Skip to main content

Full text of "Ljubljanski zvon"

See other formats


HlMtigľH:!'  '«9l>rjiKI«MI4l«(| 


t    * 


M 


^1 


' 

f9w 

x. 

Ljtjbljanski 

Zvon 


U  i 


Vv^-.''i*r-         -* 


/ľ-H": 


,Kd 


LJUBLJANSKI 


Z  TT  O  1:T- 


LEPOSLOVEN  IN  ZNANSTVEN  LIST. 


-'<iŕ>'*W"<iii)' 


IZDATEIiJl    IK  ZAXOŽNIKI : 

J.  KERSNIK,  FR.  LEVEC,  DR.  IVAN  TAVČAR  IN  JOS.  STRITAR. 


ODGOVORKI UREDNIK; 

FRÄN  LEYEC. 


1882. 


v  LJUBLJANI. 

TISK  „NÁRODNE  TISKARNE' 


^„.,i*»«M4w***»í-rv*.v 


oesn  6 


I  m  e  n  i  k 

dozdanjih  gg.  sotrudnikov  .Ljubljanskega  Zvona". 

1.  Bele  c  Ivan,  kaplán  v  Ziréh. 

2.  Bezenšek  Anton,  ravnatelj  birou  navodnega  zbranja  v  Sredri. 
'.^.  B  o  20  mi  1  na  Dunaji. 

4.  Brencé  M.,  právnik  na  Dunaji. 

5.  Bric  Šimon,  notai-ski  kandidát  v  Logatci. 

6.  — b— 

7.  C  im  perm  a  n  J  o  sip,  pisatelj  v  Ljubljani. 

8.  Cvetnič  L.,  c.  kŕ.  poštni  nradnik  na  Dunaji. 

9.  D  r.  F  r.  De  tel  a,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Dunajskem  Novem  Mestu. 

10.  D  r.  Dol  en  e  c  Hinko,  c.  kr.  dež.  sod.  adjunkt  v  Ljubljani. 

11.  Dol  en  e  c  Rihard,  ravnatelj  deželno  vinárske  šole  na  Slapu. 

12.  Erjavec  F  r.,  c.  kr    veliké  reálke  profesor  v  Gorici. 

13.  Eržen  Viktor  f,  pisatelj  v  Ljubljani. 

14.  Franké  Ivan,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Kranji. 

15.  Gregorčič  Siraon,  vikár  na  Gradišči. 

16.  Gorazd. 

17.  Hlávka  Fran  f.  pisatelj  v  Ljubljani. 

is.  Hribar  Ivan,  načclnik  banke  ..Slavije"  in  mestni  odborník  v  Ljubljani. 

19.  Jen  k  o  Ivan,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Gorici. 

20.  Jesenko  Janez,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  Trstu. 

21.  Jurčič  Josip  t,  pisatelj  v  Ljubljani. 

22.  Karlin  Martin,  c.  kr    gimn.  profesor  v  Kranji. 

23    Kermavner  Valentín,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Ljubljani.      • 

24.  Ker  s  nik  Janko,  c.  kr.  notár  na  Brdu. 

25.  Dr    Klemenčič  Ignacij,  vseučiliški  docent  v  Gradci. 

26.  Koblar  Anton,  knezoškofijski  kaplán  in  ai'hivar  v  Ljubljani. 

27.  Koder  Anton,  c.  kr.  poštni  uradnik  v  Innsbrucku. 

28.  Dr.  Kos  Fran,  gimn.  prof.  v  Gorici. 

29.  Kragulj  Andrej,  gimn.  prof.  v  Ljubljani. 

30.  Kur alt  Fran   v  Karlovci. 

31.  L  a  h  Evgen,  cand.  prof.  v  Ljubljani. 

32.  Lazár  Mihael.  c.  kr.  gimn.  prof.  v  Kranji. 

33.  L  e  vec  F  r.,  xirednik  „Ljubljanskemii  Zvonu'"  v  Ljixbljani. 

34.  Levstik  Fran,  scriptor  v  c.  kr.  licejalni  kujižnici  v  Ljubljani. 

35.  Malovrh  Miroslav,  modroslovec  v  Gradci. 
.36.  Dr.  Mencinger  Janez,  advokát  na  Krškem. 

37.  Pagliaruzzi  Josip,  právnik  v  Gorici. 

38.  Al  O"  Patrik  v  Wabashi  v  Severni  Ameriki. 

39.  Pirec  A.  A.,  modroslovec  na  Dunaji. 

40.  Pleteršnik  Maks,  c.  kŕ.  gimn.  profesor  v  Ljubljani. 

41.  P  o  dg  or  šek  Josip,  kr.  veliké  reálke  profesor  v  Rakovci. 

42.  Pogaínik  Ivan.  právnik  na  Dunaji. 

43.  Posavski  v  Ljubljani. 

44.  Poznik  Radivoj.  c.  kr.  inženir  v  Kremsu. 

45.  Rahne  Janko,  právnik  na  Dunaji. 

46.  Remec  F  r.,  c.  kr.  brzojavni  uradnik  v  Ljubljani. 

47.  Resman  Ivan,  južne  želenice  uradnik  na  Rakeku. 

48.  Rutar  Šimon,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Spletú.      ^gE% 
49.'Sen  ekovič  Andrej,  c.  kr.  veĽke  reálke  profesor  v*Ljubljani. 


II 


50.  Dr.  S  e  m  e  c  Janko,  advokát  v  Mariboru. 

51.  Dr.  Simonič  F  r.,  c.  kŕ.  ammanuensis  v  vseučiliški  knjižnici  na  Dunaji. 

52.  Solnce  Ivan,  bogoslovee  v  St.  Franciscu  v  Severní  Ameriki. 

53.  Staré  Josip,  kr.  veliké  reálke  profesor  v  Zagrebu. 

54.  Stegnar  Feliks,  c.  kr.  učitelj  v  Ljubljani. 

55.  Strekelj  Karí,  cand.  prof.  na  Dunaji. 

56.  Stritar  Josip,  c.  kr.  gimn.  profesor  na  Dunaji. 

57.  Subic  Ivan,  realčni  prof.  v  Ljubljani. 

58.  Šubic  Jurij,  slikar  v  Parizu. 

59.  Šuman  Josip,  c.  kr.  gimn.  profesor  na  Dunaji. 

GO.  Š  u  m  i  Fran,  urednik  zborníku  .,Arcbiv  fiir  Hoíinatlvundo"  v  Ljublj.ani. 

61.  D  r.  Tavčar  Ivan,  advokaturski  kandidát  v  Ljubljani. 

62.  Tomšič  Fran.  ínženir  v  Imstu  na  Tirolskem. 

63.  T  on  ej  e  c  Matej  S  am  ostal  f,  meščanski  učitelj  na  Dunaji. 

64.  Trdina  Janez,  kr.  umirovljeni  gimn.  profesor  v  Novem  Mestu. 

65.  Ukmar  Anton,  c.  kr.  pomorstveni  adjunkt  v  Trstu. 

66.  Ullrich  Vojteh  f,  modroslovec  v  Kranji. 

67.  Valenta  Vojteh,  mestne  blagajnice  kontrolór  v  Ljubljani. 

68.  Vesel  Josip,  slikarski  akademik  na  Dunaji. 

69.  Vodušek  Matej,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Ljubljani. 

70.  Dr.  Vošnjak  Josip,  priniarij,  deželni  in  državni  poslanec  v  Ljuldjani. 

71.  Wiestlialer  Fran,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Ljubljani. 

72.  Dr.   Zarnik   Valentín,    advokát,   mestni   odborník   in    deželni   poslanec  v 
Ljubljani. 

73.  Zbašnik  Fr. ,  konceptní  praktikant  pri  c.  kr.  dež.  vladi  v  Ljubljani. 

74.  Z  or  n  H.  v  Kamnjah. 

75.  Župan    Tomo,    c.  kr.    gimn.   prof.   in    ravnatelj    knezoškofijskemu    závodu 

„CoUegium  Aloysianum"  v  Ljubljani. 

76.  Železníkar  Ivan,  urednik  ,,Slov.  Národu"  v  Ljubljani. 

77.  Žnidaršič  Jakob,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Sarajevu. 

78.  Zumer'Andrej,  mestni  učitelj  in  c.  kr.  okrajni  šolski  nadzornik  v  Ljubljani. 

79.  Žvab  L  o  vr  o,  učitelj  v  Trstu. 


KÁZALO. 

I.  Pesni. 

Na  stráni 

Angelj   Ijubezni.   — b  — 736. 

Bolnik.   Goľazd 409. 

Brez  doma.   Gorazd       .      ' tí42. 

Brez  hiše.  S.  Bric 290. 

Crni  tm.  S.   Gregorcič 409. 

Dekliška  tožba.  P.  .       , 2 2 G. 

])ež.   Gorazd (510. 

Drobiž.  Jos.  Stľitar b")  5. 

Glas  vetrov.    Gorazd- 724. 

Godec.  A.  A.  P. Gíjó. 

Izgubljena  «iladost.  Nis    Vodoran         669. 

Jurčiťu  v  spomin.  Jos.  Strifar       .      • 25. 

Kamneni  hrám.  — h — 450. 

Knjiga  življenja.  — h — 54  7. 

Kupčija  vzpomladi.  Dr.  Janko  Serme 354. 

Lobanja.  Jos.   Cimpertnan         450. 

Madonna.    Gorazd 513. 

Mladému  prijateljii.    T.  Župan 449. 

Mojemu  grajalcu.  S.   Gregorcič 356. 

Na  bojišči.   Krilan- 1. 

Na  domu.   Gorazd 355. 

Najljubša  želja.   Krilan 546. 

Na  potu.  —h — 602. 

Národov  grob.   — h — 479. 

Naša  pesen.  Janko  Kersnik 129. 

Na  tuji  zemlji   1 — 4.  — h — 322. 

Nazaj !  Jos.  Stritar 104. 

Negodni  ptičici.  S.  Gregorcič   , 321. 

Nemanič.  S.  Bric 612. 

Ôddihljaji   1  —  3.  M.  Posavski 736. 

Úljki.  *S^  Gregorcič 227. 

Pesen  Slovenca  v  Amerikancih.  Al   O'  Patrik 560. 

Pogreta  mladost.  S.  Bric 754. 

Po  krivici.   — b — 657. 

Pomladanski  dan.  — b — •       .       .       .  229. 

Poslednji  brat.  — b — 577. 

Po  slovesu.   1.   2.   —b — 611. 

Pri  jezu.  S.  Gregorcič 387. 


IV 


Nu  iiiiitiii 

Pri  križi.   — h — 547., 

Pri  mrtvaškem  sprevodu.  S.   Oregoľčič (541. 

Pri  pogrebii.  S.   Gregorcic (U 2. 

Pri  Sotli.   Oorazd 7  45. 

Prvi  sneg.  — h — ;)4. 

Samostanski  zvon.  — h  — :       ,       .       .  161. 

Spomladi.  I — IV.  Jos.  Stľitar 193. 

Tolažba.  Jos.  Sfritar 166. 

Tľioleti  I— VI.  Fr.  Zbamik 25  7. 

Vaška  lipa.   Gontzd 705. 

V  cerkvi.   — h — 228. 

Večná  luč.   Goľazd        .      . 201. 

Vihar.   —h — .       . 514. 

V  obrambo  I. — XV.  S.   Gret/oľcic         420.,  194. 

V  Valvasorjevem  gradn.  L,  II.   — h — 6  75. 

Zaljubljeno  niorje.  Krilan         .       .       . 385. 

Zakaj?  — h— 726. 

Zapuščen.  — -h — 258. 

Znamenje.  S.   GregOľcic 65. 

Znamenje  Ijubezni.  Jos.    Cinqjeniiaii' •       .       .  2. 

Zvečer.   Gorazd 194. 

Želje.  Gorazd (5  74. 

Zivljenja  cvet.    —h —     .       .       .  • 479. 

II.  Pripovedni  spisi. 

Bájke  in    povesti  o  Gorjancih    1^—12..    Janez    Trdiňa    38.,   178.,   241., 

302.,   357.,   410.,   483.,   542.,   620.,   670.,    727. 
Izza  níladih  let.  Dr.  H.  Dolenec    ....       145.,  209.,   270.,  337., 

593.,  (^8^,  719. 
Kuzovci.  Slika  iz  národa.  Dr.  Ivan  Tavcar  ....  -4^.,  738. 
Luterski  Ijudje.  Povest.  Janko  Kersnik       .       .        99.,   162.,   229.,   291. 

413.,   474.,   548.,   613. 
Malo  življenje.  Povest.  Dr.  Fr.  Letela        .       3.,   06.,   131.,   195.,  259., 

-      324.,    388.,   451.,   515..   578..   643.,    706. 

]\Ied  gorami.  Ľr.  Ivan   Tavcar.  I.  Tržačan 33. 

II.  Kako   se  mi  ženinio 
III.  Kočarjev  gospod 

Mrtvaški  Ijubec.  B.  Poznih 

Najdražja  kupica  vode  na  svetu.  Dr.  Fr.  Simonic 
O  prikaznih  in  diiliovih.  Dr.  Jos.    Vošnjak     . 

Ponkorčev  oča.  Janko  Kersnik 

Po  velikem  požaru.   Slika  iz  zivljenja  dunajskega  Jos.  Sfritar  21.!. 

Slike  iz  goronskih  planin.    ToncjecSeľUiostal.  I.  V  snogu     .        .s 9.,   150. 
Slovenska  Lenora,  ali  inrtvi  pi-ide  po  Ijubico.  S.  Btitar   .      .      .      402. 


16  7. 
276. 
609. 
2  7.!. 

:M(». 
is. 


x*  stráni 

Slovenskí  Faust.  S.  Rutar 535. 

Tiberius  Pannonicus.  Dr.  Irán   Taicar 404.,  537. 

III.  Književno  -  zgodOYiriSke  vešti. 

Anastazij  Griin  o  Preširnu 381. 

Andrej  Einšpieler.  Fr.  Levec 755. 

Anton  Nédved 60. 

Ave  sancta  chiismal  (V.  Vodník) 332. 

Daníčič  Gjuro  f  F.  Levec 770. 

Dramatično  društvo 251. 

Dva  verza  Preširnova.    V.  Kermavner 690. 

Dve  uii  pri  slovenskem  pesniku  (Jos.  Virku).  Fľ.  Levec  .      .      .  13. 

Dr.  Šembera  Alojz  f 253. 

Hlávka  Fran  ý  Fľ.  Levec 3(59. 

Iz   odbora  za  Wolfov  slovar      . 518. 

Iz  Preširnovega  življenja:  III.  Prešíren,  študent  na  Dunaji.  T.  Župan  464. 

Jeran  Luka 767. 

Jurij  Dobrila  f 123. 

Langus  in  Prešíren  I — 11.  Dr.  Fľ.  Kos  in  Fr.  Levec     .      .      .  567. 

Matej  Tonejec-Samostal  f.  And.  Zumer 365. 

Matica  Slovenska 61.,   186.,   444.,  507. 

Miklošič 639. 

Nov  slovensk  rokopis  (vinogradskí  zákon) 251. 

Obcní  zbor   „Glasbene  Matice".  2*^.  Stegnar 445. 

Od  kod  so  Podmíljščaki?  Fr.  Sumi 630. 

Písma  iz  Zagreba  V.  (Avg.  Šenoa).  Jos.  Staré 79. 

Poslednji   „Kranjski  Cebelar"   (dr.  Jarnej  Levíčník'*      ....  574. 

Prešíren  v  furlanščini.  S.  Rutar 769. 

Prešírnov  napíš  na  Šentjoškem  zvonu 253. 

Preširen  v  českeni  prevodu.   L'an  Hrihar 376. 

Prilogi  k  Preširnoveniu  životopisu.  Fr.  Levec.  I.  Dva  lista  Preširnova 

Celakovskemu 49.,  110. 

Ríhar  ali  Richter.  Fr.  Levstik 253. 

Rihar  Josip.  Á.  Kohlar 316. 

Rokopis  Jenkovih  poezij.  M.  Lazár 504. 

Slovenska    elegija    iz    preteklega    veka    (P.  Paškál    Škrbinec)    Fr. 

Wiesthaler 603.,  (566. 

Spominski  list  (Jurčič  Erženu).  Jos.  Cimperman 703. 

Spominskí  list  (dra.  L.  Toraana).  Fr.  Levec 377. 

Svetoivanski  evangelíj.  S.  Rutar 471. 

Senoa  Avgust  f (>o. 

Senoa  v  Italijanih 7  70. 

Vuk  Vrčevič  f.  M.  Mal&vrli 631. 

Zadnji  sošolec  Prešírnov  (Jurij  Gabrijan  f)      .       .       .       .       .       .  508. 

Zlata  knjiga  I.  H.  (Gregorčičeve  poezije).  Fr.  Levec  .      .        312.,  436. 


VI 

N'a  Kirani 

lY.  Jezikoslovni  spisi. 

Velésalo,  subst.  n.,  a  ne  Velésovo,  adj.  poss.  n.  Fr.  Leostik        .      480. 
Zbirka  slovenskih  pregovorov  iz  leta  1592.  Fr.  Levdik  .      .      .      562. 

Y.  Zemljepisni,  statistióni,  zgodovinski  in  prirodo- 
znanski  spisi. 

AU   so  Slovenci  zares  Hrvatje? 253. 

Bičarji  in  skakači  na  Slovenskom.  S.  liidar (j 8 4. 

Bosenskí  grobovi.  S.  liutar      .      ^ 725.,   768. 

Dva  kranjska  prirodopisca.    Ivan-  Subic .-505. 

Jedinstvo  slovenskih  dežel.    S.  Biitar.     26.,   94.,    157.,   218.,   284.,   ,'i50. 
Josipina  pi.  Kwiatkowska.   Ivan  Subic        .      .      .       .       .       .      .      761. 

Nápis  na  husarskem  spomeniku  v  Logu.  Bih.  Dolenec      .      .      .      384. 

Nekoliko  o  kranjskih  jezerih.  E.  Lah .746. 

O  starosti  človeškega  rodu.  Ivmi  Subic 751. 

Slovenci  za  Karola  Velikega.   Dr.  Fr.  Kos     395.,   460.,   528.,   598.,   625. 

Solnčni  mrak   17.  mája   1882.  M.   Vodnseh 317. 

Solstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski.    Ant.  Bezemek  246., 

309.,   370.,   564.,    635. 
Statistične  črtice  o   kranjskem  prebivalstvu  1.    1881.    Eoyen  Lah     173., 

424.,  625.,  687. 
Venerino  prehajanje  mimo  solnca  6.  dec.  1882.  M.  VoduŠek  .  759. 
Zemeljski  potresi  XXI— XXX.  Janez  Jesenko  43.,   106.,  236.,  297.,  418., 

488.,    553. 

YI.  Književne  ocene,  naznanila  in  raznovrstne  novice. 

Accademia  Adamo  Mickiewicz.  Imn  Hribar 127. 

Alphabetum  Sclavorum.  M.  Malovrh 509. 

Ami  Boué  f 63. 

„Archiv  fur  Heimatkunde" 62.,   187.,  640. 

„Archiv  f.  sláv.  Philologie".  Fr.  Levec     ....     187.,  432.,  700. 

Bleiweisov   spomenik 702. 

Celestínov   „France  Preširen" 125. 

Ceh  o  Ljubljani 188. 

pDalmatinova  biblija 769. 

pavorin  Jenkova  opereta:    „Vračara  ili  Baba  Hrká."    Fr.  Levec   .  435. 

Divič.  L  Ž.  in  L.  Zváb .        318.,  381. 

Dizionario  biografico  da  Angelo  de  Gubernatis.  Dr.    V.  Zaniik  .  (i -i. 

Dva  národná  praznika  (spomenik  Tonej'cu  in  Jurčiču)       .       .       .  5  72. 

Erženov  spomenik 702. 

Gotiški  zlog  v  lirvatski 770. 

Gregoľčičeve   „Poczije"  .       .       .       .       .       .    256.,   315.,   381.,   444.,  703. 

Hrvatska  književnost.    M.  Malovrh      125.,   189.,  254.,   318.,  383.,  509., 

575.,  773. 


VJl 


Ka  stráni 

Izmišljena  tiskarnica  v  Kranji.  Fr.  Levstik 187. 

Jagŕčeva:  Specimina  linguae  palaeoslovenicae.  Fr.  Levec  .       .       .      429. 

Jankovičeva  „Vrtnica".    V.    Valenta 702. 

Jan  Matejko 704. 

Jos.  Jurčiča  zbrani  spisi  I.  Deseti  brat 380. 

Jurcičeva  slávnosť .       02.,   áOít.,   r)73. 

Knjige   „Matice  Slovenské"  1.   1882.: 

I.  Lavtaľjeva   „  Geomctrija. "   Ä.  Sem-kouic 3  7  o. 

II.  Ľľjavčeva   „Somatologija^.   /.  Siihic 430. 

Lavrenčičev   „Anton  Alojz  Wolf 380. 

Leskienov  ^Stari  srbsko-cirilski  rokopis G 90.,   762. 

Literarno-zabavni  klub  Ijubljanski  .         G2.,   123.,   253.,  317.,   702.,   767. 

Literarno-zabavni  klub  v  Kranji 447. 

Matičin  poziv   slovenskim  pisateljem.  (Inserati  str.   •2-2.) 

Munkacsy.  Jos.    Vesel    .      .       . 182. 

„Narodni  Dom" 186.,   191. 

ísicola  Tomaseo.  M.  Malovrh 318. 

Nová  česká  opera  (Dvorakov  Dimitrij).  JJi:  ]\  Zarnik  .  .  .  760. 
Odbor  za  Bleiweií^ov   spomonik   (poziv  njogov  na  závitku  IV.  zvezka). 

Pogovori  I.  Negoda 361. 

Poziv  slovenskim  pií^ateljem   (Matica  Slov.) 776. 

Preširnova  ura.  Fľ.  Levec  .       .       .       . r>74. 

Pľvi  slovenski  narodni  román  (Ciglarjev  Svetin) 570. 

Ruska  književnost.  Fr.^Iiemec  in   — n.      .      .      .  64.,  447.,   äll.,   775. 

Rutarjeva   „Zgodovina  Tolminska" 442. 

Singerjevi  „Beiträge  zur  kroat.  Yolkspoesie.  M.  Malovrh  .  .  126. 
Slovanský  Sborník.  L  Hribar  in  Fr.  Levec  .  .  .  .  127.,  768. 
Slovenska    književnost.     Fr.  Levec      123.,   184.,  250.,  315.,  380.,  442., 

507.,   570.,   637.,   701.,    767. 

Slovenska  Talija 250. 

Slovenské  muzikalije.  i'**.  Hlaika 58.,   120. 

Slovenskí    glasnik.  Fr.  Levec       60.,   122.,   184.,   250.,   315.,  380.,  442., 

507.,   570.,   637.,    701.,    767. 

Slovansko  življenje  v  Parizu      .       . 771. 

Srbska  književnost.  M.  Malovrh      .       .       .       .        190.,  510.,  575.,   774. 

„Sub  rosa"   L  Ž. 318. 

Šumanova  knjiga   „Die  Slovenen".  S.  Riitar 53.,   113. 

Valjavčev   „Prinos  k  naglasu  u  novoslovenskom  jeziku"    .       ,       .      319. 

Yolkovega  „Delo  sv.  Cirila  in  Metoda'' 122. 

Ugauke   (na  závitku  VI.,  Yíl.,  VIU.,  IX.,  X.  in  XI.  zvezka). 


LeposloYGii  in  znanstver^  list: 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  januvarja  1882. 


Štev.  1. 


Na  bojíšéi. 

Balada. 

í^^ačénja  se  bítva,  topóvi  grmé, 
Ňfc^  V  grménje  gredó  mi  junáci  trijé. 


Na  mlade  obraze  jim  légel  je  rarák, 
Ter  kameň  pritíska  jim  srca  težák. 

Potegne  čez  čelo  se  prvi  z  rokó, 
Skriváj  iz  očésa  otáre  solzó : 

„Ostavil  sem  drágo  nevésto  domá; 
Ljubíla  sva  z  njó  se,  kot  angeljca  dvá. 

Že  drúgič  oklícal  je  n  aj  u  vikár, 
Nedéljo  prihôdnjo  bi  šla  pred  oltár. 

Srcé  po  devici  vzdihúje  mi  zdaj ; 

Bog  vé,  če  domov  se  povrnem  še  kdäj!" 

Potegne  čez  čelo  se  drugi  z  rokó, 
Skriváj  iz  očésa  otáre  solzó: 

„Pri  materi  stari  na  domu  živím, 
Ter  zánjo  se  trúdim,  lepó  jo  gojím. 

Vse  druge  nesréčni  pokôpal  je  čas, 
Jedíni  ostal  jej  v  zaslómbo  sem  jäz. 

Po  materi  srce  vzdihúje  mi  zdaj; 
Bog,vé,  če  domov  se  povrnem  še  kdäj !" 

Potegne  čez  čelo  se  tretji  z  rokó, 
Skriváj  iz  očésa  otáre  solzó: 


J.  Cimperraan:  Znamenje  Ijubezni. 


„Otrok  neodraslih  jaz  troje  imám; 
Umrla  je  žena,  odrejam  jih  sám. 

Kdo  jésti  jim  bode  ter  pítl  dajál? 

In  kdó  jim  v  obrámbo  z  Ijubéznijo  stál? 

Sirote  uboge !  kam  pójdejo  zdaj? 

Bog  vé,  če  domov  se  povrnem  še  kdáj !" 

Cez  rávno  se  pólje  molčé  poženó, 
In  v  sečo  krvavo  nogé  jih  nesó. 

Ko  zvezde  nad  póljem  zvečér  zagoré, 
Junáci  na  zémlji  vsi  tri  je  ležé. 

Porazil  jih  Ijuti  je  bôjni  vihar, 
Kaj  mati,  nevesta  in  déca  mu  mar! 


Znamerge  Ijubezni. 


Krilán. 


3^a  z  menój  si  bolj  prijazna, 
*fe      Kakor  z  drugimi  Ijudmí; 
Kádar  kúpa  mi  je  prazna, 
Da  jo  polniš  sama  tí, 
Znamenje  še  ní, 
Da  me  Ijubiš! 

Rada  sédaš  poleg  mene, 
Sala  tvoja  sméh  budí 

In  iz  duše  skrb  prežéne; 
Vender  vse,  golóbče  tí, 
Znamenje  še  ní, 
Da  me  Ijubiš! 


Róž  si  mi  v  spomín  dajala, 

Druge  tudi  že  darí, 
Si-ce  je  vriskálo:  hvala! 
Toda  vse,  verjémi  tí, 
Znamenje  še  ní, 
Da  me  Ijubiš! 

Le  kadär  očí  se  moje 
V  lépe  ti  ozró  očí, 
Bérem  v  njih  vse  čustvo  tvoje, 
In  ko  me  poljúbljaš  tí, 
Čutim  prevesél, 
Da  me  Ijubiš! 

Jps.  Cimperman. 


Malo   življenja 

Povest. 
Spísal  dr.  Fr.  Detela. 

L 

lizu  štajerské  meje  leži  v  zelenem  zatišji  vas  Dolina.  Malo 
ravnino,  sem  ter  tjá  vzbočeno  po  hribih  in  gričih,  obdaje 
visoko  in  obrasteno  gorovje,  ki  se  le  na  jedni  stráni  nekoliko 
znižuje.  Cez  to  sedlo  drži  glavna  cesta  dolinska,  ki  veže  skriti  kraj 
z  drngim  svetom.  Kako  po  pravici  nosi  vas  svoje  ime,  vidi  se  iz 
te  leže,  in  če  pogledaš  z  gore  sv.  Florijana,  ki  se  dviga  najviše  nad 
Dolino,  vidiš  pod  seboj  majben  kotel,'  čega'r  dno  je  nekoliko  pokve- 
čeno  in  pri  katerem  pogrešaš  nekaj  obrobka.  V  znožji  sv.  Florijana 
izvira  potoček  Dolinščica,  ki  se  zvedavo  vije  po  dolini,  kakor  bi  nerada 
zapuščala  svoj  rojstni  kraj,  naposled  pa  zgine  v  soteski  in  káže  Ijudem, 
kod  se  tudi  pride  do  veliké  ceste,  če  se  ravno  komu  ne  mudi.  Tu 
in  tam  stoj  i  na  kakem  griči  bela  cerkvica,  okrog  in  okrog  pa  je  raz- 
tresenih  mnogo  vasij,  obstoječih  iz  treh,  štirib,  čaši  tudi  jedne  samé 
hiše.  Uljudni  prebivalci  štejejo  se  zdaj  med  Gorenjce,  zdaj  med  Dolenjce, 
kakor  druščina  nanese.  Za  to,  kar  se  godi  za  gorami,  ne  menijo  se 
dosti  in  sploli  potrebuje  kaka  novica  četrt  leta,  da  doseže  to  dolino  • 
kajti  da  bi  Ijudje  verjeli  besedám  staré  Mete,  ki  vozi  vsako  sredo 
samotež  v  Ljubljano,  tega  še  misliti  ni.  „Ženská  je  stará,"  pravijo, 
„rada  govori  in  več  pripoveduje,  kakor  je  res."  Tudi  birič,  ki  ob 
nedeljah  pred  cerkvijo  oklicuje,  pripoveduje  jim  razen  davkov  malo 
novega.  Jediná  priložnost  nekoliko  sveta  si  ogledati,  ponudi  se  Dolincu, 
kadar  je  kje  kak  semenj,  da  žene  živino  na  prodaj.  Kadar  se  vrne 
domov,  pa  pravi :  „Lepo  je  tam  v  onib  krajih,  lepo ;  pri  nas  je  pa 
še  lepše."  Ker  Dolinci  niso  zapravljivi  in  radi  delajo,  ne  godi  se 
jim  slabo,  in  lehko  in  dobro  od  njih  kupujejo  kupci,  ki  jih  obiskujejo 
na  jeseň  in   po  zimi.     Dolinski   župniki   tičakajo   sivé   starosti,   kajti 

1* 


Ďr.  Fľ.  Dctela:  Malo  življeuje. 


zdrav  je  zrak  in  dolinske  duše  pästi  je  pravá  igrača.  Če  zaide  kate- 
rikrat  kakšen  kozel  v  škodo,  par  besedij  ga  poboljša. 

Dasiravno  je  Dolina  ■ —  v  ožjem  zmislu  besede  —  glavna  vas 
vse  doline,  vender  ne  šteje  mnogo  številk.  Hiše  so  s  častnimi  izje- 
mami  neznatne.  Sredi  vaši  stoji  cerkev  sv.  Jurija,  Dolincem  priljub- 
Ijenega  patróna ;  na  jedni  stráni  cerkve  ima  župnik  svoje  stanovanje, 
staro  nerodno  stavbo  z  debelim  zidovjem  in  malimi  okni,  na  drugi 
pa  je  šola,  kjer  se  vaški  mladini  s  šibo  um  bistri.  Pred  cerkvijo  pa 
se  košati  mogočen  kostanj  in  zbira  vsako  nedeljo  pred  službo  božjo 
in  po  njej  v  svojo  senco  môže  in  fante,  da  se  kaj  pogovore  in  pokrat- 
kočasijo.  Druge  hiše  stoje,  kakor  bi  jih  bil  veter  nanesel :  ta  tu,  ona 
tam,  ne  dve  na  jedno  strán  obrneni,  okrog  cerkve  in  ob  česti,  ki 
drži  po  mnogih  klanjcih  in  ovinkih,  zdaj  navkreber,  zdaj  navzdol,  cez 
hrib  do  okraja  dolinskega,  na  drugo  plat  pa  ob  potoku  skoz  sotesko 
do  veliké  ceste. 

Dolinci  so  sicer  tihi  Ijudje ;  a  kadar  mislijo,  da  iraajo  kaj 
uzroka  za  to,  pa  zašume  tem  bolj.  In  teh  mislij  so  bili  menda  ta 
dan,  ko  se  začenja  naša  povest. 

Bilo  je  meseca  avgusta  leta  1858.,  ko  je  stari  Primož,  ki  ima 
majheno  hišo  pod  cerkvijo,  omožil  svojo  hčer  Franico  na  dom.  Vsa 
vas  je  bila  po  konci.  Iz  Primoževe  hiše  se  je  razlegala  glasna  har- 
monika, sladko  veselje  vaškim  ušesom,  ki  so  s  tako  malim  zadovoljna. 
Okrog  olepšane  hiše  je.oglarila  mladina,  ki  je  bila  še  premlada  za 
plesišče,  in  po  svoji  moci  povzdigovala  svatovski  hrup.  Zdaj  pa  zdaj 
prikázalo  se  je  na  pragu  kako  nališpano  dekle  ali  kak  praznično 
oblečen  moški,  ki  je  zaukal  po  vaši  doli  v  dokaz,  da  se  mu  dobro 
godi. 

Bogatin  nima  po  navadi  pol  toliko  svatov,  kadar  se  ženi,  kakor 
reven  kmet;  bodi  si,  da  ima  ta  res  vec  prijateljev  kakor  oni;  ali  p  a 
da  se  bolj  boji  katerega  razžaliti  s  tem,  da  bi  ga  ne  vabil;  ali  pa 
hoče  nemara  vsaj  jedenkrát  pozabiti  svoje  reve  in  se  práv  oblastno 
veseliti.  Nekaj  mu  gre  se  ve  da  tudi  za  čast,  ravno  tako  kakor  ubogi 
vdovi,  ki  potrosi  svoje  zadnje  krajcarje,  da  pogosti  pogrebce,  ki  so 
jej  odnesli  Ijubega  moža. 

Pri  Primoži  je  bila  vsa  hiša  polna.  Za  dolgo  mizo  so  sedeli 
svatje,  v  sredi  med  njima  starešina  in  zraven  njega  priletni  župnik. 
Ana,  Primoževa  žena,  skrbno  je  gledala,  da  duhovni  gospod  ni  trpel 
lakote. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„Oh,  gospod  župnik.  še  to,  pa  še  to,"  govorila  je  in  polnila  v 
jedno  mer  gospodu  kupico  in  krožnik. 

Težko  se  je  bránil  gospod  silnim  prošnjam.  Od  druge  stráni 
pa  mu  je  pripovedoval  starešina  počasí  in  dostojno.  da  pôjde  dež,  ker 
se  vreme  tako  kislo  drži,  da  pa  ne  bo  nič  odveč,  ker  zemlja  je  suha 
in  kako  dobro  znamenje  je  to,  če  dežiije  na  ženitovanjski  dan. 

Ženin  France  je  govoril  zdaj  s  tem  raožem.  zdaj  z  onira,  kajti 
nov  gospodar  je  stopil  v  jedno  vrsto  z  njimi. 

„Nevesta  je  pa  v  izbici  z  družicama,"  dejala  je  mati,  kadar 
so  povpraševali  po  njej. 

„Malo  se  mora  pojokati,  ker  je  že  taká  navada,"  menil  je 
Rožanec,  posestnik  iz  bliznje  vaši  Gorice.  „Saj  se  je  še  Mina  jokala, 
ki  je  mene  dobila." 

„Jaz  sem  že  vedela,  zakajl"  oglasi  se  hitro  ženica  od  one  stráni, 
„Franici  pa  ni  treba." 

„Ali  ste  iztaknili,  oča  Rožanec?"  smeje  se  župnik. 

Najveselejši  izmed  vseli  pa  je  stari  Premec,  ženinov  oče  in  sosed 
Rožančev.  Po  sredi  sobe  se  vrti  in  klobúk,  ves  pokrit  s  pisanim 
papirjem,  s  šopki  in  traki,  visi  mu  po  stráni,  kakor  bi  se  smijal 
belim  lasem,  kako  pridejo  v  njegovo  družbo. 

„Primojdunaj !"  vpije  sivi  mož  in  ploská  z  rokama.  „Ana, 
midva  greva  polko  plesat,  naj  že  bo,  kar  hoče." 

..Za  staré  Ijudi.  ki  se  opotekajo,"  opomina  žena,  „je  tu  premalo 
prostora. " 

„Malo  prostora  imaš  res,  Primož,  primojdunaj,  malo!  Kadar 
bo  zopet  kaka  reč,  prinesem  ga  s  seboj  od  doma,  ker  prostora  imam 
jaz  dosti.  Toda,  Ana,  kar  pojdi!  Smrt  se  te  bo  zbala,  če  vidi,  da 
plešeš.     Hojó!  po  konci,  primojdunaj!" 

„Pojdi  s  kako  mlajšo,  mene  pa  pusti!"  bráni  se  Ana;  in  polu- 
glasno  pristavlja:   „Kaj  pa.  preklinjaš  tako  v  pričo  gospoda  župnika?" 

„Ha,  kaj,  primojdunaj,  Ana!"  odvrača  Premec.  „Ali  misliš, 
da  je  to  greh?  —  Gospod  župnik!"  ogovarja  duliovnega  gospoda, 
„vi  i  mate  vse  grelie  zapísané,  veliké  in  malé:  ali  je  .primojdunaj'  greh  ? 
Kaj?" 

„Posebno  lepo  ni,"   smeje  se  župnik,   „beseda  odveč!" 

„Kar  nič  odveč!"  ugovarja  mož.  „Dobro  delo  je,  pravim  jaz, 
dobro  delo!  Le  poslušajte!  Ce  bi  jaz  rekel:  pri  moji  duši,  kar  me 
pa  Bog  varuj  in  sveti  Florijan,  to  bi  bil  greh!     Kar  je  greh,  to  je 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


pa  greh,  to  je  kakor  amen  in  tému  se  ne  ustavljarn  nič.  A  jaz  ne 
pravim  tako ;  jaz  zavpijem :  primojdu  — ,  hudoba  me  že  sliši.  Alo ! 
pa  pero  v  krempije  in  piše :  „Stari  Premec  se  priduša. "  Jaz  pa  pravim : 
dunaj !  Tri  sto  medvedov,  zdaj  je  treba  pa  brisati!  Tako  zvijem 
hiidobo,  da  se  jezi,  in  budiča  jeziti  je  ravno  tako  dobro  delo,  mislim, 
kakor  če  bi  svetnika  častil,  primoj dunaj !     He,  Ana  pojdi  plesat!" 

In  z  urnimi  nogami  stopa  starec  v  stransko  sobo,  kjer  plešejo 
mlajši  svatje. 

V  kótu  na  klopi  šedi  Premčev  Mihá,  ženinov  brat,  in  neutrudno 
vleče  harmoniko.  Kupico  vina,  ki  jo  iraa  zraven  sebe,  polnijo  mu 
pridno  svatje,  on  kima  z  razmršeno  glavo  in  potrkava  z  nogo  li 
godbi.  Kadar  se  naveličajo  plesalci,  ali  pa  kadar  mu  žeja  pride  na 
misel,  pa  preneha,  ter  pove  kakšno  veselo,  da  se  mu  smejejo  in  po- 
norčuje  se  zdaj  s  tem,  zdaj  z  onim.  On  pozná  vse  Ijudi,  ki  pre- 
bivajo  po  dolini  okrog  in  povsod  ga  imajo  radi  in  ne  more  se  naslu- 
šati  mladina  njegovih  sal.  Sicer  pa  dolgi  Mihá  s  svojiní  razpraskanim 
obrazom  ni  posebno  mikavna  osobnost. 

„Hoj,  Mihá,  kaj  počivaš!"  zavpije  Premec  med  vráti.  „Nategni 
zdaj  svojo  ,neduho',  pa  zagodi  polko  staré  sorte,  primojdunaj !" 

In  starec  vrti  v  jedni  roci  klobúk,  z  drugo  pa  pelje  staro  Ano 
na  ples  in  glasen  smeh  se  vzbudi  med  svati. 

Zdaj  se  odpro  duri  in  notri  stopi  mož  visoke  postave.  Vseh 
oči  se  takoj  obrnejo  nanj  in  čudná  dovolj  je  prikazen.  Bledi,  upadli 
obraz  je  zarasten,  in  črne  kodraste  lase  pokriva  oguljena  vojaška 
kapiea.  Slabá  in  raztrgana  je  vsa  obleka,  a  tako  divje  se  svetijo  oči 
pod  gostimi  obrvmi,  da  bi  lehko  kdo  sumil :  ta  človek  je  hudodelec, 
pa  je  kakemu  beraču  obleko  pobral. 

Molčé  sede  tujec  za  malo  mizo  pri  durih  in  reče  na  pol  proseče, 
na  pol  osorno:   „Jesti  mi  dajte!" 

„Sveti  križ  božji,  Jurij !"  vzklikne  pri  teh  besedah  mati  Ana: 
kolena  se  jej  pošibé  in  seséde  se  na  prag.  Premec  jo  spravlja  po 
konci,  svatje  pa  se  vsujejo  okrog  tujca.  Mati  je  prvá  spoznala  svojega 
siná  in  ko  se  vzdrami  iz  strahu  in  veselja,  hiti  k  njemu  in  ga  objema 
s  solznimi  očmi.  „O  Jurče,  Jurče,  kako  si  reven,  kako  si  shujšan!" 
tarna  ženica  in  donáša  jedil  in  pijače. 

„Odkod  prihajaš?  Ali  ostaneš  doma?"  tako  ga  vsi  navskriž 
izprašujejo. 

Stari  Primož  pa  prime  siná  za  roko  in  reče :   „Ali  so  te  izpustili?" 


Dr.  Fr.  Detcla:  Malo  življenje. 


„Ne!"  odgovori  mu  oni  nejevoljno. 

„I,  kakopa?  Pa  vender  nisi  usel?"  govoľi  skľbljivo  oče,  nesrečo 
sluteč. 

„E.  kaj!"  vpije  Preniec.  „Práv  je,  da  si  prišel !  Nič  se  ne  boj!  Ti 
si  fánt.  pľimojdunaj !  Kaj  bi  prodajal  svojo  kožo  za  tuje  Ijudi.  Na,  pij !" 

\  komaj  je  Juľij,  od  vseh  stranij  izpraševan,  použil  košček 
krulia,  stopita  v  sobo  dva  žandarja.  Po  patroli  hode  slišala  sta  godbo 
in  ukanje  v  Primoževi  hiši  in  prišla  pogledat,  če  je  vse  v  redu. 
Kakor  obstane  pes,  kadar  okrog  ogla  zavije  in  na  mačka  zadene, 
tako  je  ostrmel  žandár,  ko  je  zagledal  Jurija.  Le  jeden  trenutek 
ujele  so  se  njijine  oči,  Jurij  pa  skoči  po  konci,  kakor  bi  ga  pičil 
gad,  pretrga  krog  svatov,  ki  ga  je  obdal,  in  dere  skoz  drugo  sobo 
in  kuhinjo  na  dvorišče. 

„Stoj!  Držite  ga!"  kriči  žandár,  ki  je  stopil  v  sobo,  zgrabi 
puško  in  steče  za  ubežnikom.  Nemara  ga  je  že  na  povelje  iskal  in 
takoj  spoznal  za  uhajača,  vsakako  pa  je  moral  onega  beg  izdati. 

Ko  vidi  drugi  žandár,  kaj  se  godi,  obrne  se  urno  in  hiti  pred 
vráta  na  dvorišče,  da  bi  Jurija  prestregel,  a  kakor  blisk  sine  ta  mimo 
njega,  sune  ga  na  strán  in  zgine  v  hlevu,  preganjalca  pa  sta  mu  za 
petami.  —  Začudeni  so  se  spogledali  svatje  pri  tem  dogodku ;  zdaj  še 
le  jim  je  bilo  jasno,  kaj  vse  to  pomeni  in  obce  veselje  umaknilo  se  je 
hipoma  veliki  žalosti.  Oče  Primož  zdibuje,  mati  pa  in  nevesta,  ki  je 
liitro  vse  zvedela  in  pritekla,  jakata  na  ves  glas.  Žene  in  dekleta 
skušajo  ji  tolažiti,  a  vsem  je  tako  tesno  pri  srci,  da  ne  morejo  najti 
pravé  besede. 

•  Mnogo  je  prestopkov,  katere  prosto  Ijudstvo  vse  drugače  sodi, 
kakor  pa  sodnik,  ki  se  drži  zákona.  Naj  nastane  kje  kakšen  poboj 
in  naj  se  zgodi  nesreča,  da  koga  ubijejo,  Ijudje  bodo  ubijalca  skoro 
ravno  tako  milovali  kakor  ubitega.  Oba  sta  nesrečna,  pravijo,  a  kazen, 
ki  prvega  zadene,  zdi  se  jim  vselej  preostra.  Vprašaj  pa  kmeta.  zakaj 
je  toliko  tatvine  na  svetu,  rekel  ti  bo :  „Zato,  ker  tako  lepo  ravnajo 
s  tatmi ;  po  zimi  jih  redé,  po  letí  pa  izpuščajo,  da  liodijo  krast. 
Obesiti  tata,  pa  ne  bo  več  kradel."  In  ne  morejo  se  prečuditi  Ijudje, 
zakaj  je  prepovedano  na  mestu  ubiti  požigalca,  če  ga  zasačijo. 

V  Primoževi  hiši  pac  nikomur  ni  prišlo  na  misel,  da  bi  pomagal 
zákonu,  katerega  zastopata  žandarja,  marsikomu  pa  se  je  vzbudila 
tiha  želja,  da  bi  vender  Jurij  ušel. 


Dr.  Pr.  Detela:  Malo  življcnje. 


„Predrta  reč!"  hudiije  se  Rožanec,  „človek  se  nikjer  ne  more 
veseliti ;  za  vsakim  oglora  tiči  birič,  da  postené  Ijndi  zaslednje  kakor 
lovski  pes.  Zakaj  smo  ja  pustili  notri!  Mi  ne  potrobujenio  žandarjev 
med  seboj !" 

„Bodi  tiho!"  prigovarja  mu  žena  Mina.  „Naj  te  kdo  sliši!" 
„Práv  imas,  sosed  Rožanec,"  vpije  Premec,  „primojdunaj !  Po 
meni  vse  zagomezi,  kadar  žandarja  vidim.  Našega  Jurcka  pa  ne  bodo 
vzeli,  primojdunaj  da  ne!  O  Jurček,  le  počakaj,  še  bodeva  okrog 
hodila  po  gozdib,  pa  ribe  lovila  in  rake,  primojdunaj,  pa  žabe  tudi. 
Nimajo  te  še!" 

Pri  tej  pri  či  pripeljeta  žandarja  Jurija  uklenenega  v  sobo.  Iz 
nová  začnó  ženské  jokati ;  župnik  pa  stopi  k  ujetemu  in  ga  opomina, 
naj  krščansko  prenáša  svojo  pokoro,  da  bo  zopet  srečen  in  zdrav 
videl  svoje  roditelje  in  svoj  dom. 

„Jesti  mi  dajte!"  prosí  jetnik  in  prošnji  župnikovi  rad  ustreže 
žandár  in  razklene  zvezani  roki. 

V  hlevu  sta  ujela  Jurija.  K  nesreči  lestva  na  svisli  ni  bila 
pristavljena ;  hitro  skoči  Jurij  na  žleb,  od  žleba  na  gare,  z  rokami 
pa  zgrabi  rob  line,  ki  drži  na  blev  in  skúša  se  gori  zavibteti;  a 
kar  se  mu  je  prej  tolikrat  posrečilo,  zdaj  mu  je  nemogoče,  zastonj 
se  trudi,  moci  mu  odpovedo,  pred  očmi  se  mu  stemni  in  doli  páde 
na  tla,  žandarja  pa  nanj  in  brez  upora  ga  zvežeta. 

Zdaj  pa  mu  streže  mati,  žalostná  tako,  da  jo  mora  sin  tolažiti. 
Ženin  in  nevesta  sedita  nemá  poleg  njega.  Premec  pa  se  je  obrnil  na 
žandarja,  ki  sta  mu  oba  znana  in  se  razgovarja  ž  njima  in  ponuja  jima 
pijače.  '  • 

Mihá  je  bil  od  druge  stráni  priaedel  k  Jurijn  in  tolažilne  besede 
mu  govori.  „Nič  ne  maraj !"  mu  pravi.  „Ce  te  malo  pretepó,  to  pa 
nič !  Jaz  jih  doma  za  prazen  nič  toliko  prenášam,  da  bi  bil  že  lohko 
svetnik,  če  bi  jih  dobro  obrnil.  Poglej  moja  ústa:  denes  toden  so  mi 
dva  zoba  izbili,  kar  zastonj.  Pri  Mrčunu  smo  pili.  Tomažetova  dva 
sta  pa  na  pragu  stala  in  pogovarjala  se.  Jaz  ja  primem  za  lase. — 
tako-le  —  jednega  s  to  roko,  drugega  pa  sto,  in  potrkam  dvakrát 
z  glavama  vkup,  v  tretje  sta  ae  pa  trda  naredila:  jaz  izpustim  in 
však  na  jedno  strán  sta  odletela  kakor  snopa  s  polnega  voza.  Potí  ej 
sta  pa  segla  po  meni;  vidiš,  zavolj  také  neumnosti!" 
Jurij  pa  ni  bil  pri  volji  poslušati  ga. 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


„Pusti  me,  Milia,"  mu  pravi  in  ga  odrine.  Mihá  pa  se  pridruž  i 
Rožancu,  ki  se  tiho  poraenkuje  z  njegovim  očetom;  harmonika  je 
hila  pač  obmolknila. 

„Zdaj  gremo,"  reče  žandár  in  uklene  Jurija;  jedenkrát  se  ta 
še  ozre  na  svoje  drage  in  tiho  ga  odpeljeta  strážnika,  katerima  je 
tudi  težko  delo  jokanje. 

Povedali  smo,  kako  primerno  ime  ima  Dolina,  ki  leži  v  dolini, 
zaprti  od  vseh  stranij.  Stari  Ijudje  trdé,  da  je  ves  dol  pokrivaB  svoje 
dni  jezero  in  na  Rebri  so  našli  báje  železen.  v  skalo  udelan  obod, 
kamor  so  gotovo  v  starih  časih  privezavali  colne  in  ladije,  in  če 
slišijo  —  po  navadi  stari  možje  in  žene  —  pod  goro  sv.  Florijana 
nekaj  bobneti,  kaj  more  to  pač  biti,  če  ne  voda,  katere  je  ves  hrib 
poln  in'  ki  eaka  le  dúška,  da  se  razlije  po  nižini?  Cesta,  ki  drži 
cez  hrib,  vije  se  kakor  bela  kača  sem  ter  tjá,  gori  in  doli,  in  vaški 
geometri  vedó  dobro,  da  je  prema  črta  čez  sedlo  ravno  petkrat  krajša, 
kakor  okrajna  pot:  in  ker  Dolinci  niso  posebni  prijatelji  dolgih  potov, 
shodili  so  čez  hrib  mnogo,  mnogo  stranskih  stezá,  ki  se  več  ali  menj 
ujemajo  s  premo  črto  in  tu  in  tam  cesto  križajo.  Pes  Ijudij  vidiš 
malo  po  česti  hoditi,  razen  če  je  deževno  in  blatno :  le  kak  popotnik, 
ki  teh  bližnjic  ne  pozná,  mora  poslušati.  kako  ga  vaščani  jiomilujejo, 
da  je  storil  toliko  pota.  Pol  ure  od  vaši  izgublja  se  cesta  v  lesu  in  klanjec 
se  prične.  Od  kraja  borovec,  više  gori  pokriva  bukev  večji  del  gore,  sem 
ter  tjá  pretrga  kaka  golina  gosti  gozd.  Takšno  golino  naletiš.  če  gres 
kake  četrt  ure  po  gozdu.  Reven  spašnik  obrasten  je  z  robidami  in 
malinjem,  na  konci  goline  pa  stoji  na  pol  skrito  malo  Podrto  Znamenje 
in  jerlna  tistih  dolinskih  bližnjic  pelje  tu  čez  okrajno  cesto.  Podrto 
Znamenje.  zidan  spomonik,  ki  že  od  starosti  in  ker  nikdo  zanj  ne 
skrbi,  na  kup  leze.  Slika  Kristovega  trpljenja  se  komaj  še  razločuje. 
Kar  je  pa  ostalega  zidovja,  to  je  vse  počečkano  in  popisano,  kajti 
mladina,  ki  tod  hodi  in  pase,  poveličuje  se  tukaj  in  riše  brez  usmiljenja 
z  barbarsko  roko  hodna  svoja  imona  ná  zid.  Kdo  bi  se  ne  spominal 
znanega  začetka  perzijskih  spomenikov:  „Tako  govori  kralj  Darjavuš." 
če  bere  na  znamenji :  „To  pišem  jaz  Jaká  Robovec:  to  pa  Jože!" 
A  noben  Jaká  in  Jože  bi  ne  šel  po  noci  mimo  znamenja,  kajti  tu 
straši.  Pred  štiridesetimi  leti  se  je  tam  ubil,  ali  kakor  drugi  pravijo, 
ubili  so  tam  grasčinskega  gospoda  iz  Prapreč  in  od  tedaj  se  Ijudje 
radi  ogibljejo  po  noci  tega  kraja.     Globoke  jame  okrog  zidovja  tudi 


10  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

pričajo,  da  so  lehkoverni  Ijudje  že  základov  tod  Ískali.  Kdo  pa  je 
znamenje  postavil  in  zakaj,  to  se  ne  ve;  kajti  da  bi  bil  kdo  pokopan 
pri  spomeniku,  ne  smemo  še  sklepati  iz  napisa:  „Ťukaj  poeiva  Janez 
Kos,  kadar  nese  v  malin." 

Precej  pozno  je  že  bilo,  ko  sta  žandarja  odgnala  svojega  jetnika, 
dež  je  začel  gosteje  padati  in  terna  se  je  bila  storila.  Trdo  za  Jurijem 
korakata  strážnika,  puško  z  bajonetom  na  rami,  roko  na  jermenii. 
Komaj  se  čuje  stopinja  v  dežji  in  medlo  se  svetita  čeladi.  Po  noci 
se  vsaka  pot  daljša  zdi,  bodi  si,  da  se  kesneje  hodi  v  temi,  ali  da 
smo  menj  razmišljeni,  ker  ne  zadeva  toliko  utiskov  ušes  in  očij.  Mlaj- 
šemu  žandarju  se  je  zdelo,  da  se  pot  vleče. 

„Dolga  bo,"  pravi  tovarišu,  ko  prideta  pod  klanjec. 

„Dolga,"  odgovori  oni,  a  videlo  se  mu  je,  da  se  mu  ne  Ijubi 
govoriti,  in  molčala  sta  oba.  Hoditi  sta  pac  morala  po  česti,  prvič 
zavolj  slabega  vremena  in  potem,  téma  je  téma  in  zapelje  tudi  izkuše- 
nega  potnika.  —  Težko  je  dalje  čaša  zvesto  pažiti  na  jedno  in  isto 
reč,  če  se  nam  usiljuje  misel,  da  je  pozornost  nepotrebná. 

Žandarja  sta  izprva  pazno  gledala  okrog  sebe,  kajti  bála  sta 
se  nekoliko,  da  ne  bi  Ijudje  kaj  poskúšali ;  a  ko  sta  prišla  tako 
daleč  od  Doline,  brezskrbno  sta  se  udala  však  svojim  mislim.  O 
vodniku  Križanu  so  Ijudje  govorili,  da  po  noci  bolje  vidi  ko  po  dnevu, 
toda  najostrejší  čut  čaši  zmoti  človeka,  ki  se  preveč  nanj  zanaša. 

Komaj  sta  žandarja  mimo  Podrtega  Znamenja,  skočijo  trije  možje 
izza  zidovja.  V  jednem  trenutku  zvijeta  dva  žandarjema  puške  iz  rok, 
tretji  pa  potegne  Jurija  v  strán  pod  cesto. 

„Hudič,  stoj !"  vpije  Križan  in  dere  v  hosto  za  ubežniki,  a  komaj 
je  storil  deset  korakov,  tresk!  páde  na  tla.  Nekdo  je  bil  srobota 
napeljal  od  jednega  debla  do  drugega  in  ta  mu  je  izpodnesel  noge. 
Predno  se  je  pobral,  bili  so  že  óni,  Bog  ve  kje.  Tako  nepričakovano 
se  je  zgodilo,  da  se  je  brez  vsega  boja  in  čuflno  naglo  iz  vŕšil  nápad. 
O  preganjanji  po  noci  in  po  gozdu,  ko  so  bila  tla  po  dežji  že  spolzka, 
še  misliti  ni  bilo. 

„Pri  moji  veri!"  roti  se  Križan.  „Tega  pa  še  ne!  Da  mi  tak 
proklet  smrkovec  uide!  —  Ti  tudi  nič  ne  vidiš!" 

„Jaz  nimam  mačjih  očij,"  odvrača  mla-jši.  „Kaj  morem  jaz,  če 
so  naju  napadli ! " 

„Jezik  za  zobmi!"  kriči  oni.  „Govori,  kar  te  vprašam.  Ali  si 
videl  katerega  v  obraz?" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenie.  11 


„Kaj  bom  videl!"  pravi  tovariš,  „saj  še  svoje  loke  ne  vidim. 
To  vem,  da  je  bil  ves  črn." 

„Poberi  puške,  pa  nazaj!"  ukáže  Križan  in  urno  se  vrneta 
proti  Dolini.  Križan  je  klel  in  se  pridušal,  da  ga  že  pozná,  da  bo 
že  dobil  tega,  ki  jima  je  to  napravil,  tovariš  je  bil  pa  nejevoljen, 
da  morata  zopet  nazaj,  v  tem  času,  pa  v  tem  vremenu.  — 


-Pľimojdunaj !"  kričal  je  Premec  pred  Primoževo  liišo.  „Dobre 
volje  bodite,  Ijudje  božji  I  Kaj  pa  to.  če  katerega  cesarski  mož  odpelje  I 
To  se  dan  denes  vsakemu  poštenjaku  lehko  priineri.  Zavoljo  tega  ni 
treba  tuliti  pa  vekati,  primojdunaj  I" 

Zraven  njega  stoji  Mihá  s  harmoniko  in  par  fant<3V,  ki  se  čudijo, 
zakaj  stoj  e  vsi  na  dežji. 

„He,  fante,"  pravi  Premec,  „saj  nisi  iz  soli.  Ta  dežek  je  tako 
dober,  da  bi  se  mu  morali  odkriti.  No,  Rožanec.  kaj  praviš  ti  ?  Stopiva 
tjá  k  Nacetu  na  en  polič,  ker  je  tukaj  vse  navskriž." 

„E,  kaj  bi  hodil."  odgovarja  mu  ta.  „Notri  je  še  vsega  dosti, 
hvala  Bogu,  jedi  in  pijače:  kaj  bi  zapravljal!" 

„O  ti  stiskačl"  jezi  se  Premec.  _Ali  ne  čutiš.  da  se  je  víno 
vse  skisalo  od  samih  kislih  obrazov.  Mihá,  zagodi  kako  okroglo.  da 
ne  bomo  slišali  joka." 

Kar  prisopihata  žandarja. 

„Hentaj,  gospod  Križan!"  rije  se  Premec  naprej.  ,.Ali  ste  že 
oddali  svojega  ptička?  Zdaj  pa  le  še  pijmo,  primojdunaj!^ 

Žandár  se  niti  ne  ozre  v  „starega  bedáka."  ampak  hiti  naravnost 
v  sobo.   „Kdo  je  zapustil  hišo,  ko  smo  mi  odšli?"    izprašuje  Križan. 

„Kdo  je  hišo  zapustil?"  odgovarja  Primož.  „Gospod,  ker  pa  ne 
vem.  Vec  jih  je  šlo,  več.  Gospod  župnik  so  že  tudi  šli :  potlej  pa 
njih  sestra,  veste,  tista,  ki  jim  kuha.  Vse  se  je  razkropilo.  Fantini 
so  še  ostali  pa  Premec,  mislim.  O  ti  božja  milost.  kje  pa  se  je  še  kaj 
takega  slišalo !  Pa  na  denašnji  dan !  O  Bog  se  usmili  I " 

„Kje  je  gospodar  France?"  vpraša  žandár. 

„Tudi  ne  vem  povedati,  gospod,"  pravi  Primož.  „Nič  ne  vem, 
kje  bi  bil." 

„Kaj  je  že  to!"  oglasi  se  zdaj  Ana.  „Ali  hočete  še  njega  od- 
gnati?  Kar  naju  dva  zvežita,  midva  sva  najmenj  potrebná  na  svetu, 
jaz  pa  Primož.  Naju  ne  bo  treba  nič  slediti  pa  zalezovati," 


12  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


In  jezno  stopi  stará  žena  pred  žandarja;  vsi  svatje  jej  pritrjujejo 
in  začno  glasno  rarmrati  in  ne  bilo  bi  treba  dosti  vec  kresati  in  ogenj 
bi  se  bil  zanetil.  Zdaj  pride  Premec  zraven.  Vsi  so  niislili,  ta  bo  prvi 
začel  prepir,  kajti  nagle  jeze  je  bil  stari  mož  in  nobenega  fanta  se 
ni  ustrážil,  a  z  neko  neumno  radostjo  otrese  dedec  svoj  klobúk. 

„Dosti  je  dežja!"  pravi.  „Gospoda,  vidva  sta  tudi  mokra,  zato 
ga  pa  pijmo  pa  pomenimo  se  lepo,  ker  nam  ni  sile." 

„Kje  je  vaš  sin  France,"  vpraša  ga  žandár. 

„Ha,  ha,  ha!"  krohoče  se  Premec.  „Vprašajte  rajši,  kje  je  Franica, 
pa  bomo  takoj  vedeli."  O  pravem  času  stopi  France  v  sobo  in  ostro  ga 
začne  Križan  izpraševati,  kje  je  bil,  kod  hodil  in  koliko  čaša  je  izostal, 
toda  oni  dokáže,  da  je  samo  župnika  spremil  na  dom,  sicer  pa  da  se 
ni  gánil  iz  hiše.  Žandarja  se  zopet  napotita,  med  vráti  pa  se  še  obrne 
Križan  na  Premca,  ki  se  je  smijal  na  ves  glas. 

„Premec,"  pravi  mu,  „midva  bova  imela  jedenkrát  še  dolg 
račun,  le  zapomnite  si." 

„Kdor  ima  čisto  vest,"  odgovarja  oni,  „ta  je,  primojdunaj, 
zmerom  pripravljen." 

„Zakaj  ste  vsi  mokri?"  vpraša  na  jedenkrát  starca,  ker  se  mu 
je  precej  sumnjiv  zdel. 

„Zato,  ker  gre  dež,"  mu  odgovarja. 

„V  sobi  ne  gre,"  pravi  oni. 

„Mislite,  da  bom  jaz  v  sobi  tičal,  ko  vse  vpije  in  kriči?" 

„Ali  ste  bili  ves  čas  tukaj?"  vpraša  zopet  žandár  in  se  obrne 
na  vso  družbo,  kakor  bi  njemu  samému  ne  verjel. 

„I,  kje  pa!"  odgovarja  Premec  in  Rožanec  mu  pritrjuje  in  mnogo 
drugih,  ki  ga  niso  pogrešili.  „Primojdunaj!"  postavi  se  Premec  na 
noge.   „Tukaj  sem  bil  in  bodem  še,  dokler  bo  kaj  pijače." 

Žandarja  se  obrneta  in  odideta.  Kaj  se  je  bilo  pa  zgodilo,  znano 
je  bilo  že  vsem  in  razen  starega  Primoža  ni  bil  nobeden  žalosten 
zaradi  tega.  Najbolj  živ  je  bil  se  ve  da  Premec,  ki  je  trdil,  da  ga 
bolj  veseli,  če  jeden  tak  revež  uide,  kakor  če  bi  bilo  devetindevetdeset 
drugih  ujetih.  Kmalu  pa  je  pobral  Mihá  svojo  ,neduho'  in  v  temi 
sta  tavala  z  očetom  proti  domu.  Drugi  dan  pa  se  je  mnogo  govorilo 
o  svatovanji,  o  Juriji  in  o  drugih  dogodkih  včerajšnjega  dne. 

(Dalje  prihodnjič.) 


rofr'mn(X^oe^oomfío^^^ 


'  |S5SsfiQHQ'Q'<^^'QggiaQíag!gBl 


Dve  uri  pri  slovenskem  pesniku. 

Spisal  Fr.  Lev  e  c. 


eta  1879.  bival  sem  o  velikih  počitnicah  s  tovarišem,  vrlim 
mladim  Srbom,  ki  se  je  te  dni  v  daljnem  Egiptu  ulegel  k 
večnému  počitku  v  hladni  grob,  nekoliko  dnij  pri  gostoljubnem 
g.  Bavorinu  Trstenjakii  na  južnoštajerski  Ponikvi.  Ko  sem  se  spet, 
odpravljal  k  svoji  obitelji  v  Konjiških  goricah,  reče  mi  g.  Trstenjak : 
„Veste  kaj?  Potrpite  še  jeden  dan!  Jutri  moji  konji  ne  bodo  imeli 
poljskega  dela,  velim  jih  upreci  in  moj  hlapec  Vas  potegne  do  Loč. 
Tam  je  župnik  moj  prijatelj,  Vaš  kranjski  rojak  Jozef  Virk,  znani 
pesnik  slovenski.  Gospod  Virk  je  jako  blag  in  prijazen  mož  in  gotovo 
ga  bode  veselilo,  ako  ga  obiščete,  osobito  ker  ste  Kranjec  kakor  on." 

Ker  sem  bil  od  nekdaj  rad  tudi  po  obrazu  poznati  tiste  vrie  môže, 
ki  so  se,  kadar  koli  si  bodi,  vestno  brigali  za  splošno  omiko  národa 
slovenskega  ter  s  svojimi  proizvodi  bogatili  slovstvo  naše,  ni  me  bilo 
treba  dolgo  pregovarjati,  da  sem  na  Ponikvi  počakal   še  jeden   dan. 

Drugo  jutro  po  zájterku  spremi  naju  gospod  Trstenjak  do  zele- 
nega  gozdiča  konec  vaši;  posloviva  se  s  tovarišem  od  prijaznega 
gospoda  in  učenega  pisatelja  slovenskega  ter  sedeva  na  voz,  ki 
naju  je  ondu  čakal.  Hlapec  požene  in  konjiči  zdirjajo  z  nama 
proti  Ločam.  Cesta  od  Ponikve  do  Loč  sicer  ni,  da  bi  j  o  človek 
hvalil;  izvóžena  je,  polna  globokih  kolovozov,  peska  in  blata,  klanjcev 
in  ovinkov.  A  prelepo  poletno  jutro  s  svojim  prijetnim  hladom  in 
rumenim  solncem;  lepi  zeleni  logi  in  travniki  ob  česti  s  svojim  živim 
ptičjim  petjem  in  sreberno  roso;  neznan  kraj,  po  katerem,  sva  se  vozila 
in  neznani  Ijudje,  katere  sva  srečavala:  vse  to  zanimalo  naju  je  toliko, 
da  nisva  mnogo  mislila  na  slabi  pot  in  stresajoči  voz.  Kmalu  smo 
bili  na  ravni  veliki  česti  ob  Dravini  in  ob  9.  uri  ustavili  smo  se  v 
Ločah,  v  prijazni,  malému  trgu  podobni  vaši  z  lepimi  belimi  hišami, 
za  katerimi  se  na  desno  razprostira  rodovitno  polje,  a  na  levo  dvigajo 
krásne  vinorodne  goriee. 


14  Fr.  Levec:  Dve  urí  pri  slovenskem  pesniku. 


Prvi  pot  nama  je  bil  v  farovž,  staro,  precej  neznatno  poslopje. 
V  visokem  parteru  potrkam  na  vráta  ter  na  prijazni  „Ave!"  stopim  s 
tovarišem  v  sobo,  kjer  nájdem  pri  knjigi  jako  visokega,  suhega,  pri- 
jazno  naju  pozdravljajočega  moža  z  modrimi  očmi  in  lasmi  kostanjeve 
barve.  Zdel  se  mi  je,  da  ima  kakih  60  let  ali  pa  še  cez.  Povem, 
kdo  sem,  kaj  sem  ter  predstavim  tudi  svojega  mlajšega  tovariša. 
Potem  pravim,  da  potujoč  cez  Loče,  nisem  mogel  in  hotel  zamuditi 
prilike,  da  ne  bi  se  oglasil  pri  znanem  pesniku  slovenskem,  katerega 
bi  bil  že  zdavna  rad  tudi  po  obrazu  poznal.  Komaj  to  izgovorim, 
nasmeje  se  Virk  Ijubeznivo  ter  s  prstom  pokaže  na  mizico,  stoječo 
sredi  sobe  rekoč:  „Glejte,  tukaj  so  moje  pesmi,  kakih  4000  jih  bode. 
Vedno  imam  polno  naročil  za  pesni.  Kavno  zdaj-le  sem  jedno  zložil 
in  malokakšen  dan  mine,  da  bi  katere  ne  vrgel  na  papir." 

Res  je  na  mizi  ležalo  XXIII  zvezkov  pesnij,  zloženih  in  spisanih 
v  raznih  časih.  Však  zvezek  je  bil  zaznamenovan  z  razločno  rimsko 
števiko. 

Pohvalim   njegove   pesni   v   obce,    a    osobito    njegovo,    zdaj    že 

narodno : 

Venček  na  glavi  se 
Bliska  ti  iz  kitice 
Rožic  zelenih, 
Slovensko  dekle! 

Omenim  dalje  pesni:  „Naj  viharja  moč  razsaja",  „Slovenija 
milá,  moj  Ijubljeni  dom",  „Kdor  koli  pod  milim  nebom  živi"  itd., 
katere  so  postale  pravá  národná  svojina  in  katere  slovenski  národ 
po  vseh  pokrajinah  naše  domovine  s  slastjo  prepeva. 

Mož  se  prijazno  nasmehne  ter  pravi :  „Da,  časih  se  mi  je  kakšna 
posrečila,  a  bolj  ko  te  posvetne,  slove  zdaj  moje  „Marijine".  Tukaj 
okolo  samo  moje  „Marijine"  pojó  in  za  však  Marijin  praznik  zložini 
posebno  pesen." 

Potem  naju  v  sosedno  sobo  povabi  na  kozarec  vina.  Jaz  ugo- 
varjam,  da  je  še  malo  zgodaj  za  vino.  „E,  kaj !  odreže  se  Virk, 
Kranjec  ste  in  vsi  Kranjci  obrajtajo  vinsko  kapljo.  Vrhu  tega  ste 
zdaj  v  vinorodnem  kraji  in  tu  se  mora  piti!" 

Zoper  také  temeljite  razloge  se  mi  res  ni  bilo  možno  dalje 
protiviti.  Tudi  se  mi  je  čestiti  gospod  na  prvi  hip  tako  prikúpil, 
da  sem  vsaj  kratek  čas  želel  prebiti  v  njegovi  druščini. 

Sedemo  okolo  bokala  in  kmalu  smo  v  živem  pogovoru.  Slučajno 
omenim,  da  sem  svoje  mladostne  dni  prebil  v  Radomlji  blizu  Doba. 


Fr.  Levec:   Dve  uri  pri  slovenskem  pesniku.  15 

„Vidite,  tudi  jaz  sem  v  tistem  kraji  doma,"  pravi  Virk.  „Bog  Vas  živi! 
Moji  predniki  so  bili  na  Viru  nekdaj  bogati  Ijudje.  Gospodarili  so 
Virkovemu  domu  ter  tovorili  so,  ker  takrat  še  ni  bilo  veliké  ceste, 
blagó,  osobito  zlato  vinsko  kapljo  s  Stajerskega  na  Kranjsko.  Tmeli 
so  nad  trideset  konj  in  Virkova  hiša  je  bila  shajališče  kranjskim  in 
štajerskim  tovornikom.  Med  Celjem  in  Ljubljano  takrat  ni  bilo  bolj 
sloveče  krčme." 

„A  prišle  so  turške  vojske  in  druge  nezgode  in  jeden  mojih 
prednikov  je  vso  imovino  zadejal.  Potem  so  ga  še  v  vojake  vzeli. 
Bil  je  s  princem  Evgnom  1717.  leta  pred  Belim  Grádom.  Pri  náskoku 
na  trdnjavo  se  je  tako  hrabro  vedel,  d  a  mu  je  prinec  Evgen  podaril 
300  eekinov  ter  ga  vrhu  tega  ižpustil  od  vojakov.  S  temi  novci 
si  kúpi  posestvo  na  Količevem  nad  Virom.  Videl  sem  v  svoji  mla- 
dosti še  čelado,  katero  je  ta  moj  prednik  od  vojakov  prinesel  in 
katero  so  na  njegovem   novem   domu   od   roda   do   roda   bránili." 

„S  Količevega  priženi  se  moj  déd  na  Podreče  k  Pogorelcu,  in  tam 
sem  se  jaz  rodil  16.  marca  1810.  leta.  Koditelji  moji  so  bili  ubožni 
Ijudje.  Jedini  sin  pustil  sem  malo  domačijo  svoji  starejši  sestri  ter  šel  v 
šolo  v  Ljubljano,  kjer  me  je  podpirala  teta  moja  in  blaga  rodovina 
pokojnega  kirurgije  profesorja  Melcerja.  Bili  so  takrat  hudi  čaši. 
V  prvi  soli  bilo  nas  je  1825.  leta  232  učencev.  Cesar  Franc  I. 
je  prišel  jeden  pot  v  šolo  ter  je  rekel,  da  jih  zdaj  vse  preveč  študira,  da 
naj  kmet  dela,  ne  pa  v  šolo  hodi  in  da  se  mora  študiranje  mnogim 
zabraniti.  Da-si  sem  bil  dober  dijak,  vender  sem  z  veliko  silo  in 
težavo  zlezel  v  drugo  šolo.  V  peti  soli  1.  1828.  in  29.  bil  mi  je  učitelj 
slávni  Matija  Cop,  in  od  tega  čaša  izvira  moje  veselje  do  pesništva 
in  do  slovenščine. 

Cop  nam  je  dal  jedenkrát  nalogo,  da  naj  snov  národne  pesni 
„Pegam  in  Lambergar"  však  učenec  na  svoj  način  in  v  katerem 
koH  si  bodi  jeziku  obdela.  Jaz  sem  po  tej  narodni  zložil  slovensko 
p  e  sen.  Cop  je  moje  verze  jako  pob valil  ter  s  tem  obudil  mi  veselje 
do  slovenskega  pesništva.  V  logiki  in  fiziki  smo  bili  dijaki  takrat 
jako  veseli  ptički.  Hodili  smo  v  Siško  ter  se  ondu  večkrat  s  šišen- 
skimi  fanti  do  dobrega  stepli.  Tisti  moj  sošolec  Artelj,  ki  je  pozneje 
pri  Vas  v  Eadomlji  duhoven  v  pokoji  umri  pred  kakimi  dvajsetimi 
leti,  bil  je  silno  močan  človek.  Jedenkrát  smo  vse  iz  krčme  pome- 
tali  in  tudi  kri  je  tekla.  Stvar  se  je  ovadila  policiji,  a  ker  je  bil  naš 


16  Fr.  Levec :    Dve  uri  pri  slovenskem  pesuiku. 

soTiče.nec  barón  Sch.,  sin  tedanjega   guvernerja  ilirskemu   kraljevstvu, 
jeden  najhujšili  pretepaleev,  ni  se   nam  zgodilo  nič." 

„Po  dovršenih  latinskih  šolali  hotel  sem  postatí  duhoven  in  bil 
bi  rad  prišel  v  Ljubljansko  semenišče,  a  bilo  jih  je  preveč  in  niso  me 
vzprejeli.  Dobil  sem  pa  štipendijo  lavantinske  škofije,  a  študiral  sem 
še  dve  leti  bogoslovje  v  Ljiibljani,  1.  1833.  jeseni  pa  preselil  se  v  Celovec. 
Takrat  je  Kranjska  tri  dežele  preskrbovala  z  duhovni,  Štajerská  z 
graščinskimi  oskrbniki,  Koroška  pa  z  biriči.  V  Celovci  mi  je  bil 
špirituval  S 1  o  m  š  e  k.  Ne  morem  Vam  povedati,  kako  nas  je  Slomšek 
bogoslovce  vedno  vzpodbujal  ter  nagovarjal,  da  bi  kaj  slovenskega 
pisali.  Osobito  meni  ni  dal  mirú,  da  sem  vedno  kakšno  pesen  zložil 
in  to  je  napósled  delalo  meni  in  Slomšku  veliko  veselja.  Da  pa  takrat 
še  nisem  bil  poseben  „pisatelj"  slovenskí,  vidite  lehko  iz  tega, 
da  sem  bogoslovec  prvo  pridigo  svojo  tako  začel:  „Kam  vandraš, 
vandrovec  moj?"  Kaj  ne,  koliko  lepše  bi  se  bilo  glasilo:  „Kam  si 
namenjen,  popotnik  moj  ?" 

„31.  julija  1836.  bil  sem  posvečen  in  potem  sem  slúžil  za  duhov- 
nega  pomocníka  v  raznih  krajih:  v  Grebénu  in  Doberli  Yasi  na 
Koroškem;  na  Štajerskem  pa  v  Vozenici,  kjer  sem  bil  tedanjega 
nadžupnika  Slomška  kaplán,  dalje  v  Grižah  in  v  Gornjem  Grádu. 
Takrat  sem  bil  silno  vesel  človek.  Kamor  sem  prišel,  moralo  se  je 
vse  smijati  —  in  péti.  Ljudje  so  trdili:  „Kjer  ni  gospoda  Jozefa, 
tam  ni  veselja."  Vsaki  družbi  sem  bil  dobro  došel,  vse  me  je  Ijubilo. 
Tudi  sam  sem  rad  pel,  in  še  pojem,  dasi  nobenega  sluha  nimam.  A 
v  Gornjem  Grádu  imel  sem  toliko  dela,  da  sem  začel  kri  bruhati. 
Pišem  Slomšku,  takrat  že  škofu:  „Ako  me  hočete  še  pri  življenji 
ohraniti,  prestavíte  me!"  Res  sem  bil  prestavljen  najprej  v  Spodnjo 
Polskavo,  potem  v  Crešnjevec  in  napósled  v  Olimje  pri  Podčetrtku, 
od  koder  sem  posebno  rad  na  Slatino  zahajal.  Iz  Olimja  sem  1.  1850. 
prišel  za  fajmoštra  na  Kalobje  in  od  ondot  1.  1861.  v  Loče,  kjer  zdaj 
bivam  že  18  let."    — 

Tako  mi  je  zgovorni  gospod  v  kratkem  opisal  svoje  življenje 
ter  pojasnil  je  z  obilimi  zanimljivimi  epizódami,  katerih  pa  tukaj  ne 
morem  navajati. 

Govor  se  je  potem  zasukal  na  politiko,  na  šolske,  cerkvene  in 
narodno-gospodarske  razmere  med  Slovenci.  In  iz  vseh  besed,  katere 
je  govoril  Virk,  videla  se  je  brezkončna  Ijubezen  njegova  do  národa 
slovenskega  in  prvá  dolžnost  njegova  zdela  se  mu  je  najprej  dôstojne 


Fr.  Levec:    Dve  uri  pri  slovenskem  pesniku.  17 


služiti  vsemogočnemu  Bogu,  a  potem  koristiti  svojemu  národu,  kjer 
koli  je  mogel:  v  ceikvi,  v  soli,  v  občini,  na  političneín  borišči.  „Moje 
največje  veselje  bilo  je  od  nekdaj  med  šolskimi  otroki.  V  Vozenici 
smo  bili  takrat  vsi  učitelji :  Slomšek,  njegov  prvi  in  drugi  kaplán  in 
v  Olimji  sem  imel  ob  nedeljah  šolarje  po  30,  40  in  50  let  staré; 
jedna  šolarica  imela  je  celo  52  let." 

Kako  se  je  brigal  za  gmotno  izboljšanje  slovenskega  národa, 
vidimo  iz  tega,  da  je  bil  v  Ločah  občinski  svetovalec,  šolski  nad- 
zornik,  odbornik  kmetské  posojilnice  loške  in  hranilnice  konjiške. 

V  prijaznem  pogovorii  sta  nam  kmalii  minuli  dve  uri  in  odpra- 
vila sva  se  s  tovarišem  na  pot  proti  Konjicam ;  a  Ijubeznivi  Virk  naju 
o  hudi  poludanski  vročini  spremi  še  jedno  uro  daleč  do  sv.  Dúha. 
Pri  slovesu  moral  sem  mu  podati  desnico  ter  mu  obljubiti,  da  ga  še 
jedenkrát  obiščem.  Ražne  neprilike  so  mi  branile,  da  svoje  obljube 
nisem  izpolnil.  A  kadar  sem  slišal  prepevati  lepe  Virkove  pesni, 
živo  sem  se  domišljal  blagega,  veselega  sedemdesetletnega  pesnika. 
Srčno  sem  želel,  da  bi  ga  še  jeden  pot  videl.  Ali  ko  nekega  zimskega 
dne  pri  zájtrku  vzamem  v  roko  „Slovenski  Národ",  čitam  med  domá- 
cimi stvarmi,  da  je  Ijubeznivi  pesnik  po  krátki  plučni  bolezni  izdihnil 
svojo  blago  dušo  4.  januvarja  1880.  leta  ob  1.  uri  zjutraj.  Ne  bodem 
pripovedoval,  kako  silno  me  je  pretresla  ta  žalostná  novica. 


Virk  sicer  ni  jeden  prvih,  a  vender  jeden  najljubeznivejših  in 
priprostemu  národu  najpriljubljenejših  pesnikov  naših.  On  ni  poznal 
pesniške  tehnike,  ter  se  ni  ravnal  po  njej,  a  imel  je  ta  prirojeni 
dar,  da  je  v  svojili  pesnih  navadno  ubral  pravi  glas,  ter  z  njim 
udaril  v  narodovem  srci  na  pravo  struno.  Njegove  pesni  se  tako 
rekoč  samé  poj  ó. 

Zatorej  so  se  te  pesni  priprostemu  národu  tako  priljubile  ter 
postale  pravá  národná  svojina.  In  s  tem  je  Virk  občnemu  napredku 
našemu  morebiti  ravno  toliko  koristil,  kakor  bi  bil  pél  najumetnejše 
pesni,  kajti  pravi  sin  svojega  národa,  pel  je  tako,  kakor  je  ugajalo 
tedanji  občni  omiki  narodovi  in  baš  zategadelj  je  ta  národ  njegove 
pesni  tako  hitro  si  osvojil.  Preširen  n.  pr.  bil  je  preumeten  za  svoj 
čas  in  za  tega  delj  spoznal  ga  je  národ  naš  še  le  trideset  let  po  smrti 
njegovi,  ko  je  v  omiki  že  jako  napredoval.  Slovenské  hvaležnosti 
vredno  delo  bi  bilo  te  lepe  pesni  zbrati  ter  na  svitlo  dati.    Morebiti 

2 


18  J.  Kersmk:    Pónkerčév  oča. 

se  loti  tega  koristnega  posla  g.  Lendovšek,  ki  nam  je  že  v  ličnih  izdavah 
podal  Orožna  in  Slomška ;  še  Virk  poleg  teh  dveh,  to  bi  bila  čestita 
družba ! 

In  kadar  v  veseli  dražbi  slišim  prepevati  „Slovensko  dekle", 
pesen,  katera  mi  je  od  nekdaj  posebno  v  srce  sezala,  zamislim  se  ter 
v  spominu  ponpvita  se  mi  tisti  srečni  dve  uri,  kateri  sem  prebil  pred 
dobrima  dvema  letoma  v  prijaznili  Ločah  pri  Ijubeznivem  Yirku. 

„Dokler  človeški  rod 

Ima  po  zemlji  hod, 

Bode  slovelo 

Slovensko  deklo" 
poje  Virkova   pesen;    a  jaz   završujem    ter    o    njenem   pesniku  Yirku 

pravim : 

„Dokler  slovenskí  rod 
Ima  po  zemlji  hod, 
Bode  slovelo 
Tvoje  imé." 


Ponkeréév  oéa. 

Spísal  Janko  Kersník. 

am  doli  pod  Kompoljskim  grádom  v  zatišji  dveh  malih  dolin, 
raztezajočib  se  na  sever  in  na  vzhod,  delala  je  soseskina  cesta 
mal  klanjec. 

Preko  ceste  vrhu  klanjca  pa  sta  držali  dve  ozki  stezi. 
Vsi  grajski  in  kmetski  lovci  pripovedovali  so,  da  je  tamkaj  na 
razpotji  izvrsten  stan  za  vsakovrstno  divjačino. 

Zajec,  gnan  in  pojan  od  tulečih  psov,  pripihati  mora,  kakor  so 
pravili  lovci,  kar  po  česti,  bodisi  od  desne  ali  leve;  lisica  priplazi 
in  privleče  se  po  ozki  spodnji  stezi,  in  nje  je  treba  posebno  pažiti. 
Srnjak  pa  prilomi  skozi  gosto,  z  robidovjem  prerasteno  grmovje;  že 
na  dve  sto  korakov  ga  lahlco  čuješ,  in  na  cesto  pred  puško  mora 
priti. 

Izvrsten   stan  je   bil   to!    Tudi    za    srnice,    lehkonoge,    živooke 


srnice 


J.  Kersnik:     Ponkerčev  oča.  19 


A  po  teh  streljati  bilo  je  strogo  prepovedano :  grajski  gospo- 
darji  so  varovali  svojo  divjačino. 

Bilo  je  septembra  meseca,  ko  se  je  že  zgodaj,  v  hladni  rosi, 
odpravilo  nekoliko  lovcev  iz  Kompoljskega  grada  na  lov  doli  v  zatišje. 

Bilo  jih  je  malo  krdelce.  Grajski  gospodar  je  hotel  imeti  par 
zajcev,  a  sam  ni  utegnil  iti  nánje.  Poslal  je  svoje  lovske  čuvaje, 
štirji  so  bili,  in  pridružil  se  jim  je  grajski  ačitelj,  odgojevalec  gospo- 
darjevih  sinov.  Vedel  je,  da  bosta  mlada  dva  barončka  spala  do 
desetih,  in  do  tedaj  boteli  so  se  vsi  vrniti.  Pozneje  se  je  pac  rosa 
posušila  in  sled  se  je  izgubil. 

Učitelj  bil  je  po  svojem  službenem  stanu  med  denašnjimi  naj- 
odličnejši  lovec;  postavili  so  ga  torej  na  najboljše  mesto,  tja  na 
soseskino  cesto  na  razpotje. 

Nič  ne  dé,  če  tudi  ne  zadene  vsakega  zajca;  dovolj  jih  je  tam 
po  brežinah  in  čuvaji  imajo  bistre  oči,  da  paznouhca  ugledajo  lehko 
že  na  ležišči. 

Tam  na  obrobku  vzhodne  doline  žarilo  se  je  malo,  ko  je  grajski 
učitelj  prikorakal  tjá  na  svoj  stan. 

Lep  mož  je  bil  ta  učitelj,  in  še  mlad. 

Dolgo  še  ni  bil  v  grádu  in  tudi  ostati  ni  hotel  dolgo,  kajti 
študirati  je  mislil  še  dalje  zase,  in  le  počitnice  svoje  in  morda  še 
par  mesecev  več  hotel  je  prebiti  tukaj.  In  kaj !  Saj  je  bilo  tudi  dolgo- 
časno  v  tem  grádu:  v  mestu  je  pač  druga  zabáva. 

Lov,  to  je  bilo  še  jedino,  to  je  bilo  še  nekaj  tu  v  teh  hribih. 
Ta  še  pomaga  pozabiti  nekoliko  teh  baronovih  paglavcev. 

Grenák  kruh  je  to  učiteljevanje  pri  visokih  Ijudeh  —  hvala 
Bogu,  da  se  lehko  osladi,  dokler  smo  v  mestih.  Pa  na  deželi! 

Dobro  uro  že  je  stal  učitelj  tam  na  svojem  stanu,  in  ustrelil 
je  bil  res  jednega  zajca,  a  po  dveh  je  bil  krivo  pomeril.  Ubitega  pa 
je  ponosno  obesil  na  suho  vejo  v  bližnjem  borovci. 

Gonjači  so  se  bili  s  psi  obrnili  v  drugo  strán  in  učitelj  je 
moral  čakati,  da  se  vrnejo  okrog  griča  zopet  proti  njemu. 

Sedel  je  torej  kraj  ceste  na  odrušen  kameň. 

Kar  ga  opozorijo  labke  stopinje,  katere  so  prihajale  po  soses- 
kinem  potu  navzgor. 

Ällada  kmetská  deklica  prišla  je  mimo.  Bila  je  pa  tudi  vredna, 
da  si  jo  je  človek,  in  če  tudi  ni  bil  tako  mlad,  ko  grajski  učitelj, 
ogledal  in  ogovoril. 

2* 


20  J.  Kersnik:    Ponkerčév  oča. 

A  zadnjega   ni   bilo   treba,    kajti   dekle  je    samo    postalo    pred 
zajcem  in  radovedno  vprašalo : 

„Ali  ste  ga  tukaj  ustrelili?" 

Učitelja  še  pogledala  ni  bolj  nego  površno. 

„Tukaj,  tukaj!"  reče  oni,  ki  ni  mogel  z  očesom  od  nje;   „kam 
pa  greš  ti?"  pristavlja,  ker  ona  ga  je  že  bolj  zanimala,  nego   zajec. 

Zdaj  uprla  je  tudi  deklica  pogled  svoj  v  lovca. 

Zarudela  je  malo. 

„Na  polje!"  dejala  je  hitro  in  hotela  dalje  po  česti. 

„čakaj    malo,    čakaj !"    reče  oni   in    stopi    sredi   pota  pred  njo. 
„Kako  ti  je  pa  imé?" 

Govoreč  hotel  j  o  je  prijeti  cez  pas. 

A  ona  se  mu  izmuzne. 

„Však  dan  Uršika!"  reče  smeje  se,  in  hiti  navzdol. 

A  on  je  naglo  zopet  pri  njej,  ter  jo  pridrži  za  roko. 

„Uršika?  Cegava  Uršika  si?"  dejal  je. 

„Pustite  me,  meni  se  mudi!"  reče  ona  malo  nejevoljna,  a  vender 
silil  jej  je  smeh  v  zarudelo  lice. 

„Povej  mi,  čegava  si,  potení  te  izpustim,  prej  ne!" 

Govoril  je  to  z  resnim  naglasoin,  tako  da  se  je  videlo,  da 
misii  v  istini  izpolniti  svoj  namen. 

Deklica  je  vila  sem  in  tja  svojo  roko,  katero  je  on  krepko 
držal,  ter  pogledala  po  česti  gori  in  doli,  da-li  nikdo  ne  prihaja. 

Sramovala  se  je. 

„Ker  ste  že  tako  sitni,"  pravi  naposled,  „Tolstovršnikova  sem. 
Zdaj  me  pa  pustite  v  miru !" 

In  on  j  o  je  res  izpustil. 

Samo  prej  je  še  prijel  j  o  hitro  čez  pas,  in  j  o  bliskoma  poljubil 
na  mala  rudeča  ústna. 

Odrinila  ga  je  nejevoljno,  in  roko  svojo  na  ustnih  držeč  stekla 
po  cesti.> 

Kmalu  je  bila  za  ovinkom,  a  učitelj  je  še  vedno  stal  na  mestu 
in  gledal  za  njo. 

„Tolstovršnikova  Uršika!"  dejal  je  sam  pri  sebi,  „to  si  bomo 
zapomnili ;  nisem  videl  še  lopšega  d(íkletca ;  malo  zábave  bode  morda 
vender  v  teh  hribih!" 


J.  Kersnik:     Ponkerčév  oča.  .  21 

Kakih  štirinajst  dnij  pozneje  jel  je  ueitelj  pogostoma  hoditi 
zvečer  na  sprehod,  kakor  je  sam  dejal,  in  pozno  se  je  vracal. 

Barón  se  ni  menil  mnogo  zanj,  ker  večere  je  imel  oni  proste; 
tudi  drugi  pošli  se  niso  brigali  za  učitelja:  in  če  je  tudi  ta  ali  oni 
lilapec  kako  sumnjo  izrekel  o  teh  ponočnih  učiteljevih  sprehodili, 
gotovega  nihče  ni  vedel  povedati. 

Znalo  se  je  le,  da  hodi  grajski  učitelj  navadno  tja  po  dolini, 
na  kiitere  spodnjem  konci,  dobre  pol  ure  daleč,  je  stala  samotná 
Tolstovršnikova  hiša. 

Cez  dva  meseca  pa  so  barónovi  odšli  v  mesto,  in  učitelj  z  njimi. 

Odslej  se  tndi  med  pošli  ni  govorilo  več  o  njem. 

n. 

Kričal  je  in  dri  se  na  vse  pretége,  ko  so  ga  nešli  h  krstu.  V 
cerkvi  pa  so  mladi  župnik  gospod  Janez  grdo  gledali,  ko  so  ga 
oblivali  z  vodo,  in  ko  so  mu  polagali  peščico  soli  na  jeziček. 

-Ponkréc  naj  bo,  Ponkréc!"  dejali  so  potem  gospod  Janez,  >saj 
níma  očeta,  da  bi  mu  imena  izbiral :  danes  je  pa  svetega  Ponkercá 
god!«  — 

Ni  boter,  ni  botrinja  nista  hotela  ugovarjati,  čeravno  je  bil 
boter  že  zinil,  da  bi  bil  nasvetoval  drugo  ime:  tako  je  bil  krščen 
fantič  za  Ponkercá. 

In  gospod  Janez  so  v  novic  grdo  pogledali  v]irašajoči  malo 
pozneje  v  farovži  botra :   „Koga  bom  pa  za  očeta  zapisal?" 

„I,  se  bo  že  oglasil,  če  se  bo  hotel!"  dejal  je  boter,  in  potem 
so  gospod  Janez  pustili  prazno  tisto  vrsto  v  krstni  knjigi.  kamor  se 
ima  zapisati  očetovo  ime,  priimek  in  dostojanstvo. 

Kričečega  Ponkercá  pa  so  odnesli  domov. 

Tamkaj  tudi  ni  bil  vesel  dan.  Stari  Tolstovršnik  je  že  od  jutra 
sem  klel  in  hudoval  se  ókrog  hiše.  in  ko  se  mu  je  zdelo  dovolj,  zadel 
je  sekiro  na  ramo,  ter  odšel  v  gozd  smrečje  klestit.  Cakati  ni  hotel 
da  prinesó  malega  vnuka  iz  cerkve.  Zelel  in  prorokoval  mu  je  vse, 
samo  dobrega   nič. 

Stará  Tolstovršnica  pa  je  brisala  na  tihem  solze  in  kuhala 
juho  za  bolno  hčerko.  Tej  je  bilo  slabo,  silno  slabo. 

„Na,  Uršika,"  dejala  je  mati,  prišed  z  malim  loncem  v  izbo: 
-to-le  juho  izpij ;  Anžiška  mi  je  kokos  poslala,  tako  lepo  kokos,  da 
jo  je  bilo  škoda  kláti;  le  pij,  Uršika,  dobro  ti  bo  delo." 


22  J.  Kersnik:     Ponkerčév  oča. 

V  tem  sta  prinesla  botra  mladega  krščenca.  Položili  so  ga  v 
zibel,  in  gugali  jo  sem  ter  tja,  kajti  kričal  je  še  vedno. 

„Ali  so  gospod  kaj  rekli?"    vpraša  stará  mati  potilioma  botra. 

„Dosti  niso  rekli,"  reče  isti;  „pa  krstili  so  ga  na  denašnjega 
svetnika ! " 

„Kako  pravite?"  oglasi  se  bolno  dekle,   „kako  so   ga   krstili?" 

„Ponkréc  je,  Ponkréc;  denes  je  njegov  god!  Gospod  Janez  so 
tako  hoteli!" 

„Oh,  moj  Bog!"  zaihti  mlada  mati  na  glas  in  solze  jo    oblijó. 

„I,  kaj  boš  jokala!  V  nebesá  lahko  pride,  naj  bo  že  Jože  ali 
Jurij,  ali  pa  to,  kar  je:  z  gospodom  se  nisrao  mogli  kregati!"  reče 
botra,  ter  ziblje  v  jedno  mer  otroka. 

Tudi  stará  mati  je  brisala  solze,  a  rekla  ni  nič. 

„Očeta  so  tudi  hoteli  vedeti!"  pristavlja  boter,  tei  ogleduje 
svoje  umetno  na  kveder  .šivane  čevlje. 

„Oh,  ti  Ijubi  Bog!"  vzdihne  Tolstovršnica. 

Dekle  v  postelji  pa  je  zakrilo  obraz.  Tako  slabo  jej  je  bilo,  in 
tudi  tako  hudo  pri  srci. 

Botra  sta  kmalu  odšla,  in  okolo  poludne  vmil  se  je  tudi  starí 
Tolstovršnik  domov.  Sekiro  je  zasadil  na  tnalo  pred  hlevom  in  potem 
ogledaval  pod  kozolcem  voz  in  nekaj  borovih  plohov,  ki  so  se  tam 
sušili.  Naposled  je  šel  v  hišo,   a  po  bolni  heerki  ni  vprašal. 

Pri  kosilu  so  vsi  molčali :  gospodar,  hlapec  in  dekla :  matere 
ni  bilo. 

Drugi  dan  pa  je  pri  farni  cerkvi  zvonilo  mrliču.  Tolstovrsnikova 
Uršika  je  bila  umrla. 

Ko  so  jo  pokopavali,  bil  je  tudi  stari  Tolstovršnik  med  pogrebci 
in  si  je  párkrát  potegnil  z  desnim  rokavom  čez  obraz. 

Stará  mati  pa  je  doma  sedela  in  vzdihovala  in  jokala  ter  zibala 
malega  Ponkercá. 

m. 

Minulo  je  trideset  let. 

Na  Tolstovršnikovem  domu  gospodaril  je  Ponkréc. 

Za  starim  očetom,  ki  je  prvi    šel  s  tega  sveta,    gospodinjila  je 

stará  mati,  a  ta  je  pred  nekoliko  leti  izročila  vse  vnuku.  Umrla  pa 
je  leto  pozneje,  ko  se  je  oženil  Ponkréc. 

Ta  je    sedaj    kraetoval   tukaj,    kakor   so  kmetovali   drugi  pred 

njim.    Ves   teden  je  bilo  dela  in  truda  dovolj,  ob   nedeljah   pa   si  je 


J.  Kersnik:    Ponkerčév  oča.  23 

» 


čaši  rad  privoščil  kozarec  vina.  če  je  bilo  toliko  okroglega  pri  hiši, 
rla  se  oni  krajcarji  niso  poznali :    kajti  bil  je  priden   in  varčen   mož. 

Posestvo  njegovo  stalo  je  bolj  na  samoti,  tako  da  je  malokedaj 
oglasil  se  kakšen  popoten  človek  tu ;  a  če  je  kdo  prišel,  Ponkréc 
nikogar  ni  podil  od  hiše:  še  jesti  mu  je  dal  in  prenočil  ga  pod 
kozolcem,  po  zimi  pa  v  hlevu.  In  vse  to  za  dobro  besedo. 

Bilo  je  okolo  božiča,  in  mraz.  da  je  škripal  sneg  pod  nogo. 

Pri  Tolstovršniko\nh  so  odvečerjali.  kar  pride  hlapec  pravit 
gospodarju,  da  na  konci  hleva  sloni  človek  ob  zidu.  ki  prosi  preno- 
čišča,  ker  je  tako  oslabel,  da  ne  more  dalje. 

„Kdo  pa  je?"  vpraša  gospodar. 

„E,  kakšen  eapin  mora  biti:  raztrgan  je  in  skoro  bos,"  meni 
hlapec  nejevoljno. 

„Naj  bo.  kar  hoče,  v  hlev  na  slamo  mu  pokaži!" 

Cez  nekoliko  čaša  odloži  Ponkréc  svojo  krátko  pipo,  in  reče 
ženi.  ki  je  otroke  spat  spravljala  : 

„Pogledal  bom  pa  vender,  kakov  capin  je  tam  v  hle\Ti;  če  je 
pravi,  mi  še  kra  vo  ukrade". 

V  hle\Ti,  tam  v  zadujem  kótu  je  na  slami  zleknen  stokal  star 
mož.  Hlapec  je  bil  vrgel  raztrgan  kožuh  nanj,  in  v  tega  se  je  zavíjal 
stari  capin.  kajti  tak  je  bil  v  istini  po  svoji  vnanjosti.  Iz  čevljev, 
katere  je  kázal  izpod  kožuha,  lezli  so  poleg  palce  v  tudi  drugi 
prsti. 

Rudeči  njegov  nos  je  kázal,  da  ni  od  samega  mraza  rudeč;  na 
glavi  je  imel  le  malo  las.  in  ti  so  bili  sivi. 

„Ta  ne  bo  krave  kradell"  mislil  šije  Ponkréc,  kóje  bil  ogledal 
starca. 

..  Ali  Vas  zsbe?"  vpraša  potem  glasno. 

-Zdaj  je  že  bolje!"  reče  oni.  „pa  lačen  sem,  lačen!" 

„Pojdi  k  materi,  Bolt,"  veli  gospodar  hlapcu;  „nekaj  večerje  je 
ostalo!" 

_Ali  ste  Vi  gospodar?"  vpraša  zdaj  oni  na  slami. 

„Sem!" 

„Ali  ste  doma  tukaj?" 

„Kaj  pak!"  deje  Ponkréc,  ki  je  gledal,  ali  je  živini  dobro 
nastlano. 

_Kje  pa  je  tista  Tolstovršnikova  Uršika?"  vpraša  zopet  oni 
počasi  in  ječé. 


24  J.  Kersnik:     Ponkerčév  oča. 

» — 


„Uršika?"  odgovarja  Ponkréc  osupneno,  kajti  ni  se  mogel  takoj 
domisliti;  „jaz  ne  poznám,  —  a  Uršika!  Tako  je  bilo  moji  materi 
ime."  — 

Cudno  se  mu  je  zdelo,  kaj  povprašuje  tujec. 

„Ali  je  že,  ali  so  že  umrli  mati?"  izprašuje  zopet  oni. 

„Takrat,  ko  sem  se  jaz  rodil!" 

Tujec  je  malo  premolknil  in  vzdihnil ;  potem  prične  zopet : 

„Kje  je  pa  Vaš  —  oča?" 

„Kaj  hudirja  povprašujete  to?"  zaropoče  Ponkréc. 

A  v  tem  je  prišel  hlapec,  in  prinesel  nekaj  ričeta  v  skledi. 

Tujec  se  je  sklonil  kvišku  in  zajel  párkrát,  pa  potem  zopet 
odložil  žlico,  ter  legel  nazaj. 

„Ne  morem,  slabo  mi  je!"  reče  ječé. 

„Umri  bo!"  krikne  hlapec. 

Ponkréc  se  skloni  cez  starca. 

„Po  gospoda  teci,"  reče  hlapcu,   „saj  bo  res  umri!" 

Bolt  je  zaklel  med  zobmi;  v  vas  k  fari  je  bilo  daleč  in  debel 
sneg  je  ležal  zunaj.     Pa  šel  je  vender  urno. 

Cez  nekoliko  čaša  odleglo  je  onému  tako,    da  je   zopet  pričel: 

„Kje  pa  Vaš  —  oča?" 

Ponkréc  se  ni  mogel  več  jeziti.  Prisedel  je  na  korito  poleg 
bolnika  in  dejal : 

„Saj  ga  nismo  poznali,  —  ne  jaz  in  ne  stará  mati!  Trideset 
let  je  tega." 

Capin  se  je  po  teh  besedah  vzpel  na  pol  kvišku  in  zaječal : 

„Jaz  sem  tvoj  oča!" 

Ponkréc  je  odskočil  k  zidu,  te  besede  so  ga  preplašile ;  mislil 
je,  da  se  starcu  biede. 

Stari  capin  pa  mu  je  jel  pripovedovati  počasi,  pretrgano,  in 
ječé  v  jedno  mer  dolgo,  dolgo  povest,  in  Ponkréc  je  le  poslušal,  zinil 
ni  besede.  Vsega  —  vse  lelikomiselnosti  in  nesreče  —  vsega  tudi 
ni  umel. 

In  ko  je  končal  starec,  šel  je  Ponkréc  molče  ven  iz  hleva  v 
hišo  in  je  poklical  ženo. 

Postlala  sta  v  hiši  posteljo,  in  z  velikim  trudom  privlekla  bolnika 
iz  hleva. 

Zeni  je  Ponkréc  le  par  besed  rekel,  potem  ona  ni  več  povpra- 
ševala. 


Boris  Miran:  Jurčifiu  v  spomin. 


26 


Ko  so  prišli  gospod  Janez,  —  saj  so  še  vedno  duše  pasii  v  tej 
fari,  —  ležal  je  tujec  že  v  čedni  postelji  v  hiši. 

Hlapec  Bolt  je  debelo  gledal  to  izpremembo. 

Proti  jutru  je  res  umri  —  Ponkerčév  oča. 

Pogreb  je  oskrbel  in  plačal  sin.  Nekoliko  dnij  pozneje  pa  je 
prišel  še  k  župniku,  h  gospodu  Janezu,  položil  križavec  na  mizo,  ter 
rekel : 

„Za  jedno  sveto  mašo,  gospod  fajmošter,  za  mater  in  pa  za  — 
onega;  saj  veste  za  katerega!" 


Juréiéu  v  spomin. 


\n  zdaj  še  ti  I  —  Slovenec  nima  sreče.  Slovan  si  bil  po  dúhu  in  telesi : 

^Kar  dá  mu,  hitro  spet  mu  vzame  čas,  V  jeklenih  prsih  srce  premehkó, 

Za  tábo  zľó  nam  zdaj  oči  roseče,  Žar  svetega  navdušenja  v  očesi, 

Ki  si  tako  prerano  šel  od  nas!  —  Na  čelu  skromnosť,  ponos  združen  z  njo: 

Prisojeno  je  naši  domovini:  Bil  redkih  besedij  si,  brez  zvijače. 

Kar  boš  Ijubila.  naglo  ti  izgini!  Svetinje  niso  bile  ti  igrače! 


A  tebe  ne  milujemo;  —  nsoda 
Prijazna  ni  ti  bila  žive  dni; 
Ubožen  sin  ubožnega  národa 
Bridkosti  mnogo  si  okúsil  ti: 
S  pogledom  mračnim  si  po  svetu  hodil, 
In  svet  te  mnogokrat  je  krivo  sodil. 

Cvetic  veselja  nisi  bral  kraj  pota, 
Nemiren  potnik  tí  —  deseti  brat! 
Ti  nisi  tihega  iskal  si  kóta, 
Kamôr  ne  pridi  te  nemir  iskat: 
Ljubezen  žene  ni  te  grela  —  lica 
Ni  gládila  otročja  ti  ročica. 


Ne  tebe,  nas  nesreča  je  zadéla, 
Ti  srečno  si  dospel  v  pokoja  kraj ; 
Nam  dolgo  bo  še  rana  krvavela. 
Kedó  na  mesto  tvoje  pride  naj? 
Izguba  tvoja  nam  je  preveliká. 
Slovenské  zemlje  ponos  ti  in  dika! 

Tvoj  dnh  nam  stvaril  je  podobe  jasne, 

Kedó  jih  med  Slovenci  ne  pozná 

In  Ijubi?  —  Njim  življenje  ne  ugasne. 

Krvi  so  zdravé,  zdravega  duhá. 

Ti  mnogo  nam  si  dal,  še  več  bi  radi, 

A  bil  si  nam  odvzet  v  najlepši  nadi! 


In  vender  Ijubil  si:  ljubezen  tvoja  In  vender  tvoj  spomin  nikdar  ne  mine, 


Slovenskí  národ  dragi  bil  je  sam; 
Zanj  nisi  bal  se  truda  niti  boja, 
Pľid  njega  bil  je  breme  tvojih  ram; 
Slovanstva  srčno  Ijubil  vse  sinove, 
Sovražil  si  sovražnike  njegove. 


Hvaležen  bode  večno  ti  Slovén ; 
Zapisan  v  zlato  knjigo  domovine 
Ti  svetiš  poleg  prvih  se  imén; 
Nevénljiv  venec  glávo  ti  obdava. 
In  mi  hvaležno  te  slavimo:  Sláva  I 

Boris  Miran, 


'&^.''-y 


á%%-«P':^?-^W®.-í^'^-Áái 


pÉpÉÉÉijilj]! 


|2  ^^'W^WW^'^i^^i^^^^^^: 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIL  do  XIII.  stole tj  a. 

Spísal  Šimon  Rutar. 
I. 
isprotniki  našega  národa  trdé  —  in  marsikateri  Slovenec  jim 
verjame  —  da  Slovenci  nimajo  zgadovine,  ker  niso  imeli 
jedinstvene,  vse  Slovence  obsezajoče  dŕžave.  Se  vé  da,  ako 
raziimevamo  pod  zgodovino  samo  gola  poročila,  doklej  je  ta  ali  oni 
národ  vládal,  s  kom  se  je  ženil,  katere  politike  se  je  držal  in  s  kom 
se  je  moral  vojskovati,  tedaj  pac  Slovenci  nimajo  jedinstvene  zgo- 
dovine.  Ali  poleg  te  dinastiške  zgodovine  imamo  še  drugo,  pravo 
narodno  zgodovino,  ki  pripoveda,  kako  se  je  Ijudstvo  na  podlagi 
starili  pravnih  svojili  običajev  samo  iz  sebe  razvijalo;  po  katerih 
zakonih  se  je  vršilo  njegovo  napredovanje ;  kakšne  zapreke,  zavirajoče 
morda  za  sto  let  njegov  razvoj,  moralo  je  premagovati;  koliko  je 
obstoječa  vláda  pospeševala  ali  ovirala  narodni  razvitek ;  kako  so  pri 
tem  druga,  zlasti  sorodna  Ijudstva  uplivala  in  s  svojim  vzglodom 
zaostalega  soseda  navduševala. 

Tako  zgodovino  imajo  izvestno  tudi  Slovenci. 

Ní  pa  tako  lahko  vselej  najti  vodilno  misel  sloveiiski  zgo- 
dovini.  Mi  známo,  da  vsa  zgodovina  obstoji  samo  v  borjenji  raz- 
ličnih  idej.  Ali  ideje  ne  delujejo  zunaj  nas  in  brez  nas,  niti  absolútno 
nas  sileče.  Da-li  se  zgodovina  po  idejali  razvija,  da-li  se  ideje  v 
življenji  uresničujejo,  to  je  zavisno  od  tega,  kako  in  koliko  so  te 
ideje  med  národom  razširjene,  razjasnjene  in  tolmačene  ter  vzprijete 
in  razumene.  To  širjenje  idej  zahteva  mnogo  truda  in  boja  z  nešte- 
vilnimi  protivniki.  Ideja  sicer  mora  konečno  zmagati,  ali  le  tedaj. 
ako  so  njeni  zagovorniki  prešineni  od  lúči  in  naudani  s  brabrostjo 
ideje  samé. 

Zato  naj  si  dobro  zapomni  naša  mladina:  V  resnici  bogat  je 
samo  tisti  národ,  ki  je  bogat  na  idejah;    velik  in   plemenit  je   samo 


s.  Rutar:   Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIT.  do  XIII.  stoletja.  27 

tisti,  ki  ima  visoko  in  plemenito  mišljenje :  zapovedovati  more  le  oni 
národ,  ki  zapoveduje  z  duhora:  Ijudstvo  brez  narolnega  dúha  ne 
gospodari  nad  dnigimi,  nego  jim  slúži  (n.  pr.  Huni,  Mongoli,  Turki  itd.). 

Žal,  pri  Slovencih  ideje  niso  bile  vedno  zadostnO  razširjene  meď 
množico  delajočih  Ijudij.  Národ  v  svoji  celokupnosti  ní  bil  zadosta 
prešinen  od  idej  in  zato  ideje  med  Slovenci  niso  imele  pravega 
življenja.  Zato  tudi  boj  za  ideje  ní  bil  vselej  zmagonosen  in  boriteljem 
ostala  je  sama  tolažba.  da  so  se  bojevali  iz  blagih  namer  za  pra- 
vično  stvar. 

V  zgodovini  Slovencev  nahajamo  torej  le  pojedine  momente,  ki 
nam  pričajo  o  narodni  samosvesti  vsega  Ijudstva.  V  teku  stoletij 
prikazujejo  se  nam  le  pojedine  bistrejše  glave.  ki  so  poskušale  boj 
za  Slovensko  idejo.  Ali  ti  momenti  in  te  osobe  dokazujejo  kakor 
nehoté,  da  so  se  v  toliko  atómov  razdeljeni  Slovenci  vender-le  šmátrali 
kakor  jedna  skupina.  Oni  daj  ej  o  zgodovini  slovenskih  dežel  neko 
posebno,  od  sosednih  različno  podobo  in  napotujejo  nas  govoriti  o 
zgodovini  Slovencev.  Taki  skupni  dogodki.  ki  se  kakor  rudeča 
nit  vlečejo  skozi  vse  posamezne  zgodovine  slovenskih  dežel,  pričajo, 
da  so  se  Slovenci  po  svoje  razvijali;  také  dogodke  hoeemo  v  sledeči 
razpravi  posebno  poudarjati. 

Ali,  ako  hočemo  vodilne  ideje  v  naši  zgodovini  zaslediti.  ne 
smemo  misliti  na  malé  njene  oddelke.  nego  pregledati  jo  moramo  v 
velikih.  dolgotrajnih  dobah.  Saj  je  že  Gervinus  práv  dobro  opomnil 
(Geschichte  des  XIX.  Jahrhundert^s,  Einleitung):  „Vsaka  zgodovina 
v  malih  časovnih  oddelkih  premišljevana  káže  nam  jednakovrstni 
značaj,  katerega  stvarja  jeden  gospodujoč  upliv.  Y  večjih  oddelkih 
pregledana  zdi  se  nam.  kakor  neprestano  omahovanje  med  nasprotnimi 
nagoni.  ki  se  protivijo  vsaki  pretezi  jedne  ideje  ali  jedne  vodilne  sile. 
Ako  pa  pregledamo  zgodovino  v  razvoji  stoletij,  opazujemo  v  onem 
vednem  plimanji  vender  neprestano  napredovanje  v  določeni  meri  in 
napredek  jedne  vladajooe  ideje  prikáže  se  nam  jasno  pred  oemi." 

Tudi  v  zgodovini  slovenskih  dežel  pokaz  ala  se  nam  bode  ta 
vladajoča  ideja,  kakor  mogočen  protest  proti  tolikemu  razko- 
sanju  naše  Slovenije. 

Zgodovina  vsake  zemlje  spojená  je  pretésno  z  njenim  naličjem. 
Peschel  pravi  (Abhandlungen  zur  Erd-  und  Vôlkerkunde  I.  409): 
«Izobrazba  zemeljske  površine  pospešuje  (čaši  tudi  posiljuje)  ali  pa 
zakasnuje  razvoj  njenih  prebivalcev,  kakor~ugodni  odnošaji  prirodnih 


28  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja. 

pojavov  činijo,  da  nekateri  sadovi  prej  zore,  nego  drugi."  Slovenské 
dežele  ležijo  sicer  jako  srečno  na  meji  med  severoiztočno  in  južno- 
zapadno  Evropo  in  so  natorno  poklicane  spajati  dva  nasprotna  dela, 
kakor  je  že  Vodnik  Eirijo  ,,prstan  Evropin"  imenoval.  Ali  na  drugi 
stráni  naličje  našili  dežel  ne  pospešiije,  nego  ovira  izobraženje  jedin- 
stvene  dŕžave  z  natornim  središčem  in  lepo  okroženimi  mejami.  Naša 
zemlja  namreč  ní  geologiška  in  zemljepisna  celota,  kakor  n.  pr.  Ceska 
ali  Ogerska.  Pri  nas  nimamo  jedne  osrednje  glavne  doline  ali  kotline, 
v  katero  bi  se  od  strán ij  vec  drugih  stekalo.  Zato  se  pri  nas  ní 
mogla  izcimiti  jedna  sama  politiška  skupina,  nego  v  vsaki  dolini 
postala  je  večja  ali  manjša  državica.  S  tem  se  práv  dobro  ujema 
značaj  slovanskega  ustáva  in  nagnenje  vseh  Slovanov  do  d  e  m  o  krá- 
ti škeg  a  življenja,  kakor  ga  Procopios  zove.  Pojedine  neodvisne  župe 
združile  so  se  namreč  le  redkoma  in  le  siljene  priznavale  so  nad- 
vlado  jednega  kneza. 

Kljubu  tem  neugodnim  okolnostim  stále  so  vender  slovenské 
zemlje  vedno  v  najtesnejši  zvezi  med  seboj  in  če  so  tudi  bile  le  mali 
del  veliké  dŕžave,  smatrale  so  se  vender  kakor  jednovrstna  skupina. 
Da  je  bilo  to  mogoče,  zahvaljevati  se  imamo  jedino  ideji  národ- 
nosti. Prvé  dŕžave  bile  so  gotovo  národne,  t.  j.  v  okrožji  jedne  samé 
národnosti  utemeljene.  Zato  so  bile  národne  meje  ob  jednem  tudi 
politiške  meje.  Zato  so  tudi  Franko-Nemci,  ko  so  podjarmili  slo- 
venské dežele,  postavili  vse  pod  jedno  vrhovno  upravo.  Jedino  tako 
si  moremo  tolmačiti,  zakaj  je  I  str  a  v  X. — XIII.  stoletji  spadala  h 
Koroški,  a  ne  k  bliže  ležeči  Italiji.  Ceravno  torej  ideja  národnosti 
v  tistem  času  še  nikakor  ní  bila  razvita,  vender  so  bas  slovenské 
in  samo  slovenské  zemlje  sestavljale  staroslavno  Karantanijo. 
Práv  tiste  zemlje  bile  so  tudi  pozneje,  ko  so  prišle  pod  Avstrijo,  med 
seboj  združené  po  imenom  ,,Notranja  Avstrija"  (Inneroesterreich),  ki 
je  imela  svojo  jedinstveno  vlado  v  Gradci  vse  do  centralizuj očih 
reform  Jozefa  II.  In  skoro  ravno  tiste  slovenské  zemlje  združili  so 
Francozi,  priznavajoč  njih  historiško  in  strategiško  važnost,  v  pre- 
rojeno  Ilirijo,   katera  je  tudi   pod  Avstrijo   nadalje   trajala  celo   do 

1.   1848. 

II. 

Izvestno  je,  da  so  Slovenci  jeden  del  tistega  slovanskega  ple- 
mena, ki  se  je  bilo  v  V.  stoletji  naselilo  na  desni  stráni  dolenjega 
Dunava   in  se  od  tod  sirilo   deloma   proti  jugu  v  Mezijo,   Tracijo  in 


s.  Rntar:    Jedinstvo  slovenslrih  dežel  od  Vil.  do  XllI.  stoletja.  29 


Macedonijo ;  deloma  pa  proti  západu  ob  Dirnavu  in  njegovih  pritokih 
navzgor.  (Glej  Matičin  letopis  za  1.  1880  str.  95).  To  širjenje  godilo 
se  je  počasno,  malo  po  malem,  kakor  so  odhajala  ali  omagovala 
poprej  v  Panoniji  in  Noriku  naseljena  Ijudstva.  Zlasti  po  odhodu 
Langobardov  v  Italijo  (spomladi  1.  569.)  imeli  so  Slovenci  zadosti 
prostora  razširiti  se  ob  Dravi  in  Savi.  Način  tega  širjenja  si  lahko 
mislimo.  Slovenci  so  poprej  vedno  stanovali  v  ravnini  ali  po  nizkih 
brdih.  Takega  zemljišča  so  bili  navajeni  in  za  to  jim  je  tudi  v  novi 
domovini  najbolj  ugajalo.  Gorovitih  predelov  so  se  ogibali,  dokler  je 
bilo  mogoče,  kakor  tudi  Cehi  niso  hoteli  posesti  okrajnih  gor  svoje 
zemlje.  Le  kjer  so  se  doline  tako  polagano  vzdigale,  kakor  n.  pr.  ob 
Dravi  in  Savi,  prodrli  so  Slovenci  daleč  v  nje  in  tako  jih  nabajamo 
že  1.  592.  na  toplaškem  polji  v  Tirolskí.  Natančnejših  podatkov  za 
naseljevanje  Slovencev  nimamo.  Samo  to  je  gotovo,  da  so  v  letih 
569. — 592.  posedli  vso  zemljo  na  západu  in  jugu  srednjega  Dunava 
pa  tjá  notri  v  Istro.  Na  Grajski  koncil  1.  579.,  katerega  so  se  bajé 
udeležili  tudi  .ško^e  iz  Tiburnije,  Celeje  in  Emone,  ne  moremo  se 
sklicevati,  ker  sta  Muratori  in  Rubeis  dotično '  listino  že  dávno  pri- 
znala za  nepristno  in  podvrženo. 

Ali  v  VI.  in  Vn.  stoletji  razširíli  so  se  bili  Slovenci  daleč  cez 
svoje  denašnje  meje  proti  západu  in  severu.  Na  Furlanskem  po.sedli 
so  vso  dolino  Bele  (Fella)  ter  na  južni  stráni  Vidma  vso  zemljo  okolo 
veliké  ceste  iz  Palmenove  v  Kodrojp  tjá  do  T  a  Ij  amen  ta.  Pa  tudi  še 
na  desni  stráni  te  reke  nahajamo  čisto  slovenská  krajevna  imena, 
n.  pr.  Gradisca  pod  Spilimbergom,  Sclavons  pri  Pordenonu,  Car- 
nizai  in  Brische  (Brišce)  blizu  izliva  Medune  itd.  Zdi  se  mi  tudi, 
da  so  se  bili  nekateri  Slovenci  naselili  celo  v  okolici  Feltre,  od 
koder  so  se  posamezni  pomaknili  v  Primiero  in  Valsugano  v 
južni  Tirolskí.  (Bidermann,  Slavenreste  in  Tirol,  Lukšič  Slavische 
Blätter  1865  pg.  79 — 82.)  V  obce  Slovenci  v  Tirolskí  niso  zavzeli 
samo  vse  Bistriške  doline  (Pusterthal  ob  gorenji  Dravá  in  Rienti 
z  bližnjimi  postranskimi  dolinami),  nego  tudi  dolino  Eisacke  (okolo 
Bľiksna  in  Sterzinga):  prekoračili  so  na  dalje  Brenner,  naselili  se 
v  wipperski,  dolnjeinski.  zillerski  in  achenski  dolini  íer 
zlasti  okolo  Kitzbúchla.  Tudi  v  gornji  inski  dolini  okolo  Imsta 
nahajejo  se  sledovi  staroslovenskih  naselbin.  Ravno  tako  so  morali 
Slovenci  stanovati  tudi  okolo  samo.stana  Šarnice  tik  bavarske  meje, 
ker  je  vojvoda  Tassilo  1.  770.  baš   iz   tega   samostana   vzel   menihe 


30  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIH.  stoletja. 

za  novo  utemeljeni  samostan  Innichen,  da  bi  med  poganskimi  Slovenci 
širili  krščanstvo  v  jeziku,  katerega  so  se  v  Samici  naučili.  (Bieder- 
mann  o.  c.  pg.  14 — 15;  dalje  Mitterrutzner,  Slovani  v  Tirolih.) 

Tako  so  posedli  Slovenci  tudi  skoro  vse  Salcburško,  zlasti  pa 
nekdaj  h  Koroški  spadajoči  Lungau,  nadalje  Pongau  in  Pinzgau 
(Winkelhofer,  Slaven  in  Lungau,  Carinthia  1820,  Nr.  15;  Kúr- 
singer,  Lungau  755 — 64;  Vierthaler,  Wanderungen  durch  Salzburg 
L  164^ — 166).  Celo  zunaj  Avstrije,  v  južnovzhodni  Bavarski,  naselili 
so  se  bili  Slovenci  ob  Lmu  in  okolo  chiemskega  jezera.  (Hoch- 
Sternfeld,  Ueber  den  Wendepunckt  der  slavischen  Macht  im  súd- 
lichen  Bojarien,  Passau  1825,  pg.  161^ — 254).  V  gorenjo  Avstrijo 
prišli  so  Slovenci  izvestno  iz  Štajerské  (preko  Kottenmanna-Cir- 
minach,  t.  j.  Červená)  ter  se  naselili  okolo  Aniže,  Stire  (Stodor, 
Windischgarsten),  Kremze,  ter  v  Traungauu  in  Salzkammer- 
gutu.  (Pritz,  Geschichte  des  Landes  ob  der  Enns,  zv.  I.  164 — 165). 
V  dolenjo  Avstrijo  naselili  so  se  slovenskí  rodovi  iz  Panonije.  Vec 
historiških  in  topograíiškili  dôkazov  nam  priča,  da  je  imela  jedenkrát 
dežela  pod  Anižo  mnogo  slovenskih  prebivalcev.  Zlasti  nahajamo  slo- 
venské nuselbine  ob  rekah  Orlava  (Erlaf),  Ips,  Url,  Biel  ach, 
Traisen,  Piesting  itd.  (Czôrnig,  Ethnographie  der  oest.  Monarchie, 
L  pg.  94 — 97.  in  novo  temeljito  delo:  Kämmel,  Die  Anfänge  des 
deutschen  Lebens  in  Mederôsterreich  während  des  IX.  Jahrht.).  Ša- 
fárik misii  (Sláv.  Alterthúmer  IL  341),  da  so  bih  slovenskega  plemena 
tudi  oni  Slovani,  ki  so  se  bili  naselili  v  gorenji  Avstriji  na  levem 
bregu  Dunava,  med  rekama  Aist  in  Narn.  Kako  veliko  število  Slo- 
vencev  je  prebivalo  v  pokrajini  Avstriji,  vidi  se  iz  tega,  da  se  Karia 
Yelikega  iztočna  marka  ni  imenovala  samo  Avaria  ali  Hunnia, 
nego  tudi  Sclavinia-Slovenija!  (Wiener  Jahrbúcher  der  Lite- 
ratúr 1825.  Bd.  XXXL  pg.  45;  Bd.  XL.  pg.  3— 4.) 

Da  so  bili  Slovenci  celo  denašnjo  Štajersko  in  Koroško  posedli 
in  obdržali  do  druge  polovice  X.  stoletja,  to  je  obce  priznaná  resnica. 
O  njej  dvomijo  le  tisti  nemški  učenjaki,  ki  izvajajo  ime  Požárnica 
od  nemškega  plizzo-pfútze  in  Bi  s  trie  a  od  keltiško-grške  besede 
TpĹ'Cw  ali  TTpr((o —  strido,  murmuro  (Eichhorn,  Beiträge  zur  ältern 
Geschichte  und  Topographie  in  Kärnten  IL  pg.  98.)  O  slovenskih 
spomenikih  in  starinah  na  Koroškem  nahaja  se  premnogo  spisov  v 
raznih  listih  starejših  tečajev  celovške  „Carinthije".  Kar  se  pa 
dôkazov  za  slovenstvo  gorenje  Štajerské  tiče,  pokazal  je  prof.  Krones, 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  VII.  do  Xlil.  stoletja.  31 


da  je  vsako  starejše  ime  na  Štajerskem  slovenskega  izvira.  (Die  Orts- 
namen  Steiermarks,  ter  v  popolnoma  predelanem  in  razšiľjenem  spisu: 
„Zur  Geschichte  der  ältesten,  insbesondere  deutschen  Ansiedelung  des 
steiermärkischen  Oberlandes,  Graz  1879".)  Iz  njegovih  preiskavanj 
vidi  se,  da  so  celo  na  videz  polnoma  nemška  imena  slovenskega 
izvora,  kakor  n.  p.  Aussee  -  v  Jel.šah,  Wildon-Vy  dolu  itd. 

Ali  vec  nego  polovica  nekdaj  od  Slovencev  posedené  zemlje  je 
dan  denes  ponemčena.  To  ponemčevanje  začelo  se  je  bilo  že  hitro  po 
osvojenji  slovenskih  dežel  po  Karlovem  sinú  Pipinu  1.  788.  Previdni 
Franki  (kakor  tudi  nekdaj  Rimljani)  sicer  niso  najedenkrat  uvedli 
svojih,  zákonov  in  ustanov  v  novo  podjarmljene  zemlje,  nego  pustili 
so  jim  staré  običaje  in  staro  upravo,  dokler  se  niso  nekoliko  priva- 
dili  običajev  in  ustav  svojih  zmagalcev.  Ali  vender  so  kmalu  zame- 
nili domače  kneze  in  poglavarje  s  svojimi  zapovedniki.  Ti  so  pri- 
peljali  s  seboj  vojake  in  vedno  za  boj  priprav! jene  naselnike,  ki  so  postali 
prvi  živelj  asimilacije  Nemcev  in  Slovencev.  To  pa  niso  bile  stalne 
vojske,  kakor  pod  Rimljani,  nego  samo  naselniki,  katerim  so  frankovski 
kralji  darovali  zemljišča  brez  gospodarjev,  šmátraj oč  sebe  za  pravé 
gospodarje  teh  zemljišč.  Ker  so  ležale  slovenské  zemlje  na  vzhodni 
meji  frankovske  dŕžave,  bile  so  vedno  v  nevarnosti  pred  návalom  od 
sosednih  národov.  Zato  je  bilo  treba  mnogo  naselnikov  v  obrambo 
granic,  ki  so  bile  oddaljene  od  državnega  središča.  Tako  so  se  zlasti 
Bavarci  počeli  seliti  v  velikem  ste  vilu  med  Slo  venci. 

Ali  za  slabotne  vláde  Karlovih  naslednikov,  ob  času  prepira  med 
Nemško  in  Veliko  Moravsko  ter  v  dobi  napadanja  Nemčije  in  Italije 
od  stráni  Madjarov,  v  tem  času  prenehalo  je  bilo  nemško  siljenje 
proti  jugovzhodu.  Se  le  po  usodepolni  bitki  na  leškem  polji  pri 
Avgsburgu  955.  1.  odprle  so  se  na  novo  závore  nemški  kolonizaciji 
med  Slovenci.  Kralji  in  škofje  nemški  pospeševali  so  na  vso  moč 
germanizacijo.  Naselnikom  so  obečali  obširna  zemljišča,  osvobojenje 
dávka  in  vojniške  dolžnosti.  Iz  vseh  delov  Nemške,  zlasti  pa  iz 
Bavarske,  hiteli  so  naselniki  kupoma  v  iztočne  alpské  zemlje.  Slo- 
venské dežele  so  bile  takrat  nadá  vseh  Nemcev,  kakor  dan  denes 
Amerika  vseh  Evrope  sitih  nezadovoljnežev.  Samostani  so  vzeli  v 
posest  svojevoljno  plodovita  zemljišča,  katera  so  jim  še  le  vnuki  zma- 
govalcev  pravno  potrdili.  To  je  bil  najprvotnejši  in  najpriljubljenejši 
način  kolonizacije.  Mnogokrat  se  naselnikom  niti  ní  zdelo  potrebno 
iskati  potľjenja  svoje  nove  posesti  (Roth,  Beneíicialwesen,  pg.  69  sq.) 


32  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  Vil.  do  XIII.  stoletja. 

Zemljo  so  nemški  kralji  ali  popolnoma  darovali,  ali  pa  kot  beneficije 
razdelili.  Zlasti  salcburška  in  pasovská  cerkev  dobili  sta  pre- 
mnogo  zemljišča  ali  v  lastnino,  ali  v  beneficij.  Kar  ní  kralj  izrečno 
in  stalno  razdelil  ali  podaril,  to  je  ostalo  tudi  nadalje  njegova  lastnina. 
V  X.  stoletji  napravili  so  cel  kup  ponarejenih  listin,  češ,  da  izvirajo 
od  Karlovičev,  v  katerih  so  pomešane  pravé  daritve  z  izmišljenimi. 
Salcburški  in  pasovski  škof  množila  sta  svojo  moč  tako,  da  sta  poma- 
gala  svojim  prijateljem  in  pristašem  dobivati  kraljevska  zemljišča, 
Kadar  jekdo  dobil  svoj  kos,  odpeljal  je  s  seboj  (čaši  na  kraljevo  povelje) 
cel  roj  naselnikov,  da  so  mu  pomagali  obdelovati  zemljo  in  braniti 
j  o.  V  ta  namen  so  sezidali  na  njej  več  trdnjavic  in  grádov.  Kakor 
so  bili  sploh  po  celi  državi  vsi  za  orožje  sposobni  možje  dolžni  v 
vojsko  hoditi,  tako  je  bila  ta  dolžnost  še  večja  in  strožja  v  mejnih 
deželah.  Po  teh  je  bila  vojniška  in  stražarska  služba  urejena  s  poseb- 
nimi  naredbami,  ki  nam  pa  sedaj  niso  več  znane.  (Búd in ge r,  Oest. 
Geschichte  I.  159.)  Kadar  je  bila  jedna  strán  dežele  germanizovana» 
tedaj  so  se  obrnili  na  drugo  in  nadaljevali  v  njej  svoje  delo  im-  šírili 
meje  nemške  oblasti  proti  jugovzhodu. 

Prvotni  naselniki  Slo  venci  postali  so  kmetje  in  r  obi  nemškili 
vazalov.  Kakor  povsod,  tako  se  je  uresničil  tudi  med  Slovenci  pre- 
govor:  „Vae  victis!"  Nemec  je  skúšal  svoj  jezik  širiti,  da  bi  podjarm- 
Ijence  tem  ože  s  seboj  spojil.  Tako  se  je  ponemčila  brez  prelivanja 
krvi,  kakor  v  severni  Nemški,  in  brez  i  hrupa  v  XII.  in  XIII.  stoletji 
vsa  periferija  od  Slovencev  posedené  zemljo,  zlasti  tudi  zato,  ker  Slo- 
venci ondu  niso  bili  tako  gosto  naseljeni,  kakor  v  sredini  okolo  sre- 
dišča  svoje  nove  domovine,  Kako  hudo  se  je  godilo  Slovencem,  vidi 
se  najbolje  iz  tega,  da  je  njih  plemensko  ime  kmalu  toliko  pomenilo, 
kakor  rob,  suženj  (slav-sclav.)  Že  1,  828.  nalazimo  v  listini 
Ljudevita  Pobožnega  za  samostan  Kremsmúnster  ime  Sclavi  v  pomenu 
kmetje,  hlapci:  „Territorium,  quod  usque  modo  servi  vel  Sclavi 
ejusdem  monasterii  ad  censum  tenuerunt".  (Urkundenbuch  des  Landos 
ob  der  Enns  II,  11,)  In  še  v  XII.  stoletji  beremo  o  prodávanji  slo- 
venskih  robov,  Vsled  križarskih  vojsk  počela  se  je  bila  živahna  kup- 
čija  na  Dunavu  med  Nemško  in  iztokom,  V  arliivu  spodnjeavstrijskega 
mesta  Stein  ohranile  so  se  zelo  vážne  listine  o  tej  kupčiji  in  med 
drugiih  tudi  dve  colni  tarifi  od  1.  1177.  in  1178.,  v  katerih  se  ime- 
nujejo  kot  izvožnje  blago  („eksportartikel")  tudi  „wendisch-slavische 
Mädchen"  (Kanitz,  Serbien,  pg.  391.),  Slovan  —  trpin! 


Dr,  I.  Tavčar:  Med  gorami.  33 

V  središči,  kjer  ní  bila  kolonizacija  in  germanizacija  tako  silim, 
godilo  se  je  Slovencem  sicer  nekoliko  bolje  in  njih  národná  samosvest 
živela  je  še  na  dalje.  Ali  tudi  tu  je  postajala  njih  zavisnost  od 
nemškega  življa  vedno  večja.  Kakor  pri  drugih  narodih,  tako  se  je 
tudi  pri  Slovencih  opetovalo  postopno  zatiranje  slabej  šega:  od  neza- 
visnih  kneževin  prišlo  je  do  reunije  in  spojenja  z  veliko  državo, 
od  slobodnih  posestev  do  uživanja  in  plačevanja  najemnine,  od 
trpeče  pokornosti  do  robstva. 

(Dalje  prihodnjič.) 


m 


Med   gorami. 

Podobe  iz  1 —  pogorja. 

Spisal  dr.  Ivan  Tavčar. 

I. 

Tržáčan. 

sa  vas  je  dobro  vedela,  da  ga  na  svetu  ni  hudobnejšega  človeka 
od  Vrbarjevega  Matevža.  V  mladosti  je  bil  pretepač.  Pri  neki 
priložnosti,  ko  je  hotel  Romovševemu  Martinu  nož  v  trebuh 
poriniti,  spodrsnilo  se  mu  je.  in  zvrnil  se  je  po  zemlji.  Martin  pa  je 
tedaj  tudi  potegnil  svoj  nož  in  onému  na  tleh  odrezal  je  desno  uhó, 
da  ga  je  od  bridkih  bolečin  takoj  zapustila  življenja  zavest. 

„Uho  si  pridržim,  dejal  je  Martin  veselo,  sicer  si  ga  Matevž 
zopet  na  sencé  prišije,  ter  se  obvaruje  vsake  škode!" 

Od  tedaj  je  Vrbarjev  Matevž  hodil  brez  desnega  ušesa,  kakor 
svetopisemski  hlapec,  kateremu  je  apoštol  Peter  odsekal  pregrešno  uhó. 
Nekedaj  sta  se  Tinče  Muha,  znan  pijanček,  in  pa  Matevž  pre- 
pirala  zavoljo  poti  do  studenca.  In  ko  je  bil  Muha  Matevžu  že  vse 
povedal,  kar  se  mu  je  hudega  in  grdega  povedati  dalo,  postavil  se 
je  ponosno  pred  njega,  pogledal  ga  temno,  ter  zakričal  z  globokim 
zaničevanjem : 

„Brez  ušesa  ne  boš  šel  v  nebesá!"  Od  takrat  so  te  sicer  nedolžne 
besedice  Matevžu  na  plečih  obvisele  in  ni  ga  bilo  dneva,  da  bi  jih 
slišal  ne  bil.     Ce  smo  ga  vaški  otročaji  opazili,  ko  je   hosto  pobiral 

3 


84  Dr.  I.  Tavčar:  Med  gorami. 

po  gošči,  razdelili  smo  se  hipoma,  ter  se  poskrili  za  drevesi.  In 
kadar  se  je  naš  brezušesnik  priplazil  v  naše  središče,  tedaj  pričelo 
se  je  izza  dreves,  tu  tanko,  tam  debelo,  tu  visoko,  tam  nežno,  tu 
rahlo,  tam  razburjeno:  brez  ušesa  ne  boš  šel  v  nebesá! 

In  Matevž  se  je  srdil  in  Martina  je  klel.  A  še  tedaj  mu  ni 
odpustil,  ko  mu  je  ta  na  smrtni  postelji  z  vsemi  božjimi  prisegami 
zagotavljal,  da  je  odrezano  uho  zakopal  v  s  veto  zemljo  na  pokopa- 
lišči,   „da  človeško  meso  ni  segnilo  v  posvetni  prsti." 

Ker  je  bil  Matevž  okrog  ušes  tako  čuden,  h  otelo  ga  v  vaši  ni 
nobeno  dekle.  In  ko  je  Tratarjevo  Rotijo,  kateri  so-  gledali  krivo 
izpod  čeljusti  zobje  in  je  bila  najgrša  ženská  v  devetih  farah  na 
okrog,  povprašal,  če  ga  hoče  v  zákon,  odgovorila  je  zbadljivo:  „Ko 
bi  ti  že  bili  odrezali  jedno  nogo,  ali  jedno  roko,  potem  bi  te  vzela. 
Ali  brez  ušesa!  Ne  morem!" 

Konečno  jo  je  Matevž  urezal  na  Zirovsko.  A  obraz  si  je  obvezal 
z  ruto,  kakor  da  bi  ga  zobjé  boleli,  tako,  da  se  mu  ni  videlo  uho, 
—  ki  se  mu  tudi  brez  rute  ni  videlo !  V  istini  se  ga  je  prijela  že 
bolj  priletna  žirovska  ježica,  s  katero  je  .stopil  pred  oltár.  Ali  zobje 
so  ga  boleli  toliko  čaša,  dokler  ni  gospod  Andrej  dovŕšil  svetega  obreda. 
Potem  pa  si  je  Matevž  sredi  cerkve  odvezal  robec,  pokazal  ženi  golo 
svojo  desno  strán,  ter  dejal  hudobno: 

„Marušica,  tega  ušesa  pa  nimam!"  Ona  pa  mu  je  tudi  sredi 
cerkve  hladno  krvno  odgovorila: 

„No,  če  bi  t  e  bila  zavoljo  lepote  jemala,  bi  te  tako  ne  bila 
vzela!  A  vzela  sem  te  zavoljo  koče,  in  zavoljo  tiste  kravice,  ki  jo 
imaš  pri  jaslih!" 

In  oba  sta  bila  zadovoljna! 


Da  tak  zákon  ni  imel  božjega  blagoslova,  to  se  vé.  Mati  gospo- 
dinja  bila  je  léna  in  najrajša  je  ležala  na  peci.  Matevž  je  moral  še 
celo  zakuriti,  če  se  je  hotela  skuhati  južina  ali  večerja.  Mnogokrat, 
ko  smo  stopali  mimo  veže  njegove,  videli  smo  ga,  kako  je  molíl  svoje 
noge  iz  peci,  ter  čuli,  kako  je  pihal  v  njej.  Kadar  pa  je  zanetil  ogenj, 
zlezel  je  vzdihujé  z  ognjišea,  popadel  srdito  že  močno  obľiibljeno 
polence  ter  hitel  v  hišo,  kjer  je  ležala  „ona"  na  peci.  In  s  polenčkom 
jej  je  preštel  kosti  —  a  ženská  pustila  se  je  tepsti  ter  prespávala  je 
dan  za  dnevom  na  peci.  — 


Dr.  L  Tavčar:  Med  gorami.  36 

„To  ni  nič!"  dejal  je  Matevž  nekega  dne,  „to  ni  nič!  Človek 
ne  vé,  čemu  je  oženjen!  Jaz  si  bom  sam  napravil  otroka!" 

Oprtil  si  je  tisti  košek,  s  katerim  je  zahajal  spomladi  pre- 
šičke  kupovat  po  pogorji  in  odšel  je  v  Trst,  kjer  so  tedaj  še  otroke 
prodajali.  Cez  teden  dnij  prinesel  je  v  resnici  v  koši  otroče,  šibko, 
slabotno,  katero  je  potem  raslo,  kakor  tráva  na  zemlji  razsušeni. 
Tega  otroka  je  Matevž  ulačil  okrog,  izkazoval  mu  Ijubezen,  kakor 
rodnému  otroku,  ter  ga  pital  na  vse  kriplje,  da  se  nam  je  že  preveč 
zdelo  te  Ijubezni. 

„Tomažek!  Moj  Toraažek!"  bila  mu  je  vsaka  druga  beseda, 
kadar  je  govoril  z  nami.  Otrok  je  rasel;  a  bil  je  tenak  kakor  bilka 
na  njivi  in  bledih  lic.  S  seboj  pa  je  nosil  dve  lepi  očesi,  ki  sta 
mu  izpod  rumenih  las  zrli  v  svet,  kakor  zre  modro  cvetje  iz  rumene 
pšenice. 

Ze  tedaj,  ko  je  Matevž  še  rad  imel  otroka,  že  tedaj  smilil  se 
je  nam  ta  otrok  práv  močno.     In  dejali  smo,  da  ga  bode  umoril. 

A  umoril  ga  je  tudi ! 

Morda  v  petem  letu  svojega  zákona,  Bog  ve,  kako  se  je  pri- 
merila  ta  nesreča,  dobila  je  mati  Vrbarjeva  otroka,  ali  nekaj  tacega, 
kar  je  ona  otroka  imenovala.  Ce  vam  povem,  da  je  bilo  to  otroče 
podobno  —  materi  in  očetu,  potem  mi  ni  treba  še  posebej  naglašati, 
da  je  bilo  to  otroče  práv  grda  stvar.  Okrog  ogla  domače  hiše  je 
letalo  v  raztrgani,  umazani  srajci  in  z  razritimi  lasmi.  Kričalo  je 
pri  vsaki  sapici  in  se  silno  drlo,  če  smo  mi  vaški  otročaji  tu  in  tam, 
mimo  hodeč,  to  grdobo  „malo  udarili".  In  ko  je  bilo  staro  komaj 
šest  let,  klelo  je  že  kakor  voznik  na  česti.  No,  pa  smo  ga  tepli, 
če  smo  ga  le  mogli. 

Matevž  je  rad  imel  tega  svojega  otroka  in  če  je  malo  zakričal 
zunaj,  planil  je  iz  hiše,  razvnet  in  plašan,  ter  skrbno  povpraševal: 

„Kaj  ti  je  Tinče?  Tinče!  moj  Tinče!"  Od  tistega  čaša,  kar  se 
je  bil  pri  Vrbarjevih  rodil  domači  otrok,  postal  je  tržaški  Tomažek 
velik  revež.  Brezušesni  Matevž  hipoma  zgubil  je  vso  Ijubezen,  katero 
je  poprej  gojil  do  tega  otroka.  Zavidal  mu  je  však  grižljaj,  ter  ga 
redil  in  pasel  bolj  s  palico  nego  s  kruhom.  Gotovo  ni  zatonil  dan, 
da  bi  ga  ne  bil  pretepel  jedenkrát  ali  dvakrát.  Oblačil  ga  je  skoro 
na  isti  način,  kakor  se  oblači  lilija  na  polji,  ki  nima  nikake  obleke. 

Sibko  otroče  moralo  je  trdo  delati,  ter  prenašati  bremena,  da 
so  kar  pokale  kosti  v  njem.  Kar  je  ostalo  brez  udarca  pod  Matevževo 

3* 


86  Dr.  I.  Tavčar:  Med  gorami. 


ŕoko,  to  pretepla  sta  potem  mati  gospodinja  in  pa  Tinče,  moj 
Tinče!  Jednega  dne  prinesel  je  doraači  sinček  novo  brezovko  domov. 
Poskusiti  jo  je  hotel  na  Tomažkovi  koži.  A  ta  je  stekel,  ter  hotel 
rešiti  svoje  meso,  kakor  je  tako  navada  pri  človeških  bitjih.  Tedaj 
bi  vi  morali  videti  Matevža,  kako  je  planil  za  otrokom,  ujel  ga, 
potisnil  med  krivá  svoja  kolena,  ter  dejal  rahlo: 

„Tinče,  zdaj  ga  pa  le!" 

In  Tinče  je  tepel.  Mati  Zirovka  mimo  prišed.ši  pa  je  tudi 
zagodla : 

„Le  ga!  le  ga!  le  ga!" 

Samo  dva  dneva  bila  sta  v  letu,  v  katerih  se  je  smel  Tomažek 
do  sitega  najesti.  To  sta  bila  tista  dneva,  ko  je  Matevž  pri  gospodu 
Andrej  i  prejemal  tržaške  denarje. 

Tedaj  utaknil  je  otroka  v  nedeljsko  Tinčetevo  obleko,  ter  ga 
vlekel  v  vas  h  gospodu  Andreju.  Med  potjo  pa  mu  je  stokrát  povedal, 
da  ne  sme  imeti  solz  v  očeh,  kadar  bodeta  stala  pred  gospodom. 

Stopivši  v  gospodovo  sobo,  nagnil  je  Matevž  glavo,  razlil  si  po 
obrazu  rahlo  milobo,  prijel  otroka  za  roko  in  govoril  takole: 

„Gospod  duhovni  oča,  otročička  sem  pripeljal!  To  ubogo  otroče, 
iz  krščanskega  usmiljenja  sam  je  vzel  k  sebi,  in  sedaj  je  redim  in 
■pasem!  (Tomažek  poljubi  gospodu  roko!)  Gospod  duhovni  oča,  tako 
ga  imam  rad,  práv  tako,  kakor  bi  bil  moj !  In  koliko  sne,  gospod 
čestiti  oča!  Letošnjo  zimo  pozobal  mi  je  dva  mernika  suhih  hrušek, 
tistih  sladkih  repnic,  ki  se  kakor  led  taj  aj  o  pod  zobmi.  (No,  tista 
hruška,  ki  rase  takoj  za  hišo  in  se  naslanja  na  streho!)  In  potri  mi 
je  dve  četrtnici  orehov!  Kaj  se  hoče,  kaj  se  hoče,  otrok  rad  je  — 
in  človek  ima  dobro  srce!  Tomažek  poljubi  gospodu  roko!" 

Komaj  pa  sta  prišla  od  gospoda,  premenil  je  Matevž  takoj  svoj 
obraz.  Otroka  spodil  je  osorno  domov,  sam  pa  jo  vsekal  v  gostilno, 
ter  ondu  zapil  polovico  tistih  tržaških  denarjev.  Zvečer  prilomil  se 
je  vinjen  pod  svojo  streho,  metal  denarje,  kar  mu  jih  je  še  ostalo 
bilo,  po  mizi,  proklinjal  vse  „Tržačane",  ter  konečno  prilomastil  v 
temno,  mokro  sobo,  kjer  je  spal  Tomažek  na  plesnjivi  slami.  Z  udarci 
je  probudil  spečega  otroka,  ter  ga  pretepel,  da  je  vedel,  „kako  se  jé 
kruh  zastonj". 

In  na  peci  oglasila  se  je  „ona",  ter  kričala: 

„Le  ga!  le  ga! 

A  tudi  Tinče  dvignil  se  je  v  postelji,  in  raztegnil  široká  svoja  ústa : 


Dr,  I.  Tavčar:   Med  gorami.  37 

„Oča,  le  ga!  le  ga!" 

To  je  bilo  življenje!  In  to  leto  za  letom! 

* 
*  * 

Konečno  je  v  istini  pričel  umirati.  V  deželo  se  je  bila  povrnila 
spomlad.  Po  dolini  žarilo  se  je  vse  pod  solnčnimi  žarki:  modra 
voda  vila  se  je  med  zeleno  livado,  po  česti,  snežnobeli,  podili  so 
vozniki   svoje  vozové,  kričali  ter  čutili  v  svojih  žilah  novo  življenje. 

Na  rebri  poleg  Vrbarjeve  hiše  pa  je  ležal  Tomažek  in  samé 
kosti  so  ga  bile.  Oslabel  je  bil  tako,  da  ga  noge  več  niso  nosile. 
Obsevali  so  ga  solneni  žarki,  ter  mu  razgrevali  tisto  malo  krvi,  ki 
se  mu  je  pretakala  po  bolnem  telesu.  Koperneče  oziral  se  je  v  dolino, 
kjer  smo  skákali  zdravi  mi  otročaji.  lovili  ribe  po  potoku,  ter  Ískali 
ščinkovčevih  gnezd  po  vejah.  Nikdo  se  ni  menil  za  njega.  Pod 
bruško  je  ležal,  in  strádal,  in  pričakoval  zadnjega  trenutka.  Bog  ve, 
ali  se  je  kedaj  zavedela  uboga  ti  stvar.  kako  grozno  krivico  so  mu 
napravili  tisti,  ki  so  ga  v  pregrešni  Ijubezni  rodili  v  življenje? 

Hodile  so  mimo  vaške  ženice. 

„Ali  te  kaj  notri  boli?"  povpraševala  je  Maruša  Repulja.  «Ce  te 
kaj  notri  boli,  potem  vzemi  zdaj  pa  zdaj  šop  tráve  v  ústa  in  zveči. 
Tisto  pomaga!" 

In  šla  je  mimo. 

„Kaj  pa  glava?"  vzdihovala  je  Mica  Zdihovalka.  „Tudi  ni 
dobra?  Hov!  hov!  najbolje  bo  pac,  če  umrješ,  sirota  uboga!" 

In  šla  je  mimo. 

„Kaj  pa  želodec?"  hotela  je  vedeti  Marjeta  Togotulja.  „Ali 
moreš  kaj  jesti?" 

Ko  jej  je  bolnik  povedal,  da  bi  rad,  práv  rad  jedel,  če  bi  kaj 
imel,  odgovorila  je  dobrovoljno:  „No,  no,  potlej  pa  še  ni  tako  slabo! 
Če  še  ješ,  potem  še  nisi  pri  konci!" 

In  šla  je  mimo! 

Tako  prišlo  jih  je  mnogo,  vsem  se  je  smilil.  a  nikdo  mu  ni  pri- 
nesel  koščeka  kruha,  da  bi  mu  potolažil  sestradani  želodec. 

Napočila  je  jeseň  in  dozorel  je  sad  po  vejevji.  Nekega  dne  sem 
prišel  na  Vrbárjev  vrt,  „gledat,  kako  umira  Tržačan".  Solnce  je  močno 
pripekalo.  Zastokal  je  pod  bruško,  da  je  žejen.  Ko  je  pil  iz  lončka, 
uprlo  se  mu  je  oko  na  vejo,  kjer  je  visela  rumena  hruška. 

„Ves  dan  jo  že  gledam!  Ali  pästi  neče!"  je  vzdihnil.  V  tistem 
hipu  potegnil  je  piš  in  rumeň  sad  —  je  cepnil  na  zeleno  travo. 


38  J.  Trdina:   Bájke  in  povesti  o  Gŕorjancih. 

„Daj  jo  meni!  daj  jo  mení!"  Proseče  je  sklenil  tanki  ročici.  Pri- 
nesel  sem  mu  hruško.  S  prestrastno  slastjo  zasadil  je  zobe  v  njo. 
Tedaj  prisopel  je  po  rebri  navzdol  Matevž,  ter  imel  oprtan  koš  otave. 
Takoj  je  posadil  koš  na  zemljo,  planil  k  bolniku  in  se  zatogotil:  ,,Kaj? 
Ti  mi  boš  sadje  pojedal,  lenoba  lenobasta!" 

Že  ga  je  hotel  pretepsti.  Takrat  pa  je  prinesl  slučaj  od  nekod  čev- 
Ijarčka  Sadarjevega  Korla.  Kakor  sapa  bil  je  pri  starem  grešniku, 
podri  ga  na  tla,  ter  ga  po  vseh  pravilih  poštenih  pretepov  do  dobrega 
premlatil.    Potem  pa  je  odšel  z  zavestjo,  da  je  izvršil  zaslužno  delo. 

Matevž  se  je  ječé  vzdignil,  ter  si  brisal  kri  z  obraza.  Ondu  na 
njivi  kopal  je  Zavratarjev  Mihola. 

„Miholca!"  zastokal  je,   „ali  si  videl?" 

„Vidiš,  Matevž,"  odgovoril  je  oni,  „kadar  nečem,  da  bi  videl 
tedaj  ne  vidim.     Denes  ne  vidim!  Ničesar  nisem  videl!" 

„Pa  si  vender  kaj  slišal?" 

„Vidiš,  Matevž,  kadar  nečem,  da  bi  slišal,  tedaj  tudi  ne  slišim 
ne!  Denes  ne  slišim!  Práv  ničesar  nisem  slišal!" 

In  tako  Vrbárjev  Matevž  še  tožiti  ni  mogel,  ker  Zavratarjev 
Mihola  tisti  dan  ničesar  ni  videl,  niti  slišal. 

Po  noci  potem  pa  je  umri  Tržaški  Tomažek. 

Bájke  in  povesti  o  Gorjaneih. 

Spisal  J.  Trdina. 

1.  Cvetnik. 

ekje  visoko  gori  na  Gorjaneih  kipi  črno  pečevje.  Med  pečevjem 
pa  se  širi  cvetnik,  práv  majhen  vrtec,  ves  poln  najlepših  in 
najblagodušnejših  rožic.  To  pečevje  se  težko  nájde,  še  teže  pa 
se  pride  čezenj  v  čudoviti  vrtec.  In  to  je  dobro.  Kdor  koli  je 
še  zablodel  v  cvetnik,  zamaknila  in  prevzela  ga  je  krasota  in  dišava 
rožic  tako  neskončno,  da  je  nehal  misliti  na  jed  in  pijačo,  na  spanje  in 
tudi  na  povratek  in  je  poginil  ne  čuteč  nobene  boli  od  predolgega  bdenja 
in  stradanja.    Blagor  pa  si  ga  tistemu,  ki  dobi  po   sreči  ali  naključji 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  39 


kak  cvet  telí  pleraenitih  rožic.  Ako  se  ženi,  naj  ga  dene  svoji  nevešti 
v  venec  in  živel  bo  z  njo  v  krščanski  spravi  in  Ijubezni  do  groba. 
Že  jedno  samo  peresce  utolaži  zakonsko  zdražbo,  ako  se  položi  raz- 
prtima  zakoncema  pod  zglavje.  Kdor  nosi  tak  cvet  s  seboj,  ne  obhaja 
ga  nobena  ježa  in  nobena  žalost,  ne  premaga  ga  noben  sovražnik, 
ne  predere  nobena  krogla.  Zdaj  p  a  čujmo  krátko  povest  o  tem  gor- 
janskem  cvetniku.  ko  mu  ne  najdemo  para  pod  božjim  solncem ! 

Vláh  Elija  bil  je  jako  pošten  in  bogosliižen  mož.  Ko  je  sinove 
pooženil,  hčere  poomožil,  dolgove  poplačal  in  vse  zámere  poravnal, 
pustil  je  domačijo  in  se  preselil  na  Gorjance,  da  bi  brez  zmotnjave 
Boga  častil  in  se  pripravljal  za  srečno  smrt.  Med  črnim  pečevjem 
sredi  trnja.  osata  in  kopriv  postavil  si  je  hišico,  ki  je  imela  ravno 
dosti  prostora  zanj  in  za  prijazno  kozo,  katero  je  vzel  s  seboj  za 
tovaršijo  in  da  ga  hrani  s  svojim  mlekom.  Razen  mleka  užival  je 
zdravé  gorjanske  zeli  in  korenine,  žejo  pa  si  gasil  z  mrzlo  studenčino 
izvirajočo  izpod  pečevja.  O  tej  hrani  in  pijači  živel  je  pobožni 
puščavnik  veliko  let  v  vednem  zdravji  in  veselji.  V  samoti  ga  ni 
motil  nihče.  Kraj  ni  mogel  človeka  mikati :  bil  je  tako  odljuden,  gol 
in  púst,  da  se  ga  je  popotnik  že  od  daleč  ustrašil.  Pa  niti  Eliji  se 
ni  po  Ijudeh  nič  tožilo.  Trikrát  v  letu:  pred  božičem,  pred  veliko- 
nočjo  in  pred  sv.  Elijo  prišel  je  k  njemu  sin  in  mu  prinesel  čutaro 
sladkega  vivodinca.  Razen  njega  ni  videl  nikoli  žive  duše,  pozabil 
je  svet,  kakor  je  svet  pozabil  njega. 

V  viharni  noci,  ko  se  je  ravno  ulegel,  potrkala  sta  na  vráta 
dva  popotnika.  dva  bolna  romarja.  Elija  jima  je  odprl  in  ja  peljal 
v  tesno  kočico.  Prelepo  sta  ga  prosila,  da  bi  jima  dal  prenočišče 
in  tudi,  ee  mu  je  moci,  kako  dobro  jed  in  pijačo,  da  ne  pogineta  od 
truda,  glada  in  bolezni.  Mlajši  popotnik  še  veli  z  otožnim  glasom: 
„Romarjem  se  godi  dan  denašnji  slabo.  Prihajava  iz  svete  dežele  iz 
Nazareta  in  sva  zdaj  na  potu  v  Marija-Celje  ali  moci  naju  zapuščajo, 
morala  bova  tukaj  umreti,  ako  se  naju  ne  usmilita  Bog  in  ti,  častiti 
starec!  Po  morji  sva  se  vozila  srečno.  Mornarji  so  dobri  Ijudje, 
dali  so  nama  drage  volje  vse,  kar  so  sami  imeli.  Zapusti  vsi  ladijo 
hodila  sva  več  dnij  po  primorji.  Primorci  so  bogati  trgovci,  ali  skope 
duše.  Brez  plačila  naju  niso  hoteli  ne  nasititi,  ne  voziti.  Lačná  in 
trudna  prišla  sva  v  Brod.  Brojanci  so  dobri  Ijudje,  ali  sirote.  Poma- 
gali  bi  nama  bili  radi,  ali  niso  imeli  kruha  niti  zase,  nikar  za  druge. 
Bog  jim  stokrát  povrni  blago  voljo!     Onemogla    od   lakote  in  bolna 


40  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

od  hudega  pota  dospela  sva  bolj  mŕtva  nego  živa  v  Kočevje.  Kočevska 
gospoda  je  hudobná  in  beraška.  Siromakii  ne  bi  dala  ni  skorjice 
kruha,  ko  bi  kruha  tudi  kaj  imela.  Ali  udarila  j  o  bo  strašno  šiba 
božja  in  takrat  se  bode  pokesala,  pa  bo  prepozno.  Sam  Bog  je  storil 
čudež  in  nama  podaril  toliko  j  akosti,  da  sva  priromala  do  tvojega 
stanovanja." 

Pobožnému  Eliji  se  udero  solze,  ko  sliši  toliko  bridkost  in 
revščino.  Postregel  je  popotnikoma  bolje  nego  sam  sebi  o  naj- 
večjih  praznikih.  Spekel  jima  je  svojo  preljubo  kozo  in  postavil  pred- 
nja  tudi  čutaro  sladkega  vivodinca,  ki  jo  je  bil  komaj  načel.  Roraarja 
sta  jedla  in  pila  in  ko  sta  se  okrepčala,  zahvalila  sta  prelepo  svojega 
dobrotnika  in  sladko  v  njegovi  postelji  zaspala.  Tudi  puščavnik  je 
spal  sladko  in  dolgo  na  trdih  tleh,  kakor  še  nikoli  ne,  od  kar  je 
prebival  na  Gorjancih.  V  sanjah  sta  mu  se  prikázala  sam  Bog  Jezus 
Kristus  in  njegov  premili  učenec  sv.  Peter.  Kristus  ga  je  prijel  za 
roko  in  mu  rekel:  „Pogostil  si  svojega  stvarnika  in  odrešenika  in  z 
njim  velikega  apoštola  sv.  Petra.  Za  to  dobroto  ti  ne  bodeva  dala 
denarjev,  ki  jih  niti  ne  želiš  niti  ne  potrebuješ.  Dajeva  ti  boljše 
povračilo;  za  ta  svet  svoj  blagoslov,  za  oni  svet  svoj  nebeški  raj." 

Ko  se  Elija  prebudi,  bila  sta  popotnika  že  odšla,  pustivši  mu 
ves  svoj  božji  blagoslov.  Zdaj  se  ni  čutil  vec  starega  in  slabega : 
bil  je  zopet  mlad  in  krepak,  kakor  kak  štirindvajsetleten  mladenič. 
Grda  kočica  je  izginila  in  se  izpremenila  v  prijazno  belo  kapelico. 
Puščavniku  ni  bilo  treba  žalovati  ne  po  koži.  ne  po  vinu.  Ko  je  izpil 
svojo  skledico  mleka,  napolnila  mu  se  je  precej  z  drugim.  mnogo 
slajšim  mlekom,  nego  mu  ga  je  dajala  koza  in  tako  je  živel  odslej 
brez  truda  in  brige,  kako  bi  j  o  prehranil  v  svoji  nerodoviti  puščavi. 
Ko  je  prizdignil  čutaro,  bila  je  polna,  in  kakor  v  skledi  mleka  tudi 
v  njej  nikdar  ni  zmanjkalo  vina  in  to  vino  je  bilo  še  mnogo,  mnogo 
bolj  prijetno  in  dišeče  nego  tolikanj  sloveči  vivodinec.  Okolo  žalostne 
kolibe  gonili  so  se  poprej  grabljivi  kragulji  in  jastrebi,  zdaj  pa  so 
prepevali  okolo  ves?le  kapelice  neznani  ptički  s  tako  milim  glasom, 
da  se  jih  Elija  ni  mogel  naslušati.  Trnje,  osat  in  koprive  so  se  nekamo 
izgubile  iz  obližja  puščavnikovega  doma,  mesto  njih  narastel  je  po 
noci  cvetnik,  kakeršnega  noben  grád  ni  imel,  ves  obsajen  z  nebeškimi 
rožicami,  da  takega  čuda  še  nobeno  človeško  oko  ni  videlo.  V  stu- 
denci  pod  pečevjem  je  tekla  bistra  voda  kakor  prej,  ali  zdaj  so 
mrgolele  in  se  igrale  po  njih  zlate  ribice,  ki  so  pozdravljale  puščavnika 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  41 

z  radostnim  pluskanjem  in  celo  s  človeskim  glasom.  V  tem  pre- 
ki-asnem  zemeljskem  raji  živel  je  pomlajen  Vláh  Elija  v  sveti  molitvi 
in  radosti  še  celih  sto  let.  Nadlegovala  ga  ni  nikoli  vec  ne  bolezen, 
ne  starost.  Umri  je  lahko  in  sladko,  ker  je  vedel,  da  ga  čaká  na 
onem  svetu  še  veliko  večje  veselje,  nego  ga  je  uzival  po  Kristusovem 
blagoslovu  že  na  zemlji,  ki  ni  bila  zanj  kakor  za  druge  dolina  solz. 
Bela  kapelica,  ki  je  toliko  let  v  njej  prebi  val  in  Bogu  slúžil,  se  je  zdavna 
porušila :  tudi  neznane  ptice  in  zlate  ribice  so  brez  sledu  izginile ; 
jedini  cvetnik  je  ostal  in  spričuje  še  dan  denašnji  božje  povračilo,  ki 
pride  dobrému  človeku  čaši  že  na  tem  svetu,  goto  vo  pa  onkraj 
groba. 

2.  Velikáni. 
Podgoree  je  šel  polhe  lovit.  Prenočišča  si  je  poiskal  vrhu 
Gorjancev.  Vzel  je  iz  torbe  večerjo  in  ko  je  odvečerjal,  se  je  ulegel 
in  zaspal.  Ni  dolgo  spal,  ko  ga  prebudé  debeli  glasovi  neznanih 
mož.  Cudni  glasovi  so  bobneli,  kakor  če  trkaš  na  prazen  sod.  Možje 
so  bili  štirje  jednake  velikosti,  kakor  najvišje  smereke.  Svetil  je  mešec 
in  tako  se  je  moglo  lahko  vse  videti,  kakovi  so  in  kaj  delajo.  Veli- 
káni sedejo  na  trato  in  velé:  Kamenčkajmo  se,  da  se  zabavimo. 
Pobrali  so  mlinske  kamene  in  se  z  njimi  kamenčkali.  Naveličavši 
se  igre  velé:  Napolnimo  si  pipe  in  kadimo!  Iz  žepov  privleeejo 
pipe.  veliké  za  zelno  kad  in  jih  napolnijo  s  tabakom.  Zdaj  pa  se 
domislijo,  da  nimajo  ognja.  Jeden  pravi:  sklatimo  si  ga  z  neba!  Veli- 
káni skočijo  na  noge  in  začno  metati  proti  nebu  mlinske  kamene. 
Však  si  sklati  zvezdo.  Z  zvezdami  si  prižgo  tabak  in  zdajci  zapu- 
hajo  z  dimom  vse  Gorjance,  kakor  da  bi  jih  bil  pokril  črn  oblak. 
Ko  pokade,  pravi  jeden :  Čas  je,  da  si  pripravimo  večerjo !  Velikáni 
se  dvignejo  in  skočijo  v  globok  prepad.  Iz  prepadá  privale  štiri  sóde 
vina.  Však  sod  jemal  je  -deset  veder,  še  raj  ši  kak  bokal  več.  Iz 
prepadá  si  priženo  tudi  svojo  večerjo.  čredo  srditih  volkov.  Volkov 
je  bilo  osemindvajset,  na  vsakega  sedem.  Velikáni  narede  velik 
ogenj,  nataknejo  volkove  na  veliké  ražnje  in  jih  pekó.  Ob  jednem 
pa  so  tulili  nekako  pesen,  kakor  da  se  grom  razlega  in  poskakovali 
okrog  ognja.  da  se  je  kar  zemlja  tresla.  Podgoree,  ki  je  te  strahote 
gledal  in  poslušal,  priporočal  je  svojo  dušo  Bogu  in  vsem  svetnikom 
v  neskončnem  strahu,  da  ga  pošasti  ne  bi  zavohale  in  dej  ale  na  ražjnj 
morda  tudi  njega.  Stisnil  se  je  v  klopčič  kakor  jež  in  se  drznil 
komaj  dihati.    Poleg  njega  stala  je  čutara  vina,  ki  jo  je  bil  prinesel 


42 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Goťjancih. 


s  seboj.  Podgorec  se  domisli,  da  daje  vino  srčnost  še  babi  in  začne  vleči. 
Ker  je  bil  srčnosti  tako  krvavo  potreben,  ni  čudo,  da  je  pil  dolgo  in 
veliko.  Brž  se  je  preveril,  da  je  v  takih  zadregah  vino  res  najboljši 
tolažnik  in  pomočnik.  Bokal  ga  je  bil  zvrnil  že  za  večerjo.  Ali  taká 
malenkost  Podgorca  ne  ujunači,  zato  se  je  velikánov  tako  bal  in 
tresel.  Zdaj  pa  je  vrgel  v  globočino  svojega  želodca  dva  bokala  na 
jedenkrát  in  ta  obilni  požirek  mu  je  srce  tako  pridvignil  in  razvnel,  da 
bi  se  bil  šel  metat  s  samim  peklenskira  rogatcem,  kaj  ne  s  takimi 
nerodnimi  rogovilami,  kakor  so  bili  ti  velikáni !  Zdeli  mu  se  niso  nič  več 
tako  grozoviti  kakor  od  konca,  jel  se  je  skoraj  sramovati,  da  se  jih 
je  bil  ustrašil.  Predrzno  jim  se  je  grozil  za  grmom  s  pestjo  in  jira 
kázal  osie  in  pomaljal  fige.  Ko  pa  so  volkove  spekli  in  se  usedli 
k  večerji,  zagodrnjal  je  skoraj  na  glas :  Se  pac  vidi,  da  ste  zarobljeni 
hribovci.  ki  nie  še  na  volčjo  pečenko  ne  povabite.  Velikáni  so  raz- 
trgali  in  pohrustali  volkove  kakor  kak  lakomnik  svoje  čipe  in  težke 
záložke  zamakali  so  z  ogromnimi  curki  vina.  Ali  njihovo  vino  je 
moralo  biti  precej  cvičkasto,  kajti  držali  so  se  strasno  kislo  in  čmerno. 
Jeden  njih  veli :  Bratci,  treba  bo  udariti  spet  v  kak  hrám  in  si  napolniti 
posodo  s  sladko,  človeško  kapljico.  Te  naše  čobodre  sem  tako  sit,  da  sam 
ne  vem,  kaj  bi  dal  tistemu,  ki  bi  mi  prinesel  par  dobrih  požirkov 
starega  Šentjarnejčana.  Podgorec,  to  čuvši,  plané  kvišku,  ponudi 
velikanu  čutaro  in  veli :  Jeden  bokal  ga  je  še  notri.  Nuj  ga  izpiti ! 
Bog  ti  ga  blagoslovi !  Komaj  pa  je  izustil  božje  ime,  zaslišal  se  je  udar, 
kakor  da  je  kje  blizu  treščilo.  Tisti  hip  ugasnil  je  tudi  ogenj,  pri 
katerem  so  velikáni  sedeli  in  vse  obližje  pokril  je  najgostejši  dim, 
da  se  dolgo  čaša  ni  moglo  nič  razločiti.  Ko  se  je  dim  zopet  razkadil 
in  razšel,  ni  videl  Podgorec  nikjer  več  ne  mlinskih  kameňov,  ne 
žarjavice,  ne  ražnjev  in  vinskih  sodov,  pa  tudi  velikánov  ne.  Noč  in 
gora  jih  je  dala,  noč  in  gora  jih  je  vzela, 

(Dalje  prihodnjič.) 


L^^T^í^^5^-l^ 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  Jesenko. 

XXI. 

Potres  v  Zagrebu  9.  novembra  1880. 

redno  ražne  šunke  potresov  pregledamo  in  sistematično  razvr- 
stimo.  prijavimo  še  par  popisov  telí  straliovitih  pojavov.  Pač 
piimerno  bode,  da  začnemo  z  ondanjim  potresom  v  Zagrebu 
(9.  novembra  1880). 

Bilo  je  9.  novembra  ob  poluosmih  zjutraj,  ko  je  silovita  nesreča 
zadela  hrvatsko  stolico.  Močen  potres,  katerega  valovito  gibanje  je 
prihajalo  od  jugozaliodne  stráni,  poškodoval  je  bolj  ali  menj  vse 
zidane  stavbe  do  temeljnih  njih  podstav  in  mnogo  jih  celoma  porušil. 
Že  po  prvem  šunku  so  se  podirali  dimniki.  zidani  opaži  in  okrajniki 
ter  udirali  skozi  strebe,  pokončavali  strope  in  pokrivali  ulice  s  sipom 
in  grobljo.  Vsled  tega  pokončavanja  se  je  ulegel  na  celo  mesto  gost 
prah,  podoben  sivému  oblaku,  ki  je  očem  bránil  od  daleč  opazovati 
nepričakovano  podiranje.  To  se  je  vekšalo  po  vsakem  šunku  skriv- 
nostne  sile  v  podzemeljska  rebra.  V  globoko  grmenje  in  bučanje,  ki 
se  je  sHšalo  izpod  zemlje,  mešalo  se  je  pokanje  in  razdiranje  podira- 
jočega  se  zidovja  in  vikanje  in  vpitje  silno  prestrašenib  Ijudij.  Tu  se 
stanovalci  v  gručab  vale  iz  vrat  pokajočih  hiš,  med  njimi  mnogo  na 
pol  opravljenih,  kajti  potres  jih  je  nenadoma  pregnal  iz  postelje.  Tam 
hite  cele  družine,  matere  in  oeetje  z  otroki  v  naróčaji  iz  nevarnih 
poslopij.  Vsi  bežé  v  gnečah  na  široké  ulice  in  veliké  trge,  da  bi  oteli 
življenje  ter  ob  varovali  se  poškodovanja  od  podirajočega  se  zidovja.  Iz 
Kukovičeve  liiše  je  skočil  neki  lovec  iz  prvega  nadstropja  na  dvo- 
rišče  ter  si  je  nogo  izpahnil. 

Pet  minút  po  prvem  potresu  se  je  ponavljal  drugi  in  malo  pred 
poludevetimi  tretji,  a  oba  sta  bila  slabej ša  od  prvega  in  tudi  nista 
tako  dolgo  trajala.  To  v  najveojo  srečo  Zagrebčanom;  kajti  ko  bi 
bila  tako  močna,   kakor  je  bil    ])rvi,    zadela   bi   bila   hrvatske   Aténe 


44  J.  Jesenko:   Zemeljski  potresi. 

žalostná  usoda,  ki  je  nekclaj  pokončala  starodávni  Dubrovník,  tedanje 
središče  jugoslovanskega  slovstva.  A  že  tako  je  bilo  mesto  po  neka- 
terih  straneh  opustošeno,  da  je  bilo  })odobno  veliki  razvalini.  Reči 
se  more,  da  nobeno  količkaj  visoko  poslopje  ni  ostalo  celo,  a  ve5 
hiš  se  je  tako  razpokalo,  da  so  jih  morali  stanovalci  precej  zapustiti, 
ker  se  je  bilo  bati,  da  se  bodo  porušile.  Veliko  škodo  je  poseben 
odbor  na  drobno  preiskal.  Po  tem  je  župan  Mrazovic  poroeal  praš- 
kemu  županu  Skramliku:  „nobena  hiša  v  mestu  ni  popolnoma  cela, 
dve  tretjini  jih  je  pa  bolj  ali  menj  močno  poškodovanih ;  posebno  veliko 
so  trpela  vsa  javna  poslopja  in  cerkve.  Stiristo  družin  je  brez  sta- 
novališč." 

V  gorňjem  mestu  se  je  udri  pri  cerkvi  sv.  Marka  zgornji  del 
zapadne  nje  vrhne  stene  ter  padajoč  je  razdrobil  oder  pri  uhodih  in 
ranil  štiri  delavce,  ki  so  tam  delali.  Na  zapadni  stráni  je  cerkev 
tudi  počila  od  strehe  do  tal  in  glavna  stena  je  popolnoma  ločena  od 
drugega  zidovja;  jednako  je  počilo  njeno  svetišče.  V  sv.  Kataríne 
cerkvi  se  je  udri  večji  del  strehe  in  visoki  zid  je  zasul  Jezuvitske 
ulice.  Na  stolni  cerkvi  se  je  odtrgal  v  drugem  nastropji  pod  uro 
srednji  steber  okna  in  velik  del  oboka  ter  je  poškodoval  dragoceni 
veliki  oltár.  Rake  v  njej  so  se  razpokale,  tako  da  se  je  popolnoma 
videla  krsta  leta  1855.  umrlega  korarja  Viznarja.  Na  nadškofovi 
paláci  so  utrli  padajoči  dimniki  streho  in  krov  steklenih  hiš  in  nena- 
dejana  nesreča  je  iz  njega  pregnala  nadškofa  in  njegova  gosta  hrvat- 
skega  ministra  Bedekoviča  in  sonjskega  škofa  Posilovica.  Zidovje 
se  je  močno  napokalo,  dvorišče  in  cerkev  pa  sta  polni  razdrobljene 
opeke  in  sipa.  Hiša  kanonika  Mikoviča  je  tako  oškodovana,  da 
se  bode  morala  do  tal  porušiti.  V  Dolgi  ulici  se  je  podrl  zidani 
opaž  na  severni  stráni  novozidane  hrvatske  hranilniee  in  pádel  na 
streho  Kukovičeve  hiše  ter  j  o  razbil.  Na  Zrinjskem  trgu  je  med  dru- 
gimi  poslopji  najbolj  poškodovana  krásna  palača  Vraničanijeva.  Nasloni 
in  podobe  nad  vrhnim  okrajkom  so  se  odtrgali  ter  popadali  daleč  v 
strán.  Zvonik  frančiskanske  cerkve  se  je  razpočil  na  vseh  štirih 
straneh  od  vrhá  do  tal.  Jednako  poškodovan  je  starodávni  stolp 
SV.  Štefana  in  nekoliko  nakrivljen.  A  odveč  bi  bilo  naštevati  še 
druga  poslopja,  javne  závode  in  zásobné  hiše,  ki  so  trpele  premnogo 
škode.  Cudimo  se  le,  da  je  bilo  ra2merno  malo  Ijudij  poškodovanih 
in  ubitih;  po  omenjenem  poročilu  Mrazovičevem  bila  .'jta  namreč 
2  ubitá,  23  pa  jih  je  bilo  vec  ali  menj  ranjenih. 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  45 

Koliko  škode  je  potres  storil  po  raznih  hišah  in  zavodih,  po 
stanovališčih  in  prodajalnicah  (zlasti  s  steklom,  lončenino,  porcelanino, 
laznimi  tekočinami :  vinom  in  vinskim  cvetom.  žganjem  v  steklenieah), 
ne  da  se  popisati.  V  kemiškem  laboratoriji  se  je  večina  dragocenega 
orodja.  velikega  in  malega,  pobila  in  polomila.  Močno  je  potres  poško- 
doval  tudi  drage  zbirke  n.  pr.  prirodoslovni  kabinet  in  prirodopisno 
zbúko.  Razsajal  je  tudi  v  muzeji  narodnih  starin,  ki  je  v  poslopji 
znanstvene  akademije  na  Zrinjskem  trgu.  Koliko  je  trpelo  to  poslopje 
in  zbirke  v  njem,  poročajo  Zagrebške  novine  tako  le:  „Prežalostno 
je  pogledati  notranje  dele  prekrásne  te  paláce,  kajti  v  celem  poslopji 
ne  nájdeš  sobe,  katere  stene  bi  ne  bile  močno  razpokane.  Najvee 
škode  je  trpel  krásni  stolpovnik  na  dvorišči  veliké  paláce.  Židovi 
okrog  njega  so  se  večinoma  razdrli,  da  posamezni  stebri  práv  v 
zraku  visé  in  se  porušiti  preté.  Tam  se  je  podrl  visok  dimnik  ter 
je  streho  raztrl,  tu  je  pádel  drugi  dimnik  na  dvorišče  ter  je  razdrobil 
velik  del  šteklené  strehe,  ki  je  poki-iva.  Se  žalostneje  je  pogledati 
preddvor.  ki  je  z  razvalinami  popolnoma  pokrit.  Izmed  raznih  zbirk 
imenitnih  starin  je  najbolj  poškodovana  zbirka  starogrških  posod,  med 
katerimi  je  mnogo  j  ako  dragocenih  popolnoma  pobitih  in  razdrobljenih. 
Razbite  so  tudi  vse  starorímske  šteklené  posode  iz  primorskega  Bakra. 
Jednako  razbite  so  neste vilne  starorímske  lončene  posode..  Na  dvo- 
rišči stoj  i  imenitni  starodávni  Apolón  iz  palače  Dijoklecijanove  v 
Saloni:  prvi  potres  je  odbil  marmornemu  kipu  glavo  ter  jo  zalučil 
sredi  dvora,  a  k  sreči  se  ni  nikakor  poškodovala.  Težki  kameni 
s  starorimskimi  in  drugimi  napisi  na  dvoru  narodnega  muzeja  so  bili 
skoro  vsi  pomakneni  s  svojega  stališča.  S  sten  je  padlo  več  zgodo- 
vinskih  slik,  zbirka  starih  in  novih  denarjev  je  bila  vsa  pomešana 
in  ražne  zbirke  popolnoma  pokrite  z  ometom,  ki  je  s  sten  in  stropov 
popadal. 

Tudi  po  okolici  Zagrebški  je  potres  močno  razsajal  ter  jo  silno 
razdejal.  Yse  večje  zidane  stavbe  so  na  pol  porušené.  Lepa  gotiška 
cerkev  v  Remetah  in  stará  cerkev  v  Cučerji  je  toliko  oškodovana, 
da  se  je  morala  zapreti,  isto  tako  še  več  drugih  božjLh  krámov. 
Sv.  Ivan  je  močno  poškodovan.  Stari  grád  grófa  Draškovica  je  v 
vseh  delih  razpokan.  Krásni  grád  sv.  Helena  g.  Mikšica  ni  več  za 
stanovanje,  a  stolpi  so  se  sesedli.  Močno  je  trpel  tudi  grád  grófa 
Kulmerja  in  grád  Jelačicev.  Zelo  poškodovana  je  nová  cerkev  in  šola 
v  Stenjevci,    isto    tako    blaznica,    na    katere    nesrečne    prebivalce    je 


46  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

potres  kaj  žalostne  uplival.  Lupoglav  ima  kaznilnico  v  močnih  zidovih 
starega  Pavlinskega  samostana,  a  potres  je  raztrgal  močni  svod 
prebodni  vsaj  40  metrov  na  dolgo  in  židovi  kažejo  neste vilno  razpok, 
ki  pričajo  o  str.ihovitem  pokončevanji  podzemeljske  sile.  Tudi  drugodi 
po  Hrvatskem  je  učinil  potres  mnogo  škode,  razkrival  je  strehe,  podiral 
dimnike,  razdiral  zidove,  in  razdrobil  okna  in  razno  posodje,  tako 
v  Gradčanih,  na  Zelini,  v  Vrabčih,  Berckovljanu,  Karlovci,  Sisku, 
Martinskí  vaši,  Križevcih  itd. 

Odveč  bi  bilo  opisovati,  kako  je  potres  pehal  Ijudi,  razburjeval 
njih  domišljivost  in  razdraževal  njih  živce.  Nikjer  in  nikdar  pokoja; 
kamor  so  se  obrnili,  povsodi  so  gled.di  le  znamenja  pretečega  pokon- 
čevanja.  Ali  se  bi  čudili,  če  je  med  odrastlimi  bilo  malo  tako  bladno- 
krvnih,  ki  so  sredi  strabu  in  groze  ohranili  mir  svojega  duba.  V  tej 
splošni  revi  in  nadlogi  je  nesrečne  hrvatske  naše  braté  lehko  tolažila 
Ijubezen,  s  katero  so  jim  Slovenci  hiteli  na  pomoč.  Celo  priprosti 
Ijudje  so  izraževali  globoko  sočutje  z  nesrečnimi  Zagrebčani,  a 
izraževali  so  to  sočutje  ne  le  z  besedami,  ampak  tudi  z  dejanji. 
„Bili  smo,  rekel  je  dopuščen  vojščak  Ijubljanskega  polka,  daleč  tam 
v  gozdu  ter  smo  delali.  Povedali  so  nam,  kolika  nesreča  je  zadela 
naše  braté  in  blago  mesto  Zagrebško,  ki  je  nas  na  potu  v  Bosno 
tako  srčno  vzprejelo  in  dobro  pogostilo.  Povedali  so  nam,  da  pogre- 
šate  krepkih  rok.  Nemudoma  smo  popustili  svoja  dela  ter  sem  pri- 
hiteli.  Pošteno  in  pridno  vam  hočemo  delati  in  v  vaši  nesreči  pomoci, 
da  bodete  gotovo  zadovoljni  z  nami."  Tako  je  govoril  priprosti  tesár, 
ki  je  bil  s  50  tovariši  na  prvi  klic  prihitel  v  Zagreb. 

XXII. 
Lizbonski  potres  1.  novembra  1755. 

Za  tem  popisom  sestavljenim  po  raznih  časniških  poročilib, 
navajam  popis  največjega  potresa,  katerega  Ijudje  pametijo,  namreč 
potresa  Lizbonskega  od  1.  novembra  1755.  Angleški  zdravnik  Wolfall, 
kaj  bistroumen  in  učeň  mož,  ki  je  sam  bil  dolgo  čaša  v  Lizboni  ter 
je  prebil  oni  dogodek,  poročal  je  precej  obširno  o  njem  kraljevi 
družbi  vednostij  v  Londonu.  To  učeno  društvo  je  v  svojih  obravnavab 
prijavilo  ono  pismo  poleg  drugih  poročil. 

Po  primernem  úvodu  piše  Wolfall:  ,,Morebiti  bi  pred  vsem  moral 
opomniti,  da  je  bilo  od  leta  1750.  tako  malo  dežja,  kakor  ga  Ijudje 
ne  pametijo;    razen    zadnje    spomladi,    ko  je    zopet    obilo    deževalo. 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  47 

Poletje  je  bilo  hladnejše  ko  navadno;  zadnjih  40  dnij  smo  imeli 
lepo  jasno  vreme,  kar  ni  iiič  posebnega.  Prvi  dan  tega  meseca  okolo 
40  minút  po  devetib  dopoludne  smo  čutili  zelo  močen  potres;  trpel 
je  okolo  6  trenutkov.  H  kratu  so  se  v  mestu  podrle  vse  cerkve  in 
vsi  samostani,  podrla  se  je  tudi  kraljeva  paláca,  krásno  gledališče  za 
opere,  s  krátka,  v  vsem  mestu  ni  bilo  nobenega  večjega  poslopja,  ki 
bi  se  ne  bilo  podrlo.  Dobra  četrtina  vseh  liiš  se  je  porušila  in  pod 
njih  razvalinami  je  poginilo  najmenj  30.000  Ijudij.  Le  kdor  je  bil 
póleg,  dobro  ve,  kaka  groza  obliaja  človeka,  ki  zagleduje  ubitá  telesa 
ter  zaslišava  kričanje  in  vikanje  onih  nesrečnikov,  ki  so  pod  razvalinami 
na  pol  pokopani.  To  se  ne  da  nikakor  opisovati,  kajti  strah  in  zmešnjava 
sta  bila  tolika,  da  se  celo  najpogumnejši  niso  upali  malo  trenutkov 
muditi  se  in  odvaliti  malo  kameňov  raz  svojih  najljubših  prijateljev. 
Marsikateri  bi  bil  rešen,  ko  bi  se  bilo  to  zgodilo.  A  vsakdo  je  mislil 
le  na  svoje  rešenje.  Bežati  na  prostorne  trge  in  široké  ulice  bilo  je 
najvarneje.  Stanovalci  v  gprnjih  nadstropjih  so  bili  v  obce  srečnejši 
od  onih,  ki  so  mislili  bežati  skozi  vežna  vráta,  zakaj  ti  so  bili  z 
večino  peščev  pokopani  pod  razvalinami.  Oni  v  vozeh  so  najlaže 
ušli,  če  práv  so  bili  vozniki  in  živali  močno  poškodovani.  Vender 
jih  je  poginilo  po  ulicah  in  hišah  veliko  menj  kot  pod  razvalinami 
velikih  cerkev.  Bil  je  namreč  ravno  velik  praznik  (Vseh  Svetnikov 
dan)  in  čas  velikega  opravila  božjega.  Natlačené  so  bile  vse  cerkve ; 
cerkvá  pa  je  v  tem  mestu  mnogo  več  nego  v  Londonu  in  Westminstru. 
Ker  so  bili  tukaj  zvoniki  vsi  zeló  visoki,  popadali  so  veČinoma  na 
cerkve  ter  se  s  strelio  udrli  na  tla.  Tako  je  le  malo  Ijudij  ušlo  izpod 
njih  razvalin. 

Ko  bi  bila  s  tem  ponehala  škoda,  dala  bi  se  bila  vsaj  nekoliko 
popraviti.  Res  da  pobitih  Ijudij  ni  bilo  mogoče  oživiti,  a  izpod  razvalin 
bi  bili  večinoma  izkopali  neizmerne  základe.  Pa  vse  te  nade  so  po 
večjem  izginile,  kajti  dve  uri  po  potresu  je  jelo  na  treh  raznih  krajili 
mesto  goreti;  vnelo  se  je  bilo,  ker  je  potres  ogenj  z  ognjišč  in 
pohišno  opravo  vse  skúp  zmetal.  O  istem  času  je  vstal  veter,  pihal 
precej  močno  ter  ogenj  tako  razpihal,  da  je  konec  tretjega  dne  bilo 
upepeljeno  celo  mesto. 

Res  podoba  je  bila,  kakor  bi  se  bile  zarotile  vse  prirodine  sile, 
da  nas  hočejo  pokončati.  Kmalu  po  potresu,  ki  je  bil  nastal  o  času 
najbolj  napete  vode,  naraslo  je  v  trenutku  morje  13  metrov  više  kot 
pri  najvišji  plimi  ter  je  ravno  tako  hipoma  upadlo.  Ko  bi  se  ne  bilo 


48  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

zgodilo   zadnje,   poplavila  bi   bila   voda    vse   mesto.     Komaj    smo   se 
dobro  zavedeli,  kázala  se  je  okrog  nas  smrt,  sama  smrt. 

Prvič  nas  je  mučila  strašná  misel,  da  v  občni  zmešnjavi  ne  bode 
dovolj  Ijudij,  ki  bi  mrtvece  pokopali;  tako  bode  veliko  število  trupel 
pouzročilo  kugo.  A  ogenj  jih  je  použil  ter  je  zabránil  ono  zlo. 

Drugič  snio  se  močno  báli  veliké  lakote ;  zakaj  Lizbona  je  žitnica 
vsej  pokraj ini  50  milj  (angleških  t.  j.  80  kilometrov)  na  okrog.  Vender 
k  sreči  so  se  ohranile  nek,atere  založnice.  Res  je  prvé  tri  dni  po 
potresu  stala  rez  (četrtina  kilograma)  kruha  10  goldinarjev  v  zlatu, 
a  pozneje  smo  kmalu  imeli  obilo  živeža  ter  smo  bili  srečno  rešeni 
liude  lakote. 

Tretjič  smo  se  močno  báli,  da  bi  najzanikernejši  del  nizkega 
Ijudstva  ne  iskal  v  občni  zmešnjavi  svojega  dobička  ter  ne  pomoril 
in  oropal  onih  redkih  Ijudij,  ki  so  kaj  oteli  si.  Res  se  je  to  pripetilo 
sem  ter  tjá,  A  kralj  je  nemudoma  ukázal  okrog  mesta  pošta viti  vislice. 
Ko  so  obesili  okolo  100  teh  zanikernežev  (med  njimi  tudi  nekaj  angleških 
pomorščakov),  ponehalo  je  tudi  to  zlo. 

Živimo  pa  še  zmerom  v  največji  nevarnosti  in  zmešnjavi,  kajti 
po  prvem  močnem  potresu  smo  čutili  še  22  sunkov  podzemeljske  sile, 
vender  ni  bil  nobeden  toliko  močen,  da  bi  bil  podiral  hiše  v  onih 
krajih  mesta,  ki  so  bile  prvi  potres  srečno  prebile.  Zato  se  še  nobeden 
ne  upa  bivati  v  hišah;  po  večjem  živimo  pod  milim  nebom,  ker 
nimamo  potrebne  tkanine,  da  bi  si  napravili  šatore.  Ce  práv  nas  je 
ražne  noci  močil  dež,  vender  sem  opazoval,  da  so  te  težave  in  nadloge 
brez  vse  škode  prenášali  najnežnejši  in  naslabotnejši  kakor  najmocnejší 
in  najzdravejši.  Z  nami  je  vse  še  v  največji  zmešnjavi,  nimamo  niti 
oblek,  niti  drugih  ugodnih  priprav,  tudi  ne  denarjev,  da  bi  jih  kúpili  iz 
drugih  krajev.  Vsa  Evropa  je  pri  tej  nezgodi  izgubila  preveliko  denarjev 
in  blaga,  a  toliko  ni  izgubil  nobeden  národ  kakor  naš,  ki  je  izgubil 
vse,  kar  je  tukaj  imel.  Angležev  je  poginilo  le  malo  v  razmeri  z 
drugimi  narodi,  a  kaj  mnogo  jih  je  ranjenih;  nesreča  je  tem  večja, 
ker  smo  tukaj  sicer  trije  angleški  zdravniki,  a  nimamo  niti  orodja, 
niti  obezil,  niti  oblačil,  da  bi  jim  pomagali. 

(Dalje  prihodnjič.) 


t^'(r^-tä^~^#P^  ?KS 


ľ^íí-JB. 


íali  " 


Prilogi  k  Preširnoveinu  životopisu. 

Priobčuje  Fr.  Levec. 

Ko  sem  pred  dvema  letoma  pisal  v  Stritarjevem  „Zvonu"  životopis 
Prešimov,  bil  mi  je  odmerjen  tako  tesen  prostor,  da  nisem  mogel  porabiti 
vsega  v  ta  n  amen  nabranega  gradiva,  ali  pa  sem  ga  mnogo  porabil  samo 
v  kratkih  izpisib.  Našel  sem  tudi  pozneje  po  raznih  arhivih  še  marsi- 
katero  listino,  ki  pojasnjuje  to  ali  óno  interesantno  dobo  iz  življenja 
slavnega  pesnika  našega.  Priobčiti  hočem  letos  v  „Ljubljanskem  Zvonu" 
te  priloge  k  životopisu  Preširnovemu,  nadeje  se,  da  bodo  zanimali  vse, 
ki  se  brigajo  za  književno  zgodovino  slovensko. 

I. 

Dva  lista  Preširnova   Čelakovskemu. 
Ta  dva  lista  je  g.  P  a  t  e  r  a  našel  v  Ceskem  muzeji,  a  v  Ljubljano 
prepisana  prinesel  pokojni  Aleksander  Aleksandrovič  Kotljarevkij 
1874.  leta  g.  Levstiku,  s  čegar  dovoljenjem  sta  tukaj  natisnena. 

1. 

Wohlgeborner  Herr  und  Freund! 
Sie  werden  schon  aus  der  Ihnen  mitgetheilten  wie  auch  gegen- 
wärtig  mitfolgenden  Antikľitik  der  Kranjska  Zhebeliza  ersehen  haben, 
dass  die  Beschränktheit  unserer  Jansenisten  in  derselben  „der  Sittlichkeit 
anstôssige  Gedichte"  gefunden  hat.  Seitdem  Ihre  wohlwollende  Recension 
unser  Untemehmen  aucb  bei  Leuten,  die  kein  eigenes  Urtheil  haben,  in 
etwas  akkreditirt  hat,  nehmen  sich  die  Herm  alle  erdenkliche  Muhe,  das 
weitere  Erscheinen  unseres  Bienchens  zu  vereiteln.  Wir  haben  schon  in 
voraus  gehôrt,  dass  sie  eine  Protestation  gegen  die  Drucklegung  des 
4ten  Bändchens  durch  das  Búcherrevisionsamt  einleiten  wollen.  Um  ihnen 
hiezu  keinen  Anlass  zu  geben,  hat  der  Bibliothekar  Zhóp  den  Kasteliz 
bewogen,  einige  unschuldigen  Volkslieder,  die  gerade  die  letzten  in  dem 
der  Censursbehorde  vorgelegten  Cahier  waren,  herauszureissen,  und  hat 
nun,  um  ein  Beispiel  seiner  Strenge  zu  geben,  eine  meiner  Balladen  wegen 
ein  Paar  derber  Ausdriicke  damnirt.  Das  hiesige  Gubemium  hat  uber 
den  Bericht  des  Censors  nach  seinem    Antrage  das    Imprimatur  ertheilt 

4 


BO  Fr.  Levec:  Prilogi  k  Preširnoveinu  životopisti. 


und  das  Heft  dem  Revisionsamte  zur  Vormerkung  zugefertigt.  Der  hiesige 
Búcherrevisor,  Namens  Pavfhek  (zugleich  Professor  der  Philosophio,  iibri- 
gens  der  bornirteste  Jansenist)  hat  aber  statt  sein  Amt  zii  handeln,  einen 
in  seiner  Art  einzigen  Bericht  an  das  Gubernium  erstattet  und  im  solchen 
um  Suspendirung  des  Imprimatur  und  Recenserirung  der  Zhebeliza  gebeten 
„indem  sich  in  Dr.  Prefhérn's  GedicMen  noch  eine  Menge  der  Sittlichkeit 
anstôssige  Stellen  befinden,  die  dem  Censor  Zhóp  entgangen  zu  sein 
scheinen,  íiberhaupt  die  Phantasie  dieses  Dichters  ( —  trotz  einer  wohl- 
gemeinten  Warnung  des  Wienercensors  — )  einen  bedauerungswurdigen 
moralischen  Stoss  erlitten  hat,  da  er  von  seinem  Lieblingsstoffe,  sit  venia 
verbo !  dem  Sauglockenläuten  trotz  der  wohlgemeinten  Warnung  des  Wiener- 
censors nicM  ablässt."  (Diese  wohlgemeinte  Warnung  betraf  folgende 
nur  in  einigen  Exemplaren  des  2ten  Heftes,  Seite  36  vorkommende, 
gerade  wider  den  Pavfhek  gerichtete  Stelle: 

Saréf  bi  fhkoda  blo,  sdaj  od  nedelje 

Do  druge,  kolkrat  fe  ferzé  jim  vname ! 

In  fhéga  je,  kdor  pride  pred,  pred  melje, 
bei  der  Kopitar,  ohne  sie  jedoch  zu  streichen,  die  Bemerkung  machte, 
dass  sich  die  Krainerinnen  uber  diesen  Anwurf  mit  Recht  beklagen 
dúrften.  Ich  habe  diese  Stelle  mit  einer  minder  passenden  vertauscht,*)  weil 
der  Professor  Supan  sonst  seine  von  Ihnen  fiir  versificirte  Prosa  erklärten 
Gedichte  zurúcknehmen  wollte,  indem  er  behauptete,  seine  geistliche 
Wúrde  erlaubt  ihm  nicht,  mit  Leuten  gemeinschaftliche  Sache  zu  machen, 
die  sich  nicht  scheuen,  ein  solches  Scandalum  zu  geben.  Unterdessen  sind, 
weil  ich  auch  nicht  ganz  nachgiebig  gewesen,  bei  10  Exempláre  mit 
dieser  scandalosen  Stelle  gedruckt  worden  (wovon  gegenwärtig  1  mitfolgt). 
Einen  ferneren  noch  grôsseren  Anstoss,  als  mein  angebliches  Sau- 
glockenläuten gab  eine  gelungene  Uebersetzung  der  Ballade :  D  e  r  A  b  t 
und  der  Kaiser  von  Dr.  Tufhek,  einem  neuangeworbenen  Jiinger.  Der 
Bibliothekar  Zhóp  hat  schon  in  seinem  Berichte  dem  Skand.ale  vorzu- 
beugen  gesucht,  und  das  Gubernium  darauf  aufmerksam  gemacht,  dass 
dieser  Schwank  schon  mehrere  saecula  alt  und  die  Bearbeitung  desselben 
von  Biirger  nirgends  verboten  sei,  auch  davon  bereits  eine  von  einem 
geistlichen  Herrn,  dem  Gorzer  Canonicus  Stanizh  gemachte  krainische 
Uebersetzung  existire,  úbrigens  das  Ansehen  unserer  Geistlichkeit  zu  wohl 
begrundet  sei,  als  dass  es  durch  einen  so  unschuldigen  Spass  gefährdet 
werden  kônnte ;  allein  dadurch  hat  sich  unser  jansenistische  Zelot  nicht 


*)  Kdor  po-njc  pride,  jili  k  poroki  peljo.  Kr.  Čeb.  11,  36,  13.     Ured. 


Fr.  Levec:  Prilogi  k  Prešimovemu  životopisu.  61 


irre  leiten  lassen  und  dagegen  sehr  geistreich  bemerkt,  dass  zwar  aller- 
dings,  wie  männiglich  im  In-  und  Auslande  bekannt,  ein  glúckliches  Bánd 
zwischen  Hirt  und  Schafen  bestehe,  dass  man  aber  desswegen  um  so 
weniger  jungen  Trotzkôpfen  erlauben  soli,  es  zu  trennen.  „Man  weiss, 
was  in  Frankreich  Voltairs  Satyre  bewirkt  hat!"  (Voltairs  Satyre  = 
Biirgers  Ballade :  der  Kaiser  und  der  Abt  I)  Und  schloss  beiläufig  mit  den 
Worten:  das  Gubemium  moge  nicht  erlauben  ein  Werk  zu  drucken,  des  sen 
Lesung  die  Geistlichkeit  von  ihrem  Standpunkte  aus  vei^ieten, 
wenn  nicht  gar  verbrennen  (scilicet  die  Lesung)  miisste.  Au<Jh.  hat 
er  das  Gubernium  darauf  aufmerksam  gemacht,  dass  man  den  Zhóp  nie 
mehr  zum  Censor,  hôchstens  nur  zum  Mitcensor  aufstellen  kônnte.  Dieses 
merkwurdige  Aktenstucke,  dessen  Deutsch  ich  Ihnen  nicht  wôrtlich  mit- 
theilen  konnte,  aber  nach  der  Versicherung  derjenigen,  die  es  gelesen, 
mehrere  noch  frappantere  Wendungen  als  die  „die  Lesungen  verbrennen" 
enthalten  soli,  hatte  einen  theilweisen  Erfolg.  Der  Mann  Gottes  hat  nôch 
den  Pfiff  gebraucht,  dass  er  den  Bischof  avertirte,  man  wolle  etwas 
ohne  jedoch  sich  dariiber  genauer  auszulassen,  was,  gegen  die  Geistlichkeit 
drucken  lassen.  Dieser  gieng  darúber  zum  Gouvemeur,  der  bei  dem 
Umstande,  dass  beim  ganzen  Gubemium  ein  einziger  Gubemialrath  krainisch 
kann,  den  Antrag  machte,  das  corpus  delicti,  jedoch  ohne  Anschluss  des 
Pauschekischen  Berichtes  nach  Wien  vorzulegen ;  und  so  ist  unser  Bienchen 
am  16.  d.  M.  nach  Wien  geflogen,  woher  wir  es  vor  1  Monate  nicht  erwarten. 

Diess  zur  Entschuldigung,  dass  wir  unser  Versprechen,  Ihnen  die 
Zhebeliza  binnen  G  Wochen  zukommen  zu  lassen,  nicht  zugehalten. 

Damit  Sie  jedoch  unseren  guten  Willen  sehen,  so  uberschicken  wir 
Ihnen  den  von  Ihnen  angezúndeten  Abz-Krieg  fúr  Sie  und  Ihre  Freunde. 

Die  kärntnischen  Volkslieder  sind  noch  nicht  erschienen.  Nun 
noch  eine  sehr  grosse  Bitte: 

Smole  wíinscht  die  von  ihm  und  Vodnik  gesammelten  Volkslieder 
herauszugeben.  Sie  wurden  von  mir  redigirt  und  sind  bereits  ins  Reine 
geschrieben.  Aus  dem  Vorausgesagten  werden  Sie  begreiflich  finden,  dass 
wir  solche  hier  nicht  kônnen  drucken  lassen,  wenn  wir  uns  nicht  zahl- 
losen  Intriguen  der  hiesigen  Obscuranten  aussetzen  wollen.  Nachdem 
wir  aber  aus  der  Sammlung  der  von  Ihnen  herausgegebenen  Volkslieder 
sehen,  dass  die  Prager  Censur  gegen  die  hiesige  sehr  Uberal  ist,  so 
wúnschten  wir,  die  Volkslieder  in  Prag  drucken  zu  lassen,  was  jedoch 
nur  mit  Ihrer  Beihiilfe  môglich  wäre.  Wir  wagen  Sie  daher,  da  Sie 
schon    einmal    das    Protectorat    der    krainischen    Muse    angenommen,    zu 

4* 


62  Fr.  Levec:  Prilogi  k  PreSimovemu  životopisn. 


bitten,  auch  die  krainische  Volksspoesie  unter  Ihren  Schutz  zu  nehmen. 
Die  Samralung  wúrde  zwischen  6  bis  7  Druckbogen  geben,  wovon  1 
Bogen  kúrzere,  die  úbrigen  aber  alle  längere  Lieder  enthalten  wiirden. 
Wir  haben  alles  Zottenhafte  môglichst  vermieden,  so  dass  die  Lieder 
die  Censur  passiren  durften,  wenn  sie  auch  strenger  geworden  sein 
sollte,  als  sie  zur  Zeit  war,  da  Sie  Ihre  Sammlung  veranstalteten.  Wollten 
Sie  die  Múhe  zur  Vorlage  derselben  an  die  Censurbehorde,  zur  Ausfin- 
dung  eines  Druckers  úbernehmen  und  zugleich  die  Correctur  besorgen 
und  nur  das  Honorár,  das  Sie  dafiir  verlangen  wiirden,  bestimmen;  oder 
wiissten  Sie  sonst  jemanden,  an  den  man  sich  diesfalls  verwenden  konnte, 
so  wiirden  Sie  uns  sich  zu  sehr  grossem  Dánke  verpfiicht.en.  Wir  wurden 
Sie  bitten,  mit  einem  Buchdrucker,  der  schone  Lettern  hat,  zu  sprechen, 
was  er  fúr  den  Druck  1  Bogens  verlange,  wie  auch,  was  Sie  fiir  Ihre 
Múhewaltung  begehren  und  Smole  wiirde  Ihnen  zugleich  mit  dem  Manu- 
scripte  in  duplo,  den  Betrag  bar  oder  in  einer  Anweisung  an  ein  dort 
akkreditirtes  Handlungshaus  mit  grosstem  Vergniigen  und  Dánke  úber- 
mitteln.  Das  Papier  denkt  er  von  Wien  aus  dem  Drucker  zuschicken 
zu  lassen.  Ueberhaupt  wiinscht  er  die  Auflage  so  nett  als  moglich  aus- 
statten  zu  lassen  und  beabsichtigt  dabei  keinen  Gewinn.  Die  Auflage 
miisste  wenigstens  zwôlfhundert  Exempláre  betragen,  indem  wir  darauf 
gefasst  sein  mússen,  dass  unsere  Geistlichkeit  einige  davon  verbrennen 
werde,  wie  sie  es  theilweise  mit  der  Zhebeliza  thut.  Sollten  in  Ihren 
Druckereien  keine  langen  Hacken  fiir  das  krainische  f  aufzutreiben  sein, 
so  wiirde  sich  Smole  nichts  daraus  machen,  wenn  der  Buchdrucker  die 
nothige  Quantität  schneiden  und  giessen  liesse;  nur  wiirde  er  bitten, 
ihm  vorläufig  den  diesfälligen  Kostenanschlag  bekannt  zu  geben.  Auf  das 
S  wiirden  wir  verzichten,  indem  es  ohnedies  weniger  beachtet  wird  und 
von  Vodnik  gar  nicht  gebraucht  wurde.  Auch  wiirden  wir  Sie  ersuchen 
uns  bekannt  zu  geben,  binnen  welcher  Zeit  der  Druck  fertig  sein  konnte, 
wenn  Sie  sich  der  Sache  annehmen  wollten.  Der  Dienst,  den  Sie  dadurch 
der  krainischen  Literatúr  erweisen  wiirden,  Wcäre  um  so  wesentlicher,  als 
der  Opposition  unserer  jansenistischen  Obscuranten  auf  keine  andere  Art 
beizukommen  ist,  als  dass  man  ihr  zeigt,  dass  sie  ganz  vergebens  sei. 
Ich  beschäftige  mich  gegenwärtig  mit  der  Uebersetzung  der  Byro- 
nischen  Parisina,  die  auch  in  Krain  vermuthlich  nicht  wird  gedruckt  werden 
kônnen,  mit  der  ich  mich  auch  aus  diesem  Grunde  nicht  besonders  beeile. 
Kasteliz  wartet  auf  den  Beschluss  der  Censurhofstelle  riicksichtUch  seiner 
Zhebeliza.  Zhóp  hat  einen  wackern  Strauss  mit  dem  Abz-  oder  violniehr 


s.  Ratar:  Die  Slovenen.  53 


Abd-Messias  Metelko    und    dessen  Propheten  Burger  begonnen.   von 

dessen  Fortgange  und  Ende  Sie  seiner  Zeit  einen  nähern  Bericht  erhialten 

weľden.     Indem  icb  Sie  die  Zumuthung,  dass  Sie  der  krainischen  Volks- 

poesie  ein  solches  Opfer  bringen  werden,  durch  den  Drang  der  Umstände 

zu  entschuldigen  und  Sie  aucli  fiir    den  Fall,  dass    Sie  dies  nicht  thun 

kônnten,  um    eine    baldige    Beantwortung    meines    gegenwärtigen  Briefes 

bitte,  verharre  ich  mit  Achtung 

Ibr 

Freund  und  bereitwilligster  Diener 

D  r.  Franz    X  a  v.  Prefhérn   m.  p. 
Laibach  am   2Í».  April   1833. 

Zhóp  und  Kasteliz  empfehlen  sich  bestens. 


„Die  Slovenen." 

Tako  se  zove  knjiga,  katero  je  spisal  profesor  akademične  gimna- 
zije  na  Dunaji  g.  Josip  Suman  s  pomočjo  gg.  F  r.  F  a  s  c  h  i  n  g  a,  F  r. 
Hubada  in  Dr.  F  r.  Simoniča,  a  na  svitlo  dal  Karol  Pro  cháska 
v  Tešnu.  Takšno  knjigo  (samo  nekoliko  točnejšo)  morali  bi  bili  Slovenci 
oskrbeti  že  1.  1848.  Tako  bi  si  bili  prihranili  mnogo  nepotrebnega 
boľjenj*  z  zaslepljenimi  sovražniki,  ki  nečejo  niti  očitnih  naših  pravic, 
sposobnostij  in  zahtev  priznati  in  kateri  nam  celo  zanekujejo  opraviče- 
nost  samostalnega  osobnega  razvoja.  Z  druge  stráni  bil  bi  svet  mnogo 
bolje  o  nas  poučen  in  ne  veroval  bi  strastnim  strankarskim  lažem,  kar 
se  sedaj  ne  da  vec  popraviti,  ker  zaslepljena  strast  ne  č- e  resnice 
s  1  i  š  a  t  i.  Zato  moramo  sedaj  trpeti  sramoto,  da  svet  o  nas  to  misii, 
kar  piše  S  c  h  a  c  h  t  o  v  a  geografija  še  v  najnovejši  izdavi  o  Slovencih 
(na  str.  258):  ,Die  Slovenen  sind  mistrauisch  und  feindselig  gegen  ihre 
deutschen  Landsleute,  denen  sie  an  Betriebsamkeit  und  Reinlichkeit,  iiber- 
haupt  an  hôherer  Kultúr  nachstehen,  träumen  aber  dessungeachtet  von 
der  Errichtung  eines  Zukunftsreiches  Slovenien.  —  Ein  gefeierter 
Mann  aus  Krain  hat  erklärt,  dass  man  die  ganze  slovenische  Literatúr 
in  einem  Schnupftuch  davontragen  kônne."  —  Da  svet  res  to  veruje  in 
da  se  naši  nasprotniki  sedaj  ne  dajo  vec  poučiti,  to  dokazuje  najbolje 
trditev  „Neue  freie  Presse,"  ki  v  oceni  ranjkega  Bleiweisa  zaslug  za 
Slovensko  slovstvo  svojim  vemim  čitateljem  pripoveda,  da  je  Anastazij 
Griin  v  resnici  vse  slovensko  slovstvo  v  robci  prinesel  v  deželno 
zbornico  kranjsko! 


54  S.  Eutar:  Die  Slovenen. 


Vender  ne  bodimo  tako  pesimistični  in  upajmo,  da  bode  Šumanova 
knjiga  še  marsikaterega  sovražnika  Slovencem  izpokorila  in  sčasoma  boljše 
názore  o  naših  težnjah  razširila.  Zato  pa  z  radostnim  srcem  pozdravljamo 
profesorja  Šumana  delo  in  hvaležni  smo  tudi  založniku  Prochaski,  da  je 
to  delo  med  Ijudi  poslal,  čeravno  bode  imel  že  lep  materijalen  dobiček 
od  tega. 

Ali  naše  veselje  ní  popolno.  Kale  ga  neke  občutne  nedostatnosti  knjige, 
katera  ne  podaje  svetu  popolné  slike  o  našem  národu.  In  to  moramo 
z  bridkim  srcem  potožiti  brez  ozira  na  osobe  visokoučenih  gospodov 
pisateljev,  ki  so  izvestno  svojega  posla  lotili  se  z  najboljšo  voljo  Sloven- 
cem koristiti.  Da  svoje  naloge  niso  popolnoma  izvršili,  tega  niso  oni 
sami  toliko  krivi,  kolikor  nedostatek  dotičnih  pripravljajočih  in  pomožnih 
del.  Tu  pa  moramo  zopet  vsi  literarno  naobraženi  Slovenci  na  svoje 
prsi  trkniti  in  reči:    „mea  culpa!" 

Dva  sta  glavna  nedostatka,  katera  moramo  Sumanovi  knjigi  oči- 
tati:  prvi,  da  ne  podaje  načrta  zgodovine  Slovencev,  nego  samo 
dežel,  po  katerih  stanujejo  Slovenci;  drugi,  da  se  v  njej  tako  malo  in 
na  krátko  omenja  narodno  slovstvo  slovensko. 

Po  tem,  kar  se  tujec  nauči  iz  g.  Faschingovega  pregleda  zgodovine 
slovenskih  dežel,  mora  pač  pritrjevati  stari  „Pressi",  ki  je  o  ranjkem 
Bleiweisu  pisala,  da  je  še  le  on  „ustvaril  slovenskí  národ",  ter  da  so 
Slovenci  „národ  brez  preteklosti,  kakor  tudi  najbrž  brez  bodočnosti. " 
Kako  za  Boga  hočete,  da  bode  Nemec  veroval  v  starodavno  preteklost 
Slovencev,  ki  ni  bila  brez  vse  sláve,  ako  v  tako  strokovnjaški  knjigi, 
ki  jedino  more  v  pravi  svitlosti  pokazati  našo  zgodovino,  ne  nahaja  nikjer 
povedanega,  da  so  se  Slovenci  kedaj  čutili  in  vedli  kakor  jeden  národ; 
da  so  stanovali  v  deželah,  ki  so  bile  nekdaj  tudi  politično  združené, 
in  da,  ko  se  je  ta  vez  pozneje  pretrgala,  ostali  so  vender  še  s  kúpni  odno- 
šaji  med  temi  deželami  do  novejšega  casa! 

Nemci  (in  tudi  mnogi  Slovenci)  ne  vedó,  da  so  bile  vse  slovenské 
dežel  e  tudi  po  osvojenji  od  stráni  Frankov  in  Nemcev  združené  v 
samo  jedno  administrativno  celoto,  v  staroslavno  vojvodino 
Koroško,  ki  je  imela  na  vzhodu,  jugovzhodu  in  vsem  jugu  (cez  vso 
Frijulsko  celo  do  Verone)  svoje  marke,  torej  dežele,  ki  so  imele  le 
gledé  varstva  mej  samostalne  zapovednike  (mejne  grofe),  ki  so  pa  bile 
v  vsem  ostalem  popolnoma  podréjene  koroškemu  vojvodi.  Kdor  ve, 
kako  samostalna  so  bila  vojvodstva  nemškega  cesarstva,  kolikokrat  so 
se  cesarjem  upirala  ter  jih  navadno  samo  po  imenu  priznávala  za  svoje 


s.  Rutar:  Die  Slovenen.  56 


gospodarje,  ta  bode  tudi  razumel,  da  Koroška  vojvodina  tudi  po  svojem 
združenji  z  Nemčijo  ni  bila  nikakor  ž  njo  spojená  v  jednotno  državo  z 
jednakimi  zakoni  in  isto  upravo:  nego  da  so  slovenské  dežele  obdržale 
svoje  staré  právne  običaje  in  celo  svojo  mero  in  denár  („lira  sclavo- 
nesca"  se  na  Frijulskem  omenja  še  v  XIV.  stoletji).  Za  nemške  nase- 
Ijence  med  Slovenci  veljali  so  pac  nemški  (t.  j.  bavarski)  zakoni.  Še  le 
ko  se  je  med  seboj  pomešalo  in  deloma  spojilo  slovensko,  bavarsko  in 
rimsko  pravo,  nastali  so  iz  tega  'deželni  zakoni  in  pravilniki,  ki  so  ostali 
v  veljavi  celo  do  sodnijske  reforme  Jozefa  11.,  torej  do  pred  komaj 
sto  let. 

Ko  je  bila  Koroška  vojvodina  1.  1077.  razpadla  ter  so  se  od  nje 
odcepile  vse  marke,  in  ko  so  bili  skoro  v  vsaki  večji  dolini  mogočnejši 
dinasti  utemeljili  svoje  gospostvo,  ki  je  navaduo  obsezalo  tudi  knežjo 
oblast  (kakor  n.  pr.  pri  Goričanih,  Ortenburžanih,  Hennburžanih  in  Celjanih), 
takrat  je  bila  pač  prenehala;  celokupnost  slovenskih  dežel,  čeravno  se 
dajo  še  celo  v  tem  času  skupni  odnošaji  dokazati. 

To  je  trajalo  tako  dolgo,  dokler  niso  prišle  vse  slovenské  dežele 
v  oblast  Habsburžanov  (od  XIII.  do  XV.  stoletja).  Tedaj  pa  je  njih  pre- 
vidnost  in  politiška  modrost  zopet  združila  vse  slovenské  in  le 
slovenské  dežele  (čeravno  nekatere  že  deloma  ponemčene)  v  jedno 
politično  celoto  in  jim  ustvarila  v  Gradci  skupno  „notranje- 
a  v  s  t  r  i  j  s  k  o  "  v  1  a  d  o .  pri  kateri  so  imele  vse  slovenské  dežele  svoje 
zastopnike.  Ta  skupina  slovenskih  dežel  ostala  je  vse  do  centralizacije 
Jozefa  II.,  ko  je  ta  cesar  ustanovil  nová  namestništva  in  jih  podredil 
dvomi  kanceliji  na  Dunaji. 

Kaj  more  torej  škodovati  narodnostni  ideji  slovenski  to.  da  so  bile 
njih  dežele  od  1.  1783.  do  1809.  ter  od  1813.  do  1848.  razkosane,  brez 
vsake  zveze  med  seboj  in  da  so  Slovenci  vedno  bolj  pozabíjali  svoje 
celokupnosti,  dokler  jih  ni  1848.  leto  k  novému  navdušenju  in  novému 
življenju  probudilo?  AU  so  s  tem  izginile  vse  národne  pravice,  da  se 
nekoliko  let  niso  vršile,  da  so  zunanje  okolnosti  národu  branile  poslu- 
ževati  se  jih?  Ali  so  Slovenci  torej  res  še  le  1.  1848.  poseben  národ 
postali?  — 

Iz  zgorej  v  kratkem  navedenega  mislim,  da  se  vsakdo  o  nasprotnem 
prepriča. 

Ne  bodimo  torej  bojazljivi  zajci  in  ne  bežimo  sami  pred  svojo 
preteklostjo !  Vzprejmimo  in  držimo  v.saj  toliko.  kolikor  so  nam  vestni 
nemški  zgodovinarji  sami    priznali,    kakor    so    Búdinger,    Dúmmler 


66  S.  Rutar:  Die  Slovenen. 


in  Krones.  Po  preiskavanjih  teh  mož  ne  smel  bi  nikdo  vec  slovenské 
zgodovine  tako  pisati,  kakor  je  to  storil  g.  Fasching,  ter  dajati  nasprot- 
niku  nož  v  roke,  s  katerim  bi  nas  rad  zaklal. 

Ravno  tako  obžalovanja  je  vredno,  da  se  gg.  pisatelji  „Slovencev" 
niso  potrudili  v  posebnem  oddelku  obširno  in  dostojno  bceniti  naše 
narodno  slovstvo.  '  Pod  naslovom  „Sitten  und  Gebräuche  der  Slovenen" 
omenja  pac  g.  Hubad  tudi  mnogo  slovenskih  pripovedij,  ki  ne  spadajo 
práv  za  práv  v  ta  oddelek.  Tako  nima  krásna,  z  nemških  planin  k  nam 
zanesená  pravljica  o  Zlatorogu  nič  opraviti  s  slovenskimi  šegami  in 
običaji.  Tudi  g.  Simonič  omenja  v  oddelku  „ Slovenische  Literatúr"  na 
str.  166.  ob  kratkém  (na  dve  h  straneh)  Slovensko  narodno  pesništvo, 
spominaje  se  Zakotnika,  Zupančiča,  Korýtka  in  Grúna,  ter  láskavé 
pohvale  nemškega  lista  („Ostdeusche  Post,  1850,  list  282)  o  priliki,  ko 
je  bil  Grúň  izdal  nemški  prevod  slovenskih  narodnih  pesnij.  V  knjigi 
„Die  Slovenen"  spomina  se  torej  naše  narodno  slovstvo  jedva  nekoUko 
bolje,  nego  v  Matičinem   „Slovanstvu"   1.  1874. 

In  vender  smo  vsi  jedini  v  tem,  da  je  tradicijonalno  slovstvo  cvet 
narodovega  života,  da  v  njem  odseva  národov  značaj,  njegove  prednosti 
in  napake,  ter  sploh  vsa  njegova  individualnost,  ki  se  razlikuje  od  poseb- 
nostij  drugih,  tudi  najbližnjih  in  najsorodnejših  národov.  „V  narodni 
literaturi  —  piše  Ferd.  Kočevar  v  Novicah  1868.  1.  31.  —  leži  tisočletna 
tradicija  našega  národa,  ki  se  ní  nikoli  pretrgala.  In  kdor  hoče  razvi- 
deti  preteklost  našega  národa  do  jedra,  ta  mora  premozgati  vso  njegovo 
ustno  tradicijo,  kijoje  v  tolikem  izobilji  ohranil  od  roda  do  roda 
notri  do  naših  dnij." 

Tradicijonalno  slovstvo  je  v  najtesnejší  zvezi  z  notranjim  in  zunanjim 
životom  dotičnega  národa,  ter  njegov  razvitek  je  odvisen  od  narodove 
zgodovine  in  dušnega  napredka.  Cim  znatnejše  je  torej  narodno  slovstvo, 
tem  večjo  veljavo  in  zanimljivejšo  zgodovino  moral  je  ta  národ  prebiti. 
Zato  je  tradicijonalno  slovstvo  najizvestnejše  merilo  za  kulturno  stanje 
vsakega  národa,  ki  še  le  stopa  v  kolo  na  vi'hunci  omike  stoječih 
národov. 

Kje  pa  hoče  dobrohotni  tujec  to  merilo  najti,  ako  v  knjigi,  samo 
o  Slovencih  govoreči,  ne  nahaja  nič  drugega,  nego  si  e  do  v  e  našega 
tradicijonalnega  slovstva?  Ali  je  bilo  tako  težko  spisati  zistematični 
njegov  pregled  ter  našteti  vsa  mitologiška  bitja,  o  katerih  národ  še 
vedno  pripoveda;  razdeliti  naše  pravljice  in  pripovedi  na  njih  natorne 
skupine;    oceniti    národne    vraže,    zagovore,    pregovore    in    uganjke;    za 


s.  Ratar:  Die  Slovenen.  57 


tem  pondariti  važnost  naših  narodnih  pesnij,  razbistriti  njih  mitologiški, 
historiški,  epiški  in  liriški  značaj  ter  slednjič  povedati,  kako  se  slovensko 
tradicijonalno  slovstvo  na  jedni  stráni  dotika  ne  le  ostalih  slovanskih, 
nego  sploh  arijskih  narodnih  slovstev;  a  na  drugi  stráni  pa  vender 
razlikuje  od  vseh  teh,  tndi  nam  najbližnjega  hrvatskega  pesništva,  tako 
da  se  Slovenci  po  pravici  smatrajo  kot  samostalen  národ  s  svojo 
posebno  zgodovino  in  svojim  posebnim  slovstvo  m. 

Pisatelj  te  ocene  misii,  da  to  ni  bilo  nikakor  tako  težko  po  tem, 
ko  se  nahaja  v  Krekovi  pohvaljeni  knjigi  „Einleitung  in  die  slavische 
Literaturgeschichte"  izvrsten  pregled  in  znanstveno  razdeljenje  za  vse 
tradicijonalno  slovstvo;  potem  ko  je  Trstenjak  toliko  v  „Glasniku"  in 
„Novicah"  pisal  o  mitologiških  bitjih  med  Slovenci,  ter  Krek  v  knjigi: 
„Ueber  die  Wichtigkeit  der  slavischen  traditionellen  Literatúr  als  Quelle 
der  Mythologie"  ;  potem  ko  imamo  že  precejšnje  natisnene  zbirke  narod- 
nega  blaga  od  Valjavca,  Trdine,  Križnika  itd. ;  potem  ko  je  Urbas  pisal 
o  pregovorih  in  prilikah  slovenskih  („Novice"  1869  in  1870)  ter  potem 
ko  so  že  o  vrednosti  in  teoriji  slovenskega  narodnega  pesništva  pisali: 
Grúň  (v  predgovoru  k  svoji  prestaví),  Pajk  (Zbrani  spisi),  Urbas  („Die 
Slovenen"  v  programu  tržaške  državne  reálke  1873),  Zolgar  (, Slovensko 
narodno  pesništvo"  v  progi'arau  celjske  gimnazije  1.  1873.),  in  Krek  v 
spisu  „Nekoliko  opazek  o  izdaji  slovenskih  narodnih  pesnij  („Slovenskí 
Xarod"    1873.) 

Narodno  slovstvo,  to  je  práv  naše,  jedino  naše  prenioženje,  katerega 
nam  ne  more  nihče  oporekati,  niti  njegove  vrednosti  kratiti.  Zato  pa  je 
bilo  treba  to  našo  imovino  svetu  javno  pokazati  ter  udariti  ob  svojo 
torbo  in  reči:  „To  je  naše!"  To  storiti  bilo  je  v  knjigi,  o  kateri  govo- 
rimo,  tem  nujneje.  ker  iz  narodnega  slovstva  bilo  bi  se  lahko  in  praviono 
sklepalo,  da  národ,  ki  ima  toliko  svojega,  ne  more  biti  brez  svoje  zgo- 
dovine,  brez  svojih  junákov  in  slávne  preteklosti.  Tako  pa  sta  izostali 
iz  omenjene  knjige  ravno  dve  najvážnejší  poglavji  in  posledice  te  nemar- 
nosti  ne  bodo  izostale. 

(Konec  prihodnjič.) 


Slovenské  muzikalije. 

Spisal  Fr.  Hlávka. 

I. 

„Glasbena  Matica"  slovenská  izdala  je  1881.  leta  naslednje  muzi- 
kalije:  1.  Transkľipcijo  národne  pesni  „Luna  šije",  za  glasovir  zložil 
in  visokorodni  gospici  Mariji  Winklerjevi  udano  poklonil  D  a  n  i  1  o 
Fajgelj.  2.  Zbirko  slovenskih  nápevov,  ubranih  za  četvero  ali 
petero  moških  glasov.  Zvezek  IX.  3.  Lavór  i  ke  IL  del.  —  Zbirka  slo- 
venskih nápevov  obseza :  Fr.  Hlávka:  Ukazi,  četverospev  in  tenorsolo ; 
p.  A.  H  r  i  b  a  r :  Nagrobnica,  zbor ;  Gj.  Eisenhut:  San,  zbor  in  bariton- 
solo;  Dr.  Gust.  Ipavic:  Večernica,  zbor  in  tenorsolo ;  Da  n.  Fajgelj: 
Gorska  cvetica,  četverospev;  Kam.  Mašek:  Za  Hrvate  in  Kranjska  dežela, 
zbora;  K.  Knitl:  Žežulinka,  zbor;  Iv.  pi.  Zaje:  U  boj,  zbor;  N.  Stoos: 
Mojemu  národu,  četverospev;  Da  n.  Fajgelj:  Ljubezen  do   doma,    zbor. 

Slovenci  smo  imeli  došlé,  če  se  práv  spomínam,  jedno  samo  tran- 
skripcijo  národne  pesni  in  sicer  prekrasno  „Po  jezeru",  katero  je  zložil 
g.  A.  Foerster.  A  v  tej  transkripciji  nahajejo  se  po  gosteni  také  tehnične 
zapreke,  da  je  nepristopna  vsakemu,  kdor  ni  že  nad  dve  tretjini  umetnik 
na  klavirji.  Práv  uradostila  nas  je  tedaj  Fajgljeva  transkripcija  národne 
pesni  „Luna  šije"  zategadelj,  ker  komponist  ni  iskal  zaslug  v  tem,  da 
bi  zložil  transkripcijo  kolikor  mogoče  v  zvezi  z  neprebavljivimi  tehnič- 
nimi  ovirami  in  ker  bodo  ravno  zavoljo  tega,  ker  je  transkripcija  lahko 
umevna,  vsi  slovenskí  glasbeniki  in  vse  slovenské  rodbine,  ki  se  bavijo 
z  glasbo,  práv  radi  sezali  po  njej.  Transkripcija  „Luna  šije"  ima  úvod, 
potem  arijo  Preširnove  pesni  ali  thema  in  štiri  varijacije  te  arije. 
G.  Fajgelj  je  pokazal  s  to  kompozicijo,  da  se  z  glasbo  resno  bavi  in  v 
njej  močno  napreduje. 

Zbirke  slovenskih  nápevov  zvezek  IX.  ima  večinoma  lirične 
nápeve,  katerih,  mimogrede  bodi  rečeno,  Slovenci  še  najbolj  pogrešamo. 
Zeleti  bilo  bi  samo,  da  bi  „Glasbene  Matice"  odbor  bolj  strogo  pre- 
sojal    však    nápev,    katerega   misii    uvrstiti    v    to  zbirko,    da  bi  precital 


Fr.  Hlávka:  Slovenské  muzikalije.  59 

pazljivo  besede  nápevom  in  gledal  na  to,  da  se  tiská  pravilen  slovensk 
jezik,  kakor  ga  pišemo  zdaj.  Práv  zadovoljni  pa  smo  s  tem,  da  nam 
zbirka  slovenskih  nápevov  podaje  i  hrvatskih  pesnij  in  sicer  nápeve  prvih 
hrvatskih  glasbenikov.  O  Fajgljevih  napevih,  kolikor  jih  vidimo  v 
tej  zbirki,  ne  moremo  tako  pohvalno  govoriti,  kakor  o  njega  transkripciji. 
Pred  vsem  bode  moral  opustiti  ono  liričnim  pesnim  neprikladno  se 
zvijanje  posamičnih  glasov,  ki  le  preveč  spomina  na  cerkev,  in  ki  je 
petju  in  značaju  pevanja  našega  národa  največji  sovražnik.  Mislimo, 
da  však  skladatelj  želi  samo  to,  da  bi  njega  kompozicije  národ  vzprejel 
za  svoje.  Zaman  to  želiš,  ako  ne  znáš  ubratí  tiidi  narodove  strune. 
G.  Danilo  Fajgelj.  kakor  se  iz  vseh  njegovih  umotvorov  vidi,  veščak  v 
glasbi,  zaljubil  se  je  nekako  preveč  v  takozvani  Palestrinijev  —  ali 
kakor  bi  ga  bilo  denašnjim  razmeram  bolj  prikladno  imenovati  —  v 
Wittov  zlog  —  in  tako  se  mu  dogaja.  da  je  vsaka  njegova  lirična 
skladba  popolnoma  podobná  kakemu  Wittovemu  „Tantum  ergo".  Se  ve, 
da  so  to  umetno  sestavljene  kompozicije,  a  naš  národ  ne  mora  za  ta 
zlog,  ker  je  truplo  brez  duše.  Zakaj  pa  so  Jenko,  brata  Ipavca,  Nedved 
in  drugi  postali  res  narodovi  Ijubljenci?  — 

„Lavorike"  je  izšlo  došlé  osem  zvezkov,  namreč  po  dva  in  dva 
za  jeden  glas.  Kar  je  „Glasbena  Matica"  dala  na  svitlo  v  svojih  zbirkab 
nápevov  v  partiturah,  te  in  druge  priljubljene  nápeve  prináša  „Lavorika" 
v  posamičnih  glasovib.  „Lavorika"  podaje  zd.aj  slovenskému  pevcu  osem- 
deset  večinoma  izvirnih  slovanskih  nápevov.  Koliko  dragega  čaša  je 
došlé  slovenski  pevec  potrosil  prepisuje  nóte!  Ta  nedostatek  popolnoma 
odpravlja  „Lavorika",  katera  bodi  sploh  živo  priporočana.  Vse  delo 
stane  4   gld.  ter  se  dobiva  pri   „Gl.  M."   blagajniku  g.  F.  Stegnarji. 

n. 

26  Tantum  ergo,  ad  IV.  voces  inaequales  composuit  et  collegit 
P.  Angelicus  Hribar.  O.  S,  F.  Labaci.  1881.  Sumtibus  &  typis  haere- 
dum  Blasnik.  —  Cerkvena  glasba  je  zdaj  ravno  v  dobi  svojega  razvi- 
janja.  Kakor  ni  drugače  mogoče,  ločili  so  se  i  naši  muziki  v  dve  stranki. 
na  jedni  stráni  stojé  oni  možje,  ki  se  do  zadnjega  trudijo.  da  bi  se  v 
cerkev  uvedla  sama  latinščina,  a  da  bi  se  iz  cerkve  pahnil  narodni  jezik, 
hoteči  v  cerkvi  imeti  ono  staro  cerkveno  petje,  kakeršno  so  odobrili  in 
določili  ražni  pápeži  in  cerkveni  shodi.  Vse  pa  bi  moralo  iti  kar  na 
hip.  Kjer  so  še  ravnokar  peli  Schiedermayerja,  tam  bi  se  morali  precej 
poprijeti  Witta  ali  kakega  drugega  novega  glasbenega  proroka.  Pristašem 


60  Slovenski  glasnik. 


tega  programa  nasproti  stojé  bolj  hladno  misleči  naši  glasbeniki;  imajo 
povse  isti  program:  tudi  ti  zahtevajo,  da  se  v  cerkvi  uvede  dostojnejša 
oblika  petja,  a  polagano,  počasi,  od  lalikoga  do  težjega,  da  se  poslušalcu 
s  časom  ukus  ublaži.  Prvi  točki  tega  programa  so  pa  odločni  protiv- 
niki  in  tu  spremljajo  te  značajne  lioritelje  vse  naše  simpatije,  kajti  boré 
se  za  obstanek  slovenskega  jezika  v  cerkvi.  Prvá  stránka  pravi:  Pri 
slovesnih  obredih  v  cerkvi  bodi  vse  latinsko,  ker  samo  ta  jezik  je  litur- 
gični  jezik.  To  je  pa  očitna  pomotá,  kajti  slovenski  jezik  je  tudi 
liturgični  jezik,  potrjen  od  papežev,  smejo  se  tedaj  v  njem  opravljati 
obredi  celo  pred  oltarjem.  Na  zadnjem  stališči  stoji  tudi  naš  izvrstni 
in  marljivi  cerkveni  skladatelj  g.  p.  A.  H  r  i  b  a  r.  In  zato,  da  se  bode 
njega  trud  razumel  in  práv  sodil,  umestno  je  bilo  zapisati  spre- 
daj  stoječe  uvodne  opazke.  G.  A.  Hribar  vidi  svoj  nalog  v  tem,  pola- 
gano ublažiti  v  Ijudstvu  ukus  ter  je  privesti  do  razumenja  pravega 
cerkvenega  petja;  a  če  mu  bodeš  v  tu  jem  jeziku  pel,  ne  boš  tega 
nikdar  dosegel.  To  uvidevši,  krenil  je  g.  A.  Hribar  sicer  svoj,  a  pravi 
pot.  On  podaje  slovenskim  korom  lehkó  umevnih,  v  srce  in  posluh 
sezajočih,  pri  vsem  tem  pa  dostojnih,  pravih  cerkvenih  nápevov  ali  v 
domačem  slovenskem  ali  latinskem  jeziku,  kakor  ravno  potreba  nanáša. 
Zlasti  o  tej  zbirki  „Tantum  ergo"  moramo  se  brezpogojno  pohvalno  izreči. 
Naj  bi  g.  p.  A.  Hribar  vztrajal  v  svojera  blagem  trudu,  naj  pišejo  neka- 
teri  listi  slovenski  o  njem,   kar  hočejo. 


Slovenski  glasnik. 

G.  Anton  Nedveä,  c.  kr.  učitelj  godbe  na  Ijubljanskem  učiteljišči  in  godbeni 
vodja  tukajšnjemu  íilharmoničnemu  društvu  je  meseca  novembra  ravno  minulega 
leta  slávil  petindvajsetletnico  svojega  miizikalnega  delovanja  v  Ljubljani.  Milostni 
cesar  naš  je  g.  Antona  Nedvôda  o  tej  priliki  odličil  z  zlatim  križcem  za  za- 
sluge,  a  však  naobraženec,  ki  vé,  kaj  je  Nedvčd  Ljubljani,  čutil  je  ob  tem  od- 
likovanji  s  slavnim  godcem  vred  nekako  zadovoljnost  v  sebi.  In  tudi  národ 
slovenski,  kateremu  je  Anton  Nedvéd  poklonil  najkrasnejše  cvetove 
svoje  múze,  kateremu  je  slávni  umetnik  tako  rekoč  še  le  ust varil  ono  pévanje, 
katerega  se  zdaj  d  r  ži  z  vso  svojo  duš  o,  národ  slovenski  se  iskreno  raduje 
tega  zasluženega  odlikovanja.  Kdo  ne  pozná  divne  Ncdvôdove  „Popotnikove"  ? 
Ta  pesen,  v  katerej  je  združená  največja  umetnost  naravnega  zlaganja  glasov 
z  najglobšim  čutstvom,  ki  je  našemu  národu  iz  duše  vrezana:  koga  ni  še 
očarala,  koga  ni  s  svojimi  burnimi  valovi  popolnoma  omámila?  V  spomin  se 
nam  vriva  dolga  vrsta  drugih  Nedvédovih  slovenskih  skladb,  ki  so  postale  že 
skoro  národne  tako  n.  pr.  njegova  prekrásna  „Domovina,  mili  kraj !"  Kje  se  po 


Sloyenski'glasnik.  61 


priliki  ne  poje  njegova  „Tam,  kjer  beli  so  snežniki?"  Kdo  še  ni  slišal  prepevati  nežne 
„Moji  rožici"  s  pvekvasnim  bariton-samospevom  ?  Kako  navdušeno  so  bili  vzprejeti 
vselej  Nedvédovi  samospevi  s  spremljevanjem  na  glasovirji!  A  Nedvéd  je  skrbel,  da 
národ  slovenskí  dobi  tudi  1  epili  c  er  k  v  en  ih  p  e  sni  j.  Njegove  slovenské  maše  so 
došlej  nedosežene  in  po  Kranjskej  se  je  takoj  cerkvenim  pevskim  zborom  priljubilo 
njegovih  „Osem  cerkvenih  spevov  za  mešane  zbore,"  katere  je  g.  Nedvéd 
že  pred  kakimi  desetimi  leti  izdal  v  Pragi.  Nedvéd  je  po  pravici  postal  Ijubljenec 
slovenskih  pevcev,  a  národu  slovenskému  je  dober  genij.  ki  mu  na  Ijubezniv  način 
blaži  ukus  do  petja.  Iz  vsega  srca  tedaj  kličemo  tudi  mi  umetniku  Antonu  Nedvédu: 
sláva !  ter  spremljamo  ta  vzklic  z  iskreno  željo :  milá  usoda  ohrani  nam  še  mnogo  let 
skladatelja  in  umetnika  g.  Antona  Nedvéda!  Res,  da  g.  Nedvéd  je  pevovodja 
filharmoniškega  društva,  ki  žal !  goji  samo  nemško  petje,  a  poleg  tega  g.  Nedvéd 
vender  nikoli  ni  pozabil,  da  je  českoslovanske  krvi.  Zatorej  ga  pri  nas  časti  in 
spoštuje  Nemec  in  Slovenec. 

„Matica  Slovenska".  Šamanova  ^Slovenska  slovnica"  je  uže  dotiskana. 
Obsezala  bode,  kakor  se  nam  pripoveduje,  kakih  22  tiskanih  pol.  Tudi  Lavtarjeva 
„Geometrija  za  učiteljišča''  bode  gotova  po  novem  letu,  kajti  te  12  tiskanih 
pol  obsežne  knjige  je  dotiskane  uže  7  pol.  A  kaj  je  s  „Somatologijo?-'  — 
Ko  je  proti  koncu  meseca  mája  vláda  pozvala  „Matico  Slovensko",  da  naj  da 
na  svitlo  j.Somatologijo,"  mislil  je  však  človek,  kdor  pozná  naše  šolske  in 
-književne  razmere,  da  se  bode  Matičin  odbor  zaradi  te  knjige  obrnil  do  pisatelja, 
ki  je  do  sedaj  spisal  že  več  izvrstnih  slovenskih  šolskih  knjig  prírodopisné 
vsebine,  do  profesorja  Erjavca  v  Gorici.  To  bi  se  bilo  tako  rekoč  spodobilo 
in  delo  bilo  bi  izročeno  najboljšim  rokam,  kajti  prof.  E.  ni  samo  v  svojem  pred- 
metu strokovnjak  na  glasu,  nego  tudi  slovenskí  jezik  ima  tako  v  svoji  oblasti 
kakor  malokdo.  A  s  praznim  in  prečudnim  izgovorom  „da  jezik  pri  šolski 
knjigi  ni  glavna  stvar  (!!)",  naložil  je  Matičin  odbor  Woldŕichovo  .,Somatologijo" 
posloveniti  gospodu,  katerega  sicer  čisla  in  spoštuje  ves  národ  slovenskí,  ki 
pa šolskih razmer  ne  pozná  toliko,  da  bi  mogel  pisati  šolske  knjige;  kajti  ravno 
pri  teh  je  glavna  stvar  lep,  lahko  razumen,  pravilen,  a  vender  domač  jezik  ter 
točná  in  dovŕšená  pisava,  da  se  dijakom  polajšuje  učenje  sicer  težkega  predmeta. 
Omenjeni  gospod  dovŕšil  je  tudi  o  pravem  času  svoj  rokopis,  a  ko  je  bila  po- 
stavljena  prvá  póla,  bilo  je  treba  toliko  poprav,  da  se  jih  je  ustrašil  korektor 
Matičinih  knjig  ter  je  iskal  sveta  in  pomoci  pri  profesorjih  Vodušku,  Pleteršniku 
Rajči,  Levci  in  Kermavnarji  itd.,  a  nihče  ni  hotel,  ni  mogel  prevzeti  korektúre,  ki 
bi  bUa  bolj  zamudna  nego  vso  khjigo  na  novo  prelágati.  Zatorej  je  odbor  daljni 
tisk  „Somatologije"  ustavil,  spet  s  praznim  in  ničeA/im  izgovorom,  da  je  Woldŕichova 
„Somatologija"  prišla  v  novem  natisu  na  svitlo,  po  katerem  bode  treba  slovenskí 
prevod  popraviti.  —  Ako  se  pa  somatologija,  za  katero  je  vláda  že  z  začetkom 
tega  šolskega  leta  hotela  uvesti  slovenskí  učni  jezik,  še  jedno  celo  leto  ne 
bode  učila  slovenskí,  tega  ni  krív  nobeden  deželni  šolski  nadzornik,  nobeden 
deželni  predsednik,  nobeden  naučni  minister,  nego  samo  Matičin  odbor,  ki  si 
je  v  svoji  trmoglavosti  oči  zavezal  in  ušesa  zamašil,  da  ni  videl  niti  slišal,  kar 
so  mu  drugi  s  prstom  kázali  in  na  glas  pripovedovali.  — 

Še  jedno  moramo  denes  povedati  Matičinemu   odboru.     Književni   odsek 
ukrenil  je  15.  decembra,   da  naj  „Matica  Slovenska"   to  leto  na  svitlo  dá  neko 


62  Slovenskí  glasnik. 


slovnico  —  italijauskol  Takó?  —  Tedaj  vlaški  uradi,  vlaške  šole,  vlaška 
cerkev  še  ne  povlašujejo  dovolj  národa  slovenskega  po  Primorskem,  pomagati 
mu  mora  pri  tem  raznarodovanji  in  potnjčevanji  še  prvi  slovenskí  književni 
závod,  „Matica  slovenská!"  Izgovor,  da  je  italijanska  slovnica  našemu 
národu  potrebná  za  tega  delj,  ker  trži  s  Trstom  in  Reko,  ničev  je  in  otročij ! 
Národ  naš  trži  tudi  z  nemškim  Gradcem,  Lincem  in  Dunajem ;  trži  tudi  s  Kanižo 
in  vso  zahodno  Ogersko.  Po  tem  kosmopolitičnem  načelu  dala  bode  Matica  naša 
najbrž  bodoče  leto  na  svitlo  slovnico  nemško  inmagjarsko!  Quousque  tandem, 
Matica,  abutere  patientia  nostra?  —  Potem  naj  pa  odb^r  z  Matičine  hiše  v 
Zvezdi  sname  bahačasti  zlatí  nápis  „Matica  Slovenska"  ter  zapíše  naj  nanjo  s 
črnímí  črkamí:  Závod  za  potujčevanje  národa  slovenskega. 

y,Mir"  ímenuje  se  nov,  slovenskému  národu  po  Koroškem  namenjen  list, 
katerega  bode  po  novem  letu  vsakega  meseca  10.  in  25.  dan  ízdavala  tiskarnica 
družbe  sv.  Mohorja.  List  stane  za  vse  leto  1  gld.  Izvrstna  mísel ! 

F  literarnem  in  zabavnem  klubu  Ljubljanskem  govorílí  so  dné  3.  decembra 
prof.  Levec  o  Preširnu  in  Čelakovskem,  dné  10.  decembra  g.  Grasselli  in 
g.  dr.  Zarník  o  klasicizmu  in  realizmu  po  našíh,  ruskih  in  amerikanskih  srednjih 
šolah;  dné  17.  decembra  cand.  prof.  g.  Trtnik  o  rokopisu  kraljedvorskem  in  dné 
29.  decembra  prof.  Levec  o  umrših  narodnjakih  leta  1880.  in  1881.  —  Dalje 
se  je  na  klubovo  prošnjo  obrnil  g.  Grasselli  do  Brockhausa  v  Lipsku,  da  bi  v  noví 
natis  svojega  konverzacijskega  slovarja  vzprejel  nekoliko  životopisov  pisateljev 
slovenskí  h.  Brockhaus  je  obljubil  to  prošnjo  izpolniti,  kolikor  bode  možno. 
Klub  mu  bode  zatorej  poslal  životopis  Trubarjev,  Vodníkov,  Prešírnov,  Janežičev, 
Bleíweísov  in  Jurčíčev  ter  razpravo  o  slovenskem  slovstvu. 

„Anastasius  Griin's  Lehrer,  France  Preširen,  als  deutscher  Dichter"  ímenuje 
se  razprava  Petra  pi.  Radiča,  katero  je  príobčila  dunajská  „Heimat"  v 
8.  številki  t.  1.  Takó  poznanje  našega  Preširna  prodíra.  v  vedno  širše  kroge.  O 
tej  prílíkí  opozarjamo  naše  písatelje,  da  naj  pišoči  o  pesnikih  naših  ne  rabijo 
národne,  nego  písno  obliko  krstnih  ímen.  Kdor  píše  F  ranče  Preširen,  moral 
bi  dosledno  pisati  tudi  T ine  Vodník,  Simen  Jenko,  Martinec  (Davorín)  Jenko, 
Jurčič  Joža  ítd.  Izgovor,  da  se  je  Preširen  sam  imenoval  Franceta,  ne  velja, 
kajtí  tudi  Vodník  se  je  podpisaval  časí:  Balant;  a  vender  bi  se  dan  denes  ves 
slovenskí  svet  smijal  tí  stému,  kdor  bi  govoríl  o  Balantu  Vodník  u. 

Archív  fiir  Heimaťkunde  von  Franz  Schumi  (síc!)  L  Bd.,  1.  Bg.  De- 
cember 1881.  Erscheint  zwangslos.  Tako  se  imenuje  list,  posvečen  znanstvenemu 
raziskavanju  slovenské,  osobíto  kranjske  zgodovine.  Prvá  številka  prináša  sedem 
ízvimih  latinskih  listín  o  najstarejšem  slovenskem  županu  (1.  777.),  o  razníh 
krajíh  kranjskih,  o  Burhardu,  mejnem  grofu  ísterskem  ítd. ;  objavlja  tudi  do 
sedaj  nikjer  ne  natisneno  ízvirno  písmo  Trubarjevo,  katero  je  5.  mája  1575.  leta 
iz  Derendingena  písal  y  nemškem  jezíku  deželnim  stanovom  kranjskím.  Ozíraje 
se  na  to,  da  zdaj  skoro  nihče  ne  razískuje  starejše  zgodovine  slovenské,  veselí 
pozdravljamo  podjetje  g.  Šumija  ter  list  njegov  toplo  priporočamo  vsem  prija- 
teljem  lepe  domovine  naše.  Posamezne  pole  stanejo  po  30  kr.  Naročníno  —  za 
6  pol  1  gld.  80  kr.  —  prejema  gospod  Fr.  Šumí  v  Ljubljaní,  na  Narodnem  trgu  13. 

Dunajská  „Slovenija"  priredíla  je  6.  decembra  m.  1.  na  Dunaji  akademijo 
v  spomíu  Josípa  Jurčíčaínv  korist  ustanove  njegove.  Sloveči  pesník  slovenskí 


Slovenskí  glasnik.  63 


g.  J  o  s.  Stritar  zložil  je  za  to  slovesnosť  krásno  pesen  .Jurčiču  v  spomin", 
katera  je  z  njegovim  dovoljenjem  ponatisnena  denes  v  našem  listu,  a  prof.  A. 
Turkuš  ,Slavospev  Jurčiču^,  katerega  je  nglasbil  právnik  Stanko  Pirnat. 
G.  drž.  poslanec  d  r.  Jos.  Vošnjak  govoril  je  slávnostní  govor,  opisujoč  življenje, 
značaj,  literarno  in  politično  delovanje  pokojnikovo.  Udeležili  so  se  tega  velikega 
praznika  slovenskega  na  Dunaji  zastopniki  vseh  nai-odov  slovanskih. 

Avgust  Šenoa  f  sloveči  pesnik  in  prvi  romanopisec  hrvatski,  umri  je  po 
desetmesečni  hudi  bolezni  dné  13.  decembra  m.  1.  v  Zagrebu,  kjer  je  bil  po- 
sebno  slovesno  pokopan  15.  decembra.  Pogreba  se  je  udeležilo  tudi  deset  zastop- 
nikov  národa  slovenskega  iz  Ljubljane.  Obširno  razpravo  o  življenji  in  o  spisih 
slavnega  pisatelja  obljubil  nam  je  za  2.  št.  „Ljubljanskega  Zvona"  pokojnega 
večletni  prijatelj,  g.  ravnatelj  Josip  Staré  v  Belovaru. 

Ami  Boué  f  porojen  1794.  leta  v  Hamburku,  znamenit  prirodoznanec, 
osobito  sloveč  geológ,  pravi  član  dunajské  akademije  znanostij,  umri  je  pred 
nekoliko  tedni  na  Dunaji.  Ami  Boué  je  bil  prvi  učenjak,  ki  je  balkánski  poluotok 
znanstveno  raziskal  ter  v  mnogih  knjigah  in  spisih  nevedni  Evropa  dokaaal, 
da  najštevilnejši  národ  na  tem  poluotoku  so  Slov  ani,  a  ne  Grki  in  Turki, 
kakor  se  je  do  tedaj  splošno  mislilo.  Njegove  studije  sta  potem  Hilferding  in 
Kanitz  nadaljevala  ter  tako  evropsko  Turčijo  krščanskemu  in  slovanskému  svetu 
osvojila.  In  še  le  na  podstavi  teh  studij  in  njih  vpliva  na  zabodno  Evropo  bilo 
je  Rusiji  možno  z  orožjem  osvoboditi  balkánske  kristijane.  Brez  Bouéjevih,  Hilfer- 
dingovih  in  Kanitzovih  knjig,  ki  so  osobito  na  Angleškem  in  Francoskem  Slo- 
vanom sovražno  občno  mnenje  izpreobrnile  v  Slovanom  in  kristijanom  prijazno 
sočutstvo,  zdihovali  bi  še  dan  denes  Srbi  in  Bolgari  pod  turškim  jarmom. 

„Osveta",  najboljši  česki  mesečnik,  ki  prináša  samo  dovŕšené  znanstvene 
razprave  in  beletristične  spise,  objavlja  v  1  zvezku  t.  1.  tudi  lep  nekrológ  „d r.  Jan 
Bleiweis"  od  Jana  Hudca.  „Osveta"  izhaja  na  elegantnem  papirji  v  zvezkih 
po  6  tiskanih  pol  obsežnih  v  Pragi  (ve  Vinohradech,  v  Puchmajerové  ulici  č.  5) 
ter  stane  vse  leto  7  gld.  20  kr.,  pol  leta  3  gld.  60  kr.  Letos  nastopa  „Osveta" 
svoje  Xn.  leto. 

Gróf  Aleksander  Fedro,  znani  dramaturg  poljski,  napisal  je  spet  dve  novi 
igri  in  sicer  dramatično  sliko  v  verzih  „Poginil  je  od  glada"  in  burko  v  jednem 
aktu  „Smrt  in  žena".  —  Slávni  poljski  romanopisec  I.  I.  Kraszewski  dal  je 
spet  na  svitlo  román  ^Szalona"  v  dveh  knjigah.  Roman  je  tendenčné  vsebine 
ter  slika  temne  stráni  ženské  emancipacije  v  Ruski. 

Dizionario  hiografico  degli  scrittori  contemporanei  diretto  da  Angelo 
de  Gubernatis.  Firenze  coi  tipi  dei  successori  Le  Monnier  1879 — 1880, 
1276  stranij,  344  portrétov,  med  temi  tudi  podobo  ruské  pisateljice  Olge  Novikove. 
De  Gubernatis  je  profesor  in  italijanski  senátor  ter  slovi  posebno  za  učenega 
orijentalista.  Spisal  je  tudi  imenitno  delo  o  primerjajoči  mitologiji.  Nemci  nimajo 
nobenega  takega  dela,  da  bi  se  moglo  primerjati  s  tem  životopisnim  slovarjem. 
Nekoliko  ima  sličnosti  s  tem  delom  francoski  „Dictionaire  universel  des  con- 
temporains,"  ki  ga  je  na  svitlo  dal  Vapereau. 

De  Gubernatisov  slovar  je  izšel  v  trinajstih  sešitkih  in  obseza  dva  zvezka. 
V  njem  so  životopisi:  1842  italijanskih,  523  nemških,  487  francoskih,  264  an- 
gleških,  243  ruskih,  221  poljskih,  119  špauijolskih    161  amerikanskih,  91  českih, 


64  Slovenskí  glasnik. 

85  magjarskih,  71  švicarskih,  59  švedskih,  59  novogrških,  45  holaudskih, 
41  norveških,  40  rumunskih,  39  portugalskih,  36  belgijskih,  33  danskih,  59  jugo- 
slovanskih  (t.  j.  hrvatskih),  14  finskih,  9  srbskih  pisateljev.  Dalje  obseza  slovar: 
2  Arbanasa,  1  Islandca,  1  Turka,  4  Žide,  3  Jermence  in  3  Bulgare.  De  Gubernatis 
je  jeden  najbolj  slovečih  sedanjih  italijanskih  znanstvenih  pisateljev  in  član  aka- 
demije  „delia  Crusca".  Literarno-zabavni  klub  v  Ljubljani  poslal  je  g.  de  Guber- 
natisu  Šumanovo  knjigo  „Die  Slovenen"  ter  ga  naprosil,  da  bode  v  svoj  slovar 
vzprejel  tudi  nekoliko  pisateljev  slovenskih ,  katerih  životopise  mu  hoče  oskrbeti 
klub  sam.  Dr.  V.  Z. 

Rusko  sZťwsífo. Tolkovyj  slovar  živagovelikoruskago  jazyka.  VI a- 
d  i  m  i  r  Dalj.  Drugi  popravljeni  in  pomnoženi  natis.  Spt.  1882,  izdanje  M.  O.  Volfa. 
To  delo  važno  je  vsakako  ne  samo  za  Ruse,  temveč  za  vse.  ki  se  ruskega  jezika 
uče.  Odlikuje  se  od  drugih  razlagajočih  slovarjev  posebno  v  tem,  da  se  pisatelj 
Dalj  ne  zadovoljuje  samo  s  prostim  razlaganjem  in  navajanjem  posameznih 
besedij  v  raznih  oblikah  in  pomenih,  ampak  da  ob  jednem  tudi  skoro  pri 
vsakem  izrazu  navaja  cel  red  zanimljivih  podrobnostij  iz  življenja  narodnega, 
ražne  bájke,  vraže,  običaje  itd.  Zarad  tega  je  že  samo  prebiranja  tega  slovníka 
ne  samo  poučno,  ampak  tudi  zabavno.  Sedaj  prišel  je  na  svitlo  3.  zvezek  obse- 
zajoč  576  stranij  do  črke  P.  Kritika  izraža  še  o  marljivem  delu  pisatelja  Dalja 
in  o  knjigi  sami  posebno  pohvalno  in  j  o  toplo  priporoča. 

„Detskij  Véstnik"  zove  se  zabavni  list  s  podobami  za  mladino,  ki  je 
v  mesečnih  zvezkih  jel  izhajati  1.  1881.  v  Moskvi;  ureduje  ga  N.  A.  Istomin. 
Posebno  pozornost  obrača  ta  list  naše  s  svojim  od  drugih  ruskih  listov  za  mladino 
razlikujočim  se  določnim  programom.  V  tem  ko  drugi  listi  prinašajo  spise 
vsakojake  vsebine,  odlomke  iz  raznovrstnih  del  in  sploh  niso  preveč  izbirčni  v 
predmetih,  postavil  si  je  „Detskij  Véstnik"  za  svoj  nalog  objavljati  samo  spise 
iz  ruské  zgodovine  in  narodnega  življenja  ter  na  tej  podlagi  vzbujati  v  mladini 
Ijubezen  do  domovine,  uvaženje  do  ruské  zgodovine  in  narodnega  življa.  Tem 
potem  hoče  on  najpoprej  mlada  srca  ublažiti,  in  prepušča  učenje  realnih  pred- 
metov zrelej  ši  starosti. 

V  Moskvi  jel  bode  izdavati  citrist  profesor  muzike  F.  B  au  e  r  po  jedenkrát 
na  mešec  muzikálni  list  pod  nazvanjem  „Russkij  Citrist".  V  tem  listu  pri- 
javljale  se  bodo  note  za  igro  na  cítrah  in  druga  muzikálna  naznanila. 

V  Kijevu  izdaval  bode  g.  Lebedincev  nov  zgodovinsk  list  pod  naslovom: 
„Kijevskaja  Starina"  in  v  Harkovu  sklenili  so  izdavati  strokovnašk  list 
„Veterinarnyj  Vestník".  ,      ,  R. 


„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstríjske  dežele  po  5  gld.,  za  dijake  pc  4  gld.  na  leto. 


Založniki:  dr.  I.  TavCar  in  drugova.  —  Za  uredništvo  odgovoren:  Pr.  Levec. 
Uredniátvo :  v  Novih  olicah  5.  —  (Jpravniátvo :  na  Marije  Terezije  česti  5. 


Tíska  „Národná  Tiskarna"  v  Ljubljani. 


^3|jubljaixsKU) 


Leposloveii  in  znanstver^  lisť 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavear. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  februvarja  1882. 


Štev.  2. 


Znamenje. 


a  polji  znamenje  stojí, 
Podoba  krásna  v  njem  žarí; 
Ni  slika  blažené  Device, 
Svetmka  ne  in  ne  svetnice. 

Čeprav  obraz  svetnika  ní, 
Čeprav  svetnice  sbka  ní, 
Podoba  ta  je  meni  sveta, 
Častí  jo  moja  duša  vneta. 

Pred  njó  presvetlo  luč  gojím, 
Lepó,  zvestó  za  njó   skrbini, 
Naj  sveti  solnce,  zvezde  jasne, 
Pred  sliko  moja  luč  ne  vgasne. 

In  cvetek,  ki  lepó  cvetó, 
S  pobožno  berem  jej  rokó, 
Pred  njo  pokladám  kite  krásne 
In  zraven  pevam  pesni  glásne.  — 

Ni  znamenje  na  polji  tó. 
To  moje  je  srcé  gorkó, 
In  ta  obraz,  prepoln  miline. 
Je  slika  —  moje  domovine. 

Ta  svetla  luč  — ,  moj  srčni  žar, 
Le  njej  plamtí  in  bo  vsikdár, 
In  z  duše  cvetjem  plemenitim 
Njo  kitil  bom  kot  zdaj  jo  kitim. 

Njo  prvi  spev  je  moj  slávil, 
Poslednji  njej  se  bo  glasíl, 
In  zadnji  glasi  ti  mi  bojo: 
Bog  cúvaj  domovino  mojo! 


Malo   ž  i  v  1  j  e  n  j  e. 

Povest. 
Spisal  dl".  Fr.  Detela. 

n. 

od  Rožančevo  hišo  na  Gorici  drži  po  ravnem  kolo  vozňa  pot 
do  Premca.  Po  obeh  straneh  j  o  obdaje  visok  gozd,  ki  se  odtod 
razprostira  cez  vse  pogorje;  le  sem  ter  tjá  ga  nekoliko  pre- 
trgajo  plodne  njive  in  samotne  koče.  Gozd  je  dolinski  základ  in  vanj 
se  zatekajo,  kadar  je  treba  davek  plačevati  ali  hčer  možiti  ali  cerkev 
popravljati.  Na  jednem  kraji  griča  stoji  Rožančeva  hiša,  na  drugem 
Premčeva  in  od  te  drži  pot  zopet  navzdol  do  zadnje  goriške  hiše,  do 
Simnovega  malina,  ki  melje,  kadar  Bog  hoče;  kajti  potoček,  ob 
katerem  leži,  je  velik  del  leta  komaj  moker ;  kadar  pa  začne  deževati, 
pobrati  hoče  malinu  vsa  kolesa. 

Najslabša  hiša  je  Premčeva  in  zato  jo  je  menda  v  gozd  skril. 
Trideset  let  jo  gospodar  že  žida,  a  ni  še  dodelana.  Samo  jeden  konec, 
kjer  je  stanovališče,  je  popolnoma  obzidan  in  opažen,  druga  plat  pa 
je  odprta  vsem  vetrovom  in  le  na  oglih  sta  zidana  stebra,  ki  nosita 
ostrešje,  obito  na  tej  stráni  z  deskami.  Vsa  hiša  je  podobná  trdnemu 
sklepu  mehkega  človeka,  ki  se  od  začetka  krepko  zaleti,  a  kmalu  mu 
pogum  upade  in  moci  opešajo.  Jedno  večjo  in  jedno  malo  sobo  ima 
Premec;  ognjišče  pa  je  v  veži,  če  se  sme  to  veža  imenovati,  kar  je 
práv  za  práv  le  velik  napušč.  Iz  také  kuhinje  gre  dim  se  ve  da  nerád 
skozi  dimnik,  kajti  kamor  si  bodi  mu  je  bolj  na  roke ;  ni  torej  čuda, 
če  je  vse  okajeno,  kar  je  lesa  v  Premčevi  hiši. 

V  nedeljo  po  teh  dogodkih,  ki  so  vznemirili  vso  Dolino,  bil  je 
lep  VTOČ  dan.  V  Premčevi  hiši  je  ležal  na  klopi  zraven  veliké  peci 
Jurij  in  si  podpiral  glavo  s  komolcem,  pri  mizi  pa  je  sedel  Mihá  in 
piskal  na  klarinet. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  67 

„Jaz  pa  res  hitro  však  nápev  poberem,"  pravi  Mihá  in  odloži 
inštrument.   „Jedenkrát  ga  slišim,  drugo  pot  ga  pa  že  znám." 

„A,  pusti!"  odvrača  Jurij.  „Kaj  bi  vedno  cvilil!  Pojdiva  rajši  na 
solnce,  ker  je  tak  lep  dan!" 

Zdaj  stopi  v  sobo  Premec. 

„Dobro  se  vama  godi  v  senci,"  pravi  in  prisede  k  Juriju. 

„Ali  je  že  poludne?"  čudi  se  ta  in  pogleda  léno  na  stoječo  uro. 

„Však  čas  bo  zazvonilo.  Jurij,  primojdunaj !  zakaj  nisi  šel  k 
deseti  maši!  Ti  ne  veš,  kaj  je  oklieával  birič.  Dejal  je,  da  se  neki 
Jurij  Kos,  po  domáce  Primožev,  todi  okolo  kláti,  nevaren  človek, 
uhajač;  kdor  ga  vzame  pod  streho,  bode  ostro  kaznovan;  kdor  ga 
pa  prime  in  izroči  gosposki,  dobi  trideset  goldinarjev,  kakor  Judež." 

„Lehko  jih  zaslúžite,  oča,"  smeje  se  Jurij. 

„Veš,  takoj  te  še  ne  mislim  prodati.  Shranil  te  bom  za  hudo 
silo;  kadar  bo  pa  trdo  za  denár,  potlej  te  pa  zamenjam.  —  No, 
Miba,  kaj  pa  ti?  Kaj  gledaš  kakor  muren  iz  luknje!  Kosila  na  mizo!" 

„Kľuha  ni  več,  oča,"  opomina  Mihá  in  stopi  v  ,kuhinjo'. 

„E,  kaj !"  odvrača  stari,  „kdo  pa  vpraša  po  kruhu,  če  ima 
druzega  dosti ! " 

Mihá  prinese  jedi  na  mizo.  On  je  človek,  ki  vse  zna  in  za 
vsako  delo  prime.  Doma  oskrbuje  kravico  in  kozo,  pospravlja  po  hiši 
in  kuha,  kar  ima.  Samo  stanoviten  ni  pri  delu :  malo  cepec,  malo 
harmoniko,  to  mu  ugaja. 

„Pa  molimo  no,"  pravi  Premec  in  naredi  velik  križ.  Potlej  se 
pa  vsedejo  k  priprostemu  kosilu. 

„Samo  premalo  beliš,"  meni  Premec.  „Menda  si  tak  kakor 
Tomažkova  Metá,  ki  je  slanino  na  cedilu  cvrla  in  se  čudila,  da 
nima  nič  masti." 

Po  kosilu  si  nabaše  starec  pipo  in  ponudi  tudi  Juriju  tabaka, 
ki  pa  reče,  da  ne  kadi. 

„Saj  je  menda  res  pametneje  žvečiti  ga,"  meni  mož.  „Menj  ga 
gre  v  nič  in  več  zaleže." 

„A  jaz  ga  tudi  ne  žvečim,"  omenja  Jurij. 

„Pa  ga  še  boš!"  odvrača  Premec,  in  vsi  trije  gredo  na  travo 
pred  hišo,  da  se  v  senci  kaj  pomenijo. 

Krasen  dan  je  bil.  Modro  nebo  se  je  razpenjalo  nad  temnimi 
smrekami  in  širokimi  gabri  in  bukvami.  Tiho  je  bilo  vse  in  molčali 
so  glasni  prebivalci  zelene  ledine,  zaspani  po  obilem  kosilu.    Na  pol 

6* 


68  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


ležé,  na  pol   šedé   vleče  Premec  z  neizrekljivo  zadovoljnostjo   dim   iz 
krátke  pipe;  mlada  tovariša  pa  postopata  po  gozdu. 

„Kako  je  to,"  izpregovori  Mihá,  „da  te  ni  trpelo  pri  vojacih? 
Menda  ni  také  sile  tam.  Koliko  jih  prestoji  in  však  pride  zdrav 
domov. " 

„To  je  že  tako.  Mihá,"  odgovarja  oni.  „Jaz  ti  ne  morem  po- 
vedati  kako.  Dela  nisem  imel  skoro  nič,  pokorščine  sem  se  bil  tudi 
navadil;  toda  domač  kraj  je  le  domač  kraj." 

„Kaj  bo  to  hribovje,  pa  ti  rovi!  Drugod  je  vender  lepši  svet. 
Že  proti  Ljubljani  mi  bolj  dopadá;  kaj  še  le  po  Hrvatskem  in  Oger- 
skem!  Saj  ves,  da  sem  bil  šel  ono  leto  z  drvarji.  To  je  zemlja, 
pravim,  kakor  po  mizi  in  jedno  brazdo  imaš  dosti  dve  uri  orati. 
To  je  svet!" 

„No,  in  zakaj  nisi  doli  ostal?" 

„Ker  imam  očeta  tu,  pa  domačijo.  Drugače  bi  se  pa  ne  menil 
dosti." 

„Zdaj  tako  praviš.  Mihá;  če  bi  pa  šlo  jedenkrát  za  res  in  ne 
bi  videl  celo  leto  svojih  kraj  e  v,  potlej  bi  se  ti  pa  zdehalo  po  zelenih 
travnikih  in  sanjalo  bi  se  ti  vse  noci  naprej  in  naprej  o  rakitah,  ki 
ob  Dolinščici  rasto  in  o  Šimnovem  malinu,  ki  tu  doli  ropoče." 

„Jutri  bo  že  zopet  stal,"   pravi  Mihá  in  iztrka   pepel   iz    pipe. 

„V  Dolini  celo  mŕtvi  lepše  stanuj  ej  o  kakor  drugod,"  nadaljuje 
Jurij.  „Tako  lepo  imajo  obrneno  pokopališče,  da  zmerom  lehko  vidijo, 
kako  gospodarijo  njih  mladi  po  dolini." 

„Fanta,  ali  gresta  z  menoj  ?"  oglasi  se  Premec  in  se  zravna 
po  konci.    „Pojdimo  malo  v  vas  k  Nacetu!  Jaz  sem  žejen." 

„Veste  kaj,  oča?"  pravi  Jurij.  „Jaz  Vas  ne  bom  dalje  nadle- 
goval;  stopil  bom  v  službo.  Mlatit  grem  in  košnja  bo  kmalu  tu." 

„Jurij!"  odvrača  Premec,  „ti  ne  smeš  raisliti,  primojdunaj !  da 
sem  te  kakor  si  bodi  sit,  pa  da  te  proč  gonim.  Toda  če  greš  za  par 
tednov,  le  pojdi,  da  dobiš  kaj  za  obleko,  ker  zdaj  si  kar  za  v  turšico. 
Ampak  drúgo  vprašanje  je,  če  te  bo  vzel  kdo  v  službo.  Nekoliko  se 
te  bodo  báli.  Kam  pa  si  se  namenil?" 

„Na  Pógled  k  Pozniču." 

„Ha,  ha,  ki  ima  tisto  žalo  hčer.  Primojdunaj,  ta  služba  je  pa 
dobra.  —  Ali  roke  te  še  kaj  bolé?" 

;,Nič  več,  čeravno  ste  z  menoj  ravnali  kakor  konjedirci." 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  69 


„Če  bi  bili  bolj  gledali  nate,  bi  že  denes  zopet  stopal  za  bobnom. 
Z  zvezanimi  rokami  se  ne  da  teči,  kamor  bi  hotel.  Srobot  pa  smo 
bili  lepo  napeljali,  primojdimaj,  kakor  pajek  mrežo." 

„Jaz  bi  se  bil  pa  tndi  kmalu  ubil,"  omenja  Jurij. 

„Ha,  ha,"  smeje  se  starec,  „ti  čakáš  raj  ši,  da  te  ustrelé ! "  Jurij  a 
je  neprijetno  genilo  to  govorjenje  in  Premec  menda  to  upazivši  po- 
tolaži  ga.  „Smrt  je  smrt,"  pravi,  „naj  bo,  kakeršna  koli.  Krátka 
smrt,  dolgo  življenje  je  pa  najboljše  in  ti  še  lehko  petdeset  let  žandarje 
okrog  pojaš.  —  Mihá,  pojdi  pa  ti  z  menoj,  da  boš  zagodel.  Dolinke 
že  pete  srbé." 

A  Mihá  hoee  raj  ši  spreraiti  Jurij  a.  Ravno  pride  po  kolo  vozu 
proti  njira  Rožanec  s  puško  na  rami. 

„S  tem  tudi  ne  bo  nič,"  mrmra  Premec.  ,,Ti  pa  na  zajce?" 
ogovori  soseda  in  skoči  po  konci. 

„Malo  jih  mislim  preplašiti,  da  mi  ne  bodo  v  zelnik  zahajali," 
odgovori  mož  in  se  ustavi. 

„Pojdi  rajši  z  menoj  v  Dolino  pogledat,  kaj  Francé  dela.  In 
ne  čutiš  v  grlu  nič  súše?" 

„Kar  sam  pojdi!"  bráni  se  oni.  „Jaz  ne  grem.  Zdaj  tudi  ne 
dobiš  več  tako  dobrega  vina,  kakor  ga  je  točil  Nace  časih." 

„Takrat,  ko  ti  še  nisi  tako  nakúp  spravljal.  Kaj  ne?"  norčuje 
se  Premec. 

„Kaj  boš  spravljal!"  vzdihne  Rožanec,  „ko  pa  nimaš  kaj  in  ti 
davki  vse  požró."  Tako  potoži  mož  in  se  pridruži  Juriju  in  Mihu, 
ki  je  bil  skočil  po   harmoniko,   in  kmalu  izginejo   vsi  trije  v  gozdu. 

Rožanec,  gospodar  prvé  hiše  na  Gorici,  je  nekoliko  mlajši  od 
Premca.  Nemirne  njegove  oči  gledajo  premeteno  v  božji  svet;  lasje, 
zakrivljeni  ob  sencih,  osiveli  so  precej  in  suho  lice  bi  ne  bilo  nepri- 
jetno, če  bi  se  ústa  ne  bila  obesila  na  levo  strán,  kamor  je  bila  vedno 
obmena  njegova  pípa.  Živel  je  Rožanec  kakor  mnogo  drugih :  delal 
v  delovnik,  molil  v  praznik,  kadil  pa  vedno.  Dubovské  in  deželske 
gosposke  se  je  ogibal,  kolikor  je  bilo  moci.  Kradel  ni,  sleparil  ne; 
kako  bi  ne  bil  pošten!  Na  lov  je  pa  rad  zahajal,  na  lov.  In  zakaj 
bi  ne  hodil,  po  zimi,  ko  ni  druzega  dela  in  pa  ob  nedeljah?  Ljudje 
so  govorili,  da  on  več  zajcev  použije  kakor  prapreški  gospod,  ki  ima 
lov  v  najemu;  in  prigodilo  se  je  že,  da  je  ta  graščak  v  gozdu  zadel 
na  kako  struno,  ki  ni  bila  njemu  nastavljena  in  neznansko  je  klel 
in  razsajal,  a  zvedel  ni  nikoli,  kdo  nastavlja.    Ljudje  pa  so  ugibali, 


70  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


da  bi  jo  bil  bléz  Rožanec  izgubil.  Ce  se  zajci  na  kaj  tacega  lové, 
naj  si  pac  sami  sebi  pripisuj  ej  o.  Zakaj  pa  je  ta  zverjad  okrog  Doline 
tako  neumna!  Ce  je  Rožanec  sem  ter  tjá  kacega  dolgouhega  jetnika 
rešil,  kdo  bi  mu  zamerjal!  Pravični  se  tudi  živine  usmili.  Puško  je 
nosil  le  za  strah  in  pa  zaradi  roparjev ;  kaj  pa !  Hiša  stoji  na  samem 
in  dobro  je,  če  je  človek  pripravljen.  Dolinska  fara  je  sicer  mirna, 
Rožanec  pa  je  pogumen  mož  in  iskat  jih  hodi  s  puško  in  Premec 
večkrat  vidi,  kako  vleče  po  dva  za  ušesa  s  seboj :  zelja  sta  mislila 
naropati,  slabá  vest  ja  je  izdala  in  bežala  sta ;  Rožanec  pa  —  ali 
jima  je  trikrát  zavpil  „stoj!"  kakor  je  zákon,  ali  ne,  tega  ne  vemo  — 
poiskal  in  prestregel  ja  je  s  svincem.  Kožice  je  pa  nosil  v  Ljubljano 
prodajat.  Za  živež  mu  ni  šlo  trdo,  tožil  je  pa  vedno  in  vzdihoval  o 
slabih  časih,  po  vsem  nasproten  vedno  veselému  Premcu,  ki  vender 
marsikrat  ni  imel  cesarske  podobe  pod  streho.  Da  je  Premec  sosedu 
rad  nagajal  zavoljo  njegove  varčnosti,  to  je  naravno ;  najbolj  pa  ga 
je  menil  razžaliti,  če  mu  je  očital,  da  ni  na  Gorici  doma,  da  je  pri- 
hajač;  kajti  priženil  se  je  bil  mož  k  Rožančevi  Mini,  ki  je  bila  že 
vdova  takrat,  ko  se  je  on  še  s  fantini  pretepaval.  Rožanec  pa  se  je 
budoval  večkrat  nad  Premcem,  da  čez  mejo  kosí,  da  mu  njegova 
krava  v  deteljo  zahaja  itd.  Tako  sta  se  sprla  zdaj  pa  zdaj,  a  ker 
Premec  ni  imel  žene,  ki  bi  mu  jezo  netila,  nista  ostajala  dolgo 
sovražna  in  živela  sta  v  oboroženem  miru.  Otrok  pa  Rožanec  ni  imel, 
in  če  so  mu  rekali  oča,  to  je  pač  časten  pridevnik,  kakor  ga  daje 
mladina  starej  šim. 

Tiho  so  korakali  naši  znanci  po  gozdu,  govoriti  se  ni  Ijubilo 
nobenemu.  Mihá  je  sem  ter  tjá  potipal  svojo  občutljivo  tovarišico, 
pa  kamor  je  pritisnil,  je  zavpilo ;  Rožanec  je  gledal  po  goščavi,  Jurij 
pa  je  premišljeval  svoje  stanje.  Veselila  ga  je  prostost  v  domačem 
kraji,  a  veselje  mu  je  grenila  zavest,  da  ne  more  med  Ijudi,  da  se 
mora  skrivati  in  bati  vsakega  sovražnika ;  zdelo  se  mu  je,  kakor 
bi  bil  zmerom  še  uklenen.  Prvi  izpregovori  Rožanec:  „No,  Jurij,  ali 
se  ti  še  sanja  o  žandarjih?  Danes  mi  je  pravila  stará,  kaj  ženské 
o  tebi  govore." 

„Kaj  pa,  oča  Rožanec?"  vpraša  Jurij. 

„Moji  Mini  je  pravila  Rmanova  Katra,  da  je  zvedela  od  gluhe 
Lize,  ki  je  sestra  tiste  Neže,  ki  kuha  žandarjem,  in  tej  je  pripovedoval 
sam  Križan,  kako  jih  je  strašilo.  Štirje  brez  glav  so  prinesli  rakev 
izza  znamenja  in  jo  j)oložili  pred  vas  sredi  ceste,  vihar  pa  je  nastal 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  71 


tak,  da  ste  kar  popadali  kakor  mnhe.  A  ko  sta  se  žandarja  vzdignila, 
tebe  že  nikjer  ni  bilo.  Tako  pravijo  ženské." 

„In  blizn  tako  je  tudi  bilo,"  nasmehne  se  Jurij.  „Samo  da 
ste  bili  le  trije  in  ne  brez  glav.  In  kaj  pravite  Vi  k  takim  govoricara?" 

„Jaz  pravim  ženskam,  da  je  to  vse  mogoče  in  práv  verjetno. 
Bog  ne  zadeni,  da  bi  moja  stará  kaj  slutila!  Nobena  živa  reč  jej  ne 
udrži  jezika  in  z  najboljšim  namenom  bi  me  spravila  notri.  Zatorej, 
fanta,  le  tiho ! " 

Potem  se  začne  razgovor  o  lovu,  kako  je  slab  po  leti ;  po  zimi 
pa  se  poboljša,  posebno  če  ima  kdo  srečo  kakor  Rožanec,  kajti  k 
njemn  zver  kar  tišči.  Saj  je  jedenkrát  po  nevedomá,  ko  je  po  zimi 
vráta,  zapiral,  dva  zajca  za  ušesa  pridurnOI 

„Taeega  pa  še  ne!"  smeje  se  Mihá.  „To  si  móram  pa  zapomniti, 
da  bom  na  kakem  ženitovanji  povedal." 

„Le  povej,  pa  ti  ne  bodo  verjeli,"  ugovarja  Rožanec. 

„O  saj  jaz  Vam  tudi  ne!" 

Pogovor  se  zasuče  na  poljsko  delo ;  Rožanec  toži  o  slabih  časih, 
pohvali  Jurija,  ker  gre  dela  iskat  in  ga  opomína,  da  naj  bo  priden 
v  mladib  letih,  da  si  kaj  prihrani  za  staré  zobe.  Potem  jima  želi 
srečen  pot  in  zavije  na  strán. 

„Tému  gre  menda  denár  nerád  izpod  palca,"  omenja  Jurij,  ko 
je  Rožanec  odšel. 

„Večjega  lakomnika  ni,"  odgovarja  Mihá.  „Počakaj,  da  ti  jedno 
povem,  kako  sem  ga  ujezil.  Ves,  pred  tremi  leti  sem  mlátil  pri  njem, 
pa  še  dva  druga.  O  poludne  pa  se  posedemo  okrog  sklede  štrukljev, 
dobľi  so  bili.  Mi  jerao  tako  tjá  v  e^i  dan,  kar  vrze  na  jedenkrát 
Rožanec  žlico  po  mizi,  pa  narg^^iž.  Kdor  je  božji,  ta  je  sit,  pravi, 
če  hočete,  pa  pustimo  to-lé,^omo  imeli  pa  za  večerjo.  Rajši  počim, 
pravim  jaz  in  kar  naprej  smo  segali.  Stari  nas  gleda  nekaj  čaša, 
pobere  žlico  pa  pravi:  Ce  boste  pa  vi,  bom  pa  še  jaz.  Skleda  je  bila 
kmalu  prazna,  mene  pa  ne  vzame  za  mlatiča  nič  več." 

IMladeniča  zapustita  zdaj  gozd  in  krasen  razgled  se  jima  odpre. 
Stala  sta  ob  róbu  lesa  m  pod  njima  je  ležala  pisana  dolina.  Njive 
pripravljene  tu  za  setev,  tam  za  žetev,  vrstijo  se  z  zelenimi  travniki, 
po  sredi  pa  se  vije  in  lesketa  bistra  Dolinščica.  Senca  se  je  bila 
razgrnila  čez  velik  del  doline,  druga  strán  pa  je  solnčna  in  svetlo 
gledajo  iz  temne  gošče  bele  cerkvice  po  gorah  in  hribih.  Njima  na- 
sproti  vzdiguje  se  ponosno  onstran  vode  grád  Prapreče.  Gost  drevored 


72  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje, 

košatih  kostanjev  drži  do  obširnega  poslopja,  čegar  brezštevilna  okna 
goré  v  solnčni  svetlobi.  Vas  Dolina  se  ne  vidi,  ker  j  o  zakriva  grič, 
a  prijetno  doné  po  dolu  ubrani  glasovi  večernega  zvonjenja.  Jurij 
je  bil  ves  zamaknen.  Dolgo  čaša  je  kar  gledal  in  poslušal,  Mihá  pa 
je  ravno  tako  dolgo  maline  obiral  po  meji. 

„Vidiš,  Mihá!"  izpregovori  naposled  Jurij.  „Mene  so  daleč  gnali 
in  veliko  sveta  sem  videl;  pa  takih  krajev  ne  dobiš  nikjer.  Drugod 
imajo  tudi  hribe,  pa  previsoke  ali  pa  prenizke,  in  vode  ali  nič,  ali 
pa  táko,  da  jim  zemljo  trga.  A  tu  kamor  stopiš,  vse  ti  kliče,  da 
nikar  ne  hodi  proč.  Poglej !  jaz  tukaj  okrog  skoro  vsacega  človeka 
poznám,  pa  se  malo  pomenimo  in  kako  hitro  mine  dan  in  kako  mora 
iti  delo  izpod  rok." 

„Delo?"  začudi  se  Mihá.  „Meni  se  kar  nič  ne  nspeši,  naj 
začnem,  kar  hočem;  samo  orglje,  te  me  ubogajo.  Pa  ti  misliš  res 
dela  se  poprijeti?" 

„Res.  Zdaj  sem  ves  drugačen,  zdaj  sem  pravo  veselje  dobil 
in  komaj  čakám  službe,  naj  bo  kakeršna  hoče,  samo  v  domačem 
kraji. " 

„Ostani  vender  rajši  pri  nas:  boš  pa  nama  pomagal." 
„Saj  še  sama  nimata  kaj   opraviti.     Ali  hočeš,    da   ti   mehove 
gonim?" 

„Veš,  Jurij,  jaz  bi  tudi  kar  s  teboj  sel;   tako  nerád   se  ločim 
od  tebe;  ali  očeta  pa  tudi  ne  morem  puščati." 
„In  pa  orgelj  ne,"  pristavlja  Jurij. 
„Kar  je  tebi  Dolina,  to  je  meni  harmonika." 
„In  poglej.  Mihá,  kako  si  ti  srečen:  harmoniko  lehko  povsod  s 
seboj  nosiš.  Dolina  pa  ne  gre  za  menoj.   Zato  móram  pa  jaz  za  njo 
hoditi."  — 

Pógled  je  majhena  vas  in  ima  hise  po  griči  raztresene,  tako  d  a 
leži  prvá  v  dolini  ob  česti,  ki  spremlja  Dolinščico  skoz  sotesko,  zadnja 
pa  stoji  visoko  nad  njo;  in  tako  strmá  pot  ji  veže,  da  se  ne  more 
po  njej  voziti.  Ker  sta  naša  znanca  hodila  po  bregu,  prideta  na 
Pógled  ravno  pri  zadnji  hiši,  ki  je  last  veljavnega  gospodarja  Pozniča. 
Veliko  ima  Poznič  polja,  čeravno  ne  leži  vse  po  ravnem,  veliko  lepe 
živine  redi  njegov  hlev  in  prostorna  gospodarska  poslopja  stoj  é  poleg 
čedne  hiše.  Velik  hrast  raste  na  trati  pred  hišo  in  pod  hrastom  je 
kamenitá  miza  in  okrog  nje  šedé  možje  iz  Pógleda  in  pijejo  bokal 
reznega  tolkovca.     Krčme  ni  na  Pógledu,   zato  je  tudi  vas  mirna  in 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  73 


hiše  denarne.  A  starosť  se  rada  razgovarja  in  pri  Pozniči  se  menijo 
možje,  kako  je  bilo  časih;  če  pridejo  še  boljši  čaši,  ali  pa  če  pride 
še  vse  slabše  za  nami. 

Jurij  se  obrne  naravnost  proti  kamenití  mizi  ter  stopi  h  gospo- 
darju,  ki  mu  prijazno  roko  podá,  in  ga  ogovori:  „Ali  ste  že  omlatili, 
oča?  Vam  je  pšenica  kaj  navrgla?" 

„Nismo  še  pri  kraji  z  njo,  nismo.  Zmeril  pa  še  tudi  nisem. 
E,  pa  pri  nas  rada  trga;  menda  premajhene  snope  delamo.  Ne  bo 
iz  vsacega  nasadá  mernik,  ne.  Ti  bi  bil  pa  dober  mlatič,  pridi  no 
pomagat!" 

„I,  zakaj  pa  ne?"  pravi  Jurij.  „Začnete  takoj  jutri?" 

„O  še  danes,"  smeje  se  oni;  „naj  ga  le  Micika  še  jeden  bokal 
prinese. " 

„Ne  tako,  oča!  Jaz  mislim  za  res,  če  potrebujete  koga.  Pri 
košnji  Vam  tudi  ostanem,  če  hočete ;  vi  imate  lepo  otavo,  kakor  sem 
videl.  Kar  zdaj-le  se  pogovoriva,  pa  še  domov  ne  grem  nocoj!" 

„A!  jaz  sem  se  le  šalil,"  pravi  Poznič.  „Saj  ne  potrebujem 
delovca;  tisto  malo,  kar  še  imamo,  bomo  že  sami  počasi  oklestili. 
S  košnjo  se  nam  pa  še  ne  mudi.  —  Ampak  Javornik  tukaj  išče 
hlapca.  —  Javornik!  Če  hočeš  kacega  delovca,"  obme  se  Poznič  na 
soseda,  „zdaj-le  ga  dobiš." 

„Res?  kje  pa?"  pristopi  oni  hitro,  a  ko  mu  Poznič  pove,  da 
bi  Primožev  Jurij  šel  služit  za  hlapca  ali  pa  za  najetega,  začne  se 
Javornik  za  ušesi  praskati.  „Kaj!  Jurij?  Ali  res?"  pravi.  „Glejte! 
dober  delovec  je,  o  nič  reči!  Jaz  ga  poznám.  Veš,  Jurij,  práv  rad 
bi  te  vzel;  po  pravici  povem,  da  práv  rad.  Pa  škoda,  da  se  nisi 
malo  prej  ponudil ;  zdaj  mi  je  pa  že  jeden  aro  dal,  veš,  oné,  tisti 
dolgi  Janez.  Práv  škoda!"  In  več  drugih  mož,  ki  so  prišli  zraven, 
reklo  je  tako,  da  škoda,  da  niso  prej  vedeli,  zdaj  ga  pa  ne  morejo 
več  vzeti.  Juriju  pa  se  je  vse  zdelo,  da  se  ga  le  ogibljejo  in  zelo 
potrlo  ga  je  to  spoznanje. 

Kmalu  korakata  zopet  mladeniča  molčé  po  rebri  domov.  Jurij 
je  slabé  volje  in  ves  zamišljen,  Milia  pa  bi  tako  rad  govoril.  Dolgo 
čaša  se  premaguje^  da  ne  bi  motil  svojega  prijatelja,  nazadnje  pa 
le  začne.  „Jurij,  ti  si  norec,"  tolaži  svojega  prijatelja.  „Bodi  vesel,  da 
te  ni  vzel  Poznič,  da  ti  ne  bo  treba  soka  pa  nezabeljenega  kislega 
zelja  jesti.  Kar  pri  nas  bodi!  Poglej,  kako  te  imava  z  očetom  rada!  — 
Saj  tudi  delaš  pri  nas ;  to  malo,  kar  dobiš,  to  si  že  zaslúžiš.  Kar  ostani!" 


74  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„No  saj  menda  bom  res  moral,"  pravi  žalostno  Jiiľij,  „ker  se 
me  však  boji." 

„Tako  je  práv.  In  kaj  bolj  varen  si  pri  nas  kakor  pa  drugod, 
kjer  bi  nikdo  nate  ne  gledal!  Jaz  te  pa  lehko  nekoliko  varujem.  Le 
poglej :  Ce  hodim  jaz  práv  ves  dan  brez  dela  okrog,  nobeden  se  ne 
bo  čudil,  ker  sem  len  pa  poreden  in  moja  harmonika  je  dober  potni 
list.  Tako  jaz  vse  vidim  in  vse  zvem." 

„A,  kaj  bi  se  trudil  zárae!"  reče  Jurij  ne  posebno  prijazno. 

,,Misliš,  da  se  trudim  ?  Jaz  se  še  menda  v  svojem  življenji  nisem 
trudil.  Ampak  ti  si  denes  malo  púst  pa  siten.  Toda  to  nič  ne  dé, 
prijatelja  sva  še  vedno.  —  Kako  sva  se  čaši  rada  imela.  Ali  se  še 
spomínaš?  Jedenkrát  si  se  bil  zame  potegnil,  pa  ne  bom  jaz  nikdar 
pozabil.  Takrat,  ko  je  bil  moj  oea  zaprt  —  ne  vem.  zakaj,  in  kaj 
meni  mari!  —  pa  je  v  soli  vstal  tista  griža,  tisti  Stojčev  Jože,  pa 
se  je  ústil,  da  mu  je  oča  prepovedal  zraven  Premčevega  Mihá  sedeti, 
ker  je  njegov  stari  zaprt;  takrat  si  pa  ti  vstal  in  sedel  k  meni,  ki 
smo  te  najrajši  imeli." 

„Jaz  se  ne  spominam  več,"  pravi  Jurij. 

„O  jaz  pa  dobro,  in  zato  te  imam  še  zmerom  rad  in  ti  ostaneš 
pri  nas.  Veš  kaj  ?  Spat  iti  je  še  prezgodaj,  stopiva  tu  doli  do  Simna, 
pa  lehko  naloviva  rakov,  kolikor  hočeva.  Dobri  bodo  za  jutri  in  ti 
ne  boš  mogel  reči,  da  nič  ne  zaslúžiš ;  zdaj  se  moraš  našega  dela 
poprijeti. " 

III. 

Po  tem,  kar  se  je  Juriju  čez  dan  pripetilo,  res  ni  bil  zaspan. 
Brez  pravé  volje  hodi  z  Mihom,  ki  je  zavil  navzdol,  v  globel  pod 
Gorico.  Tam  notri  se  skriva  pohlevni  in  mirni  málin  starega  Simna, 
ki  mora  kolesa  vedno  z  vodo  polivati,  da  se  ne  razsuše,  kajti  če  tri 
dni  ostane  brez  dežja,  potaji  se  málin.  Počasi  se  je  motalo  jedno 
kolo,  ko  prideta  mladeniča  do  malina. 

„Sanja  se  mu,"  pravi  Mihá,  „ali  je  pa  rosa  nanj  padla,  pa 
misii,  da  je  naliv.  Cvili  pa,  kakor  bi  je  dri.  —  Hoj,  Šimen!"  zavpije 
in  potrka  s  kladivom,  ki  visi  na  vratih.  „Odprite,  Šimen!  kolo  Vam 
bo  odneslo,  tako  se  suče." 

Dolgo  čaša  preteče,  predno  se  prikáže  pri  vratih  suli,  sključen 
starček  z  gorečo  trsko  v  roki.  Mihu  posveti  pod  nos  in  zmaje  z 
glavo. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  75 

„Ha,  Mihá,  ali  si  ti?"  pravi  Simen,  golorok  in  gologlav.  „Kaj 
pa  kolovratiš  oki'og  po  noci!  Kdo  pa  je  s  teboj?" 

„Nobeden  drugi,"  odgovori  Jurij  in  stopi  bliže. 

„Ha,  ti  si!"  pravi  starec.  „Kaj  pa  iščeta  in  pa  brodita  tod. 
Zganja  pa  nimam  nič  vec." 

„Kaj  se  midva  meniva  za  žganje,"  ponese  se  Mihá,  „pojte  z 
nama  na  ráke!" 

„Rake?  Da  bi  rake  šli  lovit?  Pozno  je  že,  pozno  in  žito  móram 
vsipati." 

„Vrzite  ga  perišče  vkup  notri,  da  bo  mir:  pojuter.šnjem  bo 
pa  mleno,"  prigovarja  Mihá.  „Pa  če  sami  ne  greste,  dajte  nama 
sake!" 

„Hem,"  premišljuje  stari,  „pa  mi  bosta  vse  potrgala,  vse  potr- 
gala."  In  po  dolgem  govorjenji  sklene  rajši  sam  z  njima  iti.  kakor 
pa  da  bi  jima  prepustil  svojo  pripravo.  Za  malinom  v  hosti  je  majhen 
ribnik,  skozi  katerega  teče  nestanovitna  Rača;  preprežen  je  ves  z 
vodnimi  rastlinami;  trstje  in  ločje  ga  pokriva.  Po  tem  vodnjaku 
nastavijo  svoje  sake,  v  katere  so  polže  za  vado  dejali.  Mihá  nabere 
po  hosti  drv  in  naredi  ogenj,  kajti  pri  ognji  se  raki  veliko  rajši 
lové.  Okrog  ognja  pa  se  poležejo  vsi  trije.  Temná  noč  je  bila,  ker 
ni  svetil  mešec;  skozi  drevje  pa  so  lesketale  zvezde.  Mihá  popravlja 
z  gorjačo  ogenj,  Simen  pa  zažiga  svojo  pipico. 

„Zandarjem  si  pa  lepo  ušel,  žandarjem,"  ogovori  starec  mla- 
deniča. 

Starec  bi  bil  rad  kaj  natančnega  zvedel  o  tej  stvari;  a  Jurij 
ni  bil  pri  volji  govoriti. 

„Pri  Podrtem  Znamenji  si  jih  preslepil,  kali?"  započne  zopet 
radovedni  mož. 

„Pri  znamenji,"  odgovori  Jurij. 

„Ti  presneta  reč,"  premišljuje  Simen.  „Kako  govoré  Ijudje  okrog, 
pa  kako  pravijol  No,  pa  Bog  ve,  če  je  vse  res  ali  ne.  Toda  straši 
pa  res  gori,  straši!  Kaj,  Jurij?" 

„Tega  Vam  pa  res  ne  vem  povedati,  oča!"  odvrne  trdovratno 
Jurij. 

„Kakor  hoceš!  Ti  že  ves,  zakaj  molčiš."  Starec  obmolkne,  ker 
vidi,  da  Jurij  neče  govoriti,  in  prižiga  z  nová  pipo,  ki  mu  je  med 
govorjenjem  ugasnila.  Mihá  pa  je  sklical  sovo,  ki  se  je  pridno  ogla- 
šala  v  gozdu  njegovemu  zvižganju. 


76  Dr.  Fr,  Detela:  Malo  življenje. 


,,Pa  ves  ti,"  povzame  zopet  starec  ,,od  kedaj  straši  gori  pri 
znamenji?" 

„Ne,  oča,"  odgovori  Jurij. 

„In  ves,  zakaj  je  znamenje  zmerom  na  pol  podrto?" 

„Zato,  ker  ga  nobeden  ne  popravlja,"  odgovori  Mihá.  ,,Naša 
hiša  je  tudi  taká." 

„Tako  misliš  ti,"  reče  starec,  ,,ki  še  mlečnih  zob  nisi  izgubil. 
Ali  ga  ni  popravljal  žiipnik?  In  Vrban  je  karaenje  skúp  vozil,  da  je 
končal  konja.  In  koliko  je  že  veljalo  prapreškega  gospoda.  Pa  je 
še  zmerom  tako,  kakor  sem  je  za  mladih  dnij  videl.  —  No,  da  po 
pravici  povem,  spominam  se  še,  da  je  bilo  jedenkrát  celo." 

In  Mihá  ga  začne  prositi,  naj  jima  vender  kaj  pove,  zakaj  je 
znamenje  táko  in  od  kedaj  straši  in  Simen  začne  pripovedovati  o 
ranjkem  prapreškera  gospodu,  ki  je  bil  hud  kakor  sama  zverina;  da  je 
grdo  ravnal  s  kmeti  in  da  se  ga  je  vse  bálo  kakor  živega  vraga;  srečo 
pa  je  imel  povsod,  toča  mu  ni  nikdar  pobila  in  nobeno  živinče  mu 
ni  poginilo.  Veden  prepir  pa  je  imel  gospod  z  občino,  katere  hosta 
se  je  graščinskega  gozda  držala  tako,  da  se  ni  vedelo,  ali  stoji  zna- 
menje na  grasčinskem  ali  na  občinskem.  Na  jedenkrát  pa  pride  gospodu 
na  misel  znamenje  podreti;  a  kolikorkrat  so  prišli  hlapci  podirat, 
vselej  so  jih  bili  kmetje  pretepli.  Gospod  pa  se  razsrdi  in  pride  sam  z 
rovnico  nad  znamenje:  a  skúpil  je  bil:  težak  kameň  se  zvali  nanj 
in  mu  ulomi  hrbet.  Rjul  je  kakor  obstreljen  medved,  o  duhovnem 
gospodu  pa  ni  hotel  nič  slišati :  samo  toliko  je  báje  povedal,  da  je 
bil  budiču  zapisan  trideset  let  in  da  mu  je  zlodej  ukázal  podreti  to 
znamenje,  ki  je  pa  hudo  blagoslovljeno ;  malo  zidu  je  razrušil,  a  popol- 
noma  ga  pa  razdreti  ni  bilo  moci.  Gospodova  duša  še  zdaj  np  moro 
najti  počitka,  znamenja  pa  tudi  ne  morejo  popraviti. 

,,Ali  je  Vas  že  tudi  katerikrat  gori  strašilo?"  vpraša  Mihá. 

,,Le  počakaj,"  pravi  Simen,  „naj  párkrát  potegnem."  Ogenj  mu 
je  bil  zopet  pošel;  uprla  se  mu  je  pipa;  kar  ne  vleče  pa  ne  vleče. 
,,Miha,  daj  mi  svojo!"  reče  starček,  ,,boš  pa  ti  jutri  kadil." 

Mihá  mu  jo  nabaše  in  prižge  in  počasi  in  premišljeno  uživa 
Simen  njegov  dar. 

„Ali  če  me  je  strašilo?"  začne  z  nová.  „Kaj  je  bilo  práv  za 
práv,  tega  ne  vem,  ampak  naj  dá  kdo  deset  goldinarjev  pa  reče,  da 
naj  grem  po  noci  mimo  znamenja.  pa  jih  ne  pogledam.  Kar  sem 
videl,  to  sem  videl.    Bilo  je  pa  tako:  Pri  sinú  sem  bil  še  na  domu, 


Dr.  Pr.  Detela :  Malo  življenje.  77 


pa  smo  imeli  burkljastega  vola,  ki  ni  bil  nikamor  par,  sicer  pa  dobra 
živina.  Pa  sem  ga  gnal  na  prodaj  v  Kamnik  in  prodal  sem  ga. 
Vesel  sem  bil  in  menda  sem  še  malo  pel,  lanec  mi  je  pa  rožljal  po 
hrbtu.  Pa  pridem  do  znamenja  in  se  odkrijem.  Bog  se  usmili  duš 
v  vicah,  pravim.  pogledam  proti  znamenju  pa  vidim,  da  psiček  zraven 
mene  teče,  majhen,  črn  in  kodrast.  Psa  jaz  še  nisem  nikoli  imel, 
pa  si  mislim,  da  je  komu  ušel,  bo  že  našel  pot  domov;  pokličem  ga 
k  sebi:  Parizelj,  na;  parizelj,  na!  Nič.  Podim  ga,  nič;  poberem  kameň, 
takrat  me  pa  pogleda.  In  kake  oči  je  imel!  Kakor  dva  veliká  tolarja, 
gorele  so  pa  kakor  špirit,  če  ga  zažgeš.  Bog  in  sveti  božji  križ,  nad 
mano  nima  nobene  moci!  dejal  sem  pa  tekel  proti  Dolini,  da  še 
nikdar  ne  tako.  Pogledal  nisem  nič  nazaj,  zdelo  se  mi  je  pa,  da  je 
vedno  na  moji  stráni.  Vroče  mi  je  bilo,  da  sem  bil  moker,  kakor 
bi  me  bil  iz  vode  potegnil,  ustavil  se  pa  nisem  prej  kakor  pri  Nacetu 
v  Dolini;  tisto  noč  nisem  šel  več  domov,  tako  Mtro  pa  še  nikdar 
nisem  prišel  čez  klanjec.  Tiste  oči  sem  pa  ves  teden  videl;  koder  sem 
hodil  in  kamor  sem  se  obrnil,  vedno  so  gledale  váme,  kakor  tisti 
svetnik  v  desnem  oltarji,  ki  tudi  zmerom  v  človeka  gleda." 

„Star  mora  človek  bití  in  vero  mora  imeti,"  pravi  Mihá,  ^potlej 
pa  marsikaj  vidi." 

„Fánt!"  posvari  ga  Simen  „ti  govoriš  tja  v  en  dan  pa  ne  veš, 
kaj  praviš.  Ali  sem  jaz  sam  kaj  videl?  Kaj  pa  je  mladi  Srep  povedal, 
ki  je  tudi  tod  hodil.  Zelena  miza,  tako  je  dejal,  stala  je  v  gozdu, 
za  njo  pa  je  sedelo  devet  gospodov  pa  goreče  vino  so  pili.  Tu  je  bil 
komisár,  ki  je  pred  tremi  leti  umri,  hud  gospod  je  bil  in  veliko  so 
Ijudje  prebili  pod  njim,  potem  oskrbnik  iz  Prapreč,  tisti,  ki  so  pra- 
vili,  da  je  po  krivem  prisegel,  potem  fajmošter,  tu  doli  iz  Logá, 
tisti  bogati,  in  še  več  drugih  bogatinov,  ki  jih  pa  ni  hotel  povedati." 
„Za  reveža  pa  menda  še  budič  ne  mara,"  opomni  Mihá  in 
dregne  z  gorjačo  v  ogenj,  da  so  iskre  zletele  kvišku. 

„Veš,  Jurij,"  posmehuje  se  Mihá,  „ta  oča  znajo  čarati;  prihod- 
nost  ti  povedd,  če  hočeš;  če  te  trese  mrzlica,  kar  prosi  jih,  pa  ti  j  o 
zagovore  in  če  ti  kdo  kaj  ukrade,  pokažejo  ti  tatu  v  zrkalu." 

„Le  norčuj  se!"  jezi  se  Simen.  „Sam  bodeš  ostal  norec.  Ti 
misliš,  da  kaj  veš,  pa  nič  ne  veš.  Iz  bukev  si  se  naučil  malo  brati. 
iz  bukev ;  a  tistih  črk  pa,  ki  jih  Bog  piše,  ne  zbereš,  ne  ti  ne  drugi. 
Kako  je  Bog  dejal?  On  je  rekel,  da  v  mojem  imenu  boste  bolnike 
zdravdi  pa  hude  dubové   izganjali.     Tega  ti  ne   veš,    zato  pa  kvasiš 


78  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  žívljenje. 


neumnosti  pa  preklinjaš.  Kadar  prídeš  v  moja  leta,  boš  pa  drugače 
govoril." 

„E,  ne  vem,  oča.    Menda  sem  že  prestar,    da  bi  se  poboljšal." 

„Kak  preklinjavec  je  bil  čevljar  Polde  pod  Orehom!  Ni  veroval 
ne  v  Boga,  ne  v  budiča.  Kakšen  je  pa  zdaj  ?  Vsej  farí  v  vzgled.  In 
kdo  ga  je  bil  izpreobrnil?  Nobeden  drugi  kakor  domáci  maček." 

„Hentaj,  oča,  to  morate  pa  povedati;  nemara  si  še  sam  jednega 
oskrbim. " 

„Le  poslušaj,  potlej  se  pa  smej!  Ni  še  dolgo  tega;  onega  leta 
je  bilo,  ko  je  zapadel  tisti  veliki  sneg.  Na  sveti  večer  je  bil  posebno 
hud  mraz  pa  burja  je  brila;  pa  pravi  Polde  svoji  ženi  pa  hčeri: 
„Le  napravita  se,  pravi,  pa  pojdita  v  cerkev,  jaz  bom  pa  čul  doma." 
Pa  gresta.  Poldetu  je  bilo  pa  dolg  čas;  brati  ni  znal,  moliti  ni 
hotel,  dasi  je  bil  sveti  večer.  Pa  mu  pride  na  misel  pa  pravi:  Bom 
pa  te-le  čevlje  vkup  stegnil.  Vsede  se  na  stolček  in  začne  razbijati; 
maček  se  pa  smuče  okrog  njega,  črn  maček,  jaz  sem  ga  bil  šel  potlej 
gledat.  Maček  se  smuče  pa  voha  po  klopi  okolo;  na  klopi  je  pa 
ležala  svinjska  kráča." 

„Ahá,"  nasmeje  se  Mihá. 

„Žena  mu  jo  je  bila  pripravila  pa  je  dejala:  Kadar  bo  polunoči 
proč,  Polde,  takrat  si  pa  odreži.  Polde  šiva  tako  dalje,  večer  se 
mu  je  pa  zdel  dolg,  dolg,  kakor  večni  kraj.  Ce  je  bolj  šlo  na  polunoči, 
bolj  se  je  oziral  na  uro;  pa  kakor  bi  bili  kazalci  otrpneli,  čas  ni 
šel  dalje.  Takrat  pa  poide  Poldetu  potrpežljivost,  zgrabi  kračo  pa 
nož  in  zakriči:  Ura  bij !  če  ne  bom  rezal.  Maček  se  pa  oglasi  zraven 
njega:  Jaz  bom  pa  jedel!  pa  tako  čudno  je  zarezal,  da  so  Poldetu 
lasje  po  konci  stopili.  Vse  vrze  od  sebe,  pa  klobúk  na  glavo  pa 
kožuh  náse,  pa  teče  v  cerkev  in  za  noben  denár  ne  ostane  vec  na 
sveti  večer  doma." 

„O  ti  sneden  maček,"  pravi  Mihá,  „da  ni  privoščil  Poldetu  krače." 
Jurij  se  je  muzal  na  tihem  vražnemu  starcu,  a  žaliti*  ga  ni  hotel 
kakor  Mihá  in  da  bi  pokazal,  k.ako  mu  vse  verjame,  prosi  ga,  če 
sme  jedenkrát  priti,  da  bi  mu  povedal,  kaj  ga  čaká.  Simen  se  izgovarja 
nekaj  čaša,  češ,  da  se  hoče  norčevati,  a  na  resno  prigovarjanje  se 
vender  uda. 

„Zdaj  pa  poglejmo,  kaj  smo  nalovili,"  pravi  Ŕimen  in  vsi  gredo 
po  sake  k  ribniku.     Precej  rakov  je  bilo  v  njih. 


J.  staré:  Písma  iz  Zagreba.  79 


„Kar  je  lepših,  dajta  nieni,'"  dejal  je  Šimen,  „clruge  pa  vze- 
mita!"  Fanta  jih  povežeta  v  rute,  pogasita  ogenj,  da  ne  bi  trpele 
duše  v  vicali,  kakor  je  menil  Simen.  „Zato  je  toliko  požarov,"  dejal 
je,   „ker  Ijudje  ognja  ne  spoštujejo." 

Pozno  po  noci  je  bilo,  ko  lezeta  fanta  navkreber  proti  domu: 
od  Rožanca  sem  se  je  slišalo  hripavo  petje  starega  Premca;  dočakata 
ga  in  vsi  se  poležejo  po  slami.  Jurij  pa  ni  mogel  spati,  toliko  mislij 
podilo  se  mu  je  po  glavi.  Skrivati  se  mora  in  pošteni  Ijudje  se  ga 
ogibljejo.  Kako  se  ga  je  bránil  Poznič,  kako  je  Javornik  besedo 
izprevrgel!  In  kdaj  se  bode  to  predrugačilo?  Nikdar.  Do  smrti  ga 
bodo  lovili  in  preganjali  kakor  sivega  volka.  Ali  ni  nobene  pomoci 
zanj?  —  Pac,  sam  naj  se  naznani.  Toda  kaznovali  ga  bodo,  zaprt 
bo  in  dolgo  bo  moral  gotovo  služiti.  A  jedenkrát  bo  vender  prost, 
jedenkrát  bo  vender  mirno  mogel  živeti  v  domačem  kraji.  Drugače 
pa  išče  zastonj  pokoja.  „Naj  se  zgodi,  karhoče,"  sklene  Jurij,  „takoj 
jutri  se  grem  oglasit. "  Težak  kameň  se  mu  odvali  s  tem  sklepom  od 
srca  in  sladek  spanec  ga  objame. 

(Dalje  prihodiijič.) 


i.^<^-»4^rvfi<fr' 


Pisma  iz  Zagreba. 

Piše  Josip  Staré. 

V. 

jjrideset  let!  Kaj  je  to  v  zgodovini  národov?  In  vender,  koliko 
se  je  zadnjih  trideset  let  v  narodnem  našem  razvoji  zgodilo! 
Mladostno  navdušenje  ilirske  dobe  je  nas,  Slovence  in  Hrvate, 
zopet  vzdramilo  ter  nas  spomnilo,  da  smo  si  bratje  jedne  krvi,  katere 
ne  loči  nič  druzega.  nego  deželna  meja.  Vzbujena  zavest  je  to  mejo 
podrla,  in  „Ilirci"  iz  Kranjske  in  Štajerské,  iz  Slavonije  in  Dalmacije 
hiteli  so  v  Zagreb,  kjer  je  vsem  zasijalo  solnce  lepše  prihodnosti. 
Zagreb  se  takrat  ni  mogel  ponašati  s  takšnimi  palačami,  kakor  dan 
danes,  ali  prijazni  griči  z  zelenimi  gozdiči  in  lepimi  vinogradi  obda- 
jali  so  ga  ravno  tako,  kakor  zdaj.  Za  starodavno  prestolno  cerkvijo, 
ki  že  osem  sto  let  s  hrvatskim  národom   deli   vse  zgode  in  nezgode 


80  J.  Staré:  Pisma  iz  Zagreba. 

ter  ga  vzbuja  k  stanovitnosti,  vzdiguje  se  po  malem  holmec,  ki  mu 
že  od  starodavnih  časov  pravijo  „Mirogoj".  Tu  so  se  v  večernem 
hladu  zbirali  „Ilirci"  okolo  svojega  očeta  Gaja,  ki  je  ondu  imel  svoj 
letni  dvorec,  ter  se  posvetovali  o  narodnih  stvareli;  tu  je  čarobni 
pogled  na  Zagreb,  na  Posavje  ter  na  zagreb.ške  gore  in  gorice  mar- 
sikaterega  mladega  „Ilirca"  navdušil,  da  je  zapel  pesnico,  polno  pre- 
lepih  domoljubnih  občutkov. 

Vse  to  je  minilo.  Nekoliko  ličnih  stezic  te  še  spomina,  da  so 
tu  nekdaj  bili  gosposki  nasadi,  ali  večji  del  tega  „Gajevega  gaja"  je 
posekan,  kajti  tam,  kjer  so  se  nekdaj  zbirali  živi,  da  bi  obudili  národ 
k  novému  življenju,  tam  je  zdaj  zbirališče  mrtvih.  „Mirogoj"  je  zdaj 
skupno  groblje  zagrebškega  mesta.  Nove  gomile,  novi  spomeniki  ti 
pričajo,  da  še  ni  dávno,  kar  so  Zagrebčani  ta  lepi  kraj  odločili  Ijub- 
Ijenim  svojim  pokojnim  v  dostojno  počivališče,  ali  še  bolj  te  bode  pre- 
treslo,  ko  bodeš  na  tem  novem  groblji  našel  že  toliko  število  dobro 
znanih,  slavnih  mož,  in  žalostno  se  bodeš  prepriČal,  da  istá  smrt  le 
prerada  seza  po  najlepšem  cvetji. 

Stopivší  na  to  s  veto  mesto,  ozrl  se  bodeš  nehoté  na  začeto 
zidanje  od  rudečih  opek  in  belega  kamenja.  To  so  ti  tako  zvane 
„arkáde",  ki  se  bodo  vsako  leto  dozidavale,  dokler  ne  bodo  zagradile 
vsega  groblja.  Ce  tudi  nisi  umetnik,  vender  bode  pravilna  stavbena 
oblika  dobro  dela  tvojemu  očesu  in  takoj  bodeš  spoznal,  da  je  to 
osnovo  izdelal  práv  dovršen  umetnik.  Se  bolj  bodeš  osupnil,  ko 
bodeš  pod  obokom,  ki  ga  drže  lični,  kamnitni  stebri,  ugledal  belo 
ženo  v  narodni  hrvatski  opravi,  ki  s  solznimi  očmi  polaga  venec  na 
kamenitni  grob.  To  je  spomenik  najslavnejšega  hrvatskega  pesnika 
Petra  Preradovica.  Usoda  mu  ni  dala,  da  bi  živel  v  Ijubljeni 
domovini,  zatorej  je  želel,  da  bi  vsaj  po  smrti  počival  v  domačih 
tleh.     To  željo  razodel  je   v  pesni,   v    kateri  prosi   svojo   domovino: 

„D  tvom  polju  daj  mi  groba, 
Tvojim  cvietjem  grob  mi  kiti." 

Hvaležni  národ  mu  je  željo  izpolnil,  a  domáci  rezbárski  umetnik 
Rendic  jo  je  v  kameň  izklesal.  Ona  bela  žena  na  grobu  je  lirvatska 
dežela,  ki  pesniku  polaga  na  grob  venec  od  domačih  cvetlic.  Ne 
moreš  se  ločiti  od  prelepe  podobe,   kajti  delj  ko  jo  gledaš,    lepša  je. 

Toda  danes  se  ne  utegneva  muditi  pri  tem  redkem  plodu  hrvat- 
skega uma  in  hrvatske  roke.  Poj  divá  na  drugo  gomilo.  Brez  števila 
vencev  nam  priča,  da  se  še   niso   posušile   solze,   ki  jih  je  hrvatski 


J.  St;iré:  Pisma  iz  Zagreba.  81 

národ  rosil  na  tem  najnovejšem  grobu.   Tu  počiva  Avgust  Šenoa, 
ki  je  v  tolikih  in  tolikih  pripovedkah  neprenehoma  oživljal  preteklost 
hrvatskega  národa  ter  v  sedanjem  rodu    budil  narodni  ponos,    dokler 
mu  nemilá  usoda  ni  v  najlepših  letih  pretrgala  niti  življenja.  Dovoli 
nam,  spoštovani  čitatelj,    da   se   na   tem  preranem   grobu   malo    delj 
pomudimo  ter  da  vernému  prijatelju   spletemo    „venec  spomína";  saj 
je  plemenito  njegovo  srce   vsacega   Slovenca    Ijubilo   kot   najbližjega 
mu  brata,  a  lepih  slovenskib  krajev  se  je  vedno  spomínal  s  pesniškim 
navdušenjem.     Ko  ga  je  po  lanskem    potresu  huda  bolezen  vrgla  na 
postelj  in  mu  nobeno  zdravilo  ni  olajšalo  velikih  bolečin,  tolažil  se  je, 
da  bode  na  spomlad  bolje.  Takrat  mislil  je  iti  v  Italijo,  a  potem  v  Prešir- 
novo  domovino,  da  bi  se  v  dobrem  gorenjskem  zraku  popolnem  okrepil. 
Ali  zastonj  je  úpal.  Ni  vec  okreval,   in  danes  že  leži  v  hladni  zemlji. 
Avgust  Šenoa  se  je  dne  14.  novembra  1838.  porodil  v  Zagrebu, 
kjer  je  njegov  oča  bil  slaščičar  pri  tedanjem  kardinalu  Juriju  Hauliku. 
Po  dovršenih  glavnih  šolah  je  leta  1850.  prestopil  na  zagrebško  gim- 
nazijo,  na  kateri  se  je  kmalu  potem  začelo  ono  zloglasno   ponemče- 
vanje,  ki  je  lirvatsko  mladino  imelo  izpreobrniti  v  trde  Nemce.  Pes- 
niške   duše    Senoine   to   nikakor   ni   motilo,    ampak   le    še    bolj  je  v 
mladem  njegovem  srci  raznetilo  domoljubni  ogenj,   ki  ni  vec  ugasnil 
do    zadnjega    trenutka   njegovega    življenja.     Saj   ni    pozabil   burnih 
dogodeb  ilirske  dobe,  ki  so  se  globoko  utisnile  v  otročji  njegov  spomin : 
saj  je  poznal  moža,  ki  je  z  lepo  donečim  svojim  glasom  in  z  bistrim 
svojim  pogledom  tako  čarobno    deloval   na   hrvatsko   mladino.     Tudi 
njega  je  neka  tajná  moč  vleklá  k  tému  môžu,  ali  bil  je  še  nezrelo  dete. 
V  tem  se  je  marsikaj  izpremenilo:  ilirski  ogenj  se  je  utrnil,  Ljudevit 
Gaj  je  utihnil  ter  se  zaril  med  svoje  knjige,   bistroumni  naš  Avgust 
pa  je  rastel   ter   od   dne  do  dne   bolj    razvijal   prelepe   svoje   darove. 
Ľahko  se  je  učil  in  ostajalo  mu  je  čaša.     Tedaj  je   blastno   prebiral 
vsako  knjigo,  ki  mu  je  došla  v  roke,  ali  le  malokatera  mu  je  ugajala. 
Dobro  je  vedel,  kdo  ima  lepih  knjig,  ali  kako  priti  do  njega?  Večkrat 
je  šel  mimo  biše,  ali  ni  se  úpal  čez  prag.  Nekega  dne  pa  se  ohrabri, 
hitro  stopa  po  stopnicah,   plané   na  vráta  in   stal  je  pred  —  Gajem. 
Prijazen  pogled  slavnega  moža  je  mladému  Avgustu  dal   nove  moci, 
in   z   navdušeno    besedo    razkrO   mu  je   vse    svoje    domoljubno    srce. 
Zdaj    mu   je    odleglo.     Gaj   je  takoj    izprevidel    prelepe   mladeničeve 
darove,  dal  mu  je  knjig  ter  mu  rekel,  da  naj  zopet  po  nje  pride,  in 
časib  dal  mu  je  tudi  kak  moder  svet. 

6 


82  J.  Staré;  Pisma  iz  Zagreba. 

V  soli  se  je  bil  Senoa  sprijaznil  s  sinom  slovenskega  úradníka, 
akoprem  se  nista  iijemala  v  nazorili  o  narodnih  stvareh.  V  tem  ko 
je  Adolf  vedno  povzdigoval  nemške  pesnike  in  se  navduševal  za 
nemško  literaturo,  potegoval  se  je  Avgust  s  tem  večjim  ognjem  za 
slávne  hrvatske  pisatelje  iz  Dubrovnika  ter  razlagal,  kar  se  je  bil 
naučil  iz  Gajevih  knjig.  A  vender  sta  prepirajoča  se  prijatelja  o 
šolskih  počitnicah  šla  skupaj  na  Gorenjsko,  kjer  je  Senoa  prvikrat 
videl  krasote  alpinskih  krajev.  V  Kranji  se  je  na  „Stari  posti" 
seznanil  z  deklico,  ki  je  dobro  poznala  Preširna  ter  bránila  zvezek 
njegovih  poezij,  katere  jej  je  naš  veliki  pesnik  sam  podaril.  Ta  knji- 
žica  je  zdaj  imela  neko  taj  no  moč  za  občutljivo  pesniško  dušo  Senoino, 
in  ni  odjenjal,  dokler  mu  deklica  ni  prepustila  dragocenega  spomina. 
Presrečen  šel  je  na  Preširnov  grob,  odtrgal  ondu  karanfil  (nagelj)  ter 
ga  dejal  v  knjigo,  katero  je  ves  čas  svojega  življenja  čuval  kakor 
najdražji  biser.  Nikdar  ni  pozabil  lepih  dnij  na  Gorenjskem  in  pred 
nekoliko  leti  je  o  tem  svojem  potovanji  napisal  krásno  pripovedko 
„Karanfil  s  pesnikova  groba". 

Ko  je  Senoa  1.  1858.  s  sjajnim  uspebom  končal  gimnazijo,  slušal 
je  na  tedanji  juridični  akademiji  v  Zagrebu  pravoslovne  náuke, 
katere  je  potem  nadaljeval  v  Pragi.  Takrat  je  pesniške  svoje  prvence 
priobčeval  v  „Naše  gore  listu"  in  v  „Slavonci"  ter  se  podpisoval  z 
izmišljenim  imenom  „Veljko  Rabačevic".  S  pravim  imenom  se  je 
prvikrat  oglasil  v  podlistku  „Pozora",  kjer  je  vso  svojo  jezo  na 
nemške  birokrate  izlil  v  „Večnem  židu"  ter  pokazal  ostro  svojo  sati- 
rično  žilo.  Prišedši  leta  18G0.  v  Prago  prebiral  je  marljivo  ražne 
slovanské  knjige  ter  vse  svoje  sile  posvetil  estetičnim  studijam.  Kmalu 
se  je  bil  seznanil  s  českimi  prvaki  in  književniki  in  zaliajal  je  tudi 
med  Poljake,  katerih  je  takrat  mnogo  bilo  na  českem  vseučilišči,  a 
drugi  so  v  Pragi  živeli  v  prognanstvu.  Ceski  se  je  bil  v  kratkem 
času  tako  dobro  naučil,  da  je  pisal  prelepe  članke  v  „Národne  liste '^ 
in  v  „Zlato  Praho",  in  zložil  je  časih  tudi  kako  Česko  pesen. 
Kakor  čitanje  klasikov  in  občevanje  z  veljavnimi  možmi,  tako  je  tudi 
gledališče  obrazovalno  delovalo  na  ukaželjnega  kŠenoo.  Kadarkoli  si 
prišel  v  Česko  gledališče,  vselej  si  na  levi  stráni  pod  lóžami  videl 
sloneti  visokega  plavolasega  mladeniča  v  rudeče  obšiti  surki,  s  širo- 
kim  posavskim  klobúkom,  po  katerem  si  takoj  spoznal  Hrvata.  Kakor 
hitro  se  je  zagrinjalo  odgrnilo,  pazil  je  Senoa,  da  ne  bi  pregledal 
najmanjšega  gibanja,  niti  preslišal  najmanjše  besedice  predstavljajočih 


J.  Staví' :  Pisma  iz  Zagreba.  83 

umetnikov.  Kar  se  je  tu  naučil,  vse  to  je  pozneje  dobro  došlo  hrvat- 
skemu  gledališču  v  Zagrebu. 

Marsikdo  se  je  že  predrznil  Senoi  očitati,  da  je  v  Pragi  tratil 
čas  ter  zaiiemaril  juridične  náuke.  Toda  delal  bi  mu  veliko  krivico, 
kdor  bi  ga  tako  sodil.  Da  se  je  Senoa  pečal  samo  s  pravoslovjem, 
kakor  drugi  navadni  učenci,  dandanes  bi  bil  imeniten  gospod  z  veliko 
plačo  in  še  mnogo  let  bi  lahko  srečno  živel  v  krogu  Ijubljene  svoje 
rodovine;  a  ravno  zato,  ker  tega  ni  storil  ter  je  slušal,  kar  mu  je 
srce  velevalo,  postal  je  slaven  in  koristen  pisatelj,  za  katerim  danes 
ves  národ  žaluje.  Karkoli  je  Senoa  v  svojem  burnem  življenji  kdaj 
videl,  slišal  ali  izkusil,  vse  je  znal  upotrebiti  za  neumrie  svoje  knji- 
ževne  plodové. 

V  Pragi  bilo  nas  je  tedaj  vec  Slovencev,  a  med  nami  je  tudi 
bil  učeni,  ali  nesrečni  naš  rojak  Lovro  M  ah  n  i  č.  Senoa  se  nam  je 
pridružil,  kadarkoli  je  utegnil,  in  rad  se  je  udeleževal  naših  razprav 
ter  pazno  poslušal  naše  pogovore.  Toda  nihče  ga  ni  toliko  zanimal, 
kolikor  Mahnič,  ki  je  govoril  skoro  vse  evropske  jezike  ter  je  v 
kratkem  svojem  življenji  že  mnogo  bridkega  skúsil.  Senoa  se  je 
naposled  preselil  k  njemu  v  stan  in  kar  ni  že  prej  vedel  o  domačem 
in  kulturnem  življenji  Slovencev,  to  mu  je  zdaj  razodel  novi  njegov 
prijatelj  Lovro.  Sad  te  tovaršije  bil  je  lepi  román  „Prijan  Lovro", 
ki  ga  je  Senoa  spisal  po  žalostní  Mahničevi  smrti  v  Spletú.  V  tem 
románu  je  Senoa  usodo  slovenskega  dijaka  tako  dobro  načrtal,  da 
je  nobeden  slovenskí  pisatelj  ne  bi  mogel  bolje;  a  kar  nam  v  njem 
pripoveduje,  vse  je  gola  resnica,  kajti  „Prijan  Lovro"  je  natančen 
životopis  Mahničev.  Tako  je  bistroumni  Senoa  iz  resničnih  dogodeb 
znal  napisati  najlepše  pripovedke,  in  ravno  zato,  ker  je  vse  značaje 
svojim  románom  jemal  iz  vsakdanjega  življenja  ali  iz  domače  zgodo- 
vine,  prikúpili  so  se  njegovi  književni  plodovi  národu  takó,  kakor  še 
nobednega  druzega  pisatelj  a  ne. 

V  Pragi  se  je  torej  Senoa  mnogo  učil  in  mnogo  delal,  kajti 
da  bi  se  pri  slabi  podpori  od  doma  mogel  laze  preživiti,  pisal  je 
práv  pridno  v  české  in  hrvatske  časopise.  Pri  tolikem  náporu  je 
večkrat  bolehal,  prsi  so  ga  bolele  in  jel  je  pokašljevati.  V  tem  ga 
Ábel  Lukšic  pozove'k  sebi  na  Dunaj,  da  bi  mu  uredoval  „Glasonošo" 
in  „Slawische  Blätter".  Senoa  je  šel,  ali  naprtil  si  je  še  večje  breme, 
kajti  za  oba  lista  moral  je  malo  da  ne  čisto  sára  pisati  vse  članke. 
Dela  je  bilo  preveč  za  jednega  moža,  plačila  pa   tudi  ne   toliko,    da 

6* 


84  J.  Staré:  Pisma  iz  Zagreba. 


bi  si  opomogel.  Vkljub  ternu  je  Šenoa  častno  izpolnoval  težko  nalogo 
ter  že  takrat  pokazal  obširno  svoje  znanje;  a  kakor  hitro  je  on 
odstopil  od  uredništva,  omenjena  lista  nista  mogla  dalje  izhajati. 

Leta  1865.  vrnil  se  je  Šenoa  zopet  domov  v  Zagreb  ter  postal 
sodelavec  tedanjega  „Pozora",  a  dve  leti  potem  dobil  je  pri  mestnem 
poglavarstvu  stalno  službo.  Zdaj  se  je  v  njegovem  življenji  začela 
nová  doba,  Srečen  v  zákonu  z  ženo,  v  kateri  je  v  vsakem  oziru 
našel  svoj  ideál  ženstva,  in  rešen  skrbij  za  vsakdanje  potrebe,  posvetil 
je  vse  svoje  lepe  darove  beletristiki,  v  kateri  se  je  v  kratkem  času 
tako  oslávil,  kakor  pred  njim  še  nikdar  nobeden  pisatelj  na  slovan- 
skem  jugu.  Kar  so  nenavadne  prikazni  v  naravi,  to  je  Šenoa  v 
hrvatski  književnosti :  kakor  fenomén  se  je  na  hrvatskem  obzorji 
pokazal  in  izginil,  in  Bog  ve,  kdaj  se  nam  bode  zopet  rodil  mož,  ki 
bode  s  svojim  peresom  znal  tako  lepo  oživljati  minule  čase  hrvatskega 
národa  ter  tako  resnično  risati  veselé  in  žalostne  zgodbe  Ijudskega 
življenja.  Šenoa  je  hrvatski  román,  zlasti  historični,  tako  rekou  še 
le  ustvaril  in  ga  tudi  dovŕšil.  Osnovo  in  razvoj  dejanj  je  dobro 
izmišljeval,  a  značaje  je  tako  izvrstno  risal,  da  so  ga  hvalili  isti  Nemci, 
ki  Slovenom  ne  priznavajo  radi  kake  veljave.  Poleg  tega  pa  se  skozi 
vse  njegove  pripovedke  in  pesni  kakor  rudeča  nit  vleče  najčistejše 
domoljubje.  Malo  je  mož,  ki  bi  národ  svoj  tako  Ijubili,  kakor  Senoa, 
ki  je  národu  posvetil  vse  svoje  moci  ter  mu  naposled  celo  žrtoval  — 
svoje  življenje;  kajti  da  je  on  mirno  živel,  kakor  drugi  vsakdanji 
Ijudje,  prebolel  bi  bil  tudi  to  bolezen ;  ali  naporno  duševno  delovanje 
oslabilo  mu  je  telesne  moci  tako,  da  ga  je  prvá  nevihta  potrla.  Ko 
se  je  po  dovľšenih  službenih  opravilih  ves  utrujen  vrnil  v  krog 
Ijubljenih  svojih,  ni  mu  bilo  sojeno,  da  bi  mirno  počival,  marveč 
se  je  pravo  delo  zdaj  še  le  začelo.  Okolo  devete  ure  z  večer  se  je 
navadno  umaknil  v  svojo  sobo  in  pisal  je  dan  za  dnevom  do  dveh 
ali  treh  čez  polunoči.  Takrat  torej,  ko  je  ves  svet  počival,  ustvarjal 
je  Šenoa  najlepše  svoje  duševne  plodové,  od  katerih  so  nekateri 
preloženi  na  slovenskí,  česki,  poljski,  nemški,  francoski,  italijanski 
in  celo  madjarski  jezik. 

Stopivší  v  zákon  in  v  stalno  javno  službo  dal  je  slovo  poli- 
tiškim  pisiirijam  ter  je  odslej  s  svojim  peresom  podpiral  le  beletristične 
liste  „Dragoljub"  in  „Vienac",  dokler  ni  po  smrti  prezgodaj  urarlega 
dr.  Ivana  Dežmana  sam  prevzel  (1874)  uredništvo  „Vienca",  kateremu 
je  ostal  zvest  do  zadnjega  vzdihljaja.  V  „Vienci"  je  leta  18G9.  priobčil 


J.  staré:  Písma  i'z  Zagreba.  85 

prvi  svoj  večji  historiški  román  _Zlatarovo  zlato",  v  katerem  nam 
káže  hrvatsko,  zlasti  zagrebško  življenje  v  šestnajstem  stoletji.  V 
romann  „Seljačka  buna"  nam  je  na  tanko  opisal  vse  dogodbe,  ki 
so  bile  nzrok,  da  so  se  hrvatski  in  slovenskí  kmetje  konec  šestnajstega 
stoletja  vzdignili  na  nečloveške  graščake,  in  povedal  je  tudi  žalosten 
konec  tega  pravičnega  boja.  Hrvatsko  gospodo  osemnajstega  stoletja 
nam  práv  dobro  riše  v  svojem  „Diogenu",  v  katerem  tudi  vidimo, 
kako  je  čarobna  moč  francoskih  idej  sezala  celo  na  Hrvatsko.  Veliki 
boj  lirvatskega  národa  proti  koncu  XľV.  in  v  začetku  XV.  stoletja 
pripoveduje  nam  v  zadujem  velikem  románu  „Kletvi".  katerega  je 
nadaljeval  ves  čas  hude  svoje  bolezni;  in  mislil  ga  je  do  božiča 
leta  1881.  dovršiti.  da  mu  ni  grozna  usoda  nekoliko  tednov  prej 
prestrigla  življenja.  Manjši  román  „Cúvaj  se  senjske  ruke"  káže  nam 
razmere  med  Hrvati  in  Benečani  ter  nam  pravično  in  resnično  opisuje 
hrabre  senjske  Uskoke,  katere  so  lažnjivi  beneški  poroče valci  svetu 
razkričali  za  napoludivje  Ijudi.  Kdor  se  dandanes  hoče  brez  truda 
seznaniti  s  hrvatsko  preteklostjo,  naj  poleg  Smičiklasove  zgodovine 
čita  Šenoine  historične  románe,  in  na  tanko  bo  vedel,  kako  je  nekdaj 
bilo  na  Hrvatskem. 

Ravno  tako  lepi  in  zanimljivi  so  tudi  Senoini  socijalni  románi, 
katerih  tu  ne  moremo  vseh  navajati.  Največji  od  íeh  je  „Älladi 
gospodin",  nekaka  trilogija,  ki  nam  opisuje  lirvatskega  kmeta,  du- 
hovnika  in  plemenitaša.  Kako  je  fevdalna  in  mestna  gosposka  nekdaj 
ravnala  z  ubogim  kmetom  in  kako  so  gospoda  kmete  zapeljevali  ob 
času  volitev,  vidimo  v  „Baronu  Ivici"  in  v  „Prosjaku  Luki,"  V  tem 
ko  nam  je  „Vladimir"  pravá  živa  podoba  mladega  „Ilirca",  nam  je 
pisatelj  v  pripovedki  „Turci  idu"  pokazal  starega  krajiškega  častnika, 
ki  je  však  úkaz  po  besedi  izpolnoval  ter  tako  večkrat  napratal  naj- 
večje  zmešnjave.  Spomin  na  Slovensko  Dobemo  (Neuhaus),  kamor  je 
večkrat  s  svojo  soprogo  hodil  krepit  oslabelo  zdravje,  zapustil  nam 
je  v  práv  lični  pripoverlki  „Akvárium".  Tako  je  Senoa  o  vsaki 
stvari  znal  napisati  román,  a  posebno  rad  je  v  manjših  pripovedkah 
z  živimi  črtami  risal  socijalne  in    domače   razmere    starega  Zagreba. 

Senoini  spisi  se  gladko  beró.  a  Slovenec  jih  še  zlasti  zato  lahko 
umeje,  ker  v  njih  ne  nahaja  turških  besed,  katerih  v  nekih  starejših 
pisateljih  kar  rargoli :  razen  tega  imajo  nekatere  njegovih  pripovedk, 
kakor  n.  p.  .IVíladi  gospodin"  bolj  kajkavski  kolorit:  sploh  pa  spoz- 
navamo  v  Senoi  takoj  pisatelja  svetsko  izobraženega,  ki  razen  domačega 


86  J.  Staré :  Písma  iz  Zagreba. 

hrvatskega  jezika  dobro   poznáva   tudi   druga   slovanská   narečja   ter 
mu  niso  tuji  književni  izdelki  vseh  glavnih  kulturnih  národov. 

Kakor  pripovedke,  tako  so  tudi  njegove  pesni  po  obliki  in  po 
vsebini  dovršeni  književni  plodovi  ter  polni  domoljubnega  ognja. 
Da-si  Senoa  v  vezani  besedi  ni  toliko  pisal,  kolikor  v  nevezani,  vender 
je  ob  raznih  prilikah  zložil  lep  šopek  pesnij,  katere  je  ravno  name- 
raval  zbrati  ter  jih  izdati  vse  skupaj  v  jedni  knjigi.  V  mlajših  letih 
peval  je  lirične  pesni,  katere  je  pod  že  omenjenim  pseudoniraom  „Veljko 
Rabačevic"  priobčil  v  raznih  časopisih  in  koledarjih;  toda  v  liriki 
se  nikdar  ni  povzdignil  do  one  visočine,  kakor  pozneje  v  svojih 
baladah,  ki  so  praví  biseri  hrvatske  poezije.  Že  leta  1871.  je  v  „Opatu 
i  žetelici"  pokazal,  da  bode  v  baladi  postal  klasično  dovršen  pesnik. 
Kakor  svojim  pripovedkam,  jemal  je  tudi  baladám  rad  predmete  iz 
hrvatske  preteklosti  ter  jih  navdahnil  z  najveôjim  domoljubnim  ognjem. 
Pevca  Hrvata  boli  srce  zarad  krivie,  ki  se  gode  njegovemu  národu,  ali 
on  ne  obupa,  ampak  za  gotovo  se  nadeje,  da  bode  trpečemu  národu 
kmalu  zasijalo  solnce  lepše  in  srečnejše  prihodnosti.  Senoine  balade 
orailile  so  se  že  zdaj  vsakemu  Hrvatu,  zlasti  mladini.  Od  leta  1874.,  ko 
je  Senoa  prevzel  uredništvo  „Vienca,"  množile  so  se  od  dne  do  dne 
njegove  balade,  druga  lepša  od  druge.  V  veličanstveni  „Prokleti 
klieti"  riše  nam  nadloge  hrvatskih  kmetov  in  grozovitosti  krvoloka 
Tahija,  katere  je  leto  potem  opisal  v  románu  „Seljačka  buna".  V 
prelepi  „Munji  od  Gabele"  káže  nam  tožno-ironički,  kako  Evropi 
ni  mari  trpljenje  balkanskih  slovanskih  národov.  V  „Pokladni  noci" 
strastno  riše  nasprotje  med  idealnim  pesniškim  življenjem  in  raaterija- 
lističnim,  vsakdanjim  svetom.  Od  drugih  omenjamo  samo  še  .Zmijsko 
kraljico",  ki  je  največja  in  umetno  najbolj  dovŕšená  balada  Senoina. 
Ob  raznih  prilikah  izpeval  je  Senoa  „Pesem  v  slavo  Zvonimira",  „Himno 
Preradovicevo",  „Smrt  Petra Sva cica",  „Klevetnikom  Hrvatske".  ..Hrvat 
Bosni",  „Stánku  Vrazu"  i.  d.  Tudi  pesni  za  pevanje  znal  je  Senoa  práv 
umetno  zlagati,  kar  nam  najbolj  priča  to,  da  jih  po  vsem  Hrvatskom 
radi  popevajo.  Kakor  njegove  izvirne  pesni,  tako  so  tudi  njegovi 
prevodi  pravi  klasični  umotvori.  Ni  čuda  torej,  da  Hrvati  Senoo  pri- 
števajo  svojim  največjim  pesnikom  ter  ga  postavljajo  v  jedno  vrsto  z 
lirikom  Preradovicem  in  epikom  Mažuranidem.  Za  dunajsko  razstavo 
leta  1873.  sestavil  je  antologijo  hrvatskega  pesništva  in  dddal  jej  je 
kratek  návod  o  teoriji  ])esništva,  ki  je  za  praktično  in  šolsko  porabo 
za  zdaj  še  zmerom  najbolj  ša  knjižica. 


J.  staré:  Pisma  iz  Zagreba.  87 

Malokatero  ime  bode  v  kiiltiirni  zgodoviiii  Hrvatov  tako  lepo 
sijalo,  kakor  ime  pesnika  in  romanopisca  Avgusta  Senoe.  Toda  krivo 
bi  poročali,  ko  bi  zamolčali,  kako  je  Šenoa  še  dnigače  koristil  svojerau 
národu.  Da  so  tako  izobraženega  in  navdiišenega  domoljuba  rázna 
národná  društva  volila  v  svoje  odbore,  tega  nam  niti  ne  treba  posebno 
poudarjati.  Šenoi  takšna  odlikovanja  nikakor  niso  bila  po  volji,  kajti 
dobro  je  vedel,  da  ne  more  vsem  kaj.  Le  dvema  odboroma  ni  odtegnil 
svoje  podpore,  namreč  odboru  „Hrvatske  Matice"  in  hrvatskega  gle- 
dališča.  Da  je  bil  predsednik  literarnega  odseka  „Hrvatske  Matice", 
znano  je  Zvonovim  čitateljem  že  iz  I.  nasega  pisma.  iz  katerega  se 
tudi  vidi.  koliko  je  v  tej  svoji  časti  mogel  koristiti  razvoju  Matiči- 
nemu.  Se  večje  zasluge  pa  si  je  pridobil  za  razvoj  hrvatskega  gle- 
dališča,  za  katero  je  prestavljal  najlepše  klasične  igre  drugih  národov, 
dajal  nasvete  v  gledališkem  odboru  ter  pisal  ostré  in  duhovite  kritike 
v  .,Vienci''.  Teh  kritik  bomo  po  njegovi  smrti  ravno  tako  pogrešali. 
kakor  njegovih  románov,  kajti  ravno  njegove  kritike  so  mnogo  pri- 
pomogle,  da  se  je  hrvatsko  gledališče  tako  lepo  razcvelo  t«r  povzdignilo 
na  stališče  pravé  dramatične  umetnosti.  kar  je  prvi  pogoj  vsacega 
narodnega  gledališča.  Marsikaj  bi  bilo  časih  drugače,  ko  se  ne  bi  bili 
ravnatelji  in  igralci  báli  Senoe,  ki  je  z  malimi,  večkrat  celo  drastičnimi 
besedami  jedenkrát  na  teden  v  „Vienci"  vec  povedal,  nego  dnevni 
listi  v  obširnih  razpravah.  Kakor  je  torej  predstavljaleem  bilo  največ 
ležeče  na  „Vienčevi"  sodbi,  tako  je  tudi  občinstvo  radovedno  čakalo,  kaj 
bo  o  tej  ali  onej  predstaví  povedal  „Vienac",  v  katerem  mnogi  niso 
druzega  čitali,  nego  Senoine  gledališke  kritike.  Sicer  pa  je  Seno.i 
zadnjih  deset  let  toliko  povedal,  da  si  bode  hrvatsko  gledališče  tudi 
v  prihodnje  ohranilo  svoj  dobri  glas,  če  bode  hodilo  po  potih,  ki  jih 
je  on  nasvetoval.  Z  vso  silo  svojega  estetično  izobraženega  dúha 
boril  se  je  zoper  operete,  ki  v  občinstvu  samo  pačijo  dober  ukus  in 
etična  načela,  a  zato  se  je  na  vso  moč  poganjal  za  narodno  opero, 
ki  nam  je  razen  večje  svoje  umetniške  vrednosti  tudi  porok  za  čim 
daljši  tem  večji  razvoj  hrvatske  glasbe  sploh.  Ravno  tako  Šenoa  ni 
zadnji,  kateremu  gre  hvala,  da  se  je  utemeljil  penzijski  základ  za 
ude  hrvatske  dramatične  družbe  in  da  se  bode  zidalo  novo  hrvatsko 
gledališče. 

kSenoa  bil  je  tudi  dober  govornik,  ali  on  ni  govoril  ne  na  saborih, 
ne  na  taborih.  ampak  samo  na  shodUí,  ki  so  bili  zgolj  književno- 
kulturnega    pomena.      O    taksnih    prUikah    vzkipelo    je    domoljubno 


88  J.  Staré:  Pisma  iz  Zagreba. 


njegovo  srce  do  najvišjega  vrhá  navdušenosti,  a  besede  njegove  sezale 
so  globoko  v  dušo  poslušalcem,  kakor  so  došlé  iz  globočine  pleme- 
nite,  ideálne  duše.  Od  Bleiweisovfi  in  Vrazove  svečanosti  Slovencem 
gotovo  še  prijetno  zvoni  zvonek  glas  našega  Senoe,  ki  je  ves  čas 
svojega  življenja  delal  na  to,  da  bi  iskrená  Ijubezen  in  književno 
jedinstvo  postali  narazdraživi  veži  med  Hrvati  in  Slovenci. 

V  mestni  službi  moral  je  Senoa  po  lanskem  potresu  voditi 
poverjeništva  od  liiše  do  hiše  ter  pregledavati  vse  kóte  od  podze- 
meljske  kleti  do  podstrehe.  Pogostoma  je  iz  vroče  sobe  stopil  med 
razpokano  zidovje  in  v  razdejano  podstrešje,  kjer  je  mrzla  zimska 
sapa  prepihavala  ter  mu  zadávala  smrtne  udarce.  V  strašnih  bolečinah 
mučil  se  je  skoro  leto  dnij.  Jediná  tolažba  bila  mu  je  blaga,  skrbna 
soproga  z  nadepolnimi  otročiči,  pri  katerih  je  večkrat  pozabil  težke 
múke  ter  pisal  dva  romána.  „Bránka"  je  dovŕšil,  „Kletva"  pa  se 
bode  po  dani  osnovi  mogla  dodelati.  Večkrat  se  je  veliki  njegov 
dub  mogočno  povzdignil  nad  oslabele  fizične  moci  in  ako  mu  je  roka 
omagala,  narekoval  je  lepe  duševne  plodové  svoji  soprogi,  ki  mu  jih 
je  zapisovala.  Dobrega  prijatelja,  zlasti  tovariša  iz  mlajših  let,  bil 
je  zmerom  vesel,  in  v  bolezni  mu  je  celo  odleglo,  če  se  je  mogel  s 
kom  pogovarjati  o  narodnih  stvareh  ali  o  svojih  osnovah,  katerih  je 
imel  še  za  kakih  petdeset  románov  in  manjših  prijíovedk.  Tako  je 
delal  in  snoval  še  tisti  dan  pred  smrtjo,  dokler  ni  dne  13.  decembra 
leta  1881.  izdihnil  veliké  svoje  duše.  — 

„Venec  spomina"  je  spleten ;  položimo  ga  k  tolikim  drugim  kot 
malo  znamenje  velikega  spoštovanja  in  iskrené  prijateljske  Ijubezni. 
A  kadar  ti,  čestiti  čitatelj,  prideš  v  Zagreb,  pojdi  na  groblje  in  poišči 
gomilo,  pod  katero  počiva  prijatelj  Slovencev,  Avgust  Senoa :  saj 
je  tudi  on,  kadar  je  bival  na  slovenskí  zemlji,  rad  zahajal  na  grobe 
slavnih  naših  prednikov  ter  jim  tako  skazoval  zasluženo  čast. 


y^^    ^'ife — ^^    ^^^iz^  ^^^^^^^f  ^^^ — ^^' — ^^^zz^^^r~^^ 


vj^  í'jC  •jv  v?ä^  "^jC  1^  ^  #  wl^fflKar^^  ^jc  ^  ^  VjC^jC  TiC  "^ 


^^!^^^^  -í^^^^^M  |í=^?í=^^=^^=:^M 


Slike  iz  gorenjskih  planin. 

Spisal  Samostal. 

L 

V  snegu. 

1. 

isem  te  vec  pričakoval,  Jože,  mislil  sem,  da  te  je  kaka  nesreča 


zadela,  zelo  sem  se  tega  bal.  Ne  bil  bi  vedel,  kam  bi  te  šel 
iskat,  ko  bi  te  zdaj  noc  ne  bila  dala,"  pravi  v  leseni  kolibi 
na  dolgi  klopi  sedeč  plečast  drvar,  ko  stopi  pred  vratca  močan 
korenjak  s  piiško  pod  pazduho. 

„Dosti  sem  imel  opraviti,  da  sem  zopet  tu,  ker  grdo  je,  kjer 
sem  hodil,  práv  grdo,"  odgovori  poslednji.  Potrka  si  sneg  s  škorenj 
in  stopi  s  pripognenim  hrbtom  skozi  nizka  vráta  v  kolibo,  ter  utakne 
puško  na  levo  strán  pod  slamo  v  pógrad. 

Človek,  ki  je  v  kolibi  sedel,  na  ogenj  popravljal,  tabak  puhal 
in  gledal,  kako  sneg  gre  izpod  neba,  bil  je  že  zelo  v  letih  in  neobrit. 
Sivo  brado  je  imel  in  precej  veliko  pleso  na  glavi.  Da  se  ni  toliko 
videla,  bránili  so  lasje,  ki  so  bili  na  vrhu  čepine  skupaj  zviti  in 
zvozlani.  To,  kar  je  še  rástlo  na  zadnjem  delu  glave  nad  vratom. 
pustil  je  drvar  tako,  kakor  je  samo  liotelo  rasti;  samo  toliko  si  je 
gojil  še  lasene  ostanke,  da  jih  je  zavozlal  na  temenu:  menda  za  to, 
da  ga  ni  zeblo  v  glavo.  ali  pa  morebiti  zato,  da  se  je  plesa  nekoliko 
pokrila.  Brado  je  nosil,  kakor  mu  je  rástla,  česal  je  ni.  samo  njegovi 
koščeni  prsti  so  večkrat  pogladili  po  njej. 

Starec  je  marsikaj  doživel,  a  vedel  je  večinoma  le  sam,  kaj  in 
koliko  je  prebil,  od  kar  je  jel  po  svojih  nogah  hoditi.  Svojili  Ijudij 
že  v  mladih  letiJi  ni  vec  imel,  samo  dve  teti  sta  bili  še  živi,  ko  se 
je  jel  zarad  vojaščine  prikrivati.  Umrli  sta  mu  tudi  oni  dve,  a  revež 
jima  še  k  pogrebu  ni  mogel  priti  z  gore ;  morebiti  še  vedel  ni,  ako  je 


90  Samostal:  Slike  iz  gorenjskih  planín. 


slišal  mrtvaško  zvonjenje,  da  to  njegovi  sorodnici  velja.  Ime  mu  je 
bilo  Gašper. 

Mlajši,  ki  je  prišel  s  strelnim  orožjem  o  vecernem  mraku  pred 
kolibo,  bil  je  drvar  in  ropnik  na  divjačino.  Prišel  je  z  lova,  toda  pri- 
nesel  ni  drugega  s  sábo  kot  lačen  želôdec  in  belega  planinskega  zajca, 
ki  ga  je  tja  na  klop  pred  starca  položil  rekoč :  „Pa  ga  omaji,  da  ne 
boš  rekel,  da  ti  ničesa  ne  prinesem." 

„Kje  si  ga  počil,  Jože?" 

„Ravno  gori  nad  starimi  kopišči,  ko  sem  se  hotel  s  hriba  na 
pian  zaviti,  priskakal  je  sem  preko  róba;  že  zdaj  na  večer  je  pádel. 
Mislil  sem,  da  si  pok  slišal." 

„Nobenega  razlega  nisem  čul,  saj  ves,  da  mi  ušesa  ne  dajo 
več,  kakoľ  časih.  Človeka  pač  vse  zapušča  na  staré  dni;  ko  bi  tega 
ne  bilo,  ne  sedel  bi  tukaj ;  gotovo  bi  bila  prinesla  kaj  več,  kakor 
tole  živalco.  Tako  me  je  mikalo,  ko  si  odliajal  danes,  da  sem  se 
práv  težko  premagal  in  ostal  doma.  Ne  bil  bi  ostal  tu,  ali  ta  bedra 
šentana  nečejo  več  storiti  svoje  dolžnosti,  so  pač  leta  in  pa  menda 
je  tudi  tisti  drob,  ki  so  mi  ga  nasuli  jedenkrát  v  noge,  ko  sem  bežal, 
kar  so  me  mogle  noge  nesti.  Bog  ve,  da  so  bili  hudi  čaši !  Ne  želel 
bi  si  jih  več,  tistih  let,  ko  sem  bil  noč  in  dan  v  strahu,  da  me 
zasačijo  lovači  in  me  tirajo  od  doma,  čeravno  nisem  imel  tako  rekoč 
nikogar  več  svojih.  Bal  sem  se  vojaščine,  ker  le  slabo  so  pripovedo- 
vali  dosluženi  vojaki,  ki  so  prihajali  domov,  nekateri  še  le,  ko  so  slúžili 
po  štirinajst,  šestnajst  in  šé  več  let.  Le  malo  kdo  se  je  otel,  nekateri 
so  si  prste  posekali,  drugi  so  si  zobe  iz  čeljusti  izbili,  a  večina  se 
je  vender  morala  podati.  Cim  dalje  pa  so  se  skrivali,  tem  slabeje  je 
bilo  za  nje." 

„Ravno  preteklo  soboto,  ko  smo  sedeli  pri  Rantarji  in  pili,  pravil 
je  Stenovec,  da  te  je  jedenkrát  dobil  nad  ježom  za  fužino,  ko  si  strelni 
drob  rezal  si  iz  meč  in  si  krvavé  noge  izpiral,  ker  so  te  lovači  obstrelili." 

„Ravno  ta  drob  je,  ki  mi  še  zdaj  na  staré  dni  ne  da  miru : 
še  bolj  pa  čutim  tu  zgoraj  nad  kolenom,  kamor  me  je  srnjakovec 
zadel.  Vsako  slabo  vreme  mi  bolečina  v  nogi  že  nekoliko  prej  naznanja, 
predno  pride.  To  sem  čutil  tudi  zdaj  že  dva  dni  sem,  in  vidiš  nocoj 
imamo  sneg.  Menda  ga  bode  padlo  dovolj  ;  dobro  da  imava  hrane 
za  potrebo,  vsaj  bati  se  nama  ni,  da  bi  morala  od  lakote  poginiti, 
ko  bi  jelo  zametati  in  bi  nam  poti  zapadlo,  da  bi  ne  mogli  Ijudje 
ne  v  goro,  ne  z  gore." 


Samostal:  Slike  iz  gorenjskih  planin.  91 


„Saj  ne  bo  kaj  tacega;  dolgo  bi  moralo  snežiti,  da  bi  nama 
vse  zaprlo ;  in  ko  bi  ga  tudi  debelo  padlo,  saj  imam  krplje.  Navezal 
bi  si  jih  na  noge  in  šel  bi  naravnost  proti  domu.    ko   bi   sila  bila." 

„Zima  je  zima,  in  v  gorah  še  vsa  druga,  tot  v  nižavah.  Ti 
ne  ves,  kaj  se  pravi  zapadenemu  biti  iň  stradati  v  snegii.  Že  nekatere- 
krati  sem  skúsil  to  v  gorah  in  ne  želim  si  vec  kaj  tacega.  Povedati 
ti  hočem  samo  jeden  tak  dogodek  in  pripričan  sem,  da  ga  boš  dosti 
imel." 

„Veš  kaj,  Gašper,  povej  mi  rajši,  kako  je  bilo  tačas,  ko  si  se  s 
sekiro  bránil  in  boril  zoper  lovače  in  kako  so  te  obstrelili.  Právd  je 
sicer  oni  večer  Stenovec,  ko  smo  bil  v  gostdni,  ali  veselilo  bi  me, 
ko  bi  mi  ti  sam  kaj  povedal." 

„To  ti  je  pac  čudno,  da  sem  jim  jo  upihal.  Saj  pravim.  če 
pomislim  nekoliko  nazaj,  moje  delovanje  res  ni  bilo  druzega,  kakor 
boj  na  življenje  in  smrt.  Ko  sem  bil  še  mlad,  bojeval  sem  se  z  lovači ; 
pozneje  so  me  zalezovali  lovci  kakor  divjino  v  skalovji.  ti  in  oni 
so  streljali  name  in  čuda  je,  da  nisem  obležal.  Srečo  sem  imel.  tega 
ne  smem  tajiti,  in  morebiti  ravno  zato,  ker  sem  se  tiidi  vselej  bránil 
kot  divja  zver,  ako  mi  je  šlo  za  kožo.  Tega  sicer  ne  obžalujem,  da 
sem  se  bojeval,  ker  drugače  ni  bilo  mogoče :  ali  se  tepi  in  bráni,  ali 
pa  se  udaj,  ko  sem  se  jedenkrát  na  to  življenje  podal;  vender  mislim, 
da  ni  bilo  pametno,  da  sem  se  jel  skrivati.  Toda  čaši  so  bili  zopet 
taki,  da  je  človeka,  ki  ni  mislil  dalje,  kakor  od  danes  do  jutri,  kaj  lahko 
zapeljalo  in  ga  spravilo  na  mojo  pot.  Slo  jih  je  veliko  po  nji,  že 
pred  mano  in  za  mano,  a  le  malo  se  jih  je  rešilo.  V  zadregi  bi  bil, 
ko  bi  ti  jih  moral  naštevati,  kateri  so  dosegli,  česar  so  želeli.  Večina 
se  je  morala  vender  udati,  dosti  pa  jih  je  prišlo  po  nesreči  v  smrt; 
nekaj  se  jih  je  rešilo,  toda  s  pohabljenimi  udi.  Trpeli  pa  smo  vsi 
dovolj.  Kar  ti  povem  iz  svojega  življenja,  vse  je  le  boj  ali  trpljenje. 
Res  da  sem  ostal  prost,  ali  taká  prostost  je  komaj  prostosti  podobná. 
To  je  prostost,  ki  jo  ima  divja  koza  tudi;  še  tolika  ne!" 

„Rad  ti  verujem,  da  bi  te  to  zdaj  več  ne  veselilo,  ali  dokler  je 
človek  mlad  — " 

„In  zdrav,  moraš  pristaviti.  Dá,  dokler  je  človek  mlad  in  zdrav, 
se  ve,  kaj  hoče  bolan,  tak  je  časih,  da  bi  se  z  vsem  svetom  roval. 
Se  ve  je  tak,  da  mu  nobena  neumnost  ni  preveliká.  Tak  sem 
bil  tudi  jaz.     Pa  da  ti  povem,   kako  je  bilo  tačas,    ko   sem   si   rane 


02  Samostal:  Slike  iz  gorenjskih  planín. 

izpiral  in  si  strelni  drob  rezal  iz  nog.  Pri  Stojanu  za  Bregom  sem 
bil.  Tedaj  nisem  imel  vec  prejšnjih  tovarišev,  kajti  večina  jih  je  bilo 
že  polovljenih,  drugi  so  se  sami  naveličali  skrivanja,  in  nekateri  so 
se  pogubili,  da  sam  ne  vem,  kam  in  kako.  Vse  drugo  bi  bil  laze 
mislil,  kakor  da  je  nevarnost  tako  blizu  kot  je  ravno  bila.  Nisem 
še  dolgo  sedel  v  hiši,  ko  pogleda  dekla  skozi  vráta  in  pove,  da  lovači 
gredo  sem  cez  polje  in  gori  proti  hiši.  Kaj  vraga!  Kakor  bi  trenil, 
treščim  skozi  vráta,  zavijem  jo  okrog  hiše,  bežim  za  hišo  nekoliko  v 
zavetji  in  naravnost  proti  vodi.  Ali  opazili  so  me ;  ko  bi  bežal  in 
tekel  ne  bil,  ne  bil  bi  se  jim  izdal.  Da  bi  mi  le  do  Radovine  ne 
prišli  za  hrbet,  jim  j  o  bom  že  upihal,  mislim  si,  in  res  niso  me 
dotekli.  Ko  pridem  do  vode,  puhnem  naravnost  v  njo,  a  predno 
sem  bil  cez,  bili  so  lovači  tudi  že  na  obrežji.  Onkraj,  na  levem  bregu, 
kjer  sem  iz  vode  zlezel,  moker  precej  cez  kolena,  hočem  se  malo 
otresti,  toda  ni  bilo  čaša.  Teči  pa  ravno  tako  ni  bilo  mogoče,  ker 
je  breg  in  hosta.  Ta  me  je  še  nekoliko  prikrivala.  Kar  poči  puška, 
in  speklo  me  je  po  nogah  gori :  notri  v  meča  sem  dobil  strel.  Bil  je 
drob,  kakeršnega  imamo  za  zajce  in  srnje.  Dva  sta  me  prijela  nad 
kolenom  v  stegno,  ta  dva  sta  šla  najbolj  globoko.  Druge  so  menda 
škornji  nekoliko  odbili,  sicer  bi  mi  bili  prišli  notri  do  kosti,  nad 
koleni  pa  ni  bilo  več  usnja,  in  samé  prtene  lilače  niso  dosti  varovati 
mogle.  Kakor  bi  mi  bil  podkúril,  tako  me  je  spravilo  zopet  na  noge. 
Bežal  sem  po  grmovji ;  čeravno  je  bilo  v  breg,  šel  sem  vender,  kakor 
bi  še  le  bežati  začel.  Mislil  sem  si,  da  cez  vodo  ne  pojdejo  vsi  za 
menoj,  jeden  sam  bi  pa  dosti  opravil  ne  bil,  ko  bi  bil  prišel,  čeravno 
sem  bil  ranjen.  Meril  sem  za  Srednji  Vrh,  ker  tam  je  bilo  najbolj 
pripravno  se  skriti  in  opazovati,  ali  gredo  za  m<áno  ali  ne.  Jeden 
je  res  skočil  v  vodo,  bredel  je ;  a  ko  je  videl,  da  sem  zbežal  v  hrib, 
vrnil  se  je.  Toliko  sem  opazoval,  ko  sem  bil  dovolj  daleč,  da  sem 
videl,  kam  so  se  obrnili.  Za  máno  niso  šli,  vrnili  so  se,  jaz  pa  sem 
šel  čez  Srednji  Vrh,  da  som  videl  doli  na  Tročino  v  Radovino.  Precej 
dolgo  sem  tu  sedel.  Skornje  sem  si  sezul,  polni  so  bili  vode  in  krvi. 
Precej  sem  jel  drob  izpod  kože  jemati  z  nožem.  Prokleto  me  je  začelo 
skleti  in  peci.  To  ne  bode  nič,  k  vodi  moraš!" 

„Grem  torej  zopet  po  vrhu  in  gledam  še  vedno  v  dolino,  kjer 
Radovina  teče ;  ko  sem  bil  pripričan,  da  hi  več  nevarnosti  bati  se, 
spustil  sem  se  po  hribu  doli  skozi  goščo  bos,  škornje  sem  v  rokah 
nesel.     V  dolini  sem  se  vsedel  za  grmom  k  vodi,  noge   sem  utaknil 


Samostal:  Slike  iz  gorenjskih  planín.  93 


v  njo  in  izrezal  sem  svinjec  iz  mesa,  kolikor  sem  ga  doseči  mogel. 
Le  nad  koleni  s  tem  so  bili  križi,  ni  ga  bilo  mogoče  izpod  kože 
dobiti.  To  sem  trpel  z  njim!  Ko  so  bile  rane  izprane,  šel  sem  k 
planšarici  na  rovt  pod  Gabrije,  tam  sem  dobil  toliko  platnenih  ovojev, 
da  so  se  noge  obezati  mogle.  Precej  dolgo  sem  nosil  rane,  vender 
se  je  vse  lepo  zacelilo.  A  bolečine  še  dandanes  čutim,  predno  se  vreme 
premem'  in  vsako  leto  je  slabeje." 

„Toliko  je  bilo  vedno  sreče.  da  jim  nisem  prišel  v  roke,  čeravno 
so  me  nekaterekrati  práv  hudo  nasukanega  imeli.  Ne  morem  reči 
dnigače,  kakor  da  sem  srečo  imel.  in  ra\nio  zaradi  tega,  ker  so  me 
večkrat  práv  zelo  nabranega  in  celo  že  zavarovanega  imeli,  ujeli  me 
pa  vender  niso,  začeli  so  se  me  nekako  bati.  Posamezen  bi  me  ne 
bil  nobetlen  prijel,  tudi  po  dva  ne,  ker  raznesla  se  je  govorica,  da 
sem  Bog  vedi  kako  nevaren  in  neustrašljiv,  ter  da  ni  upati,  da  bi 
se  podal.  Dostikrat  so  Ijudje,  ako  so  z  lovači  govorili,  trdili,  da 
Gašperja  ne  bode  nikdo  živega  prijel,  da  se  ga  je  treba  bati,  ker  je 
kakor  živina,  če  mu  gre  za  kožo  in  bi  mu  ne  bilo  nič,  če  bi  jednega 
ali  dva  posekal.  Ko  sem  videl,  da  sami  nimajo  pravega  zaupanja  v 
sebe,  postal  sem  toliko  bolj  strašen  in  naredil  sem  se,  kakor  bi  mi 
res  práv  nič  ne  bilo,  ako  bi  jednega  ali  dva  do  mrtvega  nabrisal. 
To  jim  je  delalo  tak  strab,  da  se  niso  upali  blizu  mene,  ako  so  videli 
orožje  v  mojih  rokah.  Da  sem  se,  ko  mi  je  bilo  to  znano,  lahko  in 
tem  bolj  pogumno  bránil,  lahko  si  misliš." 

„Povedal  ti  bom  jedenkrát,  kar  si  omenil,  kako  sem  se  prebil 
s  samo  sekiro  skozi  štiri  pomagače  in  dva  biriča.  Za  nocoj  naj  bode 
dosti.  Vidiš,  kakor  pravim,  snega  je  vedno  več  in  ni  nemogoče.  da 
naju  západe'',  sklene  Gašper  govorjenje,  ko  pogleda  skozi  kolibina 
vráta. 

Res,  sneg  je  šel,  da  so  se  jele  veje  šibiti  in  podajati  pod  njegovo 
težo.  Nobene  zvezde  ni  bilo  videti,  le  bela  odeja  po  tleh  in  nekoliko 
svetlobe,  kamor  so  lúčni  žarki  z  ognjišča  zadevali,  sicer  pa  trda  téma 
in  popolnoma  vse  tiho  okrog  in  okrog. 

(Konec  prihodnjič.) 


^•^^<^<^^^m?ímam^^^^i^'i>'&'^- 


Prvi  sneg. 


locoj  vetľovi  Tzeli  so 
'  Poslednjim  rožam  cvet 

In  sneg  prinesli  beli  so, 

Kľistale  déli  v  led. 

Raván  popréj  krásna  takó 
Mľtvaški  nosi  prt 
In  vse,  kar  cvélo  je  lepó, 
Uničila  je  smrt!  .  .  . 


O  saj  to  snéžna  ni  raván, 
To  moje  je  srcél 
O  saj  to  róž  ni  cvet  požgán, 
To  náde  so  moje! 

A  jeden  hip  jih  stri  je 
Kot  tam  vetrovi  cvet, 
V  temán  jih  grob  zapri  je, 
Da  ni  jih  več  med  svet. 


Le  en  korak  v  življenja  ples: 
Vse  páde  v  prah  zemljé. 
Kar  zidalo  je  do  nebes 
Poprej  mlado  srcé! 


-b- 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIL  do  XlII.  stoletja. 

Spisal  Šimon  Rutar. 
(Dalje.) 
III. 
^atura  človekova  je  taká,  da  se  rad  drži  starih  ustanov,  starih  od 
pradedov  izročenih  mu  običajev.  To  se  godi  tem  vec  tedaj,  ako 
so  te  ustanove  utemeljene  na  prírodné  razmcre,  ako   je   njih 


obstanek  opravičen.  Tako  se  staré,  od  prírode  zaznanienovane  meje  le 
malo  ízpremínjajo,  akoravno  se  prebívalstvo  dotičnih  zemelj  mnogokrat 
menja.  Na  tak  način  ostala  je  razlika  med  Panoníjo  in  Noríkom 
tudí  potem,    ko   se   je   po  obeh  naselílo  isto  slovensko  pleme.     Meja 


s.  Rntar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XIII.  stoletja.  95 

med  terna  pokrajinama  ni  bila  nikoli  natančno  določena.  Le  toliko 
se  more  reči,  da  je  bila  Norik  vi.?oka  gorata,  a  Panonija  nizka, 
ravna  dežela.  Zato  je  spadala  Celej  a  še  k  Noriku,  a  Poetovio 
k  Panoniji;  Kranjska  pa  okolo  Lj  u  bíja  ne  in  Dolenjska  prište- 
vala  se  je  sedaj  jedni,  sedaj  drugi  pokrajini. 

Da  je  bila  veliká  razlika  med  Norikom    in  Panonijo,    dokazuje 
najbolje  slovenski  jezik.     Že  v  IX.  stoletji  razdelil  se  je  namreč  slo- 
venski    jezik    na   dve   narečji:    na    panonsko   in   karantansko. 
Razlika    obeh   narečij    bila  je    po    spričevanji  Miklošičevem    (Altslov. 
Formenlehre,  Einleitung   pg.  VIII.  X.)  že    takrat   znatna.    Meja  med 
obema  narečjema  pozná  se  še  dandanes  práv  dobro  na  štajerski  zemlji 
in  je   ravno    istá,    kakor   med    Panonijo   in    Norikom    (Karantanijo). 
Ta  drži  od  gore  H  o  ehe  c  k   pri  Feldbachu  naravnost   proti  jugu   do 
Múre,  nekoliko  vztočneje  od  Cmureka,  in  od  tod  preko  Slovenskih 
goric    do  Sv.  Martina   na   Dravi.     Od   tod    se    vleče    cez    Ptujsko 
pol  j  e  blizu  do  Pragerskega  in  potem  blizu  Monšperka  do  Do- 
náške gore.  Nadaljna  meja  bila  je  Sotla,  kakor  še  dandanes  med 
Slo venci  in  Hrvati.  Štajerski  Slovenci    panonskega  narečja  stanu- 
jejo  torej  v  sedemnajsterih  farah  dekanij  Veliká  nedelja,  Ljutomer, 
Ptuj  in  Zavrče.  ter  v  farah  Sv.  Andrej,  Sv.  Anton  in  Sv.  Bol- 
fenk.     Ze  v  obleki  in  običajih   razlikujejo   se   ti  Slovenci   od  svojih 
zapadnih  sosedov.  (Rudolf  Puff,  Die  Slaven   in  Steiermark,  Carinthia 
1843,    Nr.  2  &  3.)    Štajerská   iztočna   meja   bila  je   v   prvi   polovici 
srednjega   veka   precej    nedoločena.     Še   le   okolo    1205.  1.  pomaknili 
so  jo    bolj    proti    vzhodu,    potem    ko  je  bil    ptujski  gróf  Friderik  I. 
1.  1099.  Madjare  potolkel  in  jim  vzel   okolico    ormožko,    Ijutomersko 
in  središko.     Tako  je  postala  deželna  meja  različna  od  meje  narečij. 
Tudi  na  vzhodni  stráni  Sotl e  in  na  južni  Gorjancev  stano- 
vali so  Slovenci.  Denašnjo  národnostne  mejo  med  Sloveno-Hrvati 
in  pravimi  Hrvati  dela  ravna  črta  od  Reke  do  Siska  in  od  tod 
dalje  Sa  v  a.     Ako   pomislimo    na   način   razširjevanja   Slovencev   od 
dolenjega  Dunava   in   na   mer   njih   potovanja,    prepričamo  se  lahko, 
da  so  se    nekatera   krdela    obrnila  tudi  obKolpi    inUni   navzgor. 
Kjer  se  je  katera  večja   reka    izlivala   v  Savo,  našli  so  Slovenci  pri- 
ložnost  razširiti  se  kakor  mahalica.     Dúmmlerju   se  zelo   verjetno 
zdi  (Die  älteste  Geschichte  der  Slaven  in  Dalmatien,  Sitzungsberichte 
der  Wiener-Akademie  der  Wissenschaften  Bd.  XX.  pg.  363),    da   so  se 
Slovani  že  v  drugi  polovici  VI.  stoletja  v  Dalmacijo  naselili,  tedaj 


96  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  TU.  do  X  1.11.  stoleiga. 


dolgo  pred  prihodom  Hrvatov  in  Srbov.  Tudi  slávni  hrvatski  zgodo- 
vinar  Rački  je  tega  ranenja  (Arkiv  za  povjestnicu  jugoslavensku  sv. 
1857.  pg.  253 — 255).  On  trdi,  da  so  predniki  denašnjih  Cakavcev 
že  v  drugi  polovici  VI.  stoletja  svoje  denašnje  zemlje  zasedli.  Ali 
moti  se  v  mnenji,  da  so  ti  Slovani  došli  iz  zakarpatskih  dežel, 
od  koder  so  vsi  zgodovinarji  (po  Safaŕikovem  vzgledu)  izvajali  tudi 
karantanske  Slovence.  O  Istri  verao  izvestno,  da  so  j  o  Slo  venci  že 
okolo  1.  000,  napadali.  Ti  napadi  mogli  so  biti  obrneni  samo  proti 
primorskim  mestom,  ki  so  še  do  1.  775.  ostala  v  bizantinski  oblasti, 
a  notranjost  zemlje  zavzeli  so  Slovenci,  ki  so  se  s  pozneje  došlimi 
Hrvati  pomešali.  Tako  so  se  tudi  dalmatinski  Slovenci  pomešali  s 
Hrvati  in  Srbi,  in  možno  je,  da  se  je  bas  na  ta  način  izcimila 
čakavščina. 

Hrvatje  trde,  da  je  njih  národ  že  s  početka  YII.  stoletja  posedel 
zemljo  med  Dravo  in  Savo  ter  v  njej  utemeljil  „posavsko  Hrvatsko", 
opiraje  se  na  K.  Porfirogenetove  besede  „At  a  Chrobatis,  qui  in  Dal- 
matiam  venerunt,  pars  quaedam  secessit  et  Illyricum  atque  Pannoniam 
occupavit".  Ali  ko  bi  se  smeli  na  to  zanašati,  morali  bi  misliti,  da 
so  Hrvatje  ves  Ilirik  in  vso  Panonijo  posedli,  kar  pa  vender  ní 
mogoče.  Zdi  se,  da  je  Porfirogenet  tu  zamenjal  Slovence  in  Hrvate, 
kar  je  bilo  práv  lahko  mogoče  zaradi  podobnosti  jezika.  Pac  so 
zavzeli  Hrvatje  razen  Dalmacije  še  vso  zemljo  na  južni  stráni  črte 
Senj-Sluin-Gradiška.  Ali  na  severni  stráni  te  črte  ne  ve  zgo- 
dovina  nič  o  kaki  hrvatski  državi,  ker  Ljudevit  Posavski  bil  je 
Slovenec,  kakor  bomo  skoro  videli.  Tudi  Rački,  ki  je  v  hrvatskem 
zgodovinstvu  avktoriteta,  prepričal  se  je  (Rad  akademije  jugosl.  Ll. 
205),  da  hrvatska  dŕžava  nikoli  ní  tako  daleko  sezala,  kakor  stoj  i 
zapisano  v  registru  Sv.  Petra  pri  Solinu,  in  kakor  je  on  sam  poprej 
trdil  (v  Radu  kn.  XXVE.  101.).  Očitno  priznáva,  da  so  bili  Obri  (t.  j.  z 
njimi  združení  Slovenci  še  v  Vili.  stoletji  „svedjer  gospodari  Pano- 
nije,  i  da  za  drugu  dŕžavu  hrvatsku  u  Panoniji,  o  kojoj 
umie  sam  Constantin  pripoviedati,  ne  ima  n  i  prostora,  n  í  v  re- 
meň a".  (Rad  LL  pg.  17o.) 

Treba  je  torej  popraviti  Šafárikovo  mnenje  (II.  279,  283,  294) 
o  panonsko-hrvatski  ali  mezirjetski  državi  v  Panoniji 
Saviji.  Ta  zemlja  je  bila  slovenská.  Njeni  veliki  župan  ali  knez 
stoloval  je  v  staroslavnem  Sisku  in  bil  pozneje  odvisen  od  frankov- 
skega  rektorja.     Da  so  siščanski  župani  priznávali  nadvlado  koroških 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja.  97 

vojvod,  vidi  se  iz  pripovesti  Valvasorja  o  uporu  A  vrel  ij  a  in  Droga 
proti  Vladuhu  okolo  1.  770.  (Ehre  d.  H.  Krain  H.  pg.  385).  Ceravno 
utegne  ta  povest  obsezati  mnogo  nehistori-škega,  vender  se  iz  nje 
vidi,  da  je  bil  Sisek  jedno  najvažnejšili  mest  v  koroško-slovenski 
vojvodini.  In  ravno  v  Sisku,  oddaljenem  od  tujih  uplivov,  obdržala 
se  je  najdalje  slovenská  národná  zavest.  Kajti  ko  so  začeli  Franki 
za  naslednikov  Karola  Velikega  Slovence  stiskati  in  tlačiti,  upri  se 
je  siščanski  župan  Ljudevit  Posavski  proti  frankovskemu  nasilstvu 
1.  819.  V  kratkem  so  bili  pregnani  tuji  uradniki  in  njihovi  pomoč- 
niki,  vojaški  naseljenci.  Ali  Ljudevit  je  vedel,  da  bodo  Franki  hitro 
poslali  večjo  vojsko  proti  njemu,  in  da  tej  se  ne  bode  mogel  sam 
upirati.  Treba  je  bilo  torej  iskati  pomoci  in  zaveznikov.  Teh  pa 
ní  Ískal  pri  dalmatinskih  Hrvatih,  nego  pri  Kranjcih  in  Korošcih 
(kakor  tudi  pri  bolgarskih  Timočanih,  ki  .«!0  se  bili  1.  819.  v  Srem 
preselili).  Da,  Hrvati  pokazali  so  se  ocitne  sovražnike  Ljudevitu.  Zve- 
zali  so  se  namreč  s  Franki  proti  upomikom  in  poslali  jim  v  pomoč 
svoje  dobre  strelce.  Ali  kljubu  silnému  návalu  Frankov,  Sasov,  Bavar- 
cev,  Italijanov  in  Hrvatov,  bránil  se  je  Ljudevit  hrabro  tri  leta. 
Skrbel  je.  tudi  za  utrjenje  svojih  mest  in  grádov.  V  ta  namen  je 
dobil  od  Grajskega  nadškofa  Fortunata,  „patrijarha  Istre  in  Vene- 
eije",  zidarjev  in  rokodelcev.  Zdĺ  se  torej,  da  so  bili  Ljudevitovemu 
podjetju  prijazni  tudi  Bizantinei  in  njim  udani  patrijarh  Fortunat,  ki 
je  moral  pozneje  zbežati  v  Carigrad  pred  frankovskim  zasledovanjem. 
Se  le  823.  leta,  ko  je  veliki  župan  hrvatski  B  orná  ali  Porin  pripeljal 
izdatnejše  pomoci,  izgubil  je  Ljudevit  svojo  vojsko  ter  moral  zbežati 
in  sicer  ne  k  Hrvatom,  nego  k  Srbom.  Kasneje  ga  ubije  strije  Borne, 
ki  je  bil  poginil  v  bitki  proti  Ljudevitu.  Tako  je  končalo  veliko 
podjetje,  ki  je  imelo  namen  osvoboditi  Slovence  od  frankovskega 
jarma.  (Einhardi  annales  ad  a.  820,  M.  G.  L  207.) 

Že  Diimmler  je  trdil  (Aelteste  Geschichte  der  Slaven  in  Dal- 
niatien  pg.  373 — 374),  da,  kolikor  je  iz  zgodovine  znano,  stanovali 
.so  vedno  Slovenci  v  Slavoniji  in  tako  imenovani  provincijalni 
Hrvatski.  Slavonija  je  izvestno  dobila  svoje  ime  po  Slovencih, 
ker  vse  dežele,  kjer  so  se  Slovenci  naselili,  imenovale  so  se  Sclavinia, 
Sclavonia  =  Slovenija.  Pokrajina  Slavonija  obsezala  je  do  XVL  sto- 
letja tudi  županije  Zagreb,  Križ,  Varaždin,  S  v.  Juraj  in  obe 
banski  granični  polkovniji  (med  Kolpo,  Savo  in  Uno),  ter  za 
njenega    največjega    obsega  tudi    polovico    tako    imenovane    turške 


98  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovoiiskili  dežel  od    VTT.  do  XIll.  stoletja. 

Hrvatske.     Po  razpadu  velikomoravske   dŕžave  (905)  prišla  je  bila 
Slavonija  Ogrom  v  oblast  in  ti  so  jo  šmátrali  kakor  svoji  kroni  pri- 
druženo  vojvodino.    Iz  nje  so  razširili  svoj  upliv  cez  dalmatinsko- 
bosansko  Hrvatsko  (do  1.  1102.).  Hrvatska   imenovala  se    je    še   v 
XVI.  stoletji  tako  imenovana  Visoka  Hrvatska  (Gačka,  Lika  in  Krbava), 
večji   del   hrvatskega   Primorja,    ostala   polovica    turške   Hrvatske    in 
nebenečanski   del   severne   Dalmacije  (Gyurikovich,    Illustratio    critica 
sitiis  et  ambitus  Slavoniae  et  Croatiae).  Severni  del   vojaške   krajine 
nad  Lonjo  in  Ilovo  imenoval  se  je  za  Ferdinanda  I.  „slovenská" 
(vindiška)  ali  varaždinska  krajina,   in  samo  južni  del   hrvatska. 
V  tem  oziru  je  vredno   opomniti,  da  najstarejši  narodni  pisatelji  pro- 
vincijalne  Hrvatske  niso  svojega  jezika  nikoli  imenovali  lirvatski,  nego 
zmerom  le  „slovenski  jezik".    Trubarju   so  Hrvati  Cakavci,   kateri 
so  slušali  SV.  mašo  v  slovenskem  jeziku    in  rabili  glagolitske  knjige. 
(Nemški  predgovor  k  I.  delu  Novega  testamenta  v  hrvatskem  jeziku 
1.  1562.).  Njegov  „crobatischer"  prevoditelj  je  bil  Istran.  in  prevod 
so  pregledali  ter  popravili  rodoljubi  v  Metliki.  Zagrebški  škof  Nikolaj 
Zelniczi  piše  1.  1599.:   „Da  Zagreb    v   Slavoniji    leži,   tega    ne 
dvomi  nobeden.  Vem,  da  nekateri  imajo  ta  predel  g  or  en  j  e  Slavo- 
n  i  j  e  za  Hrvatsko,  ali  pogreška  in  pomotá  ne  more  nobenemu  vzkra- 
titi  njegovega  pravá."  Tako  piše  tudi  Valvasor  (XH.  42):  „Die  Banische 
Grentz  (sedaj   županija   Petrinjska)   erstrecket   sich   zwolff  Meilen    in 
Crabaten  und  in  das  Windische  Land  (Slavonija),  welches  alles  offters 
nur  mit  dem  gemeinen  Namen  K  rab  a  ten  (Hrvatska)  genanntwird: 
weil  die  Einwohner  in  Windisch-  und  Banisclier  Sprach   und  Tracht 
mit  denen  Crabaten  iibereinkommen." 

Ko  so  namreč  Turki  v  letih  1463. — 1528.  zavzeli  skoro  vse 
zemlje  pravé  Hrvatske  in  ko  se  je  mnogo  Hrvatov  pred  turško  silo 
z  juga  proti  severu  pomaknilo  ter  v  Slavoniji  in  Primorji  naselilo, 
dobile  so  te  zemlje  ime  Hrvatska.  Tej  premeni  celo  slično  je  me- 
njavanje  imena  najimenitnejše  hrvatske  obitelji  Subic-Zrinj.  Ta 
obitelj  se  je  imenovala  v  severni  Dalmaciji  grófi  bribirski  (trogirski, 
šibeniški,  skradinski,  omiški  itd.),  ter  ba  n  hrvatski  in  gróf  ali 
knez  dalmatinski.  Ko  je  pa  izgubila  svoja  dalmatinska  posestva, 
preselila  se  je  v  Posavje  ter  pridobila  posestva  v  Visoki  Hrvatski  in 
severni  nižini  ter  po  svojem  grádu  Zrinju  imenovali  so  se  grófi  zrinj- 
ski.  Iz  pomešanja  prvotnih  Slovencev  in  novo  prišlih  Hrvatov  postalo  je 
tako  imenovano  slovenskohrvatsko  ali  provincijalnohrvatsko 


J.  Kevsnik :  Liiterski  Ijudje.  9Ô 

narečje,  ki  seza  proti  jugu  do  Kolpe,  a  proti  iztoku  do  Siska,  Ivanica 
in  Pitomače,  ter  še  dalje  v  Slavonijo. 

AU  tudi  ti  hrvatski  Slovenci  na  južnoiztočni  stráni  od  Sotle 
in  Gorjancev  morali  so  že  v  IX.  stoletji  govoriti  nekoliko  različen 
dijalekt  od  Slovencev  v  Karantaniji.  Zato  in  zaradi  različnosti  zem- 
Ijišta  počel  se  je  pri  njih  politiški  život  drugače  razvijati,  nego  v 
Karantaniji.  Iz  tega  uzroka  moramo  tudi  te,  kakor  sploh  vse  panónske 
Slovence  izpustiti  iz  okvira  naše  razprave. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Luterski  1  j  u  d  j  e. 

Povest. 
Spisal  Janko  Ker  sni  k. 

Und  mancber  liesťs  und  denkt  dabei 
Wo  dieser  jetzt,  wo  jener  sei  ? 
Doch    kommt   der  Meister  Schreiner, 
So  bleibt  von  allen  keiner  ! 

P  f  iz  er. 

]a  steni  nad  menoj  visi  raala  slika.  Suhoparen  opazovalec,  ki  pozná 
zgodovino   slikarstva    in   umotvore   raznih   časov,   dejal    bode 

'takoj,  da  je  slika  stará  blizu  petdeset  let  in  da  je  umotvor 
novej  še  vlaške  šole;  rekel  pa  bode  tudi,  da  mojstra  ne  pozná,  in  da 
je  v  sliki  nekaj  posebnega,  neopisljivega,  —  ter  ločil  se  bode  morda 
težko  od  nje,  ne  spoznavši,  kaj  daje  podobi  tako  čarobno  moč. 

Mala,  na  prvi  pogled  neznatna  slika  káže  deklico,  recimo,  se- 
demnajstletno,  v  opravi,  ki  je  bila  navadna  v  boljših  stanovih  sredi 
prvé  polovice  tega  stoletja.  Podoba  njena  je  dopersna  in  sloni  v 
visokem  oknu;  oko  njeno  hiti  živo,  s  earovitim  svitom  mimo  opa- 
zovalca  v  daljavo.  Barve  so  sicer  zatemnele.  in  ona  „svitla  téma", 
katera  znači  dela  slavnih,  starih  vlaških  mojstrov,  Correggija,  bratov 
Carraccijev  in  drugih,  slabo  pristuje  podobi,  katera  nehoté  zahteva 
svitlih.  ognjenili  barv.  Tako  bi  človek  sodil;  —  pa  morda  ravno  to 
daje  sliki  ono  posebnost,  katere  ne  morem  opisati.  Mnogokrat  sem 
že  zri  v  njo,  in  tudi  sedaj,  ko  pišem  te  \Tstice,  šili  mi  oko  vedno 
gori  k  njej :  dozdeva  se  mi,  da  jo  je  dihnil  poseben  genij  na  mŕtvo 
plátno. 

6* 


ÍOO  '  j.  Kersnik :  Luterski  Ijudje. 


O  deklici,  katere  obrazek  je  naslikan  tu  gori  nad  menoj.  in  o 
ujem.  ki  ga  je  slikal,  govori  moja  povest. 

Kako  je  prišla  podoba  v  mojo  last,  to  ne  more  biti  nikomur 
zanimljivo  in  ni  nikakor  v  dotiki  z  dogodki,  katere  bom  pripovedo- 
val:  —  pa  ko  sem  j  o  dobil,  prejel  sem  tudi  nekaj  starih  listin  in 
pisem,  in  te  mŕtve  priče  nekdanje  sreče  in  nesreče  pripovedovale  in 
razodele  so  mi,  kar  podaj  am  tu  braleu. 

Pravih  imen  ne  bom  imenoval  in  ko  bi  jili  tudi.  malokdo  bi 
se  jih  spominal.  Cemu  pa  še  ta  spomin! 

Slika    na    moji    steni    je  ostala;  ona   pa,  katero   tako   čarobno 

predstavlja,    in  oni  duhoviti  mož,  oni   genij.  ki   jo  je  u.stvaril,  in  vsi 

njihovi,  —  oba,  x  vsi  so  se  pogubili,  potopili  v  nemirnih  valovih  bur- 

nega  sveta. 

1. 

Goré  Bpet  gledara  zaželjene, 
Veselje  mi  rosi  okó  ; 
Oh,  bo  še  kdo  se  spomnil  mene? 
Saj  sem  spremeail  se  močnó. 
Boris  M  i  r an. 

Na  Gorenjskem  blizu  večje  vaši  stoji  ob  postranskem  potu 
kateri  zavije  kake  pol  ure  pozneje  na  veliko  cesto,  na  nizkem  holmu 
prijazen  gradič.  Zidan  ni  redno,  nego  vidi  se  mu,  kako  sta  stari 
oča  in  vnuk,  praded  in  pravnuk,  drug  za  drugim  kot  gospodarja 
prezidavala  in  rila  po  stenah  in  obokili ;  tu  je  jeden  nekoliko  od- 
stránil in  podrl,  tam  zopet  drugi  nekaj  pridejal  in  prislonil;  še  okna, 
obrnená  proti  česti,  niso  v  ravni  vrsti  stavljena.  Zadnjim  gospodar- 
jem  pa  tudi  ni  bilo  veliko  mari,  kako  je  zidan  gradič,  pustili  so  ga 
večinoma  v  miru,  tu  in  tam  so  ga  zdaj  pa  zdaj  ometali  ali  pobelili, 
ako  je  čas  razoral  po  zidu  prenevarne  ali  previdne  rane,  in  tudi 
opeká  na  strehi  káže  v  svojili  raznih  barvah  delovanje  takih  površ- 
nih  ranocelnikov. 

Okľog  gradiča  nasajen  je  na  treli  strancli  mal  \iric-.  po  ka- 
terem  staré  tepkp.  in  stari  orehi  pričajo,  da  je  podoba  tega  pos(!stva 
že  dolgo,  dolgo  jednaka. 

Za  grádom  pa  se  vzdiguje  svet,  in  ob  polagoma  dvigajocem  se 
hribu  káže  se  gost  les ;  pa  ta  je  mlad,  in  le  tu  in  tam  svedoči  kaka 
redka,  veliká  hoja,  da  je  bilo  jedenkrát  mnogo  jednakih  njenih  sester 
tukaj,  katere  pak  je  podrla  sekira. 

Tako  je  sedaj  okrog  gradiča,  in  v  blizu  petdesetih  letih  se  ni 
mnogo  izpremenilo:  vrt  in  grád  sta  bila  tedaj  .skoro  taká.  ko  danes; 


J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje.  101 

.saiiut  vÍ8<(k  in  gust  les  ja  je  senčal  na  zadnji  stráni,  in  kadar  je 
pihal  močan  jesensk  veter,  vršale  so  nad  robom  grajske,  zadnjestran- 
ske  strehe  veličastnft  smreke  v  jednakomernem  otožnem  glasu. 

Bilo  je  zjntraj  lepega.  polefnega  dné,  ko' je  ropotal  po  veliki 
cesaľski  česti  težki  pôstni  vo?;  postiljon  se  je  bil  ravno  vzdramil, 
ker  se  je  bližal  globokemu  klanjcu;  raoral  je  z  voza  stopiti  in  ko- 
lesu podložiti  cokljo.  Ko  je  dospel  na"  ravno,  nastavil  je  svoj  rog  in 
tľobil  veselo  v  jasno  jutro. 

Voz  je  bil  poln  potnikov,  kar  je  bilo  tedaj  navadno,  ko  še  ni 
prepregala  železná  cesta  našín  krajev. 

Ko  })ľiropoče  voz  do  mesta,  kjer  se  je  ločil  širok  stransk  kolo- 
voz  od  veliké  ceste,  potrka  jeden  potnikov  postiljonu  na  ramo. 

Isti  ústa  vi  konje. 

„A,  Vi  pôjdete  tu  gori  proti  Rodici,"  reče  izstopivšemu,  kateri 
mu  je  pomolil  nekaj  grošev. 

„Da!"  pravi  krátko  oni  in  molčé  pozdravi  k  sloves\i  ostalo 
družbo  v  vozu,  ter  krene  pes  na  stranski  kolovoz. 

Bil  je  mlad,  visokorasten  mož,  lepega,  malo  zarujavelega  obraza : 
gosti  kodrasti  lasje  kipeli  so  mu  izpod  širokega  klobúka  na  ráme,  in 
duhovite  oči  ozirale  so  se  z  nekakim  radostnim  izrazom  po  lepi 
okolici.  Zakaj  bi  se  tudi  ne?  Pred  njim  v  daljavi  dvigale  so  se  vi- 
soke  planine,  v  podnožji  pa  vent-ali  so  jib  po  nižjih  goricah  gosti 
lesoví.  Solnce  lesketalo  se  je  v  tisočerih  rosnih  kapljah  po  visoki 
obpotni  trávi,  in  hladná  jutranja  sapa  prinášala  je  potniku  zaduje 
glasove  postiljonovega  rogu. 

Urno  je  korakal  po  kolovozu,  in  ko  dospe  cez  mali  griček, 
ugleda  pod  seboj  veliko  vas  —  Rodico  jo  je  imenoval  postiljon  — 
in  za  njo  kake  četrt  ure  oddaljeni  grád,  o  katerem  smo  govorili. 

Videlo  se  je,  da  je  bil  potovalcu  kraj  znan,  kajti  poiskal  je  tu, 
kjer  je  cesta  storila  vec  ovinkov,  kakor  domač  človek,  vsako  stran- 
sko  stezo,  katera  je  krajšala  pot,  in  ravno  sedaj  je  bil  zopet  krenil 
na  tako  stezico,  ko  mu  udari  klopot  konjskih  kopit  na  uho.  Obrnivši 
se  ugleda  za  seboj  jezdeca  v  gosposki  opravi,  kateri  je  hitel  mimo 
njega.  Potniku  dozdeval  se  je  jezdec  najbrž  jako  nenavadna  prikazen 
v  tem  kraji,  in  nehoté  je  obstal  ter  pogledoval  za  jaliačem. 

A  ta  je  takoj  .še  bolj  vzbudil  pozornost  gledalčevo. 

Kakih  sto  korakov  pred  njim  igral  se  je  mal  deček  ob  česti 
pred  leseno  kmetsko  kočo,  in  ta  se  jezdecu  menda  ni  povoljno  hitro 


102  J.  Kersnik:  Luterskí  Ijiuljc. 

ognil,  kajti  izpustivši  konja  dečku  v  bližino  ndari  ga  z  bičera  cez 
pleca,  da  je  isti  od  bolesti  na  glas  zaviknil. 

„Kaj  stojíš  pri  česti,  osel  neiimni?  Drugič  dobis  še  jedno," 
vpije  jezdec  raz  sedla  ter  odbaja,  dečku  še  jedenkrát  z  bičem  zažugavši. 

Na  otrokov  vik  in  krik  prihiti  kmetská  žena  iz  koče. 

„Za  Kriščevo  voljo,  kaj  pa  je?" 

„Oni  me  je  udaril,"  toži  fantič  in  káže  za  jezdecem. 

„Ta  grdoba  te  je?  Oh,  ta  ni  zastonj  „luterš".  Pa  nič  ne  jokaj, 
Tine;  čemu  pa  tudi  laziš  počešti,  po  prabu;  v  hiši  bodi,  slišiš;  sem 
pojdi  v  hišo,  če  ne,  te  bo  še  večkrat  udaril,  ta  škrijc  luterski."  Rekši 
hoče  kmetica  otroka  od  vešti  v  vežo. 

„Kdo  pa  je  ta  škrijc  luterski,  kakor  mu  praviš,  Neža?"  oglasi 
se  naš  potnik,  ki  je  bil  z  jeznim  obrazom  gledal  surovi  čin  jezdečev, 
in  sedaj  stopil  pred  vežo. 

Kmetica  ga  je  osupneno  pogledala;  poznala  ga  ni,  in  kako  more 
to  biti,  da  ta  tujec  vé,  da  je  bila  ona  krščena  za  Nežo. 

Tujec  se  nasmehne. 

„Kaj  me  gledaš  tako,  kakor  bi  se  žive  dni  ne  bila  srečala,  ali 
kakor  bi  najini  materi  nikdar  ne  imeli  jednega  in  istega  očeta?" 

Zdajci  se  tudi  kmetici  lice  razjasni  in  prišlecu  roko  podavši 
vzklikne:  „Oh,  France,  glej  no,  France,  ti  si!  Pa  kdo  bi  te  spoznal 
precej ;  vzrastel  si,  in  lase  imaš  tako  dolge,  glej  také,  kakor  Bog  na 
križevem  potu.  Ostriži  jih,  ostriži;  pol  gorši  boš,  če  jih  ostrižeš." 

France,  kakor  ga  je  imenovala  kmetica,  je  z  dobro volj nim  sme- 
hom  poslušal  prijateljski  svet  svoje  sestričine. 

„Kaj   pa  mati   moja;  ali  so   zdravi?"    povpraša. 

„Zdravi,  zdravi;  sinoči  sem  šla  čez  laz,  ko  so  ravno  pšenico  do- 
želi;  taká  lepa  pšenica,  France!  Pa  stopi  vender  v  hišo,  kaj  boš  tu  stal." 

„Ne,  zdaj  ne!  Domov  grem,  pa  ostanem  nekaj  dnij,  in  bom 
prišel  pogledat  k  vam.  Janeza  ni  doma?" 

„Ni  ga ;  pri  grajskih  na  Potoku  koši  trdino.  Nič  kaj  mi  ni  po 
volji,  da  hodi  gori  tem  luterskim  delat,  pa  saj  veš,  kako  težko  se 
kaj  zaslúži." 

„Kakovi  luterski  so  to?  Je  li  stari  gospod  umri?" 

„Ni  umri ;  prodal  je  vse,  grád,  živino  in  tlačane  in  šel  na  Du- 
naj —  ka-li!  Vse  to  so  pa  kúpili  neki  Ijudje  z  Nemškega,  pa  lu- 
terski so." 

„In  ta,  ki  je  prej  tvojega  Tineta  udaril,  je  li  ta  gospoday?" 


J.  Kersnik:  Lnterski  Ijndjc.  103 

„Oh,  ta  grdoba!  Ta  ni;  ta  je  sin  gospodarjev?" 

Mali  Tine,  katerega  je  bil  príhod  tujčev  tako  osupnil,  da  je  bil 
bolečine  in  solze  pozabil,  domislil  se  je  v  tem  trenutku,  da  ga  hľbet 
še  pece,  in  ker  se  je  pozornost  govorečih  obrnila  nanj,  jel  se  je  zo- 
pet  kremžiti. 

Mati  ga  odvede  v  hišo  in  France  odide,  glavni  del  vaških  po- 
slopij  na  levi  pustivši,  proti  gornjemu  koncu  vaši. 

Šest  let  je  bilo  minulo,  odkar  je  bil  zadnjikrat  v  domáci  rojstni 
vaši,  in  če  se  je  bil  tudi  izpremenil  on,  da  ga  sestričina  ni  spoznala, 
ni  se  izpremenil  domáci  kraj.  Samo  grád  Potok  dobil  je  druge  go- 
spodarje.  In  ti  so  ga  jeli  zanimati. 

France  Kosan,  naš  znanec,  bil  je  najmlajši  sin  ne  posebno 
imovitega  kmeta  v  Rodici.  Oče  mu  je  umri,  ko  je  bil  France  še 
otrok,  in  potem  je  mati  sama  gospodinjila  in  kmetovala  s  pomočjo 
dveh  starej ših  hčerá.  Franceta  pa  je  dal  materin  brat.  duhovnik  na 
Goriškem,  v  šole.  Podpiral  ga  je,  kolikor  je  mogel,  in  ko  je  opazil, 
da  ima  netjak  njegov  poseben  talent  za  slikarstvo,  poslal  ga  je  v 
Renetke  in  v  Rim.  Äíladi  mož  —  imel  je  sedaj  štiri  in  dvajset 
let  —  izdelal  je  bil  tam  že  par  lepili  slik,  katere  so  vzbudile  po- 
zornost večjih  krogov,  in  vsi  prorokovali  so  mu  naj  slávnej  šo  prihodnost. 

Kdo  je  bil  tega  bolj  vesel,  nego  stari  strijc  duhovnik?  Doma 
tega  se  ve  da  niso  umeli.  Kaj  jim  je  bil  najslávnejší  slikar  vec,  nego 
vaški  umetnik,  ki  je  znamenja  po  križpotih  belil  in  potem  rudeče 
mazal.  Pa  ker  je  bilo  strijcu  duhovniku  tako  práv,  bilo  je  tudi 
materi  práv,  zlasti  ko  je  zvedela,  da  sin  s  svojimi  podobami  veliko 
zaslúži.  / 

Nekako  čudno  j  o  je  pa  vender  spreletelo,  ko  je  stopil  danes 
sin  cez  prag  ter  njej ,  ki  je  ravno  polena  v  peci  pripravljala,  pomolil 
roko  srčno  rekoč:   „Dober  dan,  mati!" 

Spoznala  ga  je  takoj. 

„France,  ti  si!  Kaj  tak  si!"  vzkliknila  je,  potem  pa  se  ga 
oklenila  z  obema  rokama  in  solze  so  jo  polile. 

In  tudi  sinú  je  gorko  postalo  pri  srci. 

Ko  je  sedel  nekoliko  pozneje  v  hiši  pri  beli  javorjevi  mizi, 
in  sta  ga  bili  pozdravili  že  obe  sestri,  pripovedoval  jim  je  o  strijci, 
o  Rimu  in  o  vsem,  o  čemer  je  sodil,  da  jih  zanima. 

(Dalje  prihodnjič.) 


.<Xp^ 


Nazaj! 

-azaj,  nazaj,  moj  duh,  v  deželo  sveto, 

V  deželo  mislij  mojih  in  željá; 
Kjer  vedno  jasno  je  nebo  vazpeto, 
Kjer  mir  in  pokoj,  sreča  je  domá. 
Kraj  rojstni  moj  je,  pravá  domovina 
Dežela  ta,  to  čutim  zdaj,  jediná! 

Odkar  zapustil  tiho  njeno  krilo, 
Zašel  sem  v  tuji  mi  viharni  svet; 
Srcé  nikjer  se  ni  upokojilo. 
Sadu  nobén  mi  ni  obródil  cvet; 
Zaman  okúsil  sem  življenja  slasti, 
Nič  želj  srcá  ni  moglo  mi  napasti. 

Vse  ničevo,  vse  votlo,  puhle  pene, 
Le  prazna  paša  srca  in  oči; 
Ce  se  trenutje  ti  smehljá  —  j)reméne, 
Nesreče  boj  se,  ki  polég  preži. 
Nesľcča  sama  nam  je  zvesta  —  sreča 
Na  bilki  rosa  jutranja  blesteča!  — 

Blagá  posvetnega  me  blesk  ne  mika, 
Naj  noč  in  dan  se  trudiio  za  njim ; 
Vsi  molijo  naj  zlatega  malika. 
Od  daleč  jaz  jih  gledam  in  molčim. 
Človeku  rado  bléšči  se  od  zláta, 
Da  veô  trpečega  ne  vidi  brata. 

Najboljših  móž  oči  sijajna  sláva 
Obrača,  vleče  silno  za  sebó; 
Ponosno  dviga  venčana  se  glava, 
Ko  dnige  vse  se  klanjajo  pred  njo: 
Vse  to  priklánjanje  in  praznovanje 
Otročje  meni  vidi  se  igranje. 

V  svetišče  pribežim  prijazne  koče, 
Za  máno  hrup  je  tržni  in  prepir : 
Otroka  lice  zorno  mi  cvetoče 
Zašije,  blagi  me  objame  mir. 

A  ko  naj  se  radujem  tihe  sročo, 

V  skrbéh  in  strahu  srce  mi  trepeče. 


Boris  Mirau:  Nazaj!  105 

Ko  čujem  smeh  nedolžnega  otroka 
In  mislim :  Bog  mu  zdravje,  srečo  daj ; 
Na  sténo  piše  mi  nevidna  roka: 
Gorjé  ti,  srečni !  v  sreči  trepetaj  I 
Kedor  imá,  on  more  izgubiti,  — 
Kako  se  moreš  sreCe  veseliti?  —  — 

Kakó  sem  sam!  Na  vsem  širocem  sveti 

Nihče,  da  moje  bi  umel  srcé; 

In  jaz  zastonj  se  silim  nje  umeti, 

Tuj  mi  je  jezik,  ki  ga  govoré  ; 

Po  tuji  zemlji  kot  prognanec  tavam. 

Bridkostim  vsem  v  oblasti  in  težavaml 

Ko  sam  sedim  zamišljen  v  tihi  koči, 

Kaj  poje,  vábi,  čuj !  tako  Ijubó  ? 

O  jaz  poznám  ta  glas!  V  božični  noci 

Zvonovi  mili  vabijo  takó. 

Okó  se  mi  rosí,  srcé  se  taj  a, 

In  domotožje  sladko  me  obhaja. 

Po  domu  zapuščenem  se  mi  toži, 

Po  njem  nemirno  hrepeni  srcé; 

Spominov  broj  se  bolj  in  bolj  mi  množi, 

Podobe  jasne  dvigajo  glavé: 

Sé  znanim  glasom  govorijo  meni: 

Domov  se  vrni,  brat  nam  izgubljeni! 

In  jaa  se  vračam.  K  vam,  podobe  vzorne, 

Resnice  svete  vé,  moj  duh  hiti ; 

K  vam,  kjer  vse  sile  rade  so  pokorne 

Lepoti  večni,  meni  se  mudí: 

V  deželo,  kjer  Ijubezen  je  kraljica, 

Kjer  solza  bledega  ne  moci  lica. 

Že  vidi  jo  okó,  deželo  svéto. 
Deželo  misUj  mojih  in  željá; 
Kjer  vedno  jasno  je  nebo  razpéto, 
Kjer  mtr  in  pokoj,  sreča  je  domá. 
Moj  duh  peróti  čile  že  razvija, 
Tvoj,  tvoj  sem  zopet,  sveta  poezija! 

Boris  Miran. 


®^)t(    ^sT   )®(   )i(   )®(    )^)i('  )i(    V.i'      ,éi      r*'      /w       '*'      '*>       '»■■       ••>       '»'      '•'       '•'' 

y    lBiSHÍaSa5HÍŽ55HgSSB5E5a5H5H5Hgäsä5E5^a 

is(     sŕ    0     nK     )S(     íg(     ;»      ■*'      .«/      !•'      '»■      '»'      *'      '•'      le-      *'     ,"'      '•'      *'      '•' 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  Jesenko. 

XXII. 

Lizbonski  potresi.  novembra  1755. 

(Dalje.) 

va  dni  po  prvem  potresu  so  razglasili  úkaz,  naj  prekopavajo 
razvaline  in  iščejo  zasutih;  res  so  jih  izkopali  kaj  mnogo,  ki  so 
se  zopet  opomogli.  Lehko  bi  vam  poročal,  kakó  čudovito  so 
bili  nekateri  rešeni;  a  še  bolj  čuditi  se  moramo,  da  nismo  vsi  poginili. 
Jaz  sem  bival  v  hiši,  ki  je  imela  38  stanovalcev,  izmed  teh  so  se  le  štirje 
ľešili.  V  mestni  ječarni  je  poginilo  800  Ijudij,  1200  v  veliki  bólnici; 
porušenih  je  mnogo  velikih  samostanov,  ki  so  imeli  po  400  prebivalcev, 
a  vsi  so  poginili;  poginil  je  tudi  španjski  poslanec  s  35  postrežniki 
in  uradniki.  Premučno  bi  bilo  naštevati  druge  podrobnosti,  kajti  dobil 
sem  ta  papir  práv  sliieajno  ter  pišem  to  na  nekem  vrtnem  zidu.  Ce 
hočete  svoji  družbi  prijaviti  to  poročilo,  prosim  vas,  naj  bi  je  blago- 
voljno  prej  nekoliko  olikali. 

K  sreči  je  bil  o  potresu  kralj  s  svojo  rodovino  v  Belemu,  veliki 
paláci,  jedno  miljo  daleč  od  mesta.  Kraljevi  dvor  v  mestu  se  je 
porušil  precej  pri  prvem  potresu,  sicer  meščani  tukaj  trdijo,  da  je 
bila  hiša  inkvizicije  prvo  poslopje;  ki  se  je  podrlo.  Potres  so  čutili 
po  vsem  kraljestvu,  vender  najmočneje  ob  morski  stráni.  Faro, 
Sv.  Ubals  in  nekoja  veliká  trgovišča  so  če  mogoče  še  več  trpela  kot 
mi,  Porto  pa  je  popolnoma  nepoškodovan. 

Mogoče  je,  da  je  ta  nezgoda  izvirala  izpod  globočine  zapadnega 
oceana.  Ravnokar  sem  se  razgovarjal  z  ladijskim  poveljnikom,  ki 
se  mi  zdi  kaj  razumen  mož.  Ta  mi  je  pripovedoval,  da  je  bil  na 
morji  50  milj  od  mesta  potres  tako  močen,  da  mu  je  zeló  poškodoval 
krov  ladije.  Pri  nepričakovanem  dogodku  mu  je  bila  prišla  misel, 
da  je  napačno  določil  točko  morja,  kje  je,  ter  da  je  močno  zadel  v 
skalovje  v  vodi.  Nemudoma  so  v  morje  izpustili  najdaljši  čoln,  da 
bi  se  oteli;  potem  so  vender  z  ladijo,  če  práv  močno  poškodovano, 
pripluli  srečno  v  luko".  Tako  Wolŕall. 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  1"T 

Ko  bi  tu  sem  postavili  zanimljivi  Ilamiltonov  popis  o  dolgem 
in  silovitem  potresu  Kalabrijskem  (leta  1783.),  pojasnoval  bi  pac  naj- 
očitneje  raznovrstne  učinke  takih  priroílnih  pojavov.  Ta  učeni  angleški 
poslanec  v  Neapolji  (ki  je  bil  tudi  člen  kľaljeve  družbe  v  Londonu) 
peeal  se  je  leta  in  leta  neumorno  z  ognjeniškimi  pojavi  v  Italiji  ter 
je  sam  prehodil,  pregledal  in  preiskal  vse  kraje  pretresene  Kalabrije ; 
z  bistrim  očesom  in  še  bistrejšim  razumom  je  pojasnil  vse  učinke  ter 
o  njih  na  drobno  poročal  kraljevi  družbi  v  Londonu.  A  ta  preobširni 
popis  od  23.  mája  1783.  bi  obsezal  skoro  celo  polo  „Ljubljanskega 
Zvona"  ;  toliko  prostora  bi  mu  pač  urednik  njegov  goto  vo  ne  pri- 
volil. Zato  naj  tu  sledi  le  krajši  popis  potresa,  ki  je  leta  1812. 
Karakas  v  Venezueli  uničil. 

xxní. 

Potres  v  Karakasu  26.  marca  1812. 

„Po  vsej  deželi  v  Venezueli  so  ta  čas  imeli  veliko  sušo.  V 
Karakasu  in  70  mirijametrov  na  okrog  ni  padlo  kapljice  dežja  pet 
mesecev  pred  potresom,  ki  je  pokončal  glavno  mesto.  26.  dan  marca 
je  napočil  kot  izredno  vroč  dan,  ozračje  je  bilo  mimo  in  nebo  čisto 
kot  ribje  oko.  Bil  je  Veliki  četrtek  in  Ijudje  se  bili  večinoma  po 
cerkvali.  Nič  ni  naznanjalo  preteče  nesreče.  Sedem  minút  po  štirili 
popoludne  so  začutili  prvo  tresenje.  Močno  je  bilo  toliko,  da  so  jeli 
zvonovi  v  zvonikih  zvoniti;  trpelo  je  le  6  do  6  sekúnd.  Precej  potem 
je  prišlo  drugo  tresenje,  ki  je  trpelo  10  do  12  trenutkov:  v  tem  seje 
neprestano  gibala  zemlja  kot  vrela  voda  v  kotlu.  Že  so  mislili,  da 
je  minila  nevarnost,  kar  zaslišijo  močno  bobnenje  izpod  zemlje. 
Primerno  je  bilo  grmenju,  a  bilo  je  močnejše  ter  je  dalje  trpelo,  kakor 
trpi  na  vročem  pasu  grmenje  o  letnem  času  hudega  vremena.  Pod- 
zemeljskemu  grmenju  je  precej  sledil  tretji  potres,  ki  je  trpel  3  ali 
4:  trenutke.  Zemlja  se  je  tresla  navpik  gori  in  doli,  a  ob  jednem  se 
je  nekoliko  dalje  valovito  zibala.  Sunki  so  se  čutili  od  nasprotnili 
stranij  od  severa  proti  jugu  in  od  vzhoda  proti  zahodu. 

Tému  tresenju  od  spod  navzgor  in  tému  križ.ajočemu  se  gibanju 
se  ni  moglo  nič  ubraniti.  Mesto  Karakas  je  bilo  popolnoma  poru.šeno. 
Tisoč  prebivakev  (10  do  12  tisoč)  je  bilo  h  kratu  pokopanili  pod 
razvalinami  cerkvá  in  hiš.  Sprevod  (procesija)  se  še  ni  bd  začel ;  a 
Ijudje  so  di-li  tako  zeló  v  cerkve,  da  jih  je  bilo  okolo  4000  pod  utrtim 


108  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

oboki  pobitih.  Cerkev  sv.  Trojiccí  in  cerkov  Veliké  milosti  (alta  giaciaj 
sta  bili  zelo  50  metrov  visoki  in  njijini  oboki  so  bili  oprti  na  4  do 
5  metrov  debele  stebre,  í^  potres  jih  je  tako  porušil,  da  so  razvaline 
delale  le  komnj  dva  metra  visok  ku]),  tiidi  so  bile  tako  razdrobljene, 
da  skoro  ni  bilo  sledu  ni  opori  ni  stebrom.  Skoro  popolnoma  je 
izginila  vojašnica  el  cuartel  de  san  Carlos  (stanišče  sv.  Karia),  ki  je 
stala  na  severní  straní  od  cerkve  svete  Trojice  ob  čestí  k  mitnici  de 
la  Pastora.  V  njej  je  bil  zbraň  cel  polk  pešcev  z  orožjem  ter  je 
ravno  imel  iti  k  sprevodu.  Razen  nekaterih  mož  so  bili  vsi  pokopaní 
pod  razvalínami  velikega  poslopja. 

Devet  desetin  lepega  mesta  Karakasa  je  bilo  popolnoma  podrtega. 
Katere  hiše  se  níso  podrle  kot  one  ob  ulici  sv.  Ivana  (san  Juan)  pri 
kapucinskem  samostanu.  razdrte  in  razpokane  so  bile  tako  močno.  da 
níso  smelí  vec  v  njih  bivatí.  Nekoliko  menj  opustošen  je  bil  južní 
in  zabodni  del  mesta  med  velikim  trgom  in  klanjcera  Karasnrliskim. 
Tu  se  je  ohranila  celo  stolná  cerkev  z  velíkanskiraí  opornimi  stebri, 

Ce  so  v  mestu  Karakasu  našteli  9  do  10  tísoč  ubítíh,  med  te 
še  níso  uvrstilí  oníh  nesrečnežev,  kí  so  bili  težko  ranjení  ter  so 
nasleduje  mesece  poginilí  zarad  nedostatnega  žíveža  in  slabé  postrežbe. 
Noc  od  Velikega  četrtka  do  Velikega  petka  kázala  je  neizrekljivo 
tugo  in  nezgodo.  Polegel  se  je  bil  gostí  prah,  kí  se  je  kadil  nad 
razvalínami  ter  ozračje  zamračil  kot  gosta  megla.  Tresenje  je  bilo 
nehalo  in  noc  je  bila  tako  svetla  in  tiha  kot  kdaj  poprej.  Skoro 
polna  luna  je  razsvetljevala  okrožene  kope  Sílske,  a  mimo  nebo  je 
bilo  v  stahovítem  nasprotjí  z  zemijo  pokríto  z  razvalínami  in  ôlo- 
veškimí  trupli.  Matere  so  nosile  ubite  otroke  v  naročají  ter  se  varale 
z  nádejo,  da  jíh  bodo  znova  ožívile.  Tugujoče  rodbíne  so  pohajale 
po  mestu,  da  bi  našle  brata  alí  očeta  alí  príjatelja,  zakaj  neznana 
jim  je  bila  njegova  usoda  in  míslílí  so,  da  so  ga  v  gneči  ízgu- 
bílí.  Gnetli  so  se  po  ulícah,  katere  so  se  poznale  le  po  dolgili 
vrstah  razvalín. 

V  Karakasu  se  je  tega  groznega  dne  26.  marca  1812.  ponovila 
vsa  nesreča,  ki  so  jo  o  jednakih  dogodkih  skúsili  Lizbonjani,  Mesi- 
njaní,  Límljani  in  Riobambljaní.  Pod  razvalínami  poko])aní  ranjenci  so 
klicalí  in  tužno  prosili  pomočí;  res  so  jih  nad  dve  tísoč  izkopali  in 
oteli.  Usmiljenje  se  pač  nikdar  ni  kázalo  tako  ginljivo-,  reklí  bi  tako 
^znajdljivo  kot  pri  teh  Ijudeh,  kí  so  se  napenjalí,  da  bi  rešilí  nesreč- 
nike,  katere  so  slišalí  pod  razvalínami  vzdihovati  in  jeôatí.  Ker  níso 


J.   Jesenko  :  Zemeljski  potresi.  109 

imeli  nikakeršnega  oiodja,  s  katerim  bi  bili  sip  prekopavali  in  odme- 
tavali.  delali  so  z  rokami,  da  bile  žive  iiesrečnike  odkopali.  Ranje- 
nike  in  iz  bolnice  otete  bolnike  so  prinášali  k  bregu  malé  reke  Guayari 
ter  jih  tu  pokladali  na  tla.  kjer  jih  je  v  saj  listnato  drevje  nekoliko 
bránilo.  Pod  razvaliuami  so  namreč  bile  pokopane  postelje.  plátno 
za  obezanje  ran,  ranocelsko  orodje,  zdravila  in  vse  najimenitnejše 
potrebščine.  Prvé  dni  po  potresu  je  pomanjkovalo  vsega,  celo  naj- 
p  otrebnejšega  živeža.  Tudi  voda  je  v  notranjem  m^stu  skoro  vsa 
posla,  kajti  potres  je  bil  deloma  razdrl  napeljane  pretoke,  deloma 
pa  je  bil  razrušil  zemljo,  da  se  je  vsedla  in  studence  zamašila.  Po 
vodo  so  morali  hoditi  k  reki  Guayari,  kjer  pa  niso  imeli  zajemál. 
Bogaboječnost  in  skrb,  da  bi  se  ne  vnela  kaka  kuina  bolezen,  vele- 
vali  sta,  naj  mrtvecem  izkažejo  zadnjo  Ijubezen.  Ker  pa  ni  bilo 
mogoče  redoma  pokopati  toliko  tisoč,  deloma  pod  razvalinami  zasutih 
trupel,  ustanovili  so  se  posebni  odbori,  ki  so  mrtvece  sežigali.  Naprav- 
Ijali  so  grmade  med  razvalinami  ter  jih  zažigali.  To  so  opravljali 
vec  dnij  zaporedoma. 

Sredi  občne  tuge  in  žalosti  je  opravljalo  Ijudstvo  verske  obrede, 
s  katerimi  je  upalo  najprej  potolažiti  jezo  božjo.  Nekateri  so  hodili 
s  slovesnimi  sprevodi  ter  popevali  kot  pri  pogrebih,  nekateri  so  se 
pa  popolnoma  zmešane  glave  glasno  spovedovah  na  ulicah.  Prigodilo 
se  je  v  tem  mestu  takrat  to,  kar  se  je  bilo  zgodilo  v  pokrajini 
Kvitski  (Quito)  po  strahovitem  potresu  4.  februvarja  1797.;  mnogo 
zákonov  se  je  sklenilo  med  osobami,  ki  so  došlej  skupaj  živele 
brez  cerkvenega  blagoslova:  otroci  so  sedaj  dobili  roditelje,  ki  jih 
došlej  niso  hoteli  za  svoje  spoznati ;  blago  povrniti  so  obečale  osobe, 
ki  jih  kraje  nikdo  ni  krivil;  spravile  in  sprijateljile  so  se  rodovine, 
ki  so  došlej  živele  v  dolgem  največjem  sovi-aštvu  med  seboj.  A  če  je 
čut  o  skupni  nesreči  nekaterim  ublažil  življenje  in  srce  odklenil 
usmiljenju,  imel  je  pri  drugih  ravno  nasprotne  nasledke:  postali  so 
trdosrčnejši  in  neusmiljenejši."  Tako  piše  Aleksander  Humboldt. 

(Dalje  prihodnjič.) 


mSBSEEESESEEESESESSSESESESBSESESESESESESBSBSZn 


a5H5a5HSH5H5H5H5H5H5H5HSH5H5a5H5a5a5a5H5H5HS 


Prilogi  k  Preširnovemu  životopisu. 

Priobčuje  F  r.  Levec. 

S  c  h  ä  t  z  b  a  r  s  t  e  ľ  F  r  e  u  n  d ! 
Der  Grund,  warum  ich  Ihnen  bis  nun  nicht  geschrieben  habe,  liegt 
nicht  so  sehr  in  meiner  Faulheit,  die  miľ  gewôhnlich  zur  Last  gelegt 
zu  werden  pflegt,  .ils  darin,  dass  ich  Ihnen  nichts  Interessantes  und 
selbst  von  dem  Uninteressanten  nichts  Erfreuliches  zu  melden  hatte. 
Wir  bleiben  noch  immer  in  dem  Zustande,  in  welchem  uns  die  Kola- 
rische  Muse  gefunden  hat.  Die  leeren  Tafeln  warten  noch  immer  auf 
einen  Griffel;  ich  meinerseits  furchte,  dass  uns  nicht  so  ergehen  wiirde, 
wie  dem  Bal)yloner  Kônige.  Wenn  wir  gewogen  und  gezählt  werden 
sollten,  so  diirften  wir  zu  leicht  befunden  werden.  Kasteliz  hat  die 
Ľľfahrung  gemacht,  dass  ihm  die  ledendigen  Bienen  mehr  eintragen  als 
die  literärische  Zhebeliza;  es  ist  ihm  daher  nicht  zu  verargen,  dass  er 
sich  lieber  mit  dem  Bienen-  und  Honighandel  abgibt,  als  mit  der  Redaction 
der  Zhebeliza.  Zhóp,  den  die  Fiille  seines  Wissens  doch  endlich  genothigt 
hätte,  sich  eines  Theiles  seiner  Schätze  zu  entladen,  ist  uns  leider,  ehevor 
als  die  Stunde  der  Geburt  erschienen,  entrissen  worden.  Ich  als  das 
schwankendste  Rohr  in  der  ^uste  der  krainischen  Literatúr  wúrde  ein 
zweiter  Johannes  die  Stimme  erheben,  und  den  Messias  verkiindigen ; 
allein  die  Pharisäer  und  Schriftgelehrten  lassen  raich  nicht  zu  Worte 
kommen,  au  ch  behagt  mir  die  Wur/el-  und  Heuschreckenkost  nicht.  Mein 
neuestes  Produkt:  Kerft  per  Savizi,  das  beiläuíig  Ende  März  erschienen 
ist,  bitte  ich  als  eine  metrische  Aufgabe  zu  beurtheilen,  mit  deren 
Lôsung  der  Zweck  in  Verbindung  stand,  mir  die  Gunst  der  Geistlichkeit 
zu  erwerben.  Der  TJebersetzer  des  heiligen  Augustinus  wird  hoffentlich 
uber  die  Tendenz  der  wenigen  Strophen  kein  Verdammungsurtheil  fällen. 
Die  geistlichen  Herrn  waren  diessmal  mit  mir  zufrieden  und  wollen 
mir  auch  meine  vorigen  Siinden  vergeben;  iibrigens  wäre  es  mir  lieber, 
wenn  sie  meine  Poesien  kaufen  als  loben  wiirden ;  fiir  diessmal  bin  ich 
fur  meine  Kosten  bereits  gedeckt,  indem  nahé  an  200  Exempláre  ver- 
äussert  worden  sind  und  ich   nicht   mehr   als  600  habe  auflegen  lassen. 


Fr.  Levec:  Prilogi  k  Prešímovemu  žívotopisn.  111 

Um  vvľiiigstens  eiiien  Yorzug  vor  <len  ubrigen  krainischen  Scribenten  zu 
haben,  habe  ich  alle  Exempláre  auf  Velinpapier  drucken  lassen.  Eins  der 
mitgehendeii  Exempláre  bitte  ich  dem  Herrn  Maha  uud  die  uln'igeii  zwei 
nach   Ihrem   Gutdiinken  an  allfällige   Kranjizophilen   abzugeben. 

Dio  bis  nun  gesammelten  Volkslieder  .sind  zu  unkorrekt,  als  dass 
man  sie  an"s  Tageslicht  befordern  kônnte.  Kasteliz  hat  mich  aufge- 
fordert  mit  ihm  kúnftigen  Herbst  Krain  zu  bereisen  und  sie  aus  dem 
Munde  des  Volkes  niederzuschreiben:  ich  glaube  aber  kaum,  dass  es 
geschehen  wird.  Murko  hat  sich  durch  die  Herausgabe  der  Volkmeri- 
schen  Lieder  (Volkmerjove  pefni  in  fabule)  blamirt.  Das  Zeug  ist 
sowohl  in  sprachlicher  als  auch  in  ästhetischer  Rucksicht  unverdaulich. 
Ein  gewisser  Zherovnik,  der  eine  Vorrede  zu  einer  schlechten  Ueber- 
setzung  von  sehr  kindischen  Erzählungen  des  Aegidias  Jays  geschrie- 
ben  hat,  verspricht  uns  steiermärkische  Volkslieder  zu  ediren :  wir 
wollen  hoífen,  dass  er  nicht  in  die  Fusstapfen  des  Slomfhek-  (Ahazel) 
treten  werde.  Sollte  Ihnen  die  Zeit  zulassen,  uns  was  weniges  iiber  den 
Aufschwung  der  čechischen  Literatúr  mitzutheilen,  so  werden  Sie  uns 
recht  sehr  verpflichten.  Wir  leben  in  Betreíf  dessen,  was  bei  unsern 
slavischen  Briidern  geschieht,  wie  Ihnen  H.  l)r.  Amerling  näher  ausein- 
andersetzen  wird,  in  gänzlicher  Unwissenheit.  Er  hat  uns  einige  Bôgen 
vor  einer  vergleichenden  slavischen  Grammatik  mitgebracht,  die  uns  hôchst 
willkommen  sind;  allein  das  Unternehmen  kommt  mir  vor,  als  ein 
Anfang  von  einem  Anfange.  Die  Dialekte,  die  der  Herr  Verfasser  mit 
dem  generischen  Namen  illyrisch  benennt,  sind  zu  wenig  von  einander 
geschieden  und  untersehieden.  Der  unsrige  ist  oífenbar  zu  oberflächlich 
behandelt  worden.  Bei  solchen  Gelegenheiten  wäre  meines  Erachtens 
immer  ein  Landeskind  zu  Rathe  zu  ziehen.  Die  Yollendung  des  Jung- 
manischen  Wôrterbuches  erwarten  wir  mit  Ungeduld.  Der  Patriarch 
Kopitar  hat  die  slavische  Welt  mit  dem  Glagolita  Clotzianus  beschenkt. 
Wir  haben  gehofft,  er  werde  der  vaterländischen  Bibliothek  ein  Präsent 
mit  einem  Exempláre  machen,  da  es  doch  nicht  geschehen  ist,  so  hat 
Kasteliz  ein  Exemplár  bestellt.  Er  zúrnt  uns  noch  immer,  oder  um  mich 
ľichtiger  auszudriicken,  er  hat  von  uns  sein  gnädiges  Antlitz  abgewendet. 
Er  meint,  es  sei  nur  in  seinem  Namen  das  Heil  zu  finden.  Wir  glauben 
zwar  an  ihn  und  seine  Sendung,  sind  jedoch  der  Ansicht,  dass  es  der 
Apostel  mehrere  gibt.  Der  rege  Eifer,  der  bei  den  Čechen  nach  den 
Berichten  des  Herrn  Professor  Pressel,  H.  Maha,  Dr.  Amerling  herrscht, 
eríúllt  uns  mit  Freude  und  Hofinung  auf  eine  bessere  Zukunft  fúr  die  Slaven  ; 


112  Fr.  Levec:  Prilogi  k  PreŠimovemu  životopisu. 


wir  fiirchten  nur,  dass  nicht  eher  unsere  Nazionalität  zu  Grunde  geht. 
Micli  fľeut  es,  dass  sich  die  Notiz,  die  wir  íiber  Sie  in  der  allgemeinen 
Zeitmig  gelesen  haben,  nicht  bestätigt  hat,  ich  habe  ihr  auch  gleich 
anfangs  keinen  Glauben  geschenkt.    (Da  pôjde  C.  na  Rusko.  Ured.) 

Was  fur  einen  Fortgang  hat  ihre  Opicula?  Was  macht  der  Letter- 
schniied  Hanka?  Hat  Ihre  Muse  seitdem  kein  grôsseres  selbstständiges 
Werk  zu  Táge  gefordert? 

Ich  trage  mich  gegenwätig  mit  einer  Erzählung  in  dem  Style  der 
Zerrissenen  herum.  Wenn  uber  Jahr  und  Tag  keine  Zhebeliza  erscheint, 
so  diirfte  ich  eine  Sammlung  meiner  pefme  herausgegeben.  Indem  ich 
Sie  bei  Gelegenheit  eine  Empfehlung  an  Herrn  Prof.  Pressel  und  einen 
Gruss  an  Herrn  Maha  und  seinen  Reisegefährten  auszurichten  bitte, 
und  Ihnen  eine  Empfehlung  vom  H.  Kasteliz  vermelde,  verharre  ich 
Ihr  aufrichtiger  Freund 

D  r.  Franz  Prefhérn  m.  p. 
Laibach  am   22.  August   1836. 
Seiner  Wohlgeboren 
dem  Herrn  Herrn  Franz  Ladislaus  Čelakowsky 

Prag. 

D  o  sta  vek.  Rekel  sem  zadnjič,  da  sta  bila  tu  natisnena  lista 
Preširnova  nájdená  v  Ceskem  muzeji.  Vsaj  Kotljarevskij  je  tako  pripo- 
vedoval.  No,  misleč,  da  se  nioreliiti  v  tem  slovečem  závodu  še  kaj  vec 
Preširnovih  listov  nahaja,  pisal  sem  lansko  leto  slovenskému  rojaku  gosp. 
J.  R — u  v  Prago,  da  naj  pogleda,  kako  je  s  to  stvarjo.  G.  R.  mi  je  kmalu 
odgovoril,  da  ni  našel  ničesar. 

Te  dni  mi  je  pa  poslal  ta  obširni  odgovor: 

„Ko  sem  vzprejel  lani  Vaše  pismo  šel  sem  takoj  v  knjižnico  Ceskega 
muzeja  in  povedal  svojo  željo  gospodu  Páteri.  Dolgo  je  iskal  in  slednjič 
se  vrnil  rekoč,  da  ni  mogel  ničesa  najti,  da  baš  ne  utegne,  pa  da  bode  o 
priliki  vse  pregledal.  Nato  sem  pokazal  g.  Légu  Vaše  pismo  in  ono 
št.  „Zvonovo",  v  kateri  Vi  pišete  o  teh  pismih.  On  je  bil  sevéda  ves 
po  konci  in  mi  je  obljubil  poiskati  ta  pisma.  No,  cez  teden  dnij  mi 
je  povedal,  da  sta  z  g.  Vrtatkom  preobrnila  vso  knjižnico,  pa  brez  vspeha. 
G.  Vrtatko  sploh  ni  mogel  verjeti,  da  je  Kotljarevskij  ta  pisma  tukaj 
eital,  kajti  on,  dejal  je,  da  pozná  vso  knjižnico,  a  tacih  pisem  ni  še  videl. 

Tudi  imajo  navado,  kakor  sem  se  saní  prepričal,  da  mora  vsakdo 
vsako  knjigo,  katero  čita  v  knjižnici,  posebej  sam  zapissiti  v  zapisnik  in 


s,  Rutar:  Die  Slovenen.  113 


uradnik  potem  zabeleži  natanko,  kdaj  se  je  njemu  vrnila  knjiga  zopet 
v  roke.  In  poiskali  so  oni  zápisník  in  tu  so  bile  zapisane  vse  knjige 
in  vsi  mauuskľipti,  katere  je  čital  in  kdaj  jih  je  čital  Kotljarevskij,  a 
Preširnovih  pisem  ni  bilo  zabeleženih  v  zapisniku.  Ce  so  torej  ta  pisma 
sploh  bila  v  knjižnici,  osvojil  si  jih  je  morebiti  pokojni  Kotljarevskij ; 
zbiral  je  namreč  s  posebno  strastjo  rokopise  slavnih  mož  ter  jih  báje  že 
takrat  imel  blizu  tisoč." 

„Ce  pa  teh  pisem  v  muzejalni  knjižnici  sploh  nikdar  bilo  ni,  kar 
se  mi  po  mnenji  g.  Vrtatka  zdi  kaj  verjetno,  možno  je,  da  jih  je  čital 
Kotljarevskij  pri  sinú  pesnikovem,  pri  vseučiliščnem  profesorji  Celakovskem. 
Naprosil  sem  g.  Léga,  da  naj  povpraša  g.  profesorja  Celakovskega.  Ta  je 
pa  odgovoril  blizu  takole: 

„V  veliki  omari,  katera  je  stala  že  od  nekdaj  pod  streho,  bilo 
je  med  drugo  šaro  tudi  mnogo  starih  knjig  in  korespondence  mojega 
očeta.  Ko  grem  jedenkrát  iskat  tjá  gori  neke  knjige,  opazim,  da  je  omara 
prazna.  Premišljujem  in  povprašujem,  kam  bi  bilo  vse  to  prešlo  in  zvém 
po  sosedih,  da  so  delovci,  ki  so  streho  popravljali,  hodili  však  večer 
vsi  nabasani  s  starim  papirjem  k  —  sosednemu  branjevcu!  Brž  ko  ne 
so  bila  Preširnova  pisma  tudi  med  tem  nesrečnim  papirjem."    — 


„Die  Slovenen." 

(Konec.) 

Razen  teh  splošnih  razmišljevanj  imamo  pa  o  knjigi  „Die  Slo- 
venen" še  nekaj  posameznostij  opaziti.  Prvi  oddelek  uvoda  „Die  Wohn- 
sitze  der  Slovenen"  zdi  se  nam  jako  nedostaten,  ker  ne  opisuje  na- 
tančno  mej,  med  katerimi  Slovenci  stanujejo,  kar  bi  se  bilo  po  Kozlerji 
in  Czôrnigu  vender  práv  lahko  storilo.  Naše  národnostne  meje  točno  opi- 
sati  je  zlasti  dan  danes  tem  važneje,  ker  se  nasprotni  pisatelji  však  dan 
trudijo,  naše  meje  skrčiti  in  nas  na  kolikor  mogoče  majhen  prostor 
stisniti. 

V  drugem  oddelku  „Die  Namen  der  Slovenen"  moralo  bi  se  bilo 
razložiti  tudi  značenje  imena  Slove  n  in  poudarjati,  da  povsodi,  kjer 
so  se  Slovenci  naselili,  imenovali  so  svojo  zemljo  Slovenijo  (Sclavinia), 
tako  v  vlaški    nižini,    tako  v  Slavoniji    in  tako  v  dunajski   kotlini.     Iz 

tí 


ll-i  Ŕ.  Rutar:  Die  Sloveneíi. 


tega  se  vidi,  da  to  ime  ni  novo,  še  le  1.  1848.  izumljeno,  kakor  se  nam 
tolikrat  očitá.  Najstarejša  brezdvojbena  oblika  „Sclaveni"  se  ne  nahaja 
še  le  pri  Jordanu  1.  552.,  nego  že  v  Cezarji  iz  Nazijanca  1.  525.  (Ja- 
gic,  Sláv.  Archiv  I.  294).  Da  se  je  specijalno  ime  „Sloven"  razširilo 
tudi  na  druge  slovanské  národe  in  postalo  splošno  ime  za  vse  slovan- 
sko  pleme  po  uplivu  ruskega  letopisca  Nestorja  in  po  slovenskih  litur- 
gičnih  knjigah,  to  je  tudi  že  Zeuss  dokázal  (Die  Deutschen  und  ihre 
Nachbarstämme  pg.   603  ff.). 

V  tretjem  oddelku  „Alter  und  Ursitze  der  Slovenen"  bilo  bi  dobro 
raztolmačiti  tudi  madjarsko  poznamovanje  za  Slovene,  t.  j.  „Toth".  Ta 
izraz  je  isto  kakor  „Goth"  in  Madjari  (kakor  njih  predniki  Huni)  ime- 
novali  so  zato  Slovene  ž  njim,  ker  so  jih  našli  zmerom  blizu  Gotov 
naseljene.  Zdi  se  nam  tudi,  da  bi  se  bilo  moralo  v  tem  oddelku  mar- 
sikaj  o  Šafárikovi  liipotezi  izpustiti.  Sličnost  imen  baltiških  in  jadran- 
skih  Venetov  ne  more  nikakor  dokazati  njih  sorodnosti,  ako  se  ne  pri- 
družijo  jezikoslovni  dokazi;  drugače  bi  morali  tudi  egipeanski  Mameluccos 
sorodni  biti  brazilskim  XVI.  stoletja  in  genfskim  1.  1526.  Pri  Venetih 
je  pa  treba  še  to  pomišljati,  da  so  baltiške  Venete  drugi,  tujci,  tako 
imenovali,  a  jadranskí  so  si  sami  pridávali  to  ime. 

V  drugem  poglavji  „Einwanderung  der  Slovenen  in  die  heutigen 
Wohnsitze"  pogrešamo  letnico  odhoda  Langobardov  iz  Panonije  v  Ita- 
lijo,  t.  j.  569,  ker  ta  je  prevažná  za  določitev  čaša,  kedaj  so  se  Slo- 
venci  začeli  seliti  v  svojo  denašnjo  domovino.  —  Šafárikovo  nmenje,  da 
so  Slovenci  tudi  onstran  Karpatov  skupno  stanovali  s  Hrvati  in  Srbi, 
bode  najbrž  resnično.  Ob  tem  pogorji  pa  so  se  razdelili  tako,  da  so  se 
Sloveni  obrnili  južno,  a  Srbohrvati  severno  okolo  Karpatov.  Zato  se 
mora  zavreči  Šafárikovo  mnenje,  ki  misii,  da  so  tudi  Slovenci  prišli  iz 
denašnje  Galicije.  —  V  ogersko  nižino  so  se  naselili  Slovenci  že  pred 
Obri,  kakor  svedoči  Prokop,  ko  pripoveda  (Bellum  Gothicum  IV)  o  Lan- 
gobardu  Ildisgu,  ki  je  iskal  pri  Slovencih  pomoci  zoper  svojega  tekmeca. 
To  isto  sledi  tudi  iz  Jordána,  ki  piše,  da  so  Slovenci  1.  552.  že  v  oko- 
lici  Vinkovcev   stanovali.   (Glej  Matičin  letopis   1880,  str.   93  in  94). 

Dalje  pogrešamo  v  tem  poglavji  omembe,  kako  so  Slovenci  tudi  v 
Italijo  silili,  kako  daleč  so  se  bili  posamezno  naselili  celo  cez  Taljament, 
in  kateri  kraji  v  Frijulski  nižini  so  bili  še  v  srednjem  veku  slovenskí. 
Tudi  o  slovenskih  naselbinah  v  Tirolskí  se  nič  ne  omenja,  dasiravno 
sta  Biedermann  in  Mitterrutzner  dosta  o  tem  pisala.  Kar  se  slovenskih 
naselbin  v  dolnji  Avstriji  tiče,  ki  so  bile  tako  goste,  da  se  je  ta  zemlja 


s.  Eutar:  Die  Slovenen.  115 


časili  tudi  „Sclavinia"  imenovala,  dajeta  mnogo  važnih  pojasnil  Czôrnig 
(Ethnographie  1.94 — 97)  in  Kämmel  (Anfänge  deutschen  Lebens  in  Ôester.). 
—  „Pagus  Chrouat"  je  zavzemal  porečje  gorenje  Glane  do  St.  Vida  na 
Koroškem,  a  ne  Pomurja  med  Ljubnim  in  Knittelfeldom,  kakor  je  Feli- 
cetti  prejasno  dokázal  (Beiträge  zur  steiermärk.  Gesch.  1868).  Iz  tega 
ki'ajevnega  imena  pa  ne  smenio  sklepati,  da  je  bila  tam  naselbina  Hr- 
vatov,  kakor  je  to  Šafárik  mislil.  —  Središče  Samove  „zvezne  dŕžave" 
moralo  je  ležati  ob  Dunavu,  kjer  so  Slovenci  stanovali,  in  zato  imenuje 
Anonymus  Salisburgensis  Sama  Karantanca,  t.  j.  Slovenca. 

V  pododdelku  „ Culturzustände  der  heidnischen  Slovenen"  želeli  bi, 
da  bi  se  bila  bolj  natanko  opisala  važnejša  mitologiška  bitja,  kakor  so 
Vile,  Sojenice,  Skrat,  Povodnji  mož,  Volkodlak  i.  t.  d.  —  ô  „kresu*^ 
praznovali  so  poganski  Sloveni  nekako  ki'ščenje,  (kakor  je  že  Ravnikar- 
Poženčan  dokázal)  in  zato  imenujejo  Slovenci  sv.  Janeza  Krstitelja  tudi 
„Kresnika".  —  V  tem  oddelku  bi  se  bilo  moralo  ne  le  o  zadrugah, 
nego  tudi  o  župah  in  njenili  ustavah  kaj  izpregovoriti.  Župani  so  imeli 
veliko  oblast  med  Slovenci  in  mogočnejši  so  mnogokrat  združili  po  vec 
žup  v  jedno  državico.  Vsaka  župa  bila  je  za  se  nezavisna,  tako  da  je 
vsa  slovenská  zemlja  razpadala  na  samé  župe. 

V  poglavji  „ Christianisierung  der  Slovenen"  čuje  se  le  malo  o 
prizadevanji  oglejskih  patrijarhov  za  izpreobrnenje  Slovencev.  Saj  so 
vender  ti  pokristijanili  večino  Slovencev  in  so  v  tem  celo  na  Koroškem 
tekmovali  s  saligradskimi  višjimi  pastirji,  tako  da  so  bili  nastali  veliki 
prepiri,  kaj  spadá  pod  saligradsko,  kaj  pod  oglejsko  nadškofijo.  Te  pre- 
pire  je  razsodil  Karol  Veliki  1.  811.  (a  ne  1.  810.)  s  tem,  da  je  postavil 
Dravo  za  mejo  med  obema  nadškofijama.  —  Poleg  brižinskih  spomenikov 
imelo  bi  se  bilo  omeniti  tudi  evangelje  sv.  Marka  iz  samostana  sv.  Ivana 
pri  Devinu  (sedaj  v  kapitelskem  arhivu  v  Cedadu).  To  evangelje  šmá- 
tralo se  je  v  IX.  in  X.  stoletji  kot  autographon  sv.  Marka  in  spoštovalo 
se  je  torej  kot  veliká  svetinja.  Iz  daljnih  krajev  potovali  so  celo  knezi 
in  kralji  k  sv.  Ivanu  poklanjat  se  tej  svetinji  in  napisavat  (ali  dajat 
napisavati)  svoje  ime  na  prazne  krajevce  Markovega  evangelja.  Med  temi 
nahaja  se  veliko  število  prekrasnih  slovenskih  imen,  ki  bi  nam  še  zdaj  v 
marsičem  práv  dobro  slúžila.  Cudim  se  le,  da  se  slovenskí  jezikoslovci 
še  čisto  nič  niso  zmenili  za  ta  imena  in  da  se  ta  prevážni  jezikovni 
spomenik  po  naših  slovstvenib  zgodovinah  nikjer  nikoli  ne  omenja.  To 
prevažno  evangelje  opisal  je  natančno  in  naznanil  pripisana  imena  Beth- 
mann  v  knjigi  „Neues  Archiv  f.  ältere  deutsche  Gescbichte  II.  113  Éf.". 

8* 


116  S.  fi,utar:  Dié  Slovenen. 


Zgodovina  velikomoravskega  kraljestva,  njegovi  odnošaji  in  njega 
važnost  za  karantanske  Slovence  ne  bode  tako  dolgo  jasná,  dokler  si  ne 
zabičimo,  da  središče  te  epohalne  dŕžave  ní  ležalo  v  denašnji  Moravski, 
nego  na  izlivu  Morave  v  Dunav  in  da  je  obsezalo  po  priliki  vso  ta- 
koimenovano  „malo  ogersko  nižino",  z  dunajsko  kotlino  in  niorav- 
skim  poljem.  Na  južno  strán  sezalo  je  torej  najmenj  do  Bakonjske 
šume  in  severnega  róba  Blatnega  jezera  (čaši  pa  izvestno  celo  do  Dravé), 
a  na  sever  do  podnožja  Karpatov  in  k  večjemu  do  južne  denašnje  Mo- 
ravské, nikakor  pa  cez  vso  to  deželo,  (primeri:  Krones,  Grundriss  der 
oest.  Gesch.  I.  pg.  1G8.).  Iz  Constantina  Porphyrogeneta  (de  admiuistr. 
imp.  cp.  13,  40  in  42,  editio  Bonn.  III.  81,  173,  17  7)  sledi  jasno,  da 
je  Veliká  Moravská  ležala  na  de  snem  bregii  Dunava  in  da  je  sezala 
do  izliva  Dravé  v  Savo.  S  tem  se  ujemajo  tudi  Annales  Fuldenses,  ka- 
teri  imenujejo  1.  901.  Panonijo  „južni  del  moravské  dŕžave"  (Pertz  M. 
G.  I.  ad  a.  901).  Za  ležo  Veliké  Moravské  je  odločilna  naredba  nemških 
cesarjev,  da  vsa  zemlja  na  južnovztočni  stráni  Golovca  naj  spadá  pod 
saligradsko  nadškofijo,  a  na  severovztočni  pod  pasavsko.  Znaro  je,  da 
denašnja  Moravská  ne  leži  na  južnovztočni  stráni  Golovca  in  da  se  je 
samo  saligradska  nadškofija  utikala  v  velikomoravske  pošle  ter  zalite- 
vala,  naj  bode  ta  dŕžava  v  cerkvenem  oziru  od  Saligrada  zavisna. 
Glavno  mesto  Veliké  Moravské  bilo  je  Devin  (Dovina,)  dan  danes  Theben, 
v  ogerskem  okljuku  med  Moravo  in  Dunavom,  blizu  denašnjega  Požuna 
(to  ime  je  napačno,  madjarsko,  ker  mesto  se  je  s  početka  zvalo  ..Bra- 
čislavo's-Burg"  —  Pressburg).  Glej:  Krones,  Grundriss   164. 

Ako  velikomoravsko  državo  na  ta  način  omejirao  in  pomislimo, 
da  so  v  njej  Slovenci  stanovali,  tedaj  nam  ne  bode  težko  razumeti,  zakaj 
sta  ss.  brata  Ciril  in  Metod  pisala  panonsko-slovenski,  a  ne  česko-mo- 
ravski.  Zato  pa  nam  ni  treba  misliti,  da  so  Slovenci  stanovali  tudi  v 
denašnji  Moravski  ali  v  gorenjem  porečji  Vage  (med  pravimi  Slovaki). 
Izvestno  pa  je,  da  so  bili  južni  Slovaki  Slovenci  in  da  so  se  še  le  po- 
zneje  nekoliko  počešili.  —  Vse  to  vprašanje  zdi  se  nam  tako  jasno, 
kakor  beli  dan  in  zato  ne  moremo  umeti,  zakaj  g.  Suman  imenuje  Mi- 
klošičev  náuk  „hypotliezo"  (na  str.  57.),-  ko  so  vender  že  celo  Nemci 
(Diimmler,  Biidinger)  tému  pritrdili. 

V  pododdelku  „glagolitische  und  cyrilische  Schrift"  želeli  l)i,  da 
bi  se  poudarjalo,  da  so  tudi  pravi  (karantanski)  Slovenci  zelo  z  gla- 
golico  in  moľda  tudi  s  cirilico  pisali,  predno  je  bil  Trubar  udon)ačil  la- 
tinico.     To  mnenje  se  od  nekaterih  stranij    sicer  pobija,  ali  izvestno  je. 


s.  Rutar:  Dio  Slovenen.  117 

da  je  bila  glagolica  med  primorskimi  Slovenci  jako  v  rabi.  Razen  obilih 
pisanih  dôkazov  za  to  imamo  tudi  v  kameň  udolbene  spomenike,  tako 
n.  pr.  glagoliški  nadpis  na  zvoniku  v  Dornbergu.  Na  rojstni  hiši  pi- 
salčevi  (v  Kvnu  nad  Tolminom.  Ured.)  stalo  je  na  kameň  udolbeno  gla- 
golsko  slovo  I  in  ko  sem  svojega  roditelja  povprašal,  kaj  to  pomeni, 
odgovoril  mi  je,  da  število  50.  kar  je  po  glagolski  azbuki  tudi  res.  Na 
grádu  Gorenja  8e^'nica  (Oberlichtenwald)  nahaja  se  glagolki  nadpis  in 
v  samostanu  Olimje  stoji  v  vseh  važnejših  jezikih  napisano  „Bog",  med 
terai  tudi  slovenski  s  cirilskimi  črkami. 

O  četrtem  poglavji:  „Skizzierte  Gesehichte  der  von  Slovenen  be- 
wohnten  Länder"  izrekli  smo  že  svojo  splošno  obsodbo.  K  tému  pa  bi 
se  morala  še  marsikatera  posameznost  opomniti.  Tako  Kranjsko  ni  bilo 
še  le  po  letu  976.  ozko  s  Koroškim  zvezano,  nego  že  pod  narodnimi 
vojvodami  Koroškimi,  ker  Kranjsko  bilo  je  taki-at  le  denašnje  G  or  en  j- 
sko.  Poleg  Istre,  t.  j.  pravega  poluotoka  med  morjem  in  Slavnikovim 
pogorjem  razlikovala  se  je  še  pokrajina  Carsia,  t.  j.  Kras  s  Pivko  in 
bistriško  dolino.  Ta  je  bila  do  1.  1374.  goriška.  potem  je  pripadla  Av- 
stľiji.  —  Patľijarhi  in  goriški  grófi  si  niso  med  seboj  delili  goriške 
grofije,  katero  jim  je  bil  cesar  Oton  III.  skupno  daroval,  nego  patri- 
jarhi  so  jo  popolnoma  prepustili  goriškim  grófom  za  njih  odvetništvo 
oglejske  cerkve.  (To  krivo  mnenje  je  razširil  Czôrnig  v  svoji  goriški 
zgodovini.)  —  Idrija  je  spadala  le  mimogredé  (v  XV.  stoletji)  pod  go- 
riške grofe  in  to  le  kot  del  Tolminskega.  Idrija  pa  ni  bila  do  1.  1783. 
s  Tolminskim  združená,  nego  že  na  Florijančičevi  karti  od  1.  1744.  pri- 
stáva se  Kranjskemu.  (Tudi  to  je  Czôrnigova  napaka.)  Tolminsko  po  1- 
1508.  ni  vec  menjavalo  svojih  gospodarjev  (izimši  čas  francoskih  vojen), 
ker  razlic-ni  grófi  tolminski  so  bili  le  avstrijski  glavarji  te  deželice. 
Gradišče  utrdili  so  bili  Benečani  na  goriških  tleh  in  zatorej  je  to 
natorno  pripadlo  Avstriji  po  1.  1500.  AU  iz  oblasti  Benečanov  osvojili 
so  ga  Avstrijci   19.  septembra   1511.  (in  ne  še  le   1516.  1.). 

V  petem  poglavji  „Sitten  und  Gebräuche  der  Slovenen"  opisuje 
prof.  Hubad  z  veščim  peresom  značaj  Slovencev,  njih  prednosti  in  na- 
pake,  njih  domáce  življenje  in  pripovedovanje  ob  zimskih  večerih,  njih 
názore  o  natornih  dogodkih  in  s  temi  združené  Ijudske  vraže;  potem 
običaje  in  navade  ob  različnih  letnih  dobah  in  praznikih  ter  domačih 
svečanostih.  Pri  tem  je  marsikaj  upleteno  o  naših  narodnih  pripoved- 
kah  in  pravljicah,  toda  vse  to  nikakor  ne  zadostuje  za  vredno  oceno 
slovenskega  tradicijonalnega  slovstva. 


118  S.  Rutar:  Die  Slovenen. 


V  šestem  poglavji  „Die  slovenische  Sprache  unci  ihre  Geschicke" 
govori  g.  Šuman  o  svojstvih  slovenskega  jezika,  potem  o  priljubljenosti 
in  razširjenosti  slovenščine  ter  slednjič  o  njenem  uvedenji  v  šole,  úrade 
in  javno  življenje.  V  tem  dobro  sestavljenem  oddelku  pogrešamo  samo 
ozir  na  historiški  razvoj  našega  jezika,  kako  se  je  karantanska 
slovenščina  ločila  od  panónske,  kako  se  je  potem  izpreminjala  od  bri- 
žinskih  spomenikov  do  Trubarja  in  od  Trubarja  do  naših  časov.  Redki 
jezikovni  spomini,  čaši  le  pojedina  osobná  ali  krajevna  imena,  katera  se 
nahajajo  po  zgodovinskib  listinah  raztresena,  dajo  nam  za  tako  razpravo 
zelo  vážna  pojasnila.  V  potrjenje  tega  naj  sledijo  tu  samo  nekateri 
vzgledi.  Naš  denašnji  v  moral  se  je  še  X.  stoletji  glasiti  kakor  nemški 
f  (ff),  ker  nahajamo  v  listinah  (in  tudi  v  Štivanskera  evangelji)  naš  v 
z  y-om  namesten,  n.  pr.  Sclaf  mesto  Sclav.  Neka  vas  pri  štajerskem 
Belci  (Wôls)  imenovala  se  je  1.  1160.  R^dnich,  1.  1316.  pa  že  RžHenek. 
Ime  Roswein  priča,  da  so  Slovenci  nekdaj  izgovarjali  roz  mesto  raz. 
L.  1342.  pisali  so  še  Cholmitz  (sedaj  Humac)  in  v  srednjem  veku  še 
Kulska  t.  j.  Kolsko  (sedaj  Kojsko),  kar  priča,  da  se  je  takrat  ol  še  čisto 
izgovarjal.  L.  1467.  bere  se  v  listinah  Líťogar,  torej  se  je  takrat  že 
staroslovenskí  nosnik  a  izgovarjal  kot  mo. 

Najobširneje  v  Šumanovi  knjigi  je  sedmo  poglavje  „Die  slovenische 
Literatúr"  (sp.  dr.  Fr.  Simonič),  ker  obseza  več  nego  četrtino  vse  knjige. 
Iz  tega  se  že  vidi,  da  je  ta  oddelek  nekoliko  preobilen,  zlasti  ako  se 
pomišlja,  da  je  ta  sestavek  Nemcem  in  sploh  tujcem  namenjen,  katere 
ne  more  zanimati  vsaka  podrobnost,  kakor  nas  domačine.  Zato  bi  se 
bilo  moralo  mnogo  mnogo  navedenih  pisateljev  izpustiti,  mestu  tega  pa 
naše  važnejše  literate  natančneje  opisati.  To  velja  zlasti  o  Preširnu 
(in  nekaterih  novejših  pisateljih),  kateri  bi  bili  lahko  vsakemu  národu 
v  ponos.  Njega  je  zato  treba  mnogo  dostojneje  oceniti  in  poudarjati 
njegovo  genijalnost,  kakor  tudi  važnost  za  Slovence.  Mislim,  da  bi  bilo 
tudi  na  mestu  kakor  za  vzgled  podati  katero  nemških  Preširnovih  pesnij, 
da  bi  se  však  čitatelj,  ki  slovenski  ne  ume,  lahko  sam  prepričal  o  pes- 
niški  sposobnosti  in  vrednosti  našega  prvega  pesnika. 

Pravi  slovenski  literaturi  pridal  je  g.  dr.  Simonič  tudi  pregled  knji- 
ževnosti  kajkavskih  Hrvatov.  To  je  hudo  razžalilo  hrvatski  „Vienac", 
češ,  da  so  tudi  Kajkavci  pravi  Hrvatje,  ker  se  od  nekdaj  tako  imenujejo 
in  ker  so  Hrvatje  po  raznih  deželah  različna  narečja  govorili  in  pisali. 
Iz  tega  pa  tudi  natorno  sledi,  da  so  i  karantanski  Slovenci  Hrvatje,  kar 
vsa  denašnja  hrvatska  mládež   veruje.     Ako  je   pa   to   res,  |tedaj   bi    se 


s.  Rutar:  Die  Slovenen.  119 

tudi  književnost  „karantanskih"  Slovencev  ne  smela  imenovati  slovenská, 
nego  hľvatska.  To  izvestno  ne  žali  toliko  Slovencev,  ki  se  ne  prepirajo 
za  i  m  e.  kakor  žali  Hrvate.  ako  jim  Kajkavce  jemlješ.  Zato  mislim,  da 
bi  bilo  najbolje  kajkavsko  literaturo  izpuščati  iz  pravé  slovenské,  kajti 
da-si  so  bili  Kajkavci  nekdaj  Slovenci,  imenujejo  in  smatrajo  se  zdaj 
vender  Hrvate. 

Ósmo  in  zadnje  (precej  krátko)  poglavje  govori  o  gojitvi  umetnostij 
in  znanostij  med  Slovenci.  V  oddelku  o  glasbi  in  o  slikarstvu  morali 
bi  se  bili  naši  modei'ni  umetniki  malo  bolje  oceniti  in  njih  obce  pri- 
znaná dela  poudarjati.  Vec  pa  nego  v  umetnosti.  storili  so  Slovenci 
v  znanosti.  In  glede  tega  oddelka  Sumanove  knjige  imamo  opaziti,  da 
bi  se  bile  morale  zasluge  Slovencev  za  splošno  znanost  malo  bolje  opi- 
sati.  Poleg  Vege  bilo  je  potrebno  vsaj  še  o  Popoviči,  Kopitarji  in 
Miklošiči  natančneje  govoriti.  ker  to  so  zares  ,dike"  našega  národa,  ki 
so  bolj  razšiľile  slovensko  ime  med  omikanim  svetom,  kakor  vsi  drugi 
možje  naše  literatúre.  Neizrečeno  težko  pa  pogrešamo  med  imeni  slo- 
venskih  nčenjakov  one.  od  katerih  se  navadno  misii,  da  so  bili  Nemci, 
a  vender  so  se  porodili  v  sredini  našega  národa  in  so  torej  pra\'i  naši 
rojaki.  Tu  sem  spadá  v  pr\i  vrsti  učeni  zgodovinar  jezuit  Marko 
Ha  n  žič  (Hansiz.  roj.  1683  v  Zrnovnici,  škocijanske  fare  v  Junski  dolini). 
ki  je  vsemu  učenému  svetu  poznan  kot  spisatelj  „Germaniae  sacrae"  in 
še  mnogo  drugih  zgodovinskih  sestavkov  (Prim:  Drobtinice  za  1.  1853. 
str.  133—139).  —  Tudi  pogrešamo  med  profesorji  graškega  vseučilišča 
Slovenca  Rojka  (1744 — 1819,  učenega  cerkvenega  zgodoA*inarja)  in 
Gmeinerja  (roj.  v  Studenci  1752.  f  1824.  profesorja  kanoničnega  pravá 
in  cerkvene  zgodovine). 

Toliko  se  nam  je  zdelo  po  vešti  potrebno  opomniti  o  knjigi  .,Die 
Slovenen".  Pisatelju  teh  vrstic  bilo  bi  najljubše,  ko  bi  bil  mogel  knjigo 
vseskozi  le  hvaliti,  in  ne  omenjati  tudi  njenih  nedostatkov.  Ali  ker  to 
ni  bilo  mogoče,  izrekel  je  odkrito  svoje  mnenje  o  njej. 

S.  Rutar. 


s,'í^.'^.  -y. ?..,?. 'i.íí.-J!.  y„ ?.  y. y. -žIb 


Slovenské  musikalije. 

Spisal  Fr.  Hlávka. 

m. 

„Slovanská  Jeka",  moški  in  ženski  četverospevi  in  zbori.  Slávnemu 
gospodu  dru.  Janezu  Bleiweisu,  očetu  slovenskega  národa,  posvetil  skla- 
datelj  Fran  Gerbid.  Op.  15.  Tiskala  Klein  in  Kováč.  —  Pod  tem 
naslovom  je  znani  slovenskí  pevec  —  umetnik  in  skladatelj  izdal  lansko 
poletje  tri  in  štirideset  stranij  obsežen  zvezek  nápevov  za  moške  in  ženské 
glasove.  Četverospevi  so:  „Pred  slovesom",  besede  Resmanove;  ,,Ljubici 
pod  oknom",  besede  dr.  Jos.  Vošnjakove;  „Najlepša  rožica",  besede 
Kiirnikove;  „Ukazi",  besede  Preširnove;  „Zelja  Slovenca  na  tujem",  besede 
Urbasove;  „Ľahko  noč",  besede  Resmanove;  „Pod  prozorom",  spjevao 
Iv.  Zahar;  „Milá  si  mi",  spjevao  I.  Sundečid;  „Na  lipici  zeleni",  besede 
Resmanove;  četverospevi  za  ženské  glasove:  „Slavčku",  besede  Janž- 
kove ;  „Bčelar",  iz  Razlagove  pesmarice ;  „Na  výsosti  hvezdy  svíti".  basen 
od  Bol.  Jablonského.  Zbori:  „Zdravljica",  besede  Preširnove;  „Zdravijca", 
besede  Tomanove;  „Kolo",  spjevao  Gj.  Kovačevid;  „Zagrebu",  spjevao  Avg. 
Šenoa;  „Kdo  mekkym  je",  z  kosmickych  pisni  od  J.  Nerudy:  „Dijaška". 
besede  Volčičeve ;  „Slovanski  brod",  besede  skladateljeve.  Kakor  je  videti, 
gradiva  je  g.  skladatelj  tu  podal  mnogo  in  svojim  skladbám  podložil  ne 
samo  slovenské  besede,  nego  tudi  hrvatske  in  české.  Posebe  hvaliti  Grbi- 
cevih  skladb  ni  umestno,  kajti  ima  dosti  zaslug  na  slovenskem  glasbenem 
polji.  Vender  nam  je  omenjati,  da  je  bil  Grbidev  veliki  zbor  „Slovanski 
brod"  na  koncertu  meseca  novembra  m.  1.  v  Ijubljanski  čitalnici  sprejet 
izredno  ugodno  in  z  nenavadno  pohvalo.  —  „Slovansko  Jeko"  prodaja 
g.  skladatelj  sam. 

IV. 

„Cuti  v  napevih".  Uglasbil  in  neomahljivemu  narodnjaku  gospodu 
Ignaciju  Gruntarju,  c.  kr.  beležniku,  posvetil  J  o  si  p  Kocijančič.  V  Ljub- 
Ijani.  Tiskala  Klein  in  Kováč.  1881.  —  Poročati  nam  je  o  glasbenem 
delu  slovenskega  pevca,  katerega  je  božja  volja  zgodaj,  prezgodaj  položila 


Fľ.  HTävka:  Slovenské  mnzikalije.  121 

v  hladili  gľob.  Kocijaučič  jo  slovťusktiinu  svitu  znaii  kot  (lol)ťľ  skladatelj. 
V  zbirki  „Ciiti  v  napevih"  so  pa  zbrani  njega  najboljši  proizvodi.  tu  so 
istinito  izraženi  skladatelja  najrahlejši  čuti.  V  svojih  izvirňih  napevih 
ima  Kocijančič  nekaj  posebnega,  kar  človeka  takoj  zanj  pridobi.  Omenjamo 
po  priliki  njegove  „Popotne  pesni",  ki  je  v  tej  zbirki  zadnja  natisnena. 
Krátki  stavki  in  odločni,  harmonizovanje  povse  originalno,  živ  duh  in 
pognni,  ki  vejeta  iz  tega  napeva,  to  so  prednosti  te  pesni,  ki  je  že  dolgo 
Ijubljenka  Ijubljanskemu  občinstvu.  Posebe  omenjati  je  tudi  te  zbirke 
predzadnje  skladbe,  nazvane  ,.Oblačka".  ki  spričuje,  da  je  Kocijančič  po- 
puščal  že  diletantovstvo.  Ta  dva  napeva  se  v  zbirki  posebno  odlikujeta, 
a  ostale  nápeve  moramo  pohvaliti  tndi  še  za  tega  delj.  ker  se  posamični 
glasovi  razvijajo  naravno  ter  so  práv  lehko  zloženi.  Res  je,  da  Kocijančiča 
ne  smemo  ocenjevati  niti  z  umetniškega  niti  s  tega  stališča,  da  so  njegove 
pesni  zložené  v  narodnem  dúhu.  K.  je  bil  samouk,  muzika  mu  je  delala 
sem  in  tja  še  težave,  a  v  „Cutih  v  napevih"  vzpel  se  je  Naše,  nego  preje 
kedaj  v  svojih  pesnih,  —  vse  jedno  pa  mu  je  bilo  tedaj  težko  vrhu  tega 
pažiti  še  na  to,  da  bi  zlagal  v  narodnem  dúhu,  česar  niti  komponisti 
naši,  stoječi  na  višji  stopinji  glasbene  izobražeuosti.  o  svojih  kompozicijah, 
ki  še  le  piidejo  na  svitlo,  ne  trdé.  In  sploh  je  to  tudi  težko.  Kakor  je 
naš  národ  silno  trpel  v  obce  od  potujčevanja,  tako  seje  spremenil, 
potujčil  v  teku  easa  tudi  našega  národa  pravi  značaj  pevanja,  katerega 
moreš  dan  danes  najti  deloma  samo  še  pri  najstarših  niamicah.  To  sem 
zato  omenil.  -ker  je  neznani  poročevalec  o  ,, Cutih  v  napevih"  v  nekem 
tukajšnjem  listu  v  jedni  sapi  tako  modro  trdil,  da  so  K.  spevi  zloženi 
v  narodnem  dúhu,  a  je  vender  v  njih  našel  sem  in  tjä  kako  tujo  misel 
in  ker  se  je  predrznil  K.  izišle  nápeve  primerjati  z  nekimi  še  nena- 
tisnenimi  ter  na  podlagi  také  nedovoljene  primere  Kocijančiču  očitati, 
da  je  prepisaval.  Razen  navedenih  dveh  skladeb  obsezajo  „Cuti  v 
nape\'ih"  še:  ,,Slovo-'.  poluzbor.  ..Majnik".  zbor,  „Spoved".  zbor,  „Vabilo", 
zbor,  „Ľahko  noč",  poluzbor.  in  ,. Njega  ni''.  zbor.  Besede  so  večinoma 
Stritarjeve.  Vnanja  oblika  te  zbirke  je  práv  lepa,  tisk  jako  razločen. 
„Cuti  v  napevih"  dobivajo  se  po  1  gld.  v  ,.Narodni  Tiskami"  v  Ljubljani 
in  je  čisti  dohodek  odločen  Jurčičevi  ustanovi.  Blagi  namen,  v  kateri 
se  bode  porabil  čisti  dohodek  in  res  lepe  kompozicije,  nekatere  tudi 
veliké  vrednosti,  to,  nadejamo  se.  zadostuje,  da  bodo  slovenskí  pevci  in 
naše  čitalnice  brzo  sezali  po  tej  zbirki. 


'^M^S^^HW^^^-^^^^^^^^^^^^^í^^^'^^^^S^^Ô^^Ô^^S^S^?^: 


Slovenskí  glasnik. 


Frof.  Jos.  Stritar  pridružil  se  je  kot  solastnik  izdajateljem 
„Ljubljanskega  Zvona",  katerega  bode  odslej  redno  s  svojimi  spisi 
podpiral. 

Slovensko  sJovstvo.  Delo  sv.  Cirila  i  Metoda.  V  spomin  5.  julija  1881. 
z  ozirom  na  denašnje  razmere.  Spisal  Jaromir  Volkov.  Založil  pisatelj.  Tiskal 
Franc  Huala  v  Trstu  1881.,  v  8  ^\  88  str.  Ponatis  iz  „Edinosti".  Cena45kr.  —  Tako 
se  imenuje  jako  lepo,  populavno  in  s  patrijotičnim  ognjem  pisana  knjiga,  katera 
razpravlja  v  štirih  oddelkih:  1.  slovansko  delo  sv.  bratov  do  Cirilove  smrti, 
2.  dobo  do  Metodove  smrti,  3.  usodo  slovanskega  dela  naših  blagovestnikov  na 
cerkvenem  in  slovstvenem  polji  po  Metodovi  smrti,  4.  zakaj  in  iz  katerih  uzrokov 
nam  se  je  treba  neprestano  potezati  za  naš  obredni  jezik.  Iz  vsega  srca  želimo, 
da  bi  se  ta  lepa,  potrebná  in  poučná  knjiga  med  našim  národom  jako  razširila. 

Jezičnik.  Spisal  J.  Mam.  XIX.  leto.  V  Ljubljani.  Natisnil  in  založil 
Rudolf  Milic  1881.,  v  vel.  8^^,  62  str.  Cena  60  kr.  Prináša  nam  letos  prezanim- 
Ijive  životopise  naslednjih  slovenskih  pesnikov  in  pisateljev :  Jozefa  Žemlje,  Brnarda 
Tomšiča,  Franca  Malavašiča,  dr.  S.  Klančnika,  dr.  Jozefa  Rogača,  Janeza  Bonača, 
Matevža  Lotriča,  Leona  Engclmana  Nožarjevega  in  Franca  Svetličiča.  V  Jezičniku 
je  spet  letos  nabranega  toliko  novega  književno-zgodovinskega  gradiva,  da  ga 
bode  však  prijatelj  našega  slovstva  z  veseljem  čital. 

„Jurčiču  v  spomin"  imenuje  se  na posebnem listu  natisnena  in  dve  stráni 
obsezajoča  pesen  Borisa  Mirana,  katero  je  pesnik  podaril  dunajskí  „Sloveniji", 
da  jo  v  prid  Jurčičevi  ustanoví  prodaja  po  10  kr.  iztis.  Založil  in  natisnil  jo  je 
A.  Keis  na  Dunaji. 

„Pedagogični  letnik"  bodo  v  letu  1882.  izdali  gg.  ucitelji  Fr.  Jamšek, 
I.  Lapajne,  J.  Ravnikar  in  B.  Valenta.  Knjiga  kakih  200  str.  obsežna  obsezala 
bode  v  teoretičnem  delu  temeljite  spise  iz  šolskega  in  učiteljskega  življenja 
sploh,  razprave  o  raznih  važnih  šolskih  in  uôiteljskih  vprašanjih,  razmotravanja 
pedagogičnih  in  didaktičnih  nafiel;  a  v  praktičnem  delu  izborne  članke  o 
splošni  in  posebni  metodiki  in  razprave  o  vseh  predmetih  sedanje  Ijudske  šole. 
Pridejan  mu  bode  tudi  imenik  slovenskih  učiteljev  in  šol  z  dotifinimi  plačami. 
Naročnino  (1  gld.  za  iztis)  prejema  do  1.  aprila  1882.  leta  g.  Božidar  Valenta, 
nadučitelj  v  Krškem,  a  spise  namenjene  „Pedagogifinemu  letniku"  do  1.  junija 
g.  J.  Lapajne,  ravnatelj  meščanske  šole  v  Krškem. 

Krátko  poročilo  o  delovanji  in  stanji  „podpiralne  zaloge  slovanskih 
vseučiliščnikov  v  Gradci"  od  leta  1872.  do  1881.  po  zapiskih  blagajnikovih  in 
tajnikovih  sestavil  Jos.  Lendovšek  t.  č.  tajnik.  V  Gradci,  1881.  Založil  odbor. 
Tiskala  tiskarna  družbe  sv.  Mohorja  v  Celovci,  v  8i",  15  str.  Vrhu  zgodovinskih 


Slovenskí  glasnik.  123 

novic  o  početku  in  dosedanjem  delovanji  podpiralne  zaloge  pripovednje  nam 
knjižica,  da  ima  sedanja  záložná  glavnica  imovine  3300  gld.  v  vi-ednostnih  pa- 
pirjih  in  48  gld.  v  gotovini.  To  je  pač  malo,  in  premožnejši  izmed  slovenskih 
rodoljubov  bi  lehko  nekoliko  več  storili  za  uboge  slovenské  dijake  v  Gradci. 

DruHvo  „Narodni  Dom"  osnovalo  se  je  te  dni  v  Ljubljani.  Namen  mu  je 
vsem  narodnim  droštvom  v  Ljubljani,  ki  se  pečajo  z  uraetnostjo  in  znanstvom 
ali  gojé  družbinsko  zabavo,  sezidati  in  vzdržavati  lep  dom  ter  na  tak  način 
pospeševati  narodno  omiko  in  zabavo.  O  priliki  boderao  o  tej  velevažui  stvari 
kaj  več  izpregovorili. 

V  literarnem  in  zabavnem  Hubu  Ijubljanskem  govovili  so  zadnje  tedne:  g. 
dr.  J.  Drč  o  zadušenji,  g.  Ivan  Šubic  o  najnavadnejšem  parasitu  človeškem, 
g.  I.  Hribar  o  slovanskí  akademiji  na  vseučilišči  Bolonjskem.  G.  Evgen  Lah 
predával  je  dvakrát  o  štatistik!  prebivalstva  po  Kranjskera  (spis  izide  v  „Ljublj. 
Zvonu")  in  o  Izraelitih  po  avstrijsko-ogerskí  državi. 

Prof.  Ivan  Fravké  razstavil  je  te  dni  v  Kolmanoví  prodajalnici  v  Ljubljani 
portrét  malega  dečka,  siná  g.  Fr.  X.  Sovana  ml.  Slika,  v  vsakem  ozíru  dovršeno 
delo,  odlikuje  se  osobíto  pa  točnem  rísanji  in  krasnem  koloritu.  —  Kezbar  g- 
Fr.  Zajec.  ki  je  pred  kratkim  dovŕšil  lepo  podobo  sv.  Vincencija  Pavlanskega, 
namenjeno  rakvi  usmiljenih  scster  Ijubljanskih  pri  sv.  Krištofu.  izdeluje  zdaj  iz 
kararskega  marmorja  doprsno  podobo  pokojnega  škofa  Legáta,  katero  misii 
stolní  kapitel  tržaški  nekdanjemu  svojema  vladiki  postaviti  v  stolní  cerkvi 
SV.  Justa  v  Trstu. 

Dr.  Jurij  Dobvila,  vladika  tržaško-koperski,  pleraeniti  rodoljub  in  požrtvo- 
valni  podoniik  slovanskega  življa  po  tužni  Istri,  umri  je  13  januvarja  t.  1.  ob 
polnsedmih  zvečer  v  Trstu.  Pokojnik,  sin  ubogíh  roditeljev.  bil  je  porojen  16.  aprila 
1812.  leta  v  Tinjanu  v  Istri.  Početne  in  prvé  štiri  latinské  šole  dovi-šíl  je  v  Pazinu, 
peto  in  šesto  šolo  v  Karlovci,  sedmo  in  osmo,  kakor  tndi  bogoslovje  v  Goríci. 
V  duhovnika  je  bil  posvečen  11.  sept.  1837.  1.  Bil  je  pozneje  katehet  na  ženskih 
šolah,  potem  profesor  in  vodja  v  semeníšči  in  naposled  kanonik  in  župnik  stolne 
cerkve  sv.  Justa  v  Trstu.  Od  leta  1857.  do  1875.  bil  je  škof  poreško-puljskí,  od 
1.  1875.  dalje  tržaško-koperski.  Njegova  presrčna  želja  je  bila  povzdignítí  in 
pomnožiti  slovansko  duhovščíno  po  Istri  in  v  ta  namen  podpiral  je  uboge,  a 
nadepolne  gimnazijalce  ter  nabii-al  in  iz  svojega  premoženja  množil  doneske,  da 
bi  v  Pazinu  osnoval  slovanskim  dijakom  semenišče.  Prejšnja  leta  spísal  je  molít- 
veno  knjigo  jOtče,  budí  tvoja  volja!",  katera  je  hrvatskemu  národu  v  Istri 
zlata  dušna  hrana ;  ne  pogrešaš  je  v  nobení  hiši,  in  tudi  ne  na  najmanjši  ladíji 
hrvatskí. 

Prof.  Viljem  Urbas  čítal  je  ne  dávno  v  nemškem  in  avstrijskem  planinskem 
društvu  v  Trstu  razpravo  o  Číčarijí  in  Čičíh. 

Prof.  S.  Rutar  v  Spletú  dovŕšil  je  „Tolminsko  zgodovíno'".  katera  v 
kratkem  izide  na  stroške  znanega  rodoljuba  Tolminskega.  Ker  je  g.  pisatelj  za 
svoje  delo  vrhu  zuaníh  in  tiskanih  vírov  porabíl  tndi  mnogo  do  zdaj  še  nikjer 
objavljeníh  listín  iz  razníh  arhívov  primorskih,  nadejati  se  nam  je  v  vsakem 
oziru  zanímljive  knjíge.  —  Že  delj  čaša  ima  prof.  Rutar  v  rokopisu  zgotovljen  tudi 
,,Domovinski  náuk  o  avstrijskem  Primorji".  Ta  knjíga  je  namenjena  osobíto 
učiteljiščema  v  Goríci  in  v  Kopru. 


124  Slovenski  glasiiik. 

Pľof.  Janez  Jesenko  v  Trstu  pišc  šolsko  knjigo  „Náuk  o  avstrijsko-ogerski 
clťžavi",  kateľo  menda  bode  še  to  leto  izdala  „Matica  Slovenska".  Knjiga  bode 
našim  sľednjim  učiliščem  kakor  tudi  slovenskému  slovstvu  v  obce  gotovo  dobro 
došla.  Isti  neumorni  pisatelj  ima  za  tisk  pripravljen  „Zemljepis  za  prvi  razred 
srednjih  šol",  katerega  je  dogovorno  s  šolskimi  oblastvi  osnoval  po  novem 
učnem  náčrtu. 

„Pohozni  vzdihi",  maša  za  soprán,  alt,  tenor  in  bas,  uglasbil  Avgust 
Leban,  30.  mája  1879.  v  Gorici  umrli  c.  kr  učitelj.  Tako  bode  naslov  latinskí 
maši,  katera  izide  v  Avgsburgu  na  Bavarskem,  ako  dobode  ondotnji  záložník 
povoljno  število  naročnikov.  Maša  le-ta,  katero  so  glasbeni  strokovnjaki  pohvalili, 
imela  bode  tudi  nemšk  in  iašk  naslov  in  bode  stala  za  naročnike  s  partituro  in 
glasovi  vred  1  gld.  20  kr.  Pozneje  se  bode  dobivala  v  bukvarnicah  po  2  gld. 
Gospodje,  ki  se  mislijo  na  to  glasbeno  delo  naročiti,  naj  se  z  listnico  kmalu 
oglasijo  pri  brata  skladateljevem,  g.  Janku  Lebanu,  učitelji  v  Lokvi 
(C or gn ale),  via  Divača. 

Ucitéljshi  Tovariš  izhaja  po  novem  letu  v  nekoliko  večji  obliki.  Ureduje 
ga  zdaj  spet  njegov  utemeljitelj,  g.  ravnatelj  Andrej  Praprotnik.  Cena  mu 
je  za  vse  leto  3  gld.  Toplo  priporočamo  ta  prvi  slovenski  pedagogijski  list,  v 
katerem  letos  prof.  Marn  opisuje  književne  zasluge  pokojnega  dra.  J.  Bleiweisa. 
O  tej  priliki  opozarjamo  svoje  čitatelje  na  „Vrtec",  časopis  s  podobami  za  Slo- 
vensko mladino.  Ta  v  vsakem  oziru  izvrstni  list  izhaja  po  jeden  pot  na  mešec 
ter  stane  po  2  gld.  60  kr.  za  vse  leto. 

Jurčičevi  zbrani  spisi  začeli  so  se  te  dni  tiskati  v  ,,Narodni  Tiskarni", 

Odbor  za  Jurčičev  spomenih  razglaša  danes  v  našem  listu  račun  o  nabra- 
nih  novcih  in  stroških,  kolikor  jili  je  imel  za  spomenik.  Novcev  je  bilo  nabra- 
nih  1840  gld.  92  kr. ;  stroškov  je  imel  odbor  814  gld.  12  kr.  S  prebitkom 
znašajočim  1026  gld.  80  kr.  založili  se  bodo  Jixrčičevi  zbrani  spisi. 

Sliko  d  r.  J.  vit.  Bleiweisa -T  r  ste  n  išk  e  ga  po  portrétu  prof.  F  r  a  n  k  e  t  a 
v  Kranji,  v  oljnato-barvcnem  tiskú  izdelano  v  Parizu,  dal  bode  na  svitlo  meseca 
marcija  trgovec  Peregrin  Kajzel  v  Ljubljani.  Podoba,  03  0'"  široká  in  79  cm 
visoka,  stala  bode  brez  okvirja  4  gld.  Ker  se  bode  izdelalo  samo  gotovo  število 
slik,  prošeni  so  rodoljubi,  da  bi  se  že  zdaj  naročili  nánjo  pri  g.  Kajzelu. 

„Cretje  z  vrtor  sv.  Františka"  imenuje  se  list,  katerega  v  mesečnih,  po 
dve  poli  v  veliki  osmerki  obscžnih  zvezkih  letos  že  tretje  leto  daje  na  svitlo 
P.  Evstahij  Ozimek,  frančiškan  na  Kostanjevici  blizu  Gorice.  Celoletna  na- 
ročnina  mu  je  —  po  70  kr. !  Ne  omenjamo  tega  mesečnika,  da  bi  ga  priporočali, 
kajti  ni  mu  treba  nobenega  priporočila,  ker  ima,  kakor  čujemo,  že  nad  5000  na- 
ročnikov! A  omenjamo  ga  za  tega  delj.  da  bi  slovenské  jezikoslovee  opozorili 
na  ,,opazke,  literárne,  jezikoslovne  in  druge",  katere  na  závitku  tega  časopisa 
objavlja  prof.  otec  Stanislav  Škrabec  in  katere  so  pisane  tako  korenito,  da 
se  jih  je  celo  Jagicev  ,,Archiv"  že  nekaterekrati  spomínal.  Posebnega  pozora 
vredne  zdé  se  nam  razprave  o  naglaševanjí  velevnega  naklona  v  naši  slovenščini. 
o  besedah  z  dvema  poudarjenima  zlogoma,  o  hijatu  v  naši  poezijí,  o  naglasníh 
in  drugih  diakritičnih  znamenjih  v  znanstveni  pisavi  naše  slovenščine,  o  jambih 
in  trohejih  v  naši  poeziji,  o  svojilnih  zaimkih  in  še  o  nekaterih  drugih  manjših 
gramatikalnih  in  etimologiških  stvareh. 


Slovenskí  glasnik.  125 


Iz  Zagreha  se  nam  piše  18.  januvarja:  Hrvatska  književnost  lepo  napreduje; 
zdaj  izhajajo  štirje  leposlovni  listi  in  sicer:  ^Vienac",  —  „Hrvatska  Vila", 
—  jSlovinac",  in  ^.Hrvatski  zabavnik".  —  „Vienac"  je  najimenitnejši  list, 
ker  so  so  zdaj  v  njem  zopet  oglasili :  otec  hrvatske  metrike  Ivan  Trnski  in  naj- 
boljši  stilist  Josip  Miškatovic.  —  Trnski  izdaje  zdaj  tudi  zbrane  svoje  spise, 
katere  vscm  Slovencem,  hrvatskega  jezika  zmožnim,  toplo  priporočamo.  Prvá 
knjiga  izšla  je  te  dni  ter  velja  80  kr.  Vseh  knjig  bode  báje  deset.  —  F  r.  Š. 
Kiihač  izdal  je  zadnja  dva  zvezka  četrte  knjige  jugoslovanskih  narodnih 
popevk.  Gospod  Kuhač  izdal  bode  še  peto  knjigo  monumentálne  te  zbirke, 
za  katero  je  skoro  vse  svoje  premoženje  potrošil.  Koliko  naročnikov  ima  njegova 
zbirka  v  Slovencih ? I  —  Slavische  Volkslieder  aus  dem  Siiden.  Gesam- 
melt  von  F  r.  Š.  Kuhač.  Uebersetztvon  Georg  Graf  Jellačic.  Cena 
GO  kr.  To  knjižico  moramo  vsem  onim  práv  toplo  priporočati,  ki  niso  hrvatskega 
jezika  zmožni,  kajti  prevod  je  izvrsten;  jezik  je  jako  lep  in  verzi  dovršeni.  — 
Jelkin  bosiljak,  izvirna  pripoviest  Jenia  Sisolskoga.  Cena  80  kr.  —  Na  do- 
borskijem  razvalinam,  pripoviest  M.  Vodopiča.  Ponatis  iz  „Slovinca". 
Cena  1  gld.  —  Prvo  uzdarje  rodu:  Pjesme  Miloljuba  Zagorskoga 
(I.  Cebular).  Cena  40  kr.  Pesni  svedočijo  o  gospoda  zlagatelja  lepem  talentu, 
ali  —  jako  mlad  je  še !  —  Občina  Družbovac  i  njezini  usrecitelji  ili 
primjeri,  kako  se  môže  ukresati,  uzgojiti,  učvrstiti  i  razširiti  sviest  národu  i 
živo  pregnuce  za  napredkom,  ako  se  hrani  vidljivimi  djeli  iskrenih  rodoljuba. 
Napisao  I.  Stepanek.  Nagradila  je  to  delo  „Matica  Hrvatska-.  Cena  70  kr. 
Jednako  delo  je  tudi  nam  Slovencem  krvava  potreba;  naj  bi  se  Slovensko  društvo 
za  Stirsko  zato  pobrinilol  —  Gjuro  Deželič  spisal  je  „Obuéevnik  za  dobro- 
voljne  vatrogasce".  Cena  2  for.  — 

Znanstveni  književnosti  v  Hrvatih  je  središče  jugoslovanska  akademija.  V 
seji  matematično-prirodoslovnega  odseka  v  4.  dan  t.  m.  čital  je  pravi  član  vseuč. 
prof.  dľ.  Karlo  Zahradnik  „o  krivuljah  te  vlastitosti,  da  je  udaljenost 
kóje  god  tangente  njezine  od  neke  óvrste  točke  stanovitom  funk- 
cijom  njezinoga  smjera",  a  vseuč.  prof.  dr.  G.  Janeček  kot  gost  „o  opre- 
dieljivanju  atomne  težine  iz  specifične  topline".  —  Pravi  član  vseuč. 
prof.  dr.  Gj.  Pilar  izročil  je  odseku  dve  razpravi  in  sicer  dr.  M.  Kišpatiécvo  o 
„Tiahitih  Fruške  gore"  in  M.  Sekulicevo  „Oledenoj  dobi  sjeverne  po- 
lutke".  —  V  seji  zgodovinsko-jezikoslovnega  odseka  v  18.  dan  t.  m.  čital  je 
vseuč.  prof.  dr.  F.  Maixaer  kot  gost  razpravo:  „Izvori  razgovorom  pästi r- 
skimuKatančicevih  f  r  úctu  s  aiictumnales'',aizročila  seje  odseku  razprava 
dop.  člana  prof.  L.  Zoreta:  ,Gradja  za  ocjenu  Gunduličeve  Arij  adne-.  — 
Vse  te  razprave  se  bodo  tiskale  v  „Radu".  —  Kroatische  Revue.  Herausgegeben 
von  Dr.  Ivan  Bojničič.  Zakaj  se  ne  imenuje  časnik  „Súdslavische  Revue",  nam 
ni  znano.  Clanek  „Der  slovenische  Lyriker  X.  und  seine  Vorgänger"  pisal  bi  se 
bil  lehko  bolje  in  temeljiteje.  M.  M. 

France  Preširen.  Napisao  d  r.  F  r.  Celestín.  S  Preširnovom  slikom.  Pre- 
štampano  iz  „Vienca"  god.  1881.  U  Zagrebu.  Nákladom  piščevom.  Tisak  Dioničke 
Tiskare  1882.,  v  8''>,  75  str.  Knjižica  obseza  najprej  natančen,  po  vseh  dosedanjih 
virih  vestno  sestavljen  životopis  Preširnov,  a  potem  pregled  in  oceno  vseh  po- 
sameznih  pesnij  njegovih.    Prvi  del  nas  je  od  konca  do  kraja   jako  zanimal,  v 


126  Slovenskí  glasnik. 


drugem  delu  se  nam  pa  zdi,  da  je  g.  pisatelj  po  znani  učenjaški  navadi  nekoliko 
predaleč  zašel  v  minucijozne  podrobnosti,  za  katere  bodo  g.  pisatelju  sicer  hva- 
ležni  književni  zgodovinavji,  a  ne  veliko  občinstvo  v  obce,  kateremu  je  napósled 
vender  le  knjiga  namenjena.  Sploh  pa  smo  veselí  knjige,  ki  Hrvate  koreníto 
seznanja  s  prvim  pesníkom  našim,  a  priporočamo  jo  tudi  Slovencem,  osobito 
ónim,  kí  se  še  le  nčé  hrvatskega  jezíka,  kajti  igraje  bodo  čítali  hrvatskí  písano 
knjígo,  razpravljajočo  znano  jíni  gradivo.  Cena  knjígí  je  po  50  kr.  in  prodaja  jo 
g.  pisatelj  v  Zagreba. 

„Slovinac" ,  ilustrovaní  leposlovni  list,  ki  po  trikrát  na  mešec  izhaja  v 
Dubrovníku,  prináša  v  svoji  24.  št.  1.  1.  obšírnejší  nekrológ  o  pokojnem  dr.  Jan. 
vít.  Bleiweisu  Trsteniškem.  „Slovinac"  objavlja  ízvrstne  članke  beletristíčne  in 
znanstvene  vsebíne,  tískan  je  z  latiníco  in  cirilíco  ter  stane  vse  leto  5  gld. 

Poviest  Bosne  do  propasti  kraljerstra.  Napisao  ju  po  prvíli  vírih  V.  Klaió. 
U  Zagrebu.  Troškom  piščevim,  a  tiskom  Díouíčke  Tískare  1882.  8",  352  str. 
Cíena  2  for.  —  Učení  pisatelj,  profesor  hrvatske  zgodovíne  na  vseučilišči  zagrebškem, 
prípoveduje  nam  v  tej  knjígí  z  mirno,  objektívno  besedo,  vedno  opíraje  se  na 
prvé  zgodovinske  víre,  polítíčno  povest  tužne  Bosne  od  naj  starej  še  dobe  do 
propasti  bosenskega  kraljevstva  1.  1463.  Toplo  jo  príporočamo  vsem,  kí  se  hoté 
poučíti  o  Bosní,  kakeršna  je  bila  pred  turškim  osvojenjem.  Knjigo  prodaja 
„Díoníčka  Tiskara"  v  Zagrebu  in  g.  pisatelj  sam  (Nikoličeva  ulica  br.  14). 

Betträge  zur  Literatúr  der  kroafíschen  Volkspoesie.  Von  S.  Sínger.  Agram. 
Verlag  von  L.  Hartman  1881.  8".  111.  Takšen  je  naslov  te  dní  mej  Ijúdí  dane  in 
bívšemu  zagrebškemu  profesorju  dr.  I.  1.  Hanélu  posvečene  knjížíce.  Ti  prílogi 
tískaní  so  bili  v  podlístku  „Agramer  Zeitung^ ;  g.  pisatelj  pak  tega  na  knjígí  ní 
označil,  kar  se  mi  jako  čudno  zdĺ.  Snov,  po  g.  Singerji  razpravljana  je  za  polí- 
polítíčníh  novín  podlistek  jako  primerna  in  zanímljiva,  a  ponatísa  ní  vredna 
G.  Sínger  sícer  mení,  „dass  er  iiber  diesen  Zweíg  der  líterarischen  Gescliíchte 
eíne  Leístung  geschaffen,  welche  als  eine  neue  Etappe  in  der  spärlichen  Literatúr 
iiber  diesen  Gegenstand  betrachtet  zu  werden  verdient",    a  mení  se   to  ne  vidí. 

V  predgovoru  ponavlja  g.  pisatelj  staro,  a  pravično  tožbo,  da  imajo  tujci 
o  Slovanih  čudne,  časíh  strašno  bedaste  názore.  Naši  pradedje  príboríli  so  si  naslov 
„antemuralís  chrístianitatis";  oni  prelívali  so  za  vso  Evropo  svojo  krv,  ko  so  drugí 
evropski  narodí  mírno  napredovali,  Da  se  je  v  oni  dobí  večnega  boja  mogla  v 
Dalmacijí  porodití  književnost,  to  je  res  fenomén;  a  da  se  ta  književnost  tako 
v  zvezde  kuje,  kakor  so  to  delali  starí  Ilirci,  to  je  nespametno.  Povsem  neumevno 
nam  je  torej,  kako  more  g.  Sínger  te  fráze  ponavljati.  Prof.  Pavič,  katerega 
g.  Sínger,  kakor  je  íz  „Beiträgov"  razvídno,  visoko  čísla,  ízrekel  je  že  cesto  svoje 
jedino  pravo  mnenje  o  tej  stvarí. 

Prvá  polovica  g.  Singerjeve  knjížíce  (1 — 65)  izpisana  je  iz  Jagičeve  razprave 
„Gradja  za  slovinskú  národnú  poeziju^  (Rad  XXXVII),  česar  pa  níkder  pove- 
dano  ni.  Jako  čudno  pa  je,  kako  ima  potem  g.  Sínger  pogum  o  moži,  kakeršen 
je  Jagič,  na  46.  str.  v  opomnjí  tako  nesramno  govoríti.  —  V  dnigí  polovici  teh 
„Beiträgov'-'  (65  —  111)  govori  g.  Sínger  o  nemškíh,  italijanskih,  francoskih,  an- 
gleških,  slovanskih  in  madjarskíh  prelagateljih  srbskih  alí  hrvatskíh  narodnih 
pesnij.  —  Tudi  ta  oddelek  nima  nobene  absolútne  vrednosti.  Gospod  Sínger 
mnogo  prípoveduje,  a  ničesar  ne  pové.  O  vsakem  prelagatelji  nam  vestno  poroča, 


Slovenskí  glasnik.  127 


kdaj  se  je  rodil,  kdaj  se  je  -oženil  in  koliko  otrok  je  imel,  samo  o  vrednosti 
njiliovih  prevodov  nič  ne  vé.  —  Pag.  80.  golčí  g.  Singer,  da  je  MiklošiS  pisal 
v  „Oestcrreicliische  Revne"  o  hrvatskem  narodnem  pesništvu;  to  ni  istina,  Miklošič 
pisal  je  o  srbskem  narodnem  pesništvn,  a  ne  o  hrvatskem.  Sploh  se  pa  ta 
gospod  povsod  zadeva  ob  ime  „Srb"  ali  „Slovenec".  Čemu  to?  Na  isti  stráni 
čitam  ta  nezmisel :  Ein . . .  deutscher  Dicbter,  kein  geringerer  als  Anastasius 
Griin,  hat  ein....  reiches  Interesse  fiir  die  Volkspoesie    der  Kroaten  in   den 

Bergländern   Oesterreichs    an  den   Tag  gelegt Grúň    pnblicirte   eine 

biibsche  Anzahl  kroatischer  Volkslieder  in  Uebersetzung."  In  potem  govorite 
o  slovensko-hrvatski  vzajemnosti!  M.  Malovi'h. 

V  Novem  Sadu  predstavljala  se  je  v  26.  dan  decembra  meseca  nová  trage- 
dija  v  petih  dejanjih  od  Mite  Popoviča  „Car  Jovan",  a  27.  dan  istega  meseca 
nová  veselá  igra  v  treb  dejanjih  od  I.  S.  Popoviča  „Pokondi  pena  tikva". 

„Accademia  Adamo  Mickieicicz  di  storia  e  letteratura  polacca  e  slara" 
imenuje  se  društvo,  katero  so  dijaki  vseučilišča  Bolonjskega  po  inicijativi 
profesorja  Domenika  Santagate  ustanovili  mája  meseca  1879.  1.  Namen  tému 
društvu  je  ustanoviti  slovansko  knjižnico  ter  prirejevati  vsako  nedeljo  članom 
sestanke,  v  katerih  se  imajo  vi-šiti  predavanja  o  slovanskih  razmerab,  razen  tega 
pa  prlrediti  vsako  leto  javno  predavanje  o  slovanstvu  za  širše  občinstvo. 

Društvo  šteje  jako  mnogo  članov  med  vseučiliščno  mladino  ter  je  zanimanje 
zanje  tudi  pri  ostalem  izobraženem  občinstvu  italijanskem  veliko,  kar  dokazuje 
okoliščina,  da  je  prostorna  dvorana,  v  kateri  se  prirejajo  letná  javna  predavanja, 
vedno  do  zadnjega  prostora  polna. 

Prvi  znamenitejši  čin  občnega  zbora  akademije  pa  je  bil,  da  je  poslal 
ministerstvu  za  prosveto  v  Rim  prošnjo,  naj  se  na  Bolonjskem  vseučilišči  ustanoví 
stolica  za  slovansko  zgodovino  in  literatúre.  In  res  smo  čitali  baš  te 
dni  po  novinah,  da  se  je  ondu  osnovala  stolica  hrvatskemu  (?)  jeziku. 

Tako  so  se  torej  tudi  Italijani,  kateri  so  došlej  o  slovanstvu  vedeli  le  jako 
malo  ter  so  ga  kot  kulturno-nenapreden  element  prezirali,  začeli  zanimati  za 
nas,  prišedši  do  spoznanja,  da  Slovanom  pripadá  znamenitá  kultúrna  misija 
katero  so  čedalje  bolje  začeli  izvrševati. 

Sbornik  Slovanskí/.  Da  bi  se  med  českim  národom  razširilo  poznanje 
slovanskih  razmer,  sklenilo  je  literarno  društvo  „Slavija"  v  Pragi  skrbeti  za  to, 
da  izide  vsako  leto  obšimejša  knjiga,  v  kateri  naj  bi  bili  tiskani  članki  národo- 
pisní, kulturno-  in  literarno-zgodovinski  ter  spiši  tikajoči  se  družbenega  življenja 
pri  posameznih  narodih  slovanskih.  Prvi  obšimi  zvezek,  ki  je  pod  gornjim 
našlo vom  izšel  pod  uredništvom  Edvarda  Jelinka,  leži  pred  nami  in  priznati 
moramo,  da  obseza  mnogo  zanimljivega,  ne  le  za  spoznavanje  slovanskih  razmer, 
temveč  tudi  za  slovansko  vednost  znamenitega  gradiva. 

Le  sem  spadá  prvi  članek  „hroby  a  mohyly  pfedhistorické  v  Polsce,  na 
Litve  a  Rusi",  v  katerem  učeni  pisatelj  A.  H.  Kirkor,  profesor  krakovskega 
vseučilišča  in  neutrudljivi  preiskovalec  starih  grobov  in  gomil  po  Poljskem, 
Litvi  in  Rusiji,  opisuje  svoja  preiskovanja  v  teh  deželah  in  objavlja  mnogo  za 
slovansko  arheologijo  znamenitega  gradiva. 

Dmgi  članek  „Dvoboj  Marka  Miljanova  s  Pekom  Pavlovióem"  od  J  o  s. 
Holečka  je  krásna  v  obliki   pripovedke    predočena  nam   slika  o   črnogorskem 


128  Slovenskí  glasnik. 


junaštvu  in  veliki  Ijubezni,  katera  veže  posamezne  junake,  in  zaradi  katere  je 
nepremagljiva  kneževina  podobná  zložni  rodbini. 

V  tretjem  článku  ,.poljske  gospe  in  gospodične"  govori  pisatelj  Edvard 
Jelínek  o  onih  plemenitih  lastnostih  poljskega  ženstva,  katere  so  mu  pridobile 
spoštovanje  in  občudovanje  vsega  izobraženega  sveta  ter  oboževanje  vsacega 
pravega  rodoljuba  poljskega:  o  nežnosti,  plemenitosti  duba  in  mišljenja,  od- 
loínosti  in  neusabljivem  rodoljubji.  Ob  jednem  nam  predočuje  življeuje  in  delo- 
vanje  nekaterib  znamenitej  šib  in  slaAmejšib  zastopnic  poljskega   krasnega   spola. 

Izmed  ostalili  článkov  omenjamo  temeljite  spise  Josipa  Koublega 
„literarno  gibanje  na  Hrvatskem  leta  1880.",  Mi  b.  Hórnika  „o  poslednjem 
petiletji  pri  lužiškib  Srbih",  J.  K.  Stanka  „V  cárski  javni  knjižnici  v  Petro- 
gradu"  in  razpravo  „Istra  in  istcrski  Hrvatje*,  ki  je  bila  izvirno  natisnena  v  brvatskem 
dijaškem  almanahu  „Velebit",  katerega  je  pa  pisatelj  —  sedaj  profesor  v  nekem 
isterskem  mestu  —  predno  se  je  prestavil  v  česki  jezik,  izdatno  pomnožil  in 
odstránil  iz  njega  nedostatke,  ki  so  se  prvi  izdavi  po  pravici  očitali. 

Razen  teh  večjih  článkov  podaja  nam  pa  „Slovansky  Sbornik"  še  celo  vrsto 
manjšib  spisov  o  vseb  znamenitejših  kulturnih  pojavib  med  Slovani  ter  nas  seznanja 
tudi  s  tem,  kako  so  se  neslovanski  narodi  začenjali  zanimati  za  slovanstvo  in 
njegov  vedno  rastoči  napredek,  tako  da  smelo  rečemo,  da  je  urednik  g.  E.  Jelinek 
jako  spretno  rešil  nalogo,  ki  jo  je  prejel  od  društva  „Slavije",  ter  českému 
národu  v  resnici  podal  knjigo,  ki  ga  temeljito  more  poučevati  o  vseb  razmerah 
sorodnih  mu  národov  slovanskih  ter  o  vseb  znamenitejših  novejših  dogodkih 
med  njimi.  Prvému  zvezku  ,.Slovanskega  Sbornika"  pa  želimo  še  mnogo  ná- 
sledníkov. I.  H. 

„Lužica".  Mesačník  za  zabawu  a  powučenje.  Zbromadny  organ  serbskicb 
towarstwow.  Tako  se  zove  list,  ki  je  pričel  izhajati  začetkom  tega  leta  v  Budišinu 
pod  uredništvom  dr.  pbil.  Ernesta  Múke.  List  našteva  v  „pŕedslowu"  mnogo 
znanih  pisateljev,  kí  so  obljubili  svoje  sodelovanje.  Prvi  list  prináša  mnogo  jako 
zanímljivega  berila,  več  sestavkov  od  znanega  polítičnega  in  líterarnega  vodítelja 
lužíčkíb  Srbov,  M.  Horníka.  M.  B. 

„Niva" f  prvi  ilustrovaní  ruski  list,  ki  na  leto  prináša  do  2000  slík  ter 
šteje  med  svojimi  sodelavcí  prvé  ruské  pesnike  in  pisatelje,  imela  je  lansko  leto 
60.000  naročnikov.  „Niva",  ima  však  mešec  modno  prilogo  s  500  in  več  modnimi 
načiii  ter  svojím  naročnikom  daje  vsako  leto  za  nagrado  lepo  izvirno  msko 
sliko,  delo  kakega  imenitnega  ruskega  slikarja.  Za  to  leto  odbrana  je  slika 
„Dragí  gost"  od  prof.  J.  Jakobija.  „Niva"  stane  po  8  rubljev  na  leto  in  naročnina 
se  pošilja  v  Peterburg  (bolšaja  morskaja  ulica  d.  br.  9.). 


„Ljutaljanski  Zvon** 

ízhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerkí  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkíh,  ter 

stane :  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  16  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  5  gld.,  za  díjake  po  4  gld,  na  leto. 

Založniki:  dr.  L  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  oredništvo  odgovoren:   Pr.  LevôC. 
Urc<luiMtvo :  v  Novíh  ulicah  5.  —  UpravuiátTo :  na  Marije  Terezije  česti. 


Tiská  „Národná  Tiskama"  v  Ljabljaní. 


jubljaiisKif) 


Leposloveii  in  znanstveii  lisK 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levee,  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


y  Ljubljani,  1.  marcija  1882. 


Štev.  3. 


Naša  pesen. 


'ú 


ekínov  ste  cesarskih  sto 

Za  pesen  obljubili, 

Ki  naj  potoži  vaše  zlo, 

Izmišljeno  po  šili; 

In  našla  se  je  v  kratkem  res 

Popevka  vam  po  gódi; 

„Odslej,"  tako  kričíte  vmes, 

„To  naša  pesen  bodi!" 

Bilo  je  treba  v  roke  stó 
Cesarskih  zlatov  šteti, 
Da  mogel  je  popevko  to 
Vaš  nemški  pevec  peti. 
To  pač  ni  gorka,  čistá  kri, 
Ki  v  vaših  žilah  teče: 
Za  zlat  rumeň  še  lé  vzkipí. 
Za  zlat  še  le  kaj  reče ! 

To  pesen  boste  večkrat  zdaj 

Po  naših  peli  krajili; 

Češ,  ta  s  strahoto  jih  navdäj !  — 

A  taká  ne  navdá  jih  !  — 

Po  naših  žUah  gorka  kri 

Krepkó  ima  rodbino; 

Zal!  —  ž  njo,  oh,  ž  njo  pisali  mi 

Smo  vaš  o  zgodovino! 

Kdo  je  dajál  rose  glavé 
Pod  Lipskim,  BelLtn  Grádom? 
Polabsko  bránil  kdo  poljé, 
Ustavljal  se  nápadom? 


ISO  Janko  Kersnik:  Naša  pesen. 

Kdo  nemški  Dunaj  je  otel, 
Porazil  vam  Madjara? 
Kdo  Turku  Ijuto  moč  je  vzel, 
Ubránil  vas  Tatára? 

Za  vašo  vero  in  zemljó 
Mi  kri  smo  prel  i  val  i, 
A  vi  bolest  in  kri  vso  tó 
Za  svojo  ste  prodali. 
Slovane  v  boj  podili  ste 
Za  svojo  domovino, 
Slovansko  kri  svojili  ste 
Za  n  e  m  š  k  o  zgodovino. 

Oh,  tuje,  tuje  nam  zemlje 
S  krvjo  smo  mi  gnojili; 
Domá,  domá  pa  smo  polje 
S  solzami  si  rosili. 
In  po  ľudečih  brazdali  tam 
Moč  vaša  je  zorela, 
Doma,  doma  pa  rosná  nam 
Le  pesen  je  cvetela. 

Oh  Bela  Gora,  Kosovo! 

To  še  pri  nas  odmeva 

Tako  bridkó,  —  tako  raehkól 

Srdí  nas  in  —  ogreva. 

In  te  ne  plača  ni  cekin, 

Ni  tisočerih  hvala 

Ne  plača  pesni  te  spomin  — 

Le  kri  jo  je  plačala! 

Ko  vam  napoči  reve  čas, 
Bo  sama  se  rodila 
Popevka,  ki  bo  vsako  vas, 
Deželo  vso  dramila. 
Sedaj  pa  jasno  se  nebo 
Nad  rodom  vašim  spenja ; 
Po  drugih  stopate  trdó, 
Pri  vas  pa  ni  trpljenja. 


Slobodno  pojte  jo  glasnó 

To  pesen  vašo,  —  zlato; 

Pri  nas,  pri  vas,  povsod  vcdó. 

Da  plačan  je,  kdor  zná  to. 

Mi  vrnemo  vam  svoj   „NaprejI" 

Poznat  do  zadnje  koče ; 

Potem  pa  še  ^Slovani,  hoj  ľ*  — 

V  dnu  srca  vam  bo  vroče.  Janko  Ivorsnik. 


p 

^ 

p 

iQ@ 

Mjg 

r^íí^ 

7-^^ 

1^1 

hI 

^i 

S^ 

Malo   ž  i  v  1  j  e  n  j  e. 

Povest. 
Spisal  dr.  Fr.  D  e  t  e  1  a. 

IV. 

olnce  je  že  visoko  stalo,  ko  se  Jurij  prebudí.  Premec  in  Mihá 
sta  bila  zunaj  po  malih  domačih  opravkih.  Vesel  pozdravi 
starec  Jurija.  „Od  danes,"  pravi,  „boš  pri  meni  za  vélicega, 
hlapca  pa  za  kočijaža,  primojdunaj !  Zdaj  kar  gremo  tjá  v  bukovje, 
cepcev  sekat.  Nace  mi  jih  je  bil  naročil,  zvečer  bo  pa  pijača;  pa 
rake  bomo  luščili.'' 

Sli  so,  in  tako  vesel  je  bil  starec  in  Mihá  také  volje,  da  jima 
Jurij  ni  mogel  razodeti  svojega  namena.  Ko  pa  je  stal  v  temnem 
gozdu  sredi  zelenja  in  poslušal  radostno  petje  ptičje,  zavriskal  je 
tudi  on  iz  prostih  prsij  in  trdni  njegov  sklep  se  je  stopU  kakor  sneg 
na  gorkem  solnci.  Neroden  iz  prvá  navadil  se  je  hitro  novega  dela  in 
kmalu  je  bilo  cepcev  nasekanih  cela  reč;  nabrali  so  potem  še  gob 
in  malinov,  zase  in  za  naprodaj,  kajti  v  Dolini  se  je  vse  prodalo 
pri  župniku,  pri  zdravniku  in  štacunarji,  in  denár  se  je  dobil,  kate- 
rega  je  Premec  vedno  potreboval.  Tako  odkritosrčno  se  je  veselil 
Premec,  da  Jurij  pri  njem  ostane,  in  tako  presrčno  je  govoril  Mihá 
s  svojim  prijateljem,  da  je  bil  ta  kar  ginen;  zdelo  se  mu  je,  da  je 
našel  nov  dom  in  na  domu  zvestega  brata.  Pred  kosil om  obsekajo 
kosmati  les,  popoludne  odpravi  se  Mihá  z  očetom  v  Dolino,  Jurij 
se  pa  še  ne  upa  pokazati  pri  belem  dnevu  in  krene  v  gozd. 

Ko  se  tako  zamišljen  sprehaja  po  gostem  lesu,  vzbudijo  se  mu 
zopet  neprijetni  spomini.  Človek  pac  nikdar  ni  sam,  misii  spremljajo 
ga  vedno  kot  zveste  tovarišice,  neprijetne  so  mu  večkrat,  nezveste 
nikdar;    če  jih  hočeš   odgnati,   v   druščino  pojdi   med   hrumeči   svet, 

9* 


Í3ä  Ďr.  Fr.  Ďetela:  Malo  življenjé. 

iznebiš  se  jih  za  nekaj  čaša;  a  kadar  bodeš  sam,  bosite  pa  zopet  vkup, 
obstopile  te  bodo  zopet.  Na  samoti  si  najmenj  sam.  Ce  hočeš 
ubežati  spominom,  ki  te  preganjajo,  ne  hodi  v  samoto;  menj  vami  so 
tatje  na  deželi  kakor  v  velicih  mestih.  Tudi  Jurij  beži  pred  svojimi 
spomini  in  premišljuje,  kam  bi  šel,  da  bi  bil  kraj.ši  eas.  Spomni 
se  starega  Simna  in  njegovih  vraz  in  naravnost  proti  malinu  se 
napoti. 

Kolo  je  bilo  že  obstalo  in  Simen  je  na  solnci  pest  pšenice 
sušil. 

„Oča,  to  boste  pa  morali  v  možnarji  stleči,"  pravi  Jurij  in 
pokaže  na  pšenico. 

„E,  bo  že  Bog  zopet  dežja  dal!"  tolaži  se  stari.    „Kaj  pa  ti?" 

„Kaj  ste  mi  pa  včeraj  obljubili?  Jaz  nisem  še  pozabil.  Danes 
mi  morate  povedati  sreeo." 

„Fánt,  kaj  ti  to  pomaga,  če  pa  ne  verjameš!" 

„Kdo  pravi  to?"  opravičuje  se  Jurij.  „Le  kaj  pridá  p'tvcjte, 
boste  videli,  če  bom  verjel  ali  ne." 

Simen  se  upira,  upira,  a  na  zaduje  odvede  Jurija  v  hišo.  Tam 
odpre  veliko  pobarvano  skrinjo,  katere  pokrov  je  ves  pokrit  s  svetimi 
podobicami.  Iz  skrinje  izvleče  majhno  ponev,  trinogat  stolček  in  v 
rudečo  ruto  zavite  debele  bukve  s  črnimi  platnicami. 

„To  so  črne  bukve?"  vpraša  Jurij. 

„To  so  svete  bukve,"  odgovori  oni  in  po ve,  kako  jih  je  skrival 
njegov  oča  in  ded  pred  duhovnimi  gospodi  in  kako  je  tudi  njega 
župnik  jedenkrát  vprašal  po  njib. 

„Malo  sem  se  bil  zagovoril,"  pravi,  „pa  so  me  začeli  poprije- 
mati  in  komaj  sem  utajil.  Ti  gospodje  bi  najrajši  sami  vse  vedeli 
in  znali."  Potem  pove  o  stolci,  da  je  iz  devet  vrst  lesa  narejen,  les 
pa  se  je  sekal  na  sveti  večer.  Simen  dene  potem  mnogovrstnega 
kadila  v  ponev  in  kadi  in  moli  po  kuhinji  sem  ter  tja. 

„Kaj  pa  to,  oča?"   vpraša  Jurij. 

„Kadilo  prežene  hudé  dubové,   da   nam   ne  morejo   škodovati." 

„Torej  mislite,  da  se  v  Yaši  knbinji  tudi  taki  dobivajo?" 

„Z  božjim  dopuščenjem,  fánt,  liodi  l)udol)a  okrng  in  iščo.  Vovaí 
bi  požrl." 

Kaj  bi  se  pač  dalo  v  Simnovi  kuhinji  požreti.  mislil  si  je  Jurij 
in  smeh  ga  je  silil,  a  molčal  je;  stari  pa  vzame  škarje  in  odreže 
Juiiju  tri  šopke  las,    od  temena  in  od  sene,   potem  pa    mu    reče    iz 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  *  133 


hiše  iti  in  vráta  se  zapró  za  njim.  Jurij  je  slišal  kako  je  starec 
godrnjal  in  molil  in  da  je  veliké  bukve  prebiral.  Bog  ve,  če  zna 
bratí,  mislil  je  Jurij,  a  ni  se  úpal  vprašati.  Cez  nekaj  čaša  pride 
Simen  ven  in  pravi:  „Fánt.  ti  boš  dolgo  živel  na  svetu.  Ce  misliš, 
da  je  to  sreča,  pa  zahvali  Boga." 

Potem  se  pogovarjata  z  Jurijem  o  tem  in  onem,  in  ponosno 
omenja  starec,  kaj  je  že  tému  in  onému  naprej  povedal  in  kako  se 
je  natanko  izpolnilo. 

„Kaj  sem  Vam  pa  zdaj  dolžen,  oča?"  vpraša  Jurij  odhajaje. 

„E  kaj  boš  dolžen!  Pojdi  pomagat,  da  kolo  urediva,  nekam  se 
je  zagozdilo,  pa  ne  teče." 

„Oča,  vode  mu  manjka,  vode." 

„Za  jedno  kolo  bi  je  moralo  vender  še  dosti  biti;  to  se  je  kam 
ujelo.  Pojdi,  da  je  vzdigneva  in  žleb  malo  iztrebiva !  Ti  si  še  mlad 
in  krepak.  meni  pa  se  že  kolena  opletajo." 

A  naj  se  Jurij  upira,  kolikor  hoče,  liudomušno  kolo  se  ne  gane 
pa  se  ne  gane,  tako  da  se  na  zadnje  sam  Simen  uveri,  da  je  nemara 
res  vode  premalo. 

Mračilo  se  je,  ko  pride  Jurij  na  svoj  novi  dom,  tovariša  sta 
bila  že  doma  in  prinesla  sta  s  seboj  vina,  kruha  in  mes^. 

„Hej,  priraojdunaj,  Jurček,"  kriči  Premec,  „danes  bomo  pa 
večerjali,    kakor  sam  gospod  župnik." 

Tako  je  ostal  Jurij  pri  Premci,  pomagal  je  in  delal,  kar  je 
bilo  okrog  hiše  in  na  malem  posestvu  treba.  Kadar  ni  bilo  druzega 
dela,  pa  je  vzel  puško  in  prinesel  sem  ter  tja  kacega  zajca  ali  pa 
veverico  domov,  po  noci  pa  je  šel  <3asi  v  potok  po  rake.  Metle  vezati 
ni  posebno  umetno  delo,  a  Premec  ga  je  tudi  naučil  koše,  jerbase 
in  korbice  plesti.  Posebno  fine  róbe  se  ve  da  Premčeva  fabrika  ni 
izdelovala,  a  v  dolinski  fari  se  je  vse  razpečalo.  Kje  in  kdaj  se 
je  bil  Premec  sam  tega  navadil,  to  se  natanko  ne  ve,  a  Ijudje  so 
ugibali,  da  bržčas  takrat,  ko  je  bil  zaprt.  Mihá  je  hodil  z  muziko 
po  veselicah  in  bratovsko  delil  svoj  zaslužek:  celo  Premec  je  postal 
nekoliko  l)oljši,  da  ni  posedal  toliko  čaša  po  krčmah:  posebno  rad 
je  imel  Jurij  a,-  bodi  si  da  mu  je  dopadel  od  nekdaj  drzni  deček,  ali 
pa  ga  je  imel  posebno  zdaj  za  domačega,  ko  je  njegov  sin  gospo- 
daril  na  Primoževini.  Na  večer  obiskaval  je  Jurij  tudi  svoje  roditelje, 
se  ve  da  so  bili  takrat  v  vednem  strahu  in  však  trenutek  je  hodil 
Primož  ven  gledat,    če  je  vse  varno.    Jedi,  pijače  in  obleke  je  dobil 


134  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

doma,  da  pa  po  dnevi  ni  smel  hoditi  po  vaši,  to  ga  ni  žalilo.  Prost 
je  bil  in  na  svoj  polož  aj  in  na  vojašôino  ni  mislil  vec;  tako  se 
človek  tudi  nevarnosti  privadi,  če  je  moral  delj  čaša  v  njej  živeti. 
Brezskrbno  in  zadovoljno  je  živel  v  veseli  družbi.  Kje  navadno  biva, 
tega  sploh  Ijudje  natanko  niso  vedeli  in  tudi  povpraševali  niso ;  tako 
so  govorili,  da  se  okrog  Gorice  potika;  ne  izdal  bi  ga  pa  nihče,  in 
če  bi  bila  tudi  večja  nagrada  razpisana.  Da  bi  pa  kacemu  voliunu 
sled  zmešal,  Juľij  ni  vedno  pri  Premci  prenočeval,  ampak  sem  ter 
tja  si  je  izbral  za  ležišče  kak  kozolec,  katerih  je  stalo  mnogo  od 
vaši  sem  po  polji. 


Tako  je  prešlo  poletje,  prešla  jeseň  in  zima  je  trkala  na  duri. 
Lehko  je  bil  pospravil  Premec  pridelek  svojega  polja;  žito  je  bil  prodal 
in  denár  je  pod  njegovimi  rokami  hitro  ginil.  V  samotni  koči  pa  je 
bilo  mraz  in  Premec  svojega  gozda  ni  imel  razen  par  smrek  okrog 
hiše.  Sproti  si  je  nosil  subih  drv  iz  gozda ;  na  zimo  pa  vesel  človek 
po  leti  ne  misii.  Zdaj  so  se  vrstili  vsi  trije  in  hodili  však  svoj  dan 
po  suhljad.  Prijetno  se  ve  da  ni  izpod  snega  vleči  primrzneno  vejevje 
in  večkrat  so  ležali  okrog  mrzle  peci  in  celo  sal  zbijati  se  jim  ni 
Ijubilo. 

„Primojdunaj,  drugo  bi  vse  bilo,"  dejal  je  čaši  Premec,  „samo 
denarja  ni." 

In  trdo  je  res  šlo  zanj,  zaslužek  je  po  zimi  redek,  ko  Ijudje 
za  živež  radi  delajo  in  Mihova  muzika  je  tudi  marsikak  teden  poči- 
vala.  Dolga  je  pot  do  Primoža  v  grdem  vremenu  in  večkrat  je 
Juriju,  kadar  jo  je  hodil,  prišlo  na  misel  doli  ostati  čez  zimo;  a  če 
je  premislil,  kakih  sitnostij  bi  utegnil  nakopati  svoji  rodovini,  -zbal 
se  je. 

„Veste  kaj?"  pravi  nekega  dne  Jurij  k  svojima  tovarišema. 
„Jaz  grem  doli  do  Rožanca,  pa  si  izposodim  par  goldinarjev.  Po 
leti  mu  jih  bom  vrnil  in  če  mu  práv  kaj  obresti  plačam." 

„Ha,  ha!  primojdunaj,"  zasmeje  se  Premec.  „Vidi  se,  da  ti 
moža  ne  poznáš.  Ce  ga  sam  Bog  poprosi  na  posodo,  brez  poroka 
mu  on  ne  da  nič.  On  bi  bil  Kristusa  za  pol  menj  prodal  kakor 
Judež." 

„O  za  pol  več,  oča,"  oglasi  se  Mihá.  „Dober  kup  pa  Rožanec 
ne  da  nič." 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  135 


„Jaz  pôjdem  vender;  saj  sva  prijatelja  in  saj  veste,  kaj  je 
storil  zame." 

„O  kaj  pa!"  pravi  Premec.  „To  je  kaj  posebnega!  Reči  starému, 
naj  se  obesi  mestu  tebe,  raj  ši  bo  storil.  kakor  da  bi  ti  kaj  dal 
na  posodo.  Ce  bi  mu  bil  jaz  rekel :  daj  deset  krajcarjev,  da  rešiva 
Jurija,  ki  ga  hočejo  umoriti.  ntisliš,  da  bi  bil  dobil?  Nikoli  ne." 

Tako  je  govoril  Premec,  a  Jurija  ni  pregovoril.  Napoti  se  k 
Rožancu  in  dobi   gospodarja  na  dvorišči,    ko  je  ravno    butare   delal. 

„Dober  dan,  oča  Rožanec!"  ga  nagovori.   „Vi  pa  butare?" 

„Butare,"  mu  odgovori.   „Od  kod  pa  ti?" 

„E,  od  vseh  krajev,  oča." 

„Največ  si  pri  Premci,  kali?" 

„Zdaj  tu  zdaj  tam;  tako  se  klatim  po  svetu." 

„Práv  iraaš!  Malo  moraš  počakati,  da  te  Ijudje  pozabijo,  potlej 
si  pa  dober:  nobena  živa  duša  ne  bo  vec  po  tebi  vprašala.  Ce 
hočeš,  pojdiva  v  hišo!  Kos  kruha  pa  malo  pijače  imam  zmerom  pri 
rokah." 

„Ne,  oča;  saj  se  tukaj  lehko  pomeniva.  Vest«,  jaz  sem  po  nekaj 
k  Vam  prišel." 

„No,  kaj  bo  dobrega?" 

„Oča  takole  je:  Jaz  nisem  slab  delovec,  kaj?" 

„O  dober,  dober;  jaz  te  že  poznám." 

-Po  leti,  glejte,  bom  leliko  dobil  dela,  kolľkor  ga  bom  hotel, 
če  me  práv  letos  še  niso  hoteli  tako  jemati.  S  časom  Ijudje  vse 
pozabijo,  jelite!" 

„Tako  je:  noben  človek  ne  bo  več  mislil  na  to,  da  si  uhajač." 

„Vidite,  zdaj  pa  dela  ni  in  kdo  me  bo  na  zimo  vzel?  Po  leti 
si  bom  pa  kaj  prislužil,  po  leti:  in  če  boste  kacega  delovca  potre- 
bovali, kar  imate  me." 

„To  je  že  práv." 

„In  delal  Vam  bom  pridneje  in  tudi  ceneje  kakor  však  drugi. 
Mlatit  Vam  pôjdem  in  kosit  po  tri  groše  na  dan."  i 

„Kar  v  roko  udari!"  pravi  mož  veselo  in  iztegne  svojo  desnico. 

„Samo  plačajte  mi  nekaj  naprej!"   — 

Osupnen  ga  pogleda  Rožanec  in  pridna  sekirica  mu  zastane.  — 

„Veste,"  nadaljuje  Jiirij,   „potlej  ne  bom  tako  potreboval,    zdaj 
sem   pa   res   potreben   in  Vam    je   pač   vše  jedno,   če   daste   zdaj  ali 
ozi  je." 


136  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„Fánt,  ti  praviš:  vse  jedno?  Kako  more  kmet,  ubogi  kmet,  kaj 
denarja  dati  od  sebe,  če  ni  še  prodal  svojih  pridelkov  in  svoje 
živine !" 

„Saj  ste  oni  teden  žita  prodali!" 

„Kaj  prodal !  Se  ve  da  sem  prodal ;  toda,  kako  sem  prodal !  V 
izgubo  sem  moral  dati,  v  čisto  izgubo.  Ej,  potreba,  potreba,  pa  skrb! 
Fánt,  ti  nimaš  še  nič  skrbij,  ker  si  sam,  kdor  ima  pa  svojo  zemljo, 
ta  pa  ni  nikoli  brez  skrbij." 

„No,  takih  skrbij  bi  se  jaz  ne  bal,"  omeni  Jiirij. 

„Zato,  ker  jih  ne  poznáš.  Ti  še  nisi  nikdar  plačeval  dávka  in 
ne  ves,  kaj  se  to  pravi:  hiša  brez  denarja,  rubežen  pa  pred  durmi." 

„Vaše  posestvo  vender  lepe  denarce  nese." 

„Lebko  bi  jih,  lehko;  Bog  ve,  da  lehko!  Toda  kaj  ti  pomaga, 
če  vidiš  lepo  drevje  v  gozdu,  da  se  ti  ga  srce  veseli ;  pa  prideš  drugič 
pogledat,  pa  vidiš,  da  je  drugi  posekal !  In  kak  krompir  je  bil  zrasel 
na  njivi!  Debel  kakor  repa  in  kar  usulo  se  ti  ga  je  pod  steblom;  ko 
sem  pa  začel  kopati,  takrat  sem  pa  vi  lei,  da  je  boljši  že  pobran. 
Potlej  naj  pa  nese  denarce  kmetija!  Koliko  sem  zložil  žita  v  kozolec! 
Na  tesno  sem  je  dejal,  snop  pri  snopu,  samo  lepo  pšenico,  trdo 
kakor  jeklo  in  svetlo  kakor  led.  Ko  pa  pridem  z  vozom  nakladat, 
bilo  je  pa  vse  narahljano,  skoro  však  drug  snop  je  izginil!" 

„Kaj,  da  tako  kradejo  po  Gorici!"  začudi  se  Jurij. 

„Tako  in  pa  še  bolj !  Toda  nekaj  jih  poznám  in  ker  si  ravno 
tu  in  menda  večkrat  Premca  vidiš,  reči  starému :  če  ga  jaz  jedenkrát 
dobim  v  moji  hosti,  da  bo  drva  sekal  in  škodo  delal,  ali  pa  okrog 
mojega  kozolca  kaj  iskal,  česar  ni  izgubil,  posvetil  mu  bom  z  dvo- 
cevko,  da  bo  imel  za  nekaj  čaša  dosti.  Da  móram  ravno  jaz  tako 
tatinsko  soseščino  imeti!" 

„Oča,  Premca  menda  po  krivem  dolžite,"  zagovarja  Jurij  svojega 
dobrotnika. 

„O  kaj  pa,  po  krivem!  Le  govori  zanj!  Meni  so  Ijudje  pravili, 
'  ki  se  ne  lažejo  in  dolgo  sem  že  potrpežljivo  gledal,  kako  se  ta  nesnaga 
na  moje  stroške  pase." 

Jurij  se  je  bal,  da  bo  starec  zdaj,  ko  mu  je  najljubši  predmet 
prišel  na  misel,  o  tem  govoril  brez  konca  in  kraja,  in  zasukal  je 
govor  zopet  na  svojo  prošnjo.  „Hudo  je,  oča,  hudo!"  pravi.  „Pa  veste 
kaj?  Zavolj  tega  bi  mi  vender  lehko  par  goldinarjev  posodili.  Cez 
pol  leta  Vam  jih  pa  odslúžim." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  137 

„Oh,  Ijuba  duša,"  vzdihne  Rožanec.  „Cez  pol  leta!  Kje  je  še 
to!  Bog  ve,  če  boš  takrat  še  pri  volji  izpolniti  svojo  obljubo!" 

„Saj  sem  Vam  segel  v  roko." 

„In  Bog  ve,  če  boš  še  mogel  to  storiti.  Zandarji  še  vedno  okrog 
lazijo  in  če  te  dobé,  kdo  mi  bo  povrnil?" 

„Bodo  pa  oča  dali,  ali  pa  France," 

„Ha,  ha,*  nasmeje  se  bridko  Rožanec;  „oča  ali  pa  France! 
Saj  poznám  oba  dobro !  Od  teh  pa  denarja  ne  dobiš ;  trda  sta  kakor 
gabrova  grča.  Ha,  ha!  da  bi  ta  dva  kaj  plačala,  na  to  še  misliti  ni!" 

„Pa  jaz  imam  še  nekaj  dote!" 

..No,  pa  Bog  ve,  kedaj  jo  dobiš,  ali  pa  nikolij  Tvoj  oča  lehko 
še  dalje  živi  kakor  jaz." 

„Da  bi  le  Bog  dal!" 

„Ej,  zlodja,  Juľij !  kaj  pa  meni  potlej  vsa  ta  barantija  pomaga? 
Jurček,  kar  pustiva  te  neumne  marnje,  pa  pojdi  z  máno,  da  ga 
spijeva  však  jedno  knpico  hruševca,  tacega,  kakor  ga  ti  še  nisi  pil." 

„Zahvaljujem,  oča,  res  ne  bom!  —  Vi  mi  torej  nečete  poma- 
gati?" 

,,Kaj,  pomagati!"  jezi  se  Rožanec.  ,,Pomagam  ti  že,  kjer  hočeš  ; 
ali  če  pa  ne  morem,  pa  ne  morem.  —  Toda  počakaj,  zdaj-le  sem 
se    nekaj    domislil." 

In  stari  vleče  ponižnega  Jurija  čez  dvorišče.  Pod  hišo  v  zemlji 
bila  je  prostorna  klet,  to  Rožanec  odklene  in  porine  mladeniča  notri. 

,,No,  Jurij,  kaj  vidiš  tu  notri?"  ga  vpraša. 

,,Dve  kadí  zelja." 

.,Ha,  ha,"  smeje  se  oni,  ,,to  je  tudi  notri,  tudi.  Pa  poglej  sem! 
Ob  steni,  kaj  pa  tu  visi?" 

,,Zajčje  kože." 

,.No  vidiš!  Samé  lepe,  suhe  zajčje  kožice.  Petnajst  jih  je,  in 
poglej  Ijuba  duša:  v  ponedeljek  je  v  Ljubljani  semenj,  jaz  ne  morem 
iti,  ker  imam  dela  doma;  ti  pa  lehko  tjá  stopiš,  pa  vzameš  to-le  s 
sábo.  Če  skriješ  pod  suknjo,  noben  človek  ne  bo  vedel,  kaj  neseš. 
Klobučarji  se  bodo  pa  kar  stepli  zanje,  tako  lepe  kožice  so  to.  Recimo, 
da  dobiš  za  vsako  štiri  groše  —  dobil  boš  pa  lehko  več,  primaruha ! 
tako  blago,  le  poglej  jih  —  no,  pa  recimo,  da  štiri  groše,  in  petnajst 
kožic,  to  je  že  blizu  štirih  goldinarjev." 

,,Ňe  vem,  če  bo  toliko,  oča,"  ustavi  ga  Jurij  in  začne  računiti. 
„To  je  menda  samo  tri  goldinarje." 


138  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„Ni  mogoče!"  zavpije  Rožanec,  „le  štejva!  Če  bi  jih  bilo 
samo  pet,  že  te  bi  znesie  jeden  goldinar;  zdaj  jih  je  pa  petnajst, 
pomisli;  petnajst!" 

,,No,  in  to  je  trikrát  pet." 

,,Hentaj !  menda  res.  Teda  ti  jih  boš  veliko  draže  prodal ;  ne 
smeš  takoj  prvému  dati;  poskusi  malo,  kakšen  je  kup  in  barantaj 
na  žive  in  mŕtve !" 

Jurij  ni  vedel,  ali  bi  se  smijal  dedcu  ali  bi  se  jezil :  toda  kaj 
bi  bil  mogel  storiti?  Ce  odreče.  ne  dobi  denarja  nič,  jeden  dan  ali 
dva  se  pa  že  roma  po  svetu,  in  kdo  ga  pozná  v  mestu ! 

,,Kar  se  bo  dalo,  bom  storil,"  pravi.  ,,Zanašajte  se  namel" 

„Tako  je  práv !  Kaj  bi  dobro  robo  zametaval !  Pot  te  skoro  nič 
ne  velja;  zapravljati  se  ve  da  ni  treba.  Cez  Savo  se  prepelješ  na 
prvem  brodu:  po  čolnu;  na  ladijo  ti  ni  treba  hoditi,  ker  je  predrago. 
Sem  in  tjá  boš  plačal  štiri  krajcarje.  V  Ljubljani  imaš  pa  petnajst 
krajcarjev  čez  in  čez  dosti." 

,, Petnajst  krajcarjev,  oča !  Kaj  pa  mislite!  Toliko  me  stane 
če  grem  v  Dolino." 

,,Ha!  Ali  hočeš  po  svetu  hoditi  pijan  kakor  muha?  Glej,  da 
se  mi  v  Savo  prebrneš !  —  No  pa  vzemimo  dvajset  krajcarjev,  ker 
SI  že  tako  razvajen ;  potlej  boš  pa  živel  kakor  prapreški  gospod.  — 
Kar  ti  ostane,  pa  lepo  domov  prinesi,  pa  glej,  da  kaj  ne  izgubiš  in 
da  ti  na  semnji  kdo  kaj  ne  izmakne.  Mestni  Ijudje  so  vsi  vražji  in 
na  tujca  kar  gledajo,  kako  bi  ga  osleparili.  Poldrugi  goldinar,  polovico 
skupička,  boš  potlej  meni  dal,  drugo  polovico  ti  pa  jaz  posodim  tjíi 
do  SV.  Jurija,  tvojega  patróna.  Obrestij  pa  ne  maram  nič,  ker  jaz 
S3m  kerščansk  človek.  —  Tako,  Jurij !  Kadar  odrineš,  pa  mi  pridi 
povedat,  da  ti  blago  izročim !" 

Kar  tepel  bi  skopuha  kakor  ajdovo  slamo,  mislil  si  je  Jurij.  če 
bi  ne  bil  ravno  Rožanec.  Toda  le  počakaj  I 

YI. 

Grd  dan  je  bil  Ijubljanski  ssmanji  dan;  deževalo  je  iu  siieg  je 
vmes  naletaval,  tako  da  so  tla  od  mnogih  nog  razteptana  kar  plávala. 
Množica  Ijudij  valila  se  je  sem  pa  tja;  jedni  hite  po  gotovih  opravkih. 
drugi  ogledujejo  štacune  in  kráme  in  premišljujejo,  ali  bi  .še  kaj 
kúpili;  ti  .iščejo  svojih  znancev,  oni  so  jih  našli  in  glasno  so  raz- 
govarjajo  z  njimi;  vmes  pa  ropočejo  vozoví  in  bega  živina. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  139 


Pri  klobučarji  na  trgu  je  že  dolgo  kmetskí  fánt  od  stráni  gledal 
in  čakal,  da  se  odmaknejo  kupci.  Zdaj  se  približa,  a  ne  pogumno  in 
moško,  kakor  fantje  njegovih  let,  ampak  plašno  in  iirno,  kakor  bi  se 
bal,  da  se  skesa,  ako  bi  hodil  počasi. 

„Jaz  imam  zajčjih  kož  na  prodaj,"  reče  poluglasno  Jurij,  kajti 
on  se  je  obrnil  na  prodajalca. 

Klobučar  ga  nekaj  čaša  pazno  gleda,  pa  reče:    „Pokaži!" 

Jurij  razveže  culico  in  razloži  svojo  robo.  Dolgo  j  o  ogleduje 
oni,  vse  predolgo  za  Jurija,  naposled  pa  vpraša:   „Po  čem?" 

„Po  štiri  groše." 

„Fánt,  ali  si  znorel?"  pravi  oni.  „Po  dva  ti  dam,  če  ho  češ; 
pa  kar  pusti  tukaj ! " 

„Ne,  ne  morem  dati." 

„Kaj  ne  moreš  dati,  ko  si  vse  zastonj  dobil!  Dva  groša  dobiš 
še  po  vrhu,  pa  nič  več."  In  klobučar  seže  po  rúti. 

„Ees  ne  morem,"  reče  Jurij  in  prime  za  drugi  konec. 

„Stoj,  fánt  I"  pravi  zdaj  oni  na  glas.  „Pridejo  žandarji  mimo, 
potlej  boš  pa  lehko  dal." 

A  tako  srpo  ga  pogleda  Jurij  in  tako  krepko  mu  stisne  pest, 
s  katero  je  robec  držal,  da  je  takoj  izpustil.  Jurij  povije  svoje  blago 
in  izgine  med  Ijudmi.  Malo  so  bili  za  njim  pogledali,  ko  je  klobučar 
zadnje  besede  rekel,  a  kdo  se  meni  za  tuje  Ijudi? 

Poludne  je  zazvonilo;  vse  Ijudstvo  se  odkrije  in  kjer  je  tropa 
skupaj,  začne  jeden  glasno  naprej  moliti.  Najglasneje  pa  moli  tam 
na  trgu  star  štacunar,  ki  klobuke  prodaja.  Po  vsem  trgu  se  razlega 
njegov  glas  in  nehoté  tudi  Jurij  za  njim  moli  in  se  počasi  bliža.  To 
mora  biti  dober  človek,  ki  je  tako  pobožen,  misii  si  in  čaká,  kdaj 
bo  molitve  konec.  Zdavna  je  že  odzvonilo,  a  rejeni  klobučar  še  vedno 
našteva  svetnike  in  svetnice,  kakeršnih  Jurij  še  nikdar  ni  slišal,  in 
neutrudno  odgovarjajo  Ijudje  okrog  njega.  Na  zadnje  pride  vender 
„čast  bodi"  in  velik  križ  sklene  raolitev.  „Ta  je  bila  pa  dolga," 
meni  nekateri,  „práv  za  deževen  dan."  Ljudje  se  začno  razgubljati 
po  krčmah  in  trg  se  prazni.  Zdaj  se  Juriju  zdi  čas  ugoden.  Urno 
stopi  k  môžu  in  ga  nagovori: 

„Oča,  jaz  sem  tudi  za  Vami  molil,"  pravi.  „Zdaj  bova  pa  kupčijo 
naredila.  '^ 

„Práv  je;  jaz  imam  pa  tudi  najboljše  blago." 


140  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


„Jaz  bi  Vam  nekaj  prodal,"  seže  mu  Jurij  v  besedo,  „zajčjih 
kozie,  če  jih  potrebujete." 

„Kaj  pa,  da  jih  potrebujem.  Le  sem  z  njimi!"  In  zopet  razgrne 
Jurij  svoje  blago  in  boječe  gleda  kupcu  v  obraz,  kaj  poreče. 

„Koliko  hočeš  imeti?"   v  prasa  oni. 

„Ne  veliko,''  odgovori  Jurij.   „Po  štiri  groše  Vam  jih  pa  dam." 

Mož  premetava  kože,  mane  jih  s  prsti,  ogleduje  od  vseh  stranij, 
potlej  pa  izvleče  mošnjo.  Aha!  veseh  se  Jurij,  nisem  se  varal.  to  jo 
pravičen  in  pošten  mož.  Stacunar  našteje  in  pomakne  denár  Juriju : 
„Tu  imaš,  fánt!" 

Jurij  pregleda  pa  vidi,  da  je  samo  dva  goldinarja  in  dvajset 
krajcarjev  naštel. 

„Oča,  vi  ste  se  zmotili,"  pravi  Jurij.  ,, Ťukaj  manjka  šestnajst 
grošev,  za  štiri  kože  ste  mi  utrgali." 

,,Prijatelj,  te  boš  pa  navrgel!"  reče  oni  in  grdo  se  zasmeje. 
,, Ťukaj  je  denár,  vidiš?     Zdaj  pa  tjá-le   poglej !" 

Jurij    se   ozre. 

„Tam  so  pa  žandarji!     Také  ptiče,  kakor  si  ti,    jaz    poznám." 

Jurij  se  je  ves  tresel  od  jeze,  zdaj  je  bil  rudeč  zdaj  bied  in  prvá 
misel  mu  je  bila,  da  bi  v  dedca  skočil  in  mu  kosti  premél,  a  vedno 
bliže  prihajata  dva  bajoneta. 

,,Vzemi ;  če  ne,  vzamem  jaz,"  pravi  štaeunar  in  iztegne  roko ; 
Jurij  pa  pobere  hitro  denár  in  odide. 

,,Bog  bodi  zahvaljen  za  dobro  kupčijo,"  vzdihne  klobučar  in  se 
odpravi  h  kosilu. 

vn. 

V  predmestni  kŕčmi  se  je  vse  trio  pivcev  in  glasen  pogovor 
so  imeli  med  sábo.  Možje  so  pili  po  storjeni  kupčiji  ali  pa  so  jo 
nadaljevali,  ženice  so  ogledavale  in  primerjale  nakupljeno  blago  in 
dekleta  so  materam  svete  dajale,  kaj  bi  se  še  práv  dobro  kúpilo 
zdaj,  ko  so  že  v  mestu.  Pri  jedni  mizi  pa  je  sedela  tropa  preširnih 
fantov,  ki  so  po  vinu  razgreti  šále  zbíjali  na  vse  pretege.  —  V  kótu 
pri  peci  sedel  je  Jurij  in  rezal  svoj  ogel  belega  kruha,  ter  j)il  kozarec 
vina.  Prisedel  je  bil  k  njemu  star  mož,  in  poleg  njega  mlado  dekle, 
in  položila  sta  svoji  euli  na  klop  k  peci.  Iz  starčeve  moleli  so  težki 
novi  usnjati  podplatí,  dekličina  pa  je  bila  skrbno  povitá  in  zvezana, 
da  ni  bilo  moci  soditi  in  uganiti,  kaj  je  v  njej. 

Sedeli  so  nekolíko  čaša  molče  drng  poleg  dmgega. 


Dr.  Fr.  Betela:  Malo  življenje.  141 

„Odkod  si  pa  ti  doma?"  povzame  naposled  starec  besedo  in  se 
obrne  k  Juriju. 

„Tam  pri  Dolini,  če  veste,"  mu  on  odgovori. 

„Hentaj,  pri  Dolini?  Potlej  iraava  pa  jedno  faro  sv.  Jurija.  Jaz 
sem  pa  s  Stime  Peci  pri  sv.  Florijanu.  Ali  si  že  bil  katerikrat  pri 
SV.  Florijanu?" 

„Bil,"  odgovori  Jurij,  „pa  ne  velikrat.  Torej  je  Vaša  tista  biša 
na  samem,  vrhu  róba?" 

„Moja,  in  pri  nas  se  pravi  pri  Pečárji.  Kdaj  greš  pa  domov?" 

„Ne  bom  čakal  dolgo." 

„Vidiš !  nekaj  opravka  imam  jaz  še,  potlej  pa  tudi  odrinem  in 
lehko  gremo  vknp  proti  domu;  tvoj  brod  je  samo  pol  ure  bliže,  kali? 
Nad  Hotičem  se  prepeljujete  Dolinci,  jeli!" 

„No  in  do  tja  te  spremiva  z  Lenčiko,  ker  imava  tudi  to  pot. 
—  To  je  moja  hči  tukaj,  pa  še  ni  bila  prej  nikoli  v  Ljubljani  in 
ker  me  je  tako  prosila,  sem  j  o  pa  vzel  s  sabo,  zdaj  jo  pa  noge 
bôle." 

„Oh,  oča!"  izgovarja  se  dekle  in  zarudi,   „saj  me  nič  ne." 

„Bodo  te  pa  jutri,  le  počakaj  !"  tolaži  jo  oča.  Pogovoré  se  še 
potem,  kakor  je  navada,  o  letini;  Pečar  potoži,  kako  Ijudij  za  delo 
primanjkuje,  ker  neče  nikdo  več  doma  za  drevo  držati  pa  cepec 
sukati,  ampak  vse  hiti  železnice  delat,  premog  kopat  ali  pa  jih  vzame 
vojaščina;  kadar  so  bolni  pa  stari,  vračajo  se  domov.  „Pri  nas  bi 
tudi  potrebovali  jednega  delovca,"  pravi,  „toda  kaj,  ker  so  tako 
dragi.  Jaz  sem  že  star,  da  se  težko  ukvarjam,  zemlje  imam  pa  dosti ; 
samo  v  hribih  je,  v  hribih." 

„Da,  v  hribih,"  pritrdi  Jurij. 

-Také  sile  pa  tudi  ni,  oča"  bráni  se  dekle.  „Kako  pa  Mala 
Loka  lepo  leži  in  Krátka  Njiva!" 

Juriju  je  prišlo  na  misel,  kaj,  ko  bi  v  to  službo  stopil.  Mir 
bi  imel  nemara;  toda  v  kake  hribe  bi  prišel,  in  v  kako  zimo!  Od 
svojih  krajev  bi  bil  vender  ločen,  in  druščine  bi  ne  bilo  nobene.  Ne, 
v  ta  dolg  čas  pa  ne! 

Pečar  se  je  bil  poslovil  s  svojo  hčerjo  in  tudi  Jurij  odide. 
Zamišljen  hodi  nekoliko  čaša  po  mestu,  a  vsega  je  že  naveliean. 
On  ne  pozná  nikogar  in  nihče  ga  ne  pozdravi  in  vender  se  mu  zdi, 
kakor  bi  Ijudje  za   njim    se   spogledavali,  kakor  bi   kázali  nanj;   če 


142  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


dva  vkupaj  obstaneta,  prepričan  je,  da  govorita  o  njem.  Proč,  proč, 
Ijudem  izpred  očij !  Jurij  pozabi  Pečarja  in  svoje  obijube  in  hiti,  kar 
more,  proti  Zalogu  in  odtod  dalje  za  hribom  ob  Savi.  Tacega  dne 
še  ni  imel  za  seboj.  Kaj  ko  bi  ga  tukaj  v  neznanem  kraji  kdo  izpazil ! 
Kam  bi  se  obrnil  in  kje  bi  dobil  zavetja? 

Zimski  dan  ne  traje  dolgo,  zlasti  če  je  oblačen;  in  temno  je 
že  postajalo,  ko  dospé  Jurij  do  broda.  Čim  bliže  je  prihajal,  tem 
hitreje  je  hodil  oziraje  se  pogostoma  nazaj,  kajti  vedno  se  mu  je 
zdelo,  da  hiti  kdo  za  njim.  A  megla  se  je  bila  razgrnila  in  komaj 
je  razločil  ribičevo  hišico  oiistran  Save.  Zanesljivejša  pa  so  ušesa  po 
noci  in  vedno  glasneje  se  slišijo  in  vedno  bolj  se  bližajo  koraki  brzih 
nog.  Ternu  človeku  se  mudi,  misii  si  Jurij.  Morda  hodi  za  mano, 
ker  sem  mu  sum  vzbudil.  Na  pol  v  teku  doseže  Jurij  breg.  Coln 
je  bil  k  sreči  pri  tem  kraji,  kajti  ribičev  fánt  je  bil  ravno  neko 
žensko  prepeljal  in  že  odriva,  ko  priteče  Jurij.  Na  njegov  klic  pri- 
makne  se  zopet  čoln  in  Jurij  skoči  vanj. 

„He!  počasi!"  vpije  fánt.  „Ce  ne,  bova  zajela  ali  pa  se  pre- 
brneva  oba." 

„Tiho  bodi,  pa  vozi  urno  !"  ukáže  Jurij.  Krepko  se  upre  brodnik 
v   drog   in    odrine    čoln   od   kraja. 

Kmalu  se  začuje  od  brega  sem  močan  glas:  „He,  ribič!  stoj, 
vozi  nazaj ! " 

„Takoj  pridem,  takoj,"  zavpije  fánt  in  vozi  dalje. 

„Nazaj,  budiči  Ce  ne  ustrelim,"   sliši  se  v  drugo. 

„Žandár  je,"  šepne  brodnik  in  obrne  svoj  drog,  kajti  dobro 
znani  pok  petelina  na  puški  je  pričal,  da  se  mož  ne  sali.  Jurij  se 
ni  motil,  hodil  je  nekdo  za  njim,  bodi  si  nanj  opozorjen,  ali  pa  je 
plaha  njegova  osoba  sama  ob  sebi  obrnila  sum  naše. 

Zdaj  ni  bilo  čaša  premišljevati ;  Jurij  stopi  k  brodniku  in  mu 
zamolklo  reče: 

„Fánt,  če  ne  voziš  dalje,  zadavim  te,"  in  mu  položi  roko  na 
ramo;  a  fánt  ni  bil  strašljiv. 

„Kaj  ti  mene,  ti,  drvar!"  zavpije  in  ga  sune  v  obraz.  Komaj 
se  je  bil  Jurij  umaknil.  Zdaj  pa  zgrabi  brodnika  za  prsi  in  ga  potlači  v 
čoln.  Coln  pa  se  prevaga  in  oba  se  zvrneta  v  Savo.  Kakor  bi  trenil,  raz- 
pustita  se  v  hladnem  elementu  skušaje  se  rešiti ;  čoln  pa  plavá  rairno  po 
Savi  doli.  Dasi  je  znal  Jurij  dobro  plavati  in  ni  imel  daleč  do  brega, 
vender  izleze  le  z  največjim  trudom  ves  otrpel  iz  vode :  tacega  mraza  še 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  143 


ni  užil  in  obleka  ga  še  nikdar  ni  tako  težila.  Na  krik  je  bil  prihitel  stari 
ribič.  n  Oho,  oho!"  vpije  in  razprostre  roki  proti  Juriju,  kakor  bi 
ga  hotel  udržati,  a  niti  mu  je  bila  resnica,  niti  bi  ga  bil  premogel 
in  več  mu  je  bilo  na  tem,  da  sinú  iz  vode  pomaga.  Daleč  je  bil  že 
Jurij,    ko   prikolne   fánt   iz  Save. 

„Da  bi  vse  biriče  zlodej  vzel,"  huduje  se.  „Kje  bomo  pa  zdaj 
čoln  Ískali?"  — 

,Ah,  čoln!"  tolaži  ga  stari.  „Doli  h  Krivcu  bom  stopil  in  na 
ovinku  ga  bomo  dobili  v  dračji;  ti  pa  glej,  da  se  posušiš!" 

Jurij  pa  je  bežal  v  hrib,  kakor  obstreljena  zver,  ne  oziraje  se 
ne  na  desno  ne  na  levo.  Ves  je  bil  moker  in  zeblo  ga  je;  ko  pa 
je  lezel  dobre  pol  uro  navkreber  po  spolzki  stezi,  tekel  mu  je  že 
vroč  pot  od  čela  doli.  Tako  hodi  dolgo  dolgo  po  poti,  ki  se  je 
komaj  poznala,  nikdar  se  mu  hrib  še  ni  zdel  tako  visok,  nikdar 
tako  strm;  komaj  prekorači  jeden  vrh,  že  stoji  drugi  nad  tem  in 
zadaj  zopet  tretji  brez  konca  in  kraja.  Kakor  bi  ga  zel  duh  v  krogu 
vodil,  tako  blodi  sem  ni  tja  po  temoti.  Naposled  ugleda  visoko  nad 
sábo  berlečo  luč.  Hvala  Bogu!  vzdihne,  vender  prídem  do  Ijudij,  in 
poskusi  pot  naravnost  proti  lúči,  a  kmalu  se  prepriča,  da  je  tod 
.svet  zaprt:  skoro  na\i3Ík  dviga  se  skala  mnogo  sežnjev  visoko  in 
nikjer  ni  nobene  steze.  Tu  ne  pomaga  nobeno  premišljevanje,  obití 
.se  mora  strmina:  Jurij  se  upira  in  upíra  na  vso  moč  in  príleze 
slednjič  na  vrh.  Kar  nič  ni  vedel,  kje  je;  razgled  mu  je  vzela 
temná  noč,  in  ne  more  se  spomniti,  da  bi  bil  že  katerikrat  videl 
ta  kraj  in  to  hi§b.  Komaj  stori  par  korakov  proti  zaželjenemu  pre- 
nočišču,  kar  zarjove  nad  njim  velik  pes  in  ga  ustaví. 

„He,  Ijudje  božji!"   vpije  Jurij.    „Alí  ni  nobenega  doma?" 

Cez  nekaj  čaša  se  vráta  nekoliko  odpro,  in  kakor  se  do- 
zdeva  Juriju,  vpraša  póstarna  ženica:   „Matija,  ali  si  ti?" 

„Ne,  jaz  sem,  jaz,"  odgovori  Jurij. 

„Kdo  pa  je  to?" 

„Nekdo,  ki  je  pot  zgrešil,  pa  prosí,  da  bi  ga  prenočíli." 

„E,  Ijubí  moj!"  odvrne  oni  glas.  ,Pri  nas  te  ne  moremo  pre- 
nočiti ;  pojdi  tukaj-le  doli  do  Šimona,  četrt  ure  daleč,  tam  te  bodo 
vzelí  pod  streho;  pa  glej.    da  v  brezdno  ne  padeš,  pot  je  nevarna." 

„He,  matí,  prenočite  me,  mraz  je,"  prosí  Jurij. 

„Ravno  danes  ne  morem;    kar  pojdi  tu  doli,  boš  kmalu  tam." 


144  hr.  Pr.  Ďeteía:  Maío  žlvljenje. 

„Toda  psa  pokličite  k  sebi!  Ta  zverina  me  ne  pusti  mimo." 
A  tega  ni  bilo  treba,  kajti  na  jedenkrát  pes  glasno  zalaja  in  steče 
na  nasprotno  strán  in  laja,  priteče  zopet  k  hiši  in  zopet  izgine. 

„To  sta  pa  naša  dva,"  pravi  žena,  in  kmalu  se  pokažeta  dve 
osobi,  moška  in  ženská. 

„Dober  večer,  Matija,  dolgo  vaju  ni  bilo,"  pozdravlja  starká 
stopivší  iz  hiše.   „Ťukaj  je  nekdo,  če  ga  hočeš  preiiočiti. " 

„Dober  večer,  oča!"  izpregovori  Jurij,  a  pes  skoči  zopet  proti 
njemu  in  ga  ne  pusti  dalje,  dokler  ga  gospodar  ne  odžene. 

„Kdo  pa  si  ti?"  vpraša  mož,  ki  se  mu  je  reklo  Matija.  ^Pojdi 
no  bliže!" 

„Oča,  tisti  je,  ki  je  zraven  naju  sedel,"  šepne  dekle,  ki  je  spo- 
znalo  Jurija. 

K  Pečarju  je  bil  prišel  Jurij  na  Starmo  Peč. 

„Glej  ga,  saj  res!"  pravi  Pečar  in  podá  Juriju  roko.  „Kod  pa 
hodiš  in  kako  prihajaš  sem?" 

„Zašel  sem  bil." 

„No  to  pa  ni  nič  čudno  pri  takem  vremenu.  Se  jaz  sem  moral 
pažiti,  ko  sem  že  sto  in  stokrát  to  pot  hodil.  Sneg  vse  zmede.  Zdaj 
pa  kar  hitro  stopimo  v  hišo,  da  se  ogrejemo." 

Tople'  izbe  še  nikdar  ni  znal  Jurij  tako  ceniti  kakor  zdaj.  Mati 
prinese  malo  večerjo  in  tudi  on  mora  prisesti. 

„Kakšen  si  pa,  fánt?"  vpraša  Matija.  „Saj  se  te  vse  drži, 
Tako  hude  megle  pa  vendar  ni." 

Jurij  pove  svojo  nesrečo,  opravičuje  se,  zakaj  ju  ni  počakal  in 
Matija  prinese  dva  otepa  slame  v  izbo,  da  se  mu  naredi  postelja. 

„Lenčika,  kaj  si  pa  vse  nakúpila?"  vpraša  zdaj  mati  in  Lenčika 
odpre  korbico  in  razkaže  svoje  základe.  Vsakemu  je  nekaj  kúpila. 
„To  je  za  mater,  to  za  očeta,  to  za  Simonovega  Štefana,  to  pa  za 
Anico." 

„Ali  si  tudi  Stefanu  kaj  kúpila?"  nasmehne  se  mati. 

„Saj  móram,  ker  je  tako  siten,"  odvrne  Lenčika. 

„Za  našega  gosta  tukaj  pa  nimaš   nič,  Lenčika?"    vpraša  oča. 

Malo  osupne  deklica,  kajti  nenadoma  je  prišlo  vprašanje;  ko 
pa  Jurij  začne  dokazovati,  da  se  tudi  njemu  spodobi  majlien  „odpustek" 
za  spomin,  odvrne  pogumno:  „Bom  pa  tega  dala,  ki  sem  ga  name- 
nila  Stefanu." 

„Kaj   bo  pa  Štefan  dejal?"  vpraša  mati. 


Ďr.  fl.  Ďolenec  :  Izza  mladih  let.  145 


„Saj  ne  bo  vedel.  Dobo  pa  druzega,"  reče  Lenčika  in  odide  z 
materjo  v  drugo  sobo  k  počitku,  trudnega  Jurija  pa  je  že  tudi  spanec 
nepotrpežljivo  čakal  na  slamnati  postelji. 

Ko  razsvetli  drugo  jutro  solnce  snežné  vrhove,  nájde  Jurija  že 
na  nogah.  Obleka  je  posušena  in  gospodar  mu  natoči  kupico  bri- 
njevca  domačega  pridelka  k  odhodu. 

„Ta  ogreje  dušo,"  pravi  mož,  „in  po  zimi  ni  boljšega  zdravila." 
Potem  mu  pokaže  najboljšo  pot  v  Dolino  in  prijateljsko  se  poslo- 
vita.   „Ce  še  katerikrat  tod  prideš,"  pravi  Matija,   „pa  se  še  oglasi!" 

Mož  odide  živini  klast,  Jurij  pa  stopa  urno  proti  domu.  Da 
je  skoro  ves  denár  izgubil  v  vodi  ali  na  potu,  to  mu  ne  dela  mnogo 
skrbij;  da  je  le  zopet  doma.  Celo  nekaka  škodoželjnost  se  ga  loti, 
ko  pomisli,  kako  bo  lakomni  Rožanec  skákal,  kadar  to  zve.  Ta 
Pečar  je  pa  dober  mož,  misii  si,  da  bi  le  ne  bil  v  taki  puščavf !  Ce 
bi  bilo  le  malo  niže  doli,  pa  kar  ostanem  pri  njem,  Toda,  hu! 
nikjer  nobene  vode;  sam  kameň  pa  sama  skala!  Sneg  menda  leži 
vse  leto  tukaj .  Škoda  tako  dobrih  Ijudij  za  tako  púst  kraj !  —  Tako 
je  premišljeval  Jurij  na  svojem  potu  in  hvalil  Boga,  da  ni  tukaj  gori 
v  tem  mrazu  doma. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Izza  mladih  let. 

Spisal  dr.  H.  Dolenec. 
I. 
pospod  Speetabilis,  ki  je  nas  „Zvonove"  pisatelje  koncern  leta 
v  „Slovenskem  Národu"  z  razbeljeno  mastjo  polil,  da  smo  se 
svetili  kakor  najbolj  ukusni  žganjci,    zaželel  si  je,  da  bi   mu 


jaz  letos  takoj  jel  praviti,  kako  je  bilo  takrat,  ko  sva  se  prvikrat  z 
medvedom  srečala.  To  opisovati  bi  ne  bila  težavno  in  v  kratkem 
povedano,  a  s  tem  bi  mu  samo  po  jedni  stráni  ustregel,  kajti  njega 
zanimajo,  kakor  pravi,  tudi  naši  domači  origináli  kakor  n.  pr.  Mihá 
pa  Vragov  boter;  a  takih,  in  po  moji  sodbi  še  bolj  besede  vrednih, 
spoznal  sem  dosta,  predno  sem  v  medvedje  kraje  zašel  ter  iz  njih  ust 
marsikateri  dober   náuk  poslušal  in    si   ga   moral  zapomniti,   da  sem 

10 


146  Dľ.  H.  Ďolenec:  Izza  mladih  let. 

dozorel  za  medvedarja  in  stal  ko  zid,  ko  je  bilo  skoro  gotovo,  da  se 
bodeva  s  tem  mogočnjakom  našili  gozdov  na  ozki  poti  srečala. 

Da  ga  torej  seznanim  s  temi  učenjaki  svojega  predmeta  in  se 
jim  hvaležnega  pokažem,  —  kajti  njim  gre  zasluga,  da  je  Spectabilis 
zame  posebe  še  ponvico  pogrel  in  debel  ocvirk  name  stresel,  —  jel 
bom  praviti  od  kraja.  Ne  bojte  se  pa,  čitatelji,  da  bode  to  kaka  ziste- 
matična  razprava  pričenjajoča  s  kemično  analizo  strelnega  prahu  in  di- 
namično  razpravo  zajčjega  skoka,  ne,  to  ne!  Bodo  to  pripovedke  za  nas 
in  pri  kozarci  vina.  Možje,  katere  vam  bom  predstavljal,  bili  so  ali  pa 
so  še  poštenjaki,  ki  so  pili,  peli  in  zeleň  gozd  Ijubili  ter  živalsko  sled  })0 
snegu  rajši  gleSali  ko  svilnat  lišp  med  židovi  in  drobné  črke  na  papirji.  — 

Začel  sem  s  samo  torbico;  na  puško  sem  môral  še  dolgo  čakati. 
Torbico  so  mi  obesili,  ko  sem  smel  prvikrat  spremljati  očeta,  ki  je 
šel  prepelice  streljat.  Bog  ve  kolikokrat  mi  je  bilo  rečeno:  zmerom 
zadaj  hodi  in  nikdar  pred  puško  ne  stopaj !  Dokler  nismo  torej  na 
polje  prišli,  hodila  sva  zadaj  jaz  in  Paksel,  tako  je  bilo  psu  ime; 
ko  smo  do  pravih  njiv  dospeli,  zapustil  me  je  Paksel  na  očetovo 
povelje  in  sam  sem  zadaj  ostal.  V  ožjo  dotiko  sva  zopet  s  Pakslom 
prišla,  ko  so  jele  prepelice  padati,  kajti  vselej  sva  se  jeden  pred 
drugim  zapodila,  kdo  jo  bode  prej  pobral  in  posebno  me  je  jezilo, 
da  Paksel  ni  hotel  nikdar  pobrane  prepelice  meni  podati,  arapak 
vselej  sem  jo  še  le  iz  očetovih  rok  dobil,  da  sem  jo  potem  v  torbico 
dejal.  Kadar  so  prepelice  pogostoma  padale,  posmehoval  se  nama  je 
oča,  posebno  Paksel  si  je  dosti  hvale  pridobil;  kadar  je  pa  zastonj 
pokalo  in  ni  bilo  kaj  pobirati,  takrat  se  nama  je  pa  hudo  godilo, 
kajti  vselej  sva  bila  vsega  midva  krivá.  Jaz  nisem  práv  hodil,  ali 
brez  potrebe  kaj  govoril,  Paksel  pa  ni  práv  iskal  in  predaleč  odhajal 
in  kadar  je  začelo  naopak  biti,  postajalo  je  to  zmerom  huje,  tako 
da  jaz  in  Paksel  že  v  resnici  nisva  vedela,  kam  bi  se  dejala  in 
kako  bi  hodila.  —  Práv  za  práv  sem  najine  grehe  še  le  takrat  spoznal, 
ko  sem  imel  že  sam  psa  in  puško  ter  se  prepričal,  da  taisti,  ki 
strelja,  ni  nikdar  kriv,  ako  zgreši,  ampak  vselej  pes  ali  pa  kak  sprera- 
Ijevalec.  Vsaj  to  so  navadni  izgovori,  sicer  jih  je  pa  še  dosti  drnzih, 
tudi  navadnih,  ali  pa  takih,  ki  jih  ravno  prilika  nanese;  gotovo  je, 
da  lovec  in  jetnik  nista  nikdar  krivá,  prvi  ne,  da  ni  kaj  pobratí, 
drugi  ne,  da  so  drugi  njega  pobrali. 

.    Kadar  je  bil  že  nesrečen  dan,    hitro  sem  se  kesal,    da  sem  šel 
na  lov.     Solnce  je  pripekalo,   žeja   in   lakota  sta  me  stískali  in  še 


Dr.  fí.  Doienec:  Izza  mladili  lét.  147 

tako  kislih  in  griževih  jabolk  sem  se  razveselil  kakor   Izraelci  mane 
v  puščavi. 

Se  od  tistih  časov  imam  češplje  v  visoki  časti,  zrele  in  tudi 
také,  katerih  se  je  komaj  še  moka  prijela.  Težko  sem  čakal,  da  je 
bilo  kaj  v  torbico  dejati,  ali  s  časom  in  po  vročini  je  postala  torbica 
j  ako  nadležna.  Zadaj  sem  začel  ostajati  ter  v  vsaki  senci  počivati, 
a  žal!  moral  sem  potem  hitreje  stopati  za  očetom.  Pritožiti  se  pa 
lovec  nikdar  ne  sme,  da  bi  bil  truden,  šq  menj  pa,  da  težko  nosi  in 
zatorej  sem  se  premagaval  in  trdil,  da  nisem  truden,  akoravno  sem 
zmerom  bolj  zadaj  ostajal.  Najhuje  je  pa  bilo  po  česti  proti  domu 
koračiti,  in  kakor  nebeško  prikazen  sem  pozdravil  še  tako  reven 
vozíček,  da  je  le  še  za  fantiča  prostora  imel.  Doma  je  bila  pa  zopet 
veliká  korajža.  Kázal  in  razkladal  sem,  kaj  smo  ubili  in  še  posebno 
poudarjal,  da  nišem  nič  truden,  a  za  lakoto  sem  se  pač  takoj  udal  in 
se  tudi  skazal  potem,  da  sem  resnico  govoril. 

Tudi  med  prepelicami  je  že  marsikateri  zajček  se  potočil,  vender  práv 
za  práv  je  zajec  še  le  kasneje  na  vrsto  prišel,  in  to  je  bila  vse  druga  reč. 
Milo  sem  gledal  za  njimi,  kadar  je  šlo  več  lovcev  in  tudi  več  psov  z  njimi 
na  lov.  Zelel  in  težko  pričakoval  sem  čaša,  ko  bodem  smel  tudi  jaz  z  njimi. 

To  se  je  zgodilo  potem,  ko  sem  prvič  iz  šole  na  veliké  počit- 
nice  prišel. 

Mestu  puse  sem  dobil  palico  ali  pa  dežnik,  kakor  je  vreme 
kázalo  in  izročen  sem  bil  tistemu,  ki  je  pse  gonjače  vodil.  To  je  bil 
takrat  pri  nas  stari  Janez,  mož,  ki  je  dober  kos  lovske  zgodovine 
na  Notranjskem  in  torej  vreden,  da  se  z  njim  dobro  seznanimo, 
posebno  tudi  zato,  ker  pod  njim  sem  si  pridobil  največ  náuka  in 
veselja  do  lova  ter  do  dvaindvajsetega  leta  skoro  le  z  njim  na  lov 
hodil.  Ko  sem  pod  Janeza  prišel,  imel  je  mož  65  let  in  slúžil  je 
žejednoinpetdeseto  leto  pri  naši  biši.  Janez  je  bil  bolj  majhne  postave; 
bil  je  —  kakor  je  sam,  Bog  ve  kolikokrat,  pripovedoval  —  ravno 
tako  velik  kakor  Napoleon.  Pravil  je  namreč,  da  se  je  Napoleon,  ko  je 
skozi  našo  vas  prišel,  ravno  pri  mitnici  ustavil  in  s  konja  stopil; 
da  se  je  pa  takrat  on  zraven  njega  postavil  ter  se  prepričal,  da  sta 
bila  oba  jednako  veliká.  Janez  ni  trpel  ugovora  ter  je  ta  dogodek 
vselej  za  pravo  istino  trdil,  dasiravno  jaz  še  dan  danes  nisem  prepričan, 
da  bi  bil  Napoleon  kedaj  skozi  našo  vas  jahal ;  vozil  pa  se  je  jeden- 
krát. Ze  to  káže,  da  Janez  je  bil  francoske  dobe  mož  in  omenjam  že 
sedaj,  da  je  med  vsemi  narodi  Francoze  in  Angleže  najbolj  spoštoval. 

10* 


148  Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let. 

Francozi  so  se  mu  za  vselej  prikúpili  že  prvikrat,  ko  so  v  naše 
kraje  prišli.  Zgodilo  se  je  to  tako : 

„Vedeli  smo,  pravil  je  Janez,  da  za  malo  dnij  bodo  Francozi 
pri  nas.  Naši  so  bili  sicer  še  nastavljeni  pod  Nánosom  in  po  Golem 
Vrhu,  ali  da  Francoza  ne  bodo  ustavili,  to  je  bilo  gotovo.  Veleli 
so  mi  torej  pokojni  stari  gospod  upreči  veliko  kočijo,  da  sem  odvédel 
potem  gospo  in  četvero  otrok  na  Skol,  grád  pri "  Vremski  dolini. 
Drugi  dan  potem,  ko  se  povrnem,  jelo  je  na  vse  jutro  pokati,  toda 
le  malo  čaša  je  trajalo  streljanje,  in  naši  umaknili  so  se  hitro 
proti  Postojini.  V  hiši  smo  ostali  samo  gospod,  jaz  pa  dve  dekli. 
Bal  sem  se,  kaj  bode,  in  tudi  dekli  sta  se  tresli,  ali  gospod  so  nas 
okarali  ter  nam  zabičili,  da  moramo  proti  sovražnikom  prijazni  in 
postrežljivi  biti.  Komaj  se  prikažejo  Francozi  cez  Zingarico,  pri- 
jahajo  pred  hišo  poveljnik  in  spremljevalci  njegovi.  Gospod  jih 
pozdravijo  in  poveljnik  jim  reče,  da  za  malo  čaša  se  ustavijo  ter  da 
želé  jesti  in  piti.  Gospod  reko,  da  jed,  kakor  je  bila  tudi  resnica, 
je  že  pripravljena.  Oficirji  poskačejo  s  konj  in  gredó  v  hišo.  Pose- 
dejo  okolo  mize,  naš  gospod  med  njimi;  jaz  sem  pa  stregel.  Zmerom 
najboljšega  sem  nosil  iz  hrama,  in  za  malo  čaša  je  društvo.  oživelo 
in  gospod  so  bili  med  njimi  kakor  že  stari  znanec.  Jaz  sicer  nisem 
nič  razumel,  ali  po  obrazih  in  po  vsem  veselem  vedenji  sem  spoznal, 
da  so  ti  Francozi  prijazni  Ijudje.  Da  se  jim  ni  mudilo  dalje,  Bog 
ve,  doklej  bi  bili  še  dobre  volje,  toda  vstal  je  poveljnik  in  vsi  za 
njim.  Zahvalil  se  je  gospodu  in  vprašal  za  račun.  Gospod  so  pove- 
dali, da  pri  nas  ni  gostilne,  da  pa  vsakemu  radi  postrežejo  in  nikakor 
nečejo  nobenega  povračila.  Odpravijo  se;  jaz  sem  stal  pred  odprtimi 
vráti,  in  ko  gredo  ven,  poveljnik  prvi,  stisne  mi  však  po  vrsti  cekin  v 
roko  in  jeden  od  njih  je  še  kuharici  v  kuhinjo  dar  nesel.  Hitro  so 
bili  na  konjih  in  hajdi  proti  Postojini !  Jaz  sem  pa  preštel  8  cekinov 
na  roki.  Nikdar  prej  in  nikdar  potem  je  ni  bilo  také  zame  pri  hiši. 
Gospodu  je  bilo  potem  žal,  da  so  gospo  in  otroke  na  Skol  poslali. 
Francoze  smo  pa  potem  zmerom  radi  imeli." 

Z  Angleži  se  je  pa  Janez  seznanil,  ko  so  hodili  iz  Trsta  lovit. 
Največ  je  vedel  praviti  o  Hebornu,  ki  se  je  gotovo  vsako  nedeljo  ob 
lovskem  času  iz  Trsta  pripeljal,  ostajal  pa  tudi  ves  teden  pri  nas, 
kakor  je  pravil  Janez.  Imel  je  posebno  lepe  konje  in  do  00  psov;  na 
jedenkrát  so  jih  izpustili  in  kadar  so  zajca  zagnali,  drvili  so  gospodje 
na  konjih  za  njim,  in  ako  le  zajec  ni   v  goščo  zašel,  dognali  so  ga. 


Dr.  H  Dolenec:  T?:za  mladih  let.  149 

„Jaz  sem  vselej  tistemu  pomagal.  ki  je  imel  pse  pod  seboj  in  tolarjev 
sem  dobival  kar  na  pare.  Po  raenj  ko  po  tolar  ni  tak  gospod  nikdar 
v  žep  segnil.  Takih  gospodov  ne  bode  vec  pri  nas!"  tako  je  vselej 
nehal  Janez. 

Ľahko  si  mislite,  kako  smo  mi  mladina  Janeza  z  odprtimi  ústi 
poslnšali.  kadar  nara  je  také  pripovedoval.  Izpraševali  smo  ga,  kakšni 
so  ti  psi  bili.  in  on  nam  je  pravil,  da  vsi  jednaki.  kakor  toliko  kraj- 
carjev,  beli  s  temnimi  lisami  in  tako  izučeni,  da,  kadar  je  tisti  gospod, 
ki  je  prišel  prvi  za  njimi  do  ujete  živali,  z  bičem  počil,  polegli  so 
vsi  na  mah  in  čakali,  dokler  nista  on  in  tisti,  ki  je  imel  pse  pod 
seboj,  na  mesto  prijahala.  Najbolje  pa  da  je  znal  jahati  moj  strijc 
Matija  z  Orehka:  tému  da  ni  bil  nobeden  jarek  preširok  in  nobena 
preseká  previsoka.  Da,  sam  gospod  Hebom  —  Janez  je  izgovarjal 
Eborn  —  in  drugi  Angleži  so  rekli,  da  tacega  jahača  še  na  Angle- 
škem  ni.  kakor  so  gospod  Matija.  No  vidite,  gospod  Spectabilis,  ali 
ni  bil  stari  Janez  originál?  Že  samo  okolo  njegove  velikosti  se 
veže  in  piete  toliko  in  celo  zgodovinske  tvarine! 

Da  si  je  bil  Janez  majhne  postave,  delal  je  vender  stra- 
šanske  knrake.  Ako  si  ga  le  opazil  in  še  tako  daleč,  spoznal  si  ga 
po  hoji  in  ako  bi  ga  po  boji  ne  bil,  moral  bi  ga  po  velikem  dimu, 
kajti  mogočna  pipa  Janezova  se  nikoli  drugače  po  dnevi  ni  ohladila 
nego  med  mašo  in  jedjo :  po  noci  pa  ne  vselej,  kajti  ako  je  Janez 
vstal  in  šel  na  vreme  gledat,  kar  se  je  večkrat  zgodilo.  vselej  si  je 
zažgal  svojo  veliko  pipo.  Cevlje  je  pa  Janez  také  imel,  da  razen 
strojarjev  také  malo  kdo  nosi.  Podplatov  je  bilo  za  dober  palec, 
zadaj  potkove,  cvekt)v  pa  po  tri  vrste,  kakor  topov  na  fregati.  Janez 
je  bil  tudi  nekakšno  okorn,  ako  mu  je  bilo  poteči :  ampak  v  korak 
je  pa  stopal,  kakor  bi  ga  bili  že  omajeni  čevlji  za  seboj  vlekli. 
Postali  so  ti  čevlji  med  nami  za  pregovor  in  najbolj  zasloveli  so, 
ko  smo  z  Janezora  ptiče  lovili. 

Janez  se  za  senice.  čipe  in  také  ptice  ni  menil,  ampak  poznal 
je  le  belorepce  in  čuka.  Komur  íii  znano,  pripovedujem,  da  belorepci 
se  nahajajo  po  vsera  Krasu  in  posebno  dosti  njih  po  Nánosu,  koder  ni 
gozda,  torej  zmerom  med  kamenjem.  Nastavili  smo  brgone,  čuk  je  bil 
na  ,krocoli"  in  mladina  in  Janez  za  kako  steno.  Janez  je  imel  vrvico 
v  rokah,  da  je  čuka  vlekel  in  prvi  pred  nami  klečal  na  jedni  nogi. 
Gorje  nam.  ako  se  je  kdo  genil,  ko  so  se  začeli  belorepci  bližati,  in 
jeziti  na  čuka.     Strašen    pogled  nas   je   zadel  in  pomignil  je  Janez, 


150  M.  Tonejec:  Slike  iz  £roľenjskih  planin. 


da  bode  brcnil.  Bog  obvaruj,  da  bi  bil  kdo  nas  prej  vstal  in  skočil 
pobirat,  kakor  je  to  Janez  storil,  in  zgodilo  se  je  to  potem  vselej 
s  tem,  da  je  Janez  strašno  ob  steno  ali  kak  kameň  s  če vijem  škravsnil. 
To  škravs  in  pa  Janezov  okoren  tek  je  nas  vselej  toliko  zanimal 
ko  ves  lov.  Večkrat  se  je  prigodilo,  je  da  oblepljen  ptič  z  brgona  pádel 
in  potem  skákal  in  da  se  je  potem  Janez  za  takim  ptičem  izpustil, 
in  za  njim  škravsal  prihuljen  in  s  klobúkom  v  roki;  to  je  bilo  za 
nas  cez  vse.  Ah  misliš,  da  smo  se  Janezu  na  glas  in  vidno  sme- 
jali?  Tega  ne,  báli  smo  se  ga  in  v  strahu  nas  je  imel,  kakor  kragulj 
piščeta.  Ali  ravno  Janezova  strogost  in  naša  otročja  spasenost  sta 
bila  kameň  in  kresalo  za  veden  smeh.  Kdo  ve,  kolikokrat  smo  Janezu 
prešteli  cveke  na  čevlji,  katerega  je  nazaj  molil ! 


Slike  iz  gorergskih  planin. 

Spísal  M.  Tonejec. 

L 
V  snegu. 

(Konec.) 
2. 
astopilo  je  jutro;  ne  samo  hribje,  teravee  vsa  okolica  je  bila 
s  snegom,  novim  snegom  debelo  pokrita.  Koliba  se  je  komaj 
■^videla  iz  njega.  Nobena  pot  se  ni  več  sledila,  ne  h  kradara, 
v  katerih  so  bila  drva  poravnana,  ne  kam  drugam.  Okrog  in  okrog 
je  bilo  vse  zapadeno,  in  videlo  se  je,  da  v  nižavab  še  vedno  sneg 
gre.  Gašper  je  trdil,  da  bode  tudi  v  gorali  še  jelo  snežiti.  Ni 
bilo  videti  živali  razen  nekaterih  ptic.  Orešček  ali  stržek  je  prifrčal 
in  se  skril  pod  ostrešje,  a  zopet  se  je  izgubil,  gorske  senice  so 
skakale  po  smrekovih  vejah  ter  iskale  si  živeža,  skozi  zamušnice 
pa  se  je  kadilo  iz  kolibe;  drvarja  sta  kurila.  Dan  je  minul  naglo, 
ker  kratek  je  bil  že.  Proti  večeru  je  bilo  res  vse  podobno,  da  bode 
začelo  zopet  snežiti,   ker  ni  se  hotelo  v  mraz  izpieobrniti.     Drvaija 


M.  Tonejec:  Slike  iz  gorenjskih  planín.  151 

sta  si  napravila  pot,  (la  sta  mogla  do  dela.  Vender  drugo  jutro  je 
bilo  zopet  zapadeno.  Stiri  dni  se  je  tako  ponavljalo,  čeravno  ga  ni 
nobeno  noc  posebne  sile  vec  padlo,  vender  vselej  ga  je  bilo  zjiitraj 
nekoliko  novega. 

.,Zdaj  nama  pa  res  lehko  še  dosti  naredi,"  pravi  Gašper  peti 
večer  tovarišu,  ko  sta  zopet  sedela  pri  ognji  in  pušila.  Vidi.š,  da  ga 
mora  v  nižavah  debelo  ležati,  ker  ni  nobenega  človeka  sem  gori. 
Gotovo  ne  morejo  poti  napraviti.  Treba  je  skrbeti  in  tako  gospodariti 
z  živežem,  da  nama  ne  poide.  Razdeliti  ga  morava  na  vec  dnij  in 
ne  več.  kakor  toliko.   kolikor  pride  na  dan,  smela  bodeva   porabiti." 

Kakor  je  Gašper  nasvetoval,  tako  se  je  storilo,  celo  tabaka  se 
ni  smelo  več  pokaditi  na  dan,  kakor  toliko,  kar  se  ga  je  odločilo. 
Jela  sta  pot  delati,  in  naredila  sta  je  však  dan  nekoliko.  Jože  je 
navezal  krplje  na  noge,  pa  je  gazil.  Geravno  ni  šel  však  dan  sneg, 
padlo  ga  je  vender  že  toliko,  da  ga  je  bilo  dosti.  Hribje,  doline,  kotli, 
drevje,  vse  je  bilo  pod  snegom;  ko  je  prišel  deseti  dan.  ni  se  videlo 
izpod  kolibe  nikamor,  kakor  naravnost  kvišku.  Bil  je  pa  to  lep  dan, 
prikázalo  se  je  solnce  in  tako  prijetno  je  sijalo  ;  jasno  je  bilo  in  krásno 
podnebjftJ 

Ko  je  bilo  delo  dokončano,  zakuri  Jože  na  ognjišči  in  pravi : 
,Veš  kaj,  Gašper,  zdaj  bi  ga  pa  imelo  dosti  biti,  če  ne,  nama  bode 
vse  pošlo.  Moke  ni  več  kot  za  petkrat  skuhati,  zabele  še  toliko  ne, 
kruh  nama  je  potekel,  tabaka  imava  ravno  še  za  dva  dni,  treba  je 
in  zadnji  čas,  da  se  kako  obrne  na  bolje.  Čeravno  sva  však  dan 
gazila  in  pot  delala.  vender  nimava  več  narejenega  in  pregaženega, 
kot  tri  četľt  ure  liodá.  Do  doma,  do  prvih  vasij  je  pač  le  daleč  v 
tem  ča.su." 

_Zdaj  mislim,  pravi  Gašper,  da  se  bode  popolnoma  zvedrilo.  Nocoj 
je  že  dokaj  bolj  mraz,  kakor  je  bilo  do  zdaj.  Obnebje  je  bilo  danes  práv 
podobno,  da  ostane  lepo  vreme  in  moje  noge  mi  tudi  upanje  dajó. 
Ni  se  bati  hudega,  ne  bova  od  lakote  poginila.  Ni  me  pogreblo,  ko 
sem  bil  jedenkrát  sam  štirinajst  dnij  zapaden,  pa  naju  tudi  zdaj  ne 
bo.  Takrat  mi  je  že  vse  poteklo,  ko  sem  prišel  zopet  z  Ijudmi  v 
dotiko.  Však  dan  sem  gazil  in  delal  pot,  pa  nikamor  nisem  mogel, 
vedno  sem  se  tako  utrudil,  da  sem  padol  zvečer  na  slamo,  kakor 
snop  in  sem  spal  kakor  klada,  čeravno  nisem  vedel,  kaj  bode  prinesel 
prihodnji  dan.  Nobene  stvari  nisem  več  imel,  ko  sem  bredel  petnajsti 
dan  v  snegu;  že  prejšnji  dan  nisem  več  užil  kot  zadnjo  peščico  turščinili 


152  M.  Tonejec:  Slike  iz  gorenjskih  planiii. 

žganjcev,  nezabeljenih,  neosoljenih.  Slab  sem  bil,  kot  otrok,  ko  so 
me  dobili  štirje  delovci  v  snegu.  Prišli  so,  ker  so  vedeli,  da  sem 
zapaden.  Že  noč  se  je  delala,  ko  smo  se  naleteli.  Triidni  so  bili, 
kakor  jaz,  vender  lačni  ne  in  ne  tako  premrtih  údov  kot  jaz.  Prinesli 
so  živeža  s  sábo.  To  bi  bil  moral  videti,  kako  mi  je  šel  v  slast  črni* 
ovseni  kruh  in  brinjevec,  ki  so  ga  imeli  s  sábo!  Pa  kako  dolg  je 
bil  tisti  čas!  Zvečer  sem  prvé  dni  žlice  delal,  dokler  še  nisem  pri- 
čakoval  slabega,  zadnji  čas  pa  se  mi  ni  več  Ijubilo  strgáti  in  obre- 
zovati,  ker  dan  me  je  utrudil.  Ako  tedaj  nisem  poginil,  tudi  zdaj  ne 
bova.  V  dveh  dneh  goto  vo  pridejo  in  naraa  prinesó  moke  pa  druzega 
s  sábo." 

Jože  je  bil  utolažen. 

3. 

Stari  drvar  se  je  nekoliko  zmotil.  Tisti  dan,  ko  je  mislil,  da 
morajo  Ijudje  iz  nižave  priti,  pádel  je  zopet  sneg,  vender  samo  v 
gorah,  a  nikogar  ni  bilo.  Drvarja  nista  vedela,  kako  je  niže  doli, 
ker  jima  je  svet  zaprlo.  Ko  sta  sedela  brez  večerje  in  brez  tabaka, 
jame  Gašper  zopet  pripovedovati  prigodbo  iz  preteklih  dnij. 

„Jedenkrát,"  pravi,  „ko  so  me  imeli  práv  hudo  zavarovanega 
in  nabranega,  otel  sem  se  práv  čudno.  Bilo  je  to  že  poznejša  leta 
mojega  skrivanja.  Tedaj  se  je  že  govorilo  in  reklo,  da  sem  kakor 
divja  zver  v  nevarnosti.  Lovači  so  mislili,  kakor  sem  ti  že  pravil,  da 
mi  ni  nič  za  človeka,  ako  bi  ga  tudi  ubil.  Bog  vedi,  kako  se  je 
zanesla  ta  govorica  med  Ijudi.  Res  je  bilo  samo  to,  da  sem  se  vselej 
bránil,  kolikor  sem  se  mogel,  ako  mi  je  prišla  nevarnost  za  hrbet, 
toda  vedno  sem  se  bal,  da  bi  koga  nesrečnega  ne  storil.  Bežal  sem, 
če  sem  mogel,  ako  je  pa  prišlo,  da  sem  moral  moč  rabiti,  se  ve,  ni 
bilo  drugače,  kakor  na  ta  način  se  rešiti.  Marsikrat  sem  katerega 
lovača  podrl  na  tla,  pa  sem  izginil.  Da  mora  človeka  na  zadnje  tako 
na  pol  divje  življenje  mrzeti,  to  si  laliko  misliš.  Dostikrat  mi  ni 
bilo  več  mari,  če  bi  jim  tudi  prišel  v  roke ;  zato  sem  se  držal,  kakor 
brez  vse  skrbi  pri  kmetih.  Ljudje  pa  so  mislili,  da  nima  nikdo  več 
toliko  srčnosti,  da  bi  me  ugrabil.  Jeli  so  mi,  kakor  sem  rekel,  posebno 
moč  pripisovati;  te  vere  jim  nisem  hotel  jemati.  Cim  neumnejši 
so  bili  in  nevednejši  v  tej  stvari,  toliko  bolje  je  bilo  za  me.  Ako  je 
vam  práv,  meni  tudi,  mislil  sem  si;  in  res  mi  ni  škodovalo,  da  so 
imeli  biriči  in  lovači  nekak  strah  pred  mano.  Ko  bi  tega  ne  bilo  in 
one  prazne  vere  v  neko   posebno   moč,    katare    pa   jaz    nikdar    imel 


M.  Tonejec:  Slike  iz  gorenjskih  planín.  153 

nisera,  in  prepričanja,  da  bi  jaz  biriča  ali  lovača  tudi  usmrtil,  ko  bi 
se  drugače  rešiti  ne  mogel,  ujeli  bi  me  bili.  .  Ravno  takrat,  ko  sem 
se  s  sekiro  bráni),  bi  me  bili  zvezali  in  peljali  uklenenéga,  ako  bi  me 
ne  bila  samo  njih  neumna  vera  rešila.  In  kako  lahko  bi  me  bili 
dobili  v  klešče!  Le  poslušaj,  kako  je  bilo." 

„Znano  mi  je  nekoliko,"  pravi  Jože,  ,,ako  meniš  tisto,  na  kar 
sem  te  oni  večer  opomnil.  Otrok  sem  še  bil,  igrali  smo  se  biriče, 
lovače  in  skrivače,  in  tedaj  sem  nekje  slišal,  kako  jo  je  Gašper  upihal, 
ko  so  ga  ravno  mislili  zgrabiti.  Pa  le  povej,  také  reči  pa  rad  sliši 
nas  jeden,  če  tudi  po  dvakrát  in  še  po  večkrat." 

,,Pri  Podkritu  sem  bil  v  najemu,"  začenja  Gašper.  „Drva  sem 
presekoval  in  cepil  pred  drvarnico.  Kakor  ves,  Podkrit  ni  imel  nikdar 
hlapca,  za  polje  se  ni  posebno  brigal,  vozaril  je,  in  ona  je  imela  tako 
rekoč  vse  gospodarstvo  v  rokah.  Njega  ni  bilo  doma  tisti  dan,  peljal  je 
nekara,  kaj  vem  kam,  čreslo.  Proti  noci  je  bilo:  sam  sem  bil  na  dvo- 
rišči,  ona  je  v  kuhinji  imela  delo,  dekla  pa  v  hlevu.  Z  dvorišča  se 
ne  more  na  več  krajev  bežati,  kakor  ti  je  znano.  Ravno  predno  se 
je  noč  naredila,  prileti  deklica,  jedna  Potkritovih  otrok,  iz  vaši  in 
beži  k  materi  v  kuhinjo.  Pravi  jej,  da  je  prišlo  več  možakov  na 
vas.  Zeni  se  je  čiidno  zdelo,  da  na  večer  dekletu  neznani  Ijudje  pri- 
hajajo.  Otroci  pač  vsacega  domačega  človeka  poznajo.  Prileti  k 
meni  in  mi  pove  neprijazno  novico.  Ko  se  ozrem  komaj  dobro  na 
to  in  ono  strán,  kam  bi  bilo  bolje  skočiti,  vidim  jih  že  na  dvorišče 
prihajati.  Sekiro  sem  še  v  rokah  držal,  nisem  je  dejal  iz  rok.  Kakor 
bi  me  bilo  nekaj  pognalo,  naravnost  med  možakarje  sem  jo  udaril, 
sam  nisem  vedel,  zakaj.  Menda  mi  drugam  ni  kázalo  skočiti,  ker  je 
bilo  prepozno.  Na  obe  stráni  sem  mahal  s  sekiro,  kakor  bi  hotel 
vse  pobiti;  lovači  pa  so  stali  in  nobeden  ni  imel  toliko  srčnosti,  da 
bi  me  bil  zgrabil  ali  da  bi  bil  udaril  po  meni.  Kogar  bi  bil  zadel, 
to  je  res,  ta  bi  bil  dosti  dobil,  in  tega  se  je  menda  však  bal.  Prišel 
sem  skozi  vse,  kolikoi  jih  je  bilo,  da  se  me  ni  nobeden  dotaknil. 
Ko  sem  bil  nekoliko  od  njih,  sem  pa  kar  izginil.  Oni  so  si  očitali 
jeden  drugemu,  da  ti  pa  ti  bi  ga  bil  lahko  prijel.  Če  si  tak,  bi  ga 
bil  pa  ti,  rekel  je  zopet  oni,  ki  se  mu  je  reklo,  da  me  ni.  Ljudem 
domácim  se  je  pa  dobro  in  tudi  čudno  zdelo,  kako  je  bilo  mogoče 
uiti.  Tako  ga  ne  bodo  več  imeli,  dejali  so,  dobro,  da  je  ubežal. 
Jaz  sem  j  o  potegnil  naravnost  na  rovte,  in  nikdo  ni  vedel,  kam  me 
je  dalo,  noč  me  je  prikrila.  Slišal  sem  pozneje,  da  še  za  mano  niso 


154  M.  Tonejec:  Slike  iz  gorenjskih  planín. 

šli.  Ko  sem  se  zakopal  na  nekih  svislih  v  seno,  jele  so  mi  rojiti 
čudne  misii  po  glavi.  .  Skoro  sam  nisem  mogel  vorjeti,  kaj  se  je 
zgoclilo,  da  je  bilo  to  sploh  mogoče.  Strah  rae  je  pceletel  pri  mislih, 
da  bi  bil  lahko  katerega  presekal,  ko  bi  ga  bil  zadel,  in  zelo  sem 
bil  vesel,  da  se  kaj  tacega  ni  zgodilo.  Nikdar  vec  bi  ne  bil  imel 
mirne  vešti,  ko  bi  bil  kriv,  da  sem  koga  nesrečnega  storil.  Od  tistega 
čaša  pa  se  mi  zdi,  da  lovačem  ni  bilo  več  toliko  mari  za  me,  kot 
prej.  Zdelo  se  mi  je  in  nisem  se  motil,  da  rajši  vidijo,  ako  ne  nálete 
náme,  kakor  ko  bi  se  imeli  trgati  z  mano.  Pravili  so  mi  tudi 
dobri  prijatelji  in  znanci,  da  je  tako  in  da  mi  ni  treba  drugega 
stoľiti,  kakor  toliko  ogibati  se,  da  jim  ne  pridem  ravno  pod  nos. 
Tako  ima  človek  časib  sreeo,  ker  to  ni  bilo  drugega  kakor  moja 
posebna  sreča,  da  se  je  takrat  vse  tako  izšlo." 


Še  dva  dni  sta  minula,  dvanajstikrat  se  je  noč  naredila :  v  kolibi 
ni  bilo  več  živeža.  Vse  je  pošlo. 

„Kaj  bode  jutri,  Gašper!"  pravi  Jože. 

„Sneg  bova  zopet  gazila,"   odgovori  oni. 

„Samo,  če  ga  bova  mogla!  Jaz  sem  že  zdaj  sestradan,  da  se 
komaj  po  konci  držim,  v  ústa  pa  nimava  kaj  ncsti.  Tega  ne  morera 
umeti,  kako  naju  morejo  toliko  čaša  pustiti,  saj  jim  mora  pamet  dati, 
da  ni  drugače,  kakor  da  pogineva,  ako  nama  ne  pomagajo  iz  tega 
zapora." 

„Res  je,  ali  stvar  je  taká.  Ko  je  začel  sneg  iti,  nikdo  ni  mislil, 
da  bi  ga  toliko  padlo.  Midva  sama,  kakor  ves,  tudi  ne.  Zdaj  zaduje 
dni  sem,  ko  se  ga  je  toliko  nabralo,  mu  človek  več  kos  ni.  Gotovo 
že  pot  delajo,  ali  dalje  ne  morejo,  kakor  midva  ne;  vender  zaradi 
tega  nama  obupati  še  ni.  Če  ga  je  ravno  včeraj  in  danrs  zopet  dokaj 
padlo,  vender  zdaj  ne  gre  več.  Morebiti  so  bili  že  danes  Ijudje  blizu 
naju,  da  pa  niso  več  mogli  dalje.  Ako  se  tako  vzdrži,  kakor  je  zdaj, 
gotovo  jutri  ne  bova  več  sama  spala.  Vodo  pristavi  in  tisti  planinski 
mah,  kar  ga  je  tu  pod  klopjo,  da  se  bode  skubal.  Ker  drugega  ni,  mora 
to  dobro  biti;  vsaj  želodec  se  bode  nekoliko  ogrel,  če  več  ne.  Jutri 
zjutraj  pa  precej  s  svitom  vred  na  noge." 

„Skoda,  da  sva  zajčje  kosti  požgala,  zdaj  bi  se  lehko  juha 
naredila  iz  njih,  ko  bi  bile.  Ali  ko  bi  .se  vsaj  kaka  živíil  prikázala, 
da  bi  jo  pubnil,  naj  bi  že  bilo,  kar  si  bodi!* 


Boris  Miran:  Drobiž.  155 


„To  se  ve,  dobro  bi  bilo,  ali  ker  ni,  pa  ni." 

Nekdo  je  poleti  jedenki-at  nekaj  ])laninskega  mahu  prinesel  in 
ga  pustil  pod  klopjo.  Zdaj  je  bil  dober.  Jože  ga  je  skuhal  in  popila 
sta  drvarja  grenko  pijačo.  Trinajsti  dan  sta  bila  že  v  snegu  in 
slabo  se  jima  je  godilo.  Hud  mraz  je  nastopil:  prazen  želodec  ni 
mogel  greti  telesa,  tudi  moci  ni  bilo,  kolikor  bi  se  je  bilo  potrebo- 
valo. Od  lakoti  je  hotelo  telo  opešati.  Kmalu  popoludne  pa  se  je 
vse  preobrnilo.  Prigazili  so  nekateri  možje  do  tja,  do  kamor  je  bilo 
preliojeno,  do  kamor  sta  drvarja  gaz  imela  narejeno.  Ti  so  povedali, 
da  v  nižavah  še  ne  hodi  dolgo  tako  hudo  sneg,  samo  zadnje  dni  ga 
padlo  debelo :  poprej  je  sicer  šel,  vender  le  po  malo.  Prej  ni  nikdo 
mislil  na  Gašperja  in  Jožeta,  zdaj  pa  jim  ni  bilo  mogoče  pregaziti. 
Že  včeraj  so  bili  trije  zelo  daleč,  a  vrniti  so  se  morali,  ker  jih  je 
noc  hotela  prehiteti.  Tudi  ni  nikdo  mislil,  da  bi  bilo  v  gorah  tako 
zapadeno,  kakor  je,  sicer  pa  ni  nikdo  poskúšal  iti  v  goro:  však  je 
odlašal,  da  drugi  pot  napravijo.  Jedino  to,  ker  se  je  raznesla  vest, 
da  so  nekateri  drvarji  zapadeni,  in  da  jim  živež  gotovo  poteče,  pri- 
sililo  je  župana,  da  je  ukázal  naglo  iti  pot  delat.  Razdelili  so  se 
Ijudje,  ker  na  vec  krajih  so  bili  zapadenci,  zato  jili  je  moralo  na 
vse  stráni  nekaj  gaziti,  in  sicer  kakor  je  bila  daljava  po  trije,  po 
pet  in  po  vec. 


^S^^^í^^^^f^ 


Drobiž. 


1. 


o  konci  vrat  in  kviškii  oči, 

Srcé  plemenito  pa  glava  bistra! 

Takó,  prijatelj,  pravimo  mi, 

„S  trebuhom  za  kruhom!^  je  gaslo  filistra. 

2. 

Ko  dobro  napasen  vznak  ležíš, 
Krepák,  brez  skrbi  in  v  dobrí  volji, 
Sveta  se  božjega  veseliš.  — 
On  izmed  vseb  se  ti  vidí  nabolji. 


156  Boiňs  Miran  :  Drobiž. 


3. 
Preumno  in  modro  vam  se  zdi 
To  naše  ubogo  telo  narejeno. 
Kakó?  tri  sto  bolezni  dobí 
Ľahko,  a  zdravje  imá  le  enol 

4. 
Po  logih  cvetóčih,  po  gajih  nekdaj 
ískali  smo  mi  mladí  poezije; 
Po  blatu,  močvirji  je  iščejo  zdaj, 
Iz  luže,  gnojníce  najlepše  jim  šije. 

5. 
Življenje  vam  kážem,  kakor  je  res, 
Umetnik,  samo  že  dosti  je  čudno,  — 
A  prosimo  tudi  kaj  lepega  vmés, 
Vse  ni  hudobno,  grdó  in  ostudno. 

6. 
Pisatelj,  naróda  malega  sin, 
Kaj  moreš  velicega  ti  spisati? 
Tu  ni  iraenitnih  vprašanj,  bolefiin, 
Ki  mogle  bi  ti  gradiva  dajati. 

7. 
A  nekaj  slovenskí  pisatelj  tí 
Pa  vender  imaš  gotovega  v  roki : 
Za  slavo  boj  pretežák  ti  ní, 
„Med  samimi  slepci  je  kralj  enooki." 

8. 
Roké  in  obraz  umije  si  kmet, 
Lepó  se  napraví,  ko  ide  k  maši; 
Svet  tudi  je  vaš  opravek,  za  vzgled 
Yzemite  si  kmeta,  pisatelj  i  naši! 

9. 
Slovenci  smo  kaj  učeni  možjé, 
Z  jezikom  se  vkvarjamo  korenito; . 
Srp  brusimo  vedno,  kedaj  pa  užé 
Začnemo  žeti  rumeno  žito?  ^ 

10. 
Pusti mo  že  tiste  starinske  smetí. 
Nič  pravega  v  njih  ne  najdemo  zase; 
Kecimo:  Slovenije  bilo  ni, 
Slovenija  bodil   —  Na  večne  čase! 

Boris    Miran. 


a55H5H5H5HSH5H5H5H5HEa5H5H5H5HSH5HSH5aHHSH5Ha 


□  H5a5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5HSaSH5H5H5H5  □ 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIL  do  XIII.  stolelja. 

Spisal  Šimon  Rutar. 
(Dalje.) 

rv. 

akor  srao  že  rekli,  stopila  je  bila  po  príhodu  Slovencev  na 
mesto  starega  Norika  Karantanija  (Carentania,  Carinthia, 
Karentriche,  Korutane,  Gorotan).  Ceravno  se  navadno  trdi, 
da  to  ime  izvira  od  keltskega  car  =  pečina,  ali  c  a  r  a  n  =  pokrajina, 
vender  je  čudno.  zakaj  je  to  ime  postalo  baš  po  prihodu  Slovencev, 
torej  v  dobi,  v  kateii  se  ne  more  vec  govoriti  o  keltskih  prebivalcih 
Norika.  In  zakaj  se  je  staro,  poprej  veljavno  ime  Norik  tako  naje- 
denkrat  pozabilo  ter  zamenilo  s  čisto  drugačnim,  ako  niso  bili  tému 
uzrok  novo  prišli  Slovenci?  Iz  Pavla  Dijakona  vsaj  vemo,  da  njemu, 
za  njegovo  dobo  dosta  izobraženemu,  ní  bil  znan  izvir  tega  imena  in 
da  ga  je  izvajal  od  imena  staronoriškega  mesta  Carnuntum  blizu 
denašnjegaPetronellav  dolenji  Avstriji:  „in  Carnuntum,  quod  corrupte 
vocitant  Carantanum."  (De  gestis  Langobardorum  V.  22).  Torej  keltsko 
izvajanje  tega  imena  nikakor  ne  more  biti  stalno. 

Meje  slovenské  Karantanije  pa  niso  bile  práv  tako  obširne,  kakor 
one  rimskega  Norika.  Na  západu  zavzemala  je  pac  vzhodni  del  Tirolské 
skoro  do  Eisacka.  Ali  na  severu  pripadal  jej  je  od  denašnje  Salc- 
bur.^ke  le  Lungau  in  vsa  gorenja  Štajerská  (brez  okrožja  Aussee). 
Vztočne  meje  Karantaniji  bile  so  iste,  kakor  Noriku,  in  tako  tudi  južne, 
le  da  je  tu  vse  Gorenjsko  in  Dolenjsko  stalno  pripadalo  Karantaniji. 
Južni  del  Notranjskega  prišteval  se  je  Japydiji  ali  Car  si  j  i  (Kras), 
severní  pa  Carniji,  pozneje  goriškí  grofiji.  Prímorská  in  srednja 
Istra,  Goriško  in  Frijulsko,  te  se  sicer  niso  smatrale  za  karantanske 
zemlje,  ali  bile  so  vender  upravno  s  Koroško  združené,  ker  so  tudi 
po  njih  Slovenci  stanovali. 

V  tem  zmislu  oliranil  se  je  nam  starí  popis  Karantanije  na  per- 
gamen tu  v  Bernu:     ^Carinthia  provincia  est  modica  Germaniae  in 


158  S.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  Vil.  do  Xlll.  stoletja. 

Európa.  Habens  Pannoniam  ab  oriente.  Ab  occidente  Itáliám.  Da- 
nubium  a  Septemtrione.  Dalmáciám  et  Salmoniam  (Sclavoniam)  a 
meridie.  Montibus  in  una  parte  cingitur  et  in  alia  marí  adriatico 
terminatur  et  est  terra  fertilis  in  multis  locis  habundans  feris  pecun- 
dibus  et  jumentis,"  etc.  („SI.  Glasnik"  V.  90.) 

V  okrožji  teh  granic  osnovali  so  bili  Slovenci  avtonomne  župa- 
nije,  ki  so  bile  pa  le  časih  in  malo  odvisne  od  velikega  župana 
ali  voj  vode.  Obri  jih  pri  tem  niso  čisto  nič  ovirali,  akopram  so  jim 
dali  mnogokrat  občutiti  svojo  surovo  silo  in  nadsilsko  okrutnost.  Kakor 
nobeno  nomadsko  Ijudstvo,  tako  tudi  Obrí  niso  uredili  svojega  gospo- 
stva  pravno,  stalno  in  povsodi  jednako,  nego  zapovedovali  so  Slo- 
vencem  le  faktično,  kakor  n.  pr.  Skiti  Medijancem,  ali  Mongoli  ruskim 
velikim  knezom.  Obri  so  bili  torej  zadovoljni,  da  so  dobivali  od 
Slovencev  davek  in  vojnikov.  Ali  še  tega  jim  niso  dajali  prostovoljno, 
nego  Obri  so  si  morali  siloma  poiskati  in  sami  vzeti.  česar  so  potre- 
bovali. V  ostalem  pa  so  si  bili  Slovenci  in  Obri  še  celo  prijatelji 
ter  so  se  mnogokrat  vkupno  bojevali.  Tako  se  Obri  tudi  niso  utikali 
v  avtonomne  pošle  slovenskih  županij.  Kadar  so  se  Slovenci  ojačili 
in  združili,  odleglo  je  obersko  gospostvo,  ali  časih  popolnoma  prenehalo. 
(Muchar,  Geschichte  Steiermarks  IV.  pag.  277.) 

Nekaj  takega  se  je  dogodilo  za  vláde  mogočnega  Samona  (623 
—  662).  O  tem  junaku  iraamo  dva  zelo  različna  vira:  istočasni  ali 
tuji  Chronicon  Francorum  Fredegara  in  domači,  dve  sto  let  mlajši 
spis  salcburškega  anonyma  „De  conversione  Bajoariorura  et  Ca- 
rentanorum".  Prvi  imenuje  Samona  „frankovskega  kupca",  ali  kakor 
razlaga  Palacky  njegove  besede,  „oboroženega  gosta",  morda  doma  iz 
polabskih  Veletov.  Anonymus  pa  imenuje  Samona  „karantanskega 
Slovenca,  doma  iz  Karantanije".  Da  Samo  ni  mogel  biti  Frank,  ne 
priča  le  njegovo  slovansko  ime,  nego  tudi  njegova  osobná  neodvisnost 
od  frankovskih  vladarjev.  Da  je  bil  Samo  frankovski  vazal  ali  državljan, 
izvestno  bi  ga  bil  D  ag  ober  t  reklamoval  in  zahteval,  da  prizná  nje- 
govo nadvlado  iz  tega  uzroka,  a  ne  iz  tistega,  katerega  navaja  Fre- 
degar.     Tudi  bi  bili  Slovani  težko  zaupali  tuje  u  vodstvo  svoje  usode. 

Samo  torej  osvobodi  Slovane  od  oberskega  jarma,  kar  priča,  da 
njih  moč  ni  bila  tako  strašná  in  neužugljiva,  kakor  se  splošno  misii. 
Ali  katere  Slovane  je  osvobodil  Samo?  Po  vzgledu  českili  zgodovino- 
piscev  smatra  se  dan  danes  Samova  dŕžava  kakor  zveza  slovanskih 
zemelj  na  severni  in   južni  stráni  Dunava  (Krones,  Oester. 


s.  Rntar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VH.  do  XHI.  stoletja.  159 

Gesch.  I.  252).  Ali  vsi  Slovani  niso  potrebovali  jednako  Samove  po- 
moci. Že  Šafárik  poudarja  (11.  S'Sl,  341  j,  da  so  Obri  najbolj  stískali 
Slovene  ob  Dunavu  in  da  so  morali  ti  vse  one  grozovitnosti  prebití, 
o  katerih  pripoveda  Fredegar.  Te  Slovene  v  doljni  Avstriji  in  zapadni 
Ogerski  osvobodil  je  torej  Samo  in  nad  temi  je  tudí  gospodoval. 
Morda  je  bilo  središče  Samove  dŕžave  ravno  tam,  kjer  poznejše 
Veliké  m  oravské,  t.  j.  v  Devinu  (Theben)  blizu  Požuna.  To  mnenje 
pa  nikakor  ne  ízključuje  možnosti,  da  je  Samo  razširil  svojo  oblast 
tudí  nad  českimi  in  karantanskimí  Sloveni.  Da  je  Samo  tudí  Slo- 
vencem  zapovedoval,  vidi  se  íz  tega,  ker  so  Frankí  tudí  Langobarde 
naščuvali  proti  Samonu.  Ali  kaj  velikega  niso  mogli  Longobardi 
opravití.  ker  njih  zgodovinar  Pavel  Dijakon  o  tem  popolnoma  molči. 
Tudí  je  treba  pomisliti,  da  so  slovenské  župe  navzlic  Samovi  nad- 
vladi  in  navzlic  njegovemu  varstvu  ostale  svobodne  kakor  poprej  in 
da  se  torej  o  Samovi  vladi  ni  nič  čutilo  na  slovensko-langobardski 
meji,  kar  bi  bil  Pavel  izvestno  zabeležil.  Ker  so  bUi  podunavskí 
Slovenci  najbližji  sorodníki  karantanskíh  Slovencev,  in  ker  je  Samo 
tudí  Slovencem  zapovedoval.  imel  je  Anonymus  pravico  imenovati 
Samona  „karantanskega  kneza". 

Da  Samova  vláda  nad  Slovenci  ni  bila  trdna,  stalno  urejena, 
priča  nam  najbolje  to,  da  je  z  njegovo  smrtjo  ízginila  tudi  njegova 
zvezna  dŕžava.  Ob  Dunavu  dobili  so  Obri  zopet  svojo  prevago  in 
postavili  celo  ob  rekí  Kampi  svoj  utrjení  „hring".  Ali  zaradí  njih 
zveze  z  Bavarci  zavojščil  je  na  nje  Karol  Velikí  uspešno  ter  jih  po- 
tisnil  nazaj  do  Rabe  (780).  Kmalu  potem  uniči  Karol  popolnoma 
njih  moč  79.5 — 798.  Tega  popolnega  uničenja  niso  bile  krivé  le  Karlove 
vojske,  nego  bržkone  tudi  kuga,  ki  se  je  bila  med  Obri  porodila.  Zato 
praví  Nestor  o  njih:  „Vsi  so  poumrli  in  nijeden  Ober  ni  ostal", 
ter  v  Rusiji  je  navaden  pregovor :  „Poginili  so,  kakor  Obri".  Nekateri 
Obri  so  izvestno  tudi  čez  Tíso  k  Bolgarom  pobegnili.  („Hunnis 
trans  Tizam  fluviura  fugatis",  Einhardi  annales  ad  an.  796.) 

Malo  pred  poginom  Obrov  izgubili  so  tudi  Slovenci  svojo  svo- 
bodo.  L.  774.  uniči  Karol  langobardsko  kraljevstvo  v  Italiji 
in  raz.širi  meje  svoje  veliké  dŕžave  do  Slovencev.  Vsakdo  je  lahko 
izprevidel,  da  ne  bode  tudi  njim  dolgo  prizanašal.  Ravno  ob  istem 
času  pozove  akvilejski  patrijarh  Paulin  II.  svojega  dobrotníka  kralja 
Karola,  naj  si  podvrže  .še  Slovence,  da  jih  bo  mogoče  pridobití  za 
Kriščevo  vero,  kakor  poprej  nemške  Sase.  Karolu  je  ta  misel  dopadla 


160  S.  Hntav:    Jedinstvo  slovenskllí  dežel  od  Vil.  do  Xlll.  stoletja. 

in  1.  788.  pošije  svojega  siná  Pipina  na  Slovence.  Ti  se  niso  znali 
zložno  in  skupno  braniti  proti  tako  mogočnemu  sovražniku.  Po  kratkem 
boji  bile  so  pojedine  čete  premagane  in  razkropljene  ter  clo  1.  789. 
vsi  Slovenci  podjarmljeni.  Pri  tej  priliki  podvrže  si  Pipin  tudi 
vso  Istro,  Liburnijo,  severno  Dalmacijo  in  Panonijo  (vso 
še  le  1.  796).  Tako  so  izgubili  Slovenci  svojo  svobodo  in  morali  za- 
menjati  svoje  staré  poganske  običaje  za  nove  krščanske.  Ves  njih 
život  se  je  izpremenil  in  njih  národná  samosvest  je  bila  v  veliki  nevar- 
nosti. 

Mnogo  srečnejši  so  bili  panónski  Slovenci.  Akopram  so  bili 
Franki  1.  796.  tudi  Panonijo  svoji  državi  priklopili,  vender  se  njih  moč 
v  njej  ni  bila  nikoli  utrdila.  Le  v  severozapadnem  kótu  staré  Pano- 
nije  in  v  vzhodnem  delu  pobrežnega  Norika  ugnezdili  so  se  bili  Franki 
stalneje,  ker  tu  je  osnoval  Karol  Veliki  Vztočno  marko  in  izročil 
v  upravo  posebnim  krajinskim  grófom.  Toda  tudi  njih  moč  je  pešala 
za  Ljudevita  Pobožnega,  zlasti  ko  se  njegov  sin  Ljudevit 
Nemec  po  1.  830.  ní  toliko  pečal  za  Bavarsko  in  z  njo  združené 
vztočne  dežele,  nego  začel  više  hrepeneče  naklepe  gojiti.  Od  tega  čaša 
dalje  imel  je  knez  Mojmir  dosta  prilike  svojo  deželo  utrditi  in  raz- 
širiti.  Središče  njegove  dŕžave  moralo  je  ležati  blizu  izliva  Morave, 
ker  je  po  njej  dobila  irae  Veliká  Moravská.  Glavni  grád  te  dŕžave 
imenujejo  fuldski  letopisi  1.  869  in  871:  „Urbem  antiquam  Rastizi" 
(Rastislav,  naslednik  Mojmira  846 — 870);  ter  „illam  ineífabilem  Ra- 
stizi munitionem  et  omnibus  antiquissimis  dissimilem".  Isti  letopisi 
povedo  nam  1.  864.  tudi  ime  grada:  „Donina  (Devin),  id  est  puella". 
Ceski  (Šafárik  H.  461)  in  nemški  zgodovinarji  iščejo  navadno  ta 
Devin  v  denašnji  Moravskí,  dasiravno  leži  pri  roci  misliti  na  še 
danes  obstoječe  mesto  Devin  (Theben)  blizu  Požuna,  kajti  práv  tu 
je  bilo  središče  Veliké  Moravské  (prim :  Krones,  Grundriss  der  ôsterr. 
Geschichte  L  164  in  nasl.)  Saj  imarno  dosta  dôkazov,  da  je  ta  dŕžava 
ležala  v  severni  Panoniji  (n.  pr.  Constantin  Porphyrogenet  in  bijo- 
graf  škofa  Klementa  iz  X.  stôl.).  Sploh  se  priznáva  (Krones  1.  c), 
da  je  bila  severná  meja  Veliké  Moravské  Dija  (Thaya)  in  južná 
Dravá.  Najlaže  si  torej  mislimo  njen  obseg,  ako  rečemo,  da  je  le- 
žala v  mali  ogerski  nižini,  torej  zavzemala  tudi  dunajsko  kotlino. 

V  Veliki  Moravskí  započelo  je  bilo  ne  le  samostalno  politiško 
življenje,  nego  tudi  lastna  duševná  izobraženost,  ki  dela  čast  slovan- 
skému in  zlasti   slovenskému    imenu,    in    katero   je    uničila    nemška 


-  b  —  :   Samostanski  zvon. 


161 


zavidnost  ter  madjarska  surovosť  (900 — 906).  Koliko  je  to  tudi  na 
karantanske  Slovence  vplivalo,  ne  da  se  iiikakor  določiti,  ker  nimamo 
nikakeršnih  virov.  Goto  vo  je  le  toliko,  da  se  je  tudi  med  Slovenci 
po  nekaterih  krajih  v  slovanskem  jeziku  sv.  maša  brala  (in  to  še  do 
XV.  stoletja)  in  mnogi  slovenski  nadpisi  z  glagolico  (n.  pr.  v  grádu 
Sevnici,  v  Dornbergu,  Kamnjih  i.  t.  d.)  prieajo,  da  so  bili  tudi  Slovenci 
vzprejeli  od  sv.'Cirila  izumljeno  (ali  popravljeno)  pismo.  Toda  italijanski 
in  nemški  vpliv  bil  je  premočen  in  ni  pustil  glagolici  do  razvitka 
ter  obce  veljave.  Počasi  so  pozabili  težko  glagolsko  pismo  in  popri- 
jeli  se  latinice,  ali  s  tem  tudi  latinščine  in  nemščine,  tako  da  je  Trubar 
mislil,  da  pred  njim  ni  noben  človek  slovenski  pisal. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Samostanski  zvon. 


íplocoj  pa  samostanski  spet 
S'Zapel  je  zvon  bridkó. 
In  pel  je  v  sneg  in  pel  je  v  led 
Takó  otožno  in  glasnó! 

Pač  glas  njegov  je  resen  bil 
In  žalostno  temán, 
Kot  pel  bi  smrtuo  pesen  bil 
In  nosil  jo  čez  plán! 

Pred  mnogim  časom  zadnjikrät 
Takó  je  tožno  pel, 
Ko  od  sveta  poslednji  brat 
Slovo  je  tiho  vzell 


Od  tákrat  pa  se  zmajal  je 
Zvoniku  trdni  zid, 
In  mraz  in  dež  uhajal  je 
Podirat  ga,  kropiť! 

In  javljat  mu  usodni  hip, 
Ko  mesto  teh  zidín 
Zavladal  bode  prah  in  sip 
Minulih  dnij  spomin  ! 

Zamán  se  ma  upirali 
Stebri  mogočni  so, 
O  saj  se  prej  podirali 
V  tihoti  nočni  so! 


In  z  njimi  pal  je  v  mrzlo  noč 
Iz  stolpa  zvon  nocoj 
In  si  zvonil  je  padaj oč 
Otožno  konec  svoji 


— b— 


11 


Luterski  Ij  udj  e. 

Povest. 
Spisal  Janko  Kersnik. 

II. 


Mädchen  mit  dem  rothen  Muiidcheii, 
Mit  den  Aeuglein  siiss  und  klar, 
Du  mein  liebes,  kleines  Mädchen, 
Deiner  denk  ich  immerdar. 

Heine. 


ilo  je  prejšnje  leto  konec  junija,  ko  se  je  naš  slikar  sprehajal 
nekega  lepega  popoludneva  po  senčnatih  vrtovih  krasnih  vil, 
katere  se  vrste  na  široko  okrog  Kima  od  mestnih  vrat  „Porta 
del  popolo"  do  mostu  „Ponte  molie". 

Delal  je  bil  že  mnogo  čaša  neutrudljivo  ter  pripravljal  večjo 
sliko,  s  katero  je  mislil  stopiti  v  prvič  pred  širše  kroge.  Slika  je 
bila  skoro  dovŕšená ;  duševno  in  telesno  utrujen  iskal  je  slikar  danes 
v  krásni,  cvetoči  prirodi  novih  močij. 

Zašel  je  na  sprehodu  v  goste,  umetno  nasajene  loge,  kateri  se 
vrste  za  vilami,  in  dospel  daleč  od  mesta  na  mali  grič,  od  koder  je 
oko  nešlo  pogled  do  daljnih  modro  bliščečih.  se  sabinskih  gorá.  Dolgo 
je  stal  pred  košato  pinijo,  in  misii  hitele  so  mu  daleč,  daleč  preko 
planin. 

Koraki  po  mali  stezi  iz  doline  navzgor  vzbudili  so  njegovo  po- 
zornost,  in  kako  se  začudi,  ko  ugleda  deklico,  spehano  in  razburjeno, 
hitečo  po  stezi  proti  njemu. 

Tudi  ona  je  osupnila  ugledavši  tujca  slonečega  ob  piniji. 

Pa  le  prvi  trenutek. 

Osoba  mladega  moža  ni  bila,  da  bi  se  je  ustrašil  človek,  in  če 
je  tudi  mlado  dekle. 

Obstala  je  par  korakov  pred  njim,  ki  jo  je  uljudno  pozdravil, 
ter  ga  ogovorila: 

„Gospod,  zgrešila  sem  pravi  pot  v  gozdu;  povejte  mi,  prosim, 
kodi  pridem  najhitreje  do  vile  Borgbese?" 

Slikarja  je  nenavadno  srečanje  prijetno  iznenadilo.  Deklica  imela 
je  komaj  šestnajst  let,  in  čeravno  je  bila  drobnega,    skoro  otroškega 


J.  Kersuik :  Lutciski  Ijudje.  163 

života,  kázalo  je  njeno  vedenje  vender  nekakovo  samosvestno  sigur- 
nost.  Govorila  je  v  čisti  vlaščini,  a  slikar.  zaradi  mnogoletnega  bi- 
vanja  na  Vlaškem  in  občevanja  z  mnogimi  tujci  dobro  znajoč  glasove 
vlaškega  jezika,  sodil  je  takoj,  da  je  tujka. 

^.Dovolite,  da  Vam  sam  pokažem  pot;  prosím,  idiva  tu  doli!" 
dejal  jej  je,  in  stopil  na  njeno  strán. 

Šla  sta  nekoliko  korakov  molčé  drug  poleg  drugega;  ona  ne- 
kako  v  zadregi,  hoče  li  pričeti  razgovor,  ali  ne,  on  vesel  te  izpre- 
membe  na  sprebodu.  —  Opazoval  je  od  stráni  lepi,  sedaj  malo 
spehani  obrazek  dekličin,  in  potem  zopet  naglo  pogledavši  elegantno 
njeno  opravo,  sodil  je,  da  vsaj  kaka  markesa  ali  kontesa  tiči  v  njej. 

Naposled  vender  ona,  čuteča,  da  ne  gre  tako  dolgo  molčé  sto- 
pati  jeden  tik  druzega,  povpraša: 

„Je-li  še  daleč  do  vile?" 

„Skoro  pol  ure,  gospodična!  Kako  ste  zašli  tako  daleč?" 

„Sprehajala  sem  se  popoludne  po  parku  in  potem  šla  v  go2d. 
Našla  sem  krásno,  staro  manjolijo,  in  to  sem  risala,  in  potem,  ko  se 
naveličam  in  se  ozrem  okolo,  nisem  znala  več  pota.  Gozd  je  tako 
gost!" 

„A,  Vi  risate?" 

„Da,  za  kratek  čas!"  dejala  je  ona  otročje. 

„Oprostite  moje  usiljevanje,"  menion;  ker  naivno  odkritosrčno 
pripovedovanje  storilo  ga  je  pogumnega,  „in  dovoUte  mi,  da  vidim 
Vašo  lepo  manjolijo!" 

Jeden  trenutek  šinila  je  nekova  svojeglavna  poteza  deklici  čez 
ústni ;  a  le  za  trenutek. 

„Mordä  Vi  tudi  risati  ali  slikate?"  reče  ter  ponudi  radovednemu 
slikarju  svojo  risalno  knjižico,  katero  je  nosila  v  roki. 

„Tudi,  pa  ne  za  kratek  čas!"  pravi  on  smeje. 

Deklica  se  ozre  vanj ;  dozdevalo  se  jej  je,  da  se  tujec  norčuje. 

A  ta  je  pregledoval  knjižico. 

„Drevo  je  lepo  risáno,  gospodična,  pa  glejte  tu  doli  ta  veja  ne 
pristuje  vsej  podobi:  če  je  morda  tudi  v  prirodi  taká,  tukaj  vender 
kazi  podobo." 

Obstala  sta  za  trenutek. 

„Dovolite,"  reče  slikar.  tor  zbiiíe  ono  vejo  in  v  kratkih  po- 
tezab  dá  risani  manjoliji  drugo  podobo. 

11* 


164  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje. 


„Gledite,  ali  ne  čutite,  da  je  tako  pravilneje?" 

Deklica  pogleda  risanje  in  potem  slikarja,  ki  je  z  resnim  obrazom 
stal  pred  njo. 

„Da,  res  je,"  reče,  a  potem  jej  sine  misel  v  glavo:  kaj  ima  ta 
človek  moje  risanje  popravljati,  in  mala  rudečica  jo  oblije.  Skoro  je 
bila  razžaljena. 

Slikar  zapre  knjigo;  opazil  je  utis  na  dekličinem  lici  in  po- 
vpraša : 

„Ali  sem  Vas  razžalil?" 

„Ne!"  méni  ona,  in  ko  takoj  potem  obrne  oko  v  mladega 
moža,  tudi  ni  bilo  vec  sledu  o  prejšnji  misii* 

„Idiva  dalje,  gospodična,  že  sva  blizu  Vaše  vile!" 

„Ali  že!"  reče  ona;  skoro  bi  bila  pristavila:   „škoda!" 

Molčé  sta  stopala  dalje ;  na  ovinku  se  je  pokazalo  ozidje 
lepe  vile. 

Slikar  je  med  potom  že  večkrat  pobijal  misel,  da  pozve,  kdo 
je  njegova  spremljevalka;  prišla  mu  je  nehoté  ta  misel,  a  zavrnil  jo 
je  sam ;  zanimalo  ga  je  bolj,  pu.stiti  v  svoji  domišljiji  večji  krog  kom- 
binacijam;  srečanje  je  bilo  nenavadno,  prijetno  in  je  imelo  nekaj 
romantične  barve,  če  tudi  malo;  čemu  torej  še  to  odbijati:  „naj 
mislim,  da  je  vsaj  pricesinja,  katero  spremljam,"  dejal  je  Kosan 
sam  pri  sebi.  Cudil  se  je  skoro,  da  je  tako  domač  ž  njo. 

„Ťukaj  je  vila  Borghese,"  reče  on,  ko  sta  bila  dospela  malo  ne 
do  vhoda  v  park. 

Tiho  in  mimo  je  bilo  okolo;  granati  in  girandole  cvele  so  po 
vrtni  meji,  in  tihoto  je  dramil  le  čaši  lahki  večerni  piš,  ki  je  za- 
zibal  košaté  pinij e  onkraj  pota. 

Deklica  ni  odgovorila. 

Obstala  sta  pri  železnih  vrtnih  vratih  in  ona  mu  podá  roko 
ter  reče  z  mehkim,  prijaznim  glasom  : 

„Hvala  Vam,  gospod!" 

Hotela  je  še  nekaj  pristaviti,  a  ko  je  dvignila  oči  in  so  se 
srečale  s  slikarjevimi,  omolknila  je  in  zarudela. 

Slikar  je  v  prvič  polno  videl  njene  oči.  Pregrelo  ga  je  nekaj, 
sam  si  ni  bil  v  svesti,  kaj.  Držal  je  njeno  ročico  in  hotel  se  poslo- 
viti  z  daljšim  stavkom,  a  dejal  je  le:  „Z  Bogom!"  In  potem,  —  ali 
je  bilo  to  poslediea  misii :  saj  je  več  ne  vidim,  in  ne  poznáva  se  tudi 
ne ;  ali  pak  je  hotel  mladi  mož  res  nekoliko  več  poezije  za  denašnjo 


J.  Kersnik:  Lnterskí  Ijudje.  165 

srečanje,  ali  morda  celo  sam  ni  vedel,  zakaj  in  kako  se  je  zgodilo :  — 
objel  je  drnbno  stvarco  z  levico  in  ústna  njijina  so  se  srečala  jeden 
trenutek. 

Rudeea  kot  roža  izvila  se  mu  je  deklica,  in  ne  vec  ozrši  se 
stekla  po  peščeni  poti  proti  vili. 

Kosan  je  stal  prvi  trenutek  kakor  v  sanjah  za  gosto  mejo. 

Vzdrami  ga  ženski  glas,  ki  je  pri  haj al  iz  veže,  do  katere  je 
dospela  deklica. 

^Kje  si  bila  tako  dolgo,  Olga?" 

Bili  so  domači,  slovenski  glasi,  kateri  so  udarili  poslušalcu  na 
nho.  Dvignilo  ga  je  kvišku,  kakor  bi  hotel  mejo  preskociti,  in  v 
prvem  hipu  bi  bil  kmalu  na  glas  zakričal:  „Čakajte,  gospodična, 
jaz  tudi  govorim  slovenski  I" 

A  storil  tega  vender  ni;  ob  čelo  se  je  udaril  ter  dejal:  „Glej 
ga,  bedáka;  kaj  se  nisem  mogel  predstaviti!" 

Tako  so  ga  bile  te  slovenské  besede  osupnile  —  saj  skoro 
pet  let  ni  nobene  slišal,  —  da  še  dekličinega  odgovora  ni  bil  čul. 
V  tem  pak  sta  odšli  obe  v  hišo. 

Uveril  se  je,  da  je  zdaj  prepozno  iskati  novega  znanstva  in 
vrnil  se  je  proti  mestu.  — ■ 

Sklenil  je  med  potom,  da  vsakako  pozve,  kdo  in  od  kodi  so  ti 
Ijudje,  ki  slovenski  govoré  v  vili  Borghese.  Da  je  njegova  znanka 
princesinja,  tega  si  ni  več  domišljeval,  a  koliko  Ijiibša  in  zanimlji- 
vejša  mu  je  bila  zdaj  ! 

Nekaj  dnij  je  imel  Kosan  toliko  opravila,  da  ni  mogel  izvršiti 
svojega  namena  ter  povprašati  in  pozvediti  po  svojih  rojakih,  in  ko 
je  teden  pozneje  pozno  popoludné,  —  kajti  ves  dan  je  lazil  po 
gozdih  in  parkih  okolo  vile  Borghese,  da  bi  našel  svojo  znanko  — 
ko  je  pozno  popoludné  stopil  z  malo  tesni  m  srcem  v  vilo  in  dobil 
hišnika  samega.  razodel  mu  je  ta  uljudno,  a  ne  tako  obširno,  kakor 
si  je  želel  slikar.  —  da  so  stanovali  tukaj  nekaj  dnij  Nemci,  -Te- 
deschi"  dejal  je  mož,  a  da  so  že  odpotovali  proti  domu.  Imena  pak 
je  bil  Vláh  že  pozabil. 

Nejevoljen  vrnil  se  je  Kosan.  Mnogokrat  obšel  ga  je  spomin 
onega  sprehoda.  in  tudi  pozneje,  ko  je  lepi  vspeli  prvé  njegove  slike 
na  razstavi  prinesel  mu  mnogo,  mnoiro  lepili  dnij.  —  onega  lepega 
popoludneva  pri  vili  Borghese  ni  mogel  pozabiti. 

(Dalje  prihodnjič.) 


xip^ 


T  o  1  a  ž  b  a. 

j  tiho,  tiho,  sladko  dete  moje, 

Bolezen  grda  vzela  je  slovo; 

Žarí  se  zopet  bledo  lice  tvoje, 

Jasní  se  kálno,  mračno  ti  okó. 

Razvédri  si  obraz, 

Moj  sinek,  v  kratek  čas 

Pri  postelji  šedé  ti  mati  poje. 

Le  molči !  Zima  zunaj  še  razsaja, 

Goló  je  drevje,  gôlo  je  poljé; 

A  led  se  že  v  svečana  solnci  taj  a, 

Po  Vľtih  sneg  je  ves  izkopnel  že. 

Za  starko  zimo  zád 

Že  skriva  se  pomlád, 

In  čaká,  da  pobegne  že  iz  kraja. 

Ko  pride  ona  trosit  svoje  cvetje, 
Tedaj  pa,  hajdi,  s  skočno  ven  nogô! 
Na  polje,  v  gozd,  kjer  kosovo  se  petje 
Razlega,  kjer  vijolice  cvetô. 
Vse  zemeljske  stvari. 
Kar  koli  jih  živi, 
Razveseljuje  zlato  mladoletje ! 

I  midva  bodeva  se  veselila, 

Po  meliki  mladi  trávi  létala; 

Metulje  bova  písane  lovila, 

Cvetice  brala,  vence  spletala. 

Tedaj,  nič  se  ne  boj, 

Presrčni  sinek  moj, 

Pozabljeno  bo  vse,  kar  sva  prebila! 


Boris  Mi  r  a  n. 


■áK 


•^it 


Med   gorami. 

Podobe  iz  1 —  pogorja. 
Spisal  dr.  Ivan  Tavčar. 

n. 

K.ako  se  mi  ženimol 


obalov  Toma  je  ležal  na  trávniku  ter  poslušal  brenčanje  muh 
in  bueel,  katere  so  se  obesale  po  cvetji  okrog  njega. 

Ko  pa  je  Kobalov  Toma  obrnil  svoj  pogled  proti  tako 
zvanim  slepira  linam  na  vaškeni  stolpu,  obletavala  je  ravno  mnogo- 
brojna  tolpa  črnih  kavk  cerkveni  ta  stolp.  In  potem  so  se  vsedale 
krieeče  ptice  na  stolpovo  strelio,  na  „rože"  okrog  lin,  na  jabolko 
nad  linami,  na  križ  nad  jabolkom  in  še  celo  na  petelina  nad  križem. 
Tu  sedeč  izpuščale  so  tožne  svoje  glasove  proti  sinjemu  nebu,  sedela 
jedna  pri  dragi,  ter  se  pritiskavale  jedna  k  drugi.  Casih  poleteli  sta 
dve  pa  dve  v  zrak.  zibali  se  v  modri  višini  ter  konečno  kakor  kameň 
izpustili  se  v  globoeino  med  čebljajote  krdelo  na  stolpa  svetli  strehi. 

„Zenijo  se!"  vzdihnil  je  Toma. 

In  iz  slepih  lin  zavila  sta  jo  v  ist«m  liipu  dva  vitka  sokolica, 
šinila  v  ozračje  ter  se  ondu  kakor  streli  podila  tjá  in  sem. 

„Zenita  se  tudi!"  vzdihnil  je  Toma. 

Tako  vzdibujoč  imel  je  prepričanje,  da  bi  morda  ne  bilo  na- 
parno,  če  bi  se  ženil  tudi  sam.  kakor  se  ženijo  kavke  in  sokolici  po 
zraku.  Bil  je  jedini  sin,  dolga  niso  imeli,  ali  oča  je  bil  star,  in  go- 
tovo  se  ne  bode  bránil  odložiti  bremena,  katero  je  že  tako  težko 
prenášal  na  svojih  plečih!  Star  mož  in  hud  mož  je  bil  in  dobri  nas 
Toma  tresel  se  je  pred  njegovo  besedo,  kakor  se  trese  pri  najmanjši 
sapici  trepetlika  v  prosu.  Pa  ženitev  je  konečno  potrebná  vsakemii 
človeku,  kdor  hoče  pustiti  kaj  otrok  za  seboj,  kadar  umrje.  V  tistem 
trenutku  je  našemu  Tomi  nehoté  prešinila  pnjetna  misel  možgane 
(ki  niso  bili  prebistri!),  da  ima  Primoževa  Rezika  lepše  oči  kakor 
katero  koli  dekle  v  vaši.     In  bolj  ko  je  premišljeval,    bolj   se  mu  je 


168  Dr.  T.  Tavčar:  Med  gorami. 

videlo  potrebno,  da  mora  ravno  Reziko  vzeti.  Dote  ne  bode  imela, 
ali  kdo  pri  naši  hiši  po  tej  vpraša!  V  hladno  raehko  travo  položil 
je  kodrasto  svojo  glavo,  zatisnil  oči  in  v  tej  stvari  se  mu  je  vse 
tako  naravno  zdelo,  da  je  pričel  glasno  govoriti. 

„Vzeti  jo  móram!  Sedaj  že  ne  morem  drugače,  da  jo  vzamem! 
Kaj  pa,  da  jo  bom  vzel!  Nespameten  bi  bil,  če  bi  je  ne!  Že  njena 
nsta  so  mi  všeč,  kadar  jih  pogledam.  Práv  taká  so,  kakor  grah, 
cvetoč  spomladi.  Bog  ve,  kje  je  dobila  te  oči!  No,  pac  jo  móram  vzeti!" 

Tedaj  je  prihajal  nekdo  po  stezi.  Ko  se  je  Toma  z  zadovoljnim, 
širokim  svojim  obrazom  vzdignil,  stala  je  ravno  tik  njega  —  Pri- 
moževa  Rezika,  z  belim  predpasnikom  in  belimi  rokavci,  lepa  in  rii- 
deča  kakor  cvetoči  mak!  Tomi  pa  se  je  raztopil  ves  pogum,  v  lase 
je  šinil  s  široko  svojo  roko  ter  zástokal  nerodno: 

„Vroče  je,  Reza,  vroče!" 

Obstala  je  pred  njim.  In  če  je  imel  količkaj  razuma  v  zapu- 
ščenih  svojih  možganih,  moral  bi  bil  iz  bliščečega  njenega  pogleda 
soditi  na  to  ali  ono. 

„Ni  mraz,  ne!"  dejala  je  sladko. 

„To  bode  rástlo  žito,  če  malo  dežja  porosi!"  In  zopet  si  je 
mešal  z  roko  po  gostih  laséh. 

„Dober,  bi  bil  dež,  dober!" 

Debelo  je  gledal   in   ni  vedel,  kaj  bi  govoril. 

„Če  dežja  ne  bo,  bo  pa  —  suša!" 

„Ze  mogoče!"  odgovorila  je  tiho. 

Oni  skoro  jezno  pravi: 

„Kaj  te  kavke  počenjajo  okrog  cerkve?  Včeraj  je  naša  mavra 
storila  telička  in  isto  tako  črn  je,  kot  ona  sama!  Pa  saj  vem,  da 
se  ti  mudi!  No  jaz  bom  pa  še  malo  poležal  tu  v  trávi.  Mehko  je 
in  dobro  mi  dé!" 

In  zopet  se  je  vlegel  v  travo  in  jezen  je  bil  sam  na  sé  in  solze 
so  mu  stopile  v  oči,  ko  je  gledal  za  dekletom,  katero  je  počasi  od- 
hajalo  po  trávniku. 

Ali  nikar  ne  mislite,  da  je  bil  naš  Toma  vedno  tak.  Prišlo  je 
poletje.  Neko  nedeljo  napil  se  je  v  gostilni,  pretepel  Polonovčevega 
Matijčka,  opraskal  lica  Kovačevemu  Pavlihi,  konečno  pa  zlezel  na 
skladovnico  pri  Priraoževih  ter  Reziki  povedal,  da  jo  hoče  vzeti.  In 
deklé  se  ni  ustavljalo  in  prepričana  sta  bila  oba,  da  se  morata 
vzeti.  — 


Dr.  I.  Tavčar:  Med  gorami.  169 

Drngo  jutro  je  Torao  práv  zelo  glava  bolela.  Klaverno  je  sedel 
tik  mize  in  še  jesti  ni  raogel.     Stari  Kobal  pa  se  je  grdo  držal. 

„Lepega  otroka  imava,  Neža!"  dejal  je  srdito,  pretepača,  ponoč- 
njaka,  in  grdega  malopridneža !  No,  pa  tako  se  ne  bo  živelo  vec, 
ee  ne  sva  berača,  preílen  prideva  v  grob,  Neža ! " 

In  hlastno  je  zajemal  iz  sklede  ter  gledal  kakor  osat. 

,,Po  jedi  se  praznično  napravil  Lazarjev  Jakopé  pride  takoj 
in  potem  gresta  k  Zakobiljekarju  pod  Gôro.  Včeraj  sem  govoril  s 
starim  in  dejal  je,  da  ti  da  svojo  Fránico.  Imela  bo  dvanajst  sto  dote. 
Hotel  sem  imeti  še  dva  letná  voliča,  a  o  teh  se  še.  nisva  dogovorila. 
Dal  jih  bo  tudi!« 

„Zakobiljekarjevo  Franico  I  To  naj  vzaraem?"  zajeeal  je  Toma. 
„Koze  so  jej  razrile  obraz  in  grda  je  tudil" 

>Ali  bodeš  z  njenim  obrazom  dávke  plačeval?"  zatogotil  se  je 
oča.   „Grde  so  vse,  kadar  so  staré!     O  lepoti    se  nihče  ne  redil" 

„In  tudi  rasena  ni,  kakor  ..." 

„Ameniš,  da  jo  boš  zavolje  njene  rasti  jemal?  Vzel  jo  boš  zavoljo 
tistih  dvanajst  sto  in  zavoljo  letnih  voličev,  ki  ti  jih  bo  pripeljala  pod 
streho.     Zdaj  je  knnec  besedij:  glej,  da   zlezeš  v  praznično  oblekol" 

In  Toma  je  tiho  odšel,  mehák  kakor  poparjen  kruh  ter  zlezel 
v  praznično  obleko.  Kmalu  potem  prišel  je  tudi  Lazarjev  Jakopé. 
Bila  je  to  dolga,  koščena  prikazen,  z  zvitim  obrazom.  V  mladosti 
je  godel,  a  sedaj  so  mu  bili  izpadli  zobje,  tako  da  vec  gosti  ni  mogel. 
Po  vsej  fari  slovel  je  za  imenitnega  snubača.  Kjer  sta  se  hotela  dva 
vzeti,  utaknil  je  Lazarjev  Jakopé  gotovo  svoje  kosti  vmes.  ter  porah- 
Ijal  pot.  vodečo  do  cerkvenega  oltarja. 

Tudi  danes  je  bil  prišel,  in  kmalu  sta  jo  rezala  z  našim  Tomo 
po  dolini  proti  Zakobiljekarju  pod  Goró.  Po  poljih  dozorela  je  bila 
ravno  pšenica,  in  v  dolgih  vrstah  žele  so  vaška  dekleta  zlato  klasje. 
Stopivši  iz  vaši  dejal  si  je  Jakopé  klobuček  „po  stráni",  tlesknil  z 
dlanjo  ob  dlaň  ter  izpustil  iz  svojega  grla  ponižen  poskus  skrhanega 
ukanja. 

„Tako,  zdaj  však  vé,  da  se  ženiva,  Toma!" 

Ravno  tik  pota  želi  so  na  farovški  njivi.  Med  žnjicami  opazil 
je  Toma  z  bistrim  svojim  očesom  po  svetlobelih  rokavcih  Primoževo 
Reziko.  Hotel  je  hitro  mimo.  Ali  Jakopé,  ki  je  imel  slabo  navado, 
da  je  rad  búrke  uganjal  na  račun  svojih  „ženinov",  postal  je  pri 
njivi. 


170  Dr.  I.  Tavčar:  Med  gorami. 

„Hoj,  dekleta!"  vzkliknil  je,  „predzadnje  leto  svojega  življenja 
rad  izgubim,  če  bi  vas  smel  takole  gledati  do  sodnega  dne!  Toma, 
sem  glej  in  bodi  svojemii  očetu  pokoren!  Dekleta  poglejte  ga,  danes 
je  tak,  jutri  bo  pa  —  tak!  Zeniva  se  in  žala  sva  oba!  Pod  Gor(3 
nama  raste  rožmarin,  in  midva  sva  pa  taká,  da  ga  utrgava,  kaj  ne, 
Toma!  No  k  Zakobiljekarju  greva  po  lepo  Franico  in  v  adventu  smo 
doma !     Juú ! " 

In  kolovratil  je  dalje.  V  tistem  trenutku  se  je  pa  Pri  môže  va 
Rezika  práv  globoko  s  srpom  urezala.  In  ko  je  držala  prštek  kvišku, 
kapala  je  rudeča  kri  od  njega  in  obrazek  postal  jej  je  tako  bied,  da 
so  tovarišice  menile,  zdaj  pa  zdaj  zapustiti  j  o  mora  zavest. 


Kadar  pridejo  snubači  v  pogorji  v  hišo,  tedaj  se  dela  vse, 
kakor  bi  nikdo  ne  vedel,  čemu  so  prišli.  Z  resnim  obrazom  govoré 
se  najnespametnejše  laži. 

Dospevši  pod  Zakobiljekarjevo  na  holmu  stoječo  hišo,  postalo 
je  resno  obličje  Jakopetovo.  Na  njivi  pod  vrtom  želi  so  Zakobilje- 
karjevi.  Ko  sta  naša  znanca  mimo  prišla,  dejal  je  Jakopé  važno : 

„Noó!" 

In  mati  Zakobiljekarica  vzdignila  je  suhotni  svoj  obraz  iz  klasja, 
ter  je  nedolžno  pogledala. 

„Kam  pa?"  vprašala  je. 

„Na  Ščetino!"  odgovoril  je  Jakopé.   „Menda  greva  práv?" 

„Práv  gresta,  práv!"  In  sklonila  se  jo  zopet  v  klasje  in  pridno 
želá,  kakor  da  sta  to  dva  tujca,  ki  jej  ne  napravljata  nikakili  skrbij. 
In  vse  drugo  je  tudi  želo  in  se  delalo,  kakor  bi  ničesar  ne  vedelo, 
dasi  je  prejšnji  večer  oča  Zakobiljekar  glasno  povedal,  da  pride  jutri 
Kobalov  „našo  Franico  snubit." 

V  nizki  sobi  čepel  je  Zakobiljekar.  Pri  oknu  je  prežal,  kdaj 
prideta  snubača.  Ko  ja  je  videl  prihajati,  izvlekel  je  izza  podobe  na 
steni  staro  Blaznikovo  pratiko  in  prebiral  jo  s  tako  pazljivostjo,  da 
niti  ni  čul,  ko  sta  onadva  vstopila.  Ze  v  veži  kričal  je  Jakopé  svoj 
„noô"  in  stopivši  v  sobo  dejal  je  še  jedenkrát:   „Noo!" 

Na  to  je  pa  Zakobiljekar  tudi  dejal:   „Noô!" 

K  mizi  sta  se  vsedla,  Tomi  oblil  je  pot  čelo  in  lice.  Hišni 
gospodar  pa  je  ročno  odhitel  iz  sobe  ter  izostal  dolgo  čaša.  Konečno 
je  zopet  prišel  in  prinesel  je  veliko  skledo  suhega  mesa  in  mogočen 


Dv.  I.  Tavfar:  Med  gorami.  171 

hleb  belega  kniha.     In   to  vse   postavil  je  pred   naša   znanca  ter  ja 
potem  resno  vprašal : 

„Kam  pa  vender  gresta?" 

Povedati  moramo  tudi,  da  se  je  bi]  v  tem  preoblekel,  in  da  je 
nosil  sedaj  praznično  belo  srajco.    , 

„Kam  greva?"  odgovoril  je  Jakopé.  „Pogledat  sva  prišla,  kako 
pri  vas  solnce  šije." 

Na  to  pa  je  z  resnim  obrazom  pričel: 

„In  živina?  Ali  se  Vam  dobro  ravna?" 

„Bo  žel" 

„In  letina?  (Tu  si  je  Jakopé  odrezal  velik  kos  kniha.)  „Ali 
ste  zadovoljni  ž  njo?" 

„Bo  že!" 

„Kaj  pa  zdravje  pri  hiši?" 

„Bo  že!" 

»0d  hiše  se  ve  da  ničesar  ne  prodaste?" 

„Ne  vem." 

Tedaj  so  se  vráta  odprla  inFranica  pogledala  je  sramežljivo  v  sobo. 

„Oča,  zaknrila  bom!"  rekla  je  tiho. 

„Le  zakuri,  le!"  — 

In  zginila  je  zopet. 

V  tistem  trenutku  pa  je  Jakopé  izpre videl,  da  se  ima  pripraviti 
k  nápadu.  Brez  vsacega  uvoda  zakričal  je  hipoma: 

„Oča,  dvanajst  sto  bo  premalo!  Voliči  morajo  biti!" 
„Ne  vem!" 

„Kaj?"  —  in  Jakopé  se  je  delal  strašno  srditega  —  „Vi  jih  ne 
daste?  Toma,  pojdi  sem!  Vi  jih  ne  daste?  Toma,  pojdi  ven!" 

Li  Toma  je  odšel  in  stopil  v  vežo.  Ondu  se  je  vsedel  na 
ognjišče.  Dekle  nalivalo  je  lonce  ter  sedaj  pa  sedaj  obracalo  dopad- 
Ijive  poglede  k  njemu.  Toma  je  bojazljivi  svoj  obraz  sukal  proti 
okajenemu,  saj  astému  stropu. 

„Pravijo,  da  bi  se  vzela!"  vzdihnil  je  in  pot  mu  je  stopil  na  čelo. 

„Se  pa!"  odgovorila  je  ona  sladko  ter  izlila  korec  vode  v 
velik  lonec  pred  sábo. 

„Ali  bo  za  krave!"  vprašal  je  tesno. 

„Junico  imamo  in  tej  však  dan  kaj  skuhamo!" 

„Tako,  tako!  Moj  oča  imel  bi  rad  pri  doti  še  dva  letná  voliča! 
A  tvoj  jih  dati  neče!" 


172  Dr.  I.  TavCav:  Med  gorami. 

„Kaj!  Dati  neče !" 

„Pravi,  da  ju  ne  da!" 

„Bomo  videli!"  In  dekle  vrze  togotno  korec  v  škaf  ter  srdito 
odide  v  sobo. 

„Ali  je  res,  da  jih  ne  daste,  voličev,  oča?"  Potem  pa  se  jej 
vlije  studenec  hitrih  besed  iz  ust  in  naštevala  je,  koliko  mu  je  vsako 
leto  prislužila,  koliko  poslov  mu  prihranila,  koliko  je  trpela,  koliko 
vode  prenesla,  kráv  pomolzla,  rezanice  pripravila;  kako  je  kopala, 
želá,  strádala,  slabo  obleko  nosila,  in  Bog  ve,  kaj  še  vse  prebila! 
Svoj  dokaz  pa  je  sklepala  s  solzami,  ki  so  se  jej  kot  lešnik  debele 
vsule  po  licih,  tako  da  je  stari  konečno  vender  dejal : 

„Naj  bo,  naj  gresta  še  voliča!" 

Pred  adventom   potem   praznovalo    se   je  glasno  ženitovanje  in 

zákon  privezal  je   Kobalovega    Tomo    za    večno    k    Zakobiljekarjevi 

Franici!  — 

* 
*  * 

Dve  leti  kasneje  stala  sva  jaz  in  Toma  na  vrtu  pod  našo  hišo 
ter  zrla  v  vas,  kjer  se  je  zopet  praznovalo  šumeče  ženitovanje. 
Piskali  so  godci  in  vse  je  hitelo  k  cerkvi,  kjer  se  je  poročevala 
Primožova  Rezika  z  Brentačevim  Janezom.  Bogat  ženin  je  bil  to, 
nevesta  pa  revna,  in  práv  ničesar  mu  ni  prinesla  k  hiši.  Govorilo 
se  je,  da  že  več  let  ni  bilo  tako  zale  neveste.  Med  svati  je  bil  tudi 
Lazarjev  Jakopé;  ukal  je  in  bil  dobre  volje.  Vtikal  je  piščal  med 
svoje  čeljusti,  da  bi  kaj  zagodel  —  a  tudi  danes  se  mu  ni  hotelo 
posrečiti.  Ukal  je  in  pravil  vsakemu,  kdor  je  hotel  slišati,  da  je  tudi 
to  ženitev  „napravil". 

„Ali  si  zadovoljen  v  zákonu?"  vprašal  sem  Tomo. 

Gledal  je  k  cerkvi  v  dolino.  Ko  pa  se  je  k  meni  obrnil,  pri- 
lezla  mu  je  debela  solza  iz  očesa. 

„Kaj  hočem?  Franica  res  ni  najgorših  jedna.  Ali  če  pogledam 
otroka,  ki  ga  imava,  ima  ravno  taká  lica  kot  drugi  Ijudjel" 

Obrisal  si  je  oči  ter  odšel.    Gospod  Bog  pa  se  ga  je  usmilil  in. 
obsul  ga  je  s  celo  tolpo  lepih,   dobro  rejenih  otrok,  katerim  se  čisto 
nič  ne  vidi,  kakšno  lice  ima  mati,  ki  jih  je  rodila.   — 


Statistiéne  értiee  o  kraDJskem  prebivalstvu 

1881.  leta. 

Spisal  Evgen  L  ah. 

eografična  leža  kacega  kraja  in  okolica,  ki  ga  obdaje,  sta  za 
njegove  prebivalce  veliké  pomembe  in  skoro  ravno  tiste  váž- 
nosti kot  za  vsacega  posameznega  človeka  leža  in  soseska 
njegovega  posestva.  Obe  prouzročujeta,  da  ima  rijegovo  posestvo  večjo 
ali  manjšo  vrednost,  od  obeh  je  odvisen  mnogovrsten  vspeh,  ki  ga 
ima  človek  na  različnih  krajih  z  jednim  in  istim  trudom,  z  jedno  in 
isto  delavnostjo ;  obe  slednjič  podaj ata  večjo  ali  manjšo  gotovost  v 
lasti.  Kakor  ni  vse  jedno,  če  leži  hiša  na  živahnem  trgu  velikega 
mesta,  ali  pa  na  samem  v  zapuščenem  kótu,  ravno  tako  ni  vse 
jedno,  če  obdajejo  stanovanje  celega  Ijudstva  bogato  obljudene  dežele, 
ali  pa  če  je  kako  Ijudstvo  osamljeno  in  okrog  in  okrog  obdano  od 
zapuščenih  krajev.  Kaj  druzega  je,  če  obdaje  kako  deželo  visoko  go- 
rovje,  kaj  druzega,  če  je  s  sosednimi  deželami  po  ravninah  v  nepo- 
sredni  dotiki.  —  • 

Važen  faktor  je  tudi  omika.  Čim  omikanejši  je  namreč  národ, 
tem  bolj  obljudena  je  po  navadi  dežela,  v  kateri  prebiva.  To  je  tudi 
naravno.  Zelo  omikani  franeoski  národ  n.  pr.,  pri  katerem  so  že 
vse  vede  in  umetnosti  bogato  razvite,  pri  katerem  lepo  cveteta  indu- 
strija  in  poljedelstvo,  gotovo  lahko  preskrbuje  več  Ijudij  z  delom, 
kakor  pa  národ,  ki  stoj  i  na  nizki  stopinji  omike.  Tega  nas  prepriča 
tudi  štatistika.  Akoravno  imata  n.  pr.  Francoska  in  dežela  donskih 
Kozákov  jednako  daljavo  od  ekvatorja,  torej  tudi  precej  jednake  kli- 
matične  pogoje,  prebiva  vender  na  Francoskem  G9  Ijudij  na  1  kv. 
km.,  pri  donskih  Kozakih  pa  samo  7.  —  Zadnja  številka,  akoravno 
primeroma  že  zelo  majhna,  se  vender  pri  jednaki  širini  na  sibirskem 
vzhodu  še  tako  zmanjša,  da  prebivata  tam  največ  po  dva  človeka 
na  1  kv.  km. 

Kako  je  s  prebivalstvom  na  Kranjskem? 


174  E.  Lah:  StatistiČne  Črtíce  o  kľanjskera  prebívalstva  1881.  leta. 

Kranjska,  ki  zavzema  s  svojimi  10.000  kv.  km.  štirinajsto  mesto 
od  sedemnajstih  provincij  avstroogerske  monarhije,  stoj  i  glede  abso- 
lútne populacije  481.200  Ijudij  tudi  na  14.  mestu.  Samo  Dal- 
macija  s  svojimi  476.000,  Koroška  s  348.000  in  Solnograška  s 
163.000  dušami  zaostajejo  za  njo. 

Veliko  zanimljivejša  je  relativna  populacija.  Tu  zavzema 
Kranjska  11.  mesto  v  celi  vrsti.  Menj  obljudene  kot  Kranjska  s  svo- 
jimi 48  Ijudmi  na  kv.  km.  so  le  še :  Hrvatska,  Sedmograška,  Dalma- 
cija,  Koroška,  Tirolská  in  slednjič  Solnograška.  Nadnormalno  rela- 
tivno  populacijo,  to  je  vec  kot  59  Ijudij  na  kv.  kra.  imajo  v  Avstriji 
le:  Dólenja  Avstrija,  Šlezija,  Ceska,  Moravská,  Prímorská,  Gališka  in 
Górenja  Avstiijska.  Vse  druge  provincije,  med  njimi  tudi  Kranjska, 
imajo  podnormalno  relativno  populacijo. 

Kako  je  prebivalstvo  Kranjske  po  različnih  okraj  ih  razde- 
Ijeno?  Ce  ne  uštevamo  Ljubljane,  kjer  prebiva  na  1  kv.  km.  skoro 
1000  Ijudij,  je  najbolj  obljuden  Kamniški  (politični)  okraj  s  64  Ijudmi 
na  kv.  km. ;  za  njim  sta  jednako  obljudena  okraja  Krško  in  Ljub- 
Ijanska  okolica  z  59,  potem  Crnomelj  s  55,  Litija  z  52,  Kranj  z 
51,  Novomesto  z  49,  Postojina  s  46,  Kočevje  s  36,  Logatec  z  32 
Ijudmi  na  1  kv.  km.  Najmenj  obljuden,  s  24  Ijudmi  na  kv.  km.,  je 
naj  goro  vitej  ši  Kadovljiški  okraj. 

V  primeri  s  povprečno   številko  vse  Avstrije    vidimo    torej,    da 
.je   nadnormalno   obljuden    samo  Kamniški  okraj,    normalno  Krški   in 

okraj  Ljubljanske  okolice,  podnormalno  pa  vsi  drugi. 

V  primeri  s  predzadnjim  štetjem  iraa  največji  narastaj  Ljub- 
Ijanska  okolica,  namreč  za  4  Ijudi  na  1  kv.  km.  Za  3  Ijudi  na  kv.  km. 
so  narástli:  Kočevski,  Litijski  in  Logatski  okraj;  za  2  Novomeški  in 
Kamniški,  za  1  Krški  in  Crnomaljski,  jednak  je  ostal  Postojinski, 
zmanjšala  sta  se  pa  Kranjski  in  Radovljiški,  však  za  1  človeka  na 
kv.  km. 

Ker  stevilo  rojenih  povsod  na  Kranj skem  prevladuje  nad  šte- 
vilom  umrlih  v  letu,  nam  je  uzroka  tému  zmanjšanju  iskati  le  v  iz- 
seljevanji.  Sploh  pa  káže  Kranjska  narastaj  nekoliko  vec  kot  2 
Ijudij  na  kv.  km. 

V  primeri  z  narastajem  druzih  avstrijskih  provincij  je  Kranjska 
na  10.  mestu.  Največji  narastaj,  20  Ijudij  na  kv.  km.,  káže  zopet 
Dólenja  Avstrijska.     Manjši   narastaj    kot  Kranjska,  to  je   po   2    ali 


E.  Lah  :  Statistične  črtíce  o  kranjskem  prebiyalstvu  1881.  leta.  175 

1  človeka  na  kv.  km.  imajo :  Dalmacija,  Hrvatska,  Sedmograška, 
Solnograška,  Koroška,  Tirolská  in  Ogerska. 

Razloček  med  najbolj  obljudenim  Kamniškim  in  najmenj  oblju- 
denim  Radovljiškim  okraj  em  še  ni  tolik  v  primeri  z  razločkom  v 
druzih  provincijah.  Tako  živi  na  Tirolskem  v  najbolj  obljudenem 
okraji  osemkrát,  na  Ceskem  sedemkrát,  v  Bukovini  in  na  Solno- 
graškem  šestkrat,  v  Dólenji  Avstriji  brez  Dunaja,  v  Gališki,  Sleziji  in 
Stajerski  petki-at,  v  Dalmaciji  in  Górenji  Avstriji  tiikrat,  v  Moravski 
in  Kranjski  pa  še  ne  práv  trikrát  toliko  Ijudij,  kot  v  najmenj  oblju- 
denem kraji.  —  Kranjsko  prebivalstvo  je  torej  precej  jednakomerno 
razdeljeno.  — 

Se  večji  je  razloček  med  najbolj  in  najmenj  obljudenim  okra- 
jem  v  Avstriji  sploh.  Najbolj  obljudene  okraje  imamo  v  Avstriji  v 
industrijalnih,  najmenj  obljudene  v  gorovitih  planinskili  provincijah. 
Najbolj  so  obljudeni  česki  in  šlezki  okraji:  Riimburg,  Gablonz,  Reichen- 
berg  in  Freistadt  s  36G,  oziroma  269,  254  in  250  Ijudmi  na  kv.  km; 
najmenj  pa  solnograški,  tirolski  in  gorenještajerski  okraji:  Zell  am 
See,  Tamsweg,  Imst,  Landeck,  Lienz  in  Lietzen  z  12,  oziroma  13 
in  15  Ijudmi  na  kv.  km.  Najbolj  obljudeni  rumburški  okraj  ima 
torej  relativno  skoro  31  krát  toliko  Ijudij,  kot  najmenj  obljudeni  sol- 
nograški okraj  Zell  am  See. 

Zanimljiva  je  razmera  med  številom  moškega  in  ženskega 
prebivalstva.  Na  Kranjskem  prebiva  231.000  moških  in  250.000  žensk, 
na  1000  moških  pride  torej  1081  žensk.  Ta  razmera  ni  posebno 
ekstremna,  če  pomišljamo,  da  pride  v  Sleziji  na  1000  moških  1109, 
v  Moravski  1107  žensk,  na  drugi  stráni  pa  v  Sedmograški  994,  v 
Slavoniji  le  992  žensk  na  1000  moških. 

Na  Kranjskem  prevladuje  ženstvo  najmočneje  na  Kočevskem, 
namreč  za  5000,  tu  se  ve  da  najmenj  3000  Kočevarjev  nima  zaradi 
kupčije  stalnega  bivališča.  Sicer  največji  razloček,  namreč  za  več 
kot  3000,  je  v  Kranjskem  okraji;  nad  2000  znáša  še  zmerom  v  Ljub- 
Ijanskem,  Kamniškem  in  Crnomaljskem  okraji,  nad  1000  v  Krškem, 
Novomeškem,  Logatskem  in  Radovljiškem  okraji,  pod  1000  le  v  Litij- 
skem  okraji.  Več  moških  kot  žensk,  namreč  za  kakih  400,  je  samo 
v  Postojinskem  okraji. 

P  or  ó  k  je  bilo  lani  na  Kranjskem  3259,  in  sicer  razen  3  pro- 
testantovskih  in  3  pravoslavnih  vse  rimskokatoliške  ;  židovské  ni  bilo 
nobene.     Največ   porók,   namreč    850   je   bilo,  kakor   naravno,    pred 


176  E.  Lah:  Statistiíne  írtice  o  ki*anjskom  prebivalstvn  1881.  leta. 

pustom  februvarja  meseca,  najmenj,  namreč  nobena,  v  postnem  marciji 
in  le  4  v  adventnem  decembru.  Največkrat,  namreč  v  SO^/o,  vzela  sta  se 
fánt  in  deklé,  potem  vdovec  in  dekle  v  13*'/o,  potem  fánt  in  vdova 
v  5  <'/o,  najmenjkrat  pa,  namreč  v  2  "/o,  vdovec  in  vdova. 

Največ  porok  je  bilo  v  okraji  Ljubljanske  okolice,  namreč  .392, 
torej  však  dan  še  po  več,  ko  po  jedna;  potem  zelo  jednako,  še  zmerom 
pa  nad  300,  v  Krškem,  Kočevskem,  Novomeškem  in  Kranjskera  okraji ; 
nad  200  pa  jih  je  bilo  potem  še  v  vsakem  drugem  okraji,  razen 
Ljubljanskega  mesta  in  Radovljiškega  okraja,  kjer  pride  na  však 
drugi  dan  po  jedna  poroka.  — 

Rojenih  je  bilo  lani  na  Kranjskem  17.827  otrok,  med  temi 
52  "/o  moškega  in  48  "/o  ženskega  spola.  Nezakonskih  otrok  je 
bilo  od  teh  le  8  •'/o,  in  sicer  dobri  4  "/o  'moškega,  slabi  4  "/o  pa 
ženskega  spola.     Mŕtva  na  svet  prišla  sta  samo  2*^/0.  — 

Največ  otrok  je  bilo  rojenih  v  okraji  Ljubljanske  okolice,  naj- 
menj  v  Ijubljanskem  mestu, 

Največ,  namreč  1733  otrok  ali  skoro  10  "/o,  je  bilo  rojenih 
meseca  marcija,  najmenj  namreč  1315  ali  le  nekaj  nad  7  "/o,  meseca 
avgusta.  Več  otrok  ženskega  kot  moškega  spola  je  bilo  rojenih 
samo  v  juliji. 

Izmed  novorojenih  otrok  so  bili  404,  to  je  dobra  2''/o,  dvojčki. 
Izmed  teh  202  slučajev  sta  bila  v  59  dvojčka  oba  moškega,  v  82 
slučajih  jeden  moškega,  jeden  ženskega,  v  61  slučajih  pa  oba  žen- 
skega spola.     Trojčki  lani  na  Kranjskem  niso  bili  nikjer  rojeni. 

Umri  o  je  lani  na  Kranjskem  13.281  Ijudij,  torej  za  4546 
menj,  kot  jih  je  bilo  rojenih,  imed  teh  dobrih  51  ^lo  moškega,  in 
slabih  49  "/o  ženskega  spola. 

Največ  Ijudij,  namreč  44  ^/o,  umrje  v  starosti  do  5  let.  Izmed 
teh  jih  je  60  ^/o  moškega  in  le  40  "/o  ženskega  spola.  Od  petega 
do  dvajsetega  leta  jih  umrje  10  "/q  ;  v  tej  starosti  prevladuje  sploh, 
posebno  pa  od  15.  —  20.  leta,  število  žensk.  V  starosti  od  20. — 34. 
leta  umrje  skoro  vsako  leto  več  moških  kot  žensk ;  od  34.-54.  leta 
je  število  precej  jednako;  od  54. — 64.  leta  prevladuje  močno  število 
žensk,  od  tod  dalje  pa  ves  čas  moški  spol.  Vender  je  bil  lani  naj- 
starší kranjski  ženski  mrlič  97  leten. 

Največ  Ijudij  je  umrlo  lani  januvarja  meseca,  namreč  1310 
ali  pa  10  "/o;  najmenj,  900  ali  še  ne  práv  7*'/o,  pa  junija  meseca. 
Yeč  žensk  kot  moških  umrlo  je  samo  v  novembru. 


E.  Lah:  Statistične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta.  177 

Največ  Ijudij  je  iimrlo  v  okraji  Ljubljanske  okolice,  najmenj  v 
Radovljiškeín  okraji.  Stevilo  iimrlih  je  bilo  pa  sploh  po  vseh  okrajih 
manjše,  kot  število  rojenih.  Le  Ijubljansko  mesto  dela  zarad  občne 
bolnice  v  tem  obziru  izjemo.  — 

Na  Kranjskem  jili  je  umrlo  lani  navadne  smrti  88*^/0,  vsled 
epidemij  10  •'/o,  silovite  smrti  pa  slabá  2^0?  izmed  zadnjih 
trikrát  vec  moških,  kot  žensk.  —  Od  teh  je  bilo  32  samomorov 
in  sicer  pri  25  moških  in  pri  7  ženskah.  — 

Lani  je  bilo  rojenih  3*8  ''/o  vsega  prebivalstva,  umrlo  jih  je  pa 
2.8  •'/o  torej  je  narástlo  prebivalstvo  za  1  "/o,  kar  je  zelo  dosti,  če 
pomišljamo,  da  je  sicer  narástlo  prebivalstvo  od  predzadnje  do  zadnje 
štetve,    to  je  v  teku  jednajstih  let,  še  ne  práv  za  4  ^l^. 

Ako  primerjamo  dosedaj  omenjene  številke  rojenih  in  umrlih  na 
Kranjskem  s  povprečnimi  številkami  lanskega  leta  v  Cizlajtaniji  sploh, 
dobimo  sledeče  razmere:  Dobra  2  "/o  rojenih  Cizlajtancev  sta  bila 
kranjska,  ravno  tako  dobra  2  °/o  umrlih.  Vsaki  jednointrideseti,  ki 
umre  v  Cislajtaniji  silovite  smrti,  je  Kranjec,  in  ravno  tako  vsaka 
jednoin.štirdeseta  Kranjica.  Vsaki  devetinosemdeseti  cizlajtanski  samo- 
morilec  je  Kranjec,  in  vsaka  jednoinsedemdeseta  samomorilka  Kranjica. 

Vsakih  30  minút  je  rojen  in  vsakih  40  minút  umre  kak  Kranjec. 
Ker  je  v  Avstriji  sploh  vsakih  22  sekúnd  kdo  rojen  in  vsakih 
32  sekúnd  kdo  umrje,  je  torej  vsaki  dvainosemdeseti  rojeni  in  vsaki 
petinsedemdeseti  umrli  Avstrijanec  Kranjec. 

Od  26  cizlajtanskih  velikih  mest  z  vec  kot  20.000  prebivalci, 
pripadá  Kranjski  samo  jedno  namreč  Ljubljana,  —  s  24.()13  pre- 
bivalci. Po  6  tacih  mest  imata  Gališka  in  Ceska,  po  3  Moravská, 
po  2  nižja  Avstrija  in  Primorska,  vse  druge  provincije  po  1,  jediná 
Koroška  nobenega.  Translajtanija  ima  20  tacih  mest,  od  katerih 
jih  pripadá  17  Ogrski,  2  Hrvatski,   1  pa  Erdeljski. 

Razen  Ljubljane  ima  Kranjska  še  13  manjših  mest,  in  sicer 
7  na  Dolenjskem,  4  na  Gorenjskem  in  2  na  Notranjskem,  nad  20 
tľgov  in  3263  vasij.  Vsi  ti  kraji  se  dele  v  345  občin,  od  katerih 
je  samo  5  takozvanih  „velikih  občin"  z  vec  kot  5000  prebivalci: 
Ljubljana,  Sv.  Mihael-Stopiče  pri  Novem  Mestu,  Vrhnika,  Žužemberk 
in  Krško. 

V  primeri  s  sosednimi  deželami  je  to  število  majhno  imenovati, 
ker  ima  po  prebivalstvu  veliko  manjša  Koroška  4,  Štajarska  7  in 
Primorska  celo  21  velicih  občin. 

12 


178  J.  Trdina:   Bájke  injpovesti  o  Goijancih. 

Na  Kranjskem  imamo  blizii  80.000  hiš  v  katerih  stanuje  blizu 
100.000  strank.  Na  vsako  hišo  pride  torej  po  G  osôb  in  na  vsako 
stránke  po  5  glav  —  kakor  v  Aystriji  sploh. 

Razen  malega  števila  protestantov,  grških  orijentalcev  in  židov, 
vseh  skupaj  komaj  kakih  300,  so  vsi  Kranjci  rimski  katoliki.  V 
tem  obziru  jih  samo  še  Tirolci  presezajo,  s  Solnogradčani  so  pa 
skoro  jednaki. 


Bájke  in  povesti  o  Gorjaneiii. 

Spísal  J.  Trdina. 

3.  Gospodična. 

ihovski  grád  je  spadal  med  največje  in  najmogočnejše  v  deželi. 
Grajski  gospod  je  peljal  svojo  gospo  k  oknu  in  jej  rekel: 
Veseli  se,  ves  svet,  kar  ga  od  tod  vidiš,  je  božji  in  najin. 
Gospa  velí:  Dobro  vem,  da  je  vse  to  božje  in  najino,  uli  se  veseliti 
vender  le  ne  morem.  Molila  sem  doma,  hodila  sem  dosti  tudi  po 
božjih  potih,  ali  Bog  ni  hotel  uslišati  najine  želje,  da  bi  nama  podaril 
ali  hčer  ali  siná.  Jaz  sem  se  zdaj  že  postarala  in  le  predobro  čutim, 
da  bom  nevarno  zbolela. 

Gospa  se  je  kmalu  po  tem  ulegla  in  je  ležala  sedem  let  in 
sedem  mesecev.  Vsi  sloveči  zdravniki  so  hodili  jo  zdravit  ali  je  niso 
mogli  ozdraviti. 

Gospa  pogleda  skozi  okno  na  zeleni  hrib  in  veli :  Nekaj  mi 
pravi,  da  bi  bila  gotovo  srečna,  če  bi  se  sprehodila  po  na.ših  prelepih 
Gorjancih. 

Gospod  pa  jej  odgovori  žalostno :  Preljuba  moja  sirotica,  kako 
se  boš  sprehajala  po  Gorjancih,  ko  se  ne  moreš  sama  niti  na  postelji 
obmiti ! 

V  grád  pride  star  gobav  berač.  Hlapci  zakriče :  Poberi  se  hitro 
od  tod,  da  ne  nalezejo  gob  naša  bolna  gospa. 

Gospa  pa  se  oglasi :  Ne  gonite  mi  od  hiše  reveža.  Ali  ne  veste, 
da  so  reveži  božji  prijatelji  in  naši  zagovorniki  pri  Bogu?  Dajte  mu 
pečenke  in  vina  in  pripravite  mu  tudi  gosposko  posteljo. 


J.  Trdina:   Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  ľ?ô 


Berač  se  v  grádu  naje,  nápoji  in  naspi.  Predno  odide  dalje, 
dobro  gospo  prelepo  zahvali  in  veli :  Nate  za  slabo  povračilo  gor- 
janski  koreň.  Rastel  je  sedemdeset  in  sedem  sežnjev  pod  zemljo. 
Pomogel  je  do  zdaj  še  vsakemu,  kdorkoli  si  ga  je  na  život  privezal. 
Zdravému  da  moč,  da  ga  noben  junäk  ne  more  premagati.  Komur  je 
umreti,  živi  od  njega  tri  dni  daljo,  nego  mu  je  namenjeno.  Bolniku 
odžene  bolezen,  nekateremu  za  zmerom,  nekateremu  vsaj  za  sedem 
let.  Ta  koreň  Vam  bo  dal  jakost,  da  se  pôjdete,  ako  Vas  bo  volja, 
lahko  še  danes  na  Gorjance  sprehajat. 

Gospa  poskusi  čudni  koreň,  skoči  zdravá  na  noge  in  gre  na 
Gorjance.  Pride  do  studenca  in  zajame  vode. 

Kupica  se  počmi. 

Gospa  izlije  strupeno  vodo  in  koraka  dalje.  Pride  do  druzega 
studenca  in  zajame  vode. 

Kupica  se  zakrvavi. 

Gospa  izlije  ukleto  vodo  in  koraka  dalje.  Pride  do  tretjega  stu- 
denca in  zajame  vode. 

Kupica  se  zasveti  in  zacvete.  Na  vodi  naredi  se  rudeč  nagelj  in 
bela  lilija.  Gospa  pije  in  pijača  zdi  se  jej  slajša  od  medu  in  mal- 
vazije.  Popije  prvo  kupico,  čuti  se  bolj  zdravo  nego  je  bila  pred  bo- 
leznijo.  Popije  drugo  kupico,  čuti  se  bolj  močno  nego  je  bila  pred 
boleznijo.  Popije  tretjo  kupico,  čuti  se  mlado,  kakor  je  bila  takrat, 
ko  je  šla  s  svojim   gospodom  k  poroki. 

Kupico  položi  v  zeleno  travo  pa  si  zaviha  rokave  in  si  umije 
roke  in  obraz.  Roke  se  jej  pobelijo  ko  sneg,  lica  pa  zarude  ko  poljski 
mak,  in  v  vodi  je  sama  videla,  da  jej  je  povrnil  Bog  vso  lepoto  prvé 
mladosti.  Skakljaje  in  prepevaje  teče  protu  domu  nazaj. 

Gospod  je  stal  pri  vratih  in  vprašal  služabnico,  če  ve,  kdo  je 
ta  krásna  gospodična,  ki  gre  proti  grádu? 

Gospa  je  te  besede  slišala  in  se  ga  oklenila  in  rekla :  Kaj  me 
gledaš  tako  čudno,  kakor  da  ne  bi  poznal  svoje  gospe  ?  Saj  sem 
vedela,  da  bom  gotovo  srečna,  če  se  sprehodim  po  Gorjancih.  Zdaj 
pa  mi  nekaj  pravi,  da  nama  bo  podaril  Bog  tudi  še  sinove  in  hčere. 

Gospod  od  samega  veselja  ni  vedel,  kaj  bi  počel.  Napravil  je 
velik  obed  in  povabil  nanj  tudi  svoje  podgorske  kmete.  Podgorci  so 
jedli  in  pili  tako  dolgo,  da  so   nekateri    še   zdaj    siti  in  pijani. 

Bistri  studenec,  ki  je  pomladil  grajsko  gospo,  pa  se  imenuje  v 
spomin  te  prigodbe  še  dan  denašnji  Gospodična. 

12* 


l80  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 


4.  Ukleti  grád. 

Sinú  je  zbolela  mati.  vŠel  jej  je  iskat  zdravilskih  zelij  na  Gnr- 
jance.  Ko  izdere  iz  zeralje  sladko  koreninico,  zagleda  miško. 

Fánt  pozdraví  miško:  Dobro  jutro,  ne  bodi  kaj  huda,  da  te 
nadlegujem.  Zboleli  so  mi  mati  pa  iščem  jim  zdravilskih  zelij.  Miška 
mu  velí  prijazno :  Ti  si  dober  sin  in  zato  ti  je  dal  Bog,  da  si  tako 
dobro  i)ogodil.  Predno  preteče  štiriindvajset  ur,  bodo  ti  mati  od  te 
korenine  tako  ozdraveli,  kakor  da  ne  bi  bili  nikoli  nič  bolni. 

Fánt  se  začudi  takim  besedám  in  vpraša  miško :  Kdo  pa  si, 
da  mi  prerokuješ  tako  srečo  in  s  pravim  človeškim  glasom? 

Miška  pravi:  Jaz  slúžim  svoji  gospé.  Bog  jo  je  kaznil,  meni 
pa  ni  dalo  srce,  da  bi  jo  bila  zapustila.  Ker  pod  zemljo  ne  bi 
mogla  prebití  v  človeškem  telesu,  prestvaril  me  je  Bog  v  miško. 

Fánt  se  začudi  še  bolj  in  velí :  Jaz  te  ne  razumem.  Bazloží  mi 
to  skrívnost  bolj  na  tanko ! 

Miška  odgovorí:  „Práv  rada.  Poslušaj  pazljivo,  kako  in  kaj  je 
bilo,  pa  me  boš,  mislim,  lahko  razumel  in  z  menej  vred  mojo  gospo 
omiloval.  Jaz  sirota  sem  ízgubila  mater  že  za  otročjih  let.  Usmiliia 
se  me  je  dobra  gospa  in  me  vzela  k  sebi.  Ni  me  imela  za  podložno 
deklo,  ampak  kakor  za  svojo  sestro.  Moja  gospa  je  govorila  vse 
drugo  po  pameti,  delala  je  vse  po  pravici,  alí  berače  je  na  vso  moč 
sovražila  in  jih  gonila  iz  hiše  z  najgršimi  besedami  in  pridevkĺ.  V 
hišo  jej  je  prišel  imeniten  berač,  sam  Jezus  Kristus.  Kristus  prosí 
gospo  za  dar  božji.  Gospa  pa  se  zadere  samopašno  in  velí :  Mísliš, 
da  te  ne  poznám.  Kaj  skúšaš  uboge  Ijudi?  Celí  svet  je  tvoj  pa  te 
ni  sram,  da  prosíš  za  kos  kruha!  Dobil  ga  boš  takrat,  ko  bodo  pre- 
bíralí  SV.  písmo  gorjanski  pastirjí,  kar  pa  se  tako  brž  ne  bo  zgodílo. 
To,  vidíš,  je  bilo  že  pred  več  sto  letí,  ko  ní  znal  se  noben  človek 
bratí  razen  škofov  m  se  ni  učil  sv.  pisma  še  noben  dulioven  razen 
jedínega  pápeža.  Zdaj  lahko  sam  presodiš,  kaj  je  moja  gospa  mislila. 
Hotela  je  Kristusu  dati  na  pomen,  da  mu  ne  bo  dala  nikoli  nič. 
Kristus  je  preklel  predrzno  gospo  in  rekel :  Prekleta  bodi  ti  in  preklet 
bodi  tvoj  grád,  dokler  ne  bodo  zač.elí  gorjanski  pastirji  prebirati  in 
se  učiti  SV.  písma.  Samo  tak  pastir  bo  utolažil  božjo  jezo  in  te  rešil. 
O  teh  strašnih  besedah  se  je  zemlja  potresla  in  požrla  gospo  in  nje 
grád.  Jaz  sem  to  grozo  od  daleč  videla  in  moja  blaga  gospa  se  mi 
je  smilila.    Tekla  sem  za  Kristusom  in  ga  lepo  prosila,  da  bi  smela 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  181 

pri  njej  ostati  tudi  pod  zemljo.  Kristus  me  je  pohvalil  za  to  zvestobo 
in  mi  dovolil,  da  smem  ostati  pri  gospi  in  da  ne  zadahnem,  prestvaril 
rae  je,  kakor  sam  vidiš,  v  miško.  Jaz  strkám  svobodno  sem  ter  tja 
in  ne  trpim  nobene  sile.  Moja  uboga  gospa  pa  dremlje  na  postelji. 
Po  glavi  jej  rojijo  strašne  sanje,  da  neprenehoma  ječi.  Prebudila  pa  se 
bo  še  le  takrat,  ko  pride  nje  rešnik :  'gorjansk  pastir,  ki  bo  tako  učeň, 
da  bo  prebiral  sv.  pismo.  Strah  me  je,  daj  jej  bo  treba  še  dolgo  čakati. " 

Cuvši  také  novice  začel  je  fánt  od  veselja  vriskati  in  skakati 
in  je  rekel  miški:  Potolaži  se.  Sv.  pismo  se  nahaja  že  v  marsikateri 
podgorski  kolibi  in  prebiramo  ga  tudi  že  mi  pastirji.  Kolikokrat  sem 
ga  bral  ali  sam  za  se  na  paši  ali  pa  doma  pri  bolni  materi.  Povej 
mi  torej,  kaj  mi  je  še  storiti,    da  rešim  tebe  in   tvojo    dobro   gospo! 

Miška  se  začudi  in  veli:  Hvaljen  bodi  usmiljeni  Bog,  ki  nama 
je  poslal  odrešenika.  Ali  vedi,  da  boš  pomogel  ne  samo  meniinnjej, 
ampak  tudi  sebi.  Moja  gospa  je  samica  in  té  bo  vzela  za  moža  in 
z  njo  dobiš  tudi  graščino  in  neizmerne  základe,  ki  se  v  njej  naha- 
jajo.  Kaj  ti  je  še  storiti,  da  prekletstvo  od  naju  odstraniš,  mi  na- 
tanko  ni  znano.  Pojdi  z  mano  v  grád,  na  mizi  leže  bukve,  v  teh 
bukvah  boš  našel  —  vsako  skrivnost  in  tudi  to,  kako  naju  boš  rešil. 

Miška  mahne  z  repom  po  ključku,  ki  je  tičal  v  skali  in  skala 
se  odpre  na  stežaj,  kakor  veliká  cerkvena  vráta.  Fánt  gre  za  miško, 
ki  ga  pelje  skozi  tako  krásne  izbe  in  dvorane,  da  po  njegovi  misii 
ni  lepšili  niti  v  nebesih.  Od  zlata  in  srebra  se  je  vse  lesketalo  in 
bliščalo,  da  mu  je  kar  vid  jemalo.  Nikjer  ni  zapažil  nič  lesa,  nič 
železa:  vse  pohištvo  in  orodje  bijo  je  ulito  iz  naj žlalitnej šili  rud  in 
izdelano  po  vseh  pravilih  najvišje  umetnosti.  Fánt  je  strmel  in  zijal; 
ves  osupnen  in  omamljen  po  tolikih  dragocenostih  ni  mogel  nič  go- 
voriti,  in  skoro  še  dihati  ne.  Ko  pa  ga  dovede  miska  v  spalnico 
in  zagleda  na  postelji  spečo  gospo,  ga  nje  čudovita  lepota  tako  pre- 
vzame,  da  je  obstal,  kakor  da  bi  okamenel  in  se  zamaknil,  kakor  da 
se  nahaja  v  nebesili  in  zamika  v  božje  obličje.  S  silo  ga  potegne 
miska  v  drugo  izbo,  kjer  so  ležale  na  mizi  skrivnostne  bukve. 

Fánt  začne  brati,  ali  komaj  prebere  pol  stráni,  zruši  se  na  ti  a 
in  zujoka  tako  bridko,  da  si  "začne  tudi  miska  solze  brisati  in  ga 
vpraša,  kaj  ga  je  tako  strašno  zabolelo. 

Fánt  pove  miški,  da  ne  more  rešiti  uklete  gospe.  Bukve  govore, 
da  mora  biti  odrešenik  n  e  dol  ž  en,  on  pa  je  zapravil  svojo  nedolžnost 
na  paši  že  v  dvanajstem  letu. 


18?!  .  Jos.  Vesel:  Munkacsy. 

Miški  se  je  milo  storilo,  ko  je  videla,  da  bota  morali  z  gospo 
še  na  dalje  ostati  pod  zemljo,  vender  jo  je  tolažilo  upanje,  da  utegne 
priti  v  kratkem  kak  drug  podgorsk  pastir,  ki  ne  bo  prebiral  samo 
SV.  pisma,  ampak  nosil  še  tudi  angelsko  oblačilo  nodolžnost.i.  Fantu 
je  rekla:  Práv  rada  bi  te  dobro  obdarila,  ali  zlato  in  srebro,  ki  ga 
povsod  vidiš,  ni  moje,  sama  pa  'ti  ne  morem  veliko  dati.  Razglejva 
smeti,  ki  jih  je  vrgla  na  dvorišče  še  moja  gospa.  Kar  se  nájde  v 
njili,  se  sme  pobrati  in  odnesti  brez  grelia.  To  pruvico  sem  imela 
pri  gospé  zmerom. 

Miška  in  fánt  prebrskala  sta  smeti  in  našla  v  njih  bisérov  in 
dragili  kamenčkov  za  vec  tisoč  goldinarjev  vrednosti.  Vse  kar  sta 
našla,  vzol  je  fanť  s  seboj  domov. 

S  sladko  koreninico  ozdravil  je  še  tisti  dan  bolno  mater,  bisere 
in  drage  kamenčke  pa  je  prodal  in  si  kúpil  gosposko  pristavo  in 
veliko  kmotijo.  Oženiti  se  ni  hotel  nikoli,  ker  ni  mogel  pozabiti  svoje 
uklete,  zanj  za  vekomaj  izgubljene  Ijubice. 


Munkacsy. 

v  malem  ogerskem  mesteci  Munkács  porodil  se  je  10.  októbra 
leta  1846.  sin  ubogim  roditeljem,  ki  gotovo  tedaj  še  niso  mislili,  kako 
imeniten  bo  še  ta  njih  sin  nekdaj  na  umetniškem  polji.  A  roditelje  mu 
je  vzela  revolucija  1848.  leta  in  sirote  se  je  usmilil  strijc;  vzredil  je  dečka 
in  dal  ga  mizarstva  učit.  Srce  mladega  dečka  pa  so  mikale  druge  stvari, 
kakor  mizarstvo.  Vedno  je  v  prostih  urah  risal  in  slikal  in  prihranivši 
si  nekaj  novcev,  odšel  je  na  Dunaj  na  slikarsko  akademijo.  Toda  strogi 
akadomični  nazori  mu  niso  nič  kaj  ugajali,  sprl  se  je  s  profesorji  in  šel 
v  Monakovo.  Tam  se  je  pri  slikarji  Franu  A  d  am  u  kaj  naglo  izuril. 
Pozneje  je  šel  v  Diisseldorf,  kjer  sta  na  njega  vplivala  V  au  tie  r  in 
Knaus,  da  se  je  poprijel  slik  iz  vsakdanjega  življenja.  Leta  18()9. 
zgotovil  je  sliko  „Zadnje  ure  k  smrti  obso  j  enega".  Ta  je  bila 
tako  izvrstna,  da  je  umetniku  prinesla  mnogo  sláve.  Dobil  je  za  njo  v 
Parizu  zlato  svetinjo. 

To  sliko  je  kaj  dobro  prodal  in  z  denarjcm  odšel  je  leta  1872.  v 
Pariz.  Srpča  mu  je  bila  niila.  Imel  je  vedno  mnogo  dela,  bogato  se  je 
oženil  in  sedaj  je  jeden  najbolj  čislanih  uraetnikov  v  Parizu,  akopram   je 


Jos.  Vesel :  Munkacsy.  183 


tujec.  Francoska  republika  počastila  ga  je  s  tem,  da  ga  je  leta  1878. 
imenovala  za  oficirja  častne  legije. 

Te  dni  je  na  Dunaji  razstava  nekaterih  njegovih  del.  Malokedaj  se 
primeri,  da  bi  bila  razstava  tako  ugodna  za  razsodbo  uraetnikovo.  kakor 
je  ta.  Káže  nani  razvoj  umetnika  ne  samo  kot  historijskega  slikarja. 
nego  tudi  kot  odličnega  slikarja  portrétov,  slik  iz  vsakdanjega  življenja 
in  iz  raznih  pokrajin.  Obžalovati  je  le.  da  je  nesrečna  konkurenca  med 
društvom  umetnostij  (Kunstverein)  in  društvom  dunajskih  umetnikov 
(Kunstlergenossenschaft )  prouzročila  delitev  razstave.  kajti  podoba  „Krist 
pred  Pilátom",  razstavljena  je  v  umetniškem  domu,  druga  dela  pa  v 
Schonbrunnski  hiši  v  notranjem  mestu.  Kdor  hoče  n.  pr.  študirati  samo 
zadnjo  njegovo  podobo  „Krist  pred  Pilátom, "  mora  obe  razstavi  ogledati 
si,  kajti  skice  in  študije  k  tej  podobi  niso  razstavljene  tam,  kakor 
podoba  sama.  „Krist  pred  Pilátom"  je  podoba  2  sežnja  visoka,  3 — 4  dolga; 
skupine  figúr  so  jako  ukretne,  razsvetljava  fina,  karakterizacija  posamnih 
figúr  izborna.  Slika  se  nikakor  ne  more  prištevati  bibličnim:  strogo 
historična  je,  kajti  Krista  je  umetnik  karakterizoval  čisto  izvirno ;  ni  se 
držal  kanóna,  ki  so  ga  postavili  umetniki  renaisance.  Munkacsyjev  Krist 
je  bolj  blag  človek,  ki  iz  prepričanja  trpi,  kakor  pa  Bog;  tudi  nima 
konvenr-ijonalne  svetlobe  okolo  glave  in  ne  one  božje  lepote,  kakor  jo 
ima  n.  pr.  Krist  Tizianov.  Vsa  slika  je  bolj  realistična,  podobe  farizejev 
so  izvrstno  individualno  karakterizovane.  Jedna  najboljših  podôb  je  Pilát. 
Vidi  se  kako  delajo  možgani  prebrisanega  Rimljana,  ki  se  trudi,  da  bi 
z  razsodbo  zadovolil  vlado  in  vpijočo  množico.  Tehnično  je  podoba  izbomo 
slikana:  ko  bi  človek  ne  videl  mnogih  skic  in  študij,  ki  jih  je  napravil 
umetnik  za  to  podobo  in  ki  nam  kažejo  njegov  tmd,  menil  bi,  da  je 
igraje  ustvaril  to  izvrstno  umetuiško  delo.*) 

Druge  podobe  razstavljene  so  v  Schonbrunnski  hiši.  Posebno  dopadá 
skica  za  podobo  ..Milton  in  njegove  h  čer  e'-,  ker  ima  skoro  finejši 
kolorit,  kakor  veliká  podoba,  ki  jo  je  umetnik  po  tej  skici  napravil. 
Tudi  podoba  „Zaduje  ure  k  smrti  obsojenega"'  se  jako  občuduje ; 
káže  nam.  kako  iz\Tsten  umetnik  je  ^lunkacsy  že  bil,  ko  se  je  še  vadil. 
Y  obce  pa  móram  omenjati,  da  Munkacsy  nikakor  ne  dela  také  senzacije, 
kakor  Vereščagin.  kar  je  pač  lahko  umevno.  Vereščagin  je  zanimal  vsacega, 
Munkacsy  pa  le  bolj  strokovnjake.  Tudi  je  tvarina.  ki  jo  obdeluje 
Vereščagin.  preveč  razločna  od  Munkacsyjeve,  da  Iň  se  ta  dva  mogla 
lahko  primerjati.  Jos.  Vesel. 

*)  Primeri,  kaj  Jurij  Šubic  piše  o  tej  sliki  v  »Ljab.  Zvonu"  I.  513.     Dred. 


Slovenskí  glasnik. 


Slovensko slovstvo.  Zbirkaljxibimskihinženitovanjskih(I)piscm.  Po 
raznih  izgledih  sestavil  F.  H(aderlap).  V  Ljubljani.  Založil  in  prodaja  Janez  Giontini. 
1882,  v  m.  8^^',  80  str.  Cena  30  kr.  Natisnila  Kleinmayr  in  Bamberg  v  Ljubljani. 
Potrebnosť  svoje  knjigeg.  pisatelj  opravičnje  tako:  „náuk  zaspisovanjeljub'mskih  in 
ženitovanjskih  pisem  je  iz  dveh  ozivov  potroben.  prvič  za  také,  ki  ne  najdejo  sami 
pvavih  besedij  za  svoje  občutke,  drugič  za  také,  ki  ne  znajo  popolnem  pravilne 
slovenščine  pisati  ter  iz  tega  vzroka  iščejo  izgledov.  —  Tak  náuk  ni  pohujšljiv. 
kajti  ženitovanjske  pismaso  samé  na  sebi  potrebne,  Ijubimske  pisma  pa  so  se 
pisale  in  se  bjdo  tudi  brez  tega  náuka,  samo  da  bodo  vsled  tega  náuka  morda 
lepši  in  nravnejši  sestavljene,  ko  brez  njega."  —  Knjiga  ima  v  I  delu  začetne 
Ijubimske  pisma,  v  II.  pisma  srefine  Ijubezni,  v  III.  pisma  nesrečne  Ijubezni' 
v  IV.  ženitovanjske  pisma,  v  V.  pisma  o  raznih  prilikah  in  v  VI.  pesmi  Ijubezni 
(Preširnove,  Jenkove,  Vrazove,  Orožnove,  I.  Zupanove,  dr.  Vošnjakove,  Kastelčeve, 
Cegnarjeve  in  národne),  med  katere  je  g.  pisatelj  práv  po  nepotrebnem  najvoč 
svojih  uvrstil;  kajti  kdor  dan  danes  poje: 

Kaj  nuca  mi  pušelc, 

K'  se  hitro  posuši  .... 

ali 

V  m  ani  ľ  ah  ste  takih  zrejena, 

Ko  bla  bi  princez'nja  rojena  itd. 

ta  naj  ne  hodi  med  slovenské  pesnike,   ampak    med   kmetské   fante,    ki    pod 

vaško  lipo  ukajo  in  pojó.  V  obce  je  knjižica  dobro  sestavljena  in  lepó  natisnena. 

Spredaj  jo  lepša  v  barvanem   tiskú  lična   podoba   kranjske  Slovenke  v  peCi. 

G.  Filip  Haderlap  dal  je  nedávno  na  svetlo  vrhu  te  „Zbirke"  še  nasleduje 
tri  knjižice: 

Eno  leto  med  Indijanci.  Povest.  V  Ljubljani  1882,  v  m.  S^\  80  str. 
Cena  20  kr. 

Pod  Turškim  j  armom.  Povest  iz  vojske  Gŕrkov  zoper  Turke.  V  Ljubljani 
1882,  v  m.  8W,  82  str.  Cena  20  kr. 

Črni  bratje.    Povest.    V  Ljubljani  1882,  v  m.  8W.  80  str.  Cena  20  kr. 

Vse  tri  priprostemu  národu  slovenskému  namenjene  povesti  poslovenjene 
so  práv  po  domače  ;  Kleinmayrjev  tisk  je  lep  in  razloíen;  vsaka  knjižica  okrašona 
je  spredaj  s  čedno  barvano  naslovno  podobo.  Sploh  smo  z  veseljem  opazili,  da 
Giontinijeva  knjigarna,  ki  je  tudi  te  tri  knjige  založila,  zaduje  čase  vselej 
skrbi  za  to,  da  je  vnanja  oblika  njenim  knjigam  prijetna.  Tedaj  napredek  tudi 
v  tem  oziru ! 

Návod  o  hmeljarij  i.  Spisal  Janez  Hausenbichler.  Tiskala  ^Národná 
Tiskarna".  —  Založil  pisatelj.  —  Ljubljana  1882,  v  8''>,  20  str.     Tej   priprosto, 


Slovenskí  glasnik.  185 

a  zanimljivo  pisani  knjigi  je  namen,  našega  poljedelca  pridobiti  za  hmeljarstvo 
ter  ponžiti  ga,  kako  je  ravnati  s  to  kultumo  rastlino.  In  kdo  bi  ne  sadil  hmelja, 
ki  prebere  to  knjižico?  G.  Hausenbichler  trdi,  da  hmelj  v  slabih  letih  trikrát 
toliko  vrze  kakor  pšenica  v  dobrih!  V  Savinski  dolini  pričel  je  1.  1865.  knez 
Salm  z  malim  hmeljiščem,  a  zdaj  obdeluje  že  14  oral.  Vsi  slovenskí  hmeljarji 
v  Savinski  dolini  prideljujejo  na  leto  do  200  metričnih  centov  hmelja,  za  katerega 
sknpijo  do  po  30.000  gld.  in  še  več.  Za  našo  okolico  (Žalec),  pravi  g.  H ,  je  to 
lep  denár,  kateri  ne  koristi  le  posestniku,  tudi  ubozega  prebivalca  doletí  marsi- 
kateri  krajcar.  Že  otroci  in  ženstvo  si  pri  obiranji  prislužijo  v  14  dneh  sknpno 
do  2000  gld.,  ker  jim  od  memika  plačujemo  po  6  kr.  G.  pisatelj  trdí,  da  Dravsko 
in  Savske  polje.  Kranjska  in  Goviška  imata  tej  rastlini  ugodno  ležo.  Kdor  hoče 
o  hmeljai"stvu  kaj  več  zvedeti,  obrne  naj  se  do  „Južnoštajerskega  hmeljarskega 
drnštva^  v  Žalcí  nad  Celjem  (Sachsenfeld  bei  Cilli). 

Avstrijsko  Primorje.  Prestáva  (Jos.  Cimpermana)  iz  nemškega : 
,das  ôsterreichische  Kiistenlanď'  od  Karia  Coroninija.  Hilarijanska  tískarna 
v  Gorici  v  S^K  4  str.  Čisti  dohodek  je  namenjen  bolnišnici  v  Grádu.  Cena  5  kŕ. 
Lepa  pesen,  ki  slávi  avstrijsko  Primorje,  prišla  je  tudi  v  italijanskem  in  furlanskem 
prevodu  na  svetlo. 

Pôstni  list  Janeza  Krizostoma,  knezoškofa  Ljubljanskega itd.  Natisnila 
„Národná  Tiskarna*  v  Ljubljani  1882,  4,  8  str.  List  govori  o  posvečevanji  nedelj 
in  praznikov  ter  priobčuje  navadno  postno  postavo. 

PostnilistJakobaMaksimiljana,  knezain  škofa  Lavantinskega  itd. 
Tisk  J.  Leona  v  Mariborn  1882,  v  4W,  7  str.  Ta  pastirski  list  govori  o  položaji, 
v  katerem  se  vidni  poglavar  kat.  sv.  cerkve  v  rimskem  mestu  nahaja;  razlaga 
zgodovinski  postanek  dedščine  sv.  Petra,  opomína  vernike  k  stanovitnosti  v 
darežljivosti  do  sv.  Očeta,  ,.dokler  se  apostoljski  stolici  oropaní  časní  dohodki 
ne  povrnejo*. 

Nove  stenske  table  za  prví  pouk  v  branji,  o  katerih  smo  že  v 
lanskem  .,Zvonu"  (I.  8.  510)  govorili,  dodelala  sta  ravno  kar  Ijudska  učítelja  v 
Ljubljani  gg.  Ä.  Razinger  in  A.  Žumer.  Od  starih  stenskih  tabel  se  posebno 
odliknjejo  po  velikosti  črk.  Črke  so  tolike,  da  jih  vsi  otroci  tudi  iz  zadnjih 
klopij  lahko  beró.  Za  vsako  črko  je  posebna  tabla.  Na  vsaki  tabli  je  polovica 
písane,  druga  polovica  tiskane  tvarine.  Da  si  otroci  laze  zapomnijo  glas  črke,  je 
na  vsaki  tabli  upodobljena  kaka  stvar,  ki  se  začenja  z  dotíčno  črko.  Tega  do 
sedaj  na  stenskih  tablah  še  nikjer  ne  nahajamo.  Písaná  tvarina  je  postavljena 
med  črte  (liníaturo),  kar  je  jako  ugodno  za  prepisovanje.  Pisava  črk  in  njih  raz- 
vrstitev  je  vzeta  iz  Razinger-Žnmerjevega  -Abecednika".  Papir  je  jako  močan  in 
bel.  Glede  na  te  navedené  prednosti  te  table  priporočamo  vsem  slovenskim  Ijudskim 
šolam,  da  jih  uvedo,  ker  so  od  visokega  naučnega  ministerstva  za  rabo  v 
Ijudski  soli  že  potrjene.  Tudi  cena  je  jako  nízka,  kajtí  vseh  25  tabel  (po  76  c™  visokíh 
in  55  cm  širokih)  stane  samo  2  gld.  50  kr.  (pred  kratkím  v  Pragi  pri  Tempskem 
na  svetlo  danih  18  nemških  stenskih  tabel  velja  4  gld.).  Dobivajo  se  pri  gg.  A. 
Razingerji  in  A.  Žumerji  v  Ljubljani,  Ck)jzova  cesta,  šolsko  poslopje.  Kdor 
bi  pa  želel  imetí  te  table  na  debel  papir  napete.  naj  se  ravno  tam  oglasi  in  dobi 
jih  za  7  gld.  (Tempskega  veljajo  10  gld.) 


186  Slovenskí  glasnik. 


„Naša  pesen".  Nemšk  list  na  Dunaji  razpisal  je  meseca  októbra  m.  1. 
100  cekinov  nagvade  pesniku  za  himno,  iz  katere  bi  avstrijski  Nemci  ,in  ihrer 
heutigen  bedrängten  Lage"  zajemali  moč  in  tolažilo.  Nagrada,  za  katero  se 
je  oglasilo  1570  pesnikov,  bila  je  prisojena  stud.  med.  Jos.  Winterju  za  njegov 
„Lied  der  Deutschen  in  Oesterreich",  za  pesen  polno  nemške  rabulistike  in  zgo- 
dovinske  neresnice.  Ravno  tisti  list  razpisal  je  z  nová  100  cekinov  nagrade  naj- 
boljšemu  nápevu  lej  pesni.  ^Naša  pesen"  v  denašnjem  listu  je  slovenskega  pesnika 
odgovor  k  Winterjevi  pesni;  zložená  je  v  tisti  meri  kakor  ;,Lied  der  Deutschen  in 
Oesterreich".  Kakor  se  je  našel  slovenskí  pesnik,  da  je  Nemcu  možato  odgovoril, 
tako  se  morebiti  nájde  tudi  slovenskí  skladatelj,  kí  „Naši  pesni"  zloží  prímeren 
nápev. 

„Narodni  dom".  To  društvo  je  imelo  5.  februvarja  v  Ljubljaní  svoj  prví 
obční  zbor.  G.  dr.  A.  Mosch  é  je  bil  ízvoljen  za  predsednika,  v  odbor  pa  gospodje  : 
d  r.  F  r.  Pápež,  advokát;  Josip  Kušar,  trgovec  in  trg.  zbornice  predsednik; 
d  r.  V.  Zarník,  advokát  in  dež.  poslanec;  d  r.  Karol  vítezBleíweis,  prímaríj  ; 
F  r.  F  or  tuná,  trgovec  in  mestnega  župana  námestník;  P.  Grassellí,  dež. 
glavarja  námestník;  J.  Hríbar,  zastopa  banke  „Slavíje"  náčelník;  J.  Murník, 
trg.  zbornice  tajní  k;  V.  Petričič,  trgovec  in  mestní  odborník;  prošt  d  r.  A. 
Jarec;  Ferd.  S  ovaň,  trgovec;  d  r.  J.  Staré,  posestnik  in  c.  kŕ.  fin.  prok. 
adjunkt.  —  V  nadzorni  odsek  so  bili  ízvoljení  gospodje:  advokát  dr.  Miinda, 
notár  dr.  Zupanec,  trgovec  Fr.  Sovan  ml.,  Janez  Knez,  in  dr.  Ivan  Tavčar. 
Odbor  je  potem  ízmed  sebe  ízvolil  še  posebni  právni  in  agítacijskí  odsek.  — 
Društvení  odbor  namerava  okolo  100.000  gld.  nabratí  z  loterijo  in  s  prostovoljnimi 
doneski,  a  še  potrebnih  drugih  100.000  na  deleže  vzeti  na  posodo,  katerí  bi  se 
v  31.  letih  poplačalí  tako,  da  bi  bil  „Narodni  dom"  potem  lastnína  „Matice 
Slovenské".  A  da  odbor  doseže  veliko  in  težko  nalogo,  katero  si  je  postavil, 
treba  bode  vztrajne  delavnosti  in  požrtvovalnosti  po  vseh  pokrajinah  slovenskíh. 
„Národní  dom"  nam  je  potreben  v  Ljubljani,  kakor  ríbi  voda ;  brez  njega  se 
naše  socijalno,  književno  in  umetnostno  življenje,  kí  je  zdaj  stisneno  v  tako  tesne 
stene,  nikakor  ne  more  razviti,  kakor  bi  se  gotovo  razvilo,  ako  sodimo  po  zdanjíh 
početkih.  Slovenci  v  Ljubljani  nimamo  nití  jedne  liiše,  v  katerí  bi  se  moglí 
dostojno  postavljatí,  ter  tudí  na  zunaj  kazati,  da  smo  vredni  zastopníki  národa 
slovenskega.  Najlepša  národná  slovesnost  v  Ljubljani  zaradí  nedostatnih  prostorov 
ostaje  brez  posebnega  in  tudí  v  političnem  oziru  koristnega  efekta,  katerí  bi 
gotovo  dobrodejno  vplival  na  ves  národ  slovenskí.  „Národní  dom"  bi  ne  prerodíl 
samo  Ljubljane,  poživljal  bi  vso  Slovenijo.  Bil  bi  prvo  vidno  znamenje  našega 
jedinstva.  Zatorej :  Bog  daj  srečo  I 

Matica  Slovenska.  Društveni  odbor  ímel  je  te  dni  sejo,  v  katerí  je  ukrenil, 
da  se  družabnikom  za  leto  1881.  dasta  Šumanova  „Slovnica  slovenská"  in 
„Letopis".  —  Vrhu  tega  bode  izdala  za  letos  še  dve  šolski  knjigi:  Lavtarjevo 
„Geometrijo,"  kí  jo  že  natisnena  in  „Somatologijo",  katore  prevod  bode  piof. 
Erjavec  v  kratkem  dovŕšil.  —  O  Krížmanovi  „Italijanski  slovníci"  se  je  ukrenílo, 
da  jo  Matica  samo  na  svoje  stroške  založí  ter  potem  prodaje,  a  družabnikom 
je  ne  bode  razpošíljala.  —  Uredništvo  „Letopisa"  za  1.  1882.  ízroči  se  gospodu 
Grassellíju,  kateremu  naj  gg.  písateljí  pošiljajo  primerne  spise.  Razen  letopisa 
dala  bode  Matica   na  svetlo   še  životopis  dr.  víteza  Janeza  Bleiweisa  v  posebni 


Slovenskí   glasnik.  187 


kujigi;  pisatelj,  ki  bi  ga  hotel  spisati.  oglasi  naj  se  do  15.  t.  m.  pri  g.  Grassellijn. 
Prof.  Šnklje  obeta  slávnostní  spis  o  združenji  Kranjske  s  Habsbursko  dinastijo. 
—  Za  Bleiweisov  spomenik  določi  se  200  gld.  —  Volila  sta  se  tudi  dva  odseka, 
jedni,  da  preišče,  kako  naj  bi  se  prenaredila  Matičina  pravila,  drugi  da  stopi  v 
dogovor  z  društvom  ,Narodni  doni^.  —  Kujigar  J.  Giontini  prevzame  sam  trgo- 
vino  z  Matičnimi  knjigami. 

Pľof.  Fr.  Celestína  v  Ljubljani  sloveni  Močníkovo  avitmetiko  in  algebro 
za  nižje  gimnazije  in  reálke.  .Matica  Slovenska^  obljnbila  je  to  potrebno  šolsko 
knjigo  založiti.  —  Prof.  L.  Lavtar  v  Maribom,  ki  je  ravnokar  zgotovil  .Geo- 
metrijo"  za  nčiteljišča,  poroča  nam,  da  sestavlja  Prirodoslovje  (fiziko)  za 
nižje  gimnazije.  reálke  in  učiteljišca.  —  Profesorji  Ijubljanske  gimnazije  gg.  Ker- 
mavner,  Pleteršnik.  Wiesthaler,  Vodušek  in  Žakelj  bodo  v  kratkem 
dovŕšili  prestavo  Rožkovega  latinskega  slovarja  za  „Historiae  antiqnae"  in  Julija 
Caesarja.  Ta  veselá  delavnost  med  našimi  slovenskimi  profesorji  mora  vsakega 
domoljuba  presrCno  veseliti.  S  tem,  da  se  oskrbimo  z  vsemi  potrebnimi  šol- 
skimi  knjigami  vsaj  za  nižje  razrede  naših  gimnazij  in  realk  —  in  to  bi  nam 
morala  zdaj  pred  vsem  di'ugim  biti  prvá  briga!  —  izbili  bodemo  svojim  nepri- 
jateljem  iz  rok  najostrejše  orožje  zoper  uvedenje  slovenskega  jezika  v  srednja  *6i- 
lišča.     Zatorej :  vivat  sequens! 

Slikar  g.  Jurij  Šubic  v  Parizn  (Plače  Pigalle  11)  slika  zdaj  v  atelierji 
svetovno  znanega  ogerskega  slíkarja  Munkacsyja. 

Izmišljena  tiskamica  v  Kranji  ni  zapísaná  samo  na  Knobljevih  ^pesnih", 
nfego  tudi  še  na  neki  drngačni  knjížici,  zvaní:  -Ena  Lepa  lubezniva  inu  brania 
vi'edna  Hiztoria  od  te  po  nadoužno  ven  izgnane  zvete  Grafne  Genofefe  iz 
tega  mezta  Pfalc.  Je  iz  neražkiga  na  krajnzki  jezik  preobernena.  Zkuz  povelje 
vikši  gospozki  (sic!).  V  Krainju  per  Ignác  Kremžarj^.  (Brez  létnice)  v  8^,  79  str. 

Archív  fur  Heímathunfle.  I.  Bd.  3  Bg.  Tega  zanimljivega  časopisa  prišel  je 
te  dni  3.  zvezek  na  svetlo.  Vsebina  mu  je  ta:  1.  Laibach  in  der  Windiselien  Mark 
gelegen:  2.  Eine  Brautwerbung  des  Dr.  Franz  Prešern;  3.  Pfarre  Ker- 
stetten  in  Ostoberkrain :  4.  Urkunden  zur  Geschichte  Krains  Hl.  Folge.  (Windische 
Mark.  —  Mark  Istrien.  —  Friaul,  Istríen,  Krain.  —  Landstrass,  Sichelburg. 
Oi-tenburg).  Vsem  prijateljera  slovenské  zgodovine  bodi  ta  „Archív"  lepo  pripo- 
ročen.  Naročnina  —  po  30  kr.  za  však  zvezek  —  pošiljaj  se  g.  ízdavatelju  Fr. 
Šumiju  v  Ljubljano. 

Archív  fur  sľavísche  Phil^logíe.  Tega  izvrstnega  zborníka,  na  katerega 
smo  že  večkrat  obracali  svojih  čitateljev  pozornost,  prišel  je  zaduje  tedne  na  svetlo 
šeste  knjige  prví  zvezek,  ki  prináša  korenito  písane  razprave  iz  različnih 
strok  slovanskega  jezikoslovja  od  Hanusza,  Semenoviča,  Wesselofskega,  Jagiča, 
Ogonowskega,  Brucknerja,  Pierlinga,  Vetterja,  Nehringa,  Peiskerja  in  Sirkuja.  Dasi 
je  Jagičev  zborník  v  prví  vrsti  namenjen  strokovnjakom,  vender  so  njega  posa- 
mezni  oddelki  n.  pr.  .Kleiue  Mittheilungen",  in  osobito  „Bibliographischer 
Bericht",  v  katerem  prof.  Jagic  poroča  o  vseh  imenitnih  novih  knjígah  slovanskih, 
písaní  toli  zanimljívo  in  poučno,  da  bi  jih  z  velikim  prldom  mogli  čitati  tudi  tistí 
omikani''rojaki  naši,  katerim  jezikoslovje  ni  glavni  poklic.  Ta  zvezek  stane  po 
po  6  mark  =  3  gld,  60  kr. 


188  Slovenskí  glasnik. 

Trst  —  na  Hrvatslcem!  Zagrebški  „Vienac"  (!)  prináša  v  6.  št.  sliko  pri- 
proste  kmetské  Slovenke  iz  tržaške  okolice  z  nápisom  ^Hrvatica  iz  okolice 
trščanske".  Ako  bode  Starčevičev  evangelij  na  Hi-vatskem  tako  prodiral,  kakor  se 
káže  zadnje  čase,  čitali  bodemo  v  krátkom  po  hrvatskih  novinah :  Sinoči  so 
Hrvatice  iz  Spodnje  Šiške  v  Ijubljanski  čitalnici  krásno  prepevale.  Prof.  Šuman 
je  spisal  „Hľvatsko  slovnico",  katero  je  dala  na  svetlo  ^Hrvatska  Matica"  v 
Ljubljani.  Prof.  Miklošič  letos  na  dunajskem  vseuíilišči  tolmači  sintakso  staro- 
hrvatskega  jezika.  Sinoči  je  bil  v  Ljubljani  dnevnik  „Hrvatski  Národ"  zasežen  .... 
Est  modus  in  rébus ! 

Čeh  o  Ljubljani.  Cesta  do  Rima  a  dále  do  Neapole  a  Pompeje.  Sepsal 
Bohumil  Hakl,  farár  v  Hoficích.  Nakladem  Déd.  ss.  Cyrilla  a  Methodéje  na 
r.  1881.  V  Brne  1881,  8",  480.  Z  zgovorno  besedo  in  postením  slovanskim  srcem 
pripoveduje  župnik  Hakl  v  tej  knjigi,  kaj  je  videl  in  prebil  na  svojem  potovanji 
1.  1877.  od  doma  do  Neapola.  Nas  je  zanimal  osobito  njegove  knjige  tisti  del 
(str.  35 — 62),  ki  govori  o  národu  slovenskem  in  o  naši  Ljubljani.  G.  pisatelj  ne  more 
prehvaliti,  kako  divno  lepa  je  okolica  Ijubljanska.  Slovenci  so  mu  visok,  lep, 
zdrav  národ ;  polivalno  omenja  tudi  naših  žensk,  da  so  veliké,  lepo  rastene  in 
čednega  obraza  ter  da  se  nosijo  po  konci;  posebno  dopadalo  so  mu  naše  pece, 
v  katerih  je  dekleta  videl  birmo  vezovati;  hvali  prekrásni  razgled  z  Ijubljanskega 
grada  ter  posebno  poudarja,  koliko  je  Ljubljana  v  narodnem  oziru  napredovala 
od  zadnjih  20  let  sem,  ko  je  našo  stoiico  zadnjič  videl.  Veseli  ga,  da  priprosti 
národ  in  srednji  stan  tudi  po  ulieah  govori  slovenskí,  da  imajo  trgovci  in  ulice 
slovenské  nápise  in  da  ima  v  obce  naše  glavno  mesto  naroden  značaj.  Nadalje 
opisuje  presľčni  sprejem  y  čitalnici  ter  na  krátko  omenja  tudi  nekaterih  umrlih 
pisateljev  slovenskih  (Vodnika,  Preširna)  ter  tistili  domoljubov  naših,  s  katerimi 
se  je  v  kratkem  času  svojega  bivanja  Ljubljani  seznanil.  Iz  vsake  vrste  veje 
slovanská  dobrosrčnost;  vender  se  je  postenému  môžu  nekoliko  práv  smešnih 
primerilo;  tako  n.  pr.  naredil  je  g.  Regalija  za  upokojenega  c.  kr.  stavbnega 
svetovalca,  a  g.  P  o  točni  k  a  za  mizarja  in  voditelja  Ijubljanskih  delavcev  iu 
socijalistov ;  v  Ljubljani  je  našel  ulice  „Contrada  Signori"  iu  Narodui(?)  muzej, 
za  katerega  si  je  muogo  zaslug  pridobil  še  V  o  dni  k  (a  ta  je  umri  10  let  prej 
nego  je  Hohenwart  osnoval  zdanji  deželni  muzej);  najbolj  se  je  pa  spekel  mož  s 
svojo  etimologijo :  „Pod  Trančo"  pvavi,  da  je  spomin  na  francosko  okupacijo  ter 
da  to  ime  zaznamenjuje:  „Gasse  unter  den  Tranchéen".  Kaj  pa  še!  „Pod  Trančo^ 
národ  po  kranjskih  mestih  (n.  pr.  v  Ljubljani,  Skofji  Loki)  imenuje  kraje,  kjer 
so  nekdaj  stále  m  est  n  e  ječe  in  beseda  je  pošteno  slovanská,  pr.  stsl.  traťb, 
custodia.  Naša  lepa  Srna  r  na  Gora  (t.  j.  Šmárijina  Gora,  Marienberg),  pravi 
g.  Hakl,  da  je  Sramna  Gora,  ,tolik  co  hora  hanby,  Galgenberg,  sramota  — 
hanba  (!)."  — 

Prof.  dr.  Fr.  Miklosích  dal  je  nedávno  na  svetlo  zanimljivo  razpravo 
„  R  u  m  u  n  i  s  c  h  e  U  n  t  e  r  s  u  c  h  u  n  g  e  n.''  I.  Istro-  und  macedo-rumunische  Sprach- 
denkmäler,  Wien,  1881,  4,  92  str.  Cena  2  gld.  Učeni  rojak  naš  v  tej  knjigi  raz- 
pravlja  jezik  isterskih  Rumuncev  ali  Čiribircev,  kateri  so  se,  kakor  je  že  poprej 
v  svoji  knjigi  „iiber  die  Wandcrnngen  der  Rumunen  in  den  dalmatinischen  Alpen 
und  den  Karpaten"  do  dobra  dokaaal,  z  Bolgarskega  naselili  po  Istri  tA-  v  svoj 
jezik  vzprejeli  mnogo  bolgarskih,    srbskih,   hrvatskih   in   novoslovenskih   besed. 


Slovenskí  glasnik.  18d 


Med  1300  tolmačenimi  rumunskimi  besedami  isterskih  Čiribircev  je  300  neposredno 
iz  slovanskib  jezikov  vzetih.  Leta  1850.  bilo  je  pr  uradnih  poročilih  v  Istri  še 
2953  Rumuncev,  ki  so  pa  že  vsi  kolikor  toliko  slovanski  govorili.  —  Dalje  je 
prof.  Miklosich  dal  na  svetlo  razpravo:  Beiträge  zur  Lautlehre  der  nirauniscben 
Diakcte.  Vocalismus  I.  Wien  1881,  34  str.  Cena  30  kŕ.  V  tej  knjigi  tolmači 
korenito  glasoslovje  macedo-,  istro-  in  dako-rumunskega  narečja. 

Iz  Zaffreba  se  nam  píše  15.  febravarja:  V  „Ljubljanskega  Zvona"  posled- 
njem  bľoji  sem  rekel,  da  je  ^Vienac^  najlepší  brvatski  leposlovni  list;  zdaj  se 
mi  to  več  ne  zdi.  Na  Sašaku  poleg  Reke  začela  sta  namreč  gg.  Gavro  Grunbnt 
in  Avgust  Harambašic  izdavati  nov,  ^.Hrvatska  Vila"  imenovan  list, 
katerega  prvá  številka  je  te  dni  prišla  med  Ijúdi.  Vnanjost  novega  podjetja  je 
sijajna,  zadržaj  izboren.  .Hrvatska  Vila*  je  veliká  ko  nemški  list  „Ueber  Laud 
und  Meer^.  Prvega  s<;šitka  vsebina  je  sledeča:  ^Pozdrav  Hrvatskoj  Vili"  od 
Avgusta  Harambašica ;  —  „Pavao  i  Virginija"  od  I.  Hranilovíca ;  —  „Hrvatica 
Jelka"  od  I.  K.  O;  —  „Sitne  pjesme"  Tugomilove;  —  „Uspávanka"  od  B.  K.  — 
V  prozi  pisani  so  ti-le  članki:  „Primorci",  román  Jenija  Sisolskega,  ki  je  že  zdaj 
na  glasu  izvrstnega  romanopisca;  —  „O  t«oriji  novele-  od  J.  Hranilovica;  — 
,.Kuce  broj  12"  od  N.  Kokotoviéa;  -  , Nekrológ  Avgusta  Šenoe"  od  A.  Haram- 
bašiéa;  —  „Literárni  pokret  italijanski  godine  1881"  od  Fr.  Afriéa;  —  .Rieka" 
od  D.  Hirca  (s  slikami).  —  Glasba:  „Prvá  Ijubav"  od  Fr.  S.  Koch-Kubača.  — 
Literarno  i  modino  poročilo.  Vŕbu  tega  prinášala  bode  vsaka  številka  po  jedno 
sliko  iz  biblijske  zgodovine  kakšnega  slavnega  slikarja.  Prvi  številki  pridejano 
je  na  trdem  papirji  lepo  izvedeno,  Ij/j  cm  visoko  357i  cm  šii'oko  „Uzačašée 
Kristovo"  od  Rafaela.  Za  premijo  prejnio  naročniki  zuani  dve  Cermakovi  sliki 
„Ranjeni  Čmogorac"  in  „Bašiboznci  vode  Hercegovke  na  Pazar".  Iz  vsebine  je 
razvidno,  da  je  novému  podjetju  duševne  podpore  v  obilosti  na  razpolaganje ; 
da  se  je  pak  v  nekaterih  dneb  ves  prvi  natis  (2000  eksemplarov)  razprodal,  to  je 
dokaz,  da  mu  tudi  materijalne  ne  nedostaje.  Želim,  da  ostane  „Vila"  vedno  takšna, 
kakeršnaje.  — Kako  silno  se  je  pa  začelo  hrvatsko  občinstvo  za  literaturo  zanimati, 
razvidno  je  iz  tega,  da  se  bode  vsaka  knjiga  „Matice  Hrvatske"  letos  tiskala 
v  6000  iztisihi  Za  tega  delj  so  se  tudi  knjige  za  1881  malo  zakasnile.  Kakor 
luvatske  novine  poročajo,  kani  Matica  svojim  diuštvenikom  sledeče  knjige  dati : 
Dr.  Boguslav  Šulek:  .Populárna  kemija"  s  slikami,  (22  tiskanih  pol  veliko 
delo);  —  Durruy:  „Grška  zgodovina''  preložil  in  dopolnil  dr.  Peter  Tomic;  — 
J.  Jurkovic:  „Sabrane  pripoviesti"  (drugi  zvezek)  in  F.  Miler:  „Cvieta  i  Miljenko. 
Tragedija  iz  dubrovačke  prošlosti".'  —  Tému  spisu  dosodila  je  „Hrv.  Matica" 
Koturjevo  nagrado  od  300  gld.  —  Najlepší  dar  pak  bodo  gotovo  „Izabrane 
pjesme  Augusta  Šenoe"  z  úvodom  prof.  dr.  Frana  Markovi ca.  Izdava  bode 
tako  sijajna  kakor  ona  Vrazovih  pesnij.  —  Te  knjige  dobode  však  društvenik.  Matica 
je  pa  ukrenila  tudi  zalagati  prevode  latinskih  in  grških  klasikov.  To  leto  izidó 
,,Djela  Sallustija"  od  A.  Veberja  in  ,, Homérova  Odyssej a"  od  Tomislava  Maretica. 
—  Kakor  je  iz  teb  vrstic  razvidno,  izpolnjuje  „Hrv.  Matica"  svoje  obljube 
da  bi  jih  lepše  ne  mogla.  Samo  prvega  dela  Smičiklasove  „Hrvatske  poviesti" 
še  letos  ne  bode  na  svetlo,  ker  je  g.  pisatelj  še  ni  utegnil  dovršiti.  Ako  pa  tudi 
še  ni  izšla  celokupna  zgodovina  hrvatskega  národa,  to  moramo  vender  reči,  da 


190  Slovenski  glasnik. 

se  gradlvo  za  njo  silno  marljivo  nabira.  „Družtvo  za  poviestnicu  jugoslavensko*', 
ki  je  izdalo  11  knjig  „Arkiva",  a  potem  za  več  let  nič,  prerodilo  se  je  L  1878. 
Zdaj  se  zove  „Hrvatsko  arkeologičko  družtvo";  pľedsednik  mu  je  Ivan 
Kukuljevic  Sakcinski.  podpredsednik  in  urednik  društvenega  časopisa  S.  Ljubié. 

—  „Viestnika",  ki  ga  dľuštvo  izdaje,  izšli  so  trije  tečaji ;  té  dni  zagledal  je  beli 
dan  četrtega  tečajapvvi  zvezek,  ki  je  še  bolj  zanimljiv  ko  pvejšnji.  —  Zgodovinska 
knjiga  je  nadalje  delo  Fra  Mije  Batinica :  Djclovanje  Franjevaca  u  Bosni  i  Her- 
cegovini  za  prvih  šest  vjekova  njihova  bovavka  (1235  —  1517.)  I.  Cena  je  80  kr. 
Ta  knjiga  dopolnjuje  in  izpravlja  najnovejše  delo  prof.  Vj.  Klaié.a:  Poviest  Bosne. 

—  Hrvatsko  Društvo  sv.  Jeronima  izdalo  je  tega  pisatelja  ,.Opis  zemalja  u 
kojih  obitavaju  Hrvati".  To  je  že  drugi  zvezek  tega,  Ijudstvu  namenjenega  dela. 
V  tej  knjigi  opisuje  se  dična  Dalmacija  osobito  lepo. 

V  ,,Ljublj.  Zvonu"  omenil  sem  že  novega,  v  Zagrebu  izhajajočega,  nemškim 
jezikom  pisanega  „Kroatische  Revue"  zvanega  časopisa.  Namen  tému  listu  je, 
tujce,  v  prvej  vrsti  Nemce  z  našimi  odnašaji,  literarnimi  in  socijalnimi,  upoznati. 

—  Izdavatelj  in  urednik  listu,  dr.  Ivan  pi.  Bojničic  oznanil  je  nedávno,  da  bode 
izdaval  list  ,,Súdslavische  Revue"  ter  da  so  mu  najboljši  pisatelji  ,  jugoslovanski" 
svoje  sodelovanje  obljubili.  A  kako  tó,  da  se  imenuje  list  „Kroatische  Revue"? 
Meni  se  vidí,  da  si  je  čestiti  gospod  doktor  hotel  samo  naročnikov  v  Slovencih 
in  Srbih  dobiti,  da  bode  potem  ideje  proroka  Starčeviča  prodajal.  —  Zadržaj 
prvega  sešitka  je  sledeci:  dr.  I  Frank:  „Kvoatien  im  Gefúge  des  modernen  Rechts- 
staates ;  —  Fr.  Selák :  Der  slovenische  Lyriker  X  und  seine  Vorgänger  (Cf.  Zvon 
n.  2.  125.) ;  —  Die  Karsterscheinungen  im  westlichen  Theile  des  Agramer  Gebirges 
von  dr.  Dragutin  Kramberger.  —  Zur  geistigen  Kultúr  in  Bosnien  von  S.  Singer.  — 
Der  Buchdruck  in  Kroatien  im  XVI.  und  XVII.  Jahrliundert  von  Ivan  v.  Kukuljevic. 

—  Na  tó  slede  iz  druzih  listov  pretiskane  ali  preložené  „kritike"  in  literárne 
vešti.  —  S  50  naročniki,    ki   jih   do  zdaj  list  ima,    ne   bode  se   menda  vzdržal. 

—  Predno  svoje  poročilo  končam,  naj  bode  še  povedano,  da  je  dobro  znani 
hrvatski  pisatelj  gospod  Josip  Evgen  Tomic  našemu  rojaku  g  Josipu  Géclju  do- 
volil preložiti  na  slovenski  jezik  svoj  Ijudski  igrokaz  „Barón  Franjo  Trenk". 
Gospod  Gecelj  je  delo  že  zgotovil  ter  te  dni  Dramatičnemu  društvu  v  porabo 
poslal.  Onega  istega  pisatelja  nová  igra  „Matijaš  Grabancijaš,  djak"  (napisana  po 
stari  slovensko-hrvatski  igri  istega  imena)  predstavljala  se  je  dne  12.  febr.  1882 
v  Zagrebu.  Jedna  osoba  v  tej  igri  je  „Kraiijac"  in  govori  „kranjski"  in  sicer 
tako  brutalno  „krajnštinu",  da  se  človeku  gnjusi.  Nadejemo  se,  da  bode  g.  Tomič 
pred  tiskom  stvar  predrugačil. 

V  7.  dan  meseca  marcija  slávil  bode  Adam  Mandrovič,  velezaslužni  rav- 
natelj  lirv.  narodnega  gledališča  svojo  petindvajsetletnico.  Hrvatje  prirejajo  nmogo 
slavnostij  njemu  na  čast. 

Andrija  Palmovič,  bivši  župnik  v  Komarevu  pri  Sisku,  jeden  najgenijalnejših 
pesnikov  hrvatskih,  umri  je  v  Zagrebu  v  10.  dan  meseca  februvarja  1882.  v  krepki 
moški  dobi. 

Srbska  knjižernost.  Srbska  knjigarna  .brače  Jovanoviča  u  Pančevu" 
zbira  národne  pesni  ter  jih  urejene  po  pojedenih  junacih  ali  dogodbah,  kakor  je 
to  prof.  Stojan  Novakovič  v  „Kosovu-*  svetoval,  v  zvezkih  po  15  kr.  izdaje.  Do  scdaj 
so  izšli  sledeči  sešitki :  Miloš  Obilie,  Car  Lazár,  Banovič  Strahinja,  Serdar  Jaiikovié, 


Slovenskí  glasnik.  191 

Visoki  Stevan,  Sibinjanin  Janko,  Car  Dušan,  Starina  Novák,  Ljutica  Bogdan, 
Car  Konštantín  i  Carica  Jeleňa,  Jakšiči  i  Propast  carstva  srbskoga. 

„Nizsrpskih  pripovijedaka,  veéinom  o  národnom  sudjenju  po  Boki, 
Cmoj  Gori  i  Hercegovini-  zove  se  knjiga  ki  jo  je  izdal  znani  srbskí  novelíst 
Vuk  vítez  Vrčevíé.  Srbska  kritika  to  delo  močno  hvali.  (Cf.  Zvon  I.  12.  788.) 

Iz  St.  Francis,  Miluaukee,  Wis.  v  Severní  Amerikí  píše  nam  slovensk 
rojaii:  Med  tukajšnjímí  Slovani,  osobito  Čehi,  veje  še  ívrstejši  duh  nego  med 
našimi  rojaki  „in  the  Old  Country'.  Samo  Čehi  vzdržavajo  v  Severní  Amerikí 
10  časopisov  in  pošiljam  Vam  tukaj  česki  tednik  „Slovan  Americky",  kí  že  13.  leto 
izhaja  v  Jowa  City,  Jowa.  (Formát  listu  ima  55  cm  dolgosti  in  35  cm  §irokosti. 
Ured.)  —  Ravno  zdaj  se  skladajo  novcí  za  višje  Česko  učilišče  v  Jowa 
City,  Jowa  in  za  česki  samostan,  združen  z  učiliščem  v  Nebraski.  Višje  Česko 
učilišče  v  Jowa  City  bode  stalo  21.000  tolarjev.  Profesorjev  bode  najmenj  pet, 
ki  bodo  učiU:  1.  česki  jezik,  Česko  književnost  in  zgodovino,  slovansko  zgodovino 
in  slovanskí  národopis;  2.  grški  in  latinskí  jezik;  3.  angleškí  jezik  in  njega 
lít«raturo,  amerikansko  in  občno  zgodovino;  4.  in  5.  ražne  reálne  predmete. 
V  prostih  dneh  (v  četrtek  in  soboto  popoludne)  se  bodo  razen  telí  predmetov 
dijaki  še  učili  gimnastíke,  plesa,  plavanja,  deklamacije,  godbe.  Počitnice  bodo 
meseca  junija  in  decembra.  Učítelji  bodo  stali  na  leto  8500  tolarjev;  díjakov 
mislijo,  da  bode  vsaj  170.  ki  bodo  plačevali  po  50  tolaijev  šolnine. 


Slovenskému  národu! 

Ní  ga  z  lepo  národa,  kí  bi  živel  v  tako  neugodnih  okoliščinah,  ko  národ 
naš.  Razdeljen  na  več  upravnih  teles  in  dotikajoč  se  národov,  kateri  so  bili 
od  nekedaj  najhiijši  sovražniki  njegovemu  razvitku,  mora  se  z  vsemi  svojimi 
močmi  in  sicer  mnogokrat  nevspešno  boriti  za  one  naravne  pravice,  katere 
srečnejši  narodí  uživajo  brez  ugovora. 

In  vender  v  tem  vednem  boji  národ  naš  ní  omagal  in  tudi  omagal  ne 
bode  Porok  zato  nam  je  okolíščina,  da  se  vrste  narodnih  naših  boriteljev  od 
leta  do  leta  množe,  in  da  si  naša  národná  ideja  pridobíva  vedno  več  tal. 

Dasi  se  z  ozirom  na  to  moremo  nekako  potolažení  ozirati  v  prihodnost, 
vender  je  dolžnost  naša  skrbeti  za  to,  da  bode  ta  napredek  trajen  in  da  se 
vzbudí  in  utrdi  pri  nas  čedalje  več  narodnega  ponosa. 

To  pa  se  more  doseči  s  tem,  da  se  v  našem  središči  —  v  beli  Ljub- 
Ijani  —  ustanoví  závod,  iz  katere  ga  bi  se  sveže  národne  življenje 
razširjalo  po  vseh  krajih  milé  naše  domovine. 

In  v  ta  namen  ustanovili  smo  podpísaní  društvo  „Národní 
dom"  ter  si  postavili  za  nalog  sezídati  in  vzdrževati  poslopje,  v  katerem  bi 
imela  vsa  národná  društva  Ijubíjanska  stalno  in  dostojno  bivališče. 

Poslopje  to  preíti  ima  v  nekoliko  letíh  v  lastnino  „Slovenské  Matice", 
postane  torej  lastnina  vsega  slovenskeg  a  národa,  kateri  bo  razen 
druzili  imel  od  njega  tudi  te  koristi,  da  se  bode  polovica  njegovih  dohodkov 
porabila  za  literárne  svrhe,  polovica  pa  za  ustanove  slovenskim  písateljem,  umet- 
nikora  in  dijakom. 


192  Slovenskí  glasnik. 

Zidanje  narodnega  doma  iiima  tedaj  lokalnega,  temveč  spíošno  slo- 
vensk  pomen,  zato  se  obračamo  do  vsoga  slove nskega  národa,  da  nas  pri 
našem  domoljubnem  podjctji  podpira,  da  nam  pomaga  postaviti  ta  sijajni  spo- 
menik  domoljubja,  zavednosti  in  požrtovalnosti  svoje. 

Narodni  dom,  ki  se  bode  v  Ljubljani  mogočno  dvigal  v  zrak 
in  navdajal  s  ponosom  vsacega  Slovcnca,  naj  bode  vidni  dokaz 
celokupnosti  našega  národa. 

Pozivijamo  torej  vso  domoljube  po  domovini  slovenskí,  naj  našo  namero 
podpirajo  s  tem,  da  nabir  ajo  prosto  volj  ne  doneske  za  zidanje  narod- 
nega doma. 

Naj  ne  bode  na  celem  Slovenskera  hiše,  katera  ne  bi  po  svoji 
mogočností  pospeševala  tega  vzvišenega  namena;  naj  ne  bode 
Slovenca,    ki    ne  bi    svojega  daru  položil  na    žrtveník   domovine! 

Pač  je  med  nami  mnogo  tacih,  kí  ne  morejo  veliko  darovati,  a  tí  naj  se 
ne  izgovarjajo  s  tem,  da  bi  njihoví  darovi  bili  preneznatni;  však  še  tako  majhen 
dar,  in  naj  bi  bil  le  krajcar,  bode  sc  z  veseljem  sprejel  in  sicer  s  tem  veíjim 
veseljem,  čim  težje  ga  je  dotíčník  daroval. 

Povsod  pa  naj  se  osnujejo  družbe,  katerih  člení  se  bodo 
obvezalí  však  dan,  však  teden  ali  však  mešec  darovati  gotov  znesek. 
Tak  prostovoljen  davekpačnebodenikogartežíl,splošnonarodno 
podjetje  pa  bode  znamenito  pospeševal. 

Na  delo  torej,  rojací!  Pokažimo,  da  smo  napreden  národ; 
pokažimo,  da  nam  ni  požrtovalnost  t  uja!  Del  aj  m  o,  zbírajrao, 
dokler  ne  bode  stalo  poslopje,  katero  bode  na  pročelji  imelo 
po  nosní  nápis 

Narodni  dom! 

V  Ljubljani,  februvarja  1882. 

Upravni  odbor  diuštva  „Narodni  dom": 

Dr.  Alfonz  Mosche,  odvetnik, 

predseduik. 

Dr.  Karol  Bleíweís  vítez  Trsteniški, 

podpredsednikí 

Fran  F  or  tuná,  županov  námestník  in  veletržec;  Peter  Grassellí,  dežel- 
nega  glavarja  námestník  in  hišní  posestník:  Ivan  Hiibar,  glavní  zastopník 
banke  „Slavije":  Dr.  Anton  Jarc,  stolní  prošt;  Josip  Kušar,  predsednik 
trgovinsko-obrtnijske  zborníco  in  hišní  posestník;  Ivan  Murník,  vítez  Fran- 
Josipovega  reda,  tajnik  trgovinsko-obrtnijske  zborníce;  Dr.  Fran  Pápež, 
odvetnik;  Vaso  Petričíč;  mestni  odborník,  hišní  posestník,  in  trgovec;  Fer- 
dinand Souvan,  veletržec;  Dr.  Josip  Staré,  c.  kr.  finančne  prokuratúre 
adjunkt  in  hišní  posestník;  Dr.  Valentín  Zarnik,    odvetnik,  deželni  poslanec 

in  mestni  odborník; 

odboruiki. 

„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 

stane :  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  6  gld.,  za  díjake  po  4  gld.  na  leto. 


Založnikí:  di\  I.  Tavčar  in  drugoví.  —  Za  uredníštvo  odgovoren:   Pr.  Levec. 
UredniMtvo;  v  Novih  ulicah  B. —  Uprav  uiétvo :  na  Maríje  Terezije  čestí  5 

Tiská  „Národná  Tiskama"  v  Ljubljani. 


jubljaT\5Kú) 


Leposloveri  in  znanstven,  list: 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  Jos.  Striíar,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  aprila  1882. 


Stev.  4. 


S  p  O  m  1  a  d  i. 


Prvi  cvetici. 


frobna  res  si  ti,  cvetica, 
Že  imena  ti  ne  vem ; 
Vender  si  mi  vseli  kraljica, 
Ce  tako  ti  reči  smem. 

Prvá  ti  razveselila 
Željno  moje  si  okó; 
Prvá  si  mi  oznauila: 
Zima  vzela  je  slovo. 


f 


II. 
Potoku. 


e-li,  to  ti  je  po  volji, 
Da  veí  nisi  v  Icd  vkován ; 
Prost  sedaj  hitiš  po  polji, 
Potok,  bister  in  alasán. 


Glej,  čebelica  marljiva 
Tudi  bliža  se  ti  že; 
Po  osrčji  ti  razriva, 
Išče  si  jedi  sladké. 

Malo  res  je  še  zaspaná, 
Nekam  hripavo  brenči ; 
Ali  krepka  tvoja' hrana, 
Spet  jo  skoro  poživí. 


Ribice  po  tebi  tudi 
Zo  vesel  imajo  ples ; 
Čas  i  njim  miníl  je  hudi, 
Prišla  je  pomlad  z  nebés. 


c{Ô 


Tecí,  teci,  ti  vodiča, 
Dalje  tu  ne  múdi  se; 
Mnoga  pisana  cvetica 
1  oleg  tebe  zbúdi  se! 

m. 

o  zakaj  ne  tudi  ti  P 


feselé  se  drobné  ptice, 
^  Slavec  poje  in  strnád; 
V  solnci  plešejo  mušice, 
Ker  prišla  je  spet  pomlád. 


Jaz  po  polji  se  sprehajam, 
Ki  veselo  zeleni; 
Z  rádostjo  okó  napájam, 
Ki  navdaje  vse  stvari. 


13 


194 


Gorázd:  Zvečer. 


V  srce  tudi  naj  pošije 
Radosti  mi  žar  gorák; 
Notri  v  sľco,  ki  ga  krije 
Žalosti  temán  oblak! 

Je-li  to  progrešna  žclja: 
Enkrat  še  naj  bom  vescl ! 
Rad  vesoljnega  veselja 
Mali  del  bi  svoj  prejól.  — 

Žalost,  žena  gubolica, 
Ali  skťb  to  zovem  naj? 
Púšti,  zvesta  me  družica, 
Le  za  malo  čaša  zdaj ! 


Ti  ne  ganeš  se  od  mene, 
Kakor  senca  greš  z  menój; 
Vse  veselje  dih  prežene, 
Dih  strupéni,  smi-tni  tvoj! 

Kamor  tí  si  le  stopila, 
Tam  cvetice  vse  zvenô; 
Kadar  ti  si  jih  splašila, 
Ptice  voč  n("  zapojô. 

Čas  beži,  življenje  gine. 
In  živi  se  le  enkrat; 
Predno  v  večne  grem  tcraine, 
Kdaj  vcsél  bi  bil  še  rad! 


Glej,  vse  giblje  se  in  poje, 
Veseli  se,  kar  živi; 
Srce  moje,  srce  moje, 
O  zakaj  ne  tudi  tí? 

IV. 
Pomlad  v  pomladi. 


<3^se  je  mlado,  oj  vse  je  lepó, 
\>  Vendcr  takó  nič,  dete  Ijubó, 
Kakor  je  tvoje  obličje  cvetoče. 
Kar  tu  cvetic  ob  vodi  cvetč 
Lépe  so  vse,  a  katera  pač  se 
Tvojim  očem  le  primcrjati  lioče? 


Dnovi  mladí  prenaglo  bežé, 
Sreče,  otrok,  raduj  se  mladé, 
Skači,  igräj  po  otročji  navadil 
S  čela  oblak  mi  gine  temán, 
Vender  še  lop  doživel  sem  dan, 
Pravá  pomlád  si  mi,  sinek,  v  pomladi  I 

B.  M. 


^J 


Z  V  e  é  Ó  r. 


SXlej!  kmalu  bode  solncc  pot 
Gf  Po  nebu  dokončálo ; 
En  liip  —  in  več  ne  bo  ga  tod. 
Za  gôro  tam  bo  palo. 


O,  naj  le  páde  za  goró, 
Očém  naj  trudnim  zginel 

Ko  krátka  noč  minila  bó. 
Saj  spet,  saj  spet  zasiiie. 


A  ko  življenja  pa  večer, 
Prijatelj,    náju  loči  — 

Kdó  vé,  kdó  vé,  če  še  kater 
Svidénja  dan  napoči? 


G  o  ráz  d. 


Malo   ž  i  v  1  j  e  n  j  e. 

Povest. 
Spisal  dr.  Fr.  Detela. 

YIII. 
il  je  večer;  nad  mizo  Premčevo  brlela  je  svetilnica  in  razsipala 
vec  dima  okrog  sebe  nego  liiči.  Za  mizo  si  je  podpiral  glavo 
Premec ;  Jurij  in  Mihá  pa  sta  sedela  pri  peci,  ki  se  je  ravno 
tako  uspešno  bránila  dajati  gorkote  od  sebe  kakor  luč  svitlobe. 

„Mokra  drva  nerada  gore,"  pravi  starec.  „Pojdi,  Mihá,  pa  obrni 
štor!" 

Mihá  uboga  očeta  in  Jurij  se  tiidi  vzdigne.  „Jaz  pa  prinesem," 
pravi,  „par  storžev  turšice,  da  se  posuše." 

„Ni  treba!"  bráni  Premec.  „Saj  se  še  mi  ne  moremo.  Poliček 
vina  bi  nas  pac  drugače  razgrel.  —  Kaj  pravita,  fanta,"  vpraša,  ko 
je  Mihá  zopet  zasedel  svoj  prostor,  „kako  bi  uganili,  da  bi  prišlo 
kaj  denarja  k  hiši:  pomislita!" 

„Sinoči  sem  bil  doma,"  reče  Jurij  in  gleda  k  tlom. 

„Aha,  si  pa  starega  po  doti  vprašal,  —  kali?"  smeje  se  Premec; 
„tu  si  jo  pa  zavozil!  Zakaj  nisi  meni  prej  povedal,  da  greš  domov 
po  denár,  jaz  bi  ti  bil  povedal,  kaj  tvoj  stari  misii!" 

„Kaj?"  reče  Jurij. 

„Da  ti  bo  dal  doto  takrat,  ko  bo  umri!  Tako  je  bilo  tudi 
dogovorjeno,  ko  se  je  naš  France  ženil  doli  pri  vas !  Stari  si  je  toliko 
izgovoľil,  da  bo  dal  lehko  tebi  sam,  kar  ti  gre ;  in  on  ima  še  nekaj 
šmarnih    petic    skritih,  da  še  domače  miši  za  nje  ne  vedó!" 

Jurij  je  molčé  zri  pred  se. 

„Kaj  pa  si  vender  zvedel  doma?"  vpraša  čez  nekoliko  čaša 
Premec. 

„I  —  bhzu  tohko,  kohkor  ste  mi  Vi  zdaj  povedali!" 

„No,  vidiš!"  reče  zadovoljno  Premec;  „se  ve  da,  ko  bi  bil  tvoj 
ranjki  brat  Luka  jedno  leto  prej  umri,  potem  bi  te  ne  bili  v  vojake 

13* 


í 


196  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


jemali,  in  ti  bi  lehko    zdaj  doma  gospodaril ;  naš  Prance  ]ji  pa  nama 
z  Mihom  kuhal  tu  gori,  —  in  primojdunaj,  tudi  nama  bi  bilo  bolje!" 

„Se  ve  da,"  godrnja  Mihá  nejevoljno,  „jaz  bi  le  rad  vedel,  s 
čim  bi  Vam  bil  France  sok  belil!" 

„Ti  ga  pa  še  ne  soliš  ne!"   zavrne  Premec. 

„Da,  da,  ko  bi  bil  Luka  prej  umri!"   vzdihne  poluglasno  Jurij. 

„E,  kaj  boš  govoľil!"  oglasi  se  stari  zopet  izza  mize,  „ko  bi 
si  bil  Poravnétov  Tomaž  prej  doma  nogó  zlomil,  ne  bili  bi  mu  sinoči 
pri  Nacetu  treh  zob  izbili!  Kar  je,  to  je;  namenjeno  ti  je  bilo !  Sedaj 
raj  ši  pomisli,  kako  bi  drugod  kaj  denarja  dobili ;  domáca  dota  ti  ne 
bo  ušla  —  čakal  jo  pa  boš,  čakal !  —  Tvoj  stari  je  trden  kakor  črni 
gaber ! " 

„Trije  pári  so  na  oklici,"  izpregovori  Mihá.  „Dva  sta  iz  hribov, 
tam  ne  bo  nič ;  tretji  je  pa  tudi  tak,  da  bi  kar  na  vrbovo  piščal 
godel." 

„To  ni  vič,"  pravi  stari  in  se  zamisli.  —  „Sam  Ijubi  Bog  ti 
meni  pomagaj  pa  mamka  Božja!"  reče  čez  nekaj  čaša,  „kako  bi  pre-" 
varili  pa  zvili  tega  Kožanca!  Primojdunaj,  to  bi  bilo  veselje !  Ta 
skopuh  mi  očitá,  da  mu  po  gozdu  kradem  in  iz  kozolca  jemljem,  ko 
ima  vsa  grmovja  sešteta.  Za  vsako  vejo  ve  in  snope  ima  v  kozolci 
vse  zapečatené.  O  ti  vrag  požrtni!  Na  svete  Višarje  se  obljubim,  in 
pa  še  tebe,  Mihá,  če  bi  ga  mogli  kako  prekaniti." 

„Oča,  to  si  pa  le  izbijte  iz  glave!"  pravi  Mihá.  „Starega  lisjaka 
pa  ne  boste  ujeli,  posebno  zdaj,  ko  se  je  Jurij eva  kupčija  tako  slabo 
obnesla.  Nate  je  hud,  Jurij,  kaj?" 

„Kakor  sam  pajek,"  odgovori  Jurij.  „Toliko  da  se  nisva  stepla, 
ko  sem  mu  povedal  o  tistih  krajcarjih.  Hudo  sem  se  moral  prema- 
govati,  ko  me  je  ošteval.  To  pa  še  zmerom  misii,  da  se  mu  lažem, 
da  sem  denár  kar  utajil." 

„Ne  vem,  kaj  bi  dal,"  pravi  Mihá,  „da  bi  bil  njegov  obraz 
takrat  videl,  ko  si  mu  ti  povedal  to  strašno  izgubo  dveh  grošev.  Ali 
so  se  mu  pa  ústa  pobesila,  kaj  ?" 

„Jezi  me,  kadar  se  spominam,"  reče  Jurij,  „pa  smejati  se  morara. 
Tega  bi  ne  bil  nikoli  verjel,  da  je  res  tako  lakomen.  Kakor  bi  mu 
bil  dušo  jemal,  tako  hudo  mu  je  bilo.  Ves,  od  konca  ni  bil  nič  jezen, 
dokler  je  imel  še  kaj  upanja.  Oh,  Jurček,  dejal  je,  Ijuba  duša,  ti  se 
misliš  malo  ponorčevati  z  mano;  pa  to  ni  lepo.  Jaz  sem  star,  ti  si 
pa   mladenič;    daj    mi    denár    nazaj,    saj    ti     nisem    zdaj    zadnjikrat 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  197 


poinagal  I  —  Jaz  trdini,  da  sem  denár  izgubil,  pridiišim  se :  on  pa  nič 
n  i  hotel  verjeti,  pa  ni  hotel.  Kadar  se  pa  jaz  obrnem,  da  bi  odšel, 
takrat  pa  skoči  kvišku,  skáče  sem  ter  tjá  kakor  obseden,  lasje  so 
mu  pri  ušesih  stopili  po  konci  in  tako  je  pihal,  kakor  pisan  gad.  Ti 
nehvaležnež.  vpil  je.  jaz  sem  te  rešil,  in  ti  mi  tako  plačuješ?  Poberi 
se  izpred  mojih  očij !  —  Na  to  pa  pravim  jaz:  Oča!  nikar  se  ne 
jezite!  Kar  je,  to  je;  štirinajst  dnij  Vam  bom  delal  zastonj,  kadar 
boste  hoteli.  —  Malo  je  odnehal  dedec,  mislil  si  je  menda,  bolje 
nekaj  kot  nič.  Potlej  je  pa  spet  začel.  Vpil  je  in  klel  tjá  v  en  dan, 
jaz  sem  se  pa  izmuznil.  Streljal  bi  me  bU.  če  bi  bil  imel  puško  pri 
rokah;  rekel  mi  je  pa  vse,  kar  je  priimkov  na  svetu." 

„In  ti  si  ga  poslušal?" 

„Poslušal,  zvesto,  kakor  dekleta  zakonske  oklice.  Trdo  sem  se 
držal,  pa  neumnega  sem  se  naredik  da-si  me  je  pest  srbela,  kakor 
ne  vem  kaj.  Pa  kaj  sem  hotel?  Saj  veste,  kako  je  I" 

,Nič  greha  bi  ne  bilo,"  meni  Premec,  „če  bi  ga  bil  malo  pre- 
tisnil.  Le  premisli,  kak  je  ta  cigán  —  človek  mu  ne  more  dobro 
reči!  V  kako  nevarnost  te  je  poslal  s  tisto  tatinsko  robo!  Sam  ni 
hotel  iti,  poštenjak:  pa  si  je  mislil:  naj  ta  mladič  záme  gada  ujame; 
če  tega  primejo,  ni  také  škode.  Ali  je  to  lepo?  Potlej  te  pa  še  dolži, 
da  si  mu  denarje  ukradel  in  tatu  te  imenuje!  Oh,  Jurij,  ti  ne  veš, 
kako  neznan-sko  rad  bi  ga  jaz  ujel.  Toda,  kakó,  kakó!" 

Dedec  se  zamisli  in  vleče  počasi  dim  iz  pipe;  čez  nekaj  čaša 
vzame  jo  iz  ust  in  pravi:  „He,  Mihá,  pod  kozolcem  je  vozič  ajde 
naložen,  kaj?" 

^Naložen,"  odgovori  sin,  „kadar  hočete,  pa  potegnemo  na  pod, 
pa  omlatimo." 

„Ta  človek  je  tako  lakomen,  tako  samogolten."  razlaga  Premec, 
„da  mi  je  pol  voza  vem  da  že  v  mislih  pozri.  Oni  dan  je  vohal 
okrog  kozolca,  pa  sem  ga  hitro  odpravil.  No,  in  kaj  mi  reče!  Ajde 
imaš  pa  res  toliko,  pravi,  da  je  morala  kar  druga  vrh  druge  rasti; 
kaj  ne,  prodal  je  boš  pa  še  več?  —  Sekiro  sem  vrgel  za  njim.  pa 
hudiľja  ne  zadeneš  nikoli.  —  Ti,  Jurij.  moraš  k  njemu!" 

„Da  me  iz  nová  zapodi,  ka-li?"  ugovarja  Jurij.  „Kaj  hočem  jaz?" 

„Nič,  ti  moraš!  Ježa  se  mu  je  že  razkadila  in  zdaj  on  kar 
premišljuje,  kako  te  bo  priganjal  k  delu.  Nič  se  ga  ne  boj !  Kar  pojdi ! 
Ti  ga  moraš  spraviti,  da  se  bo  moje  ajde  lotil." 


198  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Oh,  kaj  Vam  prihaja  na  misel!"  odvrne  Jiirij.  „Da  bi  sleparil 
pa  legal  okrog ;  ne,  tega  ne  storim ;  kar  pustite   me ! " 

„Ti  moraš!  Ni  drugače.  Jaz  hočem  tega  lisjaka  zviti  in  ti, 
Jurček,  mi  boš  pomagal.  Pomisli,  kako  te  je  on  izpeljal  na  ta  somenj, 
kako  te  je  zmerjal  in  da  ne  bo  nič  druzega  pri  vsem  tera  kakor 
smeh.  Eeci  mu  samo,  da  je  pri  meni  naložen  voz  ajde,  velik  voz 
in  priročen,  kakor  bi  se  ponujal;  drugo  bo  vse  sam  storil,  ker  misii, 
da  je  najmenj  pol  voza  njegovega.  Potlej  ga  pa  dobimo.  Jurij,  če 
rae  imaš  kaj  rad,  Jurček,  sin  moj,  pojdi!  Videl  boš,  kako  se  bomo 
smijali." 

„Saj  to  ni  nič  tacega,"  pristavi  Mihá,   „to  že  lehko  storiš." 

„Jurček,  če  sem  že  katerikrat  kaj  záte  storil,"  prigovarja  Premec, 
„ubogaj  me!  Zmerom  sva  bila  prijatelja." 

Dolgo  se  ustavlja  Jurij,  kajti  zoperno  mu  je  bilo  sleparstvo  in 
upiralo  se  mu  je  posebno  zato,  ker  je  proti  Rožancu  namerjeno  moralo 
mu  nakopati  krivnjo  nehvaležnosti ;  slednjič  ga  vender  zmaga  skupna 
prošnja  očeta  in  siná,  ki  sta  mu  bila  dala  že  toliko  dôkazov  zveste 
udanosti. 

IX. 

V  tem,  ko  se  je  ta  naklep  koval,  sedel  je  Rožanec  doma  na 
čelešniku,  kadil  iz  svoje  pipe  in  pluval  po  izbi.  Govoril  pa  je  mož 
oblastno,  in  kaj  bi  ne,  ko  ima  pred  sábo  samo  žensko  poslušalstvo  ? 
Njegova  hiša  je  namreč  zbirališče,  in  njegova  žena  mogočna  pokro- 
viteljica  póstarnih  samic,  ki  so  po  leti  na  delo  hodile,  po  zimi  pa 
kite  pleto  za  slamnike  in  Ijudi  opravljajo.  Dubovne  gospode  in  mlada 
dekleta,  zakonske  môže  in  vasujoče  fante,  vse  prerešetajo  in  obdelajo 
ženice  pri  Rožanci.  Popolno  svobodo  govorjenja  pa  imajo  se  ve  da 
le  bolj  cez  'dan,  ko  Rožanca  v  liiši  ni,  kajti  zvečer  tudi  on  sam 
katero  reče,  ne  da  bi  vedno  poslušal.  In  zlato  jedro  je,  kar  on  pravi; 
kajti  vsekdar  govori  on  z  višjega  stališča.  Njegove  obravnave  se  ne 
dotikajo  nikoli  posameznih  osôb,  to  tukaj  z  veseljem  zabeležujerao ; 
postave  in  naredbe,  šege  in  navade,  te  on  presoja  in  popravlja  in 
prenareja,  kajti  takému  môžu  ni,  da  bi  ugajalo  vse  vprek. 

„Ha,  pravica!"  tako  modruje  iznad  čelešnika.  „Za  bogatina  je 
dobra  reč  ta  pravica:  kaj  hoče  pa  revež  ž  njo?  Bogatina  pravica 
varuje  na  vse  stráni,  reveže  pa  pritiska  na  vseh  plateh.  Kamor  se 
ganeš,  —   stoj!  zavpije  kdo,    tu  je  moja    pravica;    obrneš   se   proč, 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  199 

iistavi  te  že  drugi;  tu  je  zopet  tega   pravica,    tam  onega:     tvoja  pa 
iiilijerl" 

„Oh,  kaj  pa,  revež  je  revež !"  tarnajo  žene  kakor  kor  v  grški  tragediji. 

„Goveja  živina  gre  na  pašo,"  nadaljuje  Rožanec,  „pastir  pa  za 
njo.  In  ee  vprašaš:  čegava  je  ta  telica?  pravi  ti:  Rožančeva,  in: 
čegava  ona  maroga?  Potokarjeva,  odgovarja  se  ti.  In  ta  liska? 
Vrbanova.  Vsaka  ima  svojega  gospodarja,  ki  skrbi  zanjo  in  jo  pod 
streho  jemljo.  Hudiman!"  pliine  Rožanec  po  izbi.  „Pa  pojdi  v  gozd, 
pa  vprašaj:  ali  ga  vidiš,  zajca?  Cegav  je?  —  Však  se  ti  bo  sraijal. 
Pa  pojdi  doli  k  potoku,  pa  vprašaj:  čegava  je  ta  riba?  Pa  oni  rak? 
—  Kdo  ti  bo  odgovoril?  Noben  živ  človek  ne!" 

„Kaj  bi  pa  tudi  odgovarjal?"  čudi  se  Älina  za  kolovratom. 

„Zlodeja  bi  odgovarjal!"  buduje  se  mož  na  čelešniku.  „Molčati 
mora,  ko  nima  nič  odgovarjati.  —  Bog,"  pravi  Rožanec  dalje,  „izpustil 
je  ribo  pa  raka  v  vodo,  da  plavata  in  lezeta  sem  ter  tja,  češ,  kdor 
vaji  dobi,  tega  sta  pa.  Zajca  je  zapodil  v  gozd.  Kdor  te  ujame, 
tako  je  dejal,  ta  te  pa  ima.  Gospoda  je  pa  vse  pozaprla.  Med  veda 
le  ubij  pa  volka,  ki  graščaku  škodo  dela ;  zajca  pa  pusti,  ki  ti  zelje 
krade  pa  drevje  lúpi.  Revščina,  ta  je  dan  danes  največji  greh;  čudo, 
da  nas  še  ne  zapirajo  zavoljo  nje." 

„Oh,  oh,  siromaka  vse  tare!"  zdihujejo  žene  in  pijo  hruševko, 
ki  je  po  večerji  ostala. 

„Sveti  Miklavž,"  govori  Rožanec,  ne  meneč  se  za  ženské  vzdihljaje, 
„ta  je  najboljši  svetnik  za  kmetskega  človeka:  on  je  bogatim  jemal, 
pa  revežem  dajal." 

Rožanec  bi  bil  še  obširneje  in  temeljiteje  razvijal  svoje  názore, 
da  ni  v  tem  trenutji  potrkal  nekdo  na  hišna  vráta. 

„Janez,  pojdi  gledat,  kdo  je!"  pravi  žena,  in  Rožanec  stopi 
počasi  ven.  Zenice  pa  staknejo  porabivši  prosti  čas  glave  skupaj  in 
ugibljejo,  kdo  bi  to  bil.  —  V  izbo  stopi  Jurij. 

„Dober  večer!  vsem  vkup,"  pozdravlja  družbo.  „Oča,  tukaj  Vam 
vrnem  smodnika,  ki  ste  mi  ga  oni  mešec  posodili." 

„E,  saj  ga  ne  potrebujem.  Iraam  ga  še,  imam,"  meni  mož  in 
iztegne  roko  po  závitku.  „Ce  pa  ni  drugače,  daj  ga  sem,  da  ne 
boš  nalašč  hodil." 

„Ali  ste  še  kaj  hudi  náme?" 

„Grdo  si  me  bil  osleparil.  grdol  To  voš,  da  meni  ni  za  tiste 
krajcarje,  da-si  bi  jih  bil  lehko  bolje  obrnil,  ampak  da  si  me  imel 
tako  za  norca!" 


200  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Vi  ste  še  zmerom  nejeveren  Tomaž.  Počakajte!  Drugače  boste 
govorili,  ko  bova  v  logu  kosila.  " 

Zenice  so  skrivnostno  pogledovale  fanta  in  si  kimale,  Mina  pa 
izpregovori  in  pravi:  „Jurij,  če  se  ti  Ijubi  hrašek,  kuhanili,  tukaj  le  je 
skleda!" 

Juriju  se  sicer  ni  Ijubilo  posebno,  vender  se  vsede  in  pokúsi. 

„Mraz  je  zunaj,  mraz!"  meni  stará  Jera  zraven  njega. 

„Mraz,"  pravi  Jurij. 

„E,  pa  bo  še  bolj,"  opomni  Rožanec,  ki  je  zopet  zlezel  na  peč, 
„danes  imamo  komaj  prvi  krajec.  —  Kje  si  pa  ti  bil?" 

„Doli  pri  Simnu  v  malinu,"    odgovori  Jurij. 

„Okrog  Premca  te  ženské  večkrat  vidijo,  kaj?" 

„No,  čaši  se  tudi  tam  oglasim." 

„Ves,  kaj  ti  jaz  povem?  Jedenkrát  sem  ti  Iňl  menda  že  rekel, 
pa  še  ti  rečem:  Varuj  se  tega  človeka!  Nič  ga  ni  pridá.  Vse  ječe 
je  že  odrgal  in  če  bi  šlo  po  pravici,  še  bi  sedel.  Starega  grajskega 
gospoda,  Bog  mu  daj  nebesá!  kdo  drugi  ga  je  ubil  kot  Premec? 
Se  ve  da  pravijo  Ijudje:  vrag  ga  je  vzel,  vrag.  Kaj  pa  da!  Hudoben 
človek  je  tudi  vrag,  le  meni  verjemi,  Jurij !  —  Ej,  Bog  ve,  koliko 
žita  bi  jaz  imel  v  kašči  in  koliko  sena  na  hlevih,  če  bi  ne  bil  Premec 
moj  sosed." 

„Kako  pa  grdo  preklinja!"  vzdihne  jedna  ženica,  „kar  strah 
obide  človeka!  Ali  se  mu  ni  že  jedenkrát  hudoba  prikázala?" 

„Kaj  jedna!"  popravlja  drugo  ženišče.  „Sto  in  tisoč  hudob  je 
videl,  ko  je  kosil  doli  pri  studenci.  Zaklel  je,  pa  se  mu  je  zavalilo 
pod  noge,  kakor  velik  zeleň  kuščar.  Pa  je  udaril  s  koso,  pa  jib  je 
bilo  na  jedenkrát  vse  zeleno,  poln  trávnik,  Bog  nas  varuj!  Potlej  je 
pa  znal  moliti,  potlej!" 

„To  naj  bo,  kakor  boče!"  reče  moško  Rožanec.  „Naj  se  mu 
prikáže,  kdor  boče  in  kjer  hoče,  samo  moje  posestvo  naj  pri  miru  pušča !" 

„Saj  ima  sam  tudi  dosti  polja,  ka-li,"  opomni  Jurij,  „da  bi  mu 
ne  bilo  treba  jemati." 

„Dosti  polja,  se  ve  da!  Kaj  ima?  Toliko,  kar  se  krava  obrne; 
če  pa  žene  par  volov  vštric,  mora  pa  jeden  že  po  tujera  stopati.  Nič 
nima;  pridelal  bo  pa,  kakor  však  drugi." 

„Morebiti  je  pa  zeralja  njegova  posebno  rodovitna." 

„Zato,  ker  jo  ptiči  gnojé,  ka-li?" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  201 

„Kako  bi  mogel  imeti  tak  grešnik  kaj  božjega  blagoslova,  to 
jaz  vprašam,"  čivka  jedna  ženica. 

„No  in  zdaj  sem  šel  pod  njegovim  kozolcem,"  pravi  Jurij,  „in 
lep  voz  ajde  ima  naložené." 

p  Ti  strela!  meni  jo  je  ukradel!"  buduje  se  Rožanec.  „Skoro 
vsa  je  moja.  Pa  da  jaz  te  strele  ne  morem  nikdar  zalesti!" 

„Ce  bi  bil  jaz  na  Vašem  mestu,"  pravi  Jurij,  ,pa  da  bi  vedel, 
kaj  je  mojega,  jaz  bi  se  pa  kar  sam  odškodoval;  kaj?" 

Rožanec  misii  in  misii  in  svet  mu  dopade,  da-si  je  precej  nevaren. 

„Tako  bi  jaz  naredil,"  povzame  zopet  Jurij,  „Vi  pa  storite, 
kakor  hočete.  Toda  kar  je  Vaše,  mislim  jaz,  to  je  Vaše  in  naj  ima, 
kdor  hoče.  Menite,  da  je  to  greh,  če  jaz  komu  nazaj  vzamem,  kar 
mi  je  ukradel?" 

„Ha!  kaj  bo  greh!"  pravi  Rožanec.  „Zgolj  pravica  je  to,  vender", 
—  mož  premišljuje  zopet  —   „vender  so  sitnosti  zraven." 

„Vi  mislite,"  opomni  Jurij,  „da  Vam  pa  nemara  ni  kradel.  Da 
ste  ga  samo  obdolžili  in  da  ne  veste  za  goto  vo." 

„Ne,  tega  pa  ne!"  razvname  se  mož.  „Da  mi  je  kradel,  na  to 
pa  prisezam,  kadar  kdo  boče;  samo  videl  ga  nisem." 

„Kaj  se  pa  potlej  bojite?  Pojdiva,  jaz  Vam  pomagaml  Však  naj 
dobi  svoje." 

„To  je  práv  in  pa  Bogu  všeč,"  odgovori  Rožanec  in  skoči  s 
čelešnika.   „Samo  počakajva  malo,  prezgodaj  je  še!" 

Ni  trajalo  dolgo,  in  Jurij  in  Rožanec  peljeta  malé  sení  po  .škri- 
pajočem  snegu.  Nobeden  ne  izpregovori  besede;  Rožanec  se  veseli 
na  tihem,  da  bo  starému  zoperniku  jedenkrát  dolg  poplačal:  Jurij 
se  pa  sramuje,  da  je  tako  povrnil  svojemu  nekdanjemu  dobrotniku. 
Vest  ga  pece,  rad  bi  zopet  vse  poravnal. 

„Oča!"  šepne  Rožancu,   „počakajte!"  — 

„Tibo,  tiho,  zdaj  ni  čaša,"  odvrne  oni  in  hiti  dalje. 

Jurij  misii,  kaj  bi  storil,  a  pot  je  krátka :  že  sta  pod  kozolcem. 

„Veste  kaj,  oča!"  izpregovori  zopet,  a  oni  hiti  na  svoj  voz 
nakladat.    „Oh!  pojva  proč,  pojva!"  pravi  Jurij. 

„Takoj,  takoj!"  šepne  starec,  „še  dva  snopa!"  in  ne  more  se 
ločiti  od  tujega  blaga. 

Na  jedenkrát  se  zasliši  od  hiše  sem  krik:  „Tatje,  tatjel  Poma- 
gajtel"  in  Premec  in  Mihá  pritečeta  však  od  jedne  stráni.  Rožanec 
je  kar  obstal  in  še  na  misel  mu  ni  prišlo,  da  bi  bežal. 


202  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Ha,  ti  peklenski  tat!"  vpije  Premec  in  ga  prime.  „Ti  mi 
kradeš  pridelke  mojih  žuljev.  Počakaj,  pred  sodnijo  se  vidiva,  zdaj 
pa  z  mano!" 

„Ti  pôjdeš  pa  z  mano,  nisi  nič  boljši!"  reče  Mihá  Juriju  in  se 
nasmeje  na  ves  glas.  V  srce  je  zbodel  Rožanca  ta  smeli,  na  jedenkrát 
mu  je  vsa  zvijača  jasná.  Ce  bi  bil  Jiirij  vedel,  kak  pogled  je  nanj 
obrnil,  mislil  bi,  da  ga  sam  peklenščak  meri,  taká  zloba  in  toliko 
sovraštva  je  bliskalo  iz  očesa. 

„Ahá,  tako !"  reče  med  zobmi.  „Čakaj,  to  si  zapomnim,  dokler  živim." 

Nič  se  ni  bránil,  ko  so  ga  peljali  v  hišo.  Premec  se  vsede 
široko  za  mizo.    Mihá  pa    stoji    z  Rožancem  in  Jurijem    sredi  izbe. 

„Cesarska  kraljeva  sodnija,"  govori  Premec,  „začenja  zd;ij  pre- 
iskovanje.  Pripeljite  prvič  starejšega  hudodelca!  —  Kako  tijeime?" 
vpraša  porogljivo. 

Rožanec  molči  in  se  trese  od  samé  togote. 

„Ce  ne  boš  odgovarjal,  kakor  se  pred  gosposko  spodobi," 
nadaljuje  Premec,  „velim  te  biriču  odpeljati.  Hoj,  povej,  koliko  let 
imaš,  grešnik  sivi ! " 

„Molči,  molči!  norec  stari!"  reče  zamolklo  Rožanec.  „Saj  vem, 
da  vsi  trije  od  lakote  cerkate  in  da  vam  je  samo  za  denár.  Povej, 
koliko  potrebujete,  da  bo  konec  teh  norostij!" 

„Oho,  le  počasi!"  ustavlja  ga  Premoč.  „Kaka  sodnija  bi  bila  to, 
ki  bi  tako  imenitno  reč  tako  hitro  presodila.  Počasi  pa  zložno,  tako 
je  sodnijska  navada,  če  še  ne  ves.  Povej  ti.  Mihá,  kaj  je  zakrivil  ta 
človek,  ki  tukaj  stoji." 

„Kradel  je,"  pravi  Mihá,  „Ajdo  je  jemal  s  tujega  voza  in  tajiti 
ne  more,  ker  smo  ga  zasačili." 

„Koliko  je  škode  storjene  po  tvojem  mnenji,  Mihá?" 

„V  okroglem  številu  in  po  kerščansko  zračunjeno  deset  goldi- 
narjev;  raj  ši  pa  več!" 

„Koliko  priznávaš  ti,  zatoženec?" 

Rožanec  molči. 

„He,  boš  govoril,  grdoba,  če  te  sodnija  vpraša!" 

Rožanec  ne  odgovori  nič. 

„Ce  bi  ne  bil  jaz  tako  milostiv,  kakor  sem,  moral  bi  plačati 
in  še  zapri  bi  te,  posebno  ker  si  tega  mladega,  neizkušenega  človeka 
k  tatvini  zapeljal," 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  203 

„Koliko  hočeš,  hudič?  Povej!"  zavpije  Rožanec  togoten  in  tudi 
Juriju  se  je  čedalje  neznosneje  videlo  vse  počenjanje. 

„Končajta!"  reče  tako,  da  se  je  znalo,  da  mu  je  resnica. 

„Ta  kazen  torej  teh  desetih  goldinarjev,"  govori  Premec,  „se 
bo  med  zatoženca  razdelila,  kakor  zahteva  pravica.  Však  plača  polo- 
vico.  Rožanec,  ti  boš  dal  pet  goldinarjev,  in  ker  si  starejši,  še  tri 
hlebe  belega  kruha  in  tri  bokale  vina.  To  se  ima  do  jutri  večer  sem 
v  to  hišo  postaviti.  Toliko  čaša  ostane  voz  tukaj.  Zdaj  i)ojdi!  Zapomni 
si  pa,  da  ne  sme  nobeden  drngim  očitati  tatvine,  kdor  sam    krade." 

Rožanec  omahnje  iz  sobe,  ne  pogleda  nikogar  in  zaloputne  duri 
za  sabo;  glasen  krohot  nastane,  ko  je  odšel. 

„Bolje  se  mi  zdi,"  pravi  Premec,  ,,da  smo  tega  jazbeca  ujeli, 
kakor  íla  bi  mi  kdo  sto  goldinarjev  odštel,  primojdunaj !" 

Samo  Jurij  se  ne  smeje ;  srce  mu  pravi,  da  je  grdo  ravnal,  in 
hudo  ga  teži  zavest,  da  je  on  ponosnega  mpža  tako  ponižal  in  potri. 

„Ti  se  bojiš  tega  pretenja?"  vpraša  ga  Mihá.  „To  je  prazen 
strah,  verjemi  mi," 

„Neumnost!"  pravi  Premec,  „nič  druzega.  Dobrega  ti  še  nikoli 
nič  ni  storil  in  kaj  ti  more  škodovati?  Meniš,  da  te  bo  izdal?  Da 
bo  sam  sebi  pást  nastavil?  O,  tako  nespameten  pa  ni." 

„Jaz  se  nič  ne  boj  im,  naj  me  ovadi  ali  ne,"  pravi  Jurij,  „ampak 
žal  mi  je,  v  srce  mi  je  žal,  da  sem  to  storil ;  po  pravici  povem. 
Kaj  bi  dal,  da  bi  mi  on  ne  bil  pri  Znamenji  pomagal,  da  bi  ne  bil 
nič  zavezan!" 

„Potlej  bi  ti  bil  pa  res  nevaren,  potlej,"  pravi  Premec.  „Toda 
zdaj  je,  kar  je." 

Tako  žalostne  noci  pa  Jurij  še  ni  imel.  Trdo  sta  že  spala  nje- 
gova  tovariša,  on  pa  je  premišljeval  in  skúšal  zagovarjati  svoje 
ravnanje.     A  ni  se   dalo,   ni   se   dalo   in  solze   so  mu  silile  iz   očij. 

X. 

Tiha  noč  se  je  bila  razgrnila  po  zemlji.  Doli  v  Dolini  brlé  skozi 
zamrzla  okna  medle  lučice;  okrog  pečij  pa  se  stiskajo  Ijudje  in  si 
kraté  dolgi  večer.  Moški  koljejo  polena  v  treske  in  režejo  zeljne  štore, 
ženské  predejo  in  pletó,  otroci  pa  si  igrajo  sredi  izbe  in  poslušajo 
staré  pripovedke  o  razbojnikih  in  zmajih,  o  steklenih  gradovih  in 
zakletih  kraljičinah,  najrajši  pa  o  divjem  moži,  ki  je  hodil  pred  mnogo 
mnogo  leti  v  Prapreče.  Hud  je  bil  in  kosmat  in  drva  je  hodil  krast 
v    graščino;    toda   graščinski    gospod   mu  je    posvetil!     Medveda  je 


204  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

priklenil  k  skladalnici  in  sprijela  sta  se  z  divjim  môžem  in  vrgla.  Ni 
ga  sicer  zmogel  medved,  a  divji  mož  tudi  ni  liodil  več  krast ;  samo 
v  malinu  pod  grádom  se  je  še  párkrát  oglasil  in  vprašal,  če  iniajo 
gori  še  tisto  hudo  muco.  —  Zvedavo  povprašujejo  otroci,  če  še  živi 
divji  mož  in  kje  biva  in  strahoma  se  ozirajo  po  oknih,  če  bi  S3  ne 
prikázal,  kar  na  jedenkrát  s  kolom  na  rami.  A  ni  ga;  pregrda  mu 
je  cesta,  kajti  goro  in  dol  pokriva  sneg,  ki  pa  vedno  še  naletava. 
Dolgočasna  je  taká  noč,  če  te  zasači  pod  milim  nebom,  ko  ne  vidiš 
druzega  ko  zimo  in  sneg  in  slišiš  le  jednolično  skovikanje  sove  in 
sem  ter  tja  kak  pok,  če  ulomi  sneg  kako  vejo  v  gozdu.  Kdor  le 
more,  drži  se  doma  in  peci,  popotnik  pa  podviza  svoje  korake,  da 
bi  prej  dospel  do  zaželjenega  cilja. 

Tacega  zaželjenega  cilja  pa  menda  ni  imel  Jurij.  ko  je»počasi 
stopal  proti  Gorici.  Mudilo  se  mu  je  tako  malo,  da  je  celo  daljšo 
pot  ob  gozdu  ubral,  mestu  navadne  po  polji. 

Dolgo  se  je  bil  mudil  na  očetovem  domu  in  natanko  je  moral 
vse  dopovedati  o  Rožančevi  lakomnosti  in  o  zvijači  starega  Premca, 
kajti  hitro  se  je  bila  raznesla  ta  vest  po  okolici.  Mnogo  smeha  so 
vzbudilo  Jurijeve  besede  in  sam  se  je  tudi  smijal,  in  eedalje  smcšnejši 
se  mu  je  videl  ves  dogodek,  kakor  iraa  človek  sploh  mnogo  btíljši 
spomin  za  veselé  kakor  pa  za  žalostne  stráni  svojega  življenja. 

Zadovoljno  so  živeli  Jurijevi  roditelji  poleg  novega  gospodarja, 
in  ker  si  je  vsa  hiša  na  roke  šla,  šlo  je  tudi  delo  vrlo  izpod  rok. 
Veselili  so  se  vs''lej,  kadar  jih  je  obiskal  Jurij  in  prigovarjali  so  mu 
večkrat,  naj  vedno  pri  njih  ostane,  in  on  je  tudi  že  premišljeval,  če 
bi  ne  bilo  najbolje  kar  doma  ostati.  Dela  bi  imel  sicer  več  kakor 
pa  na  Gorici,  a  tudi  jesti  bi  dobil  več  in  nadlege  také  bi  ne  delal 
doma,  kakor  pa  pri  tujih.  Vender  ga  je  zadrževal  pomislek,  da  bi 
s  tem  nemara  svojo  družino  spravil  v  sitnosti :  in  nekako  nerád  bi 
tudi  zapustil  veselega  Premca  in  kratkočasnega  Mihá,  katcrih  se 
je  bil  že  dobro  privadil;  vse  drugo  bi  bilo  doma,  a  dolgčas  bi  bil 
pa  tudi. 

Spoznilo  se  je  bilo,  ko  se  je  vracal  Jurij  na  Gorico.  Brozskrbno 
je  korakal  svoj  pot  in  mislil  ni  menda  na  nič,  ko  mu  zadoni  na 
ušesa  oster  glas  klarinetov.  Kaj  pomeni  to?  misii  si  Jurij  in  obstane. 
Zopet  zapoje  piščal.  To  je  Mihá,  pravi  Jurij,  kaj  neki  dela  ob  tem 
času?  Glas  je  prišel  s  poljskega  pota,  ki  pclje  iz  Doline,  in  Jurija 
žene  radovednost  pogledat,  kaj  bi  to  bilo. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  205 


„Mihá,  ali  si  ti?"   zavpije,  ko  je  prišel  blizu  pota. 

„Kaj  pa,  kaj  pa, "  odgovori  znani  glas. ,, Čakaj,  prídem  takoj  k  tebi." 

Kmalu  se  snideta  piijatelja. 

„Danes  ne  smeš  k  nam."  pravi  Mihá  in  vleče  onega  s  sabo 
proti  gozdu. 

„Zakaj  ne?"   vpraša  Jurij. 

„Zandarji  so  prišli.  Ali  so  sami  izvohali,  da  pri  nas  prebivaš. 
ali  pa  jim  je  kdo  povedal." 

„I)a  bi  se  bil  Rožanec  tako  hitro  znosil?"  praví  Jurij  zamišljen. 
„Glejte,  glejte!" 

„Trije  so  bili,"  nadaljuje  Mihá.  „Vráta  so  hoteli  podreti,  tako 
razbijanje  je  bilo.  Oča  gre  odpirat,  jaz  sem  se  pa  skril.  Peč  je  pri 
nas  tako  narejena,  da  brez  truda  kako  pečnico  izmakneš  in  zopet 
nazaj  vstaviš.  To  je  časih  dobro,  in  jaz  sem  bil  kar  hitro  v  peci. 
Da  mi  ni  bilo  posebno  vroče,  to  si  lehko  misliš.  V  izbi  pa  kriči 
žandár  nad  očetom:  Kje  je  uhajač?  kam  ste  ga  skrili.  Po  vseh  kotih 
je  šel:  pod  streho,  v  hlev  in  celo  na  kozolec,  druga  dva  sta  pa 
strážila  okrog.  Oča  se  je  menda  tresel  v  izbi,  jaz  pa  v  peci  od 
samega  strahu;  pa  ne  zavoljo  sebe,  ampak  zavoljo  tebe.  Kaj  bi  bilo, 
če  bi  ti  ob  tem  času  v  taki  temi  prišel  domov!  Sam  angelj  varuh 
te  je  pridržal!  Saj  ne  vidiš  človeka,  predno  se  zadeneš  óbenj.  Povedal 
nisi  nič,  kam  greš,  zdelo  se  mi  je  pa,  da  si  šel  domov  v  vas.  Kako 
rad  bi  te  bil  posvaril  :  varuj  se,  pa  ti  zlodeji  so  bili  povsod. 
Vender  sem  se  pa  srečno  izmuznil  v  temi  in  piščal  je  bila  tudi 
dobra,  ki  sem  jo  imel  v  žepu,  ker  po  noci  ušesa  dalje  neso  kakor 
oči.  Ce  ti  je  namenjeno,  dejal  sem,  slišal  me  boš  in  razumel ;  če  ne, 
je  pa  tako  vse  zastonj." 

„Kaj  praviš,  kam  bi  šla  zdaj?"   vpraša  Jurij. 

„K  nam  nikakor  ne ;  v  Dolino  pa  tudi  ne,  tam  je  še  bolj  nevarno. 
Zunaj  je  pa  tudi  mraz,  hu!" 

.  „Veš  kaj?"  izpregovori  Jurij.     „Pojdi  ti  domu.  jaz  bom  pa  že 
tod  kje  prenočil.  Jutri  mi  pa  prídeš  povedat,  kako  in  kaj." 

„Toda  kam?" 

„Bodi  brez  skrbi!  Kar  piščal  vzemi,  zapišči,  pa  se  bova  dobila." 

„Ne,  jaz  te  ne  zapustím,"  pravi  Mihá,  „in  oča  bi  bil  gotovo 
hud,  če  bi  to  zvedel." 

„Zmrznil  boš,"  svári  ga  Jurij. 


206  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

„Ze  vem,  kaj  storiva,"  odgovori  Mihá.  „Jaz  stopim  doli  k 
Francetu,  da  dobim  kako  plahto,  da  si  bova  mraz  preganjala  in 
nemara  tudi  kaj  za  zobe;  ti  pa  pojdi  tu  doli  do  Rače  v  tisto  jamo, 
ki  sem  ti  jo  bil  jeseni  pokazal.  Tam  je  najmenj  mraz  in  noben 
človek  te  ne  nájde." 

S  temi  besedami  se  ločita.  Jurij  zavije  v  gozd,  Mihá  pa  proti 
vaši.  Oprezno  stopa  pívi  proti  omenjenemu  kraju;  večkrat  se  ustaví 
in  nategne  uho,  če  se  ne  sliši  kaka  hoja ;  však  šum  ga  preplaši,  da  skoči  v 
goščavo  in  sapo  náse  vleče.  Potem  gre  zopet  dalje  in  se  smeje  sam  sebi, 
ker  je  tako  strašljiv.  Tako  pride  do  globocega  jarka,  ki  deli  strmo  brežino 
v  dva  dela.  V  tej  s  smrekami  in  borovci  gosto  zarasli  grapi  izvira 
majhena  Rača.  Nekdaj  je  držala  do  studenca  po  gozdu  steza  in  trhla 
brv  nad  jarkom  je  pričala,  da  so  Ijudje  čaši  tod  hodili,  a  opuščena 
pot  se  je  hitro  izgubila  in  hosta  je  zakrila  nerodno  brv.  Juriju  pa  je 
bil  kraj  znan,  Urno  se  izpusti  po  jarku  doli  do  brvi,  tam  se  prime 
za  smreko,  ki  raste  ob  kraji  in  se  zavihti  pod  brv.  Globoko  je  šlo 
še  do  studenca  doli  in  gosto  drevje  je  skrivalo  po  letí  prepad;  zdaj 
pa  se  usuje  težek  sneg  Juriju  po  ramah  in  upogneno  vejevje  strne 
se  zopet  nad  njim.  Na  dnu  šumlja  studenec,  ki  ne  zamrzne  nikdar 
in  o  katerem  Premec  trdi,  da  je  po  leti  hladen,  po  zimi  pa  gorak, 
Kaka  dva  čevlja  nad  vodo  pa  moli  veliká  korenina  iz  zemlje.  Na  to 
se  vstopi  Jurij  izpustivši  se  polagoma  ob  meji  in  izgine  v  prostorni 
jami  nad  korenine.  Več  sežnjev  daleč  je  zemlja  razpočena  in  trda 
skala  varuje  od  zgoraj,  da  se  prst  ne  osiplje.  Vhod  je  zametan  s 
snegom,  otlina  pa  je  suha,  in  ker  je  ne  doseže  nobena  sapica,  tudi 
primerno  topia  in  bivalo  bi  se  za  silo  notri,  da  ni  nekoliko  prenizka. 
Premec  je  bil  našel  to  jamo,  ko  je  hodil  po  vodo  iz  hoste  in  tako 
mu  je  dopadla,  da  se  je  večkrat  hladil  v  njej,  kadar  je  solnce  hudo 
pripekalo,  zdaj  pa  je  Juriju  práv  prišla.  Dolg  čas  mu  je  pač  samému 
na  samem  in  neprijetne  misii  ga  oblegajo.  Spomina  se  razkačenega 
Rožanca  in  reči  si  mora,  da  je  vseh  neprijetnostij  sam  kriv.  Dolgo  dolgo 
ni  Mihá,  naposled  se  vender  pokažejo  njegove  noge  in  za  njimi  ostalo  telo. 

„Dolgo  me  ni  bilo,  kaj?"  pravi  Mihá. 

„Dolgo,"  odgovori  Jurij. 

„Oh,  kaka  zmešnjava  je  doli!"  pripoveduje  zasopen  godec. 
„Zandarji  so  prišli  in  po  vsej  šili  te  hočejo  dobiti.  Tvoje  Ijudi  sem 
malo  potolažil,  ker  so  bili  v  velikem  strahu  zavoljo  tebe.  Vraga! 
da  jim  je  ravno  po  zimi  to  prišlo  v  glavo!  Gotovo  te  je  kdo  ovadil." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  207 


„Le  meni  verjemi,"  pravi  Jurij,  ^da  nihče  drug  kakor  Božanec." 

„Nemara  da  res,"  potrdi  Mihá.  „In  práv  za  práv  je  bilo  res 
neumno.  da  smo  ga  tako  izpeljali.  Pa  kdo  misii  na  vse!" 

Zavijeta  se  v  odejo,  ki  jo  je  bil  Mihá  prinesel  s  sabo  in  kmalu 
ja  objame  trden  spanec.  Ko  se  je  zaoelo  daniti,  vzdrami  ja  mraz. 
Po  kratkem  preudarku  skleneta,  da  Jurij  ostane  v  svojem  zavetji, 
Mihá  pa  ide  gledat,  kaj  se  godi.  Komaj  je  bil  Mihá  odšel,  že  se 
vrne  in  pokliče  tovariša.  Ko  prideta  na  odprt  prostor,  ustavi  ga 
in  pokaže  s  prstom  proti  Gorici. 

„Ali  jih  vidiš?"  pravi. 

„Vidim,"  odgovori  Jurij  zagledavši  žandarje,  ki  so  šli  proti 
Gorici. 

^Nič  ne  bo  hudega,"  meni  Mihá.  „Zdaj  gredo  zopet  k  nam, 
čeravno  niso  vso  noč  dali  miru.  Ti  kar  hitro  domov  pojdi.  da  se 
malo  okrepčaš  in  ogreješ,  jaz  grem  pa  za  onimi,  da  bom  videl,  kam 
pojdejo.  Ce  bo  treba,  poklicala  te  bo  moja  piščal." 

Zelo  je  razveselil  Jurij  vse  domáce,  ko  je  prišel  k  njim,  in  Mihá 
je  tudi  kmalu  prinesel  poročilo,  da  so  žandarji  odšli.  Vender  pa  Jurij 
ni  bil  vec  tako  brezskrben,  kakor  poprej  in  strah  mu  je  ostal,  da 
bi  ga  katerikrat  vender  utegnili  dobiti  in  ni  se  úpal  več  prenočiti 
ne  doma,  ne  pri  Premci.  Cez  dan  se  mu  pac  ni  bilo  bati,  naj  je  bil 
tu  ali  tam,  tak  čuvaj  mu  je  bil  Mihá,  ki  je  zvesto  pazil  na  vsako 
nevarnost,  a  kadar  se  je  zmračilo,  zapustil  je  druščino  in  poiskal 
svoje  samotno  ležišče.  Zdaj  je  spal  na  kakem  skednji,  zdaj  na  kakem 
kozolci,  a  tako  varen,  kakor  v  gozdni  jami,  ni  bil  nikjer  in  dost 
strahu  je  prebil,  kadar  so  hodili  žandarji  po  patroli.  Kakor  bi  jih 
bil  naše  vlekel,  Ískali  so  ga  vselej  v  tistem  kraji,  kjer  se  je  skrival, 
in  prepričan  je  bil,  da  ga  nekdo  zalezuje  in  ovaja  in  da  ta  ne  more 
biti  drug  kakor  Rožanec.  A  prestreči  ga  ni  mogel  nikoli.  Nekaj 
čaša  je  hodil  na  Eožančev  kozolee  leč  mislé,  da  ga  tu  ne  bodo  Ískali, 
če  je  njegova  sumnja  opravičena,  in  res  je  imel  dolgo  čaša  mir.  A  ko  je 
nekega  dne  zlezel  iz  svojega  kóta,  zapažil  ga  je  Eožanec.  Rekel  mu 
ni  nič,  a  nasmijal  se  je  tako  grdo,  da  si  Jurij  ni  več  ískal  ondu 
prenočíšča.  In  ko  je  jedenkrát  na  domačem  kozolci  ležal,  rešilo  ga 
je  samo  to,  da  žandár  gori  ni  mogel,  kajti  tramovje  je  bilo  polzko 
od  moče  in  kolikorkrat  se  je  pognal  mož,  da  bi  prekoračil  vprečni 
trám,  vselej  mu  je  izpodletelo,  iz  česar  je  sklepal,  da  nikdo  ne  pride 
gori   brez  lestve,  in  da  torej  ubežnik  tu  ne  more  biti.     Mrzel  pot  je 


208  Dľ.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


Jurija  oblival,  ko  je  čul,  da  nekdo  žandarju  ugovarja  trdé,  da  vajen 
človek  lehko  gori  zleze..  A  tudi  tej  nevarnosti  je  odšel  in  hitro  je 
zapustil  svoje  zavetje  ter  poiskal    si  svoje  po  Izemeljsko  prebivališče. 

Tako  se  je  bilo  sliujšalo  življenje  Juriju  in  ni  ga  vcč  zapustila 
neprijetna  zavest,  da  ga  preganja  sovražnik,  kateremu  ne  more  do 
živega.  Mihá  ga  je  tolažil,  da  se  bodo  s  časoma  vender  naveličali, 
a  vse  predolgo  je  trajala  gonja,  in  da  je  bila  zima  pri  kraji,  pobegnil 
bi  bil  v  goro.  Kakor  divja  žival  potikal  se  je  po  gozdu  in  še  ognja 
se  ni  úpal  narejati  iz  strahu,  da  bi  se  ne  izdal.  Da  bi  bil  brez  Miliove 
pomoci  že  ujet,  to  je  dobro  vedel  in  sram  ga  je  bilo  večkrat  videti, 
kako  Milia  zavoljo  njega  lakoto  trpi,  mraz  prebiva  in  pičli  svoj 
zaslužek  popušča.  Prosil  ga  je,  naj  skrbi  bolj  zase,  a  pregovoril  ga 
ni,  da-si  so  se  bili  žandarji  Imdo  zagrozili  Mihu  in  očetu,  naj 
se  varuj eta  uhajača.  Premca  je  to  se  ve  da  hudo  užalilo,  da  kdo  misii, 
da  bi  on  kakor  si  bodi  podpiral  také  Ijudi,  katere  zákon  preganja 
in  gospôda  lové. 

„Jaz  tega  ne  trpim,  krátko  in  malo  ne,"  dejal  je,  „da  se  tako 
o  meni  govori.  Povejte  mi  obrekovalca,  ki  je  te  laži  raztrosil,  gospod 
Križan,  jaz  ga  tožim  na  krvav  péčat.  In  če  bi  bil  jaz  tak  gospod, 
kakor  ste  Vi,  jaz  bi  lažnivih  govoric  še  poslušal  ne." 

Tako  je  bránil  Premec  svojo  čast,  in  da  ni  preveril  žandarja, 
ni  bila  njegova  krivnja. 

„Premec!"  pravi  mu  Križan,  „če  boste  menj  govorili,  bolje 
bode  za  Vas." 

„Za  pravico  se  jaz  zmerom  potegnem,"  jezi  se  dedec,  „naj  stoji 
pred  mano,  kdor  hoče." 

„Pustiva  pravico,  pri  Vas  nima  dosti  opravka,"  zavrne  ga 
žandár.  „Arapak  nekaj  Vam  bom  povedal,  kar  ni  treba  nikomur 
praviti.  Premec !  meni  se  čaši  sanja,  da  ste  Vi  jedenkrát  pri  nekem 
znamenji  nekemu  uhajaču  pomagali  uteči.  Kaj  pravite  Vi?" 

„Ha,  ha,  ha!"  smeje  se  Premec;  njega  bi  pač  nobena  reč  ne 
spravila  več  v  zadrego.  „Primojdunaj,  to  so  pa  res  smešne  sanje; 
takih  pa  še  ne!  Na  te  pa  ne  boste  nič  zadeli,  sta  vite,  kamor  hočete!" 

„E,  Premec!"  pravi  Križan  odhajaje.  „Staivil  ne  bom  nanje, 
ampak  če  mi  jih  le  jeden  sam   človek   razloži,    videla   se    bova   še!" 

(Dalje  prihodnjič.) 


g-i'^'-í^Ží^®  ®^ts*  ^i^s^iiV 


...    ?'-j^^ - /  -c;    ,.? 


äi'^-^^ŽXS)  ®^ŕ®~©X: 


Izza  mladih  let. 

Spisal  dr.  H.  Dolenec. 

n. 

da  dopolnim  Janezovo  podobo,  povedati  mi  je  še,  da  je  bil 
mož  suhljat,  a  vender  širokib  pleč;  imel  je  velik  zakrivljen 
nos,  zoba  nobenega  in  desno  roko  prestreljeno,  tako  da  je 
srednji  prst  na  njej  bil  v  dlaň  pripognen.  Ta  izprijena  roka  ni 
nikdar  mirovala,  ako  ni  tudi  Janez  počival;  kajti  ako  ni  slúžila  v 
podporo  veliki  pipi,  ampak  jo  je  v  tem  nadomestovala  levica,  tedaj  je  pa 
Janez  z  njo  agiral;  živaben  kakor  je  bil,  ni  mu  bilo  skoro  mogoče 
pripovedovatd,  da  bi  ne  bil  tudi  z  roko  zamaboval.  Dostikrat  je  moral 
pripovedovati,  kako  je  lovec  postal  in  k  naši  biši  prišel  in  pravil 
je  tako:  ^ 

„Ranjki  stari  gospod  so  bili  dober  pijatelj  z  dubovnim  gospodom 
na  Ubeljskem,  ki  je  bO  hud  lovec.  Ko  se  je  lov  pričel,  prišli  so 
gospod  večkrat  na  Ubeljsko;  lovec  je  pripeljal  pse  s  seboj  in  sama 
s  tem  lovcem  sta  hodila  gospoda  pod  goro  na  zajce  in  lisice. 

Oča  moj  so  bili  čevljar  in  tudi  jaz  sem  bil  namenjen  tému 
rokodelstvu.  kar  pa  meni  nikakor  ni  prijalo.  Vselej  sem  milo  pogle- 
doval  za  gospodoma,  kadar  sta  šla  mimo  naše  hiše  in  za  njima  tro- 
pica  lovskih  psov.  Gospod  naš  so  sem  ter  tjá  kakega  cveka  ali  kake 
krpe  pri  čevljih  potrebovali  in  o  takovi  priliki  sem  j  im  razodel,  kako 
bi  me  veselilo  z  njimi  na  lov  hoditi.  Gospod  so  se  nasmebnili,  in  pri 
tem  je  ostalo.  A  nekega  dne  pridejo  stari  gospod  sami  s  psi  in  brez 
lovca  na  Ubeljsko  in  povedo  gospodu,  da  lovca  niso  mogli  s  seboj 
vzeti.  Dubovni  gospod  so  póme  poslali  in  peljal  sem  prvikrat  pse  z 
njima.  Povedala  sta  mi,  kje  mi  je  pse  izpustiti  in  kod  in  kako  potem 
hoditi  in  kako  pse  klicati.  Gotovo  sem  jima  dobro  ustregel:  štiri 
zajce  sta  pobila  in  od  takrat  na  dalje  sem  vselej  jaz  pse  vodil.  Iz 
početka  mi  je  to  zadostovalo ;  ali  ko  se  je  večkrat  pripetUo,  da  so  mi 
psi  zajca  práv  pod  noge  prignali,   polotila  se  me  je  nehoté   želja  do 

14 


210  Dr.  H.  Bolenec :  Tzza  mladih  ]oi. 


puške,  katero  sem  gospodu  o  dobri  priliki  tudi  razodel.  Gospod  so 
se  smijali,  cez  nekoliko  čaša  sem  pa  vender  le  dobil  stari  štokovnik, 
katerega  sem  bil  posebno  vesel. 

Gospod  so  mi  ga  vselej  nabili,  ali  streljal  sem  pa  zmerom  le 
zastonj  in  gospoda  sta  imela  z  menoj  velik  smeh,  kajti  kakor  sem 
kasneje  zvedel,  svinca  ni  bilo  nikdar  v  puši.  Hotelo  se  je  jedenkrát, 
da  so  gospod  prah  raztresli  in  pustili,  kar  ni  bilo  lahko  pobrati :  to 
sem  jaz  kasneje  pobral  in  hranil.  Pušo  sem  pa  vselej  prazno  smel 
domov  jemati  in  ko  jedenkrát  pri  oknu  šivam,  skákala  je  senica 
ravno  pred  oknom  po  češplji;  spomnim  se  hranjenega  prahu,  vzamem 
pušo,  nabijem  jo,  ali  vrhu  prahu  mestu  svinca,  katerega  nisem  imel, 
denem  suhega  graha,  pomerim  skozi  okno,  ustrelim  in  senica  páde. 
Vsi  pohišniki  v  hišo  priteko,  oča  s  palico;  jaz  jo  potegnem  skozi 
okno  in  tečem  z  mŕtvo  senico  naravnost  h  gospodu.  Toda  tukaj  sem 
bil  slabo  naletel !  Ali  sklep  je  bil  pa  ta  moj  trden,  da  puse  ne  popu- 
stím več.  Eajši  sem  pohajal,  ko  šival,  gospodoma  sem  ustrezal  kakor 
sem  le  mogel  in  ko  sem  imel  šestnajst  let,  vzeli  so  me  stari  gospod 
s  seboj  na  Razdrto  in  ostal  sem  pri  hiši." 

Kakor  je  to  že  navadno,  Janez  ni  bil  samo  lovec ;  postal  je  tudi 
kočijaž  in  poredni  svet,  ki  je  Janezu  zavidal,  očital  mu  je  dostikrat, 
da  njemu  ni  bilo  nikdar  slabo  na  svetu.  Janez  je  pa  také  besede 
hudo  zavracal  in  poudarjal,  da,  ako  bi  ne  bil  dosti  trpel  in  ne  imel 
velikih  zaslug,  ne  bi  ga  že  tretji  rod  pri  hiši  redil.  Janez  si  je  tudi 
svojo  hišo  napravil  in  se  oženil,  in  kakor  nam  je  mati  dostikrat  pri- 
povedovala,  izbral  si  je  bil  najlepše  dekle  vse  okolice  za  ženo.  Jaz 
je  pa  ne  pomnim  drugačne,  kakor  da  je  vedno  na  ognjišči  čepela, 
kavo  kuhala  in  se  zmerom  z  Janezom  prepirala ;  v  naši  hiši  je  nisem 
nikdar  videl.  Tudi  Janezova  Ijubezen  je  takrat  že  ugasnila;  kajti 
omenil  ni  žene  drugače,  kakor  kadar  je  zajca  izgrešil  in  potera  babe 
preklel,  ki  ga  je  že  na  vse  zgodaj  razdražila,  da  gotovo  ni  sreče 
tak  dan. 

Janez  je  posebno  dobro  streljal  na  tekočo  žival,  slabše  na  leteče- 
vino.  Da  si  je  veliko  zverij  pobil,  vedel  je  naštevati  vse;  pozabil  sem  pa 
število  jeleňov  in  košut  in  volkov ;  samo  to  še  vem,  da  je  ubil  tudi 
dva  risa  in  med  jeleni  največjega,  kar  se  jih  je  pomnilo.  Rogovi  tega  jeleňa 
so  še  zdaj  nad  vráti  Senožeškega  grádu  nabiti  in  imajo  19  odrastkov. 

Janez  je  poznal  do  malega  vse  gozdove  Kranjske.  Bil  je  nam- 
reč   strijc   naš,  Ceh  Brezina,    za  francoskih   časov  nadzornik   gozdom 


Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let.  211 

vse  Ilirije.  In  tega  je  Janez  spreinljal  po  njegovih  uradnih  potih. 
Pravil  je,  da  čaši  po  14  dnij  nista  pod  streho  spala  in  posebno 
poudarjal  stiogost  tega  gospoda  o  gozdnih  pregreških.  Od  mnogih 
piipovedek  ostala  mi  je  v  spominu  ta: 

Pod  Francozom  je  bilo  strogo  prepovedano  koze  po  gozdu  pästi. 
Že  prej  jedenkrát  smo  zasačili  Postojinskega  kozarja  s  kozami  v 
gozdu  in  že  takrat  so  mu  gospod  zagrozili,  da,  ako  se  to  še  jedenkrát 
zgodi,  bode  ob  vse  koze.  In  ko  smo  neki  dan  zopet  v  tem  gozdu 
piehajali  in  se  približávali  vrhu  Javornika,  začujemo  že  znano  zvonč- 
Ijanje.  Prestrašil  sem  se,  kajti  prepričan  sem  bil,  da  to  pot  kozarju 
in  kozám  ne  bode  prizaneseno.  Spremljala  sva  gospoda  jaz  pa  neki 
Postojinski  logar  Urban.  Ko  pridemo  že  blizu  čede,  zaslutili  so  nas 
psi  in  kozar,  kakor  bi  vedel,  kdo  se  bliža,  skúšal  je  čedo  odgnati. 
Toda  dohiteli  smo  ga  in  gospod  so  mu  ukázali  čedo  ustaviti.  Kozar 
je  kar  na  kolena  pádel  pred  grozečim  gospodom,  ki  je  bil  tem  bolj 
razjarjen,  ker  je  moral,  težak  in  velik  kakor  je  bjl,  toliko  čaša  za 
čedo  hiteti.  Proti  meni  se  obrne  gospod  in  mi  veli:  „Janez,  streljaj 
tuto  kozu!"  ter  mi  s  prstom  pokaže  jedno  kóz.  Jaz  se  nisem  gánil, 
toda  gospod  je  k  meni  pristopil  in  tako  zavpil  náme,  da  sem  bil 
prepričan,  da  se  ni  ubraniti,  in  torej  sem  napel  in  kozo  podrl. 

Na  to  gospod  zavpije  Urbanu:  „Urban,  streljaj  tuto  kozu!"  in 
s  prstom  pokaže  drugo.  Urban  je  ubogal  in  potem  sem  moral  zopet 
jaz  „tuto  kozu"  streljati  in  tako  sva  však  tri  pobila.  V  tem  so  psi 
strašno  tulili  in  kozar  je  prosil  in  se  veril,  da  nikdar  vec  ne  bode 
po  gozdu  pasel. 

Nam  se  je  kozar  smilil  in  očitali  smo  Janezu,  zakaj  se  je  udal 
in  koze  streljal,  on  pa  nas  je  hudo  zavrnil,  da  ne  vemo,  kaj  je  strah 
in  pokorščina;  tudi  je  navadno  pristavljal,  da,  ako  bi  bil  še  kakšen 
Brezina  v  deželi,  ne  bi  kázali  rebra  že  skoro  vsi  vrhovi  in  bilo  bi 
še  dosti  jeleňov  po  gozdib. 

Janezu  torej  sem  bil  izročen,  ko  sem  smel  prvikrat  in  potem 
večkrat  na  zajčji  lov,  Dober  napredek  je  bil  zame,  ko  sem  smel 
tudi  pse  voditi.  V  tem  ko  so  se  drugi  nastavljali,  prigovarjal  mi  je 
Janez  še  vedno,  da  naj  mirno  stojim  in  se  ne  ganem,  kadar  bodo 
psi  zagnali;  jaz  sem  zvesto  poslušal,  ali  težko  pričakoval  trenutka, 
ko  je  bilo  pse  odvezati.  Pomagal  sem  jih  odvezavuti  in  ko  so  vsi 
odskákali,  oglasil  se  je  Janez.  Kdor  je  glas  slišal  in  njega  ni  videl 
morda  nikdar,   ne  bi  bil  verjel,  da  je  tému  bolj  malému  starčku  mogoče 

14* 


álSl  Ďr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let. 


tako  zavpiti.  S  hriba  v  hrib  je  donelo  in  ko  so  bili  gostje  na  lovu, 
čudili  so  se  vselej  in  hvalili  Janezov  glas,  kadar  smo  se  po  gonji 
sešli.  In  to  ne,  da  bi  bili  samo  posamezni  klici,  Janez  je  znal  celo 
vrsto  pasjih  in  lovskih  klieajev  iz  raznih  jezikov  sestavljenih,  med  te 
je  pomešal  še  imena  vseh  psov  in  finále  je  bil  strašanski:  „ — ú — tana!" 
Ko  hitro  so  psi  zagnali,  potisnil  sem  se  za  Janeza,  Janez  me  je  pa  še 
jedenkrát  ostro  pogledal  in  mignil,  da  tiho.  Oh,  kako  mi  je  srce  bilo, 
kadar  se  je  zajec  proti  nama  pokazal ;  kako  veselje,  kadar  ga  je 
Janez  izpodnesel !  Psi  so  pridrveli,  zajca  sem  jim  kázal,  da  so  se 
pristavili,  Janez  je  pa  zavpil:   „Suvija,  po  druzega!" 

Kadar  so  bili  večii  lovi  in  tudi  fantiči  za  gonjače  najeti,  imel 
je  Janez  pa  v  resnici  težaven  posel.  Fantiči  taki  so  navadno  cvet 
malopridnosti  in  le  prehitro  so  se  na  to  navrgli,  da  so  med  svojim 
poslom  tudi  Janeza  jezili.  Večjih  lovov  se  je  udeleževalo  tudi  po  več 
gostov,  navadno  so  bili  taki  lovi  gostom  na  Ijubo;  gostje  so  bili 
tudi  po  lovu  darežljivi  in  Janez,  ki  je  bil  na  vse  stráni  previden, 
umel  je  tudi  dobro,  da  dober  dar  je  treba  tudi  vredno  zaslužiti 
in  torej  se  že  iz  začetka  pravega  pokazati.  Vreden  začetek  je  bil 
Janezov  nagovor  na  fantiče.  Vsi  smo  ta  trenutek  težko  pričakovali. 
Fantiči,  ki  so  moža  že  poznali,  skrivali  so  se  za  novince,  kajti  gorje 
neresnobnemu,  in  mi  smo  se  tudi  tako  nastavili,  da  nam  ni  bilo  v 
obraz  vi  deti. 

Navaden  začetek  je  bil:  „Da  vam  zdaj  povem  v  pričo  gospodov, 
da,  kdor  ne  misii  práv  storiti,  naj  gre  raj  ši  zdaj  domov,  kasneje  bo 
šel  bolj  težko,  zato  ker  bo  nosil  svinec  v  zadnji  oplatí!  Nobeden  iz 
vrste,  rajši  skozi  steno !  Kjer  bom  videl  dva  skupaj,  bom  médnja 
ustrelil.  Tebe,  Zrjavov  (to  je  bil  jeden  najmalopridnejših),  si  je  sam 
vrag  izmislil,  ti  boš  gotovo  na  vešalih  visel,  ako  te  ne  bom  jaz  danes 
ustrelil"  itd. 

Janez  se  ni  veselil  šolskih  počitnic  in  komaj  je  čakal,  da  „otroci", 
in  to  smo  šebili,  ko  so  nam  že  jele  brke  poganjati,  zopet  v  šolo  odidejo. 

Naj  mu  bode  prizaneseno,  on  tega  zla  ni  skúšal  in  torej  n  i 
vedel,  da  nam  želi  najhuje.  Pravé  zámere  med  nami  vender  ni  bilo; 
pred  odhodom  smo  vselej  še  Janezu  tobaka  kúpili  in  na  počitnice 
je  vselej  jeden  ali  drugi  Janezu  novo  pipo  prinesel.  Ko  smo  pa  še 
bolj  dorasli  in  postali  že  bolj  sprotni  lovci,  po  lovu  tudi  radi  za 
vino  dajali  in  še  kako  zravon  zapeli,  tedaj  nas  je  bil  Janez  celo 
vesel  in  jel  je  tudi  on  popevati ;  mi  smo  ga  pa  okrožili  in  mu  napili 


Boris  Miran:  Po  velikem  požaru.  213 


in  Janezu  so  se  solze  vlile;  čulé  so  se  besede:  „tretji  rod",  in  tudi 
nam  je  zašlo  do  srca.  Vedno  krepák  doživel  je  Janez  sedem  in  sedem- 
deseto  leto.  Žena  mu  je  bila  že  poprej  umrla;  prepustil  je  bil  domo- 
vanje  sinú  in  se  k  nam  preselil,  in  kadar  iri  bil  čas  za  lov,  nadzoroval 
je  delovce.  miroval  pa  nikdar.  Tisti  dan,  ko  je  umri,  bil  je  še  z 
delovci  na  polji,  vrnil  se  pa  domov  ter  še  šel  hlapcem  povedat,  kam 
naj  seno  spravljajo,  potem  pa  je  legel  na  posteljo.  Ne  deset  minút 
potem  pride  lilapec  za  njim  povpraševat  ga  za  neko  delo,  a  našel  je 
Janeza  mrtvega.  Jaz  sem  bil  na  poti  z  Ubeljskega  proti  naši  vaši, 
ko  zapojó  mrtvaški  zvonovi.  Na  deželi  to  človeka  vselej  prešine ;  ugibal 
sem  še,  komu  bi  zvonilo,  ko  zagledam  kmeta,  ki  je  šel  po  seno ; 
že  od  daleč  mi  naznani,  da  je  „stari  Janez"  umri.  Plali  in  pre- 
strašen  sem  hitel  domov   in   našel  Janeza  mirno   spečega   za   vselej. 


-D<S( 


Po  vólikem  požaru. 

Slika  iz  življenja  clunajskega. 
Jerica.  Pavle.  Starká.  Gospa.  Siromaška  soba.  Noč. 


|erica  (svetilnico  popravljaje).  Olje  je  pri  kraji.  O  da  bilo  že 
vse  pri  kraji,  vse,  vse!  —  Koliko  je?  —  Ura  stoji;  oča  je 
niso  navili  sinoči,  kakor  po  navadi.  —  Oča !  —  (K  oknu  gré.) 
Nebo  je  svetlo;  dani  se.  Ali  je  pa  še  od  ognja!  Zdaj  je  že  vse  v 
jeden  kúp.  —  O  Bog!  —  (V  zibelko  pogleda.)  Kako  mirno  spi  siró- 
tišče!  Slednjič  se  je  vender  utešilo  in  od  truda  zaspalo.  Najbolje  bi 
bilo,  ko  bi  se  nikdar  več  ne  vzbudilo. 

Pavle  (premetava  se  nemirno  po  postelji). 

Jerica  (bridko).  Le  premetávaj  se  le  in  valjaj,  zdaj  imaš  dovolj 
prostora ! 

Pavle  (grabi  po  postelji,  kakor  bi  kaj  ískal).  Mati! 
Jerica.  Zastonj  grabiš  in  klieeš;  sam  si  v  postelji  in  sam  ostaneš 
pač  tudi  na  dalje.  —  —  Ali  morda  je  pa   vender  še   mogoče.     Saj 
pravijo,  da  človek  ne  sme  nikoli  obupati,   naj  mu  bo   še  tako  hudo. 


214  Boris  Miran:  Po  velikem  požaru. 


Ljudje  imajo  vsa  usta  polna  tolažbe  in  lepih  beséd,  kadar  se  jim 
samim  dobro  godi.  —  AU  je  res  kako  mogoče  na  svetu,  da  bi  se 
bila  rešila?  —  Kako  pa  je  že  bilo?  O  glava,  glava!  —  Sinoči,  ob 
sedmih  méroma  je  bilo.  Za  mizo  smo  sedeli  pri  večerji.  To  je :  Pavle 
je  glodal  neko  suho  skorjo;  jaz  bi  ne  bila  mogla  jesti,  ko  bi  bila 
tudi  imela  káj.  Molčé  sem  sedela,  pa. otroka  zibala  z  nogo.  In  pa 
mislila  sem ;  dobro  vem,  kaj  sem  mislila.  Dejala  sem  "feama  pri 
sebi:  Pravá  sila  je  vama  v  gledališče  hoditi;  stará  mati  in  otroci 
pa  stradajo  doma!  Ta  misel  je  bila  greh,  vem;  vsaj  ljudje  tako  pra- 
vijo,  in  tudi  v  soli  smo  se  nekdaj  tako  učili.  Ali  lepo  učiti  je  lahko 
in  lahko  je  človek  pobožen  in  dober  in  Bog  vé  kaj  še  vse,  ko  ima 
vsega  zadosti.  Ali  je  bila  tista  moja  misel  pregrešna  ali  ne,  jaz  se 
je  nisem  mogla  iznebiti.  Morebiti  sem  se  z  njo  pregrešila,  in  tako 
bi  bila  jaz  vse  té  nesreče  krivá !  —  Ko  tako  premisljam,  kar  se  nekaj 
posveti,  kakor  bi  se  bilo  zabliskalo.  Pogledam  skozi  okno.  Groza!  Vse 
nebo  rudeče!  Ogenj,  velik  ogenj!  Cez  nekaj  čaša  potem  že  vse  vé : 
Novo  gledališče  gori,  ravno  tisto,  v  katerem  sta  naš  oča  in  mati !  — 
Novica  za  novico:  Vse  rešeno!  Hvala  Bogu!  —  Na  to:  Vse  zgorelo, 
kar  jih  je  bilo  notri;  vse  zadušeno,  strto,  poteptano!  Pet  sto,  sedem 
sto,  tisoč  mrtvih!  —  Bodi  jih  milijon;  vse  naj  — !  Vender  čakamo, 
od  ure  do  ure.  Nič,  nič!  —  Zdaj  pa  človek  tolaži  in  teši  in  pogovarjaj, 
ko  nimaš  sam  nič  upanja!  Ali  mordá  pa  vender!  Káj  ni  mogoče,  da 
sta  se  rešila,  pa  zdaj  gledata,  pomagata?  —  Otroci  pa  v  strahu  in 
trepetu  doma?  Ne,  vsaj  oča  bi  ne  bili  tega  storili.  To  ni  že  več  lah- 
komiselnost.  Divja  zver  v  gozdu  bi  kaj  takega  ne  mogla.  Ali  res  je 
pa  tudi,  d  a  človek  more  marsikaj,  česar  zver  ne  more.  —  — 

Hišna  vráta  se  odpirajo.  —  Govori  se.  —  Stopinje  je  čuti.  — 
Ne  k  nam!  — 

Zdaj  bo  vsaj  mir,  strahú  in  upanja  konec.  —  In  zopet  mi  roji 
misel  po  glavi:  Ali  je  bilo  tega  treba?  Ali  je  bilo  to  práv?  „Spoštúj 
očeta  in  mater!"  Lepa  zapoved,  ali  težka  čaši,  strašno  težka!  Očetu 
še  nič  ne  pravim,  ali  mati,  mati!  Ne  mati,  hvala  Bogú,  samo  mačeha, 
pisana  mati!  O  ko  so  še  mati  živeli!  — 

Starká  (vzbudivši  se  za  pečjo):  No,  zdaj  si  vender  spoznala, 
kako  práv  jaz  govorim.  Sinoči  nisi  hotela  nič  slišati,  ti  si  še  vedno 
nekako  premekužnega  srca,  dasi  bi  si  je  bila  že  lahko  malo  utrdila ; 
prilike  si  imela  dosti,  dosti  trdo  se  ti  je  že  godilo.  To  si  pač  iz  šole 
prinesla,  kjer  sedaj  otrokom  tako  plemenite,  gosposke  náuke  vcepljajo, 


Boris  Míran:  Po  velikem  požam.  216 


s  katerimi  otroci  poteín  v  življenji  ne  vedó  káj  početi.  Ubožnih  otroci 
pravim,  bogatim  niso  na  potí.  In  pa  v  tiste  boljše  družbe,  kakor 
pravijo,  si  zahajala.  Vse  nič  za  nas ;  však  po  svojem  stanu  in  vrabec 
ni  slavec!  —  Jaz  pa  pravim,  da  imamo  jezik  za  to,  da  govorimo: 
in  kar  je  res,  to  se  tudi  reči  sme.  Zato  govorim,  kakor  mislim  in 
še  jedenkrát  pravim:  Siba  božja!  Res  je  strašná  ta  šiba  in  zadela  je 
tudi,  najhuje  zadela,  vas.  ki  ste  nedolžni.  Ali  tako  je  na  svetu !  Koli- 
kokrat  sem  pravila,  opomínala  in  svárila.  To  ne  bo  imelo  dobrega 
konca.  Bob  v  steno !  Dá,  práv  praviš,  ko  je  bila  še  ranjka  tvoja  mati 
živa,  moja  Reza,  Bog  jej  daj  dobro!  to  se  je  še  izhajalo.  Martin  je 
bil  sicer  od  nekdaj  na  láliko  strán,  vedno  klobúk  na  liho,  ali  ona  ga 
je  vedela  v  strah  prijeti,  kadar  je  bilo  treba.  Pameten  je  bil  in  spoznal 
je,  da  le  njemu  in  otrokom  na  dobro,  zato  je  mirno  trpel,  rad  ali 
nerád,  da  je  največ  žena  hlače  nosila.  Priden,  uren  in  umetalen 
delavec  je  bil:  malo  takega  ključaničarja  v  našem  okraji.  In  tako 
je  bilo  zaslužka  vedno  dovolj. 

Jerica.  O  z  veseljem  se  vedno  spomínam  tistega  srečnega 
čaša ! 

Starká.  In  ko  jo  je  Bog  k  sebí  vzel,  saj  nísem  zahtevala  od 
njega,  da  naj  tako  ostane.  Treba  je  bilo  hiši  gospodinje,  matere 
otrokom.  Ali  le  tiste  razgaljene  vabljenke  ne,  s  tistimi  postranskimi 
pogledi  íz  oníh  debelih  žarečih  očíj !  Kako  jíh  je  znala  obračati  in 
sukatí  za  njim,  da  ga  je  vsega  omámila,  kakor  pravijo,  da  omámi  gad 
žabo,  predno  jo  pogoltne.  Jaz  sem  ga  svárila  in  svárila,  vse  zastonj  ! 
Deklet  je  irael  na  izbíro.  ali  ravno  ta  je  morala  bití,  nobene  druge! 
—  In  —  ona  v  híšo,  sreča  iz  híše.  Zdaj  je  bil  však  dan  semenj. 
In  on  jej  ni  mogel  ničesa  odreči,  svoji  lepí,  mladi  ženici,  ki  se  je 
znala  tako  sladko  na  smeh  držati!  Kar  je  cez  dan  pridelal,  hajdidé! 
zvečer  pa  skozí  grlo,  z  njo,  svojo  lepo,  mlado  ženíco !  Po  krčmah, 
po  plesíh,  po  gledališčih  večer  za  večerom  I  Vse  je  moralo  njeno  bití ! 
Slednjíč  mu  tudi  delo  ni  več  dišalo.  Začel  je  cez  dan  poliajkovati, 
zaéel  je  v  žganjarije  zahajati,  ker  ni  bilo  več  denarja  za  vino.  In 
začeli  so  se  dolgovi,  na  up  se  je  jemalo,  kjer  je  bilo  moci ;  zastavljalo, 
prodajalo,  dokler  je  bilo  kaj.  Potem  toliko  čaša  čisto  brez  dela. 
Slednjič  se  mu  še  jedenkrát  posreči;  dela  dobi,  dobrega  dela  za  več 
čaša.  Zdaj  so  bili  pa  zopet  vsi  križi  doli;  zdaj  je  bil  zopet  vrabec  v 
prosu  !  Ni  mu  dala  miru ;  za  zaduje  krajcarje,  ki  stii  jih  še  skupaj 
spravila,  morala  stíi  v  gledališče.     Zdaj  pa  imata!  —  — 


216  Boris  Miran:  Po  velikera  požam. 

Jer  i  C  a.     O  Bog,  o  Bog! 

Starká.  Zdaj  pa  iraata,  pravim!  O,  njima  ni  nič  liudega.  Pre- 
skrbljena  sta,  stradati  jima  ne  bo  vec  potreba,  in  noben  zob  ne  bo 
vec  bolel  ne  njega  ne  nje.  AU  kaj  bo  Z  vami?  Kaj  bo  ubogi  paglavec, 
kí  ne  vé  še  práv,  koliko  ima  prstov  na  roki?  Kaj  bo  ubogi  mladič 
v  zibeli,  ki  ne  zna  še  druzega,  nego  ústa  odpirati,  da  se  mu  kaj 
vanje  vtakne  ?  Ti  si  že  nekoliko  godna,  ti  bi  si  utegnila  že  vender 
za  silo  sama  pomagati;    ali  kako    boš   za   zapuščene  sirote  skrbela? 

Jerica.  In  Vi,  mati,  kaj  boste  pa  Vi  začeli? 

Starká.  Kaj  jaz!  Ta  pešeica  starili  kostij,  ki  jih  sama  koža 
še  skupaj  drži,  če  se  danes  ali  jutri  razsujejo,  ni  me  skrb,  poberó 
jih  že,  da  jim  ne  bodo  na  poti,  ter  spravijo  tja,  kjer  bodo  imele  mir 
in  pokoj  za  naprej.  Bolje  danes,  nego  jutri.  Vsaj  ne  bodem  videla 
vašega  siromaštva.  Dosti  dobrega  nisem  užila  na  svetu,  ali  roke 
nisem  nikoli  še  pomolila,  da  bi  se  mi  kaj  stisnilo  vanjo.  In  predno 
vidim  koga  izmed  vas,  da  berači,  rajša  pod  zemljo! 

P  a  vi  e  (vzbudivši  se).  Ali  še  ni  očeta  in  matere?  Ali  so  pa  že 
šli  zopet  z  doma?  Práv  za  gotovo  se  mi  je  zdelo,  da  mati  poleg 
mene  ležé,  da  sem  slišal  očeta  govoriti !  O  kako  sem  bil  vesel !  Zdaj 
pa  vidim,  da  so  bile  le  sanje,  ker  se  tako  žalostno  držiš,  Jerica! 
(Joka.) 

Jerica.  Le  jokaj,  ali  pa  ne  jokaj,  na  tem  svetu  jih  ne  boš  vec 
videla,  siyota!  (Začujejo  se  stopinje,  cez  nekaj  čaša  se  vráta  odpro  in 
vstopi :) 

Gospa.  Bog  vas  tolaži,  Ijubi  moji.  Strašná  nesreča  vas  je  zadela, 
kaj  bi  vam  jo  prikrivala?  Bolje,  da  na  jeden  hip  zveste  vso  grozno 
resnico. 

Jerica.  O,  saj  jo  že  tako  vemo!  Vender,  kaj  bi  tajila,  malo 
upanja  sem  vender  še  imela;  zdaj  torej  je  vsega  konec! 

Gospa.  Bogu  bodi  potoženo!  Sama  sem  bila  priča,  na  svoje 
oči  sem  ja  videla,  ko  so  ja  ven  nešli  iz  gorečega  poslopja.  Strašen 
pogled !  Vse  moje  žive  dni  mi  ne  izgine  iz  spomina.  —  In  ko  pomislira, 
da  bi  se  bilo  meni  in  mojemu  môžu  ravno  tako  godilo,  da  naju  ni 
sam  nebeški  oča  rešil  v  svoji  neskončni  milosti!  Midva  nimava  navade 
v  gledališča  hoditi,  ali  včeraj  je  bil  mojega  raoža  god,  in  dolgo  prej 
sem  že  premišljala,  káko  veselje  bi  mu  napravila.  Kar  mi  sine  nesrečna 
misel  po  glavi,  naj  kúpim,  da  ne  bo  nič  vedel,  dva  sedeža  za  tisto 
novo  igro,  ki  dela   zdaj    toliko  hrupa   po  mestu.  •  Človeka  je   skoro 


Boris  Miran:  Po  velikem  požaru.  217 

sram,  ko  mora  reči  v  kaki  družbi,  da  je  ni  še  videl.  Res  je  bil  raoj 
mož  práv  vesel,  ko  mu  pokažem  vstopnici.  Hitro  se  napraviva.  Voz 
je  že  čakal  pred  hišo.  Zadnji  čas  je  bilo,  ko  sva  sedala  v  voz.  Voznik 
požene,  kakor  blisk  zdrčimo.  Ali  hipoma  se  voz  močno  potrese  in 
potera  nstavi.  Kaj  je  bilo?  Kolo  se  je  bilo  strlo.  Izstopiti  je  bilo  treba 
iz  voza  in  peš  dalje  do  gledališča!  Ko  tako  greva,  kar  zaslišiva, 
da  gori  in  to  ravno  v  tistem  kraji,  kamor  sva  bila  namenjena. 
Meni  sine  misel  po  glavi,  ko  bi  bilo  gledališče!  Hipoma  je  bilo 
vse  nebo  riideče,  ravno  tam,  kjer  gledalisče  stoj  i.  Vse  je  drlo  proti 
tisti  stráni.  Gledalisče  gori!  šlo  je  od  ust  do  nst.  Ko  pridemo  na  mesto, 
vidimo  vse  poslopje  v  ognji.  Ali  kaj  poslopje,  Ijudje,  Ijiidje !  Ura  je 
že  skoro  sedem,  in  gledalisče  je  moralo  biti  že  malo  ne  polno,  ko 
je  začelo  goreti.  Vsakemu  izmed  nas  se  je  kameň  od  srca  odvalil, 
ko  se  hipoma  začuje  glas:  Vse  rešeno!  Hvala  Bogu,  da  so  le  Ijudje 
oteti,  poslopje  naj  že  gori  v  božjem  imenu !  Tako  smo  mislili  in  mimo 
stali  ter  gledali  grozno  lepo  prikazon.  Jaz  bi  se  kar  ne  bila  mogla 
geniti  z  mesta.  Kaj  takega  nisera  videla  nikoli  prej.  Ko  tako  stojimo, 
kakor  zamakneni,  kar  se  začne  neko  gibanje,  nek  čuden  šum  med 
množico.  „Mrtvega  človeka  so  prinesli  iz  gorečega  poslopja."  Torej 
vender  ni  vse  rešeno!  „Se  jednega !  Tretjega,  četrtega!  Cela  vrsta 
jih  je!**  Groza!  Cez  nekaj  čaša  razdelí  se  množica,  in  kaj  vidimo? 
Dva  moža  neseta  človeka,  ravno  pred  nama;  vse  črn  je  bil  in  roke 
so  mu  doli  visele.  In  za  tem  druzega,  tretjega.  Strah,  in  vender 
nisem  mogla  pogledati  v  strán.  Zdaj  prinesó  dva,  ki  sta  se  še  v  smrti 
objemala;  mož  in  žena !  In  ta  dva  poznám!  V  tem  hipu  me  potegne 
moj  mož  siloma  v  strán.  Dovolj  groze !  Crno  se  mi  stori  pred  očmi. 
Cez  nekaj  čaša  se  zavém  in  nájdem  v  neki  kavarni,  kamor  so  me 
bili  prinesli,  ko  sem  bila  omedlela.  Zdelo  se  mi  je,  kakor  da  sem  se 
vzbudila  iz  težkih  sanj .  Ko  sem  se  bila  nekoliko  okrepčala,  napotiva 
se  z  môžem  proti  domu.  Doma  ležem  na  posteljo  opravljena,  zaspati 
mi  ni  bilo  moci.  Hvalila  sem  Boga,  ki  naju  je  tako  čudovito  rešil, 
in  mislila  sem  na  vas,  uboge  sirote.  Moj  sklep  je  bil  storjfen.  Kako 
bi  mogla  bolje  Bogu  svojo  hvaležnost  pokazati  nego  če  storiva 
za  vas  sirote,  kolikor  je  v  najini  moci.  Očeta  in  mater  res  vam  ne 
moreva  dati,  ali  skrbeti  moreva  za  vas,  biti  vam  moreva  na  mestu 
očeta  in  matere.  Tudi  midva  sva  izkusila,  kaj  je  potreba ;  ali  s  prid- 
nostjo  in  božjo  pomočjo  sva  si  pridobila  toliko,  da  na  staré  dni  lahko 
brez  skrbi  živiva,  in  tudi  za  koga  druzega  še  laliko  kaj  storiva.  Otrok 


218  S,  Rutar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja. 

nama  Bog  ni  dal;  bodite  torej  vi  naraa  otroci.  Moj  Ijubi  mož  me 
je  od  veselja  objel,  ko  sem  mu  razodela  svoj  sklep.  Rad  vam  bo  za 
očeta,  kakor  jaz  za  mater.  In  Vi,  žena  —  soseda,  ostanete,  to  se  vé 
da,  pri  svojih,  kakor  do  sedaj,  in  naša  bo  skrb,  da  se  Vam  ne  bo 
slabo  godilo.  —  Tolažila  vas  ne  bom ;  jokajte  in  žalujte,  ali  v  vsi 
svoji  žalosti  ne  pozabite,  da  niste  zapuščeni  na  svetu. 

J  e  r  i  c  a,  Gospá !  Jaz  ne  znám  lepo  govoriti ;  samo  to  Vam 
pravim :  Ce  Vam  je  hvaležnost  ubozih  sirôt  dovolj  plačila,  nikdar  Vam 
ne  bode  žal  tega, 'kar  ste  za  nas  storili. 

G  o  s  p  a.  Dovolj !  Zdaj  grem,  ali  skoro  se  bomo  videli  zopet. 

Boris  Mira  n. 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIL  do  XIII.  stoleya. 

spísal  Šimon  Rutar. 
(Dalje.) 

V. 


rnimo  se  zopet  h  Karantaniji.  Svoje  novo  pridobljene 
dežele  razdelil  je  Karol  1.  803.  v  Salcburgu,  kjer  je  uredil  tudi 
cerkvene  razmere  alpskih  dežel.  Podlaga  tej  razdelitvi  bila  je 
čisto  zemljepisna,  ki  se  je  oslanjala  nekoliko  na  prirodne  razmere 
podjarmljene  zemlje,  nekoliko  pa  na  zgodovinsko  izročilo.  (Dummler, 
Die  súdlichen  Marken  des  fränkischen  Reiches,  Archiv  f.  oest.  Gesebiclits- 
quellen  X.  10).  Vsled  tega  ostala  je  Karantaniji  istá  vzliodna  meja, 
kakor  jo  je  imel  poprej  Norik.  Severno  pa  je  postavil  Karol  po  gorali, 
ki  ločijo  še  dan  danes  Stajersko  od  obeh  Avstrij,  samo  da  je  okrožje 
Aussee  pripadalo  Avstriji,  a  grofija  Pútten  (m  južni  stráni  dunaj- 
skega  Novega  Mesta)  k  Štajerskí.  To  je  bila  tudi  cerkvena  meja 
med  škofijo  pasavsko  in  salcburško,  ker  so  sc  takrat  zaradi  tesne 
zveze  med  državo  in  eerkvijo  navadno  strinjale  politiške  meje  s  cerk- 
venimi.  (Felicetti,  Steiermark  im  Zeitraum  vom  VIII. — XII.  Jlidt.  Bei- 
tľäge  zur  Kunde  steierm.  Gescliiclitsq.  IX.) 


s.  Ratar:   Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XIII.  stoletja.  219 

Popolnoma  driigačneira  mnenja  o  severní  meji  Karantanije  pa 
je  prvi  avstrijski  zgodovinar  Krones.  V  svoji  knjigi  „Handbuch  der 
Geschichte  Oesterreichs"  L  274  jemlje  za  južno  mejo  Iztoene  marke 
Dravo,  opiraje  se  na  cerkveno  razdelitev  1.  811.,  ko  je  Karol  postavil 
Dravo  za  mejo  med  salcburško  in  oglejsko  nadškofijo.  Po  Krone- 
sovem  mnenji  je  bila  Karantanija  središče,  „das  Kernland",  Iztočne 
marke !  (Primeri  tudi  njegovo  najnovejše  delo :  Grundriss  der  oest. 
Geschichte  I.  pg.  161  in  162).  Ali  ako  je  bila  Karantanija  središče 
Iztočne  marke,  zakaj  se  ní  imenovala  ta  raj  .sa  Karantanija?  Mi  vema, 
da  je  Karantanija  sezala  tudi  na  južno  strán  Dravé,  da  je  zav- 
zemala  tudi  Gorenjsko  in  Slovenjegraško  okolico.  Karantanija  je 
imela  na  vzhodu,  jngovzhodu  in  jugu  svoje  marke.  Kako  bi  bilo 
to  mogoče,  ako  bi  bila  Karantanija  le  del  Iztočne  marke?  Kakor 
nam  je  znano,  stanovali  so  grófi  Iztočne  marke  ravno  v  tej  zemlji, 
a  ne  v  Karantaniji  in  nič  nam  ni  znano,  da  bi  bil  kateri  krajinski 
gróf  ob  jednem  tudi  na  Koroškem  zapovedoval.  Iz  vsega  tega  se 
vidi,  da  Karantanija  ni  pripadala  Iztočni  marki  in  da  ta  poslednja 
ni  mogla  sezati  na  jugu  do  Dravé.  Nekateri  nemški  zgodovinarji 
(n.  pr.  Meiler,  Denkschriften  der  Wiener  Akadémie  1868)  so  skúšali 
dokazati,  da  se  ni  nikoli  pretrgala  vrsta  mejnih  grófov  v  Iztočni 
marki  tudi  po  návalu  Madjarov  ne,  temveč  da  so  neprestano  vládali 
od  907.  do  95.5.  1.  Ali  to  je  temeljito  pobil  kritični  Lorenz:  „Ueber 
die  sagenhafte  Geschichtsschreibung  des  XII. — XTV.  Jahrh.  in  Oester- 
reich*.  (Drei  Búcher  Geschichte  und  Politik.)  Po  razrušenji  velikomo- 
ravske  dŕžave  propadla  je  namreč  tudi  Iztočna  marka  in  Madjari  so 
poplavili  vso  ono  važno  kupčijsko  cesto,  ki  je  vodila  ob  Duna^^l  iz 
Nemške  proti  iztoku.  V  Karantaniji  se  pa  nič  ne  ve  o  madjarski 
vladi  (razen  mimogredočih  návalov).  Ako  bi  bila  Karantanija  res  kos 
Iztočne  marke,  mogli  bi  se  bili  torej  v  njej  rešiti  in  ohraniti  kra- 
iinski  grófi,  kar  se  pa  ni  zgodilo,  nego  v  Koroški  nahajamo  v  tej 
dobi  samé  domače  kneze. 

Karantanija  bila  je  torej  poleg  Iztočne  marke  samostalna 
pokrajina  in  onacerkvena  razdelitev  od  811.  1.  ni  imela  vpliva  na 
politiško.  Tudi  se  je  Karantanija  navadno  zemljepisno  ločila  od  Ba- 
varske.  Diimmler  celo  trdi  (Sudoestl.  Marken  pg.  17),  da  je  bila  vez 
Karantanije  in  njenih  mark  z  Bavarsko  v  prvi  četrtinki  IX.  stoletja 
popolnoma  p retrgan a.  Dabi  podjarmljenega  Ijudstva  ne  razdražil, 
Karol  iz  početka  ni  ustanovil  v  Karantaniji  posebnih  okrožnih  grofij. 


220         S.  Rutar:   Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XĽI.  stoletja. 

(Gaugrafschaften).  Da,  za  Karlovičev  ni  bila  nikoli  v  sa  Koroška  raz- 
deljena  na  také  grofije,  nego  le  tu  pa  tam  podelili  so  kako  posebno 
okrožje  posameznemu  grofu.  AU  s  tera  uradniški  okraji  še  niso  bili 
stalno  urejeni.  Previdni  Karol  pustil  je  iz  početka  Slovencera  njili 
domáce  kneze,  samo  da  so  se  morali  dati  krstiti  in  obljubiti  kralju 
zvestobo.  Tako  se  je  po  jedni  stráni  laze  krščanstvo  širilo,  po  drugi 
pa  se  je  Ijudstvo  vedno  bolj  privajalo  frankovski  oblasti.  Taki  domáci 
knezi  so  bili  na  Koroškem:  In  g  o  (koncem  VIII.  stoletja;  pozneje) 
Pribislav,  Cemikas,  Stojrair,  Etgar  i.  t.  d.  Tudi  oni  Zvo- 
nimiľ  (Wonimir),  ki  je  bil  1.  796.  šel  na  Avare  v  družbi  s  frijulskim 
vojvodom  Erichom,  bil  je  tak  domač  knez  v  Karantaniji,  le  da  se 
ne  more  določiti,  v  katerem  delu  slovenské  zemlje  je  vládal.  Pac  pa 
so  Karloviči  na  vso  moč  podpirali  naseljevanje  Nemcev  med  Slovenci 
teľ  tako  počasi  iz  njih  napravili  odvisne  podložnike  in  na  pósled 
róbe.  To  pa  se  je  dogajalo  le  polagoma,  ne  povsodi  jednako  in  zlasti 
s  pripomočjo  cerkve.  Kako  so  oglejski  patrijarbi  med  Slovenci  sveto 
vero  širili,  tega  ne  vemo;  ali  misliti  si  moremo,  da  počasi,  ker  je 
Alkuin  svojega  prijatelja  Pavlina,  oglejskega  patrijarba,  nujno  opo- 
minati  moral,  da  se  pobrine  za  pokrščenje  Slovencev.  Ali  ternu  je 
bila  izvestno  veliká  ovira  to,  da  tujci  misijonarji  niso  znali  zadosta 
slovenščine.  Latinščina  veljala  je  za  jedini  cerkveni  jezik  in  poleg  te 
šmátrali  so  slovenščino,  kakor  tudi  nemščino,  za  veliko  zlo.  Koncil 
v  Mogunci  813.  1.  ukázal  je,  naj  duhovniki  tudi  očenaš  in  vero 
latinski  moliti  učijo,  „et  qui  aliter  non  potuerit,  vel  in  sua  lingua 
discat".  Ali  istega  leta  je  določil  koncil  v  Túru,  da  naj  S3  národu 
v  domačem  jeziku  pridiguje,  da  se  morajo  škofove  bomilije  v  narodni 
jezik  pretolmačevati.  Tako  se  je  opravljala  tudi  izpoved  po  domače 
in  ocitno  izpoved  molilo  je  vse  Ijudstvo  po  pridigi  v  svojem  jeziku. 
Také  slovenské  molitve  ohranile  so  se  nam  v  slavnili  Brižinskih 
spomenikih. 

Ako  so  v  središči  Karantanije  (denašnji  Koroški)  doraači 
knezi  .še  dolgo  gospodarili  brez  po  sebnega  vtikanja  frankovskih  kraljev, 
ne  velja  to  tudi  o  iztočnih  in  južnili  mejnili  deželab  Karantanije. 
Te  so  potrebovale  previdne,  krepke  roke  v  obrambo  proti  sovražnira' 
návalom.  Slovenskí  knezi  niso  imeli  zadosti  izkušenosti  za  toliko 
vojaško  nalogo  in  zdeli  so  se  Frankom  tudi  prenevarni,  da  bi  jim 
mogli  zaupati  tako  važno  mesto.  Zato  je  po.stavil  Karol  Veliki  vse 
mejne  dežele  Karantanije  pod  oblast   frijulskega   voj  vode 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VH.  do  XITT.  stoletja.  221 

ki  je  upravljal  tudi  trevižansko  (veroneško)  marko.  Na  državnem 
zboru  v  Ratisboni  1.  788.  izroči)  je  Karol  obrambo  vseh  jugoiztočnih 
mej  svoje  kraljevine  grofu  Markám.  Njerau  je  sledil  1.  795.  Erik 
(Erieh)  in  ternu  1.  799.  Cadalaus  (Cadolach),  ki  je  1.  819.  za  mrzlico 
umri.  Njegov  následník  Bal  der  ich  moral  se  je  boriti  zoper  upor- 
nega  Ljudevita  Posavskega.  Najprej  je  upokoril  „Kamijole  ob  Soči 
in  Savi"  (t.  j.  tolminske  in  gorenjske  Slo vence),  ki  so  se  predali  liitro 
potem,  ko  je  Baldericli  Ljudevita  dvakrát  potolkel  (Einhardi  annales 
ad  an.  820,  Pertz  M.  G.  L  207).  Tudi  pozneje  bila  je  Balderichu  sreča 
milá,  tako  da  je  1.  822.  upokoril  vso  deželo  med  Savo  in  Dravo 
ter  zagotovil  v  njej  frankovsko  oblast.  Ti  dogodki  so  imeli  veliké 
posledice  za  slovenskí  národ.  V  sled  Ljudevitovega  upora  izgu- 
bili  so  Slovenci  svoje  domáce  voj  vode  in  dobili  za  vladarje 
frankovske  grofe.  Tudi  je  skúšal  Ljudevit  Pobožni  Karantanijo  in 
Panonijo  tesnej  e  spojiti  z  Bavarsko. 

Ali  Balderich  ni  srečno  končal.  Mestu  Ljudevita  počeli  so  nad- 
legovati  njegove  marke  Bolgari.  Ti  so  se  bili  razširili  tudi  v  ogersko 
nižino,  prekoračili  Dunav  in  naseljevali.  se  ob  dolenji  Dravi  in  Sa  vi. 
Njihovih  návalov  Balderich  ni  mogel  odbití  in  zato  ga  cesar  odstaví 
1.  828.  Njegovo  marko  razdeli  na  štiri  grofije,  katerih  imena  pa  nam 
letopisci  niso  zapísali.  Tako  nam  ne  ostane  nič  drugega,  nego  ugi- 
banje.  Prvá  je  marala  biti  Frijulska  sama  (z  Oglejem  in  Verono), 
druga  Istra  s  Krasom,  Notranjskím  in  Reko;  tretja  pa  takoimeno- 
vana  „Slovenska  marka"  ob  Sa  vi.  Ta  marka  je  obsezala  na  Sta- 
jerskem  vse  celjsko  okrožje,  na  Kranjskem  pa  vse  Dolenjsko 
do  Snežnika  (t.  j.  razen  novomeškega  okrožja  še:  Št.  Vid,  Šmarije,  Lož 
in  Obloke).  Ta  marka  je  imela  različna  imena :  Marica  Vinidorum, 
Marcha  juxta  Souvam  (Savína),  Saunia  (Savinija)  in  morda  tudi 
Savia.  L.  838.  se  imenuje  nje  gróf  Sa  la  ch  o,  zavisen  od  koroškega 
voj  vode,  posredo  valec  med  Privino  in  Franki.  On  je  bival  „in  arce 
Richenburg"  (Reichenburg,  Rihenberk  ali  Liberca  ob  Sa  vi)  in  ta 
grád  je  bil  središče  Slovenské  marke. 

Ali  kje  je  bila  četrta  marka  Karantanije?  Ivrones  misii  (Hand- 
buch  I.  839;  Grundriss  L  163),  da  je  utegnila  biti  to  Kranjska, 
t.  j.  denašnje  Gorenjsko.  Res  je,  da  se  ta  zemlja  čaši  imenuje  tudi 
„marka"  (Chreina-Marche),  ali  navadno  je  v  listinali  govor  le  o  „pagus 
Carniola"  (Gau-Krain)  z  glavnim  grádom  Kranj  (Krainaburg).  V  prí- 
merí z  drugími  tremi  markami  bila  bi  ta   „Kranjska  marka"  mnogo 


222  S.  Rntar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XHI.  stoletja. 

premajhna.  Tudi  ona  ne  leži  na  meji  Karantanije,  nego  njej  na  jugu 
imamo  Istersko  in  Slovensko  marko.  Na  Gorenjskem  torej  ni  bilo 
potreba  utemeljevati  posebne  marke  in  zato  si  moramo  misliti,  da  je 
ostala  ta  zemlja  še  vse  IX.  in  prvo  polovico  X.  stoletja  v  zvezi  s 
Koroško,  kakor  posebna  župa  te  pokrajine.  Cetrto  marko  Karantanije 
moramo  torej  drugodi  iskati.  Mi  známo,  dá  so  imeli  Franki  1.  82H. 
še  lep  kos  Panonije  v  svoji  oblasti.  AH  niso  morali  tudi  te  zemlje 
nekam  uvrstiti?  Kar  se  tiče  dežele  med  Savo  in  Dravo,  kjer  se  je 
pa  frankovska  oblast  hitro  krčila,  dá  se  misliti,  da  je  spadala  v 
področje  slovenskega  mejnega  grófa.  AH  kaj  je  bilo  s  Panonijo 
med  Dravo  in  Rabo?  Saj  je  ta  zemlja  tudi  potrebovala  obrane  proti 
Bolgarom  in  malo  za  tem  proti  Yeliki  Moravski.  Mi  známo,  da  so 
Franki  1.  848.  dali  zemljo  okolo  Blatnega  jezera  Pri  vi  n  i  (f  800), 
ki  si  je  sezidal  v  močvirnatem  kraji  svoj  Blatni  grád  (Moosburg  blizu 
Szalavara).  Privininá  kneževina  sezala  je  proti  západu  daleč  v  denašnjo 
Stajersko,  práv  do  nekdanje  noriško-panonske  meje,  in  zavzemala 
torej  tudi  okolico  ptujsko.  Severná  nieja  te  kneževine  je  bila  Repica 
in  Raba,  ki  sta  ob  jednem  d^lali  mejo  izmed  pasavske  in  salcburške 
škofije.  Ta  iztočna  strán  Karantanije  imenuje  se  tu  pa  tam  v  listinah 
„Iz  točná  marka  Karantanska".  Tako  beremo,  da  je  škof 
Adalvin  posvetil  1.  874.  cerkev  pri  Ptuji  „in  orientali  Carinthiae 
termino".  Da  Ptuj  ni  pripadal  Slovenski  marki,  je  natorno,  ker  leži 
izven  porečja  Save.  Ako  vzamemo,  da  so  Franki  1.  828.  tudi  iztočno 
marko  Karantanije  ustanovili,  tedaj  ne  bomo  mogli  več  dvomiti,  kam 
je  spadala  srednja  Štajerská  in  ne  omahovati,  kakor  lírones,  Hand- 
buch  I.  str.  323  in  333.  Res  je  pa,  da  je  ta  iztočna  Karantanska 
marka  po  Kocelovi  smrti  izginila  in  da  so  j  o  skoro  potem  Madjari 
zavzeli.  Se  le  1.  982.  bili  so  Madjari  potisneni  čes  Labnico  in  od 
takrat  pa  do  danes  je  ta  reka  iztočna  meja  íStajerske. 

VI. 

Rekli  smo  že,  da  so  Franki  1.  828.  pridružili  Karantanijo  in 
njene  marke  b  a  var  s  ki  vojvodini.  Takrat  torej  izgubila  je  stará 
slovenská  vojvodina  za  nekoliko  čaša  svojo  samostalnost.  Bavarsko 
pa  (in  torej  tudi  Karantanijo  z  markami)  podelil  je  bil  Ljudevit 
Pobožni  avgusta  mcseca  825.  svojemu  sinú  Ljudevitu  Nemcu  (po 
deHlnem  naČrtu  iz  1.  817.).  Ko  so  se  pa  začeli  1.  830.  proti  Ljudevitu 
Pobožnému  puntati  njegovi  sinovi,  pozabíjal  je  tudi  Ljudevit   Nemec 


s.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  Xili.  stoletja.  223 

vedno  bolj  svojega  bavarskega  kraljestva  hrepeneč  po  višjih  smotrih. 
Mestu  njega  vládali  so  Koroško  palatinski  grofje  v  Karnskem 
in  Blatnera  grádu  na  sevemi  stráni  Celovca.  Ti  vojvodini  namestniki 
izvrševali  so  svojo  kneževsko  oblast  po  vsej  Karantaniji  in  njenih 
markňh.  V  teh  poslednjih  imeli  so  mejni  grófi  svojo  posebno  upravo 
in  večjo  vojaško  oblast,  kakor  je  že  bilo  omenjeno.  Vsa  dežela  pa 
je  razpadala  malo  po  malem  na  vec  okrožnih  grofij,  katerih  načelniki 
so  naraestovali  kralja,  pobirali  davek,  upravljali  kraljevska  posestva, 
zapovedovali  vojski  in  predsedovali  rednim  (však  mešec),  kakor 
izrednim  sodnijam.  Da  niso  prekoračili  ali  zlorabili  svoje  oblasti, 
nadzirali  so  jih  strogo  „kraljevi  poslanci"  (missi  regis), 

Ljudevita  Nemca  sin  Karlman  spunta  se  1.  861.  proti  svojemu 
očetu  s  pomočjo  velikomoravskega  kneza  Rastislava.  Ljudevit  je 
bil  dal  že  1.  856.  Iztočno  marko  (avstrijsko)  Karlmanu  in  zdaj  je 
ta  hrepenel  tudi  po  Karantaniji  in  bavarskem  kraljestvu.  Ali  Ljudevit 
prišili  hitro  siná  na  pokorščino  in  tako  tudi  dve  leti  pozneje,  ko  se 
je  bil  Karlman  drugikrat  spuntal.  Tedaj  (863)  podá  se  Ljudevit  na 
Koroško,  potolče  upornega  siná  in  ga  premaga  s  pomočjo  grófa 
G  u  n  d  a  k  a  r  a ,  ki  je  iz  početka  moral  ubogati  Karlmanu  kakor  svojemu 
gospodarju.  Tému  Gundakaru  predá  Ljudevit  v  zahvalo  Koroško 
vojvodstvo.  Ali  že  naslednjega  leta  pomiri  se  kralj  s  svojim  sinom, 
povrne  mu  njegovo  oblast  in  1.  865.  zagotovi  tudi  Bavarsko  z  vsemi 
iztočnimi  zemljami.  Slovencem  prijazni  Gundakar  je  nameraval  svojo 
moč  na  Koroškem  utrditi  in  morda  Karantanijo  odcepiti  od  Bavarske. 
Zato  ga  Ljudevit  1.  866.  odstavi  in  Gundakar,  da  ne  bi  bil  kaznovan, 
pobegne  na  dvor  moravskega  kneza  Rastislava,  kojega  odpor  proti 
Nemcem  bil  je  práv  tedaj  najsilnejší.  Po  Diimmlerjevem  mnenji  dobi 
že  tedaj  Koroško  Karlmanov  nezakonski  sin  Arnulf.  Ta  se  je 
mnogo  mudil  na  Koroškem,  stoloval  v  Blatnem  grádu  in  imel  vec 
nezakonskih  sinov  od  postranskih  žen  slovenskega  rodií.  Bil  je  krepke 
postave,  neupogljive  volje  in  poln  častilakomnosti.  Hrepenel  je,  čim 
preje  sesti  na  prestol  svojega  očeta  in  zato  se  je  skrivaje  pogovarjal 
z  moravskim  knezom  Svetopolkom,  s  Tiaterim  je  moral  Ljudevit 
Nemec  1.  874.  skleniti  neugodni  mir  v  Forchheimu.  Po  Ljudevitovi 
smrti  876.  dobi  bavarsko  kraljestvo  njegov  sin  Karlman,  ali  Koroško 
s  svojimi  markami  ostalo  je  kot  posebni  del  Bavarske  Arnulfu,  ki 
je  vedno  deloval  na  oslabljenje  nemške  oblasti  v  vzhodnih  zemljali 
(zlasti  Tztočni    marki).     Njegova   z  veža   s    Svetopolkom   postajala  je 


224  S.  Rutar:  JedinstVo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XII.  stoletja. 

vedno  ožja  in  z  njegovo  pomočjo  spuntal  se  je  proti  svojemu  strijcu 
Karolu  Debelemu,  ki  je  bil  zjedinil  ne  le  vso  nemško  državo  svojega 
očeta,  nego  za  nekoliko  čaša  celo  vse  frankovsko  kraljevstvo  in  prejel 
tudi  cesarsko  krono  v  Rirau.  Arnulf  zbere  vojsko  Bavarcev  in  Slo- 
vencev  ter  prišili  Karola,  da  se  mu  predá  1.  887.  Naslednje  leto  pri- 
znajo  vsa  nemška  plemena  Arnulfa  za  svojega  kralja.  Ali  kot  tak, 
spoznal  je  nevarnost,  koja  je  pretila  Nemški  od  stráni  Veliké  Moravské 
in  zato  se  je  obrnil  proti  svojemu  prejšnjemu  zavezniku  Svetopolku. 
Pridobil  je  najprej  na  svojo  strán  slovenskega  kneza  Braclava,  ki 
je  vládal  nekdanjo  Privinino  kneževino,  ali  pa  verjetneje  zemljo  med 
Savo  in  Dravo.  Se  hujšega  neprijatelja  Veliké  Moravské  pa  je  našel 
Arnulf  v  Madjarih,  ki  so  bili  práv  tedaj  prodrli  v  ogersko  nižino. 
Tako  je  morala  pästi  najslavnejša  slovenská  kneževina  (1.  905. — 906.), 
zlasti  ker  so  se  bile  po  smrti  Svetopolkovi  (894)  porodile  razprtije 
med  njegovimi  nasledniki. 

Kóje  Arnulf  zasedel  bavarski  in  nemški  prestol,  izročil  je  Koroško 
grofu  Rudpertu,  ki  je  umri  893.  leta.  Njegov  naslednik  je  postal 
Luitpold,  nečak  ali  morebiti  bratranec  Arnulf ov  in  njegov  veliki 
jubimec,  ki  je  utemeljil  vladarsko  rodovino  Scheiern -Wittelsbach. 
Ta  je  bil  ne  samo  vojvoda  koroški,  nego  tudi  vrhovni  oskrbnik  Iztočne 
marke  in  upravitelj  cele  Bavarske.  Njegova  naloga  bila  je  braniti 
Nemčijo  od  návalov  madjarskih.  Ali  v  veliki  bitki  ob  Bunavu  (mesto 
ni  točno  določeno)  1.  905.  poginili  so  „skoro  vsi  Bavarci"  in  ž  njimi 
tudi  Luitpold.  Nasledil  ga  je  v  njegovi  časti  naj  starej  ši  sin  Arnulf, 
obol  in  častiželjen  mož,  ki  je  dobro  skrbel  za  učvrstenje  svoje  voj- 
vodské oblasti  in  zraven  se  tudi  hrabro  vojskoval  proti  Madjarora, 
katere  je  večkrat  potolkel.  V  zavesti  svoje  moci  protivil  se  je  novo- 
izbranemu  neraškemu  kralju  Konradu  L  (911 — 918)  in  tako  tudi 
njegovemu  nasledniku  Henriku  I.  (918 — 936).  Ta  je  bil  prisiljen 
z  Arnulfom  pomiriti  se  (v  Reznú  921)  ter  prepustiti  mu  v  Bavarski 
in  južnoiztočnih  zemljah  vse  knežje  pravice  brez  kraljevega  vpliva. 
V  Arnulfovem  imenu  vládal  je  Koroško  njegov  mlajši  brat  Berthold, 
ki  je  postal  po  bratovi  smrti  (937)  vladár  Bavarske.  Mestu  njega 
dobil  je  Koroško  z  markami  po  imenu  nepoznan  gróf. 

Ko  je  Berthold  1.  945.  umri,  porabil  je  kralj  Oto  I.  to  priliko, 
da  bi  pridobil  vojvodstvo  bavarsko  svoji  rodovini  in  tako  utrdil  svoj 
vpliv  tudi  v  tem  delu  nemške  dŕžave.  Izključil  je  torej  Luitpoldove 
naslednike  od  vojvodstva  in  podelil  Bavarsko  s  Koroško  in  markami 


s.  Rutaľ :  Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  Vil.  do  XHI.  stoletja.  2Ž5 

svojemu  éastihlepnemu  polubratu  Henriku  Saksonskemu  (23.  de- 
cembra 1.  945.).  Ta  se  ni  le  proti  Madjarom  hrabro  bojeval,  nego 
razšiľil  je  svojo  oblast  tudi  proti  jugu  s  tem,  da  je  podvrgel  .svoji 
vladi  O  g  1  e  j  s  k  i  p  a  t  r  i  j  a  r  li  a  t.  Ali  proti  njegovi  krepki  vladi  dvignila 
se  je  veliká  buna  pod  vodstvom  odstavljenih  Luitpoldovičev.  Tudi 
oglejski  patrijarh  Engilfried  in  saleburški  nadškof  Heriold  uprla  sta 
se  prevladi  Bavarske  (953 — 955).  Ali  Henrik  premaga  z  bratovo 
pomočjo  svoje  sovražnike  in  maščuje  se  nad  njimi  nečloveško.  Vsled 
tega  spoji  Karantanijo  in  njene  marke  ože  nego  poprej  z  bavarsko 
vojvodino.  Ali  to  uničenje  karantanske  samostalnosti  trajalo  je  le 
malo  tasa.  Po  Henrikovi  smrti  (955)  namreč  prevzame  vlado  Bavarske 
njegov  sin  Henrik  II.  Prepirljivi.  Ta  se  je  upri  Otonovemu 
mladoletnemu  sinú  Otonu  II.  (973 — 983)  in  nameraval  s  pomočjo 
českih  in  poljskih  vojvod  pridobiti  si  nemško  kraljevsko  krono.  Ali 
mladi  kralj  ukroti  svojega  protivnika  in  ga  prekliče  z  mnogimi 
njegovimi  prijatelji  (v  Reznú  975).  Da  bi  se  Bavarska  ne  mogla  vec 
protiviti  nemški  kraljevski  oblasti,  sklenil  je  Oto  II.  razdeliti  jo  in 
tako  njeno  moč  uničiti.  Pred  vsem  so  Babenbergovci  vzprejeli 
cesarsko  milost.  Prejeli  so  namreč  od  Otona  „Nordgau"  ob  česki 
meji  in  „Iztočno  marko"  na  meji  proti  Madjarom.  S  to  poslednjo 
podelitvijo  postavil  je  Oto  II.  temelj  naši  Avstrijski  državi.  Razen 
tega  pa  je  odločil  cesar  Karantanijo  od  Bavarske  in  to  vojvo- 
dino podelil  drugi  rodovini. 

Skoro  poldrugo  sto  let  (od  828.  do  976.)  bila  je  Karantanija 
vpč  ali  menj  združená  z  Bavarsko.  Ali  tudi  v  tem  času  imela  je 
Koroška  zmerom  svoje  upravitelje,  le  malo  odvisne  od  bavarskih 
vladarjev.  Se  bolj  neodvisni  pa  so  bili  krajinski  grófi  v  Frijulski, 
Isterski  in  Slovenski  marki,  po  posebni  ureditvi  mejnih  pokrajin.  Vrhu 
tega  počenjala  je  (v  IX.  in  X.  stôl.)  na  Frijulskem  nová  neodvisna 
kneževina,  t.  j.  Oglejski  patrijarhat.  Že  Karol  Veliki  je  bil  podelil 
(1.  801.  ali  802.)  oglejski  cerkvi  mnogo  imunitet  ter  nasledniki 
njegovi  pomnožili  so  svoboščine  in  oproščenja  oglejskim  patrijarhom 
(tako  n.  pr.  Karlman  1.  879.,  da  ima  patrijarh  pravico  pobirati  vse 
one  davščine,  katere  so  se  poprej  cesarju  plačevale).  Res,  da  so  te 
imunitete  veljale  le  za  posestva  cerkve  oglejske  in  da  ta  po- 
sestva  takrat  še  niso  bila  obširna.  Ali  ipak  postavljen  je  bil  temelj 
pozneje  tako  mogočnemu  patrijarhatu,  ki  ni  zavzemal  samo  Frijulske 
in  Goriške,  temveč  nekoliko  čaša  tudi  Istro  in  Kranjsko.  Patrijarhova 

15 


226  S.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  "VTl.  do  Xlll.  stoletja. 

neodvisnost  ni  bila  po  volji  bavarskemu  vojvodi  Henriku,  zato  ga  je 
z  vojsko  prisilil,  da  je  priznal  vojvodo  za  svojega  kneza.  Ali  neraški 
kralji  so  vedno  podpirali  cerkvene  kneze  in  pospeševali  njih  moč, 
da  bi  jim  ti  pomagali  krotiti  preoblastne  vojvode.  Iz  tega  uzroka 
podelil  je  cesar  Oto  I.  1.  902.  vsem  italijanskim  škofom  imuniteto 
in  tiste  pravice,  katere  so  izvrševali  poprej  le  grofje  kot  kraljevski 
uradniki.  Nezavisnost  Ogleja  bila  je  tedaj  zopet  potrjena  in  od  tega 
čaša  je  vrlo  hitro  narastala  patrijarška  dŕžava.  Na  jednak  način 
izcimila  se  je  na  severni  stráni  Karantanije  nadškofijska  kneževina 
Salcburška,  ki  je  obstajala  celo  do  Lúnevillskega  miru  1801.  1. 

Tako  vidimo,  da,  akoprem  je  bila  Karantanija  s  svojimi  markami 
nekoliko  čaša  upravno  spojená  z  Bavarsko,  vender  je  tudi  v  tem 
času  ohranila  svojo  samostalnost,  svoje  posebne  vladarje  in  svoje 
staré  ustanove.  Le  za  vláde  Henrika  Saskega  pretila  je  nevarnost, 
da  se  slovenské  dežele  stopíjo  z  Nemčijo,  ali  to  ni  imelo  trajnega 
obstanka.  Kakor  smo  poprej  videli,  niti  nemška  kolonizacija  med 
Slovenci  do  1.  955.  ni  bila  posebno  napredovala,  nego  da  se  je  práv 
za  práv  še  le  po  tem  letu  začela.  Tako  je  ostalo  do  1.  970.  tudi 
narodno  življenje  slovensko  precej  nedotakneno  in  Slovenci  so  se  še 
dobro  zavedali  razlike  med  seboj  in  Nemci.  Njih  imena  bila  so  čisto 
slovenská,  pomenljiva  in  lepoglaseča,  kakor  nam  najbolje  pričajo 
zapiski  na  Stivanskem  evangeliji.  (Glej  podlistek  ,,Soče"  1880,  list  17.) 
Do  1.  970.  torej  slovenská  samosvest  ni  bila  še  ni  malo  upešala. 

(Dalje  prihodnjič.) 


^^m^.', 


Dekliška  tožba. 


?i 


ik  mene  na  klopico  sél  je, 
2^  In  nisem  mu  rekla:  nikar! 
Za  róke  me  ráhlo  prijél  je, 
Braniti  ni  bilo  mi  mar. 


Govoril  sladko  mi  je  némi, 
In  7,rl  tako  milo  je  v  mé. 
Besede  so  segle  v  srcé  mi, 
Pogledi  pvebôli  srcé. 


Pľitisnil  na  prsi  me  svoje, 
Poljubil  na  ústa  gorkó. 
Ni  svóbodno  svce  več  moje  — 
Kaj  morera  sirota  zato! 


,r:V^gžáV=. 


Oljki. 


Irevó,  rastoče  v  vinskem  bregu, 
'Lepó  zeleno  v  belem  snegu. 
Oj,  drago  oljkovo  drevo, 
Pozdravljam  te  srčnó,  srčnó! 
Kot  ôtok  travnat  u  puščavi 
Prijazno  tukaj  zeleníš; 
Vojak  ponôsen  se  mi  zdĺš 
Stoječ  po  bitvi  na  planjavi: 
Le  njega  bojni  grom  ni  stri, 
Tovariše  je  vse  podrl! 
Cemú  je  tébi  smrtna  sila 
Življenja  moč  in  kras  pustila? 
Da  živ  nagroben  spomenik 
Iz  mrtvih  tal  štrliš  navpik? 

Nikakorl  marveč  to  zelenje, 
Oznanja  novo  nam  življenje, 
Ko  spet  pomládil  bo  se  svet, 
Ko  nov  razvíl  se  bo  nam  cvet! 
Na  té  iz  gôlih  tam  grmičev 
Zletava  roj  krilatih  ptičev, 
Ter  glásno  v  vej  ah  žvrgolí 
Menéč,  da  svet  se  že  mladí, 
In,  oh.  kakó  mudí  rado 
Na  téb'  moje  se  okó!  — 
Prijazno  oljkovo  drevo. 
Pomník  nekdanjih  dnij  cvetočih, 
Prorok  pvekrasnih  dnij  bodočih, 
Pozdravljam  te, 
Prosia vlj am  te! 
Ti  v  ráno  vlívaš  nam  zdravila, 
Svetóstna  nam  delíš  mazíla, 
Oživljaš  nam  telesno  moó, 
Proganjaš  z  lučjo  temno  noč,  — 

Proslavljam  te! 
Mirú  podoba  Ijuba  ti 
Ljudem  si  že  iz  davnih  dnij! 


Naš  rod  se  ves  je  bil  pokváril 
In  modri  Bog  se  je  kesäl, 
Da  je  človeško  bitje  vstvárill 
Tedaj  pa  ves  naš  rod  končäl 

V  vesoljnem,  groznem  je  potôpti, 
Zanésel  malému  le  trópu! 

Ves  rešeni  človeški  rod 
Tačas  en  s  am  je  nosil  brod, 
Kdo  vé,  če  ta  vbeží  pokôpu? 
Nad  njim  mračno,  temno  nebo. 
In  krog  in  krog  brezdanja  voda, 
A  rešnega  uikjeri  proda,  — 

Strašnó,  strašnó! 
Kdaj  to  brezmejno  morje  splahne? 
Kdaj  srd  neba  se  pomirí? 
Duh  božji  v  vode  tôplo  dahne, 
In  voda  gine,  padá,  sahne, 
Kakor  pred  solucem  sneg  kopni. 
In,  glej,  iz  vode  se  sušeče 
Drevo  priraste  zeleneče, 
Golobček  bel  se  nanj  spustí; 
Na  drevu  kljuva,  kljuva,  pika, 
In  ko  z  drevésa  odletí 

V  rudečem  kljunu  zelení 
Mu  —  oljkovd  mladíka! 
Kakó  je  pač  brodár  vesél 
Golóba  z  vejico  vzprejél! 
To  vej  o  z  oljčnega  drevesa 
So  do  človéškega  rodu 
Poslala  vblažena  nebesá 

V  poroštvo  správe  in  mirú.  — 
Mini  simból  si  tudi  nam ! 
Glej,  oljčna  prišla  je  nedelja, 
In  polne  srčnega  veselja 
Vrvíjo  trume  v  bóžji  hrám. 
Odrasle  zreš  in  otročíče 

16* 


228 


— h — :  V  cerkvi. 


Nesóče  oljkove  snopíče, 
Če  ne,  mladíke  oljčne  vsaj, 
Svetíšče  zdĺ  se  —  oljkov  gaj ! 
Skoz  okna  solnce  božje  lije 
V  ta  gaj  svoj  zlati  žai*  z  nebés, 
A  bolj  še  sreíe  solnce  šije 
Otrokom  z  lica  in  očés 
Skoz  senco  oljkovih  perés. 
Pristopi  starček  sivolás, 
In  blagoslov  nebeskí  kliče 
Njegov  srčnó  moleči  glas 
Na  oljčne  veje  in  snopiče: 
„O,  naj  te  oljke,  kjer  bi  bile, 
Bi  blagoslov  in  mir  delile ! " 
Da,  oljkove  mladíke  té 
Mir  bodo  in  blagóst  rodíle, 
Ko  hišo,  vrte  in  poljé 
Blagoslovljaje  poškropé. 
Glej  po  kropljenji  njivo,  trato, 
Kakó  razvija  nje  se  kras! 
Kako  se  dviga  žito  zlato, 
Kakó  je  poln  pšeníčni  klas. 
Pod  srp  že  šili,  šili  v  pas 
In  drevje  to,  kakó  bogáto ! 
Oj  srečni  kmetje,  srečna  vas! 
Pa,  oh,  kaj  se  temní  nebo? 
Pod  njim  se  megle  temnosive 
Vale  čez  vrte,  trate,  njive, 
Grmeč  groznó,  preteč  strašnó. 
Pred  selsko  kočico  klečé 
Otroci,  starčki  in  žene, 
Z  boječim,  sólznatim  očesom 


K  oblačnim,  mračnim  zró  nebesom 

Glasnó  ihtéč, 

K  Bogú  moléč. 
A  hiše  skrbni  poglavár 
Mladíke  oljkove  sežíga, 
Da  strašni  vpokoji  vihár; 
In  sveti  dim  se  k  nebu  dviga. 
In,  glej,  grozeči  prej  oblak 
Na  polja  vlije  déž  kroták !  — 
O,  da  bi  tí,  mladíka  míla, 
Nevihto  tudi  vtolažíla, 
Ki  bnrno  hruje  med  Ijudmí, 
Ki  v  srci  strastno  nam  besni, 
Da  moje  vsäj  bi  vpokojíla! 
Srcé  mi  pravi,  da  ga  boš, 
Če  prej  ne,  ko  me  boš  kropila! 
Pred  duliom  vidim  nizko  sôbo, 
A  v  sôbi  bledo  svéč  svitlôbo. 
Med  svéčami  pa  spavá  móž. 
Bied  móž,  ogi-nen  s  plaščem  črnim, 
Ki  s  trakom  je  našít  srebernim ; 
On  trdno  spí,  nevzdramrio  spí, 
Strudíla  ga  je  težka  hôja; 
Možá  pa  mnóžica  Ijudij 
Z  mladí  ko  oljkovo  kropí, 
Zeléč  mu  večnega  pokoja. 
Oj,  bratje,  ko  se  to  zgodí, 
Tedäj  končana  pot  bo  môj  a. 
In  konec  bo  težáv  in  boja, 
Tedaj  potíhne  za  vsekdár 
Sľcá  mi  in  sveta  vihár! 

X. 


V  cerkvi. 


^red  božjim  oltarjem  svotilke  goré, 
"^Tam  zunaj  pa  zvezde  blesté  se; 

V  svitlobni  temini  molilke  klečé, 

A  z  njimi  družé  i  možjé  se 

Različne  starosti,  različnih  oprav 
Klečé  tu  v  Gospodovem  hrami ; 
Premnogo  je  bolnih,  slabotnih  postav, 
Premnogo  očij  se  solzámi! 


Tu  prósi  niirú  si  prcbledo  deklô. 
In  támkaj  za  siná  ženica, 
Kakó  jej  okó  to  obupano  zré, 
Kakó  v  njem  blestí  se  solzica! 

In  tukaj  vzdihuje  za  zdravje  možák 
S  tresočimi  prosi  rokánii; 
Tam  mater  bolehno  mladcnič  krepák 
Bogu  priporoča  s  solzami! 


m 


— ^b— :  Pomladanski  dan. 


229 


„Milósten  nam  bodi,  stv<aritelj  nebes. 
Ki  čaješ  nad  nami  v  Ijubavi ! 
Otôľi  pekoce  solzé  nam  z  očeš 
In  zemskih  nadlog  nas  ozdraví!  " 


Ne  molijo  glasno,  le  tiho  kipé 
Pouižne  želje  jim  v  nebesá, 
Da  veíni  stvavitelj  neba  in  zemljé 
Ozdravi  jim  dušo,  telesa! 


In  čuvstva  vzkipé  mi  za  mili  moj  rod 
In  družim  s  prosilci  se  temi : 
,0j  varuj  ga,  varuj  nebeški  Gospod 
K  pokoju  in  sreči  ga  spremi!  ..." 


-b- 


Pomladanski  dan. 


"íriroda  praznuje  dan  véliki  svoj 
''  In  zmago  nad  zime  vetróvi ; 

In  kamor  le  pôgled  obrne  se  moj, 

Povsod  kliJQ  mi  cvetóvi. 


Oživlja  se  vse  —  in  uničeno  je 
Odurne  te  zime  vladárstvo ; 
Kar  gôlo  bilo  je,  odičeno  je, 
Pomladi  postavljeno  varstvo. 


A  kaj  mi  vse  to,  da  zunaj  se  dan 
Pro^tira  čez  hribe,  doline, 
Ce  meni  pa  jaseň  tako  in  krasán 
V  obupauo  dušo  ne  sine? 


—b 


Luterski  Ijudj  e. 

Povest. 
Spisal  Janko  Kersnik. 

m. 

Spolnile  so  so  vroče  želje, 
Spet  zrejo  srečne  te  očí; 
Pa  kaj  ni  čisto  mi  veselje, 
K.*íj  brídka  kaplja  ga   greni? 
Boris  Hiran. 

^ri  dni  prebil  je  mladi  slikar  doma,  obiskal  v  tem  vso  bližnjo 
ľodbino,  pozvedel  vse  novosti,  bodi  si  zanimljive  mu  ali  ne, 
=^  in  po  opoludanskem  obedu  četrtega  dne  stal  je  v  vežnjih 
vľatih  rojstvene  hiše,  ter  pogledoval  na  desno  in  levo  in  gori  v 
jasno  poletno  nebo:  vedel  ni,  kaj  bi  pričel.     Domáci  so  odhajali  na 


230  J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje. 

poije,  in  kaj  bi  tudi  ž  njimi?  Govoril  je  bil  z  raaterjo  in  sestrama 
skoro  že  o  vsem  svojem  in  njihovera  življenji  —  novega  ni  nihče 
vec  vedel;  o  dobri  letini,  o  sosedovi  telici  in  o  najnovejši  zaroki 
nekdanje  farovške  kuharice  Marijane  z  mežnarjevim  Jurijem  govoriti 
pak  se  mu  ni  Ijubilo.  Znanca  ni  imel  blizu  nobenega,  s  katerim  bi 
se  bil  lehko  poraenil  tako,  kakor  si  je  želol,  in  kakor  se  je  bil  v 
zadnjih  letih  svojega  skoro  nemirnega  življenja  navadil. 

Tam  gori  v  zakotji  svetila  se  je  sprednja  stena  Potoškega 
grádu,  in  nekoliko  odprtih  oken,  v  katerih  so  se  zibala  zelena  zagrinjala; 
dajala  so  priliko  slutnji,  da  tam  morda  biva  nekaj  Ijudij,  s  katerimi 
bi  se  občevalo  tako,  kakor  zunaj  po  svetu,  po  mestih.  Slikar  se  je 
ozrl  nekolikokrat  tja,  in  v  mislih  mu  je  bilo,  da  bi  šel  gori  v  grád. 

„Pa  kaj!"  dejal  je  sam  pri  sebi,  „kdo  vé,  kakovi  Ijudje  so! 
In  čemu  znanstva  iskati,  ko  kmalu  odidem?" 

Stopil  je  nazaj  v  vežo,  in  šel  potem  po  ozkih  lesenih  stopnjicah 
v  svojo  malo  podstrešno  sobico  ter  legel  na  postelj.     . 

Pa  tudi  spati  ni  mogel. 

Vstal  je  zopet  ter  jel  premetavati  v  omarici  malé  svoje  stvari. 

„Najbolje  bo,  da  grem;  jutri  ali  pojutranjem!  Kaj  bi  se  človek 
sušil  v  tem  dolgem  času?" 

Vrnil  se  je  zopet  pred  vežo.  Se  jedenkrát  pogledal  je  gori  proti 
Potoku  in  zamrmral:  „Neumno  bi  bilo  res,  hoditi  tja,  ko  človek  ne 
pozná  Ijudij ! " 

Obrnil  se  je  na  nasprotno  strán  in  korakal  počasi  po  ulicab  v  vas. 

Sredi  Kodice,  malo  potisnena  v  levi  breg,  kateri  se  je  polagoma 
izgubljeval  v  spodnjem  ravnem  polji,  stala  je  jediná  vaška  krčma; 
„pri  Petru"  imenovali  so  jo  kmetje,  in  slovela  je  zaradi  dobrega  vina 
po  vsej  okolici. 

Na  desnem  konci  lepo  pobeljene  hiše  rastel  je  star,  košat  oreh, 
in  v  njegovi  senci  stala  je  mala  z  deskami  obočena  lopa.  Po  leti 
obedovala  je  tam  družina,  in  sedali  so  tja  pivci;  redki  so  bili  se  ve 
da  v  delavnik,  zlasti  v  tem  času,  pa  zato  jih  je  bilo  ob  praznikih 
in  nedeljah  več. 

Kosan  je  to  že  vedel;  zato  se  je  tudi  skoro  začudil,  ko  je^ 
zavivši  okrog  ogla  videl,  da  nese  dekla  vino  in  kruha  iz  hiše  tja 
proti  lopi.  Postal  je  pred  vežo  in  čakal,  da  se  vrne  dekla.  Rad  bi 
bil  sedel  tja  v  lopo,  kajti  v  hiši  —  to  je  tudi  vedel  —  bila  je  peč 
zakurjena,  kakor  po  zimi. 


J.  Kersnik:  Luterski  Ijadje.  231 

„Kdo  je  tam  pod  orehom?"  vpraša  deklo,  ko  se  je  bila  \Tnila. 

.,Grajski  so  tamkaj !"  reče  ona. 

„Grajski?"  ponavlja  slikar. 

,,Ali  prinesem  vina?"  vpraša  dekla. 

,.Da,  da,  vina!"  ukáže  oni  ter  stopi  proti  orehu. 

V  lopi  sta  sedela  dva  gospoda  v  lovski  opravi;  slekla  sta  bila 
suknji  in  odložila  klobúka :  jeden  je  ukazoval  psu,  ki  je  sopihal  pod 
mizo,  naj  leže  v  kot  pod  klop.  Vroče  je  bilo  vsem. 

Slikar  pri  vstopu  v  lopo  uljudno  pozdravi,  in  ko  zapazi  začu- 
dene  poglede,  s  katerimi  sta  ga  pri  odzdra^Ti  merila  ona  dva,  pri- 
stavi  hladno: 

„Slikar  Kosan." 

„Nadlajtnant  Werner,"  reče  jeden  izmed  onih  dveh,  ter  potem 
pokazavši  starej šega  tovariša  nadaljuje:  „to  je  pa  moj  prijatelj  pi. 
Berg,  zasebnik  iz  Lipskega." 

Kosan  je  sedel  na  klop  poleg  nadlajtnanta  ter  obrnil  pogled  še 
jedenkrát  vanj. 

„A,  Vas  sem  pred  nekoliko  dnevi  menda  že  videl?"  reče  ve- 
selo oni. 

„Da,  jahali  ste  tam  gori  proti  vaši,"  odgovori  slikar. 

„Tam  bi  bil  kmalu  s  konjem  pohodil  tistega  fantalina  sredi 
ceste,  če  bi  ga  ne  bil  odgnal  z  bičem,"  smeje  se  oni,  ter  jame  pri- 
povedovati  tovarišu,  ki  je  v  jednomer  z  robcera  brisal  svoje  potnô 
čelo,  kako  je  udaril  malega  dečka. 

Kosan  je  molčal  ter  natočil  si  vina,  katerega  je  bila  donesla  dekla. 

.,Pa  kako  prihajate  Vi  v  te  zapuščene  kraje?"  vpraša  nadlajtnant. 

„Domá  sem  tukaj !" 

„A,  domá !"  meni  zategneno  oni. 

,,Pa  ne  ostanem  dolgo!"  reče  zopet  slikar,  katerega  se  je  bilo 
pri  zadnjih  besedah  nadlajtnantovih  polastilo  nekaj,  kakor  sramovanje, 
da  je  tukaj  domá. 

,,Saj  res  ni,  da  bi  človek  ostal  dolgo!"  pritrdi  oni,  ,,kaj  ne 
Berg,  mi  dva  tudi  odideva  zopet  v  mesto,  —  kamor  hočeš?" 

„Morda!'-'  reče  liladno  ogovorjeni  ter  položi  svoj  mokri  robec 
na  klop  in  obleče  zopet  suknjo.  „Mladih  rac  pač  ne  bom  več  iskal 
s  teboj,  —  rajši  ležim   doma   in  štejem  pajke  in  muhe   po   stropu!" 

j.Haha !  Jedenkrát  sva  šla,  pa  imaš  že  dovolj  I  Glejte,  gospod," 
obrne  se  nadlajtnant  k  slikarju,  ,,to  Vam  je  lovec,  ta  moj  prijatelj ! 


232  J.  Kersnik:  Lnterski  Ijudje. 

Par  ur  sva  hodila  po  Zalokah,  in  uničen  je.  In  kaj  hočete  druzega 
tu  početi,  nego  stikati  po  močvirji  za  divjačino,  ko  nimate  niti  naj- 
manjše  zábave  v  tej  puščavi?"  Slikar  je  bi]  malo  prej  tožil  sam  o 
dolgem  času,  a  sedaj  ga  je  vender  jezilo,  da  ta  tujec  govori  tako 
zaničevalno  o  rojstvenem  njegovem  kraji. 

Hotel  je  ziniti  nekaj  o  prirodni  krasoti  kraja  —  druzega  po- 
sebnega  mu  ni  bilo  tako  hitro  v  mislih,  ker  se  mu  je  govornik  jako 
navaden  človek  dozdeval,  kar  zavrne  Berg: 

„Meni  tega  mnenja  ne  smeš  podtikati,  prijatelj,  —  meni  jako 
dopadá  tu!" 

„Se  ve  da,  domá,"  smeje  se  Werner,  ,,pa  ne  na  polji,  v  gozdu  ; 
prijatelj  je  ženin  moje  sestre,  in  prišel  nas  je  obiskat,"  obrne  se  oni 
k  slikarju. 

,,Cestitam,"  odgovori  ta  malomarno. 

Pogovor  se  je  zasukal,  —  kajti  vodil  ga  je  nadlajtnant,  — 
na  mestno  življenje  in  mestne  zábave,  in  pri  tem  je  slikar  zvedel, 
da  je  Werner  sedaj  le  za  kratek  čas  na  dopustu  pri  očetu,  in  da 
je  bodoči  syak  njegov  porabil  priliko,  ter  tudi  zapustil  mesto,  da 
obišče  nevesto  svojo.  Bival  je  sicer  v  Lipskem,  ali  pak  v  bližnjera 
obmejnem  českem  mesteci,  kjer  je  imel  večja  posestva,  in  kjer  je 
bil  sedaj  Werner  v  garniziji. 

Vse  to  je  zvedel  v  kratkera  slikar,  in  po  vrhu  še,  da  je  Wer- 
nerjeva  rodbina  nemška  —  Saksonska,  a  da  je  njegov  oča  že  zdavna 
na  Kranjskem,  kjer  je  imel  pred  malo  leti  še  posestvo  na  Dolenjskem, 
pa  ga  je  bil  prodal,  ko  se  mu  je  ponudila  prilika  kupiti  Potok. 

Nadlajtnant  je  bil  silno  zgovoren,  tovariš  njegov  pa  molčeč ; 
pristavil  je  le  tu  in  tam  kako  besedo.  Tudi  Kosan  je  večji  del  po- 
slušal,  ker  mu,  kakor  je  dejal  sam  pri  sebi,  nobeden  teh  dveh  gospodov 
ni  bil  posebno  po  volji. 

Dan  se  je  bil  nagnil,  ko  opomni  Berg,    da  bode   treba   domov. 

Ona  dva  se  odpravita  in  tudi  Kosan,  ki  pač  ni  vedel  boljšega 
pričeti,  pridružil  se  je  njima.  Ovinek  do  doma  ni  bil  tako  velik, 
ako  bi  ja  tudi  dalje  spremil,  nego  samo  do  grajske  meje. 

Slikar  je  imel  stoprav  sedaj  priliko  ogledati  si  svoja  znanca, 
ko  so  stopali  drug  poleg  druzega  po  široké  ra  kolovozu.  Bili  sta  to 
dve  krepki  veliki  postavi,  obe  lepo  rasteni.  Nadlajtnant  jako  gibčen 
in  živ,  oni  pa  zmeren  in  premišljen ;  pa  dvoma  ni  bilo :  Berg  je  nad- 
vladal.    Obraz  Wernerjev  ni  kázal  nobene  posebne  lastnosti,  samo  iz 


J.  Kersnik:  Lnterskí  Ijudje.  233 


vodenih  očij  sevala  je  neka  malomarnost ;  tovariševega  lica  pa  si 
slikar  ni  mogel  tolmačiti;  imelo  je  nekaj  orlurnega  okrog  usten  — 
bodi  si  ono  cinično  brezozirnost,  ki  vidi  le  svoj  egoističen  smoter,  — 
bodi  si  —  slikar  sam  ni  vedel  kaj.  a  prvo  je  bila  tudi  prvá  njegova 
raisel.  Berg  je  bil  videti  kakih  deset  let  starejši  od  svojega  tovariša, 
ki  je  bil  morda  tridesetleten. 

Dospeli  so  kmalu  do  holina,  kjer  je  dober  streljaj  nad  njimi 
stal  grád  Potok. 

„Obiščite  nas  vender!"  dejal  je  pri  slovesu  nadlajtnant. 

Berg  je  stal  na  stráni. 

„Hvala  Vam,  a  ne  vem,  bom  li  še  dolgo  tu,  morda  že  odidem 
jutri,"  reče  slikar. 

„Pa  vender,  če  še  ostanete!"  — 

Berg  pozdravi  mirno  mladega  moža  in  potem  se  razidejo. 

Kosan  je  krenil  na  desno  cez  malo  brdo,  ki  se  je  izgubljalo  v 
nizkem  borovera  gozdiči;  tja  skozi  vodila  je  steza  v  ovinku  zopet 
nazaj  v  četrt  ure  oddaljeno  vas. 

Novo  znanstvo  ga  ni  posebno  zanimalo.  Starejši  mu  je  bil  do 
sedai  tako  rekoč  zastavica,  in  on  ni  imel  posebnega  ali  sploh  nobe- 
negá  razloga,  reševati  jo.  Nadlajtnant  pa  je  bil  navaden  človek,  lahko- 
miseln,  brez  trdnih  názorov,  individuum,  ki  živi,  ker  je  v  življenje 
posajen.  Tako  ja  je  naglo  razsodil  Kosan,  ko  je  stopal  cez  goste 
korenine,  ki  so  preprezale  stezo. 

„In  pa  ženin  je  oni!"  nasmehne  se  sam  pri  sebi;  „kakšna  je  pac 
nevesta,  —  ha!" 

Ob  stezi  je  rastel  gost  drenov  grm,  in  lepa,  ravna  šibina  v 
njem  zvábila  je  slikarja,  da  jo  je  odrezal.  Režoč  in  gledajoč  grče 
postal  j  o  za  trenutek  na  bližnjem  razpotji. 

Lehki  koraki  pred  njim  od  levice  sem  ga  opozoré,  in  ko  pogleda 
tja,  poneha  z  rezljanjem  za  trenutek,  trd  in  nem,  kakor  okamenel,  z 
nožem  v  desnici,  in  z  drenovo  palico  v  levici! 

„Signora !"    vzkliknil  je  v  prvem  trenutku,  —  a  vec  ni 

mogel  izpregovoriti.  Pred  njim  pa  je  stala  njegova  znanka  iz  vile 
Borghese. 

Ugledala  ga  ni  bila  prej,  stoprav  glas  njegov  jo  je  opozoril, 
da  se  je  ozrla  k  višku;  kajti  steza  je  bila  preprežena  s  koreninami 
in  treba  je  bilo  pažiti,  kam  stopi  noga. 

Deklica  je  obledela  malo,  a  takoj  jej  je  kri  zalila  obraz. 


234  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje. 

Pozdravila  je  na  lahko  in    molčé  ter  hotela  mimo  slikarja. 

Sedaj  še  le  se  je  ta  vzdrarail. 

„Kakov  slučaj!"  dejal  je;  in  potem  se  ga  je  polastil  vesel 
smehljaj.    „Kdo  bi  bil  mislil,  gospica,  —  da  se  tukaj  srečava?" 

In  tudi  ona  se  je  nasmijala. 

„Zares  —  čudno!  Pa  kako  prihajate  Vi  semkaj  ?" 

„Doma  sem  tukaj!"  rekel  je  liitro  slikar,  a  skoro  mu  je  bilo 
žal,  kajti  spominal  se  je,  da  je  danes  že  jedenkrát  jednako  odgo- 
voril  in  da  bi  se  bil  tedaj  kmalu  opravičeval  zaradi  tega  domovja. 

Pa  tega  sedaj  ni  bilo  treba! 

„A,  to  je  lepo!"   dejala  je  deklica,   „tudi  jaz  sem  tukaj  doma." 

Slikar  so  je  domislil,  da  bi  bilo  sedaj  vender  umestno  predstaviti 
se,  in  storil  je  to  na  krátko. 

„Mi  stanujemo  tu  gori  v  grádu,  na  Potoku,"  reče   potem  ona. 

Obrnila  sta  se  pri  tem  oba  po  stezi  navzgor,  in  slikar  je  spremljal 
deklico,  kakor  bi  se  to  samo  ob  sebi  umelo. 

„Seznanil  sem  se  danes  z  dvema  gospodoma  iz  grada,"  omenil 
je  Kosan,  —  „nadlajtnant  Werner  — -" 

„Ta  je  moj  brat!"  reče  ona  blastno,  „dolg  čas  mu  je  tu,  in  on 
vedno  šili  nazaj  v  mesto.  Meni  ni  dolg  čas,  ako  le  morem  ven  v 
gozd,  na  polje;   —  ali  ni  lepo  tukaj  pri  nas?" 

„Da,  lepo  je!"  odgovóri  on  mehanično. 

„Lansko  leto  smo  bili  na  Vlaškem,  —  letos  pa  smo  ostali 
doma,  in  meni  vender  ni  žal,  da  nismo  šli  nikamor.  Ali  ste  Vi  že 
dolgo  v  tem  kraji?" 

„Nekoliko  dnij,"  pravi  slikar  zamišljen. 

„In  blizu?" 

„Tu  doli  v  vaši!" 

„Obiščite  nas!"  reče  zopet  ona;  „očeta  jako  veseli,  ako  kdo 
pride  k  nam.  Tu  nimamo  nobenega  znanca." 

Stala  sta  sedaj  na  istem  mestu,  kjer  je  pred  malo  časom  poslovil 
se  slikar  od  onih  dveh  gospodov. 

Kosanu  je  nekaj  težilo  prsi,  in  tudi  deklica  ni  bila  tako  veselá, 
ko  početkom. 

„Ce  mi  bode  le  mogoče,  obiskal  Vas  bom;  pa  sedaj  sam  ne 
vem,  kako  bode  z  mojim  odhodom  od  doma." 

Slikar  je  dejal  to,  da  je  v  obce  kaj  rekel.  Sedaj  mu  še  v 
mislih  ni  bilo,  odpotovati  —  niti  jutri,  niti  pozneje. 


J.  Kersnik:  Lnterski  Ijudje.  235 

Njej  pa  se  je  nekako  mudilo.  Podala  je  spremljevalcu  roko  in 
s  kratkim  „Na  svidenje  pri  nas!"  odšla  je  proti  grádu. 

Slikar  se  je  vrnil  po  prejšnji  poti.  Kako  drugače  mu  je  bilo 
sedaj  pri  srci,  nego  četrt  ure  prej,  ko  je  bil  šel  ravno  tod.  Smijal 
se  je  bil  prej  sam  pri  sebi  puhlosti  nadlajtnantovi,  —  „in  pa  ženin 
je  oni  drugi!"  dejal  je  tedaj  porogljivo.  Jeden  trenutek  sarno,  in  potem 
si  je  bil  zaeel  rezati  drenovo  šibino. 

Sedaj  pa  je  šel  hitro,  razburjen  po  stezi  skozi  gozdič ;  ni  se 
smijal  niti  žvižgal  pred  se;  v  tla  je  zri,  in  čudno,  —  one  porogljive 
besede  spremljale  s6  ga:  bile  so  mu  v  raožganih  in  na  jeziku. 

„Ženin,  ženin!"  mrmral  je  pred  se;  „in  nevesta?  Morda  je  še 
katera  dniga  v  grádu  ?  Da  bi  bila  ta  ?  —  Ne,  ne,  ne !  Ni  mogoče ! 
Bedak,  zakaj  nisi  vprašal?" 

In  vender  se  je  spominal,  da  je  hotel  vprašati,  a  da  se  mu  je 
ustavljal  jezik,  da  ni  hotelo  cez  ústna  to  vprašanje.  Ko  je  tako  pri- 
hitel  na  razpotje,  kjer  sta  se  bila  srečala  prej  z  deklico,  krenil  je  na 
strán,  od  koder  je  bila  prišla  ona.  Steza  je  vodila  daleč  po  gozdu 
in  se  je  naposled  izgubila. 

Slikar  je  taval  tam  po  gošči  in  vrnil  se  je  stoprav  o  trdem 
mraku.  Bil  je  zopet  dobre  volje,  in  pri  večerji  izpraševal  je  sestri 
svoji  o  grajskih  Ijudeh. 

„Saj  si  ž  njimi  pil  danes  pri  Petra!"  reče  mlajša. 

„Tam  sta  bila  le  dva!"  odgovori  on;  „pa  koliko  jih'  je  vender 
na  Potoku?" 

„I,  le  čakaj  —  gospodar,  potem  sin  njegov  in  hči  in  jedna 
teta.     Sedaj  pa  še  jednega  tujca  vidim  čaši." 

„In  ta  teta,  —  kakšna  je  ta  teta?  AH  je  stará?" 

„Kakor  zemlja!"  nasmehne  se  dekle. 

Slikarju  se  ni  Ijubilo  vec  povpraševati. 

Malo  pozneje  je  zopet  v  svoji  omari  premetaval  obleko  in  perilo 
ter  gledal,  v  kakem  stanu  je  vse,  kakor  mladenič,  ki  hoče  prvikrat 
na  ples. 

Ko  je  ležal  potem  v  postelji,  poskúšal  je  dolgo  brezuspešno, 
da  bi  zaspal,  in  še  skoro  tja  v  prvé  sanje  so  mu  zvenele  sestrine 
besede:   „Stará  kakor  zemlja!" 

(Dalje  priliodnjič.) 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  Jesenko. 

XXIV. 

Ražni  učinki  zemljskih  potresov.    Razpoke,   razdori  in 

brezdna  v  zemeljski  skorji. 

(Dalje.) 

aj  oči tn ej  ši  stanovitni  učinki  zemeljskih  potresov  so  ražne  razpoke 
zemljske  skorje.  Tresenje,  bodi  si  navpično,  bodi  si  valovito,  ima 
največjo  moč  na  skupnost  zemeljske  skorje,  tako  da  se  tu  razpoči, 


tam  se  pa  na  široko  razdere.  Razpoke  so  po  velikosti  kaj  različne : 
tu  so  komaj  znatne,  tam  pa  nam  zevajo  nasproti  razdori,  ki  so  vec 
sto  ali  tisoč  metrov  dolgi,  več  metrov  široki  in  primerno  globoki. 
Razpoke  in  razdori  navadno  drzé  v  je'^lno  mer,  časih  so  pa  kljukasti, 
práv  v  rezkavico  razviti  in  le  redkoma  krivočrtni.  Ce  je  razpočena 
zemlja  izkamenitih  skladov  ali  iz  zmesnega  kamenja,  ohranijo 
se  one  razpoke  ter  kot  brezdna,  propadi  ali  zijavke  sem  ter  tja  močno 
ovirajo  promet  med  Ijudmi.  Koder  so  pa  razdori  nastali  v  rahlem 
kamenji  ali  mehki  zemlji,  zasujejo  se  kmalu.  Prej  ali  poslej  se  od 
stráni  vsadi  zemlja  vanje  ter  jih  napolni.  Jednako  deluje  na  nje  tudi 
dež  in  zmrzav,  voda  in  veter. 

Ker  se  podzemeljski  sunki  ponavljajo,  ponavljajo  se  tudi  one 
razpoke.  Casih  so  se  prvi  razdori  zopet  sklenili  ali  zaprli,  a  pri 
tretjem  šunku  iz  nová  odprii  ter  se  pri  četrtem,  petem  šunku  še  bolj 
razširili.  Skoro  pri  vseh  močnih  potresih  so  opazovali  mnogo  takih 
razpok  in  razdorov,  ki  so  sem  ter  tja  bili  tako  široki,  da  so  se  vanje 
pogreznili  slučajno  nad  njimi  stoječi  Ijudje  in  živali,  liiše  in  drevesa 
ter  se  popolnoma  zmeôkali,  če  so  S3  pri  nasleduj ih  sunkiii  razdori 
zaklopnili. 

Pogostoma  tudi  močni  potresi  naklanj  ijo  in  vzdigujejo  poprej 
vodoravne  in  skupne  sklade  zemeljske   skorje.     Ker   z    veliko    močjo 


J.  Jesénko:  Zemeljski  potresL  237 


potisnejo  na  kakov  oddelek  kamenene  skladbe,  pretrgajo  skladbo,  vzdig- 
nejo  oni  oddelek  ter  napravijo  tako  iraenovane  premete  zemeljskih 
skladov.  Ob  razpoki  se  očitno  vidi,  kateri  skladi  so  se  prej  držali 
vkup :  vsled  potresa  so  se  pa  skladi  na  jedni  stráni  znižali  ali  pa  na 
driigi  stráni  zvišali  ali  vzdignili. 

Jednaki,  če  práv  neznatni  učinki  potresa  so  se  videli  v  okolici 
Zagrebški.  Dr.  Kramberger  je  blizu  Resnika  opazoval  19  stopinj  dolgo 
razpoko,  ki  pa  je  bila  koniaj  3  centimetre  široká  ter  je  držala  od 
zahoda  jugozahoda  proti  vzhodu  severovzliodu.  To  razpoko  so  križale 
manjše.  Isto  je  opazoval  v  grmovji  Dubskem,  le  da  je  bilo  manjših 
razpok  mnogo  vec,  ki  so  križale  glavno  ter  so  držale  proti  jugu  do 
vaši  Zvanja  Reka.  Isti  samovidec  tudi  poroča,  kako  seje  9.  novembra 
^jutraj  pri  prvem  močnem  potresu  zemlja  na  jednem  kraji  vzdignila. 
Kmet  Filipovič  je  ves  začuden  rekel  svojemu  sosedu  Pirinu,  kako  to, 
da  sedaj  po  potresu  stoji  Pirinova  hiša  tako  visoko,  njegova  pa  nizko, 
ko  sta  prej  obe  stali  ravno  na  planem.  Kdo  se  ne  spomina,  kak 
krik  so  zagnali  Ijudje  o  teh  razpokah  in  onem  nedolžnem  blatu,  ki 
ga  je  potres  skozi  razpoke  zmetal  ali  potisnil  na  vrh:  ..Zagreba  bode 
konec !  Mesto  stoji  na  podzemeljskem  ognjeniku,  ki  se  ima  odpreti 
in  nam  jugoslovansko  središče  požreti !"  A  hladnokrvno  preiskavanje 
je  precej  pokazalo,  da  je  ono  blato  iz  bolj  vršnih  plastij  zemeljske 
skorje  in  da  nima  v  sebi  nobene  ognjeniske  tvarine,  še  žveplenega 
smradu  ne,  ki  so  ga  prej  ob  razpokah  pri  Resniku,  Drenji  in  Nartu 
vohali.  Gola  mehanična  sila  podzemeljskega  gibanja  ga  je  potisnila 
na  vrh.  Potres  je  najbrž  raztrgal  prodnato  zemljo  še  pod  gladino 
bližnje  Save ;  po  tej  še  tako  neznatni  razpoki  je  prišla  voda  v  prodnato 
podlago ;  pri  daljnem  gibanji  pa  je  pritisnilo  z  zemljo  na  vodo  ter  jo 
z  glenom  in  grezom,  práv  močnatim  blatom,  po  razpoki  pognalo  na 
površje  zemlje.  Po  potresu  se  je  voda  v  prodnato  podlago  zopet 
odtekla  ter  na  površji  zapustila  one  okrogle  luknjaste  kupce,  katere 
je  proglasila  razjarjena  domišljija  in  nedolžna  nevednost  za  kaj  po- 
menljive  in  nevarne  blatobljuvne  ognjenike! 

Že  v  najstarejših  vekih  so  Ijudje  opazovali  také  učinke  močnih 
potresov ;  po  raznih  krajih  so  se  na  nje  oprte  razvile  lepe  bájke,  ki 
gotovo  niso  po  vsem  izmišljene,  ampak  imajo  nekaj  resnice  v  sebi. 
Kdo  se  ne  spomina  starodavnega  bajnega  poročila,  da  je  močen 
potres  odtrgal  Sicilijo  od  Kalabrije,  ki  sta  se  prej  držali  druga  druge. 
Jednako   bajno    pripovedko    so    izročili  Pelazgi    svojim    naslednikom 


238  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 


Rojotjanom,  cla  je  potres  za  nekaj  čaša  bil  odpil  podzemeljsko  pretoko 
iz  Kopajskega  jezera  v  bližnje  morje.  Starodávni  Grki  so  si  tudi 
pripovedovali,  da  je  inoeen  potres  pretrgal  gorovje  na  severovzhodni 
stráni  Tesalije  ter  napravil  mnogo  opevano  cvetočo  dolino  Tempe. 
A  prepuščajmo  te  in  jednake  starogrške  in  starorimske  bájke  našim 
jezikoslovcem,  naj  oni  preiščejo  in  določijo,  koliko  so  oprte  na  dejanske 
razmere. 

Tu  naj  navedemo  le  nekaj  natanko  opazovanih  in  dobro  pover- 
jenih  účinkov  zemeljskih  potresov  iz  zadnjib  dveh  stoletij.  Ko  se  je 
leta  1692.  Jamajka  tako  strahovito  tresla,  da  se  je  njeno  površje 
zibalo  kot  močno  razburkano  morje,  naredilo  se  je  pogostoma  po  sto 
razpok  in  razdorov  h  kratu,  katerili  se  je  nekoliko  nagloma  zopet 
zaklopilo  in  potem  zopet  odprlo.  Vanje  se  je  pogreznilo  mnogo  Ijudij, 
nekateri  popolnoma,  nekateri  le  na  pol,  še  drugi  so  gledali  le  z  glavo 
iz  razpok.  Ko  so  se  razdori  zaklopnili,  zmečkali  so  Ijudi,  ko  so  se 
pa  iznova  odprli,  izmetali  so  jih  iz  sebe  z  veliko  množino  vode.  Jednako 
se  je  zemlja  razdrla  na  otoku  Hajiti  pri  potresu  1770.  O  potresu  v 
Riobambi  (4.  febr.  1797.)  pa  po  poročilu  imenitnega  rastlinoslovca 
Don  José  Cavanillesa  piše  A.  Humboldt  (Kosmos  IV.  str.  221):  „Raz- 
poke  so  sedaj  se  odprle,  sedaj  se  zopet  zaklopnile.  Nekateri  Ijudje 
so  se  rešili,  da  so  nagloma  raztegnili  roke,  da  se  niso  vanje  pogrez- 
nili.  Cele  vrste  ježcev  in  obloženih  mezgov  (recuas)  so  nenadoma  se 
pogreznile  in  izginile  v  širokih  poprečnih  razpokah.  Najbiižnji  deli 
zemlje  so  se  tako  močno  sedaj  zniževali,  sedaj  vzdigovali,  da  so  Ijudje 
na  4  metre  visokem  kôru  v  cerkvi  stopili  naravnost  na  ulični  tlak. 
Cele  močno  zidane  hiše  so  se  pogreznile ;  stanovalci  v  njili  so  lehko 
odprli  notranje  duri,  hodili  sem  ter  tja  iz  sobe  v  sobo,  prižgali  luč 
in  dva  dni  se  hranili  z  živežem,  ki  so  ga  slučajno  našli,  ter  se  med 
seboj  pričkali,  ali  jih  bodo  rešili  ali  ne."  Pri  močnem  potresu  Cilskem 
(1.  1822.)  se  je  ondotno  primorje  iz  golega  granita  raztrgalo  v  vzpo- 
redne  razpoke,  ki  so  na  notranjo  strán  držale  3  kilometre  daleč. 
Nekatere  prikazni  pri  potresu  v  porečji  Misisipija  (leta  1812.)  nas 
očitno  spominajo  na  prej  omenjene  učinke  pri  Zagrebškem  potresu. 
Zemlja  se  je  vzdigovala  v  dolgih  valovih,  ki  so  se  na  vrhu  razpočili. 
Iz  razpok  je  mehanična  sila  izmetavala  vodo,  pesek  in  premogov 
drobiž.  Flint  je  še  čez  7  let  opazoval  mnogo  zevajočih  razdorov.  Po 
nekodi  so  se  Ijudje  rešili  smrti,  da  so  veliká  drevesa  pokladali  poprek 
čez  razdore  ter  se  na   njih   držali,   da    se   niso   pogreznili.     Angleški 


T.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  239 

prirodoznanec  Lyell  (Principles  of  Geológ.  44ó)  je  še  leta  1846.  opa- 
zoval  mnogo  takih  razpok,  če  práv  so  jih  v  teku  34  let  iiekoliko 
zasuli  dež,  zmrzav  in  povodeuj ;  tudi  veter  je  listja  vanje  nanosil 
ter  jih  precej   napolnil. 

Hamilton,  Grimaldi,  Spalanzani  in  Dolomieii  so  na  drobno  opa- 
zovali  in  preiskavali  jednake  učinke  silovitega  potresa,  ki  je  leta  1783. 
Kalabľijo  razdejal.  V  pokrajini  San  Fili  je  opazoval  Grimaldi  4  kilo- 
metre dolgo  razjjoko,  ki  je  bila  80  centimetrov  .íiroka  pa  8  metrov 
globoka.  Jednako  je  meril  pri  Rozarni.  V  pokraji  Plaisanski  pa  se 
je  naredilo  popolno  debro,  ki  je  bilo  skoro  2  mi  bodá  dolgo  pa 
84  metrov  široko.  Druga  razpoka  pri  Cerzulli  je  bila  6  kilometrov 
dolga,  skoro  50  metrov  široká  in  30  globoka.  Na  juznem  oglu  Kalabrije 
se  je  celo  neka  gora  Zefirio  iz  apnenca  prek  srede  razpočila.  Blizu 
mesta  Oppida,  potresnega  središča,  požrli  so  široki  razdori  mnogo  hiš 
tako  popolnoma.  da  so  izginile  brez  sledu.  Isto  se  je  zgodilo  tudi  pri 
Cannamariji,  Terranuovi,  Sv.  Kristini  in  Sinopoli.  V  pokrajini  Jero- 
carnski  so  razpoke  od  neke  srednje  točke  držale  stremenasto  na  vse 
stráni,  kot  drže  razpoke  na  močni  oknici,  ki  si  jo  z  jednim  sunkom 
ubil.  Y  Kalabriji  so  opazovali  tudi  zemeljske  premete.  V  Terranuovi 
je  potres  močno  vzdignil  nekatere  hiše,  poleg  njih  stoječe  pa  so  se 
močno  znižale.  V  nekaterili  ulicah  se  je  zemlja  ob  hišnem  zidu  kvišku 
vzdignila,  da,  neki  kaj  močno  zidan  stolp  se  je  razpočil  po  sredi  in 
jedno  polovico  je  potres  porinil  za  5  metrov  visoko. 

Kakor  okrog  Zagreba,  pokala  se  je  zemlja  tudi  v  Valahiji  pri 
potresu  leta  1838.  Nekatere  razpoke  so  bile  po  .500  do  več  tisoč 
metrov  dolge,  a  komaj  20  do  30  centimetrov  široké.  Pri  vaši  Babeni 
blizu  Slan  Rimnika  so  se  te  ozke  razpoke  razširjale  od  dne  do  dne, 
kako  da  je  njih  širokost  nazadnje  merila  po  5  in  več  metrov.  Po 
nekodi  so  nastali  tudi  zemeljski  premeti,  vsled  katerih  so  se  nekatere 
hiše  premaknile  ali  raztrgale  ali  popolnoma  porušile. 

XXV. 

Razpoke  med  potresom  bljujejo  vodo,   pesek,   blato  in 

ražne  pare. 

Luknje,  razpoke  in  razdori,  ki  se  pri  potresih  narede,  pogostem 
líljujejo  vodo,  pesek  in  blato,  ražne  pare  in  plinove.  Tému  se  ni 
čuditi,  kajti  močni  potresi  prenarejajo  ali  premikajo  zemeljske  sklade 


240  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresí. 

ter  tako  pritiskajo  na  vodo  v  otlinali  in  žilah  iu  jo  po  razpokah 
siloraa  kvišku  poganjajo.  To  nam  dovoljno  pojasnjuje,  zakaj  pri  po- 
tresih  v  Kumani  vodnjaki  bljujejo  vodo,  pesek  in  blato.  Jednake 
učinke  opazovali  so  kaj  pogostoma  tudi  drugodi.  Pri  zadnjem  potrosu 
Zagrebškem  se  je  v  gozdu  Stubici  pri  Oľoslavji  udrla  zemlja  skoro 
4  metre  poprek  in  G  metrov  globoko.  Ta  globina  se  je  neraudoma 
napohiila  s  toplo  vodo.  Drugi  jednaki  vsed  so  ondu  opazovali  10.  no- 
vembra 1880.,  katerega  premer  je  pa  meril  le  dobro  IVs  metra.  H 
kratu  je  bil  poln  tople  vode.  Podzemeljska  sila  je  pritisnila  na  vodne 
žile,  ki  napajajo  bližnje  kopeli  Oroslavske,  ter  je  po  rahli  zemlji 
nekoliko  vode  pognala  v  omenjeni  brezdni  ali  okrogli  razpoki.  Na 
také  silovite  premembe  v  podzemeljskib  vodnih  žilah  in  pretokah 
káže  tudi  poročilo  iz  Oroslavja.  Po  tem  so  dan  j>otresa  bili  topli 
vrelci  kopeli  večinoma  neprimerno  kalni  ali  motni  ter  so  kaj  nemirno 
iz  Inkenj   vreli. 

Med  Kalabrijskim  potresom  je  pri  Seminári  iz  razpoke  prišlo 
toliko  vode,  da  je  naredila  malo  jezero  (lago  del  Tolfilo),  ki  je  bilo 
skoro  GOO  metrov  dolgo,  300  široko  in  17  globoko.  Pri  potresu  v  Valabiji 
so  razpoke  bljuvale  vodo  s  sivim  in  črnikastim  poskom  in  grezom. 
Pri  potresu  v  Kataniji  (1818)  se  je  pred  prvim  sunkom  v  mestu 
odprlo,  práv  za  práv  naredilo  14  vodometov;  silno  je  vreščala  voda 
iz  njih.  Leta  1702.  in  1703.  je  potres  silno  razsajal  v  Abruzih  ter 
mesto  Aquilo  skoro  popolnem  pokončal.  Pri  rečenem  mestu  se  je 
odprlo  vec  brezden,  ki  so  nabljuvala  toliko  vode  in  kamenja,  da 
bližnjega  polja  niso  mogli  vec  obdelovati.  Iz  sosednjib  bribov  so  pa 
pubteli  gosti  sopari  in  plinovi,  ki  so  se  na  zraku  zažigali.  Jednako 
puhtenje  plinov  so  na  Armenskem  opazovali  pri  potresu  leta  1840. 
(zlasti  pri  razpokah  ob  Araksesu  in  Karasu).  Tudi  ])ri  potresu  Lizbon- 
skem  (175.5)  so  iz  novih  razpok  v  skalovji  Alvidras  pubteli  plinovi, 
ki  so  se  na  vzračji  zažigali;  poleg  njih  se  je  iz  razpok  valil  dim, 
ki  je  prihajal  tem  gosťejši,  čim  močnejše  je  bilo  podzemeljsko  bob- 
nenje.    O  jednakih  opazbah  so  večkrat  poročali  iz  Nove  Granade  in 

Venezuele. 

(Dalje  prihodnjič.) 


■•fe^''^''í^i^^^'{wSIJ^<^^^*fe?-<3=<B^- 


(s^St-Š 


Bájke  in  povesti  o  Gorjaneiii. 

Spísal  J.  Trdina. 
B.  Rajská  ptiea. 

älil  je  imeniten  gróf.  Ta  gróf  šel  je  v  Gorjance  na  lov.  Veliká 
družba  prijateljev  in  lovcev  ga  je  spremila.  Gróf  iigleda 
medveda  in  skoči   za  njim.    Medved  sine  v  goščavo,  gróf  za 


njim.  Medveda  zmanjka  in  gróf  vidi,  da  se  nahaja  v  neznanem  kraji, 
po  katerom  še  nikoli  ni  hodil.  Ta  kraj  bil  je  najlepši  gaj,  kakeršnega  ni 
videl  ne  v  domáci,  ne  v  tujih  deželah.  Z  dreves  visela  so  zlata  jabolka, 
iz  debel  cedil  seje  iz  nekaterih  med,  iz  nekaterih  dišeče  kadilo;  prelepo 
dišalo  je  v  tem  gaji  vse :  tráva,  cvetice  in  celo  listje  na  drevji.  In  če 
je  pogledal  gróf  na  zemljo,  lesketalo  se  je  okolo  njega  brez  števila 
bistrih  studencev,  v  katerili  se  je  pretakala  srebropena  voda  po  zlato- 
peski  glini.  V  senci  krasnega  gaja  bilo  je  tiho,  za  čudo  tiho.  Poska- 
kovala je  od  veje  do  veje  samo  jedna  ptičica.  Nihče  ne  bi  bil  rekel, 
da  je  ptičica  lepa,  ko  ne  bi  bila  imela  zlatega  kljuna.  Ali  še  lepši, 
stokrát  lepši  od  zlatega  kljuna  bil  je  nje  mili,  sladki  glas,  katerega 
se  gróf  ni  mogel  naslušati.  Ker  se  je  bil  utrudil,  sedel  je  na  klop, 
da  se  nekoliko  odpočine,  ob  jednem  pa  kratkočasi  z  rajsko  divnim 
petjem  zlatokljune  ptice.  Tako  je  sedel  in  poslušal,  kakor  je  mislil, 
dobro  četrt,  morebiti  tudi  pol  ure.  Práv  nerád  se  je  dvignil,  ali  se 
je  dvigniti  moral,  da  ga  lovska  družba  ne  bi  pogrešila  in  se  zanj 
bála.  Iz  prijetnega  gaja  prišel  je  kmalu  nazaj  v  goščavo  in  iz  goščave 
na  pian.  Oziraje  se  na  vse  stráni  klical  je  prijatelje  in  lovce,  ali 
nikjer  ni  bilo  žive  duše :  lovska  družba  je  izginila,  kakor  da  bi  se 
bila  pogreznila  v  zemljo.  Gróf  se  je  naveličal  klicati  in  iskati,  in  šel 
domov.  Ali  silno  se  je  čudil,  da  potov  ni  skoro  več  poznal.  Koder  je 
rasla  poprej  hosta,  sprehajali  so  se  po  vinogradih  veseli  gorniki  in 
koder  so  pasii  pastirji  drobnico,  trudili  so  se  zdaj  pridni  oratarji. 
Gróf  je  strmel  in  si  mel    oči,   ne  vedoč,   kaj  bi  si  mislil,   da  se  mu 

16 


242  J.  Trdhia:  Bájke  in  povesti  o  Qorjancih. 

je  pripetilo.  Vprašal  je  gornike,  če  niso  videli  njegove  družbe?  Gorniki 
so  se  mu  začudili  in  dejali:  kakove  družbe?  Kdo  pa  ste?  Mi  Vas 
ne  poznamo,  ker  Vas  nismo  še  nikoli  videli.  Vprašal  je  tudi  oratarje, 
kdaj  so  šli  domov  grajski  gosti  in  lovci?  Oratarji  so  se  začudili  in 
dejali:  kaki  gosti  in  lovci?  Naš  graščak  ne  lovi  zverij,  on  lovi  nas 
uboge  kmete.  Dokler  je  živel  rajnki  gróf,  nismo  vedeli,  kaj  je  liudo. 
O  slabih  letinah  dajal  nam  je  živež  zastonj.  Na  tlako  nas  ni  nikoli 
silil.  Desetino  nosili  smo  mu  v  grád,  kolikor  smo  sami  hoteli.  Od 
revežev  ne  bi  bil  vzel  ne  jednega  klasa.  V  krčmah  smo  pili  z  njim 
in  se  gostili  na  njegov  račun.  Z  našimi  otroki  se  je  šalil  in  igral  in 
jih  Ijubil  kakor  svoje,  da  bi  bil  dal  zanje  svojo  krščeno  dušo.  Blagi 
gospod  šel  je  v  Gorjance  na  lov  in  tamo  ga  je  raztrgal  medved. 
Zdaj  se  veseli  v  nebesih,  katera  je  tudi  pošteno  zaslúžil.  Njegovega 
praznega  grádu  polastil  se  je  hmeljniški  barón.  Barón  delal  je  s  kmeti 
grje,  nego  s  črno  živino.  Vole  je  prodal,  mestu  njili  orali  smo  mu 
polje  mi,  naše  žene  in  otroci.  Za  nami  pa  so  hodili  njegovi  biriči 
in  nas  priganjali  na  delo  z  biči.  Biči  pa  niso  bili  spleteni  iz  govejskih 
jarmenov,  ampak  iz  kože,  katero  je  urezal  barón  iz  naših  hrbtov. 
Desetino  zahteval  je  od  vsega,  kar  raste  na  polji  in  v  vhiogradu  in 
od  vsega,  kar  se  pitá  in  kŕmi  v  hlevu  in  v  svinjaku.  Zahteval  jo  je 
od  revežev,  kakor  od  bogatinov,  o  slabih  letinah  ravno  tako,  kakor 
o  dobrih.  Ljudje  so  strašno  godrnjali  in  preklinjali.  Barón  pa  je 
rekel  zabavljivo:  Naj  se  zgodi  po  vaši  volji!  Ce  nečete  dajati  desetine 
vi  meni,  dajal  j  o  bom  jaz  vam.  In  začel  je  jemati  kmetom  ves  pridelek 
in  priredek,  puščal  jim  je  samo  borno  desetino.  Mi  smo  poginjali  od 
lakote  in  se  jeli  puntati.  Barón  pa  je  nabral  krdelo  žolnirjev  in  šel 
na  lov.  To  je  bil  čuden  lov,  da  svet  še  ni  takega  videl.  Volkov, 
zajcev  in  druge  živali  se  ni  dotaknil,  streljal  in  pobijal  je  samo 
kmete.  Kadar  so  mu  prišli  prijatelji  v  gosti,  napravil  jim  je  tako 
igro,  da  so  se  je  gotovo  vsi  hudiči  veselili.  Igral  je  z  njimi  s  kmetskimi 
glavami  za  kmetská  dekleta.  To  grozo  in  silo  trpimo  zdaj  že  veliko, 
veliko  let.  Ravno  danes  je  trideset  let,  kar  nam  je  vzel  Bog  dobrega 
grófa  in  z  njim  vred  ves  mir  in  vso  srečo  našega  življenja.  —  Paz- 
Ijivo  je  poslušal  gróf  bridke  tožbe  ubogih  oratarjev  in  se  uveril,  da 
gajo  zadrževalo  sladko  petje  zlatokijune  ptice  ne  dobro  četrt  ali 
pol  ure,  ampak  celih  trideset  let.  Ko  se  je  razodel  oratarjem,  spoznali 
so  ga  najstarejši  med  njimi  in  vsi  so  j)opadali  pred  njim  na  kolena  in 
glasno  zahvalili  Boga  za  neskončno  milost,  da  jim  je  povrnil  dragega 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  243 


dobrotnika  in  odrešenika.  Gróf  jim  je  rekel:  Vstanite  in  poiščite  si 
orožja!  V  moj  grád  gre  iz  goščave  pod  zemljo  skrivna  pot,  ki  sem 
jo  izdolbel  s  svojimi  rokami  in  nisem  povedal  nikomur  za  njo.  Jaz 
pôjdem  pred  vami;  predno  preteče  24  ur,  bomo  grád  pridobili  in 
vaše  in  moje  sovražnike  zasačili.  Hmeljniški  barón  napravil  je  tisti 
dan  veliko  gostbo,  na  katero  je  povabil  vse  svoje  prijatelje  in  biriče. 
Po  pojedini  začel  se  je  z  njimi  igrati,  ne  s  kvartami  in  za  denár, 
kakor  drugi,  ampak  po  svoji  stari  navadi  s  kmetskimi  glavami  za 
kmetská  dekleta.  Iz  grada  pride  na  igrališče  oznanilo,  da  se  je  odprla 
zemlja  in  bruhnila  iz  sebe  drahal  oboroženih  kmetov  in  ranjkega 
grófa.  Barón  se  je  žakrobotal :  Ta  sala  je  vredna,  da  igramo  na  dalje 
však  pot  za  dve  dekleti,  in  ne  le  za  jedno,  kakor  do  zdaj.  Grófovi 
kmetje  ujeli  so  brez  boja  njega  in  vse  njegove  prijatelje  in  biriče. 
Gróf  jili  je  upregel  v  pluge  in  brané  in  je  oral  in  vláčil  z  njimi  celo 
leto  do  zime.  Na  delo  priganjal  jih  je  z  biči,  ki  niso  bili  spletení 
iz  govejskih  jarmenov,  ampak  iz  kože,  katero  je  izrezal  iz  njihovih 
hrbtov.  Ko  je  nastopila  zima,  povabil  je  vse  svoje  kmete  in  jim 
napravil  veselico,  da  také  še  nikdar  niso  uživali,  niti  zanjo  čuli.  Po 
veselici  pa  se  je  napotil  z  njimi  na  igrališče.  Igrali  so  skupaj  cel 
dan  in  celo  noč  z  glavami  hmeljniškega  baróna  in  njegovih  prijateljev 
in  biričev  in  igrali  bogme  niso  za  svoje,  ampak  za  graščine,  denár 
in  dekleta  svojih  mrtvih  sovražnikov  in  krvnikov. 

6.  Ptica  Zlatoper. 

Na  Gorjancih  so  se  nabajale  tri  prečudne  reči.  V  skriti  dolini 
je  stíilo  drevo,  ki  je  bilo  spodaj  mogočna  bukev,  v  sredi  sUen  hrast, 
zgoraj  pa  visoka  in  tanka  breza.  Brezo  je  pokrivala  bela  meglica, 
da  se  od  zdolaj  ni  mogla  videti.  Okolo  velikanskega  debla  ovijala  se 
je  od  tal  do  vrhá  vinska  trta.  Ta  trta  je  bila  debela  kakor  žrd,  listje 
jej  ni  nikdar  usahnilo  in  grozdje  dozorevalo  je  na  njej  brez  razločka 
letne  dobe,  po  zimi  kakor  po  leti.  Tretje  in  največje  čudo  pa  je  bila 
ptica  Zlatoper,  ki  si  je  naredila  gnezdo  v  beli  meglici  med  najtanšimi 
vejicami  visoke  breze.  Ta  ptica  ni  zobala  zmja  in  pila  vode  kakor 
druge  ptice,  živela  je  samo  o  rumenem  grozdji,  ki  jej  je  viselo  okrog 
gnezda  in  o  nebeški  rosi,  ki  je  padala  na  brezo.  Zlatoper  imenovali 
so  j  o  za  to,  ker  je  imela  v  desni  peruti  zlato  pero.  Cudná  moč 
je  bila  v  tem  peresu.  Kdor  bi  napisal  z  njim  tri  prošnje,  morale  bi 
se  mu  izpolniti  vse  tri,  in  ko  bi  jih  poslal   tudi   c'esarju  ali   papežu 

16* 


244  Trdina:   Bájke  iil  povestí  o  (^oijancih. 

ali  pa  svojemu  najhujšemu  sovražniku.  Veliko  junákov  je  poskusilo 
priti  na  brezo,  cla  bi  izpukali  ptici  dragoceno  pero,  ali  do  gnezda  ni 
priplezal  nobeden.  Vsi  so  zdrknili  s  polzke  breze,  popadali  na  lírastove 
in  bukové  veje  in  se  pobili.  V  tisti  dolini  je  prebival  svet  puščavnik, 
ki  je  poznal  vsako  skrivnost.  Ljudje  so  ga  hodili  povpraševat.,  kako 
bi  se  dobilo  zlato  pero.  On  se  jira  je  smijal  in  rekel :  S  koso  in  s 
trenii  svetniki.  Ljudje  teh  besed  niso  razumeli  in  so  mislili,  da  jiin 
se  sveti  mož  roga.  To  je  čul  podgorec  Mikec.  Mikec  je  bil,  kakíir 
so  sploh  podgoľci,  čaši  práv  razumen  fánt,  da  malo  takih,  čaši  pa 
práv  neumen,  da  tudi  malo  takih.  To  se  pravi,  Bog  je  dal  Mikeu 
dosti  pameti,  ali  je  bil  ta  križ,  da  ni  svoje  pameti  vselej  za  svet 
vprašal  in  je  poslušal.  Ta  pot  uganil  je  precej  dobro,  kaj  mu  je 
storiti.  Dejal  je:  Bedakom  se  práv  godi!  Srečo  naj  skúša  tisti,  ki  zna 
plezati,  kakoľ  jaz  in  ki  razume  puščavnika,  kakor  jaz.  Mikec  vzame 
koso  in  gre  v  Gorjance.  Ko  je  ugledal  čudno  drevo  in  nad  njim  belo 
meglico,  začel  je  kositi  in  kosil  je  noč  in  dan,  dokler  je  pokf>sil  vse 
senožeti  po  dolini  in  tudi  nad  dolino.  Mrvo  je  navalil  k  drevesu,  da 
je  sezala  cez  bukev  in  hrast  gori  do  breze  in  do  bele  nieglice.  Sedem- 
krát je  plezal  v  brezo  in  sedemkrát  se  mu  je  spodrknilo.  Ker  je  pádel- 
vselej  na  mehko  seno,  storil  si  ni  nič  žalega,  ali  začelo  ga  je  vender  močno 
skrbeti,  da  utegne  tudi  njegov  trud  ostati  prazen.^Zdaj  se  je  domislil, 
da  je  izpolnil  puščavnikov  svet  samo  na  pol.  Koso  je  dobro  rabil,  tri 
svetnike  pa  zanemaril.  Mikec  poklekne  in  se  priporoči  svetnikom,  ki 
varujejo  Gorjance  :  sv.  Eliji,  sv.  Miklavu  in  sv.  Jederti.  Po  molitvi  začne 
plezati  osmikrat  in  dospé  brez  truda  do  zaželjenega  gnezda  ptice 
Zlatoperja,  Ptica  ga  je  počakala  in  si  dala  brez  straha  izpukati  zlato  pero. 
Mikec  ves  vesel  in  srečen  vzame  pero  in  odide  domov.  Od  samé  sreče 
se  mu  je  tako  v  glavi  vrtilo,  da  ni  vedel,  kaj  bi  počel.  V  tej  omotici 
mu  še  mari  ni  bilo,  da  bi  se  pos vetoval  najprej  s  pametjo.  In  tako 
je  ukrenil  na  zaduje  zgolj  po  svoji  priprosti  podgorski  glavi,  pa  ni 
čudo,  da  je  tiiko  slabo  pogodil.  Sel  je  vprašat  učenjake,  kateri  cesar 
je  na  svetu  najbolj  mogočen.  Ko  so  mu  učenjaki  povedali,  napisal 
je  do  tistega  cesarja  prošnjo,  naj  mu  da  svojo  hčer  za  ženo.  Cesar 
se  je  silno  začudil,  ali  se  ni  mogel  braniti.  Poklical  je  hčer  in  jej 
vse  razložil,  kaj  in  kako  in  da  mora  biti  Mikčeva.  Cesaričina  se  hudo 
razjezi  in  zagrozi  Mikcu,  da  se  bo  kesal.  Pokorná  očetovi  zapovedi 
odide  v  podgorje  in  se  z  Mikcem  poroči.  Bila  je  grda  kakor  strah, 
nagajiva  kakor  skrat,  ob.jednem  pa  uboga  kakor  beračica  in  vender 


J.  Trdina  :  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  245 

poželjiva  vsake  dobrote  in  zapravljiva,  kakor  da  jej  ne  more  nikoli 
nič  zmanjkati.  Mikec  je  dobil  po  očetu  dve  kmetiji.  Jedno  je  pridržal 
sam,  drugo  je  zaženil  cesaričini.  Razsipna  baba  je  svoje  zemljišče 
kmalu  zadejala  in  jela  potem  zakopavati  v  dolg  tudi  njegovo.  Také 
potrate  se  je  Mikec  ustrašil.  in  je  vzel  v  roko  zlato  pero  in  napisal 
do  cesarja  drugo  prošnjo,  naj  da  hčeri  cesarsko  doto,  da  bo  mogla 
živeti  po  svoji  navadi,  imenitno  po  cesarsko  in  za  svoje.  Cesar  mu 
je  prošnjo  precej  uslišal  in  poslal  hčeri  silno  bogato  doto,  vec  voz 
zlata  in  srebra,  in  najlepše  obleke  toliko,  da  se  je  lahko  preoblekla 
však  dan  v  drugo,  Cesaričina  plačala  je  svoje  dolgove,  ali  Mikcu  ni 
dala  ne  krajcarja.  Zasmehovala  in  zasramovala  ga  je  kar  očitno.  Ona 
se  jo  vozila  v  dragoceni  kočiji,  on  pa  je  moral  capljati  za  njo  peš. 
In  ko  je  tekel  ves  upehan  za  kočijó,  vpila  je  na  vse  stráni:  Podgorski 
možje  in  fantje!  odkrivajte  se!  Ali  ne  vidite,  da  me  spremlja  moj 
mož,  slávni  Mikec,  cesarjev  zet?  Ta  sramota  je  pekla  Mikca  bolj, 
nego  vse  drugo.  Spet  je  vzel  v  roko  zlato  pero  in  napisal  do  cesarja 
svojo  tretjo  in  poslednjo  prošnjo,  naj  vzame  svojo  hčer  nazaj.  Cesar 
se  je  zasmijal  in  mu  izpolnil  iz  srca  rad  tudi  tretjo  in  poslednjo 
prošnjo.  Bridko  je  žaloval  Mikec  po  svoji  lepi,  tako  brezumno  zaženjeni 
in  zapravljeni  kmetiji,  še  veliko,  veliko  bolj  pa  se  je  veselil  in  Boga 
bvalil,  da  se  je  znebil  samopašne  in  grde  cesaričine.  Odslej  ni  zametaval 
v  nobeni  reči  več  svetov  svoje  dobre  podgorske  pameti.  Našel  si  je 
med  domácimi  dekleti  drugo  ženo,  ki  je  bila  lepa  in  pridna  in  je 
prinesla  k  hiši  tudi  prilično  doto.  Živel  je  z  njo  mirno,  zadovoljno 
in  srečno  do  smrti.  Ker  so. mu  sosedje  preveč  zabavljali  in  ga  dražili 
s  cesaričino,  zapustil  je  podgorje  in  se  preselil  med  Bele  Kranjce,  ki 
ga  niso  dosti  poznali.  Hato  pero  je  nesel  s  sabo  in  ga  na  vso  moč 
skrbno  varoval.  Pokazal  in  dal  ga  je  sinú  še  le  v  sivi  starosti,  ko 
mu  je  izročil  gospodarstvo.  Rekel  mu  je :  Na,  sin !  tu  ti  dajem  tvojo 
srečo  ali  nesrečo,  tvojo  čast  ali  sramoto,  kakor  si  boš  sam  izvolil. 
Meni  je  prineslo  to  pero  nesrečo  in  sramoto,  ker  je  nisem  znal 
rabiti,  Bodi  ti  pametnejši  od  mene!  Ne  prosi  z  njim  nikogar  za  ženo 
ali  blago  ali  za  posvetno  ča.st!  Ce  hočeš  poslušati  svet  svojega  starega 
očeta,  napiši  prošnjo  do  nasega  cerkvenega  poglavarja,  rimskega 
pápeža,  naj  bi  bral  zate  sveto  mašo,  da  te  Bog  razsvetli,  da  ti  podeli 
svoj  dar  modrosti,  s  katerim  ti  bo  labko  pridobiti  večno  izveličanje 
pa  tudi  časno  blagostanje.  Sin  je  poslušal  starca  in  napisal  prošnjo 
do  pápeža,  kakor  se  mu  je  svetovalo.  Pápež  mu  je  drage  volje  izpolnil 


246        A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski. 

pobožno  prošnjo  in  hral  zanj  sveto  mašo.     Bog  <zíi  je  obdaril  potem 

s  toliko  modrostjo    in   pametjo,    da   si  je   prigospodaril    jako    veliko 

premoženje,  po  smrti  pa  je  sprejet  bil  med    svetnike.     Tudi   njesovi 

otroci  in  vniiki  so  sloveli  radi  svoje   odlične   poštenosti  in  bistroum- 

nosti.     Cudodelno  zlato  pero  se  naliaja  še   zdaj    shranjeno   nekje  na 

Belokranjskem  in  govorica  trdi,  da  se  rabi  §e  zmerom  práv  marljivo 

in  uspešno.  Poznám  staro,  jako  čestito   žcnico,    ki  bi,   če  bi  trebalo, 

stokrát  na  to  prisegla,  da  so  prejeli  Beli  Kranjci  svojo  veliko  razum- 

nost,  možatost  in  spretnost  za  vsako  delo  po  blagodatni  moci  Zlato- 

perjevega~peresa. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini 
Bolgarski. 

Po  slnžbenih  poročilih  naučnega  ministerstva  sestavil  A.  Bezenšek. 

Novo  ustrojená  bolgarska  kneževina  more  se  sedaj  svobodno 
zanimati  s  svojim  obrazovanjem  ali  oliko;  in  za  to  ima  občno  národne 
razvitje  v  sedanji  dobi  veliko  važnost  za  Bolgare  ter  je  zanimljivo  za 
druge  posebno  bratské  národe  videti,  kako  se  je  do  sedaj  razvijalo 
obrazovanje  národa,  in  v  kakem  razvitji  se  nahaja  sedaj. 

Dal  sem  si  torej  truda,  svojim  rojakom  slovenskira  opisati  v  sle- 
decih  člankih,  kolikor  mogoče  točno,  pregled  denašnjega  stanja  národne 
prosvete  v  kneževini  Bolgariji. 

Odpiranje  ucilišč  in  skrb  za  njibovp  napredovanje  ni  kaj  novega 
v  Bolgariji.  Cela  zgodovina  bolgarskega  narodnega  prerojenja,  s  čimer 
se  je  opozorila  Evropa  na  bolgarski  národ,  in  kar  je  dalo  na  konci 
pôvod  osvobojenju  Bolgarije,  zajedno  je  tudi  zgodovina  bolgarskih  šol. 
V  dolgih  iu  težkih  íasih  turškega  gospodarstva  ni  se  nikdar  pozabila 
slovanská  knjiga  v  Bolgariji ;  samostani  in  cerkve  so  vso  to  dobo  zvesto 
varovali  tradicije  starobolgarske  pismonosti. 

Prvá  ufilišca  po  novovekovnem  zapadoevropskem  primeru,  ki  so  se 
odprla  v  Bolgariji,  bila  se  sicer  grška,  osnovana  pod  vplivora  bizan^ske 
cerkovne  oblasti,  koja  si  je  bila  tačas  razširila  svoje'duhovno  vladárstvo 
po  vsem  balkanskem  poluotoku.  A  skoro  so  se  pojavila  tudi  lu-ilišča  čisto 


Ä.  Bezenšek :  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski.        247 

bolgarska.  Prvo  oilpre  O.  Neofit  Rilec  1.  1835.  v  Gabrovu.  Deset  let 
potem,  1.  1845.,  oživelo  je  v  raznih  pokrajinah  bolgarske  domovine  že 
53  šol;  a  od  tega  čaša  dalje  do  početka  poslednje  vojske  množile  so  se 
té  neprestano  vsako  leto.  Skrl)  za  šole  bil  je  najglavnejši  del  vsega  bolgar- 
ske»a  pokreta,  in  Bolgarom  se  je  zdela  občna  omika,  osnovana  na  narodnem 
temelji,  jedino  sredstvo,  katero  jih  more  rešiti  in  najsigurnejši  pot  do  sreč- 
nejše  bodočnosti.  Naravno,  da  se  to  učiliško  gibanje  ni  razvijalo  sistema- 
tično,  ker  je  izviralo  od  privatnega  potĺka,  od  dela  pojedinih  osôb,  društev 
ali  občin,  in  ker  se  je  imelo  boriti  z  mnogobrojnimi  in  različnimi  težavami 
od  stráni  tedanjih  cerkovnih  in  svetskih  gosposk.  In  tako  je  prišlo,  da 
so  nekoji  okrogi,  katerim  je  bilo  laze  občevati  z  vnanjim  svetom,  in  kateri 
so  se  dalje  vadili  v  obce  narodnem  razvitji,  brzo  napredovali,  v  tem 
ko  so  draga  planinska  in  nedostopna  mesta  bila  še  čisto  nepripravljena 
in  neokretna  v  omiki,  ko  jih  je  obsejala  zora  nove  svobodne  dobe. 

Po  vojski  in  osnovanji  bolgarske  dŕžave  promenile  so  se  te  okol- 
nosti popolnoma.  Zapreke,  ki  so  do  tačas  bile  na  potn  svobodnemu 
razvitku  in  razširjenju  obrazovanja  v  domačem  jeziku  in  v  narodnem 
dubu,  odstranile  so  se,  in  mnoge  rečí,  ki  so  se  do  tačas  smatrale  kot 
dobrovoljne  izjave  rodoljubja  in  národne  samosvesti,  postale  so  občne 
dolžnosti.  Zajedno  z  bolgarsko  državo  napravi  se  (junija  1878.)  tudi 
vrhovna  upmva  šolska,  in  v  narodno  prosveto  se  začne  prvikrat  uvajati 
zistení  in  ravnomemost.  Od  druge  stráni  ni  čudno,  da  se  je  po  ogromnih 
proménah  v  vseh  okolnostib,  stanovništvo  počelo  zanimati  z  mnogimi 
novimi  vprašanji,  koja  so  mu  do  tačas  bila  še  nepoznaná;  in  tako  so 
šole,  ki  so  bile  pred  osvobojenjem  Bolgarije  zajedno  s  cerkovnimi  stvarmi 
najvážnejší  predmet  narodnega  negovanja,  ostale  za  drugimi  vážnejšími 
nujnimi  predmeti  občne  pažnje.  A  vsled  tega  došlé  so  stvari  tikajoče 
se  národne  omike  v  prehoden  položaj,  iz  katerega  ne  bodo  mogle  tako 
skoro  iziti:  kajtí  učiliško  ustrojstvo  je  samo  jeden  del  občnega  držav- 
nega  organizma,  kateri  je  v  Bolgariji  še  nov,  in  kateri  treba  čaša,  da 
se  razvije  in  ukrepi,  kakor  bi  bilo  želeti. 

Prví  dve  letí  obstanka  bolgarske  kneževine,  minili  sta  med  nepre- 
staninii  íu  skoro  perijodičnimi  promenamí  v  državni  ui»ra\'i.  Naučno 
ministerstvo  imelo  je  tečajem  dveh  let  sedem  ministrov,  a  ni  jeden  od 
teh  ni  bil  na  svojem  mestu  niti  jedno  šolsko  leto.  Ta  nestalnost  in 
goste  promone  osôb  in  uredb,  pa  tudi  nedostatek  zistematíčne  zakono- 
dateljnosti,  imelo  je  neugoden  vpliv  na  organizacijo  učilišč.  No  pri  vsem 
tem    šole   so    napredovale    in    še    napredujo,    ker    v    Bolgariji   národná 


248        A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski. 

prosveta  ni  umetniški  napravljena  stvar,  koja  bi  se  nalagala  národu  od 

vláde,  nego  národ  sam  želi  si  obrazovanja  in  se  očividno  briga  za  svojo 

omiko  in  svoj  napredek.  Ta  napredek  bodo  najbolje  pokazala  statistiška 

števila. 

1.  Obcinske  šole. 

1.  Šolski  okrogi  in  nadzorniki. 

Začnimo  s  početnimi  sólami.  Po  vseh  prosvetljenih  državah  je 
obvezno  početno  ucenje  za  vse  stanovnike.  Zakoni  teh  dŕžav  nalagajo, 
da  trebajo  učiti  se  vsi  otroci  v  opredeljeni  dobi  najglavnejših  predmetov, 
kakor  so  čitati,  pisati,  računati,  materin  jezikitd.  To  načelo 
vzprejeto  je  tudi  v  osnovnem  zákonu  (konstituciji  §.  78.)  bolgarske 
kneževine. 

Da  se  uspešneje  uredi  porotno  učenje  po  celi  državi,  za  to  se  ta 
deli  na  nekoliko  šolskih  okrogov  s  po  jednim  nadzornikom,  kateri  nadzira 
obstoječe  šole  po  mestih  in  vaséh  in  nagovarja  národ,  da  bi  si  odpiral 
nove  šole  v  onih  krajili,  kjer  jih  še  ni,  ali  pa  jih  je  premalo.  Prej  za 
čaša  ruské  okupacije  bilo  je  5  takih  nadzornikov,  pozneje  9,  a  sedaj 
jih  je  16;  in  to  po  sledečih  mestih:  Soíija,  Trn,  Kjistendil,  Vidin,  Lom- 
polanka,  Rahova,  Orhanije,  Pleven,  Lovec,  Svištov,  Trnovo,  Ruščuk, 
Razgrad,  Silistra,  Sumen  in  Varná. 

Pri  malem  številu  bolgarske  inteligencije,  katera  jedva  zadostuje, 
da  se  za  silo  popolnjavajo  državne  službe,  težko  se  nahajajo  za  nad- 
zornike  sposobne  osobe.  Sedanje  ministerstvo  národne  prosvete  gleda,  da 
dobi  za  to  službo  posebno  izkušene  učitelje,  kateri  imajo  mnogoletno 
praktiko  in  občni  ugled,  in  kateri  znajo  vzbujati  v  národu  veselje  do  šole 
in  spoznanje  vážnosti,  ki  jo  ima   omika  za  však  národ. 

Plača  inspektorjeva  je  po  4800  frankov  na  leto. 

2.  Početne  éole  pred  vojsko  in  pošle  nje, 

Delavnost  nadzornikov  in  občni  napredek  početnih  šol  bodemo  raz- 
videli  najbolje  iz  statističnih  dat,  katerih  tukaj  nekoliko  priobčujem. 
Da  začnemo  z  zapadnimi  krajevi,  kateri  so  bili  v  turških  časih  najbolj 
zaostali. 

V  Kjistendilski  okolici  (49.706  stanovnikov)  bilo  je  do  vojske 
samo  8  bolgarskih  šol,  od  katerih  so  bile  samo  3  nekako  urejene,  a 
vse  druge  proste  „kilije",  kjer  se  je  predávalo  cerkveno  pismo  po  naj- 
starejši  metodi. 

Šolskega  1.  1879/80*  odprlo  se  je  že  23  moških  in  1  ženská  šola 
s  26  učitelji,  2  učiteljicama,  s   743  učenci  in  69  učenkami.  A  prošlega 


A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski.        249 

1880/1.   šolskega   leta  bilo  je  33  moških  šol  s   35  učitelji  in   1   ženská 
šola  z  2  učiteljicama,   s  skupno   1246   učenci  in   104  učenkami. 

Sosedna  Izvorska  okolica  (24.371  stanovnikov),  nahajajoča  se 
v  planinah,  kjer  se  stičejo  tri  nieje :  bolgarska,  srbská  in  turška,  bila 
je  pred  poslednjo  rusko-turško  vojsko  čisto  zapuščena  ter  je  imela  samo 
4  najpočetnejše  šole.  V  tej  okolici,  ki  ima  3220  hiš,  zna  samo  111  od- 
raslih  Ijudij  malo  čitati  in  pisati,  tako  da  je  mnogo  vasij,  kjer  ne  nahajaš 
niti  jednega  človeka,  ki  bi  bil  vešč  pisanju  ali  čitanju.  —  A  koncern 
1879/80.  šolskega  leta  bilo  je  tam,  akoprem  je  bila  slabá  letina,  že 
8  šol  z  ravno  toliko  nčitelji  in  287  iičencev;  a  1.  1880/1.  narasel  je 
spet  ta  broj  na  15  šol  s  35  učitelji,  515  učenci  in  samo  4  učenkami; 
a  zmerom  je  še  2095   otrok  v  letih  šolske  dolžnosti,  ki  ne  hodijo  v  šolo. 

V  Trnskem  okrogu  na  srbski  meji  (64.680  stanovnikov)  bilo  je, 
ko  se  je  prevzel  pod  bolgarsko  upravo  1.  18  70.,  v  vsem  16  šol  z 
18  učitelji,  375  učenci  in  12  učenkami.  L.  1870/80.  bilo  je  že  48  šol 
moških  in  2  ženski  s  54  učitelji,  3  učiteljicami,  1844  učenci  in  176  učen- 
kami. L.  1880/1.  bilo  je  v  tem  okrogu  50  moških  in  2  ženski  soli, 
55  učiteljev,   3  učiteljice,   1605  učencev  in  208  učenk. 

V  Lovčanskem    okrogu  bilo  je 

1878/9.     1.   14  moških,   2  ženski  soli. 
1879/80.   „    49         „         2         „ 
1880/1.      „    62         „         4        „ 

V  Trnovskem  okrogu  (216.713  stanovnikov),  kateri  je  jeden  od 
največjih  in  najraz vitej ših,  bilo  je 

1878/79.  1.   148  moških,   16   ženskih  šol. 
1880/81.    „    157         „         19         „ 
Učiteljev  170  in  učiteljic   42. 

V  Varnenski  okolici  bilo  je 

1878.      1.   13  moških,   2  ženski  bolg.  soli. 
1880/1.   „   31         „         4        „ 
Ti  podatki  dobivajo  več  svetline,  ako  se  primerjajo  z  redkini  sta- 
tističnim  materijalom,  ki  ga  imamo  o  učililiščih  v  turških  časih: 

V  mestu  Sumen  (Šumia)  bilo  je 

1.1875/6:  11  nčit.     6  iičiteijit,  plače  vkiipno    68.200  groš.*)     859  oč.  418  uteiik. 

„    1878/9:  11     „       9       „  „        „        83.200      „  568   „   382     „ 

„   1879/80:  13    „    10       „  „        „      111.500     „  895  „   561     „ 

.,   1880/1:  17    „    12       „  „        „      129.640     „        1041   „  671     „ 

*)  1  groš  (piaster)  =  8  kŕ.  a.  v. 


250  Slovenskí  glasnik. 

V  sedanjem  Vidinskem  okiogu  bilo  je  1.  1874:  51  šol,  50  uči- 
teljev,  1256  učencev,  93  učenk.  A  šest  let  pozneje  šolskega  leta  1880/1 : 
89   šol,   97  učiteljev,   3587  učencev,  439  ueenk. 

3.  Obcni  broj  početníh  šol. 

V  vsej  kneževini  bilo  je,  kakor  pokaznje  jedna  dosta  točná  štetev 
1.  1878/9.,  vkupno  1088  bolgarskih  občinskih  šol  (zajedno  z  glavnimi 
učilišči),  med  temi  1027  moških  in  61  ženskih,  s  1247  učitelji,  132  uči- 
teljicami,   48.404   učenci  in   8451  učenkami.  . 

Učitelji  so  dobivali  vkupno  735.533  frankov  40  sant.  plače  v 
denarjih,  a  v  hrani  71.332   ok  žita. 

Vsi  troškovi  občin  v  šolske  in  učiteljske  svrhe  znášali  so  827.774  fran., 
156.290  fr.  bil  je  prihod  od  cerkev,  80.561  fr.  60  sant.  od  nepokretnin, 
34.210  od  učiliških  kapitálov  (ki  predstavljajo  ceno  263.354  frankov), 
in  556.712  fr.  40  sant.  od  šolskih  nalogov  (davkov),  ki  so  se  razdelili 
med  davkoplačevalci. 

L.   1879/80.  bilo  je  1271  moških  in  83  ženskih  bolgarskih  početnih 

šol,  in  razen  teh  55  občinskih  glavnih  šol,  t.  j.  44  moških  in  11  ženskih  j 

torej  v  vsem  1409  bolgarskih  občinskih  učevnih  závodov,  t.  j. 

321   vec,  nego  jih  je  bilo  pred  dvema  letoma.  Učiteljev  je  bilo  okolo  1580, 

učiteljic  pa  180. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Slovenskí  glasnik. 

Slovensko  slovstvo.  —  Slovenska  Talija.  Zbirka  dramatičnih  del  in 
iger,  50.  zvezek.  Na  svetlo  daje  „Dramatično  društvo"  v  Ljubljani  1881,  16, 
459  str.  Ta  osobito  debeli  zvezek  prináša  nam  naslednje  igre :  1.  Precijoza. 
Igrokaz  v  4  dejanjih.  Nemški  spisal  Pij  Aleksander  Wolf,  preložil  J  o  s.  Cim- 
perman.  2.  Žila.  Veseloigra  v  dveh  dejanjih.  Spisal  Josip  Marij  Bábo,  pre- 
ložil Jos.  Cimperman.  3.  Ujetniki  carevne.  Veseloigra  v  dveh  dejanjih. 
Po  Bayardu  preložil  Jos.  Cimperman.  4.  Zapirajte  vráta!  Italijanski 
spisal  G.  P.  C  ese  nate,  preložil  V.  E(ržen).  5.  D  r  ag  o  c  en  a  o  vratní  c  a.  Po 
italijanski  „Ilvezzo  ď  opáli"  preložil  Viktor  Eržen.  6.  Pol  vína,  pol  vode. 
Veselaigra  v  jednem  dejanji.  Spisal  Kosta  T  ri  fkovič,  pi'cložil  Viktor  Eržen. 

7.  Jedno   uro    doktor.     Búrka  v  jednem    dejanji.     Poslovenil    J.  Alešovec. 

8.  Srečno  novo  leto!    Šaljiva  igra  v  jednem  dejanji.     Po  srbskí  igri  Kosto 
Trifkoviéa     „Čestitam"  poslovenil  P.  —  Iz  te  vsebinc  vidijo   čestíti   ('ilntolii 


Slovenskí  glasnik.  251 

da  je  ^Slovenské  Talije"  50.  zvezek  izdatno  pomnožil  repertoár  našega  gledalíšča. 
Igre  so  večinoma  písane  v  lepem.  čisfem  jeziku.  Posebno  morarao  pa  odobravati, 
da  je  jDram.  društvo^  začelo  prelagati  v  slovenščino  lepe  veselé  igre,  katere 
je  srbskí  spísal  pokojní  Kosia  Trifkovic,  brez  ugovora  najboljši  dramatiškí 
pisatelj  na  slovanskem  jugn.  Sploh  bi  želeli,  da  bi  se  naši  prelagatelji  nekoliko 
bolj  ozirali  na  priznano  dobre  slovanské,  osobito  poljske  veselé  igre  in  ako 
prelagajo  iz  neslovanskih  slovstev,  da  bi  rajši  po  Mandelčevem  vzgledu  slovenili 
nam  krásne  francoske,  nego  okorne  nemške  igre. 

Truplo  SV.  Agapita  mučeníka  v  Novi  Cerkvi.  Spisal  Jarnej 
V  oh,  kaplán  pri  Novi  Cerkvi.  Ponatis  iz  „Slovenskega  Gospodarja".  V  Maribom 
1882,  8,  24  str.  Tiskal  Janez  Leon.  Založil  pisatelj,  pri  katerem  se  knjižica 
dobiva  po  8  kr.  6.  Voh  nam  opisuje,  kdo  je  bil  sv.  Agapit  in  kako  je  njegovo 
triiplo  prišlo  iz  rimskih  katakomb  k  sv.  Ani  v  Konjicah  in  od  ondot  1.  1793. 
k  Novi  Cerkvi  in  kakšnih  duhovnih  milostij  se  udeleže  tisti,  kí  časté  truplo 
SV.  Agapita.  Knjižico  je  zanimljivo  čitati  zaradí  mnogih  pridejanih  zgodovinskih 
in  biografičnih  črtic  o  razmerah  novocerkevske  dekanije  koncem  minulega  in  v 
začetku  sedanjega  stoletja. 

Pôstni  list  Andreja,  nadškofa  Goriškega.  Založila  nadškofija. 
Hilarijanska  tiskamíca  v  Gorici  1882,  4,  4  str.  List  govorí  o  češčenji  D.  Marije 
ter  razglaša  navadno  postno  postavo. 

Nov  sJovensk  rókopis.  Ljubljanska  c.  k.  licealna  knjižnica  hraní,  kakor  je 
znano,  slovensko  prelogo  štirskega  vinogradskega  zákona,  ízdelano  1644.  1.  Te 
dni  našel  je  g.  Deschmann  v  nekí  knjigí  bivšega  Dolskega  arkíva  (kateri  je  zdaj 
v  kranjskem  muzeji)  tega  istega  zákona  starejšo.  do  zdaj  povsem  ?ieznano  pre- 
logo, kí  je  osobito  zaradí  jezika  zanimljiva,  kajti  v  njej  se  nahajajo  í  starinske, 
.  še  Trubarju  neznane  oblike  i  mnoge  besede,  dosedaj  pogrešane,  n.  pr.  .  .  .  wie 
es  in  der  Landshandvest  begriffen  íst  .  .  .  sloveni  se  tu:  kakur  je  Vdefhelfkím 
rozhínu  (ročínu)  sapopadenn  .  .  .  (pag  14.  cap.  XX.)  Naslov  dragocenemu  tému 
spomeniku,  pisanemu  na  27  listíh  fol.  je  sledečí:  „GORNIH  BVQVI  od 
krailaue  Suetlostí  offen  ínnu  poterien  generál  inu  Priuilegium  Is 
Nou  u  Slauenfki  Jefigk  fstulmazhan  skufi  Andrea  Rezla  Farmostra 
na  Rakj.  Anno  M:  D:  LXXXII.  —  G.  Deschmann  je  ta  v  formalnem  in 
leksíkabiem  oziru  preimenítní  rokopis  slovenskí  ízročil  g.  Levstíku,  da  ga 
znanstveno  preišče. 

„Dramafišl-o  društro"  razpošilja  te  dní  s  svojimi  knjigamí  za  1.  1881.  tudí 
tajnikovo  poročilo  o  društvenem  delovanji  in  blagajnikovo  poročilo  o  di-aštvenih 
dohodkih  in  stroških  za  čas  od  1.  októbra  1880.  do  1.  októbra  1882.  leta.  Iz 
prvega  posnemljemo,  da  je  društvo  v  tej  dobi  priredilo  štirí  javne  predstav* 
ter  da  z  novčno  pomočjo  dež.  odhora  kranjskega  namerava  na  svetlo  dati  obširno 
„Slovensko  poetiko".  Blagajnik  nam  poroča,  da  je  imelo  društvo  v  zgoraj  imeno- 
vanem  društvenem  letu  1696  gld.  40  kr.  dohodkov,  a  1649  gld.  12  kŕ.  stroškov; 
prebitka  je  tedaj  47  gld.  28  kŕ.  Vkupne  ímovine  ima  društvo  5940  gld.  35  kr. 
Mandelčev  spomenik  stal  je  297  gld.  11  kr.  Ker  je  društvo  v  ta  namen  nabralo 
samo  180  gld.  15  kr.,  ostaje  še  116  gld.  96  kr.  dolgá.  katerega  misii  društvo 
poplačatí  z  dohodki  od  javníh  beril.  Imenik  nam  káže  220  družabuikov ;  med 
njimi  žal  I  pogrešamo  dolge  dolge  vrste  obce  znanih  in  imovitih  domoljubov. 
A  kakor  je  videti  iz  računov,  nití  ta  mala  peščica  družabníkov  ne  plačuje  redne 


252  Slovenskí  glasnik. 


letnih  doneskov!  — Da  si  prihrani  nekoliko  stvoškov,  izdalo  je  letos  društvo  vseh 
osem  iger  v  jednom  zvezku,  a  društvo  prodaje  tudi  posamezne  igre.  Čitalnicam 
in  narodnim  društvom  sploh  priporočamo,  da  si  od  vsake  igre  omislijo  celo  garni- 
túr o ,  t.  j.  toliko  knjižic,  kolikor  jih  je  igralcem  treba  o  provajanji.  Cele  tiskane  igre 
učečim  se  igralcem  mnogo  bolje  ustrezajo,  nego  samo  izpisane  naloge,  vrhu  tega 
so  pa  še  c  e  nej  š  e.  Kdor  od  društva  v  s  aj  za  4  gld.  knjig  za  jedenkrát  naroči,  po- 
pusti mu  društvo  20%  navadne  cene,  ki  je  naznačená  na  zavitkih  vsacega  zvezka. 

Nove  šolslce  knjige.  Ne  prof.  Lavtar  (kakov  smo  zadnjič  poročali),  ampak 
prof.  Andrej  Senekovič  piše  fiziko  ali  prirodoslovje  za  nižje  gimnazije 
in  reálke.  Knjiga  bode  v  rokopisu  v  kratkem  dovŕšená.  V  terminologiškem  delu 
se  bode  popolnem  ujemala  s  prof.  Celestinovo  aritmetiko.  —  Naučno  ministerstvo  je 
odobrilo  ľokopis  šolske  knjige  ^.Domoznanstvo",  katero  je  o  avstrijskem  Primorji 
spisal  prof.  Šimon  Rutar.  Knjiga  je  namenjena  učiteljiščema  v  Gorici  in  Kopru. 

„Politik"  objavila  je  v  5.^.  listu  t  1  članek  „Ein  neuer  slovenischer  Dichter", 
v  katerem  g.  Fr.  Selak  jako  pohvalno  govori  o  našem  pesniku  X— u. 

Bihar  ali  Bichfer?  Ocenjáje  gospoda  Julija  pi.  Kleinmayra  „Zgodovino  slo- 
venskega  slovstva"  v  „Ljubljanskem  Zvonu"  lanskega  leta  govorím  na  771.  stráni 
„v  jZgodovini  slovenskega  slovstva'  na  72.  str.  mej  presojevalci  Japljevega  in 
Kumerdejevega  sv,  pisraa  čitamo  tudi  J.  Riharja.  Ali  ta  župnik  sejeimenoval 
Josip  Richter,  a  ne  Rihar  itd."  —  To  je  treba  razreči ;  kajti  nn  oménjenega 
SV.  pisma  III.  delu  (pars  tertia),  v  katerem  so  bukve  obeh  kronik  in  drugo, 
(Labaci,  typis  Theres.  Eger,  viduae  1801.),  nahajamo  dva  prelagatelja  tega  sveto- 
pisemskega  kosa,  imenovana  takó:  „per  Josephum  Richer,  Parochum  ad 
S.  Petri  in  Commenda,  et  Modestum  Schrey,  Cap.  Loc.  ad  S.  Jacobi  penes 
Savum".  Na  tega  sv.  pisma  ónem  delu,  v  katerem  so  Mali  Proroki  (Labaci  1800.), 
zopet  čitamo:  „per  Josephum  Schkriner,  c.  r.  Par.  ad  Annunc.  B.  V.  Lab., 
et  Josephum  Richer,  Par.  ad  S.  Petri  in  Commenda".  Potem  rečenega  sv. 
pisma  I.  dél  (evangelisti),  drugič  natisneii  (editio  secunda)  v  Ljubljani  1800.  1., 
(v  Japljevem  predgovoru)  našega  pisatelja  zôve:  „D.  Josephus  Richer,  Car- 
niolusPillichgracensis."  —  Richterja  nikder  ní  najti,  in  zatorej  tudi  Miklošičevo 
„Slovensko  berilo  za  8.  gimn.  razred"  práv  učí,  ka  tega  duhovnika  imenuje 
Riharja,  o  katerem  jaz  ne  vém,  kdaj  se  je  porodil,  kdaj  li  umri.  Izmej  starih 
imeníkov  naše  duhovščine  (catalogus  cleri)  licejska  knjižnica  Ljubljanska  hraní 
jednega  s  1797.  1.  Iz  njega  vidimo,  da  je  Richer  Josephus  to  leto  v  Ljubljani 
kaplanôval  pri  sv.  Jakobu  ter  z  njim  vred  poleg  druzih  i  Valentín  Vodník 
(Vodnig  Marcell  Valent.  Franc.  Benef.  Demscher.)  Duhovniški  imeníki  te  dobe 
še  ne  pripovedujo,  katerega  leta  se  je  kdo  porodil.  Neokretna  pisava  Richer 
je  kríva,  da  seje  Čop  zmotil  in  zapisal  Richter,  namesto  Rihar,  česar  potlej 
ní  zapažil  niti  sam  Kopitar,  skozi  katerega  roke  je  1831.  1.  šel  Copov  rokopis 
o  slovenskí  književnosti  v  Novi  Sad  k  Šafaŕiku.  (J.  Jireček  na  IV.  str. 
svojega  predgovora  k  Šafárikovi  knjigi  „Geschichte  der  sťidslawischen  Literatúr," 
L,  Prag  1864.)  Takó  je  prišlo,  da  to  Šafárikovo  delo  na  35.,  109.  in  192.  str. 
imenuje  našega  pisatelja  vedno  Jozefa  (Jos.)  Richterja.  Mislil  sem  tudi  jaz, 
da  je  učenému  Čopu,  tedánjemu  biblijotekarju  Ljubljanske  knjižnico,  iz  katere 
je  največ  prepísal,  kar  je  dobil  Šafárik  od  njega,  in  Riharjevemu  vrstniku,  S  lo- 
venú Kopitarju,    velicemu    slavistu,   ter   za   njima   i    Šafaŕiku  trdno  verjeti;    a 


Slovenskí  glasnik.  263 


vender  sc  je  tnkaj  pokazalo  dnigače.  Ali  zopet  sodini,  da  bi  ta  slučaj  ntegnil 
biti  jedíni,  v  kateroni  jo  pvoti  Šafaŕiku  obveljalo  Jancžičevo  mnénje,  po- 
vpdano  v  ^Pregledu  slovenskega  slovstva,"  kateri  je  bil  natisnen  1854.  1.  v  njega 
slovnici.  Fr.  Levstik. 

Jarno  pi-edaranje  osnovali  so  v  korist  Mandelčevemn  spomeniku  gg.  dr.  Ivan 
Tavčar.  dr.  V.  Zarnik  in  Ivan  Hribav  v  Ijnbljanski  fiitaluici.  Dné  19.  marcija 
govoril  je  g.  dr.  Tavčar  o  poezijah  Šimona  Jenka:  dne  26.  marcija  g.  dr. 
Zarnik  o  svojom  potovanji  od  Po  n  tebe  do  Vezuv  a  in  dne  2.  aprila  g. 
Hribar  o  Puškinu  in  njegovih  poezijah. 

V  zabarnem  in  literarneín  klubu  LjuMjanskeín  govorili  so  zadnje  tedne : 
g.  Železnikar  o  nekem  zanimljivem  kazenskem  dogodku  na  južnem  Štajerskem; 
g.  Potočnik  o  poljskih  razmerah  po  Gali  c  ij  i  1.  1863.;  g.  Hribar  o  Puškinu 
in  o  Koseskega  prevodili  Puškinovih  poezij:  g.  Subic  o  kranjskili  prirodopiscih 
Skopoliji  in  Plemlji;  g.  Bež  e  k  jeden  večer  o  Madagaskarcih  in  drug  večer  o 
Turgenjevu  in  njega  spisih. 

Dr.  Alojzij  Vojfeh  Šembera  f,  profesor  českega  jezika  in  české  književnosti 
na  vseučilišči  dunajskeni,  c.  kr.  ministerskí  tajnik  in  urednik  českega  državnega 
zakonika,  znamen't  učenjak  in  pisatelj  česki,  nrarl  je  23.  marcija  na  Dunaji. 
Porojen  je  bil  Šembera  21.  marcija  1807.  leta  v  Visokem  Mytú  na  Českem; 
gimnazijo  je  dovŕšil  v  Litomyšlu,  modroslovne  in  pravoslovne  studije  v  Pragi. 
Potem  je  slúžil  najprej  za  avskult^nta  pri  magistrátu  brnskem,  potem  za  pro- 
fesorja  na  stanovski  akademiji  v  Olomuci  in  v  Brni,  od  koder  je  bil  1.  1848. 
poklican  za  učitelja  českému  jeziku  na  vseučilišči  dunajskem.  Od  leta  1857. 
dalje  uredoval  je  tudi  državnega  zakonika  Česko  izdavo.  Šembera  bil  je  jako 
rodoviten  pisatelj  česki.  V  svojih  mladih  letih  pisal  je  v  mnogo  časopisov  českih, 
pozneje  je  izdal  več  zuM.menitih  zgodovinskih  in  krajepisnih  monografij.  Izmed 
najznamenitejših  knjig  njegovih  so  te:  Vpád  Mongolov  v  Moravsko  (1841),  Slovani 
v  Dolnji  Avsti'iji  (1844),  Ortografija  Husova  (1857),  Zgodovina  českega  jezika  in 
české  literatúre  (1858,  tretje  izdanje  1869),  Zapadni  Slovani  v  praveku  (1868). 
V  novejšem  času  dal  je  na  svetlo  dve  knjigi,  v  katerih  je  pobijal  pristnost 
rokopisa  Kraljedvorskega  ter  se  z  njimi  zapletel  v  hud  literaren  boj,  ki  je  po- 
spešil  smrt  slavnega  moža. 

Pre-iinior  nam's,  ki  se  nahaja  na  velikem  zvonu  pri  Sv.  Jošta  in  katerega 
je  v  .Slov."  lani  objavil  g.  Žlogar  in  za  njim  .Ljublj.  Zvon"  (I.  2.  127),  bil  je 
prvič  natisnen  že  v  H.  Costovih  ,Reiseerinnerungen  aus  Krain"  (Laibach  1848, 
pag.  246).  A  ta  knjiga  ne  pripoveduje,  čegav  je  nápis.  G.  Žlogarju  gre  zasluga, 
da  je  korenito  dokázal,  da  je  nápis  res  Preširnov. 

Ali  so  Slorenň  zares  Hrratje?  Znano  je,  da  je  Starčeviceva  stránka  v 
Hľvatski  Slovence  že  dávno  za  ,.planinske  Hrvate"  proglasila  po  gaslu  .Hrvati 
svi  i  svuda."  Ta  náuk  se  je  na  Hrvatskem  že  popolnoraa  udomačii  in  prvi  broj 
mesečnika  jKroatische  Revue"  piše  na  str.  57.,  da  se  je  .še  v  XVI.  stoletji  v 
Ljubljani  hrvatski  govorilo  in  da  so  1.  1559.  našega  Trabarja  uradno  za 
Hrvata  oklicali."  Proti  tej  trditvi  so  brezuspešni  vsi  zgodovinski  dokazi  in 
glasovi  vseh  narodopisnih  avktoritet.  Kadar  jim  te  navajaš,  naredé  se  Hrvatje 
gluhi  in  slepi  ter  ti  k  večjemu  odgovarjajo,  da  so  vsi  učenjaki,  na  čelu  jim 
prof.  Miklošič,  nasprotniki  Hrvatom  in  da  kot  tujci  niso  sposobni  soditi  o 
hrvatäkih  razmerah. 


264  Slovenskí  glasnik.  . 

AH  tudi  domači,  hrvatski  učenjaki  ne  morejo  pritrjevati  starčevičjanski 
pretiranosti.  Za  vzgled  podajemo  danes  svojim  čitateljem  mnenje  prvega  hrvat- 
skega  jezikoslovca  in  učenjaka,  po  vsem  svetu  znanega  slavista  prof.  Jagióa 
na  Tiniverzi  v  Peterburgu.  Ta  je  ocenil  v  svojem  „Archivu  fiir  sláv.  Philologie"  VI. 
zv.  pag.  148.  Florjanskega  delo  „Konštantín  Porfirodnyj  kak  pisatel  o 
južnih  Slavjanah."  —  V  tej  oceni  zametava  Jagié  najpoprej  razdeljenje  Slovanov 
v  sami  dve  veji,  kar  je  že  dávno  kot  napačno  dokazano,  a  vender  se  po  naših 
šolali  še  vedno  tako  uči.  Potem  razlaga  Jagič,  da  so  vsa  slovanská  plemena  po 
svoji  jezikovni  sorodnosti  jedno  poleg  druzega  razvrščena,  samo  Hrvatosrbi 
zagozdili  so  se  kot  klin  med  druge  južne  Slovane.  Práv  lahko  je  dokazati,  da 
Hrvatosrbi  ne  posredujejo  med  Slovenci  in  Bolgari  kakor  kakšen  jezikovni 
most  med  njími,  (kakor  posredujejo  n.  pr.  Lužičani  med  Poljaki  in  Čehi).  Iz 
tega  sledi  torej,  da  Hrvatosrbov  še  ni  bilo  na  južni  stráni  Dunava,  ko  so  se 
Slovenci  in  Bolgari  v  svojo  denašnjo  domovino  selili.  Resnično  pa  je,  da  je 
hrvaščjna  izmed  vseh  slovanskih  jezikov  najbližja  slovenščini  (in  bolgarščini)  in 
da  sta  si  morali  té  dve  plemeni  sosedni  biti  že  v  stari  pradomovini  slovanskí. 

Nadalje  se  tudi  Jagió  popolnoma  ujema  z  vsemi  učenjaki,  ki  prištevajo 
zagrebške  Hrvate  Slovencem  in  ne  Srbohrvatom.  Jagic  piše  namreč  od  besede 
do  besede  tako-le:  „Zu  den  westlichen  Siidslaven  (nach  der  heutigen  Be- 
nennung  Slovenen)  rechne  ich  die  Bewohner  Kärntens,  Krains,  der  Steiermark, 
Westungarns  und  des  nordwestlichen  Kroatiens." 

Za  nas  je  torej  stvar  določena  in  jasná  kot  beli  dan.  Nečemo  se  pre- 
pirati,  a  toliko  se  nam  je  vender  potrebno  zdelo  omeniti  o  tem  vprašanji  oziraje 
se  na  grobe  besede,  s  katerimi  je  nedávno  neki  odlični  list  hrvatski  zgrabil 
našega  prof.  Šumana  zaradi  njegove  knjige  „die  Slovenen",  katera  o  tej  kočljivi 
stvari  tako  sodi  kakor  Miklošič  in  —  Hrvat  Jagič!  . 

Iz  Zagreba  se  nam  piše  15.  marcija:  Ta  mešec  sicer  ne  morem  poročati 
o  Bog  si  zna  koliko  književnih  novostih,  ali  to,  kar  kanim  povedati,  vsekako  je 
zanimanja  vredno  —  Najprej  naj  bode  povedano,  da  je  g.  Fran  Folnegovic  sedanji 
urednik  „Vienca"  izdal  „Poziv  k  predbrojki  na  pjesme  Andrije  Palmovica",  o  ka- 
terega  pesnika  prerani  smrti  je  „Ljublj.  Zvon"  že  poročal.  Ves  dobitek  te  izdaje 
namenjen  je  spomeniku,  ki  bi  se  imel  postaviti  na  njegov  grob.  —  Palmovič  bil 
je  pravi  pesnik,  pesnik  po  milosti  božji  in  za  tega  delj  priporočamo  vsem  prija- 
teljera  hrvatske  književnosti  toplo  to  podjetje  g.  Fr.  Folnegoviéa.  —  „Hrvatske  Vile", 
velikega  ilustrovanega  časopisa  lirvatskega,  prišel  je  drugi  sešitek  med  Ijudi.  Za- 
dľžaj  mu  je  sledeči:  Pesni:  Zagorju  —  A.  Kovačic;  Vienac  —  A.  H. ;  Sitne 
pjesme  —  Tugomil;  Turobnice  —  I.  M.  Próza:  Primorci  —  Jenio  Sisolski; 
Môže  li  se  tako  živit?  —  Lukjanov-Milarov;  O  teoriji  novele  —  J.  Hra- 
nilovič;  Ovjekovjenčana  stranica  —  D.  K.;  Juraj  Dobrila;  Trst  —  V.  S.; 
Čovjek  i  príroda  —  V.  K.;  Hrvatsko  kazalíšte;  Lístek.  Slike:  Juraj  Do- 
brila; —  Vienac;  —  Trst;  —  Skadarsko  jezero;  —  Prediel  iz  Črnogore;  — 
Dubovac  kod  Karlovca;  —  Nošnje  za  gospodje  í  djecu;  —  Hrístovo  krštenje 
(fotografski  svetlotísek  kot  priloga)  in  Bašibozucí  vode  hercegovačke  djevojke  na 
pazar  (na  závitku). 

Leta  1871.  osnovali  so  si  rodoljubni  hrvatski  učitelji  pedagogijsko  knji- 
ževno  diuštvo,  katercmu  bi  bila  svrha,  širití  strokovno  znanje  in  občo  izobraženost 


Slovenskí  glasnik.  265 

hrvatskih  Ijndskih  učiteljev  in  zastopati  interese  domačih  Ijudskih  šol  brez 
razlike  vere.  Da  se  ta  namen  doseže,  jelo  je  društvo  izdavati  šolski  list  „Napredak" 
in  časopis  za  mládež  ^Smllje" ;  vrhu  tega  izdalo  je  14  knjig  za  učitelje  in  7  za 
mládež.  Iz  začetka  imelo  je  društvo  mnogo  protivníkov,  no  zdaj  šteje  že  25  čast- 
nih,  65  pravih,  11  dopisujočih  elánov,  320  utemeljiteljev  in  1005  podpirateljev, 
a  iractka  ima  7927  gld.  27  kr.  —  Hrabro  naprej  I 

Jugoslovanske  akademije  filologično-zgodovinski  odsek  imel  je  v  16.  dan 
fcbruvarja  méseca  sejo,  v  kateri  je  čítal  prvosednik  dr  Fran  Rački  nekrológ 
dopisujočega  člana  in  kijevskega  vseučiliščncga  profesorja  A.  A.  Kotljarevskega, 
ki  je  lani  44  let  star  v  Pisi  umri.  —  V  sednici  matematično-prirodoslovnega 
razreda,  dne  1.  marca  čital  je  pravi  član  J.  Torbar  izvadek  večjega  za  tisek 
namenjenega  poročila  o  potresu  9.  novembra  1880.  Poročilo  razpada  v  štiri  dele. 
V  prvem  najobsežnejšem  delu  navedení  so  potresni  pojavi,  kí  jih  je,  ali  komísija 
po  akademiji  sestavljena  nabrala,  ali  kí  so  jih  zanesljivi  možje  prijavilí  ali  so  v 
časopisih  tiskani.  Slednji  so  najmenj  zanesljivi.  V  drugem  delu  razpravlja  aka- 
demik posebne  pri  velikem  potresu  opazovane  príkazní.  V  tretjem  delu  razlaga 
teoretične  zaključke  na  temílji  opazovanih  pojavov.  Iz  vsega  tega  ukrepa  aka- 
demik, da  je  ogujišče  potresa  med  Kraljevim  Vrhom  in  Zelino  okolo  Planine  v 
globini  124  km.  V  četrtem  delu  navaja  akademik  škodo,  ki  znáša  po  vsej 
Hrvatski  3,276.130  gld. 

Zadnje  dní  izložene  so  bile  v  prodajalnicí  Bothejeví  v  Ilici  slike  dobro 
znanega  hrvatskega  umetnika  Maši  c  a.  Občinstvo  se  je  zanje  zelo  zanimalo  in 
kritika  strokovnjaška  jih  je  močno  hvalila.  Najboljša  vseh  slik  je  „Vrt  v  solnci"; 
Mašic  obljubil  je  zagrebškemu  .Viencu"  nekoliko  originalnih  slik  ter  potuje  v  tó 
svrho  po  Slavoniji,  da  začne  v  slikah  zbirati  národne  kostume. 

S  Slovenskega   prihajajo   cesto   naročila  za  hrvatske  knjige,  za  tega  delj 
mením,   da  je  tu  na  mestu,  ako  priporočam  knjigamo  L.  Hartmana  (Kuglí  i 
Deutsch)  v  Zagrebu.  Ta  knjigarna,  ne  samo  da  je  do  zdaj  založila  največ  hrva- 
tskih knjig,  izdaje  tudi  však  mešec  „Víestnik",   v  katerem  se  navajajo   vse  nove 
hrvatske  (srbské)  in  slovanské  knjige.  M.  M. 

Iz  Prage  se  nam  piše  18.  marcija:  Češke  književnosti  silno  napredovanje 
more  le  tá  presojati,  ki  ima  príliko  bivati  v  književnem  sredíšči  českega  národa, 
v  zlatí  Pragí.  Ker  v  ,Ljub.  Zvonu*  že  dolgo  nobenega  dopisa  ni  bilo,  míslim,  da 
bodem  bralcem  ustregel,  ako  črhnem  katero  o  českí  literaturi  slednjih  tednov.  Kar 
se  beletristike  tiče,  moi"a  však  razboren  človek  príznati,  da  se  divno  rázovitá.  — 
„Matice  lidu"  šestnajstega  tečaja  broj  izšel  je  nedávno  ter  prinesel  „Levo-hradecká 
povidka  od  Vacslava  Beneše  Tŕebizského."  Tega  pisatelja  so  že  prej  močno  hvalili, 
toda  vsi  českí  kritikí  so  zložní  v  tém,  da  je  nová  ta  „povidka"  njega  najboljší 
dusní  proizvod.  Beneš  Tfebizsky  slika  v  tej  povesti  tožno,  pretožno  dobo  české 
povestnice,  dobo  belogorske  bitke.  Zato  je  pa  dobro,  daje  ízšla  povest  v  „Matice 
lidu" ;  tem  potem  prišla  bode  v  národ  in  ga  vzbujala  in  navduševala.  —  „Dvé 
povídky  od  Ä.  Jiraska".  Salónni  bibliotéky  č.  21.  Prvá  povest  v  tej  knjižici  opisuje 
díjaško  žívljenje,  a  to  tako  lepo,  verno  in  naravno,  da  mora  dopastí.  To  isto 
velja  tudi  o  drugi  pripovedkí.  Písatelj  ima  bujno  fantazijo,  ali  se  vender  ne 
vzdiguje  preveč  raz  realnega  sveta,  vrhu  tega  je  pa  njegov  zlog  tako  lep,  tako 
eleganten,  da  ga  české  novine  ne  morejo  prehvaliti.  —  „Josef  Kajetan  Tyl.  Obraz  z 


266  Slovenskí  glasnik. 


našeho  života  ve  tŕech  oddéleních.  Napsal  Ferdinand  Šamberk.  —  Hudbu  složil 
Ant.  Dvoŕák."  —  To  je  igra  napisana  v  spomin  slavnega  českega  pisatelja  in 
igvalca  J.  K.  Tyla.  Šamberkovo  delo  je  krásno,  ali  Dvoŕákova  glasba  —  divná !  — 
Adolf  Ileyduk  izdal  je  epično  pesen  „Díevorubec",  katero  je  imenoval  pesnik  sam 
„Kresbou  ze  Šumavy".  V  njej  opisuje  dogodbo  priprostega  drvarja,  a  to  je  pravá 
tragedija  iz  življenja! 

Nestor  českib  zgodovinarjev,  Vacslav  Vladivoj  Toraek,  izdal  je  V.  knjigo 
svojega  dela,  zvanega  „Dejepis  mesta  Prahy".  Koliko  znanja  in  koliko  truda  je 
slávni  ta  učenjak  v  to  monumentalno  delo  uložil,  razvidno  je  iz  tega,  da  se 
primerja  s  Palackega  zgodovino  Česko  in  Safaŕikovimi  slovanskimi  starožitnostimi. 

Omenjati  mi  je  konečno  tudi  nekaterih  posebno  izvrstnili  literarnih  časo- 
pisov českih.  Že  v  1.  številki  „Ljubljanskega  Zvona"  priporočali  ste  mesečnik 
„Osvéto",  katera  v  obliki  znanih  fraacoskili  „Revue"  prináša  samo  po  oblikí 
in  vsebini  dovŕšené  znanstvcne  in  leposlovne  razprave  prvih  českih  pisateljev 
in  učenjakov.  —  Danes  se  mi  je  spominati  „Svétezora".  Ta  v  obliki  ilustro- 
vanih  nemških,  francoskih  in  angleških  novin  izhajajoči,  vselej  po  tri  veliké  tiskane 
pole  obsežni  tednik  prináša  lepe  raznovrstne  slike  in  imenitnih  slovanskih  mož 
portréte  ter  raznovrstne  izvirne  ali  iz  slovanskih  jezikov  preložené  razprave 
znanstvene  in  leposlovne  vsebine.  Zanimljiv  je  dobro  sestavljani  krátki  pregled 
o  knjíževnem  napredku  in  umetnostnih  proizvodih  vseh  národov  slovanskih. 
„Svétozor"  stane  za  celo  leto  po  9  gld.  50  kr.  —  „Kvóty.  Listy  pro  zábavu  a 
poučení  s  časovými  rozhledy"  imenuje  se  mesečnik  z  ilustracijami,  katerega  v 
zvezkih  po  8  tiskanih  pol  obsežnih  uredujeta  Svetopluk  Čeh  in  dr.  Servac  Heller, 
a  na  svitlo  daje  Vladimír  Čech.  Četrtletna  naročnina  mu  je  po  2  gld.  50.  kŕ. 
Tisk,  papir,  ilustracije  prikupijo  človeku  list  na  prví  pogled,  a  vse  hvale  vredni 
so  tudi  mnogovrstni  znanstveni  in  leposlovni  spisi,  katere  „Kvety"  objavljajo. 
V  prvi  številki  letošnjega  leta  priobčil  je  J.  J.  Toužímsky  primeren  nekrológ 
o  dr.  J.  Bleiweisu.  —  Tretji  čoski  beletristični  list  je  „Lumir",  ki  po  trikrát 
na  teden  in  vselej  po  dve  poli  obsežen  izhaja  v  Pragi  letos  že  deseto  leto. 
Urednik  mu  je  J.  V.  Sladek.  Tudi  ta  list,  okolo  katerega  so  se  zbrali  nílajši 
česki  pisatelji,  zdi  se  mi  v  vsakem  oziru  priporočila  vreden. 

—  u — 

Krásne  piruhe  prejme  slovenski  národ  za  letošnjo  Veliko  noč.  Sloveči 
naš  pesnik  X.  izdal  bode  namreč  te  dni  prvi,  deset  tiskanili  pol  obsežni  zvezek 
svojih  divnih  poezij.  Knjigo  sta  prekrasno  natisnila  Klein  in  Kováč. 


„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 

stane :  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  5  gld.,  za  dijake  po  4  gld.  na  leto. 

Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:   Pr.  Levec 
IJredniáivo :  v  Novih  ulicah  5.  —  Ilpra^ništvo  :  na  Marije  Terezije  česti  5. 


Tiská  „Národná  Tiskama"  v  Ljubljani. 


feJ|jubljaT|5KÍ9 


Leposloveii  in  znanstveii  lisK 


Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Lcvec,  Jos.  Striter,  dr.  Ivan  TaTčar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  mája  1882. 


Stev.  S. 


Trioleti. 


^^aj  morem  revež  jaz  za  tó, 
'^  Če  tebe  Ijubim,  lepa  deva! 

Moje  srcé  takó  zahteva. 

Kaj  morem  revež  jaz  za  tó! 

Ko  tvoje  me  okó  obseva, 

Takó  milo,  tako  Ijubó  — 

Kaj  morem  revež  jaz  za  tó, 

Če  tebe  Ijubim,  lepa  deva! 

Če  tudi  stokrát  mi  veliš, 
Da  tebe  jaz  ne  smem  Ijubiti, 
Tegá  ne  morem  ti  spolniti, 
Če  tudi  stokrát  mi  veliš! 
O,  saj  bi  htel  ti  vse  storiti, 
Le  tega  ne,  kar  zdaj  želiš, 
Če  tudi  stokrát  mi  veliš. 
Da  tebe  jaz  ne  smem  Ijubiti  1 

n. 

Po  svetu  tvoje  bo  imé  slovelo, 
Ko  jaz  bom  dávno  v  tihi  jami  spal; 
Ko  mojega  nihčé  ne  bo  poznal, 
Po  svetu  tvoje  bo  ime  slovelo! 
Glej,  s  slavo  Julije  ga  bom  obdal, 

V  otožni  pesni  sladko  bo  donelo  — 
Po  svetu  tvoje  bo  imé  slovelo, 

Ko  jaz  bom  dávno  v  tihi  jami  spal! 

Ko  bom  pozabljen  jaz  in  moje  rane, 
Bo  nepozabljen  živel  tvoj  spomin; 
Glasíl  se  v  sredi  poznih  bo  rodbín, 
Ko  bom  pozabljen  jaz  in  moje  rane!  — 
Pel  pesui  sem  iz  srca  bolečin, 

V  plačilo  sladká  nadá  mi  ostane: 
Ko  bom  pozabljen  jaz  in  moje  rane, 
Bo  nepozabljen  živel  tvoj  spomin! 


m. 


Kakó  pa  češ,  da  srečen  boš, 
Ko  žélj  srcá  ne  znáš  krotiti. 
Ne  znáš  se  zoper  strast  boriti, 
Kakó  pa  češ,  da  srečen  boš? 
Na  svetu  moraš  boje  biti. 
In  v  boji  bodi  hraber  mož!  — 
Kakó  pa  češ,  da  srečen  boš, 
Ko  žélj  srcá- ne  znáš  krotiti! 

Po  nedosežnem  zré  srcé! 
In  to  je  vir  nam  vse  nesreče, 
Da  bolj  in  bolj  nam .  hrepeneče 
Po  nedosežnem  zré  srcé! 
Če  srečo  ímaš,  češ  še  veče, 
Takó  množí  se  ti  gorjé  .  .  . 
Po  nedosežnem  zré  srcé, 
Li  to  je  vir  nam  vse  nesreče! 

IV. 
Odkar  je  drug  cez  té  dobil  pravico, 
Umira  tvoje  lice  in  bledí; 
Tvoje  okó.  plamteče  prej,  temní, 
Odkítr  je  drug  cez  té  dobil  pravico! 
Ko  roža,  ki  jo  slaná  zamorí, 
Takó  povešaš  ti  sedaj  glavico  — 
Odkíir  je  drug  čez  té  dobil  pravico, 
Umira  tvoje  licc  in  bledí! 

Ko  strastno  in  goreče  te  objema, 
Drugjé  so  tvoje  misii  in  željé; 
In  večkrat  sólze  ti  obraz  rose, 
Ko  strastno  in  goreče  te  objema!  — 
Mrtvó  je,  mrzlo  zanj  tvoje  srcé, 
Zastonj  Ijubezni  ogenj  v  tebi  vnéma 
Ko  strastno  in  goreče  te  objema, 
Drugjé  so  tvoje  misii  in  željé! 

17 


258 


Fr.  Zbašnik :  Trioletí. 


Oditi  iiisem  mogel  brez  slovesa, 
Mogočno  sem  me  gnalo  je  srcé! 
Še  enkrat,  draga,  móram  zreti  v  té, 
Oditi  nisem  mogel  brez  slovesa! 
O  té  naj  te  ne  žálijo  solzé, 
Ki  siloma  kipé  mi  iz  očesa  — 
Oditi  nisem  mogel  brez  slovesa, 
Mogočno  sem  me  gnalo  je  srcé! 

V  slovo  le  rôko  mi  podaj  še  belo, 
Potem  ostáni  zdravá  vekomäj ! 
Pozábi,  kar  bilo  je  nekedaj  — 

V  slovo  le  rôko  mi  podaj  še  bélo! 
Da  te  ne  motim,  ta  zapuščam  kraj, 
Na  tujem  moje  bo  srcé  trohnelo  .  .  . 

V  slovo  le  rôko  mi  podaj  še  belo. 
Po  tem  ostani  zdravá  vekomaj !  — 


VI. 

Kedor  za  strune  práv  ne  zná  prijéti, 
Ta  naj  pri  miru  rajši  jih  pustí! 
Le  neprijetne  glase  nam  budí, 
Kedor  za  strune  práv  ne  zná  prijéti ! 
Naj  pomnili  to  pesniki  bi  vsí, 
Ki  nam  ponašajo  se  s  trioleti : 
Kedor  za  strune  práv  ne  zná  prijéti, 
Ta  naj  pri  miru  rajši  jih  pustí!  — 

Ko  vbranih  strún  sladkodoneči  glasi, 
Takó  doní  naj  vselej  triolét; 
Zdaj  burno  in  glasnó,  zdaj  mirno  spet, 
Ko  vbranih  strún  sladkodoneči  glasi  I 
Veselje,  rádost  nosi  naj  med  svet, 
A  žalost,  tiho  hrepenenje  čaši  — 
Ko  vbranih  strún  sladkodoneči  glasi, 
Takó  doní  naj  vselej  triolet! 

Fr.  Zbašnik. 


Zapušéen. 


^ogrebcev  trop  pred  máno  gré 
'  Čez  rožnato  raván  — 

Pokopat  nt'sejo  možjé 

Očeta  v  grob  liladán. 

Za  rakvo  pa  tako  bridkó 
Sirote  jokajo 
In  srca  j  im,  težká  takó 
Od  tóge  pókajo. 


Oj  srečni  mož,  ki  ti  čez  grob 
Spomin  krasán  cveté 
In  ves  ta  trop,  pogrebcev  trop 
V  bolesti  silni  mré. 

Po  meni  pa  solzá  ne  bo. 

Ne  bo  spomína  mi, 

In  spal  bom  sam,  oj  spal  težkó 

Pod  razvalinami ! 


In  grob  moj  bode  zapuščen 
Ko  sem  v  življenji  jaz 
In  močil  bo  ga  dež  studčn 
In  razdejal  ga  čas! 


—b- 


Malo   ž  i  v  1  j  e  n  j  e. 

Povest. 
Spisal  dr.  Fr.  Detela. 

XI. 


opet  je  preteklo  nekoliko  čaša,  da  Jurija  niso  Ískali,  in  pro- 
steje  je  dihal  upaje,  da  je  vsaj  za  zdaj  konec ;  pozneje  se  bode 
pa  že  kako  napravilo.  Obiskoval  je  zopet  redno  svojo  rodovino 
in  pomagal  pri  domačem  delu  tako,  da  se  Ijudem  ni  pre  vec  kázal, 
ali  pa  je  živel  v  svojem  starem  stänovanji  pri  Premci.  Z  Mihom  sta 
pa  ukrepala  tako,  da  odrineta  takoj  vzpomladi  na  Hrvatsko  ali  na 
Ogersko.  Potni  list  bi  se  že  dobil  na  kako  ime,  dela  se  pa  nahaja  doli 
dosti  in  denarja  dosti. 

„Vi  še  ne  veste,  kaj  se  pravi  živeti,"  reče  nekega  popoliidne 
Mihá  oblastno  očetu  in  Juriju.  „Ce  se  nnjeste  soka  pa  zabeljene  kaše, 
pa  že  mislite,  da  se  vam  dobro  godi;  kaj  ne?  Doli  pa  na  Hrvatskem, 
najslabše,  kar  smo  jedli,  bili  so  žganci.  In  kaki  žganci!  Kar  plávali 
so  v  masti.  A  tam  jih  malo  drugače  delajo,  kakor  pri  nas.  Ťukaj 
jih  kuhate  kakor  krompir  in  na  skledo  za  osem  mlatičev  prideta 
dva  ocvirka:  tam  pa  kar  kotel  na  ogenj,  noter  pa  masla  cel  lonec, 
v  maslo  pa  žgancev  namečejo.  Kadar  so  ocvrti,  pa  na  mizo,  gledajo 
pa  t<iko  lepo  iz  maščobe  kakor  žabe  iz  mláke." 

„Kakor  žabe,  praviš?"  čudi  se  Premec. 

„Naj  me  vzame,  kdor  hóče,"  zatrjuje  Mihá,  „če  jih  nismo 
ravno  tako  iz  sklede  lovili  kakor  žabe.  Pa  to  je  samo  jed ;  a  denarja, 
Jurij,  tega  smo  pa  imeli!  Da  se  ne  bom  nič  legal,  do  krajcarja  ne 
vem  povedati,  razumeš,  ampak  v  okroglem  številu:  kakor  rezanice  ga 
je  bilo." 

„Koliko  si  pa  prinesel  domov?"  vpraša  oča. 

„Kako  ste  čudni!"  pravi  Mihá.   „Kaj  bom  nosil?" 

„Nič  se  ne  boj.  Mihá,"  pravi  Premec,  „pa  povej,  koliko  je 
bilo,  da  bo  Jurij  tudi  slišal." 

17* 


2é0  th*.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„E,  kaj  bi  to  govorili,"  bráni  se  Mihá.  „Doli  sem  imel  denarja, 
oča,  doli!" 

„Ves,  Jurij,  ko  je  prišel  domov,  stresel  sem  vse  iz  njega  in 
koliko  je  bilo,  ugani!" 

„Kaj  bi  ugibal!"  ugovarja  Mihá. 

„Jurij,  ugani!"  zapove  Premec  ne  meneč  se   za    sinov    ugovor. 

„Ne  vem,  koliko  bi  rekel,"  pravi  Jurij.  „Recimo,  de.set  goldi- 
narjev." 

„Ha,  ha!"  smeje  se  starec.  „Ali  si  znorel  ?  Naš  Mihá  pa  deset 
goldinarjev!  Kako  moreš  kaj  tacega  vkup  spraviti!" 

„Morebiti  dva  goldinarja,"  ugiblje  Jurij. 

„Ne  uganeš,"  pravi  Premec,  „že  vidim.  Jaz  ne  bom  nič  okroglega 
števila  povedal,  kar  naravnost  pa  natanko.  Petnajst  krajcarjev  je  bilo 
vsega  skupaj,  pa  nič  več  in  nič  menj.  Ali  ni  res.  Mihá?" 

„Naj  bo,  kolikor  hoče,"  izgovarja  se  Mihá,  kateremu  se  je  to 
preiskovanje  malo  sitno  zdelo,  „doli  smo  pa  le  rožljali  ob  nedeljah. 
Samega  srebra  sem'  imel,  da  so  se  mi  žepi  trgali." 

„To  je  pa  res,"  opomni  oča.     „Ves  raztrgan  je  prišel  domov." 

„Za  božji  čas!"  vzklikne  na  jedenkrát  Mihá  in  skoči  po  konci. 
„Jurij,  beži!"  Komaj  je  izgovoril  Mihá  te  besede,  že  je  nekdo  trdo 
trkal  na  vráta,  katera  je  previdni  Premec  zaklepal,  kadar  je  imel 
Jurija  pod  streho.  Zaňdarji  so  prišli. 

„Kaj  pa  je?"  povprašuje  starec. 

„Zopet  so  tu,"  odvrne  Mihá,  ki  je  bil  skozi  okno  žandarje 
zagledal.  Zunaj  pa  je  že  razbijal  Križan  po  zaklenenih  vrátili  in 
kričal,  naj  se  mu  odpre. 

„Takoj,  takoj,  možje  pravice!"  vpije  Premec  in  leze  počasi 
izza  mize.  A  vráta,  snéta  iz  stežajev,  padejo  predenj  in  Križan  ])ri- 
lomasti  v  sobo.  Po  bliskovo  mu  šinejo  oči  j)0  vseh  kotih ,  toda 
Juľija  ni.  Ravno  je  bil  Mihá  nazaj  zavalil  pečnico,  ki  je  od})rla  pot 
prijatelju. 

„He,  tukaj  je!"  zakričí  žandár,  ki  je  strážil  zunaj  hiše,  in  Muv 
Križana.  Jurij  je  bil  izlezel  iz  peci  in  skúšal  uiti  v  gozd,  a  ko  zagleda 
izhod  po  stráži  zastavljen,  plané  nazaj  in  izgine  pod  streho,  kamor 
je  peljala  jn-islonjena  lestva.  Ko  pritečeta  žandarja  zraven,  ležala  je 
lestva  že  na  tleli  in  težka  skrinja  je  zapirala  vsaj  za  nekaj  čaša  vhod 
pod  streho.    Žandarja  se  posvetujeta,    kaj  je  storiti. 

„Počakajva,  da  sam  doli  pride,"  meni  jeden. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  261 

„Leliko  Jolgo  čakáva,"  godmja  dnigi  in  ogleduje,  kod  bi  se 
najlaže  prišlo  ubežniku  do  živega.  Da  podstrešje  na  drugem  konci  ni 
z  deskami  obito,  ampak  da  je  hiša  do  vrhá  opažena,  vedel  je  Križan, 
a  še  jedenkrát  gre  pregledat  vso  zidanje,  ki  ga  prepriča,  da  more 
Jurij  iz  hiše  le  skozi  streho  ali  pa  po  istej  poti  nazaj,  koder  je  bil  ušel. 

„Da  se  mi  nobeden  ne  gane  iz  sobe!"  zapreti  Premcu  in  Mihu; 
potem  odkáže  tovarišu  mesto,  kje  ima  stražiti,  vzame  lestvo  in  jo 
prisloni  na  spodnji  stráni  hiše  k  strehi.  Urno  zleze  žandár  na  streho 
in  jo  začne  odkrivati,  da  bi  „jazboca  izkopal".  Opeká  za  opeko  leti 
na  tla  in  nič  ne  pomaga  kletev  Premčeva,  ki  je  bil  iz  sobe  pritekel 
jezit  se,  da  mu  bodo  vso  streho  raztrgali. 

Jurij  pa  je  pod  streho  premišljeval,  kako  bi  se  rešil.  Od  začetka 
je  mislil,  da  ga  hočeta  žandarja  z  gladom  prisiliti,  da  se  uda  in  sklenil 
je  mimo  čakati  do  noci,  a  Križanova  namera  izpremeni  hitro  njegov 
sklep. 

Da  je  Premčeva  hiša  malo  razmršena  in  razpraskana,  tému  se 
še  nikdo  ni  čudil  intudi  Križanu  se  je  jako  naravno  zdelo  in  zaradi 
tega  ni  zapažil,  da  se  nekam  prepravilno  pod  vrhom  dve  vzporedni 
poki  z  drugima  dvema  križata.  Ali  je  kak  potres  ali  kaka  druga 
zemeljska  sila  hišo  tako  poškodovala.  tega  ne  vemo,  a  verjetno  bi 
bilo,  kajti  razpočen  je  zid  po  teh  črtiih  skozi  in  skozi  in  kadar  bi 
bilo  Premcu  ]»rišlo  na  misel  vetriti  svoje  podstrešje,  brez  truda  bil 
bi  si  lehko  lino  odprl.  Ta  hišina  slabost  pa  je  bila  Juriju  tudi  znana, 
in  ko  je  začul,  da  se  lestva  pristavlja,  zavihti  se  na  strešni  trám, 
priveže  zanj  staro  vrv  in  odvali  kameň  iz  žida.  Toliko  je  bil  pomolil 
Križan  glavo  pod  streho,  da  je  videl,  kako  leze  oni  skozi  odprtino 
iz  svoje  ječe.  Urno  skoči  z  lestve  doli  in  zakriči  tovarišu:  a  v  naglici 
se  človek  ob  vsako  reč  zadene  in  stari  Premec  je  povsod  na  poti, 
tako  da  se  je  bil  Jurij  že  skril  med  drevjem,  ko  je  počila  puška. 
Kaj  pomaga  zdaj  Križanova  ježa! 

„Zakaj  puščate  tega  sumnjivega  človeka  iz  sobe!"  vpije  nad 
tovarišem,  ki  se  izgovarja,  da  mu  je  Premec  pot  zastavil. 

„Ha,  stari  grešnik!"  obrne  se  na  Premca.  „Prazen  ne  pôjdem 
danes  od  Vaše  hiše.  Pripravita  se  na  pot,  z  nama!" 

..Zakaj  pa,  primojdunaj !"  buduje  se  stari.  „To  bi  rad  vedel. 
Onega  pojta  lovit,  ki  je  ušel,  onega!" 

„Kaj  pa  naša  kravica?"  opomni  mirno  Mihá,  vesel,  da  se  je 
Jurij  rešil. 


262  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„Izročita  jo,  komur  hočeta!"  odvrne  Križan  in  kmalu  ja  odženo 
žandarji.  Kdor  jih  je  srečal,  radoveden  se  je  ozrl  za  njirni.  „Zopet 
sta  se  kje  tepla,"  dejal  je  marsikdo.  „Da  se  starcu  le  Ijubi  pretepavati 
se  s  fantini!"  Ko  so  pa  zvedeli,  zakaj  ju  kazen  čaká,  milovali  so 
ja,  češ,  dobrega  srca  sta  pa  le. 

XII. 

Izmed  goľá,  ki  obdajejo  Dolino,  najvišja  je  gora  sv.  Florijana. 
Proti  Dolini  je  lepo  obrastena ;  vznožje  jej  krije  borovec,  više  gori 
raste  smreka  in  sem  ter  tja  tudi  macesen ;  vmes  pa  se  nahajajo  veliki 
koši  košatili  kostanjev.  Na  drugo  strán  pa  je  hribovje  pusto  in 
skalnato  in  globoko  pod  njim  teče  zelena  Sava.  V  nedeljo  po  binkoštih 
bere  se  maša  pri  sv.  Florijanu,  ki  je  najbolj  oddaljena  podružnica 
Dolinske  far&  in  takrat  pride  pač  tudi  Dolinska  mladina  gori,  da  si 
ogleda  cerkvico,  katero  je  stari  mežnar  Ožbé,  jedini  sosed  sv.  Florijana, 
tako  lepo  opral  in  osnažil  in  po  kateri  tako  ponosno  sveče  prižiga. 
Ce  pride  količkaj  takih  romarjev,  ne  laze  se  Ožbé  trdeč,  da  je  bila 
cerkev  natlačeno  polna  in  da  je  pol  Ijudij  še  zunaj  stalo.  In  kako 
oblastno  razkazuje  po  svetem  opraviln  cerkev  duhovnemu  gospodu 
ali  kakemu  drugemu  veljaku  in  ne  pozabi  povedati,  kako  čudo  se 
je  bilo  ondu  dogodilo  pred  nekaj  leti.  „Krovca  smo  imeli,"  pravi, 
„tistega  Tineta,  ki  po  stráni  hodi.  Ko  je  bil  cerkev  pokril,  pa  pravim, 
naj  še  zvonik  malo  pomaši,  ki  je  tudi  potreben.  Pa  grem  v  hišo  po 
vrv,  da  bi  ga  privezal;  toda  Tine  je  že  tak,  srčan,  da  malo  takih 
in  v  glavi  se  mu  nikdar  ne  zvrti.  O,  pravi,  oča!  saj  ni  treba  vrvi; 
tako  pripravnega  zvonika  še  nisem  naletel;  ves  je  pri  tleh.  Lop! 
prileti  doli  iz  gornjih  lin.  Ali  si  videl,  pri  tleh?  bilo  mi  je  na  jeziku; 
a  premagal  sem  se  in  zaklical :  sv.  Florijan,  pomagaj !  in  Tine  je 
zopet  vstal.  Malo  bolj  je  še  po  stráni  hodil,  a  kmalu  je  bil  dober." 
Tako  pripoveduje  Ožbé  in  potrkava  na  mala  dva  zvona,  oh!  tako 
gonljivo,  da  njemu  samému  solze  stopajo  v  oči.  In  kaj  se  je  zvonoma 
pripetilo!  Na  goro  sta  prišla,  tako  pravijo  Ijudje,  dva  tujca,  malo- 
vredna  človeka ;  in  kje  se  takih  ne  dobo  ?  Ogledala  sta  si  cerkev  in 
odšla.  Ko  pa  je  Ožbé  o  poludne  hotel  zvoniti,  zvonov  ni  bilo  nikjer. 
Hajdi!  za  potepuhoma;  pri  Litiji  so  ja  dobili  in  zvonova  pri  njili. 
V  tak  i  družbi  izgubila  sta  zvonova  se  ve  da  vse  blagoslove.  V 
kosili  sta  ja  nešla  Ožbé  in  njegova  žena  Metá  v  Ljubljano  zopet 
blagoslovit. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenjc.  263 

Sama  zase  ne  stoji  gora  sv.  Florijana,  ampak  po  obeh  plateh 
se  vľste  dragi  hribi,  komaj  manj.ši  od  nje;  in  če  zaviješ  od  cerkve 
proti  vzhodu,  pelje  te  steza  malo  navzdol,  potem  pa  po  ravnem 
skozi  prijeten  gozdič.  katerega  pretrgajo  cez  pol  ure  lioda  njive  in 
pašniki  po  širnem  gorskem  vrhu.  Tu  stoji  na  lepi  trati  prijazna  hiša 
Peíarjeva.  Skrilnata  strelia  se  vidi  po  zimi  iz  Doline,  po  leti  pa 
je  skrita  za  drevjem.  ki  je  nasajeno  po  vrtu.  Hišica  ni  visoka,  a 
široká  je  in  dolga.  Vráta  ima  od  Doline  obrnená  in  pred  njimi  stoje 
štiri  visoke  smreke.  Kraj  se  imenuje  Strmá  peč,  kajti  kacih  sto  ko- 
rakov  od  hiše  je  svet  pretrgan  proti  savski  stráni  in  globoko  doli 
zija  velik  prepad,  čegar  rob  je  na  vrhu  obdan  s  kameneno  ograjo, 
pravim  ciklopienim  židom,  brez  malte  sestavljenim.  Kraj  prepadá  so  v 
skalo  vsekane  priproste  stopnjice,  po  katerih  hodijo  Ijiidje  po  dnevi, 
kadar  ne  polzi,  in  če  ne  iitegnejo  daljšega  in  varnejšega  pota  nbrati. 
Posebno  varno  ni  hoditi  med  skalovjem.  kajti  prigodi  se  večkrat,  da 
s  e  kaka  skala  odtrga  in  zvali  v  prepad  in  pred  nekaj  leti  je  bilo  ubilo 
ondu  —  lesen  križ  sredi  pota  spričuje  —  malo  deklico  pastarico,  ki 
je  pred  dežjem  Ískala  zavetja  pod  skalo,  Ce  pa  se  skala  nad  tabo  sproži 
in  jo  slišiš  bobneti  po  pečevji,  Bog  ne  zadeni,  da  bi  nazaj  skočil  ali  pa 
stekel  naprej,  obstani  ali  pa  korakaj  mirno  svoj  pot,  tako  pranjo  Ijudje, 
ki  morajo  to  vedeti.  Kdor  se  pa  ne  more  zanašati  na  svoje  noge  in  na 
svojo  glavo.  ta  naj  se  drži  kolovoza,  ki  pelje  mimo  hiše  po  ravnem 
in  se  potem  polagoma  zavije  doli  proti  zeleni  Savi.  Na  tej  poti  stoji 
pod  vrhom  še  jedna  hiša,  Simónova.  Simón  je  Peearju  najbližji  sosed, 
a  dasi  stojita  hiši  komaj  četrt  ure  narazen,  vender  ne  spadata  obe 
pod  jedno  faro.  Vrhu  hriba  je  meja  fare  Dolinske,  kateri  se  Pečar 
prišteva,  in  fare  sv.  Andreja,  ki  obsega  Šimonov  dom. 

Tako  lepe  leže  nima  Simónova  hiša  kakor  pa  Pečarjeva.  Zidana 
je  v  breg,  tako  da  je  stanova  nje  na  jedno  strán  pri  tleh,  na  drugo 
pa  v  prvem  nadstiopji  z  vhodom  po  stopnjicali.  Zemlja  okrog  je 
pusta :  povsod  moli  skala  iz  tal  in  izpodriva  rastlinstvo  in  kar  je 
polja  pri  hiši.  težko  se  obdeluje,  kajti  vse  visi  kakor  streha  in  ka- 
menje  ovira  košnjo  in  oranje. 

Mraz  je  še  svečana  meseca  zlasti  po  líribih,  kjer  oster  veter  piše 
in  prileže  se  človeku  gorka  izb  •..  Stopimo  torej  malo  v  Simonovo 
hišo.  da  se  seznanimo  z  njenimi  prebivalci.  Za  majhne  Ijudi  je  na- 
rejena  prostorna  izba  in  ponižnosfci  je  vajena,  prikloní  se  tedaj,  ko 
vstopiš,    da    se    ne    zadeneš    ob    strop.     Pri    veliki    peci   sedí    mati 


264  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

Šimonovka  in  vije  prejo,  zraven  nje  pa  vleče  sin  Štefan  tobak  na  vse 
pretege  iz  krátke  pipe.  Mladenič  ima  kacih  pet  in  dvajset  let  in  ni 
práv  zdrav  videti;  bledí  obraz  in  gosto  pokašljevanje  káže,  da  se  je 
fantu  plučne  bolezni  bati. 

„Anica!"  ogovori  Štefan  svojo  sestro,  mlado  dekle,  ki  je  šivalo 
za  mizo.     „AH  veš,  kaj  je  pri  Pečarji  novega?" 

„Nič  ne  vem,"  odgovori  dekle  in  šiva  dalje. 

„Ali  hočeš,  da  ti  povem?"  nadaljuje  Štefan. 

„Le  povej !" 

„Pa  saj  vidim,    da   rae  ne  poslušaš.  —  Ce  mi  kúpiš  v  nedeljo 
tobaka,  pa  ti  povem." 

„O  Štefan,  Štefan!"  oglasi  se  zdaj  mati,  „pusti  kajenje  in  tobak  I 
Jetiko  boš  dobil,  boš  videl." 

„Kaj  jaz  jetiko!"  ponese  se  Štefan,  skoči  po  konci  in  se  potrka 
na  prsi.  „Le  poslušajte,  mati,  kako  to  grmi!  Jaz  imam  dvojne  prsi." 
Kašelj  mu  ustavi  te  moške  besede.  „Nekaj  imam  v  grlu,"  pravi, 
ko  se  je  odkašljal,   „pa  sam  ne  vem,  kaj." 

„Varuj  se,  varuj  se!"  svári  mati.  „In  pri  vsem  tem  ta  razvada 
tudi  dosti  stane." 

„Kaj  bo  to,  teh  par  krajcarjev,  to  in  pa  nič!" 

Zdaj  se  odpro  vráta  in  noter  stopi  dekle,  katero  že  nekoliko 
poznamo. 

„O  dober  dan,  Lenčika!"  vzklikne  Anica,  vstane  izza  mize  in 
jej  hiti  naproti.     „Kaj  si  pa  ti  prinesla?" 

„Dober  dan,  mati!"  pozdravlja  Pečarjeva  hči  Simonovko.  „Vi 
ste  pa  vedno  tako  pridni.    Nekaj  kolin  vam  pošiljajo  naši." 

„Dolgo  te  že  ni  bilo  k  nam,  Lenčika,"  kára  jo  žena. 

„Saj  tudi  Anica  ne  pride  nič  k  nam  v  vas." 

„Jaz  imam  ravno  zdaj  precej  šivanja, "  izgovarja  seta,  „kakor 
bo  pa  to  zgotovljeno,  videli  se  bodeva  večkrat,  če  bo  malo  manj  mraz." 

„Danes  pa  res  práv  nič  mraz  ni,"  smeje  se  Lenčika,  dasi  jej 
lica  žaré  od  mrzlega  vetra.      „Ti  si  preveč  zmrzla." 

„Tako  rado  me  res  zebe,"  pravi  Anica,  drobno  bledolično  deklo, 
ki  se  zraven  krepke  mdeče  Lenčike  še  šibkejša  vidi  in  mislil  bi  človek, 
da  je  ta  čeden  obrazek  z  velikimi  modrirai  očmi  kake  preoblečené 
gospodične,  a  ne  v  pustili  hribih   doma. 

„Lenčika!"  pristopi  zdaj  Štefan.     „Mene  pa  nič  ne  vidiš?" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  265 

„O,  glej  gal"  pravi  Leneika.  „Ali  se  ti  tudi  greješ?  Ali  te  ni 
sram  na  tak  lep  popoluclan  za  pečjo?" 

„Kaj  pa,  da  me  je,"  pravi  Štefan.  „Mene  pa  )ie  boš  povabila 
v  vas?" 

„O  ne,  saj  vem,  da  sam  prídeš." 

„Pa  res,"  pravi  mati.  „Doma  mu  je  hitro  mraz,  gori  pa  však 
dan  leze.     Saj  se  ga  morate  že  naveličati." 

„O,  zakaj?  Se  krajší  čas  nam  je;  ampak  doma  ga  pogrešate. 
Zato  bi  bilo  najbolje,  da  jedenkrát  vi  vsi  gori  prídete,  potlej  pa 
mi  doli." 

„Kaj  pa,  kaj   pa!"  smeje  se  mati.     „Hišo  pa  kar   zaklenemo." 

„Počakaj,  Štefan!"  pravi  zdaj  Anica.  „Meni  bo  pa  Lenčíka 
sama  povedala,  kaj  imajo  gori  novega." 

„Novega?"  premišljuje  Lenčika.  „Ne  vem,  kaj  bi  imeli.  Kaj 
misliš,  Štefan?" 

„No,  ali  niste  včeraj  lilapca  dobili?" 

,,A,  tako?  Saj  res!  Vceraj  se  nam  je  prišel  nekdo  ponujat  in 
vzeli  smo  ga.  Oče  so  že  stari  in  potrebujejo  pomagača  in  fánt  bo 
menda  príden." 

„Odkod  pa  je?"  vpraša  mati  Simónovka. 

„Od  Doline  doli.^ 

„Ha,  Dolinec!"  zasmeje  se  Štefan.  „Ne  vem,  če  bo  kaj  pridá. 
Doli  so  Ijudje  mehki,  razvajeni,  tukaj  mora  biti  pa  človek  trd,  železen, 
da  ga  ne  prevrne  vsaka  sapica." 

„Tak  kakor  ti!"  praví  mati. 

„Ho,  mati,  kaj  pa  mislite?"  poreče  Štefan  in  se  potrka  na 
prsi.  „Jaz  se  le  zdĺm  tako  slab,  pa  sem  trden  in  bolen  še  nisem  bil 
nikoli.  Cesa  pa  pogrešam,  mati?  Nič.  K  večjemu  denarja,  pa  dekleta." 

„Boš  tiho!"  posvari  ga  žena.   „Kako  pa  govoriš!" 

„Nič  hudega,  mati.  Ampak,  Lenčika,  kadar  bo  začela  burja  brití, 
boš  pa  morala  hlapcu  kamilic  kuhatí. " 

„O  ne  vem;  prečvrst  je  in  príden  pa  tudi,  tako  da  bomo  práv 
zadovoljni,  če  ostane  zmerom  tak.  Toda  zdaj  móram  pa  iti.  Z  Bogom, 
mati !  Anica,  skúsi  vender,  da  nas  kaj  obiščeš. " 

„Počakaj,  Lenčika,"  pravi  Štefan,  „jaz  te  spremim  nekaj  čaša." 

„O  ni  treba,"  pravi  ta.  „Zunaj  je  mraz,  le  ostani  doma!" 


266  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„He!  kaj  se  pa  jaz  menim!  Golorok  grem  s  tabo,  če  ni  drugaeo." 

„Nikar  ne  nori!"  opomína  ga  raati  a  Štefan  vrze  suknjo  naše 
in  hiti  za  dekletom. 

„Lenčika,  Lenčika,  kaj  pa  tako  tečeš?"  vpije  za  njo  in  j  o  skúša 
dohiteti. 

„Zato,  ker  se  mi  mudi,"  odgovori  ona. 

„Saj  boš  še  prišla  domov.  Malo  nô  počakaj,  nekaj  lepega  ti 
bom  povedal!" 

„Kar  gredoč  povej!" 

„Lenčika,  kaj  praviš?  kako  ti  misliš?  kaj  bi  ti  dejala,  če  bi 
ti  jaz  povedal,  kako  te  imam  rad?" 

„Smijala  bi  se  ti,"  pravi  Lenčika.  „Zato  pa  rajši  tiho  bodi !  In 
to  si  mi  že  večkrat  pravil  in  ni  nič  posebno  lepega." 

„Ti  mi  nikoli  ne  verjameš!"  toži  Štefan  in  jo  skušii  uloviti  za 
ľoko,  a  ne  posreči  se  mu. 

„Kar  pusti  mojo  roko!"  pravi  Lenčika.  „Najbolje  je,  če  ostane 
pri  meni." 

„Oh,  kako  si  hudobná!" 

„Štefan,  pusti  vender  te  neuranosti,"  jezi  se  deklica.  ri^ovaj 
mi  kaj  pametnega,  potem  te  bom  rajša  imela." 

„AU  me  boš  res  rada  imela?" 

„Res,  če  ti  rečem." 

„I,  kaj  bi  ti  pa  povedal,"  premišljuje  Štefan,  „ko  nič  ne  vem, 
čisto  nič  posebnega;  samo  nekaj  vem,  Lenčika,  da  me  ti  nimaš  nič 
rada." 

V  takem  pogovoru  prišla  sta  daleč  od  Šimonove  hiše.  Skoro 
sredi  pota  od  Pečárja  sem  je  velik  studenec,  iz  katerega  je  napeljana 
voda  na  korito.  Ta  studenec  tudi  o  največji  súši  ne  usahne,  in  Pečar 
in  Šimon  gonita  sem  živino  na  vodo.  Ravno  je  napájal  Primožev 
Jurij  Pečarjevo  govedo,  ko  pride  Lenčika  s  Štefanom. 

„Štefan,  zdaj  pa  le  pojdi  domov!"  pravi  dekle,  „da  ne  bodo 
rekli  tako  pa  tako,  da  pri  belem  dnevu  okrog  postopava." 

„Kdo  bo  rekel!  A,  tam  je  vaš  novi  Idíupsc,  ali  se  tega  bojiš?" 

„Práv  tega.  Bog  ve,  kak  človek  je ;  raorebiti  rad  Ijudi  opravlja. 
Kar  pojdi,  z  Bogom!" 

„Nič  se  ne  boj,  Lenčika!  Če  bo  kaj  rekel,  jaz  mu  bom  že 
pokazal!" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  267 

„Ce  ne  greš,  jaz  bom  huda!"  zažuga  mu  deklica  in  Štefan  se 
poslovi.  „Drevi  pridem  kmalu ;  slisiš?-  vpije  še  za  njo,  a  ona  je 
bila  že  daleč  in  hitro  je  došla  Jurija,  ki  je  tiral  rogate  svoje  pod- 
ložnike  domov. 

xm. 

Juľij  slúži  na  Strmi  peci  za  lilapca.  Večkrat  mu  je  bilo  prišlo 
na  misel,  zlasti  ko  so  ga  zaeeli  loviti,  da  bi  gori  poskusil  svojo  srečo, 
kajti  da  ga  Pečar  vzame  v  službo,  to  je  vedel.  A  na  zimo  vender 
ni  hotel  hoditi  in  malo  ga  je  tudi  strašil  samotni  kraj.  Najbolj  ga 
je  pa  odvracal  od  te  misii  stari  Premec. 

„Oh,  Jureek!"  dejal  je  čaši,  „bridke  solze  me  hočejo  obliti, 
kadar  tako  govoriš.  Kaj  hočeš,  Ijubi  moj,  po  onih  puščavah!  Ljudje 
sami  nimajo  kaj  jesti,  in  ti  hočeš  pri  njih  kruha  iskati?  In  kaki 
Ijadje  so  gori !  Dve  besedi  izpregovori  však  teden  in  odgovora  ne 
dobiš  od  takega  štora  drugače,  kakor  če  vanj  skočiš.  O  dolg  čas, 
dolg  čas,  da  se  Bogu  smili.  In  mraz  je  gori,  mraz,  da  vse  poka; 
Mihá,  daj  mi  kožuh  s  peci !  Veter  pa  tak,  Jurij !  le  počakaj,  da  ti 
povem.  Samo  jedenkrát  sem  bil  zadnja  leta  gori,  pa  Bog  me  varuj 
še  katerikrat!  Ko  grem  tako  po  bregu,  živ!  mi  vzame  veter  klobúk 
pa  ga  nese  doli  v  graben;  jaz  pa  za  njim.  Pa  sem  ga  iskal,  pri- 
mojdunaj,  Jurij !  in  tri  druge  klobuke  sem  dobil  v  hosti,  svojega 
pa  ne." 

Tako  je  pregovarjal  dedec  Jurija ;  ko  so  bili  pa  Premca  žandarji 
odgnali,  potikal  se  je  Jurij  celo  noč  in  skoro  ves  drugi  dan  po  gozdu. 
Z  nočjo  se  je  pa  približal  varno  Premčevi  hiši ;  gledal  je  okrog  sebe 
in  pazil ;  vse  je  bilo  tiho  in  mirno.  Splazi  se  bliže,  nikjer  nič  živega ! 
Iz  izbe  ne  vidi  lúči,  ne  sliši  Mihovih  orgel  in  vráta  so  zaklenena. 
Jurij  pogleda  v  hlev,  a  tudi  tu  ni  staré  kravice,  ki  se  je  sicer  dolgo- 
časila  pri  jaslih.  Dasi  ni  bil  strahopet,  groza  vender  obide  Jtirija  v 
tej  samoti  in  grenek  čut  zapuščenosti  se  ga  polasti.  Na  naglem  ostavi 
Premčevino  in  hiti  proti  domu.  Tam  zve,  kaj  se  je  zgodilo,  kako  so 
odgnali  Premca  in  siná  njegovega.  Prvá  mis3l  njegova  je,  da  bi  se 
sam  žandarjem  podal  in  rešil  svoja  dobrotnika,  ki  trpita  zanj.  A 
poučé  ga,  da  bi  to  ouima  pac  nič  ne  pomagalo,  ko  je  dokazano,  da 
sta  ga  imela  pod  streho.  Po  večerji  odide  in  krene  nehoté  proti 
Gorici.     V  Rožančevi  hiši   zagleda   luč  in   to    mu   vzbudi    silen  srd, 


268  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

Premec  je  zaprt,  on  se  mora  tako  skrivati  okrog  in  vse  zavoljo 
tega  Iškarijota.  Hi.šo  mu  zažgem,  misii  si  v  svoji  jezi.  A  kraalii  se 
spomni  svoje  nelivaležnosti,  kako  je  svojega  rešitelja  prevaril  in 
osramotil  pred  vsemi  Ijuclmi.  Po  pravici  trpim,  pravi  sam  pri 
sebi  in  se  obrne,  práv  se  mi  gocli.  Premec  tudi  ni  nedolžen  in 
vrhu  tega,  Bog  ve,  če  nas  je  res  izdal  Rožanec.  Ce  se  me  Ijudje 
ogibljejo  kot  uhajača,  ali  naj  me  še  kot  požigalca  črté  in  zaničujejo? 
Ker  Jurij  ni  bil  hudobnega  srca,  lehko  ga  je  odvrnil  ta  pomislek  od 
nesrečnega  sklepa.  A  zdaj  še  le,  ko  nima  ne  Mihá  ne  očeta  njegovega, 
zdaj  še  le  čuti,  kako  je  sam,  kako  je  izpahnen  iz  človeške  družbe. 
Zadnjega  prijatelja  je  izgubil  in  ves  drugačen  se  mu  vidi  zdaj  rojstni 
kraj.  Živo  mu  stopi  pred  oči  hiša  na  Strmi  peci  in  prijazni  njeni 
prebivalci.  Tja  pôjdem,  reče  si,  domáco  vas  zmerom  lehko  vidim, 
nesreča  pa  me  nemara  ne  bo  dosegla.  Zadnjič  prenoči  doma,  svojega 
sklepa  ne  razodene  nikomur  in  predno  se  dan  zazna,  vzame  slovo 
od  očetove  hiše  in  mirne  vaši,  kjer  je  užil  toliko  veselja,  prebil  toliko 
žalosti. 

Ko  dospé  vrhu  gore,  obriše  si  pot  s  čela  in  se  ozre  nazaj .  Solnce 
je  bilo  razlilo  svoje  Ž9,rke  čez  vso  majhno  dolino,  tisoč  in  tisoč  drobnih 
biserov  je  lesketalo  po  ravnini,  po  kateri  se  vije  Dolinščica  kakor 
srebern  pas  po  belem  krihi.  Drugačen  prizor  pa  se  mu  pokaže  na 
drugi  stráni.  Gosta  megla  stoji  do  vrhá  gore  in  on  stoji  na  meji 
solnčne  zem.lje,  kakor  na  obrežjj  temnega  raorja.  Torej  v  tej  megli 
bomo  živeli,  misii  Jurij  in  se  obrne  otožen  proti  domácemu  kraju. 
Na  jedenkrát  pa  zalaja  nad  njim  Pečarjev  pes  in  privábi  gospodarja 
pogledat,  kaj  je.  Vesel  pozdraví  Matija  svojega  znanca  in  ga  pelje 
v  hišo,  kjer  je  Lenčika  z  materjo  pripravljala  zajutrek.  Po  jedi  se 
hitro  pogodé.  Obleke  si  je  največ  izgovoril  Jurij,  kajti  te  je  bil 
najbolj  potreben  in  pa  mirnega  bivališča.  Da  je  od  Doline  doma, 
to  so  vedeli,  in  da  mu  je  Jurij  iiiie.  Materi  se  je  čudno  zdelo,  da 
nima  nič  skrinje  in  da  je  vse  v  rúti  s  sabo  prinesel,  a  Matija  si  je 
mislil,  da  je  fánt  j)ač  izbirčen  v  službah  in  goste  službe  redke  suknje. 
Lenčika  ni  rekla  nič,  ne  da  jej  je  po  godu  in  ne  narobe. 

Gospodar  odkáže  Juriju  potem  vsakdanje  delo,  pelje  ga  i)rvi 
dan  po  svojem  posestvu,  da  mu  razkaže  meje  in  pove,  kaj  je  tu,  kaj 
tam  nasajeno.  Mnogo  zemlje  ima  Pečar,  a  po  ravnem  je  leži  malo ; 
gozdi  so  lepi  in  mnogo  bi  bili  vredni,  ako  ne  bi  bilo  tako  težko  les 
izpravljati  iz  njih;  zraven   nekaj  njiv   in  trávnikov   razprostirajo    se 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  269 

veliki  pašniki  ob  gozdn  in  po  hosti  cloli,  kajti  ovčarstvo  je  glavni 
zaslužek  Pečarjev.  Zraveii  liiše  stoj  i  dvoje  prostornih  poslopij  ;  hlev 
za  ovce  in  govedo  in  pa  skedenj  s  shrambami  kmetskega  orodja.  Vmes 
je  vodnjak,  iz  katerega  se  napája  živina,  kadar  ne  more  iz  hleva. 
Trikrát  na  dan  je  bilo  treba  nakrraiti  živino.  Delo  na  polji  se  še 
ni  bilo  pričelo  in  če  druzega  opravila  ni  bilo,  popravljal  je  Jurij 
orodje :  drevo,  brano,  voz  itd.,  kajti  spreten  je  bil  za  to  reč  in  marsikaj 
ga  je  bil  naučil  Premec,  ki  še  zase  ni  imel  denarja,  nikar  da  bi  ga 
dajal  ľokodeleera.  Od  vseh  stranij  je  bil  ogledal  svoje  novo  domovje. 
Kod  pa  je  prišel  gori  tisto  noč,  ko  je  hodil  iz  Ljubljane,  ni  si  mogel 
razložiti.  Rad  je  šel  pogledat  v  domáco  vas,  kadar  jo  je  obsijalo 
vzhajajoče  solnce,  ali  pa  ko  se  je  na  večer  v  senco  zavijala,  toda 
čedalje  menj  se  mu  je  tožilo  po  njej.  Cez  dan  ni  utegnil  niti  ni 
hotel  postopati,  zvečer  pa,  ko  je  bilo  delo  opravljeno,  shajala  se  je 
vsa  družina  v  hiši  in  med  prijaznimi  razgovori  je  hitro  tekel  čas. 
Gospodar  Matija  ni  bil  gostobeseden,  a  iz  vsake  besede  gledala  je 
odkritosrčnost  in  dobrohotnost,  ki  se  hitro  prikúpi.  Zgovornejša  je 
pa  bila  gospodinja  Neža,  in  čisto  materine  nravi  je  jedini  otrok,  vedno 
veselá  Lenčika.  Ko  je  bil  Jurij  prvi  večer  v  tej  družbi,  zdelo  se  mu 
je,  da  je  zopet  doma,  da  vidi  poleg  sebe  očeta  in  mater,  in  da  sliši 
zopet  Ijubi  smeh  svoje  sestre.  Premčeve  druščine  vajen  prišel  je  na 
jedenkrát  na  ves  drugačen  svet.  Od  začetka  je  mislil,  da  ne  bo  mogel 
pogrešati  Premca  in  njegovega  siná,  a  kmalu  mu  je  bil  pogovor  s  temi 
Ijudmi  toliko  dražji  in  lepši,  da  se  je  z  nekako  neprijetnim  čutom 
spomínal  zdaj  svoje  prejšnje  zábave.  Svet  se  mu  je  zdel  ta  pomenek 
proti  onému  praznemu  besedovanju  in  tem  hitreje  se  mu  je  priljubilo 
redno  in  zdravo  življenje,  ker  je  bil  do  grla  sit  nečimernega  pohaj- 
kovanja.  Od  mladih  nog  vedno  k  dobrému  napeljevan  ohranil  je  bil 
še  krepostno  podstavo.  in  hudo  ga  je  časih  peklo,  ko  je  videl,  kako 
malo  je  razvit  pri  Premci  čut  pravičnosti.  Nehoté  je  primerjal  Premca 
Pečarju  in  kako  neugodna  je  bila  ta  primerjatev  za  njegovega  reši- 
telja  in  dobrotnika,  ki  mora  celo  ječo  zanj  trpeti!  Žalilo  je  to  Jurija, 
kakor  boli  vsacega  človeka,  če  more  biti  hvaležen  komu,  kogar  ne 
more  čestiti. 

Pečí\rjevi  so  pa  tudi  skrbeli  zanj,  kakor  bi  bil  domač.  Mati  je 
takoj  videla,  da  Jurij  perila  pogreša  in  brž  je  naročila,  kar  je  bilo 
treba,  in  Matija  je  poskrbel,  da  se  mu  je  izgovorjena  obleka  hitro 
zgotovila,  „da  se  fánt  ne  bo  sramoval."    Sentflorijanski  cerkovnik,  ki 


270  Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let. 


je  obiskoval  ob  nedeljah  Pečarjeve,  bil  je  krojač  in  šival  Ijudem  claleé 
po  pogorji  in  posebno  so  ga  cenili  za  iľhovino;  nanj  se  je  obrnil 
Matija.  Klobúk  mu  je  kúpil,  ko  je  imel  opravek  pri  komisiji  in  dal 
mu  je  svoje  široké  škornje,  ker  so  raožu  prizadevale  preveč  sitnosti 
pri  obuvanji.     Tako  je  bil  Jurij  kmalu  nov  od  vrlia  do  tal. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Izza  mladih  let. 

Spisal  dr.  H.  Dolenec. 
III. 

|uško  dobil  sem  prvikrat  v  roke,  ko  sem  dovŕšil  prvo  latinsko 
sólo.  Bila  je  to  mala  pušica,  lastnina  strijca  Poldeta,  ki  je 
vse  otroke  rad  imel  in  marsikaterega  s  to  puško  razveselil. 
Sla  sva  z  Janezom  na  lov;  on  je  streljal  prepelice  jaz  pa  navadne 
ptiče.  Toda  ni  jednega  nisem  mogel  ustreliti.  Janez  se  je  tému  čudil, 
jaz  sem  bil  pa  žalosten.  Prideva  skoro  do  vaši  in  ugledava  na  mali 
lesniki  celo  tolpo  vrabcev.  Prisilim  Janeza,  da  mi  nabije  še  jedenkrát 
puško  in  bližam  se  drevesu.  Vrabci  odletijo  in  le  mladíček  obsedi 
na  veji. 

„No,  tega  boš  vender  le  sklatil!" 

Jaz  pomerím,  merím  in  sprožím,  a  dasíravno  ni  bil  vrabec  tri 
sežnje  od  puse,  4)rebil  je  vender  srečno  nevarnost  ter  odletel.  Obstojím. 
Zdaj  Janez  hud  pristopí  in  mi  velí  pomeriti  na  kameň.  Storim  to, 
Janez  pogleda  za  menoj  po  puši  in  potem  meni  y  obraz  in  jame  se 
na  vsa  ústa  smijatí.  Jaz  gledam,  kaj  bi  to  pomenilo,  in  še  le,  ko  se 
Janez  do  sítega  nasmeje,  reče  mi: 

„Kaj  ne  pomežiš  na  jedno  oko,  kadar  pomeríš?" 

Jaz  debelo  gledam  Janeza  in  povem,  da  ne,  Janez  pa  da  po- 
mížatí  móram,  drugače  da  ní  mogočíí  práv  pomeriti.  Skúšal  sem,  ali 
ní  šlo,  in  gotovo  smešní  so  bili  obrazí,  ki  sem  jih  napravljal  s  tem, 


Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let.  271 

da  sem  se  trudil  zamižati  na  jedno  oko,  kajti  Janeza  je  kar  vilo  od 
smeha.  Bila  je  to  luida  zavest,  ustrašil  sem  se  in  bal,  da  morda 
nikdar  se  tému  ne  bodem  mogel  privaditi.  Ali  že  za  malo  dnij  sem 
prvo  to  težavo  premagal  in  ptitem  postal  nevaren.  Tri  leta  kasneje, 
ko  pridem  zopet  na  poeitnice,  popeljal  sem  se  z  očetom  v  Trst  in 
prinesel  sem  s  seboj  lepo  jednocevko,  katero  mi  je  oča  kúpil.  Takoj 
drugi  dan  sva  jo  z  Janezom  poskušavala  in  Janez  j  o  pohvali,  da 
bode  pravá.  Dobil  sem  tudi  rožiček  za  prah  in  mošnico  za  šibre  in 
še  tiste  počitnice  pobil  sem  pet  zajcev. 

Ako  ni  bilo  večje  družbe,  hodila  sva  z  Janezom  sama  na  lov. 
Nekega  dne  greva  zopet  pod  Nanos ;  imela  sva  s  seboj  par  izvrst- 
nih  istrskih  gonjaeev.  Jaz  sem  silil,  da  poj  divá  práv  pod  goro, 
Janez  pa  da  ne,  ker  zajei  so.  le  še  bolj  nizko,  in  da,  ako  psa  v  goro 
zaideta,  bodeta  lisico  zagnala  in  ta  jih  bode  odpeljala,  Bog  ve  kam. 
Se  ve,  da  sem  se  moral  Janezu  upokoriti,  ali  malo  potem,  ko  je 
Janez  pse  izpustil,  bila  sta  pri  meni  in  jaz  sem  šel  z  njima  narav- 
nost  pod  goro  in  psa  sta  v  gori  tudi  kmalu  zagnala.  Gonila  sta  v 
skalovje  in  proti  vrhu.  Janez  je  prisopihal  do  mene  in  me  takoj 
dobro  oštel  ter  pristavil,  da  lova  je  konec  za  danes  in  da  Bog  obvari, 
ako  bi  psa,  ki  še  kraju  nista  dobro  privajena,  kam  prešla.  Molčé 
sem  poslušal  hudega  Janeza,  ali  zaslišim  tudi  psa  in  opozorim  Janeza, 
da  nazaj  doli  gonita.  Tudi  Janez  ja  zasliši  in  oba  zreva  v  goro,  kje 
bodeva  žival  in  pse  ugledala.  Jaz  prvi  zapazim  zajca,  naravnost  doli 
proti  nama  je  kinkal  po  strugi  med  visokim  skalovjem.  Pokažem  ga 
Janezu  in  ta  takoj  pošepeta,  da  doli  do  naju  ne  more  priti,  kajti 
kakor  je  bilo  videti,  ravno  konec  struge  bil  je  velik  prepad.  Umolkneva 
in  oba  premišljujeva,  kaj  bode,  ako  psa  po  strugi  zajca  doideta.  Ali 
vse  hitreje,  nego  je  mogoče  to  povedati,  ugledava  psa  po  strugi  doli 
goneča  in  ob  jednem  velikanskega  orla,  ki  se  je  iz  visočine  na  zajca 
spustil.  Ali  zajee  je  zaskočil  proti  steni  in  se  potajil.  Orel  se  jame 
nizko  krožiti,  psa  priženeta  do  mesta,  kamor  se  je  zajec  potajil,  in 
se  zaletita  še  do  konca  struge,  vrneta  se  in  orel  se  začne  na  psa 
spuščati.  Jaz  sem  bil  ves  zamaknen  v  ta  prizor  in  le  želel  si  biti 
na  mestu,  kjer  sta  bila  psa,  da  bi  orla  streljal,  Janez  je  pa  jezusal 
pri  meni,  kaj  bode,  ako  orel  psa  pobere  ali  ga  pa  čez  prepad  loputne. 
Psa  se  pristavita  in  začneta  na  orla  lajati,  ki  se  je  krožil  ne  dva 
sežnja  nad  njima,  in  še  zdaj  bi  ne  vedel  reči,  ali  si  je  hotel  zajca 
ubraniti  ali  je  v  resnici  mislil  si  ga  z  jednim  izmed,psov  nadomestiti. 


272  Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladih  let. 


Ker  se  je  tudi  mene  polotil  ^trali  za  pse,  zniislim  se,  rečem  to  Janezu 
in  ustrelira  proti  gori.  Orel  ni  zmaknil  in  Janez  bq  mi  smijal,  vender 
je  pa  orel  jel  se  zmerom  bolj  prizdigovati  in  se  je  naposled  odpeljal. 
Psa  pocneta  zopet  po  sledu  stikati,  na  jedenpot  se  pristavita  tik 
mesta,  kamor  je  zajec  se  potajil,  gotovo  sta  ga  zapažila,  jeden  skoči 
proti  njemu,  zajec  pa  doli  po  strugi,  pes  za  njim,  konec  struge  zajcu 
tál  zmanjka  in  v  velikim  kolobaru  se  prevrne  v  nižino.  Pes  priletí 
do  kraja,  oba  z  Janezom  ob  jednim  vzdahneva,  toda  vender  se  je 
še  ustavil,  dasi  komaj,  da  ni  pal  za  zajcem  v  globino.  Janez  je 
jel  psa  klicati  in  ob  jednem  je  mene  ošteval  in  mi  očital,  kaj  bi 
bilo  doma,  ko  bi  se  bil  pes  ubil  in  Bog  ve,  kolikokrat  sem  moral 
slišati,  da  otroci  niso  za  lov.  Psa  prideta,  Janez  ja  priveže,  jaz  mu 
rečem,  da  pojdiva  gledat  pod  stene  za  zajca,  a  on  mi  odgovori,  da  naj 
grem,  kamor  hočem,  on  pa  da  gre  domov.  In  to  je  storil  in  jaz  sem 
šel  za  njim.  Da  bi  bilo  psov,  ki  sta  tudi  nas  dosti  stala,  res  škoda, 
bodi  v  dokaz  to,  da  je  leto  kasneje  bila  psica  kupljena  in  odpeljana 
na  Dunaj  v  cesarski  pasji  hlev. 

Največ  sem  hodil  na  lov  z  že  omenjenim  strijcem  Poldetom  in 
njegovim  lovcem  Posežcem.  Strijc  je  imel  najboljše  pse  gonjače,  sloveli 
so  ne  samo  po  Notranjskem  in  po  sosednem  Krasu,  ampak  rekel  bi, 
skoro  po  vsej  Kranjski,  in  Posežecje  bil  n  aj  bolj  vstrajen  in  vešč  brakir. 
Bil  je  Janezov  bratranec,  štiri  leta  mlajši  od  njega,  ampak  bolj  krepak 
in  pošta ven  mož;  j  ako  miren,  dober  in  posebno  dovtípen.  Še  otroci 
smo  bili  prepričani,  da  Matevž,  to  mu  je  bilo  ime,  zna  tudi  čarati. 
Noc  ali  dan,  to  je  bilo  Matevžu  vse  jedno.  Ko  smo  ves  dan  lovili 
in  bili  vsi  utrujeni,  šel  je  Matevž  še  po  noci  na  Nanos  k  svoji  oglje- 
nici  pogledat  in  na  vse  zgodaj,  ako  je  bilo  treba,  skliceval  nas  je 
zopet  na  lov.  Gotovo  tretjino  svojili  dnij  je  Matevž  pod  milim  nebom 
prenočeval ;  pri  sedemdesetih  letih  ni  imel  še  sivega  lasu  na  glavi, 
zobe  pa  še  vse  také,  kakor  bi  bili  iz  slonové  kosti  izrezani.  Kadar 
smo  na  lovu  počivali,  sedeli  in  ležali,  pil  in  jel  je  Matevž  stojé,  in 
ko  s;no  na  večer  na  voz  poseli  in  Matevža  j)oklicali,  ni  bilo  nena- 
vadno,  da  nam  je  velel  odpeljati  se  rekoč:   „Bom  že  za  vami  prišel." 

Bog  ve,  kolikokrat  nam  je  Janez  pravil  in  tudi  Matevž  sam, 
da  je  jedenkrát  zajca  ves  dan  po  snegu  poganjal  in  na  večer  živega 
ujel.  Janez  se  je  rad  polivalil,  Matevž  nikdar;  tudi  se  ni  nikdar  jezil, 
znal  je  pa  Janeza  ujeziti  kakor  nobeden.  Matevž  je  po  solnci  vedel 
za  vsako  uro  dneva,  ravno  tako  po  luni  in  zvezdah  za  ponocni  čas ; 


Dv.  Fv.  Simonif :  Najdražja  kupica  vode  na  svetu. 


273 


za  vsako  vreme  je  imel  svoja  posebna  znamenja  in  skoro  vsaka  skala 
in  však  vrh  po  Nánosu  je  bil  poseben  pripomoček  k  vsej  tej  vad- 
nosti. Ako  je  Matevža  noga  bolela,  rekel  je,  da  ga  je  krota  brcnila, 
po  obrazu  ga  je  sova  opraskala,  lilače  raztrgane  mu  je  krt  prérii, 
Nam  mladini  se  je  to  vse  kaj  čudno  zdelo,  Janeza  je  pa  jezilo,  in 
dostikrat  ga  je  zavrnil,  zakaj  tako  pravi,  kar  ni  nič;  Posežec  je  pa 
Janezu  odgovoril,  da  naj  miruje,  kajti  sicer  mu  bode  tako  naredil, 
da  nikdar  vec  ne  bode  zajca  ubil. 

Ali  Matevž  je  imel  naglavni  lovski  greh  nad  seboj  in  ko  ni 
dľuzega  nič  pomagalo,  rešil  se  je  Janez  vselej  s  tem,  da  jo  je  na  ta 
greli  zasukal.  Matevž  je  namreč  jedenkrát  pri  Cenčkovih  dolgo  v  noč 
vasoval  in  potem  po  ulici  šel  proti  Ubeljskemu.  Kavno  tisto  jeseň  je 
hodil  tudi  medved  z  Nanosa  na  polje  in  ko  Matevž  pride  do  srede 
ulice  med  veliko  cesto  in  ubeljsko  potjo,  skoči  medved  skozi  preseko 
in  ravno  pred  njega.  Matevž  hitro  naproži,  pomeri,  ustreli  in  dobro 
zadene,  kajti  že  onkraj  ulice  je  padla  in  poginila  Valavsova  krava, 
ki  je  čez  noč  na  paši  ostala  in  v  temni  ulici  Matevža  premotila  in 
v  nesrečo  spravila.  Ta  madež  je  obvisel  na  sicer  previdnem  Matevži 
in  zlobni  Janez  je  le  prerad  Matevžev  dôvtip  s  tem  zavrnil,  da  je 
povedal,  kako  je  Matevž  že  rogatega  medveda  ubil.  Nesreča  je  bila 
to  za  Matevža,  ki  se  je  takrat  pogumnega  pokazal,  v  tem  ko  bi  se 
bil  marsikdo  drug  tako  prestrašil,  da  bi  bil  celo  še  puško  pozabil 
in  potera  pa  pravil,  da  je  medveda  videl,  pa  da  je  bil  predaleč  ali 
pa  da  je  le  prehitro  čez  ulico  skočil.  Pravé  sreče  Matevž  že  itak 
ni  imel,  sicer  bi  bil  tudi  zlato  svetinjo  nosil,  tako  jo  je  pa  samo 
zaslúžil ;  nosil  jo  je  pa  nekdo  drug.  To  se  je  dogodilo  tako : 


Najdražja  kupica  vode  na  svetu. 

Spisal  dr  Fr.  S  i  m  o  nič. 

•ed  dvesto  leti  razprostirala  se  je  veliká  Rusija   samo  na  severu 
do  moľskih  obal  z  jedinim   pristaniščem  Arhangelskim,  ki  je 
le   par   mesecev   v   cclem   letu   ladijam    pristopno,    ves    drug 
čas  pa  je  krije  ledena  odeja.    Na  jugu  in  západu   zapirala  sta  Rusu 

18 


274  Dr.  Fr.  Simonií :  Najdražja  kupica  vode  na  svetu. 

pot  v  tuji  svet  mogočna  soseda:  ob  Crnem  morji  čili  Tatár  pod 
vlado  silnega  Turka,  k  baltiškim  zálivom  pa  severni  velemožnik  Sved. 
Veleumni  car  Peter  Veliki  premotril  je  z  bistrim  duhom  svojim  to 
neugodnost  ter  težil  z  vso  močjo  za  pripravno  morsko  potjo  v  svojo 
prostrano  deželo.  Na  jugu  si  je  pridobil  Azov,  v  severo-zupadu  po 
dolgoletnih  vojskah  obale  finskega  zaliva.  Blizu  ustja  široké  reke 
Neve,  ki  se  steká  v  rečeni  záliv,  izbral  si  je  car  mali  otok  ter  ga 
utrdil.  Na  tem  otoku  še  zdaj  stoji  trdnjava  Petrogradska.  Po  nizkih 
obrežjih  se  zdaj  razprostira  imenitna  prestolnica  mogočnega  carstva. 

Velikánski  so  bili  napori,  na  teh  močvirnatih  tleh  pozidati  varno 
selo,  ker  je  mogočna  reka  vzpomladi  redoma  poplavljala  nizki  obrežji. 
Iz    silnih    daljav    notranje   Rusije   zvážala  je    téma  „črnega  národa" 

—  kakor  Eus  ubogo  trpeče  Ijudstvo  svoje  zove  —  prst  in  kamenje* 
Ali  v  krátki  dobi  povzdignila  se  je  najmlajša  prestolnica  evropska, 
v  kar  jo  je  že  Peter  YiJiki  sam  v  25.  letu  svojega  vladanja  1713.  leta 
odbral  —  v  blizu  najponosnejše  mesto  evropsko,  polno  velikanskih 
palae,  kakor  jih  v  tako  ogromnih  razmerali  nima  nobeno  drugo  mesto 
na  svetu.  Imenitni  popotnik  J.  G.  Kold  trdi,  da  marsikaterega  zásob- 
níka paláca  Petrogradska  ni  menj  obsežna  in  veličastna,  kakor  staro- 
slávni prestolni  grád  cesarski  na  Dunaji. 

Reka  Neva  je  veličastnemu  Petrogradu  ne  le  vse,  kar  so  drugim 
mestom  njihove  reke,  nego  še  veliko  vec.  Nevina  voda  je  čistá,  temno 
zelena,  kakor  so  le  gorske  vode,  ker  se  je  v  velikem  Ladoginem  jezeru 
do  dobrega  očistila.  Po  Petrogradu  se  razliva  v  množini  strug  in 
strugic,  kojih  največje:  Veliká  in  Mala  Neva,  Veliká  in  Mala  Nevka, 
so  dovolj  globoke  za  silne  parobrode.  Po  otokih  —  med  njim  naj- 
večji  Vasiljski  in  Petrogradska  strán,  Kameni,  Petrovski  in  Kre- 
stovski  ostrov  itd.  —  razširja  se  mesto,  a  levo  obrežje  zvano  veliká 
strán,  tik  Neve  osredje  celega  mesta  z  admiraliteto  in  „zimnim 
dvorcem"  —  pretekajo  umetni  vodotoki,  kakor  Mojka,  Fontánka, 
Ligovka  in  drugi.  Petrograd  nima  nobenega  studenca,  ker  vlažná  tla 
dajejo  le  grdo  skvarjeno  vodo;  nima  pa  tudi  vode  po  líramib  nape- 
Ijane,  kakor  je  navadno  po  velikih  mestib.  Za  vodo  jim  služijo 
posebni  vozoví,  ki  v  jednomer  dovažajo  čisto  rečnico  v  poslopja. 
Ker  je  Nevina  voda  tako  čistá  in  zdravá,  veseli  se  je  však  Petro- 
gradčan  prišedši  s  pota  domov,  ako  ne  cen*  še  više  narodnega  „kvasa" 

—  umetne,  pivu  podobne  domače  pijače.    Za  cárom  Aleksandrom  I. 


Dr  Fľ.  Simonič:  Najdražja  kúpa  vode  na  sVctu.  275 

so  jo  na  vseli  potovaiijili  v  steklenicah  dovážali,  kakor  za  našo 
cpsarico  v  grád  Gíidíillíi  na  Ogersko  lepo  studenčnico  Schonbrunsko ! 
Petrogradski  letni  čas  je  zelo  kratek,  ker  silná  zima  traje  tam 
celih  6  mesecev.  V  vročem  poletji  posebno  meseca  junija  in  julija 
zibljejo  se  noc  in  dan  nebrojni  colnici  in  ladijice  pod  najjasnejšim 
modiim  nebom.  Vešči  popotniki  nam  zatrjujejo,  da  razkoš  takih  petro- 
gradskih  večerov  preseza  ono  slavnoznanih  beneških  nočij  in  da  kaj 
jednacega  zastonj  iščeš  križem  sveta.  V  ugodnem  milem  zraku  uživaš 
tam  dražestva  prírode  in  umeteljnosti.  Vsi  na  morji  mogočni  narodi 
šo  v  izbornih  čolničkih  zastopani.  Veseli  ruski  brodar  rahlo  speva 
svojo  miloglasno  pesen,  z  bogataških  ladijic  pa  se  glasé  umetno 
zbrani  pevski  zbori,  «ajslaj.ša  godba,  čarobni  rog  presvira  divne  zvuke 
svoje  v  prekrasno  noč  .  .  .  Hitro  niinejo  ugodni  dnevi  in  Neva  se 
zavije  v  ledeni  plašč.  Nekako  v  sredi  novembra  zmrzne  reka  in 
ostane  zamrzncna  do  letnic,  nekako  do  prvé  polovice  apríla.  Radi 
hude  zime  je  led  ves  čas  tako  močen,  da  ni  treba  mostov,  ki  so  za- 
torej  čez  široké  struge  na  ladije  stavljeni,  da  jih  pred  ledom  lehko  raz- 
derejo,  le  jedini  veliki  Nikolajev  železni  most  je  stalno  razpet  čez 
Veliko  Nevo  na  Vasiljev  ostrov,  da  veže  one  stráni  z  osredjem  mesta 
tudi  v  nevarnih  časih  tíijajočega  se  ledu.  Vzpomladi  vse  željno  pri- 
čakuje  odplavo  ledú.  Dan  za  dnevom  stavijo  se  visoke  svote,  kdaj 
bode  led  odplul,  tako  se  vse  zanima.  Dokler  ni  bilo  železnic,  čakal 
je  še  željneje  vsakdo  rešenja,  vsakdo  novosti  iz  zapadnega  sveta; 
vender  še  zdaj  je  odhajanje  ledú,  ki  žuga  mestu  s  poplavo,  dovolj 
zanimljivo.  Ce  voda  nenavadno  in  preteče  narastá,  naznanjajo  topovi 
na  Vasiljskem  ostrovu  nevarnost  prebivalstvu,  kakor  postavim  tudi 
na  Dunaji,  ako  poplava  preti  nižjim  ležam  ob  Dunavu,  posebno  Leo- 
poldovemu  mestu.  Kakor  hitro  pa  se  je  Neva  ledene  odeje  znebila, 
zagrmijo  topovi  v  trdnjavi,  poveljnik  nastopi  ladijo  in  se  prepelje  v 
kljub  posameznim  pločam  ledu  na  nasprotno  strán  k  zimnému  dvorcu, 
to  je  prestolni  palači  cárski.  V  reči  zajame  kristalno  čašo  čisté  vode 
ter  jo  ne.se  carju  poročat  veseli  dogodek  kazaje  mu  labud-ladijo 
svojo,  ki  je  prvá  preplula  oproščeno  reko.  Car  vzame  kupo  in  jo 
izpije  na  zdravje  Petrogradu  ter  jo  vrne  običajno  s  suhim  zlatom 
napolnjeno  poveljniku,  ki  je  od  leta  do  leta  z  večjo  kupo  dohajal, 
dokler  ni  vladár  daru  določil  na  200  (reči:  dve  sto)  zlatov,  kar  je 
vsokako  šo  cárski  dar  in  gotovo  najdražja  kupica  vode  na  svetu! 


■rJB^x^}P'^j^s^^^^^y,''ff^^ji^jfg^!rz'-í^i'-'?, 


?yg;/t'^!i!glgľ^4^gľ^^-^^F'J^■rľg^4J4l^g^g^ 


5ľgoyr^/c?i:?raQ;.  y.  'j^  g-  ^■.>.^.  y.  vy.ii-.  g.  -y^ g. :ď.  f<lji^s^.£^1^ ^Ct^i.'í^'íi.S^ií,Jli3íiiSiär.Jíi.íf^~  '-/-  vr-s-Jm^f^  ^«s^ 


Med    g  o  1"  a  m  i. 

Podoba  iz  1-  pogorja. 
Spisal  dr.  Ivan  Tavčar. 

in. 

Kočarjev  gospod.      , 

sako  leto  je  prihajal  domov.  Po  grmovji  in  po  hosti  je  lazil 
ter  Ískal  polžev  in  druge  také  lezečine,  trgal  zeleno  travo  in 
pobiral  mah  po  drevesih.  Casih  je  slekel  gosposko  svojo 
súkno,  vzel  v  roko  koso  in  kosil,  kakor  najboljši  hlapec,  ki  je  bil 
kedaj  v  službi  pod  Kočai-jevo  strelio.  Kadar  je  bil  v  mestu,  učil  je 
otroke  po  šolah  ter  vlekel  za  to  mnogo  denarjev.  Zensk  ni  hotel, 
in  doma  so  si  méli  roké  ter  menili,  da  se  ne  bode  oženil  in  da  bode 
lahko  kaj  domov  dajal.  Ker  tudi  pri  gospôskih  je  taká,  da  otroci  in 
otročaji  vse  pojedó,  kar  si  človek  zaslúži  in  pridela! 

Prihajal  je  torej  domov,  in  mi  smo  se  ga  skoro  tako  privadili, 
da  ga  nismo  pogrešali,  kadar  je  odšel  in  da  se  nismo  začudili, 
kadar  je  zopet  prišel.  Da  govorim  resnico,  móram  povedati,  da  ni 
bil  zal  človek.  Ker  se  ni  bril,  rástla  mu  je  okrog  obraza  svetla, 
zmedena  brada,  da  je  bil  grd,  kakor  so  grdi  čuvaji  pri  božjem  grobu. 
Pa  imel  je  še  drugo  slabo  lastnost !  Ali  mi  skoro  ne  verujemo,  da 
bi  bila  resnica!  Pravili  so,  da  si  daje  kuhati  polže  ■ —  in  da  jih  jé 
potem!  Sedaj  bi  pa  jaz  hotel  v  naši  vaši  poznati  dekleta,  katero 
bi  vzelo  moža,  ki  bi  prinesel  v  zákon  grdo,  zmedeno  brado  okrog  ust, 
ter  bi  jedel  polževo  meso!  Dosti  je  grdobij  na  svetu!  Ali  kuhani  polž 
v  žlici  je  pa  vender  grdobij  a  vseh  grdobij !  No,  pa  Kočarjev  gospod 
jih  je  menda  le  jedel! 

Pozneje  ni  več  prihajal  v  vas.  Kako  se  je  stvar  prigodila,  ne 
verao.  Toliko  pa  vemo,  da  je  stopal  lepega  jutra  Viniharjev  Matevžé 
iz  L —  po  prašni  česti.  Premišljeval  je,  kake  številke  bi  se  z  luij- 
boljšim  vspehom  staviti  dale.  Ko  je  v  „Kótu"  zavil  okrog  robovja, 
obrnil  se  je  s  svojimi  pogledi  po  vodi,   peneči  se  med  slxMlovjcrn.    In 


Dr.  I.  TavCar:  Med  gorami.  277 

ko  je  bolj  ostľo  pogledal  med  tisto  skalovje,  opazil  je  človeško 
truplo,  ki  se  je  bilo  za  skalo  ujelo.  Bledi  obraz  pa  se  je  sedaj  iz 
vode  prikázal,  kakor  da  bi  bilo  še  življenje  v  njem.  Matevžeta  polo- 
mila  je  groza,  privzdignil  je  svoje  podplate,  pričel  dirjati  ter  glasno 
moliti.  Prihruniel  je  v  vas.  Na  mestu  pa  smo  dobili  v  vodi  Komov- 
ševo  Lenče,  dobro,  mehko  in  ralilo  dekletee,  ki  je  imelo  v  življenji 
dušo  kot  golobica  in  dve  očesi,  kakor  dva  oglja  na  ognjišči.  Mnogo 
smo  ugibali,  čemu  da  je  skočila  v  vodo,  ali  pravega  nismo  mogli 
uíranitil  — 


Kdaj  sta  prišla  skiipaj,  ne  vem.  Sadarjev  Korlé  je  pac  pravil, 
da  je  videl,  ko  je  nešlo  nekdaj  Lenče  južino  koscem  na  trávnik. 
Med  potjo  iztaknila  je  Kočarjevega  gospoda.  Pri  tistem  hrastu  tik 
ceste,  ki  se  je  ono  leto  podrl  na  voz  ter  polomil  konja  in  voznika, 
piilil  je  nekaj  iz  zemlje.  Takoj  je  pristopil  k  mimo  prišedšemu  dekletu, 
ter  pojal  belo  svojo  roko  okrog  njenega  lica !  Ali  je  pri  tem  kaj  govoril, 
ni  mogel  Korle  iimeti,  ker  je  bil  preveč  oddaljen.  Dobro  je  pa  videl, 
da  si  je  oni  potem  gladil  svetlo  svojo  brado  ter  neprestano,  tik  ceste 
stoječ,  zri  za  njo,  ki  je  odliajala.  Ali  to  še  ni  bilo  tako  čudno. 
Začudil  pa  se  je  Korle  še  le  tedaj,  ko  je  tudi  dekle  obracalo  obraz 
proti  onému,  ki  je  metal  črne  poglede  za  njo.  Mi  smo  dejali,  da  je 
to  otročarija,  in  Korletu  tudi  práv  verjeli  nismo,  ker  je  vsakdo  dobro 
vedel,  da  rad  laze.     Ali  tačas  ni  lagal! 

Nekaj  dnij  potem  slonel  je  Koščakov  Jurče  na  Zupanovem  mostu, 
in  ostré  svoje  poglede  je  tiščal  na  vodo.  Ondu  pod  mostom  v  solnčno 
obsejani  hitri  vodi  zvijal  se  je  sulec.  V  čisti  tekočini  opazovalo  se 
je  práv  laliko,  kako  je  povodni  ta  velikán  sedaj  kakor  kameň  mirno 
obstajal,  sedaj  pa  zopet  bliskoma  švigal  za  plenom  tja  in  sem. 
In  ko  se  je  nasitil,  zavil  je  tolsto  svoje  telo,  napravil  mogočen  kolobar, 
pokazal  Jurčetu  črno  pikasto  svojo  strán  ter  potem  odplul  proti 
tolmunu  nekoliko  korakov  od  mosta  oddaljenemu,  in  se  konečno  izgubil 
v  črni  njega  globočini.  Jurčetu  se  je  zbirala  voda  v  ustili  in  vzdiho- 
vaje  se  je  oziral  po  reki.  Bil  je  v  treh  farah  najimenitnejši  ribič  in 
najhujši  sovražnik  povodni  živali!  Ravno  tedaj  prišel  je  mimo  Bolan- 
tačev  Štefan,  ki  je  bil  tudi  ribič.  Da  se  z  Jurčetom  nista  Ijubila,  ni 
treba  pripovedovati ! 

„Kaj  gledaš?"   vprašal  je  prijazno. 


278  Dr.  I.  Tavôar:  Med  gorami. 

„E,  nič!"  odgovoril  je  Jurče  mrzlo. 

„Tu  doli  se  časih  še  kak  sulček  dobi!"  menil  je  Štefan. 

„E,  nič  se  ne  dobi!" 

„Kaj  tisto!  V  Kotlu  (tako  pravimo  tolmunu  pod  mostom)  je 
zmerom  sulec.  Ko  je  še  moj  oča  živel,  videli  so  časih  tacega,  da  je 
bil  velik  kakor  tele,  ter  imel  veliké  krvavé  oči  in  kot  jabolko  debele 
pike  ob  stráni ! " 

„E,  nič!"  končal  je  Jurče  razgovor.  „Kako  mrene  je  noter  in 
kakšen  barbonček,  ki  ni  vreden,  da  bi  človek  prste  zmočil  zanj !  V 
taki  luži  boš  sulca  iskal!  Ti  boš  na  vse  zadnje  še  pod  stresnim 
kapom  sulce  lovil!" 

Ponosno-zaničljivo  odšol  je  po  travnikih  ob  vodi.  Kadar  svo- 
jega  nasprotnika  ni  več  videl,  zavil  jo  je  med  olšje,  ujel  ondu  v 
potoku  'malo  postrv,  osnažil  jo  čedno  ter  jo  zavil  v  listje  zeleno. 

Okrog  jednajste  ure  po  noci  stopil  je  Jurče  iz  svoje  koče  ter 
pazno  lezel  iz  vaši,  da  bi  ga  pač  nihče  ne  videl.  Tihotapil  je  čez 
Županov  most  ter  zlezel  tik  Kotla  na  staro  vrbo,  ki  je  razprostirala 
svoje  gosto  vejevje  nad  vodo. 

Med  tem  vejevjem  je  obtičal  ter  spustil  vervico  s  trnikom  v 
vodo  in  sedel  kakor  lesena  podoba,  da  bi  ga  ne  čutila  riba,  katero 
je  hotel  po  noci  ujeti.  S  prečudno  potrpežljivostjo  vláčil  je  vrvico 
gori  in  doli.  Luna  je  prilezla  izza  goré  ter  obsejala  vodo  in  most. 
Jurčeta  je  bilo  skoro  malo  strah,  ker,  kakor  vsa  vas,  veroval  je 
tudi  Kosčakov  Jurče,  da  prihaja  v  tihi  noci  pekla  gospodar  na 
Županov  most  in  da  šiva  na  držaji  sedeč  peklcnsko  svojo  obleko. 
Kadar  je  kdo  mimo  prišel,  čuli  so  ga  pogostoma,  da  je  štrbunknil 
v  vodo.  Jurčeta  je  bilo  toŕej  strah  in  práv  v  resnici  zaježili  so  se 
mu  lasje  na  glavi,  ko  je  ozrši  se  proti  mostu  tik  držaja  opazil  slonečo 
črno  osobo. 

„Hudič!"  je  zastokal. 

A  potolažiľ  se  je  takoj.  Z  bistrimi  svojimi  pogledi  -prepričal  se 
je,  da  to  ni  hudič,  nego  samo  Kočarjev  gospod.  Tedaj  pa  je  Jurče 
hudo  zaklel. 

„Sulca  mi  bo  snedel!  Kaj  ga  moti  vrag  sedaj  po  mostu!" 

Ali  Jurčetu  dana  je  bila  kmalu  priložnost  opaziti,  kako  stoj  i 
stvar.  Po  stezi  od  Romovša  prihitela  je  tenká  osoba,  zavitá  v 
ruto  ter  boječe  stopila  na  most  in  pred  Kočarjcvini  sramcžljivo 
obstala. 


Dr.  I.  Tavíar:  Med  gorami.  279 

„Kako,  da  te  tako  dolgo  ni?"  vprašal  je  ernobradati.  Povedala 
mu  je,  da  ni  niati  liotela  spat  iti,  in  da  ni  mogla  prej  uiti.  Hodila 
sta  po  mostu  in  Jurče  je  poslušal  in  čul  vsako  besedico.  Čul  je, 
kako  joj  je  pravil,  da  jo  bo  vzel  v  mesto,  da  jej  bo  dajal  gosposko 
obleko  ter  napravil  iz  nje,  ne  vem  že  kaj. 

Dekle  se  je  smijalo  vmes,  da  se  je  čutilo,  kako  jej  dobro  dejo 
te  laži. 

„Ta  revica  mu  res  vse  verjame!"  mislil  si  je  Jurče  ter  jezno 
ovil  trnikovo  vrvico  okrog  roke,  da  bi  mu  ne  odpadla  med  tem,  ko 
je  poslušal.  Pri  nas  ni  navada,  da  si  dva  pritiskata  ústa  na  lice, 
kadar  se  imata  rada.  AU  Kočarjev  gospod  je  tisti  večer  vender  izrekel 
željo,  da  naj  mu  Lenče  pusti,  da  bi  položil  obrástla  svoja  ústa  na 
njeno  lice.  To  se  je  pa  Jurčetu  tako  nespametno  in  smešno  zdelo, 
da  je  hotel  to  „lizanje"  bolj  natanko  opazovati.  Sklonil  se  je  iz 
vejex'ja  nad  vódo,  —  ali  v  istem  trenutku  zasadil  se  je  v  globočini 
sulec  na  vabo,  ter,  čuteč  železo  v  svojom  žrelu,  butil  po  vodi  navzdol. 
Vrvica  se  je  napela,  in  Jurče  je  popotoval  z  glavo  naprej  v  Kotla 
vrtinec.  Na  vrbi  se  je  lomila  suhljad  in  valovi  so  se  sklenili  nad 
ubogim  ribičera.  Takoj  vrglo  ga  je  zopet  na  vršino  in  dobro  je  čul, 
kako  je  Lenče  v  istera  hipu  vzkliknilo :  Jezus,  Marija ! 

Ko  je  Jurče  zlezel  na  suho,  izginila  sta  že  bila  ona  dva  z 
mosta.  Ali  pozabil  je  njiju  ter  počasi  vlekel  vrvico  k  sebi.  Pri  tem 
pa  je  čutil,  kako  se  je  metal  jetnik  tja  in  sem.  Privlekel  ga  je  k 
produ.  Bil  je  velik,  jako  velik,  in  z  repom  je  tolkel  po  vodi,  da 
se  je  čulo,  kakor  bi  tleskala  široká  deska  po  njej.  To  je  bil  zadnji 
sulec,  ki  se  je  ujel  po  naših  vodali,  da  je  kaj  telital!  Sedaj  pa  ti 
ribiči  in  ribarji  že  vse  polové,  vsaka  šivanka  je  dobra,  če  se  le  dobi. 
In  potlej  naj  se  sulci  vzrede,  če  sa  morejol 


Niuim  diesea  Lebeu  uicht  so  eriist  ! 

Recbt  spasshaft  isľs  im  AUgemeiiien   .  .   . 

Jo  besser  du  es  kennen  lernst. 

Je  muutrer  wird  es  dir  ersclieineu. 

Kein  Brania  iaťs  im  grossen  Stil  — 

Wie  du  dir  deukst  —  mit  Scliiíld  und  Siiline, 

Ks  ist  eiu  derbes  Possenspiei 

Auf  einer  Dilettantenbiihne.  Ijcuthold. 

Tivoli!    beseda    sladkega   pomena!    Kraj    umazanega    sladkorja, 
rumene  káve   in  starega   kruha,    kdo   te,na   pozná   v   beli  Ljubljani 


280  Dr.  I.  Tavčar :  Med  gorami. 

kdo  si  ne  hrepeni  po  prijazni  tvoji  senci  in  po  vitkih  tvojih  drevesih? 
Ali  —  bilo  je  pred  dvajsetimi  leti!  Po  Latermanovem  drevoredu 
sprehajala  se  je  množica  Ijubljanske  gospode.  Po  kostanjih  oglašali 
so  se  vrabiči,  ter  grdo  kričali.  Pod  kostanji  pa  so  sloneli  raztrgani 
beraei,  kázali  hrome  svoje  ude,  ter  grdo  kričali.  Po  peščeni  poti 
hodile  so  Ijubljanske  gospice,  streljale  z  očmi  po  topničarskih  uni- 
formah,  ter  govorile  o  plesih,  o  oblekah,  o  klavirjih  in  o  solnčnikih 
štirioglatih,  katere  je  bila  ravno  tedaj  privlekla  nenkusna  móda  v 
naše  drevorede !  Govorile  so  nemško,  nekatere  še  celo  angleško !  Samo 
slovenská  beseda  se  ni  čula  nikjer,  —  ker  pred  dvajsetimi  leti  bila 
je  pri  nas  angleščina  mnogo  potrebnejša  od  slovenščine! 

Pod  Svicarijo  tik  grada  godli  so  vojaki.  Po  bregu  sedelo  je 
zaljubljeno  dijaštvo  ter  se  kipeče  oziralo  po  mladih  dekletcih,  ki 
so  še  skoro  v  otročjih  oblekah  tičala.  Ali  z  očmi  je  ta  drobiž  že 
koketno  bliskal,  kakor  površno  oblečená,  svojerau  môžu  nezvcsta 
gospa  v  salónu !  Okrog  godbe  stali  so  častniki,  mladi  uradniki,  učitelji 
in  druge  neoženjene  také  stvari.  Vmes  pa  so  se  poj  ali  psi,  klali  se 
ter  grdo  tulili. 

Visoka,  zelo  zgovorična  gospica  stopala  je  z  mladim  plemeni- 
tažem  gori  in  doli.  Ves  čas  sta  se  smijala  ter  metala  roké  po  zraku, 
kakor  da  bi  ja  razgovor  čez  vse  mere  navduševal.  Pristopil  sem 
bliže,  ter  lazil  za  njima,  da  bi  vsaj  vedel,  o  čem  taká  dvojica  govori. 

„Jaz  rajša  počasi  hodim  kakor  hitro!"  dejala  je  ona  goreče. 

„„Jaz  tudi,  jaz  tudi!""  odgovoril  je  gospod  vitez. 

„Jaz  le  malokedaj  hitro  hodim!" 

„„Jaz  tudi,  jaz  tudi!"" 

„Samo,  kadar  sem  v  družbi,  tedaj  pa  zopet  rajša  hitro  hodim!" 

„„Jaz  tudi,  jaz  tudi!"" 

Vrglo  me  je  na  strán.  Ali  ona  dva  sta  se  še  vedno  smijala, 
in  še  vedno  sta  bila  navdušena  pri  svojem  razgovoru! 

Za  grádom  pod  grmičevjem  stala  je  družba  práv  moderaio  oprav- 
Ijenih  gospodov  in  nekaj  vitkih  dam,  katero  so  opazovale  mimo- 
hodeče.  Dva  veliká  psa  slonela  sta  ob  stráni  ter  od  golega  dol- 
zega  čaša  odpirala  zrelo.  Družba  letá  l)ila  je  práv  glasna.  Kar  so 
si  imeli  povedati,  kričali  so  si  na  ušesa,  da  se  je  čulo  tisoč  korakov 
daleč.     To  je  bilo  Ijubljansko  plomenitaštvo ! 

Nekoliko  streljajev  od  aristokracije  stalo  je  drugo  krdelce  lično 
opravljenih    gospodičev.    'Tudi  [ti    so    glasno  .kričali    ter    z    redko 


Dť.  I.  Tavčar:  Med  gorami.  281 

predrznostjo  gledali  v  obraze  mimohodečelnu  ženstvu.  Videti  je  bilo, 
da  so  hoteli  po  vsem  posnemati  sosedno  plemenitaško  družbo.  Kakor 
je  prestavljal  nogo  ta  ali  oni  barón,  prepriéan  si  bil  lahko,  da  jo 
bode  po  ravno  istem  vzíjledu  takoj  prestavil  ta  ali  oni  iz  te  glasne 
družbe.  Velikánske  šestice  krog  ušes  pričale  so,  da  je  bil  to  aristo- 
kratični  zarastaj  bogatih  Ijubljanskili  meščanov,  ali  pa  nemških  Ijub- 
Ijanskih  uradnikov!  — 

Tedaj  prikázal  se  je  okrog  ogla  moj  prijatelj  Janez  Ziraovič. 
Zareče  svoje  oči  metal  je  po  ženstvu,  kakor  ris  z  veje,  ee  se  mu 
približuje  srna.  Skoro  však  mešec  rodila  se  je  v  njem  nová  Ijubezen, 
in  srce  njegovo  bilo  je  kakor  trávnik,  na  katerem  se  je  Ijubezni 
cvetje  na  leto  vsaj  štirikrat  kosilo.  Prijel  sem  ga  za  suho  podpazduho 
in  počasi  sva  odšla  po  poti  navzgor  proti  Svicnriji,  da  bi  si  ondu 
pokvarila  želodce  s  slabim  in  kalnira  pivom.  Vsedla  sva  se  k  mizi.  Pred 
nama  dvigalo  se  je  zeleno  drevje  in  zapadajoče  solnce  skúšalo  je  tu 
in  tam  s  svojimi  žarki  predreti  vejevje.  Casili  prilezel  je  kakov  žarek 
do  najine  mize  ter  se  vsilil  v  kupo  grenke  pijaee.  Ali  takoj  je 
izginil,  kakor  bi  se  bil  ustrašil  tekočine,  v  kateri  se  je  hotel  raz- 
širiti.  Iz  globoeine  prihajali  so  godbe  zaniolkli  glasovi  in  občinstvo 
okrog  naju  je  šumelo,  kakor  šume  bučele  v  panji.  Tik  naju  pri  sosedni 
mizi  sedela  je  že  bolj  jesenska  gospa  in  kup  različnolasih  otrok  okrog 
nje.  Pri  njej  pa  je  sedel  starí  soprog,  sladi:o  se  sraijal  ter  v  jednomer 
govoril  in  silil  v  njo.  Ali  ona  se  je  sedaj  obrnila  v  strán,  odprla 
rudeča  ústa  ter  iz  dna  svoje  duše  práv  odkritosrčno  vzdihnila,  kakor 
bi  hotela  reči,  da  pac  ni  dolgočasnejše  družbe  od  starega  svojega 
zakonskega  moža. 

„Kaj  ti  je?"  vprašal  je  skrbno  zakonski  ta  nesrečnež. 

J  „Ne  yem.  Skoro  sem  se  malo  prehladilal"" 

„Prehladilal  Čaj  moraš  piti!  čaj!"  In  takoj  je  letel  v  kuhinjo 
ter  naročil  gorke  pijače.  Povrnivši  se,  opazil  je  pri  svoji  ženici 
mladoga  kavalírja ;  njej  pa  je  sijalo  solnce  raz  obraza. 

..Ni  treba  čaja,  predragi!  sedaj  mijebolje!"  šepetala  je  veselo. 
In  zopet  je  odhitel  v  kuhinjo,  da  niso  pripravljali  čaja  za  njo,  ki 
jo  je  ozdravil  mladi  kavalir.  Ali  to  v  -  .,..,1;!^  <.,  je  pre,]  dvajsetinii 
leti!  — 

Prisedla  sta  k  nama  tudi  Franjo  Smola  in  pa  Anžé  Kovačev: 
prvi  je  pel  pri  vsaki  priliki  in  nepriliki :  hej !  juhej !  na  planinici 
flťtno  je !  —  drugi  pa  je  neizmcrno  slabo  tarokiral,  a  vender  bil  prepričan. 


282  Dr.  I.  Tavčar:  Med  gorami. 


da  ga  na  svetu  ni  spretnejšega  kvartopirca  od  njega.  Piišel  je  tudi 
Tonče  Digo,  tisti,  ki  so  ga  vedno  zobje  boleli,  in  ki  je  za  tega  delj 
vedno  tako  grdo  gledal,  kot  zmaj  pod  svetim  Mihelom !  Konečno  pri- 
lezel  je  tudi  profesor  ....  Kočarjev  gospod.  Leta  je  scdaj  že  dávno 
mrtev.  Oženil  se  je  v  Nemcili,  in  njega  otroci  letajo  okrog  in  niti 
besedice  slovenské  ne  umejo !  Tako  je  bilo  pred  dvajsetimi  leti ! 
Sedeli  srao,  pili  kavo  in  pivo,  ter  sodili  o  ženskah :  koliko  bode 
imela  le-tá  dote;  kako  se  oni  slabo  podá  klobúk;  kako  je  le-tá 
grozovito  prevezana  cez  pas ;  kako  veliko  nogo  ima  ona ;  kako 
srdito  gleda  ona  „gospica  z  dežele,"  če  se  jej  malo  pogleda  v 
obraz  itd.  — 

„Kako,  da  ne  zahajaš  več  domov,  Tine?"  vprašal  sem  Kočarjevega. 

„  „Zakaj  ne  zahajam  več  domov?""  odgovoril  je  kislo.  „  „Vi- 
dite,  nekdaj  sem  pogladil  lice  mladému  dekletu  in  sedaj  mi  visi  na 
vratu  ter  hoče  po  vsej  šili,  da  naj  jo  vzamem!  lia!  ha!"" 

Tudi  družba  se  je  smijala. 

„„Sedaj  mi  še  v  mestu  ne  privošei  miru!  Pisári  mi!"" 

„Piše  ti!"  vpil  je  Janez  Zimovič.   „Na  díin  s  pismom!" 

„Pokaži!  pokaži!"  kričal  je  tudi  Franjo  Smola.  Oni  privlekel 
je  iz  žepa  zamazano  pismo  ter  je  oddal  kričečemu  Smoli.  Le-tcá  pa 
je  pričel  ironično-patetično  čitati: 

„Preljubeznivi  moj !  Z  žalostnim  srcem  vzamem  pero  v  svojo 
roko,  da  Ti  par  besedic  o  svoji  Ijubezni  napišem.  S  peresom  mi  ni 
mogoče  popisati!  AU  tudi  besedic  nimam,  da  Ti  povem  Ijubezen.  ki 
za  té  gori  v  meni.  Ker  srce  mi  tako  pravi,  da  ni  druzega  Ijubega 
za  mé  na  tem  svetu!  Polna  sem  veselja,  kadur  se  spomínam  Tvo- 
jega  glasú  in  umreti  bi  morala,  če  bi  me  Ti  več  rad  imeti  ne  hotel. 
Nikar  me  ne  varaj !  Ako  bi  me  pa  hotel,  poveij  mi  poin-ej,  da  bom 
vsaj  malo  pripravljena !  Prosim  Te,  odpiši  hitro,  da  bolj  natanko  vem, 
če  me  še  rad  imaš.  Prosim  Te,  da  naj  skrito  ostane,  ker  nihče  ne 
ve,  da  jaz  Tebi  pismo  pišem.  Sedaj  Te  pa  presrčno  pozdravljara  ter 
Ti  podajem  roko  čez  hribe  in  doline,  in  želim  biti  —  ako  je  mogoče 
in  ako  je  Tebi  Ijubo  —  Tvoja  zvesta  L.  S.  —  Prosim  Te  še,  ako  je 
Tvoja  volja,  pošlji  mi  tiste  bukve,  ki  se  imenujojo  „Glasnik".  Tvoja 
zvesta  L.  S."  — 

„  „Vidite,  také  težave  imamľ*"  In  Kočarjev  Tine  naslonil  je 
glavo  na  roko  ter  se  zaspano  oziral   po    šumeči   družbi   okrog   sebe. 


Dľ.  1.  Tavčar :  Med  gorami.  283 


Med  nami  ])a  je   bil    smeh  hipôma   potihnil    in   občutke   smo   imeli, 
kakor  bi  čuli  zaihije  vzdihe  uinirajo('ega  človeškega  srca! 


Sad  je  bil  dozorel  na  vej  i  in  rumena  pšenica  bila  je  že  tudi 
dávno  spravljena  v  shrambe.  Casili  smo  opazovali  visoko  {)od  nebom 
žerjave,  ki  so  svoj  triogelnik  potiskali  proti  jugu.  Po  deblih  lazil  je 
dľobni  plezavček  ter  gonil  svoj  jesensko-tožni  čerí,  čerí! 

Tiste  jesenske  dni  se  je  bil  zopet  pripeljal  v  vas  Kočarjev  gospod. 
S  sabo  je  vodil,  tenko  žensko  v  gosposki  obleki.  In  če  je  hotela 
govoriti  s  Kočarjevimi,  ni  mogla,  ker  ni  umelá  našega  domačega 
jezika.  Po  vsej  dolini  sta  lazila  ter  pregledavala  kraj  in  kraje.  Prišla 
sta  nekdaj  tudi  pred  Romovša,  od  koder  se  vidi  po  dolgi  dolini,  in 
daleč  po  vodi,  ki  teče  po  naši  dolini. 

Lenče  se  je  bilo  nekako  čudno  posušilo,  kakor  roža,  če  jej  vode 
ne  prilivaš.  Na  klopi  pred  hišo  je  presedavala  solnčnate  dneve  in 
bila  tako  slabotna,  da  ni  več  delati  mogla.  Izpred  Romovša  gledal 
je  torej  s  tujko,  ki  jo  je  bil  vzel  zi  svojo  ženo,  v  domači  svet  pod 
sabo.  Opazivši  dekleta  na  klopi,  šinilo  mu  je  nekoliko  krvi  v  lice. 
Povesila  je  bledi  obraz  ter  mečkala  bsli  predpasnik  med  koščenimi 
svojimi  prsti. 

„Lenče!"  izpregovoril  je  liladno,   „zopet  sem  doma!" 

Počasi  je  dvignila  trepalnice  ter  obrnila  proti  njemu  solzno  oko. 

„  „Ali  res!"  "  vzdilmila  je. 

„Poglej.  to  je  moja  žena!" 

Obrnila  je  solzni  pogled  proti  gosposki  ženski,  ki  je  z  zadovoljnim 
obrazom  pri  stráni  ostala. 

„„Ali  res!"" 

„Pred  šestimi  meseci  sva  se  vzela." 

„„Ali  res!"" 

Ko  sta  se  potem  ona  dva  skrila  za  ogel  hiše,  pretresla  se  je. 
in  sklonila  se  po  klopi.  ter  točila  solze.  ki  so  kakor  srcna  kri  izvirale 
iz  nesrečnega  srca.  Zvečer  zavrela  jej  je  kri  po  telesu,  in  bledla  je 
in  kričala,  da  jej  glava  gori !  Proti  jutru,  ko  so  zaspali  domači,  vstala 
je  iz  postelje  t«r  ušla  iz  hiše.  Potem  pa  so  jo  dobili  v  vodi! 

Nikdo  ni  práv  vedel,  kaj  jo  je  gnalo  v  smrt.  Simen  Godec,  ki 
je  zagovarjal  bolno  živino  po  pogorji,  izpregovoril  je  v  nedeljo  pred 
deseto  mašo.  ko  smo  .stali  pred  cerkvijo.  tako-le: 


284  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja. 


„Ha!  Kaj  jej  je  bilo?  Kaj  jej  je  bilo!  To  je  lahka  stvar!  Jaz  pa 
dobro  vem,  kaj  jej  je  bilo.  Slabá  kri  v  spodnjem  telesu  se  jej  je  strtlila; 
iz  zgorejšnjega  telesa  pa  je  udarila  mrzlica.  Pri  tem  pa  jej  je  gotovo 
tudi  srčna  mrenica  nekoliko  zatekla  in  žolč  se  jej  je  izlil  po  vseh 
žilah  in  tudi  jetra  so  se  ga  napila.  Da  so  se  pluča  vnela,  in  da  je 
potem  vse  vrelo  po  njej,  kakor  v  lonci,  stoječem  celi  dan  pri  ognji, 
to  vse  je  tako  gotovo,  kot  amen  v  očenaši!  Vidite,  to  jej  je  bilo! 
Da  so  mene  poklicali,  zvrnil  bi  bil  na  njo  kake  .štiri  škafe  vode  (ki 
bi  bili  pogasili  ogenj  v  njej),  ali  bi  jej  pa  bil  zagovoril,  kar  časih 
práv  dobro  pomaga.  No,  p  a  takrat,  kadar  je  sila,  se  ne  sporaninate 
človeka!     Za  tega  delj    pa   umirate,   kakor   mube   pred   zimo!     Práv 


vam  je 


I"  


■  e^c  ASíi55^^^^^>'3vj« 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VIL  do  XIII.  stoletja. 

Spísal  Šimon  Rutar. 
(Dalje.) 

VI. 

eta  97G.  odloôil  je  tedaj  cesar  Oton  II.  Karantanijo  v  njenem 
starem  obsegu  od  Bavarske  in  podelil  kot  neodvisno  vojvo- 
dino  sinú   1.94-5.    umršega   Bertholda,    t.  j.  Henriku  Mlaj- 


šemu  Luitpoldovcu.  Od  takrat  bila  je  Karantanija  le  še  dvakrát 
miraogrede  pridružená  Bavarski,  ali  bolje  reíeno :  njena  vláda  zdru- 
žená v  roki  bavarskega  vojvode,  t.  j.  od  1.  982.  do  985.  in  od  989.  do 
995.  Henrik  mlajši  bil  se  je  namreč  že  1.  977.  spuntal  proti  Otonu 
v  nadi,  da  če  pridobiti  tudi  Bavarko  in  tako  združ iti  vso  dedovino 
svojega  očeta.  Ali  pri  Pasavu  je  bil  potolčen  in  lišen  njegove  voj- 
vodine. Koroško  je  dobil  mestu  njega  Oto  Franko-Lotarinski, 
soľodiiik  cesarjev.  Ali  pozneje  se  je  Henrik  s  cesarjem  pomiril  in 
udobil  od  njega  ne  le  Koroško,  nego  tudi  Bavarsko  1.  982.  Oto  pa 
se  je  moral  umakniti  in  obdržavši  svoj  vojvodski  naslov  prevzeti 
vlado  frijulsko-veroneške  marke  (982 — 995).  Tudi  Henrik  se  je  moral 
skoro  odpovedati  Bavarski  (1.  985.),  tako  da  mu  je  ostala  le  vojvo- 
dina Koroška.  Po  smrti  tega  zadnjega  Luitpoldovca   1.  989.  padla  je 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XIII.  stoletja.  285 

Knioška  zopet  v  roke  Henrika  Prepirljivega,  ki  je  vládal  Ba- 
varsko  že  od  1.  985.  Toda  že  1)9  5.  umre  ta  Henrik  in  cesar  loči 
zadnjikrat  Koroško  od  Bavarske  ter  jo  podeli  zopet  Otonu 
Frankolotarinškemu.  Ne  zna  se,  kako  dolgo  je  ta  vládal  Koroško 
in  kedaj  je  izročil  vlado  svojemu  sinú  Konradii  L,  ki  je  pa  že  v 
v  prvem  desetletji  XI.  veka  (1.  1011.)  odstopil  z  zgodovinskega  prÍ2o- 
rišča. 

Od  1.  970.  pa  do  1077.  prikazuje  se  nam  Kar an tanij  a 
zopet  kotjedinstvena  in  eelokupna  dŕžava.  Pripadale  so  jej 
še  vse  marke,  kakor  nekdaj :  Štajerská  (kar  je  niso  Ogri  osvojili), 
Slovenska,  Isterska  in  Frijulsko-Veroneška.  Ta  poslednja  se  je  pač 
rada  prištevala  Italiji,  zlasti  primorje  jadransko,  kjer  je  italijanski 
jezik  in  živelj  prevagoval.  Tako  vemo,  da  je  Lotar  kralj  itali- 
janski postavil  Trst  pod  vlado  njegovih  škofov  1.  948.  Ali  cesar 
Oton  I.  je  1.952.  odločno  odcepil  od  Italije  Frijulsko,  Akvilejo 
in  Verono  ter  konečno  pridružil  vojvodini  Koroški.  Tako 
je  bil  tudi  ta  del  Karantije  obvarovan  svoji  materi  zemlji.  Zveza 
med  Koroško  in  njenimi  markami  bila  je  práv  v  tej  dobi  najkrepkejša. 
One  marke,  ki  so  se  zdele  najnevarnejše  in  so  pretile  odcepiti  se  od 
Koroške,  te  so  vojvode  navadno  sami  upravljali,  ali  pa  jili  poverjavali 
svojim  najbližjim  sorodnikom,  bratom  ali  sinom.  To  se  je  gajalo 
zlasti  glede  Istre,  kjer  je  bil  italijanski  živelj  na  obrežji  vedno  močen 
in  kjer  so  bili  začeli  Benečani  svoj  vpliv  širiti.  Da  so  dobili  isterski 
krajinskí  grofje  večji  odpor  proti  tem  protivnim  nameram,  pomnožili 
so  Koroški  vojvode  njih  oblast  ter  jim  podredili  tudi  Kranjsko  (Go- 
renjsko),  ki  je  bilo  v  XI.  stoletji  navadno  združeno  v  isti  roki, 
kakor  Istra.  Tému  nasproti  razdelila  se  je  bila  „marka  ob  Savi"  na 
dva  kosa,  na  pravo  slovensko  ali  metliško  marko  (Dolenjsko) 
ter  na  savinsko  marko  (Saunia,  dolenje  Stajersko).  Tudi  metliško 
marko  vládali  so  navadno  isterski  krajinskí  groiQe  in  to  iz  jednacega 
uzroka,  kakor  Kranjsko. 

Ali  čeravno  je  bila  Karantanija  popolnoma  ločena  od  Bavarske 
in  njena  eelokupnost  bolj  priznaná,  kakor  kedaj  koli  poprej,  vender 
je  bila  slovenská  narodnost  in  Ijudska  samosvest  baš  v  letih  970 
—  1077  bolj  v  nevarnosti,  kakor  L  828.  Uzrok  tej  nevarnosti  je 
bila  prvič  nemška  kolonizacija  in  drugič  germánska  fevdalna  ustáva 
ter  iz  nje  izvirajoče  po.?ledice.  O  prvi  smo  že  govorili  na  svojem 
mestu,    ostiijc   nam   torej    že    drugi    uzrok   pojasniti.     V   XI.  stoletji 


286  S.  Rntar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  Vil.  do  XIIl.  stoletja. 

razpadla  je  namrec  Karlova  okrožna  ustáva  in  fevdi  postali  so  kmalu 
dedni.  Vsled  tega  so  izginila  ona  mala,  sama  zase  šibka  okrožja  in 
združila  se  v  jedni  roki  ter  skúpila  se  v  večje  pokrajine.  Med 
temi  imamo  v  prvi  vrsti  cerkvene  kneževine.  O  oglejskem  patrijar- 
liatu  smo  že  govorili.  Tu  moramo  le  še  omenjati,  da  je  obsezal  v 
XI.  stoletji  ne  le  večji  del  Frijulske,  nego  tudi  vse  Goriško  (od  leta 
1001.),  ves  Kras  in  Notranjsko  (od  1.  1028.).  Natorno  je,  da  so  vsi 
ti  deli  postali  skoro  neodvisni  od  Koroške  vojvodine  (1.  1028.).  Trst 
in  njegova  okolica  tri  kilometre  daleč  bil  je  mala  republika  pod  vlado 
svojih  škofov.  Druge  isterske  škofije  so  imele  le  bolj  neznatna  po- 
sestva.  Samo  puljski  škof  je  vládal  v  takoimenovani  pulj  ski  grofiji 
ali  Polesani. 

Razen  telí  domačili  škofij  imele  so  pa  tudi  tuje  (zlasti  bavarske) 
mnogo  posestev  na  Slovenskem,  katere  so  j  im  bili  neraški  cesarji 
malo  po  malem  porazdelili.  Tu  moramo  v  prvi  vrsti  omenjati  škofijo 
brižinsko,  ki  je  bila  v  tem  času  najmarljivejša  prisvojevalka  zem- 
Ijišča  po  vseh  iztočnih  Alpah.  Na  Kranjskem  si  je  bila  pridobila 
(974—1011)  lep  del  Gorenjskega  okolo  Skofje  Loke,  središča  teb  pri- 
dobitev.  Na  Koroškem  je  bila  brižinska  okolica  vrbskega  jezera,  na 
Stajerskem  pa  okrožje  „Chátra"  v  gorenjem  Pomurji  (okolo  Belca  = 
Wôlz).  Naravno  je,  da  je  na  Stajerskem  največ  posedovala  nadškofija 
salcburška.  Vsa  dolina  Aniže,  Balte,  gornje  Múre,  Murice,  Rabe 
ter  okolica  ptujska  in  breška  bila  je  v  njenili  rokah,  tako  tudi  Krško 
na  Kranjskem.  Bamberška  škoíija  imela  je  na  Koroškem  okolico 
beljaško  do  goriške  in  frijulske  meje,  za  tem  skoro  celo  labodsko 
dolino  (okolo  Wolfsberga) ;  na  Stajerskem  pa  zemljišča  v  baltski  in 
admontski  dolini.  Sebenska  (Brixen)  škofija  pridobila  si  je  na 
Kranjskem  najsevernejši  del  Gorenjskega,  Bohinj,  Bied  in  Podkoren ; 
na  Stajerskem  pa  Podčetrtek.  L.  1075.  utemeljena  Krška  škofija 
dobila  je  od  sv.  Herne  bogato  posestvo  v  dolini  koroške  Krke  ter  na 
Stajerskem  okolo  Kozjega,  Podsrede,  Planine  in  Vitanja. 

Premnogo  posestev  bilo  je  v  rokah  domačih  in  tujih  samostanov. 
Koroški  SV.  Pavel  (v  labodski  dolini),  kSt.  Jurij  (am  Lengsee)  in  osojski 
samostan  (v  Žibah) ;  Štajerskí  Admont,  Goess,  St.  Lambert,  Runa, 
pozneje  tudi  Ziški  Klošter  in  Gorenji  Grád  ;  kranjska  Zatičina,  Kostanje- 
vica  in  Bistra :  goriški  Rozač  in  kolegijatna  cerkev  v  Čedadu  niso  imeli 
le  v  dotičnih  zemljah  svojih  posestev,  nego  ta  so  bila  raztresena  po 
vsera  Slovenskem.     Mnogo  od  teh  podelitev  prejeli   so  samostani  se 


s.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XllI.  stoletja.  287 

le  v  X  U.  in  XllI.  stoletji.  Akoprem  naši  saraostani  niso  iraeli  nikoli 
knežje  oblasti,  kakor  škofije,  vender  so  uživali  na  svojih  posestvih 
popolné  imuniteto,  tako  da  ni  imel  ni  kralj  ni  vojvoda  ničesa  opraviti 
na  ."íamosfanskih  zemljnli.  Tudi  ta  posestva  torej  lahko  smatramo 
kakor  toliko  neodvisnih  državic. 

Ozrimo  se  zdaj  na  posestva  svetnega  plemstva.  Tu  opazujemo 
najprej  staré,  domáce  plemiče,  kat«ri  so  se  bili  radovoljno  pod- 
vrgli  Frankom  Nemcem  in  dobili  potrjenje  za  njih  posestva.  Tak  pleniič 
je  bil  Negomir,  Id  je  dobil  1.  965.  Poreče  (Virózach,  sedaj  Portschach) 
ob  celovškem  jezeru,  in  tako  tudi  tisti  „Karantanec",  ki  je  pose- 
doval  tretjino  Ptuja.  ali  jo  moral  odstopiti  salcburškemu  nadškofu, 
bržkone  zaradi  nelojalnega  ponašanja  proti  Nemcem.  L.  898.  podeli  cesar 
Arnulf  svojemu  nezakonskemu  sinú  Svetopolku  (Zwentiboch)  okrožje 
Breze  (Friesach)  ali  Krško  grofijo  z  glavnim  grádom  Seliče 
(Zeltschach)  blizu  Brež.  S  tem  je  postavil  temelj  preimenitni  slovenski 
dinastiji  Seliče-Breže,  kateri  ni  pripadalo  samo  to  okrožje,  nego 
pridobila  si  je  tudi  bogata  posestva  v  savinski  dolini.  Že  I.  895. 
daroval  je  bil  namreč  cesar  Arnulf  „Karantancu"  Yalhunu  (^Valtun) 
razen  trušenjske  doline  (Triexen)  na  Koroškem  tudi  okolico  rihen- 
burško  in  krško  ob  Savi.  Ta  Valhun  moral  je  biti  bližnji  sorodnik 
Svetopolka  Seliškega,  morda  njegov  brat  in  tudi  nezakonski  sin  Ar- 
nulfov.  To  sledi  iz  tega,  ker  sta  po  smrti  Valhuna  in  Svetoploka 
prišli  Krška  in  Savinska  grofija  v  iste  roke,  t.  j.  Vil  helma  I.  Ne 
zna  se,  ali  je  bil  ta  sin  Valhunov  ali  Svetopolkov.  Vilhelma  I.  isto- 
imenski  s^in  nahaja  se  v  listinah  X.  stoletja  kakor  gróf  trus  en  j  s  ki  in 
savinski  ter  imenujeta  se  njegova  siná  Vilhelm  in  Luitold  (Hormayr, 
Beiträge  zur  Losung  der  Preisfrage  II.  Heft  pg.  181).  Morda  ternu 
Vilhelmu  III.  je  darovaľ  cesar  Oton  11. 1.  980.  posestva  okolo  Vitanja. 
Izvestno  pa  je  naš  Vilhelm  III.  tisti,  kateremu  je  daroval  Henrik  II.  leta 
1015.  mnogo  kmetij  okolo  Kozjega,  za  tem  ob  Sotli,  Mirni  in  Savini ; 
ter  cesar  Konrad  II.  1.  1025.  (in  1028.)  zopet  trideset  kmetij  v  dohnali 
Koprivnice,  Hodinje  in  Voglajine  (Felicetti  etc.  pag.  40).  Po  vsej  pravici 
sklepajo  zgodovinarji,  da  so  Valhun  in  njegovi  nasledniki  izvrševali 
grofovsko  oblast  v  Savinski  marki.  (Tangl.  Ueber  den  angeblichen 
Markgrafen  P.opo  Starchand  von  Soune,  Mitth.  d.  hist.  Ver.  f.  Steiermark 
IV.)  Žena  Vilhelma  III.  je  bila  pobožná  Hema  iz  rodovine  traungauskih 
(štajcľskih)  grófov,  katcro  po  pozneje  za  svetnico  razglasili.  Kakor  se  zdi, 
je  ujen  niož  zgodaj  umri  in  zapustil  dva  siná:  Vilhelma  IV.  in  Hartvika. 


288  Rutar:  Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XH.  stoletja. 

Starejši  sin  je  poginil  1.  lOSO.  v  boji  proti  Eppensteincu  Adal- 
beru,  ki  se  je  hotel  v  drugo  polastiti  koroškega  voj  vodstva,  mlajši 
pa  je  moral  še  mlad  umreti  (pripoved  priča,  da  je  oba  siná  ubil  neki 
rudokop).  Zato  je  darovala  vdova  Hema  vsa  svoja  posestva  cerkvi 
ter  utemeljila  samostan  Krk  a  (1042 — 1044),  iz  katerega  je  postila 
kasneje  Krška  škofija.  Druga  posestva  Seličanov  pripadla  so  njili 
sorodnikom.  Med  temi  so  bili  najvážnejší  grófi  huenburski  (raz- 
valine  tega  grada  Huenburg  ali  Heunburg,  slov.  Obri,  vide  se  še  vedno 
nad  Velikovcem),  kateri  niso  podedovali  le  vso  trušenjsko  grofijo, 
nego  tudi  večino  seličkih  posestev  v  Saviniji  s  Celjem  vred.  Nekoliko 
teh  posestev  so  darovali  saraostanu  St.  Pavel,  vse  drugo  pa  je  pri- 
padlo po  izumrtji  Huenburgov  (1.  1322.)  njih  sorodnikom  Celjanom. 

Eazen  te  slávne  slovenské  dinastije  bilo  je  gotovo  še  drugih, 
ki  so  si  znalé  s  svojim  modrim  ponašanjem  pridobiti  naklonjenost 
nemških  vladarjev  ter  tako  utemeljiti  večjo  ali  manjšo  kneževino  na 
Slovenskem.  Tako  je  vládal  okolo  1.  1025.  groíijo  Muriško  (Murzthal) 
gróf  Turdegowo  (Terdigoj?).  Ali  vselej  ni  mogoče  določiti,  katera 
dinastija  je  bila  slovenská,  katera  ne,  ker  viri  nam  tega  ne  poročajo, 
po  imenu  samem  pa  ni  mogoče  sklepati,  odkar  so  prišla  v  rabo 
nemška  imena  tudi  pri  slovenskem  plemstvu.  Izvestno  je  tudi,  da 
so  v  drugi  polovici  XI.  stoletja  vedno  bolj  nemške  dinastije  stopale  na 
mesto  slovenskih. 

Taká  nemška  dinastija  je  Serapt-Ebersberg  in  njej  so- 
rodna  Weimar-Orlamúnde,  kije  vládala  v  Istri  in  na  Kranjskem. 
Na  Štajerskom  so  se  ukoreninili  Playn-Peilsteinci  okolo  Gradca, 
Lipnice,  Sčavnice  in  Pilštanja.  Severní  del  Štajerské  prihajal  je  vedno 
bolj  v  roke  traungauskih  ali  štirskih  grófov,  južno  marko  pa 
so  vládali  do  1.  1149.  Andechs-Hohenwarti.  Zelo  vážna  je  di- 
nastija Eppensteinska,  ki  je  iz  doline  Murice  in  Jablonice  raz- 
razširila  svoja  posestva  ob  gorenji  Muri  (zlasti  okolo  Judenburga)  in 
notor  v  Koroško.  Ta  rodovina  vládala  je  dvakrát  vojvodino  Koroško,  od 
1012  —  1035  in  od  1073—1122,  ter  dávala  Istri  krajinské  grofe.  Za 
Eppensteinci  dobila  je  to  voj  vodstvo  dinastija  Sp  oňho  im-Or  ton - 
buľg  1122 — 12()1).  Ta  jo  posedovala  na  Štajerskom  okolico  mari- 
borško  in  laško  ter  pridobila  1.  1001  posestva  labodskih  grófov  v 
jednakoimenski  dolini.  Na  Kranjskem  so  imoli  Sponheimci  skoro  vse 
Gorenjsko.  Mlajša  je  dinastija  Ortonburgov,  kí  je  bila  naseljena 
okolo  Špitala,   Paterniona,  Zabrdca   (Afritz),   Weissensteina  itd.     Na 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XlII.  stoletja.         289 

Kranjskem  je  bilo  ortenburško  vse  zemljišče  med  Soro  in  Kranjeín,  stolp 
v  Kranji,  grád  Kamnik,  grád  Wallenburg  pri  Eadovljici,  na  Dolenjskem 
pa  gospostvo  Ribnica,  ki  je  sezalo  na  jugu  preko  Kočevja  do  Kolpe. 
Sosecije  Ortenburžanov  na  Koroškera  bili  so  lurnsko-bistriški 
grofje.  Ti  so  imeli  skoro  vso  gorenjedravsko  dolino  na  Koroškem 
ter  bistriško  na  Tirolskem.  L.  1090.  dobili  so  od  svojega  sorodnika 
Henrika  Eppensteinskega  grofij  o  goriško.  Na  Goriškem  je  ta  dina- 
stija  skoro  razširila  svoja  posestva  okolo  Gorice,  po  Krasu,  Notranjskem 
in  Istri,  a  imela  je  razen  tega  tudi  večji  del  južne  Frijulske. 

To  so  le  večji  dinasti  po   Slovenskem.     Razen   telí   bilo  je   še 
mnogo  mnogo  manjših,  in  tudi  tuje  vladajoče  rodovine  imele  so  po- 
sestva na  Slovenskem  n.  pr.  tirolskí  Andechs-Merani  v  Istri  in  Kranjski. 
To  je  zadosta  jaseň  dokaz,  kako   razkosána   je   bila   naša  domovina 
in  kako  oslabljena  vojvodská  oblast.     Pač   nam   káže   zgodovina   te 
dobe  moža,  ki  je  čutd   tako    sramoto   ter   skúšal   staro   karantansko 
vojvodino   zopet   ojačiti   in   okrepiti,    ali   njegovo   prizadevanje   se  je 
razbilo  ob  odporu  tujega  plemstva.     Ta  mož   je  bil   koroški  vojvoda 
Adalbero,    sin  Markvarda   Eppensteinskega.     Adalbero   znal    si  je 
pridobiti  vojvodstvo  Koroško  1.  1012.  in  začel  krepko  vladati.  Njegov 
vpliv  se  ni  poznal  le  na  Koroškem,  nego  po  vseh  markali  te  vojvodine, 
da  celo  v  oddaljeni  veroneški  marki.     Znal  je  upokoriti  po  neodvis- 
nosti  hrepeneče  grofe  in  tako  si  je  pridobil  med  njimi  mnogo  sovraž- 
nikov.    Da  je  Adalbero  gojil  visoke  namere,  priča  nam  to,  da  je  vzel 
za  ženo  sestro  nemške  kraljice,  soproge  Konrada  U.  Mislil  seje  tako 
zadosta  močnega  odcepiti  Karantanijo  od  nemške  dŕžave. 
Ali  spominivši  se  usode  Ljudevita    Posavskega   hotel    si  je   pridobiti 
prijateljstvo  njegove  južne  sosede,  baš  v  tisti  dobi  mogočne  hrvatske 
dŕžave.     Iz  nemških   letopisov    se   da  posnemati,  da  je  bil  Adalbero 
sklenil  z  vez  o  s  Hrvatsko.    Toda  nemški   plemiči  so  skoro  izpre- 
videli  namere  Adalberove  in  jih   poročili   Konradu  H.     Tudi  Vilhelm 
III.  Seliški  zavidal  je  Adalberu   srečo.     Ni    mogel   prenašati  njegove 
krepke   vláde   ter    šuntal   Konrada   proti   koroškemu   vojvodi.     Kralj 
omeji  Adalberovo  oblast  najpoprej  s  tem,  da  osvobodi  1.  1028.  oglej- 
skega  patrijarha  in  tridentinskega  škofa  popolnoma  od  vojvodské  juris- 
dikcije.  Za  tem  pregovori  v  Bambergu  zbrane  nemške  kneze,  da  izre- 
čejo  prokletstvo  in  progonstvo  nad  koroškim  vojvodo.  Sedaj  se  vzdigne 
vse  nemško  plemstvo   proti    Adalberu  in   ta  mora  zbežati   iz  zemlje 
1.  lOo.j.     Ali  kmalu  se  je  zbrala  njegova  stránka  ter  že  naslednjega 


290 


Šimon  Bric:  Brez  hiše. 


leta  se  vrne  Adalbero  na  Koroško.  Tu  se  maščuje  nad  Vilhelmom  III. 
s  tem,  da  ga  da  ubiti.  Ali  cesar  ga  z  novega  prekolne  in  Adalbero 
mora  drugikrat  v  prognanstvo.  Se  le  po  smrti  Konrada  II.  1.  1039. 
poskúša  Adalbero  tretjikrat  svojo  srečo  in  se  vrne  na  Koroško.  Toda 
njegovi  protivniki  so  bili  tudi  zdaj  močnejši  in  Adalbero  pogine  v 
brezvspešnem  boji  in  ž  njim  celokupnost  Karantanije. 

Posledice  Adalbero vega  upora  bile  so  žalostne  za  državno  idejo 
Slovencev.  Da  bi  moč  Karantanije  oslabila  in  vsako  upornost  uničila, 
začela  je  nemška cesarska  politika  ločiti  marke  od  matere  zemlje 
ter  povzdigati  jih  do  samostojnih  kneževin.  Najprej  je 
ločil  Konrad  II.  gorenjekarantansko  marko  (gorenjo  Stajersko)  od 
Koroške,  odvzel  njeno  upravo  Eppensteincem,  ter  j  o  predal  grófom 
Wels-Lambach,  od  katerih  so  jo  dobili  1.  1055.  grofje  traungauski  ali 
štajerskí.  Tudi  južne  marke  ločile  so  se  skoro  od  Koroške  ter 
počele  svoje  samostalno  življenje. 

(Konec  prihodnjič.) 


Brez  hiše. 


-.plaša  je  prosila  mati: 
'-^"'  „Šimon,  slišiš,  pojdi  spat! 
Ni  lepó,  če  fánt  se  kláti 
V  noci  preko  tujih  vrat."  — 
Dober  sin  sem  mater  slušal, 
Voljno  sem  k  pokoju  šel, 
A  zastonj  sem  spati  skúšal, 
Ker  sem  Ijubico  imcl. 
Skrivna  moč  me  je  gonila, 
Tihotapil  sem  do  nje, 
Ki  je  moja  zvezda  bila, 
Moje  solnce,  moje  vse!  — 
In  kako  me  je  sprejela! 
Rekla  mi  je :  „Nič  ne  bo ! 
Drugega  si  bodem  vzela. 


Fanta  s  hišo  in  zemljó. 
Hiše  nimaš  in  Študivaš. 
S  časom  stopiš  pred  oltár. 
Čemu  znanja  mi  podiraš? 
Nisi  sam  svoj  gospodar!" 

Dobro  me  je  ohladila, 
Tihotapil  sem  od  nje. 
Ki  je  moja  zvezda  bila, 
Moje  solnce,  moje  vse. 
Mati  mi  sedaj  ne  pravi : 
„Šimon,  slišiš,  pojdi  spatl" 
Ker  se  sam  po  svoji  glavi 
Rad  ogibljem  tujih  vrat 

Šimon  Bric. 


'^^M^S^E  ife,  =^  :^g;  áUSMggSggESESlSESEaíšá^  jäi.  isg]  ^  mm,M^^^ 


4 


Veéna  lué. 


a  polji  širnem.  glej  ga  tam! 
Stojí  samoten  božji  hrám. 
Svetílka  zlata  v  njera  gorí. 
Gorí  vse  dní  in  vse  nocí. 


Naj  hrám  ogrinja  mrak  temán, 
Naj  krog  divjá  vihár  strašán. 
Od  znotraj  luč  ne  vgasne  mu, 
Obseva  stene  jasne  mu.  — 


Li  nisem  jaz  tá  božji  hrám 
V  življenja  širnem  polji  sam? 
A  srce  svitel  je  oltár  — 
Kaj  mrak,  nevihta  njemu  mar? 


Gorázd. 


L  U  t  e  r  S  k  i  1  j  u  d  j  e. 

Povest. 
Spísal  Janko  Kersnik. 

IV. 


AUes  das  Neigen 
Vou  Herz  zu  Herzeu, 
Ach,  wie  so  eigen  ! 

Xeniska  uarodna. 


SHiľuzega  popoludne  sedel  je  Kosan  že  v  piostonii  grajski  sobani, 


in  zabával  se  z  dokaj  obilo  diužbo  v  živahnem  razgovoru. 
Ko  se  je  bil  zjutraj  probudil,^  bil  je  sklep  njegov  gotov, 
da  mora  odriniti  od  doma :  del  je  tudi  veeino  svojih  stvarij  v  red 
ter  vpra.šal  sestro,  kje  bi  se  dobil  voznik,  da  ga  potegne  v  najkrajšem 
času  do  mesta.  Proti  poludne  pa  je  sklenil,  da  še  ne  odide  danes  ali 
jutri;  —  čemu  tudi,  ko  nima  gotovih  opravil  zunaj  na  tujem. 

Po  opoludanskem  obedu  stal  je  pa  zopet  nekoliko  čaša  na  vežnem 
pragu  ter  zri  gori  proti  Potoku  in  doli  po  vaški  ulici.  A  kmalu 
vrnil  se  je  v  svojo  sobico,  opravil  se  v  najboljšo  obleko,  katero  je 
prinesel  s  seboj  in  pol  ure  pozneje  sedel  je  v  grádu  v  veliki  pro- 
storni  sobani  poleg  starega  grajskega  gospodarja  Wernerja. 

19* 


292  J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje. 

Vzprejel  ga  je  bil  isti  gostoljubno,  skoro  presrčno,  in  tudi  nad- 
lajtnant  oveselil  se  je  jako  slikarjcvega  príhoda;  Berg  pa  se  je  vedel 
tako,  kakor  prejšnjega  dne.  Teta,  svakinja  gospodarjeva,  bila  je  res 
stará  skoro  „kakor  zemlja,"  a  vender  živa,  gibčna  in  veselá.  Govorila 
je  največ  od  vseh  navzočnih. 

„Vi  ste  tu  doma!"  dejala  je  slikarju;  „to  sem  že  zvedela  pred 
par  dnevi;  včeraj  pa  mi  je  Olga  pripovedovala,  da  Vas  je  srečala, 
to  se  pravi,  jaz  sem  uganila,  da  ste  morda  Vi  bili ;  dejala  je,  da  ste 
jo  spremili  iz  gozda  do  tu  doli  pod  grád;  pa  kje  je    vender  Olga?" 

„Na  vrtu  je,"  reče  hladno  Berg. 

Kosan  se  je  bil  malo  zarudel  pri  opomnji  staré  tete  o  včeraj šnjem 
srečanji  z  Olgo.  A  pri  slednjih  njenih  besedah  prepričal  se  je,  da 
teta  ne  ve  ničesa  o  prvem  srečanji  njegovem  z  Olgo.  In  to  spoznanje 
gnalo  mu  je  skoro  zopet  kri  v  obraz.     Pa  premagal  se  je. 

„Res  je!"  reče  naglo,  „srečala  sva  se  včeraj  z  gospodično,  in 
jaz  sem  bil  tako  iznenadejan,  kakor  ona;  kajti,  kdo  bi  bil  mislil 
srečati  tu  doli  v  gošči  druzega  človeka,  nego  kmetskega!" 

„Da,  da,  tako  osamljeni  smo  tukaj,"  omeni  gospodar,  „da  se 
sovrstnikov  skoro  strašimo,  ako  jih  nenadoma  ugledamo!  Ha,  ha,  res 
je  tako!" 

„Pa  Vi  vender  ne  bivate  vedno  tu?"   vpraša  slikar  površno. 

„Casih  potujemo  v  poletnem  času,"  odgovori  graščak ;  „letos 
smo  ostali  doma ;  prijetna  družba  na  deželi  je  tudi  več,  nego  nemirno 
vozarjenje  po  svetu."  —  Obrnil  se  je  pri  teh  besedah  proti  Bergu. 

Kosan,  ki  si  je  bil  zunaj  med  svetom  pridobil  že  doberšen  kos 
one  lastnosti,  ki  daje  človeku  hitro  spoznati  v  govoru  druzega  videz 
in  resnico,  čutil  je  nehoté,  da  za  zadnjimi  besedami  gospodarjevimi 
tiči  nekaj  pikrega,  njemu  vender  neumljivega. 

Berg  pak  se  je  mirno  priklonil,  a  preko  usten  mu  je  šinil 
kratek  zasmeh. 

„Gospod  pi.  Berg  je  ženin  moje  hčere  Olge,"  reče  sedaj  Werner, 
ki  seje  bil  domislil,  da  onega  v  tej  lastnosti  še  ni  bil  predstavil  slikarju. 

„O!"  smeje  se  nadlajtnant,  „gospod  Kosan  je  že  o  vsem  poučen  ; 
storili  smo  to  že  včeraj ! " 

„Da,  da,  res  je,"  reče  Kosan  ter  se  obrne  k  starému  gospodu ; 
„  čestitam,  česti  tam ! " 

Dejal  je  to  uljudno,  kakor  včeraj:  samo  ne  tako  mirno,  nego 
skoro  hlastno  in  gorko. 


J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje.  293 


Hotel  je  še  nekaj  pristaviti,  kar  vstopi  Olga.  Po  prvih  pozdravih 
pripovedovala  je,  da  je  bila  na  vrtu,  a  da  vročina  postaje  neznosna. 
Liee  jej  je  v  istini  gorelo.  Sedla  je  na  prazen  stôl  poleg  slikarja,  in  po- 
govor  vse  družbe  vil  se  je  potem  okolo  raznih  nepomenljivih  predmetov. 

Kosan  se  je  hotel  kmalu  posloviti,  a  stari  gospod  ga  je  pridržal, 
vabeč  ga,  naj  ostane  do  večera:  saj  na  deželi  ni  tako,  kakor  v 
mestih.  —  In  slikar  je  ostal. 

Berg  in  nadlajtnant  sta  odšla ;  prvi  je  hotel  pisati  domov,  drugi 
je  govoril  o  nnjnih  opravilih,  in  tudi  gospodar  obrnil  se  je  naposled 
h  Kosanu,  rekoč:  „Ogledite  si  malo  grád  in  vrtove!  Pa  kaj  pravim, 
Vam  je  bilo  vse  že  prej  znano,  nego  meni.  Vender  bode  sedaj  zunaj 
prijetneje,  nego  tu;  solnce  se  je  nagnilo.  Olga  in  teta  Mara  Vam 
radi  pokažeta  naše  kraljevstvo!"  dostavi  smeje  se. 

Vsem  je  bilo  práv  tako,  in  šli  so  na  vrt;  Werner  je  hotel  priti 
pozneje  za  njimi. 

Po  kratkem  sprehodu  ostali  so  v  lopi  naslonjeni  konec  vŕta 
ob  stari  zid.  Teta  je  odšla  za  nekoliko  čaša  po  poslih,  in  tako 
sta.  ostala  Olga  in  Kosan  sama.  Ona  je  zrla  na  pletenje  v  rokah  in 
on  je  bil  za  trenutek  v  zadregi,  o  čem  bi  pričel  govoriti.  Menili  so 
se  bili  o  prejšnjem  gospodarji  Potoškem.  in  teta  Mara  pravila  je  o 
dolenjskem  grádu,  kateri  je  bil  prej  lastnina  Wernerjeva. 

„Vi  pač  ne  ostanete  dolgo  vec  v  tem  kraji,"  povzel  je  slikar 
po  kratkem  molku ;  „in  potera  Bog  zna,  kdaj  se  bodete  zopet  vmili. 
Tako  daleč  pôjdete,  na  Saksonsko,  kakor  sem  čul!" 

Ona  se  je  malo  zarudela :  o  tem  predmetu  do  sedaj  še  nista  govorila. 

„Ah  kaj !"  reče  potem  živo  ter  upre  svoje  temno  oko  v  mladega 
moža ;  „  sedaj  še  ne  mislim  mnogo  o  tem.  To  je  še  daleč !  Oča  in  — 
in  —  gospod  Berg  pravita:  prihodnjo  pomlad  ali  jeseň;  —  in  jaz  — 
jaz  pa  v  istini  nisem  mnogo  mislila  o  tem." 

Slikarju  se  je  nekaj  posvetilo  v  možganih.  Naravna,  skoro  najivna 
odkritosrčnost  dekličina,  in  oni  pikri  odmev  v  graščakovih  besedah, 
na  katerega  je  bil  prej  pozoren  postal,  podala  sta  mu  v  trenutji  ves 
položaj.  Skoro  bi  bil  jedno  neumno  zinil.  Hotel  je  namreč  reči:  „In 
Vi  ne  Ijubite  svojega  ženina?"  Pa  zadusil  je  ta  vzklik  še  o  pravem 
času  ter  dejal: 

„Gospod  Berg  je  pač  že  dolgo  čaša  znanec  v  Vaši  hiši?" 

„Brat  moj  seznanil  ga  je  z  očetom  našim!  To  še  ni  tako 
dolgo."  Molčala  sta  jeden  trenutek. 


294  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje. 

„Ali  se  bodete  Vi  vrnili  na  Vlaško?"  vpraša  potem  naglo  ona. 

„Da,  vrnil  se  bom!" 

„In  kaj  slikate  sedaj? 

„Dela  posebnega  sedaj  nimam;  vrnil  se  bom  morda  v  Rim,  in 
tam  daje  prilika  delo." 

„ Jaz  tudi  še  vedno  ľisam,  kadar  imam  kaj  čaša ;  očetu  sem 
naš  grád  narisala." 

„To  mi  bodete  vender  pokazali?" 

„Ne  vem!"  reče  ona  ter  povesi  oči  na  pletenje;  „morda  Vam 
zopet  — " 

„Ne  bode  kaj  po  volji?  Mislite?"  smeje  se  Kosan ;  „odpustite, 
gospica,  ali  sem  Vas  tedaj  žalil?"   nadaljuje  resno. 

„Ne,  ne!"  reče  ona;  potem  se  ozre  po  vrtni  stezi  proti  grádu. 
„Pa  kam  je  šla  teta,  da  je  ni  ňazaj?  Opraviti  ima  res  mnogo.  Ali 
Vaši  starši  še  živé?"  vpraša  zopet  naglo  slikarja. 

„Mati,  —  očeta  nimam  več!"  Ljubo  mu  ni  bilo,  da  se  je  pogovor 
zasukal;  rajši  bi  bil  govoril    še  o  lanskem   letu,   in  o   vili  Borghese. 

V  tem  je  prišel  Berg  na  vrt. 

„Tu  je  prijetneje  sedeti,  nego  v  opoludanskem  solnci  doli  po 
močvirnih  travnikih  hoditi,  —  li  ne?"   vprašal  je  dobre  volje. 

„Se  ve  da!"  deje  Kosan;  „miloval  sem  Vas  včeraj  skoro;  pravijo 
pa,  da  lovske  težave  tem  bolj  služijo,  čim  silnejše  so ;  jaz  nisem  lovec." 

„Jaz  tudi  ne  pravi  lovec!"  smeje  se  Berg;  „ako  delo  ni  presilno, 
grem  rad  s  puško  na  rami  ven  v  gozd;  in  družbe  je  treba,  družbe!" 

Sedel  je  pri  teh  besedah  poleg  svoje  neveste,  katera  je  molčé 
zrla  v  pletenje. 

„Ťukaj  tudi  ni  pravega  lova;  pri  nas  v  Nemcih  je  druga.  Tam 
vsakdo  čuva  svojo  divjačino,  a  tu  je  mnogo  zanemarjenega,  in  kakor 
Albert  pripoveduje,  ima  tu  však  kmet  svojo  puško  v  podstrešji  skrito!" 

„No,  tako  hudo  pac  ni,"  deje  Kosan. 

Pojdite  vender,"  oglasi  se  Olga,  „moj  brat  vso  svojo  lovsko 
nezgodo  pripisuje  vplivu  lovskih  tatov,  ne  da  bi  se  samega  dolžil ! 
Ako  ničesar  ne  ustreli,  pa  pripoveduje,  da  so  tatje  pred  njim  vse 
iztrebili ! " 

„Tu  je  morda  nekoliko  resnice;  škoda,  da  ga  ni  tu,  da  bi  se 
opravičeval,"  smeje  se  Berg;  „naj  že  bode  lov  tak  ali  jednak,  to 
morate  vender  priznavati,  da  imamo  pri  nas  te  razmere  bolje  urejene. 
In  tudi  Ijudstvo!  Kakov  razloček  med  našim  kmetom  in  tukajšnjim !" 


J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje.  296 

„Kakšen  razloček  menite?"  vpraša  pozorno  slikar. 

„Gledé  duševnih  zmožnostij  in  glede  olike  nemški  kmet  preseza 
vender  silno  tukajšnjega  slovenskega ! " 

„Nikakor  ne,  gospod  pi.  Berg!"  oporeka  resno  Kosan. 

„  Vi  se  šalite !  Poraislite  vender,  pri  nas  imamo  mnogo  kmetov, 
ki  so  se  naučili  pisati  in  brati.  A  tukaj  Ijudstvo,  ko  bi  tudi  umelo 
to,  nima  knjig,  da  bi  porabilo  to  skromno  vednost.  Tako  so  mi 
pripovedovali." 

„Žal,  da  je  nekoliko  resnice  v  tem.  Kar  je  še  najti  v  tem  oziru, 
pustili  so  nam  Francozje ;  —  a  kar  se  tiče  zmožnosti  našega  Ijudstva 
—  jaz  dvojira,  da  imate  gori  na  Saksonskem  primeroma  toliko  Ijudij, 
ki  bi  se  bili  naučili  v  tako  kratkem  času  francoskega  jezika,  nego 
tu  pri  nas.     In  Francoz  je  vender  tudi  vam  gospodoval. " 

„Jaz  umem,  da  se  potezate  za  to  Ijudstvo,"  reče  skoro  porog- 
Ijivo  Berg;  „Vi  ste  tudi  iz  njega  —  a  kdo  Vas  je  izobrazil  nego 
nemška  vednost?" 

„Res  je  to,  toda  le  deloma,  učil  sem  se  tudi  od  drugih;  toda 
ko  bi  se  bil  tudi  samo  od  Nemcev,  —  to  vender  Nemcu  ne  daje 
pravice,  da  postane  moj  gospodar,  ali  da  je  meni  zabranjeno,  biti 
njegov  sovrstnik!  Je  li  učenec  vedno  nižji  od  učitelja?" 

Berg  je  mignil  z  rámami. 

„Jaz  tudi  mislim,  da  ni  leliko  najti  boljšega  in  razumnejšega 
kmeta,  nego  je  naš  !"  oglasi  sa  Olga,  ki  je  do  sadaj  pazno  poslušala. 
„Govori,  obcuje  se  labko  ž  njimi,  in  kako  dovtipni  so  ti  Ijudje,  in 
prijazni,  odkriti!" 

Kosan  je  veselo  upri  pogled  v  njo;  Berg  je  to  zapažil. 

„Jaz  se  nadejem,"  dejal  je  obrnivši  se  k  svoji  nevešti,,  „da  Vam 
bodo  naši  še  bolje  ugajali ;  živela  bode va  vender  večinoma  na  deželi!" 

Kosan  je  s  paličico  brskal  po  pesku,  in  tudi  Olga  ni  takoj  odgo- 
vorila,  a  pri  teiii  je  prišel  grajski  gospodar  k  njim  v  lopo. 

„Ah,"  klical  je  že  pri  vhodu  stoječ,  „krásno  raisel  imam,  ako 
jo  bode  naš  mladi  znanec  uresničiti  hotel!" 

Vsi  so  uprli  pozorne  poglede  vanj. 

_Kaj  pravite,  gospod  Kosan,  in  ti  Olga?  O  Vaši  naklonenosti 
ne  dvojím,  gospod  Berg!  Vi  nam  hočete  odpeljati  hčerko,  a  sedaj  je 
prilika,  da  vsaj  nekaj  nje  obdržimo  tukaj  —  ako  je  namreč  gospôdi 
po  volji?"   —  Stari  gospod  je  govoril  to  z  dobrovoljnira  smehom. 

„Kaj  mislite,  oča?"  vpraša  Olga  radovedno. 


296  J.  Kersnik:  Luteraki  Ijndjp. 

„Kaj  druzega,  nego  prositi  gospoda  Kosana,  da  tebe  naslika. 
Ne  mudi  se  Vára  nikamor  sedaj  v  vročem  poletnem  Času,  in  če  bla- 
govolite. " 

„Izvrstno!"  vzklikne  Olga,   „jutri  že  lehko  pričnemo." 

„Vi  me  predobro  sodite,  gospod  Werner,"  reče  slikar,  „izpove- 
dati  móram,  da  sem  še  malo  jednacega  delal!  Ako  Vára  je  pa  po 
volji,  —  iz  srca  rad  se  lotim  te  poskušnje!" 

Sam  pri  sebi  pak  si  je  v  prvem  trenutku  mislil,  da  bode  starega 
gospoda  objel  za  to  pomidbo.  —  Berg  je  smehljaje  pritrdil.  „Tako  hitro 
vender  ne  bode  mogoee  pričeti,"  dejal  je  potem,  „kajti  gospod  Kosan 
potrebne  priprave  gotovo  nima  doma,  ker  je  prišel  samo  za  neko- 
]iko  dnij." 

„To  se  hitro  preskrbi!*  zavrnil  je  ta,  in  potera  so  določili,  da 
bode  grajski  hlapec,  ki  ima  iti  drugega  dne  v  mesto,  prinesel  vse  s 
seboj,  česar  bode  slikar  naročil. 

Pozno  je  bilo,  in  mešec  je  svetil  jasno  na  pešeeno,  med  koles- 
nicami  malo  zarastlo  pot,  ko  se  je  po  njem  vracal  slikar  iz  grada. 
Hladno  je  bilo,  kajti  sever  je  drobil  na  nebu  lebke  meglice,  in  trnjevo 
grmičevje,  ki  je  stalo  tu  in  tam  na  bregu  nad  potom,  zibalo  in  gugalo 
se  je  na  labko  v  sapi.  V  stari  tepki  nad  vaškim  pašnikom  je  žvižgal 
čuk,  pod  kolovozom  v  deteljišči  pa  je  zapel  časih  prepeljak. 

Kosan  ni  čutil,  da  je  hladno.  Snel  je  klobúk  z  glave  ter 
korakal  hitro  navzdol  po  potu. 

O  denašnjih  dogodkih  ni  premišljeval,  niti  o  tem,  bi  li  odpotoval 
ali  ne,  niti  o  Bergu  —  ženinu:  jedino  to  mu  je  brodilo  po  mi.slih, 
da  bo  slikal  njo,  Olgo!  In  v  grád  pôjde  sleherni  dan,  in  sleherni 
dan  jo  bo  videl.  In  kaj  potem?  Kaj  potem?  Tega  ni  vprašal,  niti 
samega  sebe,  niti  kar  tako  tja  v  jeden  dan.  —  Kaj  mu  je  bilo  mari 
do  tega! 

Tam  na  nasprotnem  griči,  onkraj  Rodice  ukali  so  fantje.  Kosan 
postal  je  malo  na  ovinku  nad  domáco  hišo  inposlušal;  zaukal  bi  bil 
skoro  tudi  on! 

(Dalje  pvihodnjič.) 


'tSí^S^í^Ä^^^^^^í'W-'^'"^ 


i':  V"?/: — ^ — ', — i'^"' 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  J  e  sen  k  o. 

XXVI. 

Vpliv  zemeljskih  potresov  na  stúdence,  reke,  jezera  in 

morja. 


|reveliko  vpliva  iraajo  potresi  in  od  njih  proiizročene  premembe 
na  vodo,  na  stiidence,  reke  in  morje.  Tresenje  ali  gib:inje 
površnih  zemeljskih  plasti  prenareja  podzemeijske  pretoke,  tu 
jih  razdira,  tam  razširja  in  razteguje  ter  tako  močno  vpliva  na  vrelce 
ali  stúdence.  Ti  začnó  časih  bolj  močno  teči,  časib  se  pa  tudi  zmanj- 
šajo  ali  pa  popolnoma  usahnejo.  Casih  se  zmešajo  z  vodo  pod  zomljo 
ražne  tvarine,  prsti  (glina)  in  okisi,  in  vrelci  se  potem  skale,  različno 
pobarvajo  ali  dobé  tudi  poseben  ukus.  Radi  raenjajo  tudi  tempera- 
turo  ali  toplino,  gorki  studenci  namree  postanejo  časih  hladni,  hladni 
pa  časih  gorki.  > 

Ko  je  v  juniji  1660.  potres  potresal  Pireneje,  razhladili  so  se  h 
kratu  vrelci  v  Bagneresu  (katerih  navadna  toplina  je  5 P  C),  da  so 
kopalci  morali  nagloma  iti  iz  vode.  Nasprotno  so  opazovali  v  južni 
Italiji.  Grimaldi  poroča.  da  so  topli  vrelci  pri  sv.  Evfemiji  pri  potresu 
Kalabrijskem  postali  še  toplejai,  isto  tako  vrelci  na  otolai  Ischia  pri 
Neapolji  pri  potresu  leta  1818.  O  potresu  Lizbonskem  so  se  skalili 
ražni  studenci  v  francoski  pokrajini  Provenci  in  nekateri  so  celo 
prenehali  teči:  takrat  so  se  h  kratu  skaUli  gorski  vrelci  v  českih 
Toplicah,  potem  za  nekaj  čaša  usahnili,  a  kmalu  so  jeli  od  železnega 
okisa  porudečeni  nenavadno  močno  hobotati.  tako  da  so  poplavili 
vsa  kopališča  in  ceĽ)  del  predmestja.  Jednako  so  se  porudečili  topli 
vrelci  v  Bristolu.  Ob  močnera  potresu  na  Armenskem  (1.  1840.)  se 
je  premenila  žila  imenitnega  studenca  s  v.  Jakoba,  tako  da  sedaj  izvira 


298  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

na  drugem  mestu;  studenec  pri  Arguréi  se  je  skalil  ter  dobil  ukus 
po  vodenčevem  žveplenci;  v  okraji  Nahičevanu  pa  je  za  nekaj  čaša 
usahnilo  okolo  30  vrelcev.  Po  Halaški  se  je  po  potresu  na  Ceskem 
(1.  do  10.  januvarja  1824.)  napola  voda  v  studencih  in  vodnjakih, 
v  Algeriji  so  pa  naslednje  leto  po  potresu  usahnili  vrelci  in  vodnjaki. 
Že  rečeno  je  bilo,  da  so  po  potresu  v  Zagrebu  9.  novembra  celi  dan 
bili  kalni  topli  vrelci  v  kopeli  Oroslavski  in  da  so  kaj  nemirno  hobo- 
tali  izpod  zemlje. 

Začasne  ali  pa  stanovitne  premembe  zeraeljske  skorje  na  površji 
in  v  njenih  površnjih  plasteti  vplivajo  močno  na  potoke  in  reke, 
prenarejajo  njih  pretoko,  zdaj  h  kratu  pomnožujejo  ali  pa  zmanjšu- 
jejo  množino  tekoče  vode,  zdaj  jo  pa  nenavadno  kale  ali  barvajo. 
Mnogokrat  obračajo  potresi  pretoko  v  drugo  strán,  časih  jo  celo 
zagrade  in  tekoča  voda  se  nabira  v  večje  ali  manjše  jezero.  Ce  je 
tresenje  pretrgalo  ražne  vodne  žile,  pomnožaje  podzemeljska  voda 
reke  in  potoke;  če  pa  v  pretoki  nastanejo  razpoke  in  -brezdna  ali 
požiralniki,  požirajo  ti  tekočo  vodo,  tako  da  reke  in  potoki  časih 
nehajo  tec-i,  časih  se  pa  le  zel(3  zmanjšajo.  Da  se  tekoča  voda  vsled 
potresov  sedaj  bolj,  sedaj  menj  skál  i  in  raznovrstno  pobarva,  pač 
ni  treba  posebno  poudárjati.  Ko  so  leta  1511.  razsaj ali  močni  potresi 
po  Kranjskem  (poročilo  v  ohranjeni  knjigi  Biblia  sacra),  udri  se  je 
vsled  hudega  gibanja  blizu  Ljubljane  lírib  iz  rudeče  zemlje,  tako 
da  je  6.  junija  zjutraj  bila  Ljubljanica  popolnoma  porudeeena.  — 
Po  hudem  potresu  na  Angleškem  leta  1158.  je  prenehala  teči  reka 
Temsa  in  leta  1883.  se  je  isto  zgodilo  reki  Motali  pri  Linkopingii 
na  južnem  Svedskem;  Ijudjo  so  lehko  šli  prek  pretoke  s  siiliimi 
nogami.  Hamilton  je  poročal,  kako  je  v  Teranovi  kalabrijski  potras 
odtrgal  velikánske  kosove  nasproti  si  stoječih  hribov.  Zemlja  je 
zdrsnila  v  dol  in  je  reki  pot  zaprla;  nad  zagrado  se  je  nabralo  jezero. 
„O  potresu  je  zginila  reka  kot  pri  Rozarni,  a  kmalu,  nadaljuje 
Hamilton,  prikázala  se  je  zopet  ter  vso  dolino  poplavila  dober  meter 
visoko." 

Ker  se  pri  potresih  tresejo  ali  gibljejo  tla  jezerom,  vznemiriti 
se  mora  tudi  voda  ter  se  ali  le  potresa  in  ob  bregovih  sedaj  na- 
penja  sedaj  pa  upadá,  ali  pa  se  v  valovih  giblje  in  čez  bregove  vali, 
če  niso  previsoki.  Tako  so  bila  med  potresom  v  Lizboni  silno  vzne- 
mirjena  vsa  jezera  po  zabodni  Kvropi  ter  so  sedaj  se  napenjala,  sedaj 
pa  upadala,  Tako  se  je  močno  napelo  Neufchatelsko  jezero  ter  poplavilo 


J.  Jesenko:  Zemoljski  potresi.  299 


bregove;  bližnje  Murtensko  jezero  pa  je  bilo  upadlo  za  2  metra. 
Motno  vznemirilo  se  je  tudi  Komsko  jezero  v  severní  Italiji;  isto  so 
opazovali  pri  Teraplirskem  jezeru  na  Prusovskem  in  pri  Wenerskem 
na  Svedskem.  Zeló  napela  so  se  tudi  škótska  jezera;  Loraondsko  in 
Nesko  jezero  sta  segali  celo  meter  visoko  nad  bregove. 

Ker  podzemeljska  sila  potresa  morská  tla,  trese  se  vsled  tega 
tudi  morje  ter  dela  valové,  ali  se  pa  samo  napenja  in  upadá  kakor 
voda  v  posodi,  ki  si  jo  na  jedni  stráni  nagloma  prizdignil  ali  pa 
od  spodaj  v  dno  močno  sunil.  V  zadujem  slučaji  se  morje  navadno  le 
moĽUO  potrese,  nikakor  se  pa  posebno  ne  vznemiri  njegova  gladina. 
Fizika  práv  naravno  pojasnuje,  da  se  to  potresanje  morsko  č-uti  tudi 
na  ladiji,  ki  ravno  plavá  po  potreseni  vodi.  Tako  poroča  Caldcleugh, 
da  so  med  potresom  Cilskem  (20.  febr.  1835.  1.)  močni  sunki  čutili 
se  na  ladijah,  ki  so  plavale  IGO  kilometrov  (100  angl.  milj)  daleč 
od  bregov.  Kar  je  o  jednakili  sunkih  v  ladijo  pravil  prebrisani  kapitán 
Wolfallu,  omenil  je  ta  v  svojem  popisu  Lizbonskega  potresa.  A  tudi 
pri  SV.  Lukarji  se  je  zdelo  pomorščakom,  da  so  njih  ladije  nenadoma 
zadele  na  tla  ali  podmoŕsko  skalovje.  L3  Gentil  se  je  jedenkrát  peljal 
po  Moluškem  morji,  kar  je  močni  potres  tako  potresal  morje  ter  suval 
v  ladijo,  da  so  težki  topovi  na  Jijej  odletovali  in  raztrgali  lestvice 
iz  vrvi.  Leta  1837.  (7.  novembra)  je  potres  Valdivijski  našel  kitolovca 
blizu  otoka  Ciloe  in  tako  močno  je  suval  v  ladijo  kifcolovnico,  da  so 
iz  lukenj  odleteli  jadrniki  ter  se  izgubili.  Ker  morje  pokriva  večino 
zemeljskega  oblá,  mora  se  pac  kaj  pogostoma  potresati  in  gibati, 
zakaj  ni  ga  uzroka,  da  bi  se  morská  tla  potresala  bolj  po  redkem 
kot  suha  zemlja.  Gotovo  se  trese  zeló  pogostem,  a  navadno  ondu 
ne  plavá  nobena  ladija,  da  bi  zapažila  ono  tresenje. 

Drugače  je  to  ob  morskih  bregovih,  kjer  morje  vsled  potresov 
upadá  in  se  napenja  ter  v  strahovitih  valovili  vali  cez  bližnjo  suho 
zemljo.  Njegova  sila  poplavi  bregove,  razruši  ražne  stavbe,  zanese 
jih  daleč  v  suho  zemljo  ali  jih  pa  odstopaje  vrze  daleč  v  mórje. 
Wolfall  je  popisal,  kako  so  štirje  nenavadno  visoki  morski  valovi 
pri  potresu  razsajali  v  Lizboni.  Spanec  don  Antonio  d"  Ulloa  je  popisal, 
kako  je  morje  takrat  divjalo  v  Cadixu.  Ob  jednajstih  dopoludne  se 
je  privalil  val,  ki  je  molil  20  metrov  nad  navadno  morsko  gladino 
ter  je  poplavil  vse  zidove  ob  morji  in  jih  silno  razrašil,  skale  kot 
malé  in  veliké  koče  je  premikal  po  50  stopinj  daleč.  Pri  potresu  v 
Limi    (174:6)    je    planil    26    metrov    visok    morski    val    čez    bližnje 


300  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

pristanišče  Callao  in  pokončal  mesto  in  skoro  vse  prebivalce;  od  28  ladij 
jih  je  19  precej  ugonobil,  4  pa  je  iz  luke  zanesel  jedno  uro  daleč  na 
suho.  Jednako  se  je  godilo  pri  potresu  na  Jamajki;  morje  je  toliko 
narástlo,  da  je  težko  vojno  ladijo  iz  luke  v  Port  Royalu  odneslo  cez 
hiše  ter  jo  sredi  mesta  postavilo  na  ravno  strelio  neke  hiše.  Darwin 
(Voyages  of  the  Adventure  and  Beagle,  ÍII,  370)  poroea,  kako  je 
leta  1835.  potres  porušil  Valdivijo  in  Conception  ter  mesto  Talcahuano 
do  temeljnih  židov  skoro  popolnoma  odplavil:  vse  ondotno  obrežje 
je  bilo  cez  in  cez  pokrito  z  bruni  in  hišnim  orodjem  in  posodjem, 
kot  bi  bilo  tam  ob  breg  trčilo  in  razbilo  se  tisoč  velikih  ladij.  O 
zadujem  budem  potresu  na  Peruvanskem  (13.  avgusta  18G8)  poroča 
neki  prebivalec  iz  mesta  Iquique  ter  posebno  živo  popisuje  pogubno 
morsko  valovanje.  „Ko  se  je  zemlja  nekoliko  umirila,  šel  sem  doli 
po  stopnjicah  ter  pred  cerkvijo  našel  vse  zbegane  ženské  naše  družine. 
Skúšal  sem  jih  pomiriti,  a  zastonj.  Bale  so  se,  da  nevarnost  še  ni 
minila.  Zato  sem  jih  peljal  na  most,  s  katerega  se  zahaja  na  ladije, 
ter  jim  zagotavljal,  da  so  tu  popolnoma  varne,  ko  bi  se  podrla  tudi 
vsa  hiša.  Da  bi  se  ogenj  ne  vnel,  ukázal  sem  postaviti  dimnik,  ki 
se  je  bil  zvrnil.  Nato  sem  šel  v  liišo  pogledat  škodo.  Tu  je  bilo  vse 
vprek.  Po  tleh  so  ležali  kozarci,  steklenice,  benčini  (lonci  za  cvet- 
lice)  in  rázna  hišna  oprava.  Iz  hiše  prišedši  na  ogel,  od  katerega 
drži  krátka  pot  do  morja,  zagledal  sem  strahoma,  da  je  mali  val 
morski  ravno  dosegel  vráta  kupčijske  pisarne.  Ob  jednem  so  s  prej 
omenjenega  mosta  privpile  ženské  ter  z  drugimi  tekle  v  bližnje  gore. 
Nehote  sem  se  zmislil  na  Callao  in  sv.  Tomaža.  Ves  prestrašen 
sem  zapažil,  kako  je  morje  odstopalo,  ne  počasi  kot  se  je  prej  nape- 
njalo,  ampak  siloma,  da  je  človeka  kar  groza  obhajala.  Obrežje  se  je 
vzdigovalo,  tako  da  morja  tja  do  otoka  ni  bilo  vec  videti.  Nekateri 
trdijo,  da  se  je  tu  bilo  popolnoma  izgubilo.  Kar  sem  ne  daleč  za 
otokom  zagledal  visok  morsk  val,  ki  se  je  nagloma  valil  proti  suhemu. 
Nemudoma  sem  poklical  prijatelja  iz  hiše  ter  jima  pokazal  pretečo 
nevarnost.  A  prijatelja  sta  mislila,  da  se  bo  val  razbil  na  otoku. 
Zato  smo  toliko  še  čakali  ter  strméc  gledali,  kako  je  siloma  drlo 
morje  prek  otoka  ter  vodo  v  nebo  sikalo.  Prišel  je  zadnji  trenutek, 
če  smo  se  hoteli  rešiti.  Strahovito  je  bučala  voda,  ko  se  je  bolj  bli- 
žala  suhi  zemlji.  Sedaj  smo  začeli  bežati.  Za  zadnjega,  deset  stopinj 
za  nama,  bilo  je  že  prepozno,  kajti  voda  ga  je  ugrabila  in  naprej 
pognala.     Ko  je  ostal  sredi  razvalin  na  desni  in   levi  podirajočih  se 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  301 

liiš  ter  hotel  si  pomoci,  zgrabila  ga  je  voda  znova  ter  dalje  vrgla. 
Ko  se  je  nazadnje  uinirilo  morje,  ostal  je  na  suhem  ne  vedoč  kako. 
Res  sem  se  zavedal  nevarnosti,  a  kljubu  tému  sem  po  kratkem  teku 
se  ustavil,  da  bi  videl,  kako  je  morski  val  razsajal.  Pac  bi  tega 
ne  bil  storil,  ko  bi  bil  slutil  silovito  njegovo  moč.  Zato  se  tako 
živo  spomínam  trenutka,  ko  je  val  dospel  do  sulie  zemlje.  Val  ves 
umazan  (ctn)  od  peska  in  blata,  ki  ga  je  na  dnu  razril,  bil  je  dobro 
10  metrov  visok  (po  drugih  poročilih  13  metrov).  Sezal  je  do  pomola 
hišnega,  a  vodo  in  pene  je  sikal  še  cez  hišo. 

Prej  sem  se  nádejal,  da  se  bodo  mocne  hiše  ubranile  silovite 
vode,  a  kako  sem  se  varal.  V  jednem  samem  trenutku  je  izginila  cela 
ulica  de  la  Pantilla  z  najstrašnejším  ropotanjem  podirajočih  se  hiš, 
vender  silovito  morje  ni  izgubilo  kar  nič  svoje  moci ;  če  práv  je  pred 
seboj  valilo  cele  hríbe  lesa  in  razvalin,  odplavilo  je  tudi  naslednje 
hiše  kot  bi  jih  bilo  oclpihalo.  Le  ko  je  val.  dalje  dri  gori  v  napeto 
zemljo,  pojemala  je  redoma  njegova  visokost  in  njegova  sila.  Tekel 
sem,  kolikor  sem  mogel.  Prišedši  200  stopinj  dalje  sem  zagledal 
na  desní  stráni,  kako  je  morje  ob  celem  bregu  odplavilo  vse  hiše 
ter  z  njih  razvalinami  neprestano  dalje  drlo.  Sedaj  sem  ves  one- 
mogel  tudi  obupal.  Ker  mi  je  bilo  morje  za  petami  ter  mi  je  tudi 
od  straní  pretílo,  mislíl  sem,  da  sem  izgubljen,  ter  sem  se  ustavil. 
A  komaj  dve  stopinji  od  mene  pustilo  mi  jé  žívljenje.  Ko  sem  se 
ozrl,  že  je  bilo  upadlo  do  navadne  gladíne.  Izginile  so  bile  vse  hiše 
in  stavbe  od  mitníce  do  skrajnega  konca  ulice  Pantílske :  rešil  se  je 
le  višji  del  mesta  okrog  cerkve." 

To  nenadno  upadanje  in  napenjanje  morja  ob  bregovih  so  kaj 
različno  pojasnovali.  Mitchell  je  mislíl,  da  so  pod  morjem  velikánske 
jame,  kateríh  stropje  se  pri  potresih  podere.  Nato  h  kratu  požró 
toliko  morské  vode,  da  se  morje  z  bregov  za  nekaj  čaša  umakne,  a 
potem  val  prišedši  iz  nasprotne  straní  plané  čez  nje.  —  Ker  se  pri 
potresu  nenadoma  vzdignejo  bregoví  in  blížnja  morská  tla,  míslíli 
so  drugi,  da  se  vsled  tega  mora  morje  umaknití;  ko  se  pa  zopet 
znižajo  bregoví  in  morská  tla,  mora  morje  z  največjo  silo  planití 
čez  nje.  —  James  Halí  je  mislíl,  da  potres  h  kratu  prízdigne  del 
morskih  tal  ter  ž  njimi  nagloma  kvišku  požene  na  njih  stoječe  morje ; 
to  sprva  potegne  vodo  od  bližnjih  bregov,  .čez  malo  čaša  se  pa  ta 
siloma  nazaj  k  suhi  zemljí  valí.  Le  malo  drugače  je  Darwín  pojaš- 
no  val  to  príkazen.  —  Najbrže  je  Mallet  jediní  tu  zadel  pravo.  Kadar 


302  J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o    Govjancih. 

se  potresajo  morská  tla,  pravi  Mallet,  narejajo  se  dvojni  valovi. 
Potresni  valovi  v  trdi  zemeljski  skorji  (v  morskih  tleh)  prebité  potresne 
valové  v  morski  vodi;  zadnji  dospé  do  suhe  zemlje  (bregov),  ko  se 
je  ta  že  bila  potresla.  To  teorijo  je  Mallet  ustanovil  na  podlagi 
raznih  primorskih  in  morskih  potresov  ter  je  ž  njo  pojasnil  vse  dotične 
prikazni.  Z  njo  S3  ujemajo  raznovrstne  opazbe,  da  je  morski  val 
pridrl  še  le  potem  do  suhe  zemlje,  ko  se  je  ta  že  nehala   tresti. 

(Dalje  pľihodnjič.) 


i^^^i''-^-^- — 


Bájke  in  povesti  o  Gorjaneiii. 

Spisal  J.  Trdina. 
7.  Vila. 

a  Gorjancih  so  prebivale  v  staré  čase  Yile.  Yile  so  bile  pre- 
lepe,  mlade  deklice,  ki  niso  poznale  ne  matere,  ne  očeta. 
Ljubiti  in  možiti  se  niso  smelé.  Oblačile  so  se  v 
belo  tančico,  ki  jim  je  pokrivala  vse  truplo  do  gležnjev.  Vlas  si  niso 
spletale,  padali  so  jim  prosto  do  kolen  z  gostimi,  zlatorumenimi 
kodri.  Vender  pa  so  se  jako  marljivo  česale  in  to  vselej  o  zarji. 
Takrat  jih  je  človek  najlaglje  videl,  ker  so  bile  tako  zamaknene 
v  to  opravilo,  da  niso  zapazile,  ali  se  nahajajo  samé  ali  ne.  Clo- 
veške  družbe  so  se  bale  in  ogibale,  dasiravno  Ijudij  niso  sovražile, 
ampak  jim  še  dobro  svetovale  in  jim  o  priliki  rade  tudi  kaj  dobrega 
storile.  Peti  so  znalé  tako  lepo,  da  se  jih  človek  nikoli  ni  naveličal 
poslušati,  toda  ni  jim  bilo  po  všeči,  da  jih  kdo  čuje.  Tudi  ples  so 
Ijubile,  ali  gorje  si  ga  tistemu,  ki  je  prišel  iz  zvedavosti  gledat  nji- 
hovo  kolo.  Zivele  so  ob  sadji,  grozdji  in  gorskih  zelih.  Po  navadi 
so  samo  večerjale,  po  dnevu  pa  niso  drugače  nič  uživale,  razen  če 
jih  je  povabil  kak  junák  in  poštenjak,  ki  ni  vedel,  kdo  so.  Kdor  jih 
je  videl  na  plesu  ali  pri  jedi  in  jih  poznal,  kazaovale  so  ga  brez  milosti. 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  303 


Ustrelile  so  ga  v  roko  ali  v  nogo.  easih  tudi  v  obe  roki  in  nogi; 
če  so  se  pa  práv  hudo  ujezile.  tudi  v  srce,  da  je  kar  preeej  umri. 
Pod  zeniljo  so  imele  spravljene  silne  základe  zlata,  srebra  in  biserja 
in  so  jih  varovale  tako  skrbno,  da  jih  ni  mogel  nihče  zaslediti  in 
dvigniti.  Če  jih  je  našel  kdo  po  naključji,  niso  mu  prinesie  sreče, 
ampak  kvár  in  pogubo.  Pravico  se  z  njimi  okoristiti,  imela  je  samo 
nedolžua  mládež.  Splob  ni  ubranila  človeka  vilinske  jeze  nobena 
druga  reč,  kakor  neoskrunjena  nedolžnost.  Večkrat  so  Vile  vzele  svoje 
di-agotine  iz  podzemeljskih  kletij  in  jázbin  in  so  jih  sušile  na  kakem 
prisojnem  kraji.  Ce  se  je  nameril  nanje  nedolžen  otrok,  smel  je 
ugrabiti  brez  kázni,  kolikor  je  hotel,  grešnika  pa  so  gotovo  umorile. 
Kmetje  so  se  Vil  po  jedni  piati  močnó  báli,  po  drugi  pa  tudi  vese- 
lili. Kadar  so  se  oglasile:  Sejte!  sejte!  šli  so  sejat  in  seme  jim  je 
takrat  vselej  dobro  obrodilo.  Kadar  so  svetovale:  Režite!  koljite! 
vežite!  kopljite!  berite!  napotili  so  se  še  tisto  uro  v  vinograde  in 
pridelali  so  vina,  da  jim  je  zmanjkovalo  posode.  Najrajše  so  imele 
junake,  ki  so  se  borili  s  Turki  in  prelivali  svojo  kri  za  krščansko 
vero.  Dokler  so  hodili  Uskoki  v  boj  samo  na  Turke,  prikazovale 
so  se  med  njimi  práv  pogostoma.  Velevale  so  jim,  kaj  jim  je  delati, 
česa  se  ogibati.  Pomagale  so  jim  v  vsaki  šili,  sosebno  brižljivo  pa 
so  ozdravljevale  rane  iz  vojne  vrnivših  se  junákov.  Dajale  so  jim 
piti  vodo  planinskih  zelij  ali  pa  so  jim  obezovale  rane  z  dolgo,  neznano 
travo  in  ubogi  bolnik  je  najkasneje  v  treh  dneh  gotovo  okreval.  Ko 
pa  so  se  Uskoki  podložili  Svabi  in  se  po  njegovem  úkazu  jeli  voj- 
skovati  tudi  s  kristijani,  pobegnile  so  srdite  Vile  za  vselej  z  Gorjancev 
in  zapuščeni  vojaki  umirali  so  od  teh  dob  tudi  za  neznatnimi  ranami. 
Samo  jedna  Vila  je  ostala  na  gori,  da  paži  na  základe,  ali  niti  ona 
ni  hotela  Ijudem  nič  vec  svetovati,  kedaj  in  kako  naj  prično  kak 
posel.  tudi  bolniki  so  jo  klicali  zastonj  na  pomoč. 

Med  Uskoki  je  živel  slávni  junák  Petrovič,  ki  si  ni  ogrdil  rok 
nikdar  s  krščansko  krvjo.  Kadar  je  pridivjal  besni  Turčin,  pádel  je 
nanj  kakor  ognjena  strela;  zadržati  ga  ni  moglo  nobeno  število  so- 
vražnikov  in  nobeno  število  krvavih  ran.  Ce  pa  ga  je  klieal  Švába 
na  boj  proti  kristijanom,  potulil  se  je  prekanjeni  junák  in  legel  v 
posteljo.  Kakor  za  smrt  bolan,  ležal  in  javkal  je  v  postelji  po  dve 
in  tudi  po  tri  leta,  dokler  ni  pregrešna  vojska  minila.  Lepa  Vila  je 
to  vedela  in  se  v  Petroviča  zaljubila.  Hodila  je  pogostoma  mimo 
malega  hrama,  v  katerem   je   popival   s   pobratimi    sladko   vivodino. 


304  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 


Petrovič  jo  je  ugledal  in  povabil  v  hrara,  ne  vede,  kdo  je  in 
od  kod.  Pogovarjula  sta  se  o  raarsikaki  reči.  Junák  ni  čul  še  iz 
nobenih  ust  tako  modi'ih  besed  kakor  iz  njenih  in  na  nobenem  obrazu 
ni  opazil  še  toliko  cvetja  in  žive  lepote  kakor  na  njenem.  Cudne 
se  mu  je  zdelo  samo  grlo  mlade  deklice.  Bilo  je  tanko  in  prezorno,  da  se 
je  razločila  vsaka  kapljica  vina,  ki  je  po  njem  pritekla.  Po  daljšem 
pomenku  začel  je  Petrovič  Vilo  izpraševati,  kdo  je  in  kod.  Onapa  mu  je 
velela,  da  naj  je  nikar  po  tem  ne  povprašuje,  če  mu  je  kaj  mari,  da  bi  še 
kdaj  z  njo  govoril.  Junák  ni  vedel,  kaj  bi  o  njej  mislil,  ali  ta  reč  ga  je 
tudi  malo  skrbela.  V  Vilo  se  je  tako  zaveroval,  da  bi  mu  bila  ostala 
Ijubša  od  vseh  deklet  tega  sveta,  ko  bi  bil  tudi  zvedel,  da  je  h^i 
najsirotnejše  beračice.  Jednako  Ijubezen  čutila  je  do  njega  tudi  ona. 
Samo  dve  reči  jej  nista  bili  všeč :  da  ga  ni  mogla  najti  nikoli  brez 
društva,  še  veliko  menj  pa  to,  da  so  vse  deklice  tako  zaljubljeno 
svoje  oči  vanj  upirale  in  mu  tako  zmotljivo  namigovale.  —  Zgodilo 
se  je,  da  je  privihral  v  deželo  zopet  krvavi  Tarčin.  Petrovič  je  po 
svoji  junaški  šegi  udaril  naiij  in  pobil  veliko  nevernikov,  ali  dobil 
je  tudi  veliko  grdih  in  nevarnih  ran.  Na  pol  mrtvega  prinesli  so 
tovariši  domov.  Vila  je  hodila  Ijubimca  zdravit.  Prišla  je  vselej  takrat, 
ko  je  spal,  da  je  ni  mogel  videti.  Laliko  bi  ga  bila  ozdravila  v  treh 
dneh,  ali  ni  hotela.  Veselilo  jo  je,  da  ga  more  brez  priče  gledati, 
božati'in  obezovati.  Se  bolj  pa  jo  je  veselilo,  da  ni  bilo  več  zraven 
drugih  deklet,  ki  so  mu  pred  tako  sladko  namigovala.  Imela  ga  je 
rajša  bolnega  v  pQstelji,  nego  zdravega  v  hramu.  Tako  je  preteklo 
več  tednov  in  mesecev.  Junák  je  zgubil  bolečine  že  prvé  dni,  ali 
vstati  ni  mogel,  ker  ga  slabost  ni  hotela  nikakor  zapustiti.  Petrovi- 
čeva  mati  je  imela  dosti  opravil  zunaj  hiše,  da  Vile  nikoli  ni  zapa- 
žila. Junák  pa  je  dobro  vedel,  da  ga  nekdo  zdravi,  ker  je  našeJ  po 
spanji  na  ranah  vselej  nove  obeze.  Dolgo  je  premišljeval,  kako  bi 
spoznal  svojega  zdravnika  in  slednjič  se  je  domislil.  Ko  je  prišel 
čas,  da  bi  zaspal,  premagal  se  je,  ali  je  zatisnil  oči,  kakor  da  spi. 
Vila  stopi  v  izbo  tiho  kakor  duh  in  ga  pogleda.  Ker  je  mislila,  da 
trdno  spi,  izprala  mu  je  rane  in  mu  položila  nanje  nove  obeze,  potem 
pa  se  usedla  k  njemu  in  ga  začela  premilo  gledati  in  božati. 

Petrovič  je  vse  to  dobro  videl  in  čutil.  Uveril  se  je,  da  ga 
zdravi  deklica,  katero  je  gostil  v  hramu  in  Ijubil.  Spreletela  ga  je 
groza.  Jelo  mu  se  je  dozdevati,  da  je  ta  deklica  gorska  Vila.  Pol 
življenja  bi  rad  dal,  ko  bi  mogel  zvedeti  resnico.     Postelje  se  je  bil 


I.  Šnbic:  Dva  kranjska  prirodopisca.  306 


že  strašno  naveličal.  Ko  ga  je  prišla  Vila  zopet  obezovat,  rekel  je, 
kakor  da  govori  v  sanjah:  Se  tri  dni  bom  trpel;  če  mi  ne  odleže, 
da  bi  lahko  vstal,  vzel  bom  puško  in  se  ustrelil.  Vila  je  to  čula  in 
se  prestrašila.  Obezala  mu  je  rane  z  dolgo,  neznano  travo,  ki  je  junáka 
še  tisti  dan  ozdravila.  Petrovič  je  bil  zdrav,  ali  ni  hotel  vstati.  Vila 
prišla  je  drugi  dan  gle^dat,  kako  mu  je:  on  pa  se  je  zopet  potajil, 
kakor  da  bi  spal.  Ran  mu  ta  pot  ni  vec  izpirala  in  obezovala,  ampak 
ga  je  delj  čaša  samo  milo  gledala  in  božala  potem  pa  tibo  zopet 
odšla.  Petrovič  skoei  iz  postelje  in  hiti  za  njo,  ali  tako  pazljivo,  da 
ga  ni  mogla  videti.  Sel  je  za  njo  najpred  v  vinograde,  potem  v  goščavo. 
Na  kraji  goščave  je  obstal  in  se  skril.  Vila  je  tekla  k  bistremu  stu- 
denou, slekla  se  in  skopala,  potem  pa  se  zopet  oblekla,  ulegla  pod 
lipo  na  zeleno  travo  in  zaspala.  Petrovič  prikoraka  zlahkoma  k  njej 
in  jo  gleda.  Tako  krásna  mu  se  ni  zdela  še  ňikoli.  Junaku  začne 
srce  utripati,  rad  bi  se  premagal,  ali  ni  mogoče.  Nagne  se  hrepeneče 
do  nje  in  jo  poljubi  in  objame.  Vila  se  predrami,  skoči  kvišku  in 
ustreli  Petroviča  v  srce.  Mŕtvi  junák  leži  pred  njo,  ona  zaplače  in 
ustreli  v  srce  tudi  sebe.  Ležala  sta  jeden  poleg  druzega  kakor  speči 
ženin  poleg  speče  neveste.  Ljudje  so  Ískali  Petroviča  noč  in  dan.  Našli 
so  ga  še  le  čez  nekoliko  tednov  daleč  gori  na  Gorjancih  pri  bistrem 
studenci  pod  košato  lipo  vsega  gnjilega  in  razjedenega.  Poleg  njega 
ležala  je  kepica  snega.  Ljudje  so  se  začudili,  ko  so  videli  sneg  o 
svetem  Jakobu.  Nihče  ni  pogodil,  kaj  pomeni  ta  bela  kepica;  nihče 
in  vedel,  da  je  ta  sneg  zadnji  ostanek  nesrečne  Vile. 


Dva  kranjska  prirodopisca. 

Spísal  Ivan  S  u  b  i  c. 

rof.  Vil  jem  Voss  na  Ijubljanski  realki,  ki  se  je  v  novejšem 
času  mnogo  pečal  z  rastlinskimi  razmerami  naše  dežele  in  ki 
^  je  znan  med  učenjaki  za  izvrstnega  poznavalca  kranjskib 
tajnocvetk  (gliv),  podal  je  pretečeno  leto  znanstvenemu  svetu 
životopise  in  oceno  dveh  slavnih  kranjskib  prirodopiscev,  Scopolija 

20 


306  I.  Šubic:  Dva  kranjska  prirodopisca. 

in  Plemla;  prvi  je  opisan  v  „Verhandlungen  der  k.  k.  zoologisch- 
botanischen  Gesellscliaft  in  Wien,  1881,"  a  ves  sestavek  je  izšel  tudi  v 
posebni  knjižici,  ki  ima  naslov:  „loannes  Antoníus  Scopoli.  Lebens- 
bild  eines  ôster.  Naturforschers  und  dessen  Kenntnisse 
der  Pilze  Krains.  Wien  1881." 

Iz  te  brošure  posnemamo  tu  nekatere  zanimivosti  o  tem  slavnem 
moži,  ki  je  toliko  let  deloval  v  naši  deželi  in  ki  jo  je  bolje  poznal, 
kakor  však  drug  pred  njim. 

Scopoli  se  je  porodil  leta  1728.  v  mesteci  Cavalese  na 
Tirolskem ;  roditelji  njegovi  so  bili  omikanega  in  precej  imenitnega 
stanu.  V  17.  letu  šel  je  na  inomoško  univerzo,  kjer  je  postal  cez 
tri  leta  doktor  zdravništva.  A  da  bi  smel  svojo  prakso  izvrševati 
po  vseli  avstľijskih  deželah,  delal  je  1.  1753.  vnovič  izpit  iz  vsega 
zdravništva  na  dunajski  visoki  soli.  Slávni  vanSwieten  predsedoval 
je  izpraševalni  komisiji  in  ker  je  videl,  da  je  Scopoli  izvrstna 
glava,  podpiral  ga  je  tedaj,  kjer  koli  ga  je  mogel.  Kraalu  po  izpitu 
podelili  so  Scopoliju  novo  ustanovljeni  fizikat  v  Idriji  —  in 
tu  se  začenja  njegovo  delovanje  na  Kranjskem.  Po  raznih  nezgodah 
dospel  je  mož  v  našo  domovino  1.  1754.  —  (med  drugim  bi  bil  kmalu 
s  svojo  družino  utonil  v  reki  Innu),  ter  je  šel  skozi  Ljubljano 
v  Idrijo.  O  njej  piše  sam:  „Ta  kraj,  ki  je  dobil  ime  od  bližnjega 
lijaka,  obstoji  iz  jako  revnih,  tja  v  hribe  postavljenili  koč  rudarskih. 
Ko  sem  ga  od  daleč  zagledal,  polastila  se  je  mojega  srca  slutnja  vseh 
nezgod,  ki  sem  jih  potem  skoro  IG  let  prebivati  moral  v  tej  ječi. 
Mesto  plače  je  imel  zdravnik  samotrštvo  z  vinom  (Weinmonopol) ; 
jezik  kranjskega  Ijudstva  mi  je  bil  popolnoraa  neznan ;  želje  rudarskega 
vodstva  o  zdravniku  zatorej  niso  bile  izpolnene  z  dvorno  odločbo  .  .  ." 
Také  so  čakale  Scopolija  samé  neprijetnosti ;  vrhu  tega  je  dvakrát 
pogorel,  ženko  in  dete  je  kmalu  v  Idriji  pokopal  —  ni  se  torej 
čuditi,  da  je  bil  jako  nesrečen.  V  tej  bedi  gnalo  ga  je  prirodi  v 
n  a  r  o  čaj ;  že  od  mladih  nog  velik  prijatelj  prirodopisja,  jel  je  popotovati 
sedaj  okolo  po  deželi  in  nabirati  rastline  in  živali.  Obhodil  je  idrijski, 
Ijubljanski,  loški  in  kranjski  okraj,  splezal  na  Storžič,  šel  na  Nanos, 
ter  prelazil  gozde  med  Ljubljano  in  Kočevjem;  proiskal  je  Cirkniško 
jezero,  Planino  in  Kras,  poznal  je  natanko  bohinjske  hribe  in  tudi 
obale  jadranskega  morja  je  obhodil,  samo  notranjskega  Snežnika  se 
je  ogibal,  ker  so  tam  gospodovale  mnogobrojne  roparske  čete.  Pri 
teh  izletih  spal  je  mnogokrat  pod  milim  nebom,    ker  ni  bilo  cest  in 


I.  Šubic:  Dra  kranjska  prirodopisca.  S07 

gostilen;  živel  je  cele  dni  ob  kruhu  in  mleku  ....  Kar  je  našel  in 
videl  —  in  gradiva  je  bilo  dovolj  —  pridno  je  opisoval  in  izdal  je 
mnogo  knjig,  ki  so  kmalu  zaslovele  po  učeni  Evropi  ter  raznesle 
ime  naše  domovine  na  vse  kraje.  Sčasoraa  so  se  tudi  Scopolijeve 
razmere  nekoliko  izboljšale;  vláda  mu  je  dala  400  gld.  letne  doklade, 
a  on  je  moral  za  to  imeti  rudninoslovska  predavanja  za  rudarske 
učence  v  Idriji ;  oženil  seje  v  drugič  v  Ljubljani  s  Katarino  pi.  Frauchen- 
feld.sko  in  si  tako  ustvaril  zopet  prijetnejše  življenje. 

Ker  se  je  njegovo  ime  med  znanstvenim  svetom  jelo  tako  častno 
imenovati,  dobil  je  ražne  ponudbe  na  druge  službe.  L.  1766.  so  ga 
klicali  na  stolico  mineralogije  v  Peterburg,  kamor  pa  ni  hotel 
iti:  pac  pa  je  prevzel  rad  1.  1767.  profesuro  na  rudarski  akademiji 
v  Sčavnici  (Schemnitz),  ter  se  je  preselil  na  Ogrsko  še  tisto  leto. 
Tu  je  imel  silno  mnogo  opravkov,  ženka  mu  je  umrla  in  njegovo 
življenje  zopet  ni  bilo  srečno.  Pozneje  stopil  je  tretjič  v  zákon  in 
čeravno  se  mu  je  matérijalno  dobro  godilo.  želel  si  je  vender  proč 
iz  dežele.  Ponudili  so  mu  1.  1776.  stolico  kemije  in  botanike  v  P  a  vi  j  i 
in  Scopoli  je  radostno  pozdravil  ta  poziv  ter  je  odpotoval  na  Vlaško. 
Tu  je  živel  do  smrti,  vedno  priden  in  knjige  izdavajoč.  Vsled  dolgih 
mikroskopičnih  del  oslepel  je  mož  konečno  na  desnem  očesu,  a  že 
leto  dnij  po  tej  nesreči  zatisnil  je  na  veke  oči  (8.  mája  1788),  slavljen 
in  obžalovan  od  znanstvenih  svojih  vrstnikov.  — 

Scopoli  je  bil  jako  delaven  in  izvrsten  opazovalec.  Najlepša 
njegova  dela  tičejo  se  domovine  naše;  pisal  je  po  navadi  tiste  dobe 
latinsko  in  izdal  je  21  samostojnih  znanstvenih  knjig;  potem  pa 
imamo  od  njega  še  vec  manjših  spisov  po  raznih  časnikih.  Bil  je  ud 
petnajsterih  znanstvenih  društev  v  Evropi  in  dopisoval  si  je  prijateljski 
z  vsemi  slavnimi  možmi  svojega  čaša  L.  1760.  izšla  je  na  Dunaji 
imenitna  njegova  knjiga:  Flóra  Carniolica,  kateri  je  potem 
1.  1773.  preskrbel  drugo  izdavo.  V  tej  knjigi  opisuje  Scopoli  1251 
javnocvetk  in  383  tajnocvetk  kranjskih,  med  temi  141  takih  vrst, 
katerih  še  celo  njegov  prijatelj  in  dopisovalec,  pre- 
sláv n  i  Linné  ni  poznal  —  kar  je  velikansko  pozornost  vzbudilo 
in  slavo  krásne  naše  domovine  po  vsej  Evropi  razneslo.  To  delo  je 
klasično  in  še  vedno  jedini  vestni  vir  za  kranjske  rastlinske  raz- 
mere; mnogo  od  Scopolija  opisanih  vrst  nosi  še  sedaj  njegovo 
avtoriteto  po  vseh  znanstvenih  knjigah. 

20* 


308  I.  Šubic:  Dva  kranjska  prirodopisca. 

L.  1703,  dal  je  med  Ijudi  knjigo:  Entomológia  Carnio- 
lica  exhibens  insecta  Carniolae  etc.  Vindobonae.  Pozneje  jel  je 
izhajati  k  tej  knjigi  atlant  s  podobami,  a  Scopoli  ga  je  kmalu  ustavil, 
ker  mu  menda  slike  niso  dopadle.  Popisal  je  v  tem  delu  cez  tisor 
kranjskih  žuželk  z  nenavadno  bistroumnostjo  in  natančnostjo.  Linné 
je  poročal  Scopoliju,  da  je  iz  te  kranjske  entomologije  „ki  jo  je  dobil 
z  velikira  trudom  iz  Belgije  in  dal  za  samé  podobe  3  cekine,  zajemal 
vec  veselja,  nego  iz  sto  cekinov".  .  .  Cuditi  se  morarao,  da  se  niso 
novej  ši  dipterologi  bolj  ozirali  na  to  tehtno  in  popolno  delo;  Angleži 
so  v  sedanjem  času  zopet  obrnili  pozornost  nanj  in  je  spravili  v 
veljavo. 

Ko  je  Scopoli  bival  v  Idriji,  izdal  je  še  drugo,  za  našo  do- 
movino  znamenito  latinsko  knjigo:  O  idrijskem  živem  srebru, 
idrijskem  vitrijolu  in  o  boleznih  rudokopov  v  Idriji.  Naslov 
tej  knjigi  se  glasi:  De  Hydrargyra  Idriensi,  Venetiae  1701. 
Nadalje  je  v  Idriji  deloma  dokončal  zbirko  manjših  natoroznanskih 
sestavkov:  Annus  historico-naturalis,  kjer  naliajamo  vec  za  našo 
deželo  važnih  spisov,  na  pr.  o  razširjevanji  gozdov,  nasvete  o  kranj- 
skem  poljedeljstvu,  potem  o  bučeli  in  njenem  varstvu.  Posebno 
zadnji  ta  članek  je  zaslovel  in  bil  je  pač  glavni  uzrok,  da  se  je 
bučelarstvo  jelo  tako  lepo  razvijati  na  Kranjskem. 

Razen  teh  del,  ki  se  tičejo  ožje  naše  domovine,  izdal  je  Scopoli 
še  mnogo  drugih  knjig.  A  predaleč  bi  zašli,  ko  bi  hoteli  našteti  in 
opisati  tudi  druge  znanstvene  sestavke  tega  slavnega  moža.  Ob  svojem 
času  so  vzbudile  Scopolijeve  knjige  občno  priznanje  in  hvalo,  bile  so 
klasične  za  tisto  dobo  in  še  sedaj  so  učenjaku  bogat,  neobliodno 
potreben  vir,  posebno  za  poznavanje  natornih  bogastev  kranjske 
dežele.  Scopoli  pa  je  bil  oni,  ki  je  že  pred  več  nego  sto  leti  ta 
natorna  čuda  razkrival  v  klasični  obliki  strmeči  Evropi,  ki  je  vzbudil 
že  takrat  občno  pozornost  za  neusahljive  natorne  lepote  in  posebnosti 
krásne  te  zemlje.  Zato  moramo  biti  hvaležni  Scopoliju  in  ako 
„Ljubljanski  Zvon"  prináša  svojim  čitateljem  krátke  te  vrstice  o 
slavnem,  a  pri  nas  skoro  nepoznanem  moži,  poplača  s  tem  vsaj  po 
svoji  moci  nekoliko  hvaležnosti,  ki  jo  je  dolžna  vsa  naša  domovina 
nekdanjemu  idrijskemu  zdravniku,    velikému  učenjaku  evropskemu. 

Drugi  članek  prof.  Vossa  izšel  je  v  „Oesterr.  botan.  Zeit- 
schrift".  Jahrg.  1881.  Nr.  9,  ter  se  hvaležno  spomina  znanega  bota- 
nika župnika  Plemla.     Pod   naslovom:    Reliquae  Plemelianae 


A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kueževiui  Bolgarski.         309 

podaje  Voss  kratek  životopis  tega  moža  in  omenja  njegovili  zbirk. 
Valentin  Plemel  se  je  porodil  7.  januvarja  l<s20.  na  Rečici  pri 
Biedu  na  Gorenjskem.  V  23.  letu  postal  je  duhovnik  in  potem  je 
služboval  po  raznih  krajih  naše  domovine.  Konečno  je  bil  lokalist  na 
Koroški  Beli  v  vznožji  gorenjskih  planin.  Navečer  1.  jun.  1875. 
je  mož  molil  v  svoji  cerkvici  —  in  tedaj  je  prijatelja  natore  in  njenih 
prikaznij  zadela  smrtno  najveličastnejša  natorna  prikazen — udarila 
je  strela  v  cerkev  in  župnika  tako  ranila,  da  je  vsled  opekline  umri 
9.  junija. 

Kjerkoli  je  Plemel  pastiroval,  delal  je  vedno  izlete  in  z  nena- 
vadno  marljivostjo  nabiral  rastline.  Tako  si  je  sestavil  v  teku  let 
krasen  herbarij  in  našel  mnogo  vrst.  ki  jih  do  tedaj  niso  poznali 
v  deželi.  L.  18G2.  izdal  je  v  S.  letnem  zvezku  kranjskega  muzealnega 
društva  spisek  664  zelo  redkih  cvetic  pod  naslovora :  Beiträge 
zur  Flóra  Krains,  pozneje  pa  menda  ni  več  pisaril.  Na  dunajskí 
svetovni  izložbi  razstavil  je  lepo  zbirko  rastlin  in  dobil  je  vsled  tega 
svetinjo  napredka  v  priznanje  njegovega  truda  za  pospeševanje 
kranjske  cvetane.  Zanimljivi  ta  herbarij  hrani  sedaj  nadgozdnar 
Micklitz  v  Radovljici. 

Plemel  ni  toliko  znan  med  znanstvenimi  botaniki,  a  vender  si 
je  postavil  kot  priden  in  vesten  nabiralee  lep  spomenik  med  pri- 
jatťlji  deželne  naše  flóre,  in  kdor  bode  hotel  opisati  poslednjo,  ternu 
bode  žnanje  Plemlove  zbirke  pač  neobhodno  potrebno. 

Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini 
Bolgarski. 

Po  službenih  poročilih  naučuega  ministei*stva  sestavil  A.  Bez  e  n  šek. 

(Dalje.) 
4.  Stanje  narodnih  šol  po  okrogih. 
Ako  pogledamo  v  obce  na  te  za  mlado  državo  dosta  mnogobrojne 
šole,  videli  bomo,  da  mnoge  še  ne  odgovarjajo  zahtevam,  ki  se  stavljajo 
dandanes  na  narodno  šolo  po  naprednih  deželah  evropskih.  No,  ne  smem 
pozabiti,  da  so  stvari  še  v  samem  početku  svojega  razvitka,  a  vsaki  po- 
čcítek  je  težek.  Pri  vseh  teh  nedostatkih  moremo  vender  reči  brez  sumnje 


310  A.  Bezeíišek :  Šolstvo  in  prosvetiii  zavodi  v  kiieževini  Bolgarski. 

to,  da    se    v    teh    skronmih    okolnostih    očividno    razvija    med    národom 
povsod  omika  i  književnost. 

Kar  se  tiče  notranjega  stanja  početnih  šol,  dajo  nam  statistiški 
podatki  jako  poučno  gradivo  o  nejednomernem  položaji  učenja  v  raxnih 
krajih  Bolgarske  kneževine.  V  Trnskem  in  Kjistendilskem  okrogu  (ki 
ležita  najzapadnejé  na  srbski  meji)  iraanio  jednega  učenca  med  35  sta- 
novniki,  v  Vidinskem  med  25,  v  Vračanskem  med  22,  v  Trnovskem 
med  17,  v  Svištovskem  med  13,  a  v  Sumenskem  med  75  samo  jednega. 
Poslednji  okrog  je  namreč  jako  s  Turki  pomešan,  in  zarad  tega  tako 
neugoden  položaj   obraževanja  pri  tamošnjih  Bolgarih. 

V  obce  vidimo  iz  gornjih  številk,  da  se  iztočni  okrogi  jako  raz- 
ločujo  od  zapadnih.  Zapadne  stráni,  bivša  gubernija  Sofijska  i  Vidinska, 
kóje  so  ležale  prej  skoro  v  sredini  evropejskih  provincij,  pripadajočih 
Turkom,  bile  so  odstranjene  od  važnejših  cest  in  izključene  od  obče- 
vanja  z  venšnjim  svetom,  zaostalé  so  zarad  tega  na  najdolnji  sto{)inji 
omike.  Jedinstveno  ognjišče  za  prosveto  v  teh  predelih  bil  je  Rilskij 
samostan,  kateri  je  imel  jako  blagodejen  vpliv  na  bližnje  stanovnike. 
Sicer  pa  še  le  sedaj  Ijudje  teh  okrogov  počasi  začenjajo  razumevati,  kako 
korist  ima  človek  od  tega,  ako  zna  čitati  i  pisati.  Niso  redki  slučaji, 
da  seljaci  v  teh  predelih  izbegavajo  učilišéa  in  misie,  da  so  ona  škod- 
Ijiva,  ker  jim  jemljo  otroke  od  domačih  in  poljskih  opravkov. 

V  tem  najzapadnejšem  kótu  bolgarske  kneževine  tudi  nahajamo  to 
posebnost,  da  roditelji  nečejo  na  nobeden  način  svojih  otrok  ženskega 
spola  v  šolo  pošiljati.  V  vsem  Kjistendilskem  okrogu,  ki  ima  143.365 
stanovnikov,  hodi  samo   321   deklic  v  šolo,  in  to  skoro  samo  po  mestih. 

No  pri  vseh  teh  težkočah  omika  v  navedenih  predelih  po  lehko 
napreduje,  kakor  je  videti  iz  gori  navedenih  statističnih  dat.  V  Kjisten- 
dilskem okrogu  hodi  v  šolo  sedaj  4.084  otrok,  a  10.5'04  ne,  torej  28*'/o 
od  vseh  otrok  se  uči.  Razume  se,  da  so  to  še  jako  malki  odstotki,  a 
vender  so  dosta  znatni,  ako  pomišljamo,  kako  je  bilo  tam  učenje  pred 
poslednjo  rusko-turško  vojsko,  in  ako  jemljemo  v  poštev,  da  v  vsem 
okrogu,  ki  ima  18.570  hiš,  ni  vec  nego  2.005  odrastlih  Ijudij,  ki  bi 
znali  čitati  in  pisati  (a  med  temi  je  326  Židov  in  86  Turkov);  in  od 
vseh  teh  živi  jih  1.464  po  mestih,  a  541  po  selih.  Tedaj  v  tem  okrogu 
na  71  stanovnikov  pride  jeden  človek,  ki  zna  čitati  in  pisati;  a  ako 
vzamemo  mesta  posebej  in  sela  posebej,  to  pride  v  mestih  jeden  takov 
na  13  stanovnikov,  a  po  selih  celo  na  22í)   stanovnikov. 


A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kňeževíni  Bolgarski.         311 

Slabo  je  tiidi  razširjeuo  znunje  čitanja  in  pisanja  v  Sofijskem 
okrogu.  Ťukaj  je  naseljenje  gosto,  Ijudje  so  dosta  premožni,  a  čisto  ravno- 
dušni  za  šolstvo.  Kjer  šole  obstoje,  jako  slabo  so  še  urejene,  a  72  vasij 
še  nemá  šol. 

Bolje  je  v  tem  obziru  v  Vidinskem  okrogu  (ob  Dunavu).  Tam  po 
vaséh  na  l'2l  Ijudij  pride  jeden,  ki  je  vešrčitanju  in  pisanju.  V  Rahovskem 
je  še  bolje;  tam  56  •'/q  otrok  hodi  v  šolo,  a  od  odrastlih  Ijudij  po 
vaséh  jeden  zna  čitati  in  pisati  med  91.  V  Vračanskem,  ob  Balkánu, 
kjer  so  kraji  planinski,  a  Ijudje  siromašnejši,  vender  50  "/o  hodi  v 
šolo,  a  na  212  Ijudij  po  vaséh  nahaja  se  po  jeden  znajoč  čitati.  Okolo 
Plevno  in  Loveča,  kjer  živi  tudi  nekoliko  poturčenih  Bolgarov  (Pomaki), 
bilo  je  ob  turških  časih  izven  mest  učenje  slabo,  a  turški  natisek  velik  ; 
a  pošle  vojske   umnožilo    se   je    tudi    tam    število    šol   v    veliki  razmeri. 

V  tej  zapadni  polovici  kneževine  bode  trebalo  sploh  še  mnogo 
truda,  pasebno  oi  stráni  ministerstva  in  inspektorjev,  dokler  se  bode 
národ  prodbudil  in  navdušil  za  šolstvo,  kakor  treba.  Istina  je,  da  národ 
je  za  učenje,  samo  še  treba  neprestane  vzpodbuje. 

A  drugače  je  v  iztočni  polovici  kneževine  Bolgarije.  Tam  je  Iju- 
bezen  do  učenja  že  od  nekdaj  zakorenjena,  i  šola  je  postala  v  vsakem 
selu  neobhodno  potrebná  reč,  katero  národ  povsod  sam  dobro  občuti 
in  ocenjuje.  Tam  Ijudje  misie  tudi  brez  mnogih  vzpodbuj  na  svoje  šole 
in  skrbe  za  učenje  otrok,  ter  se  ponašajo  z  dobrim  vspehom  šolanja.  V 
Ruščuskem  okraju  hodi  v  šolo  58  "/o  otrok,  v  Trnovskem  60  "/o,  v  Sviš- 
tovskem  64^/0,  v  Provadijskem  69  "/o,  a  v  Šumnenskem  celo  82*^/0.  Od 
odrastlih  Ijudij  nahajamo  v  Trnovskem  okrogu  med  14.  jednega,  ki  zna 
čitati  in  pisati,  po  mestih  in  trgih  med  3.  jednega,  a  po  vaséh  med 
68.  jednega.  V  Svištovskem  okrogu  imamo  po  vaséh  jednega  med  95. 
stanovniki,  v  Šumnenskem  med  50.  jednega.  V  teh  okrogih  tudi  sama 
šolska  poslopja  spominajo  na  šole  drugih  naprednih  dŕžav,  i  učitelji  so 
bolje  naobraženi,  nego  v  zapadnih  krajih  kneževine. 

(Dalje  prihodnjič.) 


* 


:^i^m:^ji:.L^^ 


r_~i-x:_L  j^?j 


Zlata  knjiga. 

Poezije.    Zložil  S.  Gregorčič.  I.  Založil  Ig.  Gruntav ;  tiskala  Klein  in  Kováč 
v  Ljubljuni  1882,  8»,  158  str.  Cena  po  1  gkl. 

I. 

Sedel  sem  nekega  zimskega  večera  1.  1870.  poleg  črne  káve  v 
Tropperjevi  kavarni  na  Dunaji  ter  čakal  urednika  bas  tiste  tedne  novo 
porojenega   „Zvona". 

„Kaj  je  novega?"    vprašam  g.  Stritarja,  ko  vštepivší  sede  k  moji  mizi. 

„Pesnika  sem  našel!"   pravi  nekako  vesel. 

Ker  sem  znal  strogo  njegovo  sodbo  v  takih  stvareh  ter  spomínal 
se  večkratnih  najiníh  poprejšnjíh  pogovorov  o  tedanji  líríški  suší  slovonski. 
moral  sem  se  nejeverno  posmehniti. 

„Ne  verjamete  ?  —  Res !  Post  nubíla  Phoebus !  Ta  mož  nekaj  obeta  !" 

Vprašam  ga,  kdo  je,  kaj  je;  a  Strítar  se  izgovarja  z  uredníško 
tajnostjo  ter  daljni  razgovor  pretrga  rekoč:  „Kmalu  boste  brali  in  samí 
lahko  sodílí,  ímam  lí  práv,  alí  ne?" 

In  kmalu  smo  brali  v  „Zvonu"  kôpo  kratkih,  otožno-donečíh, 
krasníh  pesníj,  kažočíh  ízreden  líríšk  ta-lent.  Ugíbalí  smo,  kdo  bi  mogel 
ta  „R.  G."  alí  „Gorskí"  bití,  ter  napósled  s  pomočjo  goríškíh  svojih 
rojakov  na  Dunaji  pogodílí,  da  ta  neznani  pesník  slovenskí  je  najbrž  — 
Símon  Gregorčič,  tedaj  kaplán  v  Kobarídu.  .  .  . 

Minulo  je  nekolíko  let.  G.  Strítar  je  znova  začel  ízdavatí  svoj 
„Zvon"  in  znova  se  je  oglasíl  v  njem  s  svojimi  pesnímí  naš  neznani 
znanec.  A  kako  se  je  izpremeníl  v  teh  petíh  letíb!  Kako  se  mu  je  raz- 
šíríl  njegov  duševní  obzor,  kako  so  se  uglobílí  filozofiškí  njegovi  nazori 
o  svetu  in  o  človeštvu  in  kako  je  v  tem  času  napredoval  v  —  oblíki! 
Ta  čudovita  dikcija,  kako  ti  seza  v  dušo;  tí  polní  verzi,  kako  tí  pre- 
tresajo  srce  in  tí  donečí  stíkí,  kako  tí  polneč  uho  objemajo  vse  tvoje 
čuvstvo!  Ní  čuda  tedaj,  da  je  naš  pesník,  naj  seje  že  ímcnoval  „X"."  alí 
„Bojan"  v  kratkem  osvojil  si  vse  omikano  občínstvo  slovensko,  katero 
um  bode  gotovo  íz  vsega  srca  hvaležno,  da  mu  je  te  dni  v  lepí  knjigi 
podal  prví  zvezek  dívnih  svojih  poezij. 


Fť.  Levec:  Zlata  knjiga.  313 


Ako  skromní  naš  pesnik  v  „Úvodu"  pravi,  da  je 
„Poet,  le  malo  komu  znan." 
nikakor  ne  more  to  veljati  v  pesnih  njegovih,  ki  so  že  pred  skiipnira 
izdanjem  postale  pravá  narodova  svojina,  nego  te  besede  se  morejo 
ozirati  samo  na  vnanje  življenje  njegovo.  Ker  pa  vem,  kako  rad  vsakdo 
duševnega  svojega  Ijubljenca  tudi  po  lici  pozná,  zatorej  mislira,  da  ustrežem 
čitateljem  „Ljubljanskega  Zvona",  ako  jim  najprej,  predno  o  njegovih 
poezijah  izpregovorim  kako  besedo,  podám  kratek  obris  tihega,  a  plodo- 
vitega  njegovega  življenja.  Kar  tukaj  pripovedujem,  zvedel  sem  največ 
od  čestitega  gospoda  F  r.  Smrekarja,  vikarja  na  Libušnjem,  prijatelja 
in  sošolca  našemu  pesniku. 

Šimon    Gregorčič   je    bil    porojen    15.  októbra    1844.  leta    na 
Vrsnem  h.  št.  17.,  pol  ure  nad  Libušnjem,   v  prijazni  pogorski  vaši,  ležeči 
pod  starim  sivim  Krnom  na  levem  bregu  bistre  Soče.  Lep  je  ta  planinski 
svet  med  Kobaridom   in  Tolminom,   med  Kvnom    in  Matajurjem    in  lepo 
ga  opeva  naš  pesnik  v  najkrasnejših  pesnih  svojih: 
„Oj  pašniki  solnčni,  lesovje  temno 
Vi  viri,  potoki  studeni, 
Ti  slap  moj  grmeči,  ti  selo  mirnó, 
Pri  srci  ko  nekdaj  ste  meni!^ 

Tudi  zdaj,  ko  živi  v  solnčni  vinorodni  planjavi  goriški,  šili  mu 
srcé  „nazaj  v  planinski  raj".  Ne  mikajo  ga  vinorodne  gorice,  niti  južni 
cvet  in  sad.  kajti  mladostnih  dnij  spomin  ga  vleče  na  planine,  nánje 
mu  omedleva  srcé,  nánje  obrača  oko: 

Saj  jaz  planin  sem  sin! 

Našemu  pesniku  oča  Jarnej  Gregorčič  gospodaril  je  srednjevelikemu 
posestvu;  a  bil  je  razumen,  občespoštovan  mož.  Dokler  je  Yrsno  spadalo 
k  tolminskemu  županstvu,  bil  je  Jarnej  Gregorčič  dolgo  vrsto  let  zapo- 
redoma  Vrsenski  starešina  in  občinski  zastopnik  pri  županstvu  v  Tolminu, 
kjer  so  ga  vsi  njegovi  tovariši  zaradi  njegove  odločnosti  in  bistroumnosti 
jako  spoštovali  in  še  dandanes  se  Vrsenci  o  vseh  važnejših  občinskih 
stvareh  posvetujejo  ž  njim  ter  ga  vselej  volijo  za  svojega  pooblaščenca, 
kadar  je  treba  pri  uradih  ali  kje  drugje  zagovarjati  občinsko  stvar. 

Jarnej  Gregorčič  je  imel  več  otrok;  zatorej  pošije  svojega  drugo- 
rojenega  siná  Šimona,  ko  ga  je  bil  domači  kaplán  g.  Anton  Gregorčič 
(sedanji  vikár  v  Št.  Florjanu  v  Brdih)  naučil  nekoliko  brati  in  pisati, 
v  Gorico  v  nemške  šole,  iz  katerih  prestopi  na  gimnazijo,  kjer  leta  1857. 
z  izvrstnim  vspehom  dovŕši  prvo  latinsko  šolo.  Slovenščina  takrat  v  tera 
razredu  še  ni  bila  učni  predmet. 


314  Fr.  Levcc:  Zlata  kiijiga. 

Sreča  je  hotela,  da  je  Gregorčič  v  drugom  razredu  dobil  za  učitelja 
moža,  po  svojem  znanji  odličnega,  po  svojem  značaji  vzglednega  Ivana 
Solarja,  sedaj  c.  kr.  dež.  šolskega  nadzornika  v  Zadru.  Šolar  svojih 
učencev  ni  samo  temeljito  učil,  ampak  tudi  korenito  jih  vzgajal  ter  po 
očetovsko  vodil  in  pripravljal  za  ozbiljno  življenje.  „Glejte,  da  boste 
prvaki  v  vseh  predmetih !  Pridno  se  učite,  da  boste  možje  mogli  poinagati 
svojemu  národu,  kajti  brez  znanja  vam  ne  bode  mogoče  koristiti  svoji 
domovini  I "  Kako  so  se  taki  in  jednaki  nauki  prijeli  rahločutnega  Gregoľčiča, 
o  tem  na  vec  mestih  pričajo  njegove  pesni.  Osobito  pa  Giegorčič  pripo- 
veduje  svojim  prijateljem,  da  mu  je  Solar  odkril  čudovito  lepoto  jezika 
slovenskega  ter  pokazal  mu  bogastvo  njegovo,  poleg  tega  pa  tudi  vcepil 
mu  Ijubezen  do  starih  klasikov  grških  in  latinskih. 

V  tretji  soli  prišel  je  Gregorčič  v  tedaj  osnovano  malo  semenišče 
ter  ondu  poleg  vec  drugih  vrlih  dijakov  našel  tudi  duhovitega  in  plemeni- 
tega  Ivana  Stresa.  Kaj  mu  je  bil  ta  zdaj  že  pokojni  prijatelj,  pripovedujt^ 
Gregoľčič  sam  v   „Grobnem  spomeniku"    (103): 

„Ti  bil  mi  nisi  brat  po  krvi, 
A  več  si  bil  mi  tisočkrat: 
Bil  meni  si  prijatelj  prvi, 
Po  srei  in  po  duliu  brat." 

Z  njim  in  drugimi  jednakomislečimi  prijatelji  vadil  se  je  Gregorčič 
v  slovenskem  spisovanji,  učdl  se  srbskega  in  ceskega  jezika,  navduševal 
se  je  za  klasične  pesnike  raznih  národov,  a  osobito  prebiral  Pre  š  im  a.  V 
tistih  letih  začel  je  zlagati  svoje  prvé  pesni  in  prvenci  njegove  Múze 
natisneni  so  v  Janežičevem  „Glasniku".  Tako  je  prišlo  leto  18G4.  in  ž 
njim  matura,  katero  je  izvrstno  prebil. 

Po  dovršenib  latinskih  šolah  šel  je  v  semenišče.  In  kakor  na  gim- 
naziji  prof.  Šolarja,  tako  je  tukaj  čislal  blagega  doktorja  H  rast  a,  vodjo 
osrednjemu  semenišču  goriškemu.  „V  velikem  semenišči  —  piše  mi  c.  gosp. 
vikár  Smrekar  —  smo  Gregorčiča  Ijubili  vsi :  Vlahi,  Hrvatje  in  Slovenci ; 
vsem  se  je  prikúpil  in  však  je  želel  ž  njim  občevati.  Bil  je  vselej  čistega, 
možatega  značaja ;  vsako  reč  je  znal  s  svojim  bistrim  umom  dobro  pre- 
soditi.ter  v  vsakem  slučaji  pravo  pogoditi".  Jednako  izvrstno  kakor 
gimnazijo  dokončal  je  tudi  '^ogoslovske  studije.  Posvečen  je  bil  20.  októbra 
180  7.  leta.  Novo  mašo  je  pel  pri  sv.  Dúhu  na  Libušnjem  27.  októbra  18(5  7.. 
a  potem  ostal  še  jedno  leto  v  semenišči. 

Prvá  služba  mu  je  bila  v  Kobaridu.  „Prestrašil  se  je  sicer  veliké 
cerkve  in  težavnega  katekizovanja  v  dverazredni  soli,  toda  udal  se  je 
ter  bil  v  Kobaridu  práv  zadovoljen,  Kobaridci  pa  ž  njim  še  bolj.  Bodi  si 


Slovenskí  glasnik.  315 

v  cerkvi,  bodi  si  zimaj  cerkve,  pokazal  se  je  tam  pravega  moža  na 
pravem  mestu.  Slišali  so  Ijudje  tačas  v  cerkvi  krásne  govore  njegove. 
Sam  ga  sicer  nikoli  nisem  čul,  a  pravile  so  mi  druge  verjetne  in  razumne 
ivriče,  kako  poetično  pridiguje.  Za  izvrstnega  govomika  poh valil  ga  je 
sam  nadškof.  ko  je  1.  1872.  v  Kol)aľidu  binnoval  ter  slišal  Gregorčiča 
pridigujoč.  Kako  je  bil  ii  je  še  v  tukajšnjih  krajih  priljubljen  govornik 
in  dnhovnik,  dokazuje  tudi  to.  V  Kobarid  zahajajo  Ijudje  k  službi  božji 
iz  Yseh  bližnjih  duhovnij  vsega  Kóta.  Kadarkoli  je  v  kateri  teh  duhovnij 
izpraznjena  duhovniška  služba,  takoj  si  Ijudje  želijo  g.  Gregorčiča.  — 
In  kaj  je  bil  on  Kobaridu  v  narodnem  oziru  I  Bil  mu  je  buditelj  národne 
zavednosti  in  osnovatelj  národne  čitalnice,  katera  ga  je  nedávno  iz  liva- 
ležnosti  imenovala  za  častnega  člana  svojega.  Pod  njegovim  A-odstvom 
priréjala  je  ta  čitalnica  krásne  besede  za  priprosto  Ijudstvo.  Večkrat  je 
sam  prevzel  kakšen  šaljiv  ali  poučen  govor.  Sam  ima  dober  pevsk  sluh 
in  prijeten  bariton,  a  izuril  je  tudi  priproste  pevce,  da  so  dobro  peli. 
Pri  teh  besedab  se  je  Ijudstvo  res  kaj  naučilo." 

Vzpomladi  1.  1873.  pride  za  kaplána  v  prijazni  Rifenberg  v  vino- 
ŕodni  %-ipavski  dolini,  kjer  občeljubljen  in  spoštovan  ostane  do  lanjskega 
Božiča,  tedaj  nad  osem  let.  Slabotno  zdravje  prisililo  ga  je  začasno  iti 
v  pokoj;  a  hvala  Bogu,  kmalu  se  mu  je  spet  toliko  ukrepilo,  da  je 
mogel  prevzeti  lahko  službo.  vikarijat  v  neznatnem  Gradišči  poleg  Prvačine. 
Ginljivo  je  bilo  slovo  od  Rifenberga  prvé  dni  apríla  meseca.  Ves  Rifenberg 
je  bil  na  nogah,  šolska  mladina  in  odrastli  Ijudje  in  marsikateremu  se 
je  solza  utrinjala  v  očesu,  ko  je  videl  odhajajočega  predragega  mu  gospoda. 
Starešinstvo  izvolilo  ga  je  o  tej  priliki  za  častnega  svojega  občana  in  župan 
Robič,  z  vsemi  občinskimi  svetovalci  in  mnogimi  odlic-nimi  možmi  spremil 
ga  je  do  Dornberga,  kjer  so  novega  svojega  vikarja  slovesno  vzprejeli 
Gradiščani. 

To  je  kratek  obris  pesnikovega  vnanjega  življenja;  kakšno  je  njegovo 
notranje,  to  pripovedujejo  njegove  poezije  in  o  teh  priho  Injič.  L. 

Slovenskí  glasnik. 

Slopen^k-o  sforstro.  Poezije.  Zložil  S.  Greg-orči  c.  I.  V  Ljubljani.  Založil 
Ig.  Gľuntar;  tiskala  Klein  in  Kováč  1882,  8",  158  str.  Cena  1  iíKl.  To  krásno 
knjigo,  o  kateri  obšimeje  govorimo  na  dragem  mestu,  prodaje  jedini  založaik 
g.  Ignacij  Gruntar,  c.  kr.  notár  v  Logatci  (Loitsch),  karta  posebno  poudai"- 


316  Slovenskí  glasnik. 


jamo,  ker  se  mnogi  poštni  iicaročniki  zánjo  oglašajo  txidi  pri  uredništvu  „Ljublj. 
Zvona". 

Pesmaričica  po  številkali  za  nežno  mladino.  Sestavil  Anton  For- 
ster.  Založil  in  natisnil  Rudolf  Milic  v  Ljubljani  1882,  8",  64  str.  Cena  15  kŕ. 
Na  vsakih  12  iztisov  prilaga  se  po  1  iztis  brezplačno.  Razen  teoretičnega  dela 
obseza  ta  knjižica  64  najnavadnejših  in  najlepših  šolskih  pesnij.  —  Gospod  skla- 
datelj  piše  v  predgovoru :  Razmere  prostorov  med  raznimi  tôni  so  mladini  pri 
petji  bolj  jasne  po  številkah  nego  po  notah;  zatórej  imajo  številke  to  prednost 
pred  notami,  da  morejo  učenci  brez  teoretičnili  težav  takoj  peti.  Akoravno  nežná 
mladina  poje  navadno  po  posluhu,  t.  j.  brez  not,  vender  številke  učencem  petje 
zeló  polajšujejo,  ker  se  le  po  posluhu  in  brez  vsake  naslombe  naučené  pesni 
lahko  pozabijo.  K  ternu  se  mlad  pevec  igraje  pripravlja  za  petje  po  notah,  ker 
si  že  v  prvih  začetkih  ne  vadi  samO  uho,  ampak  tudi  oko,  kar  mu  je  pozncje 
neobhodno  potrebno.  Petje  po  številkah,  metóda  trojice  Galin-Paris-Chevé, 
je  kot  najlažji  pouk  v  petji  zeló  razširjen  po  Francoskem  in  Nemškem.  Posebno 
se  priporoča  ta  metóda  za  Ijudske  šole,  ker  se  uči  učenec  pri  njej  misliti, 
na  predmet  pažiti,  ter  se  prihrani  učitelju  in  učencu  veliko  truda  in  čaša,  kolikor 
ga  je  treba  poučuje  v  petji  le  po  posluhu. 

Venec  Mariji  Kraljici,  zavetnici  treh  redov  sv.  Frančiška,  v  sporain 
TOOletnice  njegovega  rojstva.  Zložil  in  sestavil  P  Angelik  Hr  i  bar  O.  S.  F. 
Z  dovoljenjem  vis.  čast.  knezoškofijstva  in  redovnega  prednika.  I.  snopič.  V  tej 
zbiľki  je  24  raznih  Marijinih  pesnij,  med  drugimi  je  tudi  slávna  sv.  Kazimíra 
„Srčna  hvala  vedno  gnala"  (Omni  die).  —  Cena  75  kr.  pri  Blazniku,  po  posti 
5  kr.  več. 

Sloveiislce  učne  Tcnjige.  Ker  nekateri  gg.  odborniki  „Matice  Slovenské"  delajo 
tako  kisle  obraze,  kadar  j  im  v  misel  vzameš  kako  Slovensko  učno  knjigo,  dasi 
imajo  za  ražne  nepotrebne  slovnice  (neslovenské)  novcev  na  izobilje,  pogodili  so 
se  nekateri  slovenskí  gg.  profesorjí  z  Ijubljanskim  knigarjem  g.  Otomarjem 
Bambergom,  da  bode  založil  naj  potrebnej  še  učne  knjige  slovenské.  Tako  n.  pr. 
začel  se  je  že  staviti  „Latinsko-slovenski  slovar"  za  'á.  in  4.  gimn.  razred  in  v 
kratkem  pôjde  v  tiskarno  Senekovíčevo  „Prírodoslovje  za  malé  gimnazije  in 
malé  reálke".  Da  to  podjetje  ne  more  bití  tako  nehvaležno,  kakor  si  nekateri 
domišljajo,  sodimo  po  tem,  ker  je  g.  Bamberg  pisateljem  obljubil  lepe  nagrade. 
Za  tega  delj  vse  gospode,  kí  za  tisk  pripravljajo  kako  učno  knjigo  Slovensko, 
opozarjamo  na  záložníka  O.  Bamberga.   Bis  dat,  qui  cito  dat! 

Josip  Bihar.  Gospod  Levstik  praví  v  zadujem  zvezku  „Ljublj.  Zvona"  na 
str.  252.  da  o  Jos.  Riharji  ne  ve,  kdaj  se  je  porodil,  kdaj  li  umri.  Príobčim  naj 
tedaj  o  njem  sledečo  črtíco,  pobrano  v  knezoškofijskem  arhivu  Ijubljanskem. 

Josip  Rihar  se  je  porodil  1.  1759. -v  Polhovem  Gradci.  Studiral  je  deloma 
v  Ljubljani,  deloma  v  Nemškem  Gradci,  kjer  je  dovŕšil  po  modroslovnih  šolah 
bogoslovne  v  glavnem  semenišči.  Leta  1782  16.  marcija,  dobil  je  v  škofovi 
domačl  kapeli  v  Ljubljani  prvo  tonzuro.  Blagoslovov  pa  ni  prejel  v  Ljubljani, 
teraveč  prej  ko  ne  v  Gradci,  kjer  je  ímel  v  semenišči  cesarsk  „tituUim  monsae". 
Posvečen  je  bil  v  duhovna  1.  1787.  Tega  leta  pa  v  Ljubljani  ni  bil  nihče  ordi- 
niran,  ker  je  bil  prvo  polovíco  leta  škof  Karol  pi.  gróf  Herberstein  že  bolehen 
in  po  njega  smrti  škofovski  sedež   izpraznjen  od  7.  októbra  1787.  do  23.  apríla 


Slovenskí  glasnik.  317 

1788.  leta.  —  Prvá  služba  Riharjeva  (v  zapisnikih  stoji  ^Richer"  in  ^Richar") 
bila  je  v  Šent-Jarneji  na  Dolcnjskcm.  Bil  je  on  todi  poldrugo  leto  subsidijarij 
in  katehet,  na  to  pa  dmgi  duliovski  pomočnik. 

Značaj  in  vedenje  29letnega  Riliarja  naliajamo  tako-le  opisana:  ^Ingenii 
videtuľ  csse  boni,  sed  tavdi  et  anxii;  corpore  non  est  omnimode  sanus;  in  con- 
cionibus  plus  aequo  longus,  giatiam  dicendi  non  habet.  Amans  est  literarum, 
nec  est  dubium  de  suíficienti  scientia.  Mores  videtur  habere  constanter  laudabiles. 
Aniat  vitam  solitariam.  Vitia  nuUa  habet.  Apparet  in  suis  officiis  scrupulosus. 
De  nullo  scandalo  constat.  nunquam  fuit  adhuc  correptus." 

L.  1792.  pľišel  je  Rihar  za  kaplána  k  sv.  Jakobu  v  Ljubljano  in  nakázala 
se  mu  je  plača  250  gld.  Ťukaj  je  on  leliko  pomagal  prelagati  sv.  pismo  na  jezik 
slovenskí,  ker  je  tu,  tovariš  Vodníkov,  bíval  7  let;  koncern  1.  1799.  je  pa  dobil 
župnijo  sv.  Petra  v  Komendi.  Župníkoval  je  Rihar  v  Komendi  do  svoje  smrti. 
Poprosil  je  1.  1802.  za  župnijo  svojega  rojstnega  kr€Ja,  a  ní  je  dobil.  25.  novembra 
1.  1807.  si  je  spísal  oporoko  (katere  prepis  se  nahaja  v  arhivu)  in  tri  dní  pozneje 
se  je  preselil  v  večnost.  A.  K. 

Literami  in  zabavniklub  Ij ubljanski  sklenil  je  21.  aprila  svoj  zimski  tečaj, 
v  katerem  je  bilo  26  klubovih  večerov,  od  teh  razen  jednega  vsi  pri  Tavčarjí.  — 
Dva  teh  večerov  imela  sta  po  dve  berili,  devetnajst  pa  po  jedno;  tríje  so  bili 
brez  berila.  —  Od  beril,  katerih  naslovi  in  bralci  so  bili  v  , Zvonu"  vselej 
objavljení,  bilo  jih  je  8  líterarnega,  15  pa  zabavnopoučnega  obsega.  Snov 
líterarníh  beril  je  bila  vselej  slovanská  Od  15  zabavnopoučnih  beril  bilo  je 
5  popisov;  po  2  sta  bili  humoristične,  prírodopisné  in  statistične  snoví,  po 
jedno  pa  juristične,  psihologične,  mediciníčne  in  meteorologíčne.  —  Od  članov 
brali  so  tríje  po  trikrát  (Bežek,  Lah,  Leveď,  dva  po  dvakrát  (dr.  Dolenec  in 
Šubic)  in  deset  po  jedenkrát  (Brencé,  dr.  Drč,  Grasselli,  Hríbar,  Potočnik,  Trtnik, 
Vľhovec,  dr.  Vošnjak.  dr.  Zarník,  Železnikar).  —  Obískovaní  so  bili  večeri  veči- 
noma  dobro,  časíh  še  celo  práv  dobro.  Obískovalcev  so  ímeli  povprek  po  35 
do  40;  največ,  namreč  60,  ímel  jih  je  prví,  za  njim  po  56  dvajsetí  in  zadnjí; 
52  tretji,  katerega  so  se  udeležili  v  mnogobrojnom  številu  tudí  gg.  deželní  poslanci, 
pôvodom  sklepa  deželnega  zbora.  Najmenj  obískovalcev  so  ímelí,  kar  je  naravno  : 
dvanajstí  večer  (sveti  večer)  namreč  le  15,  scdemnajsti  in  osemnajstí  večer  v  zadnjí 
tretjiní  predpusta  po  24.  Predsedovali  so  klubovím  zborom:  1.  Potočnik.  2.  dr. 
Vošnjak,  3.  Murník,  4.  dr.  Mošé,  5.  dr.  Drč,  6.  Zabukovec,  7.  dr.  Ambrožič,  8.  Vo- 
dušek,  9.  Hríbar,  10.  dr.  Tavčar,  11.  dr.  Rojíc,  12.  Republika,  13.  dr.  Dolenec 
14.  Valentinčič,  15.  Železnikar,  16.  E.  Lah,  17.  Republika,  18.  Láponja,  19.  Pleter- 
šník,  20.  dr.  Bleiweíss,  21.  Levec,  22.  dr.  Štor,  23.  Símčič,  24.  Gogala,  25.  Repu- 
blika, 26.  Kragelj.  E.  L. 

Solnčni  mrak  dne  17.  mája  t.  1.  Ťukaj  podajemo  častitim  bralcem,  kí  se 
za  astľonomijo  zanímajo,  posameznosti  solnčnega  mraka  dne  17.  mája  t.  1.,  kakor 
se  bode  v  Ljubljaní  videl,  in  sicer  mešec  se  dotakne  solnca 

prvikrat  (začetek  alí  vstop)  ob  6.  urí  47  min.  zjutraj 
drugikrat  (konec  alí  izstop)    „    8.     „    33      „         „ 

V  sredi  mraka,  t.  j.  ob  7.  urí  40  min.  ko  je  mrknenje  največje,  je  0.39 
solnčnega  premera  alí  47  palcev  pokvítih;  mrak  traja  tedaj  1  uro  46  mín.  in 
če  tudi  ni  za  Ljubljano  toliko  znamenit,  poznal  se  bode  vender  na  solnčni  svet- 


318  Slovenskí  glasnik. 

lobi  precej.  Mešec  se  približuje  solncu  na  spodnji  desni  straní  in  zadene  vanj 
blizu  tam,  kjer  stojí  petka  na  naših  urah  (natančneje  143"),  ako  si  namreč  mí- 
slimo  solnce  kot  sprednjo  ploščo  ure,  kjer  so  številke  zaznamenovane  in  številko  12 
kot  severno  piko  na  solnci,  kjer  se  števanje  pričenja.  M.  V. 

Divii.  S  to  besedo  zaznamenujejo  prebivalci  okolo  Pulja  staro-rimski  amfi- 
teáter, tako  zvano  „aréno".  Pustil  sem  kola  kod  „diviča",  govore  Istrani.  To  je 
pravi  slovanskí  ízraz  namestu  besede  „gledališ^e".  I  Ž. 

^Sub  roscŕ.  Marsikdo  je  čul  in  rabil  ta  ízrek,  ne  vedoč,  od  kod  mu  je 
izvor.  V  graščini  v  Račjem  (Kranichsfeld)  pri  Mariboru  nahaja  se  soba,  na 
katere  stropu  naslikana  je  veliká  roža.  V  tej  sobi  shajali  so  se  Ivan  Erazem 
Tatenbach,  tedanji  lastnik  graščini  in  njegoví  drugovi  ter  tajno  posvetovalí  se  o 
svoji  zaroti.  1.  1670.  Však  sestanek  naznanil  se  je  s  tem,  da  pridejo  ,sub  rosa" 
vkupe,  in  kar  se  je  v  imenovani  sobi  ukrepalo,  moralo  je  ostatí  skrívnost,  ker 
je  bilo  povedano  „sub  rosa".  In  tako  se  je  od  latinsko  govorečih  zarotnikov 
zaplodil  ta  ízrek  med  svet.  I.  Z. 

Nicola  Tomaseo.  V  22.  dan  marcija  meseca  razkril  se  je  v  Benedkah  spo- 
menik  slavoznanega  dalmatinskega  Hrvata  in  italijanskega  pisatelja  Nikole 
Tomasea.  Sloveči  ta  mož  porodil  se  je  1802.  v  Šibeniku.  Gramatične  in  retoríčne 
svoje  studije  zavŕšil  je  Tomaseo  bajé  domá  v  Šibeniku,  akoprem  nekateri  drugi 
pisateljí  trdé,  da  v  Spletú;  potem  odšel  je  na  Italijansko.  —  Kot  pisatelj  je  bil 
Tomaseo  vrlo  plodovit;  najslavnejša  dela  so  njegov  slovník  italijanskíh  sinonim, 
in  komentár  Dantejeve  nebeské  komedije  in  njegova  v  Parížu  ízdana  povesť  „II 
duca  ď  Aténa".  —  Tomaseo  bavil  se  je  tudi  s  politiko.  V  18.  dan  januvarja 
meseca  1848.  zaprli  so  v  Benedkah  njega  in  agitatorja  Maninija,  ker  sta  zahtevala 
tiskovno  svobodo  za  Lombardijo  in  Venecijo  ;  osvobodil  ja  je  iz  temnice  17.  marcija 
vzdignívši  se  upor  proti  Avstriji,  a  v  22.  dan  istega  meseca  bil  je  Tomaseo  poklican 
v  ministerstvo,  katero  so  beneški  uporniki  osnovali.  Po  prevratu  v  11.  avgusta  1848. 
postal  je  Tomaseo  še  jedenkrát  nauóní  minister  in  dvakrát  je  popotoval  v  Pariz 
pomôči  prosit.  —  Vkljub  tému  čutil  se  je  Tomaseo  vedno  Slovana  in  tudi  v 
hrvatskem  jeziku  napísal  je  malo  delce  „Iskríce"  ki  svedočí  o  njega  Ijubezní  do 
ožje  domovine  Dalmatinske  in  do  národa  hrvatskega.  Osobíto  lepó  izrazil  se  je  ta 
Tomaseo  o  narodníh  pesníh  srbskíh,  katerih  je  tudi  nekolíko  na  ítalíjanskí  jezík 
preložil.  Umri  je  1.  majnika  1874.  in  pokopan  je  v  Firenci.  —  Svečanost  v 
Benedkah  bila  je  prekrásna.  M.  M. 

Iz  Zagreha  se  nam  píše  17.  apríla:  Dobili  smo  v  roke  vabilo  na  naročbo 
novega  hrvatskega  lista  „Svj  etlo",  kí  ga  nameravajo  nekateri  mladí  pisatelj  í  v 
Zagrebu  izdavati.  —  List  prinášal  bode  članke  iz  vseh  delov  društvenega  in 
književncga  žitja  ter  gojil  domačo  beletristiko  in  bode  ozbiljen,  resen  tolmač 
vseh  društvenih  in  književníh  pojavov.  Posebno  ozíral  se  bode  list  na  razvoj 
prirodnih  in  druzih  pozitívnih  in  ekonomskih  znanostij  ter  ímel  posebno  rubriko 
za  dľuštveno,  literarno  in  gledalíško  kritiko.  V  vseh  spisih  iu  razpravah  se  hočc 
držatí —  „realístičkoga  pravca".  Kakor  iz  tega  programa  razvídno,  hočejo 
nekateri  nadarjení  Ijudje  s  tém  listom  ugladiti  pot  —  tistemu  francoskemu  rea- 
lizmu, ki  ga  gojí  Emile  Zola.  Po  našem  mnenjí  je  to  neumestno  in  škodljivo 
„Svjetlo"  izhajalo  bode  po  jedenkrát  na  mešec  v  osmini  po  5  tiskanih  pol  in 
bode  veljalo  do    konca   tega  leta  3  gld.  60  kr.     Naročnína  naj    se  pošilja  gosp. 


Slovenskí  glasnik.  319 


Miji  Tkalčičn,  odvctniku  v  Zagrebu.  Dodajem  samo  iskreno  željo,  naj  bi  so 
Hrvatje  zadovoljili  s  svojima  krasiiiraa  listoma  „Viencem*  i  „Hrv.  Vilo"  ter  naj 
bi  ne  cepili  prcveč  svojih  močij.  —  Kakor  se  čuje,  zgotovil  je  dalmatinski  Hrvat 
dr.  Jakob  Chiudina  v  Spletú  obširno  italijanski  spisano  zgodovinsko  delo  : 
^.Storia  sul  Montenegro".  O  tém  predmetu  pisali  so  že  Sir  G.  Wilkinson,  Yriarte 
in  Bľianialti :  toda  vsa  ta  dela  niso  po  virih  izdelana  in  za  tega  delj  nas  veseli, 
da  se  je  tega  lotil  dr.  Chiudina,  kí  sluje  v  Italijanih  za  izvrstnega  pisatelja. 
—  „Milan  DragojcviĽ,  pedagogijska  pripoviest.  Priredio  Mijat  Stojanovid, 
s  predgovorom  Stjepana  Basarička".  Knjiga  X.  „knjižnice  za  učitelje",  ki  jo  izdava 
hrvatski  pedagogijsko  -  književni  zbor.  Cena  50  kr.  V  svojem  žam-u  izvrstna 
povest,  vredna  da  jo  však  učitelj  vestno  čita.  —  „Hrvatsko  društvo  umet- 
nostij"  imelo  je  19.  marcija  občni  zbor.  Podpredsednik  dr.  Fran  Rački, 
prvomestnik  jugoslovanske  akademije,  poročal  je  o  delovanji  ter  poudarjal  kolike 
znaraenitosti  je  izložba  domačih  obrtnin,  katero  je  lansko  leto  društvo  priredilo. 
Ta  izložba  bila  je  verná  slika  tekstilnega  obrta  v  Hrvatih.  —  Posebno  zaslugo 
za  tó  razstavo  pridobil  si  je  društveni  tajnik,  vseučiliški  profesor  dr.  Izidor 
Kľšnjavi,  kateremu  je  zbor  zahvalo  izrekel.  —  Iz  srbské  književnosti  zabeležim 
naj  sledeči  dve  knjigi:  „Uspomena  dr.  Dane  Medakoviéa  držao  u  Matici  Srpskoj  na 
SV.  Savu  1882,  Emil  Čakra,  član književnog  odelenja  Matice  Srpske.  —  V  tej  bro- 
šuri  priobčil  je  g.  E.  Čakra  nekoliko  vrlo  zanimivih  vestij  iz  življenja  pokojnega  si 
prijatelja  in  srbskega  pisatelja,  lani  v  Zagrebu  umršega  dr.  D.  Medakoviéa.  (Cf.  Zvon. 
I.  787.)  —  V  Belemgradu  izšla  je  iz  tiskame  delavske  zadruge  nová  knjiga:  „Celo- 
kupna  dela  Svetozara  Markoviéa,  kniga  prvá. "  V  tej  knjigi  ponatisneni  so  članki 
pokojnega  Markovica ;  nekoliko  je  tudi  novih.  Ta  izdaja,  ki  jo  preskrbuje  uredništvo 
„Rada",  urejena  je  kronologično.  Zadnjemu,  to  je  24.  ali  25.  zvezku  dodan  bode 
pokojnikov  životopis  in  njegova  slika.  V  prvem  zvezku  natisneni  so  sledeči 
članki:  „Srpskoj  omladini.  —  Literárni  večer.  —  Kako  su  nas  vaspitali.  —  Pevanje 
in  mišljenje-.  Cena  50  kr.  —  Na  zagrebškem  vseučilišči  predávali  bodo  v 
poletnem  semestru  1882:  dr.  L.  Geit  ler:  a)  Tumač  triebnika  i  psaltira  glagolskih 
spomenika  brda  Sinaj.  b)  Vježbe  litavske  na  temelju  Schleicherove  čítanke. 
c)  Igor,  pjesma  staroruska,  tumač  i  úvod,  —  prof.  A.  P  a  vi  c:  a)  Korieni  i  osnove 
hrvatskoga  jezika.  b)  Historija  hrv.  književnosti.  c)  Čítanje  uajstarijih  hrvatskih 
spomenika.  —  dr.  F  r.  J.  Celestín:  a)  Glavna  pravila  o  ruskom  akcentu. 
b)  Osobitosti  skladnje  ruskog  jezika.  c)  Oboje  uz  čitaiije  odabranih  ruskih  štiva. 

M.  M. 

„Kosat-ka  djevojka"  imenuje  se  slika,  katero  je  po  znaní  srbskí  národní 
pesní  naslíkal  hrvatski  umetnik  F.  Kikerec.  To  58  cm  visoko  in  79  cm  gh-oko 
sliko  izdala  je  firma  Kočonda  í  Nikolič  v  oljnatem  tiskú  ter  jo  prodaje  z 
okvirom  vred  po  25  gld.  in  na  mesečne  obroke  po  28  gld. 

Prinos  k  naglasu  u  novoslovskom  jezihu.  Naglas  u  supstantiva  ženskoga 
roda,  b-deklinacíja.  Napísao  M.  Valjavec.  Prestampano  iz  LX.  knj.  Rada  jugo- 
slavenske  akademije  znaností  i  umetností.  V  Zagrebu  1882,  8,  IIC  str.  Tisak 
díoničke  tiskare.  Kakor  je  učení  gospod  pisatelj  v  svojih  poprejšnjih  razpravah 
pojasnil  naglas  pri  moškega  spola  substantívíh  in  pri  ženskí  a-deklinaciji,  tako 
nam  tukaj  opiraje  se  na  muogoštevilne  víre  korenito  tolmaéí  naglas  pri  substantivih 


320  Slovenskí  glasnik. 


ženské  b-deklinacije.     Knjiga  bode  vsem,  ki  se  pečajo  s  tem  teškim   in  temnim 
predmetom,  gotovo  doBťo  došla. 

SrjJske  Ilustrovane  Novine.  Omenjali  smo  že  jedenpot  v  „Ljubljanskem 
Zvonu"  tega  izvrstnega  lista  srbskega.  ^.Ilustrovane  Novine"  izhajajo  v  obliki 
največjih  ilustrovanih  listov  na  jako  íinem  papirji  vsakega  meseca  15.  in  30. 
dan,  vselej  po  dve  tiskani  poli  obsežne  ter  prinašajo  v  svojem  zabavno- 
poučnem  delu  pesni,  povesti,  románe,  potopise  iz  srbskih  krajev,  prevode  iz 
različnih  slovanskih  književnostij,  poučné  članke  iz  vseh  delov  náuke  in  umet- 
nosti.  Vsaka  številka  je  olopšana  s  4  do  5  umetniški  izdelanimi  slikami  iz  srb- 
skega in  občeslovanskega  života.  Iz  dozdanjih  listov  smo  se  uverili,  da  „Srpsko 
Ilustrovane  Novine"  podpira  lepo  število  prvih  književnikov  srbskih.  List  izvrstno 
ureduje  Stevan  V.  Popovič,  zalaga  pa  tiskarna  A.  Pajevica  v  Novem  Sadu. 
Naročnina  mu   je  po   4  gld.  na  pol  leta. 

Slovanskí/  katalóg  hihliograjjckij  za  rok  1880.  Redakci  Jos.  Hovorky  a  Jos 
Záruby,  vydal  Spolek  česko-slovanskych  knihkupeckych  účetnicli  v  Praze.  Ročnik  IV. 
Cetľto  leto  izhaja  že  ta  zanimljiva  knjiga,  katero  izdava  dru.štvo  českili  knji- 
gotržnih  vodij  z  namenom,  da  s  tem  vzbude  splošno  zanimanje  za  vseh  slovanskih 
národov  literatúre.  Ta  IV.  ročnik  obseza  7  slovanskih  literatúr:  I.  Češka  biblijo- 
grafija  (sestavil  Gustáv  Francl  v  Pragi);  II.  Poljska  (z  ruské,  pruské  in  avstrijske 
Poljske  sestavil  je  Jurij  Kuttala  v  Tešnu);  III.  Slovenska  biblijograf  ija 
(sestavil  Ivan  Tomšič  v  Ljubljani  in  B.  Smilauer  v  Pragi) ;  IV.  Maloruska  (sestavil 
A.  N.  Czerban  v  Lvovu) ;  V.  Srbska  in  VI.  Hrvatska  (sestavil  obe  A.  Mi- 
chálek  v  Preravi)  in  VII.  Srbsko  lužiška  biblijografija  (sestavil  M,  Hornik  v 
Budišinu).  Razen  tega  so  pri  česki,  poljski,  rutenski  in  slovenskí  biblijografijí 
znastveni  pregledi,  tako  da  se  lehko  primerja,  koliko  je  storila  in  napredovala 
katera  literatúra  v  posamnih  strokah  (teologiji,  jurisprudenci,  medicini,  prirodo- 
znanstvu,  jezikoslovji  itd.) 

M.  B. 

,,Alhuni  malarzij  Polskich".  Pod  tem  naslovom  začele  so  v  založništvu 
M.  Robiczka  v  Varšavi  izhajati  fotograíične  reprodukcije  vseh  znamenitejših 
slik  poljskih  slikarjev.  Prví  zvezek,  kí  je  izšel  v  elegantnih  platnicah,  obseza 
slike  A.  Kowalskega,  A.  Ajdukiewicza,  M.  Gottlieba,  I.  Brodowskega,  \.  Pruzskow- 
skega,  H.  Siemiradzkega,  I.  Brandta,  I.  Lessera,  I.  Simmlera,  I.  Maszynskega  in 
I.  Kozakiewicza.  Ker  imajo  Poljakí  mnogo  in  slavnih  slikarjev,  bode  ta  album 
gotovo  najsijajnejši  spomenik  poljske  umetnosti.  I.  H. 


„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstríjske  dežele  po  5  gld.,  za  dijake  po  4  gld.  na  leto. 


Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:    Pr.  Levec. 
IJredniálvo  :  v  Novíh  ulicah  6.  —  Uprav uištvo  :  na  Marije  Terezije  česti  5. 

Tiská  „Národná  Tiskarna"  v  Ljubljani. 


■  oioi-'«^..ioi 


Leposlovert  in  znanstvert  lisť 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levee^  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  junija  1882. 


Štev.  6. 


Negodni  ptieiei. 

,,  ,j^^^,^_^akaj.  zakaj,  oj  ptica  milá, 

"•?  i^'^  ^\^A  tľdi  svet  se  že  podáš. 

•v  fO^     Ko  šibka  še  krijó  te  ki'ila. 

-5^     Iskat.i  liľane  še  ne  znáš? 

Olej,  deček  zlôbni  že  je  piežal. 
Da  z  ľóko  knito  bi  te  vjél. 
Le  mône  vzvši  plali  je  zbežal.  — 
Zivljenje  s  teín  sem  ti  otel. 

Odslej  pa  vsem  nczgodam  skrita 
Tu  v  izl)i  boš  ko  v  gnézdu  prej. 
Skrbnó  te  lóka  moja  pitá. 
Ni  niôgla  mati  te  skrbnéj. 

A  ko  ti  roka  hrane  daja. 
Oj  drôbna  moja  ptica  ti. 
Mi  v  duši  misel  tóžna  vstíija, 
I  u  tóžne  čute  mi  budí. 


Oh.  kaj  sirôt  od  majk  odtrže 
Usoda  že  za  mladili  let. 
Iz  toplega  zavétja  vrze 
Ko  tébc  jih  med  mrzli  svet! 

Po  tuji  zemlji  tóžna  tava 

Ta  zapušéôna  sirotčád, 

Srcé  bolést  jej  razoráva. 

Tré  skrb  in  stvah  jo,  jad  in  gladl 

Kdo  brídke  jej  obríše  srage? 
Kdo  réši  rev  jo  in  nadlog? 
Izróíam  vam  j  o,  duše  blage, 
Izróčam  tt'bi  jo,  moj  Bogl 

Ti  vsliši  jo.  ko  vróče  vzdiše, 
Otri  jej  z  lic  gorke  solzé. 
Odpri  jej  duri  dobre  hiše, 
Odpri  jej  blágo  v  njej  srcé! 


S.  Gregorčič. 
21 


322 


— b — :  Na  tuji  zemlji. 


Na  tuji  zemlji. 

'  '  1.  Slovo. 

ko  tukaj  še  enkríit  stojím,  Vrší,  vrší  mi  na  ulió: 

'  Z  očesom  mokrim  te  motrím,  „Naj  claljni  pot  ti  svečen  bó 

Vzkipí  srcé  mi:  „Z  Bogom,  dom.  Pa  vrni  se,  pa  pridi  spet, 

Ne  vem,  kdaj  spet  te  videl  bom!"  Ko  širni  boš  preméril  svet!^ 


Vrší  med  tratami  potok, 
Kot  da  glasán  bi  slišal  jok, 
Kot  da  bi  videl  te  solzé, 
Ki  lijem  jili,  oj  dom,  za  té. 


Oj  potok  moj  svebernopén, 
Kakó  mi  je  pogled  meglén 
Kakó  motvím  —  oli,  zadnji  pot 
Predragi  dom,  gvedóč  od  tod! 


S  seboj  pa  nesel  bom  spomín 
Na  daljno  pot  slovenskí  sín 
In  mislil  bom,  o  dom,  na  té 
In  jokal  záte  bom  solzé!  .  .  . 


'f)^é  stólpa  sem  mi  zvon  doní, 
"^'Ko  vlega  mrak  se  po  vasí  — 
Le  doni,  zvon,  iz  temnili  lin, 
Le  vzbujaj  mi  na  dom  spomín! 

Le  zvôni  mi,  takó  glasán, 
In  milo  poj  čez  tujo  pian  — 
Dasi  srcé  mi  trga  jad, 
Zvonjenje  tvoje  slušam  rad! 


2.  Mrak. 


Pri  glasili  telí  zazdí  se  mi. 
Da  v  daljni  svoji  som  vaši. 
Kjer  ni  mi  tuj  noben  obríiz 
Pozná  mc  však.  vsak«)ga  jtíz  I 

Zato  pa,  zvon,  le  zvôni  mi, 
Na  tuji  zemlji  dôni  mi, 
Ti  zvon  večerni,  zvon  iz  lin 
Le  vzbujaj  mi  na  dom  spomin! 


3.  Jutro. 


32/(a  gôrami  dan  svitá  se 
5  Mogočen  in  krasán, 
In  zora  zmagovita  se 
Prostrla  bo  čez  pian! 

In  drámila  iz  spanja  bo 
Prirodine  stvarí 
In  broz  mini,  nehánja  bo 
Morila  mrak  norí.  — 

S  solzámi  gleda  jo  okó 
Na  daljnili  tujih  tléli, 
Krog  usten  pa  igrá  bridkó 
In  rezno  mi  posméh!  .  .  . 


■  Le  sijaj,  si  j  aj  zora  mi 
In  srce  grej  težkó, 
Saj  tudi  tam  za  gôrami 
Si  grela  je  gorkó  I 

To  nič  ne  dé,  čo  drug  je  kraj. 
Ki  zdaj  stojim  na  njém, 
Le  svéti  mi,  le  mi  smehljäj. 
Dasi  bolesti  mreml  .  .  . 

Oj  daleč  tam  zdaj  oce  bo 
Pľobndil  se  iz  sanj, 
Ko  sklenil  pa  tresoče  bo 
Roké,  tí  siní  uanj! 


— h — :  Na  tuji  zemlji. 


Si:i 


In  pravi  mu,'  kakó  zamán 
Po  njem  želí  srcé 
In  pa  kakó  na  tujo  plán 
Bľidkó  rosím  solzé  I 

In  dvignil  sivo  glúvo  bo  — 
Oj  zľéin  ga  pied  sebó,  — 
Iľi  se  ozľl  v  višavo  bo 
Pľosi'ŕ  lojió.  troľkó : 


^jNebeški  Oča,  vodi  ga, 
Kjťi-  liodi  vrh  zemljé, 
Oj  spremljaj  tí  povsodi  ga 
In  čuvaj  mu  srcé !  .  .  . " 

Dteši  se,  preskrbni  mož. 
Jaz  sem,  ko  prej  som  bil, 
Le  jasnili  misbj,  divnih  rož, 
Le  téli  je  cvet.  minill 


Pa  krásno  spet  razcvél  se  bo, 
Ko  bom  domá,  domá, 
In  zore   svit  blostél  se  bo. 
Kot  nekdaj  do  srcá!  .  .  . 

^  4.  Ob  reki. 

Wá  voda  globôka.  zelena  takó, 
'?  Mogočna  takó  in  vršečal 

Na  tebe  upíra  se  trudno  okó, 

Ki  solza  rosí  je  blesteča! 

Povsodi  je  tilio  —  nihče  ne  bedí, 
Zapahnene  trdno  so  diiri. 
Nikjeri,  nikjeri  ležišča  pa  ni 
Za  mene  o  pólnoéni  uri ! 

Oj  voda  globoka,  zelena  takó, 
Mogočna  takó  in  vršeča, 
Naj  pésen  mi  tvoja  doní  na  uhó, 
Da  mine  mi  žalost  pereca  I 

O  národu  pesen  mi  milo  zapoj, 
Ki  daleč  od  tukaj  prebiva, 
Ki  návod  slovenski,  ki  národ  je  moj, 
Ki  kakor  jaz  solze  prelival 

Rosila  si  polja  mu,  trate  lepé. 
Oj,  reka,  povej  mi,  kaj  dela. 
Povej  mi,  povej  mi  besede  sladké, 
Da  moja  bo  duša  veselá! 

Na  bregu  zelenem  poslušal  te  bom, 
Oj  voda  zelena,  vi-šeča! 
In  v  mislih  na  národ,  na  Ijubljeni  dom 
Minila  bo  žalost  skeleča!  .  .  . 


— b— 


-8í>>í5>^^> 


D!-<3X» 


21* 


^^^^^^^^mmw^mm 


Malo    življenje. 

Povest, 
Spisal  dr.  Fr.  D  e  t  e  1  a. 

XIV. 


mnogimi  Ijudmi  ni  imel  Pečar  znanja,  iiajvo.č  pa  je  obreval 
s  sosedom  Šimonom,  eegar  sin  Štefan  je  skoro  však  dan 
pri.šel  v  vas.  Pi'vi  dan  ga  je  Jiirij  le  malo  videl  iii  samo  po- 
vedali so  mu,  kdo  je.  Komaj  pa  so  dnizega  dne  odveeerjali,  že  je 
prikadil  Štefan  moško  k  Pečarjevim.  Poznalo  se  je  mladenieu.  d  a 
je  tukaj  domač,  po  vsem  ofenašanji;  saj  tudi  pravijo,  da  je  petelin 
na  domačem  dvorišči  najpogumnejši  in  da  pos  okrog  domaee  liiše 
najhuje  laja.  Z  neko  ponosno  dostojnostjo  ogovori  Jurija.  „Kako 
ti  je  pa  ime,  fánt?"  ga  vpraša. 

Ko  mu  Jurij  pové  svoje  ime,  zasmeje  se  Štefan  na  ves  glas. 
„Presneta  reč!"  pravi,  „Dolinci  pa  menda  ros  ne  ])oznate  druzega 
svetnika  kakor  sv.  Jurija." 

„Sveti  Jurij  je  patrón  kmetskega  stanu,  Štefan,  če  še  ne  ves," 
razlaga  mati. 

„E,  pa  ga  slabo  varuje,"  ugovarja  Štefan,  „in  če  ne  bo  dnigat-e. 
morali  si  bomo  druzega  izbrati.  Komu  pa  se  slabše  godi  knkor  kmetu 
na  zemlji?" 

„Dokler  nam  ni  večje  sile,"  meni  gospodar,  „hvalimo  Boga  pa 
Ijubega  zdravja  ga  prosimo!" 

„Zdravja,  oča?"  povzame  Štefan.  „Presneto  I  kje  pa  bodo  Ijndje 
zdravi,  če  ne  po  gorali,  kjer  veter  zrak  čisti  in  bolezen  odnáša.  Le 
poglejte,  kaki  Ijudje  so  po  dolini!"  In  Štefan  pogleda  Jurija  po  stráni. 
„Velik  je  pač,  pa  širok,  a  znotraj  je  otel  in  vsako  težje  delo  ga 
užene.  Z  jedno  roko  ga  suneš,  pa  páde.  Kratek  človek  pa  dobro 
podstavljen,  tak  je  za  v  goro.  ali  ne  res?"  Pomilovalno  obi  ne  se 
Štefan  k  visokemu,  suhemu  Juriju,  ki  kolje  pri  peci  polena. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  325 

^ľi.  kjfi  >viicr  iii,  tu- Íl  uiuia  lii,"  oi)umni  Matija.  „Toda  pustiino 
to  govorjenje,  ki  ne  velja  nič.  Povej  rajši,  če  pojdeta  z  očetom  na 
semenj  k  sv.  Andreju  tja  drugi  tedenl" 

„Ne  veni  še,  mislim  pa.  da  pojdeva." 

„Jaz  ne  bom  mogel  iti,  morebiti  bosta  imela  pa  priliko  zame 
kupiti  par  voličkov.  mladili,  da  bi  jih  vzpomladi  učil  delati.  Casi  se 
je  ondu  dobro  kúpilo." 

„Bom  že  povedal  očetu,"  pravi  Štefan  in  se  obrne  k  Lenčiki. 
„No,  Lenčika.  ti  pa  nič  ne  govorišl" 

„I,  saj  ne  morem  vmes,"  odgovori  dekle,  „ker  si  ti  tako  zgovoren." 

„Zakaj  pa  bi  ne  bik  dokler  sem  mlad?  — =  Jurij,  kaj  pa  je  v 
Dolini  novega?" 

-Jaz  ne  vem  nič  posebnega,"  odgovori  Jurij. 

,Kaj  pa  je  s  tistim  fantom  —  čegav  je  že  bil?  Ti  ga  moraš 
poznati.  Od  vojakov  je  ušel.  AU  je  doma?" 

Jurij  se  skloni  po  poleno,  da  bi  skril  rudečico,  ki  ga  je  oblila. 
čeravno  bi  je  pri  slabi  lúči  ne  bil  zapažil  nikdo. 

..Nič  ne  vedo,"  pravi.   „kje  je  sedaj." 

„Taki  so  fantini,"  modruje  Štefan.  „Kaj  pa?  Tepó  se  se  kaj 
po  noci?" 

„Po  malem  še  zmerom." 

„Da  se  ta  na  vada  ne  da  odpraviti!"  pravi  Matija.  „Koliko 
nesreč  se  zgodi  po  tej  neumnosti!" 

„E,  kaj  se  bo  zgodilol  Nič!"  ponese  se  Štefan.  „Človek  ima  trdo 
butico,  da  .še  sam  ne  ve,  kako." 

„Zdravje  se  zapraylja,"  nadaljuje  Matija.  „In  koliko  pa  je 
vredno  delo  tacega  človeka,  ki  celo  noč  okrog  oglari,  cez  dan  pa 
dreralje?  Ce  bi  imeli  starši  pa  gospodarji  resno  voljo,  bilo  bi  tega 
kmalu  konec." 

„To  mora  hiti,  oĹa.  pa  mora  bitil"  bráni  se  Štefan.  „Kar  svet 
stoji,  hodili  so  mladi  Ijudje  v  vas  pa  pretepavali  se." 

„Oh,  Štefan",  smeje  se  Lenčika,  „kaj  bi  rekli  oča,  če  bi  ti  začel 
najedenkrat  rjuti  okrog  hiše  po  noci?  To  je  že  bolje,  da  si  modrejši." 

„I,  pre.sneta  reč!"  pravi  Štefan,  „naj  bi  kdo  drug  poskúšal  kaj 
tod  oki'og,  postavil  bi  se  pa  tudi  po  róbu." 

„Torej  bi  se?"  vpraša  Lenčika. 


326  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


„No  in  pa  kako!"  balia  S8  Štefan.  „Postenému  človeku  bi  ne 
privoščil,  da  mi  pride  v  pest.  Ne  bi  se  hitro  pobral,  če  bi  ga  vrgel 
jaz  ob  tla." 

„Štefan,  Štefan,"  smeje  se  dekle.  „Ne  smeš  biti  tako  neusmiljen ! 
Kar  nečeš,'  da  bi  ti  drugi  storili,  tudi  ti  njim  ne  stori.  Ali  bi  ti  rad, 
da  bi  te  kdo  tako  stresel?" 

„Naj  me,  če  me  more!  Nič  mu  ne  branim,  ampak  svetovati 
pa  ni  nikomur.  —  Smijati  se  móram,  kadar  se  spomnim,  kako  sem 
bil  ongavega  Florijana,  ki  je  tudi  tak  kakor  žrd,  lepo  na  tla  položil. 
S  tistimi  dolgimi  rokami  je  začel  mahati,  kakor  bi  orelie  klatil,  jaz  pa 
se  mu  zakadim  pod  noge  in  preč  je  ležal. " 

Ura  je  odbila  devet  in  materi  se  je  že  zdelialo  za  kolovratom 
pri  telí  važnih  pogovorih.  Jurij  je  dokončal  svoje  delo  in  položil  naklane 
treske  na  peč,  da  se  posušé  in  tudi  Štefan  se  odpravlja. 

„Še  jeden  šopek  mi  daj,  Lenčika,"  pravi  pri  odhodu,  „da  bom 
bolj  moški  in  da  se  bo  vedelo,  da  sem  bil  v  vaši!" 

„Kar  zunaj  si  ga  natrgaj,"  odvrne  Lenčika.  „V  meji  raenda 
koprive  niso  pozeble.  —  Pozdraví  Anico  in  ona  naj  pride  tudi  kaj 
gori ! "  • 

Jurij  vošči  vsem  lebko  noč  in  odide  s  Štefanom,  Lenčika  pa  ja 
spremi  do  vrat. 

„Znáš  ti  zaukati,  Jurij?"  pravi  Štefan  in  zavriska  tako  žalostno, 
da  je  Jurija  smeh  silil.   „Zaukaj  še  ti!"  pravi  Juriju. 

„Ne,  jaz  ne  znám,"  bráni  se  Jurij.  „In  kaj  bi  Ijudi  budil  iz 
spanja!" 

„Nikdo  še  ne  spi ;  kar  zaukaj !  Kaj  ne,  Lenčika,  da  mora 
zaukati?" 

„No,  Jurij,  pa  zaukaj  še  ti!"  pravi  Lenčika,  „da  bomo  vedeli, 
če  znáte  doli  bolje."  In  Jurij  zavriska  iz  krepkih  prsij,  da  zadoni 
Stefanu  po  ušesih  in  daleč  po  pogorji  se  razlega  v  tihi  noci. 

„Vriskati  pa  znáš,"  pravi  Štefan,   „to  me  moraš  navaditil" 

Od  bleva  sem  pride  počasi  sultán,  malia  s  kodrastira  repom,  po- 
volia Jurija  in  Štefana  in  koraka  za  njima.  Jurij  zleze  v  svojo  spalnico 
nad  hlevom.  Štefan  pa  uka  proti  domu,  dasiravno  se  mu  skazi  však 
poskus.  Revež  Štefan,  mislil  si  je  Jurij,  kako  je  vender  močen!  Lenčika 
pa  se  je   smijala  Štefanu  še  bolj,  zdaj  ko  ga  je  primerjala  z  Jurijom. 

Minil  je  dan  za  dnevom.  Sobotni  večer  se  je  osiiažilo  vse  po- 
hištvo  in  pospravilo  vse,  kar  bi  preveč  spominalo  delavnika.  Ob  ne- 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  327 


deljali  pa  je  bila  navada,  da  je  šel  jeden  del  pľol)ivalcev  na  vse  zgodaj 
k  službi  l)ožji  k  SV.  Andreja,  drngi  pa  v  Dolino  k  maši  ob  desetih. 
Juriju  je  bilo  dano  na  izbiro,  iti,  kadar  bi  hotel,  izvolil  pa  si  je 
zjutraj  k  sv.  Andreju,  kar  je  posebno  dopadlo  gospodarju.  Tako 
je  práv,  dejal  je,  mlad  se  mora  navaditi  človek  zgodaj  vstajati.  Po- 
klicati  ni  bilo  treba  Jurija  nikoli.  Preden  je  bil  dan,  kladel  je  veselo 
žvižgaje  svoji  čedi.  In  ko  je  to  opravil,  opravi  tudi  sebe,  potem  pa 
se  napotita  z  gospodarjem  proti  sv.  Andreju.  Ko  prideta  do  hiše" 
Simonove,  oglasita  se  malo,  ee  bi  šel  nemara  kdo  z  njiraa :  Šimon 
in  žena  njegova  se  jima  pridružita.  Tma  je  še  bila.  ko  zaení'i  iti 
navzdol :  kmaln  pa  more  oko  proti  vzhodu  razločevati  gorske  vrhove 
od  neba  in  kakor  svetlosiv  trak  razpno  se  po  obzoru.  Ozka  pot  pelje  po 
hribu  doli,  cez  nekaj  easa  pa  se  razširi,  postaje  menj  strmá  in  kmalu 
se  vzdigne  na  drngi  stráni  griček.  ki  tem  bolj  raste,  éim  niže 
prideš  doli :  in  na  jedenkrát  si  v  tesnem  grabnu  in  izgine  svetli  pas 
jutranje  zarje.  Na  desno  se  potem  zavije  pot  okrog  griča  in  pokaže 
se  ti  mala  dolinica  in  sredi  nje  bela  eerkvica,  obdĺina  od  nekaj  malega 
priprostib  hiš.  Tu  je  pri  sv.  Andreji.  Krásno  se  je  nebo  žarilo,  ko 
so  dospeli  potniki  do  svojega  eilja  in  kmalu  jih  povabi  zvon  v  cerkev. 
Jurij  še  ni  l»il  nikdar  tukaj  in  storilo  se  mu  je  inako,  ko  je  slišal 
tuji  zvon  in  se  domislil,  da  dolinski  njemu  ne  poje  vec  in  da  ne  bo 
vec  stal  med  znano  mladino  v  domáci  cerkvi. 

Maša  je  minila  in  dan  se  je  naredil.  Možje  so  stopili  skupaj, 
da  se  pomenijo  o  domačih  stvareb,  in  si  vi  župnik  nagovarja  iz  cerkve 
gredoč  tega  pa  onega. 

„Ho.  ho,  oča!"  pravi  smeje  se  Pečarju.  „Ali  Vam  nisem  že  rekel, 
da  nikar  ne  hodite  iz  svoje  fare?" 

^Gospod  župnik,"  izgovarja  se  mož,  -drugi  pa  v  našo  hodijo, 
in  Vi  ste  tako  dobri,  gotovo  tudi  z  i  nas  molite. " 

„O,  moji  farmani  so  sami  preveč  potrebni,"  pravi  župnik  in 
odzdravi  Simonu  in  Juriju.  „Kacega  čvrstega  siná  ima  Šimon",  mrmra 
sam  i)ľi  sebi  odhajaje;  zamenil  je  bil  Jurija  s  Štefanom. 

V  lepem  jutru  vrnejo  se  domov  in  če  so  prej  tiho  med  sabo 
konikali.  odvezal  je  bil  svetli  dan  jezik  posebno  Šimonu  in  njegovi 
žeiii.  Radovedno  sta  izpraševala  Jurija  o  vsakovrstnih  rečeh.  da 
jima  je  komaj  proti  odgovarjal.  Govorili  so  o  zimi,  da  letos  ni  bila 
posebno  hutja.  o  vremenu,  da  bo  vzpomlad  skoro  tu,  o  kupčiji,  da  se 
bo  dobro  prodajalo  in  o  tem  in  onem,  dokler  iiiso  prišli  domov,  kjer 


328  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

jili  je  čak  il  z  ijatrek.  L3neika  in  raati  sta  bili  pripravljeni  na  odhod 
in  ko  S)  izpi-egovorili  pir  bísaiic,  pi-ide  ji  Štefan  s  svojo  sestro 
klicat. 

„Lenčika,  danes  pa  moraš  dati  kitico  rožmarina,"    prosi  Štefan. 

„O,  kadar  se  gre  na  božjo  pot,"  meni  deklica,  „spoJobi  se  bolj 
bľinje." 

„Jurij  ga  je  tiidi  bolj  zaslúžil,"  pravi  mati,  „ker  je  bil  tako 
pľiden  in  zgoden." 

„Vsik  tťud  je  svojega  plačila  vreden,"  opomni  Štefan,  „in  koliko 
se  jaz  trudirn,  ko  vaji  spremljam  pa  varajem." 

„Ali  pa  ma  tebe,"   odgovori  Anica,    „da   ne   obtičiš   v  Dolini." 

„O  kaj  pa!  Mislita,  če  posedim  malo  pri  kupici  vina,  da  ne 
znám  vec  domov." 

„Znáš  že,  a  predolgo  hodiš,"  smeje  se  Leneika.  „Da  boš  pa 
videl,  da  ssm  boljšega  srca,  kakor  ti  misliš,  dobiš  jedno  kitico.  Jnrij 
pa  tudi  jedno." 

„Jurij,  zakaj  pa  ti  nečeš  hoditi  z  nami?"  vpraša  Anica. 

„Ne  utegnem  práv,"  odgovori  Jurij.  „Preveč  bi  se  zamudil  doli 
in  jaz  tudi  lehko  vstajam." 

Lenčika  prinese  dva  šopka  in  da  jednega  Štefanu. 

„Juriju  ga  pripnem  pa  jaz,"  pravi  Anica  in  olepša  njegov  klobúk. 

„Le  urno,  le  urno,  da  ne  zamudimo!"  priganja  mati  in  moško 
odide  Štefan  s  svojimi  varovanci. 

Jurij  gre  po  svojih  opravkih,  in  ko  pride  cez  nekaj  čaša  v  hišo, 
nájde  Matija  pri  ognjišči. 

„Danes  pa  Vi  kuhate,  oea?"   nagovori  ga. 

„Jaz,"  mu  reče.  „Ob  nedeljah  je  že  tako  in  vse  zadene  človeka 
v  življenji.  Mati  je  bila  pripravila  kosilo  in  jaz  je  pristavljam  k 
ognju."  Kakor  skušen  kuhar  je  prestavljal  lonce,  popravljal  drva  in 
prižigal  svojo  pipo.  Jurij  mu  je  donášal  vode  in  pomagal  pri  tem 
in  onem,  pred  vežo  pa  se  je  solnčil  sultán  in  pomežikoval  s  svojimi 
dobrodušnimi  očmi.  —  — 

Popoludne  pa  je  solnee  gorko  sijalo  in  vidno  se  je  tajal  snog 
pod  njegovimi  žarki.  Mati  in  Lenčika  ])ili  sta  se  že  vrnili  iz  Doline 
in  sedeli  pred  liišo,  Jurij  pa  je  ogledaval  z  Matijera  kamenitno  grajo, 
ko  pride  v  vas  cerkovnik  od  sv.  Florijana.  Ožbe,  maj  hen  možiček  pri- 
jaznega  obraza,  bratranec  je  Pečarjeve  žene  in  rad  liodi  ob  nedeljah 
obiskavat  svojega  soseda. 


Dl-.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  329 

„Dober  dan  vam  Bog  daj  vsem  vkup!"  pozdravlja  Ožba.  „Očetu 
j»a  še  posebej  par  volov,  materi  nov  kolovrat,  Lenčiki  pa  brlikcga 
ženina.  —  Kje  pa  imate  fanta,  ki  sem  mu  moral  tako  neutegoma 
obleko  delati?" 

„Ravno  gre  z  očetom  sem,"  odgovori  Lenčika. 

„Ha,  fánt!"  pravi  Ožbe  in  ogleduje  Jurija  od  vseli  stranij,  kako 
mu  stoji  njegov  umotvor.  „Ves  kaj,  ti  si  pa  na  dobri  zemlji  vzrastel ; 
visoko  si  se  vzpel." 

„Na  Vašem  zvoniku  ))i  Jurij  lebko  od  tal  uro  navijal,"  meni 
Lenčika. 

„Ne,  tega  bi  pa  sain  sveti  Krištof  ne  mogel,  Lenčika,"  odvrne 
Ožbe. 

„E,  Ožbe!"  pravi  mati.  „Kako  da  bi  ne  mogel.  če  je  pa  pi- 
sano.  da  je  bil  dvanajst  komolcev  visok?" 

„Vse  zastonjl"  razlaga  Ožbo.  „Na  naíem  zvoniku  bi  ne  mogel 
naviti  ure,  zato  ker  nobene  ni." 

„Ah,  na  to  pa  nisem  mislila,"  pravi  smeje  se  mati  in  povabi 
Ožbeta  v  hi.šo,  da  bi  pokúsil  kolin. 

„No,  Jurij,"  vpraša  Ožbe,  „ —  saj  za  Jurija  sem  te  slišal  kli- 
cati  —  kako  si  zadovoljen  z  obleko?" 

„Na  vso  moč!"  pravi  Jurij.   »Bolje  bi  ne  mogla  biti  narejena." 

„Práv  ima.5I"  roče  Ožbe  vesel  in  seže  Juriju  v  roko.  „Tako 
se  mora  govoriti,  naravnost  pa  po  pravici.  Kar  se  tiče  irhovine, 
skúsim  se  jaz  z  vsakim,  naj  bode,  kdor  hoee  in  če  tudi  cesarju  šiva. 
Le  poglej,  kako  si  ti  polega!" 

„Veste,  oča,"  podraži  ga  Lenčika,  „Juriju  menda  vse  dobro 
stoji,  če  je  le  količkaj  narejeno." 

„Dekle,  dekle!"  žuga  Ožbe.   „Ali  si  to  že  tudi  zapažila?" 

„Kaj  bom  zapažila!"  pravi  Lsnčika  in  steče  v  hišo.  Kmalu  za 
njo  pride  Ožbe,  in  izprazni  svoje  žepe.  Lenčiki  je  bil  prinesel  lepih 
jabolk,  očetu  polič  borovničevca  in  materi  vsakovrstnib  domačih 
zdravil,  kakeršnih  je  nabiral  po  gori.  Kaj  t  i  Ožbe  ni.samo  cerkovnik, 
ampak  tudi  sloveč  zdravnik.  Daleč  ga  kličejo  Ijudje  k  bolnikom  in 
rad  on  pomaga,  kolikor  more.  Zob  izdere  Ožbe  bolje  kakor  však 
drug,  Ijudje  báje  kar  zadremljejo,  kadar  jim  škrbine  puli.  Zdravi  pa 
on  živino  ravno  tako  dobro  kakor  Ijudi.  Večkrat  se  prigodi.  da  ])ri- 
nese  kako  živinče  otekel  gobec  s  paše,  ker  je  je  gad  pičil.  Ožbe  })a 
pride,  pa  je  namaže  s  škorpijonovim  oljem  in  takoj  mu  mora  odleči. 


330  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

Arnike,  trepotčevega  samena,  stolčenih  sladkih  koreninic  in  druzih 
lekov  zoper  vsako  bolezen  se  pri  njem  vedno  dobi.  —  Kar  on  mež- 
nari,  kadila  .še  tudi  ni  kúpil.  Ampak  .smole  .si  nabere,  pravé  smole, 
ki  teče  iz  ranjone  smreke:  to  zakoplje  pot^m  v  mravljišea  in  pusti 
delj  čaša  ležati.  Kadar  jo  pa  izkoplje,  ima  dub  lepši  in  močnejši  kakor 
katero  si  bodi  kadilo  in  Ožbe  trdi,  da  sami  sveti  Trije  Kralji  niso 
prinesli  boljšega  v  dar. 

„Ožbe!"  kára  raati  svojega  gosta.  ,,Zakaj  ne  pripelješ  žene  s 
seboj  ?  " 

„Veš,  Neža,"  opravičuje  se  Ožbe,  ..jeden  mora  biti  vender  doma, 
da  hi.šo  varuje.  In  žene  ne  smem  preveč  razvaditi,  če  ne,  bo  zmerom 
za  mano  tiščala." 

„Glej  ga,  glej  ga!  Le  počakaj,  jedenkrát  ti  jo  izpeljem,  da  bo  pri 
nas  nekaj  čaša:  potlej  jo  boš  pn  rad  prisel  iskat  in  bolj'jo  boš  imel 
v  čislih!" 

,,Moja  Metá  ))i  mi  še  ne  privoščila  no,  da  bi  malo  posamoval." 

„Kaki  so  vender  ti  moški!"  buduje  .se  Lenčika.  ,,Le  hvalaBogu, 
da  nimam  še  tega  križa!" 

,, Lenčika,  nikar  se  ne  pregreši!"  svári  Ožbe.  ,, Na  jedenkrát  i)ľi- 
dejo  snubci  in  po  tebi  bo.  Ali  že  kaj  pridá  bodijo?" 

„Nič  kaj  ne,  oča!  Pripeljite  vender  Vi  katerega,  če  veste  za 
koga !" 

,,Kaj  pa  Šimonov  Štefan?  Ali  je  že  zdrav?" 

„Zdrav  pa  zdrav,"  se  ta  oglasi  in  vstopi  moško  s  sestro  Anico. 
Za  njima  pride  tudi  Matija  z  Jurijem.  Ženské  so  se  usedle  skupaj 
in  šepetanja  in  smeha  ni  bilo  ne  konca  ne  kraja. 

„Zdaj  jib  pa  le  pri  miru  pustimo,  da  se  nas  ne  lotijo !"  meni 
Ožbe  in  prisede  k  moškim.  Kmalu  se  vname  živ  pogovor,  kajti  rad 
je  govoril  Ožbe  in  zdaj  je  bila  prilika  razprodati  vse,  kar  se  mu 
je  nabralo  skozi  cel  teden,  ko  ni  imel  poslušaleev. 

,.Vi  ste  dosti  doživeli,  oča,"  pravi  Jurij,  ki  ga  je  rad  poslušal, 
„povejte  nam  kaj,  kako  je  bilo  v  prej.šnjih  časilil" 

„O,  veliko  sem  skúsil,  veliko,"  meni  Ožbe  in  hvaležno  pogleda 
Jurija,  ki  mu  je  tako  po  srci  izpregovoril.  To  se  mu  je  pač  ma- 
lokrat  posrečilo,  da  bi  ga  bil  prosil  kdo,  naj  pripoveduje.  Kar  objel 
bi  bil  fanta.  Popra.ska  se  za  ušesi  in  po  dolgem  úvodu,  v  katerem 
je  vse  razložil,  kar  je  mislil,  da  bi  bilo  v  pojasnjenjc  treba,  pride 
na  svoja  vojaška  leta.  Oh,  kako  so  ga  lovili  in  kako  bi  ga  bili  radi 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  331 


imeli!  Koliko  čaša  se  je  moral  skrivati  in  kako  srečno  je  naposled 
pobegnil  na  Koroškn,  kajti  takrat  sa  je  to  še  dalo,  takrat,  a  dan 
danes  je  drugače. 

,,He,  kaj  I"  vtakne  se  Štefan  vmes.  ,,Jaz  sn  le  čudim,  da  ste 
se  časih  tako  báli  vojašcine.  Jaz  bi  se  pa  nič  ne  menil.  Bi  snj  po 
lepi  priliki  kaj  sveta  ugledal.  Jaz  se  kar  nič  ne  boj  im!" 

,,Vem,  da  ne,  dokler  si  za  pečjo.  Ce  bi  šlo  pa  za  res,  bi  pa 
drugače  piskal,"  zavrne  ga  Ožbe  in  pripovednjo  dalje,  kako  se  mu 
je  godilo  po  Koľoškem,  kako  se  je  zopet  povrnil  domov  in  slúžil  za 
hlapca  ranjkemn  sentandrejskemu  žnpnikn. 

„Še  to  vam  móram  povedati."  pravi.  ..knkosem  bil  tam  odvadil 
psa  meso  jemati  z  vilic.  Pa  so  imeli  gespod,"  pravi,  „Bog  jim  daj  veíni 
mir  in  pokoj !  —  psa,  majheno  žival  kakor  podlasica,  a  prometeno 
in  zvito,  da  nič  tacega.  Vse  je  znal  belinček,  samo  govoril  še  ni  in 
gospod  so  ga  nad  vse  radi  imeli ;  jaz  ])a  nič,  zato  ker  se  je  pošast 
vedno  v  me  zaganjala  in  vpila,  kadar  sem  bil  pri  gospodn.  Dobro 
se  je  psičku  godilo,  ko  je  z  gospodom  za  mizo  sedel;  najrašji  so  ga 
pa  imeli  zato,  ker  je  znal  meso  z  vilic  snemati  tako  lepo,  kakor  naj- 
imenitnejši  gospod.  Kadar  je  gospoda  kdo  obiskal,  vselej  so  kázali 
to  psetovo  posebnost  in  však  se  je  čudil.  Da  te  vender,  meni  pa  ni 
bilo  povšeči,  da  bi  pes  jedel  kakor  človek,  toda  bil  sem  kar  tilio. 
No,  in  tako  je  prišel  gospodov  god  in  od  vseli  krajev  so  se  zbrali 
župniki  in  kaplanje  gospoda  vezovat.  Poln  Idev  sem  imel  konj  in 
veliká  pojedina  je  bila  pripravljena.  Na,  Ožbe,  pravi  kuharica  med 
mašo,  tukaj  imaš  kosilo,  potlej  ne  bo  čaša!  To  je  že  práv,  pravim 
in  se  usedem,  pse  se  pa  k  meni  spravi,  saj  pri  mesu  je  však  pes 
sleden.  Čakaj,  belinček,  pravim,  danes  boš  moral  kazati  svojo  uče- 
nost,  kaj,  ko  bi  midva  prej  poskusila?  Na,  rečem  in  mu  ponudim 
mesa  na  vilicah.  On  lepo  vzame,  jaz  ga  pa  dregnem  v  gobec,  da 
je  zacvilil.  Ko  ga  pokličem  drugič,  že  ni  tako  rad  ubogal.  Kličem 
ga,  kličem  in  počasi  vender  prileze.  Meso  je  le  meso,  mislil  si  je, 
in  zapet  mi  vzame  kos.  Jaz  ga  pa  zopet  zbodem,  da  odskoči.  V 
tretje  ga  pa  nisem  več  spravil.  Kar  po  kotih  se  je  plazil  in  rep 
stískal  med  noge,  })a  cvilil,  če  sem  mu  pokazal  vilice.  O  poludne 
je  húíi  pa  gostija  in  jaz  sem  nosil  vino  na  mizo.  Beseda  prinese 
besedo  in  tako  vzaraejo  v  misel  tudi  učenega  psa.  Gosi)od  se  liočejo 
izkazati  in  nabodó  mesa.  Pes  je  pa  zraven  njili  sedel.  Na,  belinček, 
pravijo  in  mu  pomolé  vilice,     Kakor  jili   pa   pes  zagleda,  pa  zacvili 


332  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenjc. 

in  skor-i  s  stola  in  zbeži.  Gosi)od  ga  klií'ejo  in  kliccjo,  da  zopet 
pride.  Zopet  se  uséde  k  njim,  a  ko  mu  pokažejo  vilice,  pa  poi)ihne 
spet,  kakor  bi  bil  obseden.  Za  nobeno  reč  ni  hotel  vee  vzeti  mesa 
z  vilic.  Gospuda  so  se  komaj  smeha  vzdržali,  žiipnik  so  bili  pa  lindi 
kakor  sára    sršen   in    nikoTi  ver    ni   belinčok  z  njimi  pri  mizi  jedel." 

,,Ce  bi  bili  pa  zvedeli,  kdo  jira  ])sa  tako  lepo  nei,"  pravi  Ma- 
tija,  „kaj  bi  bilo  potlej  ?" 

„Hentaj,  potlej  bi  bila  Inida  ura.  Kajti  gospod  so  bili  do))ľi, 
še  predobľi,  a  nagli  so  bili  pa  tadi,  ce  jih  je  kaj  ujezilo.  Toda  liitro 
spet  dobri,  in  veseli  so  bili  in  zapeli  so,  da  je  bilo  kaj.  Pridiga  jim 
je  šla  od  rok,  da  nikoli  tega  in  dasi  so  bili  stari.  zasiikali  so  S3  na 
peti  kakor  vrtalka.  Drugače  kakor  pa  zdaj  nekateri  dolgočasneži, 
ki  jim  za  vsako  besedo  sapa  nhaja  in  ki  premišijujejo,  ali  bi  pre- 
stavili jedno  nogo  za  drugo  ali  obe  na  jedenkrát.  Moj  sivee  doma  je 
ravno  tak:  kadar  ga  izpustim  na  pašo,  skač(í  srborito  okrog  kakor 
mlad  kozel;  kakor  pa  deneš  jarín  nanj,  ne  spraviš  ga  nikamor  več."  — 

Ožbe  je  koneal  in  Anicn.  ki  je  bila  tudi  pnslnsala,  poprosi  ga, 
naj  še  kaj  pove. 

,.Pa  še  drngičl"  pravi  Ožbe  in  se  poslovi  s  povabilom,  naj 
oni  pridejo  jedenkrát  k  njenui.  Jurij  ga  spremi  nekoliko  čaša  in  tako 
se  je  bil  raožn  prikúpil,  da  mu  še  posebno  naroči,  naj  ga  gotovo 
obišče. 

„Imam  hruševca,"  pravi,  „boljšega  kakor  dolenjsko  žganje  in 
orebov  in  medn."  In  ko  gresta  dalje,  potrka  ga  na  ramo.  „No,  fánt," 
pravi,  „kako  ti  dopade  Lenčika?  Ali  ni  kakor  jiigoda?  Le  glej,  da 
se  ne  zagledaš!" 

„Nikar  se  ne  bojte,  oča!"  odgovori  Jurij  resno. 

„In  kaj  bi  pa  tudi  bilo?"  reče  zopet  Ožbe,  ko  je  molčal  nekaj 
čaša.  „Ali  nisi  zal  fánt?  In  kaj  bo  ta  revež,  ta  Štefan  I  Na  smrt 
naj  misii,  nikar  na  ženitev  I  O  jaz  spoznám  liitro  človeka.  V  očeli 
mu  berem  bolezen  in  le  pomni  me,  on  ne  bo  tlačil  dolgo  zemije.  — 
Ťukaj  sva  pa  na  pólu  pota;  torej  srečno!" 

In  starec  se  izgubi  v  gozdu. 

XV. 

Prismijala  se  je  bila  lahkoživa  líčerka  činerne  mamke  zime, 
Ijuba  vzpomlad.  Sneg  je  ginil  pod  njenimi  nožicanii  in  beli  zvonček 
je    zapel    pod   grmovjem    in   klical   s   sestre  trobentico  zaspané   to- 


Dr.  Fv.  Dotcla :  Malo  življoiijo.  :i?,:i 

varišo  \z  postelj.  Toloh  jp  olfrrnil  svojo  otlejo  in  bršlin  jo  kľppkfjn 
objo]  svojega  podpornika  in  se  vzpel  po  lírastovem  dohlu.  CVlo  po 
žihili  staľo  vibo  začel  so  je  urnejo  pretakati  sok  in  koniaj  je  sŕarka 
])roti  odpiraka  vráta  radovednomu  cvetju,  ki  je  sililo  na  dan  in  lio- 
t.elo  vedeti.  kaj  vrabci  tako  krieé.  Ti  pa  so  imeli  velik  prepir  in 
piali  sik^n  Inuše  in  tiušč.  Nekaj  tnjcev  se  je  mislilo  nasoliti  in  la- 
stovka  je  letala  okrog  Pečíirjeve  hiše  in  terjala  nazaj  svoje  gnezdo, 
v  kateiem  so  se  košatili  kričavi  viabei.  Glejte  si  no!  vpili  so  ti 
doniačini,  zdaj  pridejo  požemhi,  ko  je  vsega  dosti:  po  zimi  jih  pa 
ni  bilo  I  Kar  pojte,  od  koder  ste  prišli! 

Delo  na  polji  se  je  bilo  pričelo.  Kadar  je  bilo  lepo  gorko,  izgnal 
je  Jurij  ovce  razen  níladičev,  da  se  izprebodijo  in  popasoval  je  tndi 
oziniino,  če  je  prehitro  rástla  in  se  je  bilo  bati,  da  bo  polegla.  Tešče 
pa  ni  izpnščal  drobnice  na  pašo,  dokler  je  bilo  liladno  in  držal  jo  je 
tndi  v  lilevn.  kadar  je  bila  zemlja  po  deževnem  vremenu  premočená, 
kajti  ]>asniki  se  kvarijo  in  živina  si  náleze  bolezni.  Za  jaro  setev  je 
oral  njive  in  z  Matijem  sta  delati  vadila  mlade  voličke,  ki  jib  je  bil 
gospodar  kúpil.  Po  vrtu  pa  je  ol)ľezaval  drevje  in  je  čistil  mahu  in 
gosenic.  Za  vsako  delo  je  imel  spretno  roko,  sem  ter  tja  je  pa  tndi 
nasvetoval  kaj  novega,  ki  se  je  bilo  v  Dolini  že  izkazalo,  o  čemer 
pa  v  hribili  še  ničesar  vedeli  niso.  Tako  je  izprosil.  da  si  je  Matija 
mestu  nerodnega  lesenega  drevesa  omislil  železen  plug.  Veliko  prizadev 
je  bilo  treba :  ko  pa  je  poskusil  gospodar  pripravno  orodje,  ni  mogel 
prelivaliti  ne  pluga  ne  Jurija. 

Yeiiko  truda  je  tudi  stalo  vode  iz  vodnjaka  s  škafi  donašati  v 
Idev,  kadar  je  ostajala  živina  cel  dan  doma,  kajti  posebno  po  zimi 
sf  je  večkrat  zgodilo,  da  je  ni  mogoče  zunaj  napajati.  Jurij  pa  je 
iz  hrasta,  ki  ga  je  podrl  vihar,  izdolbel  korito,  postavil  je  v  lilev  in  vanj, 
napeljal  od  vodnjaka  sem  leseno  cev  in  vec  ni  bilo  treba  škafov. 

„Hentaj !"  dejal  je  Matija,  „vse  pride  tému  fantu  na  misel  in 
kar  mu  pride  na  misel,  vse  naredi." 

V  čislih  so  imeli  Jurija  pri  Pečarji,  kakor  tudi  pri  Simonu,  kamor 
je  prišel  po  kakem  opravku. 

-Od  nepotrebnih  besed  pa  Jurij  ne  bo  dajal  odgovora,"  menil 
je  zgovorni  Štefan,  „saj  skoro  nič  ne  govori.  Trikrát  na  danreče: 
_()  ne",  in   „kaj  pa",  potlej  je  pa  v  kraji". 

-Jvirij  je  pridnejsi  z  rokami  kakor  z  jezikom,"  dejal  je  Šimon  in 
tndi    \ii!i:i  šp  ippntľ'jnila  z;ínj  trdt'.  da  lmivovI  umneje  kakor  pa  Štefan. 


334  Dr.  Fr.  Ďetela :  Malo  življenje. 

„Oh,  jaz  pôjdem  tudi  rajša  zjutraj  k  maši  k  sv.  Andreju,"  dejala 
je  neko  soboto  z  večer  Anica  materi.  „Dan  je  tako  kratek.  če  pri- 
demo  še  le  proti  dvema  domov." 

„I,  le  pojdi,"  rekla  je  mati,    „pôjdem  pa  jaz  k  deseti  maši." 

Ko  sta  pa  druzega  dne  na  poti  moža  pretresovala  vážne  denarne 
zadeve,  pomenkovala  se  je  Anica  z  Jurijem  o  tisoč  rečeli.  Ni  jej 
pošlo  nikdar  vprašanj ;  vse  je  hotela  zvedeti,  če  ima  veliko  dela,  ée 
mu  je  kaj  dolg  cas,  če  je  rad  na  gori  itd.  Zdaj  je  govorila  resno, 
zdaj  šaljivo,  da  si  je  Jurij  mislil :  s  tem  dekletom  se  je  pa  lehko 
meniti.  In  res  mu  je  prišlo  toliko  besedij  na  jezik,  da  se  je  sam 
sebi  čudil.  Do  zdaj  je  bil  teh  mislij,  da  zabavati  se  more  práv  za 
práv  le  med  moškimi,  in  da  ženská  prijetno  druščino  le  kazi ;  zdaj 
se  mu  je  pa  zdelo,  da  je  Aničina  družba  skoro  prijetnejša  kakor  Prem- 
čevega  Mihá.  Tako  domače  je  govoril  ž  njo,  kakor  le  kedaj  s  svojim 
prijateljem  in  če  je  primerjal  Anico  z  Lenčiko,  zdela  se  mu  je  le-ta 
íiekoliko  prevesela  in  preživa  in  mislil  si  je,  da  bi  Anica  ne  zasrae- 
hovala  tako  hudo  revnega  Štefana,  ker  je  boljšega  srca.  —  In  dobrega 
srca  je  res  Anica:  njemu  je  podarila  šopek  za  klobúk  in  po  poti  je 
nabirala  gredoč  cvetic  in  spletala  venček;  ko  sta  šla  pa  narazen, 
naročila  mu  je,  naj  ga  nese  Lenčiki.  A  Lenčika  ni  bila  nič  posebno 
veselá,  ko  jej  ga  je  prinesel.  „Anica  je  šla  za  rana  pa  meni  ni  nič 
povedala.  Zdaj  bomo  morali  pa  sami  iti,"  dejala  je  in  usteca  so  se 
jej  zakrivila  navzdol,  da  je  bilo  žalostno  in  smešno  videti.  „No  Jurij," 
ogovorila  ga  je,  „ti  imaš  pa  tak  šopek  za  klobúkom  kakor  metlo,  da 
ga  komaj  nosiš.     AH  ga  je  tudi  Anica  naredila?" 

„Tudi,"  dejal  je  Jurij,  Lenčika  pa  je  odšla  pripravljat  .se  za 
cerkev.  „Kar  pojrao,  kar  pojmo!"  priganjala  je  mater,  kar  sicer  ni 
bila  njena  navada. 

„Počakaj  no  !  saj  ne  gori  voda.  Vidiš,  ravno  gre  Šimonovka 
in  Štefan,"  zadržavala  jo  je  mati. 

Ko  so  pa  prišli  popoludne  domov,  bila  je  Lenčika  slabé  volje. 
„Oh,  kakoje  jrast  ta  Štefan,  mati!"  tožila  jo.  „Vedno  šili  v  človeka 
in  tako  neslano  govori." 

„Pa  se  mu  zmerom  smeješ  in  režiš,"  pravi  mati;  „in  potlej  i)a 
misii,  da  ti  dopade." 

„Oh,  mati,   kaj  pa  hočem?     Mi  naj  ga  z  grdo  odženem?" 
„Ne,  ni  treba!     Pa    pogovôri    se   kaj    pametnega  z  njini  I     Saj 
ni,  da  bi  se  v  jedno  mer  smijala." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  335 

„Oh,  veste,  mati?  Jaz  bi  šla  tudi  raJSa  k  prvi  maši.  Zdaj 
že  ni  vec  miaza  in  taká  lepa  pot  je  proti  sv.  Andreju." 

„To  pa  res!  Po  samem  grabnu,  kjer  se  ne  vidi  ne  na  desno, 
ne  na  levo.  Pri  vsaki  stopinji  si  lehko  zlomiš  nogo ;  v  Dolino  pa 
z  vozom  prideš,  če  je  treba.     Toda  stori,  kakor  liočeš!" 

Drugo  nedeljo  pa  sta  že  sami  dve  mamki  romaii  v  Dolino,  kadar 
je  mladi  svet  došel  vesel  in  glasen  od  sv.  Andreja :  kajti  tudi  Štefanu 
se  ni  Ijubilo  vec  postavljati  se  pri  veliki   maši,  ker   ni    vedel  komu. 

„Ti  reč,  ti!"  dejal  je  stari  Šimon.  „Naj  bi  jaz  klical  Štefana 
s  palico,  ne  vzbudim  ga  v  delavnik:  v  nedeljo  pa  kar  sam  vstane, 
predno  zapoje  petelin."  Mladi  družbi  zdela  se  je  pot  vedno  krátka: 
Jurij  pa  jo  je  še  drugače  obracal:  nabiral  je,  kadar  so  šli  proti  domu, 
vrbovih  šib  in  naganjal  tudi  Štefana,  da  mu  jih  je  rezal;  deklici  sta 
pa  pomagali  nositi. 

„Ti  že  zopet  nekaj  nameravaš,"  dejal  je  Štefan.  „Kaj  pa  misliš 
narediti?" 

„Boš  že  videl,"  odvrne  Jurij.  Ko  pride  domov,  pa  posuši  šibe 
na  solnci  in  si  jih  prireže  za  svojo  rabo.  Ko  so  pa  zvečer  vsi  skupaj 
sedeli  v  izbi,  razgrne  svojo  kramo  in  jo  razvrsti ;  potem  se  usede  k 
njej  in  začne  plesti.  Dno  je  kmalu  gotovo  in  delo  gre  hitro  izpod 
rok.  Še  malo  je  treba  počakati  in  Jurij  podari  materi  trden  jerbas 
in  drugikrat  Lenčiki  lično  korbico. 

„Jurij  vse  zna,"  tako  so  dejali. 

„Mene  moraš  tudi  naučiti,"  prosil  je  Štefan  in  rad  mu  je  Jurij 
pokazal,  kar  je  sam  znal  in  kolikor  se  je  bil  navadil  pri  Premci. 

Štefan  pa  ga  je  imel  čedalje  rajši  in  vse  mu  je  zaupal.  Povedal 
mu  je,  da  je  Lenčika  njegova  izvoljena  in  da  jo  bo  morebiti  še  letos 
vzel  ;  kajti  da  bi  ga  ne  marala,  tega  še  raisliti  ni  mogel.  „Kaj  bi  pa 
mogla  imeti  zoper  mene?"  dejal  je.  „Nič.  Zdrav  sem  in  krepak  tudi. 
Ti  si  malo  večji ;  pa  če  bi  se  poskusila  za  moč,  ne  vem,  kako  bi  ti 
izliajal.    Veš,  jaz  sem  koščen  in   v   rokah   sem  posebno  hud." 

Jurij  pa  je  dejal:  „Midva  se  ne  bova  nikdar  skúšala  pa  tepla, 
Štefan. - 

„Zato,  ker  sva  iz  jednega  kraja;  kaj  ne  da?  Toda  naj  kak 
drug  gori  pride!     Kaj?" 

jGoľje  mu!"   dejal  je  Jurij  in  Štefan  se  je  potrkal  na  prsi. 

Kakor  domačega  so  iineli  Jurija  pri  obeh  družinah  in  nobena 
važnejša  reč  se  ni  zgodila,  da  ne  bi  tudi  on  dobil  prilike  izreči  svoje 


íiťiG  Dľ.  Fľ.  Detolu:  Malo  življenjo. 

inisLi.  01);i  <:;()sj)()(l;irj;i^st;i  bihi  ]»ľiivitu;i  iii  uišTu  lilcptdii  po  uijciii 
blufiu,  niti  z.ividala  sroče  f^oscdu.  Zivela  sta  vedno  zložiio  in  so  |»od- 
]>iľala  (lľu«í  dľnz('<i;i  v  vscli  rord).  ("o  so  jo  mudilo  kako  delo,  po- 
niagali  so  vsi  skupaj  in  če  j(í  jodon  katerikrat  kam  šel,  oskibol  jo 
tndi  sosodovfi  stvari.  Tako  je  iniel  Jui'ij  tudi  pri  Sinionu  vedno  kaj 
dela.  Anica  bi  neizľočeno  rada  imela  lopico  pred  liišo,  kjor  bi  šivala 
o  lopom  vľoraenu  ali  pa  za]>ola  z  Lenčiko  kako  poson. 

„Kadaľ  Jnrij  utogne,  naj  ti  jo  narodi!"  dojal  je  Älatija  in  čo- 
ravno  je  Jnrij  ngovarjal,  da  ne  zna  takili  reeij  dolati,  nič  mn  ni  po- 
magalo.     Posknsil  je  torej  in  ni  se  mu  izkazilo. 

„Strehe  še  nikoli  nisem  kril,"  dejal  je  Šimonu,  ko  ga  jo  ])ľosi]. 
naj  mn  jo  pride  popravit.  A  ni  mn  dal  mim.  doklor  ni  l)ilo  dolo 
zgotovljeno. 

Potlej  si  jo  pa  mol  Matija  roko.  „No,  Šimon,"  dojal  jo,  „ali 
nisem  rekol,  da  on  vsc  zna,  če  lo  liočo.  — Jnrij!"  pi-iŕ^tavii  jo,  „p:i- 
moton  bodi  pa  modor,  kakor  si  bil  dosihmal.  ])a  se  ti  bo  še  dobro 
godilo!" 

Štefan  je  bil  dobrega  srca  in  veselil  se  je,  da  so  Jurija  tako 
čislali.  Sknšal  ga  je  posnemati  v  vseh  rečeh  in  starši  so  bili  toli 
mislij,  da  Štefan  še  nikdar  ni  bil  tako  priden  kakor  zdaj,  ko  z  Jurijojn 
sknpaj  delata.  Samo  jedenkrát  se  je  bil  Jnrij  malo  zameril  svojim 
prijatelj(!m.  Uzrok  je  bil  kaj  malen-koston.  Šimon  je  nekaj  zidal  in 
kor  je  rabil  vode,  da  bi  apno  gasil,  náloži  polovnjak  na  voz  iii  gre 
z  vôli  na  studenec.  Tam  natočí  in  lioče  peljati  domov.  Ko  pa  vola 
speljeta,  steče  zadnje  kolo  cez  velik  kameň,  voz  se  nagne  in  polovnjak, 
ki  je  bil  menda  slabo  zadelan,  zvali  se  z  voza.  Heiitaj,  kako  je  bilo 
tožko  naložiti  ga  zopet.  Šimon  pokličo  Štefana.  Oba  vzdignjota  in 
vzdigujeta,  a  polovnjak  se  ne  gane. 

„He,  Matija!"  kliče  Siraon,  „pridi  pomagat,  pridi,  da  naložimo!'' 

Matija  pride,  a  polovnjak  neče  na  voz,  dasi  jo  še  Anioa  prišla 
zraven  in  pritisnila.  Kaj  je  storiti?  Možje  si  brišejo  pot  in  ogle- 
dnjejo  nesrečen  polovnjak. 

„Ob,  skoči  jeden,     skoči  po  Jurija!"  pravi  IVIatija. 
Hitro  steče  Anica  ponj  in  ga  kmalu  pripelje. 
„Oh,  Juľij,"  pravi  mu,   „ti  si  še  jediná  naša  tolažba.    ])omagaj 
n  am  I "   — 

Jurij  gre  okrog  polovnjaka  pa  pravi:  „Kar  domov  pojto!  "V  pólu 
ure  pa  vam  postavim  sam  polovnjak  vode  pred  hišo." 


Dr.  H  Dolenec:  Izza  mladih  let.  337 

„Ti  sam?"  zavzame  se  Štefan,  moža  sta  pa  molčala  in  nevoljna 
sta  bila  na  tiiko  provzetno  govorjenje. 

Jurij  pa  odbije  polovnjaku  veho,  da  voda  izteče,  náloži  pot<*m 
prazno  posodo  brez  trnda  na  voz  in  hitro  zojjet  nalije  vode. 

„Tako  bi  })il  pa  tudi  jaz  znal  narediti!"  odreže  se  Štefan.  Možev 
pa  jo  bilo  malo  sram,  kar  pa  nista  hotela   pokazati. 

„Dobra  misel  pride  vselej  ])re])ozno!"  pokima  Matija  in  se  na- 

smeje  in  za  njim  se  sniejó  tudi  drugi.  a  nobeden  tako  iz  srca  kakor 

Anica. 

(Dalje  priliodnjič.) 


Izza  mladih  let. 

Spísal  dr.  H.  Dolenec. 

rv. 


lad  mož  lazil  je  Matevž,  kakor  mu  je  bila  navada,  nekega  dne 
pod  Nánosom  okolo,  kar  ugleda  štiri  jezdece,  avstrijske  huzarje. 
Zašli  so  bili  in  gotovo  bi  bili  prišli  v  roke  Francozora,  kateri  so 
takrat  še  ves  naš  okraj  v  rokali  imeli ;  ali  Matevž  se  približa  huzarjem 
in  jim  dopove,  da  so  v  silni  nevarnosti.  Kaj  storiti  ?  Nazaj  niso  vedeli 
kam,  dalje  niso  smeli.  Mat«vž  si  izmisli  in  odvede  huzarje  in  konje  v 
cerkev  svetega  Brica.  ki  stoji  sredi  gore.  Sam  revež  je  Matevž  potem 
znášal  in  hranil  vec  dnij  huzarje  in  konje  in  ko  si  ni  vedel  vec 
pomagati.  potožil  je  .svoje  težave  glasovitemu  muzikantu  in  larmarju 
Bravincu  z  í  beljskega.  Nosila  in  skrbela  .sta  potem  .skupno,  saj  se 
ve.  da  kar  najbolj  skrivaj :  kajti  Francozi  ni.so  marali  za  dolge  sodbe 
in  bála  sta  se  tej  krátki  sodbi  priti  v  roke.  Nekdo  domačih  je  pa 
vender  njiju  skrivno  prehajanje  opazil  in  sicer  največ  po  tem,  ker 
sta  moža  le  predosti  kruha  in  vina  ku})Ovala.  Prijel  ja  je  ostro  in 
udala  .sta  se,  da  imata  škrite  huzarje  in  kje.  In  Bog  ve,  kako  bi  se 
bila  reč  izšla,  da  se  niso  ravno  ob  tistem  času  jeli  Francozi  iz  naših 
dežel  proti  Vlaškemu  odmikati. 

Koraaj  so  bili  Francozi  čez  Zingarico,  šel  je  Matevž  po  huzarje 
in  ti  veííeli  in  dobro  spočiti  odjašejo  za  Francozi.   Po  Yipavski  dolini 


33í^  Ďr.  H.  Dolenec:  Izza  mlaclih  let. 

SO  jih  Ijudje  kakor  prveiice  naših  čudno  gledali,  tem  bolj  ker  Fran- 
cozi  so  ravno  pred  njimi  odhajali  in  že  v  Yipavskem  trgu  so  huzarji 
Francoze  došli.  Strah  se  je  Francozov  polotil  in  bežali  so  popu- 
stivši  lonce  pri  ognjih  ;  kajti  mislili  so,  da  je  cel  oddelek  naših  že 
za  njimi.  Huzarjem  so  Vipavci  napivali  in  osrčeni  se  poženó  za 
bežečimi  Francozi.  Ko  ti  huzarje  za  seboj  zapazijo,  poskačejo  s  ceste 
na  njive  z  vinsko  trto  zaprežene.  Huzarji  skušajo  za  njimi,  toda 
trte  jih  ovirajo  in  Francozi  začnô  od  vseh  stranij  nanje  streljati  in 
jednega  res  kakih  150  korakov  od  Marijine  cerkve  v  Logu  ustrele. 
Bil  je  to  slavljeni  Pavl  Rostas,  kateremu  so  kasneje  lep  .spome- 
nik  postavili,    ki  ga  še  zdaj  vidiš  pred  cerkvijo  v  Logu. 

Matevž  in  Bravinec  sta  za  huzarje  pri  krčmarji  račun  plačevala, 
mož  pa,  kateri  jima  je  na  sled  prišel,  vedel  si  je  za  svoje  zasluge 
zlato  svetinjo  pridobiti. 

Mene  je  Matevž  posebno  rad  imel  in  imenoval  me  Anžek ;  jaz 
in  sploh  mladina  smo  pa  tudi  Posežiča  rajši  imeli  ko  Janeza,  kateri 
nas  je  le  bolj  v  strahu  držal.  Posežič  se  je  radoval,  kadar  smo  mi 
kaj  pobili,  Janez  pa,  posebno  ako  ni  bila  tudi  njemu  sreča  ugodna, 
očital  nam,  da  se  nam  le  primeri,  kakor  slepi  kúri  zrno. 

Le  jedenkrát  pomnim,  •  da  sva  se  z  Matevžem  grdo  pogledala 
in  tudi  to  le  za  tr.enutek.  Bilo  je  proti  jeseni  in  medved  je  hodil 
z  gore  v  stranske  pašnike  na  hruške.  Nekdo  iz  naše  vaši,  imenujmo 
ga  Kolár,  ki  se  je  tudi  s  puško  bavil  in  po  noci  s  psom  jazbece 
lovil,  pove  mi,  da  medved  v  pašnike  zahaja,  da  on  se  je  s  Stranei 
že  menil  in  tudi  ti  da  mislijo,  da  pri  polni  luni  in  jasni  noci  bi 
bilo  mogoče  medveda  dobiti.  Jaz  sem  se  te  misii  takoj  poj)rijel. 
Kolarja  pošijem  v  Stráne,  da  se  z  dotičnimi  možmi  domeni,  sploh 
pa  je  bila  tajnost  med  nami  dogovorjena;  prvič  zato,  da  bi  svet  ne 
ne  imel  prilike  šaliti  se,  ako  se  človek  na  medveda  odpravlja  in  potem 
še  zajca  ne  prinese;  drugič  in  posebno  zato,  da  ne  bi  moja  mati  o 
tem  pozvedela,  kajti  ta  bi  gotovo  ne  bila  dovolila  v  to  ponočno 
ekspedicijo. 

Kolár  se  vrne  in  pove,  da  še  za  tisti  večer  je  vse  domenjeno: 
šest  da  nas  bode,  o  polunoči  da  se  bomo  nastavili  štirje  od  Bjave  stene 
dalje  proti  gozdu,  on  in  še  jeden  da  bodeta  pa  šla  s  psi  s  pašnikov 
preganjat  medveda,  ki  bode  preplašen  po  na  vädni  poti  v  goro  silil. 
Jaz  sem  bil  razburjen.  Bilo  je  j)rvikrat,  da  sem  se  na  medveda  odpravlja! 
in  to  še  po  noci.  A  človtk  obrača,  Bog  i)a  obrn(!:  žo  ]U'ol  ])oludiiem 


hr.  H.  Dolonec:  Izza  mlatlih  loi  33í» 

je  mati  pozvedela  za  našo  s  toliko  previdnostjo  domenjeno  nakano : 
pozove  me  ter  mi  odločno  reče,  da  ponoči  in  na  medveda  ne  smem. 
Vse  moje  prizadevanja  ni  nič  izdalo.  Mati  mi  ni  dovolila  iti  na 
medveda.  i\Iene  je  to  tem  bolj  peklo,  ker  mi  je  šlo  za  lovsko  čast. 
Mladenič  osemnajstih  let  iraa  še  poseben  občiitek  za  také  in  jednake 
časti.  Sklenil  sem  pri  sebi,  da  grem  in,  ako  bi  dovoljenja  ne  dobil, 
tndi  brez  tega.  Pri  obedu  sem  skiišal  mater  še  pregovoriti  ali  zastonj ; 
še  le  popoludne  se  je  mati  premislila,  čemur  sem  se  jaz  skoro  čudil. 

Ze  ob  9.  uri  zvečer  smo  bili  v  Stranah  zbrani.  Yseh  šest  nas 
je  sedelo  v  nasprotnem  konci  podolgate  nizke  sobe;  pred  seboj  smo 
imeli  polne  kupice,  na  sredi  mize  je  stal  bokal,  lojeva  sveča  je  slabo 
svetila  in  kadilo  se  je  iz  šesterih  pip.  Z  vsakim  bokalom  smo  bili 
še  bolj  gotovi,  da  nocoj  bode  medved  naš.  Posebno  Kolár  je  poudarjal 
zaslužke,  katere  bodeta  on  in  njegov  pes  pri  tem  delu  imela.  Malioma 
se  vráta  odpro,  nekdo  vstopi,  obstane  in  tanko,  ostro  zazvižga.  Vsi 
smo  zrli  proti  vratoni,  da  bi  ga  spoznali,  pa  ga  nismo,  dokler  se  ni 
oglasil  in  rekel:   ^Ne  boste  ga  sami  drli,  ne!" 

Zdaj  še  le  smo  spoznali  Posežiča  in  ga  k  mizi  pozvali.  Pri 
ogljenici  je  imel  ta  dan  opraviti,  kajti  ves  črn  je  bil  po  obrazu.  Skú- 
šali smo  pozvedeti,  kako  je  zaznal  za  našo  nakano,  Matevž  pa  pokaže 
bele  zobe,  nasmehne  se  in  reče,  da  je  to  po  krokarjili  zvedel,  ki  so 
se  nad  ogljenico  pogovarjali,  da  medveda  nocoj  zadnja  ura  čaká. 
Smijali  smo  se  Matevževemu  odgovoru,  bil  je  dobro  vzprijet  in  njemu 
na  čast  smo  ga  še  par  bokalov  izpili,  potem  pa  šli  pod  goro  in  proti 
gozdu. 

Mene  so  nastavili  ravno  pod  Rjavo  steno  na  malo  planoto;  pri 
hruški  sem  slonel. 

Ne  bom  rekel  in  trdil,  da  se  kar  nič  nisem  bal,  ampak  trden 
.sklep  je  pa  bil,  da  umaknem  se  ne.  Začujem  znamenje,  da  so  se  psi 
odvezali  in  ob  jednem  tudi  stopinje  po  poti  in  proti  meni.  Pride  do 
mene  —  Matevž. 

Silno  ga  vprašam,  kaj  poliaja  in  išče.  On  se  za  mano  ustavi 
in  reče:  „Ťukaj  bom  stal." 

Takrat  Matevža  grdo  pogledam  in  ostro  rečem,  da  pri  sebi 
nol)enega  ne  potrebujem. 

Matevž  na  to  práv  mirno  reče:  -Mati  so  tako  ukázali ľ^ 

Jaz  se  potolažim  in  konec  je  bil  besed. 

22* 


340  Dľ.  J.  Vošnjak:  O  prikaznih  in  duhovili. 

Medved  nam  je  po  stráni  in  proti  Suhi  žagi  ušel.  Drug  dan 
sem  zvedel,  da  nas  je  Posežič  ovadil ;  kako  nam  je  on  na  sled 
prišel,  še  dan  danes  ne  vem. 

Mati,  ki  je  previdela,  da  mi  ni  skoro  ubraniti,  da  bi  ne  šel  na 
ponočni  lov,  sporočila  je  Matevžu,  da  me  samega  ne  sme  i)ustiti. 

Se  le  po  noci  je  Matevž  z  gore  prišel  in  se  ])otem  odpravil  za 
nami  v  Strane.  —  — 

Dasiravno  na  videz  nasprotnika,  vender  sta  se  Janez  in  Matevž 
rada  imela.  Ko  je  Janeza  smrt  pokosila,  bil  je  Matevž  jjotrt  in  po- 
gostem  je  ponavljal  besede,  da  zdaj  je  tudi  on  na  vrsti.  Le  za  jedno 
leto  ga  je  preživel,  jele  so  mu  noge  otekati  in  tudi  on  je  lalik.o 
umri.  Toda  med  nami,  ki  smo  pod  njima  začeli  loviti  in  lovci  dorástli, 
ostala  sta  tudi  na  dalje  in  ostaneta  v  spominu,  dokler  nam  zadnja 
ne  bije.  Med  lovom  in  po  lovu  vselej  sta  bila  v  pogovoru.  Kadar  je 
bilo  med  nami  različno  mnenje,  kako  bi  pognali  in  kako  bi  se  nastav- 
Ijali,  vselej  smo  se  nánja  sklicavali ,  vselej  smo  poudarjali :  tako  je 
Janez  nastavljal  v  tem  líribu  in  tod  je  Posežic  s  psi  prehajal.  Pre- 
obširno  bi  bilo,  ako  bi  hotel  navajati  vse  dogodke  in  lovske  posa- 
meznosti,  katere  smo  s  téma  starostama  doživeli  in  o  katerih  smo 
se  potem  Bog  ve  kolikokrat  zopet  menili.  Sem  ter  tja  bom  kako 
povedal,  ko  bo  to  ravno  prilika  nanesla. 


O  prikaznih  in  duhovih. 

Spisal  in  v  litorariio-zabavnom  klubu  Ijubljanskem  rital  dne  ó.  nov.   1H81.  1. 

Dľ.  J  o  s.  Vošnjak. 

L 

jregledujé  te  dni  svoje   staré   listine,  našel    sem  rokopis,  kate- 
rega   sem    bil    pred   25    leti  spisal,  a  ga   potem   založil.     Ko 
ga  spet  preberem,  stopi  mi    živo   pred    oči  dogodbica.  katero 
sem  tačas  doživel  in  po  j)rvem  mogočnem  utisu  zabeležil. 

Ogromna  večina  človeštva  je  verovala,  verujc  še  zdaj  in  bode 
menda  verovala  na  netelesná,  navadno  nevidna  bitja  in  na  neko 
tajno  zvezo  živečili  z  mrtvimi,  vsled  katere  se  v  izrednib,  redkih  slu- 


Dľ.  J.  Vošiijak:  O  prikaznih  in  duhovih.  341 

čiijili  mŕtvi  živečim  prikazujcjo  —  na  prikazni  in  duliovc.  In  ternu 
so  ni  čutliti.  Dasi  so  vse  znanosti  in  vednosti  velikánske  napredo- 
vak:"  in  dasi  so  odkriti  gkivni  zakoni,  po  katerih  so  godé  izpremembe 
v  prirodi,  ostalo  jo  vender  nereseno  najimenitnejše  vprašanje  o  pri- 
eotku  in  konci  vsega,  kar  je;  in  človeški  um  se  zastonj  trudi  umeti 
pomen  besede:  vec  n  os  t.  Z  daljnogledora  in  drobnogledom  preiskujemo 
vse  stvari,  kemično  jili  krojimo  ter  s  fizikalnimi  poskusi  odkrivamo 
njih  lastnosti,  a  vsa  znanost  je  omejena  po  nepopolnosti  preiskovalnih 
organov  in  sredstov  in  postane  ravno  tam,  kjer  želimo  gotovosti, 
dvomljiva  liipoteza. 

Cloveški  um  ničesar  ne  priznáva,  kar  se  ne  da  razlagati  po 
znanih  naravnih  zakonili,  njemu  ne  ekzistujejo  duhovi  in  strahovi, 
ubogo  srcp  pa  le  začne  trepetati.  kadar  se  kaj  nenavadnega.  umu 
nerazumljivega  pripeti  in  mnogo  je  zeb)  omikanih  Ijudij,  kateri  trdno 
verujejo  v  tako  krepko  zvezo  med  živečimi,  da  je  celo  smrt  ne  pre- 
trga  ter  da  se  umrši  prikazujejo  živečim. 

In  tako  dogodbo  hočem  tu  pripovedovati. 

Pred  |)et  in  dvajsetimi  leti  --  bil  sem  tačas  dovŕšil  četrto  leto  rae- 
(licinskib  študij  -  mudil  sem  se  jescmi  ls5(i.  leta  domá  na  počitnicab. 
Bili  so  krásni  jesenski  dnevi.  ko  mi  ])ride  na  misel,  obiskati  svojega 
stľijca,  tačas  župnika  pri  sv.  Martinu  na  Poliorji.  Necega  jutra  za  rana 
uprežem  voz  in  drdram  iz  iSoštanja  po  Skalski  dolini  skozi  Doberno 
in  Konjice  proti  Slovenskí  Bistrici.  Na  višini  med  Konjicami  in 
Bistrico  vidim  pred  seboj  obširno  Poborje,  jedino  v  vseli  Alpali  gra- 
nitno  gorovje.  na  obnožji  obrasteno  z  žbibtno  vinsko  trto,  do  grebena 
pokrito  z  gostim  zelenim  gozdom.  v  katerem  so  losketajo  l)ele  cerkve 
z  nizkirai  stolpi. 

Proti  večeru  dospem  v  Slovensko  Bistrico,  kjer  pustim  voz  in 
konja  ter  jo  krenem  na  Poborje.  Skoro  dve  uri  bodá  je  od  mesta  do 
sv.  Martina.  Temno  je  že  bilo,  ko  pridem  na  vrb  in  zagledam  od 
daleč  svetiti  se  prijazno  vabljivo  luč  v  oknib  farovškili.  IJtrujen, 
propihan  od  burje,  ki  jo  na  vŕbu  silno  razsajala,  žejen  in  lačen  komaj 
pričakujem,  da  vstopim  v  prijetno  zavetje  pri  gostoljubnem  župniku. 
Psí  zalajajo.  moj  strijc  pride  sam  bišna  vráta  odpirat  in  se  srčno 
zvoseli  inojega  priboda. 

Imel  je  tačas  kacili  })etdeset  let,  IjíI  je  visoke,  krepke  postave, 
dobrorejenega  rudočega  lica,  rad  dobre  volje  in,  kakor  se  bere  na 
nekem    z    metelčico     pisanem    spomeniku   Ijubljanskega   pokopališča. 


342  Dr.  J  Vošnjak:  O  pi-ikaziiili  in  daliovili. 

„prijatelj  slovenščini  in  homeopatiji."  Toliko  čaša  mi  pusti  mini, 
da  si  okrepeam  telo  z  obilno  jedjó  in  dušo  privežom  z  zlato  kap- 
Ijico  ritoznojsko,  potem  me  izprašuje  o  tem  in  onem,  kakor  je  že  navada 
pri  tacih  pohodili,  zlasti  o  raojili  medicinskih  študijali.  Čas  nama 
liitro  poteka  ...  in  zdaj  naj  dalje  govori  oraenjeni  moj  starí  rokopis. 

II. 

Bližalo  se  je  polnnoči.  Župnik  opomina,  da  je  čas  za  spanje. 
Prižge  svečo  in  rae  spremi  skozi  vežo  po  stopnicah  v  zgornje  nad- 
stropje.  Po  prostornem  mostovži  prideva  v  večjo  sobo,  spalnico  žup- 
nikovo  in  skozi  to  v  manjšo,  za  mene  pripravljeno.  Zupnik  postavi 
svečo  na  mizo.  Soba  podolgasta,  visoka  in  obokana  dobivala  je  svet- 
lobo  skozi  dve  z  železnim  okrižjem  prepreženi  okni.  Nasproti  dverim, 
skozi  katere  sva  vstopila,  vidim  druge  manjše  dveri,  z  obe.šenico 
zaprte. 

—  Kam  peljajo  te  dveri  ?  vprašam  župnika. 

—  V  kapelico.  Po  zimi,  kadar  sneg  zamete  cesto  do  cerkve, 
sme  župnik  v  tej  kapeli  maševati. 

Opomniti  móram,  da  farovž  več  streljajev  proč  od  cerkve  in 
práv  samoten  stoj  i. 

—  Tudi  Vi  čaši  tukaj  mašujete? 

■ —  Zdaj  nikoli  in  ne  bodem,  dokler  sem  čvrst  in  zdrav.  Pa  lansko 
zimo  se  mi  je  jedenkrát  huda  godila,  zdrknil  sem  v  globok,  s  snegom 
zasut  jarek  zraven  ceste  in  ko  bi  na  moje  vpitje  možjé  ne  bili  pri- 
hiteli  in  me  ne  izvlekli  na  cesto,  moral  bi  se  bil  zadušiti  v  snegu. 
Grda  smrt,  bolje  je  utopiti  se  v  vinu,  kakor  pravijo  o  necem  an- 
gleškem  princi. 

Župnik  zamišljeno  gleda  na  zaprte  dveri  in  čez  nekoliko  čaša 
dostavi : 

—  Jaz  teh  dveric  nisem  nikdar  odpiral  in  vender  se  mi  je 
ravno  tu  nekaj  čudnega  pripetilo. 

—  Kaj  pa?  vprašam  zvedavo. 

—  Ti  si  prirodoslovec.  Tebi  se  mogoče  zdi  samo  to,  kar  vidiš 
in  kar  se  ujema  z  dozdaj  znanimi  zakoni  vseli  prirodinili  prikaznij. 
Torej  se  ti  bo  neverjetno  in  nemogoče  zdelo,  kar  ti  bom  pripovedal, 
dasi  sem  vse  to  videl  s  svojimi  očmi,  slišal  na  svoje  uho. 

Zupnik  se  vstopi  pred  mene. 


Dľ.  T.  Vošiijnk :  O  jn-ikaznih  in  diiliovili.  843 

—  Po  vej  mi,  kaj  misliš  o  prikaznih?  O  dušnem  raportu?  Ali 
Stí  ti  niogočo  dozdeva.  da  je  človek  v  jednem  in  istem  trenutku  tukaj 
in  na  drugem  mestu,  naj  si  bode  to  dnigo  mesto  samo  nekaj  stopinj 
ali  na  stotine  milj  oddaljeno? 

—  Cudno  vprašanjel  Kako  bi  verjel  na  prikazni,  ker  se  meni 
še  nikoli  ni  nobena  prikázala. 

—  Hočeš  tedaj  vse  sára  videti  in  skušati,  ter  ti  nič  ne  veljá 
spričevanje  zanesljivih,  verjetnili  mož?  In  vender,  koliko  stvarij  si  se 
učil  in  imaš  jih  za  resnične,  če  práv  jih  nisi  niti  kedaj  videl  niti 
skúšal. 

—  Pa  vse  te  stvari  se  dadó  videti  ali  neovrgljivo  dokazati, 
ako  se  je  komu  volja  prepričati,  da  so  istinite.  Prikazni  pa  —  pri- 
kazujejo  se  posameznerau  človeku  in  tému,  da  bi  verjeli  mi  vsi  drugi, 
katerim  sí^  nikoli  nič  ni  prikázalo  ?  Dušni  raport.  odizem,  spiritizera 
je  samo  iznajdba  spekulativnili  magnetizérjev,  kateri  s  tem  humbugom 
sleparijo  lolikoverno  Ijudstvo. 

Zupnik  novoljno  máje  z  glavo. 

—  Tn  magnetizem  ali  elektrika,  odkod  izvira?  Delovanje  člo- 
veških  čutnic  in  možjanov,  je-li  to  menj  skrivnostno,  kakor  prikazni, 
katerih  izvira  ravno  tuko  malo  ali  nič  ne  poznamo? 

■ —  A  vse  delovanje  magnetizma,  elektrike,  vseh  telesnih  delov, 
odgovarjam,  vrši  se  pa  gotovih  stalnih  zakonih,  kateri  so  natanko 
znani.  Prikazni  dubov  se  pa  ne  dado  samovoljno  ustvarjati,  niso 
vezane  na  nobene  prirodine  zákone  in  so  po  mojem  in  po  mnenji 
vsega  izobraženoga  sveta  samo  ])rodukt  razburjene  fiintazije. 

—  Ce  ti  sam  nisi  bil  v  dušnem  raportu,  če  sam  nisi  nikdar 
videl  nobene  prikazni,  pa  si  gotovo  slišal  od  druzih,  ki  so  se  jim 
pripetili  taki.  pripnznavam.  za  zdaj  še  nerazja^njeni  dogodki?  vpraša 
me  župnik. 

—  Da,  čital  sem  jednake  stvari  iz  starodavnih  in  novejših  časov, 
pa  vse  so  največ  predmet  pesnikom.  a  ne  prirodoslovcem.  Ce  se 
je  Brutu  pred  bitko  pri  Filipili  prikázal  dub  umorjenega  Julija 
Cezarja,  zdi  se  mi  to  toliko  verjetno,  kakor  Banquov  dub  v  Shake- 
spoarjevem  Macbetu,  ali'  kraljev  dub  v  Ifamletu,  ali  duhovi,  kateri 
plašijo  kralja  Ribarda  III.  Bela  žena  Grillparzerj^va  straši  po  mnogih 
gradovih,  pa  le  také  Ijudi,  ki  na  strahove  verujejo.  Neumna  vzgoja, 
pripovedovanje  otrokom  o  čarobijab,  strahovanje  z  divjim  môžem  itd., 
vse  to  močno  vpliva  na  otroško  mišljenje  in  zakrivi,  da  se  tudi  od- 


344  Dr.  J.  Vošnjak:  O  prikaznih  in  duhovih. 

rástli  ne  morojo  znebiti  prazne  vere  v  iiadprirodine  prikazni.  Zviti 
Ijudje  pa  sebi  v  prid  obračajo  človeško  lehkovernost.  Cagliostro,  od 
kralja  Friderika  IT.  iz  Berolina  izgnan,  peljal  .se  je  ob  jôdni  in  isti 
uri  iz  vseh  štirih  vrat  berolinskega  mesta  z  jedno  in  isto  ekvipažo  in 
znani  mistik  gróf  Svedenboľg  je  videl  Štokholm  goreti,  dasi  je  sto 
milj  bil  oddaljen  od  mesta. 

—  In  je  res  gorelo  mesto,  ko  se  je  njemu  požar  pokazal  ? 

—  Istina,  pogorelo  je  par  hiš,  a  Imdobni  svet  si  je  pri^tove- 
doval,  da  je  to  bila  aranžirana  komedija  in  hiše  nalašč  v  to  uro 
zapaljene.  Ravno  zdaj  na  dvoru  Napoleonovom  v  Parizu  Araerikanec 
Hume  čudesa  dela,  cituje  duhove,  premika  mize  in  stole,  piše  z  ne- 
vidnim  prstom  na  strop,  rožlja  z  verigami,  tolče  na  steno,  izgine  in 
se  spet  prikáže. 

— -  To  so  glumaške  sloparije,  seže  mi  župnik  v  besedo.  Ne, 
ne,  na  kaj  tacega  ne  mislim,  ampak  na  také  prikazni,  katere  v  red- 
kih  slučajili  celo  zgodovina  spričuje.  Meni  se  vsaj  dokazano  zdi,  da 
se  je  duh  Cesarjev  prikázal  bil  Brutu.  Goto  vo  si  tudi  ti  že  bral  ali 
slišal  o  jednac-ih  dogodkih. 

—  Ne  tajim,  pa  dôkazov  za  resničnost  ni  in  jili  ne  bode.  Ne 
dávno  sem  čital  v  necem  časniku  o  dveh  prijateljifí,  ki  sta  si  prisegla, 
da,  kdor  bo  prvi  umri,  bode  se  prikázal  še  živému  ter  mu  povedal, 
kaj  je  našel  po  smrti. 

—  In  se  je  res  vrnil  po  smrti?  vpraša  naglo  župnik. 

—  Yrnil  se  je,  vsaj  bral  sem  tako.  Umri  je  jeden  njiju  naglo 
po  noci  in  isti  trenutek  se  je  prikázal  prijatelju  ter  žalostno  vzkliknil: 
Ne  skúšaj  pozvedavati  skrivnostij  po  smrti,  prestrašné  so! 

Župnik  posluša  s  široko  odprtimi  očmi. 

—  In  ti  tega  ne  verjameš? 

—  Kako  bi  verjel,  saj  se  ni  meni  prikázal  ta  duh. 

—  Jaz  sem  preprican,  da  je  vse  to  resnicno,  da,  resnično!  Jaz 
sam  sem  doživel  čudno,  prečudno  dogodbo,  ravno  tukaj  v  tej  sobi, 
verjemi  ali  ne  verjemi.  Poslušaj  in  sodi  I 

Jaz  se  usedem  na  konec  postelje,  župnik  se  vstopi  k  visoki 
zeleni  peci  ter  po  kratkem  premišljevanji  začne  pripovedavati. 

m. 

Irael  sem  prijatelja,  jedinega,  do  katerega  so  me  vezali  spomini 
mladosti,  jednako  mišljenje    moških    let.    Bernard  je  bil  moj  sošolec 


Dľ.  J.  Vošiijak :  O  prikaziiih  íii  duhovih.  345 

V  latinskih  šolah,  skupaj  sva  stopila  v  seminár  in  ko  sva  bila  posve- 
čcna,  posrečilo  se  je  nama,  da  sva  bivala  na  sosednili  kaplanijah. 
Ko  sem  jaz  dobil  to  faro,  bil  je  malo  easa  potem  Bernard  ómenovan 
za  žnpnika  sosedne  župnije.  Odslej  sva  se  obiskovala  druír  driizega, 
kadar  so  nama  opravila  dopuščala.  Že  v  mladostnih  letih  sva  se  čutila 
najbolj  nesreena,  kadar  sva  si  domišljevala,  da  bo  jeden  naju  pred 
drngim  umri  in  že  tačas  sva  si  sveto  obljiibila.  da  se  bo  umir.ijoči 
v  smrtni  uri  prikázal  živemn,  naznanil  mu  svojo  smrt  ter  mu  povedal, 
kedaj  bo  še  živí  za  njim  šel  pod  zemljo. 

Minilo  je  vec  let.  Pogostem  sva  se  sliajala  in  se  vselej  ločila 
s  srčno  željo,  da  se  kmalu  spet  vidiva.  Lansko  leto  začne  Bernard 
bolehati  in  vidno  pojemati,  da  me  je  zabolelo  v  srce,  ko  vidim  sta- 
rega  prijatelja  huje  in  huje  pešati.  V  svoji  bolehnosti  se  je  Bernard 
večkrat  spominal  najine  mladeniške  obljube  ter  mi  žugal,  da  bode 
on  tisti,  ki  se  bo  meni  prikázal  po  smrti. 

Ob  praznovanji  mojega  godovanja  počaste  me  mnogi  sosedje  in 
tudi  Bernard,  katerega  že  vec  tednov  ni  bilo  do  mene,  prišel  je  na 
goľo.  Hitro  nam  poteče  čas  in  že  se  je  mračilo,  ko  se  po  odhodu 
dľugih  gostov  tudi  Bernard  odpravi.  Tedaj  poprimem  kupico,  da  še 
jedenkrát  skupaj  trčiva  za  slovo.  Imela  pa  sva  od  nekdaj  navado, 
da  je  však  imel  pri  prijatelji  svojo  posebno  kupico,  katera  se  nikoli 
ni  komu  drugemu  na  mizo  dajala.  Bernard  trči  z  menoj  in  —  kupiea 
mu  poči  v  roki  ter  se  razbije  na  tleh  v  drobné  kose. 

—  Ne  bova  ga  več  skupaj  pila,  reče  žalostno. 

Jaz  ga  skúšam  tolažiti :  za  dva  prijatelja  jedna  kupiea  zadostuje. 
A  on  ostane  resen  in  otožen  in  ko  se  ločiva,  podá  mi  še  jedenkrát 
roko,  stisne  jo  trdno  in  reče  po  znani  pesni:  „Bilo  je  poslednjikrat, 
da  sva  ga  skupaj  jňla." 

Odide.  Skrbelo  me  je,  da  se  mu  med  potom  kaka  nesreča  ne  pri- 
godi.  Nemiren  stopám  po  hiši,  dasi  je  že  pozno  po  noci  bilo  in  je  že 
vsa  družina  šla  k  počitku.  Pregledujem  časnike,  potem  vzamem  luč 
in  grem  iz  svoje  spalnice  v  to  sobo  po  brevir.  Pihala  in  brila  pa  je 
tisto  noč  silná  burja,  še  viharnejša  kakor  nocoj.  Odprem  vráta  in 
vstopim. 

V  tem  hipu  zápise  burja,  da  se  je  vsa  hiša  tresla.  Iste  durí 
tam  pa  se  kakor  od  vetra  potisnene  naglo  odpró  in  meni  nasproti 
stoji  Bernard,  kakeršnega  sem  videl  še  pred  malo  urami,  le  malo 
bledej  ši  .   .  . 


346  Dr.  J.  Vošnjak:  O  prikaznili  in  dnliovlli. 

Župnik  potiline,  globoko  vzdihne  in  strmo  upira  oči  v  diiri, 
kakor  cla  bi  však  čas  pričakoval,  da  se  zopet  odpn').  Cez  nekoliko 
čaša  nadaljnje : 

—  Da,  bil  je  Bernard,  v  obleki,  v  kateri  me  je  bil  zapustil, 
samo  brez  suknje  in  gologlav.  Obrača  v  mé  svoje  žalostne  oči,  da 
tega  tugepolnega  pogleda  nikdar  ne  bom  pozabil  ter  reče  s  tresočim 
se,  otožnim  glasom:   „Molí  za  me,  moli,  moli!"   — 

Bernard !  zakričim  v  svoji  strašni  muki  in  liitim  proti  njemu. 
On  pa  vzdigne  roki,  ter  zašepeta:  „Cez  tri  leta  ..."  ostalili  besed 
nisem  slišal  in  duri  se  spet  z  ropotom  zaprú.  Skúšam  jih  odpreti,  a 
zastonj  jih  tresem,  kakor  zdaj,  visela  je  obešenica  na  njih,  zarjavela, 
s  pajčevino  pokrita. 

Najedenkrat  čujem  vpiti  v  spodnji  sobi,  kjer  je  spala  kuharica. 
Hitim  na  mostovž  in  vprašam,  kaj  se  je  zgodilo.  Ona  pravi  vsa  tre- 
soča  se  od  straliu,  da  jo  je  iz  spanja  vzbudilo  škripanje  vrat  in  ko 
je  izpregledala,  da  so  sredi  hiše  stali  gospod  Bernard,  a  izginili.  ko  je 
zakričala. 

Da  nisem  očesa  stisnil  tisto  noc,  misliš  si  lahko.  Prepričan 
sem  bil,  da  Bernarda  ni  več  in  da  mi  je  zvest  najini  obljul)i  sam 
naznanjat  prišel  svojo  smrt. 

—  In  je  res  umri  tisto  noč?  vprašam  radovedno. 

—  Umri  je!  Ko  se  je  svitalo,  pride  njegov  cerkovnik  in  mi 
naznani,  da  je  Bernard,  kmalu  po  svojem  prihodu  na  dom  začel 
tožiti,  da  mu  slabo  pribaja.  Slokel  si  je  suknjo,  usodel  se  v  naslonjač 
še  klical  besede :  „Moli!  moli!"  Najedenkrat  se  mu  glava  nasloni  na 
prsi  in  mrtev  je  bil.  Ob  jednajsti  uri  po  noci  umri  je  Bernard  in  ob 
ravno  istem  času  je  hodil  tukaj  po  hiši.  —  In  zdaj  mi  reši  uganjko, 
kako  je  mogoče,  da  je  človek  v  jednem  in  istem  tronutku  na  dveli 
različnih  mestih.  Ne  ugovarjaj  mi,  da  nisem  v  resnici  videl  Ber- 
narda, ampak  da  mi  je  samo  moja  fantazija  predstavila  njegovo 
podobo.  Kaj  pa  kuharica?  A  čemu  druzih  prič?  AU  mi  niso  zadostne 
in  najverjetnejše  priče  moje  oči,  moje  uho?  .  .  .  „Moli  za  nie!  V 
treli  letih"  —  dostavi  poluglasno  župnik,  da,  da.  v  treh  letih  pridem 
za  teboj. 

Župnik  ne  pričakuje  mojega  odgovora,  vzanie  svečo  in  gre  v 
svojo  spalnico. 

Jaz  ostanem  sam. 


Dr.  J.  Vošnjak :  O  pi-ikaznih  in  duhovili.  347 

Dasi  po  svojem  znastvenem  prepričanji  si  še  misliti  nisem  mogel, 
da  bi  na  prikazni  bilo  kaj  bistvenega,  vender  se  ni  dalo  tajiti,  da 
je  žiipnik  resen,  rcsnicoljuben  mož  in  da  je  vso  to  čudno  prigodbo 
tako  živo  opisal,  da  se  mu  je  v  istini  nekaj  nenavadnega  moralo 
pripetiti.  In  konečno,  kdo  sme  reči:  To  ni  mogoče,  tedaj  nil  Še 
zraeiom  velja  Hamletov  izrek:  Med  zemeljo  in  nebom  je  dosti 
stvarij,  o  katerih  se  človeškemu  umu  še  ne  sanja.  Ce  magnetizem 
dejstvuje  m  tisoč  milj.  če  iskra  električna  izprožena  na  drazem 
konci  sveta  prešine  moje  telo,  ako  sklenera  kolo.  zakaj  bi  ne  mogla 
biti  dva  človeka  v  taki  duševni  zvezi  —  imenujemo  jo  simpatijo, 
dušni  raport,  odizem.  živalski  magnetizem,  drugi  vid  *)  —  da  čuti 
drug  z  dmgim,  če  je  še  tako  oddaljen,  kadar  se  vtopi,  samovoljno 
vtopi  v  tako  mišljenje.  In  k  tému  morebiti  ni  druzega  treba,  nego 
odločne  trdne  volje. 

Spomínam  se,  da  sem  nedávno  čital  v  necem  medicinskem  čas- 
niku  prigodbo,  ki  se  je  blizu  New-Yorka  pripetila  in  kakor  je  trdil 
časnik,  bila  po  zanesljivib  svedokih  izpričana.  Neki  kapitán  je  odjadral 
s  svojo  ladijo  iz  New-Yorka,  tam  zapustivší  mlado  ženo.  Obljubil 
jej  je  za  gotovo,  da  se  najdalje  v  pólu  leta  vrne:  pa  mine  šest 
mesecev,  mine  celo  leto  in  ni  ga  bilo  nazaj.  Žena  v  svoji  žalosti 
gre  k  neeemu  môžu,  o  katerem  je  slišala  praviti,  da  ve  od  oddaljenih 
osôb  naznaniti,  kje  so  in  kaj  delajo.  Žena  prosi  tega  moža,  pa  on 
se  bráni  rekoč,  da  ga  tako  zvedovanje  silno  muči.  Naposled  se  udá. 
Žena  mu  mora  natanko  opisati  podobo  kapitánovo.  Potem  gre  v  drugo 
sobo.  Cez  pol  ure,  ker  vedeža  še  ni  nazaj,  pogleda  radovedna  žena 
skozi  ključavnieo  in  vidi  na  tleli  ležati  vedeža  z  zaprtimi  očrai,  kakor 
da  bi  bil  mrtev.  Še  le  jedno  uro  pozneje  pride  vedež  nazaj  in  pove 
ženi,  da  nje  mož  živi,  da  ga  je  našel  v  Londonu  v  kŕčmi  med  znanci, 
da  ga  je  nagovoril  in  mu  povedal,  naj  se  kmalu  vrne,  ker  žena  silno 
po    njem   žaluje.     Kapitán    obljubi,   da  bode    v  malo    dnevih  domov 


*)  Nemci  pravijo :  das  zweite  Gesicht.  —  Gothe  pripoveduje  (Aus  iHeinem 
Lebeii.  Wahrheit  u.  Dichtvuig)  o  takeín  drugem  vidii,  ki  ga  je  opazoval,  ko  je 
1.  1771.  meseca  avgusta  jezdil  iz  Sesenlieima  od  svoje  Friderike :  „Nim  ritt  ich 
auf  dem  Fusspfade  gegen  Di-usonheini.  und  da  iibei-fiel  mich  eine  der  sonder- 
barsten  Ahnungen.  Ich  sah  nämlich,  nicht  mit,  den  Augen  des  Leibes,  sondern 
des  Geistes.  mich  mir  selbst.  denselbeu  Weg.  zii  Pfeí-de  wieder  entgegen  koramen. 
iind  zwar  in  einem  Kleide,  wie  ich  es  nie  getragcn  :  es  wai*  liechtgran  mit  etwas 
Gold.  Sobald  ich  mich  aus  diesem  Traum  aufschuttelte,  war  die  Gestíilt  ganz 
hiuweg.  Sonderbar  ist  es  jedoch,  dass  ich  nach  acht  Jahren  in  dem  Kleide,  das 
mir  geträumt  hatte,  nnd  das  ich  nicht  aus  Wahl,  sondern  aus  Zúfali  gerade  trug, 
mich  auf  demselben  Wege  fand,  um  Friederiken  noch  eiumal  zu  besucheu." 


348  Dľ.  J.  VoSnjak:  O  pvikaznili  in  duliovili. 

odjadral.  Cez  nekoliko  tednov  se  res  srečno  vrno  in  začuden  sliši 
od  žene,  da  je  že  vedela  o  njegovem  prihodn.  Kapitán  gre  potem 
sam  k  tistomn  môžu  in  ko  ga  ugleda,  prestraší  se  močno,  ker  se 
spomni,  da  je  ob  istem  času,  ko  je  žena  bila  pri  vedeži,  v  kŕčmi  v 
Londonu  k  njemu  stopil  njerau  neznan  mož  ter  ga  vprašal,  zakaj  se 
tako  dolgo  ne  vrne  domov  k  svoji  ženi. 

Te  in  jednake  pripovedke  so  mi  rojile  po  glavi,  ko  sem  luč 
ugasnivši  skúšal  zadremati.  Rurja  je  rjovela  okolo  hiše  in  tresla  okna 
in  duri,  da  me  je  vriš  in  šum  vedno  spet  dramil  in  sem  nekako  plašno 
pričakoval,  da  se  duri  odpró  ter  kakšen  duh  prikáže.  A  ničesar  se 
ni  prikázalo.  Slišal  pa  sem  med  vrišem  glasove  harmonično  ubrané, 
kakor  od  orgelj  prihajajoče,  zdaj  močneje  zdaj  rableje  doneče. 

—  Ta  hiša  je  res  začarana,  nejevoljno  mrmram,  ])otegnem  si 
odejo  cez  glavo  in  tŕuften  od  prigodeb  tega  dneva  trno  zaspim. 

Drugo  jutro  se  pozno  prebudim.  Solnce  je  že  obsevalo  vse 
Pohorje,  po  dolini  pa  je  ležala  bela  megla  in  samo  tu  pa  tam  se  je 
nad  meglenim  morjem  svetila  kaka  cerkvica  ali  biša  na  griči  stoječa. 
Ko  me  župnik  zagleda,  vpraša:  Ali  si  se  dobro  naspal? 

—  Se  precej,  odvrnem,  čeravno  so  me  motili  neki  čudni  glasovi. 
Ko  bi  ne  vedel,  da  ni  dubov  in  prikaznij,  v  tej  liiši  bi  se  res  zbal, 
da  se  mi  ne  prikažejo. 

—  Ne  sali  se,  človeški  um  n  i  in  nikdar  ne  bode  vsega  vedel 
in  uganil. 

V  tem  bipu  zapiše  burja  in  jaz  čujem  nad  sel)oj  pri  oknu  tiste 
ponočne  glasove.  Pogledam  in  vidim  zraven  okna  vzidano  veliko  ustno 
harmoniko. 

—  To  je  teda  j  izvir  ponočne  godbe,  vzkliknem  veselo,  da  sem 
našel  naravni  pôvod. 

Zupnik  se  smehljá,  o  prikazni  pa  ni  bilo  več  govora  med  nama. 
Ko  se  drugi  dan  od  njega  poslovim,    stisne  mi    nekako    otožno 
roko :  Z  Bogom,  ne  bodeva  se  več  videla !  .   .  . 

IV. 

A  videla  sva  se  potem  še  dostikrat.  Naselivši  f<e  1.  18(50.  v 
Slovenski  Bistrici,  našel  sem  svojega  strijca  župnika  čilega,  zdravega 
in  zmerom  pri  najboljšem  humorji.  Kadar  sem  })o  opravkib  moral  na 
Pohorje,  vselej  sem  se  pri  njem  oglasil  iu  marsikatero  veselo    uro  v 


Dr.  J.  VoSnjak :  O  prikaznih  in  dnhovih.  349 

rijogovi  (Inižbi  pieživel.  O  čiulni  prikazni  ni  nikdar  besede  omenil  in 
xT'aj  jaz  sem  popolnem  pozabil  vso  dogodbico. 

Letíi  18G4.  sredi  julija  pošije  po  mene,  naj  ga  pridem  pogledat, 
ker  se  že  vec  dnij  bolnega  čuti.  Hitro  grem.  Žnpnika  nájdem  v  sobi 
in  ko  ga  pveiskujeni.  spoznám,  da  nima  nobene  nevaine  bolezni, 
am])ak  samo  neznatno  vnetico  v  grlu. 

To  so  knšrarji,  deje  župnik,  odpravil  jih  bom  že  brez  vašili 
zdravil. 

Jaz  mu  s  vetujem  mrzle  ohlapke  okolo  vrat.u,  a  on  se  mi 
smeje : 

—  Kakor  easi  s  toploto,  zdaj  vse  z  mrzloto  zdravíte.  Za  ku- 
šcaije  ni  boljšega  in  gotovejšega  zdravila,  kakor  ku.ščarji.  ujeti  v 
mesečnem  svitu. 

JMislil  sem.  da  se  župnik  le  sali,  zapíšem  neka  zdravila  in 
odídem. 

Cez  tri  dni  —  19.  julija  —  spet  póme  pošije.  Ko  prídem, 
nájdem  ga  z  ovitim  vratom  in  na  moje  vprašanje,  ali  so  mu  dobro 
deli  mrzli  ohlapki.  odvíjé  si  zavezo  in  mi  pokaže  v  njej  zavíta  dva 
zelena   kuščarja. 

—  Moji  Pohorcí  so  res  dobrí  Ijudje  in  močno  za  mene  skrbé. 
Ko  so  slíšalí,  da  ímam  ku.ščarje,  precej  so  mi  teh  živalic  na  izbero 
poslali.  Pomagalo  pa  mi  je,  nobenih  bolečin  vec  ne  čutim. 

Ukázal  je  vina  prínesti,  usedeva  se  in  tudi  on  si  da  svojo  ku- 
píco  na  mízo  postavíti  in  pije  po  svoji  navadi  víno  pomešano  s  ko- 
roško  preblavsko  vodo,  češ,  da  s  tem  vinu  moč  jemlje. 

—  Iz  te  kúpite  ste  že  mnogo  božjíh  kapljíc  užili. 
Župnik  se  zamislí. 

—  Res  stará  je  že  in  spomína  me  na  príjatelja  .  .  .  Omolkne. 
—  Jaz  nisem  babjeveren,  pa  ko  bi  se  ta  le  kupica  potrla  — 

—  Si  boste  pa  drugo  omislili.  ta  je  že  močno  škrbinasta,  zob 
ča.=!a  jo  je  močno  oglodal. 

—  Kakor  mene.  No,  povej  mi,  kaj  meniš  o  slutnjahV 

-  S  slutnjami  je,  kakor  s  prorokí.  Kadar  se  je  kaj  ])rigodilo, 
potem  .še  baliajo,  da  so  vse  to  naprej  vedeli  in  povedali,  govoré  pa 
v  tacih  temnih  izrazili,  da  lebko  izvijajo  iz  njih  belo  ali  črno.  Kdor 
je  kaj  šlutil,  pove  to  vselej  še  le  post  festum. 

—  8  teboj  se  o  tacili  stvareh  ne  da  govoríti.  Ti  hočeš,  kakor 
nejeverni  Toma/  vse  .><am  vidoti,  skušati  in  tipati.  Vprašaj  vojake.  kí 


350  S.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  711.  do  XlII.  stoletja. 

so  bili  v  bitkah  in  však  ti  bo  vedel  za  slučaje,  v  katerih  so  posa- 
mezni  vojaki  slutili,  da  dneva  ne  bodo  preživeli. 

—  Ker  večino,  če  ne  vseh,  pred  zaeetkom  bitke  smrtni  strah 
obhaja.  Kdor  potem  páde,  pravijo,  da  je  to  že  poprej   slutil. 

Proti  večeru  začne  župnik  tožiti,  da  ga  na  prsih  tišči,  pa  se 
ni  hotel  vleči,  ampak  ostal  je  po  konci  in  usedel  se  k  mizi,  ko  se  je  pri- 
nesla  večerja.  Kuharica  gre  potem  še  po  vino  in  postavi  dva  kozarca 
na  mizo.  Zupnik  hoče  meni  in  sebi  natočiti,  pa  začudeno  pogleda, 
ko  vidi  pred  seboj  namestu  svoje  navadne  kupice  drug  kozarec. 
Pokliče  kuharico,  ta  se  izgovarja,  a  konečno  izpove,  da  je  kupico 
našla  v  omari  počeno,  dasi  se  je  ni  bil  nihče  doteknil. 

Zupnik  jo  veli  prinesti.  Ko  jo  zagleda  na  dve  polovici  raz- 
poeeno,  prebledi,  vstane  in  tiho  reče:   „Bernard,  Ti  me  kličeš." 

Ukáže  posiati  po  kaplána,  da  ga  previdi.  Jaz  ga  skúšam  tolažiti, 
pa  spoznal  sem,  da  je  nastopila  kriza.  ker  je  začel  težko  dihati  in 
so  se  prikázala  znamenja  plučnega  ŕdema. 

Kaplán  prihiti  in  po  storjenem  sv.  obhajilu  molita  skupaj  z 
župnikom  molitve  za  umirajoče  in  potem  v  pričo  vse  družine  oča- 
naš.  Pri  poslednjih  besedali  obrne  župnik  glavo  k  zidu  in  neha  dihati. 

Sosedni  kmetje  so  kmalu  prihiteli  in  ko  so  videli  svojega 
mrtvega  župnika,  dejali  so:  „Škoda  za  ]Sjé!  Bili  so  čaši  hudi,  res  hudi, 
pa  radi  so  nam  piti  dali!  Škoda  za  Njé!" 


'^'^'''■^''Xd!^!^^^^^^:^^^- 


Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja. 

Spisal  Šimon  Rutar. 

(Konec.) 

VII. 

XII.  in  XIII.  stoletje  je  čas  postaijka  malih  dinastičnih  kneževin 

v    okľožju   staré    Karantanije.     Začetek   tem    samostalnim    državnim 

stvorbam  postavil  je   patrijarhat  o  g  lej  s  k  i.    Ta  je   zadobil  svojo 

s.imostalnost  v  veliki  b  or  b  i  izraed  rimske  cerkve  in  nemške  dŕžave 

poradi  investitúre.    V  tej   borbi  skni)]j;il  je  cesar  Honrik  IV.  vse 

elemente    okolo    sebe,    ki   .so   bili    količkaj  v  stanji  podpreti   njegovo 


s.  Rutar:  Jedinstvo  slovenskili  dežel  od  VII.  do  XHL  stoletja.  351 

stranko.  Na  Koroškem  n.  pr.  podpiral  je  Slovensko  svečenstvo  proti 
neinškemu.  Posadil  je  na  škoíijski  prestol  v  Krki  slovenskega  ple- 
niita  Bertolda  iz  Selič  in  tako  je  dal  tudi  proti  salcburškemu  nad- 
škofu  izbrati  Slovenca  Bertolda  iz  Blatnega  grádu  za  protiškofa  in 
ta  se  je  tudi  obdržal  na  prestolu  do  1.  IIOO.  (Hirn.  Kirchlicbe  und 
reclitliche  Verhältnisse  des  Bisthums  Gurk,  Programm  des  Obergjm- 
nasiums  zu  Krems  1872,  pag.  11.) 

Druga  sredstva  je  upotreboval  Henrik  v  Ogleji.  Tu  je  vládal 
takmt  patrijarh  Sieghard.  gróf  Plaien-Peilsteinski  (1068 — 1077).  Ta 
je  bil  sicer  prijatelj  papežu  Gregoriju  VIL.  ali  vezali  so  ga  mnogi 
obziri  tudi  na  neniškega  kralja.  Zlasti  po  dogodkih  v  Canossi  zaeel 
se  je  približevati  Henriku.  Cesar  je  potreboval  silne  pomoci  proti 
svojemu  protikralju  Rudolf  u  íSvabskemu.  Henrikovi  protivniki 
zaprli  so  bili  1.  1070  vse  poti  izmed  Italije  in  Neničije.  Da  bi  imel 
vsaj  jeden  prebod  cez  iztočne  Alpe,  obrnil  se  je  cesar  do  Siegharda, 
v  čegar  rokali  so  bili  klanci  Kadorskib  in  Karnškib  Alp.  Pri- 
kupiti  hotel  se  je  patrijarhu  s  tem,  da  mu  je  podelil  1.  1077  marko 
Frijulsko  kot  voj  vodino  in  jo  tako  popolno  1  očil  od  Koroške. 
Ob  jednem  botel  je  pa  tudi  oslabili  moc  koro.ških  vojvod,  da  bi  se 
ne  mogli  protiviti  neomejeni  državni  oblasti  eesarjevi.  Iz  ravno  tega 
uzroka  odcepil  je  tudi  I  str  o  in  Kranjsko  od  Koroške  vojvodine 
ter  podelil  še  istega  leta  Sieghardu.  S  tem  je  izgubila  Koroška  vse 
?voje  južne  marke. 

Nasledniku  Sieghardovemu.  patrijarhu  Henriku  (1077 — 1084) 
odvzel  je  sicer  cesar  Istro  in  Kranjsko  ter  izročil  drugim  rokam.  Ali  Fri- 
julska  je  ostala  patrijarhom,  ki  so  jo  kmalu  tako  razširili,  da  je  segala 
od  Plavé  do  Logatca  in  Cerknice.  Kranjsko  inMetliško  marko 
dal  je  bil  cesar  Henrik  še  jedenkrát  patrijarhu  Ulriku  1.  109 o.  Ali 
v  obce  more  se  reči,  da  so  ipak  vládali  Eppensteinci  tudi  to  zemljo 
do  njih  izumrtja  1.  1122.  Poznéje  pa  se  je  šmátrala  Kranjska  vedno 
bolj  kakor  posebna  pokraj ina  in  ker  je  bila  s  početka  del  Koroške 
vojvodine,  ostal  je  tudi  njej  ta  naslov.  Istra  bila  je  tudi  še  do 
1.  1122.  večinoma  spojená  s  Koroško.  Eppensteinci  so  jo  dávali  svojim 
drugorojŕ-nim  sinovom  kot  apanažo.  Po  letu  1122.  pa  vládali  so  Istro 
ražni  krajinski  grofje,  dokler  ne  pride  1.  1173.  v  roke  tirolskih  An- 
dechs-Merano v .  Patrijarhi  so  mnogokrat  zahtevali  Istro  za  se  in  leta 
120U.  povrnil  jo  je  Otto  IV.  patrijarhu  Wolfgeru.  Toda  patrijarhi  so 
iiiieli  bolj  le  naslov  vladarjev  isterskih,  kakor  pa  pravo  vlado,  katera 


352  S.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskib  dežel  od  VII.  do  XIII.  stoletja. 

je  malo  po  malem  pri.šla  v  roke  Benečanov.  Le  grofija  Istra  — 
to  ime  je  dobila  1.  1112  okolica  pazenska  —  ohranila  se  je  pred 
Benečani.  Vládali  so  jo  s  početka  Andechs-Merani,  potem  pa  Goii- 
čani,  dokler  iii  prišla  po  dedovini  v  roke  Habsburžanov  1.  1874. 

L.  1122.  bila  je  tudi  Veroneška  marka  popolnoma  loíena 
od  Koľoške.  Tako  je  ostala  ta  vojvodina  kakor  od  vetra  ognljeno 
drevo  skrčená  malo  ne  na  svoje  denašnje  meje.  Le  slovenjegradska 
in  mnrauska  okolica  na  Stajerskem  ter  bistriška  dolina  na  Tirolskem 
spadale  so  takrat  še  h  Koroški.  Tudi  Š  t  aj  erska  je  postala  v  istem 
času  samostalna.  Traungausko-štajerski  grofje  so  namreč  malo  po 
malem  širili  svoja  posestva  proti  jugu  njihove  marke  ter  dobili  L  1 14í). 
tudi  „dolenjo  marko"  (južno  Stajersko)  in  tako  do  leta  llóS.  združili 
skoro  vse  današnje  ^Stajersko  v  svojili  rokali.  Ko  je  cesar  Friderik  I. 
leta  1180  odvzel  Bavarsko  Henriku  Levu  ter  izročil  jo  Otonu 
Wittelsbachu,  ločil  je  od  Bavarske  Traungau  in  štirsko  okolico 
ter  jih  spojil  s  štajerskimi  posestvi  traungauskib  groíov  v  novo  voj- 
vodino  Stajersko.  Tako  je  postala  druga  neodvisna  kneževina  v 
okrožji  staré  Karantanije.  Ali  ker  je  štajerski  vojvoda  Otokar  Ylll. 
umri  brez  naslednikov,  sporoeil  je  s  privoljenjem  stanov  svojo  vojvo- 
dine Leopoldu  Babenb  er  škemu  in  tako  je  bila  Štajerská 
spojená  z  Avstrijo  1.  1192. 

Kmalu  so  se  povzdignile  še  nove  kneževine  okolo  Koroške.  Kralj 
Henrik,  sin  Friderika  II.  Hohenstaufskega  vzprejel  je  1.  12H1  zákon, 
da  more  však  knez  svoje  predpraviee,  sodstva,  grofijstva  in  dekanijstva 
mirno  uživati  po  starib  šegab  dotične  dežele.  Ta  zákon  zaznamenuje 
prvikrat  kneze  kot  deželske  oblastnike,  priznáva  njili  vlado  kot 
jedino  veljavno  ter  izključuje  ce.sarsko  oblast  na  onih  zemljišrih.  ki 
so  bila  knezom  podložná. 

Ysled  tega  zákona  počeli  so  se  smatrati  in  vešti  kot  neodvisni 
deželski  knezi  najprej  goriški  gróf  i  j  e.  Ta  lurnsko-bistri.ška  rodovina 
znala  je  v  XII.  stoletji  znatno  razširiti  svoja  posestva  po  Frijulskem. 
(ioriškem  in  Istri.  Odkar  je  bil  postal  patrijarh  vojvoda  frijnlski, 
bili  so  goriški  grofje  práv  za  práv  od  patrijarliov  odvisni,  morali  so  iz 
njih  rok  vzprejemati  svoja  posestva.  .\li  ker  so  bili  goriški  grofje  ob 
jednem  tudi  odvetu  i  ki  oglejske  cerkve  in  nje  posesti,  dobili  so 
(ioričani  dosta  prilike  zdaj  to,  zdaj  ono  j)osestvo  patrijarliov  prisvo- 
jiti  si.  Ze  1.  1202.  priznal  je  ])atľijarli  neodvisnost  Goriške  (t.  j. 
okrajnega  glavarstva    (íorice,    Krása,   Crnjana   in   Podgrada    v  Istri). 


s.  Rutar:    Jedinstvo  slovenskih  dežel  od  VTI.  do  XHI.  stoletja.  353 

Tako  se  je  zaeel  gróf  Mainhard  III.  {12'20 — ll^ó^),  ki  je  postal 
1.  12Ó4.  tudi  gróf  Tirolskí,  imcnovati  „pokneženi  gróf''  ter  kovati 
svoj  denár  (okolo  I.  1280).  Od  sedaj  naprej  so  veljali  goriški  groQe 
kot  državni  k  neži  in  udeleževali  se  tudi  nemškega  državnega 
zbora.  Kot  svojega  vrhovnega  vladarja  priznávali  so  jedino  le 
eesarja.  Njemn  so  se  klanjali  ter  obečavali  podanost  in  zvestobo. 
V  vsem  drugem  pa  so  bili  neodvisni  od  eesarja  in  vojvode,  pobirali 
so  sami  regalije  po  svojih  posestvih,  načelovali  svoji  vojski,  napove- 
dovali  vojno  ter  sklepali  mir  in  pogodbe. 

Po  vzgledu  Goričanov  postali  so  kesneje  še  drugi  grofje  deželski 
knezi.  V  to  vrsto  spadajo:  Celjani,  Heunburžani,  Ortenburžani 
in  Ptujčani.  Dasiravno  spadä  njih  pokneženje  v  poznejšo  dobo, 
vender  se  mi  zdi  primerno  že  tu  govoriti  o  teh  rodovinah.  Heun- 
buržani so  imeli  svoja  veliká  posestva  ob  stari  česti  iz  Viruna  skozi 
Juno  v  Celejo.  Kot  staroslávna  rodovina  ohranila  si  je  vpliv  v  deželi 
in  po  1.  1231  izvrševala  je  knežje  pravice  na  svojih  posestvih.  AH 
že  1.  1322  umre  poslednji  člen  te  rodovine,  gróf  Hermann,  in  zapusti 
svoja  posestva  sestri  Katarini,  ki  je  Inla  omožena  z  grófom  Ulrikom 
Sounek  (Savinek).  Ta  rodovina  je  bila  doma  v  Zovneku  (Sonn- 
egg)  v  občini  Podgora  pri  Braslovčili.  Morda  izvira  od  katerega 
starega  slovenskege  plemiča,  ker  se  nikjer  ne  omenja,  da  bi  se 
bila  iz  Nemške  doselila.  Prvikrat  se  bere  ime  Sounekov  v  darilni 
listini  samostana  St.  Pavel  okolo  1.  1120,  kjer  se  med  pričami  nahaja 
tudi  „Gebhardus  de  Soune  (k)".  Od  sedaj  naprej  srečujemo  pogosto 
te  plemiče  in  vidimo,  da  jim  je  bila  sreča  zelo  milá  glede  pridobi- 
vanja  posestev.  Tudi  Souneki  so  rabili  odvetništvo  gorenjegradske 
cerkve  za  pomnoženje  svoje  oblasti.  Kakor  dediči  Heunburžanov  po- 
stali so  zelo  mogočni  in  po  svoji  glavni  pridobitvi  začeli  so  se  ime- 
novati  „groíi  celjski.'^  Kralj  Ljudevik  Bavarec  potrdil  jim  je  ta  naslov 
1.  1341  in  cesar  Karol  IV.  priznal  je  1.  1372  knežjo  oblast  Celjanov 
ter  opredelil  meje  „grofovine  celjske". 

Posestva  Ortenburžanov  bila  so  že  opisana.  Vleklá  so  se 
kakor  širok  pas  od  Spitala  na  Koroškem  proti  jugu  in  jugovzhoda 
do  Kolpe  na  hrvatski  meji.  Zdi  se,  kakor  bi  imeli  Ortenburžani  v 
zgodovini  nalogo  spajati  Kranjsko  s  Koroško.  Na  svojih  posestvih 
bili  so  tudi  oni  brezdvojbeno  neodvisni  deželski  vladarji ;  bili  so  s 
Celjani  sorodni  in  prijatelji  Goričanom  ter  so  tako  posredovali  razmere, 
ki    so    se    bile    zapotele  v  XIV.  stoletji   med   téma   najmogočnejšima 

23 


364  Dl*.  J.  Sernec:  Kupčija  vzpomladi. 

grofovskima  rodovinama  na  Slovenskem.  Ko  so  Ortenburžani  1.  1420 
pojnrli,  pripadla  so  vsa  njih  obšírna  posestva  Celjanom.  Menj  vážni 
v  slovenski  zgodovini  so  Ptujčani.  Njih  rod  je  zelo  star  in  omenja 
se  med  prvimi  štajerskimi  plemiči.  Veejo  važnost  so  zadobili  še  h 
ob  času  kralja  Otokarja  ÍL,  ko  je  Hartnid  Ptujski  mnogo  pripomogel 
k  osvobojenju  Štajerské  od  Madjarov  in  njegov  sin  Friderik  Otokarju 
izdal  zaroto  štajerskili  pleniičev.  Najvažnejši  gradi  Ptujčanov  so  bili 
Ptuj,  Borel  (Ankenstein)  in  AVurniberg.  Ko  so  1.  14()!l  izumrli,  prišla 
so  njih  posestva  v  roke  raznih  štajerskih  pleraiéev. 

Veliká  torej  bila  je  razkosanost  slovenskih  dežel,  nekdaj  lepo 
okrožene  Karantanije.  Ali  vender  tudi  v  Xlll.  stoletji  slovenská  samo- 
svest  še  nikokor  ni  bila  izginila.  Zemlja  čutila  se  je  še  slovenská, 
stari  običaji  še  niso  bili  izginili  pred  tujimi  ustanovarai.  In  kar  je 
najvažneje,  imeli  so  Slovenci  takrat  še  svoje  narodno  plemstvo. 
V  goriški  in  frijulski  zgodovini  tega  veka  omenja  se  čestokrat  ple- 
menita  rodovina  B  oj  a  n.  L.  1280.  nahajamo  Pužmana  Eibiswald- 
skega,  1.  136o  Valhuna  Bistriškega  in  še  1.  1472  Venka  Lustal- 
skega.  Kóje  glasoviti  „pevec  Ijubezni"  Ulrik  L  i  ehtensteinski 
1.  1255  po  Koroškem  potoval,  vzprejemalo  in  nagovarjalo  ga  je  domáce 
plemstvo  slovenski.  V  domačem  jeziku  vršilo  se  je  tudi  postavljenje 
koroških  vojvod,  kakor  nam  priča  Ivan  Viktrinjski  okolo  1.  12HG. 
Do  1.  1-269  torej,  ko  je  Otokar  II.  združil  skoro  vse  slovenské  zemlje 
v  svojih  rokah,  ohranil  se  je  bil  še  čvrsto  slovenski  živelj  po  vseli 
delili  Slovenije. 


t,í^<^ 


Kupčija  vzpomladi. 


g^vičakovana  težko  k  nam  Oglasi  sc  vijola  zdaj, 

^  Prižlíi  poinlád  jo  draga:  Obljnlji  liitľo  vťavať: 

„Stvavij  ponujam  lepili  vam.  „„Baržuna  kosek  mcni  daj. 

Izberite  si  blagal^  Z  vonjavo  hočoni  plaíaf."" 

Zeleno  plátno  je  lehkó  In  breskve.  slive  kiipijo 

Kar  nagloma  pi'odala ;  Rudeío,  belo  svilo : 

A  dragotino  je  tcžkó  Med  Mašami  obljubijo 

V  začetku  spečevala.  Obilno  povračilo. 


Gor;izd:  Na'cíomu. 


355 


.Lc  vzí'iuito,   vas  žp  poznaní. 
Phu'nice  ste  pošteuo ; 
Iz  srca  rada  vso  vani  ilam. 
Naj  lišpajo  se  žene  I" 

..Plačila  vender  vašega 
Ne  bodem  učakala; 
Saj  sestra  jeseň  vsakega 
Bo  na  vačnn  pozvala." 


Že  kásno  trta  priletí  : 
,,„Daj  čipke  mi  brizeljskel 
Obetám,  polniti  kletí 
Vipavske  in  bizeljskeľ*" 

,,Nas  várala  si  dostikrat  — 
„No,  ker  si  zdaj  nevesta, 
..Še  tudi  tebi  hočera  dať, 
.,Pa  letos  bodi  zvestal" 

Dr.  Janko  Ser  ne  c. 


^^5íífc^:V. 


Na  dómu. 

lódi  pozdrávljen,  dóm  moj.  srčnó 
Zopet  te  vidi  moje  okó; 
Vôs  kakor  nékdaj  še  se  mi  zdiš, 
Ko  izmed  drevja  Ijubko  blestiš. 

Bódi  pozdrávljen,  prístan  moj  tí, 
Prístan  moj  varui  mladiii  mi  dni  I 

V  tébi  sem  sánjal  sanje  sladké, 
Tnje  mi  bilo  življenja  morjé. 

Ali  zapustil  tebe  neják. 
Stopil  sem  k  morju  mlád  in  legák, 
Stopil  v  usóde  klamni  sem  čoln, 
Véslal  v  življenje  nádej  sem  pólu. 

V  čolnu  tem  dolgo  jaz  že  veslám, 
Kám  me  ponése,  kám  —    še  ne  znám : 
Samo  tó  vém,  da  v  mórski  propäd 
Vtáplja  se  srčnih  vedno  več  nad! 

Tebe  le  videť  éukrat  še  vsaj. 
Prišel  sem,  dóm  moj,  zgúbljeni  raji 
Ves  kakor  nékdaj  še  se  mi  zdiš. 
Ko  izmed  drevja  Ijubko  blestiš. 

Z  rôsnim  očesom  móram  od  tód, 

V  tuje  spet  kraje  žene  me  pót; 
Zdrav  mi  ostaui,  mili  moj  dom! 
Morda  te  videl  nič  več  ne  bom. 


G  o  r  á  z  d. 


23* 


'[?— =^*^VlC=—     T-íf-' TÍÍX    —    "kS^Í 


— ^-i5>i,_: 


te^ffSiSSíQBÍlSQMMMBMsM 


:•. r:^--   ^,-1 


—    <v;er-— -3,-;-.c:-= 


jemu  grajaleu. 


onížen  šopíček  cvetic  sem  nabral 
]  Ter  milému  národu  v  dar  ga  podal. 
In  ko  sem  gQ,  spletal, 
Da  vsem  bi  dopadal,  si  nisem  obetal,  — 
Kakó  bi  pač  tega  sc  jaz  nádejal? 
Oj,  dobro,  predobro  mi  znan  je  svet: 
Ta  v  jeden,  ta  v  drug  zaljubljen  je  cvet ; 
Ta  Ijubi  vijolice  cvetje  pobôžno, 
A  drugemu  zdĺ  se  prcskromno,  pretóžno. 
In  cvét  je  le  všéč  mu  ponôsno  odét,  — 
Kakó  bi  vsem  bilo  ustrézati  možno  I 
Ker  mojega  srca  skrivnostne  gredíce 
Različne  in  mnoge  gojíjo  cvetíce, 
Da  vsákdo  bi  zase  v  s  aj  nekaj  dobil, 
Iz  raznih  cvetic  sem  svoj  šopek  povil, 
ískal  sem  cvetic,  ki  ne  zvenejo  ráno. 
Ki  sveže  bi  bile,  ko  grm  bo  že  suli,  — 
Na  barvo  sem  gledal,  —  še  bolj  na  duli, 
Nabral-li  sem  pravili,  to  nl  mi  znanol 
To  vem  pa  zatrdno.  da  cvetke  strupéne 
V  to  kitico  nísem  vpletel  nobenel 
In  gledal  sem  tudi  na  tó, 
Oj  gledal  sem  pazno, 
Da  rožam  bi  trnje  izdrl  neprijazuo, 
Da  ne  bi  se  ranil  nikdó. 
Oh,  dobro  vem  sam,  kakó  skelí, 
Če  trnje  se  v  živo  nam  zasadí ! 
Gojíl  sem  zdaj  up,  da  nikdó  se  ne  zbôdo, 
Da  níliče  ne  bode  trpel  mi  škodo. 

A  ničen  moj  up! 
Čuj,  nékdo  očítno  in  glásno  mi  tóži, 
Da  zbodel  pri  mnogi  se  moji  je  róži, 
In  môrda  še  misii,  da  v  cvetkali  je  strnp. 
Ne  boj  se,  ne  boj, 
Strapá  ni  v  nobeni,  prijatelj  moj! 
A  ko  bi  kak  trnček  bil  kje  ostal, 
Ki  zbodel  te  res  je,  mi  srčno  je  žal; 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  357 

A  upaiu,  da  luuil  se  nisi  globôko 

Ne  v  srce  ne  v  róko ! 
Ker  barva  cvetic  vsakdanja  ni, 
!Moľd;i  pa  le  ])arva  te  bode  —  v  očí? 
Če  to  je,  te  cvetke  le  večkrat  preglej, 
Privádi  okó  so  ti  prej  ali  slej, 
In  raôrda  še  dobra  si  bóva  poznéj  I 
Če  meniš  pa  rés,  da  so  rože  bodéče, 
In  da  so  ti  rane  zadale  skeléče, 
Natančno  mi  triijeve  róže  naštej. 
Kakó  so  te  zbôdle,  nadrobno  povej, 
In  ako  tvoj  góvor  bo  miren  in  stvaren. 
Po  tem  za  odgovor  jaz  skrben  bom,  —  maren. 

S.  Gregorčič. 


Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Spisal  J.  Trdina. 

8.  Gluha  loza. 
ľošnjarja  Pavleta  je  dobro  poznala  vsa  bela  in  dolenjska  in 
še  marsikatera  druga  krajina.  Mož  je  izkusil  po  svetu  veliko 
neprijetnega  in  hudega,  ali  tako  strašnih  rečij  ni  videl  in  do- 
živel  nikjer  kakor  v  „Glahi  lozi"  na  Gorjancih.  Zgovorni  starec  po- 
vedal mi  je  to  dogodbo  takole : 

Mislil  sem  iti  zopet  na  Nemško,  kakor  smo  mi  dej  ali,  ali  na  Kva- 
karsko,  kakor  govori  naš  mlajši  rod.  Dva  dobra  znanca  in  nekdanja 
tovariša  sta  me  spremila  do  Streklo vce v.  Bil  je  vroč  poleten  dan 
in  nedelja.  Krošnjarji  se  odvadijo  radi  božje  službe.  Brez  maše  šli  smo 
v  Štreklovcih  pit.  Jedi  se  je  malo  dobilo,  vino  pa  je  bilo  prijetno 
in  srkali  smo  ga  v  slast  od  sedmih  do  desetih.  Koliko  bokalov  smo 
ga  udusili,  ne  pomnim,  to  pa  dobro  vem,  da  ga  je  bilo  zjutraj 
preveč.  V  pijači  se  domisli  človek  vsake  neumnosti.  Tovariš  mi  je 
rekel:  Pavle,  narediva  stavo  I  Jaz  pravim,  da  ti  nimaš  toliko  srca, 
da  bi  se  drznil  mahniti  cez  Gorjance  kar  od  tukaj,  brez  ceste,  cez 
hribe  in  goščave.  Vem,  da  se  bojiš  Glulie  loz  e,  ker  pravijo  Kranjci, 

Loza  je  v  belokranjskem  narečji  hosta,  gozd. 


358  J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

da  tako  straši.  Mene  so  te  besede  razžalile  in  vnele.  Dejal  sem:  Tu 
je  roka!  Gluhe  loze  boje  se  babe,  ne  pa  jaz.  Stáva  velja!  Ce  jo 
dobim,  kar  se  bo  gotovo  zgoddo,  dal  mi  boš  desetak.  Navlekli  smo 
se  ga;  čas  je,  da  se  poslovimo  in  ločimo.  Cez  Gorjance  jo  bom 
udaril  kar  precej,  da  me  boš  lahko  sam  videl,  če  boš  liotel. 

Tovariš  je  bil  zadovoljen.  Ko  smo  se  o  sta  vi  še  bolj  na  íanko 
pomenili,  plačali  smo  račun,  poljubili  se  in  pozdravili  in  šli  však 
sebi,  jaz  na  levo,  onadva  na  desno,  nazaj   proti  Crnomljn. 

Iz  Streklovcev  sem  se  dvignil  ravno  ob  desetih.  Bil  sem  takrat 
mnogo  mlajši  in  močnejši  nego  zdaj,  pa  sem  dirjal  kakor  jeleň.  Ob 
jednajstib,  vsaj  ne  dosti  kasneje,  stal  sem  že  na  Gorjancih.  Pred  sabo 
sem  videl  globoko  nižavo,  za  njo  precej  visok  hrib,  za  hribom  pa 
le  nizke  griče  in  hosto.  Na  zadnjem  griči  se  je  svetila  kapiteljska 
cerkev  novomeška.  Po  kratkem  oddibanji  sem  rekel :  Hajdimo  dalje ! 
V  dolino  sem  prišel,  da  nisem  vedel  kdaj.  Po  tera  je  šlo  zopet  v 
goro,  na  tisti  precej  visoki  hrib.  Takrat  sem  se  nekaj  zamislil  v 
svojo  malo  trgovino,  pri  katerem  kupci  bi  jemal  blago,  kam  bi  ga 
nosil  na  prodaj  in  v  druge  také  reči.  Ko  sem  se  teh  mislij  iznebil 
in  se  začel  z  nová  ozirati,  silno  sem  se  začndil,  pa  tudi  ustrašil. 
Svet  okolo  mene  se  je  bil  ves  izpremenil.  Iz  jednega  hriba  se  jih  je 
naredilo  deset,  dvajset  in  še  več.  Stali  so,  kamor  sem  pogledal  in  za 
njimi  molele  so  še  višje  gore.  Nad  Streklovci  je  ptičev  vse  mrgolelo. 
Peli  in  zvižgali  so  liščki,  koši,  kalini,  konopljenke  in  še  brez  števila 
drugih.  Koder  pa  sem  zdaj  hodil,  ni  bilo  čuti  ne  jednega  glasa.  Bilo 
je  mŕtvo  in  tiho  kakor  v  grobu.  Od  groze  izpreletavala  me  je  zdaj 
zima,  zdaj  vročina.  Rad  bi  se  bil  vrnil,  pa  nisem  vedel,  ne  kod  ne  kamo. 
Lezel  sem  počasno  dalje  kakor  kak  izgubljenec.  Zdaj  nisem  raogel 
več  dvomiti,  da  sem  zablodil  vGluho  lozo,  v  tako  hosto,  kamor 
se  ne  sliši  noben  zvon,  v  liosto,  katere  ni  posvetila  ne  noga 
nedolžnega  otroka,  ne  molitev  spokorjenega  grešnika,  v  tisti  ne- 
srečni  kraj,  ki  ni  prejel  nikoli  božjega  blagoslova  in 
božj  e  m  ilosti. 

Grozovito  me  je  zmotila  in  zapeljala  moja  brezumna  predrznost ! 
Na  vsakem  koraku  so  mi  se  množile  strahote  in  prikazni,  kakeršnih 
nisem  videl  poprej  nikjer,  ne  na  slovenskí,  ne  na  nemški  zemlji  in 
stopale  so  préd-me,  le  pomislite,  po  belem  dnevu,  katerega  pravijo, 
da  se  vsi  strahovi  boje.  Ce  sem  pogledal  proti  jasnému  nebu,  viselo 
je  nad  mano  žalostno,  krvavo  solnce,  ki  me  je  žgalo  v  glavo,  kakor 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Qorjancih.  359 


sam  peklenski  ogenj.  Ko  sem  povesil  oči,  zapažil  sem  novo  čudo : 
izgubil  sem  senco  I  Brez  sence  in  hlada  stala  je  tudi  loza  okolo  mene. 
Moralo  je  biti  nekaj  čez  poludne,  pa  so  zijali  name  s  skál  in  dreves 
čuki  in  sove,  kakor  da  je  polunoči.  Deževalo  že  ni  cel  mešec,  po  raz- 
pokanili  tleli  pa  so  se  plazil  i  gnju>!ni  močeradi.  kakor  po  kakem  ve- 
likem  nalivu.  Po  tej  hosti,  mislim,  da  še  ni  pela  nikoli  sekira  in  vender 
je  bila  vsa  pokvečena,  škrambolasta,  nagnena  in  polomljena.  Stal  je 
tu  hrast.  tamo  bukev,  gabor,  javor,  klen,  ali  vsako  drevo  je  imelo 
črne  veje,  kakor  da  so  ožgane  in  polne  trnja,  ki  me  je  neprenehoma 
prijemalo  in  zbadalo.  Pa  kako  grdo,  sivo  in  napikano  je  bilo  perje. 
Také  žalosti  nisem  videl  nikoli,  niti  v  pozno  jeseň.  Ce  sem  potipal 
kako  pero,  med  prsti  se  mi  je  zmelo  in  zdrobilo,  kakor  da  je  suho. 
To  se  je  godilo.  da  ne  pozabim  povedati,  sredi  rožnika!  Ali  to  še 
ni  nič,  prišle  so  mi  na  ogled  veliko  hujše  reči.  Po  tleli  ležale 
so  sem  ter  tja  človeške  roke,  noge  in  druge  kosti  vse  raztrgane 
in  krvavé,  kakor  da  so  jih  oglodali  ravno  kar  volkovi.  Iz  raz- 
poke  v  skalovji  rezala  je  váme  mrtvaška  glava!  Na  tenki  vejici 
je  viselo  za  rudečo  žilico  gnjusno  zatečeno  oko.  Na  drugo  oko  sem 
skoro  stopil.  Ko  sem  odskočil  in  ga  jel  bolj  na  tanko  ogledovati, 
izpremenilo  se  je  — ^  v  živega  polža!  Od  vseh  stranij  so  se  mi  páčili 
grdi  obrazi,  kakor  predpustne  šeme.  Ce  sem  se  ozrl  na  desno,  od- 
skočili so  na  levo;  če  sem  ])ogledal  na  levo,  nagajali  so  mi  na  pol 
vidni  in  na  pol  nevidni  na  desni  stráni.  V  vsakem  grrau  je  tičala 
rogata,  črna  glavica,  ki  mi  je  molela  jezik.  Ce  sem"  bliže  stopil,  izpre- 
vrgla  se  je  v  suho  grčo  ali  pa  y  kolenčasto  korenino. 

Tako  me  je  strašilo  dobro  uro  in  še  več,  pa  sem  začel  misliti : 
Za  božjo  voljo,  to  vender  ni  mogoče,  da  bi  bila  Glulia  loza  tako  pro- 
stoma.  Cerkve  so  v  Rožnem  Dolu,  Lazah,  Uršnih  selih,  Pod  grádom, 
na  Ljubnem  in  v  Cerovci.  Od  nekod  bi  se  moral  že  vender  kak  zvon 
čuti.  Kaj  ko  bi  hodil  jaz  po  hudi  zmoti  zmerom  v  okoliš,  ne  pa 
naravnost  proti  Novému  me.stu?  Da  spoznám  resnico,  privezal  sem  za 
vejo  bel  trak  in  sem  jel  korakati  potem  naprej  med  drevjem  po  stari 
stezi.  Ľahko  si  raislite,  kako  sem  ostrmel,  ko  sem  prišel  že  čez  pet 
minút  nazaj  do  traka!  Hu,  visela  je  na  njem  debela  kaplja  krvi! 
Ali  zdaj  sem  se  preveril,  da  se  došlej  že  dolgo  nisem  pomikal  več 
naprej  nego  v  jedno  mer  na  okolo  I  Precej  sem  zapustil  stezo  in 
okrenil  v  goščavo,  naj  že  pridera,  kamor  hočem.  Kmalu  zagledam 
prelaz  in  za  njim  nizko,  okroglo,  prelepo  zeleno  dolinico.    Okolo  nje 


360  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

štrlele  so  visoke,  črno  pečine:  v  sredini  dolca  pa  je  rástla  cvetoča  lipa, 
Ko  sem  dospel  v  dolino,  prikazale  so  se  mi  tri  reči,  ki  so  mi  nov 
strah  obudile.  Pred  nekoliko  trenutki  sem  bil  še  brez  sence,  zdaj 
vidite,  imel  sem  je  preveč,  ležala  je  okolo  in  okolo  mene,  bila  je  tedaj 
okrogla!  Po  vrhu  pečin  je  bilo  razgrneno  nekaj  belega,  ki  seje  gibalo 
sem  ter  tja,  kakor  da  se  súše  velikánske  rjuhe  in  jih  napihuje  in  pri- 
dviguje  polóžen  veter.  Zrak  bil  je  dragače  tako  miren,  da  se  nobena 
bilka  ni  ganila,  na  lipi  pa  je  v  vejab  tako  vršalo  kakor  v  sivem 
oblaku,  predno  se  začne  usipati  toča. 

Ali  dasiravno  sem  se  nekoliko  bal,  šel  sem  vender  le  pod  lipo 
in  se  ulegel  v  gosto  grivino,  da  se  odpočinem.  Od  truda  in  vročine 
so  se  mi  oči  kmalu  sprijele,  ali  trdno  zaspati  mi  ni  bilo  mogoče. 
Ležal  sem  omamljen  in  kakor  otrpnen  brez  čuta  in  misii  kakih  deset 
minút.  Po  tem  pa  so  se  zaslišali  lahki  koraki,  ki  so  se  lipi  od  raznih 
stranij  bližali  in  se  nedaleč  od  mene  strnili  in  jcli  vrtiti  okolo  lipe. 
Ob  jednem  pa  se  oglasi  petje,  tako  sladko  in  milo  petje,  kakeršnega 
moja  ušesa  še  niso  nikoli  čula.  Slišal  sem  dostikrat  ubrané,  preumetno 
zvoneče  glasove  v  dunajskih  in  monakovskih  cerkvah.  Radostno  sem 
poslušal  lepe  pesmi  slovenskih  dijakov,  še  radostneje  pa  čisto  pre- 
pevanje  jedine  deklice,  ki  me  je  na  tem  svetu  zmotila.  Ali  vsi  ti 
glasovi  niso  bili  nič,  práv  nič  proti  tistemu  petju,  katero  mi  je  donelo 
na  ušesa  v  Gluhi  lozi  pod  košato  lipo.  Takó  pojo  morda  nebeskí 
angelji,  ali  človeškemu  grlu  ni  bila  podarjena  ta  slast  in  milina. 

Ali  zdaj  pa  čujte  še  jedno  čudo,  ki  je  bilo  zaduje,  zame  pa  naj- 
strašnejše.  Mene  dobro  petje  neizrečeno  gane  in  prevzarae.  Nobena 
druga  reč  me  na  svetu  takó  ne  veseli,  niti  godba.  Zdi  mi  se,  da 
mi  vzrastejo  peroti  in  da  bi  lahko  zletel  pod  oblake  kakoz  škrjanec. 
Pesme,  katere  sem  slišal  pod  lipo,  pa  so  me  stiskale  in  dušile,  da 
mi  je  kar  sapo  jemalo.  Obbajala  me  je  taká  žalost  in  obupnost  kakor 
še  nikoli  ne,  kar  sem  na  svetu.  Bil  sem  neskončno  bolan,  slab  in 
nesrečen.  Najrajši  bi  bil  umri.  Huje,  mislim,  da  ne  more  biti  niti 
pogubljenim  dušam  v  peklu.  Pridvignil  sem  glavo,  da  bi  videl,  čigavi 
so  ti  glasovi,  ki  mi  zapirajo  sapo  in  me  more  tako  nemilo.  Ali  gledati 
mi  je  bilo  težko,  strašno  težko.  Pred  očmi  vleklá  mi  se  je  črna  megla, 
po  kateri  so  švigale  ognjene  strele.  Bleščalo  mi  se  je  tako  silno,  da 
nisem  razločil  nič  druzega  kakor  čeveljce,  ki  so  poskakovali  mimo 
mene.  Ceveljci  so  bili  spleteni  iz  pisanih  gadov!  O  tem 
pogledu  je  kar  kri  v  meni  zaostala.     Še  le  zdaj  mi  se  je   ruzjasnila 


Negoda:  Pogovori.  '^61 

pravá  resnica .  T  a  k  o  obúvalo  n  o  s  i  j  o  v  r  a  ž  j  e  Vile.  Spoz  nal  sem, 
da  se  nahajam  v  vilinskem  kolu  in  da  poslušam  omotljivo  vilinsko 
petje.  Izpreletele  so  me  vse  človeške  groze,  ali  tisti  trenutek  mi  je 
vdihnil  Bog  tudi  dobro  misel,  ki  me  je  rešila  peklenske  sile.  Pobožno 
.sem  se  prekrižal  in  začel  moliti  angeljsko  češeenje,  katero  sem  bil 
na  potu.  ne  euvSi  zvona,  zanemaril. 

Ko  sem  končal  molitev.  padlé  so  z  mene  bipoma  vse  stiske 
in  težave.  Zdrav  in  vesel  sem  skočil  kvišku  in  se  oziral  zopet  po 
znanem  svetu.  Videl  sem  lepi  Ljubenski  hrib  in  na  njem  prijazno 
eerkev  sv.  Vida.  Vile  in  vsa  druga  strašila  Gluhe  loze  so  izginile, 
kakor  da  bi  se  bila  v  zemljo  udrla.  Prelmda  vrotina  je  poneliala. 
ker  je  začel  pihati  hladni  sever.  Poleg  sebe  sem  zagledal  z  velikim 
veseljem  svojo  Ijubo  senco,  ki  je  bila  zdaj  zopet  taká,  kakor  mi  jo 
je  Bog  dal.  Brez  neprilike  korakal  sem  po  gošči.  V  jedni  uri  sem 
prišel  na  cesto,  v  dveli  urah  potem  pa  v  Novo  mesto,  kamor  sem 
bil  namenjen.  Kakor  vidite,  dobil  sem  stavo,  ali  nisem  botel  vzeti 
ne  krajearja. 

Moja  povest  je  taká,  to  sam  vem,  da  jej  ni  lahko  verjeti.  Morebiti 
se  jej  boste  smijali.  Jaz  nisem  lažnjivec  ali  na  vero  vas  ne  morem 
siliti.  Pa  recite,  kar  hočete,  to  mi  morate  potrditi  vi  in  však  pošten 
človek,  da  ima  Bog  se  zmerom  pravico  in  moč,  grešnike  kaznovati 
in  da  je  nedelja  za  to  ustvarjena,  da  kristijan  moli  in  Bogu  slúži,  ne 
pa  da  pijančuje  že  na  tešče  in  se  poteplje  kakor  preganjana  zver  po 
samotnih  brlogih  in  nezuanih  gozdih. 


Pogovori. 
I. 

[ospod  urednik!  Lepo  število  pisateljev  ste  piidohili  svojomu 
listu.  Jaz  bi  še  mislil  ne  bil,  da  jib  imajo  toliko  vse  slo- 
venské pokrajine:  a  da  jih  je  moci  toliko  zvabiti  in  spraviti 
j)od  jedno  strelio,  to  je  že  celo  podobno  malému  čudesu,  s  katerim  se 
lahko  pona.šamo  pred  vsem  slovenskim  svetom.  Tako  je  práv :  listu 
je  potreba  najprej  mnogovrstnosti,  in  to  je  moci  doseči  z  mnogo- 
vrstnimi  močmi.  Dvoje,  troje  pisateljev  ne  more  vsega.  Različni  so 
„SV.  Bulia  darovi",  vseli  ni  nobeden  prejel,    in  kdor   meni,  da  jih  je 


362  Negoda:  Pogovori. 

kdor  si  domišlja,  da  more  „vsem  vse  biti",  slepi  samega  sebe  in 
druge.  To  je  resno  govorjeno,  gospod  urednik,  zdaj  pa  nekaj  kar  je 
bolj  na  veselo  strán.  Lepo  število  pisateljev.  pravim,  pridobili  ste 
svojemu  listu,  a  ne  samo,  da  stoje  njih  bolj  ali  menj  slávna  imena 
v  zapisnilm  listu  na  čelu,  po  vrsti  kakor  v  litanijah,  —  možje  tudi 
delajo  in  donašajo  však  po  svoji  moci.  Ko  tako  sam  pri  sebi  pre- 
mišljam  to  veselo  prikazen,  veste,  kakšna  misel  mi  čaši  roji  po  glavi, 
silni  muhi  podobná.  Menda  ni  práv  pametno,  da  sem  tako  odkrito- 
srčen,  tako  naravnost,  vender  to  je  že  tako  moja  stará  lastnost  in 
slabost,  kateri  se  nečem  ali  práv  za  práv  ne  morem  izneveriti,  ko  bi 
liotel.  Torej  brez  ovinkov.  Ali  ni  nobeni  slovenskí  du.ši  prišlo  na 
misel,  da  bi  v  tej  dolgi  sijajni  vrsti  pisateljev  pogrešala  mojega 
imena?  Da  bi  dejala  sama  zase:  kje  je  pa  stari  Negoda?  Da  bi 
vam  celo  malo,  ustno  ali  pismeno,  poočitali:  Kako  da  niste  pridobili 
našega  pušča vniká  z  Golovca,  tistega,  ki  je  bil  celo  v  deveti  deželi? 
Ali  ga  še  celo  vabili  niste,  ali  pa  je  mož  tako  muhast,  da  neče,  ali 
kaj  ?  Tu  se  mi  zdi,  da  vas  práv  vidim,  kako  vam  je  nasmeh  za- 
blisnil  po  vašem  resnem  uredniškem  oblieji.  Ali  to  mene  nie  ne  moti. 
Jaz  da  bi  ne  bil  pisatelj  ?  „Ille  ego,  qui  quondam  ..."  Ce  jaz  nisera, 
potem  tudi  mnogi  drugi  niso,  kateri  se  prištevajo  tej  izvoljeni  občini. 
Slovenskému  listu  urednik  da  bi  bil  mahoma  postal  tako  izbirčen? 
Ne  káže.  Jaz  si  pa  še  vender  domišljam  v  svoji  pozabljenosti  — 
pustite  mi  to  siromaško  tolažbo  —  da  me  je  kaka  verná  dušica  videla 
„med  tistimi,  ki  jih  ni,"  ter  dejala:  Kje  je  pa  Negoda? 

Ali  da  primem  stvar  z  druge  stráni.  Mnogovrsten  je  res  vaš 
list,  podoben  lepo  opravljeni  mizi  z  različnimi  jedili  in  pijačami; 
však  gost  nájde  kaj  za  svoje  grlo  in  hvali  gostoljubnega  gospodarja. 
Ali  nečesa  bi  pa  vender  utegnil  pogrešati  kak  razvajenee,  to  je  tisto, 
s  čimer  se  človek  po  kosilu  rad  malo  „posladká",  kar  povživa  samo 
„pour  la  bonne  bouche",  za  dobra  ústa,  kakor  pravi  Francoz.  Zlasti 
ženské  in  mladi  Ijudje  imajo  kaj  v  čisli  tako  sladkarijo;  in  tera,  po- 
sebno  ženskim,  liočete  goto  vo  tudi  ustrezati.  Morebiti  ste  že  uganili, 
kam  merim:  nekega  listka,  „feulletona",  zdi  se  mi  potreba  „Ljubljan- 
skemu  Zvonu''. 

Však  kolikor  toliko  omikan  človek  mendá  vé,  kaj  je  feulleton, 
in  kako  visoko  ga  čislajo  drugod  po  svetu,  to  je  razvidno  že  iz  tega, 
da  je  bil,  kakor  vam  je  znano,  neki  danajski  list  razpisal  šest  sto 
goldinarjev  darila  za  najboljši  spis  (ali  tri  najboljše   spise)   té    vrste. 


Negoda:  Pon:ovori.  363 

To  je  že  nekaj.  Ta  list  namreč;  mendá  še  ne  práv  utrjen,  spoznal  je 
in  eutil,  da  mu  je,  ako  hoče  stopiti  v  vrsto  z  drugimi  velikimi  časniki, 
potreba  dobrega  feuilletona  k}ikor  slepou  vida.  Jaz  sem  bil  práv  rado- 
veden,  kakíen  bode  vspeh  tega  nenavadnega  razpisa.  Spisov  se  je  bilo 
nakopičilo  sedem  sto!  Gorje  ubogim  sodnikom!  Toda  také  grmade  se 
je  bilo  nadejati.  Nemcev  je  dovolj  na  svetu,  in  pisati  zna  do  malega 
však,  brez  tistib,  ki  govoré  in  pišejo  ta  jozik,  dasi  niso  Nemci  po  rodu. 
Ali  kakšen  bode  najboljši  spis,  kakšen  drugi  in  tretji?  Nemci  imajo 
toliko  slavnih  pisateljev,  in  darilo  je  bilo  primeroma  tako  obilno,  da 
se  je  laliko  tudi  kakemu  prvaku  vredno  zdelo,  da  seže  po  njem.  Prvi 
spis,  „la  créme  de  la  créme,"  to  bode  gotovo  kaj  posebnega,  vzor- 
nega !  Po  pravici  rečeno :  ta  spis  ni  bil  nič  kaj  tako  čudovitega. 
Ko  bi  človek  ne  bil  vedel,  v  kakih  okolnostih  je  zagledal  beli  dan, 
bral  bi  ga  bil,  kakor  bere  kak  drug  spis  „pod  črto"  —  v  velikem 
dnevniku.  In  drugi  in  tretji  primeroma  ravno  tako !  „Tant  de  bruit 
pouľ  —  un  feuilleton."  Ta  prikazen  je  bila  meni  v  nekako  tolažbo: 
izprevidel  sem  namreč,  da  tudi  Nemci  „z  vodo  kubajo,"  kakor  mi  drugi 
ubožni  Ijudjo.  Mimo  gredé  naj  tu  še  nekaj  omenim.  Jeden  izmed 
natisnenih  pohvaljenib  spisov  se  je  imenoval  „Apoikis."  Ta  Apoikis 
je  nekaka  „Deveta  dežela,"  moja  deveta  dežela,  dostavljam  z  nekim 
pisateljskim  ponosom  —  Bog  mi  ga  odpusti  I  Samo  da  je  blago  malo 
filozofično  obšito  in  obrobljeno,  kar  ga  pa  nikakor  posebno  ne  pripo- 
roča.  Ne  da  bi  bil  pisatelj  posnemal  ali  tudi  samo  poznal  mojo 
„deveto  deželo",  kaj  takega  mi  ne  prihaja  na  misel.  Ali  brez  nekega 
vtisa  name  pa  vender  to  naključje  ni  ostalo.  Začel  sem  se  nekako 
čuditi;  dejal  sem  sam  pri  sebi :  glejte  si,  če  je  tako,  morda  pa  vender 
nismo,  kar  si  bodi !  Vidite,  že  to  vam  káže,  da  imam  nekaj  pisa- 
teljskega  na  sebi,  vsaj  slabost,  če  že  druzega  ne. 

In  zdaj  hočem  skleniti  obroč  ter  po  dolgem  okoliši  priti  zopet 
na  prejšnje  mesto.  Naravnost  móram  reči,  da  kaj  takega  še  nameraval 
nisem,  samo  posrečilo  se  mi  je.  Seveda  je  nespametno,  tako  očitno 
povedati,  da  Človek  piše  brez  pravega  načrta,  kakor  se  piše  pismo 
prijatelju  brez  posebne  priprave.  Reči  pa  sem  hotel  to:  listka  (ta 
beseda  mi  ni  práv  po  volji,  ali  kaj  se  hoče,  vsaj  slovenská  je !)  listka 
je  potreba  „Ljubljanskemu  Zvonu":  do  sedaj  se  ni  še  nihče  oglasil  s 
takitn  blagom,  kaj  ko  bi  Negoda  posku.sil?  Ali  pa  imaš.  prijatelj,  po- 
trebne zmožnosti?  Ali  ves  kaj  je  feuUeton?  Bog  ne  daj,  da  bi  si  jaz 
kaj  posebnega  domišljeval ;  tudi  bi  mi  ne  bila  nikdar  prišla  ta  misel, 


364  Negoda:  Pogovoi'i. 

ko  bi  ne  bil  videl  mesta  praznega.  Ko  ni  belega  kruha,  tlober  je 
ovsenjak,  če  ni  človek  od  sile  razvajen.    Za  silo  bo  že  tudi  Negoda. 

Tisto  pa,  kaj  je  feuilleton,  zdi  se  mi,  da  precej  dobro  vem: 
vsaj  pečal  sem  se,  skoraj  od  mladih  nóg,  dovolj  z  njim :  to  je:  bral 
sem  lepo  števdo  raznih  feuilletonistov,  začenši  od  Jules-Janina  v 
„Journal  de  Débats"  ki  mu  pravijo  oča  feuilletona,  do  —  do  —  zdaj 
pa  ne  vem,  koga  naj  bi  imenoval,  recimo  torej :  do  našega  —  Jaká! 
Tako  zvesto,  tako  pobožno  ne  bere  slovenská  kmetica  v  nedeljo  pri 
SV.  božji  službi  iz  svojih  raolitvenih  bukvic,  kakor  sem  bral  jaz  nekdaj 
svojega  E.  Kossaka  v  „Kolonjskem  časniku,"  čo  S3-ne  motim.  Ta 
je  bil  svoje  dni  najboljši,  morcbiti  jedini  dobri  listkar  v  Nemcili.  In 
še  dan  denašnji  ne  zamudim  rad  kakega  dobrega  podčrtnega  sjíisa  v 
dunajskih  listih.  V  dunajskih,  pravim,  kajti  to  je  gotovo,  da  so 
Dunajčani  v  feuilletonu  ne  samo  dosegli,  nego  tudi  prekosili  vse  druge 
feuilletoniste,  tudi  francoske.  Veliki  časniki  dunajski  so  zlasti  pred 
nekim  časom  kar  tekmovali,  hitali  se  s  feuilletoni  iz  najboljših  peres. 
In  ne  da  bi  možje  samo  posnemali,  nekateri  izmcd  njih  so  práv  iz- 
virni  in  skoro  však  ima  svoje  posebno  obličje,  tako  da  ga  je  že  iz 
prvili  vrstic  lahko  spoznati.  Gotovo  se  tudi  vi  sami,  gospod  urednik, 
še  spominate  famoznega  J.  J.  K.  (Krassnigga).  To  je  tisti,  ki  je  nekdaj 
med  drugim  pisal :  Ko  bi  se  bralo  v  uradnem  Dunajskem  časniku 
pismo  cesarjevo ;  Ljubi  J.  J.  K. !  imenujem  Vas  za  svojega  itd.  Kakor 
bomba  je  bil  nen  .doma  treščil  med  dunajské  žurnaliste,  ali  recimo 
rajši,  kakor  meteor  je  bil  prisvetil  in  zopet  ugasnil  kakor  sijajna  pri- 
kazen  na  nebu.  To  je  bila  izvirnost,  to  je  bila  „verve",  duhovitost, 
humor,  ironija,  sarkazem  in  vse,  česar  človek  more  iskati  v  feuille- 
tonu. Ali  mož  je  bil  sijajen  talent  brez  pravega  značaja.  Nenavadni 
sijajni  vspeb  je  moža  —  Korošca  kar  upijanil  in  omotil ;  brez  trdne 
estetične  in  etične  podstave  zašel  je  v  „manéro"  in  naposled  zabredel 
v  pravo  capinstvo.     Pravo  svárilo  vsem  mladim  literátom  I 

Da,  „manera"!  Skoda,  da  nimamo  slovenskega  izraza  tej  spaki! 
To  besedo  namreč  rabim  tu  v  estetičnem  zmislu ;  v  tem  i)omenu  je 
manera  stilu,  zlogu  popačena  sestra,  pravá  karikatúra  njegova.  Kar 
je  v  zlogu  dobro,  lepo,  to  je  tu  vse  „pretirano"  in  tako  izpremenjeno 
v  svoje  nasprotje. 

Hotel  sem  govoriti  se  o  mnogih  drugili  listkarjili,  u.i  priliko  o 
Spitzerji,  Stettenlieimu,  Zieglerji;  ali  s  tem  bi  grešil  zoper  [)rvi  zákon, 
ki  velja  v  prostili  pogovorili  in  ta  je,  da  se  govorica  ne  sme  predolgo 
sukati  ob  jednem  in  istem  predmetu. 


A.  Žiimor :  Matej  Tonejec-Samostal.  365 

Zakaj  pa  govoiim  toliko  o  ťeiiilletonih  ?  Ali  se  morebiti  hoée 
Negoda  kako  meriti  z  njimi?  Ľog  no  zadeiii!  Pokazati  sem  hotel 
samo,  da  sem  se  mnogo  peeal  s  to  vrsto  literatúre.  Da  bi  pa 
jaz  s  kom  tekmoval,  posnemal  ga,  ali  kaj  jednakega,  za  to  sem 
preskromen  ali  pa  preponosen.  Negoda  je  in  bodi  Negoda!  Jaz 
se  ne  bodem  nikdar  páčil,  nikdar  delal  se  po  šili  dovtipnega  in  duho- 
vitega ;  izkušal  bodem  govoriti  naravno,  prosto,  kakor  naj  bi  se  si)loli 
povsod  govorilo  in  pisalo,  zlasti  pa  v  feuilletonu.  Ce  hočete  vzprejemati 
moje  „pogovore",  nameravam  v  njih  svojim  rojakom  Čaši  kako  kratko- 
časno,  čaši  kako  pametno  povedati  v  prosti,  lahki  obliki,  kakor  se 
jiametni  Ijndje  pogovarjajo  pri  kozarci  vina  v  veseli  družbi. 

Negoda. 


I  Matej  Tonejee-Samostal.  I 

Spisal  A.  Ž  u  m  e  r. 

né  lá.  mája  ob  poludveli  popoludne  umri  je  v  Gorjali  poleg 
Bieda  na  Gorenjskem  Matej  Tonejec,  učitelj  meščanski  soli 
v  Leopoldovem  na  Dunaji  in  c.  kr.  častnik  v  rezervi.  Z  imenom 
Samo  stal  bil  je  vsemu  sloven.skemu  svetu  znan  ])i.satelj  ter  Ijubezniv 
opisovalec  in  pripovedovalec.  Pri  njegovi  gomili  ne  žaluje  samo 
njegova  rodbina  in  vsa  fara  Gorjanska,  temveč  ves  národ  slovenskí, 
kateri  izgublja  po  neizprosljivi  smrti  list  za  listom.  Kadar  iz  svoje 
družbe  izgubimo  zaslužnega  sivolasega  starčka,  žalujemo  po  njem, 
vender  nam  je  v  tolažbo  to,  da  je  moralo  tako  priti,  ker  mu  je  po- 
tekel  od  prirode  odmerjen  čas.  Kadar  pa  nas  zapusti  nadarjen  in 
delaven  mož  najlep.še  starosti,  ki  do  svoje  smrti  .se  ni  druzega  užil 
nego  grenkobo  in  težave  tega  sveta,  kateremu  se  je  boljša  prihodnost 
ravno  odpirati  začela,  kateri  je  ravno  zastavil  svoje  pero  in  zbirati 
jel  bogate  svoje  moci,  tako  da  nam  je  bilo  od  njega  .še  mnogo  pri- 
čakovati :  tedaj  je  naša  žalost  preveliká,  neutolažljiva,  ako  premišljamo, 


36G  A.  Žumer:  Matej  Tonejec-Samostal. 

koliko  bi  bil  še  ustvaril  dobrega  in  koristnega  za-  svojo  domovino, 
za  svoj  národ. 

In  tako  se  nam  godi  danes  s  Tonejcem,  ko  z  solznimi  ocmi 
stojimo  ob  gomili  drazega  prijatelja. 

Matej  Tonejec  je  bil  sin  neimenovitih  roditeljev.  Porodil  se  je 
dné  9,  septembra  184G.leta.  Sedmo  leto  dopolnivši  vstopil  je  v  domáco 
šolo,  katero  je  nekoliko  let  obiskaval.  Tedanji  Gorjanski  učitelj 
L.  Mencingar,  spoznavši  „Matevževo"  nadarjenost,  poučevalga 
je  nekoliko  posebej  in  vplival  na  njegove  roditelje ,  da  so  ga 
dali  dalje  v  šolo.  Normalno  šolo  v  Beljaku  z  izvrstnim  vspehom 
dovršivšega  peljali  so  oča  v  Kranj  v  „latinské  šole".  V  kratkem  času 
spoznali  so  njegovi  učitelji  v  njem  prayi  biser,  „gemma",  kakor  ga 
je  imenoval  njegov  izvrstni  učitelj  Brodnik.  Iz  Kranja  pride  na  vi.šjo 
gimnazijo  v  Ljubljano,  kjer  je  bil  vzprejet  v  Alojzijevišče.  Však  razred 
z  odliko  dovršivši  prebil  je  leta  18()9.  zrelostni  izpit  tudi  z  odliko 
in  je  vstopil  kot  jednoletni  prostovoljec  v  28.  pešpolk  v  Pragi,  kjer 
je  ob  jednem  obiskaval  vseučilišče.  Izvolil  si  je  filologijo,  ker  je  imel 
posebno  veselje  do  jezikov.  Tam  je  slušal  klasične  jezike,  sára  pa  se 
je  učil  češčine  in  francoščine.  V  slabem  gmotnem  stanji  moral  je  po 
dokončanem  vojaškem  letu  vseučilišče  zapustiti  ter  októbra  meseca 
1.  1870.  vstopiti  v  Ijubljanski  seminár,  katerega  pa  je  zaradi  vojaščine 
zopet  popustil. 

Takrat  se  je  vsled  novega  šolskega  zákona  začela  Ijudska  in 
meščanska  šola  bolje  razvijati.  Za  tega  delj  gre  Tonejec  v  učiteljišče  v 
v  Celovec,  kjer  ga  je  njegov  prijatelj  in  sorodnik  profesor  T.  Schrey 
po  svoji  moci  podpiral.  Leta  1872.  prebil  je  tam  z  odliko  izpit  za 
meščanske  šole  iz  vseh  predmetov  razen  risanja  in  postal  je  ob  jednem 
suplent  na  realki.  Tega  leta  dobil  je  službo  na  dekliški  meščanski 
soli  v  Celovci,  kjer  je  poučeval  v  realističnih  predmetih.  V  tej  službi 
bavil  se  je  vedno  s  prirodopisjem  in  si  napravil  obširne  zbirke,  poleg 
tega  pa  je  uredoval  s  prof.  Schreyjem  tedanjo  Slovensko  prilogo  nem- 
škemu  poljedelskemu  listu,  ki  ga  izdava  koroška  poljedelska  družba. 

Misel  na  univerzo  pa  mu  ni  dala  mirovati,  dokler  ni  dobil 
leta  1875.  službo  učiteljsko  na  dekliški  meščanski  soli  v  Leopoldovem 
na  Dunaji.  Vkljub  svoji  težavni  .službi  vpisal  se  je  na  univerzo, 
kjer  je  obiskaval  prirodoslovne  predmete  in  inatematiko.  Pretečeno 
jeseň  je  prebil  protesorko  preskušnjo  iz  teh  predmetov.  Med  tem  pa 
je  dostal  tudi  stenografski  izpit  za  srednje  šole.    Ni  čuda,  da  je  toli 


A.  Žumer:  Matej  Tonejec-Samostal.  367 

diiševnega  dela,  -^  kajti  v  tera  času  je  tudi  pridno  sodeloval  pri  lepo- 
sloviiih  listih  slovenskih  —  slabo  vplivalo  na  njegovo  telesno  zdravje ; 
raogoče,  da  je  tudi  bosenská  oknpacija,  od  katere  je  bil  cez  mešec 
dnij  odpušcen,  nekoliko  pripomogla,  da  je  začel  hirati  in  d;i  voč  ni 
ozdravel. 

Kako  iskreno  je  Ijubil  svojo  ožjo  domovino  in  svoj  národ,  ne 
kažejo  samo  njegovi  spisi,  ki  se  vsi  od  prvega  do  zadnjega  ticejo 
samo  domaeih  predmetov,  temveč  o  tera  priča  vse  njegovo  življenje. 
Vse,  kar  se  je  naučil  in  kar  je  znal.  imelo  je  le  namen,  koristiti 
svoji  domovini:  zato  šije  po  dokončanili  študijah  najbolj  želel  dôstojne 
službe  med  národom  svojim.  Služboval  je  vedno  v  Nemcih,  ali  vse 
njegovo  čuvstvo  bilo  je  pri  národu  slovenskem.  On  je  ostal,  kar  ga 
je  mati  rodila.  Tudi  njega  je  zadela  šiba  dunajskega  mestnega  zbora, 
ostrá  graja,  ker  je  pri  Ijudskem  štetji  zapisal,  da  je  njegov  občevalni 
jezik  —  slovenskí.  Ravno  tako  ga  je  nem.ški  „ Schulverein "  na  Dunaji 
hotel  ob  .ime  pripraviti,  ker  po  svojem  prepricanji  ni  mogel  njega 
ud  postatí.  A  vse  je  bilo  zamanl  Kjer  j^  služboval,  povsod  so  ga 
kolegi  spoštovali  in  Ijubili  kot  čist  značaj,  otroci  kot  Ijubeznivega 
učitelja.  V  dokaz  naj  navedem  le  besede  iz  smrtnega  lista,  ki  so 
ga  izdali  njegovi  kolegi  na  Dunaji:  „Mit  ihm  scbied  ein  aufopferungs- 
voller,  allgemein  verehrter  Ijehrer,  liebenswiirdiger  College  und  edler 
Charakter." 

Neprecenljivo  pa  je  njegovo  delovanje  za  svojo  rodbino  in  za 
svoj  rojstveni  kraj  Gorje.  Vedno  je  izdatno  podpiral  roditelje  svoje. 
Pri  skromnih  dohodkih  dal  je  svojo  sestro  v  dekliško  šolo'  v  Celovec 
in  potem  dve  leti  v  Idrijo  čipkarstva  se  učit.  S  tem  postal  je  •  velik 
dobrotnik  dekletom  revnih  družin  Gorjanskili,  kajti  pred  dvema  letoma 
počela  je  Tonejčeva  sestra  domáca  dekleta  poučevati  v  izdelovanji 
tipek,  tako  da  jih  je  sedaj  že  kakih  oO  izučenih.  Izdelke  pa  je  on 
na  Dunaji  prodajal,  in  revnim  družinám  je  bilo  s  tem  jako  poma- 
gano,  dekleta  pa  so  se  tudi  navadila  marljivosti. 

Sam  marljiv  kakor  bucela  zanimal  se  je  tudi  za  to  našo  dobrot- 
nico  in  je  domáce  Ijudstvo  vzpodbujal  k  bučeloreji.  Da  bi  dejal  lep 
vzgled.  ukvarjal  se  je  o  počitnicah,  Jcatere  je  vselej  od  prvega  do 
zadnjega  dné  doma  _v  Radovini"  preživel,  sam  z  bučelami.  Koliko 
pa  je  še  imel  drugih  idej  za  izboljšanje  gmotnega  stanja  v  svojem 
kraji!  Po  pravici,  on  ni  bil  učitelj  le  mladini,  temveč  učitelj  mladim 
in  starim,  v  pravem  pomenu  Ijudski  učitelj,   učitelj    národa    svojega. 


368  A.  Žumcr :  Matej  Tonejec-Saraostal. 

Kar  je  delal,  dalal  je  le  za  svoje  Ijudstvo ;  živel  je  le  drugim,  sam 
je  bil  vedno  posledriji.  Pri  skromnem  življenji  pa  je  bil  vedno  dobré 
volje  in  poln  dovtipa.  Sovražnika  ni  imel  niti  jednega,  prijateljet 
pa  toliko,  kolikor  Ijudij  ga  je  poznalo. 

Veliko  prostega  čaša  prebil  je  tudi  po  gorenjskih  planinah  v 
triglavskem  pogorji,  katero  je  v  vsakeni  oziru  tako  dobro  poznal 
kakoľ  malokdo  drug.  Iz  tega  poznanja  nastale  so  slike  njegove  iz 
gorenskih  planin,  s  katerimi  se  je  prvič  oglasil  v  Stritarjevem  „Zvonu" 
in  katere  bistro  kažejo,  kako  se  je  pokojni  uživil  v  vse  čuvstvo  pri- 
prostega  našega  národa,  živečega  po  gorenjskih  planinah.  Te  slike, 
žive  priče  o  mišljenji  in  življenji  planinskih  Slovencev,  pridobile  so 
mu  mnogo  prijateljev  v  čitajočem  občinstvu  slovenskem. 

Kako  obeeljubljen,  čislan  in  spoštevan  je  bil  pokojni,  to  je 
sijajno  pokazal  pogreb  njegov  dne  17.  t.  m.  v  Gorjah.  Krasnih  in 
dragocenih  vencev  je  došlo  lepo  število  od  raznih  prijateljev  in  iz 
raznih  krajev.  Omenjam  posebno  onih,  katere  so  mu  poslali  njegovi 
dunajski  kolegi,  „Ljubljanski  Zvon"  in  učenke  njegove.  Obilo  nje- 
govih  prijateljev  iz  Ljubljane,  Radovljice,  Bieda,  Jesenic,  Javornika  it<l. 
sešlo  se  je  k  njegovemu  pogrebn,  katerega  se  je  ndeležila  tudi  šolska 
mladina.  Tudi  ])riprosto  Ijudstvo  je  z  mnogobrojno  udeležitvijo  poka- 
zalo,  kako  zna  ceniti  svojega  dobrotnika  in  prijatelja.  Ako  nas  je 
lepo  petje  pred  hišo  in  na  grobu  že  ganilo,  nastala  je  grobna  tihota, 
ko  je  prof.  Suklje,  poslanec  „Ljubljanskega  Zvona",  zaeel  govoriti 
nagrobni  govor,  v  katerera  je  z  zgovorno  in  lepo  besedo  opisal  živ- 
Ijenje  blagega  pokoj nika,  kako  se  je  boril  z  nemilo  mu  usodo,  kako 
je  delal  in  trpel,  da  bi  koristil  národu  svojemu.  Solze  so  žali  vale 
oči  vsem  poslušalcem.  Ko  pa  je  zagrnila  črna  zemlja  prijatelja  prí- 
rode, obsula  je  mladina  s  svojimi  venci  grob  njegov  tako,  da  je  bilo 
videti  samo  kup  pisanih  cvetic,  kar  je  zopet  množico  do  solz  ganilo. 

Takoj  po  pogrebu  osnoval  seje  odbor,  ki  hoče  že  do  15.  avgusta 
pokojnému  postaviti  mal,  dostojen  spomenik. 

Nadejem  se,  da  tudi  čitatelji  „Ljubljanskega  Zvona"  ne  ])ozal)ijo 
pisatelja  slovenskega  Samostala,  ter  pošljojo  po  svoji  moci  mal  obolos 
za  njegov  spomenik  ali  g.  Janku  Zorovniku  nadučiteljn,  ali  pa 
g.  J.  Znmru  županu   v  Gorjah  pri  Biedu. 


-^^ 


L.:  Fi-an  Hlávka.  369 


I  Fran  Hlávka.  I 

v  ;").  dan  meseca  iiiaja  t.  1.  ob  2.  uri  zjutraj  zatisnil  je  v  Ljubljani 
po  ílolgem  bolehanji,  izpolnivši  jedva  svoje  2í>.  leto,  na  veke  svoje  trudne 
oči  Fran  Hlávka,  korektor  Národne  Tiskarne,  „Slovenskega  Národa" 
in  tudi  lanskega   „Ljubljanskega  Zvona". 

Porojen  28.  marcija  1853.  leta  v  Eadovljici  na  Gorenjskem  iz  českega 
očeta  in  slovenské  matere  preselil  se  je  z  roditeljema  še  dete  v  Ljubljano, 
kjer  je  oca  bil  sedlár,  hišni  posestnik  in  nieščan  Ijubljanski.  A  v  svojem 
tretjeni  letu  izgubi  že  svojega  očeta,  v  petem  svojo  mater.  Siroto  vzele 
so  tete  v  Kranj,  kjer  je  dovŕšil  Ijudske  in  prvé  štiri  latinské  šole;  peto 
in  šesto  šolo  obiskoval  je  v  Ljubljíini,  potem  pa  prestopil  na  učiteljišče. 
A  predno  to  do  cela  dovŕši,  gre  za  pomožnega  učitelja  na  Ig  in  potem 
v  Veliké  Lašče.  Toda  zaradi  svojega  vselej  odločno  narodnega  mišljenja 
in  delevanja,  katero  so  tedaj  učiteljem  šteli  v  največji  greh,  in  zaradi 
raznih,  deloma  ne  zakrivljenih  prepirov  s  šolskimi  uradi  ostavi  učiteljstvo 
ter  stopi  15.  aprila  1878.  1.  za  korektorja  v  Narodno  Tiskarno,  kjer  je 
bil  ob  jednem  tudi  sotrudnik  pri  „ Slovenskom  Národu".  Za  Jurčičeve 
bolezni  písal  je  večkrat  sam  pod  Jurčičevim  nadzorstvom  ves  redakcijski 
del  in  osobito  o  volitvah  posrečili  so  se  mu  marsikateri  dobri  úvodní 
í'lankí  in  dopisí  iz  Ljubljane  in  iz  učiteljskih  krogov.  V  prostíh  urah 
se  je  pridno  pečal  z  glasbo,  pel  in  pesni  skladal  ter  písal  glasbena  po- 
ročila  v  ražne  liste  slovenské.  Av gusta  meseca  1881.  je  pa  tako  obolel, 
da  je  moral  ostaviti  svoje  korektorské  mesto.  Lotila  se  ga  je  huda  plučna 
bolezen,  dokler  ga  ni  napósled  vzela  letošnja  pomlad  in  v  7.  dan  majnika 
meseca  spremílí  smo  ga  slovesne  k  sv.  Krištofu.  Sprevoda  so  se  udeležila 
vsa  národná  društva  Ijubljanska  in  lepe  vence  položili  so  pokojnému  na 
krsto  in  na  grob  „Glasbena  Matica",  kateri  je  bil  umrši  odborník,  „Sokol", 
„Slovenskí  Národ",   „Ljubljanski  Zvon",  dalje  sorodnikí  in  prijatelji. 

Hlávka  je  imel  lep  muzikalen  in  písateljsk  talent,  a  premalo  resnobne 
volje,  da  bi  ga  bil  harmonično  dovršoval  in  razvijal.  Sam  Jurčíč  mu  je 
priznával,  da  bi  bil  lehko  nadarjen  žurnalist ;  a  bil  je  prenagel,  prene- 
premišljen  delavec  brez  tíste  v  s  e  obce  omíke,  katera  je  žurnalistu  vrhu 
bistrega  vída,  jeklenega  značaja,  mladeniške  navdušeností .  in  brzega, 
ostrega  peresa  največja  potreba.  Od  tod  mnoge  híbe  v  njegovíh  spísíh. 
Labka  mu  zemlja!  L. 

24 


>/  oK' 


Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini 
Bolgarski. 

Po  službenih  poročilih  naufinega  ministerstva  sestavil  A.  Rez  en  Sek. 

(Dalje.) 

5.   Materijalno  vzdržavanje  šol. 

Materijalno  vzdržavanje  početnih  šol  je  prepuščeno  občinám  saniini. 
Troškovi,  kóje  ima  národ  za  ucilišča,  jako  so  različni  in  se  ravnajo  po 
bogastvu  in  razvitku  pojedinih  okrofíov.  Kjistendilski  okroj/  s  143. B*};") 
stanovniki  potrosil  je  1.  1880/1.  vsejía  skupaj  80.778  fr.  28  ct.  za  svoje 
šole;  torej  pride  na  jednega  ustano vniká  ä  (5  ct.  Istega  leta  iniel  je 
Trnovski  šolski  okrog  s  181.504  stanovniki  vseli  troškov  za  šole  i;54.;](;2  fr. 
31  ct.;  t.  j.  tam  pride  na  vsakega  stano vniká  74  ct.  šolskili  troškov. 
Najglavnejši  izvor  šolskih  prihodov  so  prostovoljni  davki,  ki  so  raz- 
deljeni  in  se  zbirajo  med  samimi  členovi  občine.  Razen  tega  tudi  cer- 
kovni  prihodí  skladajo  nekoliko  v  šolske  svrhe  (n.  pr.  v  Trnovskem  2ít-í>"/(, 
od  vsega).  Tako  je  bilo  pose])no  za  vojske,  kajti  učitelji  bili  so  tedaj 
zadovoljni  z  jako  malo  plačo,  tako  da  so  ti  prihodi  v  mnogih  predel ih 
bili  čisto  dovoljni  za  vzdržanje  učilišč.  A  sedaj  so  postali  troškovi 
večji  in  razen  tega  treba,  da  se  čaká  rešenje  vprašanja,  kateri  del  teh 
prihodov  bo  pripadal  cerkvi  in  kateri  soli.  Izmed  vseh  cerkovnih  pri- 
hodov najvážnejší  je  ta,  ki  se  dobiva  od  monopola  za  voščene  sveče, 
kakor  je  postanovil  kneževski  úkaz  20.  febr.  1.  1.  Po  lem  monopolu  pre- 
povedano  je  privatnim  Ijudem  líti  in  prodavati  voščene  sveče  za  cerkve. 
V  vsaki  okolici  obstojí  jedna  okolijska  livníca.  Dve  tretjini  čistega 
dobička  od  prodavanja  voščenih  sveč  imata  se  upotrebití  za  pomoč  mestnim 
občinskím  šolam,  a  jedna  tretjína  ostaje  za  cerkev. 

Najgotovejši  príhod  dobivajo  šole  od  nepokretnega  imetka  in  od 
kapitálov,  od  selskih  ol)čnih  njiv.  vrtov,  pašnikov.  nialinov,  gostilnic,  od 
prostovoljníh  podarkov  in  sporočil  dobrodeljnih  domoljubov.  Takovega 
nepokretnega  imetka  imele  so  do  osvobojenja  samo  mestne  šole ;  a  naučno 
ministerstvo  gleda,  da  preskrbí  šolam  i)Ovsod,  kjer  je  mogoče,  takega 
imetka,  t.  j.  da  se  opredeli  od  obč'nskíh  njív  jeden  del    za  šolske  svrhe 


A.  Bezénšek:  Solstvo  in  prosv^tni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski.         Htí 

in  (la  se  poseje  od  olyŕine.  Na  ta  načiii  dobivajo  šole  svoj  stalen  prihod 
in  niso  prepustené  slucajnostira,  katere  se  moiejo  dogoditi,  ako  se  vsako 
leto  zbira  od  hiše  do  hiše,  ali  ako  se  davek  vsakega  leta  deli  in  nalaga 
na  občinarje.  Bolgarska  je  se  slabo  naseljena.  inia  mnogo  pustih.  neob- 
delanih  zeniljišô.  katera  se  bodo  povzdignila  v  ceni,  ko  se  národ  poninoži 
in  narodno  bogastvo  poveča. 

Brigo  za  šolske  prihode  in  troškove.  kakor  tudi  za  šolska  poslopja. 
za  redovno  obiskovanje  šole  po  otrocih  in  v  obč-em  vse  šolske  stvari 
nalaga  občina  šolskemu  odboru  (učiliško  nastojatelstvo),  ki  obstoji  od 
treh  ali  vec  členov  in  se  izbira  od  národa  za  jedno  leto.  Ta  nacin  ima 
mnogo  neudobnostij,  ker  odbomiki  so  samo  prostovoljni  služitelji  občinski, 
in  nimíijo  nikakeršne  administratívne  avtoritete.  Posebno  po  selih  zapadnih 
stranij  ti  odbori  nikakor  ne  vspevajo:  n.  pr.  v  Kjinstendilskem  okrogu  je 
6 9 "/o  odbomikov,  ki  ne  umejo  čitati  in  pisati.  Zato  se  nanierja  v  pri- 
hodnje  tako  napraviti.  da  bode  namestu  posebnega  odbora  sama  obŕinska 
úprava  odgovoraa  pred  ministerstvom  za  šole:  a  za  to  se  bode  poskrbelo 
v  novem  občinskem  zákonu. 

6.  Solska  poslopja. 

Šolske  hiše  napravljene  so  v  nekojih  mestih  dosta  lepo,  a  po 
drugili  imajo  le  redko  potrebne  lastnosti.  Še  slabeje  izgledajo  po  vaséh, 
kajti  v  turških  (asih  okolnosti  niso  dozvoljavale,  da  bi  si  kristjani 
napravljali  uglednejša  občna  poslopja.  V  Rahovskem  okrogu  vidimo  n.  pr. 
v  vsakem  selu  po  jedno  malko  hišo.  v  kateri  je  šola  in  cerkva  zajedno. 
V  Vraeanskem  nahaja  se  mnogo  šol  po  bivših  kulah,  katere  so  imeli 
turški  begovi  po  selih.  A'  iztočnih  okrogih,  po  vaséh,  kjer  so  bili  poprej 
Čerkezi.  nahajajo  se  šole  neredko  v  polurazrušenih  in  malo  pokrpanih 
džíimijah  (turških  cerkvah),  a  v  zapadnih  okrogih  cesto  so  šole  v  naj- 
prostejših  kolibicah. 

Zaradi  tega  skrbi  ministerstvo,  da  se  stroje,  kjer  koli  je  mogoče 
prilicna  šolska  poslopja,  ako  ravno  so  napravljena  na  prost  način; 
glavno  je,  da  so  dovoljno  svetla,  prostrana  i  zdravá  za  prebivanje.  Ko 
bodo  imeli  vsaj  jedenkrát  svoja  šolska  poslopja  v  redu,  drugo  potrebno 
se  bo  laze  našlo. 

Kako  se  brigajo  samé  mestne  in  selske  občine  za  zidanje  šolskih 
poslopij.  pokazujejo  sledeče  številke :  Po  vojski  postavljenih  je  v  Bolga- 
riji  novih  šol  o27:  1.  1880/1.  začelo  se  je  zidati  115  šol.  od  katerih 
se  je  do  konca  leta  dozidalo   79.  a  o*!  zavŕšilo  se  jih  bo  še  letos. 

24* 


372        A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski. 


V  Sofiji  se  žida  sedaj  nová  krásna  gimnazija  v  volikom  štiiu,  ki 
bo  odgovaľjala  vseni  zahtevam  pedagogije  i  liigijcnije,  a  ))odo  ol)  jodnoni 
okrašenje  mesta,  kakeršno  se  še  v  Avstriji  redko  nahaja.  Isto  tako 
stavi  se  lepo  poslopje  za  realko  v  Lompalanki,  itd. 

7.  Vladine  podpore  šolam. 

Ministerstvo  poniaga  v  nekaterih  sluíajih  občinám  za  solske  stavbe, 
posebno  ako  so  občine  siromasne,  od  vojske  upropaščene,  ali  pa  ako  je 
stanovništvo  v  omiki  zeló  zaostalo,  ker  samo  podpore  dane  od  vláde 
morejo  podbuditi  národ  k  večjemu  negovanju  šole.  V  to  svrlio  nazna- 
čená je  svota  pod  nazivom  „pomoci  občinskim'  šolam"  v  državnem  pro- 
računu  1.  1880.  s   350.000  franki,  a  1.  1881.  s   300.000  franki. 

V  sledečili  številih  so  naznačené  vse  podpore,  kóje  so  se  dale 
od  dŕžave  raznim  bolgarskim  šolam  v  kneževini,  od  kadar  se  je  osno- 
vala  vľhovna  državna  úprava  za  učilišča  do   1.  janiivarja   1H8-J: 


1. 

V 

Soíijskem  okrogu 

3G.8O0 

frankov 

2. 

n 

Kjistendilskem  okrogu 

44.G00 

n 

3. 

75 

Trnskem  okrogu 

38.500 

» 

4. 

» 

Orhanijskem  okrogu 

10.800 

» 

5. 

» 

Vidinskem  okrogu 

29.100 

» 

G. 

J) 

Lomskem  okrogu 

1.000 

n 

7. 

n 

Berkovskem  okrogu 

11.000 

T> 

8. 

n 

Rahovskem  okrogu 

4.400 

7> 

9. 

n 

Vračanskem  okrogu 

7.400 

n 

10. 

v 

Plevnenskem  okrogu 

9.000 

n 

11. 

J) 

Lovčanskem  okrogu 

IG.IOO 

55 

12. 

n 

Svištovskem  okrogu 

800 

55 

13. 

n 

Sevlievskem  okrogu 

9.400 

55 

14. 

n 

Trnovskem  okrogu 

27.450 

55 

15. 

7! 

Ruščuškem  okrogu 

20.240 

55 

IG. 

n 

Silistrenskem  okrogu 

11.400 

55 

17. 

y) 

Razgradskem  okrogu 

7.50(» 

55 

18. 

n 

Eski-Džumajskem  okrogu 

10.800 

55 

19. 

n 

Šumenskem  okrogu 

23.900 

55 

20. 

n 

Provadijskem  okrogu 

8.200 

55 

21. 

r) 

Varnenskem  okrogu 

(Dalje  pľihodnjič.l 

53.350 

55 

'>>  B '^•-^^^'^-^'^-^^^'^^^'^^^-^'^    • 


^V'.^N^C  J*•.^^^  ^•.^^^  ^M.^^r  ^^.^Nr  K'^^I  t^/T../^,  7//:,.<a,  '^f)^>^^^,  ^'/^-'-eí.  ^'',^<"?4, 1^.'' 
r?>,   ^  •-  *>>,    _•>  -?,,:•,  t,,    >•,  "í-,,    >  •,  B- -JH  '■  -    rt^  ''i    .v**  /<-    .>-«T  //    .iS*  ''-    •^'^ U'. 


''  s  '=^         -== — ^^^~  '         ^  íLi-J        ^ ľ '      „  __^j^ 


!^S''''^^'''5ŕ^'«ís^'íj^'''«j*^'s)y',i»' _3*'*'  ■' .  •  •^'«yr^^?''«^ 


Knjige  „Matice  Slovenské"  za  1881.  leto. 

Gcometrija  za  nčiteljišča.  —  Sestavil  L.  Lavtar,  ces.  kralj.  profesor  v  Mariboru. 

Založila  in  na  svetlo  dala  „Matica  Slovenska."  V  Ljubljani  1882,  v  8«^'.  204  stranij. 

Natisnili  J.  Blaznikovi  nasledniki.  Cena  1  gld.  20  kŕ. 


Pisatelj,  katerí  je  leta  187!).  spisal  občno  aritinetiko  za  učiteljišča, 
podaje  naiii  tnkaj  geometrijo  z  jednakim  namenom.  Sestavljena  je  ta 
geometrija  popolnoraa  po  Močnikovi  knjigi:  „Lehrbnch  der  Geometrie  fiir 
Lehrerbildungsanstalten. "  Pisatelj  je  to  storil  deloma  na  željo  vladino, 
kateri  je  nekoliko  Ijubša  prestáva  že  uvedene  nemške  učne  knjige, 
deloma  tudi  zbog  tega,  da  je  bilo  zaradi  zmanjšanja  stroškov  možno 
clichéje  Močnikove  knjige  rabiti. 

Naša  geometrija  obseza  isto  tvarino,  kakor  Močnikova  in  nekoliko 
nedostatkov,  kóji  so  poznani  iz  Močnikovega  originala,  prešlo  je  tudi 
v  Lavtarjevo  delo. 

Vender  ne  smemo  L.  Lavtarjevega  dela  prestave  v  ožjem  pomenu 
besede  imenovati.  Rabil  je  sestíivljaje  svoje  delo  tudi  Schrammovo 
in  Frischaufovo  geometrijo;  prvo  pri  izbiranji  nalog,  drugi  pri  ure- 
dovanji  tvarine  samé. 

V  sledečih  vrstah  omenjati  hočemo  glavne  razloc-ke  nemške  Močnikove 
in  slovenské  Lavtarjeve  geometrije,  tér  izraziti  svoje  mnenje  o  teh  po- 
pravah  ali  preinačbah. 

Obravnavaje  stožkosečnice  izpustil  je  pisatelj  vse  ono,  kar 
ima  ^ločnik  na  onem  mestu  iz  analitične  geometrije  o  koordinatah  in 
jednačbab  teh  krivih  ert ;  —  zato  pa  je  najpotrebnejše  stvari  o  koordinatah 
dodal  v  posebnem  oddelku,  kateri  govori  o  šime  tri  j  i  in  projekciji. 
To  je  hvale  vredna  prememba.  Preverjeni  smo,  da  jednačeb  stožkosečnic 
ne  razume  pravo  nobeden.  kdor  se  ni  prej  učil  jednačeb  preme  in  kroga. 
Tudi  ni  umestno,  obravnavaje  jedno  tvarino,  recimo  elipso,  takoj  v 
sredi  svoje  obravnave  začenjati  razgovor  o  čisto  novem  in  drugačnem 
predmetu,  kateri  bi  imel  prvému  še  le  pomožno  služiti.  Ako  je  Močnik 
hotel  podati  tudi  jednačbe  stožkosečnic,  naj  bi  najpotrebnejše  reči  o 
koordinatah  učil  že  popreje. 


374  Prof.  A.  S.:  Knjipe  ..Matice  Slovenské"'  za   1881.  leto. 

Kar  pisatelj  govori  o  simetrični  leži  in  projekciji,  to  mu 
odobrujemo ;  vender  bilo  bi  pripravneje  o  simetriji  govoľiti  še  le  v 
steroomotiiji ;  ker  pri  tvorih  v  jedni  in  isti  ravnini  ))ľav  za  práv  o 
simetriji  govoriti  ne  moremo.  Dva  ravna  tvora,  katera  bi  po  tej  definiciji 
imela  liiti  simetrična,  sta  skladná.  (Cf.  Frischauf :  Elemente  der  Geometrie.) 

V  planimetriji  uvedel  je  pisatelj  tudi  nov,  do  zdaj  nenavaden 
pojem:  sokotje.  Sokotje  krstil  je  tvor.  katerega  dobimo,  ako  se  sečeta 
dve  premi  v  jedni  in  isti  ravnini  ter  tvorita  sovršne  kóte  in  sokote. 
ízrek:  .,dve  sokotji,  kateri  imata  dva  kóta  paroma  jednaka,  imata  tudi 
vse  druge  kóte  paroma  jednake"  slúži  pri  dokazili  o  vzporednicah  vrlo 
dobro  ter  nekoliko  polajšuje  dotične,  navadno  puste  dôkaze. 

V  stereometriji  postavil  je  pisatelj  „klin"  na  čelo.  Uzroke, 
kateri  so  ga  na  to  napotili,  navaja  v  predgovoru.  Ne  moremo  reči,  da 
bi  stvar  s  tem  veliko  pridobila  ali  pa  izgubila.  Mnenja  gledé  tega  morejo 
biti  različna. 

Prvému  koraku  dosledno  uči  nas  pisatelj  izmed  teles  najprej  pira- 
mido  potem  še  le  prizmo,  stožec,  cilinder  in  kroglo.  Po  definiciji  raz- 
ličnih  prostorov  bilo  bi  pa  dosti  bolj  naravno,  da  bi  pisatelj  za  piramido 
uvrstil  stožec,  za  prizmo  pa  cilinder.  V  obce  se  nam  dozdeva,  da  je 
stereometrija,  posebno  v  prvem  oddelku,  v  vsej  knjigi  najmenj  dosledno 
obdelana. 

Odobrujemo  pisatelju  tudi,  da  uči  geometrijski  naris  in  mreže 
posameznih  teles  takoj  na  dotičnem  mestu,  ko  je  lastnosti  ali  svojstva 
jednega  teh  teles  pokazal,  —  ne  pa  še  le  za  vse  skupno  na  konci 
stereometrije.  Za  učenca  je  dobro,  da  si  zna  rázna  telesa  narejati  iz 
lepenke.  Dôkaze,  da  so  „prizme,  oziroma  piramide.  prostornojednake,  ako 
imajo  jednake  osnovne  ploskve  in  jednake  višine,"  kakor  jih  navaja 
Močnik,  izpustil  je  pisatelj  in  nadomestil  jih  z  drugimi  priprostejšimi, 
tedaj  tudi  láže  umljivimi.  Omenjene  izreke  dokazuje  namreč  s  premikanjem 
ravnih  likov  v  prostoru. 

Pri  krogli  omenja  in  definuje  ^ločnik  v  svoji  geometriji  tudi 
sferične  kóte  in  sferične  trikot  nik  e.  V  Lavtarjevi  geometriji  jih 
pogrešamo.  Vender  bi  bilo  primerno  jih  vsaj  toliko  omonjati,  da  učenec 
razume.  kakšen  pomen  imajo  časomerní  koti,  o  katerih  čuje  v  geografiji. 
Z  nekaterimi  vrstami  in  s  pridejanima  dvema  likoma  bi  bilo  o  tem 
dovolj  povedano. 

V  trigonometriji  definuje  Močnik  kotne  funkcije  najprvo  pri 
pravokotnem  trikotniku,  Lavtar  takoj  splošno.  Lavtarjevo  postopanje  kot 


Tiof.  A.  S. :  Knjige  „Matice  Slovensko"  za  1881.  leto.  375 

splošneje  nain  bolj  ugaja  ter  tudi  delo  krajša.  Pri  §.  207.  bilo  bi 
potrebno,  da  bi  dodal  pisatelj  tudi  formule,  kako  moremo  izračunati  vse 
drusje  kotne  funkcije,  ako  je  dan  kosinus,  ali  tangenta  itd. ;  —  in  to 
zbog  tega.  da  bi  imel  učenec  vse  formule  takej  z))rane,  ako  katero  izmed 
njih    uporahlja  in  bi  jih  jne  bil  primoran  še  posebej   računati. 

Veliké  vážnosti  v  geometriji  so  naloge.  Te  pomagajo.  ako  so  v 
pravi  meri  in  dobro  urejene,  pri  pouku  marsikatero  težkoto  premagati, 
z  njih  pripomočjo  morejo  priučení  izreki  še  le  preiti  v  meso  in  kri. 
Razločujemo  dvojne  naloge,  računske  in  naloge  za  načrtovanje.  Prvé 
služijo,  da  se  vadi  učenec  računati  in  ob  jednem  priučené  geometrijske 
izreke  praktično  uporabljati:  druge.  naloge  za  načrtovanje,  utrjujejo 
pridobljeuo  znanost,  razširjajo  razumstvo  in  napeljujejo  k  dôslednému 
mišljenju. 

Nalog  oboje  vrste  ima  Lavtarjeva  geometrija  v  obilni  meri  in  sicer 
v  mnogo  večji  meri  nego  Močnikova  nemška.  V  planimetriji  so  računske 
naloge  z  decimalnimi  in  navadnimi  ulomki:  tudi  so  tako  urejene,  da 
služijo  nekatere  pri  prvem  pouku.  druge  n.  pr.  str.  4<j  št.  35  do  45  še  le  pri 
ponavljanji  v  četrtem  tečaji.  V  obce  so  naloge  na  pravem  mestu  uvrščene 
in  razumstvu  učencev  primerne.  Jedino  v  stereometriji  so  naloge  o  pro~ 
jekciji  za  učiteljišča  odločno  pretežke,  ker  spadajo  v  „opisno  merstvo* 
(darstellende  Geometrie). 

V  planimetriji  dodal  jo  jako  mnogo  nalog  iz  svoje  bogate 
zbirke  g.  prof.  Jos.  Celestína,  ozir  jemaje  posebno  na  to.  da  se  pri 
teh  vajah  učenec  uri  ob  jednem  tudi  v  aritmetiki.  Pri  ualogah  za  na- 
črtovanje imeli  bi  še  pohvalno  omenjati,  da  pisatelj  iz  prvá  strogo  loči 
analizo,  načrtovanje,  dokaz  in  determinacijo,  ter  s  tem  učenou  najpri- 
pravnejši  návod  daje,  kako  mu  je  tudi  v  drugem  slučaji  postopati,  da 
pride  najhitreje  do  zaželjenega  smotra. 

Razen  nalog  v  ožjem  pomenu  besede,  ima  pisatelj  še  v  aj  e;  to  so 
navadno  vprašanja,  katera  imajó  namen  učenca  k  nataučnemu  in  vse- 
stranskemu  premišljevanju  napeljevati,  ter  tako  njegovo  znanje  širiti 
in  utrjevati.  Také  vaje  so  zelo  koristne  in  njih  uvrstitev  med  tekst  je 
zelo  primerna. 

V  predgovoru  pravi  pisatelj,  da  sta  njegov  rokopis  pregledovala 
in  prenarejala  po  svojem  prepričanji  gg.  prof.  Jos.  Celestína  in  And. 
Senekovič  in  da  svoje  knjige  zarad  mnogih  ovir  ni  mogel  po  takih 
načelih  spisati,  kakor  je  bila  njegova  želja.  Nam  se  dozdeva.  kakor  da 
bi  hotel  pisatelj  nekako  grajo  izrekati,  da  je  knjiga  sedaj  slabša.  Mi  pa 


376  Prof  A.  S.:  Knjige  „Matice  Slovenské"  za  1881.  leto. 

sodimo,  da  je  knjiga  na  vrednosti  pridobila,  (nekoliko  tega  smo  že  po- 
preje  omenili),  ker  „vec  očij  vec  vidi" ;  pridobila  pa  je  gotovo  tem  bolj, 
ker  je  pri  sestavljanji  terminologije,  kakor  vidimo  iz  predgovora,  prijazno 
sodeloval  tudi  g.  prof.  Fran  Levec, 

Kar  se  jezika  tiče,  so  posaraesni  izreki  jasno,  kolikor  mogoče 
krátko  in  jedrnato  povedani.  Sem  ter  tjá  mora  se  naše  uho  se  ve  da 
še  le  ternu  jeziku  privaditi;  izkušnja  nas  bode  učila  nekatere  besede 
drugače  zasukati,  da  bodo  ušesu  lepše  donele.  Terminologija  je  v 
obce  dobra  in  bode  najbrž  tudi  obveljala. 

Omenjati  hočemo  vender  nekoliko  izrazov,  ki  nam  čisto  malo 
dopadajo;  ti  so:  pregreznjula,  iztaknjula  in  razsulja.  Ti  izrazi 
slovniško  gotovo  niso  opravičeni,  in  tudi  našim  ušesom  čisto  malo  prijajo. 
Če  smo  izreke  krátko  in  jasno  izražene  imenovali,  ne  morerao  tega  o 
vsej  stilizaciji  trditi.  Na  nekaterih  mestih  je  stilizacija  prisiljena  in 
težko  umljiva.  Omenjamo  le  na  str.  145.:  „OČrt  in  náčrt  krogle  sta 
kroga,  jednaka  največjemu  kroglinemu  krogu.  Ako  stoji  kroglina  os  pravo- 
kotno  na  horicontalni  vzmetni  ravnini,  je  ocrt  vsakega  meridijana  premer, 
náčrt  jednega  krog,  druzega  premer  in  ostalih  elipse;  očrt  vzporednih 
krogov  koncentrični  krogi,  náčrt  vzporedne  tetive." 

Ťukaj  je  treba  razbirati  in  misliti,  da  bralec  zve,  kar  je  hotel 
pisatelj  povedati.  Kako  bode  učenec  to  razumel! 

Vnanja  oblika  knjigi  je  prijetna  ter  se  dobro  razločuje  posebno 
gledé  papirja  od  drugih  knjig  „Matice  Slovenské".  Gledé  tiská  hočemo 
omeniti,  da  v  knjigi  sem  ter  tja  pregled  ni  možen.  Naslovu  posa- 
meznih  pododdelkov  je  časih  preveliko,  časih  premalo  prostora  odmenje- 
nega.  Na  pr.  na  str.  20.  vidimo  od  daleč  naslov  „kot  v  polukrogu",  a 
drugi  važnejši  naslov  „medsebojna  zavisnost  stranic  v  trikotniku"  je  med 
vrstami  celo  skrit.  Jednako  se  ponavlja  še  na  pr.  na  str.  30,  31,  33,  34  itd. 

Naša  končna  sodba  je  ta,  da  smemo  L.  Lavtarjevo  knjigo  v  marsičem 
izdatni  poboljšek  Močnikove  geometrije  imenovati. 

Od  slávne  vláde  pa  pričakujemo,  da  nje  praktičnemu  uvedenju  ne 
bode  stavila  nobenih  ovir.  Prihodnjost  bodo  gotovo  pokazala,  da  moremo 
geometrijo  isto  tako  vspešno  'poučevati  s  slovenskim  učnim  jezikora 
kakor  z  nemškim. 

Prof.  A.  S. 


^^^iz4fe=:^^^"^^j^=^'^^ — ^^jterz^fe — t^^jí^t^:^ — Ä^i^ľľ^^^-^ 


Spominski  list. 

Xa  Velikega  Šmarijina  dan  leta  1861.  bilo  je  na  blejskega  jezera 
Otoku  pri  SV.  maši  zbrane  vec  odlične  gospôde  Ijubljanske,  med  njo  tudi 
dr.  L.  To  ma  n.  Poleg  njega  je  iz  svoje  molitvene  knjižice  lepo  molila 
Ijubezniva  Anica  Grumnik-Scribejeva,  poznejša,  a  zdaj  že  pokojná 
soproga  gospoda  d  r.  Alfonza  Mošeta.  Odhajaje  iz  cerkVe  pozabi  mala 
deklica  na  klopi  svojo  molitveno  knjižico.  Cez  nekoliko  trenutkov  prinese 
knjigo  za  njo  dr.  Toraan:  a  ko  jo  gospodična  odpre.  čita  na  prvi  stráni 

zapisane  te  verze: 

Ančkil 
Deklica  mala, 
Pridna  in  žala, 
Moli  lepó! 
Gori  v  nebesá 
Svoja  očesa 
Obracaj  zvestó! 
Tak'  boš  veselá. 
Bodeš  imela 
Dušo  čisto  I  — 
Na  Biedu  15.  avgnsta  1861.  Dr.  Toman. 

Gotovo  ustrezamo  mnogim  čestiteljem  pokojnega  doktorja  Tomana, 
da  tukaj  priobcujemo  ta  dozdaj  še  nikjer  ne  natisneni  spominski  listek, 
katerega  hrani  g.  dr.  A.  Moše  v  Ljubljani.  L. 


Básne  Františka  Preširna 

preložil  a  životopisem  básníkovŇ'm  opatril  Josef  Penižek. 

Ta  lansko  leto  že  naznanjena  knjiga  prišla  je  ravnokar  v  založbi 
Ladislava  Sehnala  v  Jičínu  v  lepi  obliki  na  svetlo.  Gospod  Josef 
Penižek,  o  katerem  je  znano,  da  se  živo  zanima  za  našo  literaturo, 
storil  nam  je  s  to  knjigo  veliko  uslugo,  kajti  práv  iz  srca  moramo  biti 


378  I.  Hribar:  Basnč  Františka  Prešii-na. 

hvaležni  onému,  ki  nam  pripomore  k  ternu,  da  spozná  šiľji  svet  našega 
duševnega  velikána  Preširna  tor  tako  udobi  ví^aj  povišni  pojem  o  po- 
membi  naše  literatúre,  o  kateri    se    iako    rada  izreka  opovržljiva  sodba. 

Priznávam  sicer,  da  bi  me  veliko  bolje  veselilo,  ko  bi  mogel  reči, 
da  je  med  Slovani  duševná  vzajemnost  že  tako  razvita,  da  so  prevodi 
iz  jednega  slovanskega  jezika  v  drugi  postali  nepotrební:  a  žal!  do 
tega  čaša,  ki  prej  ali  pozneje  vsekakor  nastopiti  mora,  daleč  je  še  in 
zavoljo  tega  mora  posebno  naš  po  številu  najmanjši  národ  slovanskí 
hvalo  vedeti  onim,  ki  njegove  razniere  med  ostalimi  Slovani  razkrivajo 
in  na  znamenite  plode  njegove  sicer    maloobsežne    literatúre    opozarjajo. 

Posebno  pa  nas  mora  veseliti,  da  naši  bratje  Čehi,  ki  po  inteli- 
genciji  spadajo  med  prvi  slovanskí  národ  avstrijske  dŕžave,  ki  imajo  z 
nami  zelo  jednako  usodo  in  ki  so  nam  vedno  izkazovali  posebne  svoje 
simpatije,  dobivajo  v  tako  izvrstnem  prevodu  duševne  plode  onega  našega 
pesnika,  čegar  pesniški  genij  je  že  v  njegovem  razvitku  spoznal  neumrjoči 
njihov  pesnik  in  znamenití  estetik  Fr.  Lad.  Celakovsky,  kateremu  se  je 
že  pred  50  letí  zdelo  potrebno  seznaniti  Česko  občínstvo  z  nekaterlmi 
prekrasními  plodoví  múze  Preširnove. 

A  sedaj  h  knjigí  sami. 

V  úvodu  podaja  gospod  J.  Ponížek  kratek,  večínoma  po  prof.  Lev- 
čevem  v  „Zvonu"  príobčenem  životopisu,  posnet  popis  življenja  Prešir- 
novega.  Popis  je  kolikor  mogoče  natančen  in  sestavljen  tako,  da  bode 
čítajočemu  občinstvu  lahko  mogoče  umetí  pesní  Preširnove;  vriníla  se 
je  g.  písatelju  vanj  le  pomotá,  da  je  iz  „župníka"  naredíl  „župana" 
kopanjskega,  kar  je  pa  sicer  brez  vsake  daljšo   pomeml)e. 

Potem  slede  prevodi  poezij. 

Príznavati  móram,  da  sem  z  nekim  svet  im  straliom  vzel  knjigo  v 
roke,  boječ  se,  da  bi  divnih  poezij  našega  neumrjočega  pesnika  ne  našel 
po  slabem  prevodu  popačenih.  Bal  sem  se  tega  temveč,  ker  mi  je  znano. 
kako  težko  je  ravno  česki  jezik  prilagoditi  v  pesnih  slovenskému  in  ker 
sem  svoje  dni  čital  v  lirvatskem,  našemu  najbližjem  slovanskem  jeziku. 
neprímerno  slab  prevod  Prešírnovega  „Krsta  pri  Savici'*'.  A  tak  oj  pri 
prevodu  „motta"  preletela  mi  je  radost  srce,  kajti  zadobil  sem  prepri- 
čanje,  da  je  moj  strah  bil  prazen  in  da  imam  pred  sabo  dovršen  prevod. 
Naj   častiti  čítateiji  sodijo  sami: 

Já  dlouho  douťal  a  sc  bál. 
Pak  nádeji  jsera  výhost  dal, 
Teď  neštestím  j  sa  rozechvčt, 
Zas  strach  i  nadčj'  volám  zpét. 


I.  Hribar:  Basné  Františka  Preširna.  379 

Tako  je  pel  Preširen.  to  so  njegove  misii  izražene  z  njegovimi  bese- 
dami v  českem  jeziku.  In  jednako  dovrseno  priložil  je  gospod  Penížek 
petnajst  pesnij  Prešimovih,  od  katerih  mi  jediná  „Sila  spomina"  ne  ugaja 
popolnem,  ker  v  njej  gospod  prelagatelj  ni  pridržal  prvotne  Preširnove 
pesniške  mere.  temveč  jo  nadomestil  s  českému  jeziku  bolje  ugajajočim 
jambom.  Posebno  milodoneče  preložil  je  pesni  „Pod  oknom",  „Kam", 
;.ľkazi",   _V  spomin  Andreja  Smoleta"   in   „Nezakonska  mati". 

Izmed  balád  in  románe  preložil  je  g.  Penižek.  _H(-erin  svet", 
„Učenca",  „Doktorja",  „Zdravilo  Ijubezni"  in  „Orglarja".  Zadnji  dve 
preloženi  sta  isto  tako  dovrseno,  ko  pesni;  o  prvih  treh  pa  tega  ne 
morem  reči,  kajti  ra\iio  tega.  kar  originál  dela  tako  milodonečim  in  Iju- 
beznivim  —  aconance  —  ne  nahajamo  v  prevodih.  Obžalujem,  da  gosp. 
Penižek  ni  na  njo  ozir  jemal,  kajti  vsled  tega  nam  v  sedanji  obliki  te 
tri  poezije  ne  morejo  jednako  ostalim  predstavljati  izvirnika  popolno. 
Razen  tega  pa  je  napačno  umel  izraz  „jezični  dohtar",  ki  ne  pomeni 
-hovoŕivého  doktora",  kakor  je  to  preložil,  nego   „advokáta". 

Izmed  raznih  poezij  sta  posebno  krásno  preloženi  „Prvá  Ijubezen" 
in  „Slovo  od  mladosti".  Pri  poslednji  imel  bi  prelagatelju  očitati  le  to, 
da  je  popolnem  izpiistil  prekrásni  Preširnov  verz  „Gradove  svitle  žida 
si  v  oblake";  a  z  ozirom  na  ostali  v  resnici  mojsterski  prevod,  odpuščam 
mu  to  práv  rad.  S  prevodom  te  pesni  in  .Vojaške"  prekosil  je  gosp. 
Penižek  nedvojbeno  Fr.  L.  f'elakovskega.  v  tem  ko  je  sonet 

jTak  kakor  hrepeni  oko  čolnarja" 
poslednji  preložil   dovršeneje,   pridržavši    po    mogočosti  Preširnove  stike. 

Ako  konečno  omenjam,  da  je  obe  ga^eli  in  vseh  petnajst  sonetov, 
katere  je  gospod  prelagatelj  práv  spretno  odbral.  preložil  popolnem  dovr- 
seno, dolžnost  mi  je  še  vse  čestitelje  našega  Preširna  —  in  kateri 
zavedni  domoljub  bi  se  jim  ne  prišteval?  —  povabiti,  da  si  naroče  to  za 
nas  Slovence  v  resnici  znamenito  knjigo  (cena  70  kr.).  Gospoda  prelaga- 
telja  pa.  ki  tako  spretno  zna  prelagoditi  odgovarjajoče  české  izraze  slo- 
venskému pesniškemu  govoru,  prosim,  naj  bi  nas  kmalu  razveselil  s 
prevodom  ostalih  Preširnovih  balád  in  veličastnega  „Krsta  pri  Savici". 
Hvaležnost  slovenskega  národa  mu  je  zagotovljena. 

1  v  a  n  H  r  i  b  a  r. 


Slovenskí  glasnik. 


Slovensko  slorsfvo.  Josipa  Juvčifa  Zl)ľani  spisi.  Založil  in  na  svetlo 
dal  odbor  za  Jurčičev  spomenik.  Uredil  Fr.  Lovec.  I.  zvczck:  Deseti 
brat,  vomaii.  Natisnila  Navodua  Tiskavna  v  Ljubljani  1882,  8',  293  str.  Cena 
1  gld  Ta  knjiga  je  te  dni  dovŕšená  ter  so  })ode  začela  še  ta  teden  po  raznih 
knjigarnali  prodajati.  Dotični  odbor  je  dal  priljul)ljenega  „Desetega  brata"  za 
tega  delj  najprej  na  svetlo,  ker  je  ta  roraan  že  blizu  osem  let  do  cela  razprodan 
in  ker  Ijudje  največ  povprašTijejo  po  njem.  Ostali  zvezki  prinášali  bodo  Jarčičeve 
zbrane  spise,  kolikor  je  možno,  v  kronologiškem  redn :  vsako  leto  pridejo  na 
svetlo  po  trije  od  18-20  pol  obširni  zvezki  v  srcdnji  osmerki,  tiskani  z  novimi 
Crkami  na  lepem,  gladkem  papirji.  Prvih  šest  zvezkov  obsezalo  bode  románe, 
povesti  in  novele ;  sedmi  zvezek  dramatične  spise  in  balade ;  ôsmi  studije,  feuille- 
tone  in  nokatere  politióne  članke,  dcveti  literarno  ostalino,  osobito  na  pol  dovŕšení 
román    „Slovenskí  svetcc  in  iičitelj^,  deseti  životopis  s  podobo  in   raznimi   listi. 

^.Kratek  návod,  kako  razumno  izrejati  sviloprej  ke^.  Spisal 
Janez  Bolle,  vodja  c.  kr.  poskuš.ališca  za  svilorcjo  in  vinárstvo  v  Gorici.  V 
Gorici  natisnil  in  založil  Paternolli  1882.  8,  19  str.  Knjižica  ima  zadaj  še  dva  veliká 
lista  s  podobami  in  načrti,  iz  katerih  se  natanko  razvidi :  1)  razvitek  sviloprejke 
od  izvaljenja  do  zapredanja,  2)  izreja  sviloprejke.  Poleg  tega  ima  knjižica  skoro 
na  vsaki  stráni  po  vec  podôb,  ki  kažejo,  kar  pojasnjuje  l)erilo  z  besedami.  Raz- 
laganje  je  práv  jasno,  preprosto  in  za  tak  predmet  v  ncnavadno  lepi  slovenšôini 
pisano.  Knjižico  vsem  svilorejcem  toplo  priporočamo.  „Soča". 

O  knjigah  „Matice  Slovenské"  poroíamo  na  drngem  mesta. 

Anton  AloJziJ  Wolf,  knezoškof  Ijubljanski.  V  spomin  stoletnice  njegovega 
rojstva  1882.  Spisal  Ivan  Lavrenčič  Ponatis  iz  „Novic".  Založil  pisatelj. 
Tiskali  Blaznikovi  nasledniki  1882,  8",  58  str.  Cena  45  kr.  G.  I.  Lavrenčič,  ki 
nas  je  oveselil  v  „Novicab"  že  z  marsikatero  zanimljivo  ŕrtico  iz  cerkvene  zgodovine 
slovenské,  opisuje  nam  v  tej  knjigi  življonje  in  delovanje  ncpozabljivega  vladike 
Ijubljanskega^A.  A.  Wolfa  ter  z  Icpo,  zgovorno  besedo  pripoveduje,  kaj  je  ta 
genijalni  mož  in  slovenskí  mecén  storil  za  cerkev,  državo  in  národ  slovenskí. 
Opisovanje  opíra  se  ves  čas  na  úradne  in  zgodovínske  víre  alí  na  ústna  poročila 
Wolfovili  sovrstnikov,  znanoev  in  prijateljev,  tako  da  nam  podoba  plemenitega 
škofa,  ki  je  ustanovil  Alojzijevišče,  založil  slovenskí  slovar  in  sveto  písmo  Slo- 
vensko, ter  svojo  stolice  in  svojo  vladikovino  oblagodaril  s  tolikimí  dobrotnimi 
ustanovami,  živo  stopa  pred  oči.  Za  tega  delj  in  ker  12.  junija  t.  1.  slavimo  stolet- 
nico  rojstva  njegovega,  iz  vsega  srca  obilím  čestiteljem  pokojnega  škofa  prípo- 
ročamo  lepo  pisano  in  krásno  natisneno  knjigo,  kateri  je  pridejana  tudí  dobro 
izdelana  podoba  Wolfova.  Knjigo,  katere  čistí  dohodek  je  namcnjen  „Národnému 
domu"  in  Bleiweísovemu  spomeniku,  prodaja  g.  pisatelj  sam  v  Ijubljanskem 
semenišči. 


Sloyenski  glasnik.  381 


dregorčičevih  „Poezij"  pi'odalo  se  je  do  zdaj  —  tedaj  v  G  tednili  —  že 
l'JóO  izvodov.  To  je  gotovo  najlepší  vspeh,  katerega  je  sploli  kedaj  doživela 
katera  si  hodi  knjiga  slovenská  ter  ob  jednem  najkvepkejši  odgovor  vsega 
našega  razumništva  „Slovenčevim"  —  protestantom. 

Josip  Vesel,  slikavski  učenec  na  dunajskí  akademíji,  po  svojíh  spisih 
tudi  našim  íítateljem  dober  znanec,  razstavil  je  te  dni  pri  Bambergii  v  Ljub- 
Ijani  krásno  z  oljnatimí  barvami  na  plátno  narcjeno  sliko,  kí  nam  predstavlja 
star  niálin  stoječ  ol)  kataraktu  v  gloljoki  dolíni.  Slika  vzbuja  občno  pozornost  in 
strokovnjakí  poudarjajo  osobíto  geníjalni  način  Veselovega  slikanja. 

Celestinovo  Aritnietiko  za  L  in  11.  gimn.  razred,  katero  je  nameravala 
izdati  Matica  Slovenska,  založil  ter  do  prihodnjega  šolskega  leta  na  svetlo  dal 
bode  tndí  Otomar  Bamberg  v  Ljubljaní,  Ob  jednem  je  g.  Baraberg  kúpil  tudi 
založno  pravíco  Lesarjeve  „Liturgike". 

Dicič.  Zadnji  ,.Ljublj.  Zvon''  je  goyoril  o  tej  besedi.  Opozarjam,  da  je  že  vele- 
znani  g.  J.  Volčič  v  ^.Novicali"  (1852,  X,  396)  písal  tako:  Divie,  okroglo  glediše, 
(das  Amphitheater,  besonders  jenes  zu  Póla  ;  aber  auch  jedes  Amphítheater).  Prosti 
Ijudi  to  tako  pripovedujejo :  ,,Vile  UCkarske  so  stavile  z  nekimi  di-ugimi  Vilami 
da  bodo  v  Pulju  v  jedni  noci  z  Učke  karaenje  noseč  i  kodeljo  predoč  do  pete- 
linovega  petja  Divie  sagradile,  —  ali  kaj  se  zgodi?  žena  v  Pulju  pece  kruh  in,  mešec 
ga,  pleskne  z  rokamí  po  umesenemu  hlebcu,  zbudi  peteline,  tí  počno  peti,  in 
Učkarske  Vile  so  stavo  zgubile,  ga  niso  mogle  dodelatí  in  ga  níso  smelé  potí  e 
pokriti.  Se  dva  druga  Divica  sta  na  svetu,  in  tud  ta  dva  so  Vile  sozidale. 
Divie  od  „Díva,"  =  „Vila"  ali  od  „diviti  se".  L.  Ž. 

Tatennan  bilo  je  pri  starih  Slovaníh  ime  božanstvenemu  bitju,  ki  je  imelo 
vodo  v  svoji  oblasti  (Hanuš,  sláv.  Mythus).  To  ime  oliranilo  se  je  do  našili  dnij 
po  Gorenjskem.  Pri  vodnih  koritih,  ki  so  po  vaséh,  stoji  na  podolžni  straní  v 
sredí,  ali  pa  ob  konci  korita  navpično  bruno,  iz  katerega  molí  žleb,  po  katerem 
pritaká  voda.  Ternu  navpičnemu  bruuu  vele  „taterman"  in  spominam  se,  da 
sem  videl  mnogo  tatermanov,  ki  so  imeli  na  vrhu  primitivno  obrisano  človeško 
glavo.     Navaden  je  tudi  pregovor:  „Drží  se,  kakor  taterman",  to  je  leseno. 

I.  Ž. 

Nov  časopis.  G.  Filip  Haderlap  začel  je  s  1.  majem  izdavati  nov  list 
„Ljudski  glas",  ki  izhaja  po  dvakrát  na  mešec  ter  ima  nalogo  na  krščanski 
in  národní  podlagi  zagovarjati  posebno  obrtniški  stan.  Naročnina  mu  je  za  štiri 
mesece  po  1  gld.,  do  konca  decembra  po  2  gold.  Želimo  mu  naročnikov,  kakor 
listja  in  tráve  že  za  tega  delj,  ker  iz  proste  volje  in  dobrega  srca  nevedé  tako 
lepo  in  kolegijalnost  svojim  bralcem  priporoča  tudi  —  ,Ljubljanski  Zvon." 

Anastazij  Gribi  o  Preširnu.  G.  P.  pi.  Radič  je  v  dunajskí  „Tribiini^  od 
2.  mája  1882.  razglasil  zanimljiv  članek:  „Anastasius  Griin  uber  die  slovenische' 
Sprache",  v  katerem  med  drugimí  stvarmi  pripoveduje  tudi  to,  da,  ko  se  je 
1.  1849.  „Slovensko  društvo"  v  Ljubljani  obnilo  do  A.  Griina  ter  poprosilo  ga 
doneska  za  Preširnov  spomenik,  odgovoril  mu  je  ta  dné  2.  mája  1849.  leta  tako  : 
„Meine  Herren!  Sie  haben  das  schone,  dankenswerthe  Geschäft  iibernommen,  die 
Stelle,  an  welcher  sich  die  ii'dischen  Fussstapfen  eines  Unsterblíchen  in  die  Gei- 
sterwelt  verlieren,  den  Nachkommen  zu  bezeiclmen;  Sie  sammeln  Bausteíne  fór 
das  Dcnkmal  unseres  trefflichen  Preširen.     Als    ich  Ihren  Aufruf  las,   fiihlte  ich 


382  Slovenskí  glasnik. 

mich  zu  einer  doppelten  Pflichterfiillung  aufgefordert ;  icli  folgo  ilír  niclit  imr, 
um  als  Solin  des  Ijandos.  dessen  Volkssprache  dor  vatcrländische  Sängpi-  bovoichort, 
und  veredelt  hat.  meinen  Obolus  fur  dicson  Todten  beizusteuern,  sondorii  ioli 
míichte  auch  vor  Ihnen.  meine  Herren,  noch  ein  anderes  Todtenopfer  in  dicses 
Grab  senken,  nämlich  das  des  wärmsten,  unatisloschlichen  Dankes,  den  ein 
Schiiler  dem  einstigen  Lehrer  soiner  Jugendtage  schuldot.  Wenii  jemals  der 
in  der  Knabenbrust  sclilummernde  Funke  zur  cdleren  Flamine.  der  iinentwickelto 
Keim  zur  Blúthe  wurde,  so  danke  ich  es  ihm  vor  AUon  I 
Der  Mann.  dessen  odysseeischer  Geist 

„Vieler  Menschen  Städte  geselien  uud  Sitten  gelornt  liat" 

fúlilte  es  gar  wohl,  dass  eine  gebildete  Volkssprache  der  wohlthätigc  Strom 
sei,  der  in  seinen  Tiefen  die  Goldkorner  jener  hôhern  Gesittung  fiihre^  welche 
allein  die  in  Krämpfcn  1  legende  Welt  endlich  zu  beruhigen  und  neuzugestalten 
vermag. 

In  diesem  Sinne  hat  der  Verewigte  in  seinen  Schriften  eines  der  kost- 
barsten  Vermächtnisse  fur  sein  Volk  hinterlassen. 

Thurn  am  Hart  am  2.  Mal  1849. 

Anton  Alex.  Aucrsperg  m.  p.- 

Ako  pa  g.  pi.  Radič  v  tej  razpravi  znano  dogodbo,  da  je  Dagarin  požgal 
literarno  ostalino  Preširnovo,  imenuje  ^Märchen".  zdi  se  nam  ta  trditev  jako 
predrzna,  dokler  je  ne  more  podpreti  z  boljšimi  dokazi  nego  je  ta.  da  se  je 
jeden  mešec  pozneje  ta  ostalina  nahajala  v  rokali  znanega  patrijota  (dr.  Blei- 
weisa).  S  čim  hoče  gospod  Radič  dokazati,  da  je  Dagarin  Bleiweisu  res  izročil 
v  so  literarno  zapuščino  Preširnovo':'  Dokler  tedaj  ne  bodemo  čuli  bo Ij  šili 
dôkazov,  ostanemo  te  misii,  da  je  Dagarin  res  požgal  literarno  ostalino  Prešir- 
novo, kakor  je  pisatelj  ťbli  vrstic  opirajc  se  na  poročila  kováča  Gogale,  zdrav- 
nika  Pirca  in  trgovca  Killerja  dokazati  skúšal  v  Stritarjevem  , Zvonu*  (V,  5,  66 — 68.  >. 
Ace  ttavcta  chrismal  Bilo  je  Veliki  četrtek  med  1  1S03  — 18ur»..  kadar  so 
se  v  stolni  zakristiji  zbirali  duhovniki,  da  pojdejo  po  škofa  in  mu  strežejo  pri 
posvečevanji  krizme,  krstnega  in  bolniškegä  olja;  kar  se  približa  ranjki  Valentín 
Vo  dni  k.  tedaj  profesor  v  latinskih  šolah.  nekemu  tovarišu  (morebiti  celo  M. 
Ravnikarju,  vsaj  on  je  to  pozneje  pripovedovali.  češ,  danes  pa  le  paži,  da 
ne  zapoješ:  Ave  sane  t  a  (nam.  s  a  ne  t  u  m)  chrismal  —  Med  posvečevanjem 
pride  vrsta  na  Vodnika,  kar  jo  on  sam,  učeni  latinec,  zapoje:  Ave  sa  n  c  ta 
chrisraa!  —  Nadškof,  bil  je  tedaj  Mihael  Brigido  —  se  pomuza.  pričujoči  se 
zavzamejo.  Vodnik  pa  kot  zid  obledi  ter  se  za  ušesom  popraská.  Po  dokon- 
čanem  opravilu  ga  v  zakristiji  tovariši  s  smehom  obsujejo;  ..Tine,  Tine.  danes 
si  jo  pa  zakľožil!"  On  pa,  pohleven  in  šaljiv.  kakor  je  bil,  pravi  jim: 

„Nam  stari  pregovor  resnico  pové: 

Kdor  mláti  po  druzih,  ostane  sam  cep. 

Bil  jaz  sem  dans  cep ;.  —  Bog  pa  že  ve, 

Kateri  lisici  da  stopi  na  rep  "  (Slov.  X.  30.) 

Cehi  se  vedno  bolj  brigajo  za  naše  socijalne  in  literárne  razmere.  Ne- 
dávno je  po  Slovenskem  potoval  g.  E.  .Tel  in  e  k,  urednik  ,  Slovanskému  zbor- 
niku",  ki  je  svojemu  listu  nabiral  kultunio-zgodovinskih  črt.ic.  —  Praški  .Svctozor* 


Slovenskí  glasnik.  383^ 

je  v  svoji  16.  št  t.  1.  prinescl  na  českí  jezik  preloženega  Tavčarj  evega  „Tr- 
žačana"  liz  1.  št.  letošnjega  ..Ljnbljanskega  Zvona" i  in  v  svoji  18.  št.  Kersni- 
kovega  ..Ponkerčevega  očeta',  ki  je  bil  natisnen  tudi  v  1.  št.  našega  lista.  Oba 
spisa  je  krasuo  preložil  g.  Josip  P  e  niže  k,  vrli  literami  posredovatelj  med 
Cehi  in  Slovenci.  Isti  gospod  pisatelj  je  na  českí  jezik  preložil  našega  P  r  e- 
širna,  kakor  pripovedujemo  na  drngem  mestu,  in  v  kratkem  izide  pri  Sehnalu 
v  Jirinu  tudi  Jurčičev  ,.Tugoraer'  v  njegovem  prevodu. 

Iz  Zagreba  sredi  mája.  Veselih  novic  mi  je  danes  dokaj  poročati  iz  lepe 
Hrvatske,  Najprej  govoril  bodem  o  lepí  literaturi.  —  Matica  Hrvatska  razpo- 
šilja  svojim  članom  knjige  za  leto  1881.  Katere  knjige  je  društvo  izdalo,  pove- 
dano  je  že  v  letošnjem  ^.Ljublj.  Zvonu-  na  straní  18Í>.  —  Gospod  Bude  Budi- 
sa  vije  vi  č  izdal  bode  prelepe  lirske  proizvode  iimršega  V  u  kel!  c  a.  To  je  bil 
praví  pesnik  I  G.  Franu  Cirakiju.  dobroznanemu  pesniku  in  prof.  Petru  Marko- 
vicu  gre  hvala,  da  sta  to  ízdajo  omogočila.  Knjiga  veljala  bode  1  gld.  —  Almanah 
^.Hrvatska  za  godinu  1881"  ki  jo  je  izdala  ^.hrvatska  mládež  stránke  pravá - 
izšla  je  nedávno  Dodaná  je  slíka  Vjekoslava  Bacha.  str.  XXI  i  257.  —  Naravna 
je  stvar,  da  vsi  tu  natisneni  proizvodi  niso  Bog  si  zna  kolike  vrednosti,  ali  prí- 
znavati  mi  je.  da  sem  meiij  pričakoval  nego  sem  našel.  Knjiga  je  jako  elegantná 
in  velja  1  gld.  20  kr.  —  Prof.  dr.  Izidor  K  r  šn  javí  dal  je  íz  „Narodnih 
Novín"  ponatisniti  svoje,  za  poznavanje  hrvatske  tekstilne  obrtnosti  uprav  zna- 
menite , Liste  iz  Slavonije.-  Cena  60  kr.  —  Vijenac  gorskog  i  pitomog  ftvijeca 
brvatsko-srbska.  Pjesmarica.  uredio  .T.  A.  Kaznačiŕ.  Drugo  umnoženo  izdanje. 
Cena  60  kr.  —  ..Grád  Petrinja"  zove  se  zgodovinska  črtica  Nikole  Kosa.  Za 
Petrinjanca  je  to  deke  vsakako  vrlo  zanimivo.  —  „Hrvatske  Vile"  prekrasnega 
tega  lista  izšel  je  3.  in  4.  zvezek,  oba  polna  interesantnega  gradiva  in  z  lepimi 
večinoma  izvirnimi  slikanii.  Hrvatom  moramo  cestitati,  da  imajo  takšen  list:  da 
pa  .,Svjetlo''  ne  bode  izhajalo.  to  je  pametno.  —  Kroatische  Revue.  Heraus- 
gegeben  von  Dr.  Ivan  von  Bojničié.  št.  II.  Zadržaj:  Friedrich  Pesty  uber  Kro- 
atiens  Verhältniss  zu  Ungarn.  (To  so  članki,  ki  jíli  je  slavnoznani  dr.  Fr.  Rački 
spísal  v  ..Pozoru'",  od  koder  so  potem  preložení  in  sem  natisneni.)  —  Das  Wechsel- 
gesetz  vom  Jahre  1876,  von  Dr.  Wilhelm  Winter.  —  Zur  geistigen  Kultúr  in 
Bosnien,  von  S.  Singer.  Poleg  druzih  neznatnih  poročil  natisnene  so  tudi  tri 
nemške  pesní  Petra  Preradoviéa  in  odgovor  prof.  J.  Š  u  ma  n  a  na  zlovoljno  oceno 
njegove  knjige  „Die  Slovenen".  Hrvatje  g.  Šumann  ne  morejo  pozabiti.  da  je 
Kajkavce  imenoval  —  Slovencc.  Gospod  Šuman  pozívlje  se  tu  na  dela  Mikloši- 
éeva.  Jagičeva,  Kopitarjeva,  Fikerjeva.  Diimmlerjeva  in  tudi  na  „Ljubljanski 
Zvon"  I.  pag  114-)- 777,  a  uredníštvo  imenuje  vse  te  knjige  „kroatenfeindlích".  — 
Kaj  ne.  tak  odgovor  je  temeljitl 

Hrám  modrostí  —  jugoslovanska  akademija  zuanostij  in  umetnostij !  — 
naj  tudi  kaj  o  njej  poročím.  Žalostná  vest  je  to,  da  te  25.  apríla  umri  praví 
član  akademije  in  predsodnik  matematično  prirodoslovnega  odseka,  dr.  Josip 
Šloser  vitez  Klekovski.  rodom  Moravce.  Pokojnik  prišel  je  1.  1 838.  na Hrvatsko 
kot  zdravnik,  a  na  polji  prirodinih  znanostij  bil  je  najplodovítejší  pisatelj  hrvatski. 
Njegovi  spisi  —  deloma  tiskani,  deloma  še  v  rokopisu  —  pravá  so  zakladníca 
hrvatske  flóre  in  faune.  Vječnaja  mu  pamjat!  —  V  javni  sejí  íilologično-zgodo- 
vinskoga  odseka  jugoslov.  akademije,  v  10.  dan  apríla  meseca  čítal  je  vseučiliški 


384  Slovenskí  glasnik. 

profesor  Nadko  Nodilo  svojo  razpravo:  „Prvi  Ijetopisci  i  daviia  istorijografija 
dubrovaCka".  Predmet  razpravi  so  nekateri  do  zdaj  nenatisneni  letopisi  diibrov- 
uiški.  Stari  ti  letopisi,  zdaj  lastnina  jugoslov.  akademije,  oskódni  so  po  zadržaji 
in  pisani  v  vrlo  slabem  jezikn,  vážni  so  pa  zategadelj,  ker  so  najstarejši  svcdoki 
zgodovino  dnbroviiiškc.  V  isti  sodnici  izročil  je  pravi  filan  akademije  S  L  j  n  1)  i  c 
no.koliko  stotin  dubrovniškili  pisem  do  bonotske  republike  od  14G1.  do  17i)l.  — 

V  10.  dan  majnika  meseca  imel  je  matematiCno-prirodoslovni  odsek  javno  sejo 
in  čital  je  pravi  član  dr.  Bogoslav  Šulek  nekrológ  pokojncga  Bleiweisa. 
Dr.  Sulek,  ne  poznavajoC  slovenskih  razmer,  piše  sicer  o  umršem  našom  vodji 
vrlo  lepo,  ali  sem  ter  tja  bi  vender  žclel,   da  se  je  malo  bolj  držal  faktov.  — 

V  25.  dan  apríla  meseca  imela  je  akademija  tajno  sednico  in  je  pravi  član 
profesor  di*.  L.  Geitler  izročil  akademiji  ona  dva  sínajska  rokopisa,  ki  ja  je  on 
našel.  Akademija  je  ukrenila,  da  se  však  rokopis  posebej  tiská;  trebnik  izšel 
bode  še  lotos,  a  prihodnjc  leto  tudi  psaltir.  Omenjeni  uíenjak  naprosil  je  tudi 
dnnajsko  akadeniijo  podpore  za  izdavo  vclicega  dela:  „Das  slavische  und  albane- 
sische  Scliriftthum".  Ternu  dolu  dodani  bodo  snimki  kacih  50  rokopisov  cirilskih 
in  albanskili.  Vsakako  vzbudila  bode  ta  paleografija  velikánske  senzacijo.  Kakor 
gotovo  vem,  dodelana  je  tudi  v  rokopisn  „Zgodovina  bolgarskega  jezika''.  Tu 
skúšal  bode  prof.  Geitler  pobití  Miklošičevo  toorijo  o  stari  slovonščini  in  dokazati. 
da  sejo  jezik,  v  katerem  so  najstarojši  panonskoslovonski  spomoniki  pisani,  govoril 
v  Makodoniji.  Kakor  znano,  potoval  je  dr.  Geitler  v  to  svrho  nekoliko  mosocov  po 
Makedoniji.  Vederorao!  M.  M. 

Najm  na  lopem  kamenitom  huzarskem  spomoniku  v  Logu  pri  Vipavi,  o 
katerem  govori  v  denašnjem  listu  g.  dr.  H.  Dolenoc  v  svojom  spisu  ,.Izza  ndadih 
let",  slove  tako: 

„Paul  Rostas, 

(les  k.  k.  5ten  Huszareti  llegiments  Geraeiner, 

welcher  am  3ten  Október  1813  nobst  vier  Kamoraden,  die  Stellung  des  retirirondon 
Feindes  ausspähend,  mit  edlem  Entschluss  die  Vorposten  allein  angriflF,  von 
60  Mann  zu  Fuss  und  7  zu  Pferd  umgoben,  Leonidas  gleicli  1/4  Btunde  zum 
Staunen  der  Gegnor  foclit  —  bis  30  Kugeln  sein  Holdenlobon  fiir  Monarohen 
und  Vaterland  schlossen. 

Ihrem  tapfern  Waffenbruder,  als  wiirdigen  des  Andenkens,  das  k.  k  5te 
Huszaren  Regiment. " 

Jednak  nápis  je  tudi  v  madjarskem  jeziku  poleg  nemškega. 

R    D. 


Zaradi  raznih  neprijetnih   zadržkov  moralo  je  v  tej    številki   izostati 
nadaljevanje  „Luterskih  Ijudij"  in  poročila  o  Gregorčičevih  pesnih. 

„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  l*gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  6  gld.,  za  dijake  po  4  gld.  na  leto. 

Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:   Pr.  Levec. 

IJredništvo :  v  Novih  ulicah  6.  —  lJi»ra>uišt,vo :  na  Marije  Terezije  česti  5. 

Tiská  „Národná  Tiskarna"  v  Ljubljani. 


J|jubljaT\5KÍ5)%  í!^ 


^-r.  1 

l^":'.1 

\i 

ir-  á  k- ľ,-  .-'.1 

p^^m^c^: 


■'  ri..^9 


Leposlovert  in  znanstvert  lísK 

Izdajatelji:  Janko  Kersník,  Fr.  Levec,  .los.  Stríter,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


V  LJTibljaiii,  1.  julija  1882. 


Štev.  7. 


Zaljubijeno  morje. 

*  Balada. 

-^--^  a  mórje  se  vlégel  je  mrak  tenián. 
-^^^Kipí  in  bučí  vsa  vodéna  rav;ln, 
^  Na  morski  obáli  plašnó  iu  solznó 
Stojí  in  ihtí  dekletce  mlado. 

„Moqé,  morjé,  ti  mogočno  raorjé, 
Dmíri  razljučene  svoje  vode, 
Oh  pusti,  oh  pusti  ga  sem  na  kraj, 
Oh  pusti,  oli  pusti  ga  k  meni  nazáj!" 

A  dívje  se  peni  morjé  in  kipí, 
Zamolklo  dekletu  na  brégn  bučí : 
5, Oj  molči,  oj  molči,  otročja  ti  stvar  — 
Naj  moj,  naj  moj  bo  mladi  momar! 

Jaz  mnogo  na  dníi  základov  imám 
Kar  hočeš,  jaz  rado  za  njega  ti  dám!"" 
In  školjke  lepé  in  svetle  ko  sneg 
Iz  pene  pred  déklico  vrze  na  breg. 

„Le  hrani,  le  hrani  ti  školjke,  morjé, 
Coniu  níý  mi  bodo  te  školjke  svitlé  — 
Jaz  njc'ga,  jaz  njega  le,  mórje  želím. 
Oh  pusti,  oh  pusti  ga,  da  ga  dobim!" 

A  dívje  se  péni  morjé  in  kipí, 
Zamolklo  deklétu  na  brég  bučí: 
„„Oj  molči,  oj  molči,  otročja  ti  stvar  — 
Naj  moj,  naj  moj  bo  mladi  momár! 


25 


886  Krilan '  Zaljubljeno  morje. 

Jaz  mnogo  na  dnu  základov  imám, 
Kar  hočeš,  jaz  rado  za  njega  ti  dám."'' 
In  ribo  čaróvnico,  ribo  zlato, 
Iz  pene  pred  deklico  vrze  mlado. 

jlraej  le  čaróvnico,  niórje,  iméj, 
Hraní  jo  in  čuvaj  skopó  še  posléj  — 
Mornarja,  mornarja  mi  púšti  na  prod, 
Ki  v  srci  ga  nosim  vseléj  in  povsod !" 

A  dívje  se  péni  morjé  in  kipí, 
Zamolklo  deklétu  na  brég  bučí : 
„,0j  molči,  oj  niolči,  otročja  ti  stvar  — 
Naj  moj,   naj  moj  bo  mladi  mornár! 

Glej,  kar  jaz  na  dnu  základov  imám, 
Jaz  vse,  jaz  vse  za  njega  ti  dám."" 
In  kar  le  pokríva  mu  biserov  vál, 
Vse  vrze  dekletu  zdaj  vrhu  obal. 

Kakó  to  blestí,  kako  to  žarí, 
Ubogi  mladenki  pobíra  oči  .  .   . 
Omámil  dekletce  blesteči  je  čar  — 
Oj  mladi  mornár,  oj  mladi  mornár! 

Pod  brégom  pa  polje  se  mórje  strastnó, 
In  čáka  željnó  in  čáka  težkó  .  .   . 
A  dekle  vzbudí  iz  omame  se  žé 
In  palme  darí  zapeljíve  v  morjé. 

„Ne  maram  jaz  tvojega,  morje,  čaru, 
Naj  dalje  še  skrít  ti  počiva  na  dníi  — 
Jaz  rajša  ko  vse  to  mornarja  imam. 
Za  nič  ti  ga,  mórje,  za  nič  ga  ne  dám!" 

In  mórje  kipí,  kipí  in  ječí, 
Z  usmíljenjem  strast  se  v  morji  borí  — 
„Oj  dobro  morjé,  oj  mogočno  morjé, 
Oh  pusti,  oh  pusti  ga  sem  na  srcé!" 

Na  sredi  morjá,  glej,  vzdiguje  se  val, 
Na  valu  pa  ziblje  čolníček  se  mal. 
Coz  movje  priplúje  val  s  colnom  na  kraj, 
Pľinose  doklctii  ljul)ljenca  nazaj. 


Krilan. 


í3K 


Pri  jezu. 


[akú  limmíš  in  Šumíš,  oj  józ, 
Kakó  valóvje  drví  se  ti  čezi 

Ta  voda  srdíta 
Vsa  v  kaplje  in  pene  in  prali  je  razbita : 
In  sobica  nebéškega  svit 
Po  pralin,  po  penah,  po  kapljah  vazlít 
Na  tísoce  solnčnih  se  práškov  drobí, 
Iz  njili  tisočéľuo  iskrí! 

Oj  živo  žarí; 
A  solnca  podobe  prvotne. 
Carôbne  njegove  lepote  cclôtne 
Na  jézu  razpénjenem  ní! 
Le  šumí  in  hrumi,  mogócni  jez, 
Le  vzpenjaj  valovje  bobneč  se  čez  I 
Naj  le  tu  valoví  razbijajo  se. 
Pod  jozom  bo  konoc  uemira: 
Tam  doli  razpršenu  voda  se  zbira, 
Razdróbljeni  žarki  spet  zlijajo  se. 
Kakó  iz  valov  tam  smoliljn   so  uebó. 
In  solnce  žaréce 
In  drevje  teninózelenece 
In  cvetje  zlaló  — 
Kakó  je  tam  doli  vse  raehkó, 

Kakó  mirnó! 
Ko  v  te  se  ozíram,  se  zdi  mi,  oj  reka, 
Da  gledam  življenje,  nsódo  človeka, 

Clovéško  srcé, 
Njegovo  slast  in  strast  in  gorjé! 
Kot  voda  na  jézu  kipí  uam  kri, 
Takó  nam  srcá  valovje  hrumí, 
K  o  tisoč  sovražnih  ovír 
Zastavlja  življenja  težavni  nam  tír, 
Ko  divja  nam  strast 
Srcá  občutkc  dobí  v  oblast 
Ter  vreci  nas  lioče  v  brezdanjo  propast 

Oh,  stre  se  tedaj 
Nam  solnce  bliščeče 
Pokoja  in  sreče, 

Bog  vé,  če  se  žarki  zberó  .še  kedaj, 
Če  vmiri  srcá  se  valovje  kipéíe? 

Bog  daj,  Bog  daj! 


26* 


388  Ďľ.  Pr.  Ďetcla rMalo  življenje. 

Le  v  jasnem  valovji  pokojuoga  srca 

Prekrasno  nebo  vesoljno  se  zrca, 

In  zrca  se  v  njem  iiešteti  cvet, 

Ki  ž  njim  življenja  breji;  je  otlet. 

O,  blažcn,  ki  dajo  nm  dobra  nebesá, 

Da  mirno  mu  teče  valovje  srcá, 

Da  prsij  vihár  mu  sovražni  ne  stresa, 

On  lju1)]jenec  pač  je  neba. 

A  konnír  ta  srpča  ni  dana  od  zgôri, 

On  trpi  niožáto,  junaško  se  bori ! 


S.  Gregoríič. 


Malo   življenj  e. 

■  Povest. 
Spisal  dr.  Fr.  D  e  t  e  1  a. 

XVI. 


ižala  se  je  Veliká  noc,  in  mnogo  mnogo  dela  so  dobile  ženské 
po  kuliinjah,  kajti  prazniki  se  morajo  spodobno  praznovati. 
Jurij  je  povijal  butaro  za  cvetno  nedeljo.  Dve  je  bil  naredil: 
jedno  zase  in  jedno  za  Štefana;  z  brinjem  in  bršljanom  je  olepšal 
vršičke  leskove,  deklici  pa  sta  ji  prepletli  s  pisanimi  trakovi.  Ponosno 
sta  ji  nešla  k  sv.  Andreju,  kjer  ni  imel  noben  fánt  tako  lepe;  nazaj 
gredé  pa  je  nabral  Jurij  gobe  po  drevji  in  jo  potem  posušil,  in  veliko 
soboto  so  poslali  Štefana  po  blagoslovljenega  ognja.  Ko  je  prinesel  na- 
zaj tlečo  gobo,  zanetili  so  z  njo  nov  ogenj,  ko  je  bil  stari  popolnoma 
pogašen,  in  zakurili  so  pod  velikim  kotlom  za  veliko  nedeljo.  Po- 
poludne  je  že  na  pol  praznik.  V  izbi  se  je  polnil  jerbas,  katerega  je 
bil  Jurij  spletel,  s  pirubi  in  vsakovrstnini  pečivom,  kajti  j  utri  ga 
ponese  Lenčika  blagoslovit.  Jurij  pa  so  je  bil  izgubil  v  gozd  in  dolgo 
ga  ni  bilo  nazaj.  Ko  se  je  pa  večer  storil,  prinese  dva  veliká  šopka 
dišečih  cvetic  materi  in  Lenčiki  za  pirulie. 

„Meni  pa  nič?"  vprašala  je  Anica,  ki  je  bila  prišla  v  vas,  kakor 
zadnje  dni  večkrat. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  389 

„Ti  vender  vse  iztakneš!"  dejal  je  Štefan.  „Kje  si  le  vijolic 
dobil!  Jaz  jih  toliko  čaša  že  iščem  —  ravno,  Lenčika,  tebi  sem  jih 
hotel  prinesti  —  pa  ni  jih  bilo  še  dobiti  nikjer.  Ves  sem  se  bil 
opraskal,  ko  sem  lezel  za  njimi.  Jurij,  ti  imaš  nasejane." 

„Kako  to  vender  lepo  diši!"  dejala  je  mati.  „Vijolica  je  pa 
res  preljuba  cvetica.  Tako  ponižne  barve  je  in  tako  daleč  gre  njen 
duh.  —  Le  počakaj,  Juiij,  jutri  ti  vrnem  piruhe,  ker  si  se  me  spom- 
nil,"  in  ni  se  mogla  naduhati  krasnega  šopka. 

Anica  pa  je  bila  žalostná,  da  ona  sama  ne  dobi  nič.  „Oh, 
Jurij,"  dejala  je,  „tako  lepih  piruhov  sem  ti  bila  pripravila,  zdaj  pa 
ne  vem,  če  bi  ti  jih  dala." 

Jurij  se  je  izgovarjal,  da  ni  vedel,  da  pride  gori,  a  to  je  ni 
potolažilo. 

„Povej,  kje   si  jih  dobil!"  rekla  je;   „sama  si  jih  grem  trgat." 

„Nič  se  ne  méni,  Anica!"  pravi  mati  Pečarjeva.  „Medve  bodeva 
delili ;  šopek  je  tako  velik,  da  ga  bo  obema  dosti.  Juriju  ne  smeš  za- 
meriti,  da  je  bil  malo  pozabljiv.  Ce  mu  boš  pa  piruhov  dala,  pa  ne 
bo  nikoli  več.  Kaj  ne,  Jurij '?" 

„I,  kako  pa!"  pritrdi  on,  in  mir  je  bil  sklenen. 

Veliko  nedeljo  pa  sta  nešli  obe  deklici  vsaka  svoj  jerbas  z  le- 
pim  prtom  pogrnen  v  cerkev  k  blagoslovu.  Koder  so  dníščino  Ijudje 
srečevali,  vse  si  je  voščilo  veselé  praznike,  in  radost  jim  je  sijala 
povsod  nasproti. 

„Anica!"  prične  Lenčika,  ko  se  vračajo,  „če  bi  bili  medve  sku- 
paj  doma,  skúsili  bi  se,  katera  bo  najprej  prinesla  blagoslova  domov. 
Saj  ves,  kaj  to  pomeni?" 

„Katera  pride  prvá  domov,  omoži  se  tisto  leto;  ali  ne?" 

„Da,  omoži.  In  ti  veš,  da  sem  jaz  urnih  nog;  nemara  bi  te 
prekosila." 

„Oh,  jaz  bi  se  še  skúšala  ne,"  pravi  Anica. 

„Ho,  ho,"  smeje  se  ona,  „to  le  tako  praviš.  Potlej  bi  pa  le- 
tela kakor  lastovka.  Dobro,  da  se  ni  treba  pehati." 

„Medve  bodeva  pač  obe  prvi  domov  prišli." 

„Pa  res,"  pobere  besedo  Šimon.  „Morda  se  omožita  res  obe  še 
pred  zimo.  No,  presneta  reč,  zakaj  pa  ne?  Ali  bi  bilo  to  tako  čudno? 
Kaj,  Matija?" 

„Naj  bode,  kakor  je  božja  volja,"  pravi  ta. 


390  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Veš  kaj?  Nič  čudnega  bi  to  ne  bilo.  To  ti  jaz  povem,  Matija. 
Poglej  ja  no,  kaka  fanta  sta!  Kakor  dve  smreki.  Dekleti  pa  tudi 
čvrsti!  Poln  jerbas  ti  nese  pet  ur  daleč,  če  je  treba." 

Štefan  se  je  vzpel  po  konci  pri  teh  besedah  in  pogledal  okrog 
sebe,  če  ga  Lenčika  vidi.  Anica  pa  je  zarudela  in  obrnila  se  proč; 
mislila  je,  da  se  Jurij  po  njej  ozira;  a  ta  je  malo  raziimel  vse  go- 
vorjenje  in  mirno  korakal  zraven  Štefana. 

Najmenj  po  všeči  so  bile  te  besede  Lenčiki.  „Oh,  oča!"  odvrne 
naglo,  „meni  se  še  ne  mudi  tako  hndo  in  Anici  menda  še  tudi  ne. 
Kaj  ne,  Anica?"  In  Lenčika  se  ozre  nanjo.  „Oh,  oh,"  vzkhkne, 
„kako  si  pa  rudeča!  Ti,  ti!" 

„Ker  mi  je  vroče,"  odgovori  ona,  a  na  jedenkrát  je  izpregledala 
Lenčika  in  razumela  popolnoma  pomen  Šimonovih  besed.  Za  Jurijem 
gleda  Anica,  tako  si  je  dejala  in  nejevolja  jo  je  ob.šla.  Da.siravno  práv 
za  práv  Jiirija  ni  imela  rada  in  je  občevala  z  njim  prijazno  kakor 
z  vsakim  drugim,  nevoščljiva  je  bila  vender  Anici.  in  čutila  je  ali 
vsaj  mislila  čutiti,  da  ima  Jurija  tudi  rada.  Cudno  je  čaši  srce  člo- 
veško:  spoznanje  in  zavest,  da  druge  kaj  zanima,  da  se  drugi  pote- 
gujejo  za  to,  kar  je  nam  le  malo  v  čislih,  razneti  tudi  hladen  čut; 
in  za  kar  se  prej  nismo  dosti  menili,  to  cenimo  zdaj  visoko,  zato 
ker  je  drugim  všeč. 

„Meni  pa  ni  nič  vroče,"  odgovori  ponosno  Lenčika,  in  to  je 
bil  konec  govorjenja.  Molčé  je  stopala  družba  proti  domu,  in  však 
je  imel  svoje  misii.  Deklicama  se  je  stemnilo  obličje  in  spoznali  sta, 
da  jima  gre  nekaj  navskriž.  Anica  je  pač  dobro  vedela,  da  njen  brat 
nima  posebne  cene  pri  Lenčiki,  a  dasi  je  Štefanu  to  tudi  čaši  pove- 
dala, verjel  jej  ni  nikdar.  Fantu  ni  hotelo  v  glavo,  kako  bi  ga 
dekle,  za  katerim  bi  on  pogledal,  ne  maralo.  Sam  sin,  mislil  si  je, 
dom  gotov  in  tak  fánt!  Zdaj  vem,  dejala  je  Anica  sama  pri  sebi, 
zakaj  ga  ne  mara  in  zakaj  sta  si  z  Jurijem  taká  prijatelja.  Meni  ni 
prinesel  nič  šopka!  Práv  nesrečna  je  bila  Anica.  Kako  veselá  je  bila 
pred  malo  dnevi,  ko  so  njeni  starši  v  misel  vzeli,  da,  kadar  Štefan 
Lenčiko  vzame,  bodo  tudi  njo  omožili,  in  da  bi  jim  bil  Jurij  za  zeta 
jako  po  godu.  Oh,  njej  bi  bil  tudi!  Toda  zdaj  pa  on  že  na  drugo 
misii.  Nemara  se  je  pa  le  ona  vanj  zagledala,  tolažila  se  je  Anica, 
in  Jurij  se  nič  ne  meni  zanjo.  Saj  mi  je  že  povedal,  da  je  rad  v 
moji  dľužbi  in  da  rad  z  mano  govori ;  Pečarjevim  mora  se  ve  da 
bolj  streči.  Tako  se  je  skúšala  pomiriti. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  391 

Lenčiko  so  pa  tudi  navdajale  neprijetne  misii.  Anica  dobi 
Jurija,  tako  si  je  dejala,  jaz  naj  bi  bila  pa  s  tem  pustim  človekom 
zadovoljna,  s  tem  Štefanom  !  Aha,  zato  hodi  Anica  zdaj  tolikrat 
k  nam.  da  se  z  njim  i)omenkuje.  Glejte,  glejte,  ne  izbira  slabo. 
Toda  Jiirij  je  pa  zanjo  vender  predober.  In  nekako  zanjčljivo  je 
premerila  z  očmi  šibko  postavo  Aničino ;  to  pa  je  zdaj  dobro  vedela,  da 
Štefana  nima  nič,  práv  nič  rada. 

Jurij  se  je  pa  čudil,  zakaj  je  zgovornima  deklicama  beseda 
tako  hitro  zastala,  a  ker  samému  ni  bilo  toliko  do  govorjenja,  molčal 
je  tudi  on.  Tako  ošaben  ni  bil  misliti,  da  je  on  uzrok  te  zámere.  Ker 
ga  je  oboja  družina  rada  imela,  skúšal  je  vedno  vsem  ustrezati,  a 
da  bi  se  za  katero  deklic  posebno  brigal,  zdelo  se  mu  je  brezumno. 
Saj  je  vedel,  da  je  le  za  nekaj  čaša  varen,  da  bo  le  tako  dolgo  živel 
v  miru,  dokler  ga  Ijudje  ne  spoznajo  in  ne  zapode.  Kacemu  dekletu 
pa  buditi  prazno  upanje,  videlo  se  mu  je  tem  pregrešneje,  ker  je  bil 
njiju  staršem  hvale  dolžan.  Tako  ni  bilo  pravega  veselja  na  ta  najlepši 
praznik,  skoro  nikdo  pa  ni  vedel  pravega  uzroka.  Štefana  je  to  se 
ve  da  malo  motilo.  Ce  prej  ne,  pa  pozneje ;  saj  fantovanje  je  tudi 
lepo,  mislil  si  je  in  pirulie  je  pobiral  in  žvižgal  in  vriskal,  da  je  bil 
ves  hrii)av. 

„Lenčika,  imaš  kaj  piruhov?"  nagovori  Jurij  deklico,  ko  sta 
bila  sama  pred  liišo. 

„Saj  ti  jih  bo  Anica  dala,"  odgovori  mu  ta  krátko.  Jurij  je 
postal  in  jo  gledal. 

„Ti  si  huda  name,"  pravi.   „Zakaj  pa?" 

„Nič  huda." 

„Zakaj  mi  torej  ne  daš  piruhov?" 

„Saj  ne  maraš  za  moje,  ko  imaš  drugih  dosti,"  odgovori  Lenčika, 
steče  v  sobo  in  prinese  jabelk  in  pomoranč. 

„Pa  ne  sraeš  biti  huda,  Lenčika,"  pravi  Jurij.  „Ali  sem  ti  kaj 
hudega  storil?" 

„Kaj  mi  boš  storil!"  odgovori  ona  in  se  obrne  in  odide.  Skoro 
vse  popoludne  pa  jo  je  bolela  glava. 

„Prehladila  se  je,"  rekla  je  mati  in  jej  hladila  vroče  čelo. 

„No,  Jurij,  ali  si  že  pobral  piruhe?"  vprašal   je  Matija  Jurija. 

„Lenčika  mi  jih  je  že  dala." 

„Kaj  pa  Anica?"  pristavi   mati.   „Ta   ti   jih  je  tudi  obljubila." 

-Nisem  bil  nič  doli." 


392  Dr.  Fľ.  Detela:  Malo  življenje 

„Kak  fánt  pa  si  ti,"  ošteva  ga  Matija,  „da  se  za  nič  ne  meniš! 
O  to  je  bilo  časih  dmgače!  Po  dve  uri  daleč  smo  hodili  in  i)o  noci 
in  potolčeni  smo  prišli  domov.  O,  kje  so  tisti  čaši!" 

„Tisti  nerodni!"  pokara  mati.  „Ali  je  kaj  neumnejšega,  kakor 
tako  po  noci  laziti  okrog!" 

„No,  le  tiho  bodi,  Neža,  saj  také  sile  ni  bilo!"  pravi  zopet 
gospodar.  „Ampak  Jurij  se  premalo  briga  za  to  pa  za  to.  Ves,  Jurij, 
Anica  ni  slabo  dekle  in  poštenih  staršev  hči.  Ce  utegneš,  poj  divá 
malo  doli  pogledat.  Jaz  móram  tudi  iti  Jedenkrát  v  vas." 

„Medve  bodeva  pa  sami;  kaj  ne?"  oglasi  se  Lenčika,  katero  so 
bile  poslednje  besede  posebno  ujezile. 

„O  le  počakajta!  Ne  bo  dolgo,  bode  pa  Štefan  tu!" 

„Zmeraj  ta  Štefan!"  godrnja  Lenčika,  a  kmalu  se  začuje  glasno 
žvižganje,  naznanjujoče  prihod  vsakdanjega  obiskovalca. 

Jurij  pa  je  šel  z  Matijem  doli  k  Simonovim  in  mej  potom  je 
govoril  gospodar  o  tem  in  onem  in  kako  misii  Šimon  Anico  na  dom 
omožiti  in  da  ima  Jurij  lepo  priliko  priženiti  se,  če  se  malo  potrudi ; 
dobro  hišo  bi  dobil  in  pošteno,  pridno  ženo ;  samo  Štefan  se  mora 
prej  kam  spraviti.  „Na  Lenčiko  misii  fánt;  pa  ni  nič  kaj  zdrav. 
Bojim  se,  da  ga  bo  jedenkrát  zvilo.  Jetika  rada  pobira  mlade  Ijudi. 
Počakajmo  še  malo!" 

Tako  sta  prišla  k  Simonovim,  veselo  vzprejeta  od  vse  družine. 

„Ali  si  vender  prišel  po  piruhe?"  rekla  je  Anica  Juriju  in  tako 
zvesto  ga  je  pogledala,  da  mu  je  seglo  do  srca.  „Vem,  da  ti  je  Lenčika 
lepših  dala;  pa  vzemi,  kar  imam!" 

In  podarila  mu  je  svilen  robec  za  okolo  vratu,  da  on  še  nikdar 
ni  videl  tako  lepega.  Bránil  se  je  nekoliko  čaša,  da  je  to  preveč, 
da  je  predrago  zanj,  a  moral  je  vzeti  in  tako  prijetno  sta  se  pogo- 
varjala,  da  mu  je  bilo,  kakor  bi   sanjal. 

Za  mizo  je  sedel  Pečar  med  Šimonom  in  njegovo  ženo  in 
imeli  so  važen  pogovor  o  poljedelstvu  in  ovčarstvu,  o  gospodarstvu  in 
svojih  otrocih,  in  pomenkovali  so  se  tudi,  kedaj  bi  se  napravila  ženitev, 
kajti  to  je  bilo  dognano,  da  Štefan  vzame  Lenčiko. 

„Stará  sta  že  dosti,"  dejal  je  Šimon,  „ali  ne  res?  Pametna 
tudi ;  kaj  ?  Matija,  čas  je  za  naju,  da  počijeva  in  mlajšim  rokam 
izročiva  delo." 

„Dobra  sta  oba  in  pridna,"  pritrjevala  je  mati.  „Nič  hudega 
ne  bode  starim,  Matija,  boš  videl!" 


Dr.  Fr.  Detela;  Malo  življenje.  393 


„AH  je  pa  fánt  zflrav?"  vpraša  Matija.  „Tako  bied  se  mi  vidi. 
Jaz  se  boj  im,  da  ne  bi  kake  j  etike  dobil." 

„Oh,  Štefan  pa  jetika!"  vzklikne  mati.  „Le  nikar  se  ne  boj. 
Jaz  poznám  svojega  otroka :  od  nekdaj  je  bil  že  bolj  medel,  pa  zarad 
tega  ni  slaboten.  Trden  fánt  je.  Práv  rudečih  Ijudij  se  prej  prime 
bolezen  kakor  pa  bledih,     Tega  se  ni  treba  bati." 

„No,  Bog  nara  daj  zdravje  vsem  vkup!"  pravi  Matija,  „pa  srečo 
našim  otrokom!" 

„Tako  je  práv  govorjeno!"  potrdi  Simonovka.  „Zakaj  pa  se 
trudimo  po  svetu,  če  ne  za  svoje  otroke?  Štefan  pa  Lenčika  se  pa 
vender  tako  lepo  podaj  eta  vkup,  kakor  bi  bila  ustvarjena  drug  za 
druzega.  Fánt  j  o  ima  vender  tako  rad,  kakor  ne  vem  kaj!" 

„No,  in  ona  njega  tiidi,"  meni  Šimon. 

„Ne  vem  práv,  kako  dekle  mi.«ili,"  pravi  Pečar. 

„Ha,  ha,  ti  je  ne  poznáš;  jaz  pa  vera,  kako  je,"  smeje  se  mati 
Simonovka.  „Le  vprašaj  jo  na  krátko,  pa  boš  zvedel." 

Tako  se  je  govorilo  pri  mizi,  Anica  pa  je  vodila  Jurija  okrog 
hiše  in  po  vrtu  in  mu  razkazovala  to  in  ono.  „Oh,  pri  vas  je  se  ve 
da  lepše,"  dejala  je.  „Lepši  je  kraj  in  boljša  zemlja;  pa  tudi  tukaj 
nismo  v  puščavi.  Iz  vŕta  gledajo  skale,  pa  drevje  vender  lepo  raste 
in  nam  da  dosti  sadja  in  po  leti  prijetno  senco.  Naš  studenec  je 
boljši,  ker  nima  tako  mehke  vode,  kakor  vaš.  Burje  ne  užijemo  toliko 
na  tem  kraji  kakor  gori  in  okrog  hiše  ni  tistih  nevarnih  pečin. 
Zjutraj  imamo  malo  megle,  pa  se  hitro  razkadi  in  po  zimi  nas 
Imdega  mraza  varuje.  Ce  je  polje  s  kamenjem  posuto  in  se  teže 
obdeluje,  leži  pa  bliže  hiše.  Kak  lep  gozd  imamo,  to  si  tudi  že  videl. 
In  kako  prijetna  bo  lopa,  kadar  se  zaraste!  Potí  ej  j  o  moraš  priti 
pogledat;  in  Lenčika  tudi.  Kako,  da  je  ni  nič  doli  danes  ?" 

„Glava  jo  nekoliko  boli,"  pove  Jurij. 

„Revica!- Móram  pa  jaz  obiskati  jo!"  Hitro  je  čas  minil  Juriju 
in  naprej  in  naprej  bi  bil  še  poslušal  Anico,  da  ga  ni  poklical  Matija, 
ki  se  je  bil  poslovil. 

„Lenčiko  glava  boli,"  dejala  je  Anica:  „jaz  grem  z  vama,  da 
j  o  malo  pozdraviml" 

„O  saj  ni  nič  sile,"  bráni  Matija.     „Zdaj  je  že  goto  vo  dobro.* 

.,  Anica,  kar  pojdi!"  pravi  mati  in  vsi  trije  se  napotijo. 

Doma  pa  je  bila  Lenčika  jako  slabé  volje ;  na  nobeno  vprašanje 
ni  dajala  rada  odgovora,  in  ubogi  Štefan  je  bil  ob  ves  pogum.  Otožno 


394  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

jo  je  gledal;  kar  je  rekel,  nič  jej  ni  bilo  práv.  Ko  pa  je  prišla  Anica, 
začela  j  o  je  še'  le  práv  glava  boleti.  Vsako  govorjenje  jej  je  težko 
delo  in  tako  hudo  si  je  želela  miru,  da  sta  Anica  in  Štefan  kraalu 
odrinila.  Žalostná  je  bila  Anica  videti,  kako  malo  je  ustregla  pri- 
jateljici  s  svojim  obiskanjem  in  tolažila  se  je  s  tem,  da  bode  jutri 
pa  drugače.  A  bilo  je  ravno  tako  in  vec  dnij  zaporedoma  držala  se 
je  rudečelična  Lenčika  tako  čmerno  in  kislo,  kakor  gorenjsko  grozdje. 
Z  Jurijem  ni  govorila  nič  in  z  drugimi  tudi  ne  dosti. 

„Sam  Bog  ve,  kaj  je  deklini!"   dejala  je  mati. 

„Nič  jej  ni,"  rekel  je  oča.  „S  Štefanom  sta  se  nemara  sprla 
kakor  však  teden  dvakrát  in  zdaj  kuha  jezo." 

Juriju  je  bilo  pa  vse  to  veliká  sitnost.  Vedno  so  mu  šle  po 
glavi  Matijeve  besede  o  Šimonovih  namerah  in  marsikaj  mu  je  bilo 
zdaj  očito,  česar  pred  ni  zapažil.  Da  ga  Anica  rada  vidi,  to  je  ugajalo 
njegovemu  samoljubju  in  dobro  mu  je  dela  zavest,  da  vender  jedno 
srce  tudi  zanj  bije.  Potem  se  je  spomnil  Lenčike  in  njenega  čudnega 
vedenja.  Da  za  Štefana  ne  mara  mnogo,  ni  mu  bila  skrivnost,  a  zdaj 
se  mu  je  dozdevalo,  da  ona  tudi  nanj  misii.  In  kaj  bode  iz  vsega 
tega?  Kaj  hoče  storiti?  Na  ženitev  misliti  je  norost.  Ali  naj  bi  šel 
proč?  Toda  kam?  V  tuje  kraje,  da  ne  bi  videl  več  domačih  hríbov 
niti  zelene  doline  ?  Ne,  tega  ne !  Da  tu  gori  ostane,  to  se  mu  je  zdelo 
namenjeno,  toda  ženitev  iz  glave !  Da  bi  imel  Anico  ali  Lenčiko 
posebno  rad,  tega  si  ni  mogel  reči.  Obe  sta  mu  bili  jednako  Ijubi 
in  s  katero  je  ravno  govoril,  ta  se  mu  je  zdela  lepša.  Kako  lehko 
mu  je  pustiti  vse  pri  miru  in  živeti  v  prejšnji  jasni  brezskrbnosti ! 
Toda  zakaj  ne  bi  on  užival  sreče,  vsaj  dokler  je  pripuščeno?  In 
potlej  naj  pride,  kar  hoče !  A  deklico  bi  tudi  zakopal  v  svojo  nesrečo. 
Ne,  to  se  ne  sme  zgoditi!  In  Jurij  je  sklenil  z  deklicama  kar 
najmenj  občevati  in  nikdar  nobene  besede  ne  izpregovoriti,  ki  bi  se 
dala  napak  umeti. 

Z  lelikim  srcejn  je  opravljal  Jurij  zopet  svoje  vsakdanje  delo, 
v  liišo  je  zahajal  redkeje  in  na  samem  ni  govoril  ne  z  Lenčiko  no 
z  Anico. 

„Moder  fánt,   moder  mož,"   dejala  si  a  nioža. 

„8koro  premoder,"  m(!iiila  je  Šimonovka  in  tudi  dcklicaina  se 
je  tako  zdelo. 

Lenčiko  je  nejevolja  zopet  minila  in  bila  jo  zopet  prejšnja  veselá 
deklica,  a  tako  samosvestno  ni  več  govorila  z  Jurijem,  boječa  je  bila 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega.  395 

v  njegovi  družbi  in  besecl  jej  je  zmanjkovalo.  Jurij  pa,  ki  je  gledal 
zdaj  vse  z  drugačnimi  očmi,  zapažil  je  kmalu,  kako  si  mu  prizadeva 
postreči,  bodi  si,  da  se  mu  je  res  hotela  priljubiti  ali  pa  se  je  njemu 
tako  zdelo.  Xeobčutljiv  se  ve  da  Jurij  tudi  ni  bil  in  da  je  Lenčika 
žala,  to  si  je  nioral  obstati. 

„Kako  dekle!"  dejal  je  čaši.  „Dolinske  naj  se  kar  skrijejo 
pred  njo."  In  večkrat  je  njegovo  počasno  premišljevanje  sklenila 
beseda :   „  Skoda  I " 

Anice  že  cel  teden  videl  ni  in  kaj  bi  mislil  nanjo,  ko  je  vse 
zastonj.  Spomnil  se  je  je  zopet,  ko  si  je  zavezal  okolo  vratu  svileno 
ľuto,  njeno  darilo. 

„Glej  ga  Jurija!"  ogovori  ga  na  jedenkrát  Lenčika,  „kje  si  pa 
kúpil  to  gizdavo  ruto?  Saj  ne  greš  nikamor." 

„To  sem  kar  tako  dobil,"  odgovarja  Jurij. 

„Kje  pa?"  izprašuje  Lenčika  in  njena  radovednost  raste.  „Jaz 
ne  dobim  takó  nobene  reči." 

„Za  piruhe  se  vse  dobi,  Lenčika." 

„Ah,  tako!  Torej  Anica  ti  jo  je  dala,  Anica,"  pravi  dekle  in  se 

obrne  in  odide.    Dolgo  je  Jurij  ni  videl;  ko  jo  zopet  sreča,  zdelo  se 

mu  je.  da  ima  objokane  oči.    In  tako   milo   se   mu  je  storilo,    da  bi 

se  kar  zjokal  in  stekel  za  njo  in  jej  povedal,  kdo  je,  kakšen  človek, 

kako  malo  vreden,  da  le  količkaj  misii  nanj.   A  bal  se  je  následkov 

také  izpovedi.     Morebiti  bi  ga  dali  takoj  proč,   če  bi  z  vedeli,  da  ga 

iščejo  žandarji;  in  skúšal  se  je  tudi  preveriti,  da  se  pa  nemara  moti, 

kar  se  tiče  Lenčike. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Sloveiiei  za  Karola  Velikega. 

Spisal  (Ír.  F  ľ.  Kos. 

nogo  zanimljivostij  podaje  nam  domača  historija  starejših  in 
novejših  časov,  a  gotovo  naj  interesantnej  sa  zdi  .se  mi  brez 
dvoma  zgodovina  devetega  stoletja.  Radi  se  oziramo  na  te 
čase  nazaj  in  v  dúhu  si  predstavljamo  podobe  onih  niož,  ki  so  takrat 
delo  val  i  slovenstvu  in  slovanstvu  v  prid.  Komu  ni  znano  ime  posav- 
skega  Ljudovita,  ki  je    bránil    z   orožjem    v   desnici   svoj  dom  zoper 


396  Dr,  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

mnogobrojne  sovražnike;  komu  ne  imeni  slovanskih  blagovestnikov, 
svetega  Cirila  in  Metoda,  ki  sta  se  trudila  z  besedo  in  peresom  za 
dusno  blagost  slovanskih  národov  ?  Od  vec  ne  bo,  če  se  tudi  mi  ozremo 
v  one  starodávne  čase  in  se  seznanimo  vsaj  z  nekaterimi  osobami, 
ki  so  takrat  delovale  med  Slovenci.  Moj  namen  je,  podati  tukaj  čita- 
jočim  Slovencem  kos  domáce  zgodovine  za  Karola  Velikega,  ki  je 
vládal  od  1.  768 — 814.  Vender  predno  začenjam  pripovedovati,  hočem 
nekaj  malega  izpregovoriti  o  slovenskí  zemlji,  njeni  razširjenosti  in 
njenih  posameznih  delih  pred  tisoč  leti. 

1.  Zemljepisní  pregled  sloveuske  zemlje. 

Zemlja,  v  kateri  so  živeli  Slovenci  pred  tisoč  leti,  zvala  se  je 
Slovenija  ali  Slavinija  in  zadnje  zaznamenovanje  naliaja  se  po 
gostem  pri  pisateljih  in  v  listinah  one  dobe,  navadno  nekoliko  izka- 
ženo  v  besedo  „S  cla  vinia".  Dobivajo  se  pa  v  starih  spisih  tudi 
drugi  izrazi,  s  katerimi  so  se  zaznamenovale  slovenské  dežele,  kakor 
„partes  Sclavorum,  provincia  Sclavorum"  itd.  (Gl.  spis 
Conv.  Bag.  et  Garant,  v  Monum.  Germ.  Scrip.  XI.,  pag.  9,  10;  Paul. 
Diacon.  de  gest.  Langob.  IV.,  c.  7.  Listina  od  9.  sept.  878  in  od  21.  jul. 
1.  891  v  Archivu  fúr  Kärnten,   1.  Jahrg.  str.  68  in  69.). 

Slovenska  zemlja  je  bila  razdeljena  v  več  posameznih  dežel, 
izmed  katerih  moramo  najprej  omeniti  Koroško  in  Panonijo.  Tudi 
neznani  pisatelj  za  slovensko  zgodovino  jako  važnega  spisa  „De 
conversione  Bagoariorum  et  Corantanorum"  (M.  G.  S.  XI.,  p.  9.)  od 
leta  871.  loči  Slovenijo  v  Koroško  in  Panonijo  s  temi  besedami:  .  .  . 
in  Sclaviniam,  in  partes  videlicet  Quarantanas  atque  infe- 
rioris  Pannoniae.  Iz  teh  besed  je  tudi  razvidno,  da  je  bila 
Karantanija  le  del  Slovenskega,  drugi  del  pa  spodnja  Panonija.  Nekaj 
jednacega  beremo  v  istem  spisu  na  drugem  mestu  (1.  c.  p.  10),  kjer 
nam  neznani  pisatelj  nekoliko  monj  določno  pripoveduje,  da  je  Slo- 
venija obsezala  Koroško  in  pa  pokraj  i  ne  na  severnem  bregu  Dravé 
do  njenega  izliva  v  Dunav. 

Izmed  vseh  slovenskih  dežel  devetega  stoletja  zaslúži  gotovo 
Koroško  ali  Gorotan,  da  o  njem  izpregovorimo  najprej  nekoliko 
besed.  Koroška  dežela  je  bila  največja  slovenská  pokrajina  tistega 
čaša  in  mnogo  obširnejša  kot  danes.  Bila  je  starim  pisateljem  jako  znana, 
kar  nam  spričujejo  pogostoma  navedená  imena  dežele  in  njenih  prebi- 
valcev  pri  različnih  pisateljih  od  Pavla  Dijakona  (de  gest.  Lang.  V.  c.  22) 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega.  397 

v  8.  stoletji,  pri  katerem  se  nahaja  najprej  beseda  „Carantaniim",  pa.  do 
rnskega  Nestorja  v  U.  stoletji,  ki  imenuje  Slovence  „Horutane"  in  tudi 
l>n  zgodovinarjih  poziiejšega  čaša.  Kakor  ruski  Nestor,  štúrili  so  dosti- 
krat  pisatelji  že  pred  njim  in  zaznamenovali  z  besedami  „Qnarantani, 
Carantaiii,  Carinthii"  itd.  ne  samo  K(^ro.šce,  temveč  sploh  Slovence. 
Imeni  Slovenec  in  Karantanec  sta  bili  večkrat  pri  njih  identieni. 
-om  ter  tja  so  se  stari  zgodovinopisci,  ako  so  imeli  v  mislih  slo- 
v.nsko  zemljo  ali  pa  slovenski  národ,  izraževali  tako,  da  so  najprej 
imenovali  največjo  deželo  nekdanjih  Slovencev,  namreč  Koroško,  ali 
pa  njene  prebivalce  in  pristavljali  zraven  še  besedo  „c  on  fines", 
ki  je  pomenjala  Korošcem  sosedne  Slovence  ali  pa  koroški  deželi 
>;osedne  slovenské  pokrajine  (Piimerjaj  „Conv.  Bag.  et  Carant.  M.  G. 
S.  XI.,  p.  G,  10.). 

Iraena,  katera  se  nahajajo  pri  starili  pisateljih  za  koroško 
deželo,  kakor  „Carantanum,  Carentanum,  Carantania,  Karantana, 
Quarantana,  Korntane"  itd.  izpeljujejo  se  od  slovenské  besede  „gora" 
in  pomenjajo  to,  kar  slovenski  izraz  „Gorotan",  t.  j.  gorata  dežela 
(Ankershofen  v  Archivii  fiir  Kärnten,   1.  Jahrg.  str.  129 — 136). 

Koroška  dežela  je  bila  pred  tisoč  leti  večja,  kot  danes,  ker  je 
obsezala  skoro  vse  Stajarsko,  del  Kranjskega,  Tirolskega  in  Spodnje- 
avstrijskega.  Meje  so  bile  naslednje:  Od  Predela  pa  do  tirolské  meje 
ločile  so  Koroško  in  Fiirlanijo  Karnske  alpe,  kakor  še  dandanes. 
Bistriška  dolina  na  Tirolskem  spadala  je  takrat  pod  Koroško,  ki  je 
sezalo  na  západu  do  izvira  Dravé,  do  Innichena.  Listina  od  5.  febr. 
1.  816  pravi,  da  Inniclien  leži  na  meji  liburnske  ali  tiburske  pokrajine, 
ki  je  bila  na  zapadnem  Koroškem  (Arcliiv  flir  Kärnten,  1.  Jahrg. 
str.  67).  Od  Innichena  je  šla  meja  proti  severu,  potem  pa  proti 
vzhodu  do  Gr.  Glocknerja  tako,  da  je  bila  Slovenska  Matreja  (Windisch 
Matrei)  in  njena  okolica  še  na  Koroškem.  Na  severu  ločile  so 
Koroško  in  Solnograško  Visoke  Túre,  kakor  še  sedaj.  Sveti  Rupert 
moral  je-prekoračiti  Túre,  ko  je  prišel  Slovencem  oznanovat  sveto 
vero.  Kar  se  tiče  sedanjega  Lungaua  ob  gornji  Muri  na  Solnograškem, 
ne  vé  se  natanko,  spadal  je  li  h  koroški  ali  bavarski  deželi ;  Feli- 
cetti  (Beiträge  zur  Kunde  steierm.  Gesch.  9.  Jahrg.  str.  52)  misii,  da  je 
prvo  verjetneje.  Od  Lungaua  dalje  imel  je  stari  Goratan  tiste  meje, 
ki  dele  še  denašnji  dan  Stajarsko  od  Solnograškega  in  Gornjega  Avstrij- 
skega;  samo  tega  ne  vemo,  spadal  je  li  Aussee  s  svojo  okolico  pod 
nekdanje  Koroško  ali   ne.     Tudi   med  Spodnjim  Avstrijskim   in  Sta- 


398  Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

jerskim  ločila  je  denašnja  meja  nekdanji  Gorotan  od  Avarije  ali 
oberske  dežele  noter  do  Gollerberga  na  iztočni  stráni  znane  božje 
poti  „Maria  Zell".  Od  Gollerberga  dalje  šla  je  meja  do  izvirov 
Piestinga  blizo  Guttensteina  na  Spodnjem  Avstrijskem,  dalje  ob  Pie- 
stingu  do  Wôllersdorfa  blizu  Dunaj skega  Novega  Mesta  in  potem 
od  Piestinga  do  Litave  nekoliko  severno  od  Dunaj  skega  Novega 
Mesta,  Vzhodnja  meja  koroške  dežele  šla  je  od  Dunajskega 
Novega  Mesta  proti  jugu  prej  ko  ne  po  sedanji  med  Spodnjim  Avstrijskim 
in  Ogerskim  do  štajarske  meje  blizu  Priedberga,  dalje  k  Fischba- 
herskim  planinám  blizu  Murice  (Múrz)  in  potem  menda  po  gorovji 
med  Muro  in  Rabo  do  Cmureka  na  Muri.  Odtod  se  je  vleklá  meja 
prej  ko  ne  cez  Slovenské  gorice  do  Dravé  med  Mariborom  in  Ptujem 
in  od  tukaj  k  Sotli  in  Savi.  Ptuj  s  svojo  okolico  je  bil  takrat  še 
v  Panoniji  (Felicetti,  Steiermark  im  Zeitraume  vom  8.  bis  12.  Jahr- 
hundert,  Beiträge  zur  Kunde  steierm.  Gesch.  9.  Jahrg.). 

Da  se  je  raztegovala  meja  med  Panonijo  in  Gorotanom  od 
Cmureka  pa  do  Sotle,  spričuje  različnost  slovenskili  narečij  v  onih 
krajih.  Se  dandanes  se  pozná  med  panonskim  in  karantanskim 
narečjem  meja,  katera  seza  od  Cmureka  preko  Slovenskih  goric  do 
SV.  Martina  na  Dravi  in  odtod  cez  Ptujsko  polje  do  Donaíkf  goro  in 
potem  do  Sotle  (Rutar,  v  „Ljublj.  Zvonu*,  II,  95.). 

V  devetem  stoletji  bil  je  s  Koroškim  zvezan  velik  del  sedanjega 
Kranjskega  (Diimmler  v  Archivu  fiir  Kunde  ()strr.  Gesch.  X.  Bd. 
str.  15.),  kar  nahajamo  tudi  v  naslednjera  stoletji  (Pr.  listino  od 
30.  junija  974  in  od  1.  októbra  989,  obe  v  Mittheilungen  d.  hist. 
Ver.  ť.  Krain,   1847,  str.  22.). 

Kar  se  Kranjske  dežele  tiče,  bila  je  pred  tisoč  leti  veliko 
manjša,  kot  sedaj,  ker  nekdanja  „Carniola",  katero  ime  se  nahaja  že 
pri  Pavlu  Dijakonu  v  8.  stoletji  (De  gestis  Langob.  V.,  c.  52),  obse- 
zala  je  le  deželico  ob  Savi  med  Karavankami  in  Julskimi  planinami 
(Ann,  Einhardi,  a.  820,  M.  G.  S.  L).  Carniola  ali,  kakor  se  je  zvala  v 
desetem  stoletji  in  tudi  pozneje,  Kranjska  marka,  Kranjska  moja, 
„Chrainmarcha",  takrat  ni  bila  dosti  večja,  kot  denašnje  Gorenjsko. 
Listine  iz  te  dobe  nam  imenujejo  nekoliko  na  Kranjskem  ležečih 
krajev,  vender  še  premalo,  da  bi  se  dale  meje  določiti  na  vse  stráni. 
Iz  listin  vemo,  da  so  bili  v  Kranjski  marki  kraji :  Loka,  Zabnicá, 
Selca,  Poljanska  dolina  do  líotavelj,  kraj  med  Soro  in  Savo,  Stražišče  pri 
Kranji,  Bied  itd.  (Gl.  listine  od  30.  jun.  974,  od  1.  okt.  989,  od  24.  nov. 


Dr.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikega.  399 

1002,  od  10.  apr.  1004,  tiskane  v  Mitth.  d.  hist.  Vereins  f.  Krain, 
1847,  str.  22,  23.)  Mogoče  je,  da  je  južná  meja  Kranjske  marke  šla 
od  dolenjske  Save  pa  do  Cirknice  na  Notranjskem  po  gorah,  ki  ležé 
na  južni  stráni  Ljubljane  (Hitzinger  v  Mitth.  d.  hist.  Vereins  f.  Krain, 
1850,  str.  .33),  potem  pa  proti  severu  k  denašnji  meji  med  Gorenjskim 
in  Goriškim,  in  tedaj  bi  obsezala  nekdanja  Koroška,  kamor  je  spa- 
dalo Kranjsko,  vso  gorenjsko  strán  in  nekoliko  krajev  na  Dolenjskem 
in  Notranjskem. 

Druga  dežela,  v  kateri  so  prebivali  pred  tisoč  leti  Slovenci, 
zvala  se  je  Panonija,  ki  je  imela  za  mejo  na  jugu  Savo,  na  iztočni 
in  severni  stráni  Dunav,  na  západu  pa  je  sezala  do  Dunajskega  Lesa 
in  do  nieje  gorotanske  (Diimmler,  Siidostl.  Marken,  Archiv  f.  Kunde 
(isterr.  Gesch.  X.,  str.  11.).  Delila  se  je  v  dva  dela,  katera  sta  ločili 
reki  Repcze  in  Raba  na  južni  stráni  Nežiderskega  jezera:  severni 
del  imenoval  se  je  zgornja  Panonija  (Pannonia  superior),  južni 
pa  spodnja  (Pannonia  inferior)  (Beiträge  zur  Kunde  steiermärkischer 
Gesehichtsqu.  9.  Jalirg.  str.  11  in  d.). 

Dežela  med  Anižo  in  Rabo,  tedaj  tudi  vsa  zgornja  Panonija, 
bila  je  v  začetku  devetega  stoletja  znana  pod  imenom  „Avaria"  ali 
„Hunnia,"  kamor  je  Karol  Veliki  naselil  1.  80.5.  nekaj  ostankov  ne- 
kdaj  tako  mogočnih  Obrov,  da  bi  jih  varoval  pred  slovanskimi  na- 
padi  (Ann.  Einh.  a.  805,  M.  G.  S.  L). 

V  Panoniji  živeli  so  Slovenci'  pod  oblastjo  Obrov,  dokler  jih 
ni  o.svobodil  Karol  Veliki ;  a  tudi  po  bojih  z  Obri  ostalo  je  še  mnogo 
med  Slovenci  name.šanih  oberskih  rodovin,  ki  so  se  sčasoma  poizgu- 
bile  in  posľovenile  (Conv.  Bag.  et  Garant.  M.  G.  S.  XI,  p.  9 ;  p.  11.). 
Prebivalo  je  pa  v  Panoniji  sploh  le  malo  Ijudij,  ker  mnogi  kraji 
izgubili  so  po  večletnih  bojih  svoje  prebivalce  in  postali  pu.ščava. 
(Einh.  Vitá  Karoli  M.  c.   13,  M.  G.  S.  II,  p.  449.). 

Jeden  del  slovenské  zemlje  spadal  je  pod  Furlanijo,  namreč  vsa 
goriška  strán  in  nekoliko  Notranjskega.  Istra  je  bila  za  Karola  Ve- 
likega obširnejša,  kot  danes,  ker  obsezala  je  tudi  južni  del  Kranj- 
skega  (Hicinger  v  Novicah   1861,  str.   08). 

Nekaj  Slovencev  prebivalo  je  tudi  zunaj  omenjenih  mej,  kakor 
na  Gornjem  Avstrijskem  blizu  Kremsmunstra,  kajti  bere  se,  da  je 
bavarski  vojvoda  Tasilo  daroval  leta  777.  .samostanu  v  Kremsmlinstru 
vec  slovenskih  krajev  in  družin  (Schumi,  Archiv  f.  Heimatkunde, 
I.  Bd.  str.  2  i.  d.),  potem  na  Spodnjem  Avstrijskem  ob  Orlavi  (Erlaf), 


400  Dr.  Pr.  Kos :  Sloveiici  za  Karola  Velikega. 

katere  je  kralj  Ludvik  dal  v  dar  rezenski  cerkvi  (Verhovec,  Uer- 
manstvo  in  njega  vpliv  na  Slovanstvo,  str.  22.),  ob  Dunavu  (Diimmle) 
Siidostl.  Mark.  1.  c.  p.  19.)  in  drugod  (Gl.  Rntar,  „Ljublj.  Zvon"  II, 
sťr.  29,  30). 

Pred  tisoč  leti  stanovali  so  Slovenci  po  vsem  nokdanjem  Goro- 
tanu,  na  mnogili  krajili  spodnje  Panonije,  v  severni  Istri  in  vzhodni 
Furlaniji.  Da  so  bili  Slovenci  razširjeni  po  vsej  dravski  dolini  do 
Tiinichena,  po  mur.ski  dolini  do  Lnngana,  ob  Murici  in  Kabi  in  na 
niiiogih  krajih  Gornje  in  Spodnje  Avstrije,  da  se  laliko  dokazati  iz 
f'pisov  starih  zgodovinarjev ;  še  bolj  pa  nam  spričujejo  nekdanjo  raz- 
širjonost  Slovencev  imena  mest  in  vasij,  dolin  in  gora,  rek  in  po- 
tokov v  vseh  teh  krajih. 

Kako  so  se  selili  Slovenci,  prišedši  v  svojo  sedanjo  domovino, 
mislirao  si  labko.  Stanovali  so  poprej  vedno  le  v  ravnini  in  po  nizkih 
brdili.  Takega  zemljišča  so  bili  navajeni  in  zato  so  tudi  v  novi  do- 
movJiii  poiskali  takih  krajev.  Gorovitih  predelov  so  se  ogibali,  dokler 
je  bilo  mogoče.  Le  kjer  so  se  doline  tako  polagoma  vzdigale,  kakor 
n.  pr.  o1)  Savi,  Dravi  in  Muri,  prodrli  so  daleč  v  nje  in  tako  jih 
nahajamo  že  1.  592.  na  toplaškem  polji  v  Tirolski  (Rutar  v  „Ljublj. 
Zvonu,"  II,  str.  29). 

Kljubu  tej  raširjenosti  bilo  je  število  Slovencev  vender  le 
malo,  kajti  marsikatera  pokrajina,  pokrita  danes  z  rodovitnim  po- 
Ijem,  bila  jt^  takrat  neobdelana  in  napolnjena  s  širokimi  gozdi.  A 
ravno  ta  okolščina  bila  je  prvi  in  največji  uzrok,  da  so  Slovenci 
izgubili  toliko  zemlje  v  prid  germanstvu.  Po  frankovskih  nazorili 
pripadlo  je  kralju,  kar  je  bilo  zemlje  neobdelane  in  brez  gospodarja. 
Kar  danes  i;  enujemo  državno  imetje,  bilo  je  takrat  kraljeva  last- 
nina;  tedaj  t.  ii  vsa  neobdelana  zemlja,  katero  je  laliko  dal  kralj, 
komur  je  hoiel  (Verhovec,  Germanstvo  in  njega  vpliv  na  Slov. 
str.  20.).  Yečji  del  jo  je  daroval  svojim  zvestim  služabnikom  in  jih 
na  ta  način  odškodoval  za  zasluge,  ki  so  si  jih  bili  pridobili.  Ti  .so 
šli  potem  na  svoja  podeljena  posestva,  vzeli  s  seboj  celo  krdelo  vsa- 
kovrstnih  delavrv  in  rokodelcev   in   začeli   obdelovati  pusto  zemljo. 

Ľahko  se  leče,  da  takrat,  ko  so  prišli  Slovenci  pod  oblast 
Frankov,  bilo  je  gotovo  veliko  vec  kot  polovica  njih  zemlje  puste 
in  pokrite  s  šuinnmi.  Treba  nam  je  samo  pomisliti,  koliko  dolgo- 
trajnih  bojev  od  rimijanskih  časov  pa  do  Karola  Velikega  niorale  so 
prebití   dežele    ob  Savi,    Dravi    in    Mnri,    koliko    so   trpele    slovenské 


ľiľ.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikegä.  4(tí 

jKikľajine  med  Ijudskira  pľeseljevanjem.  Ľahko  bi  se  navedlo  še  vec 
druzih  dôkazov,  ki  spričujojo  slabo  obljndenost  slovenskih  dežel  za 
Karola  Velikega,  vender  ne  káže,  da  bi  jih  ťukaj  našteval.  Tedaj 
več  kot  polovica  slovenské  zemlje  postala  je  imovina  frankovskih 
kraljev,  ki  so  potem  radodarno  delili  posestva  svojim  zvestim,  kar 
nam  dokazujejo  mnogobrojno  ohranjene  listine. 

Karol  Veliki  posluževal  se  je  še  nekega  drngega  pripomočka,  da  bi 
laze  ukrotil  nemirne  národe.  Po  vzgledu  asirskih  in  babilon.skih  kra- 
ljev, ki  so  preseljevali  Izraelce,  Jude  in  druge  národe  iz  jedne  de- 
žt  l«^  v  drugo,  stoľil  je  tudi  Karol  Veliki  z  upomimi  Saksonci.  Več 
tisoč  jih  je  moralo  zapu.stiti  svojo  domovino,  in  te  je  Karol  razdelil 
po  različnih  krajih  svoje  dŕžave,  na  njih  mesto  pa  postíivil  slovan- 
ské Obodrite  (Ann.  Einh.  a.  804,  M.  G.  S.  I;  Annalista  Saxo,  a. 
804,  Eccardi  Corp.  hist.  medii  aevi,  Tom.  L).  Prej  ko  ne  naselil  je 
frankovski  kralj  Saksonce  tudi  med  Slo vence,  česar  spominjajo 
marsikatera  krajevna  imena  po  Stajerskem  in  Koroškem,  n.  pr. 
Sachsenburg  na  gorenjem  Koroškem,  Sachsenfeld  (Zalec)  pri 
Celji. 

Pa  ne  samo  politična,  tudi  cerkvena  gosposka  skrbela  je 
za  to,  da  so  se  naselili  med  na  pol  poganske  Slovence  neraški 
kristijani,  ker  na  ta  način  se  je  najhitreje  razširjevalo  krščanstvo.  V 
prvi  vrsti  moramo  tu  omeniti  solnograških  škofov,  oziroma  nadškofov. 
Ti  so  nekoliko  iz  verske  gorečnosti,  nekoliko  pa  zarad  dobičkarije 
oznanjujé  sveto  vero  med  Slovenci  skúšali  spraviti  vse  slovenské 
pokrajine  pod  svojo  cerkveno  oblast.  Da  so  solnograški  višji  pastirji 
oznanjujé  Slovcncem  božji  náuk  hrepeneli  po  posvetnem  dobičku, 
ni  tcžko  dokazati.  Alkuin  je  pisal  solnograškemu  nadškoíu  Arnu,  da 
naj  bi  ta  za  svojega  bivanja  med  Slovenci  ne  skrbel  za  izterjevanje 
desetin,  temveč  za  njih  pouk  —  „Esto  praedicator  pietatis,  non  de- 
cimarum  exactor".  Frankovski  kralj  je  obljubil  ravno  tému 
Arnu  pri  njegovem  odhodu  na  Slovensko  tretjino  vseh  dohodkov  ti- 
stih  krajev,  katere  bo  pridobil  sveti  cerkvi.  Dalje  je  sebič-nost  rodila 
prepire  zarad  mej  med  solnograškim  nadškofom  in  oglejskim  patri- 
jarhom  in  zavoljo  koristolovja  in  dobičkarije  vnelo  se  je  tudi  sov- 
raštvo  solnograških  nadškofov  do  Cirila  in  Metoda. 

Slovenci  so  morali  plačevati  desetino  in  druge  dávke.  Ker  jih 
pa  niso  mogli  vselej  odrajtovati,  izgubili  so  dostikrat  zaradi  tega 
svojo  prostost,  postali  iz  svobodnih  Ijudij  sužnji  in  bili  navezani  na 

26 


402  S.  Rutar:  Slovenska  Lenora  ali  mŕtvi  príde  po  svojo  Ijnbico. 

zemljo,  katero    so    obdelovali,  kar  je  tudi  nekoliko  k  hitrejšemu  po- 
nemčevanju  pripomoglo. 

Omenili  smo,  kako  je  prišlo  posestvo  za  posestvom  v  tuje  roke. 
Nemški  naseljenci  množili  so  se  od  dne  do  dne  in  kmalu  je  bilo 
njih  število  na  sedanjem  gorenjera  Stajerskem  in  gorenjem  Koroškem 
precej  večje,  kot  prvotnih  slovenskih  prebivalcev;  tudi  na  Kranjsko 
in  spodnje  Stajersko  so  dohajali,  vender  ne  tako  mnogobrojno.  Ker 
je  postal  v  severnih  krajili  nekdanjega  Gorotana  nemški  živelj  moc- 
nejší od  slovenskega,  ponemčili  so  se  ondu  stanujoči  Slovenci;  na 
sedanjih  slovenskih  tleh  godilo  se  je  nasprotno,  ker  tukaj  so  se  nem- 
ški naseljenci  navadno  poslovenili. 

Da  so  nemški  prišleci  dobili  v  last  večji  del  neobdelano  zemljo, 
káže  nam  med  drugim  tudi  to,  da  je  bilo  n.  pr.  na  Kranjskem  v 
goratih  krajih  največ  nemških  naselbin,  kakor  na  Kočevskem,  ki  se 
je  ohranila  do  danes,  v  Sorici  itd.  Na  Koroškem  utrdilo  se  je  nem- 
štvo  najbolj  med  gorami,  kjer  je  bilo  pred  tisoč  leti  največ  neobde- 
lane  zemlje ;  na  spodnjem  Koroškem  pa,  kjer  so  tla  ravnejša  in  za 
polje  pripravnejša,  ohranili  so  se  Slovenci. 

(Dalje  pri  h.) 

Slovenska  Lenora  ali  mŕtvi  pride  po  svojo  Ijubieo. 

Poslal  S.  Rutar. 

nano  je,  da  je  Búrger  vzel  snov  svoji  baladi  Lenori  iz  nemške 
národne  pravljice.  Istá  snov  je  znana  pri  Skotih  pod  imenom 
„Viljelmov  dub"  ter  se  nabaja  tudi  pri  Škandinavih,  Litav- 
cih,  Romanih,  Grkih,  pri  Slovencih,  Srbih,"  Bolgarih,  Rusih  in  Odiili. 
Slovenci  imajo  popolnoma  jednako  narodno  pesen  „Anzelj",  nati.s- 
neno  v  Valjavčevi  zbirki  „Národne  pripovjedke  u  i  oko  Yaraž- 
dina",  Varaždin  1858.  Pa  tudi  v  prozi  pripovedujc  naš  národ  isto  snov. 
Za  vzgled  pripovedujem  tu  pravljico  iz  Hude  Južine  na  Tolminskem, 
kakor  mi  jo  je  zapísal  g.  Kokos  a  r. 

Mlad  fánt  je  moral  v  vojake.  Imel  je  pa  zvesto  Ijubico  in  tej 
je  prísegel,  da  se  vrne  nazaj,  če  ne  živ,  pa  mrtev.  Nasprotno  mu 
je  dekle  obljubilo,   da  se  neče  možiti,  dokler  se  fánt  ne  povrne. 


s.  Rutar:  Slovenska  Lenora  ali  mŕtvi  príde  po  svojo  Ijnbico.  403 

Vojska  je  bila  že  dávno  minila,  ali  fanta  le  ni  bilo  in  ni  bilo 
nazaj.  Dekle  je  žalostno  premišljevalo,  kaj  bi  se  bilo  moglo  njenemu 
lju])emu  pripetiti.  Neko  noc  sliši,  da  je  zvonček  pri  hišnih  vratih  zapf^l. 
Mati,  ki  je  z  dekletom  v  isti  sobi  spala,  hotela  je  pogledati,  kdo 
tako  pozno  zvoni.  A  dekle  jej  reče,  da  je  to  njen  posel  in  steče 
naglo  po  stopnicah  v  vežo.  Ko  odpre  vráta,  zagleda  svojega  Ijubega 
pred  seboj  in  od  veselja  vzklikne.  Ljubček,  ki  je  bil  na  konji  pri- 
jezdil,  reče  dekletu,  naj  se  hitro  opravi  in  gre  za  njim,  ker  se 
bodeta  še  nocoj  poročila. 

Razveseljeno  dekle  zleti  v  sobo,  opravi  se  naglo  in  zbere  vse 
svoje  vrednosti,  zavije  jih  v  ruto  in  dene  pod  desko.  Na  to  se  vrne 
k  svojemu  dragemu.  Ta  jo  posadi  za  sé  na  konja  in  zdirja  v  divjem 
teku  iz  vaši  na  piano.  In  od  todi  jezdita  dalje  neizrečeno  hitro  mimo 
vasij  in  pokopališč.  Mej  potom  ogovori  veekrat  ljubček  svojo  drago: 
gGlej,  kako  lepo  mešec  sveti  in  kako  hitro  mŕtvi  jašejo!  Ali  te  ní 
nič  strah?"  —  Dekle  mu  je  vedno  odgovarjalo,  da  je  ni  strah,  saj 
je  on  pri  njej;  a  da  mrtvih  ni  treba  bnditi. 

Ko  pridirjata  do  tistega  pokopališča,  kjer  je  bil  fantov  grob, 
krene  j  o  ta  kar  naravnost  proti  njemu.  Brez  odloga  skoči  fánt  v 
svoj  grob  in  potegne  za  seboj  tudi  dekle  za  predprt.  Ta  pa  se  jej  utrga 
in  dekle  od  straha  zbeži  v  mrtvaško  liišico  na  pokopališči.  Tu  je 
ležal  še  nezakopan  mrtvec  in  ta  je  bránil  pribeglo  dekle  pred 
njenim  Ijubim,  ki  je  hotel  siloma,  naj  bi  šla  z  njim  v  grob.  Ko 
je  fánt  videl,  da  nič  ne  opravi,  reče  svoji  Ijubici :  „Ako  se  hočeš  do- 
mov vrniti,  ,na  cesto  pej,  na  zvezde  glej,'  in  ne  bodeš  zgrešila  pota." 

Ko  se  je  dan  storU,  napoti  se  dekle  proti  domu.  Ali  še  le  čez 
dolgo  čaša  je  prišlo  nazaj.  V  tem  se  je  bilo  doma  že  vse  izpreme- 
nilo  in  nihče  je  ni  več  poznal.  vŠla  je  k  duhovniku  in  ta  jej  pove, 
da  se  je  bilo  pred  dolgo  leti  neko  dekle  izgubilo  iz  svoje  rojstne 
hiše.  Pa  tudi  duhovnik  jej  ni  veroval,  da  bi  bila  ona  tista  izgubljona. 
Vrne  se  zopet  na  dom  in  zahteva,  naj  jo  pustijo  v  sobo,  kjer  je 
ona  nekdaj  .-ípavala.  Ko  so  domači  videli,  da  je  tu  res  znana  in  da 
je  izpodi  deske  izvlekla  svoje  nekdanje  imetje,  dovolili  so  jej,  da  je 
smela  do  smrti  v  hiši  ostati. 


26* 


^^^        ,-^«fe_— yi^ ŕ(»^r~^p: .■^^■,_  ___  .-g^/. .^^r'~^p. Sp:. •'^^—^'^f^^s 


Wf^-^"^^'^^ 


Tiberius  Pannonieus. 

Spísal  dr.  Ivan  Tavčar. 
I. 


a  tlaku  pred  Neronovo    zlato  palačo  raztezavala  sta  nde  rím- 
ska postopača  Casca  in  Crispinus. 

„Slabi  čaši,  Casca!"  vzdilmil  je  Crispinus. 

„„Slabi  čaši,  Crispine!""  pritrdil  je  oni. 

„Oj,  ko  je  še  nebeški  Augustus  živel,  Casca!" 

„„Bogovi  naj  ga  poveličajo  blagega  Oktavijana !"" 

In  Casca  je  vstal,  zavil  se  v  zastarelo,  dolgo  svojo  obleko,  na- 
ši onil  se  ob  steber  ter  zri  na  krásni  cesarski  dvor,  ki  se  je  ravno 
tedaj  lesketal  v  žarkib  zapadajočega  solnca. 

„Kaj  je  ta  Neron,  Crispine?"  vprašal  je  zaničljivo. 

„  „Res,  kaj  je  ta  Neron !" "  ponavljal  je  Crispinus  z  glasom  srditim. 

„Požeruli!  Polovica  dohodkov  sveta  izgine  mu  v  neiznierni 
želodec ! " 

„„Drugo  pa  zazida  v  taká  zidovja!  Da  bi  ga  kmalu  videli 
Avema  črni  duhovi!"" 

„Naj  mu  pretrga  Parka  nit  tolstega  življenja!" 

„„Ali  pa  naj  mu  razbije  Jovov  blisk  čepinjo!""  dodal  je  Cri- 
spinus. 

„Tam  prihaja  Pansa,  senátor!"  vzkliknil  je  v  istem  trenutku 
ter  vstal  s  trdega  svojega  ležišča.  Z  obširnim  trebuhom  vlega  se 
však  dan  k  imperatorjevim  skledam !  Bogovi,  kaka  sreča!" 

„Gaj  Pansa!  senátor!"  kričal  je  prihajajočemu  nasproti,  doma 
berem  v  stari  listini,  da  je  moj  oča  nekdaj  volil  sorodnika  tvojega 
za  tribúna.  Bodi  livaležen  in  spominaj  se  siná  sedaj !  Siná  siromaka!" 

„„Senátor!""  oglasil  seje  tudi  Casca,  „„in  jaz  sem  Minucius  Av- 
relius  Casca,  sin  Avrelija,  ki  je  pri  vsaki  volitvi  dajal  glas  tvojemu 
očetu!  Usmili  se  tudi  mene!  Glad  trpim!"" 

„Dii  avertite  omen!"  godrnjal  je  trebušni  senátor  ter  liitel 
mimo.  Taki  postopači !  Bogovi,  varujte  me  srda  ncbeškega  imperatorja  !" 


Dx".  I.  Tavčar :  Tihcrius  Paimouicns.  405 

Izgiiiil  je  med  stebri  krasnega  jiortika. 

„Naj  mu  je  v  strup,  vino  falernsko,  s  katerim  si  bode  zalival 
čeva!"  siknil  je  Crispinus  med  zobmi. 

„„Ali  vidiš,  Crispine,  taki  so  čaši  sedaj !  Pod  nebeškim  Tibe- 
rijem  polnUi  so  nam  sklede,  sedaj  pa  nam  še  cestnega  prahu  ne  pri- 
voščijo  ti  psi!""  In  Casca  stískal  je  pesti. 

„Orka  pošastí!" 

„„Smrt  na  nje!"" 

Umolknila  sta  ter  povesila  glave.  V  tistem  trenutku  vsula  se 
je  z  iraperatorjevega  dvora  vojaščina  ter  potem  pohajkovala  okrog 
uhoda.  Tu  in  tam  pošalil  se  je  Germán  iz  lenušnega  proletarstva, 
ki  se  je  bilo  zbralo  okrog  Casce  in  Crispina.  Takoj  so  se  razburili 
dubovi. 

„„Naš  mozeg  nam  sesajo  iz  kostij!""  priložil  je  Casca. 

„Sinovi  naših  robov!" 

„Pijavke!"  vpilo  je  vse.   „Da  bi  jih  požrlo  Pluta  črno  brezno!" 

„Ti  barbar!  rjul  je  Crispinus  nad  bližnjim  strážnikom,  v  Judeji 
je  upor,  a  ti  lenariš,  ter  si  pase.š  tu  želodec  za  naše  denarje ! 

„„Ha I  ha!""  oglasil    se  je   Casca  pri   tej  priči,  „„kaj  govoričiš^ 
Crispine,  v  boj  in  tako  deviško  dekliški  obraz!"" 

„Koliko  stavim,  državljani  rimljanski,  zadrl  seje  nekdo  iz  družbe, 
da  ume  ta  Germán  bolje  sklede  prazniti,  nego  pa  kopje  sukati,  dr- 
žavljani rimljanski!" 

Zasmehovanemu  vojaku  pridružita  se  tovariša,  in  vsi  trije  ob- 
stoje  v  srdu  pred  tulečim  krdelom. 

„Cemu  tu  raztegujete  ústa?"  vprašal  je  tisti,  Id  so  ga  prej 
zasmehovali. 

„„Oj,  sinovi  črnega  Orka,""  odgovoril  je  Casca,  „„mi  vam 
želimo  vse  hudo!"" 

*  „Terencij,  ali  potegnemo  iz  nožnic!" 
.  „„Nikari  Livij,  zavoljo  krika  nikari!"" 

In  vojaki  so  se  hoteli  potolažiti. 

„Lenuhil" 

„„Bojazljivci!"" 

„Sinovi  slabih  očetov!" 

„„In  še  slabejših  mater!"" 

Taki  in  jednaki  kriki  so  jim  doneli  nasproti.  Tedaj  pa  je  pre- 
torijanec,  imenovan  Livius,  potegnil  kratek  svoj  meč. 


406  Dť.  I.  Tavcai-:  Ti))Oľius  Pannonicas. 

„Možje,  možje!"  kričal  je  Casca,  „tu  se  pobijajo  prosti  líim- 
Ijanje!"  Ročno  se  je  vzklonil,  izroval  kameň  iz  tlaka  ter  ga  z  veliko 
močjo  treščil  vojaka  v  prsi.  Streslo  se  mu  je  telo,  odpadel  mu 
meč;  z  rokaraa  je  grabil  po  zraku,  potem  pa  telebnil  na  tla  in  ječé 
obležal. 

„Minerva  neskončna!  tovariši  tu  sem!"  zavpil  je  Terencij.  In  pri- 
hitela  je  oborožena  množica  ter  hotela  z  ostrimi  meči  napasti  me- 
ščansko  drulial.  V  trenutku  bi  bilo  nastalo  krvavo  ruvanje !  Ali 
tedaj  je  priliitel  iz  portika  krásno  opravljen  vojak,  visoke  postave, 
a  otročje  nežnega  obličja.  Izpod  bliščeče  čelade  vsúvali  so  se  mu 
dolgi  lasje,  črno-rujavi. 

„Kako  se  vedete,  Terencij,  Clavdij  in  ti  Menenij  !"  vprašal  je 
osorno.     „Neoboroženemu  Ijudstvu  grozite  z  meči!" 

„Tribún!"  odgovoril  je  Terencij,  „začeli  so  ti!  In  Livija  so  s 
kameni  pobili!" 

Livij  je  stokaje  poskúšal  vstati.    Tribúnu  razburilo    se  je  srce. 

„Domov!"  obrnil  se  je  proti  meščanom,  „domov,  malovredneži, 
in  ne  postopajte  todi!" 

„„Malovredneži!""  oglasil  se  je  takoj  Crispinus,  „„malovred- 
neži, ali  čujete,  prosti  Rimljanje!"" 

„Potisni  mu  bodalce  v  trebuh,  Crispine!"  začul  se  je  Casca  iz 
množice. 

„„Potisni  ga  mu  do  ročaja,  ternu  rujavemu  Germanu!""  pri- 
stavil je  tretji. 

In  Crispinus  je  vzdignil  ostro  orožje,  ali  ko  blisk  zagrabil  mu 
je  tribún  roko  ter  j  o  trdo  oklenil, 

„Tribún!  tribún!"  zaječal  je  Livij,  „pri  vseh  olimpiških  bogovib, 
zabodi  ga  z  mečem,  zabodi  ga  z  mečem,  da  mu  gre  skozi  goltanec 
čez  tanko  hrbtišče!  Ta  pes  mi  je  zdrobil  drob  v  telesu!  O  Jupiter!" 

Tribún  je  samo  z  roko  stresnil  in  Crispinus  je  ležal   na  tfaku. 

Že  so  se  hoteli  z  nová  sprijeti,  kar  je  razpodila  rimljanske 
meščane  nemilá  usoda.  Caesar  Avgustus  začul  je  hrup  pred  svojo 
palačo  ter  videl  Ijudstvo  v  prepiru  z  vojaštvom. 

Razdivjan  od  srda  planil  je  med  prepirajoče. 

„Caesar  Avgustus!" 

In  vse  je  trepetalo,  ko  je  stopil  iz  portika  na  ulice. 

„Napadli  so  nas,  nebeški  imperátor!"  izpregovoril  je  Terencij. 

„„S  kamenjem!""  vpil  je  drugi. 


Dť.  I.  Tavéúľ:  Tibcľiiis  runiioiiicus.  407 

„Z  orožjeín  I"  pristavil  je  tretji. 

„„Ta  je  liotel  umoriti  tribúna  Tiberija!"  dejal  je  Terencij  ter 
pokazal  na  Crispina,  na  tlaku  kopernečega. 

„Umoriti  tribúna!   Napadli   so   mojo  stražo!    O    večni  bogovi!" 

Imperatorju  napele  so  se  žile  po  tolstem  obrazu.  Pristopil  je  k 
trepotaj očemu  Crispinu,  ki  se  od  groze  nitupal  vstati.  Pobral  je  bodalce, 
ki  je  bilo  odpadlo  Crispinovi  roki.  Potem  pa  se  je  vzklonil,  pograbil 
s  pestjo  ležečemu  za  vrat  ter  mu  z  orožjem  pretrgal  lice,  da  je 
Crispinus  v  groznih  mukah  zaječal.  Ali  mogočni  vladár  ponosnega 
Rima  še  ni  bil  nasičen.  Zabodol  je  konečno  nesrečnežu  bodalo  z 
vso  silo  pod  vratom  v  prsi  ter  je  pustil  v  rani  tičati!  In  še  le 
potem  je  odšel  s  svojim  spremstvom.  Množica  pa  se  je  trepetaje 
razpršila,  in  vojaci  so  se  smijali  za  njo. 

Crispinus  je  ležal  dolgo  čaša  nem,  brez  zavesti.  Ko  se  mu  je 
povrnilo  življenje,  o  Iplazil  je  proti  ])alaei  ter  se  zgrudil  ondu  v  kótu 
debelega  ozidja  in  čakal  skoro  pri  polni  zavesti  trenutka,  ko  se  mu 
izteče  vir  življenja. 

Hrup  po  mestu  se  je  vlegel  in  na  jasno  nebo  primigljale  so 
svetle  zvezde!  — 

n. 

v  visoki  dvorani  ležal  je  Neron,  imperátor  pri  polnili  skledah. 
Krog  njega  kadili  so  mu  slavo  njegovi  privrženci  ter  si  polnili  trebuh 
z  izbranimi  jedili. 

Imperátor  slonel  je  na  bogati  blazini  in  srd  poprejšnji  zginil  je 
bil  čisto  na  lahkoživnem  tem  obrazu. 

„Caesar  Avguste,  bogovi  naj  te  ohranijo!  zakričal  je  senátor 
Vitelij  ter  vlil  v  svoj  strašni  želodec  za  sedanje  čas3  silno  posodo 
sladkega  vina. 

„„Kako  otemnuje.š  svoje  prednike!""  vzkliknil  je  Galbn,  pro- 
konzul,  mastil  so  s  tolsto  pečenko,  potem  pa  zadovoljno  sam  sebi 
pristavil:   „Kako  nebeško  ukusna  jed!" 

„Pregnal  si  Jova  z  Olimpa,  rod  juliškega  rodu!"  oglasil  se  je 
Lucij   Telesinus.  Bil  je  konzul  tedaj. 

„In  vzel  Apolonu  neumrljivo  lirol"  pristavil  je  Tigelinus. 

Ali  imperátor  je  molčal,  in  le  tu  in  tam  vlil  vina  v  sé. 

„Caesar,  kričal  je  Atticus  Vestinus,  Vitelius  pokončuje  že  drugo 
skledo  ptic  I " 


408  Dľ.  I.  Tavčuľ:  Tibcľiiis  Pf 


innoiiicus. 


In  Neron  je  dobrovoljno  smeje  se  pogledal    proti    oinejijcjieimi. 
Vitelij  razbleknil  je  tolsta  ústna,  izpraznil  polna  ústa   in   dejal 
potení  z  glasom  ponižnim: 

„Nebeskí  plod  neumrjočili  bogov,  ves  sem  tvoj  verni  sluga! 
Dľugi  ti  pokončujejo  divjih  Partov  krvoželjne  čete  ter  se  vojskujejo 
z  barbari,  kojim  zapoveduje  krutí  Vologes!  Vsakemu  svoje!  íaz  pa 
zaužívam  vesel  tvoje  nebrojne  darove  in  v  sencí  tvoje  milostí  ne 
zavidam  drugím  boj  ne  sláve!" 

„Ävguste!"  dejal  je  prokonzul  Galba,  „pošli  Vítelija  na  Parte, 
moľda  jíli  spraví  v  svoj  grozní  želodec!" 

Vse  se  je  smíjalo  in  smeje  se  tudi  Neron. 
„A  jaz  sem  vesel  imperatorjeve  milosti!"    odgovoril  je   Vitelius 
ter  príčel  zopet  jestí.     Potem  pa  je   takoj    vstal    Tigelinus,    jíograbíl 
velikansko  kupo  z   vínom,    postavil   jo    pred    se,    vzel   vrtníco,  trgal 
njeno  rudeče  perje  ter  je  metal  v  kupo. 

„Nebeskí  Avguste,  v  tvojo  slavo!"  In  zvrnil  je  kupo  v  svoje 
grlo  in  to  s  tako  spretnostjo,  da  so  se  začudilí  víhskí  bratje  na  okrog. 
Oddahníl  se  je  ter  dejal: 

„Divní  Avguste!  Tvoji  verní  hlapci  želijo,  da  bi  tí  osramotíl 
Apolóna  sebi  v  neskončno  slavo,  in  nam  v  neizmerno  radost!" 

Ta  pozív  dopadal  je  vladarju  sveta.  Vstal  je  vina  poln,  vzel 
líro  ter  prieel  prebirati  strune.  In  plesal  je  in  divjal  in  metal  ude 
po  zraku,  kakor  srdita  bahantinja.  In  sinoví  slavnih  očetov  so  ploskali 
v  mehke  roke  ter  občudovali  smešnega  svetu  zapovednika,  kot  bi 
zrli  neumrjočega  boga. 

Ob  straní  pri  stebru  slonel  je  Tiberius  Pannonicus,  tribún,  in 
zamišljeno  gledal  po  razsajajocem  dvoru.  In  globoke  iskrené  želje 
vtisníle  so  se  mu  v  mladega  líca  mehke  črte.  Misii  so  ga  hipoma 
postavíle  med  domáce  gore,  do  domačíh  voda  in  gozdov.  Hrepenel 
je  v  domáco  dolíno,  kjer  mu  je  stal  priprosti  dvor  starega  očeta, 
veljaka  med  sosedi.  V  srci  storílo  se  mu  je  milo,  da  je  zapustil  to 
drago  samijo,  in  da  se  je  dal,  po  rimskem  blesku  preslepljen,  v  slabem 
trenutku  v  Emoní  vvrstití  med  dvorno  stražo.  Zelel  si  je  nazaj,  in 
solza  mu  je  prihítela  v  oko  ter  mu'^omočila  líce  cvetoče. 

(Konec  prihodnjič.) 


Črni  trn. 


'^j  vije  stéza  v  lírib  se  strin, 
í  Oj  steza  kamenitá, 
Ob  njej  pri  grmii  raste  gnn, 
In  innog  se  že  razcvíta. 

Oj,  črni  trn,  oj,  črni  trn, 
Ob  gorski  stezi  strmi, 
Tí  prvi  nôsiš  cvet  srebéťn 
Med  drevi  in  med  grmi? 

Razvíl  se  ní  še  lóže  cvet, 
Še  mŕtvo  vídim  trato, 
Ní  gaj  še  svatovsko  odét, 
'Le  tí  cvetéš  baháto! 


To  ní,  to  ní  na  gôro  pot, 
To  tvoje  je  življenje, 
In  trnje,  ki  cvete  ondód. 
To  bridko  je  trpljenje. 

Ob  stezi  tej,  ob  stezi  tej 
Ti  trnje  to  bodéče 
Gosteje  raste,  cvéte  prej 
Kot  róže  sólnčne  sréče. 

In  grm  trpljenja  vsi  pije  ti 
Na  stezo  tme  mnôge, 
Da  srce  vbogo  vtríplje  ti. 
Da  krvavé  ti  nôge. 


A  cvet,  ki  prvi  se  žarí,  A  le  naj  rane  krvavé, 

Oh,  trnje  le  zakríva,  Ti  solz  mi  ne  prelívaj. 

In  pnst  in  trpek  sad  rodí,  Zatri  solzé,  zatri  tožbé, 

Kedó  naj  paí  ga  vžíva?  Ce  ne,  jih  vsaj  —  prikrivaj  I 

Ne  mara  srečni  svet  solzá, 
Trpínov  ne  nmeje; 
Ko  tóžbe  čuje,  —  godrnjá, 
In  solzam  se  le  —  smeje! 

S.  Gregorčič. 


r 


<í4 


4 

^pla  beli  póstelji  bolán 
i>      Mladenič  bied  leží ; 
Život,  poprej  takó  cvetíín, 
Zapuščajo  močí. 

In  séstrica  pristópi  zdaj 
S  posti'éžnoj  mu  rokój, 

Z  očij  mu  čita  však  migljaj. 
In  s  čela  briše  znoj. 


Bolník. 


In  glej,  bolezen  gine  že, 

Umíri  lek  mu  krí; 
Še  bolj  Ijubezen  pa  sestre 

Povrača  mu  močí.   — 

Káj  pravim  ti,  deklé  skrbnó? 

Bolník  sem  tudi  jaz  ! 
Ozdraví  mene  še  takó, 

Ko  brata  si  tačäs!  .  .  . 


A  ti  deklé  se  smeješ  mi 
Na  ude  zróč  krepké; 

Bolezni  ne  umeješ  mi, 
Ki  tare  le  srcé! . .  . 


Gorázd. 


ŤžfVj^yfti,  lf/^)*Ji,  V/^yftí,  V/^yf>í,  7<^<V>t  ^V.;N>^  ^"^H  ^M'A>^  Js^Vt^^^  -5^.•'^^^ ST^ 
íiJ''^^:Á-5r  /^  «■«;  '•<-  .v«r  '4-   'V*^  '^-~   >v«^  ;»>.   >•>  r^/.   >\  r^*.   >v  r^ú  ^\  rŕ„  >\  |yj  T  x? 


Bájke  in  povesti  o  Gorjaneih. 

Spisal  J.  T  r  d  in  a. 
9.  Volkodlak. 


mčika  pasia  je  na  Gorjancilh  drobnico.  Drugim  pastirjem 
delale  so  nadlego  in  škodo  divje  zveri,  njene  čede  pa  se  ni 
nobena  polotila.  V  Lenčiko  se  je  zaljubil  volk,  pa  jej  ni 
raztrgal  nobene  živali  niti  ni  dovolil  tega  drugim  zverira.  Dolgo  čaša 
mu  ni  dosti  verjela  in  se  ga  je  bála.  Ker  pa  je  ostal  jej  vedno 
zvest  varuh,  izgubila  je  sčasoma  strah  in  S3  ga  je  privadila  m  se  z 
njim  sprijaznila.  Ležal  je  poleg  nje,  gledal  jo  in  se  jej  milil,  kolikor 
je  hotel.  Ce  je  začutil  nevarnost,  planil  je  na  sovražnika  in  ga 
odpodil  ali  pa  raztrgal  in  ko  se  je  vrnil  pohvalila  ga  je  Lenčika, 
lepo  ga  božala  in  se  z  njim  pomenkovala.  To  je  volka  neizrečeno 
veselilo.  Poslušal  jo  je  raj.ši  in  izpolnjeval  je  nje  úkaze  bolj  na  tanko, 
nego  najzvestejši  in  najprivržnejši  pes.  Hrane  si  je  hodil  sára  iskat, 
svoji  preljubi  gospodinji  ni  prizadel  ne  sitnosti  ne  stroškov.  Takega 
čuvaja  zavidali  so  Lenčiki  vsi  pastirji. 

Ko  pa  je  odrastla,  pustila  je  pašo  in  volka  in  se  jela  priprav- 
Ijati  za  možitev.  Snubilo  jo  je  veliko  fantov,  snubit  jo  je  prišel 
tudi  volk.  Lenčika  mu  se  je  zasmijala  in  mu  rekla:  Jaz  se  nečem 
zameriti  gorjanskim  volčicam.  Pojdi  z  Bogom ! 

Volk  odide  in  jo  pride  drugi  dan  zopet  snubit. 

Lenčika  mu  veli  zastavno :  Ljubi  volk!  saj  veš,  da  se  midva 
ne  moreva  in  ne  smeva  vzeti.  Izberi  si  za  nevesto  gorjansko  volčico 
in  ostani  z  Bogom! 

Volk  odide  in  jo  pride  tretji  dan  zopet  snubit. 

Lenčika  se  ga  ustraši  in  mu  veli:  Ne  hodi  vec  k  meni!  Brat 
se  je  zagrozil,  da  te  bo  ustrelil.  Ostani  zdrav  in  pojdi  z  Bogom! 

Volk  odide  ali  še  tisto  noč  pride  po  Lenčiko,  zgrabi  jo  in 
odnese  v  svoj  brlog.  Bila  je  njegova  žena  tri  lot  i  in  tri  mesece. 
Manjkalo  jej  ni  nič.  Jedki  je  však  dan  svinjino  in  br^vino,  ob  nedeljah 
teletino   in   v   veliké   praznike   tudi  srnino    in   kuretino.     Zajcev   in 


J.  Trdinu:  Bájke  in   povosli  o  Gorjancih.  U  t 


druíie  fli-obne  divjačine  nanosil  jej  je  mož,  da  je  ni  mogla  pojestí, 
Živela  je  dobro  za  vse  drugo,  ali  tožilo  se  jej  je  strašno  po  domu  in 
po  človeškem  društvu.  Iz  biloga  ni  smela  iti  nikamor.  Noc  in  dan 
je  jokala  in  prosila  Boga  odrešenja.  Volku  je  rodila  siná,  ki  je 
bil  na  videz  človeške  podobe  in  lepega  obraza,  ali  rástla  mu  je  po 
vsem  truplu  voleja  dlaka,  da  jo  je  groza  obšla,  kadar  ga  je  pogle- 
dala.  Dala  mu  je  ime  Volkodlak. 

Volkodlaka  ni  bilo  treba  tako  dolgo  zibati  in  pestovati  kakor 
druge  otroke.  Eastel  je  hitro  kakor  volk,  ali  pamet  mu  je  dohajala 
tako  počasi  kakor  drugim  otrokom.  Ni  še  dopolnil  dve  leti,  ko  je 
jel  že  hoditi  sam  na  lov,  trgati  ovce  in  prašiče,  žreti  surovo  meso 
in  piti  gorko  kri.  Srce  mu  ni  poznalo  ne  gnjusa,  ne  usmiljenja: 
vrglo  se  je  v  zversko,  ne  v  človečje.  Leneika  ga  je  lepo  učila  in 
skrbno  svárila,  ali  ni  maral  nič  za  nje  besede  in  náuke.  Ce  se  je 
nanj  razjezila  in  ga  pokarala,  pokazal  jej  je  voleje  zobe,  kakor  da 
jo  hoče  raztrgati.  To  jo  je  grozno  peklo  in  bolelo.  Globoko  se  je 
zamislila  in  se  tudi  domislila.  Nebála  je  jokati  in  žalovati  in  začela 
je  preveselo  plesati  in  se  smijati.  Volk  se  začudi. 

Lenčika  pa  mu  veli :  Presrčna  ti  hvala,  preljubi  mož !  Zdaj 
vidim,  kako  neskončno  dobroto  si  mi  storil,  da  si  me  unesel.  Toliko 
slastne  pečenke  ne  bi  bila  pojedla  pri  nobenem  drugem  moži.  Z 
nobenim  drugim  ne  bi  bila  mogla  imeti  tako  čvrstega  siná,  kakor 
sem  ga  rodila  s  tabo.  Matere  trpe  z  otroki  po  deset,  nekatere  še  po 
dvajset  let  in  čaši  tudi  celo  življenje.  Moj  Volkodlak  pa  mi  ne 
dela  ne  skrbi  ne  truda.  Spečo  ne  budi  me  nikoli  z  jokom  in  vpitjem ; 
hrano  si  dobiva  sam  in  od  Boga  je  prejel  gorko  oblačilo,  ki  se  nikoli 
ne  raztrga.  Menda  sem  bila  oslepela,  da  več  ko  tri  leta  nisem  spo- 
znala veliké  sreče,  s  katero  si  me  nadaril. 

Volku  so  bile  te  besede  jako  povšeči.  Rekel  je  Lenčiki :  Ne 
zameri,  da  sem  ti  došlej  bránil  zapustiti  brlog.  Ker  te  iraam  tako 
prisrčno  rad,  bal  sem  se,  da  mi  ne  bi  pobegnila.  Zdaj  vidim,  da  si 
se  me  privadila,  pa  ti  ne  porečem  nikoli  več  žale  besede,  če  se  boš 
hotela  kaj  sprehoditi.  Ječa  se  ti  odpira :  pojdi,  kamor  ti  drago :  samo 
tega  ne  pozabi,  da  si  moja  žena  in  da  je  tvoja  špalnica  in  tvoj  dom 
moj  prijazni  in  topli  brlog! 

Takó  je  Lenčika  volka  prekanila.  Se  tisto  uro  šla  je  na  sprehod. 
Pritekla  je  na  svoj  dom  in  velela  bratú:  Vzemi  puško  in  pojdi  z 
manol    Brat   vzame  puško  in  j  o  spremi.    Lenčika  mu   pokaže   brlog 


412  J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o  Goi-jancih. 

in  veli:  Volku  poznám  navado  pa  vem,  da  se  je  ulegel  sput.  Leliko 
ti  ga  bo  ustreliti,  ali  lepo  te  prosím,  ne  streljaj  mi  v  Volkodlaka, 
mojega  siná  in  mojo  žalost!  Naj  živi,  dokler  bo  božjavolja!  Nečem, 
da  bi  mi  očital  svet  njegovo  smrt  in  da  bi  pogubila  zarad  njega 
svojo  dušo. 

Brat  stopi  v  brlog  in  volka  ustreli.  Volkodlak  ostane  živ  in 
pobegne.  Iz  goščave  pa  je  bistro  pazil  in  dobro  videl,  kako  sladko 
se  je  smijala  mati.  Lehko  je  pogodil,  kdo  je  najel  in  pripeljal  oče- 
tovega  morilca.  Dvignil  je  proti  materi  pest  in  jej  prisegel  mašče- 
vanje.  Lenčika  pa  se  ni  brigala  za  Volkodlakovo  jezo.  Veselá  šla  je 
z  bratom  domu  in  se  jela  pripravljati  za  možitev. 

Snubilo  jo  je  veliko  fantov,  prišel  je  snubit  tudi  imenitni 
Hrovat  Marko.  Lenčika  je  tolažila  domáce  fante:  če  vzamem  vas 
katerega,  prišel  bo  Volkodlak  in  me  nadlegoval.  Vzela  bom  Marka, 
ki  prebiva  od  tod  tri  dni  hoda.  Pri  njem  bom  živela  brez  straha. 
Pa  če  Volkodlak  tudi  pride  in  me  zaskočí,  ubránil  me  bo  lehko 
junák  Marko  s  svojo  blagoslovljeno  puško. 

Lenčika  se  je  poročila  z  Markom  in  se  odpeljala  z  njim  na 
Hrovaško.  Volkodlak  je  divjal  po  Gorjancih  in  Podgorji  in  ískal 
mater.  Poprej  je  trgal  ovce  in  prašiče  samo  za  potrebo,  zdaj  je 
mesaril  zívali  in  Ijudi  tudi  sít,  iz  srditostí ;  izmenil  se  je  v  strašnega 
razbojníka.  Lovci  so  prežali  nanj  noc  in  dan  ali  brez  vspeha,  ker 
se  ga  ni  prijela  nobena  krogla.  Dokler  ga  je  gnal  le  volčji  bes,  še 
ni  bil  tolíko  nevaren.  Ali  ko  je  preteklo  vec  let  in  mu  se  je  začela 
razvijati  človeška  pamet,  divjal  je  ne  samo  króto  ampak  tudi  pre- 
míšljeno.  Oblačil  se  je  po  podgorsko  in  je  premotíl  s  tom  vsakega 
preganjalca.  Noben  lovec  ga  ni  več  poznal.  Ce  so  ga  zasledílí  in 
mislilí,  da  se  ga  bodo  zdaj  polastili,  pridružil  jim  se  je  čedno  opravljen 
in  šel  z  njimi,-  kakor  da  loví  z  njímí  vred  Volkodlaka.  Po  dnevi  je 
pobíjal  vse,  na  kar  se  je  nameríl,  zvečer  pa  je  hodil  po  vaseh  in 
poslušal  pod  okni,  kaj  se  nanj  kuje  in  pripravlja.  Na  tak  načín  je 
utekel  vsaki  zanjkí  in  zasedí.  Sovražníkom  je  zažígal  hiše  nepre- 
nehoma.  Brez  požara  ni  raínila  skoraj  nobena  noc.  Podgorje  so 
vznemirjalí  že  mnogí  razbojníki,  ali  premetení  in  srčni  Podgorci  so 
jih  kmalu  ustrahovali.  Jedinému  Volkodlaku  se  níkakor  ni  moglo 
priti  do  živega.  Te  sílovitosti  in  groze  so  trajale  veliko  let.  Volko- 
dlaka ni  bilo  moci  ugonobití  ne  s  silo  ne  s  prekano,  dokler  ga  ní 
odnesla  z  Gorjancev  strastna  ježa  na  mater. 


J.  Kersnik:  Lnterski  Ijndje.  413 

P(h1  oknom  neke  hiše  slišal  jo  besede :  Ko  bi.  Volkodlak  vedel, 
da  mu  je  mati  omožena  jn-i  Marku  ua  Hrovaškera,  gotovo  bi  udaril 
za  ujó,  dasiravno  bi  imel  do  uje  tri  dni  hodá.  Volkodlak  zapustil 
je  Govjance  še  tisti  večer  in  se  napotil  ua  Hrovaško.  Sum  ui  letel 
uanj  uikakeršen,  kar  se  je  bil  oblekel  po  hrovaško.  Markove  hiše 
mu  ui  bilo  treba  dolgo  iskati,  poznal  jo  je  však  človek,  ker  je  slo- 
vela  na  daleč  okrog  po  svojem  pošteuji  in  bogatstvu.  V  veži  so  se 
igrali  trije  otroci,  ujegovi  bratje.  Volkodlak  skoči  nauje  in  jih  podavi. 

Njiliov  krič  je  slišala  mati  in  pritekla  gledat.  Prvi  hip  spozná 
siná  Volkodlaka  in  pokliče  na  pomoč  junáka  Marka.  Marko  nabije 
blagoslovljeuo  pu.ško  in  ustreli  Volkodlaka  v  srce.  Volkodlak  je  po- 
giuil,  ali  še  na  smrti  je  preklinjal  mater,  da  je  ubila  svojega  moža 
in  njegovega  očeta. 


Luterski  Ij  udj  e. 

Povest. 
Spisal  Janko  Kersnik. 

V. 

Molče  ozré  se  ona  name, 
Molče  ozrem  se  jaz  na  njo  ; 
Oko  z  očesom  tii  se  vjaine 
In  z  iisti  nsta  se  vjemó. 
Boris  Mira  n. 

Pdslej  je  hodil  Kosan  dan  za  dnevom  na  Potok;  mnogokrat 
že  zjutraj,  navadno  pa  popoludne ;  vracal  se  je  vselej  stoprav 
pozno  zvečer. 

„Ali  boš  še  dolgo  imel  opraviti  tam  gori?"  vprašala  ga  je  čez 
kakih  deset  dnij  mati,  ko  je  korakal  ravno  čez  prag,  da  se  napoti 
v  grád. 

Ozrl  se  je  naglo  v  njo,  kajti  v  besedah  njenih  čutil  je  nekaj, 
kar  mu  ni  bilo  práv  po  volji. 

„Ne  vem!"  dejal  je  potem  malo  osomo  ter  odšel. 

Odslej  ga  pa  mati  tudi  ni  več  o  njegovih  grajskih  opravkih 
povpraševala. 

Gori  na  Potoku  mineval  mu  je  dan  za  dnevom,  da  sam  ni 
znal  kedaj;  težlío  in  počasi  vracal   se  je   zvečer   domov  in  štel  ure 


414  J.  Kersnik:  Lnterski  Ijudjp. 

do  trenutka,  ko  bode  druzega  dne  zopet  prestopil  grajsko  mejo;  in 
če  se  jo  to  imelo  zgoditi  še  le  popoludne,  hodil  je  potem  prej  zjutraj 
po  bližnjih  gozdih  in  goiicah,  ali  pa  je  sedel  doma  zaprt  v  svoji 
gorenji  sobi  in  slikal  tamkaj  malo  podobo. 

Y  zadnjem  času  je  bilo  menj  družbe  v  grádu;  Berg  in  nadlajt- 
nant  odšla  sta  bila  za  nekoliko  dnij  v  mesto,  in  ostali  hodili  so  po 
svojih  opravkih ;  teta  Mara  je  ukazovala  in  gospodinjila  po  hisi, 
grajski  gospodar  jo  pogledoval  po  polji  in  pri  tlaéanih,  in  Olga  je 
v  prostih  popoludanskih  urah,  ko  je  prihajal  slikar,  imela  dovolj  čaša 
in  prilike  ostajati  v  prostorni,  svetli  sobi,  katero  je  bil  Kosan  začasno 
uredil  za  svoj  ateliér. 

Delo  šlo  mu  je  naglo  od  rok,  čeravno  sam  konca  ni  želel.  Med 
njegovim  delom  govorila  sta  z  deklico  navadno  malo,  le  tedaj,  kadar 
je  prišla  teta  k  njima,  postal  je  razgovor  bolj  živahen.  Ko  je  polegla 
zunaj  vročina,  odšla  sta  ona  dva  ali  pa  vsi  trije  ven  na  vrt,  ali 
na  kratek  sprehod  v  okolico. 

Takega  večera  je  bilo,  ko  sta  stala  Olga  in  Kosan  po  malem 
sprehodu  na  strmem  róbu  gori  nad  grádom,  raz  katerega  se  je  odpiral 
lep  razgled  po  Rodiški  dolini.  Debela,  košatá  bukev  bránila  je  zadnjim 
solnčnim  žarkom  v  zatišje  pod  sé. 

„Ah,  kako  lepo  bi  bilo,  gospod  Kosan,  ko  bi  se  moglajazkar 
tako  na  perutah  prepeljati  tja  čez  dolino!"  vzkliknila  je  deklica  po 
svojem  otročjem  načinu.  „Glejte,  kako  zeleno  je  vse  pod  nama,  kakor 
morje,  in  vse  tako  tiho  in  mimo!" 

„Varujte  se,"  dejal  je  on  ter  prijel  jo  za  roko.  „Vi  stojite 
preblizu  prepadá,  zdrsnilo  bi  se  Vam  lehko!" 

Spreletelo  ga  je  nekaj  zaporedom,  kakor  mraz  in  vročina,  ko 
je  tiščal  na  lehko  njeno  ročico. 

„O,  ne  bojite  se!"  áe']^  ona,  ne  da  bi  ga  poglodala,  ali  za 
korak  odstopila  od  strmega  prepadá.  Roko  svojo  pa  mu  je  nehoté 
pustila,  ter  z  drugo  obsenčila  si  oči,  kajti  rudeč  žarek  zahajajočega 
solnca  prodrl  je  bil  bukové  veje  ter  obsijal  njen  obraz. 

Slikar  pa  se  še  ozrl  ni  v  dolino,  le  v  deklico  je  imel  uprte  svoje  oči. 

„Ali  ni  tako  tukaj,  Olga,  kakor  tam  pri  vili  Borghese?"  dejal 
je.  Sam  si  ni  bil  v  svesti  da  niti  gledé  panoráme  niti  gledé  njenega 
položaja  ni  pravega  sklepa  v  primeri.  Isti  dozdeval  se  mu  je  morda 
le  za  trenutek  v  možjanih.  O  njijinem  srečanji  v  Lahih  pn  mioga 
večera  na  vrtu  nista  govorila. 


J.  Kersnik:  Lnterski  Ijudje.  415 

Deklica  se  je  ozrla  vanj  ter  močno  se  zamdela;  roko,  kateio 
je  on  sedaj  skoro  stískal,  hotela  mu  je  na  lehko  izviti. 

A  v  istem  trenutku  tiščal  jo  je  okleneno  z  obema  rokama  na 
svoje  prsi,  in  ona  položila  mu  je  roki  okolo  vratu.  Poljubila  sta 
se  —  ne  tako,  kakor  pri  svojem  prvem  srečanji,  ne,  to  je  bilo  sedaj 
čisto  drugače. 

Pa  tudi  sedaj  se  mu  je  ona  izvila;  dvignila  je  svoje  veliké  oči, 
bile  so  rujave,  temnorujave  —  k  njemu.  in  iz  njih  sijala  je  slikarju 
Ijubezen,  —  nedolžna.  zaupljiva  Ijubezen. 

„Ali  me  Ijubiš,  Olga?" 

„Da,  —  in  ti  mene?" 

„Cez  vse!" 

In  poljubila  sta  se  zopet. 

„Domov  morava,"  dejala  je  potem  ona, 

Napotila  sta  se  navzdol  ter  za  roke  stiskajoč  se  šla  v  dolino 
proti  grádu. 

Tam  doli,  predno  se  je  steza  stekala  ven  na  piano  med  njive, 
stala  so  še  košatá  drevesa  kraj  gozda. 

Tu  je  objel  še  jedenkrát  deklico. 

„Kaj  pa  —  Berg,  gospod  pi.  Berg?"  vprašal  je  polugla.sno,  hlastno. 

„Ah  kaj!"  deje  ona,  „to  ni  vse  nič,  to  je  le  tako  govorjenje: 
jaz  ga  ne  Ijubim." 

„In  mene  Ijubiš  že  dolgo?"  vpraša  on. 

„Da,  da,  dolgol"  zašepeta  ona. 

„Od  —  tedaj?" 

„Da,  —  od  tedaj !" 

In  poljubovala  sta  se  v  novic. 

„In  —  doma?"  vpraša  zopet  on. 

„Ni  še  treba,  da  bi  vedeli!" 

„Dobro!" 

Stopila  sta  ven  na  piano  in  med  njivami  stopala  hitreje  proti 
grádu,  nego  sicer.  Molčala  sta  tudi  —  kajti  denes  sta  vedela  dovolj  — 
jedna  misel,  jeden  čut  polnil  jima  je  duši. 

Pred  grádom  se  je  poslovil  slikar. 

„Ali  že  hočete  oditi?"  dejala  je  ona;  za  bližnjim  plotom  prilival 
je  vrtnar  svojim  cveticam. 

„Oprostite,  —  mnogo  opravil,  —  pisanje  me  čaká.  Zaostal  sem 
s  pismil" 


416  J.  Kersnik:  Lxitevski  Ijndjft. 

„Torej  jntľi,  gospod  Kosaii!" 

„I)a,  jutri." 

Podala  sta  si  roki,  kakor  dingekrati  prí  slovesu,  1p  sHsnila  sta 
si  ji  dfíiies  mehko  —  pa  vondeľ  tako  gorko! 

„Lehko  noc!"  šepnila  je  ona. 

„Leliko  noc!"  prikimal  je  on. 

Sto  korakov  pod  grádom  srečal  je  giajski  voz,  katerega  so  konji 
težko  vlokli  navkreber. 

„AH  gieste  že  domov?"   klical  je  nadlajtnant  Werner  iz    voza. 

„Da,  opravila  —  - — " 

„Torej  jutri  na  svidenje!" 

Berg  je,  kakor  po  navadi,  Idadno  pozdravil. 

VI. 

Klopúle  I)0(lo  klí'p  na  kli-p  !  — 
licvstik. 

„No,  mati  Kosanova,  dobro  jutro!"  dejal  je  nekaj  dnij  pozneje 
Peter  Polenček,  prišed  zarano  po  ulicati  iz  vaši  in  ugledavši  starko 
pred  hlevom.  Peter  Polenček  bil  je  nekakov  vaški  norec,  pa,  kakor 
so  dejali  Ijudje,  bolj  zloben  nego  neumen.  Mati  Kosanka  mu  prikima 
ter  hoče  ne  meneč  se  za  trapa  v  hlev. 

„Hohohó,    mati  Kosanka,"   krohoče   se   oni,    „kaj    ste   povohali- 
denes,   da  se  Vam  tako   mudi,  kos  kruha  mi  dajte,  pa  malo   mleka, 
kislega ;    Vam  bom  pa    nekaj  povedal,    na   ušesa  se  ve  da,    če   niste 
podplatov  našili  nanje ;  na  očeh  imate  pac  štibale  —  pravijo  Ijudje!" 

„Spravi  se  mi,  cigán  gorjanski,"  vpije  sedaj  starká  ter  se  obrne- 
ná pragu,   „pijan  si  menda  zopet  v  koprivah  ležal,  da  si  tako  srborit!" 

„Hoho,  koprive,  kaj  koprive!  Kaj  pijan,  nič  pijan!  Mleka  mi 
dajte,  pa  kruha,  —  pa  se  mi  bo  dobro  godilo,  kakor  vrabcu  v  prosu. 
Ce  pa  ne  daste  denes,  boste  pa  drugikrat,  mati  Kosanka!  Povedal 
Vam  bom  pa  vender  sedaj  le,  zakaj  pravijo,  da  ste  si  štibale  na  oči 
nataknili.  Vidite,  —  Izpodreceva  Urša  je  tako  dejala  sinoč,  jaz  sem 
pa  tam  za  kašto  ležal  —  spal  pa  nisem,  ne,  —  ni  treba  misliti,  da 
se  mi  je  sanjalo! 

„Kaj  je  dejala?"  reče  sedaj  Kosanka,  „ter  postaví  nogo,  s 
katero  je  bila  že  v  hlev  stopila,  zopet  nazaj  na  prag. 

„Hoho,  da  imate  štibale,  pravé  štibale  na  očeh!" 

„Hodi,  hodi,  norec  neumni.  če  ne,  ti  dam  i)0  tvojili  škľ))inah, 
dlaka  ti  prismojena!"  rekši  pobere  grablje,  Icžeče  na  tleh  tik  hleva. 


J.  Kersnik  :  Lntevski  Ijndje.  4 1 7 

„Čakajte  malo,  mati  Kosanka,"  vpije  Polenček  tor  odskočí  na 
drngo  strán  ulic.  „Veste,  zakaj  je  tako  dejala  Izpodreceva  Urša? 
Rekla  je,  da  Vi  svojega  Franceta  ne  vidite,  tistega  ki  svojih  dolgili 
kodrov  ne  striže!  Široko  je  obzinil,  ta  Vaš  France,  dejala  je,  pa 
požreti  ne  more.  Jaz  to  le  tako  pripovednjem,  kakor  je  ona  Urša 
pravila,  če  Vam  pa  ni  práv,  si  pa  ozel  v  nito  naredite!" 

„Kaj  je  s  Francetom?"  vpije  sedaj  starká  vsa  razjarjena. 

„Zinil  je,  obzinil  je  na  široko,  za  tisto  lutersko  gospodo  v 
gradn,  ali  za  tisto  punico  lutersko,  pa  je  požreti  ne  more!  Hudič 
ga  pa  bo,  pravim  Vam,  hudič  ga  pa  bo  požrl.  Bršlinovega  zelenja  mu 
díijte  pod  postelj,  da  ga  rogatec  kosmati  ne  vzame,  konjsko  smrt 
mu  pa  pod  vzglavje  vtaknite,  da  bo  druzih  mislij!" 

y, Komu?  Kaj?  Kaj  kričiš  tu?"  oglasi  se  nekdo  pred  hišo  in 
France  stopi  na  ulice  proti  Polenčku. 

„Oj,  oj,  joj,  —  nič,  nič!"  vzklikne  ta  ter,  ko  bi  trenil,  skoči 
skozi  maklenovo  grmovje  na  breg  nad  ulicami   in  zgine   za   robom. 

„Kaj  pa  je  hotel  ta  norec?"  reče  France  dobrovoljno  ter  koraka 
čez  dvorišče  proti  materi. 

Ta  je  stala  malo  bieda  in  s  stisnenimi  ústni  pred  hlevom. 

„Slišal  si  ga  lehko,  če  si  nisi  ušes  mašil!"  reče-  jezno  ter  se 
obrne  k  sinú ;  „to  ti  pa  povem,  bodi  kar  hočeš,  stori  kar  hočeš, 
tega  pa  ne  morem,  da  bi  Ijudjeza  menoj  kázali!  In  tudi  doma  te 
ni  treba,  če  misliš  samo  gori  pri  tistih  grajskih  zijala  prodajati  — 
pri  tistih,  ki  še  naše  vere  niso,  —  da  bi  jaz  še  jedenkrát  odgovor 
dajala !  Bojim  se  jih  pa  tudi  ne,  in  če  hočeš,  povem  jim  vse  to  na 
vsa  ústa,  saj  jaz  ne  dajem  desetine  tjá  gori!  In  da  boš  vedel  — 
rajša  bi  ti  bila  na  vrat  stopila  takrat,  ko  si  se  rodil,  kakor  pa  do- 
živela,  da  bi  mi  ti  luteranko  v  hišo   vodil,   in  če  bi  bila  —  zlata ! " 

Rekši  pobrala  je  grablje,   zaobrnila  se   umo  ter  stopila  v  hlev. 

„I,  kaj  pa  je  vender?"  dejal  je  slikar  poluglasno  za  njo;  pa 
gánil  se  ni  z  mesta.  Zri  je  nekoliko  pred  se  k  tlora,  a  potem  obrnil 
se  ter  odšel  ven  iz  vaši  v  gozd. 

Ko  ga  tudi  opoludne  ni  bilo  domov  k  obedu,  vprašal  ni  nihče 
(loiunčil)  po  iijf'111.   in   iiiolčé  so  se  razšli  vsi  po  svojih  opravkili. 

(Dalje  prihodnjič.) 


27 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  J  c  sen  k  o. 

XXVII. 

Ali  potres  res  prizdiguje  in  znižuje  zemeljsko  skorjo? 

a  drugem  mestu  je  bilo  že  rečeno,  da  potresi  naklanjajo  ali  tudi 
vzdigujejo  poprej  vodoravne  in  skupne  sklade  zemeljske  skorje 
ter  napravljajo  tako  zvane  premete.  Posebno  zanimljivo  pa  je 


vzdigovanje  in  nižanje  suhe  zemlje  in  podmorskih  tal,  ker  se  po  tem 
preminja  površje  zemeljskega  oblá,  zlasti  pa  naličje  suhe  zemlje.  Tu 
ne  mislimo  na  ono  počasno  in  redno  vzdigovanje  in  nižanje,  ki  se 
godi  v  teku  mnogih  let  ali  vekov,  ampak  le  na  primerne  prikazni, 
ki  so  jih  potresi  h  kratu  učinili. 

Najlaže  se  ta  prikazen  opazuje  ob  morji;  ker  se  skoro  nič  ne 
prominja  srednja  visokost  gladine  vesoljnega  morja,  vreže  to  ob  suhi 
zemlji  ali  bregu  skoro  povsodi  tako  natanko  mejo  med  vodo  in  suhim, 
da  se  zlasti  vsako  vzdigovanje  zemlje  lehko  spozná.  A  tudi  sredi 
celin  opazujemo  lehko  tako  vzdigovanje  in  nižanje  zemeljske  skorje 
po  raznih  premembah  na  njej  n.  pr.  po  pádu  in  hitrosti  rek,  po  večjem 
ali  manjšem  obzoru  itd.  Leta  1822.  (19.  novembra)  je  razsajal  silovit 
potres  po  Cilskem  ter  mesti  St.  Jago  in  Valparajzo  skoro  popolnoma 
pokončal.  Ravno  takrat  se  je  tam  mudila  glasovita  angleška  prirodo- 
znanka  Mrs.  Graham.  Ta  je  poročila  v  Evropo,  da  po  natančnih  pre- 
iskavah  je  potres  vzdignil  primorje  zelo  30  mirijametrov  na  dolgo.  V 
V  Valparajzu  je  vzdignil  zemljo  za  jeden  meter,  pri  Quinteri  pa  za 
1  Vs  metra.  Ob  bregu  so  to  spričevale  tudi  ražne  morské  živali  (kame- 
nice, školjke  in  druge),  ki  so  vsled  tega  prišle  na  suho  in  poginile. 
Reka  pri  malinu  komaj  poldrug  kilometer  od  morja  je  na  100  metrov 
po  potresu  za  85  centimetrov  /  močneje  padala,  kar  je  zo})et  očitno 
pričalo,  da  se  je  bila  zemlja  ondu  še  bolj  vzdignila  kot  ob  morji. 
Angleški  rastlinoslovec  Cruikshanks  je  takrat  pri  Quinteri  opazoval 
grebenine  iz  zelenjaka,  ki  so  pred  potresom  zmerom  bile  ]iod  vodo,  a 
po  njem  so  molele  iz   vode.     Navaja   tudi,   da   so   vsi  ondotni   ribiči 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  419 

tľilili,  da  jo  morje  ondii  postalo  bolj  plitvo  in  da  se  je  umaknilo  od 
bregov. 

A  evropski  učenjaki  niso  verovali  poročilu,  ker  še  nikdar  niso 
opazovali  jednacega  dogodka.  Zatorej  se  ne  bodemo  endili,  da  so 
vsi  prirodoznanci,  ki  so  pozneje  obiskovali  čilsko  obrežje,  pregle- 
dovali  rečene  razmere,  da  bi  ono  poročilo  potrdili  ali  pa  izpod- 
kopali.  Leta  1831.  je  prišel  tja  Meyen  ter  je  pritrdil  vsem  besedám 
učene  gospice  Grahamové.  Našel  je  še  ražne  navedené  priče,  kolikor 
so  se  mogle  čez  devet  let  ohraniti.  Videl  je  še  ob  skalovji  ostanke 
morskih  rasílin  in  živalij,  ki  jih  je  bil  potres  prizdignil  na  suho. 
Isto  so  spričali  tudi  Freyer,  Caldcleugli  in  Darwin.  A  če  so  kljubu 
ternu  še  nekateri  dvojili  o  resnici,  priznati  so  jo  morali,  ko  je  še  mladi 
bistroumni   Darwin   poročal  o  jednakem  dogodku  iz  Južne  Amerike. 

Angleški  ladiji  Adventure  in  Beagle  sta  na  potovanji  okrog  zemlje 
bili  ravno  v  Valdiviji,  ko  je  močen  potres  razsajal  po  ondotnem  pri- 
morji  (20.  febr.  1835)  ter  nad  svojim  središčem  popolnoma  porušil 
mesto  Concepcion.  4.  marcija  sta  bila  Darwin  in  učeni  voditelj  onih 
ladiji  slávni  Fitzroy  že  na  pretreseni  pokraj  ini  ter  sta  j  o  natanko 
preiskala  in  premerila.  Dokázala  sta,  da  je  rečeni  potres  pokraj ino 
vzdignil  za  100  do  130  centimetrov;  res  se  je  pozneje  zopet  nekoliko 
znižala,  a  v  aprilu  je  bila  še  zmerom  70  do  90  centimetrov  nad  nek- 
danjo  visokostjo.  Isto  sta  spričala  pri  otoku  sv.  Marija,  ki  stoji  4  miri- 
jametre  od  celine.  Ta  otok  se  je  iznad  morja  vzdignil  na  južni  stráni 
za  2  Vž  metra,  na  severni  pa  dobro  za  3.  Grezilo  ali  globomer  je 
tudi  pokazal,  da  so  se  v  jednaki  razmeri  vzdignila  podmorská  tla, 
namreč  za  dobra  2  ^/a  metra. 

Dve  letí  pozneje  je  potres  vzdignil  primorje  pri  Valdiviji 
(7.  novembra  1837.)  Pomorščak  Coste  je  5  tednov  po  potresu  obiskal 
otok  Lemus,  a  našel  je,  da  so  se  podmorská  tla  vzdignila  za  2  V2 
metra.  Nekatere  grebenine  so  bile  poprej  zmerom  pod  vodo,  a  sedaj 
so  molele  iznad  morja  ter  so  bile  pokri te  z  gnijočimi  ribami  in 
školjkami. 

Ker  je  bilo  dokazano,  da  so  omenjeni  potresi  res  prizdignili 
suho  zemljo  in  ražne  grebenine  in  podmorská  tla,  Ískali  so  potem 
dôkazov  za  jednako  vzdigovanje  zemeljske  skorje  v  minulih  časih. 
Že  bistroumna  gospica  Grahamová  je  dokázala,  da  se  je  čilsko  pri- 
morje v  minulih  časih  večkrat  vzdignilo.  Zasledila  je  namreč  ocitne, 
po  večem  vzporedne  meje  med  morjem   in    suhim   v  preteklih  časih, 

27* 


420  S.  Gregorňič :  V  obrambo. 


Na  dľobno  in  bolj  korftnito  jo  isto  dokázal  Darwin  na  vzhoflni  in 
zabodni  stráni  Južne  Ameriko,  Pozneje  je  v  istem  oziru  preiskoval 
Alcide  ď  Orbigny  vzhodno  strán  Južne  Amerike  zlasti  porečje  Laplate 
ter  dokázal,  da  se  je  ondu  večkrat  zemlja  b  kratu  vzdignila.  Res  dn 
nimamo  zgodovinskega  poročila,  da  so  potresi  todi  prizdigovali  subo 
zemljo,  tudi  ne  poznamo  čaša,  kedaj  se  je  to  dogajalo,  a  po  vsem 
smemo  sklepati,  da  se  je  to  dogajalo  po  potresib  kakor  pri  Valparajzu, 
Valdiviji  in  Concepcionu. 

Jednake  učinke  so  opazovali  tudi  po  drugib  zemljinab.  Leta  1819. 
(10.  junija)  je  močen  potres  razsajal  po  delti  veletoka  Inda  ter  mesto 
Bbooj  popolnoma  porušil.  „Precej  po  potresu,  piše  Lyell,  so  zapažili 
prebivalci  Sindrijski  8  kilometrov  od  njih  vaši  dolg  vzpet  nasip,  kjer 
je  poprej  bila  popolnem  ravna  planjava.  Ternu  vzdignenemu  pasu  so 
rekli  Ulab-bund  ali  božji  nasip  ter  ga  tako  ločevali  od  druzega  nasipa, 
ki  so  ga  bili  naredili  prek  posebne  reške  panoge.  Ta  novo  vzpeta 
pokrajina  je  zelo  8  mirijametrov  dolga  ter  seza  od  otoka  Pubuma  do 
Garea;  nje  širjava  od  severa  proti  jugu  meri  dobro  2  mirijamotra; 
najvišja  nje  točka  stoji  ,S  metre  nad  nižino  ob  ustji."  Najnovejši 
dogodek  so  opazovali  leta  1855.  na  otoku  Novi  Zelandiji.  Potres  je 
2'8.  januvarja  skoro  za  3  metre  vzdignil  zemljo  na  severno  strán  od 
Cookovega  preliva.  Prizdignil  jo  je  na  raznib  krajih  različno  visoko, 
da,  na  južno  strán  od  Cookovega  preliva  se  je  celo  posedia  ali  znižala. 

(Dalje  prihodnjič.) 


V  obrambo. 
I. 

ožníki,  vi  sedli  na  sodnji  ste  stôl, 
A  mene  na  klop  ste  zatóžno  dejali, 
•  Obraz  ste  v  gúbe  resnôbne  nbvali. 
In  ostro  na  mé  se  ozivate  dol. 
Ti  ostri  poglodi,  te  resne  giíbe 
Na  vašom  obraz  i 
So  žívi  dokazi 

Obsodbe  moje  in  moje  pognbe! 
Obsojen  tedaj  prod  vami  stojím, 
P 1  a  h  ó  ne,  a  ž  a  1  o  s  t  n  o  ros  so  držím ! 
Ko  ostrá  obsódba  zvení  na  ubó  mi, 
Pri  srci  bridkó  je,  bridkó  in  težkó  mi. 


s.  Gregorč.ií :  V  obrambo.  421 


Kakó  bi  srcá  mi  ne  tria  bolést?! 
Posvétil  domovju  srcé  sem  in  glávo, 
Da  sliižim  s  tem  svéto  mu,  bil  sem  si  svest  : 
Ne  svoje,  iskál  sem  le  národa  slavo, 
Ne  svoje,  iskal  semdomovja  korist, 
Namén  mi  je  bil  kot  solnčece  čist,  — 

In  zdaj  takó ! 
Ko  bilo  brezploduo  moje  bi  delo, 
Srcé  občutljívo  bi  pač  me  bolelo, 
Ä  ne  kot  sedaj  neizmemo  strašnó. 
Oh,  misel,  da  domu  škodljív  je  moj  trud, 
Ta  mojemu  srcu  je  vdarec  prehud, 
Pač  hujši  na  sveti 
Bi  mene  nikoli  ne  mogel  zadeti. 
In  vender  še  tega  naj  trpel  bi  ném  ? ! 
Ne  tega  pa  nečem,  ne  morem,  ne  smem! 
Gospôda  I    Vi  brídko  ste  sódbo  izrékli, 
Očítno  povem  : 

S  tó  sódbo  ste  v  živo  dušo  me  spekli. 
To  moje  brezmejno  dusno  bolest 
Hladí  mi  jedino  notránja  zavest, 

Zavest  nepremíčna, 
Da  sodba  je  vaša  brezmejno  krivie  na. 
Krivična  je  sodba  vaša  in  nič  na. 
To  trdil  bom,  dôkler  bom  živí 
In  ker  sem  uverjen,  da  sem  nekriv, 
Do  národa  svoj  pi-ijavljam  priživ. 
Gospôda,  ki  naglo  ste  me  oBsodili, 
Ne  da  bi  v  zagôvor  mi  čaša  pustili, 
Vi  bili  mi  trdi  t  o  ž  n  í  k  i  ste, 
Ob  j  edne  m  mi  ostri  soduiki  ste! 
Tako  ni  v  navadi  driigodi : 
Drugjé  drug  toži,  a  drug  pa  sodi, 
Takó  še  med  nami  v  tej  pravdi  se  zgôdi ! 
Zatožbo  vašo  moj  národ  je  bral, 
Natančen  odgovor  jaz  nánjo  bom  dal, 
Sodnik  pa  med  nami  —  naš  národ  bódi! 
Tožniki,  sé  sodnjega  stola  dol, 
A  národ  naj  sede  na  sodnji  stôl! 

II. 
Vam  ,javno  menenje"  sicer  nič  ni  v  čisli, 
Le  vaše  sodbe  so  všeč  vam  in  misii: 
A  vender  že  star  pregovor  učí, 
Da  vedno  vec  vidi  več  očij. 
Vec  glav  resnico  prej  zasledí. 


422  S.  Gregorčič:  V  obrambo. 

Zato  ker  so  glave  posamiie  bolj  zmótnc, 
Pri  nas  so  iivodli  sodnije  porôtnc,  — 
Pravično  in  pametno  to  se  mi  zdĺ. 
In  sodbi  vseobčnc  porotné  sodnije 
Prepuščam  zdaj  svoje  jaz  poezije! 

m. 

Izrek  je  poznán  in  sploh  priznán, 
Da  ní  poezija  kot  svetli  poldán, 
Ko  solnce  p  r  ej  asno  stvari  ol)seva ; 
A  tudi  ni  kakor  brezzvezdna  polnoc, 
Ko  góste  terne  sovražna  moč 

Nebo  in  zémljo  odeva. 
Ampak  poezija  je  —  pohimrák, 
Ko  zarje  večerné  zlati  trak, 
Ob  temenu  gôr  polagoma  gasne, 
Ko  zvezde  v  višavi  se  vžigajo  jasne, 
Ko  zemljo  ogrinja  pokoj  sladák. 
Skoz  sveti  pokoj  in  zvezdni  odsev 
Odmeva  prijazno  slavčev  spev, 
In  listje  v  veterci  lalikem  trepeče, 
Sladko,  ko  dub  spet  z  dxxhoni  šepeče. 
SkriAmostno  vse  krog. 
Vrt,  polje  in  log! 
Oj,  polumraka  čarobnost  vabljiva, 
Kakó  te  z  veseljem  mi  duša  uživa! 
Kedor  je  pa  plab. 
In  čutnice  rad  pretresa  mu  strah, 
Oj,  tega,  se  groza  polôti, 
Ko  mrak  ga  zasači  na  poti. 
Kq  listje  na  grmu  mebko  zašumí, 
Že  misii,  da  ropar  za  grmom  preži; 
Te  skale  beléče  se  v  luni  prijazni 
Mrličev  se  zdijo  mu  grobne  prikazni; 
Mogočni,  samotní  hrast 
Pa  njemu  je  grozna,  peklenska  pošást, 
Ki  hoče  ga  v  svojo  dobiti  oblast. 

Oh,  že  se  bliža. 

Že  ľoke  steza, 

Po  njem  že  seza  ! 
Z  odprtimi  na  široko  očmí 

On  pi  ah  beži. 

Bežec  se  križa, 

Polmrtev  domov  priletí, 

Domá  omedlí. 


s.  Gregorčič :  V  obrambo. 


423 


A  ko  se  zavé,  vaSčane  oplaši, 
Da  gorí  uekje  na  samoti  sti-dši, 
In  véruje  Ijudstvo  po  vaši  mu  naši. 
Jednako  nekterim  se  z  mano  godí. 
Ta  poliimrak,  ki  skrivuostno  krije 
Nedolžne  vstvaritve  živé  domišljije, 
Strašan  se  jim  zdi, 
In  strab,  ki  jih  vije, 

Kali  jim  očí, 
Da  blagi  dubovi,  dubovi  prijazni 
Pogubne  se  zdé  jim  in  zlobne  prikazni. 

Jaz  luč  bom  prižgál, 
Da  svit  bo  obilen  okrog  posijál 
In  z  vami  k  „strašila"  se  bodem  podal. 
Oglejmo  od  blizn  si  vsako  prikazen, 
In,  npam,  da  nagto  vas  mine  bojazen, 
Spoznavše.  da  strab  je  bil  otel  in  prazen! 


K  pesni:  „Izgubljeni  cvet",  str.  30. 

Oj  sólze  pretaka  Za  lice  ti  bledo, 

Dekletce  bledo,  Za  sólze  v  očób 

Ki  včeraj  je  pelo,  Ima  le  vriskánje, 

Cvetelo  lepó.  Le  zloben  zasmébl 


Le  plákaj,  oj  réva, 
Jaz  plákam  s  tebój, 
Zgnbila,  zgnbila 
Svoj  cvet  si  nocój ! 

Ob,  cvet  ne  povrne 
Se  več  ti  nikdár; 
A  njemu,  ki  vzcl  ga 
Kaj  to  je  pač  mar? 


Zasmeb  ta  peklenski, 
Ta  ,,Zgúbljeni  cvet" 
Dekletom  —  v  svárilo 
Poslal  sem  med  svet. 

Oj,  dékle  nedolžno, 
Ti  'dekle  mlado, 
Umelo-li  nisi 
Te  pesni  tako?  .  .  . 

(Dalje  prihodnjič.) 


S.  G  r  e  "  o  r  č  i  č. 


i^^^ín'^ni'jíútínf^ýYí 


c;  [Íl5H5HS55ES55H5SSa5a5H555E5H555H5B5H5'S5ESMap|[^ 


í^  u' y "  U  ľ  u"'  u  '4MíaiCc£cííÄ4i^^ 


Statistiéne  ertiee  o  kranjskem  prebivalstvu 

1881  leta. 

Spisal   E.  L  a  h. 

II. 

O  naľa.staji  zadnjih  jediiaj.stih  let. 

1.  Dolitavsko  prebivalstvo  je  narástlo  v  onienjeni  dobi  za  1,749.204: 

Ijudij  ali  za  8"(j*^/o.  Kranj  ska  posebej  je  ostala  daleč  za  tem  nara- 

stajem  in  se  je  sploh  tako   slabo    pomnožila,    da   sta  le  še  dve  pro- 

vinciji  za  njo. 


K/2 


Imena  provincijam 


1. 
2. 
3. 
4. 

5. 
0. 

7. 


Nižjeavstrijska 
Bukovina  . 
Slezija  .  . 
Primorska 
Gališka  . 
Solnograška 
Moravská 


IT-lo/o 

!ll-3«/o 
í  10-P/o 

1  y.-^o/o 

i    9-4o/o 

C-8«/o 

;    C-70/o 


K/l 


Imena  provincijam 


9. 
10. 
11. 
12. 
13. 
14. 


Štajerská 
Češka  .  . 
Dalmacija 
Koroška  . 
Kranj  ska  . 
Zgornjeavstľijska 
Tirolská    .    .    . 


6-Go/o 
C-2''/o 
4-20/0 

3-ao/o 

3-2% 
3- P/o 
3-00/0 


2.  Prebivalstvo  in  njego v  narastaj  po  glavarstvih  brez  ozira 
na  Ljubljano: 


> 

Glavarstvo 

Prebivalstvo 

i 

Glavarstvo 

Narastaj 

v  o;        ' 

m 

3l.dee:]g$0|si.  dee.l86i) 

k6 

'    /o       , 

1 

!                                             '!                    1 

Liublj.  okolica      54.057\  50.519 

1 

Kočevje    .    . 

.      +  9-7o/o 

2:   Kranj  ....     52.204  53.804 

2 

Logatec   .    . 

.      +  7-2o/o 

3    Krško  .    . 

51.023  50.028 

3    Litija   .    .    . 

+  7- P/o 

4    Novomesto 

46.493  44.559 

4    Ljublj.  okoliea 

+  7-0«/o 

5!  Kočevje    . 

41.794  38.106 

5    Novomesto  . 

+  4'3'>/o  ; 

G    Postoj  ina 

41.503\  41.225 

0    Kamnik   .    . 

.  +  2-3o/o 

7    Kamnik   . 

39.079  38.204 

7    Krško  .    .    . 

+  2-00/o 

8,  Logatec    . 

37.702  35.152 

8, 

Crnoraelj .    . 

'  +  O-80/o 

91  Litija    .    . 

34.946  32.042 

9i 

Postojina     . 

1  +  0-7% 

10    Crnomelj . 

29.88Si  29.040 

10    Radovljica   . 

!  -  2-30/0 

" 

Radovljica 

í 

26.180  20.795 

i 

"i 

Kranj  .    .    .    . 

-2-80/0 

■ 

K.MÄh:  Statistične  črtice  okranj^em  prebivalstva  1881.  leta. 


426 


Z  oziľom  iiii  iihsolutnu  piiibivalsivo  iiiia  tuiej  največji  narastaj 
okraj  Koče  v  j  e.  Nadnormaliio  je  narastel  z  ozirom  na  dolitavski 
narastaj  sploli  samo  omejijeni  okraj ;  za  Kranjsko  so  še  iiadnormalno 
narástli  okraji:  Logatec,  Litija,  Ljubljanska  okolica  in 
Novo  Mesto;  podnormalno  vsi  driigi;  zmanjšalo  se  je  prebivalstvo 
le  v  okrajih  R  a  d  o  v  1  j  i  c  a  in  K  r  a  n  j . 


;;.  Prebivalstvo  in  njegov  narastaj  po  raznih  okraj  ni h  sod- 


n  i  j  a  h : 


S            Sodnijô 

Prebivalstvo 

1 

Sodnije 

Narastaj 
v  0/ 

>^X: 

3l.deí.lS80 

3I.(l«c.l869 

KÄ 

1 

1 
Ljnbljana     .    . 

39.228 

36.272 

1 

Kočevje    .    .    . 

+  10-3''/o 

0 

i  Novo  Mesto    . 

26.040 

25.241 

2 

Logatec    .    .    . 

+  10-30/, 

3' i  Škofja  Loka    . 

23.607 

24.032 

3 

Ribnica    .    .    . 

+ 

9-70/0 

4    Kranj  .... 

22.776 

23.866 

4 

Lašče  .... 

+ 

8-20/,, 

5    Kamnik    .    .    . 

22.759 

22.016 

5 

Ljnbljana    .    . 

+ 

8- P/o 

6    Litija  .... 

22.428 

20.776 

6 

Litija   .... 

+ 

8-00/., 

-7    Kočevje    .    .    . 

20.331 

18.432 

7 

1  Žužemperk  .    . 

+ 

7-l«/o 

8    Radovljiea   .    . 

19.565  20.075 

S\\  Kostanjevica    . 

+ 

0-90/0 

9|   Crnomelj .    .    . 

17.817  17.744 

91  Iliľska  Bistrica 

+ 

6-P/o 

10|;  Brdo    .... 

16.320  16.188 

10 1  Idrija  .... 

+ 

5-8o/o 

llf  Krško  .... 

15.915  15.424 

11 

Zatičina  .    .    . 

+ 

5-50/0 

12    Vrhnika   .    .    . 

14.829 

14.247 

12 

Lož 

.+ 

5-ľ"o 

13  í  Mokrónog    .    . 

14.457 

14.205 

13 

Trebnje    .    .    . 

+ 

4-70/0 

14    Idrija   .... 

14.410 

13.620 

14 

Vrhnika   .    .    . 

+ 

4-l«/o 

15    Logatec   .    .    . 

14.045 

12.738 

15 

Postoj  ina     .    . 

+ 

3-6o/o 

16 1  Zatičina   .    .    . 

;  12.518 

11.866 

16 

Kamnik    .    .    . 

i  + 

3-40/0 

17    Ribnica    .    .    . 

12.508 

11.399 

17 

Krško  .... 

+ 

3-20/0 

18    Postoj  ina     .    . 

,12.277 

11.852 

18 

Novo  Mesto    . 

+ 

3-l«/o 

19    Metlika    .    .    . 

12.071 

11.902 

19    Mokrónog    .    • 

+ 

I-80/0 

20    Yipava     .    .    . 

12.050  12.485 

20|   Metlika    .    .    . 

'  + 

l-^o/o; 

21 '  Kostanjevica    . 

11.652  10.895 

21    Brdo     .... 

+ 

O-80/ol 

22    riirska  Bistrica 

10.502     9.893 

22    Crnomelj .    .    . 

+ 

O-40/oi 

23    Žužemperk  .    . 

10.369     9.683 

23':  Tržič    .... 

+ 

0-10/0^ 

24    Trebnje    .    .    . 

10.084     9.635 

24;   Kranjska  Gora 

'\  — 

l-6«/o 

25    Lož  ..... 

9.247     8.749 

25    Škofja  Loka    . 

;|  — 

l-80/o: 

2  G,   Radeče     .    .    . 

8.999     9.504 

26;  Radovljiea   .    . 

— 

2-50/oi 

27|i  Lašče  .... 

8.955     8.275 

27'   Vipava     .    .    . 

:  — 

3-5''/o| 

28'   Senožeče .    .    . 

6.674^    6.995 

28  ^  Kranj  .... 

i  — 

4-50/0! 

2í);  Kranjska  Gora 

6.615 

6.720 

29    Senožeče.    .    . 

1  

4-60/0 

30 

Tľžič    .... 

'    5.911 

5.906 

30 

!  Radeče     .    .    . 

1 

ii 

5-30/0 

426  E.  Lah:  Statistične  čľtíce  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


Glede  na  dolitavski  normále  so  narastie  natliiorraalno  samo 
3  sodnije ;  glede  na  kranjski  pa  jili  je  narástlo  IG  nadnormalno,  in 
jedna,  namreč  Krško  normalno ;  v  sedmih  se  je  prebivalstvo  zmanjšalo. 

4.  Okraj  ne  sodnije  po  številu  občin  in  po  njiliovem  na- 
rastaj i: 


>co 


1 

2 
3' 

5| 
8j 

i 

10 
11 
12 
13i 
U' 
15 
16 
17 
18 
19 
20 
21 
22 
23 
24 
25 
26 
27 
28 
29 
30 


Sodnije 


Kamnik  .  . 
Ljubljana .  . 
Zatičina  .  . 
Kočevje  .  . 
Crnomelj  .  . 
Brdo  .  .  . 
Litija  .  .  . 
Radovljica  . 
Vipava .  .  . 
Kranj  .  .  . 
Ilirska  Bistrica 
Metlika  .  . 
Novo  Mesto 
Ribnica  .  . 
Skofja  Loka 
Idrija  .  .  . 
Senožeče  .  . 
Lašče  .  .  . 
Vrhnika  .  . 
Kranj  ska  Gora 
Logatec  .  . 
Mokronog  . 
Postoj  ina  .  . 
Trebnje  .  . 
Tržič  .  .  . 
Zužemperk  . 
Kostanjevica 
Krško  .  .  . 
Radeče  .  . 
Lož   .... 


i>.a 

<s  >o 


39 

28 

24 

22 

21 

20 

17 

U 

U 

12 

U 

10 

10 

10 

9 

8 

8 

7 

7 

6 

6 

6 

5 

5 

5 

5 

4 

4 

4 

3 


Prebivalstvo  je 


narástlo  v    jednako  ostalo |  zmanjšalo  se 


22  občinah 

26        „ 

10  « 
21  „ 
12        „ 


12 
6 
4 
1 

11 
6 
8 

10 
2 
() 
4 
7 
4 
2 
6 
4 
4 
4 
3 


v  1  občini  iv  16  občinah 

2  „ 

1  « 

9  . 

7  . 
5  v 

8  „ 

10  „ 

11  « 


1  občini 

2  občinah 


Skupaj 


3Í4 


234  občinah   v   1   občini       v  lOfl  oliľiii.ili 


E.  Lah:  Statístične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta.  427 


Na  Kranjskem  je  torej  GS^/o  občin  narástlo,  O^S^/o  občin  jednakih 
ostalo,  in  31'7'^/o  palo.  Ce  Ljubljane  ne  jemljemo  v  poštev,  imamo  samo 
8  sodnij,  v  katerih  so  vse  občine  narastie;  vec  občin  je  narástlo,  kot 
zmanjšalo  se,  v  15  sodnijah  ;  jednako  jih  je  narástlo  in  palo  v  1 
sodniji;  več  jih  je  palo  kot  narástlo  v  G  sodnijah;  vse  občine  se  pa 
v  nobeni  niso  zmanjšale.  — 


št. 

Stevilo  občin 

z  več   kot 

Sodnije 

3í.  decembra  1880. 

31.  decembra  1869. 

1 
5000 
4000 

o 
o 
o 

CO 

2000  1 
1000 

o    pod 
g  500 

o 
o 
o 

o 
o 

o 

o 
o 
o 
eo 

o 
o 

0 

0   0 
0   0 

1-1      tO 

pod 
500 

1^  Kamnik  .       .      .      . 

1 

2    2 

8  27 

2 

2 

9 

26 

2    Ljubljana 

1 

2 

3 

10 

9 

3 

— 

1 

1 

3 

11 

8 

4 

3;  Zatičina  . 

1 

1 

— 

— 

1 

1 

5 

17 

— 

— 

— 

— 

2 

3 

19 

4    Kočevje   . 

I 

•; 

1 

1 

5 

7 

8 

— 

— 

— 

2 

4 

6 

10 

5^  Črnomelj 

i 



1 

— 

5 

8 

7 

— 

— 

1 

— 

5 

7 

8 

G    Brdo  .      .      . 

1 



— 

2 

1 

11 

6 

— 

— 

— - 

2 

1 

11 

6 

7    Litija 



— 

4 

4 

8 

1 

— 

— 

2 

6 

8 

1 

8|  Radovljica     . 

, — 



— 

.5 

4 

4 

1 

— 

— 

4 

5 

4 

1 

9 

Vipava     . 

! — 



— 

1 

3 

7 

3 

— 

— 

— 

1 

3 

7 

3 

10 

Kranj 

i  — 



2 

4 

3 

2 

1 

— 

— 

2 

5 

2 

2 

1 

11 

Bistrica    . 

ľ 

1 1 



1 

1 

1 

2 

6 

— 

— 

— 

1 

2 

2 

6 

12 1  Metlika    .      . 



— 

1 

5 

4 

— 

— 

— 

— 

1 

5 

4 

— 

13 1  Novo  Mesto  . 

~1- 

1 

5 

2 

1 

— 

1 

— 

1 

5 

1 

2 

— 

14'  Ribnica    . 

^ 

— 

.4 

— 

2 

4 



— 



3 

1 

2 

4 

15  j  Škofja  Loka  . 

i-l   2 

1 

2 

4 

— 

— 

— 

1 

2 

2 

4 

— 

— 

IGJ  Idrija       .      . 

1 

1 

— 

2 

2 

2 

— 

— 

2 

— 

2 

2 

2 

17    Senožeče 

' — 



1 

— 

1 

1 

5 

— 

— 

1 

— 

1 

1 

5 

18    Lašče 

I 



— 

1 

4 

1 

1 





1 

2 

3 

1 

19 1  Vrhnika  .      . 

i  1 



— 

1 

3 

2 



1 



1 

4 

1 



20    Kranjska  Gora 

—  ■ — 

— 

— 

3 

3 

— 

— 

— 

3 

3 

— 

211  Logatec   . 

-    1 

1 

— 

3 

1 

— 

—  1 

1 

—    2 

2 

— 

22  i  Mokľonog 

— 

3 

ľ 

1 

— 

1 

3!  1 

1 

— 

23    Postoj  ina 

1 

1 

2 

2 

— 

— 

— 

— 

1 

2 

2 

1 

24    Trebnje    .      . 

— 

3 

1 

1 

— 



— 

— 

2 

2    1 

— 

25    Tržič        .      .      . 

■ 

— 

— 

2 

3 

— 

— 

— 

3 

2 

— 

2Gi  Zužemperk    . 

1 



1 

— 

2 

2 

1 

— 

— 

— 

2 

2 

— 

27    Kostanjevica 

1 

— 

2 

2 

— 

— 

— 

— 

— 

1 

2    1 

— 

— 

28:  KrŠko      .      .      . 

1 

2 

— 

— . 

— 



1 

1 

2-1- 

— 

— 

29    Radeče     .      .      . 

— 

: 

— 

4 

1 
1 

-1 



-    3    1 



- 

30 

Lož    .      .      .      . 

— 

2—1— i 

1^     1 

1 

1--    1- 

li 

Skúp 

aj    • 

4 

9 

17 

52 

74 

96, 

1 

92 

3 

7 

16 

47 

80 

94 

97 

428 


E.  Lah:  Statistične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


Najmočneje  je  tedaj  narástlo  število  občin  z  vec  kot  2000 
Ijudmi,  namreč  za  5  ali  za  ravno  toliko,  za  kolikoľ  je  palo  stavilo 
najraanjših  občin.  Najmočneje  je  palo  število  občin  z  več  kot  1000 
prebivalci,  namreč  za  O,  to  je  za  toliko,  za  kolikor  je  narástlo  šte- 
vilo največjih  občin  z  nad  8000  Ijudmi  in  število  občin  z  več  kot 
500  Ijudmi  skupaj   — 


Stv. 


Občine  z  več  kot 
3000  Ijudmi 


Prebivalstvo 


Sl.dec. 
1880 


31.dec, 
1869 


Štv, 


Občine 


Na- 
rastaj 

v  «/o 


6 
7 
8 
9 
10 
11 

12 

13 

I    14 

\~íb~ 
j   16 

I   17 

I   18 

19 

I   20 

21 

22 

23 

24 

25 
26 

27 
28 
29 

30 
31 


Mesto  Lj ubíjaná    . 
Št.  Mihael-Stopiče 
Vrhnika   .     .     .     . 
Žužemperk   .     .     . 
Kľško 


26.284 
7.364' 
5.556\ 
5.23l\ 

5.228 


24.259 
6.955 
5.290 
3.985 
5,072 


Cirknica-Begunje  .  . 
Dobrunje  p.  Ljubljani 
Selca  pri  Škofji  Loki 
Cerklje  pri  Krškem  . 
Stari  Tľg  pri  Lož  I  . 
Št.  Rupert  pri  Mokro- 

nogu 

Idrija 

Bloka  nad  Ložem 
Škofja  Loka     .     .     . 


4.999 
4.964 
4.679 
4.4.39 
4.349\ 


4.656 
4.791 
4.722 
4.233 
4.282 


4.345  4.224 

4.284  3.937 

4.099  3.790 

4.051\  3.885 


Vinica  pri  Črnomlji  . 
Št.  Jarnej   pri   Kosta- 

njevici 

Žir  z  Vrhom  pri  Idriji 

Planina 

Stará  Loka  .... 
Hrenovice-Razdrto 
Postojina       .... 
Mirna  Peč  pri  Novem 

Mestu   ..... 
Cerklje  pri  Kranji 
Veliká  Dolina  pri  Ko- 

stanjevici  .... 
Raka  pri  KrŠkem 
Studenec  pri  Krškem 
S+.  Jurij  px"i  Kranji  . 
Devica  Marija  v  Polji 
Trnovo  pri  Ilirski  Bi- 

strici     

Medvode  pri  Ljubljani 
Kočevje 


3.907\    3.898 


3.866 
3.741 
3.661 
3.631 
3.612 
3.513 

3.362 
3.269 

3.k36 
3.147 
3.101 
3.101 
3.084 

3  083 
3.044 
3.042 


3.786 
3.649 
3.220 
3.767 

3.892 
3  606 

3.155 
3.449 

2.929 
3.029 
3.090 
3.193 

2.481 

2.927 
3.015 
2.591 


1 

2 

3 

4 

5 

6 

7 

8 

9 

10 

11 

12 

13 

14 

15 

16 

17 

18 

19 

20 

21 

12 

23 

24 

25 

26 

27 

28 

29 

30 

31 


Devica  Marija  v  Polj 
Kočevje     ... 
Planina    ,     .     . 
Veliká  Dolina   . 
Idrija  .... 
Ljubljana      .     . 
Bloke  .... 
Cirknica-Begunje 
Št.  Mihael-Stopiče 
Vrhnika    .     .     . 
Žužemperk   . 
Cerklje  pri  Krškem 
Škofja  Loka 
Raka    .     .     . 
Dobrunje  .     . 
Mirna  Peč     . 
Krško  .     .     . 
Št.  Rupert     . 
Žir-Vrh     .     . 
Št.  Jarnej 
Trnovo     .     . 
Stari  Trg      . 
Medvode  .     . 
Studenec 
Vinica       .     . 
Selca    .     .     . 
Postojina 
Št  Jurij    .     . 
Stará  Loka 
Cerklje  pr4  Kranji 
Hrenovice-Razdrto 


+241 

+17-0 
+13-8 
11+10-6 

!+  8-9 
'+  8-4 
+  81 
1+  7-4 
5-8 
50 


+ 

í  + 
+  4-9 

+  4-9 
+  4-3 
3-9 
3-6 
3-3 
30 
2-9 
+  2-5 
'+  2-1 
1-9 
1-6 
10 
0-3 
+  0-2 

—  0-9 

—  2-6 

—  2-9 

—  o. 5 

—  5-2 

—  7-2 


+ 
+ 
+ 

:'+ 
+ 


+ 
+ 
+ 

^+ 


Omenjene  občine  imajo  skupaj    1-47.200  prebivalcev  ali  30.0  "/o 
vsega    kranjskega    prebivalstva.     V    zadnjih   jednajstili    letili    so    se 


L.:  Specimina  lingnae  palaeoslovenicae.  429 


pomnožile  za  0.411  Ijudij  ali  skoro  za  4-7  "/o,  to  je  za  15  ^U  močneje, 
kot  prebivalstvo  kranjsko  sploh  in  za  3-9  o/o  slabeje,  kot  dolitavsko 
prebivalstvo  sploh.  Močneje,  kot  v  Dolitavskem  sploh,  narástlo  je  od 
omenjenih  občin  samo  5;  močneje,  kot  na  Kranjskem  sploh,  IG. — 
Zraanjšalo  se  je  prebivalstvo  v  C>  občinah.  Posebno  velik  je  narastaj 
občine  Devica  Marij a  v  Polji,  in  to  vsled  tega,  ker  so  jej  prišteti 
prebivalci  novo  o.snovane  blaznice  na  Studenci. 


„Specimina  linguae  palaeoslOYenicae." 

Edidit  V.  Jagič.  Spi  1882,  8«,  147.  T.  p,  n.    „Obrazcy  jazyka  ceľkovnoslavjan- 
skago  po  drevnéjšim  pamjatnikam  glagoliceskoj  i  kirillovskoj  pisimenosti. 

Odkar  je  že  pred  blizu  petnajstimi  leti  posla  slavnoznana  staro- 
slovenská krestomatija  Miklošičeva,  nismo  imeli  nobene  učne  knjige, 
katera  bi  bila  sistematično  sestavljena  ter  v  formalnem  oziru  točná  in 
dovŕšená,  mogla  v  berilo  služiti  onim,  ki  se  uče  staroslovenskému  jeziku, 
tako  da  je  meral  sam  Miklošič  s  svojimi  učenci  čitati  svojega  v  čisti 
panónski  slovenščini  pisanega  sv.  Matevža.  Taká  knjiga  je  pa  neizogibna 
potreba  vsem  vseučiliškim  slušateljem,  vsem  srednješolskim  učiteljem  in 
sploh  vsem  samoukom,  ki  se  resno  pečajo  z  divnim  jezikom  staroslo- 
venskim ;  kajti  le  malokdo  ima  priliko  po  velikih  knjižnicah  čitati  ražne 
imenitne  rokopise  samé  ali  svoje  znanje  zajemati  iz  dovoljnega  števila 
tiskanih  knjig  staroslovenskih,  osobito  ker  so  tiskani  zborniki  staroslo- 
venskí navadno  tako  dragi,  da  si  jih  posamezen  človek  vseh  raznovrstnih 
niti  nakupiti  ne  more. 

Veseli  pozdravljamo  za  tega  delj  novo  krestomatijo  staťoslovensko, 
katero  je  te  dni  v  Peterburgu  na  svetlo  dal  akademik  V.  Jagič,  profesor 
slovanskim  jezikom  na  vseučilišči  Peterburškem. 

Vsebina  jej  je  ta: 

Prvi  list  nam  káže  azbuko  glagoliško  in  cirilsko,  zadnjo  v  stari 
cerkovni  in  novejši  grajanski  obliki.  Ostala  knjiga  je  razdeljena  v  štiri 
dele:  I.  obseza  spomenike  glagoliške,  II.  cirilske,  III.  vzglede  „pravopisanija 
russkago"   in   „pravopisanija  srbskago",  in  IV.  kratek  slovarček. 

„ Glagoličeskie  pamjatniki"  polnijo  v  knjigi  celih  33  stranij  in 
priobčeni  odlomki  so  vzeti  iz  najstarejših,  najlepših  in  najznamenitejših 
spomenikov  glagoliških :  namreč  iz  Zografskega,  iz  Marinskega  ali  Gri- 
gorovičevega,  iz  Vatikanskega  ali  Assemanijevega  evangelija,  iz  Klocovega 


43Ô  I.  Šubic:  Knjíge  „Matice  slovenské"  ea  1881.  leto. 

zborníka,  iz  Makedonskega  lista,  iz  Sinajskega  trebnika  in  iz  panonsko- 
moravskega  služebnika  po  latinskem  obredu. 

Drugi  del  („Kirillovskie  pamjatniki")  tudi  na  33  straneh  obseza 
večje  odlomke  iz  Savine  knjige,  iz  evangeljskih  beril  Undolskcga  (fi'ag- 
mentum  Mosquense)  in  Kiprijanovega  (fragmentum  Petropolitanum),  iz 
psaltira  Sluškega,  iz  zborníka  Supraselskega  (martýrium  s.  Codrati,  vitá 
s.  Gregorii  papae)  in  odlomek  Hilandarski. 

Y  tretjem  delu,  43  stranij  obsežnem,  nahajamo  najprej  Ostromirovo 
evangelije,  Turovske  liste  (fragmentum  Taurinum),  Evgenijevske  liste 
(fragmenta  Eugeniana),  izbornik  Svjatoslava  iz  1.  1073.,  Moskovsko-iispenski 
zbornik  XII.  veka.  Dalje  v  srbskoslovenskem  pravopisu :  Simeonovo  evan- 
gelije iz  konca  XII.  veka,  kormčajo  iz  12G2.  leta,  in  napósled  zbornik 
poučenij  XIII.  veka  iz  slavnoznane  rokopisne  zbirke  Mihanovioeve. 

Zadnjih  34  stranij  nam  podaje  vestno  sestavljen  staroslovcnsko- 
grško-latinski  slovarček. 

Po  tej  tukaj  navedení  vsebini  však  znalec  staroslovenskih  spome- 
nikov  lahko  posnema,  s  kakim  bistrim  očesom  je  Jagič  izbral  in  s  kakim 
finim  ukusom  sestavil  to  v  resnici  krásno  berilo  staroslovensko.  Osobito 
nas  veseli,  da  je  v  svojo  krestomatijo  vzel  tudi  odlomke  nekaterih  do- 
zdaj  nam  zapadnim  Slovanom  naj  vec  samo  po  imenu  znanih  zborníkov 
staroslovenskih. 

Knjiga  je  v  prvi  vrsti  namenjena  učencem  Jagičevim  in  za  tega 
delj  so  krátke  opazke  in  naslovni  napisi  sestavljeni  v  ruskem  jeziku, 
vender  se  nádejemo,  da  se  bode  tudi  po  slovanskom  jugu  in  západu 
razširila  tako,  kakor  zaradi  prelej)e  vsebine  svoje  po  polneui  zaslúži. 
Kje  se  dobiva  in  po  čem,  danes  svojim  bralcem  še  ne  nioromo  povťdati. 
ker  je  v  Ljubljano  došla  naravnost  iz  Peterburga.  1j. 

Knjige  „Matice  Slovenské"  za  1881.  leto. 

II. 

Somatologija   ali   náuk  o  ŕloveškem   telesu,   učiteljiščem   in  višjim  učilnicam 

spisal  dr.  Jan.  N.  Woldľich.  —  Po  íetľťem  natisku  poslovenil   Fran  Erjavec. 

V  berilo  vtisnenih  je  140  slik.    Založila  in  izdala  „Matica  Slovenska".    V  íijub- 

Ijani,  1881.  Natisnoli  J,  Blaznikovi  nasledniki.  Cena  75  k  r. 

Komur  so  bilo  znane  zapreke,  ki  so  se  bile  pokazale  o  pôrodu 
potrebne  te  náučne  knjige,  ta  pac  ni  pričakoval,  da  bode  že  letos  ležala 
pred    nami.     A  zastalo    delo    vzel   je  g.  prof.  Erjavec  v  roke    in    v  teku 


I.  Šubic:  Knjige  „Matice  slovenské"  za  1881.  leto.  431 

nekoliko  tednov  je  že  izuenadil  Matičin  odbor  z  dovršenim  prevodom, 
tako  da  ni  bilo  konečno  nobene  zamude.  Somatologija  je  poslovenjena 
po  znani  Woldŕichovi  knjigi,  ki  se  rabi  že  mnogo  let  po  višjih  učiliščih 
našega^  cesarstva ;  slike  so  one,  kot  jih  ima  izvirnik.  Pri  njihovem  opa- 
zovanji  motijo  nekoliko  črke,  ki  zaznamenujejo  posamezne  dele  slik;  v 
noniškom  originálu  so  te  črke  navadno  začetnice  dotične  besede  — 
n.  pr.  ma  káže  na  Magen  —  kar  iskanje  organov  zelo  olajšuje,  a  Matica 
je  bila  primorana  rabiti  založnikove  clichéje  in  tedaj  se  te  neprilike  ni 
bila  moci  ogniti;  sploh  pa  se  na  to  leliko  pozabi  pri  tolikih  prednostih, 
ki  jih  nahajamo  v  lični  tej  knjigi. 

O  razdelitvi  njeni  ne  bodemo  govorili,  ker  je  jednaka  originálu, 
ki  je  v  svojih  novejših  izdanjih  mnogo  izboljšan  in  popravljen.  Pridejana 
so  mu  tudi  jZdravstvena  pravila",  kjer  se  ob  kratkem  poučuje,  kako 
je  treba  gojiti  in  negovati  ražne  organe  (gibala,  hranila,  občutila, 
kožo  itd.);  sploh  je  vsa  knjiga  sestavljena  tako,  da  ni  samo  suho- 
parna  šolska  knjiga,  temveč  tudi  prijetno  berilo,  ki  mora 
zanimati  vsacega  omikanega  človeka  in  ki  bi  je  ne  smeli  pogrešati  v  nobeni 
olikani  hiši.  Zato  pozdravljamo  tudi  s  tega  stališča  novo  Somatologijo 
in  jo  goľko  priporočamo  prijateljem  prirodopisja,  osobito  človeškega. 

Knjigi  je  pridejan  tolmač,  ki  nam  razlaga  poprej  rabljene  izraze. 
In  tu  se  pač  izplača,  da  si  te  izraze  nekoliko  bolj  natanko  ogledamo. 
Ako  je  že  sploh  vsako  Erjavčevo  delo  zanimljivo  v  jezikoslovnem  oziru, 
menimo,  da  to  velj,a  še  posebno  o  tej  Somatologiji.  Tu  nahajamo  za 
ražne  organe  toliko  krasnih  izrazov,  ki  so  vzeti  iz  národa  in  ki  so  marsikomu 
že  ušli  iz  spomina,  kdor  je  živel  po  mestih  in  si  pojíl  dušo  s  tujim 
znanstvom;  drugi  izrazi  pa,  kóje  je  ustvarila  veda  sama,  zopet  so  taki, 
da  ne  vemo,  bi  li  prej  omenili  krasote  in  gibčnosti  rodnega  nam  jezika 
ali  pa  spretnosti  g.  pisatelja,  ki  nam  podaje  tako  lepe,  blagoglasne  termine. 
Iz  zoologične  terminologije  smo  imeli  do  sedaj  pač  malo  izrazov;  tisto, 
kar  se  nahaja  v  „Prirodopisji  živalstva  za  spodnje  razrede",  obseza  le 
zunanji  opis  telesa,  a  kdor  bi  jih  bil  iz  anatomije  iskal,  prišel  bi  bil 
kmalu  v  zadrego.  S  Somatologijo  naredili  smo  sedaj  velik  korak  naprej. 
Kdor  nam  bode  pisal  znanstveno  zoologijo,  imel  bode  primeroma 
lehko  delo ;  da  bodo  tu  nam  podani  termini  obveljali,  pač  ni  dvojití, 
saj  je  učeni  g.  prelagatelj  prvá  naša  avtoriteta  na  tem  polji  ! 

Nemški  jezik  hvalijo  zaradi  lepih  zloženih  s.amostavnikov, 
ki  olajšujejo  posebno  v  znanosti  razumljivost  in  natančnost  izraza  in  ki 
delajo    prelagatelju    na    naš    jezik    čestokrat    preglavico.     In    vender   je 


432  L,:  Ärchiv  fór  slavische  Philólogie. 


slovenščina  jako  zmožna  za  jednake  besede,  ki  nam  jih  podaje  v  ra\iio  tako 
krásni,  a  mnogo  krajší  obliki;  naj  onienimo  tu  le  nekaterih  na  pr.  gibala  = 
Bewegungsorgane,  okostje-^=  Knochensystem,  prebavje  =  Verdau- 
ungssystem,  žilje  =  Gefässsystem  i+d. 

Zraven  naliajamo  nekaj  izrazov,  ki  so  do  sedaj  malo  znani  v  našeni 
slovstvu,  a  umejo  se  lehko  vsled  druzega  priprostega  in  umevnega 
jezika,  v  katerem  je  pisana  vsa  knjiga;  dolge  perijode  nemškega  izvirnika 
razcepljene  so  na  posamezne  stávke,  kar  omenjeno  lastnost  in  rabljivost 
knjige,   —   osobito  šolske  in  učne  knjige   —  jako  povikšuje. 

Tisk  je  lep  in  razločen,  samo  da  bi  nekoliko  debelejši  papir  ne 
bil  škodoval;  a  to  se  pozabi  pri  vsebini  Erjavčeve  knjige,  ki  jo  konečno 
še  jedenkrát  toplo  priporočamo  slovenskému  občinstvu.  Ne  samo  oni,  ki 
se  peča  s  šolo,  temveč  však  prijatelj  prirode  in  však  jezikoslovee  našel 
bode  v  njej  mnogo,  kar  ga  bode  zanimalo  in  veselilo! 

Ivan  Š  u  b  i  c. 


„Ärchiv  fur  slavische  Philólogie". 

Jagičevega  zbornika  za  slovansko  filologijo,  o  katerem  smo  že 
večkrat  govorili  v  svojem  listu  ter  gä  priporočali  svojim  bralcem,  prišel 
je  VI.  knjige  2.  zvezek  na  svetlo^  poln  najzanimljivejših  učenih  razprav 
in  književnili  naznanil.  Prof.  N  e  hr  in  g  nadaljuje  svoj  članek  „uber 
den  Einfluss  der  altčechischen  Sprache  und  Literatúr  auf  die  altpol- 
nische"  in  A.  Kalina  svojo  razpravo  „Anecdota  palaeopolonica".  Prof. 
A.  Brúckner  priobčaje  jako  imenitno  razpravo  „Pripegala",  v  kateri 
dokazuje,  da  Pripegala  ni  Priapus  ali  Belphegor,  kakor  se  je  do  zdaj 
mislilo,  ampak  slovansko  božanstvo,  stsl.  Pribyhvalú,  augmentum 
laudis  habens,  katero  ime  Miklošič  navaja  v  „Bildung  der  sláv.  Per- 
sonennamen"  str.  239.  Prof.  Jagic  začenja  daljšo  razpravo  „zur  Be- 
richtigung  der  altrussischen  Texte  (passio  st.  Codrati).  Osobito  zanimal 
nas  je  koreniti  spis  W.  Wollnerjev  „der  Lenorenstoff  in  der  slavischen 
Volkspoesie",  v  katerem  g.  pisatelj  dokazuje  in  z  vzgledi  pojasnjuje,  da 
je  snov  Biirgerjeve  balade  znana  do  malega  vsem  národom  slovanskim, 
Grkom  in  Arbanasom.  „Der  Inhalt  dieser  Mährchen  und  Lieder  ist 
einestheils  der,  dass  der  verstorbene  Liebhaber  (Bräutigam)  durch  die 
Thränen  und  die  Sehnsucht  seiner  Geliebten,  oder  ;iuch  duroli  die  Zauber- 
kíinste  derselben,  aus  seiper  Grabesruhe  aufgestôrt,  die,  meist  von  seinem 


L. :  Archiv  fór  slavische  Philoldgie.  433 

Todť  niľlils  aliiiende  Geliehte  aufsueht,  mit  ihra  zu  gohen  beredet  und 
sio  daiin  niit  sich  ins  Grab  zii  ziehen  bemiiht  ist.  Soweit  stiinmt  der 
Stoff  mit  dein  dor  Lenore.  Nun  tritt  aber  in  der  Mehrzahl  der  slavischen 
Yersionen  ein  neues  Motiv  hinzii:  das  Mädchen  flieht  in  dem  Aiigen- 
blieke,  wo  sie  ins  Grab  steigen  soli,  in  ein  Haus,  das  sich  als  die  Todten- 
kammer  •  herausstellt,  und  riegelt  sich  ein.  In  der  Kattimer  liegt  ein 
Leichnara  (in  einer  Version  drei);  an  ihn  wendet  sich  der  Verfolger  um 
Herausgabe  seiner  Brant.  In  den  meisten  Fällen  ist  anch  der  Todte 
boreit  dazu ;  ehe  es  ihm  aber  geliugt  zu  offnen,  kräht  der  Hahn  und 
das  Mädchen  ist  gerettet.  In  einem  Mährchen  gelingt  es  beiden  Todten 
des  Mädchens  habhaft  zu  werden,  wogegen  in  einem  andern  der  Verfolger 
durch  den  anderen  Todten,  der  des  Mädchens  Partei  ergreift,  zuriick- 
gewiesen  wird."  G.  pissitelj  navaja  potem  vsebino  doticnih  pravljic  in 
narodnih  pesnij  iz  maloruskega,  litavskega,  poljskega,  českega,  slovenskega, 
srbskega.  bolgarskega,  grskega  in  arbanaskega  jezika.  Iz  našega  sloven- 
skega narodnega  pesniStva  onienja  g.  W.  WoUner  znano,  po  vsebini 
Lejiori  podoJ)no  narodno  pesen  „Anzelj''  in  kajkavsko  pravljico  „Cura 
jase  s  mrtveconi"  iz  Yaljavcevih  „Narodnih  pripovedk'.  Veseli  nas, 
da  more  tudi  „Ljubljanski  Zvon''  danes  podati  interesaiiten  donesek  k  ternu 
gradivu.  G.  prof.  S.  Rutar  na  drugem  mestu  priobčuje  v  našem  listu 
narodno,  do  zdaj  še  ne .  znano  pravljico  o  Lenori  iz  tolminskih  hribov. 
G.  A.  Wollner  prihaja  v  svoji  lepo  pisani  preiskavi  do  tega  rezultata, 
da  je  jiravljica  o  Lenori  najbrž  srbskega  izvira. 

V  oddelku  „kleiue  Mittheilungen "  nahajamo  naslednje  razprave. 
Prof.  J.  Gebauer  v  článku  „iiber  die  Nationalität  der  Prager  Gregorius- 
glossen"  dokazuje,  da  so  te  glose  české,  a  ne  staročeské  in  starobol- 
garske,  kakor  misii  Patera.  V.  Jagič  nam  v  razpravi  „das  russische 
Adjektiv  „chorošij"  podaje  etimologijo  te  do  zdaj  temne  besede  ter 
priobčuje  vrhu  tega  še  dva  jezikoslovna  spisa:  „litauisch  t  e:  slavisch 
tu,  atiľ^  in  „das  slavische  Praesens  bada*^.  Prof.  Tieftrunk  popravlja 
nekatere  napake,  katere  o  českem,  osobito  pesniškem  slovstvu  obseza 
znana  P  y  pinová  zgodovina  slovanskih  književnostij.  Taki  popravki  bi 
bili  zeló  potrební  tudi  o  slovenski  književnosti,  katero  je  Pypin  po  neka- 
tera  mesta  po  vrhu  in  v  obce  pogrešno  opisal. 

Zadnji  oddelek  je  „bibliographischer  Bericht".  V  njem  akademik 
V.  Jagič  ob  kratkem  neizrečeno  točno,  stvarno,  poučno  in  Ijubeznivo 
poroča    o  vseh   raznovrstnih   znanstvenih   knjigah,    ki  so   zaduje   mesece 

28 


4:34  L.:  Archív  fur  slaviscLe  Philologie. 

v  raznih  jezikih  slovanskih  ujíledale  boli  dan.  To  je  poročiio,  iz  katPľo<>a 
ne  samo  strokovnjak,  temveo.  však  oniikan  Slovan,  ki  se  je  nekolilco  ozrl 
okolo  sebe,  more  zajemati  obilico  krasnih  poiikov.  Predaleč  bi  sezali, 
ako  bi  o  tem  poročilu  hoteli  kaj  vec  govoriti.  Omenjamo  mimo  gredé 
naznanil  samo  dveh  treh  knjig.  Dobravskega  razpravo  „der  slavische 
Interrogativsatz",  katera  se  je  tudi  v  nas  Slovencih  —  hvalila^  Jagič 
odloono  graja,  naštevaje  jej  mnoge  napake.  „Sein  bester  Freund,  pravi, 
wiirde  oftenbar  der  sein,  der  ihm  don  Rath  ertheilt.  hätte  (jetzt  leider 
schon  zu  späť)  diese  Leistung  in  dieser  Form  iiberhaupt  nicht  zu  ver- 
ôffentlichen " .  O  Celestinovem  „Preširnu"  omenjá,  da  pogreša  v  njom  na- 

tančnejšega  izvestja  o  prijateljski  zvezi  Preširnovi  s  Stankom  Vrazom 

„beide  sind  und  bleiben  ungemein  liebliche  dichterische  Gestalten,  die 
in  gleichem  Maasse  verdienen  von  den  benachbarten  Slovenen  iind  Kroaten 
gelesen  zu  werden."  Obširneje  govori  o  Sumanovih  „Slovencih"  ter  iz 
knjige  našteva  nekatere  nedostatke,  o  katerih  jo  največ  tudi  prof.  Rutar 
že  pisal  v  našem  listu.  Svojo  sodbo  konečno  sklepa  tako,  „dass  in  dem. 
Werke,  wie  es  jetzt  aussieht,  der  mir  im  ganzen  so  synipathische  Charakter 
der  Slovenen  nicht  volí  in  allen  seinen  ethnischen  und  moralischen  Ziigen 
zum  Vorschein  kommt".  O  tej  priliki  pripovedujemo,  kar  gmo  pozvedell 
iz  bistrega  vira,  da  je  imela  knjiga  v  začetku  drugačno  podobo,  a  da 
se  je  pozneje  brez  vednosti  in  brez  dovoljenja  prof.  Sumana  iz  rokopisa 
ne  gledé  na  celoto  marsikaj  izbrisalo  in  izpustilo;  za  tega  delj  nam  knjiga 
ni  prišla  taká  v  roke,  kakeršno  nam  je  hotel  prof.  Suman  podati. 

Imepitna  za  literarno  pravdo,  v  kateŕo  se  je  prof.  Suman  s  svojim  v 
obce  vrlim  in  jako  hvale  vrednim  delom  zapletel  o  k.ajkavcih,  zdi  se  nam 
izjava  prof.  Jagiča,  kateri  o  tej  stvari  piše  tako:  „Sprachli«.h,  d.  h.  -yvenn 
die  linguistischen  Merkmale  eines  gesprochenen  Dialektes  allein  in  die 
Wagschale  fielen,  wiirde  ich  selbst  nach  dem  Dialekte  meines  Kltern- 
hauses,  meiner  Vaterstadt  (Varaždin,  ured.)  und  der  engsten  Heimat 
iiberhaupt  zu  den  Slovenen  zu  zählen  sein,  das  lässt  si  ch  nicht 
läugnen;  ebenso  wie  man  anderseits  sagen  darf,  dass  der  politische 
V  erb  and  und  die  hohern  Ideen  der  gliicklichen  und  sogensreichen 
neuern  Zeit  meine  Heimat  zum  untrennbaren  Glied  eines  anderu 
grossern  Ganzen  gemacht  haben."  To  je  tiidi  stališče  Miklošičevo  in  — 
Šumanovo!  Cestitamo  veleučenemu  hrvatskemu  in  ruskému  akad(^- 
miku  Jagiču  na  tej  korektni,  plemeniti,  iz  globokega  znanja  in  nepri- 
stranskega  mišljenja  izvirajoči  izjavi,  zaradi  katere  so  ga  njegovi  hrvatski 
zemljaki,  kakor  vidimo  iz  njih  glasil,  začoli  že  smešiti  ter  in  effigie  križati. 


L, :  ,Vra«aTn  ili  Baba  Híka^  435 


„Aľchiv  fflr  slavische  Philologie'^  izhaja  pri  Weidmannu  v  Berolinu. 
Vsako  leto  piide  na  svetlo  po  jedna  knjiga  v  štirih  zvezkih.  Vsaka 
knjiga  stane  20  mark  (=  12  gld.),  ali  však  zvezek  6  mark  (=  3  gld. 
G  O  kr.)  Po  Slovenskem  bi  si  ga  merala  naročiti  vsaj  vsaka  srednješolska 
iiritoliska   kiijižuica.  L- 


..Yraôara  ili  Baba  Hrká". 

Opereta  Davoriua  Jenka. 

Srbski  listi,  ki  nam  dohajajo  iz  Novega  Sada,  in  tudi  druge  novine, 
katere  nam  je  iz  Belega  Grada  prijazno  poslal  g.  inžeuir  S.  Roš,  polni  so 
vznesípne  hvale  našemu  genijalnemu  rojaku  g.  Davorinu  Jenku,  ka- 
pelnikii  pri  naroduem  srbskem  kraljevskem  gledališči  v  Belem  Grádu.  Dué 
3.  mája  predstavljala  se  je  namreč  v  tem  gledališči  prvá  izvirna  srbská 
opereta  Jenkova:  „Vračara  ili  Baba  Hrká"  in  občinstvo  je  to  prvo 
večje  delo  našega  rojaka  na  polji  vokálne  muzike  vzprejelo  s  tako  živo 
lx>bvalo  in  takim  srčnim  odzivom,  da  se  je  morala  opereta  štirikrat  po- 
navljati  in  da  je  nioral  gledaliSki  upravitelj  na  željo  kraljice  Natalije 
skladatelju  izreči  njeno  kraljevo  zahvalo  „na  ozbiljnom  zauzimanju  oko 
razvica  národne  muzike".  Libreto  je  sicer  rumunskega  izvira  ter  nima 
posebne  vrednosti,  a  muzika  Jenkova  je  tako  divná,  da  je  srbski  glasbeni 
krititi  ne  morejo  prehvaliti.  Takó  na  priliko  pišejo  novosadske  ,Srpske 
Ilustrovane  Novine"  (1.  20,  str.  127)  „Jenko  je  ovim  delom  uvenčao 
sve  svoje  dosadanje  radové  .  .  .  Pesme  u  ovoj  opereti  odlikuju  se  sve, 
kako  lepotom  sa  tehničke  strane,  tako  i  varijacima  u  izkazu  osečaja"  .  .  . 
In  „Srpske  Novine"  pravijo:  „G.  Jenko  je  sa  svojom  kompozicijom  podigao 
srpsku  muzikálnu  svest,  otvorio  novu  eru  muzike  u  Srpstvu  i  na  sjajan 
način  pokazao,  sto  je  u  stanju  ueiniti  talenat,  udružen  s  narodnim 
genijem.  On  je  ne  samo  osnažio  i  podigao  našu  odanost  prema  njemu  i 
naše  poštovanje  prema  njegovom  talentu,  kóji  nam  je  i  pre  lepe  próbe  svoje 
moci  dao,  nego  nam  je  i  našu  národnú  múzu  učinio  milijom  i  dragocenijom. 
Jenko  je  ovim  delom  podigao  sebi  spomenik  u  našoj  muzikalnoj  literátmi, 
spomenik,  kóji  če,  pored  Stankovicevog,  vrlo  časno  mesto  zauzimati,  a  kako 
se  u  nekoliko  i  riznicom  narodnog  muzikalnog  blaga  poslužio,  to  je 
pokazao,  kakve  dragocenosti   leže  u   našem  narodnome  pevanju". 

28* 


436  Fr.  Levec:  Zlata  knji'ga. 


A  osobito  človeku  dobro  dé,  da  Srbje  o  tej  priliki  Davorinu  Jenku 
presľčno  hvalo  in  najver-je  spoštovaiije  izrekajo  zaradi  velikih  zasluíí, 
katere  si  je  ta  roj  ak  naš  pridobll  za  razvoj  srbské  muzike  v  obee, 
naštevaje  ogromno  število  prelepih  konce  r  tni  h  pesnij  njegovih,  s  katerimi 
je  obogatil  poprej  skromno  glasbeno  literatxíro  sľ])sko.  Tz  vsega  srca 
radujemo  se  tudi  mi  tega  krasnega  vspeha  Jenkovega  ter  obžalujemo  o 
tej  priliki,  da  so  se  bas  o  tem  genijalnem  rojaku  našem  mogle  obistjiiiii 
besede:  nemo  propheta  in  patria  sna!  Da  so  je  to  moglo  pri  nas  zgoditi, 
to   ostane   večni  madež  na  slovenstvu.  L. 


Zlata  knjiga. 


Poe/.ije.    Zložil  S.  Gregorcič.  I.    Založil  Jg.  G  nm  tav;   tiskala  Klein  in  Kovaí 
v  Ljubljani  1882,  8",  158  str.  Cena  po  1  gld. 

n. 

Odkar  nam  je  za  Vodnikom  v  tridesetnih  letih  tekočega  stoletja 
„Kranjska  Cebelica"  po  obliki  in  vsebini  presnovala  pesništvo  Slovensko, 
poslala  so  dobrotna  nebesá  Slovencem  v  vsakem  desetletji  velikega  pe- 
snika,  ki  je  s  svojimi  neumrjočimi  pesnimi  korenito  oznaeil  razvoj  našega 
pesništva  ter  vrhu  tega  zaznamenoval  lepi  napredek  vsega  književnega, 
vsega  kulturnega  življenja  slovenskega:  četrto  desetletje  nam  je  rodilo' 
Preširna,  peto  Levstika,  šesto  Jenka,  sedmo  Stritarja  in  zdaj  na  meji 
osmega  in  devetega  veselimo  se  Gregorčiča. 

Gotovo  bi  bilo  poročevalcu  mikavno  in  tudi  hvaležno  dolo,  na 
tem  mestu  obširneje  govoriti,  kakšnega  literarnega  pomena  je  Gregorčiéevo 
ime  v  književnosti  slovenski  ter  preiskavati,  v  kakšnem  razmerji  stoji 
s  predniki  svojimi:  kaj  ima  z  njimi  skupnega,  kaj  od  njih  razliŕnega; 
kaj  se  je  od  njih  naučil,  kaj  je  ,svojega  prvotnega  in  izvirnega  položil 
v  svoje  „Poezije".  A  da  se  že  danes  ne  lotim  také  razprave,  najimenitnejSi 
uzrok  je  ta,  ker  mislim,  da  nam  bode  tako  priden  in  delaven  ])esnik, 
kakor  je  Gregorcič,  se  večkrat  dal  priliko  obširneje  razpravljati  o  nje- 
govih poezijah  in  potem  tudi  ta,  ker  símu  uverjen,  da  naš  pesnik,  dasi 
je  že  zdaj  klasično  dovršen,  nikakor  še  ni  dospel  svojega  umetniškega 
vrhunca. 


Fr.  Levec  :  Zlata  knjiga.  437 


Zbral  nain  je  pesnik  svoje  „ude",  kakor  pravi,  da  bi  nam  podal 
svoj  -kip-;  a  ta  kip,  dasi  tako  krasen,  tako  veličasten,  vender  še  ni 
celoten.  In  hvalo  moramo  vedeti  nebesom,  da  jo  tako:  kajti  ako  nam 
že  te  ^Poezije",  kar  jili  imamo  tukaj  pred  seboj,  tako  živo  sezajo  v  dušo, 
koliko  nam  je  pričakovati  od  njega,  kadar  celotua  podoba  njegova  stopi 
pred  strmeči  svet. 

Ako  pa  tiidi  Gregorčič  ni  še  priobčil  vseh  svojih  poezij,  ako  se 
bode  pesnik  tudi  odslej  še  množil  in  dopolnjeval  na  vse  stráni,  vender 
nam  je  že  iz  priobeenih  proizvodov  njegove  mnze  poznati  ,glavo  in  srcé" 
njegovo. 

In  to  glavo,  to  srcé  hočemo  si  tukaj  v  kratkem  ogledati. 

Ko  prebii'amo  Gregorčičeve  pesni,  kažejo  nam  po  svoji  večini  nekaj 
jednakega,  nekaj  skupnega.  ^lisli  so  raznovrstne,  motivi  ražni,  vtis  raz- 
lieen;  a  skrivaj  med  vrstami  leze  kakor  rudeča  nit  nakakov  duševen 
razpor.  Skrivaj,  pravim,  in  zategadelj  ga  morebiti  nekritični  bralec  niti 
opazil  ne  bode,  a  paznemu  presojevalcu  je  ta  razpor  očiten  ravno  zaradi 
tega,  ker  se  na  vec  mestih,  dasi  v  raznih  oblikali  ponavlja.  Xečem  trditi, 
kar  sem  že  večkrat  slišal,  da  je  ta  duševni  razpor  Gregorčiča  za  pesnika 
naredil,  a  vplival  je  gotovo  nauj,  sodim  pa,  da  ne  bode  vedno.  In  kadar 
se  tega  vi)liva  iznebi,  storil  bode  velikansk  korak  v  oblasť  večnolepega 
pesništva.  To  je  še  neko  „prerojevanje,  presnovljanje".  Boj  še  ni  končan,  a 
konec  ga  bode,  konec  ga  mora  biti!  Ko  čitamo  otožno  donečo  pesen,  vsiluje 
se  nam  nehoté  misel  in  navdaje  nas  strah,  da  bode  naturna,  zdravá  in  krepka 
sila  v  pesniku  podlegla,  da  bode  pesnik  zašel  v  nepogumno,  a  vender  tako 
zapeljivo  gibanje  in  guganje  mehkega  subjektivuega  svetobola:  preobrnemo 
list  in  divná  moč  pesnikova  vzraste  zopet  tako  gigantično,  da  se  jej 
mora  klanjati  však  ter  pripoznavati,  kako  visoko  nad  nami  stoji  ta  p.e- 
sniški  genijl  Kdor  ne  čuti  tega,  bere  naj  zaporedoma  pesni  „V  mraku" 
(str.  3í<)  in   -Človeka  nikarl"   (str.  45). 

In  ravno  ta  zdravá,  krepka,  elementárna  sila  pesnikova  ustvarila 
nam  je  najlepše,  najveličastnejše  pesni.  In  med  te  bi  v  prvi  vrsti  štel 
pesen  .Sooi'^  (str.  85)  in  „Človeka  nikarl"  Ideja,  dikcija,  stik  —  vse 
je  nedosežno  dovršeno  in  izvirno  in  kakor  je  pesnik  v  prvo  položil  ves 
svet  i  ogenj  domovinske  Ijubezni  svoje,  tako  je  v  drugi  upodobil  naj- 
globokejše  filozofiške  svoje  názore.  V  slovenskí  književnosti  nimamo  no- 
benega  pesniškega  proizvoda,  ki  bi  se  téma  pesnima  mogel  primerjati. 
Také  pesni  so  neumrjoče! 


438  Fr.  Levec  :  Zlata  knjiga. 

In  kako  ta  elementárna  sila  premaguje  v  našem  pesniku,  káže  nam 
jasno  še  mnogo  pesnij,  tako  n.  pr.  „Kúpa  življenja"   (str.  20): 

Kedor  je  možák, 
Strupene  se  kupé  ne  bráni, 
Sladké   se  nikdar  ne  vpijáni, 
No  vedno  ostane  enak, 

In  vedno  ohraní 

Si  pokoj  sladák! 

A  še  krepkeje  jednak  čut  izraža  veliČastna  pesen:-  „Na  bregii" 
(str.  40).  Pesnik  stoji  na  skali  ob  morskem  bregu  ter  zre  v  razljučene 
valové,  ki  srdito  butajo  ob  kamenito  bregovje,  tako  da  mu  bele  pene 
brizgajo  v  obraz.  A  skala  se  ne  gane,  in  tudi  pesnik  na  skali  se  ne 
umakne  morskému  viharju: 

Ko  v  steno  valovje  osode  vihar 

Ob  mé  se  zaganja; 
A  duh  se  ponosni  ne  vklanja: 
Ti  stretí  me  moreš,  potretí  nik  dá  r 
Osode  sovražne  besnečí  vihar! 

To  je  vznesená  možka  beseda! 

In  kaj  pravi  v  „Izgubljenem  raji"?  (str.  48): 

Nespametno  Ijudstvo,   čemú — lí  tvoj  stok  ? 
Na  delo !  Ne  nosí  mi  kríženia  rok ! 
Povrni  se  samo  v  prvotnost  nazaj, 
In  našlo  povsodi  prvotní  boš  raj ! 

Te  pesni  zdé  se  mi  za  pesnikovo  zdanje  in  bodoče  mišljenje  tako 
značajne,  da  jih  nalašč  poudarjam  na  prvem  mestu. 

Poleg  teh  moramo  v  obce  domovinske  pesni  Gregorčičeve  prište- 
vati  najlepšemu  cvetju  slovenské  lirike.  Koga  ne  bi  do  solz  genila  oda  „Do- 
movini"  (str.  107),  peta  zlati,  zapuščeni,  tožni,  s  solzami  in  kr\^o  na- 
pojení materi?  Ta  glas,  ta  mehki,  srčni  glas,  ki  od  kraja  do  konca 
preveva  vso  pesen,  odkriva  nam  vso  neskončno  Ijubezen,  katero  blag  sin 
goji  do  nesrečne  matere,  bas  zaradi  nesreče  njene  že  bolj  iskreno  Ijubljene! 
Isto  plemenito  Ijubezen  razodeva  tudi  „Znamenje"  (str.  150),  ki  nam  v 
priprosti  obliki  národne  pesni  izraža  najglobokejši  čut.  —  Alí  kaj  naj 
porečem  o  pesni  „V  pepelnični  noci"  (str.  111)?  Komaj  je  bila  lani  v 
„Zvonu"  natisnena,  že  so  jo  deklamovali  po  vseh  čitalnicah  in  šolali  slo- 
venskíh.  Človek  ne  vé,  komu  bi  se  bolj  čudil :  alí  izvírni  velicaetni  ideji, 
ali  načinu,  kako  je  pesnik  izrazil  to  idejo.  —  Čisto  nová  je  tudi 
misel  v  klasit-ni   elegiji   „Na    potujčeni    zemlji"    (str.  86).    Pesnik    gleda 


Fr.  Levcc :  Zlata  knjiga.  439 

ravno,  solčno.  vinoiodno  Furlanijo,  poclobo   rajskeifa  vŕta;  a  srce  se  mu 
iižalosti,  ko  se  domisli,  da 

Naš  bil  nekdaj  je  ves  ta  raj  : 

Očetom  našim  domovina! 
A  zdaj  se  širi  tod  tiij  rod  in  tujci  gospodarijo  zemlji  nekdaj  naši.  Kako 
se  je  to  zgodilo?  Nájde  se  čaši,  pravi  pesnik,  pergamenet,  na  katerega 
je  bil  učeň  mož  napisal  krásne  pesni,  modre  reke,  vredne,  da  bi  se  ohranili 
na  večne  čase.  A  ta  list  dobi  neveden  tujec  v  roke  in  ker  napísane 
modrosti  ne  ume,  izbriše  stará  slova  ter  nariše  nanj  svoje  črte. 

Tak  list  prostran  si  ti  ravan! 

NaS  ded  tii  pisal  svoja  dela. 

Naš  govor  čul  si  prek  poljan. 

Tu  pesem  naša  je  živela. 

A  zdaj  zatrt  je  tod  naš  glas, 
In  tuji  krog  zvené  glasovi, 
Tuj  trg  in  grád,  tuj  ves  je  ki-as, 
Oh,  naši  so  samo  —  grobovi. 
In  tista  nedosežna  ,,Na  sveti  večer"  (str.  8)!  Kakor  mlado  dekletce 
gre  na  sveti  večer  v  potok  gledat,  da  bi  v  vodi  opazila  podobo  svojega 
Ijubega  in  jo  iz  dna  valov  pozdraví  krasan,    Ijub    obraz,  ki  jej  s    slad- 
kim  nasmeliom  pravi.  da  je  tukaj   čas  njiju    združbe :  tako  tudi  pesnika 
vleče  na  sveto  noč,  da  bi  se  prinagnil  nad  vodo  ter  iz  proročnih  valov 
zvedel  svojo  in  svojega  národa  usodo: 

Kdaj  srečno  moje  bo  domovje? 
Rešitve  njemu  le  še  ni? 
Kaj  mi  razkrilo  boš.  valovje? 
Nadjá  srcé  se  in  —  boji  I  .  .  . 
V  t  r  e  t  j  o  vrsto  prišteval  bi  tiste  pesni,  v  katerili  nas  pesnik  z  živo. 
s  pravim    krščanskim    dubom    napolnje.no,    iz    srca    izvirajočo    in    v  srce 
prodirajočo  besedo  vzpodbuja    k    pravi   Ijubezni  do  svojega  trpe- 
čega  brata  in  k  dejanski  Ijubezni  do  trpeče  domovine. 
Odpri  srcé.  odpri  ľoké, 
Otiraj  bratovske  solzé, 
Sirotám  olajšuj  gorjél 
Kedor  pa  srečo  vžíva  sam. 

Naj  še  solzé  preliva  sami 

,,Sam^  (str.  10). 

Tako   nas  uči   pesnik   ter  dosiavlja: 

Odlocno  odpovej  se  svoji  sréči, 

Goreče  išči  drugim  jo  doséči, 

Ziveti  vri  i  mož  ne  smé  za  sé. 

„Darítev'-  (str.  28). 


440  Fr.  Levec  t  Zlata  knjiga. 


Odprto  srcé  in  odpiie  roké 
Imej  za  tvpečega  brata; 
A  trdiio  zápalmi  uhó  in  srcé, 
Ko  tľka  sovi-aštvo  na  vráta. 

„Samostanski  vratar"  (str.  97). 
In  svojega  prijatelja  opomina  („Slovo  in  naročilo  str.  90) : 

Značajen  sam  še  v  Ijudstva  značaj, 
Oživljaj,  gôji  in  krepčaj! 
Na  to  mi  prvo  skrb  obracaj: 
To  naša  je  naloga  zdaj. 
In  še    krepkeje    isto    misel  izraža  v  nedosežni  pesni    „Zivljenje  ni 
praznik"   (str.   62). 

Ni  praznik,  predragi  mi,  naše  življenje, 

Življenje  naj  bode  ti  delaven  dan, 

Od  zora  do  mraka  rosan  in  potán 

Ti  lajšaj  človeško  trpljenje! 

Ne  plaši  se  znoja,  ne  straši  se  boja. 

Saj  moško  dejanje  krepčuje  moža, 

A  pokoj  mu  zdravé  mo5i  pokonča, 

Dejanje  ti  Ijubi,  a  bój  se  pokoja! 

Dolžan  ni  samo,  kar  veleva  mu  stan, 

Kar  more,  to  mož  je  storiti  dolžan! 
Kakor  však  velik  pesnik,  povzdiguje    se    tukaj  Gregorčič  do  pra- 
vega    narodovega   in   domovinskega   učeníka,   ki   najplemeni- 
tejše  náuke  seje  svojim  rojakom  v  srcé! 

A  ne  učí  nas  samo  Ijubezní  do  trpečega  brata,  nego  dejanski  jo 
tudí  sam  zvršuje.  Saj  je  duhovník,  duhovnik  živo  čutečega,  blagega  srcá, 
kateremu  se  tolíkrat  odkríva  človeško  gorje  ondu,  kjer  je  príkrito  po- 
svetnim  očem: 

Pravico  v  grob  so  dévali.  Zri  bratoljubja  sem  pokôp  .  .  . 

Pri  grobu  jaz  sem  bil,  Ko  grob  se  je  zapri, 

Pogrebci  so  pi-epevali,  Smejal  se  je  spremnikov  trop, 

A  jaz  solzé  sem  lil.  V  bridkosti  jaz  sem  mri. 

Uzoi*e  pokopali  so,  .  .  . 
—  Oh,  to  dočak.al  sem !  — 
Na  grobu  tam  plesali  so, 
Grenko  jaz  plakal  sem. 
On  pláka  s  siromakom,  kí  (str.  20)  toží: 
To  pa  nadloga  vseh  nadlog 

To  hudo  je  najhuje, 

Da,  ker  som  roveň,  ker  ubog 

Me  Ijudstvo  zaničujc. 


Fr.  Levec  :  Zlata  knjiga.  441 

Gorečo  molitev  moli  za  zapuščeno  siroto  (str.  34)  in  v  pesni,  po 
fonni  kakor  po  mislih  čudo  vito  dovršeni,  prosi  „O  nevihti"  (str.  70) 
grozečega  Boga,  da  bi  se  usmilil  siromaka-kmeta,  kateremu  toča  preti 
uničiti  žulje  pridnih  rok.  —  In  tudi  mrtvih  ne  pozabi!  Ko  na  vseh 
svetnikov  dan  však  venca  s  cveticami    grobove    dragih    svojih  pokojnih, 

Kogá,  kogá  pa  srce  moje 

Spomína  se  tačas?  ... 

Vas,  zabljeni  grobovi, 

Kjer  kríž  ne  kameu  ne  stojí, 

Ki  níste  venčaní  s  cvetoví, 

Kjer  luč  nobena  ne  brli. 
O  če  níkdo 

Nocoj  se  vas  ne  spomní, 

Pozabíl  ní  vas  pevec  skromní 
In  pa  —  nebo ! 
Gregorčič  se  nam  v  „Poezijah"  káže  skoro  izključivo  lirika.  Pri- 
povedni  odlomek  „Biser"  (str.  152)  je  prekratek,  da  bi  mogli  po  njem 
sklepati  in  soditi  o  epični  stráni  pesnikovi.  Vender  sta  nam  prelepi 
pripovedni  pesni  „Jeftejeva  prisega"  (str.  23)  in  „Tri  lipe"  (str.  138) 
predobra  poroka,  da  bi  mogli  dvojiti  o  velikánski  zmožnosti  Gregor- 
čičevi  v  tej  stroki;  želeli  bi,  da  bi  epika  postala  Gregorčiču  močnejša 
strán  in  da  bi  s  proizvodi  te  vrste  vzbudil  in  povzdignil  slovensko 
pripovedno  pesništvo,  katero  se  zadnja  leta  v  nas  Slovencih  tako 
malo  goji! 

O  vnanji  obliki  Gregorčičevih  pesnij  danes  nečem  govoriti.  Poudar- 
jati  hočem  samo,  da  tudi  v  tem  oziru  njegove  „Poezije"  v  slovenski 
književnosti  zaznamenujejo  izdaten  napredek;  da,  neko  posebno  obliko 
liriških  pesnij  je  on  v  Slovencih  iz  nová  ustvaril.  Na  mislih  so  mi  osobito 
pesni,  kakor  „Soči",  „O  nevihti",  „Pozabljenim",  „Človeka  nikar"  i.  dr. 
Že  X.  je  pri  nas  rodil  vse  polno  epigónov.  Vzemi  v  roke  kateri  si  bodi 
leposlovni  list  slovenski,  koliko  pesnij  znanih  in  neznanih  pesnikov  te 
spomína  X-a!  Ako  ima  že  ta  toliko  následníkov,  koliko  jih  bode  imel 
še  le  Gregorčič!  Veselo  znamenje  je  to,  da  se  dobre  stvari  pri  nas  tako 
hitro  posnemajo.  Ni  se  nam  bati  vec  za  našo  liriko.  In  da  je  osno- 
vana  zdaj  na  taki  krepki  podstavi,  za  to  imata  največjo  zaslugo  Stritar 
s  svojo  teorijo  in  svojim  vzgledom  in  zdaj  Gregorčič  s  svojim  dejanjem. 
Ker  že  ravno  govorim  ob  obliki,  ne  morení  završiti  tega  naznaníla 
in  priporočila  (kajti  ta  namen  imajo  v  prví  vrsti  pričujoče  vrstice),  da 
ne  bi  čestitih  čitateljev  opozoril  še  na  dve  pesni,  na  „Pastirja"  (str.  106) 
„Oljko"   (str.  143).     Prvá  se  mi  zdi  jedna  najblagoglasnejših  pesnij  slo- 


442  Slovenskí  glasnik. 

venskih,  ki  bistro  káže,  kaj  more  pravi  pesnik  slovenskí  iistvariti  z  našim 
jezikom.     Jednako  zveneča  je  jediná  Levstikova: 

Oh,  koliko  moških   in  ženskih  Ijudí 

In  mladih  in  starih  na  goro, 

Ob  romavski  palici  raolit  hiti 

In  delat  za  grehe  pokoro!  .  .  . 
Druga  je  tako  veličastna,    da    se    vsaj  z  daleka  mora  primci-jati   s 
Schillerjevo  pesnijo  o  zvonu. 

Ako  pa  pesnik   „Oljko"   završuje: 

Pred  duhom  vidira  nizko  sobo, 

A  v  sobi  bledo  sveč  svitlobo; 

Med  svečami  pa  spavá  niož, 

Bied  mož,   ogrnen  s  plaščem  črnim, 

Ki  s  trakom  je  našit  srebernim; 

On  trdno  spi,  nevzdramno  spi, 

Stľudila  ga  je  težka  boja. 

Moža  pa  množica  Ijudí 

Z  mladiko  oljkovo  kropí 

Želeč  mu  večnega  pokoja. 

Oj,  bratje,  ko  se  to  zgodi, 

Tedaj  končana  pot  bo  moja 

In  konec  bo  težav  in  boja, 

Todaj  potihne  za  vsekdar 

Sľcá  mi  in  sveta  vihar  .  .  . 
odgovarjamo  mi  in  z  nami  gotovo    vsa  slovenská  zemlja,  da    se  to  pre- 
rokovanje  njegovo  zdaj  ne  sme  še  uresničiti,    nego    dolgo  dolgo  národu 
našemu  dobrotni  Bog  zdravega  in  delavnega    chráni    genija  slovenskega 
Šimona  Gregorčiča!  L. 


Slovenskí  glasnik. 


Zyodoriua  Tolminskeffa,  to  je:  zgodovinski  dogodki  sodnijskih  okrajev 
Tolmin,  Bolec  in  Cerkno  z  njili  prirodoznanskira  in  statistiCnim  opisom. 
Spísal  S.  Rutar,  pi-ofesor  na  c.  kr.  gimnazíji  v  Špljetu.  Na  svetlo  dal  Josip 
Devetak,  dežolni  poslanec  in  župan  tolminski.  V  Gorici  nat.  Hilarijanska 
Tiskarna  1882,  8",  ;i'2()  str.  Cena  1  gld.  po  goríškíh  knjíganiah  in  v  Tolminu 
pri  g.  Devctaku.  —  V  občc  Slovonci  še  vse  prcmalo  poznamo  Icpo  svojo  domovino, 
bodi  si  v  narodopisnem,  jozíkoslovnom,  zemljepísnem,  zgodovinskem  ali  prírodo- 
pisnem  oziru ;  za  tegá  delj  tom  veselejši  pozdravljamo  to  krásno,  iz  Gorice  došlo 
nam  knjigo,  katera  ima  nameu  do  dobrega  opisati  nam  važen  del  naše  Slovenije 
ter  seznaniti  nas  z  zanimljivo  zgodovino  in  vrlimi  stanovníki  njegovimi.  V  úvodu 


Slovenski  dasnik.  443 


nam  pripoveduje  g.  pisatelj,  kako  mu  je  prišlo  na  misii  pisati  tolminsko  zgo- 
dovino.  Že  v  prvih  razredih  svojega  gimnazijalnega  učeiija  se  je  počel  baviti  z 
zgodovino  svoje  ožje  domovine  ter  spisovati  zgodovino  Tolminskega.  Ali  kolikor 
je  on  sam  v  znanosti  napredoval,  tako  je  ob  jednem  videl,  kako  nepopolno  je 
delo  njegovo.  Zato  jo  je  vedno  popolnjeval  in  predeloval,  tako  da  je  pričujoCa 
kiijiga  že  p  e  ti  izdelek  istega  predmeta.  Tistemn,  ki  bi  se  čudil,  da  si  je 
g.  pisatelj  odbral  baš  Tolminsko  za  predmet  svojega  zanimljivega  opisovanja, 
odgovarja  tako:  „Ta  deželica  je  okoli  in  okolí  s  prirodnimi  mejami  tako  obdana, 
da  se  je  merala  že  od  nekdaj  smatrati  kot  za  se  samostojna,  lepo  zaokrožena 
celota.  In  zares,  odkar  se  nam  začne  zgodovina  teh  krajev  jasniti,  prikazuje  se 
nam  Tolminsko  (z  Idrijo,  Oslico  in  Davčo  vred)  pod  oglejskimi  patrijarhi, 
goriškimi  grófi  in  avstrijskimi  vladarji  vedno  kot  za  se  o  dl  oč  en  o  okrožje 
z  lastnimi  glavarji.  Da,  še  celo  do  leta  1848.  se  lahko  trdi,  da  je  bilo  Tol- 
minsko posebna  deželica  med  dragimi  avstrijskimi  pokrajinami.  —  Tudi  glede 
cerkvene  úprave  bilo  je  Tolminsko  ločeno  od  ostalega  Goriškega,  ker  je 
spadalo  še  do  novejšega  fasa  pod  čedadski  kapitelj,  kateri  je  je  vedno  šmátral 
kot  svojo  dragoceno  lastnino  na  avstrijskih  tleh.  —  Natorno  je  torej,  da  se  je 
začelo  na  Tolminskem  različno  Živen  je  z  lastnimi  navadami  in  značajnimi 
svojstvi.  Zato  je  opravičena  trditev,  da  im  a  Tolminsko  svojo  posebno 
zgodovino,  ki  je  vrédna,  da  se  marljivo  zbira  in  skrbno  preiskuje,  ter  se- 
danjemu  in  bodoíemu  svetu  spisuje  v  prijetno  zaljavo,  še  bolj  pa  v  pouk  in 
živ  vzgled."  —  Za  danes  samo  svoje  čitatelje  opozarjamo  na  to  zanimljivo  delo, 
priobčujoči  jim  njegovo  vsebino,  ki  je  ta:  I  Tolminsko  pred  začetkom 
patrijarške  oblasti.  A.  Najstarejše  zgodovinske  vešti  do  prihoda  Slovencev 
'str.  5).  B.  Od  priboda  Slovencev  do  začetka  patrijarške  oblasti  (str.  15).  — 
II.  Tolminsko  v  srednjem  veku.  A.  Tolminsko  pod  oglejskimi  patrijarhi 
(str.  27.);  B.  Tolminsko  pod  Čedadom  in  goriškimi  grófi  (str.  48.);  C.  Kulturno 
živenje  v  srednjem  veku  (str.  63.)  —  III.  Tolminsko  pod  Avstrijo  do  fran- 
coskih  vojen  (str.  83).  —  IV.  Kultúrne  razme  r  e  na  Tolminskem  od  XVI. 
do  XVII.  stoletja  (str.  131).  —  V.  Od  francoskih  vojen  do  1.  1880.  (str.  185 
do  215).  Dalje  obseza  knjiga  .Dostavke  in  pojasnila  (str.  216—253),  t  j.  izvirne 
listine  in  izpiske  iz  važnejših  dokumentov,  nahajajočih  se  v  grofovskem  arhivu  v 
Tolmlnu  ter  v  kapiteljskem  arhivu  v  Čedadu.  Na  str.  254.  začenja  se  „Prirodo- 
znanski  opis  Tolminskega^,  ki  je  razdeljen  na  A.  Splošni  pregled;  B.  Gore 
(str.  257);  C.  Doline  (str.  281);  D.  Vodovje  (str.  283)  in  E.  Geologijo  (str  291.) 
Pridejano  je  znanstveno  ^Kázalo  osobnih  in  krajnih  imen^  ter  „Važneje  pomote". 
—  Že  ta  vsebina  sama  na  scbi  priporoča  knjigo;  a  priporoča  jo  še  bolj  ime 
pisatelja  profesorja  Rutarja,  ki  je  vsemu  svetu  slovenskému  dober  in  drag  znanec 
po  prezaniniljivih  in  korenitih  zgodovinskih  studijah,  priobčenih  zadnja  leta  po 
, Zvonu",  „Soči",  -Edinosti'^,  „Slovenskom  Národu*  in  po.  Letopisu  , Matice 
Slovenské".  Hvalo  smo  dolžui  tudi  č.  g  županu  tolminskemu  Josipu  Devetaku, 
da  je  knjigo  založil  ter  tako  pomagal  slovstvo  naše  obogatiti  z  dragocenim 
znanstvenim  in  domoljubnim  delom. 

Rokovujači,  historičcn  román.  Spísala  Josip  Jurčič  in  JankoKersuik. 
Ponatis  iz  ,Ljubljanskega  Zvona".  V  Ljubljani  1882,  8°,  133  str.  Natisnila 
, Národná  Tiskarna"'.  Cena  50  kr.,  prodaje  J.  Giontini  v  Ljubljani.  —  Dolžni  smo 


444  Slovenskí  glasnik. 

povedati,  zakaj  smo  ta  román  iz  svojegu  lista  ponatisnili.  Stvar  je  ta:  Ku  so 
nam  lani  pošle  „Ljublj.  Zvona"  prvé  tri  številke,  ukázal  je  Jurčič  iz  njih  pona- 
tisniti  svoje  „Rokovnjače",  da  bi  novi,  a  prcpozni  naročniki  vsaj  to  zgodôvinsko 
povest  Y  so  dobili  v  roke.  Iz  istega  nzroka  smo  po  smrti  Jurčičevi  nadaljevali 
ponatiskovanje.  Dostavljamo  še,  da  je  prvih  jednajst  poglavij  (do  54.  str.)  spisal 
Jos.  Jurčič,  a  ostalih  trinajst  Janko  Kersnik. 

„Matica  SloreiisJca"  imela  je  svoj  občni  zbor  za  leto  1881  (!)  dne  14.  junija 
t.  1.  v  Ljubljani.  Iz  obširnega  obravnavanja  priobčujemo  tu  najimenitnejše  točke. 
Računski  sklep  za  1  1881.  nam  káže,  da  ima  Matica  imovine  44.006  gld.  52  kŕ. 
v  gotovini  in  9760  gld.  v  obligacijah.  Po  proraCunu  ostaje  3103  gld.  20  kr.  za 
izdavanje  knjig  leta  1882.  Veliko  se  je  tudi  govorilo  o  preosnovi  društveiiih 
pravil  ter  konečno  ukrenilo,  naj  odbor  še  jeden  pot  o  tej  stvari  ukrepa  ter  svoje 
nasvete  prihodnjemu  občnemu  zboru  predlaga.  V  odbor  so  bili  izvoljeni  gg.  M. 
Pleteršnik,  Fr.  Erjavec,  Fr.  Levec,  dr.  Jarn.  Zupanec,  Ivan  Vilhar,  V.  Zupančič, 
Fr.  Wiesthaler,  And.  Senekovič,  Fr.  Hubad,  Fr.  Šuklje,  A.  Kržič,  And.  Marušič, 
dr.  A.  Jarec,  L.  Robič,  Mih.  Žolgar,  J.  Majciger,  S.  Gregorčič.  Razon  teb  šedé  zdaj 
v  odboru  še  gg.  Peter  Grasselli,  K.  Klun,  Jos  Marn,  And.  Praprotnik,  Fel.  Stegnar, 
I.  Tomšič,  I.  Vavríí,  M.  Vodušek,  Matej  Cigale,  And.  Einspieler,  Jurij  Grabrijan, 
dr.  A.  Jeglič,  Fr.  Kosar,  dr.  J  Poklukar,  Božidar  Raič,  L.  Svetec,  dr.  Jurij  Šterbeuec, 
K.  Šavnik,  I.  Šolar,  Jos.  Šuman,  dr.  I.  Šust,  dr.  Jos.  To'nkli  in  Vilj.  Úrbas. 

Odbor  za  Jurčičev  spomenik  je  imel  24.  t.  m.  sejo,  v  kateri  je  ukrenil: 
1.  drugi  zvezck  Jurčičevih  zbranih  spisov  dati  takoj  v  tiskarno;  2.  vzidati 
letos  15.  avgusta  v  pisaťéljevi  rojstveni  híši  na  Muljavi  spominsko  ploščo  iii 
^.  v  ta  namen  prirediti  na  Muljavi  in  v  Zatičini  primerno  narodno  slavnost  ter 
povabiti  národná  (osobito  Ijtibljanska)  društva,  da  se  udeležé  tega  narodnega 
praznika.  Spominsko  ploščo  bode  izdelal  g.  V,  Čamernik.  V  slávnostní  odbor  so 
izvoljeni  gg.  dr.  Dolenec,  dr.  Staré,  H.  Turek  in  Fr.  Levec. 

Gregorčičere  „Poezije".  „Slovenskí  Gospodar"  in  za  njím  drugi  listí  slovenskí 
poročajo,  da  je  prevzvišeni  Ijubljanski  vladika  g.  Janez  Kríz.  dr.  Pogačar  sloven- 
skému pesniku  g.  vikarju  S.  Gregorčiču  písal  písmo,  v  katerem  mu  lepo  čestita 
zaradí  njegovih  krasnih  „Poezij".  V  písmu  tudi  izreka  željo,  da  bi  pesnika  rad 
osobno  poznal.  Dozdaj  so  že  vsí  večjí  slovenskí  listí  govorili  o  Gregorčičevih 
„Poezijali"  in  vsi  so  —  razen  jednega  —  polni  hvalo!  A  kakor  se  nekdaj  krivo- 
vercí  v  slovenskem  národu  níso  mogli  ukoreniníti,  tako  smo  pŕeverjení,  da  tudi  tí 
,,protestantje"  v  slovenskem  pesništvu  ostanejo  brez  —  občine  in  brez  pastirja! 
Tudi  ,.Novice''  (1.  23)  so  prinesie  o  njih  práv  lepo  razpravo  in  v  praškera 
„Svetozoru''  (1.  23)  jih  Jos.  Penížek  svojim  českím  rojakom  toplo  priporoča; 
najbolj  so  mu  po  voljí  pesní  „Soči",  „V  pepelnični  nocí"  in  ,.Na  svcti  večer". 
Zadnjo  pesen  je  v  „Svctozoru"  g.  Penižek  tudi  na  českí  jezik  preložil.  Glasbcni 
direktor  g.  A.  Nedved  je  že  jedno  uglasbíl  in  sicer:  „Vojaci  na  poti".  Kakor 
čujemo,  misií  še  nekaj  drugíh  uglasbiti. 

G.  Ivan  Lapajne,  šolskí  ravnatelj  na  Krškcm.  val)í  na  naročno  ,Prak- 
tíčne  metodike,"  v  kateri  misii  slovenskim  učitcljem  podatí  navodilo  za 
poučevanje  v  vseh  predmetih  Ijudske  šole.  Knjíga,  okolo  130  str.  obsežna, 
stala  bode  80  kr. 


SIofTenski  glasnik.  445 


S/i»ensleo-lafimke  raje  za  III.  giranazijski  razi-ed  obsezajoCe  sklonosloyje 
(Casuslelire)  izdeluje  g.  prof.  Yal.  Kerraavner.  Stávke  zbira  iz  lat.inskib  kla- 
sikov, zlasti  iz  Kornelija  Nepota  in  Cezarja.  Kadar  to  knjigo  zvi-ši,  začel  bode 
pisati  slovonsko-latinske  vaje  o  uačinoslovji  (Modnslebre)  za  IV.  gimn.  razred. 
Nadejati  se  nam  je  tedaj  od  tega  izvrstnega  šolnika  v  kratkem  dvoje  t«meljitih 
izvirnih  šolskih  knjig.  And.  K. 

Prof.  Mil-loíiť  }e  v  sej!  dunajské  oesarske  akademije  znanostij  20  apríla  t  1. 
predložil  spis:  ..Doneski  li  glasoslovju  rnniunskili  naročij.  O  konsonantizmu. 
n.  deľ". 

,,SIep  Je,  kfloľ  .vr  .v  petjem  pkvarjal"  Te  dni  so  v  poslopji  Ijiibljanske  c.  kŕ. 
gimuazije  našli  izvirni  rokopis  pesnij  znanega  pesnika  in  rodoljuba  slovenskega 
profesorja  d  r  a.  Jakoba  Župana.  NaSli  so  ga  v  samotnem  kraji,  kamor  peš 
hodijo  kralji  in  cesarji.  Zanimljivi  tíi  rokopis  bráni  zdaj  g.  prof.  Fr.  Wiesthaler. 

Iiiícnoranje.  Naučno  ministerstvo  je  slovenskega  pisat-elja  gosp.  Jozefa 
Križmana  iraenovalo  za  verskega  ucitelja  na  c.  kr.  gimnaziji  v  Pázinu. 

Oheni  zhnr  ,,G1a.<ihene  Matice"  r  LjubJjaui  je  bil  dne  20.  aprila  t.  1.  Po 
nagovoru  predsednikovem  poročal  je  društveni  tajnik  g.  V.  Val  en  t  a  o  odbo- 
rovem  delovanji,  ki  je  merilo  na  to,  da  se  1.  oliranijo  stari  društveniki,  2  da 
se  pridobé  novi,  3.  da  se,  kolikor  raogoče,  zadovolé  z  raznimi  mnzikalijami  za 
leto  issl.  na  svetlo  daninii,  4.  da  si  društvo  pridobi  spretnih  skladateljev  in 
5."  da  si  .Glasbena  Matica''  pomore  do  boljšega  matŕrijalnega  st,inja.  V  t«  svrho 
se  je  društveuikom  marljivo  dopisovalo,  da  njih  podpora  ni  izo^tala;  —  za 
pomnožitev  podpornih  údov  je  slovenskp  časništvo  objavši  in  priporočivši  dru- 
štvena  dela  hvalevredno  delovalo:  —  za  letui  donesek  2  fl.  so  dobili  člani  22 
pol  mnzikalij  in  sioer:  Ľavo  r  ik  o,  11.  del  z  38  nekaj  znanimi,  nekaj  novimi 
napevi,  tiskanimi  v  4  glasovih  za  tenor  I.  in  II..  bas  I.  in  11.  v  mali  priporočni 
obliki,  kar  posaniičnim  pevcem  in  pevskim  zborom  posebno  ugaja  (tržná  cena 
2  gld.)  Dalje  je  bilo  razposlanih  15  novib  večinoma  nenatisnenib  nápevov  in 
partitúr,  katerim  so  skladatelji  ranjki  Kam.  Mašek,  Iv.  pi.  Zajec,  Gjuro 
Eisenbut,  dr.  Gust.  Ipavec.  P.  A.  Hribar,  Danilo  Fajgelj,  K.  Knitl, 
N.  Stross,  Fr.  Hlávka  (tržná  cena  80  kr.)  in  10  stráni  obsezajoča  transkripcija 
Jnrij  Flajšnianovega  napeva  „Luna  šije",  urejena  za  klavir  po  D.  Fajglji  (tržná 
cena  65  kr.)  —  Z  muzikalijami  so  društvo  podpirali  razen  že  omenjenih  skla- 
dateljev tudi  D.  Jen  k  o  ter  svojo  daljno  pripomoc  zagotovili  še  gg.  Ant.  Ned- 
véd,  Ant.  Foerster,  F.  S.  Vilbar,  vodja  glasbenega  zavoda  v  Karlovci,  dr. 
B  enjamin  in  dr.  Gustáv  Ipavec;  istotako  je  odboru  došla  od  g.  Janka  Lebana 
ponudba  glasbenih  del  (X  glasni  napevi)  iz  zapuščine  umršega  g.  Avgusta  L  e- 
bana  in  od  g.  Hilar.  Zorná  na  Goriškem  4- dela.  —  V  izboljšanje  denarstvenih 
razmer  je  .Glasbena  Matica"  dne  6.  aprila  1881  vložila  pri  slávni  c.  kr.  deželni 
vladi  prošnjo  za  državno  podporo;  na  ministerijalni  poziv  se  je  prošnja  obširno 
podprta  ponovila,  a  do  sedaj  šo  ni  reSena.  Slávna  hranilnica  kraujska  je  daro- 
vala društvu  50  gld.  Tndi  od  slavnoga  deželnega  zbora  je  dobila  „Glasbena 
Matica"  100  gld.  podpore.  Z  oddajo  vseli  dosedaj  na  svetlo  danih  mnzikalij 
proti  vložnini  8  gld.  je  blagajnica  pridobila  precejšnjo  svoto.  Po  tej  znižaui 
ceni  pa  so  dobivali  muzikalije  samo  naročniki,  ki  so  postali  potem  podporni 
društveniki. 


446  Slovenskí  glasnik. 

Tako  se  je  delovalo  sploli ;  posebe  pa  je  po  odboru  bila  izioíena  visoko- 
rodni  gospici  M.  Winklerjevi  njej  posvočeua  Fajgljeva  transkripcija  „Luua  sijc*. 

Za  arhiv  je  odbor  uajel  svojo  društveno  sobo  pri  visokočestiti  gospe 
Drag.  Bleiweisovi-Trsteniški.  S  tom  je  delovanje  odbomikom  mnogo  olajšano.  V 
osnovalni  odbor  za  nstanovo  Bleiweisovcga  spomenika  sta  bila  voljena  dva  od- 
bornikaj  in  za  „Narodni  Dom"  je  odbor  volil  '2í)0  gold.  v  nakúp  jedne  delnice. 
V  Zagrebu  se  je  osnoval  odbor,  ki  napravi  ranjemu  slávnemu  goslarju  Fv. 
Krežmi  nagrobni  spomenik ;  v  ta  namen  prosi  ustanovljeni  odbor  podpore.  Qlas- 
bena  Matica  je  priobčila  slavnega  umetnika  prvo  delo  ^Moje  sanje,"  romanco 
za  gosli  in  klavir,  zato  ima  prijetno  dolžnost,  storiti  kaj  za  dostojen  spomenik. 
Odbor  se  društvenikom  priporoía  za  prostovoljne  doneske.  Tajnik  se  koTiečno 
spomína  še  društvenikov  umršili  v  pretečenem  letu  in  poudarja  zlastí  izgubo 
gosp.  dr.  Jan.  Bleiweísa-Tersteniškega,  ustanovnika  Gl.  Matice. 

O  denarnili   razmerah  poroča   blagajnik  S.  Stegnar.     Društvo  je   imelo 

doliodkov  v  pretečenem  letu 952  gld.  53  kr. 

in  stroškov 852     „     50     „ 

torej  je  prihranjene  gotovine 100  gld.  08  kr. 

Nedotakljive  ustauovnine  ima  1000  gld.  pri  podpornom  obrtnijskem  društvu  na- 
ložené. 

Društvenikov  je  pri  Glasbeni  Matici  razcn  3  častnih,  191  ;  ízmed  teh  je 
21  ustanovníkov  in  170  podpornikov:  tí  se  dele  v  22  društev  (citalnic  9,  pev- 
skili  društev  5,  učitcljskc  knjižnice  3,  3  društva  vseučiliščnikov  in  2  drugi  društvi). 
Po  deželah  se  dele  člani  tako:  Hrvatska  jili  šteje  27,  Štajerská  17,  Prímorská 
12,  Koroška  7,  in  po  drugih  deželah  9;  na  Kranjskem  je  torej  119  članov 
in  od  teh  jih  je  v  Ljubljani  43,  drugod  po  Kranjskem  76.  V  letu  1881.  je  na 
novo  pristopilo  21  društvenikov,  torej  polovico  mcnj  nego  leta  1880. 

To  poročilo  se  odobrí  in  blagajniku  izreíe  priznanje  za  ujegovo  delovanje. 

Naposled  nasvetuje  g.  Jos.  Maier  v  izboljšanje  denarnih  razmer  nasled- 
nje  resolucije :  1.  društvo  naj  vábi  rodoljube  k  prístopu  in  nabíra  malé  da- 
rove  za  povišanjo  ustanovnine.  2.  naj  sé  slávni  dež.  zbor  prosí  za  ustanovo  de- 
želne  stipendije  v  izobražbo  domače  moci,  ki  bi  potem  vodila  slov.  glasbeno 
šolo;  3.  naj  se  ponavlja  prošnja  do  slávne  vláde  za  državno  podporo;  4.  naj  bi 
se  na  korist  blagajnice  priredil  vsaj  jedenkrát  v  letu  kak  koncert,  pri  ka- 
terem  naj  se  producirajo  domače  kompozicije,  da  se  občinstvo  ž  njimi  seznani. 
Resolucije  so  bile  vzprejcte,  istotako  tudí  g.  Valentova  nasveta,  naj  se  slovenská 
glasbena  predavanja  priredíjo  v  izobražbo  prijateljev  muzike  in  diletantov,  in 
naj   bi  društvo  ízdalo  „náuk  o  igri  lia  glasoviru."  — 

V  odbor  so  ízvoljení :  Fr.  Ravnikar,  predsedník,  Srefko  Stegnar,  blagajnik, 
kí  s  preje  ma  n  ar  očí  la  in  oglasíla,  da!je  V.  Valenta,  Fr.  Drenik,  J.  Maier, 
dr.  K.  pi.  Bleiweís,  A.  Foerster,  P.  A.  Hribar,  Alfréd  Ledenig,  A.  Razinger.  dr. 
J.  Staré,  Drag.  Žagar,  vsi  v  Iijul>ljani  in  vnanji:  D.  Fajgelj,  Fr.  Gerbic,  S.  Gre- 
gorčíč,  Ig.  Gruntar,  M.  Šušteršič,  J.  Žirovnik  in  A.  Gnczda  v  Zagrebu.  Castniraa 
članoma  g.  dr.  B.  Ipavcu  in  g.  A.  Ncdvodu  so  ]>o  diiištveiiili  jtravilih  ni  vec 
naložilo  odborništvo.  —  S.  St. 


SloTenski  glasnilc.  447 


Desetorica  Uterarnega  iii  zabamega  Huba  r  Kranji,  ki  je  28krat  v  Peter- 
Majevjevih  zgornjih  prostorih  zborovala,  sklenila  je  20.  mája  svoj  redni  zimski 
tečaj.  —  Beril  je  bilo  18.  Brali  so:  15.  októbra  g  dr.  Šavnik:  „o  vpliva 
vode  in  zraka  na  človeško  zdiavje" ;  ^2.  in  29.  októbra  prof.  Frank  e:  „Čemu 
sem  potoval  v  Kitaj?-"  (resničen  román  iz  19.  stoletja);  ó.  novembra  prof.  K  arlin^ 
^o  stiri  atiški  komediji"  ;  12.  novembra  g.  Maj  d  i  č:  „o  polaganji  prvega  atlant- 
skega  kábla":  19.  novembra  g.  Majer:  „o  pivovarstvu^,  (s  praktičnim  razkazo- 
vanjem);26.novembrag.dr.  Mencinger:  „ozmotnjavah"  ;  3. decembra  g.  Pirec: 
-geologifna  slika  gorenjske  ravnine" ;  10.  decembra  g.  Pezdič:  „maksime  de 
LanKhefoucauldove'' ;  17.  decembra  prof.  Škaberne:  „Od  zajca  do  medveda*, 
(lovski  dogodki  v  Gorjancih);  27.  decembra  g.  dr.  Šavnik  :  ^o  sanjah" :  7.  jann- 
varjag. sod.  adjnukt  Škerlj:  „pravo  in  advokát";  14.januarja  g.dr.  Mencinger: 
,obŕni  državljanski  zakonik  v  sedmem  zakramentu",  (o  priliki  ženitovanja  klu- 
bovega  uda) ;  21.  januvarja  prof.  Karí  in:  ^nekaj  o  Aristofanu;''  1.  februvarija 
prof.  F  ranke:  „pogreb  v  indiškem  oceánu";  18.  februarja  gosp.  M.  Pirec  :  ,,o 
vesoljnosti-' ;  25.  februavarja  g.  Majdič:  „o  maškeradah":  18.  marcija  g.  Pezdič: 
,,Svift :  Čudná  sanja'"  —  Vrhu  tega  se  je  zložilo  14  sonetov  in  21  godovnih  ali 
spominskih  pe.snij  (med  njimi  jedua  pečená  in  nekatera  „apte  dicta'"),  katere  so 
ust varili  ali  posamezni  izvoljeni  poeti  ali  ad  hoc  izbrani  odbori.  —  Predstavljali 
so  se  tudi  dramatično-lirični  prizori.  —  O  godovih  in  izredno  svečanostnih  pri- 
ložnostih  narisal  je  klubov  nd  19  historičnih,  krajepisnih  in  genre- podôb, 
jedno  častno  diplomo  in  jeden  red.  —  Ob  takih  prilikah  so  se  pele  tudi  pri- 
nienie  izvirne  pesni  in  govorili  prilični  govori.  —  Za  však  večer  se  je  izvolil  po 
listkih  „gospod"  ( rediteljl  —  Obravnave  so  se  vršile  po  pravilih  vzglednili  evrop- 
skih  parlamentov.  Ukrenila  se  je  „lex",  da  nihče  nego  „gospod"  ne  sme  govor- 
niku  sezati  v  besedo,  in  da  ta  ,.lex"  dobi  ime  po  tistem,  ki  se  prvi  zoper  njo 
pregreši.  Ta  ..lex"  do  sedaj  še  nima  imeua.  Pilo  se  je  pivo  doraače  (Peter 
Majerjevo),  vino  pa  Meniško  (Valvasor,  Ehre  des  Herzogtbums  Krain  lib.  II.  cap. 
29.)  in  Marsalko  (Horatius  carmen  I.  verš.  19.).-  (Iz  tega  dopisa  vidimo,  da  je  bil 
Kranjski  klub  rcs  zabaven  in  literaren.  Želeli  bi  samo  to,  da  bi  svoja  berila 
in  svoje  pesni  priobčil  v  katerem  koli  si  bodi  listu  slovenskem.     Ured.) 

Klu  bov  a  v  gnr. 

Ľiisko  slorftfro..  V  Peterburgu  prišla  je  na  s\etlo  v  štirih  zvezkih  tretja 
dopolnjena  izdaja  sočinenij  G.  P.  Danilc vskega.  V  prvem  zvezku  so  po- 
mešceni:  Pervyj  vypusk  sokola,  povest  iz  časov  carja  Alekseja  Mihajloviča; 
Večer  v  t  erem  ô  (graščini)  carja  Alekseja  Mihajloviča;  Naindiju 
pri  Petrŕ  I.  povest  v  12  delih ;  Mirovič,  román  v  treh  delih,  in  Poslédnie 
Zaporožcy,  povest.  V  drugem  zvezku  so  uatiskani :  Ekaterina  velikaja 
na  Dnépré,  povest;  Potemkin  na  Dunae  (Donavi),  román;  Semejnaja  sta- 
rina, povest:  Belyja  v  Novorossiji  román  v  dveh  delih,  in  Četyre  vre- 
meni  goda  ukrajinskej  oho  ty,  povest.  Tretji  zvezek  obseza:  Volja, 
Beglie  vorotilisj,  román  v  dveh  delih;  No  vy  j  a  mesta,  román  v  dveh  delih 
in  povesti:  Bélyj  Lavruška  za  grauicej  in  Svjatočnaja  legenda  — 
bes.  Zadnji  zvezek  obseza:  Devjatyj  val,  román  v  treh  delih;  Okraji  n - 
skija  skazki;  svoje  pesniške  ]»roizvode  G.  P.  Danilevskega  in  njegove  pre- 
vode iz  Schillerja,  Mickieviča  in  Heineja.     Cena   vsem   4  zvezkom  je   6    rubljev 


448  Slovenski  glasnik. 

brez  poStnine.  Dobivajo  se  pvi  avtorji  (Spt.  Nevskij,  d.  G9,  kv.  Nr.  6)  in  v 
knjižnem  magacinu  M.  StasjuleviCa.  (Vas.  ostrov,  2  linija,  Nr.  7.)  —  Naznanja  so, 
da  je  A.  S.  Suvorin  v  Moskvi  jel  izdajati  popiilarno  Ilustrovane  zgodo- 
vino  Petra  Velikega  v  posameznih  zvezkih.  Sostavljanje  teksta  za  to  delo 
prevzel  je  profesor  Derptske  nniverze  A.  G.  Br  ii  okne  r  (zdaj  v  Berolinu,  ured.) 
Ilustracije  bodo  ksilografovane  od  najboljšili  rezl)arjev  v  Rusiji  in  za  granico. 
Podobe  vzprejemale  se  bodo  le  také,  ki  imajo  prenio  odnošenje  k  carovanju 
Petra  Velikega.  Slike  spodvižnikov  Petra  bodo  se  posnele  po  najboljših  izvir- 
nikih,  slike  mest,  poslopij,  noš,  prizorov  iz  življenja  iz  originálov  sovremeuih 
Petru.  Od  slik  novejših  umetnikov  vzprejele  se  bodo  le  one,  ki  zgodovinsko 
verno  izražajo  tedanjo  dobo.  R. 

Iz  urednikove  listnice.  6.  dr.  Fr.  S.  na  D.:  Žvabov  „Popovií'-,  kolikov 
ga  je  bilo  natisnenega  v  lanskom  „Zvonn",  res  ne  obseza  vscga.  kar  l)i  se  moglo 
povedati  o  tem  znaraeniteni  rojaku  našom;  a  tega  ni  kriv  pisatelj  g.  L  Žvab, 
ki  je  s  posebno  pridnostjo,  vestnostjo  in  natanfnostjo  zbral  vse  zanimljivo  gradivo 
o  Popoviči,  nego  podpisani  urednik,  ki  je  pod  spis  zapisal  „konec",  predno  je 
bil  v  resnici  dokončan.  Prisilili  so  ga  v  to  mnogi  naročniki,  katerim  razprava 
ni  ugajala  —  ne  zaradi  tega,  kar  je  pripovedoval  g.  Žvab.  ampak  zaradi  naíina, 
kako  je  pripovedoval.  Iz  spisa  so  za  tega  delj  izostale  najinteresantnejše  partije, 
n.  pr.  o  Popovifievih  slovenskih  črkab,  o  njegovi  slovnici,  o  njegovem  slovarji  in  dr., 
o  katerih  bi  želeli,  da  jih  g.  Žvab  priobči  v  Matičinem  letopisu.  —  G.  Fr.  T.  v 
I.  na  T.  Kaj  pa  misliš!  Zdaj  sem  založen  za  tri  leta.  Lepa  livala!  Le  poskusi!  — 
Naročnik  naš  g.  Vikentij  Šumi,  profesor  v  Niž.  Uralskú  v  Sibiriji  nas  prosí,  da 
bi  mu  doposlali  1.  št  lanskega  ,,Ljublj.  Zvona" ;  a  ker  je  sami  nimarao  na  raz- 
polaganje,  obračamo  se  do  svojih  naročnikov  z  uljudno  prošnjo,  da  bi  nam  jo 
kdo  izmed  njih  blagovolil  vrniti,  ako  mu  prebiva,  ter  nam  tako  pomogel  z  njo 
oveseliti  rojaka  našega  v  daljni  Sibiriji.  ---  G.  J.  K.  v  K.  O  priliki  pismeno.  — 
G.  M.  H.  v  Kr.  To  so  še  le  detoustni  glasovi  slovenskega  pesnika.  —  6.  J.  Z.  Ne- 
koliko.  —  G.  V.  S.  na  Z.  pri  Tr.'  Ni  mogoče!  —  Al  A'  Patrik  v  Wab.  Minn. 
G.  Jeram  Peter  je  v  letošnjem  letopisu  M.  SI.  na  283.  str.  vpisan  za  ustanovnika, 
najboljši  dokaz,  da  je  M.  resnično  prejela  poslani  znesek.  —  G.  Fr.  N.,  k  pri  sv. 
J.  na  Šč.  Pesen  Vaše  smo  poslali  „Poetu".  —  G.  A.  B.  v  C.  Dganjke  tiskamo  na 
závitku,  ker  smo  s  prostorom  v  večni  zadregi.  Ako  jih  hočete  ohi-aniti,  recite 
knjigovezu,  naj  Vam  zavitek  konec  leta  k  „Zvonu"  zveže.  —  G.  Bogomil:  O 
priliki.  Hvala!  —  G.  O'  B.  v  Wabashi  U.  S.  of  N.  A.  Presrčna  livala!  Prihodnjič. 
—  G.  Ant.  Bez.  v  Sofiji:  Za  danes  prepozno! 

Upravništvo  še  jeden  pot  lopo  prosi  vse  gg.  naročnike,  ki  ponavljajo 
svojo  naroť.nino,  da  bi  blagovoljno  svojim  naročilom  vselej  dostavljali  število 
svoje  adrese. 

„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mesoe  v  zvezkih,  ter 

stane :  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežcle  po  5  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 


Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  dmgovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:    Fr.  Levec. 

Vredniétvo :  v  Novih  alicah  5.  —  Uprav  ništTo:  na  Marije  Terezije  česti  5. 

Tiská  ,,Národna  Tiskarna"  v  Ljubljani. 


LeposloYGľi  in  znanstvert  lisť 

Izdajátelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levee,  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavcar. 


Leto  IT. 


V  Ljubljani,  1.  avgusta  1882. 


Štev.  8. 


Mladému  prijatelju. 


i  bodo,  ko  se  snideva, 
'3^  Kot  danes  lica  ti  cvetlä; 
Li  iz  očesa  tisti  žar 
Kot  danes  gorel  bo  vsikdar? 


Li  boš  še  takrat  to  slávil, 
Kar  hilad  naučil  si  se  bil : 
Li  bode  Bog  ostal  ti  vse 
In  stvav  njegova  to.  kar  je  ? 


Li  s  čela  bode  mládostna 
Brezskrbnost  ti  odsávala; 
Li  tisti  bo  veselja  svit 
V  obrazu  jasnem  ti  razlit  ? 


Li  srcc  prosto  bilo  bo 
Kot  danes  ti  nedólžnostno ; 
Li  noga  kakor  zdaj  lehkíV 
Bo  takrat  še  ti  stópala  ? 


Li  bo  beseda  gladka  še 
Iz  ust  ti  razsipála  se; 
Smehljanje  tisto  zíbalo 
8e  čoz  obličja  ti  nebo  ? 


Li  bo  telesa  in  duhá 
Ostala  neizkáljena 
Ti  gibčnost  za  prihodnje  dni 
Bog  sam  to  vé  povedati.  .  . 


Takó  ugibal  sem  tedaj, 
Ko  vaš  zapnščal  drag  sem  kraj : 
In  žclel  sem,  da  vidim  spet 
jíedolžnost  tvojo  —  zdravja  cvet! 


Tom  o  Župan. 


'^^ 


29 


L  o  b  á  nj  a. 


JKjred  máiio  vrlui  gvôl)a  ležíš, 
^      Dahá  nesmrtnega  ti  posóda. 
Ozbíljne  misii  mi  v  dxiši  budíš, 
Ostaiiek  Adamovcga  zankla. 

Kakóvo  nosilo  tebe  telo. 

In  káko  nosila  nekdaj  imé  si, 

Povédati  mi  ne  more  nikdó, 
Izbrísana  iz  družbe  živé  si. 

Če  mrámorjev  spomenik  ti  stál, 
Če  križ  lesén  je  na  hribci  grôba, 

Lehkô,  da  vihár  ga  razdejál, 

Lehkô,  da  zgrúdila  ga  je  trohnôba. 

O  žítji  se  tvojem  izgubil  sled. 
Na  vsa  vprašanja  molčé  se  smeješ; 

Po  volji  tC'bi  je  stvarstva  réd, 

Ce  sneg  to  krije,  če  v  solnci  se  gréješ. 


lielikô,  skrivnóstna  posóda  tí. 

Prepróstemu  dulm  si  bila  sédež, 
Cast  léhko  si  bila  narckla  tí, 

Ko  nosil  te  oblasten  je  védež. 

Lehkô  ti  gospód  je  svobóde  bil  sin, 
A  lehko  tudi  zatíranec  sužen, 

Lehkô  ubóžec,  lehkô  bogatín, 
Molíéč  samotár,  jezíčnik  družen. 

Vse,  kar  ponujal  ti  čas  in  dajál, 
In  kákeršen  si  náslov  imela, 

Vse  čas  je  zopet  odvzél  kakor  dál, 
In  sama  bodeš  skôraj  strohnéla. 

Že  dávno  bil  tébi  je  grôb  izkopán, 
A  skôraj  vzprejme  zemlja  še  mône, 

Takrat  se  ozdravim  vseh  žgóčih  rán 
V  naročji  hladnom  gomíle  zeleno' 
Jos.  Cimperman. 


A 


fOP 


Kamnéni  hrám. 


?^z  morskih  pén,  zelénih  pén 
'sKipi  mogočno  hrám  kamnén, 
V  vihárnih  dnevih  nozmaján. 
Na  dnô  morjá  ne  pokopán. 

Vode  ob  njem  razsájajo 
In  treskajo  in  vstajajo, 
Ko  htele  bi  prepluti  ga 
In  vekomaj  razsuti  ga!  .  .  . 


Nanj  ptiči  môrski  sédajo 
In  v  temne  vôdc  gledajo 
In  letajo  nad  penami 
In  jadrajo  nad  stenami!  .  .  . 

Le  stojaj  hrám,  takó  močán, 
V  vihárnih  dnevih  nezmaján 
In  silám  vsom  upiraj  so 
In  čcz  morjé  oziraj  se ! 


Saj  naš  si  hrain  na  sred  morjá 
Ki  pod  tebój  rohnéč  divjá 
In  hoče  potopiti  nas 
In  v  večno  noč  zaviti  nas! 


Malo    življ  enj  e. 

Povest. 
Spisal  dr  Fr.  D  et  e  1  a. 

XVIL 

ečarjevim  se  je  čudno  zdelo,  da  ne  izreče  Juľij  nikdar 
želje,  da  bi  videl  zopet  svoje  doúiače,  ko  rnu  je  bilo  vsako 
nedeljo  tako  pri  rokah.  Kakor  se  jim  je  od  začetka  to  pa- 
metno  videlo,  da  ne  šili  domov,  tako  so  mu  zdaj  sami  ponudili,  ee 
lioče  obiskati  kako  popoludne  svoje  Ijudi :  a  vselej  se  je  odtegnil. 
Malo  preveč  je  sam  svoj,  dejali  so  in  pustili  ga  pri  miru.  A  zavzeli 
so  se  zopet,  ko  ni  liotel  iti  k  sv.  Florijanu  v  nedeljo  po  binkoštih, 
kadar  je  gori  véliko  sveto  opravilo.  Mežnar  Ožbe  je  bil  vse  posebno 
povabil  in  solx)tni  večer  nešli  sta  dekleti  lepih  vencev  in  cvetic 
v  cerkev.  Vse  je  hotelo  biti  pri  opravilu  in  mati  je  rekla  :  „  Jurij, 
jutri  boš  pa  lehko  govoril  s  katerim  svojih  znancev.  Dolinci  močno 
pridejo  k  sv.  Florijanu." 

„Jaz  pôjdem  rajši  kakor  po  navadi,"   pravi  Jurij. 
„O  kaj  še!    Le  pojdi  gori!    Saj  še   nisi   videl    cerkvice?  nikdar 
tako  olepšane.  Pôjde  pa  jutri  sam  oča  k  sv.  Andreju." 

„Ne,  mati,  jaz  grem  res  rajši  zjutraj.  Naj  pa  oča  gredó  sem!" 
„E,  kaj  bi  se  bránil!"  pravi  Matija.   „Le  pokaži  se,  kakšen  si. 
Mi  se  sramuje.š,  da  pri  nas  služiš  ?" 

„Kaj  se  bom  sramoval.  Služba  tu  kakor  tam." 
„No,  silil  te  ne  bom.     Pôjdeš  pa  sam  k  "sv.  Andreju." 
Malo  čuden  človek  se  je  pa  zdel  Jurij  vsem  in  Lenčika  je  bila 
posebno  nezadovoljna.  Se   le   drugi    dan    se  je  umirila,  ko  je   videla 
Anico  zraven    .sebe    v    cerkvi  in    znala,   da  Jurij  ni    zarad   nje  šel   k 
SV.  Andreju. 

Sv.  Floiijaii.i    giuii    |);i    je   poliui    pťazničnih  Ijudij  in  pomlajen 
skače  stari  Ozbe  sem  ter  tja.  Zdaj  teče  s  kadilnico  po  oglja,  zdaj  v 

29* 


452  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

zvonik  na  zvonca,  zdaj  oštcva  srborifce  fantine  dolinske.  Tu  tišči 
jeden  v  zvonik:    „Ali  smem  iti  gori  v  vaš  dimnik  piskre  i)Oinešat?'' 

—  „Boš  piskre  mešal,  sitnost!"  huduje  se  Ožbe.   „Da  mi  doli  padesl* 

—  „Kolike  daste,  oča,  pa  doli  skočim?"  A  raežnar  se  zaničljivn 
proč  obrne.  „Poredni  paglavec!"  pravi.  „Palico  bom  vzel,  boš  pa 
drugače  skákal."  —  Tam  na  trati  stoji  nabit  možnar,  tóga  je  treba 
izprožiti.  Okrog  je  zopet  polno  nagajive  mladine.  „vSestico  mi  dajte, 
oča!"  nagaja  zopet  mladi  sitnež,  „pa  se  iisedem  na  možnar,  kadar 
boste  izprožili,  ali  ga  pa  v  roci  držim."  A  Ožbe  se  malo  meni  za 
vse  to  in  le  gleda,  kako  bi  povišal  slavnost  tega  dneva. 

Proti  poludnevu  je  že  bilo,  ko  se  je  po  konéanem  opraviln 
množica  jela  razgubljati  z  gore.  Jurij  je  ravno  živino  opravljal,  kar 
priteče  Lenčika. 

„Oh  Jurij,  Jurij,  pojdi  hitro,  pojdi  Stefanu  poraagat !  Hudo  se  mu 
godi." 

„Kaj  pa  je?"  vpraša  Jurij  in  hiti  za  njo. 

Ko  prideta  blizu  pota,  ki  se  zavije  proti  Dolini,  zasliši  se  kri- 
čanje  Štefanovo:  „Ti  zlodej,  ti!  ti  vrag!  Ali  boš  izpustil?"  In  ko 
prideta  zraven,  ležal  je  Štefan  na  tleh  in  neki  fantin  ga  je  obdelaval 
s  pestjo,  še  drugi  pa  je  stal  zraven  in  smijal  se.  Jurij  odvali  hitro 
fanta  raz  Štefana  in  ko  se  drugi  vanj  zažene,  pomeče  mlada  razsa- 
jalca  po  bregu,  da  jima  preide  poželjenje  po  pretepu.  A  komaj  je  Štefan 
prost,  skoči  za  onima  dvema  in  po  bregu  bi  tokel  za  njima,  da  ga  ne 
obdrži  Jurij  s  silo. 

„Ta  sodrga  dolínska!"  huduje  se  Štefan  in  kri  mu  teče  iz 
nosa  in  iz  ust  po  raztrgani  obleki.  „Taki  paglavci  se  pridejo  gori 
pretepavat.  Hu,  naj  ga  še  jedenkrát  dobim  !  No,  pomnil  me  bo,  mislim !" 

,, Pusti  jih,  Štefan,"  opomína  Jurij.  ,,Kdo  se  bo  s  takimi  po- 
balini  pečal!" 

„Še  jedenkrát  naj  mi  pride  v  pest!  Glavo  presnčem.  da  ))o  v 
Dolino  šel,  pa  sv.  Florijana  gledal.  Taká  žaba!'- 

„I  kako  pa,  da  ste  se  začeli  ruv.ati?"  vpraša  Jurij. 

„I  kako  že?  Saj  tak  elovok  s  tom  namoiiom  gori  luidr.  da 
bi  razgrajal." 

„Zakaj  si  jih  dražil,  Štefan?"  pravi  Lenčika.  ,,Vidi.'i  !  • 

,,Kdaj  som  jih  dražil?" 

,,Zabav]jal  si  jim;  pa  sem  ti  bránila." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  453 

„Nič  jima  nisem  rekel.  Samo  toliko  sem  dejal :  Fanta,  ali  vama 
pot  pokažem  ?  Pa  sta  bila  precej  Imda.  Jaz  si  pa  tadi  ne  pustim  vsega 

,.Ti  si  rekel :  Danes  je  cesarjev  god,  in  si  jednému  klobúk  izbil 
z  glave." 

„Kaj  pa  je  to  tacega?  Kaj  pa  je  oni  rekel?  Ali  ni  tebi  dejal: 
Dekle,  neši  fanta  domov,  če  ne  ti  ga  V2íameva.  Potlej  smo  pa  skočili 
vkup.  Dva.  sta  bila  proti  jednému,  pa  komaj  sta  me  zmogla.  Pa  bi 
me  še  tudi  ne  bila,  če  bi  se  ne  bil  spotaknil." 

Älilovaje  je  peljal  Jurij  Štefana  domov  in  tudi  Lenčiki  se  je  smilil 
tako  potolčen. 

„Zakaj  nisi  prej  mene  poklical?"  dejal  je  Jurij.  .,Bila  bi  jima 
že  pokazala." 

,.0h,  saj  res!"  tarna  Štefan.  ,,Pa  sem  mislil,  da  ja  uženem 
sára.  In  bil  bi  ja  tudi,  da  nisem  pádel." 

,,Dľugič  jima  vrneva,"  pravi  Jurij  in  hvaležno  mn  stisne  Štefan 
roko.  Naprej  in  naprej  pa  je  govoril  o  svojem  maščevanji  in  koval 
naklepe,  kako  bi  nesrečna  fantalina  privábil  zopet  na  goro.  ,,Da  bi 
ja  le  prelmdo  no  zdelal !"  dejal  je.  ,.Jaz  imam  trdo  pest  in  si  ne 
upam  udariti  z  y.so  močjo.  To  me  malo  zavira.  Se  ve  dal  ubij  zlodja, 
imaš  pa  sitno.=(ti!" 

PopoUidne  pa  so  šli,  to  ']o  bila  že  taká  navada,  obiskat  starega 
Ožbeta.  Štefan  je  pozabil  svojili  bolečin,  samo  da  spremi  Lenčiko. 
Ožbe  je  bil  že  zopet  sam  se  svojo  zakonsko  družico  in  vesel  je  pri- 
povedoval,  kaka  je  bila  pridiga  in  kako  slovesná  maša. 

..To-le  mora  iti  šo  danes  v  zrakl''  dejal  je  in  pokazal  zavitek 
smodnika  Juvijii.  „Dve  libri  ga  je,  pa  nič  ne  dé,  če  práv  goro  raz- 
nesem.  Ali  znáš  ti  možnar  nabití?" 

,.Znam,''  odgovori  Jurij.  Kajti  Ožbc  je  sioer  rad  streljal,  a  nekak 
strah  ga  je  bil  vselej,  kadar  je  nabijal.  ,,Vrag  naj  se  izproži,  pa  imam  !" 
dejal  je  in  ka<ílar  je  zažigal,  skrival  se  je  za  drevo  in  odskakoval 
tako  daleč  proč,  da  se  je  vse  čudilo  njegovim  starim  nogam.  Jurij 
pa  je  bil  streljanju  vajen  in  trdo  je  nabil  možnarček  z  žaganjem  in 
kamenjem  in  ko  je  počilo,  udaril  je  Ožbe  dlaň  ob  dlaň :  „Vsa  dolina 
se  mora  zganiti,  tako  je  zagrmelo  I" 

Razkazavši  malo  število  znamenitostij  peljal  je  goste  v  svojo 
nizko  hišico,  kjer  je  bila  ženica  že  mizo  pogrnila  in  obložila  z  jedili 
in  pijačo.     Vina  in  mesa  je  bil  dobil  od  farne  vaši,  vse  drugo  pa  je 


454  Dr.  Pr.  Detela :  Malo  življenje. 

bil  domač  pridelek.  Do  poznega  mraka  so  se  veselili  med  sabo.  Ožbe 
je  zopet  pripovedoval  dogodke  svojih  mladih  let,  kako  je  pastiroval 
in  kravaril  doli  v  graščini ;  kako  hud  je  bil  gospod,  da  se  ga  je  vse 
bálo,  samo  njega  je  imel  rad,  ker  je  bil  pogumen  fánt.  Mladi  gospod 
je  pa  študiral  nekje  daleč  in  malokdaj  je  prišel  domov.  Kadar  je  bil 
pa  doma,  hodil  je  okrog  ves  bel,  vso  obleko  je  imel  belo  kakor  kak 
Hrovat.  Ožbeta  je  pa  to  jezilo.  Kaj  bi  se  kdo  páčil,  če  ni  treba! 
Graščinskega  bika  pa  še  bolj ;  kar  sivo  je  gledal  pa  pihal  je,  če  je 
pogledal  beli  gospodič  v  hlev.  ,,Jaz  sem  pa  tiho  bil,"  pravi  Ožbe,  pa 
na  priložnost  čakal.  Pa  vzamc  jedenkrát  mladi  gospod  puško  pa  gre 
po  česti  kakor  na  lov.  Pa  v  belih  hlačah  na  lov !  No,  pa  saj  ni 
hodil  v  hosto  ;  tam  je  bilo  neko  dekeltcr  v  vaši,  drobná  reč,  pa  so 
rekli,  da  tja  lazi.  Jaz  pa  ne  vem,  ali  je  bilo  ros  ali  ne,  zato  pa  nič 
ne  rečem.  Proti  vaši  je  pa  šel  in  jaz  sem  bil  ravno  v  hlevii.  Ti 
nerodnost,  ti,  takrat  se  mi  pa  bik  odtrga.  Kakor  živ  vrag  dere  žival 
za  gospodom.  Gospod  pa  vrze  puško  iz  rok  in  beži  kakor  tristo 
zajcev.  Gospa  zagleda  fanta,  ki  je  tekel  po  polji,  pa  začne  kričati 
na  žive  in  mŕtve,  jaz  sem  pa  tudi  vpil  kakor  hribovska  kola:  Jožek, 
váha!  jožek,  váha!  in  dirjal  po  bregu.  Zival  je  bila  pa  gospoda 
že  do  Dolinščice  prignala ;  kar  nič  se  mladič  ni  pomišljal  tam,  ampak 
v  vodo  se  je  zagnal,  naš  Jožek  pa  za  njim.  Na  oni  stráni  je  bilo 
nekaj  dreves,  za  tiste  je  gospod  skočil,  da  som  jaz  odgnal  sitneža. 
Bele  obleke  pa  ni  nič  več  nosil  in  kaka  je  tudi  bila!  Jaz  sem  se  pa 
smijal  na  tihem." 

„Navihani  ste  bili,  oča,  navihani,  ko  ste  bili  mladi,"  pravi  zve- 
sti poslušalec  Jurij.  Štefan  se  je  pa  zmeraj  po  malem  budoval  nad 
dolinskimi  fanti  in  pravil,  kako  je  dva  mesaril  in  dávil.  Anice  ni 
bilo  zraven,  Lenčika  pa,  ki  je  prišla  z  materjo,  veselá  je  bila  in  na 
ves  glas  se  smijala  zdaj  Ožbetu,  zdaj  Štefanu. 

Ljudje,  ki  malokdaj  vina  pokusijo,  hitro  se  omamijo,  kadar  ga 
pijo.  Kolikor  delj  je  bil  za  mizo,  toliko  hrabrejši  je  postajal  Štefan. 
Kričal  je  in  metati  se  je  hytel  z  Jurijem,  ki  ga  je  komaj  miril.  To- 
liko gostobesednejši  je  bil  pa  tudi  Ožbe;  čédaljo  bifíMA  mn  Íp  tokrd 
jezik  in  zdaj  mu  je  to  prišlo  na  misel,  zdaj  to. 

„Še  jedno  kupico,  Jurij !"  je  vpil.  „Še  jedno!  Nič  ne  pomaga,  ti 
moraš !  Ti  si  moj  fánt,  pa  ubogaj  pa  pij !  Tak  fánt,  he !  In,  Lenčika,  še 
ti  pij !  Kaj  se  držiš  kakor  pepelnična  sreda ;  pa  tacega  fanta  imaš  pri  sebi  1" 

„Ali  boš  vender  tiho!"  svári  ženica  Metá  zgovornega  moža. 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  465 

„Ti  bodí  tilio,  Metka,  ti!  Jaz  vem,  kaj  govorim.  Kaj,  raati 
Pečarjeva,  ki  imaš  tako  hčer?  Poslušaj  ti  mene,  kaj  ti  pravim!  Sta- 
ráš še  že ;  pa  ne  zameri !  Meni  se  ravno  tako  godi.  Gospodarja  bo 
treba  pri  vas,  novega,  mladega." 

„Molči  vender,"  miri  ga  zopet  žena.  „Oh,  Neža,  lepo  te  prosim, 
nikar  ga  ne  poslušaj:  saj  ne  ve,  kaj  govori.  Vinjen  je  že." 

„Kaj  vinjen!  Nič  vinjen,"  vpije  Ožbe.  „Jurij,  ti  pij,  da  boš  jeden- 
krát gori  gospodar.  Ti  moraš  biti  mladi  Pečar  pa  nobeden  drugi." 
Lenčiko  je  bilo  hiido  sram,  ko  je  preveseli  Ožbe  tako  govoril,  in 
mati  njena  se  je  prisiljeno  mu  smijala  in  obe  sta  se  odpravljali  domov. 
Štefana  je  bila  pa  pijača  še  bolj  prevzela  kakor  Ožbeta.  Glavo  si  je 
podpiral  pri  mizi :  kaj  se  pa  govori,  tega  pa  ni  natanko  razumel ; 
malo  se  mu  je  sanjalo,  da  Ožbe  ne  govori  práv. 

«Ho,  ho."  zagodrnjal  je  in  glava  mu  je  omahnila.  „Gospodar 
pri  Pečarji,  ho,  jaz,  pri  Pecarji,  pa  Lenčika,  gospodar,  ho!" 

„Ti  seveda!"  kriči  Ožbe.  „Kaj  boš  ti!  Boga  zahvali,  da  si  še 
na  svetu,  pa  tiho  bodi!"  In  Štefan  je  bil  res  tiho,  kajti  zaspal  jim 
je  bil.  Z  veliko  težavo  so  ga  spravili  po  konci  in  Jurij  ga  je  peljal 
potem  domov,  potoleenega  fanta.  Drugi  dan  pa  je  ležal,  zdelan  od 
vina  in  od  poboja,  in  hudo  mu  je  bilo. 

Počarka  pa  je  povedala  svojemu  môžu,  kaj  je  govoril  Ožbe  in 
nič  po  všeči  ni  bilo  Matiji.  „Ožbe  je  norec,  kadar  je  pijan,"  tako 
je  dejal.  „To  ni  vse  vkup  nič.  Fánt  je  dober,  to  je  res;  pa  kdor  je 
dober  hlapec,  ni  vselej  dober  gospodar.  Kdor  nima  nič,  ne  bo  znal 
nikoli  denarja  varovati  pa  práv  obračati.  Bog  ve,  kacih  Ijudij  je;  ka- 
kor bi  se  jih  sramoval,  tako  se  obnáša.  Pri  Štefanu  ostanemo !  Mudi 
se  pa  še  nič  ne;  naj  le  čaká,  jaz  še  nisem  tako  star." 

..A  s  Štefanom  še  Lenčika  nič  ka.]  ne  razume,"  pravi  mati. 

„Kaj  to!  To  se  s  časom  vse  poravna.  Zakoni,  ki  se  preveč  za- 
želévajo,  mnogokrat  niso  dosti  pridá." 

_Kaj  pa,  če  bi  vender  na  onega  mislila?'' 

O,  se  ve  da!  Prepametna  je  in  on  tudi  premoder.  Casi  je  celo 
osorna  proti  njemu,  da  sem  jo  že  pokaral." 

Naj  Bog  obrne,  da  bo  práv!"  sklenila  je  mati  in  opazovala 
od  zdaj  natančneje  mlada  človeka,  a  nič  posebnega  ni  mogla  opaziti. 

Štefan  pa  je  ležal  doma  bolen  in  Jurij  ga  je  obiskal  z  večer,  kajti  z 
njira  je  Štefan  posebno  rad  govoril.  „Saj  meni  ni  nič,"  dejal  je.  „Zdrav 
sem  kakor  riba,  pa  me  ne  pusté  iz  postelje.  Jutri  paže  pridem  gori." 


456  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Počakaj  še  malo,  da  boš  trdnejši,"  prigovarjal  mu  je  Jurij. 

„O,  kaj  se  menim!  Tako  ti  povem,  Jurij,  pa  ne  da  bi  se  bahal, 
klečé  si  upam  vreci  tistega  zabavljivega  Dolinca;  samo  da  bi  se  s 
hrbtom  kam  naslonil." 

„Jedenkrát  mu  bodeva  že  pokazala.  Le  potolaži  se!" 

„Ali  mu  bodeva?  Tako  je  práv.  Ce  sva  midva  vkup,  koga  se 
pa  bojiva?  Kaj?" 

„Kaj  bi  se  bála!" 

„Ha,  sapermušč!  Naj  le  pride,  kdor  lioče:  midva  sva  dva.  Veš, 
Jurij,  jaz  imam  tebe  rad." 

„Jaz  pa  tebe  tudi." 

„Boš  videl,  kako  bova  lepo  gošpodarila  na  Strmi  peci.  Saj 
mislim,  da  bom  kmalu  gori,  morebiti  še  letos.  Ob  nedeljah  pojdeva 
pa  čaši  doli  v  Dolino  pogledat  z  Lenčiko.  Malo  mora  človek  piti, 
da  je  bolj  Imd.  Potlej  bova  pa  videla,  če  se  naju  bo  kdo  lotil !  Práv 
lepo  bo,  boš  videl,  če  se  ne  priženiš  pred  kam.  Kaj?" 

„Ni  še  sile.  Za  to  je  še  čas." 

„Zdaj  mi  pa  še  povej,  kako  sem  prišel  sinoči  domov!" 

„I,  lepo.     Jaz  sem  te  spremil." 

„In  nisem  nič  nerodnega  govoril,  Jurij?  Kaj?  Da  bi  bil  za- 
bavljal  ali  kakor  si  bodi  ?" 

„Nič.     Kaj  bi  bil  zabavljal!" 

„Veš,  malo  sem  bil  vinjen,  pa  ne  zelo;  samo  toliko,  da  sem  bil 
dobre  volje,  pa  nič  več.  Oh,  kak  je  bil  pa  Ožbe!  Kakor  slama; 
kaj  ?  Tako  trdega  še  nisem  videl.  In  kako  je  vpil !  Kaj  je  že  go- 
voril? Nič  se  več  ne  spominara.  Nad  tabo  je  práv  kričal.  Pa  se 
nista  sprla?" 

„O  ne!" 

„Pa  Lenčiko  je  íhkíI  v  misii.  To  še  vem;  Kaj  je  pa  dejal,  pa 
ne  vem.  Tako  čudno  se  mi  je  potlej  sanjalo",  pravi  Štefan  in  drgne 
glavo  z  roko,  „práv  čudno!  Veš  Jurij,  kakor  bi  ti  hotel  gospodar 
biti  gori  na  Strmi  peci." 

„Jaz?     Kaj  ti  hodi  na  misel!  Meni  se  kaj  tacega  še  sanja  ne." 

„Ha,  ha,  saj  je  res  neumno.  Jaz  sem  že  skoro  ženin  in  Len- 
čika  se  menda  nalašč  nekoliko  protiví.   .Vli  nisem  dobro  izbral.  Jurij  ?" 

„Bolje  ne  bi  bil  mogel." 

„Res  je  to.  Jaz  tudi  tako  mislim  in  rad  jo  imam  in  kar  nič 
hudo  jej  ne  bode  pri  meni." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  žiyljenje.  457 

Drugi  dan  je  prišel  Štefan  zopet  v  vas,  bolj  bied  kakor  navadno, 
in  Lenčika  je  bila  posebno  uljudna  proti  njemu.  Vesel  je  bil  Štefan 
in  mnogo  je  govoril  in  Lenčika  mu  je  pomagala;  le  kadar  je  začel 
^ovoriti  o  ženitvi,  in  to  mu  je  vedno  in  vedno  prihajalo  na  jezik,  za- 
stala jej  je  beseda,  ali  pa  je  skúšala  govor  drugam  obrniti.  Štefan  pa 
ni  odjenjal.  „He,  mati!"  dejal  je.  „Kdaj  napravimo  svatovščino,  kdaj  ?" 

„Kadar  liočeta,"  smeje  se  mati. 

„No,  Lenčika,  govori'"  priganja  Štefan. 

„O  jaz  se  še  nisem  dekliškega  stanu  nič  naveličala." 

„Pa  jaz  sem  se  že.  —  Oh,  oča.  poglejte,  kako  je  sitnal" 

„Pa  res  je,"  pravi  ta.  „Toda,  Štefan,  uživaj  še  nekaj  čaša  fan- 
tovskí  stan!  Potlej  ti  bode  še  hodil  na  misel,  ko  pridejo  skrbi  pa 
delo,  in  pomisli,  da  mati  bolje  kuhajo,  kakor  pa  žena.  Pozdraví  se 
tudi  še  malo,  bolehen  se  mi  vidiš." 

„O  se  ve  da!  Kar  recite,  da  bo  kmalu  poroka,  pa  boste  videli, 
kako  bom  potlej  zdrav!"  Tako  je  govoril  v  jedno  mer  Štefan,  kadär 
je  prišel  v  vas.  Tolažili  so  ga  z  obljubami ;  le  Lenčika  mu  ni  nič 
obetala,  zato  je  bil  Štefan  po  pravici  hud. 

„Povej  vsaj  kak  čas,  naj  bo  že  kadar  hoče  !"  silil  jo  je,  a  nič 
ni  hotela  reči  in  nič  povedati,  le  to  je  dejala,  da  čakaj.  Slabé  volje 
je  bil  Štefan.     „Meniš,  da  si  sama  ti  iia  svetu?"  budoval  se  je. 

„O  vem,  da  ne!" 

„Pa  se  tako  držiš  kakor  oné,  kakor  starí  kolovrat!" 

„Ha,  ha  !"  smeje  se  Lenčika.  „Tvoje  primere  so  kakor  iz  sve- 
tega  pisma." 

„Kaj  ni  reš?  Ti  misliš,  da  sem  nate  navezan  in  da  nobene 
druge  ne  poznám.     He,  Lenčika,  če  bi  jaz  hotel  — " 

„A  tako,  Štefan  ?"  zavzame  se  poredna  Lenčika.  „Pri  drugih 
tudi  oglariš  okrog  ?  Glejte,  glejte !  Dobro,  da  vem.  Zdaj  se  moraš 
pa  vender  spokoriti ! " 

„Lenčika,  bodi  pametna  pa   posluíaj  rael" 

„Saj  te  že  celo  popoludne,  pa  ne  poves  nikdar  nič  novega. 
Zmeraj  tiste  litanije."  Tako  je  šlo  miprej  in  naprej  in  nezadovoljen 
se  je  vracal  Štefan  domov.  Doma  pa  je  bil  púst  kakor  prisad  in 
jezil  se  je  na  vse  ženstvo  sploh  in  na  Lenčiko  posebej.  Mati  mu  je 
hladila  srčne  rane.  r,^ič  ne  maraj,  Štefan!"  dejala  je.  „Ne  bo  ti 
dolgo  nagajala.  Pa  nikar  se  ne  jezi!  Ježa  ti  škoduje;  zato  si  vedno 
bolan." 


458  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  ^ivljenje. 

„Kaj  imate  vedno  ta  bolán  pa  bolan!"  huduje  se  Štefan.  „Ne- 
prenehoma  móram  to  poslušati.  Kamor  grem,  povsod  slišim : '  Oh, 
kako  si  bied!  ali  si  bolan?  kaj  pa  ti  je?  Vsaj  doma  me  pustite  pri 
mini!"  In  vzel  je  klubuk  in  pozno  v  noc  še  le  je  prikašljal  domov. 

Ubogi  Štefan!  Nič  ga  ni  veselilo  več.  Redkeje  je  hodil  k 
Pečarjevim  in  tam  je  večkrat  samo  Jurija  poiskal.  V  njegovi  druščini 
je  bil  rad,  njemu  je  tožil  svoje  težave,  njega  je  izpraševal,  kaj  Len- 
čika  o  njem  govori  in  kaj  drugi,  kaj  bi  ukrenila,  da  bi  Lenčiki  dopadlo, 
in  če  je  res  tako  bolen  videti.  In  Jurij,  čegar  odločno  govorjenje  in 
moško  obnašanje  je  Štefan  vedno  občudoval,  znal  ga  je  najbolj  po- 
tolažiti  in  mu  zopet  navdihniti  novega  poguma.  Kako  možato  pa  je 
tudi  govoril  Jurij.  „Štefan!"  dej al  mu  je,  „nikar  si  ne  greni  življenja! 
Kaj  bi  zdihoval  kakor  otrok,  ki  se  šibe  boji!  Kaj  nisi  fánt?  Poglej 
hribe  tod  okolo  pa  dolino  spodaj !  In  če  se  ti  poljubi  pa  rečeš  :  danes 
grem  sem  in  jutri  tja  :.pa  greš,  zato  ker  si  prost,  in  Boga  zahvali ! 
Zákon  te  pa  z  veže  od  vseh  stranij." 

„To  je  že  res,"  odgovoril  je  Štefan,  „todaLenčika  je  žalo  dekle." 

„Da  malo  tacih.  Pa  meni  se  skoro  zdi,  da  nas  imajo  dekleta 
tem  rajše,  čim  menj  se  zanje  menimo." 

,,To  je  pa  gotovo!"  vzklikne  Štefan  in"  ponosno  koraka  proč  ne 
govorivši  z  Lenčiko,  ki  se  je  čudila,  da  ima  toliko  čaša  mir. 

A  komaj  je  bil  Štefan  doma,  minil  ga  je  ves  pogum.  Glavo 
je  podprl  z  rokama  in  zri  prod  se  in  kadil  in  z  nikomer  ni  govoril. 
,,Kaj  ti  je  vender?"  vpraševala  ga  je  mati. 

„Nič." 

„Kaj  se  držiš  tako?" 

,,Ker  se  ne  znám  drugače." 

„Glej  ga,  kako  pa  govoriš  z  mano,  Štefan?" 

,,0h,  pustite  me  pri  miru !" 

,,Zakaj  pa  nisi  ostal  delj  gori  pri  Pečarjevih?" 

,,Zato  ker  nisem  hotel." 

,,Kaj  poreče  pa  Lenčika?" 

„Kaj  se  menim  za  njo!  Naj  reče,  kar  hoče."  .\nica  pa  je  sama 
znala  ceniti  njegovo  togo,  kajti  tudi  njej  se  ni  godilo  bolje.  Jurija 
ni  in  ni;  on  slúži  rajši,  kakor  da  bi  bil  njen  gospodar.  Ali  pu  si  je 
izbral  drugo.  Da,  da!  Lenčika,  ona  je  vzela  bratú  nevosto  in  njej 
ženina.  Tako  je  premišljevala  deklica  in  kar  jo  je  najbolj  poniže- 
valo,  to  je  bila  zavest,  da  mu  je  ona  šla  tako   rekoč    naproti  in  da 


Dr.  Fr.  De  tela:  Malo  žÍTljenje.  459 

je  njena  bila  prvá  beseda.  Kako  mora  biti  pac  njegovi  ošabnosti  po 
všeči,  cla  ga  tako  iščejo  in  se  mu  ponujajo.  Solze  žalosti  in  potrtega 
ponosa  silile  so  jej  iz  očij  pri  takih  mislih.  Nič  vec  ne  mislim  nanj, 
tako  je  sklenila,  a  kolikokrat  na  dan  je  bil  preloraljen  njen  sklep! 
Sama  zase  je  trpela  in  v  neprestanem  delu  vtapljala  nemirno  hrepe- 
nenje  mladega  srca.  Kdo  bi  jej  pac  mogfel  pomagati  in  kdo  bi  jo 
razumel?  Z  vso  Ijubeznijo  oklenila  se  je  svojega  brata,  in  Štefana 
so  njene  besede  najbolj  potolažile  in  pomirile.  Ce  je  zraven  njega 
šivala  in  mu  prigovarjala  tako  Ijubo  in  tako  zvesto,  vzklonil  se  je 
po  konci,  za  roko  jo  prijel  in  dejal:  „Anica,  sama  ti  me  imaš  rada. 
Oča  se  jeze  nad  mano,  da  nisem  za  nie,  mati  me  karajo,  da  sem 
tako  otroeji  in  nimajo  zame  druzega  kakor  kamilic  in  bezgovega 
cvetja;  sama  ti  me  razumeš  in  mi  govoriš,  dasiravno  se  jaz  zmeraj 
le  zadiram  nad  tabo.  Oni  Pečarjevi  pa  naj  govorim,  kakor  le  morem ; 
vse  je  zastonj :  kakor  bi  ob  skalo  butal.  Pa  naj  ostane  le  moška, 
jaz  jej  pa  ne  bom  kadila  zažigal." 

..Boš  videl,  Štefan,"  dejala  je  Anic-a,  „vse  se  bo  še  poravnalo; 
vse  se  bo  še  poraVnalo;  vse  bo  še  práv  in  vesel  boš  še." 

„Ali  misliš,  da  bo?  Oh,  ne  bo  ne!" 

„Bodeš  videl!"  trdila  je  sestra,  dasiravno  sama  ni  verjela  svojim 
besedám  in  sree  jo  je  bolelo,  da  mora  s  praznim  npom  tolažiti  brata. 
A  bála  se  je,  da  ne  bi  Imje  zbolel  in  jej  ne  umri,  on,  ki  bi  imel 
biti  jedenkrát  njena  jediná  podpora. 

„Ob,  Štefan!"  dejala  mu  je  zopet.  „Pusti  za  nekaj  čaša  pipo. 
Videl  boš,  kako  ti  bo  dobro!" 

„Jedino  veselje  mi  hočeš  vzeti,"  tarnal  je  Štefan,  „kakor  mati." 
Druzega  tako  nimam  na  tem  svetu." 

„Štefan,  ali  nimaš  sestre,  ki  te  ima  rada?" 

„Ce  me  imaš  rada,  pusti  me  s  tem  pri  miru!"  In  sestra  ga  ni 
prosila  vec,  in  Štefan  je  kadil  in  kašJjal  dalje. 

Tako  se  je  bilo  v  malem  času  mnogo  izpremenilo  na  gori.  Vec 
ni  bilo  slišati  veselega  petja  in  vriskanja,  katero  je  bil  Jurij  našel  na 
novem  domu;  glasni  smeli  je  umolknil  in  prešlo  je  tisto  prijazno, 
neprisiljeno  občevanje,  ki  je  kakor  ostanek  brezskrbne  otroške  dobe 
poprej  ogrevalo  srca.  Jurij  je  dobro  zapazál  to  izpremembo.  —  Moja 
roka  je  vraes,  dejal  si  je.  Kamor  jaz  stopim,  tam  je  konec  miru  in 
veselja.  Starše  sem  zakopal  v  žalost;  Premca  in  siná  njegovega  sem 
spravil  v  zápor  in  zdaj  sem  tu  gori  prišel  srečo  razdirat.  Tudi  on  ni  bil 


460  Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 


več  srečen.  Rad  bi  videl  —  vsaj  zdelo  se  mu  je  tako  —  da  bi  Len- 
čika  vzala  Štefana,  da  bi  bilo  vender  jedenkrát  vsega  konec.  A  če  je 
dlje  čaša  na  to  mislil,  tudi  mu  ni  bilo  všeč  in  sam  ni  vedel,  kaj 
bi  želel.  Dekle  bo  nesrečno,  dejal  je  sam  pri  sebi,  ker  ga  ne  mara. 
Začel  je  Lenčiko  milovati  in  miloval  jo  je  tako  dolgo,  da  je  ni  pri- 
voščil  Stefanu.  Komu  pa?  Ni  si  úpal  odgovoriti,  da  samému  sebi  in 
le  sebi.  V  glavi  se  mu  je  vrtelo  pri  takem  premišljevanji.  Proč  ga 
je  gnalo,  proč  in  le  do  božiča  je  sklenil  še  ostati.  A  dnevi  so  mu 
tekli  počasi  in  čudne  sanje  mučile  so  ga  po  noci. 

(Dalje  prihodnjič.) 


Slovenei  za  Karola  Velikega. 

Spisal  dr.  F  r.  Kos. 

2.  Slovenskí  vojvode  na  Koroškem. 

amenili  smo  se  podati  čitateljem  nekoliko  domače  zgodovine 
za  Karola  Velikega.  Vender  ne  bo  nihče  zahteval,  da  bi 
začenjali  svojo  povest  s  24.  sept.  708.,  tedaj  z  dnem,  ko  je 
Karolov  prednik  in  oča  umri  (Ann.  Fuldens.  a.  TGS,  M.  G.  S,  L), 
pa  šli  do  28.  jan.  S14.,  ko  se  je  ločil  Karol  sam  s  tega  sveta  (Ann. 
Fuld.  a.  814.)!  Za  Karolovo  življenje  vážni  dnevi  in  meseci  ne  morejo 
biti  odločevalni  za  razdelitev  slovenské  zgodovine  in  zato  bolje  storimo, 
če  si  poiščemo  v  slovenski  zgodovini  sami  prii>ravne  dobe  našemu 
začetku. 

Že  v  prvi  polovici  osmega  stoletja  vládal  je  na  Koroškem  slo- 
venski vojvoda  B  or  u  t.  Takrat  so  divji  Obri  nadlegovali  koroške 
Slovence  in  jih  skúšali  podjarmiti.  Ker  pa  Borutu  samému  ni  bilo 
mogoče  premagati  sovražnikov,  obrnil  se  je  do  Bavarcev  in  jih  prosil 
pomoci,  ki  so  tudi  res  kmalu  prišli  in  pomagali  Slovencera  pregnati 
Obré  iz  dežele.  Vender  Slovenci  so  Bavarcem  drago  plačali  njili 
postrežljivost,  ker  morali  so  odslej  pripoznavati  njili  vrhovno  oblust. 
Boľut  je  tudi  poslal  v  poroštvo  zvestobe  svojega  siná  Karasta  in 
svojega  strijčnika  Hotimera  z  nekoliko  drugimi  na  Bavarsko.  A  ta 
zveza    med    koroškimi   Slovenci   in   nemškimi   Bavarci   ni   bila    brez 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenei  za  Karola  Velikega.  461 

pomena  v  iiekem  drugem  oziiu.  Vojvoda  Borut  je  iiamreč  žele],  da 
bi  se  Karast  in  Hotimer  pončevala  na  Bavarskem  v  krščanski  veri, 
kaľ  se  je  tudi  zgodilo. 

Ko  je  vojvoda  Borut  umri,  sledil  mu  je  po  dovoljenji  Frankov  — 
kajti  Bavarci  so  postali  med  tem  časom  podložniki  Frankov  —  njegov 
sin  Karast,  ki  je  bil  takrat  že  kristijan.  Vládal  je  le  malo  easa 
in  umri  že  tretje  loto  po  svojem  nastopu  na  vojvodskí  sedež.  Slo- 
venei so  se  sedaj,  kakor  že  prej  po  smrti  Borutovi  obrnili  do  Frankov 
in  prosili  Pipina,  da  je  smel  Borutov  strijčnik  Hotimer  postati  slo- 
venskí vojvoda  na  Koroškem,  kar  se  je  tudi  zgodilo. 

Hotimer  je  bil  jako  goreč  kristijan.  Njegov  učitelj  in  krstni 
boter  je  bil  solnogradski  duhoven  Lup  o,  ki  je  škrbel  za  njegovo 
dusno  blagost.  Lupo  je  dal  slovenskému  vojvodi  pri  njegovem  odhodu 
z  Bavarskega  svojega  strijčnika,  duhovna  Majorana,  da  ga  je  spremljal 
in  prišedši  na  Koroško  začel  poučevati  poganske  Slovence  v  krščan- 
stvu.  Majorán  je  tudi  pregovarjal  slovenskega  vojvodo,  da  naj  bi  bil 
v  cerkvenih  zadevah  pokoren  solnogradskemu  škofu,  kar  je  Hotimer 
obljubil  in  tudi  izpolnoval  do  smrti  (Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G. 
S.  XI.  p.   7.j. 

Leta  7  G  7.  je  bil  učeni  in  za  s  veto  vero  vneti  Irec  Virgilij  po- 
svečen  za  škofa  v  Solnem  Grádu  (x\nn.  Salisb.  a.  767,  M.  G.  S.  L). 
Tega  je  prosil  Hotimer,  da  bi  prišel  obiskat  njegovo  Ijudstvo  na 
Slovensko.  Tej  želji  Virgilij  sicer  ni  mogel  ustreei,  poslal  je  pa  namesto 
sebe  svojega  podškofa  Modesta  in  ž  njim  vec  duhovnikov,  kakor 
Vatona,  Keginberta,  Kozarja,  Latina,  dijakona  Ekeharda  in  druge. 
Modestu  je  dal  oblast  po  slovenskih  pokrajinah  oznanovati  sveto  vero, 
postavljati  cerkve  in  posvečevati  duhovne.  Izmed  navedenih  duhovnov 
je  bil  menda  Kozar,  če  sodimo  po  imenib,  jedini  Slovenec,  ker 
njegovo  ime  glasi  se  čisto  slovensko,  naj  se  je  potem  zval  Kozar, 
Kožar  ali  pa,  kakor  Lavrenčič  piše,  Kočar  (Novice,  XXXIX,  27.). 
Jaz  pišem  Kozar.  Tudi  živé  še  danes  Slovenei  s  tem  priimkom. 

Ko  so  prišli  omenjeni  duhovni  na  Slovensko,  storili  so,  kakor 
jim  je  bil  ukázal  škof  solnogradski.  Kmalii  so  postavili  na  vec  krajih 
cerkve,  kakor  pri  Gospé  Sveti  blizu  Celovca,  potem  v  Liburnij  i 
blizu  Spitala  na  gornjem  Koroškem  in  jedno  v  Un dri  m  ah,  kateri 
kraj  je  bil  v  pomurski  dolini  blizu  Judenburga  na  gornjem  Stajarskem 
ali  pa  med  St.  Vidom  in  Gospo  Sveto  na  Koroškem.  Modest  je  ostal 


462  Dr.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikega, 

med  Slovenci  do  svoje  smrti  in  njegovo  truplo  so  položili  v  cerkev 
pri  Gospé  Sveti  (Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  7.). 

Po  smrti  skofa  Modesta  prosil  je  zopet  Hotimer  Virgilija,  da 
bi  prišel  obiskat  slovensko  Ijudstvo,  a  tudi  sedaj  mu  solnogradski 
škof  ni  mogel  storiti  te  prijaznosti,  nekoliko  zarad  upora,  ki  se  je 
bil  vnel  na  Slovenskem,  nekoliko  pa  zavoljo  nedostatnega  čaša,  ker 
Viľgilij  je  zidal  takrat  v  Solnem  Grádu  cerkev  sv.  Ruperta,  ki  je 
bila  posvečena  1.  774.  (Ann.  Juvav.  maj.  a.  774;  Ann.  Salisb.  a.  774, 
M.  G.  S.  L).  Poslal  mu  je  duhovna  Latina,  da  bi  skrbel  med  Slovenci 
za  razširjanje  krščanstva.  Kmalu  pa  je  nastal  v  drugič  nemir  in 
Latin  je  moral  zapustiti  deželo.  Ko  se  je  upor  zopet  polegel,  poslal 
je  solnogradski  škof  na  Slovensko  Madaloha  in  za  njim  duhovna 
Varmana  (Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  8.). 

Po  Hotimerovi  smrti  (1.  769.)  vnel  se  je  v  tretjič  upor  in  sicer 
sedaj  s  tako  silo,  da  je  trajal  vec  let  in  da  so  bili  primorani  vsi 
oznanovalci  krščanstva  zapustiti  deželo.  Ľahko  si  mislimo,  da  so  že 
pokristijanjeni  Slovenci  Ískali  v  takih  okolnostih  pomoci  pri  Bavarcih. 
S  pomočja  bavarskega  vojvode  Tasila  II.  posrečilo  .se  je  Hotimerovemu 
nasledniku  Vladuhu  (Valkunu)  premagati  poganske  Slovence  1.  772. 
in  utrditi  med  njimi  svojo  oblast  (Ann.  st.  Emmerammi  Ratisp.  maj. 
a.  772,  M.  G.  S.  I;  Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  8.). 

Da  bi  te  vstaje  koroških  Slovencev  veljale  samo  novi  veri, 
rečeno  ni  nikjer ;  a  tudi  ne  moremo  trditi  z  otcem  L.  Hrovatom 
(Kopitarjeva  Spomenica,  str.  151,  152),  da  so  se  Slovenci  upirali 
samo  zoper  germanstvo.  Jaz  mislim,  da  je  upor  veljal  obema,  krščan- 
stvu  in  tujcem,  ki  so  vreli  v  deželo. 

Tasilo  II.  je  dobro  porabil  upor,  ki  je  razsajal  od  709 — 772. 
po  slovenskih  pokrajinah.  Posrečilo  se  mu  je,  marsikateri  kos  slo- 
venské zcmlje  dobiti  v  svojo  last  in  ga  podeliti  samostanom  in  ško- 
íijam.  Tako  je  daroval  1.  770.,  tedaj  za  upora  med  Slovenci,  opatu 
Attonu  iz  št.  Petra  v  Scharnitzi  (blizu  meje  med  denašnjim  Tirolskim 
in  Bavarskim)  kraj  Indijo'  ali  Innichen  v  Bistriski  (Pustriški)  dolini 
na  Tirolskem  z  okolico,  ki  je  sezala  od  Taissnerbacha  pa  do  sloven.ske 
meje  pri  Erlbachu,  tekočem  na  zapadni  stráni  od  Anrasske  gore  in 
izlivajočem  se  pri  Abfaltersbachu  v  Dravo,  da  ondu  sezida  samostan 
v  ta  namen,  da  bi  se  privedli  sosedni  poganski  Slovenci  na  pot 
resnice.  (List.  od  1.  770,  Mitterrntzneľ.  Slovaiii  v  Piisfriški  dolini, 
posl.  Malovrh,  .str.   1 1 .) 


Dr.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikega.  4C3 

Sedem  let  pozneje  (i.  777.)  ustanovil  je  Tasilo  samostan  v 
Kremsmúnstru  in  mu  podaril  med  drugim  kakih  deset  slovenskih 
vasij  (decaniam),  katerim  je  stal  na  čelu  župan,  kojega  ime  se  glasi 
v  listini  „Physso"  in  pa  dva  oskrbnika  (actores),  FaljupinSpa- 
runa,  ki  sta  bila  prej  ko  ne  zato  pošta vljena.  da  sta  dohodke  slo- 
venské dekanije  iz  prvá  Tasilu,  potem  pa  samostanu  izročevala.  Taká 
dekanija,  kakeršno  si  moramo  tukaj  misliti,  obsezala  je  kakih  deset 
vasij  (Muchar,  Gesch.  d.  Steierm.  II,  str.  112.).  Dalje  je  daroval  Tasilo 
samostanu  v  Kremsmúnstru  30  slovenskih  družin  pri  Dietachu  (To- 
dicha)  z  davki  vred,  katere  so  morale  te  družine  že  prej  Tasilu  pla- 
čevati.  Tudi  je  samostan  takrat  dobil  v  last  zemljo,  katero  so  začeli 
Slovenci  pri  Dietachu  in  Sierningu  (Sirnicha)  brez  Tasilovega  dovoljenja 
obdelovati  (List.  od  1.  777.,  Schumi,  Archiv  fiir  Heimatkunde,  I, 
str.  2,  3,  4,   18.). 

Imenovani  listini  od  1.  770.  in  777.  sta  za  slovensko  zgodovino 
veliké  vážnosti,  ker  nam  kazeta,  kako  daleč  so  se  razprostirali  takrat 
Slovenci.  Ta  dva  samostana  namreč  sta  bila  ustanovljena  na  meji 
Slovencev,  da  bi  med  njimi  nemški  duhovni  kakor  iz  dveh  trdnjav 
delovali  in  vero  širili,  zraven  pa  tudi  germanizovali  (Kopitarjeva 
Spomenica,  vredil  J.  Marn,  str.  152.).  Listina  od  1.- 777.  je  tudi  zarad 
tega  velikega  pomena,  ker  se  nam  tu  najprvo  imenuje  ime  slovenskega 
župana. 

Vojvoda  Yladuli  (Valkun)  je  postal,  kakor  je  bilo  že  rečeno, 
s  pomočjo  Bavarcev  gospodar  koroškim  Slovencem.  Tudi  on  se  je 
obrnil,  kakor  Hotimer,  do  škofa  Virgilija  in  ga  prosil,  da  bi  mu  dal 
sposobnih  duhovnov,  kar  se  je  tudi  zgodilo.  Prvikrat  mu  je  poslal 
duhovnika  Hejmona  in  Reginbal  da,  dijakona  Maj  orana  in  vec 
druzih  duhovnov.  Kmalu  potem  prišli  so  na  Slovensko  Dup liter, 
Hejmon  in  Majorán,  zadnja  dva  takrat  že  v  drugo.  Tretji  pot 
je  škof  poslal  Kozarja,  Maj  orana  in  Erchanberta,  potem  pa 
Reginbalda  in  Reginharda.  Cez  nekolíko  čaša  potem  prišla  sta 
med  Slovence  Majorán  in  Avgustin  in  poslednjič  Reginbald 
in   Gundahar  (Conv.  Bag.  et  Garant.,  M,  G.  S.  XI,  p.  8.). 

Iz  teh  pošiljatev  lahko  sklepamo,  da  sta  morala  imeti  Majorán 
in  Reginbald  največ  zaupanja  pri  škofu  in  Vladuhu,  posebno  prvi, 
katerega  je  škof  štirikrat  poslal  med  Slovence,  premeril  je  gotovo 
zarad  važnih  stvarij  med  Vu-gilijem  in  slovenskim  vojvodo  tolikokrat 


4G4  T.  Župan :  Iz  PreSimovoga  življenja. 

jedno  in  isto  pot.  Tudi  se  vidí,  da  vselej,  kadar  je  škoť  poslal  Yladiiliu 
novih  močij,  bil  je  jeden  iz  med  telí  dvoli  zraven,  Majorán  ali  pa 
Re^iinhald.  Pomniti  je  tudi,  da  ta  Majorán  ni  jednakoimenski  strijonik 
Lupov,  ki  je  bil  pod  Hotimerom  na  Koroškem,  ker  Lupov  strijčnik 
bil  je  že  pod  Hotiraerora  dnliovnik,  ta  Majorán  pa  je  bil  za  vojvode 
Yladuha,  ko  je  prvikrat  šel  na  Slovensko,  še  dijakon. 

Do  svoje  smrti  784.  trudil  se  je  škof  Yirgilij  za  duíno  blagost 
slovenskega  národa,  za  razširjanje  in  utrjenje  kr.ščanstva  in  tako  si 
je  pac  zaslúžil  naslov  slovenskega  apoštola  (Ann.  Juvav.  maj. 
a.  784;  Ann.  Salisb.  a.  784,  M.  G.  S.  L).  Nová  vera  dobivala  je  zmerom 
vec  tal,  število  poganskih  Sloveneev  se  je  zmanjševalo  in  njih  posku.si, 
zatreti  kršeanstvo,  imeli  so  čedalje  menj  vspeha.  Doklej  je  Yiaduh 
vládal,  ne  vé  se  in  tudi  ne,  kdo  mu  je  bil  vojvoda  za  njim. 

(Daljc  pľihodnjič.) 


Iz  Pľeširnovega  življenja. 

spísal  Tomo  Župan. 

IIL*) 

Prešireii,  stadeiit  na  Duna  j  i. 

jlesensko  nebo,  prevlečeno  s  sivimi  oblaki,  se  danes  razteza  nad 
Vrbo.  Ribitova  tilia  hiša  ti  je  nemirnejša  od  sicer:  vsaj  mati 
se  za  trenutek  prikažejo  večkrat  gori  nad  stopnicami  na 
pragu  in  odbité  zopet  v  vežo  nazaj.  Práv  jim  je,  da  bo  voz  knialu 
pripravljen,  ker  se  mudi  in  zopet  bi  jim  Ijubše  bilo,  da  treba  ni  voza : 
ker  „Fronc"  —  tako  so  mu  odrastli  domáci  večjidel  rekali  od  sedaj 
—  se  poslavlja  od  gorenjskega  doma  in  je  namenjen  na  Dunaj  uČit 
se  pravic. 

Tudi  jokajo  se  mati  to  jutro.  Zato  pristopi  mala  Pre.širnova 
sestrica  Alenka,  stará  sedaj  10  let,  mater  tolažeč:  „Kaj  jia  jokate, 
mati!  saj  ni  umri  France!"  Nedolžna  sestrica,  se  vé,  je  pac  mnogo 
smehú  in  jokú  skúsila  in  videla  pri  otročjili  ve.selih  in  žaloigrali  po 
vrbenjskih  livadab ;  odrastlili   jokati   pa  je    opazila    le  takrat,  ko  .so 


♦)  Gl.  „Ljubljanski  Zvon"   1881,  st.  13,  271,  83r,. 


T.  Znpan :  Iz  PreSimovega  življenja.  »'"'• 

(Ivigiiili  stiľje  ivsni  iiiožje  utťiijenega  Vľi>iij;iiia  ali  Vrbnjaiiko  ter  ja 
]H)nesli  tja  cez  nepozabljivo  lepo  polje  v  posteljo  na  Rodinah  ali 
od  I.  1S21.  na  Breznici  za  vselej  postlano.  —  Franc  pa  tako  zdrav 
ta  trenutek  prpd  Alenčico  stoji  in  jej  o  vrnitvi  z  Dunaja  obljnblja 
krasnih  igrae  in  darov,  kakor  jih  ne  premore  Gorenjska.  —  Cemu 
torej  j  okaté,  Ribičeva  mati,  oglasili  bi  se  vsi  mi  ter  kárali  to  mater, 
tako  trde  gorenjskn  narave,  danes  pa  tolikanj  preobčutnega  srca, 
da  j  oka  na  glas. 

A  raziimna  mati  sredi  izmed  našega  Ijudstva  vé  dobro,  da  — 
kje  so  bile  še  železnice  takrat!  —  ona  dobro  vé,  da  ni  le  dalnja  in 
težavna  ta  pot  na  Dunaj.  Se  bolj  jo  namreč  skrbi  ta  resnica,  da 
tujina  ni  brez  nevarščin  mladému  človeku.  In  še  ta  bridka  zavest 
jej  du.šo  morí :  da  za  sim'i  prostega  seljaka,  ki  bo  daleč  od  donía 
prepuščen  samému  sebi,  pac  ne  bo  zgolj  veselih  ur  tam  v  velikem 
svetovnem  mestu  .  .  . 

Došedšega  na  Dunaj  je  vzprejela  Preširna  prijateljska  družba 
kranjskih  rojakov;  bili  so  to:  poznejša  doktorja  Crobath  in  Jakob 
Traven,*)  kedaj  advokát  v  Mariboru,  sedaj  v  miru  živec  pri  svojem 
sinú,  tudi  advokatu  v  Celovci,  in  pa  Mati  j  a  Golmajer,  27.  septembra 
IvSTS.  umr.ši  upokojeni  finančni  komisár  v  Trstu. 

O  Preširnu,  dunajskem  dijaku,  ta  čestita  priča  tistih  dnij,  Matija 
Golmajer,  do  svojega  brata  pismeno  tako-le  pripoveduje : 

„Le  nektera  leta  za  seboj  se  učečega  Franca  Preširna  sem,  če 
tudi  najožji  mu  rojak  —  Matija  Golmajer  je  v  Žirovnici,  brezniške 
župnije,  doma  —  v  Ljubljani  le  malo  poznal.  A  na  Dunaji  smo  od 
1.  1823**),  ko  je  Preširen  došel  tjá,  on,  Crobath,  Traven  in  jaz  v 
družbo  se  shajali  skoraj  redno  však  dan.  Malo  da  ne  slednji  šolski 
praznik  smo  hodili  ti  imenovani  peš  po  dunajski  prijazni  okolici  okrog, 
ali  v  Dornbach,  Schonbrunn,  Laxenburg,  v  Klosterneuburg,  na  Kahlen- 
berg,  v  Grinzing,  v  Florisdorf,  ali  še  do  drugih  krajev  dunajskega 
prijetnega  obližja.  Opoludne  smo  skoraj  da  brezizjemno  obedovali 
.*kup  ter  si  na  to  privoščili  uro  prostega  čaša  razvedrujoč  se  pri 
kaki  igri.  Zvečer  potem  smo  se  zbirali  zopet  skoraj  slednjega  dne 
pri  kupici  piva  v  dunajski  gostilni  „zur  Pfeife."  —  Yelicega  vpliva 
do   Preširna  je  bil   že  ta   čas    na  Dunaji   od    njega  le  malo  starojši 

*)  Za  blagovoljno  pojasnilo  o  Trávnu  naj  bode  izročena  milostiví  gospé 
Lxiizi  Ppsjakovi,  Travnovi  sorodnici,  tu  prisrčna  zahvala. 

**i  Práv  za  práv  jeseni   1822,  ..Zvon"  1879.  str.  .S5. 

30 


466  T.  Znpan :  Iz  PreŠimovega  življenja. 

Crobath.  Ce  priprostejši  Preširen  n.  pr.  v  obleki  pravega  ni  znal 
pogoditi,  ueil  ga  je  Crobath,  kako  naj  se  oblači,  da  bo.  pristojneje: 
ali  drugo.  Za  však  tak  blagohoten  opomin  pa  je  —  kakor  je  na- 
vada  dobrodušnim  Ijudem  —  bil  že  takrat  Preširen  Crobathii ,  i  z 
srca  hvaležen.  Preširen  je  poleg  tega,  da  ga  je  po  moci  podpiral 
stari  strijc  Josip  Preširen  s  pravima  mu  strijcema  Francem  in 
Jakobom  Preširnom  vender  le  moral  na  Dunaji  preživljati  se  ])ľav 
kakor  jaz :  poučevajoč  namreč  šolsko  mladino.  Samega  ob  sc.bi  suliej- 
'šega  pravoslovja  se  je  Preširen  —  tako  méni  starina  Matija  Golraajor 
—  le  toliko  poprijel,  da  je  brez  spotikljaja  izliajal;  z  ognjenim  nav- 
dušenjem  pa  je  prebiral  kot  dunajski  dijak  pesnike  raznih  jezikov.  — ■ 
Jaz  sem  bil  prvi,  ki  sem  se  že  1825ega  leta  iz  te  Ijube  dunajské  družbe 
moral  ločiti  prevzemši  službo  sodnijskega  pristáva  pri  knezu  Auer- 
spergu  v  Kočevji.  Preširna  sem  videl  leto  pozneje,  .1826,  ko  sem  se 
iz  Koôevja  v  Kamnik  vozil.  To  leto  je  Preširen  namreč  bival  pri 
svojem  starem  strijci,  Josipu  Preširnu,  takrat  župniku  na  J  e  ži  c  i, 
ter  se  je  tam  za  rigoroze  pripravljal.  Na  Ježico  došedšega  me  je  po- 
Ijubil  Preširen  kot  pravi  prijatelj :  a  nisem  so  mogel,  če  tudi  povab- 
Ijen,  za  dalje  ustaviti  tu  pri  njem  in  pri  njegovem  starem  strijci, 
ker  se  mi  je  mudilo  dalje.  Bil  sem  pozneje  le  še  jedenkrát,  leta  183H., 
s  Preširnom  skúp  v  Ljubljani,  kjer  so  me  prišedšega  on,  Crobath  in 
drugi  prijatelji  v  veseli  družbi  zelo  gostovali.  Pozneje  Preširna  osobno 
nisem  vec  videl.  —  .Svojih  literarnih  proizvodov  mi  pa  Preširen  na 
Dunaji  ni  nikdar  pokazal;  a  bil  je  kot  dunajski  študent  v  ])oeziji 
tudi  le  še  začetnik." 

Toliko  in  tako  dunajski  Preširnov  tovariš,  Matija  (íolmajcr,  v 
svojem  20.  junija  1874.  leta  do  brata  ]iľ])ana.  scdaj  Ixiilt^dskcfra 
dekana,  nemški  pisanem  poročilu.  *) 

Pristavljam  naj  iz  pripovedavanja  pesnikove  sestre  Alenke  M. 
Golmajerjevemu  poročilu  le  to,  da  se  stud.  jur.  Preširnu  —  če  se 
izvzame  prvo  leto,  ko  mu  je  nekoliko  teže  bilo  po  njenem  mnenji 
na  Dunaji  n  i  slabo  godilo. 

Jedno  leto  ali  vsega  vkup  menrla  je  dve  Preširen  bival  na  Dunaji 
v  Klinkowstríimovem  **)  závodu  in  v  Terezijanišči  ter  bil  tu  učitelj 
Antonu  grofu  Auerspergu,  onému  slávnemu  Kranjcu,  kójemu  je 
izmed  nemških   pisateljev,   rojenih  v  naši    deželi,   jedincnni    do  sedaj 

*;  Pismo  Golmajevjevo  je  zdaj  i^rof.  Ivana  Župana  la-stnina. 
**;   ^Zvon",   1«71>,  st.  35  in  H6. 


ľ.  Župan:  íz  PreSimoTega  življenja.  40'?' 

nsojeiM)  bilo  uvrstiti  se  med  klasike  nemškega  jezika  in  ki  je  kot 
tak  —  livalo  mu  vedimo  za  to!  —  razširil  slóves  slovenskili  narod- 
iiili  pesnij  do  skrajnih  méj,  kjer  se  čuje  nemška  govoricíi'.  Pomirljiva 
Pľoširnova  narava  je  Anastaziju  Griinu  vcepila  spoštovanje  do  genija 
tega  })ľvega  našega  pevca;  zato  oslavlja  tudi  spravoljnl)iipga  sloven- 
skega  orjaka  ta  nemški  veliki  mož  govoreč: 

-líio  SlavcI"  —  ihie  Germane!^  scholl  cs  grhumig 

Und  Zornesworte  bi-austen  tausendstiramig  .  .  . 

Er  war  mein  Lehrer  einst !  .  .  . 

Auf  dieses  Todteií  Herz.  —  das  nie  gewittert, 

Geleuehtet  nur,  —  leg'  ich  die  Haiide  geme  .  .  . 

Wenn  Hass  zum  Streit  hinaus  das  Volk  getrieben, 

Vergi'äbťs,  wie  Gold,  ins  Dichterherz  sein  L  i  eben. 
Ker  se  je  Preširnu  služba  pri  mladini  v  Terezijanišči  zdela  jako 
težavna,  odpové  se  jej  in  ponudbo  vzprejme  korepitirati  z  nekim 
moravskim  grofičem,  s  kojim  bi  bila  menda  skupaj  izdelala  zadnje 
juľidične  izpite.  Kdo  je  bil  ta  grofič  iz  Morave,  ki  je  Preširen 
bojda  šel  z  njim  po  dokončanih  strogih  izpitili  na  opočitnice  v 
Moravsko,  pojasnilo  se  brezdvojbeno  nikoli  vec  ne  bo !  Le  o  práv 
lepi  obleki,  ki  jo  je  o  tem  pôvodu  Preširnu  narediti  dal  gróf  oča 
in  ob  uri,  o  tej  priliki  mu  podarjeni,  ki  jo  je  vse  življenje  pozneje 
nosil  Preširen  in  ki  se  je  v  Kranji  po  pesnikovi  smrti  za  10  forin- 
tov na  dražbi  prodala:  le  o  tem  in  le  toliko,  a  to  isto  strogo,  in  v 
jednomér  trdeč  vé  sedaj  pripovedovati  PreSirnova  sestra  Alenka.  — 
Drugim  o  tem  Preširnovem  potovanji  do  teh  sestrin  ih  pripovedovanj 
celo  ni  bilo  znano.*)  Sestra  Alenka  pristavlja  tudi  še  to  mnenje,  da 
je  bil  Preíiren  pri  moravskera  .  groíici  na  Dunaji  tudi  v  stanovanji 
in  to  povedati  vé,  da  se  je  čutil  v  tukajšnjem  svojem  poslu  zadovolj- 
nega  práv  zelo:  veliko  bolj,  nego  v  Terezijanišči. 

Znanéje  jia  je  Preširnovo  potovanje  v  tej  dolji  s  pesnikom 
Franom  Ladislavom  Celakovskim  na  Česko.  A  kakor  vemo,  skušajo  pa 
zaduj  i  čas  tudi  to  Preširnovo  pot  s  Celakovskim  v  Cehe  oraajati  ne- 
kateri  trdeč,  da  Preširen  in  Celakovski  osobno  niti  nista  občevala. 

O  s  cela  neznani  črtici  iz  Preširnovega  dunajskega  življenja  mi 

vé  še  sestra  Alenka  pripovedovati,  in  to  je  Preširnov  nameravani  vstop 

v  Ijubljansko  bogoslovje;  zato  naj  mi  je  tudi  o  tem  tukaj   poročati. 

V  drugem  letu  Preširnovili  pravoslovnih  studij,   1824.  1.  menda 

je  bilo,  da  je   Preširnov    stari    strije  Josip   s    pesnikom   porazumljen 

Prvič  sem  pisal  o  t^^ni  v     slov    Xai."   1.   1S78.  v  119.  Stevilki. 

.SO* 


468  T.  Zxipan :  Iz  Prešírnovega  Življenja. 

škofa  Wolfa  zaprosil,  naj  Preširna  vzame  v  bogoslovnico  v  Ljiibljani. 
Škof  ga  radovoljno  vzprejme  z  dostavkom:  „Vračunilo  se  mu  bo  v 
bogoslovji  jedno  vseučiliško  leto;  jedno  bode  pa  izgubil."  Ljubljeni 
materi  je  s  tem  pesnikovim  odločilom  zasijal  bitja  najlepši  dan. 
Gorenjska  gora  in  pian  se  jej  je  zazdela  drugačna  in  milej ša,  ker 
izpolnjena  jej    bo   sedaj  jediná  še  ostala  želja  v  življenji. 

In  kdo  vas  bi  ne  umel  te  matere  izmed  našega  Ijudstva?  Če- 
gavo  srce  bi  se  z  materinim  širiti  ne  liotelo,  ko  bodo  zvonovi  na 
Breznici  zazvonili  tako  slovesno  cez  rajsko  planoto  in  k  novi  maši 
vabili  v  krásno,  ravnokar  v  novo  pozidano  cerkev.  Vso  svatovščino, 
kakor  se  pomika  iz  sredi  poljá  ležeče  Vŕbe  tjá  do  nasprotne  si  Brez- 
nice, naslonjene  na  Stolovo  podnožje:  vso  to  novomašno  svatovščino 
mati  v  dúhu  že  gleda  pred  seboj. 

In  kdo  vas  bi  še  čudil  sinú,  da  se  misii  odločiti  za  stan,  ki 
je  najspoštovanejši  v  naši  deželi ;  za  idealno  lepi  stan,  ki  sam 
ob  sebi  duhovnika  veljavnega  dela  ter  mu  vplivno  zaupanje  vzbuja 
med  Ijudstvom;  za  stan,  v  kojem  se  med  Slovenci  brezdvojbeno 
največ  storiti  more  za  Ijudsko  omiko  ter  Ijudsko  osrečenje ;  za  stan, 
ki  onému,  kóji  ga  zvesto  izpolnuje,  podeli  zmožnost  med  našim  Ijud- 
stvom izposlovati  skoraj  vse  - —  da  le  ne  preseza  umrjočega  moeij. 
Vsakdo  bo  práv  dajal  sinú,  da  hoče  postatí  duhoven,  ki  bo  kot  drugih 
nikdo  z  jedno  roko  mogel  Ijudstvu  pokazovati  na  zemljino  skorjo 
pod  seboj ;  z  drugo  pa  je  bo  vodil  k  zvezdnatemu  nebu  nad  seboj.  — 
Káko  srečen  je  torej  zadnji  slovenski  kaplán,  če  se  le  zlagati  hoče 
s  čestitim  svojim  poklicem! 

A  mladeniču  Preširnu  je  bila  ta  odločba  mašnikom  postati  le 
mimogredoča.  Preširen  ni  čutil  ternu  poklicu  v  sebi  vztrajne  moci; 
zato  se  je  zopet  premislil  in  ukrenil  nasprotno.  Práv  v  pismu  do 
roditeljev  slika  ta  svoj  premenjeni  sklep  govoreč:  „Ko  bi  bil  od 
konca  to  vedel,  kar  sedaj  vem ;  to  skúsil,  kar  sem  sedaj  skúsil :  tako 
bi  jaz  gotovo  nikoli  ne  bil  videl  Dunaja;  ali  sedaj  je  prepozno  !" 

Zelímo  mu  torej    pesniškemu   mladeniču,    ko  se  zopet  vrača  v 

svet,  naj  bode  srečen  med  svetom. A  škoda!  srečen  pač  pesnik 

ni  bil.  Morda  bi  bil  srečen,  da  je  ostal  pri  popisanem  .svojem  sklepu? 
Kdo  vas  si  bo  to  misel  zanikati  úpal?  —  A  morebiti  bi  pa  nam, 
praviš  dragi  čitatelj,  Preširen  duhovnik  pesnikoval  ne  bil?  —  Kaj 
še !  Brez  dvojbe  bil  bi  pel  iz  druzih  strún :  a  pesnik  bi  bil  ostal, 
pesnik  po  jiiilosti  Hožji  prcix'va  v  vsakem  stanu  in  povsod.  Le  ozritxí 


T.  Župan :  Iz  Preširnovega  življenja.  469 

se,  mladeniči,  tjá  do  Sočinili  bregov:  kako  gorkega  čuta  in  ves  svet 
v  sé  vklepajočega  srca  se  smeje  in  joka  tam  v  nezaslišanih  glasih 
te  naše  dni  uprav  duhovnik :  Šimon  Gregorčič,  dika  slovenskému 
svečeništvu ! 

Tri  dečke  braté  je  s  pesnikom  Preširnom  odredila  Ribičeva 
hiša  v  Vrbi;  a  njili  nobeden  ni  hotel  umeti  úka,  ki  ga  je  pesnik 
vdihnil  besedám  vrbenjskega  milega  soneta  govoreč: 

De  b'  uka  žeja  me  iz  tvoj'ga  sveta 
Speljala  ne  bila,  goljfíva  kača! 

Práv  narobe  je  pri  Ribičevih  bilo.  Vse  te  tri  dečke  je  bistra 
glava  ter  np  blažje  pribodnosti  odvédel  z  doma  in  vse  tri  v  šole. 
Ostale  so  torej  za  dom  le  sestre  in  izmed  to  dobo  doma  bivajočih 
je  bila  Mina  starejša.  Zato  so  začeli  oča  naveličavši  se  gospodar- 
jenja  misliti  tega,  kako  bi  kteri  hčerá  —  Preširnovih  sestra  —  hišo 
oddali.  Preširnu  se  ta  očeva  misel  vsaj  za  sedaj  ni  zdela  najsrečnejša ; 
zato  je  o  tem  čujoč  pismo  pisal  z  Dunaja  —  polno  spoštovanja  sicer, 
a  vender  le  v  nasprotnem  zmislu  in  je  svoj  názor  utrjeval  z  blago 
ga  znaeujočim  stavkom  očeta  svaréč  ;  „Prezgodaj  je  bišo  oddajati, 
oča!  Pomislite,  oča,  sestre  se  sedaj  Ijubijo  presrčnó:  a  potem  se  ne 
bodo,  če  bote  Vi  jedni  vse  dali!" 

To  modro  previdnost  Preširna  dijaka  še  danes  hvali  sestra 
Alenka  in  pristavlja :  „Tudi  nara  sestrám  Franc  ni  z  lepa  kaj  dejal: 
a  očetu  ali  materi  bi  drugikrat  kot  to  pot  nikdar  nikoli  nobene  pre- 
rekel  ne  bil."  —  Dobrovoljni  bralec!  Zapisal  sem  to  črtico  o  Preširnu, 
mladem  studentu,  da  ti  je  pesnik  ])red  očmi  kot  mirovni  angel  svoje 
rodbine  in  pa  pravi  „pius  Aeneas"  do  svojih-  si  najbližjih  Ijudij. 

Sploh  pa  pisal  Preširen  z  Dunaja  na  dom  ni  veliko.  Ce  je  pisal, 
kar  je  v  petih  letih  menda  le  trikrát  bilo,  dobila  je  poročilo  pesniku 
najljubša  ker  najduhovitejša  in  najpismoukejša  njegovih  sestra,  Je- 
rica,  v  roke,  ki  mu  je  tudi  odgovarjala  v  materinem  in  v  očetovem 
imenu.  íz  njenega  pisanja,  rekel  je  časih  mladi  Preširen,  izvem  nuj- 
bolje  voljo  staršev  in  pa  strijcev.  Jednému  izmed  teh  tréh  z  Dunaja 
do  staršev  poslanih  pisem,  od  24.  velikega  trávna  (kakor  piše  Pre- 
širen) 1824.  leta  je  lastnik  sedaj  pisatelj  teh  vrstic.  Izpisal  je  práv 
iz  njega  zgoraj  zaznamenovani  citát. 

Jedenkrát  vseh  pet  let  dunajskega  bivanja,  o  kojih  sestra  V(' 
pťipovedovati  —  bilo  je  po  tretjem  vseučiliškem  letu  —  pa  je  prc- 
sedati  začelo  Preširnu   to   sicer   lepo,    a   vender  tujejezično  dunajsko 


470  T.  Župan:  Iz  ProŠirnovega  življenja. 

mesto  in  oblizje.  Rad  bi  bil  zopet  videl  krásno  Gororijsko,  obiskati 
je  želel  srenji  sv.  Marka  sosednjo  blojsko  jezéro;  rad  bi  bil  za  nekaj 
čaša  dihal  ("isti  zrak  pod  Stolom  in  Triglavom  ;  najrajši  pa  bi  bil 
ugledal  zopet  jedenkrát  milé  si  matere  obraz  ter  iz  jasnih  jej  očij 
bral  na  dnn  njenega  sreá.  Prepričal  bi  bil  osobno  rad  to  zvesto  dušo, 
kako  se  ni  izgubil  sredi  nevarnega  oddaljenega  mesta  ;  sanjal  bi  bil 
rad  z  njo  o  svojem  prihodnjem  življenji  ter  z  njo  vred  zidal  svitlé 
gradé  si  v  oblake.  —  Da,  v  oblake!  —  Koliko,,  dragi  čitatelj,  pa 
naj  ima  poezije  tvoje  pomlafbije  življenje,  če  si  nisi  stavil  s  Presir- 
nom  tudi  ti  tacih  zračnih  grádov?  —  Ali  nista  z  Ijubo  materjo  — 
in  to  tudi  v  najbornejsi  koei  naše  dežele  —  ali  nista  tudi  vidva  oba 
vkup  že  časih  nanášala  kameňov  k  ternu  drznemu  oblačnému  zidanju? 
Práv  sta  imela,  da  sta  jih ;  le  nosíta  jih  sknp  in  jili  nosíta  in  kadar 
jili  mislita  v  novo,  pokličita  se  mene:  tudi  jaz  vama  z  najboljšim 
voščilom  rad  cel  ogel  priložim. 

Zato    stopi    neke.ga  dne  s  pisanimi   (rakovi  koí  si  jili  je  to 

dobo  mnogo  prišívalo  po  obleki  ženstvo  na  Gorenjskem  —  s  trakovi 
obložen  stopi  pravoslovec  Franc  v  Ribieevo  domaeo  hišo.  —  Najbolj 
se  je  bil  ob  tem  Alenčici  prikúpil :  spoznala  je  namreé  po  donesenih 
trakovili  moža  besedo  v  bratú.  -  Cez  mero  pa  je  vzkipelo  ob  Fran- 
cevem  prihodu  Ijubeéi  niateri  srce :  zato  ja  pustímo  rťii,  naj  sé  ve- 
selita  sedaj   in  naj   si  tožita  sama. 

Poslovímo  se  od  Preširna,  ki  smo  ga  v  teh  črtieah  gledali 
mladeniča  jurista.  Želimo  mu  sreenega  konca  njegovih  studij,  kóje 
dokončavši  se  povrne  v  drugo  ter  takrat  za  vselej  v  domovino.  V 
umu  si  oliranímo  besede,  kóje  nam  govori  o  njem  tudi  pesnik,  oni 
veleizobräženi  mož,  ki.je  na  tujem  ulil  „Zvon"  in  ulitemu  sam  naj- 
krepkejši  potegoval  za  trdno  spleteno  vrv ;  on  naj  ga  mesto  pisatelja 
teh  vrstic  sodi,  ko  pravi  : 

„Blažjega  ni  srcá  slovenská  naui  zemlja  rodila."' 


Svetoivanski  evangely. 

Spisal  S.  Rutav. 

[kolo  1.  1120.  združi  oglejski  píitrijarli  Ulrik  prestari  sanio- 
stan  svetoivanski  (štivanski)  ob  Tiraavu  z  imenitno  opatijo 
benediktinsko  v  Belinji  pri  Ogleji.  Vse  základe  in  vred- 
nosti  so  pienesli  v  Belinjo  in  med  njiini  tudi  dragoeeni  rokopis 
evangelija,  o  katerem  trdi  )>obožno  sporoeilo,  da  ga  je  sam  sv.  evan- 
gelist  Marke  spisal. 

Kako  je  prišel  ta  evangelij  v  svetoivanski  samostan,  ni  nam 
znano.  Izvestno  pa  je,  da  so  ta  evangelij  zelo  .spoštovali  že  v  IX. 
stoletji.  Ko  se  je  bilo  razneslo  ninenje,  da  je  evangelij  sv.  Marka 
svojepis  tega  evangelista,  dá  ga  neki  oglejski  patrijarh  v  XIIT.  ali 
XIV.  .stoletji  pienesti  iz  Belinje  v  zakladnico  oglejske  cerkve.  Isti 
patrijarh  je  dal  Markov  evangelij,  obsezajoe  sedem  knjižic,  izre- 
zati  iz  cele  knjige  in  posebe  lepo  vezati  v  zlate  platniee,  kóje  so 
olepšane  s  patrijarliovim  in  oglejskim  grbom.  Ko  je  bil  pri.šel  cesar 
Karol  IV.  leta  1;>.')4.  v  Oglej,  izprosil  si  je  zádnji  dve  knjižici  Mar- 
kovega  evangelija  od  svojega  brata  patrijarha  Nikolaja,  ter  jih  poslal 
z  vtíliko  slavnostjo  v  Prago.  Ondu  sta  bili  knjižici  dragoceno  vezani 
in  položeni  v  zakladnico  stolne  cerkve,  kjer  se  še  sedaj  nahajata. 

Ko  je  začela  1.  1401>.  benečanska  vojna,  pošljejo  oglejski  ka- 
noniki  zaradi  večje  varnosti  vse  svoje  dragocenosti  v  Cedad  (Civi- 
dale)  in  med  temi  tudi  evangeljski  rokopis,  in  sicer  najpoprej  tri 
ostale  evangelije,  1.  1418.  pa  tudi  pet  knjižic  Markovega  evangelija. 
Ko  so  pa  Benečani  Frijulsko  podjarmili,  zabteva  njih  dože  Tomaž 
Mocenigo,  naj  cedadski  kapitelj  predá  republiki  avtograf  sv.  Marka. 
In  rcs  so  poslali  1.  4422.  onih  pet  knjižic  Markovega  evangelija  v 
Benetke.  Tu  so  jih  položili  v  kristalno  skrinjico  in  izročili  zaklad- 
nici  SV.  Marka.  Ali  vlažnost  je  zelo  pokvarila  rokopis,  tako  da  so 
se  vsi  listi  sprijeli  in  stisnili  v  nerazločljiv  zavitek. 

Ostali  listi  v  Pragi,  kakor  tudi  evangelij  sv.  ]\Iateja,  Luke  in 
Ivana  v  zakladnici  čedadskega  kapitlja  ohranili  so  se  práv  dobro  in 
mogó  se  na  vseh  raéstih  lahko  čitati.  Samo   da  je  cedadski  rokopis 


472  S.  Rutar:  Svetoivanski  evangelij. 

na  vseh  treh  straneh  zelo  obrezan  in  da  mu  pogrešanio  poslednje 
liste,  kóje  so  bržkone  že  v  starih  časih  razdelili  med  različne  mo- 
gočnike  kot  dragocen  dar. 

Ves  svetoivanski  evangelij  je  dal  1.  1740.  Bianchini  natisniti 
v  knjigi  „Evangelium  quadruplex."  Delia  Torre  je  spisal  úvod  k 
njemu  in  trdil,  da  je  bil  prišel  evangelij  iz  Belinje  k  Sv.  Ivanu, 
kar  je  neverjetno.  Profesor  Si  c  kel  pravi,  da  je  nastal  v  Sv.  Ivanu 
(Historische  Zeitschrift  XXVII.  449.).  Ce  je  bil  od  kodi  prišel  v  ta 
samostan,  prišel  je  izvestno  od  vzhoda. 

Iz  evangeljskoga  rokopisa  se  pozná,  da  je  ves  evangelij  pií>ula 
samo  jedna  roka  in  sicer  z,lepo,  trdno  pisavo  v  velikih  uncijalnih 
črkah  na  zelo  bel  in  fin  pergament  veliké  čveterke.  Pisan  je  v  dveh 
kolonali  z  zelo  širokim  prostorom  na  kraji.  Vlažnost  je  pergament 
na  nekaterih  mestih  poškodovala,  tako  da  je  postal  vijolčast  in  zelo 
rahel.  Po  obliki  in  značaji  črk  soditi  bil  je  evangelij  pisan  v  IV. 
ali  V.  stoletji.  Druga  roka  je  pripísala  v  VI.  ali  VII.  stoletji  krátke 
liturgične  opojnnje  na  obŕobku  in  zabeležila,  kojega  dne  se  je  bral 
ta  ali  oni  evangelij.  Se  pozneje  so  pri])isali  oznanila  o  prazniku  da- 
rovanja  in  o  postu  in  sicer  v  práv  starib  okroglili  minuskulab  VTII. 
stoletja  (t.  j.  1.  T;*'),  ali  740.,  ker  je  bila  takrat  sexagesimá  oznanjena 
na  20.  februvar  in  Veliká  noč  na   17.  apríl). 

Svetoivanski  evangelij  ima  veliko  zgodovinsko  in  za  nas 
Slovence  celo  jezikoslovno  važnost.  Po  obrobkih  rokopisa 
zabeleženih  je  namreč  od  različnili  rok  brez  .števila  slovanskili  in 
nemških  lastnih  i  m  en,  italijan.skili  pa  .skoro  nič.  To  so  iraena  po- 
božnih  romarjev,  ki  so  obiskovali*samostan  pri  Sv.  Ivanu  ob  Timavu 
in  dali  svoje  ime  upisati  za  spomin  romanja,  kakor  je  po  nekaterih 
krajih  to  še  dandanes  navada.  Vsa  imena  niso  svojeročno  pisana, 
nego  po  vec  vkup  jih  je  napísal  le  jeden,  izvestno  kak  duhovnik. 
Tudi  med  obema  kolonama  rokopisa  stoje  imena  in  prvih  devet  stranij 
čedadskega  dela  je  tako  gosto  popisanih,  dase  ne  nahaja  nijedno 
prazno  mesto  tudi  med  kolonama  ne.  Tudi  deseti  in  jednajsti  list  sta  zelo 
pol  na,  vender  med  kolonama  ni  nobenega  imena  vec.  Od  dvanajstega 
lista  dalje  je  samo  malo  imen  na  vsaki  stráni  in  po  petnajstem  listu 
je  vec  stranij  celo  praznih.  Pozneje  je  le  še  redko  katera  strán  po- 
písaná, tako  da  tudi  na  izrezanem  Markovem  evangeliji  ni  moglo 
stati  mnogo  imen. 


s.  Rutar:  Svetoivanski  evangelij.  473 


Po  pisavi  ni  nobeno  ime  starejše,  kakor  od  konca  VIII.  in  no- 
beno  ralajše,  kakor  od  konca  X.  stoletja.  Langobardska  pisava  se 
naliaja  samo  jedenkrát,  drugače  povsodi  okrogli  minusknli  VIII. — X. 
stoletja.  Večina  imen  je  izvestno  iz  IX.  in  X.  stoletja.  zlasti  iz  druge 
polovice  IX.  in  prvé  X.  Potem  se  je  navada  upisovanja  hitro  poiz- 
gubila  in  le  iz  početka  XI.  stoletja  nahaja  se  še  nekoliko  imen.  Se 
le  v  novejšem  časn  upisal  se  je  svojeročno  cesar  Franc  in  za  njim 
tudi  nekatere  driige  imenitne  osobe.  Proti  konen  XVI.  stoletja  po- 
skúšal je  nekdo  na  -  razlicnili  mestih  upisovati  imena  langobardskih 
vladarjev,  kakor  bi  se  bili  sami  ondu  upisali.  Ali  ta  prevara  se  práv 
lahko  spozná  zlasti  po  jednakomernih  črtali  in  potezah. 

Natorno  je.  da  so  pristna  imena  upisana  precej  natanko  po 
kronologiškem  redu.  Pa  to  ne  velja  brez  izjeme.  Od  znanih  zgodo- 
vinskili  osôb  nahajamo  le  inalo  imen  upisanili,  n.  pr.  lodohicus 
i  m  p.  (cesar  Ludovik  Nemški),  Karol  n  s  i  m  p.  (Karol  Debeli,)  ais- 
thnlplinss  r  e  x,  Ratschis  rex  et  Luiprand  (vsi  langobardskl 
kraljiO  potení  znani  bolgarski  kralj  Mihael  z  brati  r,dox  et 
gabriel  et  uxor  eius  maria  et  filius  rasate,  gabriel,  simeon 
et  quartus  filius  iacob,  et  filia  eius  praxi  et  alia  filia  eius  anna." 
Tu  imamo  torej  vso  obitelj  bolgarskega  kralja  Miliaela-Borisa,  ki  se 
je  bil  dal  krstiti  1.  8(>1.  Že  pred  njim  je  bil  obiskal  svetoivanski 
Ŕamostan  Bolgar  s  on  dok  e  s  svojo  družino.  Izmed  oglejskih  pa- 
trijarliov   se  nahaja  upisan  samo  Teudmar  (Theodemar  850 — 871.) 

Za  Slovence  so  ti  zapiski  ratli  tega  posebno  vážni,  ker  nara 
poročajo  lepo  .število  nekdanjih  osobnih  imen  slovenskí  h.  Naši 
sosedje  Hrvatje  in  Srbi  imajo  vse  polno  krasnili  osobnih  imen,  a  pri 
nas  Slovencili  se  nahaja  komaj  sled  tému  základu  narodovega  jezika. 
Kolikokrat  iščejo  naši  novelisti  pripravilo  ime  svojerau  junaku  ali 
svoji  junakinji  in  ker  ne  poznajo  starih  imen,  skujejo  si  jih  sami, 
ali  navadno  práv  nesrečno.  Zato  bi  bilo  práv  hvaležno  delo  zbrati 
staroslovenská  osobná  imena,  ki  se  nahajajo  po  mnogih  zgodovinskih 
listinah  raztresenu.  V  tem  obziru  ima  za  nas  svetoivanski  evangelij 
vrednost  krstnih  bukev.  Za  poskušnjo  naj  stoji  tukaj  iz  njih  neko- 
liko navadnejših  slovenskih  imen  : 

List  1:  odela,  bega,  livera,  puelle;  1.  ľ:  beda,  solano 
fiUus;  1.  2:  nepocor,  gresic,  ihon;  de  terra  brasclauo:  zele- 
sena,  uxor  eius  hesla;  stregomil  filius  eorum;  trebenec,  dracig, 
craniohi,  millena,  zelebor,  andreas,  unalti,  hertri,  pina; 


474 


J.  Kerstiik:  Luterski  Ijudje. 


1.  2' :  chotmer,  cozil,  uiiozet,  margaréta,  zalislaua,  sebe- 
tuh,  humislau,  trebebor,  bribibor,  trudopulc;  1.  o:  bose- 
lisa,  sobemuscla,  sclauenca;  1.  4'.  khaco,  sebedrago,  cen- 
teska  ,  szuent  iepulc,  suentezizna,  predezlaus;  1.  5":  pres- 
brasclava,  pressoboda.  mutacus,  sedemir,  perinsuin, 
stamer,  perebod,  semidraga,  domno  tripimiro,  bribina, 
terpimir,  dragoiud,  sabes,  pizeden,  straba,  bodeslau, 
drisimir,  sedobra,  dragoroc,  estimer  (Cestimfir,)  radasta, 
motimiia,  rodlorich;  1.  (í:  rada,  olarair,  radoslau,  zi- 
zemiľ,  braslauo  ct  uxor  oius  iiuon tescolla,  nepocor;  1,  (i': 
menedraga,  merisclafa,  iiitrabor.  kasiio,  negot,  lala, 
stranenior,  trebona,  tosina,  slnťiiKMiza,  tonasclaua, 
stradesclaua;  1.  9!S':  olodrag,  oloiner,  pigimor,  cotes  si- 
tigoi,  miľigoi;  1.  270'  (predzadnji) :  iienad.ei,  glauoz  i.  t.  d. 
(Glej :  Nenes  Arebiv  fiir  deutsclie  Geschiclitskuiide  zv.  TI.). 

Svetoivanski  cvangelij  .spadá  toroj  med  iiajstarejše  spoinenikt! 
staré  karantanščino  in  je  vroden,  da  se  omeiija  poleg  brižinskih  spo- 
menikov.  Zlasti  v  glasoslovnem  oliziru  je  ta  jozikovni  spomenik  pre- 
važen,  ker  káže,  kako  so  se  takrat  nekatere  črke  izgovarjale  in  kako 
se  je  karantanska  slovenščina  razlikovaia  od  panónske.  Zríleti  bi 
torej  bilo,  da  se  naši  filologi  nemudoma  lotijo  tega  spomenika  ter 
ga  po  vrednosti  raztolmaeijo  in  ocenijo.  Celo  Hrvatje  so  že  uvrstili 
svetoivanski  evangelij  m:id  svoje  zgolovinske  sponsnike,  le  Slovenci 
.se  do  zdaj  še  či.sto  nič  niso  zmenili  zánj. 


4^-^ 


Luterski  Ij  u  dj  e. 


Povest. 

Spisal  Janko  Kevsiii  k. 

(Dalje.) 

ranče  je  bil  v  jntrn  bnrno  odšel    od    doma  r    vndo    in    .šumelo 
^  I  nm  je   po   glavi,  .  in    daleč    tam    v    zakotji    širncga    grajskega 
gozda  vrgel  so  je  na  rosni,    mokri    mah,    ter    sknšal    mirueje 
premišljevati  o  jutranjera  prizorn. 


J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje,  475 

Priznati  si  je  moral,  da  so  mu  denasnje  materine  besede  prišle 
kakor  strela  z  neba;  kajti  došlej  v  svoji  mladi  Ijubezni  ni  jedenkrát 
ni  mislil:  kaj  bodo  dejali  mati?  Kako  tudi,  ko  se  se  z  Ijubico  svojo 
razgovarjal  ni  o  tem,  kaj  bode  ž  njimii !  Shíijala  sta  se  v  grádu  sle- 
lierni  dan :  govorila  sta,  ako  so  l)ili  drugi  navzočni  tako,  ko  dobra  znanca 
in  ee  se  jima  je  ponudila  sedaj  redka  prilika  biti  za  trenutek  samima, 
bil  je  gorak'  poljub  vse,  kar  sta  si  želela,  in  kar  sta  si  delila.  K 
veejemu  da  je  mogel  slikar  šepniti  tolikokrat  ponavljano,  staro  in 
vender  njima  vedno  novo  vprašanje : 
*  ..AH  me  Ijubiš?" 

„Da,  da.  nad  vse!"  zavrnila  je  ona  z  zarudelim  licem  in  sladkim 
smehljajoni. 

Na  spreliod  od  onega  dno  nista.  šla  voč  sama.  Olga  je  imela 
vedno  izgovor. 

In  na  to  jasno  nebo  privlekel  se  je  danes  prvi  érni  oblak. 

Glede  „luterskili  Ijndij"  Kosan  ni  stal  na  jednem  stališci  z 
materjo :  niari  mu  ni  bilo  do  teg.i,  da  jo  Ijubica  njegova  —  luteranka. 
A  mater  svojo  je  tudi  Ijubil,  in  bolelo  ga  je  spoznavšega,  da  je  njej 
denašnja  vest  nsekala  globoko  ráno.  Pa  potolažil  sejekmalu:  kadar 
.se  mati  umiri,  govoril  bode  ž  njo  jasno  o  tej  zadevi  in  —  je  li  treba, 
da  ostane  Olga    -^  luteranka? 

A  druga  skrb  mu  je  leglii,  s»í(laj  na.  j>ľ.si.  Mati  je  zvedela  danes 
po  onem  norci  to  novost:  gotovo  je,  da  klepečejo  o  njem  po  vsej 
okolici,  —  kaj  bode,  ako  pozvedo  to  v  grádu  ?  In  pozvedeli  bodo 
gotovo  I  Stari  Werner,  nadlajtnant  in  Berg  —  vsi  so  se  mu  trli  zapo- 
redora  po  glavi.  Brug,  starejši  ^d  njega,  bi  ne  bil  mnogo  ngibal  o 
tem,  —  a  Kosan  je  bil  mlad.  Lehkomiselnost  mladostna  pobila  mu 
je  naglo  skrbi  o  maternem  oporekanji,  a  tu  mu  ni  mogla  pomagati. 
Mlad  lehkomišljen  človek  je  kakor  popirni  čolnič  v  potoku;  mirna 
voda  in  mali  valéki,  čaši  tudi  večje  valovje  ga  nosi  ali  podi  s  seboj, 
plešočega  in  vrtečega  se  na  površji;  ko  ga  pa  pridrvi  do  jezu,  vrze 
ga  na  labko  čezenj   —  a  onokraj  pod  ježom  })otopi  ga  vrtinec. 

In  slikarju  se  je  dozdevalo,  da  se  že  bliža  jezu  in  vrtincu.  — 
Pa  še  vec  druzih  mislij  usililo  se  mu  je  zaporedom :  jedna  prvili  bila 
je:  kaj,  ko  bi  denes  ne  šel  v  grád?  Morda  tamkaj  že  vse  vedo? 
Bilo  mu  je  pri  tem,  kakor  bi  mu  kdo  stiskal  goltanec.  Ne,  to  bi 
ne  bilo  moški,  dejal  je  sára  pri  sebi ;  in  kaj  bi  rekla,  kaj  bi  mislila  — 
ona?  Potem  pa  se  je  na  jedenkrát  vprašal :  .\li  pa  bode  kedaj  moja  — 


476  J.  Kersnik :  Luterski  Ijudje. 

žena?  Zakril  si  je  obraz  z  rokama,  ter  težko  sopel;  naposled  skoči 
kvišku,  kakor  da  bi  hotel  otresti  in  ubraniti  se  vsega  tega,  kar  mu 
je  sililo  zaporedom  v  glavo,  ter  reče  poluglasno:  „Naj  pride,  kar 
hoče;  česa  se  mi  je  pac  bati?" 

Solnce  se  je  skoro  že  nagnilo,  ko  je  prišel  slikar  po  stranski 
poti  iz  doline  na  kolovoz,  ki  je  vodil  do  grada ;  hodil  denes  ni  tako 
naglo,  ko  navadno. 

Na  ovinku,  izza  katerega  se  mu  je  v  trenutku  pokazal  od  daleč 
beli  grajski  zid,  stopil  je  mlad  deček  pred  njega  ter  mu  pomolil  pismo. 
Kosan  je  osupnen  postal;  spoznal  je  fanta,  bil  je  vrtnarjev  poraagač 
iz  grada. 

„Kaj  je?"  vpraša  dečka. 

„Cakam  Vas  že  dolgo ;  teta  grajska  so  mi  dali  to  za  Vas,  in 
naročili,  da  Vas  počakam  tu,  prej  nego  pridete  v  grád." 

„Teta,  —  za  mene?" 

„Da,  za  Vas!" 

Kosan  je  stal,  ne  da  bi  se  gánil,  ter  ogledoval  pismo.  Fánt 
pak  je  stekel  proti  grádu. 

Do  sedaj  slikar  še  ni  bil  dobil  pisemca  od  svoje  Ijube,  a  pisavo 
njeno  je  poznal  ter  tu  pri  prvem  pogledu  videl,  da  pismo  ni  pisala 
teta  Mara,  nego  Olga. 

Nekov  sladak,  srečen  eut  ga  je  pre.šinil,  a  ob  jednem  silen 
nemir:  „Zakaj  mi  piše,  in  zakaj  tako  skrivnostno  in  po  —  teti?  Za 
boga  —  vse  vedú,  vse  vedú!" 

Tako  poluglasno  govoreč  vrnil  se  je  po  stezi,  po  kateri  je  bil 
prišel,  ter  par  streljajev  dalee  krenil  s  pota  v  strán  v  gošco;  tu  pa 
je  s  strahom,  in  skoro  s  tresočo  roko  razganil  pismo.  Bral  je  sledeče: 

„Dragi!  Prvo  pismo  je  to,  katerega  prejmeš  od  mene,  in  drugi 
hočejo,  cla  bodi  tudi  zaduje:  jaz  pa  so  móram  ukloniti.  Povedala 
in  razložila  Ti  bom  vse  —  vsaj  videti  te  móram,  móram  Te  videti 
še  jedenkrát,  in  vem,  da  boš  prišel.  Pa  denes,  po  dnevi  ne  hodi  v 
grád :  jaz  sem  se  grozno  zniotila,  mislila  sein,  da  se  bode  obrnilo  vse 
k  sreči  záte  in  záme,  pa  kako  grozno  se  je  vse  preobrnilo  v  zlo. 
Sinoči  kmalu  po  Tvojem  odhodu,  poklicali  so  me  oča  v  svojo  sobo,  in 
tu  mi  pové  brat,  ki  je  bil  navzočen,  da  se  ima  moja  poroka  z  Bergom 
v  jednom  meseci  izvršiti.  Oča  so  molčali  ter  v  tla  zrli.  Bilo  mi 
je,  kakor  bi  sanjala,  a  vedela  sem,  da  móram  govoriti  in  ^lovcdati 
vse.  In  povedala  sem,  da  Tebe  Ijubim,  da  sem  le  —  Tvoja!  Pa  kar 


J.  Kersník:  Lutôrskí  Ijudje.  477 

je  sledilo  mojim  besedám,  to  je  strašno!  Brat  je  kričal  in  divjal  po 
sobi,  ter  žugal  mi  in  očital,  da  sem  nesramnica,  in  da  hočem  ugo- 
nobiti  celo  rodovino,  očeta  in  njega.  In  Tebi  se  je  zagrozil,  oh  — 
jaz  nisem  znala,  kje  sem  in  kaj  se  godi.  Po  dolgem  pak  izprevidela 
sem,  da  me  prodajajo,  práv  prodajajo.  Zvedela  sem,  de  je  Berg  upnik 
očetov  in  bratov,  in  da  ja  lehko  uniči ;  —  odkúpila  pa  sta  se  z  menoj ! 
Vprašala  sem  očeta,  je  li  to  res,  a  odgovora  ni  bilo ;  oča  so  sloneli 
z  zakritim  obrazom  pri  mizi.  Vedela  sem  dovolj.  Prejokala  sem  to 
noc  pri  teti,  in  denes  sem  povedala  očetu,  da  mi  je  vse  po  volji, 
kaiľ  koli  hoté  storiti  z  menoj.  Odpusti  mi,  —  Tvoja  sem  bila  in  Tvoja 
ostanem :  v  srci  Te  bom  nosila  —  oh  Ijubček  Ti  moj  —  odpusti 
mi!  Povedala  Ti  bom  vse,  da  me  ne  boš  sovražil,  da  me  ne  boš 
zaničeval!  Pridi  nocoj,  saj  ves,  kedaj  odido  vsi  k  počitku,  —  pridi 
tedaj  na  vrt,  tam  od  gozdne  stráni ;  izprosila  sem  si  to  od  tete,  da 
Te  š(í  jedenkrát  vidim;  in  vedi,  Tvoja  sem,  jedino  Tvoja!     Olga." 

Slikar  je  strmel  v  te  vrste,  ki  so  mu  plesale  pred  očmi,  ter 
bral  jili  dvakrát,  trikrát.  Skoro  nevedoč  šel  je  počasi  nazaj  na  stezo 
in  potem  proti  domu:  pred  hišo  mu  pové  pastir,  da  je  grajski  hlapec 
nekaj  zanj  prinesel,  in  da  je  položil  to  v  zgomjo  sobo. 

France  je  našel  tam  zavitek  in  zraven  list  s  sledečimi  vrstami : 

„Cestiti  gospod!  Umeli  bodete,  da  Vam  le  tem  pôtem  morem 
izročati  honorár  Vašemu  trudu  za  naročeno  sliko.  AVer  ne  r." 

Slikar  je  prijel  zavitek  ter  vrgel  ga  v  kot,  da  se  je  obojni 
papir  pretrgal,  ter  so  zažvenketali  cekini  po  tleh. 

„Bergov  denár!"   siknil  je  zamišljeno  med  zobmi. 

Vrgel  se  je  na  posteljo,  ter  potisnil  roki  pod  glavo;  tako  ležeč 
strmel  je  v  leseni  strop,  ter  mislil  samo  jedno :  kedaj  bode  noč, 
trda  noč? 

VII. 

V  grádu  so  se  odpravljali  k  počitku.  Pri  večerji  so  bili  navzočni 
samo  stari  gospod,  pi.  Berg  in  nadlajtnant,  in  vsi  trije  so  bili  jako 
redkobosedni ;  tete  Mare  in  Olge  ni  bilo.  Gospodar  je  vstal  kmalu 
ter  želel  onima  lehko  noč;  odšel  je  v  svojo  spalnico. 

Po  odhodu  njegovem  molčala  sta  ostala  dva  nekoliko  čaša. 
Berg  je  pušil  iz  svoje  pipe,  Werner  pak  je  vrtil  kíÄarec  v  roki. 

„Kakor  sodim,  ne  bilo  bi  nocoj  umestno,  tako  hitro  spat  hoditi!" 
izpregovori  Berg  prvi  cez  nekoliko  čaša,  ter  izpod  na  pol  zatisnenih 
trepalnic  opazuje  svojega  prihodnjega  sváka. 


478  J.  Kersnik.:  Luterski  Ijudje. 

„Zakaj?  Ali  igrava  šah?" 

„Se  ve  da,  -^  šah  kraljici,  če  hnčeš!"  nasmehne  se  ciniono  oni. 

„Kaj  ugiblješ?"   vpraša  nadlajtnant.  pozorno. 

„l)a  bode  iiocoj  pvilika,  onoora  nsiljenea  zaznamonovati,  da  bndo 
pomnil  in  vedel,  kako  se  imnjo  vzprejemati  taki  kmetski  priteponci," 
rece  Berg  poluglasno  med  zobini ;  divja,  Ijnta  strast  sevala  mu  je  iz 
njegovih  sivih  ocij. 

„Kaj,  kakoV"   vzklikne  Werner  iei-  stojň  pred  tovariša. 

„Práv  lehlio!"  pravi  ta  mirneje,  ter  zapáli  v  novic  svojo  ]»ipo: 
„videl  sem  denes  vrtnarjevega  fanta  nosečega  neko  pismo;  in  onega 
pobalina  tudi  ni  bilo  v  grád!  Teti  Mari,  kakor  veš  ne  zaupam  mnogo 
in  Olga  — ?  Vzemi  vse  in  računi,  izkušnje  vsaj  imaš  dovolj  v  taeih 
stvaréh!  Jaz  sem  uverjen,  da  se  bo  oni  mazač  klatil  nocoj  t.n  okolo 
grada,  po  vrtu  ali  koderkoli  —  daleč  ne  bo!" 

„Prokleto!"   sikne  nadlajtnant. 

Oni  je  molčal. 

„Jaz  mu  bom  dal  jedno  med  rebra!"   vzklikne  Werner. 

„Ni  treba!"  ugovarja  Berg,  „jaz  vem  nekaj  boljšega.  Zazna- 
monovati ga  hočeva.  Vzemi  le  svoj  bič  s  seboj !" 

„Dobro,  izvrstno!"  meni  oni. 

„Sedaj  pa  storiva,  kakor  bi  že  ves  teden  ne  bila  spala.  Lnci 
v  sobah  ugasneva  čez  četrt  ure,  in  potem  pri  stranskiii  vratib  ven 
na  stražol  Pa  stoj,  to  tudi  ne  bode  práv!  Iz  tvoje  sobe,  iz  zadnjega 
okna  se  vidi  na  vrt  in  zlasti  na  zadnji  uhod :  po  ])rednjem  ne  bo 
nikdo  prišel.  Tja  na  zadnjega  bodeva  pazila,  in  ako  se  kaj  gane, 
potem  doli!  In  še  nekaj!  Kaj,  ko  bi  za  viata  na  mostovži  pri  Olginem 
in  tetinem  stanovanji  porinila  zapahV  Nikdo  ne  more  ven,  in  midva 
ujameva  ptička  samega,  kar  mi  je  Ijubšel" 

Rekoč  nasmehne  se  zopet  lierg. 

„Najbolje  bo  takol"   pritrdi  oni. 

Malo  potem  odšla  sta  v  svoji  so))i,  in  po  grádu  hiló  je  kmain 
na  videz  vse  v  glolwkem  spanji. 

ÍKoiioc   pľiliodiijič.) 


—   *  -^k' 


— h—  :  Národov  grob. 


479 


in  kážete  mi  gvob  rosán 
In  kviž  stojoŕ  pri  ujom. 
Vi  žonote  }»osmpli  glasnn. 
A  ii.inj  srpó  jftz  zrem  I 

Za  národ  tvoj  pripravljon  je  I 
Smpjoŕ  mi  vpijeto 
In  zomljo  kot  v  proslávljonje 
Z  nogami  bijete! 


Národov  grob. 


Lo  bijte  jo,  le  pléšite, 
Kriŕáje  vmes  glasnó, 
A  vendev  se  ntéšite   — 
Došlej  še  ni  tíikól 

Ce  tndi  rod  zaiiran  je. 
Ki  nekdaj  vaš  je  bil, 
Ce  tndi  le  preziran  je. 
Zato  še  ni  miníl  I 


In  tndi  dolgo  še  ne  bo. 
Vi  morda"  boste  prej  ! 
Le  bijt*  jo,  le  to  zemljó 
In  pléSite  po  njej!  .  .  . 


ľ^V 


Življenja  evet. 


X/apľli  v  grob  oéetíi  so  — 
<  Kakó  je  vzóren  bil! 
Lozili  v  tla  ga  sveta  so. 
Za  njim  solzé  sem  lil ! 

In  vender  ui  bil  oče  mi, 
Ki  v  smrti  ga  cestim, 
In  vender  srce  joíe  mi 
."^e  zdaj  bridkó  za  njím! 

V  tqiljenji  bil  rešitelj  je. 
Vodník  mi  v  temnih  dnéli, 
In  radosti  buditelj  je 
S(dzé  zatri  v  oíéh  I  —  — 


In  zdaj  ga  ni!  —  V  gomili  spi 
Življenja  dragi  cvet. 
Okó  po  njem  zamán  želi. 
Zamáxi  obraz  je  bied! 

In  nádej  ni,  da  pólnile 
Z  veseljem  bi  srcé 
In  duši  moji  bolni  le 
Bridkósti  se  reže  I 

Življenja  cvet,  predragi  cvot, 
Radosti  oče  mi! 
Po  tebi  le  obraz  je  blod 
In  srre  jofe  mi!  .  .  . 


-b— 


,^. 


'^jífýy^f^^^ýT^iytywýy^ 


Velésalo,  substant.  n.,  a  ne:  Velésovo,  adj.  poss.  n. 

Spisal  F  ľ.  Levstik. 

ilílošič  je  v  svojem  spisi  „Die  slavischen  Ortsnamen  hvlh  Appel- 
lativen  I."  dejál :  „Velésovo  (gorénjska  vás),  dessen  wahre 
Fórm   nicht   ganz   sicher   gestellt  ist,   daher   auch   nicht  rait. 


Sicherheit  gedeutet  werden  kann,  soli  nacli  dem  Hirtengotte  Volosu, 
Velesú  benannt  worden  sein :  Slovenci  so  prišli  do  majhenih  goric, 
na  kterih  je  zlasti  ovčja  paša  obilno  rasJa,  in  tako  so  kraj  in  tudi 
vas,  ki  so  jo  zidali,  po  bogu  ,Velesoto'  imenovali.  Trdina,  Zgodo- 
vina  28."  Denkschr.,  philos.-hist.  Cl.,  v  21.  zvezki  (1872.1.)  na  77.  str. 

Očito  je,  da  Miklošič  né  te  misii,  katere  je  nekdaj  bil  profesor 
Trdina  ter  pred  njim  uže  Metelko.  A  to  ime  res  néraa  začetka  od  boga 
Volosa  ali  Velesa.  —  Gorénjci  zdaj  govoré,  kakor  nekdaj  náso 
govorili,  namreč :  Velésovo,  vega,  adj.  n.,  ter  okrog  Bieda  tndi : 
Melésovo,  vega,  adj.  n.,  a  v  Skofji  Loki  je  slišati:  v  Äfelé- 
sane  so  šli;  do  Melésan  pôjdem;  v  Melésanih  so  bili.  —  Ve- 
lésovo, adj.  n.  je  namesto:  Velésavo,  in  to  naraesto :  Velésalo, 
substant.  n.  V  obrazih:  Melésovo,  Melésan  e  vidiš-„m"  namesto 
„v",  ter  káže  da  Melésane  stojí  v  nom.  plur.  m.,  namesto:  Velé- 
sane,  katero  lice  je  po  vsej  podobi  zaradi  príglasa,  ležečega  zeló 
na  začetki  besede,  skrčeno  od:  Velésaljane,  nom.  plur.  m.,  kar 
zaznamenúje  Ijudí,  prebivajoče  v  Velésali,  a  more  ob  enem  zazna- 
menovati  i  samo  Velésalsko  vás.  Krájevnih  imen  te  vrste  je  mej  Slo- 
véni  obilo:  Cerkljáne,  namesto  :  Cerkíívljáne:  cérkuv;  Vrbljane :  vŕba ; 
Lípljane:  lipa;  Vašáne:  vás,  das  Dorf,  starslov. :  vísi  itd. 

A  kakó  morem  jaz  trditi,  da  je  Velésalo,  n.  pravo  lice  tega 
iraena?  Opiram  se  na  znanega  Novoméškega  kanonika  Matijo  Ko- 
stélca  in  osobito  na  Valvasorja.  —  Mätija  Kostélee  je  bil  svoje 
„Bratovske  Buquice  s.  Roshenkranza.  Stiskanu  u'  Lublani  1()82,'' 
posvétil  „Gospei  Materi  Joan.  Susani  Paradaisarci,  Priorci  tfjga  jme- 
nitniga  Divizhniga  Vellef  fal  skiga  Cloftra,  u'  Gorénski  ftrani", 
ter  Valvasor  XI.  Sfi").  'Mu.  piše:  „Das  F'rauen-Kloster  Michlstein,  anf 
Crainerisch  Veleíalo,  ligt  in  Ober-Crain.  Die  jetzt,  in  diesem  Jahre 
(1689),   regirende   Priorinn    aber   ist    Frau    8usanna    Paradeifserinn, 


Fr.  LcTstik  :  Velésalo   substint.  n.,  a  ne:  Velésovo,  adj.  poss.  n.  481 

Freyinn".  —  Michlstein  je  tukaj  teskovná  hiba,  katero  je  na  konci 
tega  (III.)  zvezka  Valvasor  sam  popravil:  „f.  (fiir)  Miehelstein  I.  (lies) 
Michelstetten."  Ako  Slovén  zdaj  uže  ne  vé,  kaj  to  krájevno  ime 
znači,  vidimo,  da  je  vsaj  njega  pravo  lice  pred  200  léti  bilo  še  sploh 
znano. 

Beseda  Velésalo  je  sestavljena  z  dveli  košov;   prvi  je:  vele, 
a  drugi:  salo,  kakor  moravskí  „Velehrad"  v  sebi  káže  tudi:  vele  in: 
hrad  (grád).  Kaj  znači  „vele",  né  težko  povedati,  ker  to  je  v  dru- 
gačnem   obrazi  isto,    kar  je   starslov. :   velij,  a,  e,  adj.,    gross,    in 
lice    „vele"    je   tudi    starej    slovenščini   rabilo   v   sestavljene    besede: 
veleglavú,  adj.,  grosskôpfig,  veledušije,  n.,  Grossmuth.     Naše 
ime  Velésalo  je  nemški  národ  z  besedo  Michelstetten  preložil, 
kakor  jaz  ménim,  zeló  na  tanko  po  slovenskem  zmisli ;  kajti  gótski : 
mikils,   starvisnem. :    michíl,    sredvisnem. :    michel,  adj.,   znaČi 
isto,  kar  grški:    asyac,   latinski:    magnus,   gross,   obtorej    isto,  kar 
vele.  Anda  ako  hočemo  zvédeti,  kaj  znači  drugi,  v  tem  naziváli  res 
neobični  dél :  salo,  trebé  najprvo  pogledati,  kacega  pojma  je  nemška 
beseda:    Stetten.     Bilo  je   starvisnem.   in    sredvisnem.:    stat,    f., 
Stätte,  Stelle,  Platz,  Ortschaft,  pozneje  „urbs" ;  novovisnem. :  Statt, 
f.,  Standort,  Platz,  Ort  des  Seins,  also  Wohnplatz.  Istá  beseda  je  tudi: 
Stetten  (Stätten),  samú  da  stojí  v  dat.  plur.  Weigand,  Wôrterb.  B. 
790.  800.,  Schmell.-Fromm.  II.  792.  794.  Beseda:  Stetten  (razno  pí- 
saná) cesto  slúži  v  nem.ščini  sestavljenim  nazivalom  krájevnim:  Heí- 
ligenstetten,  Kônigstetten,  Dreistetten  ítd.,    ter  na  samem  kranjskem 
svéti  je   poleg   Michelstetten    še  tudi  Kerschstetten  (Kirsch- 
stetten),  in  to  tri  kráti:    Céšnjice,  f.  plur.,  Kerschstetten,    v  Mo- 
ravškem  dekanati ;  Céšnjice,  f.  plur.,  Kerstetten  (namesto :  Kersch- 
stetten, Kírschstetten),  blizu  Spitalíča  v  Kámeníškem  dekanati ;  C  e  š- 
njévik,   m.,   Kerschstetten,   blizu   Cerkúvlján.    —   Cešnjévik  je 
kraj  (Stätte).  kder  se  nahaja    ali    se  je   kdaj    nahajalo   obilo  črešenj 
(Kirschen),  kakor  .je  srbskí :  búkvik,  m.,  tudi  kraj,  na  katerem  rast« 
mnogo  bukev,   der  Buchenwald.     Iz   tega  se  nam  jasno  káže,  da  je 
salo  isto,  kar  nemški :  Stätte,  Wohnplatz,  ali  z  drugimí  besedami, 
da  je  salo  isto,    kar  s  é  i  o ,    in  obtorej  :  Velésalo  namesto  :    V  e- 
léselo  (Véliko  Selo),  die  grosse  Wohnstätte.  Res  v  denašnjih  časih 
ta  vás  né  posebno  veliká,   ali    kdo    vé,    koliko    manjše    od  nje  so  v 
začetkí  bile  vasí  po  obližji  ?  Tudi  se  je  v  tej  dobi  Velésalo  utegnil 
mo](1;i    zvaii    vfčji    p  ľ  o  s  t  O  r    okolne    zemlje,   ker  to   ime  se 

31 


482  Fr.Levstik;  Velésalo,  snbstant.  n.,  a  ne:  Velésovo,  adj.  poss.  n. 

nahaja  v  listinah  uže  1154.  1.,  kakor  svedoči  Para])at  v  Letop.  Matice 
slov.  s  1872-1873.  1.  II.  na  18.  str.,  kar  nam  dokazuje,  da  je  v.saj 
84  lét  staréje  od  nunskega  samostana,  založenega  1238.  1.  v  tem  kraji, 
in  Valvasoľ  XI.  36.5.  piše,  da  je  rečeni  samostan  iz  prvá  bil  imenovan 
„Frauen-Thal"  ali  „Marien-Thal",  a  Velésalo  (Michelstetten)  da  so 
zvali  župo  (faro),  katere  cerkev  je  blizu  ondukaj,  ter  da  se  je  stó- 
prav  kesneje  ime  Velésalo  prijelo  i  tega  samostana,  čegar  založno 
pismo  (Stiftungsuľkunde)  s  1238.  1.  jednako  priča,  da  je  sezidan  bil 
„in  Valle  S.  Mariae  apud  Michelstetten".  Mitth.  des  hist.  Vereines 
fiir  Krain,  v  IX.  létniki  (1854.  1.)  na  76.  str. 

Zdaj  trebé  še  dokazati,  da  je  lice :  salo  poleg  ter  name.sto 
lica :  s  e  1  o  v  slovanskem  jezici  možno,  rekše,  da  glagolska  ko- 
renina :  s  e  d ,  sitzen,  tudi  slove :  sad;  kajti  nikogar  né  tajno, 
da  s  é  1  o  stojí  namesto  sedlo,  der  Sitz,  Wohnsitz,  Ansiedelungs- 
platz,  zaradi  česar  je  Cehom  :  s  e  d  1  á  k ,  der  Landmann,  človek  na 
s  é  1  i ,  a  ne  v  mesti  živec,  ter  na  Goriškem  neko  vás  imenujo  še 
zdaj :  Staro  Sedlo,  vender  i  tamkaj  denes  premaguje  uže  izré- 
kanje :  Staro  Selo,  a  pridevnik  se  v  zdanjih  časih  govorí  vedno 
le:  starosélsk,  poleg:  stársk.  ;,Iz  potné  torbe"  prof.  Erjavca 
v  Letop.  Matice  slov.  1880.  1.  na  208.  str. 

Sad  namesto  s  e  d  po  Jungmannovem  svodoštvi  rabi  Slovákom, 
govorečim :  sadnú,  ich  setze  mich,  kar  Cehom  slove :  s  e  d  n  u ; 
zatorej  slovaški :  s  a  d  1  ý  ,  a  češki :  s  e  d  1  ý ,  adj.  (partie,  praet.  act.  II.), 
gesetzt :  sedle  mléko,  geronnene  Milch,  kar  mi  neslovanski  zovemo : 
susédeno  mléko,  namesto :  susélo  (susedí o)  mléko.  Rečeni 
Jungmann  učí,  da  je  tudi  v  Cehih  krajevno  ime:  Sadlná,  f.,  Zo- 
del,  vás  v  Budéjevskem,  ter  i:  Sadlno,  n.,  neko  drugo  češko  ime 
jednake  vrste,  kar  bi  slovenskí  oboje  slulo :  sel-,  ako  ne:  sal-. 
Sem  je  šteti  i  óno  besedo,  katera  staroslovenski  slove:  s,alo,  n., 
sebum  (a  ne:  adeps),  novoslpv.,  bolg.,  srb.,  ruski :  salo,  češki: 
sadlo,  poljski  in  gorsrb. :  sadlo,  Schmer,  kar  je  zopet  namesto : 
sedlo,  selo,  ter  znači  táko  stvar,  ká  se  je  strdíla,  ,súsédla',  kakor 
je  tolmačil  uže  Jungmann:  „jako  by  ŕekl :  sedlý  tuk,"  in  zdaj  lehko 
razuméjemo,  zakaj  more  beseda :  salo  v  ruščini  tudi  značiti :  die 
erste  dúnne  Ei  s  r  inde  beim  Gefrieren  der  Fliisse.  —  Lice:  sad  poleg: 
sed  ima  i  beseda,  katera  slove  srbski :  sádno,  n.,  ruski:  sad  n  ó, 
češki :  sadno,  sadmo,  poljski :  s  a  d  n  o  poleg  :  s  e  d  n  o  ,  der 
Satteldruck  ;    ruski :     s  á  d  n  i  t  i  s  j  a ,     .sich    varná    reiben  ;     poljski : 


J.  Trdina:  Bajkp  in  povesti  o  GoTÍancili.  4s.S 

s  a  (1  n  i  c  poleg  :  s  e  d  n  i  c ,  wuiid  dľucken,  wund  reiben,  s  a  d  n  i  s  t  y 
l>oleg:  sednisty,  adj.,  wund  gerieben ;  a  novoslovenski  v  Laščah : 
s  é  d  n  o ,  der  Satteldruck  ;  die  Wiinde  anf  dom  Räcken  eines  Kranken 
voiu  Liegen;  sédnast,  adj.,  wundgelegen,  kar  na  kranjskej  meji  v 
Prézidi  mej  Hi-vati  imenujo :  s  á  d  n  o  ,  n.,  s  á  d  n  a  s  t ,  adj.,  a  po  Istri, 
kakoľ  J.  Volčic  pripoveduje :  „skupna  kobila  je  .s  a  d  niva  ali 
sadni  ta  (bekommt  den  Satteldrack),"  v  „Glasniki"  1860.  1.  I.  na 
79.  str.  :  mej  Krko  in  Zatíčino  po  Dolénjskem :  sédno,  n.,  der 
Satteldruck,  o  s  e  d  n  i  t  i  s  e  (k  ternu  prispodôbi  ruski :  sádnitisja)  : 
osednil  se  je,  rekše,  dobil  je  ran  po  In-bti,  bodi  si  človek  od  mnoge 
léže  ali  konj  od  sedla,  in  poleg  tega  ondod  govoré :  oséjen  je, 
kar  znači  isto,  če  tudi  nikoli  né  slišati :  oséditi  se;  i  Ribničan 
deje:  ose  d  niti  se,av  Skofji  Loki  je  navadno :  saje  ima,  sá- 
jast  je;  pridevnik :  sájast  v  jednacem  zmisli  rabi  tudi  Logatčanom: 
primeri:  prísad,  sada,  m.,  der  Brand  einer  Wunde,  rana  se  je 
pri  s  ad  í  la,  die  Wunde  ist  brandig  geworden ;  Gorénjci  okolo 
Kranja  velé  :  sena  ima,  namesto  :  s  é  d  n  a ,  ter :  s  é  n  a  s  t  je,  na- 
mesto :  sédnast,  kar  nas  učí,  da  liee,  navadno  Laščanu :  sédno, 
sédnast,  namesto:  sédno,  sédnast,  né  pravilno.  S  tem  je 
neovržno  dokazano,  da  slovanski  glagol :  sed  ima  namesto  „e"  čaši 
„a":  sa  d,  po  katerem  zakoni  je  tudi :  Velésalo,  namesto:  Velé- 
selo.  —  A  kakó  je  o  tej  stvári  soditi?  Da  tukaj  „a"  iz  prajezika 
ne  bode,  o  tem  se  ménda  né  dvojiti. 


Bájke  in  povesti  o  Gorjaneili. 

Spísal  J.  Trdina. 

lO.  Divji  mož,  hostni  mož,  hostnik. 

o  gričih,  dolcih  in  jarkih,  na  katere  se  drobé  Gorjanci,  padaje 
j  polagoma  proti  Krki,  razprostira  se  med  Podgradom  in  Ljubnim 
!j  velik  gozd;  imenuje  se  Rasno.  Zdaj  poje  v  njem  sekira,  ki 
ga  nemilo  podira  in  pokončuje,  ali  še  pred  tremi  desetki  let  je  bil 
košat,  temen  in  krasen,  da  je  marsikak  popotnik  obstal  in  mu  se 
čudil.     Takrat  stala  je  kraj  njega  majhna  koča,    reklo  se  jej  je  „pri 

31* 


484  J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Logarji".  Stari  Logar  ni  bil  bogatin ;  jjolja  in  pašnikov  imel  je  ravno 
toliko,  da  je  prehranil  s  triidom  in  potom  sebe  in  svojo  rodovino. 
V  cerkev  je  šel  naj  večkrat  v  Smihel.  V  Podgrad  bi  bil  rajši  hodil, 
ker  se  je  tamo  rodil  in  je  imel  ondu  tudi  skoro  vso  svojo  žlahto,  ali 
pot  šla  je  skoz  Rasno,  v  katerem  zablodi  práv  lehko  še  tak  človek, 
kí  misii,  da  ga  pozná. 

Neko  noc  se  je  pripetilo,  da  je  izruval  vihar  ne  daleč  od  Lo- 
garjevih  nekoliko  najlepšjli  bukev.  Môžu  je  bilo  žal  za  nje  in  je  šel 
sadit  mesto  podrtih  dreves  druga.  Ko  se  je  o  tem  trudil  in  póhal, 
stopi  k  njemu  nekdo  od  zadaj  in  ga  potrka  na  ramo  in  veli:  Taki 
Ijudje  so  kaj  vredni.  Logar  se  ozre,  zagleda  kosmatega  velikána  in 
ga  vpraša,  kdo  je.  Tujec  odgovori:  Ne  boj  se,  jaz  sem  divji  mož 
in  tvoj  prijatelj.  To  rekši  velikán  zgine. 

Kmalu  potem  imel  je  Logar  Pod  Grádom  opravek.  V  goščavi  mu 
se  pridruži  divji  mož,  spremi  ga  molčé  do  konca  gozda  in  zgine. 
Tako  je  spremljal  odslej  vsakikrat  Logarja  in  njegove  Ijudi,  če  so 
šli  v  Podgrad.  Zdaj  se  niso  trebali  vec  bati,  da  bi  se  v  hosti  izgubili. 
Logarjevim  je  bilo  j  ako  po  volji,  da  so  mogli  pohajati  svoj  rojstveni 
kraj  brez  nevarnosti  in  neprilike.  Jedenkrát  so  se  pomudili  pri  žlahti 
in  dobrem  vinu  dolgo  cez  polunoči.  Kakor  vselej  kázal  jim  je  pot 
proti  domu  divji  mož.  Ko  pa  je  začelo  Pod  Grádom  dan  zvoniti,  za- 
pustil jih  je  kar  nanagloma,  dvignil  z  obema  rokama  bližnji  grič  in 
smuknil  v  jazbino,  ki  je  bila  pod  njim.  Grič  se  je  poveznil  sam 
nazaj,  kakor  je  prej  stal. 

Pa  tudi  za  druge  reči  je  bil  hostnik  práv  čudná  prikazen.  Mesto 
človeške  brade  in  brkov  zarastel  mu  je  obraz  dolg  mah.  Ce  ga  je 
kdo  kaj  vprašal,  ni  dobil  nič  odgovora,  sam  je  pa  tudi  práv  malo 
kdaj  katero  zinil.  Z  divjačino  se  je  rad  igral,  domača  živina  pa  se 
mu  je  gnjusila  in  se  je  je  ogibal.  Hiš,  polja  in  vrtov  se  je  bal  kakor 
liudoba  križa.  Ce  so  ga  Logarjevi  povabili,  da  bi  šel  z  njimi  in  pojnl 
v  njihovem  hramu  kak  kozarec  vina,  vselej  se  je  grdo  zapáčil,  raahnil 
z  roko  in  šinil  od  njih  v  goščavo,  kakor  da  je  hudo  razžaljen.  Ali 
obilná  skušnja  jih  je  preverila,  da  je  ostal  vedno  njiliov  najboljši  in 
najiskrenejši  prijatelj,  ki  jim  je  pritekel  na  pomoč,  še  predno  so  ga 
prosili.  Ce  je  zalezoval  čedo  volk  ali  kaka  druga  zver,  planil  je  nanjo 
z  gorjačo  in  jo  ubil  ali  pa  prepodil.  Nad  Rasnim  nakopičile  so 
copernice  oblake  in  so  hotele  usipati  iz  njih  točo;  divji  mož  pa  se 
je  ustopil  za  Logarjovn  hišo  in  jih  jol   s  tnko  silo  krojjcliti  in  goniti. 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  485 

da  so  moralo  pobegniti.  Jedni  je  izbil  z  glave  pečo,  drugi  pa  iz  ust 
zadnji  zob,  ki  ga  je  še  imela.  Logarjevim  niso  mogle  narediti  naj- 
manjše  kvare  niti  ta  pot,  niti  pozneje,  dasiravno  so  to  dostikrat 
poskúšalo. 

Tako  je  hostnik  mnogo  let  bránil  in  varoval  svoje  prijatelje 
pa  ni  bilo  čndo,  da  so  si  tako  lepo  opomogli  in  skoraj  obogateli. 
Ali  sreča  je  rada  nestanovitna.  V  Rasnem  je  na.šel  Logar  lepo,  mlado 
dľobnico  in  j  o  cepil.  Divji  mož  iz  goščave  to  zapazi  in  se  zadere 
^^rdito :  Nesramnež !  Jaz  sem  ti  v  vseh  rečeh  pomagal,  v  zahvalo  pa 
si  mi  zdaj  zagradil  pot. 

Od  takrat  se  hostnik  nikoli  vec  ni  prikázal  Logarjevim,  da  bi 
jih  spremljal  skoz  gozd  ali  obvaroval  škode  in  nadloge.  Najmlajší 
sin  se  je  v  Rasnom  izgubil  in  poginil  od  stralia  in  lakote ;  živino 
trgali  so  volkovi  in  druge  zverine:  žito  in  sadje  pobijala  je  toča. 
Tako  so  se  nesreče  kar  lovile ;  Logar  je  zopet  osirotel :  z  bornimi 
ostanki  svojega  imetka  se  je  preselil  nazaj  v  Podgrad.  V  njegovo 
zapuščeno  hišo  je  trešeilo,  in  ogenj  jo  je  pokončal  do  tal  s  poslopji 
vred.  Le  malo  kak  sled  še  sprienje.  kje  je  stala  in  kako  strašno  se 
zna  maščevati  divji  mož,  če  ga  človek  vede  ali  nevedé  razžali. 

Razen  na  Gorjancih  živi  na  Dolenjskem  še  mnogo  drugih  host- 
nikov.  Najimenitnejše  sem  našel  med  Novim  Mestom  in  Dvorom.  Da 
se  bodo  spoznale  navade  in  razvade  divjih  mož  bolj  na  tanko,  treba 
je  tndi  o  njih  kaj  izpregovoriti.  Težave  mi  to  ne  bo  delalo,  ker  so 
mi  po  nakljnčji  ti  še  do.sti  bolj  znani  nego  gorjanski.  Jednega  sem 
celo  sam  videl  in  sem  dobre  pol  ure  z  njim  popotoval.  To  mislim, 
je  dovolj  dober  razlog,  da  pride  v  mojera  popisu  prvi  na  vrsto. 

V  Zaloški  kŕčmi  zbirala  se  je  pred  L5  leti  jako  zgovorna  in 
veselá  družba,  v  kateri  se  je  človek  rad  pomudil.  Tn  tako  sem  ostal 
jedenkrát  tamo  do  pozne  noci,  z  mano  je  bil  prijazni  svak  moje  go- 
spodinje.  Tone,  ki  je  bil  krčmarju  pripeljal  mosta.  Ko  odbije  jednaj  sta 
ura,  velira:  Záme  je  zadnji  čas,  da  se  dvigiiem;  če  Vas  je  volja, 
pojdiva!  Tovariš  je  bil  zadovoljen.  Na  potu  mi  zašepetá  nekako 
plaho:  Pač  ste  práv  pogodili,  da  je  zadnji  čas  odriniti.  Takó  kasno 
jaz  sploh  nikoder  rad  ne  hodim,  najmenj  pa  tod,  to  se  pravi,  od 
Cešče  Vaši  dalje  skoz  hosto,  ki  jej  pravimo  Brezovec.  Vrážam  se 
Ijudje  smejejo  in  tudi  jaz  jim  se  smejem.  Ali  to,  kar  sem  videl  v 
Brezovci  na  svoje  oči,  ni  vráža  ampak  resnica.  V  tej  hosti  se  pri- 
kazuje grda  pošast,  imenujemo  jo   divji   mož,   ker  je   res   strašno 


486  J.  Trdina:  Bájke  in  x^ovesti  o  Gorjanéih. 

divja.  Lansko  jeseň  šel  sem  tod  domov,  práv  tako  pozno  kakor  nocoj 
še  ni  bilo.  Ko  sem  prikorakal  v  Brezovec  do  prvé  smreke,  pridruží 
mi  se  kosmatin,  kakor  da  bi  me  bil  za  drevesom  čakal  in  me  spremi 
tjá  do  lastovške  drobnice.  Tako  je  spremljal  že  veliko  drugih  in 
kakor  meni,  prikázal  se  je  tiidi  vsakemu  drugemu  pri  prvi  smreki, 
pri  lastovški  drobnici  ga  pa  zapustil.  Kaj,  ali  niste  Vi  še  nikoli  o 
njem  slišali? 

Jaz  odgovorim:  Slišal  sem  že  dosti  in  bi  práv  rad  vedel,  če 
je  res  tako  visok  kakor  tista  smreka,  pri  kateri  ga  Ijudje  najprej 
zagledajo. 

Tone  veli :  Da,  to  trdi  marsikdo.  Ali  takrat,  ko  sem  ga  jaz 
videl,  bil  je  manjši,  vender  je  bil  dosti  velik ;  če  se  ne  motim,  precej 
višji  od  Vas.  Morda  se  mrcina  lehko  po  svoji  volji  potegne  ali  skrči, 
ali  pa  zna  Ijudi  tako  preslepiti,  da  se  zdi  nekaterim  visok  kot  smreka, 
drugim  pa  mnogo  nižji. 

Jaz  vprašam  Toneta,  ee  mu  je  divji  mož  kaj  hudega  storil,  ko 
ga  je  spremljal. 

On  mi  odkima :  E  kaj  —  nič !  Pred  polunočjo  nima  te  oblasti. 
Samo  zijal  je  vame  in  pa  práv  po  volčje  tulil.  Po  polunoči  pa  me 
sam  Bog  varuj  takega  društva!  Zato  je  res  pametno,  da  se  vračava 
še  o  pravem  času. 

Na  sredi  pota  med  Ceščo  Vasjo.  in  Brezovcem  me  prime  tovariš 
lilastno  za  roko  in  veli:  Ali  ga  ne  vidite?  Ta  je  tisti,  ki  me  je 
spremljal  —  divji  mož!  Ker  je  bilo  nekaj  meseca,  zagledal  sem  ga 
tudi  jaz  in  ga  jel  opazovati.  Tone  se  je  bil  zmotil,  kajti  ta  hostnik 
ni  bil  nič  večji  od  mene.  V  obraz  je  bil  dobro  porasten  ali  ne  tako, 
da  bi  se  ga  moral  človek  ustrašiti.  Bil  je  bos  in  gologlav.  Dolgi 
vlasje  so  mu  mabali  po  plečih  in  brbtu  kakor  griva.  Oprave  je  imel 
kmetiško  in  kaj  borno.  Hlače  so  mu  šle  komaj  do  kolen ;  janko  je 
bil  slekel  in  jo  vrgel  čez  levo  ramo.  Srajca  je  bila  za  vratom  odpeta, 
da  je  kázal,  kakor  pravimo,  gosle.  Hodil  je  precej  eudno,  práv  za 
práv  je  bolj  poskakoval  nego  korakal.  Ko  je  prišel  s  polja  na  cesto, 
pozdravim  ga:  Dober  večer!  On  pa  ni  dal  iz  sebe  nobene  besede, 
ampak  samo  nekako  bripovo  je  zarenčal.  Popolnoma  se  nama  ni  hotel 
pridružiti,  ostal  je  zmerom  kakih  15  korakov  pred  nama  na  veliko 
tolažbo  Tonetu,  kateremu  je  strah  kar  sapo  jemal.  Zdaj  sem  se  sam 
preveril,  da  se  Ijudje  niso  zlagali,  kar  so  pravili  o  grdili  šegab  divjega 
moža.     Ponášal  se  je  res  na  vso  moč  nespodobno.     Od   konca  je  le 


J.  Trdina:  Bájke  in  povestí  o  Gk)rjancih.  487 

nerazločno  nekaj  krulil  in  tulil.  Že  ta  glasba  ni  bila  preveč  prijetna. 
Potem  je  začel  na  prste  zvižgati,  da  je  kar  skoz  ušesa  letelo.  Moralo 
se  je  priznati,  da  je  to  pastirsko  umetnost  odlično  izvrševal.  Brlizgal 
je  na  vse  mogoče  načine:  debelo,  tenko,  ostro,  glasno,  zamolklo,  na 
konci  z  zavijačo  in  brez  zavijače,  na  krátko  in  na  dolgo,  v  jeden 
cep  in  v  dva  cepa,  zdaj  na  dva,  potem  na  štiri  prste  in  vmes  tudi 
„na  kljuko".  Tone  je  ječal  in  si  tiščal  ušesa,  jaz  pa  sem  poslušal 
in  se  spominal,  kako  rad  sem  se  nekdaj  tudi  jaz  kratkočasil  in  bahal 
s  to  neskladno  zvizgo,  v  kateri  sem  bil  tak  mojster,  da  so  mi  vsi 
drugi  pastirji  in  kmetski  součenei  zavidali.  Zvižganje  divjega  moža 
je  donelo  v  hostni  saraoti  in  nočni  tišini  tem  bolj  neznano  in  po- 
šastno,  ker  mu  je  odgovarjala  od  treli  stranij  prekrásna  jeka. 

Ko  pridemo  do  srede  Brezovca,  hostnik  umolkne  in  zabavo 
izpremeni,  ali  ne  na  veselje  svojima  sopotnikoma.  Jel  je  metati  v 
drevje  kamonje,  krepelce,  grude  suhega  blata  in  kar  mu  je  prišlo  v 
roke.  Odkleščene  veje  in  ščepke  padale  so  neprenehoma  okolo  naju 
na  cesto,  nekatere  priletele  so  tudi  nama  na  ,^lavo!  V  vsem  obližji 
so  se  prebudili  ptiči  in  Metali  preplašeni  sem  ter  tjá,  ne  vede  v 
nočni  in  gozdni  tmini,  karao  bi  se  skrili. 

Ko  se  je  naveličal  divjak  tudi  metanja,  začel  se  je  obešati  za 
kljuko  svoje  debele  palice  na  mocne  spodnje  veje  in  gugaje  se  kričati 
na  vse  grlo :  Mate,  oj !  Miško  oj !  Imen  je  bilo  še  več,  ali  jih  nisem 
dobro  razločil.  Ne  dobivši  nobenega  odgovora  prišel  je  zopet  cesto 
in  zdaj  se  je  domislil  zábave,  ki  me  je  res  práv  živo  zanimala:  začel 
je  peti.  Prepeval  pa  je  v  romskem  (ciganskem)  jeziku.  Nekaj  malega 
sem  razumel.  Vsaka  tretja  beseda  je  bila  „rakli",  po  naše:  deklica, 
Ijubica.  Njegova  pesen  je  bila  torej  brž  ko  ne  zaljubljena,  petje  pa 
polrio  búrne  strasti,  ognjenih  in  reznili  čutov  in  čudovitili  predrznih 
skokov,  samobitno.  prekrasno,  neskončno  zamikajoče,  dasiravno  na 
vso  moč  divje,  grozno  in  nepravilno.  Tudi  najostrejši  sodnik  bi  bil 
moral  potrditi,  da  je  ta  divji  mož  uroetnik,  kateremu  se  ne  bi  smijali 
zaničljivo  niti  v  gosposkih  dvorih.  Za  romsko  pesnijo  prišla  je  na 
vrsto  vzhodno  slovenská :  Tiček  leti,  tičica  za  njim  leti  .  .  .  Pel  jo 
je  naglo,  nekako  zaletavasto  in  torej  slabo.  Videlo  se  je,  da  pevec 
nima  zanjo  ne  gria,  ne  srca.  Bolje  je  pogodil  hrvatsko,  da  ne  velim, 
Srbsko :  IVIlado  pastirče,  zašto  si  se  snuždilo  .  .  .  Ali  še  mnogo,  mnogo 
bolje  pa  primorsko :  Popuhnul  je  tihi  vetar  i  odnesal  Mari  krunu  .  .  . 
Težko  sem  čakal  ali  se  bo  držal  primorske  besede:    „crni  moro"  ali 


488  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

pa  jo  bo  zamenil  z  varianto,  ki  se  čuje  povsod  po  Hľvatskem  v 
rodoljubnih,  grabljivim  „Svabam"  sovražnih  clruštvih.  Divji  mož  je 
hotel  pokazati,  da  je  s  Hrvati  iste  misii  in  je  pel  s  povzdignenim 
in  hudim  glasom:  „Nasal  ju  je  crni  Svaba".  In  tako  tudi  na  zadnje: 
„Volila  bim  poginuti  —  nego  Svabi  Ijuba  biti".  Ta  konec  mu  se  je 
moral  práv  posebno  priljubiti,  kajti  ponovil  ga  je  gotovo  desetkrat, 
če  ne  še  vec  in  však  pot  z  večjo  strastjo,  jezo  in  zabavljivostjo. 

O  tem  petji  smo  Brezovec  prehodili  in  se  bližali  lastovski  drob- 
nici.  Uveril  sem  se  zopet,  da  govorica  ni  bila  prazna.  Pri  tem  drevesu 
se  je  obrnil  divji  mož  res  na  stransko  pot  in  zginil  izpred  očij.  Tone 
se  globoko  oddahne,  ustavi  me  in  vpraša:  No,  kaj  pravite? 

Jaz  odgovorim:  Ko  mi  ne  bi  bili  Vi  povedali,  da  je  to  divji 
mož,  bil  bi  mislil,  da  je  kak  natrkan  cigán,  morda  Cene  Brajdič  ali 
pa  njegov  brat  Matija. 

Tone  veli  nekoliko  nejevoljen  na  moj  sum :  E,  kaj  še !  Cigáni 
se  o  tem  času  ne  potepljejo  po  hosti,  tudi  vem  za  gotovo,  da  zapijajo 
danes  v  Lastovčah  konja,  ki  so  ga  bili  prodali  zjutraj  v  Prečini. 
Hm !  Práv  za  práv  pa  med  njimi  in  divjim  môžem  ni  dosti  razločka. 
Tisti  Ijudje,  ki  se  niso  hoteli  podvreči  ne  deželski,  ne  cerkveni  go- 
sposki  in  nobeni  postavi,  pobegnili  so  v  hribe  in  brloge  in  so  v 
samoti  tako  obdivjali,  da  jim  pravimo  zdaj  divji  možje  in  še  ne  vemo, 
če  imajo  kaj  duše  ali  nič.  Cigáni  pa  niso  dosti  boljši.  Tudi  oni  se 
valjajo  najrajši  po  hosti  in  za  postave  se  brigajo  toliko  kakor  moj 
cucek.  Ker  govore  hostniki  in  cigáni  isti  volčji  jezik,  jaz  tako  sodim, 
da   so   se  ga  jeden  od  druzega  naučili  in  da  so  si  tudi  po  krvi,  če 

ne  bratje,  vsaj  bratranci. 

(Konec  prihodnjič.) 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  Jesenko. 
(Dalje.) 

jel(3  redkoma  so  pa  opazovali,  da  bi  se  bil  velik  del  zemeljske  skorje 
vsled  potresa  uscdel  ali  znižal.    Pri  lizbonskem  potresu  se  je  h 
kratu  potopila  kaj  močno  zidana  obrežina  iz  marmorja  v  globo- 
čino.  Z  njo  je  poginilo  kaj  veliko  Ijudij,  ki  so  se  bili  pred  podirajočimi  se 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  489 

hišaini  oteli  nu  ujo;  pogiiiilo  je  tudi  vec  čolnov  in  malih  ladij,  ki  jih 
je  nastali  vrtinec  požrl.  Najbrž  se  je  ta  zidana  obrežina  pogreznila  v 
veliko  podzemeljsko  razpoko.  Jednako  se  je  pogreznila  zidana  obrežina 
v  Älesini  pri  kalabrijskem  potresu,  a  že  bistroumni  Hamilton  je  menil, 
da  se  je  najbrž  cela  v  strán  zdržala  ali  usadila  v  globočino  morja. 
Tako  se  je  pri  potresu  1.  373  pr.  Kr.  v  korintovski  záliv  zdržalo  mesto 
Helike,  bližnja  Búra  pa  se  je  pogreznila  v  velikansko  razpoko.  S  Tajgeta 
se  je  pa  pri  potresu  leta  4G4  pr.  Kr.  utrgal  cel  vrh  in  zdrsal  v  dol. 
Jednakih  dogndkov  ali  účinkov  navaja  Hamilton  več  pri  potresu  v 
Kalabriji  (1783).  Precej  veliká  pokrajina  se  je  znižala  ali  pogreznila 
leta  1692.  pri  potresu  na  Jamajki.  Pri  velikem  potresu  v  Zjedinjenih 
Državah  (1811  in  1812)  so  zapazovali  v  planjavi  ob  Misisipiji,  da 
so  se  ražne  njo  pokraj  ine  močno  znižale,  sem  ter  tjá  v  malo  urali; 
zemlja  se  je  ondu  udirala  v  velikánske  kotle,  katerih  premer  meri 
po  5  do  20  kilometrov.  Lyell  jih  je  še.leta  184G.  mnogo  opazoval. 
Najzanimljivejši  tak  ufinek  so  zapazovali  leta  1819.  pri  potresu  obustja 
veletoka  Inda.  Na  vzhodni  in  južni  stráni  od  rečenega  božjega  nasipa 
se  je  vsled  potresa  pogreznila  cez  50 □  miriametrov  veliká  pokrajina. 
Na  njej  je  stala  trdnjavica  Sindree  in  jednako  imenovana  vas.  Usedla 
se  ni  h  kratu,  ampak  se  znižavala  tako  polagoma,  da  so  prebivalci 
to  komaj  zapažili  po  morji,  ki  je  drlo  v  znižani  prostor.  Nekoliko 
jih  je  zbežalo  v  najvišji  del  trdnjavice,  od  koder  so  jih  drugi  dan 
v  čolnih  rešili.  Vas  in  trdnjavica  sta  se  z  zemljo  pogreznili,  a  ne 
poruših.  Lyell  je  še  leta  1838.  videl  stolp  in  vrhne  dele  obzidja  moleti 
iznad  vode.  (Principles  438.)  Usedla  so  se  tla  na  raznih  mestih 
različno  globoko:  pri  Lukputn  za  5  metrov  in  pol,  na  drugih  mestih 
pa  za  1  do  3  metrov. 

Dokázali  so  še  o  raznih  pokrajinah  zemeljske  skorje,  da  so 
se  znižale,  a  dokázali  niso,  da  so  se  usedle  ravno  vsled  potresov. 
Ko  hitro  je  preteklo  delj  easa  od  takega  dogodka,  pac  nikdo  ne  more 
določiti,  ali  se  je  zemlja  ondu  h  kratu  znižala  ali  ne.  Vsa  znamenja 
takih  prememb  v  Ttratkem  času  popolnoma  izginejo ;  na  nje  le  skle- 
pamo,  če  so  slučajno  dorástli  gozdovi  ali  pa  hiše  prišle  pod  vodo. 
Lyell  je  leta  1846.  na  potovanji  po  Zjedinjenih  Državah  opazoval  na 
raznih  krajih  onih  udrtih  in  z  vodo  napolnjenih  kotlov  ali  plitvih 
jezer  dorastla  a  vsahnela  drevesa,  ki  so  s  spodnjim  delom  stala  v 
vodi;  mnogo  več  pa  jih  je  videl  zvrnenih  po  teh  plitvih  jezerih, 
globokím  močarinom   primernih.     Ker   pa   se   tudi    najtrdnejša   taká 


490'  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

znamenja  le  malo  čaša  ustavljajo  raehanični  in  kemični  šili  morské 
in  sladké  vode,  čudili  se  pac  ne  bodemo,  da  jednakih  usedov  vsled 
potresov  v  minulih  stoletjih  ne  moremo  vec  določevati. 

XXVIII. 
Kako  vplivajo  potresi  na  človeka? 

Ondanji  potres  Zagrebški  je  znova  spričal,  koliko  škodljivega 
vpliva  imajo  taki  prirodini  pojavi  na  človeka.  Strah  obhaja  človeka 
precej  pri  prvem  zibanji  zemlje ;  če  pa  sliši  še  podzemeljsko  šumenje 
in  bobnenje,  upade  mu  popolnoma  srce.  Ta  obupnost  gotovo  ne 
izvira  iz  spomina  na  raznovrstne  nezgode  v  minulih  časih,  o  katerih 
srao  slišali  ali  čítali;  izvira  temveč  iz  zavesti  popolné  onemoglosti 
in  zapuščenosti  nasproti  nepričakovani  podzemeljski  šili.  Huraboldt 
misii,  da  na  človeka  potres  zato  tako  čudovito  vpliva,  ker  vidi  in 
čuti  prevarano  prirojeno  mu  vero  na  stalnost  trde  zemeljske    skorje. 

„Od  prvib  otročjih  let,  pravi  Humboldt  (Kosmos  I.  224)  smo 
vajeni  ločevati  gibno  vodo  in  negibna  stanovitna  tla,  na  katerih  sto- 
jimo.  To  vero  v  stanovitnost  zemeljske  skorje  so  nam  utrdila  vsa 
čutila.  Ce  se  nenadoma  potrese  zemlja,  nastopa  mu  skrivnostno 
delujoča  nepoznaná  prirodina  sila,  ki  trdo  zemljo  pregiblje.  Jeden 
sam  trenutek  je  uničil  iluzijo  vsega  prejšnjega  življenja.  Spoznali 
smo  zmoto  o  mirnosti  prirode  in  čutimo  se  odvisne  od  pokončujoče 
nepoznane  sile.  Najmanjši  šum,  cel(5  najmanjše  gibanje  zraka  vzbuja 
našo  pozornost.  Ne  zaupamo  več,  rekel  bi,  celo  tlem  ne,  na  katerih 
stojimo."  Notranja  nemirnost  pri  potresu  človeka  spremlja,  kamor 
koli  se  obrne.  Drugi  nevarnosti  se  lehko  ognemo,  lehko  jej  ubežimo, 
potresu  pa  ne  moremo  uteči.  Ta  skrivnostna  podzemeljska  sila  nas 
preganja,  kamor  koli  bežimo,  povsodi  se  čutimo  nad  virom  strahovi- 
tega  pokončevanja.  Kakor  Humboldt,  pojasnoval  je  že  pred  njim  slo- 
veči  prirodoznanec  Karol  Darwin  strah  in  trepet,  ki  človeka  pri  tre- 
senji  zemlje  obhaja.  „Zemlja,  podoba  stalnosti,  pravi  Anglež,  gibala 
se  je  pod  našimi  nogami  kot  tenká  skorja  na  tekočini ;  trenutek 
čaša  je  vzbudil  našemu  dubu  došlej  neznani  mu  čut  nevarnosti,  kate- 
rega  bi  mu  ne  bile  vzbudile  dolge  ure  neprestanega  premišljevanja." 

Strah  izpreleti  vsakega,  iz  straha  sledi  nemirnost,  ki  žene  vsa- 
kega,  da  bi  se  rešil.  Najmenj  strahu  trpé  otroci,  ker  se  pretéče  nevar- 
nosti še  ne  zavedajo.     Da  strah  različno  deluje  na  različne  Ijudi,  pač 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  491 

iii  treba  posebno  poudarjati.  Ko  bi  se  smeli  opirati  na  časniška  poro- 
čila,  rekli  bi,  da  je  strah  pri  Zagrebškem  potresu  huje  vplival  na 
ženské  kot  na  moške.  Nenadni  strah  pred  poginom  je  jednému  h 
krátil  pobelil  lase,  drugemu  je  uzročil  kreeviti  jok,  kateremu  zdrav- 
niki  vsaj  prvé  dni  po  potresu  niso  vedeli  pomoci.  Jednake  in  še 
Imjše  učinke  so  poročali  pri  driigih  potresih.  Obiipnost  je  posamezne 
tako  prevládala,  da  se  jim  je  pamet  zmešala.  Osiander  je  pojasnoval 
ražne  fiziologiene  učinke  strahu  pri  potresih  v  Burdachovi  fiziologiji 
(II.  223—224). 

Cloveška  natnra  je  taká,  da  se  vsemu  privadi.  Kmalu  poneha 
po  potresu  prouzročena  nemirnost,  ki  ga  je  sprva  toliko  tria.  Če  se 
v  dežoli  ponavljajo  malo  močni  potresi,  izgine  prebivalcem  však  strah 
pred  njimi.  Res  da  glasoviti  potovalec  Tschudi  (Peru,  170)  praví, 
da  se  človek  nikdar  ne  privadi  potresov  tako,  da  bi  se  zmanjšal  čut 
strahu  pred  njimi.  A  ravno  nasprotno  je  o  istej  deželi  trdil  Aleksander 
Humboldt.  „Po  brezdežnem  primorji  peruvanskem  ne  poznajo  niti 
toče,  niti  groma  in  bliska.  Grmenje  v  oblakih  jim  nadomestuje 
podzemeljsko  bobnenje,  ki  potrese  spremljuje.  Mnogoletna  navada 
in  zeló  razširjena  misel,  da  se  je  nevarnih  potresov  treba  bati  le  po 
dva  ali  trikrát  na  sto'  let,  učinili  sta,  da  v  Limi  slabi  potresi  vzbujajo 
komaj  več  pozornosti  kot  toča  po  zmerno  toplem  pasu."  Na  drugem 
mestu  smo  že  omenili,  kako  so  se  Dobrovničanje,  naši  jugoslovanski 
bratje,  privadili  potresov  in  da  se  le  takrat  zmislijo  na  nevarnost 
ter  bežé,  če  se  dimniki  podirajo  in  pomoli  iz  njih  palač  izdirajo. 
Bližnjih  sosedov  Mletčanov  pa  strah  ni  nikdar  popolnoma  zapustil, 
ko  so  poslušali  toliko  čaša  ono  podzemeljsko  bobnenje  in  pokanje 
ter  čutili  sedaj  pa  sedaj  kako  slabo  gibanje  zemeljske  skorje.  Ne- 
prestani  potresi  so  vse  Ijudstvo  ob  Bajkalskem  jezeru  prepodili  iz 
njih  selišč.  Na  to  izseljenje  so  pač  mislili  mnogi  Zagrebčanje, 
katerim  je  potres  hiše  razdrl.  Na  vprašanje,  ali  bodo  hiše  popravili 
ali  znova  sezidali,  odgovorili  so  vsi  obupni:  „Kaj,  ali  smo  varni?'' 
A  kljubu  tému  se  mora  priznati,  da  Zagrebčanje  v  največjih  stiskah 
niso  bili  izgubili  pogumnosti.  Res  jih  je  mnogo  zapustilo  mesto,  res 
so  mnogi  hudo  nadlegovali  Zagrebško  hranilnico,  a  trgovski  svet  ni 
bil  obupal,  ni  raztrgal  svojih  zavez  in  ni  hotel  nič  vedeti  o  moratp- 
riji,  katerega  so  se  po  drugih  mestih  toliko  ba  i.  Sedaj  se  jim  je 
popolnoma  povrnila  mirnost  in  zaupnost  v  boljšo  bodočnost,  kar  je 
zaduje  štetje  Ijudi  očitno  spričalo. 


492  J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi. 

A  še  od  druge  stráni  vplivajo  potresi  kaj  škodljivo  na  člove- 
škega  dúha.  Rodili  so  zlasti  v  poprejšnjih  vekih  ražne  vraže  posebno 
pa  verske  sanjarije  in  neumnosti.  Po  močnem  potresu  v  Beljaku  so  bičev- 
niki  hodili  po  Koroškem  ter  strahovito  razdražili  verske  čute  po  vsej 
deželi.  Zgodovina  srednjega  veka  nam  ponuja  na  kupé  jednakili 
norostij  človeškega  rodu.  Da  tudi  v  novem  veku  potresi  in  po  njih 
prouzročeni  strah  močno  pospešujejo  in  razširjajo  prazno  vero  med 
omikanim  in  neomikanim  Ijudstvom,  oraenil  je  že  Lyell  v  svoji  geo- 
logiji  (493).  Búckle  v  svoji  zgodovini  angleške  naobraženosti  (histori  of 
englisch  civilisation,  ki  je  po  mojih  mislih  najbolj  poučná  knjiga  novej- 
šega  angleškega  slovstva)  govori  obširno  v  II.  oddelku  o  ravnovrstnem 
vplivu  prírode  na  človeka;  na  str.  105.  in  lOG.  poudarja  tudi  potresov 
vpliv  na  človeške  duševne  moci.  Po  njegovih  besedah  potresi  nepo- 
sredno  razdražijo  človeku  živčevje  in  tako  slabšajo  njegov  razura, 
čez  moč  dražijo  njegovo  fantazijo  ter  ga  naklanjajo  prazni  veri. 
To  nam  nekoliko  i)0Jasnuje,  zakaj  so  pri  raznih  potresih  Ijudje  drli 
v  cerkve,  kot  bi  jim  te  stavbe  bile  gotovo  zavetje.  Kdo  bi  določil, 
ali  je  s  tem  v  kaki  z  veži  oni  úkaz  zagrebškega  župana,  ki  Zagreb- 
čanom  ostro  prepoveduje  ostudne  kletvine  ? 

XXIX. 

Kje  je  praví  vir  zemeljskih  potresov? 

Predno  bodemo  pregledovali  ražne  teorije  o  pravem  uzroku 
zemeljskih  potresov,  moramo  še  določiti,  kje  je  pravo  i  zvíriš  č  e 
delujoče  podzemeljske  sile.  Začetkom  smo  že  omeníli,  da  se  potres 
nikdar  ne  začenja  na  zemeljskem  površji,  ampak  začenja  se  vselej 
nekje  pod  zemljo.  Od  tega  izvirišča,  kakor  smo  videli,  razširja  se 
tresenje  po  mehaníških  zakoníh  na  vse  stráni.  To  tresenje  se  opazuje 
le  na  površji  naše  zemlje.  Ker  je  zemlja  okrogla,  zadene  tresenje  le 
na  jedni  točkí  ravno  nad  izviríščem  navpično,  na  njeno  površino. 
To  točko  smo  prej  imenovali  središče  zemeljskega  potresa,  práv 
za  práv  bi  jej  smelí  rečí  le  nadsredišče  njegovo,  kajti  pravo  sre- 
dišče je  njego  izvirišče.  Po  poprejšnjem  verao,  da  moč  gibanja  pojema 
čim  dalje  je  od  svojega  izvirišča.  Pri  okrogli  podobi  naše  zemlje  se 
mora  tudi  mer  gibanja  zmerom  bolj  oddaljevati  od  navpične  črte  v 
nadsredíšči  ter  príbliževati  vodoravni  ali  horizontálni.  Sirjenje  potresov 
in  njih  moč  na  površji  zemeljskega  ohla,  kjer  le  jih  opazujerao,  se 
moreta  razlikovati  práv  po  različni  globokosti  njih  izvirišča  v  zemlji. 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  498 

Na  vse  te  razmere  se  je  oziral  imenitni  angleški  prirodoznanec  Mallet, 
ki  je  prvi  pokazal,  kako  naj  se  pri  vsakem  potresu  iz  raznih  natančno 
opazovaiiih  pojavov  na  površji  določi  globokost  njegovega  izvirišča  v 
v  zemlji.  Leta  1857.  se  je  zopet  močno  tresla  Kalabrija.  Ker  so  vse 
prikazni  na  površji  natančno  opazovali,  namreč  tega  potresa  nadsre- 
dišče,  mer,  v  katero  se  je  na  raznih  krajih  širil,  moč,  katero  je  na 
raznih  krajih  kázal  in  tudi  čas  za  trenutek  natančen,  kedaj  so  na 
raznih  krajih  začiitili  prvi  sunek  (ali  prvo  gibanje),  preračunil  mu  je 
Mallet  globočino  njegovega  izvirišča  ter  je  našel  10667  metrov  pod 
zemeljskim  površjem.  Tu  bi  pac  bilo  od  več  pokazati,  po  kateri  zeló 
zamotani  poti  je  Mallet  prišel  do  tega  proizvoda.  Po  tej  poti  so  hodili 
tudi  drugi  n.  pr.  Lasaulx,  Seebach  ter  po  teških  zeló  zamotanih  računih 
določili  izvirišče  drugim  novej šim  natančno  opazovanim  potresom. 
Tako  je  potres  v  Geri  leta  1872.  izviral  17956  metrov  pod  zemeljskim 
površjem,  porenski  leta  1846.  opazovani  38806  metrov,  žilinski  v 
severozahodnem  Ogerskem  (ob  Vagu)  leta  1858.  opazovani  26266  mtr., 
ahenski  (od  leta  1873.)  pa  le  11130  metrov  globoko.  To  izvirišče  ali 
središče  bodo  tudi  določili  zagrebškemu  potresu  od  9.  nevembra  1880.; 
zato  pač  je  bila  dunajská  akademija  znanostij  poslala  mladega  pri- 
rodoznanca  dr.  Wähnerja,  da  je  po  Zagrebu  in  drugodi  nabiral  vse  na- 
tančne  opazke.  Ko  mu  bodo  preračunili,  koliko  globoko  je  izvirala 
potresujoča  sila,  dalo  se  bode  tudi  kaj  verjetnega  določiti  o  njegovem 
pravem  uzroku. 

Eazne  preiskave,  katerih  tu  ne  bodemo  razkazavali,  naklonile  so 
Malleta  k  izreku:  nobeden  potres  ne  izvira  globokeje  kot  55  kilometrov 
pod  zemeljsko  površino.  Tedaj  potresi  ne  izvirajo  zeló  globoko ;  nego- 
tovo  pa  je,  ali  izvirajo  v  trdi  zemeljski  skorji  ali  pa  pod  njo,  kajti 
silno  različno  debelost  so  preračunili  učenjaki  zemeljski  skorji.  Po 
Mitscherlichu  se  42  kilometrov  globoko  že  topi  trdi  granit ;  po  njem 
bi  zemeljska  skorja  bila  razmerno  tenká,  Nekateri  menijo,  da  je  60 
do  70  kilometrov  debela;  Cordier,  francoski  prirodoznanec,  prera- 
čunil jej  je  debelost  od  100  kilometrov;  še  drugi  menijo,  da  meri 
300  kilometrov  in  Hopkins,  angleški  geológ  in  prirodoznanec,  zra- 
čunil  je  celo  128  do  160  miriametrov,  t.  j.  Vs  ali  pa  Vi  zemeljskega 
polumera.  H  koncu  naj  še  omenimo,  da  po  besedah  raznih  prirodo- 
znancev  zemeljska  skorja  ni  povsodi  jednako  debela,  ampak  je  tu 
tanjša,  tam  debelejša;  celo  votline  se  sem  ter  tjá  v  njej  nahajajo,  ki 
dľžé  do  raztopljenega  droba.  (Konec  prihodnjič.) 


yr(fK 


•^í'^ÍJ^J&f-eXj  ľc--    -''?-'^ 


V  obrambo. 


K  pcsni:  „Človeka  nikarľ^' 


„Videns  autem  Deus,  quoil  miilta 
malitia  hominum  esset  in  terra  et 
cuiicta  cogitatio  cordis  intenta  esset 
ad  malum  omni  tempore,  —  pooni- 
tiiit  eum,  qiiod  homiuem  fecisset 
in  terra." 

J'iblia,  Genes.  cap.  Vi.  vera  5,  (i. 

Komnr  drago,  naj  bére  tiidi  Kc- 
clesiast.  cap.  IV.  voi-s  i,  2,  3. 


j  ti,  nebés  in  zémlje  cár, 
Tvoj  dih  ľodíl  čisté  dulióve, 
Tvoj  mig  je  zvezdiie  vžgal  svetové, 
Tvoj  rek  je  vstváril  slednjo  stváľ! 
Ti  módľo  vse,  lepó  si  vstváril, 
A  človek,  zemlje  gospodár, 
To  krásno  delo  vse  je  skváril. 
Naš  ded  je  vzél  na  vrtu  sad, 
Menéč,  da  trga  sad  modrósti; 
A  vtrgal  je  le  sad  bridkosti, 

In  smrti  sad ! 
Od  táčas  človek  je  trpín: 
Morí  ga  starih  ran  spomín 
In  strah  prihodnjih  bolečín, 

Skelé  ga  brídke  rane 

Mu  zdaj  zadané. 
Trpljenja  poln  in  poln  je  zmot ! 
Na  žitja  morji  previhaniem, 
Na  morji  tem  strašnó  nevarnem 
Zgreší  prerad  le  pravo  pot. 
Oh,  koliko  mornarjev 
Ob  skale  vrze  moč  viliarjev, 
In  čoln  in  njé,  ki  s^n  v  <^olníči. 

Srdíto  yníči! 


s.  Gregorčič :  V  obrambo,  4M 

Kedó  prešteje  milijone, 

Kar  jih  na  žítja  morji  vtone 

Mordá  —  na  vék  ? 
Ti  s  a  m,  —  ko  videl  si  z  višáve, 
Da  vsi  zašli  so  s  póti  pravé, 
Po  česti  krívi  drli  v  ték,   —      \ 
Izrekel  si  prebridki  rek, 
Da  žal  ti  je,  ker  nas  si  vstvaril, 
Nam  um  in  svobodo  podarili 
O,  kralj  neskončne  visokósti, 
Dobrota  sama  in  modróst, 
Svetóst  brezmejna  in  krepóst, 
Če  tí,  vidéč  sveta  slabosti, 
Kesäl  si  se  prepoln  bridkosti, 
Da  stvar  človeško  vstvaril  si, 

Jej  urna  žár 
In  svobodo  podaril  si,  — 
Zavrgel  bodeš  mene  mar, 
Če  j  a  z ,  slabotna,  zmotna  stvar, 
Ko  svoje  čutim  sirotenje 
In  bratov  zmote  in  trpljenje, 
Zakličem  k  tebi,  večni  car: 
„Ti,  komur  hočeš,  daj  življenje, 
Trpinom  zmotnim  pa  —   nikár!" 

VI. 
K  pesni  „Izgubljeni  raj*'. 

Zaklenjen  človeku  rajski  je  vrt, 

Začasno  ne,  na  vek  je  zaprt. 

Oj,  Kérub  nebeški  z  mečem  ognjénim 

Preteč  stojí  pred  rajem  zgubljénim. 

Zastonj  se  oziraš  vanj  nazaj! 

Srcé  naj  ti  poka,  okó  naj  ti  jóka 

Naj  tare  te  tóga  brezmejno  globôka, 

Ne  ôdpre  se  več  ti  zaklenjeni  raj. 

Če  tukaj  želiš  ubežati  nesreči 

In  srečo  srčnó  zaželéno  doseči, 

Glej,  delati  treba  in  se  potíti, 

V  nedolžnost,  priprôstost  se  prejšnjo  vrniti!*) 


*)  K  odstávku  VI. :  Prosíti,  naj  nam  Bog  spet  odpre  zemeljski  raj.  bilo 
bi  pač  zastonj,  to  se  opira  na  sv.  pismo:  a  da  bi  bila  zastonj  ali  nepotrebná 
molitev  pri  naSih  delili,  to  ni  nikjer  rečéno.  Nasprotno !  Ako  tudi  ta  pesen 
molitve  izrečno  ne  poudarja,  razume  se  pa  lahko  iz  besede:  „prvotnost", 
kajti  v  prvotnosti  je  tudi  bila  molitev  človeku  dolžnost 


496  S.  Gregorčíč:  V  obrambo. 


vn. 

K  „Lastovkani". 

Lastovke,  pomlád  ziianéče, 

Hišam  ))lagoslov  noséčc, 

Z  vami  nísem  ímel  sréče! 

Klical  vas  sem  mnogo  let, 

Ko  pomlajal  se  je  svet, 

Da  pod  stropom  hišc  moje 

Bi  pripele  gnezdo  svoje ; 

A  zastonj  sem  klical  vas: 

Vedno  ste  drugäm  zletelo, 

Drugim  glásno  žvrgolele, 

Delale  jim  kratek  čas! 

Drugim  srečo  ste  nosíle, 

Drobné  ptice,  ptice  milé, 

Kaj  od  vas  imám  pa  jaz? 

Meni  úkor  ste  rodile! 

Ko  sem  letos  klical  vas, 

Mož  polgluh  je  mimo  šél. 

Čul  na  pol  je  moje  klice, 

Ter  jih  nápak  je  umél, 

Ceš,  da  kličem  druge  ptice. 

In  ostro  me  je  oštél. 

A  jaz  klical  sem  glasnó, 

Ptice,  vás,  le  vás  samo! 

In  moj  klic  ve  zdaj  ste  čulé, 

K  strehi  moji  ste  priplule. 

In  pod  strop  prijazni  moj, 

Domek  ste  pripele  svoj. 

Le  pri  meni  zdaj  gnezdíte, 

Pesni  glásne  žvrgolíte, 

Ko  bom  slišal  peti  vas, 

Pesen  bom  zapel  še  jaz! 
VIII. 
K  „Romarici". 
Pobožná  mladenka  je  naša  Slovenka, 
In  rada  gre  v  cérkev,  ko  zvon  zaklenka, 
Če  danes  pa  „mimo  cerkve"  hití 
Na  grob*),  kjer  počíva  nje  zaročenec, 
Ne  lúčaj  je  s  kanícnjem,  stari  Slovoncc, 
Pomisli,  da  danes  —  nedelja  ní ! 

*)  „Slov."  poudarja  tisti  „neblagoslovljen"  grob!  »Saj  je  vendor  znano  in 
v  „Zvonu"  (1878.  1.  str.  82.)  sem  to  izrecno  povedal,  da  dŕžava  kráti  mrtvaški 
blagoslov  obsojencem,  ne  cerkcv.  —  To  je  ravno  po  mojom  mnenji  krivica, 
ali  rccimo  preveliká  ostrost,  zopor  katero  v  ,.Romarici"  polemizujem. 


s.  QregorCií:  V  obrambo.  497 


ĽX. 

K  „Nevihti". 

„Nevihta"  je  tudi  uevihto  vzbudila, 

Nad  níé  se  zagnal  je  nje  silni  viliár, 

In  toča  pogubna  in  groma  vdar! 

Zakaj  paÉ  nad  máno  razsaja  ta  sila? 

Ker  svetu  sem  rekel,  da  toča  pobila 

Je  upe,  katere  gojíl  je  ratiiľ, 

Ceprav  je  vzdihával  gorkó  in  srčnó, 

Naj  drevje  in  pólje  mu  cúva  nebo. 

Povejte,  mar  res  je  pregreha  to  bila, 

Da  pesen  je  moja  nesrečo  odkrila, 

Katero  dopustil  je  neba  vladár? 

Mar  greh  je,  če  tožna  izjavim  čutíla, 

Ko  vidim  trpeti  nesrečno  stvar? 

Zakaj  pac,  zakaj  nad  to  „nevíhto* 

Neskončno  svojo  razlívate  ihto? 

Podtíkate,  zdi  se,  mi  zlobno  trdítev, 

Da  nična  in  prazna  je  vsaka  molítev! 

Kje  pa  je  v  „nevíhti''  zapisano  to? 

Saj  jaz  tam  o  kmetu  sem  rekel  samo, 

Da  prôšnje  le  te  mu  ne  čuje  nebo!*) 

Oj  vi,  ki  nad  máno  takó  hrumite, 

Le  k  „Oljki-  mirú  z  menój  pristopite ! 

Tam  tudi  grmi  in  pretí  oblak, 

Grmenje  prirôdo  in  srca  pretresa, 

Proséč  in  moléč  v  visôka  nebesá 

Obrača  oči  pobôžni  seljak; 

In  zraven  molítve  oljko  sežiga, 

Da  dim  in  molítev  se  k  Večnému  dviga.  — 

In  glej,  popreje  preteči  oblak 

Na  polja  razlije  zdaj  déžič  kroták ! 

Molitev  in  oljka  vibár  sta  vkrotíla, 

O,  da  bi  ta  ,. Oljka"  še  vas  pomiríla! 

X. 

K  pesni :  „V  eelici". 

1. 
Kaj  „v  eelici"  mladi  menih  govori? 
Da  mir  na  prôstor  navezan  ni! 


*)  Nikjer  ne  stoji  pisauo,  da  nam  mora  nebo  dati  vsakrat  to,  česar 
prosimo;  tudi  „o  nevihti"  ni  se  kmetu  izpolnila  molitev.  Nesrečo,  ki  ga  je  za- 
dela,  popisal  sem  zato,  da  bi  nesrečnemu  vzbudil  sočutnib  in  darežljivih  src. 
Tako,  bočem,  naj  se  ta  pesen  tolmači. 

32 


498  S.  GregorCič :  V  obrambo. 


Ti  bodi  na  poti,  ali  v  samôti, 
Med  šumom  življenja,  ali  v  tihôti, 
Povsodi  se  leliko  nemír  to  poloti! 
Ne  išči  ga  torej  med  šumom  sveta, 
In  ne  na  plesišči  in  ne  v  gledišči," 
Mirú  in  pa  sreče  le  v  srci  si  išči, 
Le  sredi  srcá  je  pokoj  domá! 

2. 
Zakaj  samotárja  v  vzgled  som  navél? 
Da  k  p  etniku  živ  kontrast  bi  imél! 
A  ker  práv  sročou  n  i  ta  samotár, 
Postavljam  Ijudém  v  zasmeh  ga  mar? 
Nikdár ! 

Možá,  ker  nesrečen  je,  jaz  pomilujem, 
A  pôleg  ga  vender  iskréno  spoštujem: 
Saj  on,  če  tudi  ga  tare  bridkóst, 
Vestnó  izpolnuje  stanovsko  dolžnóst! 
In  svojili  dolžnóstij  zvestó  spolnovanje 
Zaslúži  pametnih  mož  spoštovanje. 
Ne  sreča  in  rádost  in  veselóst! 

S. 
Res,  celice  tihe  meni  so  v  čisli, 
Pogosto  tjä  noter  mi  vhajajo  misii: 
Po  celicali  tihili,  molčečih  jaz  sam 
Prijateljev  vrlih  obilo  imám ; 
In  mnogo  možákov  spoštovanih 
Živí  po  tiliôtnili  nam  samostanih, 
Premnôgi  nara  notri  živé  učenjaki, 
Premnogi  nam  notri  živé  narodnjaki; 
Če  koga  teh  žalil  je  moj  „samotár^, 
Naj  spravi  mi  ga  ,,Samostanski  vratar!" 

XI. 

K  ,,Deklétovi  mollLvi*'. 

Molivec  nekter  to  posebnost  ima, 
Da  rado  se  pri  molítvi  mu  skíma. 

Opomnja  k  pesni  „v  celici":  „Ta  samotár  je  le  i/.jomcn  oksoiiipli'tr.  Da 
som  ga  postavil  v  pesen,  s  tem  ne  trdim,  da  v  samostanih  ni  nílrú;  marvoč 
raviio  zato,  ker  ga  je  ondu  n  aj  vec,  porabil  sem  tóga  moža.  Kdor  pozná  niani- 
pnlacijo  s  kontrast!,  l)o  to  umol.  Da  no  izvijam  dôkazov  iz  trto,  priŕa  ta  stroľa: 

„Ne  vláda,  v  se  lej  svot  pokoj 

Sred  tihega  zidťi, 

Cc  ne  prineseš  ga  s  sol)ój, 

Ne  najdoš  ki  mirú?'' 
Ne  vselej,  torej:  navadno  pa!  Sicer  pa  jo  v  tej  strofi  vcspomon  in 
z  a  g  o  v  o  r  te  pesni ! 


s.  Gregorčič:  V  obrambo.  499 


„Slovenec",  čepríiv  pobôžeii  možák. 

Molivcem  tistim  se  zdi  mi  jednak. 

jMolítve  dekletove''  pol  je  prebral: 

„Okúsila  sem  že  v  zorní  mladosti 

Ljubezni  sladkosť  in,  oh,  nje  bridkostil-' 

Ko  to  je  prebral,  trdó  je  zaspal. 

A  ko  se  je  vzbudil,  vrgel  je  kameň, 

Češ :  dékle  nesramno  je,  ženin  nesramcn  I 

Ko  bil  bi  z  berilom  se  dalje  potrúdil, 

To  bral  bi  bil  mož,  ko  iz  sanj  se  je  vzbudil: 

„Kot  solnčece  čist  moj  srčni  je  žar, 

Ne  bo  me  ga  sram  pred  tábo  ít.  j.  Marija!)  nikdar!" 

Ljubezen  tedaj  dekletova  tista 

Nedolžna  je  bila  popolnem  in  čistá! 

Kateri  človek,  če  gnan  ni  od  strasti, 

Dekletce  tako  pač  more  napasti? 

XII. 
K  „Pastirju". 
Oj,  daljne  goré,  oj  ve  moje  goré. 

Od  zarje  večerné  oblíte, 
Ve  v  prsili  mi  čute  otožnosladkó 
In  sladkootožno  budíte! 

Prestopil  moj  čas  je  življenja  poldán. 

In  solnce  se  moje  že  níža, 
Primíče  se  večer  mračán  in  temán, 

In  noč  se  potihoma  blíža. 

A  zarja  gasnóča  vrh  Ijubljeníh  gor, 

In  zarja  večerná  življenja, 
Spomin  mi  obuja  na  jutranjí  zor, 

Na  zorno  mladost  brez  trpljenja. 

Glej,  kot  iz  somraka  lepó  in  svetlú 

Za  zvézdo  se  zvezda  poraja, 
Iz  duše  otožne  melikó  in  sladko 

Spomin  za  spominom  mi  vstaja. 

Pred  mano  detínstva  in  kraj  je  in  čas. 

Tu  gozdi,  tu  trate  domáce. 
In  glasen  pastírček  (oj  znan  mi  obraz!) 

Po  tratah,  po  pašníkih  skáče 

Oj,  dne  vi  brezskrbnih  ígrač,  veselíc, 

Zanpnosti  polni  in  riade, 
In  petja  in  sanj  in  čarôbnih  pravljíc. 

Oj,  dnevi  nedolžnosti  mlade  I 


32* 


600  S.  GregorÔií:  V  obrambo. 

Oj,  zlato  detínstvo,  oj  rôsna  mladóst, 

Ki  vžil  sem  na  naših  te  vťsih, 
Ko  píl  sem  nebeško  radóst  in  sladkóst, 

Kot  slonel  na  božjili  bi  prsih. 

Le  gade  naravne  poznal  sem  domá, 

Poznal  sem  le  skalne  propade; 
Spoznal  sem  zdaj  brezna  srcá  in  duba 

In  strasti  nevkročené  gade. 

Zdaj  vidim  sovraštvo,  strupeno  zavíst, 

Krivice,  binavstvo,  prevare, 
Da  sleherni  svojo  le  išče  korist, 

A  brata  nevsmiljeno  tare. 

Oh,  to  in  pa  druge  izkušnje  bridké, 

In  ôbčno  človeško  trpljenje 
Nalilo  mi  gnjus  do  sveta  je  v  srcé, 

Zgrenílo  mi  zgodaj  življénje. 

Č  e  práv*)  sem  med  svetom  zdaj  boljši  pastír, 

In  čedo  zdaj  čuvam  veljavno, 
Oziram  kopneč  na  planinski  se  mir. 

Na  dneve  minule  že  dávno ! 

Oj,  pusti  mi,  pusti,  nevsmiljení  svet, 

Te  zlate,  nedolžne  spomine. 
Oj,  pusti  spomine  detinskib  mi  let. 

Oj,  pusti  pogled  mi  v  planine! 

XIII. 

Zakaj  mnog  Ijralec  napáčno  uraeva 

Bolest,  ki  mi  pesen  j  o  tožna  opeva? 

Ker  drugo  stališče  zavzema  beróč, 

Bolj  nizko  in  bolj  omejeno  stališCe, 

Kot  ímel  sem  jaz  ga  te  pesni  pišóč. 

Teh  bralcev  me  vsákdo  v  n  i  ž  a  v  i  išče, 

Kjer  strmih  vrhov  kameniti  zid 

Na  vse  straní  zapira  nam  vid 
Kot  tesná  ječa, 

Kjer  človek  človeka  ne  vidi,  ne  sreča, 

Kjer  daleč  od  drugih  samotno  živí, 

Le  náse  misii,  le  zase  skvbi. 

Tam  vidijo  me,  kakó  osamljén, 

Le  váse  zaraišljen,  le  váse  vtópijen 
*)  Čeprav   in    ne   zato,    ker   sem   zdaj    drugačen   pastir;    tako   naj   se 
umeje  „Pastir".  Vsa  ta  pesen  ni  druzega,  nego  bridek  vzdih  po  izgubljcni,  nepo- 
vratni  detinskí  dobi.  Komu  se  ni  še  nikoli  tak  vzhihljaj  izvil  iz  srcá? 


s.  Gregorčič:  V  obrambo.  501 


Neiiehoma  ínii  svoj  plašč  ogledujem, 
Le  svojo  osôbno  bolest  obžalujem, 

Nad  sábo  solzím. 
A  jaz  pa  na  višjem  stališči  stojím: 
Stališíe  moje  je  vzvíšena  gôra, 
Kjer  nič  mi  nikjer  ne  zapira  obzôra. 
V  daljavo  neskončno  zró  mi  oči: 
Pod  máno  vse  zemlje  mesta,  vasí, 
Pod  máuo  Ijudíj  nemirno  vrvenje, 
Njih  vrísk  in  stok,  njih  radóst  in  trpljenje! 
A  več  kot  veselja,  vidim  solzá, 
In  več  kot  ukanja,  čujem  tožbá; 
In  slednja  krivica  skelí  še  mene. 
Li  drugih  nesreča  v  srce  me  zadéne. 
Ta  občna  nesreča  mi  stresa  srcé, 
Bolj  nego  malénkostno  lastno  gorjé. 
Kdor  tacega  srca  je,  on  se  ne  vbrani 
Bridkósti  v  nobenem  kraji,  ne  stani. 
Ko  jaz  bi  v  nebesih  se  že  veselíl,  — 
Ko  kraj  bi  odprl  se  večne  pogube, 
Kjer  videl  trpeti  bi  duše  mi  Ijube, 
Pogléd  bi  ta  mi  nebesá  zgreníl. 
To  moje  míšljenje. 
To  mojega  srca  je  živo  čutjenje. 
Ce  hočete  mi  odvzeti  gorjé, 
Prestvarite  svet  mi,  ali  —  srcé  I 

XIV. 

K  vprašaiijti:  „Ali  ni  poezija,  v  kateri  se  opeva  naj- 
več  „človeštva  brezmejno  gorjé, 
žal  iu  bol"  nežni. mladini  dostikrat 
ne  var  n  a?" 

„Slovenec." 
Vi,  trdi  Ijndjé, 

Ki  bratov  nesrečo  in  žalost  tajíte, 

Ki  glásno  hrumite, 

Ce  kdo  kaj  o  bratov  vani  revi  pové, 

Očesa  odprite, 

In  videli  boste  roj  solzán, 

Ušes  ne  mašíte 

In  bil  vam  bo  nánje  jok  glasáu! 

Le  z  máno  stopíte  v  revežev  koče, 

Kjer  stísko,  nadloge  prebívajo. 

Kjer  sólze  sirote  preli vajo. 

In  pôtlej  tajíte  gorjé,  če  mogočel 

O,  zémlja  je  res  le  dolina  solzá, 

Le  žalost,  trpljenje  je  tukaj  domá. 


502  S.  Gregorčič:  V  obrambo. 

In  ni  nam  zabranjeno  v  revah  tožíti, 
Nad  sábo,  nad  brati  solzá  točíti. 
Kakó  neizmérno  je  tóžil  Jôb, 
Ubog,  zapuščén  in  polen  gob; 
Kakó  ])ľidké  solzé  Jercmija 
Na  svetega  mesta  posipu  pvelija! 
In  naš  Vzveličai'  duša  zlata! 
Kjer  gódba,  veselje  in  smeh  se  glasí, 
Nikjer  Vzveličarja  videti  ní. 
Vnemáľ  je  on  puščal  poslopja  bogata, 
A  rad  je  potrkal  na  revežev  vráta, 
In  rad  se  ponižal  pod  nizki  je  strop, 
Kjer  bľidko  vzdihával  trpinov  je  trop ! 
O  njem  evangelij  nikjeri  ne  piše, 
Da  króžil  bi  bil  mu  ustnice  smeh, 
Pač  pa,  da  so  sólze  mu  stále  v  očéh, 
Katére  o  bratov  nesreči  si  bríše. 
Ko  bil  je  prijatelja  Lazarja  zgúbil 
Debele  mu  sólze  tekle  so, 
Da  mnóžice  zbrane  rekle  so: 
„Poglejte,  kakó  ga  je  Ijubil!" 
In  ko  je  na  gori  zamišljen  stal, 
Ozíral  otóžno  po  svetem  se  mesti, 
Zaplakal  je  v  bridki  bolesti, 
Vedóč,  da  bo  mesto  sovrag  razdejál! 
Ce  plakali  ti  so  samí  trpeíi, 
Ce  so  žalovali  o  Ijudski  nesreči, 
Mar  greh  je,  če  jaz  ne  ostanem  nem, 
Ce  bridke  občutke  očítno  povém? 
Če  z  bratom  nesrečnim  sočutno  vzdišem, 
Ce  z  njim  žalujoč  solzicc  si  bríšem? 
Saj  sveto  pismo  samo  govorí : 
„Z  veselimi  se  prisrčno  radujte 
Z  nesrečniki  pa  sočutno  žalujte!^ 
Kar  pismo,  to  pesen  moja  uči. 
Tožéč  le  sočutje  v  z  budí  ti  žclí, 
Ne  mŕtvo  sočutje,  sočutje  dejansko, 
Ki  mimo  ne  gre  kot  oni  levit, 
Ko  brat  mu  leží  na  česti  razbít, 
Ki  vsmili  se  bližnjika  bridkih  ran, 
Kot  vrli  se  vsmilil  jih  je  Samarjan. 
Dejanje  tako  ni  Ic  samarjausko. 
Je  občcčloveSko,  je  kri  stijansko! 
Saj  jaz  ne  učím  iz  sebe  takó, 
To  vera  je  Krista, 
To  vera  Ijubezni  je  sveta  in  čísta, 
Ki  nam  jo  v  tolažbo  je  dalo  nebo. 


s,  GregOTČič:  V  obrainbo.  503 


Če  pravá  se  ta  ne  dozdeva  vam  vera. 
Katcra  potem  je  pravá  —  katera? 

XV. 

Sočutje  vzbnditi  želim,  ne  obupa! 
Mehkó.  plemeníto  nam  bódi  srcé; 
A  volje  bodímo  mocné  in  krepke, 
Da  uas  ne  oplaši  „življenja  kúpa," 
-Čeprav  je  gorjupa  in  polna  strupa;" 
Da  nas  ne  potare  nikdár 
Osode  sovražne  besneči  vihárl" 
Življenje  je  boj  neprestaň, 

.Ne  plaši  se  boja!^ 
Življenje  je  delaven  dan, 

-Ne  išči  pokoja!" 
Tako  opomína  pesen  te  moja! 
In  ní  li  mogoče  človeku  tó, 
Da  združeno  v  njem  bi  oboje  bilo : 
Značáj  neupognen  —  srce  mehkó? 
Pač  more  se  to  združíti  in  mora! 
Najhrábrejši  in  najboljši  junák 

Krepák  naj  bode  in  zraven  mehák, 

In  blag  in  ják, 
To  pot  je  do  vzôra! 
In  poleg  mehkôbe,  povém  vam,  jaz  sam 
Obilo  jekla  v  sebi  imám ; 
Če  kameň  krivice  v  to  jeklo  zadene, 
Iz  njega  izkreše  iskre  ognjene! 
To  jeklo,  če  vstane  nevarnosti  dan, 
Pravici  in  veri  in  domu  bo  v  brán. 
Krepák  in  meíiák  však  človek  bódi ! 
Kdaj  ono,  kdaj  to, 
Kdaj  skupaj  oboje, 
Pa  um  razsvetljeni  naj  sodi! 
Le  tisto  omiko  jaz  štejem  za  pravo 
Ki  voljo  zadeva.  srcé  in  glavo, 
Vse  troje  I 

Nebeško  solnce  zlatú 
Omike  vzorne  najlepg^a  je  slika, 
Kot  ono  naj  bode  člove^ka  omika. 
Kako  svetlo  nam  solnčece  seví  ! 
Kako  plodilno  nam  zémljo  ogrova, 
A  zraven  od  vcéno  odmerjene  póti 
Nikdar  ne  odstopi,  nikjer  se  ne  zmótíl 
Kot  ono,  nam  svetlo  bodi  v  glavi, 
Kot  ono,  prijazno  in  gôrko  srcé, 


504  M.  Lazár:  Rokopis  Jenkovih  poezij. 

In  trdno,  znaCajno  po  poti  pravi 
Vodimo  korake  krepké! 
To  gaslo  žarí  se  na  moji  zastaví, 
To  pesni  moje  učé  !  *) 

* 
*  * 

Dovolj  !  Zdaj  treba  končati ! 

Od  moje  stráni  odslej  bo  mir; 

To  prvi  dozdaj  je  moj  javni  prepír, 

Da  zadnji  bi  bil,  vsaj  —  z  brati !  S.  Gregorčič. 


>a— 


Rokopis  Jenkovih.  poezij. 

Spisal  Mih.  Lazár. 

Zadnje  Ibinkoštne  praznike  obiskal  sem  svojega  stavegh,  prijatelja 
v  Kranji  štiri  leta  mi  bivšega  tovariša,  vrlega  gospoda  juris  doktorja 
Jurija  Štrbenca,  župnika  v  Hrenovicah  na  Notranjskem. 

Ko  sva  se  prijateljski  pogovarjala  o  tej  in  oni  stvari,  zasuče  se 
govorica  tudi  na  skupnega  náma  prijatelja  pesnika  Šimona  Jenka, 
ali  na  „Šmonco",  kakor  smo  ga  prijatelji  sploh  nazivali.  Gospod  doktor, 
pokojnému  pesniku  pravi  prijatelj  in  velikodušni  mecén,  pové  mi  o  tej 
priliki,  da  hrani  rokopis  v  s  eh  Jenkovih  poezij,  katorega  mu  je  pesnik 
izročil  pred  svojo  smrtjo  v  Kranji.  Poprosim  ga,  naj  mi  ga  pokaže.  Res 
mi  ga  prinese. 

Ta  rokopis  je  knjiga,  jedno  ped  dolga  in  primerno  široká,  trdo 
na  hrbtu  in  na  krajcih  vezana  v  črno  usnje,  sicer  pa  v  temen  papir  z 
obrezkom  rumene  barve. 

Naslov  na  prvi  stráni  jej  je  ta: 

Poezije 

zložil 
Šimon  Jozipovic  Jenko. 
Na  drugi  stráni  je  nekako  gaslo: 

„Kdor  ni  nič  neumnega  nikoli  vsaj  mislil,  naj  verže 
prvi  kameň." 

Na  tretji  straní  stoji  ta   „Vvod": 

„Vstani!  glas  neznan  mi  reče, 
Serce  v  strašili  je  oblasti 


*)  Zlasti  „Slovo  iu  uaročílo". 


M.  Lazár:  Rokopis  Jenkovih  poezij.  505 

Pred  neznane  moíne  strasti, 
Ki  hladi,  ki  žarko  pece. 
Cnt  izrazi  se  v  besede! 
Tuge  černe  boleôine, 
Strasť  veselja  s  serca  zgine, 
Jaseň  mir  se  v  persi  vsede." 

"/ô  55- 
Gitatelji  znajo,  da  se  tiskani  Úvod  glasi  nekoliko  drugaíe,  in  sicer : 

aDvigni  se!  úkaz  mi  reče, 
Srce  páde  mi  v  oblasti 
Silne,  prej  neznane  strasti, 
Ki  ko  ži  vi  ogenj  pece." 

Primerjaj  in  uči  se,  kako  je  pesnik  napredoval! 
Na  stráni  s  števUko  2.  začenjajo  se  pesni,  práv  lepo,  razločno,  na 
močen  papir  pisane. 

Prvo  pesen  v  knjižici  je  pesnik  zložil   ^'/ô   55.    Imenuje  se   ,Moja 
pesen." 

Drugo  pesen   „Po  bolezni*'   na  3.  stráni  imenuje  pesnik  na  kázala 
„Lavoslavi",  spredaj  ima  pa  naslov  ,Po  bolezni". 
Kázalo  nam  potem  našteva  te  pesni : 

Sonet  —  sti-.  4.  Naj  bo  —  str.  25. 

Mládenec  na  zeleni  gori  —  str.  5.  Po  noci  —  str.  26. 

Angel  tužnih  —  str.  6.  Meglenica  —  str.  27. 

Moí  Ijubezni  —  str.  7.  Spremin  —  str.  28. 

Naša  moč  —  str.  8.  Primera  —  str.  29. 

Pevec  —  str.  9.  Neločljivost  —  str.  30. 

Izviri  serca  —  str    10.  Základ  —  str.  30. 

Pesmica  —  str.  11.  Petja  moč  —  str.  32. 

Ljubezen  —  str.  12.  Dan  slovanskí  —  str.  35. 

Sprememba  —  str.  13.  Pod  milim  nebom  —  str.  36. 

Dekletn  —  str.  14.  Pesem  —  str.  37. 

Gazelica  —  str.  15.  Mlinarica  —  str.  38. 

Pod  grádom  —  str.  16.  Plesavec  —  str.  42. 

Pastirček  —  str.  16.  Meglenica  —  str.  43. 

Na  suegu  —  str.  17.  Pobratimija  —  sti-.  44. 

Mládenec  i  potok  —  str.-  18.  V  sobi  —  sti-.  45. 

Srečnemu  —  str.  19.  Ajdovska  deklica  —  str.  46. 

Diyja  roža  —  str.  20.  Človek  —  str.  48. 

Cekin  —  str.  21.  Deklica  —  str.  51. 

Planinar  —  str.  22.  Solze  Slovenčove  —  str.  52. 
Sonet  —  str.  23.  I.  Solza  —  str.  53. 

R.  K.  M.  —  str.  24.  n.      ,      —  str.  54. 


506 


M.  L.azar:  Rokopis  Jenkovih  poezij. 


III.  Solza  —  str.  55. 

IV.  „      —  str.  56. 
Na  klanci  —  str.  57. 
Na  ledi  —  str.  58. 
Zakladi  —  str,  59. 

Na  Kamniškem  grádu  —  str.  60. 

Siľotica  —  str.  61. 

Ena  práv  fletna  komendija  —  str.  62. 

Gerlice  —  str.  64. 

Popotni  —  str.  65. 

Tici  —  str.  66. 

Poslanka  —  str.  67. 

Casi  i  človek  —  str.  70. 

Lovec  —  str    72, 

Pastir  poje  —  str.  73. 

Colnar  —  str.  74. 

Posavski  glasovi  —  str.  74. 

Mraknenje  solnca  —  str.  76. 

Sveti  Nikolaj  —  str.  77. 

Kes  —  str.  80. 

Na  sorškem  polji  —  str.  80. 

Summo  Jovi  —  str.  81. 

Tri  sonete  kmetičici: 

I.  Sonet  —  str.  82. 

II.  Sonet  —  str.  83. 

III.  Sonet  —  str.  84. 
Jasnica  —  str.  85. 
Tabaku  —  str.  86. 
Ognjoplamtič  —  str.  87. 
Morská  božanstva  —  str.  104. 
Obupanec  —  str.  100. 
Nasprotui  proSnji  —  str.  110.    _ 
Sanjač  —  str.  111. 

Vedni  nasprotnik  —  str.  111. 

Lôb  Baruh  —  str.  113. 

Zakaj  pa  jaz  ne  morem  —  str.   115. 

Na  razpotji  —  str.  116. 

Bogoslovec  —  str.  118. 

Vprašanje  —  str.   118. 

Meglenica  —  str.  120. 

Pisavka  —  str.  121. 

Vasvavec  —  str.  122. 

Součenci  —  str.  1 23. 


Sveti  Prometej  —  str.  125. 
Voznica  —  str.  128. 

Tičar  —  str.  128  (s  čriiilom  prekrižaua). 
Pred  odhodom  —  str.  130. 
Čudná  roža  —  str.  132.    . 
Od  Janeževe  Nežc  —  str.  133. 
Jetnik  —  str.  134. 
Snica  • —  str.  135. 
Jeremiada  —  str.  137. 
Smert  —  str.  138. 
Tolažba  —  str.  141. 
Pijanec  poje  —  str.  142. 
Rezi  pri  oknu  —  str.   143. 
'  Zimski  večer  —  str.   144. 
Pri  potoku  —  str.  145. 
Pogreb  —  str.  146. 
Lilija  —  str.  148. 
Pa  nobenega  ne  —  str.  149. 
Mati  —  str.  150. 
Poskočnice  —  str.  151. 
Spomin  —  str.  152. 
Zdravljica  —  str.  153, 
Zadnji  večer  —  str.  154, 
Ražni  čuti  —  str.  155 
Goljufana  —  str.  156. 
Obujenke  —  str.  157. 
Zakaj  rae  ne  Ijubiš  —  str.  163. 
Anabaptist  —  str.  164. 
Zimski  dan  —  str.  166. 
Serce  trepeče  —  str.  167. 
Obujenka     7  —  str.  168. 

„  8  —  str.  169, 

„  9  —  str.  170. 

,,  10  —  str.  171. 

Lipa  —  str.  172. 
Obrazi  —  str.  173. 
Poezija  pa  próza  —  str.  17i>. 
Obraz  7  —  str.  177. 
,,       8  —  str.   177. 
Pesnii  —  str.   178. 
Morski  duhovi  —  str.  179. 
Ptujki  —  str.  isl. 
Obj-az  9  —  str.   182. 


Ud  straní   182  do  20i)  je  č'.at,  nepjpisan  papir.  polení  pa  i<;iza!o. 


Slovenskí  glasnik.  507 

Sklep. 
P.  S.  Ko  bi  vedil.  da  iinam   kje  kacega  sovražnika,    bi    te,bi,    sivi 
Jupiter,  tiikaj   še  eno  odo   naredil   i  bi  te  prosil,  mu  tega  zvezka  nikoli 
Y  roke  ne   dati. 

Servus I 

Šimon  Jenko. 
Tak  je  torej  ta  jako  zanimljivi  rokopis  po  obliki,  kakšen  pa  je  po 
vsebini,  ni  mi  bilo  mogoče  pregledati.  Važen  je  osobito  zaradi  tega.  ker 
je  večkrat  pri  pesnih  letnica  pridejana.  Yidi  se  tudi  iz  njega.  kako  je 
slávni  pesnik  vedno  napredoval,  ker  je  toliko  popravljenega.  Pesen  „Tičar" 
je  s  črnilom  prekrižana.  Da  pa  ta  rokopis  ni  rokopis  že  tiskanih  pesnij, 
to  se  samo  po  sebi  umeje,  kar  obojno  kázalo,  tiskanim  pesnim  in  rokopisu, 
dovelj  jasno  káže. 

m 


Slovenskí  glasnik. 


Slovensko  sloťstro.  Aritmetika  za  nižje  gimnazije.  Spisal  dr.  Fr.  vitez 
Močnik.  Po  26.  natisku  poslovenil  J.  Celestína.  Prvi  del.  V  Ljubljani,  tiskala 
in  založila  Ig.  pi.  Kleinmayr  in  Fed.  Bamberg  1882,  8,  191  str.  Cena  1  gl.  10  kŕ. 

—  To  je  najnovejša  učňa  knjiga  slovenská  za  naše  srednje  šole,  s  katero  sta 
oveselila  Slovence  gospod  prof.  Jos.  Celestína  in  záložník  Bamberg.  Knjiga  je 
písaná  v  lepem,  lahko  raznmljivem  jeziku.  kar  mora  šolski  knjigí  biti  snprema 
lex.  ter  natísnena  na  trdem  papirji  z  novími  jako  vazločními  črkamí.  Kdor  pri- 
merja  nemški,  na  slabem  papirji  s  starími  črkami  natisneni  izvirnik  s  Celesti- 
novo  knjigo,  mora  se  te  lepe  šolske  knjige  slovenské  veselití  íz  vsega  srca,  kajti 
tudi  lepa  vnanja  oblika  pri  šolski  knjigi  ni  brez  pomena.  —  Pri  ístem  záložníka 
v  kratkem  ízide  latínsko-nemški  slovar,  ki  je  do  16.  pole  že  zgotovljen 
in  te  dní  se  začne  staviti  pri  njem  Senekovičeva  Fizika  za  malé  gimnazije  in 
reálke.  Tiskanje  Celestinove  „Aritmetike"  je  g.  Bamberg  zgotovil  v  treh  tednih ! 

—  Ravnokar  pozvedamo  veselo  novíco,  da  bode  Bamberg  založil  tudi  M  in  e  r  a- 
logijo  za  malé  gimnazije  in  reálke,  katero  v  kratkem  zgotovi  g.  prof.  Erjavec 
v  Gorici. 

Zemljepi.s  za  prvi  razred  sreditjih  .šol,  katerega  je  spísal  prof.  J  ese  nk  o.  a 
odobrilo  v  rokopisu  c.  kr.  nančno  ministerstvo,  začel  se  je  te  dní  tiskati  v 
„Národní  Tískamí".  Dotiskal  se  bode  do  1.  septembra. 

Sovraštfo  mej  hratoma.  Igra  v  dveh  dejanjíh.  Spisal  Josip  Gecelj.  V 
Zagrebu,  tiskarna  „Narodnih  Novin"  1882,  8,  37  str.  Cena  35  kr.  Priprosta  igrica, 
v  kateri  se  čitatelj  na  konci  zastonj  povprašuje,  zakaj  so  se  tako  blagi  in  tako 
blizu  skupaj  stanujočí  Ijudje  celiii  devet  let  sovražili  in  se  še  le  čez  devet  let 
spravili.  To  so  lehko  že  poprej  storilí  brez  tistega  nagajivega  otroka.  Knjiga  je 
posvečena  g.  primariju  dru.  Jos.  Fonu  v  Zagrebu  in  10%  je  odmenjeno  v  korist 


508  Slovenskí  glasnik. 

„Národnému  domu"  v  Ljubljani.  —  A  čudno  se  nam  zdi,  kako  more  g.  pisatelj 
trditi,  da  je  igro  „spi  sal",  ko  vendev  arhiv  „Dramatiškega  di'uštva  v  Ljubljani'' 
hľani  ľokopis  igre  „Angelj  mirú",  katero  je  „poslovenil"  J.  S.  Gombavov  ter 
dťuštvu  2.  febv.  1880.  leta  poslal  prof.  S  ku  hala  iz  Maribora.  In  ta  prevod 
se  —  najbrž  slučajno  !  —  v  svoji  vsebini  do  p  i  cice  ujema  z  originálom  g.  Geclja. 

Matica  Slovenska.  V  zadnjem  občnem  zboru  deloma  ponovljeni  dmštveni 
odbor  ustanovil  se  je  dne  5.  julija  t.  1.  Izvoljeni  so  bili  per  acclamationem :  za 
predsednika  župan  Ijubljauski  g.  Peter  Grasselli;  za  I.  podpredsednika  prof. 
J  os.  Mam;  za  II.  podpredsednika  „Ljubljanskega  Zvona"  urednik  Fr.  Levec; 
za  blagajnika  g.  Ivan  Vilhar;  za  pregledovalca  društvenih  raCunov  g.  L.  Robič  ; 
za  ključarja  g.  ravnatelj  A.  Praprotnik  in  g.  prof.  Fr.  Wiesthaler;  za  veri- 
fikatoľja  g.  katehet  Ant.  Kržič  in  g.  prof  And.  Senekovič.  Izvolil  seje  izmed 
odborníkov  nadalje  gospodarskí  odsek,  kateremu  je  náčelník  društveni  predsednik 
in  književni  odsek,  kateri  si  je  za  svojega  predsednika  izbral  g.  prof.  Mama.  — 
Književni  odsek  je  zboroval  8.  julija  ter  ukrenil,  da  „Matica  Slovenska"  za  1.  1882. 
dá  na  svetlo  te  knjige:  1.  Letopis,  v  katerega  je  vzprejematí  samo  i  z  vi  r  ne 
znanstvene  spise  (izobčení  so  vsi  pi-evodi  in  vsí  leposlovní  spísi).  —  2.  S  po- 
mení k  o  šeststoletní  zvezí  Kranjske  dežele  s  slavno  dínastijo  Habsburško.  Ta 
spomeník  obsezaj  slávnostne  pesní,  in  pripovedne  beletristične  spise,  kakor  tudi 
znanstvene  razprave  o  Habsburžaníh,  kí  so  s  Kranjsko,  ali  sploh  s  Slovensko 
zemljo  prišli  v  kako  dotiko.  —  3.  Književno  zgodovino  štajerskíh  Slo- 
vencev,  katero  je  spísal  g.  prof.  Ivan  Macun.  —  4,  Slovanské  knjížníce 
I.  zvezek,  kateri  bode  obsezal  Ivana  Turgenjeva  ,,Lovčeve  zapiske"  v  Rem- 
čevem  prevodu.  „Ljubljanski  Zvon"  danes  gar.  písatelje  slovenské  opozoi-uje 
osobito  na  prví  dve  zgoraj  omenjenili  knjig.  Letopis  naj  bi  pričal,  kaj  more 
spísati  svojega  ínteligcncija  slovenská  in  za  tega  delj  naj  bi  si  však  učenjak 
naš  štel  v  čast  índolžnost  posiati  Matici  Slovenskí  za  Letopis  priraeron  članek. 
„Spomeník"  pa  namerava  Matica  Slovenska  pokloniti  presvetlemu  cosarju? 
kadar  bodoče  leto  obišče  o  šeststoletniški  slávnosti  deželo  Kranjsko.  In  tu  bi  se 
pač  spodobílo,  da  se  združijo  vsi  pesniki,  pisatelji  in  uíenjaki  slovenskí  ter  po- 
morejo  prvému  literárnemu  závodu  našemu,  da  svojega  vladarja  dostojno  počas  ti. 
Matica  plačuje  izvirním  spisom  od  25  —  40  gld.  nagrado  za  tiskano  polo. 

Iz  odhora  za  Wolfor  slovar.  Pod  vodstvom  odljornika  za  izdanje  Wolfovega 
slovarja  prof.  Toma  Župana  dokončalí  so  te  dni  Alojznikí  obširno  delo  alfabe- 
tičnega  urejevanja  dosedanjih  dveh  zvezkov  Wolfovega  in  Janožičevega  nemškega 
slovarja.  Vsaka  beseda,  kar  jili  ímajo  te  tri  knjige,  oddala  se  jim  je  najprej 
slovenskí  potem  nemški  zapísaná  na  listíči  in  vsi  ti  listí  so  sedaj  tako  dojaní  v 
red,  da  imaš  —  ko  bi  se  razgrníl  —  pred  sel)oj  popolnoma  reden  Wolfov  in 
Janežičev  slovar.  Dclali  so  ob  tem  učenci  višje  gímiiazije:  osmošolec  Pavliš  : 
sedmošolci:  Česenj,  Drukar,  Oblak,  Vrliovšek,  Volk,  Žužek;  šestoSolci:  Cvek, 
Frjančíč,  Janežič ;  petošolci :  Cuderman,  Jankovič.  Legát,  Oštir,  Petkovšek,  Sever 
Strancar;  íz  nižje  pa  četiiošolci :  (Jerin,  Loj,  Míklavčič  in  Tomšió. 

Zadnji  .so.šolec  Preiirnoe,  gospod  Jurij  Gabrijan  častní  kanonik  in  dekan 
Vipavski,  umri  je  22.  junija  t.  1.  v  Vípavi.  Kratek  nekrológ  njegov  príobčíl  je 
„Slovenskí  Národ"  (XV,  141),  nekolíko  obširneje  je  njegovo  žívljenje  in  delovanje 
opísal  g.  Ivan  Lavrenčič  v  „Novicah". 


Slovenskí  glasnik.  509 


Jurčičeva  slacnost  določena  je  definitivno  v  15.  dan  meseca  avgusta. 
V  ta  iiamen  pomnoženi,  iz  gospodov :  Peter  Grasselli,  Ivan  Hribav,  Fran  Levec, 
Ivan  Murnik,  dr.  Josip  Staré,  dr.  Ivan  Tavčar,  Hupon  Turk,  Vojteh  Valenta, 
dr.  J.  Vošnjak,  dr.  Valentín  Zarnik,  Toma  Župan  in  Ivan  Železnikar  sestavljeni 
odbor  imel  je  22.  julija  t.  1.  sejo,  pri  kateri  se  je  ukrenilp,  da  se  slávnosť 
o  b  haj  a  sijajno.  V  ta  namen  povabijo  se  gg.  pevci  čitalnični,  društvo  „Sokol" 
in  uaroči  se  godba  16  mož.  Med  9.  in  10.  uro  dopoludne  bode  prihod  na  Muljavo, 
kjer  bode  slovesná  sv.  maša.  Po  maši  odgrne  se  spominska  plošča.  Pri  tej  priliki 
peli  se  bodo  primerni  zbori.  Glavni  govor  prevzel  je  gosp.  Janko  Kersnik. 
Po  tem  odhod  v  Zatičino,  kjer  bode  obed  ob  Ví2.  iiri  popoludne.  Zvečer  odhod 
in  daljši  posi^nek  v  Višnji  Gori.  Natančnejše  poročilo  priobči  se  pravočasno. 
Odbor  povabi  tudi  gasilno  društvo  v  Šmariji,  da  se  blagovoljno  udeleži.  Po  raznih 
nam  doliajajočih  glasovih  bode  to  pravá  národná  slavnost  v  velikem  obsegu.  Bog 
daj  le  ugodno  vreme  in  Jurčičev  spomin  častil  se  bode  njemu  dostojno ! 

Praiki  „Svetozor"  prináša  v  jedni  zadnjili  svojih  številk  posebno  dobro 
zadeto  podobo  učenega  rojaka  našega  g.  prof.  dra.  Gregor  ja  Kreka  z  obširnim 
životopisom  in  oceno  njegovih  znanstvenih  spisov. 

Gróf  Medo  Pucié,  čislani  pesnik  in  učenjak  srbski  in  hrvatski,  iimrl  je 
30.  junija  v  Dubrovníku,  kjer  je  bil  z  veliko  slavnostjo  pokopan  2  julija  t.  1. 

AlphabetwH  Sclacorum.  V  ,,Ljul)ljanskega  Zvona"  prvem  tečaji,  na  straní 
776,  navel  je  gospod  Fran  Levstik  nekoliko  malo  ali  celo  čisto  neznaníh  roko- 
písov  slovenskíh  ter  ondu  omenil  necega  „Alphabetum  Sclavorum,"  kakor  po- 
ročata  o  njem  Muchar  in  Safaŕik.  —  Da  bi  videl  in  preiskal  ,, Alphabetum 
Sclavornnv',  potoval  je  dunajské  dvorne  biblijoteke  skriptor,  gospod  Menčík  v 
Vodomotski  samostan,  kjer  se  rokopis  hrani.  ter  famozno  to  azbuko  točno  po- 
snel.  Jaz  sem  to  kopijo  videl  pri  prof.  Geitlerji  v  Zagrebu,  in  ta  učenjak 
sodi,  da  si  je  najbrž  kakšen  len  meníh  to  azbuko  po  srednjeveškem  običaji-iz- 
míslil.  Da  so  nekoč  Ijudjé  res  tako  delali,  svedočí  knjiga,  kí  jo  hrani  dunajská 
dvorná  biblijoteka  in  kje  se  nahajajo  azbuke  tacih  národov,  ki  nikdar  na  tem 
svetu  prebivali  niso.  Ta  „Alphabetum  Sclavorum"  nima  tedaj  niti  najmanjše  sta- 
rinoslovske  vrednosti.  M.  M. 

Iz  Zagreba.  Danes  mi  je  zabeležiti  te  književne  novice:  —  „Fiškál". 
Roman  Ante  Kovačica  izšel  je  v  Senji  v  zalogi  H.  Lusterja  in  velja  80  kr. 
Kovačic  prišel  je  v  Hrvatih  po  svoji  pred  nekoliko  leti  izdani  noveli  „Barnničina 
Ijubav"  na  dober  glas;  tudi  najnovejše  to  delo  mu  je  v  čast  in  svedočí  o  njega 
lepem  novelističnem  daru.  —  V  istí  zalogi  izdal  je  odvetníški  kandidát  Brozo 
Brozovic  delce  „Ljepota  pôvod  strahota,  pripoviedka  po  Omerijadí".  Cena 
60  kr.  —  Veselému  društvu  namenjena  je  knjižica  „Nazdravničar",  napítníce 
i  govorí.  Sakupio  A.  Simunovié.  Zagreb.  Mučiyak  í  Senftleben.  Mnogí  govorí 
so  res  šaljiví,  mnogí  pa  tudi  brezsmiselni.  —  Dr.  Ivan  Bleíweis-Trsteniški 
Nekrológ.  Napisao  dr.  B.  Šalek.  Prestampano  iz  53 ;  knjige  Rada  jugoslov.  aka- 
demíje.  (Cf.  Lj.  Zvon.  II.  VI.  384.)  Ta  brošurica  delila  se  je  Slovencem  kí  so  se 
udeležili  dvajsetletnice  hrv.  pevskega  društva  „Kola"  v  Zagrebu.  Tega  društva 
zgodovino  opisuje  knjižica:  „Črtice  o  hrvatskom  pjevačkom  družtvu 
„Kolo^  prigodom  dvadesetgodišnjeg  obstanka."  Zagreb,  troškom  Mije  Mijatova. 
ba    slikom   pjevačkog   hrama.  8.  32.     Cena  20  kr.  —  Zadarskí  list  , Katolíčka 


510  Slovenskí  glasnik. 

Dalmacija-'  javlja,  ko  se  je  v  odboroví  seji  Dalmatinske  Matice  ukrenilo,  da  se 
ta  spojí  kot  poseben  odsek  z  „Matico  Hrvatsko^  v  Zagrebu.  —  Fr.  Ž.  Kocli- 
Kuhaču  dodelil  je  hrvatskí  doželni  zbor  iz  letošnjega  budgeta  1000  gld.  pod- 
pore za  ízdajo  petc  knjige  njegovega  preznameiiitega  dela  Južnoslovjenske 
národne  popjevke.  Ta  svotíca  je  majhna,  le  premajhna  za  tako  podjetje  in 
za  tega  delj  začela  so  rázna  pevska  društva  prirejati  koncei"te,  da  omogočijo 
díčnemu  Kuliaču,  ki  je  vse  svoje  privatno  premoženjo  v  podjetje  vložil,  to  delo 
dovršiti,  sebi  v  čast,  národu  v  koríst. 

]^(S7r>iacž7ŕ  sedaj  izhajajo  sledeče  novine:  1.  „N  ár  o  d  nie  noviny',  časopis 
politicky.  Izliaja  po  trikrát  na  teden,  naročnina  za  celo  leto  12  gld.  Ureduje  ga 
gospod  Ambro  Pietor  v  Turčanskem  sv.  Martinu  2.  ,.Náľodny  hlásnik'". 
Tudi  političcn  list,  katori  izhaja  po  jedenkrát  na  mešec.  Celoletna  cena  ternu 
listu  je  1  gld.  Ureduje  ga  tudi  g.  Ambro  Pietor  v  Turč.  sv.  Mai'tinu.  3.  Za- 
bávno-pouény  časopis:  ,,Slovenské  p  o  hľa  d  i".  Izhaja  v  zvczkih  po  šcstkrat 
na  leto.  Urednik  mu  je  g.  Svetozár  Hurban  v  Turč.  sv.  Martinu.  Stoji  na 
leto  5  gld.  4.  „Obzor",  noviny  hospodárske,  izhajajoče  po  trikrát  na  mešec, 
stojé  na  leto  8  gld.  Ureduje  jih  g.  Daniel  G  Sichard  v  Oger.ski  Skalici, 
ó.  Humoristický  časopis  „Cernoknažni  k".  Izh^ija  však  mešec  po  jedenkrát  in 
velja  2  gld.  na  leto.  Ureduje  ga  v  Tnrč.  sv.  Maitiim  cr.  N  Čaj  d  a. 

A.  A.  r. 

Srbtika  knjiécrnont.  „Matica  Srbska"  v  Novem  Sadu  izdala  je  svojega 
Letopisa  129.  knjigo  s  sledečo  vsebino:  1.  „Uroš  Stevar  Nestorovič  in  njegove 
zasluge  za  škole"  od  Gj.  Rajkoviŕa.  —  2.  „Uzroci  srpsko-vezantinskog  ratovanja 
1073—74''  od  Pánte  Sreékovica.  —  A.  ^Mera  za  meru"  pozorišna  igra  Y.  Šek- 
spira,  s  engleskog  preveo  dr.  Milan  Jovanovič.  4.  „Živi.  palimpsesti"  ;  neraački 
napisao  dr.  Laza  Kostic,  preveo  Sava  Petrovič.  —  5.  „Smiljana"  pripovedka  iz 
Stiga  napisao  Nikola  V.  Gjopic.  —  6.  „Život  Luke  Stojačkoviča,  senátora  i  direk- 
tora srpsko-narodnih  osnovnih  škola  u  Soraboru  od  A.  S.  —  7.  -Naša  novija 
lirika"  od  S.  V.  P.  —  8.  Poročilo  o  Matičinem  delovanji.  —  Letopisa  130.  knjiga 
se  že  tiská  in  izide  še  ta  mešec  Vsebina  jej  je  sledeča:  1.  „Gjeueral  Pútnik  i 
njegova  doba"  od  Gj.  Rajkovica.  —  2.  „Pútnické  slike"  od  Pánte  Sreckoviča.  — 
3.  „Mera  za  meru"  pozor,  igra  od  V.  Šekspíra,  preveo  s  engleskog  dr.  Milan 
Jovanovič.  —  4.  ,,Apologija  Mušickova"  i  privatnoje  poslanije  s  úvodom  A. 
Sandiča.  —  5.  ,,Srpske  nsirodne  poslovice"  skúpili  Lj.  V.  Stojanovié  i  Milovan 
Ružičič.  —  6.  „Naša  novija  lirika"  od  S.  V.  P.  —  7.  „Književnost:  Hrvatske 
školské  knjige  u  gimnasiji  Karlovačkoj"  od  prof  J.  Oberkneževiča.  8.  Poročilo 
o  Matičinem  delovanji. 

Uzorna  knjigarna  bratov  Jovanoviéev  izdala  je  ta  mešec  sledeča  dela:  Ná- 
rodne bibliotéke  št.  34.  Asan,  pripovetka  iz  bugarske  povesnice.  Napisao 
T.  T.  Jež.  Prevod  s  poljskog.  —  Iste  št.  35.:  Gjorgja  Magaraševica  puto- 
vanje  po  Srbiji  god.  1827.  Iste  št.  36.:  Ukocena  goropad.  Šaljiva  igra 
u  četir  čina  od  V.  Šekspíra.  Preveo  M.  Kostič.  —  Iste  št.  37.:  Básni  Dosiloja 
Obradoviéa  (VIII.  spšitek  zbranih  spisov  D.  Obradoviča.)  —  Gorski  víjcnac. 
Sačinio  Petar  Petrovič  Njeguš  Cena  '^2  kr.  —  Don  K  i  šot  od  Manče.  Pre- 
vod s  francuskog.  —  Básni  u  slíci  i  reči,  preveo  i  preradio  Luka  Popovič, 
Cena  24   kr.    —    Rečník    stranih    reči.     Vrlu    vestno    sestavljeno    delo.    — 


Slovenskí  glasnik.  511 

Slavjanski  apostoli  Kiril  i  Metodije  i  istina  pravoslavlja.  Pô- 
vodom rimskog  pokreta  u  1880/81  god.  protivu  pravoslovne  crkve.  Napisao 
dr.  Nikol;'.  Milaš,  arliimandrit  i  profesor  bogoslovije.  Zadar.  Pečatnja  J.  Vodičke. 
Cena  2  gld.  —  To  delo  naperjeno  je  v  prvi  vrsti  proti  Strossmajerjevi  encikliki.  ki  je 
izhajala  v  slovenski  prestaví  tudi  v  letošnjega  ,,Slovenca"  podlistku.  —  Istorija 
srpskoga  národa.  Napisao  Venijamin  Kallay,  sa  ovlašcenjem  piščevim  preveo 
Gavi-ilo  Vitkovic.  Biograd,  izdanje  Petra  Čurčica.  XX.  149.  Cena  1  gld.  —  NaS 
sedanji  državni  finanční  minister  Kallay  bil  je  nekoliko  let  avstroogerski  generálni 
konzul  na  Srbskem  ter  tamkaj  zbral  gradivo  za  to  svojo  dosti  kritično  in  nepri- 
stransko  pisano  zgodovino  junaškega  národa  srbskega. 

M.  M. 

Dva  čestita  gosta  obiskala  sta  zadnje  tedne  Ljubljano.  Prvi  je  veleznaní 
francoski  slavist  Lonis  Legér,  profesor  slovanskih  jezikov  na  orijentalski  fa- 
kulteti  v  Parížu.  Dasi  je  prof.  Legér  rojen  Francoz  iz  Toulousa,  vender  čudovito 
dobro  govori  večíno  slovanskih  jezikov.  Z  nami  je  govoril  hrvatskí  kakor  rojen 
Hrvat.  Pripovedoval  nam  je.  da  je  imel  letos  30  slušateljev,  samih  Francozov. 
Predával  jini  je  s  taroslo  v  enščino.  ruskí  in  srbskí  jezík.  Tudí  v  vojinskí 
akademiji  poučeval  je  12  štabuih  oficírjev  v  ruskem  jeziku.  Zadnje  njegovo  znan- 
stveno  delo  je:  Esquisse  rommarie  de  la  mythologie  sláve,  Paríš  1882.  V  Ljub- 
Ijani  je  g.  profesor  nekoliko  dnij  studíral  v  licealni  biblíotekí,  potem  pa  odšel 
v  Zagreb,  Beligrad  in  Sreder. 

Drugí  cestiti  gost  je  bil  g.  B  roní  sláv  Grabowski,  znani  poljski  literát, 
profesor  v  Czestohowí.  Profesor  Grabowski  je  čislan  prípovední  in  dramatickí 
písatelj  poljski,  a  vrhu  tega  poljske  rojake  svoje  seznánja  osobíto  s  pesniškimi 
proízvodí  hrvatskimi  in  slovenskí  mi.  Preložil  je  že  več  pesnij  Vodníkovih, 
Prešírnovíh.  Veselovih  in  Jenkovih  na  poljski  jezik,  spísal  je  bíografijo  Jurči- 
čevo  in  v  lanskí  varšavskí  .Niwi"  (X,  1881,  0.5-4 — 661)  je  príobcil  razpravo  o 
slovenski  literaturi  v  letih  1879.  in  1880.,  katera  jasno  priéa,  kakó  so  mu 
dobro  znane  vse  socijalne  in  književne  razmere  slovenské.  G.  Grabowski  nam 
je  pravil,  da  poljski  knjíževnikí  nameravajo  príhodnje  leto  v  Krakov  sklieatí 
obéní  shod  slovanskih  pisateljev.  Da  Poljaki  míslijo  na  kaj  takega, 
to  je  veselo  znamcnje !  Iz  Ljubljane  odšel  je  prof.  Grabowski  v  Zagreb. 

Rusko  slocstvo.  Ruskí  listí  za  deco.  Rusi  imajo  sedem  listov  za  deco. 
Med  njimi  se  odlíkujeta  zlasti  ,.I)čtskoje  Cteníje"  in  ,.Rodnik".  Prvega 
ureduje  Ostrogorskij,  predavatelj  slovesnosti  v  Peterbrugu,  kí  sloví  za  jednega 
najboljših  in  najzvedenejših  ruskih  pedagógov.  Spisal  je  za  otroke  že  več  priličnih 
knjižic,  izmed  kateríh  omenjamo  le  „Jimim  čitateljam,  razskazí  o  raznih  Ijudjah,'" 
-Hja  Muromec*.  ,.Puškinskaja  Rus''  itd.;  poleg  tega  je  izdal  tudí  nekaj  pesnij 
in  dve  drami:  „Mgla"  in  ,.Lipočka". 

Drugí  list,  ,.Rodník,''  ureduje  gospa  Sísojeva,  katere  knjížíci  „Očerki  i 
razskazí"  in  , Istorija  malenkoj  dévočki"  sta  najpríljubljenejší  med  ruskímí  spisi 
za  mladino ;  tudí  je  kot  pielagateljica  na  dobrem  glasu.  Oba  ta  dva  lista  prí- 
občujeta  pravljice  •  in  básní,  ki  so  brez  fantastíčne  našemljeností  in  imajo  gotovo 
realuo  podlago.  Ysaka  pravljica  in  basen  zaključuje  v  sebí  idejo,  pridajajočo  jej 
sniisol  in  tvorcčo  jo  koristno.  Pesni  Mihalovskega,  Arsenjova,  Barikovc  se  smejo 


512  Slovenskí  glasnik. 

imenovati  izvrstne.  V  obeh  dveh  so  nam  všeč  i  po  vsebini  i  po  priprosteín,  a 
lepem  jezici  povesti,  obrazi  in  prizori  iz  domačega  življenja,  katere  spisujejo  bolj 
ali  menj  znani  pisatelji  Grigorovič,  Stavrovskij,  Maksimov,  Bogdanov,  Kniglov. 
Svétnikova  itd.  Veliko  vrednost  imata  lista  tudi  za  tega  delj,  ker  so  v  njih  skoro 
vsi  prirodoznanski,  zgodovinski  in  národopisní  spisí  oblečení  v  obliko  mičnih 
povestij  in  prizorov,  kajti  drugače  so  takí  spisi  za  otroka  presuhoparni  in  jíh 
ne  čita  ali  vsaj  ne  prečíta.  Jedino,  kar  bi  mogli  očitati  listu  „Détskoje  Čtenije" 
je  to,  da  se  premalo  ozira  na  rusko  narodno  življenje,  priobčujoč  veliko  kompilacij 
in  prevodov  iz  tujih  jezikov.  Oba  ízhajata  v  Peterburgu  po  jedenkrát  na  mešec, 
cena  prvému  („Dôtskoje  Ctenije")  je  5  r.  75  k.,  drugerau  („Rodnik")  pa  5  r. 

Ostali  listi  za  deco  so  naslednji:  .,Semja  i  tíkola,"  ki  je  še  dosti  dober, 
samo  da  je  preobširen  in  predrag  (velja  namreč  11  r.  50  k.),  ,,Igrušečka''  (6  r.), 
„Dôtskij  Otdih,"  „Semejnije  Večera"  in  „Žurnál  dlja  dčtej".  O  zadnjih  dveh  praví 
neki  ruskí  list,  da  sta  po  vnanjí  obliki  in  vsebini  prípravná  samo  za  zavijalni  papir. 

— n. 

„Perelom.  Pravdivaja  ístorija  B.  M.  Mkarjevíča"  je  najnovejši 
román  tega  pisatelja  v  štirih  delili  in  dveh  knjigah,  ki  je  izšel  v  Petrogradu. 
To  delo  je  nadaljevanje  druzega  prekrasnega  proizvoda  njegovega:  „Č  e  t  ver  t 
veka  tomu  nazad";  v  njem  nastopajo  zopet  iste  osobe,  samo  v  poznejšem 
času.  Ker  je  gradivo  vzeto  povse  iz  narodnega  življenja  in  pisatelj  odkriva  tudi 
marsikaj  iz  življenja  najvišjih  krogov,  kar  bi  sícer  ntegnílo  ostatí  za  vselej  po- 
zabljeno,  jako  je  delo  zanimljivo.  Kritik  izraža  se  o  njem  sledeče:  „Ko  jameš 
čitati  ta  román,  prikava  te  pisatelj  tako  k  svoji  knjigi,  da  nimaš  najmanjšega 
veselja  resno  kritikóvati,  ampak  bi  samo  vzkliknil  jprekrasno,  prekrasno'  in  po- 
mislivší  nekoliko  dodal :  ,ne,  iiiso  še  opešale  literatiune  sile  ruské  zenjlje  !  — 

„Sergej  Gorbatov,  is  toričeskíj  román  konca  XVIIl  veka,"  spísal 
Vsevoladja  Solovjev.  Ta  román,  ki  je  prošlo  leto  izhajal  v  leposlovnem 
listu  „Njiva",  izšel  je  posebno.  Cena  mu  je  3  rublje  brez  pošiljanja.  Kot  na- 
daljevanje njegovo  izhaja  v  letošnjem  omenjencm  listu  román  ,,VoIterjanec", 
od  istega  pisatelja.  Dejanje  obeh  vzeto  je  iz  čaša  carinje  Kataríne  11.  in  vrši  se 
deloma  v  Petrogradu,  deloma  v  Parizu.  Pisatelj  vodí  čitatelja  največ  po  dvomih 
krogih,  kjer  íma  priliko  opažati  tedanjc  življenje  najvišjih  mogotcev.  Posebno  za- 
nimljiv  opisuje  carinjo  Katarino  in  njene  prvé  svetovalce,  kakor  tudi  prestola- 
naslednika  P.  Petroviča.  Tudi  francoska  revolucija  zanima  vážna  mesta  v  tem  dela. 

R. 

„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  velikí  osmerkí  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkíh,  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  cetrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  5  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 

Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  drugoví.  —  Za  uredništvo  odgovoren:    Fr.  Levec. 
llreduiátvo :  v  Novíh  alicah  5.  —  UiiravniStvo :  na  Maríje  Terezije  česti  5. 

Tiská  „Národná  Tískarna"  v  Ljubljani. 


^fjubljaT\sKÍ5 


m(MNi 


....    I    .    i— r; 


. .  j         I  i      .    t  ■    ;  1  '  ■    I 


Leposlovert  in  znanstvert  list: 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavéar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  septembra  1882. 


Štev.  9. 


M  a  d  O  n  n  a. 

^^^^4  Balada. 

iiiončánol  Táke  slike  ní  videl  samostán 

Še  v  cerkvi  svoji  stari,  odkar  blestí  čez  pian." 

In  čopió  in  paleto  zdaj  odloží  slikáx-, 

Zré  v  sliko,  ki  obseva  jo  solnca,  zadnji  žar. 

^Čepräv  se  drug  ti  v  živih  topí  sedáj  očéh, 
Odsev  njih  vender  právi  žarí  se  tudi  v  téli, 

Čepráv  zdaj  drug  okuša  ust  gôrkih  tvojih  med. 
Rabína  njih  je  vender  na  sliki  tukaj  sled. 

Čepräv  te  nímam  žive,  nesreCno  dékle  tí, 
Podoba  vender  tvoja  pred  máno  zdaj  stojí  I 

Le  svéti  se  v  oltárji,  obraz  takó  krasán, 
Saj  tákega  ní  videl  nobén  še  samostán  I"  — 

In  sliko  še  goreče  slikár  poljubi  zdaj : 

^Oj  z  Bogom,  z  Bogom,  lepa  Madôn  na  vékomaj!' 

In  šel  po  širnem  svetu  je  mladi  umetník, 
Dokäj  dežél  je  videl,  dokaj  ustvaril  slik. 

A  dási  ga  čestíjo,  a  dási  ga  slavé, 

Iz  gláve  in  iz  srca  Madonna  mu  ne  gré. 


Stojí,  stojí  na  gôri  rujäv  tam  samostán, 

K  molítvi  samotárje  v  njem  vábi  zvon  glasán. 

Končana  je  molitev  —  le  jeden  samotár 
Zlí'  sam  kakôľ  zamáknen  na  zlati  gor  oltár. 


33 


614 


—h-:  Vihár. 


Zve  v  sliko  na  oltárji,  Madonni  zve  v  očí. 
Ki  ť.ávobno  obsova  jo  soljica  zlati  sij  1 

Káj  mu  žaví  se  lice,  káj  mu  plamtí  okó? 
Káj  tajno  govovečc  se  ustua  mu  gibljó? 

In  však  dan,-  ko  že  bvatje  ostáve  božji  hvám, 
Ostája  pved  oltavjem  redôvnik  Stanko  sam. 

ZvtV  v  slíko  na  oltávji,  Devici  zve  v  oíí. 
Ki  čávobno  obseva  j  o  solnca  zadnji  sij.  — 


Spet  vábi  samotárje  k  molitvi  zvon  glasán, 
Káj  Stanka  pred  oltárjem  več  zrcti  ní  ta  dán? 

Več  ne  goví  mu  lice,  več  ne  plamté  očí  — 
Na  odvu  tam  mrtvaškem  on  v  celici  leží. 

Li  brzo  vsá  dežela  smvt  Stankovo  pozve, 
Pvečudna  govorica  od  ust  do  ust  pa  gvé : 

Da  bil  bajé  bi  ranjki  sloveči  tist  slikáv, 
Ki  slikal  je  Madohno  pvekrasno  za  oltár ; 

Da  hodil  je  po  svetu  brez  vére,  brez  Bogá, 
Y  samoti  pa  napósled  je  našel  mir  srcá!  — 


Vihár. 


Cíovázd. 


(Mih&T  zdivjá  in  strah  in  šum 
■ŕ  Prostíra  boj  ponôčnih  trum; 
Nad  vavnim  pol  jem  se  bové 
In  v  gvozni  bitvi  se  moľ(''  I 

Zabliska  se  in  zagrmí, 
Da  kot  gvohôt  okrog  zvení  — 
Le  bijte  se,  boríte  se 
Smejite  se,  moríte  se !  .  .  . 


Vihár  —  obup,  vaván  —  srcé 
In  čuvstva  trume  —  oj  gorjé  ! 
Kedaj  ho  krúti  boj  končán, 
Kedaj  pokojná  bo  raván?! 

Prostvl  po  njej  se  bo  pokoj. 
Nad  njó  pojenjal  bode  bôj, 
Ko  cvctje  vsc  se  vsulo  bo. 
Zvenolo  bo.  minulo  bol 


Pa  i  raván  —  srcč  Ijo  vzel 
Rohnéč  vihár  in  bo  zapel : 
„Vihár  som  j;iz,  stra.§án  viliáv 
In  kot  obup  sem  tvoj  vladár  !■ 


Malo    življenje. 

Povest. 

Spisal  dr  Fr.  D  e  t  e  1  a. 

XVIII. 


olnce  je  bilo  zašlo  na  kresni  večer  in  le  svetlo  obrobljeni 
i  oblački  visoko  na  nebu  so  še  naznanjali.  kod  se  je  odpeljala 
zlata  luč.  Biede  zvezde  so  se  jele  prikazovati  na  nebnem 
obokn.  Tiho  je  priliajala  Ijuba  noc  in  na  lehko  kakor  raati,  ki  se 
boji,  da  bo  vzbudila  speče  dete,  razgrinjala  je  temno  odejo  cez  trudno 
življenje,  za  nočno  luč  pa  si  je  prižigala  zvezdic  brez  števila.  Ye- 
černi  hlad  vábi  Ijudi  iz  zadulilih  hiš ;  v  druščinah  šedé  pomenkujejo 
se  med  sabo,  a  ne  tako  glasno  kakor  po  dnevi,  kajti  priroda  poeiva 
in  ni,  da  bi  jo  budil  z .  nepotrebnim  vriščem.  Vse  veselé  in  glasne 
stvarce  so  potihnile  in  netopirji,  ki  letajo  po  zraku,  boje  se  motiti 
vesoljni  mir.  Le  slavee  še  prepeva,  ker  ne  more  zaspati  in  zakasnjen 
rogač  robanti  mimo  nas  kakor  pozen  pivec,  ki  se  vrača  iz  krčme 
domov. 

Najedenkrat  zablišči  velik  ogenj  na  griči :  kreš  se  je  prižgal. 
Iz  vse  vaši  se  je  skupaj  znosil  les,  nakopičila  se  silná  grmada  in 
zdaj  gori.  Yiše  in  više  raste  plameň,  do  neba  seza  žar  in  rudečí 
vso  okolico  in  temní  svetle  zvezde ;  okrog  in  okrog  pa  stoje  fantje 
in  dekleta  in  vriskajo  in  pojo.  Kmalu  se  olepšajo  vsi  Lribje  s  kre- 
sovi  in  otroci  si  jih  kažejo  in  ugibajo,  kje  gori  ta  in  kje  oni. 

Tam  na  najvišji  gori  pa,  klo  ga  tam  zažiga?  Tam  ga  pa  žge 
divji  mož.  Suhega  štorovja  je  bil  nanosil  velik  kup  in  divji  ogenj 
je  bil  naredil  in  kúril  bo  vso  noč.  Tako  govore  otroci  in  pazljivo 
gledajo  kreš,  ki  gori  na  Strmi  peci,  če  ne  bi  mogli  v  blišči  razločiti 
groznega  moža.  A  predaleč  je,  oči  ne  sežejo  do  tja,  kjer  Pečarjevi 
in  Šimonovi  praznujejo  sv.  Janeza  večer.  Zraven  mogočnega  ognja 
stoji  Jurij,    v  rokah  pa  ima  velik  kol.    s  katerim  popravlja   grmado, 

33* 


616  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje^ 

da  ogenj  ne  udari  cez  mejo.  Iíazcii  starega  Šimona  je  družina  obeh 
liiš  zbrana  okrog  ognja  in  tudi  Ožbe  je  prišel  od  sv.  Florijana  sem. 
Štefan  šedi  zamišljen  na  tleh  s  pipo  v  ustih,  poleg  njega  pa  posku- 
šata  deklici  zapeti,  a  nič  jima  ne  gre  po  sreči.  Ožbe  prižiga  naprej 
in  naprej  tobak  in  pripoveduje,  kacega  pomena  je  denašnji  večer, 
kako  moč  ima  praprotovo  seme  in  kako  cveto  zakladje  v  skalovji  in 
vmes  vpletá  dogodke  svojega  življenja,  ki  spravljajo  poslušalee  v 
smeli.  Krasen  je  razgled  z  gore.  Kamor  oko  pelja,  kreš  za  kresom 
visoko  in  nizko  na  vseh  straneh.  Jurij  je  bil  ves  zamaknen  in  živo 
mu  je  prišel  v  spomin  tisti  čas,  ko  je  med  vaško  mladino  veselil  se 
okrog  domačega  plesa. 

Ogenj  je  že  ugašal,  ko  se  je  poslovil  zgovorni  Ožbe  in  tiidi 
drugi  vrnili  se  domov.  Jurij  pa  je  še  ostal  in  moril  žarjavico,  da  je 
veter  ne  razpiše  in  ne  raznese  v  gozd.  Tako  prijetna  je  bila  noč, 
da  se  mu  ni  mudilo  domov.  V  temi  so  svetile  kresnice  okrog  njega 
in  gorek  veter  je  šumel  po  lelikem  listji.  Jurij  je  gledal  pojemajoč 
kreš  dolinski  in  mislil  na  svoj  dom.  O"  božiči,  dejal  je  sam  pri  sebi, 
o  božiči  se  vidimo  zopet!  A  prijetnih  čutov  mu  ni  vzbujala  ta  misel : 
goľo  bi  vender  nerád  zapustil,  goro  in  pa  Pečarjevo  družino,  kjer  je 
tako  zadovoljno  in  mirno  preživel  ta  čas.  Naj  bode,  kar  hoče  I  dojal 
je  in  korakal  počasi  proti  domu. 

Prišel  je  mimo  hiše  in  pred  hlevom  se  ustavi;  ni  se  mu  še 
Ijubilo  spat  iti. 

Ko  tako  gleda  v  temno  noč,  zasliši  na  jedenkrát  urne  stopinje 
od  Šimona  sem.  Iladoveden  stopi  Jurij  naprej  in  napenja  svoje  oči, 
ki  pa  ničesa  ne  morejo  razločiti.  Ali  Štefan  kaj  iíče?  pravi  sam  pri 
sebi  in  se  postavi  sred  pota,  da  bi  ga  prestregel.  Zdaj,  zdaj  pride 
do  njega.  Štefan  ni.  Jurij  se  hoče  uniakniti,  a  prepozno  je:  kakor 
bi  mu  noge  odrekle  pokorščino,  ostrmi  na  mestu. 

„Jurij!" 

„Lenčika!"  začuje  se  v  tihi  noci  in  lahki  vetrec  odnese  glasove 
čez  hrib  in  dol.  Kakor  megla  izgine  prikazen  mimo  strinečega  Jurija 
in  on  stoji  in  gleda  in  "j^íremišljuje.  Ali  je  ona  njega  prijela  za  roko 
ali  on  njo?  Ali  jo  je  ros  stisni!  k  sebi?  Ali  bode  nemáva  hndaV 
Vse  to  mu  roji  po  glavi  in  zdi  se  mu  kakoi'  sanje,  kakor  prijetne 
sanje.  Dolgo  ni  mogel  Jurij  zaspati  in  vodiio  si  je  pouavljal  čmlui 
pľigodek. 


Dr.  Fr.  Detela    Malo  življenje.  517 

Ko  se  pa  drugi  clan  spogledata  z  Lenčiko,  pobesi  ona  oči  vsa 
rudeča  in  se  nasmehne.  Jurij  je  ])il  srečen,  mislil  ni  ne  na  preteklost, 
ne  na  prihodnost,  ne  na  Anico,  ne  na  koga  druzega  razen  Lenčike 
in  skľival  je  svojo  sreeo.kakor  skopuh  svoj  základ.  Le  Lenčiki  je 
pravil  o  njej,  ker  je  rada  slišala. 

„Kako.  da  si  tod  prišla  tako  pozno?"  vprašal  je  Jurij. 

„Šimonove  sem  spremila.  Kako  pa  to,  da  si  ti  tako  pozno 
zimaj  eakal?" 

Jurij  se  je  smijal,  da  se  je  vse  tako  lepo  primerilo,  in  Lenčika 
je  bila  dobre  volje  kakor  nikdar  pred  in  nič  več  ni  zasmehovala 
Štefana,  temveč  obnášala  se  je  proti  njemu  tako  prijazno  in  tako 
dobrosreno,  da  je  bil  zopet  ves  vesel  in  da  je  Lenčiko  še  mnogo 
bolj  Ijubil  kakor  poprej.  Samo  Anica  je  tilia  ostala  v  glasnem  ve- 
selji  in  če  so  jo  vprašali,  zakaj  je  žalostná,  silila  se  je  v  smeli,  v 
grenki  smeh  izgubljenega  upa. 

Postrežno  naključje  pa  je  po  desetkrat  na  dan  pripeljalo  Len- 
čiko in  Jurija  skupaj ;  povsod  sta  se  srečavala.  Li  koliko  sta  si  imela 
povedati !  Odškodovati  se  je  bilo  treba  za  poluletni  molk  in  kaj  se 
je  moralo  vse  premisliti  in  preudariti  I  Najnavadnejše  reči  zdele  so  se 
jima  tolikanj  vážne,  da  si  nista  nikdar  mogla  vsega  dopovedati.  Da 
bi  le  zmeraj  tako  ostalo!  dejal  je  Jurij  sam  pri  sebi  in  da  bi  službo 
katerikrat  pustil,  na  to  ni  mislil  nič  več.  Le  kadar  ga  je  Lenčika 
povprašala  po  njegovih  starših  in  govorila  o  njijini  zvezi  in  kdaj 
misii  stopiti  pred  očeta,  takrat  mu  je  upadlo  srce  in  umolknil  je. 
Ona  pa  je  mislila,  da  se  boji,  in  prigovarjala  mu  je,  da  ga  imajo 
oča  radi.  da  se  bodo  dali  pregovoriti,  ker  že  vedó,  da  nima  Štefana 
rada ;  naj  bode  torej  po'gumen,  kajti  čim  dalje  se  bo  odlašalo,  tem 
teže  bo  -izpregovoril.  Jurij  pa  jej  je  ustavljal  govorjenje,  češ,  da  se 
nikaraor  ne  mudi  in  da  je  zdaj  tako  srečen,  da  si  ne  želi  nikake 
izpremembe.  In  po  celih  tednili  sreče  in  veselja  polaščevale  so  se 
Jurija  tudi  otožne  misii,  kadar  je  preudarjal,  kaj  bo  iz  vsega  tega. 
A  leliko  njegovo  srce  ni  liotelo  prenašati  žalosti,  opustil  je  vsa  pre- 
mišljevanja  o  bodočnosti  in  živel  tja  v  en  dan  v  srečni  brezskrbnosti. 

XIX. 

Tako  je  minil  dan  za  dnevom  in  bogata  jeseň  je  že  delila 
svoje  darove.  Noben  oblak  ni  zatemnil  Jurijeve  sreče.  Štefan  ni  več 
priganjal  k  ženitvi,    trdno   prepričan,    da  ima  Lenčika   srce    le   zanj : 


618  Dr  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

vidno  pa  je  hiral,  tako  da  je  Matija  večkrat  zmajeval  z  glavo  in 
dejal  svoji  ženi:   „Štefana  bo  vzela  zima,  le  zapomni  me!" 

Milo  se  je  stoľilo  marsikomu,  kadar  se  je  fánt  ponášal  s  svojo 
močjo. 

„Pojva  vozové  vzdi<íOvat!"  dejal  je  éasi  Juriju,  in  če  ga  ta  ni 
ubogal,  nasmijal  se  je  moško:   „Aha,  bojiš  se,  da  te  ne  bi  prekosil". 

In  trudil  se  je  in  péhal  po  nepotrebnem  vzdigujé  težka  bre- 
mena, da  mu  je  pot  oblival  obraz.  Kadar  pa  ni  mogel  vec,  sedel  je 
zasopel  k  drugim  in  dejal:   „No,  pa  pravijo,  da  spm  bolen." 

Smrt  pa  ne  izbira  dosti  in  nikdo  ni  tako  zdrav,  da  ne  bi 
mogel  umreti  pred  bolnikom  na  smrtni  jjostelji.  Veliká  nesreča  je 
zadela  družino  Peearjevo.  Bilo  je  lepo  jesensko  popoludne,  ko  sta 
Matija  in  Jurij  otepavala  orehe ;  mati  in  Lenčika  sta  pa  pobirali. 

„Pustite,  oča,"  dejal  je  Jurij,  „jaz  jih  sam  lehko  oklatim!" 

„Na  to-le  drevo  še  grem,"  pravi  oni,  „ki  je  tako  pripravno, 
da  bomo  prej  končali,  ker  se  hitro  zmrači." 

Stari  mož  zleze  v  drevo.,  Ko  je  prilezel  že  dosti  visoko,  iztegne 
se  s  prekljo,  da  bi  dosegel  orehov  na  kohci  vejevja.  Pri  tej  priči  se 
mu  zlomi  vej  a,  za  katero  se  je  bil  prijel  in  ki  je.  bila  po  viharji 
nalomljena.  Mož  páde  na  trda  tla,  a  prileti  tako  nesrečno  na  glavo, 
da  si  zlomi  tilnik.  Na  silen  krik  obeh  žensk  skoči  Jurij  z  drevesa 
in  nese  nezavednega  moža  v  hišo.  Močili  so  ga  z  mrzlo  vodo,  briz- 
gali  mu  jo  v  obraz,  drgnili  ga  po  rokah  in  nogah,  a  oživel  ni  vec. 
Jurij  teče  po  Ožbeta  k  sv.  Florijanu,  a  vsa  njegova  prizadevanja  in 
vsa  domáca  zdravila  niso  pomagala  nič. 

„Če  bi  bil  takoj  pri  rokah,"  menil  je  Ožbe,  „nemara  bi  p^^  dalo 
kaj  storiti." 

Matija  je  bil  mrtev  in  žalost  se  je  naselila  na  Strmi  peci.  Ši- 
monovi so  prišli  žalovat;  Jurij  pa  je  tiho  opravil  svoje  delo,  potem 
pa  je  šel  v  gozrl,  naslonil  so  na  drevo  in  zjokal  se  kakor  otrok. 
Kdoľ  je  poznal  poštenega  moža,  však  ga  je  eislal,  in  kdor  je  čul 
vest  o  njegovi  smrti,  dejal  je:  Skoda  ga  je! 

Šimon  je  šel  v  Dolino  naznanjat  nesrečo  duhovnemu  gospodu 
in  zdravniku  in  preskrbet  pogreb,  kajti  štel  si  je  v  dolžnost  oeeta 
namestiti  zapuščenima  ženskama.  Ožbe  je  naredil  rakev.  Prvi  dan  so 
dejali  Matija  na  mrtvaški  oder,  drugi  dan  so  ga  kropili,  kar  jo  bilo 
prebivalcev  v  bližini  po  i)ogorji,  tretji  dan  pa  so  ga  vzdigniii  in  nešli 
k  počitku  na  dolinsko  pokopališče  in  žena  in  hči  sta  ga  spremili  do 


Dr.  Fr.  Detola:  Malo  življenje.  519 


groba.  Juľij  pa  je  taval  po  svojih  opravilih  in  sultán  je  hodil  za 
njim  in  se  mu  prilizoval,  a  ker  ga  ni  pogladil  z  roko  niti  ga  po- 
livalil,    nlegel  se  je  na  tla,    stisnil  gobec  med  prednji  nogi  in  mižal. 

Tako  iienadoma  je  bila  prišla  nesreča,  da  je  krepki  ženi  po- 
brala za  nekaj  dnij  vso  zavednost  in  da  ni  Šimon  tako  skrbno  vse 
nrejal  in  Jurij  tako  marljivo  opravljal  poranoženi  posel,  šlo  bi  bilo 
pri  liiši  vse  navskriž.  Ker  je  umri  Matija  brez  oporoke,  lotila  se  je 
gosposka  zapuščine.  Šimon  je  bil  izbran  za  varuha  in  vestno  je  za- 
stopal  liišo  pri  vseh  priložnostih ;  lastnica  posestva  pa  je  bila  Len- 
čika.  Zdaj  se  bo  morala  skoro  možiti,  mislil  je  Šimon  in  preverjen 
je  bil  Štefan.  A  žalost  o  očetovi  smrti  je  tako  polnila  njeno  srce, 
da  ni  bilo  prostora  drugim  mislim  in  občutkom.  Vrhu  tega  je  bila 
tudi  jezna  na  Jurija.  Ko  jo  bil  narareč  Šimon  preskrbel  nosilce  umr- 
šemu  sosedu,  odloéil  je  bil  tudi  Jurija ;  a  ta  mu  odreče  naravnost 
svojo  pomoč.  Šimon  se  obrne  na  Lenčiko,  ki  ni  verjela,  da  bi  bilo 
to  mogoee ;  toda  tudi  njej  odbije  prošnjo  tako  odločno  in  tako  brez- 
obzirno,  da  je  bila  globoko  razžaljena.  Hitro  je  vzkipela  njena  vroča 
kri  in  z  gorkimi  besedami  mu  je  očitala  nehvaležnost.  A  njega  ni 
genilo,  in  nobene  besede  ni  izpregovorila  vec  z  njim.  „Še  do  božiča!" 
dejal  je  Jurij  žalosten  sam  .sebi,   ^potloj  pa  gremo  po  svetu." 

Clovcškega  srca  ne  potare  lehko  nobena  žalost.  Bridko  žalo- 
vanje  po  umršeni  moži  in  očetu  izpremenilo  se  je  polagoma  v  otožen 
spomin  na  blagega  človeka,  ki  je  prebil  zemcljsko  trpljenje  in  se 
zdaj  nad  zvezdami  veseli.  Razvodrilo  se  je  Lenčiki  zopet  čelo  in  oči 
dobile  so  prejšnji  mladi  blesk. 

Popolnoma  je  pozabila  Lenčika  Jurija  —  vsaj  njej  se  je  tako 
zdelo  —  dokler  je  vse  njeno  srce  le  naudajala  žalost  za  dobrim 
očetom  in  dokler  je  živel  čut  razžalitve,  katero  je  morala  trpeti  od 
mladeniča.  Kakor  se  je  pa  vracal  mir  v  dušo,  privedel  je  tudi  živ 
spomin  osrečujočili  razmer  prejšnjega  čaša  in  jela  je  premišljevati,  če 
Jurij  morebiti  ni  irael  gotoviji  razlogov  z*  tako  ravnanje.  Sama 
trma  ga  je,  rekel  jej  je  ponos :  če  bi  bil  imel  uzrok,  povedal  bi  ga 
))il.  Sama  svojeglavnost  mu  je  ubranila  ubogati.  Nasproti  pa  ga  je 
zagovarjalo  njeno  srce.  Bog  ve,  kaj  mu  je  bilo  prišlo  na  misel !  Brez 
povoda  bi  me  ne  bil  razžalil.  Morebiti  se  mu  krivica  godi.  In  na 
misel  so  jej  prišle  ostré  besede,  s  kateriini  ga  je  oštcla,  in  kesala 
se  je  skoro.  Skrivnostno  pa  se  jej  je  vender  zdelo  to  vedenje  in  ra- 
dovednost  jo  je  gnala  vsej  zadevi    priti    do    konca.     Ce   je    bil   brez 


620  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

iizroka  nepokoren,  nikdar  vec  ga  ne  pogleclam,  tako  je  sklenila  in 
prvo  priliko,  ko  sta  bila  sama,  porabivši,  oponesla  mu  je  njegovo 
razžaljivo  obnašanje. 

„Ranjkega  očeta  si  ubogal,"  dejala  je,  „materi  in  raeni  pa  na- 
gajaš.  Ali  te  ni  sram?" 

„Nikar  se  ne  jezi,  Lenčika!"  prosil  je  Jurij.  „Očitaj  mi  pa  le, 
kar  hočeš,  vse  sem  zaslúžil." 

„Ali  tega  nisi  prej  vedel?  Glej,  tako  rada  sem  te  imela,  zdaj 
te  pa  nimam  nič  več ! " 

„Práv  imaš,  Lenčika.  Jaz  tudi  nisem  vreden,  da  bi  mi  izkazo- 
vala  svojo  prijaznost.  Najina  pota  peljeta  narazen." 

„To  ti  je  še  le  zdaj  prišlo  na  misel?" 

„Dolgo  sem  že  vedel,  Lenčika,  dolgo.  Pa  pozabil  sem  bil  za 
malo  čaša,  zdaj  sem  se  pa  zopet  spomnil  in  ne  vem,  kako  bi  dejal, 
ali  da  sem  žalosten  ali  da  sem  vesel,  da  se  od  mene  obračaš." 

„Pred  si  se  torej  hlinil  in  legal?" 

„Ne  hlinil,  ne  legal,  Lenčika,"  odgovori  Jurij  moško.  „Kar  sem 
ti  govoril,  resnica  je  bila.  ki  je  ne  utajim  nikdar  in  nikomur.  Žal 
pa  mi  je  bilo  večkrat,  da  ti  nisem  razodel  vse  resnice.  Zdaj,  ker  si 
se  izpametovala,  pa  poslušaj,  kaj  ti  bom  povedal!" 

In  Jurij  jej  pove,  kdo  je  in  kaj  ga  čaká,  če  ga  dobi  pravica 
v  pest  in  zakaj  se  mora  ogibati  domačega  kraja.  Strmé  ga  je  po- 
slušala  Lenčika  in  ko  je  končal,  rekla  ni  nobene  besede,  dala  mu 
je  roko,  vsa  bieda  in  hitela  proč.  V  izbo  prišedši  pa  je  objela  mater 
in  obe  sta  jokali  vsaka  nad  svojo  nezgodo.  Govorila  pa  je  zopet  z 
Jurijem,  malo,  o  vsakdanjih  rečeh  in  prijazno;  on  pa  se  ni  jezil,  da 
mu  je  usoda  tako  naglo  podrla  zračne  gradove.  Bil  je  zopet  miren, 
kajti  neprijetna  skrivnost  ni  več  težila  njegovega  srca  Ce  me  nočejo 
več  pri  hiši,  grem  si  drugam  sreče  iskat  brez  vse  zámere,  mislil  si 
je.  A  ni  kázalo,  da  bi  ^a  hoteli  odpraviti:  še  le  bolj  so  se  držali 
njegovega  sveta  in  njegovih  naredob.  In  ko  je  jedenkrát  sam  zase 
stal  in  premišljeval  Bog  ve  kaj.  približa  se  mu  Lenčika. 

„Jurij,  ali  pa  nikakor  ni  mogoče,  da  bi  se  sprijaznil  z  gosposko?" 
vpraša  ga. 

„Jaz  ne  vem,"  odkima  Jurij. 

„Sčasoma  te  bodo  menda  vender  pozabili?" 

„Upam,  da  čez  par  let." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  621 

„Recimo,  da  čakáva  tri  leta  ali  tudi  pet  let;  kaj  pa  to?  Potlej 
rae  pa  popelješ  pred  oltár." 

„Ali  s  kakšnim  imenom,  Leiičika,  s  kakšnim  imenom!  Ravno 
takrat  se  móram  izdati.  Zatorej.  Lenčika.  pozabiva,  kar  je  bilo  med 
nama:  če  ne,  potegnem  še  tebe  v  svojo  nesrečo." 

„Ti  nisi  torej  nikdar  prost  pred  postavo?" 

„Nikdar." 

„Pa  Ožbe  je  vender  praAňl,  kako  je  bil  iišel  vojaščini.  Malo  let 
je  bil  na  tujem  in  rešen  je  bil." 

„To  je  bilo  čaši,  Lenčika,  a  dandanes  je,  kakor  bi  se  vragu 
zapisal. " 

„O  Bog  nas  varuj!"  vzdihnila  je  Lenčika  in  ga  ostavila.  Mislila 
je  in  mislila  na  vsé  stráni,  a  nobene  rešilne  misii  jej  ni  dal  razum, 
in  udala  se  je  v  svojo  usodo.  Materi  ni  povedala  ničesar  o  tej  skriv- 
nosti,  sama  je  nosila  svojo  žalost  in  spomin  prejšnjih  dnij.  A  nerád 
si  človek  obstane,  da  nima  nobenega  upanja  več  in  po  nekaterih 
mirnih  dnevih  oglašale  so  se  Leneiki  zopet  staré  priljubljene  misii 
in  zopet  je  ugibala  in  ugibala. 

„Kaj  bi  se  ti  zgodilo,"  ogovorila  je  zopet  Jurija,  „če  bi  se  jim 
sam  podal?" 

„Da,  Lenčika!"  vzklikne  Jurij,  „to  je  jediná  pot,  ki  nama  še 
ostaja." 

„Toda  hudo  te  bodo  gotovo  kaznovali,  in  zaprli  nemara  več 
mesecev?" 

„Ne,  zaprli  me  ne  bodo,"  pravi  Jurij,  „ampak  puško  bom 
zopet  nosil." 

„In  koliko  čaša?" 

„Bog  ve.  Najmenj  petnajst.  nemara  pa  tudi  dvajset  let." 

„O  moj  Bog!  dvajset  let  bi  te  ne  bilo  nazaj ! "  dej ala  je  Lenčika 
in  konec  je  bilo  pogovora.  Zopet  je  premišljévala  sem  ter  tjá.  Bolje 
čez  dvajset  let  kakor  nikoli,  dejala  si  je  in  teh  mislij  je  bil  tudi 
Jurij,  ko  mu  je  zatrdila,  da  vzame  njega  ali  nikogar.  Ko  je  pa  Jurij 
lekel,  da  pôjde,  zadržavala  ga  je,  naj  vsaj  to  zimo  .še  ostane,  ko  so 
tako  zapuščeni. 

„Pa  če  prej  grem,  prej  se  povrnera,"  dejal  je  Jurij.  ki  je  bil 
trdno  sklenil  Lenčiki  na  Ijubo  povrniti  se  k  vojakom,  naj  velja, 
kar  hoče. 


622  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenjo. 

„Oh,  samo  sedaj  še  ne!"  tarnala  je  Lončika.  „Nikogar  nimava 
z  mateijo,  ki  bi  nama  poraagal."  In  s  struhom  je  mislila  Lenčika 
na  tisti  čas,  ko  se  bo  Jurij  moral  ločiti  in  zdelo  se  jej  je  čaši,  da  bi 
bilo  bolje,  če  on  ostane  pri  njili.  Koliko  deklic  se  ne  pomoži,  dejala 
si  je,  zakaj  bi  se  jaz  morala!  Bog  ve,  kaj  se  mu  po  svetu  v  tem 
dolgem  času  pripeti !  Tolažila  jo  je  nekaj  čaša  ta  misel,  potlej  jo  je 
pa  zopet  zavrgla. 

Odkar  je  umri  Matija,  hodil  je  pogosteje  v  vas  Ožbe,  da  je 
žalostne  tolažil,  kakor  je  menil.  „Jedenkrát  mora  však  umreti,"  tako 
je  govoril.  „Nekateri  pride  prej  na  vrsto,  nekateri  pozneje,  Kaj  bolje 
pa  je  kar  tako  na  jedenkrát  preseliti  se  v  bolj.ši  kraj,  brez  vsega 
trpljenja  kakor  pa  leta  in  leta  mučiti  sebe  in  druge.  Kako  tava  ta 
Štefan  okrog!  Ali  bi  ne  bilo  bolje,  da  bi  do  svojega  sebi  odmerjenega 
čaša  živel  vesel  in  zdrav  kakor  nas  kdo,  potlej  naj  ga  pa  pobere 
smrt  v  božjem  imenu.  Ej,  mati,  le  verjemi  meni,"  prigovarjal  je 
jokajoči  vdovi,  „Matiji  se  zdaj  bolje  godi  kakor  tebi  in  meni.  On 
ne  kopije  več  težke  ilovice  in  se  ne  boji  slabé  letine ;  nas  pa  Bog 
ve  kaj  še  čaká!  Hudo  zimo  bomo  dobili,  hudo,  vse  káže  tako,  in 
kmalu  bode  tu.  Kdaj  so  že  odletele  lastovke  in  kako  trdno  se  drži 
listje  drevja,  noben  viliar  ga  ne  odtrga."  Svojega  najijubšega  pred- 
metá  pa  Ožbe  tudi  ni  pozabil.  „No,  mati,"  dejal  je,  „ali  misliš  hišo 
res  tako  pustiti  brez  gospodarja?  Ne  bo  dobro  storilo,  meni  verjemi ! 
Lenčika  je  že  dovolj  stará  in  vsaeega  žalovanja  mora  biti  jedenkrát 
konec.  Kar  je,  to  je  in  se  ne  da  predrugačiti,  zato  naj  pa  bo,  kakor 
je  božja  volja!  Mi  pa  se  veselimo,  dokler  imamo  še  zdravje.  Poglej, 
mati,  Jurija!  Ali  ni  priden  fánt,  kakor  se  jih  mora  v  zdanjih  časih 
iskati,  ali  ni  dober  in  pošten?  Ce  ne  bo  imel  dote,  he,  kaj  pa  se 
menite  pri  vas,  ko  ni  treba  nič  izplačevati,  nič  zidati,  nič  popravljati." 
Tako  je  modroval  Ožbe  in  če  je  mati  omenila  Štefana,  zmignil  je  z 
raniama  in  dejal:  „Le  vse  po  pameti  pa  tako,  da  bo  práv!  Ta  revež 
pa  ni  za  kmetijo.  Ali  hočeš,  da  umrjeta  dva  gospodarja  v  jednem 
letu  na  Strmi  peci?" 

Lenčika  je  pač  menila,  da  se  še  ne  sj)od()bi  o  ženitvi  govoriti, 
a  zavernil  jo  je:  „Kaj  misliš,  dekle,  da  jaz  to  za  smeli  govorim? 
To  je  resna  stvar,  ki  se  mora  dobro  prcmisliti." 

Nekateri  Ijudje  imajo  pač  posebno  veselje  iii  [uavi  iiagttii  Ijiidi 
ženiti  in  možiti  in  tem  se  mora  prištevati  tudi  Ožbe.  Rad  je  omenjal, 
kako  je  ta  dva  pa  ona  dva  vkup  spravil  in  kako  se  jima  dobro  godi. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  623 


V  častno  dolžnost  si  je  tudi  štel  pri  Pečarjevih  vso  reč  do  kraja 
izvesti.  „Juľij,  le  tiho  bodi!"  dejal  je  čaši  in  potrkal  fantu  na  ramo. 
„Ti  bodeš  tod  gospodaril,  le  zapomni  mene  pa  pameten  bodi!" 

In  če  je  Jurij  ugovarjal,  liud  je  bil  mož.  „Molči.  pravim  ti," 
dejal  je.  „Boš  ti  staré  Ijudi  učil?  Ne  bo  dolgo,  govoril  boš  vse 
dľugače.  Le  stoj,  še  Lenčiki  morara  Štefana  iz  glave  izbiti." 

In  Ožbe  je  izbijal  deklici  Štefana  iz  glave,  da  se  je  morala 
sniijati.  Ožbe  pa  si  je  mel  roke,  ponosno  pogledoval  okrog  sebe  in  od- 
liajaje  je  dejal:  „Mati,  le  meni  pusti  vse  narediti  in  videla  boš,  da 
bo  práv ! " 

XXX. 

Videlo  se  je,  kakor  bi  se  hotelo  uresničiti  prorokovanje  Ožbetovo. 
Stirinajst  dnij  po  Vseh  Svetih  je  bilo  in  sneg  je  začel  naletavati,  od 
kraja  debel  in  redek,  potlej  pa  droben  in  gost,  šel  je  cez  dan  in 
po  noci  ni  prenelial  in  na  debelo  je  pokril  gore  in  dol.  Po  vrtu  se 
je  drevje  šibilo  pod  belo  težo  in  Jurij  je  otresaval  veje  in  ovijal 
mlada  drevesa  s  slamo.  Gaz  je  bilo  treba  delati  okrog  hiše  in  do 
studenca,  od  koder  so  jo  Šimonovi  speljali  do  svoje  hiše.  Ko  je  sneg 
ponehal,  razgrnila  se  je  megla  po  obeli  stranéh  gore,  dan  potem  pa 
je  bil  jaseň  in  solnce  je  sijalo  in  sneg  je  bliščal,  da  je  jemalo  oko: 
a  solnce  ni  imelo  gorkote  več ;  zima  je  bila  tu  Pečarjevi  in  Šimonovi 
so  bili  navezani  na  svoj  dom  in  omejeni  na  medsebojno  obiskovanje, 
kajti  dokler  sneg  ne  odkopni,  ni  bilo  misliti  na  izhod.  In  bile  so 
zime,  kakor  je  pravil  Šimon,  da  so  komaj  dvakrát  prišli  iz  svojih 
zametov.  Jurij  je  nataknil  kodrastemu  sultanu  širok  grebén  z  žolez- 
nimi  špicami  na  vrat,  kajti  radi  pridejo  po  zirai  volkovi  obiskat 
osamljene  hiše.  Puško  in  nož  je  vláčil  Štefan  s  sábo,  kadar  je  prišel 
v  vas.  „Dobra  puška  je  bolja  ko  dva  prijatelja,  dejal  je,  „in  ta-le 
nož"  —  ponosno  ga  je  vlekel  iz  nožnice  —  „bo  za  silo  tudi  dober." 
Kadar  se  je  pa  vracal,  stopal  je  tako  urno  domov,  da  je  Jurij  menil, 
Štefan  bo  vse  orožje  proč  pometal,  če  ga  volk  sreča. 

Cudili  so  se  pa  Pečarjevi,  ko  je  na  jedenkrát  prigazil  Ožbe. 
„To  je  boja,"  dejal  je  in  pot  mu  je  tekel  po  obrazu.  „Tacoga  pa 
še  ne.  Do  pasu  se  pogrezam  vanj  pa  móram  še  gledati,  kam  stopim." 

.,1,  kaj  pa  ste  vender  prišli,  oča?"  vprašuje  Lenčika. 

„I,  kaj  ?  Kar  nimaš  v  glavi,  moraš  pa  v  petah  imeti.  Pa  kdô 
bi  bil  mislil,  da  nas  bo  zima  tako  zgodaj  zabila!  Po  ognja  sem  prišel, 


524  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

po  ognja!  Zmeraj  sem  odlašal  iti  v  Dolino,  zdaj  je  pa  v  kraji.  Se 
jeden  čevelj  snega  páde,  pa  smo  mi  tiidi  ločeni.  K  vam  sem  prišel 
ponj,  da  mi  ne  poíde  po  zimi.  Ali  ga  dobim?" 

„Kaj  pa,  da  ga  dobite!" 

„Ti  hentaj  ti,  do  oken  je  narastel  pri  nas  in  s  cerkvene  strelie 
sem  ga  moral  ogrebati,  da  mi  je  ne  podere.  —  Sultána  ste  že  tudi 
oboľožili.  To  je  že  práv.  Letosnjo  zimo  bo  treba  varovati  svoje  blago. 
Kmalu  bom  o  kaj  slišali  o  sivodlakih  požeruhih.  Na  tri  stráni  jaz  kar 
iz  hiše  lehko  streljam,  če  je  treba."  • 

„Kaj  pa  bo,  oča,"  praví  Lenčika,  „če  Vas  sreča  kateri  ?  Ali 
se  niste  báli,  ko  ste  šli  k  nam? 

„A,  po  dnevi  se  ta  žival  z  lepa  še  ženské  ne  loti." 

„Mislite,  da  volk  tako  razloči?"  smeje  se  Lenčika. 

„To  je  da!  Saj  se  moraš  še  spomniti  —  o  sv.  Pavlu  bo  pet 
let,  ko  so  raztrgali  Grabnarico,  močno,  hudo  ženo.  Zvečer  je  šla  od 
brata  domov ;  pol  ure  pred  je  bil  pa  šel  ravno  tisto  pot  suhi  Gašper, 
ki  vodnjake  dela.  Pa  njemii  se  ni  bilo  nič  zgodilo,  óne  pa  ni  bilo 
domov.  Ko  so  jo  šli  iskat,  našli  so  v  gozdii  samé  ostanke.  —  Preveč 
poguma  ni  vselej  dobro.  Toda  če  imaš  močnega  psa  s  sábo,  ni  se  ti 
treba  bati.  Sultán  bi  jednému  dal  dosti  opravka.  Da  bi  pa  boječega 
psa  s  sábo  jemal,  to  je  pa  bolje,  da  sam  hodíš,  ker  volk  psa  takoj 
izvoha  in  posebno  jezo  ima  nanj." 

„Kako  je  to,  ker  sta  si  vender  tako  podobná?" 

„Sam  Bog  ve:  žlahta  se  večkrat  najlmje  sovraži  in  pes  pa 
volk  sta  brata  in  menda  ga  ta  zato  sovraži,  ker  se  je  pes  udomačil 
in  svojemu  rodu  izvrgel." 

Veliko  je  še  Ožbe  povedal  o  volkovili,  kajti  Bog  ve,  kdaj 
bo  zopet  moci  priti,  in  toliko  zgodeb  je  vedel!  Nekoliko  so  se 
bile  res  dogodile,  nekoliko  pa  jih  je  povekšalo  ustno  sporočilo. 
In  v  kaki  nevarnosti  je  bil  Ožbe  tudi  sam  jedenkrát.  V  rebri 
sta  se  srečala  z  volkom,  on  pa  ni  imel  pri  sebi  nobenega  Oľožja, 
samo  steklenico  hudičevega  olja  je  imel,  ki  je  v  prejšnjih  časih 
slúžilo  tudi  mesto  vžigalic,  in  s  tem  je  delal  ogenj  in  se  ubránil 
zveri.  „Oh,  koliko  sem  bil  prebil  tisto  noč!  Tukaj-le  boš  umri,  mislil 
sem,  in  kdo  bo  potlej  zvonil  pri  sv.  Florijanu?  Drugim  si  rakve 
delal,  sam  pa  ne  boš  pokopan !  Kaj  pa  bo  počela  Metá  ?  Omožila  se 
bo  zopet,  dejal  sem  sam  pri  sebi,  pa  Bog  ve  kacega  moža  dobi!  In 
to  je  pa  tudi  res,  da  se  star  človek  veliko  bolj  boji  smrti  kakor  pa 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  525 

mladina.  Saj  je  tudi  tista  starká,  ki  so  jo  na  smrtni  postelji  gospod 
tolažili,  da  bo  denes  že  v  nebesih  večerjala,  opomnila,  da  bi  rajša 
še  tu.  Jaz  sem  se  pa  tudi  bal  umreti  kakor  še  nikoli.  Vender  sem 
bil  srečno  ušel.  Doma  sem  butil  v  vráta,  da  je  Metá  mislila,  da  je 
potres,  lasje  so  mi  pa  stali  kakor  ščet.  Metá,  molek  v  roke  pa 
moliva,  dejal  sem,  potlej  pa  hruševca  na  mizo,  danes  sem  ga  zaslúžil!" 
Tako  je  pravil  Ožbe  in  se  odpravljal.  kajti  zmračilo  se  je  bilo. 
„Kadar  sneg  skopni,  bomo  pa  Lenčiko  možilil"  pristavil  je  in  Jurij 
mu  je  prižgal  bakljo  iz  smrekovega  lesa,  s  tuljem  ovitega  in  v  smolo 
pomoeenega,  kakeršne  rabijo,  če  je  treba  po  noci  kam  ^delj  iti.  Z 
velikimi  koraki  stopal  je  mož  proti  domu  in  samo  krátki  kozub  in 
kosmata  kapa  se  je  videla  iz  snega. 

Doma  so  praznovali  Peéarjevi  in  Šimonovi  božične  praznike, 
kajti  pot  je  bila  še  vedno  zaprta.  Ko  pa  je  prišel  predpustni  čas, 
obšle  so  Štefana  zopet  svatovske  misii.  Razodel  jih  je  Lenčiki  mene, 
da  ga  bo  zdaj  vender  že  rada  poslušala.  A  zmotil  se  je ;  kakor  je 
Ijubeznivo  govorila  o  vsakdanjih  rečeh,  tako  pusta  je  postala,  kadar 
jo  je  zabával  s  svojo  snubitvijo.  In  Štefan  je  potožil  to  Peéarjevi 
materi  in  tožil  doma;  in  Šimonovim  ni  šlo  v  glavo,  kaj  dekle  práv 
za  práv  hoče.  „Ali  ima  kacega  druzega  v  glavi,  ali  kako?"  dejala 
je  mati.  „Da  bi  kakemu  dekletu  snubitev  ne  bila  po  všeči,  le  tega 
mi  nikar  ne  pravite.- 

„Saj  nobenega  moškega  ne  vidi,"  čudil  se  je  Šimon,  „in  z 
Jurijem  menda  vender  ne  vleče." 

„Na  to  pa  še  mislila  nisem,"  reče  mati.  „O  tem  móram  pa  z 
Xežo  govoriti.  To  bi  bilo  pa  vender  lejjo,  fanta  toliko  čaša  za  nos 
voditi,  potlej  se  pa  obesiti  na  prvega,  ki  pride  Bog  ve,  odkod." 

Štefan  pa  se  je  žalostno  smijal  tem  besedám,  kajti  njegov 
ponos  ni  dopuščal  misii,  da  bi  Lenčika  Jurija  rajša  imela  kot  njega. 
„Vi  pa  poznáte  Lenčiko,  da!"  dejal  je.  „Samo  v  sé  je  zaljubljena, 
pa  v  nobenega  druzega.  Nad  vsakim  viha  svoj  majhni  nos.  Ce 
vzame  Jurija,  kaj  pa  to?.  Na]  ga  vzame!  Le  tako  prevzetna  naj 
nikar  ne  bo." 

Vkljub  tem  moškim  besedám  vzbudil  se  je  bil  vender  sum  v 
Štefanu  in  okrog  Lenčike  moledovati  ni  jenjal.  Ko  pa  je  Šimonovka 
dotaknila  se  bila  te  stvari.  poklicala  je  jedenkrát  mati  Lenčiko  k 
sebi  in  po  nekaterih  ovinkili  zvedela  je  vso  resnico.  „Stará  si  dosti," 


526  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

rekla  je  mati  svoji  líčeri,  „da  ves,  kaj  delas  in  kaj  je  práv.  Preinisli 
in  preudari,  naglica  ni  nikjer  dobra." 

Lenčika  pa  jo  je  jokaje  objela  in  prosila,  naj  ne  hode  Inida, 
saj  j  o  bo  vedno  ubogalä. 

„Jaz  te  ne  bom  silila  nikamor,"  dejala  je  mati,  „kakor  si  po- 
stelješ,  tako  boš  ležala." 

Simonovim  pa  je  rekla,  da  je  Lenčika  še  premlada  in  se  še  ne 
mara  možiti  in  dasiravno  sta  se  stará  dva  malo  Mapeto  držala,  Štefana 
vender  ni  odgnala  nobena  sila,  da  ne  bi  šel  zdaj  pa  zdaj  v  vas. 
Kajti  doma  se  je  neizrečeno  dolgočasil:  oča  in  mati  sta  obravnavala 
svoje  reči,  Anica  pa  je  skoro  zmeraj  molčala.  Jurij  in  Lenčika  pa 
tudi  nista  dobila  priložnosti  govoriti  med  sabo,  vedno  je  bila  mati 
za  hrbtom. 

Leto  je  minilo,  kar  je  prišel  Jurij  na  Strmo  peč  in  zima  se 
je  zopet  bližala  svojemu  koncu.  .  .  . 

„Jurij,  ali  si  ti  včeraj  po  noci  streljal?  vpraša  necega  večera 
Štefan,  ko  je  zopet  sedel  pri  Pečarjevih  in  pomagal  Juriju  tur.5ico 
robkati." 

„Jaz  streljal?  Ne!"  pravi  Jurij. 

„Kdo  bi  pa  bil!  Ob  jednajstih  po  noci!" 

„Po  noci  jaz  spim.  In  kje  bi  dobil  puško?  Ta-le  stará  cev  visi 
v  hiši,  na  hlevu  pa  nimam  nobene." 

„In  se  nič  ne  bojiš?"  pravi  Štefan.  „Veš,  Jurij,  ti  si  navajen 
Ijudnatih  krajev.  V  sredo  vaši  res  ne  pride  nobena  zver.  Naš  oča 
so  pa  bili  sinoči  doli  pri  mlinarji  in  ta  jim  je  pravil,  da  so  mu 
te  dni  volkovi  tri  ovce  raztrgali.  Dve  libri  volne  je  poslal  v  dar 
SV.  Klemenu,  da  bi  bránil  volka.  Jemlji  puško  s  sabo,  Jurij,  če  ne 
boš  jedenkrát  skúsil." 

„Kaj  pa  bodo  imeli  mati  pa  Lenčika?"  nasmehne  se  Jurij. 

„Kako  pa  tudi  znám  jaz  streljati!"  polivali  se  Lenčika.  „Veš 
Štefan,  kako  pokanje  je  bilo  na  sveti  večer!" 

„Izprožiti  že  znáš,"  meni  Štefan.  „Toda  kdo  bi  bil  pa  včeraj 
streljal,  to  mi  ne  gre  iz  glave.  Od  sv.  Florijana  sem  se  ne  sliši  in 
od  drugod  tudi  ne." 

„Ali  je  še  kdo  drugi  sli.šal?"  meni  Jurij. 

„Sam  jaz." 

„Tebi  se  je  gotovo  le  sanjalo,"   meni  Jurij. 

„Tako  sem  bil  buden  kakor  zdaj  in  trikrát  sem  slišal  pok  in 
po  konci  sem  se  vzklonil." 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  527 

5.M(nebiti  se  je  zvalil  sneg  po  bregu  in  zlomil  kako  drevo  ali 
pa  je  mraz  skalo  razgnal,"  pravi  Jurij ;  Štefan  pa  je  bil  ves  zamišljen 
in  cez  nekaj  čaša  vpraša  zopet:   „Jurij,  ali  veruješ  ti  na  spomine?" 

„Sam  še  nisem  nikdar  nič  slišal,  ne  videl,  kar  bi  bilo  spominu 
podobno.  Druge  sem  pa  večkrat  slišal  o  tem  govoriti,  posebno  ženské. " 

„Ah,  Jurij,"  pravi  oni,  „ti  se  hočeš  norčevati  z  mano,  češ,  da 
sem  babjeveren.  Nekateri  človek  je  tak,  da  se  sramuje  povedati,  če 
je  kak  spomin  slišal;  jaz  pa  nisem  tak,  ker  sem  prepričan,  da  se 
nesreča  človeku  naznani,  predno  se  zgodi.  Kakor  bi  bil  danes  doživel, 
tako  se  še  spominam  večera,  predno  mi  je  teta  umrla.  Koliko  je 
tega?  Jednaj st  let!" 

„Ravno  jednajst  let,"  pravi  Pečarka,  „ker  tistega  leta  je  šla 
Lenčika  k  birmi,  devet  let  stará." 

„Vidite,  mati!  Práv  dolgo  sem  bil  ostal  pri  vas,  pa  z  Lenčiko 
sva  si  igrala,  ko  ste  drugi  turšico  belili.  Ko  smo  pa  šli  po  noci  stráni, 
začelo  je  pri  sv.  Florijanu  zvoniti  in  zvonilo  je  kakor  budi  uri  in 
dolgo  čaša.  Drugi  pa  niso  nič  slišali  ali  pa  niso  hoteli  povedati. 
Proti  jutru  mi  je  umrla  teta,    Ožbe  pa  je  dejal,   da   ni   nič   zvonil." 

„Teta  je  bila  gotovo  že  stará,"  opomni  Jurij. 

„Lehko  bi  bila  še  živela  delj  čaša,  ker  je  bila  trdna.  Veš  Jurij, 
če  človek  na  samoti  živi,  marsikaj  vidi  in  sUši,  kar  si  ne  more  raz- 
ložiti.  In  zapomni  me,  da  ne  bo  dolgo,  ko  bo  nesreča  zadela  katerega 
si  bodi  izmed  našili  ijudij  in  morebiti  tudi  mene." 

„E,  Štefan,"  pravi  Jurij,  „kako  pa  žalostno  govoriš.  Kdo  bi  si 
grenil  življenje  s  smrtnimi  mislimi." 

„O  jaz  si  nič  ne  grenim  življenja,"  ugovarja  Štefan.  „Ampak 
nesrečo  slutim,  naj  bo  že,  kakeršna  lioče.  Ti  si  pa  práv  neveren  Tomaž 
in  privoščil  bi  ti,  da  bi  se  jedenkrát  spokoril  in  spoznal,  kako  ne- 
previdno  govoriš.     Vprašaj  jedenkrát  Ožbeta,  kaj  ti  bo  ta  povedal!" 

„Ožbe  pa  res  veliko  ve  o  spominih,"  pravi  Lenčika.  „Samo 
mislim,  da  čaši  malo  pregloboko  pogleda  v  kupico,  predno  kaj  sliši." 

Štefan    pa   se   ni  dal  pregovoriti,   da  ne  bi  bil   slišal   spomina, 

in  iiialo  jezilo  ga  je,  da  mu  niso  vsi  verjeli,  a  zarad  tega  ni  šel  nič 

picj  domov. 

(Dalje  priliodnjič.) 


Slovenei  za  Karola  Velikega. 

Spisal  dr.  F  r.  Kos. 

3.  Boji   z    O  br  i. 

malú  po  smrti  škofa  Virgilija  godile  so  se  na  Bavarskem  veliké 
izpremembe,  ki  niso  bile  brez  pomena  tudi  za  slovenské  po- 
krajine.  Leta  768.  umri  je  frankovski  kralj  Pipin  in  sledila 
sta  mu  Karol  in  Karlman.  (Ann.  FuM.  a.  768,  M.  G.  S.  L).  Po  smrti 
zadnjega  (671)  postal  je  Karol  jedini  gospod  razprostranega  frankov- 
skega  kraljestva.  A  s  tem  se  ni  bil  zadovoljen,  ker  hotel  je  na  vse 
stráni  raztegniti  svojo  državo  in  tako  začel  boj  sedaj  s  tem,  sedaj 
zopet  z  onim  sosedom.  L.  774.  vojskoval  se  je  z  Langobardi  in  njih 
kraljem  Desiderijem,  katere  je  tudi  premagal.  Desiderij  moral  se  je 
odreči  prejšnji  časti  in  iti  v  samostan.  Kraljestvo  Langobardov  s 
Furlanijo  vred  in  ž  njo  tudi  kos  slovenské  zemlje,  namrec  Goriško 
in  del  Notranjskega  prišlo  je  v  roke  Karolu  Velikému.  Dve  leti  po- 
zneje  vzdignili  so  se  Langobardi  zopet,  njim  na  čelu  Rotgaud,  vojvoda 
furlanski,  a  tudi  sedaj  z  istim  vspehom  kot  prvikrat.  Langobardi  bili 
so  premagani,  Rotgaud  ujet  in  obsojen  k  smrti  (Ann.  Einh.  a.  776; 
Ann.  Lauriss.  a.  776,  M.  G.  S.  L). 

Jako  neprijetno  moralo  je  biti  bavarskemu  vojvodi  Tasilu,  da 
so  bili  Langobardi  v  bojih  s  Franki  vselej  nesrečni,  kajti  bil  je 
Desiderijev  zaveznik  in  zet.  Tasilo  bi  bil  rad  prišel  do  popolné  samo- 
stojnosti  in  se  za  zmerom  osvobodil  frankovskega  jarma,  o  čemer 
pa  Karol  Veliki  ni  hotel  ničesar  slišati.  Leta  781.  opomnili  so  Tasila 
papeževi  in  kraljevi  poslanci  na  pogodbe  med  njim  in  kraljem  Pipiuom, 
na  kar  je  prvi  obljubil  pokorščino  in  dal  poroke  ali  talnike.  (Annaliste 
Saxo,  a.  781,  Eccardi  Corpus  hist.  L)  Vender  prijateljske  razmere 
med  Tasilom  in  Karolom  trajale  niso  dolgo,  ker  kmalu  so  nastale 
med  njima  vnovič  razprtije,  katerim  je  hotel  Karol  1.  787.  storiti 
konec.  Sicer  sta  posredovala  pri  pápeži  v  Rimu  solnogradski  škof 
Arno  in  opát  Henrik  (Hunric),  pa  káže  se,  da  brez  vspeha,  ker  še 
tisto  leto  je  poslal  Karol  proti  Bavarski  tri   armáde,  jedno  iz  Italije 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Vclikega.  529 


na  Tiľolsko,  drugo  od  severozahoda  do  Dunava  in  tretjo,  katero  je 
sam  vodil,  od  večerné  stráni  do  Augsburga.  Ko  Tasilo  vidi,  koliko 
sovražnili  trum  ga  obdaje,  sklene  podati  se  svojemu  nasprotniku, 
obljubi  mu  znova  pokorščino  in  mu  da  poroke,  med  drugimi  svojega 
siná  Teodona  (Ann.  Einh.  a.  787;  Ann.  Lauriss.  a.  787;  Poeta  Saxo, 
lib.  IL  a.  787,  M.  G.  S.  L). 

Ko  pa  je  frankovski  kralj  zapustil  Bavarsko,  pozabil  je  Tasilo 
danili  obljub,  zavezal  se  je  z  Obri,  bivajočimi  po  sedanjih  ogerskih 
ravninali  ob  Tisi  in  srednjem  Dunavu,  da  bi  mu  pomagali  bojevati 
se  zoper  Franke.  Ko  je  Karol  to  zvedel,  sklical  je  zbor  v  Worms, 
kamor  je  prišel  tudi  bavarski  vojvoda.  Ondu  so  Tasila  tožili  njegovi 
velikaši,  ker  je  bil  prelomil  prisege  in  se  zavezal  s  poganskimi  Obri. 
Zarad  tega  so  ga  obsodili  jednoglasno  k  smrti ;  vender  Karol,  zado- 
voljen,  ée  spravi  bavarskega  vojvodo  samo  iz  njegove  dežele,  polajšal 
je  obsodbo  in  mu  dovolil  iti  v  samostan.  Tudi  je  bilo  iz  dežele  pre- 
gnanili  nekoliko  Bavarcev,  ker  so  stali  na  Tasilovi  stráni.  Karol  sam 
je  šel  na  Bavarsko,  tam  uredil  deželno  upravo  in  postavil  namesto 
prejšnjega  vojvode  več  grófov.  Na  ta  način  prišlo  je  1.  788.  Bavarsko 
neposredno  pod  oblast  Frankov  in  z'  Bavarskim  tudi  veci  n  a  slo- 
ve n  s  k  i  h  p  o  k  r  aj  i  n ,  namreč  Slovenci  na  Koroškem,  v  Pustriški 
dolini  in  na  gornjem  Avstrijskeni  (Ann.  Einh.  a.  788;  Ann.  Lauriss. 
a.  788,  M.  G,  S.  L).  Slovenci  stanujoči  v  Panoniji  bili  so  še  takrat 
pokorni  Obrom. 

V  dokaz,  da  je  Karol  Veliki  v  tem  času  postal  gospod  na 
gornjem  Avstrijskem,  slúži  nam  lahko  to,  da  je  1.  791.  potrdil  pisanje, 
s  katerim  je  bil  Tasilo,  kakor  smo  že  omenili,  daroval  samostanu  v 
Kremsmúnstru  več  slovenskih  vasij  in  družin  (Linliart,  Versuch  einer 
Gescli.  v.  Krain,  II,   171,  opaz.). 

Ko  je  Karol  postal  gospod  na  Bavarskem  in  si  pridobil  velik 
del  slovenskih  pokrajin,  bila  je  njegova  skrb,  da  je  ukrotil  tudi  divje 
Obré  ali  A  vare.  Kolikor  nam  je  znano,  imel  je  že  1.  782.  z  Obri 
opraviti,  ker  takrat  so  prišli  njih  poslanci  na  Saksonsko  h  kralju, 
ko  se  je  ravno  mudil  pri  izviru  reke  Lippe.  Poslance  sta  poslala 
kakan  (Caganus)  in  jugur  (Jugurrus),  ki  sta  imela  pri  Obrih  naj- 
višjo  oblast.  V  nasledujem  letu  (783)  prišli  so  Obri  do  reke  Aniže,  ne 
da  bi  se  bil  vnel  kak  boj.  L.  788.  hoteli  so  priti  na  Bavarsko, 
da  bi  bili  pomagali  Tasilu  in  tako  izpolnili  svojo  obljubo,  a  ta  takrat 
že  ni  imel  več  oblasti  v  svoji  deželi.  Obri  so  prišli  le  do  reke  Ipuše 

34 


630  Ďr.  Fr.  Kos  :  Slovencl  za  Karola  Velikegä. 


(Ips)  na  spodnjera  Avstrijskem  in  bili  tam  tepeni.  Ko  so  ponovili 
boj,  godilo  se  jim  ni  nič  bolje  kot  prvikrat.  Drug  oddelek  Obrov 
grmel  je  v  istem  času  iz  spodnje  Panonije  skozi  pokrajine  ob  Dravi 
in  Savi  v  Furianijo,  kjer  jih  je  Pipin,  sin  Karola  Velikegä,  premagal 
in  zapodil  nazaj  (Ann.  Einh.  a.  788 ;  Ann.  Lauriss.  a.  788 ;  Ann.  Fuld, 
a.  788,  M.  G.  S.  L). 

Obré  in  Bavarce  ločila  je  takrat.  reka  Aniža.  Ravnokar  našteti 
boji  so  pač  Obré  nekoliko  ponižali,  nikakor  pa  ne  po  želji  frankov- 
skega  kralja  popolnoma  nkrotili  in  uničili  in  zato  je  bilo  treba  na- 
daljevati  krvavo  vojsko. 

L.  790.  prišli  so  oberski  poslanci  b  Karolu  v  Worms  in  nato 
je  poslal  tudi  frankovski  kralj  svoje  k  Obrom.  Prej  ko  ne  so  hoteli  na 
natanko  določiti  meje  med  obersko  in  frankovsko  državo,  a  boji  pri- 
hodnjega  leta  nam  kažejo,  da  je  bilo  dogovarjanje  brez  vspeha. 

Ker  Karol  Veliki  ni  mogel  svojih  zahtevanj  od  Obrov  doseči 
po  mirnem  potu,  sklenil  je  pričeti  boj,  kar  seje  tudi  1.  791.  zgodilo. 
V  Regensburgu  na  Bavarskem  zbiral  je  iz  vseli  svojih  pokrajin  vojake. 
med  katerimi  je  bilo  tudi  mnogo  Slovanov  (Ann.  Alamann.  a.  790, 
M.  G.  S.  L).  Jeden  del  armáde  vodil  je  sam  na  južni  stráni  Dunava, 
drugi  oddelek  pod  vodstvom  grófov  Teodorika  in  Meginfrieda  šel  je 
dalje  po  njenem  severnem  bregu,  po  reki  sami  pa  so  plavale  ladje, 
napolnjene  z  živežem  in  drugimi  potrebnimi  rečmi.  Prvikrat  je  po- 
stavil kralj  svoj  tábor  pri  Aniži,  tedaj  na  meji  bavarske  in  oberske 
dežele.  Tam  ostane  Karolova  vojska  tri  dni-  in  prosi  božjega  blago- 
slova  srečnemu  izidu.  Potem  gre  dalje  proti  vzhodu.  Ko  Obri  zagle- 
dajo  tako  množico  sovražnikov  na  obeh  bregovili  reke,  upade  jim 
sree,  popusté  svoja  utrjena  mesta  ob  reki  Kampu  in  na  Kumbergu  ter 
začnó  bežati.  Kumberg  je  najbržé  denašnji  Kaumberg  pri  Kímigs- 
stättenu  blizo  Tullna.  (Gl.  Mon.  Germ.  SS.  I,  p.  17G,  177,  opaz.) 
Frankovska  vojska  pa  se  je  pomikala  brez  izgube  dalje  in  kmalu 
je  prišel  Karol  med  potjo  pleneč,  požigajoč,  pokončujoč  in  moreč  v 
Panonijo  do  izliva  Rabe  v  Dunav,  kjer  se  je  nekoliko  čaša  mudil. 
Ostal  je  vsega  skupaj  52  dnij  v  deželi  Obrov  in  se  vrnil  potem  z 
neízmernim  plenom,  vodeč  s  seboj  ne.številno  množico  ujetih  mož, 
žen  in  otrok  čez  Sobotico  (Stein  am  Anger)  nazaj  na  Bavarsko  v 
Regensburg.  Izgubil  je  Karol  v  tej  vojski  jako  malo  vojakov,  le  neka 
živin.ska  bolezen  pobrala  mu  je  toliko  konj,  da  jih  je  komaj  deseti 
del  prišlo  zopet    nazaj    (Ann.   Finh.  a.   791 ;    Ann.  Lanroslinm.   791  ; 


Dr.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikega.  531 

Ann.  Alamaiin.  a.  7HU-,  Fukl.  a.  791  ;  Poeta  Saxo,  lib.  III,  a.  791,  M. 
G.  S.  I;  Ann.  Xantes.  a.  791,  M.  G.  S.  ÍL). 

Istega  leta  šel  je  tudi  Karolov  sin  Pipin  s  svojo  vojsko  s  Fur- 
lanskega  cez  Slovensko  na  Obré,  premagal  jih,  njih  zemlje  pustošil 
in  se  potem  vrnil  zopet  nazaj  (Miiehar,  Gesch.  d.  Steierm.  VI,  199.). 

V  naslednjih  letih  je  Karol  še  zmerom  mislil  na  boj  z  Obri. 
Zarad  tega  je  ostal  do  poletja  793.  v  Regensburgu  na  Bavarskera 
in  delal  pripravje  za  novo  vojsko,  kajti  vzel  je  bil  Obrom  1.  791.  le 
jeden  del,  njih  glavna  trdnjava  med  Diinavom  in  Tiso  pa  je  stala  .še 
ravno  takó,  kako  poprej.  Dal  je  napraviti  1.  782.  most  cez  Dunav 
na  Bavarskem,  da  bi  laglje  spravil  svoje  trume  na  drugo  strán.  Imel 
je  v  tem  času  tudi  dovolj  druzega  posla,  ker  treba  mu  je  bilo  urediti 
cerkvene  zadeve,  kar  se  je  pri  nekej  sinodi  v  Regensburgu  zgodilo; 
moral  je  odstraniti  zaroto  svojega  siná  Pipina  in  nekaterih  dnizih 
nezadovoljnežev,  kar  se  mu  je  tudi  posrečilo.  Zraven  vsega  tega  pa 
je  dobil  vest,  da  so  se  Saksonci  zopet  spuntali  in  še  celo  poslance 
poslali  k  Obrom,  da  bi  se  ti  znova  vzdignili.  Prisiljen  je  bil  tedaj 
posiati  nekoliko  vojske  tudi  na  Saksonsko  (Ann.  Lauresham.  a.  792; 
Chron.  Moissiac.  a.  792.  M.  G.  S.  L). 

Leta  793.  hotel  je  kralj  vojsko  z  Obri  nadaljevati  in  Panoníjo 
podvreči  popolnoma ;  ko  se  mu  je  pa  naznanilo,  da  so  njegove  trume 
in  njih  poveljnika,  grófa  Teodorika,  Saksonci  napadli  in  pobili,  sklenil 
je  Obré  še  nekoliko  čaša  pustiti  pri  miru. 

Prihodnjp  leto  bilo  je  sklenjeno,  da  se  Obri  potolčejo  za  vselej. 
(Muchar,  Gesch.  d.  Steierm.  IV.  str.  200.),  Ta  nakana  ustrašila  je  prej 
ko  ne  jeden  del  Obrov,  kajti  prišli  so  1.  795.  oberski  poslanci  od 
Tuduna  h  Karolu  v  Lúneburg,  obetajoči,  da  se  hočejo  podati  in  po-stati 
kristijani.  Tudun  ni  bil  glavar  ali  kakan  Obrov,  temveč  le  jeden 
izmed  velikašev,  in  poslal  je  na  svojo  roko  poslance  k-frankovskemu 
kralju.  V  tistem  času  se  je  bila  že  zelo  zmanjšala  nekdanja 
moč  Obrov  in  .posamezni  velikaši,  med  njimi  tudi  Tudun,  bili  so 
skoríij  popoloma  samostojni  (Diimraler,  Súdostl.  Marken,  Archiv  f. 
Kunde  osterr.  Gesch.  X.  str.  5.). 

Ze  nasleduje  leto  prišel  je  Tudun  in  ž  njim  precej  veliká  množica 
Obrov  h  Karolu  v  Aachen,  kakor  so  bili  obljubili  poslanci  prejšnje 
leto,  dal  se  ondu  s  svojimi  Ijudmi  krstiti,  prisegel  zvestobo  in  se 
vrnil  potem  z  bogatimi  darili  zopet  v  svojo  domovino,  kjer  pa  je 
kmalu    pozabil    svojih    obetanj.     (Ann.    Einh.    a.   796;   Ann.  Juvav. 

34* 


532  Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

maj.  a.  796  ;  Ann.  Laurissen.  a.  790  ;  Ann.  Fuld.  a.  790 ;  Poeta  Saxo,  lil, 
p.  796,  v.  42  sg.,  M.  G.  S.  L). 

Vender  Tudun  in  drugi,  ki  so  prejeli  sv.  krst  in  bili  pripravljoni 
podvreči  se  vrhovni  oblasti  Frankov,  zastopali  so  le  peščico  Obrov, 
večina  je  bila  za  staro  svobodo  in  zoper  novo  vero  in  ravno  proti 
tej  bilo  je  treba  se  še  dalje  vojskovati.  Ker  pa  niso  bili  Obri  med 
sabo  jedini,  boj  ž  njimi,  ki  se  je  1.  790.  zopet  pričel,  ni  bil  težak 
(Ann.  Laurissens.  a.  790,  M.  G.  S.  L).  Slovenski  vojvoda  Voj  n  im  i  r 
in  furlanski  Erik  ali  Henrik  peljala  sta  svoje  čete  zoper  Obré. 
(Ann.  Tiliani,  a.  796  (797);  Ann.  Laurissens.  a  790,  M.  G.  S.  I; 
Annalista  Saxo,  a.  796  Eccardi  Corp.  liist.  L)  Z  združeno  močjo 
vzela  sta  v  kratkem  času  brez  posebnih  težav  njili  glavno  trdnjavo 
med  Tiso  in  Dunavom,  katero  so  imenovali  Franki  zarad  njene 
zunanje  podobe  „ring".  Bila  je  velikánska  ograja,  sestavljena  iz  devet 
koncentričnih,  po  dvajset  komolcev  visokih  in  ravno  tako  širokiU 
krogov,  narejenih  iz  drevesnih  debel,  kamna  in  ilovice  in  tako  veliká, 
da  je  obsegala  vec  vasij.  V  sredi  telí  krogov  nakopičeni  so  bili 
neizmerni  zakladi,  kamor  so  jih  spravljali  Obri  skozi  vec  kot  dvesto 
let.  Trdnjavo  obersko  je  razdrla  in  razrušila  frankovsko-slovenska 
vojska,  základe  pa  je  poslal  furlanski  vojvoda  Karolu  v  Aaclien. 
Nekoliko  tega  bogastva  podaril  je  kralj  rimskemu  papežu,  nekaj 
cerkvam  in  samostanom,  drugo  pa  razdelil  med  svoje  zveste  služab- 
nike  (Ann.  Einh.  a.  796:  Ann.  Tiliani,  796  (797);  Poeta  Saxo,  III, 
a.  796,  M.  G.  S.  L).  Obri  so  se  morali  podati  in  obljubiti  pokorščino. 
(Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  9).) 

Se  tisto  leto  poslal  je  Karol  svojega  siná  Pipina  na  čelu  Lango- 
bardov  in  Bavarcev  na  Obré,  da  bi  si  še  bolj  osvojil  panónske 
pokrajine.  Ko  je  prišel  Pipin  onstran  Dunava  blizu  Ti.se  na  mesto 
podrtega  „ringa",  obljubili  so  Obri  v  drugič  zvestobo  frankovskemu 
kralju,  kar  je  Pipin  tudi  poročil  svojemu  očetu  na  Saksonsko.  (Ann. 
Einh.  a.  796;  Ann.  Lauresliam.  a.  796,  M.  G.  S.  I.)  Potem  je  šel 
v  spodnjo  Panonijo  med  Rabo  in  Dravo  v  okolico  Blatnega  jezera 
in  tam  določil,  da  naj  solnograški  škof  Arno  skrbi  za  pokristijanjenje 
tam  stanujočih  Slovanov  in  Obrov  (Conv.  Bag.  et  Carant.,  M.  G. 
S.  XI,  p.  9.).  Potem  se  je  vrnil  v  Aachen  in  prinesel  s  seboj  iz  Panonije 
ostanke  nekdanjega  velikega  zakladá,  (Ann.  Einh.  a.  796 ;  Poeta 
Saxo,  III,  a.  796 ;  Ann.  Lauresham.  a.  796,  M.  G.  S.  I.) 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega.  533 

Vender  boji  z  Obri  še  niso  bili  končani  popolnoma.  Bere  se 
namreč  o  Pipiim,  da  je  pustošil  1.  797.  s  pomočjo  Bavarcev  in  Lango- 
bardov  zemljo  Slovensko,  o  Eriku  pa,  da  je  s  svojimi  Franki  in  Lango- 
bardi  premagal  Vandala  in  si  podvrgel  njih  deželo  (Ann.  Alaman. 
a.  797;  Ann.  Guelferbyt.  a.  797,  M.  G.  S.  L),  Vandali  tukaj  niso  drugo 
Ijudstvo  kot  Obri;  tudi  si  ne  moremo  misliti,  da  bi  Pipin  plenil 
zemljo  tistih  Slovencev,  ki  so  pomagali  Frankom  vojevati  se  z  Obri, 
temveč  one  slovenské  pokraj ine,  ki  so  bile  do  zadnjega  čaša  pod 
oblastjo  Obrov.  Iz  tega  lehko  sklepamo,  da  je  bil  jeden  del  Slovencev 
takrat  pokoren  Obrom,  drugi  pa  ne.  Kar  pa  se  tiče  Obrov  samih, 
reče  se  lehko  o  njih,  da  so  želeli  nekateri  na  však  način  sprijazniti 
se  s  frankovskim  kraljem,  kar  nam  svedočijo  večkratne  pošiljatve 
zaupnih  mož  do  Karola,  o  eemer  pa  nasprotna  stránka  ni  hotela 
ničesar  slišatí. 

Meseca  novembra  1.  797.  pri.šli  so  zopet  poslanci  znova  pre- 
maganih  Obrov  h  kralju  frankovskemu  v  njegov  tábor  v  Herstelle 
pri  Weseri,  prinesli  mu  bogatih  darov  in  obljubili  pokorščino.  (Ann. 
Äaurissens.  a.  797  ;  Ann.  Tiliani,  797  (798),  M.  G.  S.  I.)  A  kmalu  so 
besedo  prelomili,  kajti  vzdignili  so  se  prihodnje  leto  zopet,  (Ann. 
Alam.  a.  798,  M.  G.  S.  I.) 

Za  gospodarja  v  pokrajinah,  katere  so  Franki  vzeli  Obrom, 
namreč  v  tako  zvani  Avariji  med  Anižo  in  Rabo  in  v  Panoniji  do 
Dravé  postavil  je  Karol  Veliki  (najbrže  1.  796.)  svojega  sváka  grófa 
Gerolda,  kateremu  vender  ni  bilo  dano  dolgo  ča.sa  nadomestovati 
kralja  v  omenjenih  krajih.  L.  799.  zbrali  so  se  zopet  Obri  in  Gerold 
je  peljal  svojo  vojsko  proti  njim,  pa  bil  je  uredujé  svoje  trume 
in  pripravljaje  se  k  boju  z  dvema  drugima  umorjen.  Ne  ve  se,  kdo 
je  bil  morilec,  morebiti  kak  Ober  ali  pa  kak  nezadovoljen  frankovsk 
vojak.  (Ann.  Einh.  a.  799 ;  Ann.  Augiens.  a.  799 ;  Poeta,  Saxo,  a.  799, 
M.  G.  S.  I;  Einh.  Vitá  Karoli  M.  e.  13,  M.  G.  S.  II.) 

V  naslednjih  letih  bilo  je  še  nekoliko  majhnih  bojev  z  Obri. 
Leta  802.  bili  so  Geroldov  naslednik,  Gotram,  potem  Kadalok 
in  drugi  ubiti  najbrže  pri  Kiseku  (Giins),  kakor  nam  neki  letopisec 
pripoveduje.  (Ann.  st.  Eramerammi  Ratisp.  maj.  a.  802,  M.  G.  S.  I,  kjer 
stoji  ad  castellum  Guntionis.)  Morebiti  so  jih  Obri  umorili.  Káže  se, 
da  so  bili  Obri  popolnoma  podvrženi  še  le  1.  803.,  ker  takrat  proti 
koncu  leta  prišli  sa  zopet  njih  poslanci  v  Regensburg  in  obljubili 
Karolu,  ki  se  je  takrat  zavolj  panonskih  stvarij  mudil  na  Bavarskem, 


534  Dr.  Fľ.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

zvestobo  in   pokorščino.    (Ann.  Einh.  a.  808 ;  Ann.  Laurissens.  min, 
a.  803,  M.  G.  S.  I.) 

Z  divjimi  Obri  je  bil  tedaj  končan  boj,  v  katerera  se  je  prelilo 
veliko  krvi,  pomorilo  mnogo  Ijiidij  in  bilo  pokončano  obersko  plem- 
stvo.  Cele  soseske  izgubile  so  svoje  nekdanje  prebivalce  in  kraj,  kjer 
je  stala  oberska  trdnjava,  bil  je  tako  razdejan  in  opustošen,  da  ni 
bilo  daleč  okrog  nobenih  človeških  bivališc.  (Einh.  Vitá  Karoli  M, 
c.  13,  M.  G.  S.  II;  Monachi  Sangall.  de  gest.  Karoli  M.  lib.  II,  c.  1, 
M.  G.  S.  II,  p.  748.)  Obri  so  bili  tako  potolčeni,  da  so  izginili  v 
kratkem  času  za  vselej  in  že  1.  822.  omenjajo  se  zadnjikrat  v  zgo- 
dovini.  (Ann.  Einh.  a.  822,  M.  G.  S.  I.)  Ta  boj  prinesel  je  posebno 
Frankom  veliko  koristi,  ker  dobili  so  iz  Panonije  neizmernih  základov 
in  postali  takó  cez  noc  bogatini,  akoravno  se  jim  ni  bilo  treba  veliko 
truditi,  ker  bojevali  so  se  za  njih  prid  Slovenci,  Langobardi  in  Bavarci 
(Conv.  Bag.  et  Carant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  7:  Franci  ac  Bagoarii  cum 
Quarantanis  .  .  .  ,).  V  pokrajinah,  kjer  so  do  sedaj  prebivali  Obri, 
začeli  so  se  širiti  Slovani  in  potiskati  svoje  nekdanje  tlačitelje  zmerom 
bolj  v  kot.  (Conv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XT,  p.  9.)  Že  1.  805.  obrne 
se  oberski  poglavar,  ki  se  je  pri  krstu  imenoval  Teodor,  do  Karol^ 
Velikega  v  Aachen  in  ga  prosi,  da  bi  dal  njemu  in  njegovemu  Ijud- 
stvu  novih  bivališc  pri  Nežiderskem  jezeru  med  Sobotico  in  Dunavom 
v  gornji  Panoniji,  ker  v  dosedanji  domačiji  delali  so  mu  Slovani  preveč 
sitnosti  in  nepokoja.  Karol  je  Teodora  prijazno  vzprejel  in  mu  spolnil 
prošnjo.  Bogato  obdarovan  vrnil  se  je  ta  k  svojemtí  Ijudstvu  in  kmalu 
potem  umri.  Njegov  naslednik  bil  je  Abrahám,  ki  se  je  dal  krstiti 
21.  sept.  805.  pri  reki  „Fischa"  blizu  Dunaja  (Ann.  Juvav.  maj.  a.  805, 
M.  G.  S.  I;  Ann.  st.  Emmeram.  Ratisp.  maj.,  M.  G.  S.  I,).  Tudi  sedaj 
ni  bilo  konca  razprtijam  v  Panoniji  in  1.  811.  poslal  je  Karol  celo 
vojsko  tjakaj,  da  bi  pomirila  Slovane  in  Obré.  Po  želji  frankovskih 
poveljnikov  poslali  so  Obri  svojega  kakana  in  ž  njim  tudi  Tuduna, 
Slovani  ob  Dunavu  pa  svoje  knez'e  h  Karolu  v  Aachen,  ki  naj  bi 
uravnal  večletne  prepire.  (Ann.  Einh.  a.  811 ;  Ann.  Fuld.  a.  811  ;  M. 
G.  S.  I;  Annalista  Saxo,  Eccardi  Corp.  hist.  L). 

(Dalje  prihodnjič.) 


Slovenskí  Faiist. 

Spisal  S.  Rutar. 

azvoj  pravljic,  piipovedij  in  narodnih  pesnij  je  pri  vseh  arijskih 
Ijudstvih  jednak  in  njili  jedro  podobno  si  je  pri  vseh  teh 
narodili.  Kar  je  splošno  človeško,  to  se  povsodi  ponavlja,  le 
lokálna  prevlaka  se  izpreminja.  Zato  lehko  trdimo,  da  so  pravljice, 
pripovedi  in  pesni  skupen  umotvor  vsega  človeštva,  v  katerem  se 
izgubljajo  národne  in  plemenske  posebnosti  človeškega  dúha  (E. 
Tylor,  Anfiinge  der  Cultur).  Zaradi  tega  imamo  toliko  anologij  v 
slovanskera,  romanskem  in  gernianskem  tradicijonalnem  slovstvu  ;  zaradi 
tega  se  nahaja  toliko  mednarodnih  ali  vzajemnih  pesniških  snovij. 
Napatno  bi  bilo  misliti,  da  so  se  te  národne  snovi  razširile  od  jednega 
národa  k  drugomu ;  nasprotno,  one  dokazujejo,  da  si  je  bilo  prvotno 
mišljenje  vseh  Arijcev  podobno,  in  da  so  torej  oni  med  seboj  sorodna 
Ijudstva. 

Tako  je  n.  pr.  Grinim  dokázal,  da  í^o  jiravljica  o  P  oly  pliemu 
ne  nahaja  samo  pri  Grkih,  nego  tudi  pri  Slovanih,  Romanih  in 
Germanih,  da  celo  pri  Fincih,  Tíitarih,  Arabih  (Die  Polyphemsage, 
Berlin  1857).  —  Tako  imajo  tudi  Srbje  in  Hrvatje  svojega  Odiseja  v 
osobi  Stojana  Jankovic'a,  „vojvode  Moriakov",  ki  se  je  1.  1683. 
do  1699.  za  Benečane  neprenehoma  bojeval  s  Turki.  Iz  sinjske  okolice 
in  Like  podil  se  je  globoko  v  Tarčijo  in  strašil  dednega  neprijatelja 
krščanstvu.  Njegov  značaj  v  srbskih  narodnih  pesnih  podoben  je 
popolnem  Odisejevemu,  zlasti  glede  hrabrosti,  moci  in  zvitosti.  Kakor 
Horaklej  kidal  je  tudi  Jankovic  vse  leto  gnoj  Turčinu  iz  hlevov. 
(Vidakovic,  Die  freiwillige  Tiieilnahme  der  Serben  und  Kroaten  an 
den  vier  letzten  osterreichisch-tiirkischen  Kriegen,  Wien  1854.) 

Ali  da  preidem  na  Slovence.  móram  omeniti,  da  imamo  tudi 
mi  pripovedij  in  pravljic  popolnem  sličnih  jednakemu  blagu  drugih 
národov.  V  legendi  o  sv.  Andrej  i  (Slov.  Glasnik  IV.  7 o)  se  pripoveda, 
iHi  se  je  moral  ta  za  storjen  greh  sežgati  na  grmadi,  da  je  pa  njegovo 
osi;čje  celo  ostalo.  Slučajno  pokúsi  od  tega  mlada  deklica  in  v  hipu 
zanese  novega  Andreja.    Tako  se  bode  po  Zoroastrovem  náuku  čistá 


536  S.  Rutar :  Slovenskí  Faust. 

devica,  hči  pobožnih  puščavnikov,  kopala  v  svetera  jezeru  „Kancu" 
in  od  semena  Zoroastrovega,  ležečega  v  jezeru,  spočela  iránske  od- 
rešenike  Ošederbama,  Ošedermaha  in  Sosioša. 

V  Novicah  (18G2,  list  22)  nabaja  se  legenda  o  sv.  Matiji,  ki 
je  mnogo  podobná  grški  pripovedi  o  Ojdipii.  Sv.  Matiji  so  bile 
rojenice  narekle,  da  bode  očeta  in  mater  ubil.  Da  bi  se  to  ne  zgodilo, 
gre  daleč  na  tuje,  kjer  zeló  obogati  in  se  z  neko  grofico  oženi. 
Ko  gre  jedenkrát  na  lov,  prideta  ga  roditelja  obiskat  in  ker  sta  bila 
utrujena,  spravi  jih  grofica  v  svojo  zakonsko  posteljo.  Na  lovu  zve 
Matija,  „da  pri  njegovi  ženi  drugi  ležé."  Vrne  se  razkaeen  domov 
in  ko  nájde  v  zakonski  postelji  dva  ležati,  odseka  jima  glave,  ne  da 
bi  se  bil  poprej  prepričal,  kdo  sta. 

Tudi  snov  Fausta  je  Slovencem  znana.  Na  Tolminskem  (zlasti 
v  Drežnici)  se  pripoveduje,  da  je  nekdaj  študent  iz  Trente  pod  Tri- 
glavom  v  Vidmu  v  šolo  hodil.  Kakor  navadno  delajo  kmetski  starši, 
tako  so  tudi  Trentarji  nosili  svojemu  sinú  kruh  in  živež  od  doma  v 
Videm.  Ali  po  zimi  padlo  je  v  Trenti  toliko  snega,  da  so  bile  vse 
hiše  zakidane  in  da  ni  mogel  nihče  od  doma.  Trentarski  študent  je 
v  Vidmu  neizrečeno  strádal  in  v  največji  šili  zapisal  se  je  hudiču, 
da  mu  je  ta  denarja  prinesel.  Ker  pa  je  bilo  to  za  dušo  zelo  nevarno, 
obrne  se  trentarski  študent  do  sv.  Šembilje  (Sibilla)  in  jo  vpraša  za 
svet,  kaj  mu  je  storiti.  Ta  ga  je  naučila,  kako  naj  se  budiča  odkriža, 
in  podeli  mu  celo  dar  prerokovanja.  Študent  stori  po  nasvetu  in 
hudič  mu  ni  mogel  nič  več  škodovati.  Vender  zaradi  svojega  greha 
ni  smel  duhoven  postati  in  maše  brati. 

Od  Šembilje  dobljeni  dar  je  trentarski  študent  tudi  rabil  in  pre- 
rokoval, da  pridejo  jedenkrát  od  solnčnega  zahoda  divji  vojaki  s  kozlovo 
brado  in  da  bodo  vso  soško  dolino  tako  oplenili  in  opustošili,  da  ne 
bode  moci  najti  kravjega  repa  od  Predela  do  Gorice.  Vse  raože  od- 
peljejo  ti  vojaki  s  seboj,  tako  da  jih  na  Tolminskem  samo  toliko 
ostane,  da  se  lehko  vsi  skupaj  v  senci  jednega  oreha  zberó.  Žene 
bodo  tako  želele  mož,  da  bodo  od  gore  do  gore  letale,  ker  .se  jim 
bode  zdelo,  da  tam  moška  suknja  leži.  Ali  kadar  pridejo  na  omenjeno 
mesto,  ne  najdejo  druzega  nego  „trhlén  štor." 

To  prerokovanje  nanášalo  se  je  báje  na  Francoze,  ki  so  v 
letih  171)7,   1805  in  1809  —  1813  tudi  na  Tolminskem  gospodarili. 


T^^^^^-^r^^^iS^i^^á^^^á^^^^^^áÄí.i 


^     m       i:      m       m      m       >»<      m       im      fit      «^    "im       ||(    >K'     'i%(    ^jgfT^^ŕ   ^)mw(yW~^m(    )§('"',*(' J 


Tiberius  Pannonicus. 

Spisal  dľ.  Ivan  Tavčar. 
(Konec.) 

m. 

teiu  je  umiral  Crispinus.  Krátko  pred  smrtjo  povriiila  se  mu 
JJIje  popolná  zavest  in  strašno  mu  stanje  \TÍnilo  se  mu  je  z 
vso  svojo  grozovitostjo  v  trpečo  dušo.  Iž  praznega  želodca 
l)a  so  se  mu  izvijale  srdite  múke,  da  je  ječé  vzdihni] : 

„Bogovi  so  me  zapustili!  A  najhuje  je,  da  móram  lačen  poginiti!" 

Tedaj  se  je  spomnil  tudi  svoje  hčere,  ki  jo  je  bil  palinil  od"  sebe. 
Nekdaj  mu  je  bila  povedala,  da  je  zapustila  staré  bogove,  da  ne 
veraje  niti  v  Jova,  niti  v  zmagonosno  njega  hčer.  neskončno  Minervo, 
temveč  da  se  je  udala  novi  veri,  pritrošeni  iz  umazané  Judeje. 

„Cemu  bi  se  jej  srdil?"  šepetal  je  Crispinus,  „Jova  moč  mi 
noče  pomagati!  In  v  smrtnem  trenutku  spé  mi  vsi  olimpiški  bogovil" 

V  tistem  hipu  priliitela  je  ženská  čez  trg,  obstala  pred  palačo 
ter  se  pazljivo  ozirala  okrog.  Prišla  je  tudi  k  njemu,  ki  je  v  kótu 
kopernel,  —  in  jokaje  padla  tik  njega  na  tlak.  Bila  je  hči  njegova, 
Evlalija.  ki  je  po  znancili  bila  zvedela  usodo  svojega  očeta. 

-Daj  mi  piti!"  prosil  je  Cri.spinus,  ko  sta  se  bila  zavedla  od 
sreče  zopetnega  svidenja.  Prinesla  mu  je  vode  od  bližnjega  vodometa. 
In  pil  je.  kakor  pije  jeleň  v  razbeljeni  puščavi. 

sPoglej,  Evlalija,  kako  re^nio  móram  poginiti,  jaz,  rímski  držav- 
Ijan!  Pokončal  me  je  Neron,  o  katerem  euješ  po  našili  svetiščih,  da 
je  velik  Ijubljenec  bogovom  na  Olimpu!  Ta  hudobnež!  A  mene 
sovražijo  Tavno  isti  bogovi !  Malo  so  vredni  taki  bogovi !  Tvoj  bog, 
pristiivil  je  tiho,  imá  boljše  srce  od  Jova  olimpiškega :  pripeljal  je  tebe 
k  meni,  da  si  mi  tolažba  v  mojih  bolečinah!" 

Tedaj  mu  je  prieela  pripovedovati  o  boljšem  posmrtneín  življenji, 
in  o  neskonení  Ijubezni  jedinega  Boga,  ki  je  kri  prelival  na  gori 
Golgati!  In  žarek  milosti  tega  večnega  bitja  prešinil  je  starcu  srce, 
da  je  hotel  verovati. 


538  Dl-.  I.  Tavčar  :  Tiborius  Pannonicus. 

„In  Neron  bode  vržen  v  večni  ogenj?" 

„„Y  večni  ogenj !"" 

„Stari  bogovi  pa  bi  ga  poklicali  v  Olimp!  Evlalija,  tvoj  bog 
je  tiidi  moj.  Verujem  pa,  da  me  zavrgel  ne  bodo,  ker  tolko,  toliko 
trpim!" 

Takrat  pričela  ga  je  zapuščati  zavest.  In  Evlalija  prinesla  je 
vode  življenja,  ter  mu  jo  izlila  na  vročo  glavo. 

„Kopljem  se  v  hladni  vodi,  obdajajo  me  bistri  valovi,  in  solnce 
sveti  na  jasnem  obnebji.  In  zopet  sem  zdrav  in  bojne  trume  našega 
Boga  spremljajo  me  v  nebeško  zarjo !  In  rudečih  rož  je  poln  vrt,  in 
kakor  imperátor  sem,  sedee  na  triumfalnem  vozu !  In  sedaj  se  od- 
pirajo  vráta ;  velikansko,  večno,  in  na  zlatih  oblakih  plujom  skozi 
nje,  ter  med  zelenjem  in  cvetjem  zaspim  —  tako  —  sladko!" 

Tako  je  umri  Crispinus ! 

IV. 

Pozno  v  noci  končal  je  Neron  svoje  gostovanje.  Vstal  je  ter 
vina  polnim  gostom  ukázal,  naj  gredo  ž  njim. 

„Znano  vam  je,  kviriti,  vpil  je,  da  so  se  iz  Judeje  oglasili 
preroki  krivé  vere,  ki  hočejo  iz  Olimpa  spoditi  večne  naše  bogove,  ki 
hočejo  še  celo  imperatorski  moj  stôl  v  prali  razdrobiti!" 

„„Caesar  Avguste,  udari  jih  z  močno  svojo  pestjo,  da  se  bodo 
zvijali,  kakor  se  zvija  črv  pod  sandáli!"" 

Tegelinus,  ki  je  izpregovoril  te  besede,  dodal  je  še,  obrnivši  se 
k  tovarišem: 

„Kdo  naj  bi  vzel  Caesarju  Avgustu  imperatorsko  oblast!  Ce  se 
združi  vsa  zemlja,  ne  mogla  bi  tega!" 

Delal  se  je,  kakor  bi  govoril  to  samo  svojim  prijateljem,  tako 
da  bi  ga  ne  čul  imperátor.  AU  govoril  je  glasno,  da  ga  je  moral 
čuti  tudi  Neron. 

„Kaj  pravi5,  Tegeline,"  oglasil  se  je  sei\ator  Pansa.  „kaj  praviš: 
vsa  zemlja!  Ce  bi  se  s:im  Jov,  na  Ossi  večni  gospodar.  združil  z 
železnim  Martom,  ne  mogla  bi  tega!" 

Tudi  ta  je  govoril  tako  glasno,  da  ga  je  čul  imperátor.  Tege- 
linus pa  ga  je  práv  strupeno  pogledal.  ker  ni  Ijiibil  tistili,  ki  so  ga 
v  prilizovanji   prekositi  skúšali. 

Neronu  je  v  istem  hipu  tolsti  obraz  prešiiiilo  budobno  sovraštvo 
in  zakričal  je: 


Dr.  I.  TaEvčar:  Tiboms  Paimonicus.  539 


„Da,  Tegeline,  vzdignil  bodem  svojo  pest,  ter  jih  stri  kakor 
črva!  Denes  pa  vam  bodem  posvetil  s  svetilnicami,  kakor  jih  to 
starodávne  mesto  še  nikdar  ni  gledalo!" 

Peljal  jih  je  na  vrt,  ležeč  za  cesarsko  palačo.  Na  nebu  sijala 
je  izmed  temnih  oblakov  bieda  luna,  ter  obsevala  visoka  drevesa,  da 
so  napravljala  dolge  sence,  padajoče  po  vrtnih  gredicah.  í^d  palačo 
nakupičilo  se  je  bilo  črnih  oblakov  v  mogočno  gručo.  ki  je  imela 
podobo  velikega  zmaja. 

„Grlejte  vam  nebeškega    zmaja,    \'pil   je  Neron,   moja   podoba!" 

Stopili  so  na  povišano,  nekaki  terasi  jednako  mesto.  Pod  njimi 
se  je  razprostiral  pian,  in  v  prvem  hipu  videla  se  je  gola  gneča 
vojaščine,  s  štrleeimi  sulicami  in  svetlimi  čeladami.  Ko  pa  so  očetje 
senatorji  bolj  pazljivo  pogledali  po  prostoru,  opazili  sa  dve  dolgi 
vrsti  kolcev,  na  katerih  so  bile  privezane  nekake  slamnate  kepe. 
Sedaj  pa  sedaj  se  je  taká  slamnata  masa  premakniti  skúšala,  in 
če  je  surov  vojak  s  kopjem  sunil  v  njo.  pokazala  se  je  na  slami 
rudeča  kril 

Tedaj  je  stopil  pred  imperatorja  centurio  ter  povedal,  da  je 
še  nekdo  tu,  ki  ni  med  tistimi,  kóji  so  v  smrt  doloeeni.  Z  začu- 
denjem  čul  je  Caesar,  da  se  je  med  potem  pridružila  jetnikom 
mlada  deklica,  ki  hoče  sedaj  po  vsej  šili,  da  bi  jo  peljali  v  smrt. 

„Zgôdi  se  jej  volja!"  dejal  je  s  hudobnim  smehom.  Potem  pa 
je  dostavil  mrzlo:  „Pripelji  jo  sem!"  Trepetaje  stopila  je  Evlalija  pred 
imperatorja  in  pijano  njega  druhal.  Kri  jej  je  zalila  mehko  lice.  Začule 
so  se  umazané  opazke,  združené  s  hripovim  smehom.  Sam  imperátor 
dejal  je  zaničljivo :  „To  je  pretanko  in  prešibko!  Ce  hoče  umreti. 
patres  conseripti,  naj  umrje!" 

In  že  je  hotel  ukazati,  da  bi  jo  vlekli  na  morišče,  ko  je  stopil 
pred  njega  tribún  Tiberius. 

„Caesar  Avguste!  vzkliknil  je,  pusti  jo  meni !  Ze  dávno  jo  Ijubim !" 

Napravil  se  mu  je  tenak  smeh  okrog  ustnic,  potem  pa  je  izpre- 
govoľil :  „Bogovil  če  ti  jo  všeč,  tribún,  vzemi  jol"  In  obrniv.ši  sa  k 
dľužbi  dostavil  je  imperátor:  „Barbar  pač  nikdar  ne  zataji  slabega 
svojega  ukusa!" 

Evlalija  stopala  je  nehoté  za  tribunora,  ki-jo  je  odpeljal  iz 
gneče.  Tik  debelega  drevesa  sta  obstala.  Treslo  se  jt^j  je  telo.  in  ni 
si  upala  dvigniti  očesa  k  njemu,  ki  je  ravno  kar  očitno  povedal,  da 
jo  Ijubi.    Ali  že  pred  imperatorjem  ga  je  bila  spoznala.    Živila  se  je 


540  Dr.  I.  Tavčar :  Tiberius  Pannonicus. 


nekdaj  s  tem,  da  je  prodajala  cvetice  po  mestu.  Tedaj  je  rumenolasi 
tľibiin  lazil  za  njo,  kupoval  njeno  cvetje,  ter  jej  hvalil  tudi  cvetoči 
obľazek.  Bála  se  je  pregrešne  Ijubezni  ter  se  preselila  v  drugi  od- 
delek  mesta,  kjer  je  skrita  ostala  pred  njim.  Sedaj  pa  sta  stala 
molčé  na  mestu,  in  tudi  tribún  ni  dobil  poguma,  da  bi  izpregovoril 
prvo  besedo. 

V  tistem  hipu  zažarilo  se  je  med  drevesi,  ondu  pred  impera- 
toľjevo  družbo  plapoleli  so  ognjeni  jeziki,  kakor  bi  švigali  iz  zemlje. 
O  grozovitem  pogledu  okaraenela  je  surová  družba,  da  je  molčeč 
in  strmeč  ozirala  se  po  prvih  krščanskih  mučenikih.  Ti  pa,  ki  so 
umirali  v  ognja  plamenih,  molili  so  k  svojemu  Bogu,  in  iz  stotero 
ust  se  je  oglasilo:   „Páter  ňoster,  qui  es  in  coelis!" 

A  ta  molitev,  pričetkom  močna  kakor  grom,  postajala  je  sla- 
bejša  in  slabejša,  dokler  se  konečno  ni  skrčila  v  jeden  slaboten  glas. 
ki  je  vzdilioval  iz  plameňa:   „Patér  noster,  qui  es  in  coelis!" 

Také  svetilnice  prižgal  je  imperátor  Neron  svojim  gostom,  ko 
so  v  pozni  noci  zapuščali  njegovo  palačo! 


Evlalija  se  je  solzila  ter  ihtela:  „Moja  dolžnost  je  bila,  da  sem 
umrla  ž  njimi." 

„„Cemu  hočeš  umreti?  izpregovoril  je  Tiborus  strastno,  „poglej, 
od  tedaj  spomínam  se  te  v  Ijubezni,  ko  sem  kúpil  prvi  cvet  pri 
tebi.  Že  tedaj  rodil  se  je  sklep  v  meni,  da  bodem  samo  v  tvoji  družbi 
zapustil  to  mesto ! " 

Sramovala  se  je  práv  močno  ter  mu  tilio  odgovorila:  „Moj 
Bog  mi  ne  dopušča,  da  bi  te  Ijubila!" 

Kdo  je  ustvaril  zemljo?"  vprašal  je. 

„„Bog!""  odgovorila  je  hitro. 

„No  vidiš,  če  je  torej  tvoj  Bog  ustvaril  zemljo,  ustvaril  je 
tudi  mene  in  tebe.  In  zatorej  pravim,  da  tudi  tvoj  Bog  Ijubezen 
dopušča ! " 

„In  moji  bogovi  jo  tudi  dopuščujo,  nadaljoval  je  kipeče.  Pojdi 
z  mano,  Evlalija!  Ti  ne  poznáš  prekrásne  Panonije.  in  ne  mogočne 
Savo,  ki  moci  s  svojimi  valcívi  panónska  poljžl  in  zelene  travniko. 
Ondu,  kjer  udarja  naša  reka  ob  znožje  nebokipečili  snežnikov,  katerih 
vrliovi  nikdar  ne  izgubé  belé  odeje,  odpira  se  med  zeleno  gorovje 
domača  moja  dolina.  Stoletni  gozdovi  razširjajo  se  po  gorskih  planinah, 


Dr.  I.  TavCar:  Tibciius  Pannonicus.  541 

v  spnci  pod  košatimi  vrliovi  bega  vitka  srna  in  jeleň  hitronožni 
ftrmogkívi  cez  prepade.  V  srdii  lomi  tur  debla  mnogoletna ;  ob  veji 
tišči  se  ris  s  svetlimi  očesi  in  okorni  medved  valja  se  po  resji!  Nad 
vsemi  pa  gospoduje  naša  pušica,  ki  pere  ostrino  svojo  v  krvi  dan 
za  dnevom !  Evlalija,  v  te  kraje  pojdi  z  mano !  Y  nižavi  vre  ti 
voda,  peneč  se  drvi  po  strugi,  založeni  s  skalovjem  starodavnim. 
V  dníi  pa  se  vlačijo  težke  ribe,  pluskajo  za  plenom  ter  obračajo 
tľobulie  bele  okrog  skalin!  Sredi  gozdov,  pod  Blegašem  z  zelenim 
vrhom  leži  ravnina,  in  v  ravnini  tej  dvor  starih  mi  roditeljev. 
Vzpomladi  obdaje  ga  cvetje  češnjevo  in  v  polletji  valovi  rumene 
pšenice!  Stará  pa  vzdihujeta  noc  in  dan  po  meni,  in  bogovi  znajo, 
živita  li  še,  ali  ne  ?  Ce  pa  jili  pokriva  zemlja,  težko  sta  iimrla !  Ali 
če  živita,  vzprejela  te  bodeta  z  radostjo,  z  radostjo  te  vzprejela  bode 
tudi  stoglavna  njiju  družina!" 

„„Ali  jaz  ne  verujem  v  bogove  vaše!""  odgovorila  je  tiho. 

„Mi  nismo  Germani,  dejal  je  ponosno,  pri  nas  si  prosto  volimo 
vero  in  bogove!" 

Plamteče  svoje  oko  obrnila  je  proti  njemu.  Dolgo  ga  je  gledala, 
in  ko  je  luna  predrla  oblake,  opazil  je  roso  pod  njenimi  trepalnicami. 
Ocividno  borila,  je  boj  v  svoji  duši,  ali  konečno  je  zakopernela: 

„Ne  morem,  ne  smem !  Moja  dolžnost  je  umreti!" 

V  tistem  hipu  izvila  se  je  iz  téme  visoka,  črna  podoba.  Y 
luninem  svitu  zablišcala  se  je  gola  glava,  ki  je  nosila  samo  vrhu  čela 
mogočeji  šop  las.  Po  svetem  obrazu  razlita  je  bila  milinä  Ijubezen. 
Evlalija  se  je  zgrudila  na  tla  ter  vzdihnila:   „Odpusti,  .s'veti  učitelj !" 

Takoj  se  je  sklonil  k  njej,  dvignil  jo  od  zemlje  ter  izpregovoril 
z  mehkim  glasom :   „Živi,  veruj  in  Ijubi!" 

Neskončna  radost  je  prekipela  v  dekletu,  in  ko  jo  je.oni  peljal 
proti  Tiberu,  zgrudila  se  je  tému  v  naročaj,  ter  jokala  polna  sreče 
in  ve.selja.  Prouzročitelj  vse  te  sreče  pa  je  izginil  v  noci.  Bil  je  sveti 
apostel,  kojega  nasledniki  so  pozneje  na  razvalinah  imperatorskega 
sedeža  vládali  vesoljni  svet! 

Drugi  dan  privolil  je  Neron,  da  se  je  smel  Tiberius  povrniti 
v  svojo  domovine.  Z  njim  je  šla  tudi  Evlalija.  Potem  pa  sta  izginila 
v  valovih  zgodovinskih. 

Pač  pa  se  pripoveduje,  da  so  prvi  oznanovalci  svete  vere  v 
Panoniji  že  dobili  malo  vrno  družbo,  o  kateri  se  ni  vedelo,  kdaj 
je  nastala.  Morda  sta  Evlalija  in  Tiberius  v  zvezi  ž  njo?    Kdo  ve? 


Bájke  in  povesti  ô  Goijaneih. 

Spísal  J.  Trdina. 
10.  Divji  mož,  hostni  mož,  hostnik. 

(Konce.) 

|od  Lukenj  slíim  grádom  nahaja  se  jazbina  s  prostorno  otlino 
in  lepim  kapcem,  katero  hodijo  gledat  no  le  gospoda,  ampak  tudi 
bližnji  vaščani.  V  toj  jami  je  prebival  divji  mož,  ki  je  gostom  k.aj 
rad  upihal  luč  ali  pa  jim  še  drngače  kaj  ponagajal.  Neko  nedeljo 
prosili  sta  grajščaka  dve  lepi  deklici,  Kresetova  Katra  in  njena  pri- 
jateľjica  Lenka,  da  bi  smeli  iti  v  jazbino.  Prosili  sta  ga  zgolj  iz  pri- 
Ijndnosfi,  ker  dovoljenja  práv  za  práv  ni  bilo  treba.  Prijazni  gospod 
jima  jo  prošnjo  iz  srca  rad  uslišal  in  se  potem  četrt  nre  práv  prijazno 
ž  njima  pomenkoval.  Po  krščanskem  nanku  sta  šli  v  jamo  in  sta 
vzeli  s  seboj,  da  bi  bili  brez  skrbi,  blagosloyljeno  svečo.  Katra  je 
svotila  in  korakala  naprej.  Komaj  sta  začeli  ogledovati  in  oti])avati 
bleščeei  kapec,  stopi  iz  stranske  jame  divji  mož  in  svečo  upihne. 
Bil  je  visoke  rasti  brez  brade,  oblečen  po  lovsko  in  jako  podoben 
g  ľ  a  j  s  k  e  m  n  gospod  u.  Lenka  je  pobegnila  precej,  ko  se  je  prikázal 
in  dospela  srečno  iz  jazbino  na  pian.  Katra  je  prišla  za  njo  še  lo 
cez  pol  ure,  češ,  da  je  v  temi  pravo  pot  zgrešila.  O  divjem  moži  je 
pravila,  da  jo  je  zgrabil,  ali  jo  precej  izpustil,  ko  se  je  prekrižala  in 
začela  moliti.  Práv  čudno  pa  so  je  zdelo  Ijudem,  da  si  je  kapila  še 
tisti  tedon  v  Novem  Mostu  novo,  lopo  in  drago  obleko.  Povpraševali 
so  se  v  čudu,  kje  je  dobila  denár?  Cez  nekaj  raesecev  pa  se  je  raz- 
glasila  o  njej  novica,  kakeršne  prečinska  župa  še  nikoli  ni  čula:  da 
zahaja  k  divjemu  možn  in  d  a  n  i  več  sama.  Nastal  je  tak  líruji, 
kakor  da  bi  se  bil  punt  vnel.  Katra  se  umakno  obci  razdraženosti 
v  Ljubljano.  Cez  pol  leta  se  vrne  zdravá,  čvrsta  in  cvetoča;  tako 
lepa  še  ni  bila  nikoli.  Celo  tercijalke  so  migale  z  rámami  in  govorile 
potolažene:  obsodili  smo  joprehudo;  taká  znamenja  ne  lažejo:  Katra 
je  postená. 


J.  Trdina:    Bájke  in   povesti  o  Qorjancih.  543 

Kfľ  je  izročil  Kreše  gospodarstvo  sinú,  šla  je  kmalu  od  doma 
in  si  dobila  službo  v  Lukenjskem  grádu.  Izpolnovala  je  svoje  dol- 
žnosti  tako  zdušno  in  skrbno,  da  se  je  gospodi  brž  prikúpila.  Gospa 
je  ni  mogla  prehvaliti.  O  vsaki  priliki  je  zatrdila,  da  tako  dobre 
dekle  še  ni  imela.  Priporočila  jo  je  svojemu  skrbniku  in  logarju  in 
on  j  o  je  res  snubil  in  se  ž  njo  poročil.  Mož  je  bil  že  bolj  postaren, 
ali  j  ako  blag  in  tudi  denaren.  Katra  je  pojedla  pri  njem  več  zajcev 
in  kljunačev,  nego  so  jih  njene  vrstnice  videle.  Ob  nedeljah  in  praz- 
nikib  jo  prišumela  v  cerkev  vsa  v  svili  in  mrežah.  Kadar  je  prišla 
v  kremo,  posadili  so  jo  povsod  na  prvo  mesto.  Gospodje  jej  niso  dejali 
nikoli  drugače  kot:  „gospa  Kati".  Kmetom  se  je  zdela  ta  čast  nekoliko 
preveliká,  ali  toliko  so  se  sčasoma  vender  le  podali,  da  so  jo  vikali 
„od  sebe". 

Ker  jej  Bog  ni  dal  otrok,  vzela  je  za  svojo  Ijubljansko 
siroto,  malo  Katrieo.  Punička  jej  je  bila  tako  podobná,  da  bi  bil 
však  tujec  prisegel,  da  je  njena  hči.  Grajska  gospa  je  pa  zapažila 
še  neko  drugo  podobnost.  Ko  je  Katrieo  božala  in  milovala,  kar 
ostrmela  je,  plesnila  z  rokama  in  velela:  Bog  in  sv,  božji  križ,  poglejte 
no,  ta  otrok  ima  za  levira  ušesom  tako  znamenje  kakor  moj  gospod, 
rudečo  zvezdico  s  petimi  žarki,  ali  ni  to  eudno?  Tudi  drugim  Ijudem 
se  je  to  eudno  zdelo,  ali  ne  vsem.  Nekateri  so  se  pomenljivo  muzali 
in  si  namigavali,  češ,  mi  nismo  taki  brglezi,  da  ne  bi  znali  pogoditi, 
kako  se  je  vse  to  naonegávilo.  Pametni  možje  pa  so  govorili:  Misii 
se  slobodno,  kar  se  hoče.  Tudi  nam  se  dozdeva,  da  ne  bi  bila  brez 
„divjega  moža"  Katra  nikoli  taká  gospa;  ali  kdo  je  svetil,  da  bi  jej 
niogel  kaj  dokazati?  Tudi  za  to  reč  bo  najbolje,  da  poslušamo  stari 
pregovor:  Vsaki  pometaj  svojo  hišo,  pa  bo  povsod  snažno!  — 

Ravno  tisti  čas  je  zabajal  v  Lukenjski  grád  práv  pridno  neki  prošt 
na  skrivne  veselice,  o  katerih  sem  zvedel  samo  to,  da  so  spadale  med 
prepovedane.  Ta  gospod  imel  je  tudi  to  napako,  da  je  odiral  kmete 
še  skoraj  grje  nego  nemški  baróni  in  grófi.  Zahteval  je,  da  mu  delajo 
tlaeani  ne  samo  brez  plače,  ampak  tudi  na  vso  moč  pridno  in  z 
veseljem!  Ce  mu  je  hlapec  koga  ovadil,  da  je  nemaren,  ukázal  je 
vseíej :  Namažite  ga  dobro  z  brezovim  oljem !  Te  besede  so  se  zdele 
vsakemu  tem  bolj  grozne  in  razžaljive,  ker  jili  je  izustil  s  sladkim 
smeliom  in  v  mehkem  idrijskem  nareeji,  ki  se  jako  lepo  pristane 
nežnim  ženskim,  nikakor  pa  ne  trdosrenemu  samosilniku. 


544  J.  Trdina:  Bajkc  in  povesti  o  Gorjancih. 

Te  nespodobnosti  je  divji  mož  zvedel  in  ko  se  je  piipeljal  prošt 
■pozno  zvečer  do  jazbine,  zgrabil  je  kočijo  in  jo  prevrnil.  Ali  prošt,  ki  je 
mislil  drugi  dan  v  grajski'kapeli  maševati,  imel  je  pri  sebi  sveto  hostijo. 
Vzemši  jo  v  roke  zarotil  in  preklel  je  divjega  moža,  ki  se  z  Bogom 
ni  moge.l  boriti  in  je  rjové  pobegnil.  Od  takrat  ga  ni  nihče  vec  videl, 
pa  se  ne  ve,  ali  je  poginil  ali  pa  se  preselil  v  kako  drugo  jazbino. 
Starci  se  kdaj  pa  kdaj  še  zmerom  radi  spomnijo  njega  in  srečne 
Kresetove  Katre.  Mladina  pa  imenuje  také  povesti  „prazne  marnjo" 
in  se  jim  smeje. 

Iz  krasnega  ali  mračnega  Lukenjskega  zakotja  premaknimo  se 
na  zeleno  in  veselo  goro,  katera  se  vzdiguje  nad  cesto,  gredočo  iz 
Soteske  v  Podturen  in  je  tako  neizrečeno  bogata  z  razvalinami,  jamami, 
strahovi  in  divjimi  možmi.  Najlepše  stanovanje  si  je  dobil  vsakako 
tisti  hostnik,  ki  je  živel  v  Rožeški  jazbini.  V  njej  se  je  mogel  spre- 
hajati,  če  je  hotel,  skoraj  pol  ure  daleč  in  se  veseliti  spotoma  čudnih 
podôb,  katere  je  ustvarila  kapljajoča  voda.  Nihce  mu  ni  kalil  miru, 
dokler  se  ni  domislila  soteška  pivovarnica,  kako  dobro  bi  bilo  po 
letu  spravljati  pivo  v  hladno  jamo.  Te  prazne  in  kalné  pláže  se  je 
divji  mož  neki  tako  ustrašil,  da  je  pobegnil.  Ce  je  ta  zgodba  re.<ínična, 
dokazovala  bi,  da  je  imel  nepokvarjeno  grlo  in  da  je  pijačo  bolje 
poznal  nego  tista  gospa,  ki  je  hodila  to  spivo"  pred  jazbino  pit  in 
je  nekatere  kráti  celo  trdila,  da  je  „izvrstno!"  —  Za  prerasteninii 
podrtinami  Rožeškega  grada'odpira  se  strahovito  brezno,  v  katerem 
bi  se  skril  marsikak  slovenski  zvonik.  V  globočini  zima  m(mda  nikoli 
ne  mine.  Na  dnu  se  nahajajo  kepe  snega  in  ledena  skorja  še  o  kresu. 
Glasoviti  poštenjak  in  kmetiški  modrec  Poglajen  (z  Riglja  pri  Toplicah), 
ki  je  učakal  do  sto  let,  videl  je  v  megleno  jutro,  ko  je  bil  še  majlien, 
v  tej  prepadini  velikána,  k  i  je  stal  na  glavi.  Bil  je  tak  dolgíin, 
da  je  trkal  z  opetnicami  oh  gornji  rob  navpičnega  škalovja,  ki  oklepa 
brezno  v  silni  višavi  onkraj  rožeških  razvalin.  Bil  jo  uverjen,  da  je 
ta  velikán  divji  mož,  druzega  mi  pa  o  njem  ni  nutgfl  nič  ])ove(lati, 
ker  se  ga  je  zbal  in  utekel. 

Pol  ure  od  tod  je  še  jedna,  ali  mnogo  raanjša  jama.  Tudi 
v  njej  je  stanoval  divji  mož,  ki  ni  bil  práv  velik,  tem  bolj 
pa  samogolten.  Ko  se  je  zdrsnil  gospodarju  v  prepad  vol,  planil 
je  po  njem,  da  bi  ga  raztrgal  in  požrl.  Lju<lje  so  se  morali 
z  njim  hudo  rovati,  predno  so  mu  plen  ugrabili.  Jeden  rog  je  volu 
odlomil  in  je  po  noci  dostikrat  vanj  trobil.  —  Ves  drugačou  ncuo  ta 


J.  Ticlina:  Bajkc  in  povesti  o  Gorjancih.  540 

krvolok  je  tlivji  mož,  ki  gospoduje  v  svoji  globoki  jazbini  nad  Loško 
Vasjo,  četrt  ure  od  Soteske  in  tri  četrti  ure  od  Toplic.    Ta  del  slo- 
venské zomlje  ni  najzadnji  za  imenitnosti.  Griči  in  hribi  se  ponašajo 
s   starinskimi   tabori  in   razsutimi   gradovi    nemških   razbojnikov    in 
pijancev,  Toplice  se  hvalijo  s  svojo  zdravo,  gorko  vodo,  Krka  z  raki 
in  rastočim  kameňom,  Dvor  in  Soteska  z  obrtnostjo,   Loška  Vas   pa 
s  svojim  slavnim,  divjim  možera,  ki  se  mora  imenovati  zaradi  svoje 
oliko,  blagodnšnosti  in    pohknniosti    vsakako    prvák   vseli    slovenskí li 
hostnikov.  Brez  njega  bi  bila  ostala  ta  vas  neznana  rojakom  gotovo 
še  veliko  let,  morebiti  tudi  na  vekomaj.  Loški  divji  mož  še  ni  nikomur 
nič  škodil.  Ko  je  padla    pastirju  v  njegovo   jarao   krava,  ni  se  hotel 
tujega  blaga'  niti   dotakniti.     Brez  nejevolje  je  gledal,  ko  so  spustili 
človeka  po  vrvi,  ki  je  žival  prevezal,  da  so  jo  mogli  nazaj  potegniti. 
Ker  ga  skrbi,  da  se  ga  ne  bi  kdo  ustrašil,  Ijudem  se  niti  ne  prikazuje. 
Družba  hostnih  mož  mu  se  mrzi,  njihove  surové  veselice  ga  ne  mikajo. 
Mirno  živi  v  svoji  gorki  jami,  in  da  mu  se  ne  bi  tožilo,  na.šel  si  je 
zvesto,  krotko  in  dobro  tovarišico  in  gospodinjo,    ki    poje  z  njim  in 
Preširnoyo  nuno  vred :  Le  celico  najno  zapriva  —  prostosti  sveta  ne 
želiva!    Že  sam  zákon  ga  povzdiguje  visoko  nad  vse  liostnike,  kajti 
se  dozdaj    za   nobenega   druzega    še   ni   zvedelo,   da   bi   bil    oženjen. 
Jazbino  zapušča    samo  jedenkrát  v  letu,   kadar   gre  kupovat  ajdove 
moke  za  — ■  žganjce !     Ce  uživa  še  kaj    druzega,    ne   vem,    to  pa   je 
dokazano,    da  so    žganjci   njegova   vsakdanja   in   najljubša    hrana   in 
poglavitna  radost  in  tolažba  njegovega  želodca,  srca  in  življenja.  Ker 
jili  jé  tako  v  slast,  ni  dvombe,  da  mu  jih  zna  žena   izvrstno  kuhati 
in  beliti.    Ko  mu  jih  prinese  na  mizo,    ne  prisede  k   njemu,    ampak 
mu  gre  brž  druge  kuhat,    ker   ga   hrepenenje  pó    tej  jedi   nikoli    ne 
mine.    Vprašal  sem  vaščanke,  če  divja  žena  ne  jé   žganjcev    in   sem 
dobil  odgovor:     Morda  jih,  ali  najijubši  je   brž   ko    ne   tudi   njej  — 
kafetek!  Nu,  mislim  si,  že  práv!   Bog  jej  ga  blagoslovi!    Pridni  go- 
spodinji  se   ne  sme  ta  dobrota  zavidati,    ker  jo  zaslúži.     Loški  divji 
mož  je  res  da  neskončno  pohleven  in  prijazen,  ali  bi  se  hudo  zmotil, 
kdor  bi  mislil,  da  mu  sme  zabavljati   brez    kázni.     Po    vi.šavah   nad 
Loško  Vasjo  klatil  se  je  kočevsk  krošnjar.  Ker  si  ni  znal  najti  druzega 
dela,  začel  je  metati  v  jazbino  kamenjé  in  je  izbil  divji  ženi  iz    rok 
kuhalnicoí   Prestrašená  pokliee  moža,  ki  plané  iz  jame  in  postopača 
zgrabi.  Da  je  bil  kak  domač  paglavec,  bil  bi  ga  naj  brž  potrtsel  malo 
za  vlase  ali  ušesa,  dal  mu  brco  in  ga  zapodil.     Ko  pa  vidí,    da  mu 

35 


546 


Krilán.  Najljubša  želja. 


je  prišel  nagajat  na  clom  tuj  potepuh,  prime  ga  taká  grozna  ježa, 
da  izruje  z  jedno  roko  bukev,  z  drugo  skalo  in  ubogega  Kočevarja 
tako  nemilo  zdruzne  in  premlati,  da  ni  ostalo  nič  drnzega  kakor 
kupček  krvavih  cap  in  koščic.  Ta  zgodba  pomni  se  dobro  še  dan 
denašnji.  Lani  sem  se  sprehajal  neko  popoludne  po  Loški  Vaši;  pastirji 
so  gnali  ravno  na  pašo.  Na  konci  vaši  stal  je  mal,  dobrovoljen 
možiček,  ki  je  ustavljal  in  sváril  žive  fante :  Varujte,  se  otroci,  in  ne 
močite  v  jnzbino  kamenja,  da  ne  izbijete  divji  ženi  kuhalnicte  iz  ir »k ! 


4r3r->- 


Najljubša  želja. 


bJMa  vľtn  pod  staro  liniško 
■í)  Scdíjo  mladónko  tri, 
Pa  lopih  mladenek  jedna 
Družícama  govorí: 

„Oj,  dragi  družici  moji, 
Povejte  zvcstó  vidvé. 
Kaj  neki  bi  zdaj  od  vsega 
Imeli  najrajši  vé." 

Pa  reče  mladeiika  prvá: 
„Jaz  robec  si  nov  želím, 
Oj  robec  prekrasno  písan, 
Da  glavo  ovijem  ž  njim." 

Pa  rcče  mladenka  druga: 
„Jaz  krílo  želím  svetlo, 
Iz  svile  iiajmečje  tkano, 
Spremínjasto  práv  Icpó/ 


In  rcče  mladenka  trefja: 
„Jaz  prstan  bi  rada  zal, 
Iz  čistega  skóvan  zláta, 
In  kameň  v  njem  svetál." 

Po  vejah  na  stari  hruški 
Pa  ptiček  mi  živ  skakljá, 
Posluša  déklice  mlade, 
Dé  drobni  jim  ptiček  ta: 

„Oj  čujte  me  dečlc  mlade, 
Oj  čujte  me,  dočle  tri. 
Kar  ste  govoríle  zdaj-le. 
Goto  vo  resnica  ni. 

Oj  Ijubši  ko  robec,  kľilo, 
Oj  Ijubši  ko  prstan  zlat, 
In  Ijubši  ko  vsc  na  svetu  — 
Zdaj  však  i  I)i  mož  l)il  ndad." 


Spoglédajo  se  mladénke, 
Lehkó  zarudé  vse  tri  .  .  . 
Kakó,  ko  bi  res  le  ))ilo, 
Kar  drobni  vam  ptič  velí? 


K  ľil  ;in. 


Knjiga  življenja. 


547 


Knjiga  življenja. 


>ľpó  mi  duli  na  kiijigo  zre  — 
"Življenja  mojoga  je  knjiga! 
hl  ko  bolest  sc  burno  dviga, 
Srpd  mi  duh  na  knjigo  zve 

O  tožnih  dnevih  jávljajo 
Posámezni  listoví  njeni; 
Nikjerí  lúči  v  njih  svetlé  ni  — 
O  tožnih  dnevih  jávljajo ! 

Naj  zabim  jih,  naj  zabim  jihi 
S  krvjó  bolest  jih  je  pisála, 
Da  duša  je  na  glas  plakala  — 
Naj  zabim  jih,  naj  zabim  jih  I 


Oj  ti  dekle,  lepó  deklé. 
Na  tebe  naj  sporaín  vzbudí  se 
In  s  kvepko  silo  naj  glasí  se  - 
Oj  ti  deklé,  lepó  deklé ! 

Straní  poslednje  nosijo 
Povsod  imé  premilo  tvoje. 
In  pa  izľäz  Ijubezni  moje 
Straní  poslednje  nosijo! 

Jedíno  to  je  žar  svetál 
V  življenja  môjega  temôti: 
Podoba  tvoja  v  vsej  krasôti 
Jedino  to  je  žar  svetál! 


Ost/ini  zvest  mi,  angelj  moj, 
Ti  moje  vse  na  žalnem  sveti! 
Le  v  krasnem,  nevenljivem  cvoti 
Ostáni  zvest  mi.  angelj  moj! 


Pri  križi. 


a^red  tábo  pádom  v  prah  zemljé 
^  Na  tuji  zémlji,  križ  lesonil 
In  ko  vetróvi  vró  ledéni, 
Kazjeda  mi  bolest  srcé. 

Oh  gol  in  pa  razsut  stojiš, 
In  nate  gledam  zdaj  otožno, 
Ihtéč  glasnó,  moléč  pobožno. 
In  poln  tolažbe  se  mi  zdĺšl 

Spomín  na  dom  so  mi  budí 
Na  malo  hišo,  vas  bogáto, 
Na  poljo  širno,  klasje  zlato, 
Ki  tíťm  prijazno  mi  zoiíl 


In  pac  stojí  mi  križ  lesón. 
Odičon  z  zgodnjimi  cvotovi. 
Oh  támkaj  pa  ne  vró  vetróvi 
In  tam  mi  ni  pogléd  meglen. 

Samotní  križ,  razpali  križ 
Bridkó  na  tebe  se  oziram, 
Oziram  se,  solzé  otii-am 
Ko  tukaj  mi  molčé  stojiš! 

In  tja  mi  splava  vid  v  nebo: 
Oh!  Bog  dobrotni.  Ti  me  vodi, 
Ti  mi  usmiljen  oco  bodi! 
Srônó  te  kliícm  in  glasnó!  .  . 


-b- 


5ŽK 


35* 


?:^;>A^:.sžfe.sž?ž.vžfeAi:?fu2fž^^ 


;p^5;^'5j(5v;iYíV^^j^>^^^>^-^^^^ 


L  u  t  e  r  s  k  i  1  j  u  d  j  e. 

Povest. 
Spisal  Janko  Ker  sni  k. 
(Dalje.) 
tem  pa,  ko  sta  ta  dva  moža  kovala  gori  v  grádu  svoje  na- 
klepe,  v  tem  odprla  so    se  bila   že    potihoma   zadnjestranska 
grajska  vráta,  in  ven  sta  stopili  dve  ženski  osobi. 

Bili  sta  Olga  in  teta  Mara. 

Odšli  sta  tiho  na  vrt  in  tam  v  lopo  na  spodnji  stráni.  Teta 
Mara  tresla  se  je  ko  šiba  na  vodi  in  ostala  pri  vliodu  v  lopo  skrbno 
na  vse  stráni  gledaje.  Olga  pa  je  sedla  k  mizi  ter  podprla  glavo  z 
obema  rokama. 

„Oh,  Olga,"  šepne  teta  ter  potegne  svoj  robec  še  bolj  tesno 
okolo  vratu,   „kam  si  me  izpeljala?  Mene  je  groza,  če  pomislim  — " 

„Teta,  obljubili  ste  mi,  in  česa  se  Vam  je  bati?" 

Molčali  sta  potem  obe. 

Cez  nekoliko  čaša  reee  zopet  teta : 

„Gori  je  še  luč!  Ona  dva  še  nista  odšla!" 

Olga  ni  odgovoľila. 

Bila  je  temná  noc  in  nebo  oblačno;  po  senožeti  pod  vrtom 
glasili  so  se  murni,  in  z  drevja  na  vrtu  pádel  je  sedaj  in  sedaj 
piškav  sad  ter  udaril  z  gluliim  lopotom  v  travo. 

Gori  v  grajskem  oknu  ugasnila  je  luč,  in  teti  je  bilo,  kakor 
bi  se  jej  odvalil  težak  kameň  s  prsij. 

„Sedaj  gresta  spat!"  reče  poluglasno  v  lopo;  pogum  joj  je  bil 
pri  tem  tako  porastel,  da  je  čez  nekoliko  čaša  šla  proti  vratom  gledat, 
se  11  še  pričakovani  ne  bliža.  Pod  stopinjo  njeno  je  na  labko  zahrščal 
pesek,  in  to  je  opozorilo  ona  dva  poslušalca  gori  v  oknu. 

Teta  se  je  vrnila  zopet  proti  lopi. 

„Morda  ga  ne  bo?"  šepne  zopet  Olgi. 

„Oh,  pride,  gotovo  pride!"  reče  ta  ter  stopi  ven  pred  lopo. 

„Ali  ne  čuješ  kôra  kov  tam  na  ovinku?"  vpraša  naglo  čez 
nekoliko  trenutkov  ter  prime  teto  za  roko. 


J.  Kersnik :  Lnterski  Ijndje.  649 

Obe  sta  pridržali  sapo  ter  poslušali ;  in  res  so  priliajali  lehki, 
previdni  koraki  iz  doline  proti  zakotju,  kjer  so  bila  vrtná  vráta. 

„Oh  teta!"  zaihtelo  je  dekle  ter  oklenilo  se  starké. 

A  v  tem  trenutku  začuje  se    onokraj    vrat   poluglasen    vzklik : 

„Kakov  tat  lazi  tu  okolo?" 

Takoj  za  tem  zazvižgalo  je  nekaj  po  zraku  in  tému  je  sledil 
težak  udaree,  kakor  bi  človek  lopnil  na  tla. 

Teta  se  je  od  strahu  skoro  zgrudila,  Olga  pa  je  z  glasnim 
vzklikom  planila  proti  vliodu.  Tu  pa  jo  je  prijel  nekdo  krepko  za 
ramo  ter  jej  stisnil  roko  na  ústa. 

„Molči,  pravim  !"  siknil  je  isti. 

Pa  odrinila  ga  je  z  neznano  silo,  spoznavši  brata  svojega.  Pri 
tem  je  zadela  ob  nekaj  na  tleh  ležečega. 

„Tatove  preganjaval"  reče  Berg  tn-  stopi  pred  Olgo. 

V  tem  pa  se  je  bila  ona  sklonila  k  tlom  in  spoznala  slikarja; 
z  bolestnim  krikom  zgrudila  se  je  nezavedna  poleg  njega. 

„Hoho,  Vi  tudi  tukaj?"  zagrohoče  se  nadlajtnant  ugledavši 
teto  Maro,  ki  je  bila  omabujoča  prihitela  bliže. 

„Nocoj  menda  vse  tatove  zalezuje!"  reče  Berg  s  ciničnim 
zasmehom. 

„Pojdite,  da  spravimo  Olgo  v  sobo,  inmolčite!"  zapove  osorno 
Werner  in^  vzdigne  neza  vedno  sestro  kvišku  ter  j  o  nese  v  grád. 
Teta  gre  tiho  jokaje  za  njim. 

Ko  se  je  vrnil  nadlajtnant,  tipal  je  Berg  na  tleh  ležečega  slikarja 
za  žilo. 

„Skoro  bi  ga  bil  preveč,"  dejal  je  mrzlo;  „nisem  premislil,  d^, 
je  bič  okovan;  pa  to  malo  puščanje  mu  ne  bo  škodilo.  Položiva 
ga  tu  doli  v  travo,  rosa  ga  bo  spet  prebudila,  in  potem  bo  lehko 
premišljeval,  kaj  se  pravi  hoditi  na  takov  rendez-vous.  Za  také  fantiče 
je  bič  —  pravo  zdravilo."  Storila  sta,  kakor  je  svetoval  Berg,  ter 
zavlekla  nezavednega  Kosana  pod  vrtno  ozidje  v  visoko,  rosno  travo  : 
potem  sta  odšla  v  grád. 

Cez  kake  pol  ure  probudil  se  je  slikar  iz  svoje  omotice.  Dvignil 
se  je  počasi  ter  gledal  in  premišljeval,  kje  je  in  kaj  se  je  bilo 
zgodilo  ž  njim.  Trajalo  je  dolgo,  da  se  je  spominaL  kako  je  nekdo 
na  jeden  hip  poleg  njega  bil  siknil  o  tatovih  in  ga  v  istem  trenutku 
udaril  s  tako  silo  čez  glavo.  Kdo  bi  bil  to,  tega  si  slikar  ni  vedel 
povedati,  a  le  to  se  mu  je  še  dozdevalo,  kakor  v  sanjah,  da  je  bila 


650  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudjo. 

Olga  kriknila  poleg  njega,  in  d  a  sta  ga  Berg  in  Wcrner  vleklá  v 
travo.  In  ko  se  tega  domisli,  bilo  mu  je  tudi  jasno,  da  sta  ga  -ta 
dva  pobila  k  tlom.  Divij,  strasten  srd  se  ga  polasti,  ko  skoči  pri  tej 
misii  kvišku.  A  zavrtelo  se  mu  je  takoj  v  glavi,  in  zgrudil  bi  se  bil, 
da  se  ni  prijel  ob  zid. 

Cez  nekoliko  čaša  splazi  se  počasi  gori  do  vrtni  h  vrat ;  a  ta 
so  bila  zaprta,  in  vse  mirno  in  tiho  okolo.  Tam  pri  vratlh  stopi  na 
nekaj,  in  ko  se  skloni,  nájde  svoj  klobúk. 

Temná  noc  je  bila,  in  kri,  ki  je  tekla  Kosanu  iz  rane  na  glavi 
cez  čelo  na  oči,  jemala  mu  je  tudi  vid.  Odšel  je  počasi  in  oraahujoč 
ter  je  doli  v  bregu  pod  vasjo  pri  malem  studenci  izpral  si  svojo 
ráno.  In  čim  bolj  mu  je  ginil  sedaj  jirvi  strastni  srd  ter  je  jeí  sam 
mirneje  premišljevati  in  sklepati  o  vsem  dogodku,  tem  hujša  postajala 
je  telesná  bolečina,  in  ker  je  bil  mnogo  krvi  izgubil,  obhajale  so  ga 
tudi  labke  omotice. 

Bližalo  se  je  že  jutro  in  nebo  se  je  na  lahko  jasnilo  na  vzhodu, 
ko  je  dospel  France  domov. 

Druzega  dne  pa  je  ležal  v  budi  vročini.  Ker  ga  opoludne  ni 
bilo  iz  sobice,  prišla  je  mati  gledat  ter  našla  ga  v  postelji. 

„AH  si  bolan?"  vpraša  ona. 

„Bo  kmalu  bolje!" 

V  tem  trenutku  ugleda  starká  nekaj  krvavé  obleke,ki  je  ležala 
kraj  postelje.  „Za  božjo  voljo,  ali  si  se  tepel?"  vzklikne.  „Tiho 
bodite  in  nikari  ne  govorite  o  tem ;  udaril  sem  se  malo.  Mrzí  e  vode 
mi  prinesite." 

A  mati  je  sedaj  vedela,  da  je  vse  to  z  „luteranskimi"  v  zvezi, 
in  prešinilo  jo  je  pri  tem,  kakor  neko  tiho,  skrivno  veselje. 

„To  je  zavoljo  „luteranke!"  dejala  je  pri  sebi,  ko  je  šla  po 
stopnicah  iskat  vode.  Za  to  je  pa  doli  v  veži  raolčala  o  tem.  da  je 
France  ranjen. 

„Ali  ga  ne  bo  doli?"  vprašala  je  mlajša  hči. 

„Pravi,  da  je  bolan  in  ne  bo  jedel  I"  reče  mati. 

Tudi  druzega  dne  ga  še  ni  bilo  doli,  a  vročina  mu  je  odlegla ; 
ponehovala  je  telesná  bolest,  a  želja  po  maščevanji  rástla  mu  je  od 
ure  do  ure.  Gotov  je  hotel  biti  o  tem,  kdo  ga  je  udaril,  in  plačati 
mu  je  hotel  to,  ali  pa  sam  poginiti.  Tako  strasten  je  i)ostajal  tu 
čut  v  njem,  da  se  slikar  Olge  in  svoje  brezupne  Ijubezni  skoro 
spomínal  ni. 


J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje.  561 

Tretjega  dne  stopa!  je  počasi  po  stopnicah  cloli  in  srečal  v  veži 
mater;  bila  je  sama. 

„Kam  pa  liočeš?"  »Slalj  «i  «e;  kar  pred  hišo  šedi!"  deje  ona 
ter  gloda  skrbljivo  za  njim. 

„V  grád  pôjdem!"  reče  slikar  krátko. 

„Kaj  boš  tam?  Žive  duše  ni  gori;  včeraj  so  se  vsi  odpeljali 
na  Nemško:  samo  stari  Jaká  je  v  grádu." 

France  postane  jeden  trenutek.  kakor  bi  okamenel,  a  potem 
se  obrne  in  gre  zopet  gori  v  sobico. 

Tam  je  pádel  na  stôl  ter  podprl  glavo  z  obema  rokama :  vedel 
ni,  kaj  bi  mislil.  kaj  bi  počel;  strast  njegova  bila  je  tako  silovita, 
on  sam  pa  tako  slab,  tako  onemogel! 

Se  ve  da  —  slutiti  ni  mogel,  da  že  ima  maščevalca,  bridkega 
in  gotovega! 

YIII. 

Trdua  med  iiama  vzdi^uje  se  stena 
'Z  brezna  globoc'ga  do  strmib  nobes; 
Vendar  ne  vdrža  želj  skrivnih  plameňa, 
])a  bi  ne  niogel  on  švigniti  čez. 

Pre  ši  r  en. 

liilo  je  skoro  tri  letíi  pozneje.  Krásna  pomlad,  kakor  je  mogoča 
le  pod  južnim  nebom,  smehljala  se'je  nad  starim  Eimom.  Po  oblju- 
denih  cestah  in  prostorih  videti  je  bilo  mnogo  tujcev  iz  severnih 
krajev,  in  ločiti  je  bilo  leliko  vsakega,  kakor  je  to  povsodi,  od 
domačinov. 

Tudi  slikarska  in  kiparska  razstava  bila  je  že  nekaj  tednov 
odprta  in  dobro  obiskovana.  Udeležilo  se  je  iste  letos  mnogo  umetnikov, 
zlasti  mnogo  novih  imen  kázal  je  zápisník. 

Umetnikom  prijazen  pleraenitaš  prepustil  je  razstavi  svojo  pa- 
lačo  ob  Corsu,  in  v  njenih  visokili  sobanah  videti  je  bilo  dan  za 
dnevom  vec  domačega  in  tujega  odličnega  občinstva,  ki  je  s  kritičnim 
očesom  sodilo  razstavljene  kipe  in  slike. 

Bilo  je  nekega  gorkega  dopoludne,  ko  je  vstopil  eleganten  par, 
gospod  in  gospá,  očitno  tujca.  v  ŕazstayne  prostore.  On  visoko- 
rasten,  bledega,  rumenkastega  obraza  in  že  sivih  las,  ona  srednje 
postave,  mlada  in  lepa.  Melanliolična  poteza  preko  na  lahko  stisnenili 
usten  delala  je  mlado,  morda  komaj  dvajsetletno  ženo,  —  kajti  to 
je  bilo  videti  na  prvi  pogled,  —  še  bolj  zanimljivo. 


552  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudjo. 

In  še  nekaj  dmgega  je  opozárjalo  nánjo.  Šla  sta  tako  čudno, 
tako  mrzlo  drug  poleg  druzega,  in  akoravno  jo  je  vodil  on,  bilo  je 
vender  kakor  bi  se  ga  ona  niti  ne  dotikala.  Tudi  govorila  nista. 

Šla  sta  po  sobanah,  on  malomarno  gledaje  sedaj  to  sedaj  ono 
sliko,  čaši  pa  malo  dalje  mudeč  se  pred  jedno  ali  drugo. 

Tudi  ona  je  pozorno  ogledovala  umotvore  ;  a  oko  njeno  je  liitelo 
skoro  vedno  le  bolj  po  Ijudeli  okolo,  po  občinstvu,  med  katerim  se 
je  sukalo  tudi  mnogo  umetnikov.  Oster  opazovalec  bi  bil  sodil  da 
mlada  dáma  nekoga  išee. 

Pa  sedaj  je  zrla  zopet  po  podobab,  in  v  tem  trenutku  obviselo 
jej  je  oko  na  mali,  skoro  neznatni  sliki.  Stopila  je  za  pol  koraka 
bliže,  a  v  tem  se  je  stresnila,  tako  da  se  je  obrnil  njen  soprog,  ki 
je  ogledoval  veliko  Venero,  k  njej  ter  vprašal: 

„Kaj  ti  je,  01ga?« 

„O  nič,  nič;  vroče,  tako  zadulilo  je  tukaj!" 

„Pa  pojdiva  ven!"  reče  on  ter  se  obrne  k  vratom. 

Ona  se  ozre  še  jeden  pot  naglo  po  podobi,  katera  jo  je  bila 
tako  vznemirila  ter  ponovi  v  mislih  številko,  ki  je  bila  prilepljena 
pod  sliko. 

Gospod  vsega  tega  ni  bil  zapažil.  Zunaj  je  stopila  na  veliko 
senčno  altano  ter  ukazŕala  mimogredočemu  slugi  prinesti  kozarec 
vode.  Soprog  njen  vrnil  se  je  v  razstavo  v  kiparski  oddelek. 

Hlastno  je  izpila  Olga,  sedaj  pi.  Bergova  —  kajti  ona  je  bila,  — 
kozarec  in  potem  velela  slugi  prinesti  razstavni  zapisnik. 

S  tresočo  roko  prebirala  je  liste,  in  glej,  tu  je  stala  številka: 
2.^5,  številka  one  slike,  in  poleg  nje  ime  slikarjevo :  Fransesco 
Kosan. 

„Oh,  kako  dobro  sem  vedela,"  šepnila  je  Olga  sama  pri  sebi, 
„to  je  moja  podoba,  istá,  katero  je  tedaj  doma  slikal!" 

Vrnila  je  slugi  knjigo  in  stisnila  mu  cekin  v  roke. 

„Preskrbite  mi  takoj  adreso  in  stanovanje  tega  slikarja !"  reče, 
kazaje  na  številko  235. 

Ni  trajalo  dolgo,  vrnil  se  je  sluga  iz  razstavne  i)isarne  z  malim 

lističem  in  tu  je  stalo:   Via  di  Porta  Maggiore,  casa  Carniinati.   „Torej 

vender  jedenkrát!"  vzdilmila  je  mlada  žena  ter  zumišljeno,  a  z  gorečini 

očesom  zrla  iznad  altane. 

(Koiiec  prihodnjič.) 


^&    .%-»^    H^  "*'^'*''''    ^^    ^f^    "^^    'H^*^ 


:□; 


K^   K^   ET3  P^iR^ 


Kí 


I 


Zemeljski  potresi. 

Spisal  J.  J  e  sen  k  o. 

(Konec.) 

XXX. 

Kaj  uzročuje  zemeljske  potrese? 

laj  še  le,  na  konci  to  lazprave  so  nam  primerno  zcli  staviti 
vprášanje :  kaj  pa  uzročuje  zemoljske  potrese  ?  Kaj  zapeljivo 
—  vprášanje !  Ko  bi  mislili,  kot  naši  tilolojri,  da  je  vse  zlata  vredno, 
kar  so  starodávni  Grki  in  Rimljani  zapísali  in  naslednjim  rodom 
zapustili,  razpravljali  bi  z  najvočjim  veseljom  zlate  njih  resnice.  Po- 
vedali bi,  kako  so  zemeljske  potrese  pojasnovali  Aristotel,  Strabon 
in  Ivan  Lavreneij  Lydus  (roj.  490  po  Kŕ.  v  Filadelíiji  v  Lidiji)  potem 
Lukrecij,  Seneka,  Lucilij  mlajši  in  Plinij,  da  omenimo  le  najiraenitnejša 
grške  in  latinské  pisatelje  o  tej  stvari.  A  ker  v  naših  očeh  še  nikdar 
ni  zadobila  nobena  reč  kake  veljave  le  zato.  ker  so  starodávni  Grki 
Rimljani  o  njej  pisali,  prepuščamo  tudi  tákrat  našim  klasičnim  jeziko- 
znancem  omenjenih  pisatelj  e  v  otročj  e  šušmarije  in  teorije, 
n  a  j  s  e  oni  ž  njimi  d  o  1  g  o  č  a  s  i  j  o.  Iz  starega  veka  bi  tu  omenili 
še  škofa  Patricija,  ki  se  je  v  3.  stoletji  po  Kristu  pečal  s  to  prirodino 
prikaznijo.  Iz  sledečih  stoletij  srednjega  veka  ne  moremo  navesti  le  jed- 
nega  moža,  ki  bi  bil  skúšal  pojasniti  zemeljske  potrese.  S  šestnajstim 
stoletjem  so  jele  se  vede  znova  razvijati  in  širiti  med  večje  kroge.  Bistro- 
glavi  možje,  če  sprva  práv  redki,  sojeli  zanemarjati  nadzemeljske  stvari 
in  razraere  ter  so  se  bolj  pečali  s  pozemeljskimi  rečmi.  Práv  na- 
ravno  je  bilo,  da  so  svojo  pozornost  obracali  tudi  na  te  strahovite 
prirodine  pojave  ter  jim  po  svoje  izkali  uzrokov.  Tako  Jurij  Agri- 
kola  v  šostnajstem  stoletji,  Atanazij  Kirclier,  Martin  Lister,  Lemery 
in  drugi  v  sedemnajstem,  potem  Valerius,  Buffon,  Delij  Pini,  Dela- 
metherée,  A.  G.  Werner,  Viljem  Stuckelly,  Štefan  Hale,  Beccaria,  Ti- 
berij  Cavallo,  Vivenzio  in  Poli  v  osenmajstem.  Se  bolj  pa  je  zanimal 


564  J.  Jesenko :  Zemeljski  potresi. 

ta  predmet  geologe  in  priľo;1nziiaiico  sedanjega  veka.  Izmed  veliko 
množice  naj  tu  naštejemo  hajimenitnojše:  A.  Huraboldt,  L.  Buch, 
Vasali  Eundi,  H.  Steffens,  Hamphrey,  Davy,  Gay-Lussac,  Ampére, 
A.  Perrey  (Falb),  R.  Wolf,  G.  Biscliof,  E.  Kluge,  Mohr  in  Decken 
(Hoerners).  Odvoč  bi  bilo  tu  na  dľobno  razkazovati,  kako  so  po- 
samezni  ti  učenjaki  pojasnovali  zemeljsko  tresenje.  Nektere  njih  teo- 
rije  so  se  med  seboj  ujemale,  ali  le  malo  razlikovale:  nektere  so  se 
pa  popolnoma  nasprotovale  ter  pravili  uzrokov  iskale  v  popolnoma 
različnih  razraerali  in  silali. 

Nekteri  učonjaki  skušajo  zomeljske  potiese  jednako  pojasniti  kot 
bljuvanje  ognjenikov :  trdijo  namroč,  da  preveliká  vročina  v  zemelj- 
skem  dro!)U  nareja  ražne  pare  in  plinove,  zlati  vodne  pare  ter  jim 
podeluje  toliko  napetost,  da  siloma  suvajo  od  spod  v  zemeljsko  skorjo 
ter  jo  pretresajo.  Tem  učenjakom  pravijo  ])  1  u  t  o  n  i  s  t  i  ali  v  ul  k  a- 
n  i  s  t  i,  njili  náuku  pa  v  u  1  k  a  n  s  k  a  ali  p  1  u  t  o  n  s  k  a  teorija.  Voda  ali 
dere  ali  loze  skozi  zemeljske  otline  in  razpoke  ter  se  dotikaje  raz])e- 
Ijene  ali  raztopljene  tvarinezemeljskega  jedra  nennidonia  premeni  v  paro, 
ki  se  silno  razpenja  ter  skúša  steno  tega  podzemeljskega  kotla  raz- 
dreti :  silovito  suje  vánjo  ter  jo  pretresa,  kar  ravno  kot  potres  čutimo 
na  zemeljski  površini.  O  tem  ni  dvojiti,  da  ražne  potrese  res  uzro- 
čuje  rečena  podzemeljska  sila,  zakaj  dežele  z  mnogirni  ognjeniki  se 
kaj  pogostoma  potresajo  (zaliodna  strán  Južne  Amerike,  Srednja  Ame- 
rika, Antilje,  Italija  in  Sundski  otoci),  ppsebno  moeno  se  rade  potre- 
sajo, predno  začnó  ognjeniki  bljuvati.  Ti  potresi  ognjeniških  po- 
krajin  se  nikakor  ne  ločijo  od  potresov  neognjeni.škili  pokraj  in,  tudi 
takih,  ki  so  zelo  daleč  od  ognjenikov.  Zemlja  se  jednako  trese  in 
tresenje  se  jednako  širi  po  njej,  kažejo  se  enaki  učinki  v  zemeljski 
skorji  in  na  njej,  jednako  se  razpokuje,  vzdigujo  in  znižuje.  Zapa- 
zovali  so  tudi,  da  potresi  po  ognjeniških  deželah  navadno  prestanejo, 
kadar  so  žepna  odprta  ter  iz  sebe  puhté  neizmerno  množino  vodne 
pare  in  drugih  plinov.  Zato  je  A.  Humbol  bljuvajoee  ognjenike 
práv  primerno  imenoval  zaklop  n  ice  varnice. 

Razbeljene  vodne  pare  in  ražni  plinovi,  ki  iz  ognjenikov  veliké 
skale  in  drugo  tvarino  izmetajo,  delujejo  z  jednako  silo  v  podzemeljsko 
skorjo  tudi  ondu,  koder  ni  nikakeršnih  ognjeniških  gorá.  Vender 
ražni  vulkanisti  kaj  različno  pojasnujejo,  kako  S3  vse  to  dogaja. 
Nekteri  menijo,  da  sami  plinovi  in  vodne  pare  uzroúujejo  potrese, 
nekteri  pa,  da  poleg  njih  se  zaganja  tudi  tekočina  zemeljskega  jedra 


J.  Jesciiko:  Zemeljski  potvesi.  555 

ter  udarja  v  zemeljsko  skorjo,  zopet  drugi  mislijo,  da  se  zemeljska 
skorja  vsled  neprestanega  razhlajenja  malioma  usedá  ter  tako  na- 
napenja  in  hru.ši.  Napeti,  plinovi  in  vodne  pare  silovito  pritiskajo 
na  tekoóe  zemljsko  jedro  ter  tako  uzrocnjojo  njegovo  valovanje  in 
zaganjanje  v  zemeljsko  skorjo ;  po  drugih  se  usedajo  posamezni  delí 
zemeljske  skorje  ter  pritiskajo  in  razburkajo  tekoče  zemeljsko  jedro. 
Pojavi  na  zemeljski  površini  pač  kažejo,  da  izvirajo  iz  močnih  sunkov 
od  spod  navzgor,  da  nenadoma  in  trenutkoma  delujejo  sile  popolnoma 
primerne  silám  močno  napetih  par  in  plinov,  ki  se  v  prevelikí  vro- 
čini  ali  zeló  nagloma  razvijajo  ali  ovire  trenutkoma  premagujejo  ter 
tako,  ali  neposredno  pretresajo  goriijo  zemeljske  plasti  ali  pa  posredno, 
ker  uzročujejo  silno  valovanje  in  udarjanje  tekočecra  droha  na  zemeljsko 
skorjo. 

Kako  se  vse  to  dogaja,  ne  moremo  dolociti,  ker  ne  vemo  na- 
tanono ,  koliko  debela  je  zemeljska  skŕirja  in  kako  so  zemeljske 
plasti  razvrščene  in  iz  kakega  kai&e»ja  sestavljene.  Vulkanisti  trdijo, 
da  je  v  zemeljski  skorji  mnogo  razpok  in  razdorov,  večjili  in  manjšili 
otlin  polnili  vode^  ki  se  nagloma  údere  v  notranje  globine  ter  pride 
do  razbeljenega  jedra  in  se  hipoma  premení  v  pare  in  plinove. 

Po  takem  se  ne  bodemo  čudili,  da  so  pri  raznih  poítresili  za- 
pazovali  pulitenje  par  in  plinov  iz  zemlje,  drugodi  so  eelo  videli 
švigati  plameň  iz  nje  (pri  potresu  na  Armensl<ein  1840,  v  Rumani 
leta  1797,  v  dolini  reke  Magdaléne  v  Novi  Granadi  1827,  pri  raz- 
nih potresih  v  Kalabriji  in  Siciliji  in  pri  Lizbonskem  leta  1755). 
Najbrže  bi  bili  tudi  pri  drugih  potresih  lehko  opiizovali  jednako  po- 
jave,  a  strah  in  trepet  sta  Ijudi  tako  zbegala,  da  nikdo  nanje  še 
mislil  ni;  pogostoma  jih  je  človeškemu  očesu  tudi  lehko  zakrival 
prah,  ki  sé  je  od  podirajočih  se  hiš  in  tresenja  zemlje  nabiral  v  goste 
megle. 

Notranji  del  zemlje  ali  njen  drob  je  tekoč  in  krog  in  krog  ga 
obdaja  razmerno  tenká  zemeljska  skorja.  Luna  in  solnce,  t.  j.  njijina 
privlačnost  morata  na  tekoči  drob  jednako  vplivati  kot  na  pozemoljsko 
morje  ter  narejati  plimo  in  oseko.  Mocne  plirae,  primerne  visokim 
jjlimam  vesoljnega  morja,  zaganjajo  se  in  udarjajo  od  spodaj  v  ze- 
meljsko skorjo  ter  jo  pretresajo.  To  teorijo  bi  imenovali  kozmično, 
ker  po  njej  razmerje  med  svetovi  (solnce,  luna  in  zemlja),  t.  j.  njih 
privlačnost  uzrocuje  zemeljske  potrese.  Prvi  jo  je  vsaj  deloma  že  pred 
sto  leti  izrekel  profesor  G.  Balivi  v  Limi  (na  Peruvanskem),  pozneje 


556  J.  Jesenko:  Zemcljski  potresi. 

pa  Italijan  Toaldo,  profesor  prirodoznauskega  zcmljepisa  in  astrono- 
mije  v  Padovi.  Prvo  polovico  sedanjega  stoletja  se  je  ž  ujo  pečal 
Francoz  Aleksij  Perrey  iz  Dijona  ter  jo  vsestransko  in  dosledno  razvil. 
Občudovati  moramo  tega  Francoza,  da  je  z  nepopisljivo  marljivostjo 
nabiral  gradivo,  ter  ga  z  jednako  bistroumnostjo  razvrščeval  tako,  da 
je  primerno  dobro  podpiral  občrtano  teorijo.  Práv  primerno  bi  se 
morala  po  njem  imenovati  Perreyeva.  Tej  je  pozneje  med  drugimi 
pritegnil  R.  Edmonds  ter  zlasti  poudarjal  čudovito  razmero  med  po- 
tresi in  luninimi  izpremembami,  Cestitim  čitateljem  „Ljubljanskega 
Zvona"  je  ta  uk  o  potresih  le  znan  pod  imenom  „Falbova  teo- 
rija".  Nemec  R.  Palb  se  je  namreč  polastil  Perreyeve  teorije  in  je 
zlasti  zadnjili  deset  let  nabiral  novo  gradivo  ter  jo  ž  njim  podpiral 
in  rázvijal.  Ker  so  Ijudje  že  vajeni  človeka  soditi  po  novi  suknji, 
če  je  ta  práv  iz  „prerojene  volne"  narejena,  spozabili  so  na  zaslu- 
ženega  Francoza  ter  tega  teorijo  imenovali  po  bližnjem  Nemci,  po 
njim  bolj  pristopnih  nemškili  knjigali. 

Luna  in  solnce,  uči  ta  t-Qorija,  privlačata  tekoči  zemeljski  drob 
ter  uzročnjeta  njegovo  plimovanje  (plimo  in  oseko)  ondn,  kjer  se  ze- 
meljska  skorja  ne  dotika  rečene  tekočine.  Plima  vesoljnega  morja 
se  ravna  po  njegovi  globokosti  ter  je  tem  višja,  čim  globokejše  je 
morje.  Ker  je  po  prej  omenjenih  geologih  zemeljska  skorja  razmerno 
tenká,  znáša  premer  tekočega  zemeljskega  droba  okolo  1 200  miria- 
metrov ;  tolika  je  tedaj  globočina  tega  neznanega  morja  sred  i  zemi  je! 
Privlaka  lune  in  solnca  mora  v  tej  silno  globoki  tekočini  uzročiti 
neprimerno  visoke  plime.  Ko  bi  med  njo  in  zemeljsko  skorjo  bilo 
kaj  praznega  prostora,  pluskala  bi,  poganjala  se  in  udarjala  bi  ob 
plimi  tekočina  v  zemeljsko  lupino  ter  jo  pretresala.  A  naj  se  tudi 
zemeljska  skorja  neposredno  drži  tekočega  droba,  tako  da  se  ta  vsled 
privlačnosti  rečenih  nebesnih  teles  ne  more  napeti  ter  pluskati  v  sko- 
rjo, vender  mora  vsled  privlake  tekočina  posebno  močno  pritiskati 
od  spodaj  gori  na  trdo  zemljo.  Po  Falbu  uznočuje  tudi  ta  tlak  ze- 
zemeljske  potrese.  Rečeni  tlak  pritiska  neprestano  na  druga  mesta, 
ker  se  tudi  stanje  zemlje  in  lune  vedno  preminja.  Preminja  se  tudi 
njegova  sila  ter  sedaj  raste,  sedaj  pojema,  práv  potem  ali  se  zemlja 
nategujočima  telesoma  (luni  in  solnci)  bliža  ali  se  pa  od  njih  od- 
daljuje.  Posebno  veliká  je  njegova  sila ,  kadar  se  privlaka  lune 
ujema  s  privlako  solnca,  razmerno  majhna  pa,  kadar  si  rečeni  pri- 
vlaki  nasprotujeta.     S  krátka,  ta  tlak  se  po  vsera  preminja  tako  kot 


J.  Jesenko:  Zemeljski  pob*esi.  567 

plima  vesoljnega  raorja  na  zemlji.  Poleg  tega  se  prem'nja  še  po 
različnih  razmerah  zemeljske  skorje,  po  različni  njeni  sestavi,  različní 
tlebelosti,  trdosti  in  težkoti.  Zarad  teh  razlik  tlak  ne  uzročuje  na 
vsakem  mestu  zemeljskega  oblá  dveh  potresov,  tako  da  bi  se  ti  redno 
ponavljali  kot  se  ponavlja  pliraovanje  vesoljnega  morja, 

Mnogo  je  nerazumljivega  v  tej  teoriji.  Kjer  se  zemeljska  sko- 
rja  neposredno  dotika  raztopljenega  droba  ter  ta  vsled  privlake  le 
niočno  tišei  v  njo,  tlak,  če  še  tako  silen,  pac  nikdar  ne  bode  potresal 
zemlje.  Kjer  so  med  skorjo  in  drobom  otline  ali  prazni  prostori, 
napenja  se  pac  lehko  tekočina  ter  pluska  in  udarja  v  skorjo.  Takí 
udarci  uzročujejo  zemeljske  potrese,  ki  se  res  v  nadsredišči  povsodi 
kot  podzemeljski  sunki  čutijo.  Kjer  pa  v  zemlji  vladajo  také  raz- 
mere,  morali  bi  na  površji  však  dan  čutiti  po  dva  potresa,  kot  na 
istem  mestu  ob  morji  vsakdan  zapazujemo  po  dve,  če  práv  različno 
visoki  plimi.  Tako  redoma  se  pa  ne  ponavljajo  potresi  nikjer  na 
zemlji.  Ce  so  razmere  ugodne,  če  se  privlačni  moci  (lune  in  solnca) 
ujemata,  ponavljajo  se  kaj  radi  potresi.  Prvi  zagrebški  potres  9.  no- 
vembra o  poluosmih  zjutraj  recimo,  izviral  je  iz  takih  ugodnih  raz- 
mer ;  a  kako  da  so  isti  dan  čutili  še  štiri  druge,  če  práv  menj  mocne 
potrese !  Plima  podzemeljske  tekočine  se  je  v  24  urah  pač  le  dvakrát 
ponovila.  Kako  bi  pojasnovala  ta  teorija,  da  so  leta  184G.  v  Limi 
čutili  v  24  urah  skoro  200  močnih  potresov!  In  na  otoku  Havaji 
so  se  leta  1868  potresi  ponavljali  več  mesecev;  samo  meseca  marca 
so  čutili  2000  sunkov !  Res  čudovita  nerednost,  ko  bi  po  teoriji  imela 
vladati  najlepša  pravilnost.  10.  in  11.  novembra  se  je  v  Zagrebu 
zemlja  večkrat  potresala;  mirovala  je  od  12.  do  15.  po  noci.  Kar 
jo  po  noci  od  15.  do  16.  novembra  prebudi  polna  luna:  podzemeljska 
plima,  močni  potres  na  površji.  A  kako  je  navzkriž  s  teorijo  še  isti 
dan  moglo  slediti  6  drugih  potresov  ?  Pa  zakaj  bi  še  dalje  primerjali 
te  dogodke,  ki  teoriji  popolnoma  nasprotujejo.  Na  meteorologični 
po-staji  v  Zagrebu  so  od  9.  novembra  1880  do  13.  januvarja  1881. 
opazovali  87  bol  j  močnih  potresov,  ki  so  med  dneve  minulih  dveh 
mesecev  kaj  različno  razdeljeni. 

Ono  pritiskanje  raztopljenega  droba  se  vsled  svetovnih  razmer 
redoma  ponavlja  in  ravno  tako  redno  se  bi  imeli  ponavljati  iz  onega 
tlaka  izvirajoči  potresi.  Dejanske  opazbe  pa  kažejo  največjo  nepra- 
vilnost.  Recimo,  da  razmere  res  niso  vselej  ugodne,  tako  da  čutimo 
na  površji    le    raočnejše    potrese,    izvirajoče   iz    najmočnejšega    tlaka 


558  J.  Jesenko :  Zemeljski  ^^potresi. 

tekočega  droba  na  zemeljsko  skorjo.  A  tudi  v  tem  slučaji  omahuje 
kozmična  teorija,  kajti  po  njej  se  bi  ona  nepravilnost  merala  ravnati 
po  nekem  drugem  pravilu.  Astrononiija  uči,  kako  se  luna  poraika 
krog  zemlje,  ta  pa  krog  solnca.  Natančnejše  preiskave  telí  kaj  zamq- 
tanih  potov  so  pokazale,  da  se  v  19  letih  medsebojno  stanje  solnca, 
lune  in  zemlje  točno  ponavlja  t.  j.  mlaj  je  na  vsakih  19  let  zopet 
isti  dan  leta.  To  19letno  dobo  imenujemo  lunin  krog.  Ta  doba  se 
bi  morala  gotovo  kazati  v  vretenji  zemeljskili  potresov.  V  nekem 
prejšnjem  oddelku  te  razprave  smo  zasledovali,  ali  se  kje  potresi 
ponavljajo  v  jednakih  dobah.  Vse  dosedanje  opazbe  so  pokazale,  da 
se  potresi  nikjer  ne  vrsté  po  določenih  dobah,  nikjer  se  ne  ponavljajo 
ravno  po  19letnih  dobah,  kot  se  bi  imeli  po  kozmični  teoriji  po- 
navljati.  Omenili  smo  že,  da  je  profesor  Kispatic  prijavil  pregled  vseh 
v  Zagrebu  opazovanih  in  zaznamenovanili  potresov.  Naj  pregledujemo 
to  dolgo  vrsto  zagrebških  potresov  od  katere  stráni  koli,  nikjer  se 
ne  pokaže  kaka  pravilnost,  ki  bi  se  ujemala  z  luninim  krogom.  Če 
med  njimi  odberemo  ,najmočnejše  potrese,  ne  skladá  se  tudi  njili 
vrstenje  z  omenjeno  dobo.  Med  zaznamenovanimi  potresi  najhuj.ša  sta 
bila  20.  marca  1502  in  9.  novembra  1880.  Obračajmo  teii  378  let 
7  mesecev  in  13  dnij  kakor  koli  hočemo,  delimo  jih  tako  ali  tako, 
pokazala  nam  se  ne  bode  nobena  doba,  ki  bi  se  vender  imela  ujemati 
z  luninim  krogom.  Zato  smo  silno  radovedni,  kako  je  sredi  decembra 
R.  Falb  potolažil  in  utešil  zbegano  inteligencijo  jugoslovanskega  središča 
ter  jej  mir  pred  podzemeljsko  pošastjo  prerokoval  za  bodočih  300  let! 
Slávni  namen  je  gotovo  dosegel :  ubožcem  zagrebškim  je  nabral  vec 
stotin  forintov. 

Tretja  imenitna  teorija  uči ;  Velikánski  deli  trde  zemeljske  skorje 
se  usedajo  ter  v  globočini  udarjajo  na  drugo  tvarino ;  ti  udarci  pa 
uzročujejo  zemeljske  potrese. 

Slávni  francoski  učenjak  in  potovalec  Boussingault  je  blizu  prvi 
leta  1835.  skúšal  s  tem  pojasniti  zemeljske  potrese  v  Južni  Ameriki 
(Sur  les  tremblemens  de  terre  des  Andes  v  Annal.  de  Cliem.  et  de 
Phys.  zv.  str.  84 — 86  in  v  Ascension  au  Chimborazo  str.  170).  Veli- 
kánski vrhi  in  grebeni  Kordiljerskih  gora  iz  trahita  in  dolerita  se 
niso  vzpeli  mehki  ali  na  pol  tekoči  iz  raztopljenega  droba,  ampak 
bili  so  popolnoma  razhlajeni  in  strjeni,  ko  so  bili  kot  velikánski 
ostrorobati  kosovi  kvišku  pognani  in  nakopičeni.  Pri  tem  kopičenji 
so  med  njimi    ostale    veliké    praznine    in   otline;    vánje    se   mahoma 


J.  Jesenko:  Zemeljski  potresi.  569 

nsedajo  pretežke  ali  piemalo  oprte  grmade  ter  uzročujejo  zeraeljske 
potrese.  Zeló  jednako  je  1 2  let  pozneje  pojasnoval  Hopkins  potrese.  V 
„Analitični  teoriji  ognjoniSkih  pojavov"  jih  naravnost  imenuje  „šunke, 
ki  izvirajo  iz  padanja  nadstropja  podzemeljskih  otlin"  („ashock  pro- 
dnced  by  the  falling  of  the  roof  of  a  subterranean  cavity"). 

V  novejšem  času  sta  se  med  drugimi  Volger  in  Mohr  poprijela 
to  toorije  ter  jo  nekoliko  po  svoje  razvila  in  občinstvu  prijavila. 
Po  njib  leze  na  zemljo  padajoča  voda  v  zemdjske  sklade  ter  jih 
razjeda  in  ondu  narejac  večje  in  manjše  praznine  in  otline ;  vanje 
se  udirajo  vršne  grmade  tér  uzročujejo  zlasti  one  obširne  potrese. 
„Voda,  pravi  Volger  (F.ľde  und  Ewigkeit,  str.  252),  razje  vse  raz- 
topljive  sklade  ter  naredi  veliké  otline  globoko  pod  dolom.  Na 
straneh  razotljenega  prostora  so  opore,  ki  nosijo  bližnja  pogorja.  Ko 
se  je  otlina  povečala,  oslabele  so  tudi  opore,  da  ne  morejo  več  nositi 
preteškega  stranskega  gorovja.  Sedaj  se  h  kratu  usedajo  nadvršnji 
skladi  ali  se  pa  malioma  udira  izpodjedeno  stropovje.  To  gibanje 
uzročuje  na  površji  zemeljskem  ražne  potrese.  Ce  je  gorovje  zeló 
veliko,  sune  ali  udari  z  vso  silo  na  kamenito  podlago  ter  jej  podeluje 
valovito  gibanje,  ki  se  v  krog  širi  na  vse  stráni." 

Nasprotniki  te  teorije  so  jo  izpodkopavali  z  ravnimi  razlogi. 
Nemogoče  je,  oporekali  so  jej,  da  bi  velikánske  grmade  mahoma 
se  usedle  ter  tako  res  močno  udarile  na  podlago,  kar  bi  se  po  tej 
teoriji  moralo  goditi  pri.vseli  močnih  in  obširnih  potresih.  Dalje  se 
po  njej  v  aredišči  ali  nadsredišči  zemeljskega  potresa  trda  zemlja  le 
usedá  ali  udira,  nikdar  pa  se  ne  more  vzdigniti.  Dosedanje  opazbe 
pa  tému  nasprotujejo.  Le  kaj  mali  krajni  potresi  morebiti  izvirajo^  iz 
podirajočega  se  stropovja  podzemeljskih  otlin  in  jam.  Tudi  razje 
voda  také  otline  in  praznine  le  v  površnjih  plasteh  zemeljske  skorje, 
kar  se  da  po  toplini  raznih  studencev  dokazati.  Prej  omenjeni  računi, 
oprti  na  natančne  opazbe,  dokázali  so,  da  zlasti  vsi  močni  in  obšimi 
potresi  izvirajo  kaj  globoko  v  zemeljski  skorji. 

Deeken  je  še  nekoliko  drugače  skúšal  pojasniti  potrese.  Zemlja 
zlasti  raztopljeni  njé  drob  se  neprestano  razhlaja;  vsled  tega  zemeljska 
skorja  nikdar  ne  miruje,  ampak  se  neprestano  stiska  in  giblje  in 
sicer  ne  povsodi  in  zmeraj  počasi  in  polagoma,  ampak  tudi  mahoma 
in  nagloma.  Tako  se  grmade  in  sklndi  zemeljske  skorje,  zlasti  viso- 
kega  gorovja  neprestano  premikajo  in  tlačijo,  krčijo  se  in  naklanjajo, 
razdirajo  se  in  drgnejo.  Kadar  koli  se  nagloma  razdere  ta  medsebojna 


560  Al  O' Patrik:  Moja  peseii.    * 

napetost  zemeljskih  skladov  in  grmad,  pof.resa  se  zemlja,  dokler  se 
ravnotežje  znova  ne  ustanoví.  Tej  teoriji  so  pritegnili  tiidi  ražni 
avstrijanski  prirodoznanci :  Hoernes,  Hochstetter,  Suesz,  Bittnor,  Hoefer 
in  Slovák  Dionizij  Stur.  Opazovali  in  po  tej  teoriji  pojasnili  so  zlasti 
ražne  potrese  po  avstrijskih  Alpah  in  bližnjih  pokrajinah.  Zapažili 
•  so,  da  se  zlasti  po  svetu  grebenastih  gora  kaj  rado  razdira  ono  ravno- 
težje zemeljskih  skladov  in  notranjih  grmad ;  posebno  pogostoma 
se  to  godi,  kjer  gorska  pobocja  drže  v  obširne  kotline  in  ravnino  ali 
pa  k  morju.  Zato  se  tako  močno  in  pogostoma  potresa  svet  ob 
Kadorskih,  Karnskih  in  Kranjskih  Alpah  in  njih  bližnjih  predgorjih, 
potem  pa  Kraševina  zlasti  ob  Jadranskem  morji.  —  Imenovali  so 
také  potrese  tektonske.  Po  tej  teoriji  se  med  nje  šteje  tudi  zadnji 
Zagrebški  potres;  z  vulkanskimi  potresi  v  ognjeniških  pokrajinah 
nima  nič  opraviti,  zakaj  zagrebško  zagorje  ima  starokristalastn  jedro 
iz  rožanca  in  sljudovca,  na  njem  stojé  triasne  tvorbe,  ki  so  otokoma 
vzpete  nad  tretjaškimi  tvorbami.  Vulkanske  tvorbe  ni  zasledili  nikjer 
v  Zagrebški  okolici.  Najbližje  ognjeniške  tvorbe  so  trahiti  in  bazalti 
v  Gleichenbergu  blizu  Nemškega  Gradca,  bazalti  ob  Blatenskem  jezeru 
na  Ogerskem  in  Evganejske  gorice  pri  Padovi  v  Benečanski  ravnini. 
A  vsi  ti  so  ugasneli  ognjeniki  ter  niso  nikakor  zakrivili  Zagrebškega 
potresa.  Ali  se  po  tej  teoriji  lehko  pojasnujejo  vsi  prikazi  in  učinki 
nevulkanskih  zemeljskih  potresov,  tega  tukaj  ne  bodemo  razkiadali. 
Že  tako  se  je  razprava  pre  vec  raztegnila.  Blagi  čitatelj  naj  si  tu 
sam  pomaga.  Po  vsem  bo  sedaj  lehko  določil,  katera  teorija  ima 
največ  za  se,  po  kateri  bode  v  tem  ali  drugem  slučaji  najlože  po- 
jasnil  dotične  prirodine  pojave.  Njemu,  njegovemu  razumu  innjegovi 
bistrosti  prepušča  vse  to  pisatelj,  ki  sklepa  z  zlatimi  besedami  mo- 
drega  Platóna:  „V  bolečinah  sem  stopil  na  ta  svet,  moje  življenjo 
je  bilo  neprestano  strmenje,  pa  le  nerád  ga  zapnšcítm;  naučil  se  nisem 
ničesa,  razen  tega,  da  ničesa  ne  znám." 


Pesen  Slovenca  y  Ämerikancih. 

Rojak  naš,  ki  je  mlad  ostavil  domovine  svojo  ter  preselil  se  v 
Severne  Amerike,  kjor  biva  že  mnogo  let,  poslal  je  nedávno  „Ljubljan- 
skemu  Zvonu"  tukaj  natisneno  pesen.  V  formalneín  oziru  bi  se  jej  sicer 
moglo  marsikaj  očitati,  a  vso  pesen  prevéva  tako  gorák,    takó  presrčen 


Al  O'  Patrik :  Pesen  Slovcnca  v  Ámerikanéíh. 


661 


ton,  cla  jej  v  svojem  listu  nismo  mogli  odret-i  prostora.  To  ni  akademiška, 
to  ni  umetna  pesen,  katero  bi  bilo  možno  popravljati;  priprosta  je,  péta 
Y  narodnem  zlogu  in  kar  prenarediš  v  njej,  bode  jej  na  kvár.  Priobčujemo 
jo  zatorej  neizpremenjeno  v  vesel  dokaz,  kako  živo  klije  Ijubezen  do 
slovenské  domovine  v  srci  naših  slovenskih  rojakov  v  Ameriki.  Mimo 
gredé  omenjamo,  da  ima  „Ljubljanski  Zvon"  v  Severni  Ameriki  osem 
narofnikov  in  da  ga  samo  v  Wabasho  Minn.  in  okolico  hodi  šest  izvodov. 
Onienjena  pesen  slove  tako : 


Moja 


Sem  v  Ameriko  se  sélil, 
Duh  je  bil  pogumen  mi, 
Boljše  svéče  sem  si  žélel, 
Kot  doma  j  o  mislil  si. 
Se  od  svojih  dragih  ločim, 
Kličem  jim  za  zmér  slovo, 
Pri  odhodu  solze  točim, 
Je  ločiti  se  težkó. 

V  novo  zemljo  ves  navdušen, 
Peljem  se  čez  vál  morjá; 
Saj  sem  mlád  še,  neizkušen. 
Ves  goréč  za  nová  tlä. 
„Ťukaj  našel  bodeín  srečo, 
Kjer  jo  najti  more  však*  — 
S  tako  željo  hrepenéčo 
Skočim  —  liajd!  —  na  novi  tlak. 

Rés  mi  sréča  bila  milá, 
Stan  poldéven  sem  dobil; 
To  pa  sprétnost  pridobila  — 
Sem  domá  se  kaj  učil. 
Tu  v  Ameriki  drugače: 
Však  veljá  le  tó,  kar  zná; 
Le  za  trdo  delo  plače  — 
Kdo  za  drugo  ti  kaj  da?  ' 

Da  sem  sréčen  —  kdo  vcrjame? 
Sréčen  sem,  —  pa  sam  za  sé. 
Vender  tuga  me  prcvzarae, 
Ce  po^ledam  na  morjé. 
Onkraj  morja  domovina 
Na  slovenskí  zemlji  mi, 
Kjer  košatá  lipovina 
Tik  ob  Savi  zeleni. 


pesen. 

Ťukaj  vse  mi  je  le  tuje, 
Jezik  tuj  je,  —  o  ni  moj ! 

V  vsakem  kraji  le  se  čuje, 
Da  naj  však  bo  sam  si  svoj. 
To  je  rés  dežela  tužna, 
Však  za  sebe  le  skrbi ; 
Kogar  sem  bolezeu  kiižna 
Vleče,  naj  srcé  vduši. 

Koliko  se  jih  zmotilo, 
Ki  čez  morje  so  prišli ! 
Kaj  se  jih  je  pogubilo, 

V  zemlji  tuji  jih  trohni. 
Tu  srcá  ni,  ne  Ijubezni, 
Človek  tu  je  le  blagó; 

Vsi  Ijudje  práv  mrzlo  trézni, 
Milih  duš  se  ne  dobo. 

Semkaj  srca  ne  pripelji, 
Raj  ši  pusti  ga  domá! 
Tu  med  nami  še  v  veselji 
Nihče  ti  ga  ne  pozná. 
Kteri  jezik  mati  zriala, 
Kdo  te  prašal  bode  li? 
Cutja  nima  trda  skala, 
Le  zlato  jo  omeči. 

Zdaj  še  lé,  oj  domovina, 
Vém  besede  te  sladkóst, 
Knita  mačeha  tuj  i  na 
Ima  záme  le  bridkóst. 
Tu  prijateljstvo  neznano, 
Samopridstvo  je  vladár; 
Lé  šopirstvo  spoštovano, 
Ljubljeno,  kar  dá  denár. 

36 


562  — r — :  Zbirka  slovenskih  pregovorov  iz  leta  1592. 

Kak  okó  prek  morja  gléda 
V  domovine  sladkí  raj  I 
Kak  ta  zemlja  mi  presedal 
Rad  bi  vrnil  se  nazaj, 
Da  bi  vender  v  domovini, 
Kjer  je  solnce  bolj  gorkó, 
Tam  pri  svoji  rodovini 
Našel  tiho  jamieô  I 


Al  O'  Patrik. 


Zbirka  slovenskih  pregovorov  iz  leta  1592. 

Te  pregovore  je  v  „Kresi"  (1.  junija  1882.  1.)  gosp.  P.  pi.  Radič 
objavil  iz  Megiserj  e  ve  knjige,  zvane  „Paroemiologia",  k;i  je  bila 
natisnena  prvič  1592.  1.  v  Gradci,  a  drugič  (pomnožena)  1605.  1.  v  Lipski. 

Rečeni  pregovori  so  od  prvega  do  zadnjega  tí :  1)  Je  11  Bug  sa 
nas  gdu  more  supar  nas  biti?:  je  li  Bog  zá-nas,  kdo  more  soper 
nas  biti?  Novoslovenski  je  to  res,  a  vzeto  iz  lista  sv.  Pavla  k  Rimljanom, 
VIII.,  31.:  si  ó  hzoc,  ú-£p  ŕi'xôiv,  tÍc  /.a 9-'  r.y.tov;  (si  Deus  pro  nobis,  quis 
contra  nos?)  2)  Hud  coza  hud  cozliza.  —  Ali  je  res  Megiser  takó 
dal  natisniti  ?  Ménim,  da  treba  čitati :  huda  koza,  huda  kozlica.  Tudi 
še  Beli  Kranjci  velé :  kozlica,  f.,  kar  je  nam :  kozíca,  f.,  die  junge  Ziege. 
Slovensk  pregovor  jednacega  zmisla  slove :  kakeršna  mati,  taká  líči. 
3)  Zhistn  obrazn  malo  vode  tribi:,  čistú  (nsl.  čistému)  obrazu 
malo  vode  tribi  (nsl.  trebé).  4)  Od  lahcha  metsha  tescha  rana: 
od  labka  (nsĹ  lehkega)  meča  težka  rana.  5)  Ne  zna  pas  plav  a  ti, 
dokle  mu  nig  puna  rith  vode:  ne  zna  pás  (nsl.  pes)  plavati,  dokle 
(nsl.  dokler)  mu  nij  puna  (nsl.  polna)  .  .  t- vode.  6)  C  hl  s  e  sliuma 
bogi  ne  hodi  ugermye:ki  (nsl.  kdor)  se  suma  boji,  ne  bodi  u  grmje 
(grmóvje).  Slovensk  prigovor  istega  zmisla  ter  malo  ne  istih  besed  je 
bil  v  „Glasniki"  1859.  1.  II.  na  108.  str.  Kurnik  razglasil:  kdor  se  Suma 
bojí,  v  listje  ne  hôdi  (soli  niclit  gehen).  7)  Cbi  od  s  t  rab  a  um  r  e, 
sperzi  mu  zuone:  ki  od  straba  umre,  s  .  .  dci  mu  zvone  (nsl.  zvone). 
8)  Zberná  (črna)  bradu  strogi  (stroji).  Tega  po  vse  ne  umejem.  Govor 
je  menda  o  bradi,   katero   si  starec   počrnjnje.    ker  jo   sivá:    a    vi)ľašati 


—r— :  Zbirka  sloveuskilx  pregovorov  íz  leta  1592.  iJ63 

bi  bilo,  če  je  to  ľe:í  v  Megiserji  práv  natisneno,  ali  iz  Megiserja  dobro 
prepisano?  9)  Chi  zapsi  leshe  rad  sbuhami  staije:  ki  sa  psí 
(nsl.  s  psí)  leže,  ra.d  z  buhami  (nsl.  z  bolhami)  staje.  Vak  ima:  ko  sa 
psima  leže,  pun  biiha  ustane.  Ta  pregovor  je  tudi  slovensk  in  slove: 
kdor  gre  s  pusôm  léč,  z  bolhami  vstane.  10)  Zhesa  doma  nig  tóga 
u  do  b  i  nig:  česa  (nsl.  česar)  doma  nij,  tóga  u  dobi  nij.  Ťukaj  „doba" 
morebiti  znači  ^svét"  (die  Welt:  das  Gefomite),  primeri  Češki:  doba,  f., 
die  Gestalt,  Fonii,  in  zmisel  bi  potem  bil,  kakor  velí  i  Vukov  srbski 
pregovor:  „svag^e  je  dobro,  aľ  kod  kuce  najbolje,"  in  slovenskí:  „Ijubo 
domá,  kdor  ga  imá."  11)  Vsacha  ptiza  k'  suomo  jatn  leti:  vsaka 
ptica  k  suomo  (suomu,  namesto:  svojemu)  jatu  leti.  Gorénjec  ponemčeno 
velí:  gliha  vkup  strihá.  Staroslovenskí  in  srbski:  jato,  n.,  eine  Schar 
(Vogel),  a  novoslovenski  v  Dolénjcih :  jata,  f.,  isto.  12)  K  ako  noga 
zstrimena,  t  ako  služba  doli:  kako  (nsl.  kakor)  noga  s  (namesto: 
iz)  strimena,  tako  služba  doli.  —  Stremén,  mena,  m.,  der  Steigbiigel : 
tukaj  se  menda  govorí  o  nekdanjih  kónjikih,  najetih  samo  v  kak  poseben 
boj  ali  v  káko  posebno  vojno.  13)  Vboshtvo  mushtvo  crati: 
uboštvo  muštvo  kráti.  Slovenec  govorí:  uboštvo  krši  moštvo.  14)  Ghra- 
gul  na  prazhnu  ruchu  ne  sida:  kragulj  na  praznu  ruku  ne  sida 
(nsl.  séda),  — ^^  ker  mu  je  običaj,  dobivati  ondukaj  mesa  in  drugačne 
knne  ali  vade.  Istran  jednako  velí:  neée  kragulj  na  gólu  dlaň,  kakor 
J.  Yoléic  pripoveduje  v  „Novicah"  1877.  1.  na  358.  str.  Kragulj  je  tukaj 
namesto  sokola  (Beizvogel).  Drug  pregovor  tacega  zmisla  je  znan  tudi 
po  Istľi:  krava  nece  pojť  na  praznu  pést,  kakor  zopet  J.  Volčic  piše  v 
gGlasniki"  1860.  1.  L  na  79.  str.  15)  Bogli  ye  dobar  glas,  nego 
zla  t  chlas:  bolji  je  dobar  glas,  nego  zlat  klas.  Novoslovenski  se  to 
prikladneje  govorí  takó :  boljši  je  dober  glas  (guter  Ruf ),  kakor  srebm 
pás;  jednako  ima  i  Vuk:  bolji  je  dobar  glas,  nego  zlatan  pás.  16)  Groz- 
dova  juha  pshenitsna  muha  chi  tegaochushaslatcha  unje 
dus  h  a:  grozdova  juha,  pšeničná  n*uha  ('?),  ki  tega(?)  okuša,  sladká  u 
nje  ('?)  duša.  Ta  pregovor  je  izmej  vseh  najtežji,  ker  je  pohabljén,  osobito 
v  besedah:  „tega;  unje".  A  né  lehko  uganiti,  kakó  bi  trebalo  popravili. 
Namesto:  tega  (Tiujus)  v  pricujočih  pregovorih  nahajamo  drugače  vedno: 
tóga.  A  káj  si  je :  m  u  h  a  ?  Morebiti  namesto :  múka  (nsl.  moka,  das 
Mehl)?  Grozdova  juha  bode  ali  vino  ali  most.  Rad  bi  vedel,  kakó  ta 
pregovor  práv  slove.  Naj  bi  povedal  kak  Hrvat,  če  je  komu  znan. 
17)  Chi  je  pian  tóga  uslamn  chi  je  mertan  tóga  vjamn: 
ki  je  pijan,  tóga  (treba  nesti)  u  slamu,  ki  je  mrtav,  tóga  n  jamu. 

3G* 


664         A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetní  závodí  v  kneževini  bolgarski. 


Razven  prvega  teh  pregovorov,  ki  po  resnici  né  pregovor,  kar 
smo  uže  rekli,  nobenega  iztnej  vseh  ostalih,  kakor  však  vidi,  ne  moremo 
šteti  mej  slovenské,  nego  hrvatski  so  od  kraja  do  konca,*)  a  nekateri 
mej  njimi  vrlo  stari.  Nokaj  telí  Megiserjevih  pregovorov  imata  srbski 
v  svojih  zbirkah  tudi  Vnk  in  Daničic;  a  Vukovili  „poslovic"  (pregovorov) 
sem  jaz  niogel  zdaj  v  rokali  imeti  samo  prvo  izdajo :  Na  Cetinju  lH;;(j, 

— r  --. 


ŠolstYO  in  prosvetni  zavodi  y  kneževini 
Bolgarski. 

Po  službenih  poročilih  ministerstva  prosvete  sestavil  A.  Bezenšek. 

(Dalje.) 
8.  Solsko  leto,  program  i  in  šolske  knjige. 

Šolsko  leto  traje  po  mestili  povsod  po  10  mesecev.  Po  selih  je  pa 
težko  seljake  naučiti,  da  bi  držali  otroke  tako  dolgo  v  šolah,  ker  jih 
potrebujejo  pri  poljskih  opravkih.  Selska  šola  odpira  se  jeseni  navadno  t^as, 
kadar  prestoji  delo  po  njivah,  a  zapira  se  v  pomladi,  ko  se  začno  poljski 
opravki.    Zato  se  v  vseh  šolali  na  kmetili  uči  po   7 — 8  mesecev  v  letu. 

Občna  premena  bo  morala  nastati  v  tej  navadi  s  časom  tedaj, 
kadar  bo  selski  národ  znal  bolje  ceniti  korist  naukov. 

Učni  náčrt  početnim  šolam  opredelil  se  je  najprej  od  upravitelja 
oddela  za  narodno  prosveto  gosp.  M.  S.  Drinova  v  avgustu  1.  1878., 
s  samo  triletnim  tečajem.  V  avgustu  1.  1880.  namesti  se  ta  náčrt  po 
tedanjem  ministru  národne  prosvete  gosp.  Gizelevu  z  novim,  ki  pred- 
laga  štiri  šolska  leta  ali  štiri  oddelke.  Ta  program  je  še  zdaj  v  rabi, 
če  tudi  se  nahajajo  polne  šole  z  vsemi  4  oddelki  samo  po  mestih  in  v 
večjih  vaséh. 

Za  prihodnje  trebalo  bo  premeniti  ta  program,  da  bode  bolje  od- 
govarjal  obstoječim  okolnostim  in  potrebám  ter  ustrojiti  tako,  da  se 
bodo  dosezali  jednakoobrazni  in  bolj  frajni  rezultati. 


*)  Tudi  g.  prof.  in  akademik  M.  Valjavec  piše  v  prijatcljskem  pismu,   da  ti 
pvegovori  niso  slovenskí,  kakov  misii  g.  pi.  Rádií,  ampak   hrvatski- čakavski. 

Ured. 


A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini  Bolgarski.  565 

Dozdanje  šolske  knjijíp,  z  redkirai  izjemami,  jako  so  težavne  za 
početne  náuke;  trebalo  bode  piipraviti  polehko  razumljive  knjige,  ki 
bodo  pristopnejše  detinskému  umu.  A  v  metodi  predavanj  trebalo  bo 
uvesti  nekakov  sestav  in  rod. 

Šole  so  razdeljene  na  moške  in  ženské  samo  po  mestih.  Po 
vaséh  uče  se  dekleta  zajedno  z  dečki  ali  pa  se  celo  ne  učé.  Zensko 
obrazovanje  je  v  obce  jako  zaostalo.  L.  1878/f)  bilo  je  od  vse  učeče 
se  mladine  samo  lô''  o  ženskega  spola:  zdaj  je  je  okolo  17 "/q.  A  po 
okrogih  je  deklet  v  razmeru  z  vsem  številom  šolske  mladine:  v  Kjisten- 
dilskem  7*>/o,  v  Rahovskem  90/0,  v  Vračanskem  9»/o,  v  Vidinskem  IQO/o, 
v  Trnskem  1-2'^io-  v  Trnovskem  IS^/^,  v  Silistrenskem  20<»/o,  v  Razgrad- 
skem  álP/j,,  v  Ruščuškem  21-S^Iq,  v  Svištovskem  23''/o,  v  Provadijskem 
24-7''/„T  v  Trnovski  okolici  sami  20»/u,  a  v  Šumenskem  SO'^Iq.  Po  mestih 
so  te  številke  povsod  še  večje,  n.  pr.  v  Svištovu  SG^/q,  v  Šumenu  38, 
a  v  Trnovu  41  "/q. 

Učni  pomočki  so  povsod  veliká  ledkost.  Šolske  knjižniee  se  nahajajo 
samo  po  mestih  iztočnih  okrogov,  a  pocele  •-■'->  ^-^  odpirati  tudi  po  vaséh 
iztočne  polovine. 

í».  ľľitelji. 

V  Uľiteljskem  osobji  premenilo  se  je  od  vojske  sem  jako  mnogo 
Do  osvobojenja  Bolgarije  štel  je  učiteljski  stan  bolgarski  najbolj  izbrane 
in  najbolj  omikane  elemente  národa  med  seboj,  ker  tedaj  so  se  bavili 
vsi  omikanejši  Bolgari  samo  z  učiteljevanjem,  ko  ni  bilo  za  nje  druzega 
posla.  A  ko  se  je  osnovala  bolgarska  dľžavn,  bila  je  pozvaná  večina 
teh  učiteljev  v  ražne  druge  državne  službe.  In  brez  sumnje,  ako  bi  ne 
bilo  teh  učiteljev,  Bolgarija  bi  bila  pri  svojem  vstópu  v  nov  život  čisto 
brez  delavcev  v  javnem  in  občnem  življenji  in  brez  uradnikov  v  raznih 
oddelkih  državne  úprave.  V  tein  počele  so  se  odpirati  nove  šole,  a  število 
starih  učiteljev  se  je  manjšalo.  V  takih  okolnostih  trebalo  je  postaviti 
za  učitelje  nove,  mlade  osobe,  ki  še  niso  imele  nobene  prakse,  in  ki 
tudi  niso  bile  dosta  izšolane.  V  Trnovskem  šolskem  okrogu  se  bavi  z 
učiteljevanjem  samo  G^/q  učiteljev  že  10 — 30  let,  24*/o  5  do  10  let, 
a  drugi  70°/o  so  vsi  novi,  ki  so  postali  učitelji  posled  vojske  in  poučavajo 
1—4  leta. 

Da  se  je  moglo  sestaviti  v  kratkem  času  takovo  učiteljsko  osobje, 
ni  bilo  druzega  pomôcka,  razven  vzeti  za  učitelja   vsakega,   ki    je   le 


666         A.  Bezenšek :  Šolstvo  in  prosvetni  zavodi  v  kneževiní  Bolgarski. 


znal  bratí  in  pisati.  Tako  se  nahajajo  po  vaséh  iztočnih  okro<iov 
učitelji,  ki  so  se  do  nedávno  bavili  z  raznimi  rokodelstvi,  a  v  zapadnih 
predelih  je  selski  učitelj  kakor  vaški  fánt,  ki  sam  komaj  zna  to,  kar  se 
zahteva  kot  rezultát  početnih  šol.  Za  to  so  se  obdržavali  do  sedaj  okrog 
3  leta  ob  šolskih  praznikih  pedagogiŕni  tečaji,  v  kojih  je  okrožni  inšpektor 
z  jednim  pedagógom  poučeval  okrog  6  —  8  tednov,  da  upozna  slabejše 
lu-itelje  z  najpotrebnejším  znanjem,  z  učevno  metodo  itd.  L.  1881.  bilo 
je  takih  tečajev  na  5  mestih,  s  407  slušatelji  in  11  sliišateljicami.  Tako 
se  pripravljajo  od  slušateljev  za  silo  novi  učitelji. 

Pri  vsem  tem  je  obraženje  in  príprava  učiteljev  jako  raznoobrazna. 
To  se  najbolje  vidí,  ako  se  primerja,  koliko  učiteljev  je  zvršílo  samo 
početne  ali  národne  šole,  a  koliko  jíh  je  zvršílo  nekoliko  tečajev  glavníh 
ali  meščanskíh  šol.  Učiteljev  s  prostim  znanjem  iz  početnih  šol  je  v 
Kjístendílskem  okrogu  SO^./q,  v  Rahovskem  Gľ'/o,  v  Vidínskem  óô^/q,  v 
Trnovskem  31 ''/o  itd.  Samo  v  Šumenskem  okraji  ímajo  skoro  vsí  razven 
3^  I Q   večje  znanje  iz  glavníh  šol. 

Da  se  primerno  odgoje  národní  učitelji,  treba  pedagogičnih  závodov 
ali  učiteljskíh  prípravníc.  Takov  závod  bil  je  v  Šumnú  1.  1880/1,  kjer 
je  bilo  upísanih  30  učencev  in  15  učenk.  A  1.  1881/2  odprli  sta  se 
dve  redovni  državni  učitelj skí  prípravní cí,  kí  imata  za  sedaj  samo  po 
jeden  tečaj,  in  to  v  Šumnú  in  Vraci.  V  prví  je  bilo  42  pripravnikov 
in  28  prípravníc,  a  v  drugí  31  pripravnikov.  Od  teh  učevnih  závodov 
more  se  príčakovatí,  da  bode  čez  nekoliko  let  zadovoljeno  za  največjo 
silo  potrebi  narodnih  učiteljev. 

Plače  učiteljske  po  selíh  so  jako  razlíčne,  in  materijalno  stanje 
jím  je  jako  malo  zagotovljeno.  Tí  se  pogodé  z  učilíškím  odborom  vsikdar 
samo  za  jedno  leto,  in  razven  novčne  plače  imajo  po  vaséh  še  navadno 
hrano,  žito,  drva,  stanovanje  itd.,  kakor  se  pač  pógode.  Srednja  plača 
po  vaseh  znáša  okolo  300  frankov  na  leto  (okolo  130  gld.).  A  večja  je 
plača  po  mestih  n.  pr.  v  Svištovu  2600  frankov,  v  Šumnú  2500,  v 
Trnu   1450,  v  Vraci   1200  frankov  itd. 

\  malih  vaséh  je  učitelj  navadno  tudi  občinsk  pisár  in  pevec  v 
cerkví.  Po  zákonu  za  vojsko  učitelji  niso  svobodní  od  vojinske  dolžností, 
ker  so  se  večkrat  dogajale  prevare;  n.  pr.  inšpektor  je  hotel  jednoga  od 
svojih  prijateljev,  kí  ni  bil  učitelj,  osvobodíti  od  vojaštva,  hítro  ga  je 
namestil  nekje,  a  spodil  prejšnjega  učitelja,  tako  da  je  prevaril  naborno 
komisijo. 


^ 


L.:  Laugus  in  Preširen. 


567 


Z;i  penzije  o^^tal•elill  učiteljev  in  njihovih  vdov,  posebno  če  so  jim 
niožje  bili  zaklani  v  turških  easih,  bilo  je  opredeljeuo  v  proračunu  pr. 
K'ta  30,000  frankov.  Takovili  penzij  prejemalo  je  1.  1881.  27  učiteljev 
iu   li)  vdov.  A  sedaj  se  je  ta  broj  že  povečal. 

(Dalje  prihodnjič.) 


LanRus  in  Preširen. 


Lastnina  sedanjega  predsednika  goriške  ritalnice,  gospoda  deželnega 
računarja  And.  Jegliča  in  njegove  gospé  soproge  rojene  Ovsénkove  iz 
Lesec  na  Gorenjskem,  krásna  je  slika  na  plehu,  jeden  meter  dolga  in 
blizu  toliko  široká.  Slika  nam  predstavlja  Jezusa  sedečega  na  stolu,  pred 
njim  stojita  dva  mlada  dečka  v  obleki,  pred  kakimi  štiridesetimi  leti 
na  Kranjskem  navadni.  Na  stráni  se  vidi  oerkev  v  Lescah  pri  Radovljici 
in  v  ozadji  gorenjski  Triglav.  Sliko  je  napravil  naš  rojak, slávni  Langus, 
a  njegov  prijatelj  Preširen  je  v  to  svrho  zložil  nekoliko  verzov.  Omeniti 
móram,  da  sta  bila  oba,  Langus  in  Preširen,  pri  Ovsenkovih  domača 
prijatelja.  Ker  mi  ni  znano,  da  bi  bili  ti  verzi,  pod  ono  sliko  napisani, 
že  kedaj  natisneni,  hočem  jih  tu  prepisati.     Nápis    na  sliki  slove  tako : 


Jaiiez  Ovfenek 

rojen  2.  dau  velkiga 
fcrpaiia  1834  umerel 
26.  dan  fufhza  1839. 


Jaíiii  fo  in  frezhni  bli 
Nij'  shivlenja  krátki  dni. 
Glaf  saflifhta:  „Pridte  k  méni 
Majhni  vi,  nesadolshéni  I" 
Dufhe  nijne  fta  veféle 
Repetnizhize  rasfpéle.  — 
Ozha,  matere  ozhéfa 
Môkrc  gledajo  v  nebéfa. 


Igiiaz  Ovfenek 

ľojeu  7.  dan  maliga 

trávna  1833  nmerel 

7.  dan  maliga  trávna 

1839. 


Ta  slika  zdi  se  mi  dvojne  vážnosti,   prvič  ker  je  delo  Langusovo, 
in  drugič,  ker  je  Preširen  preskrbel  sliki  primeren  nápis. 

D  r.  F  ľ.  Kos. 


668  L. :  „Marsktéri  rómar  gré  v  Rím,  v  Kompostelje." 

Da  je  ta  nápis  res  Pveširnov,  za  to  imamo  še  (\rn<zo  imenitno 
pričo.  PreSastni  stolni  prošt  Ijubljanski,  gospod  Jos.  Župan  pripoveduje 
namreč  to:  Ko  sem  bil  okolo  leta  1840.  stolni  kaplán  pri  Sv.  Nikolaji 
v  Ljiibljani,  obiščem  nekega  dne  svojega  prijatelja  Langusa.  Kmalu  za 
mánoj  pride  tudi  najin  skupni  znanec  dr.  Preširen.  Langus  mu  reče, 
da  potrebuje  grobnega  napisa  dvema  dečkoma,  bratoma,  ki  sta  oba  hitro 
jeden  za  drugim  umrla.  Preširen  mu  poredno  odgovori:  „Kakšnega  pa  hočeš, 
ajdovskega  ali  krščanskega?"  Langus  se  zasmeje  ter  pravi:  „Ti  si  bil  in 
ostaneš  malopridnež  („Spitzbube")!"  Nato  gre  Preširen  v  drugo  sobo 
in  cez  par  minút  prinese  zgoraj  natisneni  grobni  nápis  Langusu.  —  Listič 
z  nápisom  pa  je  spravil  prečestiti  gospod  sedanji  prošt  Župan  ter  nam 
ga  je  te  dni  poslal  prijazno  v  porabo.  Videli  smo,  da  je  pisava  na  njem 
res  Preširnova.  Gospodu  stolnému  proštu  pa  se  za  njegovo  Ijubeznivo 
prijaznost  lepo  zahvaljujemo  !  L. 


n. 

„Marsktéri  rómar  gré  v  Rím,  v  Kompostélje". 

Ta  sonet .  Preširnov,  natisnen  na  153.  stráni  njegovih  „Poezij" 
(1847),  izraža  sicer  veličastno  misel,  a  po  svoji  dikciji  je  neokreton  in 
umeti  ga  je  najteže  med  vsemi  soneti  Preširnovimi.  Leta  in  leta  mu 
nisem  mogel  do  živega,  in  kakor  meni,  godilo  se  je  in  godi  se  še  dan 
denes  tudi  drngim.  Bistra  priča  mi  je  prof.  dr.  Fr.  J.  Celestin,  ki  v 
svoji  knjigi  „France  Preširen"  (IT  Zagrebu,  1882),  na  50.  stráni  o  tem 
sonetu  piše  takó:  „Kao  što  hodočastnika  u  Rim,  isto  tako  vu5e  srdce 
pesnika  unjezinu  kucu,  da  gleda  tamo  lik  djevice,  sjenu  rajské 
njezine  Ijepote.  Ali  sve  to  jesu  varave  sanje,  u  kojih  jedva  imade  traga 
istini. " 

TJčeni  gospod  pisatelj  je  tukaj  popolnoma  prezri,  da,  ako  bi  bil 
pesnik  hodil  „u  njezinu  kuéu,"  ne  bi  bil  ondukaj  gledal  samo  „podobe" 
Ijubljeni  devici,  ampak  živo  devico  samo;  ne  bi  bil  gledal  samo  „sjenu 
vajske  njezine  Ijepote, "  ampak  istinito,  dusno  in  telesno  rajsko  lepoto 
njeno.  Prezri  je  naposled  g.  pisatelj,  kar  piše  na  31.  in  32.  stráni 
omenjene  knjige  svoje,  kjer  pripoveduje,  da  Preširen  z  Julijo  Primcevo 
„nije  govoľio  nikada";  a  govoriti  bi  bil  moral  goto  vo  ž  njo,  ako  je 
hodil   „u  njezinu  kucu". 


L.:  „Marskteri  rómar  gre  v  Rím.  v  Korapostélje".  B69 

Ta  sonet  nam  je  zatorej  tolmačiti  drugače,  nego  ga  razlaga 
prof.  Celestín. 

Preširen  poje  takó: 

Marskteri  rómar  gré  v  Rím,  v  Kompostélje. 
Al  tjé,  kjer  svet  Anton  Jéziisa  várje, 
Tersát  obíše,  al  svete  Lušárje 
Enkrát  v  življénji,  al  Maríjno  Célje. 

V  podóbah  glédať  hrepení  vesélje 
Zivljénja  rájskiga.  Sled  sénce  zárje 
Unstránske  glórje,  vtĺsnjeni  v  oltárje 
Ljubézni  verne  obladí  mu  žélje. 

Ah  tak  podóbo  glédať  ^me  device, 
Nebéške  njé  lepôte  sénco,  sánje 
Goljúfne,  v  ktérib  kómej  sled  resníce, 

Úkaz  žélj  vléče  v  tvoje  domovánje; 

Sercé  obúpa  mänj  more  pnšice, 

Ur  krájši  ték.  tam  mílši  pérs  zdihvánje. 

Blagovoljnega  čitatelja  prosini,  naj  v  tem  sonetu  čita  začetne  črke 
vsakemu  verzu  od  zgoraj  doli.  Kaj  bode  našel  ?  Našel  bode,  da  je  pesnik 
zložil  sonet  MATEVŽU  LANGUSU.  Zložil  ga  je  dragemu  prijatelju 
svojemu  Matevžu  Langusu,  ki  je,  porodivši  se  1.  1793.  v  Kamnji  Gorici, 
sin  ubogega  kováča  in  žebljarja,  samouk,  biez  osnovnih  studij,  samo 
po  svojem  prirojenem  geniji  in  po  svoji  čudoviti  pridnosti  in  vztrajnosti 
od  navadnega  sobnega  mazača  vzpel  se  do  slavnega  slikarja  slovenskega, 
ter  21.  októbra  1855.  1.  obce  čislan,  imovit  uraetnik  umri  v  Ljubljani. 

In  kaj  nam  pesnik  pripoveduje  v  tem  sonetu? 

Pripoveduje  nam  to : 

Marsikateri  romar  roma  v  Rim ;  gre  v  Kompostélje  (Santiago  de 
Compostella  =  „Svetega  Jakopa  v  beli  Galiciji"  na  Spanskem  pozná 
tudi  národná  pesen  slovenská):  napoti  se  k  svetemu  Antonu  v  Padovo; 
Trsat,  svete  Lušarje  ali  Marijino  Celje  obišče  vsaj  jedenkrát  v  svojem 
življénji.  —  Zakaj?  Zato  ker  hrepeni  v  p  od  o  b  ah  gledati  rajskega 
življenja  veselje.  Ni  istinito  rajsko  veselje,  ni  istinita  nebežka  glorija, 
katero  romar  gleda  v  oltarjih  imenitnih  teh  božjih  potij.  Kaj  še!  Niti 
zárja  onostranske  glorije  ne  blestí  se  z  njih,  niti  senca  te  zarje  nebeské 
ne  šije  mu  v  oči,  ampak  sveti  mu  z  oltarjev  samo  „sled  sence  zarje 
unstránske  glorje".    A  že  samo  ta  sled,  katerega  daje    senca,   izvirajoča 


670  Slovenskí  glasnik. 

od  krásno  zarje  nobeške  í?1oľijo,  ohladi   pobožnoniu  ľomai'ju    žcljc    Ycnic 
Ijubezni. 

Jednaka  godi  ho  tudi  našomu  posniku.  Pľijatolj  Langus  slika 
portrét  Preširnove  Ij  ubice,  Prirnčcve  Julije.  In  kakor  pobož- 
nega  romarja  v  Rim,  Kompostoljo,  Padovo,  na  Trsat,  na  sv.  Lušarje  ali 
v  Marijino  Colje,  tako  posnika  Proširna  však  dan  „úkaz  žélj"  vleče  v 
L  a  n  g  u  s'o  v  o  d  o  m  o  v  a  n  j  e  ,  da  tam  gleda  krásno  podobo  slikane  devioo ; 
pesnik  ne  vidi  pri  Laiigiisu  pravo  isiinito  podobe  Ijubljeno  Julije,  ampak 
vidi  samo  ,.  s  e  n  c  o "  njcne  nelioško  lopote,  „  g  o  1  j  u  f  n  e  s  a  n  j  e  " ,  v  katerih  je 
komaj  sled  resnicel  A  ve  ider  obiskuje  dragega  prijatelja,  vcnder  se  vtaplja 
v  divno  sliko  drage  mu  Julije,  katera  jo  v  životu  tako  krásna,  tako 
nebeško  lepa,  da  čopič  niti  najslaynejšega  slikarja  ne  more  naslikati  v 
resnice  tako,  kakeršna  je  1  In  ko  tako  pri  svojem  prijatelji  gleda  samo 
„sled  sence  zarje  Julijine  lepote,"  tcdaj  mu  „obupa  pušice"  menj  more 
otožno  srce,  tedaj  je  uram  njegovim  „krajši  tok"  in  prsim  njegovim 
„milejše  zdihovanje."  Kakor  pobožni  romar  na  imeuitni  božji  poti,  tako 
pesnik  pri  Langusu,  slikajočem  Primčevo  Julijo,  išče  hladila  verni  Iju- 
bezni svoji  I 

Tako  je  umeti,  tako  je  tolmačiti  ta  sonet.  Konečno  še  livak-žno 
omenjam,  da  sem  kljuo  do  tega  soneta  od  g.  Levstika  prejel. 

L. 


Slovenskí  glasnik. 


Pľvi  slovenskí  narodni  román.  Kiijižnica  slovenskej  mladini.  Knjijíu  III. 
Sreča  v  nes  reči.  Poučná  povesť  odraslej  slovenskej  mladini.  Spísal  J  a  no  z 
Cigler,  župník  pri  sv.  Tilnu  v  Višnjigori.  Drugí  popravljení  natis.  V  Ljnbljani 
1882,  m.  8,  145  str  Založil  in  izdal  Ivan  T  omší  č.  Cena  trdo  vezanej  knjížici 
po  45,  s  pošto  po  50  kľ.  —  Vrstníkí  naši,  kí  so  pred  25,  30  alí  več  letí  hodili 
v  začetne  šole,  spomínajo  se  še  gotovo  dvol)ne,  a  že  takrat  rodke  knjížico  o 
slovenskom  kmetu  in  francoskem  vojščakn,  Franci  Svetiim  in  njegovíh  dvoli 
sinovih  dvojčkili:  o  Pavlu,  ki  je  íz  pastirja  po  čudnili  dogodkili  postal  ímoiiiten 
škof  in  o  Jaiiezu,  pekárskom  učenci,  ki  je  iz  Trsta  dospevši  v  Tulon  na  Frau- 
cosko  k  bogatemu  trgovcu,  po  nedolžnem  bil  k  smrtí  obsojon.  potom  pa,  ko  se 
je  pokazala  njegova  nedolžnost,  dobil  bogatega  trgovca  hčer  v  zákon  ter  sam 
bil  ímovít  trgovec  v  Tnlonu,  kjer  je  srečno  našel  svojega  ízgubljenega  očeta, 
kakor  škof  Pavel  svojo  mater  Nežo.  Redka  je  bila  ta  knjíga  že  pred  potindvaj- 


Slovenskí  glasnik.  571 

setimi  leti  in  kdor  jo  je  imel.  čuval  jo  je  kot  clrag  základ  A  vendev  na  Kranj- 
skem  ni  bilo  človeka,  ki  no  bi  bil  na  pamet  znal  povesti  o  Svetinu.  Ob  nedeljah 
in  ob  zimskih  večerih  so  jo  Ijndje  prebirali  kakor  zlato  knjigo  in  pot^m  leta 
in  leta  še  menili  se  o  čudnili  'dogodkih,  katere  so  prebili  Svetin  in  njegova 
sinova,  tako  da  je  njé  vsebina  na  Kranjskem  postala  pravo  narodno  blago.  Ni 
se  nam  zatorej  čuditi.  ako  je  jeden  najizbornejših  pisateljev  našili,  g.  Fr  Levstik, 
o  tem  prvem  in  národu  našemu  proxlragem  románu  slovenskem  napisal  ol)širno 
razpravo  in  oceno  v  Janežičevem  Glasniko  ter  že  pred  več  nego  dvajsetimi  leti 
izrekel  željo,  da  bi  se  ta  knjiga  iz  nová  natisnila  Srečna  je  bila  zatorej  misel, 
jSvetLna"  dati  v  drugem  natiska  na  svetlo  in  za  to  misel  in  nje  zvršitev  moramo 
hvaležni  bit  i  g.  I  vanú  Tomšiču,  vrlemu  uredniku  ^Vrtíevemu',  ki  tako  lepo 
berilo  pripravlja  mladini  sloveuski.  G.  izdajatelj  v  predgovoru  piše  tako :  ..Že 
dávno  je  bila  obča  želja  slovenské  mladine  prijateljev,  da  bi  povest  o  Svetinu 
prišla  zopet  v  déžel.  Ta  želja  se  do  zdaj  ni  bila  izpolnila,  da-si  je  minilo  že 
45  let,  odkar  je  prvič  natisnena  (1836  L),  in  ta  natisk  je  zdaj  takó  redek,  da 
ga  je  težavno  dobiti  v  i-oke.  Tedaj,  ko  je  bila  stevenska  knjiga  priprostim  Ijudém 
še  jako  redka  prikazen,  čitala  se  je  rečena  povest  povsod  s  tolikim  veseljem,  da 
je  do  malega  ni  bilo  hiše,  v  katerej  bi  je  ne  bili  poznali,  samo  če  je  kdo  v  hiši 
znal  čitati  na  knjigo.  Zatorej  mislim.  da  bi  moja  „Knjižnica  slovenskej  mladini" 
izvestnô  lepše  in  boljše  knjige  ne  mogla  prinesti,  nego  li  je  knjiga  o  Svetinu, 
katero  je  spisal  pokojni  Víšenjski  župnik  Janez  Cigler,  ki  se  je  v  Vódjnotu 
pod  Ljubljano  bil  porodil  v  7.  dan  mája  1702.  1 ,  in  umri  v  11.  dan  aprila  1869.  1. 
v  Višnjigori.  Razvon  nekateilii  raznolicnili  molitvenikov  in  Svetínove  povesti  je 
spisal  tudi  -Življenje  sv.  Heme;"  potem  ^Deteljico,  ali  življenje  treh  kranj- 
skih  bratov  francoskih  soldatov"  (1863.  \.).  in  miíno  povest  „Kortonica, 
koróška  deklica."  katero  je  1866.  1.  dala  druž])a  sv.  Moliora  v  Colovci  na  svetlo.  — 
Toliko  o  moži,  ki  je  oče  povesti,  katero  s  to  knjižico  Tebi,  mladina  slovenská 
predraga,  podajem  in  želim.  da  bi  jo  čitala  z  enakim  veseljem,  s  kakeršnim  sme 
jo  čitali  i  mi,  kadar  smo  bili  še  v  Tvojili  letih  srečne  mladosti.  Zatorej  knjižico, 
ki  je  napisana  Tebi  v  pouk  in  zabavo,  vzprími  z  ono  dobroliotiiostjo,  s  kakeršno 
si  vzprijela  i  prvi  dve  moji  knjižici :  ako  storiš  to,  dovolj  mi  bode  plačila  za 
trud,  ki  sem  ga  imel,  o  knjižico  iz  nová  dajoč  na  svetlo.'"  Mi  ta  prvi  slovenskí 
narodni  román  svojim  čitateljem  najtopleje  priporočamo.  Lepše  povesti  od  Svetína 
g.  Tomšič  ne  bi  bil  mogel  podati  naši  mladini. 

Šolske  knjige  slovenské.  Te  dni  je  bila  dotiskana  nová  učňa  knjiga  slovenská : 
Zemljepis  za  prvi  razredsrednjihšol.  Spisal  in  založil  Janez  Jeseň  k  o. 
Cena  45  kr.  V  Ljubljani  1882.  veliká  8,  116  str.  Natisnila  ..Národná  Tiskarna". 
Tako  nas  je  g.  profesor  Jesenko  oskrbel  z  vsemi  učnimi  knjigami.  kolikor  jih 
za  zemljepisno-zgodovinsko  stroko  potrebujem©  v  nižjih  razredih  našili  srednjih 
šol.  Ker  je  njegove  ..Občne  zgodovine"'  I.  del  že  pošel,  izdal  ga  bode  v  kratkem 
g.  pisatelj  v  drugem  natisku.  'Občno  zgodovino  za  višje'  razrede  srednjih  šol  ima 
prof.  Jesenko  tudi  pripravljeno  in  izdá  jo.  kadar  se  pokaže.  da  je  bodemo  po- 
trebovali. —  Bambergovega  „Latinsko-slovenskega  slovarja,*  ki  bode 
obsezal  okolo  30  pol.  natisnenih  je  do  zdaj  že  24  pol.  Knjiga  bode  gotova  do 
15.  septembra.  —  Senekovŕčeva  ,.Fizika"  bode  do  božiča  dotiskana.  — 
Natiskovanje  prof.  Kermavnarje vih   „Slovensko-latinskih  vaj    za  III. 


572  Slovenskí  glasnik. 

in  IV.  g  i  m.  razred"  dospelo  jo  do  5.  pole.  —  Na  dalje  je  prišla  na  svetlo: 
Fizika  za  nižje  gimnazije,  realko,  učiteljišča.  Spisal  in  založil  J.  Čebular, 
c.  kr.  višje  reálke  profesor  v  Gorici  1882,  8,  90  str.  Natisnila  hilarijanska 
tiskarna.  Cena  80  kr.  A  knjiga  ni  cela,  ampak  obseza  samo  učivo,  kolikor  ga 
treba  za  poučevanje  v  bodočcm  šolskem  letu;  drugo  polovico  obeta  g.  pisatelj 
izdati  vsaj  do  15.  febr.  1883.  1.  Obširnejše,  knjigo  livalečc  poročilo  o  Če])ulaľjevi 
„Fiziki"  priobčuje  prof.  A.  Šantel  v  goriški  „Soči"  št.  3.3.  t.  1. 

V  obramho.  Odgovor  .,Slovencu".  Zložil  S.  Gregorčič.  Cena  20  kr.  V 
Ljubljani  1882.  8.  18  str.  Natisnila  .,Narodna  Tiskarna".  Založil  Ig.  Gruntar. 
To  je  krásno  opravljen  ponatis  znane  in  duhovite  Grogorčičeve  obrambe  iz 
..Ljubljanskega  Zvona".  Nasprotniki  Gregorčičovi  naj  to  knjižioe  ne  prezró. 
morebiti  se  vender  še  spokoró. 

Gregorčicevim  Iritikom  odyoror  in  imúh.  Cena  30  kr,  V  Ljul)ljani  1882,  8, 
27  str.  Tiskala  ,, Národná  Tiskarna".  Založil  Janko  Pajk.  —  Ta  knjižica  ostro 
odgovarja  vscm  tistini,  ki  so  Gregorčičove  poczijo  bodi-si  s  cerkvenoga,  l)odi-si 
z  estetičnega  stališča  grajali.  Priporoíanio  jo  vsera.  ki  se  rosno  brigajo  za  našega 
pesništva  razvoj. 

G.  Ä.  Forstcr  je  nglasbil  Gregorčičovi  pesni  ..Njega  ni"  in  ,, Sirota", 
a  g.  Ludovik  Hudovernik  v  Mariboru  pesen  „Naša  zvezda". 

Slovenslci  umetniki.  G.  F  r.  Grl)ic,  znani  skladatelj  in  operni  pevee  slo- 
venskj,  ki  jo  zaduje  leto  pol  v  Ivovski  operi.  imenovan  je  za  profesorja  na  poljskem 
konervatoriji  v  Lvovu.  —  G.  operni  pevec  Josip  Nolli  pel  je  letošnje  poletje  z 
veliko  polivalo  v  Pragi.  a  bodoío  zimo  bode  pol  pri  operi  v  Forliji  in  v  Rimu.  — 
Slavnoznani  slikar  naš,  g.  I.  Wolf  okrasil  je  kapelo  sv.  Frančiška  in  pročelje 
frančiškansko  corkvo  v  Ljubljani  z  novimi  prekrasnimi  freskami.  —  Drugi  slikar 
slovenski,  g.  Schlegl,  ki  po  zimi  biva  navadno  na  Italijanskem,  osobito  v 
Firenei,  olepšal  je  budanjsko  cerkev  poleg  Vipave  z  novimi  freskami,  katere 
močno  hvalijo. 

Dva  národná  praziiiha  praznoval  je  minuli  mešec  slovenski  národ  ter  z 
njima  pokazal,  kako  ve  ceniti  in  Cestiti  spomin  zaslužnih  pisateljev  svojih.  Dné 
13.  avgusta  odkrila  sta  se  slovesno  pokojnému  M.  Tonej  cu-Samostalu  v 
prijaznih  Gorjah  nad  Bledom  dva  spomenika:  grobni  kameň  in  spominska  plošča 
na  njegovem  rojstvenem  domu. 

Grobni  spomenik  je  ukusno  narodil  iz  domačega  marmorja  radovljiški 
kamenár  g.  Vurnik;  na  vrhu  je  okrašen  z  zlatimi  arabeskami  in  pisateljskimi 
emblemi  (zvitek  papirja  in  pero),  vzidan  je  v  cerkveni  zid  in  ima  ta  nápis : 

'ľu  počica 

Matej  Tonejec  Samosta/, 

profesor  in  mcšfansli-i  nčitclj, 

rojen  O,  septembra  1846,  ninrl  l'>,  majn  Jl^s-J. 

Blag  mu  spomin! 


Dulžíin  ni  samo,  kar  veleva  mu  stan, 
Kar  more,  to  mož  je  storiti  dolžan ! 


Slovenskí  glasník.  B73' 

S[)oiniii>;ka  plošra  vzidaiia  na  rojstvcnem   domtí  v  Gorjah  iitia  ta  nápis: 
Tu  se  je  rodil 

Matej  Tonejec, 

rojen  9.  septembra  1840,  umri  !■'>.  mája  188:-i. 

Slovesnosť  je  poveličevalo  krásno  petje  in  mnogoljrojno  zbvano  občinstvo, 
niod  katerimi  je  bilo  videti  tndi  nekoliko  zastopnikov  hrvatskega  in  českega 
národa. 

^  Dmgi  narodni  praznik  jo  bila  velikánska  národná  slavnost,  katero 

je  odbor  za  Jurčičev  spomenik  priredil  15.  avgusta  na  Muljavi  in  v  Zátičini  o 
priliki,  ko  se  je  na  Jurčičevem  rojstvenem  domu  na  Muljavi  vzidala  in  odkrila 
spominska  plošča  s  tem  nápisom: 

V  tej  hiši  je  bil  porojen  v  4.  dan  marcija  1844.  leta 

Josip  Jurčič, 

pesnik  in  pisatelj  slovetiski. 
Postavil  htálezni  národ  15.  ávgttsta  1882. 

Jurčičeva  slavnost  —  tako  piše  odlično  pero  v  goriški  „Soči"  —  vršila 
se  je  v  najlepšem,  uzornem  redu.  Ddeležitev  od  vseh  stranij  je  bila  res 
velikánska,  bilo  je  gotovo  kakih  7000—9000  Ijudij  navzočnih.  Kakih  400  voz 
pripeljalo  se  je  na  Muljavo,  iz  samé  Ljubljane  nad  50.  Navdušenost  je  bila  tolika, 
tako  iskrená,  neprisiljena,  neponarejena,  kakeršne  dozdaj  še  pri  nobenem  narodnem 
shodu  videl  nisem.  Kersnikov  slávnostní  govor  in  pogled  na  staro  Jurčičevo, 
poleg  govornika  plakajoío  mater  privábil  je  mnogím  iz  množice  odkritosrčno 
solzo  v  okó. 

Hiša  Jurčičeva  na  príjaznem  holmcí  stoječa  je  nízka,  skromná,  s  slamnato 
strelio  krita,  a  snažna  koča.  Nízka  je  hiša,  toda  črna,  v  njeno  belo  steno  vzidana 
plošča,  kí  z  zlatími  črkami  pripoveduje,  da  pod  to  uborno  strelio  je  tekla  zíbel 
duševnega  velikána  Jurčiča,  dela  to  nizko  liišico  zdaj  imenitnejšo  kakor  mnogo 

visoko  palačo  bogatínov Jurčíčevi  čestilci  so  bili  na  potí  k  svečaností  in 

od  njé  gredočí  povsod  najsijajneje  vzprejeti:  povsod  slavoloki,  streljanje,  po- 
zdravljanje,  žívioklici.  Videlo  se  je  povsod,  kako  se  je  národ  vzbudil,  kako  íma 
národná  stránka  neizgubna  tla  na  deželi." 

Mi  tému  krátkemu  popisu  dostavljamo  še  to,  da  je  veliko  peto  mašo  na 
Muljavi  s  pomočjo  domačíh  gospodov  kaplánov  Kljuna  in  P  odboj  a  slúžil 
g.  prof.  T.  Župan  in  da  je  bil  v  Zatičíni  na  posestvu  gostoljubivega  gospoda 
Fortune  poleg  mnogobrojnega  občinstva  zbraň  cvet  slovenské  inteligencije ; 
opazovali  smo  tukaj  dva  državna  poslanca  (dr.  Vošnjaka  in  V.  Pfeiferja),  dva 
deželna  poslanca  (L.  Svetca  in  dr.  Zamika),  okrajnega  glavarja  Grrila,  več  mestníh 
odborníkov  Ijubljanskib  ( podžupana  Foi-tuno,  dr.  Drča,  dr.  Bleíweísa),  dolgo  vrsto 
slovenskíh  pisateljev,  profesorjev,  notarjev,  justiónili  uradnikov,  učiteljev  in  mnogo 
tujíli  gostov,  tako  n.  pr.  prof.  dra.  Celestína  iz  Zagreba,  pesnika  S.  Gregorčiča 
z  Goriškega,  skladatelja  Davorina  Jenka  iz  Bologa  Grada,  Poljaka  viteza 
Smolskega  z  Dunaja  itd.  Krepki,  živí,  ognjeni  govori  povzdigovalí  so  občno 
navdušenje.  Telegramov  je  od  vseh  stranij  slovenské  zemlje  došlo  07.  Gotovo 
vsakerau  udeležníku  ta  lepí  národní  praznik  ostane  nepozabljiv. 


574  Slovenskí  glasnik. 


Slovanskí  gostje  v  Ljubljani.  Zadnje  tedne  smo  v  Ljubljani  spet  imoli 
iiekoliko  odličnih  gostov  slovanskih.  Videli  smo  českega  pesnika  g.  Mokroga, 
ki  sc  jo  vi-lo  zanimal  za  literárne  razmere  naše;  videli  smo  poljskega  pisatelja 
g.  AntonijaDonimirskega  iz  Torana  na  Pruskem,  bivšega  poljskega  poslanca 
na  državnem  zboru  nemškem,  zdaj  bivajočega  v  Varšavi;  videli  smo  napósled 
poljskega  novinarja  g.  viteza  Smolskega.  Vsi  ti  gospodje  so  se  natančno 
poučili  o  našili  literarnili,  narodno-gospodarskih  in  socijalnih  odnošajih  ter  so 
obétali,  da  bodo  po  českili,  oziroma  poljskili  listih  pisali  o  Slovencih  in  tako 
pospeševali  medsebojno  spoznavanje  slovanskih  návodov.     . 

Slomškovi  zbrani  spisi.  Citatelje  svojega  lista  opozarjamo  na  donašnji  inserat 
g.  Mih.  Lendovška,  vikarja  v  Ptuji.  Po  znižani  ceni  —  za  noznatnih  1  gld.  90  kr. 
—  vrli  izdavatelj  Slomškovih  zbranih  spisDV  prodaj e  tri  krásne  knjige  slovenské: 
1.  pesni,  2,  básni,  3.  životopise.  Slomškovih  spisov  ne  bi  smeli  pogrešati  v  nobeni 
poštenoslovenski  hiši,  a  vender  čujemo,  da  se  knjige  kaj  počasi  razpečavajo,  kar 
ni  posebno  lepo  za  nas.  Pri  istem  gospodu  dobivajo  se  tudi  „Val.  Or  o  ž  no  v  i 
spisi"  po  50  kr.  broširan  izvod. 

Preširnova  ura.  V  „Ljubljanskem  Zvonu"  (II.  8,  467)  pripoveduje  g.  prof. 
T.  Župan,  da  je  bila  Preširnova  žepna  ura  po  pesnikovi  smrti  na  javni  dražbi 
v  Kranji  za  10  gld.  prodana.  To  je  zmotá.  '  V  ustnem  testamentu,  katerega  je 
dr.  Preširen  6.  februvarja  1849.  leta  naredil  pred  pričami :  Matevž  Mayr,  Anton 
Achtschin  in  Valentín  Cemžer  in  katerega  je  15.  februvarja  1849.  1.  sub/.  c.  kr., 
okrajna  sodnija  Kranjska  v  zapisnik  vzela,  pravi  Preširen:  ,,Auch  die  goldene 
Sackuhľ  soli  obigen  zwei  Kindern  der  Jelovšek  gehóren".  Preširnovo  uro  je 
tedaj  podedoval  njegov  sin  in  po  njega  smrti  Preširnova  hči  Ernestina,  katera 
jo  je  hranila  do  1.  1855.  A  to  leto  se  je  Jelovškovim  tako  slabo  godilo.  da  je 
Ernestinina  mati  pesnikovo  zlato  uro  izročila  Ijubljanskemu  advokatu  dru.  Rudolfu, 
váruliu  Preširnovih  otrok,  in  ta  jo  je  svojemu  pisarju  prodal  za  20  gld.  To 
poročilo  nam  prihaja  od  tako  zanesljive  stráni,  da  mu  ni  možno  oporekati. 

Poslednji  „KranjsM  Čebelár,"  preč.  g.  dr.  Jarnej  Levičnik,  dekan  pri 
Sv.  Mohorji  na  Koroškem,  obhajal  je  5.  avgusta  svojo  zlato  mašo.  Porojen. 
15.  avgusta  1808.  leta  v  Železnikih,  bil  je  v  duhovnika  posvečen  5.  avg.  1832.  leta. 
Novo  mašo  je  pel  isto  leto  v  nedeljo  po  sv.  Jarneji  v  farni  cerkvi  domačega 
•kraja,  kjer  je  obhajal  tudi  1.  1857.  ravno  isto  nedeljo  sreberno  sveto  mašo; 
zlato  mašo  pa  je  opravil  na  tihem  v  št.  mohorski  podružní  romarski  corkvi 
„Maria  Tlmrn".  Bog  nam  prečestitega  gospoda  zlatomašnika,  pesniškega  veterána 
slovenskega,  poslednjega  živečega  „Kranjskcga  Cebelarja"  zdravega  in  krepkega 
ohraní  še  mnogo  let!  Po  „Zgodnji  Danici". 

„Matica  Hrratskn"  zbirala  je  več  let  narodno  blago,  katero  je  zdaj  iikrenila 
na  svetlo  dati.  Na  razpolaganje  so  jej  ogromne  zbirke,  katerim  je  za  urednika 
imenovala  —  kakor  smo  zvedeli  iz  privatnega  vira  —  gg.  prof.  F.  P  et  ráči  č  a 
in  prof.  T.  M  a  r  e  t  i  c  a.  —  Tudi  naša  Matica  ima  mnogo  narodnega  blaga  nabra- 
nega  in  skrajni  čas  je,  da  se  stvar  zgotovi  in  izdá.  Jediní  Slovenec  kí  bi 
bil  vrhu  prof.  Kreka  tému  delu  sposoben,  je  g.  profesor  Matija  Valjavec  v 
Zagrebu.  Do  njega  naj  se  Matica  obrne  in  potem  se  nam  je  nadojati,  da  pride  v 
kratkem  naše  narodno  blago  izvrstno  urejeno  v  tisek. 

M.  M. 


Slovenski  glasnik.  575 

Hrratska  knjižecnost.  Vienac  gorskog  i  pitomog  cvietja.  Hrvatsko- 
srbska  pjesmarica.  Dredio  J.  A.  Kaznačié.  Drago  umnožeiio  izdanje.  U  Dubi-ov- 
nikn.  Nakladá  tiskare  Dragiitina  Pretncra  1882.  16.  247.  Cena  60  kr.,  po  posti 
65  kr.  —  Hrvatje  imajo  dokaj  pesmaric:  najrazšii-jenejša  je  Deželičeva.  iiaj- 
cenojša  pa  neki  Sušaški  fabrikat  te  vrste.  Gotovo  je  veselo  znamenje,  ako  se  je 
takega  dela  lotil  tudi  ziiaui  rodoljub  in  pisatelj  Dnbrovniški,  J.  A.  Kaznačic. 
V  njegovi  zbiiki  nahajajo  se  najlepše  za  petje  prípravné  pesni  hrvatske  i  srl)ske, 
národne  \i\  iiiuetne.  Narodnih  je  70  in  prizuavati  treba,  da  so  tu  biseri  národne 
poezijo  srbské  in  hrvatske  zl)rani  in  z  vešco  rokó  urejeni.  Umetnih  pesnij  je  isto 
toliko :  žal  da  je  urejevalec  prezri  dva  znamenitá  pesnika  Jakšiéa  in  Jorgovaniéa. 
—  Savka  i  Stanko.  Izvorna  pripoviest  odraslijoj  mládeži.  Napisao  Davorin 
Trstenjak.  V  Zagrebu,  1882,  mala  8ka,  220.  Nákladom  hrv.  knjiž.  sbora. 
Marljivo  delujoči  pedagogiški  zbor  v  Zagrebu  pridobil  si  je  veliko  zaslugo,  da  je 
omogočil  izdanje  te  prelepe  povesti.  Gospod  Trstenjak  je  kot  pisatelj  pripovedek 
za  mládež  v  Hrvatih  na  dobrem  glasu,  in  tó  po  pravici,  kajti  ta  knjižica  ni 
prvo  njegovo  delo  v  tej  stroki;  lirvatska  književnost  je  pa  baš  v  tej  vrsti  po- 
vestij  jako  slabá.  Jezik  povesti  je  lep,  a  izdanje  elegantno.  Cena  —  ?  —  Naš 
zemljak  g.  prof.  F  r.  Mam  sestavil  je  po  Kariu  Kurzu  učno  knjigo:  Nj  e  m  áčka 
vježbenica  za  prvi  razred  srednjih  škola.  Založila  je  to  G'/j  pol  obšinio 
delo  dežebia  vláda  hrvatska  in  postavila  knjigi  ceno  na  45  kr.  —  Hr- 
vatska  Vila  dné  5.  srpnja  1881  na  slávu  sv.  Cirila  i  Metoda.  Od  Mihovila 
Pavlinovica.  35  str,  25  kŕ.  Slavenski  apostoli  Kiril  i  Metodije  i 
istina  pravoslavlja.  Napisao  dr.  Nihola  Milaš,  ocijenio  dr.  A.  Franki. 
53.  Cena  20  kr.  — Dvie  sluge.  Pripovedka  iz  bilježnice  Stjepana  Dragoica. 
57.  Cena  30  kr.  Krátko  ali  lepo  delce,  vredno,  da  se  pazljivo  prečíta.  — 
Crtice  i  pripoviesti  iz  bosanskog  života.  Napisao  Vjekoslav  Wies- 
ner-Livadié.  Te  črtice  natisnene  so  bile  že  prej  v  ,,Vienci''  in  „Obzoru*"  ter 
so  se  občinstvu  toli  prikupile.  da  jih  mora  pisatelj  še  v  posebni  knjižici  na 
svetlo  dati.  —  Razbibrige  Pjesme.  Spjevao  Milan  Kasumovič.  U  Srk. 
Karlovcih.  Štampa  Koste  Pavlovióa  1882.  Nič  posebnega!  —  Bazilika  s  v.  D  i- 
menta  u  Rímu.  Povjestno  arkeologičke  crtice.  Od  prof.  Fr.  Bulíéa.  68.  25  kr.  — ■ 
Ko  l)í  slovensk  eerkven  list  tó  delce  preloženo  priobčill  —  Jugoslovanske  aka- 
domíje  znaiibstij  in  umetnostij  zgodovinsko-jezikoslovni  odsek  imel  je  dné 
21.  jimija  javiio  sejo.  v  kateri  je  čítal  pravi  član  in  varuh  zagreb.  nar.  muzeja. 
prof.  Š.  Ljubíé  razpravo:  „Novi  priloží  za  dalmatinsko  epígrafiju." 
Ljubič  uašel  je  v  Benetkah  dva  rokopísa  iz  16.  stoletja;  v  telí  rokopísih  zabe- 
leženih  je  135  rimskíh  nápisov  iz  Dalmacije,'o  katerih  Mommsen  (Corpus  Inscript.) 
ničesa  ne  vé.  Matem.-prírod.  odsek  imel  je  7.  julija  sejo.  v  kateri  je  čítal  pravi 
član.  pi-of.  S.  Brusína  .,o  hrvatskoj  fauni."  —  V  ..Míttheílungen  des  Instítiites 
fúr  osterreichísclie  Geschíchtsforschiuig"  natisnena  je  jako  zanimljiva  razprava 
,,Die  hístoríschen  Arbeíten  der  sudsl.  Akadémie  der  Wíssenschaften  in  Agram. 
Von  Dr.  Fr.  Rački.-  M.  M. 

Srbska  Tcnjižernost.  Zabeležiti  mi  je  denes  zopet  nekolíko  bolj  ali  menj 
znamenítih  knjižnih  proízvodov  srbskíh:  Boka  Kotorska.  Mali  srpsko-narodno- 
knjíževní  zabavnik  za  srpsku  mládež.  Napisao  i  uredío  Jovan  Saríc.  Knjiga 
prvá.  U  Xovome  Sadu.   U  štaniparijí  A.  Pajeviča   8.  62.  —  Najbolje  príporočílo 


576  Slovenskí  glasník. 

lepega  tega  dclca  je  menda  tó,  ako  porečem:  naj  bi  se  tudi  naši  mladoži 
jednak  almanah  preskvbel.  Članki,  ki  so  tú  natisnoni,  jako  so  zanimivi,  a  vse 
delo  z  vcščo  ľokó  sestavljeno ;  naj  rai  bode  dovoljono  nckatera  posebno  poudariti ; 
Boka  Kotorska.  —  Primorkinja,  pjesma  Zmaja- Jovana- Jovanoviéa.  —  Petar 
Potrovié  Njeguš,  vladika  cmogorski,  pjosnik  srpski.  —  Štefan  Nemanja,  njegova 
dva  vlastelína  Kotoranina.  —  Budva,  kratak  pogled  na  nju  iz  ^Fruške  Gore."  — 
Marija  i  Draginja  črta  iz  života  Bokeljskog.  —  Pitalice  od  Vnka  Vrčeviéa.  — 
Jadransko  moi'e.  itd.  —  Gradja  za  istoriju  kraljcvinc  Srbije.  Vrome  pi-ve 
vláde  kneza  Miloša  Obrenovica.  Priredili  Vukašin  J.  Pe  t  r  o  vie,  d  r.  Nikola 
J.  Petľovic.  Knjiga  I.  od  1815 — 1821.  U  državnoj  štampariji  u  Beogradu.  1882. 
Za  zgodovino  Srbské  je  tó  v  vsakem  obziru  imenitno  in  prekrasno  delo, 
eminente  vrednosti  —  takó  sóde  srbski  listi.  —  Ruski  iičenjak  V  lad  i  mi  r 
Kočariovskij  izdal  je  zopet  dve  veliki  knjigi  o  dalmatinsko-srbski  književnosti : 
1.  Neizdanyj  dubrovniščkij  poet  Anton  Marin  Glejevič  8"  205,  ^—  2.  Obrazcy 
dnbrovniščkago  jazyka  i  pisma.  —  Cmogorski  knez  Nikola  I.  ni  saraó 
jnnak,  nego  i  pesnik,  in  sicer  jako  nadarjen  pesnik.  Kdo  ne  pozná  prekrásne 
njegove  pesni:  Onamo,  onamo  ?  Novine  srbské  javljajo,  kä  je  knez  ravnokar 
dovŕšil  dramo  v  treh  dejanjili:  „Balkánska  carica"  in  do  jo  kani  sam  pre- 
ložiti  na  francoski  jezik.  —  Srpske  národne  pripovedke,  ponajviše  krátke 
i  šaljive.  Skupio  Vuk  vite  z  Vrčevic.  Knjiga  II.  V  Dubrovnikn,  nákladom 
Dragutina  Pretnera.  Vseli  pripovedek  je  227,  a  vrednosti  so /po  priliki  také, 
kakersne  so  pripovedke  po  prof.  J.  Trdini  v  „Ljub.  Zvonu"  priobčene.  —  Knji- 
garna  bratov  Jovanoviéev  izdala  je  zopet  nekoliko  knjižic:  1.  Omirova 
batrohomiomaliija  i  Prodromova  galeoniomaliija.  16",  52.  Cena  16  kr.  —  Srpski 
Hajduci  u  narodnim  pesmama.  Sa  slikom.  15  kr.  —  Gjurgje  Smederevac  i  pro- 
kleta  Jerina.  Sa  slikom  Gj.  Brankovica  II.  praumika  Gj.  Smederevca.  Cena  15  kr. 

M.  M. 
Václav  Nebesky  f.  Vrli  pisatelj  česki,  bivši  tajnik  českému  muzeju  in  pravi 
član  c.  kr.  českega  društva  znanostij  v  Pragi,  umri  je  v  64.  letu  svojega  trudo- 
Ijubivega,  prosveti  in  znanstvenemu  napredku  národa  českega  posvečenega  življenja 
po  daljšem  bolehanji  17,  avgusta  1882.  v  Pragi.  Blag  mu  bodi  spomin! 

PopraveJc.  V  zadnjega  „Ljubljanskega  Zvona"  spisi:  „Velésalo  itd."  naj  sc 
na  483,  str.  v  5.  vrsti  od  zgoraj  dolu  čita:  sedno,  n.,  scdnast,  adj.,  namesto: 
sád  no,  n.,  sádnast,  adj. 


„Ljubljanski  Zvon*' 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvczkih,  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kv. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  6  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 


Založniki:  dr.  I.  Tavôar  in  drugoví.  —  Za  uredništvo  odgovoren:   Tt.  Levec. 
llredniátvo :  v  Novih  ulicah  5.  —  Upravuiátvo :  na  Marije  Terezije  česti  6. 


Tiská  „Národná  Tiskama"  v  Ljubljani. 


kfjubljaT\sKÍ9^ 

j^n  t  ■  ■  ■  .  ,  ._^  I  .  I  i_ ľ-T^i  ,  . 


LsposloYGrt  in  znanstYei\  lisť 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  Jos.  Stritar,  dr.  Ivan  Tavčar. 


Leto  II. 


V.Ljubljani,  1.  októbra  1882. 


Štev.  lO. 


P  O  S 1  e  d  n  j  i  brat. 


)e  jeden  glas!  .  .  .  Oh,  mvtvo  vse  je! 
Zasut  je  grôb,  pogrebcev  n  i! 
Blestéč  nebo  navzdol  se  smeje. 
A  méni  se  okó  solzí  —  — 
Oj,  Ic  poíij  v  gomili  hladili. 
Tovariš  moj,  tovariš  zaduj  i  I 

Meuih  klečím  le  tú  s  solzámi. 
Na  grôbe  zrém  srpo  pred  sé. 
Kedó,  kedó  tohížbo  dá  mi, 
In  ž  njo  odvzáme  mi  gorjé? 
Nikogar  ni  I  .  .  .  Molčeč  gťobóvi 
Yrsté  se  tukaj  med  židovi! 

Brez  Suma  so  te  pokopali 

Možjé  neznani  iz  vasí. 

Zapel  je  zvon!  .  .  .  Oh,  zaplakali 

Po  tebi  smo,  tovariš,  vsi! 

In  zdaj  sem  sam!  Srcé  mi  poka 

In  koperní  in  žalno  joka! 


Osível  sem !  Predrage  braté 
Som  videl  tukaj  hirati, 
In  srca  blaga,  duše  zlate 
Tu  videl  sem  umirati ; 
Ko  druge  smrt  je  pomorila, 
Jodíno  mene  je  pustila! 

Zakaj  takó?  —  Oh.  cvet  modľósti 

Premnog  pač  ž  njiraii  vniéen  je. 

In  rek  o  svetovni  svetlosti 

I  tukaj  opravíčen  je  .  . 

In  jäz  žívim  šc  v  samostáni, 

Ko  bratje  vsí  so  pokopáni! 

Milú  Ískal  sem  med  zidóvi  — 
Na  veke  kmalu  ga  dobím 
Poslednji  brat!  Tu  med  grobóvi 
Klečím,  oh,  in  bridkó  ječím. 
Povsod  je  mir!  ...  Oj.  duša  niôja 
Le  tebi,  tebi  ni  pokoja!  .  ,  . 

— b- 


37 


Malo   ž  i  v  1  j  e  n  j  e. 

Povest. 
Spisal  dr  Fr.  D  e  t  c  1  a. 

XXI. 

|neg  je  po  večjem  skopnel  ob  nekaterih  toplejšili  dnevih ;  a  kmalu 
se  je  mraz  povľiiil  in  zima  je  še  škripala  pod  nogami.  Jurij 
'je  spal  po  leti  in  po  zimi  nad  hlevom  v  dišeči  mrvi  in  delo 
od  jutra  do  mraka  preskrbi  zdravému  telesu  trdno  spanje.  Bilo  je 
že  pozno  neko  noc  in  mešec  je  svetil  v  zadnjem  krajci,  ko  Jurija 
na  jedenkrát  strašno  lajanje  vzbudi.  Takoj  skoči  po  konci  in  vrze 
obleko  náse,  kajti  to  je  moralo  biti  kaj  posebnega.  Zvesti  čuvaj  sicer 
ni  žugnil  po  noci,  če  ni  bilo  uzroka ;  ako  je  pa  lisica  prišla  pogledat 
po  kokoših,  samo  oglasil  se  je  sultán  in  tatica  je  pobrala  pete. 
Lajanje  je  postajalo  vedno  srditejše  in  tudi  ovce  v  lilevu  so  začele 
beketati.  Na  hlev  se  je  prišlo  po  lestvi,  ki  je  bila  zunaj  prislonjena. 
Jurij  zgrabi  vile  in  leze  urno  po  lestvi  doli.  Pod  lestvo  pa  se  je 
sultán  valjal  in  premetaval  s  čudno  zverjo  in  le  srdito  renčanje  se 
je  slišalo ;  druga  zver  pa  se  je  vzpenjala,  kakor  je  videl  v  mesečini, 
po  blevskih  vrátili  in  praskala  in  voliala  s  smrekom ;  dolg  rep  pa  je 
mahal  po  tleb.  Volkova  sta  bila.  Jurij  ne  premišljuje  dolgo,  skooi  z 
lestve  na  volka  pri  vratih  in  mu  lioče  zabosti  svoje  orožje  med 
rebra,  a  volk  odskoči  in  se  potulme  z  glavo  k  zemlji.  Hitro  ga  ])ri- 
tisne  Jurij  za  vrat  in  na  vso  moč  ga  tišči  k  tlom.  A  zdaj  skoči 
druga  zver  od  zadaj  nanj  in  na  jedenkrát  je  pretrgana  suknja  in 
srajca  in  čudno  gorko  oblije  Jurija  po  plečih.  Po  njem  bi  bilo,  da 
ni  zvesti  sultán  iz  nová  se  vrgel  na  svojega  nasprotnika  in  mu 
ubránil  pomagati  tovarišu. 

Krik  in  hrup  pa  je  vzbudil  tudi  ženski.  Hišna  vráta  se  odpro 
in  mati  in  Lenčika  stopita  na  prag. 

„Kaj  pa  je,  kaj  pa  je?  Križ  božji!  Pomagajto,  pomagajte!" 
začnota  vpiti  in  to  vpitje  je  Juriju  res  ponuigalo,  kajti  drugerau  volku 


r>r.  Fr.  Detola :  Malo  življonje.  *)79 

upade  pogum;  oprosti  se  svojega  sovražnika  in  izgine  v  gozdu.  Le 
do  konec  hleva  ga  je  podil  sultán,  potlej  pa  se  je  vrnil  Juriju  po- 
magat.  Ta  pa  je  tiščal  svojega  jetnika,  da  so  mu  roke  otrpnile  in 
komaj  je  stralioval  volka,  tako  srdito  se  je  premetaval.  Praskal  ga 
je  s  prednjimi  in  zadnjimi  nogami,  da  je  bil  Jurij  po  nogah  ves  okr- 
vavljen;  umoriti  pa  volka  ni  mogel.  ker  ga  je  bil  slabo  zadel. 

„Kaj  pa  je,  Jurij?  Za  božjo  voljo!"  vpije  mati  in  se  ne  upa 
od  liiše. 

„Nič  ni.  Yolka  imamo."   pravi  Jurij. 

„Ali  hoče.š  puško?"   kliee  Lenčika. 

„Ne,  ni  treba,"  oglasi  se  ta.  „Ce  moreš,  Lenčika,  prinesi  mi 
tisti  dolgi  nož  iz  kuhinje!" 

Urno  prinese  Lenčika  nož;  Jurij  pa  zbere  vso  svojo  moč,  .stopi 
z  levo  nogo  na  vile,  z  desnico  pa  porine  volku  nož  do  držaja  v  prsi. 
A  zdaj  še  le  se  prične  pravi  boj.  S  silno  močjo  vzdigne  zver  svojo 
glavo  in  skúša  popasti  Jurij  a,  z  nogami  pa  brca  in  praská  tako 
hitro  in  tako  močno,  da  se  Jurij  že  boji,  da  ni  práv  zabodel  in  da 
bo  omagal.  A  kmalu  poide  zveri  moč,  strašno  zatuli  in  prične  grgrati ; 
še  jedenkrát  brcne  krčevitb  z  vsemi  štirimi  in  se  iztegne.  Sultána 
mora  Jurij  s  silo  odgnati  proč  od  mŕtve  živali,  kajti  še  zdaj  jej  ne 
da  mini.  Blizu  premaganega  nasprotnika  se  uleže  in  si  liže  gobec 
in  noge,  jedno  uho  pa  je  bil  revež  popolnoma  izgubil.  Jurij  pa  je 
tudi  ves  razpraskan  in  krvav,  a  bude  rane  ni  dobil  nobene.  Komaj 
se  zazna  dan,  teče  Lenčika  sosedom  pravit,  kako  reč  so  pO  noci 
imeli.  Naglo  se  zbere  vsa  Simonova  družina  okrog  mŕtve  zveri  in 
vse  na  tanko  mora  Jurij  povedati,  kakšen  je  bil  boj. 

„Ti  neugnana  zver  ti!"  pravi  Siraen  in  brca  volka  z  nogo. 

„O  Jurij,  ti  si  srečen,"  méni  Štefan,  „ti  še  naletiš  na  kaj  pra- 
vega,  jaz  pa  nimam  nikoli  te  sreče.'' 

„Štefan,  nikar  se  ne  pregrešil"  svári  ga  mati,  ki  se  ne  more 
nagledati  grozne  zverine.   „Se  Jurij  je  imel  dosti  opraviti,  kaj  bi  že  ti!" 

„I  kaj  pa  je  Jurij?"  buduje  se  Štefan.  „Ali  je  kak  Goljat 
proti  meni?  Yeš,  Jurij,  kakor  sva  prijatelja,  ne  bojim  se  te  pa 
práv  nič." 

„Kaj  bi  se  me  bal,"   smeje  se  Jurij,  „ko  ti  nič  nočem!" 

„Kaj  pa  misliš  zdaj  z  zverjo  .storiti?  Ali  jo  popelješ  v  komisijo, 
da  potegneš  darilo?" 

„A,  jaz  ne  grem,"  pravi  Jurij. 

37* 


680  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

„Oh,  ti,  naj  jo  jaz  peljem!  Kaj?"  prosi  Štefan. 

„I  pelji,  če  se  ti  Ijnbi!"  pravi  Jurij.  „Pa  kar  na  tvoje  iiiic  naj 
ti  dadó,  če  bodo  res  kaj  dali." 

„Takoj  pridem  s  senmí,"  veseli  se  Štefan. 

„Štefan,"  opomni  Lenčika,  „kaj  pa,  če  te  .sreča  tovariš  tecra 
volka?  Kako  se  bosta  pogledaka?" 

„Saj  res!  Ni  mu  treba  hoditi,  da  se  mu  kaj  ne  zgodi,"  odgo- 
varja  Simonovka  in  Štefan  je  začel  premi.šljevati,  a  sramoval  se  je 
vender  Lenčike  in  Jurij  a. 

„Ne  pomaga  nič,"  pravi  odločno,  „jaz  pôjdem,  pa  puške  vzaraem 
s  sabo,  potlej  naj  se  me  pa  loti,  komur  se  zdi.  Dvajset  goklinarjev 
ali  koliko  dobiva,  Jurij?  Pa  naj  bo,  kolikor  boče.  Jaz  grem." 

Kmalu  prihiti  s  puško  in  senmí. 

„Oborožen  si,  kakor  bi  šel  na  Turka,"  pravi  Lenčika,  „toda 
paži,  da  ne  padeš  in  se  ti  puška  ne  izproži!" 

„Kaj  bom  pádel,  ko  sem  líriba  vajen  kakor  maček  peci,"  odvrne 
Štefan  in  raoško  vleče  naloženega  volka  proti  Dolini,  Kakor  zmagalec 
hodi  svojo  pot ;  staro  in  mlado  pa  hiti  od  vseh  krajev  radovednost 
pást,  „Oh,  naj  mi  peljemo!"  prosijo  otroci,  ki  se  ne  morejo  ločiti 
od  voza.  Ko  se  Štefan  nekoliko  obotavlja,  izpulijo  mu  oje  iz  rok  in 
kľičaje  in  ukaje  pride  sprevod  v  Dolino.  Tam  pa  zopet  novo  izpraše- 
vanje  in  nová  zamuda.  „Dva  sta  bila,"  pripoveduje  Štefan;  „pa  oni 
je  bil  večji  kakor  ta,  najmenj  za  dva  palca  in  práv  zdi  se  mi,  da 
je  bila  volkulja.  Ce  bi  bila  ta-le  puška  pri  rokah,  preskrbel  bi  bil 
že  druščino  tému  na  vozu,  da  bi  mu  ne  bilo  dolgčas.  Toda  po  noci 
in  pa  v  šili  moraš  pa  udariti,  če  druzoga  ni,  s  polenom.  Letos  .so 
posebno  sitne  te  živali  in  toliko  jih  je,  da  sem  se  knr  čudil,  da  niseni 
po  poti  katerega  pobral." 

„Torej  kar  z  nožem  si  ga  bil  podrl  ?"  vpraša  dedec,  ki  je  po- 
sebno moško  premetával  zver. 

„Kar  z  nožem,"  baba  Štefan.  „Yidite,  tak-le  pipec"  ■ —  fánt 
káže  svoj  nož  —  „je  kakor  stvarjen  za  volka.  Dva  palca  mu  ga 
porinete  med  kosti,  pa  bo  dosti  imel." 

Ves  dan  bi  bil  moral  pripovedovati  o  junaškem  činu,  če  bi  bil 
utegnil ;  a  po  noci  ni  hotel  lioditi  domov.  Najel  si  je  voz  in  odpeljal  se 
h  komisiji.  Židane  volje  vrne  se  zvečer  domov ;  tako  dobro  se  mn 
še  nikdar  ni  godilo.  Jurijn  odšteje  denár,  kolikor  mu  ga  je  še  ostalo ; 
on  sam  je  zadovoljen  s  slavo. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  žiyljenje.  681 


Po  vsej  dolini  in  daleč  okrog  pa  se  je  govorilo  o  tem  volku 
in  o  hiabiem  Siraonovem  Stefaiiu.  Ker  se  je  zvedelo,  da  se  še  jedna 
zver  po  bribih  potika,  napravili  so  gospôda  velik  lov  proti  gori 
SV.  Florijana.  Sodnik,  davkar,  pristav,  zdravnik,  sploh  vse,  kar  je 
bilo  bolj  imenitnega  in  je  puško  premoglo  ali  vsaj  na  posodo  dobilo, 
botelo  se  je  udeležiti;  kajti  če  tak  lov  tudi  sam  nasebi  ni  posebno 
zabaven,  toliko  prijetnejsi  je  konec  njegov,  ki  se  praznuje  v  kateri 
si  bodi  kŕčmi.  Hoja  po  mrzlem  zraku  in  bivanje  pod  milim  nebom 
pospešuje  prebavljanje  in  spravlja  v  slast  jed  in  pijačo.  Ce  pa  moraš 
že  za  zajčji  lov  preskrbeti  se  z  žgano  pijačo,  s  pólu  hlebom  ki-uha, 
svinjsko  kračo  in  pečeno  kuretino :  kaj  tirja  še  le  lov  na  volka! 
Dva  dni  so  se  polnile  čutare  z  vinom  in  žganjem  in  torbe  z  raznimi 
jedili,  tretji  dan  pa  so  se  odpeljali  gospôda  proti  nevarnemu  kraju. 
Kar  je  za  lov  treba,  vSe  so  imeli  s  sabo  in  še  pušek  niso  pozabili; 
okrog  vozov  pa  so  se  pojali  lačni  psi.  V  Dolini  se  jira  pridruži  drugo 
krdelo :  kmetje  iz  okolice,  ki  so  tudi  radi  postopili  za  kako  zverjo, 
če  ni  bilo  druzega  dela.  Ko  je  bila  v  kŕčmi  večerja  naročena,  odrinili 
so  pes  proti  gori,  gospôda  naprej,  možje  v  kožuhih  pa  za  njimi  in 
niod  raznimi  búrkami  se  je  hitro  hodilo. 

„Možje,"  obrne  se  sodnik  proti  kmetom,  „kdo  pozná  dobro 
kraj?  Oča  Rožanee,  Yi  ste  pravi  lovec,  Yi  nas  boste  razstavili. " 

,,0  gospod  sodnik,"  ponižuje  se  mož  s  klobúkom  v  roci,  „bil 
sem  jedenkrát,  bil,  pa  sedaj  sem  star.  Roka  se  mi  trese  in  oči  me 
zapuščajo,  tako  da  ne  zadenem  nič  več." 

Glasno  se  zasmejejo  vsi  pri  telí  besedah  in  dasi  se  Rožanee 
bráni,  prevzeti  mora  vender  posel.  da  odkáže  vsakemu  svoje  mesto. 
Obrne  se  najprej  proti  kratkovidnemu  davkarju,  ki  je  imel  to  nesrečo, 
da  je  na  vsakem  lovu  kacega  psa  ubil  ali  poškodoval. 

„Gospodje,"  pravi  Rožanee,  „zgovoriti  se  moramo,  da  psov  ne 
bonio  streljali,  ker  ta  žival  nam  nič  hudega  ne  stori." 

„Yolk  pa  pes  se  malo  razločita,"  meni  oni  gospod.  „Ali  bi  ne 
bilo  bolje,  da  pošljemo  pse  nazaj?  Saj  niso  za  nič." 

„A!  Pustimo  rajši  pse  tu,  pa  mi  pojdimo  domov."  ugovarja 
Rožanee.  „Razločili  boste  pa  lehko:  če  se  spusti  zver  proti  Vam, 
volk  je,  pa  streljajte;  drugače  je  pa  pes." 

„Torej  mislite,  da  se  bo  volk  koga  lotil,  če  nas  je  toliko?" 
pravi  drugi  gospod. 


582  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


„Zver  je  prekanjena,"  meni  Rožanec,  „nič  jej  ni  zaupati.  Zato 
je  treba  dobro  meriti ;  če  pa  ne  zadene,  potlej  pa  puško  za  tanki 
konec  prijeti  pa  udariti  ali  pa  na  drevo!" 

„Jaz  sem  pa  slišal,"  omeni  kmet,  „da  gre  pravi  volk  na  drevo 
kakor  veverica." 

Splošen  smeh  nastane  o  tej  opazki,  Rožanec  pa  razvrsti  zdaj 
lovce  po  hosti.  Davkarja  postavi  k  prvému  jarku  nad  cesto,  pristáva 
toliko  od  njega,  da  se  s  puško  ne  moreta  doseči,  tega  sem,  onega 
tjä,  sebe  pa  je  postavil  na  križempot  pod  sv.  Florijanom.  Jaseň  je  bil 
dan  in  solnce  se  je  bližalo  zatonu,  ko  se  je  lov  pričel.  Psov  pa  ni 
bilo  mogoče  spraviti  na  noben  sled;  kakor  nori  so  letali  okrog  in 
če  je  jeden  zalajal,  tekli  so  vsi  k  njemu  in  lajali  in  begali.  Cez  kaj 
čaša  so  se  poboljšali  in  tu  pa  tam  se  je  slišal  kak  pok  in  dva  zajca 
sta  obležala  pred  Rožancem,  Zdaj  pa  je  premišljeval  starec,  ali  bi  ja 
nesel  s  sábo  ali  kako.  Ce  ja  vzamem  s  sabo,  tako  je  dejal  sam  pri 
sebi,  pojedli  ja  bo  gospôda  in  kaj  imam  jaz  od  tega?  Se  strel  ne 
bo  plačan.  Ce  ja  pa  pustim  tukaj,  požré  mi  oba  lisica  ali  pa  raaček. 
Že  vem,  kaj  bom  storil.  In  ko  se  je  popolnoma  zmračilo  in  je  rog 
zapel  in  sklicaval  lovce,  lezel  je  Rožanec  proti  Strmi  peci  in  srečal 
je  Šimona,  ki  je  ravno  drva  peljal  iz  gozda. 

„Ali  ste  kaj  dobili?"  vpraša  mož  Rožanca. 

„Mi  lovimo  kar  za  kratek  Čas,"  odgovori  Rožanec. 

„Kaj  pa  ta  dva  zajca!" 

„Ta  sem  pa  s  sábo  prinesel,  da  imamo  kaj  pokazati,"  pravi 
Rožanec.  „Zakaj  niste  volka  živega  ohranili,  danes  bi  ga  mimo  gredé 
ubili,  če  bi  nam  ne  utekel." 

„To  ste  lovci,  da!"  pravi  Šimon. 

„Veste  kaj,  mož?  Vi  niste  Pečar;  kaj  ne,  da  ne?" 

„Šimon  sem,  Šimon,  sosed  Pečarjev." 

„Saj  Vas  pelje  pot  mimo  Pečarja.  Nešite  to-le  tjá,  pa  naj 
denejo  v  klet  na  mraz.  Jutri  pa  pridem,  bom  pa  vzel.  Bodite  tako 
dobri!"  • 

„To  je  že  práv,"  pravi  Šimon  in  dene  zajca  na  voz,  Rožanec 
pa  se  obrne  proti  Dolini  nazaj. 

V  dolinski  kŕčmi  pa  je  bila  zbrana  skoro  vsa  druščina,  ki  je 
deloma  tam  prenočila,  kajti  za  rana  bode  treba  zopet  poskusiti  srečo. 
Smeha  ni  bilo  ne  konca  ne  kraja,  ker  so  se  vsi  s  praznimi  rokami  vrnili. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenjc.  583 

Zdravnik  je  omenil,  da  je  videl  jednega  zajca  in  takoj  so  ga  obsodili, 
da  mora  pet  bokalov  vina  plačati  za  tako  srečo. 

„Rezanec,  ti  si  tudi  nekaj  streljal,"  meni  neki  kmet. 

„Na  veverico  sem  bil  pomeril,  ker  ni  bilo  druzega,"  odgovori 
ta,   „pa  še  te  nisem  zadel." 

„Ha,  ha!"  smeje  se  sosed  pri  mizi.  „Veverice  po  zimi  pa  res 
še  nikdo  ni  zadel,  videl  pa  menda  tudi  še  ne." 

„Jaz  sem  jo  pa  že,"  pravi  moško  Rožanec.  Večer  pa  je  hitro 
tekel  med  veselimi  pogovori  in  krčmár  je  pridno  polnil  kupice  in 
pridno  črtal  s  krédo  na  sod.  „Tončekl-  dejal  je  svojemu  sinku. 
„Glej  na  niizo!  Kadar  bo  bokal  prazen,  nič  vprašati,  kar  prinesi  ga!" 

A  vsaka  reč  ima  svoj  konec.  Polagoina  se  je  razgubljevala 
družba  in  le  malo  se  jih  je  upiralo  spancu  hoté  za  mizo  pričakati 
belega  dne.  Dve  sobi  je  imel  krčmár  za  tuje  Ijudi,  obe  sta  bili  polni 
in  večina  je  še  morala  prenočiti  na  slami.  Ko  pa  je  drugo  jutro 
zapel  petelin.  prišel  je  že  Rožanec  budit  zaspance.  A  to  je  bila 
težavna  reč.  > Pusti  me,  vrag!"  godrnjal  je  ta  in  se  obrnil  na  drugo 
strán :  oni  ni  hotel  verjeti,  da  je  že  čas  in  tretji  .«!e  je  rotil,  da  pride 
takoj  za  njimi.  Počasi  pa  so  se  vender  vsi  spravili  po  konci  razen 
zdra vniká  in  pristáva:  teh  dveh  pa  ni  bilo  moci  pregovoriti.  „Kar 
pojte,"  dejal  je  pristav  zaspano,  „síij  ne  bo  nič;  jaz  vas  tukaj  po- 
čakam!"  Proroškega  duba  je  bil  mladi  mož,  kajti  vse  dopoludne  in 
še  popoludne  dolgo  čaša  so  prežali  lovci,  prebivali  mraz  in  žejo  gasili, 
toda  bodi  si,  da  je  bil  volk  prestr.-šen  v  druge  kraje  jo  pobrisal, 
ali  pa,  da  se  ni  hotel  pokazati,  ves  trud  jo  bil  zastonj  in  še  sledu 
niso  dobili  nobonega.  Ko  so  se  vracali  popoludne  v  Dolino,  obstal 
je  ves  plen  iz  dveh  zajcev;  jednega  je  bil  ustrelil  sodnik,  druzega 
pa  kratkovidni  davkar,  ki  je  ponosno  nesel  svojo  trofejo  proti  Dolini. 
Tu  se  je  še  dobro  zalil  ves  lov  in  na  večer  so  se  vrnili  gospodje 
glasni  in  dobre  volje  domov. 

Rožanec  pa  se  ni  bil  povrnil  ž  njimi,  kajti  imel  je  mož  to  koristno 
navado.  da  je  v  druščini  sicer  rad  pil,  toda  kadar  je  prišlo  do  računa, 
ni  se  rinil  nap-ej,  ampak  izginil  je  rad.  Vrhu  tega  pa  je  imel  še  pri 
Pečarji  dobiti  dva  zajca  k  tretjemu,  katerega  je  bil  ta  dan  ustrelil. 
Kakor  maček  je  lezel  starec  v  breg  naravnost  proti  hiši  Tu  se  je 
prijel  za  drevo,  tam  upri  na  skalo  in  zavihtel  se  navkreber  in  kmalu 
je  priplezal  do  Strmo  peci.  A  sultán,  ki  ga  je  prvi  zagledal  in  naznanil, 
ni  ga  pustil  po  nobeni  ceni  v  hišo  in   ko  je  ta  pomeril  s  puško  nanj. 


584  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


pokazal  mu  je  pes  zobe  tako  neprestrašeno,   cla  je  mož  videl,    da  je 
bolje  z  lepo  ga  pogovoriti,  kar  se  pa  tudi  ni  dal. 

„He,  ali  ni  nikogar  doma?"  zavpije  Rožanec  in  od  hleva  sem 
se  prikáže  Jurij.  Kakor  bi  kaj  nadprirodnega  ugledal,  obstal  je  in 
strmel  in  vse  barve  so  se  izpreminjale  na  njegovem  lici.  Nič  men 
osupnen  pa  ni  bil  Rožanec.  čeravno  se  mu  ni  tako  videlo  in  čudno 
prijazen  smeb  prikázal  se  je  na  njegovih  ustili. 

„He,  Jurij,  ali  si  ti?  Glej  ga!"  s  terai  besedami  mu  gre  naproti 
in  mu  ponuja  roko. 

A  Jurij  je  moral  prej  sultána  spoditi,  potlej  pa  sta  si  podala 
roki:  Jurij  hladno,  ker  ni  vedel,  ali  je  Rožanec  še  njegov  sovražnik, 
ali  pa  je  že  pozabil,  kar  se  je  bilo  dogodilo;  Rožanec  pa  mu  jo  je 
krepko  stisnil  in  ga  ogledoval. 

„Glej  ga,  kako  si  se  popravil!  Komaj  bi  te  kdo  spoznal,"  pravi. 

„Mislite,  oča,  da  sem  se  izpremenil?"  vpraša  Jurij. 

„In  pa  kako!  Moje  oči  imajo  dober  spomin;  pa  vender,  če  bi 
bil  ti  dejal,  da  nisi  Jurij,  verjel  bi  ti  bil.  Ti  si  jim  pa  lepo  zmešal 
sled,  tukaj  te  noben  živ  človek  ne  nájde." 

„Ali  me  še  kaj  iščejo?  Ali  veste,  oča?" 

„A!  kdo  te  bo  iskal,  pa  kod!  Vse  misii,  da  si  na  Hrovaškem, 
kjer  je  izgubljeni  sin  svinje  pasel.     Oh,  glej    ga,   Jurija!     Na,  tukaj. 
imam  še  jedno  kapljo  dobrega  slivovca.  Potegni!"  pravi  mož  in  mu 
ponudi  opleteno  posodico,  ki  mu  je  visela  na  stráni. 

Jurij  se  bráni,  da  ne  pije  žganja,  a  starec  ga  ne  izpusti.  „Moraš," 
pravi,  „če  ne,  zameriš  se  mi,     Glej,  toliko  čaša  se  že  nisva  videla!" 

„Ali  ste  še  kaj  hudi  name,  oča?" 

„Kaj  bom  hud!  Kar  pij!" 

In  Ju:^ij  pije  starcu  na  Ijubo. 

„Vi  ste  torej  sinoči  dva  zajca  poslali  líranit?" 

„Jaz,  kaj  pa!  Šimonov  fánt  se  je  pa  res  izkazal  s  svojim 
volkom.  Kje  pa  ga  je  bil  zaklal?" 

„Ravno  pred  hlevom,  doli,"  pravi  Jurij.  „Midva,  oča,  sva  jia 
zopet  prijatelja,  kaj  ne?" 

„I  se  ve  da,  Ijuba  duša;  kakor  sva  bila  prcy." 

„Veste,  velikrat  sem  se  že  bil  pokesal  — " 

„Kar  tiho  bodi,  pa  molči!" 

„Denár  Vam  pa  vrnem,  ki  ste  mi  ga  posodili." 

„E,  kaj!  Saj  se  ne  mudi.  Boš  že  dal  o  priliki!" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  585 


„Kar  malo  počakajte,  pa  Vam  ga  prinesem." 

„I,  pa  pojdi !"  pravi  Rožanec  in  oko  se  mu  blišči  v  sladkem  veselji. 
Jurij  pa  prinese  denár  in  mu  plača  mali    dolg  z  velikimi    obrestimi, 

-Vidiš,  Ijuba  duša!"  pravi  mož.  „Kako  práv  sem  jaz  zmeraj 
govoril !  Ti  si  pošten  človek,  dejal  sem.  Premca  pa  ni  bilo  nič  pridá 
in  ga  tudi  zdaj  ni;  ne  starega,  ne  siná,  to  ti  povem." 

,Kaj  pa  je  s  Premcem?"  vpraša  Jurij. 

.,8  Premcem,  praviš?  Doma  sta,  on  in  sin,  pa  živita,  kakor 
sta  prej  živela.  Toda  dolgo  pa  ni  tega,  kar  sta  doma.  Kacih  štirinajst 
dni  bo,  dasiravno  ne  morera  natanko  povedati.  Jaz  ne  govorim  ž  njim 
in  on  ne  z  máno,  kakor  je  najbolj  práv.  Pred  je  pa  sedel.  Saj  ve.š, 
da  so  ga  bili  žandarji  odgnali." 

Govorila  sta  še  o  tem  in  onem,  potem  pa  je  vrgel  Rožanec 
svoje  blago  čez  ramo'in  prijateljsko  stisnil  Juriju  roko  in  odšel. 

..Kdo  pa  je  ta  človek,  ki  tako  hudo  gleda?  Pa  tako  smešno 
izkrivljena  ústa  ima,"  vprašala  je  Lenčika  po  odhodu.  Jurij  pa  je 
povedal,  da  je  Rožanec,  ki  rad  na  lov  hodi  in  da  sta  stará  znanca; 
a  kako  ga  je  s  Premcem  osleparil,  tega  ni  povedal,  kajti  sramoval 
se  je  in  ni  rad  mislil  na  to.  Bal  se  ga  pa  Jurij  ni  več,  ker  je  tako 
prijazno  ž  njim  govoril,  in  poplačal  mu  je  tudi,  kar  je  bil  dolžan. 
Kdo  bi  mogel  sovraštvo  toliko  čaša  gojiti  v  svojili  prsih  in  v  nesrečo 
spraviti"  koga  brez  koristi!  mislil  je  Jurij.  Vrhu  tega  pa  ga  je  bila 
še  zmeraj  volja  vzpomladi  zopet  iti  v  vojake,  dasi  že  dolgo  z  Len- 
čiko  ni  nič  govoril  o  tem. 

xxn. 

Tri  dni  pozneje  pa  je  v  mraku  zopet  lezel  Rožanec  proti  Strmi 
peci  in  dva  moža  sta  ga  spremljala. 

„Ha,  tristo  vragov!  Sam  hudič  je  te  poti  naredil!"  zakolne  znani 
žandár  Križan  spotaknivši  se  ob  korenino,  ki  je  molela  izpod  zmrzlega 
snega. 

„Tiho,  tiho!"  pravi  Rožanec,   „da  nas  kdo  ne  sliši." 

„Sam  zlodej  nas  vleče  tu  gori,"  meni  drugi  žandár.  „Rožanec, 
Vi  ste  hudič,  če  je  le  kateri  na  svetu." 

Rožanec  kar  molči. 

Ko  pa  pridejo  blizu  liiše,  šepne  zopet  žandarju:  „Zdaj  naj  pa 
jeden  na  to  strán  zavije,  da  prestreže  pot!" 


586  ,  Ďr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 


Križan  zagodrnja  med  zobmi  in  migne  tovariša,  naj  se  obrne 
na  levo  okrog  vŕta;  sam  pa  leze  z  Rožancem  naravnost  proti  hiši. 
Zdaj  se  začujejo  koraki  na  trdih  tleh  in  malo  nad  njiraa  se  pokaže 
moška  osoba,  ki  gre  proti  hiši. 

„On  je,  on  je!"  šepeče  Rožanec;  Križan  pa  sname  puško  z 
ráme  in  stopi  urno  naprej.  Jurij  je  moral  slišati  šum,  kajti  pri  tej 
priči  se  obrne  in  pogleda  v  gozd.  Na  jedenkrát  pa  odskoči  in  steče 
kakor  jeleň  proti  hiši. 

„Stoj!"  zagrmi  Križan  in  hiti  na  vršino. 

„Stoj!"  odmeva  zopet  po  gori,  a  Jurij  se  je  bil  že  skril  za 
oglom  in  izginil  izpred  očij.  Kako  naglo  je  bil  pozabil  mladenič  svoj 
sklep,  da  se  vrne  k  vojakom  !  Naravnost  k  prepadu  teče,  da  bi  splezal 
po  stopnicah  doli,  koder  bi  ne  mogli  za  njim.  A  od  druge  stráni  mu 
doni  zopet:  „Stoj!"  in  mrzel  pot  mu  oblije  čelo;  ves  je  zmočen  in 
brez  zavesti  se  obrne  od  pečine,  ki  bi  ga  bila  nemara  rešila  in  hiti 
proti  Simonu  po  poti,  ki  ga  ne  more  skrivati.  Puška  poči  in  Jurij 
se  prekucne  na  tla  blizu  vodnjaka  in  zemlja  zarudi  pod  njegovim 
truplom.  Križanov  tovariš  ga  je  bil  ustrelil.  Zandarja  tečeta  k  njemu, 
a  besen  plané  sultán  od  hleva  sem  in  ja  ustavi.  Ustrelil  bi  ga  bil 
Križan  v  jezi,  da  ni  prihitela  iz  hiše  Pečarka  in  pomirila  žival.  Pok 
in  hrum  jo  je  bil  privedel  in  za  njo  priteče  Lenčika. 

„Križ  božji !  kaj  pa  je?  kaj  pa  je?"  vpije  in  teče  proti  vodnjaku. 
„Kaj  pa   je?"    zakriči   nad   žandarjema. 

Križan  pokaže  na  truplo  ustreljenega. 

„Jurij,  oh  Jurij  moj!"  zavpije  dekle  in  se  vrze  na  nesrečnika 
in  ga  objema,  da  se  je  žandarjema  v  srce  smililo.  Jurij  se  ne  gane 
več;  Križan  ga  tiplje,  škropi  ga  z  vodo  in  tovariš  ga  drgne  po 
telesu ;  a  življenja  ni  vec  v  njem.  Kroglja  ga  je  bila  zadela  v  levo 
strán  in  obtičala  mu  v  prsih. 

„Mrtev  je,"  pravi  Križan. 

Od  Šimona  so  bili  pa  tudi  prihiteli  na  krik  in  strineli,  kaj  vse 
to  pomeni,  in  žalostno  se  spogledovali,  kajti'  nobeden  ni  vedel  do- 
godka  si  razložiti. 

„Vi  ste  streljali.  Kaj  ne?"  pravi  Šimon  žandarju.  „Ali  se  pa 
sme  vedeti  zakaj  ?  In  kako,  da  ste  ga  ubili,  Jurija?'- 

^Uhajač  je,"  odgovori  žandár.  „Od  vojakov  je  ušel  in  postava 
ga  išče.  Ce  bi  bil  obstal,  ne  bi  ga  bili  ustrelili." 


Dr.  Fr.  ľ)ctcl:i:  Malo  življenje.  687 

„Veste  kaj?"  povzame  zopet  mož.  „Hiido  je,  če  katerega  taká 
zadene.  Arapak  to  pa  rečem,  da  je  bil  fánt  priden ;  priden  kakor  jili 
je  malo.  Pa  ste  ga  vender  ustrelili!  Se  ve  da,  postava  je  postava; 
ali  ni  res?  In  vi  jo  morate  ravno  tako  izpolnovati  kakoľ  nas  kdo. 
In  postiiva  pravi  —  kaj  ne?  —  da  moraš  Jurija  ubiti.  Ali  ni  taká? 
Bodisi  priden  kakor  hoče,  kaj  ?  To  je  vse  jedno.  E,  hudo  je  to,  Imdo  !" 

Solzne  oči  je  imel  starec  ravno  tako  kakor  Štefan,  kí  se  je 
proč  obrnil,  da  ne  bi  kázal  ginenja. 

„Nesimo  ga  v  hišo!"  pravi  Križan  in  prime  Jurija  pod  pazduhami, 
Štefan  pa  za  noge  in  neseta  ga  k  Pečarjevim.  Anica  pa,  ki  je  dozdaj 
nemá  gledala  prizor,  oklene  se  Lenčike  in  obe  jokata  na  ves  glas. 
Pečarka  pa  je  vedno  še  strmela  in  vsakovrstne  misii  so  jej  šle  po 
glavi.  Da  bi  bil  mogel  Jurij  tako  kazen  zasliižiti,  bilo  jej  je  nerazumno, 
dasi  je  zdaj  vedela,  kake  so  bile  njegove  razmere. 

„Oh,  kako  ga  je  škoda!"  dejal  je  Štefan. 

V  hiši  so  položili  Jurija  na  posteljo  in  jeden  žandár  je  ostal 
pri  njem,  drugi  pa  se  je  vrnil  nazaj  naznanit,  kaj  se  je  zgodilo. 

„Iz  pekla  je  ušel  ta  Rožanec,"  mrmral  je  mož  odhajaje :  o  Rožanci 
pa  že  ni  bilo  ne  dúha  ne  sluha.  Toliko  da  je  slišal  strel  in  videl, 
da  Jurij  padá ;  obrnil  se  je  in  dirjal  navzdol  kakor  razbojnik,  ki  mu 
je  pravica  za  pätami. 

Pri  SV.  Florijanu  je  najprej  zvonilo  Juriju.  Štefan  je  bil  šel  do 
Ožbeta  in  kom  aj  ga  je  prepričal  o  tem,  kar  se  je  bilo  zgodilo. 

„Oh,  oh,  oh,"  tarnal  je  mož,  „in  jaz  sem  mislil,  da  pôjdem 
skoro  v  svate,  ko  bo  Lenčiko  vzel.  Vidiš,  Štefan,  taki  smo  vsi :  od 
danes  do  jutri.  Kak  hrast  je  bil  Jurij  in  zdaj  je  mrtev:  midva  pa 
še  živiva,  ki  se  koraaj  drživa  po  konci!" 

Ta  govor  sicer  ni  bil  Štefanu  posebno  po  všeči,  a  resnična 
žalost  po  prijatelji  prevzela  ga  je  tako,  da  ni  mogel  misliti  na  kaj 
dľuzega.  Zvečer  je  prišel  Ožbé  in  napravil  Jurija  in  položil  ga  na  oder. 

„Oh,  Jurij,"  dejal  je,  „kdo  bi  si  bil  mislil,  da  bom  jaz  tebi 
rakev  deJal !  Svojo  bi  ti  dal,  ki  sem  jo  zase  stesal :  lepa  je  in  gládka, 
toda  premajhna  je  záte.  Dekle,  le  jokajl"  rekel  je  Lenčiki,  „tacega 
fantii  ne  boš  več  videla,  nič  več.  O  ti  nesreča,  ti^!" 

Dnizega  dne  zjutraj  pa  je  prišel  zdravnik  iz  Doline.  „Hu!  to 
je  pot!"  sopel  je  in  brisal  si  tolsti  obraz.  „Kaj  hodite  v  také  kraje 
Ijudi  morit,"  šalil  se  je  proti  žandarju.  „Še  mene  naj  neso  potlej 
doli,  da  ne  bo  treba  hoditi.     He,  rožica!"    obrne  se  na  Lenčiko,    ki 


688  Dr.  Fr.  Dctela:  Malo  življenje. 

je  bila  prišla  iz  sobe,  „kje  pa  imate  fanta,  da  ga  malo  pregledamo, 
če  se  ni  potajil.  —  Fánt,  ali  si  še  živ?"  zavpije  v  sobo  stopivši, 
tako  da  je  bilo  Pečarki  tak  oj  pre  vec. 

„Gospod  dohtar!"  pravi  žena,  „vedite  se  vender,  kakor  se  pri 
mrliči  spodobi,  ne  pa  tako  kakor  noben  človek." 

Na  glas  je  zajokala  Lenčika ;  zdravnik  pa  je  urno  pogledal  ráno 
Juľijevo  in  odšel. 

„Gospod,  jaz  se  Vam  klanjara,"  dejal  je  žandarjn,  ko'sta  skupaj 
zapuščala  Strmo  peč.  „Dobro  ste  merili.  Kadar  boste  kacega  druzega 
iistrelili,  ni  me  treba  vec  klicati  na  ogled.  Kar  naprej  mu  dam  spri- 
čalo,  da  je  mrtev.  Toda  krepak  fánt  pa  je  bil,  raca  na  vodi!  kakor 
medved.  Ni  čuda,  da  dekleta  jokajo.  Pa  liodite  bolj  počasi!  Kaka 
škoda,  da  ne  moremo  to  životno  moč  izpeljati  iz  jednega  trupla  v 
drugo!  Uh,  uh !  Naj  bi  imel  kri  pa  živce  tega  uliajača,  kateremu 
zdaj  nič  več  ne.  koristijo,  v  sebi  mesto  svoje  staré,  zrabljene  ropotije, 
hu!  lehko  bi  z  Vami  vštric  korakal.  Tako  pa,  gospod,  ali  hočete 
tudi  mene  usmrtiti?  Saj  se  Vam  nikamor  ne  mudi:  počijva  malo,  da 
si  pot  obrišem  ! " 

Mnogo  se  je  še  potil  revež,  preden  je  prišel  v  Dolino.  Tam  pa 
je  napisal  list  in  dal  na  znanje,  da  je  Primožev  Jurij  resnično  in 
gotovo  umri,  —  „za  svincem,"  kakor  se  je  dovtipno  izraževal. 

Po  vsej  vaši  in  po  okolici  raznesla  se  je  hitro  žalostná  vest 
in  vse  se  je  povpraševalo,  kako  so  ga  izvohali.  Dosti  Ijudij  ga  je 
prišlo  kropit,  zlasti  Jurijevih  vrstnikov,  čeravno  je  pot  težavna  in 
je  mrzla  burja  brila.  Sestra  Franica  je  prišla  s  svojim  môžem  in 
stará  mati  je  prikzla  fír  jedenkrát  pogledat  svojega  siná.  Objela 
ga  je  na  odrú  in  poljubovala  in  nemé  solze  so  močile  bledo  lice 
Ijubljenega  siná.  Goreče  je  molila  za  dušo  nesrečnega  Ijubljenca,  da 
jo  je  morala  hči  odpeljati.  K  slovesu  pokropivši  mrliča  zahvalila  se 
je  Pečarki  za  vse,  kar  je  storila  njenemu  sinn.  Ko  je  pa  prišla  domov, 
usedla  se  je  na  stopnice,  podprla  si  glavo  s  komolci  in  jokala.  Stari 
Primož  je  prišel  k  njej,  da  bi  jo  potolažil;  a  nobene  besede  ni  niogcl 
izpregovoriti.  Obrnil  seje  in  šel  v  izbo  in  tu  je  liodil  gori  in  doli 
zamišljen  in  zvižgal  in  skúšal. zatajiti  svojo  žalost. 

Na  Strmo  peč  pa  je  prišel  proti  večeru  Premec  s  sinom  Miho, 
kajti  pozno  sta  bila  zvedela  nesrečo. 

„Oh,  Jurček,  Jurček!"  tarnal  je  sivec.  „Zakaj  sem  te  jnoral 
zapustiti !     Kakor  steklega  psa  so  te  preganjali  in   ubili,    jaz   pa   ti 


I)r.  Fr.  DeWa :  Malo  življenje,  589 

nisem  raogel  pomagati  I  Oh,  Jurček,  da  bi  mi  mogel  vsaj  to  povedati, 
kdo  te  je  ovadil  in  izdal  zlodej em !  Primojdunaj,  kesal  se  še  bode! 
Jaz  ga  bom  našel  in  če  se  skriva  pod  zemljo.  Oh,  Jurček  mo j,  tvoja 
roka  je  mrzla  in  moja  bo  tudi  kmaln,  pa  tukaj  ti  jo  dam :  ta  se 
ne  ho  dolgo  smijal,  ki  ti  je  jamo  izkopal." 

Mihá  je  stal  na  stráni  in  ogledoval  svojega  prijatelja  in  nstni  si 
grizel.  Širok  obraz  se  mu  je  daljšal  in  daljšal  in  proti  oknu  se  je 
ohrnil  Milia  in  z  rokavom  si  olirisal  oči  in  nos. 

„Mati,  midva  ostaneva  danes  tukaj,"  dejal  je  Premec  gospodinji. 

„Bog  Vama  piati!"  odvrne  žena,  „da  vsaj  ne  bodeva  sami." 
Potem  je  začel  Premec  izpraševati,  kdo  bi  bil  v  zadnjem  času  k  njim 
prišel.  Ko  pa  je  hči  povedala,  kak  človek  je  bil  tu,  kake  oči  je  imel 
in  kaka  ústa,  za.škripal  je  stari  z  zobmi  in  pogledíil  tako  divje,  da 
je  bilo  deklico  groza,  ko  se  je  spomnila,  da  bo  ta  mož  vso  noč 
pri  njih. 

„Primojdunaj,  Rožanec  je!"  pravi  dedec  sinú. 

„Ravno  tako  ga  je  menda  tudi  Jurij  imenoval,"  reče  Lenčika, 
•in  miren  se  usede  mož  za  mizo.  Zvečer  so  prišli  gori  še  Šimonovi 
kropit  in  raolili  so  in  pogovarjali  se.  Ko  je  pa  postalo  pozno,  ločilj 
so  se  in  tudi  Štefan  je  šel  domov  naspat  se,  ker  je  hotel  na  však 
način  nositi  Jurija.  Premec  in  Mihá  ostala  sta  sama  v  sobi,  kajti 
tudi  Lenčika  in  mati  sta  se  bili  odpravili.  Na  vsaki  stráni  odra 
goreli  sta  dve  sveči,  pri  mizi  pa  sta  sedela  tiho  oča  in  sin  in  pre- 
mišljevala.  Premec  si  nabaše  pipo  in  jo  prižge  pri  sveči  in  ponudi 
f:inu  tobaka  in  tako  kadita  in  dremljeta  po  malem. 

Veliká  hišna  nra  je  odbila  deset,  pólu  jednajstih,  jednajst  in 
Mihá  se  je  zravnal  po  klopi  in  kmalu  zasmrčal,  Premec  pa  je  vlekel 
d  im  iz  pipe  in  zri  préd-se  in  utrnil  sem  ter  tja  kako  svečo.  Na 
jedenkrát  se  mu  zdi,  kakor  bi  se  bil  preganil  prt,  s  katerim  je  bil 
Jurij  pokrit.  Starec  pogleda  kvišku,  potem  i^o  oknih.  če  ni  morebiti 
sapa  skoz  pihnjla ;  a  vsa  so  zaprta. 

„Nič  ni,"  zamrmra  mož,  ko  je  vse  pregledal  in  se  usede.  Cez 
nekaj  čaša  vidi  se  mu  zopet,  da  se  prt  giblje.  Starec  ni  bil  bojazljiv, 
a  malo  tesno  mu  je  bilo  vender  pri  srci.  Miho  sune  z  roko  in  ga 
spravi  po  konci,  sam  pa  gre  k  odrú  in  preiskuje  okrog  in  okrog, 
če  ni  kaka  žival,  kak  maček  zraven.  Nehoté  pogleda  Jurija  v  obraz. 
Zdaj  zdaj  se  pomíijejo  u.stna.  Starec  skoči  zraven  in  približa  svoje 
u  ho  Jurij  evim  ustom  in  čuti  rahlo  sopenje.    Mihi  so  pa  stopili  lasje 


590'  Dr.  Fr.  Ďetcla :  Malo  življenje. 

po  konci,  ko  je  videl  očeta  pri  mrliči  in  na  jedenkrát  je  bil  vzdramljen. 
Premec  pa  je  pazljivo  poslušal  prestajajočo  sapo  in  kmalu  sliši  raz- 
ločno:    „Vode,  vode!"  in  cez  nekaj  čaša  zopet:  „vode  piti!" 

„Mihá,  brž  po  vode!"  pravi  stari  in  Mihá  teče  v  vežo  po  kozarec 
hladne  pijače.  Premec  je  vlije  nekaj  kapljic  v  ústa  Juriju  in  mu 
položi  roko  na  prsi  in  zdi  se  mu,  da  srce  bije.  Zopet  se  sli.ši:  „vode!" 
in  starec  vlije  zopet  pijače  v  nsta.  Zdaj  odpre  Jurij  malo  oči,  a  takoj 
jih  zopet  sklene. 

„O  hvala  Bogu!"  pravi  Premec,  „morebiti  ga  še  rešimo."  Zdaj 
skličeta  gospodinjo  po  konci  in  drgneta  Jurija  po  vsem  životu  in 
ga  škropita  v  obraz.  Zopet  izpregleda  Jurij  za  jeden  trenutek,  a  videlo 
se  je,  da  nikogar  ne  pozná.  Tudi  Lenčika  je  bila  pritekla  in  z 
glasnim  klicem :   „Jurij!"  hotela  ga  objeti,  kar  je  pa  Premec  ubránil. 

„Najprej  v  dobro  posteljo!"  veleval  je,  „in  tako,  da  ga  Ijudje 
ne  bodo  videli  jutri;  tam  ga  skusimo  popolnoma  vzdramiti." 

Z  Miho  ga  preneseta  v  Lenčikino  izbico.  Tam  mu  starec  streže, 
kakor  ve  in  zna,  mati  in  hči  pripravljata  juho  in  Mihá  pomaga  zdaj 
očetu  zdaj  ženskama. 

„Primojdunaj!"  pravi  Premec  k  Mihi,  „kaj  pa  bo,  če  ga  zjntraj 
Ijudje  ne  dobé  na  odrú  in  če  se  zvé,  da  ni  mrtev.  Ta  bo  lepa,  pri- 
mojdunaj !  Potlej  pa  pridejo  zopet  žaňdarji,  da  ga  potolčejo  popolnoma. 
Pojdi  vprašat,  komu  so  rakev  naročili."  Takoj  se  mu  pove,  da  jo 
bo  prinesel  Ožbe  od  sv.  Florijana. 

„Mihá,"  reče  starec,  „ali  znáš  pot  do  sv.  Florijana?  Pa  saj  je 
ni  treba  poznati,  kar  po  vrhu  gore  hodi,  pa  ne  boš  izgrešil.  Pod 
cerkvijo  je  mežnar  in  tému  reči,  naj  rakev  tebi  da,  ker  bomo  mrliča 
takoj  noter  dejali,  da  potlej  ne  bo  zamude.  Prinesi  jo  sam,  če  ne, 
bomo  imeli  sitnosti." 

Brez  ugovora  vzame  Mihá  klobúk  in  se  odpravlja;  kar  zabije 
zunaj  pes  in  nekdo  potrka  na  hišna  vráta.   „Kdo  je?"   vpraša  Milia. 

„Jaz,"  odgovori  se  mu. 

„Nikomur  odpreti,"  zapoveduj e  stari  iz  izbe.   „Slišiš:  nikomur!" 

„Jaz  sem  tudi  jaz,"  pravi  Mihá  in  čaká  pri  vrátili.  A  oni  se 
ne  da  odgnati  in  kliče  Lenčiko,  naj  pride  odpirat. 

Dekle  takoj  spozná  Ožbeta  in  mu  odpre  vkljub  Mihi.  Z  rakvijo 
na  rami  prileze  mož  noter.  „Da  bi  nikoli  več  nobene  sem  ne  nosil!" 
pravi  in  jo  položi  na  tla.   „Ta  je  druga  in  tretja  pride  rada." 

„Oča,  Jurij  .še  ni  mrtev,"  izpregovori  Lenčika.   „Oživol  jo  zopet." 


Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje.  591 


„Kaj?  kaj  praviš?"  čudi  se  stari,  Lenčika  pa  mu  pove,  kaj  se 
je  bilo  zgodilo. 

„Iz  očij  ti  berem,  da  govoriš  resnico,"  reče  mož  in  hiti  vesel 
v  izbo,  kjer  je  Jurij  ležal  brezzavesten.  Kornaj  pa  prestopi  prag, 
zgrabi  ga  Premec  za  vrat  in  tišči  nazaj.  „Kdo  si?"  vpraša  z  zamol- 
klim  glasora,  da  ne  bi  dramil  Jurija,  a  tako  srdito,  da  je  Ožbetu  kar 
zagi'melo  po  ušesih.  Ves  trd  je  bil  od  strahu,  ko  je  pogledal  v  svetle 
oči  Premčeve ;  ústa  je  odpiral,  a  besede  ni  bilo  slišati  in  topo  je  zri 
v  hudega  dedca. 

„Vrat  ti. zavijem,    stará   duša,   kakor  vrabcu,"    šepeče   Premec. 

„Zakaj?  zakaj  pa?"  ječi  Ožbe.  Zdaj  pa  stopi  Mihá  v  izbo  in 
pomiri  razburjenega  očeta.  Oba  starca  sta  se  smijala  tej  zmoti;  kot 
zdravnik  pa  hiti  Ožbé  k  postelji,  odgrne  odejo  in  pregleda  in  pre- 
tiplje  Jurij evo  ráno. 

„Dvoje  reber  je  zlomljenih,"  pravi  cez  nekaj  čaša,  „toda  to  ga 
je  nemara  rešilo  smrti,  ker  svinec  ni  šel  v  prsi,  kakor  bi  po  videzu 
kdo  sodil,  ampak  po  stráni  doli  za  kožo.  Toda  krvi  je  menda  veliko 
izgubil,  krvi.  In  kako  je  potolčen  po  glavi  ta  revež  I  Nerodno  je  moral 
pästi  in  tla  so  tudi  trda."  Izpral  mu  je  ráno  in  izpulil  kosce  obleke, 
katere  je  bila  kroglja  v  telo  zanesla,  potem  ga  je  pa  obvezal.  Lenčiki 
in  materi  je  pravil,  kako  naj  ravnajo  in  kaj  naj  mu  dajó  jesti  in 
piti,  vmes  pa  še  zmeraj  Premca  od  stráni  gledal,  kdaj  mu  bo  iz 
nová  skočil  za  vrat.  Zopet  je  Jurij  odprl  oči  in  zagledavši  Premca 
in  Ožbeta  nasmehnil  se  je.  Premec  ga  je  držal  za  roko  in  gledal  v 
obraz  skrbno.  kakor  mati  bolnega  otroka. 

„Jurij!"  dejaľje,  „ali  kaj  čutiš,  če  ti  roko  stisnem?  Tako-le." 

Jurij  lahno  prikima. 

„In  če  te  primem  za  nogo?" 

Jurij  potrdi  zopet. 

„E  Jurij  1"  pravi  starec  vesel,  „midva  bova  še  dolgo  živela, 
primojdunaj !" 

A  zdaj  je  bilo  treba  kako  napraviti,  da  bi  Ijudje  ne  zvedeli 
re.šitve.  „Rakev  je  tu,"  pravi  Premec,  „in  napplnim  jo  lehko,  s  čimer 
si  bodi,  toda  primerno  težo  bo  morala  imeti.  Ampak  vrag  bi  bil,  če 
bi  jo  kdo  še  hotel  odpreti!  Dolinski  konjedirec,  ta  bo  morebiti  še 
noter  tiščal,  primojdunaj  I" 

„Yi  mislite  zdravnika?"  pravi  Mihá.  „Tega  se  pa  le  ne  bojte ! 
Ta  kar  ob  kratkem  vso  reč  dožene.     Kadar  je  rakev   pred   cerkvijo, 


592  Dr.  Fr,  Detela :  Malo  življenje. 

pricle  nanjo  trkat.     Ce  se  mrlič  oglasi,    živ  je;    če  ne,   je  pa   invfev, 
kakor  postava  veleva.  Zato  nič  bati  se ! " 

„Jaz  bom  pa  rakev  tucli  zabil,"  pravi  Ožbe,  „da  se  nikomur 
ne  bo  Ijubilo  odpirati  jo." 

Sklep  je  urno  izveden.  Prstí  nanosijo  v  rakev,  ob  straneh  jo 
obdado  s  platnom  in  drugo  robo  in  nabijejo  pokrov.  Za  pet  rakev 
ni  porabil  Ožbe  toliko  žebljev,  ko  za  to  samo,  tako  je  dejal. 

Za  rana  pa  so  prišli  fantje  naprošeni,  da  bi  nosili,  in  med  njimi 
Štefan  in  čudili  so  se,  da  je  rakev  že  zabitá.  Gospodinja  jim  je  dala 
zajutrek  in  ko  je  bilo  vse  pripravljeno  in  je  Šimon  tudi  došel,  vzdignili 
so  rakev  in  jo  položili  na  sení  in  obrnili  se  proti  dolu.  Ožbe  gre 
zvonit  in  Premec  s  pogrebci,  da  bo  držal  nadzor,  Mihá  pa  je  ostal 
pri  Pečarjevih,  da  bo  odslej  slúžil  mesto  Jurija  in  ternu  stregel.  Ker 
bi  pa  utegnilo  dolgčas  mu  biti  po  Gorici,  obljubil  je  oča  prinesti  mu 
harmoniko. 

Lep  pogreb  je  imel  Jurij ;  od  daleč  so  prišli  Ijudje  zadnjo  čast 
mu  skazat  in  marsikaka  solza  se  je  prelila  na  poti  proti  pokopališču. 

„Požanec  je  Judež,  on  ga  je  izdal!"  pripovedoval  je  Premec 
na  ves  glas  in  bude  besede  so  se  slišale  proti  brezsrčnemu  ovadniku. 

Ko  pa  je  končal  župnik  pogrebno  opravilo  in  sedel  k  zajutreku, 
potrka  nekdo  na  vráta.  Na  povabilo  vstopi  sključen  možiček  in  po- 
Ijubivši  župniku  roko  položi  debelo  črno  knjigo  na  mizo.  „Te-le 
bukve  sem  Vam  prinesel,"  pravi,  „če  Vam  je  kaj  do  njih." 

„Ah,  Šimen!"  —  kajti  stari  mlinar  z  Gorice  je  bil  ta  mož  -^ 
„jedenkrát  sem  Vas  bil  vprašal  po  njih,  pa  ste  se  v  tajbo  izpustili," 
smeje  se  župnik.  „Práv  je,  da  mi  jih  izročite ;  saj  vidite,  da  je  vse 
to  le  vráža." 

„Menda  bo  že  tako,  kali,"  odgôvori  mož  in  se  praská  za  ušesi. 
Veste,  s  pogrebom  sem  bil  šel  za  tem  Jurijem  Primoževim,  ki  so 
ga  ubili ;  pa  sem  rekel,  naj  pa  še  to-le  vzamem  s  súbo.  Mislil  sem 
pa,  da  bo  ta  Jurij  delj  živel,  delj !" 

Simen  se  poslovi,  župnik  pa  spravi  staré  bukve  svetega  pisma, 
ki  jih  je  bil  spisal  Jury  Dalmatin. 

(Dalje  prilíodnjič.) 


*-^§=-#^^^^3gfMM^^-=M-^- 


Izza  mladih  let. 

Spisal  dr.  H.  Dolenec. 
V. 

redno  se  ločira  od  domačih  tál  in  povem,  kako  se  mi  je  drugod 
po  svetu  in  na  Ionii  godilo,  ne  morem  si  kaj,  da  ne  bi  sam 
sebi,  sorodnikom  in  prijateljem  svojim  na  Ijubo  tiste  dobe 
omenil,  katera  nas  je  vec  let  zaporedom  v  jesenskem  času  na  Nanos 
vabila  in  katere  se  vselej  radi  spominamo;  saj  toliko  veseli  morda 
nikdar  vec  skupaj  ne  bomo.  Ujema  se  ta  doba  s  taisto,  v  kateri  se 
je  národ  naš  prebudil  iz  dolgotrajnega  hiranja  in  je  bilo  vsako  ve- 
selje,  vsako  društvo  povišano  in  navdahneno  z  zavestjo,  da  nismo 
samo  bitja  na  svetu,  za  katera  samo  tisti  vedo,  ki  jim  ukazujejo, 
ampak  da  smemo,  kakor  však  drug  národ,  vsemu  svetu  povedati, 
da  smo  in  da  se  upamo  tudi  dokazati,  da  nas  je  treba.  Dovoljujte  mi, 
da  rečem,  in  s  ponosom  rečem,  da  nikjer  na  Slovenskem  ni  národná 
zavest  že  v  prvem  bipu  tako  lepih  in  plodunosnih  kalij  pognala 
kakor  v  naši  vaši  in  nje  bližnji  okolici.  Povedal  bodem  o  tem  vec 
in  kar  trdim,  z  dejanji  dokázal  o  drugi  priliki,  a  omeniti  sem  moral 
tega,  ker  vzbujena  národná  zavest  vplivala  je  tudi  na  družábno 
življenje. 

Narodnjaki  smo  se  zbirali  skupaj,  bodisi  za  lov,  bodisi  za  drugo 
veselje.  Potihnili  so  rodbinski  prepiri,  pod  narodnim  práporom  ni 
Iňlo  stanovske  razlike ;  narodnjak  si  vstopil  v  vsako  pošteno  liišo,  in 
uraikati  so  se  jeli  objedci  in  tisti,  ki  so  nas  ločili.  Ysako  jeseň  na 
Nánosu  smo  se  zbrali  tisti,  ki  smo  v  poletnem  času  pod  Ríizdrtsko 
zastavo  obiskovali  kraje,  kjer  so  se  zbirali  v  prid  in  napredek  naše 
reči  domorodci  iz  vseh  slovenskih  pokraj  in,  in  na  večer  in  po  1o\ti 
spominali  smo  se  zopet  prelepih  tranutkov  in  vseh  prijateljev,  s 
katerimi  smo  jib  doživeli. 

38 


594  Dr.  H.  Dolenec :  Izza  mladih  let. 


Zbirališče  in  stan  naš  je  bil  pri  Strgarjih  v  Pižéntovi  hiši. 

Strgarji  se  imenuje  sedmftrica  kmetov,  ki  so  za  Nánosom  po 
gori  naseljeni.  Najbližji  od  našega  kraja  je  bil  Pižént.  Tedaj  je  še 
stari  živel,  gospodaril  je  pa  že  sin.  Stari  je  bil  jjravi  gorj.an  in  vzf  rajen 
lovec.  Pľvikrat  sem  se  seznanil  ž  njim,  ko  sem  bil  doeok  z  orotom 
na  gori  pri  Pižénti. 

Z  očetom  sva  po  gori  doli  kotorne  streljala  in  za  poludne 
počivala  pri  Piženti.  Stari  je  k  nama  prisedel  in  na  očetovo  vpra- 
.šanje,  kako  se  ima,  pritožil  se,  da  je  truden :  povedal  je  tudi  nekaj. 
Pravil  je,  da  mu  je  nekdo  pred  tremi  dnevi  posebno  velicega  doreje- 
nega  kozia  iz  hleva  ukradel.  Njega  da  je  ta  drznost  posebno  jezila, 
ali  kam  se  hoče  obrniti?  „Ne  rečem  • —  pravi  mož,  —  ko  bi  bil 
že  sneg;  ali  ko  bi  bilo  vsaj  mokrotno,  da  bi  se  sled  poznal ;  ali  \m 
suhem  se  nisem  vedel  kam  obrniti.  Pomiriti  se  pa  le  nisem  mogel 
in  najprvo  sem  šel  cez  goro  v  vipavsko  dolino.  Pozvedoval  sem  po 
vseh  potih,  misleč,  da  je  tat  kozia  proti  Trstu  odpeljal.  Nič  nisem 
poz vedel  in  brez  počitka  sem  j  o  ubral  zopet  cez  goro  in  proti  domu. 
Doma  se  malo  pristavim  in.  ne  slušaje  svojih  odpravim  se  že  na 
večer  proti  gozdu  in  proti  Podkraju.  Pazno  iskaje  po  potih  sledu 
pridem  do  Podkraja,  a  tudi  tam  nič  ne  pozvem.  Cakam  dné  in 
svetlobe  in  hajdi  dalje  proti  Eovtam.  Vse  dopoludne  hodim  in 
stikam,  pa  svojega  blaga  le  ne  morem  zaslediti.  V  Hotédržci  popijem 
polič  vina  in  pozvedavam,  pa  ničesar  ne  zvem  ter  se  obrnení  proti 
Logatcu.  Grem  in  gledam  in  ko  pridem  do  mesta,  kjer  se  je  stranska 
stezica    v   pot    stezala,  opazim  v  pŕabu  sled  svojega  kozia". 

Že  prej,  ko  je  mož  omenjal,  da  je  gledal  in  stikal  po  .sledu 
svojega  kozia,  pogledavala  sva  se  z  očetom,  kako  bi  mogel  mož  že 
po  sledu  svoje  blago  poznati,  in  zdaj  se  oča  oglasi  in  vpraša :  „Kako 
ste  pa  poznali,  da  je  bil  sled  ravno  Vašega  kozia  ?- 

Pogleda  naju  Pižent  in  s  trdim  glasom  oporeče :  „Kaj  ne 
bom  svojega  blaga  poznal  po  sledu,  pa  tacega  kozia,  ki  je  stopal  ko 
mala  telica! 

Oča  je  bil  s  tem  zadovoljen  in  Pižent  je  nadaljeval :  „No. 
mislim  si,  zdaj  sva  pa  že  skupaj ;  ako  ne  prej,  v  Ljubljani  .se  sni- 
deva.  Sled  mi  je  pošel  in  kakor  sem  tudi  stikal.  kje  se  je  umaknil 
tat  s  kozlom  iz  velik(í  poti,  tega  le  nisem  mogel  doslediti  in  kasno 
sem  prišel  v  Logatec.  Za  dné  sem  .šel  proti  Vrbniki  in  nad  Vrhniko 
na  veliki    česti  zasledim    zopet   kozia    in    grem   po  .sledu    iiaravnost 


Dr.  H.  Dolenec :  Izza  mladih  let.  696 


na  Vrlmiko  in  v  hjev,  kjer  je  bil  kozel  zaprt.  —  Kozia  pogledam 
i II  grem  v  gostilno.  Ni  bilo  troba  povprašati  za  tatu,  kajti  ko  hitro 
me  ugleda,  botel  se  je  umakniti,  teda  zapodil  sem  se  vanj  in  žal,  da 
so  mi  ga  domáci  Ijndje  in  gostje  iz  rok  izpnlili ;  konca]  bi  ga  bil, 
kakor  sem  bil  jezen.  Danes  ob  zori  sem  kozia  domov  pripeljal  in 
zdaj  sem  v  resnici  truden." 

Tak  je  bil  Pižent  v  šestdesetih  letlh;  krepák  in  po  ves  dan  z 
nami  je  bil  tudi  še  pri  sedemdesetib.  Vesel  nas  je  bil,  kadar  smo 
prišli  in  vselej  naš  gost,  rodbina  njegova  pa  nam  je  na  vse  stráni 
ustrezala. 

Še  pred  dnevom  smo  bili  na  nogab,  izdaten  zajuterk  nas  je 
okrepčal  za  ves  dan,  lepa  tropiea  psov  je  teško  pričakovala  odhoda, 
in  hajdi  v  gozd !  Se  le  na  večer  smo  se  vracali  žejni  in  lačni,  kubali 
in  pripravljali  smo  si  sami  in  živeli  potem  v  kasno  noc  „kakor 
Ľog  zapoveda".  Prostorna  soba  v  prvem  nadstropji  je  bila  za  nas, 
pri  dolgi  mizi  smo  sedeli,  kmet  in  gospod,  však  jednako  veljaven, 
največ  pa  tisti,  kateri  se  je  na  lovu  najbolj  izkazal.  Glad  nas  je 
prej  mini],  žeja  pa  nikdar ;  tudi  brez  prepira  ni  prešlo,  najvišji 
sodnik  je  bil  stari  Pižént.  Mož  je  bil  krépkih  in  odločnih  besed, 
toda  tudi  zvit  in  ostré  šále.  Radi  smo  ga  poslušali,  kadar  je  pripo- 
vedoval,  kako  je  medvede  in  rise  pobijal  in  dostikrat  ponavljal,  da  je 
on  v  vipavski  „komisiji"  okoli  oOO  gld.  talij  potegnil,  o  čemer  se  však 
labko  prepriča.  Obstal  je  pa  tudi  mož,  da  je  ni  pedi  kože  na  njem, 
ki  bi  ne  bila  prestreljena,  kajti  z  grofovskimi  logarji  so  se  vselej 
s  svincem  pozdravljali. 

Kakor  ni  on  nobenemu  prizanesel,  líi  je  bil  lovskega  greba  kriv, 
prizadevali  smo  si  tudi  mi  njemu  vračati,  kar  se  nam  je  jedenkrát 
posebno  posrečilo.  Prišli  smo  cez  goro  in  lovili  po  gori  proti  Strgarjem, 
Stari  nam  je  prišel  nasproti  in  očitali  smo  mu,  da  je  letos  že  vse  zajce 
pobil  on  sam  ter  da  ga  ni  zajca  pregledati.  On  se  je  rotil,  da  to  leto 
ga  še  ni  bilo  zajca  pod  njegovo  strebo.  in  lovili  smo  dalje.  Jeden  izmed 
nas  pa  veli  nekemu  lovcu,  naj  se  odpravi  naprej  do  Piženta  ter  reče 
materi,  da  naj  napravijo  zajca,  ki  je  v  hramu,  za  gospode,  ki  pridejo. 
In  v  resnici,  ko  vstopimo  v  hišo,  čepela  je  stará  Pižentovka  na  og- 
njišči  in  zajca  na  ražnú  obracala.  Občni  smeh  je  pozdravil  ta  prizor, 
stari  Pižént  pa  je  klel   „zviti  gospôdi"   in  grozil   „neumni  babi". 

Vselej  za  vec  dnij  smo  ostali  na  gori,  ako  nas  ni  slabo  vreme 
pregnnlo:  za  posteljo  je  bila   nastlana    slama,  a  s  pijačo  nas  je  pre- 

38* 


596  Dr.  H.  Dolenee :  Izza  mladih  let. 


skrbávala  Pižentova  Micika.  Mi  smo  po  zajuterku  v  gozd  odšli,  ona 
pa  cez  goľo  v  dolino  po  vino.  Vec  let  je  bila  pravilna  mera  sedem- 
iiajst  bokalov  na  večer.  Do  tega  pravila  nas  je  bil  stari  Pižent  na- 
potil  in  sicer  takóle  :  Prvo  leto  f?mo  neki  večer  preudarjali.  ali  bi 
popili  vse  vino,  kar  ga  imamo,  ali  bi  ga  polovico  za  drugi  dan  pri- 
hranili.  Pride  beseda  in  vrsta  na  Piženta  in  on  se  na  krátko  odreže : 
„Vse  izpiti,  vse  snesti !  Bog  ve,  bomo  li  jutri  še  živi?" 

Odločil  je  lakonični  odgovor,  izpili  smo  ga  in  ravno  17  bokalov 
ga  je  še  bilo  in  tako  dobro  nam  je  zalegla  ta  mera,  da  smo  se  je 
držali  in  j  o  krstili  za  Pižéntovo  mero. 

To  vam  je  kratek  obris  gorskega  življenja,  ki  se  je  ponavljalo 
več  let.  Koliko  dogodeb,  koliko  pripovedek,  koliko  lovskih  prizorov 
obseza!  Však  dol,  však  vrh  ima  svoje  povesti,  nejedne  žalostne,  izimši, 
da  pod  Debelim  Vrhom  smo  nekega  dne  vsi  najedenkrat  bili  brez 
tobaka.  Jeden  se  je  na  druzega  zanašal  in  vsem  je  pošel.  Že  večer 
poprej  je  začelo  izposojávanje,  zjutraj  smo  čutili,  ali  molčali  v  pre- 
teči  nevarnosti.  Po  prvi  gonji  „Za  hlevi"  je  bila  kriza  gotova  in 
povišana  še  s  tem,  da  je  ob  jednem  tudi  Baraku  iz  Lozíc  do  zadnjega 
prahu  pošel.  Ti  se  smeješ,  bralec,  ki  ne  veš,  kaj  je  nekaterim  Ijudem 
tobak  v  gozdu.  Lakoto,  žejo,  to  vse  ti  voljno  prebivajo,  brez  tobaka 
pa  ne  morejo  biti.  Brakir,  ki  je  zadnji  k  nam  prišel,  povpraševal  je 
pipo  v  roki  držeč  plaho  za  tobak.  Ko  so  ga  naše  besede  prepričale, 
česar  se  je  že  itak  bal,  kar  obrnil  se  je  in  kar  udri  jo  naravnost 
proti  domu. 

„Ej!  Ej!  Kam?  Kam?  Ne  domov!"   vpili  so  za  njim. 

Mož  se  obrne  in  z  vso  resnobnostjo  odgovori:  „Pustite  me.  še 
tako  ne  vem,   bom  li  še  živ  ostal  do  doma." 

L)a  ga  živega  ohranimo,  stresemo  skupaj  vse  smeti  iz  mehurjev 
in  takoj  fantiča  odpošljemo  štiri  ur  daleč  po  tobak.  Brakir,  oča 
njegov,  zapretil  mu  je,  da  nikdar  več  mu  ne  sme  pred  oči,  ako  bi  se  dal 
doma  materi  pregovoriti  in  nam  ne  prišel  s  tobakom  nasproti.  Bralec, 
ki  se  še  zmerom  smeješ,  genilo  bi  te  bilo  vsaj  to,  Ivo  bi  bil  skrivaj 
opazoval  najlrujše  tobakarje,  kako  so  meneč,  da  jili  nobeden  ne  opa- 
zuje,  na  nasprotnera  konci  cevi  glevili  in  ko  bi  bil  videl  starega 
Baraka,  kako  je  nos  v  tobakiro  tlačil,  kakor  bi  si  ga  bil  hotel  od- 
ščipniti  in  kako  je  proti  poludne  izginil  in  šel  proti  domu,  kakor  bi 
bil  kaj  ukradel,  mož,  kateremu  je  bil  dan  med  nami  vselej  prekratek, 
in  ki  je  vselej    rad    en    dan   na    gori  navrgel,  akoravno  je  Micika  z 


Dr.  H<  Dolenec:  Izza  mladih  let. 


ôtti 


vinom  vselej  tiidi  sporočilo  prinesla,  cla  mati  80  lekli,  naj  oča  pri- 
dejo  domov. 

Po- tretji  gonji  so  nas  Vipavci  zapustili  iu  kar  nas  je  še  ostalo 
—  sedmero  nas  —  zastali  smo  še  dvakrát.  Ko  smo  se  približávali 
vrhu  gore  in  nagnivali  proti  sv.  Jeromenu,  nismo  se  ozirali  po  ladijah 
na  morji,  niti  občudávali  prekrasnpga  pogléda  proti  vlaški  ravnini.  Však 
je  le  gledal,  kedaj  in  kje  se  bode  prikázal  fantié  s  tobakom.  Že  iz 
navade  smo  nekoliko  počivali  nad  cerkvijo.  Smeli  bi  biti  dobrovoljni, 
kajti  lepi  plen  so  bile  tri  srne,  a  vender  sicer  najbolj  zgovorňi 
možaki  so  moléali  zamakneni,  kakor  bi  bili  prebili  nezgode  poln  dan. 
Drugim  pa,  katerim  ni  bil  tobak  vse  na  svetu,  uhajal  je  vedno  smeli. 
Kar  —  oh  nepozabljivi  ta  prizor  I  —  prikáže  se  fantič  vrhu  pota  svetega 
Jeromena  in  zavpije.  Vsi  ob  jednem  bili  smo  po  konci  in  se  oglasimo. 
Však  je  po  pipo  segnil,  jel  jo  snažiti  in  posku.šavati,  ako  vleče :  oča  je 
še  godrnjal  na  fanta,  kod  hodi  tako  dolgo  ;  ta  pa  položi  na  tla  in  razgrne 
ruto,  v  kateri  je  bilo  funt  tobaka.  Pokleknemo  okolo  zaželjenega  daru 
božjega  in  tlačimo  si  pipe.  Vsem  je  beseda  posla  kakor  lačnim  pri  juhi, 
le  dim  za  diraom  je  vsakatere mu,  uhajal  iz  ust.  Zadovoljnost  se  je 
vracala  na  obraze,  posedemo  jedni  po  skalicah,  drugi  poležejo  po 
tlel),  le  fantič  je  stal  in  pot  si  brisal  in  pritoževal  se,  da  je  le  pre- 
dolga  pot  od  Strgarjev  v  goro,  od  tam  na  Razdrto  in  zopet  nazaj 
do  svetega  Jeromena.  V  resnici,  hvale  vreden  je  bil  fantič,  ali  kdo 
se  je  zanj  zmenil?  Za  nami  so  puške  slonele,  na  večjo  steno  so 
bile  srne  zložené,  okolo  nas  so  utrujeni  psi  ležali,  tik  pred  nami  je 
stala  tiha  cerkvica,  in  solnce  je  le  še  Triglava  obsevalo  in  se  potápalo 
v  Jadransko  morje.  Nikdar  te  ne  pozabim,  prelepi  trenutek,  vsa 
radost  je  bila  v  tebi! 

Mrak  nas  je  opominal  oditi.  Se  však  jedno  pipo  smo  si  ga 
nathičili  in  hajdi  čez  rob  in  proti  domu  I 


-^&?< 


v;-^;r'r'i'^^''7r'^^:!r'x^í''rr';rT:7-'-x-íT'r~7,-'v-f:vjrT''z-r'Xr''ff^x^ír'i-' 


^^^^^^m^^^^m^mmmm^^^^^s^^^^ 


TvZl^J!^.  'J.  'J.  '.-žv  y.  ':í^t!C'^1^,7U^iä^a^1Í^^^JiiátiJtii 


Slovenei  za  Karola  Velikega. 

Spisal  d  r.  F  r.  Kos. 

4.  Slovenei  pod  Karolovo  vlado. 

rnimo  se  zopet  k  notranjim  razmeram  slovenskega  národa 
za  bojev  z  Obri  in  tudi  nekaj  let  pozneje  in  poglejmo,  kake 
izpremembe  so  se  vršile  takrat  na  slovenski  zemlji.  Ozrinio 
se  najprej  na  politične,  potem  pa  na  c  e  rk  v  en  e  razmere  slo- 
venské na  konci  osmega  in  v  začetku  devetega  stoletja. 

Ko  so  prišli  ].  788.  koroški  Slovenei  neposredno  pod  Franke, 
pustil  jim  je  Karol  Veliki  njih  domáce  vojvode  in  župane,  da  so  še 
dalje  vládali  Ijudstvo  (Diimraler,  Súdostl.  Marken,  Archiv  f.  Kunde 
ôsterr.  Gesch.  X,  p.  18.).  To  pa  je  storil  iz  dveh  uzrokov,  prvič  so 
se  Slovenei  le  polagoma  navadili  živeti  pod  tujo  vlado,  ko  so  jim  v 
začetku  zapovedovali  domáci  knezi,  namestu  tujih  grófov;  drugič  se 
je  pa  hitreje  razširjevalo  in  utrjevalo  krščanstvo  med  njimi,  kajti 
domácim  vojvodam  bilo  je  láže  vzpodbujati  Ijudstvo  z  besedo  in 
vzgledom,  da  je  opustilo  svoje  malike  in  se  poprijelo  nove  vere,  kot 
pa  inorodnim,  za  želje  domačinov  pravega  poj  ma  ne  imajočim  po- 
glavarjem.  Vender  ni  gotovo,  da  bi  po  smrti  Yladuliovi,  o  katerem 
smo  na  konci  druzega  poglavja  govorili,  vládal  le  po  jeden  slovensk 
vojvoda  na  vsem  Koroškem  ob  Savi,  Dravi  in  Muri,  kakor  prejšnje 
čase ;  temveč  verjetrío  je,  da  je  postavil  Karol  na  slovenski  zemlji  po 
več  vojvod  in  knezov  slovenskega  rodu.  Ravnó  tako  je  storil  tudi  v 
Panoniji,  ko  so  postali  po  bojih  z  Obri  ondotni  Slovenei  podložniki 
Frankom.  Neznani  pisatelj  solnograški  iz  1.  871.  govori  v  svojem 
spisu  o  ,,ducibus  atque  comitibus,"  (M.  G.  S.  XI,  p.  í).).  MnožLui 
„ducibus"  in  ,, comitibus"  naznanjata,  da  je  zapovedovalo  po  Sloven- 
skem  takrat  več  vojvod  in  grófov.  Znano  nam  je  iz  te  dobe  več 
slovenskih  knezov,  kakor  Ingo,  ki  je  vládal  najbrž  na  Koroškem, 
Vojnomir,  ki  se  je  bojeval  z  Obri  in  morebiti  gospodoval  po 
sedanjem  Kranjskem  (Hitzinger  v  Mitth.  d.  hist.  Vereins  f.  Krain,  1850, 
str.  .34.),  potem  Pribislav,  Cemikas,  Stojmir  inEtgar,  ki  so 


Dť.  Fr.  Kos:  Slovonci  za  Karola  Vclikoga.  5lty 

z;ip*»vt.'t.lovali  po  onib  krajih,  v  kateiih  so  Slovence  nadzorovali  Gerold 
in  njegovi  nasledniki,  narareč  v  Panoniji  (Primerjaj  Conv.  Bag.  et 
Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  11.). 

Najboij  priprost  in  priljubljen  izmed  navedenih  vojvod  bil  je 
gotovo  Ingo.  Vládal  je  na  konci  osmega  stoletja  in  mogoče  je,  da 
je  bil  naslednik  Vladubu,  če  ne  po  vsem.  pa  vsaj  v  jednem  delu 
Koroškega.  Njega  je  častilo  in  rado  imelo  vse  Ijudstvo  zarad  njegove 
modľosti  in  z  veseljem  je  izpolnovalo  njegove  ústne  in  pismene  úkaze. 
Veliko  je  Ingo  priporaogel.  da  se  je  krščanstvo  razširilo  in  utrdilo 
tudi  med  plemstvora.  O  njem  se  pripoveduje,  da  je  povabil  nekega 
dne  na  obed  vec  odličnili,  pa  še  poganskib  plemenitašev  in  tudi  vec 
že  pokťistijanjenih,  a  nesvobodnih  kmetov.  Te  je  posadil  na  pŕve 
sťdeže  in  jim  delil  v  pozlačenih  posodab  najboljših  jedil  in  pijač, 
prvim  pa  odkázal  prostor  zunaj  pred  hišo  in  pred  nje  postavil  jedila 
in  pijače  v  zamazanih  posodab.  Na  vprašanje  plemičev,  zakaj  tako 
dela,  odgovori  jim  :  .,Yi  niste  vredni  skupaj  jesti  z  onimi.  ki  so  postali 
po  svetera  krstu  čisti  in  na  novo  prerojeni,  ampak  zunaj  hiše,  kakor 
psi.'-  Nato  so  prestopili  tudi  plemenitaši  k  novi  veri  in  se  dali  krstit 
(T  onv.  Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  0.). 

Ce  ne  za  vojvode  Inga,  pa  vsaj  kmalu  za  njim  uvélo  se  je 
slávnostne  u  stanovlj  enje  novoizvoljenega  koroškega 
vojvode  pod  Krnsko  goro  blizu  Gelovca.  Iz  ti.stega  čaša  je  najbrž 
tudi  najstarejži  slovenski  nápis  na  Gospesvetskepi  polji  in  mogoče 
je,  da  ga  je  dal  napraviti  Ingo  sam.  Iz  dveh  uzrokov  bi  lebko  Ingu 
pripisovali  nápis  na  vojvodskem  stolu.  Prvič  nam  je  znano.  da  je 
znal  Ingo  pisati,  kar  je  bilo  v  tistem  času  precej  nenavadno.  Karol 
Veliki  sam  učil  se  je  pisati  še  le  v  svojih  poznejšib  letih.  Da  pa  je 
Ingo  znal  pisati,  rzzvidno  je  iz  spisa  ,,Gonversio  Bag.  et  Garanta- 
norum'-  (M.  G.  S.  XI,  p.  9.),  kjor  je  rečeno,  da  je  Ijudstvo  Inga  rado 
ubogalo  in  vedelo,  kaj  je  treba  storiti,  tudi  če  mu  je  vojvoda  poslal 
nepopisan  papirnat  úkaz.  Iz  tega  labko  sklepamo,  da  je  Ingo  večkrat 
tudi  pismeno  veleval  svojim  podložnikom  storiti  to  ali  ono,  tedaj 
da  je  znal  pisati  on  sam,  ali  pa  vsaj  njegovo  spremstvo.  Drugič  dá 
se  «oditi  iz  besed  napisa  samega  ,,MA  SVETI  VERI,'-  da  ga  je  dal 
nekdo  napravit,  ki  je  bil  posebno  vnet  za  ^veto  vero,  kar  zopet  govori 
za  Inga. 

Način  ustanovljenja  koroških  vojvod  nam  jako  dobro  káže  značaj 
slovenskega  národa.  Ljudstvo  ne  zabteva  od   svojega    kneza,    da  naj 


600  Dr.  Fr.  Kos:  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

bi  bil  mogočen  vojskovodja,  temveč  pravičen  sodnik,  branitelj  vdov 
in  varuh  pravé  vere ;  vojvoda  pa  naj  bi  pomnil,  da  oblast,  ki  jo  ima, 
dobil  je  od  národa  in  da  njegova  moč  traje  le  dotlej,  dokler  zložno 
postopa  s  podložnim  Ijiidstvom. 

Za  pokristijanjenja  koroških  Slovencev  živel  je  na  gornjem 
Koroškem  neki  „dux"  Domicijan,  ki  je  v  Millstadtu  sezidal  novo 
cerkev  in  skrbel  za  razširjanje  krščanstva  med  svojimi  podložniki. 
Njegov  nagľobni  nápis  v  Millstadtu  se  glasi:  „Hic  requiescit  B. 
Domitianus  Dux,  primus  fundator  iiujiis  Ecclesiae,  qui  convertit 
istum  populiim  ad  Christianitatem  ab  infidelitate".  Flór  (Arcliiv  f. 
vaterländ.  Gesch.  u.  Topogr.  vom  hist.  Verein  f.  Kärnten,  7.  Jahrg. 
str.  4  itd.)  misii,  da  sta  Ingo  in  Domicijan  jedna  in  istá  osoba,  kar 
se  meni  zdi  neverjetno.  Mogoče  je,  da  je  Domicijan  v  tistem  času 
živel,  kakor  Ingo  in  da  je  bil  vojvoda  na  zapadnem  Koroškem; 
morebiti  pa  še  vojvoda  bil  ni,  temveč  samo  vojskovodja  ali  vojašk 
poveljnik,  kar  tudi  pomenja  beseda  „dux", 

Omenjeni  slovenskí  vojvode,  pa  tudi  drugi,  katerih  imena  se 
nam  niso  ohranila  v  zgodovini,  vládali  so  po  različnih  pokrajinah 
slovenské  zemlje  pod  nadzorstvom  kraljevih  námestníkov.  Skoro  vse 
slovenské  dežele  nadzorovali  so  za  Karola  Velikega  furlanski  vojvode, 
nami-eč  vso  zemljo  na  južni  stráni  Dravé  in-  zraven  tudi  vso  Koroško. 
Vender  si  ne  smemo  misliti,  da  bi  bili  Slovenci  od  kraljevili  námest- 
níkov Bog  vé  kako  odvisni;  bili  so  skoro  popolnoma  samostojni  in 
v  resnici  pravega  nadzorovanja  ni  bilo,  temveč  le  po  imenu,  kar  se 
da  lebko  dokazati.  V  Panoniji  do  JDrave  in  v  Avariji  zapovedovali 
so  zopet  drugi  kraljevi  namestniki.  Prvi  iz  med  njib  bil  je  že  znani 
Karolov  svak,  gróf  Gerold,  ki  je  najbrž  začel  vladati  1.  796.  in 
799.  nesrečno  končal  svoje  življenje. 

Pogostokrat  se  nahaja  v  nemškib  in  slovenskih  spisih  (Lavrenčič 
v  Novicab  XXXIX,  str.  43 ;  Krsnik,  Zgodovina  avstrijsko-ogrske  mo- 
narhije,  1874,  str.  11.)  napačno  poročijo,  da  je  Dravá,  ki  je  pac  od 
1.  811.  delila  solnograško  nadškofijo  in  oglejsko  patrijarbijo,  delala 
mejo  med  pokrajinami,  katere  je  nadzoroval  Gerold  in  onimi,  ki  so 
pripadale  furlanskemu  vojvodi.  A  reči  se  mora,  da  je  koroška  dežela 
stala  v  začetku  pod  nadzorstvom  furlanskega  Erika,  potem  pod  njegovim 
následníkom  Kadolajem  in  za  njim  pod  Baldorikom,  kar  leliko  skle- 

pamo  iz  naslednjega  citata: Cadolali,  dux  Foroiulionsis,  febre 

correptus  in  ipsa  marca  decessit.  Cui  cum  Baldricus  esset  subrogatus, 


Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega.  601 


et  in  Carantanorum  regionem,  quae  ad  ipsius  curara 
pertinebat,  fuisset  ingressus  ....  (Ann.  Einh.  a.  819,  M.  G.  S.  L). 

Za  Geroldoni  so,  ako  smemo  verjeti  neznanerau  pisatelju,  ki  je 
íSTl.  pisal  o  izpreobrnitvi  Karantancev,  zaporedoma  sledili  Gotram, 
Werinhar,  Alberik,  Gottfried  in  Gerold  II.  Prvi  iz  med 
teb  je  najbrž  oni  Gotram,  ki  je  bil  1.  802.  ubit  pri  Kiseku.  Kar  se 
zadnjega  izmed  peterili  tiče,  morarao  reči,  da  pisatelji  že  1.  811. 
imenujejo  Gerolda,  ko  je  podpisai  testament  Karola  Velikega  in  potem 
še  večkrat  v  naslednjili  letili.  Za  vladanje  ostalib  treh  ostaje  nam 
la-atka  devetletna  doba  od  802—811.  Kopitar  v  svojem  „Glagolita 
Clozianns"  misii,  da  so  navedeni  peteri  možje  vládali  v  jednem  in 
istem  času,  samo  na  različnili  krajili :  drugi  so  zopet  drugačnega 
mnenja. 

Ko  je  prišlo  1.  770.  Furlansko  pod  frankovsko  oblast,  postavil  je 
Karol  Veliki  tam  za  vojvodo  Markárija,  ki  je  zapovedoval  od 
1.  776—791.  (Hitzinger,  Mitth.  d.  bist.  Vereins  f.  Krain,  1856,  str.  34.) 
Za  njim  je  prišel  Erik  ali  Henrik,  ki  je  nadomestoval  kralja  do 
svoje  smrti  799.  Končal  je  svoje  življenje  istega  leta.  kot  gróf  Gerold, 
zavratno  ubit  s  pušicami  in  kamenji  pri  obleganji  Trsata  pri  Reki. 
Oglejski  patrijarh  Pavlin  zložil  je  po  Erikovi  smrti  lepo  pesen,  v 
kateri  je  žaloval  o  izgubi  milega  prijatelja  in  poveličeval  njegova 
dela.  Iz  te  pesni  zvedamo,  da  je  bil  Erik  doma  iz  Strassburga  ob 
Renu,  podpiratelj  cerkvara,  oče  ubogim.  pomočnik  nesrečnikom,"tolažnik 
vdov  in  Ijubljenee  dubovščine.  Ta  pesen  nam  tudi  pripoveduje,  da 
se  je  Erik  hrabro  in  vspešno  bojeval  v  Panoniji  in  na  meji  dalmatinski 
(Versus  Paulini  de  Herico  duce,  tiskano  v  Einh.  Vitá  Kar.  M.  ed. 
Pertz,  p.  37 — 39,  drugo  izdanje.).  Da  se  je  Erik  združen  s  slovenskira 
Vojniinirom  bojeval  zoper  Obré,  povedali  smo  že.  Eriku  je  sledil 
Kadolaj,  ki  je  umri  1.  819.  in  tedaj  vládal  vsega  skupaj  20  let. 

Omeniti  hočemo  na  tem  mestu  še  nekaj  o  bojih  med  Franki 
in  Grki,  ki  niso  brez  vážnosti  za  Slovensko  zgodovino.  Že  1.  788. 
prišlo  je  do  bitve.  v  kateri  so  Franki  in  Langobardi  premagali  Grke. 
Takrat  je  v  Carigradu  vládala  cesarica  Irena  (780—802)  za  svojega 
nedorastlega  siná  Konštantína.  Vsled  nesrečno  končanega  boja  morala 
je  Irena  frankovskemu  kralju  odstopiti  več  pokrajin  ob  Jadranskem 
moľji,  med  drugimi  tudi  I  str  o.  Pozneje  pod.  Nikeforom,  ki  je  bil 
Iľcno  odstránil  in  sam  zasedel  cesarski  prestol  v  Carigradu,  ponovila 
se  je  še  dvakrát  vojska  med  Franki  in  Grki  in  ko  je  bil  1.  812.  sklenen 


602 


-b—:  Na  potí. 


jniľ  med  rimskim  in  grškim  cesarjem,  ostala  je  Istra,  Liburnija  in 
del  Dalmacije  pri  frankovski  državi  izimši  nekaj  poraorskih  raest. 
Vender  so  bila  mesta  Labin  (Albona),  Pulj,  Poreč  in  Trst.  kakor 
nam  dokazuje  neka  listina,  pod  obi astj o  Frankov  in  tedaj  ne  grška 
lastnina    (Linhart,  Versuch  einer  Gesch.  v.  Krain,  II,  str.   174.). 

Za  isterskega  vojvodo  postavil  je  Karol  Veliki  nekega  Ivana 
(Linli.  1.  c.  str.  178.),  ki  je  tudi  pomagal  uničiti  Obré  (Linh.  1.  c.  Str.  177.). 
Pozneje  so  ga  tožili  njegovi  podložniki  pri  cesarji  in  sodnija  sestav- 
Ijena  iz  posvetnih  in  duhovskih  gospodov,  med  katerirai  sta  bila  tudi 
gradenski  patrijarli  Fortunat  in  mejni  gróf  furlanski  Kadolaj,  spoznala 
ga  je  kľivega.  Karol  je  na  to  vojvodi  Ivanu  vzel  njegovo  častno  mesto 
in  dovolil  isterskim  prebivalcem,  da  so  smeli  sami  voliti  svoje  škofe, 
opate,  svetne  glavarje,  župane  in  druge  uradnike.  To  pravico  je  pozneje 
potrdil  tudi  Karolov  sin  in  následník  Ludovik  (Diimmler,  Siidostl. 
Marken,  Arcliiv  f.  Kunde  (isterr.  Gesch.  X.  Bd.,  p.   18.). 

(Koiiec  prihodnjič.) 


^  Na 

^h  solnčecc  jasno,  lepó  in  čisto, 
'Na  claljno  pianíno  mi  sevaj, 
In  rádostno  sveti  na  kočo  staro. 
In  njene  zidóve  ogrevaj ! 

O  pač  tudi  ti  si  veselo  z  menój. 
Ki  zopet  veselo  deklc  sem ! 
Saj  Ijubček  že  skoro  ozdravel  je  moj 
In  ľožic  dišečih  mu  nôsem. 

Gotovo  gotovo  pred  kočo  sedí, 
In  v  tebi  se.  solnčece,  greje 
In  radost  mu  šije  iz  lepih  očij. 
In  sreča  se  z  lica  mu  smeje. 


P  O  t  i. 


I  meni  -se  smeje  lepó  in  čisto, 
Ko  hodim  po  gladki  mi  potí. 
In  milo  ozíra  se  náme  nebo. 
Raván  pa  blestí  se  v  krasoti! 

Ti  solnčece  jasno,  le  čisto  se  smej. 
Kakó  sem  dekle  te  veselá! 
In  drago  mi  kočo  z  Ijubeznijo  gitj 
Da  bode  prijazno  blestela. 

In  njemu  življenje  pomlájeno  vlij. 
Ki  rešen  je  smrti  osorne. 
In  v  lice  šli  bledo  prijazno  ini  síj. 
Da  polno  bo  zore  uzorne I 


Oj  pač  tudi  ti  si  veselo  z  menój. 
Ki  zopet  veselo  dekle  sem  I 
Saj  Ijubček  že  skoro  ozdravel  je  moj. 
In  rožic  dišcčih  mu  ncsem! 


-b- 


'^ 


Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka-*) 

Spisal  Fr.  Wiesthaler. 

I. 

jubljanskega  Zvona  čestiti  hralei,  ki  so  navajeni  trgati  sveže, 
vonjive  cvetke  iz  Miranovega,  Gregorčičevega,  Krilanovega 
in  Gorazdovega  vŕta,  čudom  se  bodo  čudili,  da  dobijo 
danes  v  roke  ovenelo,  suho  rastlino,  ktero  je  pred  davnim  časom 
na  polji  slovenskega  pesništva  zasadila  roka  nam  neznanega  vrtnika. 
Opiraje  se  na  latinskí  rek:  „variatio  delectat",  upam  vender,  da 
nájde  i  ta  pesen  pred  njimi  milost ;  saj  je  je  pa  tudi  vredna  že 
zavoljo  svoje  čestitljive  starosti :  v  kratkem  namreč  bode  obliajala 
svojo  stoletnico.  Uzornim  proizvodom  je  sicer  ne  moremo  prištevati, 
kajti  „pesnik  po  milosti  božji",  kakor  bi  rekel  g.  Stritar  —  pac  mož 
ni  bil,  ki  se  je  s  tera  „umotvorom"  ogrehotil :  za  to  mu  nedostaje 
pesniškega  povzleta  in  pred  vsem  pesniške  domišljije.  Pesen  je  pravá 
žalostinka  ne  samo  po  snovi,  ampak  še  bolj  po  obliki,  zlasti  gledé 
na  toli  nepravilno  mero  in  stiko  in  nedosledno  pisavo.  A  nasproti 
tému  trebé  pomisliti,  da  so  slovenské  posvetne  pesni  v  prejšnjih 
vekili  le  redke  prikazni  in  da  nam  uzornega  pesnika  pred  Preširnom 
sploh  ni  porodila  slovenská  mati.  Tudi  jezik  se  nima  ponašati  s 
posebno  lepoto  ali  kakim  v  jezikoslovnem  obziru  zaniraljivim  svoj- 
stvom;  vender  za  tisti  čas  še  ni  tako  poliabljen,  dasi  ni  prost  obi- 
čajnih  nemčizen.  A  kljubu  vsem  liibara  odločil  sem  se  ipak  objaviti 
to  pesen  slovenskému  svetu,  meneč,  da  utegne  vsaj  njeno  kulturno- 
zgodovinsko  jedro  koga  zanimati. 

Eligija  opeva  namreč  oni,  zatiškemu  samostanu  usodepolni  tre- 
notek,  ko  je  c.  kr.  komisár  Ivan  N  e  p.  pi.  Buset  (v  pesni  „Bu- 
seti")  zbranim  zatiškim  cistercijanom  oznanil  cesarski  úkaz,  da  ima 
samostan  prenebati  ter  svoje   premoženje    državi  (verskemu  základu) 


*)  Izročil  mi  jo  je  šestošolec  J.  M.,  ki  jo  je  dobil  v  Višnji  Gori  posredno 
iz  zapuščine  nekega  starca  Škrbinca,  najbrž  tistega,  ki  je  pod  pesnijo  podpisan. 


604  Fr.  Wiesthaler:  Slovenska  elegija  iz  prcteklega  veka. 

izľočiti.     To  se  je  zgodilo  25.  októbra  1.   1784;  dan  pozneje,  kakor 
káže  podpísaní  dátum,  rodila  se  je  naša  pesen. 

Zatíškí  samostan,  ustanovljon  1.  llo().  bil  je  najstarejší  v  deželí. 
oO.  novembra  1.  1781,  izdal  je  eesar  Jozef  II.  znaní  edikt,  da  se  imajo 
po  vseli  dednih  deželali  oni  moški  in  ženskí  samostaní  odpraviti,  kí 
ne  poučujejo  v  .šolah,  ali  ne  strežejo  bolnikom,  ali  se  ne  odliktijejo 
„in  studiis".  Tedaj  so  se  moglí  zatiški  menihí  še  tolažiti  z  mislijo, 
da  se  ti  gromonosni  oblaki  pac  ne  bodo  iztreskali  had  njiliovo  skup- 
ščino ;  kajti  v  njej  bilo  je  mnogo  odličnih  mož,  kí  so  marljivo  in 
vspešno  gojilí  znanost  in  vednost.  Opát  Franc  X  a  v.  barón  Tauff- 
rer  sam  bil  je  jako  izobražen  in  za  napredek  slovenskega  národa 
vnet  mož,  kí  je  celo  mali  katekizem  na  slovenskí  jczik  preložil  in 
izdal.*)  In  ko  so  se  po  novem  od  cesarice  Marí  j  e  T  e  re  žije  izdanem 
šolskem  redu  po  deželi  normálke  uvájale,  ni  se  jim  v  svojem  okraji 
tako  protivil,  kakor  driigi  dubovniki,  temveč  je  njihovo  osnovanje 
na  vso  moč  podpiral  in  pospeševal.**)  —  Samostanskí  knjižničar 
Kuralt  spisal  je  juridično  delo,  arhivar  Fabiani  je  izdal  moralno 
filozofijo,  Radics  in  Scharf  pa  sta  se  pečala  s  povestnico.  Celo 
sloveči  kranjski  zgodovinar  Anton  Linhart  je  dokončavši  svoje 
zgodovinske  studije  dve  leti  (1776 — 1778)  kot  menih  Christijan  v 
tem  samostanu  prebil.  Omeniti  trebe  tiidi  še  izvrstnega  geografa 
Florianscbitza,  kí  je  bil  že  1.  1744.  prví,  na  podlagi  trigono- 
metrijskega  merjenja  načrtani  zemljevid  vojvodine  Kranjske  na  svetlo 
dal.  Vrhu  tega  so  si  zatiški  menihi  prídobili  še  mnogo  drugih  zaslug 
ne  le  za  deželo  kranjsko,  ampak  za  avstrijsko  državo  sploh.  Oni  so 
urodovitili  skoro  vso  dolenjsko  strán  ter  so  drage  volje  priskočili 
vsakemu  na  pomoč,  kdor  je  je  v  svojih  dušnih  ali  telesnih  potrebah 


*)  Naslov  mu  je:  Krátki  sapopadik  kerfhanfkiga  navuka  sa  otroke  inu 
kmetifke  ludy.  (Spisal  Franc  Saveri  Taufifrer).  Labaci  typis  J.  F.  Eger.  1773 
12«  108  str. 

**)  Znani  slovenskí  jezikoslovec  in  pisatelj  Blaž  K  ume  r  d  ej,  ki  je  bil 
takrat  c.  kr.  svetnik  šolske  komisije  in  direktor  Ijubljanske  normálke,  poroča 
o  tej  stvari  cesarici  tako  le:  ,,Dom  fromraen  und  gelehrten  Priet;ter  Igiiaz  von 
Fabiani,  geistlichom  Rath  und  Stiftssecretílr  in  Sitticli  und  seinom  wiirdigcn 
Abte  (namreč  Tauffrerju)  habe  ich  es  zu  danken,  dass  ich  in  dem  Bezirke  von 
Sittich  in  der  Einfiihrung  der  Normalschule  Alles  bereitwilli^i  fand,  und  uicht 
den  tausendsten  Thcil  jener  schrecklichen  Hindernisse  antrať,  die  mir  sonst  bei 
jedem  Schritte  leider!  nur  zu  sehr  im  Wege  sind".  (I.  Freiherr  von  Helfert,  die 
ôsterr.  Volksschule  Bd.  I.  p.  567). 


Fr.  Wiesthaler:  Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka,  606 


pri  njih  Ískal.  (Primeri  15.  in  2o.  kitico  naše  pesni !)  Celih  31  vikar- 
jatov  in  fara  na  Kranjskem  in  8  na  Stirskem  oskrboval  je  samostan 
z  dušnimi  pastirji.  In  kolikokiat  je  za  turških  vojská  §ovražno  silo 
z  največjo  požrtvovalnostjo  in  hrabrostjo  odbil !  Mar  niso  zatiški 
cistercijani  tudi  v  vseh  poznejših  vojskali  Habsburžanom  zvesto  slú- 
žili? In  za  vse  to  dobil  je  zdaj  e.  kr.  komisár  nalog  jih  sramotno 
„s  kloftra  fegnat!"  Takega  povračila,  také  hvaležnosti  se  pac  niso 
nádejali!  Ni  se  tedaj  čuditi,  da  toži  pesnik  (sit  venia  verbo !),  ki  je 
brez  dvojbe  jeden  izmed  zatiških  meniliov,  v  tako  otožnem  glasu  o 
tej  nesreči,  ki  je  samostan  kakor  strela  z  jasnega  neba  zadela,  in 
radi  mu  verjamemo,  če  pravi,  da  so  se  bogoljubni  Ijudje  čudili :  „Kok 
more  biti,  de  zefar  fme  to  ftriti". 

Kdo  je  to  pesen  „skoval"?  Akopram  sem  se  mnogo  trudil, 
tega  vender  nisem  mogel  zaslediti,  ker  nam  listine  in  knjige  niti 
imen  vseh  tedanjih  zatiških  menihov  ne  podajejo.  Podpisan  je  sicer 
nek  „Franz  Skerbinz  von  Weixelbur g".  A  pri  natančnejšem 
primerjanji  črk  in  črnila  se  lahko  spozná,  da  ime  ni  od  tiste  roke 
pisano,  katera  je  pesen  samo  pisala.  To  mi  je  zatrdilo  tudi  vec 
veščakov  pismoznancev.  Da  je  bil  ta  Skrbinec  le  lastnik  te  pesni,  in 
ne  njen  oča.  razvidno  je  tudi  iz  tega,  kar  sem  po  prijaznosti  c.  g. 
župnika  iz  Yišnje  Gore,  gosp.  J.  Raspotnika  zvedel.  Rojen  je 
namreč  24.  avgusta  1.  1777.  v  vaši  Polje  h.  št.  7.  Višenjske  fare. 
Irael  je  nekaj  posestva,  a  ni  se  nič  kaj  brigal  zanje,  ampak  hodil  je 
le  po  božjih  potih,  vodeč  s  seboj  cele  tolpe  romarjev,  katerim  je 
zmerom  „naprej  mohl^.  Navadna  služba  božja  mu  ni  dopadala,  temveč 
Ískal  je  le  takih  posebnostij,  pri  katerih  je  mogel  on  prvá  osoba  biti. 
Sploh  je*  rad  stĺkal  po  posebnih  (zlasti  pisanih)  rečeh,  katere  je 
prepisoval  in  se  potem  sam  ž  njimi  ponášal.  Tako  je  najbrž  tudi  to 
pesen  kje  našel  ter  se  kar  pod  njo  podpísal.  Znal  je  namreč  práv 
dobro  písatí  in  je  bil  sploh,  kakor  se  pripoveduje,  izredno  nadarjen. 
Spísal  je  i  sam  silno  dolg  križev  pot,  kterega  je  romarjem  toli  nav- 
dušeno  „niaprej  molil",  da  so  Ijudje  po  cerkvi  kar  solze  pretakali. 
Njegovo  posestvo  je  bilo  prodano,  njegov  sin  pa  berači  Bog  ve  kod 
po  svetu. 

Razen  dátuma  in  ravno  omenjenega  podpisa  beró  se  pod  pes- 
nijo  v  desnem  oglu  tretje  stráni  tudi  še  besede:  „2G  mônch  —  50 
Apt,"  kar  ne  pomenja  nič  drugega,  nego  da  je  bilo  v  samostanu  ob 
času,  ko  so  ga   razpustili,  26    menihov  (razen    opáta)   in   da  je  bil 


606 


Fr.  Wiesthaler:  Slovenská  elegija  iz  preteklega  veka. 


zadnji  opát  petdeseti  v  vrsti  predstojnikov   zatiskega  samostana.*) 
Izimši    Skrbinčev  podpis  pisano  jo  vse  drugo  od  jedne  in  iste  roke). 
Nate    zdaj    pesen    samo    v    iieizpromeiijeni   obliki    in    črkopisu, 
kakeršnega  iraa  matica. 

Pefem  od  gorvsdigtieina  fetiflikiga  Klofhtra. 


Pofhlnfliajte  vfi  Ijudje 
Te  bofede  moje^ 
Kaľ  vam  imam  povedat 
Ino  tudi  rasodevat 
De  kar  na  fvejt  shivi 
En  mejhen  zhaf  terpi. 


Doftikrat,  fte  flifhali  . 
Do  fo  nam  sbrifali 
Vfo  kar  fo  nam  pervolili 
Pred  altai'jam  oblubili 
Sdaj  tu  nizh  ne  vela 
Zefar  vfem  flavu  da. 

3. 

Shtiľ  lejta  je  glih  prozli 
Kar  je  blu  fhlifbat  rezh 
De  vfi  klofhtri  miniľhki 
Sľaven  pa  tud  Sotifliki 
Ti  boj  o  vsdigneni  — 
Oh  bod  Boor  vfmileni 


Nifmo  hotli  vcrjot 
Bofede  nasaj  vsot 
Je  pcľflila  ftrafhna  pofhta 
Pôjdete  gvifhno  is  kloflitra 
Pifmo  nasnanje  da 
Nebo  tri  dni  tega. 


Pride  ta  trki  dan 
Pravi  nafh  Opát  fam 
Lube  moje  ovzhize 
Mon  fe  fmilto  frotize 
De  pôjdem  jeft  od  vaľ 
Sazhne  jokat  na  glaf. 

6. 

Bla  je  ravno  vra  prezh 
Defet  en  meihno  vezb 
Slishal  fo  ena  flitima 
Ktiro  paftelion  ima 
»Streflu  fe  je  vfe  blu 
Oh  kdo  bfe  ne  sato. 

7. 
Kar  f  e  perpelejo 
Prezej  vfim  velijo 
Pridte  vfi  Gofpodi 
Sraven  fam  Opát  tudi 
Jeft  bom  pôvodov  vfim 
Pokaj  fom  perfhel  fem. 

8. 
Kmal  fmo  1)li  vprizho  tam 
Pravi  Buseti  fam 
Sim  jioflan  od  Zefarja 
Od  vikfliga  poglavarja 
Vam  morom  flavu  dat 
In  vfse  s  klofhtra  fegnat. 


*)  Pľimori:  Adam  Wolf:  „Die  Aiiflieliung  der  Klíistor  in  Inneroostor- 
reicli,  p.  145.  in  Dľ.  V.  F.  Klu  n:  Archiv  fiir  dio  Landesgeschichte  des  Herzog- 
tliums  Krain  II.  u.  III.  Hcft.  p.  120.  P.  pi  Rad  i  os  (die  Gcgeniibto  Albert  uiul 
Peter  von  Sitticli)  našteva  sicor  54  opátov  zatiškiii.  kor  uvrščuje  tudi  ono,  ki  so 
se  takoj  po  svoji  izvolitvi  tej  óasti  odpovedali. 


Fr.  Wiesthaler:  Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka. 


607 


9. 
Rere  fhe  vozli  naprej 
Kar  vedit  vfak  iiafmej 
xVmpak  famo  to  vezhem 
Oh  kako  tcfhkíi  jeft  srozliom 
8rczlioii  be  hil  kako 
Kel)  bil  she  pved  niei-tu. 

10. 
Vfe  fmo  mogli  ven  dat 
Perfezh  in  povedať 
De  fmo  ufe  fkasali 
Kluzhe  od  febe  dali 
Uli!  to  je  blo  tefhko 
Strit  k'  je  vfe  nafhe  blo. 

11. 
Smiflit  fe  sdej  ne  fmej 
Nato  kav  je  blo  poprej 
Vfe  kar  fmo  poslieleli 
To  fmo  prezej  iraeli 
Sdej  dobit  ni  tega 
She  kar  je  prôv  treba. 

12. 
Jokat  morem  sato 
Kader  sraiflim  zlief  to 
K"  fem  vfeloj  imel  vofelje. 
Ino  veliké  shelje 

V  klofhtrn  shivet  lepn 
Ino  vmreť  fvetn. 

13. 
She  drugi  Ib  tnd  bli 
Tako  ftanovitni 
De  fo  fe  prôv  t  radi  H 
Gofpod  Bogu  flusbili 
Vfi  Ijudje  to  vedo 
Saj  radi  povedo. 

14. 
Kolk  fvetih  mafh  je  blo 
Vfak  dan  branih  lepo 
Kolko  dnigih  molitov 
Je  blu  vfak  dan  velikú 

V  klofhtrn  Sittífhkimo 
Ordnu  minifhkimo. 


15. 

Pridigarja  fta  bla  dva 
Poflana  od  Boga 
Kolk  dnisih  vuzheniku 
Pridigarjov  Spovodnikon 
Je  blo  sadoft  vfelej 
De  fo  vuzhili  dosdej: 

16. 
Sdej  pa  to  jest  povem 
Sanaprej  nizh  uevem 
Kok  fe  bo  s  vam  godilo 
Zhe  fe  ne  (bol  Bog  vfmilil 
Gvifhno  fe  mi  fmilte 
Des  nie  ne  vidite 

17. 
Eni  fe  zhudijo 
Kir  Boga  lubijo 
Pravjo  kok  more  biti 
De  Zefar  fme  to    ftriti 
Pa  pravim  jest  nato 
Bog  zhe  imet  tako. 

18. 
Sazhel  fo  bli  ludje 
Sveti  bľumni  moshje 
Lop  klofhter  gor  sidati 
Vfe  foi-te  ordne  fbtiftati 
Deb  f  e  bol  Bog  zhaftil 
Zhefhen  in  bvalen  bil. 

19. 
Terpel  ni  dolgo  to 
Maihno  lejt  zhef  fheftfto 
Kmal  je  andoht  menila 
Ino  vso  mozh  sgubila 
Shtrafa  nas  Bog  sato 
K*  ga  rashalmo  hudo. 

20. 
Oh  Bog!  to  profem  te 
Sanaprej  vari  m  e 
Saj   vom  de  fem  tíiisti 
Jeft  zhlovek  tu  nezhifti 
Klofhter  je  vrshoh  tiga 
K'  fim  rashalil  Boga. 


608 


Fr.  Wiesthaler:  Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka. 


21. 

Tako  jeft  profim  vaf 
Ino  pravim  na  glaf 
Saj  sdej  mi  odpuftite 
Po  flitcngah  me  fpurtite 
Greval  me  bo  vfelej 
To  fam  Bog  dobro  vej. 

22. 

Zhe  je  vaf  tud  ktiri  bil 
Deb  bil  kaj  zlief  to  falil 
De  je  klofhter  vsdignen 
Nej  bo  faj  sdej  tok  vfmilen 
De  pi'of  Gofpod  Boga, 
Kje  tok  rashalil  ga. 

23, 

Kolk  revnih  ludi 
Dosdej  v  kloíhtru  shivi 
Sdoj  bo  vfe  to  iiehalu 
K  fe  je  Bog  rashalu 
Terpeľ  bo  vfe  s'  enga 
K'  je  on  vľslioh  tega. 


24 

Oh  zhaf  mi  je  nohat 
Slávu  od  vfili  jemat 
Ker  fc  morera  lozhiti 
Sittizlina  sapiiftiti 
She  tu  pofhlufhajte 
Dobro  samirkajte. 

25, 

Dokler  jest  shiv  bom 
Na  vaf  jeft  smiflu  bom 
Sdaj  vaf  lepo  objamem 
Od  vfih  flavo  vsamera 
Molil  bom  tud  sa  vaf 
Des  glih  grem  prezh  od  vaf. 

26. 

Sdej  vaf  perporozhim 
Ino  vfe  srozhim 
Zhe  fte  moji  fofedjo 
So  lete  sadne  befcde 
Bog  vfe  obvari  vaf 
Notri  do  sadni  zhaf. 


í^ronj  <Sfev6tn5  bon  SBciixíOitrg. 


26  Oktoh 

(er 

1784. 

26  monh 

50  Apt. 

(Konee  prihodnjič.) 


Mrtvaški  Ijubee.*) 

Národná  pripovedka  iz  Višnjegorskega   okraja,  zapisal  Radivoj  Poziiik. 


tf^^jaški  fánt  in  vaška  dekle  sta  se  že  precej  čaša  Ijubila,  kar  po- 
Äwi  trdijo  fanta  ob  svojem  času  v  vojake  in  moräl  je  na  vojsko. 
^^  '  Težka  je  bila  loeitev  Ijubečima  srcema,  pa  ni  moglo  drugače 
biti,  on  je  moral  iti.  Pri  odhodu  pa  jej  za  trdno  obljubi,  da  čez 
leto  in  dan  gotovo  príde,  živ  ali  mrtev,  vse  jedno,  in  odločita  le  še 
kraj,  kje  se  snideta. 

Ljubček  je  bil  pa  na  vojski  ubit.  Leto  se  izteče.  Ljubica  čaká 
in  čaká,  Ijubčka  ni.  Pride  noč,  njega  ni.  Ona  ne  gre  spat,  temveč 
zaveže  si  svojo  culico  in  ga  gre  na  odmenjeni  kraj  čakat.  Ura  je 
že  pozná  telda ;  ona  je  čakala,  njega  le  ni  bilo.  Začela  je  že  misliti, 
da  ga  ne  bo. 

Zdaj  je  že  jednajsta  odbila  in  zadnja  ura  je  tekla,  pa  pride 
njeu  ljubček  na  belem  konji.  Reče  jej,  naj  na  konja  sede.  Ona  brez 
ugovora  sede  in  zdaj  začneta  neprenelioma  dirjati  in  dirjati  čez  devet 
deželá.     Ko  že  daleč  daleč  prideta,  vpraša  jo  on,  če  jo  je  kaj  strah. 

„Kaj  me  bo  strah,  saj  sem    pri    tebi,"    odgovorila  mu   je  ona. 

Potem  ga  pa  ona  vpraša,  če  bosta  kaj  kmalu  prišla  do  namen- 
jenega  kraja. 

„Kmalu,  .ljubica",  rekél  jej  je,  pa  je  konja  še  hitreje  pognal, 
da  kmalu  prideta  do  pokopališča. 

Tu  se  ustavita,  skočita  raz  konja  in  on  jej  reče,  prazen  grob 
kazaje:  „Tu  je  moje  domovanje,  ljubica,  le  notri  poskočil" 

Ona  je  imela  vender  še  toliko  milosti,  da  je  le  culico  notri 
vrgla. 

On  pa  je  menil,  da  je  ona  poskočila,  poskočí  še  on  in  grob 
se  zasuje. 

Ona  pa  je  strahoma  zbežala.  Konci  pokopališča  pa  je  bila 
mežnarjeva  hiša  in  v  to  ona  gre.  Žive  duše  ni  bilo  notri,  le  mrlič 
je  sredi  hiše  na  odrú  ležal.  ,  Ona  zleze  za  peč. 

*)  Primeri  ,,Ljnbljanski  Zvou''  II.  7    1.,  402  in  432  str. 

39 


610  Gorázd:  Dež. 


Kmalu  pride  mrtvaški  Ijubček  na  okno  trkat :  ,,Mľtv;íc,  vrzi  ži- 
vega  ven !"  Tako  potľka  trikrát.  V  tretje  pa  se  mrlič  vzdigne  in 
pravi:   „Daj  mi  mir!" 

Oni  pa  le  trka  in  trka.  Zdaj  ta  vstane  in  se  zgrabita  ter  se  dolgo 
mečeta,  pa  nihče  ni  mogel  premagati.  Zdaj  pa  petelin  zapoje  in  takoj 
se  izpustita ;  mrlič  gre  na  oder  leč,  mrtvaški  Ijubec  pa  v  svoj  grob. 

Ko  drugo  jutro  Ijudje  v  hišo  pridejo,  najdejo  dekleta  za  pečjo 
in  se  čudijo,  odkod  je  prišla.  Govorili  so  ves  drug  jezik,  da  jili 
čisto  nič  ni  umelá.  Ker  ni  vedela,  kam  iti,  ostala  je  tam  in  mežnar 
jo  je  vzel  za  deklo.  Slúžila  je  že  sedem  let  pri  mežnarji,  pa  gre 
nekega  dne  na  pokopališče  travo  žet.  Kar  izagleda  na  grobu  svojega 
mrtvaškega  Ijubca  jajce,  ki  je  je  kura  znesla.  Gre  je  pobirat;  ko 
se  pa  s  prstom  tál  dotakne,  prime  se  mazinca  koščičca,  ktero  na 
noben  način  ni  mogla  odstraniti,  vedno  se  je  je  trdno  držala.  Gre 
domov,  pokaže  mežnarju,  in  mežnar  gre  k  fajmoštru.  Ternu  se  reč 
čudná  zdi,  vzame  mašne  bukve  in  gre  z  deklo  na  grob  ter  mol  i. 
Med  molitvijo  pa  se  koščičca  na  prstu  oglasi:  „Jaz  se  ne  odtrgam 
od  prsta  tako  dolgo,  dokler  tega  dekleta  ne  spravíte  čez  deveto  do- 
želo,  od  koder  sem  jo  jaz  pripeljal.  Prej  tudi  vzveličan  ne  morem 
biti.« 

Fajmošter  pošljejo  zdaj  dekleta  domov  čez  deveto  deželo  in  kost 
je  odpadla.  Doma  niso  vedeli,  kam  je  ona  prešla,  in  so  bili  začu- 
deni,  ko  jo  zopet  čez  sedem  let  ugledajo.  Vpraševali  so  jo,  kaj  se 
je  dogodilo,  ona  je  pa  le   malo  govorila    in   je  kmalu  potem    urarla. 


<•• 


A  Dež. 

"W^a  ľôsi,  ľôsi,  dož  hladán,  K:'ij  pravim  ti?  —  še  v  svc.n 

'TČez  hríb  zeléiii,  cvetno  plán,  Lij  notor  v  srca  vseli  Ijudij. 

PrPVľôča  tl?i  oliládi  tí  Pogási  strastij  ójícnj  tam. 

In  ves  tá  svet  pomládi  tí  I  Ki  miť  kalí  na  svetu  nani  I  - 

Zato  lo  rôsi,  dež  Idadán . 
Cez  lírib  zelf-ni,  cvetno  plán.  — 
SoviaSt.va  še  oldádi  svet. 
In  ves  nani  tá  pondádi  svet  I 


Gorázd. 


M^ 


Po   slovesu, 

A^  1.  Zjutraj. 

Jpla  hvibu  zclônem  ob  zôri  stojím 
"íl'' In  gledam  čez  polje  in  glasno  ječím 
Ob  zôri,  ob  jutranji  zôri! 
Pokójno  predrági  še  v  hiši  mi  spé, 
A  méni  že  joka  in  poka  svcé 
Ob  zôri,  ob  jutranji  zôri ! 

Deklé  sem  uborno  —  moj  Ijubček  srcá 
Odšol  je  sinoči  za  vrlie  gorä 
In  pustil  me  samo  s  tožbámil 
Kedäj  pa,  kediij  pa  povrnil  sc  bo 
Da  zopet  objela  ga  bom  presrčnó 
Objela  ga  —  oh!  sé  solzámi?  .  .  . 

Zatísnila  nisem  do  zore  očíj 
In  duša  trepéče  in  v  bôlu  drhtí , 
Ko  moji  pokójno  še  spé  mi ! 
Obvaruj  nebo  te,  tam  onkraj  gorá, 
Obvaruj  skrbnó  te,  moj  Ijubček  srcá, 
Do  mene  te  skôraj  spet  sprémi! 


■I, 
N 


2.  Zvečer. 


IM  a  vaši,  na  vaši  pa  fantje  pojó, 
'jj  Pojó  oh!  ubráno  in  milo  takó, 

Da  jočc  uborno  srcé  mi! 

In  ôkence  svoje  na  lahko  odprém 

In  slušam  glas()ve  in  ]ievoe  uzrém 

Na  vási  pod  lipami  tremi ! 

Pafi  fantje  lopí  so,  in  krépki  so  vsí. 
Med  njimi  pa  vcnder  najgoršega  ni, 
Ki  ljul)im  sirota  takó  ga. 
Bog  sam  vé,  Bog  sam  vé,  kjé  biva  sedaj, 
Ce  pride  kedáj  še  do  mene  nazaj. 
Ki  deva  nanj  mislim  uboga? 


O  da !  Saj  prišel  bo  cez  leto  in  dán 
Krepák  in  uzôren  in  bolj  še  krasán  ; 
Saj  dal  mi  je  svojo  besedo! 
Do  tákrat  pa  trpí  srcé   mi  težkó, 
Razjásni  pogled  se,  iižaljen  takó, 
Razjásni  i  lice  se  bledo! 

Le  pojto  na  vaši  mi,  fantje  krepkí, 
Med  vami  najgoi-šega  vcnder  Ic  ni, 
Zdaj  okno  bom  svoje  zapi'lal 
In  v  sánjah  jedíno  bom  mislila  nánj, 
Cez  leto  in  dan  pa  veséla  bom  vánj 
Pogled  svoj  Ijubeči  uprla! 


-^SS-VtíTS*^ 


•---c^l^!^-: 


iC^^ 


39* 


Š^SCČS^        ifí^^éy^O^'^,         ,^^.~PoCrrt,         ^=fi>^0.^  ,^.-Ä^<?>.^,         ,^^'s--k<^^^ 


bMJé^ 


Nemanié. 


<^Jŕ^aj  bo  dovolj,  scbíčni  svet, 
S'  Ne  bom  te  vec  študiral ! 

H  gorjancem  našim  pôjdem  spet 
In  dnine  bom  pobiral. 

Pač  čudná  tekočina  kri, 
Ki  v  vék  me  k  svojim  vlečeš, 
V  goľíih  tvoj  tok  se  umirí, 
Tu  miľovati  nečeš  ! 

Po  dnevi  bom  travó  kosil 
In  bom  seno  obracal; 
Ko  bom  práv  pridno  se  potil, 
Legák  domov  se  vracal. 

Zvečer  bom  dečke  pestoval, 
Lase  j  im  s  čela  gladil 
In  modre  náuke  dajal, 
Kaj  me  je  svet  navadil. 

Kako  ustvaril  modri  Bog 
Nebesá  in  zemljó  je, 
A  drugih  la'st  je  širni  krog, 
In  naše  le  nebo  je. 

Na  zemlji  last  nam  prašná  pot 
Od  doma  v  tuje  kraje; 
Za  trud  in  pot  tam  hud  gospod 
Nam  malo  plače  daje. 


Krepost  po  šolali  nam  slavé. 
Po  cerkvali  dobra  dela, 
A  vsi  za  zlatom  se  lové 
Od  Dunaja  do  sela. 

Sé  zlatom  v  žepu  si  gospod, 
Vrh  Krna  grád  si  stavíš, 
Priklanjajo  se  ti  povsod 
In  livalijo,  kar  praviš. 

A  „nemanič"  je  čuden  ptič 
Ki  poje,  perja  nima. 
Nesrečen  ptič  si  „nemanič. ■" 
In  sestra  ti  je  zima. 

In  brat  ti  volk,  ko  ga  čcz  pian 
Božični  sever  žene ; 
In  biser  tvoj  je  sólze  kan. 
Tvoj  strop  meglé  snežene. 

In  ko  usalnieš,  še  ne  veš, 
Te  bodo  li  pobrali ; 
In  ko  izdihneš,  še  ne  veš, 
Te  bodo  pokopali ; 

Ker  šcpetá  se :  „nemá  nič 
Za  libero,  za  jamo"  — 
A  mirno  se  smejí  jnrlič  : 
,,Pa  sveti  raj  imamol" 

S.  Br  i  c. 


—o i.^^^i 


Luterski  Ijudje. 

Povest. 
Spisal  Janko  Kersnik. 
(Konec.) 
ama  ni  znala,  doklej  je  slonela  tam,  ko  jo   vzbiidi    iz   njenili 
sanj  glas  soprogov. 
„Ali  greva  domov?"  vpraša  isti,  stoječ  za  njo. 

„Da,  da!"  reče  hlastno  ona,  ter  ne  ozrši  se  vanj  položí  svojo 
roko  v  njegovo  njej  ponudeno. 

Odšla  sta  moleé,  kakor  sta  bila  prišla. 

Stanovala  sta  v  hotelu  na  spodnjera  konci  Corsa  in  tamkaj  tudi 
obedovala.  Berg  je  bil  tn  malo  bolj  živahen,  in  izpiv.ši  nekaj  kozarcev 
pikrega  Sardinca,  govoľil  je  o  domu,  o  Olginem  očetu,  doklej  bode 
trajalo  še  potovanje  in  o  jednacih  predraetih.  Olgar  mu  je  malo 
odgovarjala,  zila  je  največ  skozi  visoko  okno.  ob  katerem  sta  sedela, 
ven  v  živalmo  gibanje  po  širokem  Corsu. 

Kje  so  bile  njene  misii  ?  Dalee,  daleč  otl  tu  in  zopet  tako  blizu! 
Tamkaj  v  zelonem  podnožji  gorenj.skib  pláni  n  stal  je  beli  Potoški 
grád  in  nad  njim  temno  zarasten  holm ;  vrhu  njega  nad  strmim  robom 
pa  ona  košatá  bukev,  ki  je  zakrivala  nekdaj  prvi  njen  poljub,  prvi 
poljub  goľke,  prvé  Ijubezni :  in  kakor  tedaj  mladému  dekletu,  tako 
so  vzkipele  prsi  sedaj  mladi  ženi  o  spominu  na  oni  trenutek,  Solnce, 
jasno  solnce  ni  moglo  prodreti  tedaj  k  njima  v  večerno  senco,  ko  jo 
je  bil  objel  oni  mladi  mož ;  in  v  vso  njeno  Ijubezen,  v  življenje  njeno 
od  onega  trenutka  sem  ni  bil  posijal  jaseň  žarek.  In  potem !  Ona 
grozna  dva  večera  domá !  Pri  očetu  prvi,  in  na  vrtu  drugi,  ko  se  je 
bila  zgrudila  nezavedna  poleg  slikarja. 

Na  česti,  na  Corsu  kričal  je  prodajalec  ter  ponujal  zgodnjo 
sadje.  Zveneli  so  jej  ti  glasovi  na  uho,  a  dozdevalo  se  jej  je,  da 
jej  šumi  le  glas  in  klic  po  ušesili :  Yia  di  Porta  Maggiore  I  Via  di 
Porta  Maggiore! 

In  kam  so  jej  šinile  zopet  misii?  Tja  daleč  v  Nemce,  na  Sak- 
sonsko !  Da,  tri  dolga  leta  prebila  je  tam  v  zákonu  z  môžem,  katerega 
jo  sovražila  in  zaničevala.    Kakov  je  bil  ta  zákon!     Soprog  je  hodil 


614  J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje. 

svojim  potem,  ona  svojim;  toda  njegova  pota  bila  so  široká,  njena 
ozka  in  tľnjeva.  Ljubeznivo  nista  govorila  nikdar,  in  kadar  je  hotel 
biti  Ijubezniv,  dozdevalo  se  je  mladi  ženi,  da  mu  je  le  priležniea, 
in  da  mu  mora  biti  priležniea  proti  svoji  volji.  Oh,  kako  sramotno, 
kako  bridko  je  bilo  to !  Otrok  nista  imela,  a  zvesta  mu  je  bila,  — 
tému  môžu,  katerega  je  zaničevala.  In  zakaj  mu  je  bila  zvesta?  Ker 
je  bila  zvesta  in  udaná  ónemu,  katerega  je  videla  tedaj  v  krvi  na 
tleh,  in  o  katerem  vse  leto  do  sedaj  ni  vec  besedice  čula.  O  zvestoba ! 
In  sedaj  se  jej  je  zopet  zdelo,  da  kriči  Vláh  zunaj  na  česti:  „Via 
di  Porta  Maggiore!  Via  d  i  Porta  Maggiore!"  In  kako  mehko,  kako 
sladko  jej  je  zvenel  ta  glas  ! 

Pa  on?  Kakov  je  on  ?  Je  še  tak,  ko  nekdaj  ?  Ali  še  misii  nanjo  ? 

Ozrla  se  je  na  uro  na  nasprotni  steni;  kázala  je  že  skoro  dve. 

Berg  je  vstal,  in  odšla  sta  v  svoje  zgornje  sobe.  Ona  je  vedela,  da 
jsoprog  popoludne  ne  ostaje  doma ;  kam  hodi,  to  je  ni  brigalo  ;  ona  se 
e  vozila  v  tem  mnogokrat  sama  po  mestu.  Storila  je  to  samovoljno,  ka- 
dar se  jej  je  zljubilo,  a  naznanjala  tega  ni  nikdar  prej-  svojemu  soprogu. 

Danes  pa  je  vender  postala  še  med  vráti  v  svojo  sobo,  ter 
obrnila  se  k  Bergu  rekoč :     „Jaz  pôjdem   morda   zopet  v  razstavo!" 

„Dobro,"  meni  on:  „z večer  se  vidiva  torej  tukaj.  Jaz  pridem 
nocoj  morda  malo  pozneje  domov." 

Ko  je  pa  zapri  vráta  za  seboj,  postal  je  sredi  sobe,  ter  dejal 
poluglasno:  „Cudno,  v  razstavo!  In  čemu  mi  to  pravi?  Tako  raz- 
tresena,  razmišljena  je  denes!" 

Pa  druge  misii  so  mu  šinile  v  glavo.  Zunaj  pred  mestom  v 
Vili  Vanuzzi  čakali  so  ga  stari  znanci,  prijatelji,  in  opera  in  gleda- 
lišče  bila  sta  tudi  zastopana.  Jel  se  je  opravljati,  da  pôjde  tjá. 

Ravnal  je  počasi,  kajti  shod  njegov  z  znanci  bil  je  odločen 
pozno  na  popoludne.  Čul  je  v  tem,  da  se  je  opravljala  tudi  Olga  v 
sosedni  sobi ;  vráta  tjá  bila  so  zaprta.  Trajalo  je  komaj  dobre  četrt 
ure,  pa  je  odšla  že  soproga  -njegova,  ne  da  bi  se  bila  pri  njem  po- 
slovila.  Ceravno  to  med  njima  ni  bila  navada,  osupnilo  ga  je  vendor 
zopet;  sam  ni  vedel  zakaj,  a  nekaj  mu  je  sililo  v  prsi  in  v  glavo, 
kakor  Ijubosumnja.  Nasmehnil  se  je  iz  prvá  po  stari  navadi  ter 
zapálil  si  svojo  krátko  pipico.  Opravljen  je  bil  že,  a  mudilo  se  mu 
še  ni  ven.  Hodil  je  večkrat  k  oknu,  ter  gledal  po  Corsu;  na  jeden- 
krát pa  gre  k  vratom  sosedne  sobe,  in  malo  pomudivši  se  pred 
njimi    odpré  jih  ter  vstopi  v  Olgino  sobo.    Ozrl  se  je  okolo,    in  šel 


J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje.  615 

párkrát  gori  in  doli  od  ogledala  do  mize  sredi  sobe,  kjer  je  ležalo 
vse  križem,  kar  koli  more  potrebovati  dáma  za  svojo  toaleto.  Malo- 
marno  je  postal  tu  ter,  kakor  bi  se  sramoval,  da  stikuje  po  tuji  sobi, 
obrnil  se  zopet  k  vratom.  Kar  ugleda  na  tleh  pred  seboj,  poleg  naslo- 
njača  listič  papirja.  Mehanično,  a  ne  radovedno  se  skloni  ter  ga  pobere. 

„Via  di  Porta  Maggiore,  casa  Carminati,"  bere  poluglasno. 

Eoka  se  mu  je  pri  tem  malo  stresnila. 

Stopil  je  naglo  v  svojo  sobo  nazaj  in  tu  še  jedenkrát  precital 
one  besede. 

„Kaj  pomeni  to?  Znancev  nima  —  in  to,  to  je  moška  pisava!" 

Pri  tem  potegne  naglo  uro,  in  pozvonivši  slugi,  reče  odločno  sam 
pri  sebi :   „Casa  imam  še  dovolj ;  bočemo  videti,  kaj  je  s  tem  papirjem." 

Kmalu  potem  odšel  je  iz  botela  ter  krenil  s  slugo,  ki  mu  je 
kázal  pot,  preko  Corsa  na  južno  strán  mesta.  Voza  ni  hotel. 

IX. 

I)a  isťs  vorbei!  AVas  ist  daran  zii  lesen? 
Es  isi  so  gut,  als  wär'  es  nicht  geweaen, 
Ľud  treibt  sich  docli  im  Kreis,  als  wenn  es  wäro. 
M  eplii  s  topil  ele  s. 

Olga  je  bila  skoro  celo  uro  prej  na  oglu  paláce  Colonna  po- 
klicala  voznika.  Na  razstavo  še  mislila  ni ;  le  jedna  želja  jo  je 
naudajala  in  gnala  jej  kri  v  razburjeno  lice :  videti  svojega  nekdanjega 
Ijubega ;  —  a  kaj  nekdanjega !  Jedinega  Ijubega,  ki  jej  je  bil  na- 
menjen  na  tem  svetu.  Ukázala  je  vozniku  tjá,  kjer  je  znala  sedaj 
Kosanovo  stanovanje. 

Pot  je  bila  dolga  in  voznik  ni  bil  hiter.  Mimo  staroslavnih 
palač  po  obljudenih "  ulicah  drdral  je  voz,  in  pozneje  med  krasnimi 
vrtovi,  s  katerih  je  nosila  labka  sapa  težko  vonjavo  ven  na  prašno  cesto. 

Mlada  žena  je  dihala  v  sé  to  težko  vonjavo,  a  gledala  ni  v 
strán;  videla  ni  niti  temnega  zidovja,  niti  svetlega,  z  brezbrojnim 
cvetjem  okrašenega  zelenja;  le  ta  oraamljajoči  dub  legel  jej  je  na  prsi. 

„Casa  Carminati,"  deja!  je  voznik  ter  obstal  pred  veliko  hišo, 
prostorni  vili  podobno. 

Planila  je  kvišku,  kakor  iz  težkili  sanj  probujena.  Stopila  je 
i^  voza  ter  ukázala  izvožčeku,  naj  jo  čaká.  Potem  je  šla  v  hišo. 
Pri  hišniku  je  povprašala  za  slikarja  Kosana,  in  on  jej  je  pokazal 
visoko  gori  v  tretje  nadstropje.  Stopala  je  počasi  kvišku  po  strmili 
kamenitih  stopnicah,  in  čim  više  je  prihajala,  tem  bolj  težilo  jo  je 
nekaj  v  prsih. 


616  J.  Kersuik:  Luterski  Ijmlje. 

„Je  li  práv  tako?"  vprašala  se  je  najedenkrat,  in  postala  je  za 
trenutek  vrhu  druzih  stopnic.  A  na  mostovži  poleg  nje  odprla  so  se 
vráta,  in  mlada  žena  ni  imela  čaša  premišljevati.  Šla  je  dalje,  više 
po  stopnicah,  in  sedaj  je  bila  pri  vrátili  v  stanovanje  Kosanovo. 

Odprla  jih  je,  ne  da  bi  trkala,  in  tu  je  stala  v  nizki,  pa  vender 
prostorni  sobi.  Po  stenah  so  visele  veliké  in  malé  slike  in  risarije,  po 
kotih  stále  so  starinske  posode  in  nekoliko  polomljenih  kipov,  na  sto- 
jalu  pred  oknom  pa  je  visela  pričeta  slika.  Poliištvo  bilo  je  borno.  Kot  na 
desno  od  vrat  pa  je  zakrivala  visoka  zavesa,  ki  je  bila  odprta  proti  oknu. 

„Kdo  je?"  oglasi  se  nekdo  od  tamo. 

Mlado  ženo  je  pretresel  ta  klic ;  tako  slaboten  je  bil,  tako 
hľipav,  pa  ona  ga  je  takoj  spoznala.  Omahujoča  se  in  s  težko  sapo 
stopila  je  bliže  ter  odgrnila  zaveso.  Pred  njo  na  borni  postelji  ležal 
je  opravljen,  pa  odet  z  debelo,  tu  in  tam  raztrgano  odejo  in  z  raz- 
nimi  oblačili  mlad  mož,  bledega,  upadenega  obraza  s  tisto  íudno 
jetično  rudečico  na  lici.  To  je  bil  Franc  Kosan. 

Dvignil  se  je  na  pol  kvišku  ter  kakor  v  eeznatorno  prikazen 
zri  v  gospo,  ki  se  je  bila  zgrudila  na  koleni  poleg  posteije,  in  obraz 
zakrila  z  rokama. 

„Olga!"  vzkliknil  je  líripavo,  in  lice  se  mu  je  še  bolj  zarudelo. 

„Da,  jaz  sem,"  rekla  je  ona  počasi;  „ali  se  ne  spominaš,  da 
sem  ti  obljubila,  da  pridem,  da  se  morava  videti  še  jedenkrát?" 

Vstala  je  pri  tem,  in  on  prijel  jo  je  za  obe  roki,  ter  krčevito 
stisnil  ji  na  svoje  prsi.  Odgovoriti  ni  mogel ;  težak  kašelj  ga  je  posilil. 

„Olga,  Olga!"  vzdihnil  je  cez  nekoliko  trenutkov  in  izpustil 
njéni  roki.  Pal  je  nazaj  na  vzglavje  in  z  obema  rokama  prijel  se  za  čelo. 

Ona  se  je  sklonila  k  njemu,  in  bridke  njene  solze  kapale  so 
mu  na  obraz.  Na  lahko  mu  potegne  roko  s  čela  in  ga  poljubi  tja. 
Tam  čez  levo  strán  čela  vleklá  se  mu  je  široká  rudeča  proga  — 
Bergov  udarec. 

Sedaj  ga  je  ona  prijela  za  roki. 

„Prisegla  sem,  da  ti  bom  povrnila,  kar  si  moral  trpeti  záme, 
da  te  bom  maščevala  nad  ■ —  onim!  In  sedaj  sem  prišla." 

Slikar  se  je  ozrl  v  njo;  umel  ni  njenili  besed. 

Ona  pak  je  sedela  poleg  njega  na  postelji,  na  raztrgani,  iima- 
zani  odeji,  in  goreči  svoj  pogled  vpirala  vanj ;  videla  je  samo  njega, 
pa  videla  ni,  da  je  ta  mož  zapisan  smrti.  Cudná  strast  se  je  je  po- 
lotila ;  strast,  katero  je  bila  skrivala  in  tešila  tri  dolga  leta,  in  kateri 


J.  Kersiiik:  Ltitorski  Ijndjo.  i'l< 

je  (lala  sedaj  dušek.  Objela  je  divje  slikarja  in  vroče  svoje  ústni 
pritbnila  na  njegove. 

„In  oni  —  Berg?  Kje  je  oni?"  vpraša  Kosan  poluglasno. 

„On  je  tu!  On  je  moj  —  mož!'' 

„Tvoj  mož?"  ponavlja  s  piki-im  nasmehom  bolnik;  „dozdevalo 
se  mi  je  to !" 

„In  če  hočeš,  piistim  ga,  tega  človeka,  katerega  sovražim  in  zani- 
čujem;  če  hočeš,  ostanem  pri  tebi,  France  ;  ostanem  tvoja,  samo  tvoja!" 

Govorila  je  to  kakor  v  deliriji. 

Slikar  se  je  vnovič  bridko  nasmehnil. 

„Prepozno  je!"  dejal  je,  skoro  bolj  sam  za  sé. 

„Ne,  ne  Ijubček  moj !  Vedi,  jaz  se  lehko  ločim  od  Berga ;  in 
potem  ideva  domov.  Potoški  grád  je  moja  last;  Berg  mi  ga  je  dal 
brezpogojno,  ko  ga  je  odkúpil  od  očeta,   —  —  — " 

Žena  je  govorila  to  v  svoji  divji  strasti,  ne  da  bi  bila  kedaj 
o  tem  premišljevala ;  sedaj  se  jej  je  gnetlo  vse  to  po  možganih, 

„Prepozno!"  dejal  je  slikar;  kaplja  krvi  prišla  mu  je  na  ústni. 

Olgo  je  presunilo  po  vsem  životu. 

„Ozdravel  boš!  Ozdraviti  moraš,  Franee!"  hitela  je  in  podprla 
mu  glavo. 

„Denes  bodo  prišli  po  mene,  da  me  poneso  v  bolnico,"  dejal 
je  čez  nekoliko  čaša,  ko  mu  je  bil  odlegel  kašelj.  „Tu  polegam  že 
dolgo,  pa  mi  je  vedno  slabeje.     Casi  deíam,  pa  mnogo  ne  morém!" 

V  tem  pa  si  je  ona  vzela  stôl  in  ga  porinila  k  postelji ;  sedla  je 
tjá,  in  roke  njegove  v  svojih  držeč  pripovedovala  mu  je  o  svojem 
življenji,  o  očetu,  o  potovanji  in  kako  ga  je  našla  po  sliki  v  razstavi. 
Bila  je  sedaj  mirnejša;  strast  je  bila  minila,  a  nekov  strah,  neka 
skrb  sévala  jej  je  iz  oči,  kakor  materi,    ki  bedi  pri   bolnem    otroku. 

Pa  tudi  on  je  pripovedoval  'b  svojem  življenji,  odkrito,  brez 
barv  in  brez  zastorov.  In  to  življenje  I  Jasno  čaši,  mnogokrat  pa 
podlo,  vedno  lehkomiselno,  v  vsem  pa  —  izgubljeno! 

V  tem  pa  sta  ta  dva  človeka  govorila  še  o  onej  uri,  ki  ja  je 
bila  prvikrat  speljala  skupaj,  in  dejala  sta,  kako  lepo  je  bilo  tedaj. 
In  vender  je  bila  ona  ura  najnesrečnejša  življenju  obeh,  ker  sta  bila 
oba  preslaba,  da  se  nista  ognila  drug  druzega. 

Pa  ko  je  pripovedoval  slikar  o  svojih  krivih  potih,  na  katera 
je  bil  zašel  zadnja  leta,  in  o  svojih  lehkomiselnostih,  [)Oslušala  ga  je  ta 
žena  tako  verno,  tako  zaupno,  tako  polna  Ijubezni,  kakor  da  bi  jej  za- 
trjeval  le  svojo  udanost  in  zvestobo;  in  naslonila  se  je  zopet  k  njemu. 


618  J.  Kei'snik:  Lnterski  Ijudje. 


Tako  jima  je  hitel  čas. 

Kar  vzdrami  Olgo  težak  korak  na  stopnicah,  in  v  tem  trenutku 
odpró  se  vráta. 

Beľg  je  stal  pred  njima;  zasopljen  in  razburjen  in  rumeň  v 
lice  ko  vosek. 

„Torej  také  razstave  obiskujete,  gospa!"  reče  porogljivo,  pa  s 
škripajočimi  zobmi. 

Olga  ni  bila  niti  iznenádejana,  slikar  pak  je  z  divjira  sovraštvom 
in  z  neko  zasmehljivo  škodoželjnostjo  zri  vanj. 

„Ah,  Vi  ste  me  zalezovali!"  odgovori  mirno  Olga;  „dobro,  da 
ste  prišli ;  sedaj  Vam  je  žeti,  kar  ste  sejali !" 

Berg  je  stopil  za  korak  bliže. 

„Olga,  jaz  ti  zapovediijem,  pojdi  domov!"  deje  nekoliko  osupnen 
zaradí  mirnega  vedenja  svoje  žene.  Kosana  je  bil  spoznal  na  prvi  pogled. 

„Se  ne!"  zavrne  ona,  „jaz  imam  plačati  tvoj  dolg;  vedi,  — 
tvoj  dolg!  Ali  se  še  spominaš  one  noci  pred  našim  grádom;  in  — 
ali  se  spominaš,  kako  si  me  kúpil?  Da,  da,  kúpil  si  me!  Oh,  dobro, 
da  si  prišel  za  menoj,  povem  ti  tu  lehko  brez  okolišev,  da  te  zani- 
čujem,  vedi,  v  dnu  srca  zaničujem*  In  glej,  tako  plačujem,  tako  po- 
vračujem  jaz  tvoje  krivde!" 

Pri  teh  besedah,  govorjenih  v  silni  razburjenosti,  sklonila  se 
je  k  slikarju,  objela  ga  strastno  z  obema    rokama   ter   ga   poljubila. 

„Olga!"  kľiknil  je  divje  Berg,  a  genil  se  ni  z  mesta.  Planil  bi 
bil  ko  ris  na  ona  dva,  pa  nekaj   nerazuranega  držalo  ga  je  na  mestu. 

„Tako!  Sedaj  smo  menda  pobotani!"  rece  mrzlo  mlada  žena,  ter 
podavší  z  nasmehom  svojo  roko  slikarju,  zašepeče  mu  :  „Na  svidenje!" 

Odšla  je  potem  mirno,  ne  ozrši  se  v  svojega  soproga. 

Le-tá  je  stal  še  vedno  ko  kamenit  sredi  sobe.  Po  odhodu  žene 
svoje  vzdramil  se  je  kakor  iz  težkih  sanj  in  stopil  s  stisneními 
pestmi  proti  postelji.  Slikar  se  ni  genil;  ležal  je  s  zaprtimi  očmi 
tamo,  in  težka  sapa,  ki  mu  je  dvígala  prší,  in  vroče,  potno  lice 
príčalo  je  o  silní  razburjenosti,  ki  se  ga  je  bila  lotila.  A  proga  cez 
čelo  je  bila  krvavo  rudeča. 

Berg  je  stopil  pred  posteljo",  a  pogled  na  bolnika  ga  je  ustíivil. 
Pomudil  se  je  za  trenutek,  in  videtí  je  bilo  početkom,  da  bode  skočil 
na  slikarja  in  ga  zadusil.  Tako  krčevito  stiskale  so  se  mu  pesti. 
Pa  h  kratu  se  je  obrnil  in  odšel  nem  in  liitro  iz  sobe ;  on  je  menda 
bolje  znal,  kakšni  so  umirajoči,  nego  soproga  njegova. 


J.  Kersnik:  Luterski  Ijudje.  619 

Drugo  jutro  oddal  je  sluga  v  hotelu  gospé  pi.  Bergovi  pismo 
iijenega  moža,  v  katerem  jej  ta  poroča,  da  je  odpotoval,  in  da  bode 
uravnal  vse,  kar  je  treba,  da  se  zvrši  ločitev  njijinega  zákona. 
Nakázal  jej  je  ob  jednem  potrebno  svoto  za  potovanje  domov.  Pismo 
je  bilo  pisano  suho,  mrzlo,  brez  vsake  druge  opazke,  tako  da  je 
ženo  zadelo  nekaj,  kakor  očitajoča  vest.  Rajša  bi  bila  videla  in  čitala 
razburjeno,  jezno  pisanje.  A  vender  je  vzdihnila  lehko  in  veselo ; 
kameň,  ki  jo  je  težil  vsa  ta  leta,  jel  se  je  valiti  ž  nje. 

A  drug  kameň  se  je  pokazal  nad  njo  ter  žugal,  da  páde  na 
njo  sedaj  pa  sedaj !  To  je  bila  skrb  za  slikarja,  za  njegovo  življenje. 
Vso  noc  je  mislila  nanj,  in  sedaj  je  jela  slutiti,  kako  nevarno  je 
bolan.  Dalje  si  ni  upala  misliti. 

Popoludne  se  je  odpeljala  zopet  tjá;  a  hišnik  jej  je  naznanil, 
da  so  mladega  moža  odnesli  v  bólnico.  Tam  pak  so  jej  povedali,  da 
je  danes  že  prepozno  obiskovati  bolnike:  dopoludne  naj  pride.  In 
prišla  je  točno  druzega  dopoludne,  pa  tudi  to  je  bilo  prepozno.  Sluga 
pri  vrátili  povedal  jej  je  krátko,  da  je  slikar  Kosan  prejšnjo  noc  umri. 

In  kaj  vam  liočem  še  pripovedovati  ?  Pol  leta  pozneje  bila  je  ločitev 
zákona  pi.  Bergovih  dognana.  On  je  živel  na  svojili  posestvih  v 
Nemcih,  grád  Potok  bil  je  pa  že  prej  last  njegove  ločene  soproge. 
In  ta  je  prišla  domov.  V  tem  so  bili  tudi  starega  Wernerja  pokopali, 
teta  Mara  bila  je  pa  že  zdavna  pod  zemljo.  O  bratú  nadlajtnantu 
pa  ni  bilo  ni  duba  ne  sluha. 

Na  vaši,  v  Rodici  so  Ijudje  mnogo  ugibali,  zakaj  hodi  stará 
Kosanka  tolikokrat  gori  v  grád  k  mladi  gospé,  k  „luteranki,"  in 
pripovedovali  so  si  čudne  dogodbe  o  Kosanovem  Francetu  in  o  teh 
„luterš-ljudéh".  Pa  čez  nekoliko  let  je  tudi  to  minilo.  Olga  je  pro- 
dala  Potoško  posestvo  z  vsem,  kar  je  bilo  tu,  in  sled  njen  se  je 
odslej  izgubil. 

Le  tu  nad  menoj,  na  steni  visi  še  podoba  njena,  ona,  katero 
je  vzela  mlada  žena  po  smrti  slikarjevi  iz  razstave.  Kako  čarovito 
hiti  njeno  oko  mimo  mene  v  daljavol  Ali  hiti  za  izgubljeno  srečo, 
ali  hiti  za  nedosežnim ?  Tako  čudno  rae  presune,  ko  zrem  v  njo ! 

Tako  pač  zremo,  tako  pač  hitimo  vsi  za  svojo  nedosežno  srečo ! 


c,      '    JJUBl- ^    13 


tí 


Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Spisal  J.  Tľdina. 
11.  Povodni  mož. 


ovodni  možje,  katere  sem  našel,  spadajo  na  tri  precej  različna 
])lpmena.  Jedno  prebiva  v  Krki  in  nje  vidnih  in  nevidnih 
pritokiii :  v  Eadežiči.  Temenici,  Prečini,  Težki  vodi ;  drugo 
brodari  po  slovečem  gorjanskem  jezeru;  tretje  je  živelo  in  poginilo 
globoko  pod  zemljo  onkraj  Gorjaneev  na  tistem  prečudnem  svetu, 
ki  ga  zove  národ  „zdeti"  in  „iikleti".  Zdaj  bom  govoril  samo  o 
prvem,  ki  je  Ijudem  najbolj  nadležno  in  torej  tndi  najbolj  znano. 

Pod  kapiteljskim  líribom  pri  Novem  Mestu  reii  v  skalovji  nekoliko 
sežnjev  od  Krke  silná  razpoka,  v  kateri  je  domoval  stra.šen  velikán : 
divji  mož.  Prilomastil  je  iz  svoje  otline,  ko  se  ga  je  človek  najménj 
nádejal.  Najrajši  se  je  prikazoval  tistim,  ki  so  trdili,  da  ga  ni,  ali 
pa  se  ustili,  da  se  ga  ne  boje.  Zgrabil  ni  nikogat,  ali  že  sam  pogled 
bil  je  tako  grozen,  da  so  nekateri  kar  strepetali,  še  več  pa  jili  je 
od  straha  hudo  zbolelo.  Brez  skrbi  so  hodili  mimo  njegovega  brloga 
samo  tujci,  kŕ  niso  o  njem  nikoli  nič  slišali.  Zdaj  se  ga  ne  boje  niti 
domačini,  ker  je  zijalko  že  zdavnaj  zapustil.  Zadnjikrat  se  je  prikázal 
neki  straški  kruharici  leta  1848.  Ko  je  prišla  na  trávnik,  stopil  je 
iz  skalovja,  pomolil  proti  njej  jezik  in  gledal  vánjo  tako  grdo,  kakor 
gleda  levi  razbojnik  na  križi.  Pošast  je  bila  vsaj  tolika  kakor  največji 
človek,  v  obraz  vsa  kosmata,  da  se  lice  ni  skóruj  nič  videlo,  oblečená 
pa  práv  čedno,  po  vojaško,  kakor  k  ak  korporal.  Zanj  se  je  skri- 
vala  mlada  ženská.  Stražanki  se  je  zdelo  kaj  čudno,  da  ni  nič  vpila 
in  jokala,  kakor  da  bi  mu  bila  že  privajena.  Tem  bolj  pa  se  ga  je 
ona  ustra.šila.  Jela  je  na  vso  moč  teči,  ob  jednem  pa  se  križati  in 
moliti,  kar  jej  je  se  ve  da  tndi  pomoglo.  Ker  se  na  vsem  potu  nikoli 
ni  ozľla,  ni  raogla  vedeti,    če  jo  je.  prikazen    preganjala   ali  ne.     Od 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  621 

takrat  je  divji  muž  ud  tod  izginil  in  po  dolgeni  [tovpraíevaiiji  sem 
tudi  zvedel,  zakaj.  On  ni  storil  tega  iz  svoje  volje,  ampak  za  to,  ker 
je  raoral,  kerga  je  prisilil  povodni  mož,  njegov  sosed  in 
sovľážnik.  Zmagovalec  polastil  se  je  tudi  zapuščene  jazbine  in  pre- 
biva  zdaj,  kakor  mu  se  zljubi,  čaši  v  skalovji,  čaši  v  Krki. 

Ta  povodni  mož  je  pošiljal  v  staré  čase  po  babici  novomeškim 
materam  otroke.  Zdaj  si  jih  znajo  dobití,  če  govoriea  ne  laže,  brez 
njega.  To  se  mu  gotovo  za  malo  zdi ;  kakor  da  bi  se  hotel  zmaščevati, 
začel  je  nositi  svoje  žive  dari  neomoženim,  kar  se  pred  skoraj  nikoli 
ni  zgodilo.  Ce  nima  druzega  ojjravka,  kratkočasi  se  s  tem,  d  a  Ijudi 
str  asi.  Také  šále  niso  vsakemu  po  volji.  Novomeški  okraj  se  ponáša 
po  pravici,  da  je  rodil  že  marsikatero  bistro  glavico.  Jedna  teh  glavic 
iznašla  je  menda  po  globokem  premišljevanji  zagovor,  kateremu 
niso  kos  vsi  povodni  možje  skupaj,  nikar  samo  jeden.  Ta  imenitni 
zagovor  sem  zvedel  tudi  jaz  in  ^  bom  razen  treh  črk  oznanil,  nekaj 
zato,  da  razveselim  tiste  učenjake,  ki  so  preverjeni,  da  se  skriva 
najstarejša  národná  modrost  in  učenost  v  zagovorih,  najbolj  pa  iz 
blagega  namena,  da  bi  si  znali  moji  preljubi  rojaki  v  potrebi  poma- 
gati.  Če  bodo  popotovali  kdaj  za  Krko  od  Novega  Mesta  gori  proti 
Lastovčam  in  se  namerili  na  ostudno  pošast,  ki  se  zove  povodni  mož, 
naj  j  o  zaroté  brez  straba :  Svinjski  d  .  .  .  naj  te  zatare !  Teh  groznih 
besed  se  bo  tako  zbala,  da  bo  pobegnila  tisti  hip  v  Krko  in  se  ne 
bo  nikoli  več  drzni^a  jih  nadlegovati. 

O  tej  prikazni  se  je  čulo  nekdaj  veliko  práv  čudnega  in  zanim- 
Ijivega,  dan  denašnji  pa  je  dedovska  vednost  že  jako  oslabela  in  po- 
temnela.. S  svojimi  znanci  sem  se  moral  dostikrat  pregovarjati  in 
pričkati.  Nekateri  so  poznali  samo  povodnega,  drugi  samo  divjega 
moža.  Ojii  so  trdili,  da  je  povodni  mož  že  od  nekdaj  gospodar  Krki, 
pa  tudi  jazbini.  Drugi  so  to  zanikali  in  govorili,  da  stanuje  v  zijalki 
še  zdaj  divji  mož  ali  da  pobegne,  če  ga  kdo  zagovori,  v  Krko.  Jaz 
pa  velim,  da  se  oboji  motijo  in  moji  dokazi  so  nepobitni.  Prvotní 
dom  vseh  povodníh  móž  je  voda,  kakor  že  ime  spríčuje.  Ra\Tio  tako 
gotova  je  resníca,  da  so  se  zaredili  in  prebívajo  vsí  znani  hostniki 
v  jazbínah.  Globoke  vode  se  boje,  ker  bi  v  njej  zadahnili.  Tudi  ne 
morejo  pošiljati  in  nositi  nikomur  otrok  zato,  ker  jih  sami  nimajo. 
niti  jih  imeti  ne  morejo,  ker  razen  jednega  niso  oženjeni.  Práv  lahko 
pa  dela   kaj    takega   povodni  mož,    ki    ima    toliko    bab,    kolikor  jih 


622  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Goi-jancih. 

more  ugrabiti.  Razen  teh  dôkazov  pa  imam  tudi  dve  dobii  priči : 
staro  Svarcovko  in  še  starej  so  Kolencevo  Jero.  Ti  dve  ženi  ohranili 
sta  národná  poročila  neskaljena  in  nepomešana  z  novejšimi  priti- 
klinami  in  obe  sta  pripovedovali  o  pôvodnom  in  divjem  moži  práv 
na  tanko  tako,  kakor  sem  jaz  napisal. 

Med  Lokami  in  Zalogom  teče  Krka  v  precej  ozki  stragi  in  je 
na  mesta  jako  globoka.  Tod  je  gospodaril  in  rogovilil  nekdaj  drug 
povodni  mož,  ki  pa  ni  bil  tako  močan  in  oblasten.  Prišel  je  nádenj 
Sratelj,  kateremu  pravijo  nekateri  tudi  Šretelj,  in  ga  pregnal  na  zaloške 
travnike.  Kdo  je  bil  in  od  kod  je  privihral  v  Krko,  nisem  mogel 
zvedeti.  Z  neko  verjetnostjo  se  more  samo  toliko  trditi,  da  je  bil  v 
rodu  Skratu,  morda  njegov  sin  ali  mlajši  brat.  Práv  po  Skratoví)  je 
bil  tudi  hudoben,  ob  jednem  pa  strašno  požrešen.  Ko  sta  padla  v 
Krko  dva  vola,  kar  precej  ja  je  raztrgal  in  pohrustal  s  kostmi  vred. 
Cez  nekaj  dnij  našli  so  jarma  v  rupi  blizu  brajtenovskega  grada, 
kamor  sta  bila  priplávala  iz  reke  po  podzemeljskem  vodotoči.  Pôvod- 
nému môžu  se  je  na  zaloških  košenicali  dosti  slabo  godilo.  Če  je 
dolgo  deževalo,  nabralo  se  je  po  nižavah  in  kotanjah  vode  še  cez 
potrebo,  ali  ob  súši  je  ni  bilo  ne  kaplje.  V  bližnjo  Prečino  pa  ni  bilo 
varno  lioditi,  kajti  imela  je  že  svojega  gospodarja,  ki  ni  Ijubil  gostov, 
ker  je  stanoval  še  sam  na  tesnem.  Kadar  je  usabnila  na  travnikili 
voda,  moral  se  je  begunec  zariti  v  mocvirje,  kar  mu  se  ni  moglo 
zdeti  ne  lepo  ne  prijetno.  Hranil  se  je  zdaj  z  žabami  in  gotovo  mu 
je  srce  utripalo,  če  je  pomislil  na  slastne  rake,  ščuke  in  sulce,  kat^rih 
je  bilo  v  Krki  na  izbér.  Dobro  je  živel  samo  o  povodnji,  ko  se  je 
razlila  reka  cez  bregove  in  pi-inesla  svoje  základe  tudi  na   travnike. 

Ta  povodenj  je  bila  jedenkrát  posebno  velikánska  in  krásna. 
Prišla  jo  je  gledat  tudi  grajska  gospodična  Gena.  Povodni  mož  jo 
zapazi  in  se  dvigne  iz  vode.  Ona  zakriči  in  pobegne  na  kozolec. 
Dasiravno  je  ni  mikalo,  da  bi  ga  dolgo  gledala,  videla  ga  je  vender 
toliko,  da  je  mogla  Ijudem  povedaťi,  kakšen  je. .  Ni  bilo  čudo,  da  je 
človeka,  kateremu  se  je  prikázal,  groza  obhajala.  Bil  je  visok  kakor 
najdaljša  žrd,  nag  in  po  vsem  životu  zeleň  kakor  kuščar.  Práv  inako 
mu  se  je  storilo,  da  ga  gospodična  ni  počakala,  kajti  je  ni  mislil 
razžaliti,  ampak  jo  razveseliti  s  preprijetno  novico.  Ker  je  videl,  da 
se  ga  boji,  ni  je  hotel  nadlegovati  na  trávniku,  ali  je  prišel  še  tisti 
večer  k  njej  na  dom  in  jej  podaril  práv  majhnega  fantička,  ki  je  bil 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  623 

Ijubezniv,  mil  iii  krasen  kakor  jutenija  zaija,  da  se  ga  ni  mogla 
iiagledati.  naujčkati  in  naljubiti.  ííje  mati  je  od  konca  nekaj  godrnjala. 
Dejala  jej  je:  Genica!  če  ne  boš  huda,  ti  bom  nekaj  povedala.  Ti, 
voš,  práv  za  práv  še  nimaš  te  pravice,  da  bi  pestovala  svojega  otroka ! 
Gena  se  je  na  vse  grlo  zasmijala  :  Ce  nimam  pravice,  imam  pa  dol- 
žnost,  ali  mar  ni  res?  Ta  hitri  in  rezki  odgovor  je  gospo  tako  po- 
tolažil,  da  se  je  zasmijala  tudi  ona  in  velela :  Ta  pot  govoriš  resnico, 
če  je  še  nikoli  nisi.  Ali,  veš,  to  tvojo  dolžnost  izpolnuje  lahko  tudi 
kakPodgorec.  Za  denár  dobiva  krušnih  očetov  in  mater,  kolikor  hočeva. 
Pankrček  pôjde  še  ta  teden  pod  Gorjance,  pa  bo  vse  dobro. 

In  tako  se  je  zgodilo.  Ko  sem  sedel  pred  desetimi  leti  v  šent- 
peterski  kŕčmi,  prišel  je  pit  postaren  mož.  Imel  je  nemara  petdeset  let. 
Rndeči  in  polni  obraz  in  čvrsto  truplo  pa  je  spričevalo,  da  ga  ni 
starost  še  nič  omajala  in  potrla.  Krčmári ca  ga  pogleda  in  vprašai 
Ne  zamerite,  tako  se  mi  znani  zdite,  od  kod  pa  ste,  oČa?  Prihodnik 
veli:  Zdaj  sem  prišel  izpod  Gorjancev,  iz  Cerovega  Logá,  če  veste, 
kje  je  to?  Jaz  sem  tisti,  saj  vera  da  ste  že  kaj  slišali,  ki  ga  je 
prinesel  grajski  Geni  povodni  mož  in  grem  danes  po  doto.  Mati  so 
mi  umrli,  pa  sem  dobil  pisanje,  da  naj  pridem'.  Bog  jim  daj  večni 
mir  in  pokoj!  Mati  bi  se  bili  lahko  omožili,  pa  se  niso  hoteli,  práv 
zaradi  mene  ne.  Vsi  pravijo,  da  so  gotovo  toliko  zapu.stili,  da  mi 
stará  leta  ne  bo  treba  kruha  prositi. 

Zdaj  pa  čujmo  še  prečudno  prigodbo,  kakó  se  je  zaloški  povodni 
mož  razšel.  Slovenci  nismo  vajeni  govoriti,  da  se  kak  človek  ali 
kaka  druga  živa  stvar  razide,  ali  do  zdaj  neznana  reč  zahteva  tudi  do 
zdaj  neznano  rabo  besede. 

Graj.ski  čuvar  Grom  je  bil  zvest  služabnik,  samo  to  slabost  so 
mu  znanci  očitali,  da  ga  ne  more  veliko  nesti :  polič  ga  je  bilo  zanj 
premalo,  tri  merice  pa  preveč.  To  napako  pa  je  tudi  on  sam  dobro 
poznal  in  se  proti  njej,  kolikor  se  je  dalo.  zavaroval.  Ce  se  je  peljal 
v  tak  kraj,  kjer  je  vedel,  da  bo  večja  pijača,  vzel  je  s  .seboj  vseh^ 
koš.  Pijan  zlezel  je  vanj  in  pohlevni  konj  ga  je  privlekel  domov  brez 
vodstva  živega  in  nepobitega.  Jedenkrát  se  ga  je  nabrenkal  v  Zalogu. 
Pred  odhodom  se  je  dejal  po  svoji  navadi  v  koš,  dasiravno  je  bil 
ta  pot,  kakor  je  pravil,  komaj  „na  pol  izgubljen".  Ukaje  drdrál  se 
je  čez  travnike,  kar  mu  ustavi  konj  a  blizu  veliké  mláke  povodni 
mož  in  se  upre  z  vso  silo  v  voz,  da  bi  ga  zvrnil  v  vodo.   Grom  to 


624  J.  Trdina:  Bajko  in  povosti  o  Gorjancili. 

zapazi.  On  je  bil  prebrisane  glave.  Znal  je  celo  pesni  zlagati  in 
Ijudje  so  trdili,  da  so  neizrečeno  lepe  in  takó  veselé,  da  človeka  na 
smeh  silijo.  Ko  bi  bil  povodni  mož  vedel,  da  je  grajski  čuvar  tak 
umetnik  in  razumnik,  ne  bi  se  ga  bil  morda  nikoli  polótil,  vsaj  ne 
tako  po  divjaško  in  tolovajsko.  Gľom  je  sprevidel  preeej  silno  nevar- 
nost,  ali  se  je  ni  ustrašil,  temveč  se  jej  srčno  v  brán  postavil.  Najprej 
je  v  koši  vstal  in  se  preki'ižal,  ali  ne  po  nemško,  ampak  po  latinsko 
ali  vlaško,  ker  mu  se  nemški  križ  za  to  rabo  ni  zdel  dovolj  krepák. 
Potem  je  upri  oči  v  povodnega  moža  in  ga  začel  držeč  se  z  obema 
rokama  za  kos  z  grmečim  glasom  tako-le  zagovarjati:  Vivoda,  pivoda, 
kalivoda,  gazvoda !  Sv.  Miklavž,  sv.  Sempos,  sv.  Sentjanž!  Vi  ste 
moji,  jaz  sem  vaš.  Pano  gažo  —  dižo  tažo  —  amen,  amen,  amen! 
Ko  je  izustil  zadnji  amen,  slišal  se  je  pok,  kakor  da  bi  bil  kdo 
ustrelil  in  zasmrdelo  je  po  žveplu.  To  je  pomenilo,  da  se  jepo- 
vodni  mož  razletel  in  razkadil.  Grom  ni  pozabil  razglasiti  smrti 
te  pošasti  in  za  jedno  se  ve  tudi  svojo  zaslugo,  ali  mu  je  od  konca 
malo  kdo  verjel.  Ko  pa  je  preteklo  pet,  deset,  petnajst  let,  da  ni  na 
zaloškili  travnikih  nikogar  več  strašilo,  spomnili  so  se  Ijudje  njegove 
povesti  in  nehali  biti  neverni  Tomaži.  Sem  in  tam  se  je  dobil  že 
takrat  kak  nezaupen  dvomilec,  ki  se  je  smijal  copernicam,  rogatim 
in  repatim  liudičem  in  vsem  drugim  prikaznim.  Ta  svojat  se  z  Gromom 
nikoli  ni  zbogala.  Zaničljivo  je  trdila,  da  je  ravno  tako  laliko  zago- 
voriti  povodnega  moža,  katerega  nikoli  bilo  ni,  kakor  zagovoriti  kačji 
pik,  če  kača  ni  strupena.  Starej šim  Ijudem  so  se  zdele  také  besede 
samopašne  in  nesramne.  Tem  rajši  jih  je  poslušala  mladina.  Ker  je 
ta  mladina  od  takrat  odrastla  in  se  jela  celo  že  starati,  ne  moremo 
se  práv  nič  čuditi,  da  sedanji  zaloški  otroci  povodnega  moža  še  skoraj 
po  imenu  ne  poznajo.  In  kakor  on,  razkadilá  se  je  brež  sledu  tudi 
Gromova  sláva. 

(Konec  prihodnjič.) 


t^^i^ií..:^. 


vi^     ~/ÍV_     ~/j*—     -^A-     — '>V     -/JV 
->i/~    -\V/~    -\V/~    -v/~    ~nV/^    Sir'. 


'  Statistiéne  ertice  o  kranjskem  prebivalstvu 

1881.  leta. 

Spisal  E.  L  a  h. 

m. 

O  posameznih  krajih  in  njih  narastaji. 

1.  Kranjska  ima  brez  ozira  na  Ljubljano  3251  krajev,  kteri  se 
po  posameznih  glavarstvih  in  sodnijah  tako  dele: 


> 

'         \ 
1. 

Zmena  glavarstvom 

Število 
krajev 

> 

>0Q 

Imena  glavarstvom 

Steviloi 
1  krajev  j 

Novo  Mesto    . 

508 

7. 

Kamnik    . 

1 

269 

2. 

Krško        .      .      . 

461 

8. 

Crnomelj  . 

217 

o. 

Kočevje     . 

385 

9. 

Logatec    . 

215 

4. 

Kranj 

317 

10. 

Postojina  . 

162 

ô. 

Ljublj.  okolica 

299 

11. 

Radovljica 

127 

6. 

Litija  .      .      .      . 

291 

- 

>    í 

Število 

> 

'  Število' 

-M 

K/}      ■ 

Imena  sodnijam 

krajev 

OJ 

Imena  sodnijam 

,.  krajev 

1. 

Novo  mesto    . 

•i! 

2G5 

16. 

Rndovljica 

"t! 

106 

2. 

Ljublj.  okolica 

230 

17. 

Lož     . 

102 

3. 

Kocevje     . 

189 

18. 

Metlika     .      . 

82 

4. 

Skofja  Loka.  . 

168 

19. 

Zužemperk 

80 

0. 

Trebnje     . 

163 

20. 

Vrhnika    . 

69 

6. 

Kamnik    .     -. 

157 

21. 

Ribnica     . 

67 

^    7. 

Zatičina    . 

149 

22. 

Idrija  . 

62 

8. 

Krško        .      . 

143 

23. 

Radeče 

55 

9. 

Litija  . 

142 

24. 

Logatec    . 

51 

,10. 

Kostánjevica  . 

139 

25.- 

'  Bistrica     . 

43 

11. 

Crnomelj 

135 

26. 

Postojina  . 

43 

12. 

Veliké  Lašče  . 

129 

27. 

Vipava 

43 

13. 

1  Mokrpnog 

124 

28. 

1  Senožeče  . 

33 

14. 

Kranj 

120 

29. 

Tržič  .      .      . 

29 

15. 

Brdo   .      .      . 

112 

30. 

Kranj  ska  Gora 

21 

30 


626 


E.  Lali:  Statistične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


2.  Prebivalstvo  se  je  po  posameznih    sodnijah  v  spodaj  omen- 
jenih  letili  takó  delilo : 


1                                               1   > 

31.  dec.  80 

je  bilo|31.  dec.  C;t    je    bilo 

i                           -               i  .s 

krajev  > 

(8)        1         krajev  z  (b) 

Zmena  sodnijam                '  ^ 

Ô 
O 

i 

O 

O 

o  ^ 

S 

o 
o 

> 

• 

CO 

1 

1 

T—l 

CO 

ry 

1—1 

p- 

i 

O 

J^ 

mi 
o 

KC 

a 

C^l 

P. 

p.     c^ 

"" 

pH 

1 

Novo  Mesto 265 

6 

14 

87 

158 

j 
61078 



171 

2 

Ljublj.  okolica 

230 

27 

37 

80 

86 

22  33  80 

95 

;    3 

Kočevje 

189 

9 

15 

45 

120 

613147 

123 

4 

Skofja  Loka 

168 

1018 

49 

91 

10 

18;50 

90 

5 

Trebnje 

163 

—    222 

139 

— 

2124 

137? 

6 

Kamnik 

1    157 

15  18  44 

80 

14 

1642 

85 

7 

Zatičina     . 

149 

3 

8  30 

108 

3 

5  28 

113 

8, 

Krško  . 

143 

5 

12 

45 

81 

5 

1043 

85 

9| 

Litija   . 

142 

11 

18 

56 

57 

11  16  54 

61 

10 

Kostanjeviea 

139 

4 

5 

28 

102 

3 

525 

106 

11 

Crnomelj    . 

135 

11 

14 

43 

67 

9 

13k6 

67 

12 

Veliké  Lašče 

129 

4 

6 

11 

108 

3 

5  14 

107 

13 

Mokronog 

124 

3 

4  59 

58 

3 

257 

62 

14 

Kranj  . 

120 

19  20  34 

47 

22 

2529 

44: 

15 

Brdo  •  .      . 

112 

9  10 

52 

41 

9 

1349 

41i 

16 

Radovljica 

106 

15  20 

29 

42 

16 

18  36 

36 

17 

Lož 

102 

5 

8 

20 

69 

4 

9  18 

71 

18, 

Metlika 

82 

7 

12 

25 

38 

9 

10  25 

38 

19!i  Zužemperk 

80 

4 

13 

21 

42 

4 

722 

47 

20    Vrhnika     . 

69 

14 

8 

27 

20 

12 

1028 

19 

21í  i  Ribnica 

67 

13 

6 

18 

30 

12 

520 

30 

22 

Idrija   . 

62 

14 

4 

15 

29 

14 

313 

32 

23 

Radeče 

55 

7 

4 

28 

16 

8 

328 

16 

2*4 

Logatec 

51 

17    7 

10 

17 

13 

810 

20 

25 

Bistrica 

43 

9[12 

15 

7 

9 

10  17 

7 

20 

Postojina  . 

43 

1511 

13 

4 

13 

12  14 

4 

27; 

Vipava 

43 

161   5 

17 

5 

17 

716 

3 

28 

Senožeče    . 

\ 

33 

4!  9 

14 

() 

4 

10  15 

4 

29 

Tržič    .      .      . 

i 

29 

5 

2 

8 

14 

5 

1 

9 

14 

30' 

1 

Kranj  ska  Gora 

21 

9 

4 

1 

7 

9 

4 

1 

7 

E.  Lah:  Statistične  írtico  o  kranjskem  prebivalstvn  1881.  leta.         627 


3.  Prebivalstvo  in  njegov  narastaj    po    mestih,    trgih  in  večjih 


vaseli : 


,^ 

Imena 

: 

Prebivalstvo 

é              Imena               Xarasíaj 

> 

mestom  in  trgom 

5I.J«.18Í9 

^i    mestom  in  trgom    {;  v  ^/^  j' 

|31.dee.l880 

>0Q 

---=- 

i              i 

í,l 

Mesto  Ljubljana 

24.618 

22.593 

1 

1    Kočevje  . 

+  27-1 

'   2 

v 

Idrija 

4.174 

3.813 

2    Kostanjevica 

+  21-5 

» 

Kranj 

i    2.313 

2.326 

3    Lož  .      .      . 

+  16-8 

4 

n 

Skofja  Loka 

2.293 

2.017 

4    Škofja  Loka 

+  13-7 

f) 

n 

Novo  Mesto 

2.066 

2.068 

5    Kamnik  . 

+  11-0 

;  6 

» 

Kamnik 

1.963 

1.768 

6    Idrija 

+    9-5 

i   7 

J) 

Kočevje 

1.332 

1.048 

7    Krško     . 

+    9-1 

8 

v 

Metlika 

1.244 

1.168 

8    Ljubljana 

+    8-9 

9 

7> 

Čmomelj 

1.055 

1.071 

9    Metlika  .      . 

+    6-5 

10 

7) 

Krško 

878 

805 

10   Novo  Mesto 

-    0-1 

11 

T) 

Radovljica 

,      664 

836 

11    Kranj 

i—    0-6 

12 

V 

Lož 

633 

542 

12!|  Crnomelj 

.     —     1-5 

!13 

V 

Kostanjevica 

464 

382 

13    Višnja  Gora 

—  10-8 

14 
1 

V 

Trg 

Višnja  Gora 

362 

406 

14:  Radovljica    . 

i 

—  20-6 

Tržič     .      . 

1            i 
1797 

1751 

1                       '      'i  ■■ 
1;  Turjak    .      .      .     +  28-2 

2 

75 

Postoj  in  a    . 

1621 

1701 

2    Litija      . 

+  23-2 

3 

n 

Vrhnika 

■    1567 

1471 

3.  Sodražica 

+  11-6 

4 

v 

Cirknica 

1477 

1391 

4    Ribnica  . 

+     7-2 

5 

v 

Železniki    . 

1203 

1288 

5    Vrhnika 

.     +     6-5 

6. 

n 

Planina 

1197 

1191 

6    Cirknica 

.   ,+    6-2 

1   7 

v 

Kropa  . 

1110 

1119 

7     Žužemperk 

.     +     3-9 

'  8: 

n 

Vipava 

'     1108 

1250 

8     Tržič      . 

.     +     2-7 

9 

v 

Ribnica 

1003 

936 

9    Mengiš   . 

+     2-2 

10 

7) 

Žužemperk 

956 

920 

1 0    Mokronog     . 

+     1-4 

11 

n 

Senožeče    . 

953 

943 

1 1    Senožeče 

+     11 

,12 

Tí 

Mengiš 

877 

858 

12    Planina  .      . 

+     0-5 

13 

J) 

Mokronog  . 

855 

843 

13;  Kropa     . 

—    0-8 

14 

v 

Sodražica   . 

732 

656 

14    Radeče   . 

-     0-9 

;15 

V 

Radeče 

691 

697 

1 5    Kostel     . 

.    —    2-9 

16 

» 

Litija    . 

494 

401 

1 6    Postojina 

.     —    41 

17 

V 

Belapeč 

490 

588 

1 7    Železniki 

.     —    6-6 

18 

» 

Vače     . 

296 

1       333 

18'   Motnik   . 

.      -    9-8 

19 

i          35 

Motnik 

293 

!        325 

19 1  Vače       . 

.     —  111 

20 

1 

Turjak 

218 

170 

20    Vipava    . 

.    —  11-4 

21 

1 

Kostel 

66 

70 

1 

21    Belapeč  . 

i—  16-7 

40* 


628         E.  Lat:  Statistične  črtice  o  fcranjskem  prebivalstvu  ÍS$Í:  leta. 

Prebivalstvo  kranjskih  mest  znáša  45.752  Ijudij  in  se  je  za 
3.21G  Ijudij  ali  za  T'ô^/o,  to  je  za  4'4''/o  močneje  ponmožilo  kot  kranjsko 
prebivalstvo  sploh.  Od  9  sploh  narastlih  mest  je  nai-astlo  vseli  í) 
nadnormalno ;  zmanjšalo  se  je  prebivalstvo  petih  mest. 

Prebivalstvo  kranjskih  trgov  znáša  19.00G  Ijudij  in  se  je  po- 
množilo  za  104  Ijudij  ali  za  komaj  0*5  Voi  ^o  je  za  2-7  "/o  slabše,  kot 
kranjsko  prebivalstvo  sploh.  Nadnormalno  je  narástlo  samo  sedem 
trgov,  sploh  narástlo  jih  je  tudi  le  12;  zmanjšalo  se  je  prebivalstvo 
v  devetih. 


o 

Imena  vesem, 

1  Prebivalstvo 

L.: 

Imena  vasem 

1 

! 

'Narastaj 

■§ 

z  vec  kot  650  liudmi 

31.   (Icc 

31    dcc. 

-S 

v   "/o 

^ll 

!  1880. 

180 

>«} 

I 

Toplice  pri  Zagorji     . 

1603 

1181 

1 

Begunje 

-f  67-7 

2 

Spodnja  Šiška 

1536 

1296 

2 

Podkraj 

+  (;i-3 

3 

Stražišče  pri  Kranji    . 

921 

940 

3 

Rakek  . 

+  56-2 

4 

Studenec  pod  Krimom 

912 

883 

4 

Toplice 

+  35.7 

5 

Kamna  Gorica  pri  Rad. 

816 

876 

5 

Loke    . 

+  35-1 

6 

Rovti  pri  Logatci 

814 

717 

6 

Unec    . 

+  21-2 

7 

Bohinjska  Bistrica 

813 

781 

7 

Borovnica  . 

+  200 

,tí 

Rateče  pri  Beli  Peci   . 

791 

730 

8 

Spodnja  Šiška 

i,+  l^r5 

9 

Vojsko  nad  Idrijo 

779 

742 

9 

Knežak 

í+  14-5 

10 

Knežák  pri  11.  Bistrici 

774 

676 

10 

Rovti   .      .      . 

:  +  13-5 

11 

Podkraj  pri  Litiji 

766 

475 

11 

j  Liberga 

'+  10-4' 

12 

Blagóvica  pri  Brdu 

755 

763 

12 

Trávnik 

;+  10-2: 

13 

Rakek  pri  Planini 

753 

482 

13 

j  Štanga 

:+  101 

14 

Liberga  pri  Litiji  . 

751 

680 

14 

:  Rateče 

1+     á-4 

15 

Borovnica  .... 

749 

624 

15 

Vojsko 

i+    50, 

16 

St.  Jurij  pri  Kranji 

749 

742 

16 

Boh.  Bistrica 

:■+    4-9 

17 

Begunje   pri  Radovljici 

736 

439 

17 

Studenec    . 

1+    3-3 

18 

Štanga  pri  Litiji    . 

717 

651 

18 

1  n.  Bistrica 

1+    2-7 

19 

Dolenja  Vas  pri  Ribnici 

711 

711 

19 

Zagorje      .      . 

h    1-s 

20 

Trávnik  pri  Ribnici 

690 

626 

20 

Trzin    .       .      . 

^+     1.7^ 

21 

Ilirska  Bistrica 

688 

670 

21 

St.  Jurij    . 

+     0!) 

22 

Dolenji  Logatec 

680 

781 

22 

Dolenjavas 

— 

23 

Kranjska  Gora       .      .   1 

678 

743 

23 

Blagóvica  .      . 

—    IV 

24 

Loke  pri  Litiji 

670 

496 

24l 

Stražišče    . 

—    2-0 

25 

Unec  pri  Planini   .      .   ! 

663 

547 

25 

Kamna  Gorica 

'—       6-8; 

26 

Zagorje   pri   U.  Bistrici 

660 

648 

26 

Kranjska  Gora 

:—    8- 7  i 

27 

1 

Trzin  pri  Kamniku 

6^4 

643 

.7 

Dol.  Logatec    . 

—  12-9 

E.  Ľah:  Statistične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


629 


Prebivalstvo  omenjenih  vasij  znáša  21.856  Ijudij ;  pomnožilo  seje 
za  1303  Ijudij  ali  za  5í)";'o  to  je  za  2*7''/o  močneje  kot  kranjsko  prebi- 
valstvo sploh.  Nadnormalno  se  je  pomnožilo  17  teh  vasij,  sploli  po- 
množilo se  jili  je  21,  jednaka  je  ostala  jedna,  zmanjšalo  se  jih  je  5.  — 

4.  Narastaj  in  primankljaj  kraj  e  v  sploh: 


1  -.  Imena  scdnijam 

i    ^ 
'-  "J* 

,  Prebivalstvo 

^  Imena  sodnijam 

PrebiralstToi 

£        -                      ' 
-S           0      -2       = 

^ 
^ 

o 

•o 

i    c   , 
:  -t-= 

-2 

CO 

cä 

š 

ÍS. 

evilo 
n.  0: 

llljŠll 

■SO.    _  ..    . 

i    J 

CO 

i 

"^^.l 

\    'Ba       ;  fl   ,  ľl,     S 

1   Novo  Älesto 

1 

'  265 

1 
14o'l3 

112 

16j  Radovljica   . 

106  5i!  3  52 

2  Ljublj.okolica 

230 

149    2 

79 

17!  Lož.      .      . 

102  60:  537' 

3  Kočevje 

!  189 

115  12 

62 

18i  Metlika  .      . 

82  45    4133 
80  58    3;  19 

4  Skofja  Loka 

i  168 

63;  3 

102 

19  i  Zužemperk  . 

5  Trebnje  . 

•  163 

99,   7 

57 

20  Vrhnika 

69.36    3.30 

1  6  Kamnik. 

'  157 

81:  4 

72 

21   Ribnica  . 

67  50    2  15 

7  Zatičina 

149 

87'  7 

55 

22  Idrija      .      . 

62  53    6  23 

8  Krško     .      . 

143 

81:    1 

61 

23  Radeče  .      . 

55  21    133 

9  Litija      .      . 

142 

73 

9 

60 

24  Logatee 

51  35    2' 14 

10  Kostanjevica 

139 

'     95 

2 

42 

25  Bistrica 

43  30    1112 

1 1    Crnomelj 

135 

65 

6 

64 

26  Postojina     . 

4327-|l6 

1 2  Veliké  Lasice 

129 

78 

8 

43 

27  Vipava  . 

43:13,   129 

13  Mokľonog    . 

124 

60 

6 

58 

28  Senožeče 

33'ilO    221 

14  Kranj     .      . 

120 

35 

2 

83 

29  Tržič      .      . 

29;15    1  13 

15  Brdo       .      . 

112 

51 

3 

58 

30  Kranjsh  fiora    . 

21:12—    9 

Po  vseh  kranjskih  sodnijah  je  tedaj  narástlo  1768  ali  54-3  "/o, 
jednakih  je  ostalo  119  ali  Sw^/o,  zmanjšalo  se  jih  je  pa  1365  ali 
42''/o.  Nadnormalno  število  narastlih  krajev  je  imelo  15,  podnor- 
malno  tudi  15  sodnij.  Jednak  ostal  samo  v  dveh  sodnijah  ni  noben 
kraj.     Manj  krajev  je  narástlo  kot  zmanjšalo   se    samo    v  9  okrajih. 

Absolútno  je  največ  krajev  narástlo  v  Ijubljanski  okolici,  rela- 
tivno  največ  v  Ribnici ;  absolútno  je  največ  krajev  zmanjšalo  se  v 
okraji  Novo  ]\Iešto,  relativno  pa  v  okraji  Kranj.  Največ  krajev  je 
ostalo  jednakih  v  okraji  Novo  Mesto. 


Od  kod  so  Podmíljšôaki? 

Na  zapadni  stráni  župe  s  v.  Ožbalda,  ki  se  razprostira  v  dolinski 
kotlini  pod  starodavnim  „Adransom",  brdom,  katero  se  denes  UČak  (ne 
Volčjak!)  imenuje,  kar  pomenja  „Quellenberg"  (primeri  Uôka  Gora,  iz 
katere  mnogo  studencev  izvira,  in  tudi :  Ukanec,  vrelec  pri  Bohinjskem 
jezeru  itd.),  stojí  kakih  20  minút  od  Št.  Ožbaldske  cerkve  na  izkrajnji 
meji  trávnika  „Zabájerja",  zaradi  groze  glasovitega,  kjer  so  v  letih 
1809  — 1814.  razbójniški  Ijudjé  neusmiljeno  francoske  vojake,  v  malem 
številu  mimo  gredoče,  napadali,  pobijali,  plenili  in  zakopávali,  —  precéj 
visoko  brdo,  pod  katerim  se  nahaja  nekoliko  hiš  imejoča  v-asica  „Pod 
Míljem".  Ta  kraj  se  imenuje  v  nekem  fevdnem  pismu  že  v  15.  stoletji 
„Mell  ob  Glogovitz,"  vender  ni  goto  vo,  ali  je  bila  že  takrat  naselbina, 
ali  ne  pod  „Meljem",i)  t.  j.  pod  hribom,  iz  katerega  se  melje  —  in 
kateri  res  o  nalívih  državno  cesto  s  peskom  visoko  zasipa.  A  kakor  so 
nastali:  priimki  „Zamejevec,  Potókar,  Planínščak,  Podskálar,  Podkrájščak, 
Podbéljščak",  takó  je  dobil  tudi  prvi  naselnik  pod  tem  brdom  ime  „Pod- 
míljščak,"  in  hiša  „pri  Podmílj  ščaku,"  ali  kakor  národ  izgovarja: 
„pri  Podmíljš'k"*,  od  vasí:  Pod  Mi  1  jem.  Po  teh  dokazih  se  sme 
zatorej  trditi,  da  stará  dedina  Podmíljščakov  je  naša  vas  PodMíljem, 
ker  drugih  vasij  tega  imena  ní  znanih,  in  od  tod  je  tudi  rodovina 
slovenskega  pisatelja  Josipa  Podmíljšaka  ali  Andrejčkovega  Jožeta, 
ki  se  je  2  uri  hodá  od  tam  v  Krášinjo  (kraj  med  vodami  ležeč)  preselila. 
Od  1804.  1.  do  1806.  leta  je  bil  Tomaž  Podmíljščak  gospodar  Pod  Mí- 
Ijem;  1830.  leta  pa  je  Janez  Podmíljščak  svojemu  bratú  Jakobu  dom 
preoddál.  (Izvirniki  v  mojih  rokah.)  Po  tacem  načinu  bi  se  dala  mnogi 
rodovini  dedina  poiskati,   kakor    plemenitažu  dédni  grád. 

F  r  a  n    Š  ú  m  i , 
izdajatelj  zborníka  „Archív  fiir  Heímatskunde^. 


*)  Vse  káže,  da  se  je  ta  vasíca  v  začetku  res  ímeuovala:  Pod  Méljem, 
dasi  obraz:  Mílj,  m.  (in  zatorej  :  Pod  Miljem)  níkakor  ní  nemožeu. 

Ured. 


Vuk  Vréevié.  t 

v  25.  dan  avgusta  meseca  umri  je  v  staroslavnem  Dobrovniku 
jeden  prvih  srbskih  pisateljev  in  poleg  Vuka  najznamenitejši  zbiratelj 
narodnega  blaga,  umri  je  Vuk  vitez  Vrčevic. 

Yrčevicevo  književno  delovanje  znano  je  daleč  cez  meje  srbské; 
Vrčevic  posvetil  je  vse  svoje  življenje  zbiranju  narodnega  blaga;  z  ne- 
umorno  delavnostjo  je  srbsko  literaturo  znatno  obogatil  in  si  pridobil 
nesmrtnih  zaslug. 

Rodil  se  je  Vrčevic  v  Risnu,  v  Boki  Kotorski,  v  25.  dan  februvarja 
meseca  1811.  leta.  Oča  mu  Stepan  je  bil  občinski  tajnik  in  učitelj  srb- 
skega  in  italijanskega  jezika  v  Risnu.  Akoprem  je  imel  štirinajstero 
otrok  in  torej  nmogo  skrbij  za  vsakdanji  kruh,  pazil  je  vender  na  dobro 
odgojo  svoje  dece.  Leta  1831.  umre  stari  Vrčevic  in  mladi,  stoprav 
dvajsetletni  sin  Vuk  prevzel  je  njegovo  mesto,  da  vzdrži  in  vzredi  v  s  o 
obitelj.  Poleg  mnozih  opravil,  ki  jih  je  imel,  studiral  je  raarljivo  Dosi- 
teja  Obradoviča,  staré  dobrovniške  pisce  in  italijanske  klasike.  Ko  so 
se  mu  sestre  pomožile  in  ko  je  braté  v  italijanskem  jezici  do  dobrega 
izuril,  odložil  je  svojo  službo  in  si  hotel  poiskati  boljše  službe ;  toda 
šurjak  mu  ne  pustí  ga  od  sebe,  nego  ga  vzprejme  za  agenta  v  svojo  trgo- 
vino  v  Budvo.  Na  jeseň  1.  1833.  preselil  se  je  Vuk  Vrčevic  iz  Risna  v 
Budvo  ter  príšel  tako  v  novo,  njemu  čisto  neznano  sfero.  Tudi  tu  ni 
popustil  začetih  svojih  studij,  négo  marljivo  je  deloval  in  napredoval.  V 
Budvi  živel  jo  do  1841.  1.  a  videvši,  da  mu  za  trgoyski  stan  nedostaje 
potrebnih  svojstev,  zapxistil  je  svojega  šurjaka  in  vzprijel  tajništvo  Grbaljske 
občine  in  mesto  vladinega  zbiratelja  državnih  davkov.  Kmalu  nato  se 
v  Kotoru  ožéni  i  Bog  mu  blagoslóvi  zakonsko  posteljo  z  več  otroki, 
katerih  še  zdaj  žtirje  živé.  Leta  1848.  vzdignili  so  se  tudi  Kotorani 
kakor  i  drugi  avstrijski  narodi,  in  Vrčevic  je  bil  primoran  odpovedati 
se  svoji  službi,  namesto  katere  dobóde  tajništvo  kotorskega  tribunala. 
Crnogorski  knez  Danilo,  čuvši  o  vrlinah  Vrčevičevih,  ponudi  mu  1852. 
1.  službo  državnega  tajnika  Crnogorskega,  in  Vrčevic  vzprejme  častno 
tó  ponudbo  in    se  še  na  jeseň  istega  leta  preseli  na  Cetinje.     Ondukaj 


682  M.  Malovrh:  Vuk  VrCevič.  f 

živel  je  jako  zadovoljno  do  moseca  mája  1.  1855,;.  ker  pa  tedaj  na 
Cetinji  še  pi  bilo  nikake  redne  šole,  odložil  je  zaradi  svoje  dece  njemu 
toli  priljubljeno  službo,  ki  jo  tako  vestno  opravljal  kakor  pred  njim 
še  nihče  ne.  Knez  Danilo  ga  je  pustil  nerád,  a  v  znamenje  svojega 
priznanja  podelil  mu  je  red  za  neodvisnost  Crne  Gore.  Majnika  meseca 
1.  1855.  preseli  se  VrČevic  s  svojo  obiteljo  v  Zadar,  kjer  vstopi  zopet 
v  avstrijsko  službo  in  sicer  kot  sekretár  pri  deželni  vladi  dalmatinski ; 
ta  je  imel  toli  poslov,  da  je  časih  delal  po  štirinajst  ur  na  dan  ter  skoraj 
oslepel,  da  se  ní  hitro  na  Dunaj  zdravit  odšel.  Marcija  meseca  1861.  1. 
nastane  hercegovski  upôr  in  tedanji  namestnik  dalmatinski  barón 
Mamula  predloži  za  službo  konzularnega  agenta  v  Trebinji  zato 
najsposobnejšega  moža  —  Vuka  Vrčevica.  V  novi  svoji  službi  pridobi 
si  VrČevic  tolikih  zaslug,  da  postane  pozneje  vicekonsul  na  tem  kraji. 
To  službo  opravljal  je  do  leta  1878.,  kadar  prosi  in  dobi  (18.  julija) 
zasluženo  penzijo;  od  tedaj  živel  je  v  Dobrovniku  mirno  samo  svojim 
studijam.  Za  zasluge  pridobljene  si  v  službi  dodelili  so  mu :  car  Fran 
Josip  viteški  red  Frana  Josipa  I.  in  vojaški  avstrijski  križec,  knez 
Danilo  črnogorski  red  za  neodvisnost  in  turški  sultán  turško  megjidijo. 

Na  književnem  polji  začel  je  Vrčevic  delati  1.  1835.,  ko  ga  je  slávni 
Vuk  Stefanovic  Karadžic  v  Budvi  obiskal  in  se  ž  njim  sprijateljil.  Od 
tistega  čaša  pa  do  svoje  smrti  nabiral  je  Vrčevic  z  občudovanja  vredno 
vztrajnostjo  národno  blago;  nabiral  je  najprej  po  Boki  Kotorski,  potem 
po  Crni  Gori  in  zadnji  čas  po  Hercegovini.  Do  smrti  Vuka  Stefanovida 
Karadžica  pošiljal  je  vse  zbrano  gradivo  tému  svojemu  prijatelju  na 
Dunaj,  ki  je  potem  nabrano  blagó  izdajal.  Začenši  od  1.  1839.,  ko  je 
počel  pokojni  dr.  Božidar  Petranovic  izdajati  „Srbsko-dalmatinski  ma- 
gazín", podpiral  je  Vrčevid  to  podjetje  tudi  z  mnogimi  izvirnimi  članki. 
V  tó  dobo  spadajo  tudi  njegovi  prevodi  italijanskih  lirskih  pesnikov. 
Tudi  „Pravdonoša"^  v  Zadru  izhajajoči  pravniški  list,  prinášal  je  mnogo 
Vrčevicevih  razprav.  Živec  na  Crni  Gori  zbiral  je  razven  narodnega 
blagá  tudi  gradivo  za  zgodovino  Crnogorsko  in  za  životopis  pesnika  i 
vladike  Petra  II.  Petrovica  Njeguša  in  kneza  Danila.  — 

Vrčevicevo  delovanje  bilo  je  toli  mnogovrstno,  da  se  mi  vidi  iiaj- 
umestneje,  vsa  njegova  dela  (po   „Slovincu"   IV.   145.)  navésti. 

I.  Národno  blagó. 

1.  Srpske  národne  pjesme  (ženské,  natisnene  na  Dunaji  I. 
1866  v  zalógi  Ane  udove  Vuka  Karadžica). 


M.  Malovrh:  Vuk  VrCevič.  f  633 


2.  Národne  pripovjetke.  I.  knjiga,  krátke  in  šaljive. 

3.  Národne  igre.  I.  knjiga.  (Obé  te  knjígi  navedeni  pod  št.  2. 
in  3.  natisneni  sta  1.  IHliO.  v  Belem  Grádu  na  troške  srbskega  učenega 
društva.) 

4.  Národne  pripovjetke.  II.  knjiga  (v  rokopisu). 

5.  Národne  hasne  (v  rokopisu). 

G.  Národne  podrugačice  (v  rokopisu). 

7.  Národne  gatalice  (v  rokopisu). 

(Vse  te  zbirke,  navedené  pod  št.  4,  5,  6,  7,  natisnile  se  bodo  v 
, Slovinci"  in  potem  izšle  tudi  kot  posebna  knjiga  z  životopisom  in  s 
podobo  Yrčevic'evo.) 

8.  Národne  igre.  II.  knjiga  (v  rokopisu). 

í>.  Národne  junácke  p  je  sme,  dve  knjigi. 

10.  Národne  junácke  pjesme,  što  uz  gusle  pjevaju  Srbi 
turskoga  zákona. 

11.  Národne  poslov  i  ce  (3600). 

(Vse  knjige  in  zbirke  navedené  pod  br.  8,  9,  10,  11,  odstopil  je 
Vrčevic  srbskému  učenému  društvu.) 

12.  Národne  pitalice  (natisnene  so  v  „Srbski  Zori"  in  tudi 
posebej). 

13.  Národne  pripovjetke^  .         ,     , 
^    T^, ,        ,           .                        J^  ki  se  ne  morejo  tiskati. 

14.  Národne  pjesme  J 

15.  Národne  tužbalice.  (Rokopis  hrani  hčí  Vuka  Karadžica, 
gosp.  Mina  Vukomaniceva.) 

16.  Srpske  národne  pripovjetke.  U  Dubrovniku  1882. 

II.  I  z  vi  r  na  dela. 

1.  Moralno-zabavne  i  šaljivo-p  oučitelj  ne  srpske  za- 
gonetke.  Natisneno  v  Zadru   185  7.  1. 

2.  Plač  Ercegovca,  u  kóme  su  popisani  svi  zulumi  od  Turaka 
počinjeni  raji  od  postanja  vláde  Alipaše  Rizvanbegovica  Stočanina  do 
moga  (Vrčeviceva)  dolaska  u  Trebinje.  (V  rokopisu.) 

3.  Crkve  i  manastiri  v  Ercegovini,  njihovo  postanje, 
obredi  i  úprava.  (Natisneno  v   „Srbadiji".) 

4.  N  ár  od  n  o  sujevjerje,  i  sve  što  uz  ovo  u  národu  živi,  kao 
i  mimogred  o  našoj  mitologiji.  (Natisneno  v   „Srbadiji".) 

5.  Buna  u  Bok  i  Kotorskoj  g  o  d.   1848.  (V  rokopisu.) 


634  M  Malovrh :  Vuk  Vríevic.  f 

6.  Biografije  s  vi  ju  odličnih  lien  H  o  k  c  Kotoľske.  (V 
rokopisu.) 

7.  Životopis  vladike  Crnogorskog  Petra.  II.  (Natisneno 
v   „Dubľovniku".) 

8.  Ogranci  za  istoriju  Crnegore.  (Natisneno  v  „Slovincu".) 

9.  Ljubav  Jova  i  Milice,  veselá  igra  u  3  čina.    (V  rokopisu.) 

10.  Dva  Bogoslovca,  veselá  igra  u  3  čina.  (sestavljena  za 
društvo   „Sloga"   v  Dubrovníku). 

11.  Empirik  ili  narodno  Ijekarstvo,  kako  se  u  Boki, 
Crnojgori  i  Ercegovini  rane  vidaju  i  ražne  bolesti  liječe.  (Izdal  Stojan 
Novakovic,  sedanji  naučni  minister  srbski.) 

12.  Kronaha  sviju  glavnih  dogodjaja  od  početka  do 
svršetka  bune  Ercegovačke   1875 — 78.  Tri  knjige  (še  v  rokopisu). 

Razven  teh  del,  pisal  je  še  silno  mnogo  manjših  článkov  za 
„Pravdonošo",.  za  „Magazin",  „Srbadijo",  „Zabavnik",  „Páva",  „Slo- 
vinca", in  „Srpsko  Zoro".  Odgovoril  je  na  vsa  vprašanja  dr.  V.  Bogišica 
o  sledih  slovanskega  pravá  in  deloval  za  Vukove  zbirke  narodnega 
blaga. 

Tako  neizmérno  koristno  delovanje  pridobilo  bi  bilo  vsakemu  drit- 
zemu  človeku  velik  glas,  a  stari  Vuk  Vrčevic  živel  je  skromno  in  le 
delal  in  tiho  delal.  Zdaj  se  še  ne  govori  in  ne  pripoveduje  toli  o  njem,  ker 
Ijudje  še  ne  znajo  niti  njegovili  zaslug.  „No  doci  ce  vrijeme,  da 
ce  Vrčeviceve  knjige  biti  kažiput  i  pravilo,  te  ce  roditelji  svojoj  djeci 
u  ruke  ih  tiskat ;  a  školské  starješine,  izmetnuvši  iz  ruku  učeniká 
neka  sadašnja  grdila,  koja  kvare  moždani  i  cud,  udesiče  školské  knjige 
Vrčeviéevijem  jezikom  i  turit  djeci  pod  oči  kao  ugodno  i  pravilno 
štivo  Vrčeviceve  knjige.  Dao  Bog,  da  se  ovo  proročanstvo  što  prije 
obistini,  a  da  ce  se  kadli  tadli  obistinit,  nemá  sumuje"  piše  dični 
Luka  Zore  v   „Slovinci"   (IV.  145  str.). 

M.  .Múlovrli. 


1 


555H5H5H5H5E5a5H5a5H555H5H5a5a5a5a5B5HH55H55|n 
H5H5H5H5H5H5H5H5E5a5B5Í5E5HSH5ä5E5H5E5E5SSa5[D 


ŠolstYO  in  prosvetni  zavodi  v  kneževini 
Bolgarski. 

Po  složbenih  poročilih  ministerstva  prosvete  sestavil  A.  Bez  e  n  šek. 

10.  Nebolgarske  šole. 

Do  zdaj  smo  govorili  o  početnih  šolah  bolgarskih  v  kneževini:  a 
razven  teh  šol  nahajajo  se  tudi  šole  drugih  narodnostij. 

Turske  šole  so  urejene  na  jako  primitiven  način,  kí  ne  od- 
govarja  niti  pedagogičnim  zahtevam,  niti  ima  v  sebi  reda.  Otroci  se 
uče  v  teh  samo  mohamedanskega  veronauka  in  turskega  pisanja.  Uči- 
telji  so  hodže  (turski  popi)  brez  opredeljene  plače,  nego  dobivajo  od 
roditeljev  n.  pr.  za  vsako  dete  po  5  ok  žita  ali  po  25  grošev  na  leto. 
V  Razgradskem  okrogu  bilo  je  123  turskih  šol,  s  124  učitelji,  4691 
učenci  in  3022  učenkami.  Y  obce  pa  nemá  ministerstvo  točnih  dat  o 
turskih  šolah ;  samo  to  je  znano,  da  jih  je  v  iztočnih  krajih  več,  a  v 
zapadnih  so  bolj  redke. 

Tudi  pri  Turcih  se  pokazuje  volja,  poboljšati  stanje  svojih  šol 
zato,  da  bi  si  otroci  pridobili  več  koristnejših  naukov;  a  ministerstvo 
do  zdaj  ni  dospelo,  da  bi  izučilo  vprašanje  o  obrazovanju  musulmanov, 
kajti  Turci  so  bili  pred  kratkim  še  v  neizvestnam  stanji ;  jedni  so  se  pri- 
seljevali  v  Bolgarijo,  a  drugi  so  se  selili  iz  nje.  —  Tudi  se  pojavljajo 
slučaji,  da  hode  Turci  v  bolgarske  šole,  akoravno  je  to  redko.  V  nekojih 
turskih  šolah  se  predáva  tudi  bolgarski  jezik. 

Židovi,  kojim  rabi  španjolski  jezik  (Spanjoli),  ker  so  se  naselili 
po  iztoku  v  15.  veku  za  preganjanja  Židov  iz  Spanjske,  imajo  svoje 
šole  v  Sofiji,  Kjistendilu,  Dnpnici,  Samokvu,  Brkovici,  Lomu,  Vidinu, 
Ruščuku,  Razgradu.  Silistri,  Šumnú  in  Provadiji.  Te  šole  se  v  turskih 
časih  niso  mnogo  razlikovale  od  musulmanskih  ;  a  sedaj  se  opaža  pri 
njih  velik  napredek,  kakor  n.  pr.  pri  Sofijski,  kjer  se  predáva  z  dobrim 
vspehom  tudi  francoski  jezik.  Vladine  podpore  so  se  dale  tudi  nekterim 
židovskim  šolam,  posebno  za  predavanje  bolgarskega  jezika. 

Armenci  imajo  tudi  svoje  šole  povsod,  kjer  so  naseljeni  n.  pr. 
v  Varní,  Šumnú,  Silistri  in  Ruščuku.    Te  šole  so    dosti    dobro    urejene. 


636         A.  Bezenšek:  Šolstvo  in  prosvetiii  zavodi  v  knežcviui  bolgarski. 

Grške  šole  so  v  Varni,  Balčiku,  v  Silistri  in  v  s  vasŕli  kiaj 
Crnega  morja. 

Rumunska  šola  je  jedna,  namreč  v  mestu  Tutrakanu. 

Razven  tega  je  še  nekoliko  privatnih  šol :  učevni  závod  ameiikan- 
skih  misijonavjev  v  Samokovu,  in  katoliiška  šola  pri  katoliški  cerkvi 
v  Soíiji,  ki  je  práv  dobro  urejena,  tako  da  jo  obiskujo  otroci  ne  samo 
stranih  državljanov,  živečih  v  stolici,  nego  tudi  sami  Bolgari  pošiljajo 
radi  tjá  svoje  otroke,  posebno  da  se  nauče  francoskega  jezika,  a  de- 
kleta,  da  se  uče  ročnili  dél,  petja  itd.  Dečke  poučujo  očetje  Augustini, 
a  dekleta  nune  in  nektere  svetne  učiteljice.  Poslopje  za  katoliško  šolo 
je  za  sedaj  jedno  najlepših  v  Bolgariji;  postavilo  se  je  lani  za  50.000 
frankov. 

11.  Glavne  občinske  šble. 

Za  nadaljevanje  naukov  služe  glavne  ali  klasne  šole,  z  jednim  ali 
dvema  razredoma,  v  katere  gredó  učenci,  kedar  zvrše  štiri  tečenja  po- 
četne ali  národne  šole. 

Teh  je  bilo  1880/81.  leta  44  moških  in  10  žcnskih.  Nabajajo  se 
po  mestih  in  vseh  okrogih,  razven  v  Kjistendilskem,  kjer  sta  namestu 
njih  dvé  državni  srednji  soli.  Prvá  izmed  teb  šol,  ki  je  najbolje  urejena, 
je  Ruščuška  občinska  reálka,  ki  ima  zdaj   5  razredov. 

Učitelji  v  teh  šolah  so  nekoliko  bolje  pripravljeni  za  svoj  poklic, 
z  vŕšili  so  srednje  šole,  ali  vsaj  nekaj  razredov  od  njih.  V  Trnovskem 
okrogu  jih  je  9,  ki  so  se  učili  v  drugih  deželah;  n.  pr.  1  v  Zagrebu 
na  realki,   1   v  Odeskem  seminariji,   2   v  Bel  grádu,   1   v  Pragi  itd. 

Učnih  pomočkov  te  šole  do  zdaj  niso  imele.  A  ministerstvo  se  je 
pobrigalo  za  nje,  kupivši  letos  za  16.000  frankov  najpotrebnejših  učnih 
pripomočkov  za  fiziko,  prírodopis,  zemljepis  in  risanje,  ter  jih  je  raz- 
delilo  med  18  šol.  Gledé  materijalnega  vzdržavanja  glavnih  šol  more 
se  reči  isto,  kar  gledé  navadnih  šol-  Nekoja  mesta  troše  dovoljno 
kakor  za  navadne  tako  tudi  za  glavne  šole  ;  n.  pr.  Svištov  37.500  fr., 
Šumen  34.152  fr.  A  na  mnogih  mestih  te  šole  brez  vladine  pomoci 
ne  bi  mogle  prebiti.  V  prihodnje  se  bodo  te  šole  laze  vzdrževale,  ako 
bodo  postale  ok rožné  ali  centrálne,  ker  tedaj  bo  le  se  brigal  za  nje 
ves  okrog,  a  ne  samo  mesto,  kjer  so  postavljene. 

(Dalje  prihodnjií.) 


.  ■>?^5>'^5^^?^^ä-?^fe^'3&^^3^^^?^&^-^&^^á?^^*^~^^ 


Slovenskí  glasnik. 


lAititisl-o-slaioiski  sJornik  za  trctji  in  ŕetiti  gimnazijski  razred  ;  izdelan  po 
latinsko-iiemškem  J.  A.  Rožeka.  Tiskala  in  založila  Ig.  v.  Kleinmayr  et  Fed. 
Bamberg.  V  Ljubljani  1882.  8,  446  str.  Cena  2  for.  70  kr. 

To  je  naslov  bas  izišlomu  slovniku,  ki  bode  slúžil  naši  mladini  pri  tol- 
mačenji  ouih  latinskih  spisov,  ki  se  navadno  prebirajo  v  tretjom  in  četrtem 
gininazijskem  razredu  Ti  so  namreč:  1)  vsi  životopisi  Cornelija  Nepota; 
2)  C.  Julija  Caesarja  Comentarii  de  bello  Gallico;  3)  Em.  Hoffraanna 
História  antiqua,  in  4)  J.  A.  Rožka  Chr  esthomathij  a  iz  latinskih 
pcsnikov.  Spisali  so  ga  po  J.  A.  Rožka  latinsko-nemškem  slovniku  Ijubljanske 
gininazije  profcsorji :  Val.  Kermavner  (črke  A,  B,  E),  Mak  s  Pleteršnik 
(C,  D,  M),  Matej  Vodušek  (F— L),  Fran  Wiesthaler  (N-Q)  in  Miro- 
slav Žakelj  (R -Z.) 

To  delo  se  ne  more  imcnovati  prevod  v  strogem  pomenu  besede.  Kajti 
slovniki  se  ne  dado  prevajati,  kakor  drnge  knjige.  Ponien  besedi  se.da  cesto  le 
tedaj  določiti,  če  imaš  celi  latinskí  stavek  i^rod  seboj.  Treba  je  tedaj  cesto  ozi- 
vati  sc  na  klasike  sarae.  Tudi  je  treba  cesto  posvetovati  se  z  velikimi  in  speci- 
jalnimi  slovniki.  Uporabljali  so  v  ta  nameu  naši  vrli  profesorji  razven  večjih 
slovnikov  specijalni  Crusiijev  slovar  k  Caesarju,  specijalni  Eichertov  k  Corneliju 
Nepotu  in  Justinu;  primerjali  so  tudi  latinsko-hrvatski  rječnik  (v  Zagrebu,  1881.) 
Razven  tega  je  slovenski  slovník  nekoliko  obširnejši  nego  nemški,  ker  se  je  vzpre- 
jelo  besedje  nove,  mnogo  izpremenjene  izdave  Em.  Hoffmanna  História  antiqua, 
ki  je  stoprav  za  poslednjim  natisom  lat.-nemškega  Rožkovega  slovnika  na  svetlo 
prišla.  —  Slovenski  národ  je  zeló  hvaležen  gospodom  pisateljem,  da  so  v  tuko 
kratkem  času  priredili  prepotrobno  šolsko  knjigo,  kajti  le  tako  je  bilo  možno,  da 
se  je  že  v  tekočem  šolskem  letu  uvedel  slovenski  poučni  jezik  v  trctji  razred 
našili  gimnazij.  Naši  mladini  čestitamo  k  boljši  bodočnosti  in  jej  želimo  naj- 
boljšoga  vspeha.  Knjigo  pa  najtoplcje  pripóroéamo  vsemu  slovenskému  razum- 
ništvu.  Papir  je  dober,  tisek  zeló  lep  in  razločen;  knjiga  dela  vso  čast  gosp. 
tiskarju.  A.  K. 

Vadbe  r  skladnji  latinski.  Prvi  del  za  tretji  gimnazijski  razred.  Sestavil 
prof.  V.  Kermavner.  Tiskala  in  založila  Ign.  v.  Kleinmayr  et  Fed.  Bamberg. 
V  lijnbljani  1882,  8.  133  stráni.  Cena  70  kr. 

Tako  slove  najnovejša  šolska  knjiga,  katero  je  spisal  naš  marljivi  in 
teraeljiti  pisatelj  g.  prof.  Val.  Kermavner.  Namenjena  je  učencem  tretjega  gimna- 
zijskcga  razrcda,  da  si  utrde  znanje  v  latiuskem  sklonovji.  Ta  knjiga  je  po 
neki  novi,  došlej  v  jednakih  knjigah  nenavadni  metodi  uravnana.  Za  vsako  važ- 
uejše  pravilo  sklonovja  zbrani  so  vzglcdi  v  dveh  skupinah :  v  prvi,  kolikor  možno, 


638  Slovenskí  glasnik. 


v  logičnem  redu,  „Nadaljevanje"  pa  obseza  tem  podobne,  mešane  stávke.  Stavki 
so  vzeti  deloma  iz  klasikov  samih.  zlasti  iz  Caesavja  in  Cornelija  Nepota,  deloma 
iz  dvugih  vadbenih  knjig.  ťri  vsakem  odstávku  se  citujejo  dotični  pavagrafi 
latinské  slovnice  g.  Ladisl.  Hrovata.  Razdclba  tvarine  se  naslanja  najbolje  na 
Karia  Schmidta  latinsko  slovnico,  ker  je  ta  slovnica  sama  ob  sebi  dobra,  na 
nemskih  oddclkih  naših  gímnazij  v  porabi  in  se  bode  nčencem  po  višjili  razredili 
na  njo  treba  ozirati,  dokler  ne  dobomo  popolnem  slovenskih  gimnazij. 

Kolikor  smo  se  mogli  v  tem  kratkem  času  prepríčati,  preseza  ta  šolska 
knjiga  glede  metóde  in  razvrstitve  tvarine  vse  nam  znane  nemške  žolske  knjige 
jednakega  sodržaja.  Ni  tedaj  dvojiti,  da  bode  vspeli  pri  pouku  po  vsem  po- 
voljen.  Vsem,  katerim  je  kaj  do  razvoja  naše  šolske  literatúre,  to  knjigo  najtopleje 
priporočamo.  Slednjifi  se  še  nadejemo,  da  nas  bode  učeni  g.  pisatelj  v  kratkem 
času  osrečil  z  jednako  izvrstno  knjigo  za  četrti  gimn.  razred.  A.  K. 

Pľvo  herilo  in  slovnica  za  slovenské  Ijmlshe  šole,  séstavila  A.  Razinger  in 
A.Žum  er,  Ijudska  učitelja.  Natisnil  in  založil  Ig.  pi.  Kleinmayr  in  F.  Bamberg 
v  Ljubljani  1882,  8,  90  str.  Cena  vezani  knjigi  24  kr. 

Iz  predgovora  te  učne  knjige  vídimo,  da  je  posebno  vsem  tistim  šolam 
neobhodno  potrebná,  katere  so  uvedie  Razinger  -  Žumrov  Abecednik,  kajti  za 
drugo  šolsko  leto  ni  za  také  šole  nobene  knjige,  ki  bi  bila  z  omenjenim  abeced- 
nikom  v  soglasji.  Veseli  nas,  da  tudi  na  literarnem  polji  za  Ijudske  šole  moremo 
omenjati  vztrajnega  delovanja  pisateljev,  ki  meri  na  to,  da  Ijudski  šolarji  dobé 
knjige  v  roke,  ki  so  našim  razmeram  najbolj  ugodne.  Razvrstitev  tvarine  se  tu 
popolnoma  ujema  z  Razinger -Žumrovim  abecednikom,  le  18.  oddelek  , Domo- 
vina" zdelo  se  je  pisateljema  potrebno  pridejati.  Posebno  veliko  beril  pisanih  je 
v  vezani  besedi ;  tudi  naša  pesnika  Fr.  Levstik  in  S.  Gregorčič  našla  sta  v  tej 
knjigi  svoj  prostor.    Jezik  je  vse  skozi  práv  priprost  in  lehko  umeven. 

Slovnica,  katera  ima  22  vaj  s  170  nalogami,  obseza  19  stranij.  Pohvalno 
se  moramo  o  slovnici  izraziti  posebno  zaradi  tega,  ker  se  vse  vaje  in  naloge 
opirajo  na  berilo  in  so  y  tesni  zvezi  ž  njim.  Tako  postane  slovniški  pouk  bolj 
živahen  in  mikaven.  Tega  ne  nahajamo  v  dosedanjili  slovenskih  učnili  knjigah. 
Mnoge  naloge,  katere  so  primerno  lahke  in  krátke,  ugajale  bodo  posebno  šolam 
s  posrednjim  poukom. 

Tisk  je  lep  in  práv  velik  na  trdncm,  debelem  papirji.  Ako  še  pristavljamo, 
da  g.  Bamberg  na  však  pri  njem  kupljeni  deseti  iztis  priloži  jedno  knjigo  za 
uboge  učence,  ne  dvojimo,  da  bodo  tudi  po  tej  knjigi  g.  učitelji  tako  hitro 
segli,  kakor  so  po  Abecedniku.  A.    L. 

Domoznanstvo  j}oknežene  grofije  Goruke  m  Gradiščanske  za  meščanske  šole 
in  učiteljišča.  Spisal  Šimon  Rutar,  c.  kr.  gimn  učitelj.  Na  Dunaji  v  ces.  kralj. 
založbi  šolskih  knjig  1882,  8,  ľ24  str.  Cena  knjigi  mehko  vezani  50  kr.  —  Neumorni 
naš  zgodovinar  g.  prof  Rutar,  ki  je  pred  nekoliko  meseci  Slovencom  podal  svojo 
izvrstno  „Tolminsko  zgodovino",  obogatil  je  spet  knjižcvnost  našo  z  drugo 
izborno  knjigo,  ki  je  sicer  v  prvi  vrsti  namenjena  našim  šolam,  a  nam  zemlje- 
pisne  in  zgodovinske  razraere  poknežene  grofije  Goriške  in  Gradiščanske  opisuje 
tako  točno  in  temeljito,  a  ob  jednem  prijetno  in  uraevno,  da  bode  knjigo  však 
omikan  Slovenec  čital  z  največjim  pridom  in  veseljem.  O  priliki  izpregovorimo 
kaj  več  o  tej  prezanimljivi  knjigi. 


Slovenski  glasnik.  689 


Domovinoslovje.  Za  slovenské  Ijudske  šole.  •  Spisal  J.  L(apajne).  Dnigi  po- 
pravljoni  natis  z  2.  zemljevidoraa.  Natisnil  in  založil  Ivan  Leon  v  Mariboru  1882, 
8,  81  str  Cena  20  kr.  Knjižica  nam  podaje  na  krátko  pisan  zemljepis  in  zgodovinski 
pregled  vojvodine  Štajerské,  Kovoške,  Kranjske  in  avstrijskega  Primorja;  potem 
kratok  zeniljepisni  pregled  avstrijskili  dežel,  kratek  zgodovinski  pregled  avstrijsko- 
ogerske  dŕžave,  kratek  pregled  evropskili  dŕžav  in  občne  zgodovine.  Národne  nči- 
telje  naše  opozárjamo  na  to  drobno,  a  dobro  knjižico,  vztrajnemu  gospodu  pi- 
satelju  slovenskih,  naši  narodni  soli  toliko  potrebnih  pomožnili  knjig  pa  želimo 
mnogo  sreče  pri  njegovem  trudoljubivem  blagem  poslu. 

ľľcin  rifez  Miklošič,  porojen  20  novembra  1813.  leta  v  Radomerščaku  poleg 
Ljutomera,  štopi  v  kratkem  čil,  zdrav  in  krepak  na  dúhu  in  telesu  v  sedemdeseto 
leto  svojega  trudoljubivega,  s  toliko  divnimi  plodovi  in  znanstvenimi  rezultati 
blagoslovljenega  življenja.  „Ljubljanski  Zvon"  je  mislil  o  tej  priliki  svojim  čita- 
teljem  podati  temeljito  sestavljen,  blizu  tri  tiskane  pole  obsežen  životopis  tega 
najslavnejšega  rojaka  našega,  prvega  slavista  in  v  obce  jednega  izmed  najvefjih 
učenjakov  evropskih.  A  ker  je  književni  odbor  „Matice  Slovenské''  uredniku  „Ljub- 
Ijanskega  Zvona"  izročil  uredovanje  Matičinega  letopisa,  odločil  se  je  Miklošičev 
životopis  natisniti  rajsi  v  Matičinem  letopisu,  ker  se  mu  primerneje  zdi,  da  prvega 
nčenjaka  našega  o  njegovi  sedemdesetletnici  spodobno  počešti  prvi  književni 
závod  slovenski.  Životopisu,  v  katerem  je  gosp.  pisatelj  Anton  Trstenjak 
na  Dunaji  točno  in  korenito  opisal  življenje  in  premnogostransko  znanstveno 
delovanje  Miklošičevo,  pridejana  bode  tudi  dobro  izdelana  podoba  Velečesti- 
tega  slavljenca  —  Tudi  ptujski,  Ijutomerski  in  ormoški  rodoljubi  nameravajo 
bodoče  poletje  o  Miklošičevi  sedemdesetletnici  v  Ljutomeru  osnovati  velikansko 
navodno  slavnost,  h  kateri  bodo  povabljeni  vsi  učenci  Miklošičevi.  Sestavljen  je 
že  osnovalni  odbor  30  móž,  kateremu  je  náčelník  g.  prof.  dr.  Krek.  O  tej  priliki 
se  bode  Miklošičev  životopis  razdelil  med  národ  v  3000  izvodih.  —  O  tej  na- 
merovani  slávnosti  nam  prečestiti  g.  Božidar  Raic  piše  tako:  „Dne  3.  septembra 
letos  zbrali  so  se  Ijutomerski,  ormoški  in  haloški  Slovenci  v  Ljutomeru  in  sklenoli 
bodoče  leto  meseca  avgusta  napraviti  velikansko  slove snost  na  čast  največjemu 
jezikoslovcu  in  jezikoznancu  slovanskem  o  njegovej  TOletnici  v  Ljutomeru  kot 
Miklošičevem  rojstvenem  kraju,  povabiti  vse  njegove  živoče  učence  in  druge 
znanstvenike,  kateri  so  srkali  modrost  iz  Miklošičevih  knjig;  izdati  Miklošičev 
životopis,  in  ako  bi  možno  bilo,  dopolnek  k  Miklošičevemu  slovarju  spisan 
Oroslavom  Cafom  ..." 

Na  čelo  tega  ogromnega  početja  postavili  smo  prof.  Krek  a,  kateri  je 
radostno  to  častno  pa  težavno  mesto  prevzel.  Odbornike  smo  izbrali  po  vseh 
imenitnejših  mestih  na  Slovenskem,  da  nam  pomagajo  to  veličanstveno  nalogo 
dostojno  rešiti.  Za  belo  Ljubljano  naprosení  so  odborništvo  dragovoljno  prevzetí 
gg.  Grasselli,  Levec,  Pleteršnik.  Zápisníka  nismo  razglasili  zato,  ker  še 
ne  známo,  kaj  poreče  kanjení  slavljéTiec  sam  o  tem,  g.  Krek  mu  je  pisal.  Drugi 
odborniki  razve  Ljutomera  so:  prof.  Šuman,  Pukelj  Radosl,  dr.  Klemenčič, 
dr.  Pajek,  dr.  Radaj,  prof.  Žolgar,  dr.  Srnec  J.,  prof.  Glaser,  prof.  Je- 
senko,  prof.  Erjavec,  dr.  Sket,  Einspieler,  prof.  Fr.  Hubad,  dr.  L.  Požar, 
B.  Raic,  dr.  Geršak,  Jesih,  Vek.  Kranjec,  dr.  Žižek,  Prekmurca  župnika 
Boľovnjak  in  Žižek.    Ysakateri  bode  naprošeu  dobre   nasvete   dajati  in  po 


640  Slovcnski  glasnik. 

svojej  zmožnosti  stvar  pospešcvati.  Mi  čvipljega  broja  Slovcnci  ponašamo  se,  ka 
med  100  milijoni  Slovanov  imamo  največjega  jezikoslovca  slovanskega 
in,  kakor  Múllenhof  pravi,  največjega  slovniíarja  in  poznalca  jezikov 
na  svetu,  torej  storimo  svojo  dolžnost!" 

„Archív  fúr  Heimatkunde" .  Tega  Šumijevega  zgodovinskega  zbornika  prišla 
jo  baš  te  dni  7 — 14.  póla  na  svetlo.  Prvé  štiri  pole  obsezajo  zgodovinske  raz- 
prave  :  „1.  Die  Herren  von  Krain  und  der  Windischen  Mark,  2.  Sicliellnirg,  3.  Pfarre 
Glogovitz,  4.  Krain  unter  Markgrafen  (vse  štiri  je  spisal  g.  izdavatelj),  5.  Alte 
Grenze  zwisclien  Kráin  und  der  Hauptmannschaft  Tolmein,  spisal  S.  Rutar, 
6.  Zur  Ansiedlungs-  und  Verwaltungs-Geschichte  der  Krainer  TJskoken  im  XVI. 
Jahrhunderte,  spisal  gradske  univerzitete  prof.  d  r.  Herm.  I  g  n.  Bi  der  m  an  n. 
Razpravam  so  pridejane  raznovrstne  listine  iz  zgodovine  kranjske.  —  G.  Šumi  je 
začel  izdavati  še  drugo  znamenito  in  zanimljivo  delo:  „Drkunden-  und  Re- 
gestenbuch  zur  Gescliichte  Krains  im  Mittelalt  er",  v  katerem  hoče 
zbrati  in  natisniti  vse  listine,  ki  se  dostajejo  kranjske  zgodovine  v  srednjem 
veku  Knjiga  bode  izhajala  po  posameznih  polah  v  obliki  zgodovinskega  zboi'nika; 
prvé  štiri  pole  so  prišle  že  na  svetlo.  Čitatelje  svoje  spodobao  opozarjamo  na  to 
domoljubno  podjetje  g.  Sumija, 

G.  V.  JmjK,  slávni  ruski  akademik  in  profesor  iz  Peterburga  in  urednik 
slovečega  z])Oľnika  za  slovansko  jczikoslovjo  mudil  se  je  meseca  septembra,  potujé 
v  Trst,  jeden  dan  v  Ljubljani,  kjer  si  je  Ijubeznivi  gospod  ogledal  znanaenitosti 
naše  stolice. 

hnenitna  knjiga.  Bolonskaja  psaltir  (1186 — 1196)  i  Evangelic  rilskago  mo- 
nastyra  (v  bolgar.skom  knjažestvc)  konca  XII.  v.  ili  načala  XIII.  v.  Soobščenie 
V.  V.  Kačanovskago.  Sanktpeterburg  1882.  —  Ta  spomenik  broji  264  listov, 
a  pisan  je  „vii  oliridc  gradé  vii  solč  rčkomymu  Ravne  pri  cári  Aseni  blňga- 
ríískymu."  Torej  med  1186—1196  letom.  Pred  Kačanovskim  priobčil  je  že  J.  J. 
Sreznjevski  (Drevnie  slavjanskic  pamjatniki  jiisovago  pisma.  St.  Petcrburg  1868) 
nekoliko  odlomkov;  to  pa  je  prvo  popolno  in  točno  po  veščem  moži  véstno 
izdelano  izdanjc. 

Popraveh.  Na  562.  str.  zadnjega  „Ljubljanskega  Zvona'^  v  17.  vrstíci.  od 
zdolaj  góri  štejóče,  namesto:  ú  ó  o;>;;  itd.  čitaj:  i\  'j  íh'o:  itd. 


„Ljubljanski  Zvon" 

izhaja  po  4  pole  obsežen  v  velikí  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvczkih,  ter 

stane :  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po  5  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 


Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  dmgovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:   Pp.  Levec. 
Uredniáivo :  v  Novih  alicah  6.  —  Upra\ništTo:  na  Marije  Terezije  česti  5. 


Tiská  , Národná  Tiskarna"  v  Ljubljani. 


^jubljaT\5Kis) 


>■■''■  i  ■'  ■  i  trh.c^~rri»t'.,if»..»i-Uí»rľiVia|j[TN 


Leposlovert  in  znanstvert  lisť 

Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levec,  Jos.  Stritar,  dr.  IvaB  Tavéar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  novembra  1882. 


Štev.  11. 


Pri  mrtvaškem  sprevôdu. 


j  téžka  pot.  oj  tóžna  pot, 
K  o  od  srcá  srcé  se  lóči  I 
Mi  sprémljarao  te  žalujóci. 
Saj  tí  na  veke  greš  od  tód. 
Oj  sólzua  pot,  oj  zadnja  pot! 
Ti  v  kraje  rôniaš  nain  nezuane, 
Odkoder  več  vmítve  ní; 
Slovo  nam  brídke  seká  rane, 
Solzé  rosijo  nam  očí,  — 
Oj  z  Bogom,  drago  srce  tí  I 

A  dasi  nam  se  je  ločíti 
Nad  tábo  tľéba  ni  solzíti: 
Na  sréčni  póti  ti  si  zdaj, 
Na  póti  v  grôb,  na  póti  v  raj. 
Pokoj  síadak  te  čaká  v  jami. 
Noskončna  sreča  nad  zvezdámi. 
Mi  sprémljamo  v  mini  te  kraj, 
Krilatci  pa  v  nebeški  raj ! 


S.  G  r  e  g  o  r  č  i  č. 


41 


3^]^Kj 


642  S.  GregorCič:  Pin  pogrebn. 


Pri  pogrebu. 

lobôko  pod  zemljó, 
£))  Tu  v  ózki,  liladni  hisi, 

cr  šum  sveta  se  vcí  ne  sliši, 
Ti  trudno  truplo  spalo  Ijó, 

Globôko  pod  zemljó. 
Kakó  1)0  domek  tvoj  mirán  I 
Tu  vtĺhne  vseli  viharjcv  joza, 
Krivice  roka  sem  ne  séza, 
Tu  rev  ne  bo,  težav  ne  ran. 
Čc  kdo  te  je  došlej  sovražil, 
Tu  ni  sovraštva,  ne  srdii, 
Tvoj  dom  bo  skrbno  strážil 
Zvest  angeljček  mirú. 
Telo  sladko  ti  spalo  bo 

Globôko  pod  zemljó. 
A  duli  visôko  vrh  zvezdá 
Z  duhovi  rajskimi  ti  biva, 
V  objetji  večnega  Bogá 
Tam  blaženstvo  neskonfno  vživa, 

Visoko  vrh  zvezda.   , 
Ni  sreče  videlo  okó, 
Ni  čulo  je  nikdár  uhó, 
Ni  radosti  srcé  čutílo, 
Ki  zdaj  ti  jo  delí  nebo, 
Ki  v  veke  bo  ti  jo  delilo. 
Oj  srečna,  srečna  duša  tí. 
In  s  tábo  však,  ki  v  Bogu  spí. 


Ssfillt- 


S.  O  ľ  o  ír<)  vr  i  ('.. 


."  Brez  doma! 

''(Vj)  popótnim  lesom  mérim  pót  —  brez  dónia, 
v' Zdaj  tukaj  sem,  zdaj  som  drugód  —  brez  doma  I 
Ko  jedva  jame  rasti  1)roj  prijatlov, 
„Oj  z  Logom,  déra,  spet  grcm  od  tód  —  ))rez  doma!" 
Ljudjé  popótnika  me  pogledújo, 
Ceš:  kám  pa  tí,  kedó,  odkód?  —  ,,Brez  doma  I" 
Káj  boste  radovcdni  vpraševálil 
Ne  véste-li,  da  sem  povsód  —  brez  doma? 
A  k;ij,  íe  jáz  je  nimam  svoje  strohé!  . 
Le  tí  se  smiliš  mi,  moj  rod  —  brez  doma! 

G  or  á  z  d. 


^^ 


Malo   ž  i  v  Ij  e  n  j  e. 

Poves  t. 
Spisal  dr.  Fr.  D  e  t  c  1  a. 

XXUI. 

i  [)a  nisi  tako  brhek,  kakor  je  bil  Jurij,"  prilizoval  se  je  ne- 
{•cga  večera  po  telí  dogodkih  Štefan  Mihi,  ko  sta  v  hiši  pri  peci 

-  sedela.   „Ranjki  Jiirij,  ta  je  bil  res  korenjak,  ti  pa  nisi  videti.", 

^Kaj,  jaz  da  ne?"  ponose  se  Mihá.  „V  zobeli  bi  te  jaz  nesel, 
Štefan,  dóli  v  Dolino,  tam  bi  te  pa  \n-ed  cerkvijo  na  glavo  postavil, 
ako  bi  imel  vse  zobe." 

„Voš,  ]\Iiha,  jaz  se  ti  ne  bom  nie  sladkal,"  pravi  zopet  óni. 
pa  v  roLah  se  Jnrija  nisem  nič  bal,  tebe  se  pa  še  pracej  menj  bojim. 
da  boš  vedel."  In  meni  nič  tobi  nič  prime  Štefan  tovariša  za  rami 
in  ga  posku.ša  stresti. 

„Štefan,  te  hrnške  ne  boš  stresel,  jjrestará  je,"  pravi  Mihá  in 
iztegne  svojo  široko  pest  in  prime  Štefana  za  pas  in  ga  vzdigne 
kvišku.  Kakor  motovilo  so  mahale  Štefanove  noge  v  zrakn,  oprostiti 
se  pa  ni  mogol,  in,  o  nosroča!  pri  tej  priči  vstopi  Lenčika.  Glasen 
smeli  jo  pošili,  ko  ngleda  to  podobo."  Štefan  pa  je  bil  hud,.da  je 
že  zadosti  salo,  da  naj  ga  izpusti  Mihá,  in  ko  je  bil  na  tleh,  jol  se 
je  smijati. 

„Vidiš,  Lenčika,"  dejal  je,  „tako-le  se  nosiva  po  izbi.  Mihá, 
ti  si  pa  tudi  hnd,  čeravno.  se  ti  ne  vidi.  Marsikdo  bi  mislil.  da 
nisi  za  nič,  ker  si  tako  rogovilast.  Jnrij  je  bil  pa  okrogel  in  lepo 
povit  kakor  jaz." 

„Oh,  Štefan,  prijatelj  moj!"  prosil  je  Mihá.  „Nikar  ne  govori 
tíiko  neumno,  če  ne,  počim  od  smeha." 

„Jaz  bi  te  vrgel  na  mestu,"  grozi  se  Štefan,  „pa  se  bojim,  da 
kaj  pobijeva." 

„Bodita  rajša  pri  mirul"  opomina  Lenčika. 

41* 


644  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


„Oh,  Lenčika,"  pravi  Mihá,  „bodi  brez  skrbi!  Ne  bova  se 
metala.  Kadar  bom  na  smrtni  postelji,  Štefan,  pa  pridi ;  pa  če  me 
boš  premaknil  z  otepa  in  če  te  ne  poravnam  jaz  po  tleh  s  tom-le 
prstom,  ki  na  zvončke  pri  orgljah  pritíska,  pa  naj  ostanem  cele  kvatre 
ái']j  v  vicah.  Zdaj  mi  pa  pomagaj  raj  ši  korenje  meti,  kakor  da  ))i 
se  premetaval.     Ce  bova  pridna,  bom  pa  potlej  jedno  zagodo.l." 

„Kaj  bo  pa  Lenčika  rekla,  če  boš  muziko  delal?" 

„E,  kaj  poreče !  Nič.  Kaj  ne,  Lenčika,  da  bomo  malo  za- 
godh?" 

„Toda  le  malo,  Mihá,"  pravi  ona.  „Ne  .spodobi  se,  da  bi  se 
veselili,  ko  imamo  žalost  v  hi.ši." 

„Zalost  ni  nikoli  dobra,"  modruje  Mihá.  „Ce  je  je  prej  konec, 
bolje  je.  Zato  jaz  muziko  toliko  cenim:  ž  njo  se  prežene  žalost 
kakor  molji  s  trepetinovim  oljem." 

Mihá  se  iztegne  po  harmoniko,  ki  je  bila  spravljena  na  polici, 
in  j  o  začne  navijati.  Z  glavo  kima  na  obe  stráni  in  pogleda  zdaj 
Lenčiko,  ki  se  drži  pol  na  smeh  pol  na  jok,  zdaj  Štefana,  ki  pritr- 
kuje  z  nogo.  A  kmalu  jim  mati  ustavi  veselje  in  pograja  Miho,  da 
se  preglasno  raduje. 

„Veš  kaj,  Mihá?"  pravi  Štefan  in  položi  roko  na  harmoniko. 
„Jaz  bi  tudi  rad  znal  tako-le  gosti." 

„Ha,  verjamem,  da,"  pravi  Mihá. 

„I  kje  si  se  ti  tako  naučil?" 

„Kje?  Sam.  Kje  se  pa  nauči  kos,  da  poje  in  oponaša  drnge 
ptiče?  Tu  poberem  jedno  pesen,  tam  jedno,  poskusim  jo,  pa  gre." 

„Kako  bi  se  le  jaz  malo  naučil  ?" 

„Kako?  Harmoniko  si  kúpi  na  semanji  dan!  Kakor  imaš 
harmoniko,  pa  si  že  pol  godca.  Vse  drugo  potem  je  igrača  in  kar 
samo  pride." 

„Kako  se  prijemlje,  to  mi  boš  pa  ti  pokazal.     Kaj  ne  ?" 

„Lkaj  pa!     Ce  me  ne  boš  pretepaval,  kakor  se  groziš." 

„Ti  se  kar  norca  delaš!" 

„Jaz  norca?  To  se  vidi,  da  me  ti  nepoznáš.  Ako  bi  se  jaz 
hotel  norca  delati,  prijel  bi  te  za  lase,  pa  stresel  za  ušesa.  Toda 
jaz  nočem.  Kaj  bi  se  iz  Ijudij  norca  delal,  če  treba  ni.  Zdaj-le, 
Štefan,  te  pa  spremim  domov,  če  te  je  volja.  Bodeva  pa  zunaj  za- 
godla,  ker  se  tukaj  ne  spodobi.  Pri  vas  doma  bodo  mislili,  da  peljem 
ženina."  Pol  s  silo  in  pol  s  prigovarjanjem   spravil  je  Mihá  Štefana 


Dr.  Fr.  Dctela :  Malo  življenjc.  645 


domov ;  kajti  on  je  gledal  na  to,  da  se  ni  nikoli  predolgo  mudil.  Ko 
je  pa  oni  odšel,  zapila  je'  Lenčika  hišna  vráta,  duri  stranske  izbice  pa 
so  se  odprle  in  prilezel  je  ven  Jurij,  bied  in  slab,  in  se  usedel  k  peci. 
Milia  pa  mu  je  porinil  vrnivši  se  klópico  pod  noge,  sedel  k  njemu 
in  zabával  njega  in  mater  in  Lenčiko. 

Hudo  je  bila  poškodovala  Jurij  a  nesrečna  kroglja,  toda  krepko 
in  zdravo  telo,  zraven  pa  skrbna  in  Ijubézniva  postrežba,  kakor  bi 
boljše  v  očetovi  hiši  ne  bil  dobil,  ohranila  mu  je  življenje.  Prvi  čas 
je  bil  Mihá  njegova  pesterna:  prekladal  ga  je,  hodil  k  Ožbetu,  ki 
sam  n  i  raogel  vselej  priti,  po  zdravila  in  po  dobre  svete,  zraven  pa 
je  vestno  opravljal  svojo  službo.  Kako  nedeljo  je  obiskal  očeta,  da 
mu  pove,  kako  se  bolniku  godi ;  in  ko  je  bil  Jurij  že  prebil  najveejo 
nevarnost,  hotel  je  iti  povedat  tudi  roditeljem  njegovim,  a  oča  mu 
je  prepovedal.  „Bog  ne  zadeni!"  dejal  je.  „Potem  bodo  vsi  gori 
tiščali  in  stari  lisjak.  tisti  Rožanec.  bo  takoj  zvedel  in  komedije  so 
zopet  tu.  Nič  praviti!  Naj  le  jokajo,  da  se  Ijudem  utrdi  misel,  da 
je  Jurij  na  onem  svetu.  Stará  moli  zanj  in  Primož  daje  vbogaime, 
to  mu  ne  more  škodovati." 

Tako  ni  po  Dolini  nikdo  nič  slutil  o  tej  rešitvi.  Teže  pa  je 
bilo  Jurija  Simonovim,  zlasti  Stefanu  skrivati.  Gledati  je  bilo  treba, 
da  ga  kdo  nenadoma  ne  zasači,  in  če  Štefan  le  predolgo  ni  mogel 
ločiti  se  od  Lenčike,  pomagal  mu  je  Mihá,  ki  je  bil  posebno  spreten 
za  to  reč  in  ki  je  že  vláčil  Ijudi  iz  hiše.  ki  so  se  trje  držali.  Da.si- 
ravno  pa  je  bil  Jurij  rešen.  misel  na  prihodnost  je  vender  manjšala 
veselje.  Kaj  bo  in  kako  bo,  premišljevala  je  Lenčika  in  premišljeval 
je  Jurij.  Če  ostane  na  gori,  zopot  pride  v  nevarnost ;  kako  težka 
pa  bi  bila  ločitev  ! 

Mihá,  ki  je  kmalu  .spoznal  razmeije  med  Jurijem  in  Lenčiko, 
odganjal  je  prijatelju  otožné  misii,  kolikor  je  mogel.  „Ce,  te  hoče 
dekle  imeti."  dejal  je,  „naj  proda  doraačijo,  pa  naj  v  drugih  krajih 
kaj  kúpi.  kjer  te  ne  bodo  poznali." 

Ako  mu  pa  to  ni  dopadlo,  da  bi  zaradi  njega  kdo  moral  za- 
pustiti  rojstni  kraj.  svetoval  mu  je  drugače.  „Kar  tukaj  ostani!" 
dejal  mu  je.  „Noben  človek  te  ne  bo  več  iskal,  in  če  te  kdo  vidi, 
še  verjel  ne  bo,  da  si  ti.  Samo  deklino  pusti,  pa  fantuj !  Kaj  se 
pa  jaz  menim!  Ali  se  mi  slabo  godi?  Kúpi  si  kake  citre,  in  kadar 
ti  bo  dolg  čas,  pobrenkaj,  pa  boš  zopet  dobre  volje!" 


646  Dr,  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

In  Jurij  bi  bil  tudi  voljen  to  storiti  in  še  dalje  služiti  pri  Pe- 
čarjevih,  a  če  mu  je  prišlo  čaši  na  misel,  da  bo  Lenčiko  kdo  dmgi 
dobil,  pobegnil  bi  bil  daleč  proč  v  tuje  kraje. 

Tudi  Ožbe  si  je  ubijal  svojo  staro  glavo,  kako  bi  se  to  naredilo, 
a  nobena  umná  misel  mu  ni  razsvetila  možjanov.  Lenčiki  pa  je 
mati  zelo  zelo  prigovarjala,  naj  vzame  Štefana,  kažoč  jej,  kako  brez- 
umno  je  misliti  na  Jurija.  Deklica  pa  je  prosila,  naj  je  nikar  ne 
šili  k  možitvi,  ker  je  tako  zadovoljna  s  svojim  stanom.  Štefanovo 
snubljenje  se  je  bilo  tudi  nokoliko  ohladilo.  Kar  prej  ni  hotel  ver- 
jeti,  to  je  zdaj  spoznal,  da  ima  Lenčika  Jurija  rada.  in  to  se  mu  je 
menda  za  malo  zdelo ;  potem  se  ga  je  pa  tudi  polotil,  ko  je  bil 
tekmeca  rešen,  čut  varnosti  in  mislil  si  je  pac,  jedenkrát  bode  dekle 
tako  njegovo,  kaj  bi  se  še  posebno  trudil !  In  v  tem,  ko  drugi  niso 
bili  nič  pravé  volje,  predstavljal  je  on  z  Miho  veselo  strán  strmo- 
peškega  življenja.  In  če  so  drugi  dejali,  da  je  Milia  púst  in  oduren, 
kakor  hrastova  skorja,  zagovarjal  ga  je  Štefan,  da  je  dosti  bolj  za- 
baven  in  zgovoren  kakor  ranjki  Jurij,  in  da  zna  gosti,  kakor  kdor 
si  bodi.  Štefanovo  meliko  srce,  ki  ne  more  živeti  brez  zaslombe, 
navezalo  seje  popolnoraa  na  Miho,  tako  da  je  ta  Lenčiki  čaši  rekel:  „Ti 
si  neumna,  ker  ne  vzamoš  Štefana ;  ž  njim  lehko  storiš,  kar  hočeš." 

A  dekle  ni  hotelo  nič  slišati  o  tem  in  na  cvetno  nedeljo  je 
bilo,  ko  se  je  bila  zopet  jedenkrát  sprla  s  Štefanom.  V  Dolini  je 
bil  pri  maši  ž  njo  in  z  materjo,  nazaj  ji  pa  ni  hotel,  spremiti,  ampak 
pit  je  šel  k  fantinom.  A  tudi  tukaj  se  je  kmalu  sprl.  Od  vina 
razgret  začel  jim  je  zabavljati  in  jih  klicati  na  korajžo  toliko  čaša, 
da  so  ga  potisnili  pod  klop.  A  ker  se  jim  je  otročje  zdelo  tepsti  se 
ž  njim,  posade  ga  zopet  za  mizo. 

„Ti  moraš  biti  naš  fánt,  Štefan,"  potrka  mu  jeden  na  ramo. 
„Ti  imaš  srce,  da  si  hud,  pa  roko^  da  udariš.  Fantje,  vzemimo  ga 
méd-se !" 

„Toda  krstiti  ga  moramo,  predno  mu  damo  pravico  hoditi  okrog 
naših  deklet,"  meni  drugi.  „He,  Štefan,  čez  naša  dekleta  jili  ni.  Saj 
jih  vidiš  v  eerkvi.    Rudeča  pa  bela  so,  očij  pa  črnih  kakor  muren." 

„Žala  dekleta,  Bog  jih  živi!"  pravi  Štefan  in  pije  pogumno. 
„Pa  vas  tudi,  fantje,  če  me  vzamete  za  svojega!" 

„Haló!"  vpijt^o  fantini  in  ga  objemajo.  „Zdaj  pa  pet  bokalov 
vina  na  mizo!"  ukazuje  poglavar.  „Na  sredo  jednega  in  na  však 
ogel  jednega.     Danes  plačuje  Štefan." 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  647 


Pili  so  iii  pili,  da  je  težka  postala  Štefanova  glava ;  in  da  se 
ni  bal,  kaj  bodo  doma  rekli,  ostal  bi  bil  še  v  veseli  druibi.  Tako 
pa  se  je  odpravil  proti  večeru  in  fantje  so  ga  spremili  do  konca 
vaši,  on  pa  je  nkal  in  dalje  omahoval. 

Šimonovi  pa  so  bili  v  veliki  skrbi  zaradi  njega  in  Anica  je 
prišla  vprašat  na  Strmo  peč,  če  je  gori ;  in  ko  ga  le  ni  bilo,  prišel 
je  oea  sam. 

„O  ti  nadloga,  ti!"  vzdihuje.  „Kaj  praviš,  mati,  kje  je,  da  ga 
ni  toliko  easa  domov?" 

„V  kŕčmi  se  je  zapoznil."  pravi  ona.  „Toda  dolgo  pa  res 
izostaje." 

„Oh,  ti  otrok,  ti!  Kake  skrbi  mi  napravlja!  Saj  mu  ga  pri- 
voščim  poliček  čaši,  kaj  pa  to!  To  me  ne  bo  spravilo  na  beraško 
palico.     Ampak  do  mraka  naj  bi  prišel  domov!" 

„Posedíte  malo!"  pravi  Lenčika,,   „morebiti  pride  kmalu." 

„Tako  ti  misliš  ?     Da  pride?     Oh,  da  bi  bilo  le  res!" 

„Nič  se  ne  bojte,  oča!"  tolaži  Mihá.  „Stefanu  se  dobro  godi. 
Nemara  je  že  pijan  ali  pa  se  celo  pretepa  v  Dolini."    ' 

„O  jej,  jej.  Mihá!  Torej  ti  misliš,  da  se  pretepa?  Oh,  Bog 
nas  varuj !  Pa  je  že  tak  kakor  ogenj.  Kar  trgal  bi  se,  pa  zabavljal, 
ta  otrok." 

A  Štefana  le  ni  in  ni. 

„Mihá!"  pravi  Šimon  čez  nekaj  čaša,  „polič  vina  ti  plačam, 
kadar  liočeš  in  kjer  hočeš  :  pojdi  z  mano,  da  greva  po  Štefana." 

„Pozno  je  že,  oča,  pozno  !     Pa  terna,  o  jej!     Pa  mraz!" 

„Jaz  sem  star  človek,"  prosi  Šimon,  „in  raje  me  zebe  kakor 
tebe,  ki  si  mlad;  pa  vender  mi  ni  mraz,  če  grem  po  Štefana.  Pojdi 
še  ti!" 

„Kar  pojdi.  Mihá."  pravi  še  mati  in  fánt  skoči  po  konci. 

„Dva  polička  ga  bova,  oča."  pravi  in  prižgavši  svetilno  napoti 
se  ž  njim  proti  Dolini. 

Pri  Pečarji  pa  jih  niso  več  dočakali,  kajti  pod  goro  še  le,  tam 
kjer  se  strmec  prične  in  steza  v  goro  zavije,  našla  sta  Štefana,  ki 
je  ležal  na  mrzli  zemlji  in  spal.  IVInogo  mnogo  truda  je  stalo,  predno 
sta  ga  spravila  domov,  kajti  ne  le  da  ni  mogel  od  slabosti  hoditi, 
amj)ak  še  upiral  se  jima  je  in  tiščal  v  Dolino  nazaj,  kajti  on  ni 
več  hľibovec,  on  je  Dolinec  in  pôjde  s  fanti  na  vas.  Ko  se  je  pa 
po  poti  malo  iztreznil,  hotel  se  je  metati  z  Miho. 


648  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Ha,  ha,  Mihá!"  vpil  je  kakor  čednik  in  jezik  se  mu  je  opletal. 
„Ali  te,  ali  te  sunem?  Kaj  pa  se  bojim!  ha,  ha,  jaz  hiid,  ha,  kakor 
zlodej,  kakor,  ha,  kakor  dva,  lia,  zlodja!" 

„Oh,  Štefan,  križ  božji!  Kakšen  si  pa!"  vzkliknila  je  sestra, 
ko  sta  ga  oča  in  Mihá  privedla  domov. 

„Ha,  ha,  Anica!"  jecljá  on.  „Kakšen?  ha!  Kakšna  si  pa  ti,  ha!" 

V  posteljo  so  ga  položili  in  kakor  so  ga  položili,  tako  je  ob- 
ležal  in  zaspal.  In  spal  je  dolgo,  skoro  do  poludne  druzega  dne. 
Ko  pa  se  je  vzbudil,  vse  ga  je  bolelo  in  ni  mogel  vstati.  Glava  je 
bila  neznano  težka  in  občutna,  hudo  je  kašljal  in  kadar  je  za- 
sopel,  čutil  je  bolečine  v  prsih.  Jako  se  je  bil  prehladil  prejšnji  dan, 
ko  je  spal  na  tleli  pod  milim  nebom. 

„Jutri  bom  pa  zdrav,"  tolažil  se  je.  „V  nedeljo  gremo  pa  zopet 
v  Dolino.  Toda  nie  hati  se,  oča !  Ne  bom  ostal  tako  dolgo  doli.  Prvič 
sem  moral  malo  bolj  postaviti  se,  ker  so  me  fantje  krstili  in  za  svo- 
jega  vzeli.  To  seveda  ni  zastonj,  ampak  zdaj  grem  lehko  v  njih 
druščino,  kadar  hočem.  Pošteni  fantje  so  in  denarja  imajo  kakor 
slame." 

Drugo  jutro  pa  Štefan  še  ni  mogel  vstati  in  tretje  še  tudi  ne. 
Mihá  ga  je  hodil  gledat  in  mu  vzbudil  tako  željo  po  harmoniki,  da 
je  po  vsej  šili  hotel,  naj  gre  kdo  nalašč  jo  kupit.  „Tak  lep  čas  iinam 
v  postelji,"  dajal  je,  „koliko  bi  se  naučil!  Kaj,  Mihá?  Saj  si  rekel, 
da  je  lehko !" 

„Kakor  pero,"  pravi  Mihá.  „Kupiti  je  najteže,  naučil  se  boš 
pa  préc." 

„Oh,  oča,  od  SV.  Andreja  gre  večkrat  kdo  v  Ljubljano;  naročite 
vender  komu !" 

„Ce  bi  je  ne  potri,"  meni  Mihá,  „posodil  bi  ti  jaz  svojo;  pa  se 
bojim." 

„Oh,  kar  prinesi  mi  jo!     Nič  jej  ne  bom  storil." 

Mihá  mu  ustreže ;  a  ni  mu  hotela  tako  piskati  kakor  Mihi  in 
to  mu  ni  bilo  práv. 

„A,  če  bom  vedno  v  postelji,  zbolim  še  za  res,"  dejal  je  četrti 
dan  in  zapustil  izbo,  dasiravno  je  bil  silu.  slab.  Neprijcten  dan  je 
bil  in  mrzel  veter  je  vlekel,  a  vkljub  vsemu  odsvetávanju  koračil  je 
Štefan  in  opotekal  se  proti  Pečarjevi  hiši.  Leža  sama  na  sebi  ga  je 
bila  oslabila  in  plučna  bolezen  se  je  bila  shujšala.  Ves  oneraogel  je 
prilezel  na  Strmo  peč,  kjer  so  se  ga  kar  ustrážili.  Ko  pa  je  nekoliko 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  649 

počil,  poslovil  se  je  zopet  z  otožnim  smehom  in  odšel,  opiraje  se  na 
Milio.  in  domov  prišedši  ulegel  se  je  zopet. 

Po  Ožbeta  so  poslali  in  on  mu  je  dajal  zdravil  in  mazil,  „le  za 
tolažbo,  pomagalo  ne  bode,"  pravil  je  drugim. 

Skrbno  mu  je  stregla  sestra  :  Lenčika  pa  je  prišla  večkrat  vprašat, 
kako  mu  je,  in  kadar  nje  ni  bilo,  prišel  je  zvečer  Mihá  in  mu  malo 
zagodel,  kajti  sam  je  bil  tako  ob  moc,  da  je  komaj  držal  harmoniko. 

„Lenčika!"  dejal  je  čaši,  kadar  ga  je  obiskala,  „saj  meni  ni 
tako  hudo.  Nič  me  ne  boli  nikjer;  samo  slab  sem,  ker  vedno  doma 
tičim  v  postelji.  Pa  dokler  so  večeri  še  hladni,  naj  bo  le  še  tako ; 
kadar  bo  pa  gorkejši  veter  potegnil,  pridem  pa  v  vas.  Le  verjemi 
mi:  najlmjše  bolečine  trpim  zato,  ker  mi  ne  privoščijo  tobaka." 

„Le  vzdrži  se  ga  Štefan,"  dejala  je  Lenčika,  „potlej  ga  boš  pa 
toliko  več." 

„Však  dan  po  dve  pipici  bi  mi  nič  ne  škodili.  Toda  če  nočejo 
dati,  naj  ga  pa  imajo.  Saj  jim  bom  kmalu  ušel.  Skoda  je,  da  ne 
morem  v  Dolino  iti.  Ali  ves,  Lenčika,  da  me  fantini  doli  pričaku- 
jejo  ?  Pobratil  sem  se  bil  z  njimi.  pa  krstili  so  me.  Krepki  fantje 
pa  so,  to  se  mora  reči,  in  veseli  v  druščini.  Pogovorili  smo  se  bili, 
da  gremo  vsi  vkup  v  drugo  vas,  da  se  malo  polasámo.  Pa  zdaj  že 
ni  nič." 

„Oh,  Štefan,  ali  ti  tako  dopade  rovanje?" 

„Ti  tega  ne  razumeš,  Lenčika;  toda  fánt  mora  imeti  srce,  če 
hoče  biti  kaj  pridá.  Jaz  móram  pa  porabiti  svoj  čas.  Bog  vé,  kako 
kmalu  bo  fantovanja  konec!  Kaj,  Lenčika?  Kadar  bo  žito  spravljeno, 
pa  pojdeva  k  fajmoštru,  jeli?" 

„Oh,  le  glej,  da  se  ozdravíš  !"  dejala  je  Lenčika.  Stefanu  pa 
je  prihajalo  vedno  huje  in  huje. 

„Zdaj  sem  pa  že  čisto  zdrav  in  dober,"  dejal  je  necega  dne 
Ožbetu,  ki  je  prišel  k  njemu.  „Tako  leliko  mi  je  v  prsih,  kakor  že 
zdavna  ne."    V  po.stelji  se  je  vzklonil  in  pádel  zopet  nazaj. 

Ko  pa  je  Ožbe  v  veži  mater  srečal,  rekel  je:  „Ti.  mati,  pošhji 
po  gospoda,  pošlji !" 

„Kaj,  tako  luido  je  že?"  začudila  se  je  ona. 

„Varná  pot  je  zmerom  bolj.ša." 

„Ce  se  le  ne  bo  preveč  prestrašili" 

„Kaj  se  hoče?  Jaz  ne  dam  zanjegovo  življenje  ne  piškavega 
oreha. " 


650  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

Mater  pa  so  oblile  solze  in  s  predpasnikom  si  je  zakrila  obraz. 

„Zgodi  se  leliko,"  'pravi  Ožbé,  „da  se  na  bolje  obrne,  todajaz 
svetujem,  kakor  vem  in  znám." 

„Počakajmo  še  jedno  noc.  Da  bi  vender  Bog  dal,  da  bi  prebolel." 

„Da  bi  Bog  dal!  Jutri  pridem  za  rana  pogledat. " 

Druzega  dne  na  vse  zgodaj  korakal  je  zopet  Ožbe  še  vedno  v 
kožuhu  proti  Šimonovini.  Onstran  Strmé  peci  sreča  starega  Šimona, 
ki  gre  ves  zamišljen  svoj  pot. 

„Šimon,  kam  pa  tako  zgodaj?"  nagovori  ga. 

„Ah,  Ožbe,  ali  si  ti?"  odgovori  oni.  „Ves  kaj,  Ožbé?  Ni  te 
treba  vec  pri  našem  Štefánii.  Bog  mu  bodi  milostiví"  vzdilme  mož 
in  si  obriše  z  dlanjo  oči.  „Včeraj  ti  nismo  verjeli,  da  je  taká  sila, 
včeraj.  Božja  volja  je  tako.  Štefana  pa  ne  bo  vec  nazaj." 

„Torej  je  res  umri?" 

„Ravno  iired  jedno  uro.  Zdaj  grem  pa  gori  PeČarki  povedat  in 
morebiti  dobira  Milio,  da  pôjde  mesto  mene  naznanit  k  sv.  Andreju." 

„Počakaj,  ti  Šimon!  Pojva  še  nazaj,  da  ga  ogledava,  Štefana. 
Morebiti  pa  še  ni  popolnoma  mrtev." 

„O  mrtev,  mrtev!"  tarna  mož  in  Ožbe  ga  pelje  nazaj  proti 
liiši,  iz  katere  se  je  slišal  glasen  jok. 

„Oh,  Ožbé,  Ožbé,"  prijoka  mati,  ko  vstopita.  „Zakaj  te  nisem 
ubogala!  Revež  bi  bil  vsaj  previden  umri!" 

„Le  potolaži  se!"  dejal  je  Ožbé  in  ogledoval  mrliča,  „Štefan 
ni  bil  hudoben  človek;  grešniki  smo  pa  vsi,  in  če  se  nas  Bog  ne 
usmili,  reveži  smo  na  tem  in  na  onem  svetu." 

„Oh,  ubožec,"  vzdihuje  mati,  „kako  na  jedenkrát  gajevzelo!" 
„Mati,"  rekel  je  še  danes  zjutraj,  „zdaj-le  se  pa  napravím,  da  grera 
k  Lenčijíi.  Harmonike  mi  dajte  sem !  Kako  se  bo  zavzela,  kadar  pri- 
godem  gori!"  Jaz  grem  po  orglje,  ta  čas  je  pa  umri,  oh,  oh  I" 

„Tako  je,  tako,  Šimon,"  pravi  Ožbé  in  sede  k  njemu.  „Smrt 
letos  ne  koši  otave,  le  mlado  seno.  Ti  pa  tako  misii,  mati,  da  je 
božja  volja  zmerom  dobrotna,  Bog  nam  čaši  doma  kolo  staré,  da  se 
med  potom  ne  ])rebrnemo.  Mi  smo  pa  hudi,  ker  nič  ne  vemo 
Koliko  je  tega,  Šimon,  ko  smo  Matijo  pokopali?  Potlej  je  pa  prišla 
vrsta  na  Jurija  in  zdaj  na  Štefana,  in  kmalu  pojdemo  vsi,  drug  za 
drngim.  Ali  se  spominaš  Jurija?  Kakšen  je  bil!  L"p,  velik,  močan 
in  kako  moder!  Milo  se  mi  stori,  kadar  nanj  misliin.  Ali  ga  nismo 
vsi  radi  imeli  kakor  Štefana  tukaj  ?  Ali  ni  bil  vsakemu  všeč,  Šijnon?" 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  651 

„O  dober  fánt  je  bil,  dober,  in  toča  je  letos  pri  nas  vzpom- 
ladi  bila." 

„Ali  bi  ne  bila  mogla  oba  živeti  tukaj  gori?  Lepo  in  pošteno 
živeti  kot  fanta  ali  pa  túdi  kot  moža.  nam  vsem  v  veselje  in  podporo?" 

„Ožbe,  ti  misliš  kakor  jaz.  Tako  sem  tudi  ,jaz  dejal.  Mi  se 
staramo,  rekel  sem,  in  ne  borao  vec  dolgo  živeli,  naj  mladina  stopi 
na  naše  mesto.  Pa  sem  mislil,  da  bo  on  lepo  gospodaril  gori  in  nam 
starim  stregel.  Saj  veš,  Ožbe,  kako  dober  fánt  je  bili" 

„Oh,  dober  in  mehkega  srca,"  pravi  Ožbé. 

„Mehkega  srca  je  bil  pa  starše  je  rad  nbogal,  in  ni  se  ulačil 
okľog  kakor  nekateri  in  rad  je  delal.  Ce  je  katerikrat  kaj  pil,  Bog 
ve,  da  ni  bilo  greha  zraven  in  da  nam  ni  nič  zapravil.  Pa  reči,  če 
ne  bi  bil  mogel  gori  gospodariti,  kakor  kdor  si  bodi!" 

„Nie-  slabše  ne  kakor  ranjki  Matija,  Bog  mu  daj  dobro." 

„Tako  je,  Ožbe.  Matija  je  bil  pac  dober  gospodar  in  Štefan  bi 
bil  tudi.  Zdaj  nam  ga  je  pa  Bog  vzel." 

„Kakor  Jurija,"-  pravi  Ožbe. 

„Kakor  Jurija,  ki  je  bil  pošten  in  moder  fánt.  Štefan  pôjde  gori 
k  Pečarju,  dejal  «em;  na  to-le  kmetijo,  ki  ne  bom  rekel,  da  je  kaj 
posebnega.  ampak  delavno  družino  lehko  preredi,  na  to  naj  se  pa 
dekle  omoži.  Pa  naj  vzame  pridnega  moža,  ki  ni  razvajen,  če  práv 
ne  prinese  veliko  k  hiši.  In,  glej,  Jurija  sva  imela  v  mislih  z  ženo  in 
dekletu  bi  bil  tudi  všeč.  Pa  ga  nam  je  Bog  vzel,  nam  starim  Ijudem. 
da  smo  kar  sami  ostali.  Naj  bode,  kakor  je  božja  volja  I  Dolg  čas  mi 
pa  bo,  ko  ne  bom  več  videl  svojega  fanta.  Naj  bi  bil  vsaj  jeden  ostal  I" 

„Kako  bi  vsi  radi  imeli  Jurija."  pravi  Ožbfí.  „če  bi  živel!  Ali 
ni  tako,  Šimon?" 

„Res  bi  ga  imeli." 

„Ali  bi  se  bil  ti  bránil  vzeti  Jurija  pod  svojo  strelio  za  svojega?" 

„Naj  bi  bil  le  besedo  rekel,  nič  bi  ne  bil  premišljal." 

„Ali  si  pa  zdaj  izpremenil  svoje  misii:  zdaj,  ko  so  ga  ustrelili 
kakor  hudodelea?" 

„V  mojih  očeh  ni  zavoljo  tega  nič  slabši." 

„To  je  moíka  beseda,  Šimon.  Bog  mi  greli  odpusti,  če  to  mo- 
ľcltiti  ni  práv,  ali  jaz  sem  ga  po  tisti  riesreči  še  rajši  imel.  In  kaj 
bi  ti  ľokel,  čo  bi  ti  jaz  dejal,  da  Jurij  še  živi?- 

Šimon  je  debelo  gledal  Ožbota  in  ozrl  se  potem  na  žen<>,  in 
pomenljivo  sta  se  spogledala.  Ožbe  pa  je  zapažil  te  poglede. 


6B2  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

„Misliš,  da  se  mi  meša?  Stará  je  Ožbetova  glava,  a  ziiiešuna 
ni."  Pove  jima,  kaj  se  je  zgodilo  z  Jiirijem  in  zavzela  sta  se  in  čudila. 

„Kaj  praviš  ti,  Šimon,  ki  si  pameten  mož,  k  tému?" 

„Bog  bodi  zahvaljen,  da  se  je  tako  srečno  izšlo.  Kaj  bi  mogel 
dľuzega  reči!" 

„Ti  privoščiš  Juriju  srečo?  Kaj?" 

„Iz  vsega  sľca." 

„Glej,  Šimon,  Jurij  je  pa  pri  vsem  tem  šc  vedno  siromak.  Ce 
se  le  pokaže  kam,  dobé  ga  v  pest  in  drugič  se  n)u  ne  bo  tako  dobro 
godilo.  V  tuje  kraje  mora  bežati  in  se  tam  ne  bo  varen." 

„Hudo  je,  hudo.  Však  človek  ima  svoj  križ,  jeden  večji,  drugi  raanjši. " 

„In  ti  ne  bi  hotel  Juriju  pomoci?  Tudi  ne,  če  bi  ti  bilo  lehko?" 

„Jaz?  Ce  morem  jaz  kaj  storiti  zanj,  rad  storim.  Toda  kako 
bi  mogel,  pa  ne  vem." 

„Poglej,  Šimon,  Štefan  ti  je  umri.  Škoda  zanj!  Ali  že  kdo  ve, 
da  je  umri?" 

„Ti  veš,  Ožbé,  drugi  pa  nobeden." 

„Kaj,  ko  bi  ti  vzel  mesto  njega  Jurija  v  hišo  kot  svojega  otroka?" 

„Kaj  ti  pride  vender  na  misel!" 

„To  ni  nič  tacega!  Tako  pomoreš  Juriju  in  on  ti  bode  livaležen. 
In  kacega  delavca  doboš!" 

„A  kaj  bodo  rekli  Ijudje,  ki  so  poznali  Štefana?" 

„Ej,  tako  hudo  tudi  ni  bil  znan!  In  če  ga  delj  čaša  ne  bo  med 
Ijudi,  zgrešili  ga  bodo  in  kmalu  se  bodo  navadili  Jiirija,  Boš  videl." 

„Kaj  pa  praviš  ti?"  obrne  se  Šimon  na  svojo  ženo. 

„Ne  vem,  kaj  bi  dejala.  Rajša  bi  imela  Jurija  za  zeta  ko  za  siná." 

„To  pa  ne  gre  tako,  mati,"  pravi  Ožbe.  „Pod  svojim  imenom 
se  Jurij  še  pokazati  nikamor  ne  sme,  nikar  pa  da  bi  se  ženil.  Šimon 
mu  pa  lehko  da  drugo  ime,  brez  svoje  izgube." 

„Ali  kaj!"  premišljuje  Šimon.  „Ce  ga  res  vzamem,  raoram  mu 
potem  doto  šteti,  doto;  Anica  je  pa  zdaj  moje  jedino  dete." 

„Misliš,  Šimon,  da  bi  Jurij  tebe  za  kaj  terjal  in  od  tebe  kaj 
vzel  ?  Ne  koščeka  krulia,  če  si  ga  ne  bo  prislužil.  llbogaj  me,  dobro 
bode  in  spočil  se  bos  na  staré  dni." 

„  Ha,  če  bi  človek  vedel,  kaj  bi  bilo  práv,  Ožbe !  Ce  bi  vedel  vse 
naprej !  Veš  kaj  ?  Počakajmo  še  malo,  da  premislim  vso  reč  in  preudarim.- 

„Potlej  bo  prepozno.  Kakor  hitro  kdo  zvé,  da  je  Štefan  umri, 
vse  je  zastonj.  Ti  boš  brez  siná  in  Jurija  boš  pognal  po  svetu." 


Dr,  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  653 

Toda  Šimon  se  ni  mogel  tako  hitro  sprijazniti  z  Ožbetovo  mislijo. 

„Kaj  meniš  ti?"  vprašal  je  zopet  ženo. 

„Stori,  kakor  se  tebi  práv  zdi/  tarnala  je  ona,  in  zopet  je 
poskusil  Ožbf'  vso  svojo  zgovornost,  da  bi  ja  pregovoril.  A  ni  se  dalo 
in  ni  se  dalo,  in  že  se  je  hotel  ločiti,  kar  stopi  Anica,  ki  je  ves  čas 
pri  bratovi  postelji  slonela,  pred  svojega  očeta :  oklene  se  ga  in  prosi 
jokaje,  naj  vzame  Jurija  za  njenega  brata. 

„Naj  pa  bo  v  božjem  imenu!"  reče  Šimon.  „Na  tvojo  besedo, 
Anica,  naj  pride  Jurij ! " 

„Bog  vam  povrni  stoterno!"  pravi  Ožbé  in  hiti  z  lehkim  sreem 
proti  Strmi  peci  povedat  to  novico.  Anica  pa  se  je  zaprla  v  svojo 
izbico  in  pokleknila  pred  podobo  križanega  Odrešenika  in  jokala  in 
molila  dolgo  dolgo  čaša,  da  jo  je  spanec  premagal,  kajti  prebudela 
je  vso  noč  pri  bolnem  bratú  in  natora  je  terjala  svoj  davek.  Spanje 
pa  je  vlilo  mir  v  njeno  ubogo  srce. 

Kdoľ  bi  bil  pa  po  noci  tistega  dne  hodil  po  gori  sv.  Florijana, 
srečal  bi  bil  sprevod,  katerega  bi  se  bil  prestrašil.  Rakev  so  nešli 
trije  možje  proti  cerkvi,  jeden  spredaj  in  dva  zadaj,  za  njimi  pa  sta 
šli  dve  ženski.  Tiho  je  šel  sprevod  skoz  temno  noč.  Ko  so  pa  prišli 
po  dolgi,  počasni  hoji  do  cerkve  sv.  Florijana,  nešli  so  rakev  v  ograjeni 
prostor,  ki  obdaje  cerkev  in  je  nemara  katerikrat  slúžil  za  pokopa- 
lišče.  Tam  jih  je  čakal  Ožbé  in  na  njegovo  povelje  so  postavili 
rakev  na  tla.  Grob  je  bil  izkopan  in  vanj  so  spustili  telo  umršega 
Štefana  in  jamo  zopet  zagrebli  in  zasuli.  Gomile  pa  niso  vzdignili. 
da  ne  bi  se  kraj  ločil  od  druge  zemlje.  Fotem  so  molili  nad  grobom 
za  dušo  ranjcega  in  vrnili  se  zopet,  od  koder  so  prišli.  Tako  je  bil 
pokopan  Štefan  na  gori  sv.  Florijana.  Ko  so  pa  prišli  do  Strmé  peci, 
po.slovil  se  je  Jurij  od  Lenčike  in  njene  matere,  od  Mihe  in  tudi  od 
Sultána  ter  šel  z  novimi  roditelji  na  novi  dom.  Vso  pot  ni  nihče 
izpregovoril  besede.  Ko  so  pa  prišli  domov  in  naredili  luč  in  se  po- 
gledali,  vsem  se  je  storilo  inako.  Mati  in  Anica  sta  jokali  na  glas, 
Šimon  pa  je  podal  Jurij  u  roko. 

„Bog  daj  srečo!"   dejal  je,  več  pa  tudi  ni  mogel  govoriti. 

Spravili  so  se  spat.  V  izbi  je  ležal  Jurij,  a  spati  n  i  mogel  in 
slišal  je  vzdihovanje  starega  Šimona,  ki  se  je  obracal  na  svoji  po- 
stelji in  spominal  se  svojega  Štefana. 

(Konec  prihodnjič.) 


i^,^^^i^iÉ<i<§<í^v^®®'®®®^'''^ 


TJ-lIl-l: 


^X  X  X>(X>(1 


Slovenei  za  Karola  Velikega. 

Spísal  d  r.  F  r.  Kos. 

5.  Cerkveiie  razmere   slovenské. 

(Konce) 

zpregovoriti  nam  je  še  nekoliko  o  cerkvenih  ľazmerah 
za  neposrednega  vladanja  Karola  Velikega  na  slovensld  zenilji. 
Kakoľ  srao  že  jedenkrát  omenili,  i>astiroval  je  solnograški 
škof  Virgilij  do  svoje  smrti  1.  7S4.  in  njemu  je  sledil  na*  škofovskem 
sedeži  A  m  o.  Tudi  ta  je  pošiljid  duliovne  na  Slovensko,  ki  so  s 
pomočjo  domačih  knezov  delali  v  du.šni  prid  slovenskega  národa.  Ko 
so  bili  1.  7UG.  Obri  potolceni,  izročena  je  bila  Arnii  skrb  za  izpreobr- 
nitev  panonskib  Slovencev  in  Obrov  med  llabo  in  Dravo  (Conv. 
Bag.  et  Garant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  9.). 

Ko  so  prišli  Koroški  in  panónski  íSlovonci  pod  solnograško  ško- 
fijo,  pridobila  si  je  ta  toliko  novih  pokrajin  in  tako  množico  novih 
duš,  da  so  je  sklenilo  povzdigniti  jo  ,v  nad.škotíjo,  kar  se  je  tudi 
1.  798.  zgodilo.  Arno  sam  se  je  napotil  v  Kim,  kjer  ga  je  vzprejcl 
rimski  pápež  Leon  111.  in  ga  posvetil  v  nadškofa. 

Ko  se  je  vracal  v  začetku  1.  798.,  priíel  mu  je  naproti  onstran 
reke  Padá  poskmec  in  mu  naznanil  željo  kraljevo,  da  bi  šel  kar  na- 
ravnost  oznanovat  Slovencem  sveto  vero.  Pa  Arno  hotql  je  še  prej 
govoriti  s  kraljem  in  izpolniti  úkaze  papeževe,  kar  je  tudi  hitro  storil. 
Nato  mu  je  naročil  kralj  sam,  naj  gre  k  Slovencem  in  jili  poučuje 
v  krščanskili  resnicab  ((Jonv.  IJag.  et  Carant.,  M.  G.  S.  XT,  p.  9.). 
Tudi  mu  je  podelil  za  plačilo  njegovega  truda  tretji  del  vseli  do- 
liodkov  v  tistib  krajih,  katere  bo  pridobil  s  svojim  ukoiii  katoliški 
cerkvi.  Arno  je  tedaj  prišel  na  slovensko  zeraljo,  tam  poučoval 
Ijudstvo,  postavljal  cerkve  in  razpošiljal  mašnike.  Vender  so  ni  dolgo 
mudil  med  Slovenei,  nekoliko  zaradi  bolebnosti,  nekoliko  pa  tudi 
zavolj  druzih  opravil,  katera  so  ga  čakala  na  Bavarskem ;  vrnil  se  je 
tisto  leto  (798)  zopet  nazaj  (Diimmlor,    Sudostl.  Marken    1.  c.  p.  21.). 

Ko  je  Arno  prišel  pre/l  kralja,  omenil  nui  je,  kako  bi  bilo  po- 
trebno,  če  bi  kdo  namesto  njega  nadaljeval    apostolsko  delo  po  SIo- 


Dv.  Fr.  Kos:  Slovenoi  za  Karola  Velikega.  655 

veiLskem.  ^a  vpnií^anje  lúuolovo,  če  li  pozná  kacega  moža,  ki  bi 
niogel  z  vspehom  tam  oznanovati  sveto  vero,  odgovoril  mu  je,  cla  vé 
za  tacega  človeka,  ki  bi  bil  sposoben  pastirovati  Slovencem.  Nato 
je  posvetil  po  povelji  frankovskega  kralja  solnograški  nadškof  Teo- 
dorika  za  podškofa,  izročil  mu  Koroško  in  Panonijo  do  Dravé  in 
dal  pravico  voditi  v  teh  krajih  cerkvena  opravila,  vender  ne  popol- 
noma  samostojno,  kajti  odvisen  je  bil  od  solnograškega  nadškofa. 
Arno  sam  je  peljal,  spremljan  od  bavarskega  predsednika  in  kralje- 
vega  namestnika  v  Avariji  in  Panoniji,  grófa  Gerolda,  novoposveče- 
nega  podškofa  na  Slovensko  in  ga  tam  priporočil  domácim  knezom. 
To  seje  zgodilo  najbrž  v  začetku  leta  799.  Znano  je  namreč,  da  je  Arno 
1.  798.  prišel  iz  Rima,  potem  se  podal  h  kralju,  nato  šel  Slovencem 
oznanovat  sveto  vefro  in  na  zaduje  zopet  prišel  h  kralju.  Ľahko  se 
misii,  da  se  je  1.  798.  moralo  bližati  že  koncu,  predno  je  Arno  pre- 
hodil vsa  ta  pota.  L.  799.  pa  je  bil  umorjen  gróf  Gerold,  ki  je  z 
Arnom  vred  bil  pripeljal  Teodorika  na  Slovensko.  Iz  tega  sledi,  da 
je  moral  Teodorik  priti  v  začetku  1.  799.  k  Slovencem.  Teodorik 
se  je  trudil,  da  bi  Slovence  dobro  poučil  v  kr.ščanskih  resnicah,  pre- 
skrbel  jim  vnetih  duhovnov  in  posvetil  mnogo  cerkva  (Conv.  Bag. 
et  Carant.,  M.  G.  S.  XI,  p.  10.).  Mogoče  je,  da  je  Teodorik  postavil 
tudi  cerkev  s  v.  Štefana  v  Ziljski  dolini  (Mon.  Germ.  Script.  XI,  p.  10. 
not.  n.  40.). 

Leta  803.,  .šel  je  Karol  Veliki  v  Regensburg  na  Bavarsko.  kamor 
so  prišli  tudi  poslanci  obrski,  in  je  tam  uredil  zamotane  razmere 
panónske  (Ann.  Einh.  a.  803,  M.  G.  S.  L).  Potem  se  je  napotil  me- 
seca  októbra  istega  leta  v  Solnograd,  kar  ni  bilo  brez  pomena  za 
slovenské  dežele  v  cerkvenem  oziru.  Kakor  znano,  izročil  je  že  796. 
Karolov  sin  Pipin  solnograškemu  škofu  Arnu  deželo  med  Dravo  in 
Rabo,  da  bi  ta  pastiroval  tam  stanujočim  Slovencem  in  Obrom.  Karol 
je  za  svoje  navzočnosti  v  Solnogradu  potrdil  to  naredbo  svojega 
siná  in  določil,  da  mora  spadati  Koroško  in  Panonija  pod  solnograško 
nadškotijo  (Conv.  Bag.  et  Garant.,   M.  G.  S,  XI,  p.  9.). 

Nič  gotovega  ne  moremo  reči,  s  kakim  vspehom  so  oglejski  pa- 
trijarhi,  imajoči  pod  svojo  oblastjo  tudi  škofije  v  Istri,  med  južnimi 
Slovenci  oznanovali  sveto  vero;  to  pa  vemo,  da  je  oglejskega  pa- 
trijarha  P  a  vi  i  n  a,  ki  je  živel  v  dneh  Karola  Velikega  in  umri  leta 
802.  vzpodbujal  njegov  prijatelj  Alkuin  k  apoštolskému  delu  med  bliž- 
njimi  Slovenci  (Diimmler,  Siidustl.  Mark.  1.  c.  p.  22.).  Ľahko   se  trdi, 


656  Dr.  Fr.  Kos :  Slovenci  za  Karola  Velikega. 

da  je  bil  trud  solnograških  škofov  in  duhovnov  med  sloven?kim  ná- 
rodom izdatnej.ši,  kakor  delovanje  oglejskih  patrijarhov. 

V  prejšnjih  časih  oglejski  patrijarhi  niso  imeli  samo  na  južní, 
temveč  tudi  na  severní  straní  reke  Dravé  višjo  cerkveno  oblast.  Ko 
pa  je  dobil  podškof  Teodorík  od  svojega  nadškofa  vso  slovensko 
zemljo  na  severní  podravski  straní,  nastal  je  med  oglejskim  patrijarhom 
Ursom  in  solnograškim  nadškofom  Arnom  zarad  méj  prepir,  ki  je 
trajal  do  1.  811.  Oglejski  patrijarli  pritožil  seje  pri  cesarji  in  ta  je 
določil  14.  junija  navedenega  leta,  da  naj  mejí  med  oglejsko  in  solno- 
graško  cerkvijo  reka  Dravá. 

Solnograški  nadškofje  trudili  so  se  v  vseli  onih  slovenskih 
krajih,  katere  so  njih  duhovni  pridobili  krščanstvu  uvesti  desetino 
in  so  jo  prej  alí  pozneje  tudi  res  uvéli.  Alkuin  je  sicer  svojega  pri- 
jatelja  Arna,  idočega  1.  798.  prvikrat  v  Panoníjo,  opominal  in  mu 
rekel,  da  naj  skrbi  bolj  za  dusno  blagost  Sloveneev,  kot  pa  za  svoj 
dobiček  (Esto  praedicator  pietatis,  non  deoimarum  exactor.).  Zaradí 
prestrogega  izterjevanja  desetín  izgublja  Ijudstvo  nagnenje  do  svete 
vere.  „Se  mi,"  pisal  je  Alkuin  cesarju  samému,  „kí  smo  rojeni  in 
vzrejeni  v  katolški  verí,  dajemo  le  neradi  od  svojega  imetja  desetino, 
je  li  tedaj  pametno,  pobirati  jo  po  hišah  od  Ijudstva,  ki  je  komaj 
pristopilo  h  kerščanstvu?  Zahtevali  so  li  desetino  apostoli,  ko  so 
različnim  národom  oznanovali  sveto  vero,  ali  pa  komu  drugemu  ve- 
levali,  naj  jo  pobira  ?"  (Dúmmler,  Siidôstl.  Mark.  1.  c.  p.  23.)  Káže 
se,  da  se  solnograški  škofje  in  duhovni  niso  ravnali  po  nasvetu  Al- 
kuínovem ;  zato  jih  pa  tudi  Ijudstvo  ni  Ijubilo,  pozdravilo  pa  s  toliko 
večjira  veseljem  pol  stoletja  i30zneje  dva  druga  moža,  sv.  Cirila  in 
Metoda,  ki  k  Slovanom  nista  pri.šla  pobirat  desetine,  temveč  učiť 
sveto  vero. 

Desetine  so  morale  biti  Slovencem  izprva  jako  zoperne,  kar 
nam  posebno  to  káže,  da  so  se  morali  solnograški  višji  pastirji  tru- 
diti  nad  dvesto  let,  predno  so  navadíli  slovenské  podložnike,  da 
so  jo  plačevali.  Leta  lOGO.  jo  je  nadškof  Gebehard  prvikrat  dobil 
od  vseli  v  njegovi  škofijí  bivajočili  Sloveneev  (Vitá  Gebeliardi,  M. 
G.  S.  XI,  p.  25.). 

A  ne  samo  desetine  bogatile  so  solnograško  in  druge  cerkve, 
temveč  dobivale  so  škofije  in  opatije  po  radodarností  Karola  Velikega 
in  njegovih  následníkov  v  last  mnogo  slovenskih  zemljíšč,  katera  so 
morali  obdelovati  nesvobodni  podložníkí,    ali  pa  na   takih   posestvih 


-b — :  Po  krivici 


Gó7 


že  od  nekdaj  stanujoči  in  tedaj  prvotiii  prebivalci,  ki  so  postali  s 
časom  nesvobodni,  kajti  zamenjali  so  dostikrat  prostovoljno  svojo 
svobodo  s  sužnostjo  in  darovali  cerkvenim  závodom  svoja  zemljišča, 
katera  so  pa  za  letni  davek  dobili  navadno  do  smrti  zopet  nazaj, 
videč,  da  je  bolje  biti  podložnému  škofii,  ali  opatu,  kakor  pa  svo- 
bodnemu  imeti  toliko  neprijetnih  dolžnostij  in  zraven  pa  biti  še  v 
strahu  pred  svetnimi  velikaši. 

Desetina  in  naseljevanje  tnjcev  v  deželi  budilo  je  nevoljo  med 
Ijudstvom.  Bilo  je  pa  tudi  še  mnogo  skrivnih  poganov,  ki  so  po- 
stali le  na  videz  kristijani,  v  srci  pa  so  molili  svoje  staré  bogove.  Ti 
so  bili  pripravljeni  ob  prvi  priložnosti  našuntati^ljudstvo  in  je  pre- 
govoriti  k  upoľu.  Vender  za  vladanja  Karolovega  bil  je  mir,  ker 
pod  njim  bi  bila  vsaka  vstaja  brez  vspeha ;  ko  pa  je  on  zatisnil  oči  in 
na  njegovo  mesto  prišel  njegov  sin  Ljudovik,  poskusili  so  jugovzhodni 
Slovenci  svojo  srečo  in  vzdignili  se  na  .stráni  posavskega  Ljudevita. 


Po  krivici. 


►om  Icpa,  sem  mlada,  sem  brhko  deklé. 
'To  pravijo  mladi  in  stari: 

Pa  vender   pa  vender  mi   srčece  mré 

In  joče  v  obiipni  prevarí. 

Oh!  žalna  usoda,  usoda  sti'ašna, 
Ponižno  se  tébi  uklanjam! 
Saj  uničena  radost  in  žalost  plašna 
Zapísali  konec  sta  sanjam ! 

Neveste  stopila  bom  jäz  pred  oltár  — 
Naj  žrtvenik  bil  bi   v  resníci  I 
In  njemu  bom  dala  življenjc  to  v  dar. 
Ki  bo  mi  soprog  po  krivici! 

Pac  vcčno  udanost  prisegla  mu  bom  — 


Ce  tudi  prisegla  mu  bodem  glasnó  — 
Vezála  ne  bo  me  prisega; 
In  njemu  ostala  bom  zvesta  samo. 
Kí  Ijubi  to  boruo  srcé  ga. 

Priprostili  roditeljev  blagi  je  sin, 
Todä  ker  ubog  on  zeló  je, 
Zato  pa  naj  zbrišem  íz  srčnili  globín 
Jaz  njega,  ki  drag  mi  tako  je! 

Oj,  oča  in  mati,  kaj  hčerka  vam  dém : 
Pogube  ne  bom  vas  tožila,  s 

In  tudi  plakáti  tem  kaluim  očém 
Nikóli  ne  bodem  pustila! 

Nad  nami  razpenja  se  večno  nebo. 
In  to  naj  vas  milostno  sodi, 


Odpusti,  nebo  mi  dobrotno, 

O  celdíii  stvarjouji  se  vzbuja  mi  dvom,     Če  vi  ne.  naj  ono  mi  bode  milo, 

In  jofo  srcé  mi  sirotno !  In  zvésto  naj  pota  mi  vodí! 

Nevesta  stopila  bom  zdaj  pred  oltár  — 

Naj  žrtvenik  bil  bi  v  resnicil 

In  njemu  bom  dala  življenje  to  v  dar, 

Ki  bo  mi  soprog  po  krivici !  — b — 

42 


1^ 


Izza  mladih  let. 

Spisal  dr.  H.  D  o  1  e  n  e  c. 

VI. 

o  sem  v  šolo  hodil  in  prišel  tudi  na  Stajersko,  čiidil  sem  se 
množini  divjačine,  ki  se  ondu  nahaja ;  a  ko  sem  našel  priliko 
loviti,  posebno  zajce  po  polji,  prepričal  sem  se  dejansko  o 
tem,  kar  se  mi  je  vedno  že  dozdevalo,  da  lov  ne  zanimlje  samo  s 
tem,  da  se  žival  pobija,  ampak  lovec  mora  imeti  zasluge  tudi  v  tem, 
da  si  ve  in  zna  divjačine  tudi  tam  prisvojiti,  kjer  je  je  le  toliko, 
kolikor  je  ostaje  brez  posebnega  varstva  in  posebne  gojitve. 

Po  prijatelji  sem  se  seznanil  v  Gradci  s  cesarskim  nadlogarjem, 
bivajočim  v  Lankovici,  in  udeležil  se  tam  zimskih  lovov  po  gorah 
med  dolenjo  in  gorenjo  Stajersko  posebno  zato,  da  bi  streljal  na  žival, 
katera  se  je  na  Kranjskem,  žal,  zatrla,  to  je  na  jeleňa.  Dasiravno 
sem  se  dosti  trudil  in  ostal  čelili  8  ďnij  v  Žali,  vasjo  sredi  hribov 
in  gozdov  in  na  česti,  ki  vodi  iz  Kofiacha  v  Ljubno,  vender  se  mi 
ta  želja  ni  izpolnila;  postala  sva  pa  dobra  prijatelja  z  Veitom,  tamošnjim 
logarjem,  kateremu  sem  za  trdno  obljubil,  da  vzpomladi  se  vrnem,  kadar 
bode  čas  za  petelina. 

Yeit  je  bil  rojenjá  Slovenec,  toda  še  mlad  prišel  je  med  Nemce; 
Slovensko  je  torej  samo  še  umel,  govoril  pa  le  teško.  Bil  je  pa  lovec, 
kakor  sem  jili  malo  spoznal.  Ne  samo,  da  je  bil  vztrajen  in  da  jo 
dobro  streljal,  spoznal  se  je  tudi  na  sled  in  vsako  navado  živalij 
kakor  malokdo.  Oponašati  in  vabiti  žival  je  znal  pa  tako,  kakôr 
nisem  za  njim  nobenega  lovca  našel. 

Poseben  je  bil  Veit  tudi  zato,  ker  je  malo  govoril,  bil  največ 
zamišljen,  in  čemur  sem  se  posebno  čudil,  bilo  je  to,  da  seje'pijače 
ogibal. 

Vas  Žala  štela  je  takrat  G4  liiš,  ali  bile  so  raztresene  po  hribili, 
pri  cerkvi  jili  je  bilo  le  7  ali  8,  med  temi  precej  dobra  gostilna  ravno 
nasproti  cerkve,  za  gostilno  pa  málin.  Gostilničar  je  bil  mlad  in  v 
tem  kraji  jedini,  nekoliko  izobraženi  človek,  vdovec.  Za  pomoč  je  iinel 


Dľ.  H.  Dolenec :  Tzza  mlatlih  let.  659 

pri  sebi  sestro,  dvajsetletno.  práv  nežno  deklico,  ki  je  v  Gradci  v 
šolo  hodila. 

Natančneje  móram  opisati  mlinarja.  Mož  je  imel  okolo  šestdeset 
let,  bil  je  velik  in  debel  zalitega  obraza  in  kratkega  vratu,  zmerom  v 
jedni  in  tisti  obleki,  popolnoma  z  moko  oprašeni.  Na  glavi  je  nosil 
kapico  s  čopkom,  in  ko  bi  ga  bil  na  zid  naslonil  in  ti  ga  od  daleč 
pokazal,  rekel  bi  bil,  da  tam  velikánska  vreca  sloni.  Obleka  in  kapiea 
mlinarjeva  sta  morali  biti  silno  stari,  kajti  tisti  čas,  ko  sem  jaz  v 
te  kraje  zahajal,  mlinar  je  samo  še  spal  v  malinu,  od  zjutraj  do 
večera  pa  v  gostilni  sedel  in  pil.  dopoludne  žganega,  popoludne  in  v 
noč  pa  surovega:  v  tem  času  torej  obleke  ni  oprasil.  V  mladih  letih 
bil  je  vojak  in  pri  žrebcih  v  Pibru:  vdova  starejša  od  njega  zaljabila 
se  je  vanj  in  napravila  ga  za  samostalnega  mlinarja.  Ne  vem,  je  li 
hodil  mož  tudi  po  Ceskem  ali  odkod  so  mu  ostide  besede,  katere 
je  vselej  rabil,  kadar  je  ob  mizo  udaril,  kar  se  je  práv  dostikrat 
zgodilo,  namreč  besede:   ^Du  verfluchte  Pardubicpruken !" 

Dva  lovca  hodila  sta  z  máno  in  s  Veitom,  krojač  Miksner, 
suhljat  človek,  drobnega,  šilastega  nosa,  katerega  je  vedno  s  tobakom 
pital  in  z  modrim  robcem  brisal,  in  posestnik  in  žagar  Fuxpihl,  mož 
majhne  postave,  srednjih  kt  in  vedno  dobre  volje.  Bila  sta  oba 
strastna  lovca,  posebno  krojač. 

Ko  pride  vzpoiilad  in  čas,  da  se  petelin  jame  glasiti,  pisal  mi 
je  nadlogar  iz  Lankovica,  da  naj  pridem  na  lov  ter  s  seboj  pri- 
peljem  še  kakega  prijatelja.  Vzel  sem  s  seboj  doktoranda  Oettla. 
rojenjá  Tirolca,  mirnega  in  Ijubeznivega  mladeniča,  ki  je  moral  biti 
vsakenm  všeč.  Stanovala  sva  v  jedni  hiši  in  pravá  prijatelja  sva  si 
bila.  Nisva  šla  naravnost  v  Žalo,  ampak  pristavila  se  v  Lankovici, 
in  od  tam  šla  za  prvi  večer  v  hribe  nad  tem  krajem  in  v  vrh  Lau- 
danbaumkogel.  Spremljal  naj  u  je  logar  Leitner,  človek,  ki  bi  bil  mo- 
rtíbiti  dober  cerkovnik,  ali  bodisi  birič,  ali  kaj  jednacega  bolj  ofici- 
jalnegív,  samo  lovec  ne:  kajti,  dasi  že  v  dobrih  letih,  nikakor  se  môžu 
puška  ni  podala  in  ko  bi  bil  še  sto  let  živel,  živalij  bi  bil  on  malo  pre- 
varil. Klepetal  je  pa  vedno  in  pripovedoval  in  circulo  vitioso  vedno 
jedno  in  isto. 

Ze  skoro  nekoliko  kesno  je  bilo,  ko  smo  prišli  na  kraj,  kjer 
so  se  petelini  nahajali.  Leitnerju  izročim  prijatelja,  da  ga  pelje  po- 
slušat,  a  sam  si  izberem  svoje  mesto,  katero  ni  Ijilo  po  volji  Leitnerju, 
ki  je  trdil.    da  on  z    goí^podom    .«5Í    bodeta    loljše   izbrala.     Jedva    se 

42* 


660  Dr.  H.  Dolonor:  T/za  Tnladih  let. 


usedem,  že  zaslišim  šum  v  zraku:  blizu  mimo  mene  se  petelin  popelje 
ter  se  pod  menoj  kakih  100  korakov  usede.  Mirno  sem  čakal,  da  sta 
se  že  v  trdera  mraku  Leitner  in  Oettel  vrnila.  Leitner  mi  je  z  glavo 
majé  pravil,  da  teško,  da  bi  petelin  v  tem  róbu  bival  ter  je  meni,  ki 
sem  mu  rekel,  da  sem  ga  slišal  in  da  vem  zanj,  odkimal,  da  sem  se 
motil.  Šli  smo  za  rob  do  kmeta,  kjer  srao  prenočili.  Imeli  stno  precej 
živeža  in  pijače  s  seboj  in  do  11.  ure  se  nam  je  práv  dobro  godilo. 
Leitner  se  je  pripil,  jezik  se  je  še  bolj  oraajal  in  zvedela  sva  iz 
njegovih  ust  čudovite  tajnosti  o  lankoviški  kaznilnici,  katerih  p.e 
ve  da  ne  smem  objaviti,  ker  Leitner  je  pri  vsaki  peti  besedi  ponavljal, 
da  Bog  obvaruj  kaj  dalje  praviti,  in  to  sva  mu  zagotovila.  Luč. 
ugasnemo  in  poležemo  po  klopeh. 

Prej  ko  je  bilo  treba,  bili  smo  po  konci  in  šli  v  gozd.  Kmet 
je  prijatelja  in  Leitnerja  v  poseben  kraj  peljal,  a  jaz  se  nisem  dal 
prepričati,  da  bi  se  bil  motil  za  petelina,  in  se  v  resnici  tudi  nisem, 
kajti  o  prvi  zori  se  je  oglasil  in  še  v  temi  sem  bil  pod  drevesom, 
kjer  sem  ga  poslušal  ter  se  tresel,  predno  sem  ga  mogel  ugledati 
med  vejami  ter  ga  sklatiti. 

Se  pred  peto  uro  smo  se  sešli.  Leitner  je  zopet  majal  z  glavo 
in  se  čudil,  da  je  bil  petelin  tam,  kjer  ga  on  ni  hotel,  pozdravili 
smo  Laudanbaumkogelbaura  ter  šli  navzdol. 

V  Lankovici  sva  pri  prijaznem  nadlogarji  dobro  obedovala, 
Leitnerju  roko  in  v  roko  stisnila  in  odpeljala  se  v  Žalo,  kamor  je 
dobri  dve  uri.  Veit  naju  je  pričakoval,  Miksner  je  za  ta  dan  hlače 
in  šivanko  tudi  na  kol  obesil,  mlinar  nama  je  do  gostilničnih  vrat 
nasproti  prišel,  „s'Micel"  nama  je  pobrala,  kar  sva  hotela  sama  v 
sobo  odnesti  ter  samo  puške  Veitu  prepustila.  V  prijazni  sobi  smo 
za  -mizo  posedli,  „s'Micel"  je  vrč  na  raizo  postavila  in  razgovor  se 
je  takoj  pričel,  za  koliko  dnij  ostanemo  tukaj.  Jaz  povem,  da  v 
dolini  le  kaka  dva  dni  in  da  hočeva  tudi  na  Pasuralm  na  ruševce 
Y  tem,  ko  sva  se  s  prijateljem  krepčala,  opazil  sem,  da  je  Veit 
Miksnerja  in  mlinarja  iz  sobe  izvabil,  in  ko  se  zopet  vrnejo  in  se 
raznovrsten  razgovor  zopet  prične,  jame  me  Veit  in  vsi  za  njim 
„Gróf  gnaden"  titulirati,  čemur  sva  se  s  prijateljem  jako  začudila. 
Jaz  ugovarjam,  a  zistonj.  Veit  se  je  celo  opravičeval.  da  mu 
nikar  za  zlo  jemati,  ako  tega  do  danes  ni  vedel,  mlinar  se  je  tudi 
prizdignil  ter  za  kapico  prijel  in  Miksner  je  celo  pristavil :  „I  hob 
mir's  e  gdoht!" 


Dr.  H.  Dolenec :  Izza  mladih  let.  661 


Še  le  ko  sem  se  v  Gradec  vrnil  in  puško  iz  usnjatega  závoja 
vzel,  pokazal  se  mi  je  uzrok  tega  visokega  in  tako  na  jeden  pot 
piidobljenega  počeščenja.  Závoj,  kateiega  mi  je  bil  puškár  prepustil, 
nosil  je  od  znotraj  nápis :  „Leopold  Graf  von  Galler"  in  najbrž  je  Veit 
nápis  bral,  ko  je  puške  iz  zavojev  jemal. 

Le  malo  smo  se  mudili,  kajti  jaz  in  Veit  sva  imekí  do  Hirsch- 
kogla  dve  uri,  Miksner  je  pa  Oettla  spremljeval  ter  peljal  ga  na 
Sehneiderbaumkogel.  Jaz  sem  drugo  jutro  zopet  petelina  ustrelil, 
Oettel  pa  ni  nič  slišal  in  videl,  kar  meni  ni  bilo  všeč  in  kar  sem 
Veitu  očital,  ker  sem  mu  že  dan  poprej  rekel,  da  mora  gospoda  na 
boljše  mesto  postaviti.  Veit  se  je  jezil  nad  Miksnerjem,  da  je  go- 
spoda slabo  vodil  in  trdil,  da  petelin  je  gotov  v  Schneiderbaum- 
koglu,  kar  je  tudi  práv  imel,  kajti  na  večer  smo  ga  v  resnici  zaslišali 
in  drugo  jutro  ga  je  Oettel  ustrelil.  Jaz  in  Mflvsner  sva  to  jutro 
po  Zwulnerkoglu  preliajala,  prepodila  vec  kokošij,  pa  petelina  ne 
našla.  Domov  gredé  se  o  Veitu  razgovarjava  in  jaz  se  začudim,  da 
Veit  ne  pije.  Miksner  je  jel  z  glavo  otresati,  tobak  duhati,  nos 
bľisati  in  sploh  se  vešti,  kakor  bi  sam  sebi  bránil  ziniti.  To 
opazivši  sem  Miksnerja  nagovarjal  in  ga  spravil,  da  mi  je  jel  pra- 
viti,  da  Veit  se  v  pričo  gospodov  in  tudi  sicer  kolikor  mogoče 
premaguje,  da  ne  pije  vec  kakor  svojo  mero;  da  ga,  ako  to  pre- 
stopi,  pijača  takoj  prevzame,  in  potem  da  postane  divij  in  srdit  ter 
Ijudem  nevaren.  S  zobmi  da  škriplje,  pušo  in  vsako  ostrino  da  treba 
pred  njira  skriti,  kajti  pri  pijači  da  je  že  človeka  zaklal  in  pijan  tudi 
svojo  ženo  ob  življenje  spravil,  in  bil  zatorej  tudi  več  let  zaprt.  Bolelo  me 
je  to  slišati  in  premišljeval  sem  o  tem  vso  pot  do  doma.  Veit  in  Oettel 
sta  pred  nama  prišla :  prvi  se  je  jako  veselil  lepega  petelina  in  jaz  ž  njim. 

Pri  zajuterku  že  smo  .sklenili,  da  popoludne  odrinemo  na 
Pasuralm,  in  to  se  je  tudi  zgodilo.  Veit  in  Miksner  sta.  naju 
spremljala  in  še  nosača  smo  najeli.  Na  planini  smo  se  ustano- 
vili v  cesarski  liiši,  v  kateri  je  stanoval  samo  jeden  vojak,  da  je 
strážil  velikánske,  tukaj  sezidane  hleve,  v  katerili  prebivajo  v  po- 
letnem  času  cesarski  konji,  katere  iz  Piberske  kobilarne  sem  na  pašo 
gonijo.  Mladi  človek,  ki  je  od  septembra  meseca  zmerom  sam  tu  gori 
prebi  val  in  le  vsakili  14  dnij  jeden  pot  šel  si  živeža  iskat,  bil  nas 
je  kaj  vesel  in  še  tem  več,  ko  sem  ga  jaz  po  slovensko  nagovoril. 
Bil  je  štajerskí  Slovenec  od  Ptuja  doma  in  práv  slabo  je  nemško 
govoril,  ker  je  še  le  dve  leti  bil  vojak  med  Nemci. 


002  Dr.  H,  Dolcncc:  l/.za  mladih  let. 


Zgodaj  na  jutro  smo  se  razšli  po  planini,  jaz  in  Miksner  sknpaj, 
Veit  s  prijateljera.  Ruševcev  smo  vec  prepodili,  jaz  sem  jednega  tuJi 
streljal,  a  ne  zadel,  in  še  tisti  dan  smo  se  potem  odpravili  jote  si 
napravljat.  AU  že  opoludne  se  je  jelo  oblačiti,  Miksner  nas  je  sváril  da 
na  planini  ne  ostajati  in  popoludne  še  se  domov  odpravil ;  mi  smo  pa 
ostali  in  bili  smo  drugo  jutro  v  debel  sneg  zameteni. 

Dva  dni  smo  čakali  vremena,  ali  le  zmerom  vec  snega  je  pa- 
dalo, tretji  dan  pa  smo  bili  prisiljeni  oditi  mi  in  naš  gospodar, 
kajti  ni  bilo  nobene  najmanjše  stvari  več  pri  hiši  za  pod  zob.  Vojak 
nam  je  pravil,  da  ravno  dan  potem,  ko  smo  gori  prišli,  bil  je  na- 
menjen  iti  zopet  po  živeža,  katerega  smo  pa  tem  več  potrebovali, 
ker  je  bila  jed  skoro  jediná  zabáva.  Debel  sneg  smo  gazili  skozi 
celo  uro  in  menjavali  se  gaz  delajoči,  dokler  nismo  prišli  pod  rob, 
kjer  je  bilo  že  menj  snega  in  zmerom  menj  proti  dolini.  Razjasnilo  se 
je,  in  o  najlepšem  solnci  smo  dospeli  v  Žalo.  Zopet  smo  bili  z  ve- 
seljem  vzprijeti  in  prvo  je  bilo,  da  smo  si  naročili  dobro  kosilo. 
V  dolini  je  le  malo  snežilo,  kakor  nam  je  dopovedoval  mlinar,  ali  za 
nas  pa  da  so  bili  v  skrbeh.  Med  kosilom  je  tudi  Miksner  prišel,  ki 
se  nam  je  posmehoval,  da  ga  nismo  ubogali  in  ž  njim  odšli. 

Skleneno  je  bilo,  da  ob  treh  popoludne  se  odpeljemo.  Za  od- 
hodnico  smo  ga  že  nekoliko  vrčev  popili  in  postali  dobre  volje,  raz- 
govarjali  se  posebno  o  našem  bivanji  na  planini  in  med  snegom  ; 
mlinar,  ki  je,  kakor  se  je  izrazil,  nam  na  Ijubo  danes  dva  raaselčka 
več  popil,  udaril  je  že  Bog  ve  kolikokrat  ob  mizo  ter  po  navadi  zaklel, 
gostilničar  in  „s'Micel"  sta  tudi  pri  nas  posedia  in  se  z  nami  raz- 
govarjala  in  smijala,  —  kar  zacvili  nasproti  nas  v  visočini  in  udari  na 
zvon.  Ostrmeli  smo  za  trenutek.  „Ogenj!"  je  však  prestrašene  iz- 
pregovoril  in  na  cesto  šinil.  Istina,  pri  zadnji  hiši  na  desni  stráni 
ceste  je  že  iz  strehe  gorelo.  Vseh  moških  nas  v  vaši  ni  bilo  petnajst,  in 
vse  je  bilo  zbegano.  Sprevidel  sem,  da  se  móram  samega  sebe  za 
vodjo  pri  gašenji  postaviti.  Prvo  povelje  je  bilo,  lestve  nastaviti  ob  liišno 
strelio  na  nasprotnem  kraji  ceste.  Bil  je  to  farovš.  Ob  jednera  ukážem 
potrgati  leseno  ograjo,  ki  je  stala  do  sosedne  hiše.  Potem  še  le  sem 
skočil  skozi  vráta  in  vežo  na  dvorišče,  da  si  pogledam  stroho  in 
ogenj  od  druge  straní.  Tu  zapazim,  da  ni  gorelo  iz  lesene  strehe, 
ampak  iz  dimnika,  ki  je  bil  pa  toliko  nizek,  da  ga  čez  streho  nisi 
videl,  pač  pa  je  plameň  visoko  čez  streho  švigal.  Skočím  nazaj, 
dopovem  s  silnim   glasom,  kako  je  in    lestve    so    bile  v  hipu   na    tej 


Dr.  H.  Dolenec :  I/.za  mladih  let.  (5(58 

strelii.  Jaz  pa  silno  pozovem  prijatelja  in  v  malih  trenutkih  sva 
bila  v  gostilni  in  nazaj  s  puškami.  Na  misel  mi  je  prišlo,  kar  sem 
že  večkrat  prej  slišal,  da,  ako  ni  driige  pomoci  pri  roki,  dobro  je 
v  dimnik  streljati,  da  se  saje  doli  posujejo  in  da  se  tako  ogenj  in 
nevarnost  zmanjšata.  To  sva  zdaj  tudi  s  prijateljem  storila  in  ne 
brez  vspeha.  Ijudje  so  bili  pa  tiidi  že  na  strelii,  voda  se  je  jela  po- 
dajati  in  vender  že  jedenkrát  so  se  tiidi  koči  dobili,  da  je  bilo  rao- 
goče  ogenj  dušiti. 

Ljudstva  zmerom  več  je  iz  hribov  in  iz  doline  gori  in  doli 
prihajalo,  iz  vaških  hiš  je  bilo  dosti  skrinj  in  druge  pohišne  oprave 
iznesene ;   blago  iz  hlevov  segnano  je  okolo  poliajalo. 

Župnik  je  bil  na  prvi  hip  na  cesto  pritekel,  a  potem,  ko  je 
zvedel,  da  samo  iz  dimnika  gori,  umaknil  se  nazaj  v  hišo.  Vedel 
je  zakaj,  kajti  komaj  je  bila  večja  nevarnost  pri  kraji,  padale  so  trde 
besede  o  njem  in  njegovi  sosedi.  Bila  je  ta  poprej  njegova  kuharica, 
in  že  priletna  zbrala  si  je  še  dobro  mladoga  raoža,  katerega  je  trdo 
držala  kakor  sužnega,  sama  pa,  dasiravno  precej  premožna,  tako 
stískala,  da  celo  dimnikarja  ni  hotela  placevati.  Nasledek  je  bil,  da 
so  se  saje  vnele,  in  Bog  ne  daj,  da  je  bila  su.ša  in  sapa,  gotovo  bi 
se  bil  ogenj  razširil.  kajti  razen  gostilne  so  bile  vse  hiše  le  z  deskarai 
krite.  Gospodinji  seje  reklo  „Stoiserin",  nje  môžu  pa  „Hisel".  Mlinar, 
katerega  je  pri  nevarnosti  skoro  vsa  zaVednost  popustila,  vedel  se 
je  zdaj  hudo  nad  pohišniki,  da  so  tolikanj  nemarni  in  še  dimnika 
no  dadé  snažiti.  í'rava  istina  je,  da  se  je  mož,  ki  je  bil  čevljar, 
takoj  po  ognji  zopet  na  stôl  usedel  in  jel  šivati,  a  gospodinja  je  za 
mizo  sedela  in  trdo  mlinarju  in  drugim  grajaleem  odgovarjala  ter  se 
jib  vedela  znebiti.  Kar  je  bilo  moških,  skoro  vsi  so  šli  v  gostilno. 
Le  našo  mizo  nam  je  gostilničar  obranil,  in  mlinarju  se  je  navadni 
prostor  pri  nasprotni  mizi  prepustil.  Prijatelj  je  silil,  da  se  odpeljiva, 
a  jaz  sem'  se  bránil,  da  ne,  da  danes  bode  še  dosti  smeha  in  zá- 
bave in  res  je  to  bilo. 

Mlinar  je  imel  glavno  besedo.  Čim  bolj  je  pil,  tem  hoVj  se  je 
jezil  na  Stojserico  in  nje  moža,  katerega  je  imenoval  „tamischen 
Hisel",  in  vselej  je  nehal  s  tem,  da,  ako  ne  bi  bil  gospod  gróf 
pričujoč  in  bi  si  ne  bil  tako  hitre  pomoci  izmislil,  bila  bi  vsa  vas  po- 
gorela.  Jaz  sem  ralinarja  tudi  hvalil  in  mu  le  očital,  da  ni  Stojse- 
rice  še  bolj  v  strah  prijel,  nego  se  jej  skoro  umaknil.  To  je  mlinarja 
še    bolj    razjarilo ;    kar    vsipali    so    se   mu   iz    ust   sami    „verfluchte 


664  Dr.  H.  Dolenec :  Izza  mladih  let. 

Pardubicpraken"  in  vse  gorje  še  je  zaprotil  Stojscrici.  Večkrat  je  vstal 
mlinar,  da  gre  še  zdaj  na  njo,  da  j  o  bode  kar  na  dva  kosa  pretrgal, 
Hisla  pa  na  trto  in  v  dimnik  obesil.  Obeen  smeh  je  bil  nasledek 
takim  in  jednakim  izjavam,  in  Bog  ve,  kako  bi  se  bilo  Stojserici  in 
Hislu  godilo,  ko  bi  bili  mlinarja  pustili  na  nja,  ali  „s'Micel"  je  prišla 
na  me  ter  me  okarala,  da  mlinarja  dražim.  Poprijel  sem  zopet  be- 
sedo  in  nasvetoval,  da  danes  ne,  ampak  zjiitraj  da  gremo  k  Stojse- 
rici, mlinar  in  še  dva  moža  v  imenu  vaščanov  in  jaz  ž  njimi.  Moj 
nasvet  se  je  odobril,  potem  je  pa  mlinar  besedo  poprijel,  še  jedenpot 
naštel  moje  zasluge  in  zaključil  s  tem,  da  se  morajo  javno  in  po 
časnikih  meni  zahvaliti.  Pohvala  je  donela  mlinarju  in  njegovemu 
nasvetu  in,  skoro  da  smo  postali  vsi  jeden,  kar  vrč  za  vrčem  se  je 
donášal  na  mize  in  peti  smo    začeli. 

Zdffj  pa  nastopi  drug  mož  na  prvo  mesto.  Bil  je  ta  bolj  malé, 
a  krepke  postave ;  smeh  mu  je  bil  vedno  na  lici  in  imenovali  so  ga 
Jodlersep.  Zaslúžil  je  to  ime,  kajti  tak  krepak  in  gibčen  glas  se  malo 
kedaj  sliši.  Jodlersep  je  moral  k  naši  mizi  in  zapeli  smo  tako,  da 
je  mlinar  trikrát  zaporedom  ob  mizo  udaril  in  trdil,  da  jednacega  kaj 
se  na  nobenem  gledišei  ne  sliši.  Miksner  je  bil  tudi  pevec,  in  za 
vsakim  petjem  se  je  brisal  in  smijal  in  poscbna  zadovoljnost  se  mu 
je  razlegala  po  nosu  in  obrazu.  Kar  nenadoma  pa  skoči  po  konci, 
posegne  cez  ogál  mize  in  zgrabi  Veita  za  roko,  v  kateri  je  ta  imel 
nož.  Drugi  pripomorejo  in  vzamejo  mu  nož.  Veit  se  je  bil  opil  in 
ni  Ijudij  vec  razločil.  Mrmral  je  sam  s  seboj,  kadar  ga  je  pa  ježa 
zgrabila,  jel  je  škrtati  s  zobmi  in  groziti  ternu  in  onému.  Sovaščani 
so  bili  tému  privajeni  ter  so  se  zanj  malo  brigali,  ko  ni  bilo  vec  noža 
na  mizi.  Petje  in  veselost  sta  spet  zavladala.  Le  mojemu  prijatelju, 
ki  ni  bil  vajen  krepkemu  Ijudskemu  življenju,  jelo  je  postajati  opasno, 
ko  je  mlinar  le  zraerom  bolj  razsajal,  ko  se  je  petje  le  zmerom  bolj 
oddaljevalo  od  liarmonije,  in  je  Veit  skoro  neprenelioma  škrtal,  Vabil 
me  je,  da  pojdiva  spat,  a  jaz  sem  se  izgovarjal,  da  društva  ne  smeva 
puščati.  Tudi  prošnjam  gostilničarjeve  Micike  sem  se  ustavljal,  ali  ta 
si  je  vedela  pomagati.  Zginila  je  in  cez  malo  čaša  je  zopet  vstopila, 
ampak   ne  sama,  ž  njo  je  prišla  mlinarica. 

S  krepkim  glasom  se  je  napovedala.  Mlinar  hudo  viiiski,  bil 
je  vender  takoj  na  nogah,  ter  je  hotel  z  dobrotljivim  vabljenjem  ženi 
strup  odvzeti,  Toda  ta  je  bila  stanovitna,  strašanski  marš  je  mlinarju 
diktirala  in  malo   zmenila  se    za  doktorja    in    še    menj    za    grófa,  s 


A.  A.  P. :  Godec.  665 


katerima  jo  je  skúša]  nílinar  potolažiti.  S'Micel  in  Oettel  sta  se  smijala, 
še  jedno  smo  pa  vender  le  zapeli  in  potem  se  razšli,  Z  Oettlom  sva 
že  v  postelji  ležala  in  m  slišala  Jodlersepa,  ko  je  doli  po  dolini  pel. 
Voz  sva  bila  za  deveto  urb  narocila,  kajti  opoludne  se  je  odpeljaval 
vlak  iz  Koflaclia. 

A  predno  sva  se  zjutraj  odpeljala,  prišla  sta  naju  pozdravljat 
Miksner  in  Veit.  Ta  je  bil  miien  in  skesan ;  videlo  se  mu  je,  da  ga 
teži,  ker  se  je  prejšnji  večer  v  svoji  silni  slabosti  pokazal.  Že  smo 
se  do  voza  odpravili,  ko  dojde  tudi  mlinar,  slab  še,  toda  ker  smo 
počakali,   okrepčal  se  je  in  pokazal  se  je  navadni  njegov  humor. 

Preskočím,  kar  se  je  še  pred  odhodom  godilo  in  povem  samo 
to,  da  smo  se  še  toliko  čaša  mudili,  da  se  je  potrpežljivi  Oettel  do 
dobrega  razjaril,  kar  je  meni  práv  hudo  dejalo,  ker  sem  bil  zye- 
stemu  prijatelju  v  resnici  udan.  Že  na  vozu  je  sedel,  ko  sem  mlinarja 
popustil,  ki  je  zvesto  svojo  zaroto  prejšnjoga  večera  zvršil.  Moje  reči 
so  bile  na  voz  zložené,  pozdravím  Miksnerja  in  Veita  in  hoté  na 
voz  stopiti  ugledam  s'Micel  v  veži  s  solznimi  očmi.  Pozdravím  tudi 
njo  in  ginen  in  skesan  prisedem  Oettlu.  Kočijaž  požene  in  že 
vznemirjeni  konjiči  zleteli  so  doli  po  líribu,  da  se  je  bilo  vsega  bati. 
Molčé  sva  sedela ;  meni  je  bilo  hudo.  Peljemo  se  mimo  Fuxpihlove 
žage,  nekoliko  bolj  se  je  odprla  dolina,  prvo  zelenje  se  je  v  solnci  leske- 
talo  in  nad  nama  v  bregu  zaslišiva  čist,  vesel  glas.  Nehoté  se  z 
Oettlom  pogledava,  oba  na  jedenkrát  se  nasmejeva.  Jodlersep  naju 
je  bil  zopet  sprijaznil. 


4  Godec. 

í^odec  gode  mi  pod  oknom,  Bil  se  je  za  cavjii  hrabro, 

®°     Godec  brez  roké.  Boj  mu  vzel  rokó; 

Godec  gode  tožno  pesen,  Žena  pa  doma  trpela 

Joka  mi  srcé.  Glad  je,  mraz  hudó. 

Godec  invalid  sedaj  je,  Vojska  bila  je  končana, 

Bil  je  inlad  vojak,  Zmagal  bil  je  car, 

Sel  za  carja  v  boj  je,  v  vojsko,  Zmagala  je  vojska  hrabra, 

Mlad  junák  krepák.  Kak  je  carjev  dar?   — 

Pustil  ženo  svojo  drago  Godec  tužne  pesni  gode. 

Samo  je  domá,  Godec  brez  roké, 

Pustil  ženi  je  otroka,  Za  otroka,  ženo  gode,  — 

Siná  šibka  dvá.  Jokaj  se  srcé!                   A.  A.  P. 


mL 


u    x    n    *    M    H    M    n    n    x    n    n    M    u    *    n    M.    H    M    n    M 


m 


M}9é^^M^íädi^M9U'^'^ä^'Miú^^y-^'^i'M^-^^^^ 


Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka. 

Spisal  Fľ.  Wiesthaler. 

II. 

O  sem  prvič  pod  pesnijo  bral  ime  „Franz  Skerbinz  von  Weixel- 
burg,"  prišel  mi  je  na  mise]  slovenski  pisatelj  páter  Paškál 
^ig^^^  S  k  r  b  i  n  e  c ,  bivši  fajmošter  in  guardijan  frančiškanskega  samo- 
stana  v  Ljubljani,  kojega  se  starejši  Ljubljančanje  še  zdaj  spominajo  kot 
izvrstnega  propovednika.  Ker  je  tudi  on  iz  Višnje  Gore  doma,  ugibal  sem, 
da  je  to  elegijo  zložil,  predno  se  je  pom6nišil,  ter  da  se  je  v  popisani 
položaj  le  v  mislih  postavil,  ali  pa  da  je  bil  morda  tudi  sam  zatiški 
cistercijan,  ki  je  po  onem  gori  omenjenem  dogodku  prestopil  k  fran- 
čiškanom,  prilastivši  si  drugo  saraostansko  ime.  Pregledal  sem  vse 
slovenské  literárne  zgodovine,  kar  jih  je  do  zdaj  izšlo,  a  nobena  me 
ni  poučila,  da  napačno  sodim.  Kajti  o  živenji  tega  pisatelja  vedo 
nam  vrlo  malo  ali  celo  nič  povedati:  znano  jim  ni  niti  rojstno,  niti 
smrtno  leto,  niti  krstno  ime  njegovo.  Da  je  čutil  nekaj  pevske  žile 
v  sebi,  priča  nam  njegova  1.  1813.:  „Isloshejna  (=  zložená) 
p  e  sem,"  v  kateri  se  odhajaje  na  Danaj  ginljivo  od  svojih  faranov 
poslavlja.  Moje  mnenje  je  na  videz  potrjevalo  tudi  še  to,  da  sta  si 
obe  pesni  po  dubu  nekako  podobni.  O  tem  se  čestiti  bralci  lehko 
prepričajo,  primerjajoč  le  zaoetni  rázstavki  obeb  pesnij : 


„Ufe  kar  je  na  terno  Svetu  — 
Moi  zlilovek  le  en  zait  terpi." 

Paškál  Škrbinec. 


„De  kar  na  fvejt  sliivi 
En  mejhen  zliaf  terpi.'' 


Da  si  razbijem  v  tej  stvari  však  dvoum,  zatečem  se  k  tukajšnjim 
č.  00.  frančiškanom,  češ,  v  njihovem  arliivu  dobom  gotovo  zaželene 
dáte.  A  v  samostanu  branijo  sicer  dobro  sliko  rajnega  pátra,  o  živenji 
in  delovanji  njegovem  pa  ni  v  arhivu  najti  ne  sledu,  ne  tiru.  Po 
nasvetu  prijaznih  očetov  obrnil  sem  se  na  to  pismeno  do  zdanjega 
provincijala  kranjsko-hrvatske  redovne  provincije,  prečestiťega  p:itra 
F  ľ  i  d  e  ľ  i  k  a  H  o  e  n  i  g  m  a  n  n  a  v  G  o  r  i  c  i.  V  obširnem  odgovoru  je 


Fť    Wiesthalor:  Slovenska  olo;i'ja  iz  preteklcfra  veka.  (>()7 

Ijubeznivi  gospol  moji  žclji  ustregel  ter  mi  podal  natančen  životopis 
Paškalov,  posnet  po  aktih  provincijalnega  arliiva.  Ker  morda  ni  brez 
vrednosti  za  literarno  našo  zgodovino,  objavljam  ga  tu  slovenskému 
občinstvu.  Poročilo  glasi  sé  blizu  takó: 

Andrej  Skerbinz  je  bil  rojen  1.  októbra  1.  1780.  v  Višnji 
G  or  i.  Oblekši  redovno  suknjo  29.  októbra  1.  1800.  v  Klanjskem 
(Klanjec)  samostanu  na  Hrvatskem,  zavezal  seje  29.  okt.  1.  1803. 
v  Novem  Mestu  slovesno  z  dosmrtnirai  obljubami  meniškimi :  kajti 
v  rokopisu  „Tirocinium  seraphicura",  kojega  lírani  tukajšnji  (go- 
riški)  arhiv,  bere  se  do  besede  to-le: 

Parte  secunda  pag.  304:  „Sub  Provincialatu  A.  R.  P.  Castuli 
Weild,  iterato  electi:  Anno  1803  die  29»o  Octobris  expletis  in  Re- 
ligione  seraphica  tribus  annis  integris  conformiter  ad  aulicum  decretum 
dd.  2.  AprHis  1802  ac  praemissis  praemittendis,  Neostadii  in  manibus 
ipsius  P.  Ministri  Provincialis  professionem  solemnem  emisit  Fr. 
Paschalis  Skerbinz  (antea  Andreas)  Carniolus  Weixelburgensis  natus 
1.  Oct.   1780.    indutus  Clanicii  in  Croatia,    die  29no  Oct.   1800."  — 

Po  uradnili  spisih  provincijalnih  bil  je  P.  Skrbinec  v  letih 
1804 — 1807  gramatikalni  učitelj  na  c.  kŕ.  Novomeški  gimnaziji, 
1808 — 1810  duhovni  pomočnik  in  redovne  provincije  tajnik  v  Ljubljani, 
1810 — 1813  samostanski  guardijan  in  fajmošter  pri  „Devici  Mariji." 
Bd  je  izvrsten  govornik.  12.  decembra  1.  1813.  odšel  je  na  Dunaj, 
kamor  so  ga  bili  ondotni  oo.  frančiškani  povabili,  ter  je  tamkaj 
ostal.*)  4.  januvarja  1.  1815.  so  ga  popolnem  iz  kranjsko-hrvatske 
provincije  odpustili  ter  z  dekrétom  dvorne  pisarne  od  0.  aprila 
1.   1815.  št.  5541  nižeavstrijski  provinciji  frančiškanski  privtelili,  kjer 

*)  Meščan  Ijubljanski  poroča  nam  to :  Moja  sedemdesctletna  babica,  za 
PaSkala  Škrbinca  mlada  gospodinja,  imela  je  tega  slovečega  cérkvenega  go- 
vornika  v  posebnili  čislih  ter  mi  je  večkrat  pripovedala,  zakaj  je  p.  Paškál  odšel 
na  Dunaj.  Tiste  čase  živelo  je  v  Ljubljani  vse  polno  „freigeistov^,  ki  so  Paškala 
črtili  teľ  mu  celo  po  življenji  stregli.  Nekega  večera  že  po  jednajsti  uri  pride 
neki  gospod  ,na  porto^  frančiškanskega  saraostana;  pozvoni  ter  pove  vratarju, 
da  nekdo,  ki  je  jako  nevarno  bolan,  žcli  pátra  Paškala,  kateri  naj  takoi  pride 
v  Sp'talsko  ulice  v  to  in  to  hišo.  Páter  Paškál  vst^jie  ter  hiti  k  bolniku.  A  ko 
pride  na  frančiškanski  most,  obsujejo  in  zgrabijo  ga  tam  zbrani  ,freigeisti*  ter 
ga  hočejo  vreci  v  Ljubljanico.  A  k  sreči  udari  ura  polunoči,  mestna  straža  stopi 
na  most,  prepodi  napastnike  ter  pátra  reši  gotove  smrti.  Takoj  [)rihodnjo  nedeljo 
pa  se  páter  Paškál  v  silni  pridigi  poslovi  od  svojih  vernih  poslušalcev,  zatrje- 
vaje,  da  ga  je  sam  svetli  cesar  poklical  na  Dunaj,   ker  mu  v  Ljubljani   strežejo 


668  Fr.  Wiesthaler:  Slovenska  elegija  iz  preteklega  veka. 


se  je  v  raznili  službali  odlikoval,  zlasti  pa  kot  cerkveni  govornik. 
Izvolili  so  ga  trikrát  za  redovnega  provincijala.  Umri  je  28.  janiivarja 
1.  1824.  na  Dunaji.  Kajti  v  nekrologiji  goriškega  arhiva,  y  kateri 
se  však  umrli  redovnik  takoj  po  uradno  naznanjeni  smrti  zapiše,  bere 
se  od  besede  do  besede:  „Viennae:  A.  R.  P.  Paschalis  Skerbinz  per 
quatuordecim  annos  Provinciae  nostrae  Alumniis  et  per  triennium  ad 
B.  V.  Annuntiatam  Labaci  Parochus,  Concionator  zelosifsimus  et  fa- 
mosifsimus.  Postqnam  in  Provinciám  Austriacam  transiit  praeter 
plura  alia  Provinciae  oíficia  honorificentifsime  expleta  tertio  Minister 
Provincialis  actualis,  annor.  aetatis  physicae  4-3  &  4  mensium,  Religionis 
23  &  3  mensium  mortuus  est  28.  Jan,  1824.  R.  i.  p." 
V  dežel  prišla  so  sledeča  njegova  dela: 

1.  Nedelfke  pridige,  k'  jih  je  dal  natifnit  P.  Pashkal  Skerbinz  Guíti-dian 
in  Fajmaflitcľ  per  Materi  Boshji  pred  moftam.  (V  Lublani.)  Jih  ima  na  prodaj 
A.  A.  Hohn  1814    8".  522  str. 

2.  Prasnifhke  pridige,  k'  jih  je  dal  natifnit  P.  Pafhkal  Skerbinz  ....  s' 
peiftavkana  nektirih  nedelfkih.  (V  Lnblani.)  Jih  ima  na  prodaj  A.  A.  Hohn, 
1814.  8«.  266  str. 

3.  Rede  bei  Gelegcnheit  der  jiihrlichen  Feier  des  hcil.  Josepli  als  Schutz- 
patľon  des  Ilandlnngs-Kranken-Institutes.  8".  Wien.  1816. 

4    Rede  von  den  Vorziigen  der  Priesterwiirde.  8".  Wien.  1816. 

5.  Zwanzig  Fastenreden.  8°.  Wien.  1818. 

6.  Scchs  Predigten  iiber  die  fiinf  Stiicke,  die  znm  Sakramente  der  Busse 
erfordert  werden.  8".  Wien.  1820. 

7.  Predigten  anf  die  vorzúglichsten  Feste  Mariens.  S^.  Wien.  1820. 

8.  Die  zehn  Gebothe  Gottes.  8".  Wien.  1825. 

O  njegovem  pesniškem  posknsn  molči  goriško  poročilo.  Naslov  mu  je: 

9.  Isloshcjna  pesem  od  páter  Pafhkala  Skerbinza  fajmafstra  per  Diviz  Mari 
u  Lublani  Leita  181.3.  8^   V2  PO^^- 

po  življenji.  Vsa  cerkev  je  jokala.  —  Da  so  „freigeisti"  pátra  Paškala  res  na- 
padli, za  to  imamo  še  žive  priče.  samo  da  uzrok  ternu  nápadu  nekateri  iščejo 
v  patrovem  življenji  samem  (primeri,  kaj  o  tem  poroca  objektívni  ('op  v  Šafári- 
kovi „Geschichte  der  siidsl.  Literatúr",  39.  str.).  — 

Páter  Paškál  imel  je  v  Ljubljani  brata,  imenitnega  advokáta.  Strijc  moj 
pravdal  se  je  za  neko  hišo  n«  Starem  Trgu.  Doktor  Paškál  je  bil  njegov  za- 
stopnik.  Ko  ga  strijc  vpraša,  kaj  misii  on,  bode  li  pravdo  dobil,  odgovori  mu 
dr.  Paškál:  ,;Vidiš,  dragi  moj,  stvar  je  taká:  Ako  se  mcni  posreči,  v  zid  tÝoje 
hiše  narediti  samo  majhno  luknjico,  toliko  da  vtaknem  notri  mazinec  svojo 
desne  roke,  videl  bodeš,  da  potem  izkopljem  iz  te  luknjice  tako  luknjo,  da  bom 
ves  zlezel  v  tvojo  hišo  in  —  pravda  bo  dobljena."  In  tako  je  tudi  bilo.  Čez  dve 
leti  je  dobil  strijc  pravdo,  a  doktorju  je  moral  plačati  tuk  ckspcnzar,  da  mu  je 
rajši  kar  hišo  prepustil.  Tako  je  doktor  Paškál  res  v  hišo  zlezel ! 


Nís  Vodoľan:  Izgubljena  mladosť.  669 

Razven  tega  zapustil  je  še  ranogo  drugih  (nemških)  pridig  v 
ľokopisu,  ki  so  bile  pozneje  v  vec  zvezkili  tiskane  izšle. 

O  ujem  sodi  Paul  Jos.  Šafárik  v  svoji  knjigi:    „Geschichte 

der  siidslawischen  Literatúr"  tako-le :  „Paškál  Skerbinc hatte 

.  .  .  grossen  Zulauf  als  Prediger,  besonders  von  der  niederen  Volks- 
klasse,  wovon  indessen  wohl  nur  sein  eindringlicher  Vortrag  Ursache 
gewesen  sein  mag,  denn  das  Uebrige,  zumal  das  Leben  selbst,  war 
nicht  so  ganz  regelrecht." 

V  latinskem  predgovoru  k  svojim  nedeljskim  pridigam  opravičuje 
se  P.  Skrbinec  zavoljo  nečistega  jezika  svojega,  češ,  da  se  mu  dá  z 
jezikoslovnega  stališča  marsikaj  očitati,  a  da  njemu  ni  stalo  do  tega, 
da  bi  likal  jezik  in  pisal  za  učenjake,  marveč  je  le  nameraval  z 
besedo  vsakerau  razuraljivo  vzpodbujati  Ijudstvo  k  pobožnosti  in 
grešnike  zopet  na  pravo  pot  spravljati.  „  Linguara  quod  attiiiet" 
(pravi),  ea  est,  quae  intelligi  a  quovis  sat  facile  potest,  quamvis 
multum  germanizet."  Sicer  pa  menim,  da  se  mora  tudi  z  retoričnega 
stališča  nemškim  njegovim  propovedim  prednost  dajati  pred  sloven- 
skimi  in  da  je  morala  go  vor  jena  njegova  beseda  dokaj  večjo  moč 
in  silo  v  sebi  imeti,  nego  jo  ima  pisana.  Isto  sodbo  o  njem  izi-ekli 
so  mi  tudi  nekateri  duhovniki  strokovnjaki. 


ílMv 


A  Izg'ubljena  mladost. 

"^jpepe  sanje  so  mladosti  leta,  Prožli  zlatí  dnevi  so  radosti, 

^Kaj  si  mládež  vse  obeta!  Proč  je  srečni  čas  mladosti, 

Ali  vse  ko  pena  liitro  zgine,  Sladké  moje  nade  so  pvegnaiie, 

Sreíe  doba  naglo  mine  Sríne  slike  pokopano. 

Grenko-žal  spomin,  globokc  raiio.  Pa  zastonj,  zastonj  je  vzdiiiovanje. 

To  je  vse,  kar  iiaiii  ostane  In  zastonj  vse  žalovanje, 
Od  mladostnili  npov,  žolj  in  vzorov,.       Kar  nam  čaša  hitri  tek  zagnie, 

Od  navdušenih  náporov.  Nikdar  vcč  se  ne  povrnc. 

Tndi  meni  so  prelepe  sanje  Torej  čuj  me,  revno  srce  moje : 

Br/,  zbožale,  in  spoznanje  Mirno  bolečine  svoje 

Grenko  mesto  njih  je  nastopilo,  Nosi,  in  ne  toži  več  nsode, 

Dusno  moč  mi  ostrupilo.  Bolje  ti  takó  ne  bode! 


''^^^^^Mm.- 


N  is  Vodoran. 


b?-^^^-^!^*:?^^:?^^:^^^^^^^^^^'^^^?^;?^^:^^^^?-^^ 


Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Spisal  J.  T  ť  d  i  n  a. 
11.  Povodni  niož. 

(Koiiec.) 


ľedno  so  naredili  baltovški  most,  bil  je  blizu  taixio  brod  m 
najstarái  in  dolgo  čaša  tudi  jedini  hiši  Baltove  Vaši  sta  bili 
Bľodnarjeva  in  Ribičeva.  Brodnar  Balt  je  iniel  razen  vec  sinov 
lepo  hčer  Metko,  njegov  sosed  pa  razen  vec  líčerij  brdkega  siná  Janeza 
in  tako  se  skoro  ni  moglo  drugače  naključiti,  nego  da  stá  se  ona 
dva  jeden  v  druzega ,  práv  globoko  zaljubila.  Dala  sta  si  že  tudi 
zaročne  prstane.  Ker  se  njijini  zavezi  nista  protivila  ne  očeta  ne 
materi,  bila  bi  se  lahko  vzela  in  živela  kakor  se  jemljó  in  živé  drugi 
Ijudje,  da  ne  bi  trebalo  o  tom  nič  pisati  in  še  dosti  govoriti  ne.  Ali 
v  Baltovo  Metko  se  je  zaljubil  tiuli  povodni  mož  in  prežal  nepre- 
nehoma  nánjo,  da  bi  jo  zgrabil  in  nnesel.  Mati  je  líčerko  dostikrat 
svárila,  da  naj  ne  hodi  na  vodo  nikdar  brez  kakega  kr.íčanskega 
znamenja;  ona  pa  se  je  smijala  in  velela,  da  se  povodnega  raoža  ne 
boji.  Neko  nedeljo  zjutraj  se  je  hotela  umiti,  in  ker  ni  našla  vode 
v  káblu,  šla  je  na  Krko.  Predno  se  je  začela  umivati,  položila  je 
na  breg  brojanice,  da  jej  ne  bi  padlé  v  vodo  in  tako  je  vzela  izza 
vráta  tndi  zlati  križeek  in  ga  dojala  na  trato.  Zdnj  si  zasuče  rokave 
in  se  začne  nmivati.  Povodni  mož  se  jej  približa,  ali  zapazivši  na 
roki  prstan,  spomin  krščanske  Ijubezni  in  zvestobe,  moral  je  odskočiti 
nazaj  v  globočino,  ker  še  ni  imel  do  nje  oblasti.  Metki  se  je  jel  v 
vodi  prstan  zmikati.  V  strahu,  da  jej  ne  páde  v  Krko  in  se  izgubi, 
sname  ga  s  prsta  in  dene  na  grivo.  Povodni  mož  se  zopet  pokaže 
in  ko  vidi,  da  ni  zapreke,  plané  iz  vode  in  Metko  ugrabi. 

Bridko  sta  jokala  za  njo  oča  in  mati,  še  bridkeje  pa  nbogi 
Janez.  Noč  in  dan  je  premišijeval,  kako  bi  mogel  rešiti  svojo  pre- 
Ijubo  zaročnico.  Povpraševal  je  modrili  mož  in  svetili  puščavnikov, 
ali  zastonj  iskal  je  pri  njili  dobrega  sveta  in  pomoci.  K  Ribičevim 
piide  mlad,  reven  popotnik  in  prosi    večerje    in    postoljo.     Ribič    mu 


J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  6T1 

veli :  Mi  iinaino  šo  zase  premalo  prostora,  pojcli  k  sosedu!  Blago- 
siriii  Janez  pa  se  oglasi :  Naj  spi  pri  meni !  Treba  se  bo  malo  stisniti, 
ali  kaj  za  to.  Zdaj  pravi  stari  Ribič :  Ce  je  práv  zate,  je  tudi  zame, 
riaj  ostí\ne !  Popotnik  je  z  Ribičevimi  večerjal,  potem  sta  šla  z  Janezom 
spat.  Janez  se  spravi  in  gre  v  posteljo.  tujec  pa  sede  na  tla  in  začne 
nekaj  mencati  in  godrnjati. 

Janez  ga  vpraša,  zakaj  se  ne  uleže. 

Popotnik:  Ne  utegnem. 

Janez :  Kaj  pa  delaš  ? 

Popotnik :  Krvavo  mleko  za  gospo,  ki  daje  psom  kavo,  revežem 
pa  še  skorje  črnega  kruha  ne.  Zdaj  bo  morala  prebiti  tudi  brez  káve. 

Janez  vpraša  tujca  v  drugo,  kaj   dela. 

Popotnik :  Trganje  v  desni  roki  za  liudobno  mačeho,  ki  tepe 
brez  nzroka  svojo  pastorko. 

Ko  je  tujec  še  vedno  nekaj  mencal  in  godrnjal,  vpraša  ga  Janez 
v  tretje,  kaj  dela. 

Popotnik:  Točo  za  devet  vasij,  v  katerih  ni  ne  jednega  moža, 
ki  bi  bil  tega  imena  vreden. 

Janez :  Kdo  pa  si  ? 

Popotnik :  Crnošolec. 

Janez  se  obveseli  in  pravi :  Sam  Bog  te  je  prinesel  pod  na.šo 
streho.  Ti  mi  boš  mogel  razodeti,  kje  se  naliaja  zdaj  moja  nevesta 
in  kako  bi  mogel  jaz  do  nje  priti. 

Crnošolec  odgovori :  Ce  bi  to  jaz  tudi  vedel,  ne  bi  nič  tebi 
koristilo,  ker  ti  ne  bi  smel  povedati.  Vežejo  me  tako  hude  prisege, 
da  ne  bi  ostal  ne  tri  dni  živ,  ko  bi  se  j  im  izne  veril.  Ali  nobena 
prisega  mi  ne  bráni,  da  ti  dam  dober  svet.  Vse  skrivnosti  so  zapisane 
v  črnih  bukvah.  Te  bukve  pa  imajo  razen  črnošolcev  tudi  mrliči. 
Pojdi  o  polunoči  na  pokopališče  in  se  ustopi  takó,  da  ti  bo  stala 
jedna  noga  na  posvečeni,  druga  na  neposvečeni  zemlji.  Kmalu  se  bo 
oglasil  mrtvec  in  začel  prebirati  iz  črnih  bukev  prerokovanje  za 
bodoče  leto  in  sploh  vse  skrivnosti,  ki  so  imenitne  za  duhovnijo.  Ce 
ne  boš  zvedel  nič,  kar  bi  bilo  za  rabo,  na  prvem  pokopališči,  pojdi 
na  drugo,  tretje,  dokler  ti  se  želja  izpolni.  Poglavitna  reč  pa  je,  da 
boš  stal  gotovo  tako,  kakor  sem  ti  rekel.  Ce  bi  bili  obe  nogi  na 
neposvečenih  tleh,  ne  bi  ničesa  slišal  in  zvedel,  če  bi  pa  stal  z  obema 
na  posvečenih,  prišel  bi  mrličem  pod  oblast,  da  bi  te  smeli  raztrgati, 
ali  pa  ti  storitl  kako  drugo  škodo. 


672  J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Janez  črnošolca  lepo  zahvali  za  dobri  svet  in  pr  vi  krát,  od  kar 
je  izgu1)il  Ijubico,  trdno  zaspi.  Precej  drugi  večer  napoti  se  proti 
Prečini  in  se  ustopi  o  polunoči  na  sveto  in  nesveto  zeinljo.  Videl  ni 
nikogar,  dobro  pa  je  čul  prerokovanje :  „To  leto  se  bosta  rodila 
grašeaku  samo  dva  nezakonska  otroka.  —  Prečina  bo  dobila  učitelja, 
ki  bo  orglal  tako  kratkočasne,  da  bodo  začela  dekleta  kar  v  cerkvi 
plesati.  —  Stari  fánt  in  svetohlinec,  ki  meče  vse  zaljubljene  fante  in 
dekleta  v  peklensko  žarjavico,  omožil  bo  ta  predpust  svojo  hčer, 
katero  ima  spravljeno  tamo  gori  na  Gorenjskem  pri  Kranji." 

Po  tem  kratkem  branji  je  mrlič  umolknil,  ker  v  črnih  bukvah 
ni  bila  nobena  skrivnost  več  zabelježena.  Janez  se  je  smijal  in  čudil, 
da  se  brigajo  prečinski  mrliči  za  také  prazne  novice  in  posvetne 
bedastoče. 

Drugo  noč  se  napoti  v  Sotesko.  O  polunoči  je  že  stal  z  jedno 
nogo  na  pokopališči,  z  drugo  zunaj  in  je  čul  berilo  :  „Soteščani  bodo 
lovili  ribe  in  rake,  pa  se  ne  bodo  s  tem  niti  letos  ne  vzveličali,  ne 
pbogatili,  ne  zredili,  ne  nasitili.  —  Knez  bi  prišel  rad  pogledat  svoje 
posesti,  pa  ne  bo  irael  za  pot  denarja.  Bolj  srečen  je  njegov  .slu- 
žabnik:  kúpil  si  bo  graščino." 

Soteški  prorok  se  je  zdel  Janezu  pametnejši  od  prečinskega,  ali 
njemu  ni  povedal  nič  koristnega. 

Tretjo  noč  šel  je  poslušat  črne  bukve  na  topliško  grobje.  Mislil 
si  je :  do  tretjega  gre  rado,  bržkone  ne  bom  niti  nocoj  nič  zvedel. 
Mrlič  bere:  „Tamo,  kjer  teče  Sušiča  v  Krko,  naredil  šije  v  koreninah 
gnezdo  povodni  kos.  Kdor  bo  to  gnezdo  našel  in  s  seboj  nosil,  ne 
bo  ga  mogel  niliče  videti  pa  bo  šel,  kamor  bo  sam  hotel,  in  če  ga 
ne  bo  sírali  veliké  krnice,  tudi  k  pôvodnému  môžu,  ki  je  ugrabil 
lani  osovrej  baltovško  Metko  in  pred  njo  brezštevila  tlrugih  deklet.  — 
Za  Gradiščem  leži  seženj  pod  zemljo  med  kozolcem,  potom  in  glo- 
govim  grmom  velik  základ.  Grád  tistega,  ki  ga  ogrono,  ostal  bo 
bogat,  nepremagan  in  slavon  do  devetega  rodu.  —  V  raziiokliui  pisane 
skale  pod  Rumanjo  Vasjo  vzrasla  je  iz  trdega  kameňa  prežlalitna 
zel  tolažník.  Kdor  jo  podulia,  znebi  se  vsake  žalosti  in  skrbi  in 
pozabi  vsako  nesrečo  in  gorje." 

Janez  je  vedeževanje  na  vso  moč  pazljivo  poslušal  in  si  vsako 
besedo  zapomnil.  Komaj  je  pričelo  svitati,  tekel  je  iskat  čudodelnega 
gnezda,  katero  je  našel  brez  truda.  Vzemši  ga  s  seboj  skočil  je  v  čoln 
in  .se  prepoljal  po  Krki  do  veliké  krnice,  ki  požira  vodo  in  vse,  kar 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  673 

v  vrtinec  pride.  Kinica  Janeza  pogoltne  in  ga  nese  globoko  doli  tja 
do  šteklené  hiše  povodnega  nioža.  On  stopi  v  hišo.  Kamor  je  le  po- 
gledal.  lesketalo  se  je  biserje,  zlato,  srebro  in  sto  drugili  dragocenih 
rud  in  samocvetnili  kameňov.  Prehodil  je  brez  števila  nepopisno 
krasnili  izb,  v  katerih  je  vse  mrgolelo  bab  in  otrok.  Gospodarja  ni 
dobil  doma,  ker  je  šel  strašit  krdelo  pijanih  Krájinčanov,  popotujočib 
domov  iz  slavonskih  gozdov.  V  zadnji  izbi  nájde  Janez  svojo  preljubo 
Metko.  Ona  je  zibála,  bridko  vzdihovala  in  jokala.  Janez  dene  kosovo 
gnezdo  na  mizo  in  se  jej  prikáže.  Metka  zavrisne  od  veselja  in  mu 
potoži,  kako  slabo  se  jej  je  godilo  pri  povodnem  moži.  Tamo  doli 
lepega  solnca  nikdar  ni  videla.  Sprebajala  se  je  med  steklenim  drevjem 
in  spala  v  stekleni  postelji  pod  stekleno  odejo. '  V  liiši  ni  nobene 
kuhinje,  nobene  peci,  ogenj  se  v  njej  nikoli  ne  zaneti.  Jedla  je  surové 
ribe  in  surové,  neslané  in  nezabeljene  povodne  zeli.  Ljudi  se  vidi 
vse  polno,  ali  to  društvo  človeka  ne  veseli,  ker  je  pomenkovanje 
prepovedano.  Blagi  Janez  se  je  razjokal  o  Imdi  bedi,  katero  je  pre- 
bila jijegova  Ijubica  pa  je  zopet  prijel  kosovo  gnezdo  in  jej  velel, 
da  naj  ga  prime  tudi  ona.  Nevidna  prekoračila  sta  izbo»  za  izbo  in 
dospela  srečno  iz  šteklené  hiše.  Janez  je  bil  prišel  vánjo  skoz  sprednja 
vráta,  skoz  zadnja  sta  jo  zdaj  zapustila.  Pred  pragom  tekla  je  pod- 
zemeljska  Temenica.  Janez  in  Metka  skočita  brez  straha  vánjo  in 
brza  struja  ja  prinese  v  nekoliko  trenutkihv  Krko,  po  kateri  pri- 
plavata  do  zaželenega  brega.  Ŕe  tisti  teden  sta  se  poročila  in  zákon 
vzel  je  pôvodnému  môžu  vso  pravico  in  moc  do  blažené  Metke. 

Ali  hudobnež  si  izmisli  strašno  maščevanje.  Ko  je  prišla  na 
Krko  po  vode,  privihra  na  površje,  raztrga  njenega  otroka  in  jej 
vrze  krvavé  kosce  pred  noge.  Ubožica  se  je  zgrudila  iw  jela  od 
neskončne  groze  in  žalosti  umirati.  Janez  pa  se  domisli  prežlahtne  zeli 
,.tolažnika".  Ko  jej  ga  prinese  in  da  poduhati,  pozabila  je  strašno  pii- 
godbo  in  kakor  bi  trenil  zapustili  sta  jo  groza  in  žalost.  Bila  je 
zopet  zdravá  in  t<ikó  veselá  in  sretna,  kakor  še  nikoli  ne  v  vsem 
svojem  življenji. 

Zdaj  se  je  spomnil  Janez  tudi  zakladá  nad  Gradiščem.  Ogre- 
niv.íi  ga  sezidal  si  je  na  brdu  med  Gradiščem,  Krko  in  Eumanjo 
vasjo  prekrasen  grád,  ali  nikdar  ni  pozabil,  da  je  domačega  rodu  in 
kmetiškega  stanú.  On  se  ni  polastoval  zemlje,  sto  in  stokrát  s  kr- 
vavimi  žulji  obdelane  in  z  vročim  znojem  porošene  svete  dedine 
neutrudnih    .slovenskih    oratarjev.     Svojili   kmetov  ni   sijil,    da  bi  mu 

43 


674  Gorilzfl:  Žolje. 

zastonj  delali  in  ni  hodil  pobirat  desetine  od  žita  in  vina,  ki  je 
vzrástlo  in  dozorelo  brez  njegovega  truda.  Tlako  imenoval  je  v  nebo 
vpijoč  greh,  desetino  očiten  grabež. 

Svojim  zatiranim  bratom  je  pomagal  iz  srca  rad  v  vseb  sti- 
skah  in  nadlogah.  Ce  so  jih  dali  gospodje  zapretí,  poslal  je  svoje 
hlapce,  ki  so  ječo  razbili  in  jih  rešili.  Kadar  so  skrbniki  in  župani 
peljali  domov  iz  kozolcev  uplenjeno  desetino,  čakali  so  jih  Janezovi 
Ijudje  v  kaki  zasedi  in  prisilili  voznike,  da  so  morali  se  vrniti  in 
ubogim  kmetom  vzeto  žito  do  zq,dnjega  snopa  po  vrniti.  Grófi  in  ba- 
róni so  se  strašno  raztogotili  in  Ribičev  grád  oblegli.  On  je  udaril 
nánje  s  svojimi  zvestimi  hlapci  in  od  zadaj  pritisnili  so  kmetje. 
Veliko  žlahtne  gospode  je  v  tem  boji  poginilo,  brez  rane  ni  utekel 
nobeden.  Naskoki  in  odboji  ponovili  so  se  dostikrat  tudi  za  Jane- 
zovih  následníkov  z  istim  vspehom  do  devetega  rodu.  Desetemu  rodu 
pa  se  je  bojna  sreča  izneverila :  žlahtniki  so  grád  premagali  in  raz- 
rušili.  Bahato  in  hudobno  so  se  ustili,  da  so  razdejali  brlog  krvavih 
razbojnikov  in  rogoviležev,  ki  so  jim  krátili  pravice,  kradli  desetino 
in  hujskali  tlačane.  Drugače  pa  je  sodil  o  tem  zasužnjeni  slovenski 
kmet.  Gredé  mimo  tožnih  razvalin  jel  si  je  brisati  solze,  snel  klo- 
búk in  molil  očenaš  za  duše  slavnih  junákov,  svojih  rojakov,  dobrot- 
nikov  in  maščevalcev. 


Zelje. 


^o  nágne  se  življenja  mi  solncc  na  zapäd, 
P  Za  ktérim  holmom  zašlo  mi  bo,  bi  vedel  nul  I 

In  poznal  rad  bi  hišo  in  v  hiši  póstelj  tisto. 

Kjer  vlégel  bom  se  truden,  oh,  truden  slednjiŕ  si»nt' 

In  poznal  rad  bi  róko,  poljubil  jo  iskreuo, 

Ki  mi  očí  zatisne  v  nevzdrarani  sen  takrat. 

In  .  .  .  bó-li  se  vtrníla  v  očesn  kákcm  solza, 

Ko  vrofe  svce  prejšnje  objame  gróba  hlad? 

Goríl  z  d. 


•Nläoieé 


V  Valvasorjevem  grádu. 


éč  stojím! 


Oj  veleiim, 


v  Ki  tu  si  sanjal  dela  svoja, 
Pozdravlja  me  podoba  tvoja, 
Učenosť  jo  krasí,  razúm! 

Oli,  kóliko  od  tákrat  let 

V  morjé  neskônčnosti  je  palo. 

Ko  tvoje  je  imé  sijálo 

In  cvel  modľósti  tvoje  cvetl 

A  ni  minill  Spomín  na  té 
Še  vedno  nas  bodrí  in  dviga 
In  část  in  slavo  ti  prižiga, 
Ki  sile  vse  je  ne  vmoré ! 


V  prostorih  teh  tvoj  dnli  živí 
In  plavá  skoz  mogočne  hranie. 
Sedaj  neviden  gleda  náme. 
Ki  duša  ga  na  glás  čestí  I 

Naróda  ti  preslavni  sín, 
Odličen  s  slavo  nevenljívo, 
Na  veke  naj  sé  silo  živo 
Dvignje  nas  na  té  spomín! 

Zidánje  pač  razpada  žé, 
Ä  svéto  je,  dragó  in  čestno, 
In  srce  vsako  saniosvestno 
Proslavlja  dično  ti  imé! 


Skoz  gótska  okna'  padá  žar 
Večerné  zore  v  grajsko  sobo  — 
Oh !  le  na  zábljeno  trohnôbo 
Skoz  gótska  okna  padá  žar! 

Ti  angelj  moj,  základ  cvetán, 
Boječe  zréš  krog  sebe,  tožno 
In  brez  glasú  stojiš  pobožno, 
Ti  angelj  moj,  základ  cvetán! 

Kaj  žali  ti  mlado  srcé? 
Glej !  med  pozabljeno  trohnôbo 
Odsevaš  tí  lepó  s  svetlôbo  — 
Kaj  žali  ti  mlado  srcé? 

Okó  na  naju  gleda  mu. 
Oj  strogo  je,  pa  vender  milo 
In  s  prebodljivo,  hudo  silo 
Okó  na  naju  gleda  mul 


Na  mene  sem  zaúpno  zri, 
Ki  Ijubim  te  iz  duše  cele, 
Oh  !  duše  žalne  in  veselé  — 
Na  mene  sem  zaúpno  zri! 

Ko  skozi  okna  padá  žar 
Zvestóst  si  večno  priseziva 
In  gorko  se,  srčnó  Ijubiva, 
Ko  skozi  okna  padá  žár! 

Na  steni,  glej,  podobo  zrém! 
To  vi  téza  je  stará  slika, 
Rodbíne  svoje  bil  je  dika, 
Na  steni,  glej,  podobo  zrem! 

Na  sliko  to  ozriva  se. 
Naj  priča  nemá  bo  Ijubávil  . 
V  večemi  divni  razsvetljavi 
Na  sliko  to  ozriva  se!  .  .  . 


— b— 


43* 


Kuzovei. 

Slika  iz  národa.    Spisal  dr.  Ivan  Tavčar. 

red  pot  in  petdesetimi  in  tiidi  še  pred  potdoseiimi  lefi  bila 
je  poljanska  dolina  na  Gorenjskem  pozabljen  in  zapuščon 
kos  slovenské  zemlje.  O  beli  česti,  vijoči  se  sedaj  tik  vode, 
niti  sluha  ni  bilo ;  pac  pa  se  je  pričela  takoj  pri  Škofji  Loki  kolo- 
vozna  pot,  ki  se  je  vleklá  potem  proti  Poljanom  in  še  dalje  proti 
Žirém.  Tolminci  in  Cici  tovorili  so  po  njej  s  svojimi  konjiči.  Visoko 
hrastovje  in  gosto  smrečje  senčilo  je  nesrečni  ta  kolovoz,  ter  zrlo 
premnogokrat,  kako  so  se  vozoví,  ki  so  slučajno  zabredii  tu  sem, 
prekopicevali  in  čuli  ostro  kletev  komisarja,  po  voznih  deskali  se  pre- 
metujočega,  kojega  je  uradna  usoda  vrgla  v  to  pustinjo. 

Pot  le-tá  bila  je  po  noci  práv  zelo  nevarna.  Po  gošči  plazil  i  so 
se  nadležni  gostje,  ki  so  bili  ob  jednem  tihotapci,  tatovi  in  če 
treba  tudi  roparji.  Tujemu  imetju  sovražna  ta  óeta  združevala  je  v 
sebi  vojaške  begune  in  drugo  slabo  in  izprideno  osobje.  Ravnali  so 
se  po  nekakem  vojaškem  redu.  Vodja  obupno-predrznemu  ternu  krdolú 
bil  je  še  sedaj  tu  in  tam  v  poljanskem  spominu  živeči  Peter  Smuk ; 
pod  njim  pa  so  imeli  zapovedništvo  Groga  Rohnač,  kruljavi  Martin 
Goščavec,  in  pa  črni  Tinač  Šust,  ki  je  napravljal  postenému  oč-etu 
Marku  Sústu,  svetovolniškemu  cerkovniku,  prezgodnje  sivé  lase.  No- 
sili so  tobak  s  Primorja,  pri  tem  ustavljali  vozice  in  tovore  na  poti, 
ter  si  tudi  po  tem  načinu  pridobivali  denarjev.  Casih  so  lovili  zajce  po 
planinah  ter  kradli  jance  na  paši.  Tik  poddružnice  v  Bukovom 
Vrhu  visgko  nad  poljansko  vasjo  v  vznožji  planine,  ki  se  zove  Pasja 
Raván,  imeli  so  svoje  selišče  ter  prebivali  v  veliki  leseni  koči,  sto- 
ječi  na  zemlji,  ki  se  še  sedaj  imenuje  na  ,,Kuzovem".  Zategadelj  so 
jih  Poljanci  imenovali  K  u  z  o  v  c  e. 

S  Poljanci  so  Kuzovei  živeli  v  lepem  miru ;  ustavljali  jih  niso 
po  potih,  ter  jim  niso  jemali  niti  jaret  niti  denarja.  Tu  in  tam  prišli 
so  v  Poljane  k  deseti  maši.  Pripeli  so  iz  ITotavelj  cez  županov  most 
ter  priukali  v  vas,  da  je  vsc  skupaj  letelo.  Bili  so  bogato-kmetsko 
opravljeni;  krog  njih  je  ferčalo  svilnatih  in  špičastih  robcev,  da  so 
dekleta  poželjivo  odpirala   oči.     Najgorši  bil  je  pa  Peter  Smuk,  člo- 


Dr.  I.  Tavťav:  Kiizovci.  677 

vek  oľjaškega  telesa  in  raJečih  lic.  Rad  se  je  usedel  tik  cerkve  na 
zid  pri  pokopališči,  in  sicer  tako,  da  je  sedel  ravno  za  fiaančarji, 
ki  so  božjo  besedo  tudi  rajši  zunaj  cerkve  kot  v  njej  poslušali.  Zvonil 
je  z  nogami  ter  časih  napeljal  stvar  tako,  da  je  zadel  z  nogo  finan- 
čaľjevo  telo.  Stnipeni  pogledi  bili  so  mu  v  zahvalo,  njemii  pa  se  je 
vse  obličje  samo  sraijalo,  in  kdor  ga  je  videl  takrat,  dejal  je  nelioté  : 
pa  je  res  zal  človek! 

Skgro  bi  se  lahko  trditi  dalo,  da  so  bili  Knzovci  kake  tri  leta 
gospodarji  poljanskega  pogorja.  Počenjali  so,  kar  se  jim  je  Ijubilo  ! 
Svetna  oblast  prikazovala  se  je  v  dolino  samo  v  podobi  bojazljivili 
finančarjev  in  plaliih  revizorjev.  Ali  vsi  ti  so  se  Petra  Smuka  báli,  da 
so  mu  šli  s  poti,  ée  so  ga  le  iz  dalje  ugledali.  Báli  so  se  ga  tako, 
da  se  njegovih  hudodelnih  činov  niti  ovaditi  niso  upali.  Konečno  pa 
se  je  stvar  tudi  tedanjim  óblastvom  nevarna  videla,  tako  da  so  na- 
pela  vse  svoje  moci.  Necega  jutra  primaršira  v  Poljane  kompanija 
Cehov  z  jednim  častnikom.  Ti  potem  lazijo  po  planinah  in  naposled 
v  istini  polové  in  raztepij  Kúzovce,  to  pa  toliko  laze,  ker  je  bil  Peter 
Smuk  še  poprej  sklenil  svoje  življenje.  Njegove  kosti  počivale  so  tedaj 
na  produ  v  ,,Kotu"  kjer  ga  je  bila  voda  mrtvega  na  suho  vrgla.  Grob 
le-tá  leži  sedaj  po  izpremembi  vodotoča  sredi  struge  in  dan  na  dan 
pluskajo  mrzli  valovi  čez  ubogo  človeško  bitje,  ki  je  nekdaj  v  življenji 
nosilo  goreče  srcé  v  sebi  ter  imelo  zmožnosti,  ki  bi  hih.  boljšo  usodo 
svojemu  razvitju  zaslúžilé. 

1. 

Pičlo  uľo  od  Poljan,  ob  sedanji  česti  v  Loko  leži  vas  na  Logu. 
Tik  te  vaši  dviga  se  nevisok  lírib.  V  vznožji  obrasten  je  z  grmičev- 
jem  in  trnjem,  na  vrhu,  ki  se  na  najvišjem  mestu  izgublja  v  malo 
planoto,  pa  ga  obvija  zelena  trátina.  Na  omenjeni  planoti  posta- 
vili so  naši  predniki  za  ta  kraj  mogočno  cerkev  z_  dvema  stolporaa  ter 
jo  posvotili  svetemu  Volbcnku,  ali  kakor  Poljanci  mehkeje  pravijo, 
,  svetemu  Volniku.  Kdor  s  sercem  kipečim  po  zaviti  česti  v  Poljane 
liiti,  oznanujeta  mu  svetovolniška  stolpa  že  iz  dalje,  da  se  bliža  do- 
mácemu kraju,  domácemu  zraku  in  šumečim  domácim  vodám!  Bo- 
dita  tisočkrat  jjozdravljana  svetovolniška  stolpa,  Ijubljena  strážnika 
domače  doline! 

Ravno  pod  svetovolniškim  hribom  tik  pota  imel  je  ob  času 
naše  pripovesti  premetena  in  zvita  buča  Janez  Premetovec  svoje 
selišče.    Stel  je  v  svojo  lastnino    staro    leseno   kočo   s    tako    tesnimi 


678  Dr.  I.  Tavčar  ;  Kuzovci. 

okni,  da  ni  nikdo  rad  pomolil  svoje  glave  skoz-nja,  boječ  se,  da 
bi  je  vec  nazaj  ne  spravil.  Premetovec  je  bil  tedaj  pričel  krčmariti; 
prodajal  je  kislo  vino  in  žganje,  ter  počenjal  še  druge  baze  trgovine, 
ki  ga  niso  v  najboljše  ime  spravile.  Domačija  njegova  stala  je  in 
še  sedaj  stoji  (dasi  ima  druge  lastnike)  kake  dva  streljaja  zimaj 
vaši,  oddaljena  od  sosedov.  Na  zgornjo  strán  kopiči  se  svetovolniški 
hrib,  skoro  ravno  pod  hišo  pa  teče  reka,  ki  se  na  tem  mestu  za- 
víja ali  lomi,  tako  da  je  tu  plitva,  in  da  se  brez  teže  prebrede. 
Premetovčeva  koča  imela  je  iz  ceste  in  tudi  spodaj  poseben  vhod,  in 
nikomur  ni  bilo  skrito,  da  so  pri  spodnjem  vhodu  Kuzovci  v.  krčrao 
zahajali.  Isto  tako  seje  vedelo  povsod,  da  je  Premetovec  vzdržaval  s  Ku- 
zovci živo  trgovsko  zvezo,  po  kateri  je  bogatejši  postajal  od  dne  do  dné. 

V  soboto  večer  pred  kvaterno  nedeljo  v  septembru  leta  1828. 
gorela  je  v  Premetovčevi  pivnici  trska  v  steni  pri  peci,  dasi  na 
prvi  pogled  niti  jednega  pivca  v  zakajenem  prostoru  videti  ni  bilo. 
Ce  bi  se  tu  in  tam  ne  bila  prikázala  roka  izza  klopi  na  mizo,  ni- 
kdo bi  ne  bil  vedel,  da  je  človek  v  hiši.  Ali  za  črno  mizo  je  ležal 
samoten  pivec,  ki  je  posegal  z  roko  po  kúpi  na  mizo  ter  pil  žganje  ž  nje. 

Zunaj  v  veži  bilo  je  nekoliko  več  življenja.  Janez  Premetovec 
imel  je  s  svojo  ženo  sitne  skrbi.  Kar  si  je  bil  napravil  gostilno,  ve- 
del je  goto  vo,  da  mu  ta  žena  na  škri  vnem  vino  in  žganje  pije.  Tudi 
danes  sta  se  ji  motovilili  nogi,  ko  je  kurila,  da  se  je  krog  ognjišča 
gnetla.  Takoj  se  je  Janez  neznosno  razsrdil  ter  rojil  in  kričal,  kakor 
bi  gorelo  pod  strebo. 

„Spet  si  pila,  rogovila  stará!  Ti  me  boš  na  beraško  palico  spra- 
vila! Ti  mi  sneš  vse!  Ti,  ti!"  — -  In  Premetovec  je  od  góle  jeze  utihnil. 

„„Ti  si  mi  pa  pismo  snedel !""  odrezala  se  je  ona,  „„doto  in  pismo, 
ki  ga  še  intabuliraš  ne!""  Moral  je  to  biti  občuten  predmet,  kajti 
Janez  se  je  zarudel  v  obraz,  kakor  kuhan  rak.  Gledal  je  nepokorno 
svojo  ženo  in  prvi  trenutek  ni  vedel  ničesar  odgovoriti.  Poskúšal  je 
nogó  dvigniti,  da  bi  udaril  ob  tla.  Konečno  se  mu  je  posrečilo,  da 
je  lusknil  s  podplatom  ob  tlak. 

„Ti  bi  mi  v  kótu  Boga  s  križa  ukradla,  če  bi  pribit  ne  bil! 
Ti"  —  in  molíl  je  pesti  proti  njej  —  „ti  si  mi  snodla  —  milijone!" 
Rešilna  beseda  bila  je  dobljena.  Kakor  bi  se  mu  bil  kameň  od  srca 
odvalil,  tako  se  je  oddalmil  oča  Premetovec,  ko  je  to  grozovito  očitanje 
svoji  ženi  na  dušo  položil.  Utihnil  je,  ali  utihnil  je  tudi  za  tega  delj, 
ker  se  je  ravno  tedaj  s  liiše  glasno  začulo:   „Janez!" 


Dr.  I.  Tavčar:  Kuzovci.  679 


Hitel  je  v  hišo.  Tu  se  je  bil  zaspaní  pivec  izza  mize  vzdignil. 
Klobúk  si  je  bil  potisnil  na  čelo  ter  se  sklonil  na  mizo. 

„Janez!"  dejal  je  še  jedenkrát  ter   bliskal  s  temnimi   pogledi. 

,„Kaj!  kaj !  kajl""  in  Janez  je  postrežen  pristopil.  Oni  ga  je 
resno  pogledal,  potem  pa  dejal  odločno : 

„Tiho  bodi!« 

Rekši  se  je  zopet  zvrnil  na  klop.  Premetovec  je  osupnen  obtičal 
na  mestu,  potem  pa  odgovoril  ponižno: 

„„Ce  pa  ti  ukážeš,  bom  molčal!  Práv  tako,  bom  molčal!"" 

Tožen  je  prizdihoval  v  vežo  ter  zastokal  proti  ženi : 

^Vidiš,  Marušica,  zdaj  se  še  prepirati  ne  smeva !  On  noče!" 

V  tem  je  nastala  téma.  V  tistem  času  prihajali  sta  po  poti 
iz  Poljan  dve  osobi  proti  Premetovčevi  koči.  Bila  .sta  Županov  Tomaž 
iz  Poljan  in  pa  Matevžetov  Matijče  iz  Volče.  Le-tá  .služboval  je  tedaj 
pri  Kuzovcih  ter  je  bil  v  kraji  posebno  spreten. 

„Torej  imaš  trden  sklep,"  vprašal  je  Toraaža,  „k  nam  priti? 
Dobro  boš  živel." 

„„Trden!""  odgovoril  je  vprašani.  „„Doma  delajo  z  menoj  kakor  z 
živino!  In  pri  vas  greha  tudi  ne  bom  storil  več,  kot  do  sedaj,  ko 
sem  klei,  da  se  je  téma  delala!"" 

Stopila  sta  k  Premetovcu  v  vežo.  Prej  pa  je  Matijče  pri  poti 
v  grmovje  treščil  breme,  katero  je  nosil  do  tedaj  na  rami.  V  veži  po- 
mežikal  je  gostilničarju,  ki  je  na  ognjišči  zložno  pri  svoji  ženi  sedel, 
ter  vprašal  tiho^ 

„Ali  je  tu?«    • 

„„Le  notri,  Matijče!  Za  mizo  leži  in  po  pravici  rečeno,  práv 
siten  je!"" 

Matijče  je  stopil  v  hišo  ter  ukázal  Tomažu,  naj  stopi  za  njim. 

Takoj  se  je  oni  za  mizo  vzdignil  ter  se  ozrl  po  prišedših. 

„Ti  si,  tat!"  dejal  je  nekako  zaničljivo,  izvlekel  orjaško  svoje 
telo  na  dan  ter  pričel  po  sobi  hoditi. 

jKoliko  kokošij  si  danes  pograbil?"  vprašal  je  Matijčeta  smeje. 
Potem  pa  je  skoro  resno  pristíivil :  „Ti  nam  napravljaš  sramoto, 
Matijče!  Ce  bi  bilo  po  mojem,  moralo  bi  jih  nekaj  s  Kuzovega,  in 
ti,  Matijče,  naj  prej !  Ali  kaj  se  lioče?  Najlepši  konj  se  umazanih  muh 
ubraniti  ne  more!" 

Pri  tem  je  Matijče  mirno  molčal.  Ko  je  oni  končal,  izpregovoril 
je  liladnokľvno : 


680  Dr.  L  Tavčar:  Kuzovci. 

„Tu  je  Županov  Tomaž!  K  nam  bi  radprišel!  Dobra  dlaka  je! 
Tomaž,  tu  je  Peter  Smuk,  pa  se  ga  nikar  ne  boj  preveč ! " 

-  Ali  vzlic  tému  opominu  je  mladi  mož  vender  boječe  stal    pred 
glasovitim  Kuzovcem  ter  s  strahom  povešal  oci. 

„Jedna  muha  vec  ali  menj!"  dejal  je  Smuk.  „Ostani,  če  liočeš. 
To  ti  pa  povem,  v  potu  boš  jedel  kruh  pri  nas!  Ali  kje  ostaje 
Goščavec  in  kje  Rolmač?" 

Z  lahno  kletvico  je  zopet  legel  za  mizo.  Ona  dva  pa  sta  ukázala 
pijače,  sedla  za  drugo  mizo,  ter  se  tiho  med  sabo  pogovarjala.  Prišel 
je  k  njima  tudi  gostilničar  Janez  Premetovec. 

„Janez,"  dejal  je  Matijče  cez  nekaj  čaša,  „tu  zunaj  odložil  sem 
kos  platná.  Kje  sem  ga  pobral,  gotoyo  te  ne  skrbi  mnogo.  Ali  malo 
se  mi  je  že  poprej  dozdevalo,  da  ga   boš   ti   kúpil!" 

In  Matijče  je  napravil  nedolžen  obraz  ter  izpil  kupico  žganja. 

„Veš,  Matijče,"  odgovoril  je  Janez,  „ukradene  reči  so  nevarne  reči! 
In  jaz  jih  ne  kupujem  !"  jiridejal  je  raoško  ter  tudi  izpil  kupico  žganja. 

„No,  boš  pa  ceneje  kúpil!" 

„Tisto  pa  že,  tisto!  Morda  se  vender  kaj  naredi.  Ali  blago 
móram  videti.  Skrbi  so,  skrbi  z  ukradenimi  rečmi!"  In  Janez 
Premetovec  je  pokril  z  rokama  obraz,  ter  vzdihoval.  Matijče  je  hitel 
iz  sobe,  ter  kmalu  privlekel  kos  pražnjega  platná.  Poštenjaka  sta 
se  takoj  dogovorila,  da  bode  laket  po  štiri  groše,  kar  je  bilo  tudi  za 
tedaj  smešno  nizko  v  cenó.  Z  vidno  radostjo  pospravil  je  Premetovec 
tisto  plátno  ter  je  odnesel  v  kaščo,  ki  se  je  odpiŕala  ravno  nad 
kletnimi  stopnicami.  V  tistem  hipu,  ko  je  hotel  zakleniti,  prisopel  je 
Matijče  ter  mu  potisnil  veliko  steklenico  v  roke  z  úkazom,  da  jo 
naj  gledé  na  srečno  kupčijo  napolni  z  žganjem,  ki  je  plača  on, 
Matevžetov  Matijče.  Premetovec  si  misii :  saj  lahko  nazaj  gredé 
zaklenem,  odide  s  steklenico  v  klet  ter  pusti  ključ  v  vratih.  Ma- 
tijče pa  hipoma  tedaj  odpre  kaščo,  pograbi  plátno,  zapre,  ter  blis- 
koma  odhiti  iz  veže,  kjer  buti  kos  na  skladnico.  Nazaj  gredé  pa 
oča  Janez  v  resnici  obrne  ključ  pri  kašči,  utakne  ga  v  žep  ter 
prinese  z  zadovoljnim  obrazom  steklenico  v  sobo  ter  jo  postavi  na 
mizo,  za  katero  je  tedaj  Matevžetov  Matijče  sedel,  mirno  in  pijače 
želján.  Ko  so  nekoliko  pili,  dejal  je  hišnega  gospodarja  nedolžno 
pogledavši : 

„Janez,  ko  si  že  jednega  kúpil,  morda  kúpiš  še  druzega?" 

„Ukradeno  blago,  Matijče,  moj  Bog,  ukradeno  blago  !  Kaj  hočem !" 


Dť.  I.  Tavč.ir:  Kuzovci.  C81 


„Ukľíideno  je  res,"  odgovoľil  je  Matijce  mrzlo,  „ali  kúpiš  je  ceneje." 

„„Tisto  pa  tisto!    Le  prinesi  je  Matijče!"" 

Matijče  ročno  prinese  kos  platná  ter  je  položi  na  mizo.  Dogovorila 
sta  se,  da  bode  laket  po  štiri  groše.  Matijče  spravil  je,  kakor  poprej.  tudi 
sedaj  kupno  ceno.  Premetovec  pa  náloži  plátno,  da  je  odnese  v  kaščo. 

„Ravno  práv,"  govoril  je  po  hiši  gredoč,  „bodeta  dva  jednaka 
kosa.  Prej  ko  ne,  vzel  si  jih  pri  jednem  in  istem  gospodarji,  Matijče." 

„Tisto  ne!  A  saj  boš  slišal,  da  sta  bila  dva  gospodarjal" 

Oni  zapre  vráta  ter  stopi  v  vežo.  Kmalu  pa  se  začuje  iz 
kašče  nekako  joku  podobno  rjovenje  in  ječanje.  Cez  malo  čaša  Preme- 
tovčev  Janez  pomoli  bledi  obraz  v  liišo  ter  rečé  z  glasom  tresočim : 

„Meni  si  je  oki-adel,  Matice!" 

„Kje  sem  je  vzel,  gotovo  te  malo  skrbi,  Janez,  saj  si  je 
ceneje  kúpil!"    odgovoril  je  Matijče  ter    se  grohotal  na  široká  ústa. 

Peter  Smuk  in  njega  pajdaši  so  že  .skoro  pozabljeni  in  malo  kdo 
vé  kaj  o  njib.  Ali  o  tem,  kako  je  Janez  Premetovec  plátno  kupoval, 
o  tem  živi  še  obilo  spomina,  ker  ima  humor  tudi  med  gorami  svoje 
vladárstvo. 

2. 

Se  se  je  smijal  Matijče,  ko  so  v  sobo  stopili  trije  sumnjivi  možje. 
Jeden  bil  je  treščil  v  temi  z  nogo  ob  škaf,  puščen  sredi  veže.  Že 
predno  so  se  odprla  vráta,  rolmel  in  kričal  je  na  vse  kriplje : 

„Ce  boste  puščali  škaf  e  sredi  veže,  razbil  ti  bom  kosti,  Premetovec, 
da  boš  kakor  prasé,  ki  so  mu  izpustili  kri!  In  tebe,  Maruša,  obesil 
bom  za  noge  nad  ognjišče,  da  boš  požirala  dim  kot  klobása,  če  se 
dene  sušit!  Hudir !  hudir!  hudir!"  Mož  govoril  je  tako  hitro,  da  je 
besede  kar  požiral  in  da  se  je  čulo,  kakor  oddaljeno  grmenje  za 
gorami.  Za  tega  delj  dejali  so  mu  Rohnač. 

Stopil  je  v  pivnico.  Z  njim  vstopila  sta  Martin  Goščavec,  kruljav, 
zabuhel  človek  z  lisičjim  pogledom,  in  črnolasi  širokopleči  Tinač 
Súst,  svetovolniškega  cerkovnika  izprideni  sin.  Rohnač  je  bil  hud,  ker 
ga  je  bolela  kost,  piščalka  na  nogi,  s  katero  je  poprej  butil  ob  škaf. 
Trdo  je  stopal  po  deskah,  da  so  žvenketale  kupé  na  mizi. 

„Nič  ne  bo,  Peter,"  dejal  je  stopivší  pred  Smuka. 

„Nič !  začudil  se  je  le-tá,  in  čakal  sem  celo  noč !  Dobiva  se 
drugikrat!" 

,Za  šefarskim  znamenjem  sva  stala  z  Rohnačem,"  oglasil  se  je 
Goščavec,  „kar  ga  vidiva  Brentača,  ko  je  potiskal  konjiča  in  voziček 


682  Dr.  L  Tavčav:  Kuzovci. 


po  poti.  Stisnila  sva  se  v  hrastičje  ter  ga  pustila  mimo.  Rohnač 
ti  je  šel  pravit,  jaz  pa  sem  krevsal  za  njim  po  Loki  ves  dan  ter 
gledal,  kako  so  obkladali  voziček.  Upregli  so  pod  noc,  ter  jo  konečno 
pobrisali  skozi  —  Selce  in  Davče,  vragu  v  trebuh!" 

Smuk  je  vstal,  molčé  plačal,  kar  je  izpil,  ter  odšel  iz  liiše. 
Zunaj  jo  je  zavil  po  bregu  in  prebredel  vodo  v  strugi.  Onstran  obstal 
je  pod  gozdičera  ter  lahno  zazvižgal.  Kmalu  izvila  se  je  iz  smerečja 
črna  osoba  ter  obstala  pred  Smukom. 

„Jernač,"  dejal  je  Smuk  ostro,  „vzerai  Miho,  Lovreta  in  Toneta. 
Prieakujte  me  ob  polunoči  pri  Visoškem  mostu.  Proti  jutru  peljal 
bo  Brentač  iz  Cirknega  voz  blaga  iz  Loke  ter  menil,  da  spimo ! 
Spali  bi  pac,  če  smo  vsi  také  klade  kot  sta  Goščavec  in  Rolinač!" 
Lahno  se  je  smijal  ter  izginil  s  tovarišem  v  gošči. 

V  Premetovčevi  gostilni  se  je  v  tem  pilo  in  glasno  kričalo. 

„Kaj  ima  z  Brentačem?"  vprašal  je  Županov  Tomaž  bojazljivo. 

„Izdal  je  S  múka  vzpomladi,  ko  je  tovoril  tobak,  tako  da  so 
mu  napravili  finančarji  precej  škode!"  odgovoril  je  Rohnač.  „No,  bosta 
še  skupaj  zadela!  Ali  nocoj  ne!" 

„Kaj  pa  mi?"  oglasil  seje  Goščavec,  „ali  ne  bo  nič  zaslužka 
nocoj  ?  " 

„Jaz  bi  nekaj  vedel,"  začul  se  je  Súst  ter  trkal  s  kupo  ob 
mizo.   „Jaz  bi  nekaj  vedel,  ali  vi,  ovce,  ne  boste  si  upali." 

„Jaz  si  upam  vse!"  pripravljen  je  bil  takoj  Matevžetev  Matijče. 

„Kaj  je?"  rohnel  je  Rohnač.  „Kar  si  upaš  ti.  Súst,  upamo  si  vsi!" 

„Tu  gori,"  pričel  je  Súst,  „tu  gori  ima  sveti  Volnik  lepo  sklad- 
nico  bogatij !  Naj  le  nekaj  povem !  Tu  je  zlat  kelih,  ki  ima  spodaj 
na  držaji  kup  biserov!  Mašni  plašči  s  srebernimi  žilami  in  drnzih  tacih 
cunj  je  na  kupé!  Tiste  žile,  lahko  rečem,  imajo  na  funte  srabra  v 
sebi !  Sreberni  so  svečniki,  sreberne  svetilnice,  in  tudi  kadilnice. 
Sreberno  mora  biti,  ker  se  je  vse  to  dobilo  iz  Mekinskega  samostana, 
kjer  so  imele  nune  srebra  na  ostajanje !  Ako  bi  se  to  vse  stopilo, 
nabrala  bi  se  lepa  reč  tolarjev !  No,  pa  vi  si  ne  boste  upali !  Jaz  to 
vse  vem,  ker  sem  cerkovnikov  sin  in  sem  dostikrat  pri  maši  stregel. 
Ali  vi  ste  bojazljive  koze!  In  púšice  tudi  niso  nikdar  prazne!  Stvar 
je  prípravná.  Vráta  v  zakristijo  so  strolniela  in  če  se  kolček  vtakne 
med  prag,  vzdigne  se,  kakor  nič." 

Gledal  je  v  steno.  Molčali  so  nekaj  čaša. 

„Cerkev  okrasti!"  zastokal  je  Županov  Tomaž. 


Dr.  I.  Tavčar:  Kuzovci.  683 


„Cerkev!"  kričal  je  Šust,  „kaj  je  to  posebnega?  Bog  ima  tako 
vsega  dosti !    Ce  ne,  si  pa  ustvari  I " 

Grdo  se  je  grohotal,  in  drugi  grohotali  so  se  ž  njim. 

Moralo  je  biti  dve  po  polunoči,  ko  se  je  prebudil  Marko  Súst, 
svetovolniški  cerkovnik.  Zdelo  se  mu  je,  da  je  čul  hrup  od  nekod. 
S  postelje  je  že  videl,  da  je  cerkev  razsvetljena.  Površno  se  je  oblekel, 
ter  v  tem  od  samega  strahu  trepetal. 

„Sama  sv.  Marija  bodi  zahvaljena,"  ječal  je,  jemaje  raz  stene 
staro  puško  na  kameň,  „da  je  vse  v  Poljanah!  Plašči,  kelihi,  kadilnice 
in  dnigo  vse!  Gotovo  je  Tinač  tudi  pri  njih!  Oča  naš!"  —  —  In 
starec  pričel  je  moliti.  Prihitel  je  iz  hiše  ter  prilezel  k  lipám,  pred 
cerkvijo  stoječim.  Stisnil  se  je  za  deblo  in  pripravil  puško,  da  je 
lahko  streljal  však  trenutek.  V  cerkvi  je  videl  luč.  Pred  stranskimi 
oltarji  bile  so  sveče  lesene,  da  se  prižgati  niso  dale,  kar  je  cerkov- 
niku  za  lipo  posebno  dobro  delo.  Nekaj  so  razbijali,  potem  upili, 
ker  ničesar  dobiti  niso  mogli.  Zapustili  so  hrám  božji  in  kleli  Tinača, 
ki  jih  je  bil  spravil  na  ta  pot.  Kakor  bučele  vsuli  so  se  iz  vrat  ter 
leteli  po  bregu  navzdol.  Dasi  je  luna  sijala,  prikázali  so  .se  bili  vender 
tako  hitro,  da  Marka  od  samé  osupnenosti  streljati  ni  mogel.  Vsi 
so  mi  ušli,  mislil  si  je.  Pač,  tu  je  še  jeden!  Počasi  je  zlezel  iz  ža- 
greda.  Prikazavši  se  na  pian  zaukal  je  ter  stopal  potem  lagoma 
mimo  leskovih  grmov  po  stezi  navzdol.  Tedaj  je'  cerkovnik  izprožil 
napetega  petelina  na  puški.  Práv  močno  je  počilo.  Ko  se  je  dim 
razkadil,  videti  ni  bilo  ničesar.     Starec  se  je  prestrašil  ter  pobegnil. 

Brentač  iz  Cirknega  je  bil  v  tem  v  večnem  strahu  s  svojim 
vozičkom  in  blagom  prilezel  pod  sv.  Volnik.  Dobro  je  vedel,  da  ga 
opazuje  v  Loki  Goščavec,  za  tega  delj  delal  se  je,  kakor  bi  hotel 
čez  Davče  domov.  AH  kmalu  jo  je  obrnil  na  selški  poti  t^r  udaril 
pozno  v  noci  na  poljanski  kolovoz.  Že  je  imel  za  sábo  .svetega  Volnika 
cerkev  in  že  videl  pred  sebój  stolp  poljanski,  ko  mu  v  Kótu  ustavi  voz 
pet  črnili  neznancev.  Spraznijo  mu  voz  ter  njega  samega  dobro  otepó. 

Drugo  jutro  na  vse  zgodaj  vstal  je  cerkovnik  Marko  ter  sopel 
h  cerkvi.  Ondu  pod  zakristijo  pri  stezi  ležalo  je  ob  leskovem  grmu 
človeško  truplo,  pod  katerim  se  je  zemlja  rudečila  od  stľjene  krvi. 
V  mrtvem  spoznal  je  nesrečni  oča  svojega  siná  Tinača! 

(Konec  prihodnjič.) 


m 


Biéaiji  in  skakaéi  na  Slovenskem. 

Spisal  S.  Ru  tar. 

íidaľ  se  začne  človeška  fantazija  z  veivskimi  stvarmi  pečati, 
zabrede  preracla  v  také  špekulacije,  katerim  se  morajo  vši 
pametno  misleči  smijati.  Zgodovina  nam  pripoveduje  v  vseh 
stoletjih  o  „sanjai-skih  Ijudeli",  ki  so  mislili,  da  so  od  svetega  diilia 
prešineni  ter  poklicani  sveto  pismo  razlagati,  kľščansko  vero  poprav- 
Ijati  in  zboljševati  ter  zopet  nvesti  ono  priprosto  življenje  apostolskili 
časov.  Najplodnejše  za  také  špekulacije  pa  je  bilo  XIII.  stoletje,  v 
katerem  se  nam  prikazuje  veliko  število  čudnih  Ijudij.  Med  te  spadajo 
tudi  bičarji  ali  flagellanti. 

Za  splošno  omiko  in  občim  razsvetljenjem  XTI.  in  XIII.  stoletja, 
ki  se  je  najbolj  javljalo  v  pesni.štvu  in  cerkveni  filozofiji,  prišli  .sta 
dve  stoletji  veliké  nevednosti  in  mračnjaštva.  Neki  notranji  nemir 
polotil  se  je  bil  Ijudij  in  tega  so  se  sku.šali  iznebiti  z  neprimernirai 
sredstvi.  Mislili  so,  da  svojo  vest  najlože  s  tem  upokojijo,  ako 
se  biča  j  o.  Leta  12G0.  začnó  na  otoku  Siciliji  zbirati  se  veliké 
tolpe  spokornikov,  s  procesijo  potovati  od  kraja  do  kraja  ter  jeden 
druzega  bičati.  .  S  Sicilije  razširili  so  se  bičarji  po  vsej  Italiji  in 
okolo  1.  ]290.  prikázali  v  Ogleji,  torej  na  meji  slovenské  zemlje. 
Od  tod  so  potovali  dalje  skozi  naše  dežele  proti  Avstriji  in  Ceski. 
Vsi,  ki  so  to  videli,  imeli  so  bičarske  procesije  za  veliko  čudo. 

Anonymus  Leobiensis  (za  Stajersko  predelana  kronika 
Martina  Polona)  opisuje  bičarske  procesije  tako-le :  Od  cerkve  do 
cerkve,  od  mesta  do  mesta  potovala  je  veliká  množina  Ijudij  brez 
razloeka  spola,  starosti  in  premoženja:  mladeniči  in  starci,  siromaki 
in  bogati,  ministorjali  in  vitczi.  Vsi  ti  so  bili  do  paša  popolnoma 
goli,  síimo  glavo  so  zavíjali  z  belim  jílatnenim  prtom.  Nosili  so  zá- 
stave, baklje,  goreče  sveče  in  biče,  s  katerimi  so  se  do  krvi  tepli. 
Med  tem  so  prepevali  psalme  in  spokorne  pesni.  Mnogi,  ki  so  to 
videli,  bili  so  tako  pretreseni,  da  so  se  tudi  oni  nugi  s  celim  telesom 
na  tla  vrgli,  v  največje  blato,  kakor  tudi  v  sneg  po  zimi.  Tako  po- 
korjenje  nadaljevali  so  neprenelioma  skozi  HS  diiij  in  sicer  však  dan 
'dvakrát,  zjutraj   in  z  večer." 


■  s.  Kutar :  Biííarji  in  skakaCi  na  Slovenskem.  685 

MuuĽíu  eiidufjsei  je  bila  sekta  skakačev,  ki  se  je  bila  v 
XVI.  stoletji  tudi  na  Slovenskem  prikázala.  Vsakemu  je  znano,  da  je 
ples  verskega  izvira  in  da  so  vsi  stari  narodje  plesali  na  čast  svojih 
bogov.  Salomon  je  plesal  od  veselja  in  rimski  duhovniki  „salii"  čestili 
so  bogove  s  plesanjem  in  skakanjem.  Tudi  Slovani  so  plesali  in  ská- 
kali okolo  kresa  in  s  ťem  čestili  solnčnega  boga.  Nemci  so  posebno 
Ijubili  „bojni  ples",  t.  j.  bojno  igro  v  podobi  plesa.  V  srednjem  veku 
je  bil  med  njimi  tudi  zelo  navaden  „mrtvaški  ples",  t.  j.  plesali  so 
okolo  človeka,  ki  je  ležal  na  tleh  kakoľ  mrtev  brez  gibanja.  Sploh 
so  bili  Nemci  izumili  najmnogovľstnejše  plese,  n.  pr.  z  obľoči,  meči, 
svetilkami,  bakljami  itd. 

V  XIII.  in  XIY.  stoletji  postal  je  bil  ples  bolezen,  katero  Nemci 
„Voitstanz"  imenujejo.  Staré  in  mlade  napadlo  je  neko  zaraaknenje, 
nekp  tľepetanje  po  vsem  životu,  ki  jili  je  sililo  gibati  se  in  plesati. 
Na  stotine  Ijudij  potovalo  je  od  kraja  do  kraja  plešoč  in  prepevajoč 
svete  pesni.  Mnogi  so  mislili,  da  so  také  plesne  procesije  Bogu  po- 
sebno dopadijivo  delo.  L.  1237.  plesalo  je  več  nego  1000  otrok  iz 
Erfurta  v  Arnstadt.  V  Bazileji  je  bila  neko  dekle  tako  napadla  plesna 
bosnoba,  da  je  neprenehoma  plesala  in  jej  niso  mogli  najti  zadosti 
plesalcev.  Mestno  svetovalstvo  postavilo  je  „ex  otticio"  nekaj  krepkih 
mož,  ki  so  morali  z  dekletom  plesati.  Ta  bolezen  je  trajala  skoro 
ves  mešec  in  v  tem  jo  dekle  le  malo  jedlo  in  práv  malo  spalo,  ali 
še  v  spanji  se  je  njeno  telo  nepreneboma  gibalo.  —  L.  1374.  napadla 
je  bila  ta  bolezen  prebi  valce  ob  Renu,  Mozli  in  Eiflu.  Kogar  je  pri- 
jela,  vrgla  ga  je  kakor  božjastnega  na  tla.  Ali  na  jedenkrát  je  bolnik 
poskočil  in  začel  neprenehoma  plesati,  da  si  je  vse  čevlje  raztrgal 
in  da  so  mu  začele  noge  krvaveti.  Mnogi  so  celo  pomrli  od  preve- 
likoga  napora  in  truda.  Navadno  so  dobili  vsi  navzočni  jednako 
bolezen  od  samega  gledanja. 

Tudi  italijanska  „tarantella"  je  postala  iz  neke  bolezni.  Ljudstvo 
veruje,  da  pik  strupencga  pajka  tarantole  šili  ugrizenega  človeka  ple- 
sati, in  da  je  melodija  tarantelle,  ki  vedno  hitrejša  postaje,  jedino 
srodstvo  proti  omenjeni  bolezni.  Tarantella  je  Italijanom  najljub.ši 
ples  in  navdušuje  .še  celo  léne  Napolitane  in  Sicilijane. 

Se  dandanes  nahajajo  se  v  katoli.ški  cerkvi  sledovi  božje  službe, 
združené  s  plesom.  V  K  o  t  o  r  u  plešó  na  čast  sv.  Tripuna  (Trifone) 
poseben,  zmerom  liitrejši  in  hitrejši  ples,  ki  se  po  omenjenem  svetniku 


686  S.  Rutar :  Bičavji  in  skakači  na  Slovenskení. 


imenuje.  *)  —  VEchternachuna  Luksemburškem  opravljajo  vsako 
leto  tako  imenovano  „procesijo  skakačev"  (Springerprozession)  na  čast 
SV.  Willibrorda.  Pri  tej  procesiji  hodijo  Ijudje  v  3 — 6  vrstah  in  se 
držijo  za  robce,  ali  pa  tudi  za  góle  roke  (moški  in  ženské  ločeni), 
ter  poskakuj  ej  o  po  taktu  muzike  5  korakov  naprej,  a  3  nazaj ;  ali 
pa  3^ — 4  korake  na  desno  in  ravno  toliko  nazaj  na  levo. 

Tudi  pri  nas  so  se  ohranili  spomini  na  skakače  in  sicer  po 
Štajerskem,  Kranjskem  in  Goriškem.  V  poslednji  deželi  prikázali  so 
se  bili  skakači  1.  1584.  pri  Sv.  Luciji  blizu  Tolmina.  Sočasni  pre- 
bačenski  župnik  Noctua  (Sova?)  piše  o  njih  tako-le:  „Ljudje  obojega 
spola  tekajo  tjá  in  sem,  letajo  po  vaséh  od  cerkve  do  cerkve  in  se 
vedó  kakor  obsedeni  ali  brezumni.  Delali  so  se,  kakor  bi  jih  bil 
SV.  Duh  navdihnil,  tresli  so  se  na  vsem  životu,  delali  so  se  boječe 
in  plašljive,  tolkli  so  močno  z  rokami  in  valjali  so  se  okolo  cerkve 
nekateri  po  trebuhu,  drugi  po  hrbtu.  Ti  skakači  so  bili  vsi  svetnega 
stanu  ter  so  z  besedami  in  dejanjem  napadali  duhovnike.  Proti  njim 

začeli  so  v  Ljubljani  kriminalno  preiskavo ",  dalje  se  ne  more 

brati  v  izvirniku. 

Tudi  po  Slovenskih  gorieah  uganjali  so  skakači  svoje  komedije. 
Njih  glavne  cerkve  so  bile  v  So  b  o  ti,  cerkev  sv.  Primoža*  pri 
S  v.  Dúhu  v  Ločah  in  cerkev  sv.  groba  pri  S  v.  Lenartu.  Pri  svoji 
božji  službi  zvíjali  in  pregibali  so  se  na  čuden  način,  skákali  in  pre- 
metovali  se  na  vse  pretege.  Utrujeni  so  potem  trdno  zaspali  in  kadar 
so  se  vzbudili,  pripovedovali  so  svoje  čudne  sanje,  da  so  videli  Boga 
sedeti  na  prestolu  in  božjega  Siná  na  njegovi  desnici ;  da  se  jim  je 
prikázal  Kristus,  Mati  božja  in  vsi  apostoli,  ki  so  jim  zapovedali, 
naj  pridigajo  svetu  ter  mu  oznanjujejo  pogin  in  vse  nesreče,  ako 
bi  ne  hotel  sezidati  cerkve  na  onem  mestu,  kjer  oni  skačejo  in  se 
premetávajo.  Februvarja  meseca  1.  1600.  pripelje  gróf  Paar  protire- 
formacijsko  komisijo  tudi  k  Sv.  Dúhu  in  zažge  cerkev  skakačev.  Na 
jednak  način  postopali  ^o  proti  njim  tudi  pri  S  v.  Lenartu  in  v 
Soboti.  (Janisch,  historisch-topogr.  Lexicon  v.  Steiermark  pri  dotičnih 
krajnih  imenih.) 

*)  G.  Ant.  Žlogar  pripoveduje  v  svoji  lopi  knjižici  ^Trojna  božja  pot/'  (1881, 
str.  31  in  32),  da  tudi  na  Žalostni  Gori  poleg  Mokronoga  na  Dolenjskem  romarji 
vsako  leto  plešejo  cerkven  ples,  katerega  národ  „vrtec"  imenuje  („vrtec  igrajo"). 
G.  Žlogar  misii,  da  so  to  narodno  igro  v  Mokronog  zanesli  Ŕtajerci,  ker  so  nje 
vodniki  največ  s  Štajerskega.  Ured. 


^^Ä^SM^fe^^^fe^ 


Statistiéne  értiee  o  kranjskem  prebivalstvu 

1881.  leta. 

Spisal  E.  L  ah. 
IV. 
o  relafivnem  prebivalstvu  in  relativnem  narastaji. 
a)  Glavarstoa  in  sodnije. 
Na  Kranjskem  je  prebivalo  pri    zadnjem    štetji    48*0   Ijudij    na 
[J  *""•,  pri  predzadnjem  pa  462 ;    relativno  prebivalstvo  je  torej   na- 
rástlo za  1-8  Ijudij.  Nadnormalno  prebivalstvo  je  imelo  1.  1880  7  gla- 
varstev  in  15  sodnij,  1.   1869  pa  6  glavarstev  in  16  sodnij. 


'I 

PiebiíaIsUo 

O'^ 

PrebivalslTO  ! 

r^  1      (rlavíiTS+vn.  no   vftl.      1 

Glavarstva  po  rel. 

1 

> 



1 

prebivalstvu 

1.1880 

1. 1869 

prebivalstvu 

1. 1880 

1. 1869 

1 
Kamnik   ... 

63'5\  62-1 

7    Novo  Mesto  .      .     48-í\á61 

2:  Ljublj.  okolica     .   | 

60-2  56-3 

8    Postojina 

. 

46-2^  45-9| 

;   3!  Krško       ... 

57-2  56-1 

9    Kočevje    . 

. 

35-3  32-2i 

;  4    Crnomelj  ... 

54-7  54-2 

10    Logatec    . 

. 

5.5-7 

31-4i 

'   5    Litija. 

51-5  48-1 

11    Radovljica 

. 

24-2 

24-8| 

6  j  Kranj 

51-3\  52-8 

1 

i     i 

1     o                                                                                 1 

PrebÍTalstvo 

f' 

PrcbiTalslTO 

^                Snrlníío    r^r^    vol              1 

> 

to 

\k6 

prebivalstvu 

1. 1880 

1. 1869 

> 

prebivalstvu 

I.  1880 

1. 1869 

i 

i  1 

Metlika    . 

71-3 

70-3 

16    Ribnica    . 

47-8 

43-5 

1   2;|  Krško       .      .      . 

69-1 

67-0 

1 7    Crnomelj 

\47'2 

470 

3    Ljublj.  okolica    . 

67-5 

62-4 

18    Skofja  Loka 

47-1 

48-0 

4    Brdo  .... 

67-5 

670 

19    Vrhnika   . 

46-9 

450 

5    Kranj        .      .      . 

62-8 

65-8 

20    Trebnje    . 

44-9'  4:2-9 

6    Kamnik    . 

60-9 

58-9 

211;  Idrija.      . 

44-7  42-3\ 

;    7    Mokronog 

57-1 

56-1 

22:|  Senožeče  . 

'44-6  46-81 

1   8    Zatičina   . 

55-8 

52-9 

23  i  Veliké  Lašče 

\4ŕ2  38-1  i 

9.  Yipava     . 

\52-3 

54-2 

24 

Postojina 

]i38-8  37-4! 

10    Bistrica    . 

\52-l 

49-1 

25 

Tržič .      . 

38-0  38-o! 

11    Kostánjevica . 

51-9 

48-6 

26 

Logatec   . 

37-6  34-1  j 

12    Litija       .      .      . 

49-3 

45-7 

27!  Kočevje    . 

28-8  2G-l\ 

13!   Novo  Mesto  . 

\49-2 

47-7 

28    Radovljica 

27-6  28-4 

14|   Radeče     . 

48-9 

51-6 

29    Kranjska  Gora    . 

17-7  18-0, 

15 

,^  Žužemperk     . 

48-7 

i  45-5 

30 

1  Lož    . 

•      • 

17-6 

,  16.8; 

688         E.  Lah:  Statistične  črtíce  o  Iranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


h)  Občine. 
Na  Kranjskem  sploli  pride  na  vsako  posamezno  občino  1323  pre- 
bi valcev.  Nadnormalno  prebi valst vo  imajo  tedaj  občine  v  5  glavarstvih 
in  v  16  sodnijah,  podnormalno  v  6  glavarstvih  in  v  14  sodnijah.  — 
Glede  prebivalstva  ima  največje  občine  Notranjska,  kjer  pride  na  vsako 
občino  po  1517  Ijudij ;  najmanjše  Gorenjska,  s  samo  po  1179  pre- 
bivalci;  dolenjske  občine  imajo  povprek  po  1370  Ijudij. 


> 

Glavarstva  po 
relat.  prebivalstvu 

i  Prebiválstvo 

o 

Glavarstva  po 

Prebivalstvp 

1 

■> 

relat.  prebivalstvu 

občin 

leta  1S80 

1 

'    28'Sb 

1.  18G9 

^ 

občin 

leta  1880 

l.  18G!) 

1 

Krško  . 

2779 

7i  Postojina  . 

1092  1085 

2 

Novo  Mesto     . 

\    2325 

2228 

8    Kočevje      .      .    ^ 

1072    977 

3 

Logatec 

\  .  2218 

20G8 

9    Crnomelj    . 

964 

956 

4 

Kranj   . 

2011 

2069 

10    Litija    . 

852 

796 

5'  Ljublj.  okolica. 

1545 

1443 

1 1    Kamnik 

662 

648 

G; I  Radovljica 

1300 

1340 

Prebiválstvo 

Prebiválstvo   1 

Sodnije  po  relat. 
prebivalstvu  občin 

Sodnije  po  relat. 
prebivalstvu  občin 

1 

•p 

leta  1880 

1. 1809 

•p 

-u 

lela  1880 

i.  18(9 

1 

Krško  . 

3079\38r)6 

IG 

Radovljica . 

1398 

1434 

2 

Lož 

3082 29SI 

17    Litija    . 

1319 

11222 

3 

Kostanjevica    . 

29132724 

18    Yelike  Lašče    . 

1279 

;ii82 

4'  Skofja  Loka    . 

2623 2G70 

19    Ribnica 

1251 

1140 

5;  Novo  Mesto    . 

2604  2ň2'í 

20    Metlika      .      . 

\    1207 

1190 

6 

Postoj ina   . 

2455  2370 

21    Tľžič    .      .      . 

i     1182 

jllSl 

7 

Mokronog 

2409  23G8 

22    Kranjska  Gora 

!     1103 

|1120 

8 

Logatec 

i     2341212^ 

23  i  Bistrica 

955 

899 

9 

Radeče 

2250  2niG 

24'  Kočevje 

924 

838 

10 

Vrhnika     . 

2118  2035 

25    Vipava 

861 

892 

m 

Zužemperk 

2074  193G 

26 1  Crnomelj    . 

848 

j  845 

12 

Trebnje 

2017  1921 

27 1  Senožeče    . 

834 

1  874 

13 

Kranj    . 

1898  1988 

28'  Brdo     .      .      . 

81b 

i  809 

14 

Idrija    . 

1801  \im 

29    Kamnik 

1      584 

1  565 

15 

Ljublj.  okolica. 

1401 

1295 

3C 

Zatičina 

522 

'  494 

c)   Kraji. 
Na  Kranjskem   sploli    pride    na  však   posamezen    kraj    po    148 
prebivalcev.  Nadnormalno  prebiválstvo  imajo  tedaj  kraji  v   5  glavar- 
stvih in  v  15  sodnijah,  podnormalno  v  6  glavarstvih  in  15  sodnijah. 


E.  Lali:  Statistične  črtice  o  kraiijskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


689 


Glede  relativnega  prebivalstva  ima  največje  kraje  Notranjska, 
kjer  pride  na  však  posamezen  kraj  211  Ijuclij  ;  najmanjše,  s  samo 
110  Ijudmi,  ima  Dolenjska ;  v  gorenjskih  krajih  prebiva  povprek  po 
lG(j  Ijudij. 


Glavarstva  po 
relat.  prebival- 
stvu krajev 


Prebivalstvo 


lela  1880    leta  18^ 


1|  Postojina     .    -  257 

2'  Radovljica   \    \  206 

3    LjuLlj.  okolica  181 

4|   Logatec        .   ii  175 

')    Kranj     ,       .j  165 

O    Kamnik.      .   li  145 


254 
211 
168 
104 
170 
142 


Glavarstva  po 
relat.  prebival- 
stvu krajev 


7:  črnomelj 

8  Litija      .      . 

9  Krško     .      . 

10  Kočevje 

11  Novo  Mesto 


Prebivalstvo 
leta  1880    Icía  18C9 


138 
120 
111 
109 
92 


137 

112 

108 

99 

88 


Soíliiije  po  relat. 

prebivalstvu 

krajev 


Prebivalstvo 


letii  1880    leta  1869 


1 

I  2 

o 

4 

5 

G 

7 

8 

9 

10 

11 

12 

1.3 

14 

15 


Kranj.  Gora    ! 

Postojina 

Vipava  . 

Logatec 

Bistrica 

Idrija 

Vľlmika 

Tľžič      .      . 

Senožeče 

Kranj 

Ribnica  . 

Riidovljica   . 

Ljublj.  okolica 

lladeče  . 

Litija 


315-0 

285-5 
280-0 
275-5 
244-0 
232-5 
215.0 
204-0 
202-0 
190-0 
186-5 
185-0 
170-5 
163-5 
158-0 


320-0 
275-5 
290-5 
250-0 
230-0 
219-5 
206-5 
203-5 
212-0 
199-0 
170-0 
189-5 
158-0 
173-0 
146-5 


Sodnije  po  relat. 

prebivalstvu 

krajev 


Prebivalstvo 


leta  1880 


leta  18«9 


16 

18: 

19ii 
20 

21 

22 

23' 

24| 

25 

26 

27j 

28 

29 

30 


Metlika  . 
Brdo       . 
Kamnik 
Skofja  Loka 
Črnomelj 
Zužeraperk 
Mokľonog 
Krško     . 
Kočevje . 
Novo  Mesto 
Lož  . 
Zatičina 
Kostanjevica 
Veliké  Lašče 
Trebnje  . 


147-0 

146-0 

145-0 

140-5 

132-0 

129-5 

116-5 

111-0 

107-5 

98-0 

90-0 

84-0 

83-5 

69-5 

61.5 


145-0 

144-5 

140-0 

143-0 

131-5 

121-0 

114-5 

108-0 

97-5 

95-0 

86-0, 

79-5 

78-5 

64-0 

59-0 


Glede  na  relativni  narastaj  za  Kranj sko  sploh,  za  1-8  Ijudij  na 
irjkm.,  je  nadnormalno  narástlo  relativno  prebivalstvo  6  glavarstev 
in   10  sodnij. 

Relativni  primankljaj  je  imelo  dvoje  glavarstev  in  sedem  sodnij. 

44 


690  E.  Lah:  Statistične  črtice  o  kranjskem  prebivalstvu  1881.  leta. 


1                         1 

Za 

Imena  glavarstvom 

Imena  sodnijam 

s 

'vec  kot  5 

— 

Ljublj anska    okolica           ^ 

-2 

4-5 

—             i                      Ribnica 

O 

3—4 

Ljublj,  okolica, 
Litija,    Kočevje 

Litija,  Logatec,  Kostanjevica, 
Zužemperk,  Lašče,  Bistrica, 

larasta 
Ijudij 

2  —  3 

Logatec,    Novo 
Mesto 

Zatičina,  Kočevje,  Idrija,  Krško, 
Kamnik,  Trebnje 

'S 
> 

1—2 

Kamnik,  Krško  i 

Vrhnika,  Novo  Mesto,  Postojina,  | 
Mokronog,  Metlika            j 

Rela 

0—1 

Crnomelj,  Po- 
stoj ina 

Lož,  Brdo,  Crnomelj,  Tržič 

Rel.  pri- 

manj- 
kljaj    po 

štev. 

Ijudij 

0—1 

T^   T     ...                Kraniska  Gora,  Radovljica, 
Radovljica                         ^^^^-^  Loka                 | 

1—2 

Kranj                                 Vipava 

2—3 

— 

Senožeče,  Radeče,  Kranj 

Ker  je  na  Kranj skem  vsaka  posamezna  občina  povprek  narástla 
za  52  Ijudij,  narastie  so  tedaj  nadnormalno  občine  G  glavarstev  in 
16  sodnij,  podnormalno  pa  občine  5  glavarstev  in  14  sodnij.  Od 
glavarstev  so  najmočneje,  za  150  Ijudij,  narastie  občine  v  Logatci, 
najmočneje  pale,  za  58  Ijudij,  v  Kranji.  Od  sodnij  so  narastie  naj- 
močneje, za  218  Ijudij,  zopet  v  Logatci,  najmočneje  pale,  za  120 
Ijudij,  so  pa  v  Radečah.  Za  več  kot  100  Ijudij  so  še  narastie  občine 
gíavarstva  Ljubljanska  okolica,  in  sodnij :  Kostanjevica,  Lož,  Zužem- 
perk, Krško,  Ribnica  in  Ljubljanska  okolica. 

Ker  je  na  Kranjskem  narastel  však  posamezen  kraj  za  5*5  Ijudij, 
narástli  so  nadnormalno  kraji  4  glavarstev  in  10  sodnij,  normalno 
kraji  2  sodnij,  podnormalno  pa  kraji  7  glavarstev  in  18  sodnij.  Za 
več  kot  10  Ijudij  so  narástli  kraji  glavarstev:  Ljubljanska  okolica, 
Logatec,  in  sodnij :  Logatec,  Bistrica,  Idrija,  Ribnica,  Ljubljanska 
okolica  in  Litija.  Najmočneje  so  narástli  kraji  glavarstva  Ljubljanske 
okolice  in  sodnije  Logaške.  Najmočneje  so  i)ali  v  glavarstvih  Kranj 
in  Radovljica,  in  v  sodniji  Vipavski. 


Star  srbsko-cirilsk  rokopis. 

Das  tlalraat.inisch-serbische  cyrillisclie  Misál  c  románu  m  der  Leipziwor  Stadt- 
bibliothek.  Von  Prof  Dr.  August  Leskien.  (Abdruck  aus  den  Berichten  der 
philol -hibtor.  Classo  der  kôn'gl.  Sächs.  Gescllschaft  der  Wisscnscliaften.   1881.  Od 

199.  do  250.  str  v  S^i ) 

Méstna  knjížnica  v  Lipsku  hrani  rokojDis  na  papirji  (mášno  knjigô 
ali  misál),  obsezajóe  evangelija  in  epištole  v  južnosrbskej  (dalmatinskej) 
prelógi.  Rokopis  je  v  Lipsk  1G99.  1.  prišel  po  tedanjera  biblijotekarji  G. 
K.  Goetze-ji,  kakor  svedoči  spredaj  prilépljeno  pismo  glagolskega 
književnika  Ivana  P  a  s  t  r  i  c  a. 

O  tem  rokopisu  je  učeni  g.  profesor  Leskien  objavil  zgoraj  ome- 
njeno,  zeló  zanímljivo  razpravo,  v  katerej  na  204.  str.  žaluje,  da  v  Lipsku 
liikakor  né  mogel  v  roko  dobiti  knjige  (misála)  po  imeni :  „Fistule,  i 
Evanyelya  po  sfe  godiscMe  harvatscliim  jazichom  Stuniacena,  Xouo  pri- 
stampana,  i  s  pomgnom  priuiyena,  po  nacinu  nouoga  ^lissala  nareyena 
po  sfetoy  materi  Crichui.  —  Prodayu  se  v  Bnetcih  pri  sfetomu  Xulianu  v 
chgnigara  chi  darxi  zlamen  od  Macche.^)  158G."  —  Na  konci  knjige 
je  čitífti:  „In  Venetia,  Per  Giouan*  Antonio  Rampazetto.  Et  si  vendeno 
ä  San  Zulian,  alľ  Insegna  delia  Gatta."  Ljubljauska  biblijoteka  ima  to 
z  nemškimi  písmeni  natisneno  knjigo  v  dveli  izvodih  (eksemplarih),  ter 
jeden  izmej  ujíju  zdaj  leží  pred  menój,  kadar  to  pišem.  Lice  teh  „pistul 
in  evanyelyj-  je  mala  četvrtina  (Kleinquart),  in  vsa  knjiga  ima  11(3  listov, 
a  vsaka  strán  razpredeljena  je  na  dve,  navaduo  po  38  vrstíc  beroii 
postáti  (kolumni);  čisla  so  zabeléžena  vselej  samo  na  1.  stráni  vsarega 
lista,  a  4/'uga  strán  néma  čisla. ^) 


*)  Čitaj:  mačke,  katero  je  ta  knjigotržec  naslikano  imel  nad  svojo  pro- 
dajalnico,  in  tudi  náslovni  list  (Titelblatt)  rečeue  knjige  káže  podobo  zajétne 
mačke,  držéče  ujeto  miš  v  gobci,  a  okolo  mačke  nápis:  „dissimilium  iii- 
fida  sotietas.'' 

2)  K  tému  od  začetka  te  knjige   nésem   prištel:    a)  náslovnega  lista; 

b)  kazála    (tabula    contentorum    in    hoc    volumine)  itd.,    kar    obseza    2    lista: 

c)  vlaškega  koleda  r  j  a,  kateregá  je  3  liste,  zatorej  vsega  vkape  G  listov, 
natisiienih  z  latínico,  brez  kacega  napisanega  čisla.  Potem  se  stóprav  tekst  in 
čislo  stranám  začenj a  z  besedami :  ,Stumaceuye  harvascho  od  Pistul,  i  Evanelyi. 
Choyi  se  zdarxe,  v  novom  Missalu  nareyenu  po  sfetey  materi  Chrichui'^. 

44* 


692  M.  M. :  Star  srbsko-cirilsk  rokopis. 

Rokopis  mestne  knjižnice  v  Lipsku,  o  katerem  piše  g.  Leskien, 
zovóč  ga  tudi  „lectionarium  Illyricum"  (ilirsko  čítanko),  kakor  ga  hočem 
za  njim  i  jaz  imenovati,  imel  je  vsega  vkupe  do  283  listov,  a  zdaj  uže 
né  ves,  kolikeršen  je  bil  nekdaj,  kajti  okršen  je  v  začetku,  v  sredi  in 
na  konci  nedeljskih  evangelij.  Največ  je  odtrganega  v  začetku. 

Ako  je  bil  tekst  ilirske  čitanke  vse  takó  uréjen,  kakor  je  v  mi- 
sálu s  1586.  1.,  to  so  mu  v  začetku  izgubljeni  tí  kosovi:  V  ne- 
dig(liu)  parvu  od  adven. :  ctený  e  pistule  blaxenoga  Paula  apoštola 
k  Rimglianom  XIII.,  11  — 14.;  naslidouanye  suetoga  euan.  po  Luci  XXL, 
25 — 33.  —  U  nedigliu  drugu  od  aduenta:  ctenye  p.  b.  P.  apost. 
ch  Rimglianom  XV.,  4 — ^13.;  naslidou.  sue.  eu.  po  Matiu  XI.,  2 — 10.  — 
U  nedigliu  tretú  od  aduenta:  c.  p.  b.  P.  a.  ch  Filipianom  IV., 
4 — 7.;  (eu.)  po  Ivanu  L,  19 — 28.  —  U  sridu  od  quatar:  proroca- 
stuo  (paruo):  ct.  Izaiye  prorocha  II.,  2 — 5.;  prorocastuo  drugo:  cten. 
Izaiye  prorocha  VIL,  10 — 15.;  (eu.)  po  LU9Í  L,  26  —  38.  —  U  petach 
(od  quatar):  c.  Yza(iye)  proroka  XI.,  1 — 5.;  (eu.)  po  Lilci  L,  3í) — 47.  — 
U  subbottu  od  quatar:  c.  Yzaie  prorocha :  prorocastuo  paruo  XIX., 
20 — -22.;  prorocastuo  drugo:  c.  Yzaie  prorocha  XXXV.,  1 — 7.;  proro- 
castuo treto  :  c.  Yza(iye)  p(rorocha)  XL.,  9 — 11.;  proro(castuo)  cetuarto  : 
c.  Iza(iye)  pro(rocha)  XLV.,  1 — 8.;  proro(castuo)  peto  :  c.  Daniela  pro(ľo- 
cha)  IIL,  47 — 52.;  c.  p.  IL  b.  P.  a.  k  Solugnianom  II.,  1 — 8.;  euangelie 
(po  Lu^i  IIL,  1 — ^6.)  [Na  tem  mestu  je  samo  povedano,  kde  se  to  *evan- 
gelije  išči].  —  V   nedigliu    cetuartu    od    aduenta:    ctenge  p.  I. 

b.  P.  a.  Korin.  ÍV.,  1  —  5.;  naslidouanie  s.  e.  (po  Luci)  IIL,  1 — 6.  —  Na 
uecer  Boxichia:  ctenye  pistule  b.  P.  a.  k  Rimglianom  L,  1 — (5.; 
naslidouanie  suetoga  e.  po  Matiu  L,  18 — 21.  —  Na  dan  Boxichia, 
na  paruu  missu:  ctenye  pist.  blaxenoga  Paula  apoštola  k  Titu  II. , 
11  — 15.;  naslidouanye  s.  e.  po  Luci  IL,   1  — 14.  —  Na  drugu  missu: 

c.  p.  b.  P.  a(po)stola  k  Titu  IIL,  4 — 7. ;  naslidouanie  s.  e.  po  Xuci  IL, 
15 — 20.  —  Na  tretú  missu:  c.  p.  b.  P.  a.  k  Xidouom  L,  1 — 2.,  *to 
je,  do  besed:  „didnicha  oda  sfega",  s  katerimi  besedami  se  stóprav  za- 
čenja  rokopis  ilirske  čitanke.  V  misálu  s  1586.  1.  ti  kosovi  obsezajo  5 
listov  in  7  vrstíc  na  1.  postáti  6^  —  Po  misálu  s  1586.  1.  sodeč  bi  v 
sredi  ilirske  čitanke  v  evangeliji  po  Ivanu  X.,  22  —  38.  nedostajal 
zadnji  konec,  to  je  33 — 38.  (ne  pobiyaijio  te  —  a  ya  sam  v  ot^u),  kar 
se  čita  u  sridu  pete  ned(iglie)  ko(rizmene)  [pôstne],  ter  nedo- 
stajalo  bi  ondúkaj  tudi  ucetuar(tach)  pete  ned(iglie  koriz- 
mene)  vse  „čtenje"  l)a(niela)    p(rorocha)  IIL,  34 — 45.,  in  evangelije  po 


M.  M.:  Star  srbsko-cirilsk  rokopis.  693 

Luci  VII.,  iJG.  do  besed:  „(suzami  sf)oyimi  oprala  y  e  noge  moye." 
Ta  vrzel  v  misálu  s  158(5.  1.  obséza  27  vrstíc  na  2.  postáti  39*,  potem 
vso  2.  strán  39.  lista  (76  vrstic)  in  polčetvrto  vrstíco  na  1.  postáti 
40\  —  Dalje  od  teh  besed  se  v  ilirskej  čitanki  nič  ne  pogreša  dor  do 
konca  nedeljskih  evangelij,  to  je,  do  n  e  d  i  g  1  i  e  d  u  a  d  e  s  e  t  i  c  e- 
tuarte  po  Diisih;  a  tukaj  se.  nahaja  zadnja  vrzel,  in  to  v  evangeliji 
po  „Matiyii''  XXIV.,  15.,  kder  je  odtrgano  vse,  kar  je  bilo  dalje  od 
2-1.  granesa  (vérza)  do  konca  (do  35.  granesa)  tega  evangelija  (ustanú 
se  tada  stanouito  —  ne  chie  pomagnkati),  katera  vrzel  v  misálu  s 
158().  1.  obseza  23  vrstíc  na  1.  postáti  85*  in  19  vrstíc  na  2.  postáti 
85*,  zatorej  vsega  vkupe  42  vrstíc. 

Izgubljene  liste  v  začetku  ilirske  čitanke,  pripoveduje  g.  Leskien, 
nadomestil  je  bil  nekdo  drug  mnogo  pozneje,  kakor  se  vidi  iz  pisanja:  teh 
listov  se  je  ohranil  samo  zadnji.  Z  istim  papirjem  in  z  isto  roko  se  je 
i  nedostatek  v  sredi,  to  je,  mej  90.  in  91.  listom,  nadomestil  z  dvema 
listoma.  To  pismo  je  iz  17.  veka.  A  ker  drugi  teh  dveh  listov  né  čisto 
popisan,  upotrebil  je  nekdo  prazni  prostor,  da  je  nanj  postavil  zaním- 
Ijivo  zabeléžbo  v  cirilici:^)  „da  se  zna  i  uspomenuie  kada  potresi  bii  u 
sriedii  na  šest(i)  daní  aprila  mieseca  na  1067  i  kule  se  odl  grada  oba- 
liše  i  izpucaše".  Iz  te  zabeléžbe  je  razvidnn,  da  je  rokopis  o  vélicem 
potresu  10  G  7.  1.  bil  v  Dubrovníku,  in  to  ali  v  mestu  samem  ali  v  njega 
oblížji,  ker  dnigače  bi  se  ne  bila  zapísala  beseda  „grád".  —  To  je 
vse,  kar  se  vé  o  zgodovini  tega  rokopisa.  Njega  pismo  je  krásna  bosen- 
sko-dobróvška  cirilica,  na  videz  jako  starega  obraza:  a  po  paleografiji 
gosp.  profesor  Leskien  né  mogel  dognati,  iz  katere  dobe;  po  jeziku  in 
pravopisu  spadá  vkonec  15.  ali  v  začetek  1'6.  veka.  Jezik  tega  rokopisa 
vodi  nas  ob  enem  v  južno-srbske  kraje,  in  zdelal  ga  je  kak  primorec, 
kar  pričajo  mnoge  vlaške  besede  in  druge  jezikoslovne  posebnosti ;  naj- 
brže  kak  Dobróvčan,  kakor  gospod  Leskien  misii.  —  Zakaj  ménim  jaz, 
da  né  mogel  biti  Dobróvčan,  to  hočeni  pozneje  povedati. 

A  iz  vlasti  važno  je  vprašanje,  v  kacem  odnóšaji  si  je  ta  rokopis  k 
ostalim  južnoslovanskim  prelógam  cerkvenih  misálov.  Ce  v  misel  ne 
vzamemo  netrdníh  Trubarjevih  besed  (v  predgovoru  k  novému  testa- 
mentu s  15<;i.  1.),  da  je  njemu  ob  tem  zdelovanji  nekoliko  rabila  i  neka 
hrvatska.  malo  pred  1556.  1.  v  Benetkah  natisnena  mašna  knjiga,  to  so 
nam  znani   vrhu    tega    še    tí    hrvatski,    po    večíni    z    latínico    natisneni 

')  Ker  tiskarnica  néma  dovolj  civilskih  známenj.  zato  sem  cirilska 
písmena  dál  povsod  natisniti  z  latinico. 


694  M.  M :  Star  srbsko-cirilsk  rokopis. 

misali :  1)  natisk  s  1495.  L,  ki  ga  je  na  svitlo  dal  Bernardín  (eraen- 
data  et  diligenter  correcta  per  fratrem  Bernardiniim  Spalatensem).  To 
je  najstarejša  natisnena  knjiga  katoliških  Ilirov,  kolikor  je  do  zdaj 
znano;  2)  neki  Benetsk  natisk  s  1543.  1.,  ki  ga  je  zdelal  nekak  sveče- 
ník  iz  Trogirja,  báje  Zboric,  tudi  Zboravčic  in  Zborišic.  ime- 
novan;!)  3)  „Fistule  i  Evanyelya  po  sfe  godischie  itd.  V  Bnetcih 
1586."  Uže  poprej  smo  povedali,  da  Ljubljanska  biblijoteka  to  knjigo 
hrani  v  dveh  izvodih.  —  Ivan  Kukuljevic  (v  Bibliografiji  hrvatskej  na 
21.  str.)  ta  natisk  imenuje  novo  izdanje  Bernardinovega  misála,  o  čemer 
se  né  dvojití:  izdaji  s  1543.  1.  in  s  1586.  1.  se  od  nekdaj  prisvajati 
obé  jednému  ter  istému  môžu,  kateri  misala  né  prelagal  íz  nová,  ker 
je  brez  nobene  dvojbe  poznal  Bernardínovo  delo,  kajtí  bil  je  duhov- 
nik  izpod  Spletskega  nadškofa,  od  koder  tudi  Bernardín.  A  besedám 
gosp.  profesorja  Leskiena,  izrečenim  na  204.  str.,  da  je  misál  s  1586. 
1.  narejen  čisto  po  ónem  misálu,  ki  je  bil  izza  tridentskega  zbora  pre- 
gledan  ter  potlej  natisnen  prvič  1570.  1.,  naj  odgovorím,  da  to  vender 
né  takó.  Gosp.  Loskien  velí  namreč,  da  niti  v  dotridentskih  misalíh 
niti  v  ílirskej  čítanki  u  subotu  svetu  u  drugom  proročastvu: 
genesís  V.,  31.  —  VIII.,  21.  né  najti  VI.,  8 — 12.:  „hae  sunt  genera- 
tiones  Noe  —  super  terram,"  a  v  potrídentskíh  da  se  to  naliaja.  Res- 
nica  je,  da  tega  mesta  zaman  íščemo  í  v  misálu  s  1586.  L,  ker  je 
ízostavljeno  tudi  v  njem.  Dalje  bas  ondúkaj  píše  gosp.  Leskíen,  da  v 
„osobitom  svetih"  (propríum  sanctorum)  v  21.  decembra  „in  festo  s. 
Thomae  apostoli"  v  dotridentskih  misalíh  namesto  epištole  stojí:  „Be- 
nedictio  doraini  super  caput  justi.  Require  in  vigília  uníus  apostoli", 
to  je:  „čítanje  iz  Líb.  eccles.  caput  44.  in  45.",  a  v  potrídentskih  mi- 
mísalih  da  je  na  tem  mestu  „čítanje  iz  lista  k  Efežanom  (II.,  19  —  22.)" 
Ta  list  k  Efežanom  íma  tudi  misál  s  1586.  1.  (86V98''),  in  slove  takó: 
U  blagdan  aposto(la).  Ch  Efez.  Bratyo,  yure  niste  gosti 
ni  pľiscla9Í,  da  yeste  grayane  sfetih  i  hixní^i  boxyi,  nadozidani  sfarhu 
zastane  apostolof  í  prorokof  Isucharstom,  nay  víscim  poglauítím  chami- 
chom,  v  kom  sfacho  zidanye  zastaufglieno  reste'^)  v  templí  sfetom  v 
gospodínu,  u  chom  se  í  uí  sazíyte  na  príbíualíschie  boxye  u  dúhu 
sfetom. 


*)  On  sam  se  je  na  tej  knjigl  podpísal:  „Benodat  Zborofcjic;,'',  to  je: 
Zborovčic,  kakor  gospod  profesor  Jagic  pi-ipovediije  v  svojega  „Archiva" 
II.  zvczku  (1876/77.  1.)  na  72-2.  in  723.  stľ. 

-')  Namesto :  r  a  s  t  e. 


M.  M:  Star  srbsko-cirilsk  rokopis.  695 

Gospodu  profesorju  Leskienu,  kakor  je  znano,  né  bil  dostopen 
misál  s  lóSti.  1.^);  o  njem  je  vedel  samo  iz  Daničiceve  razprave:  „Raz- 
like  izmedju  jezika  srpskog  i  hrvatskog"  (v  Glasniku  IX.,  58.),  in  zato 
je  on  iz  te  razprave  v  svoj  spis  na  205.  in  206.  str.  vzprejel  kratek 
odlomek  tega  misala,  a  ne  brez  hib,  ki  jih  je  našel  morebiti  uže  v  Da- 
ničici,  katerega  zdaj  némam  v  roci.  Hibe  so  té:  na  205.  str.  v  7.  vrstíci 
namesto:  at  to,  čitaj:  a  to;  v  "25.  vrstíci  namesto  :  hochiesc,  čitaj : 
hockiesc;  na  206.  str.  v  6.  vrstíci  namesto:  bisce,  čitaj:  bijsce: 
v  í),  vrstíci  namesto:  scupilo,  čitaj:  schupilo. 

Ako  se  primemo  te  misii,  da  misála  s  1543.  in  s  1586.  1.  nésta 
nič  druzega,  nego  nov  natisk  ónega  misála,  ki  je  bil  mej  Ijúdi  prišel 
14í) 5.  1.,  potem  je  soditi,  da  bi  oba  prvá  ter  ž  njima  vred  i  čitanka 
ilirska  imeli  v  glavnih  stvaréh  také  besede,  kakeršne  so  v  misálu  s 
1405.  1.,  in  tudi  bi  nastalo  vprašanje,  ali  sta  misál  s  1495.  1.  in  ilirska 
čitanka  vzeta  oba  iz  jednega  ter  istega  rokopisa,  ali  je  prepísano  drugo 
iz  druzega. 

Profesor  Leskien  tega  vprašanja  né  rešil,  a  navel  je  na  206.  in 
2U7.  str.  iz  ilirske  čítanke  dve  mesti,  po  katerih  bi  se  dalo  ugibati,  da 
je  ta  čitanka  iz  latiniee  prepisana  v  cirilico.  Namreč  iz  Ivana  V.,  6.: 
„hunc  cum  vidisset  Jesus  jacentem  et  cognovisset,  quia  multum  jam 
terapus  habet,  dicit  (dixit)  ei",  vidimo  v  misálu  s  1586.1.  (20=*)  od 
besede  do  besede  a  dobro  prelož^no  takó:  „ovoga  kako  vidi  Isus  ležeci, 
i  pozná,  da  veliko  vrime  biše  imil  (z  dodatkom:  v  nemodi  svojoj),  reče 
njemu";  a  v  cirilskem  prepisu  ilirske  čitanke  stojí:  gnil,  namesto 
imil,  kar  se  ne  dá  tolmačiti  drugače,  nego  da  je  prepisovalec  napak 
čital  latinskí  zapisano  besedo :  g  imil  ali  ymil  (t.  j.  imil),  posebno 
zato,  ker  narečje  ilirske  čitanke  hoče  imeti:  imao,  namesto:  imil.  — 
Y  misálu  s  1586.  1.  (20^)  nahajamo  besede:  „jam  noli  peceare,  ne  de- 
terius  tibi  aliquid  contingat"  pravilno  prelozene  takó:  „jure  ne  hti 
veče  sagrišiti,  da  ti  još  gore  nič  ne  pride*',  a  v  ilirskej  čitanki  vidimo 
„nie",  namesto:  „nič",  kar  se  dá  zopet  samo  takó  tolmačiti,  da  pre- 
pisovalec latinskí  zapisanega:  „nie"  (t.  j.  nič)  né  razamel.  K  tému  naj 
z  drugačnega  pogleda  tukaj  dodám  še  jaz,  da,  kakor  mi  káže  228.  str. 
Leskienove  razprave,  ilirska  čitanka  ima  tudi  v  evangeliji  po  Ivanu  VI., 

')  V  jednem  izmej  obeh  izvodov  Ljubljanske  biblijoteke  je  na  1.  stráni 
zadnjcga  lista  zapisano  s  črnilom:  ,Ego  Perl  .  .  s  (dve  písmeni  te  besede  se 
ne  dasta  razločiti)  Vincent  i  us  Gladich  Flum*-  (Elumineusis  =  Róčan)  1611", 
kar  nam  pripoveduje,  da  je  ta  knjiga  1611.  leta  vabila  Réčanu  Gladicu. 


696  V.  Kei-mavner :  Dva  verza  Preširnova. 


7.  pogreško:  „da  bi  svaki  od  nihí  isto  koliko  godire  malo  vazeo",  a 
v  misálu  s  1586.  1.  (31^)  je  ohdukaj  práv:  „da  bi  sfacbi  od  gnih  listo 
choliko  godire  mallo  väzel;"  kajti  „listo"  hrvatski  znači  „tanťum" 
(nur),  katere  besede  pisatelj  ilirske  čitanke  zopet  né  práv  čital  ali  je  né 
razumel,  kakor  i  mnogo  drugih  ne. 

Razven  rečenih  natisnenih  misalov  je  gosp.  Leskien  k  ternu  srb- 
skému rokopisu  primeril  še  jedno  delo  te  vrste,  katero  je  1503.  1.  v  la- 
tinskem  rokopisu  zvršil  Dobróvški  pisatelj  Nikola  Ranjina.  To  delo 
né  prepisano  iz  ilirske  čitanke,  niti  ne  citanka  iz  njega,  od  katerega  se 
zeló  razlikuje,  a  z  druge  platí  se  zopet  vidi  mahoma,  da  se  oba  roko- 
pisa  opirata  na  jedno  ter  isto  prelógo  starejše  dobe. 

Vsi  dosedaj  oménjeni  misali  so  v  narodnem  jezici  pisani;  a  v  zá- 
padnej Srbskej  (v  Hrvatih,  po  starozgodovinskem  zmislu  te  besede)  na- 
hajali  so  se  tudi  še  drugačni  misáli,  pisani  z  glagolico,  imejoči  evan- 
gelija  in  liste  iz  staroslovenské  preloge  sv.  pisma.  Profesor  Leskien  je  k 
ilirskej  čitanki  primeril  tudi  nek5  mesto  glagolskega,  natisnenega  misála  s 
1483. 1.,  a  vse  to  je  pokazalo,  da  v  narodni  jezik  presukneni  hrvatski  misali 
izvirajo  vsi  iz  nekdanjih  staroslovenskih,  katerim  so  jezik  poznejši  du- 
hovniki  toliko  prenovili,  da  je  v  njih  beseda  Ijudém  bila  zopet  razumna. 

(Konec  prihodnjič.)  M.   M. 


Dva  verza  Preširnova. 

„Môgla   nmréti'ni  stára  Sibíla, 
De   so  pernesli  ji  'z  dóraa  perstí". 

(Preš.,  1847,  28.) 
Kako  je  tolmačiti  te  besede  Preširnove? 

Domovina  Sibyll  je  Mala  Asija;  prebivale  so,  kakor  nymphe,  v  krasnih 
špiljah,  iz  kterih  so  prejemale  navdihnenje.  Iz  Asije  so  razširjale  se 
njih  prerokbe  in  pravljice  o  njihovem  osobnem  delovanji  po  Grškem  in 
po  Italiji.  Tako  so  pravili  v  Troadi,  Erythrah,  Kláru,  na  Samu,  Delu  in 
v  Delphih  o  Sibylli  Herophili,  svečenici  Apollona  Smintheja,  ki  je  pre- 
pevala  staré  hymne  Apollonu  na  čast  in  se  zvala  hčer  nymphe  Ide,  in 
v  italijskih  Camah  o  zgodovinsko  znani  Sibylli,  ktera  je  bila  tudi 
svečenica  Apollonova.  (Prim.  Preller.  Griech  Mythol.  I.  2  Kí).  Z  njcno  po- 
močjo  je  širil  kralj  Tarquinius  Apollonovo  bogočastje  po   Italiji. 


L.:  Dmžba  sv.  Mohorja.  697 

Sibylla  ni  ime  jeclne  osobe,  nego  vsake  také  ApoUonove  prerokinie; 
za  tega  delj  govore  starodobni  pisatelji  zdaj  o  jedni,  zdaj  o  vec  Si- 
byllah.  Platón  (Theag.  p.  124  D)  pozná  le  jedno  Sibyllo  ter  jo  ime- 
nuje  prerokinjo  (Xpr,7;/.(o^ó:).  Pausanias  (Descript.  Graec.  X,  12)  poroča: 
„V  Delphih  je  na  štrleči  skali  stoječa  prerokovala  Herophila,  nazvaná 
Sibylla.  Ta  je,  pravijo,  najstarejša,  po  grški  pravljici  hči  Dija  in  Lamije ; 
prerokovala  je  prvá  ter  od  Afričanov  dobila  priimek  Sibylla.  Driiga 
poznejša  Herophila  pa  je  živela  pred  Trojsko  vojno.  Imenovala  se  ni  le 
Herophilo,  teraiič  tudi  Arteniido.  Živela  je  večjidel  na  Samu,  a  prišla  je 
tiidi  v  Klaros,  Delos  in  Delpbe.  Umrla  je  v  Troadi,  kjer  ima  v  gaji 
ApoUona  Smintlieja  nagrobnico''.  To  nagrobnico,  pisano  v  distihih  v 
dorskem  dialektu,  oliranil  nam  je  tudi  Pausanias.  Jednako  so  kázali 
v  Kými  (Pausan.  1.  c.)  majhno  ročko  v  svetišci  Apollonovera  rekoČ,  da 
ondu  leže  kosti   Sibylline. 

Diodor  (IV,  G 6)  piše  dalje,  da  je  Daphna,  hči  Teiresijeva,  prero- 
kovala v  Delphih  ter  bila  nazvaná   Sibylla. 

Teh  citátov  "  menda  ni  treba  množiti  z  jednakimi  iz  Aristotela 
(Mirab.  OO),  Straboua  (14.  p.  G45),  Aeliana  (V.H.  12,  35),  Suide  (Lex. 
5.  v.  Sibylla) ;  omenjarao  samo  še,  da  so  nympho  Albuneo  pri  Tiburji, 
znano  iz  Horatija  (Od.  I,  7,  12)  in  Vergilija  (Aen.  Vil.  82)  tudi  naží- 
vali   Sibyllo. 

Iz  tega  bode  očito,  da  so  Sibylle  prerokujoče  nymphe.  Ker  so  si 
bile  po  dúhu  sorodne  in  so  jako  dolgo  živele,  dela  je  pravljica  tudi 
njihovo  osobnost  v  neko  zvezo.  Tako  je  veljala  Cumaejska  Sibylla  v 
Italiji  za  to  isto,  kakor  Erythraejska,  katera  je,  pravijo,  od  Apollona 
toliko  dnij  življenja  prejela,  kolikor  je  bilo  peska  na  obrežji  njene 
domovine,  toda  s  tem  pogojem,  da  zapusti  domovino  in  nikdar  več  ne 
vidi  rodne  zemlje. .  Šla  je  tedaj  v  italské  Cume  in  živela  ondu  neskončno 
dolgo,  da  si  je  naposled  sama  smrti  želela  in  jo  našla  po  pismu,  ki  je 
bilo  s  prstjo  iz  njene  domovine  zapečateno  (Preller,  Rom.  Myth.  str.  2GG). 

V.  K. 


Družba  sy.  Mohorja 

razpošilja  svojim  družabnikom  za. leto   1882.  te  knjige: 

1.  Življeuje  preblažene  Device  in  Matere  Marije  iu  njeuega  preóistega 
ženina  sv.  Jozefa.  Popisal  Jozef  Volčič.  duhoven  Ijubljanske  škofije.  L  snopič, 
9  tiskauih  pol. 


698  L .  Družba  sv.  Mohorja. 

2.  Kvižana  vsmiljenost  aľi  ž'vljenje  sv.  E  1  i  z  ab  e  t  e.    Spisal  di-.  Alban 
Stole,  posloven'l  P.  Hrizogon  Majar,  13  tiskanih  pol. 
H.  Slovenské  večernice,  34.  zvezek,   7  tiskanih  pol. 

4.  01)čna  zgodovina  za  slovensko  Ijudstvo.  Spisal  J  o  s.  Staré,  IX.  sno- 
pič,  11  tiskanih  pol. 

5.  Naše  škodljive  živali  v  podobi  in  besedi.  Opísal  Fr.  E  r  j  a  v  e  c.  III.  sno- 
pič  (konec),  7  tiskanih  pol. 

6.  Koledar  dražbe  sv.  Mohora  za  navadno  leto  1883,  17  tiskanih  pol. 
Tedaj   šestero  knjig,  ki  skupaj  obsezajo  (5  4   tiskanih  pol.  In  vse 

to  daje  družba  svojim  članom  za  1    gld.  na  leto! 

Kar  se  tiče  posamičnih  knjig,  moramo  odkrito  povedati,  da  z  na- 
šega  stališča  nam  najbolje  ugajajo  zadnje  štiri,  ker  nara  podajejo  največ 
pripovednega,  poučnega  in  obce  zaiiimljivega  berila.  OErjavčevi 
knjigi  nečemo  govoriti;  saj  je  ta  najpriljubljenejši  pisatelj  slovenskí 
vsakemu  dober  znanec  in  však  spis  njegov  dovrseno  delo.  —  Staretova 
„Zgodovina"  nam  letos  pripoveduje  zgodbe  srbskega,  balgarskega  in 
madjarskega  národa  v  srednjem  veku  ter  završuje  srednji  vek  v  obce.  Pri- 
čenja  se  tudi  že  IV.  zvezek,  t.  j.  novi  vek,  v  katerem  nam  pisatelj  pripove- 
duje raznovrstna  odkritja  in  ražne  iznajdbe  15.  in  Kí.  stoletja  ter  pri- 
četke  cerkvene  reformacije.  Knjiga  je  prijetno  i:i,  kolikor  je  pri  takem 
predmetu  môči,  popularno  pisana ;  za  tega  delj  se  čadimo  ter  ob  jednem 
obžalujemo,  da  bode  bodoče  leto  odbor  izdavanje  te  prekoristne,  pouku 
in  omiki  národa  našega  prepotrebne  knjige  ustavil  ter  jo  stoprav  leta  1884. 
nadaljeval;  obžalujemo  to  osobito  za  to,  ker  je  Staretova„  Zgodovina" 
tudi  pridnim  gimnazijaleem  in  realceni  našim  jako  priljubljena  pomôž  na 
knjiga,  katero  o  prostih  urah  slastno  prebirajo,  da  bolje  razumejo 
nemški  tolnnčeno  jim  zgodovinski  učivo.  Naj  bi  teJaj  slávni  olbor 
svoj  sklep  ovrgel  ter  lepo  to  knjigo  redno  nadaljeval!  —  V  „Ve- 
černicah"  odlikujeta  se  posebno  Kržičev  spis  o  Ircih  in  d  r.  Fr.  Ško- 
fičeva  razprava  o  pravnih  razmerah  med  sosedi  (mejaši).  Dobro  bi 
pogodil  družbin  odbor,  ako  bi  priobčeval  v  svojih  knjigah  vec  spisov 
také  vrste,  kakeršen  je  Škoficev.  S  takimi  zlatimi  poiiki  bi  našega 
zemljiškega  posestnika  odvrnil  od  marsikatere  nepotrebne  in  drage  pravde. 
Tudi  Vrhovčev  „Razgled  po  svetu"  je  práv  dobro  in  primerno  se- 
stavljen.  Veseli  nas,  da -se  Koledar  na  148.  stráni  v  uradnem  poročilu 
in  v  „Razgledu"  na  70  —75.  str.  tako  toplo  spomina  tudi  našega  po- 
kojnega  Jurčiča.  Baš  Jurčičeve  povesti  (osobito  njegov  „Jurij  Kozjak", 
njegovi  „Spomini  starega  Slovenca"  in  njegov  „Grád  Rojinje")  so  veliko, 
jako  veliko  primogle,  da  se  je  družba  sv.  Mohorja  Slovencem  tako  hitro 
in  tako  močno  priljubila. 


L. :  Dražba  sv.  Mohorja.  699 

Iz  družbinih  oznanil  posnemamo  te  črtice :  Družbin  odbor  toži, 
da  mii  dohaja  premalo  pripraynih  pesnij,  bodisi  liričnih,  bodisi  epičnih, 
tako  da  je  bjl  letos  primoran  prositi  pesnika  Gregorčiča,  naj  mu  dovoli 
ponatisniti  nekoliko  svojih  že  drugje  objavljenih  pesnij.  Ako  se  pona- 
tiskujejo  dobre  lirične  pesni,  transeat !  A  kaj  in  komu  naj  koristijo  ne- 
dovŕšení pesniški  proizvodi,  kakor  jih  čitamo  tudi  po  nekaterih  straneh 
družbinih  knjig?  Osobito  naj  bi  družba  skrbela  za  dobre  pripovedne 
pesni,  kajti  te  veliko  bolje  ugajajo  našemu  kmetu,  nego  čisto  subjek- 
ti\Tie  lirične,  ako  niso  tako  krásne  in  jedernate  kakor  Gregorčičeve.  — 
Dalje  čitamo  tožbo,  da  družbi  pohajajo  dobre  povesti,  krepke  naro- 
dno-gospodarske  razprave  in  spisi  o  pravnih  razmerah.  Pozor 
tedaj,  pisatelji    slotenski ! 

Za  razpisana  darila  tekmovalo  je  letos  28  rokopisov,  a  obdarovani 
so  bili  samo  t  r  i  j  e ,  jeden  gospé  Pavline  Fajkové,  drugi  Svetilkov, 
in  tretji  Kodrov.  Družbi  dohaja  preveč  „nezrelih  dijaških  poskušenj"; 
a  to  je  deloma  zakriNdl  sam  odbor  v  svoji  dobri  volji,  ker  je  zadnja 
leta  večkrat  nagradil  nezrelé,  po  raznih  nemških  knjigah  posnete  spise. 
A''elikrat  bi  odbor  bolje  pogodil,  ako  bi  se  kar  naravnost  obrnil  do  pri- 
znanih  pisateljev  slovenskih  ter  jih  poprosil,  naj  mu  spišejo  to  in  to. 
Tako  je  tudi  pokojni  Janežič  pri  Jurčiči  vedno  povesti  „Večernicam" 
naročal. 

Za  letognje  leto  družba  razpisuje  te  nagrade:  1.  dvesto  goldi- 
narjev  za  izvirno,  do  5  pol  obširno  povest;  2.  sto  in  štirideset 
goldinarjev  za  štiri  poučné,  po   ^/a   tiskane  pole  obsežne  razprave. 

Vrhu  „Koledarja"  in  nadaljevanja  Volčičeve,  letos  pričete  knjige 
prejeli  bodo  družabniki .prihodnje  leto:  dr.  J.  Križaničevo  zgodovino 
SV.  katoliške  cerkve,  „Večernic"  36.  zvezek,  pričetek  nove  knjige  Erjav- 
čeve:  „Naše  škodljive  rastline  v  podobi  in  besedi"  in  cerkveno  pesma- 
ľico   „Cecilija". 

Dohodko  v  je  imela  družba  25.352  gld.  65  kŕ.,  stroškov  25.278  gld. 
98  kr.,  ostanka  tedaj  73  gld.  67  kr.  Matičini  glavnici  je  prirástlo  lotos 
288  gld.  v  gotovini,  t-ako  da  je  1.  avgusta  1881.  1.  znášala  16.291  gld. 
v  gotovini  in  200  gld.  v  obligacijah.  Naložená  je  zákonito  in  obresti- 
nosno  v  družbini  hiši  in  tiskarni. 

Družabnikov  je  bilo  letos  24.474  (lani  25.084),  tedaj  610 
menj  ko  lani,  in  ker  jih  je  že  leta  1881.  tudi  346  odpadlo,  izgubila 
je  družba  v  dveh  letih  956   družabnikov. 


700  L.:  „Ärchiv  fuť  slavische  Philologle' 


5.   Po  posamičnih 

.  škofij 

ah 

dele 

se 

družabniki  tako 

Goriška 

2798 

driižabnikov,. 

.239 

menj 

ko 

lani 

Krška 

2398 

» 

35 

več 

n 

« 

Lavantinska 

7982 

v 

252 

menj 

55 

55 

Ljubljanska 

9327 

■n 

223 

menj 

55 

•n 

Tľžaška 

1322 

r> 

25 

menj 

55 

5? 

Sekovska 

1(50 

■n 

9 

več 

•n 

55 

Somboteljska 

124 

n 

10 

menj 

•n 

55 

Zagrebška 

150 

55 

31 

vec 

n 

55 

Senjska 

98 

J5 

12 

več 

n 

75 

Poreška 

28 

n 

— 

Videmska 

59 

» 

47 

več  ' 

Tí 

55 

Ražne 

30 

•n 

5 

več 

55 

55 

Skupaj  24.474  družabnikov,  (510  menj  ko  lani. 
Konečno  izrekamo  še  dvojno  željo.  Prvá  je  ta,  da  bi  družba  vse 
knjige  svoje  izdavala  v  jednem  ter  istem  formátu,  ker  je  sedanja  razno- 
vrstnost  v  tem  oziru  jako  neprilična  vsakemn,  kdor  družbine  knjige 
hrani;  in  druga  je  ta,  da  bi  družba  razpošiljala  samo  vezane  knjige. 
Ako  bi  vsako  leto  namestu  po  šestero  nevezanib  svojim  družabnikoín  da- 
jala  samo  po  petero,  ali  četvero  vezanih  knjig,  jako  bi  ustregla  vsem,  a  tudi 
ubranila,  da  bi  se  knjige  ne  ugonobile  tako  liitro,  kakor  se  zdaj.  Knjigo- 
vezna  obrtnost  je  zadnja  leta  tako  napredovala,  da  je  pri  tolikem  številu 
možno  knjige  solidno  in  práv  v  cenó  vezati.  V  obce  pa  želimo  slávni  družbi 
najlepši  razcvit  in  napredek  v  čast  in  korist  in  slavo  národa  slovenskega. 

L. 

„Ärchiv  fiir  slavische  Philologie." 

Tega  prekrasnega  zborníka  Jagičevega  prišel  nam  je  te  dni  v  roke 
VI.  knjige  3.  zvezek  s  to  vsebino:  A.  Briickner,  Die  Magdeburger 
Uľtheile.  Ein  Denkmal  deutschen  Rechtes  in  polnischer  Sprache  aus  der 
Mitte  des  XV.  Jahrhunderts :  A.  Veselovski,  neue  Beiträge  zur  Ge- 
schichtp  der  Salomonsage ;  več  manjših  doneskov  od  J.  Hanusza,  P. 
Syrkuja  in  T.  Maretiča.  A  najimenitnejši  članek  zdi  se  nam  v  tem 
zvezku  korespondenca  med  Dobrovskim  in  Kopitarjem,  katero  sta 
Miklošič  in  Pat era  prepustila  Jagiču,  da  jo  objavi  v  svojem  zborniku. 


Slovenskí  glasnik.  701 

Natisnenih  je  1 5  listov  iz  leta  1810.  In  kakšni  so  ti  listi !  Tu  je  govor 
o  Popoviči,  Yodniku,  Županu,  Zoisu,  Japlji,  Kumerdeji,  Primci,  v  novem 
slovenskem  in  slovanskem  alfabetu,  o  Rusih  in  Madjarih,  o  habsburškem 
(Ivoľu  in  avstrijski  vladi,  o  političnih  in  občekulturnih  vprašanjili.  s 
krátka :  o  vesoljnem  slovanstvu  in  ob  vseh  stvareh,  javnih  in  osobinskih, 
ki  so  tisti  čas  prevévale  srce  terna  največjima  tedaj  "učenjakoma  slovan- 
skima.  To  je  pravá  zgodovina  prvih  apoštolov  slavistikii  Nas  Slovence 
mora  ta  korespondenca  še  posebno  zanimati  iz  dveh  uzrokov :  prvič  ker 
ta  pisma  izvirajo  od  rojaka  našega  Kopitarja  ter  podajejo  zanimljive 
priloge  h  karakteristiki  njegovi,  in  drugič  ker  se  na  premnogih  mestih 
tičejo  našega  jezika,  naših  pisateljev. 

Kakor  vselej  podaje  nam  tudi  v  tem  zvezku  prof.  Jagič  poučno 
biblijografično  porocilo  o  najnovejših  knjigah  slovanskih.  Na  492.  in 
493.  stráni  se  ob  kratkem  tudi  prijazno  spomína  lanskega  „Ljubljanskega 
Zvona",  omenjaje  Žvabovih,  Zupanovih,  Hribarjevih,  Levstikovih,  Rutarjevih, 
Kosovih,  Šumanovih  in  TrdinQvih  spisov.  O  Zváb  o  ve m  , Popoviči" 
pravi:  „dieser  Beitrag  zur  Geschichte  der  Gelehrten  Deutschlands,  dio. 
slavischer  Abkunft  waren,  verdient  besonders  beachtet  zu  werden;  iibrigens 
man  staunt,  wenn  man  liest,  dass  der  Verfasser  seine  Abhandlung  hat 
kiiľzen  mússen,"  o  Levstikovih  , Jezikoslovnih  razpravah"  :  „etymolo- 
gische  Deutungen  (darunter  eine  beachtenswerthe  Erklärung  des  Wortes 
kúpalo),  sehr  reichhaltig  (die  Fortsetzung  wunschenswert);"  —  o  Lev- 
s  t  i  k  o  v  i  kaútiki  Kleinmayrove  knjige  :  werthvolle  Anzeige  eines  werthlosen 
Buches,  die  Abschnitte  uber  Prešern,  Vodnik  und  namentlich  iiber 
Vesel-Koseski  stellen  der  kritischen  Schärfe  des  Referenten  ein  glänzendes 
Zeugniss  aus." 

Konečno  dostavljam  še  to,  da  Trdinovi  „Gorjanci"  niso  „kraiu. 
Oberland",  kakor  zmotno  misii  prof.  J.agič,  ampak  „Uskokengebirge"  na 
kranjsko-lu'vatski  meji.  L. 


Slovenskí  glasnik. 

Pesmi.  Peval  Ivan  Jonko.  Založil  pisatelj.  Natisnila  Kloin  in  Kovac 
1882.  m.  8**  206str.  Cena  1  gld.  —  To  je  najnovejša  pesniška  zbirka  slovenská,  na 
katero  dánes  opozarjanio  čitatelje  svoje.  Marsikoga  bode  zaninialo  zvedeti.  da 
je  prof.  Ivan  Jenko  v  Gorici  mlajši  brat  Šimona  Jenka,  slovečega  pesnika 
našega.  Knjigo  prodajeta  Bamberg  v  Ljubljani  in  WokUlat  v  Gorici. 


702  Slovenskí  glasnik. 

„Vrttiica".  To  je  naslov  mazurki,  katcro  je  zložil  Fran  Jurkovič  in  za- 
ložil Konštantín  Tandler  v  Gradci.  Skladbe  za  ples  so  pri  nas  Slovencih  redke 
príkazní,  tembolj  je  treba  podpíratí  vsakega,  kdor  nam  zloži  kaj  dobrega  v  tera 
genru.  Jurkovíčeva  mazúrka  je  dobra  skladba,  prvá  dva  dela  sta  celo  práv  dobra, 
samo  trio  je  nedostaten  in  ima  to  napako,  da  je  spremljevanje  neugodno,  ker 
premalo  označuje  ritmične  naglase,  kar  je  pri  plesovnih  igrah,  sosebno  pa  pri 
národnih,  kakor  je  mazúrka,  neobhodno  potrebno.  V  tem  oziru  1)!  svetovali  gos- 
podu  Juľkoviču,  da  bi  studiral  Fr.  Chopinove  mazurkeMn  polonaise,  katere  so  praví 
biseri  te  vrste  skladel).  Priporočamo  „VrtniťO''  našim  igralkam  in  igralcem  na 
glasoviru,  ker  jim  bo  posebno  o  pustnem  času  gotovo  ugajala.  Gospoda  sklada- 
telja  pa  radostno  pozdravljamo  kot  novo  moč  na  muzikalnem  polji  slovenskem, 
katera  nam  more  zaradí  lepe  nadarjenosti  še  marsikatero  lepo  skladbo  ustvariti 
in  kličemo  mu:  le  vrlo  naprej !  Tisk  in  vnanja  oblika  sta  elegantná,  cena  jej  je 
50  kr.  Na  prodaji  je  pri  založniku  in  tudi  pri  Giontiuiji  v  Ljubljani. 

V.  Valenta. 

Literami  in  zahavni  klub  Ljubljanski  začel  se  je  s  30.  septembrom  shajati 
v  sako  soboto.  Takoj  prvi  večer  čítal  je  g.  R.  Bežek  svoj  spis  „Sokrat  in  Diotima", 
obraz  iz  dijaškega  življenja;  7.  októbra  predával  je  g.  E.  L  ah  o  kranjskih  jezerih ; 
14.  októbra  F  r.  L  e  vec  p  Paulu  Wícnerji,  kanoniku  Ljubljanskem,  .somišljeniku 
in  pomočniku  Trubarjeveni;  21.  okt,  prof.  Šuklje  o  rudeči  knjigi  Ludovika 
XVI.  Zeleti  bi  bilo,  da  bi  se  tudi  po  drugih  mestih  slovenskih  osnovali  jednaki 
literárni  in  zabavni  klubi,  kajti  taki  prijateljski  shodi  podpirajo  s  svojimi  preda- 
vanji  in  berili  slovenské  časopise  in  po  njíh  Slovensko  slovstvo  v  obce,  a  vrliu 
tega  v  prijaznem  razgovoru  o  raznih  literarnih  in  drugih  narodníli  stvareh  zdru- 
žujejo  Slovensko  razumništvo. 

Bleiiceisov  spomenik.  Obitelj  pokojnega  dra.  Bleíweisa  vít.  Trsteníškega 
postavila  je  na  grobu  svojega  očeta  posebno  krasen  spomenik.  Na  podstavi  iz 
sívcga  domačega  kameňa  vzdiga  se  četverorobovna  3'5"i-  visoka  piramída  iz 
drazega  temnega  gi-anita.  Zgoraj  na  spreduji  straní  je  ľod')iuski  grb  (zlata  zvezda 
nad  polumesecem  v  rudeče-modro  srebernem  polji) ;  pod  grbom  se  číta  ta  nápis : 

Dľ.  Janez  Bleiweis  vitez  Trsteniški, 

vitez  avstr.  železné  kroue  in  Fran  Josipovega  recla,  ruskega  Vladiin'rovega  recla,  predMcdnik  Ma- 
tici slovenskí"  in  čitalnici  Ljubljanski,  c.  kŕ.  profesor,  deželni  poslanec,  tajnik  c.  kr.  kmetijski 
dri;žl)i,  urednik  „Novicam",  pravi  član  jiigoslarvenaki  akademiji  znanosti  in  umetnosti  v  Zagrebn, 
častni  član  ninogili  učenili  društev,  častni  nieščan  Ijubljanskega  mesta  iu  niuogili  drugili  mest-  in 
trgov,  častni  občan  skoro  vseli  očin  slovenskih  itd. 
*  WjU  1808  t  29111  1881. 

Na  kvadratični  baží  nahaja  se  ta  napíš: 
„Kílino,  kar  nas  teii  v  bolesti,  je  zavest,  da  ves  národ  slorenski  z  nami  vred  phtň 
na   Tvojej  goniili  in  da  bodeš  živel  veino  v  srcii  njegoreni" . 

Piramido  iz  graníta  zdelala  sta  brata  Grein  v  Gradci,  postavil  jo  jo 
tukajšnji  kamenár  g.  V.  Čamemik  na  podstavi  iz  domačega  kameňa  in  okolo 
vsega  spomenika  je  jako  líčno  in  ukusno  ograjo  iz  kovanega  železa  narodil 
Ljubljanski  ključaničar  L.  Zelenec.  Kakor  čujcmo,  stal  je  spomenik  okolo  1100  gl. 

Erženov  spouícnik.  Literárni  in  zabavni  klub  Ljubljanski  postavil  je  lani 
umršemu   slovenskému  pisatelju  Víktorju  Ľrženu   nagrobní   spomenik.     Na 


Slovenskí  glasnik.  703 

kubični    podstavi   vzdiguje   se  četverostrana  1-6k».  visoka  piramida   iz  svetogor- 
skega  belosivega  kameňa.  Na  sprednji  stráni  bere  se  ta  nápis: 

Viktor  Eržen, 

porojeu  4.  junija  1857.  1.  va  liazdrtem  pod  Ljtthljano,  umri  31.  oliohra  1881.  1. 

v  Ljíibljani. 
Pisatelju  sloveuskeuiu  postavil  litera rno-zahmni  k-hih  LjnUjanski. 

Literárni  in  zabavni  klub  Ljubljanski  dal  je  olepšati  tudi  jako  zanemar- 
jeni  grob  pokojnega  pisatelja  Jos.  Podmilšaka  (Andrejčkovega  Jožeta)  ter  je 
preskrbel,  kar  je  bilo  treba,  da  se  njegovi  umrjoči  ostanki  ne  prekopljejo. 

Spomitiski  list.  Gospod  J.  Cimperman  v  Ljubljani  bráni  spominsko  knjigo 
umršega  pisatelja  Yiktorja  Eržena,  v  kateri  čitamo  tudi  ta  zanimljivi  spominski 
list: 

Viktorju  Eržénu. 

(V  album.) 

Naši  možjé,  veliki  in  mali, 

Vidim,  da  bodo  napísali 

Staré  in  mlade  modrosti  obilo, 

Dobrili  svetov,  naiikov  lepo  število 

V  te  zbrane  bele  liste. 

Glej,  prijatelj,  da  spolniš  vsaj  tiste, 

Za  katere  so  ti  izglede  dajali. 
V  Ljubljani  24.  julija  1879.  Jos.  Jurčič,  s.  r. 

Nidla  äies  sine  linea!  Prof.  Miklošič  je  te  dni  dunajski  znanostni  akademiji 
spet  izročil  učeno  razpravo :  „Beiträge  zur  Lautlehre  der  rumunischen  Dialekte". 
Ch'eyorčičerih  „Poezij"  prodalo  se  je  do  zdaj,  t.  j.  v  pol  leta  17G0  izvodov 
(tiskanih  je  bilo  1800).  To  je  najlepší  vspeh,  katerega  je  sploh  kedaj  imela 
kakšna  knjiga  slovenská.  O  tej  priliki  naznanjamo,  da  je  g.  dr.  Fr.  Pápež,  ad- 
vokát v  Ljubljani,  narisal  Gregorčičevim  „Poezijam'^  prekrásne  platnice,  katere 
so  se  potem  na  Dunaji  zdelale.  Kdor  si  jih  želi  omisliti,  oglasi  naj  se  pri  Ljub- 
Ijanskem  knjigarji    J.  Giontinijí. 

Prof.  Louis  Leger  priobčuje  v  velikem  francoskem  dnevnikn  „Le  Télégraphe'^ 
od  5.  avg.  t.  1.  zanimljív  feuilleton  o  svojem  potovanjí  skozi  Ljubljano  in  o  Slo- 
vencih  v  obce.  Omenja  tudi,  da  francoski  generál  Dlirich,  slávni  branitelj  Strass- 
burga  1.  1870.  je  bil  rojenjä  Hrvat  —  Jurlc,  jeden  tistih  ilirskíh  mladeničev, 
katere  je  leta  1811.  maršal  Marmont  poslal  v  vojaške  šole  na  Francosko. 

Cehi  in  Slovenci.  Česki  pisatelj  Otokar  Mokrý,  ki  je  letošnje  poletje  po- 
toval  po  našili  krajih,  priobčil  je  v  leposlovnika  „Kvety"  krásno  pesen  „Slovinska" 
in  arabcsko  „Na  vrbském  jezoŕe",  a  v  „Narodnih  listih"  feuilleton  o  svojem  po- 
tovanji  po  Slovenskem.  —  Dr.  Kaizl,  ki  je  po  letu  bival  na  Biedu,  opisuje  v 
„Pokroku"  divno  našo  Gorenjsko.  —  Jurčicevega  ,,Tugomera"  je  v  českem  pre- 
vodu dal  na  svetlo  Jos.  Penižek.  O  priliki  izpregovorimo  besedo  o  tem  za- 
nimljivem  prevodu.  —  Istí  pisatelj  priobčuje  v  „Ruchu"  (št.  21)  studijo  o  našem 
Gregorciči  ter  podaje  v  českem  prevodu  krásno  pesen  „Na  potujčeni  zemlji".  A 
kar  píše  g.  Penižek  o  našili  ..asonanicah",  to  je  zmotno  in  o  priliki  hočemo  stvar 
pojasnití. 


704  Slovenskí  glasnik. 

Jan  Matejko.  Na  Danaji  velikánske  pozornosť  vzbuja  prekrásna  slika  naj- 
slavnejšega  slikarja  poljskega  Jana  Matejka.  Podoba  3"88>ii  visoka  in  7-85ra  dolga 
pi-edstavlja  ono  zgodovinsko  imenitno  dejanje,  ko  se  Alln-eht  Braniborski,  vojvoda 
Pruski  poklanja  poljskenm  kralju  Sigismundu  I.  Albrelit  Braniborski,  náčelník 
ncmškoga  viteškega  reda,  bil  se  je  namreč  po  nasvetu  Lutrovem  in  Melanhtonovem 
poluteranil,  oženil,  ter  ccrkvene  posesti  nemškega  viteškega  reda  izpremenil  v 
posvetno  vojvodino  Prasko.  Da  bi  se  zaradi  tega  svojega  protizakonitega  dejanja 
lažo  ubránil  eventualnili  nápadov  od  nemške  stráni,  izročil  je  vojvodino  Prusko 
kralju  poljskemu,  od  katerega  jo  je  10.  aprila  1525.  leta  v  Krakovu  spet  vzprojel 
v  fevd.  In  ta  veličastni  prizor,  ko  Nemec  kleči  pred  Slovanom,  prekrasno  je 
upodobil  Matejko  s  svojim  divnim  čopičem.  „Hold  pruski"  cenijo  na  60.000  gld. 
a  Matejko  je  sliko  poklonil  národu  poljskemu  v  Galiciji,  da  jo  shrani  v  svojom 
grádu  Wavel  v  Krakovu,  kjer  so  nekdaj  vládali  in  kjer  leže  pokopani  nekdanji 
kralji  poljski.  Grád  Wawel  je  pred  par  leti  naš  cesar  poklonil  deželi  gališki.  — 
Znano  je,  da  je  drugi  imenitni  slikar  poljski  Siemiradski  svojo  prekrasno 
sliko  „Baklje  Neronove",  katero  cenijo  na  najmenj  30.000  gld.  tudi  pred  trcrai 
leti  podaril  poljskemu  národu,  da  si  v  Krakovu  osnuje  slikarsko  galerijo.  To  jo 
dejansko  rodoljubje ! 

rrednikoTa  lisinica:  G.  V.  L  Kr.  v  Kr.  Oprostite  neljubi  pogrešck 
y  VaSi  adrcsi.  Pri  skakaliiici  nam  ni  možno  podajati  risanega  ol)razea,  kako  jo 
je  pogoditi,  ker  za  to  nimamo  prostora.  —  J.  B.  v  C.  Ni  mogoče!  Motelko  jo  svoje 
dni  učil  v  soli:  „Dr.  Toman  ist  zwar  ein  Dichter,  aber  die  violen  grammatischx^n 
Foliler  maclien  seine  Gediclite  schwach".  Isto  veljá  Vam.  —  G-ski:  No  ugaja 
nam  ni  oblika,  ni  vsebina.  —  Ljubljanski  klubist:  „Slovenskému  deklotu"  o 
priliki,  drugoga  ne!  —  A.  Fr.  v  K.  Ňedoumno  mi  je,  zakaj  se  taki  pesniški 
začetniki,  kakor  ste  Vi,  spravljajo  na  najtežje  pesniške  forme,  na  sonete,  gazele, 
ottave  rime  itd.,  ko  niti  najpriprostejšega  trohajskega  in  jambiškega  verza  ne 
morojo  pogoditi!  —  Gg.  V.  J.,  v  Sv.  J.,  L.  C.  na  D.,  J.  K.  v  V.,  Á.  L.  v  Hr., 
lloza  K.  v  Kr.  Vsem  vam  lepa  livala!  O  priliki.  —  Omega  v  N.  M.  Nezrelo !  — 
Z— r.  Lepa  o<*eja,  a  v  kakšni  obliki !  —  E.  Nondum!  —  J.  Z.  Ko  bi  se 
čez  kakih  pet  let  kje  srečala,  očitali  bi  mi,  da  sem  že  zdaj  natisnil  Vaše 
pesni.  —  A.  B.  v  S.  Drugi  del  Vašega  spisa  o  srednjih  šolali  bolgarskih  prido 
po  novom  letu  na  dan,  ker  bi  ga  letos  tako  ne  mogli  zvršiti,  —  BI.  g.  prof. 
J.  Ogorek  v  Lv.  Zagrobški  „Vienac"  prinesel  je  lani  v  svoji  42.  št.  na  tíTG.  stráni 
to  vest:  „Poljski  dramaturg  gróf  Aleksander  Fedro,  dober  znaiiac  našo 
hrvatskc  publike,  napisa  dva  nová  kazalištna  komada  i  to  dramatičnu  sliku 
„Poginuo  od  gladi"  (stihom)  i  jcdnoaktnu  šurku  prozom :  ,.Smrt  i  žena,  bogom 
dosudjena".  Jednako  literarno  poročilo  čitali  smo  nekoliko  tednov  poprej  tudi 
v  českili  listili,  zato  je  je  ponatisnil  tudi  naš  list.  Izraz  „napisa  —  napísal  je" 
še  níkakor  ne  pripoveduje,  da  sta  dotični  ígri  tudi  že  tiskani  na  svetlo  prišli, 
ali  (la  sta  v  gledališči  že  igraní  bili,  ncgo  pisatelj  lírani  jí  leliko  še  v  rokopisu ; 
kajtí  tega  ne  moremo  mislití,  da  bi  s  bil  jVienac"  to  literarno  vest  —  iz  trto 
izvíl.  Cemu? 


-'        „Ljubljanski  Zvon" 
izhaja  po  4  pole  obsežen  v  velikí  osmerki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 
stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta  2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 
Za  vse  neavstrijske  dežele  po  6  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 

Založniki:  dr.  I.  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  uredníštvo  odgovoren:    Pr.  Levec. 
Uredniátvo :  v  Novih  ulicah  5.  —  UpravuištTO  :  na  Marije  Terozije  ccsti  5. 

Tiská  ,Národna  Tiskarna"  v  Ĺjabljani. 


rgsanravBuiiuuin/wšômnMÄiirainniiEľcr  y  t/  ^  ^"^ —  ^. 


'^^^^^^hev)0  2loYBľ{  in  znanstvert  list^ 


Izdajatelji:  Janko  Kersnik,  Fr.  Levee,  Jos.  Stritap,  dr.  Ivan  Tavéar. 


Leto  II. 


V  Ljubljani,  1.  decembra  1882. 


Štev.  12. 


Vaška  lipa. 


r  doliiii  za  tremi  gorami, 
Na  sredi  slovenské  vasí, 

Na  sredi  med  belimi  hrami 
Tam  lipa  košatá  stojí. 

Kakó  se  poiiosno  dviguje 
Nad  tihoj  zagôrskoj  vasjój, 

Mogočiio  v  okróg  raztezuje 
Prijazui  dom  séiičnati  svoj ! 

Cegáva  je  roka  Vsadila 

In  kdáj  jim  Ijubljenko  le-tó, 

Vaščaiiom  tá  vest  se  zgubíla, 
Živečih  ne  pómni  nikdó. 

Že  dólgo  od  tega  je  čaša  !  — 
Pokópat  so  nésli  možá, 

Zagrcbli  so  starca  Stoklása, 
Oj,  vrednega  kupov  zlatá! 

Pod  vaško  je  lij)o  sedéval, 

Ko  mrak  se  je  znižal  do  streh, 

Mladiiii  strmeči  prepeval 
O  dávno  minúlih  je  dneli. 

Prepeval  o  vojskali  krvávih 
In  pvavil  jim  zgodbc  strašné 

O  čudnih  Ijiidť'h  pesoglavih, 
Da  strah  jim  je  pólnil  srcé. 


„Tii  doli  —  dostávljal  je  čosto  — 
Za  gozdom  kraj  naše  vasí, 

Tam  grozne  morítve  je  mesto, 
Kjer  tekla  krščanska  je  krí." 

„Turčínov  ko  listja  in  tráve 
Prihrulo  nad  našo  je  vás, 

Morilo,  da  v  breg  iz  nižave 
Jokú  se  razlegal  je  glás. " 

„In  vás  porazivší  divjali 
Naprej  svojo  silno  so  pót, 

Základ  pa  težák  pokopali 
Na  póti  so  svoji  od  tód." 

„In  kjé  je  zdaj  ?  —  Ťukaj  je  v  jami 

Pod  lipo  bogáti  základ, 
A  v  známenjc  lipa  nad  nami, 

Da  pridejo  spet  ga  jemát!"  .  .  . 

Ze  dólgo  od  tega  je  čaša!  — 

Pokópat  so  nešli  možá, 
Zagrebli  so  starca  Stoklása, 

Ž  njím  v  zemlji  —  pravljica 


je  tá. 


Ponosno  še  lipa  saméva 
Na  sredi  zagôrske  vasí, 

Po  vejah  roj  ptičev  gnezdeva, 
Propeva  kot  prejšnje  je  dní. 


Pod  lipo,  kot  nékdaj,  mladina 
Cvetočih  še  zbira  se  líc, 

A  starih  se  ílnij  ne  spomína, 
Nihčé  jej  ne  poje  pravljic! 


Go 


r  á  z  d. 
4ô 


^^^  < 

^^^^^^H^V^^^^^^^IP^-'^^^v^^^VISBIH^^I^^b 

wvpi^M^^ŕ )  \^Hr^^H 

\mj>j 

d^' 

"■^^ii^. 

Sf? 

Malo    življenje. 

Povest. 
Spisal  dr.  Fr.  D  e  t  e  1  a. 

XXIV. 


ľij^^^Ialje  čaša  je  še  hodil  Jurij  slaboten  od  jedne  hiše  do  druge 
kakor  senca  in  težko  delo  mu  ni  še  šlo  izpod  rok.  Ko  je  pa 
pihal  gorák  veter  in  solnce  jelo  žito  zoriti,  vracal  se  je  tudi 


na  njegova  lica  po  malem  svetli  žar  zdravé  mladosti  in  z  zdravjem 
vracala  se  je  dobra  volja  in  delavnost.  Rad  je  prevzel  svojim  novim 
roditeljem  vsa  dela  zunaj  hiše  in  leliko  sta  z  Milio  opravila,  kar  je 
bilo  treba  na  polji,  kajti  pomagala  sta  drug  drugemu  in  kar  je  bil 
Mihá  še  močnejši,  bil  je  Jurij  spretnejši.  Stari  Ijudje  Ijubijo  mir  in 
ne  prenarejajo  radi,  kar  je  storjenega,  in  Simonova  poslopja  so  se 
bila  v  poslednjih  časih  zelo  zanemarila.  Umná  roka  Jnrijeva  pa  se 
je  kmalu  povsod  poznala.  Tu  je  bilo  treba  vráta  popraviti,  ki  so  se 
le  na  pol  zapirala,  tam  je  vpila  miza  z  bolno  nogo  na  pomoč,  v 
omarah  so  se  bili  trhli  predali  sesuli  in  stopnice  pod  streho  so  bile 
že  tudi  porušené.  Jurij  je  vse  popravil;  Po  vrtu  je  izkopal  suho 
drevje  in  na  njegovo  mesto  posadil  mladovje  in  cepiče  mu  je  dajal 
Pečarjev  vrt.  Da  Šimonovi  niso  mogli  dolgo  pozabiti  svojega  siná, 
bilo  je  naravno,  a  nikdar  se  niso  pritožili  cez  Jurija  in  nobene  žale 
besede  ni  slišal  iz  njih  ust,  le  vedno  so  ga  opomínali,  naj  se  nikar 
ne  pretegne  z  delom.  Kakor  sestra  z  bratom  občevala  je  ž  njim 
Anica  in  čestokrat  je  prišla  v  vas  Lenčika,  da  jo  je  potem  spremil 
Jurij  domov.  In  dolga  je  bila  vselej  ta  pot.  Ob  nedeljah  pa  je  peljal 
Jurij  Anico  k  Pečarjevim  in  sedeli  so  pred  hišo,  če  je  ))ilo  lopo 
vreme,  in  menili  se  o  tem  in  onem  in  Ožbe  jim  je  pravil  vse,  kar 
je  doživel  in  še  mnogo  več.  Ce  ni  bilo  drugače,  pa  je  tudi  Mihá 
nagnal  svojo  muzilío. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  7oT 

„Človek  vse  okorne  prste  dobi,"  dejal  je  ta  necega  nedeljskega 
popoludne,  ko  je  mislil,  da  je  pogovora  že  dosti  za  ta  dan.  „Kar 
otrpiiejo  mu,  če  jih  ne  vadí  sem  ter  tjá." 

„Ti  greš  zopet  po  harmoniko?"   vpraša  Jurij. 

„I,  kaj  pa!" 

„Oh,  pusti  jo!  Rajši  se  še  kaj  pomenimo!" 

„Jaz  sem  že  vse  povedal,  kar  vem.  Vi  lehko  govorite,  jaz 
móram  pa  malo  poigrati." 

„Mihá  se  boji,"  pravi  Lenčika  'smeje  se,  „da  ne  bi  tu  v  hribih 
čisto  zdivjal.  Anica,  ti  ga  moraš  malo  razvedriti." 

„O  mene  nič  ne  posluša,"  odgovori  deklica. 

„To  je  pa  res,"  pristaví  Mihá.   „Anica  mi  sicer  dopade  — " 

„Ti  pa  meni  nič,"  zavrne  ga  deklica.  „Vedno  se  režiš  kakor 
razsušeno  korito." 

„Zato  grem  pa  tudi  po  orgeljce.  Saj  ve.š,  Jurij,  ali  Štefan,  kako 
sem  čaši  naredil,  kadar  dekleta  niso  záme  marale,  kar  se  je  seveda 
malokaterikrat  primerilo!  Orglje  sem  vzel  v  roke  in  kar  v  procesiji 
so  šle  za  máno.^ 

Mihá  gre  po  harmoniko.  Ko  pa  pride  na  ogel  hiše,  ústa  vi  se, 
dene  dlaň  nad  oči  in  zre  proti  Dolini. 

„Lenčika,  pojdi  sem  pogledat,"  zakliče,  „kaj  se  tako  sveti  tu 
doli !  Ali  je  mešec  pot  izgrešil,  da  danes  tukaj  vzhaja  ali  kako?" 

„Mešec  vzhaja!"  smeje  se  Lenčika  in  stopi  tjá.  „Ali  se  ti  sanja. 
Mihá?  Zdaj  imamo  mlaj.  To  je  ogenj!" 

Na  ta  vzklik  prihiti  vsa  družba  gledat,  kako  se  je  žarilo  obzorje 
za  Dolino.  Gori!  slišalo  se  je  iz  več  ust  in  v  tem  trenutji  izgine 
však  dvom,  kajti  visoko  po  nelju  vzpne  se  mogočen  plameň  in  rudeče 
si  v  oblak  obda  svetlo  jedro. 

„Ubogi  Ijudje!"  vzdihnila  je  Anica,  Mihá  pa  je  upiral  svoje 
oči  v  veličastni  ta  prizor"  in  majal  z  glavo. 

„Štefan!"   dejal  je,   „poglej  dobro,  kje  bi  utognilo  to  biti!" 

„Daleč  ni  ta  ogenj,"  meni  Jurij. 

„Na  Gorici  je,"  reče  Mihá  zaraolklo.  „Na  Gorici  gorí,  nikjer 
drugje.  Dolina  leži  niže  kakor  požarišče  in  najbolj  razvidim  iz  te 
črne  lise  v  ognji.  To  je  šop  Rožančevih  smrek,  ki  nam  po  dnevi 
branijo,  da  ne  vidimo  naše  vaši.  Jaz  tečem  doli." 

„Ali  si  nor?"  zadržuje  ga  Jurij.  „Kaj  pa  hočeš  doli?  Ali  boš 
gasil,  ko  bo  že  vse  pogorelo?" 

45* 


708  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 

„Kaj  pa  naša  hiša!" 

„Vaša  hiša?  Vaša  liiša  ne  bo  nikdar  tako  gorela.  Tu  gori 
slama  pa  les,  in  v  dveh  urali  je  vse  končano.  Kar  gorí,  tega  ne  oťmeš, 
za  driiga  poslopja  pa  ni  nevarnosti,  ker  stoje  nanizen  in  je  dievje 
vmes.  Vetra  pa  tudi  ni." 

„Res  je,"  pravi  Mihá.  „S  takini  plameňom  naša  hiša  ne  bi  gorela. 
Pri  Rezanci  bo." 

T)an  pozneje  prišel  je  že  Ož))e  povedať,  da  je  vse  pohištvo 
Rožančevo  na  Gorici  pogorelo :  *hlevi,  podi  in  Iiiša.  in  da  sninijo.  da 
bi  bilo  zažgano. 

„Tému  vragu  naj  pa  le  zgori!"  rekel  je  Mihá  v  svoji  krščanski 
Ijubezni. 

„Mihá,  Mihá,  kako  pa  vender  govoriš!"  posvnri  ga  Peearka. 

„Mati,  ali  ni  ta  hudoba  našega  Jurija  izdal?" 

„Ce  se  je  pregrešil,  Bog  ga  bo  kaznoval ;  mi  pa  ne  smemo 
nikomur  nesreče  želeti." 

„Zakaj  pa  gada  ubijem,  kadar  se  na  solnci  glreje?" 

„Človek  je  pa  človek." 

Mihi  pa  ni  šlo  v  glavo,  kako  da  bi  to  ne  bilo  práv,  jednako 
z  jednakim  plačevati.  „Stari  Ijudje  so  vsi  otročji,"  mrmral  je  med 
zobmi  in  šel  na  svoje  delo. 

Prihodnjo  nedeljo  pa  je  šel  v  Dolino  in  Primoževi  so  mu  po- 
vedali, da  so  očeta  zopet  vtaknili  v  zápor,  ker  nanj  leti  sumnja,  da 
bi  bil  zažgal,  kajti  prepirala  sta  se  večkrat  z  Rožancem  in  Ijudje  so 
báje  slišali,  ko  se  je  Premec  rotil,  da  mu  bo  kaj  naredil.  Pravili  so 
tudi,  da  mu  menda  trdo  gre  })red  sodnijo,  ker  ne  more  izpričati,  kje 
bi  bil  takrat,  ko  je  nastal  ogenj.  Mihov  brat  France  je  bil  zelo 
žalosten,  da  je  oča  na  tako  slabem  glasu  in  da  je  tolikrat  zaprt, 
Mihá  pa  se  ni  menil  dosti. 

„Ce  šedé  jeden  mešec  vec  ali  menj,"-dejal  je,  „to  je  pac  vse 
jedno.  Oča  se  bodo  že  izvili  kako,  Rbžancu  se  pa  ^isto  práv  godi." 
Tako  je  mislil  Mihá  in  ž  njim  veliko  drugih,  ki  so  v  tej  nesreči  le 
videli  kazen  za  izdajstvo.  Stari  lisjak  Premec  pa  se  je  kmalu  izkopal. 
Štirinajst  dnij  so  ga  držali  v  preiskovalnem  záporu,  a  ker  mu  nihče 
ni  mogel  naravnost  dokazati  zlodejstva,  morali  so  ga  izpustiti.  —  — 
čas,  ta  slavnoznani  zdravnik  srčnih  boleznij,  pokazal  je  bil  tudi 
pri  Šimonovih  in  Pečarjevih  svojo  umetnost.  Posušil  je  solze  in  odvzel 
grenkobo  spominu  na  ranjke   svojce.     In   ko   sta   nekega  dne  pozno 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  709 

jeseni  Šimon  in  Jurij  praznično  oblečená  stopila  v  Pečarjevo  hišo 
vedela  je  niati  takoj,  kaj  to  pomeni.  Zadovoljno  smehljaje  se  pogrnila 
je  žena  mizo  z  belim  prtora,  Lenčika  pa  je  nosila  na  mizo  jedi  in 
pijače  in  čaši  malo  poslušala  za  vráti,  kako  je  Šimon  počasi  in  po 
ovinkili  napeljeval  govor  na  pravo  pot.  O  vremenu  je  govoril  stari 
mož  in  kniha  prigrizaval,  letino  je  hvalil  in  mater  pit  klical,  zraven 
pa  jo  uljudno  vprašal,  koliko  je  že  stará.  Potem  je  povedal,  da  tudi 
on  ni  vec  mlad  in  da  bo  treba  krepkejšili  rok  pri  kmetiji.  „Zdaj  bo," 
mislila   je  Lenčika    in    vleklá    na    ulio,    kar   priropoče  v  vežo   Mihá. 

„Lenčika,  ali  poslušaš?"  zavpije  in  jo  obdrži,  ko  hoče  steči, 
dokler  ne  pride  Jurij  in  je  ne  odpelje  v  izbo. 

Drugi  teden  sta  šla  k  izpraševanjii :  Lenčika  z  materjo  v  Dolino, 
Jurij  pa  k  sv.  Andreju. 

„Gospod  župnik,  oženiti  se  mislim,"  dejal  je  Jurij  duhovnemu 
gospodu. 

„To  je  práv,"  smijal  se  je  župnik,  ki  ga  je  po  obrazu  poznal. 
„Nekaj  čaša  si  bil  bolen,  Štefan,  kaj  ne?" 

„Bil  sem,  zdaj  sem  pa  zopet  zdrav,  livalaBogu!"  rekel  je  Jurij 
in  lehko  .sta  se  pogovorila. 

Tisto  nedeljo  pa,  ko  sta  bila  v  obeh  cerkvah  v  tretje  oklicana 
Šimonov  Štefan  in  Pečarjeva  Lenčika,  prišel  je  po  poludne  stari 
Premec  k  Primoževim,  karaor  ga  že  dolgo  ni  bilo.  Sključena  je  sedela 
mati  na  klopi  z  brojenicami  v  roci. 

^He!  mati,  stará  mati!"  zavpije  Premec.  „Ali  še  kaj  slišiš? 
Primojdunaj !" 

„Kaj  pa  hočeš,  Premec?"  vpraša  ga. 

„Vprašati  io  hočem,  če  še  jokaš  za  sinom,  za  Jurijem." 

,0h,  pusti  me,  Premec,  pusti!"  prosí  žena. 

„Nikar  se  ne  boj !  Jaz  sem  dober  človek  in  imam  tako  mazilo, 
da  te  po  ušesu  pomažem  in  solze  se  bodo  ustavile  kakor  Šimnov 
malin  med  pasjimi  dnevi." 

Premec  se  skloni  in  šepeče  starki  na  uho  nekaj  tacega,  da  je 
takoj  skočila  po  konci  in  srpo  ga  gledala. 

„.VI i  se  norčiije.š  z  máno?"  vpraša  napósled. 

„Primojdunaj,"  pravi  oni,  „če  se  hočem  norčevati,  ne  bom  hodil 
k  tebi.  Ta  reč  je  pa,  kakor  sem  rekel." 

Ko  je  prišla  v  izbo  Franica  z  detetom  na  roci,  povedal  je  tudi 
njej  to  skrivnost  in  kmalu  so  jo  vedeli  vsi  domači.     Premec  pa  jim 


710  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


je  zabičeval,  da  Bog  ne  zadeni  komu  kaj  povedati ;  on  je  prišel 
povabit  jih  na  tiliem  na  ženitovanje,  toda  Bog  varuj,  da  bi  ľoditelji 
šli.  Od  začetka  starcu  niso  hoteli  verjeti  popolnoma ;  ko  pa  je  France, 
kateremu  je  bil  Mihá  vse  povedal,  to  vest  potrdil,  bilo  je  veliko 
veselje  v  hiši.  Franici  pa  se  je  za  malo  zdelo,  da  je  še  le  zdaj  to 
zvedela. 

„Le  čakaj,  France!"  dejala  je,  „zakaj  mi  nisi  povedal!  Jaz  pa 
proti  tebi  nimam  nobenih  skrivnostij." 

„Jaz  sem  se  bal,"   opravičuje  se  mož,   „da  se  ne  bi  ti  zagovorila." 

„Kaj  ne,  ker  sem  taká  klepetulja?" 

„Tega  ne  bom  dejal." 

„Nič!  Le  reči,  France!"  hrabri  ga  Premec. 

„Ne!  Ne  morera  trditi." 

„Ker  si  pod  žensko  oblastjo.  Kdor  pravi,  primojdunaj,  da  je 
še  katerikrat  kaka  ženská  kaj  zamolčala,  tega  imajo  ženské  pod 
oblastjo." 

„Očetu  sem  moral  besedo  dati,  da  nikomur  ne  povem,  Franica." 

Ko  pa  je  solnce  zatonilo,  korakal  je  Premec  s  sinom  Francetom 
in  sinaho  proti  gori  sv.  Florijana.  Prisrčen  je  bil  pozdrav  med  bratom 
in  sestro :  roki  se  nista  mogli  izpustiti,  oči  ne  nagledati  in  vprašanj 
in  pripovedovanja  ni  bilo  ne  konca  ne  kraja.  Lenčiki  in  Anici  je  bila 
Franica  kmalu  veliká  prijateljica  in  práv  dopadlo  jej  je  na  gori,  da 
bi  le  tako  daleč  in  tako  visoko  ne  bilo.  Ko  so  pa  že  drugi  odšli 
spat,  pripravljala  je  še  ona  s  Pečarjevo  in  Simonovo  materjo,  kar  je 
bilo  za  praznični  dan  treba.  Drugo  jutro  zgodaj  pa  so  se  zbrali  svatje 
pri  Simonu  na  zajutrek,  ko  so  prišli  po  ženina,  in  ž  njim  vred  so 
šli  po  nevesto,  katero  sta  Anica  in  Jurijeva  sestra  venčali  in  pOtem 
so  se  napotili  k  sv.  Andreju.  Ožbé  je  ponosno  koračil  s  Simonovko, 
njegova  lepša  polovica  pa,  kakor  ženo  Meto  iz  prirojene  uljudnosti 
imenujemo,  s  starim  Premcem ;  za  njimi  so  se  pa  zvrstili  drugi. 
Franica  in  Pečarka  pa  sta  ostali  doma  in  Mihá  je  opravljal  svoje 
delo  in  zvižgal  okrog  hiše. 

Na  tihem  se  je  zvršila  poroka  pri  sv.  Andreji.  Nič  se  niso 
mudili  v  vaši  in  nobene  popotne  ni  bilo.  Zenske,  ki  so  stále  na 
hišnih  prägih,  dejale  so:  „Ženin  je  čeden,  nevesta  pa  nič."  Fantje 
pa  so  menili,  da  je  nevesta  brhka,  ženin  pa  púst.  Kar  je  bilo  pa  bolj 
moških,  tera  se  ni  zdelo  vredno  gledati.  „Hribovska  ženitev,  brez 
popotne,  brez  muzike!"  dejali  so  in  obrnili  se  proč. 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  711 

Veselje  pa  za  tega  delj  nič  manjše  ni  bilo  v  mali  družbi.  Milia 
je  skákal  od  radosti,  da  zopet  jedenkrát  v  delovnik  gode  in  komaj 
so  ga  ustavljali  v  njegovem  delovanji.  Ožbe  je  plesal  na  staré  dni, 
kajti  zastonj  je  bil  poskúšal  prevpiti  sivega  Premca.  Nevesta  pa  se 
je  jokala  in  smijala  in  objemala  mater  in  svakinjo  in  Anico.  Le-ta 
pa  se  je  bridko  nasmehnila  in  med  splošnim  veseljem  ostala  je  sama 
otožna.  In  ko  je  videla  družbo  v  živem  razgovoru,  zapustila  je  izbo 
in  šla  hladit  si  vrouo  glavo  v  večernem  zraku  in  težek  vzdihljaj  je 
odnesla  hladná  sapa.  — 

Pozno  drugi  dan  so  se  razhajali  svatje.  Franica  je  hitela  s 
svojim  môžem  domov,  da  brž  prinese  roditeljem,  ki  so  težko  čakali, 
spoľočil  o  Juľiji.  Premec  pa  še  ni  hotel  iti.  „Ker  sem  že  gori,"  dejal 
je,  „hočem  vse  to  skalovje  pŕegledati."  Ce  bi  ga  ne  bil  Ožbé  povabil 
na  domáco  pijačo,  prišel  bi  bil  sam.  Ožbetova  žena  pa  se  ga  ni 
mogla  naslušati  in  dejala  je,  da  tako  smešnega  in  kratkočasnega 
moža  še  ni  videla. 

Odsihmal  je  gospodaril  Jurij  na  Strmi  peci,  Lenčika  in  mati 
njena  sta  mu  pa  gospodinjili.  Ko  pa  Šimon  več  ni  mogel  opravljati 
težkih  del,  dal  je  posestvo  v  najem  Juriju,  kateremu  je  bil  Mihá  trdna 
podpora,  kajti  zastonj  je  tému  oča  prigovarjal,  naj  pride  zopet  v 
Dolino  s  svojo  harmoniko,  drugače  se  bo  skisal  v  hribih,  da  ne  bo 
za  nobeno  rabo  več.  „Se  oženil  se  mi  boš  na  vse  zaduje,  če  ostaneš 
tu,"  dejal  mu  je,  a  sam  se  je  starec  vracal  in  tarnal,  da  je  izgubil 
Franceta,  Jurija  in  da  se  mu  bo  gotovo  tudi  Mihá  izneveril. 

XXV. 

Dve  leti  sta  pretekli  v  mirni  zadovoljnosti  našim  hribovcem. 
Okrog  Pečarjeve  hiše  je  skákal  mali  Jurček  in  igral  s  konjiči,  piščal- 
kami  in  vozoví,  katere  mu  je  delal  strijc  Mihá:  malo  potolčen  je  bil 
po  obrazu,  ker  mu  je  tolikrat  sveta  zmanjkalo;  govoril  je  že  po 
malem  in  babica  mu  je  bila  privezala  višnjev  trak  na  desno  roko, 
da  je  vedel  s  katero  križ  delati.  Kakor  bi  bil  sanjal,  zdelo  se  je 
Juriju  vse  prejšnje  življenje  in  kdor  bi  ga  bil  videl,  kako  gospodari, 
dejal  bi  bil,  da  je  iz  mladih  nog  rastel  na  Strmi  peci.  Párkrát  je  bil 
že  obiskal  na  večer  svoje  roditelje,  a  nová  domačija  se  mu  je  bila 
priljubila  tako,  da  je  vselej  nerád  šel  od  doma. 

Prišla  je  bila  zopet  jeseň.  Cvrst  veter  je  pihal  ruraeneče  listje 
z  drevja  in  lastovke  so  se  zbiijale,  da  polete  v  gorkejše  kraje.  Ožbé 


712  Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje. 

je  iztrkaval  svoj  kožuh,  Pecarjevi  pa  so  spravljali  jesenske  pridelke 
v  shrambe.  Koliko  vec  lepih  dnij  stej  e  pac  jeseň  od  pomladi  in  vender 
imajo  pesniki  in  drugi  živočutni  Ijudje  poslednjo  bolj  včislih  od  prvé. 
To  pa  menda  le  zato,  ker  smo  po  pusti  zimi  že  z  nestanovitno 
vzpomladjo  zadovoljni,  jesenska  krasota  nam  pa  budi  otožne  misii  na 
prihajajočo  zimo. 

Lepega  jesenskega  popoludné  je  bilo  in  Pecarjevi  so  se  bili  ravno 
k  mali  južini  posedli,  ko  se  prikáže  sivá  glava  Premčeva. 

„Ah,  oča,  kaj  pa  Vi  hodite  tod?"  vzklikne  Jurij  in  mu  hiti 
naproti.   „Prisedite  k  nara!" 

„Bog  vam  blagoslovi,  pa  meni  tudi!"  reôe  zasopli  starec,  ne 
da  bi  se  dal  dvakrát  prositi.  S  pólu  drznimi,  pólu  plašnimi  očmi  je 
gledal  Jurček  tujega  moža.  Ko  pa  je  videl,  da  mu  ta  ničesa  ne  stori, 
stopa  počasi  do  moževe  palice,  katero  bi  tolikanj  rad  unesel.  A  zdaj 
se  oglasi  Premec:  „Ho,  Jurček,  kje  imaš  pa  konja?"  in  fantu  upade 
srce;  nazaj  se  pomakne  za  mater,  potlej  pa  steče  na  vso  moč  in 
Sultán  za  njim,  ki  je  tudi  hotel  vedeti,  kaj  je  Jurčku. 

„Kaj  boste  povedali  dobrega?"  vpraša  po  jedi  Jurij. 

„E,  kaj!  Nič  tacega.  Mihá,  daj  mi  malo  tobaka!" 

„Oča,  ta  je  zadnji,  ki  ga  imam,"  pravi  Mihá  in  vleče  počasi 
mehur  iz  žepa. 

„Nič  ne  dé;  le  daj!  —  Ves,  Jurij!" 

„Ja  z  sem  Štefan,"  popraví  j  a  Jurij. 

„Primojdunaj,  da  si  tega  ne  morem  zapomniti !  Pa  bodi,  kar 
hočeš;  toda  z  máno  pojdi  danes,  če  moreš." 

„Oh,  toiiko  je  dela,"  oglasi  se  vmes  Lenčika.  „Práv  težko  ga 
pogrešamo. " 

„Kaj  pa  je  posebnega?"  vpraša  zopet  Jurij. 

„Posebnega  nič.  Ce  se  ti  ne  zdi,  pa  pusti.  Rožanec  me  je 
poslal  pote." 

„Rožanec!"  čudi  se  Jurij. 

„Da,  Rožanec.  Hudo  mu  gre,  starému  norcu.  Prej  je  bil  vrag, 
zdaj  se  je  pa  spokbril.  Norec  pa  je,  ker  ne  zna  živeti:  denár  ima, 
pa  stráda.  Zaduje  dni  ga  je  bilo  pa  prijelo  in  huda  mu  prede.  Pred- 
včerajšnjim  se  je  ulegel  in  včeraj  so  ga  prevideli.  Pri  njem  sem  bil, 
pa  mi  pravi,  da  ne  more  umreti.  Ali  naj  ti  pomagam?  dejal  sem; 
potlej  mi  je  začel  praviti,  kako  se  kesa,  da  je  tebe  ovadil,  kako  ga 
srce  teži  in  vest  pece  in  to  in  ono.     Zdilioval  je  dedec  kakor  tristo 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  Í1S 

duš  v  vicah  in  jokal,  da  se  mi  je  smilil.  Jaz  sem  mu  povedal,  kako 
in  kaj  in  da  ti  tnkaj  gori  z  Miho  ovce  paseš  kakor  očak  Jakob  s 
svetim  Izidorjém.  Zdaj  bi  ga  bil  moral  videti  starca,  kako  je  planil 
na  postelji  po  konci!  K  sv.  Florjanu  je  hotel  romati,  pa  še  iz  slame 
ni  mogel  izlezti.  In  prosil  me  je  za  žive  in  mŕtve,  naj  grem  po  tebe, 
da  te  še  vidi  pred  smrtjo.  Zdaj  pa  stori,  kakor  se  ti  Ijubi.  Da  ne 
bi  mogel  umreti,  primojdunaj,  tak  dedec,  to  je  babja  vera.  Naj  le 
pravá  ura  pride,  noheden  se  ne  bo  ustavljal.  Toda  če  hočeš,  pa 
pojdi !" 

Jurij  je  vstal  in  mignil  ženi,  naj  mu  prinese  suknjo.  „Jaz  pôj- 
dem," dejal  je  in  priganjal  Premea,  da  sta  kmalu  odrinila.  — 

Odkar  je  Eožanec  pot  kázal  žandarjera  na  Strmo  peč,  prijela 
se  ga  je  nesreča  in  ni  ga  izpustila  iz  pestij.  Da  se  bo  ta  reč  tako 
izšla,  tega  ni  mislil.  V  vojake  nazaj  je  hotel  spraviti  Jurija,  potlej 
si  je  moral  pa  očitati,  da  ga  je  umoril.  Po  Premčevem  trudu  raz- 
nesla  se  je  bila  vest  po  vsej  okoliei  in  Ijudje  so  se  ga  začeli  ogibati. 
Lakomni  mož  že  prej  ni  bil  priljubljen.  zdaj  pa  so  ga  trtili  in  za- 
ničevali.  Sam  in  zamišljen  je  hodil  s  puško  po  gozdih,  dasiravno 
ni  vec  streljal ;  doma  pa  je  bil  oduren,  da  se  je  žena  bála  vprašati  ga 
po  kaki  reči.  Kadar  sta  se  srečala  s  Premcem,  moral  je  slišati  trde 
besede  in  jedenkrát  ga  je  bil  oni  tako  spravil  v  srd,  da  je  s  puško 
nanj  pomeril. 

„O  ti  grdoba!"  vpil  je  Premec.  „Jurija  si  dal  ustreliti,  mene 
boš  pa  sam?" 

In  skočil  je  k  njemu,  izvil  mu  puško  in  ga  ž  njo  otolkel,  da 
se  je  Rožanec  komaj  priplazil  domov.  Ne  dolgo  potem  umrla  mu  je 
žena  in  ravno  tisti  dan,  ko  so  jo  pokopavali,  pogorelo  mu  je  vse 
pohištvo.  Ves  obupen  je  bil  mož  in  kaj  mu  je  pomagalo,  če  so  za 
nekaj  čaša  zaprli  njegovega  preganjalca!  Hiše  ni  hotel  več  zidati, 
ampak  prodal  je  vse  posestvo  in  kúpil  majhno  bajto  na  konci  Do- 
linske  vaši,  kjer  je  bival  do  smrti.  V  cerkev  je  hodil  však  dan  in 
vbógajme  dajal,  kar  prej  ni  bila  njegova  navada.  Za  Jurija  pa  je 
ustanovil  večne  maše,  da  bi  poplačal  svojo  krivdo.  Sara  zase  je  živel 
in  nobena  kaplja  vina  ni  zraočila  več  njegovili  usten.  Ko  je  pa  umri 
v  vaši  ponočni  čuvaj,  ponudil  se  je  on  za  pol  plače. 

„Po  noci  jaz  kar.spati  ne  morem,  gospod  župnik,"  dejal  je. 
_To  bi  bila  služba  záme." 

,Po  dnevi  pa  tudi  ne  spite,  Rožanec,"  opomnil  je  župnik. 


714  Dr.  Fr.  Detela :  Malo  življenje. 


„Tudi  ne.  Veliko  spanja  še  nikdar  nisem  imel,  star  človek  ga 
ima  pa  še  menj." 

S  sulico  v  rokah  stopal  je  Rožanec  vsako  noč  okrog  cerkve 
in  ure  je  klical  in  molil.  Ker  je  bila  s  tem  opravilom  združená  tudi 
služba  grobokopa,  prekopaval  je  zemljo  po  pokopališéi  in  postiljal 
tesno  posteljo  svojim  soobčanom.  „Oh,  po  leti  je  to  leliko  delo," 
dejal  je,  „ali  po  zimi  me  pa  že  pobira;  po  zimi,  ko  je  zemlja 
zmrzla. " 

Z  nepretrganim  delom  dusil  je  mož  svoje  misii  in  svoj  spomin, 
a  kakor  hud  duh  hodil  je  za  njim  Premec  in  ga  mučil  z  grenkim 
očitanjem.  „Oh,  pusti  me,  Premec!"  prosil  ga  je  mož.  „Saj  vidi.š, 
da  nimara  nič  dobrega  na  svetu."  Vidno  je  pojemala  njegova  moč 
in  na  zadnje  se  je  moral  uleči.  Zapu.ščen  je  ležal  v  svoji  bajti  in 
nikdo  ga  ni  obiskal,  nikdo  se  zmenil  zanj ;  le  Premec  se  ga  je  še 
spomnil  in  prišel  k  njemu.  „Bog  ti  stokrát  povrnil"  vzdihnil  je  in 
prijel  za  roko  svojega  starega  sovražnika,  ko  mu  je  ta  povedal  o 
Juriji.  In  Premec  mu  je  tudi  pripeljal  Jurija.  Rožanec  se  je  sklonil 
po  konci  in  obe  roki  podal  mladému  Pečarju.  Se  enkrat  se  mu  je 
zasvetilo  oko,  potem  pa  so  je  zalile  solze.  „Jurij,  odpusti,"  jecljal 
je  in  Jurij  je  bil  tako  ginen,  da  je  komaj  govoril. 

„Odpustite  rajši  Vi  meni!"  dejal  je  in  tolažil  moža,  da  bode 
zopet  okreval  in  da  se  bosta  še  vkup  veselila. 

A  mož  je  odkimaval.  „Moj  dan  je  dozorel,  da  se  že  osiplje,  dejal 
je.  „Predno  bo  teden  v  kraji,  poneso  me.  Da  si  le  ti  še  prišel !  Povej 
mi  še,  Jurij,  kako  se  ti  je  godilo  ves  čas  ?  Jaz  težko  govorim,  po- 
slušam  pa  še  rad." 

Pozno  po  noci  se  je  vrnil  Jurij  domov,  Rožanca  pa  ni  videl 
več,  kajti  dva  dni    pozneje  je  izdihnil  svojo  dušo  dolinski  grobokop. 

„Kdor  drugemu  jamo  kopije,  sam  vanjo  páde,"  menil  je  Premec, 
ko  je  spremljal  med  redkimi  pogrebci  svojega  soseda  na  poslednjem 
potu. 

V  oporoki  Rožančevi  pa  je  bil  imenovan  za  jedinega  dediča 
Štefan  Pečar  na  Strmi  peci  in  okolo  pet  tisoč  goklinarjev  je  pode- 
doval  Jurij.  Ljudje  so  zazijali,  ko  so  slišali,  koliko  je  zapustil  stari 
mož.  Jurij  sicer  ni  bil  v  denarni  stiski,  a  toliko  gotovine  je  kmetu 
bogastvo.  Postavil  je  Rožancu  spomenik  na  pokopališči,  drugi  spo- 
raenik  pa  je  dal  zidati  pri  cerkvi  sv.  Florijana,  in  tam,  kjer  zdaj 
stoji  bela  kapelica  matere  božje,    nad  katero   razobeša  žalostná  vŕba 


Dr.  Fr.  Detela:  Malo  življenje.  715 

svoje  veje,  tam  počiva  Šimonov  Štefan.  Kako  nedeljo  popoliidne 
pelje  tja  Jiirij  svojega  siná,  in  kadar  se  deček  nagleda  lepili  podôb, 
opomni  ga,  naj  moli,  da  ga  bo  mamka  božja  rada  imela.  In  Jurček 
moli,  kakor  ga  je  učila  mati  in  babica  ;  če  mu  pa  sredi  kake  molitvice 
opeša  spomin,  pomaga  mu  oča  dalje. 

Premec  je  osamel  in  dolg  čas  mu  je  bilo,  kadar  je  hodil  z 
Goric-e  v  Dolino  in  nazaj,  svoja  navadna  pota.  Neka  stará  Urša, 
daljna  sorodnica  njegova,  naselila  se  je  bila  k  njemu  in  mu  kuhala, 
kadar  je  imela  kaj.  Rožančeva  nesreča  pa  je  deloma  tudi  njega  za- 
dela,  kajti  vse  tiste  staré  device,  ki  so  se  prej  Rožančeve  hiše  držale, 
prišle  so  zdaj  v  njegovo  hišo  kakor  poljske  miši,  privabljene  od 
nove  gospodinje  Urše.  Premec  se  ni  dosti  menil  za  to  skupsčino, 
ker  je  bil  malo  doma,  tem  bolj  so  se  pa  menile  ženice  zanj.  Skle- 
nile  so  storiti  dobro  delo  in  dedca  izpreobrniti,  da  ne  bi  vec  pre- 
klinjal  in  razgrajal.  Kadar  je  bil  torej  Premec  doma,  začela  je  Urša 
praviti  zgodbe  raznoterih  svetnikov  in  popisovati  trpljenje  du.š  v 
vicah,  in  tako  lepo  je  znala  pripovedovati,  da  je  Premca  do  srca  seglo. 

„Ur.ša,  ti  pa  res  lepo  pripoveduješ,"  dejal  je  mož  in  Urša  se 
je  zadovoljno  obliznila.  „Primojdunaj,  ti  bi  morala  biti  za  duhovnega 
gospoda,  ne  pa,  da  bi  lonce  na  ognjišei  grela." 

J, Glej,  Premec,"  opominjala  je  Urša,  ki  je  znala  porabiti  ugodni 
trenutek,  „vse  te  múke  trpe  du.še  v  vicah  največ  zavoljo  preklinje- 
vanja." 

„Kaj  vraga!"  čudil  se  je  mož.  „Da  bi  bilo  to  tak  hud  greh? 
I,  kje  pa  si  zvedela  ti  to,  Urša?" 

>Glej  gal  Kje  bom  zvedela?  V  bukvah  je  vse  zaznamenovano 
in  zapisano!" 

„Ti  misliš  torej,  da  naj  bi  jaz  pustil  vse  te  čvrste  besede? 
Meni  pa  dobro  dé  —  ti  ne  veš  —  če  malo  zakolnem.  To  je  moj 
oddušek. " 

„Seveda  ti  tukaj  dobro  d<^,"  svári  Urša,  „tam  ti  bo  pa  hudo." 

„Kako  bi  se  pa  jaz  najlaže  odvadil  teh  besedij  ?  Saj  toliko  mi 
ni  do  njih." 

„Spomni  se  duš  v  vicah!" 

„Rad,  če  bi  se  mogel.  Pa  ravno  o  pravem  ča.su  mi  ne  pridejo 
na  misel.  Veš  kaj,  Urša?  Spomni  me  rajša  ti!" 

Urša  mu  je  obljubila  in  ves  ženski  zbor  se  je  veselil,  da  je  rešil 
jedno  dušo  iz  vragovih  krempljev.  Kadar  je  pa  Premca  ježa  ali  dolg 


716  Dľ.  Fľ.  Dclťiíi-  Malo  življi/nje. 


Čas  ali  kar  si  bodi  zapeljalo,  da  je  zarobantil,  zavpila  je  Urša: 
„Premec,  sponini  se  duš  v  vicali!"  in  mož  je  utihnil.  Toda  le,  kadar 
je  bil  trezev ;  kadar  se  je  pa  primerilo,  da  ni  bil,  in  če  ga  je  imel 
le  količkaj  pod  klobúkom,  zagazil  je  z  obema  nogama  v  stari  greli. 
„Oh,  Premec,  kaj  pa  duše  v  vicali!"  opominjevala  je  Urša.  — 

„Tilio,  baba!"  zarohnel  je  tedaj.  „Ti  in  tvoje  duše  v  vieali, 
zahvalite  Boga,  da  ste  pod  strelio  pa  na  gorkem.  Grešnika  pusti 
pri  miru,  če  ne  bom  jaz  vse  iz  hiše  izpodil,  primojdunaj !" 

Tako  je  čaši  iznenadil  Uršo,  ki  je  bila  že  popolnoma  prepri- 
čana,  da  je  mož  ves  drugačen,  in  to  jo  je  žalilo  tem  boij,  ker  se 
je  bila  že  proti  župniku  polivalila,  káko  izpreobrnenje  se  jej  je  po- 
srečilo.  Oj  Premec,  nikar  ne  bodi  tako  trdovatnega  si-ca!  A  kaj  je 
hotel,  ko  mu  je  bilo  tako  dolgčas  po  Mihi.  France  mu  je  bil  pre- 
moder,  da  se  bi  ž  njim  pogovarjal,  in  vrstniki  njogovi  so  bili  vsi 
stari,  on  pa  še  vedno  mlad.  V  vinu  je  topil  svojo  žalost  in  v  krčmo 
je  nosil  vestno  ves  denár,  kar  si  ga  je  sam  prislužil  in  kar  sta  ga 
mu  dajala  Mihá  in  Jurij.  France  pa  mu  je  dejal:  „Donarja  ne  po- 
trebujete, oča !  Brez  skrbi  lahko  živite  pri  nas,  pijača  Vas  bo  spra- 
vila v  grob." 

„Kaj  ti  veš  !"  ugovarjal  mu  je  mož,  „Samo  pijača  me  še  veže 
na  ta  svet." 

Vesel  dan  je  bil  zanj,  kadar  ga  je  obiskal  Mihá.  Ponosno  ga 
je  peljal  v  krčmo,  sedel  v  kot  za  mizo  in  onega  posadil  zraven  sebe. 
„Ali  ga  vidiš  goľjanca?"  kázal  je  kremarju  svojega  siná.  „Komaj 
zna  sedeti  pri  mizi  in  z  denarjem  no  vo,  kaj  bi  počol." 

Necega  večera  zopet  tako  sedita  pri  polici  Premoč  in  Mihá. 
Vino  je  lezlo  sivcu  v  lase,  jpzik  pa  mu  je  tekel  kakor  žaga.  „Mihá ! 
še  jednega  bova,"  vpil  je  in  objemal  siná.  Drugače  ne  prídeš  ti 
danes  domov,  po  tistem  skalovji,  ki  so  ga  koza  straši,  primojdunaj!" 

„Pozno  je  že,  oča,"  ugovarja  oni,  „in  jaz  móram  še  k  Primožu, 
predno  odidem." 

„K,  kaj  boš  hodil!  Tu  ostani!  Tu  se  nama  dobro  godi,  tam 
je  pa  dolg  čas.  Pusti  Franceta,  tak  je,  kakeršen  jo  bil.  Pri  mení 
bodi,  ko  te  že  toliko  čaša  nisem  videl.  Ti  no  jjľideš  doli,  jaz  pa 
gori  ne  morem.  Pa  bi  še  šel,  primojdunaj,  da,  če  bi  imeli  le  kapljo 
vina  po  vsej  gori."  Tako  je  govoril  Premec,  ko  vstopi  stari  njegov 
znanec,  žandár  Križan.  Zbranim  gostom  želi  dobor  večer  in  postavi 
puško  v  kot. 


Dr.  Fr.  Detelja  :  Malo  življenje.  717 


„He,  gospocl  Križanl"  zavpije  Piemec.   >Pit  pojte  sem  k  nama  I" 

„Premec!"  pravi  oni,  „na  onem  konci  vaši  sem  Tas  že  sližal, 
tak  glas  imate.'' 

„Glas  pa  jaz  dober,  primojdunaj.  in  grlo  gladko,  da  vinee 
Ippo  po  njem  tete,  pa  da  za  vpijem,  če  je  treba." 

In  Piemec  je  zapel,  da  je  vsem  po  ušesih  zvonelo. 

„Kadar  jug  vleče,"  dejal  je  ponosno,  „sliši  me  na  Gorici  stará 
kavka  Urša.  —  „Se  jedenkrát  pit,  gospod  Križan!"  klical  je  žan- 
darja,  ki  se  je  odpravljal.  „Pustite  puško  v  kótu,  saj  rada  počiva ! 
Ali  mislite  zopet  kateremu  posiati  svinca  med  rebra,  gospod  Križan?" 

„Zopet,"  smeje  se  Križan.  „Nemara  ravno  Vam." 

„Ha,  ha,  ali  menite,  da  sem  že  dosti  dolgo  na  svetu,  in  da  me 
smrt  ne  more  drugače  zadaviti  ?  Kaj  ?" 

A  žandár  je  bil  odšel,  češ,  da  se  mu  mudi. 

„Kakó  je  pa  moškil-  budoval  se  je  Premec.  „Se  pit  ne  gre. 
Čakaj  ti  dolgopetež,  nazaj  boš  še  tekel.  Mihá,  ostani  tu,  dokler  ne 
pridem ! " 

„Kam  pa  greste?" 

„Tega  vraga,  tega  Križana  bom  malo  postrašil,  da  bo  kaj  smeha.'^ 

„Pustite  ga,  oča,  pustite!  S  takimi  Ijudmi  je  najbolje  nič 
opraviti  ne  imeti." 

,,Jaz  ga  hočem  kaznovati,  ker  se  mi  je  zameril,  primojdunaj ! 
Hlapec  mi  bo  dal  rjuho  in  pri  Podrtém  Znamenji  bom  obrnil  tega 
rohnéta.  '-^ 

Starec  je  bil  odšel.  Mihá  pa  se  je  še  razgovarjal  s  fantini,  ki 
so  bili  v  kŕčmi,  in  potení  plačaJ,  ker  ni  mogel  očeta  čakati.  Bolj 
se  je  bil  zapoznil,  kakor  mu  je  bilo  Ijubo.  Ura  je  bila  deset  in  on 
je  premišljeval,  ali  bi  še  šel  k  Primoževim  ali  ne.  „Če  imajo  luč," 
dejal  je,  ,bom  potrkal ;  če  ne,  pa  grem."  Okna  Primoževe  hiše  bila 
so  še  razsvetijena  in  na  trkanje  mu  pride  odpirat  brat.  On  in  stari 
Primož  sta  bila  še  po  konci. 

„Kje  imaš  pa  očeta?"   vpraša  France.     „Saj  sta   bila  skúpa  j." 

„Skupaj.  Pa  na  jedenkrát  se  jih  je  lotila  neumnost.  Križan  je 
bil  v  kŕčmi  in  šli  so  ga  strašit  gori  k  Znamenju.'* 

„Zakaj  jih  nisi  zadržal?" 

„Niso  se  dali.  Saj  veš,  kakšni  so." 

„Kaj  praviš.  Mihá?"  oglasi  se  Primož.  „Strašit  je  šel  oča? 
Tecita  hitro  za  .njim,  tecita,  da  se  ne  zgodi  kaka  nesreča !" 


TfS  Dv.  Fľ.  Dotola:  Malo  življonje. 

„I  kako  že  ?"  vpraša  Mihá. 

„Ustreli  ga  lehko  žandár,  ustreli.  Kar  pojta!" 

„Vraga!  Pa  res;  nato  nisem  mislil,"  zavzame  se  Milia  in  odido 
naglo  po  hližnjem  potu  proti  oraenjenemu  kraju.  France  pa  obleee 
í?uknjo  in  se  napoti  po  česti  ravno  tja.  Daleč  je  bil  še  od  Znamenja, 
ko  mu  prineseta  naproti  Križan  in  Mihá  oeeta  hudo  ranjenega. 

„Zdaj  sem  pa  iztaknil,  primojdunaj!"  reče  hripavo  Francetu. 

„Pa  vender   niste    močno  poškodovani?"  vpraša   ta  prestrašen. 

„Ravno  dosti,  da  se  ne  bo  treba  dolgo  po  posteljah  valjati," 
praví  Premec  in  omedli.  K  Pri  môžu  ga  neso  in  Križan  stopi  do 
zdra vniká.  Ko  ta  pride,  zavedel  se  je  mož  zopet.  „Meni  ni  treba 
nobenega  mazila  vec,"  pravi  hripavo.  „Gospod  Križan,  nič  več  ga 
ne  bova  pila."  Roko  mu  skúša  podati,  a  pretežka  mu  je  že  bila, 
Križan  pa  ga  prime  zánjo  in  zapusti  potem  molčé  hišo.  Franica  je 
bila  poslala  po  gospoda  in  še  tisto  noc  je  umri  Premec  v  Mihovih 
rokah  in  France  mu  je  zatisnil  oči.  Svojega  Jurčka  se  je  bil  še 
na  vse  zadnje  spomnil.  Na  vso  moč  je  deževalo,  ko  so  ga  pokopa- 
vali,  vender  pa  se  je  vila  dolga  vrsta  Ijudij  proti  pokopališču,  kajti 
znan  je  bil  mož  povsod,  sovražili  ga  pa  niso.  Primož  je  bil  s  svojo 
družino  med  pogrebci  in  pred  njim  je  na  glas  molila  stará  Urša, 
Premčeva  gostja,  in  vmes  zdihovala:  „Oh,  ti  ubogi-  Premec,  kako 
smrt  si  storil,  oh,  ti  réva  stará!"  Ko  so  pa  prišli  do  groba,  obrnila 
se  je  in  rekla :  „Oh,  Ijudje  božji !  pozná  se,  da  ga  je  mož  rad  pil, 
ker  gre  tako  dež."  —  Primoža  pa  je  ujezilo,  ko  je  to  slišal,  in  za- 
vrnil  jo  je  rekoč:  „Kadar  pa  ti  umrješ,  bo  pa  točá  šla,  copernica 
stará ! " 

Jurija  ni  bilo  za  pogrebom,  kajti  ni  še  rad  hodil  med  Ijudi ; 
inako  pa  se  mu  je  storilo,  ko  mu  je  došla  žalostná  vest.  Premčevina  je 
bila  zdaj  Mihova  last,  a  on  je  vse  prodal  in  se  vrnil  na  goro,  od  koder 
le  redko  kdaj  še  pride  v  Dôlino.  Lenčika  misii,  da  ga  tudi  n(íkaj 
druzega  pri  njih  gori  drži,  ne  samo  prijatelj  Jurij ;  in  zadovoljno  čaši 
môžu  pripoveduje,  kaj  je  tu  pa  tam  videla  in  slišala.  Jurij  se  trdno 
nadeje,  da  bode  iz  Mihe  in  Anice  jedenkrát  še  par,  kajti  fánt  postaja 
bolj  in  bolj  zamišljen,  dekle  pa  veselo. 


,a>Asj 


'V  ^->^ť>.^V,  J^^X-^^  J^'^St  J^^-y^^'J^^^  _)''^->'-^<w  w>Vx-^C"^ 

"N<^     ->^-^r     ^/'^^r     *^/-'<s.<      '^r"^<'     '^/^w       '/^'S<~   -  '^/^'^^^ 

- 4-^*Ŕ ^-^4: ^-^^ ^^=5^^^ 4  ^-  T>  ^'--v  v  ^-  T>  v"^ 


Izza  mladih  let. 

Spísal  dr.  H.  D  o  1  e  n  e  c. 

VI. 

inulo  je  nekoliko  let  in  bival  sem  spet  v  svoji  doraovini  na 
ľSotranjskem.  Bilo  je  pravo  jesensko  jutro,  kakor  si  ga  lovec 
želi,  a  jaz  ga  nisem  mogel  porabiti.  Posel  in  dolžnost  sta 
me  zadržavala  v  pisarnici  in  skoro,  da  nisem  imel  čaša  skozi  okno 
in  na  zametené  M-hove  pogledati.  Vstopi  mož  in  se  pristavi  pri  peci. 
Pogledam  ga  in  spoznám  takoj,  da  tega  je  nagnal  poseben  posel  do 
mene,  in  ker  je  bil  Matevž  iskren  lovec,  ni  bilo  teško  uganiti,  o  čem 
hoče  povprašati  ali  poročati.  Pristopim  k  njemu  in  lesketale  so  se 
mu  oči  od  samega  veselja,  ko  mi  po  tihem  in  v  naglici  pove,  da 
imajo  tri  medvede  obsledene  in  da  čakajo  mene.  Odpravim  ga  rekoč, 
da  takoj  nikakor  ne  raorem  oditi,  da  prej  ko  za  poludne  bodem  pa 
že  v  Danab. 

Kar  najhitreje  se  odpravim  čez  Kopalnik  vedno  v  strahu,  da 
bi  ne  bili  Podeirkavci  in  Danci,  kar  jih  je  bilo  te  vrste,  že  odšli. 
Ne!  Xa  oglu  pred  malinsko  hišo  v  Danah  so  me  čakali.  Celo  stari 
Kraševec,  gospodar  tému  malinu,  stal  je  med  njimi  in  s  pu.šo  v  roki. 
Vseh  skupaj  nas  je  bilo  deset.  Najstarejši  med  nami  je  bil  mlinar, 
najmlajši  pa  mlinarjeve  hčere  sin  —  Kandarov  Pepe. 

Tudi  največ  govoril  je  mlinar,  ali  s  tem  pa  ne  bodi  rečeno,  da 
je  v  tem  krogu  sploh  šla  mlinarju  prvá  beseda.  Gledé  njegovih 
lovskih  zaslug  menim,  da  najzadnjej.ša,  a  mlinar  je  bil  star,  premožen 
in  sploh  veljaven  mož  in  torej  mu  ni  nihče  ugovarjal,  ko  nam  je 
tudi  danes  zopet  pripovedaval,  kako  mu  je  nekdaj  volk  peska  iz  na- 
ročaja  iztrgal  in  kako  so  košuto  v  danskem  bregu  živo  ujeli.  Skoro 
bi  rekel,  da  največ  tega  je  le  Pepe  poslušal,  ki  je  pse  vodil  in  s 
starim  očetom  zadaj  hodil.  Kadar  smo  se  pa  pristavili,  vselej  je 
mlinar  še  s  povzdignenim  glasom  in  po  nas  ozirajoč  se  Pepetu  za- 
bičeval,  da  nič  bati  se  medveda,  ampak  le  pomeriti  vanj,  kakor  v 
goro.  Zadnjikrat  pristavili  smo  se  pri  Brezi  na  róbu,  na  katerem  se 
pot  prevegne  z  danskih  pašnikov  proti  lazom  in  gozdu.  Ker  se  je 
sporočilo  obsledovalcev  na  to  glasilo,    da   medvedka  z  mladičema  se 


720  Br.  H.  Dolencc:  Izza  mladih  let. 


je  zdolaj  po  senožetih  pasia,  potem  pa  šla  na  Kamenice  leč,  bil  je 
siuajni  čas  zgovoľiti  se,  kako  zastatí  in  kako  pognati,  kajti  Kame- 
nice so  bile  pred  nami.  Póprijel  je  besodo  Paterno-št  iz  Dan  in  iz- 
rekel  misel,  da  najbolje  bi  bilo  še  jedenkrát  prepričati  se,  ali  sled 
v  resnici  le  v  Kamenice  drži  in  ne  tndi  nazaj  ven ;  da  po  njegovem 
mnenji  je  neverjetno,  da  bi  se  bila  medvedka  na  Kamenicah  pristavila, 
ker  to  ni  kraj  za  njo.  Ternu  je  pritrdil  tudi  Mlakar  iz  Dan.  Ta- 
kovim  môžem  je  teško  ugovarjati,  kajti  Paternošt  in  Mlakar  bila  sta 
gozdarja,  kakeršnih  je  malo  vec  po  Kranjskem.  Njima  je  bil  gozd 
do  pod  Snežnika  ravno  tako  znan,  kakor  zapeček  v  hiši  in  na  med- 
veda  sta  ona  dva  že  tolikokrat  zastala,  kakor  marsikateri  lovec  ne 
na  zajca.  Vender  je  obveljal  nasvet,  da,  ako  Kamenice  zastanemo, 
zamudimo  se  malo  in  zatorej  smo  jili  zastali.  Paternošt  nas  je  na- 
stavljal;  mene  je  zadnjega  in  na  vrhu  postavil;  pod  máno  prvi  je 
stal  Mlakar.  Paternošt  me  je  popustil  z  besedami,  da  tukaj  ne  bo 
medveda,  in  torej  tudi  nisem  bil  posebno  vznomirjen. 

Malo  čaša  stojimo,  ko  se  vrne  Paternošt  ter  nas  skliče  v  do- 
lino.  Ravno  po  dolini  je  bil  sneg  skopnel,  ali  za  dobre  tri  streljaje 
više  je  še  ležal.  Zopet  je  bil  posvet.  Paternošt,  ki  je  bil  Kamenice 
obšel,  povedal  je,  da  medvedka  je  vender  le  poliajala  po  Kamenicah, 
po  njegovem  mnenji  pa  šla  léč  proti  Ostrému  Vrhu,  kakor  ima  že 
navado.  Napotili  smo  se  torej  proti  Ostrému  Vrhu,  a  komaj  prišli 
do  snega,  že  smo  zapažili  sled  starké  m  mladičev,  ki  je  držal  proti 
višini  in  Ostrému  Vrhu.  „Saj  sem  vedel!"  rekel  je  Paternošt  in 
dva  odposlal,  naj  gresta  po  poti  med  Ostrim  Vrhom  in  Lomom,  mi 
pa  da  gremo  po  potu  ta  kraj  Ostrega  Vrhá  in  da  se  snidemo  zopet 
pod  potjo  na  Ravan. 

Mi  smo  imeli  krajšo  pot  in  pod  lazom,  na  katerem  smo  se 
sčakavali,  presledili  smo  še  jedenkrát  medvede,  ki  so  držali  na  rav- 
nost  v  rob  Ostrega  Vrhá.  Le  bolj  tiho  smo  se  razgovaijali  in  teško 
pričakovali  odposlancev.  Prideta  doli  po  poti  za  Ostrim  Vrhom  in 
sporočita,  da  ven  in  čez  niso  šli  medvedji.  „Torej  so  notri!"  mislil 
si  je  však  in  nekateri  tudi  te  besede  izpregovoril.  Resni  smo  po- 
stali, mlinar  je  popolnoma  utihnil  in  se  držal  v  dve  gubé,  kakor  bi 
ga  zeblo,  v  tem  ko  so  Paternošt,  Mlakar  in  Matevž  ugibali,  kako 
zastati  in  kdo  da  bo  šel  poganjat.  Mene  so  izbrali,  da  bom  stal 
na  ľobu  proti  Ravani,  kajti  tam  da  ima  medved  žo  navadno  pot, 
jaz  da  sem  dober  za  pomeriti  in  da  imam  dva  ognja.     Res  so  imeli 


Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mladili  let.  721 


vsi  dnigi  le  jednocevke.  Pod  máno  na  oni  stráni  róba,  da  bodeta 
stala  Kovaé  pa  Kukec.  Za  pogonjiča  odločena  sta  bila  Yidmar  pa 
mladi  Kováč. 

Dasiravno  sam  zavzet,  vender  le  sem  opazoval,  da  mlinarju 
vedno  tesnej  e  postaja,  in  ko  se  Paternošt  še  jedenkrát  pristaví  in 
reče,  da  za  pse  se  je  treba  zagotoviti,  da  bi  nam  vsega  lova  ne  izpri- 
dili,  ukrenili  so  možaki,  da  s  psi  mora  jeden  na  lazu  ostati  ter  jih  le 
potem  izpustiti,  ako  bi  jih  na  pomoč  klicali.  Hoté  ali  nehoté,  ne 
vem.  kako  bi  rekel,  srečale  so  se  najine  oči  z  mlinarjevimi,  poprimem 
besedo  in  nasvetujem,  da  pse  mlinarju  izročiti,  on  da  je  zanesljiv  in 
bode  goto  vo  pazil,  da  mu  psov  kateri  ne  odide  in  lova  ne  zmede. 
Brez  ugovora  in  v  tem  hipu  je  mlinar  segnil  po  vrvicah,  katere  je 
še  zmerom  Pepe  v  rokah  imel,  ter  s  prvotnim  pogumom  Pepetu  še  je- 
denkrát povedal,  ,da  nič  bati  se,  ampak  le  pomeriti  kakor  v  goro". 
Pristavil  se  je  mlinar,  lep  vzgled  ubogljivosti,  pod  potjo  na  lazu, 
mi  smo  pa  zastali  gori  po  poti  okrog  Ostrega  Yrha.  Paternošt  je 
ostal  pod  robom,  Kováč  je  mene  postavil  ravno  na  rob,  a  sam  se  je 
umaknil  ra^Tio  pod  rob  na  drugo  strán  hriba  proti  Lomu.  Rob,  na 
katerem  sem  stal  kakih  deset  korakov  od  pota,  razteza  se  od  Ostrega 
Yrha  proti  Ravani.  ísa  levo  strán  je  bil  hrib  strmo  prevegnen  in 
takrat  nekoliko  izsekan,  naravnost  pred  máno  je  bil  pa  grd  svet, 
precej  skalovja  in  s  snegom  obloženo  drevje  je  v  tla  tiščalo  in  vid 
jemalo.  Ravno  po  róbu  sem  videl,  in  ako  sem  se  pripognil,  tudi  na 
dalje  in  celo  do  vrhá.  Nebo  se  je  jelo  jasniti,  od  drevja  pa  kapati 
in  osipati  se.  Ne  bom  rekel,  da  nisem  bil  vznemirjen,  ko  me  je  Kováč 
nastavil  ter  se  potem  umaknil  pódme  na  levo  strán.  Ni  bilo  prvi- 
krat,  da  sem  bil  na  medvéjem  lovu,  a  do  tedaj  je  bilo  vselej  še 
bolj  dvomljivo,  je.  li  medved  v  hribu  ali  ne,  in  bo  li  prišel  ravno 
náme;  ta  pot  pa  je  bilo  gotovo,  da  imamo  medveda  med  sebój,  in 
da  se  bode  hotel  najbrž  po  róbu  umakniti. 

Že  precej  čaša  stojim,  pa  le  nič  ne  pride ;  z  drevja  je  pa  zme- 
rom bolj  žlofalo,  že  zebsti  me  je  začelo,  posebno  v  roko,  katero 
sem  vedno  nad  kapicami  držal,  da  mi  jih  ne  zamoči.  Da  sem  se 
kapa  bolj  ubránil,  prestavil  sem  se  za  par  korakov  pod  dve  hoj  i  ter 
na  jedno  se  naslonil,  in  ko  pogledam  zopet  po  róbu  in  proti  vrhu, 
kar  jo  ugledam  medvedko  in  jednega  mladičev.  Naravnost  proti 
meni  sta  bila  napotena,  a  samo  za  trenutek  sem  ja  videl,  izginila 
sta  v  goščavi.     Poprimem   puško    in    gledam,    kar  se  zopet   prikáže 

46 


'?22  Ďr.  íl,  Dolcncc:  ízza  mladíh  let,. 


meďvedka.  S  skale  doli  je  stopila  in  prestopila  s  prvima  nogama  na 
drugo  skalo  ;  v  tem  liipu  ona  mene  zagleda  in  zazijá,  jaz  pa  pomerim 
in  stisnem.     Vznak    se   prevrne    in    dvakrát   Imdo   zarohní,  jaz   po- 
primem  za  drugo  zmet,  gledam  in  čakám,  pa  ničesa  ne  vidim  in  no 
slišim.     Že  stojim  kaki  dve    minutí,    kar  ugledam  jednega  mladicev. 
Kakih  štirideset  korakov  od  mene   je   stal    in    poslušal.     Ker   ni.sem 
vedel,  kaj  bode  stará  še  storila,  nisem  se  úpal  nanj  potegniti  in  uraaknil 
se  je.     Mikalo  me  je  iti  na  strel  pogledat,  toda  ker  je  bilo  za  trdno 
zmenjeno,  da  se  ne  sme  nobeden  z  mesta  geniti,  dokler  gonjači  skozi 
ne  pridejo  in  se  lovci  ne  skličejo,  ostanem  na  mestu,  a  kmalu  začujem 
na  desno  pod  sebój  pasji  javk.     Kmalu  potem  pa  pristopi  Paternošt 
k  meni  in  me   povpraša,   kaj  sem   streljal.-    Jaz    mu   odgovorim,    da 
raedvedko  in  da  menim,  da  sem  jo    tudi  zadel,    ker    se  je  po   strelu 
vznak    zvrnila    in    zarohnela.     Veli   mi    pokazati,  kam    sem    streljal. 
Greva  do  mesta  in  ko  pogledava  čez  steno,  bil  je  sneg    povaljan  in 
krvav,  kakor  bi  ga  bil  z  vrečo  krvi  povlekel.  Paternošt  prikima,  da 
bo,  in  ravno  sva  hotela  po  sledu  dalje,  kar  zaslišiva  pok  nad  nama 
proti  Ravani  in  glas  Kovačev,  ki  je  „morto"  vpil.     Stopiva  mu  na- 
proti in  ugledava  ga,  ko  vleče   medvedko  po   snegu    v  dolino.     Sni- 
demo  se  in  pripoveduje  nama,  da  po  strelu  je  prišla  medvedka  blizu 
njega,  da  je  pa  ni  videl,    ko    pa  je   stopil   na    sled    pogledat,    da  je 
opazil,  da  močno  krvaví  in  zatorej  šel  za  njo  in  našel  jo  kakih  sto 
korakov  više  pri  kladi  ležečo.   „Kakor  je  že  navada  in  vselej  práv", 
da  jej  je  še  jedenkrát  v  glavo  potegnil,  da  se  pa  ní  več  genila.  Pri- 
stopil  je  še  Kukec  in  vleklí  smo  medvedko  na  pot  in  po  potí  doli  na 
laze    pod    Lomom.     Precej    čaša    smo    čakali,    prediio    so  pajdaši  od 
druge  straní  došli.     Vidmar  je  pravíl,  da  je  bilo  zlo  težavno  za  sle- 
dom hodíti   in    da    sta   dolgo  po    goščí   tavala,    predno  sta  prišla  do 
medvedke.    On  da  jo  je  videl,  ko  je  vstala  in  se  pomaknila  ťez  rob, 
strela  pa  da  ni  slišal.     Na  jedenkrát    pa  da    sta  bila   mladica  zopet 
pri    njem    in    on    da   je    prestrašen    gledal,   od  kod  se  bode  še  stará 
pokazala.  Mladica  sta  jo  udrla  okrog  hríba  proti  lazu,  kjer  je  mlinar 
stal    in    kar    znašla    se    pred    njim.     Rad    bi    bil    videl    in    vedel, 
kaj  je  mlinar  ])očel,  ko  sta  mladica  predenj  stopila.  Mlinar  je  pravíl, 
da  ustrašíl  se  ni  nič-  ter  da  je  hotel  ustrcliti,  alí  psí,  katere  ni  hotel 
izpustíti,  da  so  mu  bili  na  potí.     Psí  da  so  se  mu  iztrgali  in  med- 
vedica nazaj  zavrnilí.    Mladica  in  psi  so  zopet  na  Vidmarja  naleteli, 
in  Vidmar  je  imel  opravití,  da  je  pse  razmotal,  ki  so  se  bili  zaplelí 


Dr.  H.  Dolenec:  Izza  mlatlih  let.  ?23 

V  goščo  in  med  vrvice,  na  katerih  so  bili  vsi  trije  navezani.  Vprašal 
bi  ta  ali  oni,  zakaj  smo  pse  s  seboj  jemali?  Zgodilo  se  je  to  za  tega 
delj,  da,  ko  bi  nam  bilo  na  medveda  izpodletelo,  zastavili  bi  bili 
dvakrát  ali  trikrát  za  serne.  Psi  so  tudi  zato  dobri,  da  mladice,  ako 
so  stará  odbije,  pristavijo  ali  pa  na  drevo  zapodijo.  Ta  mladica  bila 
sta  lanščeka  in  torej  psom  ne  vec  práv  v  strahu  ter  se  nista  dala 
pristaviti. 

No,  bili  smo  skupaj  in  velikanskega  medveda  smo  imeli  pred 
sebúj.  Kako  bi  vam  razodel  radost,  ki  me  je  obhajala?  Kar  sem 
si  tolikokrat  in  od  mladili  nog  zaželjeval,  evo  ti  uresničeno  pred 
máno.  Paternošt  me  je  še  posebno  pohvalil,  da  sem  bil  po  strelu 
miren  kakor  star  medvedar,  in  tudi  to  mi  je  bilo  všeč.  Ko  smo  se 
ga  nagledali  medveda  in  nam  je  mlinar  večkrat  povedal,  da  tudi 
jednega  mladiéev  bi  bili  imeli,  ko  bi  psov  ne  bilo,  odposlali  smo 
Pepeta  naprej  v  Dane  po  vlak  in  voznike.  Da  bi  pa  predolgo  ne 
čakali,  zvezali  smo  s  trtami  medvedki  noge  ter  preraenjevaje  se  po 
štirje  na  dveh  kolih  odnášali.  Ne  bf  bili  daleč  prišli  na  ta  način, 
a  zagledali  smo  v  rebri  na  lazu  fanta,  ki  je  kravám  drva  nakladal. 
Tudi  on  nas  je  zapažil  in  si  ogledaval,  kaj  prenašamo ;  ko  pa  zasliši 
da  imamo  medveda  in  da  naj  pride  z  vozom,  da  ga  bode  odpeljal, 
popustil  je  drva  in  nam  ustregel.  Za  pol  ure  smo  bili  zopet  pri 
Brezi  in  ko  smo  se  v  dolino  pregenili,  jeli  smo  streljati  in  ugledali 
tudi  že  dánske  fantiče,  katerih  je  cela  tolpa  z  vlakom  nam  nasproti 
hitela. 

Preložili  smo  jim  medveda.  V  tem,  ko  smo  ga  prelagali,  in 
predno  so  potegnili,  dobil  je  že  však  fantič  kako  za  uhó  ter  bil 
povlečen  za  lase  ali  za  ušesa,  češ,  da  bodeš  pomnil,  kedaj  si  medveda 
vozil.  Yse  to  je  bilo  fantom  še  v  večjo  radost,  dasiravno  je  tudi 
kateri  tako  dobil,  da  bi  je  sicer  ne  bd  z  lepa  prenášal. 

Pred  vasjo  je  stalo  polno  sveta  in  gledalo  nas,  ki  smo  priha- 
jali  doli  po  hribu.  Najbolj  radovedni  so  se  nam  naproti  približávali, 
čudil  se  je  ta  velikim  tacam  in  krempljem,  oni  veliki  glavi,  však  pa 
še  jedenkrát  povprašal,  kdo  ga  je  ustrelil,  in  občen  posmeh  je  bil  násle- 
dok vprašanju  iz  tolpice  brhkih  deklet:  „Malinski  strijc,  kaj  ste  ga  Vi?" 

„Kaj  boš  krota  povprašavalo,  ki  se  ga  še  mrtvega  bojiš!"  od- 
rezal se  je  mlinar  in  šla  sva  skupaj  dalje  za  vlakom  in  do  pred 
njegove  hiše,  kamor  so  morali  fantiči  pristaviti,  da  si  je  svet  zver 
ogledal ;  tudi  starčki,   katere  je  opominal  pogled  ta  lepili  dnij  krepke 

46* 


724 


Gorázd:  Glas  vetrov. 


mladosti,  pridružili  so  se  in  primerjali  medveda  drugim,  katore  so  že 
pobili  sami,  ali  pa  drngi  znanci.  Lovci  smo  se  sesli  v  dobri  Kan- 
daravi  gostilni,  kamor  so  tudi  fantki  vlak  pripeljali ;  v  veži  in  na 
vagi,  katera  je  že  marsikatero  divjad  pretehtala,  skazalo  se  je  tudi 
zdaj,  kdo  je  najbolje  pogodil,  koliko  zver  telita.  Potem  pa  smo  posedli 
okrog  mize  in  najprvo  ustrezali  gladu  in  žeji,  a  še  dolgo  potem 
dobri  volji.  Drugi  dan,  ko  smo  medvedko  iz  kože  dejali,  našli  smo 
kroglo.za  samo  kožo  na  desnem  stegnu.  Zadela  je  v  vrat,  ranila 
pluča,  pretrgala  jetra,  izšla  na  dimljah,  preskočila  v  stegno  in  prešla 
skozi  stegno  do  pod  kože. 


>^ 


Glas  vetrov. 


bBJa  domovine  meji  tam, 
^'Na  gôri  strmi  stal  sem  sam  ; 
Na  zemljo  tujo  prod  menój 
Pogléd  temán  je  vprt  bil  moj. 

In  veter  vzdigne  se  moSán 
Cez  tuje  zemlje  cvetno  pian; 
V  bregóvje  gôrske  pribučí 
Med  síve  skale  in  čerí. 

In  tod  —  zdaj  milo  joče  mi, 
Zdaj  med  skalóvjem  stoče  mi, 
A  zdaj  zatuli  po  bregéh, 
Pretľése  môzeg  mi  v  kostéh !  . 

O,  saj  to  vcter  ní  močán 
Vršéč  čez  cvetno  to  raván ; 
In  pi  š  in  glas  to  ní  vetrov, 
To  glas  nemirnih  je  duhóv ! 

Ofákov  to  duliovi  so, 
Očakov  to  glasovi  so, 
Ki  v  tuji  zemlji  spijo  zdaj, 
Ki  naša  bila  je  nekdáj. 


Pač  grénko  tamkaj  spanje  spé. 
Odcj^e^tuje  jili  težél 
Zato  prcbi'idke  dan  na  dan 
Tožbé  ječé  čez  hrib  in  pian: 

„Kjerkoli  solnce  séva  tod, 
Slovanski  je  prebival  rod; 
A  tujec  tod  zdaj  širi  se, 
Oholo  nam  šopíri  se." 

,,Preméhki  pač  mi  bili  smo, 
Da  zemljo  mu  pustili  smo, 
Da  v  járem  smo  vkloníli  vrat  — 
Robjé  postali  mu  takrät!" 

,,Tá  krivda  nam  ne  dá  mirú 
V  gľobóv  stolotnih  hladnem  dni'i. 
Zato  pa  vi  maščujte  uas, 
Svarilni  naš  spoštujte  glas!" 

„Srcé  slovansko  ven  in  vcn 
Oklep  obdávaj  vam  jeklen, 
Ko  tujec  le  za  pol  pedí 
Zemljé  vam  vzeti  poželíl  .  .  ." 


O  glas  vetrov,  resán  tako, 
Le  túli  národu  v  uhó! 
Tí  vnémaj,  úči,  drámi  ga, 
Da  tujec  ne  premámi  ga!  - 


G  or  á  z  d. 


■  m 


-A-T-A-M'/.".i  ■..  '^'.i-jr-Á'í  ^T^'ľ-^'^•-?^A^ŕ:^g'^-7■^•^'žv/v,"ag^'r^y^gyvp^E'ť^^■gľgy• 


Bosenskí  grobovi. 

Spisal  S.  Rutar. 

ajvíH-ja  stiuinska  zaiiimljivost  Nove  Avstrije  so  velikánski  ka- 
meniti  grobovi  nekdanjih  slovanskih  knezov  in  bogatašev 
Bosne,  Hercegovine  in  srednje  Dalmacije.  Ceravno  je  o  t«h 
grobili  Nedic  že  1.  1857.  pisal  v  „Arkiv  za  povjestnicu  jugoslavensku", 
vender  se  je  začel  učeni  svet  še  le  zadnja  leta,  zlasti  po  okupaciji, 
natančneje  pečati  s  temi  prezanimljivimi  starinami,  katere  zdaj  od  dne 
do  dne  vzbujajo  večjo  pozornost  vsega  učenega  sveta.  Lanskega  leta 
jo  opisal  hercegovinske  grobove  Móric  Ho  er  ne  s  (Sitzungsbericlite 
der  k.  k.  Akadémie  der  Wissenschaften,  Bd.  XCVII.  Hft.  2.)  in  pro- 
fesor Luka  Zore  raztolmačil  je  in  s  slikami  pojasnil  jeden  grob 
nahajajoč  se  v  Konavlji  blizu  Dubrovnika  v  programu  dobrovniške 
gimnazije  1.  1881. 

Omehjeni  grobovi  so  videti  tako  starinski  in  tako  primitívni, 
da  so  jili  bili  nekateri  za  prazgodovinske  razglasili.  Drugi  so  mislili, 
da  so  \o  ostanki  iztoenogotske  vláde  v  Iliriku  (Blau,  Reisen  in 
Bosnien  und  Herzegovina  pg.  2.5.).  Ali  ni  suranje,  da  so  to  čisto  slo- 
vanskí spomeniki,  ker  se  nahajajo  na  mnogih  nadpisi  v  slovanskem 
jeziku  z  neko  posebno  glagolico  pisani.  Vender  še  niso  našli  ključa, 
da  bi  mogli  te  nadpise  popolnoma  raztolmačiti. 

Bosenskí  grobovi  raztreseni  so  v  velikí  množini  po  vseh  treb 
zgoraj  omenjenih  pokrajinab.  Najnavadnejši  se  nahajajo  na  malíh  vi- 
sočinab,  na  širokih  liolmib,  časí  jíh  je  do  800  sknpaj  na  jednem  mesta. 
Jedenkrát  leže  v  dolgih  vrstali  drug  pri  driigera,  zlasti  ob  cestah  in 
potih;  dľugikrat  pa  kupoma  in  neredno  tu  pa  tam  raztreseni.  Ne- 
kateri stoje  na  površji  zemlje,  drugi  na  pol  ali  celo  v  zemljo  udrti 
in  tretji  s  travo,  mahom  in  grmovjem  prerastení.  Mnogi  so  nagneni 
ali  pa  popolnoma  prevrneni  in  odkriti. 

Oblika  teh  grobov  je  kakor  navadnili  sarkofágov  s  strehi  po- 
dobnim  pokrovom,  le  da  so  bolj  velikánski.  Na  mnogili  se  ne  more 
zaslediti  nikaka  skulptúra,  nikak  nadpis,  morda  sta  dež  in  zrak  však 
sled    zbrisala.     Na  drugih  pa  se  nahajajo  ob  straneh  in  na  pokrovu 


726  —b—:  Zakaj. 

ražni  nadpisi  ter  slike  Ijudij,  živalij,  mečev,  zvezd  in  meseca,  teľ 
gľbov  (t.udi  údov  kraljevske  ľodobine).  Slike  predstavljajo  navadno 
igro  „Kolo"  na  čast  mŕtvemu,  plakajoee  žene,  lovske  prizore,  ali 
sploli  pošle,  s  katerimi  se  je  umrši  najrajši  pečal. 

Ceravno  te  slike,  kakor  tudi  sploh  vsa  skulptúra  bosenskili 
gľobov  niso  Bog  zna  kako  umetne,  vender  pričajo,  da  so  se  tudi  Slo- 
vani  v  teh  umetnostih  že  v  starili  časih  poskúšali  in  da  bode  m  oral 
učeni  svet  med  druge  skulptúre  uvrstiti  tudi  slovansko.  Iz  prvijj 
stoletij  krščanstva  naliaja  se  po  Dalmáciji,  Hercegovini  in  Bosni 
mnogo  poznorimskih  grobov.  Oblike  teh  grobov  posnemali  so  v  VI. 
in  VII.  stoletji  doseljeni  Slovani  in  stvarili  posebno  vrsto  grobnili 
spomenikov,  katerim  se  težko  kje  nahaja  prilike. 

Ali  kakor  je  težko  brati  nadpise  na  bosenskih  grobovih,  tako 
težko  je  tudi  raztolmačiti  slike  na  njih,  ker  jih  je  čas  zelo  pok varil 
in  zbrisal.  Tu  čaká  slovanskili  starinoslovcev  še  veliká  naloga.  Tudi 
ni  mogoče  natančneje  zaznamenovati,  iz  katerega  stoletja  izvirajo 
ti  grobovi.  Izvestno  je  le,  da  so  jih  dali  napraviti  zase  plemiči  in 
oblastniki,  ki  so  zapovedovali  nižjcmu  Ijudstvu.  Zato  pa  so  dali  na 
grob  zapisati,  da  bodi  proklet  však  drugi,  katerega  bi  položili  v  njih 
grob,  izimši  ude  njih  rodbine  („proklet  tko  ce  tudjin  leci,  vece  nje- 
govo  pleme"). 


w 


Zakaj? 


^am  gôľi  na  hribu  zagledam  drevo,  Pač  bila  sem  srečna,  pač  bila  krásna, 

Drevo  oh!  otožno  in  šibko  mlado  Ljubila  goreče  in  zvesto  njegä, 

Brez  krépke  in  trdne  podpore!  Ki  zdaj  me  smejoč  je  ostavil. 

In  ko  ga  s  solzámi  mladenka  motrim,  Odslé  pa  venéla  ko  rožica  bom 

In  bitjft  primerjam  ostavljeno  ž  njim  —  In  glasno  plakala  ubožica  bom 

Nihče  me  tešíti  ne  more!  In  nihče  ne  bo  me  ozdravil! 

Oh  mož  ti  nczvesti,  zakáj  si  nekdaj 
Prinesel  na  ustnih  vabljívi  smehljaj, 
Zakaj  si  sladko  mi  govoril? 
Zakaj  me  z  Ijubeznijo  dičil  si  ti 
In  srečo  potem  vso  uničil  si  ti, 
Zakaj  si  radóst  mi  umoril?  .  .  . 


-^-^ 


vv^-:*^:V. 


'•:^ľ 


Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

Spisal  J.  T  r  d  in  a. 

12.  Mrtvaška  srajca. 

e  dajo  se  dopovedati  in  skoro  niti  misliti  neskončne  nadloge 
in  stiske,  v  katerih  je  živel  dolenjski  kmet  pred  letom  1848.  Go- 
renjec,  dasi  tiidi  zatiran,  bil  je  proti  njemu  srečen  svobodnjak  in 
bogatin.  Ječé  in  zvijaje  se  pod  težko  nogo  nemških  plemenitašev 
imel  je  skoro  samo  to  jedino  upanjé,  da  ga  bo  rešila  neprenosnega 
jarma  gotova  smrt.  Noc  in  dan  se  je  trudil,  péhal  in  potil,  sad  in 
korisť  njegovih  žuljev  pa  je  spravljala  in  zapravljala  tuja  gospoda, 
ki  je  bila  uverjena,  da  ne  dela  s  tem  nikake  krivice,  ampak  da 
nživa  le  svojo  pošteno  podedovano  ali  kupljeno  pravico.  V  denarjih 
dajal  jej  je  slovonski  podložnik  „štivro",  v  pridelkih  desetino.  gor- 
ščino,  starie.  Predivo,  piščeta  in  jajca  nosil  jej  je  sam  na  dom,  po 
drnge  davšeine  hodili  so  grajski  župani  in  pisarji.  Desetino  so  pobi- 
rali  od  vsakega  žita,  mnogi  celú  od  koruze,  boba  in  krompirja.  Uta- 
jiii  in  skriti  ni  se  dalo  nie,  ker  so  „podrepniki"  (vohuni)  bistro 
pazili  in  se  desetina  ni  jemala  s  polja,  ampak  iz  kozolcev.  Se  vec 
dobička  nešla  je  gorščina  in  desetina  od  vina.  Graj.ščine,  ki  so  bile 
komaj  srednje  velikosti,  dobivale  so  v  letu  po  1000  do  2000  veder, 
vrednih  po  sedanji  ceni  vina  in  denarja  najmenj  5000  do  10.000  gld ! 
In  ta  strašná  gorščina  zahtevala  se  je  na  vec  krajih  z  nečloveško 
brezdušnostjo,  tudi  če  trta  ni  nič  rodila!  Desetino  pa  so  pobirali 
Nemci  tudi  od  vse  živine,  nekateri  še  od  čebel.  Jasno  je,  da  je 
moral  zaduševati  ta  davck  v  dolenjskem  kmetu  vse  veselje  za  živi- 
norejo.  Tlaka  bila  je  povsod  huda ;  najbolj  krivična  zdola  se  je  ná- 
rodu zato,  ker  ni  bila  za  vsa  jednako  ustanovljena.  V  Rakovniku  n. 
pr.  bilo  je  je  samo  po  dva  dni  v  tednu,  v  bližnjem  Griči  po  štiri 
dni  od  grunta.  Ali  gospode  niti  to  ni  še  zadovoljilo.  Koliko  oral 
mora  obsezati  ^ grunt",  ni  bilo  menda  nikjer  na  tanko  določeno. 
Od  konca  se  je  mislilo,  da  se  potrebuje  zanj  vsaj  kacih  15  oral  la- 
stine,  pozneje  se  je  trdilo,  da  opravičuje  to  ime  že  kacih  7  ali  8  oral, 


728  J.  Trdina:    Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

in  po  tej  meľi  povečala  se  je  tlaka  marsikje  od  dveli  dnij  na  štiri, 
od  štirih  na  osem !  Kmet  moral  je  plačevati  in  rediti  jednega  delavca 
skoľo  samo  za  to,  da  je  hodil  gospAdi  na  tlako !  In  delati  moral 
jej  je  na  vso  moč  pridno.  Na  nekaterih  grajščinah  so  tlačane  nprezali 
kakor  vole  in  ž  njimi  orali !  Povsod  pa  se  je  pazilo,  da  ne  postavajo.  Sem 
ter  tam  hodili  so  za  njimi  grajski  hlapci  z  biči  in  palicami  in  so  udri- 
hali  nemilo  po  „nemarnih"  ;  nemarnost  pa  so  očitali  tudi  tistim,  ki 
so  od  presilnega  truda,  žeje  in  lakote  opešali.  Tolkli  so  delavce  z 
razlogom,  če  so  se  kaj  ustavljali,  tolkli  pa  so  jih  dostikrat  tudi  brez 
razloga,  kar  tako  iz  divjaške  zlobe,  napuha  in  samopašnosti.  Bazén 
desetine  in  tlake  pa  so  imeli  nemški  grofje,  baróni  in  vitezi  do  kmeta 
veliko  moč  in  oblast  tudi  v  premnogih  drugih  rečeh.  S  svojo  besedo 
dali  so  mu  lahko  siná  v  vojake,  in  takrat  vojaščina  ni  bila  taká 
sala  kakor  je  dan  denašnji.  Kdor  je  bil  potrjen,  ni  se  vrnil  domov 
celih  štirinajst  let,  odvadil  se  je  delu  in  za  svojo  rodovino  in  kme- 
tiški  stan  večinoma  popolnem  izgubil.  Ali  ne  le  za  sinove,  ubogi 
kmet  moral  se  je  tresti  tudi  za  ženo  in  hčere,  ako  jih  je  obda- 
rila priroda  z  nevarnim  darom  lepote.  Do  malega  v  vsakem  grádu 
nahajal  se  je  kak  poživinjen  pohotnik  (marsikje  še  po  več  nego  jeden), 
ki  je  prežal  na  deviško  nedolžnost  in  žensko  poštenje  bolj  željno 
nego  jastreb  na  piščence.  Kar  se  ni  doseglo  z  dobro  besedo,  dobilo 
se  je  z  darovi  in  če  se  ni  dalo  drugače,  tudi  s  pretnjo  in  silo.  Kdor 
vse  to  premisli,  ne  bo  se  čudil,  da  je  tria  dolenjsko  krajino  taká 
nepopisna  revščina  in  žalost.  Z  ratarstvom  si  kmet  ni  mogel  opo- 
moči;  za  trgovino  takrat  ni  bilo  nobene  prilike ;  kake  večje  obrti  pa 
nemški  oblastniki  tudi  niso  skoro  nikjer  oživili  in  razvili,  kajti  stro- 
sili  so  svoje  ogromne  dohodke  rajši  na  razkošne  pojedine,  velikánske 
pijače,  lepe  pse,  konje  in  Ijubice,  lov,  lišp  in  brezštevilne  druge  zá- 
bave. Gruntarji  nosili  so  še  ob  nedeljah  staré,  grdo  zakrpane  prtene 
hlače;  v  opravi  niso  se  razločevali  dosti  od  beračev.  Mnogi  podgorci 
prišli  so  v  cerkev  v  debelih  srajcah  iz  guzovine  (tul),  in  ob  dežji  v 
plaščih  iz  bička  ali  ličja  kakor  divjaki.  Kruh  jedli  so  sploh  zmesen  iz 
najslabšega  žita,  dostikrat  iz  samega  ovsa  in  prosa;  iz  grenke  pire  šmá- 
tral se  je  že  za  veliko  dobroto.  Ali  še  I^og,  če  je  hiša  kak  kruh  premogla ! 
Znane  so  mi  cele  in  jako  veliké  vaši,  n.  pr.  Straža  v  prečinski  župi,  v 
katerih  se  je  peklo  samo  pred  največjimi  prazniki.  Razen  krompirja  in 
presnine  kuhalo  se  je  mnogo  puste  čičerke  in  cizare,  katere  se  je  zato 
veliko  sejalo,  ker  Nemci  od  tako  slabjh  pridelkov  niso  zahtevali  desetine. 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Goijancih.  729 

V  tej  neizmerni  nesreči  ostal  je  národu  samo  jeden  resničen 
prijatelj :  naša  post  en  a  duliovščina,  ki  mu  je  vlivala  na  pekoče 
ľane  blagodejno  olje  krščanske  tolažbe.  Sláva  do  nebes  in  poklôn  do 
zemlje  tem  božjim  služabnikom  in  pravim  tolmačem  milih  naukov 
našega  nazaretskega  učenika !  Ali  poleg  njih  oglašali  so  se  tudi 
mnogi  krivi  preroki,  ki  so  národne  zatiralce  zagovarjali  in  zati- 
rali  brezvestno  ž  njimi  vred  svoje  braté  po  Kristu  in  po  krvi.  Ti 
brezbožniki  imenovali  so  krvavo  sužnjost  —  sveto-  dolžnost!  Na 
posveeenem  kraji  so  se  drznili  lagati,  da  sta  prišli  v  deželo  tlaka 
in  desetina  —  ne  po  tuji  šili,  hudobi  in  krivici, .  n  e  g  o  po  vzvi- 
šeni  božji  volji!  Kdor  je  verjel  njihovim  podlim,  bogokletnim 
naukom,  moral  je  misliti,  da  je  ustvaril  sam  usmiljeni  oea  vseh 
Ijudij  in  národov  Slovenca  za  večnega  hlapca  in  trpina,  Nemca  za 
večnega  gospodarja  in   tlačnika. 

Naš  dolenjski  kmet  je  trpel  silo  in  krivico,  dokler  se  je  dalo; 
ko  mu  to  ni  bilo  vec  mogoče,  začel  si  je  pomagati  kakor  mu  je  ve- 
lela  pamet,  ali  kakor  sta  nanesla  prilika  in  naključje.  Zavrgši  tožno 
kmetovanje  umaknili  so  se  nekateri  v  mesta  in  se  poprijeli  roko- 
delstva.  Veliko  jih  je  zapustilo  domovino  in  pobegnilo  na  Hrvatsko, 
kjer  so  se  za  stalno  naselili.  Vojaški  beguni  in  drugi  fantje  uhajali 
so  čez  deželno  mejo  po  prepovedano  blago,  zlasti  po  tobak,  in  ga 
nosili  potem  skrivaj  svojim  rojakom,  ki  so  jim  dali  za  to  imena: 
prehajači,  prelazniki,  tobakarji  in  dr.  Kdor  je  bil  bolj  hude  jeze  in 
še  posebej  kaj  razžaljen,  šel  je,  da  se  mašmije,  v  razbojnike.  Taki 
pridružili  so  se  radi  turškim  tolovajem  (,,hajdukom"),  ki  so  našo 
zemljo  že  od  nekdaj  nadlegovali  in  so  te  Ijudi  z  veseljem  vzpreje- 
mali,  da  jim  kažejo  pot  in  jim  pomagajó  s  svojo  vednostjo  in  dobrim 
svetom.  Tolikega  nereda  in  prestopanja  zákonov  dŕžava  ni  mogla 
mimo  gledati.  Pomnožila  je  ob  meji  stráže  in  paznike  ;  pod  Gorjanci 
postavila  je  vojarnice  in  čuvarnice ;  zastavila  je  z  orožniki  vsa  pota 
in  doMne,  vse  soteske,  vrhove  in  kobile.  Tobakarji  in  razbojniki 
potrebovali  so  práv  posebno  srečo,  da  jih  ni  na  potu  nihče  videl, 
ovadil  in  zgrabil.  Eedki,  jako  redki  so  bili  tisti,  ki  so  se  priplazili 
mimo  toliko  stráž 'in  vohunov  čez  široko  Kolpo  in  čez  visoke  Gor- 
jance  z  živim  truplom  in  zdravimi  udi  na  Dolenjsko. 

Neusmiljena  tuja  gospoda  vihtila  je  svoj  bič  tudi  nad  Belo 
Krajino.  Mladému  Poljancu,  ki  je  tlako  delal,  veli  osorni  óskrbnik, 
ko  se  je  začelo  mračiti:  Danes  še  nisem  nikogar  tepel,  bom  pa  tebe, 


7H()  J.  Tvdina:  Rajko  in  povesti  o  Gorjancili. 

da  se  kmet  ne  razvadi.  Djsiravno  ni  imel  najmanjšega  razloga, 
iidaril  je  fanta  na  vso  moč  z  debelo  palico  po  plečih.  Poljaneo  ])ravi  : 
Danes  še  nisem  nikogar  ubil,  bom  pa  tebe,  da  se  gospocla  ne  raz- 
vadi. To  rekši  dvigne  motíko  in  razčesne  oskrbniku  glavo.  Dobro 
vedoč,  kaj  ga  čaká,  pobegne  v  Gorjance.  Blodil  je  po  njib  tri  dni 
in  tľi  noci.  Tretjo  noč  zagleda  v  skalovji  jamo  in  v  jami  luč.  Pri- 
stopiv.ši  vidi  na  tleli  iimirajočega  bolnika.  Vpraša  ga,  kdo  je.  S  slabim 
glasom  veli  bolnik:  Jaz  sem  stroj  bar  Hu  d  obe  c.  Poljanec  se  za- 
čudi  in  vpraša  :  Kaj  pa  strojiš  v  telí  pečinali  ?  Hudobec  odgovori  : 
Mrtvaške  srajce.  Mrliču,  ki  ni  umri  po  božji  volji,  slečem  kožo 
in  denem  v  stroj.  Iz  ustrojené  naredim  srajco.  Kdor  tako  srajeo 
obleče,  živi  brez  strahu,  da  bi  ga  ugonobil  z  lahko  kak  sovražnik. 
Vidi  se  Ijudem  tako  grozen,  da  se  niliče  ne  drzne  mu  približati, 
nikar  se  ga  lotiti.  Kdor  bi  ga  hotel  ustreliti,  začela  bi  se  mu  tresti 
roka,  da  ga  nikakor  ne  bi  mogel  pogoditi. 

To  čuvši  se  Poljanec  obveseli  in  prosi  Hudobca,  da  bi  mu 
ustrojil  mrtvaško  srajco.  Hudobec  veli,  da  je  preslab;  predne  mine 
ura,  mora]  bo  umreti.  Ako  mu  da,  kar  je  na  svetu  največ  vredno, 
bo  precej  ozdravel  in  mu  žoljo  izpolnil.  Poljanec  se  prestraši  in 
pravi :  Ti  si  menda  lukomen  moje  uboge  duše  ?  Zaničljivo  se  zareži 
Hudobec  :  Mar  mi  je  tvoje  garjeve  duše !  Také  nesnage  ne  poberem, 
ko  b-i  jo  kdo  za  máno  metal.  Da  bom  zopet  okreval,  potrebujem 
košček  tvojega  življenja.  Menj  kot  jedno  leto  ne  vzamem.  Poljanec 
se  zasmeje :  Jaz  sem  še  mlad  in  bom  še  dolgo  živel.  Ce  bom  smel 
v  tvoji  srajci  nagajati  gospodi  brez  nevarnosti,  podarim  ti  iz  srca  rad 
jedno  leto.  AH  kako  pa  se  more  to  zgoditi?  Hudobec  veli  :  Práv  laliko! 
Vzimši  škarje  odstriže  fantu  nekoliko  vlas  in  jib  vrze  v  kotel  črne 
vode,  ki  je  stal  poleg  postelje.  To  vodo  dobro  premeša,  potem  izleče 
iz  nje  trak.  Na  traku  bil  je  ozel.  Hudobec  odreže  ozel  in  ga  vrze 
v  kotel  bistre  vode,  ki  je  stal  na  drugi  stráni  postelje.  Tudi  to  vo^lo 
dobro  premeša  in  se  ž  njo  umije.  Zdrav  kakor  riba  skoči  iz  iK)stelje 
in  reče  Poljancu,  da  naj  malo  počaka,  dokler  dobi  mrliča,  ki  ni  umri 
po  božji  volji.  Šel  je  iskat  in  našel  je  Vlaha,  ki  se  je  obesil  iz  srene 
žalosti,  da  ni  imel  vec  preljubega  luka  pa  niti  doiiarjev,  da  bi  si  ga 
kúpil.  Hudobec  Vlaha  sname,  prinese  domov,  odere  in  ústroji  iz 
njegove  kože  mrtvaško  srajco.  Poljanec  jo  obleče  na  gol  život.  Bila 
je  bolj  mehka  in  tanka  nego  svila,  da  je  ni  nič  čutil.  Hudobec  Po- 
Ijanca  dobro  pogosti  in  mu  veli  za  slovo :     Srajca  ostala  bo  cela  in 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancili.  731 

tľdna  j  e  d  n  o  leto.  Kadar  se  ti  razpade,  pridi  slobodno  ])0  dľugo  I 
Dal  ti  jo  bom  v  isto  ceno.  Ali  to  te  móram  opomniti,  da  se  ne 
smeš  izneveriti  pameti  :  bedaku  moj  dar  ne  po  m  aga. 

Od  veselja  vriskaje  napoti  se  Poljanec  domov.  Graščak  zve,  da 
se  je  vrnil  iibijalec  njegovega  oskrbnika  in  pošije  ponj  svoje  biriče. 
Poljanec  plané  vanje  in  oni  se  ga  tako  ustrašijo,  da  hudo  tepeni 
brez  upora  pobegnejo.  Graščak  pošije  ponj  svoje  sinove.  Poljanec 
plané  vanje  in  tudi  oni  se  ga  tako  ustrašijo,  da  liudo  tepeni  brez 
upora  pobegnejo.  Graščak  pride  zdaj  sam  ponj.  Poljanec  plané  vanj 
in  žlabtni  gospod  se  ga  tako  ustraši,  da  strepeta  in  mrtev  obleži,  še 
predno  je  pádel  nanj  kak  udarec. 

Ob  letu  se  Poljancu  mrtvaška  srajca  raztrga,  pa  se  napoti 
po  drugo.  Hudobec  odstriže  mu  zopeť  nekoliko  vlas  in  stori  vse  tako 
kakor  prvikrat,  na  isti  način  mu  ústroji  in  naredi  tudi  novo  srajco. 
Čelili  trideset  let  nosil  je  Poljanec  mrtvaške  srajce  in  smel  brez  straha 
gospodo  pretepati,  grabiti  njeno  blago  in  jej  nagajati  in  zabavljati, 
kolikor  mu  je  srce  želelo.  Cez  trideset  let  pride  k  Hudobcu  poleg 
staré  navade  po  novo  srajco.  Hudobec  mu  odstriže  zopet  nekoliko 
vlas  in  jih  vrze  v  kotol  črne  vode.  To  vodo  dobro  premeša  in  izleče 
iz  nje  trak  ali  na  traku  ni  bilo  nobenega  ozla.  .  Majé  z 
ramama  veli  Poljancu:  Tvoj  čas  je  potekel.  Namenjeno  ti  je  bilo 
80  let.  Trideset  dal  si  jih  meni,  petdeset  si  jih  ohranil  sebi.  Zdaj 
ti  ostaje  le  še  nekoliko  tednov  —  ta  ostanek  je  po  stari  pravici 
moj.  To  rekši  Poljanca  zgrabi  in  zadavi. 

Ali  skrivnost  ni  ž  njim  poginila.  Bil  jo  je  razodel  nekaterim 
prijateljem  in  znancem.  Kmalu  so  jo  zvedeli  tudi  zatirani  kmetje  in 
hajduki.  K  Hudobcu  jelo  se  je  romati  kakor  na  kako  slovečo  božjo 
pot.  Mnogi  dali  so  si  narediti  samo  po  jedno  srajco,  da  so  se  v 
njej  maščevali,  potem  pa  so  odšli  na  Hrvatsko  in  se  hranili  s  po- 
stením delom  do  smrti.  Marsikateri  pa  je  šel  k  Hudobcu  vsako  leto 
po  novo  srajco,  dokler  ga  ni  zadavil.  Ali  so  se  Gorjanci  zdaj  .oživili ! 
Vse  mrgolelo  je  po  njih  tobakarjev,  vojaških  begunov,  domačih  in 
tujih  razbojnikov.  Stráže  pritiskale  so  trdo  za  njirai  ali  kaj,  ko  niso 
bile  kos  mrtvaškim  srajcam!  Groza  bilo  je  pogledati  človeka  v  tej 
opravi.  Nekaterim  se  je  zdelo,  da  ima  tri  glave,  drugim,  da  nobene, 
še  drugim,  da  mrtvaško,  nekateri  so  videli  pač  človeško  glavo,  ali 
jej  je  šv-igal  iz  ust,  nosnic  in  očij  višnjev  in  zeleň  plameň  itd.  Pri- 
J€tno,  brezskrbno  življenje   se  je   začelo  zdaj  za   tobakarje.     Kdor  je 


732  J.  Tľdina :  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

bil  pameten  in  ni  butal  nalašč  v  nevarnost,  delal  je  slobodne,  kar 
je  hotel.  S  hrvatskim  ,,duhanom"  zakladali  so  prehajači  ne  le 
dolenjsko  strán,  ampak  skoro  vso  deželo.  Povsod  so  imeli  svoje  Ijudi, 
ki  so  jih  skrivali  in  radi  pogostili.  Pili  so  v  krčmah  najboljše  vino 
in  najlepša  dekleta  so  jih  Ijubila.  Znanci  so  se  ž  njimi  brez  konca 
hvalili  in  pripovedovali  ponosno  o  stiskah,  v  katere  so  kdaj  prišli 
in  o  zvijačnosti  in  predrznem  jimaštvu,  s  katerim  so  se  však  pot  iz 
njih  izkopali.  V  podgorji  dobili  so  si  v  vsaki  vaši  dobrih  prijateljev, 
ki  so  jim  dajali  znamenja,  če  so  jih  stráže  zalezovale.  Pokalo  se 
jim  je  z  bičem,  zvižgalo  na  prste,  vriskalo,  pelo,  streljalo,  kukurikalo, 
po  noci  se  naredil  na  kaki  višavi  ogenj.  Takih  sváril  bilo  je  mnogo 
in  da  se  ne  vzbudi  šum,  niso  ostala  zmerom  jednaka  in  istega  po- 
mena.  Rabil  se  je  tudi  latovski  jezik.  Dostikrat  razlegal  se  je  po 
gorjanskih  tokavah  in  dobravah  čudni  krič:  Lantje-fate  lazte-pate 
lah-strate  le-grete.  (Fanťje  pazite,  strah  gre!)  kStar  tobakar  je  pravil, 
da  je  ležé  skrit  v  rarvi  uganil  po  petji  svojih  znancev  ne  le  to.  da 
je  straža  v  vas  prišla,  ampak  tudi  mimo  katere  hiše  koraka.  Na  konci 
vaši  oglasi  se  prijatelj :  Nikdar  ne  bom  pozabil  očeta  svoj'gá.  Sosed 
poprime:  Oh  koľkrat  so  mi  rekli:  Moj  sin,  le  pit  ga  pojvá.  Tretji 
znanec,  stanujoč  na  sredi  vaši,  nadaljuje :  V  te  nove  goré,  k"  so  trte 
mladé.  .  .,  in  četrti  prijatelj  dovŕši  kitico  na  drugem  konci  malé  vaši: 
Ki  vince  rode  za  také  faj'  možé !  — 

Malo  po  malem  so  se  prekanjeni  klateži  z  mnogimi  stražniki 
—  sam  Bog  si  ga  vedi,  kje  in  kakó  —  nékako  seznanili  in  sprijaz- 
nili.  Zmenili  so  se,  da  se  kolikor  bo  moci  ne  bodo  srečavali.  Ker  so  se 
držale  stráže  najbolj  potov  in  stezá,  tobakarji  pa  so  se  ravno  potov 
in  stezá  vedno  ogibali,  ni  se  moglo  lahko  naključiti,  da  bi  se  bili 
naraerili  jeden  na  druzega.  Zagledavši  se  od  daleč,  začeli  so  oboji 
streljati  ali  na  boriščini  ostalo  nič  mŕtvi  h!  Pripoveda  se,  da 
je  neka  podgorska  krčma  s  tem  obogatcla,  da  so  zaliajali  vanj  práv 
pridno  ^obakarji,  ob  jednem  pa  tudi  —  stražniki.  Krčmár  dajal  je 
rad  na  vero  tem  in  onim,  ker  ga  za  plačo  ni  skrbelo.  Večkrat  so 
pili  in  se  veselili  v  jednem  konci  krčme  prehajači,  v  drugem  onkraj 
veže  pa  njihovi  krotki  preganjalci.  Ta  prijaznost  teknila  je  dobro 
obema  strankama.  Marsikateri  strážnik  in  vohun  prihranil  si  je  ne- 
koliko  stotin  in  si  kúpil  hišico,  katera  brez  pose))nili  pri  hod  kov 
ne  bi  bila  nikoli  njegova.  Dolenjskim  fantom  pa  to  znanje  se  ve  da 
tudi  ni  škodilo.     Podgorci    sploh    trdijo,    da   zveden    tobakar    ni   bil 


J.  Trdina:  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih.  733 

nikoli  nobeden  ujet,  ne  ustreljen.  Ta  nesreča  deletela  je  samo  kakega 
pijanca  in  nerazumnega  mladica,  ki  se  je  zanesel  prevee  na  mrtvaško 
srajco. 

Sreča  zapustila  je  rada  tudi  nespametne  tolovaje.  Turški  haj- 
duki  privršali  so  v  šempetersko  župo  in  oblegli  Stari  grád.  Grajski 
brambovci  so  se  jih  silno  ustrašili.  Zaklenivši  vráta  pričakovali  so 
náskok  in  svojo  smrt.  Ali  Turki  zavalili  so  se  pod  zidovje,  pili  kavo 
in  duhan  in  čakali,  da  bi  se  kristjani  podali  kar  sami,  brez  boja. 
Bil  jim  je  res  že  ves  živež  pošél,  pa  si  izmislijo  zvijačo.  Imeli  so 
še  dva  panja  čebel.  Ta  dva  panja  vržejo  na  Turke.  Pikajočih  čebel 
se  bedaki  tako  prestr.išijo.  da  sramotno  in  brez  pléna  domov  pobeg- 
nejo.  Brez  vspeha  zaganjali  so  se  Tiirki  iz  tega  razloga  tudi  v  visoki 
grád  v  Kostanjevici,  ki  je  bil  lastiná  Marka  Psa.*)  Ta  Marka  Pes 
bil  je  glasovit  strelec.  Menda  ga  je  zmešala  mrtvaška  srajca,  da 
turškega  poveljnika  („harambaše")  samega  ni  mogel  pogoditi  ali  od- 
strelil mu  je  z  vilic  —  kapuna !  Ta  umetnost  butastega  Turčina 
tako  preplaši,  da  odide  še  tisti  dan  tudi  brez  pléna  in  sláve.   — 

Starejsi  Ijudje  dobro  pomnijo,  kako  hudo  so  se  sprijeli  na  sredi 
pota  med  Novim  Mestom  in  Teplicami  turški  razbojniki  in  eesarski 
vojaki.  Turčin  se  je  stráži  zaničljivo  páčil  in  jo  dražil.  Vojaki  po- 
merijo  in  ga  listrelé.  To  je  bilo  prvikrat,  pa  tudi  zadnjikrat,  da  je 
straža  kakega  razbojnika  ugonobila,  ujela  pa  ni  nikoli  nobenega. 
Hajduki  so  se  za  brezumnega  tovariša  liitro  in  strašno  zmaščevali. 
Ubivši  štiri  lepe  vojake  šli  so  brez  druge  izgube  in  nadlege  z  obilim 
plenom  domov.  Po  priliki  pred  petdesetimi  leti  prišli  so  turški  tolovaji 
tudi  pred  Gracarjev  Turen.  Ljudje  so  se  domislili  in  jim  povedali,  da  je 
poln  vojakov.  Turki  laži  verjamejo,  zboje  se  in  odidejo.  Sedanji  go- 
spodar  tému  v  rajskem  kraji  stoječemu  grádu  je  naš  vrli  g.  Dra- 
gotin  Rude  ž.  V  spomin  turškega  poboda  vidi  se  na  velikih  vratih 
grajskega  poslopja  dobro  naslikano  krdelo  divje  gledajočih  Bošnjakov 
in  med  njimi  dolenjski  kmet.  ki  jim  mora  poťkazati.  —  Mnogo  bolje 
nego  teh  hajdukov  spominajo  se  Dolenjci  turške  drubali,  ki  je  pri- 
lomastila  menda  1827.  v  Brajtenov,  grád  v  prečinski  župi.  Vodil 
jo  je  radovoljno  domač  človek,  Stražan,  ki  je  služit  prej  v  grádu 
za  hlapca.  Nápad  se  je  vŕšil  o  mraku  in  grozne  reči  se  o  njem  pri- 
povedujejo.  Gospodarja  ni  bilo  doma.     Vsa  družina  se  je  nahajala  v 

*)  Tega  gradú  ni  več ;  kdaj  se  je  podrl,  se  ne  ve.  Prostor,  na  katerem  je 
stal.  ima  zdaj  kostanjeviški  trgovec,  g.  Gač. 


734  J.  Trdina :  Bájke  in  povesti  o  Gorjancih. 

smrtnem  stratu  in  v  smrtni  nevarnosti.  Zvesto  hišino  Marijo  so 
razbojniki  po  divjaško  mrcvarili  in  jo  hoteli  zaklati,  ker  ni  povedala, 
kamo  je  skril  gospod  denarje.  Pravi,  da  so  bili  v  obraz  vsi  črni  in 
takó  zverski  in  grdi,  da  sam  peklenščák  ne  more  biti  bolj  grd  in 
ostuden.  Izmed  dekel  skrila  se  je  jedna  za  dimnik.  Tudi  ta  réva  še 
zdaj  živi.  Od  straha,  ki  ga  je  takrat  prebila,  trese  se  jej  ves  život 
že  pet  in  petdeset  let!  —  Graščak  se  je  bal  dolgo  tudi  za  Luknjo. 
Izmed  podložnih  kmetov  izbral  in  oborožil  je  do  trideset  korenjakov, 
ki  so  hodili  po  noci  v  ta  grád  na  stražo.  Z  jednim  teh  bivših  graj- 
skih  čuvajey  sem  se  seznanil  in  ga  vprašal,  kako  bi  bili  vzprijeli 
Turke,  ko  bi  bili  prišli.  Mož  mi  odgovori :  Lukenjski  gospod  je  moral 
Boga  hvaliti,  da  jih  ni  bilo.  Pol  bi  nas  bilo  steklo  domov,  druga 
polovica  pa  bi  bila  brž  ko  nepomagala  rajšitolovajem 
nego  grádu ! 

Kadar  so  pridivjali  v  kak  kraj  razbojniki,  skočilo  je  vse  po 
konci :  vaščani  pa  tudi  meščani  so  dostikrat  po  cele  noci  čuli  in 
čakali.  Razen  orožnikov  hodili  so  stražit  tudi  kmetje,  ali  hajdukom 
so  bili  sploh  po  prdiki  ravno  tako  nevarni  kakor  lukenjski  čuvaji. 
Večkrat  se  je  pripetilo,  da  so  Turki,  oplenivši  kak  grád  ali  kako  vas, 
prisilili  te  kmetiške  stražnike,  da  so  j  im  morali  nositi  nagrabljeno 
blago  čez  strnie  hribe  po  več  ur  daleč!  Ali  kdo  bo  izbeganim  revežem 
kaj  takega  zameril?  Bolj  čudno  je  bilo  ponašanje  oboroženih  in 
orožju  vajenih  pravih  stráž.  Kdäj  pa  kdáj  so  práv  dobro  vedele,  kje 
se  nahajajo  razbojniki,  ali  mrtvaška  srajca  jim  je  tak  strali  delala, 
da  se  niso  drznili  jih  nadlegovati. 

Podgrajskemu  duhovniku  so  se  bili  hajduki  sami  napovedali.  Pu- 
stivši  jim  na  mizi  stotak  in  sodec  vina,  pobegne  gospod  na  bližnji 
hrib  in  pošije  po  stražo.  Razbojniki  vzamejo  denár  in  popijo  vino. 
S  tem,  kar  so  dobili,  nekako  potolaženi  niso  delali  po  hiši  veliko 
kvara.  Kmalu  prihiti  močna  straža  in  hišo  obstopi.  Ko  jo  haram- 
baša  začuti,  plané  iz  veže,  zacepeta  s  toliko  silo  ob  prag  in  zaren- 
tači  nad  njo  tako  gromovito  in  oblastno,  da  se,  kakor  da  bi  bilo  med 
njo  treščilo,  na  vse  stráni  razkropi  in  pobegne.  Druga  straža  pa  je 
prežala  na  hajduke  v  samotnem  kraji  na  Gorjancih.  Njen  vodnik 
spleza  na  bukev,  da  bi  videl,  če  se  že  prikazuj  ej  o.  Ko  zagleda  v 
mrtvaških  srajcah  korakajoče  pošasti,  zavrti  se  mu  v  glavi,  pa  se 
zľuši  vznak  na  kamenitá  tla  in  ubije.  Zdaj  se  prostraSi  tudi  «tľMŽa 
in  pobegne. 


J.  Tiííina:  Bájke  In  povesti  o  Gorjancih.  735 

Taká  sraraota  páde  na  ovožnike  tudi  blizu  Težke  Vode.  Na  česti 
stalo  je  do  šestdeset  strážnikov,  ko  pride  iz  goščave  kakili  petnajst 
hajdukov,  poveljnik  obledi  in  zapove  svoji  četi  s  tresočira  glasom, 
da  naj  se  umakne  v  dolino  in  skrije.  Kaj  ga  je  tako  prestrašilo,  ni 
hotel  nikomiir  povedati.  Proti  svojim  poglavarjem  se  je  neki  izgo- 
voril,  da  ima  lepe  fante  za  parado,  ne  pa  za  to,  da  bi  si  blatili  svoje 
c-edne  roke  ob  gnjusno  tolovajsko  sodrgo.  Za  nagrado  svojega  vi- 
teštva  dobil  je  odpustnico   in  —  pokojnino. 

Marsikorau  zdelo  se  bo  nemogoee  in  vender-le  je  res,  da  je  pri- 
korakal  kdaj  posamezen  Turčin  celo  —  v  Novo  Mesto!  O  zadnjem, 
ki  je  bil  tako  samopašen,  govoré  še  zdaj  dostikrat  stari  meščani.  Jaz 
pa  bom  povedal  nekoliko  besed  o  tistem  hajduku,  ki  se  je  prikázal 
v  mestu  pred  sto  leti,  predno  je  ukrotil  za  nekaj  čaša  turško  pre- 
drznost  slávni  Lavdon.  Turčina  ustavil  je  na  mostu  mestni  birič  in 
ga  vprašal  za  popotni  list.  Hajduk  izleče  dolg  samokres  in  mu  ga 
pomoli  pod  nos  in  pravi :  „Čakaj,  zdaj  ti  bom  pa  pokazal  tudi  pero, 
s  katerim  mi  pišemo.  Iz  nožnice  izdere  dolg,  krvav  nož.  Birič  se  strese 
in  omedli.  Turčin  začel  se  je  šetati  bahato  po  Novem  Mestu  in  mu  je 
razgledal  na  tanko  vse  prostore  in  prostoreké,  vse  ulice  in  uličice, 
vse  hiše  in  hišice.  Sel  je  potem  v  prodajalnice.  Po  svoji  navadi 
plačal  je  v  nekaterih  vec  nego  se  je  zahtevalo,  v  nekaterih  pa  tudi 
nie,  kakor  mu  se  je  baš  zljubilo.  Nakupivši  vsakeršnega  blaga,  jel 
je  lioditi  po  krčmali  in  je  obral  vse  od  prvé  do  poslednje.  Kratko- 
časil  in  gostil  je  v  njih  sebe  pa  tudi  marsikoga  druzega.  Najbolj 
čudno  je  bilo  to,  da  se  je  videla  njegova  mrtvaška  srajca  grozna 
samo  môžem,  ženské  pa  se  niso  kar  nič  bale.  Gnjetle  so  se  k  Tur- 
činu  vse  staré,  pa  tudi  mnoge  mlade  device  in  celo  nekatere  zastavne 
mamke.  Ali  kako  sladko  pa  je  znal  tudi  govoriti  za  vsako  uho  in 
srce,  kako  zapeljivo  namigavati  z  desnim  očesom  in  brkom,  kako 
presrčno  se  smijati,  kedar  je  hotel  pokazati  svoje  lepe,  bele  zobe! 
Ko  se  je  dovolj  nagostil  in  našalil,  napotil  se  je  tudi  v  slovečo  l^a- 
piteljsko  cerkev.  Dal  si  je  prinesti  na  sredo  cerkve  stôl  in  lulo,  pa 
se  je  usedel  in  puhal,  da  je  bila  kmalu  vsa  cerkev  zakajena.  Ko 
pride  cerkovnik  s  .škrabico,  vrze  vanjo  polno  pest  rumenih  zlatov,  jed- 
nega  pa  da  še  po  vrhu  za  trud  cerkovniku.  Po  maši  pa  si  je  najel 
kočijo  in  se  odpeljal  nazaj  proti  beli  Turčiji.  Pustil  je  v  mestu 
marsikatero  solzno  oko  in  ranjeno  srce.  Tiste  device  in  mamke,  ki 
niso  mogle  premagati   preveliké  bridkosti,    priporočile  so  se  Bogu  in 


736 


— b- 


Angelj  Ijubezni. 


šle  za  njira.  Staro  poročilo  trdi,  da  so  brdkega  Turčina  najbolj  po- 
grešale  in  se  usule  najprve  za  njira  svojega  bližnjega  že  od  nekdaj 
brez  hinavščine  Ijubeče   —  breške  tercijalke. 


á 


Ángelj  Ijubezni. 


finulo  je,  kar  bilo  je, 
Sledu  ni  več  po  njem! 
Solzé  okó  rosilo  je, 
Sedaj  pa  mirno  zrem! 

Zakaj  takó,  ne  veste  vi, 
Ki  vam  vesel  je  svet ; 
Po  svojih  potih  greste  vi, 
In  liodite  ga  zret !  —  — 

Le  hodite,  le  zrite  ga, 
Vsaj  jaseň  je  takó! 
Ce  hočete,  molite  ga, 
Vsaj  krasen  je  takó! 


In  vprášajte,  kje  to  in  to  — 
Dobili  boste  vse, 
In  radostí  sladké  takó 
Vam  bodo  proste  vse! 

In  ko  vam  vsega  bo  dovolj, 
Se  nekaj  žélite ; 
Potém  pa  le,  potem  še  bolj 
Se  razveselite! 

Opravljeni  po  svatovsko 
Glasnó  zavľisnite; 
Sosedu  sósed  bratovsko 
Roké  si  stisnite ! 


Saj  našli  ste,  kar  jaz  zamán 
Po  svetu  sem  iskál : 
Oj,  da  mu  je  takó  krasán 
íjjubezni  angelj  vstal!  .  .  . 


-b- 


<^^ 


r 


Oddihljaji. 

1.  Zapušóen. 

brača  vedno  v  mračni  se  nižavi 
Cvetica  krotká  v  solnca  lice  milo. 
Ne  more  dihati  brez  njega  čilo, 
Ne  more  kvišku  se  držati  v  trávi. 


In  če  jo  solnce  samo  res  ostavi: 
Kakó  se  hitro  skloni  na  gomilo! 
Pretožna  zrc  na  zarje  rumenilo, 
Kakó  se  žalosti  vrti  jej  v  glavi! 


M.  Posavski  :  Oddihljaji.  737 


Takó  si  mene  ti,  oj  Ijxibo  dete! 
Brez  uaile  zapustilo.  Večuo  vzete 
Oči  so  tvoje  mi  in  lioe  milo. 

Zato  pa  Imda  me  teži  pi-aznota. 
Trpim,  jeCim :  Ali,  pusti  me,  pustota ! 
Sicer  mi  tnge  bo  srcé  odbilo. 


2.  Tilao  slovo. 

Na  jeseň,  predno  pod  nebo  gorkeje 
Podá  se  ptič,  boječ  se  zime,  snéga: 
Poprej  z  drevesa  se  slovo  razlega. 
In  ptič  pojoc  najzadnje  nre  šteje. 

("e  se  obrne  potok  v  dmge  meje. 
Glasneje  šum  valov  odmeva  z  Ijrega. 
In  ko  ]>o  listji  zimska  sapa  sega, 
Še  list  ne  páde  tiho  s  svoje  veje. 

Le  meni  morajo  čez  bledo  lice 

Molčé  in  tilio  kapati  solzice 

Mej  tem,  ko  proč  mi  srečo  ladja  tira. 

Kakó  za  njó  bi  rado  srce  vpilo. 
Kakó  bi  rado  :  Z  Bogom  I  vsaj  vošŕilo, 
A  strali  neznan  mi  tožni  glas  zapira. 


3.  Boijsa  želja. 

Nekteri  bi  si  želel  morebiti, 

Da  v  Ijiibko  bi  spremenil  se  vodico, 

Da  pri  kopeli  Ijubici  nožico 

Bi  belo  mogel  z  valčki  poljubiti. 

Kdo  drag  bi  rad  bil  cvetka  v  drage  kiti, 
Da  vpletala  bi  z  nežuo  ga  ročico, 
Še  drug  bi  stopil  k  biserom  v  vrstico, 
Da  v  uedrije  bi  mogel  se  poskrlti. 

A  jaz  pa  vem,  kaj  bilo  bi  še  bolje: 
V  meglico  neprehladno  se  odel  bi, 
Ki  v  jutro  labka  dviga  se  nad  polje. 

Takó  Ijubezen  svojo  zmer  imel  bi 

Pri  sebi,  zmer  bi  toplo  jo  objemal; 

Pa  —  i  očem  jo  tujim  bi  odvzémal.  M.  Posavski. 


47 


^%š>'<:&^^cfe~^ŕg(S^-^í^s^s~^ŕ^^^  ^y-ia 


Kuzovei. 

Slika   iz  národa.   Spisal  dr.  Ivan  Tavčar. 

.  ^^ 
ožna  novica  širila  se  je  po  vaši.   Neverjetno  je  bilo,  ali  ven- 


der  se  je  pravilo,  da  je  Županov  Tom  až  bogatemu  svojemu 
^^'  očetu  ušel,  teľ  jo  pobral  med  Kuzovce.  S  prvá  Ijudje  še 
verjeti  niso  hoteli,  ali  potem,  ko  so  videli  nekaj  resnice,  smijala  se 
je  na  skrivnem  vsa  vas,  ter  privoščila  Županu,  bogatinu,  ki  je  dri 
vsakega  in  odganjal  berače  od  praga.  Bil  je  trd  mož,  oča  Župan, 
in  denarja  lakomen.  Pripovedovalo  se  je,  da  je  imel  nekje  v  gorenji 
biši  s  silnimi  verigami  na  steno  priklenen  železni  zaboj.  In  ko  je 
Zadurnikov  Mihá  nekdaj  pri  odprtih  vratih  mimo  šel,  imel  je  oča 
Župan  tisti  zaboj  odprt.  Vse  se  je  blesketalo  od  samega  zlata  in 
srebra !  Mihá  je  nehoté  od  samega  začudenja  zakričal.  Oni  pa  je 
zaloputnil  pokrov,  zaklenil  verige  in  podil  nepričakovanega  gledalca 
po  stopnicah,  da  se  je  prah  napravljal.  Od  tedaj  se  je  govorilo,  da 
je  Župan  tajko  bogat,  da  sam  ne  vé,  koliko  ima.  Skop  pa  je  bil 
toliko,  kakoľ  bi  nič  ne  imel.  Vsaj  svojemu  sinú  ni  dal  ničesar,  dasi 
se  je  ta  sin  bogatašev  moral  postavljati  ter  za  vino  dajati.  Jemal 
je  torej  svojemu  očetu  ter  napravljal  dolgove,  kar  je  pa  zopet  sta- 
rega  jezilo.  S  sinom  sta  se  vedno  rovala,  da  ni  bilo  prepira  in  krika 
nikdar  konec.  Naposled  jo  je  sin  v  soboto  večer  pred  kvaterno  ne- 
deljo  v  septembru  popihal  med  Kuzovce  ter  zapustil  dom  vpitja  in 
trganja.  Se  le  kaka  dva  dni  pozneje  se  je  zvedelo.  Od  srda  in  šra- 
mote valjal  se  je  stari  Župan  po  tleli  ter  se  zaklinjal  pri  vseh  svet- 
nikih,  da  sinú  niti  vinarja  ne  bode  dal.  Vdovec  je  bil  in  za  tega 
delj  pogrešala  se  je  pri  sinú  mehka  materina  roka.  Očctova  pa  je 
bila  pretrda  in  za  tega  delj  prišlo  je  tako !  V  hiši  gospodinjila  je 
tedaj  jediná  hči,  Lenčika,  dvajsetletno  dekle.  Bila  je  slovečega 
imena  zavoljo  lepote,  a  .še  mnogo  bolj  zavoljo  —  preveliké  te- 
lesne moci.  Privzdigovala  je  težka  bremena,  in  kadar  je  bilo  kaj 
silnega    vzdigniti,    ugnala    je    mnogokaterega    hlapca    v    kozji    rog. 


Dr.  I.  TAVfar:  Knzovci.  739 

Ce  je  časih  Tomaž  s  pestjo  hotel  po  očetu,  zbal  se  je  nje,  ker  je  ravno 
dobro  vedel,  da  ga  leliko  otepe.  Pri  vsem  tem  bila  je  Zupanova 
Lenčika  mehke  duše  in  ves  svet  je  rada  imela,  in  zaradi  tega  je  tudi 
njo  svet  rad  imel.  Brata  Tomaža  je  Ijubila  pred  vsem  in  ker  je  bila 
močnejša  od  njega,  ravnala  je  ž  njim  kakor  z  otrokom.  Bila  je  ženská 
trdega  značaja  in  hitrih  sklepov,  in  če  se  sme  resnica  povedati,  bila 
je  Lenka  prvi  in  pravi  gospodar  v  Županovi  hiši  ter  središče,  okrog 
katerega  se  je  sukalo  vse!  Oča  Župan  udal  se  je  vselej,  če  je  prišla 
visoka  hči  ter  se  sladkala  okrog  njega.  S  Tomažem  bila  je  ostrá 
in  ee  jej  ni  bil  po  godu,  govorila  je  z  dlanjo,  da  je  tleskalo  kakor 
z  desko  po  vodi.  AH  pod  svojo  oblastjo  imela  je  očeta  in  brata! 
Kakor  smo  že  povedali,  bila  je  hitrih  sklepóv  in  tudi  v  tem  slučaji 
vedela  je  takoj,  kaj  jej  je  dolžnost. 

Lepega  jesenskega  jutra,  práv  zgodaj,  ko  se  je  pričelo  daniti, 
stopala  je  Lenčika  praznično  oblečená  po  visoki  rebri  nad  Hotavljami 
proti  Bukovému  Vrhu.  Hitela  je  na  vso  moč.  Ko  je  bila  sredi  pota 
poleg  Kožuhove  hiše,  rilo  je  solnce  izza  gorovja  ter  s  prvimi  svojimi 
žarki  obsevalo  dekletu  po  hitri  hoji  razžarjeno  lice.  Pod  Platiševo 
hiío  dohitela  je  starega  moža,  ki  je  z  malo  eulito  krevsal  navpik. 
Bil  je  stari  Kosem  z  Griča. 

„Kam  boš  šla  tako  zgodaj  ?"  vprašal  jo  je. 

,,Na  Kuzovo!''  odgovorila  je  ročno  „po  Tomnža !" 

^,Na  Kuzovo !"  začudil  se  je  starec,  „potem  greva  skúp  aj  1  Pred 
štiľinajstimi  dnevi  po  polunoči  oglasili  so  se  pri  meni  štirje  Kuzovci 
ter  naročili  ruto  pip.     Sedaj  jih  nesem!" 

Citatelju  naj  povemo,  da  je  tedaj  v  Poljanah  cvela  mogočna 
industrija  z  maHmi  pipami,  o  kateri  sedaj  skoro  sluha  ni.  Dekle  in 
starec  plezala  sta  ročno  po  pogorji  navpik,  tu  in  tam  počivala  ter 
zrla  globoko  v  dol,  kjer  se  je  videla  orjaška  poljanska  cerkev  med 
nizkimi  hišicami,  kakor  skrbna  koklja  med  piščeti.  Pustila  sta  Bukov 
Vrh  na  leví  ter  krenila  pod  Pasjo  Ravan,  dokler  se  ni  zaprla  dolina 
pod  njima,  da  se  ni  videlo  druzega  nego  pogorska  slemena  na  levo 
in  desno,  zgoraj  in  spodaj,  nad  vsem  pa  jasno  jesensko  nebo.  V 
Taukovem  gozdu  skrita  je  bila  skoro  popolno  Kuzovska  koča,  iž  nje 
pa  se  je  tedaj,  ko  sta  naša  znanca  blizu  prišla,  práv  močno  kadilo. 
Kar  sta  opazila  najprej,  bila  je  vrsta  pušk,  slonečih  zunaj  ob  leseni 
sírni.     Na    róbu    rad    kočo    slonela   je  straža   ter    se   promeknila  ni 

47* 


740  Dr.  I.  Tavcav:  Knzovci. 


opazivši  rani  obisk.  Vsaj  tako  se  je  dfilala  ta  straža,  kakor  bi  pri- 
šleca  niti  opazila  ne  bila. 

Stopala  sta  mimo  nekake.ga  svinjaka,  v  katerem  je  krulila  iii 
beketala  lačna  žival.  Takoj  za  svinjakom  tolkel  je  Kuzovec  a  po- 
lenom v  skopec  ujeti  lisici  ])o  buči,  ki  je  pri  v.sakem  udarcu  grdo 
zarjula.  Na  bukovji  sedela  je  tolpa  vrán  ter  se  kakor  črni  oblak 
dvignila  v  zrak,  začutivši  tuje  goste.  V  gozd  metali  so  Kuzovei 
ostanke  živalske,  pri  kuhanji  neporabne,  za  tega  delj  usosedilo  se 
j  im  je  toliko  črnili  ptic. 

„Ali  so  doma?"  vprašal  je  Kosem  ponižno.  Grdi  stražar  se 
ne  zmeni. 

„Ce  ne  odgovori,  kar  vstopiva!"  dejala  je  Lenčika  ostro.  In  v 
resnici  sta  stopila  v  široko  vežo,  iz  katere  seje  naravnost  pod  strelio, 
pod  okajene  tráme  videlo.  Na  desni  stráni  v  tej  veži  stalo  je  veli- 
kánske ognjišče,  na  katerem  se  je  tedaj  kurilo.  K  ognju  pristav- 
Ijeno  je  bilo  devet  ali  deset  orjaških  loncev,  v  katerili  je  šumelo  in 
vrelo.  Vmes  pa  je  vrešcala  pečenka  na  železnih  plohih,  pod  katerimi 
je  živo  oglje  pršalo.  Pred  ognjiščem  skákal  je  umazan  kuhar,  ter 
bezál  s  še  bolj  umazanim  kolcem  sedaj  v  ta,  sedaj  v  oni  lonec  ter 
kričal:  „Dobro  se  kuha!  lepo  vre!  '  Dobra  bo  piča!  ha!  ha!"  Opa- 
zivši vstopivšega  dekleta  in  starega  moža  povesil  je  svoj  kolec-ku- 
halnik,  odprl  ústa  in  oči,  da  je  bilo  jasno  videti,  kako  je  osupnen 
poštenjak.  Ali  takoj  razširilo  se  mu  je  veseljepo  tolstem  obrazu, 
obrisal  si  je  prste  ob  hlače  ter  zahitel: 

,,Dekľca,  dekľca!  od  kod  pa  ti  sem  prihajaš?"  Sladko  se  je 
zasmijal,  malo  pozvižgal  ter  zopet  upil:  ,, Dekľca!  dekľca!  pfvit! 
pfvit!" 

Kakor  blisk  je  bil  pri  nji,  ter  iskal  nekaj  z  umazaniuii  .svojimi 
prsti  okrog  cvetočega  njenega  lica.  Neskončna  ježa  zalila  je  vse  mišljenje 
dekletu  in  z  vso  svojo  močjo  —  ki  je  bila  težka  in  veliká  —  položila 
mu  je  roko  po  čeljustih.  Vpliv  tega  udarca  bil  je  viden  in  hiter.  Udar- 
jeni  je  malo  zaječal,  in  telebnil  je  kakor  posekan  hrast  v  kup  loncev  in 
skled  tik  ognjišča  po  J;laku  razloženih.  Vse  je  zahruščalo  jjod  njim, 
in  napravil  je  obraz,  kakor  bi  ravnokar  doživel.  Dekle  je  obstalo 
sredi  veže,  srdito,  s  krvjo  zalilo  se  jej  je  lice,  v  pest  stiskala  je  roki, 
ter  z  razžarjenimi  očmi  gledala  po  onem  na  tleli. 

,,Pri  vas  torej  še  ženská- ni  varná!"   izpregovorila  je  ponosno. 


Dľ.  r   Tavčiu-:  Kuzovci.  741 


Iviivjio  h-uij  íl.. pil  je  v  vežo  iz  liiše  Smuk,  opozarjen  po  líriipu, 
teľ  mirno  })osa(;lil  k  liišnim  vratom  visoko  svoje  telo.  Razvidel  je 
položaj  ter  se  lalmo  smijal.  ko  seje  kuhar  iz  čepinj  vzdigoval. 

„Ubiti  ga  nikar,  Lenka!"  ogovoril  jo  je  lahno,  „potem  ne  vem, 
kilo  nam  bo  kuhal !" 

Se  bolj  se  je  razvneLa  —  ker  jo  je  poznal.  Odgovorila  je  s  srdom  : 

., Ubila  ga  ne  bom ;  dasi  bi  ne  bilo  škoda,  če  bi  vas  vse  pobili ! 
Siier  pa  ne  vem,  čemii  me  poznáš  ?"" 

Ničesar  jej  ni  odgovoľil,  in  niti  kii  mu  ni  stopila  v  lice  o 
nepiiljudnem  njenem  vprašanji.  Mirno  obrnil  se  je  k  možičku  s 
eiilico  ter  hotel  vedeti,  kaj  hoče. 

,,Ravno  práv,"  dejal  je  potem  prijazno,  ,,da  ste  prišli,  saj  že 
skoro  pipe  pri  liiši  ni  bilo." 

Vstopili  «o  v  hišo.  Ondu  se  je  Lenka  molčé  iisedla  na  klop 
pri  peci.  Smuk  pa  je  odprl  omarico  v  steni,  odštel  denár,  plačilo  za 
pipe,  na  mizo  pred  Kosma  ter  takoj  brez  besede  zapustil  hišo. 


Dekle  sedelo  je  tiho  pri  peci,  še  govoriti  se  jej  ni  Ijubilo.  Kosem 
pa  je  bil  že  bolj  zadovoljen.  Pri  dolgi  mizi  sedeč  srebal  je  žganje 
iz  kupice  ter  sekal  z  nožem  v  velik  hleb,  ki  so  ga  bili  predenj  položili. 
Vmes  pa  je  prešteval  prejeti  denár,  ter  glasno  hvalil  Kuzovce  in  nji- 
hovo  poštenost.  Práv  kmalu  prisilil  se  je  iz  veže  v  hišo  prijeten  duli 
pečenke,  kar  je  Lenki  noprijetno  delo :  lačná  je  bila,  v  hitrici  odšla 
je  brez  kosila  od  doma. 

Kuzovci  prihajali  so  v  hišo,  s  starim  môžem  se  prijazno  pogo- 
varjali  ter  povpraševali,  kaj  je  novega  v  Poljanah  —  ali  dekleta  ni 
pogledal  nikdo.  Skoro  však  vzel  je  pipo  s  kúpa,  kojega  je  bil  Kosem 
iz  svoje  rute  na  mizo  natresel.  Takoj  so  pričeli  basati  in  prižigati. 
Napósled  pripihal  jo  je  tudi  Tomažek,  stopil  je  nedolžno  in  mirno 
v  hišo.  Očitno  mu  ni  nikdo  povedal,  kaka  nevihta  ga  pričakuje. 
Nič  hudega  sluteč  je  vstopivši  veselo  zakričal : 

„Hoj,  Kosem!  Ali  ste  tudi  k  nam  prišli?  Saj  je  tu  gori  lepše, 
kot  pri  vaš  v  kislih  Poljanah.  Ce  vidite  koga  Zupanovih,  recite,  d  a 
se  práv  nič  ne  kesam,  da  sem  tu.  Pri  Zupanovih  me  ne  bodo  videli  več!" 

„O  pa  te  bodo  še!"  izpregovorila  je  mrzlo,  ter  se  kakor  blisk 
postavila  •poleg~njega.    „Pa  kar  takoj  greva!" 


742  Dr.  I.  TavCar :  Kuzovci. 


„Lenčika,  ali  si  ti?"  In  srce  mu  je  takoj  práv  nízko  upadlo, 
moono  je  prebledel  in  na  čelo  se  mu  je  nabrala  vrsta  debelih  kapelj. 
Niti  pogledati  si  ni  úpal  rodne  svgje  sestre. 

„Kar  takoj,  pravim !  Ce  ne  te  vlečem  kakor  teleta  v  mesnico ! " 

„No,  saj  bom  šel !  A  jedel  bom  pa  vender  prej !  Lačen  sem!" 
odgovoril  je  krotko  —  straliopetno.  Usedel  se  je  k  mizi.  V  hipu 
je  sedela  pri  njem,  da  bi  jej  ne  ušel,  če  bi  ravno  hotel.  Tomažek 
je  tiho  prenášal  neposredno  to  Icontrolo  in  sram  ga  je  bilo,  da  go- 
voriti  ni  mogel. 

Kmalu  je  bila  zasedena  miza ;  tepeni  kuhar  pa  je  donášal  veli- 
kánske sklede,  ter  jih  posajal  pred  lacno  družino.  Do  róba  bile  so 
polne,  a  prijetno  kadilo  se  je  iz  njih  proti  stropu.  Zaropotale  so 
žlice,  ter  neprestano  hodile  po  krátki  stezi  iz  skled  do  ust.  Kakor 
se  posuši  pozni  sneg  vzpomladi,  tako  liitro  izpraznile  so  se  sklede. 
Prinesli  so  drugih,  in  na  velikih  lesenih  ploščah  pečene  divjačine. 
Smuk  imel  je  svoj  prostor  ravno  pri  Lenčiki.  Ko  pri  prvi  ponudbi 
in  hotela  jesti,  ni  jej  vec  ponujal.  Tem  bolj  pa  si  je  Tomažek  tlačil 
želodec  in  pri  srci  se  mu  je  milo  storilo,  spomnivši  se  slabih  skled, 
ki  so  se  pri  Zupanovih  však  dan  posajale  na  mizo. 

Po  jedi  odpravila  sta  se  Lenka  in  Kosem ;  Tomažek  pa  si  je 
izbral  starega  moža  v  družbo,  ter  jo  odŕinil  naprej,  da  je  dekle  nekaj 
korakov  zadaj  ostalo.  Tudi  Smuk  si  je  snel  puško  s  stene  ter  dejal 
Lenki:   „Grem  malo  z  vami." 

Ni  mu  rekla,  da  naj  ne  hodi,  in  molčé  je  potem  stopal  na  njeni 
stráni. 

Kavno  pod  cerkvijo  v  Bukoveni  Vrhu  krožil  je  sokol  v  zraku 
nad  senožetjo,  napravljal  krog  za  krogom,  manjši  in  manjši,  konečno 
pa  kakor  blisk  šinil  med  tolpo  divjih  golobov,  pasočih  se  po  tratini. 
Uplenil  je  jednega  ter  se  vzdignil  v  zrak  ž  njim.  Kakor  sneg  usulo 
se  je  perje,  druga  tolpa  pa  je    na  vse  stráni  plaho  odplnía. 

Ostalo  je  dekle. 

„Glej  sokola!"  izpregovoril  je  Smuk  mrzlo.  „In  ko  ga  je  gospod 
Bog  ustvaril,  dejal  mu  je:  Tu  imaš  prostost,  živi  in  glej  kolikou 
čaša  moreš  živeti!  Kadar  ti  pa  jedenkrát  peruti  polomijo,  potem  je 
to  tvoja  stvar !  In  meni  bodete  vi  pravili,  da  sokol  več  velja  kot 
jaz,  ki  sem  človek?!  Tndi  mehi  dejal  je  Bog:  Tu  imaš  prostost! 
Ce  ti  jo  kratijo,  živi,  a  glej,  koliko  čaša  moreš !  Ce  sokola  zapr(5 
v  železno  klet,  kdo  bo  dejal,  da  nima  pravice  uiti  ?     In  če  so  mene 


Dr.  I.  Tavčar:  Kuzovci.  743 


hoteli  na  leta  in  leta  v  železje  ukovati,  kdo  bo  trdil,  da  nisem 
imel  pravice,  razrušiti  je  ter  živeti,  kolikor  čaša  morem !  Vi,  ki 
grejete  léne  svoje  kosti  pri  peci,  menite,  da  ste  boljši  od  mene.  Pa 
Bog  vel  Sodil  bo  nekdaj  in  vas  bo  takrat  obilo  osramotenih,  ker 
Peter  Smuk  ni  moril,  ni  kradel,  temveč  v  potu  svojega  obraza  slúžil 
si  je  svoj  kruh.  Kar  pa  moji  tovarši  počenjajo,  ni  moja  skrb,  však 
je  sam  gospodar  svoji  duši !  Spdaj  pojdi !  Tu  doli  te  nikdo  ne  bo 
nadlegoval,  kar  bi  se  zgoraj  labko  bilo  zgodiloľ' 

Obstíil  je,  vrgel  puško  z  ráme  ter  se  naslonil  nánjo.  Dekletu  je  srce 
tolklo.  Ko  je  govoril,  pogledati  mu  je  morala  nekolikokrat  v  razburjeno 
lice  in  —  v  grozo  —  se  jej  je  zál  dozdeval.  Odhitela  je  kakor  srna. 
Daleč  spodaj  morala  je  nehoté,  sama  ni  vedela  čemu,  obrniti  glavico. 
Visoko  nad  njó  stal  je  nepremakljivo  kakor  iz  kameňa  izsekana  po- 
doba ter  zri  za  njo.  Urno  se  je  zopet  obrnila  ter  hitela  v  dol. 
Tomažek  je  od  strahu  koprnel,  ko  se  je  prikázala  domáce  hiše  bela 
stena  iz  sadja.  Sredi  vaši  je  obstal  ter  hotel  popihati  za  Prodovski 
ogel.  Aii  ročno  ga  je  prijela  za  uho  —  obilnim  otročajem  na  vaškem 
mostu  v  silno  veselje  —  ter  ga  tirala,  kakor  šolskega  otročaja  pod 
domáco  streho.  Ls  z  veliko  težavo  otresel  je  Tomažek  potem  smeš- 
nosti  prokletstvo  raz  sebe  in  še  v  letih  visoke  starosti  razsrdil  se  je. 
če  ga  je  kdo  vprašal,  kako  je  od  Kuzovcev  domov  hodil ! 


Vzpomlad,  s  cvetličnatim  svojim  krilom  plávala  je  nad  dolino. 
Cvetje  obešalo  se  je  po  dre^^'i  in  po  sivih  skalinah.  Cvetje  po- 
ganjalo  je  tudi  v  srcih  človeških,  katera  so  prerojena  z  vsako 
vzpomladjo.  In  če  je  v  poljanski  dolini  lepa  vzpomlad,  tedaj  je 
malokje  lepša  po  naših  zemljah.  V  zimi  so  se  rodili  pod  snegom 
nebrojni  studenci.  ki  liitijo  sedaj  po  vseli  bregovih  v  dol  zeleni.  V 
najskritejšem  kótu  cvete  vsaka  ruša.  Po  bistrih  vodah  se  ženi 
tanki  lipan  ter  strelja  kakor  blisk  z  rudečirai  plavutami  tija  in  sem 
po  belem  pesku.  Vse  pa  obsevajo  mehkega  solnca  mehki  žarki,  da 
puhti  iz  zelenih  trávnikov  in  njiv  preoranih  tisto  migljajoče  mrgo- 
lenje,  kakor  srečne  pomladansko-olepšane  zemlje  srečni  vzdihi ! 

Tudi  tisto  leto  bila  je  krásna  vzpomlad.  V  tej  vzpomladi  ži- 
velo  je  malo  žalostnih,  ali  med  njimi  bila  je  bogatega  Župana  jediná 
liéi.  Odkar  je  brata  privlekla  s  Kuzovega,  povešala  je  bolno  gla- 
vo,    postala    zamišljena,     malobesedna    in    osorna    tudi     prijaznemu 


744  Dr.  I.Tavčar:  Kuzovci. 


ogovoru  naspľoti.  Lice  liotelo  jej  je  popolnoma  obledeti  in  časih  so 
dékle  ugibale,  čerau  domáca  líči  po  cele  noci  prejoka,  in  čemu  ima 
vsako  jutro  tako  objokane  oči?  V  resnici  je  bilo  deklé  nesrečno. 
Vedno  morala  je  hoté  ali  nelioté  misliti  nanj,  ki  je  bil  skoro  raz- 
bojnik,  in  ni  imel  druge  prihodnosti  nego  hudo  smrt! 

In  on,  ki  bi  v  svojem  razbojništvu  ne  bil  smel  dvigniti  pogleda 
k  njej,  vedel  se  je  v  svoji  zaslepelosti  nespametno,  pregrešno.  V 
praznikih  po  dnevi  naj  je  šla  Zupanova  Lenka  desetkrat  mimo, 
delal  se  je  desetkrat,  da  je  ne  pozná.  Ali  v  noci  bila  je  stvar  dru- 
gačna !  V  noci  pa  je  kakor  senca  pribajal  pod  njeno  okno  in  čakal, 
da  je  prišla  pozná  noc,  v  kateri  je  menil,  da  spi  vsa  vas.  Ondu 
slonil  je  ob  slivi,  tedaj  v  polnem  cvetji,  zri  neprestano  proti  njenemn 
oknu  ter  pričel  konečno  tiho  in  z  glasom  medenim  klicati  njeno 
ime.  Ko  ga  je  čula  prvič,  strdila  se  jej  je  skoro  kri  okrog  srca; 
prečudna  sladkost  napojila  jej  je  dušo,  katero  je  pa  takoj  pregnala 
gľozna  bolest.  Nikdar  se  mu  ni  oglasila,  tiščala  si  je  s  prsti  ušesa 
ter  se  skrila  pod  odejo,  da  ni  čula  besed  zapeljivih.  Oni  je  prestajal 
skoro  vse  noci  pod  njenim  oknom  ter  odbajal  izpod  cvetočega  dre- 
vesa,  ko  je  juternja  zora  kipela  izza  gora.  Dal  jo  je  v  zobe  Imdob- 
nim  Ijudem,  ter  za  vedno  zamoril  jej  srečo.  — 

Nekdaj  pozno  v  noci  prebudil  je  Lenčiko  vrišč  na  vaši.  Vpilo 
in  klelo  se  je.  Naposled  počil  je  tudi  strel.  Preplašena  je  prihitela 
k  oknu. 

„Jezus  Marija!  Kuzovce  lové!"  je  zastokala. 

Po  vrtu  se  je  v  istini  pripodil  Peter  Smuk,  brez  klobúka.  Pod 
slivo  je  obstal  ter  opazil  dekleta. 

„Lenčika,"  dejal  je  „cene  odpreš,  bodo  me  imeli!" 

Urno  odprla  je  okno.  Oni  pa  se  je  prijel  za  zid  in  vejo  pri 
slivi  ter  se  zavihtel  v  sobo.  Veja  je  zahruščala  ter  se  odlomila  in 
padla  po  tleh.  Smuk  pa  je  tiho  zapri  okno  in  se  poln  obupa  usedel 
na  revni  stôl  pri  mizi.  Ona  je  bila  že  dávno  v  postelji.  Kmalu 
prileteli  so  finanôarji  in  kleli.  „Tu  sem  jo  šel!  tu  mora  biti!  če  ni 
hudič,  imamo  ga!"  so  vpili  —  ali  dobili  so  samo  cvetočo  vejo  v  trávi. 
Drli  so  dalje  po  vrtu  ter  potihnili  v  temi.  Smuk  je  slonil  pri  mizi, 
ječal  je  ter  si  z  dlanjo  tiščal  obraz;  dekle  pa  se  ni  genilo  v  postelji. 

„Lenčika,  ali  si  huda?"  vprašal  je  ponižno. 

„Lehko  bi  bila!"  zaihtela  je  v  mukah.  V  hipu  bil  je  pri  njej 
ter  jej  s  prsti  prebiral  kostanjeve  lase  po  trudni  glavi.    Tedaj  pa  je 


Dr,  I.  Tavčar:  Kozovci.  746 


dvignila  bele  svoje  roke,  objela  ga  okrog  vratu  ter  ga  pritisnila  k 
.sebi.  Ko  je  slonilo  njegovo  lice  na  njenem  obrazu,  čutil  je  gorke 
solzé,  ki  so  jej  lile  iz  očij. 

„Bog  te  obvari.  dekle  moje!" 

Otlpil  je  okno  ter  se  izpustil  na  tratino.  Neizraerna  sreča  prebivala 
nm  je  v  duši  in  tako  ponosen  je  je  bil  za  tega  delj,  da  je  iz  golega 
zaničevanja  do  finanearjev  sredi  vaši  iz  vsega  grla  zaukal.  Odrinil  je 
proti  domu,  delalo  se  je  že  jutro.  Sredi  Zupanovega  mosta  stoječ  zuukal 
je  še  jedenkrát,  da  bi  pač  vsakdo  znal,  da  je  to  srečni  Peter  Smuk. 
AU  ravno  v  istem  trenutku  začul  se  je  oster  ,stoj !"  in  pri  obeh  koncih 
mosta  štľlele  so  nui  puške  nasproti.  Finančarji  zastopili  so  mu  bili  skriti 
v  vrbovji  pot,  ker  so  vedeli  da  mora  oez  most.  Voda  je  bila  veliká.  Malo 
dnij  poprej  je  deževalo  in  do  vrhá  bila  je  struga  nalita.  Smuk  izprfe- 
videl  je  stvar;  pogledal  je  navzdol;  rujavo-rudeči  valovi  podili  so  se 
neprestano  dalje. 

„Cemu  bom  stal,  ko  lahko  grem!"  dejal  je  zaničljivo  ter  se 
bliskoma  izpustil  čez  držaj.  Zapluskalo  je  v  kalni  vodi,  ali  kmalu 
se  je  zopet  prikázal  Kuzovec  na  vršini  ter  plával  z  mogočno  roko. 
Tedaj  pa  so  pričele  bojíizljive  duše  z  mosta  streljati,  da  je  onega  v 
vodi  obsul  dež  svinčenk.  Zadelo  ga  je  in  kakor  kameň  izginil  je  v 
vodi.  —  V  istini  so  ga  dobili  čez  nekaj  dnij  mrtvega  na  produ  v 
Kótu.  K  Županovi  Lenčiki  romali  so  potem  snubači  za  snubači,  ali 
ni  se  hotela  možiti.     Tudi  je  še  mlada  umrla. 


-4' 


Pri  Sotli. 


^^aspáno  naprej  tod  viješ  se  mi  In  tam  preko  tebe  je  rod  domá, 

5  Kot  kača  med  sciičnim  grmovjem,  Oj  rod.  méui  drag  in  prijazeu. 

In  nič  se  ti  k  Savi  kaj  ne  modí  Med  nama  pa  tvoje  valovje  šuraljá, 

V  objem  tam  z  bistrim  valovjcm.  Češ:  jaz  vája  ločim  narazení  — 

A  to  tebj,  Sotla,  neznana  je*  stvar. 
Da  vroča  kar  srčna  kri  spája, 
Da  tega,  da  tega  nikjer  in  nikdár 
Studená  voda  ne  razdvaja  ?  I  — 

Gorázd. 


-©'<3>:^äÄ^*^^H|tóÄ.^ÄÍ^i><3^<^ 


Nekoliko  o  kranjskih  jezerih. 


Spisal  E.  L  a  h. 


Uežéla  krájiiska  iiínia  lépš'ga  krája, 
Ko  je  z  okólj'šuo  t-X,  podoba  raja. 
Preširen. 


ako  bogata  razlika  se  nam  káže  v  vsakem  obzirii  v  geografiji 
kranjske  dežele!  Or  o  g  ra  fič  n  o  že  za  tega  delj  zanimljiva. 
da  pripadá  v  večji  svoji  polovici  mnogovrstnemu  planinskemu 
gorstvu,  postane  Kranjska  še  toliko  mikavnej.ša.  ker  se  vežojo  v 
njej  neposredno  Planine  ž  njim  vsekozi  naspi;otnim  Krasom.  Nizkili 
ravnin  se  dotikajo  najvišje  goré,  globokili  dolin  strmo  hribovje, 
nizkih  prehodov  góle  pečine. 

Sicer  ne  tako  velik,  vender  še  pomenljiv  kontrast  se  nam  káže 
pri  kranjskih  rekah.  V  Kranjski  so  zastopane  vse  vrste  tekočih 
voda  od  ponižnega  gorskega  vrelca  do  mogoone,  deroče  reke  ;  Kranj- 
ska strinja  v  sebi  neštevilno  malih  in  večjih  slapov,  celo  therm  ne 
pogreša.  Mimo  navadnih  in  pravilnih  rek  ima  Kranjska,  posebno  v 
svoji  južni  polovici,  celo  vrsfco  malih,  pa  tudi  večjih  rek,  ki  teko  časih 
le  perijodično,  sem  pa  tjá  tudi  skoro  ves  čas  pod  zemljo. 

Mnogovrstno^t  kranjskih  gorá  in  rek  se  ponavlja  tudi  slednjič 
pri  jezerih.  Nisem  se  namenil  opisavati  lepoto  njihovo,  opisala  so 
jo  že  spretnejša  peresa.  Stvar  je  večini  tudi  že  gotovo  vrlo  poznata, 
kajti  če  se  mu  je  le  nudila  prilika,  gotovo  jo  jo  však  porabil,  da 
je  óbiskal  bohinjsko,  posebno  pa  bledsko  strán,  katera  velja  že  našemu 
Preširnu  za  najlepši   kraj  Kranjske,  katera  mu  je   „podoba  raja". 

Tzpregovoriti  hočem  le  nekoliko  o  kranjskih  jezerih  v  geogra- 
fi čn  e  m  zmislu.  Gledé  števila  in  velikosti  jezer  se  vo  da  Kranjska 
ne  more  meriti  se  z  druzimi  planinskimi  kronovinami,  posebno  s  Ko- 
roško  in  Zgornjo  Avstrijsko  ne.  Pač  pa  strinja  Kranjska  v  sebi  vse 


E.  Lah:  Nekoliko  o  kranjskih  jezerih.  747 

vrste  jczer,  od  malil)  gor.skih  jezer.  ki  so  produkt  vedno  s  snegom 
pokritih  lednikov,  do  velikih  jozer  v  nižavi.  Kranjska  inm  tudi,  kar 
je  sicer  raalokateri  deželi  lastno,  mimo  velikega  števila  malili  peri- 
jodičnih  jezer,  ki  polnijo  kotline  Suhe  Krajine  in  Krása,  perijodično 
jezero  „par  excellence",  znamenito  cirkniško  jezero. 

Kako  so  vsa  ta  razliéna  jezera  nastala? 

Geologično  je  dokazano,  da  je  bila  pred  diliivijalno  dobo  vsa 
zdanja  veliká  gorenjska  ravnina  od  Javornika  do  Iga  veliko  je- 
zero, in  da  so  moleli  ranogobrojni  osamljeni  vrhovi,  n.  pr.  Smarna 
Gora,  Holmec,  Rašíca  itd.,  kot  otoki  iz  velicega  jezera.  Voda  se  je  iz- 
gubljavala  tera  bolj  od  severa  proti  jugu,  čim  bolj  nagnen  je  bil 
svet  in  čim  bližij  jp  bil  visokim  Julskim  Planinám  in  Karavankom, 
iz  katerih  je  neprestano  dohajala  veliká  množica  pešcevja  po  eroziji 
vsled  navala  velikih  voda.  Kjer  ni  bilo  pravilnih  dotokov,  da  bi  za- 
sipali  poplavljeno  zemljo  z  dovedením  kamenjem,  ohranila  se  je  voda 
v  večjili  ali  manjših  kompleksih  do  d^našnjega  dne.  T  ako  je  umeti 
močvirnato  zemljo  Ijiibljanskega  barjá,  kjer  so  povodni  tako  pogoste 
in  kjer  je  še  dandanes  19  Qi^'"-  v  večjih  ali  manjših  kosih  stalno  z 
vodo  napojenih.  Akoravno  je  stalo  vedno  reguliranje  že  od  Gruber- 
jevih  časov,  torej  dobrih  sto  let  sem,  dosti  truda  in  stroškov,  vender 
je  stvar  še  vedno  zelo  problematična.  Dandanes  je  barje  prepre- 
ženo  na  vse  stráni  z  vodotoki,  v  dolgosti  kacih  140  kilometrov, 
da  bi  se  tako  nevarnost  poplavljenja  vsaj  za  silo  zabránila  in  pre- 
prečila. 

Kjer  so  bile  globine  preveliké,  da  bi  jih  bilo  zasulo  gorsko 
peščevje,  ohranila  ss  je  voda;  tako  sta  ostali,  oziroma  ohranili  se 
jezeri  bohinjsko  in  bledsko.  Drugje  se  je  voda  ohranila,  ker 
ni  bila  zadosti  močna,  da  bi  razrušila  v  teku  čaša  tik  sebe  sto- 
ječe  gorostasne  počine:  to  vifJimO  pri  belopeških  jezerih.  Kjer  so 
bile  gore  slednjič  previsoke  in  vsled  svoje  plastike  zadosti  mocne, 
da  so  kljubovale  návalu  voda,  dotoki  pa  tudi  le  perijodni,  tam  so 
nastala  perijodna  jezera,  med  njimi  posebno  cirkniško.   — 

Mala  jezera  pod  Triglavom  zaslužijo  koraaj  imena  jezer  in  so 
tudi  le  nianjše  pomembe.  Práv  za  práv  niso  nič  druzega,  kot  stajani 
iiekdanji  ledniki  izpod  Triglava,  in  dajó  svojo  vodo  slavnoznanemu. 
70™-  visokemu  .slapu,  bohinjski  Savici.  Nahajajo  se  v  vi.sokosti  naj- 
menj   1.300"'   tik  pod  golinii  pečinami  divje  Triglavove  okolice. 


748  E.  Lah:  Nekoliko  o  ki-anjskih  jezerih. 


Večje  pomembe  so  dniga  kninj.ska  jezcra,  ki  so  delo  laliko  po 
značaji  in  okolici  v  dve  vrsti,  v  belopeški  in  boliinjsko  jezero  na 
jedni,  v  bledsko  in  ciľkniško  na  dnigi  stráni. 

V  samotni  kotlini  ležeči,  po  velikosti  le  neznatni,  razpľostirata 
se  belopeški  jezeri  tik  pod  najvišjimi  kranjskimi  velikáni.  V  južno- 
zahodnera  ozadji  večjega  jezera  kipi  mogočni  Mangart  v  nebo ;  njega 
se  dotikata  visoki  sedli  Trávnik  in  Ponca.  Le  v  severovzhodu  po- 
neliajo  vrhovi  okrog  jezer  in  prehajajo  v  manjše  holme,  ki  se  dvigajo 
tik  nad  ozko  dolino  kijrenske  Save.  Med  955'"-  visoko  ležečim  spod- 
njim,  manjšim  in  med  958™-  visoko  ležečim  zgornjim,  večjim  jezerom 
se  dviga  kacili  20™-  visoka  skala,  v  novejšem  času  imenovana  po 
cesarjeviči  Rudolfu  v  spomin  na  to,  da  je  jezeri  pred  nekoliko  leti 
obi  skál.   — 

Kar  sta  belopeški  jezeri  v  malem,  to  je  boliinjsko  jezero  v 
velikem,  namreč  gorsko  jezero  v  pravem  pomenii  besede.  Samota  se 
ponavlja  tu  še  v  toliko  večji  meri.  Slabo  uro  dolgo,  dobre  pólu  četrti 
ure  široko,  zaliva  bohinjsko  jezero  s  svojo  temno  zeleno,  skoro  črno 
vodo  zapuščeno  kotlino,  ki  je  obdana  okrog  in  okrog  z  golim  ali  k 
večjemu  slabo  obrastenim  skalovjem.  Le  proti  jugovzhodu  se  odpre 
okolica,  kjer  si  je  urezala  boliinjska  Sava  v  teku  stoletij  primeroma 
še  precej  široko  dolino.  Gore,  ki  obdajajo  v  severozahodu,  zahodu  in 
jugozahodu  bohinjvsko  jezero,  pripadajo  Triglavovemu  predgorju  in  so 
še  povsod  nad  2000™-  visoke,  posebno  Skrbina,  vážna  kot  prehod 
iz  bohinjske  v  bolško  okolico. 

Zivljenje,  ki  je  pri  prej  omenjenih  jezerih  popolnoma  zamrlo, 
nahaja  se  v  toliko  večji  meri  pri  bledskem  in  cirkniškem.  Sicer  za- 
livata  obe  jezeri  tudi  dolini,  ki  sta  obdani  okrog  in  okrog  od  hri- 
bovja  in  odprti  le  proti  jedni  stráni.  Hribovje  je  pa  že  ali  veliko 
nižje,  ali  pa  do  vrhá  gosto  obrasteno;  podoba  divjine  zgine  popolnoina. 
Pol  ure  dolgo  in  četrt  ure  široko  se  dotika  bledsko  jezero  v  svoji 
severozahodni  polovici  absolútno  le  še  nekoliko  100™  visoeili  hribov, 
kateri  pripadajo  kot  skrajni  stebri  veliki  bohinjski  planoti  Pokljuki 
in  se  polagoma  izgubljajo  v  gorenjski  ravnini,  tako  da  je  jezero  v' 
svoji  jugovzliodni  polovici  že  skoro  popolnoma  odprto.  Relativno  leži 
njegovo  površje  474™-  visoko,  tedaj  55™-  niže  kot  pri  bohinjskem. 
in  še  jedenkrát  niže,  kot  pri  belopeških  jezerih. 

Cirkniško  jezero  spremljata  v  vsej  njegovi  dolgosti  dobriii  dveh 
ur  dve  gorstvi,  v  jugozahodu  do  vrhá  gosto  obrasteni,   povprek  kakih 


E.  Lah:  Nekoliko  o  kranjskih  jezerih.  749 

loOO"-  visoki  Javornik,  v  severovzhodu  pa  do  vrhá  s  travo  pora- 
stena,  srednje  nad  IIOO™-  visoka  Sliviiica,  v  Ijudski  govorici  do- 
niovje  čaroviiic.  Proti  severozahodu  je  dolina  odprta,  proti  jugovzhodu 
jo  pa  zapira  bloško  in  loško  hribovje.  Ob  obeh  jezerih  je  v  ni- 
žavi  pohio  vasiij. 

Po  obliki  se  približujejo  bledsko  in  belopeški  jezeri  podobi 
kroga,  bohinjsko  in  cirkniško  sta  pa  podolgasti.  Pri  bledskem  jezeru 
prevladuje  največja  dolgost  od  severozalioda  do  jiigovzhoda  za  dobro 
tretjino  nad  največjo  širokostjo  od  severovzhoda  do  jugozahoda.  Pri 
podolgastem  bohinjskem  jezeru  je  največja  dolgost  skoro  šestkrat, 
pri  cirkniškem  tudi  še  vedno  petkrat  večja,  kot  največja  širokost. 
ľšajvečja  dolgost  meri  pri  bohinjskem  jezeru  skoro  natanko  od  za- 
hoda  proti  vzhodu,  pri  cirkniškem  od  severozalioda  do  jugavzhoda : 
največja  širokost  od  severa  proti  jugu  se  nahaja  pri  bohinjskem 
jezeru  v  srednji  tretjini  njegove  vzhodne,  pri  cirkniškem  v  srednji 
tretjini  njegove  južne  polovice.  Po  obliki  najnepravilnejše  je  cirkniško 
jezero.  ki  nareja  več  poluotokov  in  ima  tudi  precej  velik  otok,  na 
katerem  leži  cela  vas,  Otok  imenovana.  Sicer  iraa  le  še  bledsko 
jezero  tudi  mal  otok  skoro  na  sredi  svoje  severozahodne  polovice. 

Gledé  dotokov  in  odtokov  nahajamo  pri  kranjskih  jezerih  razen 
cirkniškega,  precej  pravilne  prikazni.  Vsako  jezero  ima  svoj  glavni, 
večinoma  tudi  jedini  dotok,  ki  mu  brez  ozira  na  letni  čas  pravilno 
dohaja.  Bohinjsko  jezero  dobiva  svojo  vodo  na  zaliodu  od  slapa  Sa- 
vice  in  jo  oddaje  na  vzhodu  kot  bohinjsko  Savo;  bledsko  jezero  do- 
biva svojo  vodo  od  gorjanske  stráni  in  jo  oddaje  na  jugozahodu, 
od  koder  se  izliva_  po  kratkem  teku  kot  navaden  potok  v  bohinjsko 
Savo.  —  Cirkniško  jezero  ima  pa  celo  vrsto  dotokov,  ki  se  imenujejo 
večkrat  po  vasnh  ob  jezeru  ležečih,  zraven  pa  tudi  celo  vrsto  poži- 
ralnikov,  v  katere  se  voda  v  pomladnem  času  izgubljava,  da  se  v 
jesenskem  času  ob  večjem  deževji  zopet  pokaže.  Najvažnejši,  deloma 
podzemeljski,  deloma  nadzemeljski  dotoki  so :  Yeliki  in  Mali  Obrh 
od  loške,  Lipsenščica,  Stebrščica,  Zlatavec  in  Ušiva  Loka  od  bloške, 
Cirkniščica,  Globovšek,  Martinščica,  Trstenik  in  Zerovski  Obrh  od 
cirkniške  stráni.  Od  požiralnikov  so  največji  in  najvažnejši :  Rešeto, 
Vodonos,  Eibiška  Jama,  Zupanova  Luža,  Sitarica,  Malé  Ponikve, 
Retije,  Veliká  in  Mala  Karlovica. 

Po  velikosti  površja  so  kranjska  jezera.v  primeri  z  jezeri  druzih 
dežela  celo  neponienljiva,  ker  tudi  največje  cirkniško  jezero  ne  meri 


750 


E.  Lah:  Nekoliko  o  kraiijskiU  jezerilv. 


vec  kot  20,  bohinjsko  jezeío  pa  le  •  4  in  Wcdsko  jezero  še  celo  lo 
H  □'""•,  popolnoma  nevážni   sta  v  tem  oziru  belapeški  jézeri. 

Večje  pomembe  je  že  globočina,  če  tudi  zgine  pred  globočino 
dnizih  jezer.  Dasiravno  so  jezera  ob  južnem  vznožji  Alp  glpbokejša, 
kot  ob  severnem,  vender  ne  velja  to  tudi  o  kranjskih  jezerih.  Jezera 
zgornje  Italije  imajo  po  vec  sto  metrov,  tako  da  sezajo  njih  tla  še 
globoko  pod  morsko  površje,  pri  Lago  Maggiore  za  G57"'-  ;  tedaj  so 
le  še  za  4o"'-  višja  kot  dno  najnižje  stojoče  vode,  kot  dno  mrtvega 
morja. 

Pri  cirkniškem  in  pri  belobeškili  jezerih  je  globočina  precej 
jednakomerna  in  tudi  ne  posebno  veliká;  ne  tako  pri  bledskem  in 
bohinjskem  jezeru.  Tu  so  si  tudi  vednostna  preiskavanja  in  Ijudsko 
mnenje  nasprotna.  Po  narodovem  mnenji  ima  boliinjsko  jezero  na 
vec  krajih  po  80  sežnjev.  Znani  geológ  Hochstetter  pa  pravi  („Jalir- 
búcher  des  oesterr.  Alpenvereines  III.  Jahrg."),  da  bohinjsko  jezero 
nima  nikjer  nad  24  sežnjev,  in  še  to  le  na  malo  krajih,  posebno  v 
sredi  svoje  največje  širjave.  Sploh  je  pa  njegova  vzhodna  polovica 
precej  globokejša,  kot  zahodna;  prvá  ima  povprek  po  20  sežnjev 
globočine,  druga  komaj  15.  Od  krajev  je  najglobokejši  tudi  vzhodni, 
najplitvejši  zabodni;  severni  in  južni  sta  precej  jednaka  in  sploh 
srednje  globočine  do  18  sežnjev.  Da  je  zahodna  strán  plitvejša,  kot 
vzliodna,  to  je  popolnoma  naravno,  ker  od  zahodne  prihaja  jezoru 
deroča   Savica,  ki  se  daleč  v  jezeru  še  le  popolnoma  umiri. 

Največja  globočina  bledskega  jezera  zna.ša  16  sežnjev,  in  sicer 
na  vec  krajih  severozahodne  polovice,  posebno  v  obližji  otoka ;  naj- 
večja globočina  južnovzhodne  polovice  znáša  le  13  sežnjev,  in  sicer 
precej  na  sredi  te  polovice.  Sploh  je  severozahodna  polovica  povprek 
za  P)  sežnje  globokejša,  kot  južnovzhodna.  Kraji  so  povsod  precej 
jednako  globoki  in  znašajo  najmenj  šest,  največ  osem  sežnjev. 


[^K— ^^^^^^r>"    •^)^'--    '<*?f'- — ^(f^nuí^n^    Ä^^^ziľ^ť^^ ^'^zz^ 


^P^'Sfíi®^ 


tS^S&'liiťJ'" 


í^^1té2^i^:MMsm.€^^m^msá^i^^^-rá^2^^ 


m^~^ 


^o o -í} í) ^1 \} ^i \ 

o  starosti  éloveškega  rodu. 

Spisal  Ivan  S  ubi  c. 


;nano  je,  da  delimo  zgodovino  človeškega  bivanja  na  zemlji  v  dve 
dobi,  v  prazgodovinsko  in  zgodovinsko ;  o  prvi  vemo  pac  malo 
in  le  ľedki  ostanki  iz  telí  dávno  minulih  dnij  nam  pričajo  o 


tedanjem  človeku,  ki  takrat  pac  še  ni  poznal  stalnega  doma  in  bla- 
goslova  njegovega.  Divij  lovec  se  je  potikal  in  plazil  po  neizmernili 
gozdih,  borec  se  z  divjačino  za  živež  in  obstanek,  ali  pa  si  je  po- 
stavljal  v  močvirjih  in  jezerih  na  kole  svoje  koče  ter  se  je  od  tam 
bránil  nápadov  z  nepopolnim  kamenitim  orodjem  in  s  pomočjo  mo- 
krega  elementa,  ki  ga  je  obdajal.  Od  telí  dob  so  nam  ostali  ražni 
spomeniki  —  a  kaj  pa  je  bilo  poprej  — ?  Sam  Bog  zna,  koliko 
neštetih  časov  je  pač  prominulo  še  do  te  „omike",  koliko  let  je  tra- 
jalo,  da  so  se  pradedje  naši  razvili  iz  prvotnega  svojega  stanja,  o 
katerem  ni  nobenega  sledu!  ...  O  tem  ni  mogoče  razsojati  — ; 
kjer  ni  nobenih  ostalin,  tam  izgubljajo  naša  preiskavanja  realno  svojo 
podstavo  in  negotova  neopravičena  slutnja  stopa  na  njegovo  mesto. 
Drugače  pa  je  tam,  kjer  so  se  ohranili  spomeniki  človeškega  bivanja 
na  zemlji,  tam  je  mogoče  s  kle  p  a  ti  o  njihovi  starosti  iz  raznih 
okolnostij,  ki  nam  z  večjo  ali  manjšo  verjetnostjo  pričajo  o  preteklih 
onih  dobah. 

Dvoje  takih  jako  zanimljivih  prirodopisnih  preiskavanj  o  sta- 
rosti človeškega  rodu,  rekše'  o  najstarejših  sledov ih  njegovih, 
hočem  tu  ob  kratkem  opisati ;  prvo  se  je  vršilo  v  stari  deželi  Fa- 
raónov, drugo  pa  na  tleli  novega  sveta  v  Severni  Ameriki. 
Preiskavanj  e  se  tiče  starosti  ostalih  spomenikov,  ki  nam  pripovedujejo, 
da  je  takrat  že  človek  gospodaril  na  svetu.  —  Koliko  čaša  pa  je 
že  poprej,  predno  je  zapustil  one  sledove,  bival  na  svojem  planétu 
—  to  se  odtegava  se  ve  da  popolnoma  naši  sodbi;  tiste  dni  obdaje 
téma  in  človek  je  pač  ne  bode  nikdar  pregnal ! 

Reka  Nil,  ki  teče  po  vsem  Egiptu,  obstoji  iz  dveh  pritokov, 
iz  Belega  in  Sinjega  Nila,  ki  se  družita   visoko   gori  pri  mestu 


7B2  I.  Šubic:  O  staroísti  človeškega  rodu. 

Hartumu  v  zgornjem  delu  dežele.  Sinji  Nil  prihaja  z  Abesinsldh 
planin ;  tam  je  nabral  in  natrgal  ob  doževnem  času  velikánske  mno- 
žine trdih,  jako  gnojenih  snovij,  katere  potem  prináša  v  nižave,  kjer 
se  posedejo  in  obstanejo.  Beli  Nil  pa  prihaja  iz  Srednje  Afrike  in 
je  navadno  čist;  le  tu  in  taín  vlači  s  seboj  nekoliko  peska  iz  sosednjih 
puščav.  Blato,  ki  tedaj  leto  za  letom,  stoletje  za  stoletjem  o  po- 
vodnji  pokriva  ozko  Nilovo  dolino  med  Arabskimi  in  Libijskirai  go- 
rami,  donašaje  jej  rodovitnost  in  blagostanje,  prihaja  z  vodami  Sin- 
jega  Nila  v  deželo.  Množina  te  mastne  grezi  je  velikánska ;  že  stari 
Herodot  pripoveduje,  da  je  Egipt  dar  Nilov  in  dostavlja,  da  pride 
toliko  blata  vsako  leto,  da,  ko  bi  mogli  napeljati  reko  v  Rudeče 
Morje,  bila  bi  njegova  kotlina  kmalu  zasuta  in  morski  valovi  bi  se 
morali  umakniti  zlatému  klasju  .  .  . 

Ker  se  poseda  torej  vsako  leto  toliko  naplavine  po  Egiptu,  na- 
ravno  je,  da  se  mora  dežela  polagoma  vzdigovati.  Ze  ob  Herodotovem 
času  so  bili  Egipčani  prisiljeni  monumentálne  svoje  stavbe  varovati 
z  nasipi,  da  jih  niso  zasule  nanosené  plasti.  Stari  spomeniki  tičé 
čaših  jako  globoko  v  teh  naplavinah.  Tako  so  našli  pri  mestu 
Memfis  postament  Bog  zna  kedaj  že  prevrnenega  kipa  slavnega 
kralja  Ramzesa  Velicega,  kije  skoro  do  vrhá  tičal  v  Nilovih 
grezéh.  Horner  je  1.  1825.  kopal  spomeniku  do  dna  in  našel,  da 
ga  je  bilo  čez  8  metre  že  zasutega."  Na  plošči,  ki  je  ležala  blizu 
spomenika,  bralo  se  je,  da  je  kralj  Ramzes  umri  1.  1329.  pred  Kr.; 
ker  je  pač  verjetno,  da  so  mu  postavili  kip  ob  smrti  njegovi,  tedaj 
je  preteklo  od  one  dobe  do  H  or  n  e  rj  e  vi  h  preiskavanj  skoro  3200 
let.  Ako  je  Nil  redno  nanášal,  pride  na  vsacih  100  let  povprek 
kacih  10°"-  plasti;  Horner  je  kopal  potem  še  dalje  10  metnw 
globoko  rudniško  okno  (šalito)  pri  spomeniku,  dokler  se  ni  nehala 
Nilova  grez  in  ni  prišel  do  trdega  belega  peska  puščave.  Deset  metrov 
visoko  80  tedaj  sezale  Nilove  naplavine  in  s  podnožjem  vred  čez 
trinajst  metrov  ;  toliko  se  je  povzdignila  zemlja  v  teku  let  zaradi 
Nilovih  povodnji.  Ce  dalje  vzamemo,  da  je  Nil  redno  nanášal  svoje 
blato  (kar  nam  svedočijo  ražne  druge  okolnosti),  da  se  je  torej  vsako 
leto  svet  za  10°'"-  povikšal,  izdá  to  skoro  14  ti  so  č  let!  Toliko 
čaša  že  razliva  Nil  svojo  rodovitno  grez  po  Egiptovski  dolini  ter  jej 
daje  silno  rodovitnost!  — -  A  kar  je  za  nas  posebno  zanimljivo  — 
na  dnu  skopane  šahte  je  našel  Horner  kosove  žgane  opéke, 
tedaj    sledi    človeške    kultúre.     Pred    14  tisoč  let  je  torej  v  Egiptu 


I.  Anbic:  O  starosti  človeškega  rodu.  753 

na  však  način  že  človek  živel,  znal  je  že  takrat  opeko  žgati,  z  dru- 
trinii  besedami:  imel  je  že  takrat  vsaj  nekaj  omike!  — 

Mogoče  je,  da  je  to  število  še  preraalo,  kajti  iz  raznih  uzrokov 
se  dá  sklepati,  da  od  začetka  Nilove  naplavine  niso  bile  tako  mo- 
iročne,  da  ni  vsakoletna  povodenj  napravila  tako  debele  plasti,  kakor 
pozneje.  A  naj  si  bo  že,  kakor  hoče  — -  štirinajst  tisoč  let  je  tudi 
že  nekaj  !  — 

Se  mnogo  starej  ši  sled  o  starosti  človeškega  rodu  našli  so 
v  Severni  Ameriki  pri  slovečem  šumu  reke  Niagare.  Ta 
veletok  izliva  se  iz  Erijskega  v  Ontarijko  jezero.  Prvo  jezero 
leži  skoro  100  metrov  više,  nego  drugo  na  razprostrani,  vodoravni 
ravnini,  s  katere  čez  strm  rob  voda  padá  do  druzega  jezera.  Po 
omenjeni  ravani  teče  Niagara,  pride  do  róba  in  potem  se  v  a  I  i 
v  prepad,  ali  bolje  rečeno  valil  se  je  nekdaj,  kajti  zdaj  so  se  ve- 
likánske vodne  mase  že  vrezale  globoko  v  rob  in  šum  se  je 
umaknil  nazaj.  Však  slap  ima  namreč  to  lastnost,  da  se  umika  proti 
navzgor,  da  se  bliža  izviru  svojemu.  Padajoča  voda  izpira  in  izpod- 
jeda  strugo  pod  slapom,  izpodvrtuje  one  plasti,  na  katere  udarja, 
ter  odplavlja  odtrgane  drobce  dalje  naprej.  Zaradi  tega  izgubi  v  teku 
let  oni  kameniti  prag,  čez  katerega  voda  bobní,  trdni  svoj  temelj  in 
svojo  podlago,  zgornje  plasti  ne  morejo  več  nositi  svoje  teže,  zato  se 
ulomijo  v  globočino  in  se  poderó  v  kotel  pod  pádom :  slapov  prag 
se  je  tedaj  umaknil  nekoliko  nazaj  proti  izviru.  Ta 
izpodjedovalni  proces  vrši  se  počasi,  a  neprestano.  Slávna  angleška 
geológa  Lyell  in  Halí  sta  po  natačnem  opazovanji  preračunila, 
da  se  na  ta  način  šum  Niagare  vsako  leto  pomakne  za  kacih  30  *""• 
nazaj  proti  Erijskemu  jezeru,  kjer  reka  izvira.  Slap  se  je  vrezal  v 
strmi  rob  in  v  pečevje  ravani  ter  teče  zdaj  od  padá  dalje  po  tej 
vrezani  česti  med  strmim  vertikálu  im  robovjem  do  ravnine  Ontarij- 
skega  jezera.  Prišel  je  že  tako  daleč  nazaj,  da  je  od  onega  čaša, 
ko  je  voda  šumela  čez  rob,  preteklo  že  3G  tisoč  let,  ako  je  opa- 
zovanje  največjega  strokovnjaka  v  geologiji,  Lyell  a,  pravo.  Struga 
pa,  ki  je  vdolbena  v  ravnino,  prereže  na  jednem  kraji  veliké  slad- 
kovodné" utvor  e  (Siisswasserbildungen),  v  katerili  se  nahajajo 
okamenele  kosti  M  a  s  t  o  d  o  n  a,  onega  sesalca  iz  rodu  zdaj  živečih 
slonov,  ki  je  bil  (kar  je  neovrgljivo  na  mnozih  krajih  dokazano) 
sovrstnik  denašnje  flóre  in  tudi  sovrstnik  človeku! 
Struga  je  vrezana   v   imenovane    utvore,   ki    so  tedaj    starejši,   nego 

48 


ľ  54 


S.  Bric:  Poarcta  mladosi. 


zareza ;  šum  pa  je  potreboval  oG  tisoč  let,  da  je  dospel  do  utvorov 
in  se  vsekal  vánje  —  in  vsaj  ravno  toliko  čaša  je  že  preteklo,  odkar 
je  živel  Mastodon  in  ž  njim  človek  .  .  . 

Také  neizraerne  čase  dolgo  životari  že  torej  človek  po  Araeriki! 
Drugi  učenjaki  celo  menijo,  da  je  ta  številka  še  premala,  da  se  šum 
od  začetka  ni  tako  hitľo  umikal  od  róbu,  da  ležé  one  dobe  človoš- 
kega  sledu  še  dalje  od  nas !  .  .  . 

Kakšen  pa  je  bil  tedaj  človek,  na  kakšni  stopinji  omike  je  stal, 
o  tem  molči  opisani  natorni  vir ;  pripoveduje  nam  samo,  da  so 
takrat  naši  pradedje  že  bili;  drugače  je  za  nas  ona  doba  temná, 
nepoznaná. 

Te  črtice  pa  nam  kažejo,  da  je  človek  vsekako  že  silno  star 
znanec  naše  zemlje,  da  se  je  ž  njo  boril  in  na  njej  naselil  se  že 
tedaj,  ko  še  potem  dávno,  dávno  ni  zapustil  nobenega  sledu  in  spo- 
menika  omike  svoje  ;  kažejo  nam,  kako  nepopolni  so  naši  posvetni 
viľi,  kako  stará  je  zgodovina  naša! 


Pogreta  mladost 


í^ekin  sem  stavil  v  loterijo, 
e/ Ker  tamkaj  se  denav  dobí ; 
A  zdaj  Ijudje  povsod  golčijo, 
Da  se  mi  terna  rudečí. 

Le  urno  konja  zaprezite, 
Naj  kakor  kraška  burja  gré, 
In  k  roži  moji  me  peljitc, 
Da  ona  to  novico    zvé. 

Oj  dekle  zvesto,  Ijubeznivo, 
Te  dvakrát  dvajsot  Ijubim  let; 
Zornó  si  bilo,  zdaj  si  sivo 
In  v  zémljo  se  mi  kljnóis  spet. 


A  prej,   ko  sné  te  lačná  jama, 
Duhovnika  naprosil  bom, 
Da  desno  k  desiii  zvcže  nama, 
Žonica  pôjdeš  na  moj  dom. 

Pa,  golobica,  urna  bodi, 
Ker  meni  sc  močnó  mudi: 
Z  ženó  je  číslan  mož  povsodi, 
A  samec  v  kótu  sam  čepi ! 

„Moj  zlati  ženin,  čakaj  malo. 
Laso  si  poferlila  bom  ; 
Ti  fánt  krasán  —  jaz  deklo  žalo 
Vso  (lnit>;o  prokosila  bom." 

8i  jnon  Bľic. 


<c>> 


B 


m-^-m^mmmw^&^^^ 


Andrej  Einšpieler. 

Spisal  F  r.  Lovec. 


m 


í«5ao  smo  19.  novembra  1878.  leta  v  beli  Ljubljani  slávili  sedem- 
desetletnico  Blciweisovo,  poslal  je  „Zvon"  z  dalnjega  Dunaja 
slavljencu  in  Ijubljencu  národa  slovenskega  to  pozdravilo : 

Sedem  deset 
Mtiogo  je  letí 
Dolgo  življenje, 
Dolgo  tvpljenjp, 
Malo  miľú, 
Mnogo  sadu, 
Zarja  večerná, 
Sláva  nezmerná! 

Isto  pozdravilo  tudi  „Ljubljanski  Zvon"  danes  iz  bele  Ljubljane 
pošilja  v  prijazni  koroški  Celovec,  pošilja  je  môžu,  ki  že  blizu  pol 
stoletja  tiho,  a  vztrajno,  skromno,  a  vspešno  budi  tlačeni  národ 
slovenski  v  nekdaj  tako  mogočni,  tako  slávni  vojvodini  Koroški; 
pošilja  je  môžu,  ki  že  blizu  pol  stoletja  s  cerkvene  prižnice  in 
s  šolskega  katedra,  iz  šumné  deželne  zbornice  in  iz  tihe  svoje  sobe 
z  mogočno  pisano  in  govorjeno  besedo  neustrašeno  povzdiguje  glas 
za  večne,  a  teptane  pravice  národa  slovenskega  na  Koroškem ;  pošilja 
je  môžu,  ki  je  pravi  ustanovnik,  duhovni  oča  in  bistri  vodnik  ne- 
dosežni  naši  „Družbi  sv.  Mohorja"  ;  pošilja  je  môžu,  ki  je  v  letih, 
ko  drugi  upéhani  in  utrujeni  pod  težo  svojega  življenja  odhajajo  s 
človeškega  dejališča,  stopil  pogumno  z  močjo  čilega  mladeniča  na 
politično  bojišče,  sam  upri  se  mogočnemu  návalu  germánskemu  ter 
národu  svojemu  ustanovil  list,  ki  danes  v  2100  izvodih  nosi  narodno 
zavest  v  trikrát  toliko  priprostih  koč  slovenské  Koroške;  pošilja  je 
Andreju  Kinšpielerju,  Bleiweisu  koroškemu,  ki  je  te  dni  slávil  sedem- 
desetletni  svoj  rojstveni  dan. 

Spodobilo  bi  se  bilo  sicer,  da  bi  bil  ves  národ  slovenski  slávil 
to  sedemdesetletnico,  da  bi  jo  bil  slávil  primerno  velikim  zaslugam 
Einšpielerjevim ;  toda  o  znani  skromnosti  in  ponižnosti  dragega 
slavljenca  bilo  je  komaj  možno  zvedeti  leto  in  dan  rojstva  njegovega ; 

48* 


756  Fr.  Levec :  Andrej  Einšpieler. 

na  željo  njegovo  vršila  se  je  vsa  slávnosť  na  tihem,  priprosto  v 
stanovanji  njegovem  ter  je  imela  bolj  značaj  presrčnega  obiteljskega, 
nego  li  narodnega  praznika.  Za  tega  delj  je  ta  sedemdesetletnica  ves 
národ  našla  nepripravljen  in  tudi  naš  list,  kateremu  so  zadnje  dni 
od  mnogih  stranij  došlé  želje,  naj  bi  o  tej  priliki  dostojno  opisal  blago 
življenje  in  plodunosno  delovanje  í'iinšpielerjevo,  ni  v  mali  zadregi,  kajti 
pisati  mi  je  slavopis  brez  vseh  priprav  v  zadnjih  trenutkih,  ko  se  vrti 
že  tiskovni  stroj,  da  dovŕši  zadnje  stráni  našega  mesečnika.  Pičli  čas 
mi  tedaj  nikakor  ne  dopušča,  da  bi  opisoval  delovanje  Einšpielerjevo 
tako,  kakor  zaslužuje  ;  zatorej,  evo  ti  samo  nekoliko  črtic  iz  pleme- 
nitega  življenja  njegovegal 

Andrej  Einšpieler  je  bil  porojen  13.  novembra  1813.  leta  pri 
Mežnarji  v  Svečah  v  spodnjem  Roži  na  Koroškem.  Oča  mu  je  bil 
cerkovnik  in  tkalec.  Tri  leta  obiskoval  je  domáco  Ijudsko  šolo,  že 
tedaj  naj  vec  nemško.  L.  1823.  pride  v  normalko  v  Celovec,  kjer 
dovŕši  1.  1834.  tudi  gimnazijalne  studije,  potem  pa  1.  1835.  stopi  v 
ondotni  bogoslovski  seminár.  Dne  6.  avgusta  1837,  je  bil  posvečen 
v  dubovnika  in  20.  avgusta  1.  1838,  je  nastopil  svojo  prvo  pastirsko 
službo. 

Od  tega  dne  in  leta  do  1,  októbra  1840,  leta  je  bil  kaplán 
v  Nemškem  Plajbergu,  v  Št.  Jurji  v  Zilski  Dolini,  v  Milstadtu  in  na 
SV.  Višarjah ;  a  od  októbra  1840.  do  októbra  1845.  1.  je  slúžil  za  pro- 
vizorja  v  Starem  Dvoru,  pri  sv.  Hemi,  v  Št.  Mihelu  blizu  Gospé 
Svete,  v  St.  Mohorji,  v  St.  Jurji  v  Zilski  Dolini,  v  Lipi  nad  Vrbo, 
v  Slov.  Plajbergu  na  Ljubelji  in  v  Bilčevsu. 

Iz  Bilčevsa  pokličejo  ga  1.  1846.  za  kaplána  h  glavni  mestni 
fari  v  Celovec,  a  1.  marcija  1852.  imenujejo  ga  za  kateheta  in 
začasnega  učitelja  slovenskému  jeziku  na  c.  kr.  realki  v  Celovci. 
Ko  1.  1855.  pri  c.  kr.  realčni  izpraševalni  komisiji  na  Dunaji  pod 
Miklošičem  prebije  preskušnjo  iz  slovenščine,  postavijo  ga  za  rednega 
c.  kr.  profesorja  na  celovški  realki.  To  službo  je  Einšpieler  opravljal 
do  septembra   1882.  1.,  ko  je  stopil  v  stalni  pokoj. 

Že  leta  1846.  začel  se  je  Einšpieler,  tedaj  kaplán  v  Celovci, 
pridno  pečati  z  izučevanjem  slovenskega  jezika  ter  brigati  se  za 
mnogotere  potrebe  národa  slovenskega.  Ko  je  1.  1848.  o  novi  poli- 
tični  svobodi  tudi  Slovencem  zasvetila  zarja  boljše  bodočnosti,  na- 
hajamo  Einšpielerja  pridnega  sotrudnika  in  dopisnika  v  Ijubljanski 
„Sloveniji",  v  novinah,  katere  je  takrat  vzorne    úradoval  M.  Cigale, 


Fr,  Levec:  Andrej  Eiiišpieler.  757 

zdaj  na  Dunaji  c.  kŕ.  ministerski  tajnik  in  urednik  slovenskému 
državljanskemu  zakoniku.  Brezimno  je  poročal  v  raznili  dopisih  iz 
Celovca  in  s  Koroškega,  a  tudi  s  podpisom  „Svečan"  dopisaval  je 
„Sloveniji"  obce  zanimljive  novice  s  Koroške  in  vrhu  tega  pri- 
občeval  daljše  članke  in  razprave  o  mnogovrstnih  političnih  dnevnih 
vpra.šanjih.  Vsi  ti  članki  nam  pričajo  na  jedni  stráni  o  plemenitem 
mišljenji  Einšpielerjevem,  a  na  drugi  piati  o  bistrem  vidu  in  prak- 
tičnem  razumljenji  za  vse  važnejše  potrebe  národa  slovenskega.  V 
istem  času  dopisaval  je  Einšpieler  tudi  v  več  nemških,  Slovanom 
prijaznih  novin. 

L.  1852.  osnuje  si  Einšpieler  svoj  list,  začne  namreč  na  svetlo 
dajati  tednik  „Šolski  Prijatelj",  ki  se  je  1.  1856.,  ko  je  bil 
Janežič  prevzel  skrb  za  slovensko  beletristiko,  premenil  v  mesečnik 
„SlovenskiPrijatelj".  Ta  list  šezdaj  pod  njegovim  spretnim  ured- 
ništvom  donáša  Slovencem  lepe  cerkvene  govore  in  cerkvene  novice. 

Z  ustavno  dobo  začenja  se  publicistiško  delovanje  Einšpielerjevo. 
Osnoval  je  1.  1861.  izvrstni  list  „Stimmen  aus  Innerôsterreich",  kateri  je 
pod  njegovim  uredništvom  izhajal  áo  1.  1863.;  1.  1865.  izdajal  je  „Drau- 
post"  ;  1.  1 865.  ustanovil  je  politični  list  „S  1  o  v  e  n  e  e",  kateri  je  pod  nje- 
govim vodstvom  in  J.  Božičevem  uredništvom  izhajal  do  1.  1>^67.  Gotovo 
se  še  marsikdo  spomina  krepkih  článkov  in  dopisov  v  teh  zanim- 
Ijivih  novinah.  L.  1869.  je  začel  izdavati  „Kärntnerblatt",  ki  se  je 
1.  1876.  prelevil  v  „Kärntner  Volksstimme".'  Vsi  ti  nemški  listi  so 
bili  osnovani  iz  tega  namena,  da  bi  Nemce  seznanjali  z  našimi  težnjami 
ter  vsaj  zmernejše  in  pravičnejše  elemente  med  njimi  naklonili  Slo- 
vencem; a  nekoliko  tudi  za  to,  da  bi  starejše,  slovenščini  neuke 
domačine  ogreli  za  pravične  zahteve  slovenské.  L.  1882.  ustanovil  je 
Einšpieler  „M  i  r",  in  ž  njiin  osnoval  je  list,  ki  je,  izvrstno  uredovan,  v 
prvi  vrsti  namenjen  priprostemu  národu  slovenskému  po  Koroškem ;  ž 
njim  osnoval  je  list,  kateri  na  ves  glas  budi  koroške  Slovence  in  ka- 
teri je  baš  za  tega  delj  vreden  izdatne  podpore  vsega  slovenstva. 

Vrhu  tega  je  dal  na  svetlo  obširno  knjigo  „ Jedro  katoliškega 
náuka"  in  izvrstni  ,,Politični  katekizem  za  Slovence",  knjigo, 
s  katero  je  budil  politično  in  narodno  zavednost  slovensko.  L.  185S. 
zapel  je  celo  nekoliko  pesmic  o  prihodu  novega  škofa  Krškega 
dra.  Valentina  Wieryja  ter  leta  1864.  osnoval  z  znanim  Cehom 
C  h  o  c  h  o  1  o  v  š  k  o  m ,  tedaj  inženixjem  pri  južni  železnici,  slovansko 
čitalnico  v  Celovci. 


758  Fľ.  Lcvec:  Aiidi-ej  EiiiSpieler. 

A  največja  in  najlepša  zasluga  Einšpielerjeva  zdi  se  mi  ta,  cla 
je  1.  1852.  po  volji  in  nasvetu  vladike  Slomška  ustanovil  ter  ves 
čas  do  denašnjega  dné  umno  vodil  ^Družbo  s  v.  Molioľja".  Zgo- 
dovina  tega  za  prosveto  národa  slovenskega  in  za  razvoj  in  razcvit 
književnosti  naše  preimenitnega  društva  opisana  je  v  družbinem 
„Koledarji"  za  leto  1878.  Tam  je  natanko  pripovedovano,  kako  se 
je  družba  začela,  po  malem  rastki  ter  napúsled  razvikí  se  v  mogočno 
drevo,  pod  čigar  blažilno  in  krepilno  senco  se  dandanes  leto  za  letom 
zbira  nad  25.000  Slovencev.  In  tudi,  da  Einšpieler  za  národ  naš  ni 
storil  ničesa  drugega,  nego  li  to,  da  je  ustvaril  nam  „Družbo  sv.  Mo- 
hoľja",  dostojen  je  slovanské  hvaležnosti,    dostojen    neizmerne  sláve. 

Národ  slovenskí  po  Koroškera  se  je  Einšpielorja  tudi  vedno 
bvaležno  spomínal  ter  veekrat  pokazal  mu  svojo  Ijubezen  in  svoje 
zaupanje  s  tem,  da  ga  je  volil  za  deželnega  poslanca.  Ves  agre.sivni 
germánski  element,  ki  sovraži  Einšpielerja  Slo venca,  duhovnika,  ka- 
toličana  in  konservativnega  publicista,  ni  mogel  zaprečiti  volitve 
njegove,  dasi  so  ta  agresívni  germánski  element  z  vso  silo  pod- 
pirali  tuje  plemstvo,  potujčeno  meščanstvo  in  ves  vládni  birokra- 
tiški  aparát.  Prvič  je  bil  deželni  poslanec  1.  18G3.;  a  ko  je  bil 
zaradi  nekega  dopisa  v  svojem  listu  „Stimmen  aus  Innerôsterreicb" 
obsojen  v  j  e  d  n  o  m  e  s  e  č  n  i  zápor,  izgubil  je  poslanstvo.  O  občni 
cesarski  amnestiji  bil  je  sicer  pomiloščen,  a  list  njegov  ubil  je 
Scbmerlingov  liberalizem.  Leta  1871.  in  1880.  poslal  ga  je  národ 
iz  nová  v  deželni  zbor,  kjer  ne  zarauja  nobene  prilike,  da  ne  bi 
mogočno  povzdigoval  svojega  glasu  za  teptane  pravice  slovenské. 

In  tako  vidimo  sedemdosetletnega  Andreja  Einšpielerja  še  vedno 
čilega  in  zdravega  z  mladostnim  ognjem  delujííčega  na  političnem 
bojišči,  na  novinarskem  polji  in  v  slovenski  književnosti.  Vznesení 
o  njegovem  vztrajnem  delovanji  pošiljamo  njemu,  ki  je  v  sveti  službi 
za  sveto  domovino  osivel,  a  poleg  tega  ohranil  si  bistro  glavo  in 
mladeniško  srce,  v  staroslavno  vojvodino  Koroško  staro  slovensko 
pozdravilo : 

„MAZÍ  TI  BOG !" 


^hh-^^ 


Yenerino  prehajanje  mimo  solnca  6.  decem.bra 

1882. 

6.  december  t.  1.  je  zvezdogledom  zelo  imeniten  dan,  ker  mimo 
solnca  gredé  videla  se  bode  premičnica  Yeuera  na  solnčni  plošči  kot 
črna  pika.  Ta  nam  zemljanom  jako  redka  prikazen  da  se  primerjati 
solnčnemu  mraku,  ker  tudi  mešec  prehaja  večkrat  mimo  solnca  ter 
nam  je  kot  najbližji  sosed  vec  ali  menj  zatemni.  Venera  je  pa  veliko 
dalje  od  zemlje  in  se  prehajaje  mimo  solnca  ne  vidi  večja  od  pike.  Tudi 
ta  razloček  je  med  obema,  da  pride  mešec  zmerom  od  desne  piati  proti 
solncu,  Yenera  pa  od  leve.  Pred  17.  stoletjem  ni  nikdo  slutil,  menj  pa 
še  opazoval  te  prikazni;  še  le  po  iznajdbi  daljnogledov  (1608)  jeli  so 
na  to  misliti  in  sicer  je  bil  mladi  Anglež  Horrox  prvi,  ki  je  opazoval 
s  svojim  prijateljem  Grabtreera  4.  decembra  1639.  Venerin  prelaz  mimo 
solnca  ter  o  tem  poročal  v  knjižici  „Yenus  in  sóle  visa".  Bolje  pri- 
pravljeni  bili  so  zvezdogledi  na  prelaz,  tému  sledeči,  9.  junijá  1761.  L; 
z  dobrim  vspehom  pa  se  je  opazovala  ta  prikazen  2.  junija  1769  1.,  ker 
je  zvezdogledov  na  krajih,  takému  opazovanju  uajpripravnejših,  kar  mr- 
golelo:  Sibirija  jih  je  bila  polna.  Halley  (165G- — 1742)  namreč  je 
prvi  opozoril  na  to^  da  se  iz  teh  opazovanj  more  zračuniti  srednja 
daljava  zemljina  od  solnca  in  tudi  pokazal,  kakó.  Način  njegovih  računov 
je  težaven  in  dandanes  zastarél,  ipak  je  Enke  v  Berolinu  na  podlagi 
teh  opazovanj  in  po  Hallejevem  načinu  zračunil,  da  je  zemlja  okolo 
20,667.000  milj  od  solnca  oddaljena.  —  Po  dolgem  času  se  je  8.  decembra 
1874.  Yenera  pred  solncem  zopet  pokazala;  tudi  takrat  je  šlo  mnogo 
zvezdogledov  na  vse  stráni  sveta  opazovat,  vreme  jim  je  bilo  práv  ugodno. 
Kot  glavni  pripomoček  rabila  jim  je  skoro  povsod  fotografija,  a  pokazalo 
se  je,  da  ta  pripomoček  ni  posebne  vrednosti,  kar  bi  se  bilo  pač  lahko 
prerokovalo;  tudi  še  računi  niso  vsi  dognani,  a  sploh  se  veliko  ne 
puičíikuje  od  tedanjih  opazovanj.  Že  prej  začeli  so  zvezdogledi  dvojiti, 
ali  so  ti  prelazi  Venerini  res  najboljše  sredstvo  v  ta  namen  ter  si  po- 
skúšali nekateri  pomagati  ná  drug  način :  tako  je  Amerikan^c  Nesocomb 
po  celo  drugi  poti  našel  za  to  daljavo  vrednost  20,035.140  milj,  kateri 
številki  se  je  dolgo  najbolj  verjelo.  a  tudi  ta  utegne  za  več  ko  100.000 
milj  napačna  biti.  —  Ľpati  í>memo,  da  bode  opazovanje  letošnjega  pre- 
laza,  za  katerim  potem  122  let  ni  nobenega,  mnogo  boljši  vspeh  od 
vsoli   dozdanjih   iinelo.   ker  zvezdogledi  so   inu'li  ta   ('•a^^   priliko  prepričati 


760  I)r.  V.  Z. .  Nová  česká  opcia. 


se,  (la  ni  boljšega  sredstva  nego  so  ta  opozovauja,  pa  tudi  teorija 
vsega  postopanja  se  je  v  tem  času  izdatno  popravila.  Vsa  prikazen  bode 
sploh  trajala  6  ur  31  "(5  m.  Ladija  ki  bi  stala  48"  44'  južne  širjave  in 
89°  2'  vzhodne  dolgosti  od  Grecnwicha,  zagledala  bi  prvá  na  vsej  zemlji 
Venero  stopati  pred  zahajajoče  solnce;  v  tem  trenutku  bode  ura  v  Lj ub- 
íjaní kázala  2  uri,  46  min.  2G  sek.;  zá  10  minút  48  sekúnd  pozneje, 
t.  j.  ob  2.  uri  57  min.  14  sek.  se  bode  tudi  v  Ljubljani  videla  Venera 
ob  solnčnem  róbu.  Ker  solnce  še  le  jedno  uro  pozneje  zahaja,  bodemo  se 
v  naših  krajih  te  prikazni  lahko  nagledali,  ako  bo  le  vreme  po  tem. 
Treba  je  pa  za  to  opazovanje  daljnogleda,  ker  s  prostimi  očrai  se  ome- 
njena  pika  le  težko  zapazi.  M.  V  o  d  u  š  e  k. 


Kova  ôeska  opera. 

Po  navadi  se  pravi,  da  narodje,  ki  so  splošno  po  naravi-  nadarjeni 
v  kaki  stroki  umetnosti  ali  vednosti,  ne  dosezajo  obično  višje  stopinje 
v  dotični  stroki.  Tako  se  pravi,  da  so  Madjari  in  Malorusi  (Kozaki) 
najboljši  jahači  po  naravi,  Francozi  pa  najslabejši,  a  da  so  ravno  Francozi 
prvi  umetniki  v  tej  stroki  na  vsem  svetu.  Do  zdaj  se  je  tudi  Cehom 
ocitalo,  da  so  prvi  muzikaši  pri  vojaških  godbah  vseh  polkov,  ali  da 
se  ne  morejo  vzpeti  do  višje  stopinje  skladateljstva.  V  novejših  časih 
je  pa  Smetana  s  svojo  opero  „Prodana  nevesta"  podrl  nekoliko  ta  pred- 
sodek.  Tej  operi  so  se  vrstno  pridružili  tudi  „Braniboíi".  Nadkriljuje 
pa  vsa  ta  dela  umotvor  Antona  Dvoraka:  „Dimitrij  Samozvanec". 
To  opero  so  že  peli  meseca  septembra  in  októbra  večkrat  v  Pragi  in 
vselej  je  bila  vzprejcta  z  največjo  pohvalo  in  z  vedno  rastoč-im  entu- 
zijazmom.  Libretto  je  napravila  Marija  Cervenka,  dr.  L.  Riegerjeva  hči, 
po  slavnem  ruskem  zgodovinarji  Solevjeva.  Znani  nemški  muzikálni  kritik, 
prof.  dr.  E  d.  Hanslik,  sicer  velik  neprijatelj  Cehom,  imenuje  to  Dvorakovo 
delo  umotvor  prvé  vrste,  ki  se  da  prispodabljati  najslávnejším  svetskim 
operám;  pravi,  da  je  to  skladateljsko  delo,  „qui  fera  le  tour  du  monde" 
in  da  bi  smel  však  velik  národ  ponosen  biti  na  tak  proizvod  muzikálne 
umetnosti.  Pripoveduje  Hanslik,  da  je  šel  v  Česko  gledališče  v  Dvorakovo 
opero  kakor  Savl,  zapustil  jo  je  pa  kakor  popolnoma  spokorjeni  Pavel. 
Pravi  nadalje  nemški  kritik,  da  se  tekst  čisto*  nič  na  Schillerjevega 
Dimitrija  ne  naslanja,  ali  je  pa  pri  vsem  tem  vender  tako  zanimljiv,  da 
skladatelja  kar  sam  po  sebi  i/aziva,  dti'  se  ga  muzikalno  loti.  —  Ta 
Dvoŕakova  opera,  s  katero  se  je  mož  ined  najslavnejše  svetské  skladatelje 


Ivan  Šnbic:  Josipiua  pi.  Kwiatkowska.  761 

uvrstil,  prelaga  se  zdaj  na  nemški  jezik  in  pripravlja  za  predstave  na 
dunajskem  dvornem  operineni  gledališči.  —  Mi  čestitamo  bratom  Cehom, 
posebej  pa  skladatelju  na  tom  sijajnem  vspehu,  ker  •  ta  umotvor  je  na 
korist  in  na  slavo  vsemu  Slavjanstvul 

Dr.  V.  Z. 


Josipina  pi.  Kwiatkowska. 

Dunajská  „Osterr.  Botanische  Zeitsehrift"  podaje  v  letošnji  6.  šte- 
vilki  nekoliko  črtic  o  pisateljici  Josipini  pi.  Kwiatkowski  ter 
prináša  tudi  jako  pohvalno  oceno  njene  knjižice:  E  r  ste  Anfangs- 
griinde  der  Botanik  in  Briefen,  etc.  Wien,  18-24.  Ker  sniemo  reči, 
da  je  to  delo  nastalo  zaradi  bivanja  pisateljičinega  v  Kranjski  in  so  mu 
v  pôvod  bili  bogati  prirodopisni  zakladi  te  zemlje,  zanimali  bodo  mo- 
rebiti  ^Zvonove"  čitatelje  mali  podatki  o  ženi,  ki  se  je  s  tako  Ijubez- 
nijo  bavila  s  kranjskimi  rastlinami. 

Josipina  pi.  Kwiatkowska  bila  je  hčerka  rudarskega  sve- 
tovalca  Gerstorfa  v  Oravici  ter  je  bila  odgojena  v  necem  Bruseljskem 
samostami.  Omožila  se  je  s  ces.  kr.  uradnikom  (menda  okrajnim  komi- 
sarjem),  poljskim  plemičem  Kwiatkowskim  in  po  njegovi  smrti  je 
živela  nekaj  let  pri  svoji  hčerki  Anici  v  Idriji*).  Anica  je  bila  omo- 
žena  s  ces.  kr.  blagajnice  kontrolorjem  Ur basom;  njene  otroke  je 
stará  mati  neizmerno  Ijubila  in  jednému  Urbasovih  dečkov.  najstarejšemu 
J  o  s  i  p  u  posvetila  je  omenjena  rastlinska  pisma,  kojih  obseza  knjižica 
tri.  Prvi  ima  nápis:  „Briefe  iiber  Botanik  an  meinen  kleinen  Freund 
Joseph  Ufrbas)"  in  takoj  v  začetku  spomina  se  pisateljica  tistih  lepih 
dnij,  ko  je  s  svojim  Ijubim  „Pepčkom"  iskala  cvetek  po  prekrasnih  id- 
rijskih  hribili:  potem  jako  spretno  in  Ijubeznivo  opisuje  ražne  oddelke 
rastlinstva,  naslanjaje  se  na  Linnéjevo  sistemo.  Povsod  risa  s  tako  ži- 
vimi  barvami  in  globokim  razumljenjem  prirode,  da  jo  primerja  H  o  h  e  n- 
bíichel  (ki  ocenjuje  njeno  knjižico  v  „Ósterr.  Botan.  Zeitschr.")  s  slavnim 
Rousseauom,  ki  je  pol  stoletja  poprej  1.  1771.  tudi  pisal  rastlinska 
pisma  gospé  pi.  L.;  stavi  jo  celo  nad  francoskega  pisatelja,  kajti  pfava 
ženská  gracija  in  originalno  shvatenje  dajeta  njeni  knjigi  prednost. 

*)  Morebiti  je  bivala  tudi  že  poprej  tam,  kajti  Hitzinger  poroča  v  svoji 
knjigi :  Das  Quecksilbev-Bergwerk  Idria,  Laibach  1860,  da  je  bil  Gottlieb  pi. 
Gerstorf  1.  1791.  rudarski  svetóvaleo  in  predstojnik  v  Idriji;  ta  je  bil  pač  pi- 
sateljici oča,  ki  se  je  iz  Oravice  preselil  na  Kranjsko. 


762  M.  M:  Stav  Sľbsko-cirilsk  rokopis. 

V  zadujem  pismu  nam  podajo  krátko  zgodovino  botanike;  ome- 
nivši  slavnega  Scopolija  in  njegovili  nezgod  v  slovenskom  rudarskem 
mestu,  vzklikne :   „Oh,  zakaj  ni  živel  v  našem  času  v  Idriji!"   — 

Hohenbiichel  tudi  poroča,  da  je  spretna  žena  pisala  še  druga 
dela,  na  pr.  nekatere  črtice  o  poljski  in  česki  povestnici,  izdala  je 
nemško  geograíijo  z  zemljevidi  in  nekaj  románov.  V  francoskem  jeziku 
spisala  je  knjigo  o  vzgoji  z  nápisom:    „Moji  hČeri". 

Ko  je  bivala  v  Idriji,  nabirala  je  tudi  pridno  rastline  ter  sesta- 
vila  lep  herbarij,  pri  čemer  sta  jej  pac  pomagala  lekarniški  laborant 
Ferjančič,  velik  prijatelj  cvetkam  in  priden  nabiralec,  ter  znani  Hlad- 
nik,  rodom  Idrijčan  in  znamenit  prirodopisec  kranjske  dežele,  ki  je 
umri  25.  nov.   1844  1.  profesor  in   gimnazijski  prefekt  v  Ljubljani. 

Iz  Idrije  šla  je  Kwiatkowska  na  Dunaj  in  tam  je  umrla.73  letná 
1.  1834.;  tudi  njé  vnuk  Josip,  kojemu  je  spisala  knjižico,  umri  je  24 
let  pozneje  v  omenjenem  mestu  računski  svetovalec  ces.  kr.  dvornega 
vojaškega  knjigovodstva,  a  štirje  bratje  njegovi  in  vnuki  pisateljice  živé 
še  dan  danes  v  Ljubljani  —  prečestiti  gospod  kanonik  in  stolni  dekan 
Ant.  Urbas  in  Leopold  Urbas  fabriški  oskvbnik  v  pokoji;  tretji 
brat  Fran  Salezij  je  stotnik  v  pokoji,  imejoč  trafiko  v  Ljubljani  v 
Mahrovi  hiši,  četrti  je  oskrbnik  v  bólnici  Ljubljanski  po  imenu  Ga- 
brijel  Urbas.  Ivan  Šubic. 

e§SÍ 

Star  srbsko-cirilsk  rokopis. 

Das  dalmatinisch-serbische  cyi-illische  Mi  ssal  e  román  um  deľ  Leipzi^er  Stadt- 
bibliothek.  Von  Prof  Div  Aucjust  Leskien  (Abdruck  aus  den  Berichteu  der 
philol-histor.  Classe  der  kônijjl    Sächs.  Gesellschaft  der  Wissenschaften    1881.  Od 

199.  do  250.   fitr.  v  8^') 

(Konec.) 

Po  vsem  tem    se  gosp.    Leskienu    dozdeva  takó,    da  je  najkesnéje 

pod  konec   15.  veka  staroslovenské    sveto  pismo,    kar    ga   je    vzetega    v 

mašne  knjige  ali  misále,  predelano  bilo  na  lirvatsko-srbski  národni  govor, 

a  to  po  vulgáti,  kolikor  se  je  koli  moglo,   in  da  so  ternu  delu  Zatorej 

v  podstavo  rabili  hrvatsko-glagolški  misáli,    katere  je  bila  potrdila    ka- 

toliška  cerkev,  in  iz  te  prvé  prenaredbé  da  izvirajo  vsi  taki  misali,  kíU" 

nam  je  znanih,    rekše   vsi    poprej    našteti,    ž    njimi  vred  Nikole  Ranjine 

rokopis  in   ilirska    čitanka,    prepisana    cirilski.      Ta    čitiainka  je    posebna 

svoje  vrste,  in  rabila  je,    kakor  gospod  Leskien  misii,    kakej  rimsko-ka- 

toliškej  občini  Bosenskej .  ali  kacemu  Bosenskému  samostanu  frančiškau- 

skema  ali  kakovi  kmetskej  občini  Dobróvškej. 


M.  M:  Star  srbsko-cirilsk  rokopis.  763 

To  -60  ob  kratkem  učenega  profesorja  misii,  ki  jih  je  položil  v 
svojo  važno  razpravo,  katerej  je  dodal  obilo  primerov  iz  ilirske  čitanke. 
Tudi  jaz  postavljam  semkaj  iz  misála  s  158G.  1.  nekoliko  primerov, 
kateri  jasao  kažejo,  da  ta  misál  in  čitanka  brez  nobene  dvojbe  izvirata 
oba  iz  jedne  ter  iste  prvobitne  matice :  kajti  razlike  mej  njima  je  samo 
toliko,  kolikor  mej  pravo  hrvatsko  in  moj  hrvatsko-srbski  zasukneno 
besedo,  kar  je  iiže  slutil  vse  tudi  sam  bistroumni  gosp.  profesor  Leskien. 

Matth.  YIIL,   23. 
(Lesk.  na  220.  str.  —  V  misálu  s   1586.  1.  lo''.) 
Naslidouanye  s.  e.  po  ilatiu. 

V  ono  vrime  ulazechi  Issus  v  plafcu  naslidouali  su  ga  vceniei 
gniegoui.  I  euo  fortuma  ')  vclicha  ^)  bi  vcigniena  v  moru,  tacho  da  plafcu 
poťhriualiu  valloue,  yere  bisce  gnim  vitar  suprotiua.  A  Issus  tada  spasce. 
I  pristupifsci  vc«nici  probudisce  gniega  gouorechi:  gospodine,  obaruy 
nas,  euo  gbinemo.  Eece  gnim  Issus :  ca  ste  stracgliui  ^),  malé  virc  ? 
Tada  vstafsci  se  Issus  zapouida  vitru  i  moru,  i  vcini  se  tiscina  vclicha  ^). 
A  gliudi  se  cuyahu  stanouito  gouorechi:  cholicho  ye  moguch  of,  da 
vitri  i  more  poslusca  gniega. 

Matth.  XIII.,   24. 

(Lesk.  na  221.  str.  —  V  misálu  s   1586.  1.  11*.) 

Po  ISIatiyu. 

V  ono  vrime  rece  Issus  vcenichom  suoyim  pritac  ^)  ouu :  prichladno 
vcignieno  yest  chragliefstuo  nebescho  clouichu,  chij  posia  dobro  šime  u 
gniuu  suoyu.  I  chada  spahu  gliudi,  doyde  nepraategl  '•)  gniegof,  i  zgora 
posiya  gliugliem  po  srid  pscenice,  i  otide  tya.  I  chada  nareste  traua  i 
plod  ucinij,  tada  se  uchaza  i  gliugl.  I  pristupifsci  sluge  otca  od  obitili 
rechosce  gniemu :  gospodine,  nisi  li  dobro  šime  posial  po  tuozoy  '')  gniui  ? 
Od  chudá  dachle   bij    gliugl    po    gnoy  ?     I    rece    gnim    on :    nepriazniui 

')  Namesto:  fortuna,  der  Stnrm.  Ta  beseda  je  v  tem  zmislu  znana 
tudi  Slovéncem  tei*  se  nahaja  nže  v  Trubarji.  Levec.  ..Die  Spraclie  in  Trubcrs 
Matthäus",  na  30.  str. 

^)  Namesto :  v  e  1  i  c  h  a  (veliká). 

^)  Namesto :  strascgliui  (strašljivi) 

*)  V  ilirskej  čitauki  :  p  r  i  č  u.—  Mikl.  Lex. :  prituča.  f.,  paral)ola;  croat. 
pritač.  f.,  adagiuni.  Verant.  —  Misál  s.  1580  1.  meuda  upotreblja  obraz:  pri- 
tac. f.,  sanró  v  nem.  íicc.  sing.,  ä  druge  padeže  dela  od:  p  r  i  í  a  ,  f.,  na  pr. 
Lnk.  YIII.,  10.  (13*):  ..uam  daiio  Vest,  da  ?natc  otayno  Boxyega  chragliefstua. 
a  ostalim  v  pricah,  da  onnl,  chi  vide.  ne  budú  viditi.^ 

'■)  Namesto :  nepriategl  (neprijatelj). 

'•)  Namesto  :  t  u  o  y  o  y  (tvoj  oj). 


764  M.  M.:  Star  srbsko-cirilsk  rokopis. 


clouich  ye  to  učinil.  Sluge  tada  rechosce  gniemu:  hocchiese  li,  da  ga 
poydemo  poguliti?^)  I  rece  gnim:  ne,  yere  gulecchi  gliugl  da  biste  ne 
izgulili  i  psenÍ9U  2)  sc  gnim  zayedno.  Pustite  oboye,  da  neste  ^)  do  xetue, 
a  urime  *)  od  xetue  hocchiu  recohi  xatelicam :  izberite  nay  pri  a  gliugl, 
i  suexite  ga  u  snope  za  sazganye,  a  pscenÍ9U  schupite  u  moy  granar.  ^) 

II.  ad  Cor.  XI.,   19. 
(Lesk.  na  222.  str.  —  V  miscálu  s   1586.  1.  12^'). 

U  nedigliu  od  sexayezme.  Ct.  p.  b.  P.  ap.  Chorintianom. 

Bratyo,  dobrouoglno  tarpite  ludih,  zac^)  ste  sami  múdri.  Podnosite, 
acho  uas  tcho  v  sluxbu  podlaga,  acho  li  uas  tcho  poyida,  acho  li  uas 
tcho  plinuye,  acho  li  uas  tcho  vzuiscuye,  poruguyuchi  se,  acho  li  uas 
tcho  po  obrazu  vdira.'')  Po  neplemenschini  gouoru,  chachono  da  bismo 
mi  nemochni  bili  v  ouom  dilli.  U  cem  se  tcho  smi  pohualiti  (v  nera- 
zumu  govoru),  da  smim  i  ya.  Xidoue  yessu,  i  ya;  Istaelichiane  yessu, 
i  ya ;  od  simena  Abramoua  su,  i  ya ;  slughe  Issucharstoui  yessi,^)  i  y  a, 
chakono  magnie  razuman  dim,^)  da  vecchie  ya.  U  trudih  mnozih,  v 
tamni^ah  obilatno,  v  ranah  obilatno,  v  ranah  izuan  reda,  na  smarti 
cestochrat.     Od  Xudiyef   po    petchrat    cetardesset  magnie   yedan  vdorac 

')  Vuk  ima :  g  u  1  i  t  i  trávu,  rupfcn,  vellere  (u  Dubrovníku).  Te  besede 
zopet  prepisovalec  ilirske  čitankc  né  razumel  in  zatorej  v  nje  mesto  postavil : 
a)  pogubiti,  h)  skubuci,  c)  izgubili.  Važno  je,  da  beseda  :  g  u  1  i  t  i 
rabi  v  tem  zmislu  baš  D  o  b  r  ó  v  č  a  n  o  m  ;  iz  tega  namreč  jasno  vidimo,  da 
prepisovalec  ilirske  čitanke  nikakor  n  é  mogel  biti  Dobróvčan,  ker 
mu  je  bila  rečena  beseda  vsa  neznana,  če  tudi  je  po  Vuku  baš  D  o  b  r  ó  v  š  k  a. 
A  da  je  res  ta  beseda  stala  i  v  samej  matici  (originálu),  iz  katere  je  on  prepi- 
soval, o  tem  se  zopet  ne  moremo  dvojiti,  ker  je  ta  mož  izrázoma,  sebi  nera- 
zumnima :  poguliti;  izgulili  v  svojej  zadrégi  dal  nepripravno  lice :  p  o- 
gubiti;  izgubili,  premenivši  samo  ,.ľ'  na  ,,b",  česar  bi  pravi  Dobróvčan, 
kateri  je  znal  svoj  jezik,  nikakor  ne  bil  stvoril.  Prepisávani  rokopis  (Vorlage) 
je  morda  utegnil  biti  Dobróvškega  počéla,  a  prepisovalec,  oča  ilirske  čitanke,  po 
mojih  mislih  ne. 

2)  Namesto  :  p  s  c  e  n  i  q  u  (pšenicu). 

^)  Namesto :  reste  (raste). 

*)  Namesto :  u  urime  (vň  vrémo). 

*)  G  r  a  n  á  r  ,  od  vlaškega  :  g  r  a  n  a  r  o  .  navadneje  :  g  r  a  u  a  j  o  ,  ,  ,žit- 
nica",  kakor  ima  ilirska  čitanka. 

*)  Zac  (zač),  denn;  novoslov.:  zakaj  rabi  tudi  v  tem  zm'slu. 

')  V  ilirskej  čitanki :  u  d  a  r  a. 

**)  Namesto :  yessu  (jesu). 

^)  V  ilirskej  čitanki:  velimi.  —  Dim  stojí  za:  dém,  a  to  za:  dejem; 
staroslov. :  deja,  ich  ságe. 


M.  M.:  Star  srljsko-cirilsk  rokopis.  766 


priyah.  Trichrat  sam  priityem  byen,  yednochrat  sam  chamayem  ^)  pobyen, 
triclirat  sam  tonul,  noch  i  dan  na  dnu  mora  sam  bil ;  na  putih  cesto- 
chrat,  na  poghibli  hi  ^)  od  rijch  3),  na  poghibili  od  razboynichof,  na  po- 
ghibili  od  roda,  na  poghibili  od  narodof,  na  poghibili  v  grádu,  na  po- 
ghibili v  pustigni,  na  poghili  *)  v  moru,  na  poghibili  od  neuirne  bratye ; 
u  tľudu  i  vntugah  %  v  bdinyih  mnozih,  u  gladu  i  v  xeyi,  v  xexinih  •^) 
velicih,  v  zimi  i  v  nagosti,  brez  onih,  cha  izuancha  yessu,  v  nastoyanyu 
moyem  suagdangniemu  brinutvem  sfih  crichaf  ').  Tcho  ye  nemochian,  a 
ya  se  ne  raznemagam  ?  Tcho  ye  smuchien,  a  ya  sse  ne  ne  uxixu  ?  Acho 
li  sse  ye  od  potribe  slauiti,  cha  ssu  od  nemochi  moye,  ya  chiu  sse 
slauiti.  Bog  i  ota^  gospodina  nascega  Issukarsta  zna,  choyi  ye  ^)  bla- 
goslofgliem  ^)  va  uiche,  da  ne  laxu.  Damaschi  vladauac  od  národa  Aret- 
schoga  chraglia  cuuasce  grád  Damascenschi,  da  me  vhiti,  a  ya  nis  po- 
nistru  ^o)  v  chonistri  ^^)  spuschien  bih  niz  mir  ^^),  i  tacho  vtekoh  od  ruch 
gniegouih.  Acho  li  se  ye  triba  slauiti,  da  stanouito  ne  pristoyi  se,  da 
li  doyti  chiu  na  vidinya  i  ocitouanya  gospodignia.  Znám  clouicha  v 
Isucharstu  pria  cetarnadeste  godisch,  alli  v  chipu  alli  izuan  chipa,  ne 
znám,  Bog  da  zna,  da  bij  vazet  tim  nacinom  deri  do  *^)  tretyega  nebba. 
I  znám  clouicha  tachoua,  alli  v  9hipu  alli  izuan  chipa,  ne  znám,  da 
Bog  zna,  da  ye  vazet  v  ray,  i  sliscal  yest  otayne  besside,  ehe  se  ne 
pristoye  clouichu  gouoriti.  Zac  ^*)  tachoue  stuári  hochiu  se  slauiti,  a  za 
me  se  nisctar  ne  chiu  slauiti,  nego  v  nemochijh  moyih.  Yere  i  acho  '^) 
se  hotiti  budú  slauiti,    ne  chiu  biti  nerazuman,    zac    chiu   istinu  rechi. 


*)  Namesto :  chamegniem  (kamenjem). 

*)  Namesto :na    poghibili. 

*)  Novoslovenski :  r  é  k  ,  der  Flússe. 

*)  Namesto :  poghibili  (pogybéli). 

^)  Namesto :  v  u  t  u  g  a  h. 

'^)  V  ilirskej  čitanki :  u  postiehi.  —  Žežin  od  vlaškega  :  d  i  g  i  n  n  o , 
a  to  od  latinskega :  j  e  j  u  n  i  u  m. 

')  Namesto  :  c  r  i  k  a  v  (cérkev). 

*)  V  ilirskej  čitanki:  k  o- j  e. 

®)  Namesto:  blagoslofglien  (blagoslovljen), 
'")  Ponistra  =  okno,  od  latinskega:  fenestra,  f. 
*')  Od  grškega:  /.áv-jiTcov,  -/.ív.^toov,  n.,  der  Korb. 
'*)  Mir  =  zid,  od  latinskega:  murus,  m. 

**)  V  Uirskej  čitanki:   dari    do;  staroslov.:   daže   do;    dože    do;    doži 
d  o ,  usque  ad  (bis  zu). 

")  Zac  (zač)  je  hiba,  namesto:  za,  kakor  piše  tudi  ilirska  čitanka. 
")  Ilirska  čitanka  ima  pogrešno:  iere  ija  ako. 


766  M.  M.  :  Star  si1)S'<o-ciľilsk  rokopis. 

Da  malo  chiu  se  pohualiti,  da  nitcho  ne  mniti  bude,  da  sse  liuastara*) 
izvisce  onoga,  ca  vidij  v  meni  alli  slisci  ca  od  mene.  A  da  vellicina  od 
ocitouanyi  ne  vznesse  mene,  daan  yest  meni  napastnich  putti  moye, 
anyel  zaloga  ^)  satane,  chij  mene  po  uratu  vdira^)  poticuchi,  cichia  cessa 
trichra*)  sam  gospodina  molil,  da  bi  odascla  sablazan  od  mene.  I  rece 
meni  gospodin :  zadouoglna  yest  te))ij  milost  moya,  yere  se  chripost  v 
nemochi  suarscuye.  A  za  to  z  dobre  voglie  chiu  se  slauiti  v  nemochieli 
moyili,  da  bude  pribiuati  u  meni  chripost  Isucharstoua. 

Pesen  „dies  irae"  (pri  Leskienu  na  232.  str.)  ima  v  misálu  s 
158G.  1.  (105'')  mej   10.  in   11.  kitieo  vtakneno  še  to  kitico: 

„Ne  chrati  mi  yur  proschenya, 

Daruy  milost  odriscenya, 

Raslog  Bogu  praf  kladenya". 
Prof.  Leskien  (na  238.  in  234.  str.)  navaja  tudi  nekoliko  molitev, 
katere  so  v  ilirskej  čitanki  slovanské,  ali  v  misálu  s  lóSG.  1.  je 
samo  prvá  teh  molitev  hrvatska,  a  vse  druge  latinské  (54'',  55%  55''). 
Gospod  prof.  Leskien  je  svoj  spis  (na  238.  str.)  okončal  z  „do- 
datkom", v  katerem  je  z  mnogimi  primeri  dokázal  tudi  to,  da  sta  pro- 
testantská duliovnika  hrvatska  A  n  t  o  n  Dal  m  a  ta  in  Štefan  Konzul 
(Consul)  v  šestdesetnih  létih  IG.  veka  pred  soboj  imela  zgoraj  oménjene 
hrvatske  misále,  kadar  sta  prelagala  sv.  pismo  Hrvatom,  a  da  nésta 
delala  iz  nemškega  jezika  po  Lutru.  Ta  dokaz  je  zanímljiv  in  zeló 
važen.  Po  tem  načinu  je  namreč  zdelana  njiju  „postila",  z  glagolskimi 
písmeni  natisnena  v  Tabingi  15G2.  1.,  ter  i  njíju  prvá  polovica  novega 
zavéta,  zopet  glagolski  natisnena  v  Tubingi  15G2.  1.,  kakor  tudi  druga 
polovica  novega  zavéta,  s  cirilskimi  písmeni  na  svetlo  dana  v  Tubingi 
1563.  1.  Iz  tega  naj  bi  se  učili  i  Slovenci,  kadar  v  svoje  narečje  pre- 
lagajo  sveto  pismo,  da  o  lepoti  in  izbornosti  knjižne  besede  né  dovolj, 
samo  upati  v  sé  in  povzdajati  se  v  pomoč  svetega  Dúha,  nego  da  je 
vrhu  tega  treba  poleg  starih  naših  cerkvénih  prevodov  pred  sobój  imeti 
i  starejše  novoslovenske  ter  drugih  slovauskih  jezikov  svetopisemske 
knjige.  M.  M. 

•)  Ilirska  čitanka  ima:  <la  h  vatami,  kar  zopot  né  práv.  —  Mikl.  Ijcx.: 
livastati,  gloriari  (prahlen).  Dictionarium  triliiij^uo,  edidit  Tlioodorus  Polycarpi : 
niski :  hvástatisja,  pralilen,  sich  brusten. 

''J  Namesto:  z  1  o  g  a.  Tudi  starejši  novoslovónski  pisatelji  iiiiajo:  z  ál , 
z  á  1  a  ,  z  á  1  o  ,  adj.,  iibel,  namesto :  z  č  1 ,  z  1  íi ,  z  1  ô. 

^)  Iliľska  čitanka  ima  tukaj  zopct :  u  dar  a. 

*)  Namesto  :  t  r  i  c  h  r  a  t  (trikrát). 


Slovenskí  glasnik. 

Pn'poiedk-e  za  vdadiiw.  I.  zvozok.  Spisal  Fr.  Hitibad'.  Založil  in  natisnil 
W.  Blanke.  V  Ptuji  1882,  m.  8,  72.  str.  Cena  20  kr.  Tako  se  iraenuje  lieno 
tiskana  in  spredaj  s  podobe  v  barvanem  tiskú  olepšana  knjižica,  kateri  bode 
však  prijatelj  mladine  slovenské  vesel  vzkliknil:  dobro  došla!  Lepa  ta  knjižica 
podaje  mladim  čitateljem  našim  sedem  krasnih  narodnih  pripovedk  in  sicer  slo- 
venské .Pedenjčlovek  -  laket  brada"  po  M.  .Valjavci,  ^.Čudotvorni  lokot^  po 
istem  nabiratelji;  ^Zlatorog*  po  K.  Dežmanu;  česki  ,Dolgi,  Široki  in  Bi- 
strooki''  in  uTrije  zlati  lasi  Deda- Vse veda",  srbsko  „Hroma  lisíca"  in  moravsko 
,.Golobica  s  ti-emi  zlatimi  peresi^.  Pisava  je,  kolikor  je  moci,  pri  prostá,  nežni 
níladini  primerna,  a  tudi  neznatna  cena  ni  v  nobeni  primeri  z  notranjo  vrednostjo 
lepe  knjige.  Opozarjamo  slovenské  roditelje,  učitelje  in  šolske  kujižnice  na  te 
„Pripovedke",  g.  pisatelja  pa  prosimo,  naj  nas  kmalu  oveseli  z  II.  zvezkom. 
Želeli  bi  samo,  da  bi  se  v  prihodnjih  zvezkih  g.  pisatelj  ogibal  nekateriJi  pra- 
vopisnili  nedoslednostij  in  slovniških  nedostatnostij,  baš  zato,  ker  je  knjiga  v 
prvi  vrsti  namenjena  mladini. 

Bože  m  koprive  za  šolo  in  dom.  I.  Dva  dijaka;  trije  šolarji,  in  še  marsikaj 
dťuzega.  Na  svitlo  daje  Svitoslav.  Vkorist  dijaški  kuhinji.  V 
Ljubljani.  1882,  m.  8,  31  str.  Cena  10  kr.  Ta  drobná  knjižica,  katero  je  na 
svetlo  dal  znani  urednik  „Zgodnje  Danice",  mons.  L.  Jeran,  priporoča  se  sama 
po  svoji  ličui  obliki.  lepili  naukov  pobú  vsebini,  nízki  ceni  in  blagem  namenu. 
Želimo  jej  mnogo  bralcev  in  kupovalcev. 

G.  J.  Giontini,  knjigar  v  Ljubljani,  dal  je  na  svetlo  štiri  lične  knjižice  z 
barvanimi  podobami  za  malé  otroke  (Bilderbucher),  t.  j.  za  také  otroke,  ki  še 
sami  ne  znajo  čitati,  ampak  katerim  se  podobe  kažejo  in  primerno  tolmačijo. 
Te  knjižice  so:  „Mali  Palček",  —  „Sedem  Švábov*',  —  ,,Aladin  s  ča- 
robno  svetilnico".  —  „Trnj  ulčica".  Podjetnemu  g.  Giontiniju  želimo  mnogo 
vspeha.  Cena  posamičnim  knjižicam  je  po  12  kr. ;  vse  štiri  stojé  po  posti  samo 
.ó;;  kľ.  Naj  bi  jih  tudi  slovenskí  sv.  Nikolaj  kaj  nakúpili 

Monsignor  Luka  Jeran,  urednik  „Zgodnje  Danice"  in  velik  podpornik  ubo- 
g;ni  (iijakom,  imenovan  je  za  kanonika  stolne  cerkve  Ijubljanske. 

V  literaniem  in  zabacnem  klubu  v  Ljubljani  predávali  so  28.  okt.  prof, 
I.  Vrhovec  o  Sibiriji;  4.  nov.  dr.  Mosche  ob  odškodovanji  za  ncdolžno  ob- 
sojenje  in  kaznovanje;  U.  nov.  prof.  Fr.  Wiesthaler  o  dozdaj  nikjer  še  ob- 
javljcnem  pastii-skem  listu  Ijubljanskega  škofa  Rajnalda  Scarlichija  iz  1,1631.  in 
prof.  Šuklje  o  Rutarjevi  knjigi  „Zgodovina  Tolminskega" ;  18.  nov.  g.  Trtnik 
o  Preširnovem  verzu  „Brijareja  storocega  si  vkrotiľ' :  25  nov.  g.  I.  Železnikar 
o  osapski  dolini  v  Istri.  Dalje  je  klub  telegrafičuo  čestital  11.  nov.  slovenskému 
pisatelju  in  učenjaku  Dav.  Trstenjakn  o  njegovem  05.  godu  in  13.  nov.  starini 
koroškemu  preč.  gosp.  Andreju  Einšpielerju.  Tudi  je  ukrenil  klub  v  bodočem 
postu    prirediti   v  Ijublaiiske    čitalnice    dvorani  tri  javua  predávanja   na  korist 


768  Slovenskí  glasnik. 

„Národne  Šole".  Predavati  so  obljubili  gg.  prof.  Šuklje,  Senekovič  in 
Wiestlialer.  Na  predlog  g.  dra.  Moscheta  ukrenil  je  na  dalje  klub  bodočo 
vzpomlad  na  severní  obalí  bledskega  jezera  poleg  A.  Griinovcga  spomonika  v 
skalo  vzidati  spominsko  ploščo  P  r  e  š  i  r  n  u  ter  v  ta  namen  in  corpore  raeseca 
majnika  iti  v  Bied. 

Krásna  darila  za  sv.  Nikolaja  in  hožič  prodaje  g.  J  Giontíni  v  Ljul)- 
Ijaní.  Ta  knjigotržec,  ki  je  založil  že  marsikatero  lepo  delo  Slovensko,  dal  je 
vse  novejše  leposlovne  knjige  slovenské  krásno  vezatí  ter  jili  prodaje  po  teb 
cenah  :  Gregoi-čičeve  poezije  po  2  gld. ;  Jurčičcvega  Desetoga  bi-ata  po  1'40  gld.  : 
Slomškove  pesni  po  2  gld.;  Valjavčeve  pesni  po  1-30  gld.;  Jenkove  pesní  po 
1*50  gld.;  Razlagovo  pesmarico  po  lôO  gld.;  Vodnikove  pesni  po  1-50  gld.; 
Cíglarjevega  Svetina  po  60  kr. ;  Slomškove  básní  po  1'70  gld. ;  Slomškove  živo- 
topise po  180  gld. ;  Robinzona  po  70  kr. ;  Tomšičev  názorní  náuk  po  3'50  gld. ; 
Šmidove  spise  po  70  kr.  Vse  te  knjige  niso  samo  jako  ukusno,  ampak  tudi  jako 
solídno  v  plátno  vezane,  tako  da  jíh  z  dobro  vestjo  priporočamo  čitajočemu  ob- 
čínstvu  slovenskému. 

„Slovanshif  Sbornik."  Citatelji  naši  se  še  spominajo  knjige,  katero  je  lani 
českí  pisatelj  E.  Jelínek  pod  tem  naslovom  dal  na  svetlo  in  o  katerí  je  tudi 
naš  list  obširneje  govoril  (U,  127).  Ta  knjiga  našla  je  v  občinstvu  toliko  in  takó 
prijaznega  odzíva,  da  je  g.  Jelínek  odločil  se  ízpremeniti  jo  v  redno  ízliajajočí 
mesečník,  katerega  prví  zvezek  leží  pred  nami.  Obseg  mu  je  jako  raznovrsten 
in  obce  zanimljiv.  Gospod  K.  Jaromir  Erben  pódaje  nam  prilog  k  slovanskému 
bajeslovju  pod  naslovom  „Vidy  čili  Sudice";  J.  L  Kraszewskí  opisuje  Pinsk; 
Jaroslav  Vlček  priobčuje  zanimljivo  studijo  o  Slovaškí  za  poslednjíb  petih  let, 
pisatelj  opisuje  žalostno  stanje  slovaškega  národa  ter  pripoveduje  o  nečloveškem 
madjarjenji  mlade  inteligencije  slovaške,  tako  n.  pr.  slovaški  bogoslovci  po  mad- 
jarskíh  seminarih  niti  cerkvenega  lista  slovaškega  ne  smejo  čitatí,  da,  v 
nítranskem  in  banskobístriškem  semináru  bogoslovci  slovaški  niti  —  govorití 
ne  smejo,  dasi  jim  bode  nekdaj  v  tem  jeziku  národu  oznanovati  sv.  evangelij. 
E.  Jelínek  opisuje  velikansko  moskovsko  razstavo  letošnjega  leta,  a  Otakar 
Mokrý  svoje  potovanje  po  Sloveníji;  Hanuš  Klíma  govori  o  srbskili  narodnih 
dobrotnikih,  osobíto  o  Ilíjí  Milosavljeviči  Kolarci,  ki  je  umrši  1.  1872.  v  svojom 
82.  letu  ostavíl  velikansko  vsoto  60.000  dukátov  za  srbské  literárne  ia  pro- 
svetne  namene.  Jos.  Holeček  priobčuje  jako  zanimljiv  članek  o  osnovnih  šolah 
v  Črni  Gori.  Vseh  elementarnih  šol  bilo  je  1.  1880/1.  v  Črní  Gorí  22,  med  tcmi 
9  četverorazredníh,  a  po  vseh  deveterih  četrtíh  razredih  bilo  je  samo  58  učencev. 
V  vsem  skupaj  bilo  je  na  teh  22  šolah  28  učiteljev  in  2  učiteljící,  a  1180  šolskili 
otrok,  med  temi  1069  dečkov  in  111  deklic.  Po  verí  je  bilo  med  dijaki  1119 
pravoslavnih,  25  katoliških  in  .36  moharaedanskih.  Dekliškí  soli  sta  samo  dve. 
na  Cetinji  in  v  Podgorici,  po  vseh  druzih  šolah  deklice  niso  ločene  od  dečkov; 
a  1.  1882  bilo  je  že  34  šol  z  41  učitelji  in  1626  dijaki.  Konečno  obseza  list  šc 
zanimljiv  razgled  po  razníh  slovanskih  literaturah.  Cetrtletna  naročnina  „Slo- 
vanskému Sborniku"  je  1  gld.  40  kr.;  celoletna  5  gld.  in  pošilja  se  knjigotržcu 
J.  Ottu  v  Prago,  Jungmanove  ulice,  23. 

Tako  ne  smemo  delati!  V  letošnjih  „Večernicah"  družbe  sv.  Mohorja  ualiaja 
se  povest  „Loterijo  je   pustil"  (pripoveduje  E.    Jurjev).    Ta  povest  je  od  besede 


Slovenski  glasnik.  769 


do  besede  preložená  iz  liľvatskcga,  kjcľ  jo  je  napisal  odlični  hrvatski  pisatelj 
Janko  Jurkovic  pod  naslovom  ,,Ima  i  tomii  lieka".  (Janka  Jurkoviéa  sabrane 
pľipoviesti  I.  svezak.  1880.  str.  63  — í)7.  Izdala  Matica  Hrvatska.)  Pač  bi  se  bilo 
spodol)ilo,  dá  bi  bil  E.  Juvjev  povedal,  odkod  je  vzel  povest.  G.  V.  K. 

„Bosenski  g^rohavi."  Ko  je  bil  članek  pod  tem  naslovom  v  denašnjem  listu 
že  natisuen,  poslal  nam  je  g.  prof.  Rutar  še  ta  dostavek:  Dr.  Hoernes  je  tudi  v 
letoSujem  zvezkii  akademijskih  „Sitzungsberichte"  (Bánd  99,  Heft  2,  pg.  799 — 946) 
iiadaljeval  opisovanje  slovanskih  grobnih  spomenijcov  po  Bosni  in  Hercego- 
vini.  Tu  se  nahajajo  popisan',  in  deloma  tudi  narisani  taki  spomeniki,  ki  ležijo 
po  mejnili  okrajih  proti  Crni  Gori  in  proti  Novému  Pazaru;  dalje  po  okolici  sa- 
rajevski,  travniški  in  livanjski.  Svojemu  popisu  je  pridejal  tudi  nová  pojasnila 
o  riraskih  cestali  in  postajali  po  Bosni  in  Horcegovini  ter  skúšal  pobiti  mnenja 
prof.  Tomasclika  razvita  v  spisu:  „Die  vorslavische  Topographie  der  Bosna, 
Hercegovina,  Crnagora  und  der  angrenzenden  Gebiete"  (Mittheilungen  der  k,  k. 
geograph.  Gesellscliaft  1880).  —  Za  razlago  brezšteviluih  spomenikov  in  na  njih 
udolbenih  podôb  pa  Hoernes  ni  nič  novega  priobčil.  Samo  to  poudarja,  da  so 
spomeniki  tako  ogromni  in  na  takih  mestih  postavljeni,  kjer  daleč  [na  okolo 
ni  slicnega  kamenja  Iz  tega  sklepa,  da  je  moralo  imeti  mnogo  večje  moci  in 
sposobnosti  prvotno,  nepokvarjeno  pleme,  nego  denašnji  prebivalci  Bosne  in 
Hercegovine. 

Dalmatinova  hiblija.  Jeden  izvod  te  prekrásne  1.  1584.  v  Vitenbergu  na- 
t^snene  knjige  slovenské  lírani  g.  Peter  Buchner,  knjigar  v  Fiirstenfeldu  na  Šta- 
jerskem.  Iz  knjige  je  iztrganih  nekoliko  listov^  a  sicer  je  lepo  in  solidno  vezana 
v  usnje.  Arhivar  Zahn  v  Gradci  cenil  je  knjigo  na  30  gld.  G.  Buchner  išče  kupca 
zanimljivi  knjigi. 

Preširen  v  furlnn.ščiiiL  H.  Pennove  „Dichterstimmen  aus  Oesterreich-Ungarn" 
priobčujejo  v  svoji  8.  št.  1.  1877.,  str.  94.  Preširnov  sonet  „Življénje  jéía,  čas  v 
nji  rábelj  húdi"  v  ncmškem  Pennovem  in  v  fur  lanské  m  prevodu.  Zadnji 
slove  tako : 

Una  presôn  la  vitá,  il  timp  un  boja, 

Fedei  compagns  i  displasés,  la  noja; 

Travais  di  ogni  sorta,  simpri  a  flánc, 

H  pentiment  un  sbirro,  mai  plui  stane. 

Spesséa  duncia,.  muart  desiderada; 
Tu  ses  la  claf,  la  puarta,  ses  la  stráda, 
Che  fur  dai  patimenz  fin  la  nus  mena, 
Dula  che  si  distruzz  ogni  ciadena; 

Dula  ehe  il  fier  Jiimí  mai  plui  no  riva. 
Dula  che  ogni  so  dituart  nus  schiva, 
Dula  che  ľon  a  liberassi  va; 

Culä  nel  dormitori  delia  tomba, 
In  cui  ríposerá,  onde  la  tromba 
Dei  guais  umans  no  lu  spaventerá. 
Ta  furlanski  prevod  je  preskrbel  g.  Fr.  Zakrajšek  v  Gorici. 

49 


770  Slovenskí  glasnik. 

Šenoa  v  Italíjanťh.  V  ^Ljubljanskega  Zvona"  2.  št.  t.  1.  smo  poročali, 
da  se  je  v  Bólonji  osnovala  ^Accademija  Mickiewicz",  katera  ima  polég  slovanské 
stolice  na  ondotni  univcrzi  namen  Italijane  seznánjati  s  slovanskimi  joziki  m 
njih  literatúrami.  Ta  akademija  je  dala  lepo  povcst  Šenoovo  „Karanfil  s  pesni- 
kovega  groba"  (t.  j.  s  Preširnovega  v  Kranji)  v  italijanskem  jeziku  na  svetlo 
pod  naslovom:  „II  garofano  dalla  tomba  del  poeta"  Racconto  di  Augusto  Šenoa. 
Traduzione  dal  croato  dl  Doimo  Beg  o.  Bologna,  Tipografia  Fava  e  Garagnani. 
Predsednik  omenjene  akademije  prof.  Domenik  Santagata  napísal  je  ternu 
prevodu  prekrasen  predgovor,  v  katei-em  so  spomína  Hrvatov  in  Slovencev  tfir 
ocenjuje  lepo  povest  Šenoovo.  Dodajemo  še  to,  kar  je  gotovo  málokomu  znano, 
da  prijatelj  Albert,  s  katerim  dijak  Šenoa  v  povesti  ronia  iz  Zagreba  na  Prc^íimov 
grob  v  Kranji,  je  zdanji  Ijubljanski  advokát  g.  dr.  A.  M  o  š  e. 

Gotiški  zlog.  Prof.  S.  Ljubié  v  Zagrebu  rešil  je  vrlo  zanimíjivo  vprašanje, 
dokázavší,  da  je  bil  gotiški  zlog  prej  uveden  v  Hrvatskí,  nego  li  v  Nemški  in 
da  je  brez  dvojbe  izumljen  v  Francoski.  Pôvod  tej  njegovi  razpravi  je  bila  To- 
puska  cerkev,  sezidana  v  čistení  gotiškem  zlogu,  kí  je  najmenj  deset  let  starejša, 
nego  li  prvá  na  Nemškem  v  gotiškem  zlogu  od  1.  1227—1244.  zidana  cerkev 
„Liebfrauenkirche"  v  Trieru. 

Gjuro  Daničič.  f  V  Zagrebu  je  v  noci  od*  16.  do  17.  novembra  umri 
srbskí  profesor  in  hrvatskí  akademik  Gjuro  Daničic,  najveôji  jezikoslovec  juž- 
nega  slovanstva.  Porojen  1.  1825.  v  Novem  Sadu,  kjer  mu  je  bil  oča  pravoslávni 
svečenik,  obiskoval  je  prvé  šole  v  svojem  rojstvenem  mestu,  gimnazijo  zvršil  v 
Požunu  ter  na  to  bil  pravoslovec  v  Pešti.  L.  1845.  príde  na  Dunaj,  kjer  se  prijateljskí 
seznani  z  Vukom  in  Miklošičem.  Ta  prijateljska  zveza  bila  je  zanj  odločilna. 
Daničic  se  posvetí  jezikoznailstvu,  Vuk  ga  upozna  z  jezíkoni  srbskim  in  bogato 
njegovo  tradicijonalno  literaturo,  a  Miklošíč  ga  uvede  v  metodo,  kako  se  znan- 
stveno  preískujejo  jezikí.  L.  1856.  bil  je  imenovan  za  bíblijotekarja,  1.  1859.  za 
profesorja  na  liceji  v  Belem  Grádu.  L.  1867.  príde  v  Zagreb  za  tajnika  novo 
osnovani  jugoslavenski  akademiji,  a  1.  1873.  se  povrne  v  Beli  Grád  profesor  na 
velikí  soli,  od  koder  ga  srbskí  knez  1.  1879.  radovoljno  odpusti,  da  zvr.íi  v  Za- 
grebu velikí  akademijski  „Rječnik." 

Daničideva  največja  zasluga  je  ta,  da  je  na  podlagí  bogatih  Vukovih 
zbírk  in  na  podstaví  srbskih  književnih  starín,  katerih  je  sam  objavil  dolgo 
vrsto,  strogo  znanstveno  in  koreníto  preiskal  zgodovínskí  razvítek  srbskej^a  jp- 
zíka  ter  zanstveno  utrdil  zdaiiji  srbski  pravopis  in  zdanji  kiijižcvni  jezik  srbski. 
Dľuga  ogromna  zasluga  Daníčíčeva  je  ta,  da  je  rojone  braté  Srbo  in  llrvate,  ki 
so  bili  razdvojenl  po  verí,  politikí  in  občni  kulturi,  združil  v  jednem  knji- 
ževneni  jeziku  s  tem,  da  je  pomnožil  latínico  z  novimí  črkami,  vzcl  za 
podstave  jedino  fonetiko  ter  s  svojimi  jezíkoslovnimi  študijanii  in  njih  vplivom 
zbi'isal  v  knjigi  razliko  med  si'bskim  in  lirvatskim  jezíkom. 

Število  njegovih  knjig  in  razprav  jozikoslovno,  osobiio  gramatikalne  in  loks-- 
kalne  vsebíne,  je  ogromno  ;  a  vse  te  knjige  —  od  „rata  za  srpskí  jezik  i  pravopis-, 
katcrega  je  1  1847.  na  svetlo  dal  dvaíndvajsetletni  Daničic,  do  akademijske<;a 
slovarja,  o  katcrem  je  delal  .íc  zadnji  dan  pred  svojo  smrijo,  písane  so  na  vr- 
liunci  jezikoslovnega  znanja,  písane  so  tako  temeljito,  da  je  srbskí  jczik  dan 
danes  najboljc  preiskan  in  raztolmačcn   jezik  slovanskí.    Miklošič  praví  o  Dani- 


Slovenskí  glasnik.  771 

čičevi  srbskí  síntaksí,  da  také  knjige  uima  nobena  clruga  líteratiira  slovanská, 
in  Jagíč  o  njegovi  „Istoriji  oblika  srpskoga  ilí  hrvatskoga  jezíka,"  da  také  zgo- 
dovinsko  slovuice  ne  premore  nobeden  národ  slovanskí  in  občna  sodba  slovan- 
skih  jezikoslovcev  je  ta,  da  takega  slovarja,  kakeršnega  je  Daničič  o  srbskem  in 
hrvatskem  jozíka  izdal,  žal,  samo  I.  zvezek,  ne  premore  zemlja  slovanská. 

A  poleg  slovníc,  slovarjev,  poleg  srbskih  starín  in  drugih  učenih  knjig, 
p'sal  ali  prelagal  jo  Daničió  neiimorno  tudi  raznotere  zgodovinske  in  bogoshižne 
knjige.  Vuk  je  z  MikloSičevo  pomočjo.  ker  sam  ni  bil  vešč  latinskega  in  gi-škega 
jezika,  vzorno  posrbil  svetega  pisma  novi  zákon;  Daničic  je  temn  prevodn  dodal 
sveto  písmo  starega  zákona  in  kdor  hoée  znati  in  éutití  vso  lepoto  in  krasoto 
jezika  srbskega,  ta  čítaj  divno  to  knjigo,  ta  čítaj  osobito  psalme  Dávidove  v 
Daničičevem  prevodu  I 

A  pri  vsem  svojem  neizmernem  znanji  in  pri  vsej  svoji  neumorni  delav- 
nosti,  ostal  je  Danič'c  skroraen,  Ijubezniv  značaj.  Kralji  in  carji  obsipali  so  ga  z 
redovi  in  s  čestjo,  akademije  in  učená  društva  volile  so  ga  za  častnega  clana  svo- 
jega,  a  Daničič  nikoli  tega  odlikovanja  ni  javno  kázal.  Samo  v  delu  je  živel ;  vztrajno 
je  delal  —  zadnja  leta  izključno  na  velikem  akademijskem  „Rječniku,"  kateri  na 
veliko  škodo  vsega  slovanstva  ostane  zdaj  nedovršeno  delo.  Zíva  priča  duševnega 
jedinstva  dveli  razdvojeníh  bratov,  od  oboli  jednako  čislan,  Ijubljen  in  spoštovan, 
umri  je  duševní  velikán,  s  peresom  v  roci  in  o  njegovi  nenadomestni  izgubi 
žaluje  kraljeva  Srbija  ravno  tako,  kakor  trojedna  kraljevina  Hrvatska.  Na  po- 
velje  srbskega  kralja  Milana,  prepeljali  so  se  21.  t.  m.  umrjoči  ostanki  njegovi 
v  Beligrad,  kjer  se  svečano  pokopljejo  na  državne  stroškc. 

Tudi  ,. Matica  Slovenska"  poslala  je  v  Zagreb  lep  venec,  kateregajena  krsto 
Daničicevo  položil  prof  V  o  duš  e  k,  dramatično  društvo  in  čitalnico  Ijubljansko 
pa  je  pri  sprevodu  zastopal  g.  I  v.  Hribar.  Teško  seje  brvatski  národ  ločil  od 
mi-tvega  srbskega  učenjaškega  velikána  in  marsikatero  oko  je  bilo  rosno,  ko  je 
prof.  A  r  min  Pavič  slovo  jemal  v  i  menu  národa  hrvatskega  od  mrtvega  Da- 
ničiča:  .Národ  hrvatski  i  srpski  nije  još  nígda  žalio  za  veéim  i  zaslužnijem 
učenjakom^  nego  što  ovc  dane  žali  na  lijesu,  v  kojem  leží  Daničič  mrtav.  Národ 
srpski  junácki  Djordje  povede.  a  energični  Miloš  mu  izvojeva  slobodu,  ženijalai 
Vuk  mu  osnova,  a  učení  Daničič  dogradi  knjíževni  jezik.  Ovo  su  četiri  velikána, 
kojnna  Srbija  najviše  dagaje  zahvalnost,  što  joj  je  danas  državna  zgrada  kru- 
njena  kr.iljevskim  veličanstvom,  što  je  srečna  budučnost  i  politička  i  kultúrna 
os  ig  urána" 

Dodajemo  še  to,  da  pravo  obiteljiíko  ime  Daničicevo  bilo  je  Popovič.  a 
imcnoval  se  je  Daničič,  odkar  mu  je  umrla  Ijubljeua  nevesta  Danica,  hči  Vuka 
Karadžiča. 

Slocaiif^k-n  žirljeiije  r  ľarizu.  Iz  tega  mesta  poroča  prijatelj  našemu  listu: 
Xa  večer  25.  avg.  napravili  so  v  Parizu  živcči  Čehi  in  drugi  Slovani  sijajen 
večer  na  ča.st  slávnemu  českému  písatelju  Y  cr  hl  i  c  kému.  Ob  deveti  uri  bila 
je  dvorana  „Ceske  besede"  prcnapoltijena  z  mnogimi  odličnimi  rojaki  in  íestílci 
duiiovitega  moža,  kí  je  v  tako  zorní  mladosti  že  dika  in  ponos  českému  národu. 
Pisateljev  prijatelj,  českí  umetník  Chĺttussi.  pozdravil  jo  došlé  goste  in  izrazil 
srčno  svoje  vcselje.  da  vidí  ta  večer  zbranih  tudi  dúkaj  druzih  slovanskíh  bratov, 
ki  so  prišli  blavit  českega  pisatelja.  Predstavil  je  gostom  poljskega  pisatelja  prof. 


772  Slovenskí  glasnik. 


Gasthoffta,  potom  Slovenca,  slikarja  Jurija  Šubica  i.  <Ir.  Prvi  se  je  za- 
hvalil  v  lepem  govoru  in  potem  je  vstal  slikai-  Šubic  ter  odzdravil  napitnici. 
Poiidarjal  je,  da  mora  pač  vsacega  Slovana  veseliti,  ko  vidi,  kako  se  rázna  ple- 
mena vedno  bolj  spoznavajo  in  družijo;  pred  veS  ko  pol  stoletjera  občeval  in 
dopisoval  je  Čelakovsky  s  slovenskim  prvim  pesnikoni  Preširnom  —  in  zdaj 
čita  národ  česki  krásne  te  poezije  v  svojem  jeziku,  a  naš  rod  se  jednako  zanimlje 
za  dela  českih  duševnih  velikánov.  Rekel  je  dalje,  da  kot  jedini  Slôvenec  v  od- 
lični  tej  družbi  misii,  da  govori  v  dúhu  vsega  svojega  národa,  ako  nazdravi  iz 
dna  srca  slavljenemu  gosta  in  kliče:  Bog  živi  česki  rod,  Bog  živi  Verhlickega! 
—  Živio,  na  zdar!  donelo  je  od  vseh  stranij  in  pel  se  je  jednoglasno  naš  prekrásni 
„Naprej".  Verhlieki  pa  je  poleg  njega  sledečemu  slikarju  Šubicu  prijateljsko 
stisnil  roko  in  se  mu  z  bratskim  polju1)om  zahvalil.  Potem  je  govoril  Verhlieki 
sam  in  poudarjal,  da  je  treba  Slovanom  mirnega  in  skupnega  delovanja,  da  si 
bodo  z  delom  pridobili  spoštovanje  tujcev  in  svoje  blagostanje;  napil  je  svojim 
roj  akom,  bratom  Poljakom  in  konečno  vsem  Slovanom. 

Iz  „Češke  besede"  šla  je  družba  joi'ed  veliko  opero,  da.tam  počaka  soproge 
slavnega  pisatelja  in  jej  izroči  prekrasen  šopek. 

Prihodnjo  nedeljo  napravili  so  Poljaki  izlet  v  St.  Cloud  na  čast  Verhlic- 
kemu,  kjer  se  je  igralo,  govorilo  in  plesalo  ter  izvrstno  zabávalo,  čeravno  je  slabo 
vreme  nekoliko  oviralo  prosto  razveseljevanje. 

Čez  osem  dnij  priredili  so  Poljaki  zopet  slovesno  odhodnico  v  nekem  ho- 
telu v  „Avenue  de  Clichy",  kjer  so  se  končale  slávnosti  na  čast  Verhlickemu; 
4.  sept.  odpotoval  je  pisatelj  s  svojo  soprogo  spet  v  zlato  Prago,  noseč  s  seboj 
pač  najlepše  vtise  in  prijetne  spomine  na  dni  prebite  v  krogu  Slovanov  v  Parizu. 

Naš  slikar  Jurij  Subie,  ki  je  bil  omenjeni  večer  kot  zastopnik  slovenskega 
národa  tako  laskovo  pozdravljen,  zapustil  je  tudi  malo  dnij  potem  Pariz  za  nekaj 
tednov  ter  odšel  v  Normandijo,  in  bival  je  v  obližji  mesta  Caén,  kjer  je  risal 
in  slikal  studije  po  okolici,  ki  je  tu  nepopisno  krásna.  Prvé  dni  októbra  pa  se 
je  vrnil  zopet  v  metropole  slovanskih  umetnikov  —  kakor  se  Pariz  po  vsej  pravici 
sme  imenovati. 

G.  vitez  Smolshi  začel  je  izdavati  na  Dunaji  nov  politiški  tednik  „Reform" 
z  literarno  prilogo  „Slavische  Rundschau",  katero  uredujejo  Smolski, 
Meixner  in  Penižek.  „Slavische  Rundschau"  ima  namen  seznánjati  nemški 
národ  s  poetiškimi  proizvodi  slovanskih  literatúr  ter  posredovati  literarno  vzajem- 
nost  tudi  med  Slovani  samimi.  Zatorej  prináša  prevode  iz  raznih  književnostij  slo- 
vanskih, iz  poljske,  ruské,  české  in  tudi  iz  naše  slovenské;  g.  Penižek  je  namreč 
poneračil  v  našem  listu  natisneno  Kersnikovo  povest:  „Ponkcrčev  oča".  , Slavische 
Rundschau",  katero  svojim  čitateljom  spodobno  priporočamo,  stoji  celo  leto  8  gld. 
pol  leta  4  gld.  in  četrt  leta  2  gld.  —  „Reform"  stoji  četrt  leta  3  gld.  jeden 
mešec  1  gld.  Naročnina  se  pošilja  na  Dunaj  (IX.  Universitätsstrasse  4). 

y,llrvatska  ItblioteJca."  Po  vzgledu  znane  nemške  Rcclamove  „Universal- 
Bibliotheke"  začela  je  tudi  znana  zagrebška  knjigarna  Lav.  Hartmanna  (Kugli 
et  Deutsch)  izdavati  „Hrvatsko  bibliotéke".  Ta  zbirka  bode  obsezala  izvirne  hr- 
vatske  proizvode  dramatične,  novclistične  in  poučné  vsebine,  kakor  tudi  prevode 
izvrstnih  tujih  proizvodov.  Dežclna  vláda  lirvatsko-slavonska  je  tému  národnému 
podjetju  dovolila,  da  sme  porabiti  tudi  bogato  gledališko  knjižnico    zagrebško. 


Slovenski  glasnik.  773 

Vsaka  knjižiea,  po  (54  stranij  v  mali  osmerki  obsežna,  stala  bode  po  .15  kr.  ter 
prinášala  však  poetični  proizvod  v  celini.  Nameii  tega  imeiiitnega  domoljubnega 
podjetja  je  ta,  na  jedni  stráni  hrvatsko  knjigo  razširiti  po  Hrvatskem  in  obce 
slovanskem  svetu,  a  od  druge  piati  Hrvate  npoznati  z  izvrstnimi  proizvodi  an- 
gleske,  fraiicoske,  ruské,  itiilijanske,  nemške  in  poljske  kujiževnosti.  Prvá  knjiga 
prináša  Bogoviéevo  ,SIavo  i  Ijubav^.  Slovenskému  občinstva  to  zbirko  najto- 
pleje  priporočamo. 

Hitat^ka  knjizevnost.  Rječnik  hrvatskoga  ili  srpskega  jezika. 
Nasvi  jet  izdaje  jugoslavenska  akademija  znanosti  i  iimjetnosti. 
Obradjuje  D.  Daničió.  Dio  I.  sv,  4.  Zagreb  1882.  Pag.  721—960.  —  S  tem 
zvezkom  zgotovljen  je  prvi  del  monuraentalnega  Dan-čičevega  slovníka ;  prvá 
knjiga  končava  se  z  besedo  „česulja".  Ta  zvezek  izdelan  je  po  istih  načelih  kakor 
i  drngi ;  pri  vsaki  besedi  dókazujejo  primére  ne  samo  besedino  značenje,  ampak 
tudi  nje  življenje.  To  delo  ni  samo  za  leksikografa.  nego  tudi  za  zgodovinarja, 
právnika  pravi  základ.  — 

Izviešde  o  zagrebačkom  potresu  9  stud.  1880.  Sastavio 
J.  To  r  ba  r,  pravi  član  jugosl  akademije  znanosti.  U  Zagrebu  1882.  í*ag.  144. 
Cena  2  gld.  —  To  poročilo,  uprav  minucijozno  izdelano,  ne  ozira  se  na  teorije 
o  potresili,  nego  navaja  sama  gola  fakta.  V  razjasnjenjé  slnži  6  fotografij,  9 
v  tekst  natisnenih  slik,  7  tablic  in  jeden  zemljevid.  —  (Cf.  „Ljublj.  Zvon"  II. 
255.)  —  O  po  slani  c  am  u  dub  r  ovačkoj-dalmatin  skoj  periodi  hr- 
vatske  literatúre  napisao  Ivan  Milčetic.  Preštampano  iz  programa  Va- 
raždinske  gimnazije  za  god.  1881/82.  U  Varaždinu,  brzotiskom  G.  Platzera.  — 
„Gosp.  Milčetic"  —  piše  dobrovniški  „Slovinac"  —  „pomno  i  vješto  razabrao  je 
poslanice  iz  naše  srednje  knjige  i  učinio  što  na  pamet  još  dosad  niko  nije  i 
tim  pristavio  kameň  našoj  zgradi  gragjanske  literatúre.  On  trijobi  i  procijenjiva 
svaku  poslanicu,  te  joj  iztiče  vrijednost  i  zamašaj,  što  je  vrlo  zgodno  na  spoz- 
nanje  onadašnjih  misii  i  odnošaja.  Nemá  druge, '  dok  ne  isisamo  do  kosti  svakog 
našeg  starog  pisea,  neéemo  imat  dobru  po  viest  kujiževnosti  naše  srednje  knjige". 
—  Kroatisclie  Revue.  Yon  Dr.  Ivan  v.  Bojničic.  Zvezek  tretji.  Zadržaj:  Das 
kroatische  archäologische  Nationalmuseum  I.  —  Dr.  Franz  Markovic  von  Fr. 
Seljak.  — ,  Wallensteins  kroatische  Ärkebusiere.  Von  Dr.  J.  B.  —  Die  Fortschritte 
des  Kunstgewerbes  in  Kroatien.  Von  Dr.  Isidor  Kršnjavi.  —  Berichte  und  Notizen. 

Danie  a,  koíedar  i  Ijetopis  družtva  svetojeronimskoga  za  g.  1883.  Ta 
knjiga,  najpriljubljenejši  koledár  hrvatski,  natisnena  je  v  22.000  izvodih.  —  Knjiga 
tiskana  je  v  Albrechtovi  tiskarni  v  Zagrebu,  šteje  160  str.  in  se  prodaje  nečlanom 
Jer.  dništva  po  25  kr.  izvod. 

Književno  cviece  Lavoslava  Vukelica.  Pribrao  Bude  Budi- 
savljevic.  Sa  slikom.  8"  Str.  813.  Cena  1  gld.  V  tej  zbirki,  v  „Ljublj  Zvonu" 
že  naznanjeni,  natisnen  je  najprej  životopis  pokojnega  Vukelica,  ki  ga  je  spisal 
izdajatelj.  a  potom  se  vrsté  njegovi  spisi.  Vukelié  je  bil  jako  nadarjen  pesnik  in 
bi  bil  gotovo  znamenit  književnik  postal,  da  ni  tako  ráno  umri.  —  Sláva  i 
Ijubav.  Historijska  pripoviedka  od  Mirka  Bogoviéa  16"  56  str.  Cena  15  kr. 
To  je  prvi  zvezek  „Hrvatske  bibliotéke''  ki  jó  je  začela  izdavati  marljiva  knji- 
garna  L.  Hartmanan  (Kugli  &  Deutsh).  —  Kritične  primjetbe  „Pripovijes- 
tima-  Šcepana  M.  Ljubišeod  P.  Castropellega.  Ponatisneno  iz  „Slovinca". 


774  Slovenskí  glasnik. 


Dubrovník.  Drag..  Pretnei".  8"  33.  Te  „Prípovíjesti''  vzbudile  so  v  Srbih  in  Hrva- 
tili  velikansko  senzacijo  in  sloveči  učcnjaki  so  jih  presojali;  med  njimi  tudí 
Adolfo  Veber  v  Rada  LIX.  Ta  gospod  (Adolfo  Veber)  preložil  je  delo  slavncga  de 
Amícisa  „Carigrad^  in  se  knjiga  že  tíska. 

Slavonija  od  X— XIII.  viek  a.  Nápis  ao  V  j  ek  osláv  Klaié.  Cena  40  kr. 

—  Dobro  znani  hrvatski  zgodovinaŕ  gospod  prof.  Klaic  spisal  je  to  razpravo  kot  od- 
govor  Frideriku  Pestemu,  ki  je  bil  v  svoji  razpravi  „Die  Entstehung  Croatiens'' 
natisneni  v  „Ungarisclie  Revue"  jako  čudne,  da  ne  rečem  neuraue  názore  o  tem 
predmetu  razvil.  Dr.  Rački  pobijal  ga  je  že  v  „Pozoru'-',  od  koder  seje  potcm  nje- 
gova  razprava  na  nemški  jezik  preložila  (Kroatiscbe  Revue  št.  2.).  —  V  koraísi- 
jonalni  zalogi  Mučnjaka  i  Senftlebena  (Zagreb,  Duga  ulica  št.  6.)  izšel  bode  v 
kratkem  zadnji,  največji  in  najlepší  román  slavnega  Av  gusta  Šenoc.  Ker  pisatelj 
dela  ni  sam  dovŕšil,  prevzel  je  to  častno  nalogo  g.  J.  E.  T  o  mi  c  in  ízvrstno 
vspél.  Delo  izhajalo  bode  v  sešitkih  po  4  tiskane  pole  obsežnili;  však  zvozek, 
katerih  bode  15,  stal  bode  po  30  kr.  —  Gosp.  Josipa  E.  Tomica  izvrstna  igra 
„Barun  Franjo  Trenk"  predstavljala  sc  je  nedávno  v  prelogi  prof.  Bronislava 
Grabovskega  v  Varšavi  in  izvrstno  vspéla.  Gospoda  Tomicu  poslali  so  ninogi(7()) 
odlični  možje  iz  Varšave  čestitko  za  to  delo.  —  Vjekopis  d  r.  Jurj  a  Dobrile, 
biskupa  tršcansko-koparskoga,  prije  puljskoga.  Napisao  Cvjetko  Rubetič.  Iz- 
dalo  društvo  sv.  Jeronima.  U  Zagrebu.  Cena  30  kr.  — 

Srbska  knjizemiost.  Profesor  zgodovine  na  veliki  soli  v  Belem  Grádu, 
P  anta  Srečkovic  priobŕil  je  v  časopisu  „Ratnik"  večjo  zgodovinsko  razpravo 
,,Ceslav"  (933—962),  ki  je  te  dni  pesebej  natisnena  izšla.  Cena  50  din.  para.  — 
V  Karlovcih  (Sremskih)  izšel  je  tamkajšnje  srbike  gimpazije  letni  program,  v 
katerem  je  natisnena  zanimljiva  razprava  prof.  Jovana  Zivanovi^a.  ,,Osobine 
resavskoga  ili  ko  so  vop  oljs  k  oga  dialekta."  —  ,,Za  prosvetu  i  slo- 
bodu." Clanci  i  razprave  naučnog  i  političnog  sadržaja  iz  ranijeg  i  novijeg  doba, 
napisao  Stojan  Boškovic  (bivši  minister  prosvete).  U  Beogradu  1882  Str. 
299.  Poleg  polltičnih  článkov  nahajamo  v  tej  knjigi  tudi  mnogo  lepih  razprav 
i  studij  o  druzih  obce  zanimljivih  stvareh.  Cena  tej  prezanimljivej  knjigi  je  I  gd. 

—  Ta  isti  pisatelj  izdal  je  tudi  drugo  delo:  Slike  iz  srpske  istorije  od  Sta- 
noja  Boškoviča  Novo  pregledano  izdanje.  8"  192.  Cena  80  kr.  Izdajatelj  napísal 
je  knjigi  vrló  lep  predgovor,  kateremu  je  pridejan  životopis  pokojnega  Stanoja  Boš- 
koviča, pisan  od  prof.  dr.  J.  Turomana.  Na  tó  sledí  teh  šest  zgodovinskih  razprav : 
1)  Sinrt  Deda  Nemanjina.  —  2)  Porodica  cára  Lazára.  —  3)  Jug  i  Jugoviči.  — 
4)  Knoževa  večera.  —  5)  Boj  na  Kosovu  i  —  6)  Despot  Gjuragj  Brankovic  III.  i 
Brankovič  VII.  Knjigin  dodatek  í  ma  jasno  in  lopo  izdelano  goncaloško  tabclo 
obiteljí  Brankovičev.  —  Zbranih  spisov  Ljubomíra  Nenadovica  izšel  je 
zadnje  dni  v  Belem  Grádu  četrti  zvezek.  v  katei-em  so  natisnena  vážna  in  zanim- 
ljiva „Písma  o  Crnogorcima".  —  Prof.  Stojana  Novakovíc  a  knjižíce:  „Koso  vo 
Srpske  národne  pjesme  o  boju  na  Kosovu  uregjcne  kao  cjelína"  —  izšel  je  ne- 
dávno že  sedmi  natis.  —  Dela  Dositijeva.  XI.  —  Sv.  43.  „národne  bibliotéke 
brače  Jovanovíča"  v  Pančovu  Str.  193— 25G.  Cena  1(5  kr.  —  Sala  i  satira 
od  Abukazema.  Svezka  trcca.  Noví  Sad,  izdanje  kiijížare  Luke  Jociéa  í  dr. 
B**  80.  Cena  40  kr. 


Slorenski  glasnlk.  775 

Smrt  Stepana  Dečanskog,  žalosno  pozorje  n  pet  dejstva  od  Jovana 
S.  Popoviéa.  Pančevo,  braca  Jovanoviéi.  Zvezek  45.  , Národne  bibliotéke."  16" 
Str.  04.  Cena  16  kr.  M.  M. 

Fmka  hnjiževtwst.  Polnoje  sobranije  sočinenij  gr.  A.  K.  Tol- 
stago.  S  partretom.  St.  Peterburg.  1882.  Štirje  zvezki;  cena  vsem  vkupaj 
7  rubljev.  Prodajejo  se  tudi  posamezni  zvezki.  —  Dela  gi'ofa  A.  K.  Tolstega, 
pesniška  kot  prozaična,  prištevajo  se  najboljšim  proizvodom,  biserom  sovremenne 
ľuske  slovesnosti.  Pod  uredništvom  kneza  D.  Certeleva  izšla  so  sedaj  prvikrat 
v  obliki  ..polne  zbirke",  ŕo  tndi  ta  zbirka.  po  bosedah  Tirednikovih  ne  obseza 
vsega,  kar  je  gróf  A.  K  Tolstoj  pisal.  temveč  samo  ona  dela,  katerim  je  pisatelj 
sam  pripisaval  resno  značenje.  Prvá  dva  zvezka  (c.  3  rub.)  obsezata  pesniške 
proizvode,  tretji  zvezek  (c.  2  r.  50  kop.)  dramatično  trilogijo:  Smrt  Ivana 
Groznago,  Feodor  Joanovič,  Car  Boris,  —  četvrti  (c  1  r.  50  kop.)  román 
Knjaz  Serebrjanyj.  Prvemn  zvezkii  dodaná  je  slika  prof.  4-  Tolstega  in 
avtobiografiéni  očrk,  posnet  iz  pisnia  pisateljevega  k  firenškemu  profesorju 
Degubernatisu.  kateri  ga  je  prosil  priobčiti  mu  nekoliko  podatkov  za  sestavljenje 
njegovega  životopisa.  Iz  tega  oérka  vidi  se,  da  je  gróf  Tolstoj  imel  za  svoje  naj- 
boljše  delo  dramo:  ,,Car  Feodor".  Historičen  román  „Knjaz  Serebrjanyj"  bil  je 
še  za  živega  pisatelja  preložen  na  francoski,  nemški,  angleški,  italijaiiski  in 
poljski  jezik.  Dráma  „Smrt  Ivana  Groznago"  igrala  se  je  z  velikim  vspehom  v 
Weimarskem  gledišči  v  nemškem  prevodu  in  je  tudi  preložená  na  angleški,  fran- 
coski in  poljski  jezik. 

Upi'av  zdaj  razpošilja  leposlovni  ilustrovaní  liSt  „Njiva"  svojim  naročnikom 
kot  brezplačno  premijo  jako  krásno  sliko,  tiskano  z  oljnatimi  barvami  (82  cent. 
visoko,  62*8  cent  široko). s  podpisom  „Dorogoj  gost",  predstavljajočo  prizor 
iz  gr.  A-  Tolstega  romána  ..Knjaz  Serebrjanyj",  katere  originál  je  izdelal  po  na- 
roť.ilu  za  „Njivo"  R  J  Ja  k  obi,  profesor  akademije  umetnostij.  (Ta  premija  bode 
te  dni  v  Kolmanovi  prodajalnici  v  Ljubljani  razstavljena.     Ured.) 

Slovar  pisatelej  drevnago  perióda  russkoj  literaturij 
(IX— XVII.  veka  862—1700).  Sestavil  A  V.  Arsenijev.  St.  Ptbg.  izdanje 
knjižne  zaloge  ,.Novega  Vremeua"  1882;  eena  1  r.  50  kop  (XV  -\-  136  str.).  — 
Ta  slovar  je  práv  za  práv  priloga  k  sestavljeni  od  istega  avtora  karti  „dl j  a 
nagljadnago  abozrénija  istoriji  i  kronologiji  russkoj 
1  i  t  e  r  a  1 11  r  i  j",  a  je  poraben  tudi  brez  omenjene  karte,  ker  je  osnovan  po- 
polnoma  neodvisno  od  nje.  Sestavljenje  temeljito  in  popolno.  ter  tako  predstíivlja 
jako  priročno  knjigo  za  vsakega,  ki  se  bavi  z  rusko  slovesnostjo. 

Drevnéjšija  russkija  monetij  Velikago  Knjažestva 
Kiovskago.  Numizmatičeski  opitgrofaJ.  J.  Tolstago.  S  t. 
Ptbg.  1882.  To  nedávno  izšlo  delo  udostojila  je  akademija  náuk  z  malo  pre- 
mijo grófa  Uvarova.  Predmet  delu  je  denár  velikih  knezov  Vladimíra  Svetega, 
Svjatopolka  I   in  Jaroslava  Modrega.  R. 

lTr«><liiikuvu  li«iliiíva.  6.  Fr.  Š.  v  Kr.  Tudi  od  druge  stráni  je  bil  „Ljublj. 
Zvon'"  opozorjon  na  napako,  katero  je  zagi-ešil  s  tem,  da  je  zadnjič  Ijubljanskega 
advokáta  dra.  Pascalija  naredil  za  brata  patni  Paškálu,  ker  je  brez  svoje  kritike 
preveí  verjel  narodni  tradiciji.  Poudarjamo,  da  gre  ta  liiba  samo  na  urednikov 
rováš,  a  ne  na.  onega  č.  g.  pisatelja  prof:  W.  — 


776  Slovenski  glasnik. 

Poziv  slovenskim  pisateljem. 

Dné  27.  decembra  1882.  leta  bode  minulo  šest  sto  let,  odkar 
je  prišla  vojvodina  Kranjska  pod  preslavno  dinastijo  Habsbur.ško  in 
dné  11.  julija  1883.  leta  bode  Kranjska  v  navzočnosti  svojega 
preljubljen  ega  vladarja,  Njegovega  Veličanstva  pro- 
svetlega  cesarja  Frana  Josipa  I.  dostojno  praznovala  šeststo- 
letni  spomin  tega  preimenitnega  in  za  vos  naro<l  slovenski  prepo- 
menljivega  zgodovinskega  dejanja. 

Matica  Slovenska  je  ukrenila  o  tej  slávnostní  priliki  dati  na 
svetlo 

Spomenik 

o  šeststoletni  zvezi  vojvodine  Kranjske  z  dinastijo 

Habsburško 
ter  to  knjjgo  bodoče  leto  pokloniti  Njegovemu  Veličanstvii,  presvetleniu 
cesarju  Franu  Josipu  I.  o  Njegovem  bivanji  v  stolici  slovenski  Ljubljani 
in  v  vojvodini  Kranjski. 

Za  tega  delj  podpisani  prvosednik  Matice  Slovenské  uljudno 
vábi  vse  pisatelje  slovenské  na  delovanje  o  tem  Sporaeniku.  Osnbito 
dobro  došlé  bodo  Matici  z^odovinske  razprave,  dostajajoee  se  Habs- 
buržanov  in  národa  slovenskega,  a  dobro  došli  bodo  Matici  tudi 
poetiški  in  leposlovni  proizvodi,  bodi  si  v  dramatiški,  bodi  si 
v  pripovedni  ali  liriški  obliki,  samo  da  so  s  slavnostno  priliko  v 
kakeršni  koli  si  bodi  zvezi. 

Vsi  taki  doneski  naj  se  blagovoljno  pošiljajo  prvosedstvu  Matice 
Slovenské 

vsaj  do  1.  apríla  1883.  leta. 

Pesniki  in  pisatelji  slovenski !  Združíte  se,  in  ponxagajte  prvému 
literárnemu  závodu  našemu  spodobno  praznovati  zgodovinsko  imenitno 
narodno  in  dinastično  glavnost  ter  o  tej  priliki  dostojno  poslaviti 
presvetlega  Vladarja  našega ! 

V  Ljubljani  19.  novembra  1882, 

Peter  Grasselli, 

prvosednik  Matici  (Slovenski. 

.  „Ljubljanski  Zvon" 

izliaja  po  4  pole  obsežen  v  veliki  osmérki  po  jeden  pot  na  mešec  v  zvezkih,  ter 

stane:  za  vse  leto  4  gld.  60  kr.,  za  pol  leta-2  gld.  30  kr.,  za  četrt  leta  1  gld.  15  kr. 

Za  vse  neavstrijske  dežele  po'  6  gld.,  za  dijake  po  4  gld  na  leto. 


Založniki:  di-.  I.  Tavčar  in  drugovi.  —  Za  uredništvo  odgovoren:    Pr.  Levec. 

ITrediiiHivo :  v  Novih  ulicali  6.  —  lJ|»ra»uištvo  :  na  Marije  Terezije  česti  .">. 

Tiská  „Národná  Tiskarna"  v  Ljabljaui. 


PLEASE  DO  NOT  REMOVE 
CARDS  OR  SLIPS  FROM  THIS  POCKET 


UNIVERSITY  OF  TORONTO  LIBRARY 


1 

^ 

\ 

■é 

'í: 
t 

\ 

((■ 


'ľ