarijat v neznatnem Gradišči poleg Prvačine.
Ginljivo je bilo slovo od Rifenberga prvé dni apríla meseca. Ves Rifenberg
je bil na nogah, šolska mladina in odrastli Ijudje in marsikateremu se
je solza utrinjala v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda.
Starešinstvo izvolilo ga je o tej priliki za častnega svojega občana in župan
Robič, z vsemi občinskimi svetovalci in mnogimi odlic-nimi možmi spremil
ga je do Dornberga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vzprejeli
Gradiščani.
To je kratek obris pesnikovega vnanjega življenja; kakšno je njegovo
notranje, to pripovedujejo njegove poezije in o teh priho Injič. L.
Slovenskí glasnik.
Slopen^k-o sforstro. Poezije. Zložil S. Greg-orči c. I. V Ljubljani. Založil
Ig. Gľuntar; tiskala Klein in Kováč 1882, 8", 158 str. Cena 1 iíKl. To krásno
knjigo, o kateri obšimeje govorimo na dragem mestu, prodaje jedini založaik
g. Ignacij Gruntar, c. kr. notár v Logatci (Loitsch), karta posebno poudai"-
316 Slovenskí glasnik.
jamo, ker se mnogi poštni iicaročniki zánjo oglašajo txidi pri uredništvu „Ljublj.
Zvona".
Pesmaričica po številkali za nežno mladino. Sestavil Anton For-
ster. Založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani 1882, 8", 64 str. Cena 15 kŕ.
Na vsakih 12 iztisov prilaga se po 1 iztis brezplačno. Razen teoretičnega dela
obseza ta knjižica 64 najnavadnejših in najlepših šolskih pesnij. — Gospod skla-
datelj piše v predgovoru : Razmere prostorov med raznimi tôni so mladini pri
petji bolj jasne po številkah nego po notah; zatórej imajo številke to prednost
pred notami, da morejo učenci brez teoretičnili težav takoj peti. Akoravno nežná
mladina poje navadno po posluhu, t. j. brez not, vender številke učencem petje
zeló polajšujejo, ker se le po posluhu in brez vsake naslombe naučené pesni
lahko pozabijo. K ternu se mlad pevec igraje pripravlja za petje po notah, ker
si že v prvih začetkih ne vadi samO uho, ampak tudi oko, kar mu je pozncje
neobhodno potrebno. Petje po številkah, metóda trojice Galin-Paris-Chevé,
je kot najlažji pouk v petji zeló razširjen po Francoskem in Nemškem. Posebno
se priporoča ta metóda za Ijudske šole, ker se uči učenec pri njej misliti,
na predmet pažiti, ter se prihrani učitelju in učencu veliko truda in čaša, kolikor
ga je treba poučuje v petji le po posluhu.
Venec Mariji Kraljici, zavetnici treh redov sv. Frančiška, v sporain
TOOletnice njegovega rojstva. Zložil in sestavil P Angelik Hr i bar O. S. F.
Z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva in redovnega prednika. I. snopič. V tej
zbiľki je 24 raznih Marijinih pesnij, med drugimi je tudi slávna sv. Kazimíra
„Srčna hvala vedno gnala" (Omni die). — Cena 75 kr. pri Blazniku, po posti
5 kr. več.
Sloveiislce učne Tcnjige. Ker nekateri gg. odborniki „Matice Slovenské" delajo
tako kisle obraze, kadar j im v misel vzameš kako Slovensko učno knjigo, dasi
imajo za ražne nepotrebne slovnice (neslovenské) novcev na izobilje, pogodili so
se nekateri slovenskí gg. profesorjí z Ijubljanskim knigarjem g. Otomarjem
Bambergom, da bode založil naj potrebnej še učne knjige slovenské. Tako n. pr.
začel se je že staviti „Latinsko-slovenski slovar" za 'á. in 4. gimn. razred in v
kratkem pôjde v tiskarno Senekovíčevo „Prírodoslovje za malé gimnazije in
malé reálke". Da to podjetje ne more bití tako nehvaležno, kakor si nekateri
domišljajo, sodimo po tem, ker je g. Bamberg pisateljem obljubil lepe nagrade.
Za tega delj vse gospode, kí za tisk pripravljajo kako učno knjigo Slovensko,
opozarjamo na záložníka O. Bamberga. Bis dat, qui cito dat!
Josip Bihar. Gospod Levstik praví v zadujem zvezku „Ljublj. Zvona" na
str. 252. da o Jos. Riharji ne ve, kdaj se je porodil, kdaj li umri. Príobčim naj
tedaj o njem sledečo črtíco, pobrano v knezoškofijskem arhivu Ijubljanskem.
Josip Rihar se je porodil 1. 1759. -v Polhovem Gradci. Studiral je deloma
v Ljubljani, deloma v Nemškem Gradci, kjer je dovŕšil po modroslovnih šolah
bogoslovne v glavnem semenišči. Leta 1782 16. marcija, dobil je v škofovi
domačl kapeli v Ljubljani prvo tonzuro. Blagoslovov pa ni prejel v Ljubljani,
teraveč prej ko ne v Gradci, kjer je ímel v semenišči cesarsk „tituUim monsae".
Posvečen je bil v duhovna 1. 1787. Tega leta pa v Ljubljani ni bil nihče ordi-
niran, ker je bil prvo polovíco leta škof Karol pi. gróf Herberstein že bolehen
in po njega smrti škofovski sedež izpraznjen od 7. októbra 1787. do 23. apríla
Slovenskí glasnik. 317
1788. leta. — Prvá služba Riharjeva (v zapisnikih stoji ^Richer" in ^Richar")
bila je v Šent-Jarneji na Dolcnjskcm. Bil je on todi poldrugo leto subsidijarij
in katehet, na to pa dmgi duliovski pomočnik.
Značaj in vedenje 29letnega Riliarja naliajamo tako-le opisana: ^Ingenii
videtuľ csse boni, sed tavdi et anxii; corpore non est omnimode sanus; in con-
cionibus plus aequo longus, giatiam dicendi non habet. Amans est literarum,
nec est dubium de suíficienti scientia. Mores videtur habere constanter laudabiles.
Aniat vitam solitariam. Vitia nuUa habet. Apparet in suis officiis scrupulosus.
De nullo scandalo constat. nunquam fuit adhuc correptus."
L. 1792. pľišel je Rihar za kaplána k sv. Jakobu v Ljubljano in nakázala
se mu je plača 250 gld. Ťukaj je on leliko pomagal prelagati sv. pismo na jezik
slovenskí, ker je tu, tovariš Vodníkov, bíval 7 let; koncern 1. 1799. je pa dobil
župnijo sv. Petra v Komendi. Župníkoval je Rihar v Komendi do svoje smrti.
Poprosil je 1. 1802. za župnijo svojega rojstnega kr€Ja, a ní je dobil. 25. novembra
1. 1807. si je spísal oporoko (katere prepis se nahaja v arhivu) in tri dní pozneje
se je preselil v večnost. A. K.
Literami in zabavniklub Ij ubljanski sklenil je 21. aprila svoj zimski tečaj,
v katerem je bilo 26 klubovih večerov, od teh razen jednega vsi pri Tavčarjí. —
Dva teh večerov imela sta po dve berili, devetnajst pa po jedno; tríje so bili
brez berila. — Od beril, katerih naslovi in bralci so bili v , Zvonu" vselej
objavljení, bilo jih je 8 líterarnega, 15 pa zabavnopoučnega obsega. Snov
líterarníh beril je bila vselej slovanská Od 15 zabavnopoučnih beril bilo je
5 popisov; po 2 sta bili humoristične, prírodopisné in statistične snoví, po
jedno pa juristične, psihologične, mediciníčne in meteorologíčne. — Od članov
brali so tríje po trikrát (Bežek, Lah, Leveď, dva po dvakrát (dr. Dolenec in
Šubic) in deset po jedenkrát (Brencé, dr. Drč, Grasselli, Hríbar, Potočnik, Trtnik,
Vľhovec, dr. Vošnjak. dr. Zarník, Železnikar). — Obískovaní so bili večeri veči-
noma dobro, časíh še celo práv dobro. Obískovalcev so ímeli povprek po 35
do 40; največ, namreč 60, ímel jih je prví, za njim po 56 dvajsetí in zadnjí;
52 tretji, katerega so se udeležili v mnogobrojnom številu tudí gg. deželní poslanci,
pôvodom sklepa deželnega zbora. Najmenj obískovalcev so ímelí, kar je naravno :
dvanajstí večer (sveti večer) namreč le 15, scdemnajsti in osemnajstí večer v zadnjí
tretjiní predpusta po 24. Predsedovali so klubovím zborom: 1. Potočnik. 2. dr.
Vošnjak, 3. Murník, 4. dr. Mošé, 5. dr. Drč, 6. Zabukovec, 7. dr. Ambrožič, 8. Vo-
dušek, 9. Hríbar, 10. dr. Tavčar, 11. dr. Rojíc, 12. Republika, 13. dr. Dolenec
14. Valentinčič, 15. Železnikar, 16. E. Lah, 17. Republika, 18. Láponja, 19. Pleter-
šník, 20. dr. Bleiweíss, 21. Levec, 22. dr. Štor, 23. Símčič, 24. Gogala, 25. Repu-
blika, 26. Kragelj. E. L.
Solnčni mrak dne 17. mája t. 1. Ťukaj podajemo častitim bralcem, kí se
za astľonomijo zanímajo, posameznosti solnčnega mraka dne 17. mája t. 1., kakor
se bode v Ljubljaní videl, in sicer mešec se dotakne solnca
prvikrat (začetek alí vstop) ob 6. urí 47 min. zjutraj
drugikrat (konec alí izstop) „ 8. „ 33 „ „
V sredi mraka, t. j. ob 7. urí 40 min. ko je mrknenje največje, je 0.39
solnčnega premera alí 47 palcev pokvítih; mrak traja tedaj 1 uro 46 mín. in
če tudi ni za Ljubljano toliko znamenit, poznal se bode vender na solnčni svet-
318 Slovenskí glasnik.
lobi precej. Mešec se približuje solncu na spodnji desni straní in zadene vanj
blizu tam, kjer stojí petka na naših urah (natančneje 143"), ako si namreč mí-
slimo solnce kot sprednjo ploščo ure, kjer so številke zaznamenovane in številko 12
kot severno piko na solnci, kjer se števanje pričenja. M. V.
Divii. S to besedo zaznamenujejo prebivalci okolo Pulja staro-rimski amfi-
teáter, tako zvano „aréno". Pustil sem kola kod „diviča", govore Istrani. To je
pravi slovanskí ízraz namestu besede „gledališ^e". I Ž.
^Sub roscŕ. Marsikdo je čul in rabil ta ízrek, ne vedoč, od kod mu je
izvor. V graščini v Račjem (Kranichsfeld) pri Mariboru nahaja se soba, na
katere stropu naslikana je veliká roža. V tej sobi shajali so se Ivan Erazem
Tatenbach, tedanji lastnik graščini in njegoví drugovi ter tajno posvetovalí se o
svoji zaroti. 1. 1670. Však sestanek naznanil se je s tem, da pridejo ,sub rosa"
vkupe, in kar se je v imenovani sobi ukrepalo, moralo je ostatí skrívnost, ker
je bilo povedano „sub rosa". In tako se je od latinsko govorečih zarotnikov
zaplodil ta ízrek med svet. I. Z.
Nicola Tomaseo. V 22. dan marcija meseca razkril se je v Benedkah spo-
menik slavoznanega dalmatinskega Hrvata in italijanskega pisatelja Nikole
Tomasea. Sloveči ta mož porodil se je 1802. v Šibeniku. Gramatične in retoríčne
svoje studije zavŕšil je Tomaseo bajé domá v Šibeniku, akoprem nekateri drugi
pisateljí trdé, da v Spletú; potem odšel je na Italijansko. — Kot pisatelj je bil
Tomaseo vrlo plodovit; najslavnejša dela so njegov slovník italijanskíh sinonim,
in komentár Dantejeve nebeské komedije in njegova v Parížu ízdana povesť „II
duca ď Aténa". — Tomaseo bavil se je tudi s politiko. V 18. dan januvarja
meseca 1848. zaprli so v Benedkah njega in agitatorja Maninija, ker sta zahtevala
tiskovno svobodo za Lombardijo in Venecijo ; osvobodil ja je iz temnice 17. marcija
vzdignívši se upor proti Avstriji, a v 22. dan istega meseca bil je Tomaseo poklican
v ministerstvo, katero so beneški uporniki osnovali. Po prevratu v 11. avgusta 1848.
postal je Tomaseo še jedenkrát nauóní minister in dvakrát je popotoval v Pariz
pomôči prosit. — Vkljub tému čutil se je Tomaseo vedno Slovana in tudi v
hrvatskem jeziku napísal je malo delce „Iskríce" ki svedočí o njega Ijubezní do
ožje domovine Dalmatinske in do národa hrvatskega. Osobíto lepó izrazil se je ta
Tomaseo o narodníh pesníh srbskíh, katerih je tudi nekolíko na ítalíjanskí jezík
preložil. Umri je 1. majnika 1874. in pokopan je v Firenci. — Svečanost v
Benedkah bila je prekrásna. M. M.
Iz Zagreha se nam píše 17. apríla: Dobili smo v roke vabilo na naročbo
novega hrvatskega lista „Svj etlo", kí ga nameravajo nekateri mladí pisatelj í v
Zagrebu izdavati. — List prinášal bode članke iz vseh delov društvenega in
književncga žitja ter gojil domačo beletristiko in bode ozbiljen, resen tolmač
vseh društvenih in književníh pojavov. Posebno ozíral se bode list na razvoj
prirodnih in druzih pozitívnih in ekonomskih znanostij ter ímel posebno rubriko
za dľuštveno, literarno in gledalíško kritiko. V vseh spisih iu razpravah se hočc
držatí — „realístičkoga pravca". Kakor iz tega programa razvídno, hočejo
nekateri nadarjení Ijudje s tém listom ugladiti pot — tistemu francoskemu rea-
lizmu, ki ga gojí Emile Zola. Po našem mnenjí je to neumestno in škodljivo
„Svjetlo" izhajalo bode po jedenkrát na mešec v osmini po 5 tiskanih pol in
bode veljalo do konca tega leta 3 gld. 60 kr. Naročnína naj se pošilja gosp.
Slovenskí glasnik. 319
Miji Tkalčičn, odvctniku v Zagrebu. Dodajem samo iskreno željo, naj bi so
Hrvatje zadovoljili s svojima krasiiiraa listoma „Viencem* i „Hrv. Vilo" ter naj
bi ne cepili prcveč svojih močij. — Kakor se čuje, zgotovil je dalmatinski Hrvat
dr. Jakob Chiudina v Spletú obširno italijanski spisano zgodovinsko delo :
^.Storia sul Montenegro". O tém predmetu pisali so že Sir G. Wilkinson, Yriarte
in Bľianialti : toda vsa ta dela niso po virih izdelana in za tega delj nas veseli,
da se je tega lotil dr. Chiudina, kí sluje v Italijanih za izvrstnega pisatelja.
— „Milan DragojcviĽ, pedagogijska pripoviest. Priredio Mijat Stojanovid,
s predgovorom Stjepana Basarička". Knjiga X. „knjižnice za učitelje", ki jo izdava
hrvatski pedagogijsko - književni zbor. Cena 50 kr. V svojem žam-u izvrstna
povest, vredna da jo však učitelj vestno čita. — „Hrvatsko društvo umet-
nostij" imelo je 19. marcija občni zbor. Podpredsednik dr. Fran Rački,
prvomestnik jugoslovanske akademije, poročal je o delovanji ter poudarjal kolike
znaraenitosti je izložba domačih obrtnin, katero je lansko leto društvo priredilo.
Ta izložba bila je verná slika tekstilnega obrta v Hrvatih. — Posebno zaslugo
za tó razstavo pridobil si je društveni tajnik, vseučiliški profesor dr. Izidor
Kľšnjavi, kateremu je zbor zahvalo izrekel. — Iz srbské književnosti zabeležim
naj sledeči dve knjigi: „Uspomena dr. Dane Medakoviéa držao u Matici Srpskoj na
SV. Savu 1882, Emil Čakra, član književnog odelenja Matice Srpske. — V tej bro-
šuri priobčil je g. E. Čakra nekoliko vrlo zanimivih vestij iz življenja pokojnega si
prijatelja in srbskega pisatelja, lani v Zagrebu umršega dr. D. Medakoviéa. (Cf. Zvon.
I. 787.) — V Belemgradu izšla je iz tiskame delavske zadruge nová knjiga: „Celo-
kupna dela Svetozara Markoviéa, kniga prvá. " V tej knjigi ponatisneni so članki
pokojnega Markovica ; nekoliko je tudi novih. Ta izdaja, ki jo preskrbuje uredništvo
„Rada", urejena je kronologično. Zadnjemu, to je 24. ali 25. zvezku dodan bode
pokojnikov životopis in njegova slika. V prvem zvezku natisneni so sledeči
članki: „Srpskoj omladini. — Literárni večer. — Kako su nas vaspitali. — Pevanje
in mišljenje-. Cena 50 kr. — Na zagrebškem vseučilišči predávali bodo v
poletnem semestru 1882: dr. L. Geit ler: a) Tumač triebnika i psaltira glagolskih
spomenika brda Sinaj. b) Vježbe litavske na temelju Schleicherove čítanke.
c) Igor, pjesma staroruska, tumač i úvod, — prof. A. P a vi c: a) Korieni i osnove
hrvatskoga jezika. b) Historija hrv. književnosti. c) Čítanje uajstarijih hrvatskih
spomenika. — dr. F r. J. Celestín: a) Glavna pravila o ruskom akcentu.
b) Osobitosti skladnje ruskog jezika. c) Oboje uz čitaiije odabranih ruskih štiva.
M. M.
„Kosat-ka djevojka" imenuje se slika, katero je po znaní srbskí národní
pesní naslíkal hrvatski umetnik F. Kikerec. To 58 cm visoko in 79 cm gh-oko
sliko izdala je firma Kočonda í Nikolič v oljnatem tiskú ter jo prodaje z
okvirom vred po 25 gld. in na mesečne obroke po 28 gld.
Prinos k naglasu u novoslovskom jezihu. Naglas u supstantiva ženskoga
roda, b-deklinacíja. Napísao M. Valjavec. Prestampano iz LX. knj. Rada jugo-
slavenske akademije znaností i umetností. V Zagrebu 1882, 8, IIC str. Tisak
díoničke tiskare. Kakor je učení gospod pisatelj v svojih poprejšnjih razpravah
pojasnil naglas pri moškega spola substantívíh in pri ženskí a-deklinaciji, tako
nam tukaj opiraje se na muogoštevilne víre korenito tolmaéí naglas pri substantivih
320 Slovenskí glasnik.
ženské b-deklinacije. Knjiga bode vsem, ki se pečajo s tem teškim in temnim
predmetom, gotovo doBťo došla.
SrjJske Ilustrovane Novine. Omenjali smo že jedenpot v „Ljubljanskem
Zvonu" tega izvrstnega lista srbskega. ^.Ilustrovane Novine" izhajajo v obliki
največjih ilustrovanih listov na jako íinem papirji vsakega meseca 15. in 30.
dan, vselej po dve tiskani poli obsežne ter prinašajo v svojem zabavno-
poučnem delu pesni, povesti, románe, potopise iz srbskih krajev, prevode iz
različnih slovanskih književnostij, poučné članke iz vseh delov náuke in umet-
nosti. Vsaka številka je olopšana s 4 do 5 umetniški izdelanimi slikami iz srb-
skega in občeslovanskega života. Iz dozdanjih listov smo se uverili, da „Srpsko
Ilustrovane Novine" podpira lepo število prvih književnikov srbskih. List izvrstno
ureduje Stevan V. Popovič, zalaga pa tiskarna A. Pajevica v Novem Sadu.
Naročnina mu je po 4 gld. na pol leta.
Slovanskí/ katalóg hihliograjjckij za rok 1880. Redakci Jos. Hovorky a Jos
Záruby, vydal Spolek česko-slovanskych knihkupeckych účetnicli v Praze. Ročnik IV.
Cetľto leto izhaja že ta zanimljiva knjiga, katero izdava dru.štvo českili knji-
gotržnih vodij z namenom, da s tem vzbude splošno zanimanje za vseh slovanskih
národov literatúre. Ta IV. ročnik obseza 7 slovanskih literatúr: I. Češka biblijo-
grafija (sestavil Gustáv Francl v Pragi); II. Poljska (z ruské, pruské in avstrijske
Poljske sestavil je Jurij Kuttala v Tešnu); III. Slovenska biblijograf ija
(sestavil Ivan Tomšič v Ljubljani in B. Smilauer v Pragi) ; IV. Maloruska (sestavil
A. N. Czerban v Lvovu) ; V. Srbska in VI. Hrvatska (sestavil obe A. Mi-
chálek v Preravi) in VII. Srbsko lužiška biblijografija (sestavil M, Hornik v
Budišinu). Razen tega so pri česki, poljski, rutenski in slovenskí biblijografijí
znastveni pregledi, tako da se lehko primerja, koliko je storila in napredovala
katera literatúra v posamnih strokah (teologiji, jurisprudenci, medicini, prirodo-
znanstvu, jezikoslovji itd.)
M. B.
,,Alhuni malarzij Polskich". Pod tem naslovom začele so v založništvu
M. Robiczka v Varšavi izhajati fotograíične reprodukcije vseh znamenitejših
slik poljskih slikarjev. Prví zvezek, kí je izšel v elegantnih platnicah, obseza
slike A. Kowalskega, A. Ajdukiewicza, M. Gottlieba, I. Brodowskega, \. Pruzskow-
skega, H. Siemiradzkega, I. Brandta, I. Lessera, I. Simmlera, I. Maszynskega in
I. Kozakiewicza. Ker imajo Poljakí mnogo in slavnih slikarjev, bode ta album
gotovo najsijajnejši spomenik poljske umetnosti. I. H.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstríjske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec.
IJredniálvo : v Novíh ulicah 6. — Uprav uištvo : na Marije Terezije česti 5.
Tiská „Národná Tiskarna" v Ljubljani.
■ oioi-'«^..ioi
Leposlovert in znanstvert lisť
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levee^ Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. junija 1882.
Štev. 6.
Negodni ptieiei.
,, ,j^^^,^_^akaj. zakaj, oj ptica milá,
"•? i^'^ ^\^A tľdi svet se že podáš.
•v fO^ Ko šibka še krijó te ki'ila.
-5^ Iskat.i liľane še ne znáš?
Olej, deček zlôbni že je piežal.
Da z ľóko knito bi te vjél.
Le mône vzvši plali je zbežal. —
Zivljenje s teín sem ti otel.
Odslej pa vsem nczgodam skrita
Tu v izl)i boš ko v gnézdu prej.
Skrbnó te lóka moja pitá.
Ni niôgla mati te skrbnéj.
A ko ti roka hrane daja.
Oj drôbna moja ptica ti.
Mi v duši misel tóžna vstíija,
I u tóžne čute mi budí.
Oh. kaj sirôt od majk odtrže
Usoda že za mladili let.
Iz toplega zavétja vrze
Ko tébc jih med mrzli svet!
Po tuji zemlji tóžna tava
Ta zapušéôna sirotčád,
Srcé bolést jej razoráva.
Tré skrb in stvah jo, jad in gladl
Kdo brídke jej obríše srage?
Kdo réši rev jo in nadlog?
Izróíam vam j o, duše blage,
Izróčam tt'bi jo, moj Bogl
Ti vsliši jo. ko vróče vzdiše,
Otri jej z lic gorke solzé.
Odpri jej duri dobre hiše,
Odpri jej blágo v njej srcé!
S. Gregorčič.
21
322
— b — : Na tuji zemlji.
Na tuji zemlji.
' ' 1. Slovo.
ko tukaj še enkríit stojím, Vrší, vrší mi na ulió:
' Z očesom mokrim te motrím, „Naj claljni pot ti svečen bó
Vzkipí srcé mi: „Z Bogom, dom. Pa vrni se, pa pridi spet,
Ne vem, kdaj spet te videl bom!" Ko širni boš preméril svet!^
Vrší med tratami potok,
Kot da glasán bi slišal jok,
Kot da bi videl te solzé,
Ki lijem jili, oj dom, za té.
Oj potok moj svebernopén,
Kakó mi je pogled meglén
Kakó motvím — oli, zadnji pot
Predragi dom, gvedóč od tod!
S seboj pa nesel bom spomín
Na daljno pot slovenskí sín
In mislil bom, o dom, na té
In jokal záte bom solzé! . . .
'f)^é stólpa sem mi zvon doní,
"^'Ko vlega mrak se po vasí —
Le doni, zvon, iz temnili lin,
Le vzbujaj mi na dom spomín!
Le zvôni mi, takó glasán,
In milo poj čez tujo pian —
Dasi srcé mi trga jad,
Zvonjenje tvoje slušam rad!
2. Mrak.
Pri glasili telí zazdí se mi.
Da v daljni svoji som vaši.
Kjer ni mi tuj noben obríiz
Pozná mc však. vsak«)ga jtíz I
Zato pa, zvon, le zvôni mi,
Na tuji zemlji dôni mi,
Ti zvon večerni, zvon iz lin
Le vzbujaj mi na dom spomin!
3. Jutro.
32/(a gôrami dan svitá se
5 Mogočen in krasán,
In zora zmagovita se
Prostrla bo čez pian!
In drámila iz spanja bo
Prirodine stvarí
In broz mini, nehánja bo
Morila mrak norí. —
S solzámi gleda jo okó
Na daljnili tujih tléli,
Krog usten pa igrá bridkó
In rezno mi posméh! . . .
■ Le sijaj, si j aj zora mi
In srce grej težkó,
Saj tudi tam za gôrami
Si grela je gorkó I
To nič ne dé, čo drug je kraj.
Ki zdaj stojim na njém,
Le svéti mi, le mi smehljäj.
Dasi bolesti mreml . . .
Oj daleč tam zdaj oce bo
Pľobndil se iz sanj,
Ko sklenil pa tresoče bo
Roké, tí siní uanj!
— h — : Na tuji zemlji.
Si:i
In pravi mu,' kakó zamán
Po njem želí srcé
In pa kakó na tujo plán
Bľidkó rosím solzé I
In dvignil sivo glúvo bo —
Oj zľéin ga pied sebó, —
Iľi se ozľl v višavo bo
Pľosi'ŕ lojió. troľkó :
^jNebeški Oča, vodi ga,
Kjťi- liodi vrh zemljé,
Oj spremljaj tí povsodi ga
In čuvaj mu srcé ! . . . "
Dteši se, preskrbni mož.
Jaz sem, ko prej som bil,
Le jasnili misbj, divnih rož,
Le téli je cvet. minill
Pa krásno spet razcvél se bo,
Ko bom domá, domá,
In zore svit blostél se bo.
Kot nekdaj do srcá! . . .
^ 4. Ob reki.
Wá voda globôka. zelena takó,
'? Mogočna takó in vršečal
Na tebe upíra se trudno okó,
Ki solza rosí je blesteča!
Povsodi je tilio — nihče ne bedí,
Zapahnene trdno so diiri.
Nikjeri, nikjeri ležišča pa ni
Za mene o pólnoéni uri !
Oj voda globoka, zelena takó,
Mogočna takó in vršeča,
Naj pésen mi tvoja doní na uhó,
Da mine mi žalost pereca I
O národu pesen mi milo zapoj,
Ki daleč od tukaj prebiva,
Ki návod slovenski, ki národ je moj,
Ki kakor jaz solze prelival
Rosila si polja mu, trate lepé.
Oj, reka, povej mi, kaj dela.
Povej mi, povej mi besede sladké,
Da moja bo duša veselá!
Na bregu zelenem poslušal te bom,
Oj voda zelena, vi-šeča!
In v mislih na národ, na Ijubljeni dom
Minila bo žalost skeleča! . . .
— b—
-8í>>í5>^^>
D!-<3X»
21*
^^^^^^^^mmw^mm
Malo življenje.
Povest,
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a.
XIV.
mnogimi Ijudmi ni imel Pečar znanja, iiajvo.č pa je obreval
s sosedom Šimonom, eegar sin Štefan je skoro však dan
pri.šel v vas. Pi'vi dan ga je Jiirij le malo videl iii samo po-
vedali so mu, kdo je. Komaj pa so dnizega dne odveeerjali, že je
prikadil Štefan moško k Pečarjevim. Poznalo se je mladenieu. d a
je tukaj domač, po vsem ofenašanji; saj tudi pravijo, da je petelin
na domačem dvorišči najpogumnejši in da pos okrog domaee liiše
najhuje laja. Z neko ponosno dostojnostjo ogovori Jurija. „Kako
ti je pa ime, fánt?" ga vpraša.
Ko mu Jurij pové svoje ime, zasmeje se Štefan na ves glas.
„Presneta reč!" pravi, „Dolinci pa menda ros ne ])oznate druzega
svetnika kakor sv. Jurija."
„Sveti Jurij je patrón kmetskega stanu, Štefan, če še ne ves,"
razlaga mati.
„E, pa ga slabo varuje," ugovarja Štefan, „in če ne bo dnigat-e.
morali si bomo druzega izbrati. Komu pa se slabše godi knkor kmetu
na zemlji?"
„Dokler nam ni večje sile," meni gospodar, „hvalimo Boga pa
Ijubega zdravja ga prosimo!"
„Zdravja, oča?" povzame Štefan. „Presneto I kje pa bodo Ijndje
zdravi, če ne po gorali, kjer veter zrak čisti in bolezen odnáša. Le
poglejte, kaki Ijudje so po dolini!" In Štefan pogleda Jurija po stráni.
„Velik je pač, pa širok, a znotraj je otel in vsako težje delo ga
užene. Z jedno roko ga suneš, pa páde. Kratek človek pa dobro
podstavljen, tak je za v goro. ali ne res?" Pomilovalno obi ne se
Štefan k visokemu, suhemu Juriju, ki kolje pri peci polena.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 325
^ľi. kjfi >viicr iii, tu- Íl uiuia lii," oi)umni Matija. „Toda pustiino
to govorjenje, ki ne velja nič. Povej rajši, če pojdeta z očetom na
semenj k sv. Andreju tja drugi tedenl"
„Ne veni še, mislim pa. da pojdeva."
„Jaz ne bom mogel iti, morebiti bosta imela pa priliko zame
kupiti par voličkov. mladili, da bi jih vzpomladi učil delati. Casi se
je ondu dobro kúpilo."
„Bom že povedal očetu," pravi Štefan in se obrne k Lenčiki.
„No, Lenčika. ti pa nič ne govorišl"
„I, saj ne morem vmes," odgovori dekle, „ker si ti tako zgovoren."
„Zakaj pa bi ne bik dokler sem mlad? — = Jurij, kaj pa je v
Dolini novega?"
-Jaz ne vem nič posebnega," odgovori Jurij.
,Kaj pa je s tistim fantom — čegav je že bil? Ti ga moraš
poznati. Od vojakov je ušel. AU je doma?"
Jurij se skloni po poleno, da bi skril rudečico, ki ga je oblila.
čeravno bi je pri slabi lúči ne bil zapažil nikdo.
..Nič ne vedo," pravi. „kje je sedaj."
„Taki so fantini," modruje Štefan. „Kaj pa? Tepó se se kaj
po noci?"
„Po malem še zmerom."
„Da se ta na vada ne da odpraviti!" pravi Matija. „Koliko
nesreč se zgodi po tej neumnosti!"
„E, kaj se bo zgodilol Nič!" ponese se Štefan. „Človek ima trdo
butico, da .še sam ne ve, kako."
„Zdravje se zapraylja," nadaljuje Matija. „In koliko pa je
vredno delo tacega človeka, ki celo noč okrog oglari, cez dan pa
dreralje? Ce bi imeli starši pa gospodarji resno voljo, bilo bi tega
kmalu konec."
„To mora hiti, oĹa. pa mora bitil" bráni se Štefan. „Kar svet
stoji, hodili so mladi Ijudje v vas pa pretepavali se."
„Oh, Štefan", smeje se Lenčika, „kaj bi rekli oča, če bi ti začel
najedenkrat rjuti okrog hiše po noci? To je že bolje, da si modrejši."
„I, pre.sneta reč!" pravi Štefan, „naj bi kdo drug poskúšal kaj
tod oki'og, postavil bi se pa tudi po róbu."
„Torej bi se?" vpraša Lenčika.
326 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„No in pa kako!" balia S8 Štefan. „Postenému človeku bi ne
privoščil, da mi pride v pest. Ne bi se hitro pobral, če bi ga vrgel
jaz ob tla."
„Štefan, Štefan," smeje se dekle. „Ne smeš biti tako neusmiljen !
Kar nečeš,' da bi ti drugi storili, tudi ti njim ne stori. Ali bi ti rad,
da bi te kdo tako stresel?"
„Naj me, če me more! Nič mu ne branim, ampak svetovati
pa ni nikomur. — Smijati se móram, kadar se spomnim, kako sem
bil ongavega Florijana, ki je tudi tak kakor žrd, lepo na tla položil.
S tistimi dolgimi rokami je začel mahati, kakor bi orelie klatil, jaz pa
se mu zakadim pod noge in preč je ležal. "
Ura je odbila devet in materi se je že zdelialo za kolovratom
pri telí važnih pogovorih. Jurij je dokončal svoje delo in položil naklane
treske na peč, da se posušé in tudi Štefan se odpravlja.
„Še jeden šopek mi daj, Lenčika," pravi pri odhodu, „da bom
bolj moški in da se bo vedelo, da sem bil v vaši!"
„Kar zunaj si ga natrgaj," odvrne Lenčika. „V meji raenda
koprive niso pozeble. — Pozdraví Anico in ona naj pride tudi kaj
gori ! " •
Jurij vošči vsem lebko noč in odide s Štefanom, Lenčika pa ja
spremi do vrat.
„Znáš ti zaukati, Jurij?" pravi Štefan in zavriska tako žalostno,
da je Jurija smeh silil. „Zaukaj še ti!" pravi Juriju.
„Ne, jaz ne znám," bráni se Jurij. „In kaj bi Ijudi budil iz
spanja!"
„Nikdo še ne spi ; kar zaukaj ! Kaj ne, Lenčika, da mora
zaukati?"
„No, Jurij, pa zaukaj še ti!" pravi Lenčika, „da bomo vedeli,
če znáte doli bolje." In Jurij zavriska iz krepkih prsij, da zadoni
Stefanu po ušesih in daleč po pogorji se razlega v tihi noci.
„Vriskati pa znáš," pravi Štefan, „to me moraš navaditil"
Od bleva sem pride počasi sultán, malia s kodrastira repom, po-
volia Jurija in Štefana in koraka za njima. Jurij zleze v svojo spalnico
nad hlevom. Štefan pa uka proti domu, dasiravno se mu skazi však
poskus. Revež Štefan, mislil si je Jurij, kako je vender močen! Lenčika
pa se je smijala Štefanu še bolj, zdaj ko ga je primerjala z Jurijom.
Minil je dan za dnevom. Sobotni večer se je osiiažilo vse po-
hištvo in pospravilo vse, kar bi preveč spominalo delavnika. Ob ne-
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 327
deljali pa je bila navada, da je šel jeden del pľol)ivalcev na vse zgodaj
k službi l)ožji k SV. Andreja, drngi pa v Dolino k maši ob desetih.
Juriju je bilo dano na izbiro, iti, kadar bi hotel, izvolil pa si je
zjutraj k sv. Andreju, kar je posebno dopadlo gospodarju. Tako
je práv, dejal je, mlad se mora navaditi človek zgodaj vstajati. Po-
klicati ni bilo treba Jurija nikoli. Preden je bil dan, kladel je veselo
žvižgaje svoji čedi. In ko je to opravil, opravi tudi sebe, potem pa
se napotita z gospodarjem proti sv. Andreju. Ko prideta do hiše"
Simonove, oglasita se malo, ee bi šel nemara kdo z njiraa : Šimon
in žena njegova se jima pridružita. Tma je še bila. ko zaení'i iti
navzdol : kmaln pa more oko proti vzhodu razločevati gorske vrhove
od neba in kakor svetlosiv trak razpno se po obzoru. Ozka pot pelje po
hribu doli, cez nekaj easa pa se razširi, postaje menj strmá in kmalu
se vzdigne na drngi stráni griček. ki tem bolj raste, éim niže
prideš doli : in na jedenkrát si v tesnem grabnu in izgine svetli pas
jutranje zarje. Na desno se potem zavije pot okrog griča in pokaže
se ti mala dolinica in sredi nje bela eerkvica, obdĺina od nekaj malega
priprostib hiš. Tu je pri sv. Andreji. Krásno se je nebo žarilo, ko
so dospeli potniki do svojega eilja in kmalu jih povabi zvon v cerkev.
Jurij še ni l»il nikdar tukaj in storilo se mu je inako, ko je slišal
tuji zvon in se domislil, da dolinski njemu ne poje vec in da ne bo
vec stal med znano mladino v domáci cerkvi.
Maša je minila in dan se je naredil. Možje so stopili skupaj,
da se pomenijo o domačih stvareb, in si vi župnik nagovarja iz cerkve
gredoč tega pa onega.
„Ho. ho, oča!" pravi smeje se Pečarju. „Ali Vam nisem že rekel,
da nikar ne hodite iz svoje fare?"
^Gospod župnik," izgovarja se mož, -drugi pa v našo hodijo,
in Vi ste tako dobri, gotovo tudi z i nas molite. "
„O, moji farmani so sami preveč potrebni," pravi župnik in
odzdravi Simonu in Juriju. „Kacega čvrstega siná ima Šimon", mrmra
sam i)ľi sebi odhajaje; zamenil je bil Jurija s Štefanom.
V lepem jutru vrnejo se domov in če so prej tiho med sabo
konikali. odvezal je bil svetli dan jezik posebno Šimonu in njegovi
žeiii. Radovedno sta izpraševala Jurija o vsakovrstnih rečeh. da
jima je komaj proti odgovarjal. Govorili so o zimi, da letos ni bila
posebno hutja. o vremenu, da bo vzpomlad skoro tu, o kupčiji, da se
bo dobro prodajalo in o tem in onem, dokler iiiso prišli domov, kjer
328 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
jili je čak il z ijatrek. L3neika in raati sta bili pripravljeni na odhod
in ko S) izpi-egovorili pir bísaiic, pi-ide ji Štefan s svojo sestro
klicat.
„Lenčika, danes pa moraš dati kitico rožmarina," prosi Štefan.
„O, kadar se gre na božjo pot," meni deklica, „spoJobi se bolj
bľinje."
„Jurij ga je tiidi bolj zaslúžil," pravi mati, „ker je bil tako
pľiden in zgoden."
„Vsik tťud je svojega plačila vreden," opomni Štefan, „in koliko
se jaz trudirn, ko vaji spremljam pa varajem."
„Ali pa ma tebe," odgovori Anica, „da ne obtičiš v Dolini."
„O kaj pa! Mislita, če posedim malo pri kupici vina, da ne
znám vec domov."
„Znáš že, a predolgo hodiš," smeje se Leneika. „Da boš pa
videl, da ssm boljšega srca, kakor ti misliš, dobiš jedno kitico. Jnrij
pa tudi jedno."
„Jurij, zakaj pa ti nečeš hoditi z nami?" vpraša Anica.
„Ne utegnem práv," odgovori Jurij. „Preveč bi se zamudil doli
in jaz tudi lehko vstajam."
Lenčika prinese dva šopka in da jednega Štefanu.
„Juriju ga pripnem pa jaz," pravi Anica in olepša njegov klobúk.
„Le urno, le urno, da ne zamudimo!" priganja mati in moško
odide Štefan s svojimi varovanci.
Jurij gre po svojih opravkih, in ko pride cez nekaj čaša v hišo,
nájde Matija pri ognjišči.
„Danes pa Vi kuhate, oea?" nagovori ga.
„Jaz," mu reče. „Ob nedeljah je že tako in vse zadene človeka
v življenji. Mati je bila pripravila kosilo in jaz je pristavljam k
ognju." Kakor skušen kuhar je prestavljal lonce, popravljal drva in
prižigal svojo pipo. Jurij mu je donášal vode in pomagal pri tem
in onem, pred vežo pa se je solnčil sultán in pomežikoval s svojimi
dobrodušnimi očmi. — —
Popoludne pa je solnee gorko sijalo in vidno se je tajal snog
pod njegovimi žarki. Mati in Lenčika ])ili sta se že vrnili iz Doline
in sedeli pred liišo, Jurij pa je ogledaval z Matijera kamenitno grajo,
ko pride v vas cerkovnik od sv. Florijana. Ožbe, maj hen možiček pri-
jaznega obraza, bratranec je Pečarjeve žene in rad liodi ob nedeljah
obiskavat svojega soseda.
Dl-. Fr. Detela: Malo življenje. 329
„Dober dan vam Bog daj vsem vkup!" pozdravlja Ožba. „Očetu
j»a še posebej par volov, materi nov kolovrat, Lenčiki pa brlikcga
ženina. — Kje pa imate fanta, ki sem mu moral tako neutegoma
obleko delati?"
„Ravno gre z očetom sem," odgovori Lenčika.
„Ha, fánt!" pravi Ožbe in ogleduje Jurija od vseli stranij, kako
mu stoji njegov umotvor. „Ves kaj, ti si pa na dobri zemlji vzrastel ;
visoko si se vzpel."
„Na Vašem zvoniku ))i Jurij lebko od tal uro navijal," meni
Lenčika.
„Ne, tega bi pa sain sveti Krištof ne mogel, Lenčika," odvrne
Ožbe.
„E, Ožbe!" pravi mati. „Kako da bi ne mogel. če je pa pi-
sano. da je bil dvanajst komolcev visok?"
„Vse zastonjl" razlaga Ožbo. „Na naíem zvoniku bi ne mogel
naviti ure, zato ker nobene ni."
„Ah, na to pa nisem mislila," pravi smeje se mati in povabi
Ožbeta v hi.šo, da bi pokúsil kolin.
„No, Jurij," vpraša Ožbe, „ — saj za Jurija sem te slišal kli-
cati — kako si zadovoljen z obleko?"
„Na vso moč!" pravi Jurij. »Bolje bi ne mogla biti narejena."
„Práv ima.5I" roče Ožbe vesel in seže Juriju v roko. „Tako
se mora govoriti, naravnost pa po pravici. Kar se tiče irhovine,
skúsim se jaz z vsakim, naj bode, kdor hoee in če tudi cesarju šiva.
Le poglej, kako si ti polega!"
„Veste, oča," podraži ga Lenčika, „Juriju menda vse dobro
stoji, če je le količkaj narejeno."
„Dekle, dekle!" žuga Ožbe. „Ali si to že tudi zapažila?"
„Kaj bom zapažila!" pravi Lsnčika in steče v hišo. Kmalu za
njo pride Ožbe, in izprazni svoje žepe. Lenčiki je bil prinesel lepih
jabolk, očetu polič borovničevca in materi vsakovrstnib domačih
zdravil, kakeršnih je nabiral po gori. Kaj t i Ožbe ni.samo cerkovnik,
ampak tudi sloveč zdravnik. Daleč ga kličejo Ijudje k bolnikom in
rad on pomaga, kolikor more. Zob izdere Ožbe bolje kakor však
drug, Ijudje báje kar zadremljejo, kadar jim škrbine puli. Zdravi pa
on živino ravno tako dobro kakor Ijudi. Večkrat se prigodi. da ])ri-
nese kako živinče otekel gobec s paše, ker je je gad pičil. Ožbe })a
pride, pa je namaže s škorpijonovim oljem in takoj mu mora odleči.
330 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
Arnike, trepotčevega samena, stolčenih sladkih koreninic in druzih
lekov zoper vsako bolezen se pri njem vedno dobi. — Kar on mež-
nari, kadila .še tudi ni kúpil. Ampak .smole .si nabere, pravé smole,
ki teče iz ranjone smreke: to zakoplje pot^m v mravljišea in pusti
delj čaša ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima dub lepši in močnejši kakor
katero si bodi kadilo in Ožbe trdi, da sami sveti Trije Kralji niso
prinesli boljšega v dar.
„Ožbe!" kára raati svojega gosta. ,,Zakaj ne pripelješ žene s
seboj ? "
„Veš, Neža," opravičuje se Ožbe, ..jeden mora biti vender doma,
da hi.šo varuje. In žene ne smem preveč razvaditi, če ne, bo zmerom
za mano tiščala."
„Glej ga, glej ga! Le počakaj, jedenkrát ti jo izpeljem, da bo pri
nas nekaj čaša: potlej jo boš pn rad prisel iskat in bolj'jo boš imel
v čislih!"
,,Moja Metá ))i mi še ne privoščila no, da bi malo posamoval."
„Kaki so vender ti moški!" buduje .se Lenčika. ,,Le hvalaBogu,
da nimam še tega križa!"
,, Lenčika, nikar se ne pregreši!" svári Ožbe. ,, Na jedenkrát i)ľi-
dejo snubci in po tebi bo. Ali že kaj pridá bodijo?"
„Nič kaj ne, oča! Pripeljite vender Vi katerega, če veste za
koga !"
,,Kaj pa Šimonov Štefan? Ali je že zdrav?"
„Zdrav pa zdrav," se ta oglasi in vstopi moško s sestro Anico.
Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Ženské so se usedle skupaj
in šepetanja in smeha ni bilo ne konca ne kraja.
„Zdaj jib pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotijo !" meni
Ožbe in prisede k moškim. Kmalu se vname živ pogovor, kajti rad
je govoril Ožbe in zdaj je bila prilika razprodati vse, kar se mu
je nabralo skozi cel teden, ko ni imel poslušaleev.
,.Vi ste dosti doživeli, oča," pravi Jurij, ki ga je rad poslušal,
„povejte nam kaj, kako je bilo v prej.šnjih časilil"
„O, veliko sem skúsil, veliko," meni Ožbe in hvaležno pogleda
Jurija, ki mu je tako po srci izpregovoril. To se mu je pač ma-
lokrat posrečilo, da bi ga bil prosil kdo, naj pripoveduje. Kar objel
bi bil fanta. Popra.ska se za ušesi in po dolgem úvodu, v katerem
je vse razložil, kar je mislil, da bi bilo v pojasnjenjc treba, pride
na svoja vojaška leta. Oh, kako so ga lovili in kako bi ga bili radi
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 331
imeli! Koliko čaša se je moral skrivati in kako srečno je naposled
pobegnil na Koroškn, kajti takrat sa je to še dalo, takrat, a dan
danes je drugače.
,,He, kaj I" vtakne se Štefan vmes. ,,Jaz sn le čudim, da ste
se časih tako báli vojašcine. Jaz bi se pa nič ne menil. Bi snj po
lepi priliki kaj sveta ugledal. Jaz se kar nič ne boj im!"
,,Vem, da ne, dokler si za pečjo. Ce bi šlo pa za res, bi pa
drugače piskal," zavrne ga Ožbe in pripovednjo dalje, kako se mu
je godilo po Koľoškem, kako se je zopet povrnil domov in slúžil za
hlapca ranjkemn sentandrejskemu žnpnikn.
„Še to vam móram povedati." pravi. ..knkosem bil tam odvadil
psa meso jemati z vilic. Pa so imeli gespod," pravi, „Bog jim daj veíni
mir in pokoj ! — psa, majheno žival kakor podlasica, a prometeno
in zvito, da nič tacega. Vse je znal belinček, samo govoril še ni in
gospod so ga nad vse radi imeli ; jaz ])a nič, zato ker se je pošast
vedno v me zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodn. Dobro
se je psičku godilo, ko je z gospodom za mizo sedel; najrašji so ga
pa imeli zato, ker je znal meso z vilic snemati tako lepo, kakor naj-
imenitnejši gospod. Kadar je gospoda kdo obiskal, vselej so kázali
to psetovo posebnost in však se je čudil. Da te vender, meni pa ni
bilo povšeči, da bi pes jedel kakor človek, toda bil sem kar tilio.
No, in tako je prišel gospodov god in od vseli krajev so se zbrali
župniki in kaplanje gospoda vezovat. Poln Idev sem imel konj in
veliká pojedina je bila pripravljena. Na, Ožbe, pravi kuharica med
mašo, tukaj imaš kosilo, potlej ne bo čaša! To je že práv, pravim
in se usedem, pse se pa k meni spravi, saj pri mesu je však pes
sleden. Čakaj, belinček, pravim, danes boš moral kazati svojo uče-
nost, kaj, ko bi midva prej poskusila? Na, rečem in mu ponudim
mesa na vilicah. On lepo vzame, jaz ga pa dregnem v gobec, da
je zacvilil. Ko ga pokličem drugič, že ni tako rad ubogal. Kličem
ga, kličem in počasi vender prileze. Meso je le meso, mislil si je,
in zapet mi vzame kos. Jaz ga pa zopet zbodem, da odskoči. V
tretje ga pa nisem več spravil. Kar po kotih se je plazil in rep
stískal med noge, })a cvilil, če sem mu pokazal vilice. O poludne
je húíi pa gostija in jaz sem nosil vino na mizo. Beseda prinese
besedo in tako vzaraejo v misel tudi učenega psa. Gosi)od se liočejo
izkazati in nabodó mesa. Pes je pa zraven njili sedel. Na, belinček,
pravijo in mu pomolé vilice, Kakor jili pa pes zagleda, pa zacvili
332 Dr. Fr. Detela: Malo življenjc.
in skor-i s stola in zbeži. Gosi)od ga klií'ejo in kliccjo, da zopet
pride. Zopet se uséde k njim, a ko mu pokažejo vilice, pa poi)ihne
spet, kakor bi bil obseden. Za nobeno reč ni hotel vee vzeti mesa
z vilic. Gospuda so se komaj smeha vzdržali, žiipnik so bili pa lindi
kakor sára sršen in nikoTi ver ni belinčok z njimi pri mizi jedel."
,,Ce bi bili pa zvedeli, kdo jira ])sa tako lepo nei," pravi Ma-
tija, „kaj bi bilo potlej ?"
„Hentaj, potlej bi bila Inida ura. Kajti gospod so bili do))ľi,
še predobľi, a nagli so bili pa tadi, ce jih je kaj ujezilo. Toda liitro
spet dobri, in veseli so bili in zapeli so, da je bilo kaj. Pridiga jim
je šla od rok, da nikoli tega in dasi so bili stari. zasiikali so S3 na
peti kakor vrtalka. Drugače kakor pa zdaj nekateri dolgočasneži,
ki jim za vsako besedo sapa nhaja in ki premišijujejo, ali bi pre-
stavili jedno nogo za drugo ali obe na jedenkrát. Moj sivee doma je
ravno tak: kadar ga izpustim na pašo, skač(í srborito okrog kakor
mlad kozel; kakor pa deneš jarín nanj, ne spraviš ga nikamor več." —
Ožbe je koneal in Anicn. ki je bila tudi pnslnsala, poprosi ga,
naj še kaj pove.
,.Pa še drngičl" pravi Ožbe in se poslovi s povabilom, naj
oni pridejo jedenkrát k njenui. Jurij ga spremi nekoliko čaša in tako
se je bil raožn prikúpil, da mu še posebno naroči, naj ga gotovo
obišče.
„Imam hruševca," pravi, „boljšega kakor dolenjsko žganje in
orebov in medn." In ko gresta dalje, potrka ga na ramo. „No, fánt,"
pravi, „kako ti dopade Lenčika? Ali ni kakor jiigoda? Le glej, da
se ne zagledaš!"
„Nikar se ne bojte, oča!" odgovori Jurij resno.
„In kaj bi pa tudi bilo?" reče zopet Ožbe, ko je molčal nekaj
čaša. „Ali nisi zal fánt? In kaj bo ta revež, ta Štefan I Na smrt
naj misii, nikar na ženitev I O jaz spoznám liitro človeka. V očeli
mu berem bolezen in le pomni me, on ne bo tlačil dolgo zemije. —
Ťukaj sva pa na pólu pota; torej srečno!"
In starec se izgubi v gozdu.
XV.
Prismijala se je bila lahkoživa líčerka činerne mamke zime,
Ijuba vzpomlad. Sneg je ginil pod njenimi nožicanii in beli zvonček
je zapel pod grmovjem in klical s sestre trobentico zaspané to-
Dr. Fv. Dotcla : Malo življoiijo. :i?,:i
varišo \z postelj. Toloh jp olfrrnil svojo otlejo in bršlin jo kľppkfjn
objo] svojega podpornika in se vzpel po lírastovem dohlu. CVlo po
žihili staľo vibo začel so je urnejo pretakati sok in koniaj je sŕarka
])roti odpiraka vráta radovednomu cvetju, ki je sililo na dan in lio-
t.elo vedeti. kaj vrabci tako krieé. Ti pa so imeli velik prepir in
piali sik^n Inuše in tiušč. Nekaj tnjcev se je mislilo nasoliti in la-
stovka je letala okrog Pečíirjeve hiše in terjala nazaj svoje gnezdo,
v kateiem so se košatili kričavi viabei. Glejte si no! vpili so ti
doniačini, zdaj pridejo požemhi, ko je vsega dosti: po zimi jih pa
ni bilo I Kar pojte, od koder ste prišli!
Delo na polji se je bilo pričelo. Kadar je bilo lepo gorko, izgnal
je Jurij ovce razen níladičev, da se izprebodijo in popasoval je tndi
oziniino, če je prehitro rástla in se je bilo bati, da bo polegla. Tešče
pa ni izpnščal drobnice na pašo, dokler je bilo liladno in držal jo je
tndi v lilevn. kadar je bila zemlja po deževnem vremenu premočená,
kajti ]>asniki se kvarijo in živina si náleze bolezni. Za jaro setev je
oral njive in z Matijem sta delati vadila mlade voličke, ki jib je bil
gospodar kúpil. Po vrtu pa je ol)ľezaval drevje in je čistil mahu in
gosenic. Za vsako delo je imel spretno roko, sem ter tja je pa tndi
nasvetoval kaj novega, ki se je bilo v Dolini že izkazalo, o čemer
pa v hribili še ničesar vedeli niso. Tako je izprosil. da si je Matija
mestu nerodnega lesenega drevesa omislil železen plug. Veliko prizadev
je bilo treba : ko pa je poskusil gospodar pripravno orodje, ni mogel
prelivaliti ne pluga ne Jurija.
Yeiiko truda je tudi stalo vode iz vodnjaka s škafi donašati v
Idev, kadar je ostajala živina cel dan doma, kajti posebno po zimi
sf je večkrat zgodilo, da je ni mogoče zunaj napajati. Jurij pa je
iz hrasta, ki ga je podrl vihar, izdolbel korito, postavil je v lilev in vanj,
napeljal od vodnjaka sem leseno cev in vec ni bilo treba škafov.
„Hentaj !" dejal je Matija, „vse pride tému fantu na misel in
kar mu pride na misel, vse naredi."
V čislih so imeli Jurija pri Pečarji, kakor tudi pri Simonu, kamor
je prišel po kakem opravku.
-Od nepotrebnih besed pa Jurij ne bo dajal odgovora," menil
je zgovorni Štefan, „saj skoro nič ne govori. Trikrát na danreče:
_() ne", in „kaj pa", potlej je pa v kraji".
-Jvirij je pridnejsi z rokami kakor z jezikom," dejal je Šimon in
tndi \ii!i:i šp ippntľ'jnila z;ínj trdt'. da lmivovI umneje kakor pa Štefan.
334 Dr. Fr. Ďetela : Malo življenje.
„Oh, jaz pôjdem tudi rajša zjutraj k maši k sv. Andreju," dejala
je neko soboto z večer Anica materi. „Dan je tako kratek. če pri-
demo še le proti dvema domov."
„I, le pojdi," rekla je mati, „pôjdem pa jaz k deseti maši."
Ko sta pa druzega dne na poti moža pretresovala vážne denarne
zadeve, pomenkovala se je Anica z Jurijem o tisoč rečeli. Ni jej
pošlo nikdar vprašanj ; vse je hotela zvedeti, če ima veliko dela, ée
mu je kaj dolg cas, če je rad na gori itd. Zdaj je govorila resno,
zdaj šaljivo, da si je Jurij mislil : s tem dekletom se je pa lehko
meniti. In res mu je prišlo toliko besedij na jezik, da se je sam
sebi čudil. Do zdaj je bil teh mislij, da zabavati se more práv za
práv le med moškimi, in da ženská prijetno druščino le kazi ; zdaj
se mu je pa zdelo, da je Aničina družba skoro prijetnejša kakor Prem-
čevega Mihá. Tako domače je govoril ž njo, kakor le kedaj s svojim
prijateljem in če je primerjal Anico z Lenčiko, zdela se mu je le-ta
íiekoliko prevesela in preživa in mislil si je, da bi Anica ne zasrae-
hovala tako hudo revnega Štefana, ker je boljšega srca. — In dobrega
srca je res Anica: njemu je podarila šopek za klobúk in po poti je
nabirala gredoč cvetic in spletala venček; ko sta šla pa narazen,
naročila mu je, naj ga nese Lenčiki. A Lenčika ni bila nič posebno
veselá, ko jej ga je prinesel. „Anica je šla za rana pa meni ni nič
povedala. Zdaj bomo morali pa sami iti," dejala je in usteca so se
jej zakrivila navzdol, da je bilo žalostno in smešno videti. „No Jurij,"
ogovorila ga je, „ti imaš pa tak šopek za klobúkom kakor metlo, da
ga komaj nosiš. AH ga je tudi Anica naredila?"
„Tudi," dejal je Jurij, Lenčika pa je odšla pripravljat .se za
cerkev. „Kar pojrao, kar pojmo!" priganjala je mater, kar sicer ni
bila njena navada.
„Počakaj no ! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Šimonovka
in Štefan," zadržavala jo je mati.
Ko so pa prišli popoludne domov, bila je Lenčika slabé volje.
„Oh, kakoje jrast ta Štefan, mati!" tožila jo. „Vedno šili v človeka
in tako neslano govori."
„Pa se mu zmerom smeješ in režiš," pravi mati; „in potlej i)a
misii, da ti dopade."
„Oh, mati, kaj pa hočem? Mi naj ga z grdo odženem?"
„Ne, ni treba! Pa pogovôri se kaj pametnega z njini I Saj
ni, da bi se v jedno mer smijala."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 335
„Oh, veste, mati? Jaz bi šla tudi raJSa k prvi maši. Zdaj
že ni vec miaza in taká lepa pot je proti sv. Andreju."
„To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na desno,
ne na levo. Pri vsaki stopinji si lehko zlomiš nogo ; v Dolino pa
z vozom prideš, če je treba. Toda stori, kakor liočeš!"
Drugo nedeljo pa sta že sami dve mamki romaii v Dolino, kadar
je mladi svet došel vesel in glasen od sv. Andreja : kajti tudi Štefanu
se ni Ijubilo vec postavljati se pri veliki maši, ker ni vedel komu.
„Ti reč, ti!" dejal je stari Šimon. „Naj bi jaz klical Štefana
s palico, ne vzbudim ga v delavnik: v nedeljo pa kar sam vstane,
predno zapoje petelin." Mladi družbi zdela se je pot vedno krátka:
Jurij pa jo je še drugače obracal: nabiral je, kadar so šli proti domu,
vrbovih šib in naganjal tudi Štefana, da mu jih je rezal; deklici sta
pa pomagali nositi.
„Ti že zopet nekaj nameravaš," dejal je Štefan. „Kaj pa misliš
narediti?"
„Boš že videl," odvrne Jurij. Ko pride domov, pa posuši šibe
na solnci in si jih prireže za svojo rabo. Ko so pa zvečer vsi skupaj
sedeli v izbi, razgrne svojo kramo in jo razvrsti ; potem se usede k
njej in začne plesti. Dno je kmalu gotovo in delo gre hitro izpod
rok. Še malo je treba počakati in Jurij podari materi trden jerbas
in drugikrat Lenčiki lično korbico.
„Jurij vse zna," tako so dejali.
„Mene moraš tudi naučiti," prosil je Štefan in rad mu je Jurij
pokazal, kar je sam znal in kolikor se je bil navadil pri Premci.
Štefan pa ga je imel čedalje rajši in vse mu je zaupal. Povedal
mu je, da je Lenčika njegova izvoljena in da jo bo morebiti še letos
vzel ; kajti da bi ga ne marala, tega še raisliti ni mogel. „Kaj bi pa
mogla imeti zoper mene?" dejal je. „Nič. Zdrav sem in krepak tudi.
Ti si malo večji ; pa če bi se poskusila za moč, ne vem, kako bi ti
izliajal. Veš, jaz sem koščen in v rokah sem posebno hud."
Jurij pa je dejal: „Midva se ne bova nikdar skúšala pa tepla,
Štefan. -
„Zato, ker sva iz jednega kraja; kaj ne da? Toda naj kak
drug gori pride! Kaj?"
jGoľje mu!" dejal je Jurij in Štefan se je potrkal na prsi.
Kakor domačega so iineli Jurija pri obeh družinah in nobena
važnejša reč se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike izreči svoje
íiťiG Dľ. Fľ. Detolu: Malo življenjo.
inisLi. 01);i <:;()sj)()(l;irj;i^st;i bihi ]»ľiivitu;i iii uišTu lilcptdii po uijciii
blufiu, niti z.ividala sroče f^oscdu. Zivela sta vedno zložiio in so |»od-
]>iľala (lľu«í dľnz('<i;i v vscli rord). ("o so jo mudilo kako delo, po-
niagali so vsi skupaj in če j(í jodon katerikrat kam šel, oskibol jo
tndi sosodovfi stvari. Tako je iniel Jui'ij tudi pri Sinionu vedno kaj
dela. Anica bi neizľočeno rada imela lopico pred liišo, kjor bi šivala
o lopom vľoraenu ali pa za]>ola z Lenčiko kako poson.
„Kadaľ Jnrij utogne, naj ti jo narodi!" dojal je Älatija in čo-
ravno je Jnrij ngovarjal, da ne zna takili reeij dolati, nič mn ni po-
magalo. Posknsil je torej in ni se mu izkazilo.
„Strehe še nikoli nisem kril," dejal je Šimonu, ko ga jo ])ľosi].
naj mn jo pride popravit. A ni mn dal mim. doklor ni l)ilo dolo
zgotovljeno.
Potlej si jo pa mol Matija roko. „No, Šimon," dojal jo, „ali
nisem rekol, da on vsc zna, če lo liočo. — Jnrij!" pi-iŕ^tavii jo, „p:i-
moton bodi pa modor, kakor si bil dosihmal. ])a se ti bo še dobro
godilo!"
Štefan je bil dobrega srca in veselil se je, da so Jurija tako
čislali. Sknšal ga je posnemati v vseh rečeh in starši so bili toli
mislij, da Štefan še nikdar ni bil tako priden kakor zdaj, ko z Jurijojn
sknpaj delata. Samo jedenkrát se je bil Jnrij malo zameril svojim
prijatelj(!m. Uzrok je bil kaj malen-koston. Šimon je nekaj zidal in
kor je rabil vode, da bi apno gasil, náloži polovnjak na voz iii gre
z vôli na studenec. Tam natočí in lioče peljati domov. Ko pa vola
speljeta, steče zadnje kolo cez velik kameň, voz se nagne in polovnjak,
ki je bil menda slabo zadelan, zvali se z voza. Heiitaj, kako je bilo
tožko naložiti ga zopet. Šimon pokličo Štefana. Oba vzdignjota in
vzdigujeta, a polovnjak se ne gane.
„He, Matija!" kliče Siraon, „pridi pomagat, pridi, da naložimo!''
Matija pride, a polovnjak neče na voz, dasi jo še Anioa prišla
zraven in pritisnila. Kaj je storiti? Možje si brišejo pot in ogle-
dnjejo nesrečen polovnjak.
„Ob, skoči jeden, skoči po Jurija!" pravi IVIatija.
Hitro steče Anica ponj in ga kmalu pripelje.
„Oh, Juľij," pravi mu, „ti si še jediná naša tolažba. ])omagaj
n am I " —
Jurij gre okrog polovnjaka pa pravi: „Kar domov pojto! "V pólu
ure pa vam postavim sam polovnjak vode pred hišo."
Dr. H Dolenec: Izza mladih let. 337
„Ti sam?" zavzame se Štefan, moža sta pa molčala in nevoljna
sta bila na tiiko provzetno govorjenje.
Jurij pa odbije polovnjaku veho, da voda izteče, náloži pot<*m
prazno posodo brez trnda na voz in hitro zojjet nalije vode.
„Tako bi })il pa tudi jaz znal narediti!" odreže se Štefan. Možev
pa jo bilo malo sram, kar pa nista hotela pokazati.
„Dobra misel pride vselej ])re])ozno!" pokima Matija in se na-
smeje in za njim se sniejó tudi drugi. a nobeden tako iz srca kakor
Anica.
(Dalje priliodnjič.)
Izza mladih let.
Spísal dr. H. Dolenec.
rv.
lad mož lazil je Matevž, kakor mu je bila navada, nekega dne
pod Nánosom okolo, kar ugleda štiri jezdece, avstrijske huzarje.
Zašli so bili in gotovo bi bili prišli v roke Francozora, kateri so
takrat še ves naš okraj v rokali imeli ; ali Matevž se približa huzarjem
in jim dopove, da so v silni nevarnosti. Kaj storiti ? Nazaj niso vedeli
kam, dalje niso smeli. Mat«vž si izmisli in odvede huzarje in konje v
cerkev svetega Brica. ki stoji sredi gore. Sam revež je Matevž potem
znášal in hranil vec dnij huzarje in konje in ko si ni vedel vec
pomagati. potožil je .svoje težave glasovitemu muzikantu in larmarju
Bravincu z í beljskega. Nosila in skrbela .sta potem .skupno, saj se
ve. da kar najbolj skrivaj : kajti Francozi ni.so marali za dolge sodbe
in bála sta se tej krátki sodbi priti v roke. Nekdo domačih je pa
vender njiju skrivno prehajanje opazil in sicer največ po tem, ker
sta moža le predosti kruha in vina ku})Ovala. Prijel ja je ostro in
udala .sta se, da imata škrite huzarje in kje. In Bog ve, kako bi se
bila reč izšla, da se niso ravno ob tistem času jeli Francozi iz naših
dežel proti Vlaškemu odmikati.
Koraaj so bili Francozi čez Zingarico, šel je Matevž po huzarje
in ti veííeli in dobro spočiti odjašejo za Francozi. Po Yipavski dolini
33í^ Ďr. H. Dolenec: Izza mlaclih let.
SO jih Ijudje kakor prveiice naših čudno gledali, tem bolj ker Fran-
cozi so ravno pred njimi odhajali in že v Yipavskem trgu so huzarji
Francoze došli. Strah se je Francozov polotil in bežali so popu-
stivši lonce pri ognjih ; kajti mislili so, da je cel oddelek naših že
za njimi. Huzarjem so Vipavci napivali in osrčeni se poženó za
bežečimi Francozi. Ko ti huzarje za seboj zapazijo, poskačejo s ceste
na njive z vinsko trto zaprežene. Huzarji skušajo za njimi, toda
trte jih ovirajo in Francozi začnô od vseh stranij nanje streljati in
jednega res kakih 150 korakov od Marijine cerkve v Logu ustrele.
Bil je to slavljeni Pavl Rostas, kateremu so kasneje lep .spome-
nik postavili, ki ga še zdaj vidiš pred cerkvijo v Logu.
Matevž in Bravinec sta za huzarje pri krčmarji račun plačevala,
mož pa, kateri jima je na sled prišel, vedel si je za svoje zasluge
zlato svetinjo pridobiti.
Mene je Matevž posebno rad imel in imenoval me Anžek ; jaz
in sploh mladina smo pa tudi Posežiča rajši imeli ko Janeza, kateri
nas je le bolj v strahu držal. Posežič se je radoval, kadar smo mi
kaj pobili, Janez pa, posebno ako ni bila tudi njemu sreča ugodna,
očital nam, da se nam le primeri, kakor slepi kúri zrno.
Le jedenkrát pomnim, • da sva se z Matevžem grdo pogledala
in tudi to le za tr.enutek. Bilo je proti jeseni in medved je hodil
z gore v stranske pašnike na hruške. Nekdo iz naše vaši, imenujmo
ga Kolár, ki se je tudi s puško bavil in po noci s psom jazbece
lovil, pove mi, da medved v pašnike zahaja, da on se je s Stranei
že menil in tudi ti da mislijo, da pri polni luni in jasni noci bi
bilo mogoče medveda dobiti. Jaz sem se te misii takoj poj)rijel.
Kolarja pošijem v Stráne, da se z dotičnimi možmi domeni, sploh
pa je bila tajnost med nami dogovorjena; prvič zato, da bi svet ne
ne imel prilike šaliti se, ako se človek na medveda odpravlja in potem
še zajca ne prinese; drugič in posebno zato, da ne bi moja mati o
tem pozvedela, kajti ta bi gotovo ne bila dovolila v to ponočno
ekspedicijo.
Kolár se vrne in pove, da še za tisti večer je vse domenjeno:
šest da nas bode, o polunoči da se bomo nastavili štirje od Bjave stene
dalje proti gozdu, on in še jeden da bodeta pa šla s psi s pašnikov
preganjat medveda, ki bode preplašen po na vädni poti v goro silil.
Jaz sem bil razburjen. Bilo je j)rvikrat, da sem se na medveda odpravlja!
in to še po noci. A človtk obrača, Bog i)a obrn(!: žo ]U'ol ])oludiiem
hr. H. Dolonec: Izza mlatlih loi 33í»
je mati pozvedela za našo s toliko previdnostjo domenjeno nakano :
pozove me ter mi odločno reče, da ponoči in na medveda ne smem.
Vse moje prizadevanja ni nič izdalo. Mati mi ni dovolila iti na
medveda. i\Iene je to tem bolj peklo, ker mi je šlo za lovsko čast.
Mladenič osemnajstih let iraa še poseben občiitek za také in jednake
časti. Sklenil sem pri sebi, da grem in, ako bi dovoljenja ne dobil,
tndi brez tega. Pri obedu sem skiišal mater še pregovoriti ali zastonj ;
še le popoludne se je mati premislila, čemur sem se jaz skoro čudil.
Ze ob 9. uri zvečer smo bili v Stranah zbrani. Yseh šest nas
je sedelo v nasprotnem konci podolgate nizke sobe; pred seboj smo
imeli polne kupice, na sredi mize je stal bokal, lojeva sveča je slabo
svetila in kadilo se je iz šesterih pip. Z vsakim bokalom smo bili
še bolj gotovi, da nocoj bode medved naš. Posebno Kolár je poudarjal
zaslužke, katere bodeta on in njegov pes pri tem delu imela. Malioma
se vráta odpro, nekdo vstopi, obstane in tanko, ostro zazvižga. Vsi
smo zrli proti vratoni, da bi ga spoznali, pa ga nismo, dokler se ni
oglasil in rekel: ^Ne boste ga sami drli, ne!"
Zdaj še le smo spoznali Posežiča in ga k mizi pozvali. Pri
ogljenici je imel ta dan opraviti, kajti ves črn je bil po obrazu. Skú-
šali smo pozvedeti, kako je zaznal za našo nakano, Matevž pa pokaže
bele zobe, nasmehne se in reče, da je to po krokarjili zvedel, ki so
se nad ogljenico pogovarjali, da medveda nocoj zadnja ura čaká.
Smijali smo se Matevževemu odgovoru, bil je dobro vzprijet in njemu
na čast smo ga še par bokalov izpili, potem pa šli pod goro in proti
gozdu.
Mene so nastavili ravno pod Rjavo steno na malo planoto; pri
hruški sem slonel.
Ne bom rekel in trdil, da se kar nič nisem bal, ampak trden
.sklep je pa bil, da umaknem se ne. Začujem znamenje, da so se psi
odvezali in ob jednem tudi stopinje po poti in proti meni. Pride do
mene — Matevž.
Silno ga vprašam, kaj poliaja in išče. On se za mano ustavi
in reče: „Ťukaj bom stal."
Takrat Matevža grdo pogledam in ostro rečem, da pri sebi
nol)enega ne potrebujem.
Matevž na to práv mirno reče: -Mati so tako ukázali ľ^
Jaz se potolažim in konec je bil besed.
22*
340 Dľ. J. Vošnjak: O prikaznih in duhovili.
Medved nam je po stráni in proti Suhi žagi ušel. Drug dan
sem zvedel, da nas je Posežič ovadil ; kako nam je on na sled
prišel, še dan danes ne vem.
Mati, ki je previdela, da mi ni skoro ubraniti, da bi ne šel na
ponočni lov, sporočila je Matevžu, da me samega ne sme i)ustiti.
Se le po noci je Matevž z gore prišel in se ])otem odpravil za
nami v Strane. — —
Dasiravno na videz nasprotnika, vender sta se Janez in Matevž
rada imela. Ko je Janeza smrt pokosila, bil je Matevž jjotrt in po-
gostem je ponavljal besede, da zdaj je tudi on na vrsti. Le za jedno
leto ga je preživel, jele so mu noge otekati in tudi on je lalik.o
umri. Toda med nami, ki smo pod njima začeli loviti in lovci dorástli,
ostala sta tudi na dalje in ostaneta v spominu, dokler nam zadnja
ne bije. Med lovom in po lovu vselej sta bila v pogovoru. Kadar je
bilo med nami različno mnenje, kako bi pognali in kako bi se nastav-
Ijali, vselej smo se nánja sklicavali , vselej smo poudarjali : tako je
Janez nastavljal v tem líribu in tod je Posežic s psi prehajal. Pre-
obširno bi bilo, ako bi hotel navajati vse dogodke in lovske posa-
meznosti, katere smo s téma starostama doživeli in o katerih smo
se potem Bog ve kolikokrat zopet menili. Sem ter tja bom kako
povedal, ko bo to ravno prilika nanesla.
O prikaznih in duhovih.
Spisal in v litorariio-zabavnom klubu Ijubljanskem rital dne ó. nov. 1H81. 1.
Dľ. J o s. Vošnjak.
L
jregledujé te dni svoje staré listine, našel sem rokopis, kate-
rega sem bil pred 25 leti spisal, a ga potem založil. Ko
ga spet preberem, stopi mi živo pred oči dogodbica. katero
sem tačas doživel in po j)rvem mogočnem utisu zabeležil.
Ogromna večina človeštva je verovala, verujc še zdaj in bode
menda verovala na netelesná, navadno nevidna bitja in na neko
tajno zvezo živečili z mrtvimi, vsled katere se v izrednib, redkih slu-
Dľ. J. Vošiijak: O prikaznih in duhovih. 341
čiijili mŕtvi živečim prikazujcjo — na prikazni in duliovc. In ternu
so ni čutliti. Dasi so vse znanosti in vednosti velikánske napredo-
vak:" in dasi so odkriti gkivni zakoni, po katerih so godé izpremembe
v prirodi, ostalo jo vender nereseno najimenitnejše vprašanje o pri-
eotku in konci vsega, kar je; in človeški um se zastonj trudi umeti
pomen besede: vec n os t. Z daljnogledora in drobnogledom preiskujemo
vse stvari, kemično jili krojimo ter s fizikalnimi poskusi odkrivamo
njih lastnosti, a vsa znanost je omejena po nepopolnosti preiskovalnih
organov in sredstov in postane ravno tam, kjer želimo gotovosti,
dvomljiva liipoteza.
Cloveški um ničesar ne priznáva, kar se ne da razlagati po
znanih naravnih zakonili, njemu ne ekzistujejo duhovi in strahovi,
ubogo srcp pa le začne trepetati. kadar se kaj nenavadnega. umu
nerazumljivega pripeti in mnogo je zeb) omikanih Ijudij, kateri trdno
verujejo v tako krepko zvezo med živečimi, da je celo smrt ne pre-
trga ter da se umrši prikazujejo živečim.
In tako dogodbo hočem tu pripovedovati.
Pred |)et in dvajsetimi leti -- bil sem tačas dovŕšil četrto leto rae-
(licinskib študij - mudil sem se jescmi ls5(i. leta domá na počitnicab.
Bili so krásni jesenski dnevi. ko mi ])ride na misel, obiskati svojega
stľijca, tačas župnika pri sv. Martinu na Poliorji. Necega jutra za rana
uprežem voz in drdram iz iSoštanja po Skalski dolini skozi Doberno
in Konjice proti Slovenskí Bistrici. Na višini med Konjicami in
Bistrico vidim pred seboj obširno Poborje, jedino v vseli Alpali gra-
nitno gorovje. na obnožji obrasteno z žbibtno vinsko trto, do grebena
pokrito z gostim zelenim gozdom. v katerem so losketajo l)ele cerkve
z nizkirai stolpi.
Proti večeru dospem v Slovensko Bistrico, kjer pustim voz in
konja ter jo krenem na Poborje. Skoro dve uri bodá je od mesta do
sv. Martina. Temno je že bilo, ko pridem na vrb in zagledam od
daleč svetiti se prijazno vabljivo luč v oknib farovškili. IJtrujen,
propihan od burje, ki jo na vŕbu silno razsajala, žejen in lačen komaj
pričakujem, da vstopim v prijetno zavetje pri gostoljubnem župniku.
Psí zalajajo. moj strijc pride sam bišna vráta odpirat in se srčno
zvoseli inojega priboda.
Imel je tačas kacili })etdeset let, IjíI je visoke, krepke postave,
dobrorejenega rudočega lica, rad dobre volje in, kakor se bere na
nekem z metelčico pisanem spomeniku Ijubljanskega pokopališča.
342 Dr. J Vošnjak: O pi-ikaziiili in daliovili.
„prijatelj slovenščini in homeopatiji." Toliko čaša mi pusti mini,
da si okrepeam telo z obilno jedjó in dušo privežom z zlato kap-
Ijico ritoznojsko, potem me izprašuje o tem in onem, kakor je že navada
pri tacih pohodili, zlasti o raojili medicinskih študijali. Čas nama
liitro poteka ... in zdaj naj dalje govori oraenjeni moj starí rokopis.
II.
Bližalo se je polnnoči. Župnik opomina, da je čas za spanje.
Prižge svečo in rae spremi skozi vežo po stopnicah v zgornje nad-
stropje. Po prostornem mostovži prideva v večjo sobo, spalnico žup-
nikovo in skozi to v manjšo, za mene pripravljeno. Zupnik postavi
svečo na mizo. Soba podolgasta, visoka in obokana dobivala je svet-
lobo skozi dve z železnim okrižjem prepreženi okni. Nasproti dverim,
skozi katere sva vstopila, vidim druge manjše dveri, z obe.šenico
zaprte.
— Kam peljajo te dveri ? vprašam župnika.
— V kapelico. Po zimi, kadar sneg zamete cesto do cerkve,
sme župnik v tej kapeli maševati.
Opomniti móram, da farovž več streljajev proč od cerkve in
práv samoten stoj i.
— Tudi Vi čaši tukaj mašujete?
■ — Zdaj nikoli in ne bodem, dokler sem čvrst in zdrav. Pa lansko
zimo se mi je jedenkrát huda godila, zdrknil sem v globok, s snegom
zasut jarek zraven ceste in ko bi na moje vpitje možjé ne bili pri-
hiteli in me ne izvlekli na cesto, moral bi se bil zadušiti v snegu.
Grda smrt, bolje je utopiti se v vinu, kakor pravijo o necem an-
gleškem princi.
Župnik zamišljeno gleda na zaprte dveri in čez nekoliko čaša
dostavi :
— Jaz teh dveric nisem nikdar odpiral in vender se mi je
ravno tu nekaj čudnega pripetilo.
— Kaj pa? vprašam zvedavo.
— Ti si prirodoslovec. Tebi se mogoče zdi samo to, kar vidiš
in kar se ujema z dozdaj znanimi zakoni vseli prirodinili prikaznij.
Torej se ti bo neverjetno in nemogoče zdelo, kar ti bom pripovedal,
dasi sem vse to videl s svojimi očmi, slišal na svoje uho.
Zupnik se vstopi pred mene.
Dľ. T. Vošiijnk : O jn-ikaznih in diiliovili. 843
— Po vej mi, kaj misliš o prikaznih? O dušnem raportu? Ali
Stí ti niogočo dozdeva. da je človek v jednem in istem trenutku tukaj
in na drugem mestu, naj si bode to dnigo mesto samo nekaj stopinj
ali na stotine milj oddaljeno?
— Cudno vprašanjel Kako bi verjel na prikazni, ker se meni
še nikoli ni nobena prikázala.
— Hočeš tedaj vse sára videti in skušati, ter ti nič ne veljá
spričevanje zanesljivih, verjetnili mož? In vender, koliko stvarij si se
učil in imaš jih za resnične, če práv jih nisi niti kedaj videl niti
skúšal.
— Pa vse te stvari se dadó videti ali neovrgljivo dokazati,
ako se je komu volja prepričati, da so istinite. Prikazni pa — pri-
kazujejo se posameznerau človeku in tému, da bi verjeli mi vsi drugi,
katerim sí^ nikoli nič ni prikázalo ? Dušni raport. odizem, spiritizera
je samo iznajdba spekulativnili magnetizérjev, kateri s tem humbugom
sleparijo lolikoverno Ijudstvo.
Zupnik novoljno máje z glavo.
— Tn magnetizem ali elektrika, odkod izvira? Delovanje člo-
veških čutnic in možjanov, je-li to menj skrivnostno, kakor prikazni,
katerih izvira ravno tuko malo ali nič ne poznamo?
■ — A vse delovanje magnetizma, elektrike, vseh telesnih delov,
odgovarjam, vrši se pa gotovih stalnih zakonih, kateri so natanko
znani. Prikazni dubov se pa ne dado samovoljno ustvarjati, niso
vezane na nobene prirodine zákone in so po mojem in po mnenji
vsega izobraženoga sveta samo ])rodukt razburjene fiintazije.
— Ce ti sam nisi bil v dušnem raportu, če sam nisi nikdar
videl nobene prikazni, pa si gotovo slišal od druzih, ki so se jim
pripetili taki. pripnznavam. za zdaj še nerazja^njeni dogodki? vpraša
me župnik.
— Da, čital sem jednake stvari iz starodavnih in novejših časov,
pa vse so največ predmet pesnikom. a ne prirodoslovcem. Ce se
je Brutu pred bitko pri Filipili prikázal dub umorjenega Julija
Cezarja, zdi se mi to toliko verjetno, kakor Banquov dub v Shake-
spoarjevem Macbetu, ali' kraljev dub v Ifamletu, ali duhovi, kateri
plašijo kralja Ribarda III. Bela žena Grillparzerj^va straši po mnogih
gradovih, pa le také Ijudi, ki na strahove verujejo. Neumna vzgoja,
pripovedovanje otrokom o čarobijab, strahovanje z divjim môžem itd.,
vse to močno vpliva na otroško mišljenje in zakrivi, da se tudi od-
344 Dr. J. Vošnjak: O prikaznih in duhovih.
rástli ne morojo znebiti prazne vere v iiadprirodine prikazni. Zviti
Ijudje pa sebi v prid obračajo človeško lehkovernost. Cagliostro, od
kralja Friderika IT. iz Berolina izgnan, peljal .se je ob jôdni in isti
uri iz vseh štirih vrat berolinskega mesta z jedno in isto ekvipažo in
znani mistik gróf Svedenboľg je videl Štokholm goreti, dasi je sto
milj bil oddaljen od mesta.
— In je res gorelo mesto, ko se je njemu požar pokazal ?
— Istina, pogorelo je par hiš, a Imdobni svet si je pri^tove-
doval, da je to bila aranžirana komedija in hiše nalašč v to uro
zapaljene. Ravno zdaj na dvoru Napoleonovom v Parizu Araerikanec
Hume čudesa dela, cituje duhove, premika mize in stole, piše z ne-
vidnim prstom na strop, rožlja z verigami, tolče na steno, izgine in
se spet prikáže.
— - To so glumaške sloparije, seže mi župnik v besedo. Ne,
ne, na kaj tacega ne mislim, ampak na také prikazni, katere v red-
kih slučajili celo zgodovina spričuje. Meni se vsaj dokazano zdi, da
se je duh Cesarjev prikázal bil Brutu. Goto vo si tudi ti že bral ali
slišal o jednac-ih dogodkih.
— Ne tajim, pa dôkazov za resničnost ni in jili ne bode. Ne
dávno sem čital v necem časniku o dveh prijateljifí, ki sta si prisegla,
da, kdor bo prvi umri, bode se prikázal še živému ter mu povedal,
kaj je našel po smrti.
— In se je res vrnil po smrti? vpraša naglo župnik.
— Yrnil se je, vsaj bral sem tako. Umri je jeden njiju naglo
po noci in isti trenutek se je prikázal prijatelju ter žalostno vzkliknil:
Ne skúšaj pozvedavati skrivnostij po smrti, prestrašné so!
Župnik posluša s široko odprtimi očmi.
— In ti tega ne verjameš?
— Kako bi verjel, saj se ni meni prikázal ta duh.
— Jaz sem preprican, da je vse to resnicno, da, resnično! Jaz
sam sem doživel čudno, prečudno dogodbo, ravno tukaj v tej sobi,
verjemi ali ne verjemi. Poslušaj in sodi I
Jaz se usedem na konec postelje, župnik se vstopi k visoki
zeleni peci ter po kratkem premišljevanji začne pripovedavati.
m.
Irael sem prijatelja, jedinega, do katerega so me vezali spomini
mladosti, jednako mišljenje moških let. Bernard je bil moj sošolec
Dľ. J. Vošiijak : O prikaziiih íii duhovih. 345
V latinskih šolah, skupaj sva stopila v seminár in ko sva bila posve-
čcna, posrečilo se je nama, da sva bivala na sosednili kaplanijah.
Ko sem jaz dobil to faro, bil je malo easa potem Bernard ómenovan
za žnpnika sosedne župnije. Odslej sva se obiskovala druír driizega,
kadar so nama opravila dopuščala. Že v mladostnih letih sva se čutila
najbolj nesreena, kadar sva si domišljevala, da bo jeden naju pred
drngim umri in že tačas sva si sveto obljiibila. da se bo umir.ijoči
v smrtni uri prikázal živemn, naznanil mu svojo smrt ter mu povedal,
kedaj bo še živí za njim šel pod zemljo.
Minilo je vec let. Pogostem sva se sliajala in se vselej ločila
s srčno željo, da se kmalu spet vidiva. Lansko leto začne Bernard
bolehati in vidno pojemati, da me je zabolelo v srce, ko vidim sta-
rega prijatelja huje in huje pešati. V svoji bolehnosti se je Bernard
večkrat spominal najine mladeniške obljube ter mi žugal, da bode
on tisti, ki se bo meni prikázal po smrti.
Ob praznovanji mojega godovanja počaste me mnogi sosedje in
tudi Bernard, katerega že vec tednov ni bilo do mene, prišel je na
goľo. Hitro nam poteče čas in že se je mračilo, ko se po odhodu
dľugih gostov tudi Bernard odpravi. Tedaj poprimem kupico, da še
jedenkrát skupaj trčiva za slovo. Imela pa sva od nekdaj navado,
da je však imel pri prijatelji svojo posebno kupico, katera se nikoli
ni komu drugemu na mizo dajala. Bernard trči z menoj in — kupiea
mu poči v roki ter se razbije na tleh v drobné kose.
— Ne bova ga več skupaj pila, reče žalostno.
Jaz ga skúšam tolažiti : za dva prijatelja jedna kupiea zadostuje.
A on ostane resen in otožen in ko se ločiva, podá mi še jedenkrát
roko, stisne jo trdno in reče po znani pesni: „Bilo je poslednjikrat,
da sva ga skupaj jňla."
Odide. Skrbelo me je, da se mu med potom kaka nesreča ne pri-
godi. Nemiren stopám po hiši, dasi je že pozno po noci bilo in je že
vsa družina šla k počitku. Pregledujem časnike, potem vzamem luč
in grem iz svoje spalnice v to sobo po brevir. Pihala in brila pa je
tisto noč silná burja, še viharnejša kakor nocoj. Odprem vráta in
vstopim.
V tem hipu zápise burja, da se je vsa hiša tresla. Iste durí
tam pa se kakor od vetra potisnene naglo odpró in meni nasproti
stoji Bernard, kakeršnega sem videl še pred malo urami, le malo
bledej ši . . .
346 Dr. J. Vošnjak: O prikaznili in dnliovlli.
Župnik potiline, globoko vzdihne in strmo upira oči v diiri,
kakor cla bi však čas pričakoval, da se zopet odpn'). Cez nekoliko
čaša nadaljnje :
— Da, bil je Bernard, v obleki, v kateri me je bil zapustil,
samo brez suknje in gologlav. Obrača v mé svoje žalostne oči, da
tega tugepolnega pogleda nikdar ne bom pozabil ter reče s tresočim
se, otožnim glasom: „Molí za me, moli, moli!" —
Bernard ! zakričim v svoji strašni muki in liitim proti njemu.
On pa vzdigne roki, ter zašepeta: „Cez tri leta ..." ostalili besed
nisem slišal in duri se spet z ropotom zaprú. Skúšam jih odpreti, a
zastonj jih tresem, kakor zdaj, visela je obešenica na njih, zarjavela,
s pajčevino pokrita.
Najedenkrat čujem vpiti v spodnji sobi, kjer je spala kuharica.
Hitim na mostovž in vprašam, kaj se je zgodilo. Ona pravi vsa tre-
soča se od straliu, da jo je iz spanja vzbudilo škripanje vrat in ko
je izpregledala, da so sredi hiše stali gospod Bernard, a izginili. ko je
zakričala.
Da nisem očesa stisnil tisto noc, misliš si lahko. Prepričan
sem bil, da Bernarda ni več in da mi je zvest najini obljul)i sam
naznanjat prišel svojo smrt.
— In je res umri tisto noč? vprašam radovedno.
— Umri je! Ko se je svitalo, pride njegov cerkovnik in mi
naznani, da je Bernard, kmalu po svojem prihodu na dom začel
tožiti, da mu slabo pribaja. Slokel si je suknjo, usodel se v naslonjač
še klical besede : „Moli! moli!" Najedenkrat se mu glava nasloni na
prsi in mrtev je bil. Ob jednajsti uri po noci umri je Bernard in ob
ravno istem času je hodil tukaj po hiši. — In zdaj mi reši uganjko,
kako je mogoče, da je človek v jednem in istem tronutku na dveli
različnih mestih. Ne ugovarjaj mi, da nisem v resnici videl Ber-
narda, ampak da mi je samo moja fantazija predstavila njegovo
podobo. Kaj pa kuharica? A čemu druzih prič? AU mi niso zadostne
in najverjetnejše priče moje oči, moje uho? . . . „Moli za nie! V
treli letih" — dostavi poluglasno župnik, da, da. v treh letih pridem
za teboj.
Župnik ne pričakuje mojega odgovora, vzanie svečo in gre v
svojo spalnico.
Jaz ostanem sam.
Dr. J. Vošnjak : O pi-ikaznih in duhovili. 347
Dasi po svojem znastvenem prepričanji si še misliti nisem mogel,
da bi na prikazni bilo kaj bistvenega, vender se ni dalo tajiti, da
je žiipnik resen, rcsnicoljuben mož in da je vso to čudno prigodbo
tako živo opisal, da se mu je v istini nekaj nenavadnega moralo
pripetiti. In konečno, kdo sme reči: To ni mogoče, tedaj nil Še
zraeiom velja Hamletov izrek: Med zemeljo in nebom je dosti
stvarij, o katerih se človeškemu umu še ne sanja. Ce magnetizem
dejstvuje m tisoč milj. če iskra električna izprožena na drazem
konci sveta prešine moje telo, ako sklenera kolo. zakaj bi ne mogla
biti dva človeka v taki duševni zvezi — imenujemo jo simpatijo,
dušni raport, odizem. živalski magnetizem, drugi vid *) — da čuti
drug z dmgim, če je še tako oddaljen, kadar se vtopi, samovoljno
vtopi v tako mišljenje. In k tému morebiti ni druzega treba, nego
odločne trdne volje.
Spomínam se, da sem nedávno čital v necem medicinskem čas-
niku prigodbo, ki se je blizu New-Yorka pripetila in kakor je trdil
časnik, bila po zanesljivib svedokih izpričana. Neki kapitán je odjadral
s svojo ladijo iz New-Yorka, tam zapustivší mlado ženo. Obljubil
jej je za gotovo, da se najdalje v pólu leta vrne: pa mine šest
mesecev, mine celo leto in ni ga bilo nazaj. Žena v svoji žalosti
gre k neeemu môžu, o katerem je slišala praviti, da ve od oddaljenih
osôb naznaniti, kje so in kaj delajo. Žena prosi tega moža, pa on
se bráni rekoč, da ga tako zvedovanje silno muči. Naposled se udá.
Žena mu mora natanko opisati podobo kapitánovo. Potem gre v drugo
sobo. Cez pol ure, ker vedeža še ni nazaj, pogleda radovedna žena
skozi ključavnieo in vidi na tleli ležati vedeža z zaprtimi očrai, kakor
da bi bil mrtev. Še le jedno uro pozneje pride vedež nazaj in pove
ženi, da nje mož živi, da ga je našel v Londonu v kŕčmi med znanci,
da ga je nagovoril in mu povedal, naj se kmalu vrne, ker žena silno
po njem žaluje. Kapitán obljubi, da bode v malo dnevih domov
*) Nemci pravijo : das zweite Gesicht. — Gothe pripoveduje (Aus iHeinem
Lebeii. Wahrheit u. Dichtvuig) o takeín drugem vidii, ki ga je opazoval, ko je
1. 1771. meseca avgusta jezdil iz Sesenlieima od svoje Friderike : „Nim ritt ich
auf dem Fusspfade gegen Di-usonheini. und da iibei-fiel mich eine der sonder-
barsten Ahnungen. Ich sah nämlich, nicht mit, den Augen des Leibes, sondern
des Geistes. mich mir selbst. denselbeu Weg. zii Pfeí-de wieder entgegen koramen.
iind zwar in einem Kleide, wie ich es nie getragcn : es wai* liechtgran mit etwas
Gold. Sobald ich mich aus diesem Traum aufschuttelte, war die Gestíilt ganz
hiuweg. Sonderbar ist es jedoch, dass ich nach acht Jahren in dem Kleide, das
mir geträumt hatte, nnd das ich nicht aus Wahl, sondern aus Zúfali gerade trug,
mich auf demselben Wege fand, um Friederiken noch eiumal zu besucheu."
348 Dľ. J. VoSnjak: O pvikaznili in duliovili.
odjadral. Cez nekoliko tednov se res srečno vrno in začuden sliši
od žene, da je že vedela o njegovem prihodn. Kapitán gre potem
sam k tistomn môžu in ko ga ugleda, prestraší se močno, ker se
spomni, da je ob istem času, ko je žena bila pri vedeži, v kŕčmi v
Londonu k njemu stopil njerau neznan mož ter ga vprašal, zakaj se
tako dolgo ne vrne domov k svoji ženi.
Te in jednake pripovedke so mi rojile po glavi, ko sem luč
ugasnivši skúšal zadremati. Rurja je rjovela okolo hiše in tresla okna
in duri, da me je vriš in šum vedno spet dramil in sem nekako plašno
pričakoval, da se duri odpró ter kakšen duh prikáže. A ničesar se
ni prikázalo. Slišal pa sem med vrišem glasove harmonično ubrané,
kakor od orgelj prihajajoče, zdaj močneje zdaj rableje doneče.
— Ta hiša je res začarana, nejevoljno mrmram, ])otegnem si
odejo cez glavo in tŕuften od prigodeb tega dneva trno zaspim.
Drugo jutro se pozno prebudim. Solnce je že obsevalo vse
Pohorje, po dolini pa je ležala bela megla in samo tu pa tam se je
nad meglenim morjem svetila kaka cerkvica ali biša na griči stoječa.
Ko me župnik zagleda, vpraša: Ali si se dobro naspal?
— Se precej, odvrnem, čeravno so me motili neki čudni glasovi.
Ko bi ne vedel, da ni dubov in prikaznij, v tej liiši bi se res zbal,
da se mi ne prikažejo.
— Ne sali se, človeški um n i in nikdar ne bode vsega vedel
in uganil.
V tem bipu zapiše burja in jaz čujem nad sel)oj pri oknu tiste
ponočne glasove. Pogledam in vidim zraven okna vzidano veliko ustno
harmoniko.
— To je teda j izvir ponočne godbe, vzkliknem veselo, da sem
našel naravni pôvod.
Zupnik se smehljá, o prikazni pa ni bilo več govora med nama.
Ko se drugi dan od njega poslovim, stisne mi nekako otožno
roko : Z Bogom, ne bodeva se več videla ! . . .
IV.
A videla sva se potem še dostikrat. Naselivši f<e 1. 18(50. v
Slovenski Bistrici, našel sem svojega strijca župnika čilega, zdravega
in zmerom pri najboljšem humorji. Kadar sem })o opravkib moral na
Pohorje, vselej sem se pri njem oglasil iu marsikatero veselo uro v
Dr. J. VoSnjak : O prikaznih in dnhovih. 349
rijogovi (Inižbi pieživel. O čiulni prikazni ni nikdar besede omenil in
xT'aj jaz sem popolnem pozabil vso dogodbico.
Letíi 18G4. sredi julija pošije po mene, naj ga pridem pogledat,
ker se že vec dnij bolnega čuti. Hitro grem. Žnpnika nájdem v sobi
in ko ga pveiskujeni. spoznám, da nima nobene nevaine bolezni,
am])ak samo neznatno vnetico v grlu.
To so knšrarji, deje župnik, odpravil jih bom že brez vašili
zdravil.
Jaz mu s vetujem mrzle ohlapke okolo vrat.u, a on se mi
smeje :
— Kakor easi s toploto, zdaj vse z mrzloto zdravíte. Za ku-
šcaije ni boljšega in gotovejšega zdravila, kakor ku.ščarji. ujeti v
mesečnem svitu.
JMislil sem. da se župnik le sali, zapíšem neka zdravila in
odídem.
Cez tri dni — 19. julija — spet póme pošije. Ko prídem,
nájdem ga z ovitim vratom in na moje vprašanje, ali so mu dobro
deli mrzli ohlapki. odvíjé si zavezo in mi pokaže v njej zavíta dva
zelena kuščarja.
— Moji Pohorcí so res dobrí Ijudje in močno za mene skrbé.
Ko so slíšalí, da ímam ku.ščarje, precej so mi teh živalic na izbero
poslali. Pomagalo pa mi je, nobenih bolečin vec ne čutim.
Ukázal je vina prínesti, usedeva se in tudi on si da svojo ku-
píco na mízo postavíti in pije po svoji navadi víno pomešano s ko-
roško preblavsko vodo, češ, da s tem vinu moč jemlje.
— Iz te kúpite ste že mnogo božjíh kapljíc užili.
Župnik se zamislí.
— Res stará je že in spomína me na príjatelja . . . Omolkne.
— Jaz nisem babjeveren, pa ko bi se ta le kupica potrla —
— Si boste pa drugo omislili. ta je že močno škrbinasta, zob
ča.=!a jo je močno oglodal.
— Kakor mene. No, povej mi, kaj meniš o slutnjahV
- S slutnjami je, kakor s prorokí. Kadar se je kaj ])rigodilo,
potem .še baliajo, da so vse to naprej vedeli in povedali, govoré pa
v tacih temnih izrazili, da lebko izvijajo iz njih belo ali črno. Kdor
je kaj šlutil, pove to vselej še le post festum.
— 8 teboj se o tacili stvareh ne da govoríti. Ti hočeš, kakor
nejeverni Toma/ vse .><am vidoti, skušati in tipati. Vprašaj vojake. kí
350 S. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od 711. do XlII. stoletja.
so bili v bitkah in však ti bo vedel za slučaje, v katerih so posa-
mezni vojaki slutili, da dneva ne bodo preživeli.
— Ker večino, če ne vseh, pred zaeetkom bitke smrtni strah
obhaja. Kdor potem páde, pravijo, da je to že poprej slutil.
Proti večeru začne župnik tožiti, da ga na prsih tišči, pa se
ni hotel vleči, ampak ostal je po konci in usedel se k mizi, ko se je pri-
nesla večerja. Kuharica gre potem še po vino in postavi dva kozarca
na mizo. Zupnik hoče meni in sebi natočiti, pa začudeno pogleda,
ko vidi pred seboj namestu svoje navadne kupice drug kozarec.
Pokliče kuharico, ta se izgovarja, a konečno izpove, da je kupico
našla v omari počeno, dasi se je ni bil nihče doteknil.
Zupnik jo veli prinesti. Ko jo zagleda na dve polovici raz-
poeeno, prebledi, vstane in tiho reče: „Bernard, Ti me kličeš."
Ukáže posiati po kaplána, da ga previdi. Jaz ga skúšam tolažiti,
pa spoznal sem, da je nastopila kriza. ker je začel težko dihati in
so se prikázala znamenja plučnega ŕdema.
Kaplán prihiti in po storjenem sv. obhajilu molita skupaj z
župnikom molitve za umirajoče in potem v pričo vse družine oča-
naš. Pri poslednjih besedali obrne župnik glavo k zidu in neha dihati.
Sosedni kmetje so kmalu prihiteli in ko so videli svojega
mrtvega župnika, dejali so: „Škoda za ]Sjé! Bili so čaši hudi, res hudi,
pa radi so nam piti dali! Škoda za Njé!"
'^'^'''■^''Xd!^!^^^^^^:^^^-
Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja.
Spisal Šimon Rutar.
(Konec.)
VII.
XII. in XIII. stoletje je čas postaijka malih dinastičnih kneževin
v okľožju staré Karantanije. Začetek tem samostalnim državnim
stvorbam postavil je patrijarhat o g lej s k i. Ta je zadobil svojo
s.imostalnost v veliki b or b i izraed rimske cerkve in nemške dŕžave
poradi investitúre. V tej borbi skni)]j;il je cesar Honrik IV. vse
elemente okolo sebe, ki .so bili količkaj v stanji podpreti njegovo
s. Rutar: Jedinstvo slovenskili dežel od VII. do XHL stoletja. 351
stranko. Na Koroškem n. pr. podpiral je Slovensko svečenstvo proti
neinškemu. Posadil je na škoíijski prestol v Krki slovenskega ple-
niita Bertolda iz Selič in tako je dal tudi proti salcburškemu nad-
škofu izbrati Slovenca Bertolda iz Blatnega grádu za protiškofa in
ta se je tudi obdržal na prestolu do 1. IIOO. (Hirn. Kirchlicbe und
reclitliche Verhältnisse des Bisthums Gurk, Programm des Obergjm-
nasiums zu Krems 1872, pag. 11.)
Druga sredstva je upotreboval Henrik v Ogleji. Tu je vládal
takmt patrijarh Sieghard. gróf Plaien-Peilsteinski (1068 — 1077). Ta
je bil sicer prijatelj papežu Gregoriju VIL. ali vezali so ga mnogi
obziri tudi na neniškega kralja. Zlasti po dogodkih v Canossi zaeel
se je približevati Henriku. Cesar je potreboval silne pomoci proti
svojemu protikralju Rudolf u íSvabskemu. Henrikovi protivniki
zaprli so bili 1. 1070 vse poti izmed Italije in Neničije. Da bi imel
vsaj jeden prebod cez iztočne Alpe, obrnil se je cesar do Siegharda,
v čegar rokali so bili klanci Kadorskib in Karnškib Alp. Pri-
kupiti hotel se je patrijarhu s tem, da mu je podelil 1. 1077 marko
Frijulsko kot voj vodino in jo tako popolno 1 očil od Koroške.
Ob jednem botel je pa tudi oslabili moc koro.ških vojvod, da bi se
ne mogli protiviti neomejeni državni oblasti eesarjevi. Iz ravno tega
uzroka odcepil je tudi I str o in Kranjsko od Koroške vojvodine
ter podelil še istega leta Sieghardu. S tem je izgubila Koroška vse
?voje južne marke.
Nasledniku Sieghardovemu. patrijarhu Henriku (1077 — 1084)
odvzel je sicer cesar Istro in Kranjsko ter izročil drugim rokam. Ali Fri-
julska je ostala patrijarhom, ki so jo kmalu tako razširili, da je segala
od Plavé do Logatca in Cerknice. Kranjsko inMetliško marko
dal je bil cesar Henrik še jedenkrát patrijarhu Ulriku 1. 109 o. Ali
v obce more se reči, da so ipak vládali Eppensteinci tudi to zemljo
do njih izumrtja 1. 1122. Poznéje pa se je šmátrala Kranjska vedno
bolj kakor posebna pokraj ina in ker je bila s početka del Koroške
vojvodine, ostal je tudi njej ta naslov. Istra bila je tudi še do
1. 1122. večinoma spojená s Koroško. Eppensteinci so jo dávali svojim
drugorojŕ-nim sinovom kot apanažo. Po letu 1122. pa vládali so Istro
ražni krajinski grofje, dokler ne pride 1. 1173. v roke tirolskih An-
dechs-Merano v . Patrijarhi so mnogokrat zahtevali Istro za se in leta
120U. povrnil jo je Otto IV. patrijarhu Wolfgeru. Toda patrijarhi so
iiiieli bolj le naslov vladarjev isterskih, kakor pa pravo vlado, katera
352 S. Rutar: Jedinstvo slovenskib dežel od VII. do XIII. stoletja.
je malo po malem pri.šla v roke Benečanov. Le grofija Istra —
to ime je dobila 1. 1112 okolica pazenska — ohranila se je pred
Benečani. Vládali so jo s početka Andechs-Merani, potem pa Goii-
čani, dokler iii prišla po dedovini v roke Habsburžanov 1. 1874.
L. 1122. bila je tudi Veroneška marka popolnoma loíena
od Koľoške. Tako je ostala ta vojvodina kakor od vetra ognljeno
drevo skrčená malo ne na svoje denašnje meje. Le slovenjegradska
in mnrauska okolica na Stajerskem ter bistriška dolina na Tirolskem
spadale so takrat še h Koroški. Tudi Š t aj erska je postala v istem
času samostalna. Traungausko-štajerski grofje so namreč malo po
malem širili svoja posestva proti jugu njihove marke ter dobili L 1 14í).
tudi „dolenjo marko" (južno Stajersko) in tako do leta llóS. združili
skoro vse današnje ^Stajersko v svojili rokali. Ko je cesar Friderik I.
leta 1180 odvzel Bavarsko Henriku Levu ter izročil jo Otonu
Wittelsbachu, ločil je od Bavarske Traungau in štirsko okolico
ter jih spojil s štajerskimi posestvi traungauskib groíov v novo voj-
vodino Stajersko. Tako je postala druga neodvisna kneževina v
okrožji staré Karantanije. Ali ker je štajerski vojvoda Otokar Ylll.
umri brez naslednikov, sporoeil je s privoljenjem stanov svojo vojvo-
dine Leopoldu Babenb er škemu in tako je bila Štajerská
spojená z Avstrijo 1. 1192.
Kmalu so se povzdignile še nove kneževine okolo Koroške. Kralj
Henrik, sin Friderika II. Hohenstaufskega vzprejel je 1. 12H1 zákon,
da more však knez svoje predpraviee, sodstva, grofijstva in dekanijstva
mirno uživati po starib šegab dotične dežele. Ta zákon zaznamenuje
prvikrat kneze kot deželske oblastnike, priznáva njili vlado kot
jedino veljavno ter izključuje ce.sarsko oblast na onih zemljišrih. ki
so bila knezom podložná.
Ysled tega zákona počeli so se smatrati in vešti kot neodvisni
deželski knezi najprej goriški gróf i j e. Ta lurnsko-bistri.ška rodovina
znala je v XII. stoletji znatno razširiti svoja posestva po Frijulskem.
(ioriškem in Istri. Odkar je bil postal patrijarh vojvoda frijnlski,
bili so goriški grofje práv za práv od patrijarliov odvisni, morali so iz
njih rok vzprejemati svoja posestva. .\li ker so bili goriški grofje ob
jednem tudi odvetu i ki oglejske cerkve in nje posesti, dobili so
(ioričani dosta prilike zdaj to, zdaj ono j)osestvo patrijarliov prisvo-
jiti si. Ze 1. 1202. priznal je ])atľijarli neodvisnost Goriške (t. j.
okrajnega glavarstva (íorice, Krása, Crnjana in Podgrada v Istri).
s. Rutar: Jedinstvo slovenskih dežel od VTI. do XHI. stoletja. 353
Tako se je zaeel gróf Mainhard III. {12'20 — ll^ó^), ki je postal
1. 12Ó4. tudi gróf Tirolskí, imcnovati „pokneženi gróf'' ter kovati
svoj denár (okolo I. 1280). Od sedaj naprej so veljali goriški groQe
kot državni k neži in udeleževali se tudi nemškega državnega
zbora. Kot svojega vrhovnega vladarja priznávali so jedino le
eesarja. Njemn so se klanjali ter obečavali podanost in zvestobo.
V vsem drugem pa so bili neodvisni od eesarja in vojvode, pobirali
so sami regalije po svojih posestvih, načelovali svoji vojski, napove-
dovali vojno ter sklepali mir in pogodbe.
Po vzgledu Goričanov postali so kesneje še drugi grofje deželski
knezi. V to vrsto spadajo: Celjani, Heunburžani, Ortenburžani
in Ptujčani. Dasiravno spadä njih pokneženje v poznejšo dobo,
vender se mi zdi primerno že tu govoriti o teh rodovinah. Heun-
buržani so imeli svoja veliká posestva ob stari česti iz Viruna skozi
Juno v Celejo. Kot staroslávna rodovina ohranila si je vpliv v deželi
in po 1. 1231 izvrševala je knežje pravice na svojih posestvih. AH
že 1. 1322 umre poslednji člen te rodovine, gróf Hermann, in zapusti
svoja posestva sestri Katarini, ki je Inla omožena z grófom Ulrikom
Sounek (Savinek). Ta rodovina je bila doma v Zovneku (Sonn-
egg) v občini Podgora pri Braslovčili. Morda izvira od katerega
starega slovenskege plemiča, ker se nikjer ne omenja, da bi se
bila iz Nemške doselila. Prvikrat se bere ime Sounekov v darilni
listini samostana St. Pavel okolo 1. 1120, kjer se med pričami nahaja
tudi „Gebhardus de Soune (k)". Od sedaj naprej srečujemo pogosto
te plemiče in vidimo, da jim je bila sreča zelo milá glede pridobi-
vanja posestev. Tudi Souneki so rabili odvetništvo gorenjegradske
cerkve za pomnoženje svoje oblasti. Kakor dediči Heunburžanov po-
stali so zelo mogočni in po svoji glavni pridobitvi začeli so se ime-
novati „groíi celjski.'^ Kralj Ljudevik Bavarec potrdil jim je ta naslov
1. 1341 in cesar Karol IV. priznal je 1. 1372 knežjo oblast Celjanov
ter opredelil meje „grofovine celjske".
Posestva Ortenburžanov bila so že opisana. Vleklá so se
kakor širok pas od Spitala na Koroškem proti jugu in jugovzhoda
do Kolpe na hrvatski meji. Zdi se, kakor bi imeli Ortenburžani v
zgodovini nalogo spajati Kranjsko s Koroško. Na svojih posestvih
bili so tudi oni brezdvojbeno neodvisni deželski vladarji ; bili so s
Celjani sorodni in prijatelji Goričanom ter so tako posredovali razmere,
ki so se bile zapotele v XIV. stoletji med téma najmogočnejšima
23
364 Dl*. J. Sernec: Kupčija vzpomladi.
grofovskima rodovinama na Slovenskem. Ko so Ortenburžani 1. 1420
pojnrli, pripadla so vsa njih obšírna posestva Celjanom. Menj vážni
v slovenski zgodovini so Ptujčani. Njih rod je zelo star in omenja
se med prvimi štajerskimi plemiči. Veejo važnost so zadobili še h
ob času kralja Otokarja ÍL, ko je Hartnid Ptujski mnogo pripomogel
k osvobojenju Štajerské od Madjarov in njegov sin Friderik Otokarju
izdal zaroto štajerskili pleniičev. Najvažnejši gradi Ptujčanov so bili
Ptuj, Borel (Ankenstein) in AVurniberg. Ko so 1. 14()!l izumrli, prišla
so njih posestva v roke raznih štajerskih pleraiéev.
Veliká torej bila je razkosanost slovenskih dežel, nekdaj lepo
okrožene Karantanije. Ali vender tudi v Xlll. stoletji slovenská samo-
svest še nikokor ni bila izginila. Zemlja čutila se je še slovenská,
stari običaji še niso bili izginili pred tujimi ustanovarai. In kar je
najvažneje, imeli so Slovenci takrat še svoje narodno plemstvo.
V goriški in frijulski zgodovini tega veka omenja se čestokrat ple-
menita rodovina B oj a n. L. 1280. nahajamo Pužmana Eibiswald-
skega, 1. 136o Valhuna Bistriškega in še 1. 1472 Venka Lustal-
skega. Kóje glasoviti „pevec Ijubezni" Ulrik L i ehtensteinski
1. 1255 po Koroškem potoval, vzprejemalo in nagovarjalo ga je domáce
plemstvo slovenski. V domačem jeziku vršilo se je tudi postavljenje
koroških vojvod, kakor nam priča Ivan Viktrinjski okolo 1. 12HG.
Do 1. 1-269 torej, ko je Otokar II. združil skoro vse slovenské zemlje
v svojih rokah, ohranil se je bil še čvrsto slovenski živelj po vseli
delili Slovenije.
t,í^<^
Kupčija vzpomladi.
g^vičakovana težko k nam Oglasi sc vijola zdaj,
^ Prižlíi poinlád jo draga: Obljnlji liitľo vťavať:
„Stvavij ponujam lepili vam. „„Baržuna kosek mcni daj.
Izberite si blagal^ Z vonjavo hočoni plaíaf.""
Zeleno plátno je lehkó In breskve. slive kiipijo
Kar nagloma pi'odala ; Rudeío, belo svilo :
A dragotino je tcžkó Med Mašami obljubijo
V začetku spečevala. Obilno povračilo.
Gor;izd: Na'cíomu.
355
.Lc vzí'iuito, vas žp poznaní.
Phu'nice ste pošteuo ;
Iz srca rada vso vani ilam.
Naj lišpajo se žene I"
..Plačila vender vašega
Ne bodem učakala;
Saj sestra jeseň vsakega
Bo na vačnn pozvala."
Že kásno trta priletí :
,,„Daj čipke mi brizeljskel
Obetám, polniti kletí
Vipavske in bizeljskeľ*"
,,Nas várala si dostikrat —
„No, ker si zdaj nevesta,
..Še tudi tebi hočera dať,
.,Pa letos bodi zvestal"
Dr. Janko Ser ne c.
^^5íífc^:V.
Na dómu.
lódi pozdrávljen, dóm moj. srčnó
Zopet te vidi moje okó;
Vôs kakor nékdaj še se mi zdiš,
Ko izmed drevja Ijubko blestiš.
Bódi pozdrávljen, prístan moj tí,
Prístan moj varui mladiii mi dni I
V tébi sem sánjal sanje sladké,
Tnje mi bilo življenja morjé.
Ali zapustil tebe neják.
Stopil sem k morju mlád in legák,
Stopil v usóde klamni sem čoln,
Véslal v življenje nádej sem pólu.
V čolnu tem dolgo jaz že veslám,
Kám me ponése, kám — še ne znám :
Samo tó vém, da v mórski propäd
Vtáplja se srčnih vedno več nad!
Tebe le videť éukrat še vsaj.
Prišel sem, dóm moj, zgúbljeni raji
Ves kakor nékdaj še se mi zdiš.
Ko izmed drevja Ijubko blestiš.
Z rôsnim očesom móram od tód,
V tuje spet kraje žene me pót;
Zdrav mi ostaui, mili moj dom!
Morda te videl nič več ne bom.
G o r á z d.
23*
'[?— =^*^VlC=— T-íf-' TÍÍX — "kS^Í
— ^-i5>i,_:
te^ffSiSSíQBÍlSQMMMBMsM
:•. r:^-- ^,-1
— <v;er-— -3,-;-.c:-=
jemu grajaleu.
onížen šopíček cvetic sem nabral
] Ter milému národu v dar ga podal.
In ko sem gQ, spletal,
Da vsem bi dopadal, si nisem obetal, —
Kakó bi pač tega sc jaz nádejal?
Oj, dobro, predobro mi znan je svet:
Ta v jeden, ta v drug zaljubljen je cvet ;
Ta Ijubi vijolice cvetje pobôžno,
A drugemu zdĺ se prcskromno, pretóžno.
In cvét je le všéč mu ponôsno odét, —
Kakó bi vsem bilo ustrézati možno I
Ker mojega srca skrivnostne gredíce
Različne in mnoge gojíjo cvetíce,
Da vsákdo bi zase v s aj nekaj dobil,
Iz raznih cvetic sem svoj šopek povil,
ískal sem cvetic, ki ne zvenejo ráno.
Ki sveže bi bile, ko grm bo že suli, —
Na barvo sem gledal, — še bolj na duli,
Nabral-li sem pravili, to nl mi znanol
To vem pa zatrdno. da cvetke strupéne
V to kitico nísem vpletel nobenel
In gledal sem tudi na tó,
Oj gledal sem pazno,
Da rožam bi trnje izdrl neprijazuo,
Da ne bi se ranil nikdó.
Oh, dobro vem sam, kakó skelí,
Če trnje se v živo nam zasadí !
Gojíl sem zdaj up, da nikdó se ne zbôdo,
Da níliče ne bode trpel mi škodo.
A ničen moj up!
Čuj, nékdo očítno in glásno mi tóži,
Da zbodel pri mnogi se moji je róži,
In môrda še misii, da v cvetkali je strnp.
Ne boj se, ne boj,
Strapá ni v nobeni, prijatelj moj!
A ko bi kak trnček bil kje ostal,
Ki zbodel te res je, mi srčno je žal;
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 357
A upaiu, da luuil se nisi globôko
Ne v srce ne v róko !
Ker barva cvetic vsakdanja ni,
!Moľd;i pa le ])arva te bode — v očí?
Če to je, te cvetke le večkrat preglej,
Privádi okó so ti prej ali slej,
In raôrda še dobra si bóva poznéj I
Če meniš pa rés, da so rože bodéče,
In da so ti rane zadale skeléče,
Natančno mi triijeve róže naštej.
Kakó so te zbôdle, nadrobno povej,
In ako tvoj góvor bo miren in stvaren.
Po tem za odgovor jaz skrben bom, — maren.
S. Gregorčič.
Bájke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina.
8. Gluha loza.
ľošnjarja Pavleta je dobro poznala vsa bela in dolenjska in
še marsikatera druga krajina. Mož je izkusil po svetu veliko
neprijetnega in hudega, ali tako strašnih rečij ni videl in do-
živel nikjer kakor v „Glahi lozi" na Gorjancih. Zgovorni starec po-
vedal mi je to dogodbo takole :
Mislil sem iti zopet na Nemško, kakor smo mi dej ali, ali na Kva-
karsko, kakor govori naš mlajši rod. Dva dobra znanca in nekdanja
tovariša sta me spremila do Streklo vce v. Bil je vroč poleten dan
in nedelja. Krošnjarji se odvadijo radi božje službe. Brez maše šli smo
v Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno
in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih. Koliko bokalov smo
ga udusili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj
preveč. V pijači se domisli človek vsake neumnosti. Tovariš mi je
rekel: Pavle, narediva stavo I Jaz pravim, da ti nimaš toliko srca,
da bi se drznil mahniti cez Gorjance kar od tukaj, brez ceste, cez
hribe in goščave. Vem, da se bojiš Glulie loz e, ker pravijo Kranjci,
Loza je v belokranjskem narečji hosta, gozd.
358 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
da tako straši. Mene so te besede razžalile in vnele. Dejal sem: Tu
je roka! Gluhe loze boje se babe, ne pa jaz. Stáva velja! Ce jo
dobim, kar se bo gotovo zgoddo, dal mi boš desetak. Navlekli smo
se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. Cez Gorjance jo bom
udaril kar precej, da me boš lahko sam videl, če boš liotel.
Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o sta vi še bolj na íanko
pomenili, plačali smo račun, poljubili se in pozdravili in šli však
sebi, jaz na levo, onadva na desno, nazaj proti Crnomljn.
Iz Streklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. Bil sem takrat
mnogo mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jeleň. Ob
jednajstib, vsaj ne dosti kasneje, stal sem že na Gorjancih. Pred sabo
sem videl globoko nižavo, za njo precej visok hrib, za hribom pa
le nizke griče in hosto. Na zadnjem griči se je svetila kapiteljska
cerkev novomeška. Po kratkem oddibanji sem rekel : Hajdimo dalje !
V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. Po tera je šlo zopet v
goro, na tisti precej visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v
svojo malo trgovino, pri katerem kupci bi jemal blago, kam bi ga
nosil na prodaj in v druge také reči. Ko sem se teh mislij iznebil
in se začel z nová ozirati, silno sem se začndil, pa tudi ustrašil.
Svet okolo mene se je bil ves izpremenil. Iz jednega hriba se jih je
naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor sem pogledal in za
njimi molele so še višje gore. Nad Streklovci je ptičev vse mrgolelo.
Peli in zvižgali so liščki, koši, kalini, konopljenke in še brez števila
drugih. Koder pa sem zdaj hodil, ni bilo čuti ne jednega glasa. Bilo
je mŕtvo in tiho kakor v grobu. Od groze izpreletavala me je zdaj
zima, zdaj vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne kamo.
Lezel sem počasno dalje kakor kak izgubljenec. Zdaj nisem raogel
več dvomiti, da sem zablodil vGluho lozo, v tako hosto, kamor
se ne sliši noben zvon, v liosto, katere ni posvetila ne noga
nedolžnega otroka, ne molitev spokorjenega grešnika, v tisti ne-
srečni kraj, ki ni prejel nikoli božjega blagoslova in
božj e m ilosti.
Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost !
Na vsakem koraku so mi se množile strahote in prikazni, kakeršnih
nisem videl poprej nikjer, ne na slovenskí, ne na nemški zemlji in
stopale so préd-me, le pomislite, po belem dnevu, katerega pravijo,
da se vsi strahovi boje. Ce sem pogledal proti jasnému nebu, viselo
je nad mano žalostno, krvavo solnce, ki me je žgalo v glavo, kakor
J. Trdina: Bájke in povesti o Qorjancih. 359
sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, zapažil sem novo čudo :
izgubil sem senco I Brez sence in hlada stala je tudi loza okolo mene.
Moralo je biti nekaj čez poludne, pa so zijali name s skál in dreves
čuki in sove, kakor da je polunoči. Deževalo že ni cel mešec, po raz-
pokanili tleli pa so se plazil i gnju>!ni močeradi. kakor po kakem ve-
likem nalivu. Po tej hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira in vender
je bila vsa pokvečena, škrambolasta, nagnena in polomljena. Stal je
tu hrast. tamo bukev, gabor, javor, klen, ali vsako drevo je imelo
črne veje, kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma
prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano je bilo perje.
Také žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jeseň. Ce sem potipal
kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor da je suho.
To se je godilo. da ne pozabim povedati, sredi rožnika! Ali to še
ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše reči. Po tleli ležale
so sem ter tja človeške roke, noge in druge kosti vse raztrgane
in krvavé, kakor da so jih oglodali ravno kar volkovi. Iz raz-
poke v skalovji rezala je váme mrtvaška glava! Na tenki vejici
je viselo za rudečo žilico gnjusno zatečeno oko. Na drugo oko sem
skoro stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj na tanko ogledovati,
izpremenilo se je — ^ v živega polža! Od vseh stranij so se mi páčili
grdi obrazi, kakor predpustne šeme. Ce sem se ozrl na desno, od-
skočili so na levo; če sem ])ogledal na levo, nagajali so mi na pol
vidni in na pol nevidni na desni stráni. V vsakem grrau je tičala
rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Ce sem" bliže stopil, izpre-
vrgla se je v suho grčo ali pa y kolenčasto korenino.
Tako me je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti :
Za božjo voljo, to vender ni mogoče, da bi bila Glulia loza tako pro-
stoma. Cerkve so v Rožnem Dolu, Lazah, Uršnih selih, Pod grádom,
na Ljubnem in v Cerovci. Od nekod bi se moral že vender kak zvon
čuti. Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš, ne pa
naravnost proti Novému me.stu? Da spoznám resnico, privezal sem za
vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej med drevjem po stari
stezi. Ľahko si raislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet
minút nazaj do traka! Hu, visela je na njem debela kaplja krvi!
Ali zdaj sem se preveril, da se došlej že dolgo nisem pomikal več
naprej nego v jedno mer na okolo I Precej sem zapustil stezo in
okrenil v goščavo, naj že pridera, kamor hočem. Kmalu zagledam
prelaz in za njim nizko, okroglo, prelepo zeleno dolinico. Okolo nje
360 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
štrlele so visoke, črno pečine: v sredini dolca pa je rástla cvetoča lipa,
Ko sem dospel v dolino, prikazale so se mi tri reči, ki so mi nov
strah obudile. Pred nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj
vidite, imel sem je preveč, ležala je okolo in okolo mene, bila je tedaj
okrogla! Po vrhu pečin je bilo razgrneno nekaj belega, ki seje gibalo
sem ter tja, kakor da se súše velikánske rjuhe in jih napihuje in pri-
dviguje polóžen veter. Zrak bil je dragače tako miren, da se nobena
bilka ni ganila, na lipi pa je v vejab tako vršalo kakor v sivem
oblaku, predno se začne usipati toča.
Ali dasiravno sem se nekoliko bal, šel sem vender le pod lipo
in se ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in vročine
so se mi oči kmalu sprijele, ali trdno zaspati mi ni bilo mogoče.
Ležal sem omamljen in kakor otrpnen brez čuta in misii kakih deset
minút. Po tem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih
stranij bližali in se nedaleč od mene strnili in jcli vrtiti okolo lipe.
Ob jednem pa se oglasi petje, tako sladko in milo petje, kakeršnega
moja ušesa še niso nikoli čula. Slišal sem dostikrat ubrané, preumetno
zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih cerkvah. Radostno sem
poslušal lepe pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto pre-
pevanje jedine deklice, ki me je na tem svetu zmotila. Ali vsi ti
glasovi niso bili nič, práv nič proti tistemu petju, katero mi je donelo
na ušesa v Gluhi lozi pod košato lipo. Takó pojo morda nebeskí
angelji, ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta slast in milina.
Ali zdaj pa čujte še jedno čudo, ki je bilo zaduje, zame pa naj-
strašnejše. Mene dobro petje neizrečeno gane in prevzarae. Nobena
druga reč me na svetu takó ne veseli, niti godba. Zdi mi se, da
mi vzrastejo peroti in da bi lahko zletel pod oblake kakoz škrjanec.
Pesme, katere sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da
mi je kar sapo jemalo. Obbajala me je taká žalost in obupnost kakor
še nikoli ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno bolan, slab in
nesrečen. Najrajši bi bil umri. Huje, mislim, da ne more biti niti
pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi
so ti glasovi, ki mi zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali gledati
mi je bilo težko, strašno težko. Pred očmi vleklá mi se je črna megla,
po kateri so švigale ognjene strele. Bleščalo mi se je tako silno, da
nisem razločil nič druzega kakor čeveljce, ki so poskakovali mimo
mene. Ceveljci so bili spleteni iz pisanih gadov! O tem
pogledu je kar kri v meni zaostala. Še le zdaj mi se je ruzjasnila
Negoda: Pogovori. '^61
pravá resnica . T a k o obúvalo n o s i j o v r a ž j e Vile. Spoz nal sem,
da se nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko
petje. Izpreletele so me vse človeške groze, ali tisti trenutek mi je
vdihnil Bog tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno
.sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češeenje, katero sem bil
na potu. ne euvSi zvona, zanemaril.
Ko sem končal molitev. padlé so z mene bipoma vse stiske
in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po
znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno
eerkev sv. Vida. Vile in vsa druga strašila Gluhe loze so izginile,
kakor da bi se bila v zemljo udrla. Prelmda vrotina je poneliala.
ker je začel pihati hladni sever. Poleg sebe sem zagledal z velikim
veseljem svojo Ijubo senco, ki je bila zdaj zopet taká, kakor mi jo
je Bog dal. Brez neprilike korakal sem po gošči. V jedni uri sem
prišel na cesto, v dveli urah potem pa v Novo mesto, kamor sem
bil namenjen. Kakor vidite, dobil sem stavo, ali nisem botel vzeti
ne krajearja.
Moja povest je taká, to sam vem, da jej ni lahko verjeti. Morebiti
se jej boste smijali. Jaz nisem lažnjivec ali na vero vas ne morem
siliti. Pa recite, kar hočete, to mi morate potrditi vi in však pošten
človek, da ima Bog se zmerom pravico in moč, grešnike kaznovati
in da je nedelja za to ustvarjena, da kristijan moli in Bogu slúži, ne
pa da pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana zver po
samotnih brlogih in nezuanih gozdih.
Pogovori.
I.
[ospod urednik! Lepo število pisateljev ste piidohili svojomu
listu. Jaz bi še mislil ne bil, da jib imajo toliko vse slo-
venské pokrajine: a da jih je moci toliko zvabiti in spraviti
j)od jedno strelio, to je že celo podobno malému čudesu, s katerim se
lahko pona.šamo pred vsem slovenskim svetom. Tako je práv : listu
je potreba najprej mnogovrstnosti, in to je moci doseči z mnogo-
vrstnimi močmi. Dvoje, troje pisateljev ne more vsega. Različni so
„SV. Bulia darovi", vseli ni nobeden prejel, in kdor meni, da jih je
362 Negoda: Pogovori.
kdor si domišlja, da more „vsem vse biti", slepi samega sebe in
druge. To je resno govorjeno, gospod urednik, zdaj pa nekaj kar je
bolj na veselo strán. Lepo število pisateljev. pravim, pridobili ste
svojemu listu, a ne samo, da stoje njih bolj ali menj slávna imena
v zapisnilm listu na čelu, po vrsti kakor v litanijah, — možje tudi
delajo in donašajo však po svoji moci. Ko tako sam pri sebi pre-
mišljam to veselo prikazen, veste, kakšna misel mi čaši roji po glavi,
silni muhi podobná. Menda ni práv pametno, da sem tako odkrito-
srčen, tako naravnost, vender to je že tako moja stará lastnost in
slabost, kateri se nečem ali práv za práv ne morem izneveriti, ko bi
liotel. Torej brez ovinkov. Ali ni nobeni slovenskí du.ši prišlo na
misel, da bi v tej dolgi sijajni vrsti pisateljev pogrešala mojega
imena? Da bi dejala sama zase: kje je pa stari Negoda? Da bi
vam celo malo, ustno ali pismeno, poočitali: Kako da niste pridobili
našega pušča vniká z Golovca, tistega, ki je bil celo v deveti deželi?
Ali ga še celo vabili niste, ali pa je mož tako muhast, da neče, ali
kaj ? Tu se mi zdi, da vas práv vidim, kako vam je nasmeh za-
blisnil po vašem resnem uredniškem oblieji. Ali to mene nie ne moti.
Jaz da bi ne bil pisatelj ? „Ille ego, qui quondam ..." Ce jaz nisera,
potem tudi mnogi drugi niso, kateri se prištevajo tej izvoljeni občini.
Slovenskému listu urednik da bi bil mahoma postal tako izbirčen?
Ne káže. Jaz si pa še vender domišljam v svoji pozabljenosti —
pustite mi to siromaško tolažbo — da me je kaka verná dušica videla
„med tistimi, ki jih ni," ter dejala: Kje je pa Negoda?
Ali da primem stvar z druge stráni. Mnogovrsten je res vaš
list, podoben lepo opravljeni mizi z različnimi jedili in pijačami;
však gost nájde kaj za svoje grlo in hvali gostoljubnega gospodarja.
Ali nečesa bi pa vender utegnil pogrešati kak razvajenee, to je tisto,
s čimer se človek po kosilu rad malo „posladká", kar povživa samo
„pour la bonne bouche", za dobra ústa, kakor pravi Francoz. Zlasti
ženské in mladi Ijudje imajo kaj v čisli tako sladkarijo; in tera, po-
sebno ženskim, liočete goto vo tudi ustrezati. Morebiti ste že uganili,
kam merim: nekega listka, „feulletona", zdi se mi potreba „Ljubljan-
skemu Zvonu''.
Však kolikor toliko omikan človek mendá vé, kaj je feulleton,
in kako visoko ga čislajo drugod po svetu, to je razvidno že iz tega,
da je bil, kakor vam je znano, neki danajski list razpisal šest sto
goldinarjev darila za najboljši spis (ali tri najboljše spise) té vrste.
Negoda: Pon:ovori. 363
To je že nekaj. Ta list namreč; mendá še ne práv utrjen, spoznal je
in eutil, da mu je, ako hoče stopiti v vrsto z drugimi velikimi časniki,
potreba dobrega feuilletona k}ikor slepou vida. Jaz sem bil práv rado-
veden, kakíen bode vspeh tega nenavadnega razpisa. Spisov se je bilo
nakopičilo sedem sto! Gorje ubogim sodnikom! Toda také grmade se
je bilo nadejati. Nemcev je dovolj na svetu, in pisati zna do malega
však, brez tistib, ki govoré in pišejo ta jozik, dasi niso Nemci po rodu.
Ali kakšen bode najboljši spis, kakšen drugi in tretji? Nemci imajo
toliko slavnih pisateljev, in darilo je bilo primeroma tako obilno, da
se je laliko tudi kakemu prvaku vredno zdelo, da seže po njem. Prvi
spis, „la créme de la créme," to bode gotovo kaj posebnega, vzor-
nega ! Po pravici rečeno : ta spis ni bil nič kaj tako čudovitega.
Ko bi človek ne bil vedel, v kakih okolnostih je zagledal beli dan,
bral bi ga bil, kakor bere kak drug spis „pod črto" — v velikem
dnevniku. In drugi in tretji primeroma ravno tako ! „Tant de bruit
pouľ — un feuilleton." Ta prikazen je bila meni v nekako tolažbo:
izprevidel sem namreč, da tudi Nemci „z vodo kubajo," kakor mi drugi
ubožni Ijudjo. Mimo gredé naj tu še nekaj omenim. Jeden izmed
natisnenih pohvaljenib spisov se je imenoval „Apoikis." Ta Apoikis
je nekaka „Deveta dežela," moja deveta dežela, dostavljam z nekim
pisateljskim ponosom — Bog mi ga odpusti I Samo da je blago malo
filozofično obšito in obrobljeno, kar ga pa nikakor posebno ne pripo-
roča. Ne da bi bil pisatelj posnemal ali tudi samo poznal mojo
„deveto deželo", kaj takega mi ne prihaja na misel. Ali brez nekega
vtisa name pa vender to naključje ni ostalo. Začel sem se nekako
čuditi; dejal sem sam pri sebi : glejte si, če je tako, morda pa vender
nismo, kar si bodi ! Vidite, že to vam káže, da imam nekaj pisa-
teljskega na sebi, vsaj slabost, če že druzega ne.
In zdaj hočem skleniti obroč ter po dolgem okoliši priti zopet
na prejšnje mesto. Naravnost móram reči, da kaj takega še nameraval
nisem, samo posrečilo se mi je. Seveda je nespametno, tako očitno
povedati, da Človek piše brez pravega načrta, kakor se piše pismo
prijatelju brez posebne priprave. Reči pa sem hotel to: listka (ta
beseda mi ni práv po volji, ali kaj se hoče, vsaj slovenská je !) listka
je potreba „Ljubljanskemu Zvonu": do sedaj se ni še nihče oglasil s
takitn blagom, kaj ko bi Negoda posku.sil? Ali pa imaš. prijatelj, po-
trebne zmožnosti? Ali ves kaj je feuUeton? Bog ne daj, da bi si jaz
kaj posebnega domišljeval ; tudi bi mi ne bila nikdar prišla ta misel,
364 Negoda: Pogovoi'i.
ko bi ne bil videl mesta praznega. Ko ni belega kruha, tlober je
ovsenjak, če ni človek od sile razvajen. Za silo bo že tudi Negoda.
Tisto pa, kaj je feuilleton, zdi se mi, da precej dobro vem:
vsaj pečal sem se, skoraj od mladih nóg, dovolj z njim : to je: bral
sem lepo števdo raznih feuilletonistov, začenši od Jules-Janina v
„Journal de Débats" ki mu pravijo oča feuilletona, do — do — zdaj
pa ne vem, koga naj bi imenoval, recimo torej : do našega — Jaká!
Tako zvesto, tako pobožno ne bere slovenská kmetica v nedeljo pri
SV. božji službi iz svojih raolitvenih bukvic, kakor sem bral jaz nekdaj
svojega E. Kossaka v „Kolonjskem časniku," čo S3-ne motim. Ta
je bil svoje dni najboljši, morcbiti jedini dobri listkar v Nemcili. In
še dan denašnji ne zamudim rad kakega dobrega podčrtnega sjíisa v
dunajskih listih. V dunajskih, pravim, kajti to je gotovo, da so
Dunajčani v feuilletonu ne samo dosegli, nego tudi prekosili vse druge
feuilletoniste, tudi francoske. Veliki časniki dunajski so zlasti pred
nekim časom kar tekmovali, hitali se s feuilletoni iz najboljših peres.
In ne da bi možje samo posnemali, nekateri izmcd njih so práv iz-
virni in skoro však ima svoje posebno obličje, tako da ga je že iz
prvili vrstic lahko spoznati. Gotovo se tudi vi sami, gospod urednik,
še spominate famoznega J. J. K. (Krassnigga). To je tisti, ki je nekdaj
med drugim pisal : Ko bi se bralo v uradnem Dunajskem časniku
pismo cesarjevo ; Ljubi J. J. K. ! imenujem Vas za svojega itd. Kakor
bomba je bil nen .doma treščil med dunajské žurnaliste, ali recimo
rajši, kakor meteor je bil prisvetil in zopet ugasnil kakor sijajna pri-
kazen na nebu. To je bila izvirnost, to je bila „verve", duhovitost,
humor, ironija, sarkazem in vse, česar človek more iskati v feuille-
tonu. Ali mož je bil sijajen talent brez pravega značaja. Nenavadni
sijajni vspeb je moža — Korošca kar upijanil in omotil ; brez trdne
estetične in etične podstave zašel je v „manéro" in naposled zabredel
v pravo capinstvo. Pravo svárilo vsem mladim literátom I
Da, „manera"! Skoda, da nimamo slovenskega izraza tej spaki!
To besedo namreč rabim tu v estetičnem zmislu ; v tem i)omenu je
manera stilu, zlogu popačena sestra, pravá karikatúra njegova. Kar
je v zlogu dobro, lepo, to je tu vse „pretirano" in tako izpremenjeno
v svoje nasprotje.
Hotel sem govoriti se o mnogih drugili listkarjili, u.i priliko o
Spitzerji, Stettenlieimu, Zieglerji; ali s tem bi grešil zoper [)rvi zákon,
ki velja v prostili pogovorili in ta je, da se govorica ne sme predolgo
sukati ob jednem in istem predmetu.
A. Žiimor : Matej Tonejec-Samostal. 365
Zakaj pa govoiim toliko o ťeiiilletonih ? Ali se morebiti hoée
Negoda kako meriti z njimi? Ľog no zadeiii! Pokazati sem hotel
samo, da sem se mnogo peeal s to vrsto literatúre. Da bi pa
jaz s kom tekmoval, posnemal ga, ali kaj jednakega, za to sem
preskromen ali pa preponosen. Negoda je in bodi Negoda! Jaz
se ne bodem nikdar páčil, nikdar delal se po šili dovtipnega in duho-
vitega ; izkušal bodem govoriti naravno, prosto, kakor naj bi se si)loli
povsod govorilo in pisalo, zlasti pa v feuilletonu. Ce hočete vzprejemati
moje „pogovore", nameravam v njih svojim rojakom Čaši kako kratko-
časno, čaši kako pametno povedati v prosti, lahki obliki, kakor se
jiametni Ijndje pogovarjajo pri kozarci vina v veseli družbi.
Negoda.
I Matej Tonejee-Samostal. I
Spisal A. Ž u m e r.
né lá. mája ob poludveli popoludne umri je v Gorjali poleg
Bieda na Gorenjskem Matej Tonejec, učitelj meščanski soli
v Leopoldovem na Dunaji in c. kr. častnik v rezervi. Z imenom
Samo stal bil je vsemu sloven.skemu svetu znan ])i.satelj ter Ijubezniv
opisovalec in pripovedovalec. Pri njegovi gomili ne žaluje samo
njegova rodbina in vsa fara Gorjanska, temveč ves národ slovenskí,
kateri izgublja po neizprosljivi smrti list za listom. Kadar iz svoje
družbe izgubimo zaslužnega sivolasega starčka, žalujemo po njem,
vender nam je v tolažbo to, da je moralo tako priti, ker mu je po-
tekel od prirode odmerjen čas. Kadar pa nas zapusti nadarjen in
delaven mož najlep.še starosti, ki do svoje smrti .se ni druzega užil
nego grenkobo in težave tega sveta, kateremu se je boljša prihodnost
ravno odpirati začela, kateri je ravno zastavil svoje pero in zbirati
jel bogate svoje moci, tako da nam je bilo od njega .še mnogo pri-
čakovati : tedaj je naša žalost preveliká, neutolažljiva, ako premišljamo,
36G A. Žumer: Matej Tonejec-Samostal.
koliko bi bil še ustvaril dobrega in koristnega za- svojo domovino,
za svoj národ.
In tako se nam godi danes s Tonejcem, ko z solznimi ocmi
stojimo ob gomili drazega prijatelja.
Matej Tonejec je bil sin neimenovitih roditeljev. Porodil se je
dné 9, septembra 184G.leta. Sedmo leto dopolnivši vstopil je v domáco
šolo, katero je nekoliko let obiskaval. Tedanji Gorjanski učitelj
L. Mencingar, spoznavši „Matevževo" nadarjenost, poučevalga
je nekoliko posebej in vplival na njegove roditelje , da so ga
dali dalje v šolo. Normalno šolo v Beljaku z izvrstnim vspehom
dovršivšega peljali so oča v Kranj v „latinské šole". V kratkem času
spoznali so njegovi učitelji v njem prayi biser, „gemma", kakor ga
je imenoval njegov izvrstni učitelj Brodnik. Iz Kranja pride na vi.šjo
gimnazijo v Ljubljano, kjer je bil vzprejet v Alojzijevišče. Však razred
z odliko dovršivši prebil je leta 18()9. zrelostni izpit tudi z odliko
in je vstopil kot jednoletni prostovoljec v 28. pešpolk v Pragi, kjer
je ob jednem obiskaval vseučilišče. Izvolil si je filologijo, ker je imel
posebno veselje do jezikov. Tam je slušal klasične jezike, sára pa se
je učil češčine in francoščine. V slabem gmotnem stanji moral je po
dokončanem vojaškem letu vseučilišče zapustiti ter októbra meseca
1. 1870. vstopiti v Ijubljanski seminár, katerega pa je zaradi vojaščine
zopet popustil.
Takrat se je vsled novega šolskega zákona začela Ijudska in
meščanska šola bolje razvijati. Za tega delj gre Tonejec v učiteljišče v
v Celovec, kjer ga je njegov prijatelj in sorodnik profesor T. Schrey
po svoji moci podpiral. Leta 1872. prebil je tam z odliko izpit za
meščanske šole iz vseh predmetov razen risanja in postal je ob jednem
suplent na realki. Tega leta dobil je službo na dekliški meščanski
soli v Celovci, kjer je poučeval v realističnih predmetih. V tej službi
bavil se je vedno s prirodopisjem in si napravil obširne zbirke, poleg
tega pa je uredoval s prof. Schreyjem tedanjo Slovensko prilogo nem-
škemu poljedelskemu listu, ki ga izdava koroška poljedelska družba.
Misel na univerzo pa mu ni dala mirovati, dokler ni dobil
leta 1875. službo učiteljsko na dekliški meščanski soli v Leopoldovem
na Dunaji. Vkljub svoji težavni .službi vpisal se je na univerzo,
kjer je obiskaval prirodoslovne predmete in inatematiko. Pretečeno
jeseň je prebil protesorko preskušnjo iz teh predmetov. Med tem pa
je dostal tudi stenografski izpit za srednje šole. Ni čuda, da je toli
A. Žumer: Matej Tonejec-Samostal. 367
diiševnega dela, -^ kajti v tera času je tudi pridno sodeloval pri lepo-
sloviiih listih slovenskih — slabo vplivalo na njegovo telesno zdravje ;
raogoče, da je tudi bosenská oknpacija, od katere je bil cez mešec
dnij odpušcen, nekoliko pripomogla, da je začel hirati in d;i voč ni
ozdravel.
Kako iskreno je Ijubil svojo ožjo domovino in svoj národ, ne
kažejo samo njegovi spisi, ki se vsi od prvega do zadnjega ticejo
samo domaeih predmetov, temveč o tera priča vse njegovo življenje.
Vse, kar se je naučil in kar je znal. imelo je le namen, koristiti
svoji domovini: zato šije po dokončanili študijah najbolj želel dôstojne
službe med národom svojim. Služboval je vedno v Nemcih, ali vse
njegovo čuvstvo bilo je pri národu slovenskem. On je ostal, kar ga
je mati rodila. Tudi njega je zadela šiba dunajskega mestnega zbora,
ostrá graja, ker je pri Ijudskem štetji zapisal, da je njegov občevalni
jezik — slovenskí. Ravno tako ga je nem.ški „ Schulverein " na Dunaji
hotel ob .ime pripraviti, ker po svojem prepricanji ni mogel njega
ud postatí. A vse je bilo zamanl Kjer j^ služboval, povsod so ga
kolegi spoštovali in Ijubili kot čist značaj, otroci kot Ijubeznivega
učitelja. V dokaz naj navedem le besede iz smrtnega lista, ki so
ga izdali njegovi kolegi na Dunaji: „Mit ihm scbied ein aufopferungs-
voller, allgemein verehrter Ijehrer, liebenswiirdiger College und edler
Charakter."
Neprecenljivo pa je njegovo delovanje za svojo rodbino in za
svoj rojstveni kraj Gorje. Vedno je izdatno podpiral roditelje svoje.
Pri skromnih dohodkih dal je svojo sestro v dekliško šolo' v Celovec
in potem dve leti v Idrijo čipkarstva se učit. S tem postal je • velik
dobrotnik dekletom revnih družin Gorjanskili, kajti pred dvema letoma
počela je Tonejčeva sestra domáca dekleta poučevati v izdelovanji
tipek, tako da jih je sedaj že kakih oO izučenih. Izdelke pa je on
na Dunaji prodajal, in revnim družinám je bilo s tem jako poma-
gano, dekleta pa so se tudi navadila marljivosti.
Sam marljiv kakor bucela zanimal se je tudi za to našo dobrot-
nico in je domáce Ijudstvo vzpodbujal k bučeloreji. Da bi dejal lep
vzgled. ukvarjal se je o počitnicah, Jcatere je vselej od prvega do
zadnjega dné doma _v Radovini" preživel, sam z bučelami. Koliko
pa je še imel drugih idej za izboljšanje gmotnega stanja v svojem
kraji! Po pravici, on ni bil učitelj le mladini, temveč učitelj mladim
in starim, v pravem pomenu Ijudski učitelj, učitelj národa svojega.
368 A. Žumcr : Matej Tonejec-Saraostal.
Kar je delal, dalal je le za svoje Ijudstvo ; živel je le drugim, sam
je bil vedno posledriji. Pri skromnem življenji pa je bil vedno dobré
volje in poln dovtipa. Sovražnika ni imel niti jednega, prijateljet
pa toliko, kolikor Ijudij ga je poznalo.
Veliko prostega čaša prebil je tudi po gorenjskih planinah v
triglavskem pogorji, katero je v vsakeni oziru tako dobro poznal
kakoľ malokdo drug. Iz tega poznanja nastale so slike njegove iz
gorenskih planin, s katerimi se je prvič oglasil v Stritarjevem „Zvonu"
in katere bistro kažejo, kako se je pokojni uživil v vse čuvstvo pri-
prostega našega národa, živečega po gorenjskih planinah. Te slike,
žive priče o mišljenji in življenji planinskih Slovencev, pridobile so
mu mnogo prijateljev v čitajočem občinstvu slovenskem.
Kako obeeljubljen, čislan in spoštevan je bil pokojni, to je
sijajno pokazal pogreb njegov dne 17. t. m. v Gorjah. Krasnih in
dragocenih vencev je došlo lepo število od raznih prijateljev in iz
raznih krajev. Omenjam posebno onih, katere so mu poslali njegovi
dunajski kolegi, „Ljubljanski Zvon" in učenke njegove. Obilo nje-
govih prijateljev iz Ljubljane, Radovljice, Bieda, Jesenic, Javornika it<l.
sešlo se je k njegovemu pogrebn, katerega se je ndeležila tudi šolska
mladina. Tudi ])riprosto Ijudstvo je z mnogobrojno udeležitvijo poka-
zalo, kako zna ceniti svojega dobrotnika in prijatelja. Ako nas je
lepo petje pred hišo in na grobu že ganilo, nastala je grobna tihota,
ko je prof. Suklje, poslanec „Ljubljanskega Zvona", zaeel govoriti
nagrobni govor, v katerera je z zgovorno in lepo besedo opisal živ-
Ijenje blagega pokoj nika, kako se je boril z nemilo mu usodo, kako
je delal in trpel, da bi koristil národu svojemu. Solze so žali vale
oči vsem poslušalcem. Ko pa je zagrnila črna zemlja prijatelja prí-
rode, obsula je mladina s svojimi venci grob njegov tako, da je bilo
videti samo kup pisanih cvetic, kar je zopet množico do solz ganilo.
Takoj po pogrebu osnoval seje odbor, ki hoče že do 15. avgusta
pokojnému postaviti mal, dostojen spomenik.
Nadejem se, da tudi čitatelji „Ljubljanskega Zvona" ne ])ozal)ijo
pisatelja slovenskega Samostala, ter pošljojo po svoji moci mal obolos
za njegov spomenik ali g. Janku Zorovniku nadučiteljn, ali pa
g. J. Znmru županu v Gorjah pri Biedu.
-^^
L.: Fi-an Hlávka. 369
I Fran Hlávka. I
v ;"). dan meseca iiiaja t. 1. ob 2. uri zjutraj zatisnil je v Ljubljani
po ílolgem bolehanji, izpolnivši jedva svoje 2í>. leto, na veke svoje trudne
oči Fran Hlávka, korektor Národne Tiskarne, „Slovenskega Národa"
in tudi lanskega „Ljubljanskega Zvona".
Porojen 28. marcija 1853. leta v Eadovljici na Gorenjskem iz českega
očeta in slovenské matere preselil se je z roditeljema še dete v Ljubljano,
kjer je oca bil sedlár, hišni posestnik in nieščan Ijubljanski. A v svojem
tretjeni letu izgubi že svojega očeta, v petem svojo mater. Siroto vzele
so tete v Kranj, kjer je dovŕšil Ijudske in prvé štiri latinské šole; peto
in šesto šolo obiskoval je v Ljubljíini, potem pa prestopil na učiteljišče.
A predno to do cela dovŕši, gre za pomožnega učitelja na Ig in potem
v Veliké Lašče. Toda zaradi svojega vselej odločno narodnega mišljenja
in delevanja, katero so tedaj učiteljem šteli v največji greh, in zaradi
raznih, deloma ne zakrivljenih prepirov s šolskimi uradi ostavi učiteljstvo
ter stopi 15. aprila 1878. 1. za korektorja v Narodno Tiskarno, kjer je
bil ob jednem tudi sotrudnik pri „ Slovenskom Národu". Za Jurčičeve
bolezni písal je večkrat sam pod Jurčičevim nadzorstvom ves redakcijski
del in osobito o volitvah posrečili so se mu marsikateri dobri úvodní
í'lankí in dopisí iz Ljubljane in iz učiteljskih krogov. V prostíh urah
se je pridno pečal z glasbo, pel in pesni skladal ter písal glasbena po-
ročila v ražne liste slovenské. Av gusta meseca 1881. je pa tako obolel,
da je moral ostaviti svoje korektorské mesto. Lotila se ga je huda plučna
bolezen, dokler ga ni napósled vzela letošnja pomlad in v 7. dan majnika
meseca spremílí smo ga slovesne k sv. Krištofu. Sprevoda so se udeležila
vsa národná društva Ijubljanska in lepe vence položili so pokojnému na
krsto in na grob „Glasbena Matica", kateri je bil umrši odborník, „Sokol",
„Slovenskí Národ", „Ljubljanski Zvon", dalje sorodnikí in prijatelji.
Hlávka je imel lep muzikalen in písateljsk talent, a premalo resnobne
volje, da bi ga bil harmonično dovršoval in razvijal. Sam Jurčíč mu je
priznával, da bi bil lehko nadarjen žurnalist ; a bil je prenagel, prene-
premišljen delavec brez tíste v s e obce omíke, katera je žurnalistu vrhu
bistrega vída, jeklenega značaja, mladeniške navdušeností . in brzega,
ostrega peresa največja potreba. Od tod mnoge híbe v njegovíh spísíh.
Labka mu zemlja! L.
24
>/ oK'
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih naufinega ministerstva sestavil A. Rez en Sek.
(Dalje.)
5. Materijalno vzdržavanje šol.
Materijalno vzdržavanje početnih šol je prepuščeno občinám saniini.
Troškovi, kóje ima národ za ucilišča, jako so različni in se ravnajo po
bogastvu in razvitku pojedinih okrofíov. Kjistendilski okroj/ s 143. B*};")
stanovniki potrosil je 1. 1880/1. vsejía skupaj 80.778 fr. 28 ct. za svoje
šole; torej pride na jednega ustano vniká ä (5 ct. Istega leta iniel je
Trnovski šolski okrog s 181.504 stanovniki vseli troškov za šole i;54.;](;2 fr.
31 ct.; t. j. tam pride na vsakega stano vniká 74 ct. šolskili troškov.
Najglavnejši izvor šolskih prihodov so prostovoljni davki, ki so raz-
deljeni in se zbirajo med samimi členovi občine. Razen tega tudi cer-
kovni prihodí skladajo nekoliko v šolske svrhe (n. pr. v Trnovskem 2ít-í>"/(,
od vsega). Tako je bilo pose])no za vojske, kajti učitelji bili so tedaj
zadovoljni z jako malo plačo, tako da so ti prihodi v mnogih predel ih
bili čisto dovoljni za vzdržanje učilišč. A sedaj so postali troškovi
večji in razen tega treba, da se čaká rešenje vprašanja, kateri del teh
prihodov bo pripadal cerkvi in kateri soli. Izmed vseh cerkovnih pri-
hodov najvážnejší je ta, ki se dobiva od monopola za voščene sveče,
kakor je postanovil kneževski úkaz 20. febr. 1. 1. Po lem monopolu pre-
povedano je privatnim Ijudem líti in prodavati voščene sveče za cerkve.
V vsaki okolici obstojí jedna okolijska livníca. Dve tretjini čistega
dobička od prodavanja voščenih sveč imata se upotrebití za pomoč mestnim
občinskím šolam, a jedna tretjína ostaje za cerkev.
Najgotovejši príhod dobivajo šole od nepokretnega imetka in od
kapitálov, od selskih ol)čnih njiv. vrtov, pašnikov. nialinov, gostilnic, od
prostovoljníh podarkov in sporočil dobrodeljnih domoljubov. Takovega
nepokretnega imetka imele so do osvobojenja samo mestne šole ; a naučno
ministerstvo gleda, da preskrbí šolam i)Ovsod, kjer je mogoče, takega
imetka, t. j. da se opredeli od obč'nskíh njív jeden del za šolske svrhe
A. Bezénšek: Solstvo in prosv^tni zavodi v kneževini Bolgarski. Htí
in (la se poseje od olyŕine. Na ta načiii dobivajo šole svoj stalen prihod
in niso prepustené slucajnostira, katere se moiejo dogoditi, ako se vsako
leto zbira od hiše do hiše, ali ako se davek vsakega leta deli in nalaga
na občinarje. Bolgarska je se slabo naseljena. inia mnogo pustih. neob-
delanih zeniljišô. katera se bodo povzdignila v ceni, ko se národ poninoži
in narodno bogastvo poveča.
Brigo za šolske prihode in troškove. kakor tudi za šolska poslopja.
za redovno obiskovanje šole po otrocih in v obč-em vse šolske stvari
nalaga občina šolskemu odboru (učiliško nastojatelstvo), ki obstoji od
treh ali vec členov in se izbira od národa za jedno leto. Ta nacin ima
mnogo neudobnostij, ker odbomiki so samo prostovoljni služitelji občinski,
in nimíijo nikakeršne administratívne avtoritete. Posebno po selih zapadnih
stranij ti odbori nikakor ne vspevajo: n. pr. v Kjinstendilskem okrogu je
6 9 "/o odbomikov, ki ne umejo čitati in pisati. Zato se nanierja v pri-
hodnje tako napraviti. da bode namestu posebnega odbora sama obŕinska
úprava odgovoraa pred ministerstvom za šole: a za to se bode poskrbelo
v novem občinskem zákonu.
6. Solska poslopja.
Šolske hiše napravljene so v nekojih mestih dosta lepo, a po
drugili imajo le redko potrebne lastnosti. Še slabeje izgledajo po vaséh,
kajti v turških (asih okolnosti niso dozvoljavale, da bi si kristjani
napravljali uglednejša občna poslopja. V Rahovskem okrogu vidimo n. pr.
v vsakem selu po jedno malko hišo. v kateri je šola in cerkva zajedno.
V Vraeanskem nahaja se mnogo šol po bivših kulah, katere so imeli
turški begovi po selih. A' iztočnih okrogih, po vaséh, kjer so bili poprej
Čerkezi. nahajajo se šole neredko v polurazrušenih in malo pokrpanih
džíimijah (turških cerkvah), a v zapadnih okrogih cesto so šole v naj-
prostejših kolibicah.
Zaradi tega skrbi ministerstvo, da se stroje, kjer koli je mogoče
prilicna šolska poslopja, ako ravno so napravljena na prost način;
glavno je, da so dovoljno svetla, prostrana i zdravá za prebivanje. Ko
bodo imeli vsaj jedenkrát svoja šolska poslopja v redu, drugo potrebno
se bo laze našlo.
Kako se brigajo samé mestne in selske občine za zidanje šolskih
poslopij. pokazujejo sledeče številke : Po vojski postavljenih je v Bolga-
riji novih šol o27: 1. 1880/1. začelo se je zidati 115 šol. od katerih
se je do konca leta dozidalo 79. a o*! zavŕšilo se jih bo še letos.
24*
372 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
V Sofiji se žida sedaj nová krásna gimnazija v volikom štiiu, ki
bo odgovaľjala vseni zahtevam pedagogije i liigijcnije, a ))odo ol) jodnoni
okrašenje mesta, kakeršno se še v Avstriji redko nahaja. Isto tako
stavi se lepo poslopje za realko v Lompalanki, itd.
7. Vladine podpore šolam.
Ministerstvo poniaga v nekaterih sluíajih občinám za solske stavbe,
posebno ako so občine siromasne, od vojske upropaščene, ali pa ako je
stanovništvo v omiki zeló zaostalo, ker samo podpore dane od vláde
morejo podbuditi národ k večjemu negovanju šole. V to svrlio nazna-
čená je svota pod nazivom „pomoci občinskim' šolam" v državnem pro-
računu 1. 1880. s 350.000 franki, a 1. 1881. s 300.000 franki.
V sledečili številih so naznačené vse podpore, kóje so se dale
od dŕžave raznim bolgarskim šolam v kneževini, od kadar se je osno-
vala vľhovna državna úprava za učilišča do 1. janiivarja 1H8-J:
1.
V
Soíijskem okrogu
3G.8O0
frankov
2.
n
Kjistendilskem okrogu
44.G00
n
3.
75
Trnskem okrogu
38.500
»
4.
»
Orhanijskem okrogu
10.800
»
5.
»
Vidinskem okrogu
29.100
»
G.
J)
Lomskem okrogu
1.000
n
7.
n
Berkovskem okrogu
11.000
T>
8.
n
Rahovskem okrogu
4.400
7>
9.
n
Vračanskem okrogu
7.400
n
10.
v
Plevnenskem okrogu
9.000
n
11.
J)
Lovčanskem okrogu
IG.IOO
55
12.
n
Svištovskem okrogu
800
55
13.
n
Sevlievskem okrogu
9.400
55
14.
n
Trnovskem okrogu
27.450
55
15.
7!
Ruščuškem okrogu
20.240
55
IG.
n
Silistrenskem okrogu
11.400
55
17.
y)
Razgradskem okrogu
7.50(»
55
18.
n
Eski-Džumajskem okrogu
10.800
55
19.
n
Šumenskem okrogu
23.900
55
20.
n
Provadijskem okrogu
8.200
55
21.
r)
Varnenskem okrogu
(Dalje pľihodnjič.l
53.350
55
'>> B '^•-^^^'^-^'^-^^^'^^^'^^^-^'^ •
^V'.^N^C J*•.^^^ ^•.^^^ ^M.^^r ^^.^Nr K'^^I t^/T../^, 7//:,.<a, '^f)^>^^^, ^'/^-'-eí. ^'',^<"?4, 1^.''
r?>, ^ •- *>>, _•> -?,,:•, t,, >•, "í-,, > •, B- -JH '■ - rt^ ''i .v** /<- .>-«T // .iS* ''- •^'^ U'.
'' s '=^ -== — ^^^~ ' ^ íLi-J ^ ľ ' „ __^j^
!^S''''^^'''5ŕ^'«ís^'íj^'''«j*^'s)y',i»' _3*'*' ■' . • •^'«yr^^?''«^
Knjige „Matice Slovenské" za 1881. leto.
Gcometrija za nčiteljišča. — Sestavil L. Lavtar, ces. kralj. profesor v Mariboru.
Založila in na svetlo dala „Matica Slovenska." V Ljubljani 1882, v 8«^'. 204 stranij.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. Cena 1 gld. 20 kŕ.
Pisatelj, katerí je leta 187!). spisal občno aritinetiko za učiteljišča,
podaje naiii tnkaj geometrijo z jednakim namenom. Sestavljena je ta
geometrija popolnoraa po Močnikovi knjigi: „Lehrbnch der Geometrie fiir
Lehrerbildungsanstalten. " Pisatelj je to storil deloma na željo vladino,
kateri je nekoliko Ijubša prestáva že uvedene nemške učne knjige,
deloma tudi zbog tega, da je bilo zaradi zmanjšanja stroškov možno
clichéje Močnikove knjige rabiti.
Naša geometrija obseza isto tvarino, kakor Močnikova in nekoliko
nedostatkov, kóji so poznani iz Močnikovega originala, prešlo je tudi
v Lavtarjevo delo.
Vender ne smemo L. Lavtarjevega dela prestave v ožjem pomenu
besede imenovati. Rabil je sestíivljaje svoje delo tudi Schrammovo
in Frischaufovo geometrijo; prvo pri izbiranji nalog, drugi pri ure-
dovanji tvarine samé.
V sledečih vrstah omenjati hočemo glavne razloc-ke nemške Močnikove
in slovenské Lavtarjeve geometrije, tér izraziti svoje mnenje o teh po-
pravah ali preinačbah.
Obravnavaje stožkosečnice izpustil je pisatelj vse ono, kar
ima ^ločnik na onem mestu iz analitične geometrije o koordinatah in
jednačbab teh krivih ert ; — zato pa je najpotrebnejše stvari o koordinatah
dodal v posebnem oddelku, kateri govori o šime tri j i in projekciji.
To je hvale vredna prememba. Preverjeni smo, da jednačeb stožkosečnic
ne razume pravo nobeden. kdor se ni prej učil jednačeb preme in kroga.
Tudi ni umestno, obravnavaje jedno tvarino, recimo elipso, takoj v
sredi svoje obravnave začenjati razgovor o čisto novem in drugačnem
predmetu, kateri bi imel prvému še le pomožno služiti. Ako je Močnik
hotel podati tudi jednačbe stožkosečnic, naj bi najpotrebnejše reči o
koordinatah učil že popreje.
374 Prof. A. S.: Knjipe ..Matice Slovenské"' za 1881. leto.
Kar pisatelj govori o simetrični leži in projekciji, to mu
odobrujemo ; vender bilo bi pripravneje o simetriji govoľiti še le v
steroomotiiji ; ker pri tvorih v jedni in isti ravnini ))ľav za práv o
simetriji govoriti ne moremo. Dva ravna tvora, katera bi po tej definiciji
imela liiti simetrična, sta skladná. (Cf. Frischauf : Elemente der Geometrie.)
V planimetriji uvedel je pisatelj tudi nov, do zdaj nenavaden
pojem: sokotje. Sokotje krstil je tvor. katerega dobimo, ako se sečeta
dve premi v jedni in isti ravnini ter tvorita sovršne kóte in sokote.
ízrek: .,dve sokotji, kateri imata dva kóta paroma jednaka, imata tudi
vse druge kóte paroma jednake" slúži pri dokazili o vzporednicah vrlo
dobro ter nekoliko polajšuje dotične, navadno puste dôkaze.
V stereometriji postavil je pisatelj „klin" na čelo. Uzroke,
kateri so ga na to napotili, navaja v predgovoru. Ne moremo reči, da
bi stvar s tem veliko pridobila ali pa izgubila. Mnenja gledé tega morejo
biti različna.
Prvému koraku dosledno uči nas pisatelj izmed teles najprej pira-
mido potem še le prizmo, stožec, cilinder in kroglo. Po definiciji raz-
ličnih prostorov bilo bi pa dosti bolj naravno, da bi pisatelj za piramido
uvrstil stožec, za prizmo pa cilinder. V obce se nam dozdeva, da je
stereometrija, posebno v prvem oddelku, v vsej knjigi najmenj dosledno
obdelana.
Odobrujemo pisatelju tudi, da uči geometrijski naris in mreže
posameznih teles takoj na dotičnem mestu, ko je lastnosti ali svojstva
jednega teh teles pokazal, — ne pa še le za vse skupno na konci
stereometrije. Za učenca je dobro, da si zna rázna telesa narejati iz
lepenke. Dôkaze, da so „prizme, oziroma piramide. prostornojednake, ako
imajo jednake osnovne ploskve in jednake višine," kakor jih navaja
Močnik, izpustil je pisatelj in nadomestil jih z drugimi priprostejšimi,
tedaj tudi láže umljivimi. Omenjene izreke dokazuje namreč s premikanjem
ravnih likov v prostoru.
Pri krogli omenja in definuje ^ločnik v svoji geometriji tudi
sferične kóte in sferične trikot nik e. V Lavtarjevi geometriji jih
pogrešamo. Vender bi bilo primerno jih vsaj toliko omonjati, da učenec
razume. kakšen pomen imajo časomerní koti, o katerih čuje v geografiji.
Z nekaterimi vrstami in s pridejanima dvema likoma bi bilo o tem
dovolj povedano.
V trigonometriji definuje Močnik kotne funkcije najprvo pri
pravokotnem trikotniku, Lavtar takoj splošno. Lavtarjevo postopanje kot
Tiof. A. S. : Knjige „Matice Slovensko" za 1881. leto. 375
splošneje nain bolj ugaja ter tudi delo krajša. Pri §. 207. bilo bi
potrebno, da bi dodal pisatelj tudi formule, kako moremo izračunati vse
drusje kotne funkcije, ako je dan kosinus, ali tangenta itd. ; — in to
zbog tega. da bi imel učenec vse formule takej z))rane, ako katero izmed
njih uporahlja in bi jih jne bil primoran še posebej računati.
Veliké vážnosti v geometriji so naloge. Te pomagajo. ako so v
pravi meri in dobro urejene, pri pouku marsikatero težkoto premagati,
z njih pripomočjo morejo priučení izreki še le preiti v meso in kri.
Razločujemo dvojne naloge, računske in naloge za načrtovanje. Prvé
služijo, da se vadi učenec računati in ob jednem priučené geometrijske
izreke praktično uporabljati: druge. naloge za načrtovanje, utrjujejo
pridobljeuo znanost, razširjajo razumstvo in napeljujejo k dôslednému
mišljenju.
Nalog oboje vrste ima Lavtarjeva geometrija v obilni meri in sicer
v mnogo večji meri nego Močnikova nemška. V planimetriji so računske
naloge z decimalnimi in navadnimi ulomki: tudi so tako urejene, da
služijo nekatere pri prvem pouku. druge n. pr. str. 4<j št. 35 do 45 še le pri
ponavljanji v četrtem tečaji. V obce so naloge na pravem mestu uvrščene
in razumstvu učencev primerne. Jedino v stereometriji so naloge o pro~
jekciji za učiteljišča odločno pretežke, ker spadajo v „opisno merstvo*
(darstellende Geometrie).
V planimetriji dodal jo jako mnogo nalog iz svoje bogate
zbirke g. prof. Jos. Celestína, ozir jemaje posebno na to. da se pri
teh vajah učenec uri ob jednem tudi v aritmetiki. Pri ualogah za na-
črtovanje imeli bi še pohvalno omenjati, da pisatelj iz prvá strogo loči
analizo, načrtovanje, dokaz in determinacijo, ter s tem učenou najpri-
pravnejši návod daje, kako mu je tudi v drugem slučaji postopati, da
pride najhitreje do zaželjenega smotra.
Razen nalog v ožjem pomenu besede, ima pisatelj še v aj e; to so
navadno vprašanja, katera imajó namen učenca k nataučnemu in vse-
stranskemu premišljevanju napeljevati, ter tako njegovo znanje širiti
in utrjevati. Také vaje so zelo koristne in njih uvrstitev med tekst je
zelo primerna.
V predgovoru pravi pisatelj, da sta njegov rokopis pregledovala
in prenarejala po svojem prepričanji gg. prof. Jos. Celestína in And.
Senekovič in da svoje knjige zarad mnogih ovir ni mogel po takih
načelih spisati, kakor je bila njegova želja. Nam se dozdeva. kakor da
bi hotel pisatelj nekako grajo izrekati, da je knjiga sedaj slabša. Mi pa
376 Prof A. S.: Knjige „Matice Slovenské" za 1881. leto.
sodimo, da je knjiga na vrednosti pridobila, (nekoliko tega smo že po-
preje omenili), ker „vec očij vec vidi" ; pridobila pa je gotovo tem bolj,
ker je pri sestavljanji terminologije, kakor vidimo iz predgovora, prijazno
sodeloval tudi g. prof. Fran Levec,
Kar se jezika tiče, so posaraesni izreki jasno, kolikor mogoče
krátko in jedrnato povedani. Sem ter tjá mora se naše uho se ve da
še le ternu jeziku privaditi; izkušnja nas bode učila nekatere besede
drugače zasukati, da bodo ušesu lepše donele. Terminologija je v
obce dobra in bode najbrž tudi obveljala.
Omenjati hočemo vender nekoliko izrazov, ki nam čisto malo
dopadajo; ti so: pregreznjula, iztaknjula in razsulja. Ti izrazi
slovniško gotovo niso opravičeni, in tudi našim ušesom čisto malo prijajo.
Če smo izreke krátko in jasno izražene imenovali, ne morerao tega o
vsej stilizaciji trditi. Na nekaterih mestih je stilizacija prisiljena in
težko umljiva. Omenjamo le na str. 145.: „OČrt in náčrt krogle sta
kroga, jednaka največjemu kroglinemu krogu. Ako stoji kroglina os pravo-
kotno na horicontalni vzmetni ravnini, je ocrt vsakega meridijana premer,
náčrt jednega krog, druzega premer in ostalih elipse; očrt vzporednih
krogov koncentrični krogi, náčrt vzporedne tetive."
Ťukaj je treba razbirati in misliti, da bralec zve, kar je hotel
pisatelj povedati. Kako bode učenec to razumel!
Vnanja oblika knjigi je prijetna ter se dobro razločuje posebno
gledé papirja od drugih knjig „Matice Slovenské". Gledé tiská hočemo
omeniti, da v knjigi sem ter tja pregled ni možen. Naslovu posa-
meznih pododdelkov je časih preveliko, časih premalo prostora odmenje-
nega. Na pr. na str. 20. vidimo od daleč naslov „kot v polukrogu", a
drugi važnejši naslov „medsebojna zavisnost stranic v trikotniku" je med
vrstami celo skrit. Jednako se ponavlja še na pr. na str. 30, 31, 33, 34 itd.
Naša končna sodba je ta, da smemo L. Lavtarjevo knjigo v marsičem
izdatni poboljšek Močnikove geometrije imenovati.
Od slávne vláde pa pričakujemo, da nje praktičnemu uvedenju ne
bode stavila nobenih ovir. Prihodnjost bodo gotovo pokazala, da moremo
geometrijo isto tako vspešno 'poučevati s slovenskim učnim jezikora
kakor z nemškim.
Prof. A. S.
^^^iz4fe=:^^^"^^j^=^'^^ — ^^jterz^fe — t^^jí^t^:^ — Ä^i^ľľ^^^-^
Spominski list.
Xa Velikega Šmarijina dan leta 1861. bilo je na blejskega jezera
Otoku pri SV. maši zbrane vec odlične gospôde Ijubljanske, med njo tudi
dr. L. To ma n. Poleg njega je iz svoje molitvene knjižice lepo molila
Ijubezniva Anica Grumnik-Scribejeva, poznejša, a zdaj že pokojná
soproga gospoda d r. Alfonza Mošeta. Odhajaje iz cerkVe pozabi mala
deklica na klopi svojo molitveno knjižico. Cez nekoliko trenutkov prinese
knjigo za njo dr. Toraan: a ko jo gospodična odpre. čita na prvi stráni
zapisane te verze:
Ančkil
Deklica mala,
Pridna in žala,
Moli lepó!
Gori v nebesá
Svoja očesa
Obracaj zvestó!
Tak' boš veselá.
Bodeš imela
Dušo čisto I —
Na Biedu 15. avgnsta 1861. Dr. Toman.
Gotovo ustrezamo mnogim čestiteljem pokojnega doktorja Tomana,
da tukaj priobcujemo ta dozdaj še nikjer ne natisneni spominski listek,
katerega hrani g. dr. A. Moše v Ljubljani. L.
Básne Františka Preširna
preložil a životopisem básníkovŇ'm opatril Josef Penižek.
Ta lansko leto že naznanjena knjiga prišla je ravnokar v založbi
Ladislava Sehnala v Jičínu v lepi obliki na svetlo. Gospod Josef
Penižek, o katerem je znano, da se živo zanima za našo literaturo,
storil nam je s to knjigo veliko uslugo, kajti práv iz srca moramo biti
378 I. Hribar: Basnč Františka Prešii-na.
hvaležni onému, ki nam pripomore k ternu, da spozná šiľji svet našega
duševnega velikána Preširna tor tako udobi ví^aj povišni pojem o po-
membi naše literatúre, o kateri se iako rada izreka opovržljiva sodba.
Priznávam sicer, da bi me veliko bolje veselilo, ko bi mogel reči,
da je med Slovani duševná vzajemnost že tako razvita, da so prevodi
iz jednega slovanskega jezika v drugi postali nepotrební: a žal! do
tega čaša, ki prej ali pozneje vsekakor nastopiti mora, daleč je še in
zavoljo tega mora posebno naš po številu najmanjši národ slovanskí
hvalo vedeti onim, ki njegove razniere med ostalimi Slovani razkrivajo
in na znamenite plode njegove sicer maloobsežne literatúre opozarjajo.
Posebno pa nas mora veseliti, da naši bratje Čehi, ki po inteli-
genciji spadajo med prvi slovanskí národ avstrijske dŕžave, ki imajo z
nami zelo jednako usodo in ki so nam vedno izkazovali posebne svoje
simpatije, dobivajo v tako izvrstnem prevodu duševne plode onega našega
pesnika, čegar pesniški genij je že v njegovem razvitku spoznal neumrjoči
njihov pesnik in znamenití estetik Fr. Lad. Celakovsky, kateremu se je
že pred 50 letí zdelo potrebno seznaniti Česko občínstvo z nekaterlmi
prekrasními plodoví múze Preširnove.
A sedaj h knjigí sami.
V úvodu podaja gospod J. Ponížek kratek, večínoma po prof. Lev-
čevem v „Zvonu" príobčenem životopisu, posnet popis življenja Prešir-
novega. Popis je kolikor mogoče natančen in sestavljen tako, da bode
čítajočemu občinstvu lahko mogoče umetí pesní Preširnove; vriníla se
je g. písatelju vanj le pomotá, da je iz „župníka" naredíl „župana"
kopanjskega, kar je pa sicer brez vsake daljšo pomeml)e.
Potem slede prevodi poezij.
Príznavati móram, da sem z nekim svet im straliom vzel knjigo v
roke, boječ se, da bi divnih poezij našega neumrjočega pesnika ne našel
po slabem prevodu popačenih. Bal sem se tega temveč, ker mi je znano.
kako težko je ravno česki jezik prilagoditi v pesnih slovenskému in ker
sem svoje dni čital v lirvatskem, našemu najbližjem slovanskem jeziku.
neprímerno slab prevod Prešírnovega „Krsta pri Savici'*'. A tak oj pri
prevodu „motta" preletela mi je radost srce, kajti zadobil sem prepri-
čanje, da je moj strah bil prazen in da imam pred sabo dovršen prevod.
Naj častiti čítateiji sodijo sami:
Já dlouho douťal a sc bál.
Pak nádeji jsera výhost dal,
Teď neštestím j sa rozechvčt,
Zas strach i nadčj' volám zpét.
I. Hribar: Basné Františka Preširna. 379
Tako je pel Preširen. to so njegove misii izražene z njegovimi bese-
dami v českem jeziku. In jednako dovrseno priložil je gospod Penížek
petnajst pesnij Prešimovih, od katerih mi jediná „Sila spomina" ne ugaja
popolnem, ker v njej gospod prelagatelj ni pridržal prvotne Preširnove
pesniške mere. temveč jo nadomestil s českému jeziku bolje ugajajočim
jambom. Posebno milodoneče preložil je pesni „Pod oknom", „Kam",
;.ľkazi", _V spomin Andreja Smoleta" in „Nezakonska mati".
Izmed balád in románe preložil je g. Penižek. _H(-erin svet",
„Učenca", „Doktorja", „Zdravilo Ijubezni" in „Orglarja". Zadnji dve
preloženi sta isto tako dovrseno, ko pesni; o prvih treh pa tega ne
morem reči, kajti ra\iio tega. kar originál dela tako milodonečim in Iju-
beznivim — aconance — ne nahajamo v prevodih. Obžalujem, da gosp.
Penižek ni na njo ozir jemal, kajti vsled tega nam v sedanji obliki te
tri poezije ne morejo jednako ostalim predstavljati izvirnika popolno.
Razen tega pa je napačno umel izraz „jezični dohtar", ki ne pomeni
-hovoŕivého doktora", kakor je to preložil, nego „advokáta".
Izmed raznih poezij sta posebno krásno preloženi „Prvá Ijubezen"
in „Slovo od mladosti". Pri poslednji imel bi prelagatelju očitati le to,
da je popolnem izpiistil prekrásni Preširnov verz „Gradove svitle žida
si v oblake"; a z ozirom na ostali v resnici mojsterski prevod, odpuščam
mu to práv rad. S prevodom te pesni in .Vojaške" prekosil je gosp.
Penižek nedvojbeno Fr. L. f'elakovskega. v tem ko je sonet
jTak kakor hrepeni oko čolnarja"
poslednji preložil dovršeneje, pridržavši po mogočosti Preširnove stike.
Ako konečno omenjam, da je obe ga^eli in vseh petnajst sonetov,
katere je gospod prelagatelj práv spretno odbral. preložil popolnem dovr-
seno, dolžnost mi je še vse čestitelje našega Preširna — in kateri
zavedni domoljub bi se jim ne prišteval? — povabiti, da si naroče to za
nas Slovence v resnici znamenito knjigo (cena 70 kr.). Gospoda prelaga-
telja pa. ki tako spretno zna prelagoditi odgovarjajoče české izraze slo-
venskému pesniškemu govoru, prosim, naj bi nas kmalu razveselil s
prevodom ostalih Preširnovih balád in veličastnega „Krsta pri Savici".
Hvaležnost slovenskega národa mu je zagotovljena.
1 v a n H r i b a r.
Slovenskí glasnik.
Slovensko slorsfvo. Josipa Juvčifa Zl)ľani spisi. Založil in na svetlo
dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Fr. Lovec. I. zvczck: Deseti
brat, vomaii. Natisnila Navodua Tiskavna v Ljubljani 1882, 8', 293 str. Cena
1 gld Ta knjiga je te dni dovŕšená ter so })ode začela še ta teden po raznih
knjigarnali prodajati. Dotični odbor je dal priljul)ljenega „Desetega brata" za
tega delj najprej na svetlo, ker je ta roraan že blizu osem let do cela razprodan
in ker Ijudje največ povprašTijejo po njem. Ostali zvezki prinášali bodo Jarčičeve
zbrane spise, kolikor je možno, v kronologiškem redn : vsako leto pridejo na
svetlo po trije od 18-20 pol obširni zvezki v srcdnji osmerki, tiskani z novimi
Crkami na lepem, gladkem papirji. Prvih šest zvezkov obsezalo bode románe,
povesti in novele ; sedmi zvezek dramatične spise in balade ; ôsmi studije, feuille-
tone in nokatere politióne članke, dcveti literarno ostalino, osobito na pol dovŕšení
román „Slovenskí svetcc in iičitelj^, deseti životopis s podobo in raznimi listi.
^.Kratek návod, kako razumno izrejati sviloprej ke^. Spisal
Janez Bolle, vodja c. kr. poskuš.ališca za svilorcjo in vinárstvo v Gorici. V
Gorici natisnil in založil Paternolli 1882. 8, 19 str. Knjižica ima zadaj še dva veliká
lista s podobami in načrti, iz katerih se natanko razvidi : 1) razvitek sviloprejke
od izvaljenja do zapredanja, 2) izreja sviloprejke. Poleg tega ima knjižica skoro
na vsaki stráni po vec podôb, ki kažejo, kar pojasnjuje l)erilo z besedami. Raz-
laganje je práv jasno, preprosto in za tak predmet v ncnavadno lepi slovenšôini
pisano. Knjižico vsem svilorejcem toplo priporočamo. „Soča".
O knjigah „Matice Slovenské" poroíamo na drngem mesta.
Anton AloJziJ Wolf, knezoškof Ijubljanski. V spomin stoletnice njegovega
rojstva 1882. Spisal Ivan Lavrenčič Ponatis iz „Novic". Založil pisatelj.
Tiskali Blaznikovi nasledniki 1882, 8", 58 str. Cena 45 kr. G. I. Lavrenčič, ki
nas je oveselil v „Novicab" že z marsikatero zanimljivo ŕrtico iz cerkvene zgodovine
slovenské, opisuje nam v tej knjigi življonje in delovanje ncpozabljivega vladike
Ijubljanskega^A. A. Wolfa ter z Icpo, zgovorno besedo pripoveduje, kaj je ta
genijalni mož in slovenskí mecén storil za cerkev, državo in národ slovenskí.
Opisovanje opíra se ves čas na úradne in zgodovínske víre alí na ústna poročila
Wolfovili sovrstnikov, znanoev in prijateljev, tako da nam podoba plemenitega
škofa, ki je ustanovil Alojzijevišče, založil slovenskí slovar in sveto písmo Slo-
vensko, ter svojo stolice in svojo vladikovino oblagodaril s tolikimí dobrotnimi
ustanovami, živo stopa pred oči. Za tega delj in ker 12. junija t. 1. slavimo stolet-
nico rojstva njegovega, iz vsega srca obilím čestiteljem pokojnega škofa prípo-
ročamo lepo pisano in krásno natisneno knjigo, kateri je pridejana tudí dobro
izdelana podoba Wolfova. Knjigo, katere čistí dohodek je namcnjen „Národnému
domu" in Bleiweísovemu spomeniku, prodaja g. pisatelj sam v Ijubljanskem
semenišči.
Sloyenski glasnik. 381
dregorčičevih „Poezij" pi'odalo se je do zdaj — tedaj v G tednili — že
l'JóO izvodov. To je gotovo najlepší vspeh, katerega je sploli kedaj doživela
katera si hodi knjiga slovenská ter ob jednem najkvepkejši odgovor vsega
našega razumništva „Slovenčevim" — protestantom.
Josip Vesel, slikavski učenec na dunajskí akademíji, po svojíh spisih
tudi našim íítateljem dober znanec, razstavil je te dni pri Bambergii v Ljub-
Ijani krásno z oljnatimí barvami na plátno narcjeno sliko, kí nam predstavlja
star niálin stoječ ol) kataraktu v gloljoki dolíni. Slika vzbuja občno pozornost in
strokovnjakí poudarjajo osobíto geníjalni način Veselovega slikanja.
Celestinovo Aritnietiko za L in 11. gimn. razred, katero je nameravala
izdati Matica Slovenska, založil ter do prihodnjega šolskega leta na svetlo dal
bode tndí Otomar Bamberg v Ljubljaní, Ob jednem je g. Baraberg kúpil tudi
založno pravíco Lesarjeve „Liturgike".
Dicič. Zadnji ,.Ljublj. Zvon'' je goyoril o tej besedi. Opozarjam, da je že vele-
znani g. J. Volčič v ^.Novicali" (1852, X, 396) písal tako: Divie, okroglo glediše,
(das Amphitheater, besonders jenes zu Póla ; aber auch jedes Amphítheater). Prosti
Ijudi to tako pripovedujejo : ,,Vile UCkarske so stavile z nekimi di-ugimi Vilami
da bodo v Pulju v jedni noci z Učke karaenje noseč i kodeljo predoč do pete-
linovega petja Divie sagradile, — ali kaj se zgodi? žena v Pulju pece kruh in, mešec
ga, pleskne z rokamí po umesenemu hlebcu, zbudi peteline, tí počno peti, in
Učkarske Vile so stavo zgubile, ga niso mogle dodelatí in ga níso smelé potí e
pokriti. Se dva druga Divica sta na svetu, in tud ta dva so Vile sozidale.
Divie od „Díva," = „Vila" ali od „diviti se". L. Ž.
Tatennan bilo je pri starih Slovaníh ime božanstvenemu bitju, ki je imelo
vodo v svoji oblasti (Hanuš, sláv. Mythus). To ime oliranilo se je do našili dnij
po Gorenjskem. Pri vodnih koritih, ki so po vaséh, stoji na podolžni straní v
sredí, ali pa ob konci korita navpično bruno, iz katerega molí žleb, po katerem
pritaká voda. Ternu navpičnemu bruuu vele „taterman" in spominam se, da
sem videl mnogo tatermanov, ki so imeli na vrhu primitivno obrisano človeško
glavo. Navaden je tudi pregovor: „Drží se, kakor taterman", to je leseno.
I. Ž.
Nov časopis. G. Filip Haderlap začel je s 1. majem izdavati nov list
„Ljudski glas", ki izhaja po dvakrát na mešec ter ima nalogo na krščanski
in národní podlagi zagovarjati posebno obrtniški stan. Naročnina mu je za štiri
mesece po 1 gld., do konca decembra po 2 gold. Želimo mu naročnikov, kakor
listja in tráve že za tega delj, ker iz proste volje in dobrega srca nevedé tako
lepo in kolegijalnost svojim bralcem priporoča tudi — ,Ljubljanski Zvon."
Anastazij Gribi o Preširnu. G. P. pi. Radič je v dunajskí „Tribiini^ od
2. mája 1882. razglasil zanimljiv članek: „Anastasius Griin uber die slovenische'
Sprache", v katerem med drugimí stvarmi pripoveduje tudi to, da, ko se je
1. 1849. „Slovensko društvo" v Ljubljani obnilo do A. Griina ter poprosilo ga
doneska za Preširnov spomenik, odgovoril mu je ta dné 2. mája 1849. leta tako :
„Meine Herren! Sie haben das schone, dankenswerthe Geschäft iibernommen, die
Stelle, an welcher sich die ii'dischen Fussstapfen eines Unsterblíchen in die Gei-
sterwelt verlieren, den Nachkommen zu bezeiclmen; Sie sammeln Bausteíne fór
das Dcnkmal unseres trefflichen Preširen. Als ich Ihren Aufruf las, fiihlte ich
382 Slovenskí glasnik.
mich zu einer doppelten Pflichterfiillung aufgefordert ; icli folgo ilír niclit imr,
um als Solin des Ijandos. dessen Volkssprache dor vatcrländische Sängpi- bovoichort,
und veredelt hat. meinen Obolus fur dicson Todten beizusteuern, sondorii ioli
míichte auch vor Ihnen. meine Herren, noch ein anderes Todtenopfer in dicses
Grab senken, nämlich das des wärmsten, unatisloschlichen Dankes, den ein
Schiiler dem einstigen Lehrer soiner Jugendtage schuldot. Wenii jemals der
in der Knabenbrust sclilummernde Funke zur cdleren Flamine. der iinentwickelto
Keim zur Blúthe wurde, so danke ich es ihm vor AUon I
Der Mann. dessen odysseeischer Geist
„Vieler Menschen Städte geselien uud Sitten gelornt liat"
fúlilte es gar wohl, dass eine gebildete Volkssprache der wohlthätigc Strom
sei, der in seinen Tiefen die Goldkorner jener hôhern Gesittung fiihre^ welche
allein die in Krämpfcn 1 legende Welt endlich zu beruhigen und neuzugestalten
vermag.
In diesem Sinne hat der Verewigte in seinen Schriften eines der kost-
barsten Vermächtnisse fur sein Volk hinterlassen.
Thurn am Hart am 2. Mal 1849.
Anton Alex. Aucrsperg m. p.-
Ako pa g. pi. Radič v tej razpravi znano dogodbo, da je Dagarin požgal
literarno ostalino Preširnovo, imenuje ^Märchen". zdi se nam ta trditev jako
predrzna, dokler je ne more podpreti z boljšimi dokazi nego je ta. da se je
jeden mešec pozneje ta ostalina nahajala v rokali znanega patrijota (dr. Blei-
weisa). S čim hoče gospod Radič dokazati, da je Dagarin Bleiweisu res izročil
v so literarno zapuščino Preširnovo':' Dokler tedaj ne bodemo čuli bo Ij šili
dôkazov, ostanemo te misii, da je Dagarin res požgal literarno ostalino Prešir-
novo, kakor je pisatelj ťbli vrstic opirajc se na poročila kováča Gogale, zdrav-
nika Pirca in trgovca Killerja dokazati skúšal v Stritarjevem , Zvonu* (V, 5, 66 — 68. >.
Ace ttavcta chrismal Bilo je Veliki četrtek med 1 1S03 — 18ur».. kadar so
se v stolni zakristiji zbirali duhovniki, da pojdejo po škofa in mu strežejo pri
posvečevanji krizme, krstnega in bolniškegä olja; kar se približa ranjki Valentín
Vo dni k. tedaj profesor v latinskih šolah. nekemu tovarišu (morebiti celo M.
Ravnikarju, vsaj on je to pozneje pripovedovali. češ, danes pa le paži, da
ne zapoješ: Ave sane t a (nam. s a ne t u m) chrismal — Med posvečevanjem
pride vrsta na Vodnika, kar jo on sam, učeni latinec, zapoje: Ave sa n c ta
chrisraa! — Nadškof, bil je tedaj Mihael Brigido — se pomuza. pričujoči se
zavzamejo. Vodnik pa kot zid obledi ter se za ušesom popraská. Po dokon-
čanem opravilu ga v zakristiji tovariši s smehom obsujejo; ..Tine, Tine. danes
si jo pa zakľožil!" On pa, pohleven in šaljiv. kakor je bil, pravi jim:
„Nam stari pregovor resnico pové:
Kdor mláti po druzih, ostane sam cep.
Bil jaz sem dans cep ;. — Bog pa že ve,
Kateri lisici da stopi na rep " (Slov. X. 30.)
Cehi se vedno bolj brigajo za naše socijalne in literárne razmere. Ne-
dávno je po Slovenskem potoval g. E. .Tel in e k, urednik , Slovanskému zbor-
niku", ki je svojemu listu nabiral kultunio-zgodovinskih črt.ic. — Praški .Svctozor*
Slovenskí glasnik. 383^
je v svoji 16. št t. 1. prinescl na českí jezik preloženega Tavčarj evega „Tr-
žačana" liz 1. št. letošnjega ..Ljnbljanskega Zvona" i in v svoji 18. št. Kersni-
kovega ..Ponkerčevega očeta', ki je bil natisnen tudi v 1. št. našega lista. Oba
spisa je krasuo preložil g. Josip P e niže k, vrli literami posredovatelj med
Cehi in Slovenci. Isti gospod pisatelj je na českí jezik preložil našega P r e-
širna, kakor pripovedujemo na drngem mestu, in v kratkem izide pri Sehnalu
v Jirinu tudi Jurčičev ,.Tugoraer' v njegovem prevodu.
Iz Zagreba sredi mája. Veselih novic mi je danes dokaj poročati iz lepe
Hrvatske, Najprej govoril bodem o lepí literaturi. — Matica Hrvatska razpo-
šilja svojim članom knjige za leto 1881. Katere knjige je društvo izdalo, pove-
dano je že v letošnjem ^.Ljublj. Zvonu- na straní 18Í>. — Gospod Bude Budi-
sa vije vi č izdal bode prelepe lirske proizvode iimršega V u kel! c a. To je bil
praví pesnik I G. Franu Cirakiju. dobroznanemu pesniku in prof. Petru Marko-
vicu gre hvala, da sta to ízdajo omogočila. Knjiga veljala bode 1 gld. — Almanah
^.Hrvatska za godinu 1881" ki jo je izdala ^.hrvatska mládež stránke pravá -
izšla je nedávno Dodaná je slíka Vjekoslava Bacha. str. XXI i 257. — Naravna
je stvar, da vsi tu natisneni proizvodi niso Bog si zna kolike vrednosti, ali prí-
znavati mi je. da sem meiij pričakoval nego sem našel. Knjiga je jako elegantná
in velja 1 gld. 20 kr. — Prof. dr. Izidor K r šn javí dal je íz „Narodnih
Novín" ponatisniti svoje, za poznavanje hrvatske tekstilne obrtnosti uprav zna-
menite , Liste iz Slavonije.- Cena 60 kr. — Vijenac gorskog i pitomog ftvijeca
brvatsko-srbska. Pjesmarica. uredio .T. A. Kaznačiŕ. Drugo umnoženo izdanje.
Cena 60 kr. — ..Grád Petrinja" zove se zgodovinska črtica Nikole Kosa. Za
Petrinjanca je to deke vsakako vrlo zanimivo. — „Hrvatske Vile" prekrasnega
tega lista izšel je 3. in 4. zvezek, oba polna interesantnega gradiva in z lepimi
večinoma izvirnimi slikanii. Hrvatom moramo cestitati, da imajo takšen list: da
pa .,Svjetlo'' ne bode izhajalo. to je pametno. — Kroatische Revue. Heraus-
gegeben von Dr. Ivan von Bojničié. št. II. Zadržaj: Friedrich Pesty uber Kro-
atiens Verhältniss zu Ungarn. (To so članki, ki jíli je slavnoznani dr. Fr. Rački
spísal v ..Pozoru'", od koder so potem preložení in sem natisneni.) — Das Wechsel-
gesetz vom Jahre 1876, von Dr. Wilhelm Winter. — Zur geistigen Kultúr in
Bosnien, von S. Singer. Poleg druzih neznatnih poročil natisnene so tudi tri
nemške pesní Petra Preradoviéa in odgovor prof. J. Š u ma n a na zlovoljno oceno
njegove knjige „Die Slovenen". Hrvatje g. Šumann ne morejo pozabiti. da je
Kajkavce imenoval — Slovencc. Gospod Šuman pozívlje se tu na dela Mikloši-
éeva. Jagičeva, Kopitarjeva, Fikerjeva. Diimmlerjeva in tudi na „Ljubljanski
Zvon" I. pag 114-)- 777, a uredníštvo imenuje vse te knjige „kroatenfeindlích". —
Kaj ne. tak odgovor je temeljitl
Hrám modrostí — jugoslovanska akademija zuanostij in umetnostij ! —
naj tudi kaj o njej poročím. Žalostná vest je to, da te 25. apríla umri praví
član akademije in predsodnik matematično prirodoslovnega odseka, dr. Josip
Šloser vitez Klekovski. rodom Moravce. Pokojnik prišel je 1. 1 838. na Hrvatsko
kot zdravnik, a na polji prirodinih znanostij bil je najplodovítejší pisatelj hrvatski.
Njegovi spisi — deloma tiskani, deloma še v rokopisu — pravá so zakladníca
hrvatske flóre in faune. Vječnaja mu pamjat! — V javni sejí íilologično-zgodo-
vinskoga odseka jugoslov. akademije, v 10. dan apríla meseca čítal je vseučiliški
384 Slovenskí glasnik.
profesor Nadko Nodilo svojo razpravo: „Prvi Ijetopisci i daviia istorijografija
dubrovaCka". Predmet razpravi so nekateri do zdaj nenatisneni letopisi diibrov-
uiški. Stari ti letopisi, zdaj lastnina jugoslov. akademije, oskódni so po zadržaji
in pisani v vrlo slabem jezikn, vážni so pa zategadelj, ker so najstarejši svcdoki
zgodovino dnbroviiiškc. V isti sodnici izročil je pravi filan akademije S L j n 1) i c
no.koliko stotin dubrovniškili pisem do bonotske republike od 14G1. do 17i)l. —
V 10. dan majnika meseca imel je matematiCno-prirodoslovni odsek javno sejo
in čital je pravi član dr. Bogoslav Šulek nekrológ pokojncga Bleiweisa.
Dr. Sulek, ne poznavajoC slovenskih razmer, piše sicer o umršem našom vodji
vrlo lepo, ali sem ter tja bi vender žclel, da se je malo bolj držal faktov. —
V 25. dan apríla meseca imela je akademija tajno sednico in je pravi član
profesor di*. L. Geitler izročil akademiji ona dva sínajska rokopisa, ki ja je on
našel. Akademija je ukrenila, da se však rokopis posebej tiská; trebnik izšel
bode še lotos, a prihodnjc leto tudi psaltir. Omenjeni uíenjak naprosil je tudi
dnnajsko akadeniijo podpore za izdavo vclicega dela: „Das slavische und albane-
sische Scliriftthum". Ternu dolu dodani bodo snimki kacih 50 rokopisov cirilskih
in albanskili. Vsakako vzbudila bode ta paleografija velikánske senzacijo. Kakor
gotovo vem, dodelana je tudi v rokopisn „Zgodovina bolgarskega jezika''. Tu
skúšal bode prof. Geitler pobití Miklošičevo toorijo o stari slovonščini in dokazati.
da sejo jezik, v katerem so najstarojši panonskoslovonski spomoniki pisani, govoril
v Makodoniji. Kakor znano, potoval je dr. Geitler v to svrho nekoliko mosocov po
Makedoniji. Vederorao! M. M.
Najm na lopem kamenitom huzarskem spomoniku v Logu pri Vipavi, o
katerem govori v denašnjem listu g. dr. H. Dolenoc v svojom spisu ,.Izza ndadih
let", slove tako:
„Paul Rostas,
(les k. k. 5ten Huszareti llegiments Geraeiner,
welcher am 3ten Október 1813 nobst vier Kamoraden, die Stellung des retirirondon
Feindes ausspähend, mit edlem Entschluss die Vorposten allein angriflF, von
60 Mann zu Fuss und 7 zu Pferd umgoben, Leonidas gleicli 1/4 Btunde zum
Staunen der Gegnor foclit — bis 30 Kugeln sein Holdenlobon fiir Monarohen
und Vaterland schlossen.
Ihrem tapfern Waffenbruder, als wiirdigen des Andenkens, das k. k 5te
Huszaren Regiment. "
Jednak nápis je tudi v madjarskem jeziku poleg nemškega.
R D.
Zaradi raznih neprijetnih zadržkov moralo je v tej številki izostati
nadaljevanje „Luterskih Ijudij" in poročila o Gregorčičevih pesnih.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta l*gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec.
IJredništvo : v Novih ulicah 6. — lJi»ra>uišt,vo : na Marije Terezije česti 5.
Tiská „Národná Tiskarna" v Ljubljani.
J|jubljaT\5KÍ5)% í!^
^-r. 1
l^":'.1
\i
ir- á k- ľ,- .-'.1
p^^m^c^:
■' ri..^9
Leposlovert in znanstvert lísK
Izdajatelji: Janko Kersník, Fr. Levec, .los. Stríter, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
V LJTibljaiii, 1. julija 1882.
Štev. 7.
Zaljubijeno morje.
* Balada.
-^--^ a mórje se vlégel je mrak tenián.
-^^^Kipí in bučí vsa vodéna rav;ln,
^ Na morski obáli plašnó iu solznó
Stojí in ihtí dekletce mlado.
„Moqé, morjé, ti mogočno raorjé,
Dmíri razljučene svoje vode,
Oh pusti, oh pusti ga sem na kraj,
Oh pusti, oli pusti ga k meni nazáj!"
A dívje se peni morjé in kipí,
Zamolklo dekletu na brégn bučí :
5, Oj molči, oj molči, otročja ti stvar —
Naj moj, naj moj bo mladi momar!
Jaz mnogo na dníi základov imám
Kar hočeš, jaz rado za njega ti dám!""
In školjke lepé in svetle ko sneg
Iz pene pred déklico vrze na breg.
„Le hrani, le hrani ti školjke, morjé,
Coniu níý mi bodo te školjke svitlé —
Jaz njc'ga, jaz njega le, mórje želím.
Oh pusti, oh pusti ga, da ga dobim!"
A dívje se péni morjé in kipí,
Zamolklo deklétu na brég bučí:
„„Oj molči, oj molči, otročja ti stvar —
Naj moj, naj moj bo mladi momár!
25
886 Krilan ' Zaljubljeno morje.
Jaz mnogo na dnu základov imám,
Kar hočeš, jaz rado za njega ti dám."''
In ribo čaróvnico, ribo zlato,
Iz pene pred deklico vrze mlado.
jlraej le čaróvnico, niórje, iméj,
Hraní jo in čuvaj skopó še posléj —
Mornarja, mornarja mi púšti na prod,
Ki v srci ga nosim vseléj in povsod !"
A dívje se péni morjé in kipí,
Zamolklo deklétu na brég bučí :
„,0j molči, oj niolči, otročja ti stvar —
Naj moj, naj moj bo mladi mornár!
Glej, kar jaz na dnu základov imám,
Jaz vse, jaz vse za njega ti dám.""
In kar le pokríva mu biserov vál,
Vse vrze dekletu zdaj vrhu obal.
Kakó to blestí, kako to žarí,
Ubogi mladenki pobíra oči . . .
Omámil dekletce blesteči je čar —
Oj mladi mornár, oj mladi mornár!
Pod brégom pa polje se mórje strastnó,
In čáka željnó in čáka težkó . . .
A dekle vzbudí iz omame se žé
In palme darí zapeljíve v morjé.
„Ne maram jaz tvojega, morje, čaru,
Naj dalje še skrít ti počiva na dníi —
Jaz rajša ko vse to mornarja imam.
Za nič ti ga, mórje, za nič ga ne dám!"
In mórje kipí, kipí in ječí,
Z usmíljenjem strast se v morji borí —
„Oj dobro morjé, oj mogočno morjé,
Oh pusti, oh pusti ga sem na srcé!"
Na sredi morjá, glej, vzdiguje se val,
Na valu pa ziblje čolníček se mal.
Coz movje priplúje val s colnom na kraj,
Pľinose doklctii ljul)ljenca nazaj.
Krilan.
í3K
Pri jezu.
[akú limmíš in Šumíš, oj józ,
Kakó valóvje drví se ti čezi
Ta voda srdíta
Vsa v kaplje in pene in prali je razbita :
In sobica nebéškega svit
Po pralin, po penah, po kapljah vazlít
Na tísoce solnčnih se práškov drobí,
Iz njili tisočéľuo iskrí!
Oj živo žarí;
A solnca podobe prvotne.
Carôbne njegove lepote cclôtne
Na jézu razpénjenem ní!
Le šumí in hrumi, mogócni jez,
Le vzpenjaj valovje bobneč se čez I
Naj le tu valoví razbijajo se.
Pod jozom bo konoc uemira:
Tam doli razpršenu voda se zbira,
Razdróbljeni žarki spet zlijajo se.
Kakó iz valov tam smoliljn so uebó.
In solnce žaréce
In drevje teninózelenece
In cvetje zlaló —
Kakó je tam doli vse raehkó,
Kakó mirnó!
Ko v te se ozíram, se zdi mi, oj reka,
Da gledam življenje, nsódo človeka,
Clovéško srcé,
Njegovo slast in strast in gorjé!
Kot voda na jézu kipí uam kri,
Takó nam srcá valovje hrumí,
K o tisoč sovražnih ovír
Zastavlja življenja težavni nam tír,
Ko divja nam strast
Srcá občutkc dobí v oblast
Ter vreci nas lioče v brezdanjo propast
Oh, stre se tedaj
Nam solnce bliščeče
Pokoja in sreče,
Bog vé, če se žarki zberó .še kedaj,
Če vmiri srcá se valovje kipéíe?
Bog daj, Bog daj!
26*
388 Ďľ. Pr. Ďetcla rMalo življenje.
Le v jasnem valovji pokojuoga srca
Prekrasno nebo vesoljno se zrca,
In zrca se v njem iiešteti cvet,
Ki ž njim življenja breji; je otlet.
O, blažcn, ki dajo nm dobra nebesá,
Da mirno mu teče valovje srcá,
Da prsij vihár mu sovražni ne stresa,
On lju1)]jenec pač je neba.
A konnír ta srpča ni dana od zgôri,
On trpi niožáto, junaško se bori !
S. Gregoríič.
Malo življenj e.
■ Povest.
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a.
XVI.
ižala se je Veliká noc, in mnogo mnogo dela so dobile ženské
po kuliinjah, kajti prazniki se morajo spodobno praznovati.
Jurij je povijal butaro za cvetno nedeljo. Dve je bil naredil:
jedno zase in jedno za Štefana; z brinjem in bršljanom je olepšal
vršičke leskove, deklici pa sta ji prepletli s pisanimi trakovi. Ponosno
sta ji nešla k sv. Andreju, kjer ni imel noben fánt tako lepe; nazaj
gredé pa je nabral Jurij gobe po drevji in jo potem posušil, in veliko
soboto so poslali Štefana po blagoslovljenega ognja. Ko je prinesel na-
zaj tlečo gobo, zanetili so z njo nov ogenj, ko je bil stari popolnoma
pogašen, in zakurili so pod velikim kotlom za veliko nedeljo. Po-
poludne je že na pol praznik. V izbi se je polnil jerbas, katerega je
bil Jurij spletel, s pirubi in vsakovrstnini pečivom, kajti j utri ga
ponese Lenčika blagoslovit. Jurij pa so je bil izgubil v gozd in dolgo
ga ni bilo nazaj. Ko se je pa večer storil, prinese dva veliká šopka
dišečih cvetic materi in Lenčiki za pirulie.
„Meni pa nič?" vprašala je Anica, ki je bila prišla v vas, kakor
zadnje dni večkrat.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 389
„Ti vender vse iztakneš!" dejal je Štefan. „Kje si le vijolic
dobil! Jaz jih toliko čaša že iščem — ravno, Lenčika, tebi sem jih
hotel prinesti — pa ni jih bilo še dobiti nikjer. Ves sem se bil
opraskal, ko sem lezel za njimi. Jurij, ti imaš nasejane."
„Kako to vender lepo diši!" dejala je mati. „Vijolica je pa
res preljuba cvetica. Tako ponižne barve je in tako daleč gre njen
duh. — Le počakaj, Juiij, jutri ti vrnem piruhe, ker si se me spom-
nil," in ni se mogla naduhati krasnega šopka.
Anica pa je bila žalostná, da ona sama ne dobi nič. „Oh,
Jurij," dejala je, „tako lepih piruhov sem ti bila pripravila, zdaj pa
ne vem, če bi ti jih dala."
Jurij se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je ni
potolažilo.
„Povej, kje si jih dobil!" rekla je; „sama si jih grem trgat."
„Nič se ne méni, Anica!" pravi mati Pečarjeva. „Medve bodeva
delili ; šopek je tako velik, da ga bo obema dosti. Juriju ne smeš za-
meriti, da je bil malo pozabljiv. Ce mu boš pa piruhov dala, pa ne
bo nikoli več. Kaj ne, Jurij '?"
„I, kako pa!" pritrdi on, in mir je bil sklenen.
Veliko nedeljo pa sta nešli obe deklici vsaka svoj jerbas z le-
pim prtom pogrnen v cerkev k blagoslovu. Koder so dníščino Ijudje
srečevali, vse si je voščilo veselé praznike, in radost jim je sijala
povsod nasproti.
„Anica!" prične Lenčika, ko se vračajo, „če bi bili medve sku-
paj doma, skúsili bi se, katera bo najprej prinesla blagoslova domov.
Saj ves, kaj to pomeni?"
„Katera pride prvá domov, omoži se tisto leto; ali ne?"
„Da, omoži. In ti veš, da sem jaz urnih nog; nemara bi te
prekosila."
„Oh, jaz bi se še skúšala ne," pravi Anica.
„Ho, ho," smeje se ona, „to le tako praviš. Potlej bi pa le-
tela kakor lastovka. Dobro, da se ni treba pehati."
„Medve bodeva pač obe prvi domov prišli."
„Pa res," pobere besedo Šimon. „Morda se omožita res obe še
pred zimo. No, presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno?
Kaj, Matija?"
„Naj bode, kakor je božja volja," pravi ta.
390 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Veš kaj? Nič čudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem, Matija.
Poglej ja no, kaka fanta sta! Kakor dve smreki. Dekleti pa tudi
čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba."
Štefan se je vzpel po konci pri teh besedah in pogledal okrog
sebe, če ga Lenčika vidi. Anica pa je zarudela in obrnila se proč;
mislila je, da se Jurij po njej ozira; a ta je malo raziimel vse go-
vorjenje in mirno korakal zraven Štefana.
Najmenj po všeči so bile te besede Lenčiki. „Oh, oča!" odvrne
naglo, „meni se še ne mudi tako hndo in Anici menda še tudi ne.
Kaj ne, Anica?" In Lenčika se ozre nanjo. „Oh, oh," vzkhkne,
„kako si pa rudeča! Ti, ti!"
„Ker mi je vroče," odgovori ona, a na jedenkrát je izpregledala
Lenčika in razumela popolnoma pomen Šimonovih besed. Za Jurijem
gleda Anica, tako si je dejala in nejevolja jo je ob.šla. Da.siravno práv
za práv Jiirija ni imela rada in je občevala z njim prijazno kakor
z vsakim drugim, nevoščljiva je bila vender Anici. in čutila je ali
vsaj mislila čutiti, da ima Jurija tudi rada. Cudno je čaši srce člo-
veško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da se drugi pote-
gujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladen čut;
in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo zdaj visoko, zato
ker je drugim všeč.
„Meni pa ni nič vroče," odgovori ponosno Lenčika, in to je
bil konec govorjenja. Molčé je stopala družba proti domu, in však
je imel svoje misii. Deklicama se je stemnilo obličje in spoznali sta,
da jima gre nekaj navskriž. Anica je pač dobro vedela, da njen brat
nima posebne cene pri Lenčiki, a dasi je Štefanu to tudi čaši pove-
dala, verjel jej ni nikdar. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga
dekle, za katerim bi on pogledal, ne maralo. Sam sin, mislil si je,
dom gotov in tak fánt! Zdaj vem, dejala je Anica sama pri sebi,
zakaj ga ne mara in zakaj sta si z Jurijem taká prijatelja. Meni ni
prinesel nič šopka! Práv nesrečna je bila Anica. Kako veselá je bila
pred malo dnevi, ko so njeni starši v misel vzeli, da, kadar Štefan
Lenčiko vzame, bodo tudi njo omožili, in da bi jim bil Jurij za zeta
jako po godu. Oh, njej bi bil tudi! Toda zdaj pa on že na drugo
misii. Nemara se je pa le ona vanj zagledala, tolažila se je Anica,
in Jurij se nič ne meni zanjo. Saj mi je že povedal, da je rad v
moji dľužbi in da rad z mano govori ; Pečarjevim mora se ve da
bolj streči. Tako se je skúšala pomiriti.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 391
Lenčiko so pa tudi navdajale neprijetne misii. Anica dobi
Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pustim človekom
zadovoljna, s tem Štefanom ! Aha, zato hodi Anica zdaj tolikrat
k nam. da se z njim i)omenkuje. Glejte, glejte, ne izbira slabo.
Toda Jiirij je pa zanjo vender predober. In nekako zanjčljivo je
premerila z očmi šibko postavo Aničino ; to pa je zdaj dobro vedela, da
Štefana nima nič, práv nič rada.
Jurij se je pa čudil, zakaj je zgovornima deklicama beseda
tako hitro zastala, a ker samému ni bilo toliko do govorjenja, molčal
je tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on uzrok te zámere. Ker
ga je oboja družina rada imela, skúšal je vedno vsem ustrezati, a
da bi se za katero deklic posebno brigal, zdelo se mu je brezumno.
Saj je vedel, da je le za nekaj čaša varen, da bo le tako dolgo živel
v miru, dokler ga Ijudje ne spoznajo in ne zapode. Kacemu dekletu
pa buditi prazno upanje, videlo se mu je tem pregrešneje, ker je bil
njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlepši
praznik, skoro nikdo pa ni vedel pravega uzroka. Štefana je to se
ve da malo motilo. Ce prej ne, pa pozneje ; saj fantovanje je tudi
lepo, mislil si je in pirulie je pobiral in žvižgal in vriskal, da je bil
ves hrii)av.
„Lenčika, imaš kaj piruhov?" nagovori Jurij deklico, ko sta
bila sama pred liišo.
„Saj ti jih bo Anica dala," odgovori mu ta krátko. Jurij je
postal in jo gledal.
„Ti si huda name," pravi. „Zakaj pa?"
„Nič huda."
„Zakaj mi torej ne daš piruhov?"
„Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti," odgovori Lenčika,
steče v sobo in prinese jabelk in pomoranč.
„Pa ne sraeš biti huda, Lenčika," pravi Jurij. „Ali sem ti kaj
hudega storil?"
„Kaj mi boš storil!" odgovori ona in se obrne in odide. Skoro
vse popoludne pa jo je bolela glava.
„Prehladila se je," rekla je mati in jej hladila vroče čelo.
„No, Jurij, ali si že pobral piruhe?" vprašal je Matija Jurija.
„Lenčika mi jih je že dala."
„Kaj pa Anica?" pristavi mati. „Ta ti jih je tudi obljubila."
-Nisem bil nič doli."
392 Dr. Fľ. Detela: Malo življenje
„Kak fánt pa si ti," ošteva ga Matija, „da se za nič ne meniš!
O to je bilo časih dmgače! Po dve uri daleč smo hodili in i)o noci
in potolčeni smo prišli domov. O, kje so tisti čaši!"
„Tisti nerodni!" pokara mati. „Ali je kaj neumnejšega, kakor
tako po noci laziti okrog!"
„No, le tiho bodi, Neža, saj také sile ni bilo!" pravi zopet
gospodar. „Ampak Jurij se premalo briga za to pa za to. Ves, Jurij,
Anica ni slabo dekle in poštenih staršev hči. Ce utegneš, poj divá
malo doli pogledat. Jaz móram tudi iti Jedenkrát v vas."
„Medve bodeva pa sami; kaj ne?" oglasi se Lenčika, katero so
bile poslednje besede posebno ujezile.
„O le počakajta! Ne bo dolgo, bode pa Štefan tu!"
„Zmeraj ta Štefan!" godrnja Lenčika, a kmalu se začuje glasno
žvižganje, naznanjujoče prihod vsakdanjega obiskovalca.
Jurij pa je šel z Matijem doli k Simonovim in mej potom je
govoril gospodar o tem in onem in kako misii Šimon Anico na dom
omožiti in da ima Jurij lepo priliko priženiti se, če se malo potrudi ;
dobro hišo bi dobil in pošteno, pridno ženo ; samo Štefan se mora
prej kam spraviti. „Na Lenčiko misii fánt; pa ni nič kaj zdrav.
Bojim se, da ga bo jedenkrát zvilo. Jetika rada pobira mlade Ijudi.
Počakajmo še malo!"
Tako sta prišla k Simonovim, veselo vzprejeta od vse družine.
„Ali si vender prišel po piruhe?" rekla je Anica Juriju in tako
zvesto ga je pogledala, da mu je seglo do srca. „Vem, da ti je Lenčika
lepših dala; pa vzemi, kar imam!"
In podarila mu je svilen robec za okolo vratu, da on še nikdar
ni videl tako lepega. Bránil se je nekoliko čaša, da je to preveč,
da je predrago zanj, a moral je vzeti in tako prijetno sta se pogo-
varjala, da mu je bilo, kakor bi sanjal.
Za mizo je sedel Pečar med Šimonom in njegovo ženo in
imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o gospodarstvu in
svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi, kedaj bi se napravila ženitev,
kajti to je bilo dognano, da Štefan vzame Lenčiko.
„Stará sta že dosti," dejal je Šimon, „ali ne res? Pametna
tudi ; kaj ? Matija, čas je za naju, da počijeva in mlajšim rokam
izročiva delo."
„Dobra sta oba in pridna," pritrjevala je mati. „Nič hudega
ne bode starim, Matija, boš videl!"
Dr. Fr. Detela; Malo življenje. 393
„AH je pa fánt zflrav?" vpraša Matija. „Tako bied se mi vidi.
Jaz se boj im, da ne bi kake j etike dobil."
„Oh, Štefan pa jetika!" vzklikne mati. „Le nikar se ne boj.
Jaz poznám svojega otroka : od nekdaj je bil že bolj medel, pa zarad
tega ni slaboten. Trden fánt je. Práv rudečih Ijudij se prej prime
bolezen kakor pa bledih, Tega se ni treba bati."
„No, Bog nara daj zdravje vsem vkup!" pravi Matija, „pa srečo
našim otrokom!"
„Tako je práv govorjeno!" potrdi Simonovka. „Zakaj pa se
trudimo po svetu, če ne za svoje otroke? Štefan pa Lenčika se pa
vender tako lepo podaj eta vkup, kakor bi bila ustvarjena drug za
druzega. Fánt j o ima vender tako rad, kakor ne vem kaj!"
„No, in ona njega tiidi," meni Šimon.
„Ne vem práv, kako dekle mi.«ili," pravi Pečar.
„Ha, ha, ti je ne poznáš; jaz pa vera, kako je," smeje se mati
Simonovka. „Le vprašaj jo na krátko, pa boš zvedel."
Tako se je govorilo pri mizi, Anica pa je vodila Jurija okrog
hiše in po vrtu in mu razkazovala to in ono. „Oh, pri vas je se ve
da lepše," dejala je. „Lepši je kraj in boljša zemlja; pa tudi tukaj
nismo v puščavi. Iz vŕta gledajo skale, pa drevje vender lepo raste
in nam da dosti sadja in po leti prijetno senco. Naš studenec je
boljši, ker nima tako mehke vode, kakor vaš. Burje ne užijemo toliko
na tem kraji kakor gori in okrog hiše ni tistih nevarnih pečin.
Zjutraj imamo malo megle, pa se hitro razkadi in po zimi nas
Imdega mraza varuje. Ce je polje s kamenjem posuto in se teže
obdeluje, leži pa bliže hiše. Kak lep gozd imamo, to si tudi že videl.
In kako prijetna bo lopa, kadar se zaraste! Potí ej j o moraš priti
pogledat; in Lenčika tudi. Kako, da je ni nič doli danes ?"
„Glava jo nekoliko boli," pove Jurij.
„Revica!- Móram pa jaz obiskati jo!" Hitro je čas minil Juriju
in naprej in naprej bi bil še poslušal Anico, da ga ni poklical Matija,
ki se je bil poslovil.
„Lenčiko glava boli," dejala je Anica: „jaz grem z vama, da
j o malo pozdraviml"
„O saj ni nič sile," bráni Matija. „Zdaj je že goto vo dobro.*
., Anica, kar pojdi!" pravi mati in vsi trije se napotijo.
Doma pa je bila Lenčika jako slabé volje ; na nobeno vprašanje
ni dajala rada odgovora, in ubogi Štefan je bil ob ves pogum. Otožno
394 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
jo je gledal; kar je rekel, nič jej ni bilo práv. Ko pa je prišla Anica,
začela j o je še' le práv glava boleti. Vsako govorjenje jej je težko
delo in tako hudo si je želela miru, da sta Anica in Štefan kraalu
odrinila. Žalostná je bila Anica videti, kako malo je ustregla pri-
jateljici s svojim obiskanjem in tolažila se je s tem, da bode jutri
pa drugače. A bilo je ravno tako in vec dnij zaporedoma držala se
je rudečelična Lenčika tako čmerno in kislo, kakor gorenjsko grozdje.
Z Jurijem ni govorila nič in z drugimi tudi ne dosti.
„Sam Bog ve, kaj je deklini!" dejala je mati.
„Nič jej ni," rekel je oča. „S Štefanom sta se nemara sprla
kakor však teden dvakrát in zdaj kuha jezo."
Juriju je bilo pa vse to veliká sitnost. Vedno so mu šle po
glavi Matijeve besede o Šimonovih namerah in marsikaj mu je bilo
zdaj očito, česar pred ni zapažil. Da ga Anica rada vidi, to je ugajalo
njegovemu samoljubju in dobro mu je dela zavest, da vender jedno
srce tudi zanj bije. Potem se je spomnil Lenčike in njenega čudnega
vedenja. Da za Štefana ne mara mnogo, ni mu bila skrivnost, a zdaj
se mu je dozdevalo, da ona tudi nanj misii. In kaj bode iz vsega
tega? Kaj hoče storiti? Na ženitev misliti je norost. Ali naj bi šel
proč? Toda kam? V tuje kraje, da ne bi videl več domačih hríbov
niti zelene doline ? Ne, tega ne ! Da tu gori ostane, to se mu je zdelo
namenjeno, toda ženitev iz glave ! Da bi imel Anico ali Lenčiko
posebno rad, tega si ni mogel reči. Obe sta mu bili jednako Ijubi
in s katero je ravno govoril, ta se mu je zdela lepša. Kako lehko
mu je pustiti vse pri miru in živeti v prejšnji jasni brezskrbnosti !
Toda zakaj ne bi on užival sreče, vsaj dokler je pripuščeno? In
potlej naj pride, kar hoče ! A deklico bi tudi zakopal v svojo nesrečo.
Ne, to se ne sme zgoditi! In Jurij je sklenil z deklicama kar
najmenj občevati in nikdar nobene besede ne izpregovoriti, ki bi se
dala napak umeti.
Z lelikim srcejn je opravljal Jurij zopet svoje vsakdanje delo,
v liišo je zahajal redkeje in na samem ni govoril ne z Lenčiko no
z Anico.
„Moder fánt, moder mož," dejala si a nioža.
„8koro premoder," m(!iiila je Šimonovka in tudi dcklicaina se
je tako zdelo.
Lenčiko je nejevolja zopet minila in bila jo zopet prejšnja veselá
deklica, a tako samosvestno ni več govorila z Jurijem, boječa je bila
Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 395
v njegovi družbi in besecl jej je zmanjkovalo. Jurij pa, ki je gledal
zdaj vse z drugačnimi očmi, zapažil je kmalu, kako si mu prizadeva
postreči, bodi si, da se mu je res hotela priljubiti ali pa se je njemu
tako zdelo. Xeobčutljiv se ve da Jurij tudi ni bil in da je Lenčika
žala, to si je nioral obstati.
„Kako dekle!" dejal je čaši. „Dolinske naj se kar skrijejo
pred njo." In večkrat je njegovo počasno premišljevanje sklenila
beseda : „ Skoda I "
Anice že cel teden videl ni in kaj bi mislil nanjo, ko je vse
zastonj. Spomnil se je je zopet, ko si je zavezal okolo vratu svileno
ľuto, njeno darilo.
„Glej ga Jurija!" ogovori ga na jedenkrát Lenčika, „kje si pa
kúpil to gizdavo ruto? Saj ne greš nikamor."
„To sem kar tako dobil," odgovarja Jurij.
„Kje pa?" izprašuje Lenčika in njena radovednost raste. „Jaz
ne dobim takó nobene reči."
„Za piruhe se vse dobi, Lenčika."
„Ah, tako! Torej Anica ti jo je dala, Anica," pravi dekle in se
obrne in odide. Dolgo je Jurij ni videl; ko jo zopet sreča, zdelo se
mu je. da ima objokane oči. In tako milo se mu je storilo, da bi
se kar zjokal in stekel za njo in jej povedal, kdo je, kakšen človek,
kako malo vreden, da le količkaj misii nanj. A bal se je následkov
také izpovedi. Morebiti bi ga dali takoj proč, če bi z vedeli, da ga
iščejo žandarji; in skúšal se je tudi preveriti, da se pa nemara moti,
kar se tiče Lenčike.
(Dalje prihodnjič.)
Sloveiiei za Karola Velikega.
Spisal (Ír. F ľ. Kos.
nogo zanimljivostij podaje nam domača historija starejših in
novejših časov, a gotovo naj interesantnej sa zdi .se mi brez
dvoma zgodovina devetega stoletja. Radi se oziramo na te
čase nazaj in v dúhu si predstavljamo podobe onih niož, ki so takrat
delo val i slovenstvu in slovanstvu v prid. Komu ni znano ime posav-
skega Ljudovita, ki je bránil z orožjem v desnici svoj dom zoper
396 Dr, Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
mnogobrojne sovražnike; komu ne imeni slovanskih blagovestnikov,
svetega Cirila in Metoda, ki sta se trudila z besedo in peresom za
dusno blagost slovanskih národov ? Od vec ne bo, če se tudi mi ozremo
v one starodávne čase in se seznanimo vsaj z nekaterimi osobami,
ki so takrat delovale med Slovenci. Moj namen je, podati tukaj čita-
jočim Slovencem kos domáce zgodovine za Karola Velikega, ki je
vládal od 1. 768 — 814. Vender predno začenjam pripovedovati, hočem
nekaj malega izpregovoriti o slovenskí zemlji, njeni razširjenosti in
njenih posameznih delih pred tisoč leti.
1. Zemljepisní pregled sloveuske zemlje.
Zemlja, v kateri so živeli Slovenci pred tisoč leti, zvala se je
Slovenija ali Slavinija in zadnje zaznamenovanje naliaja se po
gostem pri pisateljih in v listinah one dobe, navadno nekoliko izka-
ženo v besedo „S cla vinia". Dobivajo se pa v starih spisih tudi
drugi izrazi, s katerimi so se zaznamenovale slovenské dežele, kakor
„partes Sclavorum, provincia Sclavorum" itd. (Gl. spis
Conv. Bag. et Garant, v Monum. Germ. Scrip. XI., pag. 9, 10; Paul.
Diacon. de gest. Langob. IV., c. 7. Listina od 9. sept. 878 in od 21. jul.
1. 891 v Archivu fúr Kärnten, 1. Jahrg. str. 68 in 69.).
Slovenska zemlja je bila razdeljena v več posameznih dežel,
izmed katerih moramo najprej omeniti Koroško in Panonijo. Tudi
neznani pisatelj za slovensko zgodovino jako važnega spisa „De
conversione Bagoariorum et Corantanorum" (M. G. S. XI., p. 9.) od
leta 871. loči Slovenijo v Koroško in Panonijo s temi besedami: . . .
in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque infe-
rioris Pannoniae. Iz teh besed je tudi razvidno, da je bila
Karantanija le del Slovenskega, drugi del pa spodnja Panonija. Nekaj
jednacega beremo v istem spisu na drugem mestu (1. c. p. 10), kjer
nam neznani pisatelj nekoliko monj določno pripoveduje, da je Slo-
venija obsezala Koroško in pa pokraj i ne na severnem bregu Dravé
do njenega izliva v Dunav.
Izmed vseh slovenskih dežel devetega stoletja zaslúži gotovo
Koroško ali Gorotan, da o njem izpregovorimo najprej nekoliko
besed. Koroška dežela je bila največja slovenská pokrajina tistega
čaša in mnogo obširnejša kot danes. Bila je starim pisateljem jako znana,
kar nam spričujejo pogostoma navedená imena dežele in njenih prebi-
valcev pri različnih pisateljih od Pavla Dijakona (de gest. Lang. V. c. 22)
Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 397
v 8. stoletji, pri katerem se nahaja najprej beseda „Carantaniim", pa. do
rnskega Nestorja v U. stoletji, ki imenuje Slovence „Horutane" in tudi
l>n zgodovinarjih poziiejšega čaša. Kakor ruski Nestor, štúrili so dosti-
krat pisatelji že pred njim in zaznamenovali z besedami „Qnarantani,
Carantaiii, Carinthii" itd. ne samo K(^ro.šce, temveč sploh Slovence.
Imeni Slovenec in Karantanec sta bili večkrat pri njih identieni.
-om ter tja so se stari zgodovinopisci, ako so imeli v mislih slo-
v.nsko zemljo ali pa slovenski národ, izraževali tako, da so najprej
imenovali največjo deželo nekdanjih Slovencev, namreč Koroško, ali
pa njene prebivalce in pristavljali zraven še besedo „c on fines",
ki je pomenjala Korošcem sosedne Slovence ali pa koroški deželi
>;osedne slovenské pokrajine (Piimerjaj „Conv. Bag. et Carant. M. G.
S. XI., p. G, 10.).
Iraena, katera se nahajajo pri starili pisateljih za koroško
deželo, kakor „Carantanum, Carentanum, Carantania, Karantana,
Quarantana, Korntane" itd. izpeljujejo se od slovenské besede „gora"
in pomenjajo to, kar slovenski izraz „Gorotan", t. j. gorata dežela
(Ankershofen v Archivii fiir Kärnten, 1. Jahrg. str. 129 — 136).
Koroška dežela je bila pred tisoč leti večja, kot danes, ker je
obsezala skoro vse Stajarsko, del Kranjskega, Tirolskega in Spodnje-
avstrijskega. Meje so bile naslednje: Od Predela pa do tirolské meje
ločile so Koroško in Fiirlanijo Karnske alpe, kakor še dandanes.
Bistriška dolina na Tirolskem spadala je takrat pod Koroško, ki je
sezalo na západu do izvira Dravé, do Innichena. Listina od 5. febr.
1. 816 pravi, da Inniclien leži na meji liburnske ali tiburske pokrajine,
ki je bila na zapadnem Koroškem (Arcliiv flir Kärnten, 1. Jahrg.
str. 67). Od Innichena je šla meja proti severu, potem pa proti
vzhodu do Gr. Glocknerja tako, da je bila Slovenska Matreja (Windisch
Matrei) in njena okolica še na Koroškem. Na severu ločile so
Koroško in Solnograško Visoke Túre, kakor še sedaj. Sveti Rupert
moral je-prekoračiti Túre, ko je prišel Slovencem oznanovat sveto
vero. Kar se tiče sedanjega Lungaua ob gornji Muri na Solnograškem,
ne vé se natanko, spadal je li h koroški ali bavarski deželi ; Feli-
cetti (Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg. str. 52) misii, da je
prvo verjetneje. Od Lungaua dalje imel je stari Goratan tiste meje,
ki dele še denašnji dan Stajarsko od Solnograškega in Gornjega Avstrij-
skega; samo tega ne vemo, spadal je li Aussee s svojo okolico pod
nekdanje Koroško ali ne. Tudi med Spodnjim Avstrijskim in Sta-
398 Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
jerskim ločila je denašnja meja nekdanji Gorotan od Avarije ali
oberske dežele noter do Gollerberga na iztočni stráni znane božje
poti „Maria Zell". Od Gollerberga dalje šla je meja do izvirov
Piestinga blizo Guttensteina na Spodnjem Avstrijskem, dalje ob Pie-
stingu do Wôllersdorfa blizu Dunaj skega Novega Mesta in potem
od Piestinga do Litave nekoliko severno od Dunaj skega Novega
Mesta, Vzhodnja meja koroške dežele šla je od Dunajskega
Novega Mesta proti jugu prej ko ne po sedanji med Spodnjim Avstrijskim
in Ogerskim do štajarske meje blizu Priedberga, dalje k Fischba-
herskim planinám blizu Murice (Múrz) in potem menda po gorovji
med Muro in Rabo do Cmureka na Muri. Odtod se je vleklá meja
prej ko ne cez Slovenské gorice do Dravé med Mariborom in Ptujem
in od tukaj k Sotli in Savi. Ptuj s svojo okolico je bil takrat še
v Panoniji (Felicetti, Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahr-
hundert, Beiträge zur Kunde steierm. Gesch. 9. Jahrg.).
Da se je raztegovala meja med Panonijo in Gorotanom od
Cmureka pa do Sotle, spričuje različnost slovenskili narečij v onih
krajih. Se dandanes se pozná med panonskim in karantanskim
narečjem meja, katera seza od Cmureka preko Slovenskih goric do
SV. Martina na Dravi in odtod cez Ptujsko polje do Donaíkf goro in
potem do Sotle (Rutar, v „Ljublj. Zvonu*, II, 95.).
V devetem stoletji bil je s Koroškim zvezan velik del sedanjega
Kranjskega (Diimmler v Archivu fiir Kunde ()strr. Gesch. X. Bd.
str. 15.), kar nahajamo tudi v naslednjera stoletji (Pr. listino od
30. junija 974 in od 1. októbra 989, obe v Mittheilungen d. hist.
Ver. ť. Krain, 1847, str. 22.).
Kar se Kranjske dežele tiče, bila je pred tisoč leti veliko
manjša, kot sedaj, ker nekdanja „Carniola", katero ime se nahaja že
pri Pavlu Dijakonu v 8. stoletji (De gestis Langob. V., c. 52), obse-
zala je le deželico ob Savi med Karavankami in Julskimi planinami
(Ann, Einhardi, a. 820, M. G. S. L). Carniola ali, kakor se je zvala v
desetem stoletji in tudi pozneje, Kranjska marka, Kranjska moja,
„Chrainmarcha", takrat ni bila dosti večja, kot denašnje Gorenjsko.
Listine iz te dobe nam imenujejo nekoliko na Kranjskem ležečih
krajev, vender še premalo, da bi se dale meje določiti na vse stráni.
Iz listin vemo, da so bili v Kranjski marki kraji : Loka, Zabnicá,
Selca, Poljanska dolina do líotavelj, kraj med Soro in Savo, Stražišče pri
Kranji, Bied itd. (Gl. listine od 30. jun. 974, od 1. okt. 989, od 24. nov.
Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. 399
1002, od 10. apr. 1004, tiskane v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain,
1847, str. 22, 23.) Mogoče je, da je južná meja Kranjske marke šla
od dolenjske Save pa do Cirknice na Notranjskem po gorah, ki ležé
na južni stráni Ljubljane (Hitzinger v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain,
1850, str. .33), potem pa proti severu k denašnji meji med Gorenjskim
in Goriškim, in tedaj bi obsezala nekdanja Koroška, kamor je spa-
dalo Kranjsko, vso gorenjsko strán in nekoliko krajev na Dolenjskem
in Notranjskem.
Druga dežela, v kateri so prebivali pred tisoč leti Slovenci,
zvala se je Panonija, ki je imela za mejo na jugu Savo, na iztočni
in severni stráni Dunav, na západu pa je sezala do Dunajskega Lesa
in do nieje gorotanske (Diimmler, Siidostl. Marken, Archiv f. Kunde
(isterr. Gesch. X., str. 11.). Delila se je v dva dela, katera sta ločili
reki Repcze in Raba na južni stráni Nežiderskega jezera: severni
del imenoval se je zgornja Panonija (Pannonia superior), južni
pa spodnja (Pannonia inferior) (Beiträge zur Kunde steiermärkischer
Gesehichtsqu. 9. Jalirg. str. 11 in d.).
Dežela med Anižo in Rabo, tedaj tudi vsa zgornja Panonija,
bila je v začetku devetega stoletja znana pod imenom „Avaria" ali
„Hunnia," kamor je Karol Veliki naselil 1. 80.5. nekaj ostankov ne-
kdaj tako mogočnih Obrov, da bi jih varoval pred slovanskimi na-
padi (Ann. Einh. a. 805, M. G. S. L).
V Panoniji živeli so Slovenci' pod oblastjo Obrov, dokler jih
ni o.svobodil Karol Veliki ; a tudi po bojih z Obri ostalo je še mnogo
med Slovenci name.šanih oberskih rodovin, ki so se sčasoma poizgu-
bile in posľovenile (Conv. Bag. et Garant. M. G. S. XI, p. 9 ; p. 11.).
Prebivalo je pa v Panoniji sploh le malo Ijudij, ker mnogi kraji
izgubili so po večletnih bojih svoje prebivalce in postali pu.ščava.
(Einh. Vitá Karoli M. c. 13, M. G. S. II, p. 449.).
Jeden del slovenské zemlje spadal je pod Furlanijo, namreč vsa
goriška strán in nekoliko Notranjskega. Istra je bila za Karola Ve-
likega obširnejša, kot danes, ker obsezala je tudi južni del Kranj-
skega (Hicinger v Novicah 1861, str. 08).
Nekaj Slovencev prebivalo je tudi zunaj omenjenih mej, kakor
na Gornjem Avstrijskem blizu Kremsmunstra, kajti bere se, da je
bavarski vojvoda Tasilo daroval leta 777. .samostanu v Kremsmlinstru
vec slovenskih krajev in družin (Schumi, Archiv f. Heimatkunde,
I. Bd. str. 2 i. d.), potem na Spodnjem Avstrijskem ob Orlavi (Erlaf),
400 Dr. Pr. Kos : Sloveiici za Karola Velikega.
katere je kralj Ludvik dal v dar rezenski cerkvi (Verhovec, Uer-
manstvo in njega vpliv na Slovanstvo, str. 22.), ob Dunavu (Diimmle)
Siidostl. Mark. 1. c. p. 19.) in drugod (Gl. Rntar, „Ljublj. Zvon" II,
sťr. 29, 30).
Pred tisoč leti stanovali so Slovenci po vsem nokdanjem Goro-
tanu, na mnogili krajili spodnje Panonije, v severni Istri in vzhodni
Furlaniji. Da so bili Slovenci razširjeni po vsej dravski dolini do
Tiinichena, po mur.ski dolini do Lnngana, ob Murici in Kabi in na
niiiogih krajih Gornje in Spodnje Avstrije, da se laliko dokazati iz
f'pisov starih zgodovinarjev ; še bolj pa nam spričujejo nekdanjo raz-
širjonost Slovencev imena mest in vasij, dolin in gora, rek in po-
tokov v vseh teh krajih.
Kako so se selili Slovenci, prišedši v svojo sedanjo domovino,
mislirao si labko. Stanovali so poprej vedno le v ravnini in po nizkih
brdili. Takega zemljišča so bili navajeni in zato so tudi v novi do-
movJiii poiskali takih krajev. Gorovitih predelov so se ogibali, dokler
je bilo mogoče. Le kjer so se doline tako polagoma vzdigale, kakor
n. pr. o1) Savi, Dravi in Muri, prodrli so daleč v nje in tako jih
nahajamo že 1. 592. na toplaškem polji v Tirolski (Rutar v „Ljublj.
Zvonu," II, str. 29).
Kljubu tej raširjenosti bilo je število Slovencev vender le
malo, kajti marsikatera pokrajina, pokrita danes z rodovitnim po-
Ijem, bila jt^ takrat neobdelana in napolnjena s širokimi gozdi. A
ravno ta okolščina bila je prvi in največji uzrok, da so Slovenci
izgubili toliko zemlje v prid germanstvu. Po frankovskih nazorili
pripadlo je kralju, kar je bilo zemlje neobdelane in brez gospodarja.
Kar danes i; enujemo državno imetje, bilo je takrat kraljeva last-
nina; tedaj t. ii vsa neobdelana zemlja, katero je laliko dal kralj,
komur je hoiel (Verhovec, Germanstvo in njega vpliv na Slov.
str. 20.). Yečji del jo je daroval svojim zvestim služabnikom in jih
na ta način odškodoval za zasluge, ki so si jih bili pridobili. Ti .so
šli potem na svoja podeljena posestva, vzeli s seboj celo krdelo vsa-
kovrstnih delavrv in rokodelcev in začeli obdelovati pusto zemljo.
Ľahko se leče, da takrat, ko so prišli Slovenci pod oblast
Frankov, bilo je gotovo veliko vec kot polovica njih zemlje puste
in pokrite s šuinnmi. Treba nam je samo pomisliti, koliko dolgo-
trajnih bojev od rimijanskih časov pa do Karola Velikega niorale so
prebití dežele ob Savi, Dravi in Mnri, koliko so trpele slovenské
ľiľ. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikegä. 4(tí
jKikľajine med Ijudskira pľeseljevanjem. Ľahko bi se navedlo še vec
druzih dôkazov, ki spričujojo slabo obljndenost slovenskih dežel za
Karola Velikega, vender ne káže, da bi jih ťukaj našteval. Tedaj
več kot polovica slovenské zemlje postala je imovina frankovskih
kraljev, ki so potem radodarno delili posestva svojim zvestim, kar
nam dokazujejo mnogobrojno ohranjene listine.
Karol Veliki posluževal se je še nekega drngega pripomočka, da bi
laze ukrotil nemirne národe. Po vzgledu asirskih in babilon.skih kra-
ljev, ki so preseljevali Izraelce, Jude in druge národe iz jedne de-
žt l«^ v drugo, stoľil je tudi Karol Veliki z upomimi Saksonci. Več
tisoč jih je moralo zapu.stiti svojo domovino, in te je Karol razdelil
po različnih krajih svoje dŕžave, na njih mesto pa postíivil slovan-
ské Obodrite (Ann. Einh. a. 804, M. G. S. I; Annalista Saxo, a.
804, Eccardi Corp. hist. medii aevi, Tom. L). Prej ko ne naselil je
frankovski kralj Saksonce tudi med Slo vence, česar spominjajo
marsikatera krajevna imena po Stajerskem in Koroškem, n. pr.
Sachsenburg na gorenjem Koroškem, Sachsenfeld (Zalec) pri
Celji.
Pa ne samo politična, tudi cerkvena gosposka skrbela je
za to, da so se naselili med na pol poganske Slovence neraški
kristijani, ker na ta način se je najhitreje razširjevalo krščanstvo. V
prvi vrsti moramo tu omeniti solnograških škofov, oziroma nadškofov.
Ti so nekoliko iz verske gorečnosti, nekoliko pa zarad dobičkarije
oznanjujé sveto vero med Slovenci skúšali spraviti vse slovenské
pokrajine pod svojo cerkveno oblast. Da so solnograški višji pastirji
oznanjujé Slovcncem božji náuk hrepeneli po posvetnem dobičku,
ni tcžko dokazati. Alkuin je pisal solnograškemu nadškoíu Arnu, da
naj bi ta za svojega bivanja med Slovenci ne skrbel za izterjevanje
desetin, temveč za njih pouk — „Esto praedicator pietatis, non de-
cimarum exactor". Frankovski kralj je obljubil ravno tému
Arnu pri njegovem odhodu na Slovensko tretjino vseh dohodkov ti-
stih krajev, katere bo pridobil sveti cerkvi. Dalje je sebič-nost rodila
prepire zarad mej med solnograškim nadškofom in oglejskim patri-
jarhom in zavoljo koristolovja in dobičkarije vnelo se je tudi sov-
raštvo solnograških nadškofov do Cirila in Metoda.
Slovenci so morali plačevati desetino in druge dávke. Ker jih
pa niso mogli vselej odrajtovati, izgubili so dostikrat zaradi tega
svojo prostost, postali iz svobodnih Ijudij sužnji in bili navezani na
26
402 S. Rutar: Slovenska Lenora ali mŕtvi príde po svojo Ijnbico.
zemljo, katero so obdelovali, kar je tudi nekoliko k hitrejšemu po-
nemčevanju pripomoglo.
Omenili smo, kako je prišlo posestvo za posestvom v tuje roke.
Nemški naseljenci množili so se od dne do dne in kmalu je bilo
njih število na sedanjem gorenjera Stajerskem in gorenjem Koroškem
precej večje, kot prvotnih slovenskih prebivalcev; tudi na Kranjsko
in spodnje Stajersko so dohajali, vender ne tako mnogobrojno. Ker
je postal v severnih krajili nekdanjega Gorotana nemški živelj moc-
nejší od slovenskega, ponemčili so se ondu stanujoči Slovenci; na
sedanjih slovenskih tleh godilo se je nasprotno, ker tukaj so se nem-
ški naseljenci navadno poslovenili.
Da so nemški prišleci dobili v last večji del neobdelano zemljo,
káže nam med drugim tudi to, da je bilo n. pr. na Kranjskem v
goratih krajih največ nemških naselbin, kakor na Kočevskem, ki se
je ohranila do danes, v Sorici itd. Na Koroškem utrdilo se je nem-
štvo najbolj med gorami, kjer je bilo pred tisoč leti največ neobde-
lane zemlje ; na spodnjem Koroškem pa, kjer so tla ravnejša in za
polje pripravnejša, ohranili so se Slovenci.
(Dalje pri h.)
Slovenska Lenora ali mŕtvi pride po svojo Ijubieo.
Poslal S. Rutar.
nano je, da je Búrger vzel snov svoji baladi Lenori iz nemške
národne pravljice. Istá snov je znana pri Skotih pod imenom
„Viljelmov dub" ter se nabaja tudi pri Škandinavih, Litav-
cih, Romanih, Grkih, pri Slovencih, Srbih," Bolgarih, Rusih in Odiili.
Slovenci imajo popolnoma jednako narodno pesen „Anzelj", nati.s-
neno v Valjavčevi zbirki „Národne pripovjedke u i oko Yaraž-
dina", Varaždin 1858. Pa tudi v prozi pripovedujc naš národ isto snov.
Za vzgled pripovedujem tu pravljico iz Hude Južine na Tolminskem,
kakor mi jo je zapísal g. Kokos a r.
Mlad fánt je moral v vojake. Imel je pa zvesto Ijubico in tej
je prísegel, da se vrne nazaj, če ne živ, pa mrtev. Nasprotno mu
je dekle obljubilo, da se neče možiti, dokler se fánt ne povrne.
s. Rutar: Slovenska Lenora ali mŕtvi príde po svojo Ijnbico. 403
Vojska je bila že dávno minila, ali fanta le ni bilo in ni bilo
nazaj. Dekle je žalostno premišljevalo, kaj bi se bilo moglo njenemu
lju])emu pripetiti. Neko noc sliši, da je zvonček pri hišnih vratih zapf^l.
Mati, ki je z dekletom v isti sobi spala, hotela je pogledati, kdo
tako pozno zvoni. A dekle jej reče, da je to njen posel in steče
naglo po stopnicah v vežo. Ko odpre vráta, zagleda svojega Ijubega
pred seboj in od veselja vzklikne. Ljubček, ki je bil na konji pri-
jezdil, reče dekletu, naj se hitro opravi in gre za njim, ker se
bodeta še nocoj poročila.
Razveseljeno dekle zleti v sobo, opravi se naglo in zbere vse
svoje vrednosti, zavije jih v ruto in dene pod desko. Na to se vrne
k svojemu dragemu. Ta jo posadi za sé na konja in zdirja v divjem
teku iz vaši na piano. In od todi jezdita dalje neizrečeno hitro mimo
vasij in pokopališč. Mej potom ogovori veekrat ljubček svojo drago:
gGlej, kako lepo mešec sveti in kako hitro mŕtvi jašejo! Ali te ní
nič strah?" — Dekle mu je vedno odgovarjalo, da je ni strah, saj
je on pri njej; a da mrtvih ni treba bnditi.
Ko pridirjata do tistega pokopališča, kjer je bil fantov grob,
krene j o ta kar naravnost proti njemu. Brez odloga skoči fánt v
svoj grob in potegne za seboj tudi dekle za predprt. Ta pa se jej utrga
in dekle od straha zbeži v mrtvaško liišico na pokopališči. Tu je
ležal še nezakopan mrtvec in ta je bránil pribeglo dekle pred
njenim Ijubim, ki je hotel siloma, naj bi šla z njim v grob. Ko
je fánt videl, da nič ne opravi, reče svoji Ijubici : „Ako se hočeš do-
mov vrniti, ,na cesto pej, na zvezde glej,' in ne bodeš zgrešila pota."
Ko se je dan storU, napoti se dekle proti domu. Ali še le čez
dolgo čaša je prišlo nazaj. V tem se je bilo doma že vse izpreme-
nilo in nihče je ni več poznal. vŠla je k duhovniku in ta jej pove,
da se je bilo pred dolgo leti neko dekle izgubilo iz svoje rojstne
hiše. Pa tudi duhovnik jej ni veroval, da bi bila ona tista izgubljona.
Vrne se zopet na dom in zahteva, naj jo pustijo v sobo, kjer je
ona nekdaj .-ípavala. Ko so domači videli, da je tu res znana in da
je izpodi deske izvlekla svoje nekdanje imetje, dovolili so jej, da je
smela do smrti v hiši ostati.
26*
^^^ ,-^«fe_— yi^ ŕ(»^r~^p: .■^^■,_ ___ .-g^/. .^^r'~^p. Sp:. •'^^—^'^f^^s
Wf^-^"^^'^^
Tiberius Pannonieus.
Spísal dr. Ivan Tavčar.
I.
a tlaku pred Neronovo zlato palačo raztezavala sta nde rím-
ska postopača Casca in Crispinus.
„Slabi čaši, Casca!" vzdilmil je Crispinus.
„„Slabi čaši, Crispine!"" pritrdil je oni.
„Oj, ko je še nebeški Augustus živel, Casca!"
„„Bogovi naj ga poveličajo blagega Oktavijana !""
In Casca je vstal, zavil se v zastarelo, dolgo svojo obleko, na-
ši onil se ob steber ter zri na krásni cesarski dvor, ki se je ravno
tedaj lesketal v žarkib zapadajočega solnca.
„Kaj je ta Neron, Crispine?" vprašal je zaničljivo.
„ „Res, kaj je ta Neron !" " ponavljal je Crispinus z glasom srditim.
„Požeruli! Polovica dohodkov sveta izgine mu v neiznierni
želodec ! "
„„Drugo pa zazida v taká zidovja! Da bi ga kmalu videli
Avema črni duhovi!""
„Naj mu pretrga Parka nit tolstega življenja!"
„„Ali pa naj mu razbije Jovov blisk čepinjo!"" dodal je Cri-
spinus.
„Tam prihaja Pansa, senátor!" vzkliknil je v istem trenutku
ter vstal s trdega svojega ležišča. Z obširnim trebuhom vlega se
však dan k imperatorjevim skledam ! Bogovi, kaka sreča!"
„Gaj Pansa! senátor!" kričal je prihajajočemu nasproti, doma
berem v stari listini, da je moj oča nekdaj volil sorodnika tvojega
za tribúna. Bodi livaležen in spominaj se siná sedaj ! Siná siromaka!"
„„Senátor!"" oglasil seje tudi Casca, „„in jaz sem Minucius Av-
relius Casca, sin Avrelija, ki je pri vsaki volitvi dajal glas tvojemu
očetu! Usmili se tudi mene! Glad trpim!""
„Dii avertite omen!" godrnjal je trebušni senátor ter liitel
mimo. Taki postopači ! Bogovi, varujte me srda ncbeškega imperatorja !"
Dx". I. Tavčar : Tihcrius Paimouicns. 405
Izgiiiil je med stebri krasnega jiortika.
„Naj mu je v strup, vino falernsko, s katerim si bode zalival
čeva!" siknil je Crispinus med zobmi.
„„Ali vidiš, Crispine, taki so čaši sedaj ! Pod nebeškim Tibe-
rijem polnUi so nam sklede, sedaj pa nam še cestnega prahu ne pri-
voščijo ti psi!"" In Casca stískal je pesti.
„Orka pošastí!"
„„Smrt na nje!""
Umolknila sta ter povesila glave. V tistem trenutku vsula se
je z iraperatorjevega dvora vojaščina ter potem pohajkovala okrog
uhoda. Tu in tam pošalil se je Germán iz lenušnega proletarstva,
ki se je bilo zbralo okrog Casce in Crispina. Takoj so se razburili
dubovi.
„„Naš mozeg nam sesajo iz kostij!"" priložil je Casca.
„Sinovi naših robov!"
„Pijavke!" vpilo je vse. „Da bi jih požrlo Pluta črno brezno!"
„Ti barbar! rjul je Crispinus nad bližnjim strážnikom, v Judeji
je upor, a ti lenariš, ter si pase.š tu želodec za naše denarje !
„„Ha I ha!"" oglasil se je Casca pri tej priči, „„kaj govoričiš^
Crispine, v boj in tako deviško dekliški obraz!""
„Koliko stavim, državljani rimljanski, zadrl seje nekdo iz družbe,
da ume ta Germán bolje sklede prazniti, nego pa kopje sukati, dr-
žavljani rimljanski!"
Zasmehovanemu vojaku pridružita se tovariša, in vsi trije ob-
stoje v srdu pred tulečim krdelom.
„Cemu tu raztegujete ústa?" vprašal je tisti, Id so ga prej
zasmehovali.
„„Oj, sinovi črnega Orka,"" odgovoril je Casca, „„mi vam
želimo vse hudo!""
* „Terencij, ali potegnemo iz nožnic!"
. „„Nikari Livij, zavoljo krika nikari!""
In vojaki so se hoteli potolažiti.
„Lenuhil"
„„Bojazljivci!""
„Sinovi slabih očetov!"
„„In še slabejših mater!""
Taki in jednaki kriki so jim doneli nasproti. Tedaj pa je pre-
torijanec, imenovan Livius, potegnil kratek svoj meč.
406 Dť. I. Tavcai-: Ti))Oľius Pannonicas.
„Možje, možje!" kričal je Casca, „tu se pobijajo prosti líim-
Ijanje!" Ročno se je vzklonil, izroval kameň iz tlaka ter ga z veliko
močjo treščil vojaka v prsi. Streslo se mu je telo, odpadel mu
meč; z rokaraa je grabil po zraku, potem pa telebnil na tla in ječé
obležal.
„Minerva neskončna! tovariši tu sem!" zavpil je Terencij. In pri-
hitela je oborožena množica ter hotela z ostrimi meči napasti me-
ščansko drulial. V trenutku bi bilo nastalo krvavo ruvanje ! Ali
tedaj je priliitel iz portika krásno opravljen vojak, visoke postave,
a otročje nežnega obličja. Izpod bliščeče čelade vsúvali so se mu
dolgi lasje, črno-rujavi.
„Kako se vedete, Terencij, Clavdij in ti Menenij !" vprašal je
osorno. „Neoboroženemu Ijudstvu grozite z meči!"
„Tribún!" odgovoril je Terencij, „začeli so ti! In Livija so s
kameni pobili!"
Livij je stokaje poskúšal vstati. Tribúnu razburilo se je srce.
„Domov!" obrnil se je proti meščanom, „domov, malovredneži,
in ne postopajte todi!"
„„Malovredneži!"" oglasil se je takoj Crispinus, „„malovred-
neži, ali čujete, prosti Rimljanje!""
„Potisni mu bodalce v trebuh, Crispine!" začul se je Casca iz
množice.
„„Potisni ga mu do ročaja, ternu rujavemu Germanu!"" pri-
stavil je tretji.
In Crispinus je vzdignil ostro orožje, ali ko blisk zagrabil mu
je tribún roko ter j o trdo oklenil,
„Tribún! tribún!" zaječal je Livij, „pri vseh olimpiških bogovib,
zabodi ga z mečem, zabodi ga z mečem, da mu gre skozi goltanec
čez tanko hrbtišče! Ta pes mi je zdrobil drob v telesu! O Jupiter!"
Tribún je samo z roko stresnil in Crispinus je ležal na tfaku.
Že so se hoteli z nová sprijeti, kar je razpodila rimljanske
meščane nemilá usoda. Caesar Avgustus začul je hrup pred svojo
palačo ter videl Ijudstvo v prepiru z vojaštvom.
Razdivjan od srda planil je med prepirajoče.
„Caesar Avgustus!"
In vse je trepetalo, ko je stopil iz portika na ulice.
„Napadli so nas, nebeški imperátor!" izpregovoril je Terencij.
„„S kamenjem!"" vpil je drugi.
Dť. I. Tavéúľ: Tibcľiiis runiioiiicus. 407
„Z orožjeín I" pristavil je tretji.
„„Ta je liotel umoriti tribúna Tiberija!" dejal je Terencij ter
pokazal na Crispina, na tlaku kopernečega.
„Umoriti tribúna! Napadli so mojo stražo! O večni bogovi!"
Imperatorju napele so se žile po tolstem obrazu. Pristopil je k
trepotaj očemu Crispinu, ki se od groze nitupal vstati. Pobral je bodalce,
ki je bilo odpadlo Crispinovi roki. Potem pa se je vzklonil, pograbil
s pestjo ležečemu za vrat ter mu z orožjem pretrgal lice, da je
Crispinus v groznih mukah zaječal. Ali mogočni vladár ponosnega
Rima še ni bil nasičen. Zabodol je konečno nesrečnežu bodalo z
vso silo pod vratom v prsi ter je pustil v rani tičati! In še le
potem je odšel s svojim spremstvom. Množica pa se je trepetaje
razpršila, in vojaci so se smijali za njo.
Crispinus je ležal dolgo čaša nem, brez zavesti. Ko se mu je
povrnilo življenje, o Iplazil je proti ])alaei ter se zgrudil ondu v kótu
debelega ozidja in čakal skoro pri polni zavesti trenutka, ko se mu
izteče vir življenja.
Hrup po mestu se je vlegel in na jasno nebo primigljale so
svetle zvezde! —
n.
v visoki dvorani ležal je Neron, imperátor pri polnili skledah.
Krog njega kadili so mu slavo njegovi privrženci ter si polnili trebuh
z izbranimi jedili.
Imperátor slonel je na bogati blazini in srd poprejšnji zginil je
bil čisto na lahkoživnem tem obrazu.
„Caesar Avguste, bogovi naj te ohranijo! zakričal je senátor
Vitelij ter vlil v svoj strašni želodec za sedanje čas3 silno posodo
sladkega vina.
„„Kako otemnuje.š svoje prednike!"" vzkliknil je Galbn, pro-
konzul, mastil so s tolsto pečenko, potem pa zadovoljno sam sebi
pristavil: „Kako nebeško ukusna jed!"
„Pregnal si Jova z Olimpa, rod juliškega rodu!" oglasil se je
Lucij Telesinus. Bil je konzul tedaj.
„In vzel Apolonu neumrljivo lirol" pristavil je Tigelinus.
Ali imperátor je molčal, in le tu in tam vlil vina v sé.
„Caesar, kričal je Atticus Vestinus, Vitelius pokončuje že drugo
skledo ptic I "
408 Dľ. I. Tavčuľ: Tibcľiiis Pf
innoiiicus.
In Neron je dobrovoljno smeje se pogledal proti oinejijcjieimi.
Vitelij razbleknil je tolsta ústna, izpraznil polna ústa in dejal
potení z glasom ponižnim:
„Nebeskí plod neumrjočili bogov, ves sem tvoj verni sluga!
Dľugi ti pokončujejo divjih Partov krvoželjne čete ter se vojskujejo
z barbari, kojim zapoveduje krutí Vologes! Vsakemu svoje! íaz pa
zaužívam vesel tvoje nebrojne darove in v sencí tvoje milostí ne
zavidam drugím boj ne sláve!"
„Ävguste!" dejal je prokonzul Galba, „pošli Vítelija na Parte,
moľda jíli spraví v svoj grozní želodec!"
Vse se je smíjalo in smeje se tudi Neron.
„A jaz sem vesel imperatorjeve milosti!" odgovoril je Vitelius
ter príčel zopet jestí. Potem pa je takoj vstal Tigelinus, jíograbíl
velikansko kupo z vínom, postavil jo pred se, vzel vrtníco, trgal
njeno rudeče perje ter je metal v kupo.
„Nebeskí Avguste, v tvojo slavo!" In zvrnil je kupo v svoje
grlo in to s tako spretnostjo, da so se začudilí víhskí bratje na okrog.
Oddahníl se je ter dejal:
„Divní Avguste! Tvoji verní hlapci želijo, da bi tí osramotíl
Apolóna sebi v neskončno slavo, in nam v neizmerno radost!"
Ta pozív dopadal je vladarju sveta. Vstal je vina poln, vzel
líro ter prieel prebirati strune. In plesal je in divjal in metal ude
po zraku, kakor srdita bahantinja. In sinoví slavnih očetov so ploskali
v mehke roke ter občudovali smešnega svetu zapovednika, kot bi
zrli neumrjočega boga.
Ob straní pri stebru slonel je Tiberius Pannonicus, tribún, in
zamišljeno gledal po razsajajocem dvoru. In globoke iskrené želje
vtisníle so se mu v mladega líca mehke črte. Misii so ga hipoma
postavíle med domáce gore, do domačíh voda in gozdov. Hrepenel
je v domáco dolíno, kjer mu je stal priprosti dvor starega očeta,
veljaka med sosedi. V srci storílo se mu je milo, da je zapustil to
drago samijo, in da se je dal, po rimskem blesku preslepljen, v slabem
trenutku v Emoní vvrstití med dvorno stražo. Zelel si je nazaj, in
solza mu je prihítela v oko ter mu'^omočila líce cvetoče.
(Konec prihodnjič.)
Črni trn.
'^j vije stéza v lírib se strin,
í Oj steza kamenitá,
Ob njej pri grmii raste gnn,
In innog se že razcvíta.
Oj, črni trn, oj, črni trn,
Ob gorski stezi strmi,
Tí prvi nôsiš cvet srebéťn
Med drevi in med grmi?
Razvíl se ní še lóže cvet,
Še mŕtvo vídim trato,
Ní gaj še svatovsko odét,
'Le tí cvetéš baháto!
To ní, to ní na gôro pot,
To tvoje je življenje,
In trnje, ki cvete ondód.
To bridko je trpljenje.
Ob stezi tej, ob stezi tej
Ti trnje to bodéče
Gosteje raste, cvéte prej
Kot róže sólnčne sréče.
In grm trpljenja vsi pije ti
Na stezo tme mnôge,
Da srce vbogo vtríplje ti.
Da krvavé ti nôge.
A cvet, ki prvi se žarí, A le naj rane krvavé,
Oh, trnje le zakríva, Ti solz mi ne prelívaj.
In pnst in trpek sad rodí, Zatri solzé, zatri tožbé,
Kedó naj paí ga vžíva? Ce ne, jih vsaj — prikrivaj I
Ne mara srečni svet solzá,
Trpínov ne nmeje;
Ko tóžbe čuje, — godrnjá,
In solzam se le — smeje!
S. Gregorčič.
r
<í4
4
^pla beli póstelji bolán
i> Mladenič bied leží ;
Život, poprej takó cvetíín,
Zapuščajo močí.
In séstrica pristópi zdaj
S posti'éžnoj mu rokój,
Z očij mu čita však migljaj.
In s čela briše znoj.
Bolník.
In glej, bolezen gine že,
Umíri lek mu krí;
Še bolj Ijubezen pa sestre
Povrača mu močí. —
Káj pravim ti, deklé skrbnó?
Bolník sem tudi jaz !
Ozdraví mene še takó,
Ko brata si tačäs! . . .
A ti deklé se smeješ mi
Na ude zróč krepké;
Bolezni ne umeješ mi,
Ki tare le srcé! . . .
Gorázd.
ŤžfVj^yfti, lf/^)*Ji, V/^yftí, V/^yf>í, 7<^<V>t ^V.;N>^ ^"^H ^M'A>^ Js^Vt^^^ -5^.•'^^^ ST^
íiJ''^^:Á-5r /^ «■«; '•<- .v«r '4- 'V*^ '^-~ >v«^ ;»>. >•> r^/. >\ r^*. >v r^ú ^\ rŕ„ >\ |yj T x?
Bájke in povesti o Gorjaneih.
Spisal J. T r d in a.
9. Volkodlak.
mčika pasia je na Gorjancilh drobnico. Drugim pastirjem
delale so nadlego in škodo divje zveri, njene čede pa se ni
nobena polotila. V Lenčiko se je zaljubil volk, pa jej ni
raztrgal nobene živali niti ni dovolil tega drugim zverira. Dolgo čaša
mu ni dosti verjela in se ga je bála. Ker pa je ostal jej vedno
zvest varuh, izgubila je sčasoma strah in S3 ga je privadila m se z
njim sprijaznila. Ležal je poleg nje, gledal jo in se jej milil, kolikor
je hotel. Ce je začutil nevarnost, planil je na sovražnika in ga
odpodil ali pa raztrgal in ko se je vrnil pohvalila ga je Lenčika,
lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno
veselilo. Poslušal jo je raj.ši in izpolnjeval je nje úkaze bolj na tanko,
nego najzvestejši in najprivržnejši pes. Hrane si je hodil sára iskat,
svoji preljubi gospodinji ni prizadel ne sitnosti ne stroškov. Takega
čuvaja zavidali so Lenčiki vsi pastirji.
Ko pa je odrastla, pustila je pašo in volka in se jela priprav-
Ijati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit jo je prišel
tudi volk. Lenčika mu se je zasmijala in mu rekla: Jaz se nečem
zameriti gorjanskim volčicam. Pojdi z Bogom !
Volk odide in jo pride drugi dan zopet snubit.
Lenčika mu veli zastavno : Ljubi volk! saj veš, da se midva
ne moreva in ne smeva vzeti. Izberi si za nevesto gorjansko volčico
in ostani z Bogom!
Volk odide in jo pride tretji dan zopet snubit.
Lenčika se ga ustraši in mu veli: Ne hodi vec k meni! Brat
se je zagrozil, da te bo ustrelil. Ostani zdrav in pojdi z Bogom!
Volk odide ali še tisto noč pride po Lenčiko, zgrabi jo in
odnese v svoj brlog. Bila je njegova žena tri lot i in tri mesece.
Manjkalo jej ni nič. Jedki je však dan svinjino in br^vino, ob nedeljah
teletino in v veliké praznike tudi srnino in kuretino. Zajcev in
J. Trdinu: Bájke in povosli o Gorjancih. U t
druíie fli-obne divjačine nanosil jej je mož, da je ni mogla pojestí,
Živela je dobro za vse drugo, ali tožilo se jej je strašno po domu in
po človeškem društvu. Iz biloga ni smela iti nikamor. Noc in dan
je jokala in prosila Boga odrešenja. Volku je rodila siná, ki je
bil na videz človeške podobe in lepega obraza, ali rástla mu je po
vsem truplu voleja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga je pogle-
dala. Dala mu je ime Volkodlak.
Volkodlaka ni bilo treba tako dolgo zibati in pestovati kakor
druge otroke. Eastel je hitro kakor volk, ali pamet mu je dohajala
tako počasi kakor drugim otrokom. Ni še dopolnil dve leti, ko je
jel že hoditi sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti surovo meso
in piti gorko kri. Srce mu ni poznalo ne gnjusa, ne usmiljenja:
vrglo se je v zversko, ne v človečje. Leneika ga je lepo učila in
skrbno svárila, ali ni maral nič za nje besede in náuke. Ce se je
nanj razjezila in ga pokarala, pokazal jej je voleje zobe, kakor da
jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. Globoko se je
zamislila in se tudi domislila. Nebála je jokati in žalovati in začela
je preveselo plesati in se smijati. Volk se začudi.
Lenčika pa mu veli : Presrčna ti hvala, preljubi mož ! Zdaj
vidim, kako neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko
slastne pečenke ne bi bila pojedla pri nobenem drugem moži. Z
nobenim drugim ne bi bila mogla imeti tako čvrstega siná, kakor
sem ga rodila s tabo. Matere trpe z otroki po deset, nekatere še po
dvajset let in čaši tudi celo življenje. Moj Volkodlak pa mi ne
dela ne skrbi ne truda. Spečo ne budi me nikoli z jokom in vpitjem ;
hrano si dobiva sam in od Boga je prejel gorko oblačilo, ki se nikoli
ne raztrga. Menda sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spo-
znala veliké sreče, s katero si me nadaril.
Volku so bile te besede jako povšeči. Rekel je Lenčiki : Ne
zameri, da sem ti došlej bránil zapustiti brlog. Ker te iraam tako
prisrčno rad, bal sem se, da mi ne bi pobegnila. Zdaj vidim, da si
se me privadila, pa ti ne porečem nikoli več žale besede, če se boš
hotela kaj sprehoditi. Ječa se ti odpira : pojdi, kamor ti drago : samo
tega ne pozabi, da si moja žena in da je tvoja špalnica in tvoj dom
moj prijazni in topli brlog!
Takó je Lenčika volka prekanila. Se tisto uro šla je na sprehod.
Pritekla je na svoj dom in velela bratú: Vzemi puško in pojdi z
manol Brat vzame puško in j o spremi. Lenčika mu pokaže brlog
412 J. Trdina: Bájke in povesti o Goi-jancih.
in veli: Volku poznám navado pa vem, da se je ulegel sput. Leliko
ti ga bo ustreliti, ali lepo te prosím, ne streljaj mi v Volkodlaka,
mojega siná in mojo žalost! Naj živi, dokler bo božjavolja! Nečem,
da bi mi očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zarad njega
svojo dušo.
Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak ostane živ in
pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro videl, kako sladko
se je smijala mati. Lehko je pogodil, kdo je najel in pripeljal oče-
tovega morilca. Dvignil je proti materi pest in jej prisegel mašče-
vanje. Lenčika pa se ni brigala za Volkodlakovo jezo. Veselá šla je
z bratom domu in se jela pripravljati za možitev.
Snubilo jo je veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni
Hrovat Marko. Lenčika je tolažila domáce fante: če vzamem vas
katerega, prišel bo Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom Marka,
ki prebiva od tod tri dni hoda. Pri njem bom živela brez straha.
Pa če Volkodlak tudi pride in me zaskočí, ubránil me bo lehko
junák Marko s svojo blagoslovljeno puško.
Lenčika se je poročila z Markom in se odpeljala z njim na
Hrovaško. Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorji in ískal
mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo za potrebo, zdaj je
mesaril zívali in Ijudi tudi sít, iz srditostí ; izmenil se je v strašnega
razbojníka. Lovci so prežali nanj noc in dan ali brez vspeha, ker
se ga ni prijela nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še
ni bil tolíko nevaren. Ali ko je preteklo vec let in mu se je začela
razvijati človeška pamet, divjal je ne samo króto ampak tudi pre-
míšljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotíl s tom vsakega
preganjalca. Noben lovec ga ni več poznal. Ce so ga zasledílí in
mislilí, da se ga bodo zdaj polastili, pridružil jim se je čedno opravljen
in šel z njimi,- kakor da loví z njímí vred Volkodlaka. Po dnevi je
pobíjal vse, na kar se je nameríl, zvečer pa je hodil po vaseh in
poslušal pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. Na tak načín je
utekel vsaki zanjkí in zasedí. Sovražníkom je zažígal hiše nepre-
nehoma. Brez požara ni raínila skoraj nobena noc. Podgorje so
vznemirjalí že mnogí razbojníki, ali premetení in srčni Podgorci so
jih kmalu ustrahovali. Jedinému Volkodlaku se níkakor ni moglo
priti do živega. Te sílovitosti in groze so trajale veliko let. Volko-
dlaka ni bilo moci ugonobití ne s silo ne s prekano, dokler ga ní
odnesla z Gorjancev strastna ježa na mater.
J. Kersnik: Lnterski Ijndje. 413
P(h1 oknom neke hiše slišal jo besede : Ko bi. Volkodlak vedel,
da mu je mati omožena jn-i Marku ua Hrovaškera, gotovo bi udaril
za ujó, dasiravno bi imel do uje tri dni hodá. Volkodlak zapustil
je Govjance še tisti večer in se napotil ua Hrovaško. Sum ui letel
uanj uikakeršen, kar se je bil oblekel po hrovaško. Markove hiše
mu ui bilo treba dolgo iskati, poznal jo je však človek, ker je slo-
vela na daleč okrog po svojem pošteuji in bogatstvu. V veži so se
igrali trije otroci, ujegovi bratje. Volkodlak skoči nauje in jih podavi.
Njiliov krič je slišala mati in pritekla gledat. Prvi hip spozná
siná Volkodlaka in pokliče na pomoč junáka Marka. Marko nabije
blagoslovljeuo pu.ško in ustreli Volkodlaka v srce. Volkodlak je po-
giuil, ali še na smrti je preklinjal mater, da je ubila svojega moža
in njegovega očeta.
Luterski Ij udj e.
Povest.
Spisal Janko Kersnik.
V.
Molče ozré se ona name,
Molče ozrem se jaz na njo ;
Oko z očesom tii se vjaine
In z iisti nsta se vjemó.
Boris Mira n.
Pdslej je hodil Kosan dan za dnevom na Potok; mnogokrat
že zjutraj, navadno pa popoludne ; vracal se je vselej stoprav
pozno zvečer.
„Ali boš še dolgo imel opraviti tam gori?" vprašala ga je čez
kakih deset dnij mati, ko je korakal ravno čez prag, da se napoti
v grád.
Ozrl se je naglo v njo, kajti v besedah njenih čutil je nekaj,
kar mu ni bilo práv po volji.
„Ne vem!" dejal je potem malo osomo ter odšel.
Odslej ga pa mati tudi ni več o njegovih grajskih opravkih
povpraševala.
Gori na Potoku mineval mu je dan za dnevom, da sam ni
znal kedaj; težlío in počasi vracal se je zvečer domov in štel ure
414 J. Kersnik: Lnterski Ijudjp.
do trenutka, ko bode druzega dne zopet prestopil grajsko mejo; in
če se jo to imelo zgoditi še le popoludne, hodil je potem prej zjutraj
po bližnjih gozdih in goiicah, ali pa je sedel doma zaprt v svoji
gorenji sobi in slikal tamkaj malo podobo.
Y zadnjem času je bilo menj družbe v grádu; Berg in nadlajt-
nant odšla sta bila za nekoliko dnij v mesto, in ostali hodili so po
svojih opravkih ; teta Mara je ukazovala in gospodinjila po hisi,
grajski gospodar jo pogledoval po polji in pri tlaéanih, in Olga je
v prostih popoludanskih urah, ko je prihajal slikar, imela dovolj čaša
in prilike ostajati v prostorni, svetli sobi, katero je bil Kosan začasno
uredil za svoj ateliér.
Delo šlo mu je naglo od rok, čeravno sam konca ni želel. Med
njegovim delom govorila sta z deklico navadno malo, le tedaj, kadar
je prišla teta k njima, postal je razgovor bolj živahen. Ko je polegla
zunaj vročina, odšla sta ona dva ali pa vsi trije ven na vrt, ali
na kratek sprehod v okolico.
Takega večera je bilo, ko sta stala Olga in Kosan po malem
sprehodu na strmem róbu gori nad grádom, raz katerega se je odpiral
lep razgled po Rodiški dolini. Debela, košatá bukev bránila je zadnjim
solnčnim žarkom v zatišje pod sé.
„Ah, kako lepo bi bilo, gospod Kosan, ko bi se moglajazkar
tako na perutah prepeljati tja čez dolino!" vzkliknila je deklica po
svojem otročjem načinu. „Glejte, kako zeleno je vse pod nama, kakor
morje, in vse tako tiho in mimo!"
„Varujte se," dejal je on ter prijel jo za roko. „Vi stojite
preblizu prepadá, zdrsnilo bi se Vam lehko!"
Spreletelo ga je nekaj zaporedom, kakor mraz in vročina, ko
je tiščal na lehko njeno ročico.
„O, ne bojite se!" áe']^ ona, ne da bi ga poglodala, ali za
korak odstopila od strmega prepadá. Roko svojo pa mu je nehoté
pustila, ter z drugo obsenčila si oči, kajti rudeč žarek zahajajočega
solnca prodrl je bil bukové veje ter obsijal njen obraz.
Slikar pa se še ozrl ni v dolino, le v deklico je imel uprte svoje oči.
„Ali ni tako tukaj, Olga, kakor tam pri vili Borghese?" dejal
je. Sam si ni bil v svesti da niti gledé panoráme niti gledé njenega
položaja ni pravega sklepa v primeri. Isti dozdeval se mu je morda
le za trenutek v možjanih. O njijinem srečanji v Lahih pn mioga
večera na vrtu nista govorila.
J. Kersnik: Lnterski Ijudje. 415
Deklica se je ozrla vanj ter močno se zamdela; roko, kateio
je on sedaj skoro stískal, hotela mu je na lehko izviti.
A v istem trenutku tiščal jo je okleneno z obema rokama na
svoje prsi, in ona položila mu je roki okolo vratu. Poljubila sta
se — ne tako, kakor pri svojem prvem srečanji, ne, to je bilo sedaj
čisto drugače.
Pa tudi sedaj se mu je ona izvila; dvignila je svoje veliké oči,
bile so rujave, temnorujave — k njemu. in iz njih sijala je slikarju
Ijubezen, — nedolžna. zaupljiva Ijubezen.
„Ali me Ijubiš, Olga?"
„Da, — in ti mene?"
„Cez vse!"
In poljubila sta se zopet.
„Domov morava," dejala je potem ona,
Napotila sta se navzdol ter za roke stiskajoč se šla v dolino
proti grádu.
Tam doli, predno se je steza stekala ven na piano med njive,
stala so še košatá drevesa kraj gozda.
Tu je objel še jedenkrát deklico.
„Kaj pa — Berg, gospod pi. Berg?" vprašal je polugla.sno, hlastno.
„Ah kaj!" deje ona, „to ni vse nič, to je le tako govorjenje:
jaz ga ne Ijubim."
„In mene Ijubiš že dolgo?" vpraša on.
„Da, da, dolgol" zašepeta ona.
„Od — tedaj?"
„Da, — od tedaj !"
In poljubovala sta se v novic.
„In — doma?" vpraša zopet on.
„Ni še treba, da bi vedeli!"
„Dobro!"
Stopila sta ven na piano in med njivami stopala hitreje proti
grádu, nego sicer. Molčala sta tudi — kajti denes sta vedela dovolj —
jedna misel, jeden čut polnil jima je duši.
Pred grádom se je poslovil slikar.
„Ali že hočete oditi?" dejala je ona; za bližnjim plotom prilival
je vrtnar svojim cveticam.
„Oprostite, — mnogo opravil, — pisanje me čaká. Zaostal sem
s pismil"
416 J. Kersnik: Lxitevski Ijndjft.
„Torej jntľi, gospod Kosaii!"
„I)a, jutri."
Podala sta si roki, kakor dingekrati prí slovesu, 1p sHsnila sta
si ji dfíiies mehko — pa vondeľ tako gorko!
„Lehko noc!" šepnila je ona.
„Leliko noc!" prikimal je on.
Sto korakov pod grádom srečal je giajski voz, katerega so konji
težko vlokli navkreber.
„AH gieste že domov?" klical je nadlajtnant Werner iz voza.
„Da, opravila — - — "
„Torej jutri na svidenje!"
Berg je, kakor po navadi, Idadno pozdravil.
VI.
Klopúle I)0(lo klí'p na kli-p ! —
licvstik.
„No, mati Kosanova, dobro jutro!" dejal je nekaj dnij pozneje
Peter Polenček, prišed zarano po ulicati iz vaši in ugledavši starko
pred hlevom. Peter Polenček bil je nekakov vaški norec, pa, kakor
so dejali Ijudje, bolj zloben nego neumen. Mati Kosanka mu prikima
ter hoče ne meneč se za trapa v hlev.
„Hohohó, mati Kosanka," krohoče se oni, „kaj ste povohali-
denes, da se Vam tako mudi, kos kruha mi dajte, pa malo mleka,
kislega ; Vam bom pa nekaj povedal, na ušesa se ve da, če niste
podplatov našili nanje ; na očeh imate pac štibale — pravijo Ijudje!"
„Spravi se mi, cigán gorjanski," vpije sedaj starká ter se obrne-
ná pragu, „pijan si menda zopet v koprivah ležal, da si tako srborit!"
„Hoho, koprive, kaj koprive! Kaj pijan, nič pijan! Mleka mi
dajte, pa kruha, — pa se mi bo dobro godilo, kakor vrabcu v prosu.
Ce pa ne daste denes, boste pa drugikrat, mati Kosanka! Povedal
Vam bom pa vender sedaj le, zakaj pravijo, da ste si štibale na oči
nataknili. Vidite, — Izpodreceva Urša je tako dejala sinoč, jaz sem
pa tam za kašto ležal — spal pa nisem, ne, — ni treba misliti, da
se mi je sanjalo!
„Kaj je dejala?" reče sedaj Kosanka, „ter postaví nogo, s
katero je bila že v hlev stopila, zopet nazaj na prag.
„Hoho, da imate štibale, pravé štibale na očeh!"
„Hodi, hodi, norec neumni. če ne, ti dam i)0 tvojili škľ))inah,
dlaka ti prismojena!" rekši pobere grablje, Icžeče na tleh tik hleva.
J. Kersnik : Lntevski Ijndje. 4 1 7
„Čakajte malo, mati Kosanka," vpije Polenček tor odskočí na
drngo strán ulic. „Veste, zakaj je tako dejala Izpodreceva Urša?
Rekla je, da Vi svojega Franceta ne vidite, tistega ki svojih dolgili
kodrov ne striže! Široko je obzinil, ta Vaš France, dejala je, pa
požreti ne more. Jaz to le tako pripovednjem, kakor je ona Urša
pravila, če Vam pa ni práv, si pa ozel v nito naredite!"
„Kaj je s Francetom?" vpije sedaj starká vsa razjarjena.
„Zinil je, obzinil je na široko, za tisto lutersko gospodo v
gradn, ali za tisto punico lutersko, pa je požreti ne more! Hudič
ga pa bo, pravim Vam, hudič ga pa bo požrl. Bršlinovega zelenja mu
díijte pod postelj, da ga rogatec kosmati ne vzame, konjsko smrt
mu pa pod vzglavje vtaknite, da bo druzih mislij!"
y, Komu? Kaj? Kaj kričiš tu?" oglasi se nekdo pred hišo in
France stopi na ulice proti Polenčku.
„Oj, oj, joj, — nič, nič!" vzklikne ta ter, ko bi trenil, skoči
skozi maklenovo grmovje na breg nad ulicami in zgine za robom.
„Kaj pa je hotel ta norec?" reče France dobrovoljno ter koraka
čez dvorišče proti materi.
Ta je stala malo bieda in s stisnenimi ústni pred hlevom.
„Slišal si ga lehko, če si nisi ušes mašil!" reče- jezno ter se
obrne k sinú ; „to ti pa povem, bodi kar hočeš, stori kar hočeš,
tega pa ne morem, da bi Ijudjeza menoj kázali! In tudi doma te
ni treba, če misliš samo gori pri tistih grajskih zijala prodajati —
pri tistih, ki še naše vere niso, — da bi jaz še jedenkrát odgovor
dajala ! Bojim se jih pa tudi ne, in če hočeš, povem jim vse to na
vsa ústa, saj jaz ne dajem desetine tjá gori! In da boš vedel —
rajša bi ti bila na vrat stopila takrat, ko si se rodil, kakor pa do-
živela, da bi mi ti luteranko v hišo vodil, in če bi bila — zlata ! "
Rekši pobrala je grablje, zaobrnila se umo ter stopila v hlev.
„I, kaj pa je vender?" dejal je slikar poluglasno za njo; pa
gánil se ni z mesta. Zri je nekoliko pred se k tlora, a potem obrnil
se ter odšel ven iz vaši v gozd.
Ko ga tudi opoludne ni bilo domov k obedu, vprašal ni nihče
(loiunčil) po iijf'111. in iiiolčé so se razšli vsi po svojih opravkili.
(Dalje prihodnjič.)
27
Zemeljski potresi.
Spisal J. J c sen k o.
XXVII.
Ali potres res prizdiguje in znižuje zemeljsko skorjo?
a drugem mestu je bilo že rečeno, da potresi naklanjajo ali tudi
vzdigujejo poprej vodoravne in skupne sklade zemeljske skorje
ter napravljajo tako zvane premete. Posebno zanimljivo pa je
vzdigovanje in nižanje suhe zemlje in podmorskih tal, ker se po tem
preminja površje zemeljskega oblá, zlasti pa naličje suhe zemlje. Tu
ne mislimo na ono počasno in redno vzdigovanje in nižanje, ki se
godi v teku mnogih let ali vekov, ampak le na primerne prikazni,
ki so jih potresi h kratu učinili.
Najlaže se ta prikazen opazuje ob morji; ker se skoro nič ne
prominja srednja visokost gladine vesoljnega morja, vreže to ob suhi
zemlji ali bregu skoro povsodi tako natanko mejo med vodo in suhim,
da se zlasti vsako vzdigovanje zemlje lehko spozná. A tudi sredi
celin opazujemo lehko tako vzdigovanje in nižanje zemeljske skorje
po raznih premembah na njej n. pr. po pádu in hitrosti rek, po večjem
ali manjšem obzoru itd. Leta 1822. (19. novembra) je razsajal silovit
potres po Cilskem ter mesti St. Jago in Valparajzo skoro popolnoma
pokončal. Ravno takrat se je tam mudila glasovita angleška prirodo-
znanka Mrs. Graham. Ta je poročila v Evropo, da po natančnih pre-
iskavah je potres vzdignil primorje zelo 30 mirijametrov na dolgo. V
V Valparajzu je vzdignil zemljo za jeden meter, pri Quinteri pa za
1 Vs metra. Ob bregu so to spričevale tudi ražne morské živali (kame-
nice, školjke in druge), ki so vsled tega prišle na suho in poginile.
Reka pri malinu komaj poldrug kilometer od morja je na 100 metrov
po potresu za 85 centimetrov / močneje padala, kar je zo})et očitno
pričalo, da se je bila zemlja ondu še bolj vzdignila kot ob morji.
Angleški rastlinoslovec Cruikshanks je takrat pri Quinteri opazoval
grebenine iz zelenjaka, ki so pred potresom zmerom bile ]iod vodo, a
po njem so molele iz vode. Navaja tudi, da so vsi ondotni ribiči
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 419
tľilili, da jo morje ondii postalo bolj plitvo in da se je umaknilo od
bregov.
A evropski učenjaki niso verovali poročilu, ker še nikdar niso
opazovali jednacega dogodka. Zatorej se ne bodemo endili, da so
vsi prirodoznanci, ki so pozneje obiskovali čilsko obrežje, pregle-
dovali rečene razmere, da bi ono poročilo potrdili ali pa izpod-
kopali. Leta 1831. je prišel tja Meyen ter je pritrdil vsem besedám
učene gospice Grahamové. Našel je še ražne navedené priče, kolikor
so se mogle čez devet let ohraniti. Videl je še ob skalovji ostanke
morskih rasílin in živalij, ki jih je bil potres prizdignil na suho.
Isto so spričali tudi Freyer, Caldcleugli in Darwin. A če so kljubu
ternu še nekateri dvojili o resnici, priznati so jo morali, ko je še mladi
bistroumni Darwin poročal o jednakem dogodku iz Južne Amerike.
Angleški ladiji Adventure in Beagle sta na potovanji okrog zemlje
bili ravno v Valdiviji, ko je močen potres razsajal po ondotnem pri-
morji (20. febr. 1835) ter nad svojim središčem popolnoma porušil
mesto Concepcion. 4. marcija sta bila Darwin in učeni voditelj onih
ladiji slávni Fitzroy že na pretreseni pokraj ini ter sta j o natanko
preiskala in premerila. Dokázala sta, da je rečeni potres pokraj ino
vzdignil za 100 do 130 centimetrov; res se je pozneje zopet nekoliko
znižala, a v aprilu je bila še zmerom 70 do 90 centimetrov nad nek-
danjo visokostjo. Isto sta spričala pri otoku sv. Marija, ki stoji 4 miri-
jametre od celine. Ta otok se je iznad morja vzdignil na južni stráni
za 2 Vž metra, na severni pa dobro za 3. Grezilo ali globomer je
tudi pokazal, da so se v jednaki razmeri vzdignila podmorská tla,
namreč za dobra 2 ^/a metra.
Dve letí pozneje je potres vzdignil primorje pri Valdiviji
(7. novembra 1837.) Pomorščak Coste je 5 tednov po potresu obiskal
otok Lemus, a našel je, da so se podmorská tla vzdignila za 2 V2
metra. Nekatere grebenine so bile poprej zmerom pod vodo, a sedaj
so molele iznad morja ter so bile pokri te z gnijočimi ribami in
školjkami.
Ker je bilo dokazano, da so omenjeni potresi res prizdignili
suho zemljo in ražne grebenine in podmorská tla, Ískali so potem
dôkazov za jednako vzdigovanje zemeljske skorje v minulih časih.
Že bistroumna gospica Grahamová je dokázala, da se je čilsko pri-
morje v minulih časih večkrat vzdignilo. Zasledila je namreč ocitne,
po večem vzporedne meje med morjem in suhim v preteklih časih,
27*
420 S. Gregorňič : V obrambo.
Na dľobno in bolj korftnito jo isto dokázal Darwin na vzhoflni in
zabodni stráni Južne Ameriko, Pozneje je v istem oziru preiskoval
Alcide ď Orbigny vzhodno strán Južne Amerike zlasti porečje Laplate
ter dokázal, da se je ondu večkrat zemlja b kratu vzdignila. Res dn
nimamo zgodovinskega poročila, da so potresi todi prizdigovali subo
zemljo, tudi ne poznamo čaša, kedaj se je to dogajalo, a po vsem
smemo sklepati, da se je to dogajalo po potresib kakor pri Valparajzu,
Valdiviji in Concepcionu.
Jednake učinke so opazovali tudi po drugib zemljinab. Leta 1819.
(10. junija) je močen potres razsajal po delti veletoka Inda ter mesto
Bbooj popolnoma porušil. „Precej po potresu, piše Lyell, so zapažili
prebivalci Sindrijski 8 kilometrov od njih vaši dolg vzpet nasip, kjer
je poprej bila popolnem ravna planjava. Ternu vzdignenemu pasu so
rekli Ulab-bund ali božji nasip ter ga tako ločevali od druzega nasipa,
ki so ga bili naredili prek posebne reške panoge. Ta novo vzpeta
pokrajina je zelo 8 mirijametrov dolga ter seza od otoka Pubuma do
Garea; nje širjava od severa proti jugu meri dobro 2 mirijamotra;
najvišja nje točka stoji ,S metre nad nižino ob ustji." Najnovejši
dogodek so opazovali leta 1855. na otoku Novi Zelandiji. Potres je
2'8. januvarja skoro za 3 metre vzdignil zemljo na severno strán od
Cookovega preliva. Prizdignil jo je na raznib krajih različno visoko,
da, na južno strán od Cookovega preliva se je celo posedia ali znižala.
(Dalje prihodnjič.)
V obrambo.
I.
ožníki, vi sedli na sodnji ste stôl,
A mene na klop ste zatóžno dejali,
• Obraz ste v gúbe resnôbne nbvali.
In ostro na mé se ozivate dol.
Ti ostri poglodi, te resne giíbe
Na vašom obraz i
So žívi dokazi
Obsodbe moje in moje pognbe!
Obsojen tedaj prod vami stojím,
P 1 a h ó ne, a ž a 1 o s t n o ros so držím !
Ko ostrá obsódba zvení na ubó mi,
Pri srci bridkó je, bridkó in težkó mi.
s. Gregorč.ií : V obrambo. 421
Kakó bi srcá mi ne tria bolést?!
Posvétil domovju srcé sem in glávo,
Da sliižim s tem svéto mu, bil sem si svest :
Ne svoje, iskál sem le národa slavo,
Ne svoje, iskal semdomovja korist,
Namén mi je bil kot solnčece čist, —
In zdaj takó !
Ko bilo brezploduo moje bi delo,
Srcé občutljívo bi pač me bolelo,
Ä ne kot sedaj neizmemo strašnó.
Oh, misel, da domu škodljív je moj trud,
Ta mojemu srcu je vdarec prehud,
Pač hujši na sveti
Bi mene nikoli ne mogel zadeti.
In vender še tega naj trpel bi ném ? !
Ne tega pa nečem, ne morem, ne smem!
Gospôda I Vi brídko ste sódbo izrékli,
Očítno povem :
S tó sódbo ste v živo dušo me spekli.
To moje brezmejno dusno bolest
Hladí mi jedino notránja zavest,
Zavest nepremíčna,
Da sodba je vaša brezmejno krivie na.
Krivična je sodba vaša in nič na.
To trdil bom, dôkler bom živí
In ker sem uverjen, da sem nekriv,
Do národa svoj pi-ijavljam priživ.
Gospôda, ki naglo ste me oBsodili,
Ne da bi v zagôvor mi čaša pustili,
Vi bili mi trdi t o ž n í k i ste,
Ob j edne m mi ostri soduiki ste!
Tako ni v navadi driigodi :
Drugjé drug toži, a drug pa sodi,
Takó še med nami v tej pravdi se zgôdi !
Zatožbo vašo moj národ je bral,
Natančen odgovor jaz nánjo bom dal,
Sodnik pa med nami — naš národ bódi!
Tožniki, sé sodnjega stola dol,
A národ naj sede na sodnji stôl!
II.
Vam ,javno menenje" sicer nič ni v čisli,
Le vaše sodbe so všeč vam in misii:
A vender že star pregovor učí,
Da vedno vec vidi več očij.
Vec glav resnico prej zasledí.
422 S. Gregorčič: V obrambo.
Zato ker so glave posamiie bolj zmótnc,
Pri nas so iivodli sodnije porôtnc, —
Pravično in pametno to se mi zdĺ.
In sodbi vseobčnc porotné sodnije
Prepuščam zdaj svoje jaz poezije!
m.
Izrek je poznán in sploh priznán,
Da ní poezija kot svetli poldán,
Ko solnce p r ej asno stvari ol)seva ;
A tudi ni kakor brezzvezdna polnoc,
Ko góste terne sovražna moč
Nebo in zémljo odeva.
Ampak poezija je — pohimrák,
Ko zarje večerné zlati trak,
Ob temenu gôr polagoma gasne,
Ko zvezde v višavi se vžigajo jasne,
Ko zemljo ogrinja pokoj sladák.
Skoz sveti pokoj in zvezdni odsev
Odmeva prijazno slavčev spev,
In listje v veterci lalikem trepeče,
Sladko, ko dub spet z dxxhoni šepeče.
SkriAmostno vse krog.
Vrt, polje in log!
Oj, polumraka čarobnost vabljiva,
Kakó te z veseljem mi duša uživa!
Kedor je pa plab.
In čutnice rad pretresa mu strah,
Oj, tega, se groza polôti,
Ko mrak ga zasači na poti.
Kq listje na grmu mebko zašumí,
Že misii, da ropar za grmom preži;
Te skale beléče se v luni prijazni
Mrličev se zdijo mu grobne prikazni;
Mogočni, samotní hrast
Pa njemu je grozna, peklenska pošást,
Ki hoče ga v svojo dobiti oblast.
Oh, že se bliža.
Že ľoke steza,
Po njem že seza !
Z odprtimi na široko očmí
On pi ah beži.
Bežec se križa,
Polmrtev domov priletí,
Domá omedlí.
s. Gregorčič : V obrambo.
423
A ko se zavé, vaSčane oplaši,
Da gorí uekje na samoti sti-dši,
In véruje Ijudstvo po vaši mu naši.
Jednako nekterim se z mano godí.
Ta poliimrak, ki skrivuostno krije
Nedolžne vstvaritve živé domišljije,
Strašan se jim zdi,
In strab, ki jih vije,
Kali jim očí,
Da blagi dubovi, dubovi prijazni
Pogubne se zdé jim in zlobne prikazni.
Jaz luč bom prižgál,
Da svit bo obilen okrog posijál
In z vami k „strašila" se bodem podal.
Oglejmo od blizn si vsako prikazen,
In, npam, da nagto vas mine bojazen,
Spoznavše. da strab je bil otel in prazen!
K pesni: „Izgubljeni cvet", str. 30.
Oj sólze pretaka Za lice ti bledo,
Dekletce bledo, Za sólze v očób
Ki včeraj je pelo, Ima le vriskánje,
Cvetelo lepó. Le zloben zasmébl
Le plákaj, oj réva,
Jaz plákam s tebój,
Zgnbila, zgnbila
Svoj cvet si nocój !
Ob, cvet ne povrne
Se več ti nikdár;
A njemu, ki vzcl ga
Kaj to je pač mar?
Zasmeb ta peklenski,
Ta ,,Zgúbljeni cvet"
Dekletom — v svárilo
Poslal sem med svet.
Oj, dékle nedolžno,
Ti 'dekle mlado,
Umelo-li nisi
Te pesni tako? . . .
(Dalje prihodnjič.)
S. G r e " o r č i č.
i^^^ín'^ni'jíútínf^ýYí
c; [Íl5H5HS55ES55H5SSa5a5H555E5H555H5B5H5'S5ESMap|[^
í^ u' y " U ľ u"' u '4MíaiCc£cííÄ4i^^
Statistiéne ertiee o kranjskem prebivalstvu
1881 leta.
Spisal E. L a h.
II.
O naľa.staji zadnjih jediiaj.stih let.
1. Dolitavsko prebivalstvo je narástlo v onienjeni dobi za 1,749.204:
Ijudij ali za 8"(j*^/o. Kranj ska posebej je ostala daleč za tem nara-
stajem in se je sploh tako slabo pomnožila, da sta le še dve pro-
vinciji za njo.
K/2
Imena provincijam
1.
2.
3.
4.
5.
0.
7.
Nižjeavstrijska
Bukovina .
Slezija . .
Primorska
Gališka .
Solnograška
Moravská
IT-lo/o
!ll-3«/o
í 10-P/o
1 y.-^o/o
i 9-4o/o
C-8«/o
; C-70/o
K/l
Imena provincijam
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Štajerská
Češka . .
Dalmacija
Koroška .
Kranj ska .
Zgornjeavstľijska
Tirolská . . .
6-Go/o
C-2''/o
4-20/0
3-ao/o
3-2%
3- P/o
3-00/0
2. Prebivalstvo in njego v narastaj po glavarstvih brez ozira
na Ljubljano:
>
Glavarstvo
Prebivalstvo
i
Glavarstvo
Narastaj
v o; '
m
3l.dee:]g$0|si. dee.l86i)
k6
' /o ,
1
! '! 1
Liublj. okolica 54.057\ 50.519
1
Kočevje . .
. + 9-7o/o
2: Kranj .... 52.204 53.804
2
Logatec . .
. + 7-2o/o
3 Krško . .
51.023 50.028
3 Litija . . .
+ 7- P/o
4 Novomesto
46.493 44.559
4 Ljublj. okoliea
+ 7-0«/o
5! Kočevje .
41.794 38.106
5 Novomesto .
+ 4'3'>/o ;
G Postoj ina
41.503\ 41.225
0 Kamnik . .
. + 2-3o/o
7 Kamnik .
39.079 38.204
7 Krško . . .
+ 2-00/o
8, Logatec .
37.702 35.152
8,
Crnoraelj . .
' + O-80/o
91 Litija . .
34.946 32.042
9i
Postojina .
1 + 0-7%
10 Crnomelj .
29.88Si 29.040
10 Radovljica .
! - 2-30/0
"
Radovljica
í
26.180 20.795
i
"i
Kranj . . . .
-2-80/0
■
K.MÄh: Statistične črtice okranj^em prebivalstva 1881. leta.
426
Z oziľom iiii iihsolutnu piiibivalsivo iiiia tuiej največji narastaj
okraj Koče v j e. Nadnormaliio je narastel z ozirom na dolitavski
narastaj sploli samo omejijeni okraj ; za Kranjsko so še iiadnormalno
narástli okraji: Logatec, Litija, Ljubljanska okolica in
Novo Mesto; podnormalno vsi driigi; zmanjšalo se je prebivalstvo
le v okrajih R a d o v 1 j i c a in K r a n j .
;;. Prebivalstvo in njegov narastaj po raznih okraj ni h sod-
n i j a h :
S Sodnijô
Prebivalstvo
1
Sodnije
Narastaj
v 0/
>^X:
3l.deí.lS80
3I.(l«c.l869
KÄ
1
1
Ljnbljana . .
39.228
36.272
1
Kočevje . . .
+ 10-3''/o
0
i Novo Mesto .
26.040
25.241
2
Logatec . . .
+ 10-30/,
3' i Škofja Loka .
23.607
24.032
3
Ribnica . . .
+
9-70/0
4 Kranj ....
22.776
23.866
4
Lašče ....
+
8-20/,,
5 Kamnik . . .
22.759
22.016
5
Ljnbljana . .
+
8- P/o
6 Litija ....
22.428
20.776
6
Litija ....
+
8-00/.,
-7 Kočevje . . .
20.331
18.432
7
1 Žužemperk . .
+
7-l«/o
8 Radovljiea . .
19.565 20.075
S\\ Kostanjevica .
+
0-90/0
9| Crnomelj . . .
17.817 17.744
91 Iliľska Bistrica
+
6-P/o
10|; Brdo ....
16.320 16.188
10 1 Idrija ....
+
5-8o/o
llf Krško ....
15.915 15.424
11
Zatičina . . .
+
5-50/0
12 Vrhnika . . .
14.829
14.247
12
Lož
.+
5-ľ"o
13 í Mokrónog . .
14.457
14.205
13
Trebnje . . .
+
4-70/0
14 Idrija ....
14.410
13.620
14
Vrhnika . . .
+
4-l«/o
15 Logatec . . .
14.045
12.738
15
Postoj ina . .
+
3-6o/o
16 1 Zatičina . . .
; 12.518
11.866
16
Kamnik . . .
i +
3-40/0
17 Ribnica . . .
12.508
11.399
17
Krško ....
+
3-20/0
18 Postoj ina . .
,12.277
11.852
18
Novo Mesto .
+
3-l«/o
19 Metlika . . .
12.071
11.902
19 Mokrónog . •
+
I-80/0
20 Yipava . . .
12.050 12.485
20| Metlika . . .
' +
l-^o/o;
21 ' Kostanjevica .
11.652 10.895
21 Brdo ....
+
O-80/ol
22 riirska Bistrica
10.502 9.893
22 Crnomelj . . .
+
O-40/oi
23 Žužemperk . .
10.369 9.683
23': Tržič ....
+
0-10/0^
24 Trebnje . . .
10.084 9.635
24; Kranjska Gora
'\ —
l-6«/o
25 Lož .....
9.247 8.749
25 Škofja Loka .
;| —
l-80/o:
2 G, Radeče . . .
8.999 9.504
26; Radovljiea . .
—
2-50/oi
27|i Lašče ....
8.955 8.275
27' Vipava . . .
: —
3-5''/o|
28' Senožeče . . .
6.674^ 6.995
28 ^ Kranj ....
i —
4-50/0!
2í); Kranjska Gora
6.615
6.720
29 Senožeče. . .
1
4-60/0
30
Tľžič ....
' 5.911
5.906
30
! Radeče . . .
1
ii
5-30/0
426 E. Lah: Statistične čľtíce o kranjskem prebivalstvu 1881. leta.
Glede na dolitavski normále so narastie natliiorraalno samo
3 sodnije ; glede na kranjski pa jili je narástlo IG nadnormalno, in
jedna, namreč Krško normalno ; v sedmih se je prebivalstvo zmanjšalo.
4. Okraj ne sodnije po številu občin in po njiliovem na-
rastaj i:
>co
1
2
3'
5|
8j
i
10
11
12
13i
U'
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Sodnije
Kamnik . .
Ljubljana . .
Zatičina . .
Kočevje . .
Crnomelj . .
Brdo . . .
Litija . . .
Radovljica .
Vipava . . .
Kranj . . .
Ilirska Bistrica
Metlika . .
Novo Mesto
Ribnica . .
Skofja Loka
Idrija . . .
Senožeče . .
Lašče . . .
Vrhnika . .
Kranj ska Gora
Logatec . .
Mokronog .
Postoj ina . .
Trebnje . .
Tržič . . .
Zužemperk .
Kostanjevica
Krško . . .
Radeče . .
Lož ....
i>.a
<s >o
39
28
24
22
21
20
17
U
U
12
U
10
10
10
9
8
8
7
7
6
6
6
5
5
5
5
4
4
4
3
Prebivalstvo je
narástlo v jednako ostalo | zmanjšalo se
22 občinah
26 „
10 «
21 „
12 „
12
6
4
1
11
6
8
10
2
()
4
7
4
2
6
4
4
4
3
v 1 občini iv 16 občinah
2 „
1 «
9 .
7 .
5 v
8 „
10 „
11 «
1 občini
2 občinah
Skupaj
3Í4
234 občinah v 1 občini v lOfl oliľiii.ili
E. Lah: Statístične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 427
Na Kranjskem je torej GS^/o občin narástlo, O^S^/o občin jednakih
ostalo, in 31'7'^/o palo. Ce Ljubljane ne jemljemo v poštev, imamo samo
8 sodnij, v katerih so vse občine narastie; vec občin je narástlo, kot
zmanjšalo se, v 15 sodnijah ; jednako jih je narástlo in palo v 1
sodniji; več jih je palo kot narástlo v G sodnijah; vse občine se pa
v nobeni niso zmanjšale. —
št.
Stevilo občin
z več kot
Sodnije
3í. decembra 1880.
31. decembra 1869.
1
5000
4000
o
o
o
CO
2000 1
1000
o pod
g 500
o
o
o
o
o
o
o
o
o
eo
o
o
0
0 0
0 0
1-1 tO
pod
500
1^ Kamnik . . . .
1
2 2
8 27
2
2
9
26
2 Ljubljana
1
2
3
10
9
3
—
1
1
3
11
8
4
3; Zatičina .
1
1
—
—
1
1
5
17
—
—
—
—
2
3
19
4 Kočevje .
I
•;
1
1
5
7
8
—
—
—
2
4
6
10
5^ Črnomelj
i
1
—
5
8
7
—
—
1
—
5
7
8
G Brdo . . .
1
—
2
1
11
6
—
—
— -
2
1
11
6
7 Litija
—
4
4
8
1
—
—
2
6
8
1
8| Radovljica .
, —
—
.5
4
4
1
—
—
4
5
4
1
9
Vipava .
! —
—
1
3
7
3
—
—
—
1
3
7
3
10
Kranj
i —
2
4
3
2
1
—
—
2
5
2
2
1
11
Bistrica .
ľ
1 1
1
1
1
2
6
—
—
—
1
2
2
6
12 1 Metlika . .
—
1
5
4
—
—
—
—
1
5
4
—
13 1 Novo Mesto .
~1-
1
5
2
1
—
1
—
1
5
1
2
—
14' Ribnica .
^
—
.4
—
2
4
—
3
1
2
4
15 j Škofja Loka .
i-l 2
1
2
4
—
—
—
1
2
2
4
—
—
IGJ Idrija . .
1
1
—
2
2
2
—
—
2
—
2
2
2
17 Senožeče
' —
1
—
1
1
5
—
—
1
—
1
1
5
18 Lašče
I
—
1
4
1
1
1
2
3
1
19 1 Vrhnika . .
i 1
—
1
3
2
1
1
4
1
20 Kranjska Gora
— ■ —
—
—
3
3
—
—
—
3
3
—
211 Logatec .
- 1
1
—
3
1
—
— 1
1
— 2
2
—
22 i Mokľonog
—
3
ľ
1
—
1
3! 1
1
—
23 Postoj ina
1
1
2
2
—
—
—
—
1
2
2
1
24 Trebnje . .
—
3
1
1
—
—
—
2
2 1
—
25 Tržič . . .
■
—
—
2
3
—
—
—
3
2
—
2Gi Zužemperk .
1
1
—
2
2
1
—
—
—
2
2
—
27 Kostanjevica
1
—
2
2
—
—
—
—
—
1
2 1
—
—
28: KrŠko . . .
1
2
—
— .
—
1
1
2-1-
—
—
29 Radeče . . .
—
:
—
4
1
1
-1
- 3 1
-
30
Lož . . . .
—
2—1— i
1^ 1
1
1-- 1-
li
Skúp
aj •
4
9
17
52
74
96,
1
92
3
7
16
47
80
94
97
428
E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta.
Najmočneje je tedaj narástlo število občin z vec kot 2000
Ijudmi, namreč za 5 ali za ravno toliko, za kolikoľ je palo stavilo
najraanjših občin. Najmočneje je palo število občin z več kot 1000
prebivalci, namreč za O, to je za toliko, za kolikor je narástlo šte-
vilo največjih občin z nad 8000 Ijudmi in število občin z več kot
500 Ijudmi skupaj —
Stv.
Občine z več kot
3000 Ijudmi
Prebivalstvo
Sl.dec.
1880
31.dec,
1869
Štv,
Občine
Na-
rastaj
v «/o
6
7
8
9
10
11
12
13
I 14
\~íb~
j 16
I 17
I 18
19
I 20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Mesto Lj ubíjaná .
Št. Mihael-Stopiče
Vrhnika . . . .
Žužemperk . . .
Kľško
26.284
7.364'
5.556\
5.23l\
5.228
24.259
6.955
5.290
3.985
5,072
Cirknica-Begunje . .
Dobrunje p. Ljubljani
Selca pri Škofji Loki
Cerklje pri Krškem .
Stari Tľg pri Lož I .
Št. Rupert pri Mokro-
nogu
Idrija
Bloka nad Ložem
Škofja Loka . . .
4.999
4.964
4.679
4.4.39
4.349\
4.656
4.791
4.722
4.233
4.282
4.345 4.224
4.284 3.937
4.099 3.790
4.051\ 3.885
Vinica pri Črnomlji .
Št. Jarnej pri Kosta-
njevici
Žir z Vrhom pri Idriji
Planina
Stará Loka ....
Hrenovice-Razdrto
Postojina ....
Mirna Peč pri Novem
Mestu .....
Cerklje pri Kranji
Veliká Dolina pri Ko-
stanjevici ....
Raka pri KrŠkem
Studenec pri Krškem
S+. Jurij px"i Kranji .
Devica Marija v Polji
Trnovo pri Ilirski Bi-
strici
Medvode pri Ljubljani
Kočevje
3.907\ 3.898
3.866
3.741
3.661
3.631
3.612
3.513
3.362
3.269
3.k36
3.147
3.101
3.101
3.084
3 083
3.044
3.042
3.786
3.649
3.220
3.767
3.892
3 606
3.155
3.449
2.929
3.029
3.090
3.193
2.481
2.927
3.015
2.591
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
12
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Devica Marija v Polj
Kočevje ...
Planina , . .
Veliká Dolina .
Idrija ....
Ljubljana . .
Bloke ....
Cirknica-Begunje
Št. Mihael-Stopiče
Vrhnika . . .
Žužemperk .
Cerklje pri Krškem
Škofja Loka
Raka . . .
Dobrunje . .
Mirna Peč .
Krško . . .
Št. Rupert .
Žir-Vrh . .
Št. Jarnej
Trnovo . .
Stari Trg .
Medvode . .
Studenec
Vinica . .
Selca . . .
Postojina
Št Jurij . .
Stará Loka
Cerklje pr4 Kranji
Hrenovice-Razdrto
+241
+17-0
+13-8
11+10-6
!+ 8-9
'+ 8-4
+ 81
1+ 7-4
5-8
50
+
í +
+ 4-9
+ 4-9
+ 4-3
3-9
3-6
3-3
30
2-9
+ 2-5
'+ 2-1
1-9
1-6
10
0-3
+ 0-2
— 0-9
— 2-6
— 2-9
— o. 5
— 5-2
— 7-2
+
+
+
:'+
+
+
+
+
^+
Omenjene občine imajo skupaj 1-47.200 prebivalcev ali 30.0 "/o
vsega kranjskega prebivalstva. V zadnjih jednajstili letili so se
L.: Specimina lingnae palaeoslovenicae. 429
pomnožile za 0.411 Ijudij ali skoro za 4-7 "/o, to je za 15 ^U močneje,
kot prebivalstvo kranjsko sploh in za 3-9 o/o slabeje, kot dolitavsko
prebivalstvo sploh. Močneje, kot v Dolitavskem sploh, narástlo je od
omenjenih občin samo 5; močneje, kot na Kranjskem sploh, IG. —
Zraanjšalo se je prebivalstvo v C> občinah. Posebno velik je narastaj
občine Devica Marij a v Polji, in to vsled tega, ker so jej prišteti
prebivalci novo o.snovane blaznice na Studenci.
„Specimina linguae palaeoslOYenicae."
Edidit V. Jagič. Spi 1882, 8«, 147. T. p, n. „Obrazcy jazyka ceľkovnoslavjan-
skago po drevnéjšim pamjatnikam glagoliceskoj i kirillovskoj pisimenosti.
Odkar je že pred blizu petnajstimi leti posla slavnoznana staro-
slovenská krestomatija Miklošičeva, nismo imeli nobene učne knjige,
katera bi bila sistematično sestavljena ter v formalnem oziru točná in
dovŕšená, mogla v berilo služiti onim, ki se uče staroslovenskému jeziku,
tako da je meral sam Miklošič s svojimi učenci čitati svojega v čisti
panónski slovenščini pisanega sv. Matevža. Taká knjiga je pa neizogibna
potreba vsem vseučiliškim slušateljem, vsem srednješolskim učiteljem in
sploh vsem samoukom, ki se resno pečajo z divnim jezikom staroslo-
venskim ; kajti le malokdo ima priliko po velikih knjižnicah čitati ražne
imenitne rokopise samé ali svoje znanje zajemati iz dovoljnega števila
tiskanih knjig staroslovenskih, osobito ker so tiskani zborniki staroslo-
venskí navadno tako dragi, da si jih posamezen človek vseh raznovrstnih
niti nakupiti ne more.
Veseli pozdravljamo za tega delj novo krestomatijo staťoslovensko,
katero je te dni v Peterburgu na svetlo dal akademik V. Jagič, profesor
slovanskim jezikom na vseučilišči Peterburškem.
Vsebina jej je ta:
Prvi list nam káže azbuko glagoliško in cirilsko, zadnjo v stari
cerkovni in novejši grajanski obliki. Ostala knjiga je razdeljena v štiri
dele: I. obseza spomenike glagoliške, II. cirilske, III. vzglede „pravopisanija
russkago" in „pravopisanija srbskago", in IV. kratek slovarček.
„ Glagoličeskie pamjatniki" polnijo v knjigi celih 33 stranij in
priobčeni odlomki so vzeti iz najstarejših, najlepših in najznamenitejših
spomenikov glagoliških : namreč iz Zografskega, iz Marinskega ali Gri-
gorovičevega, iz Vatikanskega ali Assemanijevega evangelija, iz Klocovega
43Ô I. Šubic: Knjíge „Matice slovenské" ea 1881. leto.
zborníka, iz Makedonskega lista, iz Sinajskega trebnika in iz panonsko-
moravskega služebnika po latinskem obredu.
Drugi del („Kirillovskie pamjatniki") tudi na 33 straneh obseza
večje odlomke iz Savine knjige, iz evangeljskih beril Undolskcga (fi'ag-
mentum Mosquense) in Kiprijanovega (fragmentum Petropolitanum), iz
psaltira Sluškega, iz zborníka Supraselskega (martýrium s. Codrati, vitá
s. Gregorii papae) in odlomek Hilandarski.
Y tretjem delu, 43 stranij obsežnem, nahajamo najprej Ostromirovo
evangelije, Turovske liste (fragmentum Taurinum), Evgenijevske liste
(fragmenta Eugeniana), izbornik Svjatoslava iz 1. 1073., Moskovsko-iispenski
zbornik XII. veka. Dalje v srbskoslovenskem pravopisu : Simeonovo evan-
gelije iz konca XII. veka, kormčajo iz 12G2. leta, in napósled zbornik
poučenij XIII. veka iz slavnoznane rokopisne zbirke Mihanovioeve.
Zadnjih 34 stranij nam podaje vestno sestavljen staroslovcnsko-
grško-latinski slovarček.
Po tej tukaj navedení vsebini však znalec staroslovenskih spome-
nikov lahko posnema, s kakim bistrim očesom je Jagič izbral in s kakim
finim ukusom sestavil to v resnici krásno berilo staroslovensko. Osobito
nas veseli, da je v svojo krestomatijo vzel tudi odlomke nekaterih do-
zdaj nam zapadnim Slovanom naj vec samo po imenu znanih zborníkov
staroslovenskih.
Knjiga je v prvi vrsti namenjena učencem Jagičevim in za tega
delj so krátke opazke in naslovni napisi sestavljeni v ruskem jeziku,
vender se nádejemo, da se bode tudi po slovanskom jugu in západu
razširila tako, kakor zaradi prelej)e vsebine svoje po polneui zaslúži.
Kje se dobiva in po čem, danes svojim bralcem še ne nioromo povťdati.
ker je v Ljubljano došla naravnost iz Peterburga. 1j.
Knjige „Matice Slovenské" za 1881. leto.
II.
Somatologija ali náuk o ŕloveškem telesu, učiteljiščem in višjim učilnicam
spisal dr. Jan. N. Woldľich. — Po íetľťem natisku poslovenil Fran Erjavec.
V berilo vtisnenih je 140 slik. Založila in izdala „Matica Slovenska". V íijub-
Ijani, 1881. Natisnoli J, Blaznikovi nasledniki. Cena 75 k r.
Komur so bilo znane zapreke, ki so se bile pokazale o pôrodu
potrebne te náučne knjige, ta pac ni pričakoval, da bode že letos ležala
pred nami. A zastalo delo vzel je g. prof. Erjavec v roke in v teku
I. Šubic: Knjige „Matice slovenské" za 1881. leto. 431
nekoliko tednov je že izuenadil Matičin odbor z dovršenim prevodom,
tako da ni bilo konečno nobene zamude. Somatologija je poslovenjena
po znani Woldŕichovi knjigi, ki se rabi že mnogo let po višjih učiliščih
našega^ cesarstva ; slike so one, kot jih ima izvirnik. Pri njihovem opa-
zovanji motijo nekoliko črke, ki zaznamenujejo posamezne dele slik; v
noniškom originálu so te črke navadno začetnice dotične besede —
n. pr. ma káže na Magen — kar iskanje organov zelo olajšuje, a Matica
je bila primorana rabiti založnikove clichéje in tedaj se te neprilike ni
bila moci ogniti; sploh pa se na to leliko pozabi pri tolikih prednostih,
ki jih nahajamo v lični tej knjigi.
O razdelitvi njeni ne bodemo govorili, ker je jednaka originálu,
ki je v svojih novejših izdanjih mnogo izboljšan in popravljen. Pridejana
so mu tudi jZdravstvena pravila", kjer se ob kratkem poučuje, kako
je treba gojiti in negovati ražne organe (gibala, hranila, občutila,
kožo itd.); sploh je vsa knjiga sestavljena tako, da ni samo suho-
parna šolska knjiga, temveč tudi prijetno berilo, ki mora
zanimati vsacega omikanega človeka in ki bi je ne smeli pogrešati v nobeni
olikani hiši. Zato pozdravljamo tudi s tega stališča novo Somatologijo
in jo goľko priporočamo prijateljem prirodopisja, osobito človeškega.
Knjigi je pridejan tolmač, ki nam razlaga poprej rabljene izraze.
In tu se pač izplača, da si te izraze nekoliko bolj natanko ogledamo.
Ako je že sploh vsako Erjavčevo delo zanimljivo v jezikoslovnem oziru,
menimo, da to velj,a še posebno o tej Somatologiji. Tu nahajamo za
ražne organe toliko krasnih izrazov, ki so vzeti iz národa in ki so marsikomu
že ušli iz spomina, kdor je živel po mestih in si pojíl dušo s tujim
znanstvom; drugi izrazi pa, kóje je ustvarila veda sama, zopet so taki,
da ne vemo, bi li prej omenili krasote in gibčnosti rodnega nam jezika
ali pa spretnosti g. pisatelja, ki nam podaje tako lepe, blagoglasne termine.
Iz zoologične terminologije smo imeli do sedaj pač malo izrazov; tisto,
kar se nahaja v „Prirodopisji živalstva za spodnje razrede", obseza le
zunanji opis telesa, a kdor bi jih bil iz anatomije iskal, prišel bi bil
kmalu v zadrego. S Somatologijo naredili smo sedaj velik korak naprej.
Kdor nam bode pisal znanstveno zoologijo, imel bode primeroma
lehko delo ; da bodo tu nam podani termini obveljali, pač ni dvojití,
saj je učeni g. prelagatelj prvá naša avtoriteta na tem polji !
Nemški jezik hvalijo zaradi lepih zloženih s.amostavnikov,
ki olajšujejo posebno v znanosti razumljivost in natančnost izraza in ki
delajo prelagatelju na naš jezik čestokrat preglavico. In vender je
432 L,: Ärchiv fór slavische Philólogie.
slovenščina jako zmožna za jednake besede, ki nam jih podaje v ra\iio tako
krásni, a mnogo krajší obliki; naj onienimo tu le nekaterih na pr. gibala =
Bewegungsorgane, okostje-^= Knochensystem, prebavje = Verdau-
ungssystem, žilje = Gefässsystem i+d.
Zraven naliajamo nekaj izrazov, ki so do sedaj malo znani v našeni
slovstvu, a umejo se lehko vsled druzega priprostega in umevnega
jezika, v katerem je pisana vsa knjiga; dolge perijode nemškega izvirnika
razcepljene so na posamezne stávke, kar omenjeno lastnost in rabljivost
knjige, — osobito šolske in učne knjige — jako povikšuje.
Tisk je lep in razločen, samo da bi nekoliko debelejši papir ne
bil škodoval; a to se pozabi pri vsebini Erjavčeve knjige, ki jo konečno
še jedenkrát toplo priporočamo slovenskému občinstvu. Ne samo oni, ki
se peča s šolo, temveč však prijatelj prirode in však jezikoslovee našel
bode v njej mnogo, kar ga bode zanimalo in veselilo!
Ivan Š u b i c.
„Ärchiv fur slavische Philólogie".
Jagičevega zbornika za slovansko filologijo, o katerem smo že
večkrat govorili v svojem listu ter gä priporočali svojim bralcem, prišel
je VI. knjige 2. zvezek na svetlo^ poln najzanimljivejših učenih razprav
in književnili naznanil. Prof. N e hr in g nadaljuje svoj članek „uber
den Einfluss der altčechischen Sprache und Literatúr auf die altpol-
nische" in A. Kalina svojo razpravo „Anecdota palaeopolonica". Prof.
A. Brúckner priobčaje jako imenitno razpravo „Pripegala", v kateri
dokazuje, da Pripegala ni Priapus ali Belphegor, kakor se je do zdaj
mislilo, ampak slovansko božanstvo, stsl. Pribyhvalú, augmentum
laudis habens, katero ime Miklošič navaja v „Bildung der sláv. Per-
sonennamen" str. 239. Prof. Jagic začenja daljšo razpravo „zur Be-
richtigung der altrussischen Texte (passio st. Codrati). Osobito zanimal
nas je koreniti spis W. Wollnerjev „der Lenorenstoff in der slavischen
Volkspoesie", v katerem g. pisatelj dokazuje in z vzgledi pojasnjuje, da
je snov Biirgerjeve balade znana do malega vsem národom slovanskim,
Grkom in Arbanasom. „Der Inhalt dieser Mährchen und Lieder ist
einestheils der, dass der verstorbene Liebhaber (Bräutigam) durch die
Thränen und die Sehnsucht seiner Geliebten, oder ;iuch duroli die Zauber-
kíinste derselben, aus seiper Grabesruhe aufgestôrt, die, meist von seinem
L. : Archiv fór slavische Philoldgie. 433
Todť niľlils aliiiende Geliehte aufsueht, mit ihra zu gohen beredet und
sio daiin niit sich ins Grab zii ziehen bemiiht ist. Soweit stiinmt der
Stoff mit dein dor Lenore. Nun tritt aber in der Mehrzahl der slavischen
Yersionen ein neues Motiv hinzii: das Mädchen flieht in dem Aiigen-
blieke, wo sie ins Grab steigen soli, in ein Haus, das sich als die Todten-
kammer • herausstellt, und riegelt sich ein. In der Kattimer liegt ein
Leichnara (in einer Version drei); an ihn wendet sich der Verfolger um
Herausgabe seiner Brant. In den meisten Fällen ist anch der Todte
boreit dazu ; ehe es ihm aber geliugt zu offnen, kräht der Hahn und
das Mädchen ist gerettet. In einem Mährchen gelingt es beiden Todten
des Mädchens habhaft zu werden, wogegen in einem andern der Verfolger
durch den anderen Todten, der des Mädchens Partei ergreift, zuriick-
gewiesen wird." G. pissitelj navaja potem vsebino doticnih pravljic in
narodnih pesnij iz maloruskega, litavskega, poljskega, českega, slovenskega,
srbskega. bolgarskega, grskega in arbanaskega jezika. Iz našega sloven-
skega narodnega pesniStva onienja g. W. WoUner znano, po vsebini
Lejiori podoJ)no narodno pesen „Anzelj'' in kajkavsko pravljico „Cura
jase s mrtveconi" iz Yaljavcevih „Narodnih pripovedk'. Veseli nas,
da more tudi „Ljubljanski Zvon'' danes podati interesaiiten donesek k ternu
gradivu. G. prof. S. Rutar na drugem mestu priobčuje v našem listu
narodno, do zdaj še ne . znano pravljico o Lenori iz tolminskih hribov.
G. A. Wollner prihaja v svoji lepo pisani preiskavi do tega rezultata,
da je jiravljica o Lenori najbrž srbskega izvira.
V oddelku „kleiue Mittheilungen " nahajamo naslednje razprave.
Prof. J. Gebauer v článku „iiber die Nationalität der Prager Gregorius-
glossen" dokazuje, da so te glose české, a ne staročeské in starobol-
garske, kakor misii Patera. V. Jagič nam v razpravi „das russische
Adjektiv „chorošij" podaje etimologijo te do zdaj temne besede ter
priobčuje vrhu tega še dva jezikoslovna spisa: „litauisch t e: slavisch
tu, atiľ^ in „das slavische Praesens bada*^. Prof. Tieftrunk popravlja
nekatere napake, katere o českem, osobito pesniškem slovstvu obseza
znana P y pinová zgodovina slovanskih književnostij. Taki popravki bi
bili zeló potrební tudi o slovenski književnosti, katero je Pypin po neka-
tera mesta po vrhu in v obce pogrešno opisal.
Zadnji oddelek je „bibliographischer Bericht". V njem akademik
V. Jagič ob kratkem neizrečeno točno, stvarno, poučno in Ijubeznivo
poroča o vseh raznovrstnih znanstvenih knjigah, ki so zaduje mesece
28
4:34 L.: Archív fur slaviscLe Philologie.
v raznih jezikih slovanskih ujíledale boli dan. To je poročiio, iz katPľo<>a
ne samo strokovnjak, temveo. však oniikan Slovan, ki se je nekolilco ozrl
okolo sebe, more zajemati obilico krasnih poiikov. Predaleč bi sezali,
ako bi o tem poročilu hoteli kaj vec govoriti. Omenjamo mimo gredé
naznanil samo dveh treh knjig. Dobravskega razpravo „der slavische
Interrogativsatz", katera se je tudi v nas Slovencih — hvalila^ Jagič
odloono graja, naštevaje jej mnoge napake. „Sein bester Freund, pravi,
wiirde oftenbar der sein, der ihm don Rath ertheilt. hätte (jetzt leider
schon zu späť) diese Leistung in dieser Form iiberhaupt nicht zu ver-
ôffentlichen " . O Celestinovem „Preširnu" omenjá, da pogreša v njom na-
tančnejšega izvestja o prijateljski zvezi Preširnovi s Stankom Vrazom
„beide sind und bleiben ungemein liebliche dichterische Gestalten, die
in gleichem Maasse verdienen von den benachbarten Slovenen iind Kroaten
gelesen zu werden." Obširneje govori o Sumanovih „Slovencih" ter iz
knjige našteva nekatere nedostatke, o katerih jo največ tudi prof. Rutar
že pisal v našem listu. Svojo sodbo konečno sklepa tako, „dass in dem.
Werke, wie es jetzt aussieht, der mir im ganzen so synipathische Charakter
der Slovenen nicht volí in allen seinen ethnischen und moralischen Ziigen
zum Vorschein kommt". O tej priliki pripovedujemo, kar gmo pozvedell
iz bistrega vira, da je imela knjiga v začetku drugačno podobo, a da
se je pozneje brez vednosti in brez dovoljenja prof. Sumana iz rokopisa
ne gledé na celoto marsikaj izbrisalo in izpustilo; za tega delj nam knjiga
ni prišla taká v roke, kakeršno nam je hotel prof. Suman podati.
Imepitna za literarno pravdo, v kateŕo se je prof. Suman s svojim v
obce vrlim in jako hvale vrednim delom zapletel o k.ajkavcih, zdi se nam
izjava prof. Jagiča, kateri o tej stvari piše tako: „Sprachli«.h, d. h. -yvenn
die linguistischen Merkmale eines gesprochenen Dialektes allein in die
Wagschale fielen, wiirde ich selbst nach dem Dialekte meines Kltern-
hauses, meiner Vaterstadt (Varaždin, ured.) und der engsten Heimat
iiberhaupt zu den Slovenen zu zählen sein, das lässt si ch nicht
läugnen; ebenso wie man anderseits sagen darf, dass der politische
V erb and und die hohern Ideen der gliicklichen und sogensreichen
neuern Zeit meine Heimat zum untrennbaren Glied eines anderu
grossern Ganzen gemacht haben." To je tiidi stališče Miklošičevo in —
Šumanovo! Cestitamo veleučenemu hrvatskemu in ruskému akad(^-
miku Jagiču na tej korektni, plemeniti, iz globokega znanja in nepri-
stranskega mišljenja izvirajoči izjavi, zaradi katere so ga njegovi hrvatski
zemljaki, kakor vidimo iz njih glasil, začoli že smešiti ter in effigie križati.
L, : ,Vra«aTn ili Baba Híka^ 435
„Aľchiv fflr slavische Philologie'^ izhaja pri Weidmannu v Berolinu.
Vsako leto piide na svetlo po jedna knjiga v štirih zvezkih. Vsaka
knjiga stane 20 mark (= 12 gld.), ali však zvezek 6 mark (= 3 gld.
G O kr.) Po Slovenskem bi si ga merala naročiti vsaj vsaka srednješolska
iiritoliska kiijižuica. L-
..Yraôara ili Baba Hrká".
Opereta Davoriua Jenka.
Srbski listi, ki nam dohajajo iz Novega Sada, in tudi druge novine,
katere nam je iz Belega Grada prijazno poslal g. inžeuir S. Roš, polni so
vznesípne hvale našemu genijalnemu rojaku g. Davorinu Jenku, ka-
pelnikii pri naroduem srbskem kraljevskem gledališči v Belem Grádu. Dué
3. mája predstavljala se je namreč v tem gledališči prvá izvirna srbská
opereta Jenkova: „Vračara ili Baba Hrká" in občinstvo je to prvo
večje delo našega rojaka na polji vokálne muzike vzprejelo s tako živo
lx>bvalo in takim srčnim odzivom, da se je morala opereta štirikrat po-
navljati in da je nioral gledaliSki upravitelj na željo kraljice Natalije
skladatelju izreči njeno kraljevo zahvalo „na ozbiljnom zauzimanju oko
razvica národne muzike". Libreto je sicer rumunskega izvira ter nima
posebne vrednosti, a muzika Jenkova je tako divná, da je srbski glasbeni
krititi ne morejo prehvaliti. Takó na priliko pišejo novosadske ,Srpske
Ilustrovane Novine" (1. 20, str. 127) „Jenko je ovim delom uvenčao
sve svoje dosadanje radové . . . Pesme u ovoj opereti odlikuju se sve,
kako lepotom sa tehničke strane, tako i varijacima u izkazu osečaja" . . .
In „Srpske Novine" pravijo: „G. Jenko je sa svojom kompozicijom podigao
srpsku muzikálnu svest, otvorio novu eru muzike u Srpstvu i na sjajan
način pokazao, sto je u stanju ueiniti talenat, udružen s narodnim
genijem. On je ne samo osnažio i podigao našu odanost prema njemu i
naše poštovanje prema njegovom talentu, kóji nam je i pre lepe próbe svoje
moci dao, nego nam je i našu národnú múzu učinio milijom i dragocenijom.
Jenko je ovim delom podigao sebi spomenik u našoj muzikalnoj literátmi,
spomenik, kóji če, pored Stankovicevog, vrlo časno mesto zauzimati, a kako
se u nekoliko i riznicom narodnog muzikalnog blaga poslužio, to je
pokazao, kakve dragocenosti leže u našem narodnome pevanju".
28*
436 Fr. Levec: Zlata knji'ga.
A osobito človeku dobro dé, da Srbje o tej priliki Davorinu Jenku
presľčno hvalo in najver-je spoštovaiije izrekajo zaradi velikih zasluíí,
katere si je ta roj ak naš pridobll za razvoj srbské muzike v obee,
naštevaje ogromno število prelepih konce r tni h pesnij njegovih, s katerimi
je obogatil poprej skromno glasbeno literatxíro sľ])sko. Tz vsega srca
radujemo se tudi mi tega krasnega vspeha Jenkovega ter obžalujemo o
tej priliki, da so se bas o tem genijalnem rojaku našem mogle obistjiiiii
besede: nemo propheta in patria sna! Da so je to moglo pri nas zgoditi,
to ostane večni madež na slovenstvu. L.
Zlata knjiga.
Poe/.ije. Zložil S. Gregorcič. I. Založil Jg. G nm tav; tiskala Klein in Kovaí
v Ljubljani 1882, 8", 158 str. Cena po 1 gld.
n.
Odkar nam je za Vodnikom v tridesetnih letih tekočega stoletja
„Kranjska Cebelica" po obliki in vsebini presnovala pesništvo Slovensko,
poslala so dobrotna nebesá Slovencem v vsakem desetletji velikega pe-
snika, ki je s svojimi neumrjočimi pesnimi korenito oznaeil razvoj našega
pesništva ter vrhu tega zaznamenoval lepi napredek vsega književnega,
vsega kulturnega življenja slovenskega: četrto desetletje nam je rodilo'
Preširna, peto Levstika, šesto Jenka, sedmo Stritarja in zdaj na meji
osmega in devetega veselimo se Gregorčiča.
Gotovo bi bilo poročevalcu mikavno in tudi hvaležno dolo, na
tem mestu obširneje govoriti, kakšnega literarnega pomena je Gregorčiéevo
ime v književnosti slovenski ter preiskavati, v kakšnem razmerji stoji
s predniki svojimi: kaj ima z njimi skupnega, kaj od njih razliŕnega;
kaj se je od njih naučil, kaj je ,svojega prvotnega in izvirnega položil
v svoje „Poezije". A da se že danes ne lotim také razprave, najimenitnejSi
uzrok je ta, ker mislim, da nam bode tako priden in delaven ])esnik,
kakor je Gregorcič, se večkrat dal priliko obširneje razpravljati o nje-
govih poezijah in potem tudi ta, ker símu uverjen, da naš pesnik, dasi
je že zdaj klasično dovršen, nikakor še ni dospel svojega umetniškega
vrhunca.
Fr. Levec : Zlata knjiga. 437
Zbral nain je pesnik svoje „ude", kakor pravi, da bi nam podal
svoj -kip-; a ta kip, dasi tako krasen, tako veličasten, vender še ni
celoten. In hvalo moramo vedeti nebesom, da jo tako: kajti ako nam
že te ^Poezije", kar jili imamo tukaj pred seboj, tako živo sezajo v dušo,
koliko nam je pričakovati od njega, kadar celotua podoba njegova stopi
pred strmeči svet.
Ako pa tiidi Gregorčič ni še priobčil vseh svojih poezij, ako se
bode pesnik tudi odslej še množil in dopolnjeval na vse stráni, vender
nam je že iz priobeenih proizvodov njegove mnze poznati ,glavo in srcé"
njegovo.
In to glavo, to srcé hočemo si tukaj v kratkem ogledati.
Ko prebii'amo Gregorčičeve pesni, kažejo nam po svoji večini nekaj
jednakega, nekaj skupnega. ^lisli so raznovrstne, motivi ražni, vtis raz-
lieen; a skrivaj med vrstami leze kakor rudeča nit nakakov duševen
razpor. Skrivaj, pravim, in zategadelj ga morebiti nekritični bralec niti
opazil ne bode, a paznemu presojevalcu je ta razpor očiten ravno zaradi
tega, ker se na vec mestih, dasi v raznih oblikali ponavlja. Xečem trditi,
kar sem že večkrat slišal, da je ta duševni razpor Gregorčiča za pesnika
naredil, a vplival je gotovo nauj, sodim pa, da ne bode vedno. In kadar
se tega vi)liva iznebi, storil bode velikansk korak v oblasť večnolepega
pesništva. To je še neko „prerojevanje, presnovljanje". Boj še ni končan, a
konec ga bode, konec ga mora biti! Ko čitamo otožno donečo pesen, vsiluje
se nam nehoté misel in navdaje nas strah, da bode naturna, zdravá in krepka
sila v pesniku podlegla, da bode pesnik zašel v nepogumno, a vender tako
zapeljivo gibanje in guganje mehkega subjektivuega svetobola: preobrnemo
list in divná moč pesnikova vzraste zopet tako gigantično, da se jej
mora klanjati však ter pripoznavati, kako visoko nad nami stoji ta p.e-
sniški genijl Kdor ne čuti tega, bere naj zaporedoma pesni „V mraku"
(str. 3í<) in -Človeka nikarl" (str. 45).
In ravno ta zdravá, krepka, elementárna sila pesnikova ustvarila
nam je najlepše, najveličastnejše pesni. In med te bi v prvi vrsti štel
pesen .Sooi'^ (str. 85) in „Človeka nikarl" Ideja, dikcija, stik — vse
je nedosežno dovršeno in izvirno in kakor je pesnik v prvo položil ves
svet i ogenj domovinske Ijubezni svoje, tako je v drugi upodobil naj-
globokejše filozofiške svoje názore. V slovenskí književnosti nimamo no-
benega pesniškega proizvoda, ki bi se téma pesnima mogel primerjati.
Také pesni so neumrjoče!
438 Fr. Levec : Zlata knjiga.
In kako ta elementárna sila premaguje v našem pesniku, káže nam
jasno še mnogo pesnij, tako n. pr. „Kúpa življenja" (str. 20):
Kedor je možák,
Strupene se kupé ne bráni,
Sladké se nikdar ne vpijáni,
No vedno ostane enak,
In vedno ohraní
Si pokoj sladák!
A še krepkeje jednak čut izraža veliČastna pesen:- „Na bregii"
(str. 40). Pesnik stoji na skali ob morskem bregu ter zre v razljučene
valové, ki srdito butajo ob kamenito bregovje, tako da mu bele pene
brizgajo v obraz. A skala se ne gane, in tudi pesnik na skali se ne
umakne morskému viharju:
Ko v steno valovje osode vihar
Ob mé se zaganja;
A duh se ponosni ne vklanja:
Ti stretí me moreš, potretí nik dá r
Osode sovražne besnečí vihar!
To je vznesená možka beseda!
In kaj pravi v „Izgubljenem raji"? (str. 48):
Nespametno Ijudstvo, čemú — lí tvoj stok ?
Na delo ! Ne nosí mi kríženia rok !
Povrni se samo v prvotnost nazaj,
In našlo povsodi prvotní boš raj !
Te pesni zdé se mi za pesnikovo zdanje in bodoče mišljenje tako
značajne, da jih nalašč poudarjam na prvem mestu.
Poleg teh moramo v obce domovinske pesni Gregorčičeve prište-
vati najlepšemu cvetju slovenské lirike. Koga ne bi do solz genila oda „Do-
movini" (str. 107), peta zlati, zapuščeni, tožni, s solzami in kr\^o na-
pojení materi? Ta glas, ta mehki, srčni glas, ki od kraja do konca
preveva vso pesen, odkriva nam vso neskončno Ijubezen, katero blag sin
goji do nesrečne matere, bas zaradi nesreče njene že bolj iskreno Ijubljene!
Isto plemenito Ijubezen razodeva tudi „Znamenje" (str. 150), ki nam v
priprosti obliki národne pesni izraža najglobokejši čut. — Alí kaj naj
porečem o pesni „V pepelnični noci" (str. 111)? Komaj je bila lani v
„Zvonu" natisnena, že so jo deklamovali po vseh čitalnicah in šolali slo-
venskíh. Človek ne vé, komu bi se bolj čudil : alí izvírni velicaetni ideji,
ali načinu, kako je pesnik izrazil to idejo. — Čisto nová je tudi
misel v klasit-ni elegiji „Na potujčeni zemlji" (str. 86). Pesnik gleda
Fr. Levcc : Zlata knjiga. 439
ravno, solčno. vinoiodno Furlanijo, poclobo rajskeifa vŕta; a srce se mu
iižalosti, ko se domisli, da
Naš bil nekdaj je ves ta raj :
Očetom našim domovina!
A zdaj se širi tod tiij rod in tujci gospodarijo zemlji nekdaj naši. Kako
se je to zgodilo? Nájde se čaši, pravi pesnik, pergamenet, na katerega
je bil učeň mož napisal krásne pesni, modre reke, vredne, da bi se ohranili
na večne čase. A ta list dobi neveden tujec v roke in ker napísane
modrosti ne ume, izbriše stará slova ter nariše nanj svoje črte.
Tak list prostran si ti ravan!
NaS ded tii pisal svoja dela.
Naš govor čul si prek poljan.
Tu pesem naša je živela.
A zdaj zatrt je tod naš glas,
In tuji krog zvené glasovi,
Tuj trg in grád, tuj ves je ki-as,
Oh, naši so samo — grobovi.
In tista nedosežna ,,Na sveti večer" (str. 8)! Kakor mlado dekletce
gre na sveti večer v potok gledat, da bi v vodi opazila podobo svojega
Ijubega in jo iz dna valov pozdraví krasan, Ijub obraz, ki jej s slad-
kim nasmeliom pravi. da je tukaj čas njiju združbe : tako tudi pesnika
vleče na sveto noč, da bi se prinagnil nad vodo ter iz proročnih valov
zvedel svojo in svojega národa usodo:
Kdaj srečno moje bo domovje?
Rešitve njemu le še ni?
Kaj mi razkrilo boš. valovje?
Nadjá srcé se in — boji I . . .
V t r e t j o vrsto prišteval bi tiste pesni, v katerili nas pesnik z živo.
s pravim krščanskim dubom napolnje.no, iz srca izvirajočo in v srce
prodirajočo besedo vzpodbuja k pravi Ijubezni do svojega trpe-
čega brata in k dejanski Ijubezni do trpeče domovine.
Odpri srcé. odpri ľoké,
Otiraj bratovske solzé,
Sirotám olajšuj gorjél
Kedor pa srečo vžíva sam.
Naj še solzé preliva sami
,,Sam^ (str. 10).
Tako nas uči pesnik ter dosiavlja:
Odlocno odpovej se svoji sréči,
Goreče išči drugim jo doséči,
Ziveti vri i mož ne smé za sé.
„Darítev'- (str. 28).
440 Fr. Levec t Zlata knjiga.
Odprto srcé in odpiie roké
Imej za tvpečega brata;
A trdiio zápalmi uhó in srcé,
Ko tľka sovi-aštvo na vráta.
„Samostanski vratar" (str. 97).
In svojega prijatelja opomina („Slovo in naročilo str. 90) :
Značajen sam še v Ijudstva značaj,
Oživljaj, gôji in krepčaj!
Na to mi prvo skrb obracaj:
To naša je naloga zdaj.
In še krepkeje isto misel izraža v nedosežni pesni „Zivljenje ni
praznik" (str. 62).
Ni praznik, predragi mi, naše življenje,
Življenje naj bode ti delaven dan,
Od zora do mraka rosan in potán
Ti lajšaj človeško trpljenje!
Ne plaši se znoja, ne straši se boja.
Saj moško dejanje krepčuje moža,
A pokoj mu zdravé mo5i pokonča,
Dejanje ti Ijubi, a bój se pokoja!
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!
Kakor však velik pesnik, povzdiguje se tukaj Gregorčič do pra-
vega narodovega in domovinskega učeníka, ki najplemeni-
tejše náuke seje svojim rojakom v srcé!
A ne učí nas samo Ijubezní do trpečega brata, nego dejanski jo
tudí sam zvršuje. Saj je duhovník, duhovnik živo čutečega, blagega srcá,
kateremu se tolíkrat odkríva človeško gorje ondu, kjer je príkrito po-
svetnim očem:
Pravico v grob so dévali. Zri bratoljubja sem pokôp . . .
Pri grobu jaz sem bil, Ko grob se je zapri,
Pogrebci so pi-epevali, Smejal se je spremnikov trop,
A jaz solzé sem lil. V bridkosti jaz sem mri.
Uzoi*e pokopali so, . . .
— Oh, to dočak.al sem ! —
Na grobu tam plesali so,
Grenko jaz plakal sem.
On pláka s siromakom, kí (str. 20) toží:
To pa nadloga vseh nadlog
To hudo je najhuje,
Da, ker som roveň, ker ubog
Me Ijudstvo zaničujc.
Fr. Levec : Zlata knjiga. 441
Gorečo molitev moli za zapuščeno siroto (str. 34) in v pesni, po
fonni kakor po mislih čudo vito dovršeni, prosi „O nevihti" (str. 70)
grozečega Boga, da bi se usmilil siromaka-kmeta, kateremu toča preti
uničiti žulje pridnih rok. — In tudi mrtvih ne pozabi! Ko na vseh
svetnikov dan však venca s cveticami grobove dragih svojih pokojnih,
Kogá, kogá pa srce moje
Spomína se tačas? ...
Vas, zabljeni grobovi,
Kjer kríž ne kameu ne stojí,
Ki níste venčaní s cvetoví,
Kjer luč nobena ne brli.
O če níkdo
Nocoj se vas ne spomní,
Pozabíl ní vas pevec skromní
In pa — nebo !
Gregorčič se nam v „Poezijah" káže skoro izključivo lirika. Pri-
povedni odlomek „Biser" (str. 152) je prekratek, da bi mogli po njem
sklepati in soditi o epični stráni pesnikovi. Vender sta nam prelepi
pripovedni pesni „Jeftejeva prisega" (str. 23) in „Tri lipe" (str. 138)
predobra poroka, da bi mogli dvojiti o velikánski zmožnosti Gregor-
čičevi v tej stroki; želeli bi, da bi epika postala Gregorčiču močnejša
strán in da bi s proizvodi te vrste vzbudil in povzdignil slovensko
pripovedno pesništvo, katero se zadnja leta v nas Slovencih tako
malo goji!
O vnanji obliki Gregorčičevih pesnij danes nečem govoriti. Poudar-
jati hočem samo, da tudi v tem oziru njegove „Poezije" v slovenski
književnosti zaznamenujejo izdaten napredek; da, neko posebno obliko
liriških pesnij je on v Slovencih iz nová ustvaril. Na mislih so mi osobito
pesni, kakor „Soči", „O nevihti", „Pozabljenim", „Človeka nikar" i. dr.
Že X. je pri nas rodil vse polno epigónov. Vzemi v roke kateri si bodi
leposlovni list slovenski, koliko pesnij znanih in neznanih pesnikov te
spomína X-a! Ako ima že ta toliko následníkov, koliko jih bode imel
še le Gregorčič! Veselo znamenje je to, da se dobre stvari pri nas tako
hitro posnemajo. Ni se nam bati vec za našo liriko. In da je osno-
vana zdaj na taki krepki podstavi, za to imata največjo zaslugo Stritar
s svojo teorijo in svojim vzgledom in zdaj Gregorčič s svojim dejanjem.
Ker že ravno govorim ob obliki, ne morení završiti tega naznaníla
in priporočila (kajti ta namen imajo v prví vrsti pričujoče vrstice), da
ne bi čestitih čitateljev opozoril še na dve pesni, na „Pastirja" (str. 106)
„Oljko" (str. 143). Prvá se mi zdi jedna najblagoglasnejših pesnij slo-
442 Slovenskí glasnik.
venskih, ki bistro káže, kaj more pravi pesnik slovenskí iistvariti z našim
jezikom. Jednako zveneča je jediná Levstikova:
Oh, koliko moških in ženskih Ijudí
In mladih in starih na goro,
Ob romavski palici raolit hiti
In delat za grehe pokoro! . . .
Druga je tako veličastna, da se vsaj z daleka mora primci-jati s
Schillerjevo pesnijo o zvonu.
Ako pa pesnik „Oljko" završuje:
Pred duhom vidira nizko sobo,
A v sobi bledo sveč svitlobo;
Med svečami pa spavá niož,
Bied mož, ogrnen s plaščem črnim,
Ki s trakom je našit srebernim;
On trdno spi, nevzdramno spi,
Stľudila ga je težka boja.
Moža pa množica Ijudí
Z mladiko oljkovo kropí
Želeč mu večnega pokoja.
Oj, bratje, ko se to zgodi,
Tedaj končana pot bo moja
In konec bo težav in boja,
Todaj potihne za vsekdar
Sľcá mi in sveta vihar . . .
odgovarjamo mi in z nami gotovo vsa slovenská zemlja, da se to pre-
rokovanje njegovo zdaj ne sme še uresničiti, nego dolgo dolgo národu
našemu dobrotni Bog zdravega in delavnega chráni genija slovenskega
Šimona Gregorčiča! L.
Slovenskí glasnik.
Zyodoriua Tolminskeffa, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev
Tolmin, Bolec in Cerkno z njili prirodoznanskira in statistiCnim opisom.
Spísal S. Rutar, pi-ofesor na c. kr. gimnazíji v Špljetu. Na svetlo dal Josip
Devetak, dežolni poslanec in župan tolminski. V Gorici nat. Hilarijanska
Tiskarna 1882, 8", ;i'2() str. Cena 1 gld. po goríškíh knjíganiah in v Tolminu
pri g. Devctaku. — V občc Slovonci še vse prcmalo poznamo Icpo svojo domovino,
bodi si v narodopisnem, jozíkoslovnom, zemljepísnem, zgodovinskem ali prírodo-
pisnem oziru ; za tegá delj tom veselejši pozdravljamo to krásno, iz Gorice došlo
nam knjigo, katera ima nameu do dobrega opisati nam važen del naše Slovenije
ter seznaniti nas z zanimljivo zgodovino in vrlimi stanovníki njegovimi. V úvodu
Slovenski dasnik. 443
nam pripoveduje g. pisatelj, kako mu je prišlo na misii pisati tolminsko zgo-
dovino. Že v prvih razredih svojega gimnazijalnega učeiija se je počel baviti z
zgodovino svoje ožje domovine ter spisovati zgodovino Tolminskega. Ali kolikor
je on sam v znanosti napredoval, tako je ob jednem videl, kako nepopolno je
delo njegovo. Zato jo je vedno popolnjeval in predeloval, tako da je pričujoCa
kiijiga že p e ti izdelek istega predmeta. Tistemn, ki bi se čudil, da si je
g. pisatelj odbral baš Tolminsko za predmet svojega zanimljivega opisovanja,
odgovarja tako: „Ta deželica je okoli in okolí s prirodnimi mejami tako obdana,
da se je merala že od nekdaj smatrati kot za se samostojna, lepo zaokrožena
celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev jasniti, prikazuje se
nam Tolminsko (z Idrijo, Oslico in Davčo vred) pod oglejskimi patrijarhi,
goriškimi grófi in avstrijskimi vladarji vedno kot za se o dl oč en o okrožje
z lastnimi glavarji. Da, še celo do leta 1848. se lahko trdi, da je bilo Tol-
minsko posebna deželica med dragimi avstrijskimi pokrajinami. — Tudi glede
cerkvene úprave bilo je Tolminsko ločeno od ostalega Goriškega, ker je
spadalo še do novejšega fasa pod čedadski kapitelj, kateri je je vedno šmátral
kot svojo dragoceno lastnino na avstrijskih tleh. — Natorno je torej, da se je
začelo na Tolminskem različno Živen je z lastnimi navadami in značajnimi
svojstvi. Zato je opravičena trditev, da im a Tolminsko svojo posebno
zgodovino, ki je vrédna, da se marljivo zbira in skrbno preiskuje, ter se-
danjemu in bodoíemu svetu spisuje v prijetno zaljavo, še bolj pa v pouk in
živ vzgled." — Za danes samo svoje čitatelje opozarjamo na to zanimljivo delo,
priobčujoči jim njegovo vsebino, ki je ta: I Tolminsko pred začetkom
patrijarške oblasti. A. Najstarejše zgodovinske vešti do prihoda Slovencev
'str. 5). B. Od priboda Slovencev do začetka patrijarške oblasti (str. 15). —
II. Tolminsko v srednjem veku. A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi
(str. 27.); B. Tolminsko pod Čedadom in goriškimi grófi (str. 48.); C. Kulturno
živenje v srednjem veku (str. 63.) — III. Tolminsko pod Avstrijo do fran-
coskih vojen (str. 83). — IV. Kultúrne razme r e na Tolminskem od XVI.
do XVII. stoletja (str. 131). — V. Od francoskih vojen do 1. 1880. (str. 185
do 215). Dalje obseza knjiga .Dostavke in pojasnila (str. 216—253), t j. izvirne
listine in izpiske iz važnejših dokumentov, nahajajočih se v grofovskem arhivu v
Tolmlnu ter v kapiteljskem arhivu v Čedadu. Na str. 254. začenja se „Prirodo-
znanski opis Tolminskega^, ki je razdeljen na A. Splošni pregled; B. Gore
(str. 257); C. Doline (str. 281); D. Vodovje (str. 283) in E. Geologijo (str 291.)
Pridejano je znanstveno ^Kázalo osobnih in krajnih imen^ ter „Važneje pomote".
— Že ta vsebina sama na scbi priporoča knjigo; a priporoča jo še bolj ime
pisatelja profesorja Rutarja, ki je vsemu svetu slovenskému dober in drag znanec
po prezaniniljivih in korenitih zgodovinskih studijah, priobčenih zadnja leta po
, Zvonu", „Soči", -Edinosti'^, „Slovenskom Národu* in po. Letopisu , Matice
Slovenské". Hvalo smo dolžui tudi č. g županu tolminskemu Josipu Devetaku,
da je knjigo založil ter tako pomagal slovstvo naše obogatiti z dragocenim
znanstvenim in domoljubnim delom.
Rokovujači, historičcn román. Spísala Josip Jurčič in JankoKersuik.
Ponatis iz ,Ljubljanskega Zvona". V Ljubljani 1882, 8°, 133 str. Natisnila
, Národná Tiskarna"'. Cena 50 kr., prodaje J. Giontini v Ljubljani. — Dolžni smo
444 Slovenskí glasnik.
povedati, zakaj smo ta román iz svojegu lista ponatisnili. Stvar je ta: Ku so
nam lani pošle „Ljublj. Zvona" prvé tri številke, ukázal je Jurčič iz njih pona-
tisniti svoje „Rokovnjače", da bi novi, a prcpozni naročniki vsaj to zgodôvinsko
povest Y so dobili v roke. Iz istega nzroka smo po smrti Jurčičevi nadaljevali
ponatiskovanje. Dostavljamo še, da je prvih jednajst poglavij (do 54. str.) spisal
Jos. Jurčič, a ostalih trinajst Janko Kersnik.
„Matica SloreiisJca" imela je svoj občni zbor za leto 1881 (!) dne 14. junija
t. 1. v Ljubljani. Iz obširnega obravnavanja priobčujemo tu najimenitnejše točke.
Računski sklep za 1 1881. nam káže, da ima Matica imovine 44.006 gld. 52 kŕ.
v gotovini in 9760 gld. v obligacijah. Po proraCunu ostaje 3103 gld. 20 kr. za
izdavanje knjig leta 1882. Veliko se je tudi govorilo o preosnovi društveiiih
pravil ter konečno ukrenilo, naj odbor še jeden pot o tej stvari ukrepa ter svoje
nasvete prihodnjemu občnemu zboru predlaga. V odbor so bili izvoljeni gg. M.
Pleteršnik, Fr. Erjavec, Fr. Levec, dr. Jarn. Zupanec, Ivan Vilhar, V. Zupančič,
Fr. Wiesthaler, And. Senekovič, Fr. Hubad, Fr. Šuklje, A. Kržič, And. Marušič,
dr. A. Jarec, L. Robič, Mih. Žolgar, J. Majciger, S. Gregorčič. Razon teb šedé zdaj
v odboru še gg. Peter Grasselli, K. Klun, Jos Marn, And. Praprotnik, Fel. Stegnar,
I. Tomšič, I. Vavríí, M. Vodušek, Matej Cigale, And. Einspieler, Jurij Grabrijan,
dr. A. Jeglič, Fr. Kosar, dr. J Poklukar, Božidar Raič, L. Svetec, dr. Jurij Šterbeuec,
K. Šavnik, I. Šolar, Jos. Šuman, dr. I. Šust, dr. Jos. To'nkli in Vilj. Úrbas.
Odbor za Jurčičev spomenik je imel 24. t. m. sejo, v kateri je ukrenil:
1. drugi zvezck Jurčičevih zbranih spisov dati takoj v tiskarno; 2. vzidati
letos 15. avgusta v pisaťéljevi rojstveni híši na Muljavi spominsko ploščo iii
^. v ta namen prirediti na Muljavi in v Zatičini primerno narodno slavnost ter
povabiti národná (osobito Ijtibljanska) društva, da se udeležé tega narodnega
praznika. Spominsko ploščo bode izdelal g. V, Čamernik. V slávnostní odbor so
izvoljeni gg. dr. Dolenec, dr. Staré, H. Turek in Fr. Levec.
Gregorčičere „Poezije". „Slovenskí Gospodar" in za njím drugi listí slovenskí
poročajo, da je prevzvišeni Ijubljanski vladika g. Janez Kríz. dr. Pogačar sloven-
skému pesniku g. vikarju S. Gregorčiču písal písmo, v katerem mu lepo čestita
zaradí njegovih krasnih „Poezij". V písmu tudi izreka željo, da bi pesnika rad
osobno poznal. Dozdaj so že vsí večjí slovenskí listí govorili o Gregorčičevih
„Poezijali" in vsi so — razen jednega — polni hvalo! A kakor se nekdaj krivo-
vercí v slovenskem národu níso mogli ukoreniníti, tako smo pŕeverjení, da tudi tí
,,protestantje" v slovenskem pesništvu ostanejo brez — občine in brez pastirja!
Tudi ,.Novice'' (1. 23) so prinesie o njih práv lepo razpravo in v praškera
„Svetozoru'' (1. 23) jih Jos. Penížek svojim českím rojakom toplo priporoča;
najbolj so mu po voljí pesní „Soči", „V pepelnični nocí" in ,.Na svcti večer".
Zadnjo pesen je v „Svctozoru" g. Penižek tudi na českí jezik preložil. Glasbcni
direktor g. A. Nedved je že jedno uglasbíl in sicer: „Vojaci na poti". Kakor
čujemo, misií še nekaj drugíh uglasbiti.
G. Ivan Lapajne, šolskí ravnatelj na Krškcm. val)í na naročno ,Prak-
tíčne metodike," v kateri misii slovenskim učitcljem podatí navodilo za
poučevanje v vseh predmetih Ijudske šole. Knjíga, okolo 130 str. obsežna,
stala bode 80 kr.
SIofTenski glasnik. 445
S/i»ensleo-lafimke raje za III. giranazijski razi-ed obsezajoCe sklonosloyje
(Casuslelire) izdeluje g. prof. Yal. Kerraavner. Stávke zbira iz lat.inskib kla-
sikov, zlasti iz Kornelija Nepota in Cezarja. Kadar to knjigo zvi-ši, začel bode
pisati slovonsko-latinske vaje o uačinoslovji (Modnslebre) za IV. gimn. razred.
Nadejati se nam je tedaj od tega izvrstnega šolnika v kratkem dvoje t«meljitih
izvirnih šolskih knjig. And. K.
Prof. Mil-loíiť }e v sej! dunajské oesarske akademije znanostij 20 apríla t 1.
predložil spis: ..Doneski li glasoslovju rnniunskili naročij. O konsonantizmu.
n. deľ".
,,SIep Je, kfloľ .vr .v petjem pkvarjal" Te dni so v poslopji Ijiibljanske c. kŕ.
gimuazije našli izvirni rokopis pesnij znanega pesnika in rodoljuba slovenskega
profesorja d r a. Jakoba Župana. NaSli so ga v samotnem kraji, kamor peš
hodijo kralji in cesarji. Zanimljivi tíi rokopis bráni zdaj g. prof. Fr. Wiesthaler.
Iiiícnoranje. Naučno ministerstvo je slovenskega pisat-elja gosp. Jozefa
Križmana iraenovalo za verskega ucitelja na c. kr. gimnaziji v Pázinu.
Oheni zhnr ,,G1a.<ihene Matice" r LjubJjaui je bil dne 20. aprila t. 1. Po
nagovoru predsednikovem poročal je društveni tajnik g. V. Val en t a o odbo-
rovem delovanji, ki je merilo na to, da se 1. oliranijo stari društveniki, 2 da
se pridobé novi, 3. da se, kolikor raogoče, zadovolé z raznimi mnzikalijami za
leto issl. na svetlo daninii, 4. da si društvo pridobi spretnih skladateljev in
5." da si .Glasbena Matica'' pomore do boljšega matŕrijalnega st,inja. V t« svrho
se je društveuikom marljivo dopisovalo, da njih podpora ni izo^tala; — za
pomnožitev podpornih údov je slovenskp časništvo objavši in priporočivši dru-
štvena dela hvalevredno delovalo: — za letui donesek 2 fl. so dobili člani 22
pol mnzikalij in sioer: Ľavo r ik o, 11. del z 38 nekaj znanimi, nekaj novimi
napevi, tiskanimi v 4 glasovih za tenor I. in II.. bas I. in 11. v mali priporočni
obliki, kar posaniičnim pevcem in pevskim zborom posebno ugaja (tržná cena
2 gld.) Dalje je bilo razposlanih 15 novib večinoma nenatisnenib nápevov in
partitúr, katerim so skladatelji ranjki Kam. Mašek, Iv. pi. Zajec, Gjuro
Eisenbut, dr. Gust. Ipavec. P. A. Hribar, Danilo Fajgelj, K. Knitl,
N. Stross, Fr. Hlávka (tržná cena 80 kr.) in 10 stráni obsezajoča transkripcija
Jnrij Flajšnianovega napeva „Luna šije", urejena za klavir po D. Fajglji (tržná
cena 65 kr.) — Z muzikalijami so društvo podpirali razen že omenjenih skla-
dateljev tudi D. Jen k o ter svojo daljno pripomoc zagotovili še gg. Ant. Ned-
véd, Ant. Foerster, F. S. Vilbar, vodja glasbenega zavoda v Karlovci, dr.
B enjamin in dr. Gustáv Ipavec; istotako je odboru došla od g. Janka Lebana
ponudba glasbenih del (X glasni napevi) iz zapuščine umršega g. Avgusta L e-
bana in od g. Hilar. Zorná na Goriškem 4- dela. — V izboljšanje denarstvenih
razmer je .Glasbena Matica" dne 6. aprila 1881 vložila pri slávni c. kr. deželni
vladi prošnjo za državno podporo; na ministerijalni poziv se je prošnja obširno
podprta ponovila, a do sedaj šo ni reSena. Slávna hranilnica kraujska je daro-
vala društvu 50 gld. Tndi od slavnoga deželnega zbora je dobila „Glasbena
Matica" 100 gld. podpore. Z oddajo vseli dosedaj na svetlo danih mnzikalij
proti vložnini 8 gld. je blagajnica pridobila precejšnjo svoto. Po tej znižaui
ceni pa so dobivali muzikalije samo naročniki, ki so postali potem podporni
društveniki.
446 Slovenskí glasnik.
Tako se je delovalo sploli ; posebe pa je po odboru bila izioíena visoko-
rodni gospici M. Winklerjevi njej posvočeua Fajgljeva transkripcija „Luua sijc*.
Za arhiv je odbor uajel svojo društveno sobo pri visokočestiti gospe
Drag. Bleiweisovi-Trsteniški. S tom je delovanje odbomikom mnogo olajšano. V
osnovalni odbor za nstanovo Bleiweisovcga spomenika sta bila voljena dva od-
bornikaj in za „Narodni Dom" je odbor volil '2í)0 gold. v nakúp jedne delnice.
V Zagrebu se je osnoval odbor, ki napravi ranjemu slávnemu goslarju Fv.
Krežmi nagrobni spomenik ; v ta namen prosi ustanovljeni odbor podpore. Qlas-
bena Matica je priobčila slavnega umetnika prvo delo ^Moje sanje," romanco
za gosli in klavir, zato ima prijetno dolžnost, storiti kaj za dostojen spomenik.
Odbor se društvenikom priporoía za prostovoljne doneske. Tajnik se koTiečno
spomína še društvenikov umršili v pretečenem letu in poudarja zlastí izgubo
gosp. dr. Jan. Bleiweísa-Tersteniškega, ustanovnika Gl. Matice.
O denarnili razmerah poroča blagajnik S. Stegnar. Društvo je imelo
doliodkov v pretečenem letu 952 gld. 53 kr.
in stroškov 852 „ 50 „
torej je prihranjene gotovine 100 gld. 08 kr.
Nedotakljive ustauovnine ima 1000 gld. pri podpornom obrtnijskem društvu na-
ložené.
Društvenikov je pri Glasbeni Matici razcn 3 častnih, 191 ; ízmed teh je
21 ustanovníkov in 170 podpornikov: tí se dele v 22 društev (citalnic 9, pev-
skili društev 5, učitcljskc knjižnice 3, 3 društva vseučiliščnikov in 2 drugi društvi).
Po deželah se dele člani tako: Hrvatska jili šteje 27, Štajerská 17, Prímorská
12, Koroška 7, in po drugih deželah 9; na Kranjskem je torej 119 članov
in od teh jih je v Ljubljani 43, drugod po Kranjskem 76. V letu 1881. je na
novo pristopilo 21 društvenikov, torej polovico mcnj nego leta 1880.
To poročilo se odobrí in blagajniku izreíe priznanje za ujegovo delovanje.
Naposled nasvetuje g. Jos. Maier v izboljšanje denarnih razmer nasled-
nje resolucije : 1. društvo naj vábi rodoljube k prístopu in nabíra malé da-
rove za povišanjo ustanovnine. 2. naj sé slávni dež. zbor prosí za ustanovo de-
želne stipendije v izobražbo domače moci, ki bi potem vodila slov. glasbeno
šolo; 3. naj se ponavlja prošnja do slávne vláde za državno podporo; 4. naj bi
se na korist blagajnice priredil vsaj jedenkrát v letu kak koncert, pri ka-
terem naj se producirajo domače kompozicije, da se občinstvo ž njimi seznani.
Resolucije so bile vzprejcte, istotako tudí g. Valentova nasveta, naj se slovenská
glasbena predavanja priredíjo v izobražbo prijateljev muzike in diletantov, in
naj bi društvo ízdalo „náuk o igri lia glasoviru." —
V odbor so ízvoljení : Fr. Ravnikar, predsedník, Srefko Stegnar, blagajnik,
kí s preje ma n ar očí la in oglasíla, da!je V. Valenta, Fr. Drenik, J. Maier,
dr. K. pi. Bleiweís, A. Foerster, P. A. Hribar, Alfréd Ledenig, A. Razinger. dr.
J. Staré, Drag. Žagar, vsi v Iijul>ljani in vnanji: D. Fajgelj, Fr. Gerbic, S. Gre-
gorčíč, Ig. Gruntar, M. Šušteršič, J. Žirovnik in A. Gnczda v Zagrebu. Castniraa
članoma g. dr. B. Ipavcu in g. A. Ncdvodu so ]>o diiištveiiili jtravilih ni vec
naložilo odborništvo. — S. St.
SloTenski glasnilc. 447
Desetorica Uterarnega iii zabamega Huba r Kranji, ki je 28krat v Peter-
Majevjevih zgornjih prostorih zborovala, sklenila je 20. mája svoj redni zimski
tečaj. — Beril je bilo 18. Brali so: 15. októbra g dr. Šavnik: „o vpliva
vode in zraka na človeško zdiavje" ; ^2. in 29. októbra prof. Frank e: „Čemu
sem potoval v Kitaj?-" (resničen román iz 19. stoletja); ó. novembra prof. K arlin^
^o stiri atiški komediji" ; 12. novembra g. Maj d i č: „o polaganji prvega atlant-
skega kábla": 19. novembra g. Majer: „o pivovarstvu^, (s praktičnim razkazo-
vanjem);26.novembrag.dr. Mencinger: „ozmotnjavah" ; 3. decembra g. Pirec:
-geologifna slika gorenjske ravnine" ; 10. decembra g. Pezdič: „maksime de
LanKhefoucauldove'' ; 17. decembra prof. Škaberne: „Od zajca do medveda*,
(lovski dogodki v Gorjancih); 27. decembra g. dr. Šavnik : ^o sanjah" : 7. jann-
varjag. sod. adjnukt Škerlj: „pravo in advokát"; 14.januarja g.dr. Mencinger:
,obŕni državljanski zakonik v sedmem zakramentu", (o priliki ženitovanja klu-
bovega uda) ; 21. januvarja prof. Karí in: ^nekaj o Aristofanu;'' 1. februvarija
prof. F ranke: „pogreb v indiškem oceánu"; 18. februarja gosp. M. Pirec : ,,o
vesoljnosti-' ; 25. februavarja g. Majdič: „o maškeradah": 18. marcija g. Pezdič:
,,Svift : Čudná sanja'" — Vrhu tega se je zložilo 14 sonetov in 21 godovnih ali
spominskih pe.snij (med njimi jedua pečená in nekatera „apte dicta'"), katere so
ust varili ali posamezni izvoljeni poeti ali ad hoc izbrani odbori. — Predstavljali
so se tudi dramatično-lirični prizori. — O godovih in izredno svečanostnih pri-
ložnostih narisal je klubov nd 19 historičnih, krajepisnih in genre- podôb,
jedno častno diplomo in jeden red. — Ob takih prilikah so se pele tudi pri-
nienie izvirne pesni in govorili prilični govori. — Za však večer se je izvolil po
listkih „gospod" ( rediteljl — Obravnave so se vršile po pravilih vzglednili evrop-
skih parlamentov. Ukrenila se je „lex", da nihče nego „gospod" ne sme govor-
niku sezati v besedo, in da ta ,.lex" dobi ime po tistem, ki se prvi zoper njo
pregreši. Ta ..lex" do sedaj še nima imeua. Pilo se je pivo doraače (Peter
Majerjevo), vino pa Meniško (Valvasor, Ehre des Herzogtbums Krain lib. II. cap.
29.) in Marsalko (Horatius carmen I. verš. 19.).- (Iz tega dopisa vidimo, da je bil
Kranjski klub rcs zabaven in literaren. Želeli bi samo to, da bi svoja berila
in svoje pesni priobčil v katerem koli si bodi listu slovenskem. Ured.)
Klu bov a v gnr.
Ľiisko slorftfro.. V Peterburgu prišla je na s\etlo v štirih zvezkih tretja
dopolnjena izdaja sočinenij G. P. Danilc vskega. V prvem zvezku so po-
mešceni: Pervyj vypusk sokola, povest iz časov carja Alekseja Mihajloviča;
Večer v t erem ô (graščini) carja Alekseja Mihajloviča; Naindiju
pri Petrŕ I. povest v 12 delih ; Mirovič, román v treh delih, in Poslédnie
Zaporožcy, povest. V drugem zvezku so uatiskani : Ekaterina velikaja
na Dnépré, povest; Potemkin na Dunae (Donavi), román; Semejnaja sta-
rina, povest: Belyja v Novorossiji román v dveh delih, in Četyre vre-
meni goda ukrajinskej oho ty, povest. Tretji zvezek obseza: Volja,
Beglie vorotilisj, román v dveh delih; No vy j a mesta, román v dveh delih
in povesti: Bélyj Lavruška za grauicej in Svjatočnaja legenda —
bes. Zadnji zvezek obseza: Devjatyj val, román v treh delih; Okraji n -
skija skazki; svoje pesniške ]»roizvode G. P. Danilevskega in njegove pre-
vode iz Schillerja, Mickieviča in Heineja. Cena vsem 4 zvezkom je 6 rubljev
448 Slovenski glasnik.
brez poStnine. Dobivajo se pvi avtorji (Spt. Nevskij, d. G9, kv. Nr. 6) in v
knjižnem magacinu M. StasjuleviCa. (Vas. ostrov, 2 linija, Nr. 7.) — Naznanja so,
da je A. S. Suvorin v Moskvi jel izdajati popiilarno Ilustrovane zgodo-
vino Petra Velikega v posameznih zvezkih. Sostavljanje teksta za to delo
prevzel je profesor Derptske nniverze A. G. Br ii okne r (zdaj v Berolinu, ured.)
Ilustracije bodo ksilografovane od najboljšili rezl)arjev v Rusiji in za granico.
Podobe vzprejemale se bodo le také, ki imajo prenio odnošenje k carovanju
Petra Velikega. Slike spodvižnikov Petra bodo se posnele po najboljših izvir-
nikih, slike mest, poslopij, noš, prizorov iz življenja iz originálov sovremeuih
Petru. Od slik novejših umetnikov vzprejele se bodo le one, ki zgodovinsko
verno izražajo tedanjo dobo. R.
Iz urednikove listnice. 6. dr. Fr. S. na D.: Žvabov „Popovií'-, kolikov
ga je bilo natisnenega v lanskom „Zvonn", res ne obseza vscga. kar l)i se moglo
povedati o tem znaraeniteni rojaku našom; a tega ni kriv pisatelj g. L Žvab,
ki je s posebno pridnostjo, vestnostjo in natanfnostjo zbral vse zanimljivo gradivo
o Popoviči, nego podpisani urednik, ki je pod spis zapisal „konec", predno je
bil v resnici dokončan. Prisilili so ga v to mnogi naročniki, katerim razprava
ni ugajala — ne zaradi tega, kar je pripovedoval g. Žvab. ampak zaradi naíina,
kako je pripovedoval. Iz spisa so za tega delj izostale najinteresantnejše partije,
n. pr. o Popovifievih slovenskih črkab, o njegovi slovnici, o njegovem slovarji in dr.,
o katerih bi želeli, da jih g. Žvab priobči v Matičinem letopisu. — G. Fr. T. v
I. na T. Kaj pa misliš! Zdaj sem založen za tri leta. Lepa livala! Le poskusi! —
Naročnik naš g. Vikentij Šumi, profesor v Niž. Uralskú v Sibiriji nas prosí, da
bi mu doposlali 1. št lanskega ,,Ljublj. Zvona" ; a ker je sami nimarao na raz-
polaganje, obračamo se do svojih naročnikov z uljudno prošnjo, da bi nam jo
kdo izmed njih blagovolil vrniti, ako mu prebiva, ter nam tako pomogel z njo
oveseliti rojaka našega v daljni Sibiriji. --- G. J. K. v K. O priliki pismeno. —
G. M. H. v Kr. To so še le detoustni glasovi slovenskega pesnika. — 6. J. Z. Ne-
koliko. — G. V. S. na Z. pri Tr.' Ni mogoče! — Al A' Patrik v Wab. Minn.
G. Jeram Peter je v letošnjem letopisu M. SI. na 283. str. vpisan za ustanovnika,
najboljši dokaz, da je M. resnično prejela poslani znesek. — G. Fr. N., k pri sv.
J. na Šč. Pesen Vaše smo poslali „Poetu". — G. A. B. v C. Dganjke tiskamo na
závitku, ker smo s prostorom v večni zadregi. Ako jih hočete ohi-aniti, recite
knjigovezu, naj Vam zavitek konec leta k „Zvonu" zveže. — G. Bogomil: O
priliki. Hvala! — G. O' B. v Wabashi U. S. of N. A. Presrčna livala! Prihodnjič.
— G. Ant. Bez. v Sofiji: Za danes prepozno!
Upravništvo še jeden pot lopo prosi vse gg. naročnike, ki ponavljajo
svojo naroť.nino, da bi blagovoljno svojim naročilom vselej dostavljali število
svoje adrese.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesoe v zvezkih, ter
stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežcle po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in dmgovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Levec.
Vredniétvo : v Novih alicah 5. — Uprav ništTo: na Marije Terezije česti 5.
Tiská ,,Národna Tiskarna" v Ljubljani.
LeposloYGľi in znanstvert lisť
Izdajátelji: Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavcar.
Leto IT.
V Ljubljani, 1. avgusta 1882.
Štev. 8.
Mladému prijatelju.
i bodo, ko se snideva,
'3^ Kot danes lica ti cvetlä;
Li iz očesa tisti žar
Kot danes gorel bo vsikdar?
Li boš še takrat to slávil,
Kar hilad naučil si se bil :
Li bode Bog ostal ti vse
In stvav njegova to. kar je ?
Li s čela bode mládostna
Brezskrbnost ti odsávala;
Li tisti bo veselja svit
V obrazu jasnem ti razlit ?
Li srcc prosto bilo bo
Kot danes ti nedólžnostno ;
Li noga kakor zdaj lehkíV
Bo takrat še ti stópala ?
Li bo beseda gladka še
Iz ust ti razsipála se;
Smehljanje tisto zíbalo
8e čoz obličja ti nebo ?
Li bo telesa in duhá
Ostala neizkáljena
Ti gibčnost za prihodnje dni
Bog sam to vé povedati. . .
Takó ugibal sem tedaj,
Ko vaš zapnščal drag sem kraj :
In žclel sem, da vidim spet
jíedolžnost tvojo — zdravja cvet!
Tom o Župan.
'^^
29
L o b á nj a.
JKjred máiio vrlui gvôl)a ležíš,
^ Dahá nesmrtnega ti posóda.
Ozbíljne misii mi v dxiši budíš,
Ostaiiek Adamovcga zankla.
Kakóvo nosilo tebe telo.
In káko nosila nekdaj imé si,
Povédati mi ne more nikdó,
Izbrísana iz družbe živé si.
Če mrámorjev spomenik ti stál,
Če križ lesén je na hribci grôba,
Lehkô, da vihár ga razdejál,
Lehkô, da zgrúdila ga je trohnôba.
O žítji se tvojem izgubil sled.
Na vsa vprašanja molčé se smeješ;
Po volji tC'bi je stvarstva réd,
Ce sneg to krije, če v solnci se gréješ.
lielikô, skrivnóstna posóda tí.
Prepróstemu dulm si bila sédež,
Cast léhko si bila narckla tí,
Ko nosil te oblasten je védež.
Lehkô ti gospód je svobóde bil sin,
A lehko tudi zatíranec sužen,
Lehkô ubóžec, lehkô bogatín,
Molíéč samotár, jezíčnik družen.
Vse, kar ponujal ti čas in dajál,
In kákeršen si náslov imela,
Vse čas je zopet odvzél kakor dál,
In sama bodeš skôraj strohnéla.
Že dávno bil tébi je grôb izkopán,
A skôraj vzprejme zemlja še mône,
Takrat se ozdravim vseh žgóčih rán
V naročji hladnom gomíle zeleno'
Jos. Cimperman.
A
fOP
Kamnéni hrám.
?^z morskih pén, zelénih pén
'sKipi mogočno hrám kamnén,
V vihárnih dnevih nozmaján.
Na dnô morjá ne pokopán.
Vode ob njem razsájajo
In treskajo in vstajajo,
Ko htele bi prepluti ga
In vekomaj razsuti ga! . . .
Nanj ptiči môrski sédajo
In v temne vôdc gledajo
In letajo nad penami
In jadrajo nad stenami! . . .
Le stojaj hrám, takó močán,
V vihárnih dnevih nezmaján
In silám vsom upiraj so
In čcz morjé oziraj se !
Saj naš si hrain na sred morjá
Ki pod tebój rohnéč divjá
In hoče potopiti nas
In v večno noč zaviti nas!
Malo življ enj e.
Povest.
Spisal dr Fr. D et e 1 a.
XVIL
ečarjevim se je čudno zdelo, da ne izreče Juľij nikdar
želje, da bi videl zopet svoje doúiače, ko rnu je bilo vsako
nedeljo tako pri rokah. Kakor se jim je od začetka to pa-
metno videlo, da ne šili domov, tako so mu zdaj sami ponudili, ee
lioče obiskati kako popoludne svoje Ijudi : a vselej se je odtegnil.
Malo preveč je sam svoj, dejali so in pustili ga pri miru. A zavzeli
so se zopet, ko ni liotel iti k sv. Florijanu v nedeljo po binkoštih,
kadar je gori véliko sveto opravilo. Mežnar Ožbe je bil vse posebno
povabil in solx)tni večer nešli sta dekleti lepih vencev in cvetic
v cerkev. Vse je hotelo biti pri opravilu in mati je rekla : „ Jurij,
jutri boš pa lehko govoril s katerim svojih znancev. Dolinci močno
pridejo k sv. Florijanu."
„Jaz pôjdem rajši kakor po navadi," pravi Jurij.
„O kaj še! Le pojdi gori! Saj še nisi videl cerkvice? nikdar
tako olepšane. Pôjde pa jutri sam oča k sv. Andreju."
„Ne, mati, jaz grem res rajši zjutraj. Naj pa oča gredó sem!"
„E, kaj bi se bránil!" pravi Matija. „Le pokaži se, kakšen si.
Mi se sramuje.š, da pri nas služiš ?"
„Kaj se bom sramoval. Služba tu kakor tam."
„No, silil te ne bom. Pôjdeš pa sam k "sv. Andreju."
Malo čuden človek se je pa zdel Jurij vsem in Lenčika je bila
posebno nezadovoljna. Se le drugi dan se je umirila, ko je videla
Anico zraven .sebe v cerkvi in znala, da Jurij ni zarad nje šel k
SV. Andreju.
Sv. Floiijaii.i giuii |);i je poliui pťazničnih Ijudij in pomlajen
skače stari Ozbe sem ter tja. Zdaj teče s kadilnico po oglja, zdaj v
29*
452 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
zvonik na zvonca, zdaj oštcva srborifce fantine dolinske. Tu tišči
jeden v zvonik: „Ali smem iti gori v vaš dimnik piskre i)Oinešat?''
— „Boš piskre mešal, sitnost!" huduje se Ožbe. „Da mi doli padesl*
— „Kolike daste, oča, pa doli skočim?" A raežnar se zaničljivn
proč obrne. „Poredni paglavec!" pravi. „Palico bom vzel, boš pa
drugače skákal." — Tam na trati stoji nabit možnar, tóga je treba
izprožiti. Okrog je zopet polno nagajive mladine. „vSestico mi dajte,
oča!" nagaja zopet mladi sitnež, „pa se iisedem na možnar, kadar
boste izprožili, ali ga pa v roci držim." A Ožbe se malo meni za
vse to in le gleda, kako bi povišal slavnost tega dneva.
Proti poludnevu je že bilo, ko se je po konéanem opraviln
množica jela razgubljati z gore. Jurij je ravno živino opravljal, kar
priteče Lenčika.
„Oh Jurij, Jurij, pojdi hitro, pojdi Stefanu poraagat ! Hudo se mu
godi."
„Kaj pa je?" vpraša Jurij in hiti za njo.
Ko prideta blizu pota, ki se zavije proti Dolini, zasliši se kri-
čanje Štefanovo: „Ti zlodej, ti! ti vrag! Ali boš izpustil?" In ko
prideta zraven, ležal je Štefan na tleh in neki fantin ga je obdelaval
s pestjo, še drugi pa je stal zraven in smijal se. Jurij odvali hitro
fanta raz Štefana in ko se drugi vanj zažene, pomeče mlada razsa-
jalca po bregu, da jima preide poželjenje po pretepu. A komaj je Štefan
prost, skoči za onima dvema in po bregu bi tokel za njima, da ga ne
obdrži Jurij s silo.
„Ta sodrga dolínska!" huduje se Štefan in kri mu teče iz
nosa in iz ust po raztrgani obleki. „Taki paglavci se pridejo gori
pretepavat. Hu, naj ga še jedenkrát dobim ! No, pomnil me bo, mislim !"
,, Pusti jih, Štefan," opomína Jurij. ,,Kdo se bo s takimi po-
balini pečal!"
„Še jedenkrát naj mi pride v pest! Glavo presnčem. da ))o v
Dolino šel, pa sv. Florijana gledal. Taká žaba!'-
„I kako pa, da ste se začeli ruv.ati?" vpraša Jurij.
„I kako že? Saj tak elovok s tom namoiiom gori luidr. da
bi razgrajal."
„Zakaj si jih dražil, Štefan?" pravi Lenčika. ,,Vidi.'i ! •
,,Kdaj som jih dražil?"
,,Zabav]jal si jim; pa sem ti bránila."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 453
„Nič jima nisem rekel. Samo toliko sem dejal : Fanta, ali vama
pot pokažem ? Pa sta bila precej Imda. Jaz si pa tadi ne pustim vsega
,.Ti si rekel : Danes je cesarjev god, in si jednému klobúk izbil
z glave."
„Kaj pa je to tacega? Kaj pa je oni rekel? Ali ni tebi dejal:
Dekle, neši fanta domov, če ne ti ga V2íameva. Potlej smo pa skočili
vkup. Dva. sta bila proti jednému, pa komaj sta me zmogla. Pa bi
me še tudi ne bila, če bi se ne bil spotaknil."
Älilovaje je peljal Jurij Štefana domov in tudi Lenčiki se je smilil
tako potolčen.
„Zakaj nisi prej mene poklical?" dejal je Jurij. .,Bila bi jima
že pokazala."
,.0h, saj res!" tarna Štefan. ,,Pa sem mislil, da ja uženem
sára. In bil bi ja tudi, da nisem pádel."
,,Dľugič jima vrneva," pravi Jurij in hvaležno mn stisne Štefan
roko. Naprej in naprej pa je govoril o svojem maščevanji in koval
naklepe, kako bi nesrečna fantalina privábil zopet na goro. ,,Da bi
ja le prelmdo no zdelal !" dejal je. ,.Jaz imam trdo pest in si ne
upam udariti z y.so močjo. To me malo zavira. Se ve dal ubij zlodja,
imaš pa sitno.=(ti!"
PopoUidne pa so šli, to ']o bila že taká navada, obiskat starega
Ožbeta. Štefan je pozabil svojili bolečin, samo da spremi Lenčiko.
Ožbe je bil že zopet sam se svojo zakonsko družico in vesel je pri-
povedoval, kaka je bila pridiga in kako slovesná maša.
..To-le mora iti šo danes v zrakl'' dejal je in pokazal zavitek
smodnika Juvijii. „Dve libri ga je, pa nič ne dé, če práv goro raz-
nesem. Ali znáš ti možnar nabití?"
,.Znam,'' odgovori Jurij. Kajti Ožbc je sioer rad streljal, a nekak
strah ga je bil vselej, kadar je nabijal. ,,Vrag naj se izproži, pa imam !"
dejal je in ka<ílar je zažigal, skrival se je za drevo in odskakoval
tako daleč proč, da se je vse čudilo njegovim starim nogam. Jurij
pa je bil streljanju vajen in trdo je nabil možnarček z žaganjem in
kamenjem in ko je počilo, udaril je Ožbe dlaň ob dlaň : „Vsa dolina
se mora zganiti, tako je zagrmelo I"
Razkazavši malo število znamenitostij peljal je goste v svojo
nizko hišico, kjer je bila ženica že mizo pogrnila in obložila z jedili
in pijačo. Vina in mesa je bil dobil od farne vaši, vse drugo pa je
454 Dr. Pr. Detela : Malo življenje.
bil domač pridelek. Do poznega mraka so se veselili med sabo. Ožbe
je zopet pripovedoval dogodke svojih mladih let, kako je pastiroval
in kravaril doli v graščini ; kako hud je bil gospod, da se ga je vse
bálo, samo njega je imel rad, ker je bil pogumen fánt. Mladi gospod
je pa študiral nekje daleč in malokdaj je prišel domov. Kadar je bil
pa doma, hodil je okrog ves bel, vso obleko je imel belo kakor kak
Hrovat. Ožbeta je pa to jezilo. Kaj bi se kdo páčil, če ni treba!
Graščinskega bika pa še bolj ; kar sivo je gledal pa pihal je, če je
pogledal beli gospodič v hlev. ,,Jaz sem pa tiho bil," pravi Ožbe, pa
na priložnost čakal. Pa vzamc jedenkrát mladi gospod puško pa gre
po česti kakor na lov. Pa v belih hlačah na lov ! No, pa saj ni
hodil v hosto ; tam je bilo neko dekeltcr v vaši, drobná reč, pa so
rekli, da tja lazi. Jaz pa ne vem, ali je bilo ros ali ne, zato pa nič
ne rečem. Proti vaši je pa šel in jaz sem bil ravno v hlevii. Ti
nerodnost, ti, takrat se mi pa bik odtrga. Kakor živ vrag dere žival
za gospodom. Gospod pa vrze puško iz rok in beži kakor tristo
zajcev. Gospa zagleda fanta, ki je tekel po polji, pa začne kričati
na žive in mŕtve, jaz sem pa tudi vpil kakor hribovska kola: Jožek,
váha! jožek, váha! in dirjal po bregu. Zival je bila pa gospoda
že do Dolinščice prignala ; kar nič se mladič ni pomišljal tam, ampak
v vodo se je zagnal, naš Jožek pa za njim. Na oni stráni je bilo
nekaj dreves, za tiste je gospod skočil, da som jaz odgnal sitneža.
Bele obleke pa ni nič več nosil in kaka je tudi bila! Jaz sem se pa
smijal na tihem."
„Navihani ste bili, oča, navihani, ko ste bili mladi," pravi zve-
sti poslušalec Jurij. Štefan se je pa zmeraj po malem budoval nad
dolinskimi fanti in pravil, kako je dva mesaril in dávil. Anice ni
bilo zraven, Lenčika pa, ki je prišla z materjo, veselá je bila in na
ves glas se smijala zdaj Ožbetu, zdaj Štefanu.
Ljudje, ki malokdaj vina pokusijo, hitro se omamijo, kadar ga
pijo. Kolikor delj je bil za mizo, toliko hrabrejši je postajal Štefan.
Kričal je in metati se je hytel z Jurijem, ki ga je komaj miril. To-
liko gostobesednejši je bil pa tudi Ožbe; čédaljo bifíMA mn Íp tokrd
jezik in zdaj mu je to prišlo na misel, zdaj to.
„Še jedno kupico, Jurij !" je vpil. „Še jedno! Nič ne pomaga, ti
moraš ! Ti si moj fánt, pa ubogaj pa pij ! Tak fánt, he ! In, Lenčika, še
ti pij ! Kaj se držiš kakor pepelnična sreda ; pa tacega fanta imaš pri sebi 1"
„Ali boš vender tiho!" svári ženica Metá zgovornega moža.
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 465
„Ti bodí tilio, Metka, ti! Jaz vem, kaj govorim. Kaj, raati
Pečarjeva, ki imaš tako hčer? Poslušaj ti mene, kaj ti pravim! Sta-
ráš še že ; pa ne zameri ! Meni se ravno tako godi. Gospodarja bo
treba pri vas, novega, mladega."
„Molči vender," miri ga zopet žena. „Oh, Neža, lepo te prosim,
nikar ga ne poslušaj: saj ne ve, kaj govori. Vinjen je že."
„Kaj vinjen! Nič vinjen," vpije Ožbe. „Jurij, ti pij, da boš jeden-
krát gori gospodar. Ti moraš biti mladi Pečar pa nobeden drugi."
Lenčiko je bilo hiido sram, ko je preveseli Ožbe tako govoril, in
mati njena se je prisiljeno mu smijala in obe sta se odpravljali domov.
Štefana je bila pa pijača še bolj prevzela kakor Ožbeta. Glavo si je
podpiral pri mizi : kaj se pa govori, tega pa ni natanko razumel ;
malo se mu je sanjalo, da Ožbe ne govori práv.
«Ho, ho." zagodrnjal je in glava mu je omahnila. „Gospodar
pri Pečarji, ho, jaz, pri Pecarji, pa Lenčika, gospodar, ho!"
„Ti seveda!" kriči Ožbe. „Kaj boš ti! Boga zahvali, da si še
na svetu, pa tiho bodi!" In Štefan je bil res tiho, kajti zaspal jim
je bil. Z veliko težavo so ga spravili po konci in Jurij ga je peljal
potem domov, potoleenega fanta. Drugi dan pa je ležal, zdelan od
vina in od poboja, in hudo mu je bilo.
Počarka pa je povedala svojemu môžu, kaj je govoril Ožbe in
nič po všeči ni bilo Matiji. „Ožbe je norec, kadar je pijan," tako
je dejal. „To ni vse vkup nič. Fánt je dober, to je res; pa kdor je
dober hlapec, ni vselej dober gospodar. Kdor nima nič, ne bo znal
nikoli denarja varovati pa práv obračati. Bog ve, kacih Ijudij je; ka-
kor bi se jih sramoval, tako se obnáša. Pri Štefanu ostanemo ! Mudi
se pa še nič ne; naj le čaká, jaz še nisem tako star."
..A s Štefanom še Lenčika nič ka.] ne razume," pravi mati.
„Kaj to! To se s časom vse poravna. Zakoni, ki se preveč za-
želévajo, mnogokrat niso dosti pridá."
_Kaj pa, če bi vender na onega mislila?''
O, se ve da! Prepametna je in on tudi premoder. Casi je celo
osorna proti njemu, da sem jo že pokaral."
Naj Bog obrne, da bo práv!" sklenila je mati in opazovala
od zdaj natančneje mlada človeka, a nič posebnega ni mogla opaziti.
Štefan pa je ležal doma bolen in Jurij ga je obiskal z večer, kajti z
njira je Štefan posebno rad govoril. „Saj meni ni nič," dejal je. „Zdrav
sem kakor riba, pa me ne pusté iz postelje. Jutri paže pridem gori."
456 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Počakaj še malo, da boš trdnejši," prigovarjal mu je Jurij.
„O, kaj se menim! Tako ti povem, Jurij, pa ne da bi se bahal,
klečé si upam vreci tistega zabavljivega Dolinca; samo da bi se s
hrbtom kam naslonil."
„Jedenkrát mu bodeva že pokazala. Le potolaži se!"
„Ali mu bodeva? Tako je práv. Ce sva midva vkup, koga se
pa bojiva? Kaj?"
„Kaj bi se bála!"
„Ha, sapermušč! Naj le pride, kdor lioče: midva sva dva. Veš,
Jurij, jaz imam tebe rad."
„Jaz pa tebe tudi."
„Boš videl, kako bova lepo gošpodarila na Strmi peci. Saj
mislim, da bom kmalu gori, morebiti še letos. Ob nedeljah pojdeva
pa čaši doli v Dolino pogledat z Lenčiko. Malo mora človek piti,
da je bolj Imd. Potlej bova pa videla, če se naju bo kdo lotil ! Práv
lepo bo, boš videl, če se ne priženiš pred kam. Kaj?"
„Ni še sile. Za to je še čas."
„Zdaj mi pa še povej, kako sem prišel sinoči domov!"
„I, lepo. Jaz sem te spremil."
„In nisem nič nerodnega govoril, Jurij? Kaj? Da bi bil za-
bavljal ali kakor si bodi ?"
„Nič. Kaj bi bil zabavljal!"
„Veš, malo sem bil vinjen, pa ne zelo; samo toliko, da sem bil
dobre volje, pa nič več. Oh, kak je bil pa Ožbe! Kakor slama;
kaj ? Tako trdega še nisem videl. In kako je vpil ! Kaj je že go-
voril? Nič se več ne spominara. Nad tabo je práv kričal. Pa se
nista sprla?"
„O ne!"
„Pa Lenčiko je íhkíI v misii. To še vem; Kaj je pa dejal, pa
ne vem. Tako čudno se mi je potlej sanjalo", pravi Štefan in drgne
glavo z roko, „práv čudno! Veš Jurij, kakor bi ti hotel gospodar
biti gori na Strmi peci."
„Jaz? Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj tacega še sanja ne."
„Ha, ha, saj je res neumno. Jaz sem že skoro ženin in Len-
čika se menda nalašč nekoliko protiví. .Vli nisem dobro izbral. Jurij ?"
„Bolje ne bi bil mogel."
„Res je to. Jaz tudi tako mislim in rad jo imam in kar nič
hudo jej ne bode pri meni."
Dr. Fr. Detela: Malo žiyljenje. 457
Drugi dan je prišel Štefan zopet v vas, bolj bied kakor navadno,
in Lenčika je bila posebno uljudna proti njemu. Vesel je bil Štefan
in mnogo je govoril in Lenčika mu je pomagala; le kadar je začel
^ovoriti o ženitvi, in to mu je vedno in vedno prihajalo na jezik, za-
stala jej je beseda, ali pa je skúšala govor drugam obrniti. Štefan pa
ni odjenjal. „He, mati!" dejal je. „Kdaj napravimo svatovščino, kdaj ?"
„Kadar liočeta," smeje se mati.
„No, Lenčika, govori'" priganja Štefan.
„O jaz se še nisem dekliškega stanu nič naveličala."
„Pa jaz sem se že. — Oh, oča. poglejte, kako je sitnal"
„Pa res je," pravi ta. „Toda, Štefan, uživaj še nekaj čaša fan-
tovskí stan! Potlej ti bode še hodil na misel, ko pridejo skrbi pa
delo, in pomisli, da mati bolje kuhajo, kakor pa žena. Pozdraví se
tudi še malo, bolehen se mi vidiš."
„O se ve da! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste videli,
kako bom potlej zdrav!" Tako je govoril v jedno mer Štefan, kadär
je prišel v vas. Tolažili so ga z obljubami ; le Lenčika mu ni nič
obetala, zato je bil Štefan po pravici hud.
„Povej vsaj kak čas, naj bo že kadar hoče !" silil jo je, a nič
ni hotela reči in nič povedati, le to je dejala, da čakaj. Slabé volje
je bil Štefan. „Meniš, da si sama ti iia svetu?" budoval se je.
„O vem, da ne!"
„Pa se tako držiš kakor oné, kakor starí kolovrat!"
„Ha, ha !" smeje se Lenčika. „Tvoje primere so kakor iz sve-
tega pisma."
„Kaj ni reš? Ti misliš, da sem nate navezan in da nobene
druge ne poznám. He, Lenčika, če bi jaz hotel — "
„A tako, Štefan ?" zavzame se poredna Lenčika. „Pri drugih
tudi oglariš okrog ? Glejte, glejte ! Dobro, da vem. Zdaj se moraš
pa vender spokoriti ! "
„Lenčika, bodi pametna pa posluíaj rael"
„Saj te že celo popoludne, pa ne poves nikdar nič novega.
Zmeraj tiste litanije." Tako je šlo miprej in naprej in nezadovoljen
se je vracal Štefan domov. Doma pa je bil púst kakor prisad in
jezil se je na vse ženstvo sploh in na Lenčiko posebej. Mati mu je
hladila srčne rane. r,^ič ne maraj, Štefan!" dejala je. „Ne bo ti
dolgo nagajala. Pa nikar se ne jezi! Ježa ti škoduje; zato si vedno
bolan."
458 Dr. Fr. Detela : Malo ^ivljenje.
„Kaj imate vedno ta bolán pa bolan!" huduje se Štefan. „Ne-
prenehoma móram to poslušati. Kamor grem, povsod slišim : ' Oh,
kako si bied! ali si bolan? kaj pa ti je? Vsaj doma me pustite pri
mini!" In vzel je klubuk in pozno v noc še le je prikašljal domov.
Ubogi Štefan! Nič ga ni veselilo več. Redkeje je hodil k
Pečarjevim in tam je večkrat samo Jurija poiskal. V njegovi druščini
je bil rad, njemu je tožil svoje težave, njega je izpraševal, kaj Len-
čika o njem govori in kaj drugi, kaj bi ukrenila, da bi Lenčiki dopadlo,
in če je res tako bolen videti. In Jurij, čegar odločno govorjenje in
moško obnašanje je Štefan vedno občudoval, znal ga je najbolj po-
tolažiti in mu zopet navdihniti novega poguma. Kako možato pa je
tudi govoril Jurij. „Štefan!" dej al mu je, „nikar si ne greni življenja!
Kaj bi zdihoval kakor otrok, ki se šibe boji! Kaj nisi fánt? Poglej
hribe tod okolo pa dolino spodaj ! In če se ti poljubi pa rečeš : danes
grem sem in jutri tja :.pa greš, zato ker si prost, in Boga zahvali !
Zákon te pa z veže od vseh stranij."
„To je že res," odgovoril je Štefan, „todaLenčika je žalo dekle."
„Da malo tacih. Pa meni se skoro zdi, da nas imajo dekleta
tem rajše, čim menj se zanje menimo."
,,To je pa gotovo!" vzklikne Štefan in" ponosno koraka proč ne
govorivši z Lenčiko, ki se je čudila, da ima toliko čaša mir.
A komaj je bil Štefan doma, minil ga je ves pogum. Glavo
je podprl z rokama in zri prod se in kadil in z nikomer ni govoril.
,,Kaj ti je vender?" vpraševala ga je mati.
„Nič."
„Kaj se držiš tako?"
,,Ker se ne znám drugače."
„Glej ga, kako pa govoriš z mano, Štefan?"
,,0h, pustite me pri miru !"
,,Zakaj pa nisi ostal delj gori pri Pečarjevih?"
,,Zato ker nisem hotel."
,,Kaj poreče pa Lenčika?"
„Kaj se menim za njo! Naj reče, kar hoče." .\nica pa je sama
znala ceniti njegovo togo, kajti tudi njej se ni godilo bolje. Jurija
ni in ni; on slúži rajši, kakor da bi bil njen gospodar. Ali pu si je
izbral drugo. Da, da! Lenčika, ona je vzela bratú nevosto in njej
ženina. Tako je premišljevala deklica in kar jo je najbolj poniže-
valo, to je bila zavest, da mu je ona šla tako rekoč naproti in da
Dr. Fr. De tela: Malo žÍTljenje. 459
je njena bila prvá beseda. Kako mora biti pac njegovi ošabnosti po
všeči, cla ga tako iščejo in se mu ponujajo. Solze žalosti in potrtega
ponosa silile so jej iz očij pri takih mislih. Nič vec ne mislim nanj,
tako je sklenila, a kolikokrat na dan je bil preloraljen njen sklep!
Sama zase je trpela in v neprestanem delu vtapljala nemirno hrepe-
nenje mladega srca. Kdo bi jej pac mogfel pomagati in kdo bi jo
razumel? Z vso Ijubeznijo oklenila se je svojega brata, in Štefana
so njene besede najbolj potolažile in pomirile. Ce je zraven njega
šivala in mu prigovarjala tako Ijubo in tako zvesto, vzklonil se je
po konci, za roko jo prijel in dejal: „Anica, sama ti me imaš rada.
Oča se jeze nad mano, da nisem za nie, mati me karajo, da sem
tako otroeji in nimajo zame druzega kakor kamilic in bezgovega
cvetja; sama ti me razumeš in mi govoriš, dasiravno se jaz zmeraj
le zadiram nad tabo. Oni Pečarjevi pa naj govorim, kakor le morem ;
vse je zastonj : kakor bi ob skalo butal. Pa naj ostane le moška,
jaz jej pa ne bom kadila zažigal."
..Boš videl, Štefan," dejala je Anic-a, „vse se bo še poravnalo;
vse se bo še poraVnalo; vse bo še práv in vesel boš še."
„Ali misliš, da bo? Oh, ne bo ne!"
„Bodeš videl!" trdila je sestra, dasiravno sama ni verjela svojim
besedám in sree jo je bolelo, da mora s praznim npom tolažiti brata.
A bála se je, da ne bi Imje zbolel in jej ne umri, on, ki bi imel
biti jedenkrát njena jediná podpora.
„Ob, Štefan!" dejala mu je zopet. „Pusti za nekaj čaša pipo.
Videl boš, kako ti bo dobro!"
„Jedino veselje mi hočeš vzeti," tarnal je Štefan, „kakor mati."
Druzega tako nimam na tem svetu."
„Štefan, ali nimaš sestre, ki te ima rada?"
„Ce me imaš rada, pusti me s tem pri miru!" In sestra ga ni
prosila vec, in Štefan je kadil in kašJjal dalje.
Tako se je bilo v malem času mnogo izpremenilo na gori. Vec
ni bilo slišati veselega petja in vriskanja, katero je bil Jurij našel na
novem domu; glasni smeli je umolknil in prešlo je tisto prijazno,
neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otroške dobe
poprej ogrevalo srca. Jurij je dobro zapazál to izpremembo. — Moja
roka je vraes, dejal si je. Kamor jaz stopim, tam je konec miru in
veselja. Starše sem zakopal v žalost; Premca in siná njegovega sem
spravil v zápor in zdaj sem tu gori prišel srečo razdirat. Tudi on ni bil
460 Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
več srečen. Rad bi videl — vsaj zdelo se mu je tako — da bi Len-
čika vzala Štefana, da bi bilo vender jedenkrát vsega konec. A če je
dlje čaša na to mislil, tudi mu ni bilo všeč in sam ni vedel, kaj
bi želel. Dekle bo nesrečno, dejal je sam pri sebi, ker ga ne mara.
Začel je Lenčiko milovati in miloval jo je tako dolgo, da je ni pri-
voščil Stefanu. Komu pa? Ni si úpal odgovoriti, da samému sebi in
le sebi. V glavi se mu je vrtelo pri takem premišljevanji. Proč ga
je gnalo, proč in le do božiča je sklenil še ostati. A dnevi so mu
tekli počasi in čudne sanje mučile so ga po noci.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenei za Karola Velikega.
Spisal dr. F r. Kos.
2. Slovenskí vojvode na Koroškem.
amenili smo se podati čitateljem nekoliko domače zgodovine
za Karola Velikega. Vender ne bo nihče zahteval, da bi
začenjali svojo povest s 24. sept. 708., tedaj z dnem, ko je
Karolov prednik in oča umri (Ann. Fuldens. a. TGS, M. G. S, L),
pa šli do 28. jan. S14., ko se je ločil Karol sam s tega sveta (Ann.
Fuld. a. 814.)! Za Karolovo življenje vážni dnevi in meseci ne morejo
biti odločevalni za razdelitev slovenské zgodovine in zato bolje storimo,
če si poiščemo v slovenski zgodovini sami prii>ravne dobe našemu
začetku.
Že v prvi polovici osmega stoletja vládal je na Koroškem slo-
venski vojvoda B or u t. Takrat so divji Obri nadlegovali koroške
Slovence in jih skúšali podjarmiti. Ker pa Borutu samému ni bilo
mogoče premagati sovražnikov, obrnil se je do Bavarcev in jih prosil
pomoci, ki so tudi res kmalu prišli in pomagali Slovencera pregnati
Obré iz dežele. Vender Slovenci so Bavarcem drago plačali njili
postrežljivost, ker morali so odslej pripoznavati njili vrhovno oblust.
Boľut je tudi poslal v poroštvo zvestobe svojega siná Karasta in
svojega strijčnika Hotimera z nekoliko drugimi na Bavarsko. A ta
zveza med koroškimi Slovenci in nemškimi Bavarci ni bila brez
Dr. Fr. Kos : Slovenei za Karola Velikega. 461
pomena v iiekem drugem oziiu. Vojvoda Borut je iiamreč žele], da
bi se Karast in Hotimer pončevala na Bavarskem v krščanski veri,
kaľ se je tudi zgodilo.
Ko je vojvoda Borut umri, sledil mu je po dovoljenji Frankov —
kajti Bavarci so postali med tem časom podložniki Frankov — njegov
sin Karast, ki je bil takrat že kristijan. Vládal je le malo easa
in umri že tretje loto po svojem nastopu na vojvodskí sedež. Slo-
venei so se sedaj, kakor že prej po smrti Borutovi obrnili do Frankov
in prosili Pipina, da je smel Borutov strijčnik Hotimer postati slo-
venskí vojvoda na Koroškem, kar se je tudi zgodilo.
Hotimer je bil jako goreč kristijan. Njegov učitelj in krstni
boter je bil solnogradski duhoven Lup o, ki je škrbel za njegovo
dusno blagost. Lupo je dal slovenskému vojvodi pri njegovem odhodu
z Bavarskega svojega strijčnika, duhovna Majorana, da ga je spremljal
in prišedši na Koroško začel poučevati poganske Slovence v krščan-
stvu. Majorán je tudi pregovarjal slovenskega vojvodo, da naj bi bil
v cerkvenih zadevah pokoren solnogradskemu škofu, kar je Hotimer
obljubil in tudi izpolnoval do smrti (Conv. Bag. et Garant., M. G.
S. XI. p. 7.j.
Leta 7 G 7. je bil učeni in za s veto vero vneti Irec Virgilij po-
svečen za škofa v Solnem Grádu (x\nn. Salisb. a. 767, M. G. S. L).
Tega je prosil Hotimer, da bi prišel obiskat njegovo Ijudstvo na
Slovensko. Tej želji Virgilij sicer ni mogel ustreei, poslal je pa namesto
sebe svojega podškofa Modesta in ž njim vec duhovnikov, kakor
Vatona, Keginberta, Kozarja, Latina, dijakona Ekeharda in druge.
Modestu je dal oblast po slovenskih pokrajinah oznanovati sveto vero,
postavljati cerkve in posvečevati duhovne. Izmed navedenih duhovnov
je bil menda Kozar, če sodimo po imenib, jedini Slovenec, ker
njegovo ime glasi se čisto slovensko, naj se je potem zval Kozar,
Kožar ali pa, kakor Lavrenčič piše, Kočar (Novice, XXXIX, 27.).
Jaz pišem Kozar. Tudi živé še danes Slovenei s tem priimkom.
Ko so prišli omenjeni duhovni na Slovensko, storili so, kakor
jim je bil ukázal škof solnogradski. Kmalii so postavili na vec krajih
cerkve, kakor pri Gospé Sveti blizu Celovca, potem v Liburnij i
blizu Spitala na gornjem Koroškem in jedno v Un dri m ah, kateri
kraj je bil v pomurski dolini blizu Judenburga na gornjem Stajarskem
ali pa med St. Vidom in Gospo Sveto na Koroškem. Modest je ostal
462 Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega,
med Slovenci do svoje smrti in njegovo truplo so položili v cerkev
pri Gospé Sveti (Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 7.).
Po smrti skofa Modesta prosil je zopet Hotimer Virgilija, da
bi prišel obiskat slovensko Ijudstvo, a tudi sedaj mu solnogradski
škof ni mogel storiti te prijaznosti, nekoliko zarad upora, ki se je
bil vnel na Slovenskem, nekoliko pa zavoljo nedostatnega čaša, ker
Viľgilij je zidal takrat v Solnem Grádu cerkev sv. Ruperta, ki je
bila posvečena 1. 774. (Ann. Juvav. maj. a. 774; Ann. Salisb. a. 774,
M. G. S. L). Poslal mu je duhovna Latina, da bi skrbel med Slovenci
za razširjanje krščanstva. Kmalu pa je nastal v drugič nemir in
Latin je moral zapustiti deželo. Ko se je upor zopet polegel, poslal
je solnogradski škof na Slovensko Madaloha in za njim duhovna
Varmana (Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 8.).
Po Hotimerovi smrti (1. 769.) vnel se je v tretjič upor in sicer
sedaj s tako silo, da je trajal vec let in da so bili primorani vsi
oznanovalci krščanstva zapustiti deželo. Ľahko si mislimo, da so že
pokristijanjeni Slovenci Ískali v takih okolnostih pomoci pri Bavarcih.
S pomočja bavarskega vojvode Tasila II. posrečilo .se je Hotimerovemu
nasledniku Vladuhu (Valkunu) premagati poganske Slovence 1. 772.
in utrditi med njimi svojo oblast (Ann. st. Emmerammi Ratisp. maj.
a. 772, M. G. S. I; Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 8.).
Da bi te vstaje koroških Slovencev veljale samo novi veri,
rečeno ni nikjer ; a tudi ne moremo trditi z otcem L. Hrovatom
(Kopitarjeva Spomenica, str. 151, 152), da so se Slovenci upirali
samo zoper germanstvo. Jaz mislim, da je upor veljal obema, krščan-
stvu in tujcem, ki so vreli v deželo.
Tasilo II. je dobro porabil upor, ki je razsajal od 709 — 772.
po slovenskih pokrajinah. Posrečilo se mu je, marsikateri kos slo-
venské zcmlje dobiti v svojo last in ga podeliti samostanom in ško-
íijam. Tako je daroval 1. 770., tedaj za upora med Slovenci, opatu
Attonu iz št. Petra v Scharnitzi (blizu meje med denašnjim Tirolskim
in Bavarskim) kraj Indijo' ali Innichen v Bistriski (Pustriški) dolini
na Tirolskem z okolico, ki je sezala od Taissnerbacha pa do sloven.ske
meje pri Erlbachu, tekočem na zapadni stráni od Anrasske gore in
izlivajočem se pri Abfaltersbachu v Dravo, da ondu sezida samostan
v ta namen, da bi se privedli sosedni poganski Slovenci na pot
resnice. (List. od 1. 770, Mitterrntzneľ. Slovaiii v Piisfriški dolini,
posl. Malovrh, .str. 1 1 .)
Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. 4C3
Sedem let pozneje (i. 777.) ustanovil je Tasilo samostan v
Kremsmúnstru in mu podaril med drugim kakih deset slovenskih
vasij (decaniam), katerim je stal na čelu župan, kojega ime se glasi
v listini „Physso" in pa dva oskrbnika (actores), FaljupinSpa-
runa, ki sta bila prej ko ne zato pošta vljena. da sta dohodke slo-
venské dekanije iz prvá Tasilu, potem pa samostanu izročevala. Taká
dekanija, kakeršno si moramo tukaj misliti, obsezala je kakih deset
vasij (Muchar, Gesch. d. Steierm. II, str. 112.). Dalje je daroval Tasilo
samostanu v Kremsmúnstru 30 slovenskih družin pri Dietachu (To-
dicha) z davki vred, katere so morale te družine že prej Tasilu pla-
čevati. Tudi je samostan takrat dobil v last zemljo, katero so začeli
Slovenci pri Dietachu in Sierningu (Sirnicha) brez Tasilovega dovoljenja
obdelovati (List. od 1. 777., Schumi, Archiv fiir Heimatkunde, I,
str. 2, 3, 4, 18.).
Imenovani listini od 1. 770. in 777. sta za slovensko zgodovino
veliké vážnosti, ker nam kazeta, kako daleč so se razprostirali takrat
Slovenci. Ta dva samostana namreč sta bila ustanovljena na meji
Slovencev, da bi med njimi nemški duhovni kakor iz dveh trdnjav
delovali in vero širili, zraven pa tudi germanizovali (Kopitarjeva
Spomenica, vredil J. Marn, str. 152.). Listina od 1.- 777. je tudi zarad
tega velikega pomena, ker se nam tu najprvo imenuje ime slovenskega
župana.
Vojvoda Yladuli (Valkun) je postal, kakor je bilo že rečeno,
s pomočjo Bavarcev gospodar koroškim Slovencem. Tudi on se je
obrnil, kakor Hotimer, do škofa Virgilija in ga prosil, da bi mu dal
sposobnih duhovnov, kar se je tudi zgodilo. Prvikrat mu je poslal
duhovnika Hejmona in Reginbal da, dijakona Maj orana in vec
druzih duhovnov. Kmalu potem prišli so na Slovensko Dup liter,
Hejmon in Majorán, zadnja dva takrat že v drugo. Tretji pot
je škof poslal Kozarja, Maj orana in Erchanberta, potem pa
Reginbalda in Reginharda. Cez nekolíko čaša potem prišla sta
med Slovence Majorán in Avgustin in poslednjič Reginbald
in Gundahar (Conv. Bag. et Garant., M, G. S. XI, p. 8.).
Iz teh pošiljatev lahko sklepamo, da sta morala imeti Majorán
in Reginbald največ zaupanja pri škofu in Vladuhu, posebno prvi,
katerega je škof štirikrat poslal med Slovence, premeril je gotovo
zarad važnih stvarij med Vu-gilijem in slovenskim vojvodo tolikokrat
4G4 T. Župan : Iz PreSimovoga življenja.
jedno in isto pot. Tudi se vidí, da vselej, kadar je škoť poslal Yladiiliu
novih močij, bil je jeden iz med telí dvoli zraven, Majorán ali pa
Re^iinhald. Pomniti je tudi, da ta Majorán ni jednakoimenski strijonik
Lupov, ki je bil pod Hotimerom na Koroškem, ker Lupov strijčnik
bil je že pod Hotiraerora dnliovnik, ta Majorán pa je bil za vojvode
Yladuha, ko je prvikrat šel na Slovensko, še dijakon.
Do svoje smrti 784. trudil se je škof Yirgilij za duíno blagost
slovenskega národa, za razširjanje in utrjenje kr.ščanstva in tako si
je pac zaslúžil naslov slovenskega apoštola (Ann. Juvav. maj.
a. 784; Ann. Salisb. a. 784, M. G. S. L). Nová vera dobivala je zmerom
vec tal, število poganskih Sloveneev se je zmanjševalo in njih posku.si,
zatreti kršeanstvo, imeli so čedalje menj vspeha. Doklej je Yiaduh
vládal, ne vé se in tudi ne, kdo mu je bil vojvoda za njim.
(Daljc pľihodnjič.)
Iz Pľeširnovega življenja.
spísal Tomo Župan.
IIL*)
Prešireii, stadeiit na Duna j i.
jlesensko nebo, prevlečeno s sivimi oblaki, se danes razteza nad
Vrbo. Ribitova tilia hiša ti je nemirnejša od sicer: vsaj mati
se za trenutek prikažejo večkrat gori nad stopnicami na
pragu in odbité zopet v vežo nazaj. Práv jim je, da bo voz knialu
pripravljen, ker se mudi in zopet bi jim Ijubše bilo, da treba ni voza :
ker „Fronc" — tako so mu odrastli domáci večjidel rekali od sedaj
— se poslavlja od gorenjskega doma in je namenjen na Dunaj uČit
se pravic.
Tudi jokajo se mati to jutro. Zato pristopi mala Pre.širnova
sestrica Alenka, stará sedaj 10 let, mater tolažeč: „Kaj jia jokate,
mati! saj ni umri France!" Nedolžna sestrica, se vé, je pac mnogo
smehú in jokú skúsila in videla pri otročjili ve.selih in žaloigrali po
vrbenjskih livadab ; odrastlili jokati pa je opazila le takrat, ko .so
♦) Gl. „Ljubljanski Zvon" 1881, st. 13, 271, 83r,.
T. Znpan : Iz PreSimovega življenja. »'"'•
(Ivigiiili stiľje ivsni iiiožje utťiijenega Vľi>iij;iiia ali Vrbnjaiiko ter ja
]H)nesli tja cez nepozabljivo lepo polje v posteljo na Rodinah ali
od I. 1S21. na Breznici za vselej postlano. — Franc pa tako zdrav
ta trenutek prpd Alenčico stoji in jej o vrnitvi z Dunaja obljnblja
krasnih igrae in darov, kakor jih ne premore Gorenjska. — Cemu
torej j okaté, Ribičeva mati, oglasili bi se vsi mi ter kárali to mater,
tako trde gorenjskn narave, danes pa tolikanj preobčutnega srca,
da j oka na glas.
A raziimna mati sredi izmed našega Ijudstva vé dobro, da —
kje so bile še železnice takrat! — ona dobro vé, da ni le dalnja in
težavna ta pot na Dunaj. Se bolj jo namreč skrbi ta resnica, da
tujina ni brez nevarščin mladému človeku. In še ta bridka zavest
jej du.šo morí : da za sim'i prostega seljaka, ki bo daleč od donía
prepuščen samému sebi, pac ne bo zgolj veselih ur tam v velikem
svetovnem mestu . . .
Došedšega na Dunaj je vzprejela Preširna prijateljska družba
kranjskih rojakov; bili so to: poznejša doktorja Crobath in Jakob
Traven,*) kedaj advokát v Mariboru, sedaj v miru živec pri svojem
sinú, tudi advokatu v Celovci, in pa Mati j a Golmajer, 27. septembra
IvSTS. umr.ši upokojeni finančni komisár v Trstu.
O Preširnu, dunajskem dijaku, ta čestita priča tistih dnij, Matija
Golmajer, do svojega brata pismeno tako-le pripoveduje :
„Le nektera leta za seboj se učečega Franca Preširna sem, če
tudi najožji mu rojak — Matija Golmajer je v Žirovnici, brezniške
župnije, doma — v Ljubljani le malo poznal. A na Dunaji smo od
1. 1823**), ko je Preširen došel tjá, on, Crobath, Traven in jaz v
družbo se shajali skoraj redno však dan. Malo da ne slednji šolski
praznik smo hodili ti imenovani peš po dunajski prijazni okolici okrog,
ali v Dornbach, Schonbrunn, Laxenburg, v Klosterneuburg, na Kahlen-
berg, v Grinzing, v Florisdorf, ali še do drugih krajev dunajskega
prijetnega obližja. Opoludne smo skoraj da brezizjemno obedovali
.*kup ter si na to privoščili uro prostega čaša razvedrujoč se pri
kaki igri. Zvečer potem smo se zbirali zopet skoraj slednjega dne
pri kupici piva v dunajski gostilni „zur Pfeife." — Yelicega vpliva
do Preširna je bil že ta čas na Dunaji od njega le malo starojši
*) Za blagovoljno pojasnilo o Trávnu naj bode izročena milostiví gospé
Lxiizi Ppsjakovi, Travnovi sorodnici, tu prisrčna zahvala.
**i Práv za práv jeseni 1822, ..Zvon" 1879. str. .S5.
30
466 T. Znpan : Iz PreŠimovega življenja.
Crobath. Ce priprostejši Preširen n. pr. v obleki pravega ni znal
pogoditi, ueil ga je Crobath, kako naj se oblači, da bo. pristojneje:
ali drugo. Za však tak blagohoten opomin pa je — kakor je na-
vada dobrodušnim Ijudem — bil že takrat Preširen Crobathii , i z
srca hvaležen. Preširen je poleg tega, da ga je po moci podpiral
stari strijc Josip Preširen s pravima mu strijcema Francem in
Jakobom Preširnom vender le moral na Dunaji preživljati se ])ľav
kakor jaz : poučevajoč namreč šolsko mladino. Samega ob sc.bi suliej-
'šega pravoslovja se je Preširen — tako méni starina Matija Golraajor
— le toliko poprijel, da je brez spotikljaja izliajal; z ognjenim nav-
dušenjem pa je prebiral kot dunajski dijak pesnike raznih jezikov. — ■
Jaz sem bil prvi, ki sem se že 1825ega leta iz te Ijube dunajské družbe
moral ločiti prevzemši službo sodnijskega pristáva pri knezu Auer-
spergu v Kočevji. Preširna sem videl leto pozneje, .1826, ko sem se
iz Koôevja v Kamnik vozil. To leto je Preširen namreč bival pri
svojem starem strijci, Josipu Preširnu, takrat župniku na J e ži c i,
ter se je tam za rigoroze pripravljal. Na Ježico došedšega me je po-
Ijubil Preširen kot pravi prijatelj : a nisem so mogel, če tudi povab-
Ijen, za dalje ustaviti tu pri njem in pri njegovem starem strijci,
ker se mi je mudilo dalje. Bil sem pozneje le še jedenkrát, leta 183H.,
s Preširnom skúp v Ljubljani, kjer so me prišedšega on, Crobath in
drugi prijatelji v veseli družbi zelo gostovali. Pozneje Preširna osobno
nisem vec videl. — .Svojih literarnih proizvodov mi pa Preširen na
Dunaji ni nikdar pokazal; a bil je kot dunajski študent v ])oeziji
tudi le še začetnik."
Toliko in tako dunajski Preširnov tovariš, Matija (íolmajcr, v
svojem 20. junija 1874. leta do brata ]iľ])ana. scdaj Ixiilt^dskcfra
dekana, nemški pisanem poročilu. *)
Pristavljam naj iz pripovedavanja pesnikove sestre Alenke M.
Golmajerjevemu poročilu le to, da se stud. jur. Preširnu — če se
izvzame prvo leto, ko mu je nekoliko teže bilo po njenem mnenji
na Dunaji n i slabo godilo.
Jedno leto ali vsega vkup menrla je dve Preširen bival na Dunaji
v Klinkowstríimovem **) závodu in v Terezijanišči ter bil tu učitelj
Antonu grofu Auerspergu, onému slávnemu Kranjcu, kójemu je
izmed nemških pisateljev, rojenih v naši deželi, jedincnni do sedaj
*; Pismo Golmajevjevo je zdaj i^rof. Ivana Župana la-stnina.
**; ^Zvon", 1«71>, st. 35 in H6.
ľ. Župan: íz PreSimoTega življenja. 40'?'
nsojeiM) bilo uvrstiti se med klasike nemškega jezika in ki je kot
tak — livalo mu vedimo za to! — razširil slóves slovenskili narod-
iiili pesnij do skrajnih méj, kjer se čuje nemška govoricíi'. Pomirljiva
Pľoširnova narava je Anastaziju Griinu vcepila spoštovanje do genija
tega })ľvega našega pevca; zato oslavlja tudi spravoljnl)iipga sloven-
skega orjaka ta nemški veliki mož govoreč:
-líio SlavcI" — ihie Germane!^ scholl cs grhumig
Und Zornesworte bi-austen tausendstiramig . . .
Er war mein Lehrer einst ! . . .
Auf dieses Todteií Herz. — das nie gewittert,
Geleuehtet nur, — leg' ich die Haiide geme . . .
Wenn Hass zum Streit hinaus das Volk getrieben,
Vergi'äbťs, wie Gold, ins Dichterherz sein L i eben.
Ker se je Preširnu služba pri mladini v Terezijanišči zdela jako
težavna, odpové se jej in ponudbo vzprejme korepitirati z nekim
moravskim grofičem, s kojim bi bila menda skupaj izdelala zadnje
juľidične izpite. Kdo je bil ta grofič iz Morave, ki je Preširen
bojda šel z njim po dokončanih strogih izpitili na opočitnice v
Moravsko, pojasnilo se brezdvojbeno nikoli vec ne bo ! Le o práv
lepi obleki, ki jo je o tem pôvodu Preširnu narediti dal gróf oča
in ob uri, o tej priliki mu podarjeni, ki jo je vse življenje pozneje
nosil Preširen in ki se je v Kranji po pesnikovi smrti za 10 forin-
tov na dražbi prodala: le o tem in le toliko, a to isto strogo, in v
jednomér trdeč vé sedaj pripovedovati PreSirnova sestra Alenka. —
Drugim o tem Preširnovem potovanji do teh sestrin ih pripovedovanj
celo ni bilo znano.*) Sestra Alenka pristavlja tudi še to mnenje, da
je bil Preíiren pri moravskera . groíici na Dunaji tudi v stanovanji
in to povedati vé, da se je čutil v tukajšnjem svojem poslu zadovolj-
nega práv zelo: veliko bolj, nego v Terezijanišči.
Znanéje jia je Preširnovo potovanje v tej dolji s pesnikom
Franom Ladislavom Celakovskim na Česko. A kakor vemo, skušajo pa
zaduj i čas tudi to Preširnovo pot s Celakovskim v Cehe oraajati ne-
kateri trdeč, da Preširen in Celakovski osobno niti nista občevala.
O s cela neznani črtici iz Preširnovega dunajskega življenja mi
vé še sestra Alenka pripovedovati, in to je Preširnov nameravani vstop
v Ijubljansko bogoslovje; zato naj mi je tudi o tem tukaj poročati.
V drugem letu Preširnovili pravoslovnih studij, 1824. 1. menda
je bilo, da je Preširnov stari strije Josip s pesnikom porazumljen
Prvič sem pisal o t^^ni v slov Xai." 1. 1S78. v 119. Stevilki.
.SO*
468 T. Zxipan : Iz Prešírnovega Življenja.
škofa Wolfa zaprosil, naj Preširna vzame v bogoslovnico v Ljiibljani.
Škof ga radovoljno vzprejme z dostavkom: „Vračunilo se mu bo v
bogoslovji jedno vseučiliško leto; jedno bode pa izgubil." Ljubljeni
materi je s tem pesnikovim odločilom zasijal bitja najlepši dan.
Gorenjska gora in pian se jej je zazdela drugačna in milej ša, ker
izpolnjena jej bo sedaj jediná še ostala želja v življenji.
In kdo vas bi ne umel te matere izmed našega Ijudstva? Če-
gavo srce bi se z materinim širiti ne liotelo, ko bodo zvonovi na
Breznici zazvonili tako slovesno cez rajsko planoto in k novi maši
vabili v krásno, ravnokar v novo pozidano cerkev. Vso svatovščino,
kakor se pomika iz sredi poljá ležeče Vŕbe tjá do nasprotne si Brez-
nice, naslonjene na Stolovo podnožje: vso to novomašno svatovščino
mati v dúhu že gleda pred seboj.
In kdo vas bi še čudil sinú, da se misii odločiti za stan, ki
je najspoštovanejši v naši deželi ; za idealno lepi stan, ki sam
ob sebi duhovnika veljavnega dela ter mu vplivno zaupanje vzbuja
med Ijudstvom; za stan, v kojem se med Slovenci brezdvojbeno
največ storiti more za Ijudsko omiko ter Ijudsko osrečenje ; za stan,
ki onému, kóji ga zvesto izpolnuje, podeli zmožnost med našim Ijud-
stvom izposlovati skoraj vse - — da le ne preseza umrjočega moeij.
Vsakdo bo práv dajal sinú, da hoče postatí duhoven, ki bo kot drugih
nikdo z jedno roko mogel Ijudstvu pokazovati na zemljino skorjo
pod seboj ; z drugo pa je bo vodil k zvezdnatemu nebu nad seboj. —
Káko srečen je torej zadnji slovenski kaplán, če se le zlagati hoče
s čestitim svojim poklicem!
A mladeniču Preširnu je bila ta odločba mašnikom postati le
mimogredoča. Preširen ni čutil ternu poklicu v sebi vztrajne moci;
zato se je zopet premislil in ukrenil nasprotno. Práv v pismu do
roditeljev slika ta svoj premenjeni sklep govoreč: „Ko bi bil od
konca to vedel, kar sedaj vem ; to skúsil, kar sem sedaj skúsil : tako
bi jaz gotovo nikoli ne bil videl Dunaja; ali sedaj je prepozno !"
Zelímo mu torej pesniškemu mladeniču, ko se zopet vrača v
svet, naj bode srečen med svetom. A škoda! srečen pač pesnik
ni bil. Morda bi bil srečen, da je ostal pri popisanem .svojem sklepu?
Kdo vas si bo to misel zanikati úpal? — A morebiti bi pa nam,
praviš dragi čitatelj, Preširen duhovnik pesnikoval ne bil? — Kaj
še ! Brez dvojbe bil bi pel iz druzih strún : a pesnik bi bil ostal,
pesnik po jiiilosti Hožji prcix'va v vsakem stanu in povsod. Le ozritxí
T. Župan : Iz Preširnovega življenja. 469
se, mladeniči, tjá do Sočinili bregov: kako gorkega čuta in ves svet
v sé vklepajočega srca se smeje in joka tam v nezaslišanih glasih
te naše dni uprav duhovnik : Šimon Gregorčič, dika slovenskému
svečeništvu !
Tri dečke braté je s pesnikom Preširnom odredila Ribičeva
hiša v Vrbi; a njili nobeden ni hotel umeti úka, ki ga je pesnik
vdihnil besedám vrbenjskega milega soneta govoreč:
De b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta
Speljala ne bila, goljfíva kača!
Práv narobe je pri Ribičevih bilo. Vse te tri dečke je bistra
glava ter np blažje pribodnosti odvédel z doma in vse tri v šole.
Ostale so torej za dom le sestre in izmed to dobo doma bivajočih
je bila Mina starejša. Zato so začeli oča naveličavši se gospodar-
jenja misliti tega, kako bi kteri hčerá — Preširnovih sestra — hišo
oddali. Preširnu se ta očeva misel vsaj za sedaj ni zdela najsrečnejša ;
zato je o tem čujoč pismo pisal z Dunaja — polno spoštovanja sicer,
a vender le v nasprotnem zmislu in je svoj názor utrjeval z blago
ga znaeujočim stavkom očeta svaréč ; „Prezgodaj je bišo oddajati,
oča! Pomislite, oča, sestre se sedaj Ijubijo presrčnó: a potem se ne
bodo, če bote Vi jedni vse dali!"
To modro previdnost Preširna dijaka še danes hvali sestra
Alenka in pristavlja : „Tudi nara sestrám Franc ni z lepa kaj dejal:
a očetu ali materi bi drugikrat kot to pot nikdar nikoli nobene pre-
rekel ne bil." — Dobrovoljni bralec! Zapisal sem to črtico o Preširnu,
mladem studentu, da ti je pesnik ])red očmi kot mirovni angel svoje
rodbine in pa pravi „pius Aeneas" do svojih- si najbližjih Ijudij.
Sploh pa pisal Preširen z Dunaja na dom ni veliko. Ce je pisal,
kar je v petih letih menda le trikrát bilo, dobila je poročilo pesniku
najljubša ker najduhovitejša in najpismoukejša njegovih sestra, Je-
rica, v roke, ki mu je tudi odgovarjala v materinem in v očetovem
imenu. íz njenega pisanja, rekel je časih mladi Preširen, izvem nuj-
bolje voljo staršev in pa strijcev. Jednému izmed teh tréh z Dunaja
do staršev poslanih pisem, od 24. velikega trávna (kakor piše Pre-
širen) 1824. leta je lastnik sedaj pisatelj teh vrstic. Izpisal je práv
iz njega zgoraj zaznamenovani citát.
Jedenkrát vseh pet let dunajskega bivanja, o kojih sestra V('
pťipovedovati — bilo je po tretjem vseučiliškem letu — pa je prc-
sedati začelo Preširnu to sicer lepo, a vender tujejezično dunajsko
470 T. Župan: Iz ProŠirnovega življenja.
mesto in oblizje. Rad bi bil zopet videl krásno Gororijsko, obiskati
je želel srenji sv. Marka sosednjo blojsko jezéro; rad bi bil za nekaj
čaša dihal ("isti zrak pod Stolom in Triglavom ; najrajši pa bi bil
ugledal zopet jedenkrát milé si matere obraz ter iz jasnih jej očij
bral na dnn njenega sreá. Prepričal bi bil osobno rad to zvesto dušo,
kako se ni izgubil sredi nevarnega oddaljenega mesta ; sanjal bi bil
rad z njo o svojem prihodnjem življenji ter z njo vred zidal svitlé
gradé si v oblake. — Da, v oblake! — Koliko,, dragi čitatelj, pa
naj ima poezije tvoje pomlafbije življenje, če si nisi stavil s Presir-
nom tudi ti tacih zračnih grádov? — Ali nista z Ijubo materjo —
in to tudi v najbornejsi koei naše dežele — ali nista tudi vidva oba
vkup že časih nanášala kameňov k ternu drznemu oblačnému zidanju?
Práv sta imela, da sta jih ; le nosíta jih sknp in jili nosíta in kadar
jili mislita v novo, pokličita se mene: tudi jaz vama z najboljšim
voščilom rad cel ogel priložim.
Zato stopi neke.ga dne s pisanimi (rakovi koí si jili je to
dobo mnogo prišívalo po obleki ženstvo na Gorenjskem — s trakovi
obložen stopi pravoslovec Franc v Ribieevo domaeo hišo. — Najbolj
se je bil ob tem Alenčici prikúpil : spoznala je namreé po donesenih
trakovili moža besedo v bratú. - Cez mero pa je vzkipelo ob Fran-
cevem prihodu Ijubeéi niateri srce : zato ja pustímo rťii, naj sé ve-
selita sedaj in naj si tožita sama.
Poslovímo se od Preširna, ki smo ga v teh črtieah gledali
mladeniča jurista. Želimo mu sreenega konca njegovih studij, kóje
dokončavši se povrne v drugo ter takrat za vselej v domovino. V
umu si oliranímo besede, kóje nam govori o njem tudi pesnik, oni
veleizobräženi mož, ki.je na tujem ulil „Zvon" in ulitemu sam naj-
krepkejši potegoval za trdno spleteno vrv ; on naj ga mesto pisatelja
teh vrstic sodi, ko pravi :
„Blažjega ni srcá slovenská naui zemlja rodila."'
Svetoivanski evangely.
Spisal S. Rutav.
[kolo 1. 1120. združi oglejski píitrijarli Ulrik prestari sanio-
stan svetoivanski (štivanski) ob Tiraavu z imenitno opatijo
benediktinsko v Belinji pri Ogleji. Vse základe in vred-
nosti so pienesli v Belinjo in med njiini tudi dragoeeni rokopis
evangelija, o katerem trdi )>obožno sporoeilo, da ga je sam sv. evan-
gelist Marke spisal.
Kako je prišel ta evangelij v svetoivanski samostan, ni nam
znano. Izvestno pa je, da so ta evangelij zelo .spoštovali že v IX.
stoletji. Ko se je bilo razneslo ninenje, da je evangelij sv. Marka
svojepis tega evangelista, dá ga neki oglejski patrijarh v XIIT. ali
XIV. .stoletji pienesti iz Belinje v zakladnico oglejske cerkve. Isti
patrijarh je dal Markov evangelij, obsezajoe sedem knjižic, izre-
zati iz cele knjige in posebe lepo vezati v zlate platniee, kóje so
olepšane s patrijarliovim in oglejskim grbom. Ko je bil pri.šel cesar
Karol IV. leta 1;>.')4. v Oglej, izprosil si je zádnji dve knjižici Mar-
kovega evangelija od svojega brata patrijarha Nikolaja, ter jih poslal
z vtíliko slavnostjo v Prago. Ondu sta bili knjižici dragoceno vezani
in položeni v zakladnico stolne cerkve, kjer se še sedaj nahajata.
Ko je začela 1. 1401>. benečanska vojna, pošljejo oglejski ka-
noniki zaradi večje varnosti vse svoje dragocenosti v Cedad (Civi-
dale) in med temi tudi evangeljski rokopis, in sicer najpoprej tri
ostale evangelije, 1. 1418. pa tudi pet knjižic Markovega evangelija.
Ko so pa Benečani Frijulsko podjarmili, zabteva njih dože Tomaž
Mocenigo, naj cedadski kapitelj predá republiki avtograf sv. Marka.
In rcs so poslali 1. 4422. onih pet knjižic Markovega evangelija v
Benetke. Tu so jih položili v kristalno skrinjico in izročili zaklad-
nici SV. Marka. Ali vlažnost je zelo pokvarila rokopis, tako da so
se vsi listi sprijeli in stisnili v nerazločljiv zavitek.
Ostali listi v Pragi, kakor tudi evangelij sv. ]\Iateja, Luke in
Ivana v zakladnici čedadskega kapitlja ohranili so se práv dobro in
mogó se na vseh raéstih lahko čitati. Samo da je cedadski rokopis
472 S. Rutar: Svetoivanski evangelij.
na vseh treh straneh zelo obrezan in da mu pogrešanio poslednje
liste, kóje so bržkone že v starih časih razdelili med različne mo-
gočnike kot dragocen dar.
Ves svetoivanski evangelij je dal 1. 1740. Bianchini natisniti
v knjigi „Evangelium quadruplex." Delia Torre je spisal úvod k
njemu in trdil, da je bil prišel evangelij iz Belinje k Sv. Ivanu,
kar je neverjetno. Profesor Si c kel pravi, da je nastal v Sv. Ivanu
(Historische Zeitschrift XXVII. 449.). Ce je bil od kodi prišel v ta
samostan, prišel je izvestno od vzhoda.
Iz evangeljskoga rokopisa se pozná, da je ves evangelij pií>ula
samo jedna roka in sicer z,lepo, trdno pisavo v velikih uncijalnih
črkah na zelo bel in fin pergament veliké čveterke. Pisan je v dveh
kolonali z zelo širokim prostorom na kraji. Vlažnost je pergament
na nekaterih mestih poškodovala, tako da je postal vijolčast in zelo
rahel. Po obliki in značaji črk soditi bil je evangelij pisan v IV.
ali V. stoletji. Druga roka je pripísala v VI. ali VII. stoletji krátke
liturgične opojnnje na obŕobku in zabeležila, kojega dne se je bral
ta ali oni evangelij. Se pozneje so pri])isali oznanila o prazniku da-
rovanja in o postu in sicer v práv starib okroglili minuskulab VTII.
stoletja (t. j. 1. T;*'), ali 740., ker je bila takrat sexagesimá oznanjena
na 20. februvar in Veliká noč na 17. apríl).
Svetoivanski evangelij ima veliko zgodovinsko in za nas
Slovence celo jezikoslovno važnost. Po obrobkih rokopisa
zabeleženih je namreč od različnili rok brez .števila slovanskili in
nemških lastnih i m en, italijan.skili pa .skoro nič. To so iraena po-
božnih romarjev, ki so obiskovali*samostan pri Sv. Ivanu ob Timavu
in dali svoje ime upisati za spomin romanja, kakor je po nekaterih
krajih to še dandanes navada. Vsa imena niso svojeročno pisana,
nego po vec vkup jih je napísal le jeden, izvestno kak duhovnik.
Tudi med obema kolonama rokopisa stoje imena in prvih devet stranij
čedadskega dela je tako gosto popisanih, dase ne nahaja nijedno
prazno mesto tudi med kolonama ne. Tudi deseti in jednajsti list sta zelo
pol na, vender med kolonama ni nobenega imena vec. Od dvanajstega
lista dalje je samo malo imen na vsaki stráni in po petnajstem listu
je vec stranij celo praznih. Pozneje je le še redko katera strán po-
písaná, tako da tudi na izrezanem Markovem evangeliji ni moglo
stati mnogo imen.
s. Rutar: Svetoivanski evangelij. 473
Po pisavi ni nobeno ime starejše, kakor od konca VIII. in no-
beno ralajše, kakor od konca X. stoletja. Langobardska pisava se
naliaja samo jedenkrát, drugače povsodi okrogli minusknli VIII. — X.
stoletja. Večina imen je izvestno iz IX. in X. stoletja. zlasti iz druge
polovice IX. in prvé X. Potem se je navada upisovanja hitro poiz-
gubila in le iz početka XI. stoletja nahaja se še nekoliko imen. Se
le v novejšem časn upisal se je svojeročno cesar Franc in za njim
tudi nekatere driige imenitne osobe. Proti konen XVI. stoletja po-
skúšal je nekdo na - razlicnili mestih upisovati imena langobardskih
vladarjev, kakor bi se bili sami ondu upisali. Ali ta prevara se práv
lahko spozná zlasti po jednakomernih črtali in potezah.
Natorno je. da so pristna imena upisana precej natanko po
kronologiškem redu. Pa to ne velja brez izjeme. Od znanih zgodo-
vinskili osôb nahajamo le inalo imen upisanili, n. pr. lodohicus
i m p. (cesar Ludovik Nemški), Karol n s i m p. (Karol Debeli,) ais-
thnlplinss r e x, Ratschis rex et Luiprand (vsi langobardskl
kraljiO potení znani bolgarski kralj Mihael z brati r,dox et
gabriel et uxor eius maria et filius rasate, gabriel, simeon
et quartus filius iacob, et filia eius praxi et alia filia eius anna."
Tu imamo torej vso obitelj bolgarskega kralja Miliaela-Borisa, ki se
je bil dal krstiti 1. 8(>1. Že pred njim je bil obiskal svetoivanski
Ŕamostan Bolgar s on dok e s svojo družino. Izmed oglejskih pa-
trijarliov se nahaja upisan samo Teudmar (Theodemar 850 — 871.)
Za Slovence so ti zapiski ratli tega posebno vážni, ker nara
poročajo lepo .število nekdanjih osobnih imen slovenskí h. Naši
sosedje Hrvatje in Srbi imajo vse polno krasnili osobnih imen, a pri
nas Slovencili se nahaja komaj sled tému základu narodovega jezika.
Kolikokrat iščejo naši novelisti pripravilo ime svojerau junaku ali
svoji junakinji in ker ne poznajo starih imen, skujejo si jih sami,
ali navadno práv nesrečno. Zato bi bilo práv hvaležno delo zbrati
staroslovenská osobná imena, ki se nahajajo po mnogih zgodovinskih
listinah raztresenu. V tem obziru ima za nas svetoivanski evangelij
vrednost krstnih bukev. Za poskušnjo naj stoji tukaj iz njih neko-
liko navadnejših slovenskih imen :
List 1: odela, bega, livera, puelle; 1. ľ: beda, solano
fiUus; 1. 2: nepocor, gresic, ihon; de terra brasclauo: zele-
sena, uxor eius hesla; stregomil filius eorum; trebenec, dracig,
craniohi, millena, zelebor, andreas, unalti, hertri, pina;
474
J. Kerstiik: Luterski Ijudje.
1. 2' : chotmer, cozil, uiiozet, margaréta, zalislaua, sebe-
tuh, humislau, trebebor, bribibor, trudopulc; 1. o: bose-
lisa, sobemuscla, sclauenca; 1. 4'. khaco, sebedrago, cen-
teska , szuent iepulc, suentezizna, predezlaus; 1. 5": pres-
brasclava, pressoboda. mutacus, sedemir, perinsuin,
stamer, perebod, semidraga, domno tripimiro, bribina,
terpimir, dragoiud, sabes, pizeden, straba, bodeslau,
drisimir, sedobra, dragoroc, estimer (Cestimfir,) radasta,
motimiia, rodlorich; 1. (í: rada, olarair, radoslau, zi-
zemiľ, braslauo ct uxor oius iiuon tescolla, nepocor; 1, (i':
menedraga, merisclafa, iiitrabor. kasiio, negot, lala,
stranenior, trebona, tosina, slnťiiKMiza, tonasclaua,
stradesclaua; 1. 9!S': olodrag, oloiner, pigimor, cotes si-
tigoi, miľigoi; 1. 270' (predzadnji) : iienad.ei, glauoz i. t. d.
(Glej : Nenes Arebiv fiir deutsclie Geschiclitskuiide zv. TI.).
Svetoivanski cvangelij .spadá toroj med iiajstarejše spoinenikt!
staré karantanščino in je vroden, da se omeiija poleg brižinskih spo-
menikov. Zlasti v glasoslovnem oliziru je ta jozikovni spomenik pre-
važen, ker káže, kako so se takrat nekatere črke izgovarjale in kako
se je karantanska slovenščina razlikovaia od panónske. Zríleti bi
torej bilo, da se naši filologi nemudoma lotijo tega spomenika ter
ga po vrednosti raztolmaeijo in ocenijo. Celo Hrvatje so že uvrstili
svetoivanski evangelij m:id svoje zgolovinske sponsnike, le Slovenci
.se do zdaj še či.sto nič niso zmenili zánj.
4^-^
Luterski Ij u dj e.
Povest.
Spisal Janko Kevsiii k.
(Dalje.)
ranče je bil v jntrn bnrno odšel od doma r vndo in .šumelo
^ I nm je po glavi, . in daleč tam v zakotji širncga grajskega
gozda vrgel so je na rosni, mokri mah, ter sknšal mirueje
premišljevati o jutranjera prizorn.
J. Kersnik : Luterski Ijudje, 475
Priznati si je moral, da so mu denasnje materine besede prišle
kakor strela z neba; kajti došlej v svoji mladi Ijubezni ni jedenkrát
ni mislil: kaj bodo dejali mati? Kako tudi, ko se se z Ijubico svojo
razgovarjal ni o tem, kaj bode ž njimii ! Shíijala sta se v grádu sle-
lierni dan : govorila sta, ako so l)ili drugi navzočni tako, ko dobra znanca
in ee se jima je ponudila sedaj redka prilika biti za trenutek samima,
bil je gorak' poljub vse, kar sta si želela, in kar sta si delila. K
veejemu da je mogel slikar šepniti tolikokrat ponavljano, staro in
vender njima vedno novo vprašanje :
* ..AH me Ijubiš?"
„Da, da. nad vse!" zavrnila je ona z zarudelim licem in sladkim
smehljajoni.
Na spreliod od onega dno nista. šla voč sama. Olga je imela
vedno izgovor.
In na to jasno nebo privlekel se je danes prvi érni oblak.
Glede „luterskili Ijndij" Kosan ni stal na jednem stališci z
materjo : niari mu ni bilo do teg.i, da jo Ijubica njegova — luteranka.
A mater svojo je tudi Ijubil, in bolelo ga je spoznavšega, da je njej
denašnja vest nsekala globoko ráno. Pa potolažil sejekmalu: kadar
.se mati umiri, govoril bode ž njo jasno o tej zadevi in — je li treba,
da ostane Olga -^ luteranka?
A druga skrb mu je leglii, s»í(laj na. j>ľ.si. Mati je zvedela danes
po onem norci to novost: gotovo je, da klepečejo o njem po vsej
okolici, — kaj bode, ako pozvedo to v grádu ? In pozvedeli bodo
gotovo I Stari Werner, nadlajtnant in Berg — vsi so se mu trli zapo-
redora po glavi. Brug, starejši ^d njega, bi ne bil mnogo ngibal o
tem, — a Kosan je bil mlad. Lehkomiselnost mladostna pobila mu
je naglo skrbi o maternem oporekanji, a tu mu ni mogla pomagati.
Mlad lehkomišljen človek je kakor popirni čolnič v potoku; mirna
voda in mali valéki, čaši tudi večje valovje ga nosi ali podi s seboj,
plešočega in vrtečega se na površji; ko ga pa pridrvi do jezu, vrze
ga na labko čezenj — a onokraj pod ježom })otopi ga vrtinec.
In slikarju se je dozdevalo, da se že bliža jezu in vrtincu. —
Pa še vec druzih mislij usililo se mu je zaporedom : jedna prvili bila
je: kaj, ko bi denes ne šel v grád? Morda tamkaj že vse vedo?
Bilo mu je pri tem, kakor bi mu kdo stiskal goltanec. Ne, to bi
ne bilo moški, dejal je sára pri sebi ; in kaj bi rekla, kaj bi mislila —
ona? Potem pa se je na jedenkrát vprašal : .\li pa bode kedaj moja —
476 J. Kersnik : Luterski Ijudje.
žena? Zakril si je obraz z rokama, ter težko sopel; naposled skoči
kvišku, kakor da bi hotel otresti in ubraniti se vsega tega, kar mu
je sililo zaporedom v glavo, ter reče poluglasno: „Naj pride, kar
hoče; česa se mi je pac bati?"
Solnce se je skoro že nagnilo, ko je prišel slikar po stranski
poti iz doline na kolovoz, ki je vodil do grada ; hodil denes ni tako
naglo, ko navadno.
Na ovinku, izza katerega se mu je v trenutku pokazal od daleč
beli grajski zid, stopil je mlad deček pred njega ter mu pomolil pismo.
Kosan je osupnen postal; spoznal je fanta, bil je vrtnarjev poraagač
iz grada.
„Kaj je?" vpraša dečka.
„Cakam Vas že dolgo ; teta grajska so mi dali to za Vas, in
naročili, da Vas počakam tu, prej nego pridete v grád."
„Teta, — za mene?"
„Da, za Vas!"
Kosan je stal, ne da bi se gánil, ter ogledoval pismo. Fánt
pak je stekel proti grádu.
Do sedaj slikar še ni bil dobil pisemca od svoje Ijube, a pisavo
njeno je poznal ter tu pri prvem pogledu videl, da pismo ni pisala
teta Mara, nego Olga.
Nekov sladak, srečen eut ga je pre.šinil, a ob jednem silen
nemir: „Zakaj mi piše, in zakaj tako skrivnostno in po — teti? Za
boga — vse vedú, vse vedú!"
Tako poluglasno govoreč vrnil se je po stezi, po kateri je bil
prišel, ter par streljajev dalee krenil s pota v strán v gošco; tu pa
je s strahom, in skoro s tresočo roko razganil pismo. Bral je sledeče:
„Dragi! Prvo pismo je to, katerega prejmeš od mene, in drugi
hočejo, cla bodi tudi zaduje: jaz pa so móram ukloniti. Povedala
in razložila Ti bom vse — vsaj videti te móram, móram Te videti
še jedenkrát, in vem, da boš prišel. Pa denes, po dnevi ne hodi v
grád : jaz sem se grozno zniotila, mislila sein, da se bode obrnilo vse
k sreči záte in záme, pa kako grozno se je vse preobrnilo v zlo.
Sinoči kmalu po Tvojem odhodu, poklicali so me oča v svojo sobo, in
tu mi pové brat, ki je bil navzočen, da se ima moja poroka z Bergom
v jednom meseci izvršiti. Oča so molčali ter v tla zrli. Bilo mi
je, kakor bi sanjala, a vedela sem, da móram govoriti in ^lovcdati
vse. In povedala sem, da Tebe Ijubim, da sem le — Tvoja! Pa kar
J. Kersník: Lutôrskí Ijudje. 477
je sledilo mojim besedám, to je strašno! Brat je kričal in divjal po
sobi, ter žugal mi in očital, da sem nesramnica, in da hočem ugo-
nobiti celo rodovino, očeta in njega. In Tebi se je zagrozil, oh —
jaz nisem znala, kje sem in kaj se godi. Po dolgem pak izprevidela
sem, da me prodajajo, práv prodajajo. Zvedela sem, de je Berg upnik
očetov in bratov, in da ja lehko uniči ; — odkúpila pa sta se z menoj !
Vprašala sem očeta, je li to res, a odgovora ni bilo ; oča so sloneli
z zakritim obrazom pri mizi. Vedela sem dovolj. Prejokala sem to
noc pri teti, in denes sem povedala očetu, da mi je vse po volji,
kaiľ koli hoté storiti z menoj. Odpusti mi, — Tvoja sem bila in Tvoja
ostanem : v srci Te bom nosila — oh Ijubček Ti moj — odpusti
mi! Povedala Ti bom vse, da me ne boš sovražil, da me ne boš
zaničeval! Pridi nocoj, saj ves, kedaj odido vsi k počitku, — pridi
tedaj na vrt, tam od gozdne stráni ; izprosila sem si to od tete, da
Te š(í jedenkrát vidim; in vedi, Tvoja sem, jedino Tvoja! Olga."
Slikar je strmel v te vrste, ki so mu plesale pred očmi, ter
bral jili dvakrát, trikrát. Skoro nevedoč šel je počasi nazaj na stezo
in potem proti domu: pred hišo mu pové pastir, da je grajski hlapec
nekaj zanj prinesel, in da je položil to v zgomjo sobo.
France je našel tam zavitek in zraven list s sledečimi vrstami :
„Cestiti gospod! Umeli bodete, da Vam le tem pôtem morem
izročati honorár Vašemu trudu za naročeno sliko. AVer ne r."
Slikar je prijel zavitek ter vrgel ga v kot, da se je obojni
papir pretrgal, ter so zažvenketali cekini po tleh.
„Bergov denár!" siknil je zamišljeno med zobmi.
Vrgel se je na posteljo, ter potisnil roki pod glavo; tako ležeč
strmel je v leseni strop, ter mislil samo jedno : kedaj bode noč,
trda noč?
VII.
V grádu so se odpravljali k počitku. Pri večerji so bili navzočni
samo stari gospod, pi. Berg in nadlajtnant, in vsi trije so bili jako
redkobosedni ; tete Mare in Olge ni bilo. Gospodar je vstal kmalu
ter želel onima lehko noč; odšel je v svojo spalnico.
Po odhodu njegovem molčala sta ostala dva nekoliko čaša.
Berg je pušil iz svoje pipe, Werner pak je vrtil kíÄarec v roki.
„Kakor sodim, ne bilo bi nocoj umestno, tako hitro spat hoditi!"
izpregovori Berg prvi cez nekoliko čaša, ter izpod na pol zatisnenih
trepalnic opazuje svojega prihodnjega sváka.
478 J. Kersnik.: Luterski Ijudje.
„Zakaj? Ali igrava šah?"
„Se ve da, -^ šah kraljici, če hnčeš!" nasmehne se ciniono oni.
„Kaj ugiblješ?" vpraša nadlajtnant. pozorno.
„l)a bode iiocoj pvilika, onoora nsiljenea zaznamonovati, da bndo
pomnil in vedel, kako se imnjo vzprejemati taki kmetski priteponci,"
rece Berg poluglasno med zobini ; divja, Ijnta strast sevala mu je iz
njegovih sivih ocij.
„Kaj, kakoV" vzklikne Werner iei- stojň pred tovariša.
„Práv lehlio!" pravi ta mirneje, ter zapáli v novic svojo ]»ipo:
„videl sem denes vrtnarjevega fanta nosečega neko pismo; in onega
pobalina tudi ni bilo v grád! Teti Mari, kakor veš ne zaupam mnogo
in Olga — ? Vzemi vse in računi, izkušnje vsaj imaš dovolj v taeih
stvaréh! Jaz sem uverjen, da se bo oni mazač klatil nocoj t.n okolo
grada, po vrtu ali koderkoli — daleč ne bo!"
„Prokleto!" sikne nadlajtnant.
Oni je molčal.
„Jaz mu bom dal jedno med rebra!" vzklikne Werner.
„Ni treba!" ugovarja Berg, „jaz vem nekaj boljšega. Zazna-
monovati ga hočeva. Vzemi le svoj bič s seboj !"
„Dobro, izvrstno!" meni oni.
„Sedaj pa storiva, kakor bi že ves teden ne bila spala. Lnci
v sobah ugasneva čez četrt ure, in potem pri stranskiii vratib ven
na stražol Pa stoj, to tudi ne bode práv! Iz tvoje sobe, iz zadnjega
okna se vidi na vrt in zlasti na zadnji uhod : po ])rednjem ne bo
nikdo prišel. Tja na zadnjega bodeva pazila, in ako se kaj gane,
potem doli! In še nekaj! Kaj, ko bi za viata na mostovži pri Olginem
in tetinem stanovanji porinila zapahV Nikdo ne more ven, in midva
ujameva ptička samega, kar mi je Ijubšel"
Rekoč nasmehne se zopet lierg.
„Najbolje bo takol" pritrdi oni.
Malo potem odšla sta v svoji so))i, in po grádu hiló je kmain
na videz vse v glolwkem spanji.
ÍKoiioc pľiliodiijič.)
— * -^k'
— h— : Národov grob.
479
in kážete mi gvob rosán
In kviž stojoŕ pri ujom.
Vi žonote }»osmpli glasnn.
A ii.inj srpó jftz zrem I
Za národ tvoj pripravljon je I
Smpjoŕ mi vpijeto
In zomljo kot v proslávljonje
Z nogami bijete!
Národov grob.
Lo bijte jo, le pléšite,
Kriŕáje vmes glasnó,
A vendev se ntéšite —
Došlej še ni tíikól
Ce tndi rod zaiiran je.
Ki nekdaj vaš je bil,
Ce tndi le preziran je.
Zato še ni miníl I
In tndi dolgo še ne bo.
Vi morda" boste prej !
Le bijt* jo, le to zemljó
In pléSite po njej! . . .
ľ^V
Življenja evet.
X/apľli v grob oéetíi so —
< Kakó je vzóren bil!
Lozili v tla ga sveta so.
Za njim solzé sem lil !
In vender ui bil oče mi,
Ki v smrti ga cestim,
In vender srce joíe mi
."^e zdaj bridkó za njím!
V tqiljenji bil rešitelj je.
Vodník mi v temnih dnéli,
In radosti buditelj je
S(dzé zatri v oíéh I — —
In zdaj ga ni! — V gomili spi
Življenja dragi cvet.
Okó po njem zamán želi.
Zamáxi obraz je bied!
In nádej ni, da pólnile
Z veseljem bi srcé
In duši moji bolni le
Bridkósti se reže I
Življenja cvet, predragi cvot,
Radosti oče mi!
Po tebi le obraz je blod
In srre jofe mi! . . .
-b—
,^.
'^jífýy^f^^^ýT^iytywýy^
Velésalo, substant. n., a ne: Velésovo, adj. poss. n.
Spisal F ľ. Levstik.
ilílošič je v svojem spisi „Die slavischen Ortsnamen hvlh Appel-
lativen I." dejál : „Velésovo (gorénjska vás), dessen wahre
Fórm nicht ganz sicher gestellt ist, daher auch nicht rait.
Sicherheit gedeutet werden kann, soli nacli dem Hirtengotte Volosu,
Velesú benannt worden sein : Slovenci so prišli do majhenih goric,
na kterih je zlasti ovčja paša obilno rasJa, in tako so kraj in tudi
vas, ki so jo zidali, po bogu ,Velesoto' imenovali. Trdina, Zgodo-
vina 28." Denkschr., philos.-hist. Cl., v 21. zvezki (1872.1.) na 77. str.
Očito je, da Miklošič né te misii, katere je nekdaj bil profesor
Trdina ter pred njim uže Metelko. A to ime res néraa začetka od boga
Volosa ali Velesa. — Gorénjci zdaj govoré, kakor nekdaj náso
govorili, namreč : Velésovo, vega, adj. n., ter okrog Bieda tndi :
Melésovo, vega, adj. n., a v Skofji Loki je slišati: v Äfelé-
sane so šli; do Melésan pôjdem; v Melésanih so bili. — Ve-
lésovo, adj. n. je namesto: Velésavo, in to naraesto : Velésalo,
substant. n. V obrazih: Melésovo, Melésan e vidiš-„m" namesto
„v", ter káže da Melésane stojí v nom. plur. m., namesto: Velé-
sane, katero lice je po vsej podobi zaradi príglasa, ležečega zeló
na začetki besede, skrčeno od: Velésaljane, nom. plur. m., kar
zaznamenúje Ijudí, prebivajoče v Velésali, a more ob enem zazna-
menovati i samo Velésalsko vás. Krájevnih imen te vrste je mej Slo-
véni obilo: Cerkljáne, namesto : Cerkíívljáne: cérkuv; Vrbljane : vŕba ;
Lípljane: lipa; Vašáne: vás, das Dorf, starslov. : vísi itd.
A kakó morem jaz trditi, da je Velésalo, n. pravo lice tega
iraena? Opiram se na znanega Novoméškega kanonika Matijo Ko-
stélca in osobito na Valvasorja. — Mätija Kostélee je bil svoje
„Bratovske Buquice s. Roshenkranza. Stiskanu u' Lublani 1()82,''
posvétil „Gospei Materi Joan. Susani Paradaisarci, Priorci tfjga jme-
nitniga Divizhniga Vellef fal skiga Cloftra, u' Gorénski ftrani",
ter Valvasor XI. Sfi"). 'Mu. piše: „Das F'rauen-Kloster Michlstein, anf
Crainerisch Veleíalo, ligt in Ober-Crain. Die jetzt, in diesem Jahre
(1689), regirende Priorinn aber ist Frau 8usanna Paradeifserinn,
Fr. LcTstik : Velésalo substint. n., a ne: Velésovo, adj. poss. n. 481
Freyinn". — Michlstein je tukaj teskovná hiba, katero je na konci
tega (III.) zvezka Valvasor sam popravil: „f. (fiir) Miehelstein I. (lies)
Michelstetten." Ako Slovén zdaj uže ne vé, kaj to krájevno ime
znači, vidimo, da je vsaj njega pravo lice pred 200 léti bilo še sploh
znano.
Beseda Velésalo je sestavljena z dveli košov; prvi je: vele,
a drugi: salo, kakor moravskí „Velehrad" v sebi káže tudi: vele in:
hrad (grád). Kaj znači „vele", né težko povedati, ker to je v dru-
gačnem obrazi isto, kar je starslov. : velij, a, e, adj., gross, in
lice „vele" je tudi starej slovenščini rabilo v sestavljene besede:
veleglavú, adj., grosskôpfig, veledušije, n., Grossmuth. Naše
ime Velésalo je nemški národ z besedo Michelstetten preložil,
kakor jaz ménim, zeló na tanko po slovenskem zmisli ; kajti gótski :
mikils, starvisnem. : michíl, sredvisnem. : michel, adj., znaČi
isto, kar grški: asyac, latinski: magnus, gross, obtorej isto, kar
vele. Anda ako hočemo zvédeti, kaj znači drugi, v tem naziváli res
neobični dél : salo, trebé najprvo pogledati, kacega pojma je nemška
beseda: Stetten. Bilo je starvisnem. in sredvisnem.: stat, f.,
Stätte, Stelle, Platz, Ortschaft, pozneje „urbs" ; novovisnem. : Statt,
f., Standort, Platz, Ort des Seins, also Wohnplatz. Istá beseda je tudi:
Stetten (Stätten), samú da stojí v dat. plur. Weigand, Wôrterb. B.
790. 800., Schmell.-Fromm. II. 792. 794. Beseda: Stetten (razno pí-
saná) cesto slúži v nem.ščini sestavljenim nazivalom krájevnim: Heí-
ligenstetten, Kônigstetten, Dreistetten ítd., ter na samem kranjskem
svéti je poleg Michelstetten še tudi Kerschstetten (Kirsch-
stetten), in to tri kráti: Céšnjice, f. plur., Kerschstetten, v Mo-
ravškem dekanati ; Céšnjice, f. plur., Kerstetten (namesto : Kersch-
stetten, Kírschstetten), blizu Spitalíča v Kámeníškem dekanati ; C e š-
njévik, m., Kerschstetten, blizu Cerkúvlján. — Cešnjévik je
kraj (Stätte). kder se nahaja ali se je kdaj nahajalo obilo črešenj
(Kirschen), kakor .je srbskí : búkvik, m., tudi kraj, na katerem rast«
mnogo bukev, der Buchenwald. Iz tega se nam jasno káže, da je
salo isto, kar nemški : Stätte, Wohnplatz, ali z drugimí besedami,
da je salo isto, kar s é i o , in obtorej : Velésalo namesto : V e-
léselo (Véliko Selo), die grosse Wohnstätte. Res v denašnjih časih
ta vás né posebno veliká, ali kdo vé, koliko manjše od nje so v
začetkí bile vasí po obližji ? Tudi se je v tej dobi Velésalo utegnil
mo](1;i zvaii vfčji p ľ o s t O r okolne zemlje, ker to ime se
31
482 Fr.Levstik; Velésalo, snbstant. n., a ne: Velésovo, adj. poss. n.
nahaja v listinah uže 1154. 1., kakor svedoči Para])at v Letop. Matice
slov. s 1872-1873. 1. II. na 18. str., kar nam dokazuje, da je v.saj
84 lét staréje od nunskega samostana, založenega 1238. 1. v tem kraji,
in Valvasoľ XI. 36.5. piše, da je rečeni samostan iz prvá bil imenovan
„Frauen-Thal" ali „Marien-Thal", a Velésalo (Michelstetten) da so
zvali župo (faro), katere cerkev je blizu ondukaj, ter da se je stó-
prav kesneje ime Velésalo prijelo i tega samostana, čegar založno
pismo (Stiftungsuľkunde) s 1238. 1. jednako priča, da je sezidan bil
„in Valle S. Mariae apud Michelstetten". Mitth. des hist. Vereines
fiir Krain, v IX. létniki (1854. 1.) na 76. str.
Zdaj trebé še dokazati, da je lice : salo poleg ter name.sto
lica : s e 1 o v slovanskem jezici možno, rekše, da glagolska ko-
renina : s e d , sitzen, tudi slove : sad; kajti nikogar né tajno,
da s é 1 o stojí namesto sedlo, der Sitz, Wohnsitz, Ansiedelungs-
platz, zaradi česar je Cehom : s e d 1 á k , der Landmann, človek na
s é 1 i , a ne v mesti živec, ter na Goriškem neko vás imenujo še
zdaj : Staro Sedlo, vender i tamkaj denes premaguje uže izré-
kanje : Staro Selo, a pridevnik se v zdanjih časih govorí vedno
le: starosélsk, poleg: stársk. ;,Iz potné torbe" prof. Erjavca
v Letop. Matice slov. 1880. 1. na 208. str.
Sad namesto s e d po Jungmannovem svodoštvi rabi Slovákom,
govorečim : sadnú, ich setze mich, kar Cehom slove : s e d n u ;
zatorej slovaški : s a d 1 ý , a češki : s e d 1 ý , adj. (partie, praet. act. II.),
gesetzt : sedle mléko, geronnene Milch, kar mi neslovanski zovemo :
susédeno mléko, namesto : susélo (susedí o) mléko. Rečeni
Jungmann učí, da je tudi v Cehih krajevno ime: Sadlná, f., Zo-
del, vás v Budéjevskem, ter i: Sadlno, n., neko drugo češko ime
jednake vrste, kar bi slovenskí oboje slulo : sel-, ako ne: sal-.
Sem je šteti i óno besedo, katera staroslovenski slove: s,alo, n.,
sebum (a ne: adeps), novoslpv., bolg., srb., ruski : salo, češki:
sadlo, poljski in gorsrb. : sadlo, Schmer, kar je zopet namesto :
sedlo, selo, ter znači táko stvar, ká se je strdíla, ,súsédla', kakor
je tolmačil uže Jungmann: „jako by ŕekl : sedlý tuk," in zdaj lehko
razuméjemo, zakaj more beseda : salo v ruščini tudi značiti : die
erste dúnne Ei s r inde beim Gefrieren der Fliisse. — Lice: sad poleg:
sed ima i beseda, katera slove srbski : sádno, n., ruski: sad n ó,
češki : sadno, sadmo, poljski : s a d n o poleg : s e d n o , der
Satteldruck ; ruski : s á d n i t i s j a , .sich varná reiben ; poljski :
J. Trdina: Bajkp in povesti o GoTÍancili. 4s.S
s a (1 n i c poleg : s e d n i c , wuiid dľucken, wund reiben, s a d n i s t y
l>oleg: sednisty, adj., wund gerieben ; a novoslovenski v Laščah :
s é d n o , der Satteldruck ; die Wiinde anf dom Räcken eines Kranken
voiu Liegen; sédnast, adj., wundgelegen, kar na kranjskej meji v
Prézidi mej Hi-vati imenujo : s á d n o , n., s á d n a s t , adj., a po Istri,
kakoľ J. Volčic pripoveduje : „skupna kobila je .s a d niva ali
sadni ta (bekommt den Satteldrack)," v „Glasniki" 1860. 1. I. na
79. str. : mej Krko in Zatíčino po Dolénjskem : sédno, n., der
Satteldruck, o s e d n i t i s e (k ternu prispodôbi ruski : sádnitisja) :
osednil se je, rekše, dobil je ran po In-bti, bodi si človek od mnoge
léže ali konj od sedla, in poleg tega ondod govoré : oséjen je,
kar znači isto, če tudi nikoli né slišati : oséditi se; i Ribničan
deje: ose d niti se,av Skofji Loki je navadno : saje ima, sá-
jast je; pridevnik : sájast v jednacem zmisli rabi tudi Logatčanom:
primeri: prísad, sada, m., der Brand einer Wunde, rana se je
pri s ad í la, die Wunde ist brandig geworden ; Gorénjci okolo
Kranja velé : sena ima, namesto : s é d n a , ter : s é n a s t je, na-
mesto : sédnast, kar nas učí, da liee, navadno Laščanu : sédno,
sédnast, namesto: sédno, sédnast, né pravilno. S tem je
neovržno dokazano, da slovanski glagol : sed ima namesto „e" čaši
„a": sa d, po katerem zakoni je tudi : Velésalo, namesto: Velé-
selo. — A kakó je o tej stvári soditi? Da tukaj „a" iz prajezika
ne bode, o tem se ménda né dvojiti.
Bájke in povesti o Gorjaneili.
Spísal J. Trdina.
lO. Divji mož, hostni mož, hostnik.
o gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobé Gorjanci, padaje
j polagoma proti Krki, razprostira se med Podgradom in Ljubnim
!j velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki
ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let je bil
košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik obstal in mu se
čudil. Takrat stala je kraj njega majhna koča, reklo se jej je „pri
31*
484 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
Logarji". Stari Logar ni bil bogatin ; jjolja in pašnikov imel je ravno
toliko, da je prehranil s triidom in potom sebe in svojo rodovino.
V cerkev je šel naj večkrat v Smihel. V Podgrad bi bil rajši hodil,
ker se je tamo rodil in je imel ondu tudi skoro vso svojo žlahto, ali
pot šla je skoz Rasno, v katerem zablodi práv lehko še tak človek,
kí misii, da ga pozná.
Neko noc se je pripetilo, da je izruval vihar ne daleč od Lo-
garjevih nekoliko najlepšjli bukev. Môžu je bilo žal za nje in je šel
sadit mesto podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in póhal,
stopi k njemu nekdo od zadaj in ga potrka na ramo in veli: Taki
Ijudje so kaj vredni. Logar se ozre, zagleda kosmatega velikána in
ga vpraša, kdo je. Tujec odgovori: Ne boj se, jaz sem divji mož
in tvoj prijatelj. To rekši velikán zgine.
Kmalu potem imel je Logar Pod Grádom opravek. V goščavi mu
se pridruži divji mož, spremi ga molčé do konca gozda in zgine.
Tako je spremljal odslej vsakikrat Logarja in njegove Ijudi, če so
šli v Podgrad. Zdaj se niso trebali vec bati, da bi se v hosti izgubili.
Logarjevim je bilo j ako po volji, da so mogli pohajati svoj rojstveni
kraj brez nevarnosti in neprilike. Jedenkrát so se pomudili pri žlahti
in dobrem vinu dolgo cez polunoči. Kakor vselej kázal jim je pot
proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod Grádom dan zvoniti, za-
pustil jih je kar nanagloma, dvignil z obema rokama bližnji grič in
smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se je poveznil sam
nazaj, kakor je prej stal.
Pa tudi za druge reči je bil hostnik práv čudná prikazen. Mesto
človeške brade in brkov zarastel mu je obraz dolg mah. Ce ga je
kdo kaj vprašal, ni dobil nič odgovora, sam je pa tudi práv malo
kdaj katero zinil. Z divjačino se je rad igral, domača živina pa se
mu je gnjusila in se je je ogibal. Hiš, polja in vrtov se je bal kakor
liudoba križa. Ce so ga Logarjevi povabili, da bi šel z njimi in pojnl
v njihovem hramu kak kozarec vina, vselej se je grdo zapáčil, raahnil
z roko in šinil od njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Ali
obilná skušnja jih je preverila, da je ostal vedno njiliov najboljši in
najiskrenejši prijatelj, ki jim je pritekel na pomoč, še predno so ga
prosili. Ce je zalezoval čedo volk ali kaka druga zver, planil je nanjo
z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil. Nad Rasnim nakopičile so
copernice oblake in so hotele usipati iz njih točo; divji mož pa se
je ustopil za Logarjovn hišo in jih jol s tnko silo krojjcliti in goniti.
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 485
da so moralo pobegniti. Jedni je izbil z glave pečo, drugi pa iz ust
zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti naj-
manjše kvare niti ta pot, niti pozneje, dasiravno so to dostikrat
poskúšalo.
Tako je hostnik mnogo let bránil in varoval svoje prijatelje
pa ni bilo čndo, da so si tako lepo opomogli in skoraj obogateli.
Ali sreča je rada nestanovitna. V Rasnem je na.šel Logar lepo, mlado
dľobnico in j o cepil. Divji mož iz goščave to zapazi in se zadere
^^rdito : Nesramnež ! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa
si mi zdaj zagradil pot.
Od takrat se hostnik nikoli vec ni prikázal Logarjevim, da bi
jih spremljal skoz gozd ali obvaroval škode in nadloge. Najmlajší
sin se je v Rasnom izgubil in poginil od stralia in lakote ; živino
trgali so volkovi in druge zverine: žito in sadje pobijala je toča.
Tako so se nesreče kar lovile ; Logar je zopet osirotel : z bornimi
ostanki svojega imetka se je preselil nazaj v Podgrad. V njegovo
zapuščeno hišo je trešeilo, in ogenj jo je pokončal do tal s poslopji
vred. Le malo kak sled še sprienje. kje je stala in kako strašno se
zna maščevati divji mož, če ga človek vede ali nevedé razžali.
Razen na Gorjancih živi na Dolenjskem še mnogo drugih host-
nikov. Najimenitnejše sem našel med Novim Mestom in Dvorom. Da
se bodo spoznale navade in razvade divjih mož bolj na tanko, treba
je tndi o njih kaj izpregovoriti. Težave mi to ne bo delalo, ker so
mi po nakljnčji ti še do.sti bolj znani nego gorjanski. Jednega sem
celo sam videl in sem dobre pol ure z njim popotoval. To mislim,
je dovolj dober razlog, da pride v mojera popisu prvi na vrsto.
V Zaloški kŕčmi zbirala se je pred L5 leti jako zgovorna in
veselá družba, v kateri se je človek rad pomudil. Tn tako sem ostal
jedenkrát tamo do pozne noci, z mano je bil prijazni svak moje go-
spodinje. Tone, ki je bil krčmarju pripeljal mosta. Ko odbije jednaj sta
ura, velira: Záme je zadnji čas, da se dvigiiem; če Vas je volja,
pojdiva! Tovariš je bil zadovoljen. Na potu mi zašepetá nekako
plaho: Pač ste práv pogodili, da je zadnji čas odriniti. Takó kasno
jaz sploh nikoder rad ne hodim, najmenj pa tod, to se pravi, od
Cešče Vaši dalje skoz hosto, ki jej pravimo Brezovec. Vrážam se
Ijudje smejejo in tudi jaz jim se smejem. Ali to, kar sem videl v
Brezovci na svoje oči, ni vráža ampak resnica. V tej hosti se pri-
kazuje grda pošast, imenujemo jo divji mož, ker je res strašno
486 J. Trdina: Bájke in x^ovesti o Gorjanéih.
divja. Lansko jeseň šel sem tod domov, práv tako pozno kakor nocoj
še ni bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec do prvé smreke, pridruží
mi se kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal in me spremi
tjá do lastovške drobnice. Tako je spremljal že veliko drugih in
kakor meni, prikázal se je tiidi vsakemu drugemu pri prvi smreki,
pri lastovški drobnici ga pa zapustil. Kaj, ali niste Vi še nikoli o
njem slišali?
Jaz odgovorim: Slišal sem že dosti in bi práv rad vedel, če
je res tako visok kakor tista smreka, pri kateri ga Ijudje najprej
zagledajo.
Tone veli : Da, to trdi marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz
videl, bil je manjši, vender je bil dosti velik ; če se ne motim, precej
višji od Vas. Morda se mrcina lehko po svoji volji potegne ali skrči,
ali pa zna Ijudi tako preslepiti, da se zdi nekaterim visok kot smreka,
drugim pa mnogo nižji.
Jaz vprašam Toneta, ee mu je divji mož kaj hudega storil, ko
ga je spremljal.
On mi odkima : E kaj — nič ! Pred polunočjo nima te oblasti.
Samo zijal je vame in pa práv po volčje tulil. Po polunoči pa me
sam Bog varuj takega društva! Zato je res pametno, da se vračava
še o pravem času.
Na sredi pota med Ceščo Vasjo. in Brezovcem me prime tovariš
lilastno za roko in veli: Ali ga ne vidite? Ta je tisti, ki me je
spremljal — divji mož! Ker je bilo nekaj meseca, zagledal sem ga
tudi jaz in ga jel opazovati. Tone se je bil zmotil, kajti ta hostnik
ni bil nič večji od mene. V obraz je bil dobro porasten ali ne tako,
da bi se ga moral človek ustrašiti. Bil je bos in gologlav. Dolgi
vlasje so mu mabali po plečih in brbtu kakor griva. Oprave je imel
kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle komaj do kolen ; janko je
bil slekel in jo vrgel čez levo ramo. Srajca je bila za vratom odpeta,
da je kázal, kakor pravimo, gosle. Hodil je precej eudno, práv za
práv je bolj poskakoval nego korakal. Ko je prišel s polja na cesto,
pozdravim ga: Dober večer! On pa ni dal iz sebe nobene besede,
ampak samo nekako bripovo je zarenčal. Popolnoma se nama ni hotel
pridružiti, ostal je zmerom kakih 15 korakov pred nama na veliko
tolažbo Tonetu, kateremu je strah kar sapo jemal. Zdaj sem se sam
preveril, da se Ijudje niso zlagali, kar so pravili o grdili šegab divjega
moža. Ponášal se je res na vso moč nespodobno. Od konca je le
J. Trdina: Bájke in povestí o Gk)rjancih. 487
nerazločno nekaj krulil in tulil. Že ta glasba ni bila preveč prijetna.
Potem je začel na prste zvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo
se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično izvrševal. Brlizgal
je na vse mogoče načine: debelo, tenko, ostro, glasno, zamolklo, na
konci z zavijačo in brez zavijače, na krátko in na dolgo, v jeden
cep in v dva cepa, zdaj na dva, potem na štiri prste in vmes tudi
„na kljuko". Tone je ječal in si tiščal ušesa, jaz pa sem poslušal
in se spominal, kako rad sem se nekdaj tudi jaz kratkočasil in bahal
s to neskladno zvizgo, v kateri sem bil tak mojster, da so mi vsi
drugi pastirji in kmetski součenei zavidali. Zvižganje divjega moža
je donelo v hostni saraoti in nočni tišini tem bolj neznano in po-
šastno, ker mu je odgovarjala od treli stranij prekrásna jeka.
Ko pridemo do srede Brezovca, hostnik umolkne in zabavo
izpremeni, ali ne na veselje svojima sopotnikoma. Jel je metati v
drevje kamonje, krepelce, grude suhega blata in kar mu je prišlo v
roke. Odkleščene veje in ščepke padale so neprenehoma okolo naju
na cesto, nekatere priletele so tudi nama na ,^lavo! V vsem obližji
so se prebudili ptiči in Metali preplašeni sem ter tjá, ne vede v
nočni in gozdni tmini, karao bi se skrili.
Ko se je naveličal divjak tudi metanja, začel se je obešati za
kljuko svoje debele palice na mocne spodnje veje in gugaje se kričati
na vse grlo : Mate, oj ! Miško oj ! Imen je bilo še več, ali jih nisem
dobro razločil. Ne dobivši nobenega odgovora prišel je zopet cesto
in zdaj se je domislil zábave, ki me je res práv živo zanimala: začel
je peti. Prepeval pa je v romskem (ciganskem) jeziku. Nekaj malega
sem razumel. Vsaka tretja beseda je bila „rakli", po naše: deklica,
Ijubica. Njegova pesen je bila torej brž ko ne zaljubljena, petje pa
polrio búrne strasti, ognjenih in reznili čutov in čudovitili predrznih
skokov, samobitno. prekrasno, neskončno zamikajoče, dasiravno na
vso moč divje, grozno in nepravilno. Tudi najostrejši sodnik bi bil
moral potrditi, da je ta divji mož uroetnik, kateremu se ne bi smijali
zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesnijo prišla je na
vrsto vzhodno slovenská : Tiček leti, tičica za njim leti . . . Pel jo
je naglo, nekako zaletavasto in torej slabo. Videlo se je, da pevec
nima zanjo ne gria, ne srca. Bolje je pogodil hrvatsko, da ne velim,
Srbsko : IVIlado pastirče, zašto si se snuždilo . . . Ali še mnogo, mnogo
bolje pa primorsko : Popuhnul je tihi vetar i odnesal Mari krunu . . .
Težko sem čakal ali se bo držal primorske besede: „crni moro" ali
488 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
pa jo bo zamenil z varianto, ki se čuje povsod po Hľvatskem v
rodoljubnih, grabljivim „Svabam" sovražnih clruštvih. Divji mož je
hotel pokazati, da je s Hrvati iste misii in je pel s povzdignenim
in hudim glasom: „Nasal ju je crni Svaba". In tako tudi na zadnje:
„Volila bim poginuti — nego Svabi Ijuba biti". Ta konec mu se je
moral práv posebno priljubiti, kajti ponovil ga je gotovo desetkrat,
če ne še vec in však pot z večjo strastjo, jezo in zabavljivostjo.
O tem petji smo Brezovec prehodili in se bližali lastovski drob-
nici. Uveril sem se zopet, da govorica ni bila prazna. Pri tem drevesu
se je obrnil divji mož res na stransko pot in zginil izpred očij. Tone
se globoko oddahne, ustavi me in vpraša: No, kaj pravite?
Jaz odgovorim: Ko mi ne bi bili Vi povedali, da je to divji
mož, bil bi mislil, da je kak natrkan cigán, morda Cene Brajdič ali
pa njegov brat Matija.
Tone veli nekoliko nejevoljen na moj sum : E, kaj še ! Cigáni
se o tem času ne potepljejo po hosti, tudi vem za gotovo, da zapijajo
danes v Lastovčah konja, ki so ga bili prodali zjutraj v Prečini.
Hm ! Práv za práv pa med njimi in divjim môžem ni dosti razločka.
Tisti Ijudje, ki se niso hoteli podvreči ne deželski, ne cerkveni go-
sposki in nobeni postavi, pobegnili so v hribe in brloge in so v
samoti tako obdivjali, da jim pravimo zdaj divji možje in še ne vemo,
če imajo kaj duše ali nič. Cigáni pa niso dosti boljši. Tudi oni se
valjajo najrajši po hosti in za postave se brigajo toliko kakor moj
cucek. Ker govore hostniki in cigáni isti volčji jezik, jaz tako sodim,
da so se ga jeden od druzega naučili in da so si tudi po krvi, če
ne bratje, vsaj bratranci.
(Konec prihodnjič.)
Zemeljski potresi.
Spisal J. Jesenko.
(Dalje.)
jel(3 redkoma so pa opazovali, da bi se bil velik del zemeljske skorje
vsled potresa uscdel ali znižal. Pri lizbonskem potresu se je h
kratu potopila kaj močno zidana obrežina iz marmorja v globo-
čino. Z njo je poginilo kaj veliko Ijudij, ki so se bili pred podirajočimi se
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 489
hišaini oteli nu ujo; pogiiiilo je tudi vec čolnov in malih ladij, ki jih
je nastali vrtinec požrl. Najbrž se je ta zidana obrežina pogreznila v
veliko podzemeljsko razpoko. Jednako se je pogreznila zidana obrežina
v Älesini pri kalabrijskem potresu, a že bistroumni Hamilton je menil,
da se je najbrž cela v strán zdržala ali usadila v globočino morja.
Tako se je pri potresu 1. 373 pr. Kr. v korintovski záliv zdržalo mesto
Helike, bližnja Búra pa se je pogreznila v velikansko razpoko. S Tajgeta
se je pa pri potresu leta 4G4 pr. Kr. utrgal cel vrh in zdrsal v dol.
Jednakih dogndkov ali účinkov navaja Hamilton več pri potresu v
Kalabriji (1783). Precej veliká pokrajina se je znižala ali pogreznila
leta 1692. pri potresu na Jamajki. Pri velikem potresu v Zjedinjenih
Državah (1811 in 1812) so zapazovali v planjavi ob Misisipiji, da
so se ražne njo pokraj ine močno znižale, sem ter tjá v malo urali;
zemlja se je ondu udirala v velikánske kotle, katerih premer meri
po 5 do 20 kilometrov. Lyell jih je še.leta 184G. mnogo opazoval.
Najzanimljivejši tak ufinek so zapazovali leta 1819. pri potresu obustja
veletoka Inda. Na vzhodni in južni stráni od rečenega božjega nasipa
se je vsled potresa pogreznila cez 50 □ miriametrov veliká pokrajina.
Na njej je stala trdnjavica Sindree in jednako imenovana vas. Usedla
se ni h kratu, ampak se znižavala tako polagoma, da so prebivalci
to komaj zapažili po morji, ki je drlo v znižani prostor. Nekoliko
jih je zbežalo v najvišji del trdnjavice, od koder so jih drugi dan
v čolnih rešili. Vas in trdnjavica sta se z zemljo pogreznili, a ne
poruših. Lyell je še leta 1838. videl stolp in vrhne dele obzidja moleti
iznad vode. (Principles 438.) Usedla so se tla na raznih mestih
različno globoko: pri Lukputn za 5 metrov in pol, na drugih mestih
pa za 1 do 3 metrov.
Dokázali so še o raznih pokrajinah zemeljske skorje, da so
se znižale, a dokázali niso, da so se usedle ravno vsled potresov.
Ko hitro je preteklo delj easa od takega dogodka, pac nikdo ne more
določiti, ali se je zemlja ondu h kratu znižala ali ne. Vsa znamenja
takih prememb v Ttratkem času popolnoma izginejo ; na nje le skle-
pamo, če so slučajno dorástli gozdovi ali pa hiše prišle pod vodo.
Lyell je leta 1846. na potovanji po Zjedinjenih Državah opazoval na
raznih krajih onih udrtih in z vodo napolnjenih kotlov ali plitvih
jezer dorastla a vsahnela drevesa, ki so s spodnjim delom stala v
vodi; mnogo več pa jih je videl zvrnenih po teh plitvih jezerih,
globokím močarinom primernih. Ker pa se tudi najtrdnejša taká
490' J. Jesenko: Zemeljski potresi.
znamenja le malo čaša ustavljajo raehanični in kemični šili morské
in sladké vode, čudili se pac ne bodemo, da jednakih usedov vsled
potresov v minulih stoletjih ne moremo vec določevati.
XXVIII.
Kako vplivajo potresi na človeka?
Ondanji potres Zagrebški je znova spričal, koliko škodljivega
vpliva imajo taki prirodini pojavi na človeka. Strah obhaja človeka
precej pri prvem zibanji zemlje ; če pa sliši še podzemeljsko šumenje
in bobnenje, upade mu popolnoma srce. Ta obupnost gotovo ne
izvira iz spomina na raznovrstne nezgode v minulih časih, o katerih
srao slišali ali čítali; izvira temveč iz zavesti popolné onemoglosti
in zapuščenosti nasproti nepričakovani podzemeljski šili. Huraboldt
misii, da na človeka potres zato tako čudovito vpliva, ker vidi in
čuti prevarano prirojeno mu vero na stalnost trde zemeljske skorje.
„Od prvib otročjih let, pravi Humboldt (Kosmos I. 224) smo
vajeni ločevati gibno vodo in negibna stanovitna tla, na katerih sto-
jimo. To vero v stanovitnost zemeljske skorje so nam utrdila vsa
čutila. Ce se nenadoma potrese zemlja, nastopa mu skrivnostno
delujoča nepoznaná prirodina sila, ki trdo zemljo pregiblje. Jeden
sam trenutek je uničil iluzijo vsega prejšnjega življenja. Spoznali
smo zmoto o mirnosti prirode in čutimo se odvisne od pokončujoče
nepoznane sile. Najmanjši šum, cel(5 najmanjše gibanje zraka vzbuja
našo pozornost. Ne zaupamo več, rekel bi, celo tlem ne, na katerih
stojimo." Notranja nemirnost pri potresu človeka spremlja, kamor
koli se obrne. Drugi nevarnosti se lehko ognemo, lehko jej ubežimo,
potresu pa ne moremo uteči. Ta skrivnostna podzemeljska sila nas
preganja, kamor koli bežimo, povsodi se čutimo nad virom strahovi-
tega pokončevanja. Kakor Humboldt, pojasnoval je že pred njim slo-
veči prirodoznanec Karol Darwin strah in trepet, ki človeka pri tre-
senji zemlje obhaja. „Zemlja, podoba stalnosti, pravi Anglež, gibala
se je pod našimi nogami kot tenká skorja na tekočini ; trenutek
čaša je vzbudil našemu dubu došlej neznani mu čut nevarnosti, kate-
rega bi mu ne bile vzbudile dolge ure neprestanega premišljevanja."
Strah izpreleti vsakega, iz straha sledi nemirnost, ki žene vsa-
kega, da bi se rešil. Najmenj strahu trpé otroci, ker se pretéče nevar-
nosti še ne zavedajo. Da strah različno deluje na različne Ijudi, pač
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 491
iii treba posebno poudarjati. Ko bi se smeli opirati na časniška poro-
čila, rekli bi, da je strah pri Zagrebškem potresu huje vplival na
ženské kot na moške. Nenadni strah pred poginom je jednému h
krátil pobelil lase, drugemu je uzročil kreeviti jok, kateremu zdrav-
niki vsaj prvé dni po potresu niso vedeli pomoci. Jednake in še
Imjše učinke so poročali pri driigih potresih. Obiipnost je posamezne
tako prevládala, da se jim je pamet zmešala. Osiander je pojasnoval
ražne fiziologiene učinke strahu pri potresih v Burdachovi fiziologiji
(II. 223—224).
Cloveška natnra je taká, da se vsemu privadi. Kmalu poneha
po potresu prouzročena nemirnost, ki ga je sprva toliko tria. Če se
v dežoli ponavljajo malo močni potresi, izgine prebivalcem však strah
pred njimi. Res da glasoviti potovalec Tschudi (Peru, 170) praví,
da se človek nikdar ne privadi potresov tako, da bi se zmanjšal čut
strahu pred njimi. A ravno nasprotno je o istej deželi trdil Aleksander
Humboldt. „Po brezdežnem primorji peruvanskem ne poznajo niti
toče, niti groma in bliska. Grmenje v oblakih jim nadomestuje
podzemeljsko bobnenje, ki potrese spremljuje. Mnogoletna navada
in zeló razširjena misel, da se je nevarnih potresov treba bati le po
dva ali trikrát na sto' let, učinili sta, da v Limi slabi potresi vzbujajo
komaj več pozornosti kot toča po zmerno toplem pasu." Na drugem
mestu smo že omenili, kako so se Dobrovničanje, naši jugoslovanski
bratje, privadili potresov in da se le takrat zmislijo na nevarnost
ter bežé, če se dimniki podirajo in pomoli iz njih palač izdirajo.
Bližnjih sosedov Mletčanov pa strah ni nikdar popolnoma zapustil,
ko so poslušali toliko čaša ono podzemeljsko bobnenje in pokanje
ter čutili sedaj pa sedaj kako slabo gibanje zemeljske skorje. Ne-
prestani potresi so vse Ijudstvo ob Bajkalskem jezeru prepodili iz
njih selišč. Na to izseljenje so pač mislili mnogi Zagrebčanje,
katerim je potres hiše razdrl. Na vprašanje, ali bodo hiše popravili
ali znova sezidali, odgovorili so vsi obupni: „Kaj, ali smo varni?''
A kljubu tému se mora priznati, da Zagrebčanje v največjih stiskah
niso bili izgubili pogumnosti. Res jih je mnogo zapustilo mesto, res
so mnogi hudo nadlegovali Zagrebško hranilnico, a trgovski svet ni
bil obupal, ni raztrgal svojih zavez in ni hotel nič vedeti o moratp-
riji, katerega so se po drugih mestih toliko ba i. Sedaj se jim je
popolnoma povrnila mirnost in zaupnost v boljšo bodočnost, kar je
zaduje štetje Ijudi očitno spričalo.
492 J. Jesenko: Zemeljski potresi.
A še od druge stráni vplivajo potresi kaj škodljivo na člove-
škega dúha. Rodili so zlasti v poprejšnjih vekih ražne vraže posebno
pa verske sanjarije in neumnosti. Po močnem potresu v Beljaku so bičev-
niki hodili po Koroškem ter strahovito razdražili verske čute po vsej
deželi. Zgodovina srednjega veka nam ponuja na kupé jednakili
norostij človeškega rodu. Da tudi v novem veku potresi in po njih
prouzročeni strah močno pospešujejo in razširjajo prazno vero med
omikanim in neomikanim Ijudstvom, oraenil je že Lyell v svoji geo-
logiji (493). Búckle v svoji zgodovini angleške naobraženosti (histori of
englisch civilisation, ki je po mojih mislih najbolj poučná knjiga novej-
šega angleškega slovstva) govori obširno v II. oddelku o ravnovrstnem
vplivu prírode na človeka; na str. 105. in lOG. poudarja tudi potresov
vpliv na človeške duševne moci. Po njegovih besedah potresi nepo-
sredno razdražijo človeku živčevje in tako slabšajo njegov razura,
čez moč dražijo njegovo fantazijo ter ga naklanjajo prazni veri.
To nam nekoliko i)0Jasnuje, zakaj so pri raznih potresih Ijudje drli
v cerkve, kot bi jim te stavbe bile gotovo zavetje. Kdo bi določil,
ali je s tem v kaki z veži oni úkaz zagrebškega župana, ki Zagreb-
čanom ostro prepoveduje ostudne kletvine ?
XXIX.
Kje je praví vir zemeljskih potresov?
Predno bodemo pregledovali ražne teorije o pravem uzroku
zemeljskih potresov, moramo še določiti, kje je pravo i zvíriš č e
delujoče podzemeljske sile. Začetkom smo že omeníli, da se potres
nikdar ne začenja na zemeljskem površji, ampak začenja se vselej
nekje pod zemljo. Od tega izvirišča, kakor smo videli, razširja se
tresenje po mehaníških zakoníh na vse stráni. To tresenje se opazuje
le na površji naše zemlje. Ker je zemlja okrogla, zadene tresenje le
na jedni točkí ravno nad izviríščem navpično, na njeno površino.
To točko smo prej imenovali središče zemeljskega potresa, práv
za práv bi jej smelí rečí le nadsredišče njegovo, kajti pravo sre-
dišče je njego izvirišče. Po poprejšnjem verao, da moč gibanja pojema
čim dalje je od svojega izvirišča. Pri okrogli podobi naše zemlje se
mora tudi mer gibanja zmerom bolj oddaljevati od navpične črte v
nadsredíšči ter príbliževati vodoravni ali horizontálni. Sirjenje potresov
in njih moč na površji zemeljskega ohla, kjer le jih opazujerao, se
moreta razlikovati práv po različni globokosti njih izvirišča v zemlji.
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 498
Na vse te razmere se je oziral imenitni angleški prirodoznanec Mallet,
ki je prvi pokazal, kako naj se pri vsakem potresu iz raznih natančno
opazovaiiih pojavov na površji določi globokost njegovega izvirišča v
v zemlji. Leta 1857. se je zopet močno tresla Kalabrija. Ker so vse
prikazni na površji natančno opazovali, namreč tega potresa nadsre-
dišče, mer, v katero se je na raznih krajih širil, moč, katero je na
raznih krajih kázal in tudi čas za trenutek natančen, kedaj so na
raznih krajih začiitili prvi sunek (ali prvo gibanje), preračunil mu je
Mallet globočino njegovega izvirišča ter je našel 10667 metrov pod
zemeljskim površjem. Tu bi pac bilo od več pokazati, po kateri zeló
zamotani poti je Mallet prišel do tega proizvoda. Po tej poti so hodili
tudi drugi n. pr. Lasaulx, Seebach ter po teških zeló zamotanih računih
določili izvirišče drugim novej šim natančno opazovanim potresom.
Tako je potres v Geri leta 1872. izviral 17956 metrov pod zemeljskim
površjem, porenski leta 1846. opazovani 38806 metrov, žilinski v
severozahodnem Ogerskem (ob Vagu) leta 1858. opazovani 26266 mtr.,
ahenski (od leta 1873.) pa le 11130 metrov globoko. To izvirišče ali
središče bodo tudi določili zagrebškemu potresu od 9. nevembra 1880.;
zato pač je bila dunajská akademija znanostij poslala mladega pri-
rodoznanca dr. Wähnerja, da je po Zagrebu in drugodi nabiral vse na-
tančne opazke. Ko mu bodo preračunili, koliko globoko je izvirala
potresujoča sila, dalo se bode tudi kaj verjetnega določiti o njegovem
pravem uzroku.
Eazne preiskave, katerih tu ne bodemo razkazavali, naklonile so
Malleta k izreku: nobeden potres ne izvira globokeje kot 55 kilometrov
pod zemeljsko površino. Tedaj potresi ne izvirajo zeló globoko ; nego-
tovo pa je, ali izvirajo v trdi zemeljski skorji ali pa pod njo, kajti
silno različno debelost so preračunili učenjaki zemeljski skorji. Po
Mitscherlichu se 42 kilometrov globoko že topi trdi granit ; po njem
bi zemeljska skorja bila razmerno tenká, Nekateri menijo, da je 60
do 70 kilometrov debela; Cordier, francoski prirodoznanec, prera-
čunil jej je debelost od 100 kilometrov; še drugi menijo, da meri
300 kilometrov in Hopkins, angleški geológ in prirodoznanec, zra-
čunil je celo 128 do 160 miriametrov, t. j. Vs ali pa Vi zemeljskega
polumera. H koncu naj še omenimo, da po besedah raznih prirodo-
znancev zemeljska skorja ni povsodi jednako debela, ampak je tu
tanjša, tam debelejša; celo votline se sem ter tjá v njej nahajajo, ki
dľžé do raztopljenega droba. (Konec prihodnjič.)
yr(fK
•^í'^ÍJ^J&f-eXj ľc-- -''?-'^
V obrambo.
K pcsni: „Človeka nikarľ^'
„Videns autem Deus, quoil miilta
malitia hominum esset in terra et
cuiicta cogitatio cordis intenta esset
ad malum omni tempore, — pooni-
tiiit eum, qiiod homiuem fecisset
in terra."
J'iblia, Genes. cap. Vi. vera 5, (i.
Komnr drago, naj bére tiidi Kc-
clesiast. cap. IV. voi-s i, 2, 3.
j ti, nebés in zémlje cár,
Tvoj dih ľodíl čisté dulióve,
Tvoj mig je zvezdiie vžgal svetové,
Tvoj rek je vstváril slednjo stváľ!
Ti módľo vse, lepó si vstváril,
A človek, zemlje gospodár,
To krásno delo vse je skváril.
Naš ded je vzél na vrtu sad,
Menéč, da trga sad modrósti;
A vtrgal je le sad bridkosti,
In smrti sad !
Od táčas človek je trpín:
Morí ga starih ran spomín
In strah prihodnjih bolečín,
Skelé ga brídke rane
Mu zdaj zadané.
Trpljenja poln in poln je zmot !
Na žitja morji previhaniem,
Na morji tem strašnó nevarnem
Zgreší prerad le pravo pot.
Oh, koliko mornarjev
Ob skale vrze moč viliarjev,
In čoln in njé, ki s^n v <^olníči.
Srdíto yníči!
s. Gregorčič : V obrambo, 4M
Kedó prešteje milijone,
Kar jih na žítja morji vtone
Mordá — na vék ?
Ti s a m, — ko videl si z višáve,
Da vsi zašli so s póti pravé,
Po česti krívi drli v ték, — \
Izrekel si prebridki rek,
Da žal ti je, ker nas si vstvaril,
Nam um in svobodo podarili
O, kralj neskončne visokósti,
Dobrota sama in modróst,
Svetóst brezmejna in krepóst,
Če tí, vidéč sveta slabosti,
Kesäl si se prepoln bridkosti,
Da stvar človeško vstvaril si,
Jej urna žár
In svobodo podaril si, —
Zavrgel bodeš mene mar,
Če j a z , slabotna, zmotna stvar,
Ko svoje čutim sirotenje
In bratov zmote in trpljenje,
Zakličem k tebi, večni car:
„Ti, komur hočeš, daj življenje,
Trpinom zmotnim pa — nikár!"
VI.
K pesni „Izgubljeni raj*'.
Zaklenjen človeku rajski je vrt,
Začasno ne, na vek je zaprt.
Oj, Kérub nebeški z mečem ognjénim
Preteč stojí pred rajem zgubljénim.
Zastonj se oziraš vanj nazaj!
Srcé naj ti poka, okó naj ti jóka
Naj tare te tóga brezmejno globôka,
Ne ôdpre se več ti zaklenjeni raj.
Če tukaj želiš ubežati nesreči
In srečo srčnó zaželéno doseči,
Glej, delati treba in se potíti,
V nedolžnost, priprôstost se prejšnjo vrniti!*)
*) K odstávku VI. : Prosíti, naj nam Bog spet odpre zemeljski raj. bilo
bi pač zastonj, to se opira na sv. pismo: a da bi bila zastonj ali nepotrebná
molitev pri naSih delili, to ni nikjer rečéno. Nasprotno ! Ako tudi ta pesen
molitve izrečno ne poudarja, razume se pa lahko iz besede: „prvotnost",
kajti v prvotnosti je tudi bila molitev človeku dolžnost
496 S. Gregorčíč: V obrambo.
vn.
K „Lastovkani".
Lastovke, pomlád ziianéče,
Hišam ))lagoslov noséčc,
Z vami nísem ímel sréče!
Klical vas sem mnogo let,
Ko pomlajal se je svet,
Da pod stropom hišc moje
Bi pripele gnezdo svoje ;
A zastonj sem klical vas:
Vedno ste drugäm zletelo,
Drugim glásno žvrgolele,
Delale jim kratek čas!
Drugim srečo ste nosíle,
Drobné ptice, ptice milé,
Kaj od vas imám pa jaz?
Meni úkor ste rodile!
Ko sem letos klical vas,
Mož polgluh je mimo šél.
Čul na pol je moje klice,
Ter jih nápak je umél,
Ceš, da kličem druge ptice.
In ostro me je oštél.
A jaz klical sem glasnó,
Ptice, vás, le vás samo!
In moj klic ve zdaj ste čulé,
K strehi moji ste priplule.
In pod strop prijazni moj,
Domek ste pripele svoj.
Le pri meni zdaj gnezdíte,
Pesni glásne žvrgolíte,
Ko bom slišal peti vas,
Pesen bom zapel še jaz!
VIII.
K „Romarici".
Pobožná mladenka je naša Slovenka,
In rada gre v cérkev, ko zvon zaklenka,
Če danes pa „mimo cerkve" hití
Na grob*), kjer počíva nje zaročenec,
Ne lúčaj je s kanícnjem, stari Slovoncc,
Pomisli, da danes — nedelja ní !
*) „Slov." poudarja tisti „neblagoslovljen" grob! »Saj je vendor znano in
v „Zvonu" (1878. 1. str. 82.) sem to izrecno povedal, da dŕžava kráti mrtvaški
blagoslov obsojencem, ne cerkcv. — To je ravno po mojom mnenji krivica,
ali rccimo preveliká ostrost, zopor katero v ,.Romarici" polemizujem.
s. QregorCií: V obrambo. 497
ĽX.
K „Nevihti".
„Nevihta" je tudi uevihto vzbudila,
Nad níé se zagnal je nje silni viliár,
In toča pogubna in groma vdar!
Zakaj paÉ nad máno razsaja ta sila?
Ker svetu sem rekel, da toča pobila
Je upe, katere gojíl je ratiiľ,
Ceprav je vzdihával gorkó in srčnó,
Naj drevje in pólje mu cúva nebo.
Povejte, mar res je pregreha to bila,
Da pesen je moja nesrečo odkrila,
Katero dopustil je neba vladár?
Mar greh je, če tožna izjavim čutíla,
Ko vidim trpeti nesrečno stvar?
Zakaj pac, zakaj nad to „nevíhto*
Neskončno svojo razlívate ihto?
Podtíkate, zdi se, mi zlobno trdítev,
Da nična in prazna je vsaka molítev!
Kje pa je v „nevíhti'' zapisano to?
Saj jaz tam o kmetu sem rekel samo,
Da prôšnje le te mu ne čuje nebo!*)
Oj vi, ki nad máno takó hrumite,
Le k „Oljki- mirú z menój pristopite !
Tam tudi grmi in pretí oblak,
Grmenje prirôdo in srca pretresa,
Proséč in moléč v visôka nebesá
Obrača oči pobôžni seljak;
In zraven molítve oljko sežiga,
Da dim in molítev se k Večnému dviga. —
In glej, popreje preteči oblak
Na polja razlije zdaj déžič kroták !
Molitev in oljka vibár sta vkrotíla,
O, da bi ta ,. Oljka" še vas pomiríla!
X.
K pesni : „V eelici".
1.
Kaj „v eelici" mladi menih govori?
Da mir na prôstor navezan ni!
*) Nikjer ne stoji pisauo, da nam mora nebo dati vsakrat to, česar
prosimo; tudi „o nevihti" ni se kmetu izpolnila molitev. Nesrečo, ki ga je za-
dela, popisal sem zato, da bi nesrečnemu vzbudil sočutnib in darežljivih src.
Tako, bočem, naj se ta pesen tolmači.
32
498 S. GregorCič : V obrambo.
Ti bodi na poti, ali v samôti,
Med šumom življenja, ali v tihôti,
Povsodi se leliko nemír to poloti!
Ne išči ga torej med šumom sveta,
In ne na plesišči in ne v gledišči,"
Mirú in pa sreče le v srci si išči,
Le sredi srcá je pokoj domá!
2.
Zakaj samotárja v vzgled som navél?
Da k p etniku živ kontrast bi imél!
A ker práv sročou n i ta samotár,
Postavljam Ijudém v zasmeh ga mar?
Nikdár !
Možá, ker nesrečen je, jaz pomilujem,
A pôleg ga vender iskréno spoštujem:
Saj on, če tudi ga tare bridkóst,
Vestnó izpolnuje stanovsko dolžnóst!
In svojili dolžnóstij zvestó spolnovanje
Zaslúži pametnih mož spoštovanje.
Ne sreča in rádost in veselóst!
S.
Res, celice tihe meni so v čisli,
Pogosto tjä noter mi vhajajo misii:
Po celicali tihili, molčečih jaz sam
Prijateljev vrlih obilo imám ;
In mnogo možákov spoštovanih
Živí po tiliôtnili nam samostanih,
Premnôgi nara notri živé učenjaki,
Premnogi nam notri živé narodnjaki;
Če koga teh žalil je moj „samotár^,
Naj spravi mi ga ,,Samostanski vratar!"
XI.
K ,,Deklétovi mollLvi*'.
Molivec nekter to posebnost ima,
Da rado se pri molítvi mu skíma.
Opomnja k pesni „v celici": „Ta samotár je le i/.jomcn oksoiiipli'tr. Da
som ga postavil v pesen, s tem ne trdim, da v samostanih ni nílrú; marvoč
raviio zato, ker ga je ondu n aj vec, porabil sem tóga moža. Kdor pozná niani-
pnlacijo s kontrast!, l)o to umol. Da no izvijam dôkazov iz trto, priŕa ta stroľa:
„Ne vláda, v se lej svot pokoj
Sred tihega zidťi,
Cc ne prineseš ga s sol)ój,
Ne najdoš ki mirú?''
Ne vselej, torej: navadno pa! Sicer pa jo v tej strofi vcspomon in
z a g o v o r te pesni !
s. Gregorčič: V obrambo. 499
„Slovenec", čepríiv pobôžeii možák.
Molivcem tistim se zdi mi jednak.
jMolítve dekletove'' pol je prebral:
„Okúsila sem že v zorní mladosti
Ljubezni sladkosť in, oh, nje bridkostil-'
Ko to je prebral, trdó je zaspal.
A ko se je vzbudil, vrgel je kameň,
Češ : dékle nesramno je, ženin nesramcn I
Ko bil bi z berilom se dalje potrúdil,
To bral bi bil mož, ko iz sanj se je vzbudil:
„Kot solnčece čist moj srčni je žar,
Ne bo me ga sram pred tábo ít. j. Marija!) nikdar!"
Ljubezen tedaj dekletova tista
Nedolžna je bila popolnem in čistá!
Kateri človek, če gnan ni od strasti,
Dekletce tako pač more napasti?
XII.
K „Pastirju".
Oj, daljne goré, oj ve moje goré.
Od zarje večerné oblíte,
Ve v prsili mi čute otožnosladkó
In sladkootožno budíte!
Prestopil moj čas je življenja poldán.
In solnce se moje že níža,
Primíče se večer mračán in temán,
In noč se potihoma blíža.
A zarja gasnóča vrh Ijubljeníh gor,
In zarja večerná življenja,
Spomin mi obuja na jutranjí zor,
Na zorno mladost brez trpljenja.
Glej, kot iz somraka lepó in svetlú
Za zvézdo se zvezda poraja,
Iz duše otožne melikó in sladko
Spomin za spominom mi vstaja.
Pred mano detínstva in kraj je in čas.
Tu gozdi, tu trate domáce.
In glasen pastírček (oj znan mi obraz!)
Po tratah, po pašníkih skáče
Oj, dne vi brezskrbnih ígrač, veselíc,
Zanpnosti polni in riade,
In petja in sanj in čarôbnih pravljíc.
Oj, dnevi nedolžnosti mlade I
32*
600 S. GregorÔií: V obrambo.
Oj, zlato detínstvo, oj rôsna mladóst,
Ki vžil sem na naših te vťsih,
Ko píl sem nebeško radóst in sladkóst,
Kot slonel na božjili bi prsih.
Le gade naravne poznal sem domá,
Poznal sem le skalne propade;
Spoznal sem zdaj brezna srcá in duba
In strasti nevkročené gade.
Zdaj vidim sovraštvo, strupeno zavíst,
Krivice, binavstvo, prevare,
Da sleherni svojo le išče korist,
A brata nevsmiljeno tare.
Oh, to in pa druge izkušnje bridké,
In ôbčno človeško trpljenje
Nalilo mi gnjus do sveta je v srcé,
Zgrenílo mi zgodaj življénje.
Č e práv*) sem med svetom zdaj boljši pastír,
In čedo zdaj čuvam veljavno,
Oziram kopneč na planinski se mir.
Na dneve minule že dávno !
Oj, pusti mi, pusti, nevsmiljení svet,
Te zlate, nedolžne spomine.
Oj, pusti spomine detinskib mi let.
Oj, pusti pogled mi v planine!
XIII.
Zakaj mnog Ijralec napáčno uraeva
Bolest, ki mi pesen j o tožna opeva?
Ker drugo stališče zavzema beróč,
Bolj nizko in bolj omejeno stališCe,
Kot ímel sem jaz ga te pesni pišóč.
Teh bralcev me vsákdo v n i ž a v i išče,
Kjer strmih vrhov kameniti zid
Na vse straní zapira nam vid
Kot tesná ječa,
Kjer človek človeka ne vidi, ne sreča,
Kjer daleč od drugih samotno živí,
Le náse misii, le zase skvbi.
Tam vidijo me, kakó osamljén,
Le váse zaraišljen, le váse vtópijen
*) Čeprav in ne zato, ker sem zdaj drugačen pastir; tako naj se
umeje „Pastir". Vsa ta pesen ni druzega, nego bridek vzdih po izgubljcni, nepo-
vratni detinskí dobi. Komu se ni še nikoli tak vzhihljaj izvil iz srcá?
s. Gregorčič: V obrambo. 501
Neiiehoma ínii svoj plašč ogledujem,
Le svojo osôbno bolest obžalujem,
Nad sábo solzím.
A jaz pa na višjem stališči stojím:
Stališíe moje je vzvíšena gôra,
Kjer nič mi nikjer ne zapira obzôra.
V daljavo neskončno zró mi oči:
Pod máno vse zemlje mesta, vasí,
Pod máuo Ijudíj nemirno vrvenje,
Njih vrísk in stok, njih radóst in trpljenje!
A več kot veselja, vidim solzá,
In več kot ukanja, čujem tožbá;
In slednja krivica skelí še mene.
Li drugih nesreča v srce me zadéne.
Ta občna nesreča mi stresa srcé,
Bolj nego malénkostno lastno gorjé.
Kdor tacega srca je, on se ne vbrani
Bridkósti v nobenem kraji, ne stani.
Ko jaz bi v nebesih se že veselíl, —
Ko kraj bi odprl se večne pogube,
Kjer videl trpeti bi duše mi Ijube,
Pogléd bi ta mi nebesá zgreníl.
To moje míšljenje.
To mojega srca je živo čutjenje.
Ce hočete mi odvzeti gorjé,
Prestvarite svet mi, ali — srcé I
XIV.
K vprašaiijti: „Ali ni poezija, v kateri se opeva naj-
več „človeštva brezmejno gorjé,
žal iu bol" nežni. mladini dostikrat
ne var n a?"
„Slovenec."
Vi, trdi Ijndjé,
Ki bratov nesrečo in žalost tajíte,
Ki glásno hrumite,
Ce kdo kaj o bratov vani revi pové,
Očesa odprite,
In videli boste roj solzán,
Ušes ne mašíte
In bil vam bo nánje jok glasáu!
Le z máno stopíte v revežev koče,
Kjer stísko, nadloge prebívajo.
Kjer sólze sirote preli vajo.
In pôtlej tajíte gorjé, če mogočel
O, zémlja je res le dolina solzá,
Le žalost, trpljenje je tukaj domá.
502 S. Gregorčič: V obrambo.
In ni nam zabranjeno v revah tožíti,
Nad sábo, nad brati solzá točíti.
Kakó neizmérno je tóžil Jôb,
Ubog, zapuščén in polen gob;
Kakó ])ľidké solzé Jercmija
Na svetega mesta posipu pvelija!
In naš Vzveličai' duša zlata!
Kjer gódba, veselje in smeh se glasí,
Nikjer Vzveličarja videti ní.
Vnemáľ je on puščal poslopja bogata,
A rad je potrkal na revežev vráta,
In rad se ponižal pod nizki je strop,
Kjer bľidko vzdihával trpinov je trop !
O njem evangelij nikjeri ne piše,
Da króžil bi bil mu ustnice smeh,
Pač pa, da so sólze mu stále v očéh,
Katére o bratov nesreči si bríše.
Ko bil je prijatelja Lazarja zgúbil
Debele mu sólze tekle so,
Da mnóžice zbrane rekle so:
„Poglejte, kakó ga je Ijubil!"
In ko je na gori zamišljen stal,
Ozíral otóžno po svetem se mesti,
Zaplakal je v bridki bolesti,
Vedóč, da bo mesto sovrag razdejál!
Ce plakali ti so samí trpeíi,
Ce so žalovali o Ijudski nesreči,
Mar greh je, če jaz ne ostanem nem,
Ce bridke občutke očítno povém?
Če z bratom nesrečnim sočutno vzdišem,
Ce z njim žalujoč solzicc si bríšem?
Saj sveto pismo samo govorí :
„Z veselimi se prisrčno radujte
Z nesrečniki pa sočutno žalujte!^
Kar pismo, to pesen moja uči.
Tožéč le sočutje v z budí ti žclí,
Ne mŕtvo sočutje, sočutje dejansko,
Ki mimo ne gre kot oni levit,
Ko brat mu leží na česti razbít,
Ki vsmili se bližnjika bridkih ran,
Kot vrli se vsmilil jih je Samarjan.
Dejanje tako ni Ic samarjausko.
Je občcčloveSko, je kri stijansko!
Saj jaz ne učím iz sebe takó,
To vera je Krista,
To vera Ijubezni je sveta in čísta,
Ki nam jo v tolažbo je dalo nebo.
s, GregOTČič: V obrainbo. 503
Če pravá se ta ne dozdeva vam vera.
Katcra potem je pravá — katera?
XV.
Sočutje vzbnditi želim, ne obupa!
Mehkó. plemeníto nam bódi srcé;
A volje bodímo mocné in krepke,
Da uas ne oplaši „življenja kúpa,"
-Čeprav je gorjupa in polna strupa;"
Da nas ne potare nikdár
Osode sovražne besneči vihárl"
Življenje je boj neprestaň,
.Ne plaši se boja!^
Življenje je delaven dan,
-Ne išči pokoja!"
Tako opomína pesen te moja!
In ní li mogoče človeku tó,
Da združeno v njem bi oboje bilo :
Značáj neupognen — srce mehkó?
Pač more se to združíti in mora!
Najhrábrejši in najboljši junák
Krepák naj bode in zraven mehák,
In blag in ják,
To pot je do vzôra!
In poleg mehkôbe, povém vam, jaz sam
Obilo jekla v sebi imám ;
Če kameň krivice v to jeklo zadene,
Iz njega izkreše iskre ognjene!
To jeklo, če vstane nevarnosti dan,
Pravici in veri in domu bo v brán.
Krepák in meíiák však človek bódi !
Kdaj ono, kdaj to,
Kdaj skupaj oboje,
Pa um razsvetljeni naj sodi!
Le tisto omiko jaz štejem za pravo
Ki voljo zadeva. srcé in glavo,
Vse troje I
Nebeško solnce zlatú
Omike vzorne najlepg^a je slika,
Kot ono naj bode člove^ka omika.
Kako svetlo nam solnčece seví !
Kako plodilno nam zémljo ogrova,
A zraven od vcéno odmerjene póti
Nikdar ne odstopi, nikjer se ne zmótíl
Kot ono, nam svetlo bodi v glavi,
Kot ono, prijazno in gôrko srcé,
504 M. Lazár: Rokopis Jenkovih poezij.
In trdno, znaCajno po poti pravi
Vodimo korake krepké!
To gaslo žarí se na moji zastaví,
To pesni moje učé ! *)
*
* *
Dovolj ! Zdaj treba končati !
Od moje stráni odslej bo mir;
To prvi dozdaj je moj javni prepír,
Da zadnji bi bil, vsaj — z brati ! S. Gregorčič.
>a—
Rokopis Jenkovih. poezij.
Spisal Mih. Lazár.
Zadnje Ibinkoštne praznike obiskal sem svojega stavegh, prijatelja
v Kranji štiri leta mi bivšega tovariša, vrlega gospoda juris doktorja
Jurija Štrbenca, župnika v Hrenovicah na Notranjskem.
Ko sva se prijateljski pogovarjala o tej in oni stvari, zasuče se
govorica tudi na skupnega náma prijatelja pesnika Šimona Jenka,
ali na „Šmonco", kakor smo ga prijatelji sploh nazivali. Gospod doktor,
pokojnému pesniku pravi prijatelj in velikodušni mecén, pové mi o tej
priliki, da hrani rokopis v s eh Jenkovih poezij, katorega mu je pesnik
izročil pred svojo smrtjo v Kranji. Poprosim ga, naj mi ga pokaže. Res
mi ga prinese.
Ta rokopis je knjiga, jedno ped dolga in primerno široká, trdo
na hrbtu in na krajcih vezana v črno usnje, sicer pa v temen papir z
obrezkom rumene barve.
Naslov na prvi stráni jej je ta:
Poezije
zložil
Šimon Jozipovic Jenko.
Na drugi stráni je nekako gaslo:
„Kdor ni nič neumnega nikoli vsaj mislil, naj verže
prvi kameň."
Na tretji straní stoji ta „Vvod":
„Vstani! glas neznan mi reče,
Serce v strašili je oblasti
*) Zlasti „Slovo iu uaročílo".
M. Lazár: Rokopis Jenkovih poezij. 505
Pred neznane moíne strasti,
Ki hladi, ki žarko pece.
Cnt izrazi se v besede!
Tuge černe boleôine,
Strasť veselja s serca zgine,
Jaseň mir se v persi vsede."
"/ô 55-
Gitatelji znajo, da se tiskani Úvod glasi nekoliko drugaíe, in sicer :
aDvigni se! úkaz mi reče,
Srce páde mi v oblasti
Silne, prej neznane strasti,
Ki ko ži vi ogenj pece."
Primerjaj in uči se, kako je pesnik napredoval!
Na stráni s števUko 2. začenjajo se pesni, práv lepo, razločno, na
močen papir pisane.
Prvo pesen v knjižici je pesnik zložil ^'/ô 55. Imenuje se ,Moja
pesen."
Drugo pesen „Po bolezni*' na 3. stráni imenuje pesnik na kázala
„Lavoslavi", spredaj ima pa naslov ,Po bolezni".
Kázalo nam potem našteva te pesni :
Sonet — sti-. 4. Naj bo — str. 25.
Mládenec na zeleni gori — str. 5. Po noci — str. 26.
Angel tužnih — str. 6. Meglenica — str. 27.
Moí Ijubezni — str. 7. Spremin — str. 28.
Naša moč — str. 8. Primera — str. 29.
Pevec — str. 9. Neločljivost — str. 30.
Izviri serca — str 10. Základ — str. 30.
Pesmica — str. 11. Petja moč — str. 32.
Ljubezen — str. 12. Dan slovanskí — str. 35.
Sprememba — str. 13. Pod milim nebom — str. 36.
Dekletn — str. 14. Pesem — str. 37.
Gazelica — str. 15. Mlinarica — str. 38.
Pod grádom — str. 16. Plesavec — str. 42.
Pastirček — str. 16. Meglenica — str. 43.
Na suegu — str. 17. Pobratimija — sti-. 44.
Mládenec i potok — str.- 18. V sobi — sti-. 45.
Srečnemu — str. 19. Ajdovska deklica — str. 46.
Diyja roža — str. 20. Človek — str. 48.
Cekin — str. 21. Deklica — str. 51.
Planinar — str. 22. Solze Slovenčove — str. 52.
Sonet — str. 23. I. Solza — str. 53.
R. K. M. — str. 24. n. , — str. 54.
506
M. L.azar: Rokopis Jenkovih poezij.
III. Solza — str. 55.
IV. „ — str. 56.
Na klanci — str. 57.
Na ledi — str. 58.
Zakladi — str, 59.
Na Kamniškem grádu — str. 60.
Siľotica — str. 61.
Ena práv fletna komendija — str. 62.
Gerlice — str. 64.
Popotni — str. 65.
Tici — str. 66.
Poslanka — str. 67.
Casi i človek — str. 70.
Lovec — str 72,
Pastir poje — str. 73.
Colnar — str. 74.
Posavski glasovi — str. 74.
Mraknenje solnca — str. 76.
Sveti Nikolaj — str. 77.
Kes — str. 80.
Na sorškem polji — str. 80.
Summo Jovi — str. 81.
Tri sonete kmetičici:
I. Sonet — str. 82.
II. Sonet — str. 83.
III. Sonet — str. 84.
Jasnica — str. 85.
Tabaku — str. 86.
Ognjoplamtič — str. 87.
Morská božanstva — str. 104.
Obupanec — str. 100.
Nasprotui proSnji — str. 110. _
Sanjač — str. 111.
Vedni nasprotnik — str. 111.
Lôb Baruh — str. 113.
Zakaj pa jaz ne morem — str. 115.
Na razpotji — str. 116.
Bogoslovec — str. 118.
Vprašanje — str. 118.
Meglenica — str. 120.
Pisavka — str. 121.
Vasvavec — str. 122.
Součenci — str. 1 23.
Sveti Prometej — str. 125.
Voznica — str. 128.
Tičar — str. 128 (s čriiilom prekrižaua).
Pred odhodom — str. 130.
Čudná roža — str. 132. .
Od Janeževe Nežc — str. 133.
Jetnik — str. 134.
Snica • — str. 135.
Jeremiada — str. 137.
Smert — str. 138.
Tolažba — str. 141.
Pijanec poje — str. 142.
Rezi pri oknu — str. 143.
' Zimski večer — str. 144.
Pri potoku — str. 145.
Pogreb — str. 146.
Lilija — str. 148.
Pa nobenega ne — str. 149.
Mati — str. 150.
Poskočnice — str. 151.
Spomin — str. 152.
Zdravljica — str. 153,
Zadnji večer — str. 154,
Ražni čuti — str. 155
Goljufana — str. 156.
Obujenke — str. 157.
Zakaj rae ne Ijubiš — str. 163.
Anabaptist — str. 164.
Zimski dan — str. 166.
Serce trepeče — str. 167.
Obujenka 7 — str. 168.
„ 8 — str. 169,
„ 9 — str. 170.
,, 10 — str. 171.
Lipa — str. 172.
Obrazi — str. 173.
Poezija pa próza — str. 17i>.
Obraz 7 — str. 177.
,, 8 — str. 177.
Pesnii — str. 178.
Morski duhovi — str. 179.
Ptujki — str. isl.
Obj-az 9 — str. 182.
Ud straní 182 do 20i) je č'.at, nepjpisan papir. polení pa i<;iza!o.
Slovenskí glasnik. 507
Sklep.
P. S. Ko bi vedil. da iinam kje kacega sovražnika, bi te,bi, sivi
Jupiter, tiikaj še eno odo naredil i bi te prosil, mu tega zvezka nikoli
Y roke ne dati.
Servus I
Šimon Jenko.
Tak je torej ta jako zanimljivi rokopis po obliki, kakšen pa je po
vsebini, ni mi bilo mogoče pregledati. Važen je osobito zaradi tega. ker
je večkrat pri pesnih letnica pridejana. Yidi se tudi iz njega. kako je
slávni pesnik vedno napredoval, ker je toliko popravljenega. Pesen „Tičar"
je s črnilom prekrižana. Da pa ta rokopis ni rokopis že tiskanih pesnij,
to se samo po sebi umeje, kar obojno kázalo, tiskanim pesnim in rokopisu,
dovelj jasno káže.
m
Slovenskí glasnik.
Slovensko sloťstro. Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez
Močnik. Po 26. natisku poslovenil J. Celestína. Prvi del. V Ljubljani, tiskala
in založila Ig. pi. Kleinmayr in Fed. Bamberg 1882, 8, 191 str. Cena 1 gl. 10 kŕ.
— To je najnovejša učňa knjiga slovenská za naše srednje šole, s katero sta
oveselila Slovence gospod prof. Jos. Celestína in záložník Bamberg. Knjiga je
písaná v lepem, lahko raznmljivem jeziku. kar mora šolski knjigí biti snprema
lex. ter natísnena na trdem papirji z novími jako vazločními črkamí. Kdor pri-
merja nemški, na slabem papirji s starími črkami natisneni izvirnik s Celesti-
novo knjigo, mora se te lepe šolske knjige slovenské veselití íz vsega srca, kajti
tudi lepa vnanja oblika pri šolski knjigi ni brez pomena. — Pri ístem záložníka
v kratkem ízide latínsko-nemški slovar, ki je do 16. pole že zgotovljen
in te dní se začne staviti pri njem Senekovičeva Fizika za malé gimnazije in
reálke. Tiskanje Celestinove „Aritmetike" je g. Bamberg zgotovil v treh tednih !
— Ravnokar pozvedamo veselo novíco, da bode Bamberg založil tudi M in e r a-
logijo za malé gimnazije in reálke, katero v kratkem zgotovi g. prof. Erjavec
v Gorici.
Zemljepi.s za prvi razred sreditjih .šol, katerega je spísal prof. J ese nk o. a
odobrilo v rokopisu c. kr. nančno ministerstvo, začel se je te dní tiskati v
„Národní Tískamí". Dotiskal se bode do 1. septembra.
Sovraštfo mej hratoma. Igra v dveh dejanjíh. Spisal Josip Gecelj. V
Zagrebu, tiskarna „Narodnih Novin" 1882, 8, 37 str. Cena 35 kr. Priprosta igrica,
v kateri se čitatelj na konci zastonj povprašuje, zakaj so se tako blagi in tako
blizu skupaj stanujočí Ijudje celiii devet let sovražili in se še le čez devet let
spravili. To so lehko že poprej storilí brez tistega nagajivega otroka. Knjiga je
posvečena g. primariju dru. Jos. Fonu v Zagrebu in 10% je odmenjeno v korist
508 Slovenskí glasnik.
„Národnému domu" v Ljubljani. — A čudno se nam zdi, kako more g. pisatelj
trditi, da je igro „spi sal", ko vendev arhiv „Dramatiškega di'uštva v Ljubljani''
hľani ľokopis igre „Angelj mirú", katero je „poslovenil" J. S. Gombavov ter
dťuštvu 2. febv. 1880. leta poslal prof. S ku hala iz Maribora. In ta prevod
se — najbrž slučajno ! — v svoji vsebini do p i cice ujema z originálom g. Geclja.
Matica Slovenska. V zadnjem občnem zboru deloma ponovljeni dmštveni
odbor ustanovil se je dne 5. julija t. 1. Izvoljeni so bili per acclamationem : za
predsednika župan Ijubljauski g. Peter Grasselli; za I. podpredsednika prof.
J os. Mam; za II. podpredsednika „Ljubljanskega Zvona" urednik Fr. Levec;
za blagajnika g. Ivan Vilhar; za pregledovalca društvenih raCunov g. L. Robič ;
za ključarja g. ravnatelj A. Praprotnik in g. prof. Fr. Wiesthaler; za veri-
fikatoľja g. katehet Ant. Kržič in g. prof And. Senekovič. Izvolil seje izmed
odborníkov nadalje gospodarskí odsek, kateremu je náčelník društveni predsednik
in književni odsek, kateri si je za svojega predsednika izbral g. prof. Mama. —
Književni odsek je zboroval 8. julija ter ukrenil, da „Matica Slovenska" za 1. 1882.
dá na svetlo te knjige: 1. Letopis, v katerega je vzprejematí samo i z vi r ne
znanstvene spise (izobčení so vsi pi-evodi in vsí leposlovní spísi). — 2. S po-
mení k o šeststoletní zvezí Kranjske dežele s slavno dínastijo Habsburško. Ta
spomeník obsezaj slávnostne pesní, in pripovedne beletristične spise, kakor tudi
znanstvene razprave o Habsburžaníh, kí so s Kranjsko, ali sploh s Slovensko
zemljo prišli v kako dotiko. — 3. Književno zgodovino štajerskíh Slo-
vencev, katero je spísal g. prof. Ivan Macun. — 4, Slovanské knjížníce
I. zvezek, kateri bode obsezal Ivana Turgenjeva ,,Lovčeve zapiske" v Rem-
čevem prevodu. „Ljubljanski Zvon" danes gar. písatelje slovenské opozoi-uje
osobito na prví dve zgoraj omenjenili knjig. Letopis naj bi pričal, kaj more
spísati svojega ínteligcncija slovenská in za tega delj naj bi si však učenjak
naš štel v čast índolžnost posiati Matici Slovenskí za Letopis priraeron članek.
„Spomeník" pa namerava Matica Slovenska pokloniti presvetlemu cosarju?
kadar bodoče leto obišče o šeststoletniški slávnosti deželo Kranjsko. In tu bi se
pač spodobílo, da se združijo vsi pesniki, pisatelji in uíenjaki slovenskí ter po-
morejo prvému literárnemu závodu našemu, da svojega vladarja dostojno počas ti.
Matica plačuje izvirním spisom od 25 — 40 gld. nagrado za tiskano polo.
Iz odhora za Wolfor slovar. Pod vodstvom odljornika za izdanje Wolfovega
slovarja prof. Toma Župana dokončalí so te dni Alojznikí obširno delo alfabe-
tičnega urejevanja dosedanjih dveh zvezkov Wolfovega in Janožičevega nemškega
slovarja. Vsaka beseda, kar jili ímajo te tri knjige, oddala se jim je najprej
slovenskí potem nemški zapísaná na listíči in vsi ti listí so sedaj tako dojaní v
red, da imaš — ko bi se razgrníl — pred sel)oj popolnoma reden Wolfov in
Janežičev slovar. Dclali so ob tem učenci višje gímiiazije: osmošolec Pavliš :
sedmošolci: Česenj, Drukar, Oblak, Vrliovšek, Volk, Žužek; šestoSolci: Cvek,
Frjančíč, Janežič ; petošolci : Cuderman, Jankovič. Legát, Oštir, Petkovšek, Sever
Strancar; íz nižje pa četiiošolci : (Jerin, Loj, Míklavčič in Tomšió.
Zadnji .so.šolec Preiirnoe, gospod Jurij Gabrijan častní kanonik in dekan
Vipavski, umri je 22. junija t. 1. v Vípavi. Kratek nekrológ njegov príobčíl je
„Slovenskí Národ" (XV, 141), nekolíko obširneje je njegovo žívljenje in delovanje
opísal g. Ivan Lavrenčič v „Novicah".
Slovenskí glasnik. 509
Jurčičeva slacnost določena je definitivno v 15. dan meseca avgusta.
V ta iiamen pomnoženi, iz gospodov : Peter Grasselli, Ivan Hribav, Fran Levec,
Ivan Murnik, dr. Josip Staré, dr. Ivan Tavčar, Hupon Turk, Vojteh Valenta,
dr. J. Vošnjak, dr. Valentín Zarnik, Toma Župan in Ivan Železnikar sestavljeni
odbor imel je 22. julija t. 1. sejo, pri kateri se je ukrenilp, da se slávnosť
o b haj a sijajno. V ta namen povabijo se gg. pevci čitalnični, društvo „Sokol"
in uaroči se godba 16 mož. Med 9. in 10. uro dopoludne bode prihod na Muljavo,
kjer bode slovesná sv. maša. Po maši odgrne se spominska plošča. Pri tej priliki
peli se bodo primerni zbori. Glavni govor prevzel je gosp. Janko Kersnik.
Po tem odhod v Zatičino, kjer bode obed ob Ví2. iiri popoludne. Zvečer odhod
in daljši posi^nek v Višnji Gori. Natančnejše poročilo priobči se pravočasno.
Odbor povabi tudi gasilno društvo v Šmariji, da se blagovoljno udeleži. Po raznih
nam doliajajočih glasovih bode to pravá národná slavnost v velikem obsegu. Bog
daj le ugodno vreme in Jurčičev spomin častil se bode njemu dostojno !
Praiki „Svetozor" prináša v jedni zadnjili svojih številk posebno dobro
zadeto podobo učenega rojaka našega g. prof. dra. Gregor ja Kreka z obširnim
životopisom in oceno njegovih znanstvenih spisov.
Gróf Medo Pucié, čislani pesnik in učenjak srbski in hrvatski, iimrl je
30. junija v Dubrovníku, kjer je bil z veliko slavnostjo pokopan 2 julija t. 1.
AlphabetwH Sclacorum. V ,,Ljul)ljanskega Zvona" prvem tečaji, na straní
776, navel je gospod Fran Levstik nekoliko malo ali celo čisto neznaníh roko-
písov slovenskíh ter ondu omenil necega „Alphabetum Sclavorum," kakor po-
ročata o njem Muchar in Safaŕik. — Da bi videl in preiskal ,, Alphabetum
Sclavornnv', potoval je dunajské dvorne biblijoteke skriptor, gospod Menčík v
Vodomotski samostan, kjer se rokopis hrani. ter famozno to azbuko točno po-
snel. Jaz sem to kopijo videl pri prof. Geitlerji v Zagrebu, in ta učenjak
sodi, da si je najbrž kakšen len meníh to azbuko po srednjeveškem običaji-iz-
míslil. Da so nekoč Ijudjé res tako delali, svedočí knjiga, kí jo hrani dunajská
dvorná biblijoteka in kje se nahajajo azbuke tacih národov, ki nikdar na tem
svetu prebivali niso. Ta „Alphabetum Sclavorum" nima tedaj niti najmanjše sta-
rinoslovske vrednosti. M. M.
Iz Zagreba. Danes mi je zabeležiti te književne novice: — „Fiškál".
Roman Ante Kovačica izšel je v Senji v zalogi H. Lusterja in velja 80 kr.
Kovačic prišel je v Hrvatih po svoji pred nekoliko leti izdani noveli „Barnničina
Ijubav" na dober glas; tudi najnovejše to delo mu je v čast in svedočí o njega
lepem novelističnem daru. — V istí zalogi izdal je odvetníški kandidát Brozo
Brozovic delce „Ljepota pôvod strahota, pripoviedka po Omerijadí". Cena
60 kr. — Veselému društvu namenjena je knjižica „Nazdravničar", napítníce
i govorí. Sakupio A. Simunovié. Zagreb. Mučiyak í Senftleben. Mnogí govorí
so res šaljiví, mnogí pa tudi brezsmiselni. — Dr. Ivan Bleíweis-Trsteniški
Nekrológ. Napisao dr. B. Šalek. Prestampano iz 53 ; knjige Rada jugoslov. aka-
demíje. (Cf. Lj. Zvon. II. VI. 384.) Ta brošurica delila se je Slovencem kí so se
udeležili dvajsetletnice hrv. pevskega društva „Kola" v Zagrebu. Tega društva
zgodovino opisuje knjižica: „Črtice o hrvatskom pjevačkom družtvu
„Kolo^ prigodom dvadesetgodišnjeg obstanka." Zagreb, troškom Mije Mijatova.
ba slikom pjevačkog hrama. 8. 32. Cena 20 kr. — Zadarskí list , Katolíčka
510 Slovenskí glasnik.
Dalmacija-' javlja, ko se je v odboroví seji Dalmatinske Matice ukrenilo, da se
ta spojí kot poseben odsek z „Matico Hrvatsko^ v Zagrebu. — Fr. Ž. Kocli-
Kuhaču dodelil je hrvatskí doželni zbor iz letošnjega budgeta 1000 gld. pod-
pore za ízdajo petc knjige njegovega preznameiiitega dela Južnoslovjenske
národne popjevke. Ta svotíca je majhna, le premajhna za tako podjetje in
za tega delj začela so rázna pevska društva prirejati koncei"te, da omogočijo
díčnemu Kuliaču, ki je vse svoje privatno premoženjo v podjetje vložil, to delo
dovršiti, sebi v čast, národu v koríst.
]^(S7r>iacž7ŕ sedaj izhajajo sledeče novine: 1. „N ár o d nie noviny', časopis
politicky. Izliaja po trikrát na teden, naročnina za celo leto 12 gld. Ureduje ga
gospod Ambro Pietor v Turčanskem sv. Martinu 2. ,.Náľodny hlásnik'".
Tudi političcn list, katori izhaja po jedenkrát na mešec. Celoletna cena ternu
listu je 1 gld. Ureduje ga tudi g. Ambro Pietor v Turč. sv. Mai'tinu. 3. Za-
bávno-pouény časopis: ,,Slovenské p o hľa d i". Izhaja v zvczkih po šcstkrat
na leto. Urednik mu je g. Svetozár Hurban v Turč. sv. Martinu. Stoji na
leto 5 gld. 4. „Obzor", noviny hospodárske, izhajajoče po trikrát na mešec,
stojé na leto 8 gld. Ureduje jih g. Daniel G Sichard v Oger.ski Skalici,
ó. Humoristický časopis „Cernoknažni k". Izh^ija však mešec po jedenkrát in
velja 2 gld. na leto. Ureduje ga v Tnrč. sv. Maitiim cr. N Čaj d a.
A. A. r.
Srbtika knjiécrnont. „Matica Srbska" v Novem Sadu izdala je svojega
Letopisa 129. knjigo s sledečo vsebino: 1. „Uroš Stevar Nestorovič in njegove
zasluge za škole" od Gj. Rajkoviŕa. — 2. „Uzroci srpsko-vezantinskog ratovanja
1073—74'' od Pánte Sreékovica. — A. ^Mera za meru" pozorišna igra Y. Šek-
spira, s engleskog preveo dr. Milan Jovanovič. 4. „Živi. palimpsesti" ; neraački
napisao dr. Laza Kostic, preveo Sava Petrovič. — 5. „Smiljana" pripovedka iz
Stiga napisao Nikola V. Gjopic. — 6. „Život Luke Stojačkoviča, senátora i direk-
tora srpsko-narodnih osnovnih škola u Soraboru od A. S. — 7. -Naša novija
lirika" od S. V. P. — 8. Poročilo o Matičinem delovanji. — Letopisa 130. knjiga
se že tiská in izide še ta mešec Vsebina jej je sledeča: 1. „Gjeueral Pútnik i
njegova doba" od Gj. Rajkovica. — 2. „Pútnické slike" od Pánte Sreckoviča. —
3. „Mera za meru" pozor, igra od V. Šekspíra, preveo s engleskog dr. Milan
Jovanovič. — 4. ,,Apologija Mušickova" i privatnoje poslanije s úvodom A.
Sandiča. — 5. ,,Srpske nsirodne poslovice" skúpili Lj. V. Stojanovié i Milovan
Ružičič. — 6. „Naša novija lirika" od S. V. P. — 7. „Književnost: Hrvatske
školské knjige u gimnasiji Karlovačkoj" od prof J. Oberkneževiča. 8. Poročilo
o Matičinem delovanji.
Uzorna knjigarna bratov Jovanoviéev izdala je ta mešec sledeča dela: Ná-
rodne bibliotéke št. 34. Asan, pripovetka iz bugarske povesnice. Napisao
T. T. Jež. Prevod s poljskog. — Iste št. 35.: Gjorgja Magaraševica puto-
vanje po Srbiji god. 1827. Iste št. 36.: Ukocena goropad. Šaljiva igra
u četir čina od V. Šekspíra. Preveo M. Kostič. — Iste št. 37.: Básni Dosiloja
Obradoviéa (VIII. spšitek zbranih spisov D. Obradoviča.) — Gorski víjcnac.
Sačinio Petar Petrovič Njeguš Cena '^2 kr. — Don K i šot od Manče. Pre-
vod s francuskog. — Básni u slíci i reči, preveo i preradio Luka Popovič,
Cena 24 kr. — Rečník stranih reči. Vrlu vestno sestavljeno delo. —
Slovenskí glasnik. 511
Slavjanski apostoli Kiril i Metodije i istina pravoslavlja. Pô-
vodom rimskog pokreta u 1880/81 god. protivu pravoslovne crkve. Napisao
dr. Nikol;'. Milaš, arliimandrit i profesor bogoslovije. Zadar. Pečatnja J. Vodičke.
Cena 2 gld. — To delo naperjeno je v prvi vrsti proti Strossmajerjevi encikliki. ki je
izhajala v slovenski prestaví tudi v letošnjega ,,Slovenca" podlistku. — Istorija
srpskoga národa. Napisao Venijamin Kallay, sa ovlašcenjem piščevim preveo
Gavi-ilo Vitkovic. Biograd, izdanje Petra Čurčica. XX. 149. Cena 1 gld. — NaS
sedanji državni finanční minister Kallay bil je nekoliko let avstroogerski generálni
konzul na Srbskem ter tamkaj zbral gradivo za to svojo dosti kritično in nepri-
stransko pisano zgodovino junaškega národa srbskega.
M. M.
Dva čestita gosta obiskala sta zadnje tedne Ljubljano. Prvi je veleznaní
francoski slavist Lonis Legér, profesor slovanskih jezikov na orijentalski fa-
kulteti v Parížu. Dasi je prof. Legér rojen Francoz iz Toulousa, vender čudovito
dobro govori večíno slovanskih jezikov. Z nami je govoril hrvatskí kakor rojen
Hrvat. Pripovedoval nam je. da je imel letos 30 slušateljev, samih Francozov.
Predával jini je s taroslo v enščino. ruskí in srbskí jezík. Tudí v vojinskí
akademiji poučeval je 12 štabuih oficírjev v ruskem jeziku. Zadnje njegovo znan-
stveno delo je: Esquisse rommarie de la mythologie sláve, Paríš 1882. V Ljub-
Ijani je g. profesor nekoliko dnij studíral v licealni biblíotekí, potem pa odšel
v Zagreb, Beligrad in Sreder.
Drugí cestiti gost je bil g. B roní sláv Grabowski, znani poljski literát,
profesor v Czestohowí. Profesor Grabowski je čislan prípovední in dramatickí
písatelj poljski, a vrhu tega poljske rojake svoje seznánja osobíto s pesniškimi
proízvodí hrvatskimi in slovenskí mi. Preložil je že več pesnij Vodníkovih,
Prešírnovíh. Veselovih in Jenkovih na poljski jezik, spísal je bíografijo Jurči-
čevo in v lanskí varšavskí .Niwi" (X, 1881, 0.5-4 — 661) je príobcil razpravo o
slovenski literaturi v letih 1879. in 1880., katera jasno priéa, kakó so mu
dobro znane vse socijalne in književne razmere slovenské. G. Grabowski nam
je pravil, da poljski knjíževnikí nameravajo príhodnje leto v Krakov sklieatí
obéní shod slovanskih pisateljev. Da Poljaki míslijo na kaj takega,
to je veselo znamcnje ! Iz Ljubljane odšel je prof. Grabowski v Zagreb.
Rusko slocstvo. Ruskí listí za deco. Rusi imajo sedem listov za deco.
Med njimi se odlíkujeta zlasti ,.I)čtskoje Cteníje" in ,.Rodnik". Prvega
ureduje Ostrogorskij, predavatelj slovesnosti v Peterbrugu, kí sloví za jednega
najboljših in najzvedenejših ruskih pedagógov. Spisal je za otroke že več priličnih
knjižic, izmed kateríh omenjamo le „Jimim čitateljam, razskazí o raznih Ijudjah,'"
-Hja Muromec*. ,.Puškinskaja Rus'' itd.; poleg tega je izdal tudí nekaj pesnij
in dve drami: „Mgla" in ,.Lipočka".
Drugí list, ,.Rodník,'' ureduje gospa Sísojeva, katere knjížíci „Očerki i
razskazí" in , Istorija malenkoj dévočki" sta najpríljubljenejší med ruskímí spisi
za mladino ; tudí je kot pielagateljica na dobrem glasu. Oba ta dva lista prí-
občujeta pravljice • in básní, ki so brez fantastíčne našemljeností in imajo gotovo
realuo podlago. Ysaka pravljica in basen zaključuje v sebí idejo, pridajajočo jej
sniisol in tvorcčo jo koristno. Pesni Mihalovskega, Arsenjova, Barikovc se smejo
512 Slovenskí glasnik.
imenovati izvrstne. V obeh dveh so nam všeč i po vsebini i po priprosteín, a
lepem jezici povesti, obrazi in prizori iz domačega življenja, katere spisujejo bolj
ali menj znani pisatelji Grigorovič, Stavrovskij, Maksimov, Bogdanov, Kniglov.
Svétnikova itd. Veliko vrednost imata lista tudi za tega delj, ker so v njih skoro
vsi prirodoznanski, zgodovinski in národopisní spisí oblečení v obliko mičnih
povestij in prizorov, kajti drugače so takí spisi za otroka presuhoparni in jíh
ne čita ali vsaj ne prečíta. Jedino, kar bi mogli očitati listu „Détskoje Čtenije"
je to, da se premalo ozira na rusko narodno življenje, priobčujoč veliko kompilacij
in prevodov iz tujih jezikov. Oba ízhajata v Peterburgu po jedenkrát na mešec,
cena prvému („Dôtskoje Ctenije") je 5 r. 75 k., drugerau („Rodnik") pa 5 r.
Ostali listi za deco so naslednji: .,Semja i tíkola," ki je še dosti dober,
samo da je preobširen in predrag (velja namreč 11 r. 50 k.), ,,Igrušečka'' (6 r.),
„Dôtskij Otdih," „Semejnije Večera" in „Žurnál dlja dčtej". O zadnjih dveh praví
neki ruskí list, da sta po vnanjí obliki in vsebini prípravná samo za zavijalni papir.
— n.
„Perelom. Pravdivaja ístorija B. M. Mkarjevíča" je najnovejši
román tega pisatelja v štirih delili in dveh knjigah, ki je izšel v Petrogradu.
To delo je nadaljevanje druzega prekrasnega proizvoda njegovega: „Č e t ver t
veka tomu nazad"; v njem nastopajo zopet iste osobe, samo v poznejšem
času. Ker je gradivo vzeto povse iz narodnega življenja in pisatelj odkriva tudi
marsikaj iz življenja najvišjih krogov, kar bi sícer ntegnílo ostatí za vselej po-
zabljeno, jako je delo zanimljivo. Kritik izraža se o njem sledeče: „Ko jameš
čitati ta román, prikava te pisatelj tako k svoji knjigi, da nimaš najmanjšega
veselja resno kritikóvati, ampak bi samo vzkliknil jprekrasno, prekrasno' in po-
mislivší nekoliko dodal : ,ne, iiiso še opešale literatiune sile ruské zenjlje ! —
„Sergej Gorbatov, is toričeskíj román konca XVIIl veka," spísal
Vsevoladja Solovjev. Ta román, ki je prošlo leto izhajal v leposlovnem
listu „Njiva", izšel je posebno. Cena mu je 3 rublje brez pošiljanja. Kot na-
daljevanje njegovo izhaja v letošnjem omenjencm listu román ,,VoIterjanec",
od istega pisatelja. Dejanje obeh vzeto je iz čaša carinje Kataríne 11. in vrši se
deloma v Petrogradu, deloma v Parizu. Pisatelj vodí čitatelja največ po dvomih
krogih, kjer íma priliko opažati tedanjc življenje najvišjih mogotcev. Posebno za-
nimljiv opisuje carinjo Katarino in njene prvé svetovalce, kakor tudi prestola-
naslednika P. Petroviča. Tudi francoska revolucija zanima vážna mesta v tem dela.
R.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v velikí osmerkí po jeden pot na mešec v zvezkíh, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugoví. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Levec.
llreduiátvo : v Novíh alicah 5. — UiiravniStvo : na Maríje Terezije česti 5.
Tiská „Národná Tískarna" v Ljubljani.
^fjubljaT\sKÍ5
m(MNi
.... I . i— r;
. . j I i . t ■ ; 1 ' ■ I
Leposlovert in znanstvert list:
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavéar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. septembra 1882.
Štev. 9.
M a d O n n a.
^^^^4 Balada.
iiiončánol Táke slike ní videl samostán
Še v cerkvi svoji stari, odkar blestí čez pian."
In čopió in paleto zdaj odloží slikáx-,
Zré v sliko, ki obseva jo solnca, zadnji žar.
^Čepräv se drug ti v živih topí sedáj očéh,
Odsev njih vender právi žarí se tudi v téli,
Čepráv zdaj drug okuša ust gôrkih tvojih med.
Rabína njih je vender na sliki tukaj sled.
Čepräv te nímam žive, nesreCno dékle tí,
Podoba vender tvoja pred máno zdaj stojí I
Le svéti se v oltárji, obraz takó krasán,
Saj tákega ní videl nobén še samostán I" —
In sliko še goreče slikár poljubi zdaj :
^Oj z Bogom, z Bogom, lepa Madôn na vékomaj!'
In šel po širnem svetu je mladi umetník,
Dokäj dežél je videl, dokaj ustvaril slik.
A dási ga čestíjo, a dási ga slavé,
Iz gláve in iz srca Madonna mu ne gré.
Stojí, stojí na gôri rujäv tam samostán,
K molítvi samotárje v njem vábi zvon glasán.
Končana je molitev — le jeden samotár
Zlí' sam kakôľ zamáknen na zlati gor oltár.
33
614
—h-: Vihár.
Zve v sliko na oltárji, Madonni zve v očí.
Ki ť.ávobno obsova jo soljica zlati sij 1
Káj mu žaví se lice, káj mu plamtí okó?
Káj tajno govovečc se ustua mu gibljó?
In však dan,- ko že bvatje ostáve božji hvám,
Ostája pved oltavjem redôvnik Stanko sam.
ZvtV v slíko na oltávji, Devici zve v oíí.
Ki čávobno obseva j o solnca zadnji sij. —
Spet vábi samotárje k molitvi zvon glasán,
Káj Stanka pred oltárjem več zrcti ní ta dán?
Več ne goví mu lice, več ne plamté očí —
Na odvu tam mrtvaškem on v celici leží.
Li brzo vsá dežela smvt Stankovo pozve,
Pvečudna govorica od ust do ust pa gvé :
Da bil bajé bi ranjki sloveči tist slikáv,
Ki slikal je Madohno pvekrasno za oltár ;
Da hodil je po svetu brez vére, brez Bogá,
Y samoti pa napósled je našel mir srcá! —
Vihár.
Cíovázd.
(Mih&T zdivjá in strah in šum
■ŕ Prostíra boj ponôčnih trum;
Nad vavnim pol jem se bové
In v gvozni bitvi se moľ('' I
Zabliska se in zagrmí,
Da kot gvohôt okrog zvení —
Le bijte se, boríte se
Smejite se, moríte se ! . . .
Vihár — obup, vaván — srcé
In čuvstva trume — oj gorjé !
Kedaj ho krúti boj končán,
Kedaj pokojná bo raván?!
Prostvl po njej se bo pokoj.
Nad njó pojenjal bode bôj,
Ko cvctje vsc se vsulo bo.
Zvenolo bo. minulo bol
Pa i raván — srcč Ijo vzel
Rohnéč vihár in bo zapel :
„Vihár som j;iz, stra.§án viliáv
In kot obup sem tvoj vladár !■
Malo življenje.
Povest.
Spisal dr Fr. D e t e 1 a.
XVIII.
olnce je bilo zašlo na kresni večer in le svetlo obrobljeni
i oblački visoko na nebu so še naznanjali. kod se je odpeljala
zlata luč. Biede zvezde so se jele prikazovati na nebnem
obokn. Tiho je priliajala Ijuba noc in na lehko kakor raati, ki se
boji, da bo vzbudila speče dete, razgrinjala je temno odejo cez trudno
življenje, za nočno luč pa si je prižigala zvezdic brez števila. Ye-
černi hlad vábi Ijudi iz zadulilih hiš ; v druščinah šedé pomenkujejo
se med sabo, a ne tako glasno kakor po dnevi, kajti priroda poeiva
in ni, da bi jo budil z . nepotrebnim vriščem. Vse veselé in glasne
stvarce so potihnile in netopirji, ki letajo po zraku, boje se motiti
vesoljni mir. Le slavee še prepeva, ker ne more zaspati in zakasnjen
rogač robanti mimo nas kakor pozen pivec, ki se vrača iz krčme
domov.
Najedenkrat zablišči velik ogenj na griči : kreš se je prižgal.
Iz vse vaši se je skupaj znosil les, nakopičila se silná grmada in
zdaj gori. Yiše in više raste plameň, do neba seza žar in rudečí
vso okolico in temní svetle zvezde ; okrog in okrog pa stoje fantje
in dekleta in vriskajo in pojo. Kmalu se olepšajo vsi Lribje s kre-
sovi in otroci si jih kažejo in ugibajo, kje gori ta in kje oni.
Tam na najvišji gori pa, klo ga tam zažiga? Tam ga pa žge
divji mož. Suhega štorovja je bil nanosil velik kup in divji ogenj
je bil naredil in kúril bo vso noč. Tako govore otroci in pazljivo
gledajo kreš, ki gori na Strmi peci, če ne bi mogli v blišči razločiti
groznega moža. A predaleč je, oči ne sežejo do tja, kjer Pečarjevi
in Šimonovi praznujejo sv. Janeza večer. Zraven mogočnega ognja
stoji Jurij, v rokah pa ima velik kol. s katerim popravlja grmado,
33*
616 Dr. Fr. Detela: Malo življenje^
da ogenj ne udari cez mejo. Iíazcii starega Šimona je družina obeh
liiš zbrana okrog ognja in tudi Ožbe je prišel od sv. Florijana sem.
Štefan šedi zamišljen na tleh s pipo v ustih, poleg njega pa posku-
šata deklici zapeti, a nič jima ne gre po sreči. Ožbe prižiga naprej
in naprej tobak in pripoveduje, kacega pomena je denašnji večer,
kako moč ima praprotovo seme in kako cveto zakladje v skalovji in
vmes vpletá dogodke svojega življenja, ki spravljajo poslušalee v
smeli. Krasen je razgled z gore. Kamor oko pelja, kreš za kresom
visoko in nizko na vseh straneh. Jurij je bil ves zamaknen in živo
mu je prišel v spomin tisti čas, ko je med vaško mladino veselil se
okrog domačega plesa.
Ogenj je že ugašal, ko se je poslovil zgovorni Ožbe in tiidi
drugi vrnili se domov. Jurij pa je še ostal in moril žarjavico, da je
veter ne razpiše in ne raznese v gozd. Tako prijetna je bila noč,
da se mu ni mudilo domov. V temi so svetile kresnice okrog njega
in gorek veter je šumel po lelikem listji. Jurij je gledal pojemajoč
kreš dolinski in mislil na svoj dom. O" božiči, dejal je sam pri sebi,
o božiči se vidimo zopet! A prijetnih čutov mu ni vzbujala ta misel :
goľo bi vender nerád zapustil, goro in pa Pečarjevo družino, kjer je
tako zadovoljno in mirno preživel ta čas. Naj bode, kar hoče I dojal
je in korakal počasi proti domu.
Prišel je mimo hiše in pred hlevom se ustavi; ni se mu še
Ijubilo spat iti.
Ko tako gleda v temno noč, zasliši na jedenkrát urne stopinje
od Šimona sem. Iladoveden stopi Jurij naprej in napenja svoje oči,
ki pa ničesa ne morejo razločiti. Ali Štefan kaj iíče? pravi sam pri
sebi in se postavi sred pota, da bi ga prestregel. Zdaj, zdaj pride
do njega. Štefan ni. Jurij se hoče uniakniti, a prepozno je: kakor
bi mu noge odrekle pokorščino, ostrmi na mestu.
„Jurij!"
„Lenčika!" začuje se v tihi noci in lahki vetrec odnese glasove
čez hrib in dol. Kakor megla izgine prikazen mimo strinečega Jurija
in on stoji in gleda in "j^íremišljuje. Ali je ona njega prijela za roko
ali on njo? Ali jo je ros stisni! k sebi? Ali bode nemáva hndaV
Vse to mu roji po glavi in zdi se mu kakoi' sanje, kakor prijetne
sanje. Dolgo ni mogel Jurij zaspati in vodiio si je pouavljal čmlui
pľigodek.
Dr. Fr. Detela Malo življenje. 517
Ko se pa drugi clan spogledata z Lenčiko, pobesi ona oči vsa
rudeča in se nasmehne. Jurij je ])il srečen, mislil ni ne na preteklost,
ne na prihodnost, ne na Anico, ne na koga druzega razen Lenčike
in skľival je svojo sreeo.kakor skopuh svoj základ. Le Lenčiki je
pravil o njej, ker je rada slišala.
„Kako. da si tod prišla tako pozno?" vprašal je Jurij.
„Šimonove sem spremila. Kako pa to, da si ti tako pozno
zimaj eakal?"
Jurij se je smijal, da se je vse tako lepo primerilo, in Lenčika
je bila dobre volje kakor nikdar pred in nič več ni zasmehovala
Štefana, temveč obnášala se je proti njemu tako prijazno in tako
dobrosreno, da je bil zopet ves vesel in da je Lenčiko še mnogo
bolj Ijubil kakor poprej. Samo Anica je tilia ostala v glasnem ve-
selji in če so jo vprašali, zakaj je žalostná, silila se je v smeli, v
grenki smeh izgubljenega upa.
Postrežno naključje pa je po desetkrat na dan pripeljalo Len-
čiko in Jurija skupaj ; povsod sta se srečavala. Li koliko sta si imela
povedati ! Odškodovati se je bilo treba za poluletni molk in kaj se
je moralo vse premisliti in preudariti I Najnavadnejše reči zdele so se
jima tolikanj vážne, da si nista nikdar mogla vsega dopovedati. Da
bi le zmeraj tako ostalo! dejal je Jurij sam pri sebi in da bi službo
katerikrat pustil, na to ni mislil nič več. Le kadar ga je Lenčika
povprašala po njegovih starših in govorila o njijini zvezi in kdaj
misii stopiti pred očeta, takrat mu je upadlo srce in umolknil je.
Ona pa je mislila, da se boji, in prigovarjala mu je, da ga imajo
oča radi. da se bodo dali pregovoriti, ker že vedó, da nima Štefana
rada ; naj bode torej po'gumen, kajti čim dalje se bo odlašalo, tem
teže bo -izpregovoril. Jurij pa jej je ustavljal govorjenje, češ, da se
nikaraor ne mudi in da je zdaj tako srečen, da si ne želi nikake
izpremembe. In po celih tednili sreče in veselja polaščevale so se
Jurija tudi otožne misii, kadar je preudarjal, kaj bo iz vsega tega.
A leliko njegovo srce ni liotelo prenašati žalosti, opustil je vsa pre-
mišljevanja o bodočnosti in živel tja v en dan v srečni brezskrbnosti.
XIX.
Tako je minil dan za dnevom in bogata jeseň je že delila
svoje darove. Noben oblak ni zatemnil Jurijeve sreče. Štefan ni več
priganjal k ženitvi, trdno prepričan, da ima Lenčika srce le zanj :
618 Dr Fr. Detela: Malo življenje.
vidno pa je hiral, tako da je Matija večkrat zmajeval z glavo in
dejal svoji ženi: „Štefana bo vzela zima, le zapomni me!"
Milo se je stoľilo marsikomu, kadar se je fánt ponášal s svojo
močjo.
„Pojva vozové vzdi<íOvat!" dejal je éasi Juriju, in če ga ta ni
ubogal, nasmijal se je moško: „Aha, bojiš se, da te ne bi prekosil".
In trudil se je in péhal po nepotrebnem vzdigujé težka bre-
mena, da mu je pot oblival obraz. Kadar pa ni mogel vec, sedel je
zasopel k drugim in dejal: „No, pa pravijo, da spm bolen."
Smrt pa ne izbira dosti in nikdo ni tako zdrav, da ne bi
mogel umreti pred bolnikom na smrtni jjostelji. Veliká nesreča je
zadela družino Peearjevo. Bilo je lepo jesensko popoludne, ko sta
Matija in Jurij otepavala orehe ; mati in Lenčika sta pa pobirali.
„Pustite, oča," dejal je Jurij, „jaz jih sam lehko oklatim!"
„Na to-le drevo še grem," pravi oni, „ki je tako pripravno,
da bomo prej končali, ker se hitro zmrači."
Stari mož zleze v drevo., Ko je prilezel že dosti visoko, iztegne
se s prekljo, da bi dosegel orehov na kohci vejevja. Pri tej priči se
mu zlomi vej a, za katero se je bil prijel in ki je. bila po viharji
nalomljena. Mož páde na trda tla, a prileti tako nesrečno na glavo,
da si zlomi tilnik. Na silen krik obeh žensk skoči Jurij z drevesa
in nese nezavednega moža v hišo. Močili so ga z mrzlo vodo, briz-
gali mu jo v obraz, drgnili ga po rokah in nogah, a oživel ni vec.
Jurij teče po Ožbeta k sv. Florijanu, a vsa njegova prizadevanja in
vsa domáca zdravila niso pomagala nič.
„Če bi bil takoj pri rokah," menil je Ožbe, „nemara bi p^^ dalo
kaj storiti."
Matija je bil mrtev in žalost se je naselila na Strmi peci. Ši-
monovi so prišli žalovat; Jurij pa je tiho opravil svoje delo, potem
pa je šel v gozrl, naslonil so na drevo in zjokal se kakor otrok.
Kdoľ je poznal poštenega moža, však ga je eislal, in kdor je čul
vest o njegovi smrti, dejal je: Skoda ga je!
Šimon je šel v Dolino naznanjat nesrečo duhovnemu gospodu
in zdravniku in preskrbet pogreb, kajti štel si je v dolžnost oeeta
namestiti zapuščenima ženskama. Ožbe je naredil rakev. Prvi dan so
dejali Matija na mrtvaški oder, drugi dan so ga kropili, kar jo bilo
prebivalcev v bližini po i)ogorji, tretji dan pa so ga vzdigniii in nešli
k počitku na dolinsko pokopališče in žena in hči sta ga spremili do
Dr. Fr. Detola: Malo življenje. 519
groba. Juľij pa je taval po svojih opravilih in sultán je hodil za
njim in se mu prilizoval, a ker ga ni pogladil z roko niti ga po-
livalil, nlegel se je na tla, stisnil gobec med prednji nogi in mižal.
Tako iienadoma je bila prišla nesreča, da je krepki ženi po-
brala za nekaj dnij vso zavednost in da ni Šimon tako skrbno vse
nrejal in Jurij tako marljivo opravljal poranoženi posel, šlo bi bilo
pri liiši vse navskriž. Ker je umri Matija brez oporoke, lotila se je
gosposka zapuščine. Šimon je bil izbran za varuha in vestno je za-
stopal liišo pri vseh priložnostih ; lastnica posestva pa je bila Len-
čika. Zdaj se bo morala skoro možiti, mislil je Šimon in preverjen
je bil Štefan. A žalost o očetovi smrti je tako polnila njeno srce,
da ni bilo prostora drugim mislim in občutkom. Vrhu tega je bila
tudi jezna na Jurija. Ko jo bil narareč Šimon preskrbel nosilce umr-
šemu sosedu, odloéil je bil tudi Jurija ; a ta mu odreče naravnost
svojo pomoč. Šimon se obrne na Lenčiko, ki ni verjela, da bi bilo
to mogoee ; toda tudi njej odbije prošnjo tako odločno in tako brez-
obzirno, da je bila globoko razžaljena. Hitro je vzkipela njena vroča
kri in z gorkimi besedami mu je očitala nehvaležnost. A njega ni
genilo, in nobene besede ni izpregovorila vec z njim. „Še do božiča!"
dejal je Jurij žalosten sam .sebi, ^potloj pa gremo po svetu."
Clovcškega srca ne potare lehko nobena žalost. Bridko žalo-
vanje po umršeni moži in očetu izpremenilo se je polagoma v otožen
spomin na blagega človeka, ki je prebil zemcljsko trpljenje in se
zdaj nad zvezdami veseli. Razvodrilo se je Lenčiki zopet čelo in oči
dobile so prejšnji mladi blesk.
Popolnoma je pozabila Lenčika Jurija — vsaj njej se je tako
zdelo — dokler je vse njeno srce le naudajala žalost za dobrim
očetom in dokler je živel čut razžalitve, katero je morala trpeti od
mladeniča. Kakor se je pa vracal mir v dušo, privedel je tudi živ
spomin osrečujočili razmer prejšnjega čaša in jela je premišljevati, če
Jurij morebiti ni irael gotoviji razlogov z* tako ravnanje. Sama
trma ga je, rekel jej je ponos : če bi bil imel uzrok, povedal bi ga
))il. Sama svojeglavnost mu je ubranila ubogati. Nasproti pa ga je
zagovarjalo njeno srce. Bog ve, kaj mu je bilo prišlo na misel ! Brez
povoda bi me ne bil razžalil. Morebiti se mu krivica godi. In na
misel so jej prišle ostré besede, s kateriini ga je oštcla, in kesala
se je skoro. Skrivnostno pa se jej je vender zdelo to vedenje in ra-
dovednost jo je gnala vsej zadevi priti do konca. Ce je bil brez
620 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
iizroka nepokoren, nikdar vec ga ne pogleclam, tako je sklenila in
prvo priliko, ko sta bila sama, porabivši, oponesla mu je njegovo
razžaljivo obnašanje.
„Ranjkega očeta si ubogal," dejala je, „materi in raeni pa na-
gajaš. Ali te ni sram?"
„Nikar se ne jezi, Lenčika!" prosil je Jurij. „Očitaj mi pa le,
kar hočeš, vse sem zaslúžil."
„Ali tega nisi prej vedel? Glej, tako rada sem te imela, zdaj
te pa nimam nič več ! "
„Práv imaš, Lenčika. Jaz tudi nisem vreden, da bi mi izkazo-
vala svojo prijaznost. Najina pota peljeta narazen."
„To ti je še le zdaj prišlo na misel?"
„Dolgo sem že vedel, Lenčika, dolgo. Pa pozabil sem bil za
malo čaša, zdaj sem se pa zopet spomnil in ne vem, kako bi dejal,
ali da sem žalosten ali da sem vesel, da se od mene obračaš."
„Pred si se torej hlinil in legal?"
„Ne hlinil, ne legal, Lenčika," odgovori Jurij moško. „Kar sem
ti govoril, resnica je bila. ki je ne utajim nikdar in nikomur. Žal
pa mi je bilo večkrat, da ti nisem razodel vse resnice. Zdaj, ker si
se izpametovala, pa poslušaj, kaj ti bom povedal!"
In Jurij jej pove, kdo je in kaj ga čaká, če ga dobi pravica
v pest in zakaj se mora ogibati domačega kraja. Strmé ga je po-
slušala Lenčika in ko je končal, rekla ni nobene besede, dala mu
je roko, vsa bieda in hitela proč. V izbo prišedši pa je objela mater
in obe sta jokali vsaka nad svojo nezgodo. Govorila pa je zopet z
Jurijem, malo, o vsakdanjih rečeh in prijazno; on pa se ni jezil, da
mu je usoda tako naglo podrla zračne gradove. Bil je zopet miren,
kajti neprijetna skrivnost ni več težila njegovega srca Ce me nočejo
več pri hiši, grem si drugam sreče iskat brez vse zámere, mislil si
je. A ni kázalo, da bi ^a hoteli odpraviti: še le bolj so se držali
njegovega sveta in njegovih naredob. In ko je jedenkrát sam zase
stal in premišljeval Bog ve kaj. približa se mu Lenčika.
„Jurij, ali pa nikakor ni mogoče, da bi se sprijaznil z gosposko?"
vpraša ga.
„Jaz ne vem," odkima Jurij.
„Sčasoma te bodo menda vender pozabili?"
„Upam, da čez par let."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 621
„Recimo, da čakáva tri leta ali tudi pet let; kaj pa to? Potlej
rae pa popelješ pred oltár."
„Ali s kakšnim imenom, Leiičika, s kakšnim imenom! Ravno
takrat se móram izdati. Zatorej. Lenčika. pozabiva, kar je bilo med
nama: če ne, potegnem še tebe v svojo nesrečo."
„Ti nisi torej nikdar prost pred postavo?"
„Nikdar."
„Pa Ožbe je vender praAňl, kako je bil iišel vojaščini. Malo let
je bil na tujem in rešen je bil."
„To je bilo čaši, Lenčika, a dandanes je, kakor bi se vragu
zapisal. "
„O Bog nas varuj!" vzdihnila je Lenčika in ga ostavila. Mislila
je in mislila na vsé stráni, a nobene rešilne misii jej ni dal razum,
in udala se je v svojo usodo. Materi ni povedala ničesar o tej skriv-
nosti, sama je nosila svojo žalost in spomin prejšnjih dnij. A nerád
si človek obstane, da nima nobenega upanja več in po nekaterih
mirnih dnevih oglašale so se Leneiki zopet staré priljubljene misii
in zopet je ugibala in ugibala.
„Kaj bi se ti zgodilo," ogovorila je zopet Jurija, „če bi se jim
sam podal?"
„Da, Lenčika!" vzklikne Jurij, „to je jediná pot, ki nama še
ostaja."
„Toda hudo te bodo gotovo kaznovali, in zaprli nemara več
mesecev?"
„Ne, zaprli me ne bodo," pravi Jurij, „ampak puško bom
zopet nosil."
„In koliko čaša?"
„Bog ve. Najmenj petnajst. nemara pa tudi dvajset let."
„O moj Bog! dvajset let bi te ne bilo nazaj ! " dej ala je Lenčika
in konec je bilo pogovora. Zopet je premišljévala sem ter tjá. Bolje
čez dvajset let kakor nikoli, dejala si je in teh mislij je bil tudi
Jurij, ko mu je zatrdila, da vzame njega ali nikogar. Ko je pa Jurij
lekel, da pôjde, zadržavala ga je, naj vsaj to zimo .še ostane, ko so
tako zapuščeni.
„Pa če prej grem, prej se povrnera," dejal je Jurij. ki je bil
trdno sklenil Lenčiki na Ijubo povrniti se k vojakom, naj velja,
kar hoče.
622 Dr. Fr. Detela: Malo življenjo.
„Oh, samo sedaj še ne!" tarnala je Lončika. „Nikogar nimava
z mateijo, ki bi nama poraagal." In s struhom je mislila Lenčika
na tisti čas, ko se bo Jurij moral ločiti in zdelo se jej je čaši, da bi
bilo bolje, če on ostane pri njili. Koliko deklic se ne pomoži, dejala
si je, zakaj bi se jaz morala! Bog ve, kaj se mu po svetu v tem
dolgem času pripeti ! Tolažila jo je nekaj čaša ta misel, potlej jo je
pa zopet zavrgla.
Odkar je umri Matija, hodil je pogosteje v vas Ožbe, da je
žalostne tolažil, kakor je menil. „Jedenkrát mora však umreti," tako
je govoril. „Nekateri pride prej na vrsto, nekateri pozneje, Kaj bolje
pa je kar tako na jedenkrát preseliti se v bolj.ši kraj, brez vsega
trpljenja kakor pa leta in leta mučiti sebe in druge. Kako tava ta
Štefan okrog! Ali bi ne bilo bolje, da bi do svojega sebi odmerjenega
čaša živel vesel in zdrav kakor nas kdo, potlej naj ga pa pobere
smrt v božjem imenu. Ej, mati, le verjemi meni," prigovarjal je
jokajoči vdovi, „Matiji se zdaj bolje godi kakor tebi in meni. On
ne kopije več težke ilovice in se ne boji slabé letine ; nas pa Bog
ve kaj še čaká! Hudo zimo bomo dobili, hudo, vse káže tako, in
kmalu bode tu. Kdaj so že odletele lastovke in kako trdno se drži
listje drevja, noben viliar ga ne odtrga." Svojega najijubšega pred-
metá pa Ožbe tudi ni pozabil. „No, mati," dejal je, „ali misliš hišo
res tako pustiti brez gospodarja? Ne bo dobro storilo, meni verjemi !
Lenčika je že dovolj stará in vsaeega žalovanja mora biti jedenkrát
konec. Kar je, to je in se ne da predrugačiti, zato naj pa bo, kakor
je božja volja! Mi pa se veselimo, dokler imamo še zdravje. Poglej,
mati, Jurija! Ali ni priden fánt, kakor se jih mora v zdanjih časih
iskati, ali ni dober in pošten? Ce ne bo imel dote, he, kaj pa se
menite pri vas, ko ni treba nič izplačevati, nič zidati, nič popravljati."
Tako je modroval Ožbe in če je mati omenila Štefana, zmignil je z
raniama in dejal: „Le vse po pameti pa tako, da bo práv! Ta revež
pa ni za kmetijo. Ali hočeš, da umrjeta dva gospodarja v jednem
letu na Strmi peci?"
Lenčika je pač menila, da se še ne sj)od()bi o ženitvi govoriti,
a zavernil jo je: „Kaj misliš, dekle, da jaz to za smeli govorim?
To je resna stvar, ki se mora dobro prcmisliti."
Nekateri Ijudje imajo pač posebno veselje iii [uavi iiagttii Ijiidi
ženiti in možiti in tem se mora prištevati tudi Ožbe. Rad je omenjal,
kako je ta dva pa ona dva vkup spravil in kako se jima dobro godi.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 623
V častno dolžnost si je tudi štel pri Pečarjevih vso reč do kraja
izvesti. „Juľij, le tiho bodi!" dejal je čaši in potrkal fantu na ramo.
„Ti bodeš tod gospodaril, le zapomni mene pa pameten bodi!"
In če je Jurij ugovarjal, liud je bil mož. „Molči. pravim ti,"
dejal je. „Boš ti staré Ijudi učil? Ne bo dolgo, govoril boš vse
dľugače. Le stoj, še Lenčiki morara Štefana iz glave izbiti."
In Ožbe je izbijal deklici Štefana iz glave, da se je morala
sniijati. Ožbe pa si je mel roke, ponosno pogledoval okrog sebe in od-
liajaje je dejal: „Mati, le meni pusti vse narediti in videla boš, da
bo práv ! "
XXX.
Videlo se je, kakor bi se hotelo uresničiti prorokovanje Ožbetovo.
Stirinajst dnij po Vseh Svetih je bilo in sneg je začel naletavati, od
kraja debel in redek, potlej pa droben in gost, šel je cez dan in
po noci ni prenelial in na debelo je pokril gore in dol. Po vrtu se
je drevje šibilo pod belo težo in Jurij je otresaval veje in ovijal
mlada drevesa s slamo. Gaz je bilo treba delati okrog hiše in do
studenca, od koder so jo Šimonovi speljali do svoje hiše. Ko je sneg
ponehal, razgrnila se je megla po obeli stranéh gore, dan potem pa
je bil jaseň in solnce je sijalo in sneg je bliščal, da je jemalo oko:
a solnce ni imelo gorkote več ; zima je bila tu Pečarjevi in Šimonovi
so bili navezani na svoj dom in omejeni na medsebojno obiskovanje,
kajti dokler sneg ne odkopni, ni bilo misliti na izhod. In bile so
zime, kakor je pravil Šimon, da so komaj dvakrát prišli iz svojih
zametov. Jurij je nataknil kodrastemu sultanu širok grebén z žolez-
nimi špicami na vrat, kajti radi pridejo po zirai volkovi obiskat
osamljene hiše. Puško in nož je vláčil Štefan s sábo, kadar je prišel
v vas. „Dobra puška je bolja ko dva prijatelja, dejal je, „in ta-le
nož" — ponosno ga je vlekel iz nožnice — „bo za silo tudi dober."
Kadar se je pa vracal, stopal je tako urno domov, da je Jurij menil,
Štefan bo vse orožje proč pometal, če ga volk sreča.
Cudili so se pa Pečarjevi, ko je na jedenkrát prigazil Ožbe.
„To je boja," dejal je in pot mu je tekel po obrazu. „Tacoga pa
še ne. Do pasu se pogrezam vanj pa móram še gledati, kam stopim."
.,1, kaj pa ste vender prišli, oča?" vprašuje Lenčika.
„I, kaj ? Kar nimaš v glavi, moraš pa v petah imeti. Pa kdô
bi bil mislil, da nas bo zima tako zgodaj zabila! Po ognja sem prišel,
524 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
po ognja! Zmeraj sem odlašal iti v Dolino, zdaj je pa v kraji. Se
jeden čevelj snega páde, pa smo mi tiidi ločeni. K vam sem prišel
ponj, da mi ne poíde po zimi. Ali ga dobim?"
„Kaj pa, da ga dobite!"
„Ti hentaj ti, do oken je narastel pri nas in s cerkvene strelie
sem ga moral ogrebati, da mi je ne podere. — Sultána ste že tudi
oboľožili. To je že práv. Letosnjo zimo bo treba varovati svoje blago.
Kmalu bom o kaj slišali o sivodlakih požeruhih. Na tri stráni jaz kar
iz hiše lehko streljam, če je treba." •
„Kaj pa bo, oča," praví Lenčika, „če Vas sreča kateri ? Ali
se niste báli, ko ste šli k nam?
„A, po dnevi se ta žival z lepa še ženské ne loti."
„Mislite, da volk tako razloči?" smeje se Lenčika.
„To je da! Saj se moraš še spomniti — o sv. Pavlu bo pet
let, ko so raztrgali Grabnarico, močno, hudo ženo. Zvečer je šla od
brata domov ; pol ure pred je bil pa šel ravno tisto pot suhi Gašper,
ki vodnjake dela. Pa njemii se ni bilo nič zgodilo, óne pa ni bilo
domov. Ko so jo šli iskat, našli so v gozdii samé ostanke. — Preveč
poguma ni vselej dobro. Toda če imaš močnega psa s sábo, ni se ti
treba bati. Sultán bi jednému dal dosti opravka. Da bi pa boječega
psa s sábo jemal, to je pa bolje, da sam hodíš, ker volk psa takoj
izvoha in posebno jezo ima nanj."
„Kako je to, ker sta si vender tako podobná?"
„Sam Bog ve: žlahta se večkrat najlmje sovraži in pes pa
volk sta brata in menda ga ta zato sovraži, ker se je pes udomačil
in svojemu rodu izvrgel."
Veliko je še Ožbe povedal o volkovili, kajti Bog ve, kdaj
bo zopet moci priti, in toliko zgodeb je vedel! Nekoliko so se
bile res dogodile, nekoliko pa jih je povekšalo ustno sporočilo.
In v kaki nevarnosti je bil Ožbe tudi sam jedenkrát. V rebri
sta se srečala z volkom, on pa ni imel pri sebi nobenega Oľožja,
samo steklenico hudičevega olja je imel, ki je v prejšnjih časih
slúžilo tudi mesto vžigalic, in s tem je delal ogenj in se ubránil
zveri. „Oh, koliko sem bil prebil tisto noč! Tukaj-le boš umri, mislil
sem, in kdo bo potlej zvonil pri sv. Florijanu? Drugim si rakve
delal, sam pa ne boš pokopan ! Kaj pa bo počela Metá ? Omožila se
bo zopet, dejal sem sam pri sebi, pa Bog ve kacega moža dobi! In
to je pa tudi res, da se star človek veliko bolj boji smrti kakor pa
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 525
mladina. Saj je tudi tista starká, ki so jo na smrtni postelji gospod
tolažili, da bo denes že v nebesih večerjala, opomnila, da bi rajša
še tu. Jaz sem se pa tudi bal umreti kakor še nikoli. Vender sem
bil srečno ušel. Doma sem butil v vráta, da je Metá mislila, da je
potres, lasje so mi pa stali kakor ščet. Metá, molek v roke pa
moliva, dejal sem, potlej pa hruševca na mizo, danes sem ga zaslúžil!"
Tako je pravil Ožbe in se odpravljal. kajti zmračilo se je bilo.
„Kadar sneg skopni, bomo pa Lenčiko možilil" pristavil je in Jurij
mu je prižgal bakljo iz smrekovega lesa, s tuljem ovitega in v smolo
pomoeenega, kakeršne rabijo, če je treba po noci kam ^delj iti. Z
velikimi koraki stopal je mož proti domu in samo krátki kozub in
kosmata kapa se je videla iz snega.
Doma so praznovali Peéarjevi in Šimonovi božične praznike,
kajti pot je bila še vedno zaprta. Ko pa je prišel predpustni čas,
obšle so Štefana zopet svatovske misii. Razodel jih je Lenčiki mene,
da ga bo zdaj vender že rada poslušala. A zmotil se je ; kakor je
Ijubeznivo govorila o vsakdanjih rečeh, tako pusta je postala, kadar
jo je zabával s svojo snubitvijo. In Štefan je potožil to Peéarjevi
materi in tožil doma; in Šimonovim ni šlo v glavo, kaj dekle práv
za práv hoče. „Ali ima kacega druzega v glavi, ali kako?" dejala
je mati. „Da bi kakemu dekletu snubitev ne bila po všeči, le tega
mi nikar ne pravite.-
„Saj nobenega moškega ne vidi," čudil se je Šimon, „in z
Jurijem menda vender ne vleče."
„Na to pa še mislila nisem," reče mati. „O tem móram pa z
Xežo govoriti. To bi bilo pa vender lejjo, fanta toliko čaša za nos
voditi, potlej se pa obesiti na prvega, ki pride Bog ve, odkod."
Štefan pa se je žalostno smijal tem besedám, kajti njegov
ponos ni dopuščal misii, da bi Lenčika Jurija rajša imela kot njega.
„Vi pa poznáte Lenčiko, da!" dejal je. „Samo v sé je zaljubljena,
pa v nobenega druzega. Nad vsakim viha svoj majhni nos. Ce
vzame Jurija, kaj pa to?. Na] ga vzame! Le tako prevzetna naj
nikar ne bo."
Vkljub tem moškim besedám vzbudil se je bil vender sum v
Štefanu in okrog Lenčike moledovati ni jenjal. Ko pa je Šimonovka
dotaknila se bila te stvari. poklicala je jedenkrát mati Lenčiko k
sebi in po nekaterih ovinkili zvedela je vso resnico. „Stará si dosti,"
526 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
rekla je mati svoji líčeri, „da ves, kaj delas in kaj je práv. Preinisli
in preudari, naglica ni nikjer dobra."
Lenčika pa jo je jokaje objela in prosila, naj ne hode Inida,
saj j o bo vedno ubogalä.
„Jaz te ne bom silila nikamor," dejala je mati, „kakor si po-
stelješ, tako boš ležala."
Simonovim pa je rekla, da je Lenčika še premlada in se še ne
mara možiti in dasiravno sta se stará dva malo Mapeto držala, Štefana
vender ni odgnala nobena sila, da ne bi šel zdaj pa zdaj v vas.
Kajti doma se je neizrečeno dolgočasil: oča in mati sta obravnavala
svoje reči, Anica pa je skoro zmeraj molčala. Jurij in Lenčika pa
tudi nista dobila priložnosti govoriti med sabo, vedno je bila mati
za hrbtom.
Leto je minilo, kar je prišel Jurij na Strmo peč in zima se
je zopet bližala svojemu koncu. . . .
„Jurij, ali si ti včeraj po noci streljal? vpraša necega večera
Štefan, ko je zopet sedel pri Pečarjevih in pomagal Juriju tur.5ico
robkati."
„Jaz streljal? Ne!" pravi Jurij.
„Kdo bi pa bil! Ob jednajstih po noci!"
„Po noci jaz spim. In kje bi dobil puško? Ta-le stará cev visi
v hiši, na hlevu pa nimam nobene."
„In se nič ne bojiš?" pravi Štefan. „Veš, Jurij, ti si navajen
Ijudnatih krajev. V sredo vaši res ne pride nobena zver. Naš oča
so pa bili sinoči doli pri mlinarji in ta jim je pravil, da so mu
te dni volkovi tri ovce raztrgali. Dve libri volne je poslal v dar
SV. Klemenu, da bi bránil volka. Jemlji puško s sabo, Jurij, če ne
boš jedenkrát skúsil."
„Kaj pa bodo imeli mati pa Lenčika?" nasmehne se Jurij.
„Kako pa tudi znám jaz streljati!" polivali se Lenčika. „Veš
Štefan, kako pokanje je bilo na sveti večer!"
„Izprožiti že znáš," meni Štefan. „Toda kdo bi bil pa včeraj
streljal, to mi ne gre iz glave. Od sv. Florijana sem se ne sliši in
od drugod tudi ne."
„Ali je še kdo drugi sli.šal?" meni Jurij.
„Sam jaz."
„Tebi se je gotovo le sanjalo," meni Jurij.
„Tako sem bil buden kakor zdaj in trikrát sem slišal pok in
po konci sem se vzklonil."
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 527
5.M(nebiti se je zvalil sneg po bregu in zlomil kako drevo ali
pa je mraz skalo razgnal," pravi Jurij ; Štefan pa je bil ves zamišljen
in cez nekaj čaša vpraša zopet: „Jurij, ali veruješ ti na spomine?"
„Sam še nisem nikdar nič slišal, ne videl, kar bi bilo spominu
podobno. Druge sem pa večkrat slišal o tem govoriti, posebno ženské. "
„Ah, Jurij," pravi oni, „ti se hočeš norčevati z mano, češ, da
sem babjeveren. Nekateri človek je tak, da se sramuje povedati, če
je kak spomin slišal; jaz pa nisem tak, ker sem prepričan, da se
nesreča človeku naznani, predno se zgodi. Kakor bi bil danes doživel,
tako se še spominam večera, predno mi je teta umrla. Koliko je
tega? Jednaj st let!"
„Ravno jednajst let," pravi Pečarka, „ker tistega leta je šla
Lenčika k birmi, devet let stará."
„Vidite, mati! Práv dolgo sem bil ostal pri vas, pa z Lenčiko
sva si igrala, ko ste drugi turšico belili. Ko smo pa šli po noci stráni,
začelo je pri sv. Florijanu zvoniti in zvonilo je kakor budi uri in
dolgo čaša. Drugi pa niso nič slišali ali pa niso hoteli povedati.
Proti jutru mi je umrla teta, Ožbe pa je dejal, da ni nič zvonil."
„Teta je bila gotovo že stará," opomni Jurij.
„Lehko bi bila še živela delj čaša, ker je bila trdna. Veš Jurij,
če človek na samoti živi, marsikaj vidi in sUši, kar si ne more raz-
ložiti. In zapomni me, da ne bo dolgo, ko bo nesreča zadela katerega
si bodi izmed našili ijudij in morebiti tudi mene."
„E, Štefan," pravi Jurij, „kako pa žalostno govoriš. Kdo bi si
grenil življenje s smrtnimi mislimi."
„O jaz si nič ne grenim življenja," ugovarja Štefan. „Ampak
nesrečo slutim, naj bo že, kakeršna lioče. Ti si pa práv neveren Tomaž
in privoščil bi ti, da bi se jedenkrát spokoril in spoznal, kako ne-
previdno govoriš. Vprašaj jedenkrát Ožbeta, kaj ti bo ta povedal!"
„Ožbe pa res veliko ve o spominih," pravi Lenčika. „Samo
mislim, da čaši malo pregloboko pogleda v kupico, predno kaj sliši."
Štefan pa se ni dal pregovoriti, da ne bi bil slišal spomina,
in iiialo jezilo ga je, da mu niso vsi verjeli, a zarad tega ni šel nič
picj domov.
(Dalje priliodnjič.)
Slovenei za Karola Velikega.
Spisal dr. F r. Kos.
3. Boji z O br i.
malú po smrti škofa Virgilija godile so se na Bavarskem veliké
izpremembe, ki niso bile brez pomena tudi za slovenské po-
krajine. Leta 768. umri je frankovski kralj Pipin in sledila
sta mu Karol in Karlman. (Ann. FuM. a. 768, M. G. S. L). Po smrti
zadnjega (671) postal je Karol jedini gospod razprostranega frankov-
skega kraljestva. A s tem se ni bil zadovoljen, ker hotel je na vse
stráni raztegniti svojo državo in tako začel boj sedaj s tem, sedaj
zopet z onim sosedom. L. 774. vojskoval se je z Langobardi in njih
kraljem Desiderijem, katere je tudi premagal. Desiderij moral se je
odreči prejšnji časti in iti v samostan. Kraljestvo Langobardov s
Furlanijo vred in ž njo tudi kos slovenské zemlje, namrec Goriško
in del Notranjskega prišlo je v roke Karolu Velikému. Dve leti po-
zneje vzdignili so se Langobardi zopet, njim na čelu Rotgaud, vojvoda
furlanski, a tudi sedaj z istim vspehom kot prvikrat. Langobardi bili
so premagani, Rotgaud ujet in obsojen k smrti (Ann. Einh. a. 776;
Ann. Lauriss. a. 776, M. G. S. L).
Jako neprijetno moralo je biti bavarskemu vojvodi Tasilu, da
so bili Langobardi v bojih s Franki vselej nesrečni, kajti bil je
Desiderijev zaveznik in zet. Tasilo bi bil rad prišel do popolné samo-
stojnosti in se za zmerom osvobodil frankovskega jarma, o čemer
pa Karol Veliki ni hotel ničesar slišati. Leta 781. opomnili so Tasila
papeževi in kraljevi poslanci na pogodbe med njim in kraljem Pipiuom,
na kar je prvi obljubil pokorščino in dal poroke ali talnike. (Annaliste
Saxo, a. 781, Eccardi Corpus hist. L) Vender prijateljske razmere
med Tasilom in Karolom trajale niso dolgo, ker kmalu so nastale
med njima vnovič razprtije, katerim je hotel Karol 1. 787. storiti
konec. Sicer sta posredovala pri pápeži v Rimu solnogradski škof
Arno in opát Henrik (Hunric), pa káže se, da brez vspeha, ker še
tisto leto je poslal Karol proti Bavarski tri armáde, jedno iz Italije
Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Vclikega. 529
na Tiľolsko, drugo od severozahoda do Dunava in tretjo, katero je
sam vodil, od večerné stráni do Augsburga. Ko Tasilo vidi, koliko
sovražnili trum ga obdaje, sklene podati se svojemu nasprotniku,
obljubi mu znova pokorščino in mu da poroke, med drugimi svojega
siná Teodona (Ann. Einh. a. 787; Ann. Lauriss. a. 787; Poeta Saxo,
lib. IL a. 787, M. G. S. L).
Ko pa je frankovski kralj zapustil Bavarsko, pozabil je Tasilo
danili obljub, zavezal se je z Obri, bivajočimi po sedanjih ogerskih
ravninali ob Tisi in srednjem Dunavu, da bi mu pomagali bojevati
se zoper Franke. Ko je Karol to zvedel, sklical je zbor v Worms,
kamor je prišel tudi bavarski vojvoda. Ondu so Tasila tožili njegovi
velikaši, ker je bil prelomil prisege in se zavezal s poganskimi Obri.
Zarad tega so ga obsodili jednoglasno k smrti ; vender Karol, zado-
voljen, ée spravi bavarskega vojvodo samo iz njegove dežele, polajšal
je obsodbo in mu dovolil iti v samostan. Tudi je bilo iz dežele pre-
gnanili nekoliko Bavarcev, ker so stali na Tasilovi stráni. Karol sam
je šel na Bavarsko, tam uredil deželno upravo in postavil namesto
prejšnjega vojvode več grófov. Na ta način prišlo je 1. 788. Bavarsko
neposredno pod oblast Frankov in z' Bavarskim tudi veci n a slo-
ve n s k i h p o k r aj i n , namreč Slovenci na Koroškem, v Pustriški
dolini in na gornjem Avstrijskeni (Ann. Einh. a. 788; Ann. Lauriss.
a. 788, M. G, S. L). Slovenci stanujoči v Panoniji bili so še takrat
pokorni Obrom.
V dokaz, da je Karol Veliki v tem času postal gospod na
gornjem Avstrijskem, slúži nam lahko to, da je 1. 791. potrdil pisanje,
s katerim je bil Tasilo, kakor smo že omenili, daroval samostanu v
Kremsmúnstru več slovenskih vasij in družin (Linliart, Versuch einer
Gescli. v. Krain, II, 171, opaz.).
Ko je Karol postal gospod na Bavarskem in si pridobil velik
del slovenskih pokrajin, bila je njegova skrb, da je ukrotil tudi divje
Obré ali A vare. Kolikor nam je znano, imel je že 1. 782. z Obri
opraviti, ker takrat so prišli njih poslanci na Saksonsko h kralju,
ko se je ravno mudil pri izviru reke Lippe. Poslance sta poslala
kakan (Caganus) in jugur (Jugurrus), ki sta imela pri Obrih naj-
višjo oblast. V nasledujem letu (783) prišli so Obri do reke Aniže, ne
da bi se bil vnel kak boj. L. 788. hoteli so priti na Bavarsko,
da bi bili pomagali Tasilu in tako izpolnili svojo obljubo, a ta takrat
že ni imel več oblasti v svoji deželi. Obri so prišli le do reke Ipuše
34
630 Ďr. Fr. Kos : Slovencl za Karola Velikegä.
(Ips) na spodnjera Avstrijskem in bili tam tepeni. Ko so ponovili
boj, godilo se jim ni nič bolje kot prvikrat. Drug oddelek Obrov
grmel je v istem času iz spodnje Panonije skozi pokrajine ob Dravi
in Savi v Furianijo, kjer jih je Pipin, sin Karola Velikegä, premagal
in zapodil nazaj (Ann. Einh. a. 788 ; Ann. Lauriss. a. 788 ; Ann. Fuld,
a. 788, M. G. S. L).
Obré in Bavarce ločila je takrat. reka Aniža. Ravnokar našteti
boji so pač Obré nekoliko ponižali, nikakor pa ne po želji frankov-
skega kralja popolnoma nkrotili in uničili in zato je bilo treba na-
daljevati krvavo vojsko.
L. 790. prišli so oberski poslanci b Karolu v Worms in nato
je poslal tudi frankovski kralj svoje k Obrom. Prej ko ne so hoteli na
natanko določiti meje med obersko in frankovsko državo, a boji pri-
hodnjega leta nam kažejo, da je bilo dogovarjanje brez vspeha.
Ker Karol Veliki ni mogel svojih zahtevanj od Obrov doseči
po mirnem potu, sklenil je pričeti boj, kar seje tudi 1. 791. zgodilo.
V Regensburgu na Bavarskem zbiral je iz vseli svojih pokrajin vojake.
med katerimi je bilo tudi mnogo Slovanov (Ann. Alamann. a. 790,
M. G. S. L). Jeden del armáde vodil je sam na južni stráni Dunava,
drugi oddelek pod vodstvom grófov Teodorika in Meginfrieda šel je
dalje po njenem severnem bregu, po reki sami pa so plavale ladje,
napolnjene z živežem in drugimi potrebnimi rečmi. Prvikrat je po-
stavil kralj svoj tábor pri Aniži, tedaj na meji bavarske in oberske
dežele. Tam ostane Karolova vojska tri dni- in prosi božjega blago-
slova srečnemu izidu. Potem gre dalje proti vzhodu. Ko Obri zagle-
dajo tako množico sovražnikov na obeh bregovili reke, upade jim
sree, popusté svoja utrjena mesta ob reki Kampu in na Kumbergu ter
začnó bežati. Kumberg je najbržé denašnji Kaumberg pri Kímigs-
stättenu blizo Tullna. (Gl. Mon. Germ. SS. I, p. 17G, 177, opaz.)
Frankovska vojska pa se je pomikala brez izgube dalje in kmalu
je prišel Karol med potjo pleneč, požigajoč, pokončujoč in moreč v
Panonijo do izliva Rabe v Dunav, kjer se je nekoliko čaša mudil.
Ostal je vsega skupaj 52 dnij v deželi Obrov in se vrnil potem z
neízmernim plenom, vodeč s seboj ne.številno množico ujetih mož,
žen in otrok čez Sobotico (Stein am Anger) nazaj na Bavarsko v
Regensburg. Izgubil je Karol v tej vojski jako malo vojakov, le neka
živin.ska bolezen pobrala mu je toliko konj, da jih je komaj deseti
del prišlo zopet nazaj (Ann. Finh. a. 791 ; Ann. Lanroslinm. 791 ;
Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. 531
Ann. Alamaiin. a. 7HU-, Fukl. a. 791 ; Poeta Saxo, lib. III, a. 791, M.
G. S. I; Ann. Xantes. a. 791, M. G. S. ÍL).
Istega leta šel je tudi Karolov sin Pipin s svojo vojsko s Fur-
lanskega cez Slovensko na Obré, premagal jih, njih zemlje pustošil
in se potem vrnil zopet nazaj (Miiehar, Gesch. d. Steierm. VI, 199.).
V naslednjih letih je Karol še zmerom mislil na boj z Obri.
Zarad tega je ostal do poletja 793. v Regensburgu na Bavarskera
in delal pripravje za novo vojsko, kajti vzel je bil Obrom 1. 791. le
jeden del, njih glavna trdnjava med Diinavom in Tiso pa je stala .še
ravno takó, kako poprej. Dal je napraviti 1. 782. most cez Dunav
na Bavarskem, da bi laglje spravil svoje trume na drugo strán. Imel
je v tem času tudi dovolj druzega posla, ker treba mu je bilo urediti
cerkvene zadeve, kar se je pri nekej sinodi v Regensburgu zgodilo;
moral je odstraniti zaroto svojega siná Pipina in nekaterih dnizih
nezadovoljnežev, kar se mu je tudi posrečilo. Zraven vsega tega pa
je dobil vest, da so se Saksonci zopet spuntali in še celo poslance
poslali k Obrom, da bi se ti znova vzdignili. Prisiljen je bil tedaj
posiati nekoliko vojske tudi na Saksonsko (Ann. Lauresham. a. 792;
Chron. Moissiac. a. 792. M. G. S. L).
Leta 793. hotel je kralj vojsko z Obri nadaljevati in Panoníjo
podvreči popolnoma ; ko se mu je pa naznanilo, da so njegove trume
in njih poveljnika, grófa Teodorika, Saksonci napadli in pobili, sklenil
je Obré še nekoliko čaša pustiti pri miru.
Prihodnjp leto bilo je sklenjeno, da se Obri potolčejo za vselej.
(Muchar, Gesch. d. Steierm. IV. str. 200.), Ta nakana ustrašila je prej
ko ne jeden del Obrov, kajti prišli so 1. 795. oberski poslanci od
Tuduna h Karolu v Lúneburg, obetajoči, da se hočejo podati in po-stati
kristijani. Tudun ni bil glavar ali kakan Obrov, temveč le jeden
izmed velikašev, in poslal je na svojo roko poslance k-frankovskemu
kralju. V tistem času se je bila že zelo zmanjšala nekdanja
moč Obrov in .posamezni velikaši, med njimi tudi Tudun, bili so
skoríij popoloma samostojni (Diimraler, Súdostl. Marken, Archiv f.
Kunde osterr. Gesch. X. str. 5.).
Ze nasleduje leto prišel je Tudun in ž njim precej veliká množica
Obrov h Karolu v Aachen, kakor so bili obljubili poslanci prejšnje
leto, dal se ondu s svojimi Ijudmi krstiti, prisegel zvestobo in se
vrnil potem z bogatimi darili zopet v svojo domovino, kjer pa je
kmalu pozabil svojih obetanj. (Ann. Einh. a. 796; Ann. Juvav.
34*
532 Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
maj. a. 796 ; Ann. Laurissen. a. 790 ; Ann. Fuld. a. 790 ; Poeta Saxo, lil,
p. 796, v. 42 sg., M. G. S. L).
Vender Tudun in drugi, ki so prejeli sv. krst in bili pripravljoni
podvreči se vrhovni oblasti Frankov, zastopali so le peščico Obrov,
večina je bila za staro svobodo in zoper novo vero in ravno proti
tej bilo je treba se še dalje vojskovati. Ker pa niso bili Obri med
sabo jedini, boj ž njimi, ki se je 1. 790. zopet pričel, ni bil težak
(Ann. Laurissens. a. 790, M. G. S. L). Slovenski vojvoda Voj n im i r
in furlanski Erik ali Henrik peljala sta svoje čete zoper Obré.
(Ann. Tiliani, a. 796 (797); Ann. Laurissens. a 790, M. G. S. I;
Annalista Saxo, a. 796 Eccardi Corp. liist. L) Z združeno močjo
vzela sta v kratkem času brez posebnih težav njili glavno trdnjavo
med Tiso in Dunavom, katero so imenovali Franki zarad njene
zunanje podobe „ring". Bila je velikánska ograja, sestavljena iz devet
koncentričnih, po dvajset komolcev visokih in ravno tako širokiU
krogov, narejenih iz drevesnih debel, kamna in ilovice in tako veliká,
da je obsegala vec vasij. V sredi telí krogov nakopičeni so bili
neizmerni zakladi, kamor so jih spravljali Obri skozi vec kot dvesto
let. Trdnjavo obersko je razdrla in razrušila frankovsko-slovenska
vojska, základe pa je poslal furlanski vojvoda Karolu v Aaclien.
Nekoliko tega bogastva podaril je kralj rimskemu papežu, nekaj
cerkvam in samostanom, drugo pa razdelil med svoje zveste služab-
nike (Ann. Einh. a. 796: Ann. Tiliani, 796 (797); Poeta Saxo, III,
a. 796, M. G. S. L). Obri so se morali podati in obljubiti pokorščino.
(Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 9).)
Se tisto leto poslal je Karol svojega siná Pipina na čelu Lango-
bardov in Bavarcev na Obré, da bi si še bolj osvojil panónske
pokrajine. Ko je prišel Pipin onstran Dunava blizu Ti.se na mesto
podrtega „ringa", obljubili so Obri v drugič zvestobo frankovskemu
kralju, kar je Pipin tudi poročil svojemu očetu na Saksonsko. (Ann.
Einh. a. 796; Ann. Lauresliam. a. 796, M. G. S. I.) Potem je šel
v spodnjo Panonijo med Rabo in Dravo v okolico Blatnega jezera
in tam določil, da naj solnograški škof Arno skrbi za pokristijanjenje
tam stanujočih Slovanov in Obrov (Conv. Bag. et Carant., M. G.
S. XI, p. 9.). Potem se je vrnil v Aachen in prinesel s seboj iz Panonije
ostanke nekdanjega velikega zakladá, (Ann. Einh. a. 796 ; Poeta
Saxo, III, a. 796 ; Ann. Lauresham. a. 796, M. G. S. I.)
Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 533
Vender boji z Obri še niso bili končani popolnoma. Bere se
namreč o Pipiim, da je pustošil 1. 797. s pomočjo Bavarcev in Lango-
bardov zemljo Slovensko, o Eriku pa, da je s svojimi Franki in Lango-
bardi premagal Vandala in si podvrgel njih deželo (Ann. Alaman.
a. 797; Ann. Guelferbyt. a. 797, M. G. S. L), Vandali tukaj niso drugo
Ijudstvo kot Obri; tudi si ne moremo misliti, da bi Pipin plenil
zemljo tistih Slovencev, ki so pomagali Frankom vojevati se z Obri,
temveč one slovenské pokraj ine, ki so bile do zadnjega čaša pod
oblastjo Obrov. Iz tega lehko sklepamo, da je bil jeden del Slovencev
takrat pokoren Obrom, drugi pa ne. Kar pa se tiče Obrov samih,
reče se lehko o njih, da so želeli nekateri na však način sprijazniti
se s frankovskim kraljem, kar nam svedočijo večkratne pošiljatve
zaupnih mož do Karola, o eemer pa nasprotna stránka ni hotela
ničesar slišatí.
Meseca novembra 1. 797. pri.šli so zopet poslanci znova pre-
maganih Obrov h kralju frankovskemu v njegov tábor v Herstelle
pri Weseri, prinesli mu bogatih darov in obljubili pokorščino. (Ann.
Äaurissens. a. 797 ; Ann. Tiliani, 797 (798), M. G. S. I.) A kmalu so
besedo prelomili, kajti vzdignili so se prihodnje leto zopet, (Ann.
Alam. a. 798, M. G. S. I.)
Za gospodarja v pokrajinah, katere so Franki vzeli Obrom,
namreč v tako zvani Avariji med Anižo in Rabo in v Panoniji do
Dravé postavil je Karol Veliki (najbrže 1. 796.) svojega sváka grófa
Gerolda, kateremu vender ni bilo dano dolgo ča.sa nadomestovati
kralja v omenjenih krajih. L. 799. zbrali so se zopet Obri in Gerold
je peljal svojo vojsko proti njim, pa bil je uredujé svoje trume
in pripravljaje se k boju z dvema drugima umorjen. Ne ve se, kdo
je bil morilec, morebiti kak Ober ali pa kak nezadovoljen frankovsk
vojak. (Ann. Einh. a. 799 ; Ann. Augiens. a. 799 ; Poeta, Saxo, a. 799,
M. G. S. I; Einh. Vitá Karoli M. e. 13, M. G. S. II.)
V naslednjih letih bilo je še nekoliko majhnih bojev z Obri.
Leta 802. bili so Geroldov naslednik, Gotram, potem Kadalok
in drugi ubiti najbrže pri Kiseku (Giins), kakor nam neki letopisec
pripoveduje. (Ann. st. Eramerammi Ratisp. maj. a. 802, M. G. S. I, kjer
stoji ad castellum Guntionis.) Morebiti so jih Obri umorili. Káže se,
da so bili Obri popolnoma podvrženi še le 1. 803., ker takrat proti
koncu leta prišli sa zopet njih poslanci v Regensburg in obljubili
Karolu, ki se je takrat zavolj panonskih stvarij mudil na Bavarskem,
534 Dr. Fľ. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
zvestobo in pokorščino. (Ann. Einh. a. 808 ; Ann. Laurissens. min,
a. 803, M. G. S. I.)
Z divjimi Obri je bil tedaj končan boj, v katerera se je prelilo
veliko krvi, pomorilo mnogo Ijiidij in bilo pokončano obersko plem-
stvo. Cele soseske izgubile so svoje nekdanje prebivalce in kraj, kjer
je stala oberska trdnjava, bil je tako razdejan in opustošen, da ni
bilo daleč okrog nobenih človeških bivališc. (Einh. Vitá Karoli M,
c. 13, M. G. S. II; Monachi Sangall. de gest. Karoli M. lib. II, c. 1,
M. G. S. II, p. 748.) Obri so bili tako potolčeni, da so izginili v
kratkem času za vselej in že 1. 822. omenjajo se zadnjikrat v zgo-
dovini. (Ann. Einh. a. 822, M. G. S. I.) Ta boj prinesel je posebno
Frankom veliko koristi, ker dobili so iz Panonije neizmernih základov
in postali takó cez noc bogatini, akoravno se jim ni bilo treba veliko
truditi, ker bojevali so se za njih prid Slovenci, Langobardi in Bavarci
(Conv. Bag. et Carant., M. G. S. XI, p. 7: Franci ac Bagoarii cum
Quarantanis . . . ,). V pokrajinah, kjer so do sedaj prebivali Obri,
začeli so se širiti Slovani in potiskati svoje nekdanje tlačitelje zmerom
bolj v kot. (Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XT, p. 9.) Že 1. 805. obrne
se oberski poglavar, ki se je pri krstu imenoval Teodor, do Karol^
Velikega v Aachen in ga prosi, da bi dal njemu in njegovemu Ijud-
stvu novih bivališc pri Nežiderskem jezeru med Sobotico in Dunavom
v gornji Panoniji, ker v dosedanji domačiji delali so mu Slovani preveč
sitnosti in nepokoja. Karol je Teodora prijazno vzprejel in mu spolnil
prošnjo. Bogato obdarovan vrnil se je ta k svojemtí Ijudstvu in kmalu
potem umri. Njegov naslednik bil je Abrahám, ki se je dal krstiti
21. sept. 805. pri reki „Fischa" blizu Dunaja (Ann. Juvav. maj. a. 805,
M. G. S. I; Ann. st. Emmeram. Ratisp. maj., M. G. S. I,). Tudi sedaj
ni bilo konca razprtijam v Panoniji in 1. 811. poslal je Karol celo
vojsko tjakaj, da bi pomirila Slovane in Obré. Po želji frankovskih
poveljnikov poslali so Obri svojega kakana in ž njim tudi Tuduna,
Slovani ob Dunavu pa svoje knez'e h Karolu v Aachen, ki naj bi
uravnal večletne prepire. (Ann. Einh. a. 811 ; Ann. Fuld. a. 811 ; M.
G. S. I; Annalista Saxo, Eccardi Corp. hist. L).
(Dalje prihodnjič.)
Slovenskí Faiist.
Spisal S. Rutar.
azvoj pravljic, piipovedij in narodnih pesnij je pri vseh arijskih
Ijudstvih jednak in njili jedro podobno si je pri vseh teh
narodili. Kar je splošno človeško, to se povsodi ponavlja, le
lokálna prevlaka se izpreminja. Zato lehko trdimo, da so pravljice,
pripovedi in pesni skupen umotvor vsega človeštva, v katerem se
izgubljajo národne in plemenske posebnosti človeškega dúha (E.
Tylor, Anfiinge der Cultur). Zaradi tega imamo toliko anologij v
slovanskera, romanskem in gernianskem tradicijonalnem slovstvu ; zaradi
tega se nahaja toliko mednarodnih ali vzajemnih pesniških snovij.
Napatno bi bilo misliti, da so se te národne snovi razširile od jednega
národa k drugomu ; nasprotno, one dokazujejo, da si je bilo prvotno
mišljenje vseh Arijcev podobno, in da so torej oni med seboj sorodna
Ijudstva.
Tako je n. pr. Grinim dokázal, da í^o jiravljica o P oly pliemu
ne nahaja samo pri Grkih, nego tudi pri Slovanih, Romanih in
Germanih, da celo pri Fincih, Tíitarih, Arabih (Die Polyphemsage,
Berlin 1857). — Tako imajo tudi Srbje in Hrvatje svojega Odiseja v
osobi Stojana Jankovic'a, „vojvode Moriakov", ki se je 1. 1683.
do 1699. za Benečane neprenehoma bojeval s Turki. Iz sinjske okolice
in Like podil se je globoko v Tarčijo in strašil dednega neprijatelja
krščanstvu. Njegov značaj v srbskih narodnih pesnih podoben je
popolnem Odisejevemu, zlasti glede hrabrosti, moci in zvitosti. Kakor
Horaklej kidal je tudi Jankovic vse leto gnoj Turčinu iz hlevov.
(Vidakovic, Die freiwillige Tiieilnahme der Serben und Kroaten an
den vier letzten osterreichisch-tiirkischen Kriegen, Wien 1854.)
Ali da preidem na Slovence. móram omeniti, da imamo tudi
mi pripovedij in pravljic popolnem sličnih jednakemu blagu drugih
národov. V legendi o sv. Andrej i (Slov. Glasnik IV. 7 o) se pripoveda,
iHi se je moral ta za storjen greh sežgati na grmadi, da je pa njegovo
osi;čje celo ostalo. Slučajno pokúsi od tega mlada deklica in v hipu
zanese novega Andreja. Tako se bode po Zoroastrovem náuku čistá
536 S. Rutar : Slovenskí Faust.
devica, hči pobožnih puščavnikov, kopala v svetera jezeru „Kancu"
in od semena Zoroastrovega, ležečega v jezeru, spočela iránske od-
rešenike Ošederbama, Ošedermaha in Sosioša.
V Novicah (18G2, list 22) nabaja se legenda o sv. Matiji, ki
je mnogo podobná grški pripovedi o Ojdipii. Sv. Matiji so bile
rojenice narekle, da bode očeta in mater ubil. Da bi se to ne zgodilo,
gre daleč na tuje, kjer zeló obogati in se z neko grofico oženi.
Ko gre jedenkrát na lov, prideta ga roditelja obiskat in ker sta bila
utrujena, spravi jih grofica v svojo zakonsko posteljo. Na lovu zve
Matija, „da pri njegovi ženi drugi ležé." Vrne se razkaeen domov
in ko nájde v zakonski postelji dva ležati, odseka jima glave, ne da
bi se bil poprej prepričal, kdo sta.
Tudi snov Fausta je Slovencem znana. Na Tolminskem (zlasti
v Drežnici) se pripoveduje, da je nekdaj študent iz Trente pod Tri-
glavom v Vidmu v šolo hodil. Kakor navadno delajo kmetski starši,
tako so tudi Trentarji nosili svojemu sinú kruh in živež od doma v
Videm. Ali po zimi padlo je v Trenti toliko snega, da so bile vse
hiše zakidane in da ni mogel nihče od doma. Trentarski študent je
v Vidmu neizrečeno strádal in v največji šili zapisal se je hudiču,
da mu je ta denarja prinesel. Ker pa je bilo to za dušo zelo nevarno,
obrne se trentarski študent do sv. Šembilje (Sibilla) in jo vpraša za
svet, kaj mu je storiti. Ta ga je naučila, kako naj se budiča odkriža,
in podeli mu celo dar prerokovanja. Študent stori po nasvetu in
hudič mu ni mogel nič več škodovati. Vender zaradi svojega greha
ni smel duhoven postati in maše brati.
Od Šembilje dobljeni dar je trentarski študent tudi rabil in pre-
rokoval, da pridejo jedenkrát od solnčnega zahoda divji vojaki s kozlovo
brado in da bodo vso soško dolino tako oplenili in opustošili, da ne
bode moci najti kravjega repa od Predela do Gorice. Vse raože od-
peljejo ti vojaki s seboj, tako da jih na Tolminskem samo toliko
ostane, da se lehko vsi skupaj v senci jednega oreha zberó. Žene
bodo tako želele mož, da bodo od gore do gore letale, ker .se jim
bode zdelo, da tam moška suknja leži. Ali kadar pridejo na omenjeno
mesto, ne najdejo druzega nego „trhlén štor."
To prerokovanje nanášalo se je báje na Francoze, ki so v
letih 171)7, 1805 in 1809 — 1813 tudi na Tolminskem gospodarili.
T^^^^^-^r^^^iS^i^^á^^^á^^^^^^áÄí.i
^ m i: m m m >»< m im fit «^ "im ||( >K' 'i%( ^jgfT^^ŕ ^)mw(yW~^m( )§('"',*(' J
Tiberius Pannonicus.
Spisal dľ. Ivan Tavčar.
(Konec.)
m.
teiu je umiral Crispinus. Krátko pred smrtjo povriiila se mu
JJIje popolná zavest in strašno mu stanje \TÍnilo se mu je z
vso svojo grozovitostjo v trpečo dušo. Iž praznega želodca
l)a so se mu izvijale srdite múke, da je ječé vzdihni] :
„Bogovi so me zapustili! A najhuje je, da móram lačen poginiti!"
Tedaj se je spomnil tudi svoje hčere, ki jo je bil palinil od" sebe.
Nekdaj mu je bila povedala, da je zapustila staré bogove, da ne
veraje niti v Jova, niti v zmagonosno njega hčer. neskončno Minervo,
temveč da se je udala novi veri, pritrošeni iz umazané Judeje.
„Cemu bi se jej srdil?" šepetal je Crispinus, „Jova moč mi
noče pomagati! In v smrtnem trenutku spé mi vsi olimpiški bogovil"
V tistem hipu priliitela je ženská čez trg, obstala pred palačo
ter se pazljivo ozirala okrog. Prišla je tudi k njemu, ki je v kótu
kopernel, — in jokaje padla tik njega na tlak. Bila je hči njegova,
Evlalija. ki je po znancili bila zvedela usodo svojega očeta.
-Daj mi piti!" prosil je Cri.spinus, ko sta se bila zavedla od
sreče zopetnega svidenja. Prinesla mu je vode od bližnjega vodometa.
In pil je. kakor pije jeleň v razbeljeni puščavi.
sPoglej, Evlalija, kako re^nio móram poginiti, jaz, rímski držav-
Ijan! Pokončal me je Neron, o katerem euješ po našili svetiščih, da
je velik Ijubljenec bogovom na Olimpu! Ta hudobnež! A mene
sovražijo Tavno isti bogovi ! Malo so vredni taki bogovi ! Tvoj bog,
pristiivil je tiho, imá boljše srce od Jova olimpiškega : pripeljal je tebe
k meni, da si mi tolažba v mojih bolečinah!"
Tedaj mu je prieela pripovedovati o boljšem posmrtneín življenji,
in o neskonení Ijubezni jedinega Boga, ki je kri prelival na gori
Golgati! In žarek milosti tega večnega bitja prešinil je starcu srce,
da je hotel verovati.
538 Dl-. I. Tavčar : Tiborius Pannonicus.
„In Neron bode vržen v večni ogenj?"
„„Y večni ogenj !""
„Stari bogovi pa bi ga poklicali v Olimp! Evlalija, tvoj bog
je tiidi moj. Verujem pa, da me zavrgel ne bodo, ker tolko, toliko
trpim!"
Takrat pričela ga je zapuščati zavest. In Evlalija prinesla je
vode življenja, ter mu jo izlila na vročo glavo.
„Kopljem se v hladni vodi, obdajajo me bistri valovi, in solnce
sveti na jasnem obnebji. In zopet sem zdrav in bojne trume našega
Boga spremljajo me v nebeško zarjo ! In rudečih rož je poln vrt, in
kakor imperátor sem, sedee na triumfalnem vozu ! In sedaj se od-
pirajo vráta ; velikansko, večno, in na zlatih oblakih plujom skozi
nje, ter med zelenjem in cvetjem zaspim — tako — sladko!"
Tako je umri Crispinus !
IV.
Pozno v noci končal je Neron svoje gostovanje. Vstal je ter
vina polnim gostom ukázal, naj gredo ž njim.
„Znano vam je, kviriti, vpil je, da so se iz Judeje oglasili
preroki krivé vere, ki hočejo iz Olimpa spoditi večne naše bogove, ki
hočejo še celo imperatorski moj stôl v prali razdrobiti!"
„„Caesar Avguste, udari jih z močno svojo pestjo, da se bodo
zvijali, kakor se zvija črv pod sandáli!""
Tegelinus, ki je izpregovoril te besede, dodal je še, obrnivši se
k tovarišem:
„Kdo naj bi vzel Caesarju Avgustu imperatorsko oblast! Ce se
združi vsa zemlja, ne mogla bi tega!"
Delal se je, kakor bi govoril to samo svojim prijateljem, tako
da bi ga ne čul imperátor. AU govoril je glasno, da ga je moral
čuti tudi Neron.
„Kaj pravi5, Tegeline," oglasil se je sei\ator Pansa. „kaj praviš:
vsa zemlja! Ce bi se s:im Jov, na Ossi večni gospodar. združil z
železnim Martom, ne mogla bi tega!"
Tudi ta je govoril tako glasno, da ga je čul imperátor. Tege-
linus pa ga je práv strupeno pogledal. ker ni Ijiibil tistili, ki so ga
v prilizovanji prekositi skúšali.
Neronu je v istem hipu tolsti obraz prešiiiilo budobno sovraštvo
in zakričal je:
Dr. I. TaEvčar: Tiboms Paimonicus. 539
„Da, Tegeline, vzdignil bodem svojo pest, ter jih stri kakor
črva! Denes pa vam bodem posvetil s svetilnicami, kakor jih to
starodávne mesto še nikdar ni gledalo!"
Peljal jih je na vrt, ležeč za cesarsko palačo. Na nebu sijala
je izmed temnih oblakov bieda luna, ter obsevala visoka drevesa, da
so napravljala dolge sence, padajoče po vrtnih gredicah. í^d palačo
nakupičilo se je bilo črnih oblakov v mogočno gručo. ki je imela
podobo velikega zmaja.
„Grlejte vam nebeškega zmaja, \'pil je Neron, moja podoba!"
Stopili so na povišano, nekaki terasi jednako mesto. Pod njimi
se je razprostiral pian, in v prvem hipu videla se je gola gneča
vojaščine, s štrleeimi sulicami in svetlimi čeladami. Ko pa so očetje
senatorji bolj pazljivo pogledali po prostoru, opazili sa dve dolgi
vrsti kolcev, na katerih so bile privezane nekake slamnate kepe.
Sedaj pa sedaj se je taká slamnata masa premakniti skúšala, in
če je surov vojak s kopjem sunil v njo. pokazala se je na slami
rudeča kril
Tedaj je stopil pred imperatorja centurio ter povedal, da je
še nekdo tu, ki ni med tistimi, kóji so v smrt doloeeni. Z začu-
denjem čul je Caesar, da se je med potem pridružila jetnikom
mlada deklica, ki hoče sedaj po vsej šili, da bi jo peljali v smrt.
„Zgôdi se jej volja!" dejal je s hudobnim smehom. Potem pa
je dostavil mrzlo: „Pripelji jo sem!" Trepetaje stopila je Evlalija pred
imperatorja in pijano njega druhal. Kri jej je zalila mehko lice. Začule
so se umazané opazke, združené s hripovim smehom. Sam imperátor
dejal je zaničljivo : „To je pretanko in prešibko! Ce hoče umreti.
patres conseripti, naj umrje!"
In že je hotel ukazati, da bi jo vlekli na morišče, ko je stopil
pred njega tribún Tiberius.
„Caesar Avguste! vzkliknil je, pusti jo meni ! Ze dávno jo Ijubim !"
Napravil se mu je tenak smeh okrog ustnic, potem pa je izpre-
govoľil : „Bogovil če ti jo všeč, tribún, vzemi jol" In obrniv.ši sa k
dľužbi dostavil je imperátor: „Barbar pač nikdar ne zataji slabega
svojega ukusa!"
Evlalija stopala je nehoté za tribunora, ki-jo je odpeljal iz
gneče. Tik debelega drevesa sta obstala. Treslo se jt^j je telo. in ni
si upala dvigniti očesa k njemu, ki je ravno kar očitno povedal, da
jo Ijubi. Ali že pred imperatorjem ga je bila spoznala. Živila se je
540 Dr. I. Tavčar : Tiberius Pannonicus.
nekdaj s tem, da je prodajala cvetice po mestu. Tedaj je rumenolasi
tľibiin lazil za njo, kupoval njeno cvetje, ter jej hvalil tudi cvetoči
obľazek. Bála se je pregrešne Ijubezni ter se preselila v drugi od-
delek mesta, kjer je skrita ostala pred njim. Sedaj pa sta stala
molčé na mestu, in tudi tribún ni dobil poguma, da bi izpregovoril
prvo besedo.
V tistem hipu zažarilo se je med drevesi, ondu pred impera-
toľjevo družbo plapoleli so ognjeni jeziki, kakor bi švigali iz zemlje.
O grozovitem pogledu okaraenela je surová družba, da je molčeč
in strmeč ozirala se po prvih krščanskih mučenikih. Ti pa, ki so
umirali v ognja plamenih, molili so k svojemu Bogu, in iz stotero
ust se je oglasilo: „Páter ňoster, qui es in coelis!"
A ta molitev, pričetkom močna kakor grom, postajala je sla-
bejša in slabejša, dokler se konečno ni skrčila v jeden slaboten glas.
ki je vzdilioval iz plameňa: „Patér noster, qui es in coelis!"
Také svetilnice prižgal je imperátor Neron svojim gostom, ko
so v pozni noci zapuščali njegovo palačo!
Evlalija se je solzila ter ihtela: „Moja dolžnost je bila, da sem
umrla ž njimi."
„„Cemu hočeš umreti? izpregovoril je Tiborus strastno, „poglej,
od tedaj spomínam se te v Ijubezni, ko sem kúpil prvi cvet pri
tebi. Že tedaj rodil se je sklep v meni, da bodem samo v tvoji družbi
zapustil to mesto ! "
Sramovala se je práv močno ter mu tilio odgovorila: „Moj
Bog mi ne dopušča, da bi te Ijubila!"
Kdo je ustvaril zemljo?" vprašal je.
„„Bog!"" odgovorila je hitro.
„No vidiš, če je torej tvoj Bog ustvaril zemljo, ustvaril je
tudi mene in tebe. In zatorej pravim, da tudi tvoj Bog Ijubezen
dopušča ! "
„In moji bogovi jo tudi dopuščujo, nadaljoval je kipeče. Pojdi
z mano, Evlalija! Ti ne poznáš prekrásne Panonije. in ne mogočne
Savo, ki moci s svojimi valcívi panónska poljžl in zelene travniko.
Ondu, kjer udarja naša reka ob znožje nebokipečili snežnikov, katerih
vrliovi nikdar ne izgubé belé odeje, odpira se med zeleno gorovje
domača moja dolina. Stoletni gozdovi razširjajo se po gorskih planinah,
Dr. I. TavCar: Tibciius Pannonicus. 541
v spnci pod košatimi vrliovi bega vitka srna in jeleň hitronožni
ftrmogkívi cez prepade. V srdii lomi tur debla mnogoletna ; ob veji
tišči se ris s svetlimi očesi in okorni medved valja se po resji! Nad
vsemi pa gospoduje naša pušica, ki pere ostrino svojo v krvi dan
za dnevom ! Evlalija, v te kraje pojdi z mano ! Y nižavi vre ti
voda, peneč se drvi po strugi, založeni s skalovjem starodavnim.
V dníi pa se vlačijo težke ribe, pluskajo za plenom ter obračajo
tľobulie bele okrog skalin! Sredi gozdov, pod Blegašem z zelenim
vrhom leži ravnina, in v ravnini tej dvor starih mi roditeljev.
Vzpomladi obdaje ga cvetje češnjevo in v polletji valovi rumene
pšenice! Stará pa vzdihujeta noc in dan po meni, in bogovi znajo,
živita li še, ali ne ? Ce pa jili pokriva zemlja, težko sta iimrla ! Ali
če živita, vzprejela te bodeta z radostjo, z radostjo te vzprejela bode
tudi stoglavna njiju družina!"
„„Ali jaz ne verujem v bogove vaše!"" odgovorila je tiho.
„Mi nismo Germani, dejal je ponosno, pri nas si prosto volimo
vero in bogove!"
Plamteče svoje oko obrnila je proti njemu. Dolgo ga je gledala,
in ko je luna predrla oblake, opazil je roso pod njenimi trepalnicami.
Ocividno borila, je boj v svoji duši, ali konečno je zakopernela:
„Ne morem, ne smem ! Moja dolžnost je umreti!"
V tistem hipu izvila se je iz téme visoka, črna podoba. Y
luninem svitu zablišcala se je gola glava, ki je nosila samo vrhu čela
mogočeji šop las. Po svetem obrazu razlita je bila milinä Ijubezen.
Evlalija se je zgrudila na tla ter vzdihnila: „Odpusti, .s'veti učitelj !"
Takoj se je sklonil k njej, dvignil jo od zemlje ter izpregovoril
z mehkim glasom : „Živi, veruj in Ijubi!"
Neskončna radost je prekipela v dekletu, in ko jo je.oni peljal
proti Tiberu, zgrudila se je tému v naročaj, ter jokala polna sreče
in ve.selja. Prouzročitelj vse te sreče pa je izginil v noci. Bil je sveti
apostel, kojega nasledniki so pozneje na razvalinah imperatorskega
sedeža vládali vesoljni svet!
Drugi dan privolil je Neron, da se je smel Tiberius povrniti
v svojo domovine. Z njim je šla tudi Evlalija. Potem pa sta izginila
v valovih zgodovinskih.
Pač pa se pripoveduje, da so prvi oznanovalci svete vere v
Panoniji že dobili malo vrno družbo, o kateri se ni vedelo, kdaj
je nastala. Morda sta Evlalija in Tiberius v zvezi ž njo? Kdo ve?
Bájke in povesti ô Goijaneih.
Spísal J. Trdina.
10. Divji mož, hostni mož, hostnik.
(Konce.)
|od Lukenj slíim grádom nahaja se jazbina s prostorno otlino
in lepim kapcem, katero hodijo gledat no le gospoda, ampak tudi
bližnji vaščani. V toj jami je prebival divji mož, ki je gostom k.aj
rad upihal luč ali pa jim še drngače kaj ponagajal. Neko nedeljo
prosili sta grajščaka dve lepi deklici, Kresetova Katra in njena pri-
jateľjica Lenka, da bi smeli iti v jazbino. Prosili sta ga zgolj iz pri-
Ijndnosfi, ker dovoljenja práv za práv ni bilo treba. Prijazni gospod
jima jo prošnjo iz srca rad uslišal in se potem četrt nre práv prijazno
ž njima pomenkoval. Po krščanskem nanku sta šli v jamo in sta
vzeli s seboj, da bi bili brez skrbi, blagosloyljeno svečo. Katra je
svotila in korakala naprej. Komaj sta začeli ogledovati in oti])avati
bleščeei kapec, stopi iz stranske jame divji mož in svečo upihne.
Bil je visoke rasti brez brade, oblečen po lovsko in jako podoben
g ľ a j s k e m n gospod u. Lenka je pobegnila precej, ko se je prikázal
in dospela srečno iz jazbino na pian. Katra je prišla za njo še lo
cez pol ure, češ, da je v temi pravo pot zgrešila. O divjem moži je
pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej izpustil, ko se je prekrižala in
začela moliti. Práv čudno pa so je zdelo Ijudem, da si je kapila še
tisti tedon v Novem Mostu novo, lopo in drago obleko. Povpraševali
so se v čudu, kje je dobila denár? Cez nekaj raesecev pa se je raz-
glasila o njej novica, kakeršne prečinska župa še nikoli ni čula: da
zahaja k divjemu možn in d a n i več sama. Nastal je tak líruji,
kakor da bi se bil punt vnel. Katra se umakno obci razdraženosti
v Ljubljano. Cez pol leta se vrne zdravá, čvrsta in cvetoča; tako
lepa še ni bila nikoli. Celo tercijalke so migale z rámami in govorile
potolažene: obsodili smo joprehudo; taká znamenja ne lažejo: Katra
je postená.
J. Trdina: Bájke in povesti o Qorjancih. 543
Kfľ je izročil Kreše gospodarstvo sinú, šla je kmalu od doma
in si dobila službo v Lukenjskem grádu. Izpolnovala je svoje dol-
žnosti tako zdušno in skrbno, da se je gospodi brž prikúpila. Gospa
je ni mogla prehvaliti. O vsaki priliki je zatrdila, da tako dobre
dekle še ni imela. Priporočila jo je svojemu skrbniku in logarju in
on j o je res snubil in se ž njo poročil. Mož je bil že bolj postaren,
ali j ako blag in tudi denaren. Katra je pojedla pri njem več zajcev
in kljunačev, nego so jih njene vrstnice videle. Ob nedeljah in praz-
nikib jo prišumela v cerkev vsa v svili in mrežah. Kadar je prišla
v kremo, posadili so jo povsod na prvo mesto. Gospodje jej niso dejali
nikoli drugače kot: „gospa Kati". Kmetom se je zdela ta čast nekoliko
preveliká, ali toliko so se sčasoma vender le podali, da so jo vikali
„od sebe".
Ker jej Bog ni dal otrok, vzela je za svojo Ijubljansko
siroto, malo Katrieo. Punička jej je bila tako podobná, da bi bil
však tujec prisegel, da je njena hči. Grajska gospa je pa zapažila
še neko drugo podobnost. Ko je Katrieo božala in milovala, kar
ostrmela je, plesnila z rokama in velela: Bog in sv, božji križ, poglejte
no, ta otrok ima za levira ušesom tako znamenje kakor moj gospod,
rudečo zvezdico s petimi žarki, ali ni to eudno? Tudi drugim Ijudem
se je to eudno zdelo, ali ne vsem. Nekateri so se pomenljivo muzali
in si namigavali, češ, mi nismo taki brglezi, da ne bi znali pogoditi,
kako se je vse to naonegávilo. Pametni možje pa so govorili: Misii
se slobodno, kar se hoče. Tudi nam se dozdeva, da ne bi bila brez
„divjega moža" Katra nikoli taká gospa; ali kdo je svetil, da bi jej
niogel kaj dokazati? Tudi za to reč bo najbolje, da poslušamo stari
pregovor: Vsaki pometaj svojo hišo, pa bo povsod snažno! —
Ravno tisti čas je zabajal v Lukenjski grád práv pridno neki prošt
na skrivne veselice, o katerih sem zvedel samo to, da so spadale med
prepovedane. Ta gospod imel je tudi to napako, da je odiral kmete
še skoraj grje nego nemški baróni in grófi. Zahteval je, da mu delajo
tlaeani ne samo brez plače, ampak tudi na vso moč pridno in z
veseljem! Ce mu je hlapec koga ovadil, da je nemaren, ukázal je
vseíej : Namažite ga dobro z brezovim oljem ! Te besede so se zdele
vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jili je izustil s sladkim
smeliom in v mehkem idrijskem nareeji, ki se jako lepo pristane
nežnim ženskim, nikakor pa ne trdosrenemu samosilniku.
544 J. Trdina: Bajkc in povesti o Gorjancih.
Te nespodobnosti je divji mož zvedel in ko se je piipeljal prošt
■pozno zvečer do jazbine, zgrabil je kočijo in jo prevrnil. Ali prošt, ki je
mislil drugi dan v grajski'kapeli maševati, imel je pri sebi sveto hostijo.
Vzemši jo v roke zarotil in preklel je divjega moža, ki se z Bogom
ni moge.l boriti in je rjové pobegnil. Od takrat ga ni nihče vec videl,
pa se ne ve, ali je poginil ali pa se preselil v kako drugo jazbino.
Starci se kdaj pa kdaj še zmerom radi spomnijo njega in srečne
Kresetove Katre. Mladina pa imenuje také povesti „prazne marnjo"
in se jim smeje.
Iz krasnega ali mračnega Lukenjskega zakotja premaknimo se
na zeleno in veselo goro, katera se vzdiguje nad cesto, gredočo iz
Soteske v Podturen in je tako neizrečeno bogata z razvalinami, jamami,
strahovi in divjimi možmi. Najlepše stanovanje si je dobil vsakako
tisti hostnik, ki je živel v Rožeški jazbini. V njej se je mogel spre-
hajati, če je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih
podôb, katere je ustvarila kapljajoča voda. Nihce mu ni kalil miru,
dokler se ni domislila soteška pivovarnica, kako dobro bi bilo po
letu spravljati pivo v hladno jamo. Te prazne in kalné pláže se je
divji mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Ce je ta zgodba re.<ínična,
dokazovala bi, da je imel nepokvarjeno grlo in da je pijačo bolje
poznal nego tista gospa, ki je hodila to spivo" pred jazbino pit in
je nekatere kráti celo trdila, da je „izvrstno!" — Za prerasteninii
podrtinami Rožeškega grada'odpira se strahovito brezno, v katerem
bi se skril marsikak slovenski zvonik. V globočini zima m(mda nikoli
ne mine. Na dnu se nahajajo kepe snega in ledena skorja še o kresu.
Glasoviti poštenjak in kmetiški modrec Poglajen (z Riglja pri Toplicah),
ki je učakal do sto let, videl je v megleno jutro, ko je bil še majlien,
v tej prepadini velikána, k i je stal na glavi. Bil je tak dolgíin,
da je trkal z opetnicami oh gornji rob navpičnega škalovja, ki oklepa
brezno v silni višavi onkraj rožeških razvalin. Bil jo uverjen, da je
ta velikán divji mož, druzega mi pa o njem ni nutgfl nič ])ove(lati,
ker se ga je zbal in utekel.
Pol ure od tod je še jedna, ali mnogo raanjša jama. Tudi
v njej je stanoval divji mož, ki ni bil práv velik, tem bolj
pa samogolten. Ko se je zdrsnil gospodarju v prepad vol, planil
je po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Lju<lje so se morali
z njim hudo rovati, predno so mu plen ugrabili. Jeden rog je volu
odlomil in je po noci dostikrat vanj trobil. — Ves drugačou ncuo ta
J. Ticlina: Bajkc in povesti o Gorjancih. 540
krvolok je tlivji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad Loško
Vasjo, četrt ure od Soteske in tri četrti ure od Toplic. Ta del slo-
venské zomlje ni najzadnji za imenitnosti. Griči in hribi se ponašajo
s starinskimi tabori in razsutimi gradovi nemških razbojnikov in
pijancev, Toplice se hvalijo s svojo zdravo, gorko vodo, Krka z raki
in rastočim kameňom, Dvor in Soteska z obrtnostjo, Loška Vas pa
s svojim slavnim, divjim možera, ki se mora imenovati zaradi svoje
oliko, blagodnšnosti in pohknniosti vsakako prvák vseli slovenskí li
hostnikov. Brez njega bi bila ostala ta vas neznana rojakom gotovo
še veliko let, morebiti tudi na vekomaj. Loški divji mož še ni nikomur
nič škodil. Ko je padla pastirju v njegovo jarao krava, ni se hotel
tujega blaga' niti dotakniti. Brez nejevolje je gledal, ko so spustili
človeka po vrvi, ki je žival prevezal, da so jo mogli nazaj potegniti.
Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo ustrašil, Ijudem se niti ne prikazuje.
Družba hostnih mož mu se mrzi, njihove surové veselice ga ne mikajo.
Mirno živi v svoji gorki jami, in da mu se ne bi tožilo, na.šel si je
zvesto, krotko in dobro tovarišico in gospodinjo, ki poje z njim in
Preširnoyo nuno vred : Le celico najno zapriva — prostosti sveta ne
želiva! Že sam zákon ga povzdiguje visoko nad vse liostnike, kajti
se dozdaj za nobenega druzega še ni zvedelo, da bi bil oženjen.
Jazbino zapušča samo jedenkrát v letu, kadar gre kupovat ajdove
moke za — ■ žganjce ! Ce uživa še kaj druzega, ne vem, to pa je
dokazano, da so žganjci njegova vsakdanja in najljubša hrana in
poglavitna radost in tolažba njegovega želodca, srca in življenja. Ker
jili jé tako v slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati
in beliti. Ko mu jih prinese na mizo, ne prisede k njemu, ampak
mu gre brž druge kuhat, ker ga hrepenenje pó tej jedi nikoli ne
mine. Vprašal sem vaščanke, če divja žena ne jé žganjcev in sem
dobil odgovor: Morda jih, ali najijubši je brž ko ne tudi njej —
kafetek! Nu, mislim si, že práv! Bog jej ga blagoslovi! Pridni go-
spodinji se ne sme ta dobrota zavidati, ker jo zaslúži. Loški divji
mož je res da neskončno pohleven in prijazen, ali bi se hudo zmotil,
kdor bi mislil, da mu sme zabavljati brez kázni. Po vi.šavah nad
Loško Vasjo klatil se je kočevsk krošnjar. Ker si ni znal najti druzega
dela, začel je metati v jazbino kamenjé in je izbil divji ženi iz rok
kuhalnicoí Prestrašená pokliee moža, ki plané iz jame in postopača
zgrabi. Da je bil kak domač paglavec, bil bi ga naj brž potrtsel malo
za vlase ali ušesa, dal mu brco in ga zapodil. Ko pa vidí, da mu
35
546
Krilán. Najljubša želja.
je prišel nagajat na clom tuj potepuh, prime ga taká grozna ježa,
da izruje z jedno roko bukev, z drugo skalo in ubogega Kočevarja
tako nemilo zdruzne in premlati, da ni ostalo nič drnzega kakor
kupček krvavih cap in koščic. Ta zgodba pomni se dobro še dan
denašnji. Lani sem se sprehajal neko popoludne po Loški Vaši; pastirji
so gnali ravno na pašo. Na konci vaši stal je mal, dobrovoljen
možiček, ki je ustavljal in sváril žive fante : Varujte, se otroci, in ne
močite v jnzbino kamenja, da ne izbijete divji ženi kuhalnicte iz ir »k !
4r3r->-
Najljubša želja.
bJMa vľtn pod staro liniško
■í) Scdíjo mladónko tri,
Pa lopih mladenek jedna
Družícama govorí:
„Oj, dragi družici moji,
Povejte zvcstó vidvé.
Kaj neki bi zdaj od vsega
Imeli najrajši vé."
Pa reče mladeiika prvá:
„Jaz robec si nov želím,
Oj robec prekrasno písan,
Da glavo ovijem ž njim."
Pa rcče mladenka druga:
„Jaz krílo želím svetlo,
Iz svile iiajmečje tkano,
Spremínjasto práv Icpó/
In rcče mladenka trefja:
„Jaz prstan bi rada zal,
Iz čistega skóvan zláta,
In kameň v njem svetál."
Po vejah na stari hruški
Pa ptiček mi živ skakljá,
Posluša déklice mlade,
Dé drobni jim ptiček ta:
„Oj čujte me dečlc mlade,
Oj čujte me, dočle tri.
Kar ste govoríle zdaj-le.
Goto vo resnica ni.
Oj Ijubši ko robec, kľilo,
Oj Ijubši ko prstan zlat,
In Ijubši ko vsc na svetu —
Zdaj však i I)i mož l)il ndad."
Spoglédajo se mladénke,
Lehkó zarudé vse tri . . .
Kakó, ko bi res le ))ilo,
Kar drobni vam ptič velí?
K ľil ;in.
Knjiga življenja.
547
Knjiga življenja.
>ľpó mi duli na kiijigo zre —
"Življenja mojoga je knjiga!
hl ko bolest sc burno dviga,
Srpd mi duh na knjigo zve
O tožnih dnevih jávljajo
Posámezni listoví njeni;
Nikjerí lúči v njih svetlé ni —
O tožnih dnevih jávljajo !
Naj zabim jih, naj zabim jihi
S krvjó bolest jih je pisála,
Da duša je na glas plakala —
Naj zabim jih, naj zabim jih I
Oj ti dekle, lepó deklé.
Na tebe naj sporaín vzbudí se
In s kvepko silo naj glasí se -
Oj ti deklé, lepó deklé !
Straní poslednje nosijo
Povsod imé premilo tvoje.
In pa izľäz Ijubezni moje
Straní poslednje nosijo!
Jedíno to je žar svetál
V življenja môjega temôti:
Podoba tvoja v vsej krasôti
Jedino to je žar svetál!
Ost/ini zvest mi, angelj moj,
Ti moje vse na žalnem sveti!
Le v krasnem, nevenljivem cvoti
Ostáni zvest mi. angelj moj!
Pri križi.
a^red tábo pádom v prah zemljé
^ Na tuji zémlji, križ lesonil
In ko vetróvi vró ledéni,
Kazjeda mi bolest srcé.
Oh gol in pa razsut stojiš,
In nate gledam zdaj otožno,
Ihtéč glasnó, moléč pobožno.
In poln tolažbe se mi zdĺšl
Spomín na dom so mi budí
Na malo hišo, vas bogáto,
Na poljo širno, klasje zlato,
Ki tíťm prijazno mi zoiíl
In pac stojí mi križ lesón.
Odičon z zgodnjimi cvotovi.
Oh támkaj pa ne vró vetróvi
In tam mi ni pogléd meglen.
Samotní križ, razpali križ
Bridkó na tebe se oziram,
Oziram se, solzé otii-am
Ko tukaj mi molčé stojiš!
In tja mi splava vid v nebo:
Oh! Bog dobrotni. Ti me vodi,
Ti mi usmiljen oco bodi!
Srônó te kliícm in glasnó! . .
-b-
5ŽK
35*
?:^;>A^:.sžfe.sž?ž.vžfeAi:?fu2fž^^
;p^5;^'5j(5v;iYíV^^j^>^^^>^-^^^^
L u t e r s k i 1 j u d j e.
Povest.
Spisal Janko Ker sni k.
(Dalje.)
tem pa, ko sta ta dva moža kovala gori v grádu svoje na-
klepe, v tem odprla so se bila že potihoma zadnjestranska
grajska vráta, in ven sta stopili dve ženski osobi.
Bili sta Olga in teta Mara.
Odšli sta tiho na vrt in tam v lopo na spodnji stráni. Teta
Mara tresla se je ko šiba na vodi in ostala pri vliodu v lopo skrbno
na vse stráni gledaje. Olga pa je sedla k mizi ter podprla glavo z
obema rokama.
„Oh, Olga," šepne teta ter potegne svoj robec še bolj tesno
okolo vratu, „kam si me izpeljala? Mene je groza, če pomislim — "
„Teta, obljubili ste mi, in česa se Vam je bati?"
Molčali sta potem obe.
Cez nekoliko čaša reee zopet teta :
„Gori je še luč! Ona dva še nista odšla!"
Olga ni odgovoľila.
Bila je temná noc in nebo oblačno; po senožeti pod vrtom
glasili so se murni, in z drevja na vrtu pádel je sedaj in sedaj
piškav sad ter udaril z gluliim lopotom v travo.
Gori v grajskem oknu ugasnila je luč, in teti je bilo, kakor
bi se jej odvalil težak kameň s prsij.
„Sedaj gresta spat!" reče poluglasno v lopo; pogum joj je bil
pri tem tako porastel, da je čez nekoliko čaša šla proti vratom gledat,
se 11 še pričakovani ne bliža. Pod stopinjo njeno je na labko zahrščal
pesek, in to je opozorilo ona dva poslušalca gori v oknu.
Teta se je vrnila zopet proti lopi.
„Morda ga ne bo?" šepne zopet Olgi.
„Oh, pride, gotovo pride!" reče ta ter stopi ven pred lopo.
„Ali ne čuješ kôra kov tam na ovinku?" vpraša naglo čez
nekoliko trenutkov ter prime teto za roko.
J. Kersnik : Lnterski Ijndje. 649
Obe sta pridržali sapo ter poslušali ; in res so priliajali lehki,
previdni koraki iz doline proti zakotju, kjer so bila vrtná vráta.
„Oh teta!" zaihtelo je dekle ter oklenilo se starké.
A v tem trenutku začuje se onokraj vrat poluglasen vzklik :
„Kakov tat lazi tu okolo?"
Takoj za tem zazvižgalo je nekaj po zraku in tému je sledil
težak udaree, kakor bi človek lopnil na tla.
Teta se je od strahu skoro zgrudila, Olga pa je z glasnim
vzklikom planila proti vliodu. Tu pa jo je prijel nekdo krepko za
ramo ter jej stisnil roko na ústa.
„Molči, pravim !" siknil je isti.
Pa odrinila ga je z neznano silo, spoznavši brata svojega. Pri
tem je zadela ob nekaj na tleh ležečega.
„Tatove preganjaval" reče Berg tn- stopi pred Olgo.
V tem pa se je bila ona sklonila k tlom in spoznala slikarja;
z bolestnim krikom zgrudila se je nezavedna poleg njega.
„Hoho, Vi tudi tukaj?" zagrohoče se nadlajtnant ugledavši
teto Maro, ki je bila omabujoča prihitela bliže.
„Nocoj menda vse tatove zalezuje!" reče Berg s ciničnim
zasmehom.
„Pojdite, da spravimo Olgo v sobo, inmolčite!" zapove osorno
Werner in^ vzdigne neza vedno sestro kvišku ter j o nese v grád.
Teta gre tiho jokaje za njim.
Ko se je vrnil nadlajtnant, tipal je Berg na tleh ležečega slikarja
za žilo.
„Skoro bi ga bil preveč," dejal je mrzlo; „nisem premislil, d^,
je bič okovan; pa to malo puščanje mu ne bo škodilo. Položiva
ga tu doli v travo, rosa ga bo spet prebudila, in potem bo lehko
premišljeval, kaj se pravi hoditi na takov rendez-vous. Za také fantiče
je bič — pravo zdravilo." Storila sta, kakor je svetoval Berg, ter
zavlekla nezavednega Kosana pod vrtno ozidje v visoko, rosno travo :
potem sta odšla v grád.
Cez kake pol ure probudil se je slikar iz svoje omotice. Dvignil
se je počasi ter gledal in premišljeval, kje je in kaj se je bilo
zgodilo ž njim. Trajalo je dolgo, da se je spominaL kako je nekdo
na jeden hip poleg njega bil siknil o tatovih in ga v istem trenutku
udaril s tako silo čez glavo. Kdo bi bil to, tega si slikar ni vedel
povedati, a le to se mu je še dozdevalo, kakor v sanjah, da je bila
650 J. Kersnik: Luterski Ijudjo.
Olga kriknila poleg njega, in d a sta ga Berg in Wcrner vleklá v
travo. In ko se tega domisli, bilo mu je tudi jasno, da sta ga -ta
dva pobila k tlom. Divij, strasten srd se ga polasti, ko skoči pri tej
misii kvišku. A zavrtelo se mu je takoj v glavi, in zgrudil bi se bil,
da se ni prijel ob zid.
Cez nekoliko čaša splazi se počasi gori do vrtni h vrat ; a ta
so bila zaprta, in vse mirno in tiho okolo. Tam pri vratlh stopi na
nekaj, in ko se skloni, nájde svoj klobúk.
Temná noc je bila, in kri, ki je tekla Kosanu iz rane na glavi
cez čelo na oči, jemala mu je tudi vid. Odšel je počasi in oraahujoč
ter je doli v bregu pod vasjo pri malem studenci izpral si svojo
ráno. In čim bolj mu je ginil sedaj jirvi strastni srd ter je jeí sam
mirneje premišljevati in sklepati o vsem dogodku, tem hujša postajala
je telesná bolečina, in ker je bil mnogo krvi izgubil, obhajale so ga
tudi labke omotice.
Bližalo se je že jutro in nebo se je na lahko jasnilo na vzhodu,
ko je dospel France domov.
Druzega dne pa je ležal v budi vročini. Ker ga opoludne ni
bilo iz sobice, prišla je mati gledat ter našla ga v postelji.
„AH si bolan?" vpraša ona.
„Bo kmalu bolje!"
V tem trenutku ugleda starká nekaj krvavé obleke,ki je ležala
kraj postelje. „Za božjo voljo, ali si se tepel?" vzklikne. „Tiho
bodite in nikari ne govorite o tem ; udaril sem se malo. Mrzí e vode
mi prinesite."
A mati je sedaj vedela, da je vse to z „luteranskimi" v zvezi,
in prešinilo jo je pri tem, kakor neko tiho, skrivno veselje.
„To je zavoljo „luteranke!" dejala je pri sebi, ko je šla po
stopnicah iskat vode. Za to je pa doli v veži raolčala o tem. da je
France ranjen.
„Ali ga ne bo doli?" vprašala je mlajša hči.
„Pravi, da je bolan in ne bo jedel I" reče mati.
Tudi druzega dne ga še ni bilo doli, a vročina mu je odlegla ;
ponehovala je telesná bolest, a želja po maščevanji rástla mu je od
ure do ure. Gotov je hotel biti o tem, kdo ga je udaril, in plačati
mu je hotel to, ali pa sam poginiti. Tako strasten je i)ostajal tu
čut v njem, da se slikar Olge in svoje brezupne Ijubezni skoro
spomínal ni.
J. Kersnik: Luterski Ijudje. 561
Tretjega dne stopa! je počasi po stopnicah cloli in srečal v veži
mater; bila je sama.
„Kam pa liočeš?" »Slalj «i «e; kar pred hišo šedi!" deje ona
ter gloda skrbljivo za njim.
„V grád pôjdem!" reče slikar krátko.
„Kaj boš tam? Žive duše ni gori; včeraj so se vsi odpeljali
na Nemško: samo stari Jaká je v grádu."
France postane jeden trenutek. kakor bi okamenel, a potem
se obrne in gre zopet gori v sobico.
Tam je pádel na stôl ter podprl glavo z obema rokama : vedel
ni, kaj bi mislil. kaj bi počel; strast njegova bila je tako silovita,
on sam pa tako slab, tako onemogel!
Se ve da — slutiti ni mogel, da že ima maščevalca, bridkega
in gotovega!
YIII.
Trdua med iiama vzdi^uje se stena
'Z brezna globoc'ga do strmib nobes;
Vendar ne vdrža želj skrivnih plameňa,
])a bi ne niogel on švigniti čez.
Pre ši r en.
liilo je skoro tri letíi pozneje. Krásna pomlad, kakor je mogoča
le pod južnim nebom, smehljala se'je nad starim Eimom. Po oblju-
denih cestah in prostorih videti je bilo mnogo tujcev iz severnih
krajev, in ločiti je bilo leliko vsakega, kakor je to povsodi, od
domačinov.
Tudi slikarska in kiparska razstava bila je že nekaj tednov
odprta in dobro obiskovana. Udeležilo se je iste letos mnogo umetnikov,
zlasti mnogo novih imen kázal je zápisník.
Umetnikom prijazen pleraenitaš prepustil je razstavi svojo pa-
lačo ob Corsu, in v njenih visokili sobanah videti je bilo dan za
dnevom vec domačega in tujega odličnega občinstva, ki je s kritičnim
očesom sodilo razstavljene kipe in slike.
Bilo je nekega gorkega dopoludne, ko je vstopil eleganten par,
gospod in gospá, očitno tujca. v ŕazstayne prostore. On visoko-
rasten, bledega, rumenkastega obraza in že sivih las, ona srednje
postave, mlada in lepa. Melanliolična poteza preko na lahko stisnenili
usten delala je mlado, morda komaj dvajsetletno ženo, — kajti to
je bilo videti na prvi pogled, — še bolj zanimljivo.
552 J. Kersnik: Luterski Ijudjo.
In še nekaj dmgega je opozárjalo nánjo. Šla sta tako čudno,
tako mrzlo drug poleg druzega, in akoravno jo je vodil on, bilo je
vender kakor bi se ga ona niti ne dotikala. Tudi govorila nista.
Šla sta po sobanah, on malomarno gledaje sedaj to sedaj ono
sliko, čaši pa malo dalje mudeč se pred jedno ali drugo.
Tudi ona je pozorno ogledovala umotvore ; a oko njeno je liitelo
skoro vedno le bolj po Ijudeli okolo, po občinstvu, med katerim se
je sukalo tudi mnogo umetnikov. Oster opazovalec bi bil sodil da
mlada dáma nekoga išee.
Pa sedaj je zrla zopet po podobab, in v tem trenutku obviselo
jej je oko na mali, skoro neznatni sliki. Stopila je za pol koraka
bliže, a v tem se je stresnila, tako da se je obrnil njen soprog, ki
je ogledoval veliko Venero, k njej ter vprašal:
„Kaj ti je, 01ga?«
„O nič, nič; vroče, tako zadulilo je tukaj!"
„Pa pojdiva ven!" reče on ter se obrne k vratom.
Ona se ozre še jeden pot naglo po podobi, katera jo je bila
tako vznemirila ter ponovi v mislih številko, ki je bila prilepljena
pod sliko.
Gospod vsega tega ni bil zapažil. Zunaj je stopila na veliko
senčno altano ter ukazŕala mimogredočemu slugi prinesti kozarec
vode. Soprog njen vrnil se je v razstavo v kiparski oddelek.
Hlastno je izpila Olga, sedaj pi. Bergova — kajti ona je bila, —
kozarec in potem velela slugi prinesti razstavni zapisnik.
S tresočo roko prebirala je liste, in glej, tu je stala številka:
2.^5, številka one slike, in poleg nje ime slikarjevo : Fransesco
Kosan.
„Oh, kako dobro sem vedela," šepnila je Olga sama pri sebi,
„to je moja podoba, istá, katero je tedaj doma slikal!"
Vrnila je slugi knjigo in stisnila mu cekin v roke.
„Preskrbite mi takoj adreso in stanovanje tega slikarja !" reče,
kazaje na številko 235.
Ni trajalo dolgo, vrnil se je sluga iz razstavne i)isarne z malim
lističem in tu je stalo: Via di Porta Maggiore, casa Carniinati. „Torej
vender jedenkrát!" vzdilmila je mlada žena ter zumišljeno, a z gorečini
očesom zrla iznad altane.
(Koiiec prihodnjič.)
^& .%-»^ H^ "*'^'*'''' ^^ ^f^ "^^ 'H^*^
:□;
K^ K^ ET3 P^iR^
Kí
I
Zemeljski potresi.
Spisal J. J e sen k o.
(Konec.)
XXX.
Kaj uzročuje zemeljske potrese?
laj še le, na konci to lazprave so nam primerno zcli staviti
vprášanje : kaj pa uzročuje zemoljske potrese ? Kaj zapeljivo
— vprášanje ! Ko bi mislili, kot naši tilolojri, da je vse zlata vredno,
kar so starodávni Grki in Rimljani zapísali in naslednjim rodom
zapustili, razpravljali bi z najvočjim veseljom zlate njih resnice. Po-
vedali bi, kako so zemeljske potrese pojasnovali Aristotel, Strabon
in Ivan Lavreneij Lydus (roj. 490 po Kŕ. v Filadelíiji v Lidiji) potem
Lukrecij, Seneka, Lucilij mlajši in Plinij, da omenimo le najiraenitnejša
grške in latinské pisatelje o tej stvari. A ker v naših očeh še nikdar
ni zadobila nobena reč kake veljave le zato. ker so starodávni Grki
Rimljani o njej pisali, prepuščamo tudi tákrat našim klasičnim jeziko-
znancem omenjenih pisatelj e v otročj e šušmarije in teorije,
n a j s e oni ž njimi d o 1 g o č a s i j o. Iz starega veka bi tu omenili
še škofa Patricija, ki se je v 3. stoletji po Kristu pečal s to prirodino
prikaznijo. Iz sledečih stoletij srednjega veka ne moremo navesti le jed-
nega moža, ki bi bil skúšal pojasniti zemeljske potrese. S šestnajstim
stoletjem so jele se vede znova razvijati in širiti med večje kroge. Bistro-
glavi možje, če sprva práv redki, sojeli zanemarjati nadzemeljske stvari
in razraere ter so se bolj pečali s pozemeljskimi rečmi. Práv na-
ravno je bilo, da so svojo pozornost obracali tudi na te strahovite
prirodine pojave ter jim po svoje izkali uzrokov. Tako Jurij Agri-
kola v šostnajstem stoletji, Atanazij Kirclier, Martin Lister, Lemery
in drugi v sedemnajstem, potem Valerius, Buffon, Delij Pini, Dela-
metherée, A. G. Werner, Viljem Stuckelly, Štefan Hale, Beccaria, Ti-
berij Cavallo, Vivenzio in Poli v osenmajstem. Se bolj pa je zanimal
564 J. Jesenko : Zemeljski potresi.
ta predmet geologe in priľo;1nziiaiico sedanjega veka. Izmed veliko
množice naj tu naštejemo hajimenitnojše: A. Huraboldt, L. Buch,
Vasali Eundi, H. Steffens, Hamphrey, Davy, Gay-Lussac, Ampére,
A. Perrey (Falb), R. Wolf, G. Biscliof, E. Kluge, Mohr in Decken
(Hoerners). Odvoč bi bilo tu na dľobno razkazovati, kako so po-
samezni ti učenjaki pojasnovali zemeljsko tresenje. Nektere njih teo-
rije so se med seboj ujemale, ali le malo razlikovale: nektere so se
pa popolnoma nasprotovale ter pravili uzrokov iskale v popolnoma
različnih razraerali in silali.
Nekteri učonjaki skušajo zomeljske potiese jednako pojasniti kot
bljuvanje ognjenikov : trdijo namroč, da preveliká vročina v zemelj-
skem dro!)U nareja ražne pare in plinove, zlati vodne pare ter jim
podeluje toliko napetost, da siloma suvajo od spod v zemeljsko skorjo
ter jo pretresajo. Tem učenjakom pravijo ]) 1 u t o n i s t i ali v ul k a-
n i s t i, njili náuku pa v u 1 k a n s k a ali p 1 u t o n s k a teorija. Voda ali
dere ali loze skozi zemeljske otline in razpoke ter se dotikaje raz])e-
Ijene ali raztopljene tvarinezemeljskega jedra nennidonia premeni v paro,
ki se silno razpenja ter skúša steno tega podzemeljskega kotla raz-
dreti : silovito suje vánjo ter jo pretresa, kar ravno kot potres čutimo
na zemeljski površini. O tem ni dvojiti, da ražne potrese res uzro-
čuje rečena podzemeljska sila, zakaj dežele z mnogirni ognjeniki se
kaj pogostoma potresajo (zaliodna strán Južne Amerike, Srednja Ame-
rika, Antilje, Italija in Sundski otoci), ppsebno moeno se rade potre-
sajo, predno začnó ognjeniki bljuvati. Ti potresi ognjeniških po-
krajin se nikakor ne ločijo od potresov neognjeni.škili pokraj in, tudi
takih, ki so zelo daleč od ognjenikov. Zemlja se jednako trese in
tresenje se jednako širi po njej, kažejo se enaki učinki v zemeljski
skorji in na njej, jednako se razpokuje, vzdigujo in znižuje. Zapa-
zovali so tudi, da potresi po ognjeniških deželah navadno prestanejo,
kadar so žepna odprta ter iz sebe puhté neizmerno množino vodne
pare in drugih plinov. Zato je A. Humbol bljuvajoee ognjenike
práv primerno imenoval zaklop n ice varnice.
Razbeljene vodne pare in ražni plinovi, ki iz ognjenikov veliké
skale in drugo tvarino izmetajo, delujejo z jednako silo v podzemeljsko
skorjo tudi ondu, koder ni nikakeršnih ognjeniških gorá. Vender
ražni vulkanisti kaj različno pojasnujejo, kako S3 vse to dogaja.
Nekteri menijo, da sami plinovi in vodne pare uzroúujejo potrese,
nekteri pa, da poleg njih se zaganja tudi tekočina zemeljskega jedra
J. Jesciiko: Zemeljski potvesi. 555
ter udarja v zemeljsko skorjo, zopet drugi mislijo, da se zemeljska
skorja vsled neprestanega razhlajenja malioma usedá ter tako na-
napenja in hru.ši. Napeti, plinovi in vodne pare silovito pritiskajo
na tekoóe zemljsko jedro ter tako uzrocnjojo njegovo valovanje in
zaganjanje v zemeljsko skorjo ; po drugih se usedajo posamezni delí
zemeljske skorje ter pritiskajo in razburkajo tekoče zemeljsko jedro.
Pojavi na zemeljski površini pač kažejo, da izvirajo iz močnih sunkov
od spod navzgor, da nenadoma in trenutkoma delujejo sile popolnoma
primerne silám močno napetih par in plinov, ki se v prevelikí vro-
čini ali zeló nagloma razvijajo ali ovire trenutkoma premagujejo ter
tako, ali neposredno pretresajo goriijo zemeljske plasti ali pa posredno,
ker uzročujejo silno valovanje in udarjanje tekočecra droha na zemeljsko
skorjo.
Kako se vse to dogaja, ne moremo dolociti, ker ne vemo na-
tanono , koliko debela je zemeljska skŕirja in kako so zemeljske
plasti razvrščene in iz kakega kai&e»ja sestavljene. Vulkanisti trdijo,
da je v zemeljski skorji mnogo razpok in razdorov, večjili in manjšili
otlin polnili vode^ ki se nagloma údere v notranje globine ter pride
do razbeljenega jedra in se hipoma premení v pare in plinove.
Po takem se ne bodemo čudili, da so pri raznih poítresili za-
pazovali pulitenje par in plinov iz zemlje, drugodi so eelo videli
švigati plameň iz nje (pri potresu na Armensl<ein 1840, v Rumani
leta 1797, v dolini reke Magdaléne v Novi Granadi 1827, pri raz-
nih potresih v Kalabriji in Siciliji in pri Lizbonskem leta 1755).
Najbrže bi bili tudi pri drugih potresih lehko opiizovali jednako po-
jave, a strah in trepet sta Ijudi tako zbegala, da nikdo nanje še
mislil ni; pogostoma jih je človeškemu očesu tudi lehko zakrival
prah, ki sé je od podirajočih se hiš in tresenja zemlje nabiral v goste
megle.
Notranji del zemlje ali njen drob je tekoč in krog in krog ga
obdaja razmerno tenká zemeljska skorja. Luna in solnce, t. j. njijina
privlačnost morata na tekoči drob jednako vplivati kot na pozemoljsko
morje ter narejati plimo in oseko. Mocne plirae, primerne visokim
jjlimam vesoljnega morja, zaganjajo se in udarjajo od spodaj v ze-
meljsko skorjo ter jo pretresajo. To teorijo bi imenovali kozmično,
ker po njej razmerje med svetovi (solnce, luna in zemlja), t. j. njih
privlačnost uzrocuje zemeljske potrese. Prvi jo je vsaj deloma že pred
sto leti izrekel profesor G. Balivi v Limi (na Peruvanskem), pozneje
556 J. Jesenko: Zemcljski potresi.
pa Italijan Toaldo, profesor prirodoznauskega zcmljepisa in astrono-
mije v Padovi. Prvo polovico sedanjega stoletja se je ž ujo pečal
Francoz Aleksij Perrey iz Dijona ter jo vsestransko in dosledno razvil.
Občudovati moramo tega Francoza, da je z nepopisljivo marljivostjo
nabiral gradivo, ter ga z jednako bistroumnostjo razvrščeval tako, da
je primerno dobro podpiral občrtano teorijo. Práv primerno bi se
morala po njem imenovati Perreyeva. Tej je pozneje med drugimi
pritegnil R. Edmonds ter zlasti poudarjal čudovito razmero med po-
tresi in luninimi izpremembami, Cestitim čitateljem „Ljubljanskega
Zvona" je ta uk o potresih le znan pod imenom „Falbova teo-
rija". Nemec R. Palb se je namreč polastil Perreyeve teorije in je
zlasti zadnjili deset let nabiral novo gradivo ter jo ž njim podpiral
in rázvijal. Ker so Ijudje že vajeni človeka soditi po novi suknji,
če je ta práv iz „prerojene volne" narejena, spozabili so na zaslu-
ženega Francoza ter tega teorijo imenovali po bližnjem Nemci, po
njim bolj pristopnih nemškili knjigali.
Luna in solnce, uči ta t-Qorija, privlačata tekoči zemeljski drob
ter uzročnjeta njegovo plimovanje (plimo in oseko) ondn, kjer se ze-
meljska skorja ne dotika rečene tekočine. Plima vesoljnega morja
se ravna po njegovi globokosti ter je tem višja, čim globokejše je
morje. Ker je po prej omenjenih geologih zemeljska skorja razmerno
tenká, znáša premer tekočega zemeljskega droba okolo 1 200 miria-
metrov ; tolika je tedaj globočina tega neznanega morja sred i zemi je!
Privlaka lune in solnca mora v tej silno globoki tekočini uzročiti
neprimerno visoke plime. Ko bi med njo in zemeljsko skorjo bilo
kaj praznega prostora, pluskala bi, poganjala se in udarjala bi ob
plimi tekočina v zemeljsko lupino ter jo pretresala. A naj se tudi
zemeljska skorja neposredno drži tekočega droba, tako da se ta vsled
privlačnosti rečenih nebesnih teles ne more napeti ter pluskati v sko-
rjo, vender mora vsled privlake tekočina posebno močno pritiskati
od spodaj gori na trdo zemljo. Po Falbu uznočuje tudi ta tlak ze-
zemeljske potrese. Rečeni tlak pritiska neprestano na druga mesta,
ker se tudi stanje zemlje in lune vedno preminja. Preminja se tudi
njegova sila ter sedaj raste, sedaj pojema, práv potem ali se zemlja
nategujočima telesoma (luni in solnci) bliža ali se pa od njih od-
daljuje. Posebno veliká je njegova sila , kadar se privlaka lune
ujema s privlako solnca, razmerno majhna pa, kadar si rečeni pri-
vlaki nasprotujeta. S krátka, ta tlak se po vsera preminja tako kot
J. Jesenko: Zemeljski pob*esi. 567
plima vesoljnega raorja na zemlji. Poleg tega se prem'nja še po
različnih razmerah zemeljske skorje, po različni njeni sestavi, različní
tlebelosti, trdosti in težkoti. Zarad teh razlik tlak ne uzročuje na
vsakem mestu zemeljskega oblá dveh potresov, tako da bi se ti redno
ponavljali kot se ponavlja pliraovanje vesoljnega morja,
Mnogo je nerazumljivega v tej teoriji. Kjer se zemeljska sko-
rja neposredno dotika raztopljenega droba ter ta vsled privlake le
niočno tišei v njo, tlak, če še tako silen, pac nikdar ne bode potresal
zemlje. Kjer so med skorjo in drobom otline ali prazni prostori,
napenja se pac lehko tekočina ter pluska in udarja v skorjo. Takí
udarci uzročujejo zemeljske potrese, ki se res v nadsredišči povsodi
kot podzemeljski sunki čutijo. Kjer pa v zemlji vladajo také raz-
mere, morali bi na površji však dan čutiti po dva potresa, kot na
istem mestu ob morji vsakdan zapazujemo po dve, če práv različno
visoki plimi. Tako redoma se pa ne ponavljajo potresi nikjer na
zemlji. Ce so razmere ugodne, če se privlačni moci (lune in solnca)
ujemata, ponavljajo se kaj radi potresi. Prvi zagrebški potres 9. no-
vembra o poluosmih zjutraj recimo, izviral je iz takih ugodnih raz-
mer ; a kako da so isti dan čutili še štiri druge, če práv menj mocne
potrese ! Plima podzemeljske tekočine se je v 24 urah pač le dvakrát
ponovila. Kako bi pojasnovala ta teorija, da so leta 184G. v Limi
čutili v 24 urah skoro 200 močnih potresov! In na otoku Havaji
so se leta 1868 potresi ponavljali več mesecev; samo meseca marca
so čutili 2000 sunkov ! Res čudovita nerednost, ko bi po teoriji imela
vladati najlepša pravilnost. 10. in 11. novembra se je v Zagrebu
zemlja večkrat potresala; mirovala je od 12. do 15. po noci. Kar
jo po noci od 15. do 16. novembra prebudi polna luna: podzemeljska
plima, močni potres na površji. A kako je navzkriž s teorijo še isti
dan moglo slediti 6 drugih potresov ? Pa zakaj bi še dalje primerjali
te dogodke, ki teoriji popolnoma nasprotujejo. Na meteorologični
po-staji v Zagrebu so od 9. novembra 1880 do 13. januvarja 1881.
opazovali 87 bol j močnih potresov, ki so med dneve minulih dveh
mesecev kaj različno razdeljeni.
Ono pritiskanje raztopljenega droba se vsled svetovnih razmer
redoma ponavlja in ravno tako redno se bi imeli ponavljati iz onega
tlaka izvirajoči potresi. Dejanske opazbe pa kažejo največjo nepra-
vilnost. Recimo, da razmere res niso vselej ugodne, tako da čutimo
na površji le raočnejše potrese, izvirajoče iz najmočnejšega tlaka
558 J. Jesenko : Zemeljski ^^potresi.
tekočega droba na zemeljsko skorjo. A tudi v tem slučaji omahuje
kozmična teorija, kajti po njej se bi ona nepravilnost merala ravnati
po nekem drugem pravilu. Astrononiija uči, kako se luna poraika
krog zemlje, ta pa krog solnca. Natančnejše preiskave telí kaj zamq-
tanih potov so pokazale, da se v 19 letih medsebojno stanje solnca,
lune in zemlje točno ponavlja t. j. mlaj je na vsakih 19 let zopet
isti dan leta. To 19letno dobo imenujemo lunin krog. Ta doba se
bi morala gotovo kazati v vretenji zemeljskili potresov. V nekem
prejšnjem oddelku te razprave smo zasledovali, ali se kje potresi
ponavljajo v jednakih dobah. Vse dosedanje opazbe so pokazale, da
se potresi nikjer ne vrsté po določenih dobah, nikjer se ne ponavljajo
ravno po 19letnih dobah, kot se bi imeli po kozmični teoriji po-
navljati. Omenili smo že, da je profesor Kispatic prijavil pregled vseh
v Zagrebu opazovanih in zaznamenovanili potresov. Naj pregledujemo
to dolgo vrsto zagrebških potresov od katere stráni koli, nikjer se
ne pokaže kaka pravilnost, ki bi se ujemala z luninim krogom. Če
med njimi odberemo ,najmočnejše potrese, ne skladá se tudi njili
vrstenje z omenjeno dobo. Med zaznamenovanimi potresi najhuj.ša sta
bila 20. marca 1502 in 9. novembra 1880. Obračajmo teii 378 let
7 mesecev in 13 dnij kakor koli hočemo, delimo jih tako ali tako,
pokazala nam se ne bode nobena doba, ki bi se vender imela ujemati
z luninim krogom. Zato smo silno radovedni, kako je sredi decembra
R. Falb potolažil in utešil zbegano inteligencijo jugoslovanskega središča
ter jej mir pred podzemeljsko pošastjo prerokoval za bodočih 300 let!
Slávni namen je gotovo dosegel : ubožcem zagrebškim je nabral vec
stotin forintov.
Tretja imenitna teorija uči ; Velikánski deli trde zemeljske skorje
se usedajo ter v globočini udarjajo na drugo tvarino ; ti udarci pa
uzročujejo zemeljske potrese.
Slávni francoski učenjak in potovalec Boussingault je blizu prvi
leta 1835. skúšal s tem pojasniti zemeljske potrese v Južni Ameriki
(Sur les tremblemens de terre des Andes v Annal. de Cliem. et de
Phys. zv. str. 84 — 86 in v Ascension au Chimborazo str. 170). Veli-
kánski vrhi in grebeni Kordiljerskih gora iz trahita in dolerita se
niso vzpeli mehki ali na pol tekoči iz raztopljenega droba, ampak
bili so popolnoma razhlajeni in strjeni, ko so bili kot velikánski
ostrorobati kosovi kvišku pognani in nakopičeni. Pri tem kopičenji
so med njimi ostale veliké praznine in otline; vánje se mahoma
J. Jesenko: Zemeljski potresi. 569
nsedajo pretežke ali piemalo oprte grmade ter uzročujejo zeraeljske
potrese. Zeló jednako je 1 2 let pozneje pojasnoval Hopkins potrese. V
„Analitični teoriji ognjoniSkih pojavov" jih naravnost imenuje „šunke,
ki izvirajo iz padanja nadstropja podzemeljskih otlin" („ashock pro-
dnced by the falling of the roof of a subterranean cavity").
V novejšem času sta se med drugimi Volger in Mohr poprijela
to toorije ter jo nekoliko po svoje razvila in občinstvu prijavila.
Po njib leze na zemljo padajoča voda v zemdjske sklade ter jih
razjeda in ondu narejac večje in manjše praznine in otline ; vanje
se udirajo vršne grmade tér uzročujejo zlasti one obširne potrese.
„Voda, pravi Volger (F.ľde und Ewigkeit, str. 252), razje vse raz-
topljive sklade ter naredi veliké otline globoko pod dolom. Na
straneh razotljenega prostora so opore, ki nosijo bližnja pogorja. Ko
se je otlina povečala, oslabele so tudi opore, da ne morejo več nositi
preteškega stranskega gorovja. Sedaj se h kratu usedajo nadvršnji
skladi ali se pa malioma udira izpodjedeno stropovje. To gibanje
uzročuje na površji zemeljskem ražne potrese. Ce je gorovje zeló
veliko, sune ali udari z vso silo na kamenito podlago ter jej podeluje
valovito gibanje, ki se v krog širi na vse stráni."
Nasprotniki te teorije so jo izpodkopavali z ravnimi razlogi.
Nemogoče je, oporekali so jej, da bi velikánske grmade mahoma
se usedle ter tako res močno udarile na podlago, kar bi se po tej
teoriji moralo goditi pri.vseli močnih in obširnih potresih. Dalje se
po njej v aredišči ali nadsredišči zemeljskega potresa trda zemlja le
usedá ali udira, nikdar pa se ne more vzdigniti. Dosedanje opazbe
pa tému nasprotujejo. Le kaj mali krajni potresi morebiti izvirajo^ iz
podirajočega se stropovja podzemeljskih otlin in jam. Tudi razje
voda také otline in praznine le v površnjih plasteh zemeljske skorje,
kar se da po toplini raznih studencev dokazati. Prej omenjeni računi,
oprti na natančne opazbe, dokázali so, da zlasti vsi močni in obšimi
potresi izvirajo kaj globoko v zemeljski skorji.
Deeken je še nekoliko drugače skúšal pojasniti potrese. Zemlja
zlasti raztopljeni njé drob se neprestano razhlaja; vsled tega zemeljska
skorja nikdar ne miruje, ampak se neprestano stiska in giblje in
sicer ne povsodi in zmeraj počasi in polagoma, ampak tudi mahoma
in nagloma. Tako se grmade in sklndi zemeljske skorje, zlasti viso-
kega gorovja neprestano premikajo in tlačijo, krčijo se in naklanjajo,
razdirajo se in drgnejo. Kadar koli se nagloma razdere ta medsebojna
560 Al O' Patrik: Moja peseii. *
napetost zemeljskih skladov in grmad, pof.resa se zemlja, dokler se
ravnotežje znova ne ustanoví. Tej teoriji so pritegnili tiidi ražni
avstrijanski prirodoznanci : Hoernes, Hochstetter, Suesz, Bittnor, Hoefer
in Slovák Dionizij Stur. Opazovali in po tej teoriji pojasnili so zlasti
ražne potrese po avstrijskih Alpah in bližnjih pokrajinah. Zapažili
• so, da se zlasti po svetu grebenastih gora kaj rado razdira ono ravno-
težje zemeljskih skladov in notranjih grmad ; posebno pogostoma
se to godi, kjer gorska pobocja drže v obširne kotline in ravnino ali
pa k morju. Zato se tako močno in pogostoma potresa svet ob
Kadorskih, Karnskih in Kranjskih Alpah in njih bližnjih predgorjih,
potem pa Kraševina zlasti ob Jadranskem morji. — Imenovali so
také potrese tektonske. Po tej teoriji se med nje šteje tudi zadnji
Zagrebški potres; z vulkanskimi potresi v ognjeniških pokrajinah
nima nič opraviti, zakaj zagrebško zagorje ima starokristalastn jedro
iz rožanca in sljudovca, na njem stojé triasne tvorbe, ki so otokoma
vzpete nad tretjaškimi tvorbami. Vulkanske tvorbe ni zasledili nikjer
v Zagrebški okolici. Najbližje ognjeniške tvorbe so trahiti in bazalti
v Gleichenbergu blizu Nemškega Gradca, bazalti ob Blatenskem jezeru
na Ogerskem in Evganejske gorice pri Padovi v Benečanski ravnini.
A vsi ti so ugasneli ognjeniki ter niso nikakor zakrivili Zagrebškega
potresa. Ali se po tej teoriji lehko pojasnujejo vsi prikazi in učinki
nevulkanskih zemeljskih potresov, tega tukaj ne bodemo razkiadali.
Že tako se je razprava pre vec raztegnila. Blagi čitatelj naj si tu
sam pomaga. Po vsem bo sedaj lehko določil, katera teorija ima
največ za se, po kateri bode v tem ali drugem slučaji najlože po-
jasnil dotične prirodine pojave. Njemu, njegovemu razumu innjegovi
bistrosti prepušča vse to pisatelj, ki sklepa z zlatimi besedami mo-
drega Platóna: „V bolečinah sem stopil na ta svet, moje življenjo
je bilo neprestano strmenje, pa le nerád ga zapnšcítm; naučil se nisem
ničesa, razen tega, da ničesa ne znám."
Pesen Slovenca y Ämerikancih.
Rojak naš, ki je mlad ostavil domovine svojo ter preselil se v
Severne Amerike, kjor biva že mnogo let, poslal je nedávno „Ljubljan-
skemu Zvonu" tukaj natisneno pesen. V formalneín oziru bi se jej sicer
moglo marsikaj očitati, a vso pesen prevéva tako gorák, takó presrčen
Al O' Patrik : Pesen Slovcnca v Ámerikanéíh.
661
ton, cla jej v svojem listu nismo mogli odret-i prostora. To ni akademiška,
to ni umetna pesen, katero bi bilo možno popravljati; priprosta je, péta
Y narodnem zlogu in kar prenarediš v njej, bode jej na kvár. Priobčujemo
jo zatorej neizpremenjeno v vesel dokaz, kako živo klije Ijubezen do
slovenské domovine v srci naših slovenskih rojakov v Ameriki. Mimo
gredé omenjamo, da ima „Ljubljanski Zvon" v Severni Ameriki osem
narofnikov in da ga samo v Wabasho Minn. in okolico hodi šest izvodov.
Onienjena pesen slove tako :
Moja
Sem v Ameriko se sélil,
Duh je bil pogumen mi,
Boljše svéče sem si žélel,
Kot doma j o mislil si.
Se od svojih dragih ločim,
Kličem jim za zmér slovo,
Pri odhodu solze točim,
Je ločiti se težkó.
V novo zemljo ves navdušen,
Peljem se čez vál morjá;
Saj sem mlád še, neizkušen.
Ves goréč za nová tlä.
„Ťukaj našel bodeín srečo,
Kjer jo najti more však* —
S tako željo hrepenéčo
Skočim — liajd! — na novi tlak.
Rés mi sréča bila milá,
Stan poldéven sem dobil;
To pa sprétnost pridobila —
Sem domá se kaj učil.
Tu v Ameriki drugače:
Však veljá le tó, kar zná;
Le za trdo delo plače —
Kdo za drugo ti kaj da? '
Da sem sréčen — kdo vcrjame?
Sréčen sem, — pa sam za sé.
Vender tuga me prcvzarae,
Ce po^ledam na morjé.
Onkraj morja domovina
Na slovenskí zemlji mi,
Kjer košatá lipovina
Tik ob Savi zeleni.
pesen.
Ťukaj vse mi je le tuje,
Jezik tuj je, — o ni moj !
V vsakem kraji le se čuje,
Da naj však bo sam si svoj.
To je rés dežela tužna,
Však za sebe le skrbi ;
Kogar sem bolezeu kiižna
Vleče, naj srcé vduši.
Koliko se jih zmotilo,
Ki čez morje so prišli !
Kaj se jih je pogubilo,
V zemlji tuji jih trohni.
Tu srcá ni, ne Ijubezni,
Človek tu je le blagó;
Vsi Ijudje práv mrzlo trézni,
Milih duš se ne dobo.
Semkaj srca ne pripelji,
Raj ši pusti ga domá!
Tu med nami še v veselji
Nihče ti ga ne pozná.
Kteri jezik mati zriala,
Kdo te prašal bode li?
Cutja nima trda skala,
Le zlato jo omeči.
Zdaj še lé, oj domovina,
Vém besede te sladkóst,
Knita mačeha tuj i na
Ima záme le bridkóst.
Tu prijateljstvo neznano,
Samopridstvo je vladár;
Lé šopirstvo spoštovano,
Ljubljeno, kar dá denár.
36
562 — r — : Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592.
Kak okó prek morja gléda
V domovine sladkí raj I
Kak ta zemlja mi presedal
Rad bi vrnil se nazaj,
Da bi vender v domovini,
Kjer je solnce bolj gorkó,
Tam pri svoji rodovini
Našel tiho jamieô I
Al O' Patrik.
Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592.
Te pregovore je v „Kresi" (1. junija 1882. 1.) gosp. P. pi. Radič
objavil iz Megiserj e ve knjige, zvane „Paroemiologia", k;i je bila
natisnena prvič 1592. 1. v Gradci, a drugič (pomnožena) 1605. 1. v Lipski.
Rečeni pregovori so od prvega do zadnjega tí : 1) Je 11 Bug sa
nas gdu more supar nas biti?: je li Bog zá-nas, kdo more soper
nas biti? Novoslovenski je to res, a vzeto iz lista sv. Pavla k Rimljanom,
VIII., 31.: si ó hzoc, ú-£p ŕi'xôiv, tÍc /.a 9-' r.y.tov; (si Deus pro nobis, quis
contra nos?) 2) Hud coza hud cozliza. — Ali je res Megiser takó
dal natisniti ? Ménim, da treba čitati : huda koza, huda kozlica. Tudi
še Beli Kranjci velé : kozlica, f., kar je nam : kozíca, f., die junge Ziege.
Slovensk pregovor jednacega zmisla slove : kakeršna mati, taká líči.
3) Zhistn obrazn malo vode tribi:, čistú (nsl. čistému) obrazu
malo vode tribi (nsl. trebé). 4) Od lahcha metsha tescha rana:
od labka (nsĹ lehkega) meča težka rana. 5) Ne zna pas plav a ti,
dokle mu nig puna rith vode: ne zna pás (nsl. pes) plavati, dokle
(nsl. dokler) mu nij puna (nsl. polna) . . t- vode. 6) C hl s e sliuma
bogi ne hodi ugermye:ki (nsl. kdor) se suma boji, ne bodi u grmje
(grmóvje). Slovensk prigovor istega zmisla ter malo ne istih besed je
bil v „Glasniki" 1859. 1. II. na 108. str. Kurnik razglasil: kdor se Suma
bojí, v listje ne hôdi (soli niclit gehen). 7) Cbi od s t rab a um r e,
sperzi mu zuone: ki od straba umre, s . . dci mu zvone (nsl. zvone).
8) Zberná (črna) bradu strogi (stroji). Tega po vse ne umejem. Govor
je menda o bradi, katero si starec počrnjnje. ker jo sivá: a vi)ľašati
—r— : Zbirka sloveuskilx pregovorov íz leta 1592. iJ63
bi bilo, če je to ľe:í v Megiserji práv natisneno, ali iz Megiserja dobro
prepisano? 9) Chi zapsi leshe rad sbuhami staije: ki sa psí
(nsl. s psí) leže, ra.d z buhami (nsl. z bolhami) staje. Vak ima: ko sa
psima leže, pun biiha ustane. Ta pregovor je tudi slovensk in slove:
kdor gre s pusôm léč, z bolhami vstane. 10) Zhesa doma nig tóga
u do b i nig: česa (nsl. česar) doma nij, tóga u dobi nij. Ťukaj „doba"
morebiti znači ^svét" (die Welt: das Gefomite), primeri Češki: doba, f.,
die Gestalt, Fonii, in zmisel bi potem bil, kakor velí i Vukov srbski
pregovor: „svag^e je dobro, aľ kod kuce najbolje," in slovenskí: „Ijubo
domá, kdor ga imá." 11) Vsacha ptiza k' suomo jatn leti: vsaka
ptica k suomo (suomu, namesto: svojemu) jatu leti. Gorénjec ponemčeno
velí: gliha vkup strihá. Staroslovenskí in srbski: jato, n., eine Schar
(Vogel), a novoslovenski v Dolénjcih : jata, f., isto. 12) K ako noga
zstrimena, t ako služba doli: kako (nsl. kakor) noga s (namesto:
iz) strimena, tako služba doli. — Stremén, mena, m., der Steigbiigel :
tukaj se menda govorí o nekdanjih kónjikih, najetih samo v kak poseben
boj ali v káko posebno vojno. 13) Vboshtvo mushtvo crati:
uboštvo muštvo kráti. Slovenec govorí: uboštvo krši moštvo. 14) Ghra-
gul na prazhnu ruchu ne sida: kragulj na praznu ruku ne sida
(nsl. séda), — ^^ ker mu je običaj, dobivati ondukaj mesa in drugačne
knne ali vade. Istran jednako velí: neée kragulj na gólu dlaň, kakor
J. Yoléic pripoveduje v „Novicah" 1877. 1. na 358. str. Kragulj je tukaj
namesto sokola (Beizvogel). Drug pregovor tacega zmisla je znan tudi
po Istľi: krava nece pojť na praznu pést, kakor zopet J. Volčic piše v
gGlasniki" 1860. 1. L na 79. str. 15) Bogli ye dobar glas, nego
zla t chlas: bolji je dobar glas, nego zlat klas. Novoslovenski se to
prikladneje govorí takó : boljši je dober glas (guter Ruf ), kakor srebm
pás; jednako ima i Vuk: bolji je dobar glas, nego zlatan pás. 16) Groz-
dova juha pshenitsna muha chi tegaochushaslatcha unje
dus h a: grozdova juha, pšeničná n*uha ('?), ki tega(?) okuša, sladká u
nje ('?) duša. Ta pregovor je izmej vseh najtežji, ker je pohabljén, osobito
v besedah: „tega; unje". A né lehko uganiti, kakó bi trebalo popravili.
Namesto: tega (Tiujus) v pricujočih pregovorih nahajamo drugače vedno:
tóga. A káj si je : m u h a ? Morebiti namesto : múka (nsl. moka, das
Mehl)? Grozdova juha bode ali vino ali most. Rad bi vedel, kakó ta
pregovor práv slove. Naj bi povedal kak Hrvat, če je komu znan.
17) Chi je pian tóga uslamn chi je mertan tóga vjamn:
ki je pijan, tóga (treba nesti) u slamu, ki je mrtav, tóga n jamu.
3G*
664 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetní závodí v kneževini bolgarski.
Razven prvega teh pregovorov, ki po resnici né pregovor, kar
smo uže rekli, nobenega iztnej vseh ostalih, kakor však vidi, ne moremo
šteti mej slovenské, nego hrvatski so od kraja do konca,*) a nekateri
mej njimi vrlo stari. Nokaj telí Megiserjevih pregovorov imata srbski
v svojih zbirkah tudi Vnk in Daničic; a Vukovili „poslovic" (pregovorov)
sem jaz niogel zdaj v rokali imeti samo prvo izdajo : Na Cetinju lH;;(j,
— r --.
ŠolstYO in prosvetni zavodi y kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih ministerstva prosvete sestavil A. Bezenšek.
(Dalje.)
8. Solsko leto, program i in šolske knjige.
Šolsko leto traje po mestili povsod po 10 mesecev. Po selih je pa
težko seljake naučiti, da bi držali otroke tako dolgo v šolah, ker jih
potrebujejo pri poljskih opravkih. Selska šola odpira se jeseni navadno t^as,
kadar prestoji delo po njivah, a zapira se v pomladi, ko se začno poljski
opravki. Zato se v vseh šolali na kmetili uči po 7 — 8 mesecev v letu.
Občna premena bo morala nastati v tej navadi s časom tedaj,
kadar bo selski národ znal bolje ceniti korist naukov.
Učni náčrt početnim šolam opredelil se je najprej od upravitelja
oddela za narodno prosveto gosp. M. S. Drinova v avgustu 1. 1878.,
s samo triletnim tečajem. V avgustu 1. 1880. namesti se ta náčrt po
tedanjem ministru národne prosvete gosp. Gizelevu z novim, ki pred-
laga štiri šolska leta ali štiri oddelke. Ta program je še zdaj v rabi,
če tudi se nahajajo polne šole z vsemi 4 oddelki samo po mestih in v
večjih vaséh.
Za prihodnje trebalo bo premeniti ta program, da bode bolje od-
govarjal obstoječim okolnostim in potrebám ter ustrojiti tako, da se
bodo dosezali jednakoobrazni in bolj frajni rezultati.
*) Tudi g. prof. in akademik M. Valjavec piše v prijatcljskem pismu, da ti
pvegovori niso slovenskí, kakov misii g. pi. Rádií, ampak hrvatski- čakavski.
Ured.
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. 565
Dozdanje šolske knjijíp, z redkirai izjemami, jako so težavne za
početne náuke; trebalo bode piipraviti polehko razumljive knjige, ki
bodo pristopnejše detinskému umu. A v metodi predavanj trebalo bo
uvesti nekakov sestav in rod.
Šole so razdeljene na moške in ženské samo po mestih. Po
vaséh uče se dekleta zajedno z dečki ali pa se celo ne učé. Zensko
obrazovanje je v obce jako zaostalo. L. 1878/f) bilo je od vse učeče
se mladine samo lô'' o ženskega spola: zdaj je je okolo 17 "/q. A po
okrogih je deklet v razmeru z vsem številom šolske mladine: v Kjisten-
dilskem 7*>/o, v Rahovskem 90/0, v Vračanskem 9»/o, v Vidinskem IQO/o,
v Trnskem 1-2'^io- v Trnovskem IS^/^, v Silistrenskem 20<»/o, v Razgrad-
skem álP/j,, v Ruščuškem 21-S^Iq, v Svištovskem 23''/o, v Provadijskem
24-7''/„T v Trnovski okolici sami 20»/u, a v Šumenskem SO'^Iq. Po mestih
so te številke povsod še večje, n. pr. v Svištovu SG^/q, v Šumenu 38,
a v Trnovu 41 "/q.
Učni pomočki so povsod veliká ledkost. Šolske knjižniee se nahajajo
samo po mestih iztočnih okrogov, a pocele •-■'-> ^-^ odpirati tudi po vaséh
iztočne polovine.
í». ľľitelji.
V Uľiteljskem osobji premenilo se je od vojske sem jako mnogo
Do osvobojenja Bolgarije štel je učiteljski stan bolgarski najbolj izbrane
in najbolj omikane elemente národa med seboj, ker tedaj so se bavili
vsi omikanejši Bolgari samo z učiteljevanjem, ko ni bilo za nje druzega
posla. A ko se je osnovala bolgarska dľžavn, bila je pozvaná večina
teh učiteljev v ražne druge državne službe. In brez sumnje, ako bi ne
bilo teh učiteljev, Bolgarija bi bila pri svojem vstópu v nov život čisto
brez delavcev v javnem in občnem življenji in brez uradnikov v raznih
oddelkih državne úprave. V tein počele so se odpirati nove šole, a število
starih učiteljev se je manjšalo. V takih okolnostih trebalo je postaviti
za učitelje nove, mlade osobe, ki še niso imele nobene prakse, in ki
tudi niso bile dosta izšolane. V Trnovskem šolskem okrogu se bavi z
učiteljevanjem samo G^/q učiteljev že 10 — 30 let, 24*/o 5 do 10 let,
a drugi 70°/o so vsi novi, ki so postali učitelji posled vojske in poučavajo
1—4 leta.
Da se je moglo sestaviti v kratkem času takovo učiteljsko osobje,
ni bilo druzega pomôcka, razven vzeti za učitelja vsakega, ki je le
666 A. Bezenšek : Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževiní Bolgarski.
znal bratí in pisati. Tako se nahajajo po vaséh iztočnih okro<iov
učitelji, ki so se do nedávno bavili z raznimi rokodelstvi, a v zapadnih
predelih je selski učitelj kakor vaški fánt, ki sam komaj zna to, kar se
zahteva kot rezultát početnih šol. Za to so se obdržavali do sedaj okrog
3 leta ob šolskih praznikih pedagogiŕni tečaji, v kojih je okrožni inšpektor
z jednim pedagógom poučeval okrog 6 — 8 tednov, da upozna slabejše
lu-itelje z najpotrebnejším znanjem, z učevno metodo itd. L. 1881. bilo
je takih tečajev na 5 mestih, s 407 slušatelji in 11 sliišateljicami. Tako
se pripravljajo od slušateljev za silo novi učitelji.
Pri vsem tem je obraženje in príprava učiteljev jako raznoobrazna.
To se najbolje vidí, ako se primerja, koliko učiteljev je zvršílo samo
početne ali národne šole, a koliko jíh je zvršílo nekoliko tečajev glavníh
ali meščanskíh šol. Učiteljev s prostim znanjem iz početnih šol je v
Kjístendílskem okrogu SO^./q, v Rahovskem Gľ'/o, v Vidínskem óô^/q, v
Trnovskem 31 ''/o itd. Samo v Šumenskem okraji ímajo skoro vsí razven
3^ I Q večje znanje iz glavníh šol.
Da se primerno odgoje národní učitelji, treba pedagogičnih závodov
ali učiteljskíh prípravníc. Takov závod bil je v Šumnú 1. 1880/1, kjer
je bilo upísanih 30 učencev in 15 učenk. A 1. 1881/2 odprli sta se
dve redovni državni učitelj skí prípravní cí, kí imata za sedaj samo po
jeden tečaj, in to v Šumnú in Vraci. V prví je bilo 42 pripravnikov
in 28 prípravníc, a v drugí 31 pripravnikov. Od teh učevnih závodov
more se príčakovatí, da bode čez nekoliko let zadovoljeno za največjo
silo potrebi narodnih učiteljev.
Plače učiteljske po selíh so jako razlíčne, in materijalno stanje
jím je jako malo zagotovljeno. Tí se pogodé z učilíškím odborom vsikdar
samo za jedno leto, in razven novčne plače imajo po vaséh še navadno
hrano, žito, drva, stanovanje itd., kakor se pač pógode. Srednja plača
po vaseh znáša okolo 300 frankov na leto (okolo 130 gld.). A večja je
plača po mestih n. pr. v Svištovu 2600 frankov, v Šumnú 2500, v
Trnu 1450, v Vraci 1200 frankov itd.
\ malih vaséh je učitelj navadno tudi občinsk pisár in pevec v
cerkví. Po zákonu za vojsko učitelji niso svobodní od vojinske dolžností,
ker so se večkrat dogajale prevare; n. pr. inšpektor je hotel jednoga od
svojih prijateljev, kí ni bil učitelj, osvobodíti od vojaštva, hítro ga je
namestil nekje, a spodil prejšnjega učitelja, tako da je prevaril naborno
komisijo.
^
L.: Laugus in Preširen.
567
Z;i penzije o^^tal•elill učiteljev in njihovih vdov, posebno če so jim
niožje bili zaklani v turških easih, bilo je opredeljeuo v proračunu pr.
K'ta 30,000 frankov. Takovili penzij prejemalo je 1. 1881. 27 učiteljev
iu li) vdov. A sedaj se je ta broj že povečal.
(Dalje prihodnjič.)
LanRus in Preširen.
Lastnina sedanjega predsednika goriške ritalnice, gospoda deželnega
računarja And. Jegliča in njegove gospé soproge rojene Ovsénkove iz
Lesec na Gorenjskem, krásna je slika na plehu, jeden meter dolga in
blizu toliko široká. Slika nam predstavlja Jezusa sedečega na stolu, pred
njim stojita dva mlada dečka v obleki, pred kakimi štiridesetimi leti
na Kranjskem navadni. Na stráni se vidi oerkev v Lescah pri Radovljici
in v ozadji gorenjski Triglav. Sliko je napravil naš rojak, slávni Langus,
a njegov prijatelj Preširen je v to svrho zložil nekoliko verzov. Omeniti
móram, da sta bila oba, Langus in Preširen, pri Ovsenkovih domača
prijatelja. Ker mi ni znano, da bi bili ti verzi, pod ono sliko napisani,
že kedaj natisneni, hočem jih tu prepisati. Nápis na sliki slove tako :
Jaiiez Ovfenek
rojen 2. dau velkiga
fcrpaiia 1834 umerel
26. dan fufhza 1839.
Jaíiii fo in frezhni bli
Nij' shivlenja krátki dni.
Glaf saflifhta: „Pridte k méni
Majhni vi, nesadolshéni I"
Dufhe nijne fta veféle
Repetnizhize rasfpéle. —
Ozha, matere ozhéfa
Môkrc gledajo v nebéfa.
Igiiaz Ovfenek
ľojeu 7. dan maliga
trávna 1833 nmerel
7. dan maliga trávna
1839.
Ta slika zdi se mi dvojne vážnosti, prvič ker je delo Langusovo,
in drugič, ker je Preširen preskrbel sliki primeren nápis.
D r. F ľ. Kos.
668 L. : „Marsktéri rómar gré v Rím, v Kompostelje."
Da je ta nápis res Pveširnov, za to imamo še (\rn<zo imenitno
pričo. PreSastni stolni prošt Ijubljanski, gospod Jos. Župan pripoveduje
namreč to: Ko sem bil okolo leta 1840. stolni kaplán pri Sv. Nikolaji
v Ljiibljani, obiščem nekega dne svojega prijatelja Langusa. Kmalu za
mánoj pride tudi najin skupni znanec dr. Preširen. Langus mu reče,
da potrebuje grobnega napisa dvema dečkoma, bratoma, ki sta oba hitro
jeden za drugim umrla. Preširen mu poredno odgovori: „Kakšnega pa hočeš,
ajdovskega ali krščanskega?" Langus se zasmeje ter pravi: „Ti si bil in
ostaneš malopridnež („Spitzbube")!" Nato gre Preširen v drugo sobo
in cez par minút prinese zgoraj natisneni grobni nápis Langusu. — Listič
z nápisom pa je spravil prečestiti gospod sedanji prošt Župan ter nam
ga je te dni poslal prijazno v porabo. Videli smo, da je pisava na njem
res Preširnova. Gospodu stolnému proštu pa se za njegovo Ijubeznivo
prijaznost lepo zahvaljujemo ! L.
n.
„Marsktéri rómar gré v Rím, v Kompostélje".
Ta sonet . Preširnov, natisnen na 153. stráni njegovih „Poezij"
(1847), izraža sicer veličastno misel, a po svoji dikciji je neokreton in
umeti ga je najteže med vsemi soneti Preširnovimi. Leta in leta mu
nisem mogel do živega, in kakor meni, godilo se je in godi se še dan
denes tudi drngim. Bistra priča mi je prof. dr. Fr. J. Celestin, ki v
svoji knjigi „France Preširen" (IT Zagrebu, 1882), na 50. stráni o tem
sonetu piše takó: „Kao što hodočastnika u Rim, isto tako vu5e srdce
pesnika unjezinu kucu, da gleda tamo lik djevice, sjenu rajské
njezine Ijepote. Ali sve to jesu varave sanje, u kojih jedva imade traga
istini. "
TJčeni gospod pisatelj je tukaj popolnoma prezri, da, ako bi bil
pesnik hodil „u njezinu kuéu," ne bi bil ondukaj gledal samo „podobe"
Ijubljeni devici, ampak živo devico samo; ne bi bil gledal samo „sjenu
vajske njezine Ijepote, " ampak istinito, dusno in telesno rajsko lepoto
njeno. Prezri je naposled g. pisatelj, kar piše na 31. in 32. stráni
omenjene knjige svoje, kjer pripoveduje, da Preširen z Julijo Primcevo
„nije govoľio nikada"; a govoriti bi bil moral goto vo ž njo, ako je
hodil „u njezinu kucu".
L.: „Marskteri rómar gre v Rím. v Korapostélje". B69
Ta sonet nam je zatorej tolmačiti drugače, nego ga razlaga
prof. Celestín.
Preširen poje takó:
Marskteri rómar gré v Rím, v Kompostélje.
Al tjé, kjer svet Anton Jéziisa várje,
Tersát obíše, al svete Lušárje
Enkrát v življénji, al Maríjno Célje.
V podóbah glédať hrepení vesélje
Zivljénja rájskiga. Sled sénce zárje
Unstránske glórje, vtĺsnjeni v oltárje
Ljubézni verne obladí mu žélje.
Ah tak podóbo glédať ^me device,
Nebéške njé lepôte sénco, sánje
Goljúfne, v ktérib kómej sled resníce,
Úkaz žélj vléče v tvoje domovánje;
Sercé obúpa mänj more pnšice,
Ur krájši ték. tam mílši pérs zdihvánje.
Blagovoljnega čitatelja prosini, naj v tem sonetu čita začetne črke
vsakemu verzu od zgoraj doli. Kaj bode našel ? Našel bode, da je pesnik
zložil sonet MATEVŽU LANGUSU. Zložil ga je dragemu prijatelju
svojemu Matevžu Langusu, ki je, porodivši se 1. 1793. v Kamnji Gorici,
sin ubogega kováča in žebljarja, samouk, biez osnovnih studij, samo
po svojem prirojenem geniji in po svoji čudoviti pridnosti in vztrajnosti
od navadnega sobnega mazača vzpel se do slavnega slikarja slovenskega,
ter 21. októbra 1855. 1. obce čislan, imovit uraetnik umri v Ljubljani.
In kaj nam pesnik pripoveduje v tem sonetu?
Pripoveduje nam to :
Marsikateri romar roma v Rim ; gre v Kompostélje (Santiago de
Compostella = „Svetega Jakopa v beli Galiciji" na Spanskem pozná
tudi národná pesen slovenská): napoti se k svetemu Antonu v Padovo;
Trsat, svete Lušarje ali Marijino Celje obišče vsaj jedenkrát v svojem
življénji. — Zakaj? Zato ker hrepeni v p od o b ah gledati rajskega
življenja veselje. Ni istinito rajsko veselje, ni istinita nebežka glorija,
katero romar gleda v oltarjih imenitnih teh božjih potij. Kaj še! Niti
zárja onostranske glorije ne blestí se z njih, niti senca te zarje nebeské
ne šije mu v oči, ampak sveti mu z oltarjev samo „sled sence zarje
unstránske glorje". A že samo ta sled, katerega daje senca, izvirajoča
670 Slovenskí glasnik.
od krásno zarje nobeške í?1oľijo, ohladi pobožnoniu ľomai'ju žcljc Ycnic
Ijubezni.
Jednaka godi ho tudi našomu posniku. Pľijatolj Langus slika
portrét Preširnove Ij ubice, Prirnčcve Julije. In kakor pobož-
nega romarja v Rim, Kompostoljo, Padovo, na Trsat, na sv. Lušarje ali
v Marijino Colje, tako posnika Proširna však dan „úkaz žélj" vleče v
L a n g u s'o v o d o m o v a n j e , da tam gleda krásno podobo slikane devioo ;
pesnik ne vidi pri Laiigiisu pravo isiinito podobe Ijubljeno Julije, ampak
vidi samo ,. s e n c o " njcne nelioško lopote, „ g o 1 j u f n e s a n j e " , v katerih je
komaj sled resnicel A ve ider obiskuje dragega prijatelja, vcnder se vtaplja
v divno sliko drage mu Julije, katera jo v životu tako krásna, tako
nebeško lepa, da čopič niti najslaynejšega slikarja ne more naslikati v
resnice tako, kakeršna je 1 In ko tako pri svojem prijatelji gleda samo
„sled sence zarje Julijine lepote," tcdaj mu „obupa pušice" menj more
otožno srce, tedaj je uram njegovim „krajši tok" in prsim njegovim
„milejše zdihovanje." Kakor pobožni romar na imeuitni božji poti, tako
pesnik pri Langusu, slikajočem Primčevo Julijo, išče hladila verni Iju-
bezni svoji I
Tako je umeti, tako je tolmačiti ta sonet. Konečno še livak-žno
omenjam, da sem kljuo do tega soneta od g. Levstika prejel.
L.
Slovenskí glasnik.
Pľvi slovenskí narodni román. Kiijižnica slovenskej mladini. Knjijíu III.
Sreča v nes reči. Poučná povesť odraslej slovenskej mladini. Spísal J a no z
Cigler, župník pri sv. Tilnu v Višnjigori. Drugí popravljení natis. V Ljnbljani
1882, m. 8, 145 str Založil in izdal Ivan T omší č. Cena trdo vezanej knjížici
po 45, s pošto po 50 kľ. — Vrstníkí naši, kí so pred 25, 30 alí več letí hodili
v začetne šole, spomínajo se še gotovo dvol)ne, a že takrat rodke knjížico o
slovenskom kmetu in francoskem vojščakn, Franci Svetiim in njegovíh dvoli
sinovih dvojčkili: o Pavlu, ki je íz pastirja po čudnili dogodkili postal ímoiiiten
škof in o Jaiiezu, pekárskom učenci, ki je iz Trsta dospevši v Tulon na Frau-
cosko k bogatemu trgovcu, po nedolžnem bil k smrtí obsojon. potom pa, ko se
je pokazala njegova nedolžnost, dobil bogatega trgovca hčer v zákon ter sam
bil ímovít trgovec v Tnlonu, kjer je srečno našel svojega ízgubljenega očeta,
kakor škof Pavel svojo mater Nežo. Redka je bila ta knjíga že pred potindvaj-
Slovenskí glasnik. 571
setimi leti in kdor jo je imel. čuval jo je kot clrag základ A vendev na Kranj-
skem ni bilo človeka, ki no bi bil na pamet znal povesti o Svetinu. Ob nedeljah
in ob zimskih večerih so jo Ijndje prebirali kakor zlato knjigo in pot^m leta
in leta še menili se o čudnili 'dogodkih, katere so prebili Svetin in njegova
sinova, tako da je njé vsebina na Kranjskem postala pravo narodno blago. Ni
se nam zatorej čuditi. ako je jeden najizbornejših pisateljev našili, g. Fr Levstik,
o tem prvem in národu našemu proxlragem románu slovenskem napisal ol)širno
razpravo in oceno v Janežičevem Glasniko ter že pred več nego dvajsetimi leti
izrekel željo, da bi se ta knjiga iz nová natisnila Srečna je bila zatorej misel,
jSvetLna" dati v drugem natiska na svetlo in za to misel in nje zvršitev moramo
hvaležni bit i g. I vanú Tomšiču, vrlemu uredniku ^Vrtíevemu', ki tako lepo
berilo pripravlja mladini sloveuski. G. izdajatelj v predgovoru piše tako : ..Že
dávno je bila obča želja slovenské mladine prijateljev, da bi povest o Svetinu
prišla zopet v déžel. Ta želja se do zdaj ni bila izpolnila, da-si je minilo že
45 let, odkar je prvič natisnena (1836 L), in ta natisk je zdaj takó redek, da
ga je težavno dobiti v i-oke. Tedaj, ko je bila stevenska knjiga priprostim Ijudém
še jako redka prikazen, čitala se je rečena povest povsod s tolikim veseljem, da
je do malega ni bilo hiše, v katerej bi je ne bili poznali, samo če je kdo v hiši
znal čitati na knjigo. Zatorej mislim. da bi moja „Knjižnica slovenskej mladini"
izvestnô lepše in boljše knjige ne mogla prinesti, nego li je knjiga o Svetinu,
katero je spisal pokojni Víšenjski župnik Janez Cigler, ki se je v Vódjnotu
pod Ljubljano bil porodil v 7. dan mája 1702. 1 , in umri v 11. dan aprila 1869. 1.
v Višnjigori. Razvon nekateilii raznolicnili molitvenikov in Svetínove povesti je
spisal tudi -Življenje sv. Heme;" potem ^Deteljico, ali življenje treh kranj-
skih bratov francoskih soldatov" (1863. \.). in miíno povest „Kortonica,
koróška deklica." katero je 1866. 1. dala druž])a sv. Moliora v Colovci na svetlo. —
Toliko o moži, ki je oče povesti, katero s to knjižico Tebi, mladina slovenská
predraga, podajem in želim. da bi jo čitala z enakim veseljem, s kakeršnim sme
jo čitali i mi, kadar smo bili še v Tvojili letih srečne mladosti. Zatorej knjižico,
ki je napisana Tebi v pouk in zabavo, vzprími z ono dobroliotiiostjo, s kakeršno
si vzprijela i prvi dve moji knjižici : ako storiš to, dovolj mi bode plačila za
trud, ki sem ga imel, o knjižico iz nová dajoč na svetlo.'" Mi ta prvi slovenskí
narodni román svojim čitateljem najtopleje priporočamo. Lepše povesti od Svetína
g. Tomšič ne bi bil mogel podati naši mladini.
Šolske knjige slovenské. Te dni je bila dotiskana nová učňa knjiga slovenská :
Zemljepis za prvi razredsrednjihšol. Spisal in založil Janez Jeseň k o.
Cena 45 kr. V Ljubljani 1882. veliká 8, 116 str. Natisnila ..Národná Tiskarna".
Tako nas je g. profesor Jesenko oskrbel z vsemi učnimi knjigami. kolikor jih
za zemljepisno-zgodovinsko stroko potrebujem© v nižjih razredih našili srednjih
šol. Ker je njegove ..Občne zgodovine"' I. del že pošel, izdal ga bode v kratkem
g. pisatelj v drugem natisku. 'Občno zgodovino za višje' razrede srednjih šol ima
prof. Jesenko tudi pripravljeno in izdá jo. kadar se pokaže. da je bodemo po-
trebovali. — Bambergovega „Latinsko-slovenskega slovarja,* ki bode
obsezal okolo 30 pol. natisnenih je do zdaj že 24 pol. Knjiga bode gotova do
15. septembra. — Senekovŕčeva ,.Fizika" bode do božiča dotiskana. —
Natiskovanje prof. Kermavnarje vih „Slovensko-latinskih vaj za III.
572 Slovenskí glasnik.
in IV. g i m. razred" dospelo jo do 5. pole. — Na dalje je prišla na svetlo:
Fizika za nižje gimnazije, realko, učiteljišča. Spisal in založil J. Čebular,
c. kr. višje reálke profesor v Gorici 1882, 8, 90 str. Natisnila hilarijanska
tiskarna. Cena 80 kr. A knjiga ni cela, ampak obseza samo učivo, kolikor ga
treba za poučevanje v bodočcm šolskem letu; drugo polovico obeta g. pisatelj
izdati vsaj do 15. febr. 1883. 1. Obširnejše, knjigo livalečc poročilo o Če])ulaľjevi
„Fiziki" priobčuje prof. A. Šantel v goriški „Soči" št. 3.3. t. 1.
V obramho. Odgovor .,Slovencu". Zložil S. Gregorčič. Cena 20 kr. V
Ljubljani 1882. 8. 18 str. Natisnila .,Narodna Tiskarna". Založil Ig. Gruntar.
To je krásno opravljen ponatis znane in duhovite Grogorčičeve obrambe iz
..Ljubljanskega Zvona". Nasprotniki Gregorčičovi naj to knjižioe ne prezró.
morebiti se vender še spokoró.
Gregorčicevim Iritikom odyoror in imúh. Cena 30 kr, V Ljul)ljani 1882, 8,
27 str. Tiskala ,, Národná Tiskarna". Založil Janko Pajk. — Ta knjižica ostro
odgovarja vscm tistini, ki so Gregorčičove poczijo bodi-si s cerkvenoga, l)odi-si
z estetičnega stališča grajali. Priporoíanio jo vsera. ki se rosno brigajo za našega
pesništva razvoj.
G. Ä. Forstcr je nglasbil Gregorčičovi pesni ..Njega ni" in ,, Sirota",
a g. Ludovik Hudovernik v Mariboru pesen „Naša zvezda".
Slovenslci umetniki. G. F r. Grl)ic, znani skladatelj in operni pevee slo-
venskj, ki jo zaduje leto pol v Ivovski operi. imenovan je za profesorja na poljskem
konervatoriji v Lvovu. — G. operni pevec Josip Nolli pel je letošnje poletje z
veliko polivalo v Pragi. a bodoío zimo bode pol pri operi v Forliji in v Rimu. —
Slavnoznani slikar naš, g. I. Wolf okrasil je kapelo sv. Frančiška in pročelje
frančiškansko corkvo v Ljubljani z novimi prekrasnimi freskami. — Drugi slikar
slovenski, g. Schlegl, ki po zimi biva navadno na Italijanskem, osobito v
Firenei, olepšal je budanjsko cerkev poleg Vipave z novimi freskami, katere
močno hvalijo.
Dva národná praziiiha praznoval je minuli mešec slovenski národ ter z
njima pokazal, kako ve ceniti in Cestiti spomin zaslužnih pisateljev svojih. Dné
13. avgusta odkrila sta se slovesno pokojnému M. Tonej cu-Samostalu v
prijaznih Gorjah nad Bledom dva spomenika: grobni kameň in spominska plošča
na njegovem rojstvenem domu.
Grobni spomenik je ukusno narodil iz domačega marmorja radovljiški
kamenár g. Vurnik; na vrhu je okrašen z zlatimi arabeskami in pisateljskimi
emblemi (zvitek papirja in pero), vzidan je v cerkveni zid in ima ta nápis :
'ľu počica
Matej Tonejec Samosta/,
profesor in mcšfansli-i nčitclj,
rojen O, septembra 1846, ninrl l'>, majn Jl^s-J.
Blag mu spomin!
Dulžíin ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan !
Slovenskí glasník. B73'
S[)oiniii>;ka plošra vzidaiia na rojstvcnem domtí v Gorjah iitia ta nápis:
Tu se je rodil
Matej Tonejec,
rojen 9. septembra 1840, umri !■'>. mája 188:-i.
Slovesnosť je poveličevalo krásno petje in mnogoljrojno zbvano občinstvo,
niod katerimi je bilo videti tndi nekoliko zastopnikov hrvatskega in českega
národa.
^ Dmgi narodni praznik jo bila velikánska národná slavnost, katero
je odbor za Jurčičev spomenik priredil 15. avgusta na Muljavi in v Zátičini o
priliki, ko se je na Jurčičevem rojstvenem domu na Muljavi vzidala in odkrila
spominska plošča s tem nápisom:
V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844. leta
Josip Jurčič,
pesnik in pisatelj slovetiski.
Postavil htálezni národ 15. ávgttsta 1882.
Jurčičeva slavnost — tako piše odlično pero v goriški „Soči" — vršila
se je v najlepšem, uzornem redu. Ddeležitev od vseh stranij je bila res
velikánska, bilo je gotovo kakih 7000—9000 Ijudij navzočnih. Kakih 400 voz
pripeljalo se je na Muljavo, iz samé Ljubljane nad 50. Navdušenost je bila tolika,
tako iskrená, neprisiljena, neponarejena, kakeršne dozdaj še pri nobenem narodnem
shodu videl nisem. Kersnikov slávnostní govor in pogled na staro Jurčičevo,
poleg govornika plakajoío mater privábil je mnogím iz množice odkritosrčno
solzo v okó.
Hiša Jurčičeva na príjaznem holmcí stoječa je nízka, skromná, s slamnato
strelio krita, a snažna koča. Nízka je hiša, toda črna, v njeno belo steno vzidana
plošča, kí z zlatími črkami pripoveduje, da pod to uborno strelio je tekla zíbel
duševnega velikána Jurčiča, dela to nizko liišico zdaj imenitnejšo kakor mnogo
visoko palačo bogatínov Jurčíčevi čestilci so bili na potí k svečaností in
od njé gredočí povsod najsijajneje vzprejeti: povsod slavoloki, streljanje, po-
zdravljanje, žívioklici. Videlo se je povsod, kako se je národ vzbudil, kako íma
národná stránka neizgubna tla na deželi."
Mi tému krátkemu popisu dostavljamo še to, da je veliko peto mašo na
Muljavi s pomočjo domačíh gospodov kaplánov Kljuna in P odboj a slúžil
g. prof. T. Župan in da je bil v Zatičíni na posestvu gostoljubivega gospoda
Fortune poleg mnogobrojnega občinstva zbraň cvet slovenské inteligencije ;
opazovali smo tukaj dva državna poslanca (dr. Vošnjaka in V. Pfeiferja), dva
deželna poslanca (L. Svetca in dr. Zamika), okrajnega glavarja Grrila, več mestníh
odborníkov Ijubljanskib ( podžupana Foi-tuno, dr. Drča, dr. Bleíweísa), dolgo vrsto
slovenskíh pisateljev, profesorjev, notarjev, justiónili uradnikov, učiteljev in mnogo
tujíli gostov, tako n. pr. prof. dra. Celestína iz Zagreba, pesnika S. Gregorčiča
z Goriškega, skladatelja Davorina Jenka iz Bologa Grada, Poljaka viteza
Smolskega z Dunaja itd. Krepki, živí, ognjeni govori povzdigovalí so občno
navdušenje. Telegramov je od vseh stranij slovenské zemlje došlo 07. Gotovo
vsakerau udeležníku ta lepí národní praznik ostane nepozabljiv.
574 Slovenskí glasnik.
Slovanskí gostje v Ljubljani. Zadnje tedne smo v Ljubljani spet imoli
iiekoliko odličnih gostov slovanskih. Videli smo českega pesnika g. Mokroga,
ki sc jo vi-lo zanimal za literárne razmere naše; videli smo poljskega pisatelja
g. AntonijaDonimirskega iz Torana na Pruskem, bivšega poljskega poslanca
na državnem zboru nemškem, zdaj bivajočega v Varšavi; videli smo napósled
poljskega novinarja g. viteza Smolskega. Vsi ti gospodje so se natančno
poučili o našili literarnili, narodno-gospodarskih in socijalnih odnošajih ter so
obétali, da bodo po českili, oziroma poljskili listih pisali o Slovencih in tako
pospeševali medsebojno spoznavanje slovanskih návodov. .
Slomškovi zbrani spisi. Citatelje svojega lista opozarjamo na donašnji inserat
g. Mih. Lendovška, vikarja v Ptuji. Po znižani ceni — za noznatnih 1 gld. 90 kr.
— vrli izdavatelj Slomškovih zbranih spisDV prodaj e tri krásne knjige slovenské:
1. pesni, 2, básni, 3. životopise. Slomškovih spisov ne bi smeli pogrešati v nobeni
poštenoslovenski hiši, a vender čujemo, da se knjige kaj počasi razpečavajo, kar
ni posebno lepo za nas. Pri istem gospodu dobivajo se tudi „Val. Or o ž no v i
spisi" po 50 kr. broširan izvod.
Preširnova ura. V „Ljubljanskem Zvonu" (II. 8, 467) pripoveduje g. prof.
T. Župan, da je bila Preširnova žepna ura po pesnikovi smrti na javni dražbi
v Kranji za 10 gld. prodana. To je zmotá. ' V ustnem testamentu, katerega je
dr. Preširen 6. februvarja 1849. leta naredil pred pričami : Matevž Mayr, Anton
Achtschin in Valentín Cemžer in katerega je 15. februvarja 1849. 1. sub/. c. kr.,
okrajna sodnija Kranjska v zapisnik vzela, pravi Preširen: ,,Auch die goldene
Sackuhľ soli obigen zwei Kindern der Jelovšek gehóren". Preširnovo uro je
tedaj podedoval njegov sin in po njega smrti Preširnova hči Ernestina, katera
jo je hranila do 1. 1855. A to leto se je Jelovškovim tako slabo godilo. da je
Ernestinina mati pesnikovo zlato uro izročila Ijubljanskemu advokatu dru. Rudolfu,
váruliu Preširnovih otrok, in ta jo je svojemu pisarju prodal za 20 gld. To
poročilo nam prihaja od tako zanesljive stráni, da mu ni možno oporekati.
Poslednji „KranjsM Čebelár," preč. g. dr. Jarnej Levičnik, dekan pri
Sv. Mohorji na Koroškem, obhajal je 5. avgusta svojo zlato mašo. Porojen.
15. avgusta 1808. leta v Železnikih, bil je v duhovnika posvečen 5. avg. 1832. leta.
Novo mašo je pel isto leto v nedeljo po sv. Jarneji v farni cerkvi domačega
•kraja, kjer je obhajal tudi 1. 1857. ravno isto nedeljo sreberno sveto mašo;
zlato mašo pa je opravil na tihem v št. mohorski podružní romarski corkvi
„Maria Tlmrn". Bog nam prečestitega gospoda zlatomašnika, pesniškega veterána
slovenskega, poslednjega živečega „Kranjskcga Cebelarja" zdravega in krepkega
ohraní še mnogo let! Po „Zgodnji Danici".
„Matica Hrratskn" zbirala je več let narodno blago, katero je zdaj iikrenila
na svetlo dati. Na razpolaganje so jej ogromne zbirke, katerim je za urednika
imenovala — kakor smo zvedeli iz privatnega vira — gg. prof. F. P et ráči č a
in prof. T. M a r e t i c a. — Tudi naša Matica ima mnogo narodnega blaga nabra-
nega in skrajni čas je, da se stvar zgotovi in izdá. Jediní Slovenec kí bi
bil vrhu prof. Kreka tému delu sposoben, je g. profesor Matija Valjavec v
Zagrebu. Do njega naj se Matica obrne in potem se nam je nadojati, da pride v
kratkem naše narodno blago izvrstno urejeno v tisek.
M. M.
Slovenski glasnik. 575
Hrratska knjižecnost. Vienac gorskog i pitomog cvietja. Hrvatsko-
srbska pjesmarica. Dredio J. A. Kaznačié. Drago umnožeiio izdanje. U Dubi-ov-
nikn. Nakladá tiskare Dragiitina Pretncra 1882. 16. 247. Cena 60 kr., po posti
65 kr. — Hrvatje imajo dokaj pesmaric: najrazšii-jenejša je Deželičeva. iiaj-
cenojša pa neki Sušaški fabrikat te vrste. Gotovo je veselo znamenje, ako se je
takega dela lotil tudi ziiaui rodoljub in pisatelj Dnbrovniški, J. A. Kaznačic.
V njegovi zbiiki nahajajo se najlepše za petje prípravné pesni hrvatske i srl)ske,
národne \i\ iiiuetne. Narodnih je 70 in prizuavati treba, da so tu biseri národne
poezijo srbské in hrvatske zl)rani in z vešco rokó urejeni. Umetnih pesnij je isto
toliko : žal da je urejevalec prezri dva znamenitá pesnika Jakšiéa in Jorgovaniéa.
— Savka i Stanko. Izvorna pripoviest odraslijoj mládeži. Napisao Davorin
Trstenjak. V Zagrebu, 1882, mala 8ka, 220. Nákladom hrv. knjiž. sbora.
Marljivo delujoči pedagogiški zbor v Zagrebu pridobil si je veliko zaslugo, da je
omogočil izdanje te prelepe povesti. Gospod Trstenjak je kot pisatelj pripovedek
za mládež v Hrvatih na dobrem glasu, in tó po pravici, kajti ta knjižica ni
prvo njegovo delo v tej stroki; lirvatska književnost je pa baš v tej vrsti po-
vestij jako slabá. Jezik povesti je lep, a izdanje elegantno. Cena — ? — Naš
zemljak g. prof. F r. Mam sestavil je po Kariu Kurzu učno knjigo: Nj e m áčka
vježbenica za prvi razred srednjih škola. Založila je to G'/j pol obšinio
delo dežebia vláda hrvatska in postavila knjigi ceno na 45 kr. — Hr-
vatska Vila dné 5. srpnja 1881 na slávu sv. Cirila i Metoda. Od Mihovila
Pavlinovica. 35 str, 25 kŕ. Slavenski apostoli Kiril i Metodije i
istina pravoslavlja. Napisao dr. Nihola Milaš, ocijenio dr. A. Franki.
53. Cena 20 kr. — Dvie sluge. Pripovedka iz bilježnice Stjepana Dragoica.
57. Cena 30 kr. Krátko ali lepo delce, vredno, da se pazljivo prečíta. —
Crtice i pripoviesti iz bosanskog života. Napisao Vjekoslav Wies-
ner-Livadié. Te črtice natisnene so bile že prej v ,,Vienci'' in „Obzoru*" ter
so se občinstvu toli prikupile. da jih mora pisatelj še v posebni knjižici na
svetlo dati. — Razbibrige Pjesme. Spjevao Milan Kasumovič. U Srk.
Karlovcih. Štampa Koste Pavlovióa 1882. Nič posebnega! — Bazilika s v. D i-
menta u Rímu. Povjestno arkeologičke crtice. Od prof. Fr. Bulíéa. 68. 25 kr. — ■
Ko l)í slovensk eerkven list tó delce preloženo priobčill — Jugoslovanske aka-
domíje znaiibstij in umetnostij zgodovinsko-jezikoslovni odsek imel je dné
21. jimija javiio sejo. v kateri je čítal pravi član in varuh zagreb. nar. muzeja.
prof. Š. Ljubíé razpravo: „Novi priloží za dalmatinsko epígrafiju."
Ljubič uašel je v Benetkah dva rokopísa iz 16. stoletja; v telí rokopísih zabe-
leženih je 135 rimskíh nápisov iz Dalmacije,'o katerih Mommsen (Corpus Inscript.)
ničesa ne vé. Matem.-prírod. odsek imel je 7. julija sejo. v kateri je čítal pravi
član. pi-of. S. Brusína .,o hrvatskoj fauni." — V ..Míttheílungen des Instítiites
fúr osterreichísclie Geschíchtsforschiuig" natisnena je jako zanimljiva razprava
,,Die hístoríschen Arbeíten der sudsl. Akadémie der Wíssenschaften in Agram.
Von Dr. Fr. Rački.- M. M.
Srbska Tcnjižernost. Zabeležiti mi je denes zopet nekolíko bolj ali menj
znamenítih knjižnih proízvodov srbskíh: Boka Kotorska. Mali srpsko-narodno-
knjíževní zabavnik za srpsku mládež. Napisao i uredío Jovan Saríc. Knjiga
prvá. U Xovome Sadu. U štaniparijí A. Pajeviča 8. 62. — Najbolje príporočílo
576 Slovenskí glasník.
lepega tega dclca je menda tó, ako porečem: naj bi se tudi naši mladoži
jednak almanah preskvbel. Članki, ki so tú natisnoni, jako so zanimivi, a vse
delo z vcščo ľokó sestavljeno ; naj rai bode dovoljono nckatera posebno poudariti ;
Boka Kotorska. — Primorkinja, pjesma Zmaja- Jovana- Jovanoviéa. — Petar
Potrovié Njeguš, vladika cmogorski, pjosnik srpski. — Štefan Nemanja, njegova
dva vlastelína Kotoranina. — Budva, kratak pogled na nju iz ^Fruške Gore." —
Marija i Draginja črta iz života Bokeljskog. — Pitalice od Vnka Vrčeviéa. —
Jadransko moi'e. itd. — Gradja za istoriju kraljcvinc Srbije. Vrome pi-ve
vláde kneza Miloša Obrenovica. Priredili Vukašin J. Pe t r o vie, d r. Nikola
J. Petľovic. Knjiga I. od 1815 — 1821. U državnoj štampariji u Beogradu. 1882.
Za zgodovino Srbské je tó v vsakem obziru imenitno in prekrasno delo,
eminente vrednosti — takó sóde srbski listi. — Ruski iičenjak V lad i mi r
Kočariovskij izdal je zopet dve veliki knjigi o dalmatinsko-srbski književnosti :
1. Neizdanyj dubrovniščkij poet Anton Marin Glejevič 8" 205, ^— 2. Obrazcy
dnbrovniščkago jazyka i pisma. — Cmogorski knez Nikola I. ni saraó
jnnak, nego i pesnik, in sicer jako nadarjen pesnik. Kdo ne pozná prekrásne
njegove pesni: Onamo, onamo ? Novine srbské javljajo, kä je knez ravnokar
dovŕšil dramo v treh dejanjili: „Balkánska carica" in do jo kani sam pre-
ložiti na francoski jezik. — Srpske národne pripovedke, ponajviše krátke
i šaljive. Skupio Vuk vite z Vrčevic. Knjiga II. V Dubrovnikn, nákladom
Dragutina Pretnera. Vseli pripovedek je 227, a vrednosti so /po priliki také,
kakersne so pripovedke po prof. J. Trdini v „Ljub. Zvonu" priobčene. — Knji-
garna bratov Jovanoviéev izdala je zopet nekoliko knjižic: 1. Omirova
batrohomiomaliija i Prodromova galeoniomaliija. 16", 52. Cena 16 kr. — Srpski
Hajduci u narodnim pesmama. Sa slikom. 15 kr. — Gjurgje Smederevac i pro-
kleta Jerina. Sa slikom Gj. Brankovica II. praumika Gj. Smederevca. Cena 15 kr.
M. M.
Václav Nebesky f. Vrli pisatelj česki, bivši tajnik českému muzeju in pravi
član c. kr. českega društva znanostij v Pragi, umri je v 64. letu svojega trudo-
Ijubivega, prosveti in znanstvenemu napredku národa českega posvečenega življenja
po daljšem bolehanji 17, avgusta 1882. v Pragi. Blag mu bodi spomin!
PopraveJc. V zadnjega „Ljubljanskega Zvona" spisi: „Velésalo itd." naj sc
na 483, str. v 5. vrsti od zgoraj dolu čita: sedno, n., scdnast, adj., namesto:
sád no, n., sádnast, adj.
„Ljubljanski Zvon*'
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvczkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kv.
Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavôar in drugoví. — Za uredništvo odgovoren: Tt. Levec.
llredniátvo : v Novih ulicah 5. — Upravuiátvo : na Marije Terezije česti 6.
Tiská „Národná Tiskama" v Ljubljani.
kfjubljaT\sKÍ9^
j^n t ■ ■ ■ . , ._^ I . I i_ ľ-T^i , .
LsposloYGrt in znanstYei\ lisť
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.
V.Ljubljani, 1. októbra 1882.
Štev. lO.
P O S 1 e d n j i brat.
)e jeden glas! . . . Oh, mvtvo vse je!
Zasut je grôb, pogrebcev n i!
Blestéč nebo navzdol se smeje.
A méni se okó solzí — —
Oj, Ic poíij v gomili hladili.
Tovariš moj, tovariš zaduj i I
Meuih klečím le tú s solzámi.
Na grôbe zrém srpo pred sé.
Kedó, kedó tohížbo dá mi,
In ž njo odvzáme mi gorjé?
Nikogar ni I . . . Molčeč gťobóvi
Yrsté se tukaj med židovi!
Brez Suma so te pokopali
Možjé neznani iz vasí.
Zapel je zvon! . . . Oh, zaplakali
Po tebi smo, tovariš, vsi!
In zdaj sem sam! Srcé mi poka
In koperní in žalno joka!
Osível sem ! Predrage braté
Som videl tukaj hirati,
In srca blaga, duše zlate
Tu videl sem umirati ;
Ko druge smrt je pomorila,
Jodíno mene je pustila!
Zakaj takó? — Oh. cvet modľósti
Premnog pač ž njiraii vniéen je.
In rek o svetovni svetlosti
I tukaj opravíčen je . .
In jäz žívim šc v samostáni,
Ko bratje vsí so pokopáni!
Milú Ískal sem med zidóvi —
Na veke kmalu ga dobím
Poslednji brat! Tu med grobóvi
Klečím, oh, in bridkó ječím.
Povsod je mir! ... Oj. duša niôja
Le tebi, tebi ni pokoja! . , .
— b-
37
Malo ž i v 1 j e n j e.
Povest.
Spisal dr Fr. D e t c 1 a.
XXI.
|neg je po večjem skopnel ob nekaterih toplejšili dnevih ; a kmalu
se je mraz povľiiil in zima je še škripala pod nogami. Jurij
'je spal po leti in po zimi nad hlevom v dišeči mrvi in delo
od jutra do mraka preskrbi zdravému telesu trdno spanje. Bilo je
že pozno neko noc in mešec je svetil v zadnjem krajci, ko Jurija
na jedenkrát strašno lajanje vzbudi. Takoj skoči po konci in vrze
obleko náse, kajti to je moralo biti kaj posebnega. Zvesti čuvaj sicer
ni žugnil po noci, če ni bilo uzroka ; ako je pa lisica prišla pogledat
po kokoših, samo oglasil se je sultán in tatica je pobrala pete.
Lajanje je postajalo vedno srditejše in tudi ovce v lilevu so začele
beketati. Na hlev se je prišlo po lestvi, ki je bila zunaj prislonjena.
Jurij zgrabi vile in leze urno po lestvi doli. Pod lestvo pa se je
sultán valjal in premetaval s čudno zverjo in le srdito renčanje se
je slišalo ; druga zver pa se je vzpenjala, kakor je videl v mesečini,
po blevskih vrátili in praskala in voliala s smrekom ; dolg rep pa je
mahal po tleb. Volkova sta bila. Jurij ne premišljuje dolgo, skooi z
lestve na volka pri vratih in mu lioče zabosti svoje orožje med
rebra, a volk odskoči in se potulme z glavo k zemlji. Hitro ga ])ri-
tisne Jurij za vrat in na vso moč ga tišči k tlom. A zdaj skoči
druga zver od zadaj nanj in na jedenkrát je pretrgana suknja in
srajca in čudno gorko oblije Jurija po plečih. Po njem bi bilo, da
ni zvesti sultán iz nová se vrgel na svojega nasprotnika in mu
ubránil pomagati tovarišu.
Krik in hrup pa je vzbudil tudi ženski. Hišna vráta se odpro
in mati in Lenčika stopita na prag.
„Kaj pa je, kaj pa je? Križ božji! Pomagajto, pomagajte!"
začnota vpiti in to vpitje je Juriju res ponuigalo, kajti drugerau volku
r>r. Fr. Detola : Malo življonje. *)79
upade pogum; oprosti se svojega sovražnika in izgine v gozdu. Le
do konec hleva ga je podil sultán, potlej pa se je vrnil Juriju po-
magat. Ta pa je tiščal svojega jetnika, da so mu roke otrpnile in
komaj je stralioval volka, tako srdito se je premetaval. Praskal ga
je s prednjimi in zadnjimi nogami, da je bil Jurij po nogah ves okr-
vavljen; umoriti pa volka ni mogel. ker ga je bil slabo zadel.
„Kaj pa je, Jurij? Za božjo voljo!" vpije mati in se ne upa
od liiše.
„Nič ni. Yolka imamo." pravi Jurij.
„Ali hoče.š puško?" kliee Lenčika.
„Ne, ni treba," oglasi se ta. „Ce moreš, Lenčika, prinesi mi
tisti dolgi nož iz kuhinje!"
Urno prinese Lenčika nož; Jurij pa zbere vso svojo moč, .stopi
z levo nogo na vile, z desnico pa porine volku nož do držaja v prsi.
A zdaj še le se prične pravi boj. S silno močjo vzdigne zver svojo
glavo in skúša popasti Jurij a, z nogami pa brca in praská tako
hitro in tako močno, da se Jurij že boji, da ni práv zabodel in da
bo omagal. A kmalu poide zveri moč, strašno zatuli in prične grgrati ;
še jedenkrát brcne krčevitb z vsemi štirimi in se iztegne. Sultána
mora Jurij s silo odgnati proč od mŕtve živali, kajti še zdaj jej ne
da mini. Blizu premaganega nasprotnika se uleže in si liže gobec
in noge, jedno uho pa je bil revež popolnoma izgubil. Jurij pa je
tudi ves razpraskan in krvav, a bude rane ni dobil nobene. Komaj
se zazna dan, teče Lenčika sosedom pravit, kako reč so pO noci
imeli. Naglo se zbere vsa Simonova družina okrog mŕtve zveri in
vse na tanko mora Jurij povedati, kakšen je bil boj.
„Ti neugnana zver ti!" pravi Siraen in brca volka z nogo.
„O Jurij, ti si srečen," méni Štefan, „ti še naletiš na kaj pra-
vega, jaz pa nimam nikoli te sreče.''
„Štefan, nikar se ne pregrešil" svári ga mati, ki se ne more
nagledati grozne zverine. „Se Jurij je imel dosti opraviti, kaj bi že ti!"
„I kaj pa je Jurij?" buduje se Štefan. „Ali je kak Goljat
proti meni? Yeš, Jurij, kakor sva prijatelja, ne bojim se te pa
práv nič."
„Kaj bi se me bal," smeje se Jurij, „ko ti nič nočem!"
„Kaj pa misliš zdaj z zverjo .storiti? Ali jo popelješ v komisijo,
da potegneš darilo?"
„A, jaz ne grem," pravi Jurij.
37*
680 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Oh, ti, naj jo jaz peljem! Kaj?" prosi Štefan.
„I pelji, če se ti Ijnbi!" pravi Jurij. „Pa kar na tvoje iiiic naj
ti dadó, če bodo res kaj dali."
„Takoj pridem s senmí," veseli se Štefan.
„Štefan," opomni Lenčika, „kaj pa, če te .sreča tovariš tecra
volka? Kako se bosta pogledaka?"
„Saj res! Ni mu treba hoditi, da se mu kaj ne zgodi," odgo-
varja Simonovka in Štefan je začel premi.šljevati, a sramoval se je
vender Lenčike in Jurij a.
„Ne pomaga nič," pravi odločno, „jaz pôjdem, pa puške vzaraem
s sabo, potlej naj se me pa loti, komur se zdi. Dvajset goklinarjev
ali koliko dobiva, Jurij? Pa naj bo, kolikor boče. Jaz grem."
Kmalu prihiti s puško in senmí.
„Oborožen si, kakor bi šel na Turka," pravi Lenčika, „toda
paži, da ne padeš in se ti puška ne izproži!"
„Kaj bom pádel, ko sem líriba vajen kakor maček peci," odvrne
Štefan in raoško vleče naloženega volka proti Dolini, Kakor zmagalec
hodi svojo pot ; staro in mlado pa hiti od vseh krajev radovednost
pást, „Oh, naj mi peljemo!" prosijo otroci, ki se ne morejo ločiti
od voza. Ko se Štefan nekoliko obotavlja, izpulijo mu oje iz rok in
kľičaje in ukaje pride sprevod v Dolino. Tam pa zopet novo izpraše-
vanje in nová zamuda. „Dva sta bila," pripoveduje Štefan; „pa oni
je bil večji kakor ta, najmenj za dva palca in práv zdi se mi, da
je bila volkulja. Ce bi bila ta-le puška pri rokah, preskrbel bi bil
že druščino tému na vozu, da bi mu ne bilo dolgčas. Toda po noci
in pa v šili moraš pa udariti, če druzoga ni, s polenom. Letos .so
posebno sitne te živali in toliko jih je, da sem se knr čudil, da niseni
po poti katerega pobral."
„Torej kar z nožem si ga bil podrl ?" vpraša dedec, ki je po-
sebno moško premetával zver.
„Kar z nožem," baba Štefan. „Yidite, tak-le pipec" ■ — fánt
káže svoj nož — „je kakor stvarjen za volka. Dva palca mu ga
porinete med kosti, pa bo dosti imel."
Ves dan bi bil moral pripovedovati o junaškem činu, če bi bil
utegnil ; a po noci ni hotel lioditi domov. Najel si je voz in odpeljal se
h komisiji. Židane volje vrne se zvečer domov ; tako dobro se mn
še nikdar ni godilo. Jurijn odšteje denár, kolikor mu ga je še ostalo ;
on sam je zadovoljen s slavo.
Dr. Fr. Detela: Malo žiyljenje. 681
Po vsej dolini in daleč okrog pa se je govorilo o tem volku
in o hiabiem Siraonovem Stefaiiu. Ker se je zvedelo, da se še jedna
zver po bribih potika, napravili so gospôda velik lov proti gori
SV. Florijana. Sodnik, davkar, pristav, zdravnik, sploh vse, kar je
bilo bolj imenitnega in je puško premoglo ali vsaj na posodo dobilo,
botelo se je udeležiti; kajti če tak lov tudi sam nasebi ni posebno
zabaven, toliko prijetnejsi je konec njegov, ki se praznuje v kateri
si bodi kŕčmi. Hoja po mrzlem zraku in bivanje pod milim nebom
pospešuje prebavljanje in spravlja v slast jed in pijačo. Ce pa moraš
že za zajčji lov preskrbeti se z žgano pijačo, s pólu hlebom ki-uha,
svinjsko kračo in pečeno kuretino : kaj tirja še le lov na volka!
Dva dni so se polnile čutare z vinom in žganjem in torbe z raznimi
jedili, tretji dan pa so se odpeljali gospôda proti nevarnemu kraju.
Kar je za lov treba, vSe so imeli s sabo in še pušek niso pozabili;
okrog vozov pa so se pojali lačni psi. V Dolini se jira pridruži drugo
krdelo : kmetje iz okolice, ki so tudi radi postopili za kako zverjo,
če ni bilo druzega dela. Ko je bila v kŕčmi večerja naročena, odrinili
so pes proti gori, gospôda naprej, možje v kožuhih pa za njimi in
niod raznimi búrkami se je hitro hodilo.
„Možje," obrne se sodnik proti kmetom, „kdo pozná dobro
kraj? Oča Rožanee, Yi ste pravi lovec, Yi nas boste razstavili. "
,,0 gospod sodnik," ponižuje se mož s klobúkom v roci, „bil
sem jedenkrát, bil, pa sedaj sem star. Roka se mi trese in oči me
zapuščajo, tako da ne zadenem nič več."
Glasno se zasmejejo vsi pri telí besedah in dasi se Rožanee
bráni, prevzeti mora vender posel. da odkáže vsakemu svoje mesto.
Obrne se najprej proti kratkovidnemu davkarju, ki je imel to nesrečo,
da je na vsakem lovu kacega psa ubil ali poškodoval.
„Gospodje," pravi Rožanee, „zgovoriti se moramo, da psov ne
bonio streljali, ker ta žival nam nič hudega ne stori."
„Yolk pa pes se malo razločita," meni oni gospod. „Ali bi ne
bilo bolje, da pošljemo pse nazaj? Saj niso za nič."
„A! Pustimo rajši pse tu, pa mi pojdimo domov." ugovarja
Rožanee. „Razločili boste pa lehko: če se spusti zver proti Vam,
volk je, pa streljajte; drugače je pa pes."
„Torej mislite, da se bo volk koga lotil, če nas je toliko?"
pravi drugi gospod.
582 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Zver je prekanjena," meni Rožanec, „nič jej ni zaupati. Zato
je treba dobro meriti ; če pa ne zadene, potlej pa puško za tanki
konec prijeti pa udariti ali pa na drevo!"
„Jaz sem pa slišal," omeni kmet, „da gre pravi volk na drevo
kakor veverica."
Splošen smeh nastane o tej opazki, Rožanec pa razvrsti zdaj
lovce po hosti. Davkarja postavi k prvému jarku nad cesto, pristáva
toliko od njega, da se s puško ne moreta doseči, tega sem, onega
tjä, sebe pa je postavil na križempot pod sv. Florijanom. Jaseň je bil
dan in solnce se je bližalo zatonu, ko se je lov pričel. Psov pa ni
bilo mogoče spraviti na noben sled; kakor nori so letali okrog in
če je jeden zalajal, tekli so vsi k njemu in lajali in begali. Cez kaj
čaša so se poboljšali in tu pa tam se je slišal kak pok in dva zajca
sta obležala pred Rožancem, Zdaj pa je premišljeval starec, ali bi ja
nesel s sábo ali kako. Ce ja vzamem s sabo, tako je dejal sam pri
sebi, pojedli ja bo gospôda in kaj imam jaz od tega? Se strel ne
bo plačan. Ce ja pa pustim tukaj, požré mi oba lisica ali pa raaček.
Že vem, kaj bom storil. In ko se je popolnoma zmračilo in je rog
zapel in sklicaval lovce, lezel je Rožanec proti Strmi peci in srečal
je Šimona, ki je ravno drva peljal iz gozda.
„Ali ste kaj dobili?" vpraša mož Rožanca.
„Mi lovimo kar za kratek Čas," odgovori Rožanec.
„Kaj pa ta dva zajca!"
„Ta sem pa s sábo prinesel, da imamo kaj pokazati," pravi
Rožanec. „Zakaj niste volka živega ohranili, danes bi ga mimo gredé
ubili, če bi nam ne utekel."
„To ste lovci, da!" pravi Šimon.
„Veste kaj, mož? Vi niste Pečar; kaj ne, da ne?"
„Šimon sem, Šimon, sosed Pečarjev."
„Saj Vas pelje pot mimo Pečarja. Nešite to-le tjá, pa naj
denejo v klet na mraz. Jutri pa pridem, bom pa vzel. Bodite tako
dobri!" •
„To je že práv," pravi Šimon in dene zajca na voz, Rožanec
pa se obrne proti Dolini nazaj.
V dolinski kŕčmi pa je bila zbrana skoro vsa druščina, ki je
deloma tam prenočila, kajti za rana bode treba zopet poskusiti srečo.
Smeha ni bilo ne konca ne kraja, ker so se vsi s praznimi rokami vrnili.
Dr. Fr. Detela: Malo življenjc. 583
Zdravnik je omenil, da je videl jednega zajca in takoj so ga obsodili,
da mora pet bokalov vina plačati za tako srečo.
„Rezanec, ti si tudi nekaj streljal," meni neki kmet.
„Na veverico sem bil pomeril, ker ni bilo druzega," odgovori
ta, „pa še te nisem zadel."
„Ha, ha!" smeje se sosed pri mizi. „Veverice po zimi pa res
še nikdo ni zadel, videl pa menda tudi še ne."
„Jaz sem jo pa že," pravi moško Rožanec. Večer pa je hitro
tekel med veselimi pogovori in krčmár je pridno polnil kupice in
pridno črtal s krédo na sod. „Tončekl- dejal je svojemu sinku.
„Glej na niizo! Kadar bo bokal prazen, nič vprašati, kar prinesi ga!"
A vsaka reč ima svoj konec. Polagoina se je razgubljevala
družba in le malo se jih je upiralo spancu hoté za mizo pričakati
belega dne. Dve sobi je imel krčmár za tuje Ijudi, obe sta bili polni
in večina je še morala prenočiti na slami. Ko pa je drugo jutro
zapel petelin. prišel je že Rožanec budit zaspance. A to je bila
težavna reč. > Pusti me, vrag!" godrnjal je ta in se obrnil na drugo
strán : oni ni hotel verjeti, da je že čas in tretji .«!e je rotil, da pride
takoj za njimi. Počasi pa so se vender vsi spravili po konci razen
zdra vniká in pristáva: teh dveh pa ni bilo moci pregovoriti. „Kar
pojte," dejal je pristav zaspano, „síij ne bo nič; jaz vas tukaj po-
čakam!" Proroškega duba je bil mladi mož, kajti vse dopoludne in
še popoludne dolgo čaša so prežali lovci, prebivali mraz in žejo gasili,
toda bodi si, da je bil volk prestr.-šen v druge kraje jo pobrisal,
ali pa, da se ni hotel pokazati, ves trud jo bil zastonj in še sledu
niso dobili nobonega. Ko so se vracali popoludne v Dolino, obstal
je ves plen iz dveh zajcev; jednega je bil ustrelil sodnik, druzega
pa kratkovidni davkar, ki je ponosno nesel svojo trofejo proti Dolini.
Tu se je še dobro zalil ves lov in na večer so se vrnili gospodje
glasni in dobre volje domov.
Rožanec pa se ni bil povrnil ž njimi, kajti imel je mož to koristno
navado. da je v druščini sicer rad pil, toda kadar je prišlo do računa,
ni se rinil nap-ej, ampak izginil je rad. Vrhu tega pa je imel še pri
Pečarji dobiti dva zajca k tretjemu, katerega je bil ta dan ustrelil.
Kakor maček je lezel starec v breg naravnost proti hiši Tu se je
prijel za drevo, tam upri na skalo in zavihtel se navkreber in kmalu
je priplezal do Strmo peci. A sultán, ki ga je prvi zagledal in naznanil,
ni ga pustil po nobeni ceni v hišo in ko je ta pomeril s puško nanj.
584 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
pokazal mu je pes zobe tako neprestrašeno, cla je mož videl, da je
bolje z lepo ga pogovoriti, kar se pa tudi ni dal.
„He, ali ni nikogar doma?" zavpije Rožanec in od hleva sem
se prikáže Jurij. Kakor bi kaj nadprirodnega ugledal, obstal je in
strmel in vse barve so se izpreminjale na njegovem lici. Nič men
osupnen pa ni bil Rožanec. čeravno se mu ni tako videlo in čudno
prijazen smeb prikázal se je na njegovih ustili.
„He, Jurij, ali si ti? Glej ga!" s terai besedami mu gre naproti
in mu ponuja roko.
A Jurij je moral prej sultána spoditi, potlej pa sta si podala
roki: Jurij hladno, ker ni vedel, ali je Rožanec še njegov sovražnik,
ali pa je že pozabil, kar se je bilo dogodilo; Rožanec pa mu jo je
krepko stisnil in ga ogledoval.
„Glej ga, kako si se popravil! Komaj bi te kdo spoznal," pravi.
„Mislite, oča, da sem se izpremenil?" vpraša Jurij.
„In pa kako! Moje oči imajo dober spomin; pa vender, če bi
bil ti dejal, da nisi Jurij, verjel bi ti bil. Ti si jim pa lepo zmešal
sled, tukaj te noben živ človek ne nájde."
„Ali me še kaj iščejo? Ali veste, oča?"
„A! kdo te bo iskal, pa kod! Vse misii, da si na Hrovaškem,
kjer je izgubljeni sin svinje pasel. Oh, glej ga, Jurija! Na, tukaj.
imam še jedno kapljo dobrega slivovca. Potegni!" pravi mož in mu
ponudi opleteno posodico, ki mu je visela na stráni.
Jurij se bráni, da ne pije žganja, a starec ga ne izpusti. „Moraš,"
pravi, „če ne, zameriš se mi, Glej, toliko čaša se že nisva videla!"
„Ali ste še kaj hudi name, oča?"
„Kaj bom hud! Kar pij!"
In Ju:^ij pije starcu na Ijubo.
„Vi ste torej sinoči dva zajca poslali líranit?"
„Jaz, kaj pa! Šimonov fánt se je pa res izkazal s svojim
volkom. Kje pa ga je bil zaklal?"
„Ravno pred hlevom, doli," pravi Jurij. „Midva, oča, sva jia
zopet prijatelja, kaj ne?"
„I se ve da, Ijuba duša; kakor sva bila prcy."
„Veste, velikrat sem se že bil pokesal — "
„Kar tiho bodi, pa molči!"
„Denár Vam pa vrnem, ki ste mi ga posodili."
„E, kaj! Saj se ne mudi. Boš že dal o priliki!"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 585
„Kar malo počakajte, pa Vam ga prinesem."
„I, pa pojdi !" pravi Rožanec in oko se mu blišči v sladkem veselji.
Jurij pa prinese denár in mu plača mali dolg z velikimi obrestimi,
-Vidiš, Ijuba duša!" pravi mož. „Kako práv sem jaz zmeraj
govoril ! Ti si pošten človek, dejal sem. Premca pa ni bilo nič pridá
in ga tudi zdaj ni; ne starega, ne siná, to ti povem."
,Kaj pa je s Premcem?" vpraša Jurij.
.,8 Premcem, praviš? Doma sta, on in sin, pa živita, kakor
sta prej živela. Toda dolgo pa ni tega, kar sta doma. Kacih štirinajst
dni bo, dasiravno ne morera natanko povedati. Jaz ne govorim ž njim
in on ne z máno, kakor je najbolj práv. Pred je pa sedel. Saj ve.š,
da so ga bili žandarji odgnali."
Govorila sta še o tem in onem, potem pa je vrgel Rožanec
svoje blago čez ramo'in prijateljsko stisnil Juriju roko in odšel.
..Kdo pa je ta človek, ki tako hudo gleda? Pa tako smešno
izkrivljena ústa ima," vprašala je Lenčika po odhodu. Jurij pa je
povedal, da je Rožanec, ki rad na lov hodi in da sta stará znanca;
a kako ga je s Premcem osleparil, tega ni povedal, kajti sramoval
se je in ni rad mislil na to. Bal se ga pa Jurij ni več, ker je tako
prijazno ž njim govoril, in poplačal mu je tudi, kar je bil dolžan.
Kdo bi mogel sovraštvo toliko čaša gojiti v svojili prsih in v nesrečo
spraviti" koga brez koristi! mislil je Jurij. Vrhu tega pa ga je bila
še zmeraj volja vzpomladi zopet iti v vojake, dasi že dolgo z Len-
čiko ni nič govoril o tem.
xxn.
Tri dni pozneje pa je v mraku zopet lezel Rožanec proti Strmi
peci in dva moža sta ga spremljala.
„Ha, tristo vragov! Sam hudič je te poti naredil!" zakolne znani
žandár Križan spotaknivši se ob korenino, ki je molela izpod zmrzlega
snega.
„Tiho, tiho!" pravi Rožanec, „da nas kdo ne sliši."
„Sam zlodej nas vleče tu gori," meni drugi žandár. „Rožanec,
Vi ste hudič, če je le kateri na svetu."
Rožanec kar molči.
Ko pa pridejo blizu liiše, šepne zopet žandarju: „Zdaj naj pa
jeden na to strán zavije, da prestreže pot!"
586 , Ďr. Fr. Detela: Malo življenje.
Križan zagodrnja med zobmi in migne tovariša, naj se obrne
na levo okrog vŕta; sam pa leze z Rožancem naravnost proti hiši.
Zdaj se začujejo koraki na trdih tleh in malo nad njiraa se pokaže
moška osoba, ki gre proti hiši.
„On je, on je!" šepeče Rožanec; Križan pa sname puško z
ráme in stopi urno naprej. Jurij je moral slišati šum, kajti pri tej
priči se obrne in pogleda v gozd. Na jedenkrát pa odskoči in steče
kakor jeleň proti hiši.
„Stoj!" zagrmi Križan in hiti na vršino.
„Stoj!" odmeva zopet po gori, a Jurij se je bil že skril za
oglom in izginil izpred očij. Kako naglo je bil pozabil mladenič svoj
sklep, da se vrne k vojakom ! Naravnost k prepadu teče, da bi splezal
po stopnicah doli, koder bi ne mogli za njim. A od druge stráni mu
doni zopet: „Stoj!" in mrzel pot mu oblije čelo; ves je zmočen in
brez zavesti se obrne od pečine, ki bi ga bila nemara rešila in hiti
proti Simonu po poti, ki ga ne more skrivati. Puška poči in Jurij
se prekucne na tla blizu vodnjaka in zemlja zarudi pod njegovim
truplom. Križanov tovariš ga je bil ustrelil. Zandarja tečeta k njemu,
a besen plané sultán od hleva sem in ja ustavi. Ustrelil bi ga bil
Križan v jezi, da ni prihitela iz hiše Pečarka in pomirila žival. Pok
in hrum jo je bil privedel in za njo priteče Lenčika.
„Križ božji ! kaj pa je? kaj pa je?" vpije in teče proti vodnjaku.
„Kaj pa je?" zakriči nad žandarjema.
Križan pokaže na truplo ustreljenega.
„Jurij, oh Jurij moj!" zavpije dekle in se vrze na nesrečnika
in ga objema, da se je žandarjema v srce smililo. Jurij se ne gane
več; Križan ga tiplje, škropi ga z vodo in tovariš ga drgne po
telesu ; a življenja ni vec v njem. Kroglja ga je bila zadela v levo
strán in obtičala mu v prsih.
„Mrtev je," pravi Križan.
Od Šimona so bili pa tudi prihiteli na krik in strineli, kaj vse
to pomeni, in žalostno se spogledovali, kajti' nobeden ni vedel do-
godka si razložiti.
„Vi ste streljali. Kaj ne?" pravi Šimon žandarju. „Ali se pa
sme vedeti zakaj ? In kako, da ste ga ubili, Jurija?'-
^Uhajač je," odgovori žandár. „Od vojakov je ušel in postava
ga išče. Ce bi bil obstal, ne bi ga bili ustrelili."
Dr. Fr. ľ)ctcl:i: Malo življenje. 687
„Veste kaj?" povzame zopet mož. „Hiido je, če katerega taká
zadene. Arapak to pa rečem, da je bil fánt priden ; priden kakor jili
je malo. Pa ste ga vender ustrelili! Se ve da, postava je postava;
ali ni res? In vi jo morate ravno tako izpolnovati kakoľ nas kdo.
In postiiva pravi — kaj ne? — da moraš Jurija ubiti. Ali ni taká?
Bodisi priden kakor hoče, kaj ? To je vse jedno. E, hudo je to, Imdo !"
Solzne oči je imel starec ravno tako kakor Štefan, kí se je
proč obrnil, da ne bi kázal ginenja.
„Nesimo ga v hišo!" pravi Križan in prime Jurija pod pazduhami,
Štefan pa za noge in neseta ga k Pečarjevim. Anica pa, ki je dozdaj
nemá gledala prizor, oklene se Lenčike in obe jokata na ves glas.
Pečarka pa je vedno še strmela in vsakovrstne misii so jej šle po
glavi. Da bi bil mogel Jurij tako kazen zasliižiti, bilo jej je nerazumno,
dasi je zdaj vedela, kake so bile njegove razmere.
„Oh, kako ga je škoda!" dejal je Štefan.
V hiši so položili Jurija na posteljo in jeden žandár je ostal
pri njem, drugi pa se je vrnil nazaj naznanit, kaj se je zgodilo.
„Iz pekla je ušel ta Rožanec," mrmral je mož odhajaje : o Rožanci
pa že ni bilo ne dúha ne sluha. Toliko da je slišal strel in videl,
da Jurij padá ; obrnil se je in dirjal navzdol kakor razbojnik, ki mu
je pravica za pätami.
Pri SV. Florijanu je najprej zvonilo Juriju. Štefan je bil šel do
Ožbeta in kom aj ga je prepričal o tem, kar se je bilo zgodilo.
„Oh, oh, oh," tarnal je mož, „in jaz sem mislil, da pôjdem
skoro v svate, ko bo Lenčiko vzel. Vidiš, Štefan, taki smo vsi : od
danes do jutri. Kak hrast je bil Jurij in zdaj je mrtev: midva pa
še živiva, ki se koraaj drživa po konci!"
Ta govor sicer ni bil Štefanu posebno po všeči, a resnična
žalost po prijatelji prevzela ga je tako, da ni mogel misliti na kaj
dľuzega. Zvečer je prišel Ožbé in napravil Jurija in položil ga na oder.
„Oh, Jurij," dejal je, „kdo bi si bil mislil, da bom jaz tebi
rakev deJal ! Svojo bi ti dal, ki sem jo zase stesal : lepa je in gládka,
toda premajhna je záte. Dekle, le jokajl" rekel je Lenčiki, „tacega
fantii ne boš več videla, nič več. O ti nesreča, ti^!"
Dnizega dne zjutraj pa je prišel zdravnik iz Doline. „Hu! to
je pot!" sopel je in brisal si tolsti obraz. „Kaj hodite v také kraje
Ijudi morit," šalil se je proti žandarju. „Še mene naj neso potlej
doli, da ne bo treba hoditi. He, rožica!" obrne se na Lenčiko, ki
688 Dr. Fr. Dctela: Malo življenje.
je bila prišla iz sobe, „kje pa imate fanta, da ga malo pregledamo,
če se ni potajil. — Fánt, ali si še živ?" zavpije v sobo stopivši,
tako da je bilo Pečarki tak oj pre vec.
„Gospod dohtar!" pravi žena, „vedite se vender, kakor se pri
mrliči spodobi, ne pa tako kakor noben človek."
Na glas je zajokala Lenčika ; zdravnik pa je urno pogledal ráno
Juľijevo in odšel.
„Gospod, jaz se Vam klanjara," dejal je žandarjn, ko'sta skupaj
zapuščala Strmo peč. „Dobro ste merili. Kadar boste kacega druzega
iistrelili, ni me treba vec klicati na ogled. Kar naprej mu dam spri-
čalo, da je mrtev. Toda krepak fánt pa je bil, raca na vodi! kakor
medved. Ni čuda, da dekleta jokajo. Pa liodite bolj počasi! Kaka
škoda, da ne moremo to životno moč izpeljati iz jednega trupla v
drugo! Uh, uh ! Naj bi imel kri pa živce tega uliajača, kateremu
zdaj nič več ne. koristijo, v sebi mesto svoje staré, zrabljene ropotije,
hu! lehko bi z Vami vštric korakal. Tako pa, gospod, ali hočete
tudi mene usmrtiti? Saj se Vam nikamor ne mudi: počijva malo, da
si pot obrišem ! "
Mnogo se je še potil revež, preden je prišel v Dolino. Tam pa
je napisal list in dal na znanje, da je Primožev Jurij resnično in
gotovo umri, — „za svincem," kakor se je dovtipno izraževal.
Po vsej vaši in po okolici raznesla se je hitro žalostná vest
in vse se je povpraševalo, kako so ga izvohali. Dosti Ijudij ga je
prišlo kropit, zlasti Jurijevih vrstnikov, čeravno je pot težavna in
je mrzla burja brila. Sestra Franica je prišla s svojim môžem in
stará mati je prikzla fír jedenkrát pogledat svojega siná. Objela
ga je na odrú in poljubovala in nemé solze so močile bledo lice
Ijubljenega siná. Goreče je molila za dušo nesrečnega Ijubljenca, da
jo je morala hči odpeljati. K slovesu pokropivši mrliča zahvalila se
je Pečarki za vse, kar je storila njenemu sinn. Ko je pa prišla domov,
usedla se je na stopnice, podprla si glavo s komolci in jokala. Stari
Primož je prišel k njej, da bi jo potolažil; a nobene besede ni niogcl
izpregovoriti. Obrnil seje in šel v izbo in tu je liodil gori in doli
zamišljen in zvižgal in skúšal. zatajiti svojo žalost.
Na Strmo peč pa je prišel proti večeru Premec s sinom Miho,
kajti pozno sta bila zvedela nesrečo.
„Oh, Jurček, Jurček!" tarnal je sivec. „Zakaj sem te jnoral
zapustiti ! Kakor steklega psa so te preganjali in ubili, jaz pa ti
I)r. Fr. DeWa : Malo življenje, 589
nisem raogel pomagati I Oh, Jurček, da bi mi mogel vsaj to povedati,
kdo te je ovadil in izdal zlodej em ! Primojdunaj, kesal se še bode!
Jaz ga bom našel in če se skriva pod zemljo. Oh, Jurček mo j, tvoja
roka je mrzla in moja bo tudi kmaln, pa tukaj ti jo dam : ta se
ne ho dolgo smijal, ki ti je jamo izkopal."
Mihá je stal na stráni in ogledoval svojega prijatelja in nstni si
grizel. Širok obraz se mu je daljšal in daljšal in proti oknu se je
ohrnil Milia in z rokavom si olirisal oči in nos.
„Mati, midva ostaneva danes tukaj," dejal je Premec gospodinji.
„Bog Vama piati!" odvrne žena, „da vsaj ne bodeva sami."
Potem je začel Premec izpraševati, kdo bi bil v zadnjem času k njim
prišel. Ko pa je hči povedala, kak človek je bil tu, kake oči je imel
in kaka ústa, za.škripal je stari z zobmi in pogledíil tako divje, da
je bilo deklico groza, ko se je spomnila, da bo ta mož vso noč
pri njih.
„Primojdunaj, Rožanec je!" pravi dedec sinú.
„Ravno tako ga je menda tudi Jurij imenoval," reče Lenčika,
•in miren se usede mož za mizo. Zvečer so prišli gori še Šimonovi
kropit in raolili so in pogovarjali se. Ko je pa postalo pozno, ločilj
so se in tudi Štefan je šel domov naspat se, ker je hotel na však
način nositi Jurija. Premec in Mihá ostala sta sama v sobi, kajti
tudi Lenčika in mati sta se bili odpravili. Na vsaki stráni odra
goreli sta dve sveči, pri mizi pa sta sedela tiho oča in sin in pre-
mišljevala. Premec si nabaše pipo in jo prižge pri sveči in ponudi
f:inu tobaka in tako kadita in dremljeta po malem.
Veliká hišna nra je odbila deset, pólu jednajstih, jednajst in
Mihá se je zravnal po klopi in kmalu zasmrčal, Premec pa je vlekel
d im iz pipe in zri préd-se in utrnil sem ter tja kako svečo. Na
jedenkrát se mu zdi, kakor bi se bil preganil prt, s katerim je bil
Jurij pokrit. Starec pogleda kvišku, potem i^o oknih. če ni morebiti
sapa skoz pihnjla ; a vsa so zaprta.
„Nič ni," zamrmra mož, ko je vse pregledal in se usede. Cez
nekaj čaša vidi se mu zopet, da se prt giblje. Starec ni bil bojazljiv,
a malo tesno mu je bilo vender pri srci. Miho sune z roko in ga
spravi po konci, sam pa gre k odrú in preiskuje okrog in okrog,
če ni kaka žival, kak maček zraven. Nehoté pogleda Jurija v obraz.
Zdaj zdaj se pomíijejo u.stna. Starec skoči zraven in približa svoje
u ho Jurij evim ustom in čuti rahlo sopenje. Mihi so pa stopili lasje
590' Dr. Fr. Ďetcla : Malo življenje.
po konci, ko je videl očeta pri mrliči in na jedenkrát je bil vzdramljen.
Premec pa je pazljivo poslušal prestajajočo sapo in kmalu sliši raz-
ločno: „Vode, vode!" in cez nekaj čaša zopet: „vode piti!"
„Mihá, brž po vode!" pravi stari in Mihá teče v vežo po kozarec
hladne pijače. Premec je vlije nekaj kapljic v ústa Juriju in mu
položi roko na prsi in zdi se mu, da srce bije. Zopet se sli.ši: „vode!"
in starec vlije zopet pijače v nsta. Zdaj odpre Jurij malo oči, a takoj
jih zopet sklene.
„O hvala Bogu!" pravi Premec, „morebiti ga še rešimo." Zdaj
skličeta gospodinjo po konci in drgneta Jurija po vsem životu in
ga škropita v obraz. Zopet izpregleda Jurij za jeden trenutek, a videlo
se je, da nikogar ne pozná. Tudi Lenčika je bila pritekla in z
glasnim klicem : „Jurij!" hotela ga objeti, kar je pa Premec ubránil.
„Najprej v dobro posteljo!" veleval je, „in tako, da ga Ijudje
ne bodo videli jutri; tam ga skusimo popolnoma vzdramiti."
Z Miho ga preneseta v Lenčikino izbico. Tam mu starec streže,
kakor ve in zna, mati in hči pripravljata juho in Mihá pomaga zdaj
očetu zdaj ženskama.
„Primojdunaj!" pravi Premec k Mihi, „kaj pa bo, če ga zjntraj
Ijudje ne dobé na odrú in če se zvé, da ni mrtev. Ta bo lepa, pri-
mojdunaj ! Potlej pa pridejo zopet žaňdarji, da ga potolčejo popolnoma.
Pojdi vprašat, komu so rakev naročili." Takoj se mu pove, da jo
bo prinesel Ožbe od sv. Florijana.
„Mihá," reče starec, „ali znáš pot do sv. Florijana? Pa saj je
ni treba poznati, kar po vrhu gore hodi, pa ne boš izgrešil. Pod
cerkvijo je mežnar in tému reči, naj rakev tebi da, ker bomo mrliča
takoj noter dejali, da potlej ne bo zamude. Prinesi jo sam, če ne,
bomo imeli sitnosti."
Brez ugovora vzame Mihá klobúk in se odpravlja; kar zabije
zunaj pes in nekdo potrka na hišna vráta. „Kdo je?" vpraša Milia.
„Jaz," odgovori se mu.
„Nikomur odpreti," zapoveduj e stari iz izbe. „Slišiš: nikomur!"
„Jaz sem tudi jaz," pravi Mihá in čaká pri vrátili. A oni se
ne da odgnati in kliče Lenčiko, naj pride odpirat.
Dekle takoj spozná Ožbeta in mu odpre vkljub Mihi. Z rakvijo
na rami prileze mož noter. „Da bi nikoli več nobene sem ne nosil!"
pravi in jo položi na tla. „Ta je druga in tretja pride rada."
„Oča, Jurij .še ni mrtev," izpregovori Lenčika. „Oživol jo zopet."
Dr. Fr. Detela : Malo življenje. 591
„Kaj? kaj praviš?" čudi se stari, Lenčika pa mu pove, kaj se
je bilo zgodilo.
„Iz očij ti berem, da govoriš resnico," reče mož in hiti vesel
v izbo, kjer je Jurij ležal brezzavesten. Kornaj pa prestopi prag,
zgrabi ga Premec za vrat in tišči nazaj. „Kdo si?" vpraša z zamol-
klim glasora, da ne bi dramil Jurija, a tako srdito, da je Ožbetu kar
zagi'melo po ušesih. Ves trd je bil od strahu, ko je pogledal v svetle
oči Premčeve ; ústa je odpiral, a besede ni bilo slišati in topo je zri
v hudega dedca.
„Vrat ti. zavijem, stará duša, kakor vrabcu," šepeče Premec.
„Zakaj? zakaj pa?" ječi Ožbe. Zdaj pa stopi Mihá v izbo in
pomiri razburjenega očeta. Oba starca sta se smijala tej zmoti; kot
zdravnik pa hiti Ožbé k postelji, odgrne odejo in pregleda in pre-
tiplje Jurij evo ráno.
„Dvoje reber je zlomljenih," pravi cez nekaj čaša, „toda to ga
je nemara rešilo smrti, ker svinec ni šel v prsi, kakor bi po videzu
kdo sodil, ampak po stráni doli za kožo. Toda krvi je menda veliko
izgubil, krvi. In kako je potolčen po glavi ta revež I Nerodno je moral
pästi in tla so tudi trda." Izpral mu je ráno in izpulil kosce obleke,
katere je bila kroglja v telo zanesla, potem ga je pa obvezal. Lenčiki
in materi je pravil, kako naj ravnajo in kaj naj mu dajó jesti in
piti, vmes pa še zmeraj Premca od stráni gledal, kdaj mu bo iz
nová skočil za vrat. Zopet je Jurij odprl oči in zagledavši Premca
in Ožbeta nasmehnil se je. Premec ga je držal za roko in gledal v
obraz skrbno. kakor mati bolnega otroka.
„Jurij!" dejaľje, „ali kaj čutiš, če ti roko stisnem? Tako-le."
Jurij lahno prikima.
„In če te primem za nogo?"
Jurij potrdi zopet.
„E Jurij 1" pravi starec vesel, „midva bova še dolgo živela,
primojdunaj !"
A zdaj je bilo treba kako napraviti, da bi Ijudje ne zvedeli
re.šitve. „Rakev je tu," pravi Premec, „in napplnim jo lehko, s čimer
si bodi, toda primerno težo bo morala imeti. Ampak vrag bi bil, če
bi jo kdo še hotel odpreti! Dolinski konjedirec, ta bo morebiti še
noter tiščal, primojdunaj I"
„Yi mislite zdravnika?" pravi Mihá. „Tega se pa le ne bojte !
Ta kar ob kratkem vso reč dožene. Kadar je rakev pred cerkvijo,
592 Dr. Fr, Detela : Malo življenje.
pricle nanjo trkat. Ce se mrlič oglasi, živ je; če ne, je pa invfev,
kakor postava veleva. Zato nič bati se ! "
„Jaz bom pa rakev tucli zabil," pravi Ožbe, „da se nikomur
ne bo Ijubilo odpirati jo."
Sklep je urno izveden. Prstí nanosijo v rakev, ob straneh jo
obdado s platnom in drugo robo in nabijejo pokrov. Za pet rakev
ni porabil Ožbe toliko žebljev, ko za to samo, tako je dejal.
Za rana pa so prišli fantje naprošeni, da bi nosili, in med njimi
Štefan in čudili so se, da je rakev že zabitá. Gospodinja jim je dala
zajutrek in ko je bilo vse pripravljeno in je Šimon tudi došel, vzdignili
so rakev in jo položili na sení in obrnili se proti dolu. Ožbe gre
zvonit in Premec s pogrebci, da bo držal nadzor, Mihá pa je ostal
pri Pečarjevih, da bo odslej slúžil mesto Jurija in ternu stregel. Ker
bi pa utegnilo dolgčas mu biti po Gorici, obljubil je oča prinesti mu
harmoniko.
Lep pogreb je imel Jurij ; od daleč so prišli Ijudje zadnjo čast
mu skazat in marsikaka solza se je prelila na poti proti pokopališču.
„Požanec je Judež, on ga je izdal!" pripovedoval je Premec
na ves glas in bude besede so se slišale proti brezsrčnemu ovadniku.
Ko pa je končal župnik pogrebno opravilo in sedel k zajutreku,
potrka nekdo na vráta. Na povabilo vstopi sključen možiček in po-
Ijubivši župniku roko položi debelo črno knjigo na mizo. „Te-le
bukve sem Vam prinesel," pravi, „če Vam je kaj do njih."
„Ah, Šimen!" — kajti stari mlinar z Gorice je bil ta mož -^
„jedenkrát sem Vas bil vprašal po njih, pa ste se v tajbo izpustili,"
smeje se župnik. „Práv je, da mi jih izročite ; saj vidite, da je vse
to le vráža."
„Menda bo že tako, kali," odgôvori mož in se praská za ušesi.
Veste, s pogrebom sem bil šel za tem Jurijem Primoževim, ki so
ga ubili ; pa sem rekel, naj pa še to-le vzamem s súbo. Mislil sem
pa, da bo ta Jurij delj živel, delj !"
Simen se poslovi, župnik pa spravi staré bukve svetega pisma,
ki jih je bil spisal Jury Dalmatin.
(Dalje prilíodnjič.)
*-^§=-#^^^^3gfMM^^-=M-^-
Izza mladih let.
Spisal dr. H. Dolenec.
V.
redno se ločira od domačih tál in povem, kako se mi je drugod
po svetu in na Ionii godilo, ne morem si kaj, da ne bi sam
sebi, sorodnikom in prijateljem svojim na Ijubo tiste dobe
omenil, katera nas je vec let zaporedom v jesenskem času na Nanos
vabila in katere se vselej radi spominamo; saj toliko veseli morda
nikdar vec skupaj ne bomo. Ujema se ta doba s taisto, v kateri se
je národ naš prebudil iz dolgotrajnega hiranja in je bilo vsako ve-
selje, vsako društvo povišano in navdahneno z zavestjo, da nismo
samo bitja na svetu, za katera samo tisti vedo, ki jim ukazujejo,
ampak da smemo, kakor však drug národ, vsemu svetu povedati,
da smo in da se upamo tudi dokazati, da nas je treba. Dovoljujte mi,
da rečem, in s ponosom rečem, da nikjer na Slovenskem ni národná
zavest že v prvem bipu tako lepih in plodunosnih kalij pognala
kakor v naši vaši in nje bližnji okolici. Povedal bodem o tem vec
in kar trdim, z dejanji dokázal o drugi priliki, a omeniti sem moral
tega, ker vzbujena národná zavest vplivala je tudi na družábno
življenje.
Narodnjaki smo se zbirali skupaj, bodisi za lov, bodisi za drugo
veselje. Potihnili so rodbinski prepiri, pod narodnim práporom ni
Iňlo stanovske razlike ; narodnjak si vstopil v vsako pošteno liišo, in
uraikati so se jeli objedci in tisti, ki so nas ločili. Ysako jeseň na
Nánosu smo se zbrali tisti, ki smo v poletnem času pod Ríizdrtsko
zastavo obiskovali kraje, kjer so se zbirali v prid in napredek naše
reči domorodci iz vseh slovenskih pokraj in, in na večer in po 1o\ti
spominali smo se zopet prelepih tranutkov in vseh prijateljev, s
katerimi smo jib doživeli.
38
594 Dr. H. Dolenec : Izza mladih let.
Zbirališče in stan naš je bil pri Strgarjih v Pižéntovi hiši.
Strgarji se imenuje sedmftrica kmetov, ki so za Nánosom po
gori naseljeni. Najbližji od našega kraja je bil Pižént. Tedaj je še
stari živel, gospodaril je pa že sin. Stari je bil jjravi gorj.an in vzf rajen
lovec. Pľvikrat sem se seznanil ž njim, ko sem bil doeok z orotom
na gori pri Pižénti.
Z očetom sva po gori doli kotorne streljala in za poludne
počivala pri Piženti. Stari je k nama prisedel in na očetovo vpra-
.šanje, kako se ima, pritožil se, da je truden : povedal je tudi nekaj.
Pravil je, da mu je nekdo pred tremi dnevi posebno velicega doreje-
nega kozia iz hleva ukradel. Njega da je ta drznost posebno jezila,
ali kam se hoče obrniti? „Ne rečem • — pravi mož, — ko bi bil
že sneg; ali ko bi bilo vsaj mokrotno, da bi se sled poznal ; ali \m
suhem se nisem vedel kam obrniti. Pomiriti se pa le nisem mogel
in najprvo sem šel cez goro v vipavsko dolino. Pozvedoval sem po
vseh potih, misleč, da je tat kozia proti Trstu odpeljal. Nič nisem
poz vedel in brez počitka sem j o ubral zopet cez goro in proti domu.
Doma se malo pristavim in. ne slušaje svojih odpravim se že na
večer proti gozdu in proti Podkraju. Pazno iskaje po potih sledu
pridem do Podkraja, a tudi tam nič ne pozvem. Cakam dné in
svetlobe in hajdi dalje proti Eovtam. Vse dopoludne hodim in
stikam, pa svojega blaga le ne morem zaslediti. V Hotédržci popijem
polič vina in pozvedavam, pa ničesar ne zvem ter se obrnení proti
Logatcu. Grem in gledam in ko pridem do mesta, kjer se je stranska
stezica v pot stezala, opazim v pŕabu sled svojega kozia".
Že prej, ko je mož omenjal, da je gledal in stikal po .sledu
svojega kozia, pogledavala sva se z očetom, kako bi mogel mož že
po sledu svoje blago poznati, in zdaj se oča oglasi in vpraša : „Kako
ste pa poznali, da je bil sled ravno Vašega kozia ?-
Pogleda naju Pižent in s trdim glasom oporeče : „Kaj ne
bom svojega blaga poznal po sledu, pa tacega kozia, ki je stopal ko
mala telica!
Oča je bil s tem zadovoljen in Pižent je nadaljeval : „No.
mislim si, zdaj sva pa že skupaj ; ako ne prej, v Ljubljani .se sni-
deva. Sled mi je pošel in kakor sem tudi stikal. kje se je umaknil
tat s kozlom iz velik(í poti, tega le nisem mogel doslediti in kasno
sem prišel v Logatec. Za dné sem .šel proti Vrbniki in nad Vrhniko
na veliki česti zasledim zopet kozia in grem po .sledu iiaravnost
Dr. H. Dolenec : Izza mladih let. 696
na Vrlmiko in v hjev, kjer je bil kozel zaprt. — Kozia pogledam
i II grem v gostilno. Ni bilo troba povprašati za tatu, kajti ko hitro
me ugleda, botel se je umakniti, teda zapodil sem se vanj in žal, da
so mi ga domáci Ijndje in gostje iz rok izpnlili ; konca] bi ga bil,
kakor sem bil jezen. Danes ob zori sem kozia domov pripeljal in
zdaj sem v resnici truden."
Tak je bil Pižent v šestdesetih letlh; krepák in po ves dan z
nami je bil tudi še pri sedemdesetib. Vesel nas je bil, kadar smo
prišli in vselej naš gost, rodbina njegova pa nam je na vse stráni
ustrezala.
Še pred dnevom smo bili na nogab, izdaten zajuterk nas je
okrepčal za ves dan, lepa tropiea psov je teško pričakovala odhoda,
in hajdi v gozd ! Se le na večer smo se vracali žejni in lačni, kubali
in pripravljali smo si sami in živeli potem v kasno noc „kakor
Ľog zapoveda". Prostorna soba v prvem nadstropji je bila za nas,
pri dolgi mizi smo sedeli, kmet in gospod, však jednako veljaven,
največ pa tisti, kateri se je na lovu najbolj izkazal. Glad nas je
prej mini], žeja pa nikdar ; tudi brez prepira ni prešlo, najvišji
sodnik je bil stari Pižént. Mož je bil krépkih in odločnih besed,
toda tudi zvit in ostré šále. Radi smo ga poslušali, kadar je pripo-
vedoval, kako je medvede in rise pobijal in dostikrat ponavljal, da je
on v vipavski „komisiji" okoli oOO gld. talij potegnil, o čemer se však
labko prepriča. Obstal je pa tudi mož, da je ni pedi kože na njem,
ki bi ne bila prestreljena, kajti z grofovskimi logarji so se vselej
s svincem pozdravljali.
Kakor ni on nobenemu prizanesel, líi je bil lovskega greba kriv,
prizadevali smo si tudi mi njemu vračati, kar se nam je jedenkrát
posebno posrečilo. Prišli smo cez goro in lovili po gori proti Strgarjem,
Stari nam je prišel nasproti in očitali smo mu, da je letos že vse zajce
pobil on sam ter da ga ni zajca pregledati. On se je rotil, da to leto
ga še ni bilo zajca pod njegovo strebo. in lovili smo dalje. Jeden izmed
nas pa veli nekemu lovcu, naj se odpravi naprej do Piženta ter reče
materi, da naj napravijo zajca, ki je v hramu, za gospode, ki pridejo.
In v resnici, ko vstopimo v hišo, čepela je stará Pižentovka na og-
njišči in zajca na ražnú obracala. Občni smeh je pozdravil ta prizor,
stari Pižént pa je klel „zviti gospôdi" in grozil „neumni babi".
Vselej za vec dnij smo ostali na gori, ako nas ni slabo vreme
pregnnlo: za posteljo je bila nastlana slama, a s pijačo nas je pre-
38*
596 Dr. H. Dolenee : Izza mladih let.
skrbávala Pižentova Micika. Mi smo po zajuterku v gozd odšli, ona
pa cez goľo v dolino po vino. Vec let je bila pravilna mera sedem-
iiajst bokalov na večer. Do tega pravila nas je bil stari Pižent na-
potil in sicer takóle : Prvo leto f?mo neki večer preudarjali. ali bi
popili vse vino, kar ga imamo, ali bi ga polovico za drugi dan pri-
hranili. Pride beseda in vrsta na Piženta in on se na krátko odreže :
„Vse izpiti, vse snesti ! Bog ve, bomo li jutri še živi?"
Odločil je lakonični odgovor, izpili smo ga in ravno 17 bokalov
ga je še bilo in tako dobro nam je zalegla ta mera, da smo se je
držali in j o krstili za Pižéntovo mero.
To vam je kratek obris gorskega življenja, ki se je ponavljalo
več let. Koliko dogodeb, koliko pripovedek, koliko lovskih prizorov
obseza! Však dol, však vrh ima svoje povesti, nejedne žalostne, izimši,
da pod Debelim Vrhom smo nekega dne vsi najedenkrat bili brez
tobaka. Jeden se je na druzega zanašal in vsem je pošel. Že večer
poprej je začelo izposojávanje, zjutraj smo čutili, ali molčali v pre-
teči nevarnosti. Po prvi gonji „Za hlevi" je bila kriza gotova in
povišana še s tem, da je ob jednem tudi Baraku iz Lozíc do zadnjega
prahu pošel. Ti se smeješ, bralec, ki ne veš, kaj je nekaterim Ijudem
tobak v gozdu. Lakoto, žejo, to vse ti voljno prebivajo, brez tobaka
pa ne morejo biti. Brakir, ki je zadnji k nam prišel, povpraševal je
pipo v roki držeč plaho za tobak. Ko so ga naše besede prepričale,
česar se je že itak bal, kar obrnil se je in kar udri jo naravnost
proti domu.
„Ej! Ej! Kam? Kam? Ne domov!" vpili so za njim.
Mož se obrne in z vso resnobnostjo odgovori: „Pustite me. še
tako ne vem, bom li še živ ostal do doma."
L)a ga živega ohranimo, stresemo skupaj vse smeti iz mehurjev
in takoj fantiča odpošljemo štiri ur daleč po tobak. Brakir, oča
njegov, zapretil mu je, da nikdar več mu ne sme pred oči, ako bi se dal
doma materi pregovoriti in nam ne prišel s tobakom nasproti. Bralec,
ki se še zmerom smeješ, genilo bi te bilo vsaj to, Ivo bi bil skrivaj
opazoval najlrujše tobakarje, kako so meneč, da jili nobeden ne opa-
zuje, na nasprotnera konci cevi glevili in ko bi bil videl starega
Baraka, kako je nos v tobakiro tlačil, kakor bi si ga bil hotel od-
ščipniti in kako je proti poludne izginil in šel proti domu, kakor bi
bil kaj ukradel, mož, kateremu je bil dan med nami vselej prekratek,
in ki je vselej rad en dan na gori navrgel, akoravno je Micika z
Dr. H< Dolenec: Izza mladih let.
ôtti
vinom vselej tiidi sporočilo prinesla, cla mati 80 lekli, naj oča pri-
dejo domov.
Po- tretji gonji so nas Vipavci zapustili iu kar nas je še ostalo
— sedmero nas — zastali smo še dvakrát. Ko smo se približávali
vrhu gore in nagnivali proti sv. Jeromenu, nismo se ozirali po ladijah
na morji, niti občudávali prekrasnpga pogléda proti vlaški ravnini. Však
je le gledal, kedaj in kje se bode prikázal fantié s tobakom. Že iz
navade smo nekoliko počivali nad cerkvijo. Smeli bi biti dobrovoljni,
kajti lepi plen so bile tri srne, a vender sicer najbolj zgovorňi
možaki so moléali zamakneni, kakor bi bili prebili nezgode poln dan.
Drugim pa, katerim ni bil tobak vse na svetu, uhajal je vedno smeli.
Kar — oh nepozabljivi ta prizor I — prikáže se fantič vrhu pota svetega
Jeromena in zavpije. Vsi ob jednem bili smo po konci in se oglasimo.
Však je po pipo segnil, jel jo snažiti in posku.šavati, ako vleče : oča je
še godrnjal na fanta, kod hodi tako dolgo ; ta pa položi na tla in razgrne
ruto, v kateri je bilo funt tobaka. Pokleknemo okolo zaželjenega daru
božjega in tlačimo si pipe. Vsem je beseda posla kakor lačnim pri juhi,
le dim za diraom je vsakatere mu, uhajal iz ust. Zadovoljnost se je
vracala na obraze, posedemo jedni po skalicah, drugi poležejo po
tlel), le fantič je stal in pot si brisal in pritoževal se, da je le pre-
dolga pot od Strgarjev v goro, od tam na Razdrto in zopet nazaj
do svetega Jeromena. V resnici, hvale vreden je bil fantič, ali kdo
se je zanj zmenil? Za nami so puške slonele, na večjo steno so
bile srne zložené, okolo nas so utrujeni psi ležali, tik pred nami je
stala tiha cerkvica, in solnce je le še Triglava obsevalo in se potápalo
v Jadransko morje. Nikdar te ne pozabim, prelepi trenutek, vsa
radost je bila v tebi!
Mrak nas je opominal oditi. Se však jedno pipo smo si ga
nathičili in hajdi čez rob in proti domu I
-^&?<
v;-^;r'r'i'^^''7r'^^:!r'x^í''rr';rT:7-'-x-íT'r~7,-'v-f:vjrT''z-r'Xr''ff^x^ír'i-'
^^^^^^m^^^^m^mmmm^^^^^s^^^^
TvZl^J!^. 'J. 'J. '.-žv y. ':í^t!C'^1^,7U^iä^a^1Í^^^JiiátiJtii
Slovenei za Karola Velikega.
Spisal d r. F r. Kos.
4. Slovenei pod Karolovo vlado.
rnimo se zopet k notranjim razmeram slovenskega národa
za bojev z Obri in tudi nekaj let pozneje in poglejmo, kake
izpremembe so se vršile takrat na slovenski zemlji. Ozrinio
se najprej na politične, potem pa na c e rk v en e razmere slo-
venské na konci osmega in v začetku devetega stoletja.
Ko so prišli ]. 788. koroški Slovenei neposredno pod Franke,
pustil jim je Karol Veliki njih domáce vojvode in župane, da so še
dalje vládali Ijudstvo (Diimraler, Súdostl. Marken, Archiv f. Kunde
ôsterr. Gesch. X, p. 18.). To pa je storil iz dveh uzrokov, prvič so
se Slovenei le polagoma navadili živeti pod tujo vlado, ko so jim v
začetku zapovedovali domáci knezi, namestu tujih grófov; drugič se
je pa hitreje razširjevalo in utrjevalo krščanstvo med njimi, kajti
domácim vojvodam bilo je láže vzpodbujati Ijudstvo z besedo in
vzgledom, da je opustilo svoje malike in se poprijelo nove vere, kot
pa inorodnim, za želje domačinov pravega poj ma ne imajočim po-
glavarjem. Vender ni gotovo, da bi po smrti Yladuliovi, o katerem
smo na konci druzega poglavja govorili, vládal le po jeden slovensk
vojvoda na vsem Koroškem ob Savi, Dravi in Muri, kakor prejšnje
čase ; temveč verjetrío je, da je postavil Karol na slovenski zemlji po
več vojvod in knezov slovenskega rodu. Ravnó tako je storil tudi v
Panoniji, ko so postali po bojih z Obri ondotni Slovenei podložniki
Frankom. Neznani pisatelj solnograški iz 1. 871. govori v svojem
spisu o ,,ducibus atque comitibus," (M. G. S. XI, p. í).). MnožLui
„ducibus" in ,, comitibus" naznanjata, da je zapovedovalo po Sloven-
skem takrat več vojvod in grófov. Znano nam je iz te dobe več
slovenskih knezov, kakor Ingo, ki je vládal najbrž na Koroškem,
Vojnomir, ki se je bojeval z Obri in morebiti gospodoval po
sedanjem Kranjskem (Hitzinger v Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 1850,
str. .34.), potem Pribislav, Cemikas, Stojmir inEtgar, ki so
Dť. Fr. Kos: Slovonci za Karola Vclikoga. 5lty
z;ip*»vt.'t.lovali po onib krajih, v kateiih so Slovence nadzorovali Gerold
in njegovi nasledniki, narareč v Panoniji (Primerjaj Conv. Bag. et
Garant., M. G. S. XI, p. 11.).
Najboij priprost in priljubljen izmed navedenih vojvod bil je
gotovo Ingo. Vládal je na konci osmega stoletja in mogoče je, da
je bil naslednik Vladubu, če ne po vsem. pa vsaj v jednem delu
Koroškega. Njega je častilo in rado imelo vse Ijudstvo zarad njegove
modľosti in z veseljem je izpolnovalo njegove ústne in pismene úkaze.
Veliko je Ingo priporaogel. da se je krščanstvo razširilo in utrdilo
tudi med plemstvora. O njem se pripoveduje, da je povabil nekega
dne na obed vec odličnili, pa še poganskib plemenitašev in tudi vec
že pokťistijanjenih, a nesvobodnih kmetov. Te je posadil na pŕve
sťdeže in jim delil v pozlačenih posodab najboljših jedil in pijač,
prvim pa odkázal prostor zunaj pred hišo in pred nje postavil jedila
in pijače v zamazanih posodab. Na vprašanje plemičev, zakaj tako
dela, odgovori jim : .,Yi niste vredni skupaj jesti z onimi. ki so postali
po svetera krstu čisti in na novo prerojeni, ampak zunaj hiše, kakor
psi.'- Nato so prestopili tudi plemenitaši k novi veri in se dali krstit
(T onv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 0.).
Ce ne za vojvode Inga, pa vsaj kmalu za njim uvélo se je
slávnostne u stanovlj enje novoizvoljenega koroškega
vojvode pod Krnsko goro blizu Gelovca. Iz ti.stega čaša je najbrž
tudi najstarejži slovenski nápis na Gospesvetskepi polji in mogoče
je, da ga je dal napraviti Ingo sam. Iz dveh uzrokov bi lebko Ingu
pripisovali nápis na vojvodskem stolu. Prvič nam je znano. da je
znal Ingo pisati, kar je bilo v tistem času precej nenavadno. Karol
Veliki sam učil se je pisati še le v svojih poznejšib letih. Da pa je
Ingo znal pisati, rzzvidno je iz spisa ,,Gonversio Bag. et Garanta-
norum'- (M. G. S. XI, p. 9.), kjor je rečeno, da je Ijudstvo Inga rado
ubogalo in vedelo, kaj je treba storiti, tudi če mu je vojvoda poslal
nepopisan papirnat úkaz. Iz tega labko sklepamo, da je Ingo večkrat
tudi pismeno veleval svojim podložnikom storiti to ali ono, tedaj
da je znal pisati on sam, ali pa vsaj njegovo spremstvo. Drugič dá
se «oditi iz besed napisa samega ,,MA SVETI VERI,'- da ga je dal
nekdo napravit, ki je bil posebno vnet za ^veto vero, kar zopet govori
za Inga.
Način ustanovljenja koroških vojvod nam jako dobro káže značaj
slovenskega národa. Ljudstvo ne zabteva od svojega kneza, da naj
600 Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega.
bi bil mogočen vojskovodja, temveč pravičen sodnik, branitelj vdov
in varuh pravé vere ; vojvoda pa naj bi pomnil, da oblast, ki jo ima,
dobil je od národa in da njegova moč traje le dotlej, dokler zložno
postopa s podložnim Ijiidstvom.
Za pokristijanjenja koroških Slovencev živel je na gornjem
Koroškem neki „dux" Domicijan, ki je v Millstadtu sezidal novo
cerkev in skrbel za razširjanje krščanstva med svojimi podložniki.
Njegov nagľobni nápis v Millstadtu se glasi: „Hic requiescit B.
Domitianus Dux, primus fundator iiujiis Ecclesiae, qui convertit
istum populiim ad Christianitatem ab infidelitate". Flór (Arcliiv f.
vaterländ. Gesch. u. Topogr. vom hist. Verein f. Kärnten, 7. Jahrg.
str. 4 itd.) misii, da sta Ingo in Domicijan jedna in istá osoba, kar
se meni zdi neverjetno. Mogoče je, da je Domicijan v tistem času
živel, kakor Ingo in da je bil vojvoda na zapadnem Koroškem;
morebiti pa še vojvoda bil ni, temveč samo vojskovodja ali vojašk
poveljnik, kar tudi pomenja beseda „dux",
Omenjeni slovenskí vojvode, pa tudi drugi, katerih imena se
nam niso ohranila v zgodovini, vládali so po različnih pokrajinah
slovenské zemlje pod nadzorstvom kraljevih námestníkov. Skoro vse
slovenské dežele nadzorovali so za Karola Velikega furlanski vojvode,
nami-eč vso zemljo na južni stráni Dravé in- zraven tudi vso Koroško.
Vender si ne smemo misliti, da bi bili Slovenci od kraljevili námest-
níkov Bog vé kako odvisni; bili so skoro popolnoma samostojni in
v resnici pravega nadzorovanja ni bilo, temveč le po imenu, kar se
da lebko dokazati. V Panoniji do JDrave in v Avariji zapovedovali
so zopet drugi kraljevi namestniki. Prvi iz med njib bil je že znani
Karolov svak, gróf Gerold, ki je najbrž začel vladati 1. 796. in
799. nesrečno končal svoje življenje.
Pogostokrat se nahaja v nemškib in slovenskih spisih (Lavrenčič
v Novicab XXXIX, str. 43 ; Krsnik, Zgodovina avstrijsko-ogrske mo-
narhije, 1874, str. 11.) napačno poročijo, da je Dravá, ki je pac od
1. 811. delila solnograško nadškofijo in oglejsko patrijarbijo, delala
mejo med pokrajinami, katere je nadzoroval Gerold in onimi, ki so
pripadale furlanskemu vojvodi. A reči se mora, da je koroška dežela
stala v začetku pod nadzorstvom furlanskega Erika, potem pod njegovim
následníkom Kadolajem in za njim pod Baldorikom, kar leliko skle-
pamo iz naslednjega citata: Cadolali, dux Foroiulionsis, febre
correptus in ipsa marca decessit. Cui cum Baldricus esset subrogatus,
Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega. 601
et in Carantanorum regionem, quae ad ipsius curara
pertinebat, fuisset ingressus .... (Ann. Einh. a. 819, M. G. S. L).
Za Geroldoni so, ako smemo verjeti neznanerau pisatelju, ki je
íSTl. pisal o izpreobrnitvi Karantancev, zaporedoma sledili Gotram,
Werinhar, Alberik, Gottfried in Gerold II. Prvi iz med
teb je najbrž oni Gotram, ki je bil 1. 802. ubit pri Kiseku. Kar se
zadnjega izmed peterili tiče, morarao reči, da pisatelji že 1. 811.
imenujejo Gerolda, ko je podpisai testament Karola Velikega in potem
še večkrat v naslednjili letili. Za vladanje ostalib treh ostaje nam
la-atka devetletna doba od 802—811. Kopitar v svojem „Glagolita
Clozianns" misii, da so navedeni peteri možje vládali v jednem in
istem času, samo na različnili krajili : drugi so zopet drugačnega
mnenja.
Ko je prišlo 1. 770. Furlansko pod frankovsko oblast, postavil je
Karol Veliki tam za vojvodo Markárija, ki je zapovedoval od
1. 776—791. (Hitzinger, Mitth. d. bist. Vereins f. Krain, 1856, str. 34.)
Za njim je prišel Erik ali Henrik, ki je nadomestoval kralja do
svoje smrti 799. Končal je svoje življenje istega leta. kot gróf Gerold,
zavratno ubit s pušicami in kamenji pri obleganji Trsata pri Reki.
Oglejski patrijarh Pavlin zložil je po Erikovi smrti lepo pesen, v
kateri je žaloval o izgubi milega prijatelja in poveličeval njegova
dela. Iz te pesni zvedamo, da je bil Erik doma iz Strassburga ob
Renu, podpiratelj cerkvara, oče ubogim. pomočnik nesrečnikom,"tolažnik
vdov in Ijubljenee dubovščine. Ta pesen nam tudi pripoveduje, da
se je Erik hrabro in vspešno bojeval v Panoniji in na meji dalmatinski
(Versus Paulini de Herico duce, tiskano v Einh. Vitá Kar. M. ed.
Pertz, p. 37 — 39, drugo izdanje.). Da se je Erik združen s slovenskira
Vojniinirom bojeval zoper Obré, povedali smo že. Eriku je sledil
Kadolaj, ki je umri 1. 819. in tedaj vládal vsega skupaj 20 let.
Omeniti hočemo na tem mestu še nekaj o bojih med Franki
in Grki, ki niso brez vážnosti za Slovensko zgodovino. Že 1. 788.
prišlo je do bitve. v kateri so Franki in Langobardi premagali Grke.
Takrat je v Carigradu vládala cesarica Irena (780—802) za svojega
nedorastlega siná Konštantína. Vsled nesrečno končanega boja morala
je Irena frankovskemu kralju odstopiti več pokrajin ob Jadranskem
moľji, med drugimi tudi I str o. Pozneje pod. Nikeforom, ki je bil
Iľcno odstránil in sam zasedel cesarski prestol v Carigradu, ponovila
se je še dvakrát vojska med Franki in Grki in ko je bil 1. 812. sklenen
602
-b—: Na potí.
jniľ med rimskim in grškim cesarjem, ostala je Istra, Liburnija in
del Dalmacije pri frankovski državi izimši nekaj poraorskih raest.
Vender so bila mesta Labin (Albona), Pulj, Poreč in Trst. kakor
nam dokazuje neka listina, pod obi astj o Frankov in tedaj ne grška
lastnina (Linhart, Versuch einer Gesch. v. Krain, II, str. 174.).
Za isterskega vojvodo postavil je Karol Veliki nekega Ivana
(Linli. 1. c. str. 178.), ki je tudi pomagal uničiti Obré (Linh. 1. c. Str. 177.).
Pozneje so ga tožili njegovi podložniki pri cesarji in sodnija sestav-
Ijena iz posvetnih in duhovskih gospodov, med katerirai sta bila tudi
gradenski patrijarli Fortunat in mejni gróf furlanski Kadolaj, spoznala
ga je kľivega. Karol je na to vojvodi Ivanu vzel njegovo častno mesto
in dovolil isterskim prebivalcem, da so smeli sami voliti svoje škofe,
opate, svetne glavarje, župane in druge uradnike. To pravico je pozneje
potrdil tudi Karolov sin in následník Ludovik (Diimmler, Siidostl.
Marken, Arcliiv f. Kunde (isterr. Gesch. X. Bd., p. 18.).
(Koiiec prihodnjič.)
^ Na
^h solnčecc jasno, lepó in čisto,
'Na claljno pianíno mi sevaj,
In rádostno sveti na kočo staro.
In njene zidóve ogrevaj !
O pač tudi ti si veselo z menój.
Ki zopet veselo deklc sem !
Saj Ijubček že skoro ozdravel je moj
In ľožic dišečih mu nôsem.
Gotovo gotovo pred kočo sedí,
In v tebi se. solnčece, greje
In radost mu šije iz lepih očij.
In sreča se z lica mu smeje.
P O t i.
I meni -se smeje lepó in čisto,
Ko hodim po gladki mi potí.
In milo ozíra se náme nebo.
Raván pa blestí se v krasoti!
Ti solnčece jasno, le čisto se smej.
Kakó sem dekle te veselá!
In drago mi kočo z Ijubeznijo gitj
Da bode prijazno blestela.
In njemu življenje pomlájeno vlij.
Ki rešen je smrti osorne.
In v lice šli bledo prijazno ini síj.
Da polno bo zore uzorne I
Oj pač tudi ti si veselo z menój.
Ki zopet veselo dekle sem I
Saj Ijubček že skoro ozdravel je moj.
In rožic dišcčih mu ncsem!
-b-
'^
Slovenska elegija iz preteklega veka-*)
Spisal Fr. Wiesthaler.
I.
jubljanskega Zvona čestiti hralei, ki so navajeni trgati sveže,
vonjive cvetke iz Miranovega, Gregorčičevega, Krilanovega
in Gorazdovega vŕta, čudom se bodo čudili, da dobijo
danes v roke ovenelo, suho rastlino, ktero je pred davnim časom
na polji slovenskega pesništva zasadila roka nam neznanega vrtnika.
Opiraje se na latinskí rek: „variatio delectat", upam vender, da
nájde i ta pesen pred njimi milost ; saj je je pa tudi vredna že
zavoljo svoje čestitljive starosti : v kratkem namreč bode obliajala
svojo stoletnico. Uzornim proizvodom je sicer ne moremo prištevati,
kajti „pesnik po milosti božji", kakor bi rekel g. Stritar — pac mož
ni bil, ki se je s tera „umotvorom" ogrehotil : za to mu nedostaje
pesniškega povzleta in pred vsem pesniške domišljije. Pesen je pravá
žalostinka ne samo po snovi, ampak še bolj po obliki, zlasti gledé
na toli nepravilno mero in stiko in nedosledno pisavo. A nasproti
tému trebé pomisliti, da so slovenské posvetne pesni v prejšnjih
vekili le redke prikazni in da nam uzornega pesnika pred Preširnom
sploh ni porodila slovenská mati. Tudi jezik se nima ponašati s
posebno lepoto ali kakim v jezikoslovnem obziru zaniraljivim svoj-
stvom; vender za tisti čas še ni tako poliabljen, dasi ni prost obi-
čajnih nemčizen. A kljubu vsem liibara odločil sem se ipak objaviti
to pesen slovenskému svetu, meneč, da utegne vsaj njeno kulturno-
zgodovinsko jedro koga zanimati.
Eligija opeva namreč oni, zatiškemu samostanu usodepolni tre-
notek, ko je c. kr. komisár Ivan N e p. pi. Buset (v pesni „Bu-
seti") zbranim zatiškim cistercijanom oznanil cesarski úkaz, da ima
samostan prenebati ter svoje premoženje državi (verskemu základu)
*) Izročil mi jo je šestošolec J. M., ki jo je dobil v Višnji Gori posredno
iz zapuščine nekega starca Škrbinca, najbrž tistega, ki je pod pesnijo podpisan.
604 Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz prcteklega veka.
izľočiti. To se je zgodilo 25. októbra 1. 1784; dan pozneje, kakor
káže podpísaní dátum, rodila se je naša pesen.
Zatíškí samostan, ustanovljon 1. llo(). bil je najstarejší v deželí.
oO. novembra 1. 1781, izdal je eesar Jozef II. znaní edikt, da se imajo
po vseli dednih deželali oni moški in ženskí samostaní odpraviti, kí
ne poučujejo v .šolah, ali ne strežejo bolnikom, ali se ne odliktijejo
„in studiis". Tedaj so se moglí zatiški menihí še tolažiti z mislijo,
da se ti gromonosni oblaki pac ne bodo iztreskali had njiliovo skup-
ščino ; kajti v njej bilo je mnogo odličnih mož, kí so marljivo in
vspešno gojilí znanost in vednost. Opát Franc X a v. barón Tauff-
rer sam bil je jako izobražen in za napredek slovenskega národa
vnet mož, kí je celo mali katekizem na slovenskí jczik preložil in
izdal.*) In ko so se po novem od cesarice Marí j e T e re žije izdanem
šolskem redu po deželi normálke uvájale, ni se jim v svojem okraji
tako protivil, kakor driigi dubovniki, temveč je njihovo osnovanje
na vso moč podpiral in pospeševal.**) — Samostanskí knjižničar
Kuralt spisal je juridično delo, arhivar Fabiani je izdal moralno
filozofijo, Radics in Scharf pa sta se pečala s povestnico. Celo
sloveči kranjski zgodovinar Anton Linhart je dokončavši svoje
zgodovinske studije dve leti (1776 — 1778) kot menih Christijan v
tem samostanu prebil. Omeniti trebe tiidi še izvrstnega geografa
Florianscbitza, kí je bil že 1. 1744. prví, na podlagi trigono-
metrijskega merjenja načrtani zemljevid vojvodine Kranjske na svetlo
dal. Vrhu tega so si zatiški menihi prídobili še mnogo drugih zaslug
ne le za deželo kranjsko, ampak za avstrijsko državo sploh. Oni so
urodovitili skoro vso dolenjsko strán ter so drage volje priskočili
vsakemu na pomoč, kdor je je v svojih dušnih ali telesnih potrebah
*) Naslov mu je: Krátki sapopadik kerfhanfkiga navuka sa otroke inu
kmetifke ludy. (Spisal Franc Saveri Taufifrer). Labaci typis J. F. Eger. 1773
12« 108 str.
**) Znani slovenskí jezikoslovec in pisatelj Blaž K ume r d ej, ki je bil
takrat c. kr. svetnik šolske komisije in direktor Ijubljanske normálke, poroča
o tej stvari cesarici tako le: ,,Dom fromraen und gelehrten Priet;ter Igiiaz von
Fabiani, geistlichom Rath und Stiftssecretílr in Sitticli und seinom wiirdigcn
Abte (namreč Tauffrerju) habe ich es zu danken, dass ich in dem Bezirke von
Sittich in der Einfiihrung der Normalschule Alles bereitwilli^i fand, und uicht
den tausendsten Thcil jener schrecklichen Hindernisse antrať, die mir sonst bei
jedem Schritte leider! nur zu sehr im Wege sind". (I. Freiherr von Helfert, die
ôsterr. Volksschule Bd. I. p. 567).
Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka, 606
pri njih Ískal. (Primeri 15. in 2o. kitico naše pesni !) Celih 31 vikar-
jatov in fara na Kranjskem in 8 na Stirskem oskrboval je samostan
z dušnimi pastirji. In kolikokiat je za turških vojská §ovražno silo
z največjo požrtvovalnostjo in hrabrostjo odbil ! Mar niso zatiški
cistercijani tudi v vseh poznejših vojskali Habsburžanom zvesto slú-
žili? In za vse to dobil je zdaj e. kr. komisár nalog jih sramotno
„s kloftra fegnat!" Takega povračila, také hvaležnosti se pac niso
nádejali! Ni se tedaj čuditi, da toži pesnik (sit venia verbo !), ki je
brez dvojbe jeden izmed zatiških meniliov, v tako otožnem glasu o
tej nesreči, ki je samostan kakor strela z jasnega neba zadela, in
radi mu verjamemo, če pravi, da so se bogoljubni Ijudje čudili : „Kok
more biti, de zefar fme to ftriti".
Kdo je to pesen „skoval"? Akopram sem se mnogo trudil,
tega vender nisem mogel zaslediti, ker nam listine in knjige niti
imen vseh tedanjih zatiških menihov ne podajejo. Podpisan je sicer
nek „Franz Skerbinz von Weixelbur g". A pri natančnejšem
primerjanji črk in črnila se lahko spozná, da ime ni od tiste roke
pisano, katera je pesen samo pisala. To mi je zatrdilo tudi vec
veščakov pismoznancev. Da je bil ta Skrbinec le lastnik te pesni, in
ne njen oča. razvidno je tudi iz tega, kar sem po prijaznosti c. g.
župnika iz Yišnje Gore, gosp. J. Raspotnika zvedel. Rojen je
namreč 24. avgusta 1. 1777. v vaši Polje h. št. 7. Višenjske fare.
Irael je nekaj posestva, a ni se nič kaj brigal zanje, ampak hodil je
le po božjih potih, vodeč s seboj cele tolpe romarjev, katerim je
zmerom „naprej mohl^. Navadna služba božja mu ni dopadala, temveč
Ískal je le takih posebnostij, pri katerih je mogel on prvá osoba biti.
Sploh je* rad stĺkal po posebnih (zlasti pisanih) rečeh, katere je
prepisoval in se potem sam ž njimi ponášal. Tako je najbrž tudi to
pesen kje našel ter se kar pod njo podpísal. Znal je namreč práv
dobro písatí in je bil sploh, kakor se pripoveduje, izredno nadarjen.
Spísal je i sam silno dolg križev pot, kterega je romarjem toli nav-
dušeno „niaprej molil", da so Ijudje po cerkvi kar solze pretakali.
Njegovo posestvo je bilo prodano, njegov sin pa berači Bog ve kod
po svetu.
Razen dátuma in ravno omenjenega podpisa beró se pod pes-
nijo v desnem oglu tretje stráni tudi še besede: „2G mônch — 50
Apt," kar ne pomenja nič drugega, nego da je bilo v samostanu ob
času, ko so ga razpustili, 26 menihov (razen opáta) in da je bil
606
Fr. Wiesthaler: Slovenská elegija iz preteklega veka.
zadnji opát petdeseti v vrsti predstojnikov zatiskega samostana.*)
Izimši Skrbinčev podpis pisano jo vse drugo od jedne in iste roke).
Nate zdaj pesen samo v iieizpromeiijeni obliki in črkopisu,
kakeršnega iraa matica.
Pefem od gorvsdigtieina fetiflikiga Klofhtra.
Pofhlnfliajte vfi Ijudje
Te bofede moje^
Kaľ vam imam povedat
Ino tudi rasodevat
De kar na fvejt shivi
En mejhen zhaf terpi.
Doftikrat, fte flifhali .
Do fo nam sbrifali
Vfo kar fo nam pervolili
Pred altai'jam oblubili
Sdaj tu nizh ne vela
Zefar vfem flavu da.
3.
Shtiľ lejta je glih prozli
Kar je blu fhlifbat rezh
De vfi klofhtri miniľhki
Sľaven pa tud Sotifliki
Ti boj o vsdigneni —
Oh bod Boor vfmileni
Nifmo hotli vcrjot
Bofede nasaj vsot
Je pcľflila ftrafhna pofhta
Pôjdete gvifhno is kloflitra
Pifmo nasnanje da
Nebo tri dni tega.
Pride ta trki dan
Pravi nafh Opát fam
Lube moje ovzhize
Mon fe fmilto frotize
De pôjdem jeft od vaľ
Sazhne jokat na glaf.
6.
Bla je ravno vra prezh
Defet en meihno vezb
Slishal fo ena flitima
Ktiro paftelion ima
»Streflu fe je vfe blu
Oh kdo bfe ne sato.
7.
Kar f e perpelejo
Prezej vfim velijo
Pridte vfi Gofpodi
Sraven fam Opát tudi
Jeft bom pôvodov vfim
Pokaj fom perfhel fem.
8.
Kmal fmo 1)li vprizho tam
Pravi Buseti fam
Sim jioflan od Zefarja
Od vikfliga poglavarja
Vam morom flavu dat
In vfse s klofhtra fegnat.
*) Pľimori: Adam Wolf: „Die Aiiflieliung der Klíistor in Inneroostor-
reicli, p. 145. in Dľ. V. F. Klu n: Archiv fiir dio Landesgeschichte des Herzog-
tliums Krain II. u. III. Hcft. p. 120. P. pi Rad i os (die Gcgeniibto Albert uiul
Peter von Sitticli) našteva sicor 54 opátov zatiškiii. kor uvrščuje tudi ono, ki so
se takoj po svoji izvolitvi tej óasti odpovedali.
Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka.
607
9.
Rere fhe vozli naprej
Kar vedit vfak iiafmej
xVmpak famo to vezhem
Oh kako tcfhkíi jeft srozliom
8rczlioii be hil kako
Kel) bil she pved niei-tu.
10.
Vfe fmo mogli ven dat
Perfezh in povedať
De fmo ufe fkasali
Kluzhe od febe dali
Uli! to je blo tefhko
Strit k' je vfe nafhe blo.
11.
Smiflit fe sdej ne fmej
Nato kav je blo poprej
Vfe kar fmo poslieleli
To fmo prezej iraeli
Sdej dobit ni tega
She kar je prôv treba.
12.
Jokat morem sato
Kader sraiflim zlief to
K" fem vfeloj imel vofelje.
Ino veliké shelje
V klofhtrn shivet lepn
Ino vmreť fvetn.
13.
She drugi Ib tnd bli
Tako ftanovitni
De fo fe prôv t radi H
Gofpod Bogu flusbili
Vfi Ijudje to vedo
Saj radi povedo.
14.
Kolk fvetih mafh je blo
Vfak dan branih lepo
Kolko dnigih molitov
Je blu vfak dan velikú
V klofhtrn Sittífhkimo
Ordnu minifhkimo.
15.
Pridigarja fta bla dva
Poflana od Boga
Kolk dnisih vuzheniku
Pridigarjov Spovodnikon
Je blo sadoft vfelej
De fo vuzhili dosdej:
16.
Sdej pa to jest povem
Sanaprej nizh uevem
Kok fe bo s vam godilo
Zhe fe ne (bol Bog vfmilil
Gvifhno fe mi fmilte
Des nie ne vidite
17.
Eni fe zhudijo
Kir Boga lubijo
Pravjo kok more biti
De Zefar fme to ftriti
Pa pravim jest nato
Bog zhe imet tako.
18.
Sazhel fo bli ludje
Sveti bľumni moshje
Lop klofhter gor sidati
Vfe foi-te ordne fbtiftati
Deb f e bol Bog zhaftil
Zhefhen in bvalen bil.
19.
Terpel ni dolgo to
Maihno lejt zhef fheftfto
Kmal je andoht menila
Ino vso mozh sgubila
Shtrafa nas Bog sato
K* ga rashalmo hudo.
20.
Oh Bog! to profem te
Sanaprej vari m e
Saj vom de fem tíiisti
Jeft zhlovek tu nezhifti
Klofhter je vrshoh tiga
K' fim rashalil Boga.
608
Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka.
21.
Tako jeft profim vaf
Ino pravim na glaf
Saj sdej mi odpuftite
Po flitcngah me fpurtite
Greval me bo vfelej
To fam Bog dobro vej.
22.
Zhe je vaf tud ktiri bil
Deb bil kaj zlief to falil
De je klofhter vsdignen
Nej bo faj sdej tok vfmilen
De pi'of Gofpod Boga,
Kje tok rashalil ga.
23,
Kolk revnih ludi
Dosdej v kloíhtru shivi
Sdoj bo vfe to iiehalu
K fe je Bog rashalu
Terpeľ bo vfe s' enga
K' je on vľslioh tega.
24
Oh zhaf mi je nohat
Slávu od vfili jemat
Ker fc morera lozhiti
Sittizlina sapiiftiti
She tu pofhlufhajte
Dobro samirkajte.
25,
Dokler jest shiv bom
Na vaf jeft smiflu bom
Sdaj vaf lepo objamem
Od vfih flavo vsamera
Molil bom tud sa vaf
Des glih grem prezh od vaf.
26.
Sdej vaf perporozhim
Ino vfe srozhim
Zhe fte moji fofedjo
So lete sadne befcde
Bog vfe obvari vaf
Notri do sadni zhaf.
í^ronj <Sfev6tn5 bon SBciixíOitrg.
26 Oktoh
(er
1784.
26 monh
50 Apt.
(Konee prihodnjič.)
Mrtvaški Ijubee.*)
Národná pripovedka iz Višnjegorskega okraja, zapisal Radivoj Poziiik.
tf^^jaški fánt in vaška dekle sta se že precej čaša Ijubila, kar po-
Äwi trdijo fanta ob svojem času v vojake in moräl je na vojsko.
^^ ' Težka je bila loeitev Ijubečima srcema, pa ni moglo drugače
biti, on je moral iti. Pri odhodu pa jej za trdno obljubi, da čez
leto in dan gotovo príde, živ ali mrtev, vse jedno, in odločita le še
kraj, kje se snideta.
Ljubček je bil pa na vojski ubit. Leto se izteče. Ljubica čaká
in čaká, Ijubčka ni. Pride noč, njega ni. Ona ne gre spat, temveč
zaveže si svojo culico in ga gre na odmenjeni kraj čakat. Ura je
že pozná telda ; ona je čakala, njega le ni bilo. Začela je že misliti,
da ga ne bo.
Zdaj je že jednajsta odbila in zadnja ura je tekla, pa pride
njeu ljubček na belem konji. Reče jej, naj na konja sede. Ona brez
ugovora sede in zdaj začneta neprenelioma dirjati in dirjati čez devet
deželá. Ko že daleč daleč prideta, vpraša jo on, če jo je kaj strah.
„Kaj me bo strah, saj sem pri tebi," odgovorila mu je ona.
Potem ga pa ona vpraša, če bosta kaj kmalu prišla do namen-
jenega kraja.
„Kmalu, .ljubica", rekél jej je, pa je konja še hitreje pognal,
da kmalu prideta do pokopališča.
Tu se ustavita, skočita raz konja in on jej reče, prazen grob
kazaje: „Tu je moje domovanje, ljubica, le notri poskočil"
Ona je imela vender še toliko milosti, da je le culico notri
vrgla.
On pa je menil, da je ona poskočila, poskočí še on in grob
se zasuje.
Ona pa je strahoma zbežala. Konci pokopališča pa je bila
mežnarjeva hiša in v to ona gre. Žive duše ni bilo notri, le mrlič
je sredi hiše na odrú ležal. , Ona zleze za peč.
*) Primeri ,,Ljnbljanski Zvou'' II. 7 1., 402 in 432 str.
39
610 Gorázd: Dež.
Kmalu pride mrtvaški Ijubček na okno trkat : ,,Mľtv;íc, vrzi ži-
vega ven !" Tako potľka trikrát. V tretje pa se mrlič vzdigne in
pravi: „Daj mi mir!"
Oni pa le trka in trka. Zdaj ta vstane in se zgrabita ter se dolgo
mečeta, pa nihče ni mogel premagati. Zdaj pa petelin zapoje in takoj
se izpustita ; mrlič gre na oder leč, mrtvaški Ijubec pa v svoj grob.
Ko drugo jutro Ijudje v hišo pridejo, najdejo dekleta za pečjo
in se čudijo, odkod je prišla. Govorili so ves drug jezik, da jili
čisto nič ni umelá. Ker ni vedela, kam iti, ostala je tam in mežnar
jo je vzel za deklo. Slúžila je že sedem let pri mežnarji, pa gre
nekega dne na pokopališče travo žet. Kar izagleda na grobu svojega
mrtvaškega Ijubca jajce, ki je je kura znesla. Gre je pobirat; ko
se pa s prstom tál dotakne, prime se mazinca koščičca, ktero na
noben način ni mogla odstraniti, vedno se je je trdno držala. Gre
domov, pokaže mežnarju, in mežnar gre k fajmoštru. Ternu se reč
čudná zdi, vzame mašne bukve in gre z deklo na grob ter mol i.
Med molitvijo pa se koščičca na prstu oglasi: „Jaz se ne odtrgam
od prsta tako dolgo, dokler tega dekleta ne spravíte čez deveto do-
želo, od koder sem jo jaz pripeljal. Prej tudi vzveličan ne morem
biti.«
Fajmošter pošljejo zdaj dekleta domov čez deveto deželo in kost
je odpadla. Doma niso vedeli, kam je ona prešla, in so bili začu-
deni, ko jo zopet čez sedem let ugledajo. Vpraševali so jo, kaj se
je dogodilo, ona je pa le malo govorila in je kmalu potem urarla.
<••
A Dež.
"W^a ľôsi, ľôsi, dož hladán, K:'ij pravim ti? — še v svc.n
'TČez hríb zeléiii, cvetno plán, Lij notor v srca vseli Ijudij.
PrPVľôča tl?i oliládi tí Pogási strastij ójícnj tam.
In ves tá svet pomládi tí I Ki miť kalí na svetu nani I -
Zato lo rôsi, dež Idadán .
Cez lírib zelf-ni, cvetno plán. —
SoviaSt.va še oldádi svet.
In ves nani tá pondádi svet I
Gorázd.
M^
Po slovesu,
A^ 1. Zjutraj.
Jpla hvibu zclônem ob zôri stojím
"íl'' In gledam čez polje in glasno ječím
Ob zôri, ob jutranji zôri!
Pokójno predrági še v hiši mi spé,
A méni že joka in poka svcé
Ob zôri, ob jutranji zôri !
Deklé sem uborno — moj Ijubček srcá
Odšol je sinoči za vrlie gorä
In pustil me samo s tožbámil
Kedäj pa, kediij pa povrnil sc bo
Da zopet objela ga bom presrčnó
Objela ga — oh! sé solzámi? . . .
Zatísnila nisem do zore očíj
In duša trepéče in v bôlu drhtí ,
Ko moji pokójno še spé mi !
Obvaruj nebo te, tam onkraj gorá,
Obvaruj skrbnó te, moj Ijubček srcá,
Do mene te skôraj spet sprémi!
■I,
N
2. Zvečer.
IM a vaši, na vaši pa fantje pojó,
'jj Pojó oh! ubráno in milo takó,
Da jočc uborno srcé mi!
In ôkence svoje na lahko odprém
In slušam glas()ve in ]ievoe uzrém
Na vási pod lipami tremi !
Pafi fantje lopí so, in krépki so vsí.
Med njimi pa vcnder najgoršega ni,
Ki ljul)im sirota takó ga.
Bog sam vé, Bog sam vé, kjé biva sedaj,
Ce pride kedáj še do mene nazaj.
Ki deva nanj mislim uboga?
O da ! Saj prišel bo cez leto in dán
Krepák in uzôren in bolj še krasán ;
Saj dal mi je svojo besedo!
Do tákrat pa trpí srcé mi težkó,
Razjásni pogled se, iižaljen takó,
Razjásni i lice se bledo!
Le pojto na vaši mi, fantje krepkí,
Med vami najgoi-šega vcnder Ic ni,
Zdaj okno bom svoje zapi'lal
In v sánjah jedíno bom mislila nánj,
Cez leto in dan pa veséla bom vánj
Pogled svoj Ijubeči uprla!
-^SS-VtíTS*^
•---c^l^!^-:
iC^^
39*
Š^SCČS^ ifí^^éy^O^'^, ,^^.~PoCrrt, ^=fi>^0.^ ,^.-Ä^<?>.^, ,^^'s--k<^^^
bMJé^
Nemanié.
<^Jŕ^aj bo dovolj, scbíčni svet,
S' Ne bom te vec študiral !
H gorjancem našim pôjdem spet
In dnine bom pobiral.
Pač čudná tekočina kri,
Ki v vék me k svojim vlečeš,
V goľíih tvoj tok se umirí,
Tu miľovati nečeš !
Po dnevi bom travó kosil
In bom seno obracal;
Ko bom práv pridno se potil,
Legák domov se vracal.
Zvečer bom dečke pestoval,
Lase j im s čela gladil
In modre náuke dajal,
Kaj me je svet navadil.
Kako ustvaril modri Bog
Nebesá in zemljó je,
A drugih la'st je širni krog,
In naše le nebo je.
Na zemlji last nam prašná pot
Od doma v tuje kraje;
Za trud in pot tam hud gospod
Nam malo plače daje.
Krepost po šolali nam slavé.
Po cerkvali dobra dela,
A vsi za zlatom se lové
Od Dunaja do sela.
Sé zlatom v žepu si gospod,
Vrh Krna grád si stavíš,
Priklanjajo se ti povsod
In livalijo, kar praviš.
A „nemanič" je čuden ptič
Ki poje, perja nima.
Nesrečen ptič si „nemanič. ■"
In sestra ti je zima.
In brat ti volk, ko ga čcz pian
Božični sever žene ;
In biser tvoj je sólze kan.
Tvoj strop meglé snežene.
In ko usalnieš, še ne veš,
Te bodo li pobrali ;
In ko izdihneš, še ne veš,
Te bodo pokopali ;
Ker šcpetá se : „nemá nič
Za libero, za jamo" —
A mirno se smejí jnrlič :
,,Pa sveti raj imamol"
S. Br i c.
—o i.^^^i
Luterski Ijudje.
Povest.
Spisal Janko Kersnik.
(Konec.)
ama ni znala, doklej je slonela tam, ko jo vzbiidi iz njenili
sanj glas soprogov.
„Ali greva domov?" vpraša isti, stoječ za njo.
„Da, da!" reče hlastno ona, ter ne ozrši se vanj položí svojo
roko v njegovo njej ponudeno.
Odšla sta moleé, kakor sta bila prišla.
Stanovala sta v hotelu na spodnjera konci Corsa in tamkaj tudi
obedovala. Berg je bil tn malo bolj živahen, in izpiv.ši nekaj kozarcev
pikrega Sardinca, govoľil je o domu, o Olginem očetu, doklej bode
trajalo še potovanje in o jednacih predraetih. Olgar mu je malo
odgovarjala, zila je največ skozi visoko okno. ob katerem sta sedela,
ven v živalmo gibanje po širokem Corsu.
Kje so bile njene misii ? Dalee, daleč otl tu in zopet tako blizu!
Tamkaj v zelonem podnožji gorenj.skib pláni n stal je beli Potoški
grád in nad njim temno zarasten holm ; vrhu njega nad strmim robom
pa ona košatá bukev, ki je zakrivala nekdaj prvi njen poljub, prvi
poljub goľke, prvé Ijubezni : in kakor tedaj mladému dekletu, tako
so vzkipele prsi sedaj mladi ženi o spominu na oni trenutek, Solnce,
jasno solnce ni moglo prodreti tedaj k njima v večerno senco, ko jo
je bil objel oni mladi mož ; in v vso njeno Ijubezen, v življenje njeno
od onega trenutka sem ni bil posijal jaseň žarek. In potem ! Ona
grozna dva večera domá ! Pri očetu prvi, in na vrtu drugi, ko se je
bila zgrudila nezavedna poleg slikarja.
Na česti, na Corsu kričal je prodajalec ter ponujal zgodnjo
sadje. Zveneli so jej ti glasovi na uho, a dozdevalo se jej je, da
jej šumi le glas in klic po ušesili : Yia di Porta Maggiore I Via di
Porta Maggiore!
In kam so jej šinile zopet misii? Tja daleč v Nemce, na Sak-
sonsko ! Da, tri dolga leta prebila je tam v zákonu z môžem, katerega
jo sovražila in zaničevala. Kakov je bil ta zákon! Soprog je hodil
614 J. Kersnik: Luterski Ijudje.
svojim potem, ona svojim; toda njegova pota bila so široká, njena
ozka in tľnjeva. Ljubeznivo nista govorila nikdar, in kadar je hotel
biti Ijubezniv, dozdevalo se je mladi ženi, da mu je le priležniea,
in da mu mora biti priležniea proti svoji volji. Oh, kako sramotno,
kako bridko je bilo to ! Otrok nista imela, a zvesta mu je bila, —
tému môžu, katerega je zaničevala. In zakaj mu je bila zvesta? Ker
je bila zvesta in udaná ónemu, katerega je videla tedaj v krvi na
tleh, in o katerem vse leto do sedaj ni vec besedice čula. O zvestoba !
In sedaj se jej je zopet zdelo, da kriči Vláh zunaj na česti: „Via
di Porta Maggiore! Via d i Porta Maggiore!" In kako mehko, kako
sladko jej je zvenel ta glas !
Pa on? Kakov je on ? Je še tak, ko nekdaj ? Ali še misii nanjo ?
Ozrla se je na uro na nasprotni steni; kázala je že skoro dve.
Berg je vstal, in odšla sta v svoje zgornje sobe. Ona je vedela, da
jsoprog popoludne ne ostaje doma ; kam hodi, to je ni brigalo ; ona se
e vozila v tem mnogokrat sama po mestu. Storila je to samovoljno, ka-
dar se jej je zljubilo, a naznanjala tega ni nikdar prej- svojemu soprogu.
Danes pa je vender postala še med vráti v svojo sobo, ter
obrnila se k Bergu rekoč : „Jaz pôjdem morda zopet v razstavo!"
„Dobro," meni on: „z večer se vidiva torej tukaj. Jaz pridem
nocoj morda malo pozneje domov."
Ko je pa zapri vráta za seboj, postal je sredi sobe, ter dejal
poluglasno: „Cudno, v razstavo! In čemu mi to pravi? Tako raz-
tresena, razmišljena je denes!"
Pa druge misii so mu šinile v glavo. Zunaj pred mestom v
Vili Vanuzzi čakali so ga stari znanci, prijatelji, in opera in gleda-
lišče bila sta tudi zastopana. Jel se je opravljati, da pôjde tjá.
Ravnal je počasi, kajti shod njegov z znanci bil je odločen
pozno na popoludne. Čul je v tem, da se je opravljala tudi Olga v
sosedni sobi ; vráta tjá bila so zaprta. Trajalo je komaj dobre četrt
ure, pa je odšla že soproga -njegova, ne da bi se bila pri njem po-
slovila. Ceravno to med njima ni bila navada, osupnilo ga je vendor
zopet; sam ni vedel zakaj, a nekaj mu je sililo v prsi in v glavo,
kakor Ijubosumnja. Nasmehnil se je iz prvá po stari navadi ter
zapálil si svojo krátko pipico. Opravljen je bil že, a mudilo se mu
še ni ven. Hodil je večkrat k oknu, ter gledal po Corsu; na jeden-
krát pa gre k vratom sosedne sobe, in malo pomudivši se pred
njimi odpré jih ter vstopi v Olgino sobo. Ozrl se je okolo, in šel
J. Kersnik: Luterski Ijudje. 615
párkrát gori in doli od ogledala do mize sredi sobe, kjer je ležalo
vse križem, kar koli more potrebovati dáma za svojo toaleto. Malo-
marno je postal tu ter, kakor bi se sramoval, da stikuje po tuji sobi,
obrnil se zopet k vratom. Kar ugleda na tleh pred seboj, poleg naslo-
njača listič papirja. Mehanično, a ne radovedno se skloni ter ga pobere.
„Via di Porta Maggiore, casa Carminati," bere poluglasno.
Eoka se mu je pri tem malo stresnila.
Stopil je naglo v svojo sobo nazaj in tu še jedenkrát precital
one besede.
„Kaj pomeni to? Znancev nima — in to, to je moška pisava!"
Pri tem potegne naglo uro, in pozvonivši slugi, reče odločno sam
pri sebi : „Casa imam še dovolj ; bočemo videti, kaj je s tem papirjem."
Kmalu potem odšel je iz botela ter krenil s slugo, ki mu je
kázal pot, preko Corsa na južno strán mesta. Voza ni hotel.
IX.
I)a isťs vorbei! AVas ist daran zii lesen?
Es isi so gut, als wär' es nicht geweaen,
Ľud treibt sich docli im Kreis, als wenn es wäro.
M eplii s topil ele s.
Olga je bila skoro celo uro prej na oglu paláce Colonna po-
klicala voznika. Na razstavo še mislila ni ; le jedna želja jo je
naudajala in gnala jej kri v razburjeno lice : videti svojega nekdanjega
Ijubega ; — a kaj nekdanjega ! Jedinega Ijubega, ki jej je bil na-
menjen na tem svetu. Ukázala je vozniku tjá, kjer je znala sedaj
Kosanovo stanovanje.
Pot je bila dolga in voznik ni bil hiter. Mimo staroslavnih
palač po obljudenih " ulicah drdral je voz, in pozneje med krasnimi
vrtovi, s katerih je nosila labka sapa težko vonjavo ven na prašno cesto.
Mlada žena je dihala v sé to težko vonjavo, a gledala ni v
strán; videla ni niti temnega zidovja, niti svetlega, z brezbrojnim
cvetjem okrašenega zelenja; le ta oraamljajoči dub legel jej je na prsi.
„Casa Carminati," deja! je voznik ter obstal pred veliko hišo,
prostorni vili podobno.
Planila je kvišku, kakor iz težkili sanj probujena. Stopila je
i^ voza ter ukázala izvožčeku, naj jo čaká. Potem je šla v hišo.
Pri hišniku je povprašala za slikarja Kosana, in on jej je pokazal
visoko gori v tretje nadstropje. Stopala je počasi kvišku po strmili
kamenitih stopnicah, in čim više je prihajala, tem bolj težilo jo je
nekaj v prsih.
616 J. Kersuik: Luterski Ijmlje.
„Je li práv tako?" vprašala se je najedenkrat, in postala je za
trenutek vrhu druzih stopnic. A na mostovži poleg nje odprla so se
vráta, in mlada žena ni imela čaša premišljevati. Šla je dalje, više
po stopnicah, in sedaj je bila pri vrátili v stanovanje Kosanovo.
Odprla jih je, ne da bi trkala, in tu je stala v nizki, pa vender
prostorni sobi. Po stenah so visele veliké in malé slike in risarije, po
kotih stále so starinske posode in nekoliko polomljenih kipov, na sto-
jalu pred oknom pa je visela pričeta slika. Poliištvo bilo je borno. Kot na
desno od vrat pa je zakrivala visoka zavesa, ki je bila odprta proti oknu.
„Kdo je?" oglasi se nekdo od tamo.
Mlado ženo je pretresel ta klic ; tako slaboten je bil, tako
hľipav, pa ona ga je takoj spoznala. Omahujoča se in s težko sapo
stopila je bliže ter odgrnila zaveso. Pred njo na borni postelji ležal
je opravljen, pa odet z debelo, tu in tam raztrgano odejo in z raz-
nimi oblačili mlad mož, bledega, upadenega obraza s tisto íudno
jetično rudečico na lici. To je bil Franc Kosan.
Dvignil se je na pol kvišku ter kakor v eeznatorno prikazen
zri v gospo, ki se je bila zgrudila na koleni poleg posteije, in obraz
zakrila z rokama.
„Olga!" vzkliknil je líripavo, in lice se mu je še bolj zarudelo.
„Da, jaz sem," rekla je ona počasi; „ali se ne spominaš, da
sem ti obljubila, da pridem, da se morava videti še jedenkrát?"
Vstala je pri tem, in on prijel jo je za obe roki, ter krčevito
stisnil ji na svoje prsi. Odgovoriti ni mogel ; težak kašelj ga je posilil.
„Olga, Olga!" vzdihnil je cez nekoliko trenutkov in izpustil
njéni roki. Pal je nazaj na vzglavje in z obema rokama prijel se za čelo.
Ona se je sklonila k njemu, in bridke njene solze kapale so
mu na obraz. Na lahko mu potegne roko s čela in ga poljubi tja.
Tam čez levo strán čela vleklá se mu je široká rudeča proga —
Bergov udarec.
Sedaj ga je ona prijela za roki.
„Prisegla sem, da ti bom povrnila, kar si moral trpeti záme,
da te bom maščevala nad ■ — onim! In sedaj sem prišla."
Slikar se je ozrl v njo; umel ni njenili besed.
Ona pak je sedela poleg njega na postelji, na raztrgani, iima-
zani odeji, in goreči svoj pogled vpirala vanj ; videla je samo njega,
pa videla ni, da je ta mož zapisan smrti. Cudná strast se je je po-
lotila ; strast, katero je bila skrivala in tešila tri dolga leta, in kateri
J. Kersiiik: Ltitorski Ijndjo. i'l<
je (lala sedaj dušek. Objela je divje slikarja in vroče svoje ústni
pritbnila na njegove.
„In oni — Berg? Kje je oni?" vpraša Kosan poluglasno.
„On je tu! On je moj — mož!''
„Tvoj mož?" ponavlja s piki-im nasmehom bolnik; „dozdevalo
se mi je to !"
„In če hočeš, piistim ga, tega človeka, katerega sovražim in zani-
čujem; če hočeš, ostanem pri tebi, France ; ostanem tvoja, samo tvoja!"
Govorila je to kakor v deliriji.
Slikar se je vnovič bridko nasmehnil.
„Prepozno je!" dejal je, skoro bolj sam za sé.
„Ne, ne Ijubček moj ! Vedi, jaz se lehko ločim od Berga ; in
potem ideva domov. Potoški grád je moja last; Berg mi ga je dal
brezpogojno, ko ga je odkúpil od očeta, — — — "
Žena je govorila to v svoji divji strasti, ne da bi bila kedaj
o tem premišljevala ; sedaj se jej je gnetlo vse to po možganih,
„Prepozno!" dejal je slikar; kaplja krvi prišla mu je na ústni.
Olgo je presunilo po vsem životu.
„Ozdravel boš! Ozdraviti moraš, Franee!" hitela je in podprla
mu glavo.
„Denes bodo prišli po mene, da me poneso v bolnico," dejal
je čez nekoliko čaša, ko mu je bil odlegel kašelj. „Tu polegam že
dolgo, pa mi je vedno slabeje. Casi deíam, pa mnogo ne morém!"
V tem pa si je ona vzela stôl in ga porinila k postelji ; sedla je
tjá, in roke njegove v svojih držeč pripovedovala mu je o svojem
življenji, o očetu, o potovanji in kako ga je našla po sliki v razstavi.
Bila je sedaj mirnejša; strast je bila minila, a nekov strah, neka
skrb sévala jej je iz oči, kakor materi, ki bedi pri bolnem otroku.
Pa tudi on je pripovedoval 'b svojem življenji, odkrito, brez
barv in brez zastorov. In to življenje I Jasno čaši, mnogokrat pa
podlo, vedno lehkomiselno, v vsem pa — izgubljeno!
V tem pa sta ta dva človeka govorila še o onej uri, ki ja je
bila prvikrat speljala skupaj, in dejala sta, kako lepo je bilo tedaj.
In vender je bila ona ura najnesrečnejša življenju obeh, ker sta bila
oba preslaba, da se nista ognila drug druzega.
Pa ko je pripovedoval slikar o svojih krivih potih, na katera
je bil zašel zadnja leta, in o svojih lehkomiselnostih, [)Oslušala ga je ta
žena tako verno, tako zaupno, tako polna Ijubezni, kakor da bi jej za-
trjeval le svojo udanost in zvestobo; in naslonila se je zopet k njemu.
618 J. Kei'snik: Lnterski Ijudje.
Tako jima je hitel čas.
Kar vzdrami Olgo težak korak na stopnicah, in v tem trenutku
odpró se vráta.
Beľg je stal pred njima; zasopljen in razburjen in rumeň v
lice ko vosek.
„Torej také razstave obiskujete, gospa!" reče porogljivo, pa s
škripajočimi zobmi.
Olga ni bila niti iznenádejana, slikar pak je z divjira sovraštvom
in z neko zasmehljivo škodoželjnostjo zri vanj.
„Ah, Vi ste me zalezovali!" odgovori mirno Olga; „dobro, da
ste prišli ; sedaj Vam je žeti, kar ste sejali !"
Berg je stopil za korak bliže.
„Olga, jaz ti zapovediijem, pojdi domov!" deje nekoliko osupnen
zaradí mirnega vedenja svoje žene. Kosana je bil spoznal na prvi pogled.
„Se ne!" zavrne ona, „jaz imam plačati tvoj dolg; vedi, —
tvoj dolg! Ali se še spominaš one noci pred našim grádom; in —
ali se spominaš, kako si me kúpil? Da, da, kúpil si me! Oh, dobro,
da si prišel za menoj, povem ti tu lehko brez okolišev, da te zani-
čujem, vedi, v dnu srca zaničujem* In glej, tako plačujem, tako po-
vračujem jaz tvoje krivde!"
Pri teh besedah, govorjenih v silni razburjenosti, sklonila se
je k slikarju, objela ga strastno z obema rokama ter ga poljubila.
„Olga!" kľiknil je divje Berg, a genil se ni z mesta. Planil bi
bil ko ris na ona dva, pa nekaj nerazuranega držalo ga je na mestu.
„Tako! Sedaj smo menda pobotani!" rece mrzlo mlada žena, ter
podavší z nasmehom svojo roko slikarju, zašepeče mu : „Na svidenje!"
Odšla je potem mirno, ne ozrši se v svojega soproga.
Le-tá je stal še vedno ko kamenit sredi sobe. Po odhodu žene
svoje vzdramil se je kakor iz težkih sanj in stopil s stisneními
pestmi proti postelji. Slikar se ni genil; ležal je s zaprtimi očmi
tamo, in težka sapa, ki mu je dvígala prší, in vroče, potno lice
príčalo je o silní razburjenosti, ki se ga je bila lotila. A proga cez
čelo je bila krvavo rudeča.
Berg je stopil pred posteljo", a pogled na bolnika ga je ustíivil.
Pomudil se je za trenutek, in videtí je bilo početkom, da bode skočil
na slikarja in ga zadusil. Tako krčevito stiskale so se mu pesti.
Pa h kratu se je obrnil in odšel nem in liitro iz sobe ; on je menda
bolje znal, kakšni so umirajoči, nego soproga njegova.
J. Kersnik: Luterski Ijudje. 619
Drugo jutro oddal je sluga v hotelu gospé pi. Bergovi pismo
iijenega moža, v katerem jej ta poroča, da je odpotoval, in da bode
uravnal vse, kar je treba, da se zvrši ločitev njijinega zákona.
Nakázal jej je ob jednem potrebno svoto za potovanje domov. Pismo
je bilo pisano suho, mrzlo, brez vsake druge opazke, tako da je
ženo zadelo nekaj, kakor očitajoča vest. Rajša bi bila videla in čitala
razburjeno, jezno pisanje. A vender je vzdihnila lehko in veselo ;
kameň, ki jo je težil vsa ta leta, jel se je valiti ž nje.
A drug kameň se je pokazal nad njo ter žugal, da páde na
njo sedaj pa sedaj ! To je bila skrb za slikarja, za njegovo življenje.
Vso noc je mislila nanj, in sedaj je jela slutiti, kako nevarno je
bolan. Dalje si ni upala misliti.
Popoludne se je odpeljala zopet tjá; a hišnik jej je naznanil,
da so mladega moža odnesli v bólnico. Tam pak so jej povedali, da
je danes že prepozno obiskovati bolnike: dopoludne naj pride. In
prišla je točno druzega dopoludne, pa tudi to je bilo prepozno. Sluga
pri vrátili povedal jej je krátko, da je slikar Kosan prejšnjo noc umri.
In kaj vam liočem še pripovedovati ? Pol leta pozneje bila je ločitev
zákona pi. Bergovih dognana. On je živel na svojili posestvih v
Nemcih, grád Potok bil je pa že prej last njegove ločene soproge.
In ta je prišla domov. V tem so bili tudi starega Wernerja pokopali,
teta Mara bila je pa že zdavna pod zemljo. O bratú nadlajtnantu
pa ni bilo ni duba ne sluha.
Na vaši, v Rodici so Ijudje mnogo ugibali, zakaj hodi stará
Kosanka tolikokrat gori v grád k mladi gospé, k „luteranki," in
pripovedovali so si čudne dogodbe o Kosanovem Francetu in o teh
„luterš-ljudéh". Pa čez nekoliko let je tudi to minilo. Olga je pro-
dala Potoško posestvo z vsem, kar je bilo tu, in sled njen se je
odslej izgubil.
Le tu nad menoj, na steni visi še podoba njena, ona, katero
je vzela mlada žena po smrti slikarjevi iz razstave. Kako čarovito
hiti njeno oko mimo mene v daljavol Ali hiti za izgubljeno srečo,
ali hiti za nedosežnim ? Tako čudno rae presune, ko zrem v njo !
Tako pač zremo, tako pač hitimo vsi za svojo nedosežno srečo !
c, ' JJUBl- ^ 13
tí
Bájke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Tľdina.
11. Povodni mož.
ovodni možje, katere sem našel, spadajo na tri precej različna
])lpmena. Jedno prebiva v Krki in nje vidnih in nevidnih
pritokiii : v Eadežiči. Temenici, Prečini, Težki vodi ; drugo
brodari po slovečem gorjanskem jezeru; tretje je živelo in poginilo
globoko pod zemljo onkraj Gorjaneev na tistem prečudnem svetu,
ki ga zove národ „zdeti" in „iikleti". Zdaj bom govoril samo o
prvem, ki je Ijudem najbolj nadležno in torej tndi najbolj znano.
Pod kapiteljskim líribom pri Novem Mestu reii v skalovji nekoliko
sežnjev od Krke silná razpoka, v kateri je domoval stra.šen velikán :
divji mož. Prilomastil je iz svoje otline, ko se ga je človek najménj
nádejal. Najrajši se je prikazoval tistim, ki so trdili, da ga ni, ali
pa se ustili, da se ga ne boje. Zgrabil ni nikogat, ali že sam pogled
bil je tako grozen, da so nekateri kar strepetali, še več pa jili je
od straha hudo zbolelo. Brez skrbi so hodili mimo njegovega brloga
samo tujci, kŕ niso o njem nikoli nič slišali. Zdaj se ga ne boje niti
domačini, ker je zijalko že zdavnaj zapustil. Zadnjikrat se je prikázal
neki straški kruharici leta 1848. Ko je prišla na trávnik, stopil je
iz skalovja, pomolil proti njej jezik in gledal vánjo tako grdo, kakor
gleda levi razbojnik na križi. Pošast je bila vsaj tolika kakor največji
človek, v obraz vsa kosmata, da se lice ni skóruj nič videlo, oblečená
pa práv čedno, po vojaško, kakor k ak korporal. Zanj se je skri-
vala mlada ženská. Stražanki se je zdelo kaj čudno, da ni nič vpila
in jokala, kakor da bi mu bila že privajena. Tem bolj pa se ga je
ona ustra.šila. Jela je na vso moč teči, ob jednem pa se križati in
moliti, kar jej je se ve da tndi pomoglo. Ker se na vsem potu nikoli
ni ozľla, ni raogla vedeti, če jo je. prikazen preganjala ali ne. Od
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 621
takrat je divji muž ud tod izginil in po dolgeni [tovpraíevaiiji sem
tudi zvedel, zakaj. On ni storil tega iz svoje volje, ampak za to, ker
je raoral, kerga je prisilil povodni mož, njegov sosed in
sovľážnik. Zmagovalec polastil se je tudi zapuščene jazbine in pre-
biva zdaj, kakor mu se zljubi, čaši v skalovji, čaši v Krki.
Ta povodni mož je pošiljal v staré čase po babici novomeškim
materam otroke. Zdaj si jih znajo dobití, če govoriea ne laže, brez
njega. To se mu gotovo za malo zdi ; kakor da bi se hotel zmaščevati,
začel je nositi svoje žive dari neomoženim, kar se pred skoraj nikoli
ni zgodilo. Ce nima druzega ojjravka, kratkočasi se s tem, d a Ijudi
str asi. Také šále niso vsakemu po volji. Novomeški okraj se ponáša
po pravici, da je rodil že marsikatero bistro glavico. Jedna teh glavic
iznašla je menda po globokem premišljevanji zagovor, kateremu
niso kos vsi povodni možje skupaj, nikar samo jeden. Ta imenitni
zagovor sem zvedel tudi jaz in ^ bom razen treh črk oznanil, nekaj
zato, da razveselim tiste učenjake, ki so preverjeni, da se skriva
najstarejša národná modrost in učenost v zagovorih, najbolj pa iz
blagega namena, da bi si znali moji preljubi rojaki v potrebi poma-
gati. Če bodo popotovali kdaj za Krko od Novega Mesta gori proti
Lastovčam in se namerili na ostudno pošast, ki se zove povodni mož,
naj j o zaroté brez straba : Svinjski d . . . naj te zatare ! Teh groznih
besed se bo tako zbala, da bo pobegnila tisti hip v Krko in se ne
bo nikoli več drzni^a jih nadlegovati.
O tej prikazni se je čulo nekdaj veliko práv čudnega in zanim-
Ijivega, dan denašnji pa je dedovska vednost že jako oslabela in po-
temnela.. S svojimi znanci sem se moral dostikrat pregovarjati in
pričkati. Nekateri so poznali samo povodnega, drugi samo divjega
moža. Ojii so trdili, da je povodni mož že od nekdaj gospodar Krki,
pa tudi jazbini. Drugi so to zanikali in govorili, da stanuje v zijalki
še zdaj divji mož ali da pobegne, če ga kdo zagovori, v Krko. Jaz
pa velim, da se oboji motijo in moji dokazi so nepobitni. Prvotní
dom vseh povodníh móž je voda, kakor že ime spríčuje. Ra\Tio tako
gotova je resníca, da so se zaredili in prebívajo vsí znani hostniki
v jazbínah. Globoke vode se boje, ker bi v njej zadahnili. Tudi ne
morejo pošiljati in nositi nikomur otrok zato, ker jih sami nimajo.
niti jih imeti ne morejo, ker razen jednega niso oženjeni. Práv lahko
pa dela kaj takega povodni mož, ki ima toliko bab, kolikor jih
622 J. Trdina: Bájke in povesti o Goi-jancih.
more ugrabiti. Razen teh dôkazov pa imam tudi dve dobii priči :
staro Svarcovko in še starej so Kolencevo Jero. Ti dve ženi ohranili
sta národná poročila neskaljena in nepomešana z novejšimi priti-
klinami in obe sta pripovedovali o pôvodnom in divjem moži práv
na tanko tako, kakor sem jaz napisal.
Med Lokami in Zalogom teče Krka v precej ozki stragi in je
na mesta jako globoka. Tod je gospodaril in rogovilil nekdaj drug
povodni mož, ki pa ni bil tako močan in oblasten. Prišel je nádenj
Sratelj, kateremu pravijo nekateri tudi Šretelj, in ga pregnal na zaloške
travnike. Kdo je bil in od kod je privihral v Krko, nisem mogel
zvedeti. Z neko verjetnostjo se more samo toliko trditi, da je bil v
rodu Skratu, morda njegov sin ali mlajši brat. Práv po Skratoví) je
bil tudi hudoben, ob jednem pa strašno požrešen. Ko sta padla v
Krko dva vola, kar precej ja je raztrgal in pohrustal s kostmi vred.
Cez nekaj dnij našli so jarma v rupi blizu brajtenovskega grada,
kamor sta bila priplávala iz reke po podzemeljskem vodotoči. Pôvod-
nému môžu se je na zaloških košenicali dosti slabo godilo. Če je
dolgo deževalo, nabralo se je po nižavah in kotanjah vode še cez
potrebo, ali ob súši je ni bilo ne kaplje. V bližnjo Prečino pa ni bilo
varno lioditi, kajti imela je že svojega gospodarja, ki ni Ijubil gostov,
ker je stanoval še sam na tesnem. Kadar je usabnila na travnikili
voda, moral se je begunec zariti v mocvirje, kar mu se ni moglo
zdeti ne lepo ne prijetno. Hranil se je zdaj z žabami in gotovo mu
je srce utripalo, če je pomislil na slastne rake, ščuke in sulce, kat^rih
je bilo v Krki na izbér. Dobro je živel samo o povodnji, ko se je
razlila reka cez bregove in pi-inesla svoje základe tudi na travnike.
Ta povodenj je bila jedenkrát posebno velikánska in krásna.
Prišla jo je gledat tudi grajska gospodična Gena. Povodni mož jo
zapazi in se dvigne iz vode. Ona zakriči in pobegne na kozolec.
Dasiravno je ni mikalo, da bi ga dolgo gledala, videla ga je vender
toliko, da je mogla Ijudem povedaťi, kakšen je. . Ni bilo čudo, da je
človeka, kateremu se je prikázal, groza obhajala. Bil je visok kakor
najdaljša žrd, nag in po vsem životu zeleň kakor kuščar. Práv inako
mu se je storilo, da ga gospodična ni počakala, kajti je ni mislil
razžaliti, ampak jo razveseliti s preprijetno novico. Ker je videl, da
se ga boji, ni je hotel nadlegovati na trávniku, ali je prišel še tisti
večer k njej na dom in jej podaril práv majhnega fantička, ki je bil
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 623
Ijubezniv, mil iii krasen kakor jutenija zaija, da se ga ni mogla
iiagledati. naujčkati in naljubiti. ííje mati je od konca nekaj godrnjala.
Dejala jej je: Genica! če ne boš huda, ti bom nekaj povedala. Ti,
voš, práv za práv še nimaš te pravice, da bi pestovala svojega otroka !
Gena se je na vse grlo zasmijala : Ce nimam pravice, imam pa dol-
žnost, ali mar ni res? Ta hitri in rezki odgovor je gospo tako po-
tolažil, da se je zasmijala tudi ona in velela : Ta pot govoriš resnico,
če je še nikoli nisi. Ali, veš, to tvojo dolžnost izpolnuje lahko tudi
kakPodgorec. Za denár dobiva krušnih očetov in mater, kolikor hočeva.
Pankrček pôjde še ta teden pod Gorjance, pa bo vse dobro.
In tako se je zgodilo. Ko sem sedel pred desetimi leti v šent-
peterski kŕčmi, prišel je pit postaren mož. Imel je nemara petdeset let.
Rndeči in polni obraz in čvrsto truplo pa je spričevalo, da ga ni
starost še nič omajala in potrla. Krčmári ca ga pogleda in vprašai
Ne zamerite, tako se mi znani zdite, od kod pa ste, oČa? Prihodnik
veli: Zdaj sem prišel izpod Gorjancev, iz Cerovega Logá, če veste,
kje je to? Jaz sem tisti, saj vera da ste že kaj slišali, ki ga je
prinesel grajski Geni povodni mož in grem danes po doto. Mati so
mi umrli, pa sem dobil pisanje, da naj pridem'. Bog jim daj večni
mir in pokoj! Mati bi se bili lahko omožili, pa se niso hoteli, práv
zaradi mene ne. Vsi pravijo, da so gotovo toliko zapu.stili, da mi
stará leta ne bo treba kruha prositi.
Zdaj pa čujmo še prečudno prigodbo, kakó se je zaloški povodni
mož razšel. Slovenci nismo vajeni govoriti, da se kak človek ali
kaka druga živa stvar razide, ali do zdaj neznana reč zahteva tudi do
zdaj neznano rabo besede.
Graj.ski čuvar Grom je bil zvest služabnik, samo to slabost so
mu znanci očitali, da ga ne more veliko nesti : polič ga je bilo zanj
premalo, tri merice pa preveč. To napako pa je tudi on sam dobro
poznal in se proti njej, kolikor se je dalo. zavaroval. Ce se je peljal
v tak kraj, kjer je vedel, da bo večja pijača, vzel je s .seboj vseh^
koš. Pijan zlezel je vanj in pohlevni konj ga je privlekel domov brez
vodstva živega in nepobitega. Jedenkrát se ga je nabrenkal v Zalogu.
Pred odhodom se je dejal po svoji navadi v koš, dasiravno je bil
ta pot, kakor je pravil, komaj „na pol izgubljen". Ukaje drdrál se
je čez travnike, kar mu ustavi konj a blizu veliké mláke povodni
mož in se upre z vso silo v voz, da bi ga zvrnil v vodo. Grom to
624 J. Trdina: Bajko in povosti o Gorjancili.
zapazi. On je bil prebrisane glave. Znal je celo pesni zlagati in
Ijudje so trdili, da so neizrečeno lepe in takó veselé, da človeka na
smeh silijo. Ko bi bil povodni mož vedel, da je grajski čuvar tak
umetnik in razumnik, ne bi se ga bil morda nikoli polótil, vsaj ne
tako po divjaško in tolovajsko. Gľom je sprevidel preeej silno nevar-
nost, ali se je ni ustrašil, temveč se jej srčno v brán postavil. Najprej
je v koši vstal in se preki'ižal, ali ne po nemško, ampak po latinsko
ali vlaško, ker mu se nemški križ za to rabo ni zdel dovolj krepák.
Potem je upri oči v povodnega moža in ga začel držeč se z obema
rokama za kos z grmečim glasom tako-le zagovarjati: Vivoda, pivoda,
kalivoda, gazvoda ! Sv. Miklavž, sv. Sempos, sv. Sentjanž! Vi ste
moji, jaz sem vaš. Pano gažo — dižo tažo — amen, amen, amen!
Ko je izustil zadnji amen, slišal se je pok, kakor da bi bil kdo
ustrelil in zasmrdelo je po žveplu. To je pomenilo, da se jepo-
vodni mož razletel in razkadil. Grom ni pozabil razglasiti smrti
te pošasti in za jedno se ve tudi svojo zaslugo, ali mu je od konca
malo kdo verjel. Ko pa je preteklo pet, deset, petnajst let, da ni na
zaloškili travnikih nikogar več strašilo, spomnili so se Ijudje njegove
povesti in nehali biti neverni Tomaži. Sem in tam se je dobil že
takrat kak nezaupen dvomilec, ki se je smijal copernicam, rogatim
in repatim liudičem in vsem drugim prikaznim. Ta svojat se z Gromom
nikoli ni zbogala. Zaničljivo je trdila, da je ravno tako laliko zago-
voriti povodnega moža, katerega nikoli bilo ni, kakor zagovoriti kačji
pik, če kača ni strupena. Starej šim Ijudem so se zdele také besede
samopašne in nesramne. Tem rajši jih je poslušala mladina. Ker je
ta mladina od takrat odrastla in se jela celo že starati, ne moremo
se práv nič čuditi, da sedanji zaloški otroci povodnega moža še skoraj
po imenu ne poznajo. In kakor on, razkadilá se je brež sledu tudi
Gromova sláva.
(Konec prihodnjič.)
t^^i^ií..:^.
vi^ ~/ÍV_ ~/j*— -^A- — '>V -/JV
->i/~ -\V/~ -\V/~ -v/~ ~nV/^ Sir'.
' Statistiéne ertice o kranjskem prebivalstvu
1881. leta.
Spisal E. L a h.
m.
O posameznih krajih in njih narastaji.
1. Kranjska ima brez ozira na Ljubljano 3251 krajev, kteri se
po posameznih glavarstvih in sodnijah tako dele:
>
' \
1.
Zmena glavarstvom
Število
krajev
>
>0Q
Imena glavarstvom
Steviloi
1 krajev j
Novo Mesto .
508
7.
Kamnik .
1
269
2.
Krško . . .
461
8.
Crnomelj .
217
o.
Kočevje .
385
9.
Logatec .
215
4.
Kranj
317
10.
Postojina .
162
ô.
Ljublj. okolica
299
11.
Radovljica
127
6.
Litija . . . .
291
-
> í
Število
>
' Število'
-M
K/} ■
Imena sodnijam
krajev
OJ
Imena sodnijam
,. krajev
1.
Novo mesto .
•i!
2G5
16.
Rndovljica
"t!
106
2.
Ljublj. okolica
230
17.
Lož .
102
3.
Kocevje .
189
18.
Metlika . .
82
4.
Skofja Loka. .
168
19.
Zužemperk
80
0.
Trebnje .
163
20.
Vrhnika .
69
6.
Kamnik . -.
157
21.
Ribnica .
67
^ 7.
Zatičina .
149
22.
Idrija .
62
8.
Krško . .
143
23.
Radeče
55
9.
Litija .
142
24.
Logatec .
51
,10.
Kostánjevica .
139
25.-
' Bistrica .
43
11.
Crnomelj
135
26.
Postojina .
43
12.
Veliké Lašče .
129
27.
Vipava
43
13.
1 Mokrpnog
124
28.
1 Senožeče .
33
14.
Kranj
120
29.
Tržič . . .
29
15.
Brdo . . .
112
30.
Kranj ska Gora
21
30
626
E. Lali: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta.
2. Prebivalstvo se je po posameznih sodnijah v spodaj omen-
jenih letili takó delilo :
1 1 >
31. dec. 80
je bilo|31. dec. C;t je bilo
i - i .s
krajev >
(8) 1 krajev z (b)
Zmena sodnijam ' ^
Ô
O
i
O
O
o ^
S
o
o
>
•
CO
1
1
T—l
CO
ry
1—1
p-
i
O
J^
mi
o
KC
a
C^l
P.
p. c^
""
pH
1
Novo Mesto 265
6
14
87
158
j
61078
171
2
Ljublj. okolica
230
27
37
80
86
22 33 80
95
; 3
Kočevje
189
9
15
45
120
613147
123
4
Skofja Loka
168
1018
49
91
10
18;50
90
5
Trebnje
163
— 222
139
—
2124
137?
6
Kamnik
1 157
15 18 44
80
14
1642
85
7
Zatičina .
149
3
8 30
108
3
5 28
113
8,
Krško .
143
5
12
45
81
5
1043
85
9|
Litija .
142
11
18
56
57
11 16 54
61
10
Kostanjeviea
139
4
5
28
102
3
525
106
11
Crnomelj .
135
11
14
43
67
9
13k6
67
12
Veliké Lašče
129
4
6
11
108
3
5 14
107
13
Mokronog
124
3
4 59
58
3
257
62
14
Kranj .
120
19 20 34
47
22
2529
44:
15
Brdo • . .
112
9 10
52
41
9
1349
41i
16
Radovljica
106
15 20
29
42
16
18 36
36
17
Lož
102
5
8
20
69
4
9 18
71
18,
Metlika
82
7
12
25
38
9
10 25
38
19!i Zužemperk
80
4
13
21
42
4
722
47
20 Vrhnika .
69
14
8
27
20
12
1028
19
21í i Ribnica
67
13
6
18
30
12
520
30
22
Idrija .
62
14
4
15
29
14
313
32
23
Radeče
55
7
4
28
16
8
328
16
2*4
Logatec
51
17 7
10
17
13
810
20
25
Bistrica
43
9[12
15
7
9
10 17
7
20
Postojina .
43
1511
13
4
13
12 14
4
27;
Vipava
43
161 5
17
5
17
716
3
28
Senožeče .
\
33
4! 9
14
()
4
10 15
4
29
Tržič . . .
i
29
5
2
8
14
5
1
9
14
30'
1
Kranj ska Gora
21
9
4
1
7
9
4
1
7
E. Lah: Statistične írtico o kranjskem prebivalstvn 1881. leta. 627
3. Prebivalstvo in njegov narastaj po mestih, trgih in večjih
vaseli :
,^
Imena
:
Prebivalstvo
é Imena Xarasíaj
>
mestom in trgom
5I.J«.18Í9
^i mestom in trgom {; v ^/^ j'
|31.dee.l880
>0Q
---=-
i i
í,l
Mesto Ljubljana
24.618
22.593
1
1 Kočevje .
+ 27-1
' 2
v
Idrija
4.174
3.813
2 Kostanjevica
+ 21-5
»
Kranj
i 2.313
2.326
3 Lož . . .
+ 16-8
4
n
Skofja Loka
2.293
2.017
4 Škofja Loka
+ 13-7
f)
n
Novo Mesto
2.066
2.068
5 Kamnik .
+ 11-0
; 6
»
Kamnik
1.963
1.768
6 Idrija
+ 9-5
i 7
J)
Kočevje
1.332
1.048
7 Krško .
+ 9-1
8
v
Metlika
1.244
1.168
8 Ljubljana
+ 8-9
9
7>
Čmomelj
1.055
1.071
9 Metlika . .
+ 6-5
10
7)
Krško
878
805
10 Novo Mesto
- 0-1
11
T)
Radovljica
, 664
836
11 Kranj
i— 0-6
12
V
Lož
633
542
12!| Crnomelj
. — 1-5
!13
V
Kostanjevica
464
382
13 Višnja Gora
— 10-8
14
1
V
Trg
Višnja Gora
362
406
14: Radovljica .
i
— 20-6
Tržič . .
1 i
1797
1751
1 ' 'i ■■
1; Turjak . . . + 28-2
2
75
Postoj in a .
1621
1701
2 Litija .
+ 23-2
3
n
Vrhnika
■ 1567
1471
3. Sodražica
+ 11-6
4
v
Cirknica
1477
1391
4 Ribnica .
+ 7-2
5
v
Železniki .
1203
1288
5 Vrhnika
. + 6-5
6.
n
Planina
1197
1191
6 Cirknica
. ,+ 6-2
1 7
v
Kropa .
1110
1119
7 Žužemperk
. + 3-9
' 8:
n
Vipava
' 1108
1250
8 Tržič .
. + 2-7
9
v
Ribnica
1003
936
9 Mengiš .
+ 2-2
10
7)
Žužemperk
956
920
1 0 Mokronog .
+ 1-4
11
n
Senožeče .
953
943
1 1 Senožeče
+ 11
,12
Tí
Mengiš
877
858
12 Planina . .
+ 0-5
13
J)
Mokronog .
855
843
13; Kropa .
— 0-8
14
v
Sodražica .
732
656
14 Radeče .
- 0-9
;15
V
Radeče
691
697
1 5 Kostel .
. — 2-9
16
»
Litija .
494
401
1 6 Postojina
. — 41
17
V
Belapeč
490
588
1 7 Železniki
. — 6-6
18
»
Vače .
296
1 333
18' Motnik .
. - 9-8
19
i 35
Motnik
293
! 325
19 1 Vače .
. — 111
20
1
Turjak
218
170
20 Vipava .
. — 11-4
21
1
Kostel
66
70
1
21 Belapeč .
i— 16-7
40*
628 E. Lat: Statistične črtice o fcranjskem prebivalstvu ÍS$Í: leta.
Prebivalstvo kranjskih mest znáša 45.752 Ijudij in se je za
3.21G Ijudij ali za T'ô^/o, to je za 4'4''/o močneje ponmožilo kot kranjsko
prebivalstvo sploh. Od 9 sploh narastlih mest je nai-astlo vseli í)
nadnormalno ; zmanjšalo se je prebivalstvo petih mest.
Prebivalstvo kranjskih trgov znáša 19.00G Ijudij in se je po-
množilo za 104 Ijudij ali za komaj 0*5 Voi ^o je za 2-7 "/o slabše, kot
kranjsko prebivalstvo sploh. Nadnormalno je narástlo samo sedem
trgov, sploh narástlo jih je tudi le 12; zmanjšalo se je prebivalstvo
v devetih.
o
Imena vesem,
1 Prebivalstvo
L.:
Imena vasem
1
!
'Narastaj
■§
z vec kot 650 liudmi
31. (Icc
31 dcc.
-S
v "/o
^ll
! 1880.
180
>«}
I
Toplice pri Zagorji .
1603
1181
1
Begunje
-f 67-7
2
Spodnja Šiška
1536
1296
2
Podkraj
+ (;i-3
3
Stražišče pri Kranji .
921
940
3
Rakek .
+ 56-2
4
Studenec pod Krimom
912
883
4
Toplice
+ 35.7
5
Kamna Gorica pri Rad.
816
876
5
Loke .
+ 35-1
6
Rovti pri Logatci
814
717
6
Unec .
+ 21-2
7
Bohinjska Bistrica
813
781
7
Borovnica .
+ 200
,tí
Rateče pri Beli Peci .
791
730
8
Spodnja Šiška
i,+ l^r5
9
Vojsko nad Idrijo
779
742
9
Knežak
í+ 14-5
10
Knežák pri 11. Bistrici
774
676
10
Rovti . . .
: + 13-5
11
Podkraj pri Litiji
766
475
11
j Liberga
'+ 10-4'
12
Blagóvica pri Brdu
755
763
12
Trávnik
;+ 10-2:
13
Rakek pri Planini
753
482
13
j Štanga
:+ 101
14
Liberga pri Litiji .
751
680
14
: Rateče
1+ á-4
15
Borovnica ....
749
624
15
Vojsko
i+ 50,
16
St. Jurij pri Kranji
749
742
16
Boh. Bistrica
:■+ 4-9
17
Begunje pri Radovljici
736
439
17
Studenec .
1+ 3-3
18
Štanga pri Litiji .
717
651
18
1 n. Bistrica
1+ 2-7
19
Dolenja Vas pri Ribnici
711
711
19
Zagorje . .
h 1-s
20
Trávnik pri Ribnici
690
626
20
Trzin . . .
^+ 1.7^
21
Ilirska Bistrica
688
670
21
St. Jurij .
+ 0!)
22
Dolenji Logatec
680
781
22
Dolenjavas
—
23
Kranjska Gora . . 1
678
743
23
Blagóvica . .
— IV
24
Loke pri Litiji
670
496
24l
Stražišče .
— 2-0
25
Unec pri Planini . . !
663
547
25
Kamna Gorica
'— 6-8;
26
Zagorje pri U. Bistrici
660
648
26
Kranjska Gora
:— 8- 7 i
27
1
Trzin pri Kamniku
6^4
643
.7
Dol. Logatec .
— 12-9
E. Ľah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta.
629
Prebivalstvo omenjenih vasij znáša 21.856 Ijudij ; pomnožilo seje
za 1303 Ijudij ali za 5í)";'o to je za 2*7''/o močneje kot kranjsko prebi-
valstvo sploh. Nadnormalno se je pomnožilo 17 teh vasij, sploli po-
množilo se jili je 21, jednaka je ostala jedna, zmanjšalo se jih je 5. —
4. Narastaj in primankljaj kraj e v sploh:
1 -. Imena scdnijam
i ^
'- "J*
, Prebivalstvo
^ Imena sodnijam
PrebiralstToi
£ - '
-S 0 -2 =
^
^
o
•o
i c ,
: -t-=
-2
CO
cä
š
ÍS.
evilo
n. 0:
llljŠll
■SO. _ .. .
i J
CO
i
"^^.l
\ 'Ba ; fl , ľl, S
1 Novo Älesto
1
' 265
1
14o'l3
112
16j Radovljica .
106 5i! 3 52
2 Ljublj.okolica
230
149 2
79
17! Lož. . .
102 60: 537'
3 Kočevje
! 189
115 12
62
18i Metlika . .
82 45 4133
80 58 3; 19
4 Skofja Loka
i 168
63; 3
102
19 i Zužemperk .
5 Trebnje .
• 163
99, 7
57
20 Vrhnika
69.36 3.30
1 6 Kamnik.
' 157
81: 4
72
21 Ribnica .
67 50 2 15
7 Zatičina
149
87' 7
55
22 Idrija . .
62 53 6 23
8 Krško . .
143
81: 1
61
23 Radeče . .
55 21 133
9 Litija . .
142
73
9
60
24 Logatee
51 35 2' 14
10 Kostanjevica
139
' 95
2
42
25 Bistrica
43 30 1112
1 1 Crnomelj
135
65
6
64
26 Postojina .
4327-|l6
1 2 Veliké Lasice
129
78
8
43
27 Vipava .
43:13, 129
13 Mokľonog .
124
60
6
58
28 Senožeče
33'ilO 221
14 Kranj . .
120
35
2
83
29 Tržič . .
29;15 1 13
15 Brdo . .
112
51
3
58
30 Kranjsh fiora .
21:12— 9
Po vseh kranjskih sodnijah je tedaj narástlo 1768 ali 54-3 "/o,
jednakih je ostalo 119 ali Sw^/o, zmanjšalo se jih je pa 1365 ali
42''/o. Nadnormalno število narastlih krajev je imelo 15, podnor-
malno tudi 15 sodnij. Jednak ostal samo v dveh sodnijah ni noben
kraj. Manj krajev je narástlo kot zmanjšalo se samo v 9 okrajih.
Absolútno je največ krajev narástlo v Ijubljanski okolici, rela-
tivno največ v Ribnici ; absolútno je največ krajev zmanjšalo se v
okraji Novo ]\Iešto, relativno pa v okraji Kranj. Največ krajev je
ostalo jednakih v okraji Novo Mesto.
Od kod so Podmíljšôaki?
Na zapadni stráni župe s v. Ožbalda, ki se razprostira v dolinski
kotlini pod starodavnim „Adransom", brdom, katero se denes UČak (ne
Volčjak!) imenuje, kar pomenja „Quellenberg" (primeri Uôka Gora, iz
katere mnogo studencev izvira, in tudi : Ukanec, vrelec pri Bohinjskem
jezeru itd.), stojí kakih 20 minút od Št. Ožbaldske cerkve na izkrajnji
meji trávnika „Zabájerja", zaradi groze glasovitega, kjer so v letih
1809 — 1814. razbójniški Ijudjé neusmiljeno francoske vojake, v malem
številu mimo gredoče, napadali, pobijali, plenili in zakopávali, — precéj
visoko brdo, pod katerim se nahaja nekoliko hiš imejoča v-asica „Pod
Míljem". Ta kraj se imenuje v nekem fevdnem pismu že v 15. stoletji
„Mell ob Glogovitz," vender ni goto vo, ali je bila že takrat naselbina,
ali ne pod „Meljem",i) t. j. pod hribom, iz katerega se melje — in
kateri res o nalívih državno cesto s peskom visoko zasipa. A kakor so
nastali: priimki „Zamejevec, Potókar, Planínščak, Podskálar, Podkrájščak,
Podbéljščak", takó je dobil tudi prvi naselnik pod tem brdom ime „Pod-
míljščak," in hiša „pri Podmílj ščaku," ali kakor národ izgovarja:
„pri Podmíljš'k"*, od vasí: Pod Mi 1 jem. Po teh dokazih se sme
zatorej trditi, da stará dedina Podmíljščakov je naša vas PodMíljem,
ker drugih vasij tega imena ní znanih, in od tod je tudi rodovina
slovenskega pisatelja Josipa Podmíljšaka ali Andrejčkovega Jožeta,
ki se je 2 uri hodá od tam v Krášinjo (kraj med vodami ležeč) preselila.
Od 1804. 1. do 1806. leta je bil Tomaž Podmíljščak gospodar Pod Mí-
Ijem; 1830. leta pa je Janez Podmíljščak svojemu bratú Jakobu dom
preoddál. (Izvirniki v mojih rokah.) Po tacem načinu bi se dala mnogi
rodovini dedina poiskati, kakor plemenitažu dédni grád.
F r a n Š ú m i ,
izdajatelj zborníka „Archív fiir Heímatskunde^.
*) Vse káže, da se je ta vasíca v začetku res ímeuovala: Pod Méljem,
dasi obraz: Mílj, m. (in zatorej : Pod Miljem) níkakor ní nemožeu.
Ured.
Vuk Vréevié. t
v 25. dan avgusta meseca umri je v staroslavnem Dobrovniku
jeden prvih srbskih pisateljev in poleg Vuka najznamenitejši zbiratelj
narodnega blaga, umri je Vuk vitez Vrčevic.
Yrčevicevo književno delovanje znano je daleč cez meje srbské;
Vrčevic posvetil je vse svoje življenje zbiranju narodnega blaga; z ne-
umorno delavnostjo je srbsko literaturo znatno obogatil in si pridobil
nesmrtnih zaslug.
Rodil se je Vrčevic v Risnu, v Boki Kotorski, v 25. dan februvarja
meseca 1811. leta. Oča mu Stepan je bil občinski tajnik in učitelj srb-
skega in italijanskega jezika v Risnu. Akoprem je imel štirinajstero
otrok in torej nmogo skrbij za vsakdanji kruh, pazil je vender na dobro
odgojo svoje dece. Leta 1831. umre stari Vrčevic in mladi, stoprav
dvajsetletni sin Vuk prevzel je njegovo mesto, da vzdrži in vzredi v s o
obitelj. Poleg mnozih opravil, ki jih je imel, studiral je raarljivo Dosi-
teja Obradoviča, staré dobrovniške pisce in italijanske klasike. Ko so
se mu sestre pomožile in ko je braté v italijanskem jezici do dobrega
izuril, odložil je svojo službo in si hotel poiskati boljše službe ; toda
šurjak mu ne pustí ga od sebe, nego ga vzprejme za agenta v svojo trgo-
vino v Budvo. Na jeseň 1. 1833. preselil se je Vuk Vrčevic iz Risna v
Budvo ter príšel tako v novo, njemu čisto neznano sfero. Tudi tu ni
popustil začetih svojih studij, négo marljivo je deloval in napredoval. V
Budvi živel jo do 1841. 1. a videvši, da mu za trgoyski stan nedostaje
potrebnih svojstev, zapxistil je svojega šurjaka in vzprijel tajništvo Grbaljske
občine in mesto vladinega zbiratelja državnih davkov. Kmalu nato se
v Kotoru ožéni i Bog mu blagoslóvi zakonsko posteljo z več otroki,
katerih še zdaj žtirje živé. Leta 1848. vzdignili so se tudi Kotorani
kakor i drugi avstrijski narodi, in Vrčevic je bil primoran odpovedati
se svoji službi, namesto katere dobóde tajništvo kotorskega tribunala.
Crnogorski knez Danilo, čuvši o vrlinah Vrčevičevih, ponudi mu 1852.
1. službo državnega tajnika Crnogorskega, in Vrčevic vzprejme častno
tó ponudbo in se še na jeseň istega leta preseli na Cetinje. Ondukaj
682 M. Malovrh: Vuk VrCevič. f
živel je jako zadovoljno do moseca mája 1. 1855,;. ker pa tedaj na
Cetinji še pi bilo nikake redne šole, odložil je zaradi svoje dece njemu
toli priljubljeno službo, ki jo tako vestno opravljal kakor pred njim
še nihče ne. Knez Danilo ga je pustil nerád, a v znamenje svojega
priznanja podelil mu je red za neodvisnost Crne Gore. Majnika meseca
1. 1855. preseli se VrČevic s svojo obiteljo v Zadar, kjer vstopi zopet
v avstrijsko službo in sicer kot sekretár pri deželni vladi dalmatinski ;
ta je imel toli poslov, da je časih delal po štirinajst ur na dan ter skoraj
oslepel, da se ní hitro na Dunaj zdravit odšel. Marcija meseca 1861. 1.
nastane hercegovski upôr in tedanji namestnik dalmatinski barón
Mamula predloži za službo konzularnega agenta v Trebinji zato
najsposobnejšega moža — Vuka Vrčevica. V novi svoji službi pridobi
si VrČevic tolikih zaslug, da postane pozneje vicekonsul na tem kraji.
To službo opravljal je do leta 1878., kadar prosi in dobi (18. julija)
zasluženo penzijo; od tedaj živel je v Dobrovniku mirno samo svojim
studijam. Za zasluge pridobljene si v službi dodelili so mu : car Fran
Josip viteški red Frana Josipa I. in vojaški avstrijski križec, knez
Danilo črnogorski red za neodvisnost in turški sultán turško megjidijo.
Na književnem polji začel je Vrčevic delati 1. 1835., ko ga je slávni
Vuk Stefanovic Karadžic v Budvi obiskal in se ž njim sprijateljil. Od
tistega čaša pa do svoje smrti nabiral je Vrčevic z občudovanja vredno
vztrajnostjo národno blago; nabiral je najprej po Boki Kotorski, potem
po Crni Gori in zadnji čas po Hercegovini. Do smrti Vuka Stefanovida
Karadžica pošiljal je vse zbrano gradivo tému svojemu prijatelju na
Dunaj, ki je potem nabrano blagó izdajal. Začenši od 1. 1839., ko je
počel pokojni dr. Božidar Petranovic izdajati „Srbsko-dalmatinski ma-
gazín", podpiral je Vrčevid to podjetje tudi z mnogimi izvirnimi članki.
V tó dobo spadajo tudi njegovi prevodi italijanskih lirskih pesnikov.
Tudi „Pravdonoša"^ v Zadru izhajajoči pravniški list, prinášal je mnogo
Vrčevicevih razprav. Živec na Crni Gori zbiral je razven narodnega
blagá tudi gradivo za zgodovino Crnogorsko in za životopis pesnika i
vladike Petra II. Petrovica Njeguša in kneza Danila. —
Vrčevicevo delovanje bilo je toli mnogovrstno, da se mi vidi iiaj-
umestneje, vsa njegova dela (po „Slovincu" IV. 145.) navésti.
I. Národno blagó.
1. Srpske národne pjesme (ženské, natisnene na Dunaji I.
1866 v zalógi Ane udove Vuka Karadžica).
M. Malovrh: Vuk VrCevič. f 633
2. Národne pripovjetke. I. knjiga, krátke in šaljive.
3. Národne igre. I. knjiga. (Obé te knjígi navedeni pod št. 2.
in 3. natisneni sta 1. IHliO. v Belem Grádu na troške srbskega učenega
društva.)
4. Národne pripovjetke. II. knjiga (v rokopisu).
5. Národne hasne (v rokopisu).
G. Národne podrugačice (v rokopisu).
7. Národne gatalice (v rokopisu).
(Vse te zbirke, navedené pod št. 4, 5, 6, 7, natisnile se bodo v
, Slovinci" in potem izšle tudi kot posebna knjiga z životopisom in s
podobo Yrčevic'evo.)
8. Národne igre. II. knjiga (v rokopisu).
í>. Národne junácke p je sme, dve knjigi.
10. Národne junácke pjesme, što uz gusle pjevaju Srbi
turskoga zákona.
11. Národne poslov i ce (3600).
(Vse knjige in zbirke navedené pod br. 8, 9, 10, 11, odstopil je
Vrčevic srbskému učenému društvu.)
12. Národne pitalice (natisnene so v „Srbski Zori" in tudi
posebej).
13. Národne pripovjetke^ . , ,
^ T^, , , . J^ ki se ne morejo tiskati.
14. Národne pjesme J
15. Národne tužbalice. (Rokopis hrani hčí Vuka Karadžica,
gosp. Mina Vukomaniceva.)
16. Srpske národne pripovjetke. U Dubrovniku 1882.
II. I z vi r na dela.
1. Moralno-zabavne i šaljivo-p oučitelj ne srpske za-
gonetke. Natisneno v Zadru 185 7. 1.
2. Plač Ercegovca, u kóme su popisani svi zulumi od Turaka
počinjeni raji od postanja vláde Alipaše Rizvanbegovica Stočanina do
moga (Vrčeviceva) dolaska u Trebinje. (V rokopisu.)
3. Crkve i manastiri v Ercegovini, njihovo postanje,
obredi i úprava. (Natisneno v „Srbadiji".)
4. N ár od n o sujevjerje, i sve što uz ovo u národu živi, kao
i mimogred o našoj mitologiji. (Natisneno v „Srbadiji".)
5. Buna u Bok i Kotorskoj g o d. 1848. (V rokopisu.)
634 M Malovrh : Vuk Vríevic. f
6. Biografije s vi ju odličnih lien H o k c Kotoľske. (V
rokopisu.)
7. Životopis vladike Crnogorskog Petra. II. (Natisneno
v „Dubľovniku".)
8. Ogranci za istoriju Crnegore. (Natisneno v „Slovincu".)
9. Ljubav Jova i Milice, veselá igra u 3 čina. (V rokopisu.)
10. Dva Bogoslovca, veselá igra u 3 čina. (sestavljena za
društvo „Sloga" v Dubrovníku).
11. Empirik ili narodno Ijekarstvo, kako se u Boki,
Crnojgori i Ercegovini rane vidaju i ražne bolesti liječe. (Izdal Stojan
Novakovic, sedanji naučni minister srbski.)
12. Kronaha sviju glavnih dogodjaja od početka do
svršetka bune Ercegovačke 1875 — 78. Tri knjige (še v rokopisu).
Razven teh del, pisal je še silno mnogo manjših článkov za
„Pravdonošo",. za „Magazin", „Srbadijo", „Zabavnik", „Páva", „Slo-
vinca", in „Srpsko Zoro". Odgovoril je na vsa vprašanja dr. V. Bogišica
o sledih slovanskega pravá in deloval za Vukove zbirke narodnega
blaga.
Tako neizmérno koristno delovanje pridobilo bi bilo vsakemu drit-
zemu človeku velik glas, a stari Vuk Vrčevic živel je skromno in le
delal in tiho delal. Zdaj se še ne govori in ne pripoveduje toli o njem, ker
Ijudje še ne znajo niti njegovili zaslug. „No doci ce vrijeme, da
ce Vrčeviceve knjige biti kažiput i pravilo, te ce roditelji svojoj djeci
u ruke ih tiskat ; a školské starješine, izmetnuvši iz ruku učeniká
neka sadašnja grdila, koja kvare moždani i cud, udesiče školské knjige
Vrčeviéevijem jezikom i turit djeci pod oči kao ugodno i pravilno
štivo Vrčeviceve knjige. Dao Bog, da se ovo proročanstvo što prije
obistini, a da ce se kadli tadli obistinit, nemá sumuje" piše dični
Luka Zore v „Slovinci" (IV. 145 str.).
M. .Múlovrli.
1
555H5H5H5H5E5a5H5a5H555H5H5a5a5a5a5B5HH55H55|n
H5H5H5H5H5H5H5H5E5a5B5Í5E5HSH5ä5E5H5E5E5SSa5[D
ŠolstYO in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po složbenih poročilih ministerstva prosvete sestavil A. Bez e n šek.
10. Nebolgarske šole.
Do zdaj smo govorili o početnih šolah bolgarskih v kneževini: a
razven teh šol nahajajo se tudi šole drugih narodnostij.
Turske šole so urejene na jako primitiven način, kí ne od-
govarja niti pedagogičnim zahtevam, niti ima v sebi reda. Otroci se
uče v teh samo mohamedanskega veronauka in turskega pisanja. Uči-
telji so hodže (turski popi) brez opredeljene plače, nego dobivajo od
roditeljev n. pr. za vsako dete po 5 ok žita ali po 25 grošev na leto.
V Razgradskem okrogu bilo je 123 turskih šol, s 124 učitelji, 4691
učenci in 3022 učenkami. Y obce pa nemá ministerstvo točnih dat o
turskih šolah ; samo to je znano, da jih je v iztočnih krajih več, a v
zapadnih so bolj redke.
Tudi pri Turcih se pokazuje volja, poboljšati stanje svojih šol
zato, da bi si otroci pridobili več koristnejših naukov; a ministerstvo
do zdaj ni dospelo, da bi izučilo vprašanje o obrazovanju musulmanov,
kajti Turci so bili pred kratkim še v neizvestnam stanji ; jedni so se pri-
seljevali v Bolgarijo, a drugi so se selili iz nje. — Tudi se pojavljajo
slučaji, da hode Turci v bolgarske šole, akoravno je to redko. V nekojih
turskih šolah se predáva tudi bolgarski jezik.
Židovi, kojim rabi španjolski jezik (Spanjoli), ker so se naselili
po iztoku v 15. veku za preganjanja Židov iz Spanjske, imajo svoje
šole v Sofiji, Kjistendilu, Dnpnici, Samokvu, Brkovici, Lomu, Vidinu,
Ruščuku, Razgradu. Silistri, Šumnú in Provadiji. Te šole se v turskih
časih niso mnogo razlikovale od musulmanskih ; a sedaj se opaža pri
njih velik napredek, kakor n. pr. pri Sofijski, kjer se predáva z dobrim
vspehom tudi francoski jezik. Vladine podpore so se dale tudi nekterim
židovskim šolam, posebno za predavanje bolgarskega jezika.
Armenci imajo tudi svoje šole povsod, kjer so naseljeni n. pr.
v Varní, Šumnú, Silistri in Ruščuku. Te šole so dosti dobro urejene.
636 A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetiii zavodi v knežcviui bolgarski.
Grške šole so v Varni, Balčiku, v Silistri in v s vasŕli kiaj
Crnega morja.
Rumunska šola je jedna, namreč v mestu Tutrakanu.
Razven tega je še nekoliko privatnih šol : učevni závod ameiikan-
skih misijonavjev v Samokovu, in katoliiška šola pri katoliški cerkvi
v Soíiji, ki je práv dobro urejena, tako da jo obiskujo otroci ne samo
stranih državljanov, živečih v stolici, nego tudi sami Bolgari pošiljajo
radi tjá svoje otroke, posebno da se nauče francoskega jezika, a de-
kleta, da se uče ročnili dél, petja itd. Dečke poučujo očetje Augustini,
a dekleta nune in nektere svetne učiteljice. Poslopje za katoliško šolo
je za sedaj jedno najlepših v Bolgariji; postavilo se je lani za 50.000
frankov.
11. Glavne občinske šble.
Za nadaljevanje naukov služe glavne ali klasne šole, z jednim ali
dvema razredoma, v katere gredó učenci, kedar zvrše štiri tečenja po-
četne ali národne šole.
Teh je bilo 1880/81. leta 44 moških in 10 žcnskih. Nabajajo se
po mestih in vseh okrogih, razven v Kjistendilskem, kjer sta namestu
njih dvé državni srednji soli. Prvá izmed teb šol, ki je najbolje urejena,
je Ruščuška občinska reálka, ki ima zdaj 5 razredov.
Učitelji v teh šolah so nekoliko bolje pripravljeni za svoj poklic,
z vŕšili so srednje šole, ali vsaj nekaj razredov od njih. V Trnovskem
okrogu jih je 9, ki so se učili v drugih deželah; n. pr. 1 v Zagrebu
na realki, 1 v Odeskem seminariji, 2 v Bel grádu, 1 v Pragi itd.
Učnih pomočkov te šole do zdaj niso imele. A ministerstvo se je
pobrigalo za nje, kupivši letos za 16.000 frankov najpotrebnejših učnih
pripomočkov za fiziko, prírodopis, zemljepis in risanje, ter jih je raz-
delilo med 18 šol. Gledé materijalnega vzdržavanja glavnih šol more
se reči isto, kar gledé navadnih šol- Nekoja mesta troše dovoljno
kakor za navadne tako tudi za glavne šole ; n. pr. Svištov 37.500 fr.,
Šumen 34.152 fr. A na mnogih mestih te šole brez vladine pomoci
ne bi mogle prebiti. V prihodnje se bodo te šole laze vzdrževale, ako
bodo postale ok rožné ali centrálne, ker tedaj bo le se brigal za nje
ves okrog, a ne samo mesto, kjer so postavljene.
(Dalje prihodnjií.)
. ■>?^5>'^5^^?^^ä-?^fe^'3&^^3^^^?^&^-^&^^á?^^*^~^^
Slovenskí glasnik.
lAititisl-o-slaioiski sJornik za trctji in ŕetiti gimnazijski razred ; izdelan po
latinsko-iiemškem J. A. Rožeka. Tiskala in založila Ig. v. Kleinmayr et Fed.
Bamberg. V Ljubljani 1882. 8, 446 str. Cena 2 for. 70 kr.
To je naslov bas izišlomu slovniku, ki bode slúžil naši mladini pri tol-
mačenji ouih latinskih spisov, ki se navadno prebirajo v tretjom in četrtem
gininazijskem razredu Ti so namreč: 1) vsi životopisi Cornelija Nepota;
2) C. Julija Caesarja Comentarii de bello Gallico; 3) Em. Hoffraanna
História antiqua, in 4) J. A. Rožka Chr esthomathij a iz latinskih
pcsnikov. Spisali so ga po J. A. Rožka latinsko-nemškem slovniku Ijubljanske
gininazije profcsorji : Val. Kermavner (črke A, B, E), Mak s Pleteršnik
(C, D, M), Matej Vodušek (F— L), Fran Wiesthaler (N-Q) in Miro-
slav Žakelj (R -Z.)
To delo se ne more imcnovati prevod v strogem pomenu besede. Kajti
slovniki se ne dado prevajati, kakor drnge knjige. Ponien besedi se.da cesto le
tedaj določiti, če imaš celi latinskí stavek i^rod seboj. Treba je tedaj cesto ozi-
vati sc na klasike sarae. Tudi je treba cesto posvetovati se z velikimi in speci-
jalnimi slovniki. Uporabljali so v ta nameu naši vrli profesorji razven večjih
slovnikov specijalni Crusiijev slovar k Caesarju, specijalni Eichertov k Corneliju
Nepotu in Justinu; primerjali so tudi latinsko-hrvatski rječnik (v Zagrebu, 1881.)
Razven tega je slovenski slovník nekoliko obširnejši nego nemški, ker se je vzpre-
jelo besedje nove, mnogo izpremenjene izdave Em. Hoffmanna História antiqua,
ki je stoprav za poslednjim natisom lat.-nemškega Rožkovega slovnika na svetlo
prišla. — Slovenski národ je zeló hvaležen gospodom pisateljem, da so v tuko
kratkem času priredili prepotrobno šolsko knjigo, kajti le tako je bilo možno, da
se je že v tekočem šolskem letu uvedel slovenski poučni jezik v trctji razred
našili gimnazij. Naši mladini čestitamo k boljši bodočnosti in jej želimo naj-
boljšoga vspeha. Knjigo pa najtoplcje pripóroéamo vsemu slovenskému razum-
ništvu. Papir je dober, tisek zeló lep in razločen; knjiga dela vso čast gosp.
tiskarju. A. K.
Vadbe r skladnji latinski. Prvi del za tretji gimnazijski razred. Sestavil
prof. V. Kermavner. Tiskala in založila Ign. v. Kleinmayr et Fed. Bamberg.
V lijnbljani 1882, 8. 133 stráni. Cena 70 kr.
Tako slove najnovejša šolska knjiga, katero je spisal naš marljivi in
teraeljiti pisatelj g. prof. Val. Kermavner. Namenjena je učencem tretjega gimna-
zijskcga razrcda, da si utrde znanje v latiuskem sklonovji. Ta knjiga je po
neki novi, došlej v jednakih knjigah nenavadni metodi uravnana. Za vsako važ-
uejše pravilo sklonovja zbrani so vzglcdi v dveh skupinah : v prvi, kolikor možno,
638 Slovenskí glasnik.
v logičnem redu, „Nadaljevanje" pa obseza tem podobne, mešane stávke. Stavki
so vzeti deloma iz klasikov samih. zlasti iz Caesavja in Cornelija Nepota, deloma
iz dvugih vadbenih knjig. ťri vsakem odstávku se citujejo dotični pavagrafi
latinské slovnice g. Ladisl. Hrovata. Razdclba tvarine se naslanja najbolje na
Karia Schmidta latinsko slovnico, ker je ta slovnica sama ob sebi dobra, na
nemskih oddclkih naših gímnazij v porabi in se bode nčencem po višjili razredili
na njo treba ozirati, dokler ne dobomo popolnem slovenskih gimnazij.
Kolikor smo se mogli v tem kratkem času prepríčati, preseza ta šolska
knjiga glede metóde in razvrstitve tvarine vse nam znane nemške žolske knjige
jednakega sodržaja. Ni tedaj dvojiti, da bode vspeli pri pouku po vsem po-
voljen. Vsem, katerim je kaj do razvoja naše šolske literatúre, to knjigo najtopleje
priporočamo. Slednjifi se še nadejemo, da nas bode učeni g. pisatelj v kratkem
času osrečil z jednako izvrstno knjigo za četrti gimn. razred. A. K.
Pľvo herilo in slovnica za slovenské Ijmlshe šole, séstavila A. Razinger in
A.Žum er, Ijudska učitelja. Natisnil in založil Ig. pi. Kleinmayr in F. Bamberg
v Ljubljani 1882, 8, 90 str. Cena vezani knjigi 24 kr.
Iz predgovora te učne knjige vídimo, da je posebno vsem tistim šolam
neobhodno potrebná, katere so uvedie Razinger - Žumrov Abecednik, kajti za
drugo šolsko leto ni za také šole nobene knjige, ki bi bila z omenjenim abeced-
nikom v soglasji. Veseli nas, da tudi na literarnem polji za Ijudske šole moremo
omenjati vztrajnega delovanja pisateljev, ki meri na to, da Ijudski šolarji dobé
knjige v roke, ki so našim razmeram najbolj ugodne. Razvrstitev tvarine se tu
popolnoma ujema z Razinger -Žumrovim abecednikom, le 18. oddelek , Domo-
vina" zdelo se je pisateljema potrebno pridejati. Posebno veliko beril pisanih je
v vezani besedi ; tudi naša pesnika Fr. Levstik in S. Gregorčič našla sta v tej
knjigi svoj prostor. Jezik je vse skozi práv priprost in lehko umeven.
Slovnica, katera ima 22 vaj s 170 nalogami, obseza 19 stranij. Pohvalno
se moramo o slovnici izraziti posebno zaradi tega, ker se vse vaje in naloge
opirajo na berilo in so y tesni zvezi ž njim. Tako postane slovniški pouk bolj
živahen in mikaven. Tega ne nahajamo v dosedanjili slovenskih učnili knjigah.
Mnoge naloge, katere so primerno lahke in krátke, ugajale bodo posebno šolam
s posrednjim poukom.
Tisk je lep in práv velik na trdncm, debelem papirji. Ako še pristavljamo,
da g. Bamberg na však pri njem kupljeni deseti iztis priloži jedno knjigo za
uboge učence, ne dvojimo, da bodo tudi po tej knjigi g. učitelji tako hitro
segli, kakor so po Abecedniku. A. L.
Domoznanstvo j}oknežene grofije Goruke m Gradiščanske za meščanske šole
in učiteljišča. Spisal Šimon Rutar, c. kr. gimn učitelj. Na Dunaji v ces. kralj.
založbi šolskih knjig 1882, 8, ľ24 str. Cena knjigi mehko vezani 50 kr. — Neumorni
naš zgodovinar g. prof Rutar, ki je pred nekoliko meseci Slovencom podal svojo
izvrstno „Tolminsko zgodovino", obogatil je spet knjižcvnost našo z drugo
izborno knjigo, ki je sicer v prvi vrsti namenjena našim šolam, a nam zemlje-
pisne in zgodovinske razraere poknežene grofije Goriške in Gradiščanske opisuje
tako točno in temeljito, a ob jednem prijetno in uraevno, da bode knjigo však
omikan Slovenec čital z največjim pridom in veseljem. O priliki izpregovorimo
kaj več o tej prezanimljivi knjigi.
Slovenski glasnik. 689
Domovinoslovje. Za slovenské Ijudske šole. • Spisal J. L(apajne). Dnigi po-
pravljoni natis z 2. zemljevidoraa. Natisnil in založil Ivan Leon v Mariboru 1882,
8, 81 str Cena 20 kr. Knjižica nam podaje na krátko pisan zemljepis in zgodovinski
pregled vojvodine Štajerské, Kovoške, Kranjske in avstrijskega Primorja; potem
kratok zeniljepisni pregled avstrijskili dežel, kratek zgodovinski pregled avstrijsko-
ogerske dŕžave, kratek pregled evropskili dŕžav in občne zgodovine. Národne nči-
telje naše opozárjamo na to drobno, a dobro knjižico, vztrajnemu gospodu pi-
satelju slovenskih, naši narodni soli toliko potrebnih pomožnili knjig pa želimo
mnogo sreče pri njegovem trudoljubivem blagem poslu.
ľľcin rifez Miklošič, porojen 20 novembra 1813. leta v Radomerščaku poleg
Ljutomera, štopi v kratkem čil, zdrav in krepak na dúhu in telesu v sedemdeseto
leto svojega trudoljubivega, s toliko divnimi plodovi in znanstvenimi rezultati
blagoslovljenega življenja. „Ljubljanski Zvon" je mislil o tej priliki svojim čita-
teljem podati temeljito sestavljen, blizu tri tiskane pole obsežen životopis tega
najslavnejšega rojaka našega, prvega slavista in v obce jednega izmed najvefjih
učenjakov evropskih. A ker je književni odbor „Matice Slovenské'' uredniku „Ljub-
Ijanskega Zvona" izročil uredovanje Matičinega letopisa, odločil se je Miklošičev
životopis natisniti rajsi v Matičinem letopisu, ker se mu primerneje zdi, da prvega
nčenjaka našega o njegovi sedemdesetletnici spodobno počešti prvi književni
závod slovenski. Životopisu, v katerem je gosp. pisatelj Anton Trstenjak
na Dunaji točno in korenito opisal življenje in premnogostransko znanstveno
delovanje Miklošičevo, pridejana bode tudi dobro izdelana podoba Velečesti-
tega slavljenca — Tudi ptujski, Ijutomerski in ormoški rodoljubi nameravajo
bodoče poletje o Miklošičevi sedemdesetletnici v Ljutomeru osnovati velikansko
navodno slavnost, h kateri bodo povabljeni vsi učenci Miklošičevi. Sestavljen je
že osnovalni odbor 30 móž, kateremu je náčelník g. prof. dr. Krek. O tej priliki
se bode Miklošičev životopis razdelil med národ v 3000 izvodih. — O tej na-
merovani slávnosti nam prečestiti g. Božidar Raic piše tako: „Dne 3. septembra
letos zbrali so se Ijutomerski, ormoški in haloški Slovenci v Ljutomeru in sklenoli
bodoče leto meseca avgusta napraviti velikansko slove snost na čast največjemu
jezikoslovcu in jezikoznancu slovanskem o njegovej TOletnici v Ljutomeru kot
Miklošičevem rojstvenem kraju, povabiti vse njegove živoče učence in druge
znanstvenike, kateri so srkali modrost iz Miklošičevih knjig; izdati Miklošičev
životopis, in ako bi možno bilo, dopolnek k Miklošičevemu slovarju spisan
Oroslavom Cafom ..."
Na čelo tega ogromnega početja postavili smo prof. Krek a, kateri je
radostno to častno pa težavno mesto prevzel. Odbornike smo izbrali po vseh
imenitnejših mestih na Slovenskem, da nam pomagajo to veličanstveno nalogo
dostojno rešiti. Za belo Ljubljano naprosení so odborništvo dragovoljno prevzetí
gg. Grasselli, Levec, Pleteršnik. Zápisníka nismo razglasili zato, ker še
ne známo, kaj poreče kanjení slavljéTiec sam o tem, g. Krek mu je pisal. Drugi
odborniki razve Ljutomera so: prof. Šuman, Pukelj Radosl, dr. Klemenčič,
dr. Pajek, dr. Radaj, prof. Žolgar, dr. Srnec J., prof. Glaser, prof. Je-
senko, prof. Erjavec, dr. Sket, Einspieler, prof. Fr. Hubad, dr. L. Požar,
B. Raic, dr. Geršak, Jesih, Vek. Kranjec, dr. Žižek, Prekmurca župnika
Boľovnjak in Žižek. Ysakateri bode naprošeu dobre nasvete dajati in po
640 Slovcnski glasnik.
svojej zmožnosti stvar pospešcvati. Mi čvipljega broja Slovcnci ponašamo se, ka
med 100 milijoni Slovanov imamo največjega jezikoslovca slovanskega
in, kakor Múllenhof pravi, največjega slovniíarja in poznalca jezikov
na svetu, torej storimo svojo dolžnost!"
„Archív fúr Heimatkunde" . Tega Šumijevega zgodovinskega zbornika prišla
jo baš te dni 7 — 14. póla na svetlo. Prvé štiri pole obsezajo zgodovinske raz-
prave : „1. Die Herren von Krain und der Windischen Mark, 2. Sicliellnirg, 3. Pfarre
Glogovitz, 4. Krain unter Markgrafen (vse štiri je spisal g. izdavatelj), 5. Alte
Grenze zwisclien Kráin und der Hauptmannschaft Tolmein, spisal S. Rutar,
6. Zur Ansiedlungs- und Verwaltungs-Geschichte der Krainer TJskoken im XVI.
Jahrhunderte, spisal gradske univerzitete prof. d r. Herm. I g n. Bi der m an n.
Razpravam so pridejane raznovrstne listine iz zgodovine kranjske. — G. Šumi je
začel izdavati še drugo znamenito in zanimljivo delo: „Drkunden- und Re-
gestenbuch zur Gescliichte Krains im Mittelalt er", v katerem hoče
zbrati in natisniti vse listine, ki se dostajejo kranjske zgodovine v srednjem
veku Knjiga bode izhajala po posameznih polah v obliki zgodovinskega zboi'nika;
prvé štiri pole so prišle že na svetlo. Čitatelje svoje spodobao opozarjamo na to
domoljubno podjetje g. Sumija,
G. V. JmjK, slávni ruski akademik in profesor iz Peterburga in urednik
slovečega z])Oľnika za slovansko jczikoslovjo mudil se je meseca septembra, potujé
v Trst, jeden dan v Ljubljani, kjer si je Ijubeznivi gospod ogledal znanaenitosti
naše stolice.
hnenitna knjiga. Bolonskaja psaltir (1186 — 1196) i Evangelic rilskago mo-
nastyra (v bolgar.skom knjažestvc) konca XII. v. ili načala XIII. v. Soobščenie
V. V. Kačanovskago. Sanktpeterburg 1882. — Ta spomenik broji 264 listov,
a pisan je „vii oliridc gradé vii solč rčkomymu Ravne pri cári Aseni blňga-
ríískymu." Torej med 1186—1196 letom. Pred Kačanovskim priobčil je že J. J.
Sreznjevski (Drevnie slavjanskic pamjatniki jiisovago pisma. St. Petcrburg 1868)
nekoliko odlomkov; to pa je prvo popolno in točno po veščem moži véstno
izdelano izdanjc.
Popraveh. Na 562. str. zadnjega „Ljubljanskega Zvona'^ v 17. vrstíci. od
zdolaj góri štejóče, namesto: ú ó o;>;; itd. čitaj: i\ 'j íh'o: itd.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v velikí osmerki po jeden pot na mešec v zvczkih, ter
stane : za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in dmgovi. — Za uredništvo odgovoren: Pp. Levec.
Uredniáivo : v Novih alicah 6. — Upra\ništTo: na Marije Terezije česti 5.
Tiská , Národná Tiskarna" v Ljubljani.
^jubljaT\5Kis)
>■■''■ i ■' ■ i trh.c^~rri»t'.,if»..»i-Uí»rľiVia|j[TN
Leposlovert in znanstvert lisť
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. IvaB Tavéar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. novembra 1882.
Štev. 11.
Pri mrtvaškem sprevôdu.
j téžka pot. oj tóžna pot,
K o od srcá srcé se lóči I
Mi sprémljarao te žalujóci.
Saj tí na veke greš od tód.
Oj sólzua pot, oj zadnja pot!
Ti v kraje rôniaš nain nezuane,
Odkoder več vmítve ní;
Slovo nam brídke seká rane,
Solzé rosijo nam očí, —
Oj z Bogom, drago srce tí I
A dasi nam se je ločíti
Nad tábo tľéba ni solzíti:
Na sréčni póti ti si zdaj,
Na póti v grôb, na póti v raj.
Pokoj síadak te čaká v jami.
Noskončna sreča nad zvezdámi.
Mi sprémljamo v mini te kraj,
Krilatci pa v nebeški raj !
S. G r e g o r č i č.
41
3^]^Kj
642 S. GregorCič: Pin pogrebn.
Pri pogrebu.
lobôko pod zemljó,
£)) Tu v ózki, liladni hisi,
cr šum sveta se vcí ne sliši,
Ti trudno truplo spalo Ijó,
Globôko pod zemljó.
Kakó 1)0 domek tvoj mirán I
Tu vtĺhne vseli viharjcv joza,
Krivice roka sem ne séza,
Tu rev ne bo, težav ne ran.
Čc kdo te je došlej sovražil,
Tu ni sovraštva, ne srdii,
Tvoj dom bo skrbno strážil
Zvest angeljček mirú.
Telo sladko ti spalo bo
Globôko pod zemljó.
A duli visôko vrh zvezdá
Z duhovi rajskimi ti biva,
V objetji večnega Bogá
Tam blaženstvo neskonfno vživa,
Visoko vrh zvezda. ,
Ni sreče videlo okó,
Ni čulo je nikdár uhó,
Ni radosti srcé čutílo,
Ki zdaj ti jo delí nebo,
Ki v veke bo ti jo delilo.
Oj srečna, srečna duša tí.
In s tábo však, ki v Bogu spí.
Ssfillt-
S. O ľ o ír<) vr i ('..
." Brez doma!
''(Vj) popótnim lesom mérim pót — brez dónia,
v' Zdaj tukaj sem, zdaj som drugód — brez doma I
Ko jedva jame rasti 1)roj prijatlov,
„Oj z Logom, déra, spet grcm od tód — ))rez doma!"
Ljudjé popótnika me pogledújo,
Ceš: kám pa tí, kedó, odkód? — ,,Brez doma I"
Káj boste radovcdni vpraševálil
Ne véste-li, da sem povsód — brez doma?
A k;ij, íe jáz je nimam svoje strohé! .
Le tí se smiliš mi, moj rod — brez doma!
G or á z d.
^^
Malo ž i v Ij e n j e.
Poves t.
Spisal dr. Fr. D e t c 1 a.
XXUI.
i [)a nisi tako brhek, kakor je bil Jurij," prilizoval se je ne-
{•cga večera po telí dogodkih Štefan Mihi, ko sta v hiši pri peci
- sedela. „Ranjki Jiirij, ta je bil res korenjak, ti pa nisi videti.",
^Kaj, jaz da ne?" ponose se Mihá. „V zobeli bi te jaz nesel,
Štefan, dóli v Dolino, tam bi te pa \n-ed cerkvijo na glavo postavil,
ako bi imel vse zobe."
„Voš, ]\Iiha, jaz se ti ne bom nie sladkal," pravi zopet óni.
pa v roLah se Jnrija nisem nič bal, tebe se pa še pracej menj bojim.
da boš vedel." In meni nič tobi nič prime Štefan tovariša za rami
in ga posku.ša stresti.
„Štefan, te hrnške ne boš stresel, jjrestará je," pravi Mihá in
iztegne svojo široko pest in prime Štefana za pas in ga vzdigne
kvišku. Kakor motovilo so mahale Štefanove noge v zrakn, oprostiti
se pa ni mogol, in, o nosroča! pri tej priči vstopi Lenčika. Glasen
smeli jo pošili, ko ngleda to podobo." Štefan pa je bil hud,.da je
že zadosti salo, da naj ga izpusti Mihá, in ko je bil na tleh, jol se
je smijati.
„Vidiš, Lenčika," dejal je, „tako-le se nosiva po izbi. Mihá,
ti si pa tudi hnd, čeravno. se ti ne vidi. Marsikdo bi mislil. da
nisi za nič, ker si tako rogovilast. Jnrij je bil pa okrogel in lepo
povit kakor jaz."
„Oh, Štefan, prijatelj moj!" prosil je Mihá. „Nikar ne govori
tíiko neumno, če ne, počim od smeha."
„Jaz bi te vrgel na mestu," grozi se Štefan, „pa se bojim, da
kaj pobijeva."
„Bodita rajša pri mirul" opomina Lenčika.
41*
644 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Oh, Lenčika," pravi Mihá, „bodi brez skrbi! Ne bova se
metala. Kadar bom na smrtni postelji, Štefan, pa pridi ; pa če me
boš premaknil z otepa in če te ne poravnam jaz po tleh s tom-le
prstom, ki na zvončke pri orgljah pritíska, pa naj ostanem cele kvatre
ái']j v vicah. Zdaj mi pa pomagaj raj ši korenje meti, kakor da ))i
se premetaval. Ce bova pridna, bom pa potlej jedno zagodo.l."
„Kaj bo pa Lenčika rekla, če boš muziko delal?"
„E, kaj poreče ! Nič. Kaj ne, Lenčika, da bomo malo za-
godh?"
„Toda le malo, Mihá," pravi ona. „Ne .spodobi se, da bi se
veselili, ko imamo žalost v hi.ši."
„Zalost ni nikoli dobra," modruje Mihá. „Ce je je prej konec,
bolje je. Zato jaz muziko toliko cenim: ž njo se prežene žalost
kakor molji s trepetinovim oljem."
Mihá se iztegne po harmoniko, ki je bila spravljena na polici,
in j o začne navijati. Z glavo kima na obe stráni in pogleda zdaj
Lenčiko, ki se drži pol na smeh pol na jok, zdaj Štefana, ki pritr-
kuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi veselje in pograja Miho, da
se preglasno raduje.
„Veš kaj, Mihá?" pravi Štefan in položi roko na harmoniko.
„Jaz bi tudi rad znal tako-le gosti."
„Ha, verjamem, da," pravi Mihá.
„I kje si se ti tako naučil?"
„Kje? Sam. Kje se pa nauči kos, da poje in oponaša drnge
ptiče? Tu poberem jedno pesen, tam jedno, poskusim jo, pa gre."
„Kako bi se le jaz malo naučil ?"
„Kako? Harmoniko si kúpi na semanji dan! Kakor imaš
harmoniko, pa si že pol godca. Vse drugo potem je igrača in kar
samo pride."
„Kako se prijemlje, to mi boš pa ti pokazal. Kaj ne ?"
„Lkaj pa! Ce me ne boš pretepaval, kakor se groziš."
„Ti se kar norca delaš!"
„Jaz norca? To se vidi, da me ti nepoznáš. Ako bi se jaz
hotel norca delati, prijel bi te za lase, pa stresel za ušesa. Toda
jaz nočem. Kaj bi se iz Ijudij norca delal, če treba ni. Zdaj-le,
Štefan, te pa spremim domov, če te je volja. Bodeva pa zunaj za-
godla, ker se tukaj ne spodobi. Pri vas doma bodo mislili, da peljem
ženina." Pol s silo in pol s prigovarjanjem spravil je Mihá Štefana
Dr. Fr. Dctela : Malo življenjc. 645
domov ; kajti on je gledal na to, da se ni nikoli predolgo mudil. Ko
je pa oni odšel, zapila je' Lenčika hišna vráta, duri stranske izbice pa
so se odprle in prilezel je ven Jurij, bied in slab, in se usedel k peci.
Milia pa mu je porinil vrnivši se klópico pod noge, sedel k njemu
in zabával njega in mater in Lenčiko.
Hudo je bila poškodovala Jurij a nesrečna kroglja, toda krepko
in zdravo telo, zraven pa skrbna in Ijubézniva postrežba, kakor bi
boljše v očetovi hiši ne bil dobil, ohranila mu je življenje. Prvi čas
je bil Mihá njegova pesterna: prekladal ga je, hodil k Ožbetu, ki
sam n i raogel vselej priti, po zdravila in po dobre svete, zraven pa
je vestno opravljal svojo službo. Kako nedeljo je obiskal očeta, da
mu pove, kako se bolniku godi ; in ko je bil Jurij že prebil najveejo
nevarnost, hotel je iti povedat tudi roditeljem njegovim, a oča mu
je prepovedal. „Bog ne zadeni!" dejal je. „Potem bodo vsi gori
tiščali in stari lisjak. tisti Rožanec. bo takoj zvedel in komedije so
zopet tu. Nič praviti! Naj le jokajo, da se Ijudem utrdi misel, da
je Jurij na onem svetu. Stará moli zanj in Primož daje vbogaime,
to mu ne more škodovati."
Tako ni po Dolini nikdo nič slutil o tej rešitvi. Teže pa je
bilo Jurija Simonovim, zlasti Stefanu skrivati. Gledati je bilo treba,
da ga kdo nenadoma ne zasači, in če Štefan le predolgo ni mogel
ločiti se od Lenčike, pomagal mu je Mihá, ki je bil posebno spreten
za to reč in ki je že vláčil Ijudi iz hiše. ki so se trje držali. Da.si-
ravno pa je bil Jurij rešen. misel na prihodnost je vender manjšala
veselje. Kaj bo in kako bo, premišljevala je Lenčika in premišljeval
je Jurij. Če ostane na gori, zopot pride v nevarnost ; kako težka
pa bi bila ločitev !
Mihá, ki je kmalu .spoznal razmeije med Jurijem in Lenčiko,
odganjal je prijatelju otožné misii, kolikor je mogel. „Ce, te hoče
dekle imeti." dejal je, „naj proda doraačijo, pa naj v drugih krajih
kaj kúpi. kjer te ne bodo poznali."
Ako mu pa to ni dopadlo, da bi zaradi njega kdo moral za-
pustiti rojstni kraj. svetoval mu je drugače. „Kar tukaj ostani!"
dejal mu je. „Noben človek te ne bo več iskal, in če te kdo vidi,
še verjel ne bo, da si ti. Samo deklino pusti, pa fantuj ! Kaj se
pa jaz menim! Ali se mi slabo godi? Kúpi si kake citre, in kadar
ti bo dolg čas, pobrenkaj, pa boš zopet dobre volje!"
646 Dr, Fr. Detela: Malo življenje.
In Jurij bi bil tudi voljen to storiti in še dalje služiti pri Pe-
čarjevih, a če mu je prišlo čaši na misel, da bo Lenčiko kdo dmgi
dobil, pobegnil bi bil daleč proč v tuje kraje.
Tudi Ožbe si je ubijal svojo staro glavo, kako bi se to naredilo,
a nobena umná misel mu ni razsvetila možjanov. Lenčiki pa je
mati zelo zelo prigovarjala, naj vzame Štefana, kažoč jej, kako brez-
umno je misliti na Jurija. Deklica pa je prosila, naj je nikar ne
šili k možitvi, ker je tako zadovoljna s svojim stanom. Štefanovo
snubljenje se je bilo tudi nokoliko ohladilo. Kar prej ni hotel ver-
jeti, to je zdaj spoznal, da ima Lenčika Jurija rada. in to se mu je
menda za malo zdelo ; potem se ga je pa tudi polotil, ko je bil
tekmeca rešen, čut varnosti in mislil si je pac, jedenkrát bode dekle
tako njegovo, kaj bi se še posebno trudil ! In v tem, ko drugi niso
bili nič pravé volje, predstavljal je on z Miho veselo strán strmo-
peškega življenja. In če so drugi dejali, da je Milia púst in oduren,
kakor hrastova skorja, zagovarjal ga je Štefan, da je dosti bolj za-
baven in zgovoren kakor ranjki Jurij, in da zna gosti, kakor kdor
si bodi. Štefanovo meliko srce, ki ne more živeti brez zaslombe,
navezalo seje popolnoraa na Miho, tako da je ta Lenčiki čaši rekel: „Ti
si neumna, ker ne vzamoš Štefana ; ž njim lehko storiš, kar hočeš."
A dekle ni hotelo nič slišati o tem in na cvetno nedeljo je
bilo, ko se je bila zopet jedenkrát sprla s Štefanom. V Dolini je
bil pri maši ž njo in z materjo, nazaj ji pa ni hotel, spremiti, ampak
pit je šel k fantinom. A tudi tukaj se je kmalu sprl. Od vina
razgret začel jim je zabavljati in jih klicati na korajžo toliko čaša,
da so ga potisnili pod klop. A ker se jim je otročje zdelo tepsti se
ž njim, posade ga zopet za mizo.
„Ti moraš biti naš fánt, Štefan," potrka mu jeden na ramo.
„Ti imaš srce, da si hud, pa roko^ da udariš. Fantje, vzemimo ga
méd-se !"
„Toda krstiti ga moramo, predno mu damo pravico hoditi okrog
naših deklet," meni drugi. „He, Štefan, čez naša dekleta jili ni. Saj
jih vidiš v eerkvi. Rudeča pa bela so, očij pa črnih kakor muren."
„Žala dekleta, Bog jih živi!" pravi Štefan in pije pogumno.
„Pa vas tudi, fantje, če me vzamete za svojega!"
„Haló!" vpijt^o fantini in ga objemajo. „Zdaj pa pet bokalov
vina na mizo!" ukazuje poglavar. „Na sredo jednega in na však
ogel jednega. Danes plačuje Štefan."
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 647
Pili so iii pili, da je težka postala Štefanova glava ; in da se
ni bal, kaj bodo doma rekli, ostal bi bil še v veseli druibi. Tako
pa se je odpravil proti večeru in fantje so ga spremili do konca
vaši, on pa je nkal in dalje omahoval.
Šimonovi pa so bili v veliki skrbi zaradi njega in Anica je
prišla vprašat na Strmo peč, če je gori ; in ko ga le ni bilo, prišel
je oea sam.
„O ti nadloga, ti!" vzdihuje. „Kaj praviš, mati, kje je, da ga
ni toliko easa domov?"
„V kŕčmi se je zapoznil." pravi ona. „Toda dolgo pa res
izostaje."
„Oh, ti otrok, ti! Kake skrbi mi napravlja! Saj mu ga pri-
voščim poliček čaši, kaj pa to! To me ne bo spravilo na beraško
palico. Ampak do mraka naj bi prišel domov!"
„Posedíte malo!" pravi Lenčika,, „morebiti pride kmalu."
„Tako ti misliš ? Da pride? Oh, da bi bilo le res!"
„Nič se ne bojte, oča!" tolaži Mihá. „Stefanu se dobro godi.
Nemara je že pijan ali pa se celo pretepa v Dolini." '
„O jej, jej. Mihá! Torej ti misliš, da se pretepa? Oh, Bog
nas varuj ! Pa je že tak kakor ogenj. Kar trgal bi se, pa zabavljal,
ta otrok."
A Štefana le ni in ni.
„Mihá!" pravi Šimon čez nekaj čaša, „polič vina ti plačam,
kadar liočeš in kjer hočeš : pojdi z mano, da greva po Štefana."
„Pozno je že, oča, pozno ! Pa terna, o jej! Pa mraz!"
„Jaz sem star človek," prosi Šimon, „in raje me zebe kakor
tebe, ki si mlad; pa vender mi ni mraz, če grem po Štefana. Pojdi
še ti!"
„Kar pojdi. Mihá." pravi še mati in fánt skoči po konci.
„Dva polička ga bova, oča." pravi in prižgavši svetilno napoti
se ž njim proti Dolini.
Pri Pečarji pa jih niso več dočakali, kajti pod goro še le, tam
kjer se strmec prične in steza v goro zavije, našla sta Štefana, ki
je ležal na mrzli zemlji in spal. IVInogo mnogo truda je stalo, predno
sta ga spravila domov, kajti ne le da ni mogel od slabosti hoditi,
amj)ak še upiral se jima je in tiščal v Dolino nazaj, kajti on ni
več hľibovec, on je Dolinec in pôjde s fanti na vas. Ko se je pa
po poti malo iztreznil, hotel se je metati z Miho.
648 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Ha, ha, Mihá!" vpil je kakor čednik in jezik se mu je opletal.
„Ali te, ali te sunem? Kaj pa se bojim! ha, ha, jaz hiid, ha, kakor
zlodej, kakor, ha, kakor dva, lia, zlodja!"
„Oh, Štefan, križ božji! Kakšen si pa!" vzkliknila je sestra,
ko sta ga oča in Mihá privedla domov.
„Ha, ha, Anica!" jecljá on. „Kakšen? ha! Kakšna si pa ti, ha!"
V posteljo so ga položili in kakor so ga položili, tako je ob-
ležal in zaspal. In spal je dolgo, skoro do poludne druzega dne.
Ko pa se je vzbudil, vse ga je bolelo in ni mogel vstati. Glava je
bila neznano težka in občutna, hudo je kašljal in kadar je za-
sopel, čutil je bolečine v prsih. Jako se je bil prehladil prejšnji dan,
ko je spal na tleli pod milim nebom.
„Jutri bom pa zdrav," tolažil se je. „V nedeljo gremo pa zopet
v Dolino. Toda nie hati se, oča ! Ne bom ostal tako dolgo doli. Prvič
sem moral malo bolj postaviti se, ker so me fantje krstili in za svo-
jega vzeli. To seveda ni zastonj, ampak zdaj grem lehko v njih
druščino, kadar hočem. Pošteni fantje so in denarja imajo kakor
slame."
Drugo jutro pa Štefan še ni mogel vstati in tretje še tudi ne.
Mihá ga je hodil gledat in mu vzbudil tako željo po harmoniki, da
je po vsej šili hotel, naj gre kdo nalašč jo kupit. „Tak lep čas iinam
v postelji," dajal je, „koliko bi se naučil! Kaj, Mihá? Saj si rekel,
da je lehko !"
„Kakor pero," pravi Mihá. „Kupiti je najteže, naučil se boš
pa préc."
„Oh, oča, od SV. Andreja gre večkrat kdo v Ljubljano; naročite
vender komu !"
„Ce bi je ne potri," meni Mihá, „posodil bi ti jaz svojo; pa se
bojim."
„Oh, kar prinesi mi jo! Nič jej ne bom storil."
Mihá mu ustreže ; a ni mu hotela tako piskati kakor Mihi in
to mu ni bilo práv.
„A, če bom vedno v postelji, zbolim še za res," dejal je četrti
dan in zapustil izbo, dasiravno je bil silu. slab. Neprijcten dan je
bil in mrzel veter je vlekel, a vkljub vsemu odsvetávanju koračil je
Štefan in opotekal se proti Pečarjevi hiši. Leža sama na sebi ga je
bila oslabila in plučna bolezen se je bila shujšala. Ves oneraogel je
prilezel na Strmo peč, kjer so se ga kar ustrážili. Ko pa je nekoliko
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 649
počil, poslovil se je zopet z otožnim smehom in odšel, opiraje se na
Milio. in domov prišedši ulegel se je zopet.
Po Ožbeta so poslali in on mu je dajal zdravil in mazil, „le za
tolažbo, pomagalo ne bode," pravil je drugim.
Skrbno mu je stregla sestra : Lenčika pa je prišla večkrat vprašat,
kako mu je, in kadar nje ni bilo, prišel je zvečer Mihá in mu malo
zagodel, kajti sam je bil tako ob moc, da je komaj držal harmoniko.
„Lenčika!" dejal je čaši, kadar ga je obiskala, „saj meni ni
tako hudo. Nič me ne boli nikjer; samo slab sem, ker vedno doma
tičim v postelji. Pa dokler so večeri še hladni, naj bo le še tako ;
kadar bo pa gorkejši veter potegnil, pridem pa v vas. Le verjemi
mi: najlmjše bolečine trpim zato, ker mi ne privoščijo tobaka."
„Le vzdrži se ga Štefan," dejala je Lenčika, „potlej ga boš pa
toliko več."
„Však dan po dve pipici bi mi nič ne škodili. Toda če nočejo
dati, naj ga pa imajo. Saj jim bom kmalu ušel. Skoda je, da ne
morem v Dolino iti. Ali ves, Lenčika, da me fantini doli pričaku-
jejo ? Pobratil sem se bil z njimi. pa krstili so me. Krepki fantje
pa so, to se mora reči, in veseli v druščini. Pogovorili smo se bili,
da gremo vsi vkup v drugo vas, da se malo polasámo. Pa zdaj že
ni nič."
„Oh, Štefan, ali ti tako dopade rovanje?"
„Ti tega ne razumeš, Lenčika; toda fánt mora imeti srce, če
hoče biti kaj pridá. Jaz móram pa porabiti svoj čas. Bog vé, kako
kmalu bo fantovanja konec! Kaj, Lenčika? Kadar bo žito spravljeno,
pa pojdeva k fajmoštru, jeli?"
„Oh, le glej, da se ozdravíš !" dejala je Lenčika. Stefanu pa
je prihajalo vedno huje in huje.
„Zdaj sem pa že čisto zdrav in dober," dejal je necega dne
Ožbetu, ki je prišel k njemu. „Tako leliko mi je v prsih, kakor že
zdavna ne." V po.stelji se je vzklonil in pádel zopet nazaj.
Ko pa je Ožbe v veži mater srečal, rekel je: „Ti. mati, pošhji
po gospoda, pošlji !"
„Kaj, tako luido je že?" začudila se je ona.
„Varná pot je zmerom bolj.ša."
„Ce se le ne bo preveč prestrašili"
„Kaj se hoče? Jaz ne dam zanjegovo življenje ne piškavega
oreha. "
650 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
Mater pa so oblile solze in s predpasnikom si je zakrila obraz.
„Zgodi se leliko," 'pravi Ožbé, „da se na bolje obrne, todajaz
svetujem, kakor vem in znám."
„Počakajmo še jedno noc. Da bi vender Bog dal, da bi prebolel."
„Da bi Bog dal! Jutri pridem za rana pogledat. "
Druzega dne na vse zgodaj korakal je zopet Ožbe še vedno v
kožuhu proti Šimonovini. Onstran Strmé peci sreča starega Šimona,
ki gre ves zamišljen svoj pot.
„Šimon, kam pa tako zgodaj?" nagovori ga.
„Ah, Ožbe, ali si ti?" odgovori oni. „Ves kaj, Ožbé? Ni te
treba vec pri našem Štefánii. Bog mu bodi milostiví" vzdilme mož
in si obriše z dlanjo oči. „Včeraj ti nismo verjeli, da je taká sila,
včeraj. Božja volja je tako. Štefana pa ne bo vec nazaj."
„Torej je res umri?"
„Ravno iired jedno uro. Zdaj grem pa gori PeČarki povedat in
morebiti dobira Milio, da pôjde mesto mene naznanit k sv. Andreju."
„Počakaj, ti Šimon! Pojva še nazaj, da ga ogledava, Štefana.
Morebiti pa še ni popolnoma mrtev."
„O mrtev, mrtev!" tarna mož in Ožbe ga pelje nazaj proti
liiši, iz katere se je slišal glasen jok.
„Oh, Ožbé, Ožbé," prijoka mati, ko vstopita. „Zakaj te nisem
ubogala! Revež bi bil vsaj previden umri!"
„Le potolaži se!" dejal je Ožbé in ogledoval mrliča, „Štefan
ni bil hudoben človek; grešniki smo pa vsi, in če se nas Bog ne
usmili, reveži smo na tem in na onem svetu."
„Oh, ubožec," vzdihuje mati, „kako na jedenkrát gajevzelo!"
„Mati," rekel je še danes zjutraj, „zdaj-le se pa napravím, da grera
k Lenčijíi. Harmonike mi dajte sem ! Kako se bo zavzela, kadar pri-
godem gori!" Jaz grem po orglje, ta čas je pa umri, oh, oh I"
„Tako je, tako, Šimon," pravi Ožbé in sede k njemu. „Smrt
letos ne koši otave, le mlado seno. Ti pa tako misii, mati, da je
božja volja zmerom dobrotna, Bog nam čaši doma kolo staré, da se
med potom ne ])rebrnemo. Mi smo pa hudi, ker nič ne vemo
Koliko je tega, Šimon, ko smo Matijo pokopali? Potlej je pa prišla
vrsta na Jurija in zdaj na Štefana, in kmalu pojdemo vsi, drug za
drngim. Ali se spominaš Jurija? Kakšen je bil! L"p, velik, močan
in kako moder! Milo se mi stori, kadar nanj misliin. Ali ga nismo
vsi radi imeli kakor Štefana tukaj ? Ali ni bil vsakemu všeč, Šijnon?"
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 651
„O dober fánt je bil, dober, in toča je letos pri nas vzpom-
ladi bila."
„Ali bi ne bila mogla oba živeti tukaj gori? Lepo in pošteno
živeti kot fanta ali pa túdi kot moža. nam vsem v veselje in podporo?"
„Ožbe, ti misliš kakor jaz. Tako sem tudi ,jaz dejal. Mi se
staramo, rekel sem, in ne borao vec dolgo živeli, naj mladina stopi
na naše mesto. Pa sem mislil, da bo on lepo gospodaril gori in nam
starim stregel. Saj veš, Ožbe, kako dober fánt je bili"
„Oh, dober in mehkega srca," pravi Ožbé.
„Mehkega srca je bil pa starše je rad nbogal, in ni se ulačil
okľog kakor nekateri in rad je delal. Ce je katerikrat kaj pil, Bog
ve, da ni bilo greha zraven in da nam ni nič zapravil. Pa reči, če
ne bi bil mogel gori gospodariti, kakor kdor si bodi!"
„Nie- slabše ne kakor ranjki Matija, Bog mu daj dobro."
„Tako je, Ožbe. Matija je bil pac dober gospodar in Štefan bi
bil tudi. Zdaj nam ga je pa Bog vzel."
„Kakor Jurija,"- pravi Ožbe.
„Kakor Jurija, ki je bil pošten in moder fánt. Štefan pôjde gori
k Pečarju, dejal «em; na to-le kmetijo, ki ne bom rekel, da je kaj
posebnega. ampak delavno družino lehko preredi, na to naj se pa
dekle omoži. Pa naj vzame pridnega moža, ki ni razvajen, če práv
ne prinese veliko k hiši. In, glej, Jurija sva imela v mislih z ženo in
dekletu bi bil tudi všeč. Pa ga nam je Bog vzel, nam starim Ijudem.
da smo kar sami ostali. Naj bode, kakor je božja volja I Dolg čas mi
pa bo, ko ne bom več videl svojega fanta. Naj bi bil vsaj jeden ostal I"
„Kako bi vsi radi imeli Jurija." pravi Ožbfí. „če bi živel! Ali
ni tako, Šimon?"
„Res bi ga imeli."
„Ali bi se bil ti bránil vzeti Jurija pod svojo strelio za svojega?"
„Naj bi bil le besedo rekel, nič bi ne bil premišljal."
„Ali si pa zdaj izpremenil svoje misii: zdaj, ko so ga ustrelili
kakor hudodelea?"
„V mojih očeh ni zavoljo tega nič slabši."
„To je moíka beseda, Šimon. Bog mi greli odpusti, če to mo-
ľcltiti ni práv, ali jaz sem ga po tisti riesreči še rajši imel. In kaj
bi ti ľokel, čo bi ti jaz dejal, da Jurij še živi?-
Šimon je debelo gledal Ožbota in ozrl se potem na žen<>, in
pomenljivo sta se spogledala. Ožbe pa je zapažil te poglede.
6B2 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
„Misliš, da se mi meša? Stará je Ožbetova glava, a ziiiešuna
ni." Pove jima, kaj se je zgodilo z Jiirijem in zavzela sta se in čudila.
„Kaj praviš ti, Šimon, ki si pameten mož, k tému?"
„Bog bodi zahvaljen, da se je tako srečno izšlo. Kaj bi mogel
dľuzega reči!"
„Ti privoščiš Juriju srečo? Kaj?"
„Iz vsega sľca."
„Glej, Šimon, Jurij je pa pri vsem tem šc vedno siromak. Ce
se le pokaže kam, dobé ga v pest in drugič se n)u ne bo tako dobro
godilo. V tuje kraje mora bežati in se tam ne bo varen."
„Hudo je, hudo. Však človek ima svoj križ, jeden večji, drugi raanjši. "
„In ti ne bi hotel Juriju pomoci? Tudi ne, če bi ti bilo lehko?"
„Jaz? Ce morem jaz kaj storiti zanj, rad storim. Toda kako
bi mogel, pa ne vem."
„Poglej, Šimon, Štefan ti je umri. Škoda zanj! Ali že kdo ve,
da je umri?"
„Ti veš, Ožbé, drugi pa nobeden."
„Kaj, ko bi ti vzel mesto njega Jurija v hišo kot svojega otroka?"
„Kaj ti pride vender na misel!"
„To ni nič tacega! Tako pomoreš Juriju in on ti bode livaležen.
In kacega delavca doboš!"
„A kaj bodo rekli Ijudje, ki so poznali Štefana?"
„Ej, tako hudo tudi ni bil znan! In če ga delj čaša ne bo med
Ijudi, zgrešili ga bodo in kmalu se bodo navadili Jiirija, Boš videl."
„Kaj pa praviš ti?" obrne se Šimon na svojo ženo.
„Ne vem, kaj bi dejala. Rajša bi imela Jurija za zeta ko za siná."
„To pa ne gre tako, mati," pravi Ožbe. „Pod svojim imenom
se Jurij še pokazati nikamor ne sme, nikar pa da bi se ženil. Šimon
mu pa lehko da drugo ime, brez svoje izgube."
„Ali kaj!" premišljuje Šimon. „Ce ga res vzamem, raoram mu
potem doto šteti, doto; Anica je pa zdaj moje jedino dete."
„Misliš, Šimon, da bi Jurij tebe za kaj terjal in od tebe kaj
vzel ? Ne koščeka krulia, če si ga ne bo prislužil. llbogaj me, dobro
bode in spočil se bos na staré dni."
„ Ha, če bi človek vedel, kaj bi bilo práv, Ožbe ! Ce bi vedel vse
naprej ! Veš kaj ? Počakajmo še malo, da premislim vso reč in preudarim.-
„Potlej bo prepozno. Kakor hitro kdo zvé, da je Štefan umri,
vse je zastonj. Ti boš brez siná in Jurija boš pognal po svetu."
Dr, Fr. Detela: Malo življenje. 653
Toda Šimon se ni mogel tako hitro sprijazniti z Ožbetovo mislijo.
„Kaj meniš ti?" vprašal je zopet ženo.
„Stori, kakor se tebi práv zdi/ tarnala je ona, in zopet je
poskusil Ožbf' vso svojo zgovornost, da bi ja pregovoril. A ni se dalo
in ni se dalo, in že se je hotel ločiti, kar stopi Anica, ki je ves čas
pri bratovi postelji slonela, pred svojega očeta : oklene se ga in prosi
jokaje, naj vzame Jurija za njenega brata.
„Naj pa bo v božjem imenu!" reče Šimon. „Na tvojo besedo,
Anica, naj pride Jurij ! "
„Bog vam povrni stoterno!" pravi Ožbé in hiti z lehkim sreem
proti Strmi peci povedat to novico. Anica pa se je zaprla v svojo
izbico in pokleknila pred podobo križanega Odrešenika in jokala in
molila dolgo dolgo čaša, da jo je spanec premagal, kajti prebudela
je vso noč pri bolnem bratú in natora je terjala svoj davek. Spanje
pa je vlilo mir v njeno ubogo srce.
Kdoľ bi bil pa po noci tistega dne hodil po gori sv. Florijana,
srečal bi bil sprevod, katerega bi se bil prestrašil. Rakev so nešli
trije možje proti cerkvi, jeden spredaj in dva zadaj, za njimi pa sta
šli dve ženski. Tiho je šel sprevod skoz temno noč. Ko so pa prišli
po dolgi, počasni hoji do cerkve sv. Florijana, nešli so rakev v ograjeni
prostor, ki obdaje cerkev in je nemara katerikrat slúžil za pokopa-
lišče. Tam jih je čakal Ožbé in na njegovo povelje so postavili
rakev na tla. Grob je bil izkopan in vanj so spustili telo umršega
Štefana in jamo zopet zagrebli in zasuli. Gomile pa niso vzdignili.
da ne bi se kraj ločil od druge zemlje. Fotem so molili nad grobom
za dušo ranjcega in vrnili se zopet, od koder so prišli. Tako je bil
pokopan Štefan na gori sv. Florijana. Ko so pa prišli do Strmé peci,
po.slovil se je Jurij od Lenčike in njene matere, od Mihe in tudi od
Sultána ter šel z novimi roditelji na novi dom. Vso pot ni nihče
izpregovoril besede. Ko so pa prišli domov in naredili luč in se po-
gledali, vsem se je storilo inako. Mati in Anica sta jokali na glas,
Šimon pa je podal Jurij u roko.
„Bog daj srečo!" dejal je, več pa tudi ni mogel govoriti.
Spravili so se spat. V izbi je ležal Jurij, a spati n i mogel in
slišal je vzdihovanje starega Šimona, ki se je obracal na svoji po-
stelji in spominal se svojega Štefana.
(Konec prihodnjič.)
i^,^^^i^iÉ<i<§<í^v^®®'®®®^'''^
TJ-lIl-l:
^X X X>(X>(1
Slovenei za Karola Velikega.
Spísal d r. F r. Kos.
5. Cerkveiie razmere slovenské.
(Konce)
zpregovoriti nam je še nekoliko o cerkvenih ľazmerah
za neposrednega vladanja Karola Velikega na slovensld zenilji.
Kakoľ srao že jedenkrát omenili, i>astiroval je solnograški
škof Virgilij do svoje smrti 1. 7S4. in njemu je sledil na* škofovskem
sedeži A m o. Tudi ta je pošiljid duliovne na Slovensko, ki so s
pomočjo domačih knezov delali v du.šni prid slovenskega národa. Ko
so bili 1. 7UG. Obri potolceni, izročena je bila Arnii skrb za izpreobr-
nitev panonskib Slovencev in Obrov med llabo in Dravo (Conv.
Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 9.).
Ko so prišli Koroški in panónski íSlovonci pod solnograško ško-
fijo, pridobila si je ta toliko novih pokrajin in tako množico novih
duš, da so je sklenilo povzdigniti jo ,v nad.škotíjo, kar se je tudi
1. 798. zgodilo. Arno sam se je napotil v Kim, kjer ga je vzprejcl
rimski pápež Leon 111. in ga posvetil v nadškofa.
Ko se je vracal v začetku 1. 798., priíel mu je naproti onstran
reke Padá poskmec in mu naznanil željo kraljevo, da bi šel kar na-
ravnost oznanovat Slovencem sveto vero. Pa Arno hotql je še prej
govoriti s kraljem in izpolniti úkaze papeževe, kar je tudi hitro storil.
Nato mu je naročil kralj sam, naj gre k Slovencem in jili poučuje
v krščanskili resnicab ((Jonv. IJag. et Carant., M. G. S. XT, p. 9.).
Tudi mu je podelil za plačilo njegovega truda tretji del vseli do-
liodkov v tistib krajih, katere bo pridobil s svojim ukoiii katoliški
cerkvi. Arno je tedaj prišel na slovensko zeraljo, tam poučoval
Ijudstvo, postavljal cerkve in razpošiljal mašnike. Vender so ni dolgo
mudil med Slovenei, nekoliko zaradi bolebnosti, nekoliko pa tudi
zavolj druzih opravil, katera so ga čakala na Bavarskem ; vrnil se je
tisto leto (798) zopet nazaj (Diimmlor, Sudostl. Marken 1. c. p. 21.).
Ko je Arno prišel pre/l kralja, omenil nui je, kako bi bilo po-
trebno, če bi kdo namesto njega nadaljeval apostolsko delo po SIo-
Dv. Fr. Kos: Slovenoi za Karola Velikega. 655
veiLskem. ^a vpnií^anje lúuolovo, če li pozná kacega moža, ki bi
niogel z vspehom tam oznanovati sveto vero, odgovoril mu je, cla vé
za tacega človeka, ki bi bil sposoben pastirovati Slovencem. Nato
je posvetil po povelji frankovskega kralja solnograški nadškof Teo-
dorika za podškofa, izročil mu Koroško in Panonijo do Dravé in
dal pravico voditi v teh krajih cerkvena opravila, vender ne popol-
noma samostojno, kajti odvisen je bil od solnograškega nadškofa.
Arno sam je peljal, spremljan od bavarskega predsednika in kralje-
vega namestnika v Avariji in Panoniji, grófa Gerolda, novoposveče-
nega podškofa na Slovensko in ga tam priporočil domácim knezom.
To seje zgodilo najbrž v začetku leta 799. Znano je namreč, da je Arno
1. 798. prišel iz Rima, potem se podal h kralju, nato šel Slovencem
oznanovat sveto vefro in na zaduje zopet prišel h kralju. Ľahko se
misii, da se je 1. 798. moralo bližati že koncu, predno je Arno pre-
hodil vsa ta pota. L. 799. pa je bil umorjen gróf Gerold, ki je z
Arnom vred bil pripeljal Teodorika na Slovensko. Iz tega sledi, da
je moral Teodorik priti v začetku 1. 799. k Slovencem. Teodorik
se je trudil, da bi Slovence dobro poučil v kr.ščanskih resnicah, pre-
skrbel jim vnetih duhovnov in posvetil mnogo cerkva (Conv. Bag.
et Carant., M. G. S. XI, p. 10.). Mogoče je, da je Teodorik postavil
tudi cerkev s v. Štefana v Ziljski dolini (Mon. Germ. Script. XI, p. 10.
not. n. 40.).
Leta 803., .šel je Karol Veliki v Regensburg na Bavarsko. kamor
so prišli tudi poslanci obrski, in je tam uredil zamotane razmere
panónske (Ann. Einh. a. 803, M. G. S. L). Potem se je napotil me-
seca októbra istega leta v Solnograd, kar ni bilo brez pomena za
slovenské dežele v cerkvenem oziru. Kakor znano, izročil je že 796.
Karolov sin Pipin solnograškemu škofu Arnu deželo med Dravo in
Rabo, da bi ta pastiroval tam stanujočim Slovencem in Obrom. Karol
je za svoje navzočnosti v Solnogradu potrdil to naredbo svojega
siná in določil, da mora spadati Koroško in Panonija pod solnograško
nadškotijo (Conv. Bag. et Garant., M. G. S, XI, p. 9.).
Nič gotovega ne moremo reči, s kakim vspehom so oglejski pa-
trijarhi, imajoči pod svojo oblastjo tudi škofije v Istri, med južnimi
Slovenci oznanovali sveto vero; to pa vemo, da je oglejskega pa-
trijarha P a vi i n a, ki je živel v dneh Karola Velikega in umri leta
802. vzpodbujal njegov prijatelj Alkuin k apoštolskému delu med bliž-
njimi Slovenci (Diimmler, Siidustl. Mark. 1. c. p. 22.). Ľahko se trdi,
656 Dr. Fr. Kos : Slovenci za Karola Velikega.
da je bil trud solnograških škofov in duhovnov med sloven?kim ná-
rodom izdatnej.ši, kakor delovanje oglejskih patrijarhov.
V prejšnjih časih oglejski patrijarhi niso imeli samo na južní,
temveč tudi na severní straní reke Dravé višjo cerkveno oblast. Ko
pa je dobil podškof Teodorík od svojega nadškofa vso slovensko
zemljo na severní podravski straní, nastal je med oglejskim patrijarhom
Ursom in solnograškim nadškofom Arnom zarad méj prepir, ki je
trajal do 1. 811. Oglejski patrijarli pritožil seje pri cesarji in ta je
določil 14. junija navedenega leta, da naj mejí med oglejsko in solno-
graško cerkvijo reka Dravá.
Solnograški nadškofje trudili so se v vseli onih slovenskih
krajih, katere so njih duhovni pridobili krščanstvu uvesti desetino
in so jo prej alí pozneje tudi res uvéli. Alkuin je sicer svojega pri-
jatelja Arna, idočega 1. 798. prvikrat v Panoníjo, opominal in mu
rekel, da naj skrbi bolj za dusno blagost Sloveneev, kot pa za svoj
dobiček (Esto praedicator pietatis, non deoimarum exactor.). Zaradí
prestrogega izterjevanja desetín izgublja Ijudstvo nagnenje do svete
vere. „Se mi," pisal je Alkuin cesarju samému, „kí smo rojeni in
vzrejeni v katolški verí, dajemo le neradi od svojega imetja desetino,
je li tedaj pametno, pobirati jo po hišah od Ijudstva, ki je komaj
pristopilo h kerščanstvu? Zahtevali so li desetino apostoli, ko so
različnim národom oznanovali sveto vero, ali pa komu drugemu ve-
levali, naj jo pobira ?" (Dúmmler, Siidôstl. Mark. 1. c. p. 23.) Káže
se, da se solnograški škofje in duhovni niso ravnali po nasvetu Al-
kuínovem ; zato jih pa tudi Ijudstvo ni Ijubilo, pozdravilo pa s toliko
večjira veseljem pol stoletja i30zneje dva druga moža, sv. Cirila in
Metoda, ki k Slovanom nista pri.šla pobirat desetine, temveč učiť
sveto vero.
Desetine so morale biti Slovencem izprva jako zoperne, kar
nam posebno to káže, da so se morali solnograški višji pastirji tru-
diti nad dvesto let, predno so navadíli slovenské podložnike, da
so jo plačevali. Leta lOGO. jo je nadškof Gebehard prvikrat dobil
od vseli v njegovi škofijí bivajočili Sloveneev (Vitá Gebeliardi, M.
G. S. XI, p. 25.).
A ne samo desetine bogatile so solnograško in druge cerkve,
temveč dobivale so škofije in opatije po radodarností Karola Velikega
in njegovih následníkov v last mnogo slovenskih zemljíšč, katera so
morali obdelovati nesvobodni podložníkí, ali pa na takih posestvih
-b — : Po krivici
Gó7
že od nekdaj stanujoči in tedaj prvotiii prebivalci, ki so postali s
časom nesvobodni, kajti zamenjali so dostikrat prostovoljno svojo
svobodo s sužnostjo in darovali cerkvenim závodom svoja zemljišča,
katera so pa za letni davek dobili navadno do smrti zopet nazaj,
videč, da je bolje biti podložnému škofii, ali opatu, kakor pa svo-
bodnemu imeti toliko neprijetnih dolžnostij in zraven pa biti še v
strahu pred svetnimi velikaši.
Desetina in naseljevanje tnjcev v deželi budilo je nevoljo med
Ijudstvom. Bilo je pa tudi še mnogo skrivnih poganov, ki so po-
stali le na videz kristijani, v srci pa so molili svoje staré bogove. Ti
so bili pripravljeni ob prvi priložnosti našuntati^ljudstvo in je pre-
govoriti k upoľu. Vender za vladanja Karolovega bil je mir, ker
pod njim bi bila vsaka vstaja brez vspeha ; ko pa je on zatisnil oči in
na njegovo mesto prišel njegov sin Ljudovik, poskusili so jugovzhodni
Slovenci svojo srečo in vzdignili se na .stráni posavskega Ljudevita.
Po krivici.
►om Icpa, sem mlada, sem brhko deklé.
'To pravijo mladi in stari:
Pa vender pa vender mi srčece mré
In joče v obiipni prevarí.
Oh! žalna usoda, usoda sti'ašna,
Ponižno se tébi uklanjam!
Saj uničena radost in žalost plašna
Zapísali konec sta sanjam !
Neveste stopila bom jäz pred oltár —
Naj žrtvenik bil bi v resníci I
In njemu bom dala življenjc to v dar.
Ki bo mi soprog po krivici!
Pac vcčno udanost prisegla mu bom —
Ce tudi prisegla mu bodem glasnó —
Vezála ne bo me prisega;
In njemu ostala bom zvesta samo.
Kí Ijubi to boruo srcé ga.
Priprostili roditeljev blagi je sin,
Todä ker ubog on zeló je,
Zato pa naj zbrišem íz srčnili globín
Jaz njega, ki drag mi tako je!
Oj, oča in mati, kaj hčerka vam dém :
Pogube ne bom vas tožila, s
In tudi plakáti tem kaluim očém
Nikóli ne bodem pustila!
Nad nami razpenja se večno nebo.
In to naj vas milostno sodi,
Odpusti, nebo mi dobrotno,
O celdíii stvarjouji se vzbuja mi dvom, Če vi ne. naj ono mi bode milo,
In jofo srcé mi sirotno ! In zvésto naj pota mi vodí!
Nevesta stopila bom zdaj pred oltár —
Naj žrtvenik bil bi v resnicil
In njemu bom dala življenje to v dar,
Ki bo mi soprog po krivici ! — b —
42
1^
Izza mladih let.
Spisal dr. H. D o 1 e n e c.
VI.
o sem v šolo hodil in prišel tudi na Stajersko, čiidil sem se
množini divjačine, ki se ondu nahaja ; a ko sem našel priliko
loviti, posebno zajce po polji, prepričal sem se dejansko o
tem, kar se mi je vedno že dozdevalo, da lov ne zanimlje samo s
tem, da se žival pobija, ampak lovec mora imeti zasluge tudi v tem,
da si ve in zna divjačine tudi tam prisvojiti, kjer je je le toliko,
kolikor je ostaje brez posebnega varstva in posebne gojitve.
Po prijatelji sem se seznanil v Gradci s cesarskim nadlogarjem,
bivajočim v Lankovici, in udeležil se tam zimskih lovov po gorah
med dolenjo in gorenjo Stajersko posebno zato, da bi streljal na žival,
katera se je na Kranjskem, žal, zatrla, to je na jeleňa. Dasiravno
sem se dosti trudil in ostal čelili 8 ďnij v Žali, vasjo sredi hribov
in gozdov in na česti, ki vodi iz Kofiacha v Ljubno, vender se mi
ta želja ni izpolnila; postala sva pa dobra prijatelja z Veitom, tamošnjim
logarjem, kateremu sem za trdno obljubil, da vzpomladi se vrnem, kadar
bode čas za petelina.
Yeit je bil rojenjá Slovenec, toda še mlad prišel je med Nemce;
Slovensko je torej samo še umel, govoril pa le teško. Bil je pa lovec,
kakor sem jili malo spoznal. Ne samo, da je bil vztrajen in da jo
dobro streljal, spoznal se je tudi na sled in vsako navado živalij
kakor malokdo. Oponašati in vabiti žival je znal pa tako, kakôr
nisem za njim nobenega lovca našel.
Poseben je bil Veit tudi zato, ker je malo govoril, bil največ
zamišljen, in čemur sem se posebno čudil, bilo je to, da seje'pijače
ogibal.
Vas Žala štela je takrat G4 liiš, ali bile so raztresene po hribili,
pri cerkvi jili je bilo le 7 ali 8, med temi precej dobra gostilna ravno
nasproti cerkve, za gostilno pa málin. Gostilničar je bil mlad in v
tem kraji jedini, nekoliko izobraženi človek, vdovec. Za pomoč je iinel
Dľ. H. Dolenec : Tzza mlatlih let. 659
pri sebi sestro, dvajsetletno. práv nežno deklico, ki je v Gradci v
šolo hodila.
Natančneje móram opisati mlinarja. Mož je imel okolo šestdeset
let, bil je velik in debel zalitega obraza in kratkega vratu, zmerom v
jedni in tisti obleki, popolnoma z moko oprašeni. Na glavi je nosil
kapico s čopkom, in ko bi ga bil na zid naslonil in ti ga od daleč
pokazal, rekel bi bil, da tam velikánska vreca sloni. Obleka in kapiea
mlinarjeva sta morali biti silno stari, kajti tisti čas, ko sem jaz v
te kraje zahajal, mlinar je samo še spal v malinu, od zjutraj do
večera pa v gostilni sedel in pil. dopoludne žganega, popoludne in v
noč pa surovega: v tem času torej obleke ni oprasil. V mladih letih
bil je vojak in pri žrebcih v Pibru: vdova starejša od njega zaljabila
se je vanj in napravila ga za samostalnega mlinarja. Ne vem, je li
hodil mož tudi po Ceskem ali odkod so mu ostide besede, katere
je vselej rabil, kadar je ob mizo udaril, kar se je práv dostikrat
zgodilo, namreč besede: ^Du verfluchte Pardubicpruken !"
Dva lovca hodila sta z máno in s Veitom, krojač Miksner,
suhljat človek, drobnega, šilastega nosa, katerega je vedno s tobakom
pital in z modrim robcem brisal, in posestnik in žagar Fuxpihl, mož
majhne postave, srednjih kt in vedno dobre volje. Bila sta oba
strastna lovca, posebno krojač.
Ko pride vzpoiilad in čas, da se petelin jame glasiti, pisal mi
je nadlogar iz Lankovica, da naj pridem na lov ter s seboj pri-
peljem še kakega prijatelja. Vzel sem s seboj doktoranda Oettla.
rojenjá Tirolca, mirnega in Ijubeznivega mladeniča, ki je moral biti
vsakenm všeč. Stanovala sva v jedni hiši in pravá prijatelja sva si
bila. Nisva šla naravnost v Žalo, ampak pristavila se v Lankovici,
in od tam šla za prvi večer v hribe nad tem krajem in v vrh Lau-
danbaumkogel. Spremljal naj u je logar Leitner, človek, ki bi bil mo-
rtíbiti dober cerkovnik, ali bodisi birič, ali kaj jednacega bolj ofici-
jalnegív, samo lovec ne: kajti, dasi že v dobrih letih, nikakor se môžu
puška ni podala in ko bi bil še sto let živel, živalij bi bil on malo pre-
varil. Klepetal je pa vedno in pripovedoval in circulo vitioso vedno
jedno in isto.
Ze skoro nekoliko kesno je bilo, ko smo prišli na kraj, kjer
so se petelini nahajali. Leitnerju izročim prijatelja, da ga pelje po-
slušat, a sam si izberem svoje mesto, katero ni Ijilo po volji Leitnerju,
ki je trdil. da on z goí^podom .«5Í bodeta loljše izbrala. Jedva se
42*
660 Dr. H. Dolonor: T/za Tnladih let.
usedem, že zaslišim šum v zraku: blizu mimo mene se petelin popelje
ter se pod menoj kakih 100 korakov usede. Mirno sem čakal, da sta
se že v trdera mraku Leitner in Oettel vrnila. Leitner mi je z glavo
majé pravil, da teško, da bi petelin v tem róbu bival ter je meni, ki
sem mu rekel, da sem ga slišal in da vem zanj, odkimal, da sem se
motil. Šli smo za rob do kmeta, kjer srao prenočili. Imeli stno precej
živeža in pijače s seboj in do 11. ure se nam je práv dobro godilo.
Leitner se je pripil, jezik se je še bolj oraajal in zvedela sva iz
njegovih ust čudovite tajnosti o lankoviški kaznilnici, katerih p.e
ve da ne smem objaviti, ker Leitner je pri vsaki peti besedi ponavljal,
da Bog obvaruj kaj dalje praviti, in to sva mu zagotovila. Luč.
ugasnemo in poležemo po klopeh.
Prej ko je bilo treba, bili smo po konci in šli v gozd. Kmet
je prijatelja in Leitnerja v poseben kraj peljal, a jaz se nisem dal
prepričati, da bi se bil motil za petelina, in se v resnici tudi nisem,
kajti o prvi zori se je oglasil in še v temi sem bil pod drevesom,
kjer sem ga poslušal ter se tresel, predno sem ga mogel ugledati
med vejami ter ga sklatiti.
Se pred peto uro smo se sešli. Leitner je zopet majal z glavo
in se čudil, da je bil petelin tam, kjer ga on ni hotel, pozdravili
smo Laudanbaumkogelbaura ter šli navzdol.
V Lankovici sva pri prijaznem nadlogarji dobro obedovala,
Leitnerju roko in v roko stisnila in odpeljala se v Žalo, kamor je
dobri dve uri. Veit naju je pričakoval, Miksner je za ta dan hlače
in šivanko tudi na kol obesil, mlinar nama je do gostilničnih vrat
nasproti prišel, „s'Micel" nama je pobrala, kar sva hotela sama v
sobo odnesti ter samo puške Veitu prepustila. V prijazni sobi smo
za -mizo posedli, „s'Micel" je vrč na raizo postavila in razgovor se
je takoj pričel, za koliko dnij ostanemo tukaj. Jaz povem, da v
dolini le kaka dva dni in da hočeva tudi na Pasuralm na ruševce
Y tem, ko sva se s prijateljem krepčala, opazil sem, da je Veit
Miksnerja in mlinarja iz sobe izvabil, in ko se zopet vrnejo in se
raznovrsten razgovor zopet prične, jame me Veit in vsi za njim
„Gróf gnaden" titulirati, čemur sva se s prijateljem jako začudila.
Jaz ugovarjam, a zistonj. Veit se je celo opravičeval. da mu
nikar za zlo jemati, ako tega do danes ni vedel, mlinar se je tudi
prizdignil ter za kapico prijel in Miksner je celo pristavil : „I hob
mir's e gdoht!"
Dr. H. Dolenec : Izza mladih let. 661
Še le ko sem se v Gradec vrnil in puško iz usnjatega závoja
vzel, pokazal se mi je uzrok tega visokega in tako na jeden pot
piidobljenega počeščenja. Závoj, kateiega mi je bil puškár prepustil,
nosil je od znotraj nápis : „Leopold Graf von Galler" in najbrž je Veit
nápis bral, ko je puške iz zavojev jemal.
Le malo smo se mudili, kajti jaz in Veit sva imekí do Hirsch-
kogla dve uri, Miksner je pa Oettla spremljeval ter peljal ga na
Sehneiderbaumkogel. Jaz sem drugo jutro zopet petelina ustrelil,
Oettel pa ni nič slišal in videl, kar meni ni bilo všeč in kar sem
Veitu očital, ker sem mu že dan poprej rekel, da mora gospoda na
boljše mesto postaviti. Veit se je jezil nad Miksnerjem, da je go-
spoda slabo vodil in trdil, da petelin je gotov v Schneiderbaum-
koglu, kar je tudi práv imel, kajti na večer smo ga v resnici zaslišali
in drugo jutro ga je Oettel ustrelil. Jaz in Mflvsner sva to jutro
po Zwulnerkoglu preliajala, prepodila vec kokošij, pa petelina ne
našla. Domov gredé se o Veitu razgovarjava in jaz se začudim, da
Veit ne pije. Miksner je jel z glavo otresati, tobak duhati, nos
bľisati in sploh se vešti, kakor bi sam sebi bránil ziniti. To
opazivši sem Miksnerja nagovarjal in ga spravil, da mi je jel pra-
viti, da Veit se v pričo gospodov in tudi sicer kolikor mogoče
premaguje, da ne pije vec kakor svojo mero; da ga, ako to pre-
stopi, pijača takoj prevzame, in potem da postane divij in srdit ter
Ijudem nevaren. S zobmi da škriplje, pušo in vsako ostrino da treba
pred njira skriti, kajti pri pijači da je že človeka zaklal in pijan tudi
svojo ženo ob življenje spravil, in bil zatorej tudi več let zaprt. Bolelo me
je to slišati in premišljeval sem o tem vso pot do doma. Veit in Oettel
sta pred nama prišla : prvi se je jako veselil lepega petelina in jaz ž njim.
Pri zajuterku že smo .sklenili, da popoludne odrinemo na
Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit in Miksner sta. naju
spremljala in še nosača smo najeli. Na planini smo se ustano-
vili v cesarski liiši, v kateri je stanoval samo jeden vojak, da je
strážil velikánske, tukaj sezidane hleve, v katerili prebivajo v po-
letnem času cesarski konji, katere iz Piberske kobilarne sem na pašo
gonijo. Mladi človek, ki je od septembra meseca zmerom sam tu gori
prebi val in le vsakili 14 dnij jeden pot šel si živeža iskat, bil nas
je kaj vesel in še tem več, ko sem ga jaz po slovensko nagovoril.
Bil je štajerskí Slovenec od Ptuja doma in práv slabo je nemško
govoril, ker je še le dve leti bil vojak med Nemci.
002 Dr. H, Dolcncc: l/.za mladih let.
Zgodaj na jutro smo se razšli po planini, jaz in Miksner sknpaj,
Veit s prijateljera. Ruševcev smo vec prepodili, jaz sem jednega tuJi
streljal, a ne zadel, in še tisti dan smo se potem odpravili jote si
napravljat. AU že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je sváril da
na planini ne ostajati in popoludne še se domov odpravil ; mi smo pa
ostali in bili smo drugo jutro v debel sneg zameteni.
Dva dni smo čakali vremena, ali le zmerom vec snega je pa-
dalo, tretji dan pa smo bili prisiljeni oditi mi in naš gospodar,
kajti ni bilo nobene najmanjše stvari več pri hiši za pod zob. Vojak
nam je pravil, da ravno dan potem, ko smo gori prišli, bil je na-
menjen iti zopet po živeža, katerega smo pa tem več potrebovali,
ker je bila jed skoro jediná zabáva. Debel sneg smo gazili skozi
celo uro in menjavali se gaz delajoči, dokler nismo prišli pod rob,
kjer je bilo že menj snega in zmerom menj proti dolini. Razjasnilo se
je, in o najlepšem solnci smo dospeli v Žalo. Zopet smo bili z ve-
seljem vzprijeti in prvo je bilo, da smo si naročili dobro kosilo.
V dolini je le malo snežilo, kakor nam je dopovedoval mlinar, ali za
nas pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, ki
se nam je posmehoval, da ga nismo ubogali in ž njim odšli.
Skleneno je bilo, da ob treh popoludne se odpeljemo. Za od-
hodnico smo ga že nekoliko vrčev popili in postali dobre volje, raz-
govarjali se posebno o našem bivanji na planini in med snegom ;
mlinar, ki je, kakor se je izrazil, nam na Ijubo danes dva raaselčka
več popil, udaril je že Bog ve kolikokrat ob mizo ter po navadi zaklel,
gostilničar in „s'Micel" sta tudi pri nas posedia in se z nami raz-
govarjala in smijala, — kar zacvili nasproti nas v visočini in udari na
zvon. Ostrmeli smo za trenutek. „Ogenj!" je však prestrašene iz-
pregovoril in na cesto šinil. Istina, pri zadnji hiši na desni stráni
ceste je že iz strehe gorelo. Vseh moških nas v vaši ni bilo petnajst, in
vse je bilo zbegano. Sprevidel sem, da se móram samega sebe za
vodjo pri gašenji postaviti. Prvo povelje je bilo, lestve nastaviti ob liišno
strelio na nasprotnem kraji ceste. Bil je to farovš. Ob jednera ukážem
potrgati leseno ograjo, ki je stala do sosedne hiše. Potem še le sem
skočil skozi vráta in vežo na dvorišče, da si pogledam stroho in
ogenj od druge straní. Tu zapazim, da ni gorelo iz lesene strehe,
ampak iz dimnika, ki je bil pa toliko nizek, da ga čez streho nisi
videl, pač pa je plameň visoko čez streho švigal. Skočím nazaj,
dopovem s silnim glasom, kako je in lestve so bile v hipu na tej
Dr. H. Dolenec : I/.za mladih let. (5(58
strelii. Jaz pa silno pozovem prijatelja in v malih trenutkih sva
bila v gostilni in nazaj s puškami. Na misel mi je prišlo, kar sem
že večkrat prej slišal, da, ako ni driige pomoci pri roki, dobro je
v dimnik streljati, da se saje doli posujejo in da se tako ogenj in
nevarnost zmanjšata. To sva zdaj tudi s prijateljem storila in ne
brez vspeha. Ijudje so bili pa tiidi že na strelii, voda se je jela po-
dajati in vender že jedenkrát so se tiidi koči dobili, da je bilo rao-
goče ogenj dušiti.
Ljudstva zmerom več je iz hribov in iz doline gori in doli
prihajalo, iz vaških hiš je bilo dosti skrinj in druge pohišne oprave
iznesene ; blago iz hlevov segnano je okolo poliajalo.
Župnik je bil na prvi hip na cesto pritekel, a potem, ko je
zvedel, da samo iz dimnika gori, umaknil se nazaj v hišo. Vedel
je zakaj, kajti komaj je bila večja nevarnost pri kraji, padale so trde
besede o njem in njegovi sosedi. Bila je ta poprej njegova kuharica,
in že priletna zbrala si je še dobro mladoga raoža, katerega je trdo
držala kakor sužnega, sama pa, dasiravno precej premožna, tako
stískala, da celo dimnikarja ni hotela placevati. Nasledek je bil, da
so se saje vnele, in Bog ne daj, da je bila su.ša in sapa, gotovo bi
se bil ogenj razširil. kajti razen gostilne so bile vse hiše le z deskarai
krite. Gospodinji seje reklo „Stoiserin", nje môžu pa „Hisel". Mlinar,
katerega je pri nevarnosti skoro vsa zaVednost popustila, vedel se
je zdaj hudo nad pohišniki, da so tolikanj nemarni in še dimnika
no dadé snažiti. í'rava istina je, da se je mož, ki je bil čevljar,
takoj po ognji zopet na stôl usedel in jel šivati, a gospodinja je za
mizo sedela in trdo mlinarju in drugim grajaleem odgovarjala ter se
jib vedela znebiti. Kar je bilo moških, skoro vsi so šli v gostilno.
Le našo mizo nam je gostilničar obranil, in mlinarju se je navadni
prostor pri nasprotni mizi prepustil. Prijatelj je silil, da se odpeljiva,
a jaz sem' se bránil, da ne, da danes bode še dosti smeha in zá-
bave in res je to bilo.
Mlinar je imel glavno besedo. Čim bolj je pil, tem hoVj se je
jezil na Stojserico in nje moža, katerega je imenoval „tamischen
Hisel", in vselej je nehal s tem, da, ako ne bi bil gospod gróf
pričujoč in bi si ne bil tako hitre pomoci izmislil, bila bi vsa vas po-
gorela. Jaz sem ralinarja tudi hvalil in mu le očital, da ni Stojse-
rice še bolj v strah prijel, nego se jej skoro umaknil. To je mlinarja
še bolj razjarilo ; kar vsipali so se mu iz ust sami „verfluchte
664 Dr. H. Dolenec : Izza mladih let.
Pardubicpraken" in vse gorje še je zaprotil Stojscrici. Večkrat je vstal
mlinar, da gre še zdaj na njo, da j o bode kar na dva kosa pretrgal,
Hisla pa na trto in v dimnik obesil. Obeen smeh je bil nasledek
takim in jednakim izjavam, in Bog ve, kako bi se bilo Stojserici in
Hislu godilo, ko bi bili mlinarja pustili na nja, ali „s'Micel" je prišla
na me ter me okarala, da mlinarja dražim. Poprijel sem zopet be-
sedo in nasvetoval, da danes ne, ampak zjiitraj da gremo k Stojse-
rici, mlinar in še dva moža v imenu vaščanov in jaz ž njimi. Moj
nasvet se je odobril, potem je pa mlinar besedo poprijel, še jedenpot
naštel moje zasluge in zaključil s tem, da se morajo javno in po
časnikih meni zahvaliti. Pohvala je donela mlinarju in njegovemu
nasvetu in, skoro da smo postali vsi jeden, kar vrč za vrčem se je
donášal na mize in peti smo začeli.
Zdffj pa nastopi drug mož na prvo mesto. Bil je ta bolj malé,
a krepke postave ; smeh mu je bil vedno na lici in imenovali so ga
Jodlersep. Zaslúžil je to ime, kajti tak krepak in gibčen glas se malo
kedaj sliši. Jodlersep je moral k naši mizi in zapeli smo tako, da
je mlinar trikrát zaporedom ob mizo udaril in trdil, da jednacega kaj
se na nobenem gledišei ne sliši. Miksner je bil tudi pevec, in za
vsakim petjem se je brisal in smijal in poscbna zadovoljnost se mu
je razlegala po nosu in obrazu. Kar nenadoma pa skoči po konci,
posegne cez ogál mize in zgrabi Veita za roko, v kateri je ta imel
nož. Drugi pripomorejo in vzamejo mu nož. Veit se je bil opil in
ni Ijudij vec razločil. Mrmral je sam s seboj, kadar ga je pa ježa
zgrabila, jel je škrtati s zobmi in groziti ternu in onému. Sovaščani
so bili tému privajeni ter so se zanj malo brigali, ko ni bilo vec noža
na mizi. Petje in veselost sta spet zavladala. Le mojemu prijatelju,
ki ni bil vajen krepkemu Ijudskemu življenju, jelo je postajati opasno,
ko je mlinar le zraerom bolj razsajal, ko se je petje le zmerom bolj
oddaljevalo od liarmonije, in je Veit skoro neprenelioma škrtal, Vabil
me je, da pojdiva spat, a jaz sem se izgovarjal, da društva ne smeva
puščati. Tudi prošnjam gostilničarjeve Micike sem se ustavljal, ali ta
si je vedela pomagati. Zginila je in cez malo čaša je zopet vstopila,
ampak ne sama, ž njo je prišla mlinarica.
S krepkim glasom se je napovedala. Mlinar hudo viiiski, bil
je vender takoj na nogah, ter je hotel z dobrotljivim vabljenjem ženi
strup odvzeti, Toda ta je bila stanovitna, strašanski marš je mlinarju
diktirala in malo zmenila se za doktorja in še menj za grófa, s
A. A. P. : Godec. 665
katerima jo je skúša] nílinar potolažiti. S'Micel in Oettel sta se smijala,
še jedno smo pa vender le zapeli in potem se razšli, Z Oettlom sva
že v postelji ležala in m slišala Jodlersepa, ko je doli po dolini pel.
Voz sva bila za deveto urb narocila, kajti opoludne se je odpeljaval
vlak iz Koflaclia.
A predno sva se zjutraj odpeljala, prišla sta naju pozdravljat
Miksner in Veit. Ta je bil miien in skesan ; videlo se mu je, da ga
teži, ker se je prejšnji večer v svoji silni slabosti pokazal. Že smo
se do voza odpravili, ko dojde tudi mlinar, slab še, toda ker smo
počakali, okrepčal se je in pokazal se je navadni njegov humor.
Preskočím, kar se je še pred odhodom godilo in povem samo
to, da smo se še toliko čaša mudili, da se je potrpežljivi Oettel do
dobrega razjaril, kar je meni práv hudo dejalo, ker sem bil zye-
stemu prijatelju v resnici udan. Že na vozu je sedel, ko sem mlinarja
popustil, ki je zvesto svojo zaroto prejšnjoga večera zvršil. Moje reči
so bile na voz zložené, pozdravím Miksnerja in Veita in hoté na
voz stopiti ugledam s'Micel v veži s solznimi očmi. Pozdravím tudi
njo in ginen in skesan prisedem Oettlu. Kočijaž požene in že
vznemirjeni konjiči zleteli so doli po líribu, da se je bilo vsega bati.
Molčé sva sedela ; meni je bilo hudo. Peljemo se mimo Fuxpihlove
žage, nekoliko bolj se je odprla dolina, prvo zelenje se je v solnci leske-
talo in nad nama v bregu zaslišiva čist, vesel glas. Nehoté se z
Oettlom pogledava, oba na jedenkrát se nasmejeva. Jodlersep naju
je bil zopet sprijaznil.
4 Godec.
í^odec gode mi pod oknom, Bil se je za cavjii hrabro,
®° Godec brez roké. Boj mu vzel rokó;
Godec gode tožno pesen, Žena pa doma trpela
Joka mi srcé. Glad je, mraz hudó.
Godec invalid sedaj je, Vojska bila je končana,
Bil je inlad vojak, Zmagal bil je car,
Sel za carja v boj je, v vojsko, Zmagala je vojska hrabra,
Mlad junák krepák. Kak je carjev dar? —
Pustil ženo svojo drago Godec tužne pesni gode.
Samo je domá, Godec brez roké,
Pustil ženi je otroka, Za otroka, ženo gode, —
Siná šibka dvá. Jokaj se srcé! A. A. P.
mL
u x n * M H M n n x n n M u * n M. H M n M
m
M}9é^^M^íädi^M9U'^'^ä^'Miú^^y-^'^i'M^-^^^^
Slovenska elegija iz preteklega veka.
Spisal Fľ. Wiesthaler.
II.
O sem prvič pod pesnijo bral ime „Franz Skerbinz von Weixel-
burg," prišel mi je na mise] slovenski pisatelj páter Paškál
^ig^^^ S k r b i n e c , bivši fajmošter in guardijan frančiškanskega samo-
stana v Ljubljani, kojega se starejši Ljubljančanje še zdaj spominajo kot
izvrstnega propovednika. Ker je tudi on iz Višnje Gore doma, ugibal sem,
da je to elegijo zložil, predno se je pom6nišil, ter da se je v popisani
položaj le v mislih postavil, ali pa da je bil morda tudi sam zatiški
cistercijan, ki je po onem gori omenjenem dogodku prestopil k fran-
čiškanom, prilastivši si drugo saraostansko ime. Pregledal sem vse
slovenské literárne zgodovine, kar jih je do zdaj izšlo, a nobena me
ni poučila, da napačno sodim. Kajti o živenji tega pisatelja vedo
nam vrlo malo ali celo nič povedati: znano jim ni niti rojstno, niti
smrtno leto, niti krstno ime njegovo. Da je čutil nekaj pevske žile
v sebi, priča nam njegova 1. 1813.: „Isloshejna (= zložená)
p e sem," v kateri se odhajaje na Danaj ginljivo od svojih faranov
poslavlja. Moje mnenje je na videz potrjevalo tudi še to, da sta si
obe pesni po dubu nekako podobni. O tem se čestiti bralci lehko
prepričajo, primerjajoč le zaoetni rázstavki obeb pesnij :
„Ufe kar je na terno Svetu —
Moi zlilovek le en zait terpi."
Paškál Škrbinec.
„De kar na fvejt sliivi
En mejhen zliaf terpi.''
Da si razbijem v tej stvari však dvoum, zatečem se k tukajšnjim
č. 00. frančiškanom, češ, v njihovem arliivu dobom gotovo zaželene
dáte. A v samostanu branijo sicer dobro sliko rajnega pátra, o živenji
in delovanji njegovem pa ni v arhivu najti ne sledu, ne tiru. Po
nasvetu prijaznih očetov obrnil sem se na to pismeno do zdanjega
provincijala kranjsko-hrvatske redovne provincije, prečestiťega p:itra
F ľ i d e ľ i k a H o e n i g m a n n a v G o r i c i. V obširnem odgovoru je
Fť Wiesthalor: Slovenska olo;i'ja iz preteklcfra veka. (>()7
Ijubeznivi gospol moji žclji ustregel ter mi podal natančen životopis
Paškalov, posnet po aktih provincijalnega arliiva. Ker morda ni brez
vrednosti za literarno našo zgodovino, objavljam ga tu slovenskému
občinstvu. Poročilo glasi sé blizu takó:
Andrej Skerbinz je bil rojen 1. októbra 1. 1780. v Višnji
G or i. Oblekši redovno suknjo 29. októbra 1. 1800. v Klanjskem
(Klanjec) samostanu na Hrvatskem, zavezal seje 29. okt. 1. 1803.
v Novem Mestu slovesno z dosmrtnirai obljubami meniškimi : kajti
v rokopisu „Tirocinium seraphicura", kojega lírani tukajšnji (go-
riški) arhiv, bere se do besede to-le:
Parte secunda pag. 304: „Sub Provincialatu A. R. P. Castuli
Weild, iterato electi: Anno 1803 die 29»o Octobris expletis in Re-
ligione seraphica tribus annis integris conformiter ad aulicum decretum
dd. 2. AprHis 1802 ac praemissis praemittendis, Neostadii in manibus
ipsius P. Ministri Provincialis professionem solemnem emisit Fr.
Paschalis Skerbinz (antea Andreas) Carniolus Weixelburgensis natus
1. Oct. 1780. indutus Clanicii in Croatia, die 29no Oct. 1800." —
Po uradnili spisih provincijalnih bil je P. Skrbinec v letih
1804 — 1807 gramatikalni učitelj na c. kŕ. Novomeški gimnaziji,
1808 — 1810 duhovni pomočnik in redovne provincije tajnik v Ljubljani,
1810 — 1813 samostanski guardijan in fajmošter pri „Devici Mariji."
Bd je izvrsten govornik. 12. decembra 1. 1813. odšel je na Dunaj,
kamor so ga bili ondotni oo. frančiškani povabili, ter je tamkaj
ostal.*) 4. januvarja 1. 1815. so ga popolnem iz kranjsko-hrvatske
provincije odpustili ter z dekrétom dvorne pisarne od 0. aprila
1. 1815. št. 5541 nižeavstrijski provinciji frančiškanski privtelili, kjer
*) Meščan Ijubljanski poroča nam to : Moja sedemdesctletna babica, za
PaSkala Škrbinca mlada gospodinja, imela je tega slovečega cérkvenega go-
vornika v posebnili čislih ter mi je večkrat pripovedala, zakaj je p. Paškál odšel
na Dunaj. Tiste čase živelo je v Ljubljani vse polno „freigeistov^, ki so Paškala
črtili teľ mu celo po življenji stregli. Nekega večera že po jednajsti uri pride
neki gospod ,na porto^ frančiškanskega saraostana; pozvoni ter pove vratarju,
da nekdo, ki je jako nevarno bolan, žcli pátra Paškala, kateri naj takoi pride
v Sp'talsko ulice v to in to hišo. Páter Paškál vst^jie ter hiti k bolniku. A ko
pride na frančiškanski most, obsujejo in zgrabijo ga tam zbrani ,freigeisti* ter
ga hočejo vreci v Ljubljanico. A k sreči udari ura polunoči, mestna straža stopi
na most, prepodi napastnike ter pátra reši gotove smrti. Takoj [)rihodnjo nedeljo
pa se páter Paškál v silni pridigi poslovi od svojih vernih poslušalcev, zatrje-
vaje, da ga je sam svetli cesar poklical na Dunaj, ker mu v Ljubljani strežejo
668 Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka.
se je v raznili službali odlikoval, zlasti pa kot cerkveni govornik.
Izvolili so ga trikrát za redovnega provincijala. Umri je 28. janiivarja
1. 1824. na Dunaji. Kajti v nekrologiji goriškega arhiva, y kateri
se však umrli redovnik takoj po uradno naznanjeni smrti zapiše, bere
se od besede do besede: „Viennae: A. R. P. Paschalis Skerbinz per
quatuordecim annos Provinciae nostrae Alumniis et per triennium ad
B. V. Annuntiatam Labaci Parochus, Concionator zelosifsimus et fa-
mosifsimus. Postqnam in Provinciám Austriacam transiit praeter
plura alia Provinciae oíficia honorificentifsime expleta tertio Minister
Provincialis actualis, annor. aetatis physicae 4-3 & 4 mensium, Religionis
23 & 3 mensium mortuus est 28. Jan, 1824. R. i. p."
V dežel prišla so sledeča njegova dela:
1. Nedelfke pridige, k' jih je dal natifnit P. Pashkal Skerbinz Guíti-dian
in Fajmaflitcľ per Materi Boshji pred moftam. (V Lublani.) Jih ima na prodaj
A. A. Hohn 1814 8". 522 str.
2. Prasnifhke pridige, k' jih je dal natifnit P. Pafhkal Skerbinz .... s'
peiftavkana nektirih nedelfkih. (V Lnblani.) Jih ima na prodaj A. A. Hohn,
1814. 8«. 266 str.
3. Rede bei Gelegcnheit der jiihrlichen Feier des hcil. Josepli als Schutz-
patľon des Ilandlnngs-Kranken-Institutes. 8". Wien. 1816.
4 Rede von den Vorziigen der Priesterwiirde. 8". Wien. 1816.
5. Zwanzig Fastenreden. 8°. Wien. 1818.
6. Scchs Predigten iiber die fiinf Stiicke, die znm Sakramente der Busse
erfordert werden. 8". Wien. 1820.
7. Predigten anf die vorzúglichsten Feste Mariens. S^. Wien. 1820.
8. Die zehn Gebothe Gottes. 8". Wien. 1825.
O njegovem pesniškem posknsn molči goriško poročilo. Naslov mu je:
9. Isloshcjna pesem od páter Pafhkala Skerbinza fajmafstra per Diviz Mari
u Lublani Leita 181.3. 8^ V2 PO^^-
po življenji. Vsa cerkev je jokala. — Da so „freigeisti" pátra Paškala res na-
padli, za to imamo še žive priče. samo da uzrok ternu nápadu nekateri iščejo
v patrovem življenji samem (primeri, kaj o tem poroca objektívni ('op v Šafári-
kovi „Geschichte der siidsl. Literatúr", 39. str.). —
Páter Paškál imel je v Ljubljani brata, imenitnega advokáta. Strijc moj
pravdal se je za neko hišo n« Starem Trgu. Doktor Paškál je bil njegov za-
stopnik. Ko ga strijc vpraša, kaj misii on, bode li pravdo dobil, odgovori mu
dr. Paškál: ,;Vidiš, dragi moj, stvar je taká: Ako se mcni posreči, v zid tÝoje
hiše narediti samo majhno luknjico, toliko da vtaknem notri mazinec svojo
desne roke, videl bodeš, da potem izkopljem iz te luknjice tako luknjo, da bom
ves zlezel v tvojo hišo in — pravda bo dobljena." In tako je tudi bilo. Čez dve
leti je dobil strijc pravdo, a doktorju je moral plačati tuk ckspcnzar, da mu je
rajši kar hišo prepustil. Tako je doktor Paškál res v hišo zlezel !
Nís Vodoľan: Izgubljena mladosť. 669
Razven tega zapustil je še ranogo drugih (nemških) pridig v
ľokopisu, ki so bile pozneje v vec zvezkili tiskane izšle.
O ujem sodi Paul Jos. Šafárik v svoji knjigi: „Geschichte
der siidslawischen Literatúr" tako-le : „Paškál Skerbinc hatte
. . . grossen Zulauf als Prediger, besonders von der niederen Volks-
klasse, wovon indessen wohl nur sein eindringlicher Vortrag Ursache
gewesen sein mag, denn das Uebrige, zumal das Leben selbst, war
nicht so ganz regelrecht."
V latinskem predgovoru k svojim nedeljskim pridigam opravičuje
se P. Skrbinec zavoljo nečistega jezika svojega, češ, da se mu dá z
jezikoslovnega stališča marsikaj očitati, a da njemu ni stalo do tega,
da bi likal jezik in pisal za učenjake, marveč je le nameraval z
besedo vsakerau razuraljivo vzpodbujati Ijudstvo k pobožnosti in
grešnike zopet na pravo pot spravljati. „ Linguara quod attiiiet"
(pravi), ea est, quae intelligi a quovis sat facile potest, quamvis
multum germanizet." Sicer pa menim, da se mora tudi z retoričnega
stališča nemškim njegovim propovedim prednost dajati pred sloven-
skimi in da je morala go vor jena njegova beseda dokaj večjo moč
in silo v sebi imeti, nego jo ima pisana. Isto sodbo o njem izi-ekli
so mi tudi nekateri duhovniki strokovnjaki.
ílMv
A Izg'ubljena mladost.
"^jpepe sanje so mladosti leta, Prožli zlatí dnevi so radosti,
^Kaj si mládež vse obeta! Proč je srečni čas mladosti,
Ali vse ko pena liitro zgine, Sladké moje nade so pvegnaiie,
Sreíe doba naglo mine Sríne slike pokopano.
Grenko-žal spomin, globokc raiio. Pa zastonj, zastonj je vzdiiiovanje.
To je vse, kar iiaiii ostane In zastonj vse žalovanje,
Od mladostnili npov, žolj in vzorov,. Kar nam čaša hitri tek zagnie,
Od navdušenih náporov. Nikdar vcč se ne povrnc.
Tndi meni so prelepe sanje Torej čuj me, revno srce moje :
Br/, zbožale, in spoznanje Mirno bolečine svoje
Grenko mesto njih je nastopilo, Nosi, in ne toži več nsode,
Dusno moč mi ostrupilo. Bolje ti takó ne bode!
''^^^^^Mm.-
N is Vodoran.
b?-^^^-^!^*:?^^:?^^:^^^^^^^^^^'^^^?^;?^^:^^^^?-^^
Bájke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. T ť d i n a.
11. Povodni niož.
(Koiiec.)
ľedno so naredili baltovški most, bil je blizu taixio brod m
najstarái in dolgo čaša tudi jedini hiši Baltove Vaši sta bili
Bľodnarjeva in Ribičeva. Brodnar Balt je iniel razen vec sinov
lepo hčer Metko, njegov sosed pa razen vec líčerij brdkega siná Janeza
in tako se skoro ni moglo drugače naključiti, nego da stá se ona
dva jeden v druzega , práv globoko zaljubila. Dala sta si že tudi
zaročne prstane. Ker se njijini zavezi nista protivila ne očeta ne
materi, bila bi se lahko vzela in živela kakor se jemljó in živé drugi
Ijudje, da ne bi trebalo o tom nič pisati in še dosti govoriti ne. Ali
v Baltovo Metko se je zaljubil tiuli povodni mož in prežal nepre-
nehoma nánjo, da bi jo zgrabil in nnesel. Mati je líčerko dostikrat
svárila, da naj ne hodi na vodo nikdar brez kakega kr.íčanskega
znamenja; ona pa se je smijala in velela, da se povodnega raoža ne
boji. Neko nedeljo zjutraj se je hotela umiti, in ker ni našla vode
v káblu, šla je na Krko. Predno se je začela umivati, položila je
na breg brojanice, da jej ne bi padlé v vodo in tako je vzela izza
vráta tndi zlati križeek in ga dojala na trato. Zdnj si zasuče rokave
in se začne nmivati. Povodni mož se jej približa, ali zapazivši na
roki prstan, spomin krščanske Ijubezni in zvestobe, moral je odskočiti
nazaj v globočino, ker še ni imel do nje oblasti. Metki se je jel v
vodi prstan zmikati. V strahu, da jej ne páde v Krko in se izgubi,
sname ga s prsta in dene na grivo. Povodni mož se zopet pokaže
in ko vidi, da ni zapreke, plané iz vode in Metko ugrabi.
Bridko sta jokala za njo oča in mati, še bridkeje pa nbogi
Janez. Noč in dan je premišijeval, kako bi mogel rešiti svojo pre-
Ijubo zaročnico. Povpraševal je modrili mož in svetili puščavnikov,
ali zastonj iskal je pri njili dobrega sveta in pomoci. K Ribičevim
piide mlad, reven popotnik in prosi večerje in postoljo. Ribič mu
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 6T1
veli : Mi iinaino šo zase premalo prostora, pojcli k sosedu! Blago-
siriii Janez pa se oglasi : Naj spi pri meni ! Treba se bo malo stisniti,
ali kaj za to. Zdaj pravi stari Ribič : Ce je práv zate, je tudi zame,
riaj ostí\ne ! Popotnik je z Ribičevimi večerjal, potem sta šla z Janezom
spat. Janez se spravi in gre v posteljo. tujec pa sede na tla in začne
nekaj mencati in godrnjati.
Janez ga vpraša, zakaj se ne uleže.
Popotnik: Ne utegnem.
Janez : Kaj pa delaš ?
Popotnik : Krvavo mleko za gospo, ki daje psom kavo, revežem
pa še skorje črnega kruha ne. Zdaj bo morala prebiti tudi brez káve.
Janez vpraša tujca v drugo, kaj dela.
Popotnik : Trganje v desni roki za liudobno mačeho, ki tepe
brez nzroka svojo pastorko.
Ko je tujec še vedno nekaj mencal in godrnjal, vpraša ga Janez
v tretje, kaj dela.
Popotnik: Točo za devet vasij, v katerih ni ne jednega moža,
ki bi bil tega imena vreden.
Janez : Kdo pa si ?
Popotnik : Crnošolec.
Janez se obveseli in pravi : Sam Bog te je prinesel pod na.šo
streho. Ti mi boš mogel razodeti, kje se naliaja zdaj moja nevesta
in kako bi mogel jaz do nje priti.
Crnošolec odgovori : Ce bi to jaz tudi vedel, ne bi nič tebi
koristilo, ker ti ne bi smel povedati. Vežejo me tako hude prisege,
da ne bi ostal ne tri dni živ, ko bi se j im izne veril. Ali nobena
prisega mi ne bráni, da ti dam dober svet. Vse skrivnosti so zapisane
v črnih bukvah. Te bukve pa imajo razen črnošolcev tudi mrliči.
Pojdi o polunoči na pokopališče in se ustopi takó, da ti bo stala
jedna noga na posvečeni, druga na neposvečeni zemlji. Kmalu se bo
oglasil mrtvec in začel prebirati iz črnih bukev prerokovanje za
bodoče leto in sploh vse skrivnosti, ki so imenitne za duhovnijo. Ce
ne boš zvedel nič, kar bi bilo za rabo, na prvem pokopališči, pojdi
na drugo, tretje, dokler ti se želja izpolni. Poglavitna reč pa je, da
boš stal gotovo tako, kakor sem ti rekel. Ce bi bili obe nogi na
neposvečenih tleh, ne bi ničesa slišal in zvedel, če bi pa stal z obema
na posvečenih, prišel bi mrličem pod oblast, da bi te smeli raztrgati,
ali pa ti storitl kako drugo škodo.
672 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
Janez črnošolca lepo zahvali za dobri svet in pr vi krát, od kar
je izgu1)il Ijubico, trdno zaspi. Precej drugi večer napoti se proti
Prečini in se ustopi o polunoči na sveto in nesveto zeinljo. Videl ni
nikogar, dobro pa je čul prerokovanje : „To leto se bosta rodila
grašeaku samo dva nezakonska otroka. — Prečina bo dobila učitelja,
ki bo orglal tako kratkočasne, da bodo začela dekleta kar v cerkvi
plesati. — Stari fánt in svetohlinec, ki meče vse zaljubljene fante in
dekleta v peklensko žarjavico, omožil bo ta predpust svojo hčer,
katero ima spravljeno tamo gori na Gorenjskem pri Kranji."
Po tem kratkem branji je mrlič umolknil, ker v črnih bukvah
ni bila nobena skrivnost več zabelježena. Janez se je smijal in čudil,
da se brigajo prečinski mrliči za také prazne novice in posvetne
bedastoče.
Drugo noč se napoti v Sotesko. O polunoči je že stal z jedno
nogo na pokopališči, z drugo zunaj in je čul berilo : „Soteščani bodo
lovili ribe in rake, pa se ne bodo s tem niti letos ne vzveličali, ne
pbogatili, ne zredili, ne nasitili. — Knez bi prišel rad pogledat svoje
posesti, pa ne bo irael za pot denarja. Bolj srečen je njegov .slu-
žabnik: kúpil si bo graščino."
Soteški prorok se je zdel Janezu pametnejši od prečinskega, ali
njemu ni povedal nič koristnega.
Tretjo noč šel je poslušat črne bukve na topliško grobje. Mislil
si je : do tretjega gre rado, bržkone ne bom niti nocoj nič zvedel.
Mrlič bere: „Tamo, kjer teče Sušiča v Krko, naredil šije v koreninah
gnezdo povodni kos. Kdor bo to gnezdo našel in s seboj nosil, ne
bo ga mogel niliče videti pa bo šel, kamor bo sam hotel, in če ga
ne bo sírali veliké krnice, tudi k pôvodnému môžu, ki je ugrabil
lani osovrej baltovško Metko in pred njo brezštevila tlrugih deklet. —
Za Gradiščem leži seženj pod zemljo med kozolcem, potom in glo-
govim grmom velik základ. Grád tistega, ki ga ogrono, ostal bo
bogat, nepremagan in slavon do devetega rodu. — V raziiokliui pisane
skale pod Rumanjo Vasjo vzrasla je iz trdega kameňa prežlalitna
zel tolažník. Kdor jo podulia, znebi se vsake žalosti in skrbi in
pozabi vsako nesrečo in gorje."
Janez je vedeževanje na vso moč pazljivo poslušal in si vsako
besedo zapomnil. Komaj je pričelo svitati, tekel je iskat čudodelnega
gnezda, katero je našel brez truda. Vzemši ga s seboj skočil je v čoln
in .se prepoljal po Krki do veliké krnice, ki požira vodo in vse, kar
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 673
v vrtinec pride. Kinica Janeza pogoltne in ga nese globoko doli tja
do šteklené hiše povodnega nioža. On stopi v hišo. Kamor je le po-
gledal. lesketalo se je biserje, zlato, srebro in sto drugili dragocenih
rud in samocvetnili kameňov. Prehodil je brez števila nepopisno
krasnili izb, v katerih je vse mrgolelo bab in otrok. Gospodarja ni
dobil doma, ker je šel strašit krdelo pijanih Krájinčanov, popotujočib
domov iz slavonskih gozdov. V zadnji izbi nájde Janez svojo preljubo
Metko. Ona je zibála, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo
gnezdo na mizo in se jej prikáže. Metka zavrisne od veselja in mu
potoži, kako slabo se jej je godilo pri povodnem moži. Tamo doli
lepega solnca nikdar ni videla. Sprebajala se je med steklenim drevjem
in spala v stekleni postelji pod stekleno odejo. ' V liiši ni nobene
kuhinje, nobene peci, ogenj se v njej nikoli ne zaneti. Jedla je surové
ribe in surové, neslané in nezabeljene povodne zeli. Ljudi se vidi
vse polno, ali to društvo človeka ne veseli, ker je pomenkovanje
prepovedano. Blagi Janez se je razjokal o Imdi bedi, katero je pre-
bila jijegova Ijubica pa je zopet prijel kosovo gnezdo in jej velel,
da naj ga prime tudi ona. Nevidna prekoračila sta izbo» za izbo in
dospela srečno iz šteklené hiše. Janez je bil prišel vánjo skoz sprednja
vráta, skoz zadnja sta jo zdaj zapustila. Pred pragom tekla je pod-
zemeljska Temenica. Janez in Metka skočita brez straha vánjo in
brza struja ja prinese v nekoliko trenutkihv Krko, po kateri pri-
plavata do zaželenega brega. Ŕe tisti teden sta se poročila in zákon
vzel je pôvodnému môžu vso pravico in moc do blažené Metke.
Ali hudobnež si izmisli strašno maščevanje. Ko je prišla na
Krko po vode, privihra na površje, raztrga njenega otroka in jej
vrze krvavé kosce pred noge. Ubožica se je zgrudila iw jela od
neskončne groze in žalosti umirati. Janez pa se domisli prežlahtne zeli
,.tolažnika". Ko jej ga prinese in da poduhati, pozabila je strašno pii-
godbo in kakor bi trenil zapustili sta jo groza in žalost. Bila je
zopet zdravá in t<ikó veselá in sretna, kakor še nikoli ne v vsem
svojem življenji.
Zdaj se je spomnil Janez tudi zakladá nad Gradiščem. Ogre-
niv.íi ga sezidal si je na brdu med Gradiščem, Krko in Eumanjo
vasjo prekrasen grád, ali nikdar ni pozabil, da je domačega rodu in
kmetiškega stanú. On se ni polastoval zemlje, sto in stokrát s kr-
vavimi žulji obdelane in z vročim znojem porošene svete dedine
neutrudnih .slovenskih oratarjev. Svojili kmetov ni sijil, da bi mu
43
674 Gorilzfl: Žolje.
zastonj delali in ni hodil pobirat desetine od žita in vina, ki je
vzrástlo in dozorelo brez njegovega truda. Tlako imenoval je v nebo
vpijoč greh, desetino očiten grabež.
Svojim zatiranim bratom je pomagal iz srca rad v vseb sti-
skah in nadlogah. Ce so jih dali gospodje zapretí, poslal je svoje
hlapce, ki so ječo razbili in jih rešili. Kadar so skrbniki in župani
peljali domov iz kozolcev uplenjeno desetino, čakali so jih Janezovi
Ijudje v kaki zasedi in prisilili voznike, da so morali se vrniti in
ubogim kmetom vzeto žito do zq,dnjega snopa po vrniti. Grófi in ba-
róni so se strašno raztogotili in Ribičev grád oblegli. On je udaril
nánje s svojimi zvestimi hlapci in od zadaj pritisnili so kmetje.
Veliko žlahtne gospode je v tem boji poginilo, brez rane ni utekel
nobeden. Naskoki in odboji ponovili so se dostikrat tudi za Jane-
zovih následníkov z istim vspehom do devetega rodu. Desetemu rodu
pa se je bojna sreča izneverila : žlahtniki so grád premagali in raz-
rušili. Bahato in hudobno so se ustili, da so razdejali brlog krvavih
razbojnikov in rogoviležev, ki so jim krátili pravice, kradli desetino
in hujskali tlačane. Drugače pa je sodil o tem zasužnjeni slovenski
kmet. Gredé mimo tožnih razvalin jel si je brisati solze, snel klo-
búk in molil očenaš za duše slavnih junákov, svojih rojakov, dobrot-
nikov in maščevalcev.
Zelje.
^o nágne se življenja mi solncc na zapäd,
P Za ktérim holmom zašlo mi bo, bi vedel nul I
In poznal rad bi hišo in v hiši póstelj tisto.
Kjer vlégel bom se truden, oh, truden slednjiŕ si»nt'
In poznal rad bi róko, poljubil jo iskreuo,
Ki mi očí zatisne v nevzdrarani sen takrat.
In . . . bó-li se vtrníla v očesn kákcm solza,
Ko vrofe svce prejšnje objame gróba hlad?
Goríl z d.
•Nläoieé
V Valvasorjevem grádu.
éč stojím!
Oj veleiim,
v Ki tu si sanjal dela svoja,
Pozdravlja me podoba tvoja,
Učenosť jo krasí, razúm!
Oli, kóliko od tákrat let
V morjé neskônčnosti je palo.
Ko tvoje je imé sijálo
In cvel modľósti tvoje cvetl
A ni minill Spomín na té
Še vedno nas bodrí in dviga
In část in slavo ti prižiga,
Ki sile vse je ne vmoré !
V prostorih teh tvoj dnli živí
In plavá skoz mogočne hranie.
Sedaj neviden gleda náme.
Ki duša ga na glás čestí I
Naróda ti preslavni sín,
Odličen s slavo nevenljívo,
Na veke naj sé silo živo
Dvignje nas na té spomín!
Zidánje pač razpada žé,
Ä svéto je, dragó in čestno,
In srce vsako saniosvestno
Proslavlja dično ti imé!
Skoz gótska okna' padá žar
Večerné zore v grajsko sobo —
Oh ! le na zábljeno trohnôbo
Skoz gótska okna padá žar!
Ti angelj moj, základ cvetán,
Boječe zréš krog sebe, tožno
In brez glasú stojiš pobožno,
Ti angelj moj, základ cvetán!
Kaj žali ti mlado srcé?
Glej ! med pozabljeno trohnôbo
Odsevaš tí lepó s svetlôbo —
Kaj žali ti mlado srcé?
Okó na naju gleda mu.
Oj strogo je, pa vender milo
In s prebodljivo, hudo silo
Okó na naju gleda mul
Na mene sem zaúpno zri,
Ki Ijubim te iz duše cele,
Oh ! duše žalne in veselé —
Na mene sem zaúpno zri!
Ko skozi okna padá žar
Zvestóst si večno priseziva
In gorko se, srčnó Ijubiva,
Ko skozi okna padá žár!
Na steni, glej, podobo zrém!
To vi téza je stará slika,
Rodbíne svoje bil je dika,
Na steni, glej, podobo zrem!
Na sliko to ozriva se.
Naj priča nemá bo Ijubávil .
V večemi divni razsvetljavi
Na sliko to ozriva se! . . .
— b—
43*
Kuzovei.
Slika iz národa. Spisal dr. Ivan Tavčar.
red pot in petdesetimi in tiidi še pred potdoseiimi lefi bila
je poljanska dolina na Gorenjskem pozabljen in zapuščon
kos slovenské zemlje. O beli česti, vijoči se sedaj tik vode,
niti sluha ni bilo ; pac pa se je pričela takoj pri Škofji Loki kolo-
vozna pot, ki se je vleklá potem proti Poljanom in še dalje proti
Žirém. Tolminci in Cici tovorili so po njej s svojimi konjiči. Visoko
hrastovje in gosto smrečje senčilo je nesrečni ta kolovoz, ter zrlo
premnogokrat, kako so se vozoví, ki so slučajno zabredii tu sem,
prekopicevali in čuli ostro kletev komisarja, po voznih deskali se pre-
metujočega, kojega je uradna usoda vrgla v to pustinjo.
Pot le-tá bila je po noci práv zelo nevarna. Po gošči plazil i so
se nadležni gostje, ki so bili ob jednem tihotapci, tatovi in če
treba tudi roparji. Tujemu imetju sovražna ta óeta združevala je v
sebi vojaške begune in drugo slabo in izprideno osobje. Ravnali so
se po nekakem vojaškem redu. Vodja obupno-predrznemu ternu krdolú
bil je še sedaj tu in tam v poljanskem spominu živeči Peter Smuk ;
pod njim pa so imeli zapovedništvo Groga Rohnač, kruljavi Martin
Goščavec, in pa črni Tinač Šust, ki je napravljal postenému oč-etu
Marku Sústu, svetovolniškemu cerkovniku, prezgodnje sivé lase. No-
sili so tobak s Primorja, pri tem ustavljali vozice in tovore na poti,
ter si tudi po tem načinu pridobivali denarjev. Casih so lovili zajce po
planinah ter kradli jance na paši. Tik poddružnice v Bukovom
Vrhu visgko nad poljansko vasjo v vznožji planine, ki se zove Pasja
Raván, imeli so svoje selišče ter prebivali v veliki leseni koči, sto-
ječi na zemlji, ki se še sedaj imenuje na ,,Kuzovem". Zategadelj so
jih Poljanci imenovali K u z o v c e.
S Poljanci so Kuzovei živeli v lepem miru ; ustavljali jih niso
po potih, ter jim niso jemali niti jaret niti denarja. Tu in tam prišli
so v Poljane k deseti maši. Pripeli so iz ITotavelj cez županov most
ter priukali v vas, da je vsc skupaj letelo. Bili so bogato-kmetsko
opravljeni; krog njih je ferčalo svilnatih in špičastih robcev, da so
dekleta poželjivo odpirala oči. Najgorši bil je pa Peter Smuk, člo-
Dr. I. Tavťav: Kiizovci. 677
vek oľjaškega telesa in raJečih lic. Rad se je usedel tik cerkve na
zid pri pokopališči, in sicer tako, da je sedel ravno za fiaančarji,
ki so božjo besedo tudi rajši zunaj cerkve kot v njej poslušali. Zvonil
je z nogami ter časih napeljal stvar tako, da je zadel z nogo finan-
čaľjevo telo. Stnipeni pogledi bili so mu v zahvalo, njemii pa se je
vse obličje samo sraijalo, in kdor ga je videl takrat, dejal je nelioté :
pa je res zal človek!
Skgro bi se lahko trditi dalo, da so bili Knzovci kake tri leta
gospodarji poljanskega pogorja. Počenjali so, kar se jim je Ijubilo !
Svetna oblast prikazovala se je v dolino samo v podobi bojazljivili
finančarjev in plaliih revizorjev. Ali vsi ti so se Petra Smuka báli, da
so mu šli s poti, ée so ga le iz dalje ugledali. Báli so se ga tako,
da se njegovih hudodelnih činov niti ovaditi niso upali. Konečno pa
se je stvar tudi tedanjim óblastvom nevarna videla, tako da so na-
pela vse svoje moci. Necega jutra primaršira v Poljane kompanija
Cehov z jednim častnikom. Ti potem lazijo po planinah in naposled
v istini polové in raztepij Kúzovce, to pa toliko laze, ker je bil Peter
Smuk še poprej sklenil svoje življenje. Njegove kosti počivale so tedaj
na produ v ,,Kotu" kjer ga je bila voda mrtvega na suho vrgla. Grob
le-tá leži sedaj po izpremembi vodotoča sredi struge in dan na dan
pluskajo mrzli valovi čez ubogo človeško bitje, ki je nekdaj v življenji
nosilo goreče srcé v sebi ter imelo zmožnosti, ki bi hih. boljšo usodo
svojemu razvitju zaslúžilé.
1.
Pičlo uľo od Poljan, ob sedanji česti v Loko leži vas na Logu.
Tik te vaši dviga se nevisok lírib. V vznožji obrasten je z grmičev-
jem in trnjem, na vrhu, ki se na najvišjem mestu izgublja v malo
planoto, pa ga obvija zelena trátina. Na omenjeni planoti posta-
vili so naši predniki za ta kraj mogočno cerkev z_ dvema stolporaa ter
jo posvotili svetemu Volbcnku, ali kakor Poljanci mehkeje pravijo,
, svetemu Volniku. Kdor s sercem kipečim po zaviti česti v Poljane
liiti, oznanujeta mu svetovolniška stolpa že iz dalje, da se bliža do-
mácemu kraju, domácemu zraku in šumečim domácim vodám! Bo-
dita tisočkrat jjozdravljana svetovolniška stolpa, Ijubljena strážnika
domače doline!
Ravno pod svetovolniškim hribom tik pota imel je ob času
naše pripovesti premetena in zvita buča Janez Premetovec svoje
selišče. Stel je v svojo lastnino staro leseno kočo s tako tesnimi
678 Dr. I. Tavčar ; Kuzovci.
okni, da ni nikdo rad pomolil svoje glave skoz-nja, boječ se, da
bi je vec nazaj ne spravil. Premetovec je bil tedaj pričel krčmariti;
prodajal je kislo vino in žganje, ter počenjal še druge baze trgovine,
ki ga niso v najboljše ime spravile. Domačija njegova stala je in
še sedaj stoji (dasi ima druge lastnike) kake dva streljaja zimaj
vaši, oddaljena od sosedov. Na zgornjo strán kopiči se svetovolniški
hrib, skoro ravno pod hišo pa teče reka, ki se na tem mestu za-
víja ali lomi, tako da je tu plitva, in da se brez teže prebrede.
Premetovčeva koča imela je iz ceste in tudi spodaj poseben vhod, in
nikomur ni bilo skrito, da so pri spodnjem vhodu Kuzovci v. krčrao
zahajali. Isto tako seje vedelo povsod, da je Premetovec vzdržaval s Ku-
zovci živo trgovsko zvezo, po kateri je bogatejši postajal od dne do dné.
V soboto večer pred kvaterno nedeljo v septembru leta 1828.
gorela je v Premetovčevi pivnici trska v steni pri peci, dasi na
prvi pogled niti jednega pivca v zakajenem prostoru videti ni bilo.
Ce bi se tu in tam ne bila prikázala roka izza klopi na mizo, ni-
kdo bi ne bil vedel, da je človek v hiši. Ali za črno mizo je ležal
samoten pivec, ki je posegal z roko po kúpi na mizo ter pil žganje ž nje.
Zunaj v veži bilo je nekoliko več življenja. Janez Premetovec
imel je s svojo ženo sitne skrbi. Kar si je bil napravil gostilno, ve-
del je goto vo, da mu ta žena na škri vnem vino in žganje pije. Tudi
danes sta se ji motovilili nogi, ko je kurila, da se je krog ognjišča
gnetla. Takoj se je Janez neznosno razsrdil ter rojil in kričal, kakor
bi gorelo pod strebo.
„Spet si pila, rogovila stará! Ti me boš na beraško palico spra-
vila! Ti mi sneš vse! Ti, ti!" — - In Premetovec je od góle jeze utihnil.
„„Ti si mi pa pismo snedel !"" odrezala se je ona, „„doto in pismo,
ki ga še intabuliraš ne!"" Moral je to biti občuten predmet, kajti
Janez se je zarudel v obraz, kakor kuhan rak. Gledal je nepokorno
svojo ženo in prvi trenutek ni vedel ničesar odgovoriti. Poskúšal je
nogó dvigniti, da bi udaril ob tla. Konečno se mu je posrečilo, da
je lusknil s podplatom ob tlak.
„Ti bi mi v kótu Boga s križa ukradla, če bi pribit ne bil!
Ti" — in molíl je pesti proti njej — „ti si mi snodla — milijone!"
Rešilna beseda bila je dobljena. Kakor bi se mu bil kameň od srca
odvalil, tako se je oddalmil oča Premetovec, ko je to grozovito očitanje
svoji ženi na dušo položil. Utihnil je, ali utihnil je tudi za tega delj,
ker se je ravno tedaj s liiše glasno začulo: „Janez!"
Dr. I. Tavčar: Kuzovci. 679
Hitel je v hišo. Tu se je bil zaspaní pivec izza mize vzdignil.
Klobúk si je bil potisnil na čelo ter se sklonil na mizo.
„Janez!" dejal je še jedenkrát ter bliskal s temnimi pogledi.
,„Kaj! kaj ! kajl"" in Janez je postrežen pristopil. Oni ga je
resno pogledal, potem pa dejal odločno :
„Tiho bodi!«
Rekši se je zopet zvrnil na klop. Premetovec je osupnen obtičal
na mestu, potem pa odgovoril ponižno:
„„Ce pa ti ukážeš, bom molčal! Práv tako, bom molčal!""
Tožen je prizdihoval v vežo ter zastokal proti ženi :
^Vidiš, Marušica, zdaj se še prepirati ne smeva ! On noče!"
V tem je nastala téma. V tistem času prihajali sta po poti
iz Poljan dve osobi proti Premetovčevi koči. Bila .sta Županov Tomaž
iz Poljan in pa Matevžetov Matijče iz Volče. Le-tá .služboval je tedaj
pri Kuzovcih ter je bil v kraji posebno spreten.
„Torej imaš trden sklep," vprašal je Toraaža, „k nam priti?
Dobro boš živel."
„„Trden!"" odgovoril je vprašani. „„Doma delajo z menoj kakor z
živino! In pri vas greha tudi ne bom storil več, kot do sedaj, ko
sem klei, da se je téma delala!""
Stopila sta k Premetovcu v vežo. Prej pa je Matijče pri poti
v grmovje treščil breme, katero je nosil do tedaj na rami. V veži po-
mežikal je gostilničarju, ki je na ognjišči zložno pri svoji ženi sedel,
ter vprašal tiho^
„Ali je tu?« •
„„Le notri, Matijče! Za mizo leži in po pravici rečeno, práv
siten je!""
Matijče je stopil v hišo ter ukázal Tomažu, naj stopi za njim.
Takoj se je oni za mizo vzdignil ter se ozrl po prišedših.
„Ti si, tat!" dejal je nekako zaničljivo, izvlekel orjaško svoje
telo na dan ter pričel po sobi hoditi.
jKoliko kokošij si danes pograbil?" vprašal je Matijčeta smeje.
Potem pa je skoro resno pristíivil : „Ti nam napravljaš sramoto,
Matijče! Ce bi bilo po mojem, moralo bi jih nekaj s Kuzovega, in
ti, Matijče, naj prej ! Ali kaj se lioče? Najlepši konj se umazanih muh
ubraniti ne more!"
Pri tem je Matijče mirno molčal. Ko je oni končal, izpregovoril
je liladnokľvno :
680 Dr. L Tavčar: Kuzovci.
„Tu je Županov Tomaž! K nam bi radprišel! Dobra dlaka je!
Tomaž, tu je Peter Smuk, pa se ga nikar ne boj preveč ! "
- Ali vzlic tému opominu je mladi mož vender boječe stal pred
glasovitim Kuzovcem ter s strahom povešal oci.
„Jedna muha vec ali menj!" dejal je Smuk. „Ostani, če liočeš.
To ti pa povem, v potu boš jedel kruh pri nas! Ali kje ostaje
Goščavec in kje Rolmač?"
Z lahno kletvico je zopet legel za mizo. Ona dva pa sta ukázala
pijače, sedla za drugo mizo, ter se tiho med sabo pogovarjala. Prišel
je k njima tudi gostilničar Janez Premetovec.
„Janez," dejal je Matijče cez nekaj čaša, „tu zunaj odložil sem
kos platná. Kje sem ga pobral, gotoyo te ne skrbi mnogo. Ali malo
se mi je že poprej dozdevalo, da ga boš ti kúpil!"
In Matijče je napravil nedolžen obraz ter izpil kupico žganja.
„Veš, Matijče," odgovoril je Janez, „ukradene reči so nevarne reči!
In jaz jih ne kupujem !" jiridejal je raoško ter tudi izpil kupico žganja.
„No, boš pa ceneje kúpil!"
„Tisto pa že, tisto! Morda se vender kaj naredi. Ali blago
móram videti. Skrbi so, skrbi z ukradenimi rečmi!" In Janez
Premetovec je pokril z rokama obraz, ter vzdihoval. Matijče je hitel
iz sobe, ter kmalu privlekel kos pražnjega platná. Poštenjaka sta
se takoj dogovorila, da bode laket po štiri groše, kar je bilo tudi za
tedaj smešno nizko v cenó. Z vidno radostjo pospravil je Premetovec
tisto plátno ter je odnesel v kaščo, ki se je odpiŕala ravno nad
kletnimi stopnicami. V tistem hipu, ko je hotel zakleniti, prisopel je
Matijče ter mu potisnil veliko steklenico v roke z úkazom, da jo
naj gledé na srečno kupčijo napolni z žganjem, ki je plača on,
Matevžetov Matijče. Premetovec si misii : saj lahko nazaj gredé
zaklenem, odide s steklenico v klet ter pusti ključ v vratih. Ma-
tijče pa hipoma tedaj odpre kaščo, pograbi plátno, zapre, ter blis-
koma odhiti iz veže, kjer buti kos na skladnico. Nazaj gredé pa
oča Janez v resnici obrne ključ pri kašči, utakne ga v žep ter
prinese z zadovoljnim obrazom steklenico v sobo ter jo postavi na
mizo, za katero je tedaj Matevžetov Matijče sedel, mirno in pijače
želján. Ko so nekoliko pili, dejal je hišnega gospodarja nedolžno
pogledavši :
„Janez, ko si že jednega kúpil, morda kúpiš še druzega?"
„Ukradeno blago, Matijče, moj Bog, ukradeno blago ! Kaj hočem !"
Dť. I. Tavč.ir: Kuzovci. C81
„Ukľíideno je res," odgovoľil je Matijce mrzlo, „ali kúpiš je ceneje."
„„Tisto pa tisto! Le prinesi je Matijče!""
Matijče ročno prinese kos platná ter je položi na mizo. Dogovorila
sta se, da bode laket po štiri groše. Matijče spravil je, kakor poprej. tudi
sedaj kupno ceno. Premetovec pa náloži plátno, da je odnese v kaščo.
„Ravno práv," govoril je po hiši gredoč, „bodeta dva jednaka
kosa. Prej ko ne, vzel si jih pri jednem in istem gospodarji, Matijče."
„Tisto ne! A saj boš slišal, da sta bila dva gospodarjal"
Oni zapre vráta ter stopi v vežo. Kmalu pa se začuje iz
kašče nekako joku podobno rjovenje in ječanje. Cez malo čaša Preme-
tovčev Janez pomoli bledi obraz v liišo ter rečé z glasom tresočim :
„Meni si je oki-adel, Matice!"
„Kje sem je vzel, gotovo te malo skrbi, Janez, saj si je
ceneje kúpil!" odgovoril je Matijče ter se grohotal na široká ústa.
Peter Smuk in njega pajdaši so že .skoro pozabljeni in malo kdo
vé kaj o njib. Ali o tem, kako je Janez Premetovec plátno kupoval,
o tem živi še obilo spomina, ker ima humor tudi med gorami svoje
vladárstvo.
2.
Se se je smijal Matijče, ko so v sobo stopili trije sumnjivi možje.
Jeden bil je treščil v temi z nogo ob škaf, puščen sredi veže. Že
predno so se odprla vráta, rolmel in kričal je na vse kriplje :
„Ce boste puščali škaf e sredi veže, razbil ti bom kosti, Premetovec,
da boš kakor prasé, ki so mu izpustili kri! In tebe, Maruša, obesil
bom za noge nad ognjišče, da boš požirala dim kot klobása, če se
dene sušit! Hudir ! hudir! hudir!" Mož govoril je tako hitro, da je
besede kar požiral in da se je čulo, kakor oddaljeno grmenje za
gorami. Za tega delj dejali so mu Rohnač.
Stopil je v pivnico. Z njim vstopila sta Martin Goščavec, kruljav,
zabuhel človek z lisičjim pogledom, in črnolasi širokopleči Tinač
Súst, svetovolniškega cerkovnika izprideni sin. Rohnač je bil hud, ker
ga je bolela kost, piščalka na nogi, s katero je poprej butil ob škaf.
Trdo je stopal po deskah, da so žvenketale kupé na mizi.
„Nič ne bo, Peter," dejal je stopivší pred Smuka.
„Nič ! začudil se je le-tá, in čakal sem celo noč ! Dobiva se
drugikrat!"
,Za šefarskim znamenjem sva stala z Rohnačem," oglasil se je
Goščavec, „kar ga vidiva Brentača, ko je potiskal konjiča in voziček
682 Dr. L Tavčav: Kuzovci.
po poti. Stisnila sva se v hrastičje ter ga pustila mimo. Rohnač
ti je šel pravit, jaz pa sem krevsal za njim po Loki ves dan ter
gledal, kako so obkladali voziček. Upregli so pod noc, ter jo konečno
pobrisali skozi — Selce in Davče, vragu v trebuh!"
Smuk je vstal, molčé plačal, kar je izpil, ter odšel iz liiše.
Zunaj jo je zavil po bregu in prebredel vodo v strugi. Onstran obstal
je pod gozdičera ter lahno zazvižgal. Kmalu izvila se je iz smerečja
črna osoba ter obstala pred Smukom.
„Jernač," dejal je Smuk ostro, „vzerai Miho, Lovreta in Toneta.
Prieakujte me ob polunoči pri Visoškem mostu. Proti jutru peljal
bo Brentač iz Cirknega voz blaga iz Loke ter menil, da spimo !
Spali bi pac, če smo vsi také klade kot sta Goščavec in Rolinač!"
Lahno se je smijal ter izginil s tovarišem v gošči.
V Premetovčevi gostilni se je v tem pilo in glasno kričalo.
„Kaj ima z Brentačem?" vprašal je Županov Tomaž bojazljivo.
„Izdal je S múka vzpomladi, ko je tovoril tobak, tako da so
mu napravili finančarji precej škode!" odgovoril je Rohnač. „No, bosta
še skupaj zadela! Ali nocoj ne!"
„Kaj pa mi?" oglasil seje Goščavec, „ali ne bo nič zaslužka
nocoj ? "
„Jaz bi nekaj vedel," začul se je Súst ter trkal s kupo ob
mizo. „Jaz bi nekaj vedel, ali vi, ovce, ne boste si upali."
„Jaz si upam vse!" pripravljen je bil takoj Matevžetev Matijče.
„Kaj je?" rohnel je Rohnač. „Kar si upaš ti. Súst, upamo si vsi!"
„Tu gori," pričel je Súst, „tu gori ima sveti Volnik lepo sklad-
nico bogatij ! Naj le nekaj povem ! Tu je zlat kelih, ki ima spodaj
na držaji kup biserov! Mašni plašči s srebernimi žilami in drnzih tacih
cunj je na kupé! Tiste žile, lahko rečem, imajo na funte srabra v
sebi ! Sreberni so svečniki, sreberne svetilnice, in tudi kadilnice.
Sreberno mora biti, ker se je vse to dobilo iz Mekinskega samostana,
kjer so imele nune srebra na ostajanje ! Ako bi se to vse stopilo,
nabrala bi se lepa reč tolarjev ! No, pa vi si ne boste upali ! Jaz to
vse vem, ker sem cerkovnikov sin in sem dostikrat pri maši stregel.
Ali vi ste bojazljive koze! In púšice tudi niso nikdar prazne! Stvar
je prípravná. Vráta v zakristijo so strolniela in če se kolček vtakne
med prag, vzdigne se, kakor nič."
Gledal je v steno. Molčali so nekaj čaša.
„Cerkev okrasti!" zastokal je Županov Tomaž.
Dr. I. Tavčar: Kuzovci. 683
„Cerkev!" kričal je Šust, „kaj je to posebnega? Bog ima tako
vsega dosti ! Ce ne, si pa ustvari I "
Grdo se je grohotal, in drugi grohotali so se ž njim.
Moralo je biti dve po polunoči, ko se je prebudil Marko Súst,
svetovolniški cerkovnik. Zdelo se mu je, da je čul hrup od nekod.
S postelje je že videl, da je cerkev razsvetljena. Površno se je oblekel,
ter v tem od samega strahu trepetal.
„Sama sv. Marija bodi zahvaljena," ječal je, jemaje raz stene
staro puško na kameň, „da je vse v Poljanah! Plašči, kelihi, kadilnice
in dnigo vse! Gotovo je Tinač tudi pri njih! Oča naš!" — — In
starec pričel je moliti. Prihitel je iz hiše ter prilezel k lipám, pred
cerkvijo stoječim. Stisnil se je za deblo in pripravil puško, da je
lahko streljal však trenutek. V cerkvi je videl luč. Pred stranskimi
oltarji bile so sveče lesene, da se prižgati niso dale, kar je cerkov-
niku za lipo posebno dobro delo. Nekaj so razbijali, potem upili,
ker ničesar dobiti niso mogli. Zapustili so hrám božji in kleli Tinača,
ki jih je bil spravil na ta pot. Kakor bučele vsuli so se iz vrat ter
leteli po bregu navzdol. Dasi je luna sijala, prikázali so .se bili vender
tako hitro, da Marka od samé osupnenosti streljati ni mogel. Vsi
so mi ušli, mislil si je. Pač, tu je še jeden! Počasi je zlezel iz ža-
greda. Prikazavši se na pian zaukal je ter stopal potem lagoma
mimo leskovih grmov po stezi navzdol. Tedaj je' cerkovnik izprožil
napetega petelina na puški. Práv močno je počilo. Ko se je dim
razkadil, videti ni bilo ničesar. Starec se je prestrašil ter pobegnil.
Brentač iz Cirknega je bil v tem v večnem strahu s svojim
vozičkom in blagom prilezel pod sv. Volnik. Dobro je vedel, da ga
opazuje v Loki Goščavec, za tega delj delal se je, kakor bi hotel
čez Davče domov. AH kmalu jo je obrnil na selški poti t^r udaril
pozno v noci na poljanski kolovoz. Že je imel za sábo .svetega Volnika
cerkev in že videl pred sebój stolp poljanski, ko mu v Kótu ustavi voz
pet črnili neznancev. Spraznijo mu voz ter njega samega dobro otepó.
Drugo jutro na vse zgodaj vstal je cerkovnik Marko ter sopel
h cerkvi. Ondu pod zakristijo pri stezi ležalo je ob leskovem grmu
človeško truplo, pod katerim se je zemlja rudečila od stľjene krvi.
V mrtvem spoznal je nesrečni oča svojega siná Tinača!
(Konec prihodnjič.)
m
Biéaiji in skakaéi na Slovenskem.
Spisal S. Ru tar.
íidaľ se začne človeška fantazija z veivskimi stvarmi pečati,
zabrede preracla v také špekulacije, katerim se morajo vši
pametno misleči smijati. Zgodovina nam pripoveduje v vseh
stoletjih o „sanjai-skih Ijudeli", ki so mislili, da so od svetega diilia
prešineni ter poklicani sveto pismo razlagati, kľščansko vero poprav-
Ijati in zboljševati ter zopet nvesti ono priprosto življenje apostolskili
časov. Najplodnejše za také špekulacije pa je bilo XIII. stoletje, v
katerem se nam prikazuje veliko število čudnih Ijudij. Med te spadajo
tudi bičarji ali flagellanti.
Za splošno omiko in občim razsvetljenjem XTI. in XIII. stoletja,
ki se je najbolj javljalo v pesni.štvu in cerkveni filozofiji, prišli .sta
dve stoletji veliké nevednosti in mračnjaštva. Neki notranji nemir
polotil se je bil Ijudij in tega so se sku.šali iznebiti z neprimernirai
sredstvi. Mislili so, da svojo vest najlože s tem upokojijo, ako
se biča j o. Leta 12G0. začnó na otoku Siciliji zbirati se veliké
tolpe spokornikov, s procesijo potovati od kraja do kraja ter jeden
druzega bičati. . S Sicilije razširili so se bičarji po vsej Italiji in
okolo 1. ]290. prikázali v Ogleji, torej na meji slovenské zemlje.
Od tod so potovali dalje skozi naše dežele proti Avstriji in Ceski.
Vsi, ki so to videli, imeli so bičarske procesije za veliko čudo.
Anonymus Leobiensis (za Stajersko predelana kronika
Martina Polona) opisuje bičarske procesije tako-le : Od cerkve do
cerkve, od mesta do mesta potovala je veliká množina Ijudij brez
razloeka spola, starosti in premoženja: mladeniči in starci, siromaki
in bogati, ministorjali in vitczi. Vsi ti so bili do paša popolnoma
goli, síimo glavo so zavíjali z belim jílatnenim prtom. Nosili so zá-
stave, baklje, goreče sveče in biče, s katerimi so se do krvi tepli.
Med tem so prepevali psalme in spokorne pesni. Mnogi, ki so to
videli, bili so tako pretreseni, da so se tudi oni nugi s celim telesom
na tla vrgli, v največje blato, kakor tudi v sneg po zimi. Tako po-
korjenje nadaljevali so neprenelioma skozi HS diiij in sicer však dan
'dvakrát, zjutraj in z večer."
■ s. Kutar : Biííarji in skakaCi na Slovenskem. 685
MuuĽíu eiidufjsei je bila sekta skakačev, ki se je bila v
XVI. stoletji tudi na Slovenskem prikázala. Vsakemu je znano, da je
ples verskega izvira in da so vsi stari narodje plesali na čast svojih
bogov. Salomon je plesal od veselja in rimski duhovniki „salii" čestili
so bogove s plesanjem in skakanjem. Tudi Slovani so plesali in ská-
kali okolo kresa in s ťem čestili solnčnega boga. Nemci so posebno
Ijubili „bojni ples", t. j. bojno igro v podobi plesa. V srednjem veku
je bil med njimi tudi zelo navaden „mrtvaški ples", t. j. plesali so
okolo človeka, ki je ležal na tleh kakoľ mrtev brez gibanja. Sploh
so bili Nemci izumili najmnogovľstnejše plese, n. pr. z obľoči, meči,
svetilkami, bakljami itd.
V XIII. in XIY. stoletji postal je bil ples bolezen, katero Nemci
„Voitstanz" imenujejo. Staré in mlade napadlo je neko zaraaknenje,
nekp tľepetanje po vsem životu, ki jili je sililo gibati se in plesati.
Na stotine Ijudij potovalo je od kraja do kraja plešoč in prepevajoč
svete pesni. Mnogi so mislili, da so také plesne procesije Bogu po-
sebno dopadijivo delo. L. 1237. plesalo je več nego 1000 otrok iz
Erfurta v Arnstadt. V Bazileji je bila neko dekle tako napadla plesna
bosnoba, da je neprenehoma plesala in jej niso mogli najti zadosti
plesalcev. Mestno svetovalstvo postavilo je „ex otticio" nekaj krepkih
mož, ki so morali z dekletom plesati. Ta bolezen je trajala skoro
ves mešec in v tem jo dekle le malo jedlo in práv malo spalo, ali
še v spanji se je njeno telo nepreneboma gibalo. — L. 1374. napadla
je bila ta bolezen prebi valce ob Renu, Mozli in Eiflu. Kogar je pri-
jela, vrgla ga je kakor božjastnega na tla. Ali na jedenkrát je bolnik
poskočil in začel neprenehoma plesati, da si je vse čevlje raztrgal
in da so mu začele noge krvaveti. Mnogi so celo pomrli od preve-
likoga napora in truda. Navadno so dobili vsi navzočni jednako
bolezen od samega gledanja.
Tudi italijanska „tarantella" je postala iz neke bolezni. Ljudstvo
veruje, da pik strupencga pajka tarantole šili ugrizenega človeka ple-
sati, in da je melodija tarantelle, ki vedno hitrejša postaje, jedino
srodstvo proti omenjeni bolezni. Tarantella je Italijanom najljub.ši
ples in navdušuje .še celo léne Napolitane in Sicilijane.
Se dandanes nahajajo se v katoli.ški cerkvi sledovi božje službe,
združené s plesom. V K o t o r u plešó na čast sv. Tripuna (Trifone)
poseben, zmerom liitrejši in hitrejši ples, ki se po omenjenem svetniku
686 S. Rutar : Bičavji in skakači na Slovenskení.
imenuje. *) — VEchternachuna Luksemburškem opravljajo vsako
leto tako imenovano „procesijo skakačev" (Springerprozession) na čast
SV. Willibrorda. Pri tej procesiji hodijo Ijudje v 3 — 6 vrstah in se
držijo za robce, ali pa tudi za góle roke (moški in ženské ločeni),
ter poskakuj ej o po taktu muzike 5 korakov naprej, a 3 nazaj ; ali
pa 3^ — 4 korake na desno in ravno toliko nazaj na levo.
Tudi pri nas so se ohranili spomini na skakače in sicer po
Štajerskem, Kranjskem in Goriškem. V poslednji deželi prikázali so
se bili skakači 1. 1584. pri Sv. Luciji blizu Tolmina. Sočasni pre-
bačenski župnik Noctua (Sova?) piše o njih tako-le: „Ljudje obojega
spola tekajo tjá in sem, letajo po vaséh od cerkve do cerkve in se
vedó kakor obsedeni ali brezumni. Delali so se, kakor bi jih bil
SV. Duh navdihnil, tresli so se na vsem životu, delali so se boječe
in plašljive, tolkli so močno z rokami in valjali so se okolo cerkve
nekateri po trebuhu, drugi po hrbtu. Ti skakači so bili vsi svetnega
stanu ter so z besedami in dejanjem napadali duhovnike. Proti njim
začeli so v Ljubljani kriminalno preiskavo ", dalje se ne more
brati v izvirniku.
Tudi po Slovenskih gorieah uganjali so skakači svoje komedije.
Njih glavne cerkve so bile v So b o ti, cerkev sv. Primoža* pri
S v. Dúhu v Ločah in cerkev sv. groba pri S v. Lenartu. Pri svoji
božji službi zvíjali in pregibali so se na čuden način, skákali in pre-
metovali se na vse pretege. Utrujeni so potem trdno zaspali in kadar
so se vzbudili, pripovedovali so svoje čudne sanje, da so videli Boga
sedeti na prestolu in božjega Siná na njegovi desnici ; da se jim je
prikázal Kristus, Mati božja in vsi apostoli, ki so jim zapovedali,
naj pridigajo svetu ter mu oznanjujejo pogin in vse nesreče, ako
bi ne hotel sezidati cerkve na onem mestu, kjer oni skačejo in se
premetávajo. Februvarja meseca 1. 1600. pripelje gróf Paar protire-
formacijsko komisijo tudi k Sv. Dúhu in zažge cerkev skakačev. Na
jednak način postopali ^o proti njim tudi pri S v. Lenartu in v
Soboti. (Janisch, historisch-topogr. Lexicon v. Steiermark pri dotičnih
krajnih imenih.)
*) G. Ant. Žlogar pripoveduje v svoji lopi knjižici ^Trojna božja pot/' (1881,
str. 31 in 32), da tudi na Žalostni Gori poleg Mokronoga na Dolenjskem romarji
vsako leto plešejo cerkven ples, katerega národ „vrtec" imenuje („vrtec igrajo").
G. Žlogar misii, da so to narodno igro v Mokronog zanesli Ŕtajerci, ker so nje
vodniki največ s Štajerskega. Ured.
^^Ä^SM^fe^^^fe^
Statistiéne értiee o kranjskem prebivalstvu
1881. leta.
Spisal E. L ah.
IV.
o relafivnem prebivalstvu in relativnem narastaji.
a) Glavarstoa in sodnije.
Na Kranjskem je prebivalo pri zadnjem štetji 48*0 Ijudij na
[J *""•, pri predzadnjem pa 462 ; relativno prebivalstvo je torej na-
rástlo za 1-8 Ijudij. Nadnormalno prebivalstvo je imelo 1. 1880 7 gla-
varstev in 15 sodnij, 1. 1869 pa 6 glavarstev in 16 sodnij.
'I
PiebiíaIsUo
O'^
PrebivalslTO !
r^ 1 (rlavíiTS+vn. no vftl. 1
Glavarstva po rel.
1
>
1
prebivalstvu
1.1880
1. 1869
prebivalstvu
1. 1880
1. 1869
1
Kamnik ...
63'5\ 62-1
7 Novo Mesto . . 48-í\á61
2: Ljublj. okolica . |
60-2 56-3
8 Postojina
.
46-2^ 45-9|
; 3! Krško ...
57-2 56-1
9 Kočevje .
.
35-3 32-2i
; 4 Crnomelj ...
54-7 54-2
10 Logatec .
.
5.5-7
31-4i
' 5 Litija.
51-5 48-1
11 Radovljica
.
24-2
24-8|
6 j Kranj
51-3\ 52-8
1
i i
1 o 1
PrebÍTalstvo
f'
PrcbiTalslTO
^ Snrlníío r^r^ vol 1
>
to
\k6
prebivalstvu
1. 1880
1. 1869
>
prebivalstvu
I. 1880
1. 1869
i
i 1
Metlika .
71-3
70-3
16 Ribnica .
47-8
43-5
1 2;| Krško . . .
69-1
67-0
1 7 Crnomelj
\47'2
470
3 Ljublj. okolica .
67-5
62-4
18 Skofja Loka
47-1
48-0
4 Brdo ....
67-5
670
19 Vrhnika .
46-9
450
5 Kranj . . .
62-8
65-8
20 Trebnje .
44-9' 4:2-9
6 Kamnik .
60-9
58-9
211; Idrija. .
44-7 42-3\
; 7 Mokronog
57-1
56-1
22:| Senožeče .
'44-6 46-81
1 8 Zatičina .
55-8
52-9
23 i Veliké Lašče
\4ŕ2 38-1 i
9. Yipava .
\52-3
54-2
24
Postojina
]i38-8 37-4!
10 Bistrica .
\52-l
49-1
25
Tržič . .
38-0 38-o!
11 Kostánjevica .
51-9
48-6
26
Logatec .
37-6 34-1 j
12 Litija . . .
49-3
45-7
27! Kočevje .
28-8 2G-l\
13! Novo Mesto .
\49-2
47-7
28 Radovljica
27-6 28-4
14| Radeče .
48-9
51-6
29 Kranjska Gora .
17-7 18-0,
15
,^ Žužemperk .
48-7
i 45-5
30
1 Lož .
• •
17-6
, 16.8;
688 E. Lah: Statistične črtíce o Iranjskem prebivalstvu 1881. leta.
h) Občine.
Na Kranjskem sploli pride na vsako posamezno občino 1323 pre-
bi valcev. Nadnormalno prebi valst vo imajo tedaj občine v 5 glavarstvih
in v 16 sodnijah, podnormalno v 6 glavarstvih in v 14 sodnijah. —
Glede prebivalstva ima največje občine Notranjska, kjer pride na vsako
občino po 1517 Ijudij ; najmanjše Gorenjska, s samo po 1179 pre-
bivalci; dolenjske občine imajo povprek po 1370 Ijudij.
>
Glavarstva po
relat. prebivalstvu
i Prebiválstvo
o
Glavarstva po
Prebivalstvp
1
■>
relat. prebivalstvu
občin
leta 1S80
1
' 28'Sb
1. 18G9
^
občin
leta 1880
l. 18G!)
1
Krško .
2779
7i Postojina .
1092 1085
2
Novo Mesto .
\ 2325
2228
8 Kočevje . . ^
1072 977
3
Logatec
\ . 2218
20G8
9 Crnomelj .
964
956
4
Kranj .
2011
2069
10 Litija .
852
796
5' Ljublj. okolica.
1545
1443
1 1 Kamnik
662
648
G; I Radovljica
1300
1340
Prebiválstvo
Prebiválstvo 1
Sodnije po relat.
prebivalstvu občin
Sodnije po relat.
prebivalstvu občin
1
•p
leta 1880
1. 1809
•p
-u
lela 1880
i. 18(9
1
Krško .
3079\38r)6
IG
Radovljica .
1398
1434
2
Lož
3082 29SI
17 Litija .
1319
11222
3
Kostanjevica .
29132724
18 Yelike Lašče .
1279
;ii82
4' Skofja Loka .
2623 2G70
19 Ribnica
1251
1140
5; Novo Mesto .
2604 2ň2'í
20 Metlika . .
\ 1207
1190
6
Postoj ina .
2455 2370
21 Tľžič . . .
i 1182
jllSl
7
Mokronog
2409 23G8
22 Kranjska Gora
! 1103
|1120
8
Logatec
i 2341212^
23 i Bistrica
955
899
9
Radeče
2250 2niG
24' Kočevje
924
838
10
Vrhnika .
2118 2035
25 Vipava
861
892
m
Zužemperk
2074 193G
26 1 Crnomelj .
848
j 845
12
Trebnje
2017 1921
27 1 Senožeče .
834
1 874
13
Kranj .
1898 1988
28' Brdo . . .
81b
i 809
14
Idrija .
1801 \im
29 Kamnik
1 584
1 565
15
Ljublj. okolica.
1401
1295
3C
Zatičina
522
' 494
c) Kraji.
Na Kranjskem sploli pride na však posamezen kraj po 148
prebivalcev. Nadnormalno prebiválstvo imajo tedaj kraji v 5 glavar-
stvih in v 15 sodnijah, podnormalno v 6 glavarstvih in 15 sodnijah.
E. Lali: Statistične črtice o kraiijskem prebivalstvu 1881. leta.
689
Glede relativnega prebivalstva ima največje kraje Notranjska,
kjer pride na však posamezen kraj 211 Ijuclij ; najmanjše, s samo
110 Ijudmi, ima Dolenjska ; v gorenjskih krajih prebiva povprek po
lG(j Ijudij.
Glavarstva po
relat. prebival-
stvu krajev
Prebivalstvo
lela 1880 leta 18^
1| Postojina . - 257
2' Radovljica \ \ 206
3 LjuLlj. okolica 181
4| Logatec . ii 175
') Kranj , .j 165
O Kamnik. . li 145
254
211
168
104
170
142
Glavarstva po
relat. prebival-
stvu krajev
7: črnomelj
8 Litija . .
9 Krško . .
10 Kočevje
11 Novo Mesto
Prebivalstvo
leta 1880 Icía 18C9
138
120
111
109
92
137
112
108
99
88
Soíliiije po relat.
prebivalstvu
krajev
Prebivalstvo
letii 1880 leta 1869
1
I 2
o
4
5
G
7
8
9
10
11
12
1.3
14
15
Kranj. Gora !
Postojina
Vipava .
Logatec
Bistrica
Idrija
Vľlmika
Tľžič . .
Senožeče
Kranj
Ribnica .
Riidovljica .
Ljublj. okolica
lladeče .
Litija
315-0
285-5
280-0
275-5
244-0
232-5
215.0
204-0
202-0
190-0
186-5
185-0
170-5
163-5
158-0
320-0
275-5
290-5
250-0
230-0
219-5
206-5
203-5
212-0
199-0
170-0
189-5
158-0
173-0
146-5
Sodnije po relat.
prebivalstvu
krajev
Prebivalstvo
leta 1880
leta 18«9
16
18:
19ii
20
21
22
23'
24|
25
26
27j
28
29
30
Metlika .
Brdo .
Kamnik
Skofja Loka
Črnomelj
Zužeraperk
Mokľonog
Krško .
Kočevje .
Novo Mesto
Lož .
Zatičina
Kostanjevica
Veliké Lašče
Trebnje .
147-0
146-0
145-0
140-5
132-0
129-5
116-5
111-0
107-5
98-0
90-0
84-0
83-5
69-5
61.5
145-0
144-5
140-0
143-0
131-5
121-0
114-5
108-0
97-5
95-0
86-0,
79-5
78-5
64-0
59-0
Glede na relativni narastaj za Kranj sko sploh, za 1-8 Ijudij na
irjkm., je nadnormalno narástlo relativno prebivalstvo 6 glavarstev
in 10 sodnij.
Relativni primankljaj je imelo dvoje glavarstev in sedem sodnij.
44
690 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta.
1 1
Za
Imena glavarstvom
Imena sodnijam
s
'vec kot 5
—
Ljublj anska okolica ^
-2
4-5
— i Ribnica
O
3—4
Ljublj, okolica,
Litija, Kočevje
Litija, Logatec, Kostanjevica,
Zužemperk, Lašče, Bistrica,
larasta
Ijudij
2 — 3
Logatec, Novo
Mesto
Zatičina, Kočevje, Idrija, Krško,
Kamnik, Trebnje
'S
>
1—2
Kamnik, Krško i
Vrhnika, Novo Mesto, Postojina, |
Mokronog, Metlika j
Rela
0—1
Crnomelj, Po-
stoj ina
Lož, Brdo, Crnomelj, Tržič
Rel. pri-
manj-
kljaj po
štev.
Ijudij
0—1
T^ T ... Kraniska Gora, Radovljica,
Radovljica ^^^^-^ Loka |
1—2
Kranj Vipava
2—3
—
Senožeče, Radeče, Kranj
Ker je na Kranj skem vsaka posamezna občina povprek narástla
za 52 Ijudij, narastie so tedaj nadnormalno občine G glavarstev in
16 sodnij, podnormalno pa občine 5 glavarstev in 14 sodnij. Od
glavarstev so najmočneje, za 150 Ijudij, narastie občine v Logatci,
najmočneje pale, za 58 Ijudij, v Kranji. Od sodnij so narastie naj-
močneje, za 218 Ijudij, zopet v Logatci, najmočneje pale, za 120
Ijudij, so pa v Radečah. Za več kot 100 Ijudij so še narastie občine
gíavarstva Ljubljanska okolica, in sodnij : Kostanjevica, Lož, Zužem-
perk, Krško, Ribnica in Ljubljanska okolica.
Ker je na Kranjskem narastel však posamezen kraj za 5*5 Ijudij,
narástli so nadnormalno kraji 4 glavarstev in 10 sodnij, normalno
kraji 2 sodnij, podnormalno pa kraji 7 glavarstev in 18 sodnij. Za
več kot 10 Ijudij so narástli kraji glavarstev: Ljubljanska okolica,
Logatec, in sodnij : Logatec, Bistrica, Idrija, Ribnica, Ljubljanska
okolica in Litija. Najmočneje so narástli kraji glavarstva Ljubljanske
okolice in sodnije Logaške. Najmočneje so i)ali v glavarstvih Kranj
in Radovljica, in v sodniji Vipavski.
Star srbsko-cirilsk rokopis.
Das tlalraat.inisch-serbische cyrillisclie Misál c románu m der Leipziwor Stadt-
bibliothek. Von Prof Dr. August Leskien. (Abdruck aus den Berichten der
philol -hibtor. Classo der kôn'gl. Sächs. Gescllschaft der Wisscnscliaften. 1881. Od
199. do 250. str v S^i )
Méstna knjížnica v Lipsku hrani rokojDis na papirji (mášno knjigô
ali misál), obsezajóe evangelija in epištole v južnosrbskej (dalmatinskej)
prelógi. Rokopis je v Lipsk 1G99. 1. prišel po tedanjera biblijotekarji G.
K. Goetze-ji, kakor svedoči spredaj prilépljeno pismo glagolskega
književnika Ivana P a s t r i c a.
O tem rokopisu je učeni g. profesor Leskien objavil zgoraj ome-
njeno, zeló zanímljivo razpravo, v katerej na 204. str. žaluje, da v Lipsku
liikakor né mogel v roko dobiti knjige (misála) po imeni : „Fistule, i
Evanyelya po sfe godiscMe harvatscliim jazichom Stuniacena, Xouo pri-
stampana, i s pomgnom priuiyena, po nacinu nouoga ^lissala nareyena
po sfetoy materi Crichui. — Prodayu se v Bnetcih pri sfetomu Xulianu v
chgnigara chi darxi zlamen od Macche.^) 158G." — Na konci knjige
je čitífti: „In Venetia, Per Giouan* Antonio Rampazetto. Et si vendeno
ä San Zulian, alľ Insegna delia Gatta." Ljubljauska biblijoteka ima to
z nemškimi písmeni natisneno knjigo v dveli izvodih (eksemplarih), ter
jeden izmej ujíju zdaj leží pred menój, kadar to pišem. Lice teh „pistul
in evanyelyj- je mala četvrtina (Kleinquart), in vsa knjiga ima 11(3 listov,
a vsaka strán razpredeljena je na dve, navaduo po 38 vrstíc beroii
postáti (kolumni); čisla so zabeléžena vselej samo na 1. stráni vsarega
lista, a 4/'uga strán néma čisla. ^)
*) Čitaj: mačke, katero je ta knjigotržec naslikano imel nad svojo pro-
dajalnico, in tudi náslovni list (Titelblatt) rečeue knjige káže podobo zajétne
mačke, držéče ujeto miš v gobci, a okolo mačke nápis: „dissimilium iii-
fida sotietas.''
2) K tému od začetka te knjige nésem prištel: a) náslovnega lista;
b) kazála (tabula contentorum in hoc volumine) itd., kar obseza 2 lista:
c) vlaškega koleda r j a, kateregá je 3 liste, zatorej vsega vkape G listov,
natisiienih z latínico, brez kacega napisanega čisla. Potem se stóprav tekst in
čislo stranám začenj a z besedami : ,Stumaceuye harvascho od Pistul, i Evanelyi.
Choyi se zdarxe, v novom Missalu nareyenu po sfetey materi Chrichui'^.
44*
692 M. M. : Star srbsko-cirilsk rokopis.
Rokopis mestne knjižnice v Lipsku, o katerem piše g. Leskien,
zovóč ga tudi „lectionarium Illyricum" (ilirsko čítanko), kakor ga hočem
za njim i jaz imenovati, imel je vsega vkupe do 283 listov, a zdaj uže
né ves, kolikeršen je bil nekdaj, kajti okršen je v začetku, v sredi in
na konci nedeljskih evangelij. Največ je odtrganega v začetku.
Ako je bil tekst ilirske čitanke vse takó uréjen, kakor je v mi-
sálu s 1586. 1., to so mu v začetku izgubljeni tí kosovi: V ne-
dig(liu) parvu od adven. : ctený e pistule blaxenoga Paula apoštola
k Rimglianom XIII., 11 — 14.; naslidouanye suetoga euan. po Luci XXL,
25 — 33. — U nedigliu drugu od aduenta: ctenye p. b. P. apost.
ch Rimglianom XV., 4 — ^13.; naslidou. sue. eu. po Matiu XI., 2 — 10. —
U nedigliu tretú od aduenta: c. p. b. P. a. ch Filipianom IV.,
4 — 7.; (eu.) po Ivanu L, 19 — 28. — U sridu od quatar: proroca-
stuo (paruo): ct. Izaiye prorocha II., 2 — 5.; prorocastuo drugo: cten.
Izaiye prorocha VIL, 10 — 15.; (eu.) po LU9Í L, 26 — 38. — U petach
(od quatar): c. Yza(iye) proroka XI., 1 — 5.; (eu.) po Lilci L, 3í) — 47. —
U subbottu od quatar: c. Yzaie prorocha : prorocastuo paruo XIX.,
20 — -22.; prorocastuo drugo: c. Yzaie prorocha XXXV., 1 — 7.; proro-
castuo treto : c. Yza(iye) p(rorocha) XL., 9 — 11.; proro(castuo) cetuarto :
c. Iza(iye) pro(rocha) XLV., 1 — 8.; proro(castuo) peto : c. Daniela pro(ľo-
cha) IIL, 47 — 52.; c. p. IL b. P. a. k Solugnianom II., 1 — 8.; euangelie
(po Lu^i IIL, 1 — ^6.) [Na tem mestu je samo povedano, kde se to *evan-
gelije išči]. — V nedigliu cetuartu od aduenta: ctenge p. I.
b. P. a. Korin. ÍV., 1 — 5.; naslidouanie s. e. (po Luci) IIL, 1 — 6. — Na
uecer Boxichia: ctenye pistule b. P. a. k Rimglianom L, 1 — (5.;
naslidouanie suetoga e. po Matiu L, 18 — 21. — Na dan Boxichia,
na paruu missu: ctenye pist. blaxenoga Paula apoštola k Titu II. ,
11 — 15.; naslidouanye s. e. po Luci IL, 1 — 14. — Na drugu missu:
c. p. b. P. a(po)stola k Titu IIL, 4 — 7. ; naslidouanie s. e. po Xuci IL,
15 — 20. — Na tretú missu: c. p. b. P. a. k Xidouom L, 1 — 2., *to
je, do besed: „didnicha oda sfega", s katerimi besedami se stóprav za-
čenja rokopis ilirske čitanke. V misálu s 1586. 1. ti kosovi obsezajo 5
listov in 7 vrstíc na 1. postáti 6^ — Po misálu s 1586. 1. sodeč bi v
sredi ilirske čitanke v evangeliji po Ivanu X., 22 — 38. nedostajal
zadnji konec, to je 33 — 38. (ne pobiyaijio te — a ya sam v ot^u), kar
se čita u sridu pete ned(iglie) ko(rizmene) [pôstne], ter nedo-
stajalo bi ondúkaj tudi ucetuar(tach) pete ned(iglie koriz-
mene) vse „čtenje" l)a(niela) p(rorocha) IIL, 34 — 45., in evangelije po
M. M.: Star srbsko-cirilsk rokopis. 693
Luci VII., iJG. do besed: „(suzami sf)oyimi oprala y e noge moye."
Ta vrzel v misálu s 158(5. 1. obséza 27 vrstíc na 2. postáti 39*, potem
vso 2. strán 39. lista (76 vrstic) in polčetvrto vrstíco na 1. postáti
40\ — Dalje od teh besed se v ilirskej čitanki nič ne pogreša dor do
konca nedeljskih evangelij, to je, do n e d i g 1 i e d u a d e s e t i c e-
tuarte po Diisih; a tukaj se. nahaja zadnja vrzel, in to v evangeliji
po „Matiyii'' XXIV., 15., kder je odtrgano vse, kar je bilo dalje od
2-1. granesa (vérza) do konca (do 35. granesa) tega evangelija (ustanú
se tada stanouito — ne chie pomagnkati), katera vrzel v misálu s
158(). 1. obseza 23 vrstíc na 1. postáti 85* in 19 vrstíc na 2. postáti
85*, zatorej vsega vkupe 42 vrstíc.
Izgubljene liste v začetku ilirske čitanke, pripoveduje g. Leskien,
nadomestil je bil nekdo drug mnogo pozneje, kakor se vidi iz pisanja: teh
listov se je ohranil samo zadnji. Z istim papirjem in z isto roko se je
i nedostatek v sredi, to je, mej 90. in 91. listom, nadomestil z dvema
listoma. To pismo je iz 17. veka. A ker drugi teh dveh listov né čisto
popisan, upotrebil je nekdo prazni prostor, da je nanj postavil zaním-
Ijivo zabeléžbo v cirilici:^) „da se zna i uspomenuie kada potresi bii u
sriedii na šest(i) daní aprila mieseca na 1067 i kule se odl grada oba-
liše i izpucaše". Iz te zabeléžbe je razvidnn, da je rokopis o vélicem
potresu 10 G 7. 1. bil v Dubrovníku, in to ali v mestu samem ali v njega
oblížji, ker dnigače bi se ne bila zapísala beseda „grád". — To je
vse, kar se vé o zgodovini tega rokopisa. Njega pismo je krásna bosen-
sko-dobróvška cirilica, na videz jako starega obraza: a po paleografiji
gosp. profesor Leskien né mogel dognati, iz katere dobe; po jeziku in
pravopisu spadá vkonec 15. ali v začetek 1'6. veka. Jezik tega rokopisa
vodi nas ob enem v južno-srbske kraje, in zdelal ga je kak primorec,
kar pričajo mnoge vlaške besede in druge jezikoslovne posebnosti ; naj-
brže kak Dobróvčan, kakor gospod Leskien misii. — Zakaj ménim jaz,
da né mogel biti Dobróvčan, to hočeni pozneje povedati.
A iz vlasti važno je vprašanje, v kacem odnóšaji si je ta rokopis k
ostalim južnoslovanskim prelógam cerkvenih misálov. Ce v misel ne
vzamemo netrdníh Trubarjevih besed (v predgovoru k novému testa-
mentu s 15<;i. 1.), da je njemu ob tem zdelovanji nekoliko rabila i neka
hrvatska. malo pred 1556. 1. v Benetkah natisnena mašna knjiga, to so
nam znani vrhu tega še tí hrvatski, po večíni z latínico natisneni
') Ker tiskarnica néma dovolj civilskih známenj. zato sem cirilska
písmena dál povsod natisniti z latinico.
694 M. M : Star srbsko-cirilsk rokopis.
misali : 1) natisk s 1495. L, ki ga je na svitlo dal Bernardín (eraen-
data et diligenter correcta per fratrem Bernardiniim Spalatensem). To
je najstarejša natisnena knjiga katoliških Ilirov, kolikor je do zdaj
znano; 2) neki Benetsk natisk s 1543. 1., ki ga je zdelal nekak sveče-
ník iz Trogirja, báje Zboric, tudi Zboravčic in Zborišic. ime-
novan;!) 3) „Fistule i Evanyelya po sfe godischie itd. V Bnetcih
1586." Uže poprej smo povedali, da Ljubljanska biblijoteka to knjigo
hrani v dveh izvodih. — Ivan Kukuljevic (v Bibliografiji hrvatskej na
21. str.) ta natisk imenuje novo izdanje Bernardinovega misála, o čemer
se né dvojití: izdaji s 1543. 1. in s 1586. 1. se od nekdaj prisvajati
obé jednému ter istému môžu, kateri misala né prelagal íz nová, ker
je brez nobene dvojbe poznal Bernardínovo delo, kajtí bil je duhov-
nik izpod Spletskega nadškofa, od koder tudi Bernardín. A besedám
gosp. profesorja Leskiena, izrečenim na 204. str., da je misál s 1586.
1. narejen čisto po ónem misálu, ki je bil izza tridentskega zbora pre-
gledan ter potlej natisnen prvič 1570. 1., naj odgovorím, da to vender
né takó. Gosp. Loskien velí namreč, da niti v dotridentskih misalíh
niti v ílirskej čítanki u subotu svetu u drugom proročastvu:
genesís V., 31. — VIII., 21. né najti VI., 8 — 12.: „hae sunt genera-
tiones Noe — super terram," a v potrídentskíh da se to naliaja. Res-
nica je, da tega mesta zaman íščemo í v misálu s 1586. L, ker je
ízostavljeno tudi v njem. Dalje bas ondúkaj píše gosp. Leskíen, da v
„osobitom svetih" (propríum sanctorum) v 21. decembra „in festo s.
Thomae apostoli" v dotridentskih misalíh namesto epištole stojí: „Be-
nedictio doraini super caput justi. Require in vigília uníus apostoli",
to je: „čítanje iz Líb. eccles. caput 44. in 45.", a v potrídentskih mi-
mísalih da je na tem mestu „čítanje iz lista k Efežanom (II., 19 — 22.)"
Ta list k Efežanom íma tudi misál s 1586. 1. (86V98''), in slove takó:
U blagdan aposto(la). Ch Efez. Bratyo, yure niste gosti
ni pľiscla9Í, da yeste grayane sfetih i hixní^i boxyi, nadozidani sfarhu
zastane apostolof í prorokof Isucharstom, nay víscim poglauítím chami-
chom, v kom sfacho zidanye zastaufglieno reste'^) v templí sfetom v
gospodínu, u chom se í uí sazíyte na príbíualíschie boxye u dúhu
sfetom.
*) On sam se je na tej knjigl podpísal: „Benodat Zborofcjic;,'', to je:
Zborovčic, kakor gospod profesor Jagic pi-ipovediije v svojega „Archiva"
II. zvczku (1876/77. 1.) na 72-2. in 723. stľ.
-') Namesto : r a s t e.
M. M: Star srbsko-cirilsk rokopis. 695
Gospodu profesorju Leskienu, kakor je znano, né bil dostopen
misál s lóSti. 1.^); o njem je vedel samo iz Daničiceve razprave: „Raz-
like izmedju jezika srpskog i hrvatskog" (v Glasniku IX., 58.), in zato
je on iz te razprave v svoj spis na 205. in 206. str. vzprejel kratek
odlomek tega misala, a ne brez hib, ki jih je našel morebiti uže v Da-
ničici, katerega zdaj némam v roci. Hibe so té: na 205. str. v 7. vrstíci
namesto: at to, čitaj: a to; v "25. vrstíci namesto : hochiesc, čitaj :
hockiesc; na 206. str. v 6. vrstíci namesto: bisce, čitaj: bijsce:
v í), vrstíci namesto: scupilo, čitaj: schupilo.
Ako se primemo te misii, da misála s 1543. in s 1586. 1. nésta
nič druzega, nego nov natisk ónega misála, ki je bil mej Ijúdi prišel
14í) 5. 1., potem je soditi, da bi oba prvá ter ž njima vred i čitanka
ilirska imeli v glavnih stvaréh také besede, kakeršne so v misálu s
1405. 1., in tudi bi nastalo vprašanje, ali sta misál s 1495. 1. in ilirska
čitanka vzeta oba iz jednega ter istega rokopisa, ali je prepísano drugo
iz druzega.
Profesor Leskien tega vprašanja né rešil, a navel je na 206. in
2U7. str. iz ilirske čítanke dve mesti, po katerih bi se dalo ugibati, da
je ta čitanka iz latiniee prepisana v cirilico. Namreč iz Ivana V., 6.:
„hunc cum vidisset Jesus jacentem et cognovisset, quia multum jam
terapus habet, dicit (dixit) ei", vidimo v misálu s 1586.1. (20=*) od
besede do besede a dobro prelož^no takó: „ovoga kako vidi Isus ležeci,
i pozná, da veliko vrime biše imil (z dodatkom: v nemodi svojoj), reče
njemu"; a v cirilskem prepisu ilirske čitanke stojí: gnil, namesto
imil, kar se ne dá tolmačiti drugače, nego da je prepisovalec napak
čital latinskí zapisano besedo : g imil ali ymil (t. j. imil), posebno
zato, ker narečje ilirske čitanke hoče imeti: imao, namesto: imil. —
Y misálu s 1586. 1. (20^) nahajamo besede: „jam noli peceare, ne de-
terius tibi aliquid contingat" pravilno prelozene takó: „jure ne hti
veče sagrišiti, da ti još gore nič ne pride*', a v ilirskej čitanki vidimo
„nie", namesto: „nič", kar se dá zopet samo takó tolmačiti, da pre-
pisovalec latinskí zapisanega: „nie" (t. j. nič) né razamel. K tému naj
z drugačnega pogleda tukaj dodám še jaz, da, kakor mi káže 228. str.
Leskienove razprave, ilirska čitanka ima tudi v evangeliji po Ivanu VI.,
') V jednem izmej obeh izvodov Ljubljanske biblijoteke je na 1. stráni
zadnjcga lista zapisano s črnilom: ,Ego Perl . . s (dve písmeni te besede se
ne dasta razločiti) Vincent i us Gladich Flum*- (Elumineusis = Róčan) 1611",
kar nam pripoveduje, da je ta knjiga 1611. leta vabila Réčanu Gladicu.
696 V. Kei-mavner : Dva verza Preširnova.
7. pogreško: „da bi svaki od nihí isto koliko godire malo vazeo", a
v misálu s 1586. 1. (31^) je ohdukaj práv: „da bi sfacbi od gnih listo
choliko godire mallo väzel;" kajti „listo" hrvatski znači „tanťum"
(nur), katere besede pisatelj ilirske čitanke zopet né práv čital ali je né
razumel, kakor i mnogo drugih ne.
Razven rečenih natisnenih misalov je gosp. Leskien k ternu srb-
skému rokopisu primeril še jedno delo te vrste, katero je 1503. 1. v la-
tinskem rokopisu zvršil Dobróvški pisatelj Nikola Ranjina. To delo
né prepisano iz ilirske čitanke, niti ne citanka iz njega, od katerega se
zeló razlikuje, a z druge platí se zopet vidi mahoma, da se oba roko-
pisa opirata na jedno ter isto prelógo starejše dobe.
Vsi dosedaj oménjeni misali so v narodnem jezici pisani; a v zá-
padnej Srbskej (v Hrvatih, po starozgodovinskem zmislu te besede) na-
hajali so se tudi še drugačni misáli, pisani z glagolico, imejoči evan-
gelija in liste iz staroslovenské preloge sv. pisma. Profesor Leskien je k
ilirskej čitanki primeril tudi nek5 mesto glagolskega, natisnenega misála s
1483. 1., a vse to je pokazalo, da v narodni jezik presukneni hrvatski misali
izvirajo vsi iz nekdanjih staroslovenskih, katerim so jezik poznejši du-
hovniki toliko prenovili, da je v njih beseda Ijudém bila zopet razumna.
(Konec prihodnjič.) M. M.
Dva verza Preširnova.
„Môgla nmréti'ni stára Sibíla,
De so pernesli ji 'z dóraa perstí".
(Preš., 1847, 28.)
Kako je tolmačiti te besede Preširnove?
Domovina Sibyll je Mala Asija; prebivale so, kakor nymphe, v krasnih
špiljah, iz kterih so prejemale navdihnenje. Iz Asije so razširjale se
njih prerokbe in pravljice o njihovem osobnem delovanji po Grškem in
po Italiji. Tako so pravili v Troadi, Erythrah, Kláru, na Samu, Delu in
v Delphih o Sibylli Herophili, svečenici Apollona Smintheja, ki je pre-
pevala staré hymne Apollonu na čast in se zvala hčer nymphe Ide, in
v italijskih Camah o zgodovinsko znani Sibylli, ktera je bila tudi
svečenica Apollonova. (Prim. Preller. Griech Mythol. I. 2 Kí). Z njcno po-
močjo je širil kralj Tarquinius Apollonovo bogočastje po Italiji.
L.: Dmžba sv. Mohorja. 697
Sibylla ni ime jeclne osobe, nego vsake také ApoUonove prerokinie;
za tega delj govore starodobni pisatelji zdaj o jedni, zdaj o vec Si-
byllah. Platón (Theag. p. 124 D) pozná le jedno Sibyllo ter jo ime-
nuje prerokinjo (Xpr,7;/.(o^ó:). Pausanias (Descript. Graec. X, 12) poroča:
„V Delphih je na štrleči skali stoječa prerokovala Herophila, nazvaná
Sibylla. Ta je, pravijo, najstarejša, po grški pravljici hči Dija in Lamije ;
prerokovala je prvá ter od Afričanov dobila priimek Sibylla. Driiga
poznejša Herophila pa je živela pred Trojsko vojno. Imenovala se ni le
Herophilo, teraiič tudi Arteniido. Živela je večjidel na Samu, a prišla je
tiidi v Klaros, Delos in Delpbe. Umrla je v Troadi, kjer ima v gaji
ApoUona Smintlieja nagrobnico''. To nagrobnico, pisano v distihih v
dorskem dialektu, oliranil nam je tudi Pausanias. Jednako so kázali
v Kými (Pausan. 1. c.) majhno ročko v svetišci Apollonovera rekoČ, da
ondu leže kosti Sibylline.
Diodor (IV, G 6) piše dalje, da je Daphna, hči Teiresijeva, prero-
kovala v Delphih ter bila nazvaná Sibylla.
Teh citátov " menda ni treba množiti z jednakimi iz Aristotela
(Mirab. OO), Straboua (14. p. G45), Aeliana (V.H. 12, 35), Suide (Lex.
5. v. Sibylla) ; omenjarao samo še, da so nympho Albuneo pri Tiburji,
znano iz Horatija (Od. I, 7, 12) in Vergilija (Aen. Vil. 82) tudi naží-
vali Sibyllo.
Iz tega bode očito, da so Sibylle prerokujoče nymphe. Ker so si
bile po dúhu sorodne in so jako dolgo živele, dela je pravljica tudi
njihovo osobnost v neko zvezo. Tako je veljala Cumaejska Sibylla v
Italiji za to isto, kakor Erythraejska, katera je, pravijo, od Apollona
toliko dnij življenja prejela, kolikor je bilo peska na obrežji njene
domovine, toda s tem pogojem, da zapusti domovino in nikdar več ne
vidi rodne zemlje. . Šla je tedaj v italské Cume in živela ondu neskončno
dolgo, da si je naposled sama smrti želela in jo našla po pismu, ki je
bilo s prstjo iz njene domovine zapečateno (Preller, Rom. Myth. str. 2GG).
V. K.
Družba sy. Mohorja
razpošilja svojim družabnikom za. leto 1882. te knjige:
1. Življeuje preblažene Device in Matere Marije iu njeuega preóistega
ženina sv. Jozefa. Popisal Jozef Volčič. duhoven Ijubljanske škofije. L snopič,
9 tiskauih pol.
698 L . Družba sv. Mohorja.
2. Kvižana vsmiljenost aľi ž'vljenje sv. E 1 i z ab e t e. Spisal di-. Alban
Stole, posloven'l P. Hrizogon Majar, 13 tiskanih pol.
H. Slovenské večernice, 34. zvezek, 7 tiskanih pol.
4. 01)čna zgodovina za slovensko Ijudstvo. Spisal J o s. Staré, IX. sno-
pič, 11 tiskanih pol.
5. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opísal Fr. E r j a v e c. III. sno-
pič (konec), 7 tiskanih pol.
6. Koledar dražbe sv. Mohora za navadno leto 1883, 17 tiskanih pol.
Tedaj šestero knjig, ki skupaj obsezajo (5 4 tiskanih pol. In vse
to daje družba svojim članom za 1 gld. na leto!
Kar se tiče posamičnih knjig, moramo odkrito povedati, da z na-
šega stališča nam najbolje ugajajo zadnje štiri, ker nara podajejo največ
pripovednega, poučnega in obce zaiiimljivega berila. OErjavčevi
knjigi nečemo govoriti; saj je ta najpriljubljenejši pisatelj slovenskí
vsakemu dober znanec in však spis njegov dovrseno delo. — Staretova
„Zgodovina" nam letos pripoveduje zgodbe srbskega, balgarskega in
madjarskega národa v srednjem veku ter završuje srednji vek v obce. Pri-
čenja se tudi že IV. zvezek, t. j. novi vek, v katerem nam pisatelj pripove-
duje raznovrstna odkritja in ražne iznajdbe 15. in Kí. stoletja ter pri-
četke cerkvene reformacije. Knjiga je prijetno i:i, kolikor je pri takem
predmetu môči, popularno pisana ; za tega delj se čadimo ter ob jednem
obžalujemo, da bode bodoče leto odbor izdavanje te prekoristne, pouku
in omiki národa našega prepotrebne knjige ustavil ter jo stoprav leta 1884.
nadaljeval; obžalujemo to osobito za to, ker je Staretova„ Zgodovina"
tudi pridnim gimnazijaleem in realceni našim jako priljubljena pomôž na
knjiga, katero o prostih urah slastno prebirajo, da bolje razumejo
nemški tolnnčeno jim zgodovinski učivo. Naj bi teJaj slávni olbor
svoj sklep ovrgel ter lepo to knjigo redno nadaljeval! — V „Ve-
černicah" odlikujeta se posebno Kržičev spis o Ircih in d r. Fr. Ško-
fičeva razprava o pravnih razmerah med sosedi (mejaši). Dobro bi
pogodil družbin odbor, ako bi priobčeval v svojih knjigah vec spisov
také vrste, kakeršen je Škoficev. S takimi zlatimi poiiki bi našega
zemljiškega posestnika odvrnil od marsikatere nepotrebne in drage pravde.
Tudi Vrhovčev „Razgled po svetu" je práv dobro in primerno se-
stavljen. Veseli nas, da -se Koledar na 148. stráni v uradnem poročilu
in v „Razgledu" na 70 —75. str. tako toplo spomina tudi našega po-
kojnega Jurčiča. Baš Jurčičeve povesti (osobito njegov „Jurij Kozjak",
njegovi „Spomini starega Slovenca" in njegov „Grád Rojinje") so veliko,
jako veliko primogle, da se je družba sv. Mohorja Slovencem tako hitro
in tako močno priljubila.
L. : Dražba sv. Mohorja. 699
Iz družbinih oznanil posnemamo te črtice : Družbin odbor toži,
da mii dohaja premalo pripraynih pesnij, bodisi liričnih, bodisi epičnih,
tako da je bjl letos primoran prositi pesnika Gregorčiča, naj mu dovoli
ponatisniti nekoliko svojih že drugje objavljenih pesnij. Ako se pona-
tiskujejo dobre lirične pesni, transeat ! A kaj in komu naj koristijo ne-
dovŕšení pesniški proizvodi, kakor jih čitamo tudi po nekaterih straneh
družbinih knjig? Osobito naj bi družba skrbela za dobre pripovedne
pesni, kajti te veliko bolje ugajajo našemu kmetu, nego čisto subjek-
ti\Tie lirične, ako niso tako krásne in jedernate kakor Gregorčičeve. —
Dalje čitamo tožbo, da družbi pohajajo dobre povesti, krepke naro-
dno-gospodarske razprave in spisi o pravnih razmerah. Pozor
tedaj, pisatelji slotenski !
Za razpisana darila tekmovalo je letos 28 rokopisov, a obdarovani
so bili samo t r i j e , jeden gospé Pavline Fajkové, drugi Svetilkov,
in tretji Kodrov. Družbi dohaja preveč „nezrelih dijaških poskušenj";
a to je deloma zakriNdl sam odbor v svoji dobri volji, ker je zadnja
leta večkrat nagradil nezrelé, po raznih nemških knjigah posnete spise.
A''elikrat bi odbor bolje pogodil, ako bi se kar naravnost obrnil do pri-
znanih pisateljev slovenskih ter jih poprosil, naj mu spišejo to in to.
Tako je tudi pokojni Janežič pri Jurčiči vedno povesti „Večernicam"
naročal.
Za letognje leto družba razpisuje te nagrade: 1. dvesto goldi-
narjev za izvirno, do 5 pol obširno povest; 2. sto in štirideset
goldinarjev za štiri poučné, po ^/a tiskane pole obsežne razprave.
Vrhu „Koledarja" in nadaljevanja Volčičeve, letos pričete knjige
prejeli bodo družabniki .prihodnje leto: dr. J. Križaničevo zgodovino
SV. katoliške cerkve, „Večernic" 36. zvezek, pričetek nove knjige Erjav-
čeve: „Naše škodljive rastline v podobi in besedi" in cerkveno pesma-
ľico „Cecilija".
Dohodko v je imela družba 25.352 gld. 65 kŕ., stroškov 25.278 gld.
98 kr., ostanka tedaj 73 gld. 67 kr. Matičini glavnici je prirástlo lotos
288 gld. v gotovini, t-ako da je 1. avgusta 1881. 1. znášala 16.291 gld.
v gotovini in 200 gld. v obligacijah. Naložená je zákonito in obresti-
nosno v družbini hiši in tiskarni.
Družabnikov je bilo letos 24.474 (lani 25.084), tedaj 610
menj ko lani, in ker jih je že leta 1881. tudi 346 odpadlo, izgubila
je družba v dveh letih 956 družabnikov.
700 L.: „Ärchiv fuť slavische Philologle'
5. Po posamičnih
. škofij
ah
dele
se
družabniki tako
Goriška
2798
driižabnikov,.
.239
menj
ko
lani
Krška
2398
»
35
več
n
«
Lavantinska
7982
v
252
menj
55
55
Ljubljanska
9327
■n
223
menj
55
•n
Tľžaška
1322
r>
25
menj
55
5?
Sekovska
1(50
■n
9
več
•n
55
Somboteljska
124
n
10
menj
•n
55
Zagrebška
150
55
31
vec
n
55
Senjska
98
J5
12
več
n
75
Poreška
28
n
—
Videmska
59
»
47
več '
Tí
55
Ražne
30
•n
5
več
55
55
Skupaj 24.474 družabnikov, (510 menj ko lani.
Konečno izrekamo še dvojno željo. Prvá je ta, da bi družba vse
knjige svoje izdavala v jednem ter istem formátu, ker je sedanja razno-
vrstnost v tem oziru jako neprilična vsakemn, kdor družbine knjige
hrani; in druga je ta, da bi družba razpošiljala samo vezane knjige.
Ako bi vsako leto namestu po šestero nevezanib svojim družabnikoín da-
jala samo po petero, ali četvero vezanih knjig, jako bi ustregla vsem, a tudi
ubranila, da bi se knjige ne ugonobile tako liitro, kakor se zdaj. Knjigo-
vezna obrtnost je zadnja leta tako napredovala, da je pri tolikem številu
možno knjige solidno in práv v cenó vezati. V obce pa želimo slávni družbi
najlepši razcvit in napredek v čast in korist in slavo národa slovenskega.
L.
„Ärchiv fiir slavische Philologie."
Tega prekrasnega zborníka Jagičevega prišel nam je te dni v roke
VI. knjige 3. zvezek s to vsebino: A. Briickner, Die Magdeburger
Uľtheile. Ein Denkmal deutschen Rechtes in polnischer Sprache aus der
Mitte des XV. Jahrhunderts : A. Veselovski, neue Beiträge zur Ge-
schichtp der Salomonsage ; več manjših doneskov od J. Hanusza, P.
Syrkuja in T. Maretiča. A najimenitnejši članek zdi se nam v tem
zvezku korespondenca med Dobrovskim in Kopitarjem, katero sta
Miklošič in Pat era prepustila Jagiču, da jo objavi v svojem zborniku.
Slovenskí glasnik. 701
Natisnenih je 1 5 listov iz leta 1810. In kakšni so ti listi ! Tu je govor
o Popoviči, Yodniku, Županu, Zoisu, Japlji, Kumerdeji, Primci, v novem
slovenskem in slovanskem alfabetu, o Rusih in Madjarih, o habsburškem
(Ivoľu in avstrijski vladi, o političnih in občekulturnih vprašanjili. s
krátka : o vesoljnem slovanstvu in ob vseh stvareh, javnih in osobinskih,
ki so tisti čas prevévale srce terna največjima tedaj "učenjakoma slovan-
skima. To je pravá zgodovina prvih apoštolov slavistikii Nas Slovence
mora ta korespondenca še posebno zanimati iz dveh uzrokov : prvič ker
ta pisma izvirajo od rojaka našega Kopitarja ter podajejo zanimljive
priloge h karakteristiki njegovi, in drugič ker se na premnogih mestih
tičejo našega jezika, naših pisateljev.
Kakor vselej podaje nam tudi v tem zvezku prof. Jagič poučno
biblijografično porocilo o najnovejših knjigah slovanskih. Na 492. in
493. stráni se ob kratkem tudi prijazno spomína lanskega „Ljubljanskega
Zvona", omenjaje Žvabovih, Zupanovih, Hribarjevih, Levstikovih, Rutarjevih,
Kosovih, Šumanovih in TrdinQvih spisov. O Zváb o ve m , Popoviči"
pravi: „dieser Beitrag zur Geschichte der Gelehrten Deutschlands, dio.
slavischer Abkunft waren, verdient besonders beachtet zu werden; iibrigens
man staunt, wenn man liest, dass der Verfasser seine Abhandlung hat
kiiľzen mússen," o Levstikovih , Jezikoslovnih razpravah" : „etymolo-
gische Deutungen (darunter eine beachtenswerthe Erklärung des Wortes
kúpalo), sehr reichhaltig (die Fortsetzung wunschenswert);" — o Lev-
s t i k o v i kaútiki Kleinmayrove knjige : werthvolle Anzeige eines werthlosen
Buches, die Abschnitte uber Prešern, Vodnik und namentlich iiber
Vesel-Koseski stellen der kritischen Schärfe des Referenten ein glänzendes
Zeugniss aus."
Konečno dostavljam še to, da Trdinovi „Gorjanci" niso „kraiu.
Oberland", kakor zmotno misii prof. J.agič, ampak „Uskokengebirge" na
kranjsko-lu'vatski meji. L.
Slovenskí glasnik.
Pesmi. Peval Ivan Jonko. Založil pisatelj. Natisnila Kloin in Kovac
1882. m. 8** 206str. Cena 1 gld. — To je najnovejša pesniška zbirka slovenská, na
katero dánes opozarjanio čitatelje svoje. Marsikoga bode zaninialo zvedeti. da
je prof. Ivan Jenko v Gorici mlajši brat Šimona Jenka, slovečega pesnika
našega. Knjigo prodajeta Bamberg v Ljubljani in WokUlat v Gorici.
702 Slovenskí glasnik.
„Vrttiica". To je naslov mazurki, katcro je zložil Fran Jurkovič in za-
ložil Konštantín Tandler v Gradci. Skladbe za ples so pri nas Slovencih redke
príkazní, tembolj je treba podpíratí vsakega, kdor nam zloži kaj dobrega v tera
genru. Jurkovíčeva mazúrka je dobra skladba, prvá dva dela sta celo práv dobra,
samo trio je nedostaten in ima to napako, da je spremljevanje neugodno, ker
premalo označuje ritmične naglase, kar je pri plesovnih igrah, sosebno pa pri
národnih, kakor je mazúrka, neobhodno potrebno. V tem oziru 1)! svetovali gos-
podu Juľkoviču, da bi studiral Fr. Chopinove mazurkeMn polonaise, katere so praví
biseri te vrste skladel). Priporočamo „VrtniťO'' našim igralkam in igralcem na
glasoviru, ker jim bo posebno o pustnem času gotovo ugajala. Gospoda sklada-
telja pa radostno pozdravljamo kot novo moč na muzikalnem polji slovenskem,
katera nam more zaradí lepe nadarjenosti še marsikatero lepo skladbo ustvariti
in kličemo mu: le vrlo naprej ! Tisk in vnanja oblika sta elegantná, cena jej je
50 kr. Na prodaji je pri založniku in tudi pri Giontiuiji v Ljubljani.
V. Valenta.
Literami in zahavni klub Ljubljanski začel se je s 30. septembrom shajati
v sako soboto. Takoj prvi večer čítal je g. R. Bežek svoj spis „Sokrat in Diotima",
obraz iz dijaškega življenja; 7. októbra predával je g. E. L ah o kranjskih jezerih ;
14. októbra F r. L e vec p Paulu Wícnerji, kanoniku Ljubljanskem, .somišljeniku
in pomočniku Trubarjeveni; 21. okt, prof. Šuklje o rudeči knjigi Ludovika
XVI. Zeleti bi bilo, da bi se tudi po drugih mestih slovenskih osnovali jednaki
literárni in zabavni klubi, kajti taki prijateljski shodi podpirajo s svojimi preda-
vanji in berili slovenské časopise in po njíh Slovensko slovstvo v obce, a vrliu
tega v prijaznem razgovoru o raznih literarnih in drugih narodníli stvareh zdru-
žujejo Slovensko razumništvo.
Bleiiceisov spomenik. Obitelj pokojnega dra. Bleíweisa vít. Trsteníškega
postavila je na grobu svojega očeta posebno krasen spomenik. Na podstavi iz
sívcga domačega kameňa vzdiga se četverorobovna 3'5"i- visoka piramída iz
drazega temnega gi-anita. Zgoraj na spreduji straní je ľod')iuski grb (zlata zvezda
nad polumesecem v rudeče-modro srebernem polji) ; pod grbom se číta ta nápis :
Dľ. Janez Bleiweis vitez Trsteniški,
vitez avstr. železné kroue in Fran Josipovega recla, ruskega Vladiin'rovega recla, predMcdnik Ma-
tici slovenskí" in čitalnici Ljubljanski, c. kŕ. profesor, deželni poslanec, tajnik c. kr. kmetijski
dri;žl)i, urednik „Novicam", pravi član jiigoslarvenaki akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebn,
častni član ninogili učenili društev, častni nieščan Ijubljanskega mesta iu niuogili drugili mest- in
trgov, častni občan skoro vseli očin slovenskih itd.
* WjU 1808 t 29111 1881.
Na kvadratični baží nahaja se ta napíš:
„Kílino, kar nas teii v bolesti, je zavest, da ves národ slorenski z nami vred phtň
na Tvojej goniili in da bodeš živel veino v srcii njegoreni" .
Piramido iz graníta zdelala sta brata Grein v Gradci, postavil jo jo
tukajšnji kamenár g. V. Čamemik na podstavi iz domačega kameňa in okolo
vsega spomenika je jako líčno in ukusno ograjo iz kovanega železa narodil
Ljubljanski ključaničar L. Zelenec. Kakor čujcmo, stal je spomenik okolo 1100 gl.
Erženov spouícnik. Literárni in zabavni klub Ljubljanski postavil je lani
umršemu slovenskému pisatelju Víktorju Ľrženu nagrobní spomenik. Na
Slovenskí glasnik. 703
kubični podstavi vzdiguje se četverostrana 1-6k». visoka piramida iz svetogor-
skega belosivega kameňa. Na sprednji stráni bere se ta nápis:
Viktor Eržen,
porojeu 4. junija 1857. 1. va liazdrtem pod Ljtthljano, umri 31. oliohra 1881. 1.
v Ljíibljani.
Pisatelju sloveuskeuiu postavil litera rno-zahmni k-hih LjnUjanski.
Literárni in zabavni klub Ljubljanski dal je olepšati tudi jako zanemar-
jeni grob pokojnega pisatelja Jos. Podmilšaka (Andrejčkovega Jožeta) ter je
preskrbel, kar je bilo treba, da se njegovi umrjoči ostanki ne prekopljejo.
Spomitiski list. Gospod J. Cimperman v Ljubljani bráni spominsko knjigo
umršega pisatelja Yiktorja Eržena, v kateri čitamo tudi ta zanimljivi spominski
list:
Viktorju Eržénu.
(V album.)
Naši možjé, veliki in mali,
Vidim, da bodo napísali
Staré in mlade modrosti obilo,
Dobrili svetov, naiikov lepo število
V te zbrane bele liste.
Glej, prijatelj, da spolniš vsaj tiste,
Za katere so ti izglede dajali.
V Ljubljani 24. julija 1879. Jos. Jurčič, s. r.
Nidla äies sine linea! Prof. Miklošič je te dni dunajski znanostni akademiji
spet izročil učeno razpravo : „Beiträge zur Lautlehre der rumunischen Dialekte".
Ch'eyorčičerih „Poezij" prodalo se je do zdaj, t. j. v pol leta 17G0 izvodov
(tiskanih je bilo 1800). To je najlepší vspeh, katerega je sploh kedaj imela
kakšna knjiga slovenská. O tej priliki naznanjamo, da je g. dr. Fr. Pápež, ad-
vokát v Ljubljani, narisal Gregorčičevim „Poezijam'^ prekrásne platnice, katere
so se potem na Dunaji zdelale. Kdor si jih želi omisliti, oglasi naj se pri Ljub-
Ijanskem knjigarji J. Giontinijí.
Prof. Louis Leger priobčuje v velikem francoskem dnevnikn „Le Télégraphe'^
od 5. avg. t. 1. zanimljív feuilleton o svojem potovanjí skozi Ljubljano in o Slo-
vencih v obce. Omenja tudi, da francoski generál Dlirich, slávni branitelj Strass-
burga 1. 1870. je bil rojenjä Hrvat — Jurlc, jeden tistih ilirskíh mladeničev,
katere je leta 1811. maršal Marmont poslal v vojaške šole na Francosko.
Cehi in Slovenci. Česki pisatelj Otokar Mokrý, ki je letošnje poletje po-
toval po našili krajih, priobčil je v leposlovnika „Kvety" krásno pesen „Slovinska"
in arabcsko „Na vrbském jezoŕe", a v „Narodnih listih" feuilleton o svojem po-
tovanji po Slovenskem. — Dr. Kaizl, ki je po letu bival na Biedu, opisuje v
„Pokroku" divno našo Gorenjsko. — Jurčicevega ,,Tugomera" je v českem pre-
vodu dal na svetlo Jos. Penižek. O priliki izpregovorimo besedo o tem za-
nimljivem prevodu. — Istí pisatelj priobčuje v „Ruchu" (št. 21) studijo o našem
Gregorciči ter podaje v českem prevodu krásno pesen „Na potujčeni zemlji". A
kar píše g. Penižek o našili ..asonanicah", to je zmotno in o priliki hočemo stvar
pojasnití.
704 Slovenskí glasnik.
Jan Matejko. Na Danaji velikánske pozornosť vzbuja prekrásna slika naj-
slavnejšega slikarja poljskega Jana Matejka. Podoba 3"88>ii visoka in 7-85ra dolga
pi-edstavlja ono zgodovinsko imenitno dejanje, ko se Alln-eht Braniborski, vojvoda
Pruski poklanja poljskenm kralju Sigismundu I. Albrelit Braniborski, náčelník
ncmškoga viteškega reda, bil se je namreč po nasvetu Lutrovem in Melanhtonovem
poluteranil, oženil, ter ccrkvene posesti nemškega viteškega reda izpremenil v
posvetno vojvodino Prasko. Da bi se zaradi tega svojega protizakonitega dejanja
lažo ubránil eventualnili nápadov od nemške stráni, izročil je vojvodino Prusko
kralju poljskemu, od katerega jo je 10. aprila 1525. leta v Krakovu spet vzprojel
v fevd. In ta veličastni prizor, ko Nemec kleči pred Slovanom, prekrasno je
upodobil Matejko s svojim divnim čopičem. „Hold pruski" cenijo na 60.000 gld.
a Matejko je sliko poklonil národu poljskemu v Galiciji, da jo shrani v svojom
grádu Wavel v Krakovu, kjer so nekdaj vládali in kjer leže pokopani nekdanji
kralji poljski. Grád Wawel je pred par leti naš cesar poklonil deželi gališki. —
Znano je, da je drugi imenitni slikar poljski Siemiradski svojo prekrasno
sliko „Baklje Neronove", katero cenijo na najmenj 30.000 gld. tudi pred trcrai
leti podaril poljskemu národu, da si v Krakovu osnuje slikarsko galerijo. To jo
dejansko rodoljubje !
rrednikoTa lisinica: G. V. L Kr. v Kr. Oprostite neljubi pogrešck
y VaSi adrcsi. Pri skakaliiici nam ni možno podajati risanega ol)razea, kako jo
je pogoditi, ker za to nimamo prostora. — J. B. v C. Ni mogoče! Motelko jo svoje
dni učil v soli: „Dr. Toman ist zwar ein Dichter, aber die violen grammatischx^n
Foliler maclien seine Gediclite schwach". Isto veljá Vam. — G-ski: No ugaja
nam ni oblika, ni vsebina. — Ljubljanski klubist: „Slovenskému deklotu" o
priliki, drugoga ne! — A. Fr. v K. Ňedoumno mi je, zakaj se taki pesniški
začetniki, kakor ste Vi, spravljajo na najtežje pesniške forme, na sonete, gazele,
ottave rime itd., ko niti najpriprostejšega trohajskega in jambiškega verza ne
morojo pogoditi! — Gg. V. J., v Sv. J., L. C. na D., J. K. v V., Á. L. v Hr.,
lloza K. v Kr. Vsem vam lepa livala! O priliki. — Omega v N. M. Nezrelo ! —
Z— r. Lepa o<*eja, a v kakšni obliki ! — E. Nondum! — J. Z. Ko bi se
čez kakih pet let kje srečala, očitali bi mi, da sem že zdaj natisnil Vaše
pesni. — A. B. v S. Drugi del Vašega spisa o srednjih šolali bolgarskih prido
po novom letu na dan, ker bi ga letos tako ne mogli zvršiti, — BI. g. prof.
J. Ogorek v Lv. Zagrobški „Vienac" prinesel je lani v svoji 42. št. na tíTG. stráni
to vest: „Poljski dramaturg gróf Aleksander Fedro, dober znaiiac našo
hrvatskc publike, napisa dva nová kazalištna komada i to dramatičnu sliku
„Poginuo od gladi" (stihom) i jcdnoaktnu šurku prozom : ,.Smrt i žena, bogom
dosudjena". Jednako literarno poročilo čitali smo nekoliko tednov poprej tudi
v českili listili, zato je je ponatisnil tudi naš list. Izraz „napisa — napísal je"
še níkakor ne pripoveduje, da sta dotični ígri tudi že tiskani na svetlo prišli,
ali (la sta v gledališči že igraní bili, ncgo pisatelj lírani jí leliko še v rokopisu ;
kajtí tega ne moremo mislití, da bi s bil jVienac" to literarno vest — iz trto
izvíl. Cemu?
-' „Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v velikí osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 6 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredníštvo odgovoren: Pr. Levec.
Uredniátvo : v Novih ulicah 5. — UpravuištTO : na Marije Terozije ccsti 5.
Tiská ,Národna Tiskarna" v Ĺjabljani.
rgsanravBuiiuuin/wšômnMÄiirainniiEľcr y t/ ^ ^"^ — ^.
'^^^^^^hev)0 2loYBľ{ in znanstvert list^
Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritap, dr. Ivan Tavéar.
Leto II.
V Ljubljani, 1. decembra 1882.
Štev. 12.
Vaška lipa.
r doliiii za tremi gorami,
Na sredi slovenské vasí,
Na sredi med belimi hrami
Tam lipa košatá stojí.
Kakó se poiiosno dviguje
Nad tihoj zagôrskoj vasjój,
Mogočiio v okróg raztezuje
Prijazui dom séiičnati svoj !
Cegáva je roka Vsadila
In kdáj jim Ijubljenko le-tó,
Vaščaiiom tá vest se zgubíla,
Živečih ne pómni nikdó.
Že dólgo od tega je čaša ! —
Pokópat so nésli možá,
Zagrcbli so starca Stoklása,
Oj, vrednega kupov zlatá!
Pod vaško je lij)o sedéval,
Ko mrak se je znižal do streh,
Mladiiii strmeči prepeval
O dávno minúlih je dneli.
Prepeval o vojskali krvávih
In pvavil jim zgodbc strašné
O čudnih Ijiidť'h pesoglavih,
Da strah jim je pólnil srcé.
„Tii doli — dostávljal je čosto —
Za gozdom kraj naše vasí,
Tam grozne morítve je mesto,
Kjer tekla krščanska je krí."
„Turčínov ko listja in tráve
Prihrulo nad našo je vás,
Morilo, da v breg iz nižave
Jokú se razlegal je glás. "
„In vás porazivší divjali
Naprej svojo silno so pót,
Základ pa težák pokopali
Na póti so svoji od tód."
„In kjé je zdaj ? — Ťukaj je v jami
Pod lipo bogáti základ,
A v známenjc lipa nad nami,
Da pridejo spet ga jemát!" . . .
Ze dólgo od tega je čaša! —
Pokópat so nešli možá,
Zagrebli so starca Stoklása,
Ž njím v zemlji — pravljica
je tá.
Ponosno še lipa saméva
Na sredi zagôrske vasí,
Po vejah roj ptičev gnezdeva,
Propeva kot prejšnje je dní.
Pod lipo, kot nékdaj, mladina
Cvetočih še zbira se líc,
A starih se ílnij ne spomína,
Nihčé jej ne poje pravljic!
Go
r á z d.
4ô
^^^ <
^^^^^^H^V^^^^^^^IP^-'^^^v^^^VISBIH^^I^^b
wvpi^M^^ŕ ) \^Hr^^H
\mj>j
d^'
"■^^ii^.
Sf?
Malo življenje.
Povest.
Spisal dr. Fr. D e t e 1 a.
XXIV.
ľij^^^Ialje čaša je še hodil Jurij slaboten od jedne hiše do druge
kakor senca in težko delo mu ni še šlo izpod rok. Ko je pa
pihal gorák veter in solnce jelo žito zoriti, vracal se je tudi
na njegova lica po malem svetli žar zdravé mladosti in z zdravjem
vracala se je dobra volja in delavnost. Rad je prevzel svojim novim
roditeljem vsa dela zunaj hiše in leliko sta z Milio opravila, kar je
bilo treba na polji, kajti pomagala sta drug drugemu in kar je bil
Mihá še močnejši, bil je Jurij spretnejši. Stari Ijudje Ijubijo mir in
ne prenarejajo radi, kar je storjenega, in Simonova poslopja so se
bila v poslednjih časih zelo zanemarila. Umná roka Jnrijeva pa se
je kmalu povsod poznala. Tu je bilo treba vráta popraviti, ki so se
le na pol zapirala, tam je vpila miza z bolno nogo na pomoč, v
omarah so se bili trhli predali sesuli in stopnice pod streho so bile
že tudi porušené. Jurij je vse popravil; Po vrtu je izkopal suho
drevje in na njegovo mesto posadil mladovje in cepiče mu je dajal
Pečarjev vrt. Da Šimonovi niso mogli dolgo pozabiti svojega siná,
bilo je naravno, a nikdar se niso pritožili cez Jurija in nobene žale
besede ni slišal iz njih ust, le vedno so ga opomínali, naj se nikar
ne pretegne z delom. Kakor sestra z bratom občevala je ž njim
Anica in čestokrat je prišla v vas Lenčika, da jo je potem spremil
Jurij domov. In dolga je bila vselej ta pot. Ob nedeljah pa je peljal
Jurij Anico k Pečarjevim in sedeli so pred hišo, če je ))ilo lopo
vreme, in menili se o tem in onem in Ožbe jim je pravil vse, kar
je doživel in še mnogo več. Ce ni bilo drugače, pa je tudi Mihá
nagnal svojo muzilío.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 7oT
„Človek vse okorne prste dobi," dejal je ta necega nedeljskega
popoludne, ko je mislil, da je pogovora že dosti za ta dan. „Kar
otrpiiejo mu, če jih ne vadí sem ter tjá."
„Ti greš zopet po harmoniko?" vpraša Jurij.
„I, kaj pa!"
„Oh, pusti jo! Rajši se še kaj pomenimo!"
„Jaz sem že vse povedal, kar vem. Vi lehko govorite, jaz
móram pa malo poigrati."
„Mihá se boji," pravi Lenčika 'smeje se, „da ne bi tu v hribih
čisto zdivjal. Anica, ti ga moraš malo razvedriti."
„O mene nič ne posluša," odgovori deklica.
„To je pa res," pristaví Mihá. „Anica mi sicer dopade — "
„Ti pa meni nič," zavrne ga deklica. „Vedno se režiš kakor
razsušeno korito."
„Zato grem pa tudi po orgeljce. Saj ve.š, Jurij, ali Štefan, kako
sem čaši naredil, kadar dekleta niso záme marale, kar se je seveda
malokaterikrat primerilo! Orglje sem vzel v roke in kar v procesiji
so šle za máno.^
Mihá gre po harmoniko. Ko pa pride na ogel hiše, ústa vi se,
dene dlaň nad oči in zre proti Dolini.
„Lenčika, pojdi sem pogledat," zakliče, „kaj se tako sveti tu
doli ! Ali je mešec pot izgrešil, da danes tukaj vzhaja ali kako?"
„Mešec vzhaja!" smeje se Lenčika in stopi tjá. „Ali se ti sanja.
Mihá? Zdaj imamo mlaj. To je ogenj!"
Na ta vzklik prihiti vsa družba gledat, kako se je žarilo obzorje
za Dolino. Gori! slišalo se je iz več ust in v tem trenutji izgine
však dvom, kajti visoko po nelju vzpne se mogočen plameň in rudeče
si v oblak obda svetlo jedro.
„Ubogi Ijudje!" vzdihnila je Anica, Mihá pa je upiral svoje
oči v veličastni ta prizor" in majal z glavo.
„Štefan!" dejal je, „poglej dobro, kje bi utognilo to biti!"
„Daleč ni ta ogenj," meni Jurij.
„Na Gorici je," reče Mihá zaraolklo. „Na Gorici gorí, nikjer
drugje. Dolina leži niže kakor požarišče in najbolj razvidim iz te
črne lise v ognji. To je šop Rožančevih smrek, ki nam po dnevi
branijo, da ne vidimo naše vaši. Jaz tečem doli."
„Ali si nor?" zadržuje ga Jurij. „Kaj pa hočeš doli? Ali boš
gasil, ko bo že vse pogorelo?"
45*
708 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Kaj pa naša hiša!"
„Vaša hiša? Vaša liiša ne bo nikdar tako gorela. Tu gori
slama pa les, in v dveh urali je vse končano. Kar gorí, tega ne oťmeš,
za driiga poslopja pa ni nevarnosti, ker stoje nanizen in je dievje
vmes. Vetra pa tudi ni."
„Res je," pravi Mihá. „S takini plameňom naša hiša ne bi gorela.
Pri Rezanci bo."
T)an pozneje prišel je že Ož))e povedať, da je vse pohištvo
Rožančevo na Gorici pogorelo : *hlevi, podi in Iiiša. in da sninijo. da
bi bilo zažgano.
„Tému vragu naj pa le zgori!" rekel je Mihá v svoji krščanski
Ijubezni.
„Mihá, Mihá, kako pa vender govoriš!" posvnri ga Peearka.
„Mati, ali ni ta hudoba našega Jurija izdal?"
„Ce se je pregrešil, Bog ga bo kaznoval ; mi pa ne smemo
nikomur nesreče želeti."
„Zakaj pa gada ubijem, kadar se na solnci glreje?"
„Človek je pa človek."
Mihi pa ni šlo v glavo, kako da bi to ne bilo práv, jednako
z jednakim plačevati. „Stari Ijudje so vsi otročji," mrmral je med
zobmi in šel na svoje delo.
Prihodnjo nedeljo pa je šel v Dolino in Primoževi so mu po-
vedali, da so očeta zopet vtaknili v zápor, ker nanj leti sumnja, da
bi bil zažgal, kajti prepirala sta se večkrat z Rožancem in Ijudje so
báje slišali, ko se je Premec rotil, da mu bo kaj naredil. Pravili so
tudi, da mu menda trdo gre })red sodnijo, ker ne more izpričati, kje
bi bil takrat, ko je nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo
žalosten, da je oča na tako slabem glasu in da je tolikrat zaprt,
Mihá pa se ni menil dosti.
„Ce šedé jeden mešec vec ali menj,"-dejal je, „to je pac vse
jedno. Oča se bodo že izvili kako, Rbžancu se pa ^isto práv godi."
Tako je mislil Mihá in ž njim veliko drugih, ki so v tej nesreči le
videli kazen za izdajstvo. Stari lisjak Premec pa se je kmalu izkopal.
Štirinajst dnij so ga držali v preiskovalnem záporu, a ker mu nihče
ni mogel naravnost dokazati zlodejstva, morali so ga izpustiti. — —
čas, ta slavnoznani zdravnik srčnih boleznij, pokazal je bil tudi
pri Šimonovih in Pečarjevih svojo umetnost. Posušil je solze in odvzel
grenkobo spominu na ranjke svojce. In ko sta nekega dne pozno
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 709
jeseni Šimon in Jurij praznično oblečená stopila v Pečarjevo hišo
vedela je niati takoj, kaj to pomeni. Zadovoljno smehljaje se pogrnila
je žena mizo z belim prtora, Lenčika pa je nosila na mizo jedi in
pijače in čaši malo poslušala za vráti, kako je Šimon počasi in po
ovinkili napeljeval govor na pravo pot. O vremenu je govoril stari
mož in kniha prigrizaval, letino je hvalil in mater pit klical, zraven
pa jo uljudno vprašal, koliko je že stará. Potem je povedal, da tudi
on ni vec mlad in da bo treba krepkejšili rok pri kmetiji. „Zdaj bo,"
mislila je Lenčika in vleklá na ulio, kar priropoče v vežo Mihá.
„Lenčika, ali poslušaš?" zavpije in jo obdrži, ko hoče steči,
dokler ne pride Jurij in je ne odpelje v izbo.
Drugi teden sta šla k izpraševanjii : Lenčika z materjo v Dolino,
Jurij pa k sv. Andreju.
„Gospod župnik, oženiti se mislim," dejal je Jurij duhovnemu
gospodu.
„To je práv," smijal se je župnik, ki ga je po obrazu poznal.
„Nekaj čaša si bil bolen, Štefan, kaj ne?"
„Bil sem, zdaj sem pa zopet zdrav, livalaBogu!" rekel je Jurij
in lehko .sta se pogovorila.
Tisto nedeljo pa, ko sta bila v obeh cerkvah v tretje oklicana
Šimonov Štefan in Pečarjeva Lenčika, prišel je po poludne stari
Premec k Primoževim, karaor ga že dolgo ni bilo. Sključena je sedela
mati na klopi z brojenicami v roci.
^He! mati, stará mati!" zavpije Premec. „Ali še kaj slišiš?
Primojdunaj !"
„Kaj pa hočeš, Premec?" vpraša ga.
„Vprašati io hočem, če še jokaš za sinom, za Jurijem."
,0h, pusti me, Premec, pusti!" prosí žena.
„Nikar se ne boj ! Jaz sem dober človek in imam tako mazilo,
da te po ušesu pomažem in solze se bodo ustavile kakor Šimnov
malin med pasjimi dnevi."
Premec se skloni in šepeče starki na uho nekaj tacega, da je
takoj skočila po konci in srpo ga gledala.
„.VI i se norčiije.š z máno?" vpraša napósled.
„Primojdunaj," pravi oni, „če se hočem norčevati, ne bom hodil
k tebi. Ta reč je pa, kakor sem rekel."
Ko je prišla v izbo Franica z detetom na roci, povedal je tudi
njej to skrivnost in kmalu so jo vedeli vsi domači. Premec pa jim
710 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
je zabičeval, da Bog ne zadeni komu kaj povedati ; on je prišel
povabit jih na tiliem na ženitovanje, toda Bog varuj, da bi ľoditelji
šli. Od začetka starcu niso hoteli verjeti popolnoma ; ko pa je France,
kateremu je bil Mihá vse povedal, to vest potrdil, bilo je veliko
veselje v hiši. Franici pa se je za malo zdelo, da je še le zdaj to
zvedela.
„Le čakaj, France!" dejala je, „zakaj mi nisi povedal! Jaz pa
proti tebi nimam nobenih skrivnostij."
„Jaz sem se bal," opravičuje se mož, „da se ne bi ti zagovorila."
„Kaj ne, ker sem taká klepetulja?"
„Tega ne bom dejal."
„Nič! Le reči, France!" hrabri ga Premec.
„Ne! Ne morera trditi."
„Ker si pod žensko oblastjo. Kdor pravi, primojdunaj, da je
še katerikrat kaka ženská kaj zamolčala, tega imajo ženské pod
oblastjo."
„Očetu sem moral besedo dati, da nikomur ne povem, Franica."
Ko pa je solnce zatonilo, korakal je Premec s sinom Francetom
in sinaho proti gori sv. Florijana. Prisrčen je bil pozdrav med bratom
in sestro : roki se nista mogli izpustiti, oči ne nagledati in vprašanj
in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Lenčiki in Anici je bila
Franica kmalu veliká prijateljica in práv dopadlo jej je na gori, da
bi le tako daleč in tako visoko ne bilo. Ko so pa že drugi odšli
spat, pripravljala je še ona s Pečarjevo in Simonovo materjo, kar je
bilo za praznični dan treba. Drugo jutro zgodaj pa so se zbrali svatje
pri Simonu na zajutrek, ko so prišli po ženina, in ž njim vred so
šli po nevesto, katero sta Anica in Jurijeva sestra venčali in pOtem
so se napotili k sv. Andreju. Ožbé je ponosno koračil s Simonovko,
njegova lepša polovica pa, kakor ženo Meto iz prirojene uljudnosti
imenujemo, s starim Premcem ; za njimi so se pa zvrstili drugi.
Franica in Pečarka pa sta ostali doma in Mihá je opravljal svoje
delo in zvižgal okrog hiše.
Na tihem se je zvršila poroka pri sv. Andreji. Nič se niso
mudili v vaši in nobene popotne ni bilo. Zenske, ki so stále na
hišnih prägih, dejale so: „Ženin je čeden, nevesta pa nič." Fantje
pa so menili, da je nevesta brhka, ženin pa púst. Kar je bilo pa bolj
moških, tera se ni zdelo vredno gledati. „Hribovska ženitev, brez
popotne, brez muzike!" dejali so in obrnili se proč.
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 711
Veselje pa za tega delj nič manjše ni bilo v mali družbi. Milia
je skákal od radosti, da zopet jedenkrát v delovnik gode in komaj
so ga ustavljali v njegovem delovanji. Ožbe je plesal na staré dni,
kajti zastonj je bil poskúšal prevpiti sivega Premca. Nevesta pa se
je jokala in smijala in objemala mater in svakinjo in Anico. Le-ta
pa se je bridko nasmehnila in med splošnim veseljem ostala je sama
otožna. In ko je videla družbo v živem razgovoru, zapustila je izbo
in šla hladit si vrouo glavo v večernem zraku in težek vzdihljaj je
odnesla hladná sapa. —
Pozno drugi dan so se razhajali svatje. Franica je hitela s
svojim môžem domov, da brž prinese roditeljem, ki so težko čakali,
spoľočil o Juľiji. Premec pa še ni hotel iti. „Ker sem že gori," dejal
je, „hočem vse to skalovje pŕegledati." Ce bi ga ne bil Ožbé povabil
na domáco pijačo, prišel bi bil sam. Ožbetova žena pa se ga ni
mogla naslušati in dejala je, da tako smešnega in kratkočasnega
moža še ni videla.
Odsihmal je gospodaril Jurij na Strmi peci, Lenčika in mati
njena sta mu pa gospodinjili. Ko pa Šimon več ni mogel opravljati
težkih del, dal je posestvo v najem Juriju, kateremu je bil Mihá trdna
podpora, kajti zastonj je tému oča prigovarjal, naj pride zopet v
Dolino s svojo harmoniko, drugače se bo skisal v hribih, da ne bo
za nobeno rabo več. „Se oženil se mi boš na vse zaduje, če ostaneš
tu," dejal mu je, a sam se je starec vracal in tarnal, da je izgubil
Franceta, Jurija in da se mu bo gotovo tudi Mihá izneveril.
XXV.
Dve leti sta pretekli v mirni zadovoljnosti našim hribovcem.
Okrog Pečarjeve hiše je skákal mali Jurček in igral s konjiči, piščal-
kami in vozoví, katere mu je delal strijc Mihá: malo potolčen je bil
po obrazu, ker mu je tolikrat sveta zmanjkalo; govoril je že po
malem in babica mu je bila privezala višnjev trak na desno roko,
da je vedel s katero križ delati. Kakor bi bil sanjal, zdelo se je
Juriju vse prejšnje življenje in kdor bi ga bil videl, kako gospodari,
dejal bi bil, da je iz mladih nog rastel na Strmi peci. Párkrát je bil
že obiskal na večer svoje roditelje, a nová domačija se mu je bila
priljubila tako, da je vselej nerád šel od doma.
Prišla je bila zopet jeseň. Cvrst veter je pihal ruraeneče listje
z drevja in lastovke so se zbiijale, da polete v gorkejše kraje. Ožbé
712 Dr. Fr. Detela: Malo življenje.
je iztrkaval svoj kožuh, Pecarjevi pa so spravljali jesenske pridelke
v shrambe. Koliko vec lepih dnij stej e pac jeseň od pomladi in vender
imajo pesniki in drugi živočutni Ijudje poslednjo bolj včislih od prvé.
To pa menda le zato, ker smo po pusti zimi že z nestanovitno
vzpomladjo zadovoljni, jesenska krasota nam pa budi otožne misii na
prihajajočo zimo.
Lepega jesenskega popoludné je bilo in Pecarjevi so se bili ravno
k mali južini posedli, ko se prikáže sivá glava Premčeva.
„Ah, oča, kaj pa Vi hodite tod?" vzklikne Jurij in mu hiti
naproti. „Prisedite k nara!"
„Bog vam blagoslovi, pa meni tudi!" reôe zasopli starec, ne
da bi se dal dvakrát prositi. S pólu drznimi, pólu plašnimi očmi je
gledal Jurček tujega moža. Ko pa je videl, da mu ta ničesa ne stori,
stopa počasi do moževe palice, katero bi tolikanj rad unesel. A zdaj
se oglasi Premec: „Ho, Jurček, kje imaš pa konja?" in fantu upade
srce; nazaj se pomakne za mater, potlej pa steče na vso moč in
Sultán za njim, ki je tudi hotel vedeti, kaj je Jurčku.
„Kaj boste povedali dobrega?" vpraša po jedi Jurij.
„E, kaj! Nič tacega. Mihá, daj mi malo tobaka!"
„Oča, ta je zadnji, ki ga imam," pravi Mihá in vleče počasi
mehur iz žepa.
„Nič ne dé; le daj! — Ves, Jurij!"
„Ja z sem Štefan," popraví j a Jurij.
„Primojdunaj, da si tega ne morem zapomniti ! Pa bodi, kar
hočeš; toda z máno pojdi danes, če moreš."
„Oh, toiiko je dela," oglasi se vmes Lenčika. „Práv težko ga
pogrešamo. "
„Kaj pa je posebnega?" vpraša zopet Jurij.
„Posebnega nič. Ce se ti ne zdi, pa pusti. Rožanec me je
poslal pote."
„Rožanec!" čudi se Jurij.
„Da, Rožanec. Hudo mu gre, starému norcu. Prej je bil vrag,
zdaj se je pa spokbril. Norec pa je, ker ne zna živeti: denár ima,
pa stráda. Zaduje dni ga je bilo pa prijelo in huda mu prede. Pred-
včerajšnjim se je ulegel in včeraj so ga prevideli. Pri njem sem bil,
pa mi pravi, da ne more umreti. Ali naj ti pomagam? dejal sem;
potlej mi je začel praviti, kako se kesa, da je tebe ovadil, kako ga
srce teži in vest pece in to in ono. Zdilioval je dedec kakor tristo
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Í1S
duš v vicah in jokal, da se mi je smilil. Jaz sem mu povedal, kako
in kaj in da ti tnkaj gori z Miho ovce paseš kakor očak Jakob s
svetim Izidorjém. Zdaj bi ga bil moral videti starca, kako je planil
na postelji po konci! K sv. Florjanu je hotel romati, pa še iz slame
ni mogel izlezti. In prosil me je za žive in mŕtve, naj grem po tebe,
da te še vidi pred smrtjo. Zdaj pa stori, kakor se ti Ijubi. Da ne
bi mogel umreti, primojdunaj, tak dedec, to je babja vera. Naj le
pravá ura pride, noheden se ne bo ustavljal. Toda če hočeš, pa
pojdi !"
Jurij je vstal in mignil ženi, naj mu prinese suknjo. „Jaz pôj-
dem," dejal je in priganjal Premea, da sta kmalu odrinila. —
Odkar je Eožanec pot kázal žandarjera na Strmo peč, prijela
se ga je nesreča in ni ga izpustila iz pestij. Da se bo ta reč tako
izšla, tega ni mislil. V vojake nazaj je hotel spraviti Jurija, potlej
si je moral pa očitati, da ga je umoril. Po Premčevem trudu raz-
nesla se je bila vest po vsej okoliei in Ijudje so se ga začeli ogibati.
Lakomni mož že prej ni bil priljubljen. zdaj pa so ga trtili in za-
ničevali. Sam in zamišljen je hodil s puško po gozdih, dasiravno
ni vec streljal ; doma pa je bil oduren, da se je žena bála vprašati ga
po kaki reči. Kadar sta se srečala s Premcem, moral je slišati trde
besede in jedenkrát ga je bil oni tako spravil v srd, da je s puško
nanj pomeril.
„O ti grdoba!" vpil je Premec. „Jurija si dal ustreliti, mene
boš pa sam?"
In skočil je k njemu, izvil mu puško in ga ž njo otolkel, da
se je Rožanec komaj priplazil domov. Ne dolgo potem umrla mu je
žena in ravno tisti dan, ko so jo pokopavali, pogorelo mu je vse
pohištvo. Ves obupen je bil mož in kaj mu je pomagalo, če so za
nekaj čaša zaprli njegovega preganjalca! Hiše ni hotel več zidati,
ampak prodal je vse posestvo in kúpil majhno bajto na konci Do-
linske vaši, kjer je bival do smrti. V cerkev je hodil však dan in
vbógajme dajal, kar prej ni bila njegova navada. Za Jurija pa je
ustanovil večne maše, da bi poplačal svojo krivdo. Sara zase je živel
in nobena kaplja vina ni zraočila več njegovili usten. Ko je pa umri
v vaši ponočni čuvaj, ponudil se je on za pol plače.
„Po noci jaz kar.spati ne morem, gospod župnik," dejal je.
_To bi bila služba záme."
,Po dnevi pa tudi ne spite, Rožanec," opomnil je župnik.
714 Dr. Fr. Detela : Malo življenje.
„Tudi ne. Veliko spanja še nikdar nisem imel, star človek ga
ima pa še menj."
S sulico v rokah stopal je Rožanec vsako noč okrog cerkve
in ure je klical in molil. Ker je bila s tem opravilom združená tudi
služba grobokopa, prekopaval je zemljo po pokopališéi in postiljal
tesno posteljo svojim soobčanom. „Oh, po leti je to leliko delo,"
dejal je, „ali po zimi me pa že pobira; po zimi, ko je zemlja
zmrzla. "
Z nepretrganim delom dusil je mož svoje misii in svoj spomin,
a kakor hud duh hodil je za njim Premec in ga mučil z grenkim
očitanjem. „Oh, pusti me, Premec!" prosil ga je mož. „Saj vidi.š,
da nimara nič dobrega na svetu." Vidno je pojemala njegova moč
in na zadnje se je moral uleči. Zapu.ščen je ležal v svoji bajti in
nikdo ga ni obiskal, nikdo se zmenil zanj ; le Premec se ga je še
spomnil in prišel k njemu. „Bog ti stokrát povrnil" vzdihnil je in
prijel za roko svojega starega sovražnika, ko mu je ta povedal o
Juriji. In Premec mu je tudi pripeljal Jurija. Rožanec se je sklonil
po konci in obe roki podal mladému Pečarju. Se enkrat se mu je
zasvetilo oko, potem pa so je zalile solze. „Jurij, odpusti," jecljal
je in Jurij je bil tako ginen, da je komaj govoril.
„Odpustite rajši Vi meni!" dejal je in tolažil moža, da bode
zopet okreval in da se bosta še vkup veselila.
A mož je odkimaval. „Moj dan je dozorel, da se že osiplje, dejal
je. „Predno bo teden v kraji, poneso me. Da si le ti še prišel ! Povej
mi še, Jurij, kako se ti je godilo ves čas ? Jaz težko govorim, po-
slušam pa še rad."
Pozno po noci se je vrnil Jurij domov, Rožanca pa ni videl
več, kajti dva dni pozneje je izdihnil svojo dušo dolinski grobokop.
„Kdor drugemu jamo kopije, sam vanjo páde," menil je Premec,
ko je spremljal med redkimi pogrebci svojega soseda na poslednjem
potu.
V oporoki Rožančevi pa je bil imenovan za jedinega dediča
Štefan Pečar na Strmi peci in okolo pet tisoč goklinarjev je pode-
doval Jurij. Ljudje so zazijali, ko so slišali, koliko je zapustil stari
mož. Jurij sicer ni bil v denarni stiski, a toliko gotovine je kmetu
bogastvo. Postavil je Rožancu spomenik na pokopališči, drugi spo-
raenik pa je dal zidati pri cerkvi sv. Florijana, in tam, kjer zdaj
stoji bela kapelica matere božje, nad katero razobeša žalostná vŕba
Dr. Fr. Detela: Malo življenje. 715
svoje veje, tam počiva Šimonov Štefan. Kako nedeljo popoliidne
pelje tja Jiirij svojega siná, in kadar se deček nagleda lepili podôb,
opomni ga, naj moli, da ga bo mamka božja rada imela. In Jurček
moli, kakor ga je učila mati in babica ; če mu pa sredi kake molitvice
opeša spomin, pomaga mu oča dalje.
Premec je osamel in dolg čas mu je bilo, kadar je hodil z
Goric-e v Dolino in nazaj, svoja navadna pota. Neka stará Urša,
daljna sorodnica njegova, naselila se je bila k njemu in mu kuhala,
kadar je imela kaj. Rožančeva nesreča pa je deloma tudi njega za-
dela, kajti vse tiste staré device, ki so se prej Rožančeve hiše držale,
prišle so zdaj v njegovo hišo kakor poljske miši, privabljene od
nove gospodinje Urše. Premec se ni dosti menil za to skupsčino,
ker je bil malo doma, tem bolj so se pa menile ženice zanj. Skle-
nile so storiti dobro delo in dedca izpreobrniti, da ne bi vec pre-
klinjal in razgrajal. Kadar je bil torej Premec doma, začela je Urša
praviti zgodbe raznoterih svetnikov in popisovati trpljenje du.š v
vicah, in tako lepo je znala pripovedovati, da je Premca do srca seglo.
„Ur.ša, ti pa res lepo pripoveduješ," dejal je mož in Urša se
je zadovoljno obliznila. „Primojdunaj, ti bi morala biti za duhovnega
gospoda, ne pa, da bi lonce na ognjišei grela."
J, Glej, Premec," opominjala je Urša, ki je znala porabiti ugodni
trenutek, „vse te múke trpe du.še v vicah največ zavoljo preklinje-
vanja."
„Kaj vraga!" čudil se je mož. „Da bi bilo to tak hud greh?
I, kje pa si zvedela ti to, Urša?"
>Glej gal Kje bom zvedela? V bukvah je vse zaznamenovano
in zapisano!"
„Ti misliš torej, da naj bi jaz pustil vse te čvrste besede?
Meni pa dobro dé — ti ne veš — če malo zakolnem. To je moj
oddušek. "
„Seveda ti tukaj dobro d<^," svári Urša, „tam ti bo pa hudo."
„Kako bi se pa jaz najlaže odvadil teh besedij ? Saj toliko mi
ni do njih."
„Spomni se duš v vicah!"
„Rad, če bi se mogel. Pa ravno o pravem ča.su mi ne pridejo
na misel. Veš kaj, Urša? Spomni me rajša ti!"
Urša mu je obljubila in ves ženski zbor se je veselil, da je rešil
jedno dušo iz vragovih krempljev. Kadar je pa Premca ježa ali dolg
716 Dľ. Fľ. Dclťiíi- Malo življi/nje.
Čas ali kar si bodi zapeljalo, da je zarobantil, zavpila je Urša:
„Premec, sponini se duš v vicali!" in mož je utihnil. Toda le, kadar
je bil trezev ; kadar se je pa primerilo, da ni bil, in če ga je imel
le količkaj pod klobúkom, zagazil je z obema nogama v stari greli.
„Oh, Premec, kaj pa duše v vicali!" opominjevala je Urša. —
„Tilio, baba!" zarohnel je tedaj. „Ti in tvoje duše v vieali,
zahvalite Boga, da ste pod strelio pa na gorkem. Grešnika pusti
pri miru, če ne bom jaz vse iz hiše izpodil, primojdunaj !"
Tako je čaši iznenadil Uršo, ki je bila že popolnoma prepri-
čana, da je mož ves drugačen, in to jo je žalilo tem boij, ker se
je bila že proti župniku polivalila, káko izpreobrnenje se jej je po-
srečilo. Oj Premec, nikar ne bodi tako trdovatnega si-ca! A kaj je
hotel, ko mu je bilo tako dolgčas po Mihi. France mu je bil pre-
moder, da se bi ž njim pogovarjal, in vrstniki njogovi so bili vsi
stari, on pa še vedno mlad. V vinu je topil svojo žalost in v krčmo
je nosil vestno ves denár, kar si ga je sam prislužil in kar sta ga
mu dajala Mihá in Jurij. France pa mu je dejal: „Donarja ne po-
trebujete, oča ! Brez skrbi lahko živite pri nas, pijača Vas bo spra-
vila v grob."
„Kaj ti veš !" ugovarjal mu je mož, „Samo pijača me še veže
na ta svet."
Vesel dan je bil zanj, kadar ga je obiskal Mihá. Ponosno ga
je peljal v krčmo, sedel v kot za mizo in onega posadil zraven sebe.
„Ali ga vidiš goľjanca?" kázal je kremarju svojega siná. „Komaj
zna sedeti pri mizi in z denarjem no vo, kaj bi počol."
Necega večera zopet tako sedita pri polici Premoč in Mihá.
Vino je lezlo sivcu v lase, jpzik pa mu je tekel kakor žaga. „Mihá !
še jednega bova," vpil je in objemal siná. Drugače ne prídeš ti
danes domov, po tistem skalovji, ki so ga koza straši, primojdunaj!"
„Pozno je že, oča," ugovarja oni, „in jaz móram še k Primožu,
predno odidem."
„K, kaj boš hodil! Tu ostani! Tu se nama dobro godi, tam
je pa dolg čas. Pusti Franceta, tak je, kakeršen jo bil. Pri mení
bodi, ko te že toliko čaša nisem videl. Ti no jjľideš doli, jaz pa
gori ne morem. Pa bi še šel, primojdunaj, da, če bi imeli le kapljo
vina po vsej gori." Tako je govoril Premec, ko vstopi stari njegov
znanec, žandár Križan. Zbranim gostom želi dobor večer in postavi
puško v kot.
Dr. Fr. Detelja : Malo življenje. 717
„He, gospocl Križanl" zavpije Piemec. >Pit pojte sem k nama I"
„Premec!" pravi oni, „na onem konci vaši sem Tas že sližal,
tak glas imate.''
„Glas pa jaz dober, primojdunaj. in grlo gladko, da vinee
Ippo po njem tete, pa da za vpijem, če je treba."
In Piemec je zapel, da je vsem po ušesih zvonelo.
„Kadar jug vleče," dejal je ponosno, „sliši me na Gorici stará
kavka Urša. — „Se jedenkrát pit, gospod Križan!" klical je žan-
darja, ki se je odpravljal. „Pustite puško v kótu, saj rada počiva !
Ali mislite zopet kateremu posiati svinca med rebra, gospod Križan?"
„Zopet," smeje se Križan. „Nemara ravno Vam."
„Ha, ha, ali menite, da sem že dosti dolgo na svetu, in da me
smrt ne more drugače zadaviti ? Kaj ?"
A žandár je bil odšel, češ, da se mu mudi.
„Kakó je pa moškil- budoval se je Premec. „Se pit ne gre.
Čakaj ti dolgopetež, nazaj boš še tekel. Mihá, ostani tu, dokler ne
pridem ! "
„Kam pa greste?"
„Tega vraga, tega Križana bom malo postrašil, da bo kaj smeha.'^
„Pustite ga, oča, pustite! S takimi Ijudmi je najbolje nič
opraviti ne imeti."
,,Jaz ga hočem kaznovati, ker se mi je zameril, primojdunaj !
Hlapec mi bo dal rjuho in pri Podrtém Znamenji bom obrnil tega
rohnéta. '-^
Starec je bil odšel. Mihá pa se je še razgovarjal s fantini, ki
so bili v kŕčmi, in potení plačaJ, ker ni mogel očeta čakati. Bolj
se je bil zapoznil, kakor mu je bilo Ijubo. Ura je bila deset in on
je premišljeval, ali bi še šel k Primoževim ali ne. „Če imajo luč,"
dejal je, ,bom potrkal ; če ne, pa grem." Okna Primoževe hiše bila
so še razsvetijena in na trkanje mu pride odpirat brat. On in stari
Primož sta bila še po konci.
„Kje imaš pa očeta?" vpraša France. „Saj sta bila skúpa j."
„Skupaj. Pa na jedenkrát se jih je lotila neumnost. Križan je
bil v kŕčmi in šli so ga strašit gori k Znamenju.'*
„Zakaj jih nisi zadržal?"
„Niso se dali. Saj veš, kakšni so."
„Kaj praviš. Mihá?" oglasi se Primož. „Strašit je šel oča?
Tecita hitro za .njim, tecita, da se ne zgodi kaka nesreča !"
TfS Dv. Fľ. Dotola: Malo življonje.
„I kako že ?" vpraša Mihá.
„Ustreli ga lehko žandár, ustreli. Kar pojta!"
„Vraga! Pa res; nato nisem mislil," zavzame se Milia in odido
naglo po hližnjem potu proti oraenjenemu kraju. France pa obleee
í?uknjo in se napoti po česti ravno tja. Daleč je bil še od Znamenja,
ko mu prineseta naproti Križan in Mihá oeeta hudo ranjenega.
„Zdaj sem pa iztaknil, primojdunaj!" reče hripavo Francetu.
„Pa vender niste močno poškodovani?" vpraša ta prestrašen.
„Ravno dosti, da se ne bo treba dolgo po posteljah valjati,"
praví Premec in omedli. K Pri môžu ga neso in Križan stopi do
zdra vniká. Ko ta pride, zavedel se je mož zopet. „Meni ni treba
nobenega mazila vec," pravi hripavo. „Gospod Križan, nič več ga
ne bova pila." Roko mu skúša podati, a pretežka mu je že bila,
Križan pa ga prime zánjo in zapusti potem molčé hišo. Franica je
bila poslala po gospoda in še tisto noc je umri Premec v Mihovih
rokah in France mu je zatisnil oči. Svojega Jurčka se je bil še
na vse zadnje spomnil. Na vso moč je deževalo, ko so ga pokopa-
vali, vender pa se je vila dolga vrsta Ijudij proti pokopališču, kajti
znan je bil mož povsod, sovražili ga pa niso. Primož je bil s svojo
družino med pogrebci in pred njim je na glas molila stará Urša,
Premčeva gostja, in vmes zdihovala: „Oh, ti ubogi- Premec, kako
smrt si storil, oh, ti réva stará!" Ko so pa prišli do groba, obrnila
se je in rekla : „Oh, Ijudje božji ! pozná se, da ga je mož rad pil,
ker gre tako dež." — Primoža pa je ujezilo, ko je to slišal, in za-
vrnil jo je rekoč: „Kadar pa ti umrješ, bo pa točá šla, copernica
stará ! "
Jurija ni bilo za pogrebom, kajti ni še rad hodil med Ijudi ;
inako pa se mu je storilo, ko mu je došla žalostná vest. Premčevina je
bila zdaj Mihova last, a on je vse prodal in se vrnil na goro, od koder
le redko kdaj še pride v Dôlino. Lenčika misii, da ga tudi n(íkaj
druzega pri njih gori drži, ne samo prijatelj Jurij ; in zadovoljno čaši
môžu pripoveduje, kaj je tu pa tam videla in slišala. Jurij se trdno
nadeje, da bode iz Mihe in Anice jedenkrát še par, kajti fánt postaja
bolj in bolj zamišljen, dekle pa veselo.
,a>Asj
'V ^->^ť>.^V, J^^X-^^ J^'^St J^^-y^^'J^^^ _)''^->'-^<w w>Vx-^C"^
"N<^ ->^-^r ^/'^^r *^/-'<s.< '^r"^<' '^/^w '/^'S<~ - '^/^'^^^
- 4-^*Ŕ ^-^4: ^-^^ ^^=5^^^ 4 ^- T> ^'--v v ^- T> v"^
Izza mladih let.
Spísal dr. H. D o 1 e n e c.
VI.
inulo je nekoliko let in bival sem spet v svoji doraovini na
ľSotranjskem. Bilo je pravo jesensko jutro, kakor si ga lovec
želi, a jaz ga nisem mogel porabiti. Posel in dolžnost sta
me zadržavala v pisarnici in skoro, da nisem imel čaša skozi okno
in na zametené M-hove pogledati. Vstopi mož in se pristavi pri peci.
Pogledam ga in spoznám takoj, da tega je nagnal poseben posel do
mene, in ker je bil Matevž iskren lovec, ni bilo teško uganiti, o čem
hoče povprašati ali poročati. Pristopim k njemu in lesketale so se
mu oči od samega veselja, ko mi po tihem in v naglici pove, da
imajo tri medvede obsledene in da čakajo mene. Odpravim ga rekoč,
da takoj nikakor ne raorem oditi, da prej ko za poludne bodem pa
že v Danab.
Kar najhitreje se odpravim čez Kopalnik vedno v strahu, da
bi ne bili Podeirkavci in Danci, kar jih je bilo te vrste, že odšli.
Ne! Xa oglu pred malinsko hišo v Danah so me čakali. Celo stari
Kraševec, gospodar tému malinu, stal je med njimi in s pu.šo v roki.
Vseh skupaj nas je bilo deset. Najstarejši med nami je bil mlinar,
najmlajši pa mlinarjeve hčere sin — Kandarov Pepe.
Tudi največ govoril je mlinar, ali s tem pa ne bodi rečeno, da
je v tem krogu sploh šla mlinarju prvá beseda. Gledé njegovih
lovskih zaslug menim, da najzadnjej.ša, a mlinar je bil star, premožen
in sploh veljaven mož in torej mu ni nihče ugovarjal, ko nam je
tudi danes zopet pripovedaval, kako mu je nekdaj volk peska iz na-
ročaja iztrgal in kako so košuto v danskem bregu živo ujeli. Skoro
bi rekel, da največ tega je le Pepe poslušal, ki je pse vodil in s
starim očetom zadaj hodil. Kadar smo se pa pristavili, vselej je
mlinar še s povzdignenim glasom in po nas ozirajoč se Pepetu za-
bičeval, da nič bati se medveda, ampak le pomeriti vanj, kakor v
goro. Zadnjikrat pristavili smo se pri Brezi na róbu, na katerem se
pot prevegne z danskih pašnikov proti lazom in gozdu. Ker se je
sporočilo obsledovalcev na to glasilo, da medvedka z mladičema se
720 Br. H. Dolencc: Izza mladih let.
je zdolaj po senožetih pasia, potem pa šla na Kamenice leč, bil je
siuajni čas zgovoľiti se, kako zastatí in kako pognati, kajti Kame-
nice so bile pred nami. Póprijel je besodo Paterno-št iz Dan in iz-
rekel misel, da najbolje bi bilo še jedenkrát prepričati se, ali sled
v resnici le v Kamenice drži in ne tndi nazaj ven ; da po njegovem
mnenji je neverjetno, da bi se bila medvedka na Kamenicah pristavila,
ker to ni kraj za njo. Ternu je pritrdil tudi Mlakar iz Dan. Ta-
kovim môžem je teško ugovarjati, kajti Paternošt in Mlakar bila sta
gozdarja, kakeršnih je malo vec po Kranjskem. Njima je bil gozd
do pod Snežnika ravno tako znan, kakor zapeček v hiši in na med-
veda sta ona dva že tolikokrat zastala, kakor marsikateri lovec ne
na zajca. Vender je obveljal nasvet, da, ako Kamenice zastanemo,
zamudimo se malo in zatorej smo jili zastali. Paternošt nas je na-
stavljal; mene je zadnjega in na vrhu postavil; pod máno prvi je
stal Mlakar. Paternošt me je popustil z besedami, da tukaj ne bo
medveda, in torej tudi nisem bil posebno vznomirjen.
Malo čaša stojimo, ko se vrne Paternošt ter nas skliče v do-
lino. Ravno po dolini je bil sneg skopnel, ali za dobre tri streljaje
više je še ležal. Zopet je bil posvet. Paternošt, ki je bil Kamenice
obšel, povedal je, da medvedka je vender le poliajala po Kamenicah,
po njegovem mnenji pa šla léč proti Ostrému Vrhu, kakor ima že
navado. Napotili smo se torej proti Ostrému Vrhu, a komaj prišli
do snega, že smo zapažili sled starké m mladičev, ki je držal proti
višini in Ostrému Vrhu. „Saj sem vedel!" rekel je Paternošt in
dva odposlal, naj gresta po poti med Ostrim Vrhom in Lomom, mi
pa da gremo po potu ta kraj Ostrega Vrhá in da se snidemo zopet
pod potjo na Ravan.
Mi smo imeli krajšo pot in pod lazom, na katerem smo se
sčakavali, presledili smo še jedenkrát medvede, ki so držali na rav-
nost v rob Ostrega Vrhá. Le bolj tiho smo se razgovaijali in teško
pričakovali odposlancev. Prideta doli po poti za Ostrim Vrhom in
sporočita, da ven in čez niso šli medvedji. „Torej so notri!" mislil
si je však in nekateri tudi te besede izpregovoril. Resni smo po-
stali, mlinar je popolnoma utihnil in se držal v dve gubé, kakor bi
ga zeblo, v tem ko so Paternošt, Mlakar in Matevž ugibali, kako
zastati in kdo da bo šel poganjat. Mene so izbrali, da bom stal
na ľobu proti Ravani, kajti tam da ima medved žo navadno pot,
jaz da sem dober za pomeriti in da imam dva ognja. Res so imeli
Dr. H. Dolenec: Izza mladili let. 721
vsi dnigi le jednocevke. Pod máno na oni stráni róba, da bodeta
stala Kovaé pa Kukec. Za pogonjiča odločena sta bila Yidmar pa
mladi Kováč.
Dasiravno sam zavzet, vender le sem opazoval, da mlinarju
vedno tesnej e postaja, in ko se Paternošt še jedenkrát pristaví in
reče, da za pse se je treba zagotoviti, da bi nam vsega lova ne izpri-
dili, ukrenili so možaki, da s psi mora jeden na lazu ostati ter jih le
potem izpustiti, ako bi jih na pomoč klicali. Hoté ali nehoté, ne
vem. kako bi rekel, srečale so se najine oči z mlinarjevimi, poprimem
besedo in nasvetujem, da pse mlinarju izročiti, on da je zanesljiv in
bode goto vo pazil, da mu psov kateri ne odide in lova ne zmede.
Brez ugovora in v tem hipu je mlinar segnil po vrvicah, katere je
še zmerom Pepe v rokah imel, ter s prvotnim pogumom Pepetu še je-
denkrát povedal, ,da nič bati se, ampak le pomeriti kakor v goro".
Pristavil se je mlinar, lep vzgled ubogljivosti, pod potjo na lazu,
mi smo pa zastali gori po poti okrog Ostrega Yrha. Paternošt je
ostal pod robom, Kováč je mene postavil ravno na rob, a sam se je
umaknil ra^Tio pod rob na drugo strán hriba proti Lomu. Rob, na
katerem sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega
Yrha proti Ravani. ísa levo strán je bil hrib strmo prevegnen in
takrat nekoliko izsekan, naravnost pred máno je bil pa grd svet,
precej skalovja in s snegom obloženo drevje je v tla tiščalo in vid
jemalo. Ravno po róbu sem videl, in ako sem se pripognil, tudi na
dalje in celo do vrhá. Nebo se je jelo jasniti, od drevja pa kapati
in osipati se. Ne bom rekel, da nisem bil vznemirjen, ko me je Kováč
nastavil ter se potem umaknil pódme na levo strán. Ni bilo prvi-
krat, da sem bil na medvéjem lovu, a do tedaj je bilo vselej še
bolj dvomljivo, je. li medved v hribu ali ne, in bo li prišel ravno
náme; ta pot pa je bilo gotovo, da imamo medveda med sebój, in
da se bode hotel najbrž po róbu umakniti.
Že precej čaša stojim, pa le nič ne pride ; z drevja je pa zme-
rom bolj žlofalo, že zebsti me je začelo, posebno v roko, katero
sem vedno nad kapicami držal, da mi jih ne zamoči. Da sem se
kapa bolj ubránil, prestavil sem se za par korakov pod dve hoj i ter
na jedno se naslonil, in ko pogledam zopet po róbu in proti vrhu,
kar jo ugledam medvedko in jednega mladičev. Naravnost proti
meni sta bila napotena, a samo za trenutek sem ja videl, izginila
sta v goščavi. Poprimem puško in gledam, kar se zopet prikáže
46
'?22 Ďr. íl, Dolcncc: ízza mladíh let,.
meďvedka. S skale doli je stopila in prestopila s prvima nogama na
drugo skalo ; v tem liipu ona mene zagleda in zazijá, jaz pa pomerim
in stisnem. Vznak se prevrne in dvakrát Imdo zarohní, jaz po-
primem za drugo zmet, gledam in čakám, pa ničesa ne vidim in no
slišim. Že stojim kaki dve minutí, kar ugledam jednega mladicev.
Kakih štirideset korakov od mene je stal in poslušal. Ker ni.sem
vedel, kaj bode stará še storila, nisem se úpal nanj potegniti in uraaknil
se je. Mikalo me je iti na strel pogledat, toda ker je bilo za trdno
zmenjeno, da se ne sme nobeden z mesta geniti, dokler gonjači skozi
ne pridejo in se lovci ne skličejo, ostanem na mestu, a kmalu začujem
na desno pod sebój pasji javk. Kmalu potem pa pristopi Paternošt
k meni in me povpraša, kaj sem streljal.- Jaz mu odgovorim, da
raedvedko in da menim, da sem jo tudi zadel, ker se je po strelu
vznak zvrnila in zarohnela. Veli mi pokazati, kam sem streljal.
Greva do mesta in ko pogledava čez steno, bil je sneg povaljan in
krvav, kakor bi ga bil z vrečo krvi povlekel. Paternošt prikima, da
bo, in ravno sva hotela po sledu dalje, kar zaslišiva pok nad nama
proti Ravani in glas Kovačev, ki je „morto" vpil. Stopiva mu na-
proti in ugledava ga, ko vleče medvedko po snegu v dolino. Sni-
demo se in pripoveduje nama, da po strelu je prišla medvedka blizu
njega, da je pa ni videl, ko pa je stopil na sled pogledat, da je
opazil, da močno krvaví in zatorej šel za njo in našel jo kakih sto
korakov više pri kladi ležečo. „Kakor je že navada in vselej práv",
da jej je še jedenkrát v glavo potegnil, da se pa ní več genila. Pri-
stopil je še Kukec in vleklí smo medvedko na pot in po potí doli na
laze pod Lomom. Precej čaša smo čakali, prediio so pajdaši od
druge straní došli. Vidmar je pravíl, da je bilo zlo težavno za sle-
dom hodíti in da sta dolgo po goščí tavala, predno sta prišla do
medvedke. On da jo je videl, ko je vstala in se pomaknila ťez rob,
strela pa da ni slišal. Na jedenkrát pa da sta bila mladica zopet
pri njem in on da je prestrašen gledal, od kod se bode še stará
pokazala. Mladica sta jo udrla okrog hríba proti lazu, kjer je mlinar
stal in kar znašla se pred njim. Rad bi bil videl in vedel,
kaj je mlinar ])očel, ko sta mladica predenj stopila. Mlinar je pravíl,
da ustrašíl se ni nič- ter da je hotel ustrcliti, alí psí, katere ni hotel
izpustíti, da so mu bili na potí. Psí da so se mu iztrgali in med-
vedica nazaj zavrnilí. Mladica in psi so zopet na Vidmarja naleteli,
in Vidmar je imel opravití, da je pse razmotal, ki so se bili zaplelí
Dr. H. Dolenec: Izza mlatlih let. ?23
V goščo in med vrvice, na katerih so bili vsi trije navezani. Vprašal
bi ta ali oni, zakaj smo pse s seboj jemali? Zgodilo se je to za tega
delj, da, ko bi nam bilo na medveda izpodletelo, zastavili bi bili
dvakrát ali trikrát za serne. Psi so tudi zato dobri, da mladice, ako
so stará odbije, pristavijo ali pa na drevo zapodijo. Ta mladica bila
sta lanščeka in torej psom ne vec práv v strahu ter se nista dala
pristaviti.
No, bili smo skupaj in velikanskega medveda smo imeli pred
sebúj. Kako bi vam razodel radost, ki me je obhajala? Kar sem
si tolikokrat in od mladili nog zaželjeval, evo ti uresničeno pred
máno. Paternošt me je še posebno pohvalil, da sem bil po strelu
miren kakor star medvedar, in tudi to mi je bilo všeč. Ko smo se
ga nagledali medveda in nam je mlinar večkrat povedal, da tudi
jednega mladiéev bi bili imeli, ko bi psov ne bilo, odposlali smo
Pepeta naprej v Dane po vlak in voznike. Da bi pa predolgo ne
čakali, zvezali smo s trtami medvedki noge ter preraenjevaje se po
štirje na dveh kolih odnášali. Ne bf bili daleč prišli na ta način,
a zagledali smo v rebri na lazu fanta, ki je kravám drva nakladal.
Tudi on nas je zapažil in si ogledaval, kaj prenašamo ; ko pa zasliši
da imamo medveda in da naj pride z vozom, da ga bode odpeljal,
popustil je drva in nam ustregel. Za pol ure smo bili zopet pri
Brezi in ko smo se v dolino pregenili, jeli smo streljati in ugledali
tudi že dánske fantiče, katerih je cela tolpa z vlakom nam nasproti
hitela.
Preložili smo jim medveda. V tem, ko smo ga prelagali, in
predno so potegnili, dobil je že však fantič kako za uhó ter bil
povlečen za lase ali za ušesa, češ, da bodeš pomnil, kedaj si medveda
vozil. Yse to je bilo fantom še v večjo radost, dasiravno je tudi
kateri tako dobil, da bi je sicer ne bd z lepa prenášal.
Pred vasjo je stalo polno sveta in gledalo nas, ki smo priha-
jali doli po hribu. Najbolj radovedni so se nam naproti približávali,
čudil se je ta velikim tacam in krempljem, oni veliki glavi, však pa
še jedenkrát povprašal, kdo ga je ustrelil, in občen posmeh je bil násle-
dok vprašanju iz tolpice brhkih deklet: „Malinski strijc, kaj ste ga Vi?"
„Kaj boš krota povprašavalo, ki se ga še mrtvega bojiš!" od-
rezal se je mlinar in šla sva skupaj dalje za vlakom in do pred
njegove hiše, kamor so morali fantiči pristaviti, da si je svet zver
ogledal ; tudi starčki, katere je opominal pogled ta lepili dnij krepke
46*
724
Gorázd: Glas vetrov.
mladosti, pridružili so se in primerjali medveda drugim, katore so že
pobili sami, ali pa drngi znanci. Lovci smo se sesli v dobri Kan-
daravi gostilni, kamor so tudi fantki vlak pripeljali ; v veži in na
vagi, katera je že marsikatero divjad pretehtala, skazalo se je tudi
zdaj, kdo je najbolje pogodil, koliko zver telita. Potem pa smo posedli
okrog mize in najprvo ustrezali gladu in žeji, a še dolgo potem
dobri volji. Drugi dan, ko smo medvedko iz kože dejali, našli smo
kroglo.za samo kožo na desnem stegnu. Zadela je v vrat, ranila
pluča, pretrgala jetra, izšla na dimljah, preskočila v stegno in prešla
skozi stegno do pod kože.
>^
Glas vetrov.
bBJa domovine meji tam,
^'Na gôri strmi stal sem sam ;
Na zemljo tujo prod menój
Pogléd temán je vprt bil moj.
In veter vzdigne se moSán
Cez tuje zemlje cvetno pian;
V bregóvje gôrske pribučí
Med síve skale in čerí.
In tod — zdaj milo joče mi,
Zdaj med skalóvjem stoče mi,
A zdaj zatuli po bregéh,
Pretľése môzeg mi v kostéh ! .
O, saj to vcter ní močán
Vršéč čez cvetno to raván ;
In pi š in glas to ní vetrov,
To glas nemirnih je duhóv !
Ofákov to duliovi so,
Očakov to glasovi so,
Ki v tuji zemlji spijo zdaj,
Ki naša bila je nekdáj.
Pač grénko tamkaj spanje spé.
Odcj^e^tuje jili težél
Zato prcbi'idke dan na dan
Tožbé ječé čez hrib in pian:
„Kjerkoli solnce séva tod,
Slovanski je prebival rod;
A tujec tod zdaj širi se,
Oholo nam šopíri se."
,,Preméhki pač mi bili smo,
Da zemljo mu pustili smo,
Da v járem smo vkloníli vrat —
Robjé postali mu takrät!"
,,Tá krivda nam ne dá mirú
V gľobóv stolotnih hladnem dni'i.
Zato pa vi maščujte uas,
Svarilni naš spoštujte glas!"
„Srcé slovansko ven in vcn
Oklep obdávaj vam jeklen,
Ko tujec le za pol pedí
Zemljé vam vzeti poželíl . . ."
O glas vetrov, resán tako,
Le túli národu v uhó!
Tí vnémaj, úči, drámi ga,
Da tujec ne premámi ga! -
G or á z d.
■ m
-A-T-A-M'/.".i ■.. '^'.i-jr-Á'í ^T^'ľ-^'^•-?^A^ŕ:^g'^-7■^•^'žv/v,"ag^'r^y^gyvp^E'ť^^■gľgy•
Bosenskí grobovi.
Spisal S. Rutar.
ajvíH-ja stiuinska zaiiimljivost Nove Avstrije so velikánski ka-
meniti grobovi nekdanjih slovanskih knezov in bogatašev
Bosne, Hercegovine in srednje Dalmacije. Ceravno je o t«h
grobili Nedic že 1. 1857. pisal v „Arkiv za povjestnicu jugoslavensku",
vender se je začel učeni svet še le zadnja leta, zlasti po okupaciji,
natančneje pečati s temi prezanimljivimi starinami, katere zdaj od dne
do dne vzbujajo večjo pozornost vsega učenega sveta. Lanskega leta
jo opisal hercegovinske grobove Móric Ho er ne s (Sitzungsbericlite
der k. k. Akadémie der Wissenschaften, Bd. XCVII. Hft. 2.) in pro-
fesor Luka Zore raztolmačil je in s slikami pojasnil jeden grob
nahajajoč se v Konavlji blizu Dubrovnika v programu dobrovniške
gimnazije 1. 1881.
Omehjeni grobovi so videti tako starinski in tako primitívni,
da so jili bili nekateri za prazgodovinske razglasili. Drugi so mislili,
da so \o ostanki iztoenogotske vláde v Iliriku (Blau, Reisen in
Bosnien und Herzegovina pg. 2.5.). Ali ni suranje, da so to čisto slo-
vanskí spomeniki, ker se nahajajo na mnogih nadpisi v slovanskem
jeziku z neko posebno glagolico pisani. Vender še niso našli ključa,
da bi mogli te nadpise popolnoma raztolmačiti.
Bosenskí grobovi raztreseni so v velikí množini po vseh treb
zgoraj omenjenih pokrajinab. Najnavadnejši se nahajajo na malíh vi-
sočinab, na širokih liolmib, časí jíh je do 800 sknpaj na jednem mesta.
Jedenkrát leže v dolgih vrstali drug pri driigera, zlasti ob cestah in
potih; dľugikrat pa kupoma in neredno tu pa tam raztreseni. Ne-
kateri stoje na površji zemlje, drugi na pol ali celo v zemljo udrti
in tretji s travo, mahom in grmovjem prerastení. Mnogi so nagneni
ali pa popolnoma prevrneni in odkriti.
Oblika teh grobov je kakor navadnili sarkofágov s strehi po-
dobnim pokrovom, le da so bolj velikánski. Na mnogili se ne more
zaslediti nikaka skulptúra, nikak nadpis, morda sta dež in zrak však
sled zbrisala. Na drugih pa se nahajajo ob straneh in na pokrovu
726 —b—: Zakaj.
ražni nadpisi ter slike Ijudij, živalij, mečev, zvezd in meseca, teľ
gľbov (t.udi údov kraljevske ľodobine). Slike predstavljajo navadno
igro „Kolo" na čast mŕtvemu, plakajoee žene, lovske prizore, ali
sploli pošle, s katerimi se je umrši najrajši pečal.
Ceravno te slike, kakor tudi sploh vsa skulptúra bosenskili
gľobov niso Bog zna kako umetne, vender pričajo, da so se tudi Slo-
vani v teh umetnostih že v starili časih poskúšali in da bode m oral
učeni svet med druge skulptúre uvrstiti tudi slovansko. Iz prvijj
stoletij krščanstva naliaja se po Dalmáciji, Hercegovini in Bosni
mnogo poznorimskih grobov. Oblike teh grobov posnemali so v VI.
in VII. stoletji doseljeni Slovani in stvarili posebno vrsto grobnili
spomenikov, katerim se težko kje nahaja prilike.
Ali kakor je težko brati nadpise na bosenskih grobovih, tako
težko je tudi raztolmačiti slike na njih, ker jih je čas zelo pok varil
in zbrisal. Tu čaká slovanskili starinoslovcev še veliká naloga. Tudi
ni mogoče natančneje zaznamenovati, iz katerega stoletja izvirajo
ti grobovi. Izvestno je le, da so jih dali napraviti zase plemiči in
oblastniki, ki so zapovedovali nižjcmu Ijudstvu. Zato pa so dali na
grob zapisati, da bodi proklet však drugi, katerega bi položili v njih
grob, izimši ude njih rodbine („proklet tko ce tudjin leci, vece nje-
govo pleme").
w
Zakaj?
^am gôľi na hribu zagledam drevo, Pač bila sem srečna, pač bila krásna,
Drevo oh! otožno in šibko mlado Ljubila goreče in zvesto njegä,
Brez krépke in trdne podpore! Ki zdaj me smejoč je ostavil.
In ko ga s solzámi mladenka motrim, Odslé pa venéla ko rožica bom
In bitjft primerjam ostavljeno ž njim — In glasno plakala ubožica bom
Nihče me tešíti ne more! In nihče ne bo me ozdravil!
Oh mož ti nczvesti, zakáj si nekdaj
Prinesel na ustnih vabljívi smehljaj,
Zakaj si sladko mi govoril?
Zakaj me z Ijubeznijo dičil si ti
In srečo potem vso uničil si ti,
Zakaj si radóst mi umoril? . . .
-^-^
vv^-:*^:V.
'•:^ľ
Bájke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. T r d in a.
12. Mrtvaška srajca.
e dajo se dopovedati in skoro niti misliti neskončne nadloge
in stiske, v katerih je živel dolenjski kmet pred letom 1848. Go-
renjec, dasi tiidi zatiran, bil je proti njemu srečen svobodnjak in
bogatin. Ječé in zvijaje se pod težko nogo nemških plemenitašev
imel je skoro samo to jedino upanjé, da ga bo rešila neprenosnega
jarma gotova smrt. Noc in dan se je trudil, péhal in potil, sad in
korisť njegovih žuljev pa je spravljala in zapravljala tuja gospoda,
ki je bila uverjena, da ne dela s tem nikake krivice, ampak da
nživa le svojo pošteno podedovano ali kupljeno pravico. V denarjih
dajal jej je slovonski podložnik „štivro", v pridelkih desetino. gor-
ščino, starie. Predivo, piščeta in jajca nosil jej je sam na dom, po
drnge davšeine hodili so grajski župani in pisarji. Desetino so pobi-
rali od vsakega žita, mnogi celú od koruze, boba in krompirja. Uta-
jiii in skriti ni se dalo nie, ker so „podrepniki" (vohuni) bistro
pazili in se desetina ni jemala s polja, ampak iz kozolcev. Se vec
dobička nešla je gorščina in desetina od vina. Graj.ščine, ki so bile
komaj srednje velikosti, dobivale so v letu po 1000 do 2000 veder,
vrednih po sedanji ceni vina in denarja najmenj 5000 do 10.000 gld !
In ta strašná gorščina zahtevala se je na vec krajih z nečloveško
brezdušnostjo, tudi če trta ni nič rodila! Desetino pa so pobirali
Nemci tudi od vse živine, nekateri še od čebel. Jasno je, da je
moral zaduševati ta davck v dolenjskem kmetu vse veselje za živi-
norejo. Tlaka bila je povsod huda ; najbolj krivična zdola se je ná-
rodu zato, ker ni bila za vsa jednako ustanovljena. V Rakovniku n.
pr. bilo je je samo po dva dni v tednu, v bližnjem Griči po štiri
dni od grunta. Ali gospode niti to ni še zadovoljilo. Koliko oral
mora obsezati ^ grunt", ni bilo menda nikjer na tanko določeno.
Od konca se je mislilo, da se potrebuje zanj vsaj kacih 15 oral la-
stine, pozneje se je trdilo, da opravičuje to ime že kacih 7 ali 8 oral,
728 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih.
in po tej meľi povečala se je tlaka marsikje od dveli dnij na štiri,
od štirih na osem ! Kmet moral je plačevati in rediti jednega delavca
skoľo samo za to, da je hodil gospAdi na tlako ! In delati moral
jej je na vso moč pridno. Na nekaterih grajščinah so tlačane nprezali
kakor vole in ž njimi orali ! Povsod pa se je pazilo, da ne postavajo. Sem
ter tam hodili so za njimi grajski hlapci z biči in palicami in so udri-
hali nemilo po „nemarnih" ; nemarnost pa so očitali tudi tistim, ki
so od presilnega truda, žeje in lakote opešali. Tolkli so delavce z
razlogom, če so se kaj ustavljali, tolkli pa so jih dostikrat tudi brez
razloga, kar tako iz divjaške zlobe, napuha in samopašnosti. Bazén
desetine in tlake pa so imeli nemški grofje, baróni in vitezi do kmeta
veliko moč in oblast tudi v premnogih drugih rečeh. S svojo besedo
dali so mu lahko siná v vojake, in takrat vojaščina ni bila taká
sala kakor je dan denašnji. Kdor je bil potrjen, ni se vrnil domov
celih štirinajst let, odvadil se je delu in za svojo rodovino in kme-
tiški stan večinoma popolnem izgubil. Ali ne le za sinove, ubogi
kmet moral se je tresti tudi za ženo in hčere, ako jih je obda-
rila priroda z nevarnim darom lepote. Do malega v vsakem grádu
nahajal se je kak poživinjen pohotnik (marsikje še po več nego jeden),
ki je prežal na deviško nedolžnost in žensko poštenje bolj željno
nego jastreb na piščence. Kar se ni doseglo z dobro besedo, dobilo
se je z darovi in če se ni dalo drugače, tudi s pretnjo in silo. Kdor
vse to premisli, ne bo se čudil, da je tria dolenjsko krajino taká
nepopisna revščina in žalost. Z ratarstvom si kmet ni mogel opo-
moči; za trgovino takrat ni bilo nobene prilike ; kake večje obrti pa
nemški oblastniki tudi niso skoro nikjer oživili in razvili, kajti stro-
sili so svoje ogromne dohodke rajši na razkošne pojedine, velikánske
pijače, lepe pse, konje in Ijubice, lov, lišp in brezštevilne druge zá-
bave. Gruntarji nosili so še ob nedeljah staré, grdo zakrpane prtene
hlače; v opravi niso se razločevali dosti od beračev. Mnogi podgorci
prišli so v cerkev v debelih srajcah iz guzovine (tul), in ob dežji v
plaščih iz bička ali ličja kakor divjaki. Kruh jedli so sploh zmesen iz
najslabšega žita, dostikrat iz samega ovsa in prosa; iz grenke pire šmá-
tral se je že za veliko dobroto. Ali še I^og, če je hiša kak kruh premogla !
Znane so mi cele in jako veliké vaši, n. pr. Straža v prečinski župi, v
katerih se je peklo samo pred največjimi prazniki. Razen krompirja in
presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke in cizare, katere se je zato
veliko sejalo, ker Nemci od tako slabjh pridelkov niso zahtevali desetine.
J. Trdina: Bájke in povesti o Goijancih. 729
V tej neizmerni nesreči ostal je národu samo jeden resničen
prijatelj : naša post en a duliovščina, ki mu je vlivala na pekoče
ľane blagodejno olje krščanske tolažbe. Sláva do nebes in poklôn do
zemlje tem božjim služabnikom in pravim tolmačem milih naukov
našega nazaretskega učenika ! Ali poleg njih oglašali so se tudi
mnogi krivi preroki, ki so národne zatiralce zagovarjali in zati-
rali brezvestno ž njimi vred svoje braté po Kristu in po krvi. Ti
brezbožniki imenovali so krvavo sužnjost — sveto- dolžnost! Na
posveeenem kraji so se drznili lagati, da sta prišli v deželo tlaka
in desetina — ne po tuji šili, hudobi in krivici, . n e g o po vzvi-
šeni božji volji! Kdor je verjel njihovim podlim, bogokletnim
naukom, moral je misliti, da je ustvaril sam usmiljeni oea vseh
Ijudij in národov Slovenca za večnega hlapca in trpina, Nemca za
večnega gospodarja in tlačnika.
Naš dolenjski kmet je trpel silo in krivico, dokler se je dalo;
ko mu to ni bilo vec mogoče, začel si je pomagati kakor mu je ve-
lela pamet, ali kakor sta nanesla prilika in naključje. Zavrgši tožno
kmetovanje umaknili so se nekateri v mesta in se poprijeli roko-
delstva. Veliko jih je zapustilo domovino in pobegnilo na Hrvatsko,
kjer so se za stalno naselili. Vojaški beguni in drugi fantje uhajali
so čez deželno mejo po prepovedano blago, zlasti po tobak, in ga
nosili potem skrivaj svojim rojakom, ki so jim dali za to imena:
prehajači, prelazniki, tobakarji in dr. Kdor je bil bolj hude jeze in
še posebej kaj razžaljen, šel je, da se mašmije, v razbojnike. Taki
pridružili so se radi turškim tolovajem (,,hajdukom"), ki so našo
zemljo že od nekdaj nadlegovali in so te Ijudi z veseljem vzpreje-
mali, da jim kažejo pot in jim pomagajó s svojo vednostjo in dobrim
svetom. Tolikega nereda in prestopanja zákonov dŕžava ni mogla
mimo gledati. Pomnožila je ob meji stráže in paznike ; pod Gorjanci
postavila je vojarnice in čuvarnice ; zastavila je z orožniki vsa pota
in doMne, vse soteske, vrhove in kobile. Tobakarji in razbojniki
potrebovali so práv posebno srečo, da jih ni na potu nihče videl,
ovadil in zgrabil. Eedki, jako redki so bili tisti, ki so se priplazili
mimo toliko stráž 'in vohunov čez široko Kolpo in čez visoke Gor-
jance z živim truplom in zdravimi udi na Dolenjsko.
Neusmiljena tuja gospoda vihtila je svoj bič tudi nad Belo
Krajino. Mladému Poljancu, ki je tlako delal, veli osorni óskrbnik,
ko se je začelo mračiti: Danes še nisem nikogar tepel, bom pa tebe,
7H() J. Tvdina: Rajko in povesti o Gorjancili.
da se kmet ne razvadi. Djsiravno ni imel najmanjšega razloga,
iidaril je fanta na vso moč z debelo palico po plečih. Poljaneo ])ravi :
Danes še nisem nikogar ubil, bom pa tebe, da se gospocla ne raz-
vadi. To rekši dvigne motíko in razčesne oskrbniku glavo. Dobro
vedoč, kaj ga čaká, pobegne v Gorjance. Blodil je po njib tri dni
in tľi noci. Tretjo noč zagleda v skalovji jamo in v jami luč. Pri-
stopiv.ši vidi na tleli iimirajočega bolnika. Vpraša ga, kdo je. S slabim
glasom veli bolnik: Jaz sem stroj bar Hu d obe c. Poljanec se za-
čudi in vpraša : Kaj pa strojiš v telí pečinali ? Hudobec odgovori :
Mrtvaške srajce. Mrliču, ki ni umri po božji volji, slečem kožo
in denem v stroj. Iz ustrojené naredim srajco. Kdor tako srajeo
obleče, živi brez strahu, da bi ga ugonobil z lahko kak sovražnik.
Vidi se Ijudem tako grozen, da se niliče ne drzne mu približati,
nikar se ga lotiti. Kdor bi ga hotel ustreliti, začela bi se mu tresti
roka, da ga nikakor ne bi mogel pogoditi.
To čuvši se Poljanec obveseli in prosi Hudobca, da bi mu
ustrojil mrtvaško srajco. Hudobec veli, da je preslab; predne mine
ura, mora] bo umreti. Ako mu da, kar je na svetu največ vredno,
bo precej ozdravel in mu žoljo izpolnil. Poljanec se prestraši in
pravi : Ti si menda lukomen moje uboge duše ? Zaničljivo se zareži
Hudobec : Mar mi je tvoje garjeve duše ! Také nesnage ne poberem,
ko b-i jo kdo za máno metal. Da bom zopet okreval, potrebujem
košček tvojega življenja. Menj kot jedno leto ne vzamem. Poljanec
se zasmeje : Jaz sem še mlad in bom še dolgo živel. Ce bom smel
v tvoji srajci nagajati gospodi brez nevarnosti, podarim ti iz srca rad
jedno leto. AH kako pa se more to zgoditi? Hudobec veli : Práv laliko!
Vzimši škarje odstriže fantu nekoliko vlas in jib vrze v kotel črne
vode, ki je stal poleg postelje. To vodo dobro premeša, potem izleče
iz nje trak. Na traku bil je ozel. Hudobec odreže ozel in ga vrze
v kotel bistre vode, ki je stal na drugi stráni postelje. Tudi to vo^lo
dobro premeša in se ž njo umije. Zdrav kakor riba skoči iz iK)stelje
in reče Poljancu, da naj malo počaka, dokler dobi mrliča, ki ni umri
po božji volji. Šel je iskat in našel je Vlaha, ki se je obesil iz srene
žalosti, da ni imel vec preljubega luka pa niti doiiarjev, da bi si ga
kúpil. Hudobec Vlaha sname, prinese domov, odere in ústroji iz
njegove kože mrtvaško srajco. Poljanec jo obleče na gol život. Bila
je bolj mehka in tanka nego svila, da je ni nič čutil. Hudobec Po-
Ijanca dobro pogosti in mu veli za slovo : Srajca ostala bo cela in
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancili. 731
tľdna j e d n o leto. Kadar se ti razpade, pridi slobodno ])0 dľugo I
Dal ti jo bom v isto ceno. Ali to te móram opomniti, da se ne
smeš izneveriti pameti : bedaku moj dar ne po m aga.
Od veselja vriskaje napoti se Poljanec domov. Graščak zve, da
se je vrnil iibijalec njegovega oskrbnika in pošije ponj svoje biriče.
Poljanec plané vanje in oni se ga tako ustrašijo, da hudo tepeni
brez upora pobegnejo. Graščak pošije ponj svoje sinove. Poljanec
plané vanje in tudi oni se ga tako ustrašijo, da liudo tepeni brez
upora pobegnejo. Graščak pride zdaj sam ponj. Poljanec plané vanj
in žlabtni gospod se ga tako ustraši, da strepeta in mrtev obleži, še
predno je pádel nanj kak udarec.
Ob letu se Poljancu mrtvaška srajca raztrga, pa se napoti
po drugo. Hudobec odstriže mu zopeť nekoliko vlas in stori vse tako
kakor prvikrat, na isti način mu ústroji in naredi tudi novo srajco.
Čelili trideset let nosil je Poljanec mrtvaške srajce in smel brez straha
gospodo pretepati, grabiti njeno blago in jej nagajati in zabavljati,
kolikor mu je srce želelo. Cez trideset let pride k Hudobcu poleg
staré navade po novo srajco. Hudobec mu odstriže zopet nekoliko
vlas in jih vrze v kotol črne vode. To vodo dobro premeša in izleče
iz nje trak ali na traku ni bilo nobenega ozla. . Majé z
ramama veli Poljancu: Tvoj čas je potekel. Namenjeno ti je bilo
80 let. Trideset dal si jih meni, petdeset si jih ohranil sebi. Zdaj
ti ostaje le še nekoliko tednov — ta ostanek je po stari pravici
moj. To rekši Poljanca zgrabi in zadavi.
Ali skrivnost ni ž njim poginila. Bil jo je razodel nekaterim
prijateljem in znancem. Kmalu so jo zvedeli tudi zatirani kmetje in
hajduki. K Hudobcu jelo se je romati kakor na kako slovečo božjo
pot. Mnogi dali so si narediti samo po jedno srajco, da so se v
njej maščevali, potem pa so odšli na Hrvatsko in se hranili s po-
stením delom do smrti. Marsikateri pa je šel k Hudobcu vsako leto
po novo srajco, dokler ga ni zadavil. Ali so se Gorjanci zdaj .oživili !
Vse mrgolelo je po njih tobakarjev, vojaških begunov, domačih in
tujih razbojnikov. Stráže pritiskale so trdo za njirai ali kaj, ko niso
bile kos mrtvaškim srajcam! Groza bilo je pogledati človeka v tej
opravi. Nekaterim se je zdelo, da ima tri glave, drugim, da nobene,
še drugim, da mrtvaško, nekateri so videli pač človeško glavo, ali
jej je šv-igal iz ust, nosnic in očij višnjev in zeleň plameň itd. Pri-
J€tno, brezskrbno življenje se je začelo zdaj za tobakarje. Kdor je
732 J. Tľdina : Bájke in povesti o Gorjancih.
bil pameten in ni butal nalašč v nevarnost, delal je slobodne, kar
je hotel. S hrvatskim ,,duhanom" zakladali so prehajači ne le
dolenjsko strán, ampak skoro vso deželo. Povsod so imeli svoje Ijudi,
ki so jih skrivali in radi pogostili. Pili so v krčmah najboljše vino
in najlepša dekleta so jih Ijubila. Znanci so se ž njimi brez konca
hvalili in pripovedovali ponosno o stiskah, v katere so kdaj prišli
in o zvijačnosti in predrznem jimaštvu, s katerim so se však pot iz
njih izkopali. V podgorji dobili so si v vsaki vaši dobrih prijateljev,
ki so jim dajali znamenja, če so jih stráže zalezovale. Pokalo se
jim je z bičem, zvižgalo na prste, vriskalo, pelo, streljalo, kukurikalo,
po noci se naredil na kaki višavi ogenj. Takih sváril bilo je mnogo
in da se ne vzbudi šum, niso ostala zmerom jednaka in istega po-
mena. Rabil se je tudi latovski jezik. Dostikrat razlegal se je po
gorjanskih tokavah in dobravah čudni krič: Lantje-fate lazte-pate
lah-strate le-grete. (Fanťje pazite, strah gre!) kStar tobakar je pravil,
da je ležé skrit v rarvi uganil po petji svojih znancev ne le to. da
je straža v vas prišla, ampak tudi mimo katere hiše koraka. Na konci
vaši oglasi se prijatelj : Nikdar ne bom pozabil očeta svoj'gá. Sosed
poprime: Oh koľkrat so mi rekli: Moj sin, le pit ga pojvá. Tretji
znanec, stanujoč na sredi vaši, nadaljuje : V te nove goré, k" so trte
mladé. . ., in četrti prijatelj dovŕši kitico na drugem konci malé vaši:
Ki vince rode za také faj' možé ! —
Malo po malem so se prekanjeni klateži z mnogimi stražniki
— sam Bog si ga vedi, kje in kakó — nékako seznanili in sprijaz-
nili. Zmenili so se, da se kolikor bo moci ne bodo srečavali. Ker so se
držale stráže najbolj potov in stezá, tobakarji pa so se ravno potov
in stezá vedno ogibali, ni se moglo lahko naključiti, da bi se bili
naraerili jeden na druzega. Zagledavši se od daleč, začeli so oboji
streljati ali na boriščini ostalo nič mŕtvi h! Pripoveda se, da
je neka podgorska krčma s tem obogatcla, da so zaliajali vanj práv
pridno ^obakarji, ob jednem pa tudi — stražniki. Krčmár dajal je
rad na vero tem in onim, ker ga za plačo ni skrbelo. Večkrat so
pili in se veselili v jednem konci krčme prehajači, v drugem onkraj
veže pa njihovi krotki preganjalci. Ta prijaznost teknila je dobro
obema strankama. Marsikateri strážnik in vohun prihranil si je ne-
koliko stotin in si kúpil hišico, katera brez pose))nili pri hod kov
ne bi bila nikoli njegova. Dolenjskim fantom pa to znanje se ve da
tudi ni škodilo. Podgorci sploh trdijo, da zveden tobakar ni bil
J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 733
nikoli nobeden ujet, ne ustreljen. Ta nesreča deletela je samo kakega
pijanca in nerazumnega mladica, ki se je zanesel prevee na mrtvaško
srajco.
Sreča zapustila je rada tudi nespametne tolovaje. Turški haj-
duki privršali so v šempetersko župo in oblegli Stari grád. Grajski
brambovci so se jih silno ustrašili. Zaklenivši vráta pričakovali so
náskok in svojo smrt. Ali Turki zavalili so se pod zidovje, pili kavo
in duhan in čakali, da bi se kristjani podali kar sami, brez boja.
Bil jim je res že ves živež pošél, pa si izmislijo zvijačo. Imeli so
še dva panja čebel. Ta dva panja vržejo na Turke. Pikajočih čebel
se bedaki tako prestr.išijo. da sramotno in brez pléna domov pobeg-
nejo. Brez vspeha zaganjali so se Tiirki iz tega razloga tudi v visoki
grád v Kostanjevici, ki je bil lastiná Marka Psa.*) Ta Marka Pes
bil je glasovit strelec. Menda ga je zmešala mrtvaška srajca, da
turškega poveljnika („harambaše") samega ni mogel pogoditi ali od-
strelil mu je z vilic — kapuna ! Ta umetnost butastega Turčina
tako preplaši, da odide še tisti dan tudi brez pléna in sláve. —
Starejsi Ijudje dobro pomnijo, kako hudo so se sprijeli na sredi
pota med Novim Mestom in Teplicami turški razbojniki in eesarski
vojaki. Turčin se je stráži zaničljivo páčil in jo dražil. Vojaki po-
merijo in ga listrelé. To je bilo prvikrat, pa tudi zadnjikrat, da je
straža kakega razbojnika ugonobila, ujela pa ni nikoli nobenega.
Hajduki so se za brezumnega tovariša liitro in strašno zmaščevali.
Ubivši štiri lepe vojake šli so brez druge izgube in nadlege z obilim
plenom domov. Po priliki pred petdesetimi leti prišli so turški tolovaji
tudi pred Gracarjev Turen. Ljudje so se domislili in jim povedali, da je
poln vojakov. Turki laži verjamejo, zboje se in odidejo. Sedanji go-
spodar tému v rajskem kraji stoječemu grádu je naš vrli g. Dra-
gotin Rude ž. V spomin turškega poboda vidi se na velikih vratih
grajskega poslopja dobro naslikano krdelo divje gledajočih Bošnjakov
in med njimi dolenjski kmet. ki jim mora poťkazati. — Mnogo bolje
nego teh hajdukov spominajo se Dolenjci turške drubali, ki je pri-
lomastila menda 1827. v Brajtenov, grád v prečinski župi. Vodil
jo je radovoljno domač človek, Stražan, ki je služit prej v grádu
za hlapca. Nápad se je vŕšil o mraku in grozne reči se o njem pri-
povedujejo. Gospodarja ni bilo doma. Vsa družina se je nahajala v
*) Tega gradú ni več ; kdaj se je podrl, se ne ve. Prostor, na katerem je
stal. ima zdaj kostanjeviški trgovec, g. Gač.
734 J. Trdina : Bájke in povesti o Gorjancih.
smrtnem stratu in v smrtni nevarnosti. Zvesto hišino Marijo so
razbojniki po divjaško mrcvarili in jo hoteli zaklati, ker ni povedala,
kamo je skril gospod denarje. Pravi, da so bili v obraz vsi črni in
takó zverski in grdi, da sam peklenščák ne more biti bolj grd in
ostuden. Izmed dekel skrila se je jedna za dimnik. Tudi ta réva še
zdaj živi. Od straha, ki ga je takrat prebila, trese se jej ves život
že pet in petdeset let! — Graščak se je bal dolgo tudi za Luknjo.
Izmed podložnih kmetov izbral in oborožil je do trideset korenjakov,
ki so hodili po noci v ta grád na stražo. Z jednim teh bivših graj-
skih čuvajey sem se seznanil in ga vprašal, kako bi bili vzprijeli
Turke, ko bi bili prišli. Mož mi odgovori : Lukenjski gospod je moral
Boga hvaliti, da jih ni bilo. Pol bi nas bilo steklo domov, druga
polovica pa bi bila brž ko nepomagala rajšitolovajem
nego grádu !
Kadar so pridivjali v kak kraj razbojniki, skočilo je vse po
konci : vaščani pa tudi meščani so dostikrat po cele noci čuli in
čakali. Razen orožnikov hodili so stražit tudi kmetje, ali hajdukom
so bili sploh po prdiki ravno tako nevarni kakor lukenjski čuvaji.
Večkrat se je pripetilo, da so Turki, oplenivši kak grád ali kako vas,
prisilili te kmetiške stražnike, da so j im morali nositi nagrabljeno
blago čez strnie hribe po več ur daleč! Ali kdo bo izbeganim revežem
kaj takega zameril? Bolj čudno je bilo ponašanje oboroženih in
orožju vajenih pravih stráž. Kdäj pa kdáj so práv dobro vedele, kje
se nahajajo razbojniki, ali mrtvaška srajca jim je tak strali delala,
da se niso drznili jih nadlegovati.
Podgrajskemu duhovniku so se bili hajduki sami napovedali. Pu-
stivši jim na mizi stotak in sodec vina, pobegne gospod na bližnji
hrib in pošije po stražo. Razbojniki vzamejo denár in popijo vino.
S tem, kar so dobili, nekako potolaženi niso delali po hiši veliko
kvara. Kmalu prihiti močna straža in hišo obstopi. Ko jo haram-
baša začuti, plané iz veže, zacepeta s toliko silo ob prag in zaren-
tači nad njo tako gromovito in oblastno, da se, kakor da bi bilo med
njo treščilo, na vse stráni razkropi in pobegne. Druga straža pa je
prežala na hajduke v samotnem kraji na Gorjancih. Njen vodnik
spleza na bukev, da bi videl, če se že prikazuj ej o. Ko zagleda v
mrtvaških srajcah korakajoče pošasti, zavrti se mu v glavi, pa se
zľuši vznak na kamenitá tla in ubije. Zdaj se prostraSi tudi «tľMŽa
in pobegne.
J. Tiííina: Bájke In povesti o Gorjancih. 735
Taká sraraota páde na ovožnike tudi blizu Težke Vode. Na česti
stalo je do šestdeset strážnikov, ko pride iz goščave kakili petnajst
hajdukov, poveljnik obledi in zapove svoji četi s tresočira glasom,
da naj se umakne v dolino in skrije. Kaj ga je tako prestrašilo, ni
hotel nikomiir povedati. Proti svojim poglavarjem se je neki izgo-
voril, da ima lepe fante za parado, ne pa za to, da bi si blatili svoje
c-edne roke ob gnjusno tolovajsko sodrgo. Za nagrado svojega vi-
teštva dobil je odpustnico in — pokojnino.
Marsikorau zdelo se bo nemogoee in vender-le je res, da je pri-
korakal kdaj posamezen Turčin celo — v Novo Mesto! O zadnjem,
ki je bil tako samopašen, govoré še zdaj dostikrat stari meščani. Jaz
pa bom povedal nekoliko besed o tistem hajduku, ki se je prikázal
v mestu pred sto leti, predno je ukrotil za nekaj čaša turško pre-
drznost slávni Lavdon. Turčina ustavil je na mostu mestni birič in
ga vprašal za popotni list. Hajduk izleče dolg samokres in mu ga
pomoli pod nos in pravi : „Čakaj, zdaj ti bom pa pokazal tudi pero,
s katerim mi pišemo. Iz nožnice izdere dolg, krvav nož. Birič se strese
in omedli. Turčin začel se je šetati bahato po Novem Mestu in mu je
razgledal na tanko vse prostore in prostoreké, vse ulice in uličice,
vse hiše in hišice. Sel je potem v prodajalnice. Po svoji navadi
plačal je v nekaterih vec nego se je zahtevalo, v nekaterih pa tudi
nie, kakor mu se je baš zljubilo. Nakupivši vsakeršnega blaga, jel
je lioditi po krčmali in je obral vse od prvé do poslednje. Kratko-
časil in gostil je v njih sebe pa tudi marsikoga druzega. Najbolj
čudno je bilo to, da se je videla njegova mrtvaška srajca grozna
samo môžem, ženské pa se niso kar nič bale. Gnjetle so se k Tur-
činu vse staré, pa tudi mnoge mlade device in celo nekatere zastavne
mamke. Ali kako sladko pa je znal tudi govoriti za vsako uho in
srce, kako zapeljivo namigavati z desnim očesom in brkom, kako
presrčno se smijati, kedar je hotel pokazati svoje lepe, bele zobe!
Ko se je dovolj nagostil in našalil, napotil se je tudi v slovečo l^a-
piteljsko cerkev. Dal si je prinesti na sredo cerkve stôl in lulo, pa
se je usedel in puhal, da je bila kmalu vsa cerkev zakajena. Ko
pride cerkovnik s .škrabico, vrze vanjo polno pest rumenih zlatov, jed-
nega pa da še po vrhu za trud cerkovniku. Po maši pa si je najel
kočijo in se odpeljal nazaj proti beli Turčiji. Pustil je v mestu
marsikatero solzno oko in ranjeno srce. Tiste device in mamke, ki
niso mogle premagati preveliké bridkosti, priporočile so se Bogu in
736
— b-
Angelj Ijubezni.
šle za njira. Staro poročilo trdi, da so brdkega Turčina najbolj po-
grešale in se usule najprve za njira svojega bližnjega že od nekdaj
brez hinavščine Ijubeče — breške tercijalke.
á
Ángelj Ijubezni.
finulo je, kar bilo je,
Sledu ni več po njem!
Solzé okó rosilo je,
Sedaj pa mirno zrem!
Zakaj takó, ne veste vi,
Ki vam vesel je svet ;
Po svojih potih greste vi,
In liodite ga zret ! — —
Le hodite, le zrite ga,
Vsaj jaseň je takó!
Ce hočete, molite ga,
Vsaj krasen je takó!
In vprášajte, kje to in to —
Dobili boste vse,
In radostí sladké takó
Vam bodo proste vse!
In ko vam vsega bo dovolj,
Se nekaj žélite ;
Potém pa le, potem še bolj
Se razveselite!
Opravljeni po svatovsko
Glasnó zavľisnite;
Sosedu sósed bratovsko
Roké si stisnite !
Saj našli ste, kar jaz zamán
Po svetu sem iskál :
Oj, da mu je takó krasán
íjjubezni angelj vstal! . . .
-b-
<^^
r
Oddihljaji.
1. Zapušóen.
brača vedno v mračni se nižavi
Cvetica krotká v solnca lice milo.
Ne more dihati brez njega čilo,
Ne more kvišku se držati v trávi.
In če jo solnce samo res ostavi:
Kakó se hitro skloni na gomilo!
Pretožna zrc na zarje rumenilo,
Kakó se žalosti vrti jej v glavi!
M. Posavski : Oddihljaji. 737
Takó si mene ti, oj Ijxibo dete!
Brez uaile zapustilo. Večuo vzete
Oči so tvoje mi in lioe milo.
Zato pa Imda me teži pi-aznota.
Trpim, jeCim : Ali, pusti me, pustota !
Sicer mi tnge bo srcé odbilo.
2. Tilao slovo.
Na jeseň, predno pod nebo gorkeje
Podá se ptič, boječ se zime, snéga:
Poprej z drevesa se slovo razlega.
In ptič pojoc najzadnje nre šteje.
("e se obrne potok v dmge meje.
Glasneje šum valov odmeva z Ijrega.
In ko ]>o listji zimska sapa sega,
Še list ne páde tiho s svoje veje.
Le meni morajo čez bledo lice
Molčé in tilio kapati solzice
Mej tem, ko proč mi srečo ladja tira.
Kakó za njó bi rado srce vpilo.
Kakó bi rado : Z Bogom I vsaj vošŕilo,
A strali neznan mi tožni glas zapira.
3. Boijsa želja.
Nekteri bi si želel morebiti,
Da v Ijiibko bi spremenil se vodico,
Da pri kopeli Ijubici nožico
Bi belo mogel z valčki poljubiti.
Kdo drag bi rad bil cvetka v drage kiti,
Da vpletala bi z nežuo ga ročico,
Še drug bi stopil k biserom v vrstico,
Da v uedrije bi mogel se poskrlti.
A jaz pa vem, kaj bilo bi še bolje:
V meglico neprehladno se odel bi,
Ki v jutro labka dviga se nad polje.
Takó Ijubezen svojo zmer imel bi
Pri sebi, zmer bi toplo jo objemal;
Pa — i očem jo tujim bi odvzémal. M. Posavski.
47
^%š>'<:&^^cfe~^ŕg(S^-^í^s^s~^ŕ^^^ ^y-ia
Kuzovei.
Slika iz národa. Spisal dr. Ivan Tavčar.
. ^^
ožna novica širila se je po vaši. Neverjetno je bilo, ali ven-
der se je pravilo, da je Županov Tom až bogatemu svojemu
^^' očetu ušel, teľ jo pobral med Kuzovce. S prvá Ijudje še
verjeti niso hoteli, ali potem, ko so videli nekaj resnice, smijala se
je na skrivnem vsa vas, ter privoščila Županu, bogatinu, ki je dri
vsakega in odganjal berače od praga. Bil je trd mož, oča Župan,
in denarja lakomen. Pripovedovalo se je, da je imel nekje v gorenji
biši s silnimi verigami na steno priklenen železni zaboj. In ko je
Zadurnikov Mihá nekdaj pri odprtih vratih mimo šel, imel je oča
Župan tisti zaboj odprt. Vse se je blesketalo od samega zlata in
srebra ! Mihá je nehoté od samega začudenja zakričal. Oni pa je
zaloputnil pokrov, zaklenil verige in podil nepričakovanega gledalca
po stopnicah, da se je prah napravljal. Od tedaj se je govorilo, da
je Župan tajko bogat, da sam ne vé, koliko ima. Skop pa je bil
toliko, kakoľ bi nič ne imel. Vsaj svojemu sinú ni dal ničesar, dasi
se je ta sin bogatašev moral postavljati ter za vino dajati. Jemal
je torej svojemu očetu ter napravljal dolgove, kar je pa zopet sta-
rega jezilo. S sinom sta se vedno rovala, da ni bilo prepira in krika
nikdar konec. Naposled jo je sin v soboto večer pred kvaterno ne-
deljo v septembru popihal med Kuzovce ter zapustil dom vpitja in
trganja. Se le kaka dva dni pozneje se je zvedelo. Od srda in šra-
mote valjal se je stari Župan po tleli ter se zaklinjal pri vseh svet-
nikih, da sinú niti vinarja ne bode dal. Vdovec je bil in za tega
delj pogrešala se je pri sinú mehka materina roka. Očctova pa je
bila pretrda in za tega delj prišlo je tako ! V hiši gospodinjila je
tedaj jediná hči, Lenčika, dvajsetletno dekle. Bila je slovečega
imena zavoljo lepote, a .še mnogo bolj zavoljo — preveliké te-
lesne moci. Privzdigovala je težka bremena, in kadar je bilo kaj
silnega vzdigniti, ugnala je mnogokaterega hlapca v kozji rog.
Dr. I. TAVfar: Knzovci. 739
Ce je časih Tomaž s pestjo hotel po očetu, zbal se je nje, ker je ravno
dobro vedel, da ga leliko otepe. Pri vsem tem bila je Zupanova
Lenčika mehke duše in ves svet je rada imela, in zaradi tega je tudi
njo svet rad imel. Brata Tomaža je Ijubila pred vsem in ker je bila
močnejša od njega, ravnala je ž njim kakor z otrokom. Bila je ženská
trdega značaja in hitrih sklepov, in če se sme resnica povedati, bila
je Lenka prvi in pravi gospodar v Županovi hiši ter središče, okrog
katerega se je sukalo vse! Oča Župan udal se je vselej, če je prišla
visoka hči ter se sladkala okrog njega. S Tomažem bila je ostrá
in ee jej ni bil po godu, govorila je z dlanjo, da je tleskalo kakor
z desko po vodi. AH pod svojo oblastjo imela je očeta in brata!
Kakor smo že povedali, bila je hitrih sklepóv in tudi v tem slučaji
vedela je takoj, kaj jej je dolžnost.
Lepega jesenskega jutra, práv zgodaj, ko se je pričelo daniti,
stopala je Lenčika praznično oblečená po visoki rebri nad Hotavljami
proti Bukovému Vrhu. Hitela je na vso moč. Ko je bila sredi pota
poleg Kožuhove hiše, rilo je solnce izza gorovja ter s prvimi svojimi
žarki obsevalo dekletu po hitri hoji razžarjeno lice. Pod Platiševo
hiío dohitela je starega moža, ki je z malo eulito krevsal navpik.
Bil je stari Kosem z Griča.
„Kam boš šla tako zgodaj ?" vprašal jo je.
,,Na Kuzovo!'' odgovorila je ročno „po Tomnža !"
^,Na Kuzovo !" začudil se je starec, „potem greva skúp aj 1 Pred
štiľinajstimi dnevi po polunoči oglasili so se pri meni štirje Kuzovci
ter naročili ruto pip. Sedaj jih nesem!"
Citatelju naj povemo, da je tedaj v Poljanah cvela mogočna
industrija z maHmi pipami, o kateri sedaj skoro sluha ni. Dekle in
starec plezala sta ročno po pogorji navpik, tu in tam počivala ter
zrla globoko v dol, kjer se je videla orjaška poljanska cerkev med
nizkimi hišicami, kakor skrbna koklja med piščeti. Pustila sta Bukov
Vrh na leví ter krenila pod Pasjo Ravan, dokler se ni zaprla dolina
pod njima, da se ni videlo druzega nego pogorska slemena na levo
in desno, zgoraj in spodaj, nad vsem pa jasno jesensko nebo. V
Taukovem gozdu skrita je bila skoro popolno Kuzovska koča, iž nje
pa se je tedaj, ko sta naša znanca blizu prišla, práv močno kadilo.
Kar sta opazila najprej, bila je vrsta pušk, slonečih zunaj ob leseni
sírni. Na róbu rad kočo slonela je straža ter se promeknila ni
47*
740 Dr. I. Tavcav: Knzovci.
opazivši rani obisk. Vsaj tako se je dfilala ta straža, kakor bi pri-
šleca niti opazila ne bila.
Stopala sta mimo nekake.ga svinjaka, v katerem je krulila iii
beketala lačna žival. Takoj za svinjakom tolkel je Kuzovec a po-
lenom v skopec ujeti lisici ])o buči, ki je pri v.sakem udarcu grdo
zarjula. Na bukovji sedela je tolpa vrán ter se kakor črni oblak
dvignila v zrak, začutivši tuje goste. V gozd metali so Kuzovei
ostanke živalske, pri kuhanji neporabne, za tega delj usosedilo se
j im je toliko črnili ptic.
„Ali so doma?" vprašal je Kosem ponižno. Grdi stražar se
ne zmeni.
„Ce ne odgovori, kar vstopiva!" dejala je Lenčika ostro. In v
resnici sta stopila v široko vežo, iz katere seje naravnost pod strelio,
pod okajene tráme videlo. Na desni stráni v tej veži stalo je veli-
kánske ognjišče, na katerem se je tedaj kurilo. K ognju pristav-
Ijeno je bilo devet ali deset orjaških loncev, v katerili je šumelo in
vrelo. Vmes pa je vrešcala pečenka na železnih plohih, pod katerimi
je živo oglje pršalo. Pred ognjiščem skákal je umazan kuhar, ter
bezál s še bolj umazanim kolcem sedaj v ta, sedaj v oni lonec ter
kričal: „Dobro se kuha! lepo vre! ' Dobra bo piča! ha! ha!" Opa-
zivši vstopivšega dekleta in starega moža povesil je svoj kolec-ku-
halnik, odprl ústa in oči, da je bilo jasno videti, kako je osupnen
poštenjak. Ali takoj razširilo se mu je veseljepo tolstem obrazu,
obrisal si je prste ob hlače ter zahitel:
,,Dekľca, dekľca! od kod pa ti sem prihajaš?" Sladko se je
zasmijal, malo pozvižgal ter zopet upil: ,, Dekľca! dekľca! pfvit!
pfvit!"
Kakor blisk je bil pri nji, ter iskal nekaj z umazaniuii .svojimi
prsti okrog cvetočega njenega lica. Neskončna ježa zalila je vse mišljenje
dekletu in z vso svojo močjo — ki je bila težka in veliká — položila
mu je roko po čeljustih. Vpliv tega udarca bil je viden in hiter. Udar-
jeni je malo zaječal, in telebnil je kakor posekan hrast v kup loncev in
skled tik ognjišča po J;laku razloženih. Vse je zahruščalo jjod njim,
in napravil je obraz, kakor bi ravnokar doživel. Dekle je obstalo
sredi veže, srdito, s krvjo zalilo se jej je lice, v pest stiskala je roki,
ter z razžarjenimi očmi gledala po onem na tleli.
,,Pri vas torej še ženská- ni varná!" izpregovorila je ponosno.
Dľ. r Tavčiu-: Kuzovci. 741
Iviivjio h-uij íl.. pil je v vežo iz liiše Smuk, opozarjen po líriipu,
teľ mirno })osa(;lil k liišnim vratom visoko svoje telo. Razvidel je
položaj ter se lalmo smijal. ko seje kuhar iz čepinj vzdigoval.
„Ubiti ga nikar, Lenka!" ogovoril jo je lahno, „potem ne vem,
kilo nam bo kuhal !"
Se bolj se je razvneLa — ker jo je poznal. Odgovorila je s srdom :
., Ubila ga ne bom ; dasi bi ne bilo škoda, če bi vas vse pobili !
Siier pa ne vem, čemii me poznáš ?""
Ničesar jej ni odgovoľil, in niti kii mu ni stopila v lice o
nepiiljudnem njenem vprašanji. Mirno obrnil se je k možičku s
eiilico ter hotel vedeti, kaj hoče.
,,Ravno práv," dejal je potem prijazno, ,,da ste prišli, saj že
skoro pipe pri liiši ni bilo."
Vstopili «o v hišo. Ondu se je Lenka molčé iisedla na klop
pri peci. Smuk pa je odprl omarico v steni, odštel denár, plačilo za
pipe, na mizo pred Kosma ter takoj brez besede zapustil hišo.
Dekle sedelo je tiho pri peci, še govoriti se jej ni Ijubilo. Kosem
pa je bil že bolj zadovoljen. Pri dolgi mizi sedeč srebal je žganje
iz kupice ter sekal z nožem v velik hleb, ki so ga bili predenj položili.
Vmes pa je prešteval prejeti denár, ter glasno hvalil Kuzovce in nji-
hovo poštenost. Práv kmalu prisilil se je iz veže v hišo prijeten duli
pečenke, kar je Lenki noprijetno delo : lačná je bila, v hitrici odšla
je brez kosila od doma.
Kuzovci prihajali so v hišo, s starim môžem se prijazno pogo-
varjali ter povpraševali, kaj je novega v Poljanah — ali dekleta ni
pogledal nikdo. Skoro však vzel je pipo s kúpa, kojega je bil Kosem
iz svoje rute na mizo natresel. Takoj so pričeli basati in prižigati.
Napósled pripihal jo je tudi Tomažek, stopil je nedolžno in mirno
v hišo. Očitno mu ni nikdo povedal, kaka nevihta ga pričakuje.
Nič hudega sluteč je vstopivši veselo zakričal :
„Hoj, Kosem! Ali ste tudi k nam prišli? Saj je tu gori lepše,
kot pri vaš v kislih Poljanah. Ce vidite koga Zupanovih, recite, d a
se práv nič ne kesam, da sem tu. Pri Zupanovih me ne bodo videli več!"
„O pa te bodo še!" izpregovorila je mrzlo, ter se kakor blisk
postavila •poleg~njega. „Pa kar takoj greva!"
742 Dr. I. TavCar : Kuzovci.
„Lenčika, ali si ti?" In srce mu je takoj práv nízko upadlo,
moono je prebledel in na čelo se mu je nabrala vrsta debelih kapelj.
Niti pogledati si ni úpal rodne svgje sestre.
„Kar takoj, pravim ! Ce ne te vlečem kakor teleta v mesnico ! "
„No, saj bom šel ! A jedel bom pa vender prej ! Lačen sem!"
odgovoril je krotko — straliopetno. Usedel se je k mizi. V hipu
je sedela pri njem, da bi jej ne ušel, če bi ravno hotel. Tomažek
je tiho prenášal neposredno to Icontrolo in sram ga je bilo, da go-
voriti ni mogel.
Kmalu je bila zasedena miza ; tepeni kuhar pa je donášal veli-
kánske sklede, ter jih posajal pred lacno družino. Do róba bile so
polne, a prijetno kadilo se je iz njih proti stropu. Zaropotale so
žlice, ter neprestano hodile po krátki stezi iz skled do ust. Kakor
se posuši pozni sneg vzpomladi, tako liitro izpraznile so se sklede.
Prinesli so drugih, in na velikih lesenih ploščah pečene divjačine.
Smuk imel je svoj prostor ravno pri Lenčiki. Ko pri prvi ponudbi
in hotela jesti, ni jej vec ponujal. Tem bolj pa si je Tomažek tlačil
želodec in pri srci se mu je milo storilo, spomnivši se slabih skled,
ki so se pri Zupanovih však dan posajale na mizo.
Po jedi odpravila sta se Lenka in Kosem ; Tomažek pa si je
izbral starega moža v družbo, ter jo odŕinil naprej, da je dekle nekaj
korakov zadaj ostalo. Tudi Smuk si je snel puško s stene ter dejal
Lenki: „Grem malo z vami."
Ni mu rekla, da naj ne hodi, in molčé je potem stopal na njeni
stráni.
Kavno pod cerkvijo v Bukoveni Vrhu krožil je sokol v zraku
nad senožetjo, napravljal krog za krogom, manjši in manjši, konečno
pa kakor blisk šinil med tolpo divjih golobov, pasočih se po tratini.
Uplenil je jednega ter se vzdignil v zrak ž njim. Kakor sneg usulo
se je perje, druga tolpa pa je na vse stráni plaho odplnía.
Ostalo je dekle.
„Glej sokola!" izpregovoril je Smuk mrzlo. „In ko ga je gospod
Bog ustvaril, dejal mu je: Tu imaš prostost, živi in glej kolikou
čaša moreš živeti! Kadar ti pa jedenkrát peruti polomijo, potem je
to tvoja stvar ! In meni bodete vi pravili, da sokol več velja kot
jaz, ki sem človek?! Tndi mehi dejal je Bog: Tu imaš prostost!
Ce ti jo kratijo, živi, a glej, koliko čaša moreš ! Ce sokola zapr(5
v železno klet, kdo bo dejal, da nima pravice uiti ? In če so mene
Dr. I. Tavčar: Kuzovci. 743
hoteli na leta in leta v železje ukovati, kdo bo trdil, da nisem
imel pravice, razrušiti je ter živeti, kolikor čaša morem ! Vi, ki
grejete léne svoje kosti pri peci, menite, da ste boljši od mene. Pa
Bog vel Sodil bo nekdaj in vas bo takrat obilo osramotenih, ker
Peter Smuk ni moril, ni kradel, temveč v potu svojega obraza slúžil
si je svoj kruh. Kar pa moji tovarši počenjajo, ni moja skrb, však
je sam gospodar svoji duši ! Spdaj pojdi ! Tu doli te nikdo ne bo
nadlegoval, kar bi se zgoraj labko bilo zgodiloľ'
Obstíil je, vrgel puško z ráme ter se naslonil nánjo. Dekletu je srce
tolklo. Ko je govoril, pogledati mu je morala nekolikokrat v razburjeno
lice in — v grozo — se jej je zál dozdeval. Odhitela je kakor srna.
Daleč spodaj morala je nehoté, sama ni vedela čemu, obrniti glavico.
Visoko nad njó stal je nepremakljivo kakor iz kameňa izsekana po-
doba ter zri za njo. Urno se je zopet obrnila ter hitela v dol.
Tomažek je od strahu koprnel, ko se je prikázala domáce hiše bela
stena iz sadja. Sredi vaši je obstal ter hotel popihati za Prodovski
ogel. Aii ročno ga je prijela za uho — obilnim otročajem na vaškem
mostu v silno veselje — ter ga tirala, kakor šolskega otročaja pod
domáco streho. Ls z veliko težavo otresel je Tomažek potem smeš-
nosti prokletstvo raz sebe in še v letih visoke starosti razsrdil se je.
če ga je kdo vprašal, kako je od Kuzovcev domov hodil !
Vzpomlad, s cvetličnatim svojim krilom plávala je nad dolino.
Cvetje obešalo se je po dre^^'i in po sivih skalinah. Cvetje po-
ganjalo je tudi v srcih človeških, katera so prerojena z vsako
vzpomladjo. In če je v poljanski dolini lepa vzpomlad, tedaj je
malokje lepša po naših zemljah. V zimi so se rodili pod snegom
nebrojni studenci. ki liitijo sedaj po vseli bregovih v dol zeleni. V
najskritejšem kótu cvete vsaka ruša. Po bistrih vodah se ženi
tanki lipan ter strelja kakor blisk z rudečirai plavutami tija in sem
po belem pesku. Vse pa obsevajo mehkega solnca mehki žarki, da
puhti iz zelenih trávnikov in njiv preoranih tisto migljajoče mrgo-
lenje, kakor srečne pomladansko-olepšane zemlje srečni vzdihi !
Tudi tisto leto bila je krásna vzpomlad. V tej vzpomladi ži-
velo je malo žalostnih, ali med njimi bila je bogatega Župana jediná
liéi. Odkar je brata privlekla s Kuzovega, povešala je bolno gla-
vo, postala zamišljena, malobesedna in osorna tudi prijaznemu
744 Dr. I.Tavčar: Kuzovci.
ogovoru naspľoti. Lice liotelo jej je popolnoma obledeti in časih so
dékle ugibale, čerau domáca líči po cele noci prejoka, in čemu ima
vsako jutro tako objokane oči? V resnici je bilo deklé nesrečno.
Vedno morala je hoté ali nelioté misliti nanj, ki je bil skoro raz-
bojnik, in ni imel druge prihodnosti nego hudo smrt!
In on, ki bi v svojem razbojništvu ne bil smel dvigniti pogleda
k njej, vedel se je v svoji zaslepelosti nespametno, pregrešno. V
praznikih po dnevi naj je šla Zupanova Lenka desetkrat mimo,
delal se je desetkrat, da je ne pozná. Ali v noci bila je stvar dru-
gačna ! V noci pa je kakor senca pribajal pod njeno okno in čakal,
da je prišla pozná noc, v kateri je menil, da spi vsa vas. Ondu
slonil je ob slivi, tedaj v polnem cvetji, zri neprestano proti njenemn
oknu ter pričel konečno tiho in z glasom medenim klicati njeno
ime. Ko ga je čula prvič, strdila se jej je skoro kri okrog srca;
prečudna sladkost napojila jej je dušo, katero je pa takoj pregnala
gľozna bolest. Nikdar se mu ni oglasila, tiščala si je s prsti ušesa
ter se skrila pod odejo, da ni čula besed zapeljivih. Oni je prestajal
skoro vse noci pod njenim oknom ter odbajal izpod cvetočega dre-
vesa, ko je juternja zora kipela izza gora. Dal jo je v zobe Imdob-
nim Ijudem, ter za vedno zamoril jej srečo. —
Nekdaj pozno v noci prebudil je Lenčiko vrišč na vaši. Vpilo
in klelo se je. Naposled počil je tudi strel. Preplašena je prihitela
k oknu.
„Jezus Marija! Kuzovce lové!" je zastokala.
Po vrtu se je v istini pripodil Peter Smuk, brez klobúka. Pod
slivo je obstal ter opazil dekleta.
„Lenčika," dejal je „cene odpreš, bodo me imeli!"
Urno odprla je okno. Oni pa se je prijel za zid in vejo pri
slivi ter se zavihtel v sobo. Veja je zahruščala ter se odlomila in
padla po tleh. Smuk pa je tiho zapri okno in se poln obupa usedel
na revni stôl pri mizi. Ona je bila že dávno v postelji. Kmalu
prileteli so finanôarji in kleli. „Tu sem jo šel! tu mora biti! če ni
hudič, imamo ga!" so vpili — ali dobili so samo cvetočo vejo v trávi.
Drli so dalje po vrtu ter potihnili v temi. Smuk je slonil pri mizi,
ječal je ter si z dlanjo tiščal obraz; dekle pa se ni genilo v postelji.
„Lenčika, ali si huda?" vprašal je ponižno.
„Lehko bi bila!" zaihtela je v mukah. V hipu bil je pri njej
ter jej s prsti prebiral kostanjeve lase po trudni glavi. Tedaj pa je
Dr, I. Tavčar: Kozovci. 746
dvignila bele svoje roke, objela ga okrog vratu ter ga pritisnila k
.sebi. Ko je slonilo njegovo lice na njenem obrazu, čutil je gorke
solzé, ki so jej lile iz očij.
„Bog te obvari. dekle moje!"
Otlpil je okno ter se izpustil na tratino. Neizraerna sreča prebivala
nm je v duši in tako ponosen je je bil za tega delj, da je iz golega
zaničevanja do finanearjev sredi vaši iz vsega grla zaukal. Odrinil je
proti domu, delalo se je že jutro. Sredi Zupanovega mosta stoječ zuukal
je še jedenkrát, da bi pač vsakdo znal, da je to srečni Peter Smuk.
AU ravno v istem trenutku začul se je oster ,stoj !" in pri obeh koncih
mosta štľlele so nui puške nasproti. Finančarji zastopili so mu bili skriti
v vrbovji pot, ker so vedeli da mora oez most. Voda je bila veliká. Malo
dnij poprej je deževalo in do vrhá bila je struga nalita. Smuk izprfe-
videl je stvar; pogledal je navzdol; rujavo-rudeči valovi podili so se
neprestano dalje.
„Cemu bom stal, ko lahko grem!" dejal je zaničljivo ter se
bliskoma izpustil čez držaj. Zapluskalo je v kalni vodi, ali kmalu
se je zopet prikázal Kuzovec na vršini ter plával z mogočno roko.
Tedaj pa so pričele bojíizljive duše z mosta streljati, da je onega v
vodi obsul dež svinčenk. Zadelo ga je in kakor kameň izginil je v
vodi. — V istini so ga dobili čez nekaj dnij mrtvega na produ v
Kótu. K Županovi Lenčiki romali so potem snubači za snubači, ali
ni se hotela možiti. Tudi je še mlada umrla.
-4'
Pri Sotli.
^^aspáno naprej tod viješ se mi In tam preko tebe je rod domá,
5 Kot kača med sciičnim grmovjem, Oj rod. méui drag in prijazeu.
In nič se ti k Savi kaj ne modí Med nama pa tvoje valovje šuraljá,
V objem tam z bistrim valovjcm. Češ: jaz vája ločim narazení —
A to tebj, Sotla, neznana je* stvar.
Da vroča kar srčna kri spája,
Da tega, da tega nikjer in nikdár
Studená voda ne razdvaja ? I —
Gorázd.
-©'<3>:^äÄ^*^^H|tóÄ.^ÄÍ^i><3^<^
Nekoliko o kranjskih jezerih.
Spisal E. L a h.
Uežéla krájiiska iiínia lépš'ga krája,
Ko je z okólj'šuo t-X, podoba raja.
Preširen.
ako bogata razlika se nam káže v vsakem obzirii v geografiji
kranjske dežele! Or o g ra fič n o že za tega delj zanimljiva.
da pripadá v večji svoji polovici mnogovrstnemu planinskemu
gorstvu, postane Kranjska še toliko mikavnej.ša. ker se vežojo v
njej neposredno Planine ž njim vsekozi naspi;otnim Krasom. Nizkili
ravnin se dotikajo najvišje goré, globokili dolin strmo hribovje,
nizkih prehodov góle pečine.
Sicer ne tako velik, vender še pomenljiv kontrast se nam káže
pri kranjskih rekah. V Kranjski so zastopane vse vrste tekočih
voda od ponižnega gorskega vrelca do mogoone, deroče reke ; Kranj-
ska strinja v sebi neštevilno malih in večjih slapov, celo therm ne
pogreša. Mimo navadnih in pravilnih rek ima Kranjska, posebno v
svoji južni polovici, celo vrsfco malih, pa tudi večjih rek, ki teko časih
le perijodično, sem pa tjá tudi skoro ves čas pod zemljo.
Mnogovrstno^t kranjskih gorá in rek se ponavlja tudi slednjič
pri jezerih. Nisem se namenil opisavati lepoto njihovo, opisala so
jo že spretnejša peresa. Stvar je večini tudi že gotovo vrlo poznata,
kajti če se mu je le nudila prilika, gotovo jo jo však porabil, da
je óbiskal bohinjsko, posebno pa bledsko strán, katera velja že našemu
Preširnu za najlepši kraj Kranjske, katera mu je „podoba raja".
Tzpregovoriti hočem le nekoliko o kranjskih jezerih v geogra-
fi čn e m zmislu. Gledé števila in velikosti jezer se vo da Kranjska
ne more meriti se z druzimi planinskimi kronovinami, posebno s Ko-
roško in Zgornjo Avstrijsko ne. Pač pa strinja Kranjska v sebi vse
E. Lah: Nekoliko o kranjskih jezerih. 747
vrste jczer, od malil) gor.skih jezer. ki so produkt vedno s snegom
pokritih lednikov, do velikih jozer v nižavi. Kranjska inm tudi, kar
je sicer raalokateri deželi lastno, mimo velikega števila malili peri-
jodičnih jezer, ki polnijo kotline Suhe Krajine in Krása, perijodično
jezero „par excellence", znamenito cirkniško jezero.
Kako so vsa ta razliéna jezera nastala?
Geologično je dokazano, da je bila pred diliivijalno dobo vsa
zdanja veliká gorenjska ravnina od Javornika do Iga veliko je-
zero, in da so moleli ranogobrojni osamljeni vrhovi, n. pr. Smarna
Gora, Holmec, Rašíca itd., kot otoki iz velicega jezera. Voda se je iz-
gubljavala tera bolj od severa proti jugu, čim bolj nagnen je bil
svet in čim bližij jp bil visokim Julskim Planinám in Karavankom,
iz katerih je neprestano dohajala veliká množica pešcevja po eroziji
vsled navala velikih voda. Kjer ni bilo pravilnih dotokov, da bi za-
sipali poplavljeno zemljo z dovedením kamenjem, ohranila se je voda
v večjili ali manjših kompleksih do d^našnjega dne. T ako je umeti
močvirnato zemljo Ijiibljanskega barjá, kjer so povodni tako pogoste
in kjer je še dandanes 19 Qi^'"- v večjih ali manjših kosih stalno z
vodo napojenih. Akoravno je stalo vedno reguliranje že od Gruber-
jevih časov, torej dobrih sto let sem, dosti truda in stroškov, vender
je stvar še vedno zelo problematična. Dandanes je barje prepre-
ženo na vse stráni z vodotoki, v dolgosti kacih 140 kilometrov,
da bi se tako nevarnost poplavljenja vsaj za silo zabránila in pre-
prečila.
Kjer so bile globine preveliké, da bi jih bilo zasulo gorsko
peščevje, ohranila ss je voda; tako sta ostali, oziroma ohranili se
jezeri bohinjsko in bledsko. Drugje se je voda ohranila, ker
ni bila zadosti močna, da bi razrušila v teku čaša tik sebe sto-
ječe gorostasne počine: to vifJimO pri belopeških jezerih. Kjer so
bile gore slednjič previsoke in vsled svoje plastike zadosti mocne,
da so kljubovale návalu voda, dotoki pa tudi le perijodni, tam so
nastala perijodna jezera, med njimi posebno cirkniško. —
Mala jezera pod Triglavom zaslužijo koraaj imena jezer in so
tudi le nianjše pomembe. Práv za práv niso nič druzega, kot stajani
iiekdanji ledniki izpod Triglava, in dajó svojo vodo slavnoznanemu.
70™- visokemu .slapu, bohinjski Savici. Nahajajo se v vi.sokosti naj-
menj 1.300"' tik pod golinii pečinami divje Triglavove okolice.
748 E. Lah: Nekoliko o ki-anjskih jezerih.
Večje pomembe so dniga kninj.ska jezcra, ki so delo laliko po
značaji in okolici v dve vrsti, v belopeški in boliinjsko jezero na
jedni, v bledsko in ciľkniško na dnigi stráni.
V samotni kotlini ležeči, po velikosti le neznatni, razpľostirata
se belopeški jezeri tik pod najvišjimi kranjskimi velikáni. V južno-
zahodnera ozadji večjega jezera kipi mogočni Mangart v nebo ; njega
se dotikata visoki sedli Trávnik in Ponca. Le v severovzhodu po-
neliajo vrhovi okrog jezer in prehajajo v manjše holme, ki se dvigajo
tik nad ozko dolino kijrenske Save. Med 955'"- visoko ležečim spod-
njim, manjšim in med 958™- visoko ležečim zgornjim, večjim jezerom
se dviga kacili 20™- visoka skala, v novejšem času imenovana po
cesarjeviči Rudolfu v spomin na to, da je jezeri pred nekoliko leti
obi skál. —
Kar sta belopeški jezeri v malem, to je boliinjsko jezero v
velikem, namreč gorsko jezero v pravem pomenii besede. Samota se
ponavlja tu še v toliko večji meri. Slabo uro dolgo, dobre pólu četrti
ure široko, zaliva bohinjsko jezero s svojo temno zeleno, skoro črno
vodo zapuščeno kotlino, ki je obdana okrog in okrog z golim ali k
večjemu slabo obrastenim skalovjem. Le proti jugovzhodu se odpre
okolica, kjer si je urezala boliinjska Sava v teku stoletij primeroma
še precej široko dolino. Gore, ki obdajajo v severozahodu, zahodu in
jugozahodu bohinjvsko jezero, pripadajo Triglavovemu predgorju in so
še povsod nad 2000™- visoke, posebno Skrbina, vážna kot prehod
iz bohinjske v bolško okolico.
Zivljenje, ki je pri prej omenjenih jezerih popolnoma zamrlo,
nahaja se v toliko večji meri pri bledskem in cirkniškem. Sicer za-
livata obe jezeri tudi dolini, ki sta obdani okrog in okrog od hri-
bovja in odprti le proti jedni stráni. Hribovje je pa že ali veliko
nižje, ali pa do vrhá gosto obrasteno; podoba divjine zgine popolnoina.
Pol ure dolgo in četrt ure široko se dotika bledsko jezero v svoji
severozahodni polovici absolútno le še nekoliko 100™ visoeili hribov,
kateri pripadajo kot skrajni stebri veliki bohinjski planoti Pokljuki
in se polagoma izgubljajo v gorenjski ravnini, tako da je jezero v'
svoji jugovzliodni polovici že skoro popolnoma odprto. Relativno leži
njegovo površje 474™- visoko, tedaj 55™- niže kot pri bohinjskem.
in še jedenkrát niže, kot pri belopeških jezerih.
Cirkniško jezero spremljata v vsej njegovi dolgosti dobriii dveh
ur dve gorstvi, v jugozahodu do vrhá gosto obrasteni, povprek kakih
E. Lah: Nekoliko o kranjskih jezerih. 749
loOO"- visoki Javornik, v severovzhodu pa do vrhá s travo pora-
stena, srednje nad IIOO™- visoka Sliviiica, v Ijudski govorici do-
niovje čaroviiic. Proti severozahodu je dolina odprta, proti jugovzhodu
jo pa zapira bloško in loško hribovje. Ob obeh jezerih je v ni-
žavi pohio vasiij.
Po obliki se približujejo bledsko in belopeški jezeri podobi
kroga, bohinjsko in cirkniško sta pa podolgasti. Pri bledskem jezeru
prevladuje največja dolgost od severozalioda do jiigovzhoda za dobro
tretjino nad največjo širokostjo od severovzhoda do jugozahoda. Pri
podolgastem bohinjskem jezeru je največja dolgost skoro šestkrat,
pri cirkniškem tudi še vedno petkrat večja, kot največja širokost.
ľšajvečja dolgost meri pri bohinjskem jezeru skoro natanko od za-
hoda proti vzhodu, pri cirkniškem od severozalioda do jugavzhoda :
največja širokost od severa proti jugu se nahaja pri bohinjskem
jezeru v srednji tretjini njegove vzhodne, pri cirkniškem v srednji
tretjini njegove južne polovice. Po obliki najnepravilnejše je cirkniško
jezero. ki nareja več poluotokov in ima tudi precej velik otok, na
katerem leži cela vas, Otok imenovana. Sicer iraa le še bledsko
jezero tudi mal otok skoro na sredi svoje severozahodne polovice.
Gledé dotokov in odtokov nahajamo pri kranjskih jezerih razen
cirkniškega, precej pravilne prikazni. Vsako jezero ima svoj glavni,
večinoma tudi jedini dotok, ki mu brez ozira na letni čas pravilno
dohaja. Bohinjsko jezero dobiva svojo vodo na zaliodu od slapa Sa-
vice in jo oddaje na vzhodu kot bohinjsko Savo; bledsko jezero do-
biva svojo vodo od gorjanske stráni in jo oddaje na jugozahodu,
od koder se izliva_ po kratkem teku kot navaden potok v bohinjsko
Savo. — Cirkniško jezero ima pa celo vrsto dotokov, ki se imenujejo
večkrat po vasnh ob jezeru ležečih, zraven pa tudi celo vrsto poži-
ralnikov, v katere se voda v pomladnem času izgubljava, da se v
jesenskem času ob večjem deževji zopet pokaže. Najvažnejši, deloma
podzemeljski, deloma nadzemeljski dotoki so : Yeliki in Mali Obrh
od loške, Lipsenščica, Stebrščica, Zlatavec in Ušiva Loka od bloške,
Cirkniščica, Globovšek, Martinščica, Trstenik in Zerovski Obrh od
cirkniške stráni. Od požiralnikov so največji in najvažnejši : Rešeto,
Vodonos, Eibiška Jama, Zupanova Luža, Sitarica, Malé Ponikve,
Retije, Veliká in Mala Karlovica.
Po velikosti površja so kranjska jezera.v primeri z jezeri druzih
dežela celo neponienljiva, ker tudi največje cirkniško jezero ne meri
750
E. Lah: Nekoliko o kraiijskiU jezerilv.
vec kot 20, bohinjsko jezeío pa le • 4 in Wcdsko jezero še celo lo
H □'""•, popolnoma nevážni sta v tem oziru belapeški jézeri.
Večje pomembe je že globočina, če tudi zgine pred globočino
dnizih jezer. Dasiravno so jezera ob južnem vznožji Alp glpbokejša,
kot ob severnem, vender ne velja to tudi o kranjskih jezerih. Jezera
zgornje Italije imajo po vec sto metrov, tako da sezajo njih tla še
globoko pod morsko površje, pri Lago Maggiore za G57"'- ; tedaj so
le še za 4o"'- višja kot dno najnižje stojoče vode, kot dno mrtvega
morja.
Pri cirkniškem in pri belobeškili jezerih je globočina precej
jednakomerna in tudi ne posebno veliká; ne tako pri bledskem in
bohinjskem jezeru. Tu so si tudi vednostna preiskavanja in Ijudsko
mnenje nasprotna. Po narodovem mnenji ima boliinjsko jezero na
vec krajih po 80 sežnjev. Znani geológ Hochstetter pa pravi („Jalir-
búcher des oesterr. Alpenvereines III. Jahrg."), da bohinjsko jezero
nima nikjer nad 24 sežnjev, in še to le na malo krajih, posebno v
sredi svoje največje širjave. Sploh je pa njegova vzhodna polovica
precej globokejša, kot zahodna; prvá ima povprek po 20 sežnjev
globočine, druga komaj 15. Od krajev je najglobokejši tudi vzhodni,
najplitvejši zabodni; severni in južni sta precej jednaka in sploh
srednje globočine do 18 sežnjev. Da je zahodna strán plitvejša, kot
vzliodna, to je popolnoma naravno, ker od zahodne prihaja jezoru
deroča Savica, ki se daleč v jezeru še le popolnoma umiri.
Največja globočina bledskega jezera zna.ša 16 sežnjev, in sicer
na vec krajih severozahodne polovice, posebno v obližji otoka ; naj-
večja globočina južnovzhodne polovice znáša le 13 sežnjev, in sicer
precej na sredi te polovice. Sploh je severozahodna polovica povprek
za P) sežnje globokejša, kot južnovzhodna. Kraji so povsod precej
jednako globoki in znašajo najmenj šest, največ osem sežnjev.
[^K— ^^^^^^r>" •^)^'-- '<*?f'- — ^(f^nuí^n^ Ä^^^ziľ^ť^^ ^'^zz^
^P^'Sfíi®^
tS^S&'liiťJ'"
í^^1té2^i^:MMsm.€^^m^msá^i^^^-rá^2^^
m^~^
^o o -í} í) ^1 \} ^i \
o starosti éloveškega rodu.
Spisal Ivan S ubi c.
;nano je, da delimo zgodovino človeškega bivanja na zemlji v dve
dobi, v prazgodovinsko in zgodovinsko ; o prvi vemo pac malo
in le ľedki ostanki iz telí dávno minulih dnij nam pričajo o
tedanjem človeku, ki takrat pac še ni poznal stalnega doma in bla-
goslova njegovega. Divij lovec se je potikal in plazil po neizmernili
gozdih, borec se z divjačino za živež in obstanek, ali pa si je po-
stavljal v močvirjih in jezerih na kole svoje koče ter se je od tam
bránil nápadov z nepopolnim kamenitim orodjem in s pomočjo mo-
krega elementa, ki ga je obdajal. Od telí dob so nam ostali ražni
spomeniki — a kaj pa je bilo poprej — ? Sam Bog zna, koliko
neštetih časov je pač prominulo še do te „omike", koliko let je tra-
jalo, da so se pradedje naši razvili iz prvotnega svojega stanja, o
katerem ni nobenega sledu! ... O tem ni mogoče razsojati — ;
kjer ni nobenih ostalin, tam izgubljajo naša preiskavanja realno svojo
podstavo in negotova neopravičena slutnja stopa na njegovo mesto.
Drugače pa je tam, kjer so se ohranili spomeniki človeškega bivanja
na zemlji, tam je mogoče s kle p a ti o njihovi starosti iz raznih
okolnostij, ki nam z večjo ali manjšo verjetnostjo pričajo o preteklih
onih dobah.
Dvoje takih jako zanimljivih prirodopisnih preiskavanj o sta-
rosti človeškega rodu, rekše' o najstarejših sledov ih njegovih,
hočem tu ob kratkem opisati ; prvo se je vršilo v stari deželi Fa-
raónov, drugo pa na tleli novega sveta v Severni Ameriki.
Preiskavanj e se tiče starosti ostalih spomenikov, ki nam pripovedujejo,
da je takrat že človek gospodaril na svetu. — Koliko čaša pa je
že poprej, predno je zapustil one sledove, bival na svojem planétu
— to se odtegava se ve da popolnoma naši sodbi; tiste dni obdaje
téma in človek je pač ne bode nikdar pregnal !
Reka Nil, ki teče po vsem Egiptu, obstoji iz dveh pritokov,
iz Belega in Sinjega Nila, ki se družita visoko gori pri mestu
7B2 I. Šubic: O staroísti človeškega rodu.
Hartumu v zgornjem delu dežele. Sinji Nil prihaja z Abesinsldh
planin ; tam je nabral in natrgal ob doževnem času velikánske mno-
žine trdih, jako gnojenih snovij, katere potem prináša v nižave, kjer
se posedejo in obstanejo. Beli Nil pa prihaja iz Srednje Afrike in
je navadno čist; le tu in taín vlači s seboj nekoliko peska iz sosednjih
puščav. Blato, ki tedaj leto za letom, stoletje za stoletjem o po-
vodnji pokriva ozko Nilovo dolino med Arabskimi in Libijskirai go-
rami, donašaje jej rodovitnost in blagostanje, prihaja z vodami Sin-
jega Nila v deželo. Množina te mastne grezi je velikánska ; že stari
Herodot pripoveduje, da je Egipt dar Nilov in dostavlja, da pride
toliko blata vsako leto, da, ko bi mogli napeljati reko v Rudeče
Morje, bila bi njegova kotlina kmalu zasuta in morski valovi bi se
morali umakniti zlatému klasju . . .
Ker se poseda torej vsako leto toliko naplavine po Egiptu, na-
ravno je, da se mora dežela polagoma vzdigovati. Ze ob Herodotovem
času so bili Egipčani prisiljeni monumentálne svoje stavbe varovati
z nasipi, da jih niso zasule nanosené plasti. Stari spomeniki tičé
čaših jako globoko v teh naplavinah. Tako so našli pri mestu
Memfis postament Bog zna kedaj že prevrnenega kipa slavnega
kralja Ramzesa Velicega, kije skoro do vrhá tičal v Nilovih
grezéh. Horner je 1. 1825. kopal spomeniku do dna in našel, da
ga je bilo čez 8 metre že zasutega." Na plošči, ki je ležala blizu
spomenika, bralo se je, da je kralj Ramzes umri 1. 1329. pred Kr.;
ker je pač verjetno, da so mu postavili kip ob smrti njegovi, tedaj
je preteklo od one dobe do H or n e rj e vi h preiskavanj skoro 3200
let. Ako je Nil redno nanášal, pride na vsacih 100 let povprek
kacih 10°"- plasti; Horner je kopal potem še dalje 10 metnw
globoko rudniško okno (šalito) pri spomeniku, dokler se ni nehala
Nilova grez in ni prišel do trdega belega peska puščave. Deset metrov
visoko 80 tedaj sezale Nilove naplavine in s podnožjem vred čez
trinajst metrov ; toliko se je povzdignila zemlja v teku let zaradi
Nilovih povodnji. Ce dalje vzamemo, da je Nil redno nanášal svoje
blato (kar nam svedočijo ražne druge okolnosti), da se je torej vsako
leto svet za 10°'"- povikšal, izdá to skoro 14 ti so č let! Toliko
čaša že razliva Nil svojo rodovitno grez po Egiptovski dolini ter jej
daje silno rodovitnost! — - A kar je za nas posebno zanimljivo —
na dnu skopane šahte je našel Horner kosove žgane opéke,
tedaj sledi človeške kultúre. Pred 14 tisoč let je torej v Egiptu
I. Anbic: O starosti človeškega rodu. 753
na však način že človek živel, znal je že takrat opeko žgati, z dru-
trinii besedami: imel je že takrat vsaj nekaj omike! —
Mogoče je, da je to število še preraalo, kajti iz raznih uzrokov
se dá sklepati, da od začetka Nilove naplavine niso bile tako mo-
iročne, da ni vsakoletna povodenj napravila tako debele plasti, kakor
pozneje. A naj si bo že, kakor hoče — - štirinajst tisoč let je tudi
že nekaj ! —
Se mnogo starej ši sled o starosti človeškega rodu našli so
v Severni Ameriki pri slovečem šumu reke Niagare. Ta
veletok izliva se iz Erijskega v Ontarijko jezero. Prvo jezero
leži skoro 100 metrov više, nego drugo na razprostrani, vodoravni
ravnini, s katere čez strm rob voda padá do druzega jezera. Po
omenjeni ravani teče Niagara, pride do róba in potem se v a I i
v prepad, ali bolje rečeno valil se je nekdaj, kajti zdaj so se ve-
likánske vodne mase že vrezale globoko v rob in šum se je
umaknil nazaj. Však slap ima namreč to lastnost, da se umika proti
navzgor, da se bliža izviru svojemu. Padajoča voda izpira in izpod-
jeda strugo pod slapom, izpodvrtuje one plasti, na katere udarja,
ter odplavlja odtrgane drobce dalje naprej. Zaradi tega izgubi v teku
let oni kameniti prag, čez katerega voda bobní, trdni svoj temelj in
svojo podlago, zgornje plasti ne morejo več nositi svoje teže, zato se
ulomijo v globočino in se poderó v kotel pod pádom : slapov prag
se je tedaj umaknil nekoliko nazaj proti izviru. Ta
izpodjedovalni proces vrši se počasi, a neprestano. Slávna angleška
geológa Lyell in Halí sta po natačnem opazovanji preračunila,
da se na ta način šum Niagare vsako leto pomakne za kacih 30 *""•
nazaj proti Erijskemu jezeru, kjer reka izvira. Slap se je vrezal v
strmi rob in v pečevje ravani ter teče zdaj od padá dalje po tej
vrezani česti med strmim vertikálu im robovjem do ravnine Ontarij-
skega jezera. Prišel je že tako daleč nazaj, da je od onega čaša,
ko je voda šumela čez rob, preteklo že 3G tisoč let, ako je opa-
zovanje največjega strokovnjaka v geologiji, Lyell a, pravo. Struga
pa, ki je vdolbena v ravnino, prereže na jednem kraji veliké slad-
kovodné" utvor e (Siisswasserbildungen), v katerili se nahajajo
okamenele kosti M a s t o d o n a, onega sesalca iz rodu zdaj živečih
slonov, ki je bil (kar je neovrgljivo na mnozih krajih dokazano)
sovrstnik denašnje flóre in tudi sovrstnik človeku!
Struga je vrezana v imenovane utvore, ki so tedaj starejši, nego
48
ľ 54
S. Bric: Poarcta mladosi.
zareza ; šum pa je potreboval oG tisoč let, da je dospel do utvorov
in se vsekal vánje — in vsaj ravno toliko čaša je že preteklo, odkar
je živel Mastodon in ž njim človek . . .
Také neizraerne čase dolgo životari že torej človek po Araeriki!
Drugi učenjaki celo menijo, da je ta številka še premala, da se šum
od začetka ni tako hitľo umikal od róbu, da ležé one dobe človoš-
kega sledu še dalje od nas ! . . .
Kakšen pa je bil tedaj človek, na kakšni stopinji omike je stal,
o tem molči opisani natorni vir ; pripoveduje nam samo, da so
takrat naši pradedje že bili; drugače je za nas ona doba temná,
nepoznaná.
Te črtice pa nam kažejo, da je človek vsekako že silno star
znanec naše zemlje, da se je ž njo boril in na njej naselil se že
tedaj, ko še potem dávno, dávno ni zapustil nobenega sledu in spo-
menika omike svoje ; kažejo nam, kako nepopolni so naši posvetni
viľi, kako stará je zgodovina naša!
Pogreta mladost
í^ekin sem stavil v loterijo,
e/ Ker tamkaj se denav dobí ;
A zdaj Ijudje povsod golčijo,
Da se mi terna rudečí.
Le urno konja zaprezite,
Naj kakor kraška burja gré,
In k roži moji me peljitc,
Da ona to novico zvé.
Oj dekle zvesto, Ijubeznivo,
Te dvakrát dvajsot Ijubim let;
Zornó si bilo, zdaj si sivo
In v zémljo se mi kljnóis spet.
A prej, ko sné te lačná jama,
Duhovnika naprosil bom,
Da desno k desiii zvcže nama,
Žonica pôjdeš na moj dom.
Pa, golobica, urna bodi,
Ker meni sc močnó mudi:
Z ženó je číslan mož povsodi,
A samec v kótu sam čepi !
„Moj zlati ženin, čakaj malo.
Laso si poferlila bom ;
Ti fánt krasán — jaz deklo žalo
Vso (lnit>;o prokosila bom."
8i jnon Bľic.
<c>>
B
m-^-m^mmmw^&^^^
Andrej Einšpieler.
Spisal F r. Lovec.
m
í«5ao smo 19. novembra 1878. leta v beli Ljubljani slávili sedem-
desetletnico Blciweisovo, poslal je „Zvon" z dalnjega Dunaja
slavljencu in Ijubljencu národa slovenskega to pozdravilo :
Sedem deset
Mtiogo je letí
Dolgo življenje,
Dolgo tvpljenjp,
Malo miľú,
Mnogo sadu,
Zarja večerná,
Sláva nezmerná!
Isto pozdravilo tudi „Ljubljanski Zvon" danes iz bele Ljubljane
pošilja v prijazni koroški Celovec, pošilja je môžu, ki že blizu pol
stoletja tiho, a vztrajno, skromno, a vspešno budi tlačeni národ
slovenski v nekdaj tako mogočni, tako slávni vojvodini Koroški;
pošilja je môžu, ki že blizu pol stoletja s cerkvene prižnice in
s šolskega katedra, iz šumné deželne zbornice in iz tihe svoje sobe
z mogočno pisano in govorjeno besedo neustrašeno povzdiguje glas
za večne, a teptane pravice národa slovenskega na Koroškem ; pošilja
je môžu, ki je pravi ustanovnik, duhovni oča in bistri vodnik ne-
dosežni naši „Družbi sv. Mohorja" ; pošilja je môžu, ki je v letih,
ko drugi upéhani in utrujeni pod težo svojega življenja odhajajo s
človeškega dejališča, stopil pogumno z močjo čilega mladeniča na
politično bojišče, sam upri se mogočnemu návalu germánskemu ter
národu svojemu ustanovil list, ki danes v 2100 izvodih nosi narodno
zavest v trikrát toliko priprostih koč slovenské Koroške; pošilja je
Andreju Kinšpielerju, Bleiweisu koroškemu, ki je te dni slávil sedem-
desetletni svoj rojstveni dan.
Spodobilo bi se bilo sicer, da bi bil ves národ slovenski slávil
to sedemdesetletnico, da bi jo bil slávil primerno velikim zaslugam
Einšpielerjevim ; toda o znani skromnosti in ponižnosti dragega
slavljenca bilo je komaj možno zvedeti leto in dan rojstva njegovega ;
48*
756 Fr. Levec : Andrej Einšpieler.
na željo njegovo vršila se je vsa slávnosť na tihem, priprosto v
stanovanji njegovem ter je imela bolj značaj presrčnega obiteljskega,
nego li narodnega praznika. Za tega delj je ta sedemdesetletnica ves
národ našla nepripravljen in tudi naš list, kateremu so zadnje dni
od mnogih stranij došlé želje, naj bi o tej priliki dostojno opisal blago
življenje in plodunosno delovanje í'iinšpielerjevo, ni v mali zadregi, kajti
pisati mi je slavopis brez vseh priprav v zadnjih trenutkih, ko se vrti
že tiskovni stroj, da dovŕši zadnje stráni našega mesečnika. Pičli čas
mi tedaj nikakor ne dopušča, da bi opisoval delovanje Einšpielerjevo
tako, kakor zaslužuje ; zatorej, evo ti samo nekoliko črtic iz pleme-
nitega življenja njegovegal
Andrej Einšpieler je bil porojen 13. novembra 1813. leta pri
Mežnarji v Svečah v spodnjem Roži na Koroškem. Oča mu je bil
cerkovnik in tkalec. Tri leta obiskoval je domáco Ijudsko šolo, že
tedaj naj vec nemško. L. 1823. pride v normalko v Celovec, kjer
dovŕši 1. 1834. tudi gimnazijalne studije, potem pa 1. 1835. stopi v
ondotni bogoslovski seminár. Dne 6. avgusta 1837, je bil posvečen
v dubovnika in 20. avgusta 1. 1838, je nastopil svojo prvo pastirsko
službo.
Od tega dne in leta do 1, októbra 1840, leta je bil kaplán
v Nemškem Plajbergu, v Št. Jurji v Zilski Dolini, v Milstadtu in na
SV. Višarjah ; a od októbra 1840. do októbra 1845. 1. je slúžil za pro-
vizorja v Starem Dvoru, pri sv. Hemi, v Št. Mihelu blizu Gospé
Svete, v St. Mohorji, v St. Jurji v Zilski Dolini, v Lipi nad Vrbo,
v Slov. Plajbergu na Ljubelji in v Bilčevsu.
Iz Bilčevsa pokličejo ga 1. 1846. za kaplána h glavni mestni
fari v Celovec, a 1. marcija 1852. imenujejo ga za kateheta in
začasnega učitelja slovenskému jeziku na c. kr. realki v Celovci.
Ko 1. 1855. pri c. kr. realčni izpraševalni komisiji na Dunaji pod
Miklošičem prebije preskušnjo iz slovenščine, postavijo ga za rednega
c. kr. profesorja na celovški realki. To službo je Einšpieler opravljal
do septembra 1882. 1., ko je stopil v stalni pokoj.
Že leta 1846. začel se je Einšpieler, tedaj kaplán v Celovci,
pridno pečati z izučevanjem slovenskega jezika ter brigati se za
mnogotere potrebe národa slovenskega. Ko je 1. 1848. o novi poli-
tični svobodi tudi Slovencem zasvetila zarja boljše bodočnosti, na-
hajamo Einšpielerja pridnega sotrudnika in dopisnika v Ijubljanski
„Sloveniji", v novinah, katere je takrat vzorne úradoval M. Cigale,
Fr, Levec: Andrej Eiiišpieler. 757
zdaj na Dunaji c. kŕ. ministerski tajnik in urednik slovenskému
državljanskemu zakoniku. Brezimno je poročal v raznili dopisih iz
Celovca in s Koroškega, a tudi s podpisom „Svečan" dopisaval je
„Sloveniji" obce zanimljive novice s Koroške in vrhu tega pri-
občeval daljše članke in razprave o mnogovrstnih političnih dnevnih
vpra.šanjih. Vsi ti članki nam pričajo na jedni stráni o plemenitem
mišljenji Einšpielerjevem, a na drugi piati o bistrem vidu in prak-
tičnem razumljenji za vse važnejše potrebe národa slovenskega. V
istem času dopisaval je Einšpieler tudi v več nemških, Slovanom
prijaznih novin.
L. 1852. osnuje si Einšpieler svoj list, začne namreč na svetlo
dajati tednik „Šolski Prijatelj", ki se je 1. 1856., ko je bil
Janežič prevzel skrb za slovensko beletristiko, premenil v mesečnik
„SlovenskiPrijatelj". Ta list šezdaj pod njegovim spretnim ured-
ništvom donáša Slovencem lepe cerkvene govore in cerkvene novice.
Z ustavno dobo začenja se publicistiško delovanje Einšpielerjevo.
Osnoval je 1. 1861. izvrstni list „Stimmen aus Innerôsterreich", kateri je
pod njegovim uredništvom izhajal áo 1. 1863.; 1. 1865. izdajal je „Drau-
post" ; 1. 1 865. ustanovil je politični list „S 1 o v e n e e", kateri je pod nje-
govim vodstvom in J. Božičevem uredništvom izhajal do 1. 1>^67. Gotovo
se še marsikdo spomina krepkih článkov in dopisov v teh zanim-
Ijivih novinah. L. 1869. je začel izdavati „Kärntnerblatt", ki se je
1. 1876. prelevil v „Kärntner Volksstimme".' Vsi ti nemški listi so
bili osnovani iz tega namena, da bi Nemce seznanjali z našimi težnjami
ter vsaj zmernejše in pravičnejše elemente med njimi naklonili Slo-
vencem; a nekoliko tudi za to, da bi starejše, slovenščini neuke
domačine ogreli za pravične zahteve slovenské. L. 1882. ustanovil je
Einšpieler „M i r", in ž njiin osnoval je list, ki je, izvrstno uredovan, v
prvi vrsti namenjen priprostemu národu slovenskému po Koroškem ; ž
njim osnoval je list, kateri na ves glas budi koroške Slovence in ka-
teri je baš za tega delj vreden izdatne podpore vsega slovenstva.
Vrhu tega je dal na svetlo obširno knjigo „ Jedro katoliškega
náuka" in izvrstni ,,Politični katekizem za Slovence", knjigo,
s katero je budil politično in narodno zavednost slovensko. L. 185S.
zapel je celo nekoliko pesmic o prihodu novega škofa Krškega
dra. Valentina Wieryja ter leta 1864. osnoval z znanim Cehom
C h o c h o 1 o v š k o m , tedaj inženixjem pri južni železnici, slovansko
čitalnico v Celovci.
758 Fľ. Lcvec: Aiidi-ej EiiiSpieler.
A največja in najlepša zasluga Einšpielerjeva zdi se mi ta, cla
je 1. 1852. po volji in nasvetu vladike Slomška ustanovil ter ves
čas do denašnjega dné umno vodil ^Družbo s v. Molioľja". Zgo-
dovina tega za prosveto národa slovenskega in za razvoj in razcvit
književnosti naše preimenitnega društva opisana je v družbinem
„Koledarji" za leto 1878. Tam je natanko pripovedovano, kako se
je družba začela, po malem rastki ter napúsled razvikí se v mogočno
drevo, pod čigar blažilno in krepilno senco se dandanes leto za letom
zbira nad 25.000 Slovencev. In tudi, da Einšpieler za národ naš ni
storil ničesa drugega, nego li to, da je ustvaril nam „Družbo sv. Mo-
hoľja", dostojen je slovanské hvaležnosti, dostojen neizmerne sláve.
Národ slovenskí po Koroškera se je Einšpielorja tudi vedno
bvaležno spomínal ter veekrat pokazal mu svojo Ijubezen in svoje
zaupanje s tem, da ga je volil za deželnega poslanca. Ves agre.sivni
germánski element, ki sovraži Einšpielerja Slo venca, duhovnika, ka-
toličana in konservativnega publicista, ni mogel zaprečiti volitve
njegove, dasi so ta agresívni germánski element z vso silo pod-
pirali tuje plemstvo, potujčeno meščanstvo in ves vládni birokra-
tiški aparát. Prvič je bil deželni poslanec 1. 18G3.; a ko je bil
zaradi nekega dopisa v svojem listu „Stimmen aus Innerôsterreicb"
obsojen v j e d n o m e s e č n i zápor, izgubil je poslanstvo. O občni
cesarski amnestiji bil je sicer pomiloščen, a list njegov ubil je
Scbmerlingov liberalizem. Leta 1871. in 1880. poslal ga je národ
iz nová v deželni zbor, kjer ne zarauja nobene prilike, da ne bi
mogočno povzdigoval svojega glasu za teptane pravice slovenské.
In tako vidimo sedemdosetletnega Andreja Einšpielerja še vedno
čilega in zdravega z mladostnim ognjem delujííčega na političnem
bojišči, na novinarskem polji in v slovenski književnosti. Vznesení
o njegovem vztrajnem delovanji pošiljamo njemu, ki je v sveti službi
za sveto domovino osivel, a poleg tega ohranil si bistro glavo in
mladeniško srce, v staroslavno vojvodino Koroško staro slovensko
pozdravilo :
„MAZÍ TI BOG !"
^hh-^^
Yenerino prehajanje mimo solnca 6. decem.bra
1882.
6. december t. 1. je zvezdogledom zelo imeniten dan, ker mimo
solnca gredé videla se bode premičnica Yeuera na solnčni plošči kot
črna pika. Ta nam zemljanom jako redka prikazen da se primerjati
solnčnemu mraku, ker tudi mešec prehaja večkrat mimo solnca ter
nam je kot najbližji sosed vec ali menj zatemni. Venera je pa veliko
dalje od zemlje in se prehajaje mimo solnca ne vidi večja od pike. Tudi
ta razloček je med obema, da pride mešec zmerom od desne piati proti
solncu, Yenera pa od leve. Pred 17. stoletjem ni nikdo slutil, menj pa
še opazoval te prikazni; še le po iznajdbi daljnogledov (1608) jeli so
na to misliti in sicer je bil mladi Anglež Horrox prvi, ki je opazoval
s svojim prijateljem Grabtreera 4. decembra 1639. Venerin prelaz mimo
solnca ter o tem poročal v knjižici „Yenus in sóle visa". Bolje pri-
pravljeni bili so zvezdogledi na prelaz, tému sledeči, 9. junijá 1761. L;
z dobrim vspehom pa se je opazovala ta prikazen 2. junija 1769 1., ker
je zvezdogledov na krajih, takému opazovanju uajpripravnejših, kar mr-
golelo: Sibirija jih je bila polna. Halley (165G- — 1742) namreč je
prvi opozoril na to^ da se iz teh opazovanj more zračuniti srednja
daljava zemljina od solnca in tudi pokazal, kakó. Način njegovih računov
je težaven in dandanes zastarél, ipak je Enke v Berolinu na podlagi
teh opazovanj in po Hallejevem načinu zračunil, da je zemlja okolo
20,667.000 milj od solnca oddaljena. — Po dolgem času se je 8. decembra
1874. Yenera pred solncem zopet pokazala; tudi takrat je šlo mnogo
zvezdogledov na vse stráni sveta opazovat, vreme jim je bilo práv ugodno.
Kot glavni pripomoček rabila jim je skoro povsod fotografija, a pokazalo
se je, da ta pripomoček ni posebne vrednosti, kar bi se bilo pač lahko
prerokovalo; tudi še računi niso vsi dognani, a sploh se veliko ne
puičíikuje od tedanjih opazovanj. Že prej začeli so zvezdogledi dvojiti,
ali so ti prelazi Venerini res najboljše sredstvo v ta namen ter si po-
skúšali nekateri pomagati ná drug način : tako je Amerikan^c Nesocomb
po celo drugi poti našel za to daljavo vrednost 20,035.140 milj, kateri
številki se je dolgo najbolj verjelo. a tudi ta utegne za več ko 100.000
milj napačna biti. — Ľpati í>memo, da bode opazovanje letošnjega pre-
laza, za katerim potem 122 let ni nobenega, mnogo boljši vspeh od
vsoli dozdanjih iinelo. ker zvezdogledi so inu'li ta ('•a^^ priliko prepričati
760 I)r. V. Z. . Nová česká opcia.
se, (la ni boljšega sredstva nego so ta opozovauja, pa tudi teorija
vsega postopanja se je v tem času izdatno popravila. Vsa prikazen bode
sploh trajala 6 ur 31 "(5 m. Ladija ki bi stala 48" 44' južne širjave in
89° 2' vzhodne dolgosti od Grecnwicha, zagledala bi prvá na vsej zemlji
Venero stopati pred zahajajoče solnce; v tem trenutku bode ura v Lj ub-
íjaní kázala 2 uri, 46 min. 2G sek.; zá 10 minút 48 sekúnd pozneje,
t. j. ob 2. uri 57 min. 14 sek. se bode tudi v Ljubljani videla Venera
ob solnčnem róbu. Ker solnce še le jedno uro pozneje zahaja, bodemo se
v naših krajih te prikazni lahko nagledali, ako bo le vreme po tem.
Treba je pa za to opazovanje daljnogleda, ker s prostimi očrai se ome-
njena pika le težko zapazi. M. V o d u š e k.
Kova ôeska opera.
Po navadi se pravi, da narodje, ki so splošno po naravi- nadarjeni
v kaki stroki umetnosti ali vednosti, ne dosezajo obično višje stopinje
v dotični stroki. Tako se pravi, da so Madjari in Malorusi (Kozaki)
najboljši jahači po naravi, Francozi pa najslabejši, a da so ravno Francozi
prvi umetniki v tej stroki na vsem svetu. Do zdaj se je tudi Cehom
ocitalo, da so prvi muzikaši pri vojaških godbah vseh polkov, ali da
se ne morejo vzpeti do višje stopinje skladateljstva. V novejših časih
je pa Smetana s svojo opero „Prodana nevesta" podrl nekoliko ta pred-
sodek. Tej operi so se vrstno pridružili tudi „Braniboíi". Nadkriljuje
pa vsa ta dela umotvor Antona Dvoraka: „Dimitrij Samozvanec".
To opero so že peli meseca septembra in októbra večkrat v Pragi in
vselej je bila vzprejcta z največjo pohvalo in z vedno rastoč-im entu-
zijazmom. Libretto je napravila Marija Cervenka, dr. L. Riegerjeva hči,
po slavnem ruskem zgodovinarji Solevjeva. Znani nemški muzikálni kritik,
prof. dr. E d. Hanslik, sicer velik neprijatelj Cehom, imenuje to Dvorakovo
delo umotvor prvé vrste, ki se da prispodabljati najslávnejším svetskim
operám; pravi, da je to skladateljsko delo, „qui fera le tour du monde"
in da bi smel však velik národ ponosen biti na tak proizvod muzikálne
umetnosti. Pripoveduje Hanslik, da je šel v Česko gledališče v Dvorakovo
opero kakor Savl, zapustil jo je pa kakor popolnoma spokorjeni Pavel.
Pravi nadalje nemški kritik, da se tekst čisto* nič na Schillerjevega
Dimitrija ne naslanja, ali je pa pri vsem tem vender tako zanimljiv, da
skladatelja kar sam po sebi i/aziva, dti' se ga muzikalno loti. — Ta
Dvoŕakova opera, s katero se je mož ined najslavnejše svetské skladatelje
Ivan Šnbic: Josipiua pi. Kwiatkowska. 761
uvrstil, prelaga se zdaj na nemški jezik in pripravlja za predstave na
dunajskem dvornem operineni gledališči. — Mi čestitamo bratom Cehom,
posebej pa skladatelju na tom sijajnem vspehu, ker • ta umotvor je na
korist in na slavo vsemu Slavjanstvul
Dr. V. Z.
Josipina pi. Kwiatkowska.
Dunajská „Osterr. Botanische Zeitsehrift" podaje v letošnji 6. šte-
vilki nekoliko črtic o pisateljici Josipini pi. Kwiatkowski ter
prináša tudi jako pohvalno oceno njene knjižice: E r ste Anfangs-
griinde der Botanik in Briefen, etc. Wien, 18-24. Ker sniemo reči,
da je to delo nastalo zaradi bivanja pisateljičinega v Kranjski in so mu
v pôvod bili bogati prirodopisni zakladi te zemlje, zanimali bodo mo-
rebiti ^Zvonove" čitatelje mali podatki o ženi, ki se je s tako Ijubez-
nijo bavila s kranjskimi rastlinami.
Josipina pi. Kwiatkowska bila je hčerka rudarskega sve-
tovalca Gerstorfa v Oravici ter je bila odgojena v necem Bruseljskem
samostami. Omožila se je s ces. kr. uradnikom (menda okrajnim komi-
sarjem), poljskim plemičem Kwiatkowskim in po njegovi smrti je
živela nekaj let pri svoji hčerki Anici v Idriji*). Anica je bila omo-
žena s ces. kr. blagajnice kontrolorjem Ur basom; njene otroke je
stará mati neizmerno Ijubila in jednému Urbasovih dečkov. najstarejšemu
J o s i p u posvetila je omenjena rastlinska pisma, kojih obseza knjižica
tri. Prvi ima nápis: „Briefe iiber Botanik an meinen kleinen Freund
Joseph Ufrbas)" in takoj v začetku spomina se pisateljica tistih lepih
dnij, ko je s svojim Ijubim „Pepčkom" iskala cvetek po prekrasnih id-
rijskih hribili: potem jako spretno in Ijubeznivo opisuje ražne oddelke
rastlinstva, naslanjaje se na Linnéjevo sistemo. Povsod risa s tako ži-
vimi barvami in globokim razumljenjem prirode, da jo primerja H o h e n-
bíichel (ki ocenjuje njeno knjižico v „Ósterr. Botan. Zeitschr.") s slavnim
Rousseauom, ki je pol stoletja poprej 1. 1771. tudi pisal rastlinska
pisma gospé pi. L.; stavi jo celo nad francoskega pisatelja, kajti pfava
ženská gracija in originalno shvatenje dajeta njeni knjigi prednost.
*) Morebiti je bivala tudi že poprej tam, kajti Hitzinger poroča v svoji
knjigi : Das Quecksilbev-Bergwerk Idria, Laibach 1860, da je bil Gottlieb pi.
Gerstorf 1. 1791. rudarski svetóvaleo in predstojnik v Idriji; ta je bil pač pi-
sateljici oča, ki se je iz Oravice preselil na Kranjsko.
762 M. M: Stav Sľbsko-cirilsk rokopis.
V zadujem pismu nam podajo krátko zgodovino botanike; ome-
nivši slavnega Scopolija in njegovili nezgod v slovenskom rudarskem
mestu, vzklikne : „Oh, zakaj ni živel v našem času v Idriji!" —
Hohenbiichel tudi poroča, da je spretna žena pisala še druga
dela, na pr. nekatere črtice o poljski in česki povestnici, izdala je
nemško geograíijo z zemljevidi in nekaj románov. V francoskem jeziku
spisala je knjigo o vzgoji z nápisom: „Moji hČeri".
Ko je bivala v Idriji, nabirala je tudi pridno rastline ter sesta-
vila lep herbarij, pri čemer sta jej pac pomagala lekarniški laborant
Ferjančič, velik prijatelj cvetkam in priden nabiralec, ter znani Hlad-
nik, rodom Idrijčan in znamenit prirodopisec kranjske dežele, ki je
umri 25. nov. 1844 1. profesor in gimnazijski prefekt v Ljubljani.
Iz Idrije šla je Kwiatkowska na Dunaj in tam je umrla.73 letná
1. 1834.; tudi njé vnuk Josip, kojemu je spisala knjižico, umri je 24
let pozneje v omenjenem mestu računski svetovalec ces. kr. dvornega
vojaškega knjigovodstva, a štirje bratje njegovi in vnuki pisateljice živé
še dan danes v Ljubljani — prečestiti gospod kanonik in stolni dekan
Ant. Urbas in Leopold Urbas fabriški oskvbnik v pokoji; tretji
brat Fran Salezij je stotnik v pokoji, imejoč trafiko v Ljubljani v
Mahrovi hiši, četrti je oskrbnik v bólnici Ljubljanski po imenu Ga-
brijel Urbas. Ivan Šubic.
e§SÍ
Star srbsko-cirilsk rokopis.
Das dalmatinisch-serbische cyi-illische Mi ssal e román um deľ Leipzi^er Stadt-
bibliothek. Von Prof Div Aucjust Leskien (Abdruck aus den Berichteu der
philol-histor. Classe der kônijjl Sächs. Gesellschaft der Wissenschaften 1881. Od
199. do 250. fitr. v 8^')
(Konec.)
Po vsem tem se gosp. Leskienu dozdeva takó, da je najkesnéje
pod konec 15. veka staroslovenské sveto pismo, kar ga je vzetega v
mašne knjige ali misále, predelano bilo na lirvatsko-srbski národni govor,
a to po vulgáti, kolikor se je koli moglo, in da so ternu delu Zatorej
v podstavo rabili hrvatsko-glagolški misáli, katere je bila potrdila ka-
toliška cerkev, in iz te prvé prenaredbé da izvirajo vsi taki misali, kíU"
nam je znanih, rekše vsi poprej našteti, ž njimi vred Nikole Ranjine
rokopis in ilirska čitanka, prepisana cirilski. Ta čitiainka je posebna
svoje vrste, in rabila je, kakor gospod Leskien misii, kakej rimsko-ka-
toliškej občini Bosenskej . ali kacemu Bosenskému samostanu frančiškau-
skema ali kakovi kmetskej občini Dobróvškej.
M. M: Star srbsko-cirilsk rokopis. 763
To -60 ob kratkem učenega profesorja misii, ki jih je položil v
svojo važno razpravo, katerej je dodal obilo primerov iz ilirske čitanke.
Tudi jaz postavljam semkaj iz misála s 158G. 1. nekoliko primerov,
kateri jasao kažejo, da ta misál in čitanka brez nobene dvojbe izvirata
oba iz jedne ter iste prvobitne matice : kajti razlike mej njima je samo
toliko, kolikor mej pravo hrvatsko in moj hrvatsko-srbski zasukneno
besedo, kar je iiže slutil vse tudi sam bistroumni gosp. profesor Leskien.
Matth. YIIL, 23.
(Lesk. na 220. str. — V misálu s 1586. 1. lo''.)
Naslidouanye s. e. po ilatiu.
V ono vrime ulazechi Issus v plafcu naslidouali su ga vceniei
gniegoui. I euo fortuma ') vclicha ^) bi vcigniena v moru, tacho da plafcu
poťhriualiu valloue, yere bisce gnim vitar suprotiua. A Issus tada spasce.
I pristupifsci vc«nici probudisce gniega gouorechi: gospodine, obaruy
nas, euo gbinemo. Eece gnim Issus : ca ste stracgliui ^), malé virc ?
Tada vstafsci se Issus zapouida vitru i moru, i vcini se tiscina vclicha ^).
A gliudi se cuyahu stanouito gouorechi: cholicho ye moguch of, da
vitri i more poslusca gniega.
Matth. XIII., 24.
(Lesk. na 221. str. — V misálu s 1586. 1. 11*.)
Po ISIatiyu.
V ono vrime rece Issus vcenichom suoyim pritac ^) ouu : prichladno
vcignieno yest chragliefstuo nebescho clouichu, chij posia dobro šime u
gniuu suoyu. I chada spahu gliudi, doyde nepraategl '•) gniegof, i zgora
posiya gliugliem po srid pscenice, i otide tya. I chada nareste traua i
plod ucinij, tada se uchaza i gliugl. I pristupifsci sluge otca od obitili
rechosce gniemu : gospodine, nisi li dobro šime posial po tuozoy '') gniui ?
Od chudá dachle bij gliugl po gnoy ? I rece gnim on : nepriazniui
') Namesto: fortuna, der Stnrm. Ta beseda je v tem zmislu znana
tudi Slovéncem tei* se nahaja nže v Trubarji. Levec. ..Die Spraclie in Trubcrs
Matthäus", na 30. str.
^) Namesto : v e 1 i c h a (veliká).
^) Namesto : strascgliui (strašljivi)
*) V ilirskej čitauki : p r i č u.— Mikl. Lex. : prituča. f., paral)ola; croat.
pritač. f., adagiuni. Verant. — Misál s. 1580 1. meuda upotreblja obraz: pri-
tac. f., sanró v nem. íicc. sing., ä druge padeže dela od: p r i í a , f., na pr.
Lnk. YIII., 10. (13*): ..uam daiio Vest, da ?natc otayno Boxyega chragliefstua.
a ostalim v pricah, da onnl, chi vide. ne budú viditi.^
'■) Namesto : nepriategl (neprijatelj).
'•) Namesto : t u o y o y (tvoj oj).
764 M. M.: Star srbsko-cirilsk rokopis.
clouich ye to učinil. Sluge tada rechosce gniemu: hocchiese li, da ga
poydemo poguliti?^) I rece gnim: ne, yere gulecchi gliugl da biste ne
izgulili i psenÍ9U 2) sc gnim zayedno. Pustite oboye, da neste ^) do xetue,
a urime *) od xetue hocchiu recohi xatelicam : izberite nay pri a gliugl,
i suexite ga u snope za sazganye, a pscenÍ9U schupite u moy granar. ^)
II. ad Cor. XI., 19.
(Lesk. na 222. str. — V miscálu s 1586. 1. 12^').
U nedigliu od sexayezme. Ct. p. b. P. ap. Chorintianom.
Bratyo, dobrouoglno tarpite ludih, zac^) ste sami múdri. Podnosite,
acho uas tcho v sluxbu podlaga, acho li uas tcho poyida, acho li uas
tcho plinuye, acho li uas tcho vzuiscuye, poruguyuchi se, acho li uas
tcho po obrazu vdira.'') Po neplemenschini gouoru, chachono da bismo
mi nemochni bili v ouom dilli. U cem se tcho smi pohualiti (v nera-
zumu govoru), da smim i ya. Xidoue yessu, i ya; Istaelichiane yessu,
i ya ; od simena Abramoua su, i ya ; slughe Issucharstoui yessi,^) i y a,
chakono magnie razuman dim,^) da vecchie ya. U trudih mnozih, v
tamni^ah obilatno, v ranah obilatno, v ranah izuan reda, na smarti
cestochrat. Od Xudiyef po petchrat cetardesset magnie yedan vdorac
') Vuk ima : g u 1 i t i trávu, rupfcn, vellere (u Dubrovníku). Te besede
zopet prepisovalec ilirske čitankc né razumel in zatorej v nje mesto postavil :
a) pogubiti, h) skubuci, c) izgubili. Važno je, da beseda : g u 1 i t i
rabi v tem zmislu baš D o b r ó v č a n o m ; iz tega namreč jasno vidimo, da
prepisovalec ilirske čitanke nikakor n é mogel biti Dobróvčan, ker
mu je bila rečena beseda vsa neznana, če tudi je po Vuku baš D o b r ó v š k a.
A da je res ta beseda stala i v samej matici (originálu), iz katere je on prepi-
soval, o tem se zopet ne moremo dvojiti, ker je ta mož izrázoma, sebi nera-
zumnima : poguliti; izgulili v svojej zadrégi dal nepripravno lice : p o-
gubiti; izgubili, premenivši samo ,.ľ' na ,,b", česar bi pravi Dobróvčan,
kateri je znal svoj jezik, nikakor ne bil stvoril. Prepisávani rokopis (Vorlage)
je morda utegnil biti Dobróvškega počéla, a prepisovalec, oča ilirske čitanke, po
mojih mislih ne.
2) Namesto : p s c e n i q u (pšenicu).
^) Namesto : reste (raste).
*) Namesto : u urime (vň vrémo).
*) G r a n á r , od vlaškega : g r a n a r o . navadneje : g r a u a j o , , ,žit-
nica", kakor ima ilirska čitanka.
*) Zac (zač), denn; novoslov.: zakaj rabi tudi v tem zm'slu.
') V ilirskej čitanki : u d a r a.
**) Namesto : yessu (jesu).
^) V ilirskej čitanki: velimi. — Dim stojí za: dém, a to za: dejem;
staroslov. : deja, ich ságe.
M. M.: Star srljsko-cirilsk rokopis. 766
priyah. Trichrat sam priityem byen, yednochrat sam chamayem ^) pobyen,
triclirat sam tonul, noch i dan na dnu mora sam bil ; na putih cesto-
chrat, na poghibli hi ^) od rijch 3), na poghibili od razboynichof, na po-
ghibili od roda, na poghibili od narodof, na poghibili v grádu, na po-
ghibili v pustigni, na poghili *) v moru, na poghibili od neuirne bratye ;
u tľudu i vntugah % v bdinyih mnozih, u gladu i v xeyi, v xexinih •^)
velicih, v zimi i v nagosti, brez onih, cha izuancha yessu, v nastoyanyu
moyem suagdangniemu brinutvem sfih crichaf '). Tcho ye nemochian, a
ya se ne raznemagam ? Tcho ye smuchien, a ya sse ne ne uxixu ? Acho
li sse ye od potribe slauiti, cha ssu od nemochi moye, ya chiu sse
slauiti. Bog i ota^ gospodina nascega Issukarsta zna, choyi ye ^) bla-
goslofgliem ^) va uiche, da ne laxu. Damaschi vladauac od národa Aret-
schoga chraglia cuuasce grád Damascenschi, da me vhiti, a ya nis po-
nistru ^o) v chonistri ^^) spuschien bih niz mir ^^), i tacho vtekoh od ruch
gniegouih. Acho li se ye triba slauiti, da stanouito ne pristoyi se, da
li doyti chiu na vidinya i ocitouanya gospodignia. Znám clouicha v
Isucharstu pria cetarnadeste godisch, alli v chipu alli izuan chipa, ne
znám, Bog da zna, da bij vazet tim nacinom deri do *^) tretyega nebba.
I znám clouicha tachoua, alli v 9hipu alli izuan chipa, ne znám, da
Bog zna, da ye vazet v ray, i sliscal yest otayne besside, ehe se ne
pristoye clouichu gouoriti. Zac ^*) tachoue stuári hochiu se slauiti, a za
me se nisctar ne chiu slauiti, nego v nemochijh moyih. Yere i acho '^)
se hotiti budú slauiti, ne chiu biti nerazuman, zac chiu istinu rechi.
*) Namesto : chamegniem (kamenjem).
*) Namesto :na poghibili.
*) Novoslovenski : r é k , der Flússe.
*) Namesto : poghibili (pogybéli).
^) Namesto : v u t u g a h.
'^) V ilirskej čitanki : u postiehi. — Žežin od vlaškega : d i g i n n o ,
a to od latinskega : j e j u n i u m.
') Namesto : c r i k a v (cérkev).
*) V ilirskej čitanki: k o- j e.
®) Namesto: blagoslofglien (blagoslovljen),
'") Ponistra = okno, od latinskega: fenestra, f.
*') Od grškega: /.áv-jiTcov, -/.ív.^toov, n., der Korb.
'*) Mir = zid, od latinskega: murus, m.
**) V Uirskej čitanki: dari do; staroslov.: daže do; dože do; doži
d o , usque ad (bis zu).
") Zac (zač) je hiba, namesto: za, kakor piše tudi ilirska čitanka.
") Ilirska čitanka ima pogrešno: iere ija ako.
766 M. M. : Star si1)S'<o-ciľilsk rokopis.
Da malo chiu se pohualiti, da nitcho ne mniti bude, da sse liuastara*)
izvisce onoga, ca vidij v meni alli slisci ca od mene. A da vellicina od
ocitouanyi ne vznesse mene, daan yest meni napastnich putti moye,
anyel zaloga ^) satane, chij mene po uratu vdira^) poticuchi, cichia cessa
trichra*) sam gospodina molil, da bi odascla sablazan od mene. I rece
meni gospodin : zadouoglna yest te))ij milost moya, yere se chripost v
nemochi suarscuye. A za to z dobre voglie chiu se slauiti v nemochieli
moyili, da bude pribiuati u meni chripost Isucharstoua.
Pesen „dies irae" (pri Leskienu na 232. str.) ima v misálu s
158G. 1. (105'') mej 10. in 11. kitieo vtakneno še to kitico:
„Ne chrati mi yur proschenya,
Daruy milost odriscenya,
Raslog Bogu praf kladenya".
Prof. Leskien (na 238. in 234. str.) navaja tudi nekoliko molitev,
katere so v ilirskej čitanki slovanské, ali v misálu s lóSG. 1. je
samo prvá teh molitev hrvatska, a vse druge latinské (54'', 55% 55'').
Gospod prof. Leskien je svoj spis (na 238. str.) okončal z „do-
datkom", v katerem je z mnogimi primeri dokázal tudi to, da sta pro-
testantská duliovnika hrvatska A n t o n Dal m a ta in Štefan Konzul
(Consul) v šestdesetnih létih IG. veka pred soboj imela zgoraj oménjene
hrvatske misále, kadar sta prelagala sv. pismo Hrvatom, a da nésta
delala iz nemškega jezika po Lutru. Ta dokaz je zanímljiv in zeló
važen. Po tem načinu je namreč zdelana njiju „postila", z glagolskimi
písmeni natisnena v Tabingi 15G2. 1., ter i njíju prvá polovica novega
zavéta, zopet glagolski natisnena v Tubingi 15G2. 1., kakor tudi druga
polovica novega zavéta, s cirilskimi písmeni na svetlo dana v Tubingi
1563. 1. Iz tega naj bi se učili i Slovenci, kadar v svoje narečje pre-
lagajo sveto pismo, da o lepoti in izbornosti knjižne besede né dovolj,
samo upati v sé in povzdajati se v pomoč svetega Dúha, nego da je
vrhu tega treba poleg starih naših cerkvénih prevodov pred sobój imeti
i starejše novoslovenske ter drugih slovauskih jezikov svetopisemske
knjige. M. M.
•) Ilirska čitanka ima: <la h vatami, kar zopot né práv. — Mikl. Ijcx.:
livastati, gloriari (prahlen). Dictionarium triliiij^uo, edidit Tlioodorus Polycarpi :
niski : hvástatisja, pralilen, sich brusten.
''J Namesto: z 1 o g a. Tudi starejši novoslovónski pisatelji iiiiajo: z ál ,
z á 1 a , z á 1 o , adj., iibel, namesto : z č 1 , z 1 íi , z 1 ô.
^) Iliľska čitanka ima tukaj zopct : u dar a.
*) Namesto : t r i c h r a t (trikrát).
Slovenskí glasnik.
Pn'poiedk-e za vdadiiw. I. zvozok. Spisal Fr. Hitibad'. Založil in natisnil
W. Blanke. V Ptuji 1882, m. 8, 72. str. Cena 20 kr. Tako se iraenuje lieno
tiskana in spredaj s podobe v barvanem tiskú olepšana knjižica, kateri bode
však prijatelj mladine slovenské vesel vzkliknil: dobro došla! Lepa ta knjižica
podaje mladim čitateljem našim sedem krasnih narodnih pripovedk in sicer slo-
venské .Pedenjčlovek - laket brada" po M. .Valjavci, ^.Čudotvorni lokot^ po
istem nabiratelji; ^Zlatorog* po K. Dežmanu; česki ,Dolgi, Široki in Bi-
strooki'' in uTrije zlati lasi Deda- Vse veda", srbsko „Hroma lisíca" in moravsko
,.Golobica s ti-emi zlatimi peresi^. Pisava je, kolikor je moci, pri prostá, nežni
níladini primerna, a tudi neznatna cena ni v nobeni primeri z notranjo vrednostjo
lepe knjige. Opozarjamo slovenské roditelje, učitelje in šolske kujižnice na te
„Pripovedke", g. pisatelja pa prosimo, naj nas kmalu oveseli z II. zvezkom.
Želeli bi samo, da bi se v prihodnjih zvezkih g. pisatelj ogibal nekateriJi pra-
vopisnili nedoslednostij in slovniških nedostatnostij, baš zato, ker je knjiga v
prvi vrsti namenjena mladini.
Bože m koprive za šolo in dom. I. Dva dijaka; trije šolarji, in še marsikaj
dťuzega. Na svitlo daje Svitoslav. Vkorist dijaški kuhinji. V
Ljubljani. 1882, m. 8, 31 str. Cena 10 kr. Ta drobná knjižica, katero je na
svetlo dal znani urednik „Zgodnje Danice", mons. L. Jeran, priporoča se sama
po svoji ličui obliki. lepili naukov pobú vsebini, nízki ceni in blagem namenu.
Želimo jej mnogo bralcev in kupovalcev.
G. J. Giontini, knjigar v Ljubljani, dal je na svetlo štiri lične knjižice z
barvanimi podobami za malé otroke (Bilderbucher), t. j. za také otroke, ki še
sami ne znajo čitati, ampak katerim se podobe kažejo in primerno tolmačijo.
Te knjižice so: „Mali Palček", — „Sedem Švábov*', — ,,Aladin s ča-
robno svetilnico". — „Trnj ulčica". Podjetnemu g. Giontiniju želimo mnogo
vspeha. Cena posamičnim knjižicam je po 12 kr. ; vse štiri stojé po posti samo
.ó;; kľ. Naj bi jih tudi slovenskí sv. Nikolaj kaj nakúpili
Monsignor Luka Jeran, urednik „Zgodnje Danice" in velik podpornik ubo-
g;ni (iijakom, imenovan je za kanonika stolne cerkve Ijubljanske.
V literaniem in zabacnem klubu v Ljubljani predávali so 28. okt. prof,
I. Vrhovec o Sibiriji; 4. nov. dr. Mosche ob odškodovanji za ncdolžno ob-
sojenje in kaznovanje; U. nov. prof. Fr. Wiesthaler o dozdaj nikjer še ob-
javljcnem pastii-skem listu Ijubljanskega škofa Rajnalda Scarlichija iz 1,1631. in
prof. Šuklje o Rutarjevi knjigi „Zgodovina Tolminskega" ; 18. nov. g. Trtnik
o Preširnovem verzu „Brijareja storocega si vkrotiľ' : 25 nov. g. I. Železnikar
o osapski dolini v Istri. Dalje je klub telegrafičuo čestital 11. nov. slovenskému
pisatelju in učenjaku Dav. Trstenjakn o njegovem 05. godu in 13. nov. starini
koroškemu preč. gosp. Andreju Einšpielerju. Tudi je ukrenil klub v bodočem
postu prirediti v Ijublaiiske čitalnice dvorani tri javua predávanja na korist
768 Slovenskí glasnik.
„Národne Šole". Predavati so obljubili gg. prof. Šuklje, Senekovič in
Wiestlialer. Na predlog g. dra. Moscheta ukrenil je na dalje klub bodočo
vzpomlad na severní obalí bledskega jezera poleg A. Griinovcga spomonika v
skalo vzidati spominsko ploščo P r e š i r n u ter v ta namen in corpore raeseca
majnika iti v Bied.
Krásna darila za sv. Nikolaja in hožič prodaje g. J Giontíni v Ljul)-
Ijaní. Ta knjigotržec, ki je založil že marsikatero lepo delo Slovensko, dal je
vse novejše leposlovne knjige slovenské krásno vezatí ter jili prodaje po teb
cenah : Gregoi-čičeve poezije po 2 gld. ; Jurčičcvega Desetoga bi-ata po 1'40 gld. :
Slomškove pesni po 2 gld.; Valjavčeve pesni po 1-30 gld.; Jenkove pesní po
1*50 gld.; Razlagovo pesmarico po lôO gld.; Vodnikove pesni po 1-50 gld.;
Cíglarjevega Svetina po 60 kr. ; Slomškove básní po 1'70 gld. ; Slomškove živo-
topise po 180 gld. ; Robinzona po 70 kr. ; Tomšičev názorní náuk po 3'50 gld. ;
Šmidove spise po 70 kr. Vse te knjige niso samo jako ukusno, ampak tudi jako
solídno v plátno vezane, tako da jíh z dobro vestjo priporočamo čitajočemu ob-
čínstvu slovenskému.
„Slovanshif Sbornik." Citatelji naši se še spominajo knjige, katero je lani
českí pisatelj E. Jelínek pod tem naslovom dal na svetlo in o katerí je tudi
naš list obširneje govoril (U, 127). Ta knjiga našla je v občinstvu toliko in takó
prijaznega odzíva, da je g. Jelínek odločil se ízpremeniti jo v redno ízliajajočí
mesečník, katerega prví zvezek leží pred nami. Obseg mu je jako raznovrsten
in obce zanimljiv. Gospod K. Jaromir Erben pódaje nam prilog k slovanskému
bajeslovju pod naslovom „Vidy čili Sudice"; J. L Kraszewskí opisuje Pinsk;
Jaroslav Vlček priobčuje zanimljivo studijo o Slovaškí za poslednjíb petih let,
pisatelj opisuje žalostno stanje slovaškega národa ter pripoveduje o nečloveškem
madjarjenji mlade inteligencije slovaške, tako n. pr. slovaški bogoslovci po mad-
jarskíh seminarih niti cerkvenega lista slovaškega ne smejo čitatí, da, v
nítranskem in banskobístriškem semináru bogoslovci slovaški niti — govorití
ne smejo, dasi jim bode nekdaj v tem jeziku národu oznanovati sv. evangelij.
E. Jelínek opisuje velikansko moskovsko razstavo letošnjega leta, a Otakar
Mokrý svoje potovanje po Sloveníji; Hanuš Klíma govori o srbskili narodnih
dobrotnikih, osobíto o Ilíjí Milosavljeviči Kolarci, ki je umrši 1. 1872. v svojom
82. letu ostavíl velikansko vsoto 60.000 dukátov za srbské literárne ia pro-
svetne namene. Jos. Holeček priobčuje jako zanimljiv članek o osnovnih šolah
v Črni Gori. Vseh elementarnih šol bilo je 1. 1880/1. v Črní Gorí 22, med tcmi
9 četverorazredníh, a po vseh deveterih četrtíh razredih bilo je samo 58 učencev.
V vsem skupaj bilo je na teh 22 šolah 28 učiteljev in 2 učiteljící, a 1180 šolskili
otrok, med temi 1069 dečkov in 111 deklic. Po verí je bilo med dijaki 1119
pravoslavnih, 25 katoliških in .36 moharaedanskih. Dekliškí soli sta samo dve.
na Cetinji in v Podgorici, po vseh druzih šolah deklice niso ločene od dečkov;
a 1. 1882 bilo je že 34 šol z 41 učitelji in 1626 dijaki. Konečno obseza list šc
zanimljiv razgled po razníh slovanskih literaturah. Cetrtletna naročnina „Slo-
vanskému Sborniku" je 1 gld. 40 kr.; celoletna 5 gld. in pošilja se knjigotržcu
J. Ottu v Prago, Jungmanove ulice, 23.
Tako ne smemo delati! V letošnjih „Večernicah" družbe sv. Mohorja ualiaja
se povest „Loterijo je pustil" (pripoveduje E. Jurjev). Ta povest je od besede
Slovenski glasnik. 769
do besede preložená iz liľvatskcga, kjcľ jo je napisal odlični hrvatski pisatelj
Janko Jurkovic pod naslovom ,,Ima i tomii lieka". (Janka Jurkoviéa sabrane
pľipoviesti I. svezak. 1880. str. 63 — í)7. Izdala Matica Hrvatska.) Pač bi se bilo
spodol)ilo, dá bi bil E. Juvjev povedal, odkod je vzel povest. G. V. K.
„Bosenski g^rohavi." Ko je bil članek pod tem naslovom v denašnjem listu
že natisuen, poslal nam je g. prof. Rutar še ta dostavek: Dr. Hoernes je tudi v
letoSujem zvezkii akademijskih „Sitzungsberichte" (Bánd 99, Heft 2, pg. 799 — 946)
iiadaljeval opisovanje slovanskih grobnih spomenijcov po Bosni in Hercego-
vini. Tu se nahajajo popisan', in deloma tudi narisani taki spomeniki, ki ležijo
po mejnili okrajih proti Crni Gori in proti Novému Pazaru; dalje po okolici sa-
rajevski, travniški in livanjski. Svojemu popisu je pridejal tudi nová pojasnila
o riraskih cestali in postajali po Bosni in Horcegovini ter skúšal pobiti mnenja
prof. Tomasclika razvita v spisu: „Die vorslavische Topographie der Bosna,
Hercegovina, Crnagora und der angrenzenden Gebiete" (Mittheilungen der k, k.
geograph. Gesellscliaft 1880). — Za razlago brezšteviluih spomenikov in na njih
udolbenih podôb pa Hoernes ni nič novega priobčil. Samo to poudarja, da so
spomeniki tako ogromni in na takih mestih postavljeni, kjer daleč [na okolo
ni slicnega kamenja Iz tega sklepa, da je moralo imeti mnogo večje moci in
sposobnosti prvotno, nepokvarjeno pleme, nego denašnji prebivalci Bosne in
Hercegovine.
Dalmatinova hiblija. Jeden izvod te prekrásne 1. 1584. v Vitenbergu na-
t^snene knjige slovenské lírani g. Peter Buchner, knjigar v Fiirstenfeldu na Šta-
jerskem. Iz knjige je iztrganih nekoliko listov^ a sicer je lepo in solidno vezana
v usnje. Arhivar Zahn v Gradci cenil je knjigo na 30 gld. G. Buchner išče kupca
zanimljivi knjigi.
Preširen v furlnn.ščiiiL H. Pennove „Dichterstimmen aus Oesterreich-Ungarn"
priobčujejo v svoji 8. št. 1. 1877., str. 94. Preširnov sonet „Življénje jéía, čas v
nji rábelj húdi" v ncmškem Pennovem in v fur lanské m prevodu. Zadnji
slove tako :
Una presôn la vitá, il timp un boja,
Fedei compagns i displasés, la noja;
Travais di ogni sorta, simpri a flánc,
H pentiment un sbirro, mai plui stane.
Spesséa duncia,. muart desiderada;
Tu ses la claf, la puarta, ses la stráda,
Che fur dai patimenz fin la nus mena,
Dula che si distruzz ogni ciadena;
Dula ehe il fier Jiimí mai plui no riva.
Dula che ogni so dituart nus schiva,
Dula che ľon a liberassi va;
Culä nel dormitori delia tomba,
In cui ríposerá, onde la tromba
Dei guais umans no lu spaventerá.
Ta furlanski prevod je preskrbel g. Fr. Zakrajšek v Gorici.
49
770 Slovenskí glasnik.
Šenoa v Italíjanťh. V ^Ljubljanskega Zvona" 2. št. t. 1. smo poročali,
da se je v Bólonji osnovala ^Accademija Mickiewicz", katera ima polég slovanské
stolice na ondotni univcrzi namen Italijane seznánjati s slovanskimi joziki m
njih literatúrami. Ta akademija je dala lepo povcst Šenoovo „Karanfil s pesni-
kovega groba" (t. j. s Preširnovega v Kranji) v italijanskem jeziku na svetlo
pod naslovom: „II garofano dalla tomba del poeta" Racconto di Augusto Šenoa.
Traduzione dal croato dl Doimo Beg o. Bologna, Tipografia Fava e Garagnani.
Predsednik omenjene akademije prof. Domenik Santagata napísal je ternu
prevodu prekrasen predgovor, v katei-em so spomína Hrvatov in Slovencev tfir
ocenjuje lepo povest Šenoovo. Dodajemo še to, kar je gotovo málokomu znano,
da prijatelj Albert, s katerim dijak Šenoa v povesti ronia iz Zagreba na Prc^íimov
grob v Kranji, je zdanji Ijubljanski advokát g. dr. A. M o š e.
Gotiški zlog. Prof. S. Ljubié v Zagrebu rešil je vrlo zanimíjivo vprašanje,
dokázavší, da je bil gotiški zlog prej uveden v Hrvatskí, nego li v Nemški in
da je brez dvojbe izumljen v Francoski. Pôvod tej njegovi razpravi je bila To-
puska cerkev, sezidana v čistení gotiškem zlogu, kí je najmenj deset let starejša,
nego li prvá na Nemškem v gotiškem zlogu od 1. 1227—1244. zidana cerkev
„Liebfrauenkirche" v Trieru.
Gjuro Daničič. f V Zagrebu je v noci od* 16. do 17. novembra umri
srbskí profesor in hrvatskí akademik Gjuro Daničic, najveôji jezikoslovec juž-
nega slovanstva. Porojen 1. 1825. v Novem Sadu, kjer mu je bil oča pravoslávni
svečenik, obiskoval je prvé šole v svojem rojstvenem mestu, gimnazijo zvršil v
Požunu ter na to bil pravoslovec v Pešti. L. 1845. príde na Dunaj, kjer se prijateljskí
seznani z Vukom in Miklošičem. Ta prijateljska zveza bila je zanj odločilna.
Daničic se posvetí jezikoznailstvu, Vuk ga upozna z jezíkoni srbskim in bogato
njegovo tradicijonalno literaturo, a Miklošíč ga uvede v metodo, kako se znan-
stveno preískujejo jezikí. L. 1856. bil je imenovan za bíblijotekarja, 1. 1859. za
profesorja na liceji v Belem Grádu. L. 1867. príde v Zagreb za tajnika novo
osnovani jugoslavenski akademiji, a 1. 1873. se povrne v Beli Grád profesor na
velikí soli, od koder ga srbskí knez 1. 1879. radovoljno odpusti, da zvr.íi v Za-
grebu velikí akademijski „Rječnik."
Daničideva največja zasluga je ta, da je na podlagí bogatih Vukovih
zbírk in na podstaví srbskih književnih starín, katerih je sam objavil dolgo
vrsto, strogo znanstveno in koreníto preiskal zgodovínskí razvítek srbskej^a jp-
zíka ter zanstveno utrdil zdaiiji srbski pravopis in zdanji kiijižcvni jezik srbski.
Dľuga ogromna zasluga Daníčíčeva je ta, da je rojone braté Srbo in llrvate, ki
so bili razdvojenl po verí, politikí in občni kulturi, združil v jednem knji-
ževneni jeziku s tem, da je pomnožil latínico z novimí črkami, vzcl za
podstave jedino fonetiko ter s svojimi jezíkoslovnimi študijanii in njih vplivom
zbi'isal v knjigi razliko med si'bskim in lirvatskim jezíkom.
Število njegovih knjig in razprav jozikoslovno, osobiio gramatikalne in loks--
kalne vsebíne, je ogromno ; a vse te knjige — od „rata za srpskí jezik i pravopis-,
katcrega je 1 1847. na svetlo dal dvaíndvajsetletni Daničic, do akademijske<;a
slovarja, o katcrem je delal .íc zadnji dan pred svojo smrijo, písane so na vr-
liunci jezikoslovnega znanja, písane so tako temeljito, da je srbskí jczik dan
danes najboljc preiskan in raztolmačcn jezik slovanskí. Miklošič praví o Dani-
Slovenskí glasnik. 771
čičevi srbskí síntaksí, da také knjige uima nobena clruga líteratiira slovanská,
in Jagíč o njegovi „Istoriji oblika srpskoga ilí hrvatskoga jezíka," da také zgo-
dovinsko slovuice ne premore nobeden národ slovanskí in občna sodba slovan-
skih jezikoslovcev je ta, da takega slovarja, kakeršnega je Daničič o srbskem in
hrvatskem jozíka izdal, žal, samo I. zvezek, ne premore zemlja slovanská.
A poleg slovníc, slovarjev, poleg srbskih starín in drugih učenih knjig,
p'sal ali prelagal jo Daničió neiimorno tudi raznotere zgodovinske in bogoshižne
knjige. Vuk je z MikloSičevo pomočjo. ker sam ni bil vešč latinskega in gi-škega
jezika, vzorno posrbil svetega pisma novi zákon; Daničic je temn prevodn dodal
sveto písmo starega zákona in kdor hoée znati in éutití vso lepoto in krasoto
jezika srbskega, ta čítaj divno to knjigo, ta čítaj osobito psalme Dávidove v
Daničičevem prevodu I
A pri vsem svojem neizmernem znanji in pri vsej svoji neumorni delav-
nosti, ostal je Danič'c skroraen, Ijubezniv značaj. Kralji in carji obsipali so ga z
redovi in s čestjo, akademije in učená društva volile so ga za častnega clana svo-
jega, a Daničič nikoli tega odlikovanja ni javno kázal. Samo v delu je živel ; vztrajno
je delal — zadnja leta izključno na velikem akademijskem „Rječniku," kateri na
veliko škodo vsega slovanstva ostane zdaj nedovršeno delo. Zíva priča duševnega
jedinstva dveli razdvojeníh bratov, od oboli jednako čislan, Ijubljen in spoštovan,
umri je duševní velikán, s peresom v roci in o njegovi nenadomestni izgubi
žaluje kraljeva Srbija ravno tako, kakor trojedna kraljevina Hrvatska. Na po-
velje srbskega kralja Milana, prepeljali so se 21. t. m. umrjoči ostanki njegovi
v Beligrad, kjer se svečano pokopljejo na državne stroškc.
Tudi ,. Matica Slovenska" poslala je v Zagreb lep venec, kateregajena krsto
Daničicevo položil prof V o duš e k, dramatično društvo in čitalnico Ijubljansko
pa je pri sprevodu zastopal g. I v. Hribar. Teško seje brvatski národ ločil od
mi-tvega srbskega učenjaškega velikána in marsikatero oko je bilo rosno, ko je
prof. A r min Pavič slovo jemal v i menu národa hrvatskega od mrtvega Da-
ničiča: .Národ hrvatski i srpski nije još nígda žalio za veéim i zaslužnijem
učenjakom^ nego što ovc dane žali na lijesu, v kojem leží Daničič mrtav. Národ
srpski junácki Djordje povede. a energični Miloš mu izvojeva slobodu, ženijalai
Vuk mu osnova, a učení Daničič dogradi knjíževni jezik. Ovo su četiri velikána,
kojnna Srbija najviše dagaje zahvalnost, što joj je danas državna zgrada kru-
njena kr.iljevskim veličanstvom, što je srečna budučnost i politička i kultúrna
os ig urána"
Dodajemo še to, da pravo obiteljiíko ime Daničicevo bilo je Popovič. a
imcnoval se je Daničič, odkar mu je umrla Ijubljeua nevesta Danica, hči Vuka
Karadžiča.
Slocaiif^k-n žirljeiije r ľarizu. Iz tega mesta poroča prijatelj našemu listu:
Xa večer 25. avg. napravili so v Parizu živcči Čehi in drugi Slovani sijajen
večer na ča.st slávnemu českému písatelju Y cr hl i c kému. Ob deveti uri bila
je dvorana „Ceske besede" prcnapoltijena z mnogimi odličnimi rojaki in íestílci
duiiovitega moža, kí je v tako zorní mladosti že dika in ponos českému národu.
Pisateljev prijatelj, českí umetník Chĺttussi. pozdravil jo došlé goste in izrazil
srčno svoje vcselje. da vidí ta večer zbranih tudi dúkaj druzih slovanskíh bratov,
ki so prišli blavit českega pisatelja. Predstavil je gostom poljskega pisatelja prof.
772 Slovenskí glasnik.
Gasthoffta, potom Slovenca, slikarja Jurija Šubica i. <Ir. Prvi se je za-
hvalil v lepem govoru in potem je vstal slikai- Šubic ter odzdravil napitnici.
Poiidarjal je, da mora pač vsacega Slovana veseliti, ko vidi, kako se rázna ple-
mena vedno bolj spoznavajo in družijo; pred veS ko pol stoletjera občeval in
dopisoval je Čelakovsky s slovenskim prvim pesnikoni Preširnom — in zdaj
čita národ česki krásne te poezije v svojem jeziku, a naš rod se jednako zanimlje
za dela českih duševnih velikánov. Rekel je dalje, da kot jedini Slôvenec v od-
lični tej družbi misii, da govori v dúhu vsega svojega národa, ako nazdravi iz
dna srca slavljenemu gosta in kliče: Bog živi česki rod, Bog živi Verhlickega!
— Živio, na zdar! donelo je od vseh stranij in pel se je jednoglasno naš prekrásni
„Naprej". Verhlieki pa je poleg njega sledečemu slikarju Šubicu prijateljsko
stisnil roko in se mu z bratskim polju1)om zahvalil. Potem je govoril Verhlieki
sam in poudarjal, da je treba Slovanom mirnega in skupnega delovanja, da si
bodo z delom pridobili spoštovanje tujcev in svoje blagostanje; napil je svojim
roj akom, bratom Poljakom in konečno vsem Slovanom.
Iz „Češke besede" šla je družba joi'ed veliko opero, da.tam počaka soproge
slavnega pisatelja in jej izroči prekrasen šopek.
Prihodnjo nedeljo napravili so Poljaki izlet v St. Cloud na čast Verhlic-
kemu, kjer se je igralo, govorilo in plesalo ter izvrstno zabávalo, čeravno je slabo
vreme nekoliko oviralo prosto razveseljevanje.
Čez osem dnij priredili so Poljaki zopet slovesno odhodnico v nekem ho-
telu v „Avenue de Clichy", kjer so se končale slávnosti na čast Verhlickemu;
4. sept. odpotoval je pisatelj s svojo soprogo spet v zlato Prago, noseč s seboj
pač najlepše vtise in prijetne spomine na dni prebite v krogu Slovanov v Parizu.
Naš slikar Jurij Subie, ki je bil omenjeni večer kot zastopnik slovenskega
národa tako laskovo pozdravljen, zapustil je tudi malo dnij potem Pariz za nekaj
tednov ter odšel v Normandijo, in bival je v obližji mesta Caén, kjer je risal
in slikal studije po okolici, ki je tu nepopisno krásna. Prvé dni októbra pa se
je vrnil zopet v metropole slovanskih umetnikov — kakor se Pariz po vsej pravici
sme imenovati.
G. vitez Smolshi začel je izdavati na Dunaji nov politiški tednik „Reform"
z literarno prilogo „Slavische Rundschau", katero uredujejo Smolski,
Meixner in Penižek. „Slavische Rundschau" ima namen seznánjati nemški
národ s poetiškimi proizvodi slovanskih literatúr ter posredovati literarno vzajem-
nost tudi med Slovani samimi. Zatorej prináša prevode iz raznih književnostij slo-
vanskih, iz poljske, ruské, české in tudi iz naše slovenské; g. Penižek je namreč
poneračil v našem listu natisneno Kersnikovo povest: „Ponkcrčev oča". , Slavische
Rundschau", katero svojim čitateljom spodobno priporočamo, stoji celo leto 8 gld.
pol leta 4 gld. in četrt leta 2 gld. — „Reform" stoji četrt leta 3 gld. jeden
mešec 1 gld. Naročnina se pošilja na Dunaj (IX. Universitätsstrasse 4).
y,llrvatska ItblioteJca." Po vzgledu znane nemške Rcclamove „Universal-
Bibliotheke" začela je tudi znana zagrebška knjigarna Lav. Hartmanna (Kugli
et Deutsch) izdavati „Hrvatsko bibliotéke". Ta zbirka bode obsezala izvirne hr-
vatske proizvode dramatične, novclistične in poučné vsebine, kakor tudi prevode
izvrstnih tujih proizvodov. Dežclna vláda lirvatsko-slavonska je tému národnému
podjetju dovolila, da sme porabiti tudi bogato gledališko knjižnico zagrebško.
Slovenski glasnik. 773
Vsaka knjižiea, po (54 stranij v mali osmerki obsežna, stala bode po .15 kr. ter
prinášala však poetični proizvod v celini. Nameii tega imeiiitnega domoljubnega
podjetja je ta, na jedni stráni hrvatsko knjigo razširiti po Hrvatskem in obce
slovanskem svetu, a od druge piati Hrvate npoznati z izvrstnimi proizvodi an-
gleske, fraiicoske, ruské, itiilijanske, nemške in poljske kujiževnosti. Prvá knjiga
prináša Bogoviéevo ,SIavo i Ijubav^. Slovenskému občinstva to zbirko najto-
pleje priporočamo.
Hitat^ka knjizevnost. Rječnik hrvatskoga ili srpskega jezika.
Nasvi jet izdaje jugoslavenska akademija znanosti i iimjetnosti.
Obradjuje D. Daničió. Dio I. sv, 4. Zagreb 1882. Pag. 721—960. — S tem
zvezkom zgotovljen je prvi del monuraentalnega Dan-čičevega slovníka ; prvá
knjiga končava se z besedo „česulja". Ta zvezek izdelan je po istih načelih kakor
i drngi ; pri vsaki besedi dókazujejo primére ne samo besedino značenje, ampak
tudi nje življenje. To delo ni samo za leksikografa. nego tudi za zgodovinarja,
právnika pravi základ. —
Izviešde o zagrebačkom potresu 9 stud. 1880. Sastavio
J. To r ba r, pravi član jugosl akademije znanosti. U Zagrebu 1882. í*ag. 144.
Cena 2 gld. — To poročilo, uprav minucijozno izdelano, ne ozira se na teorije
o potresili, nego navaja sama gola fakta. V razjasnjenjé slnži 6 fotografij, 9
v tekst natisnenih slik, 7 tablic in jeden zemljevid. — (Cf. „Ljublj. Zvon" II.
255.) — O po slani c am u dub r ovačkoj-dalmatin skoj periodi hr-
vatske literatúre napisao Ivan Milčetic. Preštampano iz programa Va-
raždinske gimnazije za god. 1881/82. U Varaždinu, brzotiskom G. Platzera. —
„Gosp. Milčetic" — piše dobrovniški „Slovinac" — „pomno i vješto razabrao je
poslanice iz naše srednje knjige i učinio što na pamet još dosad niko nije i
tim pristavio kameň našoj zgradi gragjanske literatúre. On trijobi i procijenjiva
svaku poslanicu, te joj iztiče vrijednost i zamašaj, što je vrlo zgodno na spoz-
nanje onadašnjih misii i odnošaja. Nemá druge, ' dok ne isisamo do kosti svakog
našeg starog pisea, neéemo imat dobru po viest kujiževnosti naše srednje knjige".
— Kroatisclie Revue. Yon Dr. Ivan v. Bojničic. Zvezek tretji. Zadržaj: Das
kroatische archäologische Nationalmuseum I. — Dr. Franz Markovic von Fr.
Seljak. — , Wallensteins kroatische Ärkebusiere. Von Dr. J. B. — Die Fortschritte
des Kunstgewerbes in Kroatien. Von Dr. Isidor Kršnjavi. — Berichte und Notizen.
Danie a, koíedar i Ijetopis družtva svetojeronimskoga za g. 1883. Ta
knjiga, najpriljubljenejši koledár hrvatski, natisnena je v 22.000 izvodih. — Knjiga
tiskana je v Albrechtovi tiskarni v Zagrebu, šteje 160 str. in se prodaje nečlanom
Jer. dništva po 25 kr. izvod.
Književno cviece Lavoslava Vukelica. Pribrao Bude Budi-
savljevic. Sa slikom. 8" Str. 813. Cena 1 gld. V tej zbirki, v „Ljublj Zvonu"
že naznanjeni, natisnen je najprej životopis pokojnega Vukelica, ki ga je spisal
izdajatelj. a potom se vrsté njegovi spisi. Vukelié je bil jako nadarjen pesnik in
bi bil gotovo znamenit književnik postal, da ni tako ráno umri. — Sláva i
Ijubav. Historijska pripoviedka od Mirka Bogoviéa 16" 56 str. Cena 15 kr.
To je prvi zvezek „Hrvatske bibliotéke'' ki jó je začela izdavati marljiva knji-
garna L. Hartmanan (Kugli & Deutsh). — Kritične primjetbe „Pripovijes-
tima- Šcepana M. Ljubišeod P. Castropellega. Ponatisneno iz „Slovinca".
774 Slovenskí glasnik.
Dubrovník. Drag.. Pretnei". 8" 33. Te „Prípovíjesti'' vzbudile so v Srbih in Hrva-
tili velikansko senzacijo in sloveči učcnjaki so jih presojali; med njimi tudí
Adolfo Veber v Rada LIX. Ta gospod (Adolfo Veber) preložil je delo slavncga de
Amícisa „Carigrad^ in se knjiga že tíska.
Slavonija od X— XIII. viek a. Nápis ao V j ek osláv Klaié. Cena 40 kr.
— Dobro znani hrvatski zgodovinaŕ gospod prof. Klaic spisal je to razpravo kot od-
govor Frideriku Pestemu, ki je bil v svoji razpravi „Die Entstehung Croatiens''
natisneni v „Ungarisclie Revue" jako čudne, da ne rečem neuraue názore o tem
predmetu razvil. Dr. Rački pobijal ga je že v „Pozoru'-', od koder seje potcm nje-
gova razprava na nemški jezik preložila (Kroatiscbe Revue št. 2.). — V koraísi-
jonalni zalogi Mučnjaka i Senftlebena (Zagreb, Duga ulica št. 6.) izšel bode v
kratkem zadnji, največji in najlepší román slavnega Av gusta Šenoc. Ker pisatelj
dela ni sam dovŕšil, prevzel je to častno nalogo g. J. E. T o mi c in ízvrstno
vspél. Delo izhajalo bode v sešitkih po 4 tiskane pole obsežnili; však zvozek,
katerih bode 15, stal bode po 30 kr. — Gosp. Josipa E. Tomica izvrstna igra
„Barun Franjo Trenk" predstavljala sc je nedávno v prelogi prof. Bronislava
Grabovskega v Varšavi in izvrstno vspéla. Gospoda Tomicu poslali so ninogi(7())
odlični možje iz Varšave čestitko za to delo. — Vjekopis d r. Jurj a Dobrile,
biskupa tršcansko-koparskoga, prije puljskoga. Napisao Cvjetko Rubetič. Iz-
dalo društvo sv. Jeronima. U Zagrebu. Cena 30 kr. —
Srbska knjizemiost. Profesor zgodovine na veliki soli v Belem Grádu,
P anta Srečkovic priobŕil je v časopisu „Ratnik" večjo zgodovinsko razpravo
,,Ceslav" (933—962), ki je te dni pesebej natisnena izšla. Cena 50 din. para. —
V Karlovcih (Sremskih) izšel je tamkajšnje srbike gimpazije letni program, v
katerem je natisnena zanimljiva razprava prof. Jovana Zivanovi^a. ,,Osobine
resavskoga ili ko so vop oljs k oga dialekta." — ,,Za prosvetu i slo-
bodu." Clanci i razprave naučnog i političnog sadržaja iz ranijeg i novijeg doba,
napisao Stojan Boškovic (bivši minister prosvete). U Beogradu 1882 Str.
299. Poleg polltičnih článkov nahajamo v tej knjigi tudi mnogo lepih razprav
i studij o druzih obce zanimljivih stvareh. Cena tej prezanimljivej knjigi je I gd.
— Ta isti pisatelj izdal je tudi drugo delo: Slike iz srpske istorije od Sta-
noja Boškoviča Novo pregledano izdanje. 8" 192. Cena 80 kr. Izdajatelj napísal
je knjigi vrló lep predgovor, kateremu je pridejan životopis pokojnega Stanoja Boš-
koviča, pisan od prof. dr. J. Turomana. Na tó sledí teh šest zgodovinskih razprav :
1) Sinrt Deda Nemanjina. — 2) Porodica cára Lazára. — 3) Jug i Jugoviči. —
4) Knoževa večera. — 5) Boj na Kosovu i — 6) Despot Gjuragj Brankovic III. i
Brankovič VII. Knjigin dodatek í ma jasno in lopo izdelano goncaloško tabclo
obiteljí Brankovičev. — Zbranih spisov Ljubomíra Nenadovica izšel je
zadnje dni v Belem Grádu četrti zvezek. v katei-em so natisnena vážna in zanim-
ljiva „Písma o Crnogorcima". — Prof. Stojana Novakovíc a knjižíce: „Koso vo
Srpske národne pjesme o boju na Kosovu uregjcne kao cjelína" — izšel je ne-
dávno že sedmi natis. — Dela Dositijeva. XI. — Sv. 43. „národne bibliotéke
brače Jovanovíča" v Pančovu Str. 193— 25G. Cena 1(5 kr. — Sala i satira
od Abukazema. Svezka trcca. Noví Sad, izdanje kiijížare Luke Jociéa í dr.
B** 80. Cena 40 kr.
Slorenski glasnlk. 775
Smrt Stepana Dečanskog, žalosno pozorje n pet dejstva od Jovana
S. Popoviéa. Pančevo, braca Jovanoviéi. Zvezek 45. , Národne bibliotéke." 16"
Str. 04. Cena 16 kr. M. M.
Fmka hnjiževtwst. Polnoje sobranije sočinenij gr. A. K. Tol-
stago. S partretom. St. Peterburg. 1882. Štirje zvezki; cena vsem vkupaj
7 rubljev. Prodajejo se tudi posamezni zvezki. — Dela gi'ofa A. K. Tolstega,
pesniška kot prozaična, prištevajo se najboljšim proizvodom, biserom sovremenne
ľuske slovesnosti. Pod uredništvom kneza D. Certeleva izšla so sedaj prvikrat
v obliki ..polne zbirke", ŕo tndi ta zbirka. po bosedah Tirednikovih ne obseza
vsega, kar je gróf A. K Tolstoj pisal. temveč samo ona dela, katerim je pisatelj
sam pripisaval resno značenje. Prvá dva zvezka (c. 3 rub.) obsezata pesniške
proizvode, tretji zvezek (c. 2 r. 50 kop.) dramatično trilogijo: Smrt Ivana
Groznago, Feodor Joanovič, Car Boris, — četvrti (c 1 r. 50 kop.) román
Knjaz Serebrjanyj. Prvemn zvezkii dodaná je slika prof. 4- Tolstega in
avtobiografiéni očrk, posnet iz pisnia pisateljevega k firenškemu profesorju
Degubernatisu. kateri ga je prosil priobčiti mu nekoliko podatkov za sestavljenje
njegovega životopisa. Iz tega oérka vidi se, da je gróf Tolstoj imel za svoje naj-
boljše delo dramo: ,,Car Feodor". Historičen román „Knjaz Serebrjanyj" bil je
še za živega pisatelja preložen na francoski, nemški, angleški, italijaiiski in
poljski jezik. Dráma „Smrt Ivana Groznago" igrala se je z velikim vspehom v
Weimarskem gledišči v nemškem prevodu in je tudi preložená na angleški, fran-
coski in poljski jezik.
Upi'av zdaj razpošilja leposlovni ilustrovaní liSt „Njiva" svojim naročnikom
kot brezplačno premijo jako krásno sliko, tiskano z oljnatimi barvami (82 cent.
visoko, 62*8 cent široko). s podpisom „Dorogoj gost", predstavljajočo prizor
iz gr. A- Tolstega romána ..Knjaz Serebrjanyj", katere originál je izdelal po na-
roť.ilu za „Njivo" R J Ja k obi, profesor akademije umetnostij. (Ta premija bode
te dni v Kolmanovi prodajalnici v Ljubljani razstavljena. Ured.)
Slovar pisatelej drevnago perióda russkoj literaturij
(IX— XVII. veka 862—1700). Sestavil A V. Arsenijev. St. Ptbg. izdanje
knjižne zaloge ,.Novega Vremeua" 1882; eena 1 r. 50 kop (XV -\- 136 str.). —
Ta slovar je práv za práv priloga k sestavljeni od istega avtora karti „dl j a
nagljadnago abozrénija istoriji i kronologiji russkoj
1 i t e r a 1 11 r i j", a je poraben tudi brez omenjene karte, ker je osnovan po-
polnoma neodvisno od nje. Sestavljenje temeljito in popolno. ter tako predstíivlja
jako priročno knjigo za vsakega, ki se bavi z rusko slovesnostjo.
Drevnéjšija russkija monetij Velikago Knjažestva
Kiovskago. Numizmatičeski opitgrofaJ. J. Tolstago. S t.
Ptbg. 1882. To nedávno izšlo delo udostojila je akademija náuk z malo pre-
mijo grófa Uvarova. Predmet delu je denár velikih knezov Vladimíra Svetega,
Svjatopolka I in Jaroslava Modrega. R.
lTr«><liiikuvu li«iliiíva. 6. Fr. Š. v Kr. Tudi od druge stráni je bil „Ljublj.
Zvon'" opozorjon na napako, katero je zagi-ešil s tem, da je zadnjič Ijubljanskega
advokáta dra. Pascalija naredil za brata patni Paškálu, ker je brez svoje kritike
preveí verjel narodni tradiciji. Poudarjamo, da gre ta liiba samo na urednikov
rováš, a ne na. onega č. g. pisatelja prof: W. —
776 Slovenski glasnik.
Poziv slovenskim pisateljem.
Dné 27. decembra 1882. leta bode minulo šest sto let, odkar
je prišla vojvodina Kranjska pod preslavno dinastijo Habsbur.ško in
dné 11. julija 1883. leta bode Kranjska v navzočnosti svojega
preljubljen ega vladarja, Njegovega Veličanstva pro-
svetlega cesarja Frana Josipa I. dostojno praznovala šeststo-
letni spomin tega preimenitnega in za vos naro<l slovenski prepo-
menljivega zgodovinskega dejanja.
Matica Slovenska je ukrenila o tej slávnostní priliki dati na
svetlo
Spomenik
o šeststoletni zvezi vojvodine Kranjske z dinastijo
Habsburško
ter to knjjgo bodoče leto pokloniti Njegovemu Veličanstvii, presvetleniu
cesarju Franu Josipu I. o Njegovem bivanji v stolici slovenski Ljubljani
in v vojvodini Kranjski.
Za tega delj podpisani prvosednik Matice Slovenské uljudno
vábi vse pisatelje slovenské na delovanje o tem Sporaeniku. Osnbito
dobro došlé bodo Matici z^odovinske razprave, dostajajoee se Habs-
buržanov in národa slovenskega, a dobro došli bodo Matici tudi
poetiški in leposlovni proizvodi, bodi si v dramatiški, bodi si
v pripovedni ali liriški obliki, samo da so s slavnostno priliko v
kakeršni koli si bodi zvezi.
Vsi taki doneski naj se blagovoljno pošiljajo prvosedstvu Matice
Slovenské
vsaj do 1. apríla 1883. leta.
Pesniki in pisatelji slovenski ! Združíte se, in ponxagajte prvému
literárnemu závodu našemu spodobno praznovati zgodovinsko imenitno
narodno in dinastično glavnost ter o tej priliki dostojno poslaviti
presvetlega Vladarja našega !
V Ljubljani 19. novembra 1882,
Peter Grasselli,
prvosednik Matici (Slovenski.
. „Ljubljanski Zvon"
izliaja po 4 pole obsežen v veliki osmérki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta-2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po' 6 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: di-. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec.
ITrediiiHivo : v Novih ulicali 6. — lJ|»ra»uištvo : na Marije Terezije česti .">.
Tiská „Národná Tiskarna" v Ljabljaui.
PLEASE DO NOT REMOVE
CARDS OR SLIPS FROM THIS POCKET
UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY
1
^
\
■é
'í:
t
\
((■
'ľ